UGOTOVITVE, STALIŠČA, USMERITVE  IN SKLEPI 17. seje OK SZDL
i.
Realizacija sprejetih srednje-ročnih planov, zlasti s področja SIS materialne proizvodnje (PTT. komunala. vodovod, kana-lizacija. ceste...) se je zmanjšala. Gradnja objektov se ponekod kljub sprejetim planom prelaga že v drugo ali celo tretje srednjeroč-no obdobje. Z oblikovanjem mestnih in ukinitvijo občinskih SIS, predvsem na področju mate-rialne proizvodnje, se je odloča-nje delovnih ljudi in občanov prek delegacij močno okrnilo. s tem pa tudi učinkovitost sistema. čeprav se trenutno izvajajo v občini tudi za Ljubljano velika pomembna dela (mostovi. ceste ipd.). Glede na nov status mesta je okrnjena kontrolna funkcija izvršnega sve-ta skupščine občine. ker se odlo-čitve s tega področja sprejemajo na mestnem nivoju. To je sicer z družbenimi plani občin in mesta usklajeno. nadzorna funkcija pa je oslabela. kar vpliva tudi na nekvalitetno delo organizacij združenega dela s področja go-spodarske infrastrukture.
Pri opredeljevanju. zlasti ko-munalnih dejavnosti. je nujno po-trebno dorcči predvsem,zagotav-Ijanje enotne politike izvajanja komunalne oskrbe na celotnem območju mesta. ker je ta politika. kot kažcjo rezultati (neuresnife-vanje planiranih nalog), neuskla-jena in večkrat zaradi pomanjka-nja finančnih sredstev neizvedlji-va. Temeljni vzrok stanja ni le v pomanjkanju tinaninih sred-stev. ampak tudi v nerazumeva-nju problemov. nespoštovanju dogovorjenega in v prenaSanju odgovornosti od enega na druge-ga. Ker niso določneje opredelje-ni nosilci in lzvajalci. keT niso opredeljeni natančni roki za izva-janje posameznih del. kar slabi oziroma ne oprcdeljuje dovolj od-govornosti. izgubljamo možnost nadzora in kakrSnih koli učinko-vitih ukrepov. Poti do realiza?ije so predolge. mancvrski prostor vseh tistih. ki odlagajo izvedbe
tudi zaradi svojih poslovnih inte-resov, je prevelik.
V mestnih in primestnih kra-jevnih skupnostih se veliko uk-varjajo s problemi urbanizacije, cestnega prometa, ekologije in mestnega potniškega prometa. V vaških krajevnih skupnostih je večkrat slišati očitek zapostavlja-nja v primerjavi z mestnimi kra-jevnimi skupnostmi. Močno pada kvaliteta vzdrževanja cest. predv-sem zaradi različnih standardov, slaba je povezanost obrobnih ob-močij z mestom in oskrba s pitno vodo. Zaostaja izgradnja PTT ka-belskega omrežja in razvoj kme-tijske proizvodnje. V nekaterih primestnih in manjših strnjenih naseljih so problemi na področju zdravstvenega varstva otrok, mladine in starejših občanov.
II.
S spremembami občinskih in mestnega siatuta so se pristojno-sti mesta okrepile oziroma sta se ražširla obseg in vsebina skupnih interesov, ki jih delovni Ijudjc in občani uresničujejo v mestu, ka-kor tudi pravic in dolžnosti mesta ter načini. oblike in metode njiho-vega uresničevanja. V uresniče-vanju in nadaljnjem razvoju ko-munalnega sistema v mestu Ljub-ljani inobjasnem izhodišču. da je osnova sistema v temeljnih samo-upravnih organizacijah in skup-nostih in v njihovi integraciji v ob-činah. je potrebno. da se organi mesta čim širSe aktivno in inten-zivno vključujejo v proces uskla-jevanja interesov in staliSč in da organizirajo svoje delo v skladu s potrebami Ijudi. Posiopek us-klajevanja stališč. da se doseže . skupen mestni ihteres.je trebaob še večji zavzetosti SZDL in vseh njenih sestavnih frontnih delov dograjevati ob upoštevanju pra-vic in odgovornosti občin in ob upoStevanju njihovih specifično-sti ter ob tem spodbujati ustvar-jalno in možnostim ustrezno sa-mostojno reSevanje nalog občin
in temeljnih samoupravnih orga-nizacij in skupnosti.
ZmanjSana volja in aktivnost v tistih KS, kjer je tudi zaradi zaostrenih gospodarskih razmer zaostalo oziroma se skrčilo ures-ničevanje sprejetih planskih do-kumentov, terja od občinskih in mestnih organov učinkovitejši in odgovornejši odnos do pobud. vprašanj in pritožb^ KS. ie želi-mo, da se družbenopolitično in samoupravno življenje v KS raz-vija v smeri uresničevanja sociali-stičnih samoupravnih druibeno-ekonomskih odnosov.
III.
Družbenopolitične organizaci-je in samoupravni organi v KS. delegati in organi občinskih iu_ mestnih družbenopolitičnih'orga-nizacij, delegacije občinske in mestne skupščine, skupSčine za materialne in družbene dejavno-sti bomo že letos jeseni obravna-vali aktualna vprašanja uresniče-vanja razvojnih planov KS. Do-govorili se bomo. vsak glede na svoje pristojnosti. kdo. kje. kdaj in na kakSen način bo razreševal vsa v analizi odprta vpraSanja. od sistemskih vprašanj pa do kon-kretnih nalog na posameznih po-dročjih dela. Pri uresničevanju te-ga imajo zelo odgovorno nalogo izvrSilni. upravni in nadzorni or-gani občine in mesta.
Neudnkovito organiziranost. pomanjkljiva opredelitev pristoj-nosti. nekvalitetno delo izvajal-skih organizacij v okviru SIS ma-terialne proizvodnje terjajo od vseh družbenopolitičnih organi-zacij. pnstojnih organov občine. še posebej pa mesta. da ponovno preverijo njihov status. vlogo in delovanje ter zaostrijo odgovor-nost izvajalcev za uresničevanje dogovorjenih razvojnih planov na teh podroijih. hkrati pa povečajo nadzorno funkcijo samoupravnih organov OZD. KS. SIS pa do občine in mesta. posebej SZDL nad    izvajanjem    družbenoeko-
(nadaljevanje na 3. strani)
UGOTOVITVE, STALIŠČA, USMERITVE...
(nadaljevanje z 2. strani)
delovanju   strokovnih   organov občine.
Občinski in mestni komite za ljudsko obrambo in družbeno sa-mozaščito in sveta za LO in DS bodo obravnavali ta vprašanja. izdelali akcijski program za njiho-vo rešitev ter preučili. kako po-enostaviti glomazno delo. ki je s tega področja v krajevni skup-nosti, in predlagala preprustejse pa tudi učinkovitejše rešitve. nomskih odnosov v omenjenih SIS.
IV.
Vsi v analizi našteti problemi, predvsem pa neizpolnjevanje sprejetih srednjeročnih planov. otežujejo delo družbenopolitič-nih organizacij. delegacij in kra-jevne samouprave. V večini kra-jevnih skupnosti skupšOina KS ne opravlja svoje vloge; delegatska sestava skupščin še ni v polni ve-ljavi. predvsem se premalo vklju-čujejo organizacije združenega dela. Navadno ima glavno vlogo svet KS. ki je bolj ali manj sezna-njen s celotno problematiko v krajevni skupnosti. Najved po-zornosti se posveča komunalnim problemom. V delu delegacij sc kaže pasivnost delegatov. pri ra-zreševanju probleniov po samou-pravni poti prevladuje občutek nemoči. Vezi med delegati in ba-zo so zelo krhke. prav tako pa tudi povezava z družbenopolitič-nimi organizacijami. Še posebno kritična je situacija v skupščini . samoupravnih interesnih skupno-sti materialne proizvodnje. Zelo malo smo postorili na področju samoupravnega organiziranja in konstituiranja skupnosti stano-valcev. Povezave med hišno in krajevno samoupravo skorajda ni. Podobno stanje je tudi na po-dročju povezovanja krajevne skupnosli z organizacijami zdru-ženega dela. Sodelovanje je bolj ali manj naključno. v glavnem se omejuje na posebne priložnosti (krajevni praznik. športne prire-ditve). Izjeme so le ram. kjer je povezava ie naravno pogojena (večina krajanov ima stalno pre-bivališče in rnesto zaposlitve v isTi krajevni skupnosti).
SZDL v krajevni skupnosti se Sc vedno ni dovolj uveljavila kot najširši temelj družbenopolitične dejavnosti.niti kot fronta subjek-tivnih socialističnih sil. Vse pre-več deluje prek predsedstev. ki so večinoma aktivna. vendar svoje politike ne oblikujejo in uresniču-jejo dovolj prek članstva. konfe-renc niti prek uličnih in vaških odborov. ki so ponekod organizi-rani in dobro delujejo. Seveda pa je vse to odvisno od \ loge in aktiv-nosti sestavnih delov SZDL v po-samezni krajevni skupnosti.
Osnovne organizacije ZK so organizirane v vseh K.S. razen v KS Klopce. Uresničevanje ci-Ijev in politike ZK je bolj ali manj uspešno v vseh osnovnih organi-zacijah ZK. razen v KS Bizovik in Lipoglav. kjer osnovni organiza-ciji ZK ne delujeta. Člani osnov-nih organizacij ZK so med pogla-vitnimi nosilci funkcij v krajevni samoupravi in v družbenopolitič-nih organizacijah v KS. kar pa ne velja za člane ZK. ki so povezani v osnovne organizacije ZK v or-ganizacijah združenega dela in se praviloma ne vključujejo v samo-upravno in politično delo v KS. Glede na ugotovitev. da je struk-tura članov osnovnih organizacij ZK v krajevnih skupnostih precej stara. bodo osnovne oreanizacije ZK morale več storiti za pomlaje-vanje in povezavo članstva ŽK v KS. za še večjo učinkovitost. demokratičnost in širino dela čla-nov ZK z Ijudmi in med ljudmi v okviru delovanja krajevne kon-ference SZDL ter krajevne samo-uprave. S tem bodo tudi hitreje
S sodelovanjem občinskega sveta zveze sindikatov bi bilo po-trebno ustanoviti koordinacijske odbore sindikatov. V te bi se po-vezovale osnovne organizacije zveze sindikatov, katerih člani prebivajo oziroma delajo na ob-močju krajevne skupnosti. Na ta način bi se organizacije združene-ga dela bolj organizirano vključile v okolje.
V večini krajevnih skupnosti je mladina  aktivna  v  posameznih akcijah.  Ni  pa  dovolj  prisotna v samoupravnem in družbenopo-litičnem življenju krajevne skup-nosti. kar je odsev neorganizira-nosti ZSMS v krajevni skupnosti. Premalo se izkorišča kadrovski potencial  družbenih  organizacij in društev, ki so pretežno sestav-Ijene iz mladega članstva. V KK ŠZDL bomo nudili OK ZSMS vso  pomoč  pri   oblikovanju   in ustvarjanju možnosti za delova-nje ZSMS.
Organizacija ZZB je povsod zelo aktivna, saj so njeni člani v večini prinierov gibalo samou-pravnega in družbenopolitičnega življenja v krajevni skupnosti.
V.
Na vseh sestankih so se bolj ali manj spraševali o vlogi in položa-ju KS v našem sistemu. še posebej jih je zanimalo nerešeno vpraša-nje financiranja KS. V javni raz-pravi o spremembah ustave in zakona o združenem delu mora-rno izoblikovati konkretne pred-loge za financiranje in okrepitev materialnega položaja krajevnih skupnosti. da se ne bo dogajalo kot doslej. lco so po ustavi delo.v-ne organizacije na prvem mestu. z normativnimi akti pa je-to ustav-no določilo okrnjeno s tem. da organizacije združenega dela lah-ko financirajo krajevne skupnosti le iz sklada skupne porabe.
Po sprejetjti sprememb ustave in zakona o združenem delu naj občinski. mestni in repubjiški or-gani SZDL izoblikujejo tafcšen družbeni dogovor za financiranje KS. ki bo presegel raven dotacij in prosjačenja in omejil proračun kot najpomembnejši vir financi-ranja K.S.
V  okviru SZDL moramo pre-učiti tudi predlog. da bi prenesli večji del skupne porabe v nepo-sredno menjavo med izvajalsko organizacijo in njenimi uporabni-ki. v konkretnem primeru KS. V SlS-ih pa bi ohranili tisti del pokrivanja potrcb. ki naj zagotovi vsem Ijudem osnovno raven zado-voljevanja potreb.
VI.
Za krepitev SZDL kot frontne organizacije nosijo odgovornost vsi sestavni deli. še posebej pa družbenopolitične organizacije. hkrati pa mora SZDL postati bolj odprta do problemov in pobud. ki prihajajo od kolektivnih članov socialistične zveze. t. j. družbenih organizacij in društev. Le-ta so živa tkiva interesov delovnih ljudi in občanov. S tem v zvezi moramo odločneje uresničevati statutarne in programske naloge ZSMS.
VII.
Na področju SLO in DS se je v KS po odhodu strokovnega so-delavca pojavilo vprašanje. kako nadaljevati delo. Zaradi izredno občutljivih in odgovornih nalog na tem področju vztrajajo krajev-ne skupnosti pri strokovnem de-lu. izobraževanju in usposablja-nju izvajakcv obrambnovarnost-nih priprav. Krajevne skupnosti bodo opravljale naloge s področja SLO in DS. ki izhajajo iz zakona o SLO in DS in iz drugih zakon-skih določil. ki se nanaSajo na njene konkretne obveznosli. ob maksimalni pomoči in stalnem so-uresni«* vali prenovo ZK. v naši dru?1