Iasilo delavcev industrijskih montažnih podjetij ijmimii in i—!■'! ii ii mri.fr ~ttt nr summmom Marec 1985, številka 3, leto xix " .............ii1 ii>Wi \ uh I Glasnik izdaia Delavski svet sozda IMP - Industrijska montažna podjetja v 8.000 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Trebinjska 9, telefon (061) 343-342. Člani Odbora za obveščanje sozda IMF so: Anka Brezec, Janez Dolinar Marjan I Var, Vladimir Jambor Lojze Javornik (odgovorni urednik), Jože Jelenko, Jože Kovač (predsednik), Vinko Krizmanič, Jelka Mayer, Majda Slapar, Ivan Šuligoj Dragica Vake (namestnica predsednika) m Helga Vovk. Tiska Tiskarna Ljudske I Vce v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. ® g S J J® 0 ?§* 1^3 Ul 3 V poaociD za dela v tujini <,v'ndikalne konference in osnovne organizacije sindikata v IMP-ju naj po-\j, jttveč pozornosti dejavnosti tozdov skupnega pomena, to je Inženiringa in | yt ,r'e|inga. Predvsem je zdaj aktualna naloga pogledati, zakaj mnogi tozdi še Por dali soglasja k njunima planoma za letos. Oba tozda pa bosta podala °cili o svoji dejavnosti, ki bosta objavljeni v prihodnji številki Glasnika. Tgt. ojč*1 so sklepi Koordinacijskega ]j ra sindikata v sozdu IMP, ki je grai^narca obravnaval delovne pro-rin . tozdov Marketing in Inženi-J ja, ln službe Usmerjevalnega razvoji »p. ? obravnava je bila odgovor na 1 kai„Sanje z letne konference sindi-kaj ^a Koordinacijskega odbora, pr a','edeni sploh dajejo IMP-ju. Itig, . Ovniki Marketinga, Inženi-siai,ln Usmerjevalnega razvoja so stavj,.alnim delegatom izčrpno pred-itijn *• sv°j° dejavnost. Janez Hart-dju IR Niča Trojanšek sta opisala ! slu^aa jrodročja Marketingovih ?a n ,'n način zagotavljanja'sredstev 1 d™ovo delo. W Sa.n Hočevar je povedal, da si je ! glavn*r’n8 v letu 1985 zastavil dve f 1 ! nal('gi: •tj ' Zboljšanje tržnega nastopa. V | 0ddJhen bodo okrepili ponudbeni : bo(j eU S prerazporeditvami ga ■ Pouri stevilčno okrepili, močan je J Vai,: (ek na strokovnem izobraže-f cijsjL ln Pripravljajo tudi organiza-Ji 2 j spremembe. m ki i^2. Ijšanje sodelovanja s tozdi, K0>i° dela. Clnsko pa si je Inženiring po- I ka^al’°r^tnacijski odbor sindi-I let0ySe je seznanil, da je letos za I el(0 ar,ie predvidena planska I %v0rr,ska cena 1.600 dinarjev. stavil cilj, da na domačem trgu pridobi dela za 26 odstotkov, v tujini pa za 18 odstotkov IMP-jevih montažnih kapacitet. V Inženiringu napovedujejo, da bodo v letu 1985 po dveh manj uspešnih letih spet zagotovili več pogodb za dela v tujini. Največ si obetajo od ponudb v Iraku, Alžiriji. Libiji. NDR in SZ. . Stane Završnik pa je pri opisu dejavnosti Usmerjevalnega razvoj poudaril, da glavni problem ni pomanjkanje razvojnih programov (ti namreč so), pač pa to, da v IMP-ju škriplje združevanje sredstev za izvedbo investicijskih načrtov. Vse, kar je bilo na seji povedano, dokazuje, da so tozdi in službe skupnega pomena usmerjeni v reševanje ključnih vprašanj. Pri svojem delu pa imajo mnogo težav. Janez Hartman je povedal, kako hočejo različne delovne organizacije različne ključe za plačevanje: tiste, katerih izdelki se dobro prodajajo, bi plačevale po fiksnih deležih, tiste, katerih izdelki ne gredo, pa bi plačevale po odstotkih od sklenjenih poslov. Eni želijo, naj predstavniki sedijo v pisarni in pišejo zaključnice, drugi povsem pravilno pričakujejo, da bo predstavnik predvsem iia terenu. Različne delovne organizacije imajo torej različne zahteve, tozd Marketing pa ne more imeti različnih sistemov dela. Morali bi se končno dogovoriti za način dela in se tega držati. Predvsem “»a cena i .ouu uuiai jev, način ueia m se lega urzau. ricuvscm bj|u l|,cionirana cena pa naj bi pa je problem vsakoletna zamuda pri 8$(j V Sezoni za člane kolektiva dajanju soglasij k planom tozdov 65(V sv°jce 1.000 in za otroke skupnega pomena ter mukotrpno Pa farjev, v pred in posezoni dogovarjanje za izvedbo posameznih ^00 oziroma 500 dinar- j« opo.odl, d, je že 25. februarja potekel rok, v ka-" -------------- terem naj bi IMP-j e vi tozdi dali so- Predlagano družbeno o Varstvo za Dvigalo !lelavti so na zboru 27. februarja ob obravnavi poslovanja v letu )vij,;||_ enili predlagati, naj občinska skupščina Ljubljana-Bežigrad v tozdu Ued| ' to ede ukrcp družbenega varstva. Tak sklep je zbor delavcev sprejel na ” GO ZK, IO sindikalne organizacije in strokovnih služb. Vž ®aH ukk’.da so delavci sami predla-^anlviT družbenega varstva so N0V Jiv°st. in nepravilnosti v 'užba Ju lozda, ki jih je ugotovila [J? tud, d ruz*aenega knjigovodstva, t''e krajp ■Stv°- da so se v tozdu poja-> sJ®ln da šepa odnos do dela — ]e hal0r>Saa disciplina kot izvrševa- ^ad r?J'Vn°- čeprav so v poslovni \Ifreii le ]-3 milijona di-, Posiovar,.tozd uvršča med tiste, ki ^ vložil8 1 z m°tnjami. So pa pri t a'i°na !iV s^'ad skupne porabe 5,5 ;°zda ,Ldlnarjev. V. d. direktorja .. Sicer f tohnološki razvoj. P(JlDviea,° leto 1984 zaklju-o v poslovni milijona di-med tiste, ki ii. So pa pri le porabe 5,5 ,"-ua r v. d, direktorja h° le,os Ha?-°ld Fakin je povedal, da i °rabe l 1 Prednost skladu skupne ta ni n 8a tozd dvigalo prej že tri ,>zdhPolnii' to^^adin8310 je lani dosegel 395.7 i£°Večanip arlev celotnega prihodka t' 238 1 Za,3.2 odst.), stroškov je n« e za’nJn"i°na dinarjev (povedo l574 °dst.), tako da mu je s, dka jn milijona dinarjev do-st ®a dohnm’ milijona dinarjev čili V°tkave6kdka je SVletu19.83)-Kot pozi- tiv0 dobrjj. a Poudariti, da je Dvi-variio 2 ■ ^ odstotkov realizacije 'iiTudinaMVozom-p„d.a s° v n°rU delavcev so ugotovi-ižhŽ'vVne n VlSalu dosegli določene ollšev P em,ke na primer pri dnju tehnologije da bi po- glasje k planom tozdov in delovnih skupnosti skupnega pomena. Spomnil je tudi. da so bili tvplani usklajeni na strokovnem kolegiju in da Marketingov in Inženiringov plan dovolj jasno in konkretno opredeljujeta naloge teh dveh tozdov. So tudi primeri, ko se nekateri tozdi nočejo posluževati dejavnosti, za katere so bili organizirani tozdi skupnega pomena — npr. skupna nabava v Marketingu. Na to je med drugim opozoril tudi sozdov generalni direktor Franc Kumše, ki je dejal, da mora Marketing izvajati svoje naloge po Samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah in obveznostih, tozdi pa tudi morajo koristiti te skupno ustanovljene službe. Seveda je pogoj, da te službe zagotovijo konkurenčno ceno. Razprava ni izzvenela tako, kot da Marketing. Inženiring in Usmrje-valni razvoj ne morejo ničesar več izboljšati pri svojem delu. Sklep je bil. da se je treba o njihovih programih. željah uporabnikov, pa tudi o kritikah pogovarjati konkretno, s podatki in pošteno, predvsem pa dogovore dosledno izvajati. Nekaj več pišemo o teh problemih na 4. strani, kot že rečeno pa bomo te teme obravnavali tudi v prihodni številki. LOJZE JAVORNIK Nova tovarna že pretesna Sredi lanskega oktobra je Alchrom preselil proizvodnjo v novozgrajene prostore, kjer je zaposlenih okoli 50 delavcev. Zaradi kasnitev dobaviteljev v obratu še nimajo vse opreme. Tako jim manjka še brusilna konzola od Metalne, nekaj opreme za jedilnico. Do konca lanskega leta so imeli zaradi selitve v nove prostore precej težav — izpad proizvodnje, ker je bila organizacija proizvodnje razdeljena na dva dela. Po teh težavah pa se je proizvodnja utekla tako. da letos zastavljeno delo zelo dobro kaže ."Proizvodni prostori so polni tudi zaradi večieea obsega del. Tako ie Alchrom že prisiljen razmišljati o nadaljevanju gradnje, to je 2. faze obrata. Na sliki: Iz Alchromove proizvodnje: dno vrelne kadi. Več na 3. strani: Uspešno delo Interne banke Tudi v letu 1984 je Interna banka IMP dobro poslovala in prispevala k poslovni učinkovitosti vseh IMP-jevih organizacij. Ko so delegati njenega Zbora 28. februarja obravnavali poslovno poročilo in potrdili zaključni račun Interne banke, so izrekli vse priznanje strokovni službi za kvalitetno in učinkovito delo. Povsem upravičeno je rekel predsednik Zbora Leopold Fakin: »Strokovna služba Interne banke je gotovo najcenejša v IMP-ju.« cenili stroške. To dokazuje, da tozd ima notranje rezerve, ki jih je potrebno še bolj izkoristiti. Zlasti pomembno pa je, da je tozd dovolj dobro založen z naročili za dvigala. Levji delež bo prinesel posel na objektu Unisa v Sarajevu, kjer imajo že podpisano netto vrednost pogodbe za okrog 200 milijonov dinarjev za dvigala v objektu in dodatnih 30 milijonov dinarjev za dve začasni dvigali, ki ju bodo uporabljali med gradnjo. Tečejo tudi razgovori, da bi naredili še fasadna dvigala za ta objekt. Glavne zasluge za ta posel ima Dvigalova prodaja, v sklepnih pogovorih pa je sodelovalo tudi sarajevsko predstavništvo in vodstvo delovne organizacije. Ukrep družbenega varstva torej ni predlagan, ker bi bil tozd Dvigalo v poslovnih zagatah. Glede na obseg naročil je zdaj pred nalogo čim bolje organizirati dvigalo gradnjo, ukrep družbenega varstva pa naj bi k temu pripomogel. Pričakujejo, da bo občinska skupščina sprejela ustrezen sklep aprila. Zamišljeno je. naj bi tozd vodil kot prisilni upravitel j tričlanski poslovodni organ. Z ukrepom družbenega varstva bodo omejene pravice samoupravnih orgav (delavskega sveta, disciplinske in kadrovske komisije). LOJZE JAVORNIK Predsednik Zbora Interne banke je podrobno predstavil vse vidike dela Interne banke: od organiziranosti, delovanja samoupravnih organov, pa do dinarskega in deviznega poslovanja in tydi dela strokovne službe. Poglejmo najprej poslovni rezultat! Interna banka je imela skoraj 414 milijonov dinarjev prihodkov od obresti, odhodkov pa nekaj nad 369,7 milijona dinarjev. Po odbitku prispevka za kritje materialnih stroškov in za delovno skupnost, je Zbor ugotovil, da je ostalo tozdom in delovnim organizacijam za delitev 43,8 milijona dinarjev skupnega dohodka, od česar pa tozdi spet združujejo 5,6 milijona dinarjev za rezervni sklad in 10,9 milijona dinarjev za sklad osnovnih sredstev. Pri tem je treba povedati, da so izdvajanje za rezervni sklad v primerjavi s prejšnjimi leti podvojili. Skupni dohodek so letos razdelili v razmerju 2:1 v korist združenih sredstev, za prihodnje leto pa so v skladu z dopolnjenimi samoupravnimi akti že sprejeli sklep, da se skupni dohodek po zaključnem računu za leto 1985 deli v razmerju 5:1 v korist združevalcev. Pregled, koliko je Interna banka plačala obresti različnim tozdom in koliko jih je sama dobila od drugih, pokaže, da so tudi lani v banki združevali depozite predvsem montažni tozdi (kot prejšnja leta je spet daleč največ vlagala Elektromontaža), medtem ko so si sposojali predvsem proizvodni tozdi. V Interni banki je združen tudi del rezervnih sredstev IMP-jevih tozdov (od uveljavitve dopolnil Sporazuma o združevanju sredstev je to 20 odstotkov). Tako je bilo v letu 1984 združenih 69 mi- lijonov dinarjev rezervnih sredstev, stanje konec leta skupaj s prej združenimi sredstvi pa je bilo 140 milijonov dinarjev. Zdaj pa še nekaj o strokovni službi Interne banke. V letu 1984 se je vanjo vključil devizni oddelek za investicijska dela v tujini z 8 delavkami, ki je bil prej v tozdu Inženiring. Število zaposlenih 31. 12. 1984 je bilo 32(31. 12. 1983 pa 26). V poslovnem poročilu je tudi navedeno, da je izkoriščenost delovnega časa v primerjavi z letom poprej padla za 4 odstotke in je manj kot tri četrtine. Vzrok so porodniški dopusti in bolezni nad 30 dni. Na te izostanke v Interni banki seveda ne morejo vplivati, imajo pa zaradi njih precej težav pri delu, ki mora biti opravljeno, čeprav delavci manjkajo. In opravljeno je bilo dobro, so se strinjali delegati Zbora Interne banke IMP" ■ L. J. Tio —izguba pokrita z rezervnimi sredstvi Vili Semolič je delegatom Zbora interne banke poročal tudi o akciji za pokritje Tiove izgube in o likvidnosti naših tozdov in delovnih organizacij. Tio je ime! po zaključnem računu za leto 1984 54 milijonov dinarjev izgube. 26. milijonov dinarjev izgube je pokril iz lastnega rezervnega sklada, ostalo pa je bilo skoraj v celoti pokrito z uspešno akcijo v IMP-ju. Strokovna služba Interne banke je predlagala, naj tozdi ob zaključnih računih del sredstev, ki bi jih sicer odvedli v občinske in republiške skupne rezerve, namenijo preko rezervnega sklada Interne banke za kritje izgube v Tiu. Čeprav je bil predlog izoblikovan tik pred sprejemanjem zaključnih računov, so direktorji finančnoračunovod-skih služb hitro stopili v akcijo in predlog skoraj popolnoma uresničili. Sklepa niso sprejeli le v Klimi montaži, kjer so imeli zbor delavcev že prej, in v PMI-jevih tozdih. Stanje likvidnosti konec februarja je Vili Semolič ocenil kot dokaj dobro, je pa pripomnil, da se bodo razmere po sprejemu zaključnih računov, ko bodo morali tozdi odvesti prispevke, poslabšale. Kljub vsemu so podatki razveseljivi. Praktično vse delovne organizacije so se popravile. Tudi Skip, ki je bil stalno na listi nelikvidnih, je kratkoročne vire znižal na raven, kakršne že dolgo ni imel. Problematičen je Tio z 241 milijoni dinarjev kratkoročnih kreditov, vendar pa se bodo finačni viri tega tozda izboljšali, ko bo dobil obljubljene sanacijske kredite. Kot smo pisali že v prejšnji številki, je Zbor Interne banke Tiu že odobril 45 milijonov sanacijskega posojila iz združenega rezervnega sklada, čakajo pa še, da bosta enaki vsoti odobrila Občinski sklad skupnih rezerv in Novogoriška banka. V največjih težavah pa je Panonija z več kot pol milijarde kratkoročnih finančnih virov. Kratkoročna zadolženost Panonije se je v zadnjih mesecih naglo povečala predvsem z izdajo menic za nakup materiala. ^ j IZ VSEBINE • V Panoniji sprejeli ukrepe za izvajanje plana 1985. Elektrokovinar se pripravlja na investicijo, s katero bo uvedel proizvodnjo avtomatskih ionskih omehčevalcev vode. S 3. stran: Skip je poslovno leto 1985 uspešno končal. • 4. stran: Kaj bi morali narediti za uspešnejše pridobivanje in izvajanje investicijskih del? • 5. stran: Kako nas prizadenejo visoke podražitve. Kaj lahko naredi sindikat? Predstavljamo vam naše inovacije in inovatorje. • 6. stran: Objekti, ki jih gradimo: IMV Novo mesto. • 7. stran: Planinske novice. • 8. stran: Zapis o sedmih zimskih igrah IMP. Panonija Vrsta ukrepov za izvajanje plana 1985 Delavski svet delovne organizacije IMP — Panonija je 27. februarja sprejel plan za leto 1985, v katerem so tudi konkretno opredeljeni ukrepi za izvajanje plana in predsanaeijskega načrta. Pisali smo že, da ima Panonija pri poslovanju precejšnje težave, zato so tudi sprejeli ukrepe, ki so potrebni, da bi leto 1985 zaključili brez izgub. Ukrepi so razdelani do podrobnih nalog z nosilci in roki. Zajete so tako naloge obeh tozdov, kot posameznih služb v delovni skupnosti skupnih služb. Po izglasovanem referendumu o zdužitvi Bliska sc zdaj Panonija namreč organizira kot delovna organizacija z dvema tozdoma: Kmetijsko mehanizacijo in Bliskom. Med ukrepi so na prvem mestu navedene prodajne naloge. Zajeta je tako prodaja kmetijskih strojev kot tudi pridobivanje dodatnih kooperantskih del. Za ta dela so opravili že precej pogovorov in kaže. da bomo dosegli dogovore in tako zapolnili kapacitete. Precej pozornosti bodo posvetili nabavi, planiranju proizvodnje in stanju zalog — tako materiala kot nedokončane proizvodnje in končnim izdelkom. Pri nabavi so opredeljene naslednje naloge: Čim več nabavljati neposredno od proizvajalcev. prednost dolgoročnim partnerjem. s katerim imajo samoupravne sporazume in izvajati več nabav preko tozda Marketing — to je pri večjih nabavah. Posebej pa bodo skrbeli za stalno primerjanje nabavnih cen in cen svojih izdelkov. Zastavili so si tudi cilj, da je treba zmanjšati porabo materiala v povprečju za 5 odstotkov. Naloga Razvojno tehnološkega sektorja je, da ta cilj realizira in v samem programu ukrepov imajo že tudi podrobneje opredeljeno, koliko bi morali s tehnično — tehnološkimi spremembami privarčevati na posameznih izdelkih. Preverili bodo tudi vse tuje storitve in se organizirali tako, da bodo sami opravili vsa tista dela, ki jih lahko. To je naloga tehnične službe v obeh tozdih. Števila zaposlenih ne bodo povečali. niti ne bodo nadomeščali delavcev. ki dohajajo — razen kreativnega kadra. Tako pričakujejo, da sc bo z normalno fluktuacijo število zaposlenih zmanjšalo za 6, odstotkov. Pregledali bodo tudi kadrovsko zasedbo strokovnih služb, vendar bodo vrzeli reševali s premeščanjem delavcev znotraj delovne organizacije. To je kratek prikaz ukrepov, ki so jih sprejeli v Panoniji. V.d. direktorja Emil Zelko je na delavskem svetu upravičeno rekel: »Ukrepi so tako jasni, da vsak. ki želi delati, ve. kaj mu je naloga.« Poseben problem bo očitno dosledno izvajanje sprejetih nalog. V januarju in prvi polovici februarja je prodaja slabo izpolnila svoj plan, nabava pa presegla določene meje, predvsem pa se je nabavljalo mnogo več materiala, kot ga je bilo prodanega v izdelkih. Tudi o tem so precej podrobno govorili na delavskem svetu in zato sprejeli sklep, da bodo dali razpise tudi za vodje posameznih prodajnih sektorjev, pa tudi za vodje ostalih sektorjev v skupnih službah. Smisel teh ukrepov je kadrovska okrepitev skupnih služb — se pravi iskanje sposobnih strokovnjakov, ki bodo dosledno in učinkovito izvajali dogovorjene naloge. Tako so najprej objavili razpise za vodilne delavce, zdaj pa ugotavljajo, da ne morejo opraviti vsega le najvišji vodilni, pač pa je nujno doseči večjo angažiranost tudi vodstvenega kadra. Določena težava je, ker v Panoniji samoupravne akte, ki bodo opredelili organiziranost delovne organizacije, šele pripravljajo. Tudi ti po- Zaključni račun Panonije in Bliska Panonijin tozd Kmetijska mehanizacija je leto 1984 zaključil s 3,2 milijona izgube. Podatki o finančnem rezultatu poslovanja kažejo, daje Panonija, kije lani poslovala še kot enovita delovna organizacija, ustvarila kar 19 odstotkov manj celotnega prihodka, kot so načrtovali. Čeprav so tudi stroški rasli počasneje (21 odstotkov manj od plana), tak zmanjšan obseg poslovanja ni omogočil uspešnega zaključka poslovnega leta. Analiza poslovanja kaže objektivne okoliščine, ki so povzročile težave v poslovanju: 1. ) V začetku lanskega leta je še veljala zamrznitev cen, tako da so dobile odobritev za podražitev svojih izdelkov šele konec junija. Medtem, ko so bile cene Panonijinih strojev zamrznjene, pa so cene surovin rasle, tako da je nastalo veliko nesorazmerje med cenami vhodnih surovin in cenami končnih izdelkov. 2. ) V drugem polletju je močno padla prodaja kmetijske mehanizacije. Vzroka sta dva: Prvi, da imajo kupci manj denarja, drugi pa. da je tudi trgovskim organizacijam manjkalo sredstev za kritje zalog, pa zato niso prevzemale Panonijinih izdelkov, kot je bilo dogovorjeno z informativnimi plani. 3. ) Proizvodni plani pa so ostali neizpolnjeni tudi zaradi težav pri oskrbi z materialom, ki je bila vse leto neredna. Panonija je komaj 30 odstotkov potrebnega materiala dobila od direktnih proizvajalcev, vsega ostalega pa preko trgovskih hiš, kjer je cena seveda višja. Tudi to je zmanjševalo izkupiček, prav tako kot devizna participacija za izdelke barvne metalurgije, barve, pnevmatike, klinaste jermene in motorje. Poglejmo še nekatere številke! Panonija je v letu 1984 ustvarila 1,8 milijarde dinarjev celotnega prihodka (38 odst. več kot 1983). Porabili so skoraj 1,3 milijarde dinarjev (povečanje za 37 odst.), tako da so ustvarili 545 milijonov dinarjev dohodka (povečanje za 41 odstotkov). Zelo hud problem pa je, da so jim močno porasle dajatve iz dohodka — kar za 67 odst. Poseben problem Panonije je obremenjenost s krediti, saj je negativna razlika med obrestmi, ki so jih prejemali in obrestmi, ki so jih plačali, skoraj 158 milijonov dinarjev. Ali z drugimi besedami: za obresti je Panonija plačala komaj tretjino manj, kot so znašali osebni dohodki vseh njenih delavcev celo leto. Povprečno je imela Panonija med letom 779 zaposlenih, vendar delavci odhajajo, tako da so imeli konec leta 766 zaposlenih — 5 več kot konec 1983. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek v Panoniji je bil 20.412 dinarjev — za 40 odstotkov višji kot v letu 1984. Tozd Blisk je poslovno letozaklju-čil precej bolje od Panonije, saj je ustvaril dobrih 19,6 milijona dinarjev ostanka dohodka. Je pa tudi Blisk zaostal za planiranim celotnim prihodkom (za 11 odstotkov). Celotni prihodek je bil 375 milijonov dinarjev (44 odst. večji kot lani), porabili pa so 229 milijonov dinarjev (50 odst. več kot lani), kar kaže, da stroški rastejo hitreje od cen, ki jih uspejo dosegati. Pri doseženih poslovnih rezultatih je treba upoštevati tudi nizke osebne dohodke. Povprečni mesečni OD je bil 20.464 dinarjev in so ga v primerjavi z letom 1983 povečali za 40 odstotkov — enako kot v Panoniji. Podatki po Bliskoviti dejavnostih kažejo, da je strojna montaža ostala za 20 odstotkov pod planom, elek-tromontaža (ki pa ima najmanjši obseg od vseh treh dejavnosti) je plan za 21 odst. presegla, proizvodnja pa je zaostala za 13 odstotkov. Največje povečanje obsega je vendarle v proizvodnji, ki je ustvarila 235 milijonov dinarjev, kar je 91 odst. več kot v letu 1983. Blisk je imel v letu 1984 v strojni montaži povprečno 85 zaposlenih, v elektro-montaži 35, v proizvodnji 82 in v režiji 97. Zadnjega decembra je imel Blisk 330 zaposlenih —31 manj kot 1. januarja, kar kaže, da se tudi ta tozd srečuje s fluktuacijo. Značilna je finančna uspešnost dejavnosti, kjer je proizvodnja ustvarila akumulacijo, obe vrsti montažne dejavnosti, še zlasti strojna, pa sta poslovali negativno. Tozd Blisk je imel v začetku letošnjega leta precejšnje težave zaradi pomanjkanja dela za monterje. Tako so sprejeli sklep o prerazporeditvi delovnega časa in monterji do konca marca delajo le po 6 ur dnevno. Kot pa je povedal direktor tozda Jože Kouter, so obeti za naslednje mesece boljši, tako da je cilj: nekaj nad milijardo dinarjev celotnega prihodka realen. Seveda pa je potrebna angažiranost vseh delavcev, tako pri doslednem izvajanju delovnih nalog, kot pri kvaliteti dela, zmanjševanju izgubljenih ur, zmanjševanju izmeta, pa tudi zmanjševanju zalog. V planih za leto 1985 posvečajo tako v tozdu Blisk kot v Kmetijski proizvodnji posebno skrb tudi osebnim dohodkom, ki naj bi jih kar precej povečali. V Blisku načrtujejo povprečni OD. 34.900 dinarjev, v Kmetijski proizvodnji pa glede na drugačnd kvalifikacijsko strukturo 33.035 dinarjev. stopki se vlečejo in tako je delavski svet sklenil, da je treba pospešiti izdelavo Pravilnika o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Osnutek so že obravnavali, do 10. marca pa mora ustrezna komisija obdelati pripombe. pripraviti predlog in začeti drugo fazo razprave, ki naj bi pripeljala do referendumov v aprilu. Naj v tem kratkem prikazu omenimo še to, da bo Panonija v letu 1985 začela izvažati v večjem obsegu. Kot je povedal Emil Zelko na seji delavskega sveta, so podpisane pogodbe ali vsaj zaključeni dogovori za izvoz v ZRN, Italijo, Avstrijo. Poljsko in Madžarsko. Posebej pa so se pogovarjali o saniranju finančnih virov. Panonija — predvsem tozd Kmetijska proizvodnja. je izredno obremenjena s kratkoročnimi finančnimi viri. V Pomurski banki so pripravljeni podpreti Panonijine napore za izboljšanje poslovanja s tem. da bi zagotovili dolgoročnejše finančne vire — seveda na osnovi sanacijskega elaborata. Določeno podporo pa si obetajo tudi v Interni banki in pri Občinskem skladu skupnih rezerv. Ko torej govorimo o Panoniji, vidimo. da so naloge opredeljene, da so jih podprli tudi delavci na zborih in delavski svet delovne organizacije. Seveda pa bo treba zdaj te naloge dosledno uresničevati — vsak na svojem področju. LOJZE JAVORNIK Izdelovanje posod v Elektrokovinarju. Elektrokovinar bo delal avtomatske ionske omehčevalce V ptujskem Elektrokovinarju bodo letos začeli izdelovati avtomatske ionske omehčevalce vode. V ta namen bodo nabavili opremo in zgradili nove prostore, ki jih bodo zgradili še letos iz lastnih sredstev. Gradnja teh prostorov, ki bodo merili 350 kvadratnih me- trov je fazno nadaljevanje projekta iz leta 1979, s katerim je Eko prešel na novo lokacijo. Pričakujejo, da bodo nove prostore dogradili do konca letošnjega junija. Za ionski omehčevalce so v Eku izpeljali razvojno inovacijo, ki je bila osnova za inovacijsko Elektrokovinar: Skladi nad planom Sejem rabljene planinske opreme bo 20. marca v menzi na Vojkovi Imate doma planinsko opremo (čevlje, nahrbtnike, vetrovke, oblačila, drugo opremo), ki je ne uporabljale več? Pridite na sejem Prodam, zamenjam, podarim! Sejem se bo začel v sredo, 20. marca ob 15. uri v prostorih IMP-jeve centralne kuhinje na Vojkovi 58 — vhod iz Dečkove. Trajal bo predvidoma do 18. ure. Vstop bo brezplačen. ,Za organizacijo so zadolženi člani Planinskega društva IMP, ki vam bodo lahko svetovali pri nakupu in prodaji. Poskrbljeno bo tudi za okrepčilo. L. J. Ptujski Elektrokovinar je poslovno leto 1984 — to je sanacijski čas — zaključil pozitivno. Kakšne rezultate je dosegel? Celotni prihodek v višini 665.808.076 dinarjev (indeks 138), porabljena sredstva 459,172.181 dinarjev (indeks 125) dohodek 206.635.895 dinarjev (indeks 177) čisti dohodek 150,008,297 dinarjev (indeks 203). Formiral je vse sklade celo nad planom. Za poslovni sklad je namenil 10,915.000 dinarjev. Kaj je vplivalo na izboljšanje Ekovega poslovanja? Z opustitvijo strojne montaže ni več mogoče, da bi tozd dobil v izvrševanje slabe naloge. S prehodom strojne montaže so izboljšali tudi odnos relativnega razmerja v tem smislu, da je manj delavcev razporejeno na tistih delih in nalogah, ki jih ne opravljajo. Združili so službe v tozdu po funkcijah. S tem spreminjajo sistem dela v enotni sistem. V službah za pripravo dela so začeli koncentrirati potrebne infomacije in podatke na tistih mestih, kjer se lahko koristno uporabijo. Operativna priprava dela je začela izdelovati terminske plane po tehnologiji in normativih časov in materialov. Planira pravilno uporabo kontejnerjev, barak, tovornih avtomobilov, strojev, kadrov itd. Hkrati pa spremlja plane prek izvajalcev v proizvodnji ter na osnovi tega opravlja pravočasne korekture, da ne bi bilo zastojev pri delu. Hkrati z izdelavo plana finančnih tokov so začeli nadzorovati gibanje zalog, možnosti izdatkov, pričakovane prilive, napovedi likvidnostnih težav, kar je narekovalo pravočasno najemanje premostitvenih kratkoročnih kreditov in nudilo možnost za zmanjševanje časa pri najemanju kredita. S planiranjem porab so vplivali na nesmotrna in prehitra naročila nekaterih materialov. S tedenskimi strokovnimi kolegiji (ožji sestav) so v Eku dosegli večje poenotenje in boljši pregled nad delovanjem vseh sektorjev. Oživili in vpeljali so osebne ocene v skladu z veljavnim pravilnikom. Z obravnavami disciplinskih prekrškov so vplivali na odnos delavcev do dela. Delo samoupravnih organov je postalo drugačno. Za seje so pripravljena gradiva, predlogi sklepov z roki in nosilci izvršitev. Precej ukrepov iz sanacijskega programa, za katere je bil Eko zadolžen, so realizirali, nekaj pa jih še uresničujejo. M. P. Fakturirana realizacija — januar n ReaJ TOZD~'"\ ' Plan (v lir din) Izvršitev Indeks izvršitve tl 1985 januar jan.1985 jan 198R lefc.pl pl.jan. izv. 85/8' _ 1 2 3 4 5 6 7 11. OV "2.212.606 183.203 73.954.305 43.524.210 3 40 170 2. KM 810.000 67.068 42.812.420 19.872.637 $ 64 215 3. MK 950.000 78.660 101.670.862 26.618.063 11 129 382 - SD 13.347 1.105 869.958 703.794 7 79 124 PR0MDNT 3.985.953 330.036 219.307.545 90.718.754 6 66 242 4. MM 2.195.000 115.827 118.767.075 94.080.702 5 103 126 5. IB 71.500 5.900 4.469.415 3.136.601 6 76 142 6. PR3J 86.500 4.400 2.680.621 2.092,908 3 61 128 7. EKO 778.740 40.166 36.724.011 29.593.127 5 91 124 mr 3.131.740 166.293 162,641.122 128.903.338 5 98 126" 8. EM 1.430.000 102.781 95.087.243 65.735.996 7 93 145 t-brez izvoza 1.350.000 97.031 83.729.347 54.705.967 6 86 153 9. DVIG 552.000 39.674 29.383.387 21.191.299 5 74 139 3.0. TEN-E 1.060.000 76.187 37.906.230 37.158.726 4 50 102 Ll. 1EN-T 990.000 71.156 83.942.037 45.639.104 8 118 184 12. ISO 655.000 47.078 44.878.771 17.849.171 7 95 251 - CK 113.570 8.163 5.885.725 3.700.130 5 72 159 EMONO 4.800.570 345.039 297.083.393 191.274.426 6 86 155 KUMAT 1.550.000 90.000 102.593.260 52.179.931 7 114 197 no 1.304.000 58.000 68.745.386 31.362.556 5 119 219 tL3.BLISK 810-.420 50.000 43.889.087 34.115.138 5 88 129 il4. KMM 2.511.689 170.000 172.560.600 118.925.600 7 102 145 PANONIJA 3.322.109 220.000 216.449.687 153.040.738 7 98 141 16. 1RATA-A 1.200.000 75.600 167.929.756 49.620.251 14 222 338 17. TRATA-Č 900.000 63.000 82.939.616 22.366.980 9 132 371 18. ITAK 540.000 43.200 49.865.306 26.014.150 9 115 192 19. SKtP 1.000.000 64.000 24.792.487 31.309.018 2 39 79 20. IPKD 910.000 73.710 57.807.979 67.341.983 6 78 86 IKD 4.550.000 319.510 383.335.644 196.652.382 8 120 195 21. ISNL 1.859.650 120.500 130.162.450 80.723.989 7 108 161 22. TA 701.000 45.000 50.095.032 35.064.419 7 111 143 23. VIPO 304.000 22.000 18.533.975 13.163.143 6 : 84 141 24. LEK 700.000 42.900 50.103.136 20.966.773 7,: 117 239 LIVAR 3.564.650 230.400 248.894.593 149.918.329 7 108 166 25. IP 1.640.047 126.284 126.373.743 66.277.891 8 100 191 26. MP 837.645 58.635 58.665.006 40.822.593 7 100 144 KLIMA 2^477.692 184.919 185.038.749 107.100.484 7 100 173 27. INŽ 242.000 20.570 116.102 — 0 1 28. MARK 201.800 15.800 - 8.757.627 — 29. PB 347.000 23.000 23.032.448 6.082.620 7 100 379 30. ZAST 404.000 34.549 35.177.945 15.697.492 9 102 224 31. AICH 581.076 22.470 22.473.560 8.584.196 4 100 262 32. IC 46.690 3.362 2.600.000 1.829.995 6 71 142 IZIP 1.822.566 119.751 83.400.055 40.951.930 5 70 204 - PD 37.000 1.000 1.210.425 1.092.387 3 121 90 IMP • 10.546.280 2.064.948 ..968.699.859 1.143.215.236 i 6 95 172 investicijski program, ki bo 5 letos realiziran. Vse to je bilo P° vezano tudi s sanacijo razmet P° zaključenem računu za 1983, ko so v tozdu negativ’11” zaključili poslovanje. Avtor 1 inovacije je razvojni oddele Pmijeve delovne skupnosti skU pa j s sozdom IMP in s tozdo^ Eko. To nalogo je dobil v izvaj^ nje tozd Eko. Odgovorni nosil6 naloge je v.d. direktorja Jan6 Lah. .z Namen inovacije je spremen^ strukturo izdelkov v izdelke večjim deležem znanja, isto6., sno pa ima Eko namen ponud' trgu izdelke višje tehnolos* ravni. Na inovacijskem programu bil zaradi slabe tehnologij6 proizvodnem delu tozda pripra ljen investicijski program, s ka(6 rim bo Elektrokovinar prišel6 tehnologije, ki bo namenjenac” lotni programski usmeritvi pf0' -)0 zvodnje. To pa je čiščenje 0 padnih vod in priprava vod. programska usmeritev je u"j predvidena s Pmijevim sredn) ročnim programom in z Elektf kovinarjevimi temelji plana* ,, V Eku so opravičili inova61) sko investicijski program in P. dobili kredite v višini 62 miW°, dobili 6 nov dinarjev. Te so Kreditne banke Ljubljana^. Rezervnega sklada Skups6 ,p Ptuj, Interne banke sozda ™ in od Pmija. ^ MARIJA PR1- Ob dnevu zmage Pot Spominov in tovarištva bo končana Ob proslavi 40-letnice °s J boditve Ljubljane — mesta , roja. ki bo 9. maja, bo otvob ^ Poti spominov in tovarištva spomenika NOB. To je stven spomenik na svetu "" ^ menjen za vsakdanjo up°f3 prebivalcev našega mesta. ,j Na 34 kilometrov dolg' P.^ spominov in tovarištva je opravljenih 46.432 ur Prosl^j)o Ijnega dela, ki jih je °PraKj 9040 mladink in mladince^ ^ tej poti je zasajenih prek - ■ u, dreves. Do otvoritve tega ^ jekta bo potrebno nared'1 j, približno tisoč metrov poti-več poti gre skozi občino ^ Rudnik, najmanj oz. skoraj -e pa skozi občino Center, ^ imela najmanj razumevanj gradnjo te poti. . v ii> Za gradnjo Poti spominu ,3 tovarištva so združevali sre ^ delavci iz združenega de p osnovi družbenega dogovo ’ v, ga je podpisalo 116 podpisn v (0 Tako je združevalo sredstv.^,. namen okoli 60 odstotkov cev v združenem delu. . jav Približno 40 odstotkov' o- n; cev, zaposlenih v Ljubljani. V tj, dalo še nič za gradnjo te ' z° Do maja bo potrebno z 38,7 milijona dinarjev, do leta 40 milijonov dinarjev au tv iimijuHV* *-**•* f v Poleg tistih, ozdov, ki z združujejo sredstva v ta n . ^ pa bodo po 500 dinarjev nezaposlenega v tistem de1 . 0 pi' ženega dela, ki doslej še n^pjl; česar prispevali za sp šlt de sr, be si, m, hi, vs, v0 kc hi; in NOB. Skip Alchrom: Dela je dovolj Ruški tozd Alchrom je z letošnjim predlogom plana predvidel, da mu bo program opreme prinesel 460 milijonov dinarjev realizacije. Vse kaže, da Rušanom ne bo težko pridobiti to količino dela, saj so že do konca februarja prodali večji del proizvodnje za letos. Dela imajo toliko, da bodo poleti kar težko vse naredili ob pravem času. °snetki iz Alchroma: Zgoraj levo posode, ki so jih Rušani naredili •»lekarno VVetzlar, desno končno brušenje posod za zrenjaninsko y. e*»rno in spodaj posode, ki jih delajo za kozmetično tovarno Ri-era Kotor. Vrednost pogodb je v letošnjem letu bistveno višja kot v enakem obdobju lani, kar je treba pripisati večjemu angažiranju Alchromove komerciale pri pridobivanju del in pa spreminjanju strukture proizvodnje v korist zahtevnejše opreme. Rezultati letošnjega poslovanja bodo v glavnem odvisni od pravočasne realizacije pogodb in od rasti stroškov. Pridobljena dela imajo fiksne cene. Tako bodo kljub velikim avansom do- Vsi ga ne posnemajo na žalost še veliko »žlajfarjev«. seže ni dobri rezultati, če ne bo rast stroškov večja kot lani. Nekaj motenj povzroča proizvodnji oskrba z repromateriali, vendar kakšnih večjih težav v tozdu letos ne pričakujejo. Če bo kolektiv dovolj prizadeven pri uresničevanju postavljenih nalog, si ta ruški tozd ogeta, da bo letos dosegel ugodne poslovne rezultate. Zastavili so si tudi precejšnje izvozne cilje, kar jim omogoča nova to\yrna s primerno opremo. V planu za leto 1985 so si zastavili, da bo njihov izvoz dosegel vrednost 36 milijonov dinarjev, kar je desetkrat več kot lani, ko so opravili en sam izvozni posel. Možnosti za izvoz ima pri programu posodne opreme za prehrambeno industrijo, pri katerem je dosegel primerno kvaliteto izdelave. To opremo izvaža prek zahodnonemške * firme GEA Ahlborn za kompletiranje njenih projektov v Evropi. S to firmo Alchrom dobro sodeluje. Pri izdelavi te opreme je precej težav zaradi oskrbe z repromateriali, ker so domači precej dražji od uvoženih. Alchrom je z delom tako dobro založen, da postaja tudi nova tovarna že kar pretesna. Če hočejo v kratkih rokih narediti posode za izvoz, motijo ostali del proizvodnje. Sedaj delajo opremo za Mlekarno blizu Frankfurta. V prvem četrtletju bo Alchrom dosegel približno 10 milijonov dinarjev izvoza s programom omenjenih posod. Pogovarjajo pa se tudi že o posodah, ki naj bi jih za Ahlborn izdelali do konca leta. Ker je kupec s kvaliteto ruških posod zadovoljen, so prepričani, da bodo imeli tudi vnaprej dovolj dela. Alchrom pa se pripravlja tudi j^Premembah denarnih pomoči Antinatalitetni program *teb„ eta 8ov<>rimo, da nataliteta našega naroda pada in da je po-šltet«0 aekai »kreniti. Pa so staknili glave na socialnem varstvu, otro-dtrnj '.arsfvu in še kje in odločili, da je potrebno otroški dodatek zmo-Wra«: ukiniti direktna izplačila otroškega varstva družinam, ta be„ Va Pa preusmeriti v dotacijo vzgojnovarstvenih in drugih druž- »rganiziranih uslug. si de'|gre^.a Posebej poudariti, da 8at' niso znali predstavljati tiočj I)1Zrna take družbene po-v$e v n Vendar so že tedaj letele v°lJstvslc Pripombe in nezado-kot n a ,na načrtovani sistem, »lati c, Pr’mer kaj v primerih, če 'n vynS-ane doma in sama varuje Pg8aJa otroke, v^dodn^™0’ ka-' se doga]a z 'Zacij. ču z.!no v težkih stabi-»iim03 j časih! Za primer vze-PtečnjJ^^doporočcnca s pov-SospoH na zaposlenega v rašča: arstivu, ki pričakujeta na-!rebneo , rez stanovanja in po-Stedilnfv VksUsa to štejemo: '» skr,,,, ’ “ladilnik, pralni stroj težko p no Pohištvo). Glede na stala 8°sPodarsko stanje je po-Pomap.,1 nas navada, da starši JO svojim otrokom do Lfl Vendar nas par nima te sreče; odvi- *-Ss: sen je sam od sebe. Najprej morata začeti stanovanjsko varčevati, da imata možnost kandidirati za stanovanje — za to gre najmanj četrtino OD. Če hočeta kupiti nujne gospodinjske stroje, gre za to enoletni osebni dohodek, prav tako za skromno kuhinjo in spalnico. Kaj naj naredita z otrokom, če bo za njegovo varstvo šlo dve petini OD, petina pa ne bo dovolj, da ga bosta oblekla in nahranila, kajti dva povprečna slovenska OD deljena na tri družinske člane izključuje pravico do družbene pomoči (ali pa je zelo majhna). Torej po novih predpisih bosta morala plačevati ekonomsko ceno predšolskega varstva. S podaljšano porodniško se ta problem premakne za tri mesece. Torej bo sedaj še bolj kot kdaj koli prej v veljavi uk »prvo štal-ca. pol pa kravca«. Takrat, ko bo »štalca«, ne bodo mladi več mladi, niti zagnani za večjo družino (enega otroka že še, pa temu po možnosti več nuditi). Moje mnenje je tako, da moraš otroke imeti, ko si mlad in poln energije, ko se ne zavedaš teže vseh težav: bolezni, varstva, dvojnega bremena služba — dom, dom — družbenopolitična dejavnost itd. Toda če ni vsaj minimalnih pogojev, bo danes, v dobi kontracepcije, čedalje manj entuziastov. Morda pa je bil cilj te družbene akcije izprazniti vrtce (pa bomo imeli nove Penije). Pred dnevi sem poslušala pogovor mladih mater, da si po novem dodatnega stroška za varstvo otrok ne bodo mogle privoščiti ob istočasni rasti ostalih stroškov in da bodo zadržale otroke same doma. Računajo se prihodki družine, nihče pa ne računa odhodkov: nujne kredite za stanovanje, pohištvo itd.! No pa bo za povprečno družino po novem luksus na izvoz centrifugalnih črpalk za istega kupca. Nemci so črpalke že začeli preizkušati in po prvih informacijah so rezultati pozitivni, tako da Alchromovci pričakujejo naročila še v letošnjem letu. Družina centrifugalnih črpalk bo z razvojem zaključena v letošnjem prvem četrtletju in bo aprila usposobljena za maloserijsko proizvodnjo. Pričakujejo, da bodo izvozili za 10 do 20 milijonov dinarjev teh črpalk letno. Ta program je za tozd izvozno zelo zanimiv, saj zanj potrebujejo le majhen delež uvoženih reproma-terialov, razen tega so črpalke tipski izdelek in v proizvodnji lažje dosegajo dobavne roke. V Sovjetsko zvezo pa predvideva Alchrom izvoziti dve pilotni zbiralnici mleka, pri katerih sodeluje z dobavami dela tehnološke opreme. Vrednost teh del bi bil letos približno 20 milijonov dinarjev. Tozd sodeluje v konzorciju za dobave zbiralnice mleka v Sovjetsko zvezo, v katerem so tudi Progres, Jedinstvo in KIT MARIJA PRIMC 19 milijonov v poslovnem skladu Skip je ob zaključnem računu za lansko leto splaval z rdečih številk, v katerih je bil ob devetmesečnem poslovanju leta 1984 in lanskoletno poslovanje pozitivno zaključil. Oblikoval je sklad v skupne porabe v višinj 5,900.000 dinarjev za skupne potrebe in 5,740.000 dinarjev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev ter poslovni sklad v višini 19 milijonov dinarjev. Rezultati poslovanja za lansko leto so v primerjavi z rezultati poslovanja za leto 1983 mnogo boljši, kar kažejo vsi skladi. Povprečni osebni dohodki zaposlenih so znašali lani 33.856 dinarjev, kar je za 54 odstotkov več kot leto poprej. Celotni prihodek so v Skipu lani dosegli v višini 754,501.492 dinarjev, kar je za 57 odstotkov več kot v letu 1983. Čisti dohodek, ki so ga lani dosegli v višini 139,689.202 dinarjev, je za 200 večji kot v letu 1983. Rezervni sklad, ki so ga formirali v višini 9,575.019 dinarjev, je za 74 odstotkov večji, kot je bil po zaključnem računu za leto 1983. Navedeni rezultati kažejo, da je kolektiv Skipa predvsem v zadnjem lanskem trimesečju vložil mnogo truda v izboljšanje gospodarskega položaja tozda. Za nadaljnje uspešno poslovanje bo potrebno v Skipu povečati fizični obseg proizvodnje in s tem prodajo (nujen je prodor na tuji trg), zmanjšati število izgubljenih delovnih ur in zmanjšati število nadur ter tako ustvariti možnost za zaposlitev novih proizvodnih delavcev. M. P. tudi to, da bodo imele otroka v varstvu in bodo brez skrbi na delovnem mestu. Ostalo nam je vsaj upanje, da ne bodo tudi varstvenih storitev obdavčili kot luksus. Zase lahko rečem to, da sem vesela, da so moji otroci prerasli predšolsko dobo v času, ki je bil ugodnejši za mlade družine, v času ko smo jim lahko nudili banane, pomaranče, ananas, čokolado in druge dobrote. V človeški naturi, posebno v tej sodobni ego-usmerjenosti, bo posameznik poskrbel za življenju nujne potrebščine sebi. šele nato bo razmišljal ali je ostanek dovolj še za eno bitje. Zadnja leta vsako leto pada število novorojencev, s temi ukrepi pa bodo padci še bolj pospešeni. Skozi vse vrste krize in pritiskov je šel slovenski narod, pa smo vsakokrat vstali močnejši, krepkejši. Tisto, česar ni zmogel sovražnik, bomo uspeii storiti leto za letom sami in tako nas bo vedno manj. VLASTA KODELA Potrebovali bi leto kvalitete »Jaz se bom trudil za kvaliteto dela, ti tudi, mi vsi s polno paro.« Tako je sosed spravil skupaj stavek potem, ko je že precej prebral, med ostalim tudi dosti takega, da ga je zbodlo z vprašanjem: Zakaj ne bi tega kar delamo, naredili bolje. Skoraj vsako delovno mesto ima rezerve, ki bi se jih dalo izkoristiti. Kolikokrat slišimo: Niso nabavili materiala, spet drugje, delo so imeli, pa tudi izmete proizvajali. Montaže so v IMP tudi velika postavka in kolikokrat se je na tem področju pojavilo vprašanje: material še ni prispel, ne moremo montirati. Dobili smo, kar je bilo potrebno, a ne gre skupaj, ker ni bilo dovolj kvalitetno narejeno. V to spadajo toplotne napeljave, pa klimatske, elektro instalacije, in še nešteto drugih dejavnosti v naši branži, kjer smo imeli pripombe, pa neizpolnjene naloge, kar je povzročalo dodatne stroške in tudi ugled je padel. Taki pojavi pa so še bolj občutljivi sedaj, ko za marsikoga ni dovolj dela. Samo želeti delo ni dovolj, da ga pridobiš, zato ima vsak dolžnost iskati vzroke za take proste dni. Poglejmo dejstvom v oči! Marsikje se pri svojem delu ne trudijo dovolj za kvaliteto izdelka, pa za cenenost, ki pomeni tudi konkurenčnost in torej trg, ki ga vsaka proizvodnja potrebuje. Ob tem seveda niso izvzete tudi ostale vzporedne in potrebne službe (v pisarnah). Kakovost dela —kako lepa in potrebna beseda! Zakaj bije ne uporabili te kakovosti? Če bi jo resno vzeli, koliko bi si izboljšali položaj in ugled! Ta je še posebno važen v sedanjem položaju, ko dela ni m pretek. Zakaj bi torej letos ne sprejeli odločile o kakovosti dela, ali se vsaj pripravili poskusno na to za prihodnje, kajti ustvariti bo treba pravila, v slehernem posamezniku, da bo šel v to nalogo s polno odgovornostjo. Beležiti pa bo treba tudi rezultate dosežkov in deliti priznanja (tudi denarna) za uspehe v letu kakovosti. FRAN VODNIK Enkrat na leto... Vsak ima svoje naloge — Marketing in tozdi, za katere dela Na neenotnosti in brez spoštovanja dogovorov ne moremo graditi prihodnosti IMP-ja % S|»o Zakaj marca še vedno razpravljamo o sprejemanju Marketingovega plana za letos? 1. Osnutek do 25. 11. 1984 2. Strokovne pripombe do 13. 12. 1984 3. Predlog do 15. 12. 1984 4. Sprejem planov do konca decembra 1984 oziroma najkasneje v začetku januarja 1985. Planski dokument za TOZD Marketing — Osnutek plana za leto 1985. je bil izdelan na osnovi smernic SOZD IMP. in poslan tozdom in EDO v javno obravnavo že 25. 11. 1984. Ker se tozdi uporabniki storitev tozda Marketinga niso odzvali s konstruktivnimi pripombami in sugestijami do predvidenega roka (sredi decembra 1984). je bil rok za usklajevanje podaljšan; tako, da je bil (na zahtevo TOZD Marketing), osnutek obravnavan na seji ožjegV kolegija SOZD IMP — 22. 1. 1985. Ta kolegij je razpolagal s kompletnim gradivom (vključno s komentarjem na prispele pripombe in sugestije). Na tej podlagi je določil temeljne usmeritve nadaljnega dela na tem planskem dokumentu. Bistvo dogovora je bilo, da se ob redukciji (zmanjšanju) določenih dejavnosti in s tem stroškov pripravi Osnutek plana II TOZD Marketing za leto 1985, ki bo baziran tako na sprejetih določilih SaS o medsebojnih obveznostih, pravicah in odgovornostih med TOZD Marketing in ostalimi TOZD in EDO v sestavi SOZD IMP kot tudi na elaboratu in ostalih dokumentih, ki so bili podlaga-za ustanovitev TOZD Marketinga v začetku leta 1983. Ti dokumenti pa točno določajo način planiranja in financiranja Marketinga. Komisija za planiranje in DEO je na svoji seji dne 29. 1. 1985, z upoštevanjem navedenih usmeritev kolegija določila Osnutek plana II TOZD Marketing za leto 1985, ki je bil takoj posredovan v ponovno javno obravnavo na temeljne organizacije. V Osnutku plana II TOZD Marketing smo reducirali število delavcev v predstavništvih, kljub temu, da se Marketing s tem ni strinjal, saj je skozi analize dokazal, dasso posamezni programi dosti premalo pokriti na posameznih področjih oziroma celo nepokriti z vidika planske Lahko zaključimo z dejstvom, da je bil v SOZD IMP sporazumno organiziran TOZD Marketing, ki je poleg osnutkov planov, programa svojega dela, poslovnika, programa intenzivnega izvoza in programa skupnih akcij izdelal vse potrebne akte, ki določajo vse medsebojne obveznosti TOZD Marketing do EDO in tozdov IMP. Sedaj pa v mesecu marcu ugotavljamo, da te obveznosti enostransko niso podpisane, kar daje misliti, da se nekatere službe oz. celo poslovodni ki v temeljnih organizacijah že v naprej nameravajo rezervirati z zavlačevanjem eventualnega krivca za poslovni neuspeh. Kaj kdo plačuje in zakaj? TOZD Marketing je bil ustanovljen v letu 1983 iz obstoječih služb v TOZD Inženiring (predstavništva — prodaja IMP proizvodov v Juboslavi-ji, blagovni izvoz in uvoz in ekonomska propaganda) in TOZD Zastopstva (zastopanje tujih firm). Vse te službe okrepljene le s kreativnimi delavci na področju zunanje trgovine — izvoza, ter samo delno povečanje dejavnosti na domačem tržišču, ter z uvedbo nove funkcije, skupne nabave strateških materialov, služijo v novi funkciji za višjo, kompletnejšo obliko plasmaja IMP proizvodov doma in v tujini. bilanc, ki jih je nabava v Marketingu zahtevala že oktobra 1984. Kljub temu ta sektor ne bo v breme nikomur, ker se vzdržuje sam, kot je tudi v planu opredeljeno, iz procentov za konkretno opravljeno delo za temeljne organizacije, ki so pripravljene sodelovati na višjem nivoju. Zanimivo bi bilo v SOZD IMP prešteti vse nabavne referente in točke njihovega poslovanja, kjer se tudi deset nabavnih referentov srečuje z istim prodajalcem. Tabela 1: PORAZDELITEV AKTIVNIH REFERENTOV V PREDSTAVNIŠTVIH V LETU 1984 Na komisiji za planiranje in družbenoekonomske odnose pri DS SOZD IMP so bili postavljeni naslednji roki za pripravo in sprejem planskih dokumentov organizacij skupnega pomena SOZD IMP: aktivnosti. To pa seveda ob relativno visokih cenah v primerjavi s konkurenco in doseženim programskim nivojem še zdaleč ne zagotavlja doseganja postavljenih ciljev na področju prodajne realizacije. Drastičen primer je DO EMOND, kjer je praktično nemogoče doseči planirane rezultate ob tako reduciranem številu aktivnih delavcev na trgu (predstavništvih). SR SR HR- SR Make- Srbija vatska SR BiH . donija SR Cr. gora SAP Vojvodina Skupaj TRATA/A 1.15 0,50 0,50 0,60 0,05 2,75 TRATA/Č 0,60 0,35 0,30 0,30 0,05 • — 1,65 ITAK 0,40 0,45 0,30 0,20 — 1.45 SK1P 0,85 0,15 0,20 0,20 • 1,30 IPKO — — _ _ DO IKO 3,00 1,45 1,30 1,30 0,10 7,15 DO KLIMAT 1,00 0,85 0,70 uo 0,15 3,80 DO TIO 0,65 0,60 0,45 0,60 0,10 2,40 DO PANONIJA — ’’ 1,00 1,00 0,30 1,00 3,30 DO PM1 0,25 0,30 0,25 0,25 0,05 1,10 TA 0,55 0,15 0,35 0,50 0,05 1,60 LSNL 0.55 0,15 0,25 0,40 0,05 _ 1,40 DO LIVAR 1,10 0,30 0,60 0,90 0,10 — 3,00 TEN/E 0,80 0,55 0.20 . 0,15 0,40 — 2,10 TEN/T 0,60 0,50 0,25 0,15 0,30 1,80 DVIGALO 0,10 0,10 0.15 0,10 0,10 0,55 ISO 0,50 0,35 0,20 0,15 0,20 1,30 DO EMOND 2,00 1,50 0,70 0,55 1,00 5,75 DO IZ1P (INŽ) - - - - 0,50 — 0,50 SKUPAJ 8,00 6,00 5,00 5,00 2,00 1,00 27,00 Glasniku in ne nazadnje tudi na televiziji. Brez dvoma bi notranje probleme uspešnejeTeševali, če bi tudi v celotni organiziranosti SOZD IMP prišlo do določenih sprememb. zato smo v Marketingu previdni z *ke poslovanjem novih strokovnih .iti drov v sektorju pospeševanja pr0 Je. Ugotavljajo, da je višina letnih planov posameznih OZD bolj delana na osnovi potrebe oziroma pričakovane višine stroškov, dosti premalo pa je poudarjen tržni element. To pomeni, da je predvideni strošek za prodajo (posebno v današnjih pogojih gospodarjenja) odločno podcenjen in da se v okviru že tako minimalnih sredstev namenjenih za prodajo, ta strošek hoče še nadalje zniževati in to bolj skozi prispevek TOZD Marketingu delno pa tudi skozi plačevanje komercialnih služb v DO. Na razgovorih na vseh nivojih (SOZD. DO, TOZD. planske komisije) se stalno zavrača in negira vse dogovorjene načine medsebojnega delovanja, ki so določeni v temeljnih aktih ustanovitve TOZD Marketing sprejetih na referendumih s potrditvijo neposrednih proizvajalcev SOZD IMP. Pri tem si lahko mislimo, da so nekateri poslovodni organi neseznanjeni, ali pa ne nameravajo spoštovati osnovna pravila organiziranosti IMP. Sektor zunanje trgovine z izvozom in uvozom zaračunavamo v odstotkih od dejanskega prometa. Sektor pospešene prodaje je razdeljen na oddelke: — tehnični konzalting (2 delavca) — predstavlja režijo vseh oddelkov — operativni marketing (2 delavca) —skrbi za tekočo razsikavo jugo- TOZD kega ^ 'n predstav|ja režU° — propagandni oddelek (5 delavcev) — zaračunava stroške po dejansko opravljenem delu. Sektor skupne prodaje v SFRJ v Marketingu povzroča največ nesporazumov oziroma nerazumevanja pri temeljnih organizacijah. Sektor s svojimi predstavništvi v vseh republikah in še nekaterih mestih ima dolžnost, kot v osnovi vsa predstavništva vseh firm v Jugoslaviji in tujini, strokovne akvizicije na določenem področju od projektov, razpisov, organizacije strokovnih pogovorov, organiziranje ponudb in pogodb, tržno zasledovanje gibanja proizvodov, reklamacije, servisi in plačevanje. Sektor nabave je v TOZD Marketing na novo ustanovljen za nabavo strateških materialov za potrebe vseh TOZD in EDO v sestavi SOZD IMP. Nekatere temeljne organizacije nočejo sodelovati z našo nabavno službo pri nabavi strateških materialov — niso posredovale materialnih Osnovni problem vsake temeljne organizacije je poleg izbire programa prodaja, v kar pa IMP investira zaskrbljujoče malo. Iz naslednjih razpredelnic so razvidne kapacitete in sredstva, ki jih posamezne temeljne organizacije angažirajo preko TOZD Marketing za prodajo. Pred tem pa lahko ugotovimo, da so težave TOZD pri prodaji premalo sorazmerne s to angažiranostjo. Primer: TOZD TEN/E želi realizirati planirano prodajo (840 milj. din v YU) z 2.1 referentom v vseh republikah ("ca 250.000km2), kar znaša PLAČILO DO IN TOZD ZA ANGAŽIRANOST PREDSTAVNIŠTEV IN ODSTOTEK VLAGANJA V DOMAČO PRODAJO V LETU 1984 po planiranih stroških 6,5 milj. dinarjev, kar znese 0,77 odstotka, žrtvovanega za prodajo preko TOZD Marketing. TOZD/DO Angažiranost pre dstavništev v 1984 letu Prodaja v YU (brez inter. real) % vlaganja v domačo prodajo 1 2 3 TRATA/A 11.004.844,50 969.322.748 1,13 TRATA/Č 5.820.355,50 786.752.178 0,74 ITAK 4.537.588,50 426.217.486 1,06 SKIP 2.104.599,50 740.338.833 0,28 IPKO 125.842,50 579.212.991 . 0,02 DO IKO 23.593.030,50 3.501.844.236 0,67 KLIMAT •«8.189.508,00 724.140.692 1,13 TIO 4.062.166,00 496.337.015 0,82 PANONIJA 4.068.353,50 1.452.160.470 0,28 BLISK 376.261,00 319.688.227 0,12 MM 2.262.542,50 232.303.204 0,97 EKO 419.699,50 210.404.594 0,20 DO PMI 2.682.242,00 442.707.798 0,61 TEN/T 4.797.000,00 402.780.894 1,20 DVIGALO 230.563,00 178.894.940 0,13 TEN/E 3.672.080,50 568.626.083 0,65 ISO 1.122.444,00 362.326.454 0,31 DO EMOND 9.822.087,50 1.512.628.371 0,65 LSNL 3.330.714,00 647.266.211 0,51 TA 2.425.890,00 416.461.376 0,58 DO LIVAR 5.756.604,00 1.401.168.258 0,41 ALCHROM 834.831,50 256.631.586 ' 0,33 SKUPAJ 59.385.084,00 10,107.306.653 0,59 OPOMBE: 1. Znesek zajema tudi prodajo LBK in VIPO na jugoslovanskem trgu. Naj se odgovorni zamislijo nad zadnjo kolono tabele 2., ki prikazuje vlaganje v prodajo!!! Marketing se sprašuje, kako naprej Ob koncu poslovnega leta 1984, ki ga je SOZD IMP glede na gospodarsko situacijo v državi zaključil dokaj uspešno, pa imamo tudi OZD, ki so zašle v velike težave. Kdor spremlja IMP razvoj, ne more mimo dejstva, da se to dogaja pri tistih OZD, ki so že v preteklosti preživljale podobne pretrese. V času zaostrenih gospodarskih razmer ponovno prihajajo na dan nerazrešene slabosti. Ver jetno rešitev ni v tem. da pre-nekateri pozabljajo na lasten delež odgovornosti in iščejo krivce zunaj svoje hiše. V zadnjem letu smo priča več takim nastopom, bodisi na zborih delavcev, kolegijih" SOZD, v IMP Preveliko število tozdov, ki so poleg tega še združeni v DO s široko paleto večkrat prekrivajočih se dejavnosti. onemogoča hitrejši razvoj novih programov, modernizaci jo tehnologi je in enakomeren napredek posameznih dejavnosti. Vendar pa je tudi res. da se je redkokateri TOZD v preteklosti zavedal, da konjunktura ne more trajati v nedogled. Le malo jih je. ki so izreden dohodek, ustvarjen v tem obdobju, investirali v razvoj in tehnologijo (kot na primer TOZD Trata-Avtomatika). Ker so se »žemlje prodajale še tople«, tudi nismo čutili potreb po močni prodajni mreži in skupnem nastopu. Tako je danes (glede na konkurenco: kvaliteto, in tehnični nivo izdelkov) odstotek, ki ga TOZD namenjajo za trženje in proda jo tako nizek, da hi v svetu težko našli podoben primer. S takimi pogledi ne bomo obdržali niti deleža plasmana na jugoslovanskem trgu. še manj pa ustvarili načrtovan izvoz. Da so »medeni tedni« minili, se verjetno zavedamo več ali manj vsi v IMP. V »zakonu« je vsak dan več komfliktov in »skakanja čez plot«, tu in tam pa slišimo tudi o »ločitvenih postopkih« (IPKO). Pred približno tremi leti smo le nekako spravili v živl jenje TOZD Marketing. Resnici na ljubo moramo reči. da so ga tozdi in DO sprejeli bol j zaradi tega. ker imajo podobno organizacijo tudi ostali veliki sistemi., kot pa v dobri veri. da ga res potrebujejo. Drugače si pač ne moremo razlagati vseh težav, ki jih ima tozd Marketing pri svojem delu in obstoju. Tako na primer DO Klimat sploh ni sprejel plana za leto 1984. Tudi s Klimo Celje še do danes nismo našli skupnega jezika, da bi plačevala vsaj minimalni delež kot nadomestilo za tiste stroške, ki jih je nemogoče evidentirati po posameznih tozdih, niti nam ne pokriva jo realnih stroškov za prostore njihovih predstavništev v Zagrebu in Skopju. Verjetno se ne zavedajo, da morajo toliko več prispevati ostali IMP tozdi. Plan TOZD Marketing še ni sprejet. pa čeprav se dogovarjanja vlečejo od novembra prejšnjega leta. Prav tako je bilo v preteklem letu tudi s plačevanjem obveznosti s strani tozdov. Vodstvo Marketinga je izgubljalo vsako trimesečje ure in ure z brezplodnimi razgovori in urgencami. da so tozdi poravnali svoje finančne obveznosti; najbolj pa se je zatikalo pri vodstvih skupnih služb v DO. ki nastopajo kot posrednik med tozdi in Marketingom. Timsko delo s komercialnimi službami tozdov oziroma DO še vedno ni zadovoljivo. Tu moramo pohvaliti DO TI O in delno DO IKO. kar že daje rezultate pri prodaji na domačem in tujem trgu. medtem ko pri drugih opažamo dokajšnjo nezainteresiranost do skupnega nastopa. Nekateri tudi ne razumejo, da1 .(ž ih ko IMP samo eno prodaj0 vedno prihaja do vsiljevanja l°c planov proda je med Marketing011' jo' komercialo DO (Emond) ali dCJ^ zovan ja samega sebe z zanika0! L Marketingovega deleža pri p05!1”J y drugih republikah, ki so faktu°r‘] ^ preko trgovine v Sloveniji. ,Jj. Posamezne komerciale nerdU ^ skrivajo informacije ali pa doblj^v informacije izkoriščajo samo. °a . : prišle do posla, pri čemer j«1 ^ teres ostalih ne zanima. Ker set° gaja že vrsto let in to počne zdaj c%jCv zdaj drugi. .kot to omogoča trenuH^ tržna situacija, je medsebojno zaupanje naš vsakdan. Dobljeni P*J jt so samo njihova zasluga, pri >zr%0v, 1 jenih poslih pa ka j radi pokažejo j Marketing kot na »dežurnega kr jj ca<<- ' Nekateri trmasto vztrajajo pri jih zahtevah o načinu dela. adn1'i(|, stracije in načinu plačevanja TO L. Mnrkpfino nri rnmor nnrpif) ^ .H: Marketing, pri čemer nočejo ra: k meti. da se ne moremo organizira11 a | vsakega posebej. Pri usklajeva™L, planov za leto 1985 se je tudi Poka*(iltior takole: »V času zmanjševanja 'r’vi.l . . — -- — ----------j. ■ ’ - j . /ava stici j opažamo, da se tudi operativ delo v predstavništvih zmanjšuje- 1 nam januarski podatki kažejo, j smo doma izdelali 91.2 % vse mentaci je. medtem ko smo iz Prj(/ stavništev prejeli 8.9 %. Za pri^i javo lahko vzamemo januar 1984- J je to razmerje znašalo 65:37 vedno v korist (breme) KLIMA C Vse to zahteva od naše komer01 večjo angažiranost doma in ji ist0 ^ sno zmanjšuje možnosti za del° ; terenu za akvizicijo.« ji \ Ali naj to pomeni, da bi hil° V.,li)j. posla, če bi visoko kvalificirani ka'jii)ov v predstavništvih, ki do polank0, pozna svoje tržišče, izdeloval d° . T mentacijo in se ukvarjal z adi"1 'ed, stracijo. komercialist iz Ljubljan^Jiot bi obiskoval stranke na njihove^1 ^er renu? Težko si predstavljamo upirl Jc°i takšnega dela in tudi poceni n° hoj bilo. Poleg tega pa posamezni r° ; acj renti na predstavništvu, ker na0'l\llli-L stopan ja na tržišču to zahteva. varjajo za plasman komplCi,: ^ci opreme za ogrevanje, klimatiza Slep ter avtomatiko, kar je tudi racj0^, av nejše. Zato ne moremo ustreči' , » komur posebej. Glede na P°sC||1il':b^ zahteve posameznih komer0'8 tj^t zar8,, Pre, služb in oteženo prodajo jjvj zmanjšanja investicij ter a2r° J.6 uiuSmV fr nejše konkurence, smo Pre kadrovsko okrepitev posameznih ^ Bit, javnosti. Vendar interesa za to m P pri nobenem tozdu. f(r A Katastrofalno pa je stanje sPj(ri^V: spektno dokumentacijo tako - mačih kot v tujih jezikih. Le re ^ ki imajo prospektno dokument3 ^ °-l urejeno in ažurirano, popom ji . 1 .J;:)-' Kaj bi morali narediti za uspešnejše pridobivanje in izvajanje investicijskih del nima nihče. Težko je tako Pr jV doma. v izvozu pa nimamo p°u kimi pogoji nobenih šans. J, • Nadaljevanje na 6. s|r” Znižati stroške, okrepiti prodajo Na začetku letošnjega leta smo se spet soočili z dejstvom, da je težko pridobiti dovolj dela za vse naše monterje. Seveda pa ni dovolj le tarnati, da so težave, treba je analizirati njihove vzroke in zasnovati tudi ustrezno aktivnost, da jih bomo premagali. V tem prispevku bomo predstavili nekatere ugotovitve in predloge delavcev, ki v tozdu Inženiring delajo na pridobivanju in izvedbi investicijskih del doma in v tujini. O stabilizaciji seveda mnogo pišemo, vendar tudi v tem zapisu ne moremo, ne da bi spomnili, da pomeni stabilizacija živeti v okviru ustvarjenega dohodka doma in ob tem še poravnavati obveznosti do tujine iz preteklosti. Uresničevanje teh ciljev je povzročilo padec življenjske ravni in praktično prepolovilo delež družbenega proizvoda, ki je namenjen novim investicijam. O tem smo sicer že neštetokrat pisali, a znova ponavljamo, ker se nekateri obnašajo, kot da ne bi bilo dejstva, da je denarja za novogradnje v naši družbi manj. Žal pa tako ni le v Jugoslaviji, pač pa recesija na svetovnem trgu krči tudi potencialne možnosti za pridobitev dela na tistih tujih trgih, ki jih je tozd Inženiring obdeloval doslej. Zdaj pa poglejmo razmere znotraj IMP-ja! V preteklih letih se je tozd Inženiring izredno angažiral za izvedbo del v Iraku, pri čemer so bili polno angažirani praktično vsi kreativni potenciali. To dejstvo, povezano z dejstvom, da smo bili usmerjeni skoraj izključno na eno samo tržišče, je povzročilo, da se je letos pojavilo vprašanje, kako zagotoviti polno angažiranost vseh IMP-jevih montažnih kapacitet. Ob tem se v IMP-ju prepočasi prilagajamo novim potrebam. Treba je zagotoviti hitro ukrepanje v izvedbi, kajti za investitorja je čas gradnje najpomembnejša zadeva — z naglico skuša parirati visoki inflaciji. Morali bi tudi znati ponuditi vso paleto IMP-jevih storitev v obliki inženirin-škega koncepta. Namesto "da bi se približevali tem ciljem, ugotavljajo v Inženiringu, da se je v IMP-ju izgubila jasna politika opredeljevanja poslovnih ciljev in iz tega izvirajočih planskih nalog od sozdove ravni navzdol. Opažajo tudi neprožnost v pristopu in še bolj v izvedbi, ki se poudarjeno kaže v.razmerah, ko je vse manj velikih oziroma kompleksnih objektov in je treba prevzeti tudi »manjša« dela. Čeprav izvrševanje plana pogodb šepa že nekaj let, opozarjajo v Inženiringu, da nas najbolj kritično obdobje za pridobivanje dela še čaka. Od leta 1981 je bila realna letna vrednost novih pogodb za 24 do 32 odstotkov nižja kot v letu 1980. Toda v teh letih je bilo pomanjkanje dela zapolnjeno z angažiranostjo v tujini, kar dokazuje, da je bilo breme zasedbe kapacitet na tozdu Inženiring. Inženiringov! rezultati pri pridobivanju novih del: Najprej je treba reči, da od vseh zaposlenih v Inženiringu dela na pridobivanju del približno tretjina. Ponudbeni oddelek za tujino je v letih 1983 in 1984 izdelal okrog 200 ponudb za 29 držav v skupni vrednosti 16,2 milijarde dolarjev. Seveda pa je v ostri mednarodni konkurenci posel težko pridobiti, tako da je bilo uspešnih okrog 2 do 3 odstotke ponudb, kar je približno desetkrat manj kot v Jugoslaviji. Pri realizaciji pogodb na domačem trgu je Inženiring zaostal za 21 odstotkov za planom. Vzrok vidijo v neustrezni organiziranosti, pa tudi v neurejenih odnosih znotraj IMP-ja. Pri tem opozarjajo na naslednje probleme: nespoštovanje dogovorov, neustrezna pooblastila oziroma registracija tozda Inženiring (ki ne more izpeljati gradnje kompleksnih objektov na osnovi skupnega prihodka s tozdi zunaj IMP-ja), pa predrage montažne storitve in oprema iz naših tovarn, itd. V težkih objektivnih razmerah, ko je dela že itak malo, tudi sami dopuščamo trende, ki nam hromijo konkurenčnost zlasti na domačem trgu. Primeri: V montaži ostajajo norme po več let nespremenjene kljub boljši opremljenosti; v organizaciji izvedbe ni novih pristopov ; razrašča se r . 0i vseh vrst in znaša že 39 °dst°apL vseh zaposlenih v montaži. le 4 odstotki vseh zaposlenih * v)| roma 10,3 odstotka vseh rezljaj delajo v prodaji; dogovarjanj® tozdi se preveč vleče, kar že » ^ pridobivanje in izvedbo del; v Inženiring je premalo delavcev'0 nudbenem oddelku in drži. da Pj n°: skih nalog niso povsem do s izvrševali. _ irj0? Kaj sioriti? V tozdu lnžfn p0’ bodo izvedli ukrepe, ki b -jobi' novno afirmirali ponudbo in Pj1 JU vanje posla. Sprejemajo naC?£e'°k mora Inženiring sprejete plan5 (j jb veznosti brezpogojno izvrševanj, razvijati tako osebno kot skuptj govornost do montažnih tozd0 ^ ct. Menijo pa tudi, da bi mora (.(| j J lotnem sozdu čim prej razC^jraiiiii spremeniti koncept organ' .^1 montažne dejavnosti, Prl -fl6 ut6 mora biti cilj pocenitev monta ^gi- in uveljavitev učinkovitega '^ui8' nega tržnega nastopa tudi na ječe m trgu, kjer je treba za§0hIOtozd0^ w in ii gu, IV.JCI JC l ICUfl {(0* • jansko enakopravnost vseh eJb’ J ’ ” ’■ ridobitvi in udeleženih posla -----* * pridobitvi '" ftoiP asla na osnovi skupnega p ,e|\v O problematiki pridobivanj ^fli0 o dejavnosti tozda Inženirmc spi-pisali tudi v naslednji številki ka. Dogovorjeni smo že. d? 0l(i' pripravili podrobnejše poro®1' «a°h' ženiringovi dejavnosti in Ijenih delih. S nas prizadene hitra rast cen I Denar ostaja samo še za najnujnejše izdatke Jetika kaže, da so se letošnje januarske cene na drobno od lanskega de- ivijj j “Povečale kar za 10,5 odstotka, kar je največje povečanje cen v Jugosla-sn0 - slej in so bile kar 66-odstotkov višje kot lani januarja. Glede na vse to pa |H,„0 e . zvedeti, kako te podražitve čutijo naši delavci. Poleg tega, da smo se i fl- aikg rl?*' z delavci, pa smo pobarali tudi direktorje, kadrovike in predsed-i k3'tijes ln^'kata o tem, kako spremljajo življenjski standard delavcev, kakšne ak-cMo^dvideH za pomoč tistim delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki in če "ujejo socialno šibkim delavcem kakšne denarne pomoči. *' ifN)dn-)®?vor'*1 z monterji in s proi-lel«ikve - delavci smo opazili, da nji-Zene- ki so zaposlene zunaj !‘lk3'MevihaS.'UŽirn k°t.moŽje v njeifMpJ in tozdih, kar kaze, da v uhfl°seK»-U v Primerjavi z drugimi ozdi ira',! 2daid°hodki zaostajajo. [le|a J Pa poglejmo, kaj so povedali Ji: C1’s katerimi smo se pogovarjala ^tentrll^eS*av Karner, vzdrževalec ;b, tetlkaalne kurjave v tozdu Ten Ener- id1'’; »V I ,j£(lPfCf . anskem letu je bil moj pov-tii«|jev j* °®ebni dohodek 25.000 dinar-pt«ve’ j)e.n:n pa 20 tisočakov. Imamo rk*- Ena je že zaposlena, 5 £Pa še študira. " n^Van^0 najemniško dvosobno sta- ! fjv oJe v bloku. firanj ?nia se najbolj občuti pri preja, ekv kceJ stane centralna kurja-jinaša \tr*ka. Stanarina je visoka, saj ,z|.000 ?? naše stanovanje približno izukinj lnarjev. Potem so še obrato-iti^narje ki’ ki znašajo okoli 1.500 pjfelevjlT P teče j nanesejo radijska in ‘.»jPtihta *-Ska naročnina. Za obleko r hrani.- °dpovedati se laiCt1 °m 4 e,om. vožnjam z avtomo-lAPjnei' V*° nporabljamo le za naj-nvipneh6 ?pravke. Na dopust že par j>Va^ °dimo, pa tudi letos ne name-■ -šKe ? dl' Hčerke si bodo za dopust d*ple. pj^nžile, če se bodo zanj odlo-' l(C eriarja je premalo. Osebni do- :red'S hodki so prenizki, da bi lahko normalno živeli z denarjem, ki ga dobimo. Osebni dohodek moramo tako razporediti, da se z njim prebijemo skozi mesec ali pa moramo dodatno nekje zaslužiti. Malo lažje pridemo skozi mesec zato, ker imamo majhno stanovanje in zato manjše stroške. Razkošno nismo bili nikoli vajeni živeti. Hčerke so pridne in precej pripomorejo k družinskemu proračunu.« Marta Ržen, snažilka v tozdu Ten Energetika: . »Moj osebni dohodek je znašal v zadnjih treh mesecih po 13.000 dinarjev, možev pa približno 40.000 dinarjev. Imamo tri šoloobvezne otroke. Živimo pri mami v stari hiši, kjer nam ni potrebno plačevati stanarine, ampak plačamo samo elektriko in vodo, pa kurjavo. Ogrevamo se s plinom. Ker mesečno porabimo 10 plinskih bomb po 15 kilogramov (toliko pozimi), stane plin 15.000 dinarjev. Prehrana v šoli za otroke stane 10 tisočakov. Z ostalim denarjem si moramo preskrbeti hrano za vso družino in obleko za otroke. Za naju z možem pa za obleko ne ostane nič. Pri hrani si pomagamo s povrtnino, ki jo nekaj pridelamo na mamini zemlji. Da se z denarjem — to je z osebnimi dohodki prebijemo skozi mesec, moramo skromno jesti, saj si drugje nimamo več kaj pritrga- ti. Izleti odpadejo, dopust prav tako. Otroci so v počitnicah doma pri moji mami ali pa gredo na Dolenjsko k moževi mami. Mislim, da bi bilo potrebno povečati osebne dohodke, da bi nekoliko lažje živeli.« Miran Koprivc, predsednik OO sindikata v tozdu Trata Avtomatika: »Lani je sindikat šestim delavcem dodelil enkratno denarno pomoč v višini povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS. Te pomoči so bili deležni tisti delavci, ki so bili dalj časa v bolniškem staležu. Tudi za letos smo s skladom skupne porabe namenili nekaj denarja za pomoč delavcem. V našem tozdu ni imel lani noben delavec manjšega osebnega dohodka od zajamčenega, saj so bili v lanskem decembru samo štirje taki delavci, ki so imeli malo manj kot 30.000 dinarjev osebnega dohodka.« Rajko Stanič, vrtalec v tozdu Trata Avtomatika: »Moj lanski povprečni osebni dohodek je bil 23.690 dinarjev, januarja letos pa sem dobil 33 tisočakov. Imam enega otroka, pričakujemo pa še drugega. Žena je zaposlena in dobi od 18.000 do 20.000 dinarjev osebnega dohodka. Imamo lastniško enosobno stanovanje. Stroški za ogrevanje, vodo, stroški vzdrževanja, pa poraba elektrike znašajo nekaj nad 7 tisoč dinarjev. Otrok hodi v 6. razred osnovne šole. Zanj plačam v celodnevni šoli 2 obroka hrane, šolske potrebščine, stroške izletov itd. Z osebnimi dohodki težko pridemo skozi mesec. Ko nam zmanjka, dvignemo denar v banki.' Hranimo ga od mojega zaslužka v Iraku. Pri vsakodnevnih nakupih se pozna, da draginja narašča.« Janez Rojic, kadrovski delavec v tozdu Avtomatika: »Komisija za osebne dohodke v našem tozdu pripravlja analizo osebnih dohodkov. Pregledala bo tudi strukturo izobrazbe, ker se čuti, da je ustvarjalno delo premalo vrednoteno in prihaja do uravnilovke med delavci v proizvodnji in delavci v razvojnih službah ter vodilnimi in vodstvenimi delavci.« Vojko Rožac, konstrukter v tozdu Trata Avtomatika: »Moj povprečni osebni dohodek je bil lani okoli 43.000 dinarjev, letošnji januarski pa 63.000 dinarjev. Žena je imela lani približno enak osebni dohodek, kot je bil moj. Imava dva otroka, enega v osnovni šoli, drugi pa je predšolski. Za oba smo doslej plačevali za vrtec, kosilo v šoli in malico — okoli 7.000 dinarjev. Okoli 10.000 dinarjev pa so stroški ogrevanja, vode, vzdrževanja v 2 in pol sobnem lastniškem stanovanju, pa poraba elektrike, naročnine za radio in televizor ter porabe plina. 7.000 dinarjev mesečno gre za odplačevanje stanovanjskih kreditov. Tisto, kar ostane od mesečnih osebnih dohodkov (ženinega in mojega), pa je za hrano in obleko (to je predvsem za otroke). Iz dneva v dan rastejo stroški za prehrano. To so tudi največji stroški družinskega proračuna.« Vera Bernetič, vodja kadrovske službe v tozdu Elektromontaža: »Do sedaj smo načrtno spremljali oz. analizirali življenjski standard delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo, nadalje družinskih članov naših umrlih delavcev ter delavcev, ki so dlje časa v bolniškem staležu. V zadnjem času je čedalje več delav- cev, ki so se težje poškodovali na gradbiščih v tujini in posledice so daljša zdravljenja ter invalidnosti. Pogosta so tudi razna obolenja pri delavcih, ki so bili precej dolgo na delu v tujini, kar nam povzroča povišan bolniški stalež. Konkretnih analiz še nimamo, potrebno pa bo skupaj z zdravstveno službo pripraviti analizo, ki bo služila v bodoče pri usmerjanju delavcev na delo v tujini. Stalne socialne pomoči so opredeljene v samoupravnih aktih za primere nesreč, daljših bolezni itd. Opredeljene so denarne pomoči družinskih članom umrlih delavcev in delavcev invalidov. V te namene namenjamo vsako leto več sredstev v sklad skupne porabe, ker se glede na starostni sestav kolektiva pojavlja večje število upravičencev do navedenih pomoči. Poleg navedenega smo v tozdu Elektromontaža do sedaj uspešno reševali stanovanjske probleme svojih delavcev, regresirali bivanje v samskih domovih in nudili dokaj ceneni dopust v lastnih počitniških zmogljivostih tako, da so lahko letovali tudi delavci z nižjimi osebnimi dohodki in upokojenci ter družinski člani umrlih delavcev. Sindikat daje enkratne denarne pomoči na 3 mesece delavcem z daljšim bolniškim staležem. Takšen način spremljanja standarda delavčev je bil do sedaj zadovoljiv, sedaj pa bo potrebno spremljati tudi standard delavcev, ki prejemajo nizke osebne dohodke in spričo visokih življenjskih stroškov ter prepočasne rasti osebnih dohodkov ne dosegajo dohodka na družinskega člana, ki bi jim zagotavljal pogoje za življenje. V preteklem ob- dobju sta le dva delavca imela tako nizek dohodek na družinskega člana, da sta prejemala otroški dodatek, v letošnjem letu pa bo do njega upravičenih precej več delavcev, kar pomeni. da kljub njihovi delovni zmožnosti ne uspejo pridobiti tolikšen dohodek. da bi lahko skrbeli za svoje družine brez družbene pomoči. Kako urediti v samoupravnih aktih razne socialne pomoči, je v tem trenutku težko reči, ker so nekatere že sedaj dokaj dobro opredeljene. Predvsem je urejeno po kategorijah glede na dosežen osebni dohodek izplačevanje regresa za letni dopust, pravica do denarnih pomoči v primerih elementarnih nesreč in težjih bolezni delavcev. Pri reševanju socialnega položaja delavcev bo nujno potrebna še večja aktivnost sindikata, kot je bila v preteklem obdobju. Zahteva sindikata, da mora biti najnižji osebni dohodek delavca 22.000 din. ob tem pa pozabljamo, da imamo re-solucijsko določilo, ki določa, da mora rast osebnih dohodkov zaostajati za 10% za dohodkom, bo v naši dejavnosti težko uresničljiva, ker smo v letu 1985 pred problemom »pomanjkanje dela« in ni pričakovati doseganja večje produktivnosti, kar naj bi bila osnova za višji osebni dohodek. Zaskrbljujoče je dejstvo, da moramo v tem trenutku razmišljati o socialnih pomočeh delavcem, ki so dela zmožni in bo potrebno storiti vse. da bi ti delavci lahko na osnovi večje produktivnosti in boljšega gospodarjenja dosegli tak dohodek, s katerim bodo lahko zagotovili standard sebi in svojim družinam. • Nadaljevanje > prihodnji številki. PREDSTAVLJAMO NAŠE INOVACIJE IN INOVATORJE Dolgi roki, manj inovacij v , V pa C"* so imeli lani sedem inovacijskih predlogov. V primerjavi z letom aciisk'h predlogov' leta 1980 pa celo 18. *r Te 5>ugkpmi j.e p°y.edal pred- e uiova„; Se Panomjine Komisije za 1 'jj v" p ^tanko Hari. Bivše pravim, “anoniji teče samoupravna c.'rr°izvn*)ZaciJa’ pa v tozdu Kmetijska e Dcikv nia še niso izvolili nove Ino-»r Se!k! komisije. žirije n Sem Predsednika vprašal, ''"ahdisLe nie8ovem vzrok upada ino-We „ Predlogov, ki jih že prej ,p:N,o va*t®vilčnost kolektiva, ni bilo ^;Naajbrž Je tako predvsem zaradi ,nij kiarj. p®a reševanja vlog,« je menil rVN0/e za to, da je treba vsak sl|i‘$e6te, strokovno obdelati, preden f|Vpan °d tega devet let na '*T'le'tie v fovnem mestu- Zadnjih e1 I °8 in L Sako 'eto vložil po en pred- ,e 'K°wass°ebi|n je spomni vseh predlogov, '■; |(VXU sva T sprejeti. M ki -f n'ti P! pogovarjala, je priznal. se manj pa kako so se ti vrstili, r ,iss Špari je drugačen. On pravi: »Kar mi pride v glavo, napravim. Če se sprejme, se sprejme, če ne, pa ne.« Seveda pa je malo takih. Marsikomu je pač težko pisariti. Človeku, ki se ne ukvarja s papirji, gre to pač težje od rok. Ni pa rečeno, da nima kaj povedati. ipP , lo. rteposredno na njegovo fll »Qre 6 Crn Prirp predJoge za drugačen > Je izj^n ?°v?nia' pri čemer smo i »e dPaseveda‘„ material-<< Je rekel. Vela Sa!!;d Pomeni, da človek, ki \ Cfak pri ° te8a- kar mu naročijo, 'f k° Pride HV°jem dc,u tudi misli, ’ še „■ V Proizvodnji. Seveda teorije, Da'Smo. 'meli Inovacijske v kj1' £dafjJe zat0 postopek še bi ha*Sem si nanJkoliko bol)še, a tudi Vk aVski c Pnmer moral pritožiti stjintacjje •'Vet- ker ni bilo doku-J ?e dobirf 'Pa bi m°ral nadome-VŽe Špari-,Zplačan°.« t>i ^8° razmJv ° ,teb zadevah očitno korala c m Pravi: »Komisija Nta'iat mesečno^p enkrat ali vsai W?1 ljudem"0' ^a om°gočiti bi Ustn°. j " da bi dajali predloge Postopki bi morali biti Jože Špari iz Panonije: Vsako leto nov koristen predlog. veka motijo,« pravi Spari. »Prav gotovo je še mnogo stvari, ki bi jih lahko izboljšali, a se mi ne da truditi. Saj za vlogo res ni potreben nek poseben napor, ampak misliš si, če nočejo, pa ne.« Gre najbrž za to, da na eni strani toliko govorimo o nujnosti inovacij, da moramo vsi vse narediti za boljše delo, ko pa človek nekaj koristnega predlaga, gre pa vse tako počasi. Tako nekateri rajši ne predlagajo. Zakaj torej ne bi omogočili tudi preprostejših, manj formalnih poti za predlaganje izboljšav v proizvodnji, tako kot pravi Jože Špari? »V proizvodnji se vedno najdejo izboljšave. Poglejte, pri nas mnoge izdelke zelo na hitro uvajamo v proizvodnjo in tako je možnost tehnoloških napak večja. Marsikaj bi torej lahko izboljšali, če bi imeli več posluha za različne koristne predloge,« pravi Jože Špari. Seveda vse to sploh ni značilno le za Panonijo. Nasploh se pri nas v večini delovnih organizacij do inovacijskih predlogov kljub vsem lepim besedam precej mačehovsko obnašamo. » Kolikokrat beremo v časopisih ali gledamo na TV pirispevke, ki govorijo, kako se ljudje tožijo, da dobijo nagrado za zelo koristne predloge! Ali pa predlog, ki bi obdavčili dohodek od inovacij! Zakaj — če pa ima družba od tega korist in če govorimo o potrebi po spodbujanju inovacij?« se sprašuje Jože Špari. »Ali pa to, kako spreminjamo pravilnike. Pri nas smo imeli prej takšen način, da se je nadomestilo povečalo glede na porast stroškov materiala. Zdaj ostaja nespremenjeno, čeprav prihranek tozda v resnici raste. Nekdo, ki gleda na denar, se seveda s tem ne bo strinjal. To ljudi prav gotovo ne spodbuja, da bi predlagali inovacije.« Kaj pa zavist sodelavcev? Mnogi vidijo problem tudi v tem. Jože Špari pravi, da je od sodelavca enkrat samkrat slišal pripombo: »Če si ti dal predlog, pa še sam delaj!« Toda ni šlo za nagrado, pač pa ker ni bila urejena dokumentacija. Težo izdelka je tehnolog spremenil, načrta pa ni bilo in tako je prišlo do reakcije delavca, ki naj bi začel delati drugače brez potrebne dokumentacije. Kaj naj rečemo na koncu? Zapišemo lahko besede Jožeta Šparija: »O inovacijah je preveč besed in premalo dejanj.« Samo govorjenje, da je treba povečati število inovacij, pa razmer ne bo spremenilo. L. J. predloge v glavnem za boljšo, cenejšo in učinkovitejšo proizvodnjo. Podatek o 69 inovacijah se je nanašal na to vrsto inovacij. Za sam tozd pa sta po Vrhov-čevern mnenju mnogo pomembnejši drugi dve vrsti inovacij; 2. ) Dogovorjene inovacije. Z n jimi se izvaja tozdova razvojna politika. Gre za stalno strokovno ocenjevanje tehnične in tehnološke ravni izdelkov in za spremljanje tržišča, na podlagi česar opredeljujejo razvojne naloge za izboljšavo proizvodnega programa. 3. ) Inovacije za realizacijo prevzetih naročil. Ta pojem lahko razumemo, če upoštevamo, da ima Industrijska proizvodnja velik delež individualnih naročil. Investitor pride v tozd s problemom in treba je izdelati napravo ali celo postrojenje za točno opredeljeno funkcijo. V večini primerov gre za nalogo, ki je povsem specifična. Seveda se marsikdaj lahko opirajo na izkušnje iz podobnih nalog v preteklosti. a tudi v takšnih primerih so vedno posebnosti, ki jih je treba reševati na novo. Kaj pa je to drugega kot inovacija? Ko pa govorimo o nagrajevanju in sploh materialnem spodbujanju o različnih vrstah inovacij, seveda pridemo v težave. Zamislimo si morda preprost koristen predlog, ki je pocenil izdelavo nekega velikoserijskega izdelka! Prihranek se da natančno izračunati, vemo tudi, koliko teh izdelkov izdelamo letno, torej nagrada avtorju ni problem. Zdaj pa vzemimo neko posrečeno originalno tehnično rešitev, ki je vgrajena v izdelek po individualnem naročilu. Lahko, da je v tej rešitvi več inventivnosti in originalnosti kot v katerem koli koristnem predlogu, a od česa bomo računali avtorsko nagrado, če takega izdelka niso delali nikoli prej in torej sploh ni mogoče govoriti o prihranku na proizvodnih stroških? V Klimi torej pravijo, da je njihova proizvodnja pač takšna, da terja stalno novatorstvo, zato tudi imajo okrog 10 odstotkov vseh zaposlenih v razvojnem sektorju in zato predvsem poudarjajo pomen usmerjenih inovacij. Seveda pa prihajajo do vprašanj, kdaj je neko novator-sko delo vključeno v opis del in kdaj po kvaliteti ter obsegu dela presega normalne delovne zadolžitve, V takšnem primeru se lahko tudi razvojni delavci potegujejo za inovacijsko nagrado. To pa ne pomeni, da v Klimi zanemarjajo množično inovacijsko dejavnost. Klimino Društvo ljudske tehnike je s podporo vodstva organizirano tako, da lahko nudi avtorjem vso pomoč. Dovolj.je, da delavec poda predlog, Društvo pa potem pripravi vso dokumentacijo vključno z risbami in prototipom, če je treba. To je vsekakor zelo pomembno in nujno, če hočemo uresničiti geslo, naj bi o inovacijah razmišljal vsak delavec. Marsikdo ni vešč pisanju in risanju, zato je prav, da je v tozdu nekdo, ki poskrbi za dokumentacijo, saj sicer lahko predlog obleži v predalu zaradi povsem formalnih zadev. Člani občinske sindikalne inovacijske komisije pa so opozorili še na nekaj. Povedali so primere delovnih organizacij (recimo Aero, Tam), kjer ugotavljajo delež inovacij v dohodku in uveljavljajo znižane davčne stopnje za tovrstni dohodek. Del tega denarja potem vračajo avtorjem v obliki nagrad za inovacije. Na ta način so inovacijsko delo seveda močno spodbudili. l. I Elektrokovinar: Omarice so ostale prazne V ptujskem tozdu Elektrokovinar imajo pravilnik o inovacijah. V skladu s tem pravilnikom je bila v Eku imenovana komisija za inovacije, ki je delavce seznanila z nameni inovacij in dala vsa ustrezna navodila. V tozdu so namestili omarice za zbiranje pripomb in idej za inovacije in tudi za druge organizacijske težave. Nekaj inovacijskih idej je bilo pri nekvalificiranih delavcih, vendar za te inovacije ni bilo tehnične dokumentacije in torej ne osnove za uveljavitev inovaci-je. M. P. —«^s j 01 OBJEKTI, KI JIH GRADIMO: IMV NOVO MESTO Nova IMV-jeva proizvodna hala, v kateri delajo monterji tozda Elektromontaža. Kotlarna. Monterji mariborske montaže so v IMV-jevi kotlarni montirali četrti kotel in opravili potrebne prevezave. naredili 29. novembra, da ne bi motili proizvodnje v obstoječih tovarniških prostorih. Dolgoletno sodelovanje z investitorje^ O novomeškem IM V-ju se v časopisih mnogo piše in sicer predvsem o njegovih gospodarskih težavah. Manj pa se piše o investiciji, ki teče v Novem mestu. Gre za novo proizvodno halo za izdelavo prikolic in za velikosereijsko proizvodnjo avtomobilskih delov — za tako imenovana Programa 3 in 2. Pri izvedbi teh del sodelujeta tudi naša tozda Elektromontaža in Montaža Maribor. Višina je bila glavni problem elektromonterjev v IMV-jevi hali. Gradnja nove proizvodne hale je sestavni del IMV-jevega sanacijskega programa, v katerem hočejo posodobiti proizvodnjo, povečati serije in kvaliteto in s tem še v večji meri prodreti na tuja tržišča. Gradbena dela na tem objektu je opravil Gradis. Objekt je velik — 120 krat 120 metrov meri proizvodna hala za prikolice. Ko pa pišemo o tem objektu, naj že kar na začetku povemo, da tu ne bo govora o nekih izjemno kratkih rokih. IMV je pač v težavah, denarja mu manjka in to vpliva tudi na gradnjo. Izvajalci se morajo prilagajati razpoložljivim sredstvom. Na tempo dela pa je seveda vplivala tudi letošnja izredno ostra zima. Elektromontažini fantje so prišli na gradbišče v začetku oktobra in začeli montirati razsvetljavo. Vodilni monter Jože Valant je povedal, da sama razsvetljava tehnološko ni nič posebnega. Problem je le ta, da je nova IMV-jeva hala razmeroma visoka, saj so luči kar 12 metrov od tal. Taki so pač projekti, ki bodo investitorju omogočali brez posebnih težav spreminjati strojno opremo in njen razpored, če bo kdaj potrebno. Za fante, ki montirajo razsvetljavo, pa to pomeni delo na desetmetrskih odrih, na katere morajo postaviti še lestve, da pridejo do zahtevane višine. Vsa zadeva je še dodatno otežena, ker so v hali že nameščeni tekoči trakovi in stroji, ki se jim morajo z odri seveda umikati. Delovne razmere v hali torej niso enostavne. Ko se pogovarjaš, deset metrov, niti ne zveni kaj posebnega. • Nadaljevanje s 4. strani. Če pogledamo na primer DO EMOND: Prospektne in tehnične dokumentacije z atesti, posebno za dvigala in jaki tok, praktično ni v nobenem jeziku. Cene so ponekod 30 in več odstotkov dražje od konkurence. Za obdelavo celotnega jugoslovanskega tržišča pa financira TEN Energetika v prestavništvih skupaj 2,1 referenta. Sprašujemo se. na račun katerega od ostalih tozdov naj prenesemo stroške za pospešitev prodaje DO EMOND? Ni potrebno imeti posebnega komercialnega znanja, da bi doumeli ta absurd. Poleg vsega naštetega pa ima TOZD Marketing za efektno delo tudi objektivne težave, kot so pomanjkanje osebnih vozil, teleprinterjev, kopirnih aparatov in podobno. Omenimo naj, da prihaja do nerazumevanja Marketingove dejavnosti tudi na drugih področjih. Sporazum o združevanju je predvidel operativni marketing kot novo dejavnost za pospeševanje prodaje. Naloge, ki jih ima, so-v prvi vrsti tekoče spremljanje dogajanj na tržišču in kratkoročno načrtovanje prodaje. Temu primerno je tudi zasnovan (2 strokovnjaka); Za klasične tržne raziskave se lahko angažira le delno in še to kot koordinator raziskovalne naloge. Organizacija večjega oddelka za tovrstne raziskave trenutno ne bi bila smotrna, ker delo ni stalno. Prav tako je večkrat sporna vsebina dela propagandne službe ;njena naloga je, da izpelje operativno delo okoli urejanja grafične zasnove in tiska prospektne dokumentacije, da organizira in realizira sejme ter izva ja ostale akcije. Ker SOZD nima združenih sredstev, porabimo veliko časa pri zbiranju denarja za posamezne skupne akci je (oglasi in podobno), čeprav v nekaterih primerih stroški ne presegajo 2—3 stare milijone. Telefonade. dopisi, urgence ter izgubljen čas nemalokrat presegajo stroške same akcije, da o škodi, ko pri tem ni opravljeno drugo delo, sploh ne govorimo. Naj zaključimo: glede na povedano je verjetno jasno, da ni rešitev o spreminjaju aktov o ustanovitvi Marketinga, čeprav se mi temu ne upiramo, ker noben akt ne more rešiti opisanih problemov. Interesi SOZD IMP kot celote se ne morejo podrejati posameznim željam in zahtevam posameznih OZD in njenemu vodstvu. VODSTVO TOZD MARKETING Ko pa gledaš fante, ki plezajo na oder, ki je dovolj visok, da nekam sumljivo niha, pa potem še gor na lestev, moraš priznati, da to ni mačji kašelj. Potem je bil tu še mraz, saj hala ni zastekljena, pa je bilo v njej zaradi prepiha včasih celo hladneje kot na prostem. Tudi vodja montaž Ciril Martinc, ki ima na skrbi IMV-jev objekt, priznava, da je višina poseben problem. Fantje na takem gradbišču tudi ne morejo dosegati norme tako kot na kakšnem drugem objektu, kjer jim ni treba delati tako visoko. Kljub vsemu delo dobro napreduje in ko sem fante povprašal, če so imeli morda kakšno nesrečo, je Jože Strobelj odvrnil: »Ne, nesreče pa doslej nismo imeli nobene, razen te, da se je eden oženil.« »Ni res. dva sta se,« so ga k oj popravili kolegi. No, ampak če hujšega ne bo, bo kar v redu. In tudi »ponesrečenca« nista bila videti prav nič nesrečna. Pomembno je tudi to, kar je povedal Ciril Martinc, da sodelovanje z IMV-jevo investicijsko grupo teče brez problemov. Grupo vodi inž. Kotnik, gradbinec, s katerim se naši fantje že dobro poznajo, elektro-monterji pa seveda še tesneje sodelujejo z inž. Cosičem, ki vodi elektroin-stalacije. Reči pa moramo, da ni to nič čudnega saj IMP-jevi tozdi in med njimi Elektromontaža sodelujejo pri izgradnji IMV-ja že od konca petdesetih let, ko je pri Novem mestu začel rasti ta industrijski kompleks. Vmes je bila tudi prekinitev, a lahko rečemo, da že dobri dve desetletji izvajamo razna montažna dela v Novem mestu. Jože Valant, na primer, dela na IMV-jevih objektih s prekinitvami že šestnajst let. »Delal sem vse objekte, ki so jih gradili v tem času,« pravi. »Tako vse tovarniške hale, pa kotlovnico in tudi objekta v Šentjerneju in Brežicah.« Rojenemu Dolenjcu (iz Žužemberka) je očitno kar všeč, da se vrača na isto mesto. »Seveda je tako boljše, kot pa da se stalno seliš z gradbišča na gradbišče,« je rekel in hitro dodal: »Upam. dame ne bodo zdaj poslali kam daleč.« Tudi za mariborsko Montažo velja, da je že dolga leta prisotna v izgradnji IMV-ja. Trenutno izvaja naslednje instalacije: vročo vodo za ogrevanje in tehnologijo, vodovod in razvod komprimiranega zraka, vse skupaj v vrednosti 133 milijonov dinarjev. Mariborčani natopajo preko Gradisa, ki je nosilec gradbenih del. Po pogodbi mora Montaža končati zgoraj navedena dela do 25. marca. »Pričakujem, da bomo ta rok ujeli, čeprav je med deli prišlo do nekaterih sprememb, ker zaradi neizvedenih klimatskih instalacij nismo mogli dokončati instalacij komprimiranega zraka,« je povedal vodja montaže za . ta objekt inž. Marjan Križan. Čas za tovrstna dela seveda ni primeren. Mariborčani so začeli delati 12..novembra, so pa računali, da jim bo zima delala preglavice. Zato so že prej temeljito pripravili vsa priprav- ljalna dela in se oskrbeli z vsem potrebnim materialom (cevi, konzole, obešala), tako da so dela tekla s polno paro, dokler je vreme dopuščalo. Lepo sodelujejo tudi z,Gradisom, ki postavlja odre. kjer je to potrebno. Seveda so bili vmes tudi dnevi, ko zaradi temperatur globoko pod ničlo niso mogli normalno delati, a ravno zaradi dobre priprave to ne bo bistveno vplivalo na dokončanje del. Vodilni monter Alojz Rogač je povedal, da je bila ob najbolj mrzlih dneh temperatura kar 26 stopinj pod ničlo. Klimatizacijo smo že omenili in zaenkrat je to delo še neoddano. Mariborčani se zanj seveda potegujejo, je pa inž. Marjan Križan povedal, da imajo hudo konkurenco zagrebškega Monterja, ki se zelo bori, da bi pridobil to delo. Ta organizacija je za IMV projektirala vse strojne instalacije. Kljub temu je Montaža pridobila izvajanje instalacije za vročo in hladno vodo ter komprimirani zrak. To je gotovo rezultat dolgoletnega dobrega sodelovanja tako z IMV-jem kot investitorjem kot tudi z Gradisom kot izvajalcem del. V IMV-jevi investicijski skupini vodi nadzor nad strojno montažo inž. Emil Moravec, ki je rekel, da pri izvajanju del ni bilo s strani monterjev nobenega problema. Prav tako tudi Mariborčani pravijo, da z nadzornim lepo sodelujejo, saj jim pomaga reševati vse probleme. LOJZE JAVORNIK - Montaža cevovodov v kmeti. Učnega zbora Pevskega društva IMF Dosegli so res lepe uspehe v Petek, 1. marca se je sestalo Pevsko društvo na občnem zboru, j) so pregledali delo obeh pevskih zborov, sprejeli program ter novo vodstvo. Anici Šuštar, ki je prejšnje mandatno obdobje “#0 vodila društvo, so se toplo zahvalili, za novega predsednika golili Dušana Slavka. Podpredsednica bo Cilka Brlečič. Janez "'ene bo še naprej tajnik društva, Rozi Gregorič pa blagajničarka. ^°ski pevski zbor IMP ima 26 ij0vv> ženski pa 30, je v svojem .^lu povedal tajnik društva Kržmanc. Člani so skoraj ijtP-jevci razen nekaj defici-j®, glasov pri moških, kjer so zaprositi za pomoč zuna-: Cepitve. Tem članom se je I anc še posebej zahvalil, ^nalje je povedal, da se je . Pjma v moškem zboru pove- tCoMke Pa SPl°.,h niS° A problemov zaradi prevelikih i.^nkov z vaj. gotovil je tudi, da večjih ( |emov s financiranjem druš-d 1 ’nielo, saj so vsi tozdi pred-"a sredstva združili. Zato se je zahvalil sindikalnim organizacijam in sozdovi koordinaciji ter vsem drugim, ki so društvu pomagali, posebej še njegovemu pokrovitelju -- generalnemu direktorju Francu Kumšetu ter Izipovemu glavnemu direktorju Janezu Miklavcu in sploh vsej delovni organizaciji Izip. Moški zbor je v preteklem obdobju naštudiral 9 novih pesmi. Imeli so 40 vaj in 22 nastopov, kar pomeni, da je vsak pevec za delo v zboru žrtvoval 186 ur. Pevci so med drugim zapeli na Bežigrajskem srečanju zborov, v Šentvidu ter na slavnostni akademiji v okviru Kulturnega sre- čanja gradbenih delavcev Slovenije. Peli so tudi na nekaterih prireditvah v IMP-ju ter na desetih pogrebih. V moškem zboru manjka nekaj pevcev četrtega glasu, predvsem pa bi ga želeli pomladiti. Ženski zbor je imel 54 vaj in 9 nastopov, to je 189 ur. Pevke so se naučile 15 pesmi, kar kaže, da delajo res prizadevno, čeprav niso vse pesmi primerne za koncerte. Upoštevati je namreč treba, da je zbor začel delati komaj pred dobrim letom. Na občnem zboru so Zdravku Nastranu izročili zlato Galusovo značko, s katero ga je odlikovala bežigrajska Zveza kulturnih organizacij za dolgoletno pevsko udejstvovanje. Finančno poročilo je pokazalo, da je imel zbor nekaj pod 826.000 dinarjev prihodkov, i!?lETI PLANINSKEGA DRUŠTVA • IZLETI PLANINSKEGA DRUŠTVA ti 14. aprila se dobimo na Ključu! Tradicionalni pohod iz ragomerja na Ključ bo 14. aPrila. Odhod bo z rednim av-^busom_ kj odpelje izpred št. °b 7. uri 15. min. proti-rhniki. Peljemo se do Drašlerja. Na Ključu bo pro-'ava, poskrbljeno pa je tudi a zabavo, hrano in pijačo, 'anince, kot ostale ljubitelje narave vabimo k čim večji ^eležbi. Pot ni zahtevna. 24. marca na Porezen PD IMP Ljubljana bo 24. marca v sodelovanju z MDO Ljubljana organiziralo pohod na Porezen. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred PZS Dvor-žakova 9 Ljubljana. Cena za eno osebo je 600 dinarjev. Prijave sprejema tov. Robert Kastelic, tozd Trata avtomatika, Jožeta Jame 12 in tov. Marija Jelačič, Titova 126. Vodja tov. Kastelic. Udeležili smo se pohoda na Stol j Kot vsako leto smo se tudi letos T*Pejevi planinci 23. februarja deležih zimskega pohoda na o'- Zimski pohod na Stol je mo-jOona planinska in družbenopoli-, pna manifestacija v spomin na h'h februarja 1942. ko si je aouti in oholi okupator upal Prav na vrh Stola, da bi uničil °rce za svobodo. V tej borbi je paoel borec Jože Koder. fesno in mrzlo jutro je zvabilo ^ Pohod kar lepo število udcle-I ncev. Do Žirovnice smo se pe-/d' z vlakom, nato pa v koloni z d ugimi do Valvazorjevega ttia. Tu nas je dočakal lep Jaznični in sončni dan, saj je bil ^azorjev dom slovesno okra- Valva' n. v P Pogledi smo se ozirali proti jev ^t0*a’ hi pa ga od Valvazor-tiK ®a.d°ma ne vidimo, in si na v ,e,T1 želeli, da pot ne bi bila preše >ra^tevna m da bi čimlažje do-da-1 c*lj- Zimske razmere, ki vla-ne|° v gorovju Karavank, so doh 0sne’ zato n‘ dovolj samo Vd ra X°*ia’ biti mora tudi telesna St rzljivost in oprema. Izkazalo iS<) J® za popolnoma pravilno, da in gorske reševalne službe (j0a,P'ni stičnega odseka pregle-Ust**' °Premo in pohodnike brez n«:*** opreme zavračali. Zavr-v0dS(’ skupino, ki je prišla iz Voj-l0e- da bi se povzpela na Stol, toda žal brez ustrezne opreme in Obutve. Tudi med posamezniki je bilo dosti zavrnjenih, saj je bila pot strma, ledena, pihala je močna burja. Priznati je treba, da med pohodniki Planinskega društva IMP ni bilo nikogar, ki ne bi imel primerne planinske obutve in opreme, zato se nas je vseh 24 povzpelo na vrh in ob 12. uri zbralo na proslavi pri Valvazorjevem domu. Slavnostni govornik je bil predsednik PZS Tomaž Banovec. Poudaril je, da so moč, volja, vztrajnost in tovarištvo združile borce v okupirani in zatirani domovini in da prav te odlike družijo tudi danes ljubitelje gora vseh starosti od blizu in daleč. Zaradi lepega sončnega dne in dosti časa, se lahko še nekaj časa nastavljamo soncu, je dejal naš vodja Marjan Požar. Tokrat je bil on odgovoren za našo varnost in dobro počutje. Tudi Oča, najstarejši med nami, sc je strinjal s tako odločitvijo. Rekel je: »Počakajmo toliko, da bo tudi duša prišla za nami iz Stola!« Sončil se pa ni. Sonce se je kaj hitro začelo pomikati proti Julijcem, zato smo se tudi mi poslovili z željo, da bi nam bilo naslednje leto vreme prav tako naklonjeno, da bi se lahko ponovno povzpeli na vrh. Hrastniški poti druga etapa NQnUB' etapo Poti spominov ievj °bčine Hrastnik smo IMP-l9gj aninci opravili 2. februarja Trav smo šele stopili v drugi dih n Cla 19115, je že čutiti lahen tiekj0nifedi in tudi sonce ima že PoiQv m°či. Vse to vpliva na raz-$e ;e enfe in dobro počutje, zato Pfece?a drugi pohod odločilo kar dargJ Pfenincev, da dan preživi v Peka,1’ ,na soncu. Čeprav je po jih zim11 - ‘■fehnah in osojnih kraje - a se močno zakoreninjena, SOlfenih rebrih že videti it) ruTe Pomladi, to je beli teloh pomene trobentice. Ka]u Planinski postojanki na ^živl' • m nadmorske višine) žei,je lfls še trdo zimsko razpolo-?1|adni'!,aLdruBi strani pa že po-^hita vi - enem koncu hriba stiši v ecnica in teptalec snega, ^nige® Vrvenje smučarjev, "na fepcu ‘Pregu pa se že nastavljajo ’ *r»ajo pomladno cvetje, S,e- prinesli delček nove 1 tudi na svoje domove. Taka in podobna srečanja so nas spremljala ves čas, od vasi Marno, kjer smo pot začeli, do konca te etape na Studencih. Ker je to Pot spominov iz NOB, smo se ustavljali tudi pri spomenikih in spominskih ploščah. Ni je vasi oz. zaselka, skozi katere smo hodili, da ne bi imeli spomenika ali spominske plošče, na kateri so izpisana imena žrtev fašističnega terorja. Niso redki spomeniki, na katerih je izpisano tudi po več deset imen padlih borcev in aktivistov OF oz. žrtev druge svetovne vojne. V vasi Rečica Gornja, ki je majhna vas, je izpisano 50 imen padlih borcev NOB in umrlih v taboriščih, le pa tudi spomenik, na katerem je izpisano samo ime. Pri vasi Brezno stoji takšen spomenik, ki je postavljen partizanu Petru. Zaradi hudih ran, dobljenih v borbi, je v tej bolnišnici umrl. Tudi kasneje ni bilo mogoče dobiti njegovih podatkov, zato je na spomeniku izpisano samo ime Peter. Ker ni bilo mogoče njegovih posmrtnih ostankov prenesti v domači kraj, njegove bele kosti še danes ležijo pod tem spomenikom. Zelo presunljiv je tudi spomenik na Melem Kalu-Lužah. Vojne grozote niso bile prizanešene niti najmlajšim borcem. Tu je spomenik, posvečen padlemu ^štirinajstletnemu skojevcu, Borisu Pustu. Bil je kurir, hraber in predan, saj se je moral sam prebijati skozi težke in nevarne poti v temnih nočeh, kjer so ga še v rosni mladosti podrli rafali sovražnikovih krogel. Za našo svobodo je ugasnilo še eno mlado življenje. Na vsej poti lahko spoznavamo, kako žilav je bil slovenski narod, da si je s pogumom in hrabrostjo izbojeval življenje — svobodo. V drugi etapi, je bilo v šest-najstčlanski skupini kar polovica mladih, zato takšni pohodi niso samo rekreativne narave, saj se na poti seznanjamo tudi s polpreteklo zgodovino, ki nam je prinesla svobodo. Na Arihovi peči Slovensko planinsko društvo Celovec (SPDC) vsako leto razpiše zimski smučarski tek in pohod Arihova peč. Letos 3. marca je bil to že sedmi po vrsti, posvečen pa je v spomin na padle borce za svobodo pod Arihovo pečjo, ki leži nad Šentjakobom v Rožu. Planinci IMP Ljubljana, smo se odzvali temu vabilu (bilo nas je poln avtobus), da se skupaj s koroškimi Slovenci poklonimo spominu na žrtve fašizma in obudimo spomine na težke čase. Žal so nam vremenske razmere na Ljubelju onemogočile pravočasni prihod v vas Cemernico in zamudili smo spominsko svečanost, za partizani, ki so v februarju 1945 padli pod Arihovo pečjo. Prijazni sprejem in gostoljubnost sta nam vlila moč in pogum, da smo kljub slabim vremenskim razmeram odšli na pohod. V takšnih razmerah smo se podali na Bolščečo planino, kjer je koča nad Arihovo pečjo, 1084 metrov visoko. Tu smo dobili čaj in kontrolni žig. Z nami se je solidarnostno potil tudi predsednik PD IMP Ljubljana Alojz Kosi in Klobučar Bernard-Očka, ki je bil vodja pohoda. Po krajšem odmoru smo se spustili v dolino. Čakal nas je ponovno vroč čaj in klobasa, seveda vse brezplačno. Ko smo se najedli in preoblekli (tajnik PD IMP Robert Kastelic je dal še kratek intervju za Glas Ljubljane), smo postali kar bolj živahni in družabni, saj je bilo najhuje za nami. Vsak udeleženec pohoda je dobi! značko in diplomo za opravljeni pohod. Za petkratni pohod pa se dobi zlato značko, seveda z dokazilom: pet žigosanih kartončkov. Čas je hitel, zato smo se poslovili od prijaznih domačinov z željo, da se naslednje leto ponovno srečamo. V avtobusu pa smo občudoval; dereze tov. Marinke, s katerimi je uspešno izvedla vzpon na Bleščečo pianino. Tako nam je bila pot bolj kratkočasna in pozabili smo na utrujenost. ZDRAVKO NASTRAN 689.000 pa odhodkov, tako da je ostalo 137.000 dinarjev. Lani so kupili pianmo (ki ga pa ne morejo uporabljati, ker zbor svojih prostorov še vedno nima!) oblekli so pevke, drugi izdatki pa so v glavnem za prevoze na nastope in honorarje pevovodjema. Pri programu za leto 1985 društvo pričakuje težave. Koordinacijski odbor sindikata je društvu odobril 570.000 dinar -jev dotacije, kolikor so tudi prosili, že zdaj pa je očitno, da stroški rastejo hitreje, kot so pričakovali. Zato bodo morali skrajno varčevati. Pevska zbora se bosta udeležila srečanja bežigrajskih zborov, šentviškega tabora in kulturnega srečanja gradbincev, nastopila pa bosta tudi na prireditvah v IMP-ju. Dogovorili so se tudi, da bodo začeli študirati primerno skladbo za skupen nastop obeh zborov. L. J. Kaj mi je res potrebna še SDK kontrola? Bežigrajski pihalni orkester išče glasbenike Pihalni orkester Bežigrad vabi glasbenike, ki imajo veselje do igranja in voljo do učenja, da se nam pridružijo. Pihalni orkester omogoča začetnikom brezplačno šolanje v glasbeni šoli; instrumenti so zagotovljeni. Posebno pa so dobrodošli vsi, ki se že ukvarjajo s tovrstno glasbo. S tem bi pihalni orkester izpopolnil svoje vrste. Da pa bo orkester dosegel kakovostno raven, je porok vodja orkestra tovariš Dušan Nedovič — član Slovenske filharmonije. Pihalni orkester vadi v glasbeni sobi v Družbenem domu Staničeva 41, vsak ponedeljek in četrtek od 19.30 do 21.30. Informacije lahko dobite po telefonu 322-267. Pričakujemo vas! Samski fantje niso slabi Očki so pa vedno polni skrbi V tovarni jih imamo, samske fante tam od 25 let naprej, do 40 in še čez. To so Stojan, Janez, Franci, Lovro pa... še so še! Vsa' imena je težko imeti v glavi, toliko je ozdov, pa tozdov, Dojev in vsi ter povsod se kar nekako zgubijo na svojih delovnih mestih. Vendar nos enkrat tudi take izvoha. Recimo novinarski. Že vrsto let, tudi z gluhonemim Vinkom, se sučejo za stroji in Psoriaza je nadležna bolezen ____ Morda vam lahko društvo pomaga V uredništvu smo dobili dopis Društva psoriatikov Slovenije s prošnjo, naj objavimo vabilo vsem, ki bi jim društvo lahko pomagalo. In kaj je psoriaza oziroma luskavica, kot se tej bolezni reče po slovensko. To je nenalezljiva kožna bolezen, za katero so značilna rdečkasta z luskami pokrita žarišča. Pravi vzroki te bolezni niso znani, zato tudi zanjo ni zares zanesljivega zdravila, čeprav obstajajo različni načini pomoči. Po ocenah je v Sloveniji 30 do 40.000 ljudi, ki jih muči luskavica, torej približno toliko kot sladkornih bolnikov. Januarja 1979 je bilo ustanovljeno društvo psoriatikov z namenom, da bi se bolniki, ki imajo luskavico, povezali in si medsebojno pomagali z informacijami, pa tudi z or ganiziranim nastopom za raziskovanje te bolezni in uveljavljanje novih metod zdravljenja. Za svoje delo Društvo potrebuje evidenco bolnikov, zato želijo, da se javite! Kdor želi postati član Društva psoriatikov SR Slovenije, naj pošlje pristopno izjavo z matičnim« podatki in točnim naslovom tajnici Društva Mariji Kolman, Visoče 3, 64290 Tržič. Letna članarina je 200 dinarjev in jo lahko poravnate s splošno položnico na naslov: Društvo psoriatikov SRS, Ljubljana, Lavričeva 4 a. Št. žiro računa je 50102-578-77521. drugje in vsi so videti tako blizu in zvesti delu. Ali še kdo ne verjame? Kar malo primerja naj z Lj. ..ali St... pa še kom! Ti mladi očki imajo vsako jutro skrb, kako razbremeniti mamico (če ona v svoji službi ne dela enako). Tako najprej lepo odpeljejo otroke v vrtec in se zato služba v tovarni začne uro in več pozneje. Pa kaj to? Po trinajsti uri spet nastane enak problem, takrat pa je treba po otroka v vrtec. Zamudo 100 odstotno več plačaš. Toda mogoče se ji je tudi ogniti, saj imamo gibljiv delovni čas, pa tudi tak delovni red, da se marsikje pogleda skozi prste. Saj so otroci vendar naše bogastvo. Kdor bi torej vrlemu očetu omejeval pravico, do kdaj in kdaj je z otrokom v družbeni vzgojno-var-stveni ustanovi. Tale urica, dve dnevno, nekaj let, to se da na prosto soboto vendar »doprinesti«. Ali dragi sodelavci, če smo odkriti, doprinašanje — počivanje, bi lahko temu rekli, pardon, to je pa pomota, kje je, marsikje pa ne. Že pod nadzorom se slabo dela (ne povsod, a po lastni zavesti, to je zelo šepava zadeva. Vsaj v večini primerov. Otroci, služba, to so skrbi. Oba zakonca v službi, dve po-kojninici... Marsikje pa bo samo ena v hiši, ker je mamica varovala otroke, da je očka mirno delal. In ti tatki tudi mirno delajo 7 ali 8 ur dnevno kot samski fantje, kar vsi vedno ne bodo, toda zdaj je pozna. Učinek njihovega dela je neprimerno boljši od mladih tat-kov, ki komaj zdržijo šest ur P službi. Kako različno razdajamo svoje moči in delamo za skupno dobrobit! CICERO Imate ideje? Zakaj pa potem ne dopisujete v Glasnik? Telefon uredništva: (061) 343-342. Familiarnost škoduje Bodimo prijatelji, a ne ščitimo slabih! Naš vsakdan je stkan iz toliko različnih niti, da jih ni mogoče sešteti. V različnih situacijah in do različnih ljudi se obnašamo različno, v naše obnašanje pa se dostikrat kar nevede vtihotapljajo tudi slabe navade. Tako smo recimo, do enih tako ali tako drugače kritični, imamo do drugih veliko zaupanje, ki lahko meji že na preveliko domačnost, skratka familiarnost. Ta je lahko zelo negativna, zlasti če se razvije v smeri, ki drugim v kolektivu ne odgovarja. Med posamezniki namreč nastaja taka vez, ki je nihče ne more prekiniti, niti kadar gre za izvajanje delovnih nalog. Poglejmo, koliko nalog je podeljenih med ljudi! Vsak ima svoje mesto, iz tega pa je treba tudi vsakomur omogočati, da bomo šli vsi skupaj naprej. To je eno. A drugo, ki ovira učinkovito delo, pa je, da se nekateri med seboj tako trdno povežejo, da jih tretji ne more premakniti, pa če bi želel popraviti očitne napake. Ti prijatelji se namreč med seboj tako ščitijo, da bo vsaka kritika dosegla nasproten učinek od potrebnega. Prav je. da smo prijatelji med seboj, ampak to ne sme prerasti določenih okvirov in ne sme iti na škodo drugih. Delovni organizem, ki ga sestavljamo, mora presegati tudi takšne pojave, ki so na zunaj sprva povsem nedolžne oblike, s časom pa pridobivajo razsežnosti, ki povzročajo škodo skupnosti. Zato si moramo prizadevati za prijateljstvo, obenem pa ohranjati tisto distanco, da vedno pogledamo resnici v oči in da se lahko vsak uveljavlja pri svojih delovnih dolžnostih, ne pa samo »prijatelji«. FRAN VODNIK Naročite Vzajemnost! Iz uredništva Delavske enotnosti so nas obvestili, da so z januarjem prenehali tiskati Vzajemnost kot prilogo Delavske enotnosti, pač pa izhaja zdaj povsem samostojno in jo mora, kdor jo želi prejemati, naročiti posebej. Vzajemnost je mesečnik, ki objavlja vse predpise, podatke in strokovne napotke s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, obenem pa je tudi glasilo Zveze društev upokojencev. Letna naročnina je 240 dinarjev. Pisno naročilo na Vzajemnost pošljite na Delavsko enotnost. Celovška 43, 61000 Ljubljana, lahko pa se naročite tudi telefonsko na številko (061) 310-923. Tako so se smučarji poganjali v megleno morje na Kopah. Priprave na start. Vse za čim boljši tekmovalni uspeh. Marija Zupančič iz Izipa je zmagala v teku žensk do 35 let. Zimske igre: Emond prvi, Izip drugi Tudi na sedmih IMP-jevih zimskih športnih igrah so zmagali Emondovi . smučarji. Morda bo kdo, kije bil v soboto, 2. marca na Kopah, ob tem podatku presenečen. Saj se še spomni, da so zmagovalni pokal podelili Izipovcem. Toda v rezultatih so bile napake in ko so jih popravili, so ugotovili, da je prišlo do spremembe prav na vrhu. Prvi je torej Emond. Izip pa drugi z majhno razliko. Emondovi in Ikovi smučarji so že na Kopah opozarjali, da morajo biti v rezultatih napake. Toda bilo je že pozno, saj so tehnični organizatorji za izračun časov porabili kar preveč časa. Tako rezultatov na Kopah niso spreminjali in so organizatorje podelili priznanja po rezultatih, kakršne so jim merilci pač dali. Seveda pa so na podlagi pritožb takoj v ponedeljek začeli preverjati podatke in zares našli napake. Bojan Bombač, ki je v Klimi vodil organizacijo iger. pravi, da je bila dokumentacija. ki so jo predali tehnični organizatorji (Smučarski klub Slovenj gradeč in Mera) precej pomanjkljiva in če to upoštevamo, potem je najbolj prav, da so se organizatorji odločili preveriti podatke v miru. Največja napaka je bila, da so rezultate tekačev v najstarejši kategoriji uvrstili kar v predzadnjo. No. zdaj je to popravljeno in Klimovci so že naredili bilten z dokončnimi rezultati, pa tudi vsi. ki so jih časomerilci prikrajšali za priznanja, bodo prejeli zaslužene diplome. Ob vsem tem moramo Klimovcem priznati, da so v organizacijo iger vložili veliko truda, niso pa imeli sreče s tehnično ekipo, ki so ji poverili izvedbo iger. Slavko Lisec se je na razglasitvi rezultatov v imenu tehnične ekipe udeležencem opravičil zaradi nevšečnosti. Povedal je, da jim je odjuga precej otežila pripravo prog — tako za veleslalom in še bolj za teke, kjer so imeli dodatno težavo, ker se je v petek pokvaril teptalni stroj in so morali pripeljati na Kope nadomestnega. s katerim so pripravili progo šele v soboto dopoldne. Toda glede na vreme je bilo morda tako še bolje, saj je topio sonce v petek na Kopah sneg kar vidno požiralo. Če bi potegnili progo že v petek, bi bila v soboto smučina ledena in še težja. Lisec je tudi pojasnil, da so začetek teka prestavili s 13. na 14. uro, ker mnogi tekmovalci niso pravočasno prišli na štart. S tem so omogočili nastopiti vsem. ki so želeli. Tisti, ki so bili na štartu pravočasno, pa so si lahko ogledali progo in se v miru pripravili na tek. »Vse vas prosim, pridite še kdaj na Kope v lepem vremenu!« je končal Slavko Lisec. Ničesar pa ni rekel o počasnem izračunavanju tekaških rezultatov in o zapletih, ki so nastali pri tem. Seveda drži, da vreme organizatorjem ni bilo naklonjeno. Snega je bilo zlasti na Kaštivniku, kjer so vozili veleslalom, res malo. Megla, mrzel veter in sodra tudi niso prispevali k dobremu počutju. Dodatna težava pri organizaciji je bila razdalja od veleslalomišča do tekaške proge nad Grmovškovim domom, da nekateri. ki so nastopili v obeh disciplinah. res niso mogli pravočasno na štart teka. Vse to je res. Res pa je tudi. da tehnične ekipe svojega dela niso opravile dobro. Klimovci kot organizatorji so se trudili, a če merilci porabijo celo večnost za izračun časov in če je proga slabo trasirana in steptana: potem vsi drugi napori organizatorjev ne dajo pravega rezultata. Progo za teke so nekateri tekmo-. valci povsem skritizirali. Pavie Dornik, nekdanji tekaški reprezentant: pa meni. da le ni bila tako slaba, kot so nekateri trdili. »Tudi sam se strinjam. da mora biti proga za sindikalne tekme še posebej dobro pripravljena.« je rekel. »Na.take tekme vendar prihajajo tudi ljudje, ki so. morda prvič na tekaških smučeh in škoda je. da potem zaradi slabo pripravljene proge rečejo: »Nikoli več!« Toda proga na Kopah sploh ni bila tako nemogoča, kot so govorili nekateri. Res je imela en dokaj strm spust, ki se je končal s preostrim desnim zavojem. Tam je bilo največ padcev. To.je bila napaka traserjev, kajti tisti ovinek hi se dalo lepše izpeljati. Toda proga je bila. kakršna je pač bila in mislim, da je bila vsaka živčnost na štartu odveč. Jaz sem našim dekletom, ki jih je tudi malce skrbelo, rekel: »Če znate, vozite Marljivi Livarjevi športniki Srečanje z Zlato selekcijo, tek, sodelovanje z zamejskimi športniki Livarjevi športniki so bili v februarju zelo aktivni na različnih področjih. OmeriirilP najprej srečanje z Zlato selekcijo Nedeljskega, ki je bila v petek, 1. marca. Žii2ne osebnosti Zlate selekcije in ekipa Moped sova so bili magnet, ki je napolnil dvorano šolskega centra Josip Jurčič, da je bila mnogo premajhna, tako d? si precej ljudi prireditve žal ni moglo ogledati. Livarji so bili veseli, da je prišla Zlata selekcija z 22 možmi, skoraj popolni postavi z Oblakom, Popivodu, Križajem in drugimi znanimi športniki. Manjkal je le Tone Vogrinec. Tudi Rifle, T.of in mopedovci so bili v polni formi in so s svojim programom gledalce navdušili. V prijateljski nogometni tekmi pa so zmagali Zlati s 7:3. 23. februarja je Smučarski klub izvedel Livarjeve teke na 25 in 8 kilometrov dolgih progah v Ivančni gorici. Pri članih je zmagal Kalan, Koščak pa je bil z 2. mestom najboljši domačin, medtem ko je pri članicah zmagala Klemenčeva. Organizatorji so bili še posebej veseli, ker so udeleženci pohvalili dobro pripravljene proge. 24. februarja pa je Nogometni klub Livar organiziral mednarodni pionirski nogometni turnir, na katerem so nastopile naslednje ekipe: SAK Celovec, NK Kočevje, Šolski center Josip Jurčič Ivančna gorica in N K Livar. Zmagali so domačini, pred ekipama Celovca in Kočevja. Ob tem so se Livarjevi športniki s koroškimi Slovenci dogovorili za stalno sodelovanje in podpisali tudi listino o sodelovanju med obema kluboma. L. J. plug. če ne znate, pa sedite na rit, ko boste imele občutek, da gre prehitro!« In so vse progo v redu speljale.« Marija Zupančič iz Izipove ekipe jc bila res prisrčna, ko je, niti ne preveč upehana, pritekla na cilj. »Nisem padla, nisem padla!« je vzklikala vsa srečna. »Tako sem vesela, da nisem padla. Lani v Kranjski gori sem pa kar-trikrat.« Še bolj vesela je bila na koncu, ko je zvedela, da je zmagala v svoji kategoriji. Tudi Klimovec Drago Šuhelj, ki je nastopil med veterani, je hrabro opravil s progo, čeprav je on ni zvozil brez padca. »To je bil tek čez drn in strn,« je rekel 'na kratko, ko sem ga vprašal, kaj meni o progi. Ni pa mu bilo niti najmanj žal. da je tekmoval. Sicer pa je Drago Šuhelj (star je 57 let) začel smučati že pred petdesetimi leti. Ukvarjal se je tako z alpskim smučanjem kot s tekom. Potem je smučke spravil skoraj za 30 let. ko pa ga je pred šestimi leti možganska kap. se je spet oprijel te lepe rekreacije. Seveda je imel nekaj težav, saj je smučati ja danes povsem drugačna, kot je bila v njegovih mladih letih. »Takrat nismo poznali ne pancerjev in ne varnostnih vezi. pa tudi vlečnic ni bilo.« A kdor hoče, tudi zmore in tako Drago Šuhelj spet smuča — za veselje in tudi za zdravje. Od veleslalomistov pa sem našel za pogovor predstavnike najstarejše in najmlajše kategorije. Jože Naglič, direktor Marketinga, je Izipovi ekipi prinesel zmago v kategoriji nad 50 let. »Saj ni mogel biti nič drugega kot prvi. ko se pa tako piše,« sem ujel komentar enega od udeležencev na podelitvi. V IMP-ju pa Nagliča poznamo kot vnetega smučarja, ki se udeležuje IMP-jevskih iger, kadar se le more. »Mo je stališče je. da tudi udeležba na športnih igrah kaže pripadnost kolektivu. Kolikor vem. imajo pozimi marsikje težave, ker hočejo zagnani smučar ji na smučanje tudi takrat, ko je največ dela. Ravno tistih pa na IMP-jevih igrah potem sploh ne sre- ZAHVALE Ob boleči izgubi svoje mame sc iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata v tozdu OV in sodelavcem za darovano cvetje in izraženo sožalje. Še posebej se zahvaljujem sodelavcem za spremstvo na njeni zadnji poti. JOŽE PETERKA Ob smrti svojega očeta Tineta Kavška se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata delovne skupnosti DO Promont Črnuče ter vsem sodelavcem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. MILKA JOVAN Ob smrti svoje matere se iskreno zahvaljujem sodelavcem v tozdu Projektivni biro za podarjeno cvetje in izraženo sožiiJie. JANKO MAČEK Oh smrti svoje drage mame Cecilije Nakrsi se zahvaljujem sodelavcem v delosni skupnosti sozda za venec, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. MARIJA NAKRSI Mirjana Konjar izPromonta se je "j šila ciljnega spusta, pa si je smučke in jo v cilj primahala peS' Rezultati 7. zimskih igč IMP na Kopah čarno. Jaz pa pravim, da se kaže pripadnost IMP-ju tudi na gasilskih vajah, izletih, na akcijah planinskega društva in na športnih igrah. To danes še posebej poudarjam, ker vidim, da začenja pripadnost IMP-ju šepati tudi pri delu.« Marija Rupnik, ki je za Tio zmagala v najmlajši ženski kategoriji, pa je bila zelo kratka: »Vesela sem, kaj pa naj še rečem drugega?« Lani se je zaposlila v Tiu, torej je na IMP-jevih tekmah nastopila prvič. Prej je trenirala in tudi tekmovala za smučarski klub Rudar v Idriji, vendar posebnih dosežkov, kot pravi, ni imela. Njen fant, Branko Poljanec, orodjar iz Tia, pa je takoj pristavil, da ima tudi sam zasluge za Marijin uspeh. »Ja. to je pa čisto res, kar napiši, da mi je celo bundo nesel v cilj,« je potrdila. Vprašal sem Branka, ki je bil deseti, če ga nič ne moti. da je bila njegova punca boljša. »Kje pa. resnična ljubezen vse premaga!« Enako dobro kot Marija in Branko je bila razpoložena vsa Tiova ekipa. Res so bili maloštevilni, imajo pa dobre smučarje, ki so posegli po visokih mestih. »Škoda, da so prav zdaj naši kolesarji na pripravah v Poreču.« so rekli, »kajti oni bi gotovo posegli po prvih mestih v tekih.« Ker ima Tio gospodarske težave, so mo-rali smučarji plačati karte iz svojega žepa, a ni to njihovega položaja niti najmanj kvarilo. Res lepo jih je bilo gledati, kako so se vsi skupaj veselili vsake od dobrih uvrstitev, ki so jih dosegli člani njihove ekipe. Nasploh lahko rečemo, da je neprijazno vreme na Kopah prispevalo k večji družabnosti. V megli in mrazu nikomur ni bilo. da bi ostal zunaj, pa smo zasedli prostore v Grmovškovem domu. ki so jih rezervirali Celjani. Tu so imeli organizatorji srečno roko, saj je bila hrana res dobra in obilna, osebje doma pa je pošteno zavihalo rokave, da bi ustreglo množici IMP-jevcev. za katere je bilo prostora kar malce premalo. In če pravimo, da so IMP-jevske igre v prvi vrsti namenjene prijateljskemu srečevanju delavcev iz vsega IMP-ja. potem se je to na Kopah zgodilo. Vzdušje je bilo res prijetno, prijateljsko in živahno. Prepričan sem. da je večina udeležencev kljub na začetku opisanim slabostim odnesla na 7. zimske igre lep spomin. In še enkrat lahko rečemo, da so Klimovci kot organizatorji vse, kar je bilo v njihovih močeh, dobro naredili. Pa še to: Na Kopah so se tudi dogovorili, da bo, organizacijo naslednjih iger prevzel Klimat. LOJZE JAVORNIK Ekipne uvrstitve Skupno: točk 1. Emond 2221 2. Izip 2072 3. PMI 1934 4. Tio 1546 5. Klima 1491 6. Iko 957 7. Livar 886 8. Promont 837 9. Klimat 368 10. Panonija 351 11. DS sozd 307 Ekipno veleslalom L Emond 1344 2. Izip 1291 3. PMI 1269 4. Tio 1019 5. Klima 872 6. Iko 675 7. Promont 663 8. Livar 529 9. DS sozd 307 10. Panonija 304 11. Klimat 230 Ekipno teki: 1. Emond 877 2. Izip 781 3. PMI 664 4. Klima 619 5. Tio 527 6. Livar 357 7. Iko 281 8. Promont 173 9. Klimat 137 10. Panonija 47 Posamezno Veleslalom — ženske do 25 let 1. Rupnik Matija (TIO) 2. Ferjanič Andreja (TIO) 3. Zeme Albina (Klima) Uvrščenih je bilo 12 tekmovalk Veleslalom — ženske do 35 let 1. Vrabič Vanda (IKO) 2. Dornik Šajnič Eva (Izip) 3. Dolinar Ida (Izip) Uvrščenih je bilo 16 tekmovalk Veleslalom — ženske nad 35 let 1. Rusjan Hermina (PMI) 2. Kramarič Nežka (PMI) 3. Frank Breda (PMI) Uvrščenih je bilo 10 tekmovalk. Bojan Bombač je bil v Klimi glavni organizator 7. IMP-jevih športnih iger, našel pa je še čas, da je tudi nastopil. Na sliki: Klimin glavni direktor Alojz Zupanc mu izroča diplomo za osvojeno 2. mesto -ku. Veleslalom — moški do 1. 2. m Vidigaj Igor (Emond) ^ Debelak Roman (Em011 h 3. Hvala Cveto (TIO) _ Uvrščenih je bilo 30 tekfl,c "i Veleslalom — moški do 35 ^ 1. Zorc Matjaž (Emond) L 2. Camlek Aleksander (S^ ^ 3. Štibil Milan (Izip) .. Uvrščenih je bilo 32 teki"6 - Veleslalom — moški do 1. Šmuc Kazimir (Prom0111 2. Sekula Borut (Emond) 3. Poljanšek Samo (Proštu Uvrščenih je bilo 38 tekif1 cev. »o lik ‘d: Veleslalom — moški do 1. Hartman Janez (Izip) 5« (at 2. Knez Franc (Promont) ii(ti 3. Močnik Peter (Emond) Uvrščenih je bilo 22 tekd11 cev. Veleslalom — moški nad • I 1. Naglič Jože (Izip) 2. Ogrič Alojz (TIO) 3. Asi Vlado (PMI) Uvrščenih je bilo 13 tekt1’1^ cev. Teki — ženske do 25 1®* 1. Fabjan Milena (Livar) 2. Roškarič Marjana (K1*? i( 3. Brežnik Brigita (Klii^A: Uvrščene so bile 4 uddL’z (j Teki — ženske do 35 1®* 1. Zupančič Marija (IziP' 2. Jurak Minka (PMI) 3. Robnik Jasna (PMI) Uvrščenih je bilo 5 uV Teki — ženske nad-35 1® 1. Jankovič Milena (Izip/ 2. Frank Breda (PMI) 3. Jurša Majda (Emond) Uvrščenih je bilo 5 ude1 Teki — moški do 27 1®* 1. Gostiša Peter (TIO H 2. Mrzel Miran (Livar) 3. Kuhar Miro (Emond) Uvrščenih je bilo 18 tek cev Teki — moški do 35 let 1. Plut Danko (Izip) , 2. Bombač Bojan (Kli!fl 3. Mikulič Bojan (Izip) ^ Uvrščenih je bilo 17 tek cev. Teki — moški do 42 le< 1. Dornik Pavle (Izip) , 2. Grom Matija (Klin131' 3. Mele Alojz (Izip) ^o'1 Uvrščenih je bilo 15 16 cev. Teki — moški do 50 1® 1. Vauhnik Jože (P^ j 2. Novoselec Andrej (^ 3. Uranjek Rudi (P Uvrščenih je bilo 15 1 cev. Teki — moški nad 50 L Babnik Vinko (Ik°'d) 2. Matos Franc (Emo”■ 3. ŠuheUDrago^vkl Uvrščenih je bilo 5 te