PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 77 (13.015)
Trst, sobota, 9. aprila 1988
Na mirovnih pogajanjih med Pakistanom in Afganistanom v Ženevi
Končno dosegli sporazum o mirni rešitvi afganistanskega vprašanja
Sporazum določa točen koledar umika sovjetskih čet - Zadovoljstvo v Moskvi in Washingtonu - Mudžahedini nasprotujejo podpisu dogovora med državama
ŽENEVA — Namestnik generalnega tajnika OZN in posrednik na ženevskih pogajanjih med Pakistanom in Afganistanom je včeraj sporočil dolgo pričakovano vest, da je med obema azijskima državama prišlo do dogovora o rešitvi afganistanskega vprašanja. Kdaj bo dogovor tudi uradno podpisan, še ni znano, dogovorili pa so se, da naj bi do podpisa prišlo najkasneje 14. aprila. S tem dogovorom pa je bilo tudi dokončno potrjeno, da bodo sovjetske čete začele svoj umik iz Afganistana že sredi prihodnjega meseca.
Ženevski dogovor temelji na štirih dokumentih, med katerimi prvi govori o načelih, na katerih bodo zasnovani bodoči odnosi med Pakistanom in Afganistanom, predvsem pa določa načelo nevme-šavanja v notranje zadeve druge države. Drugi dokument predstavlja dogovor med Islamabadom in Kabulom o prostovoljni vrnitvi afganistanskih beguncev v domovino, tretji dokument je izjava o mednarodnem jamstvu SZ in ZDA, zadnji dokument pa govori o medsebojni povezanosti vseh sprejetih dogovorov, predvsem pa obsega koledar umika sovjetskih čet in dogovor o nadzoru OZN o doslednem izvajanju določil sporazuma. Popoln tekst dogovora bo verjetno objavljen šele ob podpisu.
Zadovoljstvo nad doseženim sporazumom v Ženevi so takoj izrazili tako v Moskvi kot v Washing-tonu. V Moskvi je novico posredovala agencija Tass, ki je poudarila, da so z dogovorom končno izpolnjeni vsi pogoji za miroljubno rešitev afganis-
tanskega vprašanja in za dokončen umik sovjetskih čet. _
Šef kabineta ameriškega predsednika Howard Baker pa je dejal, da ZDA pozdravljajo dogovor o umiku sovjetskih čet in da to predstavlja velik dogodek. Baker pa je ob tem tudi dejal, da je zadovoljstvo ZDA še nekoliko zadržano in da želi Bela hiša najprej videti celotno besedilo dogovora, šele nato pa bodo ZDA pripravljene tudi jamčiti zanj. Šef kabineta Bele hiše je ob koncu še povedal, da si bodo ZDA še vedno prizadevale za načelo »simetrije«, kar z drugimi besedami pomeni, da bodo še naprej pošiljale pomoč mudžahedinom, če bodo tudi Šovjeti med umikom čet pomagali kabulskemu režimu.
V nasprotju z zadovoljstvom ostalih vpletenih strani pa je koalicija sedmih strank afganistanskih upornikov zavrnila ženevski dogovor. Po mnenju predsednika uporniške koalicije Hekmatyara ženevski dogovor ne bo prispeval k zaključku spopada in ne bo omogočil vrnitve afganistanskih beguncev v domovino. Mudžahedini trdijo, da se Sovjeti ne bodo umaknili zaradi doseženega sporazuma, temveč zato, ker naj bi doživljali poraze na bojnem polju. Predsednik uporniške koalicije je tudi očital Pakistanu, da se je dogovoril s Kabulom, ne da bi upošteval mudžahedine. Zato je napovedal, da uporniki ne bodo prenehali z boji, dokler zadnji sovjetski vojak ne bo zapustil Afganistana.
Bombe za Irak so imele vžigalnik
RIM — Preiskava o pošiljkah italijanskih proizvodov, ki so v Iraku postajali zloglasne protitankovske bombe »cluster«, nudi iz dneva v dan nove podatke. Včeraj se je razvedela vest, ki delno demantira prejšnje, da je Irak dobil iz Italije tudi transistorje, s katerimi so nato montirali vžigalne naprave. Teh drobnih elektronskih izdelkov naj bi jih iz Italije poslali kar tri milijone in 200 tisoč primerkov.
Irak si je tako zagotovil v Italiji malodane vse sestavne dele, iz katerih so iraški tehniki montirali dvojnike bomb, s katerimi razpolaga NATO. Poleg transistorjev pa so italijanska podjetja izročila Iraku tudi 800 tisoč rezervnih delov za pečice na plin, ki so prav tako služile pri montaži orožja. Preiskovalce naj bi pritegnile prav sumljive pošiljke transistorjev in ne »hidravličnih rezervnih delov«, kot so sporočili karabinjerji na prvi tiskovni konferenci.
Za tiskovno konferenco se je včeraj opredelil tudi Kamal Harazi, ki je odgovoren za iranske informacije o vojni. »Italija redno spoštuje embargo orožja, ki ga je kupil ali naročil Iran, Iraku pa je pošiljala kemične bombe in zdaj še sestavne dele bomb "cluster",« je izjavil Hazari, po mnenju katerega je to zgovoren dokaz, da Italija krši tudi svoj nevtralni položaj do obeh držav.
Ob zavrnitvi deželnega prispevka za SLOKI
3. strani objavljamo podrob-'jo zgodbo o rednem prispevku dežele, ki naj bi ga užival Slovenski raziskovalni inštitut SLO-o demokristjanskem vetu in končni zavrnitvi prispevka.
Popravek proračuna - in s tem vključitev Slovenskega raziskovalnega inštituta v deželni prora-. f - je predlagal slovenski de-n.ki svetovalec KP1 Ivan Bratina.
je prepričljiv in za stvar se je zavzel celo deželni odbornik za kulturo republikanec Barnaba, ki za slovenske stvari običajno ni Preveč navdušen. Socialisti so 0,b odločno za in v komisiji je zadeva kljub demokristjanskemu nasprotovanju z večino glasov Prodrla.
Očitno je prevladala normalna °gika argumentov. Slovenski aziskovalni inštitut je osrednja ^nanstveno-strokovna ustanova vencev v Italiji, je koristen za elotno deželno stvarnost, njego-a raziskovalna dejavnost je ne-farno izjemno kvalitetna in zato udi zasluži deželno priznanje in P°dporo.
Prav deželni demokristjanski Predstavniki, predvsem predsed-lk deželne vlade Biasutti, so v rrdnjem času večkrat javno in lesno izrazili pripravljenost kon-fe,no reševati odprta vprašanja ovenske manjšine. Takšna je da izjava predsednika Biasuttija a sestanku s slovenskimi pred-tavniki, ki so obravnavali pro-
blem
, svetlobnega pospeševalni-a pri Bazovici. Podobne stvari je a dvostranskem razgovoru obravnaval deželni tajnik KD Lon-SKGZ ^ 9ovoriI s predstavniki
sifdda isti deželni demokristjan-KJ tajnik Bruno Longo je postavil .o vključevanju Slorija v dežel-1 Proračun, zagrozil s krizo de-oinega zavezništva tik pred za-- luč ko m sedanje poslovne dobe f ,t?rei tudi tik pred pričetkom ° dne kampanje. V bistvu gre za aro politično voljo za reševanje Problemov slovenske manjšine, a bojazen pred desničarskimi -ZJasti tržaškimi - krogi.
B. S.
Ker so sirske in libanonske oblasti preprečile pristanek v Bejrutu
Ugrabljeno kuvajtsko letalo na Cipru Dramatične ure nad bejrutskim letališčem
NIKOZIJA Kuvajtsko potniško letalo, ki so ga preusmerili pred štirimi dnevi, je sinoči pristalo na ciprskem letališču v Larnaki, potem ko je zaman skušalo pristati v Bejrutu.
Boeing 747 družbe Kuwait Airways, ki bi moral imeti na krovu 55 oseb, je osem ur prej v dramatičnih okoliščinah vzletel z iranskega letališča Mešhed. Zračni gusarji so namreč s streljanjem in potem ko so se znesli nad nekim potnikom, prisilili iranske oblasti, da so jim omogočile vzlet. Kuvajt je takoj obsodil tako iransko odločitev, saj so se vsi bali, da bo letalo poletelo v Bejrut, kjer bi se vsa zadeva še bolj zapletla. Sirci, ki nadzorujejo zahodni Bejrut in letališče, pa niso hoteli imeti dodatnih skrbi. Ko je letalo priletelo v bejrutski zračni koridor, je kontrolni stolp bejrutskega letališča umolknil, sirska vojska pa je z vozili zatrpala pristajalne steze. Nadzornik leta se je odzval na radijske pozive poveljnika kuvajtskega letala, šele ko je ta pričel rotiti, naj za božjo voljo dovolijo pristanek, ker ima cev pištole uperjeno v teme. Odgovor je bil zelo rezek: »Tudi Libanon ima že 14 let proti sebi uperjeno orožje... ne smemo vam dovoliti pristanka, čakamo na ukaze.«
Dobri dve uri je kuvajtsko potniško letalo krožilo nad Bejrutom. Pogovor med letalom in kontrolnim stolpom je postajal vedno bolj dramatičen. Ob sporočilih, da je zdravstveno stanje
enega od sorodnikov kuvajtskega emira obupno, ker so se nad njim zračni gusarji surovo znesli, je poveljnik letala kar dvakrat poskušal s silo pristati. Ovire na pristajalni stezi so vsakič prisilile pilota, da se je ponovno dvignil. Zaman je poveljnik sporočil, da vlada med potniki prava panika, da bo moral zaradi pomanjkanja goriva poskusiti pristanek na morju, da bodo ugrabitelji v zraku razstrelili letalo, odgovor je bil vedno isti. »Lahko tudi razstrelite letalo, a na bejrutskem letališču ne boste pristali.«
Ob 19.50 po italijanskem času je letalo zapustilo libanonski zračni prostor in se usmerilo proti ciprski Larnaki, od koder je le nekaj ur prej vzletelo letalo z ameriškim državnim sekretarjem Shultzem. Larnako so podobno kot Bejrut zaprli za ves letalski promet ob 17. uri, ko se je kuvajtski boeing približeval Bejrutu.
Ko je poveljnik ugrabljenega letala kontrolnemu stolpu v Larnaki sporočil, da ima skoraj prazne rezervoarje, so mu takoj dovolili pristanek. Letalo je namreč vzletelo z mešhedskega letališča ob 12.58 po italijanskem času, tako da je že preprost račun potrdil, da se glede goriva poveljnik ne šali. Ob 20.13 se je letalo spustilo na pristajalno stezo, za talce se je končal srhljiv polet, začelo pa se je nič manj srhljivo čakanje na razvoj dogodkov.
Kuvajtski boeing 747 v nizkem letu nad bejrutskimi hišami	(Telefoto AP)
De Mita premostil zadnje programske ovire sedaj ga čakajo samo še foteljske težave
RIM Poverjeni predsednik De Mita je pred ciljem, tako da bo bržkone že v torek zvečer na Kvirinalu dokončno potrdil svoj mandat. V vsakem primeru pa bodo pred koncem prihodnjega tedna sestavili vlado. Sinoči so na peturnem sestanku stranke večine dosegle sporazum o programskem dokumentu, ki bo izhodišče za novo vlado. Najhujše ovire so premostili, medtem ko so za ponedeljek odložili razpravo o tisku, radio-televiziji in o zunanji politiki.
Ocene politikov so bile pozitivne. »Sedaj napredujemo odločno,« je dejal De Mita, ki je obenem poudaril, da je bila razprava natančna in konstruktivna, brez predsodkov in togosti. Podobnega mnenja je tudi predsednik KD Forlani, ki napoveduje za ponedeljek konec pogajanj. To napoveduje tudi sekretar PSI Craxi, ki je novinarjem
izjavil, da bo v ponedeljek »sklepni sestanek«. Craxi ni skrival svojega zadovoljstva ob rezultatih včerajšnjega kolegialnega sestanka, na katerem so razčistili vse programske nejasnosti.
De Mito čakajo sedaj le vprašanja vladne strukture. Kljub izjavam, da se niso dotaknili vprašanj sestave bodoče vlade, pa so to vprašanje gotovo načeli. Craxi je namreč izključil svoje sodelovanje v vladi, še najmanj pa kot zunanji minister. Kljub temu pa bo socialistična prisotnost reprezentančna. Craxi je tudi pohvalil De Mitovo zadržanje do socialističnih programskih pripomb, tako da bo PSI sodelovala in podprla bodočo vlado, ko bodo premostili še zadnje ovire. V bistvu ko bodo po programu sestavili »uravnoteženo« vlado, kar z drugimi besedami pomeni načelo »enakega ugleda«, po katerem z lekarniško tehtnico »tehtajo« posamezna ministrstva.
Sporazum so komunisti negativno ocenili. Podsekretar Occhetto je kritiziral tako vsebino programskega osnutka kot tudi metodologijo pogajanj. Komunisti pa predvsem obsojajo »ekshumacijo« petstrankarske koalicije, vladne formule, ki je po njihovem dokazala nesposobnost pri reševanju perečih problemov, ki tarejo državo. Določeno zadovoljstvo so komunisti pokazali le za Craxijev poseg na srečanju KPI o Evropi. Craxi je namreč poudaril, da morajo vse stranke uskladiti in dati svoj prispevek k oblikovanju zunanje politike. To bi pomenilo, da Craxi pozitivno ocenjuje zunanjepolitične smernice italijanske partije. Partijski sekretar Natta je obenem navedel, da so si stališča KPI in PSI glede na Craxijev poseg precej podobna.
G. R.
Za Davisov pokal»’ Beogradu
Zmagi Živojinovica ter Caneja
□ □ □
Namizni tenis: ženska A liga
Kras Globtrade proti vodilnemu
□ □ □
Odbojka: v državnih ligah
Farco Meblo in Val danes v Trstu
NA 10. IN 11. STRANI
Noč pouličnega nasilja v Tegucigalpi
Pet trupel pred ameriško ambasado
Tiskovna konferenca na ministrstvu za zunanje zadeve
Federacija z Albanijo ni v skladu z jugoslovansko zunanjo politiko
BEOGRAD — »Odločno zavračamo vse namige, da se je Dragiša Stepanovič ukvarjal s kakršnokoli inkriminirano dejavnostjo na račun konzularno-diplomatskih predstavništev v Švici. Proces in sodbo v Luganu proti Stepanoviču, kot tudi že poprejšnja podobna sodba proti Aleksandru Spasojeviču, pomembnim aktivistom skupnosti klubov jugoslovanskih državljanov v Švici, je povzročila začudenje in upravičeno nezadovoljstvo v Jugoslaviji, še zlasti pa med našimi državljani na začasnem delu v Švici.« To je izjavil uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Aleksander Stanič na redni tiskovni konferenci in s tem odgovoril na vprašanje glede izrečene sodbe jugoslovanskemu državljanu v Bernu.
Vse okoliščine v zvezi s sojenjem Stepanoviču in še zlasti sodba, ki so jo izrekli brez enega samega materialnega dokaza, brez kakršnekoli priče ali navedb, kdo je bil oškodovan in brez omenjanja kakršnegakoli konkretnega kaznivega dejanja in vse to na temelju nekega anonimnega pisma iz leta 1983 in iz policijske prijave priča, da gre za nekakšno skonstruirano obtožnico in montiran proces. Namesto dokaznega postopka, uporabljenega v obtožnici, se je sodišče bolj ukvarjalo s političnim položajem v Jugoslaviji, njeno ustavno ureditvijo in z mednacionalnimi odnosi. To je seveda nerazumljivo in nesprejemljivo v odnosih med državama. Potek sojenja pa daje vtis, da je imela vsa stvar neki drug namen.
Stanič je dejal, da ta sodba, izrečena v nenavadnih okoliščinah, kot tudi podobne predhodne, predstavljajo kršitev svobode in pravic jugoslovanskih državljanov, proti katerim so sprožili postopek.
Zvezni sekretariat za zunanje zadeve je večkrat in tudi tokrat protestiral pri švicarski vladi in izrazil globoko zaskrbljenost zaradi nedopustne prakse neutemeljenega preganjanja, aretacij in samovoljnega obtoževanja jugoslovanskih državljanov, ki so legalno komunicirali s
svojimi diplomatskimi konzularnimi predstavništvi v Švici. Dejal je tudi, da tako postopanje švicarskih policijskih in pravosodnih organov resno ovira uresničevanje mednarodnopravno priznanih konzularnih funkcij in realizacijo pravic jugoslovanskih državljanov, da z njihovo pomočjo dosežejo svoje ekonomske, socialne, kulturne in druge pravice.
Kaj menite o »idejah« dr. Branka Horvata, ki jih je podal v prištinski Rilindiji o jugoslovansko-albanski konfederaciji, je vprašal dopisnik Nove Makedonije. Stanič pa mu je odgovoril: »Menim, da ni potrebe, da bi se zadrževal pri scenariju prof. Horvata, ki se nanaša na reševanje položaja na Kosovu, kar zadeva koncepcijo o konfederaciji z Albanijo, pa menim, da je taka misel, četudi je le zasebno mnenje nekega profesorja, v popolnem nasprotju z bistvenimi načeli jugoslovanske zunanje politike do vseh držav, še zlasti do sosed, v nasprotju s popolnim vzajemnim spoštovanjem suverenih pravic, o nevmešavanju, enakopravnosti in vzajemnem spoštovanju, kar vključuje tudi vzajemno spoštovanje dostojanstva vsakega naroda.
Na teh načelih gradimo tudi odnose dobrososedstva z Albanijo, kar smo vzajemno potrdili na nedavnem ministrskem sestanku v Beogradu.
Novinar Politike je postavil vprašanje v zvezi z jugoslovanskim predstavništvom v Južni Koreji. Stanič je povedal: »Ob novici iz Seula o otvoritvi predstavništva Jugoslavije v Južni Koreji bi rad povedal, da gre za komercialni aranžma Gospodarske zbornice Slovenije in južnokorejske ustrezne korporacije za razvoj trgovine. Gre torej za mehanizem za učinkovitejše opravljanje komercialnih poslov zainteresiranih organizacij. To v ničemer ne zadeva vprašaiija političnih in drugih odnosov med državama, niti ne predvideva kakršnihkoli sprememb v tej smeri. Znano je, da Jugoslavija in Južna Koreja nimata diplomatskih odnosov.«
TEGUCIGALPA — Varnostno osebje ameriške ambasade v Tegucigalpi je bilo včeraj ob zori deležno posebno neprijetne najdbe. Na pločniku pred vhodom v diplomatsko misijo so namreč ležala trupla petih oseb, ki so izgubile življenje med pouličnim streljanjem, ki ga je menda povzročila silno zapletena afera o izročitvi ZDA enega izmed največjih trgovcev z mamili iz Latinske Amerike.
Aretirancu Juanu Ramonu Matti Ballesterosu je izkazalo svojo solidarnost približno 3.000 honduraških študentov, ki so se zbrali pred sedežem ameriške ambasade in zažgali ameriško zastavo ter izvod domače ustave. Požigalci so se nato spravili tudi na avtomobile, ki so bili parkirani v bližini (na sliki). V nekaj minutah jih je menda gorelo kar petindvajset in to vse zaradi izročitve človeka, ki prodaja smrt. Ballesterosova ekstradicija naj bi bila »protizakonita in protiustavna«.
Neredi na ulici so se nadaljevali v nočnih urah, ko je prišlo tudi do streljanja. Nekateri očividci trdijo, da so študentje odgovorili na streljanje iz ameriške ambasade: kdo je kriv za smrt petih oseb, ki so obležale na pločniku, pa ni še znano. Zaenkrat se je razvedela le vest, da so v trgovino z mamili menda vpleteni tudi nekateri vidni predstavniki honduraške vojske.
Po iraških napadih s kemičnim orožjem Kurdi demonstrirali po rimskih ulicah
RIM — Kurdi, ki živijo v Italiji, so se včeraj zbrali v Rimu, kjer so demonstrirali proti rabi kemičnega orožja v vojni med Iranom in Irakom. Pred uradi iraške letalske družbe v Ulici Salandra je demonstriralo približno 200 Kurdov, ki so skandirali gesla proti iraškemu voditelju Sadamu Huseinu. »Sadam bo umrl, Kurdistan bo zmagal« in »Smrt Sadamu Huseinu« sta le dva izmed tolikih gesel, ki jih je bilo včeraj slišati v Rimu.
Vojna, ki razsaja med Iranom in Irakom, je namreč močno prizadela pripadnike tega naroda, ki se mora kljub vojni vihri boriti za obstoj. Večina Kurdov (12 milijonov) živi sicer v Turčiji, kjer niso deležni velikega spoštovanja. Ne smejo se izražati v svojem jeziku, poleg tega pa niso deležni niti pravice do imena, saj jih v Turčiji sploh ne imenujejo Kurde, ampak »Turke iz gora«. Drugih sedem milijo-
nov Kurdov živi v Iranu, štije milijoni in pol pa v Iraku. Veže jih pripadnost k istemu narodu, loči pa jih vojna med obema državama. Za svojo pomoč iranskim sonarodnjakom so iraški Kurdi plačali izredno visok krvni davek, saj so bagdadski bombniki spustili na mesto Halabdžija kemične bombe, ki so povzročile na tisoče mrtvih med civilnim prebivalstvom, kot se bodo morali zdaj prepričati tudi predstavniki OZN. Po mnenju Kurdov je te izredno hude vojne akcije kriv sam Sadam Husein, zato so tudi povsem razumljiva vse prej kot prijazna gesla, ki so včeraj odmevala po rimskih ulicah.
Na sliki (telefoto AP): posnetki včerajšnjih neredov v Rimu, kjer so Kurdi demonstrirali proti rabi kemičnega orožja v iraškem Kurdistanu.
Oboroženi spremljevalec kriv smrti mlade Izraelke
V Beogradu sestanek držav v razvoju
BEOGRAD — Na sestanku visokih funkcionarjev držav v razvoju, ki v Beogradu pripravljajo sporazum o globalnem sistemu trgovinskih preferencialov (GSTP), so končali bilateralna pogajanja o vzajemnih koncesijah za določeno blago. Doslej je take trgovinske koncesije sklenilo več kot 45 držav, kar je nad vsemi pričakovanji. To dejstvo kaže na to, da države v razvoju v vzpostavitvi GSTP vidijo pravo pot za spodbujanje vzajemnega sodelovanja. To je na tiskovni konferenci povedal predsedujoči stalni predstavnik SFRJ pri ZN v Ženevi Marko Kosin.
Ker so bilateralna pogajanja končana, mora delovna skupina zdaj »odpreti« vse dosežene koncesije. Mora jih torej pregledati in jih multinacionalizirati v skladu z načelom GSTP, da bodo olajšave, ki jih sprejmeta dve državi, veljale tudi za vse ostale podpisnice sporazuma.
Druga delovna skupina, ki se ukvarja s tekstom tako imenovane beograjske deklaracije, je tudi končala posel. V dokumentu navaja, kaj je bilo doseženo v Beogradu in katere so naloge v prihodnosti za razširitev in dograditev GSTP.
Za tesnejše stike med Ljubljano in Seulom
LJUBLJANA — V Ljubljani bodo kmalu odprli gospodarsko predstavništvo Južne Koreje, ki bo omogočilo tesnejše in neposrednejše gospodarsko sodelovanje. Kasneje načrtujejo tudi otvoritev predstavništva jugoslovanskega gospodarstva v Seulu. Jugoslavija z Južno Korejo nima diplomatskih odnosov, odprtje teh predstavništev pa predstavlja trgovinski aranžma Gospodarske zbornice Slovenije in južnokorejske korporacije za razvoj trgovine.
Nedavno je Slovenijo obiskal predsednik južnokorejske organizacije za razvoj zunanjetrgovinske menjave Kotra, ki je s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije podpisal sporazum o gospodarskem sodelovanju. Na temelju tega dokumenta bodo ustanovili predstavništvo jugoslovanskega gospodarstva v Seulu.
JERUZALEM — Tirza Porat, 15-letno izraelsko dekle, ki je bila ubita v sredo v Beiti, je po vsej verjetnosti umrla zaradi strela iz orožja, s katerim je izraelski vojak Romem Aldubi streljal na Palestince. Obdukcija je namreč pokazala, da je Tirzino smrt povzročila puškina krogla, v preiskavi pa je bilo nedvoumno ugotovljeno, da so Palestinci izletnike napadli le s kamenjem.
Preiskava je tudi pokazala, da so mnogi prebivalci Beite skušali zaščititi mlade Izraelce tako, da so jih poskrili po svojih domovih. Točen potek dogodkov v sredo pa še ni znan, ve se le, da se je večja skupina vrgla na Aldubija, ki je ubil oba Palestinca. Izraelskega vojaka so hudo ranili in je bil še včeraj v nezavesti. Kaže tudi, da je drugi izraelski vojak skušal prepričati. Aldubija, naj ne strelja na Palestince, vendar zaman.
Vse to pa ni zmanjšalo napetosti na zasedenih ozemljih, predvsem pa ni zmanjšalo vse hujšega izraelskega pritiska. V Beiti so včeraj porušili še osem bivališč Palestincev, ki naj bi sodelovali v sredinem incidentu. Mnogi se bojijo, da bo na tem področju prišlo do še hujših neredov in nekontroliranih spopadov med Palestinci in izraelskimi naseljenci.
Spopadi pa so bili tudi drugod na zasedenih ozemljih in po tradicionalni petkovi molitvi je bil v Nablusu med manifestacijami ubit Palestinec, ko so vojaki začeli streljati, da bi razgnali manifestante.
Na sliki (telefoto AP): Priletni Palestinec skuša rešiti, kar se rešiti da iz ruševin lastnega doma.
Iz leta v leto več davkov v državno blagajno
RIM — V italijansko državno blagajno se iz leta v leto steka vedno več davkov. Tako so v februarju unovčili 15.783 milijard lir, kar je 16,1 odstotka več kot februarja lani. V prvih dveh letošnjih mesecih so davčni prispevki znašali 35.256 milijard lir, kar predstavlja 16-odstotno povečanje. S tem se samo nadaljuje izredno hitro naraščanje državnih dohodkov v obliki davčnih prispevkov.
Pri tem velja omeniti, da so se državni dohodki od davkov na premoženje in dohodek povečali za 21,1 odstotka. To povečanje gre predvsem na račun davkov Irpeg (23,6-odstotna rast), Ilor (39,9-odstotno povečanje) in nadomestnega davka, ki je narasel za 29,9 odstotka.
Dohodki od davka Irpef so narasli za 14,8 odstotka. Posredni davki na podjetniško dejavnost so narasli za 8,9 odstotka, precej pa se je povečal priliv od davkov na register in dohodki od kolkov. Ti dve postavki sta v državno blagajno letos prinesli za 31,5 oziroma 34,1 odstotka več kot lani.
Večji so bili tudi dohodki od davka Iva. Povečali so se za dobrih 10 odstotkov, pa čeprav so medtem zmanjšali davek Iva na uvoz za 3,7 odstotka-Nekje na ravni mesečnega povečanja je tudi rast dohodkov od davkov na proizvodnjo, potrošnjo in na carinske dajatve. Ti so letos narasli za 14,5 odstotka, z dohodki od državnih monopolov pa je v državno blagajno prišlo februarja letos 26,1 odstotka več kot februarja lani. Da so Italijani ljubitelji iger na srečo, potrjuje podatek, da so se dohodki od lota in loterije v pri; merjavi z lanskim februarjem povečali kar za 71,1 odstotka.
Spet diskriminacija na račun Slovencev
Za deželno večino SLORI ni vreden rednega prispevka
Proti Slovenskemu raziskovalnemu inštitutu je bila najostrejša KD
čeprav so socialisti javno izrazili obžalovanje, da so se morali izreči v tem smislu. Namesto vpisa v seznam in rednega finančnega prispevka je Slori dobil le zagotovilo, da bo stvar rešena. Resolucija, ki je bila sprejeta, pa v isti sapi poudarja nujnost upoštevanja pluralizma.
Kaže, da je bil v nasprotovanju Sloriju najostrejši deželni tajnik KD Longo, ki je menil, da so mu hoteli socialisti s privoljenjem na komunistični popravek metati »politična« polena pod noge. Del tržaške KD pa se je zbal, da bi morebitni prispevek Sloriju izzval zelo ostre reakcije med nazadnjškimi silami, še zlasti če ne bi dali prej prispevka tudi ustanavljajočemu se študijskemu centru za probleme istrskih beguncev. In železna predvolilna logika je prevladala, čeravno se v njej niti nekateri vidni predstavniki večinske stranske niso povsem spoznali. V zagati je bil zlasti predsednik deželne vlade Biasutti, ki je pred nedavnim na javnem srečanju s prebivalci Vzhodnega Krasa sprejel vrsto obveznosti za rešitev problema sin-hrotrona. Biasutti se zato ni hotel izreči ne za ne proti popravku o Sloriju in je zapustil dvorano nekaj trenutkov pred glasovanjem.
TRST — Slovenski razsikovalni inštitut Slori tudi letos ne bo dobil rednega deželnega prispevka. Zadovoljiti se bo moral z resolucijo, s katero se je deželna večina obvezala, da bo vprašanje uredila, pri tem pa je dodala, da je tudi v primeru Slorija treba upoštevati pluralizem. Tako se je v preteklih dneh na Deželi še eno poglavje končalo z diskriminacijo Slovencev.
Za kaj pravzaprav gre? Vse se je začelo pred nekaj tedni, ko so v pristojni deželni komisiji obravnavali deželni proračun, kateremu je priložen poseben seznam ustanov, ki jih Dežela finansira s svojimi prispevki. Med navedenimi je tudi deseterica inštitutov, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo kot Slori. Zato je slovenski komunistični svetovalec Ivan Bratina predložil popravek, s katerim je predlagal, naj bi tudi Slori uvrstili med omenjene ustanove. Na ta način bi tudi Slovenskemu raziskovalnemu inštitutu zagotovili redno finansiranje. Predlog so osvojili tudi socialisti in republikanci (baje je s popravkom soglašal tudi odbornik Barnaba), komisija ga je odobrila in vse je kazalo, da bo Slori dobil
pomembno priznanje in tudi prispevek.
Tedaj pa se je zataknilo. Krščanska demokracija, ki s popravkom ni povsem soglašala, je ocenila socialistični pristanek na komunistični predlog kot poskus političnega vsiljevanja njej neustreznih sklepov. Zato je bil na pobudo KD sklican sestanek predstavnikov večine, na katerem so razpravljali predvsem o prispevku Slovenskemu raziskovalnemu inštitutu. Kaže, da je razprava trajala več ur in da je bila zelo ostra, saj naj bi večinska koalicija tvegala razbitje in torej krizo. Pod ostrim pritiskom KD so bili socialisti in republikanci prisiljeni popustiti in umakniti podporo komunističnemu amandmaju. Tako je komisija nekaj dni potem zavrnila v celoti člen, ki je vključeval Slori med ustanove, ki naj bi bile deležne rednega prispevka.
Epilog tej žalostni zgodbi je bilo glasovanje v deželnem svetu. Ivan Bratina je spet predložil svoj popravek, ki sta ga podpisala tudi predstavnik DP Cavallo in predstavnica MF Puppinijeva. Vendar tudi podpora teh dveh gibanj ni zalegla. V skladu z dogovorom je večina glasovala proti popravku,
Koper: arhiv se bo preselil v bivši samostan klarisinj
KOPER — »Adaptacija nekdanjega samostana in cerkve sv. Klare je vsekakor vzorčen primer sodobnih prizadevanj na področju reševanja arhitekturnih in spomeniškovarstvenih nalog, zlasti v Kopru, ki je nemalokrat doživel opustošenje spomeniške urbane in arhitekturne dediščine,« je med drugim ugotovila komisija, ki je ocenjevala elaborate za prenovo nekdanjega samostana klarisinj v Kopru. V prostorih tega samostana in cerkve sv. Klare naj bi v prihodnjih letih dokončno lokacijo dobil Pokrajinski arhiv Koper.
Dolgoletna prizadevanja za rešitev prostorskih problemov Pokrajinskega arhiva za šest južnoprimorskih občin so končno začela dobivati epilog. V koprski občini, ki si najbolj prizadeva rešiti ta problem, so določili dokončno lokacijo za arhivske prostore, kolektiv arhiva in družbeni organi v okviru te ustanove pa so uspeli doseči, da so za prvi korak pri urejanju prostorskih problemov »našli« tudi potrebna sredstva. V prvi fazi 78 milijonov din za začetek adaptacije cerkve sv. Klare. Ta del adaptacije, pa tudi vse naslednje faze za celovito ureditev arhivskih prostorov z več kot 2500 kvadratnimi metri površine, so v Kopru predstavili v atriju Pokrajinskega muzeja v Kopru. Ocenjevalna komisija, ki jo je vodil arhitekturni kritik Stane Bernik, je izbrala načrt Kraškega zidarja oziroma skupine arhitektov, ki jo je vodil Vojteh Ravnikar.
DUŠAN GRČA
Solimbergo na obisku v Istri in na Reki
. TRST — Sinoči se je zaključil tridnevni obisk predsednika deželnega veta Furlanije-Julijske krajine Paola Solimberga v Istri in na Reki, kjer se n-iS Podpredsednikom skupščine Claudiom Tonelom srečal z vrsto predstav-nikov družbenopolitičnih sil.
s	v četrtek se je predsednik deželnega sveta F-JK Paolo Solimbergo
seri • s Predstavniki Unije Italijanov iz Istre in z Reke, ki jih je vodil pred-r ?d.Ik organizacije Silvano Sau. Solimbergo se je sestal tudi z nekaterimi skrmi političnimi voditelji; na vseh teh srečanjih ga je spremljal italijanski " heraini konzul v Kopru Felice Scauso.
£ S podpredsednikom Tonelom je predsednik Solimbergo včeraj obiskal enter za zgodovinske raziskave v Rovinju, sk «® vseh teh srečanjih sta najvišja predstavnika predsedstva deželne kjdPsčine Furlanije-Julijske krajine s političnimi sogovorniki in predstavni-v .n9e govorila o aktualnih problemih, predvsem pa o vprašanjih, ki zade-D stanje italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Beseda je takla o F oblemih kulturnega značaja, o vprašanju šolstva, predvsem pa o družbeni v.l^nosti italijanske manjšine v luči možnih oblik podpor, ki bi jih deželna n *da Furlanije-Julijske krajine lahko nudila italijanski narodnostni skup-st> v Jugoslaviji.
Alpe-Jadran v malem:
Obisk iz Nove Gorice v Celovcu
CELOVEC — Mesti Celovec in Nova Gorica sta pobrateni že nad 25 let. Ta pogodba se je odražala doslej predvsem- v medsebojnih obiskih in ogledih komunalnih naprav, od srede naprej pa se obeta neke vrste višek: uradna delegacija iz Nove Gorice pod vodstvom predsednika občinske skupščine Danila Bassina in predsednice Izvršnega sveta Jolande Slokar se je na razgovoru v celovškem Rotovžu pogovarjala s celovškimi politiki o sodelovanju Celovca v kulturnem centru v Šmartnem. Do podrobnega sporazuma sicer še ni prišlo, za naslednje leto se obeta podpis pogodbe o sodelovanju. Sploh pa je bila pažnja razgovorov o nadaljnjem sodelovanju posvečena novim oblikam in možnostim, saj izmenjava likovnih razstav ne more zadostvovati za vedno.
V okviru obiska je predsednik skupščine Bassin poudaril tudi dejstvo, da je Nova Gorica prav zaradi svoje geopolitične lege tudi impulz za mednarodno sodelovanje in sožitje. »Ob stičišču treh narodov in treh kultur lahko mnogo prispevamo k prijateljstvu med narodi«, je dejal Bassin, nato pa poudaril interes Nove Gorice, da na Koroškem ne bi prišlo do ločevanja otrok v šolah po jezikovnih kriterijih, saj bi s tem bila osporavana oziroma izničena tudi zamisel pobratenske listine med občinami Celovec - Nova Gorica - Gorica, torej malega »otroka« delovne skupnosti Alpe-Jadran.
Delegacija iz Nove Gorice si je nato ogledala tudi Mladinski dom slovenskega šolskega društva v Celovcu, obisk na Koroškem pa je zaključila v Bilčovsu, kjer je imela posvet s predstavniki Zveze slovenskih organizacij.
ANDREJ MOHAR
Na volitvah ne bo
skupnih list PSI - PSDI
TRST — Vse vesti, po katerih naj bi prišlo do sestave skupnih list med PSDI in PSI na prihodnjih upravnih in deželnih volitvah so brez vsake osnove. Tako je zagotovil senator Antonio Cariglia, nedavno izvoljeni generalni tajnik socialdemokratske stranke na sestanku z načelnikom svetovalske skupine PSDI v deželnem svetu F-JK Nemom Gonanom, ki je bil pred dnevi v Rimu. Do sestave skupnih list ne bo prišlo, je še dodal Cariglia, zaradi spoštovanja zgodovine, tradicij in različnih korenin, iz katerih sta zrastli obe stranki.
Po mnenju senatorja Cariglie so odnosi med obema strankama odlični; možno jih je še izboljšati v vsaki teritorialni stvarnosti, vendar pod pogojem, da se spoštujejo bistvena pravila korektnosti. Cariglia je vsekakor priznal, da določeni prestopi iz ene v drugo stranko mimo vsake druge ugotovitve ustvarjajo napetost in ne večajo moči reformističnega gibanja v njegovi celoti.
Senator Cariglia je načelniku socialdemokratske skupine v deželni skupščini Gonanu tudi zagotovil, da bo obiskal Furlanijo po rešitvi vladne krize.
Na sestanku je bil nadalje govor o bližajoči volilni kampanji, ki za socialdemokratsko stranko prav gotovo ne bo lahka.
3.200 kandidatov za 100 delovnih mest
VIDEM - Tri med največjimi šolami v Vidmu Malignani, Marino-ni in Zanon -- bodo odprte tudi jutri, v nedeljo. Šolskih vrat ne bodo odprle za profesorje in dijake, ampak za 3.172 kandidatov, ki so se odzvali vabilu Italijanskega instituta za socialno skrbstvo (INPS). Le—to je namreč na državni ravni razpisalo natečaj za 1.750 delovnih mest tehničnega pomočnika, ki jih bo institut zaposlil v svojih avtomatiziranih arhivih. Za natečaj se je v Italiji prijavilo 167.000 kandidatov.
Ni še znano, koliko novih tehničnih pomočnikov bo institut INPS zaposlil v Furlaniji-Julijski krajini; znano je le, da je v Trivenetu na razpolago vsega skupaj 224 novih delovnih mest, iz česar je možno sklepati, da se bo jutri v Vidmu 3.172 kandidatov iz naše dežele, med katerimi so pretežno mladi, potegovalo za kakih sto delovnih mest. Mesečni osebni dohodki zmagovalcev natečaja se bodo sukali okrog milijona lir.
»Morda bi jo morala sama vprašati.«
^	. aye se je skoraj ustavilo srce ob misli na vse številne
Cl' ki jih je bila Anne prespala pri njih in ko ni nikoli cesar posumila. Kaj, če Gail sploh ni bilo doma? Ali še Jok56' j6'" če je ta moški bolan... Faye je začela An Te9a ni m°gla V6Č prenesti, še posebno pa ne z ^ ne- Skočila je na noge. »Ta trenutek grem ponjo.« Toda ard je stegnil roko in se je dotaknil. za »Mislim, da bi se morala najprej pomiriti. Lahko bi Tjrešila veliko napako. Mogoče je Lionel narobe razumel izor, ki ga je videl.« Opravičujoče je pogledal sina, ker ^eProsto ni želel, da bi bilo to res. Nove tragedije ne bi Pl°?e/ Ve^ ^vladati, ta nesrečni otrok pa se je znova za-lef ^ v.kdo ve kaj. In poleg tega ji je bilo šele sedemnajst tai ^aj M 1° bilo teže obvladati kot pri štirinajstih, pa že akrat je bilo dovolj hudo.
Faye se je z odločnim izrazom na obrazu obrnila k zu. »Mislim, da bi se morala pogovoriti z njo.«
»Krasno. Torej se pogovori, samo nikar je ne obtožuj.« u ,.„aye' ki je potrkala na Annina vrata, je imela res naj-bse namene, toda tisti trenutek, ko je Anne zagledala, je
vedela, da je prišlo do katastrofe. Osupnilo jo je, ko je prišla za materjo v studio in tam zagledala svojega brata.
»Zdravo, Li.« Toda nobeden izmed njih ni bil videti prijazen, še celo Li ne. Samo pokimal ji je. Ward pa je hitro prevzel besedo.
»Anne, prešel bom naravnost k stvari. Nihče te ničesar ne obtožuje, vendar bi radi vedeli, kaj se dogaja. V tvoje dobro, seveda.« V Anne se je zarezala slutnja katastrofe, vendar se je obvladala in njene oči niso ničesar izdale. S pogledom je preiskala njihove obraze. Ni mogla verjeti, da bi jo Lionel izdal, tudi če bi kjerkoli videl, toda motila se je. Pozneje se je zaklela, da mu ne bo nikoli odpustila. »Tvoj brat misli, da te je danes nekje videl. Mogoče pa sploh nisi bila tam, ljubica.« V najskrivnejšem kotičku srca je molil, da bi bilo to res, da ne bi bila ona. Ni se hotel soočiti s to zadevo, poiskati moškega svoje starosti in ga obtožiti posilstva, kar je njegovo dejanje bilo v očeh zakona, kadar je šlo za sedemnajstletnico. »Bila je ena tistih restavracij, kjer prodajajo hamburgerje,« se je obrnil k Lio-nelu, »kje že, sin?« Lionel je povedal naslov in Anne je začutila, kako se ji je srce za hip ustavilo. »Toda pri tem je najpomembnejše, da se mu zdi, da te je videl z nekim moškim.«
»Kaj res? Gailin oče me je na poti domov peljal na mlečni napitek.« Jezno se je obrnila k Lionelu in v tem trenutku je bila zares lepa. Ni bila več otrok, bila je že ženska. Lionel se je tega popoldneva tega še posebno zavedal. S tem je bilo pojasnjeno njeno vedenje v zadnjem letu, zakaj se je tako dobro prilagodila novi šoli in zakaj je ni bilo nikoli doma. »Umazano misliš,« je siknila vanj.
»Poljubljala sta se.«
Besno se je zagledala v fanta, ki ji je nekoč rešil življenje. »Potem vsaj nisem topla sestra.« Njene besede so bile
skrajno zlobne, vendar mu je bilo povsem vseeno. Brez besed je stegnil roko in jo zgrabil za laket, medtem ko sta ju starša zgroženo gledala.
»Trideset let je starejši od tebe, Anne.«
»Natančneje triintrideset.« Oči so se ji bliskale. Naj gredo vsi k vragu. Nič več ji ne morejo. Zdaj je prepozno, samo Billova je še. Za vedno. Divje se je spravila nanje. »In prav prekleto vseeno mi je, kaj misli kdorkoli od vas. Vsa ta leta ni bil nihče dober z menoj,« pri tem se je za hipec ustavila in poblisnila po Liju, »razen tebe, toda tudi to je bilo že zdavnaj. Vidva pa,« s sovraštvom v očeh se je zasre-pela v starše, »vaju ni bilo nikoli, ko sem vaju potrebovala. On se mi je v zadnjih dveh letih posvetil več kot vidva v vsem mojem življenju, vidva z vajimi filmi in poslovnimi kupčijami in vajino zaljubljenostjo in vajinimi prijatelji. Še tega nista vedela, kdo sem... pa tudi sama nisem. Toda zdaj vem, vem, odkar sem srečala Billa in Gail.«
»Pa ne, da je to menage d trois?« Lionel je bil lahko prav tako strupen kot ona; starši so ju samo gledali.
»Ne, ni ko smo že pri tem. Gail niti ne ve za to.«
»Hvala bogu za to. Nora si, Anne. Postala si ljubica starega moškega. Nič drugače, kot si bila na Haightu, samo da ne jemlješ mamil. Postala si kurba za starca.« Tudi na Haightu je bil neki starejši moški, Mesec. Spominjala se ga je še. Toda Billa sploh ni bilo mogoče primerjati z njim. Zapodila se je v brata. Osvobodila je, roko in zamahnila po niem' ^a je prestregel udarec, preden je dosegel njegov obraz. Nenadonia sta se zdramila tudi Ward in Fave, skoči-la sta na noge in Faye je zavpila.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Priprave strank za junijske volitve
Zaključni koncert Primorske poje v zumejstvu
Komunisti bodo že drevi odobrili kandidatne liste
Drevi v Kulturnem domu praznik slovenske pesmi
Kot kaže bodo tudi tokrat komunisti prvi, ki bodo predložili javnosti svoje kandidatne liste za obnovitev deželnega, jrokrajinskega in občinskega sveta. Že drevi bo namreč pokrajinsko vodstvo tržaške avtonomne federacije KPI poglobljeno analiziralo predloge, ki izhajajo iz letos prvič izvedenih »primarnih volitev« po vseh komunističnih sekcijah, in bo odobrilo dokončno sestavo kandidatnih list tako za obnovitev deželnega sveta kot za tržaško Občino in Pokrajino. Kandidatne liste, ki bodo vsebovale po 14 imen za deželni svet, po 60 za tržaški občinski svet in po 24 za novo pokrajinsko skupščino, bodo komunisti uradno predstavili javnosti bržkone šele prihodnji teden na posebni tiskovni konferenci. Že sedaj pa je skoraj gotovo, da bodo glavni kandidati za deželni svet (s skoraj stoodstotno možnostjo izvolitve) pokrajinski tajnik KPI Ugo Poli, slovenski kandidat Miloš Budin in ženska aktivistka Perla Luša (s katero pa do zadnjega »tekmuje« Ester Pacor). Glede kandidatov za občinski in pokrajinski svet je znano le, da bodo komunistične liste označevale znatne prenovitve in da bo v njih tudi nekaj »neodvisnih«.
Pri drugih strankah so v predvolilnih pripravah še bolj na začetku poti. Demokristjani so komaj ustanovili posebni komisiji za izdelavo volilnega programa in za izbiro kandidatov. Pokrajinsko vodstvo KD je vsekakor
na svoji zadnji seji nakazalo glavne programske smernice, ki bodo temeljile na skrbi za okolje in kakovost življenja, na nujnosti preustroja upravnega aparata in javnih služb ter na ovrednotenju mednarodne vloge Trsta kot glavnega mesta dežele Furlanija-Julijska krajina, v vidu popolne sprostitve Skupnega evropskega tržišča v letu 1992. Pričakovati je, da bosta priprava volilnega programa in izdelava kandidatnih list terjali nekaj tednov dela, tako da bodo odločitve krajevnih demokristjanov uradno znane šele konec meseca ali v začetku prihodnjega. Že sedaj pa kaže, da bodo za deželo potrdili kandidaturo odbornika Rinal-dija (ob »novih« Vattovaniju in Calan-drucciu), za tržaško občino pa bo nosilec liste bivši župan Richetti.
Pri tržaških socialistih še niso začeli pravzaprav volilnih priprav, saj se bo šele v prihodnjih dneh sestalo pokrajinsko vodstvo, da dokončno odobri kriterije za sestavo kandidatnih list. Kaže vsekakor, da PSI nasprotuje »dvojnim« kandidaturam, kar bi lahko pomenilo, da bo Carbone samo glavni kandidat za deželne volitve, medtem ko naj bi listo za tržaško Občino vodila le sedanji podžupan Seghene in senator Agnelli. Pri Listi za Trst pa uradno še vse molči, v pričakovanju skupščine članov, ki bo prihodnjo nedeljo, in »primarnih volitev« med članstvom za izbiro kandidatov, ki bi morale potekati v naslednjih dneh.
Po treh tednih koncertov tostran in onstran meje se letošnja 19. revija Primorska poje nagiba h koncu. Prireditev Zveze slovenskih kulturnih društev in Združenja pevskih zborov Primorske se bo drevi s koncertom v tržaškem Kulturnem domu poslovila od zamejskih ljubiteljev petja. Po koncertih v Gorici, v Teru v Beneški Sloveniji, v Tržiču in na Proseku, bodo slovenski pevci nastopili še v Trstu, ob njih pa bodo kot gost zapeli tudi italijanski pevci tržaškega mladinskega zbora Claret.
V Kulturnem domu bo drevi nastopilo šest zborov: dekliška skupina So-vodenjska dekleta, moški zbor Vasilij Mirk, mešani zbor Milan Pertot, moški zbor Srečko Kosovel, Obalni oktet Izola in Mladinski zbor Claret.
Dekliška skupina Sovodenjska dekleta iz Sovodenj je bila ustanovljena leta 1984 na pobudo in v okviru tamkajšnjega društva. Od ustanovitve vodi skupino, ko jo sestavlja 12 pevk, Sonja Pelicon. Pevke se z navdušenjem posvečajo pretežno izvedbam slovenske narodne in umetne pesmi, s posebno pozornostjo pa gojijo in uvrščajo v svoj repertoar stvaritve in pesmi sodobnih, še živečih slovenskih skladateljev.
Mladinski zbor Claret iz Trsta je italijanski gost letošnje revije Primorska poje. Ta navada, da se najboj masovne pevske revije na Primorskem udeležijo tudi italijanski zbori, se že uspešno uveljavlja nekaj let. Skupina se je ustanovila leta 1985 kot nadaljevanje mlajšega mladinskega zbora. V svoj repertoar uvršča predvsem posvetno in duhovno glasbo iz renesančne polifonije, saj je številčna sestava skupine, zbor šteje 20 pevcev, tudi najbolj primerna za to vokalno zvrst. Mladinska skupina Claret nastopa na raznih zborovskih revijah v Trstu in po deželi. Leta 1986 se je udeležila tekmovanja v Vittoriu Venetu, v lanski sezoni pa se je uspešno uvrstila na deželni zborovski reviji Corovivo. Zbor vodi Fabio Nesbeda. Moški zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontove-la je nedvomno med najbolj poznani-| mi v zamejstvu. Zbor, ki se je leta
1967 poimenoval po tržaškem skladatelju Vasiliju Mirku, ima za sabo zelo bogato delovanje s številnimi nastopi in samostojnimi koncerti. Večkrat je v tem dvajsetletnem obdobju sodeloval na raznih mednarodnih tekmovanjih, gostoval med drugim na Škotskem, in bil deležen številnih priznanj. Proseš-ko-kontovelski pevci sodelujejo na Primorski poje od njenega nastanka leta 1970. Zbor so vodili razni zborovodje: do leta 1974 je zbor vodil Ignacij Ota, za njim pa sta vodstvo prevzela domačin Adi Danev in Evgen Prinčič. Od začetka letošnje sezone vadi zbor pod taktirko mladega dirigenta Mirana Žitka.
Mešani zbor Milan Pertot iz Bar-kovelj je nastal pred šestimi leti na pobudo tamkajšnjega društva. Sestavljajo ga pretežno mladi pevci iz Bar-kovelj, Trsta in okolice. Pod vodstvom mlade in sposobne dirigentke Aleksandre Pertot je zbor v teh letih kakovostno raste! in se zelo aktivno udejstvoval s številnimi nastopi in celovečernimi koncerti doma, po Sloveniji, po deželi Furlanija-Julijska krajina. Gostoval je tudi v Avstriji, pred kratkim pa je uspešno nastopil v Ravenni. Ob bogati koncertni dejavnosti je zbor že snemal za Radio Koper in Radio Trst A.
Moški zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine je bil ustanovljen leta 1946. Njegove temeljne programske usmeritve so ohranjanje tradicije borbene in revolucionarne pesmi ter izvajanje zborovskih skladb iz slovenske, jugoslovanske in svetovne literature. Pod vodstvom Klavdija Koloinija je zbor dosegel visoko kakovostno raven, ki jo potrjujejo številna priznanja na raznih republiških in mednarodnih tekmovanjih ter razna priznanja, kot so na primer Gallusova plaketa, Gregorčičeva in Kosovelova nagrada, odličje Svoboda in druga.
Danes in jutri še štirje koncerti
Danes in jutri bo na sporedu še zadnjih pet od skupno 21 koncertov letošnje pevske revije Primorska poje. Poleg koncerta v tržaškem Kulturnem domu bo drevi pevska prireditev v Dvorih nad Izolo (na tem koncertu bodo od zamejskih zborov nastopili ženski zbor Ivan Grbec iz Škednja, moški zbor Tabor z Opčin in moški zbor Valentin Vodnik iz Doline) in v Idriji (pevska skupina Števerjanci).
Na jutrišnji prireditvi v Bovcu bodo med drugimi nastopili moški zbor Žabnice, moški zbor Fran Venturini od Domja in mešani zbor Primorec-Tabor iz Trebč-Opčin. V Podnanosu pa bodo zapeli ženski zbor Prosek-Kontovel, mešani zbor Slavec iz Ricmanj, mešani zbor Primorsko iz Mačkolj in mešani zbor F. B. Sedej iz Števerjana.
Obalni oktet Izola je v današnji zasedbi nastal pred petimi leti. Skupina je delovala že prej z drugim nazivom, najprej kot Gimnazijski oktet, naposled še kot Primorski študentski oktet. Od vsega nastanka je oktet vodil Matjaž Šček, nato ga je eno leto vodil Mirko Slosar. Od prejšnje sezone vodi skupino Marko Vatovec. Oktet od nastanka sodeluje na reviji Primorska poje, z raznimi nastopi in celovečernimi koncerti pa se aktivno udejstvuje in nastopa v zamejstvu, po Primorski in po Sloveniji.
Na tržaški prireditvi bo spregovoril predsednik ZSKD Ace Mermolja. Začetek revije ob 20.30.
V Trstu je skoraj tisoč družin brez stanovanja
Stanovanjski najemniki, ki jim preti izgon, so si te dni lahko nekoliko oddahnili. Senat je namreč izdal odlok, po katerem bodo v občinah z nadpovprečno naseljenostjo - med te spada tudi tržaška Občina - ustavili stanovanjske izgone do konca leta. Odlok seveda ne rešuje velike stanovanjske krize, s katero se spopadajo domala po vsej državi, omogočil pa bo mirnejše iskanje ustreznih rešitev za vse, ki bi morali že konec septembra zapustiti stanovanje.
Zakon o pravični stanarini je bil odobren leta 1978 in vse je kazalo, da se bodo stvari vsaj za silo uredile. Dogajalo se je prav nasprotno, saj so se lastniki stanovanj raje odrekli prenizkim stanarinam in so stanovanja kratkomalo zapirali. Zakon namreč določa, da znaša letna stanarina 3,85% ekonomske vrednosti stanovanja, kar pa pomeni, da bi se lastniku, ki bi stanovanje oddajal po zakoniti ceni, kapital vrnil po 26 letih. Seveda gre tu za srednje velika stanovanja, primerna za štiričlansko družino. Drugod po Italiji so razmere naravnost dramatične, v Trstu pa bi na prvi pogled lahko sklepali, da le ni tako hudo. V resnici ni niti tukajšnjim stanovanjskim najemnikom mehko postlano. Na sindikatu Sunia, ki brani pravice stanovanjskih upravičencev in najemnikov, smo se pozanimali, kakšno je dejansko stanje. Najemnikov, ki jim preti stanovanjski izgon je ta čas približno tisoč, medtem ko je le peščica takih, ki bi se morali že zdavnaj izseliti, a tega iz najrazličnejših razlogov ne storijo. (Le ti so že podvrženi sodnemu postopku, ki ga je sprožil lastnik.) Ustanova za ljudske gradnje IACP upravlja kakih 18 tisoč stanovanj, ki pa so seveda že vsa zasedena. Prve prednostne lestvice prositeljev bo Občina objavila junija, takrat pa bo tudi dodelila 188 stanovanj v Ul. Molino a Vento. Pri sestavljanju prednostnih lestvic pridejo, v poštev predvsem družine, ki imajo stanovanjski izgon. Ponudba pa nikakor ne zadošča povpraševanju, saj je na primer leta 85 zaprosilo za ljudsko stanovanje v tem kompleksu 2.869 oseb, dodeljenih pa jih je bilo le 196. V drugem stanovanjskem kompleksu v Ul. Don Bosco pa je prosilo za stanovanje kar 3.500 upravičencev, oddali pa so jih le 250. Nesorazmerje je torej več kot očitno, kot je tudi očitno, da se bodo stvari ugladile samo, ko bo prišlo do korenite spremembe zakona o pravičnih stanarinah. Kaže pa, da tega še dolgo ne bo.
V Kulturnem domu bo drevi zapel tudi moški zbor Vasilij Mirk
Razgovor z Vincenzom di Pacejem
Kakšna bo glavna bolnica
Trst preživlja moralnega mačka
Kako prodajalci video-kaset molčijo o pornografiji
Glavna bolnišnica bo ponovno zaživela v svojem starem blesku kot pred 147 leti, ko je bila med najsodobnejšimi zdravstenimi ustanovami habsburškega cesarstva. Takšni so vsaj nameni upraviteljev Krajevne zdravstvene enote, ki so pred približno tremi tedni odobrili okvirni načrt za prenovo tega dotrajanega poslopja. Po načrtu arhitektov Corrada Be-guinota, Luciana Semeranija in Gi-gette Tamaro bo glavna bolnišnica ohranila svoj zunanji zgodovinski videz, njeno notranjost pa bodo preuredili po najsodobnejših tehnoloških in arhitekturnih načelih. Čez približno šest ali sedem let se bo torej življenjsko in zdravstveno okolje glavne bolnišnice popolnoma spremenilo in predvsem izboljšalo, kar bo seveda koristilo zdravnikom in vsem zdravstvenim delavcem, ki morajo tu delati, in bolnikom, ki bodo v prijetnejšem okolju verjetno tudi prej ozdraveli.
Predsednik nadzorne komisije glavne bolnišnice in član upravnega odbora Krajevne zdravstvene enote Vincema di Pace nam je v podrobnostih obrazložil spremembe, ki jih mislijo uvesti v naslednjih letih, in načela, po katerih so izdelali načrt. »O preureditvi glavne bolnišnice se je začelo govoriti že pred približno sedmimi leti, ko smo tudi poverili arhitektom nalogo, naj izdelajo primeren načrt. Da smo načrt odobrili šele letos, ne pomeni, da se je njihovo delo tako dolgo zavleklo, pač pa to, da smo preverili vse podrobnosti in tako dobili končno res najprimernejši načrt za preureditev tega poslopja. 4. februarja letos so nam arhitekti izročili svoj dokončni projekt, ni pa rečeno, da ga ne bomo v naslednjih letih nekoliko
spremenili,« je povedal Di Pace. Razlogi za preureditev pa so seveda na dlani. »Dosedanja situacija je bila nesprejemljiva, razlike med katinarsko in glavno bolnišnico so bile prevelike. Tako zdravniki in ostali delavci kot bolniki so v glavni bolnišnici bivali v zanemarjenem, zastarelem in v mnogih pogledih nesprejemljivem okolju. Po drugi strani pa smo želeli tudi ohraniti ta arhitekturni spomenik sredi mesta.« Koliko pa bo stala prenova glavne bolnišnice? »Pred nekaj leti smo določili proračun za obnovitvena dela, ki predvideva 49 milijard lir stroškov. Ker pa se je zadeva nekoliko zavlekla in glede na višanje cen, bo treba verjetno izdati od 70 do 80 milijard lir.« Kakšna pa bo glavna bolnišnica po končanih delih? »Glavna bolnišnica naj bi postala najsodobnejša bolnišnica v Trstu. Opremili jo bomo z najsodobnejšimi zdravstvenimi in upravnimi aparaturami. Sobe bodo imele največ po šest ležišč, večina sob pa bo urejena za pet pacientov.«
Nanovo preurejena bolnišnica bo razpolagala s skupno 884 ležišči, to je nekaj manj kot sedaj, nekaj ležišč pa bodo pripravili tudi v bližnjih poslopjih, kjer bodo uredili nekaj manjših oddelkov: psihiatrija (5 ležišč), medicina dela (15), nefrologija (15), odon-tostomatologija (35), onkologija (35), radioterapija (4) in večji oddelek za geriatrijo (80 ležišč). Načrt pa predvideva drugače popolno obnovitev avstrijske pravokotne zgradbe, hkrati pa tudi povečanje poslopja v Ul. Pietd, kjer je sedaj Center za rakasta obolenja. K že obstoječi stavbi bodo dogradili še trinadstropno hišo, kjer bo univerzitetni oddelek za odontostomato-logijo.
Glavno poslopje bodo temeljito preuredili, razen nosilnih zidov bodo namreč podrli vse ostale stene in nanovo ustvarili vse arhitektonske strukture. V podzemlju bo ostala služba za prvo pomoč, ki pa jo bodo znatno okrepili, lekarna, specialistične ambulante in skladišča. Tu pa bodo ustvarili tudi sprejemni oddelek, kjer bodo pacienti počakali na dokončen sprejem v bolnišnico. V pritličju bodo oddelki za nevrologijo, splošno medicino, dermatologijo in splošno kirurgijo. V prvem nadstropju bodo trije oddelki za splošno medicino, ki bodo nadomeščali tudi geriatrijo (vsedržavni zdravstveni načrt ne jemlje več v poštev te specializacije kot samostojne stroke v strukturah bolnišnic) in ortopedski oddelek. V drugem nadstropju bo še en oddelek za splošno medicino in za okulistiko. Tu pa bodo napravili tudi večji oddelek za kardiologijo, ki bo obsegal kardiokirurgijo, nuklearno in socialno kardiologijo.
Glavna bolnišnica bo torej najbrž povsem preurejena čez približno sedem let. Dela bodo potekala seveda * tako, da bodo čim manj motila redno zdravstveno oskrbo, saj bodo preurejali en oddelek naenkrat. Seveda pa se birokratska faza še ni iztekla. Načrt morajo odobriti še Dežela FJK, Občina Trst in ministrstvo za zdravstvo, kar pomeni, da se bodo birokratske poti zaključile šele čez eno leto. Večji del denarja bo prispeval Vsedržavni sklad za zdravstvo, denar pa bosta prispevala tudi Dežela FJK in Sklad za Trst. Če bo deželna uprava odobrila predlog upravnega odbora KZE, bo obnovitev glavne bolnišnice upravljala družba Italstat. (bg)
Afera »Moncini« je v mestu povzročila precejšnjo razburjenje in paniko med prodajalci, ki trgujejo s pornografskimi video-kasetami in revijami. Kljub temu da sta proizvodnja in prodaja pornografskega materiala v resnici dovoljena (Italija zaseda kar ugledno mesto pri svetovni proizvodnji pornografije; celo tuje filmske družbe pridejo v Italijo snemat pornografske filme), je ponekod policija še zmeraj kar precej stroga s prodajalci, ki trgujejo s takim spotakljivim blagom. Po mnenju trgovcev je tržaška policija, če jo primerjamo s policijo v drugih mestih, celo »manično dlakocepska« pri opravljanju svoje dolžnosti, ko gre za prodajo »hard-core« video-kaset in revij, da ne govorimo o drugih porno-predmetih (prepovedali so »specializirano« trgovino Magic America).
Da bi kaj več izvedeli o poslovanju s pornografskimi video-kasetami in revijami, smo obiskali nekaj bolj znanih trgovin in trafik, ki prodajajo tovrstno blago. Komaj smo se trgovcem predstavili, so se nas skušali bolj ali manj olikano otresti, češ da nočejo imeti preglavic z oblastmi, kot nam je rekel lastnik trgovine (na Ul. Martiri della Liberta),_ ki v glavnem posoja videokasete. Čeprav so pornografske videokasete glavni vir zaslužka teh trgovin, se trgovci očitno zelo bojijo vsakršne širše reklame. Lastnika trgovine »Via col video« sta nam zagotovila, da nimata takih video-kaset, čeprav sta nam povedala, da jima agenti filmskih družb (predvsem predstavniki družbe Blu movie - edizioni Tropici iz Milana) redno ponujajo pornofilme. Povedala sta nam še, da si je najtežje priskrbeti filme z otroki (»to so filmi za bogate« sta dodala, misleč verjetno na
Moncinija), medtem ko ni nobenih težav z drugimi pornofilmi. To smo zares ugotovili po krajšem ogledu izložb trafik in celo trgovin s fotografskimi artikli, kjer smo ob fotografiji deklice pri prvem obhajilu zagledali seznam »dvomljivih« video-kaset. V trafikah niso bili lastniki nič bolj zgovorni, tam, kjer pomo-revije niso bile postavljene na vidnem mestu, so nam najraje odgovarjali, da ne prodajajo takih revij. Blizu železniške postaje pa smo srečali bolj klepetavega prodajalca, ki nam je hudomušno povedal, da so mu gole ženske tako všeč, da bo prodajal izključno take revije, ko bo dovolj obogatel. Mož je še povedal, da »največjo ljubezen do porno-revij izkazujejo Jugoslovani, ki množično kupujejo njegove revije«.
Kaj več o trgovanju s pornografijo in o uporabnikih pornografskega materiala od trgovcev nismo izvedeli-Taki nezgovornosti je verjetno botrovala afera »Moncini« in strah pred policijskimi ukrepi; v Italiji nimajo primernih zakonov in tako smo na tem področju večkrat priče protislovnim ukrepom oblasti.
■ Rok za vpisovanje na tečaj o zdravniškem, psihološkem in družbenem pristopu k osebam, ki so zasvojene z alkoholom, so podaljšali do 20. aprila. Tečaj, ki ga prireja tržaška Krajevna zdravstvena enota v sodelovanju s Sredozemsko šolo za socialno psihiatrijo v Zagrebu in Visoko šolo za socialne delavce v Trstu, bo od 26. do 30. aprila. Interesenti se lahko vpišejo na tečaj na tajništvu Visoke šole za socialne delavce v Ul. Carnaro 43, tel. 829444-5.
Posvet KPI v Časnikarskem krožku
Od četrtka v Galeriji TK
Združevanje Evrope (do leta 1992) naj gre vštric z njeno demokratizacijo
Prečiščeni likovni simboli v grafikah Klavdija Tutte
Veliko enotno tržišče, ki naj bi nastalo v Evropi do leta 1992, vzbuja na stari celini po eni strani velika pričakovanja, po drugi pa prav tako velike skrbi. Pričakovanja, da bo združena Evropa lahko po integraciji tržišča s 320 milijoni prebivalcev (in potrošnikov) lahko ponovno prevzela vodilno vlogo, ki jo je imela na svetovni šahovnici v preteklem stoletju, skrbi pa zaradi tega, ker morajo do leta 1992 polagoma odpasti vse tiste protekcionistične pregrade, za katerimi marsikdo v Italiji in v drugih članicah evropske dvanajsterice danes še vedri in oblači v skladu s svojimi parti-kularističnimi gospodarskimi, pa tudi negospodarskimi interesi. Italijanski komunisti pa si prizadevajo, da bi na sveh ravneh prispevali svoje, da bi do leta 1992 prišlo v Evropi ne le do gospodarskega poenotenja dvanajsterice, temveč tudi do njene demokratizacije, in to z neposrednim angažiranjem tudi tistih družbenogospodarskih teritorialnih enot, ki jih predstavljajo posamezne evropske dežele, med katere sodi kajpak tudi Furlanija-Julijska krajina.
To je bila ena izmed osnovnih ugotovitev, ki so bile poudarjene na sinočnjem posvetu z naslovom »Perspektiva 1992«, ki jo je v Časnikarskjem krožku organizirala komu-
Od leve proti desni: Ragglo, Bonacinl, Rossetti in Depasguale
nistična skupina pri evropskem parlamentu. Na posvetu, ki mu je sledilo precej številno občinstvo, so nastopili načelnik komisije za gospodarska, monetarna in industrijska vprašanja Aldo Bonacini, načelmnik komisije za socialna vprašanja in zaposlovanje Andrea Raggio in predsednik evropske komisije za deželno politiko in urejanje teritorija Pancrazio Depasguale, razpravo pa je vodil evropski parlamentarec Giorgio Rossetti.
V svojem uvodnem nagovoru je Rossetti poudaril, da si pristojni organi na evropski ravni in na ravni posameznih držav članic današnje dvanajsterice prizadevajo, da bi se do leta 1992 uresničilo veliko enotno evropsko tržišče, v okviru katerega se bodo morali svobodno kretati osebe, vse vrste blaga, storitve in kapi tali. To seveda odpira celo vrsto kočljivih in vsekakor ne lahko rešljivih problemov — poznavalci razmer računajo, da bo treba v ta namen na ravni vodilnih organov evropske dvanajsterice do omenjene letnice sprejeti okrog 300 »navodil«, ki bodo poleg vsega tudi krepko posegla v neposredne interese tako posameznih držav članic kakor tudi raznih interesnih skupin. Obstaja konkretna nevarnost — je bilo poudarjeno med razpravo — da bi revna območja združene Evrope ob nespametnem ukrepanju postala še revnejša in narobe, da bi bogatejša območja še utrdila svoje prednosti. Da bi se to preprečilo, je treba najprej temeljito in vsestransko preštudirati današnjo in jutrišnjo stvarnost v Evropi, nato pa ukrepati na način, da bo v Evropi poleg vsega zagotovljena tudi enakopravnost med vsemi prizadetimi akterji in posamezniki.
Kakor smo poudarili v začetku, bi si morala Evropa prizadevati, da bi do leta 1992 -- ali do drugega, malo bolj oddaljenega datuma, kolikor bodo tudi v tej fazi njenega združevanja nastopile že tradicionalne »evropske zamude« — za ponoven prevzem svoje nekdanje vloge. Za to ima vse glavne potrebne pogoje, saj je že danes največja svetovna velesila, ko gre za obseg mednarodne trgovine, njena privarčevana sredstva presegajo ameriška ali japonska, njene zlate rezerve presegajo 50% svetovnih rezerv, njen delež pri FMI pa presega 25%. Če k temu dpodamo še tržišče nad 320 milijonov potrošnikov, si lahko predočimo, kakšna utegne biti jutrišnja podoba (in hkrati tudi teža) združene Evrope. (E. F.)
Brane Kovič (prvi na levi), Klavdij Tutta in vodja Galerije Franko Vecchiet
Od četrtka so v Galeriji Tržaške knjigarne na ogled čudežne in darovalne živali, kraške skale in menhirji, pokrajine, ki jih preveva — včasih silovita in včasih otožna — barja in ki so posejane z drobnimi in minucioznimi arabeskami. V četrtek so namreč odprli razstavo litografij in koloriranih reliefnih tiskov mladega postojnskega umetnika Klavdija Tutte, ki je med najzanimivejšimi osebnostmi generacije mlajših slovenskih umetnikov. Slikarja je predstavil umetnostni kritik Brane Kovič, ki je orisal izhodišča Tuttovega likovnega snovanja in njegov figuralni pristop do okolja. Tuttova dela nas namreč prestavijo v izmišljeni, a obenem resnični svet, ki je nastal ob doživljanju nam znanega okolja, Krasa in Sredozemlja, in se hranil s sanjskimi predstavami.
Vsako okolje, in torej tudi kraško in sredozemsko, predstavlja izziv za umetnike, ki živijo v njem. Vsako okolje pa dobi pri različnih umetnikih tudi drugo interpretacijo. Tako postaneta Kras in Sredozemlje v upodobitvah Klavdija Tutte čisto svojevrstni, skoraj neprepoznavni okolji. V Tuttovih delih je ta svet zreduciran na nekaj temeljnih ikonografskih elementov in simboličnih struktur, ki neposredno opozarjajo na izvirno dojemanje okolja. Upodobitev osebnega doživljanja zunanjega sveta pa nikakor ni anekdotična: pripovedni in čisti figuralni elementi se dopolnjujejo in ustvarjajo zanimivo likovno dinamiko, v kateri dobijo osrednji liki in minuciozni detajli svojo pravo težo in pomen, (bg)
Šola F. Bevka na Opčinah
Poleg učenja še veliko prireditev in izletov
Prav gotovo bo marsikoga od bral-c®y. zanimalo, kaj delajo učenci številčno najmočnejše šole v našem zamejstvu. Kdo pa so in kje je ta šola? le vendar šola Franceta Bevka na Panah. ftes se le redkokdaj oglasi-' a smo živi in delavni, da je kaj. olsko leto se že nagiba h kraju, še uobra dva meseca - a v preteklih mesecih smo marsikaj lepega doživeli in setudi pridno učili.
Zimski meseci so za mladi rod ved-najlepši, kako tudi naj ne bi bili, ^j imamo božične in novoletne počitke. In prav pred temi smo razveseli-irr^u^6 star^e z božičnico, ki smo jo meli v Finžgarjevem domu. Tu smo izkazali prav vsi, od najmanjših pa s° Petošolcev. Tudi po Radiu Koper no se oglasili in v domačem - open-em narečju povedali, kakšne nava-njf,S? imeH naši predniki ob teh praz-
dn °k začetku šolskega leta smo se svrnenHi- da bomo šli vsi učenci s °;imi učiteljicami na izlet na sneg. ecQ Pa nam ni bila naklonjena, saj bU^a- ni h0tel0 biti in, kjer je bil, ni Vji-Primeren za vse. Tako so se odpra-i7l* na Zoncolan 29. januarja le naši tuJJseni smučarji - tekmovalci. Toda di njim je vreme pošteno zagodlo, kn !e deževalo, da jih je premočilo do
ts!> }n tudi proga, kjer so tekmovali, 'e bila ledena.	‘
Prvo
Uvrstili pa so se na
ri,,, mesto in se vrnili s pokalom in Uh V°lie-
smo se tud‘ medšolskega cip,,shega tekmovanja v Ravas-.. s kar triindvajsetimi smučarji. m,.1 lantje so osvojili prva mesta, a kar dekleta so se izkazala. Spet po-!n medalje za zmagovalce in se-eda tudi za šolo.
končno pa Smo le dočakali toliko smij0vani izlet na sneg. 25. marca m ,se odpeljali z dvema avtobuso-v,.n b/ez naših staršev v Beneško Slo-biln10' Splačalo se je čakati, saj je 50 xzares lepo! Prva naša postaja je famt e!er smo se srečali z učenci Spr^ifni6 zasebne slovenske
šole.
na$ ela nas le prljnzna gospa Živa, vesa~ ^Penka, ki nas je tudi potem be] CaS sPremljala. Najprej so poskr-tijj1 zn prijetno počutje in nas pogos-bj, s cajem in piškoti, a šele nato je nač h™vo srečanje. Nismo se mogli "dUi lepim šolskim prostorom, vse Za Pa ie najbolj pritegnila igralnica, pr mmkajšnje učence pa smo bili /jil^0 Presenečenje, preveč nas je gQr j Ob pozdravih, petju in izmenjvi nas 'Ja Smo Si Postali bližji. Toda čas l0r.le Preganjal, morali smo dalje v mn^o jamo. Tam nas je čakal do-na 1 9- župnik, bil je naš vodič in go^jnorsikaj zanimivega povedal o
ki2.d tod smo se spet vrnili v Špeter, Drii *S°. se nam pridružili naši novi toJP.ički in se z nami podali na bro °kUr' ^ k°či nas je že čakalo do-ofo.sHo, vse naokrog pa zasnežena la. Po kosilu smo šli vsi na sneg in
zabave ni bilo ne konca ne kraja, dokler nismo bili vsi premočeni in tudi utrujeni. Naše mamice pa so pomislile tudi na to, saj smo imeli s seboj obleko, da smo se lahko preoblekli. Tu smo se še zadnjič poslovili od naših prijateljev. Morali smo se odpraviti proti domu.
Med potjo pa nas je čakalo še novo presenečenje. Ustavili smo se v kraju Bosco Romagnolo blizu Krmina, kjer je prekrasen naravni park spremenjen v ogromno otroško igrišče. Tudi tu smo se igrali in zabavali, saj ni manjkalo gugalnic in drugih zabavnih priprav. Za naše odrasle učence pa je bil najbolj zabaven potoček, ki se vije po igrišču, in naše učiteljice so imele delo z nami.
Našim novim pijateljčkom in njihovim učiteljicam ter prijazni gospe Živi pošiljamo pozdrave preko Primorskega dnevnika. Ne pozabite na obljubo: Prihodnje srečanje bo na Opčinah! (D. L)
Ob koprskem srečanju lutkarjev predstave tudi za naše malčke
Lutke, kako vas imamo radi...
Srečanje slovenskih lutkarjev, ki poteka te dni v Kopru, ne bo šlo mimo tržaških otrok. Da bi se tudi naši malčki lahko zabavali ob ogledu skupin, ki bi drugače težje gostovale pri nas, je namreč Zveza slovenskih kulturnih društev povabila nekatere skupina na našo stran meje. Tako so si otroci iz tržaških vrtcev in osnovnih šol včeraj ogledali v Dijaškem domu predstavo Janko in Metka v izvedbi lutkarja Cveta Severja iz Kranja. Kot
lahko vidite na naših posnetkih, so malčki z veliko pozornostjo sledili prigodi bratca in sestre ter nagradili trud Cveta Severja s toplim aplavzom. Lutkovno zabavo so včeraj zjutraj imeli tudi bazoviški otroci, danes ob 15.30 pa so na lutkovni popoldan vabljeni v proseški Kulturni dom otroci s Proseka, Kontovela in okoliških vasi.
Požar v kontejnerju je verjetno povzročila električna okvara
V pristanišču gorelo 15 ton kavčuka
Gasilci so včeraj ob zarji imeli polne roke dela. Ob 5. uri zjutraj so jih iz Starega pristanišča namreč opozorili, da se je na začetku petega pomola vnel požar na kontejnerju s kavčukom. Da bi ukrotili rdečega petelina, so gasilci vztrajno delali vse do 10.30 dopoldne, ko so nazadnje ugotovili, da v kontejnerju ni bilo več ognjenih zubljev.
Ogenj je izbruhnil nekaj pred 5. uro v kontejnerju, kjer je bilo uskladiščenih 15 ton lahko vnetljivega kavčuka in ki je stal v območju ograjenega skladišča Pacorini. Gasilci so prihiteli na kraj s tremi cisternami, rešilcem,
premično lestvijo in čolnom, s pomočjo katerega so črpali morsko vodo, in so delali v dveh izmenah. Čeprav niso
bili plameni visoki, je bilo namreč zelo nevarno, da bi se vreli kavčuk izlil na pomol in da bi toplota lahko poškodovala blago v bližnjih kontejnerjih. Reševalni akciji so prisostvovali tudi podpoveljnik gasilcev Giacuz-zo, predstavniki luške kapitanije in agenti letečega oddelka. Na kraj nesreče je prišel tudi upravitelj skladišča Federico Pacorini, ki je škodo ocenil v višini 30 milijonov lir.
Med akcijo se je lažje ranil eden od gasilcev, 42-letni Furio Gal, ki se je spotaknil, ko je delal na čolnu. Ranjenega gasilca so prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so mu napovedali, da se bo zaradi udarcev po čelu zdravil sedem dni.
Po mnenju policije naj bi požar povzročilo električno ogrevanje, s katerim je bil povezan kovinski zabojnik. Kontejner so pripeljali v tržaško pristanišče predvčerajšnjim in bi ga morali odpeljati včeraj v Turin. Ogenj pa je težko poškodoval vseh 15 ton kavčuka, ki ga verjetno ne bo več mogoče uporabiti.
Huje ranjen motociklist
Na križišču med ulicama Svevo in Doda se je včeraj ob 13. uri pripetila prometna nesreča, v kateri se je poškodoval 44-letni Claudio Marega iz Ul. Carpineto 5/3. Marega se je z vespo peljal po Ul. Svevo, ko je na križišču trčil v renault 18, ki ga je upravljal 31-letni Edi Coslovich iz Istrske ulice 39. Čeprav je imel čelado na glavi, se je Marega hudo poškodoval. Udaril se je v obraz, tako da je utrpel zlom desne ličnice in čeljusti, zdravniki pa morajo še ugotoviti, če si je poškodoval tudi nosne kosti. Poleg tega si je Marega zlomil tudi levo zapestje in ključnico. Sprejeli so ga na stomatološki oddelek, okreval pa bo v 40 dneh. Coslovich se je v nesreči le udaril po čelu.
V nedeljo in ponedeljek
rp v vi • v 1 *v ••
Tržaški železničarji bodo stavkali 24 ur
Zaradi krčenja števila delovnih mest, ki jih je predlagalo vodstvo Državnih železnic, so tudi tržaški sindikati CGIL-CISL-UIL in CISAL za transportni sektor napovedali 24-urno stavko. Železničarji tržaškega področja bodo začeli stavkati jutri ob 21. uri, na delo pa se bodo vrnili v ponedeljek, 11. aprila, ob isti uri.
ENEL obvešča, da zaradi del jutri od 6.30 do 9.30 ne bo električnega toka v zgodovinskem središču Milj in v ulicah Battisti, Frausin, sv. Ivan, Tonello, Maza-rei, de Luca, Signolo in na Trgu Curiel.
Možno je, da se bo električni tok vrnil prej, kot je predvideno, zato ENEL priporoča uporabnikom, naj bodo previdni.
9- 4. 1978	9. 4. 1988
Pred 10 leti nas je zapustil naš dragi
Jakob Kemperle
ljubeznijo se ga spominjajo žena Nada in otroci Edi, Marija in Marjan z družinami
Prosek, 9. aprila 1988
Štipendije za mlade znanstvenike
Srečanje, ki je bilo včeraj zjutraj v Centru za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah, je bilo v celoti posvečeno mladim diplomirancem. Enajstim bodočim znanstvenikom so namreč podelili posebno šripendijo, ki jo je Center uvedel lani in ki mladim omogoča, da se pobliže seznanijo z raziskovalnim delom. Diplomiranci Univerze v Trstu, Padovi in Pavii bodo tako z nakazanim denarjem lahko začasno delali v raziskovalnih centrih v Heidelbergu ali v Londonu, kot bodo pač izbrali. Štipendije pa jim bodo omogočile tudi obisk raziskovalnih centrov drugod po svetu.
S štipendijami, ki jih posamezni diplomiranci lahko dobijo večkrat, želi Center za znanstvene in tehnološke raziskave pridobiti mlad specializiran kader, ki ga bo v bodoče lahko tudi zaposlil. Hkrati pa je to tudi spodbuda za nadaljevanje študija na raziskovalnem področju, zlasti v tistih strokah, ki jih italijanske univerze ne premorejo. Za štipendijo lahko kandidirajo univerzitetni študentje raznih znanstvenih fakultet. Selekcijo opravi posebna strokovna komisija na podlagi dokumentacije, ki jo študentje predložijo. Selekcija poteka v dveh delih, štipendijo pa dobi skoraj polovica kandidatov, ki uspešno opravi kolokvij.
Včerajšnje srečanje pa ni imelo zgolj uradnega značaja. Predstavniki Centra so se namreč želeli pobliže spoznati s štipendisti in skupaj z njimi narediti nekakšen obračun dela in izkušenj ob obletnici prve podelitve teh štipendij.
Slikarski ex tempore na tržaškem Krasu
Krožek za gospodarske vede, umetnost in turizem CISEAT-ANCoL razpisuje skupaj z Novim krožkom uslužbencev tržaške pokrajinske uprave slikarski ex tempore na tržaškem Krasu. Ex tempore je prirejen pod pokroviteljstvom Pokrajine, Občine Repenta-bor in zavarovalne družbe Riunione Adriatica di Sicurta in bo trajal od 23. do 27. aprila. Platna, ki ne smejo presegati mere 50 x 60 cm, je treba žigosati na sedežu CISEAT-ANCoL, Ul. Valdirivo 13, (2. nadstropje), dne 22. aprila od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Izdelke pa je treba oddati 27. aprila od 16. do 18. ure v Kraškem muzeju v Repnu, kjer bodo razstavljeni od 30. aprila do 4. maja. Udeleženci se lahko poslužijo katerekoli slikarske tehnike.
gledališča
ROSSETTI
V	torek, 12. t. m., (ob 10. uri predstava za šole) ob 20.30 bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine v sodelovanju v praškim Črnim gledališčem predstavilo BARONA MUNCHHAUSENA. Režija Pavel Marek. Posebne cene za študente in za abonente. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1987/88.
V	ponedeljek, 11. t. m., ob 18.45 v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2) bo glasbeni kritik Giorgio GUALERZI govoril o G. Verdijevi operi, katere premiera bo na sporedu v torek. Vstop prost.
V	torek, 12. t. m., ob 20.00 bo na sporedu premiera Verdijeve opere AIDA (red A/F).. Dirigiral bo Rico Saccani, režiral Virginio Puecher.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
Danes ob 16.30 in ob 20.30 bo na sporedu glasbena komedija A OUALCUNO PIACE CALDO (red prost) v uprizoritvi gledališke skupine Compagnia dell Atto. Režija Marco Mete. Prodaja vstopnic pri Utat - Pasaža Protti 2 - in v gledališču Cristallo uro pred pričetkom programa.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 11. aprila, ob 20.30 bosta v gledališču Rossetti nastopila S. MARCOVICI in A. GUT-TMAN (violina in klavir).
SKD Tabor v sodelovanju s Slovenskim klubom Openski glasbeni večeri - v torek, 12. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu nastop TRIA SOŠTAKOVIČ violina, violončelo in klavir. Na sporedu: Mozart, Schumann in Soštakovič.
izleti
Sekcija PSI Dolina obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet v Treviso in okolico jutri, 10. t. m., ob 6.30 iz Boljunca (Gorica), ob 6.35 iz Doline (Banje) in ob 6.45 iz Domja (Anton Ukmar).
SKD Barkovlje prireja izlet v beneške vile 24. in 25. aprila. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Za informacije telefonirati na št. 69297 in 415797.
ZPZP	T\<T>
Primorska poje 88
danes, 9. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Nastopajo: Dekliška skupina Sovodenjska dekleta, Obalni oktet Izola, MePZ Centro giovanile Claret - Trst, MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Konto-vel, MePZ Milan Pertot - Barkovlje, MoPZ Srečko Kosovel -Ajdovščina.
Predprodaja vstopnic eno uro pred koncertom.
SLOVENSKO
Komorni oder
Primož Kozak
AFERA
Režija Dušan Jovanovič
Danes, 9. 4., ob 14. uri
KD PROSEK-KONTOVEL
v sodelovanju z ZSKD
Danes v Kulturnem domu na Proseku ob 15.30
Lutkovni popoldan za otroke
s predstavama PIŠČANČEK PIK v izvedbi Lutkovne skupine Jadviga Golež iz Maribora in STARA HIŠA št. 3 v izvedbi Lutkovne skupine VVO iz Bovca.
Vabljeni vsi otroci in njihovi starši!
kino
STALNO. GLEDALIŠČE
ARISTON - 16.00, 19.00, 22.00 LTnsoste-nibile leggerezza delTessere, r. Philip Kaufman, i. Daniel Day Lewis, Juliette Binoche.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Pazza, dram., ZDA 1987; r. Martin Rih; i. Bar-bra Streisand, Richard Dreyfuss.
EKCELSIOR II - 16.30, 19.15, 21.45 Iron-■vveed, dram., ZDA 1987; r. Hector Ba-benco, i. Jack Nickolson, Meryl Stre-ep.
EKCELSIOR I - 16.30, 22.15 Ouattro cuc-cioli da salvare, prod. Walt Disney.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Omicidio allo specchio, □.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 II replican-te, fant., ZDA 1987; r. M. Marvin; i. C. Sheen, N. Cassavetes.
PENICE - 16.30, 22.15 Tre scapoli e un bebe, kom., ZDA; i. Tom Selleck, Steve Guttenberg, Ted Danson.
GRATTACIELO - 15.45, 22.15 Dentro la notizia, dram., ZDA 1987; r. J. L. Bro-oks; i. V. Hurt, H. Hunter, A. Brooks.
MIGNON - 16.00, 22.15 La spada nella roccia, ris., 1963; r. Wolfgang Reither-man.
EDEN - 15.30, 22.00 II piacere delTatto sessuale, porn.,
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Cicciolina čarne bollente, porn.,
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 American college.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Attrazione fata-
le, dram., ZDA 1987; r. A. Lyne; i. M. Douglas, G. Close.
LUMIERE FICE - 17.30, 22.00 Wall Street, dram., ZDA 1987; r. Oliver Stone; i. Michael Douglas, Charlie Sheen. ALCIONE - 16.00, 22.10 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. Tom Berenger, Willem Dafoe.
RADIO - 15.30, 21.30 Bestialita carnale, pom.,
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom Q □
razne prireditve
Danes, 9. t. m., ob 20. uri bo v Domu J. Ukmar v Skednju don Mario Vatta predaval O TRAGEDIJI NARKOMANOV. Vabljeni!
Danes, 9. t. m. nastopa v Prosvetnem domu na Opčinah igralska skupina Slovenskega kulturnega kluba z mladinsko igro Slavka Pregla in Lučke Susič GENIJI V KRATKIH HLAČAH. Režija Lučka Susič, glasba Štefan Bembi, scena Edi Žerjal. Začetek ob 20. uri. Povabljen je bil tudi sam avtor Slavko Pregl.
Jutri, 10. t. m., ob 17.30 bo v župni dvorani v Bazovici KONCERT ANSAMBLA SVNTHESIS. Pri koncertu bo nastopil tudi zbor Slomšek, ki bo zapel ob spremljavi ansambla mogočno pesem Primorski slavčki.
SZSO priredi jutri, 10. aprila, na sedežu v Ul. Risorta 3 PREDSTAVO PANTOMIME IN MIMIKE. Nastopil bo Andres Valdes. Začetek ob 15.30.
SKD Barkovlje prireja v soboto, 16. t. m., POKUŠNJO VINA IN RAZSTAVO DOMAČEGA KRUHA. Interesenti lahko prinesejo vzorce vina na sedež društva -Ul. Cerreto 12 v ponedeljek, 11. in v torek, 12. 4., od 19. do 20. ure. V soboto bo začetek pokušnje in nagrajevanje od 20. ure dalje. Vabljeni vsi!
Slovenski taborniki v Italiji
ROD MODREGA VALA
vabijo člane na
OTVORITEV OSREDNJEGA SEDEŽA ORGANIZACIJE
Dobimo se danes, 9. t. m., ob 18. uri v Trstu v Ul. Carducci 8/II. nadstr. Sledi družabnost v Dijaškem domu. Vabljeni!
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava KLAVDIJA TUTTE -Grafika in risbe.
V	galeriji Babna hiša v Ricmanjih je
do 16. aprila odprta razstava razglednic iz obdobja 1898-1918. Na 600 kartončkih so prikazani motivi mestnih predelov in okoliških vasi. Urnik: vsak torek od 10. do 12. ure in vsak četrtek od 18. do 20. ure.
V	Peterlinovi dvorani bodo v ponedeljek, 11. aprila, ob 20.00 odprli slikarsko razstavo Borisa ZULJANA.
V	galeriji Tommaso Marcato - Trg
Tommaseo 4/A - razstavlja svoja dela likovnik Vito TIMMEL.
V	galeriji Rettori Tribbio 2, Piazza Vecchia 6, bodo danes ob 18. uri odprli razstavo slikarja Edoarda DEVETTE. Razstava bo trajala do 22. t. m.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 9. aprila 1988
MARINA •
Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 19.43 - Dolžina dneva 13.13 - Luna vzide ob 2.51 in zatone ob 10.47.
Jutri, NEDELJA, 10. aprila 1988
TERENCIJ
PLIMOVANJE DANES: ob 01.03 najvišje 21 cm, ob 10.07 najnižje -29 cm, ob
19.14	najvišje 17 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 13,6 stopinje, zračni tlak 1013,8 mb raste, veter 25 kilometrov na uro jugovzhod-nik, vlaga 80-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 10,4 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Riccardo Truglio, Lui-gi Cusano, Klemen Terčon, Andrea Cri-sanaz, Sara Minih, Niccolo Grieco, Mari-ella Fabbrizi, Furio Zuliani, Antonio Ro-solini.
UMRLI SO: 80-letni Mario Berenini, 65-letna Maria Zlatich, 56-letni Amabile Tron, 83-letna Luigia Capello, 73-letna Maria Guerin, 52-letna Alma Antonini, 67-letna Maria Crota.
OKLICI: uradnik Alessandro Villa in uradnica Anna Rita Sorangelo, trgovec Michele Primavera in uradnica Fabiana Ulcigrai, delavec Giorgio Rattelli in Solnica Federica Blasizza, delavec Marino Plet in delavka Fabiana Pozzar, uradnik Paolo Vittori in uradnica Adriana Polst, upravitelj vlačilcev Fabio Bertuzzi in gospodinja Paola Ghirardelli, funkcionar Unido Roberto Bernardis in gospodinja Daniela Spadea, glasbenik Gabriele Centis in zdravnica Rita Leprini, uradnik Roberto De Biasio in izvedenka za varstvo okolja Simonetta Siben, šofer Diego Nordio in frizerka Sabrina Novi, uradnik Roberto Ferrarato in uradnica Marina Destradi, delavec Bruno Artuzato in prodajalka Michela Tiberio, delavec Roberto Marši in estetistka Manuela Metz, uradnik Marco Vittori in študentka Paola Visintin, prodajalec Adriano Marino in uradnica Elena Del Piero, skladiščnik Flavio Delbono in gospodinja Elena De Santi, delavec Stefano Bisiacchi in točajka Luisa Manteria, vrtnar Alessandro Castorina in likalka Cinzia Silli.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od torka, 5., do sobote, 9. aprila 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Zavije).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Popravek k oglasu, ki je bil objavljen 8.4.88:
OBČINA TRST
Predmet:
Športno središče "Sv. Jakob"
Rok za oddajo pripomb in ugovorov v občinskem tajništvu (zadnji odstavek teksta) je 20 dni in ne 30
dni od datuma objave obvestila.
razna obvestila
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaška doma v Trstu in Gorici prirejajo letovanje za otroke in mladino v Tolminu od 1. do 15. julija - za otroke in mlade od 11. do 17. leta - ter v Zgornjih Gorjah od 21. junija od 5. julija - za otroke od 6. do 11. leta starosti ter v Portorožu od 11. do 20. julija in od 21. do 31. julija - za otroke od 8. leta starosti dalje. Informacije in vpisovanje do 30. aprila na sedežih SKGZ v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20, tel. 744249 - in v Gorici -Ul. Malta 2, tel. 84644 - od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure.
Godba Veseli godci iz Boljunca priredi v soboto, 16. t. m., ob 19. uri v Motelu na Kozini DRUŽABNOST Z VEČERJO, pristno domače vino, ples ob zvokih godbe, bogata loterija. Vpisovanje v Klubu partizanov Boljunec ali po tel. 228258 ob večernih urah še danes. Vabljeni!
Kulturno umetniško društvo Prints priredi v delavnici lesoreza in bakroreza Atelier, Nabrežina št. 16, tečaje grafike. Otvoritev bo v ponedeljek, 11. t. m., ob
18.	uri. Za pojasnila tel. na št. 631989 od
19.	do 20. ure.
V Društvu slovenskih izobražencev v
Trstu (Peterlinova dvorana), Donizettijeva 3, bo v ponedeljek, 11. aprila, ob 20.30 prireditev ob podelitvi nagrade VSTAJENJE Francu Sodji za knjigo PISMA MRTVEMU BRATU.
čestitke
Včeraj, 8. aprila, je tov. EMIL KO-BAU praznoval svoj 65. rojstni dan. Borci kriške sekcije Evald Antončič-Stojan mu želijo obilo sreče in zdravja.
Včeraj je slavil 65 let EMIL KOBAU iz Križa. Se na mnoga zdrava leta mu voščijo Rina, Aleksander, Danilo in vsi prijatelji.
Danes praznuje 60 let borec in vojni invalid - tov. ALBIN. Čestitajo mu in želijo obilo sreče in zdravja borci sekcije Evald Antončič-Stojan iz Križa.
NATAŠA je za 4. rojstni dan dobila čudovito darilo, sestrico VERENO. Najlepše čestitke mami Fulviji, očku Dorjanu in Nataši, Vereni pa vse naj, naj... v življenju želijo teta Lili, stric Robi, posebno pa nono in nona.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
mali oglasi
OSMICO je odprl Just Škerlj - Salež 44. Toči belo vino in teran.
OSMICO ima odprto Alojz Milič v Repnu. Toči teran in belo vino.
OSMICO ima odprto Milan Kraljič v Prebenegu. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Stanislav Novak v Mačkoljah-Križpot.
OSMICO je odprl Frandoli, Slivno 25. Toči belo in črno.
ODDAJAM V NAJEM priznano in dobro vpeljano restavracijo na Krasu, moderno opremljeno, s parkiriščem. Za podrobnejše informacije telefonirati na št. 362949 v uradnih urah.
PRODAM vpeljano trgovino za prodajo jestvin, sadja in zelenjave ter kruha, v centru mesta, z vso opremo in dolgoletno najemniško pogodbo za prostore. Podrobnejše informacije po telefonu na št. 362949 v uradnih urah.
STILNO SPALNICO iz cvetličnega bresta prodam. Tel. 003861/312016 zvečer.
PRODAMO frezo Nibbi dizel s prikolico. Informacije na tel. št. 228609 in 81 '.957 ob večernih urah.
PRODAM počitniško prikolico Elnagh 375 v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 228174 po 16. uri.
PRODAMO mladiče pasme labrador z rodovnikom. Za informacije telefonirati v večernih urah na št. 003867/21312.
PRODAM nebalirano seno, Repen 50. Tel. 227411.
VESPO PRIMAVERA v odličnem stanju prodam. Tel. 229347.
PRODAM motor honda 750 po ugodni ceni. Tel. 228468 v večernih urah.
PODARIM taborniški komplet RMV za fanta. Tel. 228468 v večernih urah.
ČEBELARJU dam brezplačno številne steklene lončke za med. Dvig po dogovoru pri Sv. Ivanu. Tel 572665.
MIZAR obnavlja pohištvo (tudi antično) ter opravlja razna druga popravila. Tel. 228183 ob uri obedov.
ČISTIMO preproge, zavese, odeje, prešite odeje, krznene plašče, razna oblačila, na željo odvzem in dostava direktno na dom. Tel. na št. 772669 ali 213287 od 8. do 20. ure - Čistilnica Tatjana, Ul. Ginnastica 19.
NA PROSEKU so pred dnevi našli belo-rjavega psa, srednje velikosti s kratkimi nogami in ovratnico. Telefonirati na št. 229474.
LEKCIJE iz matematike in fizike za nižje in višje srednje šole nudi univerzitetni študent. Tel. 229347.
IŠČEM katerokoli delo part-time. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro "Slovenka".
KUHARICO išče gostilna v Bazovici. Pismene ponudbe na Olgasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 TRSTpod šifro "Bazovica".
VAM ZDRAVJE VELIKO POMENI? Oglasite se v ambulanti tradicionalne kitajske medicine Dr. Mitja GALA, Gradnikove brigade 51 - Nova Gorica. Tel. 003865/26478.
prispevki
V	spomin na Pepija Miliča daruje Marija Milič 50.000 lir za cerkev na Repen-tabru, 50.000 lir za balinarsko sekcijo Kraški dom, 50.000 lir za KD Kraški dom in 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANP1 Re-pentabor.
V	spomin na Pepija Miliča darujeta Nevenka in Marjan 25.000 lir za VZPI-ANPI Repentabor in 25.000 lir za balinarsko sekcijo Kraški dom.
V	spomin na očeta Franca in na brata Pepija daruje Slava Husu-Conestabo
25.000	lir za spomenik padlim v NOB na Proseku in 25.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Pepija Miliča daruje Zmago Ravbar (Repen 95) 20.000 lir za cerkev na Repentabru.
V	spomin na Marijo Križmančič (Rico) darujeta družini Križmančič in Marc
20.000	lir za ŠD Zarja in 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici.
Namesto cvetja na grob Marije Križmančič (Rice) darujejo Fečevi 10.000 lir za ŠD Zarja in 10.000 lir za KD Lipa.
Ob 2. obletnici smrti drage Olge daruje mož Anton 20.000 lir za MPZ M. Pertot.
Namesto cvetja na grob Pepija Straina darujeta Pepi in Rožica Božič 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Namesto cvetja na grob Lojzke Purič darujejo Mari, Zora in Milo z družinami
30.000	lir za dekliški pevski zbor Vesna.
V	spomin na Jožeta Miliča daruje družina Guštin (Col 12) 15.000 lir za balinarsko sekcijo Kraški dom.
Ob 5. obletnici smrti dragega moža in očeta Karla Lazarja daruje družina 50.000 lir za KD Kraški dom in 50.000 lir za balinarsko sekcijo Kraški dom.
Namesto cvetja na grob Jožeta Miliča darujeta družini Purič in Černjava (Repen 9) 50.000 lir za balinarsko sekcijo Kraški dom.
V	spomin na Manšueta Fondo darujeta Vida in Dario 30.000 lir za KD I. Grbec.
V	počastitev spomina mamine prijateljice Angele Starc vd. Specia daruje Var-tka Puntar 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob 40. obletnici smrti očeta Franca Andolška daruje Ivanka 20.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah.
V	spomin na prijatelja Alojza Rebulo daruje Rudi Zidarič 50.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade.
Namesto cvetja na grob tete Dine To-masini darujeta Danilo in Sergio Paulina
50.000	lir za zbor Fantje izpod Grmade.
V	spomin na drage pokojne daruje Lojzka Cijak 10.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu.
V	počastitev spomina Angele Starc vd. Specia daruje Gička Škrk 10.000 lir v isti namen.
V	spomin na Angelo Starc daruje Bogomila Gerlanc 20.000 lir v isti namen:
V	spomin na drage starše daruje Edi Daneu 10.000 lir za dvorano na Kontovelu.
Namesto cvetja na grob pok. Alberta Carlija daruje Antonija Kalc (Gropada 66) 20.000 lir za Kd Skala.
Namesto cvetja na grob svakinje Angele Starc vd. Specia darujeta Nino in Gina 40.000. lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu.
Namesto cvetja na grob Angele Starc vd. Specia darujejo Ida, Lina in Bruno Tenze 40.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu.
V	spomin na drago mamo in nono Angelo Starc vd. Specia darujeta hčerki Ana in Irene z družinama 50.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu,
50.000	lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel, 50.000 lir za ŠD Primorje in 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
POPRAVEK: V spomin na drago Vido Švagelj vd. Jagodic darujejo Ernesta, Dario in ne Drago in Luciano 50.000 lir za KD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Angela Lenar-dona darujeta Pavla iri Tončka Kolarič
20.000	lir za Sklad M. Čuk.
menjalnica
Ameriški dolar............ 1230.—
Nemška marka ............. 738.—
Francoski frank........... 216.—
Holandski florint ........... 658,—
Belgijski frank........... 34.—
Funt šterling............. 2295.—
Irski šterling............ 1950.—
Danska krona................. 190.—
Grška drahma ............. 8.—
Kanadski dolar ........... 960.—
8. 4. 1988
Japonski jen............... 9.—
Švicarski frank ........... 893. '
Avstrijski šiling.......... 105.—
Norveška krona ............ 193.—
Švedska krona.............. 206/—
Portugalski eskudo............. 8.-'
Španska peseta............. 10.—
Avstralski dolar ............. BGO.^
Debeli dinar................... 0,73
Drobni dinar................... 0,75
Dni/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telet Sedež 040/67001 D^IIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Očetovstvo v nadaljevanjih
Prva italijanska televizijska mreža bo v nedeljo zvečer ponudila prvi del nadaljevanke Diventerb padre, katere protagonist je priljubljeni italijanski pevec in igralec Gianni Morandi. V filmu nastopajo še Margherita Lozano, Georges Geret, Sissi Hoffe-rer, Sophie Carle, Massimo Dapporto in mali Alex Pederiva, režiral pa ga je Gianfranco Albano. Drugi del bo na sporedu že v ponedeljek zvečer, zaključek pa čez teden dni. Dogajanje je postavljeno v Rimini. Zgodba pripoveduje o mladem kopališkem mojstru, ki mu bivša ljubica povzroči nemalo skrbi, ko mu predstavi sina tik pred poroko z bogato zaročenko.
nedelja in ponedeljek 20.30 RAI 1 Diventero padre (dram.) nedelja 16.20 RTV-Lj Skupina (dram.) ponedeljek 20.30 Italia 1
Monty Python - II senso della vita (kom.)
torek 20.30 RAI 2 007 Missione Goldfinger (krim.) torek 22.00 RAI 3
My Beautiful Laundrette (dram.) sreda 20.05 RTV-Lj
Piknik pri Hanging Rocku (krim.) sreda 20.30 RAI 1 Tootsie (kom.) sreda 23.30 Italia 1 La provinciale (dram.) četrtek 20.30 Rete 4
Uomini e cobra (vestern)
glasba
sobota 20.30 Telefriuli La Boheme (opera) nedelja 10.30 RAI 3
Organist Giorgio Camini (Mozart) sreda 22.00 RTV-Lj Pianist Bojan Gorišek sreda 23.35 RAI 3
Koncert Tria Beaux Arts
šport
sobota 14.30 in nedelja 14.10 RAI 3 Tenis: Jugoslavija-Italija sreda 20.25 RAI 2
Nogomet: Italija-Holandska
ali
ponedeljek 22.00 RTV-Lj Baletna oddaja: Impresije torek 20.05 RTV-Lj Korak čez (TV drama) sreda 17.20 RTV-Lj
Moj dežnik je lahko balon (otr. oddaja) sreda 17.35 RTV-Lj Petelin se sestavi (lutke) petek 17.30 RTV-Lj
Od kod sneži (otr. igrica)
..p...
r]|
......“1:=
::
liiŠjiiii:;
ITALIJANSKA televizija
_____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________■■■_______________________ —

RAI 1
RAI 2
zn
RAI 3
□
8.25	Izobraževalna oddaja: Otroci in pravice v Evropi
8.55	Tečaj francoščine
9.25	Šport: smučanje, moški slalom (iz Sestole Monte Cimone)
10.30	Dokumentarec: Tutti in pista nel Šesto continente
11.00	Rubrika: Sobotni sejem
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Sobotni sejem (2. del)
12.30	Rubrika o zdravstvu: Check up
13.30	Dnevnik
14.00	Aktualno: Prizma
14.45	Športna sobota, vmes atletika, jahanje in motociklizem
17.00	Otroška oddaja: II sabato dello Zecchino
18.05	Nabožna oddaja, nato loterija
18.20	Variete: Buona Fortuna
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Europa Europa
23.00	Dnevnik
23.10	Film: Sierra (vestern, ZDA 1950, r. Alfred E. Green, i. Audie Mur-phy, Wanda Hendrix, 1. del)
24.00	Dnevnik
0.10 Film: Sierra (2. del)
8.00	Inf. oddaja: Week-end
9.00	Izobraževalna oddaja: 1947 - Demokratična izbira Italije
9.30	Dokumentarec: Evropski dnevi
10.00	Nanizanka: Silas
10.30	Film: I miserabili (dram., It. 1947, r. Riccardo Freda, i. Gino Cervi, Valentina Cortese)
12.15	Aktualno: Bodočnost televizije
13.00	Dnevnik - športne vesti
13.35	Rubrika: Spremenljivo jasno
14.30	Dnevnik - kratke vesti
15.15	Športna oddaja: Start
15.45	Otroška oddaja: Patatrac
16.20	Risanka: Thundercats
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Inf. oddaja: Block notes
17.35	Registriran polčas koš. tekme
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Faber, 1'investigatore
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.30	Film: In nome di Dio (dram., ZDA 1948, r. John Ford, i. John Wayne, Pedro Armendariz)
22.10	Dnevnik - nocoj
22.15	Aktualno: Rosa & Chic
23.05	Dnevnik - Šport
11.55	Šport: smučanje, moški slalom (iz Sestole Monte Cimone)
12.45	Aktualna oddaja: Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.30	Šport: tenis za Davisov pokal, Jugoslavija-Italija (prenos iz Beograda)
17.20	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.25	Aktualna oddaja: Cinema
18.25	Rubrika: Italijanske dežele
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Glasbena oddaja: Videoclip
19.50	Ekološki tednik: Verdeazzurro -
Ljudje in okolje (vodi Ennio Mastrostefano)
20.30	Športna oddaja: Domani si gioca (vodi Gianni Mina)
21.30	Film: Attila (zgod., It. 1954, r. Pietro Francisci, i. Anthony Quinn, Sofia Loren)
22.45	Dnevnik - zadnje vesti
23.00	Filmske novosti
23.05	Aktualna oddaja: Fuori orario (vodita Linda Brunetta in David Riondino)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
RTV Ljubljana
8.00	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Luna
8.15	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Coprnije s plastiko
8.20	Nad.: V znamenju dvojčkov
8.40	Otroška oddaja: Medvedek Go-drnjavček
8.55	Makedonske ljudske pesmi (2. del)
9.25	Mladinska predstava: Abeceda-rija (Dane Zajc)
9.55	Tedenski zabavnik (2. oddaja)
10.55	Glasbena oddaja: Republiška revija MPZ Zagorje
15.10	Video strani
15.25	Film: Jessy Owens (2. del)
16.55	Šport: košarka
18.25	Kratka filma: Ženski akt in Poslednji pešec (Slov., r. Jože Bevc)
18.45	Risanka, vreme in Knjiga
19.30	Dnevnik in vreme
20.20	Žrebanje 3x3
20.30	Nadaljevanka: Vrnitev v paradiž
21.20	Križ kraž
22.45	Dnevnik
23.00	Igrani film
19.00	Športne vesti: Sportime
19.30	TVD Stičišče
20.00	Tednik - mednarodne vesti
20.30	Tenis: turnir Newsweek, Bec-ker-Agassi
22.45	TVD Novice
22.55	Športne vesti: Sportime
23.15	Športna oddaja: Juke box
23.45	Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina
TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
13.50	Nogomet: Gremio-Boca (pon.)
15.40	TVD Novice
15.50	Šport: jahanje (iz Liverpoola)
18.50	TVD Novice
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
10.00	Nanizanka: Arcibaldo
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nanizanka: I Jefferson
14.00	Film: II diavolo (kom., It. 1963, r. Gian Luigi Polidoro, i. Alberto Sordi, Anne Sjoberg)
16.00	Film: Odio mortale (pust., It. 1962, r. Fran-cesco Montemurro, i. AmedeoNazzari)
18.15	Nanizanki: Webster,
18.45	Love Boat
19.45	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Variete: Raffaella Car-ra Show
23.15	Aktualno: Gran gala per Mamma Sofia
24.00	Nan.: Fifty Fifty, 1.00 Gli intoccabili, 2.00 Bonanza
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: II re delle corse (kom., Fr. 1962, r. Gil-les Grangier, i. Jean Gabin, Madeleine Robinson)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La picco-la grande Neli, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroški spored: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Occhi di Gatto, Isidoro
14.30	Nanizanka: Detective per amore
15.30	Film: Una notte sui tetti (kom., ZDA 1949, r. David Miller, i. Chi-co, Groucho in Harpo Marx, Marilyn Monroe)
17.15	Nan.: Yellow Rose
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Informativna oddaja: Dovere di cronaca
20.30	Film: Anastasia (dram., ZDA 1956, r. Anatole Litvak, i. Ingrid Bergman, Yul Brynner)
22.30	Filmska rubrika: Cinema & Co.
23.00	Rubrika iz Parlamenta
23.55	Informativna oddaja:
Dovere di cronaca 0.55 Nanizanki: Switch,
1.50	II Santo
ITALIA 1__________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.30	Wonder Woman,
10.30	Kung Fu, 11.30 Agenzia Rockford,
12.30	Charlie's Angels
13.30	Športne vesti
15.00	Nanizanka: Chips
16.00	Otroški spored: Bim bum bam, vmes risanke Candy, Denni, Sui monti con Annette
18.00	Variete: Musiča e!
19.00	Nan.: Simon & Simon
20.00	Risanki: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Film: La moglie in va-canza... 1'amante in cit-ta (kom., It.-Fr. 1980, r. Sergio Martino, i. Ed-wige Fenech, Barbara Bouchet)
22.25	Športna oddaja: Su-perstars of wrestling
23.00	Šport: boks
23.45	Šport: Grand Prix
0.45 Film: I contrabbandie-ri degli anni ruggenti (krim., ZDA 1970, r. Richard Quine, i. Richard Widmark)
TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanka: Una vita da vivere
16.30	Nan.: Mary Hartman
17.30	Risanke:	Giatrus,
Combattler, Gli Ercu-loidi, Masters
19.30	Nanizanka: California
20.30	Nad.: Venti di guerra
22.20	Kviz: Colpo grosso
speciale
24.00	Aktualno: Žensko novinarstvo
1.00	Film
TELEFRIULI
13.30	Nad.: Amor gitano,
14.30	Gengis Khan
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.15	Nanizanka: La signora e il fantasma
17.45	Risanka: Viaggio al centro della terra
18.15	Nadaljevanka: Le so-relle Materassi
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
20.30	Opera: Boheme (Gia-como Puccini)
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Film: Adamo ed Eva (kom., It. 1949, i. Ermi-nio Macario, Isa Bar-zizza)
1.30	Informativna oddaja: News dal Mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Halla 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi

RAI 1
9.00	Dokumentarec: Ouarkov svet
10.00	Ekološka oddaja: Zelena linija
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti)
14.00	Variete: Domenica in... (pripravila Gianni Boncompagni in Irene Ghergo, vodi Lino Banfi, športne kronike Paola Valentija)
14.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
17.20	Športne vesti
18.25	Športna rubrika: 90. minuta
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Diventero padre (r. Gianfranco Albano, i. Gianni Morandi, Sissi Hofferer, Sophie
Carle, 1. del)
22.05 Športna nedelja 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Rubrika: Knjiga - prijateljica 0.35 Šport: motociklizem (prenos Lagune Seče - ZDA)
iz
RAI 2_________________________
8.00	Informativna oddaja: Week-end - razmišljanja in utrinki
8.30	Zabavna oddaja: Patatrac, vmes risanka, nanizanka in igre
10.30	Nanizanka: Mr. Belvedere
10.55	Film: Sei giovane solo una volta (kom., ZDA 1938, r. George B. Seitz, i. Mickey Rooney, Lewis Stone)
12.10	Week-end (2. del)
12.30	Variete: Piccoli e gjrandi fans
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Dnevnik - športne vesti
13.30	Piccoli e grandi fans (2. del)
15.40	Športna oddaja: Studio e Stadio, vmes avtomobilizem (iz Monze) in kolesarstvo (iz Roubaixa)
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
18.50	It. nog. prvenstvo A lige
19.50	Vreme in dnevnik
20.05	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Variete: Cinema che follia!
22.00	Dnevnik - nocoj
22.15	Aktualno: Mbcer
23.30	Informativna oddaja: Sorgente di vita
24.00	Kulturne aktualnosti: L'Aquilone
RAI 3__________________________
9.30	Dnevnik - nedelja
10.30	Koncert organista Giorgia Ca-minija (skladbe VVolfganga Ama-deusa Mozarta)
11.30	Film: Montecarlo (1930, r. Ernst Lubitsch, i. Jannette McDonald, Jack Buchnam)
13.00	Aktualno: Pubblimania (pripravila Romano Frassa in Enrico Ghezzi)
14.00	Deželne vesti
14.10	Šport: tenis za Davisov pokal, Italija-Jugoslavija (iz Beograda)
15.00	Variete: Va pensiero (pripravil Andrea Barbato)
18.10	Šport: atletika
18.25	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
19.00	Vreme, dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.40	Deželne športne vesti
20.00	Rubrika: 20 let prej
20.30	Tednik: Alla ricerca dell arca -Pustolovščina med spominom in aktualnostjo
22.45	Dnevnik - zadnje vesti
Hill
:ll:|
i
Sli?!
:::::
RTV Ljubljana
9.20	Otroška oddaja: Živ žav
10.15	Nanizanka: Grizli Adams (pon. 10. dela)
10.40	Nadaljevanka: Vrnitev v Paradiž (pon. 24. dela)
11.30	Glasbena oddaja: Domači ansambli - Fantje treh dolin
12.00	Kmetijska odddaja
13.00	Video strani
14.35	Video strani
14.50	Glasbena oddaja
15.20	Nadaljevanka: Sinovi in hčere steklarja Jakoba (ČSSR, r. Jaroslav Homuta, 2. del)
16.20	Film: Skupina (dram., ZDA 1966, r. Sidney Lumet, i. Joanna Pet-tet, Candice Bergen, Jessica
Walter)
18.45	Risanka
19.00	Vreme, TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Trst via Skopje (r. in scenarij Bogdan Pop Gorčev, i. Ilija Džuvalekovski, Snežana Stamevska, 4. del)
21.00	Aktualna oddaja: Zdravo
22.30	Video strani
TV Koper_____________________
9.30	Športna oddaja: Juke box
10.00	Kronika in reportaže: SPort spektakel, vmes teniški turnir Lipton
12.00	Šport: SP v skokih (iz Gdtebor-
ga)
13.30	TVD Novice
13.40	Rubrika: Sedem dni športa
15.00	Šport: kolesarstvo, Paris-Roubaix (prenos)
16.00	Najzanimivejši športni dogodki
17.15	Iz studia
19.30	Športna oddaja: Juke box
20.00	Rubrika o ženskem športu: Don-na Kopertina
20.30	Šport: boks (prenos iz Iglesiasa)
22.30	TVD Vsedanes
22.40	Športna oddaja: Juke box, vmes motociklizem - VN ZDA
	
___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________i
CANALE 5
8.30	Nabožna oddaja
9.30	Rubrika: Qui časa
10.00	Nanizanka: Fifty Fifty
11.00	Aktualna oddaja: II Gi-rasole
11.30	Nanizanka: I cingue del guinto piano
12.15	Aktualno: Gran gala per Mamma Sofia
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show
14.00	Variete: La Giostra
14.50	Rubrika: Forum
15.20	Kviza: OK Bimbi, 16.00
Parole doro
17.15	Film
19.05	Nanizanka: Časa Via-nello
19.35	Kviz: Tra moglie e ma-rito vip (vodi Marco Columbro)
20.30	Nadaljevanka: Mamma Lucia (r. Stuart Cooper, i. Sofia Loren, Edward James Olson, John Turturro, 1. del)
22.30	Aktualno: Nonsolomo-da
23.15	Nanizanke: McGruder e Loud, 0.15 Gli intoc-cabili, 1.15 Bonanza
RETEOUATTRO
8.00	Nabožna oddaja
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Aktualno: Italija sprašuje
10.20	Aktualna oddaja: Pomlad Gorbačova
11.00	Rubrika iz Parlamenta
12.00	Tednik: Tv Tivu
13.00	Informativna oddaja: Dovere di cronaca
14.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Occhi di Gatto, Riff Raff
15.30	Film: Piccola stella (kom., ZDA 1934, r. Harry Lachman, i. Shirley Temple, James Dunn, Claire Tre-vor)
17.30	Šport: golf
18.30	Dokumentarna oddaja: Big Bang
19.30	Tednik: Tv Tivu
20.30	Film: II segno dei guattro (krim., VB 1983, r. Davis Des-mogd, i. Jan Richard-son, David Healy)
22.25	Tednik: Tv Tivu
23.25	Dokumentarna oddaja: Big Bang
0.25 Nanizanki: Vegas, 1.20 Missione impossibile
ITALIA 1___________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Willy Fog, Lovely Sara, Ewoks
10.30	Nanizanke: Gemelli Edison, 11.00 Mani-mal, 12.00 Automan
13.00	Športni tednik: Grand Prix
14.00	Nanizanki: Don Tonino, 16.10 Legmen
17.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Jem, Sui monti con Annette
18.30	Risanke: Foofur Su-perstar, 19.00 Lady Lo-vely, 19.30 Denni, 20.00 I Puffi
20.30	Variete: Drive In
22.15	Variete: Provini
23.00	Film: II villaggio dei dannati (krim., VB 1960, r. Wolf Rilla, i. George Sanders, Barbara Shelly, Michael Gwynne)
0.30 Film: Spionaggio in-ternazionale (krim., ZDA 1956, r. Sheldon Reynolds, i. Robert Mitchum, Genevieve Page, Ingrid Thulin)
TELEPADOVA
14.00	Ekološka rubrika: Ita-lia 7 per la vita
15.00	Glasbena oddaja: Top of the Pops
16.00	Nanizanka: Premiata agenzia Whitney
17.00	Film: Estate e fumo (dram., 1962, r. Peter
Glenville, i. Genevieve Page, John Mclnti-re)
19.30	Aktualno: Vesti iz ZDA
20.30	Nadaljevanka: Falcon Crest
22.30	Športni tednik: Fuori gioco
23.30	Nanizanka: Marshall of Slade Town
0.30 Film
TELEFRIULI
12.15	Rubrika o motorjih
12.45	Ekološka rubrika: Zelena dežela
13.15	Variete: Buinesere Friul
15.45	Rubriki: Večerjajmo skupaj, 17.15 Župan in njegovi ljudje
19.00	Risanke
20.00	Dokumentarec: Glavna mesta sveta - Be-
21.00	Film: Ouella certa estate
23.00	Športna oddaja: Telef-riuli šport
24.00	Variete: Accipicchia 0.30 Informativna oddaja:
News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled

•»Si*
- ■
““Je.	.1
!►'* ",
!i 1
Hill
m
•“Šjjjjf

* ^ I:
- ni

5 a r
.51
'c
CC
>
o
co
co
(O
■% g
— -rr CD O o O
,5 >o o
03
(ti c —I
k-	d)
o.E *
V
w
agg
To
CD
©
lili:;:::... :i:; "
...
;

Hill
lil:;,’ ^
., - - ?
"n
■■■i|
11
:
.Pr
rpf
E
-.Hilli
“-■Sil
j B1| sli
rfALIJANSKA TELEVIZIJA
■
k______________________________________________________________________________—
RAI 1
□
RAI 2
J
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: II calabrone verde
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Risanka: Moncicci
15.30	Športni ponedeljek
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.35	Izobraževalna oddaja: Beseda in življenje - Korenine
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Parola mia
19.30	Rubrika: Knjiga - prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Diventerb padre (r. Gianfranco Albano, i. Gianni Morandi, Sissi Hofferer, Sophie Carle, 2. del)
22.05	Dnevnik
22.15	Filmske novosti
22.20 Aktualno: Speciale TG1
24.00	Dnevnik in vreme
RAI 3
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V dobrem počutju
11.00	Dnevnik - kratke vesti
11.05	Dokumentarec: Srednji vek
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55 Variete: Mezzogiorno e..a
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40 Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfade
17.05	Dok.: II piacere di conoscere
17.45	Aktualno: Come noi
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Faber, 1'investigatore
19.45	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.30	Inf. oddaja: Mixer cultura 22.20 Dnevnik - kratke vesti
22.30	Glasbena oddaja: D.O.C.
23.30	Dnevnik
24.00	Film: I segreti della contessa di Cadignan (dram., Fr. 1981, r. Jac-gues Daray, i. Claudine Auger, Marina Vladv)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2 (vodita Simonetta Zauli in Fabio Fa-zio)
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo (pripravil Gigi Grillo, vodi Folco Ouilici)
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija, Pekel (bere Giorgio Albertazzi)
20.30	Nanizanka: Bronk
21.20 Aktualno: Dan na pretura
22.05 Dnevnik - zadnje vesti
22.15 Športna oddaja: Ponedeljkov proces
RTV Ljubljana
10.00 Mozaik. Naš utrip
10.15	Zrcalo tedna
10.30	Film: Navadni ljudje (dram., ZDA 1980, r. Robert Redford, Mary Tyler Moore, Donald Sut-herland)
16.45	Mozaik. Naš utrip (pon.)
17.15	Zrcalo tedna
17.30	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Cirkus (Taček se pripravlja na vlogo cirkuškega direktorja, Marko pa si zelo želi, da bi mu prijatelj dovolil nastopiti v tem cirkusu. Toda ali sploh kaj zna?)
17.45	Makedonske ljudske pripovedke (3. del)
18.15	Aktualno: Kidričevi nagrajenci
18.45	Risanka
19.00	Vreme, Obzornik in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Intimni stik (A. Cullen, 4. in zadnji del)
21.05	Dinar
21.45	Dnevnik
22.00	Baletna oddaja: Impresije (glasba G. Verdija, koreografije Hr-voja Ježice)
TV Koper	H
13.30	TVD Novice
13.40 Športne vesti: Sportime 13.50 Šport: boks (pon.)
15.30	Športna oddaja: Juke box
16.00	TVD Novice
16.10 Kronika in reportaže: Šport
spektakel 18.50 TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Politični tednik
20.30	Športni dogodek 22.15 TVD Vsedanes
22.25 Športne vesti: Sportime 22.45 Športna oddaja: Juke box
23.30	Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina
24.00	Kronika in reportaže: Šport spektakel
LZASEBNE POSTAJE
,________________________________________________
jjjiijjiiHiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiHiiilH
RETEOUATTRO
IT ALI A 1
CANALES_____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20 Risanke
9.00	Nanizanka: Arcibaldo
9.30 Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: II sogno dei miei venfanni (kom., ZDA 1952, r. Elliott Nugent, i. Bing Crosby, Jane Wyman, Robert Arthur)
17.05	Nanizanka: Aliče
17.35 Kviz: Doppio slalom
18.05	Nan.: Webster, 18.40 I cingue del guinto piano, 19.101 Jefferson
19.40 Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Sing sing (kom., It, 1983, r. Sergio Cor-bucci, i. Enrico Monte-sano, Adriano Celen-tano, Marina Suma)
22.45 Nan.: Časa Vianello
23.15 Variete: Maurizio Cos-tanzo Show
0.30 Rubrika: Premiere 0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40Bonanza
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: II conte di Sanf-Elmo (pust., It. 1951, r. Guido Brignone, i. Nelly Corradi, Massi-mo Serato, Anna Maria Ferrero)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Mimi, RiffRaff
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Torna a settem-bre (kom., ZDA 1961, r. Robert Mulligan, i. Rock Hudson, Gina Lollobrigida, Sandra Dee)
22.40 Aktualno:	Pomlad
Gorbačova
23.25 Nan.: Petrocelli, 0.25 Vegas, 1.20 Missione impossibile
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold 13.50 Variete: Smile
14.20 Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Hillary
18.00	Nanizanke: Hazzard,
19.00	Simon & Simon,
20.00	Licia
20.30	Film: Montv Python -Il senso della vita (kom., VB 1983, r. Ter-ry Jones, i. Graham Chapman, John Clee-se, Terry Gilliam)
22.30	Variete: Uaraba fenice 23.45 Film: Che fai, rubi?
(kom., ZDA 1966, r. Senkichi Tanizuchi in Woody Allen, i. J. De-rison, Woody Allen) 1.15 Nanizanki: La strana coppia, 1.45 Mi bene-dica padre
TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15 Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days
||


16.30	Nadaljevanka: Piume e paillettes
17.00 Nan.: Mary Hartman
17.30	Risanke
19.30	Nan.: California
20.30	Film: Caro papa (kom., 1979, r. Dino Risi, i. Vit-torio Gassaman)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Športna oddaja: Spee-dy
0.30 Film
TELEFRIULI
13.30	Nad.: Il diario di Sara, 14.30 Gengis Khan
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
18.00	Rubrika: A carte sco-perte
18.15 Nadaljevanka: Le so-relle Materassi
19.00	Dnevnik
19.30	Giorno per giorno
20.00	Športna rubrika
21.00	Šport: košarka, Sharp-Fantoni
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Variete: Accipicchia 0.30Informativna oddaja:
News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Halla 1) Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi
ii
II
1
*
■
1
| , 111

i
i
li
I
H!
31
liji;
!
1

RAI 1	I
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: II calabrone verde
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanske kronike
15.30	Dnevnik - kronike
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.55	Rubrika: Danes v Parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Parola mia
19.30	Rubrika: Knjiga - prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Aktualno: II caso
21.45	Film: Gli argonauti (zgod., VB 1963, r. Don Chaffey, i. Todd Armstrong, Nancy Novak, 1. del)
22.45	Dnevnik
22.55	Film: Gli argonauti (2. del)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Informativna oddaja: Otroški laboratorij
RAI 2 ______________________
K.00 Prva izdaja in telovadba 9.00 Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.00	Dnevnik, nato tečaj angleščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55 Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40 Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05 Rubrika: V prijetnem počutju
18.00	Nan.: Uno psicologo per tutti
18.30	Dnevnik - športne vesti 18.45 Nan.: Faber, 1'investigatore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Agente 007 - Missione Goldfinger (krim., ZDA 1964, r. Gury Hamilton, i. S. Connery)
22.20 Dnevnik - kratke vesti
22.30	Glasbena oddaja: D.O.C.
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Filmske novosti
0.30 Film: E adesso poveruomo? (dram., ZDA 1934, r. Frank Bor-zage, i. Margaret Sullavan)
RAI 3	__________________
12.00	Dok. oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižjih srednjih šol
16.30	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija, Pekel (bere Giorgio Albertazzi)
20.30	Variete: Trasmissione forzata (nastopata Dario Fo in Franca Rame)
21.30	Dnevnik - vesti
22.00	Film: My beautiful Laundrette (dram., ZDA 1985, r. Stephen Frears, i. Daniel Day Lewis, Gor-don Warnecke, 1. del)
22.50 Dnevnik
22.55 My beautiful Laundrette (2. del)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
------—T---------- 19.30 Dnevnik in vreme
RTV Ljubljana _ 20.05 TV drama: Korak čez (Stanis
10.00	TV Mozaik. Šolska TV: Kemija -Plini: Fizika - Od Newtonove do Einsteinove mehanike, Einsteinova dinamika
11.00	Tečaj angleščine
16.20	TV Mozaik. Šolska TV (pon.)
17.20	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet (Luknje v kruhu in siru so nam všeč, v avtomobilu pa ne. Kdo je kriv zanje? Nekoliko pazljivejši pogled razkriva odgovor, saj je tudi pločevina okoli luknje vsa rjasta...)
17.45	Tedenski zabavnik
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13 TV Okno in Zrno
19.30 Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Korak čez (Stanislava Bergoč, r. I. Šmid, i. Denis Radulovič, Damjana Černe, Boris Cavazza, Majda Potokar, Maja Sever, Miranda Caharija)
21.05	Oddaja o kulturi: Osmi dan
21.45	Dnevnik
22.00 Video godba
22.45	Video strani
TV Koper
Z]
13.30	TVD Novice
13.40 Športne vesti: Sportime 13.50 ŠPort: nogomet, finale Berlinskega turnirja
15.30	Športna oddaja: Juke box 16.00 TVD Novice
16.10	Kronika in reportaže: Šport spektakel
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika o ženskem športu: Don-na Kopertina
20.30	ŠPort: tenis, 2. polfinale turnirja Newsweek
22.50	TVD Novice
23.00	Športne vesti: Sportime
23.10	Športna oddaja: Juke box
23.50	Rubrika o ženskem športu: Don-na Kopertina

■»
-i
»i,
::::::
Z

gaaa-j


		

h.
CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20 Risanke
9.00	Nanizanka: Arcibaldo
9.30 Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kviz: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Peccatrici folli (kom., ZDA 1940, r. George Čukor, i. J. Craw-ford, Rita Hay worth)
17.05	Nanizanka: Aliče
17.35 Kviz: Doppio slalom
18.05	Nan.: Webster, 18.40 I cingue del guinto piano, 19.101 Jefferson
19.40 Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Nad.: Dallas, 21.30 Dy-nasty, 22.301 Colby
23.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo Show
0.45 Rubrika: Premiere 0.55 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.55 Bonanza
RETEOUATTRO
8.15 Nanizanka: La grande vallata
8.55 Film: Frenesia del pia-cere (kom., VB 1964, r.
Jack Clayton, i. Anne Bancroft, Peter Finch)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Occhi di gatto, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d amore
18.15 Kviza: Cest le vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Aragosta a cola-zione (kom., It.-Fr. 1979, r. Giorgio Capi-tani, i. Enrico Monte-sano, Claude Brasseur, Janet Agren)
22.20 Aktualno: Skrivnostna Italija
23.05 Filmska rubrika: Cine-ma & Co.
23.35 Nan.: Petrocelli, 0.35 Vegas, 1.30 Missione impossibile
ITALIA 1___________
8.30 Nanizanke: L uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20
Agenzia Rockford,
12.20	Charlies Angels,
13.20	Arnold 13.50 Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Annette
18.00	Nanizanki: Hazzard, 19.00 Simon & Simon
20.00	Risanki: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30 Film: Voglia di vince-re (kom., ZDA 1985, r. Rod Daniel, i. Michael J. York, James Ham-pton, Susan Ursitti)
22.20	Film: Piccoli omicidi (kom., ZDA 1971, r. Alan Arkin, i. Elliot Gould, Donald Suther-land, Lou Jacobi)
0.20 Film: Se tutte le donne del mondo (krim., It. 1967, r. Dino Maiuri, i. Michael Connors, Do-rothy Provine)
TELEPAPOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15 Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days
16.30	Nadaljevanka: Piume e paillettes
17.00 Nan.: Mary Hartman
17.30	Risanke
19.30	Nanizanka: California
20.30	Film: Citta in fiamme (1979, r. Alvin Rakoff, i. Henry Fonda, Shelley VVinters)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: nogomet 1.15 Nan.: Mod Sguad
TELEFRIULI_________
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Dražba
15.00	Nad.: Gengis Khan
15.30	Risanke
16.00	Glas. odd.: Musič box 17.05 Dokumentarec: Med
vrhovi Himalaje 18.15 Nadaljevanka: Le so-relle Materassi
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrike: Dan za dnem, 20.00 Obrtništvo, 20.30 Župan in njegovi Ijud-Le
22.00	Športna rubrika
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Nanizanka: Storie nel-la prateria
1.00 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi
S Iti
S išll
I
.I
JL
m
šil
K 2 -S 'č
I”gl
!l»i
ni
Ul l"!
3III
N i!i - Ip
g!l= § Jlj
Z sil id IeS
ra
I
j BAI 1	_________(
7.15	Inf. odd.: Uno Mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: II calabrone verde
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Inf. oddaja: Odprta šola
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.55	Rubrika: Danes v Parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Parola mia
19.30	Rubrika: Knjiga - prijateljica
19.40	Almanah in vreme in dnevnik
20.30	Film: Tootsie (kom., ZDA 1982, r. Sidney Pollack, i. Dustin Hoffman, Jessica Lange)
22.25	Dnevnik
22.40	Športna sreda, vmes boks, evropski naslov za petelinjo kategorijo, Benichov-Belcastro (prenos iz Busalle)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2	)
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.00	Dnevnik - kratke vesti
11.05	Dok.: Umetniki pred ogledalom
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Aktualno: II piacere di... abitare
17.45	Aktualno: Spaziolibero
18.05	Nan.: Uno psicologo per tutti
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Faber, 1'investigatore
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.25	Nogomet: Italija-Holandska
22.15	Dnevnik - kratke vesti
22.25	Aktualno: II testimone
23.30	Dnevnik
24.00	Film: Gianni e Pinotto contro T-uomo invisibile (kom., ZDA 1941, r. Charles Lamont, i. Bud Abbott, Lou Castello)
RAI 3_______________________
12.00	Dok. oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija, Pekel (bere Giorgio Albertazzi)
20.30	Film: Un complicatb intrigo, film di donne, vicoli e delitti (dram., It. 1986, r. Lina Wertmul-ler, i. Angela Molina, Harvey Keitel)
22.20	Informativna oddaja: Samarcan-da - Stičišče
23.35	Koncert Tria Beaux Arts (Haydn)
RTV Ljubljana__________________
10.00	TV drama: Korak čez (Stanislava Bergoč, pon.)
10.55	Oddaja o kulturi: Osmi dan
11.35	Mostovi
15.35	Mozaik. Oddaja o kulturi: Osmi dan (pon.)
16.30	Mostovi
17.00	Tečaj angleščine
17.20	Otroška oddaja: Moj dežnik je lahko balon (Ela Peroci)
17.35	Lutkovna predstava: Petelin se sestavi (Dane Zajc, z Lutkovnim gledališčem Jože Pengov)
18.15	Izobraževalna oddaja: Pokaži mi, kako - Penzija (zadnja oddaja)
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Film: Piknik pri Hancing Rocku (dram., Avstral. 1975, r. Peter Weir, i. Rachel Roberts, Dominic Guard)
22.00	Mali koncert s pianistom Bojanom Goriškom
22.15	Dnevnik
22.30	Dokumentarec: Izgubljeni pod Triglavom
TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
13.50	Šport: tenis, polfinale turnirja Newsweek
15.00	Šport: kolesarstvo, Freccia-Val-lone (prenos)
16.45	Športni dogodek
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina
20.30	Šport: tenis, finale turnirja New-sweek
22.50	TVD Novice
23.00	Športne vesti: Sportime
23.10	Športna oddaja: Juke Box
23.40	Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina

■HI
i ■•iipj
" Tf.-S
* m
Silili!««
•■“HSj
1/'

:“-s

::::::::::::::::::::::
......................................;.........................................1............................................
L_________________________________,
CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanka: Arcibaldo
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: II sole splende alto (dram., ZDA 1953, r. John Ford, i. Charles Winninger, Arleen Whelan, John Russell)
17.05	Nanizanka: Aliče
17.35	Kviz: Doppio Slalom
18.05	Nanizanke: VVebster,
18.40	I cingue del guinto piano, 19.10 I Jefferson
19.40	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: II grande paese (vestern, ZDA 1958, r. William Wyler, i. Gre-gory Pečk, Jean Sim-mons, Carroll Baker)
23.45	Nanizanka: I Jefferson
0.15 Rubrika: Premiere
0.25 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.25Bonanza
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: II capitano Nero (pust., It. 1950, r. Alberto Pozzetti, i. Marina Berti, Andrea Chec-chi)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Mimi e la nazionale di palla-volo, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Kviz: O.K. il prezzo e giusto
22.35	Aktualno: Italija sprašuje
23.35	Nan.: Petrocelli, 0.35 Vegas, 1.30 Missione impossibile
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: L uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlies Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Hilary
18.00	Nanizanke: Hazzard,
19.00	Simon & Simon,
20.00	Balliamo e can-tiamo con Licia
20.30	Nanizanki: Supercar,
21.30	A-Team
22.30	Filmski tednik: Ciak... si gira
23.30	Film: La provinciale (dram., It. 1953, r. Mario Soldati, i. Gina Lpl-lobrigida, Gabriele Ferzetti)
1.35	Nanizanka: La strana coppia
TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nanizanka: Mary Hartman
17.30	Risanke
19.30	Nanizanka: California
20.30	Film: L avventuriero di Hong Kong (pust., ZDA 1955, r. Edward
Dmytryk, i. Clark Gable, Susan Hay-word)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: tenis
TELEFRIUU
11.30	Nanizanka: La con-guista di Luke
13.00	Dokumentarna oddaja: Lepa Italija
13.30	Nadaljevanka: Amor gitano
14.30	Dražbi
15.00	Nadaljevanka: Gengis Khan
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Musič box
18.15	Nadaljevanka: Le so-relle Materassi
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Dan za dnem,
20.00	Zdravstvo danes
20.30	Variete: Al Paradise
22.00	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Variete: Accipicchia 0.30 Informativna oddaja:
News dal mondo
TELEOUATTRO
::
iilii	ITALIJANSKA	Ti	k|	■■■im jra liip ■ a ja	^		
			K®, a» ■	amB jUL		1		
RAI 1			RAI 2		RAI 3
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: 11 calabrone verde
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Rubrika: Primissima
15.30	Aktualno: Italijanska kronika
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.55	Rubrika: Danes v Parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Parola mia
v19.30 Rubrika: Knjiga - prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Nanu, il figlio della giun-gla (kom., ZDA 1973, r. Robert Scheerer, i. John Amos, Jean-Michael Vincent)
22.00	Nanizanka: Diciottanni
22.30	Dnevnik, nato nan. Diciottanni
23.10	Dokumentarna oddaja: Zgodbe o
filmu in emigrantih 0.20 Dnevnik - zadnje vesti
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V dobrem počutju
11.00	Dnevnik- kratke vesti
11.05	Inf. odd.: Načrtno izobraževanje
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nanizanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: II piacere di vivere
18.05	Nan.: Uno psicologo per tutti
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Faber, Tinvestigatore
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.30	TV film: La coscienza di Ženo (r. Sandro Bolchi, i. Johnny Dorelli, Ottavia Piccolo, 1. del)
21.55	Nan.: II brivido delFimprevisto
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Glas. odd.: D.O.C., nato dnevnik 0.05 Film: II serpente piumato (krim.,
ZDA 1948, r. William Beaudine, i. Keye Luke, Roland Winters)
12.00	Dok. oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobr. oddaja: S.O.S. 011/8819 -Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18-30 Nanizanka: Vita da strega
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija, Pekel (bere Giorgio Albertazzi)
20.30	Aktualno: Scenarij
21.25	Film: Poliziotto o canaglia (krim., Fr. 1978, r. Georges Laut-ner, i. Jean-Paul Belmondo, Marie Laforet)
22.10	Dnevnik
22.15	Film: Poliziotto o canaglia (2. del)
23.20	Filmska rubrika: A proposito di star
24.00	Dnevnik
RTV Ljubljana_________________
10.00	TV Mozaik. Šolska TV: Glasbena vzgoja - Rado Simoniti; Kulturna dediščina - Galerija Meš-trovič v Zagrebu
11.05	Film: Gallipoli (pust., Avstral. 1981, r. Peter Weir, i. Mel Gibson, Mark Lee, Bill Hunter, pon.; čeprav film opisuje zgodovinske bitke prve svetovne vojne, je predvsem zgodba o moškem prijateljstvu, o dečkih v uniformi in o njihovih mladostnih sanjah, ki se razblinijo ob soočanju z grozotami vojnej
16.25	TV Mozaik. Šolska TV (pon.)
17.35	Otroška nanizanka: Indijanske legende
18.00	Glasbeni ropot
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.30	Dnevnik in vreme 20.07 Tednik
21.10	Nadaljevanka: Izpovedi pustolovca Feliksa Krulla (po Thomasu Mannu, 2. del)
22.10	Dnevnik
22.25	Jubilejna teveteka
TV Koper_____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
13.50	Šport: tenis, finale turnirja New-
cwpplr
16.00	TVD Novice
16.10	Športni dogodek
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina
20.30	Šport: nogometni superpokal, Estudiantes-Flamenco
22.25	TVD Novice
22.35	Športne vesti: Sportime
22.45	Športna oddaja: Juke box
23.15	Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina
23.45	Športni dogodek
					1'J'" "
l!!! MiJSi | J&iJ Ip^	:::::		'	‘
CANALE5_____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanka: Arcibaldo
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	fulm: Innamorati dis-pettosi (kom., ZDA 1951, r. Frank Ross, i. David Niven, James Robertson Justice)
17.05	Nanizanka: Aliče
17.35	Kviz: Doppio Slalom
18.05	Nan.: Webster, 18.40 I cingue del guinto piano, 19.101 Jefferson
19.40	Kviza: Tra moglie e marito, 20.30 Telemike
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo Show
0.30 Rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Bonanza
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: La vena d'oro (kom., It. 1955, r. Mau-ro Bolognini, i. Martha
Toren, Richard Base-hart, Tina De Filippo)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hallo Špank, Occhi di gatto, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre damore
18.15 Kviza: Č'est la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Uomini e cobra (vestern, ZDA 1970, r. Joseph Leo Mankie-wicz, i. Kirk Douglas, Henry Fonda)
22.30	Aktualno: Speciale Milano 2000
23.30	Šport: golf
0.30 Nanizanki: Vegas, 1.25 Missione impossibile
ITAUA 1___________
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlies Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Annette
18.00	Nanizanki: Hazzard, 19.00 Simon & Simon
20.00	Risanki: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple town
20.30 Film: Vado a vivere da solo (kom., It. 1982, r. Marco Risi, i. Jerry Gala, Elvire Audray, Francesco Salvi)
22.20	Dok.: Dirkanje za legendo - Le Mans, 24 ur strahu
22.50	Rubrika: Fish eye
23.20	Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
0.20 Film: Due donne in gara (dram., ZDA 1982, r. Robert Towne, i. Mariel Hemingway, Scott Glenn, Patrice Donnelly)
TELEPAPOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Nan.: Mary Hartman
17.30	Risanke: Giatrus, 18.00 Combattler, 18.30 Gli
Erculoidi, 19.00 Mas-ters
19.30	Nanizanka: California
20.30	Film: Il bianco, il gial-lo, il nero (vestern, It. 1975, r. Sergio Corbuc-ci, i. Giuliano Gemma, Tomas Milian)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: boks 0.30 Film
TELEFRIULI
13.00	Rubrika: Zdravstvo danes
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Dražbi
15.30	Nad.: Gengis Khan
16.00	Glas. odd.: Musič Box
17.00	Nad.: Storia d'amore e damicizia, 18.15 Bene-detto da Norcia
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
20.30	Variete: Buinesere Friul
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Rubrika: Delta
1.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
Tsfct
*»■ — u
O (D > C\J
»S
£ E -£ 2-
■£ -2 o -
II =č
RAI 1__________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: II calabrone verde
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Aktualno: Leteči zmaj
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.55	Rubrika: Danes v Parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Parola mia
19.30	Rubrika: Knjiga - prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Alle donne piace ladro (kom., ZDA 1966, r. Bernard Gi-rard, i. James Coburn, Camilla Sparv)
22.15	Dnevnik
22.25	Glasbena oddaja: La grande not-te di Sanremo International
24.00	Dnevnik - nočne vesti
0.15 Informativna oddaja: Otroški laboratorij
I RAI2	~
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V dobrem počutju
11.00	Dnevnik - kratke vesti
11.05	Tečaj angleščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.15	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
16.55	Danes v Parlamentu in dnevnik
17.05	Oddaja o zdravju in estetiki
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Faber, l investigatore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Kviz: Conto su di te
21.50	Nan.: II brivido delLimprevisto
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Glasbena oddaja: D.O.C.
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: Ali Baba e i 40 ladroni (fant., ZDA 1944, r. Arthur Lubin,
i.	Maria Montez, John Hall)
RAI 3________________________
13.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Živo okolje
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2 (vodita Simonetta Zauli in Fabio Fa-zio)
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Informativna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija, Pekel (bere Giorgio Albertazzi)
20.30	Aktualno: Javni prostor v zeleni oazi
22.00	Dnevnik - večerne vesti
23.15	Variete: Pubblimania (pripravila Romano Frassa in Enrico Ghez-zi)
0.05 Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana_________________
10.00	TV Mozaik. Tednik
11.00	Nadaljevanka: Izpovedi pustolovca Feliksa Krulla (pon. 2. dela)
16.30	TV Mozaik. Tednik (pon.)
17.30	Otroška igra: V znamenju dvojčkov - Od kod sneži (Sneži resda z neba, a možna je še kaka druga razlaga. Ponuja jo lutkovna igrica, ki jo je režiral Edi Majaron.)
17.50	Nad.: Grizli Adams (11. del)
18.15	Izobraževalna oddaja: Vezenje in obdelava usnja
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13 TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Zrcalo tedna
20.20	Nadaljevanka: Kir Royal (5. del)
21.15	Dokumentarna oddaja: Zmagoslavje zahodne civilizacije - Propad Zahoda (12. del)
22.05	Dnevnik
22.20	Film: Tarče (dram., ZDA 1967, r. Peter Bogdanovich, i. Boris Kar-loff, Tim 0'Kelly)
_____TVJCoper____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
13.50	Šport: nogometni superpokal, Estudiantes-Flamenco (pon.)
15.30	Športna oddaja: Juke box J6.00 TV novice
16.10	Reportaže: Šport spektakel
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina
20.30	Šport: boks, Molyfield-De Leon; Lockridge-Knight
22.30	TVD Novice
22.40	Športne vesti: Sportime
23.00	Športna oddaja: Juke box
23.30	Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina
24.00	Reportaže: Šport spektakel
CANALE S____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanka: Arcibaldo
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Lo specchio scu-ro (krim., ZDA 1946, r. Robert Slodmak, i. Olivia De Havilland, Lew Ayres)
17.05	Nanizanka: Aliče
17.35	Kviz: Doppio slalom
18.05	Naa: Webster, 18.40 I cingue del guinto piano, 19.101 Jefferson
19.40	Kviz:Tramoglieema-rito
20.30	Film: Nudo di donna (dram., It., 1981, r. Nino Manfredi, i. Nino Manfredi, Eleonora Giorgi)
22.30	Aktualno: Skrivnosti noči
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo Show
0.30 Rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40Bonanza
RETEOUATTRO
8.30 Nanizanka: La grande vallata
8.50 Film: I moschettieri del mare (pust., It. 1961, r. Steno, i. Anna-maria Pierangeli, Robert Alda, Aldo Ray)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La picco-la grande Neli, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hallo Špank, Mimi, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: L angelo scarlat-to (pust., ZDA 1952, r. Sidney Salkow, i. Vvonne De Carlo, Rock Hudson)
22.05	Dok.: Big Bang
23.05	Aktualno:	Pomlad
Gorbačova
0.50 Nan.: Missione impos-
______šibile, 1.50 Adam 12
ITALIA 1___________
8.30 Nanizanke: L uomo da sei milioni di dollari,
9.25 VVonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie s Angels,
13.20	Arnold 13.40 Variete: Smile
14.20 Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Hilary
18.00	Nanizanke: Hazzard,
19.00	Simon & Simon,
20.00	Balliamo e canti-amo con Licia
20.30 Nan.: Don Tonino 22.35 Film: Due mafiosi con-tro Goldginger (kom., It. 1965, r. Giorgio Si-monelli, i. Franco Franchi, Ciccio In-grassia, Femando Rey) 0.25 Film: L uomo perduto (dram., ZDA 1959, r. Robert Alan Aurthur, i. Sidney Poitier, Joan-na Shimkus, Al Free-man jr.)
TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days, 16.30 Piume e paillettes

17.00	Nan.: Mary Hartman
17.30	Risanke
19.30	Nanizanka: California
20.30	Film: L'ammiratirce (kom., It. 1985, r. Romano Scandariato, i. Nino DAngelo, Annie Belle)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: košarka 0.30 Film
TELEFRIULI_________
13.00	Nanizanka: La vita co-minciaa40anni
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glas. odd.: Musič Box
17.00	Nad.: Fontamara, 18.15 Le sorelle Materassi
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrike: Dan za dnem,
20.00	Zelena dežela,
20.30	Večerjajmo sku-paj
21.30	Športna rubrika
22.00	Aktualno
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Rubrika: Il salotto di Franca
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO


Tedenski pregovor:
Za bedaka ni zdravila.
(japonski)
JP
SPOMINSKI DATUMI:
□	Pred 80 leti: 10. 4. 1908 je bila v Križu ustanovljena Hranilnica in posojilnica.
□	Pred 45 leti: 10. 4. 1943 je štab Primorske operativne cone NOV in PO Slovenije izdal ukaz, naj se ustanovita brigadi Simona Gregorčiča in Ivana Gradnika.
□	Pred 10 leti: 14. 4. 1978 je bil v Trstu ustanovni občni zbor Slovenske gobarske družine.

OSEBNOSTI:
□	9. 4. 1883 je v Gorici umrl jezikoslovec in zgodovinar Stefan Kocjančič, ki se je rodil 25. 12. 1818 v Vipavi.
□	9. 4. 1888 se je v Kojskem v Goriških Brdih rodil glasbenik Srečko Kumar, ki je umrl 9. 2. 1954 v Kopru.
□	10. 4. 1913 se je v Čezsoči pri Bovcu rodil član organizacije TIGR Ivan Ivančič, ki je bil 15. 12. 1941 ustreljen na Opčinah.
□	14. 4. 1913 se je v Grgarju na Goriškem rodil pesnik, pisatelj, esejist in prevajalec Vladimir Pavšič, bolj poznan kot Matej Bor.
□	15. 4. 1837^ se je na Planini pri Rakeku rodil učitelj in pevovodja Jakob Čenčur, ki je umrl 28. 10. 1888 v Škednju pri Trstu.
I
wmmm
LJUBLJANA
Opera SNG Ljubljana
Nocoj, 9. 4X ob 19. uri: balet Labodje jezero (Peter Iljič Čajkovski), dir. Igor Švara (ponovitev 12. 4.).
V	četrtek, 14. 4., ob 19. uri: opera Nabucco (Giuseppe Verdi), dir. Lovrenc Arnič.
V	petek, 15. 4., ob 19. uri: premiera opere Slovo od mladosti (Danilo Švara), dir. Igor Švara (ponovitev 16. 4.).
MGL Ljubljana
Nocoj, 9. 4., ob 19.30: Vojvodinja Malfijska (John VVebster), rež. Zvone Šedlbauer, gostovanje PDG Nova Gorica.
V	torek, 12. 4., ob 15.30: Veronika Deseniška (Oton Župančič), rež. Vinko Mbderndorfer.
V	petek, 15. 4., ob 19.30: Klementov padec (Drago Jančar), rež. Janez Pipan.
Drama SNG Ljubljana
V	torek, 12. 4„ ob 19.30: Trg v Benetkah (Peter Turrini po Goldonijevi komediji II Campiello), rež. Dušan Mlakar.
Lutkovno gledališče
V	VELIKI DVORANI danes, 9. 4., ob 11. in 17. uri: Kužek in muca (Josef Čapek-Karel Makonj), rež. Matjaž Loboda (ponovitev 12. 4., ob 17. uri, v Kulturnici na Zidovski stezi 1).
V	VELIKI DVORANI v petek, 15. 4., ob 17. uri: Mali strah Bavbav (Machado-Simon), rež. Peter Dougan (ponovitvi 16. 4., ob 11. in 17. uri).
nova gorica
PDG Nova Gorica
V	SOLKANU v četrtek, 14. 4., ob 20. uri: premierska predstava Kaj je videl Batler (Joe Orton), rež. Radoslav Dorič (ponovitvi 15. in 16. 4.).
VIDEM
Auditorium Zanon
Nocoj, 9. 4., ob 21. uri: Teatro Contatto - Susn, nastopa skupina Trianon Teatro (ponovitvi 10. 4., ob 17. in 21. uri).
V	petek, 15. 4., ob 21. uri: Teatro Contatto - La camera astratta, Ijostuje skupina G. Barberio Corsetti (ponovitvi 16. in 17. 4.). Gledališče Bearzi (Ul. Don Bosco 2)
V	ponedeljek, 11. 4., ob 21. uri: v okviru prireditev Mesto in mladi '88 - muzikal Jesus Christ Superstar v izvirni broadwayski izvedbi.
BENETKE
Gledališče Goldoni
Nocoj, 9. 4., ob 20.30: La scuola delle mogli (Jean Baptiste Poguelin Moliere), rež. Gianfranco de Bosio (ponovitev 10. 4./ob 16. uri.
V	torek, 12. 4., ob 16. uri: Le morbinose (Carlo Goldoni), gostuje gledališka skupina Sergia Cesca.
Gledališče Ridotto
Nocoj, 9. 4., ob 21. uri: Paradosso (Poli-Ombroni), rež. Paolo Poli (ponovitev 10. 4., ob 16. uri).
LJUBLJANA Cankarjev dom
V	DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v ponedeljek, 11. !•' °b 19.30: koncert dua Takumi Kubota - violina in Anne de Dadelsen - klavir (Leclair, R. Strauss, Petrič, De Sarasate).
. V VELIKI DVORANI v torek, 12. 4., ob 19. uri: koncert vokalno-mstrumentalnega ansambla Consortium musicum, dir. Mirko Cuderman (Dolar, Sattner).
V	DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v sredo, 13. 4„ ob 19-30: koncert Big Band RTV Ljubljana, dir. Jože Privšek.
V	DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v četrtek, 14. 4„ ob 19.30: koncert Simfoničnega grkestra Slovenske filharmonije, dir. Uroš Lajovic (Svete, Ramovš, Škerjanc, Lajovic).
. V MALI DVORANI v četrtek, 14. 4., ob 22. uri: Koncert solistične m komorne glasbe, izvajajo Božo Rogelja - oboa, Alojz Zupan -Marinet, Boris Šurbek - tolkala (Lebič, Stibilj, Globokar, Kantušer, Jež - Brezavšček, Golob).
v DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v petek, 15. 4., ob -9.30: Trio Lorenz in mezzosopranistka Eva Novšak-Houška.
Dvorana Tivoli
V	četrtek, 14. 4., ob 20. uri: koncert Samanthe Fox.
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	VELIKI DVORANI v torek, 12. 4., ob 20.30: koncert dua Takumi Kubota - violina in Anne de Dadelsen - klavir (Leclair, R. Strauss, Petrič, Saint-Saens, De Sarasate).
VIDEM
Gledališče Bearzi (Ul. Don Bosco 2)
Od torka, 12. 4., do četrtka, 14. 4., ob 21. uri: v okviru prireditev Mesto in mladi '88 - Udine live, nastopajo rock in jazz skupine iz dežele F-JK in Italije.
BENETKE
Circolo delle Prigioni
Nocoj, 9. 4., ob 18. uri: nastopa Nuovo trio veneto.
Bazilika sv. Marka
V	ponedeljek, 11. 4., ob 18. uri: organist Berj Zamkochlan.
Cerkev Pleta
V	ponedeljek, 11. 4., ob 20.30: koncert skupine I Virtuosi delLEn-semble di Venezia (Vivaldi).
Gledališče Goldoni
V	petek, 15. 4„ ob 20.30: v okviru koncertov Cesarjeva glasba -koncert kvarteta Academica (Schubert, Mendelssohn).
PADOVA
Palasport San Lazzaro
V	ponedeljek, 11. 4., ob 21. uri: koncert Riccarda Coccianteja (ponovitev 12. 4.).
LJUBLJANA
Gledališče Glej Ljubljana
Danes, 9. 4., ob 15. uri: Apokalipsa (Stanko Majcen), rež. Matjaž Zupančič, predstava Eksperimentalnega gledališča Glej.
Drama SNG Ljubljana
Danes, 9. 4., ob 17.30: Malomeščanska svatba (Bertold Brecht), rež. Edvard Miler, predstava Drame SNG Ljubljana.
Cankarjev dom
V	VELIKI DVORANI nocoj, 9. 4., ob 21. uri: Budjenje proleča -Pomladno prebujenje (Frank Wedekind), rež. Haris Pašovič, gostuje Jugoslovansko dramsko pozorište iz Beograda.
Mladinsko gledališče
V	nedeljo, 10. 4., ob 15. uri: Aliča v čudežni deželi (Lewis Car-roll-Vito Taufer), rež. Vito Taufer, predstava SMG Ljubljana.
Cankarjev dom
V	OVALNI DVORANI v nedeljo, 10. 4., ob 17.30: Helios (Aljoša Kolenc-Vlado Repnik-Bojan Jablanovec), predstava AGRFT, CD in Kemične industrije Helios, Domžale.
' V SREDNJI DVORANI v nedeljo, 10. 4., ob 21. uri: Zašto smo u Vijetnamu, Minnie? - Zakaj smo v Vietnamu, Minnie? (Branko Brezovec), rež. Branko Brezovec, gostujeta Centar kulturnih djelat-nosti in Zagrebačko kazalište lutaka.
V	MALI DVORANI v nedeljo, 10. 4., ob 24. uri: Shakespeare The Sadist (Wolfgang Bauer), rež. Branko Brezovec, gostujeta Centar kulturnih djelatnosti in Žagrebačko kazalište lutaka.
• Festival JUGOSLAVIJA S SVETOM je prvi jugoslovanski organiziran gledališki korak v svet. Približno stopetdesetim tujim selektorjem bodo ponujene v odkup za tuje občinstvo zanimive in kakovostne jugoslovanske predstave. Vstopnice za posamezne predstave si lahko preskrbite pri blagajnah gledališč, v katerih bodo predstave odigrane.
razstave						
PIRAN	\
□	MESTNA GALERIJA: razstava Pier Paola Pasolinija (vsak dan 10-12 in 17-19, ob nedeljah in ponedeljkih zaprto).
LJUBLJANA
□	MODERNA GALERIJA (Tomšičeva 14, Cankarjeva 15 - tel. 061/214106): retrospektivna razstava kipov Janeza Lenassija (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 12. 4.).
filmske novosti
eva fornazarič
□	LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ (Kardeljeva 12 -tel. 061/223340): Romanska arhitektura na Slovenskem (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 17. 4.).
□	KONGRESNI CENTER CANKARJEVEGA DOMA (Kidričev park 1): Francosko slikarstvo '60. let (vsak dan 10-18, do 21. 4.).
□	MESTNA GALERIJA (Mestni trg 5 - tel. 061/212896): razstava slik Jožeta Ciuhe (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 4. 5.).
□	BEŽIGRAJSKA GALERIJA (Titova 61 - tel. 061/313648): razstava slik in risb Marjana Skumavca (vsak dan 10-13 in 16-19, ob sobotah 10-13, ob nedeljah zaprto, do 15. 4.).
□	GALERIJA LABIRINT (Trg Revolucije 1 ): razstava slik Jožeta Slaka (10-18, ob sobotah in nedeljah zaprto, do 17. 4.).
CENTA
□	PALAČA FRANGIPANE: Tekstilne razsežnosti (od četrtka do nedelje 10-12 in 15.30-19, do 30. 4.).
BENETKE
□	PALAČA GRASSI: Feničani (vsak dan 10-19).
□	PALAČA FORTUNV: Ted Victoria - Opere di luce (vsak dan 9-19, ob ponedeljkih zaprto).
□	GALERIJA GIORGIO CINI: razstava risb in slik Paola Verone-seja (vsak dan 10-18, ob torkih zaprto).
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček in (7.40) črnske duhovne pesmi; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj; 9.00 Telovadba za vsak dan; 9.20 Napotki za sodobno ženo; 9.40 Misel dneva; 10.00 Pregled deželnega tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Sobotni zbornik: Teritorij; 11.40 V prostem času; 12.00 Devin '87; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Kanalske doline: Bom naredu stazice; 14.40 Glasbene skice; 15.00 Človek človeku; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Radijski afro-župnijski put-pure brez konca ne glave: In mirno tavala bi moja Pepka, vodi Andro Merku; 18.30 Povejmo glasbo: V ritmu jazza.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pogovor s poslušalci; 9.35 Danes smo izbrali; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 11.20 Glasba; 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.30 Srečanje republik in pokrajin; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Plesna glasba; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Ansambel Zeleni val; 20.00 Radio na obisku; 22.20 Od tod do polnoči;
23.05	Literarni nokturno; 0.05 Nočni spored.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila in dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 KK Vipava; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Popevke primorskih ansamblov: Dajmo naši; 19.00 Zaključek sporedov, nato prenos Radia Ljubljana.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši;
8.15	Horoskop; 8.40 Po vašem izboru; 9.32 Glasbena oddaja: Fee-ling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.05 Glasba; 10.10 Mavrica; 10.35 Vstop prost; 11.00 Po istrskih uličicah; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Srečanje; 14.35 Glasbena oddaja; 14.45 Pregled športnih dogodkov; 15.45 Sobotni spored; 20.00 Nočni spored.
Radio Opčine
10.00	Pet Shop Show z lestvico najpopularnejših slovenskih melodij; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih; 20.00 V soboto zvečer, nato Nočni glasbeni spored.
tu in tam
breda pahor
Novinar, varuj se ljubezni!
Trojica zaljubljenih kolegov...
BROADCAST NEWS (DENTRO LA NOTIZIA)
indukcija; James Brooks za Gracie Films/20th Century Fox, ZDA U , O Scenarij in režija: James Brooks □ Fotografija: Michael “ailhaus □ Glasba: Bill Conti □ Igrajo: VVilliam Hurt (Tom '-'funick), Albert Brooks (Aaron Altman), Holly Hunter (Jane Craig)
r*-7	° troske kamere se odpre na ob-
se t* .ma*e9a dečka, ki pravi očetu, da ke ez^<? uči, sicer pa ga imajo vsi radi, r Je ljubek. Nato se ustavi pri fantu, šnl^ nadpovprečno nadarjen, a ga so-' krif'1 maraj°. in deklici, ki kljub lcu in čopku točno ve, kaj hoče.
Trojica herojev novega Brooksove-ga filma (prejšnji je bil Čas nežnosti) je že pred vami. Ko bodo dorasli, se bodo prikupni in malo razgledani Tom, bistri Aaron in brilijantna Jane zaposlili v manjšem televizijskem ne-tworku, kjer je boj za uspeh in službo
del vsakdanjega - ameriškega - življenja. Zato se lahko zgodi, da bo trojica sodelovala, ker so tako odločili »šefi«, recimo, anchorman (") Jack Nicholson. Prijateljstva se križajo, rojevajo se ljubezni, ki jih seveda strogo pogojujejo pravila bulvarskega romanticizma: on ljubi njo, ki ljubi drugega.
Ko bi nam film nudil izključno to -pa še tako izvrstno fotografirano -filmsko zgodbo, bi si moral Brooks najbrž potresti kar precej pepela po glavi. Broadcast News pa rešujejo utrinki nepričakovane psihiloške globine, predvsem kar zadeva profesionalno deontologijo in ženski lik, ki tako spominja na Rothova razglabljanja v krajšem romanu Hotel Savoy.
Televizijsko, a tudi drugo novinarstvo je »služba«, ki lahko človeka popolnoma zasužnji in ni ga - častnih izjem je seveda nič koliko - ki ne bi bil tega suženjstva vesel. Velika ljubezen do dela seveda pomeni lahko tudi to, da se moraš odreči ljubimkanju z lepotcem, da moraš izbirati med prijateljem in morebitnim ljubimcem, da se moraš prilagoditi tudi najosnovnejšemu televizijskemu pravilu o neenakopravnosti (telegenija je pomembnejša od pameti in strokovne priprave posameznikov). Ker smo v ZDA, nam je Brooks prizanesel s katarzo, film se ponaša s srečnim koncem, VVilliam Hurt pa lahko upravičeno pričakuje drugi oscar svoje kariere.
(•) V ameriškem televizijskem svetu je lik anchormana ali »osebe, ki prebira vesti in vodi TV debate«, le delno podoben tistim likom, ki jim Italijani pravijo mezzibusti, čeprav radi zamenjujemo obe besedi.
Sodobni balet v Tržiču
Skupina Teatrodanza v Vrtoglavici
Med uspele ponudbe letošnje sezone tržiškega Občinskega gledališča nedvomno sodi tudi baletna predstava rimske skupine Teatrodanza contempora-nea (Sodobno plesno gledališče), ki je bila na programu samo enkrat sredi tedna. Uspeh je bil dvojen: prvič, ker je bila predstava res zanimiva in kvalitetna; drugič pa že zaradi zamisli, kajti šlo je za eno izmed zelo redkih pobud v Furlaniji-Julijski krajini na področju sodobnega baleta.
Glede nastopajoče skupine je mogoče v tako kratkem zapisu naglasiti le da gre za eno najvidnejših italijanskih tovrstnih skupin, ki je tokrat po zaslugi izvajalcev, plesno in izrazno dograjenih, prišla zelo dovršeno do izraza Na pobudo Else Piperno, ki ji je po nekaj letih priskočil na pomoč koreograf ter plesalec Joseph Fontano, deluje šola-ansambel že dobrih petnajst let. V tem obdobju je Teatrodanza contemporanea pripravil več samostojnih predstav ter izšolal vrsto plesalcev ter pedagogov.
V Tržiču je skupina predstavila dve koreografiji: Magnificat, ki ga je na glasbo J. S. Bacha zasnoval Marco Brega, ter Vertigini (Vrtoglavica), ki ga je na izvirno glasbeno podlago Fulvia Marasa pripravil Joseph Fontano. Druga postavitev, ki je novejša, je veliko zanimivejša z vseh vidikov. Mogoče bomo to ali kakšno drugo postavitev lahko gledali letos poleti v Gradežu, kjer naj bi skupina plesala ter učila druge osnove sodobnega baleta.
Tajniki koalicije ne znajo doseči sporazuma
Še vedno brez vsake rešitve kriza na goriški občini
Razprava o proračunu v goriškem občinskem svetu trka na vrata, v večinski koaliciji pa so nesoglasja večja kot kdajkoli. Niti sestanek, ki je bil na pobudo socialdemokratov v sredo zvečer, ni prinesel razjasnitve. Nasprotno. Še bolj se je poglobil razdor med demokristjani, republikanci in socialdemokrati na eni strani, socialisti na drugi. Predstavniki Slovenske skupnosti niso na sestanek prišli.
Socialdemokrati zahtevajo, da Zu-calli in Tacchinardi, ki sta iz njihove stranke šla k socialistom, dajo ostavko s svetovalskega mesta v občinskem svetu. Ker pa je Zucalli odstopil kot odbornik, nikakor nočejo, da bi socialisti dobili drugega odbornika. Republikanci podpirajo to stališče, tudi zaradi tega ker sami imajo v hiši podobne primere. Trdijo pa, da mora dosedanje Zucallijevo odborništvo dobiti krščanska demokracija, ki da je, po njihovem, edini garant lani sklenjenega koalicijskega sporazuma. KD je že pred časom zase zahtevala to odborništvo.
Drugačnega mnenja so socialisti, ki trdijo, da so se razmerja sil v Gorici spremenila že po lanskih volitvah. Sicer pa je na sestanku v sredo zvečer tajnik PSI Blasig dejal, da stvar zanima le socialiste in socialdemokrate, ki da morajo nadaljevati sodelovanje, kljub sedanji goriški aferi.
V naslednjih dneh bo več dvostrankarskih sestankov. Zastopniki strank se bodo spet sestali prihodnjo sredo. Na zadnjem sestanku, ki je bil na sedežu PSDI, so zastopstva strank vodili Mattel (KD), Blasig (PSI), Esposito (PSDI) in Bagni (PRI).
Včeraj so socialdemokrati dali po Gorici nalepiti plakate s katerimi ostro napadajo Zucallija ter Tacchi-nardija in zahtevajo njihov odstop.
Industrijci in KD o državnih podporah
Goriški industrijci so se včeraj pogovarjali z demokristjanskima poslan-
cema Rebullo in Colonijem o možnosti državne pomoči tukajšnji industriji. Sestanek, ki je bil v dvorani Trgovinske zbornice, je sklical predsednik Zveze industrij cev Chiozza, ki ga je tudi vodil. Poslanca Rebulla in Coloni sta govorila predvsem o paketu Altis-simo za Trst in Gorico. Povedala sta, da je precej težav v zvezi z dajanjem prispevkov industrijcem. Nekaj pozitivnega pa je v tem, da je na podlagi tega zakona prišlo precej denarja v Goriški sklad, ki že daje razne podpore. Poudarila sta, da je bila pozitivna tudi odločitev o neomejenem podaljšanju zakona o goriški prosti coni, kar bo brez dvoma vzbudilo zanimanje industrijcev za investicije na go-riško-sovodenjskem območju. Dejala pa sta tudi, da pričakujemo predvsem nov zakon o obmejnih področjih, ki bi nam dal pravo pomoč.
K razpravi so se oglasili številni industrijci. Na sestanku so bili tudi drugi gospodarski operaterji in politiki, med temi tudi senator Battello.
Jutri koncert »Battiston ensembla«
Društvo Lipizer se poslavlja s koncertom jazz glasbe
Glasbeno društvo Rodolfo Lipizer zaključuje jutri v avditoriju svojo bogato koncertno sezono 1987-88, ki je na petnajstih rednih abonmajskih koncertih nudila možnost poslušanja zanimivih izvajalcev različnih klasičnih glasbenih zvrsti. Na jutrišnji matineji s pričetkom ob 11. uri bodo še izpopolnili ta pester pregled s koncertom, ki ga bodo posvetili jazz glasbi. Nastopil bo ansambel "Armando Battiston lusion ensemble", ki ga sestavlja šest izvajalcev: vodja Armando Battiston (klaviature), Denis Biason (električna kitara), Massimo Duraccio (bobni in tolkala), vokalistki Enrica Bacchia in Maria Sartori ter zvočni tehnik Paride Fioretti.
Na jutrišnjem goriškem koncertu bodo izvajali suito "Riverberazioni Afričane" in suito "Gineceo". Obe skladbi je sestavil Battiston: pri prvi je, kot kaže že sam naslov, črpal navdih in glasbene elemente v črnski glasbi, njegove skladbe pa se navezujejo še na brazilsko glasbo, na funky-jazz do sodobne glasbe. Njegovo glasbeno izraznost dopolnjuje še uporaba sodobnih tehničnih sredstev kot so
Vprašanja Paulina o tovarni v Štandrežu
Dr. Damijan Paulin je včeraj goriš-kemu županu Scaranu in predsedniku skupščine Krajevne zdravstvene enote Calzolariju poslal interpelaciji v zvezi z nameravano gradnjo tovarne Danieli v industrijski coni južno od Štandreža, o čemer smo v našem listu že pisali.
Paulin sprašuje župana kakšno stališče ima Občina do tega vprašanja in kaj je bilo narejenega, da bi ne prišlo do onesnaženja zraka in akustičnih težav. Predsednika KZE pa Paulin opozarja, da bi tovarna zrasla v neposredni bližini štandreških hiš. Interpelant hoče vedeti, ali je bila KZE sploh obveščena o tem ter kaj namerava narediti, da se prepreči onesnaženje.
Filmi v Doberdobu
Kulturno društvo Jezero v Doberdobu prireja, v sodelovanju s Kinoate-Ijejem iz Gorice, ciklus videofilmov z naslovom »Trobente in oblaki: '43, '35, '48, in... v slovenskem filmu«. Ciklus obsega štiri filme, ki obravnavajo med in povojno tematiko na sloven-sko-jugoslovanskih tleh in nudi, med drugim, priložnost gledalcu, da si obogati vpogled v ta izredno zanimiva obdobja.
Prvi film ciklusa Balada o trobenti in oblaku Franceta Štiglica so že predvajali v doberdobskem društvu v ponedeljek 28. marca. Naslednji film, Rdeči boogie režiserja Karpa Godine bo na sporedu v ponedeljek 11. aprila ob 20.30. Ob isti uri bodo v ponedeljek 18. aprila predvajali zadnji film Frncija Slaka Hudodelci. Ciklus bodo zaključili v ponedeljek 2. maja s Cig-ličevim filmom Razseljena oseba.
Ciklus sodi v okvir pobude Video-večeri, ki je z raznimi filmi in videoposnetki že privabila lepo število gledalcev v doberdobsko društveno dvorano.
V izvajanju načrta o preureditvi zdravstva
V Gradežu in Krminu KZE obnovila možnost sprejemov v bolnišnici
Upravni odbor Goriške krajevne zdravstvene enote je na svoji četrtkovi seji sklenil, da naj bolnišnici v Krminu in Gradežu ponovno sprejemata bolnike. Ne gre za preklic izvajanja načrta o preureditvi zdravstva, ki je pred nekaj dnevi prekinil sprejemanje novih bolnikov v dveh bolnišnicah, pač pa za njegovo izvajanje. Načrt namreč predvideva, da tako Krmin kot Gradež ohranita oddelek za rehabilitacijsko medicino. Oba oddelka bosta razpolagala s po 30 posteljami. Prekinitev sprejemov v bolnišnici je zato bila v prejšnjih dneh potrebna, da so odpravili presežek bolnikov. Sedaj je KZE ugotovila, da je število ležečih bolnikov padlo pod najvišjo dovoljeno številko in zato ponovno dovolila sprejeme v bolnišnici.
Hkrati je v obeh krajih pričel delovati ti "day hospital" in z njim spiecia-listična ambulantna oskrba, služba za prvo pomoč in - na osnovi konvencij z Rdečim in Zelenim križem - služba za pomoč v primeru prometnih nesreč.
Upravni odbor je tudi obravnaval vprašanje struktur za socialno oskrbo v Krminu in Gradežu, čeprav to ne sodi neposredno med pristojnosti KZE. Zahteval je nujno srečanje z deželnimi predstavniki za izvajanje tega programa in s svoje strani zagotovil, da je KZE poskrbela za razpoložljivost potrebnega osebja.
Odbor Krajevne zdravstvene enote je tudi razpravljal o bolnišnicah v Gorici in Tržiču. Glede bolnišnice v Tržiču je bil govor o dokončni ureditvi prostorov za sprejem bolnikov ter
operacijskih sob in drugih prostorov v bolnišnici San Polo. Nalogo za revizijo izvršilnega načrta in potrebne prilagoditve so poverili inženirski ekipi. Za izvajanje obsežnega načrta bodo predvidoma potrebovali 11 milijard lir. Vsoto bodo črpali iz že dodeljenih finansiranj, ki so jih deloma že uporabili za obnovo šole za poklicne bolničarje in druge manjše posege.
Zaradi poldrugega kilograma hašiša
Stroge zaporne kazni za trojico Krminčanov
Proces proti trem mladeničem iz Kr-mina zaradi posesti in prekupčevanja s hašišem se je včeraj na goriškem sodišču zaključil z dokaj strogimi obsodbami. O dogodku smo v skopih obrisih, kolikor je pač dopuščala preiskovalna tajnost, že poročali.
V začetku januarja letos so v Krminu orožniki aretirali dva brata, ki sta skušala preoblečenemu orožniku za 3 milijone lir odstopiti približno 400 gramov hašiša. Aretirana sta bila 23-letni Maurizio Comisso iz Borgnana, Ul. Sinicco 6, in njegov 18-letni brat Norbert. Po ugotovitvah orožnikov naj bi brata dan prej (6. januarja) kupila od 22-letnega Paola Bandiere iz Krmi-na, Ul. Bancaria 11, približno 530 gramov hašiša. V zaporu se je tako znašel tudi slednji, ki je - po ugotovitvah orožnikov - imel pri sebi skupno poldrugi kilogram mamila. Del te gotovo nemajhne količine je prodal bratoma Comisso, nadaljnjih 170 gramov pa naj bi za poldrugi milijon lir odstopil dvema drugima kupcema, ki ju orožniki niso uspeli izslediti.
O dogodku in aretacijah je bilo precej govora na Krminskem, s strani preiskovalcev pa nobene uradne vesti. Med preiskavo se je pripetilo tudi nekaj na zunaj nerazumljivega: marešalo orožnikov v Vidmu Raffaele Corona (preiskavo so od krminskih kolegov prevzeli videmski orožniki) je o dogodkih v zvezi z aretacijo izdelal lažno poročilo, v katerem je - ne ve se s kakim namenom - po svoje prikrojil verzijo dogodkov. Pred sodniki, ki so
ga včeraj zaslišali je priznal krivdo. Sodili mu bodo z ločenim postopkom.
Tožilec je po oceni dokazanih dejstev zahteval naj se spozna odgovornost obtožencev in za trojico zahteval obsodbe, ki jih je sodišče kasneje izreklo skoraj v celoti. Zagovornika Tar-lao in Genovese.sta se zavzela za naj-nižje možne kazni in priznanja začasne svobode obtožencem, ki so proces pričakali v hišnem priporu. Razsodba je bila sledeča: Maurizio Comisso je bil obsojen na 2 leti in 2 meseca zapora ter 3 milijone lir globe, brat Norbert na leto in 8 mesecev ter poltretji milijon globe, Bandiera pa kar na 2 leti, 11 mesecev ter 4 milijone 500 tisoč lir globe. Norbertu Comissu so priznali posebno olajševalno okoliščino, tako da je zanj kazen samo pogojna. Na prostosti bosta prizivno razsodbo čakala tudi druga dva, ki pa se bosta morala vsak dan javiti pri krminskih orožnikih.
Šolski sveti
V torek, 12. t. m., ob 17. uri se bo v prostorih zavoda Ceriani v Tržiču sestal na prvi seji novoizvoljeni okrajni šolski svet za tržiško območje. Naslednji dan prav tako ob 17. uri se bo v zavodu Da Vinci v Drevoredu Virgilio v Gorici sestal tudi goriški okrajni šolski svet. Seji je sklical šolski skrbnik, na dnevnem redu obeh svetov pa je izvolitev predsednika in izvršnega odbora.
Tudi razstavljale! iz naše dežele na raznih sejmih v svetu
V obdobju ob junija do septembra bo po svetu več velesejmov, ki se jih bodo udeležili tudi razstavljale! iz naše dežele. Od 21. maja do 5. junija bo v Gabonu domače ministrstvo za zunanjo trgovino organiziralo v sodelovanju z italijanskim zunanjim ministrstvom predstavitev italijanskih kmetijskih izdelkov in tehnologije. V istih dneh je v Librevillu, glavnemu mestu Gabona, predvidenih tudi več kulturnih srečanj in delovnih sestankov z namenom, da bi italijanski podjetniki ustvarili z domačimi partnerji joint-ventures.
Prvih 15 dni meseca julija bo na Malti mednarodni velesejem. Italijanski izdelovalci bodo predstavili izdelke iz agroindustrijskega, tekstilnega, mehaničnega in elektronskega področja.
Operaterji na prehrambenem področju se bodo od 30. avgusta do 2. septembra zbrali v Vancouvru (Kanada), kjer bo na sporedu »Food Pacific«. Ob tej priložnosti bodo kanadskemu tržišču predstavili agroindustrijsko produkcijo v letošnjem letu.
Od 11. do 18. septembra bo tudi letos v Zagrebu mednarodni velesejem, ki na zagrebško razstavišče običajno privablja veliko razstavljalcev tudi iz naše dežele. Italijanska podjetja bodo na zagrebškem velesejmu razstavljala na 450 kvadratnih metrih površine.
Podrobnejše informacije o teh velesejmih nudijo na sedežu goriške trgovinske zbornice.
Pismo uredništvu
sintetizatorji in magnetni trakovi, ki bogatijo barvitost in možnosti jazza. Izven sporeda je na jutrišnjem koncertu predvidena še izvedba skladbe "Spin" Chika Coree.
Goriški upokojenci na Zemonu
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško je tudi letos na velikonočni ponedeljek priredilo tradicionalni izlet za svoje člane. Ob kolikor toliko naklonjenem vremenu se je res veliko število upokojencev v prvih popoldanskih urah odpravilo proti Zemonu. Napolnili so kar tri avtobuse, pridružil pa se jim je še avtobus upokojencev iz Trsta ter nekaj osebnih avtomobilov.
Restavracija Zemono je bila tako na velikonočni ponedeljek v celoti na razpolago veseli druščini, ki je napolnila vse njene prostore. Po okusnem in obilnem kosilu so priredili lov na zaklad: v prostorih restavracije je bilo skritih pet velikih čokoladnih pirhov, ki jih je bilo treba poiskati na osnovi »navodil« v prav tolikih pesmicah-ugankah.
Zabavnemu tekmovanju so sledile še druge točke, med temi tombola in druge, ki so popestrile prijetno družabnost.
Tudi za goriško splošno bolnišnico so poverili ekipi tehnikov nalogo, da v luči ukrepov, ki. jih je pred časom sprejel deželni odbor, proučijo možnosti nove razporeditve služb in dejavnosti. Ta študija je po oceni KZE predhodno potrebna za določitev dokončnega načrta o sanaciji bolnišnice, ki naj bi jo izvedli kasneje s posebnim državnim finansiranjem.
Prof. Samo Pahor na zavodu Cankar
V	četrtek je na trgovskem zavodu Ivan Cankar v sklopu rednega zavednega zborovanja predaval prof. Samo Pahor. Marsikateri dijak si je o prof. Samu Pahorju verjetno ustvaril napačno sliko. To je tudi razumljivo. Profesorja smo namreč spoznali v trenutku, ko je njegovo ime na nekaterih časopisih ostro odmevalo. V nepoznanju stvarnih načrtov in ciljev prof. Sama Pahorja smo njegove recentne podvige (beri poskus pologa 10. 2. 1988 v slovenščini izpolnjene položnice) nekoliko ostro obsodili. Vsekakor stran sedaj to!
Prof. Pahor nam je z lahkimi besedami, s konkretnimi primeri in včasih z ironijo nakazal stanje ali bolje spanje slovenske manjšine v Italiji. Ostro je obsodil slovenske organizacije, slovenske predstavnike in predvsem tiste, ki ne verujejo, da so naše zahteve pravične, da so naše zahteve na strani zakona.
V	vojaškem duhu je orisal bojno črto in orožje, s katerim naj bi se naši dragi predstavniki bojevali oz. branili pred sovražnikovimi napadi. Dodal je še, da je najboljša obramba napad. Po njegovem mnenju je v demokratični družbi najučinkovitejši napad (napad v smislu boja za dosego pravic, ki nam pritičejo) sistem prepričevanja. Prepričati je treba sovražnika, da imamo mi prav, da zahtevamo le spoštovanje italijanskih zakonov, ki nas, kot priznano manjšino, ščitijo.
To je bilo v glavnem jedro Pahorjevega predavanja.
Na koncu so dijaki postavili prof. Samu še nekaj ostrih vprašanj pretežno političnega značaja, na katera je razumljivo, da prof. Pahor ni mogel dati točno definiranih odgovorov. Zato se pogovor v to smer ni razvil. Vsekakor je Pahorjeva razlaga skozi ves čas slonela v glavnem na čisti logiki in to je marsikomu zbrisalo še tiste dvome, ki jih je zaradi napačnih informacij imel o prof. Samu Pahorju.	Dijak Igor Croselli
O dogajanju v Tržiču
Primorski dnevnik je 3. aprila objavil članek na goriški strani »Srečanja z znanimi domačini v društvu Jadran v Ronkah«.
Iz članka beremo, da je marca (18. t. m.) govoril v društvu gosp. Benedetič, ki ugotavlja, da je kulturno delovanje bilo zelo razgibano na vsem področju »do travmatične diaspore leta 1948« (bolj preprosto povedano do komin-forma). Ker sem bil eden izmed ustanoviteljev prosvetnega slovenskega društva »Triglav« v Tržiču leta 1945 in tudi predsednik tega zelo aktivnega društva, ki je povezovalo tudi Slovence, ki so živeli okrog Tržiča, moram povedati, da je ta aktivnost nehala leta 1947, ko so se politične razthe-re popolnoma spremenile v škodo naprednih sil in posebno za Slovence na Tržaškem.
»Travmatična diaspora leta 1948« ni našla ne društva in niti najmanjšega kulturnega delovanja, zato ni bilo kaj zamrzniti. To velja za področje Tržič. Gotovo, da »diaspora leta 1948« ni koristila za ponovno delovanje v bližnji bodočnosti. Hotel sem to pripomniti, ker so nekateri, ki vedno brenkajo na isto struno, dostikrat tudi, da upravičijo premalo ali pomanjkljivo delovanje prav na kulturnem področju.
Ustanoviteljem društva želim iz srca mnogo uspeha.
S prisrčnimi pozdravi Alojz Markovič - Zvonko
izleti
Sekcija VZPI-ANPI Peč, Rupa, Gabrje, priredi 21. in 22. maja avtobusni izlet na Plitvička jezera, v Kumrovec in Ptuj. Vpisujejo Mirko Kovic (tel. 391119), Ludvik Pregelj (20012), Srečko Pavletič (882339), Stanko Malič-brivec. Vpis do 15. aprila.
Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje prireja 22. maja izlet na Brione. Prijave sprejemajo Ettore Moro in Mario Semolič, vpisovanja pa se bodo zaključila ob zasedbi mest na avtobusu.
Društvo slovenskih upokojencev v Gorici obvešča, da namerava priredi-tiv dve križarjenji. Prvo bo enajst dni, od 13. do 23. julija, od Sočija na Črnem morju po Volgi do Moskve, drugo pa osem dni, od 10. do 18. septembra, od Dunaja po Donavi do izliva v Črno morje. Informacije in vpis na sedežu društva vsak četrtek najkasneje do 12. maja.
razna obvestila
Slovensko planinsko društvo v Gorici prireja svoj redni občni zbor v petek, 15. aprila s pričetkom ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici.
Goriška zbora L. Bratuž in zbor župnije sv. Ignacija bosta jutri, v nedeljo 10. aprila, ob 9. uri, izvajala Bianciar-dijevo mašo »Missa oeto vocum« pri slovenski maši v cerkvi sv. Ignacija na Travniku.
Na Prazniku pomladi, ki ga v Doberdobu jutri, v nedeljo 10. aprila priredi SKD Hrast, bo ob 17. uri nastopila godba na pihala Tita Michelas iz Fiu-micella. Sledil bo ples z ansamblom Lojze Furlan iz Zgonika.
Zveza slovenske katoliške prosvete bo imela v ponedeljek, 11. aprila, ob 20.30, v Katoliškem domu v Gorici, redni občni zbor.
Kulturno društvo Jezero v Doberdobu priredi v ponedeljek, 11. aprila, ob 20.30, na sedežu, predvajanje videofilma Rdeči boogje Karpa Godine. Gre za film iz ciklusa Trobente in oblaki v slovenskem filmu.
ŠKD Danica na vrhu vabi člane in prijatelje na sestanek, ki bo na sedežu društva v ponedeljek, 11. aprila, ob 20.30.
razstave
V	galeriji Rika Debeljaka v Kanalu
je razstava fotografij Jaka Jeraša. Odprta bo do 16. aprila.
V	galeriji II Torchio v Ulici Mameli je do 20. aprila odprta razstava štiridesetih del Enrica Baja.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Arrivederci ragazzi«, VERDI 18.00-22.00 »Tre scapoli e un bebe«.
VITTORIA 15.30-22.00 »Ouattro cuccioli da salvare«.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Tre scapoli e un bebe«.
COMUNALE 18.00-22.00 »Pazza«. Igra Barbra Streisand.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Policaj iz L.A.«. 22.00 »Resnične zgodbe - 8. del.«.
DESKLE 19.30 »Zadnja vojakova naloga«-
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. Toti 52, tel. 72701.
Prispevki učencev osnovne šole Prežihov Voranc iz Doberdoba
Nepozabni beli teden na Piancavallu
Romina Ferfolja(5. r.
Na Piancavallu smo smučali, se zabavali, a smo se tudi učili. Prvi dan smo ponovili vsa smučarska pravila. Jaz teh pravil nisem poznala, ker nisem bila še nikoli na zimovanju in sem se prav čudila, da med smučanjem moramo spoštovati toliko pravil. Drugi dan smo spoznali in si zapisali mnogo slovenskih izrazov, ki jih uporabljamo na smučanju in ki smo jih prej izgovarjali v italijanščini. Jaz na primer nisem vedela, da se »il gatto delle nevi« po slovensko reče teptalni stroj, ali pa, da se »sciolina« prevede v mažo za smuči.
Ko smo govorili o Piancavallu so nam učitelji dali list, na katerem je pisalo vse o Piancavallu. Učili smo se tudi o zgodovinskem razvoju smučanja in o drugih zimskih športih. Vse to, kar smo napisali in se naučili smo zadnji dan preverili s kvizom. Razdelili smo se na šest skupin. Vsako skupino so sestavljali trije učenci in vsaka skupina si je izbrala svoje ime. Tako smo imeli Vrabce, Orle, Zmaje, Lastovke, Ščurke in Mladost. Vsaka skupina je lahko izbrala štiri vprašanja, za vsak pravilni odgovor pa smo dobili točke. Prvi so se uvrstili Vrabci, drugi Orli in tretji Zmaji. Ti so dobili tudi najlepše nagrade, a nagrajene so bile tudi ostale skupine. Na žalost so dnevi minevali hitro in sobota je tako prišla prehitro.
Alessandra Pizzo, 5. r.
Letos smo šli na zimovanje na Pian-^nvallo. Mislili smo, da bomo šli z avtobusom, a to ni bilo mogoče, ker nas je bilo premalo. Peljali so nas starši, bivali pa smo v Hotelu šport. V istem hotelu smo bili že predlansko leto. Takrat je bilo lepše, ker nas je bilo veliko več, saj so bili z nami tudi Goričani ln učenci slovenske šole iz Ronk. Letos smo bili na zimovanju samo učenci frotjega in petega razreda naše šole. Vse skupaj nas je bilo sedemnajst. V sobi nas je bilo šest, zato smo bili vsi dečki našega razreda skupaj. Prvi ve-Cer sva jaz in Aljoša igrala šah. Potem smo zaspali, a smo se spet zbudili, ker le nekdo govoril, nato pa smo spet zaspali. Prav kmalu pa smo bili vsi po-hovno budni in smo začeli klepetati. Ušle so tudi učiteljice in nas okrega-e- Končno smo vsi utihnili.
David Lavrenčič, 5. r.
večer smo plesali v diskoteki, •očali smo kar 2.500 lir vstopnine, a v sehi je bila vključena pijača. Zelo smo *j žabavali, saj smo plesali ob moderni SPasbi. Radi bi ostali še, a to ni bilo mogoče. Vseeno smo bili veseli. Ko smo prišli iz diskoteke smo imeli še ecolov. Jaz in Aleksandra sva si za-menjali darili. Vsi smo hoteli spet v •skoteko, a učitelji nam niso dovolili, ®r je bilo že pozno, zato smo šli spat. a dan je bil za mene nepozaben, čep-av smo morali zgodaj spat.
Katjuša Peric, 5. r.
k smo nestrpno čakali na soboto, , , J® bilo tekmovanje v veleslalomu, s_”°’ da lahko vsakdo preveri svoje mučarske sposobnosti. Ko smo se zbu-• 1 smo ugotovili, da nam vreme ne n naklonjeno. Najprej je bilo megle-v'»at° pa je začelo še snežiti in deže-n. To nas je precej motilo. Tekmova-hismo samo mi, ampak tudi druge
skupine. Zaradi tekme se nisem preveč vznemerjal, ker sem videl, da je proga lahka, vratca pa so bila postavljena na široko. Najprej so tekmovale začetniške skupine, potem pa mi, ki smo bili v nadaljevalnem tečaju. Opazoval sem druge tekmovalce in sem videl, da so še precej hitri. Potem sem bil na vrsti jaz. Pri tretjih vratcih sem se spodrsnil in izgubil hitrost, tako da sem se moral zadovoljiti z drugim mestom. Tudi ostali tekmovalci so bili uspešni. Po tekmovanju smo odšli v hotel, kjer smo se hitro preoblekli, ker smo bili vsi premočeni. Dotedaj še opazili nismo, da smo bili mokri, ker smo mislili samo na tekmo.
Ivan Gergolet, 5. r.
Prvi dan smo smučali samo popoldne, drugi dan pa so nas učitelji smučanja razdelili v dve skupini. Naš učitelj se je imenoval Vittorio in je imel več kot petdeset let, a kljub temu je smučal kot mladenič. Z njim sem se naučil smučati paralelno kristianijo. Nekega dne sem srečal lanskega učitelja, na katerega sem se zelo navezal. Popoldne smo šli z našimi učitelji na sedežnico. Jaz in Ivan sva šla z učiteljem Markom še na drugo sedežnico, ki nas je peljala na goro Tremol. Od tam smo se spustili v dolino in prehiteli vse druge smučarje. Jaz sem pokazal sošolcem in učiteljem kako se lahko prismuča do hotela. Videl sem, da učitelj Marko smuča odlično. Vsi smo napredovali v smučanju. Z učiteljem smo delali parabolične ovinke in smo tudi skakali. V vrsti sem bil vedno drugi, zato so se ostali z menoj kregali in me hoteli prehiteti, a so bili prepočasni in jim ni uspelo.
Aljoša Gergolet, 5. r.
Prvega februarja smo šli s šolo na Piancavallo. Oče me je peljal, ker učitelji so odločili, da nas peljejo starši. Peljali smo tudi Boštjana in Ivana. Ob osmih smo odpotovali proti Piancavallu. Odšli smo skupaj s starši in učitelji iz Doberdoba. Vozili smo se po avtocesti. Ko smo prišli na Piancavallo smo se namestili v hotel. Jaz sem dobila sobo z Natašo in Eleno. Nato smo šli na smučanje. Naslednji dan so nas razdelili v dve skupini. Učitelj, ki me je učil smučati se je imenoval Marco. Na smučišče smo se vozili z vlečnico in sedežnico. Tako smo preživeli teden do sobote. V soboto smo imeli tekme. V prvi skupini sem prišla tretja in zmagala sem kolajno. Popoldne smo odšli domov s starši.
Tanja Visintin, 3. r.
Ko smo imeli kaj prostega časa, smo nekateri sedli pred televizor, drugi pa so klepetali v dnevni sobi. V našem hotelu je bila tudi skupina angleških dijakov. Nekega dne smo mi deklice po večerji spoznale tri Angležinje. Začele smo se pogovarjati z njimi. Pravzaprav to ni bil pravi pogovor, saj one niso znale ne italijanščine ne slovenščine in mi nismo znale skoraj nič angleščine. Takoj smo opazile, da je naše znanje angleščine zelo pomanjkljivo. Sporazumevale smo se tako, da smo si pomagale z mimiko in z rokami. Tam smo spoznali še enega Angleža, ki se je imenoval Zed. Zed je bil zelo simpatičen in zabaven. Včasih smo se z njim kregale, ko smo izbirali televizijske programe, ker je on hotel gledati ameriški nogomet, mi pa risanke. Navadno pa nismo gledali ne ameriškega nogometa ne risank.
Maja Lavrenčič, 5. r.
Med zimovanjem na Piancavallu smo bivali v Hotelu šport. Kmalu po prihodu smo šli v klet, kjer smo odložili snežke in si
obuli smučarske čevlje ter se odpravili na smučišča. Prvi dan mi smučanje ni ugajalo, ker sem stalno padal. Drugi dan je bila zjutraj in popoldne megla, tako da se je videlo zelo malo, zato smo se vrnili v hotel. Jaz sem želel ostati na smučišču, a učitelji so rekli, da je nevarno: Ostale dni je bilo nebo jasno, le zadnji dan je bilo vreme grdo, ker je deževalo in snežilo. Vseeno smo šli na smučišče, ker smo imeli tekme. V hotel smo se vrnili vsi premočeni, a smo se hitro preoblekli, da se ne bi prehladili.
Dario Lorenzut, 5. r.
Piancavallo je turistično naselje zgrajeno pred dvanajstimi leti in leži v kotlini v višini 1.300 metrov. Piancavallo obdajajo gore, največja je Cima del cavallo, ki meri 2.251 metrov. Na Piancavallu so hoteli in trgovine, kjer dobiš vse potrebno za prijetno bivanje. Smučišča so lepo urejena. Smučarji lahko razpolagajo s petnajstimi vlečnicami in tremi sedežnicami, ki peljejo do višine 1.850 metrov. Imajo tudi proge za tek na smučeh.
Proge, kjer smo navadno smučali, so bile v nepopisno lepi naravi. Bili smo prevzeti od te lepote. Naš hotel je bil blizu vlečnic. Proge so bile dovolj lahke, a tiste, na kateri so peljale sedežnice, so bile težje.
Boštjan Ferletič, 5. r.
Naš hotel se je imenoval Šport hotel. Na beli teden so prišli samo učenci tretjega in petega razreda osnovne šole iz Doberdoba. Vsi skupaj smo bili v sedemnajstih. V tem hotelu sem se počutil lepo, ker so bile tudi video igre. Jaz sem spal z Markom in Cristianom. Mi trije smo spali v sobi na podstrešju. Ko Marko, Cristian in jaz nismo mogli zaspati smo si pravili smešnice. Jaz bi ostal še en teden. V soboto smo se vrnili domov.
Matjaž Černič, 3. r.
Ko smo prišli v Piancavallo smo šli smučati. Moji prijatelji so dobri smučarji, jaz pa se moram še naučiti. Hotel je zelo lep. Meni zelo ugaja smučanje. V torek je snežilo. Tanja in Nataša sta moji prijateljici in se imamo rade. Učitelj, ki me uči smučanja, je zelo priden. Imenuje se Marko in zelo dobro smuča. Učitelj smučanja me je peljal v drugo skupino začetnikov, naučila pa sem se plužiti. Ko me je vlečnica povlekla sem imela občutek, da bom padla, na srečo pa sem preživela srečno do konca. Bila sem vesela in sem se globoko oddahnila. Ko sem se spustila navzdol mi je prišlo srce v grlo. Vesela sem, da sem se naučila smučati. Na Piancavallu je zelo lepo, na smučišču pa je veliko smučarjev.
Elena Visintin, 3. r.

• ;~¥H'
ti*
lB
David Lavrenčič 5. r.
Cristian Gorjan 3. r.
Na Piancavallo smo šli 1. februarja. Ko smo prišli na Piancavallo smo čakali našega učitelja. Žičnic je mnogo, sedežnic pa manj. Na sedežnico sem šel štirikrat. Naš hotel se je imenoval Hotel šport. V hotelu nas je bilo mnogo. V hotelu so bile tri video igre. Jaz in moja prijatelja Cristian in Matjaž smo spali v isti sobi. Naša soba je bila v zadnjem nadstropju. Imel sem učitelja, ki nas je učil smučati. Smuči smo puščali v kleti. Na beli teden smo prišli samo otroci iz petega in iz tretjega razreda. Tukaj je snežilo in je bilo zelo lepo, a doma je lepše kot v Piancavallu.
Marko Jarc, 3. r.
Na belem tednu je bilo lepo. Na Piancavallu sem smučal zelo dobro. Tam so gozdovi in velika smučišča. Naš ho-tel se je imenoval Hotel šport. Iz Doberdoba so prišli otroci tretjega in petega razreda. Smuči in smučarske čevlje smo puščali v kleti. V neki sobi so bile video igre. Letos sen šel že drugič v Piancavallo. Marco, Matjaž in jaz smo spali blizu fantkov petega razreda. V hotelu smo bili v dvaindvajsetih. V hotelu smo imeli zajtrk, kosilo, malico in večerjo. Naš učitelj smučanja se je imenoval Marco. Na razpolago smo imeli dva učitelja smučanja. Prvi
učitelj je vodil skupino boljših, drugi pa nas.
Cristian Gorjan, 3. r.
S šolo smo šli na beli teden na Piancavallo. Naš hotel se je imenoval Hotel šport. Piancavallo je lep kraj in ima mnogo gozdov. Najlepše je bilo, ko sem smučala in se igrala na snegu. Ko sem prišla na Piancavallo mi je zelo ugajalo in sem bila vesela. Na Piancavallu je več različnih hotelov. Piancavallo ima tudi več smučarskih prog in pokrit bazen. Imamo zelo pridne učitelje. V hotelu so tudi video igre. V treh dneh sem padla samo enkrat. Imelu smo tudi smučarskega učitelja. Ta izlet je bil zares lep.
Nataša Ferletič, 3. r.
1. februarja so moji sošolci šli na beli teden. Jaz nisem šla, zato sem šla v drugi razred. Učiteljica mi je dajala račune iz svoje knjige. Bilo je lepo, ker sem imela malo domačih nalog. Nekega dne smo našli psička. Menili smo se, kam bi ga lahko nesli. Ker sem bila najbližja jaz sem ga nesla domov in sem mu dala ime Kiti. Bila je samica črne in bele barve, popoldne pa mi je zbežala. Martin riše zelo lepo in hodi k tabornikom. V soboto sem mogla nesti DAS domov, ker nisem
utegnila narediti vseh izdelkov. Bilo je zelo lepo.
Marianna Kosič, 3. r.
Na Piancavallu nismo le smučali in se zabavali, imeli smo tudi pouk. Naučili smo se veliko novih in zanimivih stvari. Prvi dan nam je učitelj povedal deset smučarskih pravil, tako da nismo na smučišču spravljali nobenega v nevarnost. Učitelji so opazili, da rabimo veliko italijanskih besed za smučarsko opremo, zato so nas naučili slovenskih izrazov. Treti dan nam je naša učiteljica dala prosti spis o prvih vtisih na zimovanju. Učitelj nam je opisal vse zimske športe in nam je povedal, da bodo v Calgaryju zimske olimpijske igre. Nakar smo imeli kviz o vseh obravnavanih argumentih. Učenci smo se porazdelili v skupine. Moja skupina se je imenovala Ščurki, dobili pa smo dve točki. Zmagali so Vrabci, ker so se več učili in so več znali. V soboto smo se vrnili domov zdravi, celi in veseli. Meni je bilo všeč in bi rada še šla na beli teden.
Veronika Lavrenčič, 5. r.
Letos nisem šel na zimovanje na Piancavallo, raje sem ostal v šoli. Jaz sem tudi edini učenec petega razreda, ki sem se odločil, da ostanem doma. Pridružil sem se učencem četrtega
razreda in sem se zabaval. Oni niso bili pridni kot jaz, ker so eno leto mlajši in mislim, da niso bili dovolj pridni niti za četrti razred. Učitelj je bil z njimi obupan, ker niso znali reševati domačih nalog. Včasih je nekatere oštel, tako, da so se vsi drugi smejali. Bilo je tako, kot takrat, ko smo bili mi v četrtem razredu in morda še slabše.
Moji sošolci so rekli, da je bilo na Piancavallu zelo lepo in da so se zabavali. Mislim, da je to res, ker sem se tudi jaz prejšnje leto, ko sem bil z njimi na belem tednu, zelo zabaval. Letos nisem šel z njimi, ker sem šel med novoletnimi počitnicami v Francijo in sem se že tam dovolj zabaval.
Andrea Farra, 5. r.
Danes objavljamo prispevke, ki so nam jih poslali otroci 3. in 5. razreda osnovne šole Prežihov Voranc iz Doberodba, kateri so se udeležili letošnjega zi-movanja. Učenci te šole so nam poslali še več risb in spisov na različno tematiko; te bomo objavili naknadno.
Gradivo je zbral in uredil
FABIO GERGOLET
fin
— .J
•v, ' S
•s v % i.
L-.
r! 1	mr‘*
rf
Po prvih dveh četrtfinalnih srečanjih Davisovega pokala
Neodločeno med Jugoslavijo in Italijo
Ob robu finala za evropski pokal v Gandu
Sedanjost in bodočnost
BEOGRAD Prvi dan četrtfinalnega dvoboja svetovne skupine za Davisov pokal med Jugoslavijo in Italijo se je končal po pričakovanju, z eno zmago za vsakogar. Česar ni bilo pričakovati, pa je bil izredno gladek poraz Orešarja proti Caneju, saj se je dvoboj (težko ga je sploh imenovati takega) končal v manj kot 90 minutah. Cane je namreč dobesedno nadigral nasprotnika in praktično brez borbe s 6:1, 6:1 osvojil prva dva seta. V tretjem, ko je Italijan nekoliko popustil, je Orešar zbral tri točke, a to je bilo vse. »Težko lahko ponovim tako slabo igro,« je po srečanju potrt izjavil Orešar. »Napake sem delal v najenostavnejših rečeh, a sam ne znam kako in zakaj. Poskusil sem vse, dogajalo pa se mi je najslabše.«
Za izenačenje je poskrbel Živojino-vič proti Cancellottiju, katerega je odpravil v treh nizih, čeprav z večjo muko kot je bilo pričakovati. Zlasti težko mu je bilo v drugem setu, ko je bilo opaziti, da po poškodbi ni še povsem v pravi formi. »Srečanje je bilo zame težko s psihološkega vidika,« je zatem razlagal Živojinovič. »Od mene so si vsi nadejali zmago, tudi Italijani, tako da je lahko Cancellotti mirno igral, ni imel kaj izgubiti. Morda tudi zaradi mi ni šlo kot treba, vendar ni slaba stvar, če slabo igraš a zmaguješ...«
Danes bo na vrsti srečanje dvojic. Po mnenju italijanskega selektorja Pa-natte je dvoboj še povsem odprt in tako za dvoboj dvojic kot za zadnji srečanji posameznikov ni favorita. Po mnenju Živojinoviča pa bi se Jugoslaviji v primeru današnje zmage v igri dvojic odprla vrata polfinala, a tudi v
primeru poraza ne bi bilo še nič dokončno izgubljenega. Jugoslovanski trener Armenulič pa ni hotel dajati izjav. Bilo je jasno, da ga je preveč potrl prvi dvoboj: morda ne toliko sam poraz Orešarja kot njegova slaba igra. Zato ni hotel povedati, kdo bo danes nastopil v dvojicah. Računa se, da bosta to Živojinovič in Prpič, za Italijane a bosta Čane in Colombo. Tekma se o začela ob 15. uri.
Včerajšnja izida: Cane - Orešar 6:1, 6:1, 6:3; Živojinovič - Cancellotti 6:4, 9:7, 6:3.
Nekaj izidov včerajšnjih četrtfinalnih srečanj za Davisov pokal svetovne skupine: ZRN - Danska 2:0 (Becker -Tauson 7:5, 6:4, 6:3, Jelen - Christensen 6:3, 6:3, 3:6, 6:2); Francija - Avstralija 1:0 (Noah - Cahill 3:6, 6:4, 6:4, 6:2); Švedska - ČSSR 1:0 (Edberg - Šmid 6:3, 6:4, 6:3).
Na sliki (AP): zmagovalca včerajšnjih dvobojev v Beogradu, Slobodan Živojinovič (levo) in Paolo Cane.
Odbojka: finale italijanskega DP
Potrebna peta tekma
PARMA Za določitev italijanskega odbojkarskega prvaka bo treba odigrati še eno, peto tekmo. V včerajšnjem četrtem srečanju je namreč Maxicono iz Parme z gladkim 3:0 (15:8, 15:8, 15:9) premagal Panini iz Modene, ki ga tokrat nikakor ni bilo prepoznati in še zdaleč ni spominjal na ekipo iz dosedanjih štirih dvobojev. Maxicono je bil namreč boljši v vseh elementih igre, medtem ko se je pri Paniniju rešil edinole Bertoli, ki pa ni mogel krpati vseh vrzeli v svoji ekipi.
Peto tekmo med Maxiconom in Paninijem bodo odigrali v sredo v Modeni.
Košarka: četrtfinale jugoslovanskega pokala
Drevi bodo na sporedu prve četrfinalne tekme jugoslovanskega košarkarskega pokala. Smelt Olimpija bo ob 21. uri igrala v Ljubljani proti Zadru in seveda računa na zmago, ostale tri tekme pa soj Cibona - IMT, Partizan - Crvena zvezda in Jugoplastika - Šibenka.
Košarka: drevi Allibert - San Benedetto
Tekma osmine finala italijanskega košarkarskega play-offa med Allibertom iz Livorna in Fonte San Benedetto iz Turina bo anticipirana na drevi ob 17.35, RAI2 pa bo predvajala v neposrednem prenosu drugi polčas.
Smučanje: na 7. pokalu Kanin
Dvojno slavje Čebulja
BOVEC — Na Kaninu so včeraj imeli veliko več sreče z vremenom kot dan prej, tako da so lahko izpeljali kar obe veleslalomski tekmovanji za točke FIS in za 7. pokal Kanina. Zjutraj sta 75 tekmovalcev iz sedmih držav, kolikor jih je od 92 prijavljenih prišlo na štart, na vrhu Kanina pozdravila celo sonce in čudovit dan. Kasneje, posebno v drugem teku prvega veleslaloma, jim je spet nekoliko ponagajala megla, a so tekmovanje vseeno spravili pod streho, za kar gre zasluga tudi marljivim organizatorjem Smučarskega društva Kanin iz Bovca. Prvo ime obeh veleslalomskih tekmovanj je bil nedvomno mladi smučar ravenskega Fužinar-ja Pavli Čebulj, ki je vodil že po prvem teku prvega veleslaloma in je v drugi vožnji prednost znal obdržati in zmagati pred Dušanom Žagarjem, tretji pa je bil Čehoslovak Adrijan Bireš. Slednji je vodil po prvem teku drugega veleslaloma, a ga je z odlično drugo vožnjo prehitel Čebulj, ki je tako postal junak letošnjega 7. pokala Kanin. Vrstni red:
1.	veleslalom: 1. Čebulj 2'04"47; 2. Žagar (oba Jug.) 2'05"68; 3. A. Bireš 2 05"94; 4. Kunkela (oba ČSSR) 2'06"15; 5. Markič (Jug.) 2'06"22; 6. M. Bireš (ČSSR) 2'06"26.
2.	veleslalom: 1. Čebulj 2'07"84; 2. Žagar 2'07"90; 3. Mar-
kič 2,08"25; 4. A. Bireš 2'08"51; 5. Kunkela 2'09"70; 6. Pirker (Av.) 2 09"86.	(E. ČURLIČ)
Drugo zaporedno zmagoslavje milanskega Tracerja v najpomembnejšem celinskem košarkarskem tekmovanju ne predstavlja posebnega presenečenja, vsaj ne do trenutka, ko je bilo jasno, da so si Milančani priborili nastop na finalu.
Da bo razplet tak in ne drugačen so mnogi (tudi PD) lahko napovedali s precejšnjo možnostjo uresničljivosti in tako je tudi bilo. Čeprav že nekaj let vsi prežijo in čakajo, kdaj bodo »starci« Tracerja popustili in se dokončno iztrošili, so slednji še vedno na konju. Letos so se sicer odpovedali italijanskemu pokalu, toda vrednost le - tega ali pa naslova evropskega klubskega pokala je neprimerljiva in brez vsakršne preroške spretnosti bi človek lahko trdil, da bo Tracer svoje povedal tudi v borbi za italijanski naslov.
Lahko rečemo, da so izid finalnega srečanja do neke mere odločili rezervni igralci. Pittis, Aldi in Montecchi so s svojo igro presegli najbolj rožnata pričakovanja in res prispevali nekaj, k zmagi svojega moštva, medtem ko se je Makabi opiral izključno na nosilce igre, med katerimi pa je bilo nekaj razočaranj. Med slednje sodi prav gotovo Simms, ki je sicer dosegel čedno število košev, ampak je stalno dajal vtis, da igra zase in da ne pripada kolektivu. Premalo priložnosti je dobil tudi Mickey Berkowitz, ki pa je danes le senca najboljšega evropskega košarkarja iz leta 1980. Notranji medosebni spori očitno razkrajajo tkiva izraelskega prvaka, to pa sploh ne jemlje zaslug Milančanom. McAdoo, Me-neghin in D'Antoni so vse bližji štiridesetemu, ne kažejo pa še nobenih
znakov popuščanja. To velja še posebno za temnopoltega bivšega NBA prvaka in trikratnega prvega strelca McAdooja, ki igra s tako intenzivnostjo, kot je ni najti pri marsikaterem proslavljenem italijanskem reprezentantu.
Po mnenju izvedencev pa je bodočnost v rokah beograjskega Partizana, ki je prepričljivo osvojil prvi del tekmovanja in nekoliko razočaral v polfinalu. Glede vzrokov za poraz Beograjčanov proti Makabiju bi lahko razpravljali v nedogled, na dlani pa je, da razpolaga Partizan z naravnost neponovljivim potencialom. Divac je že sedaj brez enakovrednega tekmeca v vlogi centra, Djordjevič bo moral še dozoreti, Paspalj je vselej nevarno orožje v napadu itd. Naslednje leto se bo ogrodju ekipe pridružil še mladi playmaker Danilovič, ki je trenutno v ZDA in o katerem pravijo najbolj čudovite stvari. Naj navedemo, da je Danilovič visok 205 cm...
Boljši časi pa se pišejo tudi Arisu in grški košarki, ki je prevzela športni primat v zibelki evropske civilizacije. Pri Arisu bodo verjetno najeli boljšega ameriškega centra, tako da bodo naslednje leto še nevarnejši. Grški prvak pa je že pred časom sprožil postopek, po katerem bi Slobodan Subotič dobil grško državljanstvo. Isto velja za Mi-šunova, 207 cm visokega centra, bivšega člana sovjetske mladinske reprezentance, ki je nekaj sezon odigral v prvi jugoslovanski ligi in ki že vse leto trenira z grškimi prvaki in potrpežljivo čaka, kaj bodo zmleli grški birokratski mlini.
IGOR GANCI ANI
Čeprav so vajeni uspehov, je bilo veselje v Tracerjevem taboru nepopisno (AP)
Predstavniki SZ Dom pred sklepnimi nastopi
Nogomet: v jutrišnjih srečanjih v amaterskih prvenstvih
Kar trije derbiji med našimi ekipami
Sezona za fante in dekleta orodne telovadbe in športne ritmične gimnastike pri ŠZ Dom prehaja v svojo sklepno in najpomembnejše obdobje. Danes bodo fantje nastopili v Ljubljani na republiškem prvenstvu v skokih s prožne ponjave. Prvenstvo so pripravili v okviru prireditev ob 25-letnici Gimnastične zveze Slovenije.
Na ljubljanskem tekmovanju bodo sodelovali Mitja Rupel, David Brescia-ni, Igor Devetak, Peter Ferfolja, Maksi Šuligoj, Ivan Pipan, Matija Marassi, Matej Makuc, Matjaž Klemše, Erik Blažič, Boris Prinčič, Luca Bresciani in Matija Pipan.
Jutri pa bosta 2 ekipi sodelovali na kondicijskem mnogoboju v Novi Gorici, ki ga organizira komisija tamkajšnjega društva Partizan. Na obeh tekmovanjih imajo naši mladi predstavniki možnosti, da se dobro odrežejo, kar jim je uspelo že pokazali v lanskem letu.
Dekleta športne ritmične gimnastike pa bodo danes sodelovala na Velikonočnem turnirju, ki bo ob 15. uri v telovadnici goriškega Kulturnega doma.
Na prireditvi bodo nastopajoče razdeljene v tri skupine. V A skupini (1. in 2. razred osnovne šole - obvezna vaja brez orodja) bodo nastopile: Valerija Komac, Tanja Galizia, Savina Ra-dikon, Maja Kragelj, Arija Figelj, Martina Fabris, Lorena Blasig, Margherita Bello in Margot Tomažič. B skupino (3. in 4. razred osnovne šole - poljubne vaje s 3. obveznimi orodji) bodo sestavljale: Katja Ouerin, Martina Humar, Michela Korečič, Denise Tomažič in Monika Romanut. V tretji skupini (5. razred osnovne šole in nižja srednja - sestava s 4 poljubnimi orodji) pa so: Xenia Gugliatti, Majda Klemše, Sara Boškin, Vanja Černič, Maja Ožbot in Tanja Curto. (D. Češčut)
Tri planinske revije
Planinski vestnik štev. 4 prinaša vrsto zanimivih člankov in je zvest tradiciji in reku »za vsakogar nekaj«. Naslovnica je posvečena Patagoniji (Torres del Paine), v notranjosti pa je članek Eda Kozoroga, ki »opravičuje« to sliko in se imenuje »Dežela zadnjega upanja«. Uvodni članek pa je napisal Tone Strojin in je posvečen 95-let-hici slovenskega planinskega društva.
Aprilska številka Alp je primarno posvečena problemu sponsorizacije, največ poprčka pa ji seveda daje (polemičen) odgovor Reinholda Messnerja Valerju Bonattiju, iz katerega zvemo marsikaj, kot npr., da je znameniti Paul Preuss že leta 1913 prejemal današnji milijon lir za planinsko predavanje! Sponsorizacija je torej vedno obstajala in torej ni sad današjega potrošniškega časa.
V organizaciji SK Devin Memorial M. Škabar
Jutri bo na sporedu na progi med Praprotom in Repnom 2. Memorial Mirka Škabarja, navdušenega planinca in odbornika SK Devin, ki je umrl pred približno letom dni. Odhodi bodo med 8.30 in 10.30, ob startu pa bodo udeleženci, ki se niso udeležili prvega pohoda, prejeli izkaznico.
Udeleženci pohoda bodo morali obvezno predstaviti izkaznico na dveh kontrolnih točkah. Pot bo ob tej priložnosti posebno markirana. Na cilju pa bodo organizatorji SK Devin poskrbeli za okrepčilo. Najmlajši in najstarejši udeleženec prejmeta pokal. Pokrovitelj pohoda je ZSŠD1.
Po premoru zaradi nastopa deželne reprezentance in praznikov bo jutri res zanimiva nedelja za vse naše enajsterice. Nekatere se namreč borijo za napredovanje, druge pa za obstanek v ligi. Pozabiti ne smemo tudi, da so jutri na sporedu kar trije derbiji:'v Križu Vesna -_Zar-ja, na Padričah Gaja - Mladost in v Štan-drežu Juventina - Sovodnje. Če nas spomin ne vara, je to prvi primer v zgodovini amaterskega nogometa.
1.	AMATERSKA LIGA
PRIMORJE - PONZIANA
Proseška enajsterica bo igrala že danes popoldne. Čeprav nasprotnik sodi med močnejše ekipe, Primorje, ki se bori za obstanek, tokrat ne sme odpovedati. Na žalost pa trener Mikuš ne bo mogel poslati na igrišče najboljše postave: Favret-to je poškodovan, Coslovich je izključen, v dvomu pa je nastop branilca Rojaza. In zato, čeprav »rdeče-rumeni« krvavo rabijo točke, bi se v tem dvoboju zadovoljili tudi s polovičnim izkupičkom.
2.	AMATERSKA LIGA
VESNA - ZARJA
Predvidevanja o derbiju smo prepustili dvema nogometašema.
FABIO CANDOTTI (Vesna): »Kljub temu da je že postala tradicija, da se dvoboji z Zarjo končajo pri neodločenem rezultatu, upam, da nam bo tokrat le uspelo priti do zmage. Mi računamo na drugo mesto in zato si ne smemo dovoliti spodrsljajev, čeprav se zavedam, da proti Zarji ne bo lahko, ker se Bazovci borijo za obstanek v ligi in potrebujejo točke. Glede postave lahko povem, da bomo jutri brez Petagne, ker je izključen, in to se bo precej poznalo. Tudi sam nisem treniral dva tedna, vseeno pa bom na razpolago trenerju.«
PAOLO TOGNETTI (Zarja): »Derbiju bom na žalost moral slediti le kot gledalec. "Pubalgija", ki se mi je pojavila že ob začetku sezone, se je v teku prvenstva poslabšala, tako da na zadnjih štirih tekmah sezone nisem igral. Mislim, da se
je letošnje prvenstvo kljub moji dobri volji zame že končalo. Na srečo pa so si nekateri poškodovani nogometaši (med zadnjimi Damjan Fonda) opomogli, tako da trener Križmančič ne bi smel imeti problemov s sestavo moštva. V Križ seveda gremo z upanjem, da neporaženi zapustimo igrišče. To pomeni, da bi se kljub kritičnemu položaju na lestvici sprijaznili tudi z remijem.«
STOCK - KRAS
Po prvem delu prvenstva je zgledalo, da je Stock obsojen na izpad (15 tekem, 6 točk), v nadaljevanju pa je dobesedno presenetil (10 tekem, 12 točk). Temu podvigu je mnogo pripomogel letošnji nakup, jugoslovanski nogometaš Vitulič, ki je dosegel že 7 golov, torej toliko, kolikor so jih nogometaši Stocka dosegli v prvem delu prvenstva. Tržačani so vsekakor še vedno na predzadnjem mestu lestvice in imajo tri točke manj od Krasa, ki se kot Stock bori za obstanek v ligi. Prav zaradi tega bi bili krasovci zadovoljni, če bi se s tega gostovanja vrnili tudi s točko.
3.	AMATERSKA LIGA
GAJA - MLADOST
Za mnenje o derbiju na Padričah smo vprašali trenerja Gaje Severina Kozino: »V zadnjem nastopu letošnjega prvenstva je naša dolžnost, da se dostojno poslovimo od navijačev, katerim morda nismo dali tistega zadoščenja, ki so ga pričakovali. V zadnjih treh nastopih, čeprav nismo igrali slabo, smo doživeli prav toliko porazov in tako zgubili stik z ekipami, ki se borijo za napredovanje. Prav na napredovanje seveda upa Mladost, ki jutri gotovo računa na zmago. To pa si bo morala zaslužiti na igrišču, saj Gaja, kot sem že omenil, ni demotivirana, nasprotno, svojo dolžnost bomo opravili do konca prvenstva.«
EUFORIA - BREG
V poslednjem nastopu letošnjega prvenstva gredo »plavi« v goste k povprečni ekipi, ki v 21 nastopih ni še prišla do
zmage: Euforia je namreč izbojevala le štiri remije, dala 14 in prejela kar 57 golov. Zato pričakujemo zanesljivo zmago Brega, ki bo seveda nestrpno čakal na rezultate direktnih nasprotnikov, to je Mladosti, Fossalona in Fincantierija, trojice, ki se z Brežani poteguje za drugo mesto končne lestvice.
FINCANTIERI - PRIMOREC
Za Trebence prvenstva ni še konec (čaka jih predpredzadnje kolo) in zato, če bodo jutri igrali brez večjih napak, ne bi smeli imeti problemov, da iztržijo obe točki, s katerima bi morda še izboljšali položaj na lestvici.
JUVENTINA - SOVODNJE
Jutrišnji slovenski derbi med Juventi-no in Sovodnjami bo pomemben predvsem za štandreško postavo, ki je v polnem teku za napredovanje. Zato je pričakovati, da bodo juventinci igrali z vso silo, da dosežejo zmago, saj si 3 kola pred koncem zares ne morejo privoščiti kakšnih spodrsljajev. V prvem srečanju je Juventina visoko zmagala sredi Sovodenj in trenutna kakovost ekip je taka; da imajo Standrežci prednost. Remi ali poraz pa bi Juventini odvzel precej možnosti za napredovanje.
______________CICIBANI________________
San Pier - Mladost Genex 0:8 (0:5)
MLADOST: Peric, J. Gergolet, D. Ger-golet, A. Gergolet, Lavrenčič, Farra, Lo-renzut, Nardon, Subani, Soban, Ferletič< Narduzzi.
STRELCI: D. Gergolet (5), Lorenzut, Lavrenčič in Nardon.
; Cicibani doberdobske Mladosti so v Špetru ob Soči dosegli svojo 6. zaporedno zmago. Tokratni nasprotnik Kraševcev je bil očitno prešibak, da bi se jiU1 učinkovito zoperstavil, o čemer pri£a tudi končni izid srečanja.
Vrsta uspehov je Mladost popeljala a° samega vrha razpredelnice, kar je ze|° spodbudno za mlado moštvo trenerja Darja Franrinliča (A. G.)
Košarka: v 27. kolu B-2 lige najpomembnejše Jadranovo gostovanje
V San Dona brez manjvrednostnih občutkov
Če smo povratno srečanje med Jadranom in Ferraro označili za tekmo sezone, potem je navedeni izraz morda še bolj ustrezen za nedeljski spopad med drugouvrščenim San Donajem in izbrano slovensko vrsto. Zelo verjetno je, da bo dvoboj odločil o izhodiščnem položaju obeh moštev v končnici prvenstva.
Po drevišnjem spopadu bodo do konca rednega dela lige še tri kola, v katerih imata navedena tekmeca približno enako zahtevne obveznosti, s tem da je sklepni del Jadranovega koledarja verjetno zahtevnejši.
»Modri bojevniki« se bodo pomerili doma s postavo Berton Dueville, v gosteh z Montebelluno in končno bodo pričakali prihod padovskega Virtusa, medtem ko bo San Dona prihodnji teden gostoval v Spinei, nato sprejel v goste Stefanel in sklenil ligo v Castelfrancu.
Na dlani je, da ima Elledi Petrarca iz Padove, ki zaostaja za drugouvrščeno dvojico samo za točki, še vse teoretične in dejanske možnosti, da poseže v boj za končno drugo mesto, ostala moštva pa so menda odrezana od boja za napredovanje.
Če sežemo s spominom malce nazaj, v pozne decembrske dni, ko so Brumnovi košarkarji ugnali bojevito postavo iz Veneta, bomo k zavesti najprej Priklicali podobe iz zadnjih dramatičnih sekund, ko so igralci San Donaja zapravili zadnjo priložnost, potem ko je Rauber, sedem sekund pred iztekom, s prostim metom dosegel točko, ki je zapeča-
tila izid. Bil je to pravi boj titanov, v katerem so prednjačili Momente, Coppo in Tubia na eni strani ter Ban, Rauber in Daneu na drugi. Vse kaže, da bo tudi jutri na parketu neizprosno, tekma pa brez favorita.
Zdravstveno stanje Jadranovega moštva je v zadnjih dneh nespremenjeno: Valter Sosič še ni povsem okreval, vendar se bo priključil soigralcem in bo, po potrebi, stopil na igrišče. Podobno je s Petrom Štoko, ki je že nekaj časa čutil bolečine v kolenskem sklepu, te pa so se še močneje pojavile ob priliki velikonočnega turnirja v Trstu.
Znano je, da recepta za zmago ni mogoče dobiti pri nobenem zdravniku ali čarovniku. San Dona in Jadran imata podobne značilnosti, saj predvajata hitro igro in silita zgodnji zaključek napada. Glede izkušenosti posameznikov sta postavi izenačeni, jadranovci pa imajo rahlo višinsko prednost. Za končni izid bo odločilnega pomena skok pod košema. Mnogo bo tudi odvisno od forme Klavdija Starca ter od natančnosti oz. od izbora in pravočasnosti metov na koš.
Srečanje San Dona - Jadran bo jutri v športni palači v San Donaju (Ul. Unita dltalia) s pričetkom ob 18.30. Ker je kraj dogajanja razmeroma blizu, se bodo srečanja lahko udeležili tudi tisti, ki niso našli mesta na posebnem avtobusu, ki ga je organiziralo Jadranovo vodstvo.
(Cancia)
Promocijska liga: derbi v Repnu
V	repenski telovadnici se bosta nocoj pomerili postavi Poleta in Kontovela Electronic Shop. Za obe postavi sta točki zelo pomembni, za Kontovelove košarkarje bolj kot za domačine, ki so si že priigrali nekoliko varnejši (čeprav še ne povsem) položaj na lestvici. Tekmi bodo verjetno prisostvovali mnogi ljubitelji domačih košarkarskih razmer, tudi zato ker ima tale derbi nekoliko dramatičen prizvok. Poleto-vi košarkarji bi morali biti boljši v borbi pod košema, medtem ko bi morali gostje prevladati na zunanjih pozicijah. Tako naj bi bilo določeno ravnovesje sil vzpostavljeno že pred samim začetkom tekme. Prav kmalu pa bo znano, ali bo teorija prevladala v praksi.
Košarkarji Brega Adriatherm bodo igrali na domačih tleh in gostili močno postavo Santosa, ki se je med velikonočnimi prazniki, zaradi odvzema zmage in točke penalizacije, morala odpovedati primatu na lestvici. Čokovi varovanci bodo verjetno morali kljubovati »jeznemu« nasprotniku. (Cancia)
V	goriški skupini pa čaka domovce po velikonočnem presledku odločilni končni sprint. Semoličevi varovanci si ne smejo več privoščiti nobenega spodrsljaja, če še želijo naskakovati prestop v D ligo. Drevi bodo belo-rdeči pričeli »ognjeni« poker srečanj na domačih tleh proti močni ekipi Gradeža. V prvem srečanju so naši zmagali v Gradežu le s točko prednosti, (mč)
Predzadnje kolo D lige
Radenska sanja o presenečenju
Jutri popoldne bodo košarkarji Bora Radenske sprejeli v goste prvouvrščeno ekipo Giganti Crich iz Mester. Borovci bodo srečanje z vodilnim odigrali brez bojazni in brez občutka manjvrednosti, saj je trenutek tak, da bi bilo vsako samopomilovanje povsem odveč.
Glede na številčna razmerja med postavama bi vsakdo predvidel lahko zmago košarkarjev iz Mester, vendar ne gre pozabiti, da so jih Vatovčevi fantje v prvem srečanju kar pošteno namučili.
Na vsak način pa bosta obe ekipi po svoje zvrhano motivirani: košarkarji »s tremi srci« zato, ker hočejo obdržati status D ligaša, igralci Cricha pa zato, ker dve koli pred koncem še nimajo matematične gotovosti, da bodo pristali na prvem mestu.
Borovci morajo jutri igrati vseskozi brezkompromisno in se postopoma že pripraviti na tekmo z goriško Ardito, ki bo res odločilna, še zlasti če bodo preostale tekme kola imele ugoden razplet za Radensko. (Cancia)
Ženska namiznoteniška A liga: kvasovke v Cagliariju
f	v •
- domači spori________
Brez možnosti proti vodilnemu
Po enomesečnem premoru bodo ekipe Krasa Globtrade sPet stopile za zeleno mizo. Prvoligašice so odpotovale na Sardinijo, da odigrajo povratno tekmo 10. kola s Sardali-roenti Ouattro Mori. Ekipa iz Cagliarija, ki razpolaga z Qyema najetima igralkama (prvokategornico Bevilacguo in Kitajko Guan Jian Hua, eno najboljših igralk na svetu ter domačinko Massio), je krasovke premagala doma v prvem delu tekmovanja. Tekma na domačih tleh je bila ves čas živčno naporna in napeta, saj so se krasovke izkazale kot enakovredne nasprotnice otoške ekipe. Vrh in dramatičen razplet pa je dosegla v dvoboju Milič-Bevilacgua pri stanju 3:3, ko je Kras Globtrade ločilo od zmage le nekaj udarcev, ki jih Miličeva žal ni udejanila.
Po tekmi je trener Šercer med drugim dejal: »Pri vodstvu Sonje z 19:16 sem trdno upal v končni uspeh«. Tokrat so njegove napovedi manj optimistične: »Nimamo možnosti za zmago. Tudi, če bi naše igrale tako dobro kot so na prvem srečanju doma.« Kje so vzroki za spremembo stališča. Prvi je nedvomno vodstvo Ouattro Morija, ki v letoš-njem prvenstvu še ni doživel poraza. Njegova najpomembnejša zmaga je prav gotovo tista nad Surgelati Areno, ki je veljal za glavnega favorita za državni naslov, pa čeprav je urgelati igral brez poškodovane Zampinijeve. Potem sta tu epremagljiva Kitajka in šibkost Krasovih dvojic, četudi je uvojica Batinič-Milič doma porazila Sardalimentijevo. Ali ji Do ta podvig uspelo ponoviti tudi v Cagliariju, odgovor nam bo dala drevišnja tekma. V nižjih ligah pa bodo igrali takole: v ženski B ligi se bo ekipa A srečala v Ori z
vodečo Auer Ora, ekipa B pa v Bocnu z Recoarom. Moški C lige bodo v Trstu igrali s prvouvščenim Fincantierijem, moška D-l liga pa bo gostila Rangers iz Vidma, ki prav tako vodi v prvi jakostni skupini. (J. J.)
Na sliki: Sedmakova v dvoboju s Strinovo od Maratee
Odbojka: v državnih ligah
Farco Meblo in Val v Trstu
V predzadnjem kolu sezone bosta naša državna odbojkarska ngaša Farco Meblo in Val hkrati nastopila v Trstu.
Za dekleta združene ekipe bo domače srečanje proti drugouvr-sčeni Nervesi predstavljalo slovo °d B lige po štirih sezonah častnega nastopanja. Za obe ekipi je tekma le gola formalnost, saj Ner-vesa nima več možnosti, da bi dohitela veronski Capellari, a je že dosegla pravico do nastopa na dodatnih kvalifikacijah (drugo leto Zapored), saj je padovski CUS zakadi slabšega količnika v nizih tudi ob najbolj ugodnem razpletu ne more prehiteti. Čeprav bi šlo za res skromno uteho, bi se s prestižno zmago naše igralke lahko holikor toliko dostojno poslovile °d svojih vse manj številnih gledalcev.
Valova drama se še ni odigrala. ienka nit upanja še obstaja, a je Rezana na zelo srečen razplet. Naši odbojkarji bi morali drevi zmagati (po možnosti s 3:0 ali 3:1) da gostovanju pri tržaškemu CUS j^t je že na varnem) in upati, da ?o Ferroalluminio doma izgubil z Motto di Livenza. V tem primeru 01 bilo odločilno zadnje srečanje v Standrežu prav proti Ferroallu-Uiiniu, to tekmo pa bi morali naši odbojkarji zmagati z gladkim Končnim izidom. Le tako bi lahko se upali, da zaradi boljšega količnika v nizih (gre za nekaj stotink očke!) v zadnjem hipu dosežejo obstanek v ligi. Če je velikonočni odmor kaj zalegel, bi Štandrežci ahko tudi prekinili črno serijo Porazov, ki resnici na ljubo ne obeta nič dobrega.
Spored ženske B lige: Torrione ' bangiorgina; Farco Meblo - Ner-lJrSa: CUS Padova - Gaierhof; _ ogliano - Conegliano; Capellari Adamoli; Conruda - Ferrara. Spored moške C-l lige: Mogli-n° - inter; Ferro Alluminio -lettronica; Maniago - ASFJR; rangers - Povoletto; CUS - Val; votpato - Cessalto.
V ženski odbojkarski D ligi
Temeljno za sokolovke
Na temeljnem gostovanju v Prati za napredovanje v Č-2 ligo odbojkarice Sokola Indules ne bodo same. Spremljal jih bo namreč avtobus nabrežin-skih navijačev, med katerimi vlada za to srečanje veliko zanimanja. Podpora je slovenskim igralkam nadvse potrebna, saj bi z zmago formalno na drugem mestu le dohitele, dejansko pa prehitele drevišnjega nasprotnika, ker je namreč ta odigral tekmo več. Treba je reči, da je Prata v Nabrežini premagal naše igralke, vendar je tudi res, da je Sokol Indules edini zaustavil vodilnega Juniorsa. Čeprav ne moremo govoriti o tem, da je drevišnje^sre-čanje odločilno, pa je na dlani, da bo zmagovalec bistveno povečal svoje možnosti.
Za napredovanje se kot znano potegujejo tudi tretjeligaši 01ympie. Skromni Fiume Veneto jim v Gorici res ne bi smel delati težav, za goriške odbojkarje je v bistvu bolj pomemben izid srečanja v Trstu med Borom Cunjo Avtoprevoz in Fincantierijem, saj bi zmaga Tržačanov 01ympii zelo ustrezala, tržiški ladjedelničarji so namreč najresnejši zasledovalci Jakopičevega moštva.
V ženski C-2 ligi je težavnostna stopnja nastopov Agoresta in Sloge Koimpex v obratnem sorazmerju. Slo-gašice bodo gostovale pri zadnjeuvr-ščenemu Spilimbergheseju, ki je v 20 tekmah dosegel le dve zmagi, zlobneži pa trdijo, da sta bila še ta uspeha »prirejena«. Čeprav so slogašice doslej v gosteh dosegle le dve zmagi, so drevi favoritinje. Agorest pa bo gostil drugouvrščeno Fontanafreddo, ki si ne sme privoščiti poraza, zato bi bila zmaga Goričank, forma katerih se v zadnjih kolih naglo vzpenja, še toliko bolj prestižna.
Dramatično bo v telovadnici goriš-kega Kulturnega doma, kjer se bosta v boju za obstanek v D ligi pomerila Naš prapor IMSA in Sloga. Za Goričane je to morda res poslednja možnost, čeprav je vprašljivo, ali bi jim sploh kaj koristila, a tudi za slogaše bi lahko bil poraz usoden. Pred neposrednim spopadom za obstanek bo tudi Soča Sobema na gostovanju v Trstu pri veteranih moštva Nuova Pallavolo Trieste.
Pomembna sta tudi nastopa četrtoli-gašic Kontovela Electronic Shop in Brega Agrar. Kontovelke bodo gostile
Martignacco, ki ima le točki manj od naših predstavnic. Za obe šesterki bi zmaga predstavljala konec skrbi v zvezi z razpletom na dnu. Težje bo Brežankam. V Dolini bo nastopil videmski CUS, ki je ena boljših ekip v ligi, a nima več ne ambicij ne težav. Nasprotno pa morajo Brežanke nujno priti do kake zmage, saj njihov položaj ni povsem brezskrben.
Meddeželni finale under 18 ženske
V tržiški športni palači bo jutri, s pričetkom ob 16. uri, na sporedu zanimiva odbojkarska tekma za meddeželni del ženskega prvenstva mladink med domačim Fincantierijem in Mapi-erom iz Bologne. Tržičanke so naslov deželnih prvakinj under 18 osvojile na četveroboju, ki se ga je, kot znano, udeležila tudi ekipa Sloge Koimpex. Mapier iz Bologne se je v Emiliji Ro-magni uvrstil na drugo mesto za lanskimi državnimi prvakinjami Teodore. Mapier je prvoligaški klub.
1. MOŠKA DIVIZIJA
INTREPIDA MARIANO -OLVMPIA KOMJANC VINI 3:0 (15:8, 15:0, 15:9)
OLVMPIA: Kosič, Jarc, Bello, Lutman, Cotič, S. in I. Spazzapan, Dorni.
Proti vodilnemu Marianu so 01ym-piini odbojkarji odigrali eno svojih slabših tekem. Tokrat je šepal predvsem napad, ki je bil premalo učinkovit, slab je bil tudi blok. Nasprotniki so močna ekipa, a naslanjajo se pretežno na izkušenega kapetana (hkrati je tudi trener), ki je uspešno udaril večino žog. Vsekakor je pri slovenskih igralcih videti napredek, (gs)
UNDER 14 MOŠKI
OLVMPIA - MOSSA	0:3
(13:15, 13:15^11:15)
OLVMPIA: Cotar, Mastroianni, Hlede, Ouinzi, Lutman, Mania, Bralni, Košič, Sfiligoj.
Mladi odbojkarji 01ympie so v borbenem srečanju nerodno izgubili. Gostje so imeli prednost le v višini igralcev, v vsem ostalem sta si bili ekipi enakovredni. Treba je povedati, da so bili domačini večkrat v vodstvu, tudi v končnicah nizov, (gs)
DANES
SOBOTA, 9. APRILA 1988
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
16.00	v Cagliariju, Ul. Talete: Sardali-menti Ouattro Mori - Kras Globtrade
ŽENSKA B LIGA
18.00	v Ori, telovadnica Schvvarzen-bach: Auer Ora - Kras Globtrade A; 18.00 v Bocnu, Ul. Castel Flavon: Recoaro -Kras Globtrade B
MOŠKA C LIGA
19.00	v Trstu, pri Sv. Sergiju: Fincanti-eri TS - Kras Globtrade
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
20.30 v Trstu, šola Suvich: Farco Meblo - Nervesa
MOŠKA C-l LIGA
18.00	v Trstu, Monte Cengio: CUS -Val
MOŠKA C-2 LIGA
20.30	v Gorici, Ul. 20. septembra: 01ympia - Frost Fiume Veneto; 20.00 v Trstu, na V. maju: Bor Cunja Avtoprevoz
-	Fincantieri
ŽENSKA C-2 LIGA
20.00	v Sovodnjah: Agorest - Itar Fon-tanafredda; 20.30 v Spilimbergu, Ul. Mazzini: Spilimberghese - Sloga Koim-pex
MOŠKA D LIGA
18.00	v goriškem Kulturnem domu: Naš prapor IMSA - Sloga; 20.30 v Trstu, šola Morpurgo: NPT - Soča Sobema
ŽENSKA D LIGA
18.00	v Prati, Ul. Martiri della Liberta: Prata - Sokol Indules; 18.00 v Dolini: Breg Agrar - CUS Videm; 20.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Lavorato-ri Fiera
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
15.30	v Trstu, šola Suvich: OMA - Sloga Koimpex
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
17.30	v Nabrežini: Sokol Indules -Club Altura; 18.00 v Trstu, šola Čampi Elisi: Le Volpi - Bor Friulexport; 18.00 na Opčinah: Sloga - Prevenire
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
20.00	v Repnu: Polet - Kontovel Electronic Shop; 20.30 v goriškem Kulturnem domu: Dom Gometal - Grado
1. MOŠKA DIVIZIJA
15.30	na Proseku: Kontovel - Don Bos-co; 20.00 v Trstu, Ul. Forlanini: Barcolana
-	Breg; 20.00 v Briščkih, Dom pristaniš-čnikov: Amatori Basket - Cicibona
NOGOMET
1. AMATERSKA LIGA
15.30 na Proseku: Primorje - Ponziana
UNDER 18
15.30	v Križu: Vesna - Edile Adriatico; 15.30 v Ribiškem naselju: San Marco Sis-tiana - Breg
CICIBANI
15.45 v Trstu, Villa Ara: CGS B - Breg Best; 15.45 v Bazovici: Zarja Adriaimpex
-	Campanelle
MLAJŠI CICIBANI
15.00	v Bazovici: Zarja Adriaimpex -SantAndrea
ATLETIKA
POKRAJINSKO PRVENSTVO
15.00	v Trstu, na Kolonji: nastopa tudi Bor Infordata
JUTRI
NEDELJA, 10. APRILA 1988
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
18.30	v San Donaju, Ul. Unita dTtalia 10: San Dona - Jadran
MOŠKA D LIGA
17.30	v Trstu, šola Suvich: Bor Radenska - Giganti Crich
PROMOCIJSKA LIGA
11.00	v Dolini: Breg Adriatherm - Santos Autosandra
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.00	v Trstu, šola Addobati: Superbas-ket - Sokol; 15.30 v Trstu, na 1. maju: Bor - Barcolana A
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.30	v Križu: Vesna - Zarja; 15.30 v Trstu, pri Sv. Ivanu: Stock - Kras
3.	AMATERSKA LIGA
12.45	v Trstu, Ul. Flavia: Fincantieri TS - Primorec; 15.30 v Gorici, na Rojcah: Juventina - Sovodnje; 15.30 v Nabrežini: Euforia - Breg; 15.30 na Padričah: Gaja -Mladost
NARAŠČAJNIKI
10.30	na Proseku: Primorje - CGS; 10.30 v Dolini: Breg Best - San Vito; 10.30 v Križu: Vesna - Čampi Elisi
NAJMLAJŠI
9.15 v Trstu, pri Sv. Ivanu: San Gio-vanni - Breg Best; 13.00 v Trstu, pri Sv. Ivanu: Esperia - Primorje
ZAČETNIKI
9.00	v Bazovici: Zarja Adriaimpex -Primorje; 12.15 v Trstu, na Campanellah: Chiarbola - Breg Best
NAMIZNI TENIS
MOŠKA D-l LIGA
10.00	v Zgoniku: Kras Globtrade - Rangers Videm
ODBOJKA
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
9.30	v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - Le Volpi
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
9.45	v Dolini: Breg - Blitz Vivai Busa
UNDER 16 MOŠKI
9.30 v Trstu, Monte Cengio: CUS -Breg
ATLETIKA
POKRAJINSKO PRVENSTVO
9.00	v Trstu, na Kolonji: nastopa tudi Bor Infordata
obvestila
ŠZ JADRAN
vabi navijače na prvenstveno tekmo San Dona - Jadran, ki bo jutri, 10. t. m., v San Donaju. Odhod posebnega avtobusa za navijače bo ob 15.30 z Opčin, ob 15.45 s Proseka in ob 16.00 iz Nabrežine. Povratek takoj po končani tekmi. Cena prevoza 10.000 lir.
Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan na Opčinah, v cvetličarni Nadja na Proseku in v potovalnem uradu Aurora v Trstu.
ZSŠDI
obvešča, da bo v torek, 12. t. m., ob 20.30 na sedežu ŠD Polet, Ul. Ricreato-rio 1 - Opčine (Prosvetni dom) seja nogometne komisije. Dnevni red: poročilo o delovanju komisije, medšolski nogometni turnir, turnir Alpe Adria in razno.
ZSŠDI
obvešča, da bo v ponedeljek, 11. t. m., ob 21.30 v Koči pod Rupo (Repen) sestanek v zvezi z organizacijo zamejskega balinarskega prvenstva.
jadrau^kluI ©[LOP©]
SESLJANSKI ZALIV - SESLJAN TRST vabi na predavanje
JURETA ŠTERKA
Meteorologija na Jadranu - varna plovba in varni pristani
Danes, 9. t. m., ob 20. uri v društvenem sedežu v Sesljanu.
Vabljeni člani, prijatelji in vsi dopustniški kapitani.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številke 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000,- din, trimesečno 17.000 - din, letno 60.000,- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500,- din, trimesečno 12.000 - din, letno 45.000,-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000,-din, letno 75.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
9. aprila 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja k. ^ ZTT in tiska	Tr*,
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Uveljavljanje perestrojke tudi v Srednji Aziji
Gorbačov se je prikupil ljudstvu v Uzbekistanu
TAŠKENT — Čeprav ima sedanje potovanje generalnega sekretarja CK KPSZ Mihaila Gorbačova v srednjeazijsko republiko Uzbekistan prvenstveni namen v tem, da spodbudi k sodobnejšim načinom gospodarjenja na tej izredno plodni in sončni zemlji, pa je že ob prvem srečanju z Uzbeki naredil nekaj gest, ki so jih navzoči sprejeli z očitno ganjenostjo. Najprej je pred televizijsko kamero po tamkajšnjem običaju poljubil njihov kruh, potem pa rekel kolhoznikom: »Bolje mora živeti tisti, ki zares dobro dela. Še pred kratkim je bilo v Uzbekistanu drugače. Ampak da vas ne bi žalil, bi rad povedal, da ni bilo tako le v Uzbekistanu«.
Vsi, ki so Gorbačova poslušali, so natančno vedeli, kaj ima v mislih.
Zadnja leta je Uzbekistan bil neprestano v naslovih najbolj škandaloznih in kriminalnih zgodb. Prvega sekretarja CK KP Uzbekistana Šarafa Rašidova so sicer odstavili že pred prihodom Gorbačova na čelo partije in če ne bi umrl, bi ga gotovo morali obsoditi na smrt, kajti razsežnosti korupcije, kraje in vseh mogočih vrst kriminala, vse do posilstev ter ubojev, so naredili Rašidova za simbol najbolj mračnega, kar je živelo v »letih zastoja« Leonida Brežnjeva. Prav Brežnjev pa je bil tisti, ki je kar naprej delil odlikovanja Rašidovu za izredne uspehe v pridelovanju bombaža. Ko so začeli odmotavati klobčič, so spoznali, da je uzbekistansko vodstvo dolga leta prikazovalo lažne podatke o površinah in pridelku, kralo najboljši bombaž in si pri tem prigrabilo milijone rubljev. Na smrt so obsodili in ustrelili ministra za bombažno gospodarstvo, poleg njega pa je še cela vrsta najvišjih partijskih in državnih funkcionarjev bodisi že obsojena na visoke kazni ali pa še čakajo na procese.
Prav zadnje dni so po televiziji in časopisju poročali predstavniki pregona in tožilstva iz Moskve, da tudi po petih letih neprestanega dela posebnih skupin še vedno niso
razkrili vseh niti zločinske mafije v Uzbekistanu. Ker pa so o tem poročali neuzbeški kriminalisti, se je še dodatno ustvarjal nevaren vtis, kot da vsa Sovjetska zveza zdaj bije po grešnem kozlu Uzbekistanu.
Slavni pisatelj Čingiz Ajtmatov je na celi strani »Pravde« dal duška svoji bolečini nad osramočenim uz-beškim ljudstvom, ki ga je toliko časa in tako krvavo izkoriščala Rašidova mafija. Ajtmatov je hkrati opozoril, da je treba narediti vse, da ne bi zdaj Uzbeki trpeli na ugledu, saj so oni sami bili prve žrtve lastne skorumpirane strukture. Lastne ali bolj moskovske?
Očitno se je zadnje čase ozračje v četrti največji sovjetski republiiki in središču srednjeazijskega muslimanstva hudo zaostrilo, pa je Mi-hail Gorbačov večkrat rekel svojim sobesednikom, da so v Moskvi tudi doživljali bolečine ob razkritjih zlorab oblasti, da pa je »uzbeško ljudstvo narod s staro kulturo, ki je marsikaj pretrpel, mnogo tega postoril na svoji zemlji, jo z ljubeznijo obdeloval in jo spremenil v sodobno deželo.« Generalni sekretar CK KPSZ je posebej poudaril, da se je že večkrat seznanjal z Uzbekistanom, da pozna psihologijo tega ljudstva, ki je »pridno, skromno in predano svoji zemlji«. Pa tudi sovjetski oblasti, je dodal Gorbačov. »Zatorej vam iskreno povem: niti v Moskvi, niti v našem ljudstvu ni nespoštovanja do Uzbekistana, to se ni pojavilo niti v najbolj težavnih časih zanj. Mi vemo, da ni ljudstvo krivo. Za preteklost je kriva določena skupina ljudi. In naj ti odgovarjajo za vse to«, je Gorbačov očitno hotel potipati razpoloženje, ki se v Uzbekistanu ustvarja pred novimi množičnimi procesi proti skorumpiranim strukturam prejšnjega režima.
Na sliki (Telefoto TASS): Gorbačov med obiskom uzbekistanske tovarne Algoritm.
ANTON RUPNIK
Razviti svet odkriva usodne napake mednarodne solidarnosti
Pomoč sestradanim državam
povzroča neljube posledice
LONDON - Kitajski pregovor pravi, da ne smeš lačnemu ponuditi ribo na krožniku, pač pa, da moraš človeka naučiti, kako se lovi ribe. Do popolnoma enakega zaključka so prišli tudi nekateri ameriški strokovnjaki, ki so se nekaj let ukvarjali z vprašanjem prehrambene pomoči državam tretjega sveta.
Industrijsko razvite in bogate države dejansko pomagajo državam, ki jih mučita beda in lakota, pošiljke hrane pa povzročajo kdaj še hujše posledice od samega stradanja. Nekatere raziskave so namreč pokazale, da je mednarodna pomoč večkrat sprožila verižne negativne reakcije, ki jim ne bodo zlahka kos ne razvite države, še manj pa prizadeto prebivalstvo. Gospodarstveniki namreč trdijo, da se popolnoma razbije odnos do domačega kmetijstva, prebivalstvo se prilagodi beraštvu, tako da se bedi pridruži še neutemeljeno poniževanje. Narod »beračev« je tudi narod, ki je izgubil sleherno iniciativo, ki se ni pripravljen boriti. Zato se rado dogaja, da tak narod pasivno sprejema vlado totalitarnih režimov, ki ne investirajo denarja v razvoj kmetijstva, pač pa v orožje.
Mednarodni solidarnostni skladi bodo morali najbrž spremeniti svojo strategijo pomoči najrevnejšim državam.
Bogate države bi morale še naprej darovati svojo odvečno hrano ljudem, ki umirajo od lakote, nujno pa bi morali obnoviti usklajevanje nadaljnje pomoči. Hugh Corbet, direktor Centra za raziskave o politiki in gospodarstvu, trdi, da se Evropa krepko moti, če misli, da res pomaga najrevnejšim Afričanom. »Tako si samo mirimo vest«, trdi Corbet, »Afričanom moramo pomagati, da postanejo dobri kmetje in pastirji«.
Corbetovo analizo je dopolnil profesor Gale Johnson iz Chiacaga, ki je navedel primere Etiopije, Sudana, Angole in Mozambika, kjer se, ob stalni pomoči razvitih držav, naglo izgublja tradicionalni lik kmeta in pastirja, medtem ko v državah razsaja gverila.
Poleg tega pa so nekatere afriške države že popolnoma odvisne od pomoči iz tujine. Med temi izstopa primer Somalije, ki jo Evropejci redno pitajo z žitom in koruzo, domačini pa so že pred leti opustili najosnovnejša kmetijska opravila. V Somaliji ne sejejo več, domače koruze ni mogoče najti, pa čeprav je minilo že nekaj let, odkar je suša zadnjič obiskala tiste kraje. Gospodarstveniki so dvignili svoj glas in vabijo afreiške države, naj se zamislijo in pravočasno uvedejo kitajsko modrost o »ribolovu«.
Narobe gradili jedrsko podmornico
LONDON — Največja britanska ladjedelnica doživlja v teh dneh enega najtežjih trenutkov v svoji dolgoletni zgodovini. V začetni fazi gradnje jedrske podmornice Triumph razreda Trafalgar so namreč zagrešili nepojmljivo napako, saj so na polog narobe namestili gredelj. Britansko časopisje si je dalo duška s krvavimi članki in karikaturami na račun ladjedelnice Vickers. Triumph so narisali s poveljniškim stolpom v krmi, z vijaki v premcu in s periskopom, ki orje morsko dno.
V ladjedelnici so priznali napako, a zavračajo trditve, da bo napaka stala milijon funtov (več kot dve milijardi lir). Odgovorne pa zelo skrbi ta negativna reklama, saj se ladjedelnica Vickers bori z rivalsko francosko družbo Societe de navigation atomigue, da bi si izposlovala gradnjo kanadskih jedrskih podmornic.
Vojak, ki služi »pastirski« rok
Vojska ZRN se je znašla pred perečim vprašanjem pastirja Schmalzbauerja, ki ni imel komu pustiti svojih 200 ovac, da bi oblekel vojaško suknjo. Tako so v vojsko sprejeli še ovce...	(Telefoto AP)
Italijanske pokojnine za hercegovske kvizlinge?
LJUBUŠKI (Hercegovina) — Več kot sto prebivalcev hercegovskega kraja Ljubuški na Imotskem polju je vložilo prošnje za italijanske pokojnine. Vest je povzročila vznemirjenje in negodovanje na tem hercegovskem območju, saj so prosilci bivši pripadniki tako imenovane protikomunistične milice, ki so jo ustanovile italijanske okupacijske oblasti leta 1942. Ta kvizlinška milica je imela nalog, da varuje vasi pred vplivom komunistov in pred širjenjem narodnoosvobodilnega gibanja.
Ogorčenje ljubuške javnosti predvsem pa borčevske organizacije je toliko večje, ker je med prosilci, ki bi sedaj dobili devizno priznanje za svojo kvizlinško dejavnost, tudi 60 ljudi, ki so pred tem zaprosili in dobili pokojnine kot borci NOB.
V Ljubuškem so se prvi prosilci pojavili že pred letom dni. Ko so se razširile govorice, da so precejšnje možnosti, da bi se prosilci dokopali do tega deviznega bogastva, se je sprožil neustavljivi plaz prošenj. Zadevo so še pospešili razni odvetniki in sodni izvedenci, ki so za svoje usluge že prejeli predujme od številnih pripadnikov bivših pretepaš-kih sovražnikovih enot, ki so toliko gorja povzročili ljudstvu med vojno.
Do tega je prišlo, ker so prosilci prepričani, da italijansko-jugoslovanska pokojninska konvencija velja tudi za njih.
V kaznilnici pri Cagliariju ugrabili medicinsko sestro
CAGLIARI — Zapor Buoncammino pri Cagliariju je bil v preteklih letih že večkrat v središču pozornosti zaradi samomorov, včeraj pa je v njem prišlo do nenavadne akcije treh zapornikov, ki so za kratek čas ugrabili zaporniško bolničarko, da bi izsilili pogovor z direktorjem zapora.
Do ugrabitve je prišlo malo pred 14. uro, ko je zapornik VValter Manca, ki je bil v celici skupaj s Claudiem Mame-lijem in Silviem Poddo, na ves glas zahteval pomoč, ker naj bi si prerezal žile na rokah. Pazniki so odprli vrata celice, takoj sta prišla tudi zdravnik in medicinska sestra, Mancova zaporniška tovariša pa sta »ranjenca« odnesla do bližnje ambulante. Toda takoj, ko so prišli tja, je Manca čudežno »ozdravel«, zgrabil bolničarko in ji na vrat nastavil staro šilo. V sobi so bili še-oba njegova kolega, zdravnik in trije pazniki. Začela so se pogajanja za izpustitev talcev in zaporniki so zahtevali pogovor z direktorjem zapora.
Toda med pogajanji je enemu od paznikov uspelo razorožiti Manco, s pomočjo ostalih paznikov pa so nato ukrotili še Mamelija in Poddo. Vse je potekalo zelo hitro in od začetka ugrabitve do osvoboditve bolničarke je minilo le dobrih pet minut. Vse tri zapornike je že zaslišal namestnik tožilca, vzroki za nepremišljeno dejanje pa še niso znani.
Gillette obljublja izredno britvico
BOSTON — Ameriška tovarna Gillette obljublja za leto 1990 nov brivski aparat z novo britvico, ki naj bi predstavljala pravo revolucijo na tem področju. Podrobnosti o novem sistemu britja niso znane, toda iz ameriške tovarne so sporočili, da so bili tisti, ki so se brili po novem sistemu v poskusnem obdobju, navdušeni. Iz Gilletta kaj več niso hoteli povedati, izvedelo se je le, kakšna nova britvica gotovo ne bo.
Nova britvica ne bo iz keramike, ki je še predraga v primerjavi z jeklom. Ve se tudi, da ne bo imela treh rezil. S poskusi so ugotovili, da tri rezila brijejo slabše kot dve, zato so to možnost tudi opustili. O ostalih podrobnostih pa lahko Gillettova konkurenca le ugiba. Tako se predvideva, da bo rezilo brivnika gibljivo in se bo povsem prilagajalo vsem oblinam obraza. S tem naj bi bilo omogočeno popolno britje tudi v najbolj skritih kotičkih obraza. Pri Gillette so nov brivski sistem že patentirali pod nazivom »supergibljivi brivnik«.
Vitezi malteškega reda volijo novega velikega mojstra
Včeraj so se v Rimu zbrali člani malteškega viteškega reda, ki morajo imenovati naslednika umrlega velikega mojstra Angela de Mojane di Colonna. Pred palačo, kjer so v teku volitve, pa so demonstrirali uslužbenci bolnišnice San Giovanni Battista, ker jim uprava malteškega reda ni še obnovila delovni)1 pogodb	(Telefoto AP)