SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVIII (63) • STEV. (N°) 35 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 2 de septiembre - 2. septembra 2010 NAVDUSENJE JOŽE HORN_ Navdušenje je lastnost mladih, a prav pride tudi starejšim. Način je sicer različen, bistvo pa je isto. Starejši so navdušeni, ko uporabljajo tudi razum in izkušnje, svoje in drugih, mlajši pa imajo zagon mladosti, ki pa se včasih tudi lahko zmoti. Zgled so nam tako eni kot drugi. Pametno je, če delamo vsi skupno in po dogovoru, ker je tako uspeh bolj zagotovljen. To je tudi razlog, ki nam pravi, kako smo si vsi drug drugemu potrebni. Povedano je, da moramo biti vsi navdušeni za naše stvari. Če bodo ostale bomo po njih tudi mi lažje obstali. To nam povedo naši slovenski Domovi po vsej Argentini. V njih se odigrava naše skupno življenje, pa tudi posamezniki najdejo v njih svoje mesto. Težko je, da bi ostali to kar smo in kar moramo biti, brez naših Domov. Hvala, da jih imamo in priznanje onim, ki so jih pred leti zgradili, in tistim, ki danes v njih delujejo in sodelujejo vsak na svoj način. Čim več časa in dobre volje jim bomo posvetili in v njih delovali, tem bolj bodo naši in večje bo naše navdušenje. Vsem nam bo lažje, če jih bomo ohranili, zanje skrbeli in v njih delovali. Kako lepo je, da jih imamo in na različne načine ter na različnih področjih v njih pokažemo naše navdušenje. So naši in to je zelo važno. Ni nam treba prositi in iskati prostore drugje, kakor je to bilo v začetku naše emigracije, ko so skupnosti šele nastajale. Nihče nas ne ovira in tudi mi ne drugih. Res je, da smo bili povsod lepo sprejeti, a čisto drugače je, če smo na svojem. Hvaležni moramo biti vsem, ki so nam takrat šli na roke in so nam pomagali. Isto veselje, zadovoljstvo in navdušenje kot tedaj pa naj sedaj vlada v Domovih, ki so naši. Vsi poskrbimo za to, da bo v njih čim več našega življenja - verske, narodne in družabne tradicije. Obiskujmo jih radi. Več, ko bomo v nje naložili, več koristi in zadovoljstva bomo od njih prejeli. Njih obstoj je odvisen od nas, pa tudi mi smo v nekem smislu odvisni od njih. Koroška likovna kolonija V petek, 27. avgusta, je v Vuzenici potekala svečana prireditev ob 40. obletnici Koroške likovne kolonije. Slovesnosti so se udeležili tudi vodilni predstavniki slovenskih manjšin iz Porabja in Avstrije. V letošnjem letu so bili med zamejskimi otroki v Vuzenici tudi otroci iz Hrvaške. Prvo v sklopu prireditve je bilo na vrsti srečanje z udeleženci letošnje galerije in ogled njihovih del v osnovni šoli v Vuzenici, nakar je sledil kulturni program v najstarejši cerkvi na slovenskem, rotundi Janeza Krstnika na Muti. Slavje se je nadaljevalo v Janezovi galeriji Gostilne pri lipi na Muti, kjer je bila otvoritev razstave z deli vseh dosedanjih mentorjev ter promocija knjige o koloniji in katalogom razstave. Ob tej priložnosti so organizatorji podelili tudi priznanja najzaslužnejšim organizatorjem in domačinom, kateri so pomagali, da je lahko veliko število otrok več kot dvestopetdesetikrat prenočilo v štiridesetletni zgodovini likovnih kolonij. Samo z avstrijskega dela Koroške se je v teh letih zvrstilo več kot 800 otrok. Veliko udeležencev preteklih kolonij je kasneje nadaljevalo študij na različnih likovnih akademijah in so danes priznani umetniki. Mnogi so se odločili za pedagoški poklic likovne smeri, večina pa še vedno pridobljeno znanje upodablja na platnu, papirju ali kako drugače. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je prirediteljem izrekel priznanje za lep program in katalog ter poudaril druženje mladih in izkušnje, ki jih ob takih prilikah pridobijo ter prijateljstva, ki za vedno ostanejo v spominu. Svet na Bledu Na Bledu je potekal že peti Strateški forum Bled, ki postaja pomemben dogodek v regiji za številne politike, gospodarstvenike, strokovnjake, akademike in druge. Udeležili so se ga številni ugledni gostje, med katerimi je bil v ospredju nekdanji ameriški zunanji minister Colin Powell. Forum so slovesno odprli predsednik republike Danilo Türk, premier Borut Pahor in zunanji minister Samuel Žbogar. Letos je bil posvečen izzivom sveta v naslednjem desetletju, ki naj bi bilo desetletje sprememb - od energetske prenove do vodne problematike, oživitve gospodarstva in transformacijske moči interneta. V uvodnem delu foruma s svojimi prispevki sta nastopala tudi častni gost predsednik republike Danilo Türk in predsednik vlade Borut Pahor. Sledila pa je osrednja razprava, na kateri sta o svetu v naslednjem desetletju med drugim spregovorila visoka gosta - predsednik belgijske vlade Yves Leterme in generalni sekretar Arabske lige Amre Moussa. Udeleženci foruma so največ pozornosti namenili izzivom sveta v naslednjem desetletju, ki naj bi bilo desetletje sprememb - od energetske prenove do vodne problematike, oživitve gospodarstva in transformacijske moči interneta. Tem temam so bile posvečene osrednje razprave. Pemier Pahor je ob prihodu na forum ocenil, da ,,že peti blejski forum po vrsti kaže na to, da je ugled Slovenije danes velik". ,,Imamo ugled države, ki je sicer majhen, a pomemben subjekt mednarodne skupnosti, zlasti v Minister Samuel Žbogar svoji regiji. (...) Treba je spoštovati to pozornost, ki nam jo dajejo pomembni in vplivni posamezniki, ki pridejo s celega sveta," je dejal premier. Strateški forum Bled, ki že tradicionalno poteka zadnji konec tedna v avgustu, je eden izmed najpomembnejših dogodkov za slovensko diplomacijo, saj predstavlja pomembno priložnost za srečanja s številnimi vodilnimi politiki, gospodarstveniki in drugimi, tako iz regije kot iz sveta. Ob številnih razpravah na pripravljene teme pa je tudi priložnost za bilateralna srečanja. Rayne regijske problematike skupaj z demografsko eksplozijo v nekaterih delih sveta in hitro gospodarsko rastjo v razvijajočih se gospodarstvih v vse večji meri kličejo k jasnemu globalnemu vodstvu na področju upravjanja z vodami, je bilo eno od sporočil razprave na Bledu. Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je zatrdil, da je tudi v Evropi pomanjkanje vode resen problem, predvsem v Sredozemlju. Meja med ogroženimi in neogroženimi območji se zaradi podnebnih sprememb premika proti severu in območja, kjer se pojavljajo težave z vodo, so vse večja, je pojasnil. Pri vprašanju upravljanja z vodo ne gre samo za problematiko pomanjkanja vode, temveč tudi za kakovost vodnih virov. Evropska unija je pri vprašanju upravljanja z vodnimi viri ubrala pristop direktiv, kar pomeni, da si unija zastavi skupni cilj, ki ga skušajo nato države članice doseči z različnimi nacionalnimi pristopi. Okvirna direktiva EU o vodah je bila sicer sprejeta leta 2000. Potočnik je prepričan, da je predpostavka za uspešno upravljanje z vodami v regionalnem sodelovanju in načelu od spodaj navzgor. Za uspeh na tem področju je po Potočnikovih navedbah potrebna tudi integracija vidikov upravljanja z vodnimi viri v druge politike, kot so kmetijstvo, promet, industrijska politika in prostorsko načrtovanje. Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške pa sta ob robu strateškega foruma nadaljevala iskanje rešitve za vprašanje hrvaških deviznih varčevalcev Ljubljanske Banke, vendar, kot je povedal Žbogar, je še nista našla. Ministra sta pregledala vsa odprta vprašanja in nadaljevala pogovore s konca julija. Dogovorila sta se, da bo mešana komisija, ki išče rešitve za odprta dvostranska vprašanja sestala ,,v najkrajšem možnem času". Anglija obžaluje? Zadnje čase v javnosti večkrat naletimo na omembe vračanja domobrancev s strani angleških vojaških oblasti na Koroškem leta 1945. Zadnjo tako omembo smo zasledili na zasedanju evropskega parlamenta, kjer je izjavo podal angleški minister za Evropo David Lidington. Navajamo: „Naslednje vprašanje se nanaša na Slovenijo in sicer je to vprašanje znanega britanskega prijatelja Slovenije Keitha C. Milesa in sicer pravi, da so bile številne britanske vlade neuspešne v priznanju napake vrnitve 12000 slovenskih anti-komunistov v domovino, obsojenih na pokol brez sojenja s strani komunistov po drugi svetovni vojni. Vprašanje je: ali ni že skrajni čas za izraženje kesanja te napake?" Odgovor ministra: ,,Gre za tragični prizor zgodovine. Vedno sem imel pomisleke glede ugibanj, odločitvah pred stoletjem ali pol stoletja nazaj, ki so bile sprejete s strani voditeljev v težkih trenutkih pod pritiskom naglega odvijanja dogodkov. Ne morem se postaviti v njihovo kožo, saj je za vsakega od nas skoraj nemogoče reči, kako bi se odzvali v tistem trenutku. Mi namreč govorimo v luči dovršenih dogodkov in ne v okviru trenutkih pritiskov in konteksta vojne, v katerem so bili ti ljudje vrnjeni. Jaz zagotovo obžalujem odločitev takratne britanske oblasti. Ta odločitev je bila sprejeta, ker je šlo za dogovor med zavezniki ob koncu druge svetovne vojne, da naj bi vojne ujetnike vrnili na ozemlje, kjer so se borili. Ko se oziramo nazaj na Jalto in Stalina vidimo, da so ljudje preveč zaupali Stalinu leta 1945, vendar ne moremo spremeniti preteklosti. Lahko le izrazimo obžalovanje in mislim, da je v prvi vrsti naloga zgodovinarjev, da oblikujejo premišljen pogled na preteklost." V Sloveniji tega niso komentirali, kar je razumljivo. Odgovor ministra je vsekakor precej diplomatski: on osebno obžaluje, po drugi strani, bi lahko rekli, da skoraj razume psihološki in pravni pritisk zavezniških voditeljev in končno prepušča moralno sodbo zgodovinarjem. Zgodovinarji iščejo resnico dogodkov, ne ocenjujejo moralno te dogodke; največ si jih lahko razlagajo. Letošnja Draga 45. študijski dnevi Draga 2010, ki jih prireja Društvo slovenskih izobražencev (DSI) iz Trsta. bodo letos posvečeni odnosom med generacijami, položaju Slovencev na Koroškem, vprašanju etike in sodobnega človeka ter pisatelju med umetnostjo in angažmajem. Novost letošnje izvedbe študijskih dni predstavlja koncert pop in jazz zasedbe Perpetuum Jazzile, s katero želijo prireditelji obogatiti program letošnje Drage. Petkovega začetka Drage se bo sicer udeležil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, medtem ko za nedeljski zaključek študijskih dni napovedujejo navzočnost predsednika največje opozicijske stranke, SDS, Janeza Janše. Tema prvega srečanja bodo odnosi med generacijami. Druga okrogla miza v soboto posvečena koroškim Slovencem 90 let po plebiscitu, njihovemu položaju na političnem, gospodarskem, cerkvenem in kulturnem področju. Predavateljica na Teo oški fakulteti v Ljubljani Mateja Pevec Rozman bo govorila na temo Etika in sodobni človek - kaj vodi v srečno življenje, kjer bo govor o sodobni kulturni situaciji, ki je v znamenju individualizma, relativizma in pluralizma. Drago 2010 pa bo sklenil pisatelj Drago Jančar s predavanjem Pisatelj med umetnostjo in angažmajem, v katerem bo govor o po mnenju avtorja vse bolj družbeno brezobzirnem in kulturno provincialnem vzdušju današnje Slovenije, ki duši izvirne in kritične glasove. BERI_ NOVI ODMEVI IZ LURDA.........................2 100-LETNICA MATERE TEREZIJE.................2 BARVE IN ZVOKI V SAN MARTINU .........3 SANJUŠKE MLADENKE IN MLADCI...........4 SPOMINI IZ OTROŠKIH LET......................4 Stran 2 2. septembra 2010 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE iz zivl]en]a v argentini Misli z romanja v Lurd TONE MIZERIT (Od našega dopisnika) Misijonarji težko oznanjajo vero ljudem, ki nimajo kaj jesti. Nekaj podobnega bi lahko zapisal za duhovno poglobitev, če okolje k temu ne pripomore. Ne vem, kako so v prejšnjih časih mogli to urejati, a v današnjem Lurdu se dobri volji vseh sodelujočih in organizatorjem pridruži tudi organiziranost in tehnika, ki v mnogočem pomagata k globljemu duhovnemu doživetju. Pred 144. leti je bilo marsikaj drugače. Drugače osnovani obredi so zahtevali cerkve z množico stranskih oltarjev. Številni duhovniki so hoteli maševati, zato jim je bilo treba ponuditi prostor v časih, ko somaševanje še ni bilo predvideno. Zanimiva je spodnja cerkev sv. Rožnega venca s tremi malo več kot polkrožnimi prostori, ki se stekajo v glavno cerkveno ladjo, pokrito s kupolo, okoli katere je pozlačena krona, vrh nje pa križ. V teh prostorih je po pet oltarjev, nad katerimi so v mozaikih ponazorjene skrivnosti treh delov rožnega venca. Kaj pa četrti, svetli del? Ja, takrat, ko so cerkev blagoslovili (leta 1901) tega dela še niso molili. Zato so leta 2007 novost dopolnili tako, da je mozaik s temi skrivnostmi na samem pročelju te cerkve. In kdo ga je naredil? Slovenec, kdo drugi pa! P. Marko Rupnik DJ je uporabil vhodna vrata in ostale dele stene z njemu značilnim upodabljanjem, ki prevzame in privabi vernike k pozornejšemu ogledu. V bližini svetišča mrgoli ljudi, med množico pa je videti tudi veliko oseb s posebnimi oznakami okoli vratu. So predvsem mlajši in hodijo v gručah. Ti skrbijo za urejen dostop do krajev, kjer je bogoslužje, procesija ali dogodek, pri katerem bo udeleženih več sto, tisoč, deset tisoč, ... Med njimi nekateri v urejenih kolonah vozijo osebe, ki težko stojijo ali hodijo na prostore, ki so rezervirani zanje. Ti vozički, tricikli, radi spomnijo na rikše ali drugačne azijske taksije na človeški pogon. Drugi usmerjajo prišleke, da so prostori enakomerno napolnjeni, da ni drenja in da je prostor čim boljše izkoriščen. Tudi zgodaj zjutraj, ko smo imeli Slovenci svojo mašo pred votlino, pred katero se je Marija prikazovala sv. Bernardki, so se pojavili reditelji, ki so usmerjali premikanje obhajancev do oltarja in nazaj. Predvsem pride tehnika do izraza v podzemni baziliki sv. Pija X. (iz leta 1958), v kateri sodeluje pri obredih do 30.000 vernikov. Bazilika ima obliko elipse, brez stebrov, oltar pa je v sredini. Na enem koncu male osi je prostor za zbor, na drugem pa sedež za glavnega mašnika. Da pa ima vsak vernik možnost pogleda na oltar, se pred pričetkom obreda s stropa spustijo številni zasloni, na katere projicirajo sliko, ki jo lovijo kar številne daljinsko vodene kamere. Torej se vsak lahko počuti, kot bi stal v neposredni bližini oltarja, čeprav je več deset metrov oddaljen od njega. O brezhibni zvočni tehniki ni kaj več reči. Že v prejšnji številki sem napisal, da je argentinskemu Slovencu slika lurških cerkva domača, ker bo spoznal velik dvigajoči se krožni dostop; tak, kot je v Santos Lugares. Ob pogledu in hoji po njem sem se spomnil tudi našega predhodnika, urednika Pavla, kako je - že srčni bolnik -stopal po poševnem dohodu v diagonali in tako še manjšal naklon in telesni napor, ki ga je potreboval, da je prišel do cerkve ... - Osebno pa mi je obisk Lurda bil tudi praznik, saj na lurško Marijo goduje naša mama. Ob množičnem obisku teh in še mnogih drugih prostorov, ki spadajo k okolici lurške votline, se kljub duhovni dovzetnosti prikrade med obrede tudi pomanjkljiva človeška narava. Smatram, da tudi to spada k romanju in občutkom, ki me kot dopisnika prevzamejo. Pa čeprav si nekateri želijo, da bi si (in tudi njim) zatisnil oči ali pogled naivno obrnil vstran. Pri tem strokovnost nima nič zraven. A rajši ne bom pisal, da ne ranim občutljivih oseb. GB 100-letnica rojstva blažene Matere Terezije ,,Po rodu sem Albanka, po državljanstvu Indijka, po veri katoliška redovnica. Po svojem poslanstvu pripadam svetu. Moje srce v celoti pripada Srcu Jezusovemu." Majhna po postavi, trdna kot skala v veri. Mati Terezija iz Kalkute se je popolnoma predala poslanstvu oznanjevanja Božje ljubezni človeštvu, zlasti najrevnejšim. Mati Terezija se je rodila 26. avgusta 1910 v Skopju. Bila je najmlajša izmed otrok, ki se je rodila Nikolu in Drani Bojaxhiu. Krščena je bila kot Gonxha Agnes. Ob nenadni smrti njenega očeta, ko je imela Gonxha komaj 8 let, se je družina znašla v finančnih težavah. Kljub temu je njena mati otroke vzgojila trdno in ljubeče, ter s tem v veliki meri vplivala na značaj in poslanstvo njene hčere. Z željo, da bi postala misijonarka, se je pri 18-ih letih pridružila irskemu inštitutu Blažene Device Marije. Tam je tudi prejela ime s. Marija Terezija, po Terezi Deteta Jezusa. V Kalkuto je prispela januarja 1929. Zadnje zaobljube je naredila leta 1937, in postala, kot je večkrat rekla, Jezusova nevesta za večnost. Vse od takrat so jo klicali Mati Terezija. Bila je poznana po svoji dobroti, nesebičnosti in pogumu ter zmožnosti za trdo delo in naravnim talentom za organizacijo. 10. septembra 1946 je med vožnjo z vlakom od Kalkute do Darje-elinga doživela 'navdih' njen 'klic v klicu'. Od tistega dne naprej je zadovoljitev Jezusove žeje po ljubezni postala njena gonilna sila v življenju. V naslednjih tednih in mesecih ji je Jezus prek notranjega izražanja in videnj razodel svojo željo, naj pomaga širiti njegovo ljubezen. Razodel ji je bolečino glede zanemarjanja revnih. Mater Terezijo je pozval, naj ustanovi versko skupnost misijonark ljubezni, ki bo v službi najrevnejših. Minili sta dve leti preden je Mati Terezija dobila dovoljenje. 17. avgusta 1948 je prvič oblekla bel sari z modrimi obrobami, zapustila vrata samostana in se podala v svet revnih. Po kratkem tečaju zdravniške pomoči se je vrnila v Kalkuto. Decembra leta 1948 se je prvič odpravila v siromašni del mesta. Obiskala je družine, umila rane nekaterim otrokom, poskrbela za moža, ki je umiral na cesti in stregla bolnici, ki je umirala zaradi podhranjenosti in tuberkuloze. Vsak dan je začenjala v občestvu z Jezusom v evharistiji, nato pa z rožnim vencem v roki odšla med ljudi, da bi mu služila v nezaželenih in neljubljenih. Po nekaj mesecih so se ji pridružile nekatere njene nekdanje učenke. Sedmega oktobra 1950 je nadškofija v Kalkuti uradno priznala novo kongregacijo misijonark ljubezni. Približno 10 let pozneje je Mati Terezija že začela pošiljati prve so-sestre v druge predele Indije, leta 1965 pa je odprla misijonsko hišo tudi v Venezueli. Kmalu so sledile še postojanke v Rimu in Tanzaniji, nato pa po vseh celinah. Delo Matere Terezije in naglo širjenje njene karizme po svetu sta pritegnila mednarodno pozornost, ki se je začela odražati v podeljevanju raznih nagrad. Vrhunec predstavlja Nobelova nagrada za mir leta 1979. Mati Terezija je tudi v zadnjih letih življenja kljub naraščajočim zdravstvenim problemom vodila svojo kongregacijo. Marca 1997 je še blagoslovila svojo naslednico, s. Nirma-lo, se srečala s papežem, nato pa se vrnila v Kalkuto, kjer je 5. septembra končala svoje zemeljsko življenje. Njeno poslanstvo danes nadaljuje 5.000 sester redovne skupnosti misi-jonark ljubezni, ki delujejo v 762. skupnostih v 135 državah sveta. Manj kot dve leti po njeni smrti se je zaradi množičnega prepričanja o njeni svetosti, s posebnim papeževim spregledom začel postopek za njeno razglasitev za blaženo. Papež Janez Pavel II. jo je za blaženo razglasil 19. oktobra 2003, njen godovni dan pa se praznuje 5. septembra. Politično življenje postaja neznosno. Stalna napetost, stalni spopadi, nenehno nategovanje vrvi, ki povezuje dogodke, kjer prevladujejo jeza, nestrpnost in napadalnost. Vlada, katere odgovornost je, da zagotovi mirno življenje družbe, pa deluje ravno nasprotno in je v prvi vrsti te neznosne fronte. Strah pred kritiko. Kaže, da se zadnje čase celotno dogajanje vrti okoli tega vprašanja. O tem smo že večkrat pisali. Sedanja vlada je prepričana, da če obvlada medije, ji je zagotovljena zmaga na prihodnjih volitvah in nadaljnje prosto vladanje. Z raznimi posegi pa si hoče zagotoviti tudi, da bi po morebitni zmagi imela v naslednjem obdobju več miru. Večina tradicionalnih časopisov je namreč prešla v stanje kritike do vladnih ukrepov in zadržanja. Predvsem pa se vrstijo hude obtožbe korupcije raznih funkcionarjev. Ker vlada vedno bolj ostro nastopa proti dnevnikom, tudi ti nenehno stopnjujejo svoje obtožbe in objavljajo podatke, ki kaj hitro najdejo pot na sodišča. Če še ni prišlo do obsodb je zasluga počasnosti argentinskega pravosodnega sistema. Obenem pa je del sodnikov pod vladnim vplivom, ker se bojijo pritiskov, ali pa ker imajo, kot se je včasih reklo ,,preveč masla na glavi". V takem stanju se nahaja sodnik Oyarbide, ki ima „slučajno" v svojih rokah vrsto sodnih postopkov, povezanih s korupcijo. Gre za svobodo tiska. To mnenje prevladuje v medijih in tudi v opoziciji. Tako si vsi tolmačijo poseg v primeru podjetja Papel Prensa. Že zadnjič smo omenili vladno ofenzivo na tem področju. Predsednica je končno napovedala, da bo vlada pred sodiščem obtožila sedanje lastnike te tovarne za proizvodnjo časopisnega papirja, da so se za časa vojaške diktature ilegalno prilastili podjetje. Vdova starega lastnika Graviverja, Lidia Papaleo, je v službi vladne ofenzive in potrjuje obtožbe, čeprav je pred sodnikom priznala, da je prodala Papel Prensa šest mesecev pred aretacijo. Predsednica pa je istočasno poslala v parlament zakonski osnutek, ki predvideva, da je časopisni papir ,,v javnem interesu" in naj se zakonsko zagotovi vladni nadzor nad proizvodnjo. Kot če bi mačka poslal po slanino. Jasno je, da čas ne teče v prid vlade. Sodni postopek bo zapleten in dolg, parlamentarni pa tudi ne gre po ekspresni poti. Sploh je težko, da bi tako besedilo šlo skozi poslansko zbornico, ki je večinsko v rokah opozicije. Vlada računa na levičarske poslance, a Pino Solanas, ki trenutno vodi zmerno levi- co, je že izjavil, da ne soglaša s tem zakonom, ker predstavlja nevarnost za svobodo tiska. Istočasno pa so se mnogi ustavni strokovnjaki že izrekli s smislu, da bi tak zakon sploh bil protiustaven. Če bi bil izglasovan, bi temu sledil dolg sodni postopek. Volitve pa so skoraj pred vrati. Vse to mišmašenje negativno odmeva tudi v inozemstvu. Razni časopisi, med njimi ameriški Wall Street Journal in španski El pais, govorijo o vladnem napadu na svobodo tiska. Nekdo laže. Vsem opazovalcem se je zdelo čudno, da je obširno dokumentacijo v podporo vladnim stališčem zbral in pripravil državni tajnik za notranjo trgovino Guillermo Moreno. Gotovo v vsej vladi ni funkcionarja, ki bi v javnosti užival manj simpatij. Sploh je označen kot ,,stro-kovnjak za laži", ker sam ali po svojih zastopnikih vodi državni inštitut za statistike, ki med drugim vsak mesec ugotavlja inflacijo. Kako so meritve draginje zmotene (ali zlagane) pa čutimo vsak mesec v naših žepih. Prav te dni je časopisje prineslo nekatere podatke, ki kažejo na blazno razliko med stvarnostjo in vladno fantazijo. Na primer, kilogram sladkorja, ki ga v vladnih polah ne najdemo, se je v zadnjih dvanajstih mesecih podražil kar za 85,7%. Paradižniki za 83,9%, navadno vino za 56,5%, in tako dalje. Številke je objavil inštitut za statistike province Santa Fe, nad katerim Moreno nima oblasti. Tudi v drugih primerih so razlike ogromne. Ni čudno, da sindikati ponovno zahtevajo povišice plač, češ, da kar so pred kratkim sklenili že nima več veljavnosti, spričo nenehne rasti cen. Se vedno megleno. V takem ozračju pa stranke nadalje iščejo čim bolj uspešnih in jasnih poti, s pogledom obrnjenim v leto 2011, ko bodo splošne volitve. Nič še ni jasnega. Radikali so vedno bolj deljeni med tiste, ki podpirajo Alfonsina in one, ki zagovarjajo Cobosa. Pri upornih peronistih je še več zmede: kandidatov je preveč in nihče ne ve niti, kako se bodo odločili za najboljšega. Poleg tega Kirchner v svoji stranki pripravlja ,,opozicijsko" strujo, ki naj bi na primarnih volitvah legitimirala njegovo zmago. A tudi njemu ne sije sonce. Mogočni župani Velikega Buenos Airesa ne morejo požreti, da na čelu stranke v provinci sedi sindikalist Hugo Moyano. Bojijo se sindikalne ofenzive na njihove trdnjave; še bolj pa Kirch-nerja, ki zaradi lastne koristi podpira vrste lokalnih kandidatov, pod pogojem, da podpirajo njega za predsedniškega kandidata. SLOVENCI V ARGENTINI SLOVENSKI DOM SAN MARTIN Ob taktu barv VIII: Andrejka Dolinar - Triestango Slovenski Dom San Martin je v nedeljo 22. avgusta že osmič predstavil svojo tradicionalno prireditev „Ob taktu barv". Genialna zamisel Viktorja Leberja. Prireditev ima vedno dva dela, likovnega in glasbenega. Letos je v prvem delu razstavljala akademska slikarka in grafičarka Andrejka Dolinar, ki sem jo imel čast predstaviti. Andrejka Dolinar ima ogromen slikarski opus - je najbolj produktivna izmed slovenskih slikarjev v Argentini. Študirala je na argentinski narodni umetniški akademiji Manuel Belgra-no, kjer je diplomirala. Izpopolnjevala se je pri argentinskih umetnikih Heliosu Gagliardiju, Loli Frexas in pri Renee Prietrantoniji, ter pri slovenskem kiparju Francetu Ahčinu. Je članica Društva argentinskih umetnikov Narodnega muzeja, Muzeja grafike in Društva moronskih likovnih umetnikov. Od leta 1998 je vodja likovnega odseka SKA. S sestro Marjetko Dolinar je razstavljala v Sloveniji: v Škofji Loki, Kranju, Tržiču, Izoli, Mariboru in Ljubljani. Razstavljala je tudi v Španiji, Angliji, Franciji, Avstriji, Belgiji, Cilu, Braziliji, seveda tudi v Argentini. Prejela je čez 80 nagrad in priznanj, kar potrjuje kvaliteto njenega dela! Omenimo samo nekatere: 1. nagrada Salon Villa Ballester - Prov. Buenos Aires (1999); 1. nagrada grafike in 1. nagrada za monotipijo - Občinski Salon Tres de Febrero (2001); 1. nagrada Narodni Salon, Muzej Lujan -Prov. Buenos Aires (2003); Velika častna nagrada Salon občine Lanus - Prov. Buenos Aires (2004); 1. nagrada Občinski Salon Capilla del Senor - Prov. Buenos Aires (2005). O njenem delu imamo kritike - mnenja kvalificiranih umetnikov. Andrej Pavlovec, Slovenija 1991 pravi: Značilne barve, ki prehajajo, iz modrin v vijolični ali škrlatni spekter, so odraz otožnega razpoloženja, kjer igra glasba pomembno vlogo. Marjanca Savinšek ena najstarejših slikark, ki živi v Parizu, Francija, dolgoletna članica SKA je o naši slikarki leta 1996 izjavila sledeče: Vi ste bolj temperamentalni v barvah, posebno Vaši pesjaži so zelo vroči in harmonični in Vaše slikarstvo izraža močno osebno noto v stilizaciji. Fermin Fevre Buenos Aires Argentina 2001 je o naši slikarki napisal sledeče: V njenih delih je odraz narave. Umetnica vlaga v svoje delo, kar ji da narava čutiti. Namreč svoja čustvena in čutna doživljanja. Jemlje iz svojega notranjega sveta silno izkustvo in ga posreduje v oblikah in barvah. Moj osebni spomin mi odhaja nazaj v začetke Slovenskega Doma v San Martinu, kjer je deloval umetnostni zgodovinar Marjan Marolt, ki je rad prižgal cigaro in s priprtimi očmi bi izjavil; vse to je ena fajn malarija! Ta prireditev Ob taktu barv je zelo priljubljena in pritegne tudi vedno več umetnikov med publiko. Letos so obiskali razstavo med drugimi slikar Ivan Bukovec, Marjan Grum in njegova žena Noem^ Beatriz Corvalan, ki je tudi slikarka, Tilka Močnik, Daniel Leber in Vladko Voršič. Andrej Makek V drugem delu pa je nastopil izredni tržaški kvintet. Predstavili smo ga že v eni zadnjih številk. A že pred letom dni smo pisali o nastopu kvinteta Triestango ... pred letom dni mi je tudi Maurizio pravil kako bi rad enkrat tu nastopal za Slovence ... pred letom dni sem sam postavil na zvezo Maurizia in Viktorja Leberja, komur gre vsa čast za to in podobne prireditve ... in letos se je Mauriziev sen uresničil. S podporo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, se je Triestango predstavil z odličnim koncertom v Sanmar-tinskem domu. Morda se zdi pretirano, a vse kar se dobrega lahko pove o tem ansamblu je v skrajnem slučaju samo premalo. Neverjeten aplavz so želi po vsakem komadu, občinstvo je bogato nagradil vse interpretacije, ki so bile na najvišji možni ravni. Ni čudno, saj je violinist prva violina v teatru Verdi, tako kot kontrabasist vodilni v istem orkestru, kjer je tudi Fabian (edini Argentinec) zaposlen. Poleg njegove inštrumentalne vloge je skladatelj, čigar dela se izvajajo v Evropi, in komponira po naročilu, tako koncertno glasbo kot filmsko. Pianist solist koncertist, in Maurizio pa odličen bandoneonist, poleg tega, da je njegov prvi inštrument harmonika, da je profesor, poklicni glasbenik in da posveti veliki del svojega življenja Slovencem v Trstu. Gostitelj večera je bil pevski zbor iz San Martina, ki je po prvi interpretaciji kvinteta kot dobrodošlico zapel Nostalgias. Med občinstvom sta bila tudi predstavnika Slovenskega veleposlaništva in med drugimi neobičajnimi obiskovalci, ki jih ni bilo malo, nekaj tudi ne-Slovencev, je bil navzoč vnuk slavnega Anibala Troila, Francisco Torne, ki je bil absolutno navdušen nad kvintetom, posebno še, ker je neverjetno, kako pristno Buenosaireško zveni, kljub temu da je samo eden Argentinec, in je ta že četrt stoletja izseljen. Poleg omenjenega Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, so bili pokrovitelji te turneje Ambas-ciata d'ltalia, Instituto Italiano de Cultura Buenos Aires in Slovenski dom San Martin. Ni odveč omeniti, da so glasbeniki enako navdušenje ustvarili na predstavi za Buenosaireški festival tanga, pri katerem sodelujejo že petič zapored. Igrali so v ponedeljek in spet so želi najmočnejše možno priznanje. V San Martinu so izvajali: Canaro en Paris, Sensiblero, Milontan, Michelangelo, Nocturna, Oblivion, Nueve de julio, Adios Nonino, Allegro tangabile, L'Aquilone, Paris otonal, Danzarin in Por una cabeza. Kot ,,encore" so dodali: Magia en Buenos Aires, Decarfsimo, Escualo in (še enkrat) Por una cabeza. Zasedba je sledeča: Maurizio Marchesich - bandonion, Stefano Furini - violina, Alberto Boischio - klavir, Fabian Perez Tedesco - vibrafon, tolkala, priredbe, Angelo Co-lagrossi - kontrabas. Tudi je hvale vredno, da so ne-slovenski člani skupine radi pristopili k nastopu, in - po učinku, toplem sprejemu, prijetni in zabavni večerji - bili tudi oni navdušeni nad našimi ljudmi, prostoru in organizaciji/organizatorjem. Rok Fink Občni zbor Slovenske kulturne akcije (4) V zadnji številki Meddobja, ki je izšla ob 55-letnici življenja naše organizacije, lahko zaznamo v poglavju 'Odšli so', koliko naših članov je že med pokojnimi. V letu 2008 smo imeli 9 kulturnih večerov, o večini teh večerov so že poročali vodje odsekov. 7. junija 2008 nas je obiskal državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan in se dotaknil v svojem ekspozeju, kakšni naj bi bili odnosi med ustanovo in emigranti, težave, zakoni, pričakovanja, itd. Predzadnje predavanje v tem letu pa je imela dr. Nadislava Laharnar v zvezi s svojo doktorsko tezo o ,,Bratih sv. Ciril in Metod kot zaščitnika Evrope - kulturna povezava med Vzhodom in Zahodom." V letih 2008 in 2009 smo izpolnili začrtani program. Omenili bi še nekaj zanimivih predavanj. 25. julija smo po dolgem času predvajali film, in sicer o življenjepisu Angele Vode. ,,Skriti spomini". (Zgodovinski odsek). Teološki in filozofski odsek je organiziral odlično obiskovano in zanimivo predavanje. Predaval je dr. Tone Stres ter nam približal krščansko versko stvarnost v Evropi. Zadnji lanski večer so organizirali veleposlaništvo Republike Slovenije, Zedin-jena Slovenija in naša organizacija to je bila razstava ,,Vojna za obrambo suverenosti v Sloveniji leta 1991" s predstavniki Vojaškega muzeja Slovenske vojske. (19. novembra). Iz Slovenije dobivamo čedalje več elektronske pošte, v kateri nas povprašujejo za razne podatke in posredovanja v zvezi s kulturnimi zadevami. Največ smo sodelovali s podatki za pripravo slovesnosti v spomin dr. Brumnu v njegovem rojstnem kraju. Kontaktna oseba je bil France Krnjak. V zvezi s Debeljakovim večerom v Škofji Loki ob izdaji knjige prevoda Kazimierza Wieryznskega Olimpijski venec, smo pa imeli stike z organizatorjem mag. Aleksandrom Igličarjem. Lic. Sara Horvat pa se je že lansko leto zanimala za gradivo o Lojzetu Novaku, prav tako kot mag. Franc Kuzmič, predsednik Ormoškega muzeja. Elektronske pošte je veliko z raznimi člani v Sloveniji ter s slovenskimi ustanovami po svetu. Prav tako imamo redne pismene stike s Terezko Marn Žužek, ki je radodarno sprejela skrb za SKA v Barilochah, predvsem kar se tiče Meddobja. Arh. Božidar Bajuk pa nam redno in zvesto poroča o mendoški kulturni dejavnosti. Lansko leto je SKA sodelovala na gledališkem mednarodnem festivalu v mestu Buenos Aires s predstavitvijo odlomka Martina Krpana. Glavno zaslugo za ta nastop je imel naš član Blaž Miklič. Z vso energijo in ljubeznijo smo se posvetili Meddobju ob 55-letnici. Pri tej številki so veliko sodelovali ga. Teodora Geržinič ©turm, dr. Edi Gobec iz USA, arh. Božidar Bajuk iz Mendoze. Ob zaključku poročila se je predsednica dr. Katica Cukjati prisrčno zahvalila za vztrajno sodelovanje članov odbora, uredniku Tonetu Mizeritu in za vso naklonjenost Teodori Geržinič in Tončki Vesel. VOLITVE NOVEGA ODBORA IN SLUČAJNOSTI Druga točka občnega zbora SKA so bile volitve novega odbora za obdobje 20102012. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednica, dr. Katica Cukjati; podpredsednik, delegat msgr. dr, Jure Rode; vodja teološkega in filozofskega odseka, dr. Jure Rode, namestnik prof. Martin Sušnik; vodja literarnega odseka, pisatelj in filozof Vinko Rode; vodja zgodovinskega in družbenega odseka, dr. Katica Cukjati; vodja likovnega odseka, prof. Andrejka Dolinar Hrovat; vodja znanstvenega odseka, Tine Debeljak ml.; glavni urednik Meddobja, novinar Tone Mizerit; Glas izdaja predsedništvo s sodelavci; blagajničarka, računovodja Marija Pa-tricija Mugerli; pisarniška moč in tajništvo ga. Teodora Geržinič Šturm; nadzorstvo: Božidar Fink in dr. Andrej Fink. Tretja točka dnevnega reda so bile slučajnosti. Podpredsednik organizacije delegat dr. Jure Rode je opozoril na potrebo pogostejših sej, da je med člani večja možnost dialoga in sodelovanja. Clani so bili soglasni, naj bi se članske seje vršile mesečno in to po možnosti pred kulturnimi večeri. Marjan Eiletz je izročil organizaciji odlikovanje z Zlatim redom za zasluge Republike Slovenije (25.10.2005), ki ga je imel do sedaj v varstvu. Nekateri člani so opozorili na potrebo, da se določi nova cena za Meddobje. Vsi člani so soglašali naj bi se po možnosti stroški tiskanja znižali in naj bi se skušalo dobiti finančne dohodke tudi z rifami in sponzorji. Iz občnega zbora SKA smo odhajali v malo dvorano na predavanje precej zadovoljni zaradi opravljenega dela v preteklem obdobju in pripravljeni na nove aktivnosti z istim navdušenjem, kot do sedaj. KC SAN JUSTO Delovanje Mladcev in Mladenk Vsak petek se zbiramo ob pol osmih v Našem domu mladci osmega razreda, prvega in drugega letnika. Skupino vodijo gospe Marija Zupanc Urbančič in Alenka Zupanc Urbančič ter Stanko Jelen, s pomočjo Erika Oblaka in Nadje Miklič. Mladci tretjega letnika nas spremljajo kot animatorji. Zberemo se vsak petek, treniramo odbojko in se tudi igramo. Enkrat na mesec nam priskoči na pomoč profesor Jure Urbančič, da nas izpopolni v odbojki. Vsak zadnji petek v mesecu imamo skupne sestanke. Na njih nam predavajo povabljene osebe o zanimivih temah. Konec maja nas je obiskoval padre Alejandro. Bil je zelo prijazen in vsi smo ga radi poslušali, ko je pripovedoval o svojem življenju kot duhovnik. Najprej nam je omenil, kako je bilo težko povedati staršem, da je slišal Gospodov klic, saj starši niso hoteli, da bi on bil duhovnik. Živel je veliko let v Izraelu. Tam se je moral naučiti drugega jezika in navade drugih kultur. Njega zelo veseli glasba in tudi petje; naučil se je pesmi v hebrejščini, med njimi Oče naš, ki nam ga je tudi zapel. Bil je zelo vesel, ko smo mu zapeli lepo Marijino pesem po slovensko. Zadnji petek pred zimskimi počitnicami smo imeli sestanek z nekaterimi igralci igre ,,Veliki oder sveta", ki so jo lansko leto predstavili v Našem domu. Letos pa so potovali v Slovenijo, da bi jo predstavili v mnogih krajih domovine naših prednikov. Predstavili so se: v Sentjoštu, Kranju, Ivančni Gorici, Groblje, Železni Kaplji, Laze v Tuhinju in v Ljubljani. Igralci so nam opisovali svojo prvo izkušnjo v Sloveniji. Povedali so nam, kako so se tam imeli, pripravljali za predstave in vsak je omenjal, kakšna je bila njegova vloga. Zdaj vemo tudi, da znajo vsi maskirati, ker so tam morali kar sami to opraviti. Mesec pred potovanjem v Slovenijo so imeli vsi tečaj šminkanja z gdč. Veroniko Malovrh. Pogovarjali smo se tudi z drugimi, ki so veliko pomagali pri igri, z odrom, sceno, lasuljami, oblekami, itd. Zahvalimo se vsem, ki so potovali v Slovenijo, da bi predstavljali vse Slovence iz Argentine. Za očetovski dan smo se pripravljali tako, da je vsak izmed nas pripravil in spekel pecivo z mamino pomočjo. Vsi skupaj smo okrasili in olepšali pladnje in smo jih v nedeljo zjutraj, na očetovski dan, prodajali. V kleti smo pripravili mizo, ob kateri smo bili odborniki, ki smo ponujali darila. Že nekaj let pripravljamo BARILOCHE Študijski obisk Slovenije Dijakinje abiturientke ,,ABC^ po slovensko" iz Bariloč smo julija meseca bile v Sloveniji - domovini naših starih staršev. Spremljala nas je ga. Marija Osojnik. Najprej smo se udeležile v Kočevskem Rogu spominske proslave. Naslednja dva tedna smo se udeležile programa Poletne šole pod okriljem Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani: dopoldne jezikovni tečaj, ob popoldnevih smo se pa dosledno udeleževale, skupno z mendoško skupino, vseh splošnih kulturnih prireditev in izletov v priredbi te šole. Med drugim, pecivo ali manjša darila, kot na primer, okrasitev cvetličnih lončkov za materinski dan ali priprava okraskov na steklenicah vina v obliki predpasnika za očke. Tako, in tudi s članarino, si krijemo stroške za potovanje, ki ga opravimo mladci in mladenke vseh okrajev ob koncu leta. Imeli smo tudi druga delovanja. Pred zimskimi počitnicami smo se navdušili z barvanjem z akrili. Obiskala nas je ga. Andrejka Dolinar Hrovat, ki je na pobudo ZSMŽ organizirala natečaj barvanja in nas z veseljem ter veliko potrpežljivostjo naučila barvati božične kartice. Dala nam je možnost zbrati model, ki se nam je zdel najbolj primeren. Medtem, ko smo navdušeno barvali, smo se pogovarjali, slikali in se veliko nasmejali. Gospa nas je učila nove tehnike, zbirati možne barve in popravljala vse naše napake. Ker pa ni bilo dosti časa, da bi dokončali naše umetnije, smo se domenili, da nas naslednji petek zopet obišče. Med tem časom so se naše umetnije posušile in tako smo srečno in veselo dokončali svoje delo. Zahvaljujemo se ge. Andrejki za dobro voljo, čas in potrpljenje z nami! Tako vidite, se imamo lepo in v lepem duhu gojimo prijateljstvo! Mika, Vale, Katja, Miki in Cinti na Veliko Planino, v Županovo jamo, Lipico, plavanje v bazenu in jadranskem morju in tudi veslanje po Ljubljanici. Tretji teden smo pod okriljem Izseljenskega društva Slovenija v Svetu, skupno z RASTjo, Mendoščani in Kanadčani spoz- se nale Gospo Sveto na Koroškem, Škocjanske jame in povzpele, ne samo na Debelo Peč, pač pa na slovensko najljubšo goro, Triglav. Ko je bil vrh dosežen, je bil pozabljen ves trud, ki ga ta vzpon zahteva. Čudovito vreme nas je spremljalo vseskozi. Se en teden pri sorodnikih in na žalost se je bilo treba vrniti. Nepozabni vtisi prelepe Slovenije nam bodo ostali vedno v najlepšem spominu. Guadalupe Rode, Karen Omerzu, Maria Paz Eiletz in Michelle Audiffred Mežnar ©E O ZDRAVJU Abeceda mineralov - osebna izkaznica natrija Spomini iz otroških let Natrij (sodio) je zelo pomemben za ohranjanje delovanja celičnih membran ter za normalno delovanje živčnih in mišičnih celic. Več kot polovica natrija v človeškem telesu se nahaja v zunajceličnih tekočinah. Preostanek je v kosteh in tkivnih tekočinah, ki obkrožajo celice. Zelo pomembno je njegovo razmerje s kalijem v telesu - če je njuno razmerje porušeno, je prizadeto delovanje živcev in mišic. KJE GA NAJDEMO Glavni vir natrija v naši prehrani so sol, sir, školjke, korenje, pesa, artičoke, pa tudi meso, na primer posušena govedina, možgani, ledvice, šunka, najdemo pa ga tudi v mineralni vodi. Natrij prispeva, da kalcij in druge rudnine v krvi ostajajo topni, poleg tega pa uravnava količino vode v telesu. Prehajanje vode iz notranjega medceličnega prostora v zunajcelični prostor se imenuje osmoza. Koncentracijo vode v organizmu določa količina natrija zunaj celic in količina kalij obe ravnotežju. (potasio) v celicah. Ko je koncentracija mineralov enaka, govorimo o osmotskem ČE GA JE PREMALO Posledice pomanjkanja natrija so dehidracija, zmedenost, raztresenost, nepravilna prebava ogljikovih hidratov, krči v mišicah, v skrajnem primeru lahko pride tudi do kome. Natrij pomaga ohranjati razmerja tekočin v telesu in skrbi za prenos dražljajev v mišice, zato njegovo količino skrbno nadzirajo tudi tisti, ki se ukvarjajo z bodybuildingom. ČE GA JE PREVEČ Prehrana, v kateri je veliko natrija, je pogosto razlog za visok krvni tlak. Velikokrat ga zaužijemo preveč, saj je naša prehrana večinoma preslana, zato se lahko zgodi, da v telo vnesemo tudi preveč natrija, le-to pa povzroči siromašenje zalog kalija. Poleg tega je preveč natrija nezaželeno pri nosečnicah, saj lahko povzroči zadrževanje vode v telesu. Priporočljiv dnevni vnos je do 6 gramov na dan, v povprečju pa ga zaužijemo kar 15 gramov. Z natrijem bogata prehrana je pogosto povezana s hipertenzijo - stanjem, ki povečuje nevarnost za nastanek bolezni srca in ožilja. Dokazano je tudi, da je čezmerno uživanje natrija povezano z nastankom celulita in maščobnih oblog. Če je na vašem jedilniku pogosto industrijsko predelana hrana, ki je običajno bogata z natrijem, povečajte vnos kalcija, kalija in magnezija ter pijte veliko vode. Po telesni aktivnosti pa lahko izgubo mineralov nadomestite s pitjem mineralne vode ali izoto-ničnih napitkov. Dr. Marija Stanonik je predstavila zanimivo idejo: da bi strnili v knjigo spomine in navade iz domačih krajev, ki so jih izseljenci ponesli v širni svet in jih predali svojim naslednikom. Vabilo in prošnja za zbiranje slovenske folklorne dediščine se glasi takole: ,,... Prosim vas, da bi bajke, povedke, pravljice, smešnice, anekdote, uganke, pregovore, zagovore in podobno, kar živi v vašem okolju ali zgolj le še v spominu iz mladih dni, zapisali. Seveda ne pridejo v poštev prepisi ali obnove iz starih zbirk ljudskih pravljic in pri/povedk, saj te že imamo in ne bodo utonile v pozabo. Pomislite raje na pripovedi, s katerimi si krajšate čas, kadar se zberete na kakšni prireditvi, zabavi ali se priložnostno srečate. Pomislite na razne šaljivke in žalostne, hudomušne in smešne dogodke, ki se jih radi spominjate, kadar pridete skupaj. Vaši prispevki bodo kamenčki v mozaiku slovenske kulture. Posebej se v tej zvezi obračam na tiste slovenske rojake, ki so svoje življenjsko poslanstvo že uresničili in zdaj uživajo zasluženo pokojnino. Zato se še raje vračajo v preteklost in obujajo spomine vseh vrst. Prosim, zaupajte jih papirju, da bo iz njih res nastala cela knjiga! Prav tako bi lahko v akciji s pridom sodelovali učenci slovenskih šol s svojimi učitelji in profesorji na čelu. Otroci lahko vsaj poizvedujejo za informatorji, če že njihovi zapisi še niso zreli za objavo, so pa lahko dragoceno gradivo za raziskovalne in pedagoške namene ..." Zbirka Glasovi (ureja dr. Marija Stanonik) je začela izhajati leta 1988 in se je oblikovala v izrazito samosvojo zbirko. V devetintridese-tih knjigah (38. in 39. predvidoma izideta leta 2010) je rešenih pozabe 13.346 folklornih in spominskih pripovedi iz naših dni. Z njimi je pokrita dobra polovica slovenskega etničnega ozemlja in iz posameznih slovenskih pokrajin. Kdor bi želel kaj prispevati v tej akciji, ali stopiti v stik z avtorico, se lahko obrne na: Red. prof., dr. Marija Stanonik, Inštitut za slovensko narodopisje, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, na elektronski naslov marija.stanonik@zrc-sazu.si novice iz slovenije pisali smo pred 50 leti KLIMA? KAR SUSNO ... Gospodarska klima v Sloveniji se je avgusta v primerjavi z julijem rahlo poslabšala. Kazalnik je bil za odstotno točko nižji kot julija, glede na lanski avgust pa je bila njegova vrednost višja za 12 odstotnih točk. Glede na dolgoletno povprečje vrednost kazalnika zaostaja za sedem odstotnih točk, je sporočil državni statistični urad. Gospodarska zbornica Slovenije pa je opozorila, da stanje v slovenskem gospodarstvu kljub nekaterim vzpodbudnim kazalcem zlasti iz Nemčije ni dobro, ocena o ugodni sliki pa je površna. ,,Kljub ugodnim gospodarskim rezultatom smo zelo zaskrbljeni, zlasti ker nimamo pravih vzvodov, da bi pospešili domače trošenja," je opozoril generalni direktor GZS Samo Hribar Milič. V TURČIJO BREZ VIZUMOV Turčija je pred samim pričetkom svetovnega prvenstva v košarki odpravila vizume za vstop slovenskih državljanov. Odprava vizumov velja za bivanje do 90 dni. Turško veleposlaništvo v Ljubljani je izrazilo upanje, da se bo s tem okrepilo sodelovanje med državama na vseh področjih. S SLOVENSKIH NA BOSANSKE CESTE Slovenska družba Cestno podjetje Maribor (CPM) je podpisala dogovor o koncesiji za gradnjo dela avtoceste Banja Luka - Doboj v BiH. Vlada Republike srbske je koncesijo slovenskemu CPM podelila po prekinitvi dogovora z avstrijskim Strabagom, ki ni zagotovil sredstev za realizacijo projekta. EKSTREMNE TEMPERATURE V osrednji Sloveniji je bilo pretekli ponedeljek 30. izrazito hladno, v Ljubljani je termometer pokazal največ 13 stopinj Celzija, kar se ni zgodilo že pol stoletja. „Temperature so za ta letni čas, tudi glede na dolgoletna povprečja, ekstremne. Prav današnji dan je v zadnjih 50 letih najhladnejši," je dejal dežurni meteorolog Benedikt Strajnar. S hladno fronto je zapadel tudi sneg, ki je pobelil slovenske gore. Količina snega sicer po Strajnarjevih besedah ni bila tako velika, a vrhovi so pobeljeni. PO SVETU OPERACIJA NEVIHTA Na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije se je v ponedeljek začel sklepni del sojenja hrvaškim generalom Anteju Gotovini, Mladenu Markaču in Ivanu Cermaku, ki so obtoženi vojnih zločinov v operaciji Nevihta leta 1995. Tožilec Alan Tieger je ob začetku sklepne besede tožilstva poudaril, da so bili zločini, ki so bili med in po Nevihti storjeni nad srbskim prebivalstvom, posledica skupnega zločinskega podviga. Izpostavil je, da ni sporen cilj operacije, ki jo je hrvaška vojska sprožila 4. avgusta 1995 za osvoboditve ozemlja, ki je bilo pod nadzorom Srbov od leta 1991. Ampak je bil sporen namen hrvaškega političnega vrha, da operacijo izkoristi za odstranitev srbskega prebivalstva. ZMRZNJENO MESO Hrvati so šokirani in besni po razkritju nove velike afere: tokrat mesne. Hrvaška televizija je namreč razkrila, da so tamkajšnje mesnice prodajale tudi do 10 let staro zamrznjeno meso. Zgodbo odmevnega prispevka HTV-ja z eksklu-zivno izjavo nekdanjega delavca v mesni industriji je za Jutranji list potrdil še Stipan Bilič, direktor podjetja Kondina in dolgoletni direktor HUP-ovega sektorja živilske industrije. Hrana, ki bi morala biti povsod na Zahodu uničena, se nemoteno uvaža v Hrvaško in prodaja. Nekateri proizvajalci in trgovci tako prodajajo meso, ki je bilo zamrznjeno pred leti, letnica pakiranja ni navedena, meso pa prodajajo po ceni, ki je enaka ceni sveže pakiranih izdelkih. Še bolj škandalozno pa je, da del proizvajalcev kupuje staro in poceni zamrznjeno meso, ga odpakira in prodaja kot sveže, kot da bi bila žival zaklana včeraj. ZAPUSČAJO IRAK ZDA so v torek uradno končale bojne operacije v Iraku. Zadnje ameriške bojne enote so Irak zapustile že minuli teden, tako da je tam zdaj manj kot 50-tisoč ameriških vojakov, najmanj po začetku ameriške invazije pred več kot sedmimi leti. Do konca leta 2011 pa naj bi Irak v skladu z napovedmi ameriškega predsednika Baracka Obame zapustili vsi ameriški vojaki. Obama je umik iz Iraka utemeljil z okrepljenim protiterorističnim bojem v Afganistanu. ZDA so imele sicer največ vojakov v Iraku oktobra 2007, ko je bilo v državi 170-tisoč pripadnikov ameriških sil. ČILE Rudarji, ki so že tri tedne ujeti globoko pod zemljo v rudniku v Cilu, so v nedeljo zapustili svoje začasno bivališče in se preselili na bolj suho in hladnejše mesto 300 metrov globlje v rudniku. Prvič so se po telefonu pogovarjali tudi s svojimi najbližjimi. Medtem se začenja vrtanje rešilnega jaška, ki pa naj bi trajalo več mesecev. SLOVENCI V ARGENTINI ROMANJE DRUŽABNE PRAVDE V nedeljo 28. avgusta je imela Družabna pravda vsakoletno romanje. Tokrat je bil cilj romanja Marija Pomagaj v slovenski semeniški kapeli v Adrogueju. Clani in prijatelji Družabne pravde so prihiteli iz raznih strani Vel. Buenos Airesa in napolnili kapelo. Sv. mašo je daroval semeniški spiritual dr. Filip Žakelj, ki je imel po evangeliju lep govor na romarje. ... OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini Vladimira Voršiča in njegove žene Marijane roj. Bailec se je rodila hčerka, ki bo dobila pri krstu ime Marija Lucija. V družini Franca Lobnika in njegove žene ge. Mimi roj. Ho-movc, so dobili hčerko. V družini Lojzeta Novaka so pa dobili sinčka. Družino dr. Lojzeta Berceta in njegove žene ge. Alicie roj. Rici je razveselila hčerka, ki je pri krstu dobila ime Maria Mercedes. Prav tako je hčerka pomnožila družinsko srečo zakoncema Alfonzu Lenarčiču in njegovi ženi ge. Anici roj. Mehle. Pri krstu je dobila ime Olga. V družini Draga Bujasa in ge. Mihaele roj. Prelog v Munru se je rodil sinček, ki bo pri krstu dobil ime Tomislav. Prav tako sta dobila sina tudi Marjan Loboda in njegova žena ga. Albinca roj. Žonta. Srečnim staršem naše iskrene čestitke. VSAK TEDEN ENA ... USPAVANKA Vida Jerajeva Spanček, zaspanček, črni možic, hodi ponoči, nima nožic. Tiho se duri, okna odpro, v zibelko leže, zatisne oko. Lunica ziblje, aja, aj, aj; spanček se smeje, aja, aj, aj. Svobodna Slovenija, 1. septembra 1960 - št. 35 resumen de esta edicion POPLAVE V PAKISTANU V Pakistanu so deroče poplavne vode dosegle mesto Sujawal ter večino od 250 tisoč prebivalcev prisilile v umik. V osrednjem delu mesta je voda dosegla višino poldrugega metra, medtem ko so nekatere okoliške vasi do tri metre pod vodo. Reševalci si medtem še vedno prizadevajo rešiti kulturni center delno poplavljenega mesta Tata. reSevanje državljana Bivši ameriški predsednik Jimmy Carter je v petek odpotoval iz Pjongjanga, potem ko mu je uspelo doseči izpustitev ameriškega državljana, ki je bil aprila obsojen na osem let zapora zaradi nezakonitega vstopa v Severno Korejo. Drugi človek režima Kom Young Nam pa mu je izrazil pripravljenost Severne Koreje za obnovo pogajanj o njenem jedrskem programu. POGAJALSKA SKUPINA Izraelski premier Benjamin Netanjahu namerava voditi neposredna mirovna pogajanja s Palestinci, ki se bodo po 20 mesecih nadaljevala 2. septembra v Washington. Netanjahu si ob tem želi, da bi se s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom na štiri oči redno sestajala vsakih štirinajst dni. Pogajanja naj bi potekala eno leto in prinesla dogovor o končnem statusu palestinskih ozemelj. Ključna sporna vprašanja so meje prihodnje palestinske države na eni ter varnostna zagotovila za Izrael na drugi strani. CON ENTUSIASMO El padre Jože Horn nos exhorta a trabajar con entusias-mo. Es una caracter^stica de la juventud, pero tambien debemos practicarla los adultos. Mancomunados cumpla-mos con nuestro destino. Nuestras comunidades tienen sus hogares propios y su ambito, donde pueden conservar y desarrollar las tradiciones. Cuanto mas entusiasmo ponga-mos en el trabajo, tanta mas alegr^a y tantos mas frutos nos deparara. De ello depende el futuro de la colectividad eslovena en la Argentina. (Pag. 1) CENTENARIO DE LA MADRE TERESA El pasado 26 de agosto se cumplieron cien anos del nacimiento de la beata Madre Teresa. Albanesa por sangre, india por adopcion y cristiana por fe, se prodigo a los pobres por amor a Jesus. Su vida fue en permanente esfuerzo de superacion y un incesante ejemplo de entrega, que dejo profundas huellas en la Iglesia y el mundo. La comunidad internacional la reconocio con el premio Nobel. Los cristi-anos la veneramos en los altares. (Pag. 2) MISTERIOS LUMINOSOS Nuestro corresponsal nos cuenta algunas impresiones de su peregrinacion al santuario de la virgen de Lourdes (Francia). En su recorrida por el recinto, hace hincapie en la Bas^lica "de abajo", la de Nuestra Senora del Rosario. En este espacio se describen a traves de sus cupulas, los misterios gozosos, dolorosos y gloriosos de la vida de Jesus y Mar^a. El cuarto misterio aun no se rezaba en 1901, cuando se bendijo la iglesia. Por eso, en 2007 lo comple-taron en la parte frontal de la iglesia. As^ es, en la fachada se han hecho de mosaicos los misterios luminosos. El jesuita esloveno Marko Rupnik es el autor de los mosaicos que invitan a los fieles a mirarlos con mas atencion. (Pag. 2) AL COMPAS DEL COLOR El centro esloveno de San Mart^n organize por octava vez el encuentro art^stico "Ob taktu barv". Este evento consta de dos partes: una dedicada a las artes plasticas y otra a la musica. Este ano expuso sus trabajos la artista Prof. Andrejka Dolinar, la mas productiva entre los pintores eslovenos en la Argentina - as^ la definio el encargado de presentar la muestra, Andrej Makek. La artista recibio mas de 80 premios y reconocimientos, lo que afirma la calidad de su trabajo. Expuso en Espana, Inglaterra, Francia, Eslove-nia, Austria, Belgica, Chile, Brasil y por su puesto en la Argentina. De la muestra disfrutaron varios de los importan-tes artistas que posee nuestra colectividad. Para la segunda parte del evento, el quinteto Triestango deleito a todos los presentes. Increibles fueron los aplausos despues de cada tema; el publico reconocio las interpretaciones de los tangos, que estuvieron en su maxima altura. Este quinteto tambien cosecho grandes reconocimientos en el festival Buenos Aires tango, en el que se presentaron por quinta vez consecutiva. El coro mixto de San Mart^n fue el anfitrion de la noche de arte del pasado 22 de agosto. (Pag. 3) BARILOCHENSES EN ESLOVENIA Las cuatro egresadas del "ABC^ po slovensko" de Bariloche viajaron a la tierra de sus abuelos en el mes de julio. Ademas de varias excursiones por las bellezas naturales de Eslovenia, dijeron presente en el curso de verano de idioma esloveno en Ljubljana. Algunos d^as los compartie-ron con el grupo de Mendoza y otros con la RAST de Buenos Aires. El ascenso a Triglav tambien estuvo en el cronograma. Unos d^as con los familiares y la fecha de regreso estuvo a la vuelta de la esquina. (Pag. 4) ^QUE HACES EL VIERNES? Llegaron a la redaccion noticias del grupo "Mladci in mladenke" del centro esloveno de San Justo. All^ nos cuentan que se reunen todos los viernes para jugar y practicar voley. Todos los ultimos viernes de mes organizan reuniones, donde charlan con invitados sobre temas que les interesan. Ademas, preparan regalos para el d^a del padre, con los que reunen fondos para la excursion de fin de ano. Participaron tambien del concurso de tarjetas navidenas, organizado por la Liga de madres de familia. Y muchas mas actividades, organizadas por los coordinadores del grupo. Felicitaciones, chicos. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: miloS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158-C1407GSR BUENOS AIRES-ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Andrej Makek, Rok Fink, Štefi Leber, Katica Cukjati, Mikaela Oblak, Valerija Oblak, Katja Urbančič, Mikaela Menghini, Cintija Smrdelj in Terezka Marn Žužek. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino $240, pri pošiljanju po pošti: sivi papir $320, beli papir $425; Bariloche $285; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države.Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar O