Posamezni izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov	Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	PoSfnl urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2	P. b. b.
Letnik XVI.	Celovec, petek, 3. november 1961	Štev. 44 (1016)
Predvolilno zborovanje Skupnosti južnokoroških kmetov:
Vabimo in pozivamo k skupnosti
k medsebojnemu razumevanju in sodelovanju za dosego popolne enakopravnosti
V svojem poklicnem zastopstvu, v koroški kmetijski zbornici, domače kmečko prebivalstvo južne Koroške nima številčno ustreznega zastopstva. Gospodarsko zaostalo ozemlje južne Koroške — Notstandsgebiet — daje po svojih volilnih upravičencih za Kmetijsko zbornico za Koroško eno tretjino glasov. Potemtakem mu pripada v njenem občnem zboru 8 mandatov.
Tega zastopstva južnokoroški kmetje nimamo. Od 24 zborničnih svetnikov v sedanjem občnem zboru Kmetijske zbornice za Koroško sta zaradi razdrobljenih glasov njenih volivcev na različne stranke le 2 iz gospodarsko zaostalega ozemlja južne Koroške.
Podobno je razmerje mandatov tudi v okrajnih kmečkih zbornicah. Domači kmetje južne Koroške dajejo za kmetijsko zbornico denar in glasove, mandati in koristi pa gredo v
r
severne predele dežele.
Ta ugotovitev — je na zborovanju kandidatov in zaupnikov Skupnosti južnokoroških kmetov v četrtek preteklega tedna v svojem govoru dejal tajnik Slovenske kmečke zveze, Blaž Singer — napotuje kmetovalce ob Zilji, po Rožu in Podjuni ter na Gurah, da se vsi brez razlike narodnosti združimo v enotno skupnost in da brez izjeme damo v nedeljo, dne 19. novembra 1961 svoj glas za Skupnost južnokorošikih kmetov.
Zborovanje, ki ga je sklical volilni^ odbor Skupnosti južnokoroških kmetov, je začel bivši zborn čni svetnik Janko Ogris. Ko je pozdravil zborovalce, je naglasil pomen zborovanja, posebej pa še pomen bližnjih zbor-»ičnih volitev in potrebe skupnega nastopa kmetov, najemnikov 'n užitkarjev južne Koroške na teh volitvah.
Nosilec liste Skupnosti južnokoroških kmetov za kmetijsko zbornico Mirko Kumer, pd. Črčej na Blatu je bil prvi govornik zborovanja. V svojem govoru je dal izraza svo-iern.u veselju nad doseženim sporazumom za skr.ipni nastop južnokoroških kmetov pri letošnji volitvah v kmečka zastopstva. V preudarni in razumljivi besedi je nanizal vrsto vprašanj, ki v vsakodnevnem življenju zadevajo kmečkega človeka naših vasi in od katerih reševanja- sta v veliki meri odvisna gospodarski napredek :'n socialna trdnost kmečkih ljudi južne Koroške. Njegova izvajanja so prevevale bogate izkušnje desetletnega dela v okrajni kmečki zbornici Velikovec. Kumer je pozval vse kandidate in zaupnike, da sc z združenimi silami zastavijo za dosego močnega zastopstva južnokoroških kmetov v okrajnih kmečkih zbornicah in v kmetijski zbornici, volilne upravičence pa ie povabil, da oddajo pri volitvah svoj glas za Skupnost južnokoroških kmetov in da tako omogočijo, da bodo imeli izvoljeni zastopniki v kmetijski zbornici za seboj tudi močno zastopstvo v okrajnih kmečkih zbornicah in v krajevnih kmečkih odborih.
Zborovanje je doseglo svoj višek, ko je kot drugi kandidat za občni zbor kmetijske zbornice govoril podpredsednik Zveze slovenskih zadrug v Celovcu zbornični svetnik dr. Mirt Z w i 11 e r . Njegov globoko zasnovani govor je zaje! vso obsežno problematiko kmetijstva in kmečkih ljudi v moderni družbi, kakor v velikem v svetu, tako v malem na naših koroških in južnokoroških tleh. Svoj govor je pričel s počastitvijo „Dneva zastave" in pri tem poudaril, da smo bili koroški Slovenci skozi vso njeno zgodovino zvest in državotvoren faktor republike Avstrije. Ko splošno v svetu zahtevajo medsebojna-ga priznanja in razumevanja, jih za naše napere in za naš doprinos k svobodni in neodvisni Avstriji od države pričakujemo tudi mi.
Razumevanje 'n priznanje zahtevamo zlasti za naše. kmečko prebivalstvo in za njegove napore, ko je v najtežjih pogojih bede in lakote z velikim razumevanjem skrbelo za prehrano nekmečkega prebivalstva in se ta-korekoč golih rok borilo za svoj .gospodarski napredek, medtem ko so se v drugih predelih na vel ko okoriščali z najrazličnejšimi subvencijami. Mi se v odnosu z našimi partnerji ne poslužujemo »trde govorice«, kakor jo zahtevajo predstavniki agrarne manjšine v 'OVP in FPO, mi vabimo in pozivamo k skupnosti, k medsebojnemu razumevanju in sporazumevanju ne ie v odnosih med obema narodoma v deželi, temveč tudi v odnosih med kmečkim prebivalstvom samim in med kmeti in drugimi poklicnimi skupinami. Čas zahteva sožitja na poti razumevanja potreb drugih in sporazumevanja o nadaljnjem razvoju in usodi skupnosti. Tu pa nihče ne more prezreti važnega faktorja kmečkega človeka.
Kakor v svetu so tudi pri nas kmečki ljudje omogočili razvoj :'n modernizacijo industrije. Nastala je iz kmečke zemlje in iz kmečkega dela. Brez njiju, ki sta skrbela za nasi-
čenje želodcev, ne bi bilo blagostanja. Zato sta industrija in njen kapital dolžna, da tudi kmečkim ljudem priznata enako blagostanje. To pa bo šele doseženo, ko se bosta odstotek kmečkega prebivalstva in odstotek njegovega deleža na narodnem dohodku izenačila in ko bo odpravljena krivica, da je 22 °/o kmečkega prebivalstva na narodnem dohodku udeleženih le z 11 °/o.
Kmečki ljudje in kmečka zemlja gospodarsko zaostalega ozemlja južne Koroške potrebujejo izdatnejše pomoč. Tu „pomoč gospodarsko zaostalemu ozemlju južne Koroške" ne sme poslati obrabljena in prazna fraza brez otipljive vsebine. Ne gre, da bi na račun te pomoči razvijali industrijo in iuiizem povsod drugod, južno koroško ozemlje pa bi še naprej šepalo za razvojem blagostanja, njegovo avtohtono prebivalstvo pa postajalo plen tujih finančnih interesov. Zato — je zaključeval dr. Mirt Zv/ifter svoja izvajanja — zahtevamo za kmetovalce južne Koroške priznanje podobnih davčnih olajšav in podobne gospodarske pomoči, kakor jih od države in dežele uživata obrt in industrija. Zato zahtevamo polno upoštevanje dvojezičnosti pri poklicnem šolanju in strokovnem izobraževanju kmečkega prebivalstva. Zato zahtevamo enakopravnost vseh zadružnih organizacij v deželi. Zato hočemo in želimo, da se pri bližnjih kmečkozborovskih
VOLILNE PRIČE
za kmečkozborske volitve
Skupnost južnokoroških kmetov opozarja vse svoje pooblaščene zastopnike po občinah (Zusfellungsbevoli-machtigte Vertreter), ki so vložili kandidatne liste za krajevni kmečki odbor, da morajo do četrtka, dne 9. novembra 1961 za vsak volilni lokai svoje občine imenovati po dve volilni priči (\Vahlzeugen). Volilne priče imajo dolžnost, da za Skupnost južnokoroških kmetov nadzirajo potek volitev.
Volilne priče je treba prijaviti predsedniku občinske volilne komisije. Vsaka volilna priča dobi od njega izstavljeno izkaznico, s katero ima vsak čas dostop na volišče.
volitvah vsi južnokoroški kmetje združimo in damo svoj glas za Skupnost južnokoroških kmetov.
Zborovanje je potekalo v naraščajočem navdušenju zborujočih. Bilo je polno odobravajočih pripomb na volilni program in konstruktivnih predlogov za volilno delo. Prevevalo ga je odločilno spoznanje: Vsi na delo, da dobi kmečko ljudstvo južne Koroške zvesto in njegove koristi zastopajoče, samostojno močno zastopstvo v ustanovah kmetijske zbornice, ki bo nedvoumno izpolnjevalo svoje dolžnosti na poti uresničenja gesla: Delu čast in oblast!
Kandidati Skupnosti južnkoroških kmetov
MOŽJE ZAUPANJA
Za volitve v občni zbor Kmetijske zbornice za Koroško, v c>dbo;e okrajnih kmečkih zbornic in v krajevne kmečke odbore v nedelj©, dne 19. novembra 1961 je Skupnost južnokoroških kmetov vložila svoje kandidatne liste. Zahteve in koristi vseh kmetov, najemnikov in užitkarjev na gospodarsko zaostalem o z e m -I j u južne Koroške bodo zastopali in za njihovo enakopravnost s kmeti severnih predelov dežele se bodo borili
V OBČNEM ZBORU KMETIJSKE ZBORNICE ZA KOROŠKO:
Kumer Mirke, kmet pel. Črčej na Blatu pri Pliberku;
Dr. Zsvitter Mirt, podpredsednik Zveze slovenskih zadrug v Celovcu;
Maile Boštjan, kmet pd. Činkovc na Rutah nad Št. Janžem v Rožu;
Trunk Lojze, kmet pd. Ovnič v Zužalčah, obč. Bekštanj;
Gicgc.lč Lojze, kmet pd. Homer v Maii vasi pri Globasnici;
Kramer Lovro, kmet pd. Janšej v Holbičah pri Škotičah;
Galeb Anton, kmet pd. Pavlin v Zagoričah, obč. Bekštanj;
Krištof Gregor, kmet pd. Frlin v Dvoru, Bistrica nad Pliberkom;
V Sovjetski zvezi eksplodirala super-bomba
Zaključek kongresa KP SZ: Stalin se mora umakniti iz Leninovega mavzoleja
Čeprav se je Generalna skupščina OZN ponovno z veliko večino izrekla proti atomskim poskusom, se le-ti nadaljujejo tako na Vzhodu kakor tudi na Zahodu. V ponedeljek je v zgodnjih jutranjih urah eksplodirala v Sovjetski zvezi doslej največja atomska bomba, tako imenovana super-bomba, o kateri menijo, da je njena eksplozivna moč znašala kakih 75 milijonov ton klasičnega razstreliva. Skoraj istočasno so v Ameriki sprožili četrto podzemno atomsko bombo jakosti 20.000 ton TNT in se zdaj pripravljajo na nove jedrske poskuse v ozračju. Prav tako pa so v Franciji sporočili, da bo tudi Francija kmalu sprožila novo jedrsko eksplozijo.
Vse to se dogaja v dneh, ko vsa svetovna javnost z. vso odločnostjo protestira proti atomskim poskusom in ko predstavniki najrazličnejših držav v Združenih narodih dvigajo svoj glas proti nadaljnjemu preizkušanju jedrskega orožja. Kakšen pomen pripisujejo temu vprašanju v OZN, je razvidno, iz dejstva, da je Generalna skupščina odložila druge razprave in se takoj posvetila resoluciji, s katero je skupina šestih držav — Jugo-slavija, Združena arabska republika, Gana, Etiopija, Nepal in Indija — pozvala vse države, naj opustijo nadaljnje atomske poskuse. Jugoslovanski predstavnik je v razpravi poudaril, da za opravljanje jedrskih poskusov z vsemi njihovimi posledicami ni nobenega opravičila, kajti atomskim državam nihče ne daje pravice samo zato, ker so Velike in atomske, da se ne bi menile za pravice in koristi drugih narodov. Takoj je treba prenehati s poskusi, ker »mir se nc varuje z bombami«.
Medtem je bil v Moskvi zaključen XXII. kongres KP Sovjetske zveze, ki je privedel da novih zaostritev v odnosu med partijami
vzhodnega bloka, predvsem v odnosih Sovjetske zveze do Albanije in LR Kitajske. Zaradi tega je moral biti odložen tudi predvideni sestanek najvišjih predstavnikov vzhodnih držav.
Kongres pa je pokazal še več: Poleg napadov na skupino visokih predstavnikov, ki so bili obdolženi protipartijskega delovanja, se je kongres v posebni resoluciji ponovno izrekel proti Stalinu, katerega so javno imenovali morilca. V tozadevni resoluciji je rečeno, da truplo krš telja Leninovega testamenta ne sme več ostati ob truplu velikega delavskega voditelja, zato je bilo sklenjeno, da bodo Stalinovo truplo odstranili iz Leninovega mavzoleja na Rdečem trgu, kjer bodo postavili spomenik nedolžnim žrtvam stalinistične dobe.
Na tajnem zasedanju je kongres izvolil novo vodstvo KP Sovjetske zveze, v katero so prišle številne mlajše osebnosti, medtem ko več bivših visokih funkcionarjev, ki izhajajo še iz dobe Stalina, ni bilo več izvoljenih. Hruščev je bil ponovno izvoljen za prvega tajnika partije.
V ODBORIH OKRAJNIH KMEČKIH ZBORNIC
Velikovec:
Kumer Mirke, kmet pd. Črčej na Blatu pri Pliberku;
Domej Ignac, kmet pd. Zgonc v Rinkolah, obč. Blato;
Piccj Adolf, kmet pd. Mohor v Zg. Zamanjah, obč. Škocijan v Podjuni; Goiavčnik Jože, kmet pd. Golavčnik v Zagorjah, obč. Žitara vas;
Kerdež Štefan, kmet pd. Kukman v Mali vasi pri Globasnici;
Bučovnik Rokej, kmet pd. Mali v Lepeni pri Železni Kapli;
Kuchling Janez, kmet pd. Havzer v Sfriholčah, obč. Važenberk;
Urank Jože, kmet pd. Kavh v En čelni vasi, obč. Galicija;
Celovec:
VValdhauser Valentin, kmet pd. Pcdnar v Podnu, obč. Slov. Plajberk;
Krušic Anton, kmet pd. Rupej v Velinji vasi, obč. Bilčovs;
Korenjak Jane-z, kmet pd. Jančič v Treblenjah, obč. Šmarjeta v Rožu;
Kramer Lovro, kmet pd. Janšej v Holbičoh pri Škotičah;
Olip Janko, kmet pd. Kališnik na Šajdi v Seloh;
Gcričnik Valentin, kmet pd. Knežnik v Glinjah;
Sekan Janez, kmet pd. Pomoč v Bilčovsu;
Sabolnik Tomaž, kmet pd. Kurnik na Plešerki pri Hodišah;
Beljak :
Trunk Lojze, kmet pd. Ovnič v Zužalčah, obč. Bekštanj;
Krištof Florijan, kmet pd. Harej v Dragožičah, obč. Št. Jakob v Rožu; Miklavčič Jože, kmet pd. Ščedemnik v Št. Janžu, cbč. Ledince;
Schnabl Jože, kmet, pd. Stuc v Draščah, obč. Stroja vas;
l.esiak Ludvik, kmet pd. Postranjak na Bregu pri Rožeku;
Rcpač Jože, kmet pd. Hcnzl v Ločah, obč. Loga vas;
Triessnig Šimej, kmet pd. Virt v Ločah nad Baškim jezerom.
Kandidati Skupnosti južnokoroških kmetov so možje iz naše srede. Južnokoroški kmetje potrebujemo v občnem zboru Kmetijske zbornice za Koroško in v odborih okrajnih kmečkih zbornic močno zastopstvo. Vse stranke so nas doslej v zbornici zapostavljale. Zato združimo vsi brez izjeme svoje glasove in dajmo jih v nedeljo, dne 19. novembra za
Skupnost južnokoroških kmetov (Gemeinschaft der Sudkarntner Bauem)
Manjšinska zaščita v Avstriji
Znani avstrijski ekspert za mednarodna vprašanja in zlasti *za manjšinsko problematiko prof. dr. Felix Ermacora je imel v četrtek, dne 26. oktobra pred Društvom pravnikov v Celovcu predavanje pod naslovom »Manjšinska zaščita v Avstriji«. Predavanje je bilo tembolj zanimivo, ker se je predavatelj kot član komisije za človečanske pravice pri OZN in pri Evropskem svetu dotaknil tudi vprašanja, kako OZN gleda na manjšinsko vprašanje.
Poudaril je, da v OZN ni preveč zanimanja za to vprašanje in zaradi tega posebna komisija za proučevanje manjšinskega vprašanja ne pride na zeleno vejo. Zlasti azijski in afriški narodi, ki sicer proglašajo pravico samoopredelitve za kolonialna ljudstva, ne kažejo nobenega razumevanja za to plat vprašanja nacionalnih in verskih manjšin, ker bi sicer v Aziji in Afriki nastali še novi, nerešljivi problemi, ker je tam nebroj jezikovnih in drugih manjšin. Napačno je, v tej zvezi kot protiargument sklicevati se na Ciper, ker je le-ta bil rešen kot kolonialni problem in ne kot nacionalni problem. Tudi alžirski problem nima vzporeda v borbi nacionalnih manjšin, marveč je treba simpatije sveta do alžirskega gibanja iskati drugod.
Manjšinsko vprašanje je torej treba gledati zgodovinsko in je bilo južnotirolsko
Vicekancler Pittermann v Sloveniji
Zadnjo soboto in nedeljo je bival vicekancler dr. Bruno Pittermann na dvodnevnem obisku v Sloveniji. V soboto zvečer je bil gost podpredsednika jugoslovanske vlade Edvarda Kardelja, v nedeljo pa je v spremstvu podpredsednika Zvezne ljudske skupščine in ministra za industrijo Franca Leskoška-Luke ter avstrijskega generalnega konzula v Ljubljani Karla Newofeta obiskal Novo Velenje. Seznanil se je z razvojem in načrti velenjskega rudnika, posebno »impresionirala« pa ga je ši-rokopoteznost in modernost izgradnje Velenja, kakor je izjavil po ogledu najmlajšega slovenskega mesta.
iz javnih sredstev, medtem ko § 5 člena 7 Državne pogodbe ščiti manjšino kot celoto pred dejavnostjo nacionalno nestrpnih organizacij.
Glede vprašanja, ali je člen 7 Državne pogodbe neposredno uporaben, je dr. Ermacora mnenja, da je neposredno uporaben, v kolikor neposredni uporabnosti ni na poti „tehnični zadržek". Le-to pa je politično vprašanje in ne vprašanje prava. Vsekakor pa veljajo povsod tam, kjer tak .tehnični zadržek" onemogoča neposredno uporabnost člena 7 Državne pogodbe, manjšinska zaščitna določila Senžermenske pogodbe in veljavna določila člena 19 Državnega osnovnega zakona.
V tej luči manjšinska zaščita v Avstriji ni ne enaka niti popolna. Tako za gradiščanske Hrvate in štajerske Slovence še ni nobenega izvedbenega zakona glede člena 7 in celo na Koroškem za gotove dvojezične okraje ne veljajo na primer določila zakona o sodnem jeziku in določila manjšinskega šolskega zakona, ki so v drugih dvojezičnih okrajih v veljavi.
Zlasti juristi — je poudaril prof. dr. Ermacora — bi morali vedeti, kakšna dolo-
čila so bila še nedavno v veljavi in je ob tej priložnosti citiral nek odlok pravnega ministrstva iz leta 1956, ki navaja kot še veljavna razna določila tudi glede uporabe slovenščine pred sodišči.
Na koncu je dr. Ermacora ob iznašanju dvojnih pojmovanj o zaščiti manjšin, ki ena zahteva le preprečitev sleherne diskriminacije, druga pa aktivno podpiranje vsestranskega razvoja manjšine, poudaril, da za Avstrijo po njegovem mnenju obstoji le dolžnost, da prepreči sleherno diskriminacijo, ni pa obvezana, da posebej aktivno podpira razvoj svojih manjšin. Kljub temu pa je končal predavatelj, da svet nima razumevanja za razne politične pomisleke, ki v praksi dejansko preprečujejo učinkovito zaščito, in je izrazil željo, da bi prišlo v Avstriji končno do enake in popolne resnične zaščite vseh manjšin brez ozira na razne politične in druge momente. Le tako bo Avstrija tudi s polno moralno pravico in z večjo učinkovitostjo zagovarjala svoje upravičene zahteve v korist južnotirolske manjšine. V tej zvezi je opozoril na izvajanja jugoslovanskega zunanjega ministra ob priložnosti debate o Južnem Tirolu v OZN, ki je z nedvoumnim opozorilom na jugoslovanske manjšine v Avstriji izrazil upanje, da bodo načela, katerih uresničenje želi Avstrija za svojo manjšino v Južnem Tirolu, postala splošno veljavna tudi za druge manjšine.
Veliko zborovanje miru v Vidmu
vprašanje mogoče spraviti pred Generalno skupščino OZN samo zaradi tega, ker med Italijo in Avstrijo obstoja specialni sporazum De Gasperi-Gruber.
Konkretno je glede manjšinske zaščite opaziti dvojno stališče: eno, ki v glavnem ščiti le posameznika in drugo, ki hoče predvsem zaščito narodne skupine kot ceiote. Medtem ko se je po prvi svetovni vojni splošno uveljavilo le načelo zaščite posameznika, so danes močne tendence po kolektivni zaščiti odnosno po zaščiti narodnostne skupine kot celote. Te tendence so zlasti močne pri manjšinah samih, so pa opaziti tudi v OZN.
Manjšinska zaščita v Avstriji sami ima globoke zgodovinske korenine. Čeprav morda nekdanje vsakodnevno izvajanje opravičuje sodbo o monarhiji kot zaporu narodov, pravno gledano taka sodba ni pravična. Nasprotno so pravna določila v korist enakopravnosti narodov jasna in precizna, da pošteno izvedena in uporabljena ne dopuščajo diskriminacije kakršnegakoli naroda.
Današnja manjšinska zaščita v Avstriji sloni na treh osnovah: 1. na členu 19 Državnega osnovnega zakona, 2. na členih 67—69 Senžermenske pogodbe in 3. na členu 7 Državne pogodbe z dne 15. 5. 1955.
V teh zakonitih določilih sta praktično zapopcrdena oba načela, tako načelo kolektivne kakor načelo individualne zaščite. Čeprav je močnejši poudarek na zaščiti odnosno na pravicah posameznika, je zlasti v členu 19 Državnega osnovnega zakona, v čienu 68, odstavek 2, Senžermenske pogodbe in v § 5 člena 7 Državne pogodbe zasnovana tudi zaščita narodnostne skupine kot celote. V nasprotju s splošno avstrijsko judikaturo in pravnim naukom je dr. Ermacora namreč mnenja, da je najmanj prvi odstavek člena 19 Državnega osnovnega zakona še v veljavi In mu nikakor ni bilo derogtrano. Le-ta pa izrecno ščiti enakopravnost narodnostne skupine kot celote in ugotavlja njeno nedotakljivo pravico do zaščite in gojitve lastne narodnosti in jezika. Enako govori tudi odstavek 2 člena 68 Senžermenske pogodbe o manjšinah kot celotah, ki Imajo pravico do primernega dela
S skupnim pozivom za ohranitev miru in mirno rešitev vseh spornih mednarodnih vprašanj se je v Vidmu zadnjo nedeljo zaključilo veliko zborovanje miru — shod partizanov, katerega se je udeležilo več tisoč bivših partizanskih borcev iz vseh predelov Italije ter slovenskih partizanov z Goriškega in Tržaškega.
Udeleženci velike protifašistične manifestacije so v povorki po videmskih ulicah nosili številne transparente s podatki o udeležbi posameznih pokrajin severovzhodne Italije v osvobodilnem boju, kakor tudi z zahtevami za ohranitev miru ter proti novim fašističnim nevarnostim. Videmski partizanski shod je imel predvsem namen tesneje povezati bivše partizanske borce z velikimi vprašanji sodobne Italije in mednarodnih razmer, kot so ohranitev miru, sodelovanje in bratstvo med narodi, odprava vseh žarišč današnjih mednarodnih zaostritev in ostankov fašizma.
Mogočnemu antifašističnemu zborovanju je dajala poseben poudarek navzočnost nekaterih delegacij inozemskih protifašističnih gibanj. V svojih govorih so voditelji bivših italijanskih partizanov opozorili na nevarnosti, ki ogrožajo danes demokratični razvoj Italije in v svetu ter se v tej zvezi zlasti zavzeli za prepoved italijanske neofašistične stranke in za popolno uveljavitev demokratičnih načel italijanske ustave. V zaključnem pozivu, ki so ga podpisale tudi
inozemske delegacije, pa so poudarjeni ideali osvobodilnega boja proti fašizmu in obsojeni vsi poskusi, ki ogrožajo mir in sožitje v svetu. Velike sile so partizani pozvali, da se takoj sporazumejo o razorožitvi in njeni kontroli, predvsem pa da takoj ustavijo vse jedrske poskuse.
1. novembra v Grazu:
Žrtvam fašizma dostojen spomenik
Kljub ogabnemu zaletavanju in hujskanju neodgovornih elementov, v katerih vrstah je še vedno živa nacistična miselnost, je bil 1. novembra v Grazu odkrit dostojen spomenik žrtvam nacističnega nasilja predvsem iz Jugoslavije, pa tudi iz raznih drugih dežel. Svečanosti se je udeležilo veliko število svojcev žrtev, bivših partizanov in drugih antifašistov, pa tudi visokih predstavnikov oblasti in javnega življenja. Samo iz Jugoslavije je prišlo v Graz mnogo nad tisoč udeležencev, ki so počastili spomin junakov, kateri so za osvoboditev in mirno sožitje med narodi žrtvovali svoja življenja.
Svečanosti v Grazu se je udeležila tudi veččlanska delegacija Zveze koroških partizanov pod vodstvom predsednika Karla Prušnika-Gašperja.
V Jugoslaviji ugotavljajo:
Nadaljnje naraščanje industrijske proizvodnje
Zvezni zavod za statistiko je objavil podatke o razvoju industrijske proizvodnje v prvih 9 mesecih tega leta, iz katerih je razvidno, da je bila proizvodnja v omenjenih mesecih povprečno za 8 odstotkov večja od proizvodnje v istem razdobju lani. To povečanje sicer v celoti ne ustreza nalogam, ki jih je postavil pred industrijska podjetja družbeni plan, vendar pa je v posameznih panogah dosežena raven tudi večja od predvidene proizvodnje.
Posebno velik uspeh je bil dosežen v industriji nafte, kjer se je proizvodnja v primerjavi z lanskim letom povečala za 36 °/o. Na drugem mestu je bila papirna industrija s povečanjem proizvodnje za 26 °/o. Za 17 °/o sta svojo proizvodnjo povečali elektroindustrija in grafična industrija medtem ko je bilo pri industriji gradbenega materiala zabeleženo povečanje za 14 °/o, v živilski in gumarski industriji za 13 %, v lesni Industriji za 11 °/o ter v kemični Industriji in nekaterih drugih industrijskih dejavnostih za 10 »/.. Pod porastom za 10 °/o v primerjavi z letom 1960 so bile naslednje Industrijske panoge: nekovinska industrija, barvasta metalurgija, kovinska industrija ter industrija usnja in obutve, premogovniki in tekstilna Industrija, ki pa so kljub temu vse povečale svojo proizvodnjo v primerjavi z lanskim letom, pod lansko proizvodnjo pa je ostala edino proizvodnja tobaka.
Za Slovenijo je bilo v prvih 9 mesecih tega leta zabeleženo tudi pomembno povečanje pomorskega in javnega avtomobil večanje za 51 °/o v primerjavi z lanskim le-blaga v omenjenem razdobju dosegel po je znašal presežek 18 '/o. Naraščanje jav-tom, v javnem avtomobilskem prometu prevoženih kilometrov, ki jih Je bilo v prvih nega prometa se kaže tudi v povečanju Pazdobjem letos za 20 °/o več. devetih mesecih v primerjavi z ustreznim rskega prometa. V pristaniščih je promet
NEW YORK. — Generalna skupščina OZN J« na priporočilo Varnostnega sveta sprejela LR Mongolijo in Mavretanijo kot 102. in 103.člana OZN. Medtem ko so Mongolijo sprejeli z aklamacijo, je pri glasovanju o sprejemu Mavretanije 13 držav glasovalo proti, 20 pa se jih je glasovanja vzdržalo, ker so nekatere afriške dežele mnenja, da je Mavretanija sestavni del Maroka.
LEOPOLDVILLE. — Podpredsednik osrednje kongo-ške vlade Gizenga ustanavlja novo politično stranko, ki se bo imenovala Nacionalna stranka Lumumbe. Sodijo, da bo novo politično gibanje, strnilo večino raprednih nacionalnih sil in da bo v osnovi uve-I ovijalo politiko enotnosti in neodvisnosti Konga, kot jo je izvajal že umorjeni Lumumba.
BERLIN. — V zadnjem tednu je prišlo do vei Izzivalnih ukrepov zahodnih sil proti Vzhodni Nemčiji. Pod krinko, da manifestirajo .odločnost Zahoda*, so ameriški tanki zapeljali na območje vzhodnega Berlina in se po daljšem času spet vrnili v zahodni del mesta. Ker se vzhodnonemške oblasti niso pustile izzvati, so s temi manevri spet prenehali, vendar so nepristranski opazovalci mnenja, da jo lako očitno izzivanje lahko zelo nevarno.
PARIZ. — Medtem ko je predsednik začasno alžirske vlade Benheda v svojem nedavnem govoru ponovno izrazil pripravljenost na pogajanja s Francijo, je francoski minister za alžirska vprašanja na tiskovni konferenci ponovil odločenost svoje vlade, da bo ostala zvesta .samoodločbi Alžirije, ki bi bila združena s Francijo”. Je pa seveda malo upanja, da bi alžirsko ljudstvo, ki se že sedem let bojuje za svojo svobodo in neodvisnost, sprejelo tako .samoodločbo”, kot bi mu jo vsilila Francija.
LONDON. — Med Veliko Britanijo in LR Kitajsko se že več mesecev pogajajo o sklenitvi pogodbe, po kateri bi Velika Britanija prodala LR Kitajski določeno število reakcijskih potniških letal v skupni vrednosti 28 milijonov funtov šterlingov. če bi se pogajanja uspešno končala, bi bila to prva dobava britanskih letal LR Kitajski.
BEOGRAD. — Januarja leta 1962 bo iz Beograda krenila .karavana prijateljstva”, ki bo tekom dveh let prepotovala večino afriških dežel in s tamkajšnjimi ljudstvi navezovala in utrjevala prijateljske stike. V odpravi bodo štirje Jugoslovani, dva Poljaka, en Švicar in ena Angležinja, med potjo pa se jim bosta pridružila po dva zastopnika tiste države, skozi katero bodo potovali. Uradni jezik odprave bo esperanto, vendar bo skupina sestavljena tako, da se bodo njeni člani med potovanjem lahko sporazumevali v 14 jezikih.
BONN. — Pogajanja za novo vladno koalicijo v Zahodni Nemčiji med CDU-CSU in FDP so se zavlekla mnogo dalje, kot so v začetku pričakovali. Ko je že izgledalo, da bo dosežen sporazum, so z obeh strani spet postavili zahteve, ki so pogajanja še zavlekle. Ko se je FDP končno sprijaznila s tem, da bo Adenauer ponovno postal kancler, je kol glavna ovira ostal zunanji minister Heinrich von Brenfa-no, ki je bil pred dnevi prisiljen podati ostavko.
PARIZ. — Uradno so objavili, da bo francoski predsednik de Gaulle obiskal Veliko Britanijo, kjer se bo mudil od 24. do 26. novembra kot osebni gost britanskega premiera Macmillana. V britanskih in francoskih krogih sodijo, da se bosta državnika raz-govarjala o mednarodnem položaju in o taktiki, ki naj bi jo sprejele zahodne države, da bi se zmanjšala sedanja napetost s Sovjetsko zvezo.
PRETORIA. — Pravosodni minister Južnoafriške unije Vorster je prepovedal afriškemu voditelju in dobitniku letošnje Nobelove nagrade za mir Luthuliju, da bi se udeležil sestanka, ki je bil organiziran njemu na čast. Posebno sodišče v Cockstadu pa je obsodilo šest domačinov na smrt in 10 na osem let zapora, ker so lani sodelovali v demonstracijah proti rasnim diskriminacijam v Južnoafriški uniji.
AKRA. — V glavnem mestu Gane bo prihodnje leto od 11. do 18. aprila mednarodna konferenca pod geslom .Svet brez atomskih bomb”. Pripravljalni odbor bo na konferenco povabil okoli sto najpomembnejših borcev proti jedrskemu orožju iz vsega sveta, ki bodo razpravljali o zmanjšanju napetosti In miroljubnem izporiščanju jedrske energije.
NEW YORK. — Delegat Saudove Arabije v OZN Sukeiri je predlagal sestanek med Kennedyjem |n Hruščevom, kjer naj bi se razgovarjala o razorožitvi. Sestanku, ki naj bi trajal tako dolgo, dokler ne bi dosegla sporazuma, naj bi sledilo posebno zasedanje Generalne skupščine OZN, ki bi se ga udeležili šefi držav in vlad. Tudi to zasedanje naj bi trajalo do podpisa sporazuma o razorožitvi.
BOČEN. — Na Južnem Tirolskem Je prišlo v zadnjih dneh ponovno do streljanja med italijanskimi vojaki in neznanimi strelci. Pri tem sta bila dva vojaka lažje ranjena. Policija je v tej zvezi aretirala nekaj južnih Tirolcev, druge pa zasliševala.
ATENE. — V nedeljo so bile v Grčiji splošne volitve, pri katerih sl je ponovno zagotovilo večino dosedanja vladna stranka premiera Karamanlisa.
aaa a ji a a a n
v-e^vc/ruc«
Veliko priznanje jugoslovanski književnosti:
Srbski pisatelj Ivo Andrič
prvi Jugoslovan, ki je prejel Nobelovo nagrado za literaturo
»Gospod Andrič, po naročilo Švedske akademije mi je čast sporočiti, da vam je bila podeljena Nobelova nagrada za literaturo za letošnje leto kot priznanje za epsko moč, s katero ste prikazali motive in usode vaših narodov. Veseli me, da vam lahko sporočim v imenu moje dežele in njenega ljudstva ter v svojem osebnem imenu najlepše želje za vašo osebno srečo." S temi besedami, izgovorjenimi v srbskem jeziku, je odpravnik poslov švedskega veleposlaništva v Beogradu Rene Bel-gind uradno obvestil Iva Andriča o visokem priznanju, ki je bilo izkazano jugoslovanskemu pisatelju in jugoslovanski literaturi sploh.
Ivo Andrič, ki sodi med največje sodobne jugoslovanske pisatelje, je bil že pri podelitvi lanske Nobelove nagrade za literaturo v najožji izbiri in mu je za dosego nagrade manjkal en sam glas. Rojen je bil 10. oktobra 1892 v Travniku; študiral je srednjo šolo v Sarajevu, nato pa univerze v Zagrebu, na Dunaju, v Krakovu in Grazu. Že kot gimnazijec je deloval za svoje ljudstvo in so ga zato avstro-ogrske oblasti preganjale; bil^ je v zaporu in internaciji. Po dokončanem študiju je bil do izbruha druge svetovne vojne v diplomatski službi. Za časa okupacije se je umaknil iz javnega življenja in se posvetil izključno pisanju, po vojni pa je spet stopil v politično življenje in bil več let predsednik Zveze jugoslovanskih književnikov.
Literarno delo Iva Andriča se je pričelo že leta 1911, vendar se je uspešno uveljavil šele po prvi svetovni vojni. Odkar je leta 1920 objavil novelo »Potovanje Alije Džer-zeleza*, se je povsem posvetil prozi in postal eden od najpomembnejših epikov jugoslovanske književnosti. Mesto med prvimi jugoslovanskimi in evropskimi romanopisci pa si je pridobil s svojimi tremi romani »Gospodična*, »Travniška kronika* in »Most na Drini*. S temi svojimi deli je postal Ivo Andrič mednarodno znan in se prevodi njegovih romanov množe od leta do leta. Tako je na primer njegov roman »Most na Drini* doživel že nad dvajset prevodov in ga berejo danes v jeziku hindu, v nemščini, angleščini, holandščini, španščini, francoščini, ruščini, poljščini, bolgarščini, letonščini, švedščini, norveščini, češčini, finščini itd. Razen nekaj novejših del in »Gospodične*, ki je psi-hološko-socialni roman, opisuje Andrič v svojih delih preteklost Bosne, ki jo ima v ožjem pomenu za svojo domovino. Pisatelj je izvrsten pripovednik, kronist in pesnik preteklosti Bosne in njenega ljudstva, avtor, ki ima svoj poseben svet in svojo posebno življenjsko filozofijo. Prav zaradi tega pa je bil zdaj deležen najvišjega priznanja — Nobelove nagrade za literaturo.
Ob priznanju letošnje Nobelove nagrade za literaturo jugoslovanskemu pisatelju Ivu
OOOOOOOOOOOOOOOOCX)OOOCCOOOOOOOOOOOOOOOcxXlOOOOOOOOOOOOOOOOOOOt
Andriču je ves svetovni tisk obširno poročal o njegovem delu in splošno izrazil mnenje, da je bil letos deležen tega visokega priznanja umetnik, ki ga v polni meri zasluži. Predsednik Društva slovenskih književnikov Anton Ingolič je ob tej priložnosti izjavil: „V zadnjem času so naši narodi dosegli velike in opazne uspehe na raznih delovnih področjih, predvsem pa na področju politično-družbene aktivnosti, za kar smo dobili tudi več mednarodnih priznanj. Tem priznanjem se je končno pridružilo tudi priznanje na literarnem področju. S podelitvijo Nobelove nagrade za literaturo ni bilo dano zasluženo priznanje samo Ivu Andriču, čigar literarni sloves je
oooooooooooooooooooooooooooooooooooflooooooooooooooooao»uooocc
že ždavnaj prekoračil meje Jugoslavije, temveč je na ta način tudi priznana visoka raven srbske in drugih jugoslovanskih književnosti. Z Nobelovo nagrado so dobili priznanje tudi tisti literarni ustvarjalci, ki za svoja dela niso dobili takih priznanj, čeprav so jih v resnici zaslužili. Slovenski književniki se iskreno veselimo velikega priznanja in od srca čestitamo Ivu Andriču, dobremu poznavalcu in prijatelju slovenske književnosti.”
Nagrado, ki znaša letos 250.000 švedskih kron (približno 1,25 milijona šilingov) bo Ivo Andrič 10. decembra prejel v Stockholmu iz rok švedskega kralja Gustava Adolfa.
Slikarski natečaj Zveze slovenske mladine v Celovcu
Kakor znano, je Zveza slovenske mladine v Celovcu v prvi polovici junija razpisala slikarski natečaj in povabila k sodelovanju vse mlade talente v slikanju. Prejšnjo nedeljo je posebna ocenjevalna komisija pregledala vposlana dela ter po dolgem in vestnem ocenjevanju izbrala pet najboljših del, katerih avtorji prejmejo lepe nagrade:
1.	nagrado v višini 500 šilingov je komisija prisodila G. Janušu za njegovo oljnato sliko »Pred plesom";
2.	nagrado — bon za nakup knjig v vrednosti 300 šilingov, prejme Zorka Weiss za »Jesensko pokrajino";
3.	nagrado v višini 200 šilingov dobi H. Greiner. za sliko »Luna v me:tu";
4.	nagrado — brezplačno potovanje na nogometno tekmo Jugoslavija-Avstrija v Zagrebu ali obisk ljubljanske Opere — Bogomir Bogataj za sliko »Vprašanje";
5.	nagrado — brezplačni obisk ljubljanske Opere — prejme Rezika P r u š n i k za sliko »Na paši".
Ocenjevalna komisija ni imela lahko delo, saj je morala izbirati med celo vrsto slik — oljnatih, akvarelov, risb itd., ki so jih poslali mladi umetniki in umetnice. Udeležba pri natečaju je vsekakor pokazala, da je med našo mladino dovolj talentov, ki so brez vsake strokovne izobrazbe ustvarili dela, katerim je treba izreči popolno priznanje.
Zveza slovenske mladine nagrajencem čestita in jih vabi, da se čim prej zglasijo na njenem sedežu v Celovcu, Gasometer-gasse 10/1, kjer lahko dvignejo tudi svoje nagrade.	Zveza slovenske mladine
Prvi koncert celovškega komornega orkestra
Kakor smo zapisali že v zadnji številki, je celovški komorni orkester tuli za novo sezono pripravil štiri abonmajske koncerte. Prvi od teh je bil v ponedeljek zvečer v veliki dvorani Doma glasbe, dopoldne pa kot generalka za srednješolsko mladino.
Za prvi koncert v novi sezoni si je orkester pod vodstvom Norberta Art-nerja izbral Haydnovo »Missa Sanctae Caeciliae«, veliko koncertantno mašo za soliste, zbor, orkester in orgle. Kot pevski solisti so sodelovali Edith Ker-mer (sopran), Maria Weutz (alt), Kurt Equiluz (tenor) in Franz Pacher (bas), medtem ko je na orgle igrala Anne-marie Groysbeck, medtem ko so v zboru nastopali komorni zbor iz Št. Vida, člani dunajskega akademskega komornega zbora in člani celovškega gledališkega zbora.
Že prvi letošnji nastop celovškega komornega orkestra je pokazal, da je ansambel, ki ima za seboj šele dveletno tradicijo, napravil pomemben korak naprej in zasluži pozornost tudi pri naslednjih nastopih.
Manjšinska zakonodaja na Koroškem
po drugi svetovni vojni
JANKO PLETERSKI:
O tem priča celo tedanji avstrijski zunanji minister Gruber v svoji knjigi:	»Nismo smeli dopu-
stiti, da bi notranja struktura dvojezičnega ozemlja bila s pomočjo teritorialne avtonomije tako razrahljana, da bi ne bili več sposobni to področje obvladati in braniti. Zaradi tega je bilo treba posebno paziti na določbe člena 5 B (poznejšega čl. 7), v katerih naj bi bile opisane pravice manjšine. Bili smo pripravljeni priznati jezikovne in kulturne pravice manjšine; kljub temu pa smo morali paziti, da ne bi člen o mejah bil praktično razveljavljen.« In dalje: »Naša londonska delegacija je zahtevala vsak dan odločitve, ali naj pr stane na to ali »no besedilo. Pri tem je šlo pogo-stoma za take zelo zamotane zadeve kot je manjšinska zaščita na Koroškem ...« (Karl Gruber, Zwi-schen Befreiung und Freiheit, Wien 1953, str. 215 in 217.) Avstrijsko Zunanje ministrstvo je torej o vsem bilo sproti informirano, je tudi dalo pristanek na vsako posamezno formulacijo ob polnem poznanju njene vsebine. Zato je gotovo neumest-
no, da danes avstrijska oblast postopa nasportno pozitivnim določbam državne pogodbe in izkrivlja njihov duh in namen, ko uzakonjuje ugotavljanje manjšine kot pogoj za izvajanje teh določb in ko daje pojmu manjšine vsebino, ki nasprotuje državni pogodbi.
Kakšen praktičen pomen za manjšino bi naj imele določbe o njenem ugotavljanju po namenu avstrijskega zakonodajalca, postane jasno, če pogledamo metodo, ki jo je Avstrija uporabila v povojnih letih, da bi sistematično vzbudila dvom v obstoj slovenske manjšine kot take in da bi ta dvom tudi politično izkoristila.
Kot rečeno, se je uredba iz leta 1945 o dvojezičnem šolstvu naslonila na zadnje kolikor toliko objektivno ljudsko štetje, t. j. iz leta 1910. Avtorjem uredbe je bilo pač jasno, da poznejša avstrijska štetja ne morejo biti podlaga za ugotovitev etnične strukture Južne Koroške. Neuporabnost poznejših avstrijskih štetij se je najočitneje pokazala leta 1939, ko je celo nacistični režim pri svojem štetju na Koroškem ugotovil znatno več Slovencev, kot pa
14 je to bilo pri štetjih avstrijske republike. (Avstrijsko štetje 1. 1923 — 36.213 in 1934 — 26.128 Slovencev, nacistično štetje 1. 1939 —
45.000	Slovencev.)
Po vojni Avstrija sprva ni sistematično izvedla štetja, ki bi ugotavljalo materinščino ali pa vsaj občevalni jezik prebivalstva. Pač pa se je za praktične potrebe, posebno za potrebe šolstva, odločila za to, da je vsako leto pri rednih statističnih podatkih, ki so jih dajali posamezni šolski voditelji za svoje šolske okoliše, anketirala tudi materinščino učencev. Zanimivo je, da je statistični urad te podatke objavil prvič leta 1948/49, torej v času, ko je bilo že skoraj popolnoma zanesljivo, da je mejno vprašanje praktično rešeno.
Kriterij za ugotavljanje materinščine šolarjev v letu 1948/49 sicer ni bil objavljen, vendar je zelo verjetno tedaj veljalo podobno pravilo, kakršnega so v poznejših letih uporabljali pri šolski statistiki. Za podobno statistično anketo v letu 1951/52 je odlok št. 59 deželnega šolskega sveta (10. september 1951, Z. 11.557/Lschr.) dal šolskim vodstvom, v smislu odloka zveznega prosvetnega ministrstva z dne 13. avgusta 1951, Zl. 34.842-IV/18, naslednje navodilo glede izpolnjevanja rubrike o materinščini: »Kot materinski jezik je treba zapisati obče-
valni jezik, ki je v rabi v družinskem krogu. Pri tem ne gre za .izjavo o kulturni pripadnosti*, zaradi česar je treba učence, ki doma govore izključno ali pretežno slovenski, oz'roma slovensko narečje (nekoč označevano kot »svindisch«) zapisati v rubriko .materinski jezik slovenski*. Razrednemu učitelju bo to večinoma znano brez posebnega izpraševanja.« Gre torej za podatke, ki so jih o družinskem jeziku učenca dajali učitelji v glavnem po svoji vednosti, brez posebnega izpraševanja. Razume se, da je podatek bil odvisen od učiteljevega osebnega mnenja oziroma razpoloženja in ga nihče ni kontroliral, tako da ga je mogoče vzeti le kot spodnjo mejo števila otrok slovenskega materinskega jezika, ne pa kot maksimalno število. Značilno za zmedo, ki jo je avstrijska statistika dotlej ustvarila s svojimi jezikovnimi merili, je za splošne pojme malo nenavadno opozorilo, da ne gre za »izjavo o kulturni pripadnosti«, marveč za družinski jezik, kar bi po samem pojmu materinščine pač moralo biti že jasno. Instruktivno je tudi stališče, ki sc ujema z znanstvenimi kriteriji in s stvarnim stanjem, da je »win-disch« le zgodovinska nemška oznaka za slovensko koroško narečje in da ga je treba uvrstiti v kategorijo slovenskega jezika. Enako navodilo je
bilo izdano še leta 1953, leta 1954 pa je sledilo opozorilo, da »ima otrok lahko samo en materinski jezik«. (Verordnungsblatt fiir das Schulsvesen in Karnten, Stiick IX/X, Sept./Okt. 1954) Od leta 1956 dalje je popisovanje materinščine in objavljanje takih podatkov prenehalo. Po teh podatkih je bilo v šolskem letu 1948/49 na koroških dvojezičnih šolah skupno 6733 učenčev s slovensko materinščino. Če bi to število slovenskih otrok preračunali na sorazmerno število vsega prebivalstva, bi dobili za ozemlje dvojezičnih šol na Koroškem približno 47.500 ljudi s slovensko materinščino. Torej še vedno mnogo manj, kot pa so bile sodobne cenitve britanskih okupacijskih oblasti, ki so računale, da je na Koroškem okrog 60.000 Slovencev. (Report from tne Select Committee on Estimates, Session 1945-46, London His Majesty‘s Sta-tionarb Office, str. 674.) Pa vendar je tudi ta številka bila avstrijskim krogom previsoka, zato so se za popis prebivalstva, ki je bil izveden 1. junija 1951, odločili za čisto posebno metodo prikrivanja Slovencev. Tudi to pot se avstrijska statistika na osnovi izkušenj, ki izvirajo še iz časov monarhije, ni odločila za ugotavljanje materinskega jezika prebivalstva, marveč za tako imenovani občevalni jezik (Umgangssprache).
(Se nadaljuje)
V soboto in nedeljo:
KOMORNI ZBOR
DPD Svoboda „Tone Čufar" z Jesenic
bo gostoval na Reki in v Ločah
Na povabila Slovenske prosvetne tveze bo jutri in v nedelje gostova! na Koroškem visoko kvalitetni Komorni zbor DPD Svoboda »Tone Čufar" z Jesenic in pod vodstvom svojega dirigenta Poideta Uiage priredil koncerta pri Antoniču nc Reki pri Št. Jakobu (sobcia, 4. 11. ob 20. uri) in pri Pušniku v Ratenčah pri Lečah (nedelja, 5. 11. ob 14.30 uri).
Komorni zbor, ki prihaja k nam v goste, je sicer miad ansambel — prvič se je predstavil javnosti letos aprila na kcncerlu v počastitev 20-!etnice ljudske vstaje in 15-letnice društvene pevske dejavnosti na Jesenicah — vendar združuje vrsto izvež-banih pevcev in pevk, ki deloma nastopajo tudi v jeseniškem gledališču. Nekatere od njih pa smo spoznali tudi na Koroškem, ko je pri nas gostovala folklorna skupina z Jesenic.
Na obeh koncertih na Reki in v Ločah bo zbor v glavnem nastopil s sporedom, s katerim je doživel navdušen sprejem že na Jesenicah. Ta spored je narekovala zavest, da je prav pesem tista, ki najbolj druži različne narode sveta. Zato obsega poleg koroških narodnih še primorske, prekmurske, prleške, dalmatinske, škotske in ruske narodne pesmi ter črnske duhovne pesmi, za zaključek pa še operna zbora iz Verdijevega „Nabucca" in Smetanove »Prodane neveste".
Takega kvalitetnega kulturno-umeJniškega užitka smo deležni le redkokdaj, zato ne zamudimo edinstvene priložnosti in se udeležimo koncertov na Reki in v Ločah!
„ Dnevnik Ane Frank “ v Št. Janžu
Visok življenjski jubilej koroškega rojaka v Mariboru:
Profesor dr. Franc Mišič -osemdesetletnik
Rodil se je pred osemdesetimi leti v Borovljah v zavedni puškarski družini. Nadarjenega fanta so dali študirat v celovško gimnazijo. Že kot gimnazijec se je ogrel za narodnostne in socialne pravice slovenskega ljudstva in prav tako je deloval za lepe vzore v vrstah študentov kot visokošolec na Dunaju in v Gradcu, v počitneah pa v domačem kraju. Leta 1908 je promoviral na filozofski fakulteti in napravil profesorski izpit.
Med redkimi takratn mi slovenskimi izobraženci je dr. Franc Mišič deloval v boroveljskem okraju kot napredni narodno zavedni kulturni in politični delavec. Več slovenskih društev je ustanovil ter sodeloval kot organizator in publicist. Pogosto je nastopal kot poljuden vsem razumljiv govornik. Nekaj časa je bil vodja našega narodnega gibanja v spodnjem Rožu. Dr. Mišič je bil med izdajatelji in sodelavci lista »Korošec«. Zaradi svojega prepričanja in dejavnosti je prestal mnogo preganjanja od strani nemških nacio-nalcev in drugih konservativcev.
Na Koroškem ni dobil službe ter je začel svojo profesuro v Mariboru, nato pa je služboval v Kranju in Gorici.
Zavestno se je vključil v plebiscitno kampanjo kot organizator, govormk in publicist. Po plebiscitu je moral zapustiti Koroško ter se je izselil v Slovenijo. Služboval je v Celin, pozneje pa v Mariboru do svoje upokojitve.
Ime dr. Mišiča zaradi njegove agilne in plodne kulturne dejavnosti ni znano le v Mariboru, temveč tudi široki slovenski javnosti v Sloveniji in v zamejstvu. Tudi kot upokojenec se ni nehal boriti za pravice svojega naroda. Napisal je več znanstvenih razprav, med katerimi je zlasti zanimiva »Ledinska in hišna imena v okolici Solčave in Luč«. Z njo je ovrgel lažno trditev o nemškem značaju gornje Savinjske doline, kar je leta 1940 hotela prepričevati nacistična publikacija. Razen mnogih člankov narodnoobrambnega značaja, ki jih je objavljal v naprednem časopisju, je dr. Mišič napisal tudi vrsto člankov in knjig poljudno znanstvene, prirodopisne in potopisne vsebine. Z literarnimi deli je odkrival slovenski pa tudi nemški javnosti lepote slovenske zemlje, turistične postojanke in pokrajinske zanimivosti v slovenskem Po-dravlju. Več let je urejal in tudi večinoma sam pisal ilustrirano tujsko prometno revijo »Jugoslovanski biseri«. Seznam njegovih pisanih del je pester in bogat.
Jubilant stoji ves čas z besedo in dejanjem na braniku pravic svojega ljudstva. Za časa nacistične okupacije sta se z ženo vključila tudi v narodnoosvobodilno borbo. Kakor povedano, je še danes aktiven, ves čas življenja pa ga vežejo topli spomini na Koroško in koroške rojake ter je vedno živo in z dejavnostjo spremljal prizadevanje koroških Slovencev za obstoj na lastni zemlji.
Spoštovanemu jubilantu dr. Francu Mišiču iskreno čestitamo ter mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let življenja v lepem obdravskem mestu Mariboru!
Radiše
V nedeljo zjutraj smo v slovenski oddaji celovškega radia slišali prisrčne čestitke. Posvečene so bile mlademu paru, ženinu in nevesti, ki sta ta dan sklenila zvezo za življenje. Čestitkam je sledila pesem, dve pesmi, in ni čudo, soj izhaja ženin Simej W r u I i c h iz priznane pevske družine na Radišah. Kdo na Koroškem ne pozna očeta ženina, ki mu je prav tako ime Simej, zborovodje pevskega zbora SPD na Radišah. Videli in slišali smo ga pri neštetih nastopih po koroških odrih in tudi na pevskih turnejah. Pevski dar je prirojen tudi sinu Simeju ter z veseljem in z dobro zavestjo prepeva v zboru sebi v zadoščenje in drugim v vzpodbudo in razvedrilo.
Miadi Simej W r u I i c h si je izbral kot življenjsko družico Katico Stane iz Gra-bcrlje vasi, prav tako iz ugledne in poštene slovenske družine. Dva mlada zgledna značaja bosta svojo nadaljnjo življenjsko pot skupno korakala in delila srečo družinskega življenja, skupno in v harmonični ljubezni pa tudi zmagovala vse težave na življenjski poti.
Pesem je spremljala poročno slavje mladega para, pesem kol izraz plemenitega značaja dobrih ljudi. Ko novoporočence-ma Iskreno čestitamo, želimo, da bi ju lepota neminljivo lepe pesmi spremljala v skupnem življenju mnogo mnogo let! Vedno drži: v družini, kjer je pesem doma, je srečno življenje.
Na podeželjskem odru z amaterskim kadrom igrati moderno igro kakor »Dnevnik Ane Frank”, je brez dvoma tvegana zadeva. Hanzi W e i s s v St. Janžu v Rožu je zadevo tvegal in z velikim trudom tudi uspel.
Tako smo videli zadnjo soboto pri Tiš-lerju v St. Janžu iepo pripravljeno igro, ki podoživlja trpljenje in strah nizozemskih Židov, skritih v podstrešju amsterdamske hiše pred krvoločnim zasledovanjem nacističnih zločincev.
Kljub majhni možnosti izbire je spretnemu režiserju uspelo zasesti težke vloge s primernimi igralci. Zlasti dobra je bila Ane Frank, ki je podala igro občuteno in res pokazala razvoj čudovite 13-letne deklice, ki je s svojim dnevnikom svetu razkrila vso tragedijo židovskega ljudstva in zlasti židovske mladine v času nacizma. Suvereno je igral tudi oče Oton Frank in s svojim mirnim značajem vedno spet pogladil nujne spore med tako različnimi značaji v tesnobi podstrešnega skrivališča. V igri pa tudi ni nič zaostajala gospa van Dan, ki je lepo pokazala razvajeno damo iz bogate družine, ki se tudi v tej neznosnosti ne more odpovedati gotovim zunanjim stvarem. Miep pa je bil resničen Miep, ki je s svojim prikazom vedno spet prinašalec sonca in upanja v brezsončno in brezupno življenje ogroženih; dobro so podali svoje vloge tudi gospod van Dan, dentisl Kraler in žena Edita Frank, medtem ko bi bili pričakovali od Margot malo bolj življenjsko, starejšo dobro vzgojeno sestro razvijajoče se Ane in prav tako vsaj ob koncu igre več
Potek, 3. november: Hubert Soboia, 4. november: Karol Nedelja, 5. november: Caharija Ponedeljek, 6. november: Lenart Torok, 7. november: Engelbcrt Sreda, 8 november: Bogomir Četrtek, 9. november: Teodor
življenja od Petra, ki bi se v teku časa in cb sožitju z družino Frank le moral razviti v bolj zrelega mlcdostnika. Tudi Dussel ni vedno zajel tisto, kar bi moral: od njega kakor od Miep so vendar vsi pričakovali novo upanje in korajžo, le tega cb obiskih Dussela ni bilo čutili.
Toda kljub tem majhnim hibam je bila igra izredno dobro podana in Je samo škoda, da zaredi komplicirane scenerije z igro ni mogoče gostovati na več odrih. Želeti pa bi bilo, da bi podjetnemu SPD St. Janž v Rožu in zlasti spretnemu režiserju uspelo, prikazati to resnično sodobno igro na večjem odru širšemu občinstvu.
Podobno zavetišče so uredili že pred dvema letoma na kolodvoru v Beljaku za učence, ki se vozijo v šolo od doma in iz šole domov. Takšno potrebno in smiselno napravo so odprli dne 26. oktobra t. 1. tudi na celovškem kolodvoru. Med 53-imi šolami jih je v Celovcu 36, ki jih ne napolnjuje samo celovška učeča se mladina, temveč prihajajo v te šole v pretežni večini iz vseh krajev dežele. Razumlj vo, kajti za mnoge starše je nemogoče, da bi svojim otrokom-učencem plačevali v mestu prehrano in stanovanje, zaradi tega nihajo ti učenci dnevno zjutraj od doma in po pouku spet domov. Učenci izven mesta so navezani na javna prometna sredstva, kjer seveda porabijo veliko prostega časa na vožnjah, pa tudi pri čakanju na odhod vlakov po zaključku šole. Doslej so se mogl: ti učenci pri čakanju na vlake zadrževati le v čakalnici in pogosto celo gostinskih lokalih, kar nikakor ni priporočljivo in vzgojno. Zaradi tega je ureditev prostora za zavetišče vozeče se šolske mladine na celovškem glavnem kolodvoru naprava, ki jo starši in vzgojitelji zelo odobravajo ter je s tem uresničena njih davna želja.
Naglašajo, da ie pri uresničitvi tega načrta zelo vzpodbudno, da je pri tem v veliki
Domovinoznanstvo
v celovškem radiu
Celovški radio, ki se v svojih programih že od zdavnaj prizadeva tudi za gojitev domevinoznanstvene vede, bo v kratkem začel nov poiskus v tej smeri. V petek 17. novembra bo prva predstava le vrste z naslovom: »Poznaš Koroško'.”, nadalje pa
redno vsake 4 tedne. Gre za domovino-zncinsfveno vprašalno igro, kjer bo mogoče zadeli dragocene knjižne dobitke. Začetek predstave bo vsakokrat ob 17.45 uri, ob
18.00	uri pa bo oddana v i. programu. Pri-rechive bodo v oddajni dvorani celovškega radia, Sponnheimerstrasse 13. Zabavna izkušnja iz domovinoznanstvo bo v rokah dr. Sertla Pefreija, vodje referata »Ljudstvo in domovina". Vstopnina je prosta, iz-dajcii pa bodo le števne karte, ki se lahko dobijo že osem dni prej pri portirju radia. Karte veljajo kot srečke pri udeležbi vprašalne igre, kjer pa je sodelovanje prostovoljno.
Vidra vas pri Pliberku
Huda požarna škoda je prizadela Krev-čevo domačijo v Vidri vasi. Iz doslej neznanega vzroka je v nedeljo zvečer izbruhnil v gospodarskem poslopju požar, ki je poslopje upepelil. Zgorele so tudi vse zaloge sena in slame ter cenijo skupno škodo na okoii 250.000 šilingov. Kmetijske stroje in živino so še rešili, ker z največjo naglico so prihiteli sosedje na pomoč. Poslopja pa tudi požarne brambe iz Doba, Vogrč in Repeij niso mogle več rešiti, kljub temu, da v vasi ne primanjkuje vode. Uspelo pa je gasilcem, da so pred ognjem obvarovali sosednje objekte, ki so bili tudi ogroženi, ker so postavljeni v neposredni bližini. To je tudi velika zasluga požrtvo- j valnih mož gasilnih bramb, da so preprečili še večjo škodo v vasi.
SPZ NAZNANI Al
Slovenske prosvetne društvo »Svoboda" v Št. Janžu v Rožu
ponovi zadnjič igro:
Dnevnik Ane Frank
v nedeljo, dne 5. novembra 1961, ob V* 3.
uri popoldne pri Tišlerju.
Ljubitelji odrske umetnosti zlasii iz oddaljenejših krajev prisrčno vabljeni!
POTUJOČI Kino SPZ^DVAIA
slovenski mladinski film
DOBRO MORJE
v petek, dne 3. novembra 1961, ob 20. uri v Ledirtcah pri Ravšu, v soboto, dne 4. novembra 1961, ob 20. uri v Slovenjem Plajberku pri Serajniku.
meri udeležena mladina sama. »Minimundus«, mali svet ob Vrbskem jezeru, je iz vstopnin, ki jo je v letošnjem poletju plačalo 92.500 obiskovalcev, prispeval k ureditvi prostora za zavetišče šolske mladine zelo pomembn* vsoto. Za pregradnjo prostora, ki je prej služil drugim namenom, so porabili 170.000 šilingov, za opremo pa 70.000 šilingov, znesek ki jc bi! prispevek Minimundusa. Zavetišče je pritlično ter obsega bralno i* učno sobo, prostor za igranje ter prostor za namizni tenis, kakor tudi umivalnico. Prostora je za okoli 80 učencev, ki se lahko zadržujejo v zavetišču, ki je pozimi prijetne zakurjeno ter stalno pod nadzorstvom.
Pri slovesnosti otvoritve zavetišča sta spregovorila celovški župan Ausscrsvinkler in pre-zident direkcije zveznih železnic dvorni svetnik dr. Gradischnik. Prostore pa je svojemu namenu izročil deželni glavar Wedenig ter se zahvalil vsem, ki so z denarjem in organizacijsko pripomogli, da je nastalo potrebne zavet šče za vozečo se šolsko mladino. Predvsem je izrekel zahvalo direkciji zveznih železnic v Beljaku za dobrohotno razumevanj« za napravo in podporo, kakor okrajnim prc' skrbovalnim zvezam v Celovcu-dežela, Št. Vi' du in Velikovcu ter družbi »Rešite otroka« za pobudo ustvaritve zavetišča za učence.
Zavetišče za učence na celovškem
kolodvoru
Številke govore o človeku...
Ali poznate samega sebe »skozi przmo« številk? Čeprav bi na to vprašanje marsikdo odgovoril kar pritrdilno, je le malo verjetno, da je to tudi res. Strokovnjaki, ki se podrobneje ukvarjajo s človeškim organizmom in ki so doslej že zelo natančno izmerili in stehtali posamezne organe našega telesa, nam vedo namreč o tem povedati toliko prav presenetljivih podatkov, da nad nekaterimi kar ostrmimo.
Res, človeško telo je čudovita, zamotana sestavljena zgradba žive snovi! To nam potrdi že nekaj najpresenetljivejšlh številk:
Tisoči in milijoni drobnih sestavnih delov
Človeško okostje sestavlja 234 kosti raznih velikosti in oblik, ki so med seboj povezane z več kot 150 sklepi. Toda ta podatek kar zbledi ob številkah, ki jih dobimo, ako si podrobneje ogledamo, kako so sestavljeni nekateri organi našega telesa. Tako na priliko vsebuje vsak kvadratni centimeter črevesne sluznice 3000 do 4000 drobcenih »sesalk«, ki so na oko podobne nekakšnim dlačicam, te »dlačice« pa imajo po površinah blizu 3000 posebnih celic, od katerih vsaka vsebuje nekaj sto odvodnih kanalčkov. Kakšen mogočen obrat za odvajanje hrane v organizem! Strokovnjaki menijo, da je vseh teh drobcenih »sesalk« v našem črevesju blizu 8 milijonov; s pomočjo približno 1 mili-jarde odvodnih kanalčkov srkajo hranljive snovi iz prebavljene hrane in jih pošiljajo v krvni obtok.
Površina vse kože, ki je z njo pokrito človeško telo (kot vsi drugi podatki, se kajpak tudi ta nanaša na odraslega človeka), meri nekako 2 kvadratna metra. Ako pa pogledamo globlje v notranjost telesa, ostrmimo nad številko, ki nam izraža celotno površino naših pljuč: kar 150 kvadratnih metrov, to je 75-krat več od zunanje površine telesa! Kajpak — pljuča so podobna gobi, ki ima približno 350 milijonov luknjic, in to jim neznansko poveča koristno površino. Le-to pa pljuča tudi potrebujejo, saj z njimi dnevno vdihamo toliko zraka, da sprejmejo pljuča iz njega kar 560 do 700 litrov kisika, ki se Potem veže s krvjo.
Kri je resnično pravcati »čudežni sok«. V organizem dovaja kisik, ki je nujno potreben za življenje. To svojo nalogo lahko opravlja, ker vsebuje rdeča krvna telesca, ki vežejo kisik — eritrocite. Ako bi vsa ta krvna telesca — strokovnjaki cenijo njihovo število v našem telesu na približno 25 bilijonov — položili drugega poleg drugega, bi pokrila površmo, ki bi merila kar 3700 kvadratnih, metrov! To pomeni, da bi z eritrociti enega samega človeškega telesa lahko »tlakovali« blizu pol kilometra avtostrade.
Še presenetljivejši pa je podatek o tem, kakšen »trak« bi dobili, ako bi vse eritrocite človeškega telesa zloždi drugega poleg drugega: takšen »trak« bi bil dolg blizu —
40.000	kilometrov! Nevernež lahko ta podatek preveri s preprostim računom: premer okroglega rdečega krvnega telesca znaša nekako 1,5 tisočinke milimetra, vseh eritroci-
tov pa je v krvi našega telesa — kot smo že dejali — približno 25 bikjonov. S takšnim »pasom« iz eritrocitov našega telesa bi skoraj lahko opasali zemeljski ekvator!
Srce in ledvice — kakšni čudoviti napravi!
Naše srce je pač najčudovitejši motor, kar jih sploh poznamo. V 70 letih — koliko povprečno doživi človek — bi količina krvi, ki jo požene srce skozi naše telo, napolnila velikanski plinohram. Kar poglejmo: v teh 70 letih naredi srce 3 milijarde utripov in pri tem pošlje vsak dan skozi naše telo približno 10.520 ktrov krvi! Delo, ki ga vsak dan pri tem opravi srce, bi ustrezalo delu, ki bi ga opravili, ko bi dvignili 16.280 kg težko breme 1 meter visoko ali pa ko bi dvignili tri osebe v dvigalu 100 metrov visoko. In to delo opravlja naše srce nenehno skozi vse življenje — po 70 ali pa tudi 80 let brez kakršnega koli »popravila« ali »čiščenja«. Le kateri pravi motor bi zdržal tolikšno obremenitev? Pri tem pa ne smemo poza-b:ti, da je naš »motor« komaj tako velik kot stisnjena moška pest!
Tudi ledvice so organ, ki nad njim kar ostrmimo, ko ga začnemo proučevati. Ta čistilna naprava« našega telesa vsak dan prečrpa okoli 500 litrov krvi — vsebino kar velikega soda. Ledvice so prepletene z mrežo silno tenkih kanalov, ki jih je vseh skupaj okoli 200 milijonov in ki so dolgi po 5 cm. Ako bi vse te kanalčke združili v enega samega, bi bila ta neznanska kapilara dolga kar — 10.000 kilometrov.
Na površini naše kože je silno dosti nekakšnih drobnih »bradavic« — živčnih vršičkov, od koder prehajajo do ustreznih centrov v možganih zunanji dražljaji, ki jih občutimo: občutek za mraz ali vročino, občutek za dotik in bolečino. Na vsakem kvadratnem centimetru naše kože je povrečno po 5.000 takšnih »bradavic«; od tega jih je samo za bolečino okoli 200. Število »bradavic« za otip (dotik) pa je še večje, posebno na kon-
cih prstov, kjer je nj hova gostota kar 2300 na kvadratni centimeter! Pravcati čudež zase so naši možgani, katerih skorja — ki ima približno 2200 cm2 površine — vsebuje okoli 14 milijard posebnih živčnih celic, tako imenovanih ganglijev.
Živčna viakna: dlje kot do Lune
Pa še nekaj podatkov, ki ob njih nepoučeni kar osupne: skupna dolžina živčnih vlaken, ki se razprezajo po vsem našem telesu, znaša kar 480.000 kilometrov (oddaljenost Zemlje od Lune je precej manjša: 384.403)! Na vsakem kvadratnem centimetru naše kože je okoli 100 znojnih žlez, torej približno 2 milijona po vsem telesu. Na isti površini kože pa je mimo tega še skupno 4 m živčnih vlaken in 1 m krvnih žil in žilic (kapilar), kar znese po vsej koži našega telesa okoli 20 kilometrov žil :'n 80 km živčnih vlaken. Ti podatki pa vključujejo samo gornji sloj kože — le epidermo! Nič manj zapleteno sta sestavljena še dva pomembna organa našega telesa: uho in oko. Naše uho je sestavljeno iz 24.000 živčnih elementov, mrežnico vsakega očesa pa sestavlja 75 milijonov »stožcev« in »paličic«, ki so povezani z možgani z izredno finimi živčnimi vlakni in prenašajo tja optične slike.
Športni časi
Po nogometni tekmi so vnuk vas utrujen vrne domov pc pravi: ,Srečna si, babica, da te ne zanima šport!'
Babica prebledi 'n piane iz naslanjača: „Kaj, ali srno spet izgubili tekmo?"
z^nmi vosa
Odkrili so> da so mnoge živali zelo občutljive za atomsko sevanje. Polži, ki jih izpostavimo nevarnim žarkom, brž skrijejo svoje »roge«, mravlje zbežijo, morska vetrnica zvije podse svoje tipalke. Skratka te živali zaznajo nevarnost brez vsakih tehničnih pripomočkov in so pravcati Geigerjevi števci.
O TEM IN ONEM
•	Po r.ajnovejiih raziskovanjih je najdalj od vseh ljudi živel Pefrasch Zarfen. Rodil se je v neki madžarski vasici 1537. leta, umrl pa je 1722. leta — torej v res ..visoki" starosti 185 let! V medicinskem vestniku, ki je to objavil, je naveden tudi primer črnke Louise Trousco, ki je prav tako učakala lepo starost: ko je umrla, ji je bilo 175 let!
#	Prvi, ki je z uspehom operiral slepič, je bil dvorni zdravnik angleškega kralja Georga II. — Claudius Amyand (1680—1740). To, za tiste čase izredno operacijo, je izvedel 1763. leta, ko je eden od dvorjanov dobil akutno vnetje slepega črevesa. Operirani je operacijo preživel in potem tudi ozdravel.
% Največji kos zlata, ki so ga kdajkoli naSli,
je tehtal 215 kilogramov! NaSli so ga 1872. leta v Hill Endu v Avstraliji. Ncjvečji kos srebra pa so naSli v Sonori v Mehiki; tehtal je nekaj več kot 1350 kilogramov!
0 Belgijski slikar Antonine Wiertz (1806—1865) je naslikel 131 velikanskih slik, od katerih vsaka meri 17 X 10 metrov. Spričo tolikSne površine se lahko postavi s tem, da je doslej poslikal največ (kvadratnih metrov!) slikarskega platna.
£ Najdaljša od vseh simfonij je .Simfonija fisočev”, ki jo je 1907. leta skomponiral skladatelj Gustav Mahler (1860—1911). Izvedba tega obsežnega dela zahteva sedem pevcev-solistov, dva mežana zbora, otroSki pevski zbor in veliki simfonični orkester v polni zasedbi. Simfonija traja vsega skupaj 1 ero in 40 minut!
i
♦
♦
♦
i
♦
♦
♦
♦
♦
i
i
i
%
♦
X
♦
o
%
t
%
Kcnec kajenja?
Glavobol, nespečnost, vrtoglavica, pomanjkanje apetita, draženje sluznice v nosu, požiralniku in bronhijih, motnje v krvnem obtoku in pri srcu so najpogostejši znaki kronične zastrupitve z nikotinom. Seveda ni nujno, da te motnje povzroča samo tobak. In še manj, da so te motnje nujna posledica pri vseh kadilcih. Diagnozo lahko ugotovi samo izkušen specialist.
Zdravniku moramo pravtako prepustiti, tudi vse ustrezne ukrepe, ki jih je treba storiti v takem primeru. Razen tega pa ne smemo pozabiti zadovoljstva, ki ga nudi cigareta človeku v dobi intenzivne delavnosti, v dobi, ko uživamo milijone tablet za pomirjeva-nje in proti oslabelosti. Kajti tudi cigareta je eno izmed pomirjevalnih sredstev in če jo opustimo, morajo biti vzroki že dovolj tehtni.
Statistike jasno kažejo, koliko je n. pr. primerov arteriosklerose venčnih žil na srcu med kadilci in nekadilci. Toda ali je vedno kajenje vzrok teh obolenj? Analogno je vprašanje pri tumorjih. Najnovejše in autorita-tivne trditve dopuščajo predvsem, da je tumor pogojen z dednostjo oziroma nagnjenjem in šele potem je tobak tisti ki je lahka olajšal nastanek raka.
Ljudje so dolgo časa domnevali, da je tako — še preden so se razširile razne poljudno znanstvene publikacije o teh vprašanjih. Tako je anketa v Angliji pokazala, da so kadilci prenehali kaditi zato, da bi kaj prihranili, in da je bilo med njimi zelo malo takih, ki so to storili iz higienskih in zdravstvenih razlogov. Za ene in druge pa je bila skupna samo želja in skrb, da bi se odvadili kajenja in kako bi to dosegli?
Mark Trvain je nekoč dejal, da je to najbolj preprosta stvar in da je on sam opustil kajenje že najmanj tisočkrat! Vendar mnogi raje kupujejo razne tablete, ki bi baje naj povzročale in včasih celo res povzročajo odpor proti tobaku.
Na znanstveni osnovi je na primer sestavljen recept Mileua Whitea. Ko so te tablete preizkusili na kliniki, je bil rezultat naslednji: 25 odstotkov kadilcev je kajenje popolnoma opustilo, 50 odstotkov pa občutno omejilo.
Tega problema se je s širšim programom lotilo angleško »Narodno združenje nekadilcev«. Marca leta 1958 so odprli v Liverpoolu prvo kliniko z namenom, da bi zdravniško in psihološko vzela v delo vse tiste, ki hočejo opustiti kajenje. Kadilce razdelijo na kliniki v skupine po 12 oseb in jih za nekaj tednov podvržejo psihoterapevtskemu postopku, nakar jih posamič preišče zdravnik specialist. Po končanem »zdravljenju« se vračajo na kliniko vsak drugi teden, da poročajo, kakšen je uspeh. Uspehi, ki so jih dosegli, so bili pogosto nenavadni in so zato odprli še eno takšno kliniko tudi v Londonu, kjer so osebje poučevali psihoterapevti, specialisti za pljuča oziroma za prsni koš in sanitetni uslužbenci. Osebje so izpopolnili tudi s hipnotizerjem. Londonska klinika je prva dva meseca odvajala kajenja 150 oseb, od tega jih je trideset kajenje že popolnoma opustilo. »Ozdravljenci« so bili tako navdušeni nad tem »zdravljenjem«, da so mnogi med njimi odprli »podklinike« doma za »sveekend«.
®OOCX>DOOOCXXXX300000CXX30CXXXXXXXX>»XOOOCCOCJOOOOOOOOOOCOOOOCCX3COOOOOCOCOOCC3CXXXXX:
Obenem je povedal, da svojega izuma še ne meni prepustiti svetu. Časi so neugodnejši kakor kdajkoli. Različne skupine bi si prizadevale povsem prilastiti načrte in jih uporabljali zgolj zase. Bojevale bi se za prednost. Številne temne organizacije bi skušale osvojiti cele pokrajine na Mesecu in jih razglasiti za izključno svojo posest. Slej ko prej — in prav gotovo! — bi tekla kri. Celo na tihem, doslej nedotaknjenem svetu našega soseda v veselju.
Glas mu je poslal grenak, ko je nadaljeval: .Prijatelji, vsi veste, da imam zagrizenega sovražnika, Viktorja Bciriesa, ki v svojem skrivnem mestu Ipsilonu uresničuje podoben načrt. Kako daleč je doslej prispel, ne vern. Zdi se mi pa, da je nekoliko zaostal, sicer nais pred tedni ne bi skušal z bombami uničiti. Kako bomo kasneje poplačali io podlo dejanje, mi trenutno ni mar. Poskrbeti pa moramo, da se kaj takega ne ponovi. Absolutna varnost je hrbtenica naše prihodnosti. Zato prosim tovariša Mihaela Angela in Franka Eigbrechta, da med mojo odsotnostjo prevzameta vodsivo naše skupnosti In storita vse, da jo obvarujeta in ohranita!”
Ustavilo ga je viharno ploskanje. Oba moža — njegova namestnika — sta stopila na oder in se z govornikom rokovala.
.Nisem sentimentalen," je zatem Mundus nadaljeval. .Zalo tudi ne bžitn govoril o možnosti, da se nemara ne vrnemo. Lotevamo se stvari, ki jo pač moramo storiti •n si zato nimamo pravice pripisovati kakega posebne-
ga junaštva. Pred nami je nekaj ogromnega, velikansko doživetje, ki ni bilo usojeno še nobenemu smrtniku. Neizmerno smo hvaležni že na to in ne zahtevamo, da bi nas kdo še posebej slavil. Na koncu naj zato porečem samo še — na srečno svidenje!”
Škrtnile so stotine filmskih aparatov, filmske kamere so brnele. Zahrumelo je bučno in prisrčno ploskanje.
V	obsežnih prostorih v stolpu so priredili slavnostni obed. Takoj potem je moštvo vesoljske ladje leglo počivat. Napori bližnjega poleta bodo tako hudi, da jim bodo kos le spočiti živci in krepka telesa.
Ostali so praznovali naprej!
Ob vesoljski ladji je stražil en sam mož. Prebivalci oaze so bili tako skrbno izbrani in preverjeni, da bi pomenilo oboroženo policijsko nadzorstvo pravo žalitev vseh Mundusovih ljudi. Pred govorom si je lahko celo vsakdo ogledal notranjost ladje! Neučakano so se tedaj gnetli okoli vhoda, saj se celo dokaj razvajenim prebivalcem oaze ni pogosto dogajalo, da bi si lahko ogledali vesoljsko vozilo! Nihče si ni mogel predstavljati, da bi tu, v naselbini, utegnila groziti ladji kaka nevarnost.
Pa vendar je v notranjosti te mojstrovine človeškega uma preteče tiktakala ura peklenskega stroja!
BOMBA NA KROVU
V	oazi so živeli ljudje različnih narodnosti in veroizpovedi. Med drugim je bila tod majhna indijska naselbina. V njej so živeli sposobni inženirji in zdravniki, pa tudi peščica starih, modrih braminov. Ti so bivali nekoliko zunaj naselbine v bungalovih in majhnih templjih, ki so si jih zgradili in urediti v slogu svoje daljne domovine. V dolgih, valujočih oblačilih in z dostojanstvenimi, negovanimi bradami so bili ena izmed najslikovitejših zanimivosti oaze.
OQ-COQC CQOCXJCXX^OOOCX30QCQCOOOOOCOOCOOQOOOOQQQQQOOOOOOOOOOOOOOOOfyy>00>yyy>ftfWr),PCOfXTP>'*1
Med slavnostjo na letališču je čisto pri strani stol tak bramin. Napol ga je zakrivalo vejevje grmičja, rastočega ob mirni rečici. Kolikor so ga sploh opazili, se nihče ni zmenil zanj. Njegova brada je bila kratka in sršata, oblečen je bil v ne preveč čista oblačila, glava pa mu je tičala v velikem, umetelno zvitem turbanu. Na oko je bil star in slaboten, toda v njegovem videzu je bilo nekaj potuhnjenega in prežečega.
Ko je Mundus govor končal, je Indijec naglo odšel s svojega skritega kotička. Bil je eden izmed redkih, ki niso odšli na slavnostni obed v stolp.
Previdno in neopazno se je smukal v senci dreves grmovja proti indijskemu naselju. Cim bliže je bil, tem bolj zravnana je bila njegova drža, tem možafejši njegov korak. Kazalo je, da pot dobro pozna. Končno je zavil vstran in v senci temnega jelovega gaja prispel do lepega hindujskega svetišča, ki so ga bili zgradili pobožni Indijci.
Tempelj je bi! le redko obiskan in zato naravnost sijajno zavetišče za človeka, ki bi se morcl dneve in tedne dolgo skrivati pred človeškim pogledom. Indijci so namreč opravljali svoje obrede le v pritličju, kjer je stat mogočen kip boginje Durge. Nad svetiščem se je dvigal štirinadstropen stolp; to je bil cilj skrivnostnega Indijca.
Previdno se je ozrl okoli sebe, potem pa je urnih korakov stopil v svetišče. Krenil je proti visokim, umetelno okrašenim rešetkastim vratom, ki so zopirola pot do polžastih slopnic, vodečih navzgor. Tu se je končno pokazalo, da mož nikakor ni star in slaboten. Z medvedjo močjo je splezal po visoki rešetki vrat do stropa. Gibčno se je prerinil med r-tropom in vrati in se skoro neslišno spustil po drugi strani na tla. Bliskovito je pogledal po vratih, ali ni nemara obvisela kje kaka izdajalska krpa
Si ti moja prava mati?
Ljubiti otroka pomeni več prejemati, kakor dajati
Prav vsak od nas pozna pravljico o Pe-pelki, ubogi pastorki, in njeni hudobni mačehi, ki ji je želela vse najhujše na svetu. Žal je pojem mačehe, ki najde izraza v tej sicer tako topli in lepi pravljici, te danes hudo obremenjen s sentimentalnimi predsodki. Morda prav zaradi teh marsikdo Istoveti mačeho in očima z najzlobnejšimi bitji, ki so poysem nezmožna ljubiti.
Da je tako gledanje na namestnike storžev hudo krivično, ni treba posebej poudarjati, saj so mačehe v stilu pravljice o Pepelki posebno v današnjih časih res izredna redkost. Kot pobuda za omenjeno pravljico pisatelju prav gotovo ni služil resničen dogodek, temveč jo je osnoval na podlagi otroške psihologije. Otrokovo duševnost pa oblikujejo starši; in kaj ni zelo priljubljena grožnja mnogih mater, da bodo umrle, če jih otroci ne bodo ubogali In bo oče pripeljal v hišo „hudobno" mačeho! Razumljivo je, da si tak otrok ustvari o mačehah povsem napačno podobo. Sovraži jih in se jih boji.
Mnoge žene in može, ki si niso mogli
Poskusite * 2
JUHA: 25 dkg suhega fižola, 1 žlica masti, 2 dkg moke,
2 rezini prekajene slanine, Va Čebule, 2 stroka Česna, timijan, lovorov list, 2 žlici paradižnikove mezge, zelen peterlilj, kisla smetana.
Fižol preberemo, operemo in preko noCi namočimo v topli vodi. Naslednji dan ga skuhamo z dodatkom timijana, lovorjevega lista v vodi, v kateri se je namakal. Na masti prepražimo sesekljano čebulo, dodamo na kolčke zrezano slanino in sesekljan česen. Ko je čebula zlaforumeno prepražena, jo pomakamo, moko prepražimo in zalijemo s fižovko ter kuhamo, da se moka pokuha. Po potrebi prilijemo Se vode. Ko je juha že kuhana, dodamo kislo smetano in solimo ter dodamo Se pretlačen fllol.
OCVRT GRAH: 1 jajce, 2 žlici mleka, sol, 5 dkg moke. IR dkg masti.
Iz moke, mleka, jajca in soli napravimo gladko testo, nekoliko gostejie kot za vlivance. Testo potikamo skozi preboj (cedilo z velikimi luknjami) v vročo mast in cvremo, da postane testo zlaforumeno. Nato grah poberemo s penovko.
Ocvrt grah serviramo na krožnik in prelijemo z vročo fižolovo juho. K juhi strežemo kruh.
PRLEŠKA GIBANICA: 40 dkg moke, 2 žlici belega olja, sol, beljak, mlačna voda; Va I kisle smetane, 5 dkg masla, 2 rumenjaka, Va kg skute, 5 dkg rozin.
Moko presejemo na desko, dodamo olje, sol, beljak in toliko mlačne vode, da nastane mehko testo. To testo vgnetemo in pustimo Va ure počivati v pokriti skledi. Uležano testo malo razvaljamo in položimo na okrogel pekač, tako da pretežni del testa na vseh straneh enakomerno sega čez robove pekača. Testo, ki visi čez pekač, narežemo na 9 enakih delov; eden teh delov naj bo nekoliko večji, da bomo z njim na koncu prekrili gibanico.
V pekaču namažemo testo z zmesjo smetane, masla in razžvrkljanih jajc. čez nadev tanko razvlečemo enega izmed devetih delov testa in ga potresemo z zdrobljeno skuto ter pokapamo s smetano. Nato nadev zopet pokrijemo z naslednjim razvlačenlm delom testa. To ponavljamo toliko časa, da ne porabimo ves nadev in testo. Vrhnjo večjo plast polijemo s smetano. Pečemo jo v pečici ali kruini peči. Pečeno gibanico razrežemo kot torto.
ustvariti lastne družine in so posvojili tujega otroka, često tare misel, da dete, ki so ga vzeli za svoje, ni „čisto” njihovo. Vendar za psihologa in vsakega trezno mislečega človeka mati otroka ni toliko tista žena, ki je dete redila, temveč — morda izključno — tista, ki se je zanj žrtvovala in ga pripravila za življenje. To velja prav tako za ožeta, čigar delež pri otrokovi vzgoji r.e sme biti manjši od materinega. Resnični otrokovi starši so torej tisti, ki so ga vzgojili; in če tega ne morejo ali nočejo storiti „prircdni reditelji", to je, človeka, ki sta povzročila otrokov nastanek, morajo prevzeti njihovo dolžnost tako imenovani „psihološki starši".
Najvažnejše In bistvene važnosti pri tem danes tako razširjenem problemu je iskren in topel odnos do posvojenca. Če izhajamo iz preproste resnice, da čuti vsak otrok potrebo po odraslih in vsak odrasel človek potrebo po otrocih in če se znebimo predsodkov, je lahko odnos mačehe ali očima do otroka res topel ter osrečuje vse člane družine.
Človek, ki se je priboril do tega spoznanja, bo lahko preprečil marsikako življenjsko tragedijo. Marsikatera ločenka, vdova ali nezakonska mati bi se znebila občutka manjvrednosti, če bi se zavedala, da se mož, ki je voljan stopiti z njo v zakon, s tem svojim dejanjem ne bo žrtvoval ne zanjo in ne za otroka, temveč da stopa v pravičen odnos, kjer bo enako prejemal, kot dajal. Prav isto velja v nasprotnem primeru, če je oče tisti, ki išče mater za svojega otroka. Ljubiti otroka, skrbeti zanj, brez ozira na to, ali je dete „naše" ali ne, je treba razumeti kot pošteno dejanje, ki človeka notranje bogati, mu pomaga ustva-
riti srečno družinsko življenje, ki je osnovni pogoj za zdravo duševno življenje vsakega odraslega človeka.
Spomnimo se samo žena, ki nimajo ali ne morejo imeti lastnih otrok. Kako so srečne in ganjene, kadar se jim ponudi priložnost, da se lahko pozabavajo s kakim otročičkom. Razumljivo je, da imajo prav te vrste ljudje še posebno globok smisel za družinsko življenje. In če posvoji tak človek s poroko dete svojega zakonskega tovariša ali če posvojita zakonca brez otrok povsem tuje dete, smo lahko prepričani, da mu bosta eden kot drug dober oče ali mati.
In še enkrat: ljubezen, ki jo izkazujemo otroku, se nam v večini primerov stokrat povrne. Naj bajka o Pepelki še naprej živi, toda samo kot pravljica. Kot merilo za pravilen odnos mačehe ali očima ali obeh staršev do posvojenca naj nam služijo nešteti primeri žena in mož, ki se v svoji iskreni in topli ljubezni do otroka, ki so ga vzeli za svojega, prav v ničemer ne razlikuje od pravih staršev.
Ali poznate prednosti penaste gume?
Penasta guma iz plastične mase se ne drobi, ne razpoka in ne razpada. Je odporna proti bencinu, olju in vodi, je zelo lahka in jo z lahkoto režemo in lepimo.
Malokdo ve, da penasta guma odlično duši ropot. Če jo položimo pod radijski aparat, bo sosed mirno spal, ker dobro izolira zvok. Tudi star pisalni stroj bo manj ropotal in ne bo več plesal po gladki mizi sem in tja, če mu preskrbimo takšno blazinico. Vsak trd stol lahko tapeciramo s penasto gumo. Z ostanki, ki so nastali pri rezanju, pa napolnimo blazinice. Menda ni treba posebej omenjati, kako pripravna je goba iz penaste gume za pomivanje posode in brhanje.
Tistim, ki same pletejo
® Ko ste se odločili za model v kaki reviji, ne pozabite v svoji vnemi natančno prebrati navodila. To storite, še preden kupite volno. Pri izbiri volne in debeline igel se morate ravnati po navodilu, sicer vaš izdelek nikoli ne bo tak, kot bi moral biti in kot ga prikazuje fotografija.
O Preden začnete s pravim delom, vedno spletite majhen vzorec za preizkušnjo. Lahko se zgodi, da pletete rahleje ali močneje kot normalno in bi bila potem razlika v dogo-tovljenjem puloverju ali jopici prevelika. Zato poizkušajte toliko časa, dokler se vaš preizkusni vzorec ne bo natanko ujemal z navodilom.
® Z ročno pletenimi kosi obleke moramo previdno ravnati: nikoli ne smemo obesiti na obešalnik, ampak jih moramo zložiti in položiti v omaro.
® Pri poluverjih ali jopicah, ki so pleteni zelo rahlo, moramo prišiti na notranji strani šivov trak, sicer se razvlečejo.
•	Če uide zanka v pletenini, jo s kvačko poberemo in pritrdimo s šivanko in volneno nitjo.
•	Pletenine peremo vedno v najmilejših pralnih sredstvih. Pri tem se moramo natanko držati navodila za pranje volnenih izdelkov.
NASVETI
M Poldragi kamni so bolj občutljivi kakor dragi. Naglo izgube sijaj, če so dalj časa pod vplivom kuhinjske sopare. Na vsak način jih moramo ščititi pred kemičnimi izparinami, plini in ostrimi čistilnimi sredstvi.
■	Ne zavrzite ostankov mila! Zmočite manjšo posodo in jih vrzite vanjo. Da se bodo raztopili, dajte to posodo v drugo, večjo, napolnjeno deloma z vrelo vodo. S kuhaln;co mešajte milo in mu dodajajte po kapljicah glicerin, dokler ne dobite mastne zmesi. To nalijte v manjše modele in dajte hladit. »Prenovljeno« milo dajte še sušit.
■	Po pomivanju posode nam roke navadno neprijetno diše. Ta duh bo izginil, če si bomo roke umile v vodi, ki smo ji dodale malo kisa.
■	Nylonsko srajco smete tudi prekuhati, samo ne prepogosto. Naj se ne kuha predolgo. Sicer jo pa perite z detergenti.
■	Tubo iztisnemo do zadnje kapljice s pomočjo steklenice ali valjarja. Tako res nič ne gre v zgubo. To metodo uporabimo pri vseh tubah.
Pipa spet spušča
Kadar se zamašijo vodovodne cevi ali pušča pipa, popade gospodinjo panika: „Le kje bom sedaj našla inštalaterja, da mi bo to hitro popravil?
Če se nam zamaši odtočna cev pri umivalniku, moramo odviti vijak spodaj na kolenu cevi, nato pa z močno žico ali Žič nato spiralo izčistiti umazanijo, ki se je sčasoma nabrala v odtočni cevi.
Ali veste, da si lahko pri zamašenih ceveh pomagate s sesalcem za prah? Na odprtino v umivalniku ali kadi pritisnite odprtino cevi sesalca za prah, ki s svojo sesalno močjo izvleče predmet, ki je zamašil cev. Ali pa premestite cev na izpuh sesalca in z zračnim pritiskom izpihajte cev. Če velikost cevi sesalca ne ustreza velikosti odtočne cevi, jo ovijte z mokro krpo. Zadošča samo nekaj sekund in cev je odmašena.
Preizkušeno sredstvo za čiščenje cevi so tudi kemikalije, ki jih dobimo v drogerijah in jih uporabljamo razredčene z vodo. Tako vlijemo v odtočno cev raztopino solne kisline; pri tem moramo biti zelo previdni.
Posebno pogostno in neprijetno je kapljanje vode iz vodovodne pipe. Monotono kapljanje lahko spravi človeka ob živce. V tem primeru je treba menjati tesnilo. Predtem moramo zapreti glavni dotok vode, nakar odvijemo pokvarjeno pipo in izmenjamo na njenem zgornjem delu gumijasto (ali usnjeno) tesnilo.
Nobene pomoči pa ni, kadar poči cev — takrat je zares treba iskati pomoči pri strokovnjaku.
obtočila, potem pa se, preskakujoč po dve stopnici, pognal po polžastem stopnišču navzgor.
Gornjo ploščad stolpa je obdajala dober meter visoka zidana ograja; odpiral se je lep razgled na vse strani, ograja pa je zakrivala človeka pred radovednimi pogledi od spodaj. Tu je domoval skrivnostni tujec.
V kotu so ležali kosi evropske obleke — s kožuhovino podložen usnjen jopič, letolska čepica, hlače iz grobega, trpežnega bloga, kravata, skratko tisto, kar navadno oblači Evropejec ali Američan,
Možak je sedel, si snel turban in pokazal se je grdi, sedoj precej mršovi obraz — Texa Leuwenhouta!
Odkod ta možak?
Leuvvenhout je bil sposoben človek in tudi sreča mu je bila dokaj naklonjena. Njegovo zelo nizko poreklo — izhajal je iz najzloglasnejših newyorških četrti — in grdost njegovega obraza pa sta ga močno ovirala, da ni napravil sijajne koriere. Spričo brezobzirnega in nasilnega značaja bi postal v čosih diktatur izboren krvnik velikega tormata. Tako pa se je kljub nenavadni nadarjenosti in velikemu pogumu moral zadovoljevati s tem, da je v otroških letih pretepol druge pobaline, kasneje kot podoficir uganjal rekrute in končno hodil po kostanj v žerjavico za druge, večje gangsterje. Viktor Borrles, ki je bogat in častihlepen ustanovil skrivno mesto Ipsilon, je v njem našel sijajen izvršilni organ za opravljanje tveganih podjetij, katerih uspeh je bil odvisen predvsem od sreče. Leuwenhoutova sloba točka so bile ženske, s katerimi je imel malo, celo zelo molo sreče. Tu je grešil.
Zadeva z mlado, ljubko Mabel Morena mu je razbila tako spretno zasnovani napad na oazo. Ko bi se ne zmenil zanjo in za svoje nagnjenje do nje, bi bil tedaj svojo nalogo nedvomno opravil. Seveda pa je tedaj ostal živ spet le zato, ker je zaostal za svojimi ljud-
mi, ko je lovil po megli ubeglo novinarko. Stekel je bil namreč za njo, pa je prepozno opazil, da je zašel. Zaman je klical in vpil. Svojih ni več našel, še manj pa Mabel. Slišal je brnenje helikopterjev, ki so leteli daleč od njega skozi meglo, kake pol ure kasneje pa mu je udarilo na ušesa bobnenje strašne eksplozije, ki je raztreščila sani z bežečimi možmi.
Izkušnje so Texa naučile, da mu je sreča večinoma naklonjena. Ne da bi natančno vedel, kaj se Je pripetilo, je nekako zaslutil, da tisto bržkone ni bilo njemu v škodo. Slutnja ga ni varala. Veljal je za mrtvega, menili so, da ga je raznesla bomba in nihče ni več stikal za njim.
Ustavil je torej mogočno reko kletvic, ki mu je bruhala preko ustnic in nekaj ur mirno čakal. Potem je začel previdno in počasi tipati po mokrih tleh in iskati stezo v dolino. Trajalo je dolgo; ker se pa ni od nje prida oddaljil, jo je končno našel — prav v trenutku, ko so v dolini ugasnili dnevno svetlobo!
Ker je postaja žičnice še zmeraj stala, Je Tex menil, da njegovi fantje niso utegnili naravnati vžigalnikov, ali pa — to se mu je zdelo verjetneje — da so razstrelivo medtem že našli in odstranili. Predrzno je torej sedel v vagonček in se neopažen pripeljal v dolino.
Robati usnjeni suknjič mu je postal že zdavnaj prevroč. Toda razen samokresa je hranil v njem zabojček rozstreliva, ki ga je bil sprva menil odložiti v hotelski sobi, pa je to zavoljo dramatičnega prizora z Mabel pozabil storiti. Sedaj bi se ga lahko znebil, toda človek njegovega kova ni bil vajen meni nič tebi nič položiti orožja — tudi tedaj ne, kadar si z njim trenutno ni mogel kaj pomagati.
Sprva se je dva dni skrivol zdaj tu, zdaj tam. Preživljal se je z lahko dosegljivimi bananami in kokosovimi orehi. Potem je odkril hindujski tempelj. Ponoči ga
je preiskal in si v duhovniški sobi izbral primerna oblačila. Tedaj je tudi s svojim tenkim nosom izvohal prostor v stolpu in se vanj takoj naselil.
Dnevi so bili dolgočesni, toda ne brezplodni. Napeto je opazoval življenje krog sebe. Ponoči je odhajal iz templja in pohajkoval po dolini. Loteval se je jedil, ki so jih žrtvovali pobožni Indijci svoji boginji v naročje. Sklede riža in dobro zapečene perutnine so mu enolično hrano zelo poživile. S škodoželjno radostjo v srcu je včasih pomislil, kako se morajo tihi duhovni čuditi nenadnemu teku svojega božanstva.
Kljub takim lahkomiselnostim pa se je možak znal paziti. Prevelika je bila nevarnost, da sreča Mabel Moreno, novinarja Douglasa Normana, malega Boba ali koga izmed letalcev. Sele ko se mu je brada nekoliko obrasla, si je upal hoditi svobodneje naokoli. Pričel je celo navezovati pogovore z ljudmi, ki se mu niso zdeli nevarni. Tako je kmalu zvedel o bližnjem poletu v vesolje.
Od tistega trenutka ni našel miru. Razstrelivo v žepu jopiča ga je noč in dan žgalo in zbadalo. Sicer je pogosto premišljeval tudi o tem, da bi opustil nesmiselno skrivanje in se poskusil z Mundusom pobotati. Njegovemu mišljenju prirojeno nespravljivo sovraštvo pa mu je vzbujalo dvome o možnosti sprave. Vsaj on sam tako zagrizenemu sovražniku, kakor je bil on Mundusu, nikoli ne bi odpustil. Odlašal je in okleval iz dneva v dan.
! Končno pa se mu je nepričakovano ponudila priložnost nadaljevati delo tam, kjer ga je pred čarom moral prenehati.
Videl je, kako so vesoljsko ladjo pripeljali iz ba-zaltne votline in jo no letališču pripravili na polet. Opazil je, da občinstvo vstopa v letalo in si ga ogleduje. Vstopil je tudi somi	(Se nadaljuje)
CUV DE MAUPASSANT:
Eden najpomembnejJih svetovnih novelistov, Guy de Maupassant, v tem odlomku prikazuje težko življenje delavcev ob koncu preteklega stoletja.
Več kot mesec dni že Randel blodi okrog in si išče zaposlitev. V rodnem mestu Ville-Avarb je namreč ni mogel dob ti. Bil je tesarski pomočnik; sedemindvajset let star; krepak in dober delavec. In vendar je moral biti dva meseca v breme svoji družini, ki je že tako bila kaj često brez kruha. Sestri sta za malenkostno plačo delali kot postreznici. On, Jakob Randel, najstarejši sin v družini in je jedel kruh drugih ...
Potem pa je vse svoje dokumente, dvoje hlač, par čevljev in srajco zavil v modro culo, si jo zavezal na popotno palico in odšel.
Stopal je brez počitka, dan in noč, v soncu in dežju in zaman iskal čudežno deželo, kjer delavci najdejo zaposltev. Sprva je vztrajal pri misli, da bo sprejel delo, ustrezajoče poklicu, ki se ga je izučil. A v vsaki tesarski delavnici ga je čakal vedno isti odgovor, da so celo prejšnje delavce odpustili... Potem mu je zmanjkalo denarja. In prprav-Ijen je bil, da se oprime katerega koli dela. Bil je najprej kopač, potem konjski hlapec in žagar; zdaj je cepil drva in klestil drevesa, zdaj spet kopal jarke, mešal malto ali vezal butare. Vse to vedno le za nekaj sujev. Kajti prav s tem, da je zahteval smešno nizko ceno, je premamil požrešnost delodajalcev, da so ga sploh zaposlili, čeprav samo za dva ali tri dni.
. . . Zdaj pa že ves teden ne najde več niti takega priložnostnega dela. Denarja nima. Živi le od koščka kruha, ki mu ga podari na cesti kaka dobrotljiva ženska. Noge so mu cazboljene, srce polno brezupnosti. Hodi ob glavni cesti po travi bos, da bi prihranil svoje edine čevlje. Kajti tisti drugi par, ki ga je imel s seboj, je že zdavnaj uničil.
Sobota je. Poznojesenska sobota. Težki sivi oblaki se naglo pode nad drevesi. Ljudje čutijo, da se pripravlja na dež. Pusta je ta
dan dežela; polja so prazna, kot bi bila že posejana za naslednje leto.
Randel je lačen, izčrpan in oslabljen. Utrujen povzame daljše korake, samo da bi jih naredil manj. Glava mu je težka, v sencih mu razbija, oči so mu krvave, usta izsušena. In tak krčevito stiska v roki svojo popotno palico, poln poželenja, da bi z njo silno udaril prvega, ki bi ga srečal, da gre domov, da gre večerjat...
Ozira se s ceste na polja in misli, kako dobro, toplo večerjo bi imel, ko bi na poljih b.lo še kaj krompirja. Nabral bi dračja, zakuril in si spekel krompir. Pečenega, vročega, bi vsakega posebej najprej podržal v svojih mrzlih rokah in potem bi jedel, jedel.. . A v tem poznem letnem času krompirja ni več na polju.
Stopa naprej in sam pri sebi glasno govori. Vsa utrujenost, brezupno in brezuspešno iskanje dela, dolgotrajna lakota, noči na prostem. prezir do ljudi z urejenim domom, ki ga imajo za klateža, spomin na domače, ki sicer niso po svetu, a so prav tako brez vsakega suja —, obup, da ne more zaposliti svojih močnih rok, v katerih čuti prekipevati življenjsko silo ... vse to ga je že ves čas bolj in bolj napolnjevalo z jezo, ki se je stopnjevala vsak dan, vsako uro, vsako minuto in ki mu zdaj bruha iz ust v kratkih stavk:h: »Ta revščina! Človeka puste umreti od lakote! . . . Nesramnost! Še dveh sujev nimam ... pa ta dež... nesramnost!« Divji nad krivico stiska zobe in ponavlja: »Nesramnost, Nesramnost!« Prepričuje se: »Pravico imam živeti! Da me puste tako umreti 0d lakote! Delo hočem!... Nesramnost...« To glodanje v srcu in bolečina v udih mu porode misel: »Pravico imam živeti, ker diham in ker je zrak skupna last vseh. Nihče me ne bi smel pustiti brez kruha.«
Začuti droban, gost, ledeno mrzel dež. Ustavi se in mrmra: »Ta revščina!... Mesec dni bom moral spet hoditi, preden pridem do doma.* In obrne sc v smer p#oti domu, ker upa. da bo laže našel delo v rojstnem kraju — kjer ga vsi poznajo —, kot pa na teh dolgih cestah, kjer se zdi vsakemu sumljiv. Tesar res tudi doma ne bo, ali morda pa bo lahko dninar, ali cestni delavec, ali morda kamnar. Zdaj ni več izbirčen glede vrste dela. Samo, da si bo zaslužil za hrano.
Potem si zaveže ostanke svojega zadnjega robca okrog vratu, da mu ne bi mrzla voda curljala dol po hrbtu in prsih. Kmalu začuti, da mu dež pronica že skozi obleko. Ozira se okrog kot v agoniji. Njegov pogled je Pogled človeka, ki ne ve, kam bi se vlegel, ltje bi se odpočil. Je to pogled človeka, ki na
Klatež
vsem svetu ne najde prostora, kjer bi imel zavetje.
Tam v daljavi, na pašniku, zagleda tedaj nekaj temnega. Zasluti, da je to krava. Zato preskoči jarek in se ji približa, ne da bi pravzaprav vedel, kaj bo storil. Ko je ob njej si misli: »Zdaj bi se lahko napil mleka, ko bi imel posodo.« Žival obrne svojo glavo k njemu. On jo gleda in jo nenadoma udari v bok, da bi vstala. Ta se res počasi dvigne. Randel se vleže pod njo na hrbet, prime z obema rokama njeno toplo, težko vime in pije, pije, dokler je kaj mleka. — Žival se spet počasi vleže na tla. On se vsede ob njej in — hvaležen ji za hrano, ki jo je dobil od nje — jo boža ter se premražen ozira po planjavi. A nikjer ne vidi kakega prostora, kjer bi se mogel zavarovati pred vedno bolj in bolj ledeno mrzlim dežjem. Hrepeneče se ozira v okna hiš, v katerih se svetlikajo luči... In ko tako boža žival, mu udari v obraz topla sapa, ki puhti iz živahnih nozdrvi. »Kako topla je«, pomisli Randel. In svoje roke položi pod njena stegna, da bi se vsaj malo pogrel. Prešine ga misel, da bi mogel noč prebiti pod živahnim toplim, širokim telesom. Vleže se k njej, s čelom pod njenim vimenom, in kmalu zaspi; a vso noč se obrača, tako da je zdaj s hrbtom, zdaj s sprednjo stranjo ob toplem živahnem boku, ob katerem si znova osuši in pogreje tisto stran svojega telesa, katera je pač bila med tem izpostavljena mrzlemu nočnemu zraku in mu med tem že na pol primrznila...
Petelinje petje ga prebudi; nebo je jasno in ne dežuje več. Žival še vedno počiva, z glavo na tleh. Randel se skloni, poljubi njene široke, vlažne nozdrvi in mrmra: »Pozdravljena do prihodnjič, moja dobra živa-lica.« Obuje se in odide spet po tisti ravni, dolgi cesti. Kmalu začuti tako utrujenost, da mora sesti. Mimo njega se vrste ljudje, namenjeni v sosednje vasi, da tam pri sorodnikih ali prijateljih prežive nedeljo. Neka-
Domislice
Če so pesnikovi verzi resnična podoba njegove drage, lahko marsikdaj ugotavljamo, da je šepava.
*
Menica je kos papirja, na katerem je podpisan en modrijan in po navadi dva bedaka.
*
Vsaka ženska ne more postati filmska zvezda; bi pa marsikatera lahko postala filmska luna.
*
Štorklje odlete pozimi zato na jug, da imajo tudi tam lahko otroke.
*
Finančni genij je tisti mož, ki več zasluži, kakor žena izda.
*
Slivovka je moškim parfum.
Iskiice in
RAZUMLJIV DVOM
Letoviško mesto. Holzstock, ki je tam na počitnicah, se sprehaja z ženo in obstane pred avtomatsko tehtnico. Ko se je stehtal, prečita ženi horoskop, ki je napisan na hrbtni strani listka: Vi ste dobrodušen, očarljiv, zelo inteligenten in sposoben človek. Vas značaj je veder in sreča vas bo vedno spremljala.
— Zanimivo — meni zena. — Rada bi vedela, ali je vsaj teža prava!
POT V AMERIKO
Marseilčanka Suzana bi po vsej sili rada v Ameriko, pa nima niti dokumentov niti dovolj denarja. Zato je s koketnim nasmeškom osvojila nekega mornarja in ta jo je ponoči vtihotapil na svojo ladjo.
Poslej mornar vsako noč obiskuje Suzano v njenem skrivališču in ji pomaga preganjati dolgčas.
— Ali bomo že kmalu v New Yorku! — ga Suzana neprestano vprašuje.
— Kmalu, dušica, kmalu! — ji zagotavlja mornar.
teri so peš, drugi v kočijah. Tudi debel kmet pride mimo s čredo blejajočih ovac. Randel vstane in prosi kmeta: »Imate kakšno delo za človeka, ki umira od lakote?« Kmet se zaničljivo nasmehne: »Za pocestneže nimam dela.« In tesar se spet vsede ob jarek ... Dolgo sedi tam in čaka na prijazen, usmiljen obraz. Končno se odloči za moža v površniku, z zlato verižico preko trebuha. Nagovori ga: »Že dva meseca iščem delo. Še danes sem brez njega in brez denarja.« Gospod pa ostro: »Menda ste brali na začetku vasi napis: .Beračenje prepovedano!' Če dovolj hitro ne izginete, vas bom dal jaz, župan te občine, zapreti.« Randel poln jeze zavpije: »Kar zaprite me! Vsaj umrl ne bom od lakote,« in se umakne ter sede spet tja ob jarek. Čez kake četrt ure se že pojavita na cesti dva orožnika. Stopata počasi drug ob drugem; že od daleč se v soncu bleščita njuni kapi in kovinski gumbi. Randel ve, da prihajata ponj; a se niti ne gane. Zgrabi ga nenadna želja, da bi ju izzival. S težkim, vojaškim korakom stopata mimo njega in ga najprej sploh prezreta. In ko ga pot^n zapazita, pristopi k Randelu tisti, ki je bil poveljnik orožniškega oddelka, in ga vpraša: »Kaj delata tu?« Randel mirno odgovori: »Počivam.« »Odkod prhajate?« »Več kot uro bi vam govoril, če bi naštel vsa mesta,
kjer sem bil.« »Kam greste?« »V Ville-Ava-ry.« »Kje je to,« »V La Manchu.« »Je to kraj vašega stalnega prebivališča,« »Da.« »Zakaj niste ostali tam?« »Iščem delo.« Orožnik se divje obrne k svojemu kolegu: »Vsi tako rečejo, ti ničvredneži! Saj jih poznam!« Obrnivši se k Randelu nadaljuje: »Imate dokumente?« »Da.« »Pokažite jih!« Randel vzame dokumente, te strgane, zamazane papirje, ki že razpadajo na koščke, in jih preda orožniku. Ta jih prebira, se pri tem zatika in pokašljuje ter jih končno (videč, da so v redu) vrne Randelu z razočaranim pogledom premaganca. Potem pa spet začne: »Imate kaj denarja s seboj?« »Kje pa!« »Popolnoma nič?« »Popolnoma nič!« »Niti centima!« »Kako pa živite?« »Od milosti!« »Torej prosijačite?« Randel odločno zavpije: »Tako je!« In orožnik: »Ujel sem vas na glavni cesti kot klateža in berača, brez denarja in brez dela. Zato vam ukazujem, da greste z menoj!«
... In ko se je Randel med orožnikoma pomikal proti vasi, se je na obeh straneh takoj zbralo ogromno kmetov in kmetic, ki so hoteli videti zločinca. Gledali so nanj s sovražnimi očmi, v katerih je odsevalo njihovo poželenje, da bi Randelu s svojimi nohti razpraskali kožo, da bi ga kamenjali, da bi ga pohodih pod seboj. ..
ALPHONSE DAUDET:
ZRCALO
Na Sever, v deželo Njemenu, je prišla mala kreolka, stara petnajst let rožnato-bela kakor mandeljnov cvet. Prišla je iz dežele kolibrijev, prinesle so jo sapice ljubezni . . . Ljudje na otoku so ji govorili: „Ne hodi, mraz je na celini . . . Zima le bo vzela!" Toda deklica ni verjela v zimo, ker je mraz poznala samo po sladoledu. In bila je tudi zaljubljena in se smrti ni bala. .. Tako je pristala v njemenski megli, s svojimi pahljačami, z visečo mrežno posteljo, s svojimi komorniki in zlafomrež-no kletko, ki so v njej radostno cvrčale pestrobarvne ptice rodne dežele.
Ko je stari Sever zagledal ta cvet z otoka, ki mu ga je na sončnem žarku poslal oče Jug, se je njegovo srce reznežilo od sočutja; in ker se je zbal, da bi mraz v enem samem grižljaju pogoltnil dekletce in njene kolibrije, je takoj prižgal bledoru-meno luč in se poletno oblekel za sprejem otroka sonca. .. Kreolka je bila presenečena. Mislila je, da je ta surova in soparna vročina Severa trajna, večni zimzelen je zamenjala z zelenjem pomladi. Obesila je svojo visečo posteljo na dno parka, med dve smreki, in se ves dan gugala in pahljala.
„Saj je zelo vroče na Severu," se je smejala. Vendar jo je nekaj vznemirjalo. Zakaj ni v tej tuji deželi verand? Zakaj ti debeli zidovi, te mehke preproge in te težke prevleke na stenah? In velike lončene peči in ogromni kupi drv na dvoriščih? In kože srebrnih lisic in podloženi plašči in kožuhi, ki počivajo na dnu omar? Cernu neki vse to?... Revica mala, kmalu boš zvedela čemu.
Ko se je nekega jutra prebudila, jo je stresel hladen drget. Sonce je izginilo in kot noč temno in težko nebo se je povesilo
anekdote
Po štirih tednih pa slepo potnico nenadoma odkrije kapitan ladje.
— Oh, nikar me ne vrnite — začne moledovati Suzana. — Dovolite mi, da se izkrcam v New Yorku!
— V Nem Yorku! — zastane kapitanu sapa. — Ali se vam je zmešaloI Vi ste vendar na lokalni ladji, ki vozi sem in tja preko La Mancha na progi Dover-Calais! . . .
KADAR SE ŽENSKE OBLAČIJO
— Samo še deset minut, Boris, pa bova lahko šla na sprehod.
— Šla na sprehodi Jaz sem se medtem že vrnil!
OLAJŠEVALNA OKOLNOST
Predsednik sodišča obtožencu:
— No, ali lahko še kaj poveste v svoj zagovori
Obtoženec:
— Seveda lahko. Prav nič nisem kriv in zato vas prosim, da mi to upoštevate kot olajševalno okolnost!
na zemljo. Beli kosmiči vate tiho padajo kakor pod bombaževci . .. Zima je! Zima je!
Veter piha, peči smrčijo. V veliki zlato-mrežni kletki kolibriji ne cvrčijo več. Njihova majhna rdeča, rožnata, modra in ze-lenomcdra krila so negibna in kar tesno ti postane pri srcu, ko jih vidiš, kako se stiskajo drug k drugemu, otrpli in zabuhli od mraza, s svojimi nežnimi kljunčki in očkami kakor glavice bučk. Tam doli, na dnu parka, škriplje viseča postelja vsa v ivju, smrekove veje se lomijo pod težo snega in ledu.. . Malo kreolko zebe in noče iz hiše.
Zvita v klobčič poleg ognja, kakor njeni kolibriji, kot začarana strmi v ogenj in se sonči v svojih spominih. V plamenih velikega in žarečega kamina vidi svojo domovino:	široka nabrežja, polna sonca, s
sladkornimi trsi, ki se iz njih cedi rjav sladkor; v zlatem prahu valujoča polja koruze; in popoldanske sieste med svetlimi zo-vesami in slamnatimi preprogami; in zvezdnate noči, plameneče muhe in milijone majhnih kril, ki brenčijo med cvetjem in v tančicah komornikov.
Medtem ko tako sanja ob ognju, si zimski dnevi sledijo drug za drugim, vedno krajši, vedno bolj črni. Vsako jutro najdejo v kletki mrtvega kolibrija. Kmalu ostaneta samo še dva: dva kosmiča zelenega perja, ki se naježena stiskata v kotu ...
Nekega jutra mala kreolka ne more več vstati. Zima jo je stisnila in ohromila. V sobi je žalostno in temno. Ivje prede na šipah debelo, neprozorno svileno zaveso. Mesto je kakor mrtvo, po tihih ulicah tožeče piskajo sneženi plugi ... Da bi se rozvedrila, se kreolka v postelji igra z bleščicami pahljače in ubija čas s tem, da se ogleduje v zrcalih, okrašenih z velikimi indijanskimi peresi, ki jih je bila prinesla iz svoje domovine.
In zimski dnevi si sledijo vedno krajši, vedno bolj črni. Med čipkastimi posteljnimi zavesami koprni in obupuje deklica. Najbolj jo žalosti, da s svoje postelje ne more videti ognja. Kakor da je drugič izgubila domovino . .. Kdaj pa kdaj vpraša: „Je ogenj v sobi?' — .Seveda je, ljubica. Kamin ves žari v plamenih. Ne čuješ prasketanja drv in pokanja storžev?' — .Oh! Naj vidim, naj vidim!"
Toda zaman se sklanja, ogenj je predaleč. Ne more ga videti in to jo spravlja v obup. Nekega večera, ko njena bleda in zamišljena glava počiva na robu blazine in njene oči kakor običajno iščejo očarljivi nevidni plamen, vzame njen prijatelj eno izmed zrcal na postelji:
.Hočeš videti ogenj, dragica?... Čakaj!...' In poklekne pred kaminom ter ji z zrcalom skuša poslati čarni odsev.
„Ga vidiš?" — „Ne! Nič ne vidim." — „ln sedaj?" — „Ne — še ne..."
Nenadoma pa ji ves obraz zasije v svetlem plamenu: „Oh! Vidim ga!" In kreolka vsa srečna umre s smehljajem na ustnicah in dvema plamenčkoma v očeh.
v
5PORTN
NOGOMET
Union Mcosburg — Št. Jani 1:4 (1:1)
V deloma zelo lepi igri je ekipa iz Št. Janža osvojila dve nadaljnji točki. Čeprav so manjkali napadalci Gabriel III, Zunder in Durchschlag, je napad svojo nalogo, zlasti v drugem polčasu, izvrstno rešil. Zmaga šentjanškega moštva sploh ni bila osporava-na, saj so igralci iz Št. Janža sami poskrbeli celo za častni gol domačinov iz Blatograda: branilec Siedler je ukanil samega sebe in lastnega vratarja ter poslal žogo v gol svojega moštva.
Trenutna forma slovenske enajstorice je sploh zadovoljiva in ji je četrto mesto v jesenskem delu tekmovanja takorekoč že zagotovljeno. Naslednja tekma, 12. novembra na Zihpo-Ijah, bo služJa več ali manj le izboljšanju količnika golov. Žihpoijska ekipa, ki v dosedanjem poteku tekmovanja sploh še ni osvo-
ŠPORTNI DROBIŽ
® Naslov letošnjega jugoslovanskega prvaka v košarki si je osvojila ekipa študentov ljubljanske Olimpije, ki se bo v prvem kolu tekmovanja za pokal državnih prvakov pomerila z najboljšim avstrijskim moštvom.
•	Na kvalifikacijskih tekmah za svetovju^ prvenstvo v nogometu so bili doseženi naslednji rezultati: Bolgarija — Finska 3:1, Turčija — Norveška 2:1, ČSSR — Irska 7:1. ČSSR in Škotska sta dosegli enako število točk in se bosta v odločilnem dvoboju na nevtralnih tleh pomerili verjetno na Dunaju.
*	Nogometno tekmo med Avstrijo in Jugoslavijo, ki bo 19. novembra v Zagrebu, bo vodila sodniška trojka iz Madžarske; glavni sodnik bo Dorogi.
® Norveška reprezentanca v hokeju na le-
jila niti ene točke, za gostujoče moštvo iz Št. Janža gotovo ne bo predstavljala preveč resnega nasprotnika.
HOKEJ NA LEDU
KAC — HK Jesenice 11:3 (1:1, 8:2, 2:0)
Kaj bi predstavljal celovški hokej brez Kanadčanov? To vprašanje si je moral zastaviti vsak objektivni gledalec tudi zadnji petek, ko sta se v celovški Mestni hali srečali moštvi iz Celovca in z Jesenic — torej trenutna državna prvaka Avstr je in Jugoslavije. Ko je domača ekipa stala že na robu poraza in so igralci z Jesenic v začetku drup tretjine igre že vodili z 2:1, je potek tekme odločil domači selektor, ko je na gladko ploskev poslal kar vse tri Kanadčane. V teku ^etih minut so le-ti natresli v mrežo presenečenih Jesen:čanov pet golov in tako dali igri tisti preobrat, ki je končno navdušil tudi gledalce, med katerimi je bilo že opaziti precej razočaranih obrazov. Zmagoviti nastop Kanad-časov je publiko tako prevzel, da je začela skandirati kar po angleško:	»one, two,
three...«
Pa vendar se je treba ravno ob tej igri ponovno vprašati: Quo vad's, celovški hokej? V moštvu, če izvzamemo Kanadčane, ni več igralca, ki bi vidno izstopal, medtem ko je med Jeseničani opaziti nekaj zelo dobrih tehnikov. Sploh se je jeseniška ekipa, ki je v Nemčiji na šestdnevnem treningu premagala TEV Miesbach s 6:5, tokrat predstavila kot tehnično izvrstna skupina. Morda bo treba še nekoliko opiliti premehko tehniko ob palici, utrditi samozavest igralcev pred nasprotnikovim košem ter med posamezniki razviti prave športne in tovariške odnose, pa bodo na Jesenicah dobili ekipo z mednarodnim slovesom. Nepristranski gledalec je moral vsekakor ugotoviti, da so imeli Jeseničani bist-
Hokej na ledu ni le hiter marveč tudi trd Iport, ne odloča samo znanje, pogosto je odvisna tudi telesna moč posameznega igralca. — Slika nam kaže prizor iz tekme KAC proti mo-Itvu Bad Tolz, s katero te je začela letošnja igralska sezona v Celovca.
?	,...7

Ju je premagala Poljsko z rezultatom 9:4.
•	Povratna tekma v hokeju na ledu med Jesen:čani in celovškim KAC bo v soboto, 11. novembra na Jesenicah.
•	V prvi nogometni tekmi za pokal vele-sejmskih mest je grška ekipa Biraklis premagala moštvo iz Novega Sada z 2:1.
•	Nogometna tekma B-moštev Avstrije in Jugoslavije bo 18. novembra v Linzu. Istega dne se bosta v povratnem srečanju pomerili v Celovcu ekipi Koroške in Slovenije. V prvi tekmi je reprezentanca Slovenije v Ljubljani premagala izbrano moštvo Koroške s 5:2. Tekma obeta zanimiv in kvaliteten nogomet.
Močna sadna drevesca in ribeze nudi drevesnica Marko Polzer, pošta Št. Vid v Podjuni - St. Veit im Jauntal.
veno več od igre kot Celovčani in dokončni rezultat gotovo ni merilo za trenutno raven enega in drugega moštva.
Predvsem pa imajo Jesen čani eno veliko prednost: nastopajo brez inozemskih »umetnikov«. In ta pot je nedvomno pravilna, kajti le amater je pravi športnik. Ravno v nasprotni smeri pa se razvija hokej pri nas v Celovcu. Ker domače moštvo letos ni sposobno pokazati res lepe igre, je dvorana navadno do polovice prazna. In kako hočejo izpolniti to vrzel? Trije Kanadčani so še premalo, treba si je zagotoviti še četrtega in v soboto, ko bo KAC nastopil v tekmi za Alpski pokal proti močni ekipi iz Bocena, ga bomo verjetno že videli — branilca Lafranca, ki bo prvič oblekel dres celovškega moštva. Ostane pa odprto vprašanje, če bo to še »celovški« KAC?!
»■BMaiaiaaHHiaaaiHBBHBaaaBnBBHaaiaaaBaBBasBiflibsiiiiHaEiBiHsitssifflo
Nobelov nagrajenec Ivo Andrič
prvi jugoslovanski pisafelj, ki je bil deležen lega visokega praznanja, sodi danes med umelnike svetovnega slovesa in so njegova dela prevedena v razne jezike.
V slovenščini
e »Na Drini most", roman, 344 sira ni, platno,	73 šil.
e »Gospodična", roman in novela »Zakleto dvorišče", 268 strani
platno	45 šil.
a »Pripovedka o vezirjevem slonu in druge zgodbe", novele, 304 strani, polplatno	16 šH.
dobite v knjigarni
„Naša knjiga", Celovec, Wulfengasse
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranja gimnastika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.C0 Pozdrav nate — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba — 13.10 Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet.
Sobota, 4. 11.:	0.00 Naš	hišni vrt	—	8.10 Orkestrski
koncert — 14.15 Pozdrav nate — 15.45 Zborovska glasba
—	16.00 Aktualna reportaža — 16.30 Za delovno ženo —
19.00 Dober večer, dragi	poslušalci	—	20.15 .Simone
Boccanegra", Verdijeva opera — 23.00 Plesna glasba.
Nedelja, 5. 11.: 8.05 Kmečka oddaja — 11.00 Veselo pe je, veselo igranje — 12 00 Nedeljska glasbena promenada — 12.45 Gledališko ogledalo — 13.00 Operni koncert — 13.45 Lovska ura — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Samo veselje z glasbo — 19.00 Šport — 20.15 .Blodenje in povratek".
Ponedeljek, 6. 11.: 8.00 .Vas na Koroškem" — 8.15 Orkestrski koncert	—	15.00	Posebej	za	Vas —	15.45
Knjižni kotiček —	18.25 Za	Vas? Za	vse!	— 18.35 Mla-
dina in gledališče — 19.00 Dober večer* dragi poslušalci — 20.15 In kaj mislite vi? — 20.30 Rumeni ponedeljek — 21.00 Koroški visokošolski tedni — 21.15 Mesto in dežela, pisan večer.
Torek, 7. 11.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Mali jutranji koncert — 14.45 Oddaja kulturnega referata — 15.30 Komorna glasba — 18.00 Prometna vzgoja
—	19.00 Srečna Avstrija — 20.15 .Therese Raquin", radijska igra — 21.30 Od melodije do melodije.
Evropi — 20.20 Radijska komedija — 21.00 Melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Plesna glasba.
Nedelja, 5. 11.: 6.00 Vedri zvoki za nedeljsko jutro — 7.35 Slovenske narodne in umetne pesmi — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.37 Skladbe za otroke — 9.48 Partizansko posrrti — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.30 Pisan glasbeni spored — 11.50 Zabavni orkester RTV Ljubljana — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.00 Pojo »Fantje na vasi" — 14.15 Voščila — 15 30 Operne melodije — 16.00 Humoreska tedna — 17.15 Radijska igra — 18.39 Športno popoldne — 19.05 Lepe melodije z velikimi zabavnimi orkestri — 20.00 Izberi e melodijo tedna — 20.45 Hammond orgle — 21.26 Vrtiljak zabavnih zvokov.
Ponedeljek/m. 11.: 8.05 Od Mediteranskega morja do severnih tunder — 8.55 Za mlade radovedneže — 10.15 Poje ženski vokalni kvartet — 11.00 Logarski fantje s pevci — 11.15 Podlistek — 11.35 Pri naših mladih avtorjih — 12.05 Trio Avgusta Stanka — 13.55 Rossinijeva glasba v novi obleki — 14.35 Voščila — 15.20 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 15.40 Li'erarni sprehod
—	16.00 Goethejev .Faust" v skladbah Charlesa Gounodo in Ariga Boita — 18.45 Radijska univerza — 19.05 Pevski zbor .Korotan" in solisti iz Clevelanda — 20.45 Kulturni globus — 21.00 Romunska zabavna glasba — 21.30 Orkester Slovenske filharmonije.*
Torek, 7. 11.: 8.05 Italijanske, francoske in španske melodije — 8.35 Proletarske in revolucionarne pesmi raznih narodov — 8.55 Radijska šola — 9.25 Ansambel Moj-mira Sepeta — 9.40 Hrvatska in srbska komorna glasbo
—	10.15 Izberite melodi.o tedna — 11.15 Utrjujte svojo angleščino — 11.30 Iz Verdijevih oper — 12.25 Dunajske
Sreda, 8.	11.:	8.00	Zveneč	jutranji	pozdrav	—	8.15
Orkestrski koncert — 15.00 Glasba za mladino — 15.45 Zaščita pred pozebo	pri živalih —	18.15 Pomoči je
vsakdo potreben — 20.15 Orkestrski koncert.
Četrtek, 9.	11.:	8.00	Zveneč	jutranji	pozdrav	—	8.15
Celovški komorni orkester — 14.45 Ura pesmi — 15.45 Aktualna reportaža — 18.00 Kulturne vesti — 13.05 Kmečka oddaja — 18.20 Oddaja Delavske zbornice — 18.35 Mladina v poklicu — 20.15 Mednarodno srečanje noš na Finskem — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 10.	11.:	8.00	Zveneč	jutranji	pozdrav	—	8.15
Orkestrski koncert — 13.05 Ljudske viže — 15.00 Komorna glasba — 18.00 Iz narodopisnega arhiva — 19.00 Dober večer, dregi poslušalci — 20.15 Halo! Teenagerji!
II. PROGRAM
Poročila:	6.00,	7.00, 8.00,	13.00,	17.00,	19.00,	22.00,
23.00.
Dnevne oddaje: 6.10 Z glasbo v dan — 7.10 Beležke iz dnevnika — 9.05 Šolska oddaja — 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 15.00 Šolska oddaja
—	17.10 Kulturne vesti — 19.30 Zabcvna oddaja — 21.55 Šport — 22.10 Pogled v svet — 23.10 Večerna izdaja — 23.20 Glasba za nočnega delavca.
Sobola, 4. 11.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 10.00 Šolska oddaja — 11.00 Ljudsko viže — 13.30 Agrarna politika — 13.35 Slavni umetniki — 14.15 Godba na pihala — 14.40 Tehnični razgled — 16.30 Popevke —
17.10	Ura pesmi — 17.40 Ljudstvo in domovina — 19.10 Oddaja vicekanclerja — 19.35 Dobro zabavo — 20.00 Vseh devet! — 23.10 Berlinski operetni pozdravi.
Nedelja, S. 11.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega — 10.10 Dunajski zajtrk z glasbo — 11.00 Orkestrski koncert — 13.10 Za avtomobiliste — 14.10 Zveneča Avs'riia — 18.25 Jezikovna policija — 19.10 Teden dni sve»ovnega dogajanja — 20.00 Lepi glasovi, lepe viže — 20.45 Ob lepi modri Donavi — 21.15 Bavarska-Avstrija-Svica.
Ponedeljek, 6. 11.: 6.05 Premislite, prosimo, sami —
8.10	Glasba na tekočem traku — 9.05 Šolska oddaja — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Otroška ura — 17.40 2onska oddaja — 21.25 Radijska igra.
Sreda, 8. 11.: 6.05 Premislite, prosimo, sami — 8.10 Glasba na lekočem traku — 9.05 Šolska oddaja — 13.30 Za prijatelja opero — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Francoski pisatelj Andre Mc!raux — 17.40 Hišni zdravnik — 20.00 Operetni koncer1.
Četrtek, 9. 11.: 6.05 Preden odidete — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 14.15 Znani orkestri — 15.00 Šolska oddaja — 17.40 Zenska oddaja — 19.30 Sreča trinajstega — 20.00 Galafinale Triumph Variete Monaco — 22.15 Plesna glasba.
Petek, 10. 11.: 6.05 Mladi glas — 8.10 Da, to je moja melodija — 9.05 Šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.00 Šolska oddaja
—	16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje za vso — 18.00 Glasba razveseljuje — 19.30 .Mojih sedem mladih prijateljev* — 21.00 Majhne melodije, veliki uspehi.
Slovenske oddaje
Nedelja, 5. 11.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 6.	11.:	14.15 Poročila, objave. Pregled
sporeda. — Zvočni obzornik —	18.00	Kulturni davek
koroških Slovencev. (3)
Torek, 7. 11.: 14.15 Poročila, objave. — Koroški kulturni pregled.
Sreda, 8. 11.: 14.15 Poročila, objave. — Za ženo in dekle. — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 9. 11.: 14.15 Poročila, objave. — 20 minut za prijatelje popevk in jazza.
Petek, 10. 11.: 15.15 Poročila, objave. — Domači zbori pred mikrofonom »Slov. pesem naroda in skladateljev Koroške". Reprodukcija koncerta Zveze pevskih društev z dne 22. 10. 1961.(1)
Sobota, 11. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi —- od srca do srca.
RADIO LJUBLJANA
Poročilo:	5.05,	8.00,	10.00,	13.00,	15.00,	22.00, 23.00,
24.00.
—	12.15 Kmetijski nasveti ali Radijska kmečka univerza
Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nokaj domačih
—	17.00 Lokalni dnevnik — 19.30 Radijski dnevnik
Sobota, 4. 11.: 8.45 Slovenske narodno — 8.55 Radijska
šola — 9.25 Operna glasba — 11.15 Angleščina za mladino — 11.30 Špansko, italijanske in francosko popevke
—	13.30 Blaž Arnič: Simfonija dela, orkester Slovenske filharmonije — 14.00 Pevka Lola Novakovič — 14.35 Voščila — 15.20 Mešani zbor »Slavček" iz Trbovelj — 16.45 Iz filmov in glasbenih revij — 18.10 Igra .Lovski kvintet" — 18.45 Naši popotniki na tujem — 19.05 Pesmi in plosi jugoslovanskih narodov — 20.00 S citrami po
melodije — 14.05 Radijska šola — 14.35 Ruski operni solisti — 15.20 Koroški akademski oktet — 16.00 Skozi pel sto-letij slovenske glasbene kulture — 18.10 Za -mlade ljubitelje glasbe — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Zbor Sovjetske armado — 20.30 Prežihov Voranc-Mitja Mejak: Judenburg, radijska igra — 21.30 Pevka Miljana Pelrovič — 21.45 Ljubi anski jazz-ansambel.
Sreda, 3. 11.: 8.05 Violist Pavle Skrabar in flavtist Fedja Rupel — 8.35 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe
—	8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 10.15 Cankar v glasbeni literaturi — 11.00 Miro Kernjak poje koroške narodne pesmi — 11.15 Človek in zdravje — 12.05 Pcje Ljubljanski komorni zber — 13.30 Zvočna mavrico — 14.05 Radijska šola — 14.35 Jesenska balada in druge skladbe — 15.20 Koncert po željah — 16.00 Šoferjem na poi — 16.45 Mandoline in godba — 18.10 Harfa in čembalo — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino.
Četrtek, 9. 11.: 8.05 Maria Calias in Jussy Bjorting — 8.55 Radi.ska šola — 9.25 Češka, poljska in sovje’sko zabavna glasba — 10.15 Od polke do rumba — 11.15 Ruski tečaj za začetnike — 11.30 Slovenske popevke in slovenski zabevni ansambli — 12.05 Veseli hribovci — 13.30 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 13.50 Plesni ritmi iz koncertnih dvoran — 14.35 Voščila — 15.20 Orgle in orglice — 15 30 Turistična oddaja —
16.00	Solistična glasba —	18 45 Kuiturna kronika —
19 05 Naši vokalni solis i zabavne glasbe in orkester RTV Beograd — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Iz Jugoslavije.
Pelek, 10. 11.: 8.35 Poje zbor primorskih akademikov
—	8.55 Pionirski tednik — 9.25 Za mlado ljubitelje glasba — 10.15 Orkester Beograjske filharmonije — 11.0C Iz Donizettijeve opero .Lucia Lcmmermoore’ — 11.15 Podlistek — 11.35 Glasba z obeh strani P;renejov — 12 05 Gašper Deimoia pojo narodne — 12.40 Zn ljubitelje operne glasbe — 13.30 Zabavni zvoki za vse —
14.05	Radijska šola — 16.00 Parada pihal — 16.45 Jezikovni pogovori — 18.10 Pesmi in plesi iz Bolgari e —
19.05	Igrajo nizozemski filharmoniki — 20.00 Po tipkah in strunah — 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled
—	20.45 S iri sto let klavirske glasbo — 21.15 O morju in pomorščakih.
RADIO TRST
Slovenske oddaje no valu 306,1 ali 980 Kc/sek.
Sobota, 4. 11.: 9.30 Koncert Tržaškega tria — 15.30 .AAlada Broda in slepec", zgodba — 13.30 Skladbe italijanskih sodobnih skladateljev — 19.00 Zena in dom —
21.00	»Mimi", dramatizirana zgodba.
Nedelja, 5. 11.: 9.00 Kmetijska oddaja — 9.30 Slovenski narodni molivi — 11.30 Za najmlajše — 13.0$ Kronika tedna v Trstu — 15.20 Razmotrivanje o jazzu — 15.40 Pojo'a Majda Sepe in Maja Gabor — 17.00 Obzornik filmskega sveta — 18.30 Tržaški obiski — 21.00 Iz folklornega festivala ob Vrbskem jezeru.
Ponedeljek, 6. 11.: 18.00 Italijanščina po radiu — 19.00 Znanost in tehnika — 20.00 Športna tribuna — 20.30 Verdi: »Falstaft", opera.
Torek, 7. 11.: 18.00 Radijska univerza — 18.30 Milanski simfonični orkester — 19 00 Za najmlajše — 21.00 Alpske legende — 21.30 Pojo baritonist Cloudio Strudl-hoff — 22.00 Obletnica tedna.
Sreda, 8. 11.: 18.00 Slovenščina za Slovence — 18.30 Liki iz opernih del — 19 00 Zdravstvena oddaja — 20 30 Ti us Maccius Plautus: »Menehmi", komedija.
Četrtek, 9. 11.: 18.00 Radijska univerza — 18.30 Koncert violončelista Bende ta Mazzacuratija — 19.00 Sirimo obzorja — 20.30 Znani dirigenti.
Petek, 10. 11.: 18.00 Italijanščina po radiu — 19.00 Sola in vzgoja — 20.30 Gospodarstvo in delo — 21 00 Koncert oporne glasbe — 22.00 Novele 19. stoletja.
eieviz.ua
Sobota, 4. 11.: 19.35 S kamero v Afriki — 2U.20 Krotki film — 20.35 Dobro zabavo.
Nedelja, 5. 11.: 17.00 Za otroke — 17.30 Svet mladine
—	10.00 ,Corky in cirkus" — 18.30 Za družino — 18.55 Sedem dni dogodkov — 19.30 Družina Loitner — 20.25’ Prenos iz gledališča.
Ponedeljek, 6. 11.: 19.35 Čuda živalskega sveta — 20.20 Kratki film — 20.30 Aktualni šport — 20.50 Ena-indvajsot.
Torek, 7. 11.: 19.35 Televizijska kuhinja — 20.20 Kratki film — 20.30 Gronlondija, filmsko poročilo — 21.05 »Jeklena mroža".
Sreda, 8. 11.: 17.00 Za otroke — 17 45 Za družino — 19.35 Očka jo najboljši — 20.20 Kratki film — 20.35 „Prisrčno vaš Peter Kraus" — 20.55 »Pozabljena meja"* Četrtek, 9. 11.: 19.35 Šport — 20.20 Kratki film — 70.30 »Sila tehnike", Avs'rija gradi cloklrarne — 20 50 »Rojstni dan naše poroke", veseloigra.
Pelek, 10. 11.: 19.35 Za filateliste — 20.20 Kratki
—	20.30 Popevke.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Pe ek, Velikovec. — Uredništvo
in tiskarska družba z <
in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška i. J. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Poslfach 124.