STROKOVNA SLUŽBA SAMOUPRAVNIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE LJUBLJANA, Parmova 32 Datum: 20. 3. 1984 POROČILO O ZAPOSLOVANJU V LETU 1983 IN NAČRT ZAPOSLOVANJA ZA LETO 1984 V OBCINI LJUBLJANA-ŠIŠKA ANALIZA URESNICEVANJA NAČRTA ZAPOSLOVANJA V LETU 1983 V OBČINI LJUBLJANA-ŠlSKA 1. UVOD ' Resolucija o poliliki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana-Šiška v obdobju 1981—1985 za leto 1983 je pred-videvala rast zaposlcvanja za 1,0%. V tem okviru so bile v resoluciji ter samoupravnem sporazumu o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja sprejete naslednje usmerilve: — zaposlovanje predvsem v tistih organizacijah, ki po-večujejc proizvodnjo za izvoz in v organizacijah, ki so nosilke prestrukturiranja gospodarstva, — zaposlovenje na delih in nalogah, ki prispevajo k ra-sti proizvodnje in dohodka. — ukinjan^e cziroma omejevanje pogodbenega in nad-urnega dela. upokojevanje delavcev. ki izpolnjujejo pogo-je za upokoiitev in dosledno spoštcvanje s sporazumom sprejetih usmeritev pri zaposlovanju pripravnikov, — zaposlovanje v tistih OZD, ki na podrciju družbenih dejavnosti odpirajo nove kapacitete, — izkoristiti se morajo možncsti večjega zaposlovarija v drobnem gospodarstvu, zlasti v samoupravnem osebnem delu. — v letu 1983 mora rasti število zapcslenih v družbenih dejavnostih počasneje od stopnje zaposlovanja v gospo-darstvu. — za delovne skupncsti, organe družbenopolitičnih skupnosti in organizacij veljc načelo. da v letu 1983 ne bodo povečevale zaposlitev. — dosledno uresničevanje dogovorjene štipendijske po-litike. Organizacije združenega dela so v svojih načrtih zapo-slovanja za leto 1983 predvidele povprečni porast števila zaposlenih za 2.1 %. Dc konca leta 1983 pa se je realizi-rala povprečna stopnja rasti zaposlovanja v družbenem sektorju za 1,6% ter skupno v družbenem in zasebnem sektoriu za 1,8 %. V nadaljevanju so prikazani doseženi celoletni rezultati v cbčini. 2. GIBANJE ZAPOSLENOSTI IN ZAPOSLOVANJA V OB-DOBJU JANUAR—DECEMBER 1983 2.1. Gibanje zaposlenosti Po statističnih podatkih (RAD-1) se je število zaposlenih v družbenem sektorju do konca leta 1983 povečalo za 622 delavcev. Pri tem številu zapcslenih se je v gospodarskih panogah povečalo za 623 delavcev (indekst 102,0). v ne-gospodarskih pa za 39 delavcev (indeks 101,0). Primerjava povprečnih podatkov o številu zaposlenih do konca leta 1983 in 1982 kaže pcrast v družbenem sek-torju za 1,6%, kar je za 0,6% iznad resolucijske stopnje rasti ter izpod stopnje, ki so jo OZD predvidele v načrtih zaposlovanja za leto 1983. Po področjih se je v večini število zaposlenih povečalo, in sicer največ v industriji ( + 459), trgovini ( + 152), finanč-no-tehničnih storitvah ( + 110) ter prometu n zvezah ( + 96). Stevilo zaposlenih pa se je znižalo v gradbeništvu za 185 delavcev ter v obrti za 115 delavcev. Povečanje števila zaposlenih po podrcrjih je rezultat večjega zaposlovanja v Komunalni energetiki TOZD Butan plin ter finančnih in tehničnih storitvah. Na področju druž-benopoliiičnih skupncsti in organizacij ter SIS se kaže porast števila zaposlenih (primerjava števila zaposlenih — obdobje na obdobje). Vzrok |e zaradi napačnega vodenja telesnokulturne skupncsti Ljubljana DSSS v občini Cen-ter v resnici pa deluje v občini Siška. Popravek iz občine Center v občini Šiška je bil uradno izvršen v mesecu apri-lu 1983. Največje znižanje zaposlenih je v gradbeništvu, kar je rezultat zaključnih gradbenih del, ki so jih izvajale organizacije INGRAD in Obnova ter priselitve organizacije Slikar. K različni dinamiki zaposlovanja v posameznih pa-nogah so največ prispevale preregistracije OZD iz ene v drugo panogo ter priselitve. 2.2. Potrebe po delavcih in kritje potreb Do konca decembra 1983 so OZD prijavile pri skupnosti za zaposlovanje 6.078 potreb po delavcih, kar je za 16,0% več kot v enakem obdobju lani. Stevilo krilih potreb je znašalc 4.341 oziroma za 10,5% več kot lani. Procent krit-ja je torej znašal 71,4%, kar kaže na veliko strukturno neskladje med potrebami po delavcih in iskalci zaposli-tve. Največji razkorak med potrebami in kritjem je pri delav-cih z visokošolsko izobrazbo, saj znaša procent kritja le 45,2 %. Sledijo priučeni delavci (kritje 44,5 %) ter delavci z višješolsko izobrazbo (kritje 51,0%). Nizki odstotki kritja so posledica izrazite deficitarnosti nekaterih poklicev, zla-sti proizvodnih usmeritev. Pomanjkanje ustrezno usposob-Ijenih delavcev vpliva, da OZD zaposlujejo več nekvalifici-ranih delavcev (kritje 113,2%) kot jih dejansko potrebu-jejo. Glede na kvalifikacijsko strukturo se je v letošnjem letu med prijavljenimi potrebami povečal delež delavcev ozkega profila (od 39.0% na 43,2%), medtem pa se je delež povečal tudi pri kritju potreb (od 42,0% na 44,0%), kar negativno vpliva na celotno kvalifikacijsko strukturo vseh zaposlenih. 2.3. Gibanje nezaposlenosti Konec decembra 1983 je bilo pri skupnosti za zaposlo-vanje prijavljenih 364 iskalcev zaposlitve. kar je za 37 oseb alj 9,2% manj kot konec leta 1982. Iskalci zaposlitve s srednjo. višjo in visoko izobrazbo, predvsem s suficitarnimi poklici, so sprejemali dela na nižjih delih in nalogah kot so ustrezali njihovi izobrazbi. Tekom leta se je na novo prijavilo 754 iskalcev zapo-slitve, vključenih v delo preko skupnosti je bilo 627, izlo-čenih iz evidence pa 164 (upokojitve, nezglašanje ipd.). Med vsemi iskalci zaposlitve je 169 žensk ali 46,4 %. Težje zaposljivih oseb je bilo 159 ali 43.7%. Mladine do 26. leta starosti pa 170 ali 49,0%. Konec decembra 1983 je bilo 115 iskalcev prve zapo-slilve, kar predstavlja 31.6% od prijavljenih. v istem ob-dobju leta 1982 pa je bilo 142 oseb (35,6%), kar pred-stavlja zmanjšanje za 27 oseb ali 3.8 %. Primerjava strukture iskalcev zaposlitve konec decem-bra 1983 s strukluro istega obdobja 1982 kaže, da v struk-turi beleži stopnjo povečanja delež težje zaposljivih iskal-cev zaposlitve za 5,3 %. Pomembni kazalec brezposelnosti je tudi čakalna doba prijavljenih na zaposliiev. Tako je na zaposlitev čakalo do 3 mesece 114 oseb, nad 3 do 6 mesecev 88 oseb, do enega leta 71 oseb ter nad eno leto 91 oseb. Upošte-vajoč določila družbenega dogovora o merilih za ugotav-Ijanje podatkov o brezposelr.ih smo ob koncu decembra 1983 evidentirali 241 dejansko nezaposlenih oseb, od tega 113 žensk ali 46,9%. Motivi ostalih, ki so prijavljeni pri skupnosti (123), pa niso bili, da bi se vključili v delo. Poklici iskalcev zaposlitve ne ustrezajo povsem zahtevam del in nalog v OZD, zato prihaja do strukturnega nesklad-ja, ki se zlasti povečuje pri iskalcih zaposlitve iz družbo-slovnih usmeritev. Pri tem je potrebno poudariti, da se v letošnjem letu to strukturno neskladje še bolj kaže kot prejšnja leta, saj skoraj ni več potreb po iikovnih tehni-kih, arhitektih, socialnih delavcih, filozofih, zgodcvinarjih, geografih, psihologih. Za rešitev tega problema bo potreb-no razmišljati o pc/ečanem obsegu dnevnih migracij ter predlagatj ustrezne programe za preusposabljanje v defi-citarne poklice. Iz analiz je razvidno, da združeno delo zaposli približno pol manj delD.vcev kot v celcti načrtuje zaradi nerealnega načrtovanja, gospodarskih premikov, spremenjenih pogo-jev gospodarjenja, strukturnega neskladja med potrebami in iskalci zaposlitve. Primanjkljaj delavcev je predvsem pri delavcih v kcvi-narskj, gradbeni, lesni, gostinski in turistični usmeritvi, ve-like potrebe so po ekonomskth in administrativnih delav-cih (večje potrebe od števila prijavljenih), z višjo ali visoko šolc pa so deficitarni predmetni učitelji (tehnične vzgoje, gospodinjstva, glasbe), dipl. ing. elektrotehnike, dipl. ing. strojništva, dipl. ing. fizike itd. Izrazito suficitarni so naslednji poklici: finomehanik, roč-ni stavec, PTT prometnik, zlatar, RTV mehanik, papirniški tehnik, likovni tehnik, gimnazijski maturant, sccialni dela-vec, cijpl. psiholog, dipl. inž. arhitekt, dipl. geograf, prof. angleščine, prof. slovenščine itd. OZD rešujejo deficit kadra tako, da zaposlujejo delavce iz III. in IV. stopnje zahtevnosti z nižje kvalificiranim ka-drom in z njihovim dodatnim usposabljanjem. Srečujemo se tudi s problami, da se nekateri poklici začasno pojav-Ijajc kot kadrovski deficit, hkrati pa so v večjem številu prijavljeni kot iskalci zaposlitve. Vzroki za take pojave so lahko v neustreznem nagraje-vanju in vrednotenju iskanih poklicev ali pa neugodni de-lovni pogoji. 2.4. Socialna varnost nezaposlenih ter priprava na zapo-slitev V skladu z zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti je v letu 1983 pridobilo pravico do denarnega nadomestila 85 oseb, medtem ko jih je 26 to pravico pridobilo že v letu 1982. Pravico do denarne po-moči je imelo 42 oseb, od tega 18 iz leta 1982. Osnovni razlogj za prejemanje denarnega nadomestila so: prene-hanje dela za določen čas, odjava obrti, pripravništvo za določen čas ipd. Na dolžino časa prejemanja denarnega nadomestila oziroma pomoči pa so vplivali sledeči razlogi: porodniške pri ženskah, zdravstvene ovire, suficitarnost poklicev ipd. Za zagctavljanje teh pravic brezposelnih oseb in republi-ške solidarnosti na tem področju je skupnost potrebovala 6,683.000 din, kar predstavlja ca. 30 % vseh sredstev, ki jih je skupnost združila za izvedbo celotnega programa. V programe uspcsabljanja in preusposabljanja je bilo v letu 1983 vključenih 117 iskalcev zaposlitve, medtem ko jih je 31 pričelo z usposabljanjem že v letu prej. Za reali-zacijo programa usposabljanja je skupnost potrebovala 1,187.000 din. pcleg tega je na podlagi sprejetih sklepov angažiranih še 154.000 din, kar predstavlja skupaj vsa pla-nirana sredstva za ta namen v celem letu. Na strokovni komisiji pri skupnosti za zaposlovanje je bilo v letu 1983 obravnavanih 69 težje zaposljivih oseb. od tega jih je bilo 36 oseb napotenih v razne oblike usposabljanja ter 11 na oceno delazmožnosti v Zavod za rehabilitacijo invalidov. Od skupnega števila vključenih se je 25 oseb zaposlilc. Za usposabljanje invalidnih oseb v letu 1983 je skupnost potrebovala 1,598.000 din, za invalidne osebe, ki so začele z usposabljanjem že v letu 1983 in ga nadaljujejo še v letu 1984, je angažiranih še 361.000 din. 3. URESNIČEVANJE NAČRTOV ZAPOSLOVANJA V LETU 1983 Na podlagi statistične ankete RAD-30 z naslovom ..Ure-sničevanje načrta zaposlovanja v letu 1983 za obdobje januar—december« je bilo v obdelavo vključenih 82,2 °/c vseh OZD z 93,4% vseh zaposlenih v cbčini. Tako visoko zajetje nam omogoča dokaj zanesljiv vpo-gled v izvajanje načrtov zaposlcvanja ter trendov, ki se pri tem pojavljajo. 3.1. Pripravništvo Organizacije združenega dela so do konca leta 1983 zaposlile 510 pripravnikov, in sicer 45 na drugi stopnji stro-kcvne izobrazbe, 11 na tretji, 32 na četrti, 245 na peti, 56 na šesti in 121 na sedmi stopnji strokovne izobrazbe. Od vseh zaposlenih pripravnikov je bilo 200 (39,2 '0 sprejetih za določen čas. Kot pripravnike so OZD zaposlile 259 (50,8 cdstotka) lastnih kadrovskih štipandistov. V gospodarskih panogah so OZD zaposlile 422 pripravni-kov, od tega 133 za določen čas (31,5%), v negospodar-skih pa 88, od tega 67 za določen čas (76,1 %). Od posa-meznih podrcžij izstopa v občini industrija in rudarstvo. kjer se je zaposlilo 295 pripravnikov ali 57.8 % od vseh, od tega je bilo 80 (27.1 %) sprejetih za določen čas ter 175 (59,3%) lastnih kadrovskih štipendistov; finančne, leh-nične in pcslovne storitve, kjer se je zaposlilo 70 priprav-nikov ali 13,7% od vseh, pri tem pa 33 za določen čas (47,1 %); izobraževanje, znanost in kultura, kjer se je za-poslilo 58 pripravnikov ali 11,4% od vseh, od tega 38 za dolcien čas (65,5%). V večini OZD so zaposlili po enega ali dva pripravnika. Večje število pa so sprejeli: Litostroj, TOZD Proizv. ulit-kov in modelov (16), Iskra IEZE Lj. Stegne, DSSS (10), Iskra Široka pctrošnja, Skofja Loka. TOZD TV Pržanj (17), od tega 9 za določen čas, Iskra Elektrozveza, TOZD Radio-relejni in navigacijski sistemi (14), Iskra Avtomatika, TOZD Tov. avtomat. in varilnih naprav (11), Lek, tov. farm. in kem. izdelkov Lj., DSSS (12). Lek, TOZD Farmacija (18), od tega za določen čr.s 15, Litostroj, TOZD Prodaja (10), Iskra avlomatika, TOZD Sistemi (14). V večini omenjenih orga-nizacij so zaposlili lastne kadrovske štipendiste. Zaposlovanje pripravnikov po obsegu ustreza usmeri-tvam iz samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zapcslovanja. Kot negativno pa se pri zaposlova-nju pripravnikov kaže velik odstotek zaposlovanja za dolo-čen čas. Posamezne OZD na tak način nadomeščajo primanjkljaj delavcev, hkratj pa ne sprejemajo nobenih obveznosti po opravljeni pripravniški dobi. To pa nikakor ni bil smisel določbe v sporazumu, ki teži k izboljševanju izobrazbene strukture zaposlenih ter zagotavljanju ustreznega dela izo-braženi mladini. Prav tako pa bo povečanje števila iskalcev zaposlitve po uspešno opravljeni pripravniški dobi vplivalo na obseg potrebnih sredstev za socialno varnost. 3.2. Pogodbeno delo V združenem delu je bilo sklenjenih 878 (indeks 92,3) pogodb o delu, od tega 197 pogodb nad 60—90 dnj v letu. V gcspodarskih pr.nogah je bilo sklenjenih 510 (indeks 81,5) pogodb o delu. Pri tem je bilo opravljenih 176.481 ur (indeks 78,0), od tega v negospodarstvu 71.588 ur (in-deks 81,8). V primerjavi z letnim delovnim fondom zapo-slenih je bilo po pogodbah o delu opravljenih 0,2 % delov-nih ur. Kot najpogcstejši razlog za sklepanje pogodb o delu navajajo OZD premajhen obseg dela za polno zaposlitev delavcev oziroma stroškovna neracionalnost pokrivanja teh del v rednimi oblikami zaposlitve (62 odgovorov), bolniške ali druge daljše odsotnosti delavcev (27 odgovorov), izven-programska dela oziroma naloge (14 odgovorov), pomanj-kanje delavcev določenih poklicev, delavcev s posebnimi znanji oziroma neuspešni razpisj (39) odgovorov. V primerjavi z letom 1982 se je obseg pogodbenih del zmanjšal za 7,7 % v družbenem sektorju, pri tem pa tudi opravljeno število ur za 22 % (v gcspodarstvu za 24,5 %, v negospodarstvu za 18,2%). Zmanjševanje pogodbenega dela pa je tudi vrednostno, saj nam podatki SDK — za leto 1982 in 1983 v gospcdarstvu kažejo, da je obseg izplačil nominalno za 22,5 % manjši kot v letu 1982. OZD, ki izstopajc po večjem številu pogodb o delu, so: Iskra Telematika Kranj TOZD MSO Lj. (23), Slovin Sloveni-javino TOZD Vinarstvo (12), Obrt-Oprema (17), Varnost TOZD Varovanje premoženja Lj. Siška (24), Croatia Zagreb — Predstavništvo (32), Iskra Avtomatika Lj. TOZD Sistemi (14), ŽG 2SC Lj. TOZD Železniška srednja šola (16), ZD Lj. TOZD Osnovnega zdravstvenega varstva Siška (22). Na področju pogodbenega dela je iz zbranih podatkov možno ugotoviti, da se usmeritve iz resolucije in samo-upravnega spcrazuma o usklajevanju letnih načrtov zapo-slovanja uresničujejo. Pri obravnavah problematike pogodbenega dela v OZD je umestno ugotoviti tudi, kako se pri tem izvajajo določbe zakona o delovnih razmerjih. Zakon namreč določa, kdaj je mcžno za opravljanje občasnih del skleniti pogodbe o delu in jih časovno omejuje. Z vidika skupnosli za zaposlovanje je še posebno po-memben 217. člen, ki zavezuje vse OZD, da za delo po pc :;odbah lahko sprejmejo nezaposleno ali delno zaposle-no osebo, druge oscbe pa samo, če skupnost za zapo-slovanje ugctovi in pismeno sporcči, da ni prijavljenih ustieznih nezaposlenih ali delno zaposlenih oseb. S spremembami in dopolnitvami zakona c delovnih raz-merjih je med prehodne in končne določbe vključena v 59. členu možncst, da do 31 - julija 1984 lahko OZD sklepajo pogodbe o delu nad 60 do 90 dni v koledarskem letu, če tako delo odobri pristojni organ skupncsti za zaposlovanje v posebej upravičenih primerih, ko to zahtevajo objektiv-ne okcliščine. Medtem ko lahko ugotovimo, da so OZD dosledno izva-jale 59. člen zakona o delovnih razmerjih v tistem delu, ki se nanaša na pogodbeno delo nad 60 do 90 dni (22,4 odstotka), glede izvajanja 217. člena pa nam podatki ka-žejo, da je bilo okoli 77,6 °/c sklenjenih pogodb o delu do 60 dnj na podlagi prijave OZD, posredovano s strani skupnostj potrebno predhodno mnenje. Kljub temu pa se kaže zahteva v prihodnjem obdobju od vseh odgovornih v OZD več doslednosti pri izvajanju zakona. 3.3. Nadurno delo V letu 1983 je v občini 12491 delavcev opravljalo delo prekc polnega delovnega časa (nadure), od tega 3.230 delavcev, ki so opravili od 30—48 ur mesečno. Skupno je bilo opravljenih 1,634.066 nadur, pri čemer je bilo v ne-gospodarstvu opravljenih 110.144 ur ali 6,7% vseh nadur Po področjih je bilo največ nadur v industriji in rudar-stvu — 991.220 (60,7% od vseh opravljenih nadur), pro-metu in zvezah 203.975 (12,5%) in stanovanjsko-komunalni dejavnosti 119.095 (7,3%). Glede na letni delcvni fond zaposlenih je bilo v nadurah opravljeno 2,0% delovnih ur. Za uvedbo nadurnega dela so se v OZD najpogosteje odločali zaradi bolniških izostankov (43 OZD) ter pcveča-nega obsega dela (32 OZD). Obseg nadurnega dela se je v letu 1983 zmanjšal v pri-merjavi z enakim obdobjem 1982. V letu 1982 je 13.059 delavcev cpravljalo nadurna dela, v letu 1983 pa 12.491 delavcev, kar pomeni zmanjšanje za 4,3%. Pri tem je bilo opravljenih 1,634.066 nadur oziro-ma 9,5 % manj kot v letu 1982. Povečan obseg nadurnega dela je bil le v stanovanjsko-komunalnem področju (indeks 103,4), v vseh ostalih pod-ročjih pa se je zmanjšal. Letni podatki SDK kažejo na vrednostno povečanje nadurnega dela v gospodarstvu, in sicer so bila izplačila za nadure v letu 1983 nominalnc sicer večja za 10,8% kot v enakem obdobju 1982, vendar realno v upadanju. Največ nadur je bilo opravljenih v naslednjih organiza-cijah; Litostroj Lj. TOZD proizv. obdelovancev (34.831), Litcstroj TOZD Montaža (46.255), Avtomontaža Lj. TOZD Tovarna vozil (33.123), Iskra Široka potrošnja Skofja Loka TOZD TV Pržanj (77.814), Iskra Elektrozveze Lj. TOZD TTS Lj. (30.159), Lek Lj. TOZD Farmacija (72.232), SGP Stav-benik Koper TOZD Gradbena operativa Lj. (41.331), Inte-gral LPP TOZD Mestni potniški promet (145.680) itd. Zmanjševanje cbsega nadurnega dela v globalu kaže, da združeno delo utesničuje sprejete usmeritve. 3.4. Zaposleni delavci, kj Izpolnjujejo pogoje za upoko-jitev Po podatkih, ki so jih pcsredovale OZD, je bilo konec decembra 1983 v delovnem razmerju 43 delavcev, ki so izpolnjevali pogoje za upokojitev. V gospodarskih OZD je zapcslenih 31 delavcev, v negospodarskih pa 12 z izpol-njenimi pogoji za upokojitev. Po področjih jih je največ v industriji (20), stanovanjsko-komunalni dejavnosli (7) ter izobraževanju (10). Pcklicna struktura je različna, kot npr.: čuvaj (4), dela-vec brez poklica (4), finančni tehnik (3), ekonomski tehnik (3), razredni učitelj (2). dipl. strojni inž. (2), dipl. oec. (3), ak. gl. pianist (2). Največ delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, je zaposlenih v: KOT Tcvarna kovinskega okovja Tacen (4), Iskra IEZE Lj. Stegne DSSS (2), Slovin Slovenijavino Lj. TOZD Vinar-stvo (5) ter TZ Litostroj Lj. TOZD Inštitut za razisk. in pro-jekt. Lj. (2). 3.5. Dodatno zaposlovanje do ene tretjlne polnega de-lovnega časa v drugi OZD Zakon o delovnih razmerjih v 74. členu opredeljuje, da sme delavec, ki dela poln delovni čas, izjemcma delati še v eni temeljni organizaciji, vendar največ tretjino polnega delovnega časa po poprejšnjem soglasju organov uprav- Ijanja obeh crganizacij, in sicer kadar gre za dela oziro-ma naloge: — strokovnjakov, katerih sodelovanje je iz strokovnih razlogov nepcgrešljiva strokovna pomoč pri proučitvi, ure-janju in izvajanju za temeljno organizacijo zahtevnejših ali pomembnejših nalog ali vprašanj, če ne gre za avtorska dela; — v temeljni organizaciji v izobraževalni in kulturni de-javnosti, kjer je smctrno sodelovanje slrokovnjakov s prak-so; — strokovnjakov, glede katerih je koristno, da se na tak način zagotovi njihovo sodelovanje pri znanstveno-razisko-valnem delu, če ne gre za avtorska dela; — pri sodelovanju v delu raznih stalnih kolegijskih te-les, narava dela pa zahteva sodelovanje strokcvnjakov. Po podatkih OZD je v letu 1983 delalo do ene tretjine delovnega časa v drugi OZD 127 delavcev ali za 1,6% več kot v enakem obdobju 1982 (125). Pri tem je bilo oprav-Ijenih 47.131 delovnih ur ali za 8,4% man| kot 1932. V primerjavi z letnim delovnim fondom zaposlenih je Pilo na ta način opravljenih 0,06% delovnih ur Zanimivo je, da večina delavcev opravlja do ene tretjine delovnega časa v negospodarskih organizacijah (124 ali 97,6% od vseh), prav tako je tudi opravljenih ur največ v negospodarstvu (46.671 ali 99,0% od vseh). Po področjih prednjači izobraževanje, znanost in kultu-ra z 98 delavci (77,2 %). Med OZD imajo največ tako za-poslenih delavcev v glasbeni šc'i Franc šturm (29),Lito-stroju TOZD Srednja šola tehniških strok Ljubljana (50), univerzi Edvarda Kardelja, Višja iehniška varnostna šola Ljubljana (15), KC TOZD Specialistično-hospitalni oddelek Emona Lj. (8) ter UKC Lj. TOZD Interna klinika dr. P. Der-žaja Lj. (6). Ceprav cpravljen obseg dela glede na celoten razpolož-Ijivi delovni fond ni posebej velik, pa naraščanje te obli-ke dela v združenem delu lahko delno pojasnimo kot kompenzacijo za zmanjševanje obsega nadurnega in po godbenega dela. Pri ugotavljanju izkoriščenosti delovnega časa je potreb-no torej upoštevati tudi dcdatno delo do ene tretjine de-lovnega časa v drugi OZD. 3.6. Izmensko delo Pomemben ekonomski kazalec, vsaj kar se tiče izkori-ščenosti osncvnih sredstev, ki ima neposreden vpliv na obseg zaposlenosli, je izmensko delo. S povečanjem ob-sega izmenskega dela se v sedanjih pogojih gospodarske stabilizacije iščejo možnosti za dodatno zaposlovanje de-lavcev in dviganje produktivnosti. V celotnem združenem delu občine dela po podatkih OZD v eni izmeni 75,7% vseh zaposlenih, 16,8% v dveh izmenah, 2,8 % v treh izmenah ter 3,9 % v turnusu. V go-spodarskih panogah dela v eni izmeni 75,8 % vseh zapo-slenih, v dveh izmenah 16,9%, v treh izmenah 3,0% ter v turnusu 3,5 % zaposlenih. V negospodarstvu pa dela v eni izmeni 75,4% delavcev, v dveh izmenah 16,0%, v treh izmenah 1,2% ter v turnusu 7,5% zaposlenih delavcev. Med posameznimi področji izstcpa v pozitivni smeri go-stinstvo in turizem, kjer dela v eni izmeni 54,6 % delav-cev, v dveh izmenah 43,1 % ter 1,6% v turnusu. 3.7. Izpolnjevanje minimalnih standardov pri zaposlovanju Vprašanje, ali OZD pri zaposlovanju novih delavcev iz-polnjujejo pogoje minimalnih standardov po samouprav-nem sporazumu o usklajevanju načrtov zaposlovanja, je bilo razdeljeno na tri dele, in sicer na: — bivalne (stanovanjske) pogoje, — organizacijo prehrane, — cstali pogoji. V zvezi z vprašanjem o zagotavljanju bivalnih pogojev 59 OZD ni dalo odgovora. Od 299 odgovorov pa je 71,2% OZD c ;enilo, da izpolnjujejo pogoje v celoti, 28,8% pa je mnenja, da teh pogojev ne zagotavlja. OZD v gospodarstvu rešujejo bivalne prostcre ustreznej-še kot v negospodarstvu. V celoti izpolnjujejo pogoje 78,7 c Jstotka OZD (negospodarstvo 43,7 %), ne izpolnjujejo pa 21,3% OZD (negospodarstvo 56,2%). Organizacija prehrane je bolj zadovoljiva, saj 87,8 % OZD v celoti zagotavlja te pogoje, 12,2% OZD ne zago-tavlja pogcjev organizirane piehrane. Tudi na tem pod- ročju je urejenost boljša v gospodarskih OZD kot v nego-spodarskih. Ceprav je aktualnost zagotavljanja minimalnih standar-dov nekcliko zmanjšana zaradi upočasnjene rasti zaposlo-vanja oziroma manjšega priseljevanja. pa le zaskrbljuje dejstvo, da je še vedno vrsta OZD. ki na tem področju niso praktično nič napravile. V teh OZD bo potrebnc v bo-doče še bolj pretehtati upravičenost dodatnega zaposlova-nja. 3.8. Kratka informacija o štipendiranju za leto 1983 v občini Ljubljana-Šiška Tretje leto teče, kar sc bili sprejeti novi dopolnjeni sa-moupravni sporazumi o štipendiranju in drugo leto, kar ob akcijah usklajevania letnih načrtov zaposlovanja vključu-jemo tudi usklaievanje planiranja štipendij Ta prizadeva-nja že kažejo rezultate. Dc preteklega leta smo opažali upad kadrovskega šti-pendiranja, naraščanje nepodeljenih štipendij ter nizko kvalifikacijsko strukturo (predvsem na III. in IV. stopnji za-htevnosti). V lanskem letu so se ti negativni trendi spremenili. Kaže se celo povečanje števila razpisanih štipendij. V občini Ši-ška je bilc za šolsko leto 1983 84 748 razpisanih štipendij, za šolsko leto 1984 85 pa |ih je v skupnem razpisu 796. Pričakujemo. da bo nekaj organizacij štipendije razpisalo tudi še samostojno. Aktivnih kadrovskih šupendistov v cbčini Siška je 1113. Stevilo nepodeljenih štipendij je v primerjavi s šolskim letom 1982 83 manj. (V letu 1982/83 — 204, 1983/84 pa 153). Iz tega lahko sklepamo. da je bil lanski razpis, razen za izrazitc ceticitarne poklice. realiziran za razliko od prejšnjih let. ko smo opažali fiktivne razpise. Se vedno pa obstajajo nekalera neskladja. Primerjava med razpisom in namerami v okviru mesta kažejo, da ima-mo za usmeritve v kmetijstvu. računalništvu, naravoslovju in matematiki premalo razpisanih štipendij. Najviš|e število razpisanih štipendij v Ljubljani bo v ko-vinsko-predelovalni industriji (1126). kar je trikrat več kot je namer. Podobno je v metalurški, živilski in rudarski usmeritvi. Občutno več izobraževalnih namer kot je raz-pisanih šiipendij cpažamo v kmetijstvu. naravoslovju in matematiki, pedagogiki, kulturi. geodeziji, grafiki, farmaciji in zdravstvu. V ostalih usmeritvah je razmerje kolikor to-liko usklajeno. Odnos med proizvodnimi in neproizvcdnimi poklici je že v preteklem letu presegel usmeritev 70 : 30 v prid proizvod-r.im, v letošnjem letu \e to še izraziteje. zato obstaja bo-jazen. da prehajamc v drugo skrajnost. enostransko ka-drovsko reprodukcijo in tudi socialno diferenciacijo. Z akcijo strokovne službe je potrebno animirati organizacije še za višji razpis. zlasti v OZD, ki ne štipendirajo in ti-stih, ki so nosilke razvoja v občini in premalo štipendira-jo. Opredeliti je pctrebno vzroke za takšno stanje ter šlršo javnost opozoriti na morebitne pojave zaprtosti. Posebej bo ootrebnc animirati obrtnike. ker se praktično v razpis ne vkl|učujejo. Združeno delo bo potrebno opozoriti, da prične s šti-pendiranjem tudi za neprcizvodne poklice. Tudi mestna izobraževalna skupnost se je v zadnjem trenutku odločila. da ne bo razpisala nobene štipendije. Tako v Ljubljani ni niti ene razpisane štipendije za peda-goške poklice. Ta nesklad|a se delno lahko kc:igirajo s štipendi|ami iz združenih sredstev, le da so do te štipendije upravičeni le učenci in študentje z nižjimi dohodki. V tem šolskem letu v občini Siška prejema šlipendijo iz združenih sredstev 198 štipendistov. do dcpolnilne štipendije h kadrovski pa je upravičeno 87 štipendistov. Večina izhaja iz družin, ki imajo dohodek na družinskega člana do 4.300 din (182). Povprečna višina štipendije iz združenih sredstev je za srednje približno 2.300 din. za visoke pa 2.800 din. Višina štipendije iz združenih sredstev je odvisna cd dohodka na člana družine, od kraja šolanja in uspeha. Giblje se od 574 din (4% povpr. doh. v SRS v letu 1982) in 9.480 dln (odličen študent brez dohodkov. ki se šola izven kraja stal-nega bivališča z dodatkcm za stroške študentskega doma). Seveda so te štipendije le prehodne — za tisti čas, dokler si ti učenci oziroma študenti ne uspejo pridobiti kadrovske šlipendije. Strokovna služba skupnosti za zaposlovanje obvesti vse štipendiste o prostih kadrovskih štipendi|ah. V preteklem letu se je uspelo preusmeriti le 10 kandida-tov, čeprav bi glede na nizke dohodke ravno ti morali imeti prednosl pri pridobitvi kadrovske štipendije. Delno je temu razlog ta, da se izobražujejo za neproizvodne po-kiice, za katere je razpisano malo kadrovskih štlpendij, delno pa tudi ta, da kadrovske službe ne poznajo dovolj določil samoupravnega sporazuma o štipendiranju in zavr-nejo kandidata, češ da štipedijo že ima. Primerjava med razpisom kadrovskih štipendij in izobra-ževalnimj namerami v letu 1984 v občini šiška Za leto 1984 se je v občini Siška odločilo 1046 osnovno-šolcev za nadaljevanje šolanja v različnih programih usmerjenega izobraževanja. Za isto obdobje so delovne organizacije v občini Šiška razpisale 635 kadrovskih šti-pendij do vključno V. stopnje šolanja, za VI. in VII. stop-njc pa je razpisanih 161 štipendij. To pomeni, da bi z njimi pokrili 60,7 % možnih potreb, če bi se vsi učenci občine Siška odločili za štipendije v njihovi občini. Pc stopnji zahtevnosti šolanja je največ štipendij name-njenlh IV. in V. stopnji, presenetljivo veliko pa jih je raz-pisanih tudi za VII. stopnjo (114), za VIII. stopnjo pa ni raz-pisane nobene. Pri pregledu in primerjavi števila nameravanih vpisov v srednje šole po usmeritvah in številu štipendij za posa-mezne usmeritve pa je za Šiškc značilno: 1. Največ učencev se namerava šolati za poklice ko-vinsko-predelovalne usmeritve (118) in za to področje je razpisano tudi največ štipendij. Za prvih pet stopenj jih je razpisanih kar 393. 2. Za šole ekoncmske usmeritve se je odločilo 115 učencev, vendar pa je za srednje šole namenjeno le 31 štipendij. 3. Elektrotehniška usmentev je tretja najbolj oblegana s trani učencev občine Siška. Tu je razmerje le navidezno boljše, saj je več kot polcvica štipendij namenjena študiju na VI. in VII. stopnji, tako da za srednjo šolo ostane borih 59 štipendij za 133 učencev. To so usmeritve, na katerih se narr.erava šclati največ osnovnošolcev iz Siške in videti je, da bo šiipendij pre-malo, razen seveda na kovinsko-predelovalni usmeritvi. Za vse ali skoraj vse učence pa bi lahko priskrbeli štl-pendije za usmeritve kot so: živilska, gozdarska, tekstilno-tehnolcška in obutvena. kemijska in metalurška. Za meta-lurško usmeritev je na voljo precej štipendij, vendar pa nihče od osnovnošolcev ne namerava v te šole. Slabše ali celo zelo slabo pa je s kmetijsko panogo. V družbenih dokumentih je prioritetna panoga. ki je po-membna za stabilizacijo. vendar pa vsaj v občini Siška za njo ni zanimanja, niti s strani učencev (3) niti s strani delovnih organizacij. V občinj namreč ni razpisana niti ena štipendija za tc področje šolanja. Delovne organizacije v občini Šiška »očitno« ne bodo potrebovale niti kadrcv iz usmeiitev; zdravstvo, kultura, pedagoška. družboslovna in naravoslovno-matematična. saj sta razpisani le dve štipendiji — ena za naravoslovno-matematičnc usmeritev in ena za zdravstvo. Ce primerjamo namere učencev iz Siške z namerami Ijubljanskih učencev. vidlmo, da se vsaj prva štiri mesta po števllu odločitev ujemajo. Največ se jih je tako v Siški kakor tudi v Ljubljani odločilo za elektrc usmeritev, takoj za njo s!edi;o kovinsko-predelovalna, ekonomska in druž-bc 3!ovna ter upravno-administrativna usmerjtev. ZAKLJUCKI IN PREDLOGI 1. Na osnovi zbranih podatkov lahko ocenjujemo, da se v združenem delu večina usmeritev iz resolucije in samo-upravr.ega sporazuma c usklajevanju letnih načrtov zapo-slovanja ustrezno uresničujejo: — stopnja rasti zaposlenosti presega za 0.6 %> z reso-lucijo opredeljeno rast (za 1.0%), ne dosega pa načrtcv zaposlovanja v OZD, ki se ob koncu leta marsikje kažejo kot nerealni (povprečna letna rast je znašala glede na enako codobje lani 1,6% v družbenem sektorju). Na po-rast števila so vpllvale tudl nekatere priselitve nekaterih OZD v občino; — število iskalcev zaposlitve se je v primerjavi s sta-njem ob koncu leta 1982 zmanjšalo (za 37 oseb); — zapcslovanje pripravnikov je po obsegu usklajeno z usmeritvami iz samoupravnega sporazuma o usklajeva- nju letnih načrtov zaposlovanja (510). Pn zaposlcvan|u pripravnikov je bilo 39,2 % spreietih za določen čas; — pogodbeno delo je takc po obsegu (indeks 92,3) kot po izplačilih za opravljeno delo v upadanju (indeks 77,5): — nadurno delo je po obsegu v upadanju (indeks 82,6), izplačila za nadure pa sc nominalno nekoliko večja: — med zaposlenimi je vse manj delavcev. ki že izpol-njujejo pogoje za upokojitev (43); — v združenem delu se proučujejo možnosti za pove-čanje cbsega izmenskega dela, ki je zaenkrat še precej nerazvito; — večina OZD zagotavlja pri zaposlovanju novih delav-cev pogoje mir,imalnih standardov. — pozitivni trend se kaže v politiki štipendiranja, pri čemer se povečuje število razpisanih kadrcvskih štipendij. 2. Sestavni del obravnav periodičnih obračunov mora v združenem delu postati tudi problematika zaposlovanja predvsem z vidika uresničevanja lastnega načrta oziroma samoupravnega sporazuma o usklajevan u lelnih načftov zaposlovanja. 3. V vseh tistih OZD. kjer bistveno odstopajo od uresni-čevanja sprejetih usmeritev, bcdo organi skupnosti v pove-zavi z ostalimi odgovornimi dejavniki v občini ocenili ta odstopanja in predlagali potrebne ukrepe za odpravo teh pomanjkljivc sli. 4. Akcijo sprejemanja sporazuma je potrebno organizi-rati tako, da bodo k sporazumu pristopile tudi tiste OZD. ki ga v letu 1983 niso sprejele. Letni načrt zaposlovanja za leto 1984 v občini Šiška Občinska resolucija v občini Siška predvideva rast za-poslenosti nfjmanj 1,0%, pri tem je rast družbenega pro-izvoda planirana 1,5% in 0,5% rast produktivnosti. Potrebe po kadrih glede na občinsko resolucijo 1984 (najmanj 1,0%) predstavlja 360 dodatnih potreb in 910 na-domestnih potreb (2,5% vseh zaposlenih), torej 1,270 po-treb. To pomeni, da bo razlika med prilivom in potrebami negativna (—162) z ozirom na večje potrebe OZD (1.270) in prilivom (1.108). Ob ugodni strukturi kadrov bi se ce-lotni priliv lahko zaposlil. Vendar tudi v letu 1984 pričakujemo določena strukturna neskladja med potrebami in prilivom, in s tem bo en del potreb zaradi premajhnega priliva ostajal še vedno ne-pokrit (deficitarni profili), po drugi strani pa se določen del priliva brez predhodne preusposobitve ne bo mogel za-posliti (suficit). Iz letnih načrtov zaposlovanja za leto 1984 so OZD na-črtovale povprečno stopnjo rasti zaposlovanja za 4,2 % Potrebe po delavcih za nedoločen in določen čas (na-domestne in dodatne vključno s fluktuacijo) je 1.402, po pripravnikih (dol. in ned. č.) pa 442 oziroma 25,6 % za do-ločen čas. Skupne potrebe po delavcih in pripravnikih so 1.844. OZD predvidevajo 49 (44,9% s strokovno izobrazbo) ekonomskih in tehnoloških presežkov delavcev. Priliva iz šol bo v letu 1984 — 1.108 diplomantov pri ka-terih bo 71.8% strokovnih kadrov od vključno II. stopnje navzgor. Na podlagi letnih načrtov zaposlovanja z naslovom ••Načrt zaposlovanja za leto 1984« (MK-LP/84) je bilo v obdelavo vključenih vseh OZD 65,5% s 87,6% vseh za-poslenih v občini, pri čemer so OZD planirale 4,2 % pov-prečno stopnjo rasti zaposlovanja. Pri skupnosti za zaposlovanje smo z ostalimi podpisniki 23. čl. DD (sindikat, mladina) v mesecu februarju 1984 opra-vili usklajevanje pri tistih OZD, ki so najbolj odstopala od oačrtovane politike, s ciljem odpraviti najbolj očitna ne-sklad|a. Pri izboru OZD smo se naslonili na določene kriterije, ki v napovedih po posameznih kazalcih izkazujejo največja odstopanja. Uporabljeni so bili naslednji kriteriji: 1. OZD, ki izkazujejo nad 50% večjo rast zaposlenosti od predvidene z občinsko resolucijo (če hkrati predvide-vajo relativno manjšo rast dohodka na delavca od rasti dohodka). 2. OZD z izgubo (po podatkih SDK za 9 mesecev 1983), ki napovedujejo večje potrebe po novih delavcih. 3. OZD, ki v okviru napovedanih potreb od II. stopnje navzgor sploh ne predvidevajo zaposlovanja pripravnikov. 4. OZD, ki v okviru potreb po pripravnikih napovedujejo več kot 50% njihovega vključevanja za določen čas. V I. fazi je bi'o izbranih 23 OZD, pri katerih je bila oprav-Ijena uskladitev. Skupno število zaposlenih (po stanju 31.12.1983) v teh OZD je 6.709 delavcev. Pri večini OZD predvidevajo večjo rast zaposlenosti od predvidene z občinsko resoiucijo. Vzroki, ki jih OZD navajajo so: — povečan fizični obseg proizvodnje (Lek TOZD Far-macija), — uvajanje novih programov izvozne dejavnosti (TIKI, ISKRA ZMAJ, IMP-SKIP, ISKRA), — krepitev razvojne službe (širitev plinskega omrežja mesta Ij. Eenergetika TOZD Plinarna), — aktiviranje novih zmogljivosti ter pokrivanje fluktuacije (Energetjka TOZD Butan, TOZD Komunalna energetika), — aktiviranje novih obratov, ki so se šele pred kratkim aktivirale (Litostroj TOZD Servis, TOZD Invest. vzdrževanje), ob tem potrebujejo specifične profile (serviser, vzdrževa-lec. proizvodni poklici), — močnejša frekvenca (ob špicah) v mestnem potni-škem prometu (Integral LPP TOZD Mestni potniški pro-met), — zmanjševanje nadurnega dela z obliko rednega delov-nega razmerja (SLO, LO), — ukinjanje dela po pogodbj (Energetika, DSSS), — reorganizacija Avtomontaže TOZD Grelnih naprav, — prehod iz enoizmenskega dela v dvoizmensko (Dež-nik, Litostroi). Faza usklajevanja je stalna naloga in se bo nadaljevala celo leto v sodelovanju z ostalimi podpisniki 26. čl. DD. Strokovna služba PREDLOG SKLEPA IZVRŠNEGA SVETA Izvršnj svel je obravnaval poročilo o zaposlovanju v letu 1983 in načrt zaposlovanja za leto 1984 v občini Ljubljana-Siška na svoji 109. seji dne 2.4.1984 in ga sprejel. Izvršni svet ugotavlja, da je načrt usklajen z resolucijo, zato pred-laga skupščini, da ga obravnava in sprejme. Izvršni svet