PoStnlna plačana t gotovini LetO X., Št. 1 (»JUTRO« 3 a) LJubljana, ponedeljek 5. januarja 194*XX Upravnlštvo: LJubljana, Pucclnljeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Pucclnl-jeva ulica 5 — Telefon 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Cena cent« 70 Uredništvo: Ljubljana, Pueclnljeva ul. 5. Telefon ftt. 31-22, 31-23, 31-24. 31-25. 31-26 Ponedeljska izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj — Naroča .se posebej ln velja mesečno L 2.50 Za inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la -pubblicitš di provenienza italiana ed estera: Unione Pnbbliriii Italiana S. A., Milano L'atfivita aerea intenslficata Duce le dal Stranki svoia navodila Gli atfacchi locali al fronte di Agedabia respinti — Tobruk e Malta sottoposti a violentl bcsnbardamenti II Quartier Generale delle Forze Arma-te comunica in data di 4 gennalo il se-gnente bollettino di guerra n. 581: Sul fronte di Agedabia abbiamo resptn-to attacchi locaJi e disperso nuclei di auto-blinde. A Sollum e ad Halfaya sono in corso combattimenti. Unita aeree nostre e tedesche hanno ef-fettuato ripetute azioni sulle retrovie av-versarie, bombardando con particolare ef-ficacia le postazioni di artiglieria e le at-trezzature portuali di Tobruk. II nemico ha perduto 4 velivoli, dei qua-li due distrutti da batterie contraeree. Nel Mediterraneo orientaie un nostro rlcognitore, ineontrandosi con tre caccia avversari ne abbatteva uno, riuscendo poi a disimpegnarsi. Una incursione su Tripoli non ha avuto conseguenze; alcune bombe sono stote sganciate su di un villaggio libico, causan-do due vittime. L'aviazione italo-germanica ha Intenslfi-cato le operazloni contro gli apprestamen-ti bellici e gli aeroporti di Malta: alcuni apparecchi sono stati distrutti al suolo. varie esplosioni osservate; un de.posito di munizioni, colpito in pieno, č stato fatto saltare in aria. ceno delovanje letalskih Krajevni napadi na bojišču pri Agetfafeljl odbiti - Tobruk in Malta silovito bombardirana Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je. objavil 4. januarja naslednje vojno poročilo: Na fronti pri Agedabiji smo odbili krajevne napade in razpršili skupine oklopnih avtomobilov. V Solumu in Halfaji so se borbe razvnele. Skupine naših in nemških letal so ponovno napadle zveze v sovražnem zaledju in posebno učinkovito bombardirale topniške postojanke in pristaniške naprave v Tobruku. Sovražnik je izgubil štiri letala. Dve od teh sta bili sestreljeni od protiletalskih baterij. Na vzhodnem Sredozemskem morju je neko naše izvtdniško letalo srečalo tri sovražne lovce. Enega je sestrelilo, nato pa mu je uspelo otresti se ostalih dveh. Pri nekem napadu na Tripolis ni bilo nikakih posledic. Nekaj bomb je bilo odvrženih na neko libijsko vas in so povzročile dve žrtvi. Italijanska ln nemška letala so v še lačji meri razvijala svoje napade na vojaške naprave in letališča na Malti. Nekaj letal je bilo uničenih na tleh. Opaženih je bilo več eksplozij. Aeko skladišče streli-liva, ki je bilo zadeto v polno, je bilo vrženo v zrak. rajevne borbe na vzho Bombe na Feodorijo in okolico Moskve — Letalski podvigi v severni Afriki — Ogromne izgube angleške mornarice Iz Hitlerjevega glavnega stana, dne 4. jan. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Na južnem odseku vzhodnega bojišča so se borbe spričo hudega mraza omejile na krajevne izvidniške akcije in oviralui oe^en j topništva. Na srednjem in severnem odseku bojišča so se *ovažni napadi nadaljevali. V hudih borbah so bili deloma s protinapadi odbiti. Krajevni vdori so bili zapahnjeni. Letalske sile ponoči in podnevi napadajo pristaniške naprave, ladje, kakor tudi letališče v Feodoziji. Več letal je b:lo na tleh uničenih ali poškodovanih. V lukl j" bila z bombo zadeta neka majhna trgovinska ladja in se je potopila. Neka večja trgovinska ladja in neki plavajoči žerjav sta bila hudo poškodovana. Pri drugih napadih s težiščem v prostoru okrog Moskve so bile bombardirane kolone sovjetskih čet In vozil na pohodu, zbirajoči se oklopni avtomobili, kraji, železnice in letališča. Sovjetom so bile s tem prizadejane občutne izgube in materialna škoda. Na visokem severu je bila mur-roanska železniška proga z bombami več-Krat prekinjena. V severni Afriki obojestransko živahno izvidniško delovanje. Na področju okrog Agedabije so se izjalovili posamezni britanski napadi. Z bombami in letalskim orožjem so bila uspešno napadena poljska taborišča, lope in kolone vozil. Nadalje so letala učinkovito napadla Tobruk. Na nekem letališču pri Ben^aziju je mnogo bomb treščilo med letala na vzletiščn. Na morju pred Benpazljem je bil neki sovražni mšilec z bombami hudo poškodovan. Močne skupine bojnih in lovskih letal so pri svojih napadih ponoči in podnevi povzročile hutJo razdejanje na britanskih letališčih na otoku Malti. V hangarjih in med letali so bombe povzročile velike požare in eksplozije. Sovjetske letalske sile so izgubile v času od 27. decembra 1941 do 2. januarja 194 2 98 letal. Od teh je bilo 72 sestreljenih v letalskih spopadih, 13 pa jih je sestrelilo protiletalsko topništvo. Ostala so bila razdejana na letališčih. V istem času je bilo izgubljenih na vzhodnem bojišču 12 nemških letal. Tudi v decembru so bile britanski mornarici prizadejane hude izgube. Nemške pomorske in letalske vojne sile so potopile 3 križarke, 1 nosilko letal, 3 rušilce, 3 brze čolne, 1 topničarko in 1 podmornico. Poleg tega so deloma hudo poškodovale (5 ltrižark, 5 rušilcev, 4 brze čolne, 1 mino-nosec, 2 stražni ladji m 2 podmornici. V borbi proti britanski oskrbovalni plovbi je bilo potopljenih v decembru 1941 74 sovražnih tovornih ladij s skupno 257 200 lir. reg. tonami. Od teh so podmornice potopile 23 ladij s 115.700 br. reg. tonami Vsi napadi odbiti Berlin, 4. jan. s. V srednjem odseku vzhodne fronte so Sovjeti obnovili z znatnimi silami in ob podpori oklonnih elementov svoje napade. Vsi ti napadi proti nemškim črtam so bili zavrnjeni. Sovražnik je imel težke izgube. Operacije na tleh podpira krepko nemška avijacija. ki je bombardirala tudi zaledje, zlasti kontingente čet in železniške proge Tudi na severnem odseku je bilo zračno orožje zelo delavno. Vojna na Daljnem vzhodu Po zavzetju Manile se nadaljuje Japonsko prodiranje na vseh bojiščih Tokio, 4. jan. s. Manila je bila. kakor znano, zavzeta sJcrrraj brez vsakega pomembnejšega incidenta, zato pa so :apon-ske pomorske srile m oddelki na' kodnem z vso silo pritisnili na utrjeni otok Corre-gldor Japonska izvidniška letala so ugotovila. da se sku^a nasprotnik umakn'ti s prevoznimi 'adiami. ki y se zbrale v manil-skem zalivu. Zato so jih japonski bombniki takoj napadli in prizadejali so jim hudo škodo. Glavni del japonskih si' je včeraj vkorakali v Manilo. V mestu pa bo ostal le manjši del japonskih čet. Ostale se bodo angažirale za nadaljnje operacije. Za red in mir bodo skrbeli oddelki japonske in filipinske policije. Tokio, 4. jan. s. Prva poročila iz Manile opisujejo potek dogodkov v prvih 24 urah, odkar so Japonci zasedli Manilo. Filipinsko prebivalstvo je skupno s 1500 Japonci sprejelo japonske čete z vidnim veseljem. Glavno mesto nekdanjih severno ameriških posestev na Pacifiškem oceanu je preživljalo dneve budita skrbi, ko bo se sile generala Mac Arthura spričo nezadržnega prodiranja japonskih čet pripravljale, Ja zapuste mesto. Domače prebivalstvo je brez zanimanja sledilo tem pripravam in si je celo želelo konca vojaških operacij in prihoda Japoncev. Med tem se je že izkazalo, da so japonska letala v Manili dejansko bombardirala skoraj samo vojaške objekte. Na več točkah v mestu še sedaj divjajo požari. Američani so pred svojim odhodom pognali v zrak skladišča streliva in zaloge bencina, življenje v mestu se polagoma že normalizira. Tramvajski promet se je obnovil. Med prebivalstvom ni nobenega znamenja panike. Med prvimi, ki so zapustili Manilo je bil severnoameriški visoki komisar, ki se je verjetno zatekel v trdnjavo na ot^ku Cor-regidor. Tokijski tisk zavrača trditev ameriškega vojnega ministra polkovnika Stimsona, češ da so se Američani umaknili iz Manile iz taktičnih razlogov. Očitno se nameravajo Zel in jene države izključno lz taktičnih razlogov umakniti z vsega Filipinskega otočja in s področja zapadnega Pacifiškega oceana. Na sestanku nacionalnega direktor!ja je poročal Tajnik Stranke, nakar je Duce izdal svoja navodila za nadaljnje delo za dosego končne zmage Rim, 4. jan. s. V Beneški palači se je Duce! Potrjujem Vam. da sem nastopili nosti, Italija ne bo sedela na klopi obto-včeraj dopoldne ob 11. sestal pod ved- svojo novo službo, kakor ste želeli. Tova- žencev, marveč bo nastopila kot toži tel j. ~ r . . ,.,.,. /i ............___________i____C a.____1.. - - _.x__i- nrnf Ciann -io CT7«->i crmrnr T 1l<*in- Rim, 4. jan. .s. V Beneški palači se je včeraj dopoldne ob 11. sestal pod vodstvom Duceja nacionalni direktorij fašistične stranke. Ob pričetku seje ;e tajnik Stranke Aldo Vidussoni podal Duceju naslednje poročilo: Nacionalni direktorij se je zbral okrog vas na zgodovinski dan. ko se Črne srajce spominjajo velike zmage vase revolucije. Sovražnik, ki ste ga Vi tedaj pregnali, se je zatekel iz Italije pod zaščto framason-stva, židovstva in boljševizma. Del ga leta j'? gojil svoje zlo sovraštvo m čaka>1 na dan. da bi s« maščeval. Sedaj se je spričo svojih neviteMdh zvez postavil z orožjem proti n* m. V Rusiji. Cirenaikt, na kopnem, na morju m v zraku se naše slavne sile trdo in neprestano bore. doma pa narod, ki se zaveda borbe za svoje življenje in za svojo bodočnost, odločno vztraja in trdno veruje v Vas in zmago. V tem prepričanju in v tej ven Stranka pospešuje svoje delo po-množuje svoje napore in si predvsem prizadeva. da bi bila v žrtvovanju svojih članov, v neumornem delu svojih prvakov, v krvnih žrtvah svojih voditeljev narodu za vzgled. 1014 faš stič. prvakov je padlo. 1414 je bilo ranjenih: med njimi 8680 je prostovoljcev, 960 je bilo odlikovanih za vojaške zasluge. Duce! Potrjujem Vam. da sem nastopili svojo novo službo, kakor ste želeli. Tovarištvo v organizaciji Stranke se ni nič ustavilo. Vse se razvija in se bo razvijalo dalje po Valih ukazih. Naš delr>vn; program pa je ta: izpolniti Vaš ukaz služiti z vsemi našimi silami in če bo treba, z našo krvjo stvari fašistične revolucije ter končnemu namenu, zmagi. Duce. dajte nam ukaz! Duce je nato podal navodila za delo. ki ga bo moral opraviti nacionalni direktorij Stranke. Stranka bo še bolj pospešila svoje delo na vseh področjih n bo storila vse, da se italijanski narod še bo" strne v blok enotne volje in sile, tako da bo sposoben prestati sleherno preizkušnjo in da bo z neomajno voljo ter v neločljivi zvezi s tovariši osi in trojnega pakta stremel po skupnem smotru, po zmagi v borbi, ki je sedaj svet že ločila v dva tabora in v kateri bosta odločeni življenje in usoda italijanskega naroda. Duce je obljubil, da bo še skrbneje sledil razvoju Stranke in je napovedal, da se bodo 10. januarja zbrali na sestanek pokrajinski ta miki iz Palerma. Adrigenta. Caltanissete Catanije. Enne, Messine, Raguse. Siracuse. Trapanija, Ce-gliaria. Sassaria. Nuora Catanzara. Cosen-ze, Reggia Calabrie. Potenze m Matere. Velik govor grofa dana na obletnico velikih fašističnih reform Bolcgna, 4. jan. s. Zgodovinski datum 3. januarja, ko je Duce s svojim znamenitim govorom proti Aventinu objavil fašistične zakone, ki so bili početek velikih političnih, socraln h, gospodarskih in idealnih realizacij fašizma, se je obnovil danes Črn;m srajcam in mladini GILa 10 legije s strani zunanjega ministra Gallazza Ciana, ki je prispel v Bologno ob 14.20 in so ga sprejele na železniški postaji vse oblasti ter mestne hierarhije kakor tudi zaurmik nacionalnega socalzma v Bo!ogni dr. Lcs-sing. Minister je po pozdravu oblasti izvršil pregled odde'ka GILa in oboroženih sil, ki so mu izkazadi pečaft. Nato je grof Cia-no od"el v gledališče Medica, kjer se je ob navzočnosti vseh g'avn:h oblasti in hierarhij predstavništev Stranke in množice fašistov ter članov GILa vrir'a ceremonija v sponrn zcodovinnkeitTa dogodka. Prihod mi-n:stra, ki sr» ga sorom1ja'i ve'cpon'an-'k A1-fieri in g'avne mesene oVasti na oder. v katerega ozadiu je ?ta'o Ducejevo poprsie z CCTi^kami strankinih organizacij, je bil sprejet z navdušenimi aklamacijami Duceju. Po pozdravu Duce ju je grof C:ano prevzel besedo, sponvnjajoč se zgodovinskega govora, ki ga je Duce izrekel 3. januarja III. 'leta pred zbcm-co itn ki je prevrnili vse fašizmu sovražne politične ostanke. Grof Ciano jc imel svoj govor v ozračju vnete pozornosti in pritrjevan ia s strani starega in m'adega bolonskega fašizma. Grof Ciano je prčel ta govor s silnimi besedami, ki so šle zvestm 10 legije v srce. v junaškem ozračju bo'on«ikega skvadrizma ki je bil vedno sprednja straža vsake odločilne akcije, in to od prvih bitk revo'ucije. kakor tudi v mračni aventinski dobi ko si je združba liberalizma, socia^zma. demokracije in bo1 j?evizma za trenutek utvaTjala. da bo mogla fašizmu dati milostni udarec 3. januarja 1925 je silni Ducejev govor, ki je v trenutku očiftil ozračje in prinesel v korumn;rana sredšča politične intrige ne-odoljiv dih revolucionarne resnice, pomenil datum smrti demo-liberalnega režima. Ta dan se je rodila fašistična država. Zapfčelo se je tedij ustvarjanje novega nac:ona.lnega reda. v katerega je fašistična revolucija nri-nesila istr.tovko m-selne izvirnosti. ko';kor velikodušnosti v deianju. Tisti, je deial grof C:ano, ki so leta in leta v tujini brizgali svoj nepotrebni strup proti fašistični revo-'uciji. se niso zavedali niti najmanf, kaj je bilo nafe delo. in bi buli storili brVje zlasti na za same sebe. če bi se potrudili, da bi nas bolje spoznali in razumeli. Na račun tega nerazumevanja gre vsaj večji del dogodkov. ki so se zgodili potem v mednarodnem življenju; tej trajni duševni leno- bi mož in ljudstev, ki so bla zaprta v okorele formule, se moramo zahvaliti za novo in strašno razdelitev čioveštva. Grof Ciano se je spominjal neprestanih naporov ki jih je delala Italija navzlic temu slepemu nerazumevanju, da bi rešila ogroženo evropsko solidarnost. Duce je bil. ki je v davnih časih kot prvi opozorili na nevarnost. Duce je bil, ki je koncipiral velikodušni predlog pakta štirih velesil, toda vsi naši poskusi, da bi ustvarili temelje resničnega mednarodnega sodelovanja, so bili sistematično zavrnjeni, kakor so nam zan;kav»!i našo pravico do bodočnosti, ko je Italija stopala na p'an, da si na afriških tleh osvoji tisto mesto, ki ga ji je zanika vala lakomnost njenih starih zaveznikov In ko smo po čudoviti zmagi italijanskega ljudstva poskuiš-ili še enkrat, da postavimo na temelj sporazuma življenjski ter neod-1 ožji vi problem naše varnosti v Sredozemlju in naHih komunikacij z oceani, so nam naši nasprotniki še enkrat postregli z nevero :n nesramnostjo. Imamo dokaze, je izjavili kategorično grof Ciano. neovrgljive dokaze, ki se bodo ob svojem času točno objavili, da je Anglija, medtem ko se je pogajala z nami in predlagala razne gontle-men-agremane. ustvarjala zarote s svojimi slugami v Atenah in Beogradu ter pripravljala v temi zaroto, ki naj bi zveza-la faši-st:čno ItaMjo v njenem lastnem rimsiko.n morju. Zahvaliti se moramo hladni in viharni odločnonti Duceja, če so se balkanska bodala zlomila, preden bi nam mogla zadati sunek v naš hrbet. Po Italiji je prišla na vrsto Španija, kjer je Italija še enkrat, ne da bi hlepela po dobičku in osvojitvah pr tek'a velikodušno na pomoč, da bi re*i>'a evropsko civilizacijo, ki jo je ogražal boljševizem. Na krvavih bojnih po'jih Sranije se je brez vsakega mrzlega diplomatskega dokumenta ustvarila mora'na in tovariška sloga med Itaiijo in narodno-socialistično Nemčijo, ki je isto-tako pritekla v boj proti boljševiški nesramnosti. Mussolini je bil tedaj že večkrat izgovoril z g'asnm razuma, da ni mogoče za trajno pritiskati nemško ljudstvo, ki je pod vodstvom svojega velikega vodje naMo pot do narodne obnove. Zaman je. pravi grof Ciano, če se raziskovalci arhivov vprašujejo, dali je odgovornost za vojno v tem ali onem dogodlcu, ali če skušajo dokazati, da je bil mir kompromitiran, navzlic vsem bolj ali manj bolnim naporom, ki so jih v zadnji url napravili njihovi srednjevrstnl politični možje. Vojna nI bila nikoli posledica poedine epizode, temveč je posledje celega sistema. Krivci so že jasno določeni v mišljenju mož in ljudstev dobre volje. Ko bo prišlo do zgodovinskega procesa zavoljo odgovor- nosti, Italija ne bo sedela na klopi obtožencev, marveč bo nastopila kot tožitelj. Grof Ciano je zaključil svoj govor z učinkovitim prikazom borbe, ki jo vodijo danes Italija, Nemčija in zavezniški narodi proti starim sovražnikom, med katerimi je na prvem mestu tisti boljševizem, ki je njegova dokončna izločitev temeljni pogoj, če hočemo ohraniti našo tradicionalno last, naše hiše. naše družine, naše cerkve. Tisti, ki bodo uničili Kremelj, bodo rešili svetovno civilizacijo. V tem pogledu ni mogoča nobena iluzija, niti ne za Angleže In Američane, kajti če bi moral boljševizem zmagati, bi jih same hitro prevrnil. Z zvenečim glasom, iz katerega je prešel drhtljaj ganjenosti v vse navzoče, je grof Ciano naslovil pozdrav nemškim tovarišem, ki vodijo borbo s toliko hladnim in odličnim pogumom, dalje finskim, madžarskim, rumunskim, slovaškim, hrvatskim tovarišem in prostovoljcem španske modre legije. Poseben pozdrav je naslovil na novega slavnega bojnega tovariša Japonsko, ki združuje s popolno materijalno pripravo silo svojega tradicionalnega požrtvovalnega duha. Naposled se je spominjal s posebno ganjenostjo junaških bojevnikov, ki z brezmejno udanostjo pišejo vsak dan strani nadčloveške hrabrosti pod vodstvom Duceja in v Imenu Kralja-Vojaka, ki ga je 42 let vladanja spremenilo v simbol vsake civilne in vojaške čednosti rodu. Italijansko ljudstvo, je zaključil grof Ciano gleda z vedrim očesom v bodočnost. Vemo, da bo boj, ki nas čaka, še dolg in trd. vemo, da je sovražnik močan in odločen. Odgovarjamo samo. da bomo mi še močnejši in še odločnejši od njega. A v tem zgodovinskem datumu imamo v srcu gotovost, da bo zmaga ovenčala z lovorom svete znake fašistične revolucije v večnem Rimu. Besede grofa Ciana je poslušala ogromna množica v gledališču in preko zvočn kov na trgih z največjo pozornostjo, ter so jih na najbolj važnih mestih poelčrtavale navdušene aklamacije Duceju, aklamacije, ki so se podaljšale ob koncu govora. Nato se je grof Ciano podal v palačo D'Accursio, kjer je v posvetova1 niči ob navzočnosti vdove počastil spomin Giulia Giordania in položil šopek cvetlic na kraj, ki je gledal mučenikovo žrtev. Med tem se je na trgu spolaj zbrala velikanska množica Črnih srajc, ki so priredile vneto manifestacijo najneposrednejšemu sodelavcu Duceja. Aklamacije so postale še bolj viharne, ko se je grof Ciano prikazal na balkonu, odgovoril na nje in zapovedal pozdrav Duceju. Iz palače d'Accursio se je minister potem podal v vladno palačo, kjer se je pomudil v razgovoru z načelnikom province. Po tem obisku je odšel grof Ciano v sedež federacije fašijev, kjer so bili zbrani vsi vodje in federalni direktorji faši.a, zaupnice ženskih fašijev in zaupniki okrajnih skupin, ki so mu izrazili toplo počast in ki jim je minister naslovil vzpodbudne besede za njihovo nadaljnje delo. Proslava v Ljubljani Ljubljana, 4. januarja a. V prisotnosti zastopnikov oblasti in fašističnih prvakov so tudi v Ljubljani na posebnem zborovanju svečano proslavili zgodovinski govor, ki ga je imel Duce 3. januarja leta 1925. V dvorani Vladne palače, ki so jo napolnile črne srajce, je Zvezni pod tajnik Gatti z vznešenimi besedami obeležil velik govor, ki je bil odločilnega pomena za bodočnost Italije. Med ovac:jami prisotnih je izrazil neomajno vero v zmago. Zborovanje se je pričelo in zak'jučilo s pozdravom Duceju in s petjem »Giovinezze« • Imenovanja Rim, 4. jan. s. Ker je bil nacionalni svetnik Carlo Pareschi imenovan za kmetijskega ministra, je Duce imenoval kot njegovega naslednika za predsednika fašistične kmetijske konfederacije dr. Hektorja Frat-taria. Za predsednika fašistične kreditne in zavarovalne konfe leracije je bil namesto G. B. Ferrari a Imenovan nacionalni svetnik Mario d' Havet. Nacionalni svetnik Edvard Morroni pa je prevzel predsedstvo zveze italijanskih kmetijskih zadrug. Posledice padca Manile Rim, 4. jam. s. »Times« pravijo v svojem komentariu o zasedbi Manile, da 9e bo zaradi tega pO'o7aj v Singapuru in na Sumatri znatno poslabšal. Japonci bodo lahko na Filipinih koncentrirali velke sile in pritisnili na Singapur tudi od vzhoda Če bi Japoncem usoelo skleniti verigo letalskih ono-nišč okrog Singapura od severnega de'a Malajskega polotoka nreko Sumatre do Manile, b: bile resno ogrožene prometne zveze med Rdečim morjem in Indijo ter Zedinjentmi državami. Ameriško azijsko brodovje obkoljeno na Filipinih Tokio, 4. jan. s. Kar se tiče obrambe Manile ln njenega zaliva, opozarjajo v tukajšnjih krogih, da Je bil glavni del ameriškega vojnega brodovja, ki je bilo določeno za obrambo Filipinskega otočja, razmeščen na vojaškem oporišču Kavlte ter v manllskem zalivu sploh. To tako zvano azij sko brodovje je bilo pod poveljstvom admirala Sharta. Sestavljale so ga težke križarke »Haustun«. na kateri je bila hkrati razvita admiralska zastava, »Marblehead«, »Cincinnati« in »Trenton« ter rušilci »Pau-liones« in še 16 drugih istega razreda in končno okrog 10 najmodernejših ter 12 manj modernih podmornic. Brodovju je pripadala tudi nosilka letal »Heron«. Vse te sile so sedaj obkoljene v Kavi tu. Položaj na Malaji Tokio. 4. jan. s. Zadnje vesti z Malajskega pOV-toVa kažejo, da se angleške čete po padcu Kuantuna v neredu umika jo proti jugu. Japonsko 1eta.'«tve jih zasleduje tal neprestano na ruda Tisoči kitajskih, malaj-sk:h in Indijskih beguncev so že prešli na japonsko stran. Begunci pripoveduiejo. da v južnem delu Malajskega polotoka med vojaštvom ni mnogo discipline. Po mestih so se pojavile roparske tdlpe m policijske oblasti ca zaman prizadevajo, da bi obnovilo red. I Filipinska vlada se Je preselila v Avstralijo Iisbona, 4. jan. s. Potrjujejo, da se bo filipinska vlada preselila v Avstralijo. Zdi se, da Je Sydneyu namenjeno, da postane drugi London ln da bo zatočišče vseh pre-vrnjenih azijskih vlad, ki bodo polagoma nehale funkcionirati. Bo]i na Kitajskem Tokio, 4. jan. o. Iz uradnega vira poročajo, da so japonske sile v nadaljevanju svoje akcije proti silam Cungklnga zasedle Cangša v Hunanu Obkolile so Cangčen ln nadaljujejo svoj pohod na vzhodu province Cenkljang. Med tem se nadaljujejo srdita bombardiranja Lungčova. Sovražne sile. ki ae umikajo na jugu Kuantana. bombardira japonsko letalstvo. Japonske kolone so na svojem pohodu srečale Indijce. Kltafce fes Malajce, ki lz Sedangorja bežijo v Džohur, kjer vlada baje popolna anarhija, ker m j glavnih krajih pričele ropati WashIngtonski pakt Churchill in Raosevelt odgovarjata s papirnatimi pakti na udarce, ki Jih dobivata na bojiščih Rim, 4. jan. s. Z velikim pompom so v Washingtonu podpisali pakt med najbolj heterogenimi naroli na svetu. Ta pakt so imenovali »solidarnostno pogodbo«. Nobena stvar pa ne bi bila mogla bolje izpričati odpora, na katerega sta naletela Churchill in Roosevelt s svojimi načrti, da bi ustvarila skupen blok v borbi proti trojnemu paktu. Ves diplomatski pritisk Roosevelta in vsa Churchillova zgovornost n sta mogli zbrati več kakor 26 podpisov. Med temi so podpisi Avstralije, Indije, Nove Zelandije, Južne Afrike in Kanade, ki so istovetni z angleškim imperijem, ki pa na drugi strani nič ne dokazujejo resnične solidarnosti, saj so znani nemiri v Indiji in nezadovoljstvo v Avstraliji Osem nadaljnjih podpisov pa je vrednih enako nčli. V teh primerih gre za Belgijo, Nizozemsko, Grčijo, Jugoslavijo, Norveško, Poljsko, Češkoslovaško in Luksemburško. Končno je Ro-oseveltu uspelo zbrati okrog sebe še 9 malih služabnikov, vlade v Kostanki, na Kubi v San Domingu, San Salvadoru, Guatemal, na Haitiju, v Nikaragui, Panami in Hon-durasu. Velike južnoameriške republike ostentativno niso hotele podpisati tega pakta. Vsa stvar je spričo tega prav slabo izpadla, tako da se Churchillu niti ni izlačalo potovati iz Londona v VVashington. S političnega vidika je bil ta dogodek mnogo manjšega pomena, kakor pa so udarci, k: jih Japonci prizadevajo Angležem in Američanom. P©s3 zaščito komunizma Run, 4. jan. s. 26 narodov, ki su »klenih takozvani »vvashingtonski pakt« se v praksi reducira prav za prav na britanski imperij, Zedinjene države, boljševiško Rusijo in nekaj drobcev. Edino kar šteje, so an gleška, severno-ameriška in sovjetska vojska. Tudi vojne mornarice in letalske sile so le tri: britanske, sevemo-ameriške in sovjetske. Brez sovjetskega vojaškega sodelovanja bi bila koalicija 26 držav z vojaškega vidika prav neznatna stvar nasproti silnemu bloku osi in trojnega pakta. Dve misli se pojavljata ob tej pogodbi: usoda ponosne angleške in ameriške plu-tokracije, ki je pripravila obe državi do tega, da sta v komunizmu našli svoj naj-jačji vojaški koeficient, in žalostna usoda boljševizma, ki je po tolikem protikapita-lističnem ropotanju postal stražnik super-kapitaiizma. Zlahka si je spričo tega misliti, kakšna je duhovna sila te koalicije, v kateri so se združili naravnost nasprotujoči si elementi. Združil jih je le skupni strah pred propast j o. Prav drugačna pa sta solidarnost in moralna sila Italije, Nemčije in Japonske ter njihovih manjših zaveznikov v Evropi in Aziji, Finske, Madžarske, Rumunije, Tajske in Bolgarije, da se ostali niti ne omenijo. Vodilni položaj, ki ga ima Stalin v angleškem in ameriškem plutokratskem svetu, vzpodbuja fantazijo angleških in severnoameriških komunistov, ki se že nič več ne boje kapitalistične policije, ker vedo, da jih ščiti Litvinov. Na nekem zbo-mvanju v Londonu, ki se ga je udeležilo 12.000 komunistov, so govorniki v resnici zagovarjali potrebo, da se tudi v Angliji ustvari komunistični politični režim. Angleški lordi so smatrali ta predlog diskretno za neoportun in nesramen, toda prav lordi vidijo v srpu in kladivu že znamenje čudežne ikone, ki ščiti njihove blaoajne, polne zlata. Stalin je prvi general britanskega imperija. Svet se ne bo čudil, če bodo nekega dne Leninovo truplo pokopali v Westminstrski opatiji sredi velikih služabnikov angleškega imperija. Nemška sodba Berlin, 4. jan. s. Načelnik tiskovnega urada nemškega zunanjega ministrstva Schmidt je včeraj sprejel novinarje in jim dejal, da jim ne more nič posebnega izjaviti o takozvani zavezniški deklaraciji v VVashingtonu. Ta izjava, pripominja DNB, dopušča, da bo nemška vlada v kratkem zavzela službeno stališče do washingtonske zveze. Objavljenih pa je bilo medtem že nekaj komentarjev, ki so bili očitno inspirirani s polslužbene strani. Z vojaškega vidika je očitno, da nova pogodba nima nobenega pomena, ker v ničemer ne spreminja položaja in tudi ne razmerja sil obeh taborov. V Washingtonu niso v bistvu storili nič drugega kakor pravno sankcionirali dejanski stan, kakršen je z vojaškega vidika stvarno že obstojal. Očitno se tega zaveda tudi sovražna propaganda, ki zato tem glasneje opozarja na politično stran pogodbe ter na njen moralni pomen. V resnici pa, beleži »Nacht Ausgabe«, dokument tuJi s tega vidika praktično nima najmanjšega pomena, ker razen Churchilla in Roosevelta nihče od ljudi, ki so pogodbo podpisali, ne more reči, da zares predstavlja svoj narod. Washingtonski dokument so, če se izvzamejo glavne štiri države, podpisali diplomatje, ki so bili večinoma brez pooblast-la in ki zastopajo določene kapitalistične skupine, ne pa svojih narodov. Treba je postaviti le primero z narod;, ki jih vežejo skupno prepričanje in skupni ideali, pa se bo takoj opazila razlika, kakršna je stvarno med temi eksponenti in služabniki plutokracije. Angleške nade Stockholm, 4. jan. s. V svojih komentarjih o vvashingtonski ieklarac-ji angleški tisk ne prikriva svoje zadrege, saj je do te deklaracije prišlo spričo zmešnjave smernic, tendenc in interesov posameznih pogodbenikov. Angleški listi pripominjajo, da so države, s katerimi je Velika Britanija v vojni, Zedinjene države pa ne. Za Angleže in Američane je posebno težko, da ni vojne med Japonsko in Rusijo. Angleški tisk pričakuje, da bo čimprej prišlo do napovedi vojne med tema dvema državama, tako da bo odpravljena neskladnost, ki spričo takega stanja obeležuje vvashington-sko deklaracijo. Japonski listi so včeraj objavili nekaj člankov, v katerih svare Moskvo. Prav ta okoliščina je dala angleškemu tisku povod za napoved o bližnji vojni med Japonci in Rusi. Prozorna komedija Rim, 4. jan. s. VVashingtonsko deklaracijo, ki se nanaša tudi na versko svobodo, je poleg zastopnikov 25 drugih držav podpisal tudi zastopnik Sovjetske zveze. Severnoameriški tisk na to še posebej opozarja. Njegov namen je jasen. Na ta način hoče pomiriti del severnoameriškega in angleškega javnega mnenja, ki kljub resnemu položaju ne prikriva svojega nezadovoljstva spričo zveze s Sovjetsko Rusijo. Težko pa mu bo ta manever uspel. Doslej je izzval le nezadovoljstvo in smeh. Nezadovoljstvo, ker je žalil tisoče in tisoče duhovnikov, ki jih je sovjetska vlada zaprla in preganjala, smeh, ker nihče ne more verjeti, da je Stalin resno mislil, ko se je odločil za tako deklaracijo. Stalin je alej ko prej častni predsednik zveze ljudi brez boga. Ljubljana protiboljševiška V soboto 3. t. m. dopoldne so se v izložbenih oknih trgovin in drugih lokalov pojavili veliki, impozantni v rdečem in črnem tiskani lepaki s karikaturo Stalina, ki v Arhangelsku pričakuje pomoči Angležev in Američanov, v resnici pa pričaka samo peščico brodolomcev. Lepak, ki je natisnjen najprej v italijanskem, nato pa v slovenskem jeziku, nosi naslov »Lubiana antibol-scevica — Ljubljana protiboljševiškaPod zagl avjem »Boljševizem na delu« prepričevalno dokazuje, da so komunisti zakrivili gorje, ki ga prinaša današnja vojna, prav toko pa so njihovi agentje povzročili tudi polom Jugoslavije. Agentje anglosaksonske in boljševiške politike, ki se košati jo pod zasta\'o nacionalizma, pravi lepak med drugim, nimajo nobenega interesa, da bi ohranili slovensko kulturo, ustanove in gospodarstvo. Oni hočejo propad vsakega reda, vsake tradicije, vsakega običaja Pognali so vas v vojno, ki ni bila potrebna, in znižali vrednost vaše lastnine, oropali so vas s trudom pridobljenega bogastva. Pred lepaki, ki vzbujajo splošno pozornost. se ustavljajo gruče Ljubljančanov in z zanimanjem tolmačijo vsebino. Opozorilo Pokrajinsko podporno društvo sporoča: Vsi, ki so prejeli s 1. januarjem in dalje nakaznico za použitev enega obeda na dan v obednici Velesejma, so od tega datuma dalje izključeni od vsake druge podpore v obliki hrane, ki so je bili prej deležni. Obrok hrane se lahko použije na licu mesta, lahko pa se tudi dvigne in odnese domov. Poslednja pot kanonika Ivana Sušnika V soboto popoldne ob 15.30 je Ljubljana z ogromno udeležbo, ki je nazorno izpričala, kako priljubljen je bil pokojnik v širokih plasteh našega ljudstva, spremila kanonika Ivana Sušnika na njegovi poslednji poti. Ob 15.30 je pred krsto na 2alah škof dr. Gregorij Rožman ob asistenci članov stolnega kapitlja opravil pogrebne molitve. nato pa se je od zaslužnega pokojnika v izbranih besedah poslovil župan dr. Adle&č. ki je povzdigoval zlasti zasluge kanonika Ivana Sušnika za razvoj Ljubljane in za razmah zavarovalne panoge pri nas. Od 2al se Je nato razvil do kapele sv. Križa ogromen žalni sprevod, v katerem so bili zastooan! vs; sloji prebivalstva. civilni uradi in cerkvena obla-stva. kulturne in stanovske organizacije, prišli pa so tudi vsi, ki jim je veliki po- kojnik v živiienju storil kaj dobrega. Iz kapele so po žalni slovesnosti prenesli krsto do groba, po molitvah duhovščine so bogoslovci zapeli pokojniku poslednji pozdrav in nad krsto se je polagoma začela zgrinjati gomila. Sredi poznega, mrzlega popoldneva so se množice pogrebcev začele razhajati proti mestu. VESELI TEATER NOVOLETNI PROGRAM Ponedeljek ob 18.30 Torek samo ob 15. GOSTUJE G. LJUBIŠA JOVANOVIC Iz Tržaške pokrajine Ducejev dar za dvojčka. Prefekt Tržaške pokrajine je iz Ducejevega sklada za pospeševanje rojstev podelil nagrado v znesku 800 lir Ivanu Gregoriču iz Gradeža za rojstvo dvojčkov Cezarja in Valerije in Ma-riju škerjancu 700 lir za rojstvo dvojčkov Glordana in Bruna. Umrla sta v Trstu 57-letm Roman Simac in 90-letna Roza Urban. Dne X. in 2. januarja je bilo v Trstu zabeleženih 11 rojstev, 16 smrtnih primerov in 7 porok. * Tudi na univerzah se bodo predavanja pričela 19. t. m. Odlok ministrstva za narodno vzgojo, s katerim je odrejen pričetek pouka po božičnih počitnicah 19. t. m., obsega šole vaeh stopenj, torej tudi univerze in umetnostne akademije. * Smrt v mrazu. Mraz, JU je zajel tudi južno Evropo, ponovno terja svoje žrtve. V petek zjutraj so milanski reSevelcI pripeljali v bolnico 63-letnega cunjarja Antonija Realija, brez stalnega bivališča, ki so ga mimogrede pobrali na cesti proti Monzi. Mož Je bil tako premrl, da mu zdravniki niso mogli več pomagati in je podlegel. S P O B T Črni športniki zmerom številnejši Ali je nčrna nevarnost" res vsako leto večja ? — Kateri športniki so dosdaj storili največ za slavo črnega plemena Nase gledališče drama Ponedeljek, 5. jan.: Zaprto. Torek, 6. jan., ob 14.: »Peterčkove poslednje sanje.« laven. Mladinska igra. Zelo znižane cene. — Ob 17.30: »Rokovnja-či.« Izven. OPERA Ponedeljek, 5. Jan.: Zaprta Torek, 6. jan., ob 17.: »Prodana nevesta.« Izven. Sreda, 7. jan., ob 17.: »Ples v Operi.« (Opereta.) Premiera. Red Premierski. V zadnjih desetin letih smo sLišali vedno čeflče o velikih uspehih, ki so jih postavljali črnopolti spcitniki. Te vesti so prihajale večinoma iz Združenih držav ameriških, kjer živi 14 milijonov črncev in kjer imajo brez dvoma tudi najboljše pogoje za športno udejstvovanje. Posebno zanimivo je, da dosegajo črnci največje uspehe v onih športnih panogah, ki so najstarejša in tudi najnaravnejše. To sta predvsem lahka atletika in boks, razen teh dveh pa še posebno v zadnjem času, nogomet, d očim v ostalih športnih panogah kakor n. pr. v plavanju, tenisu in še posebno v zimskih panogah o črncih za enkrat še skoraj ni »ne duha ne sluha«. Kakor smo že omenili, je »črna nevarnost« najbolj preteča v boksu in pa v lahki atletiki. Pri tem moramo upoštevati, da je črnopoltih športnikov v primeri z belimi zelo malo in da so njihovi številni uspehi zato tembolj presenetljivi. Dočim se ti uspehi v boksu vsaj nekoliko izgubljajo, je pojav črncev v lahki atletiki zares nevaren za belopolte atlete, če bo šel namreč razvoj uspehov črnega plemena tako hitro navzgor, beli atleti, posebno v nekaterih panogah lahke atletike, kmalu ne bodo Imeli dosti besede. Pri tem naj še omenimo kar pa je tako že samo po sebi razumljivo, da grozi ta nevarnost seveda samo tam, kjer gre za tekmovanja med belimi in črnci, kar pride predvsem v poštev na olimpiadah. In ravno zadnje olimpijske igre so bile belim atletom glasen opomin, naj se pazijo pred »invazijo črncev«, ki jim grozi vsak dan bolj in bolj. Prve skromnejše znake »črne nevarnosti* je bilo opaziti že na olimpijskih igrah v Amsterdamu 1.1928. Ker pa je bila takrat še bolj živa »rumena nevarnost«, ki so jo predstavljali žilavi Japonci, se o oni prvi še ni govorilo mnogo. Na omenjeni olimpiadi so vzbudili pozornost vsega skupaj trije črnci. Bili so to E1 Quafi, ki je zastopal barve Francije in postal olimpijski zmagovalec v maratonskem teku, kar je posebno presenetljivo, ker se splošno smatra, da »leni« črnci sploh niso sposobni za tako težke podvige. Drugi črnec je bil London, sprin-ter, ki je tekel za Anglijo. Bil je prav za prav favorit za zmagovalca na 100 m, posebno zaradi svoje krasne sprinterske postave, kakor tudi zaradi uspehov v pred-tekmovanjih. Toda v finalu je bil poražen od Kanadčana Williamsa, ki je še rešil čast belega plemena na najkrajši progi — morda zadnjikrat? Tretji član »črne nevarnosti« je hil Edwards, ki je tekel na srednjih progah za barve Kanade, pa zaradi premočne konkurence ni dosegel vidnejšega uspeha. To so bile prve lovorike črncev na olimpijskih igrah, ki so se pokazali v že določnejši luči štiri leta pozneje v Los Angelesu, kjer so črnci pobrali že tri prva mesta in sploh začeli nevarno prevladovati v sprintih in skokih. Najslavnejši črnci s te olimpiade so Tolan, ki je pobral zmagi na 100 in 200 m, dalje njegov tekmec Metcalfe, tako imenovani »črni stroj«, ki je zasedel na 100 m drugo, na 200 m pa tretje mesto. Med črnimi zmagovalci je bil tudi Gordon, ki je zmagal pri skoku v daljino, poražena pa sta bila, vsekakor zelo tesno, Johnson v skoku v višino in Edwards, ki ga omenjamo že v zvezi z amsterdamsko olimpiado. Ta Ed-wards je imel še to smolo, da je zasedel samo tretje mesto na 800 m, čeprav nI bil niti cel meter za zmagovalcem, kar je na tako dolgi progi res redek slučaj. Vsi črnci, ki jih omenjamo v zvezi z ameriško olimpiado iz 1.1932, so razen Edwardsa, zastopali zvezdnato zastavo Severne Amerike. Od ene zmage v Amsterdamu in treh zmag v Los Angelesu so se povzpeli črnci 1.1936 v Berlinu na Sest zmag, ali skoraj tretjino vseh dosegljivih olimpijskih zmag v lahki atletiki. Najbolj porazno je bilo, da so bile te zmage dosežene na vseh progah od 100 do 800 m. Imena črncev, ki so postala popularna na teh igrah so: Owens, Johnson, Metcalfe, Ali Britton, Pallard, Edwards, Williams, Lu Valle in Woodruff. Torej že devet črncev, ki so si priborili šest zmag, razen tega pa Se tri druga mesta in dve tretji. Najslavnejši med njimi je Owens, ki si je priboril tri zlate kolajne in sicer na 100 in 200 m ter pri skoku v daljino. Drugi sprinter Metcalfe se je moral kakor štiri leta prej v Los Angelesu zadovoljiti samo z drugim mestom na 100 m. Tudi na 400 m sta bila kakor na 100 m med prvimi tremi kar dva črnca. Wllliams, takratni svetovni rekorder je tudi zmagal, drugi Lu Valle, mulat, pa je zasedel tretje mesto. Na 800 m je bil senzacija one olimpiade črnec Woodruff. Ni sicer postavljal novih svetovnih rekordov, pač pa je vzbudil pozornost s svojimi ogromnimi, več kakor 3 metre dolgimi koraki in s svojim naravnim, še neizdelanim stilom v teku, ki je tembolj kazal na redek talent, posebno še, ker se je VVoodruff pojavil na nebu atletskih zvezd tik pred olimpiado, ko se takratnim favoritom na papirju, med katere so šteli zlasti Italijana Lanzija, ni niti sanjalo, da bodo dobili kar čez noč tako nevarnega tekmeca. Pol-lard je bil prvi črnec, ki se je preril v ospredje v teku preko zaprek. Veljal je za posebno nevarnega zato, ker je imel zelo hiter začetek in je bil sploh sprinter, saj Je dosegel na 100 m čas 10.5. Tudi v finalu na 110 m preko zaprek je vodil v začetku. Vodstvo ln račune na zmago pa je pokvaril že pri tretji zapreki, ki jo Je podrl in pri tem izgubil toliko, da se je moral zadovoljiti celo samo s tretjim mestom. Večno tretji Edwards je zastopal, razen že omenjenega Woodruf-fa. črnce že tretjič na srednjih progah. Zanimivo je, da je na olimpiadi 1.1932. dosegel na 800 in na 1500 m tretje mesto. Kljub obupnim poizkusom, posebno na 800 m, pa tudi na berlinski olimpiadi ni mogel zasesti ve« kakor tretje mesto. Vodil je sicer do 150 m pred ciljem, toda do ko^ca ni lzdržal. Svojemu »večnemu« tretjemu mestu pa se Je izneveril na 1500 m, kjer je prišel celo na peto. Drugo dvojno zmago črncev »ta zabeležila Johnson ln Ali Britton, ki sta postavila n« izbirnem tekmovanju za olimpiado svetovni rekord v viSlno z 2.0T m. Johnson, ki je zmagal, se je s tem revanžlral belcem za poraz, ki mu ga je na prejinji olimpiadi tako rekoč pred nosom zadal Kanadčan Mac Naughton, drugi. Ali Britton. pa je iznajditelj onega znanega novega stila pri skakanju v viSino, ki so ga nazvali »zamorski vijak«, pri katerem gre skakalec čez prečko s trebuhom in ne z boki, kakor pri Osbornovem western-rollu. Vendar pa so nekateri mnenja, da je iznajditelj tega novega stila prav za prav Burke, tudi črnec, svetovni rekorder v skoku v višino v dvoranah s 2.05, čigar način skakanja je Ali Britton samo izpopolnil. Ta izpopolnitev je bila zlasti v tem, da je Ali Britton pri skoku vrgel roke nazaj, dočim Burke, lahko rečemo, ni vedel kam bi ž niimi, zaradi česar se skok ni zdel niti praktičen niti lep. Med črnci, ki niso prišli na olimpiado, dasi so leto dni prej Se računali nanjo, moramo zlasti omeniti Peackoka, ki je bil 1.1935. ameriški prvak na 100 m v času svetovnega rekorda, razen tega pa tudi prvi človek, ki je preskočil v daljino znamko 8 m (8.01 m). Ce se ne bi bil poškodoval pri zimskem treningu, bi bili uspehi črncev na zadnji olimpiadi še številnejši. Tudi pozneje po 1.1936. se je pojavilo še mnogo odličnih črnih atletov, toda zopet razen ene izjeme samo tekačev in skaka-čev Med tekači je posebno pozornost vzbudil Ben Johnson, ki je dosegel na 100 m odličen rezultat 10.3 in so zato mnogi videli v njem naslednika slavnega Owensa, kar pa sc ni izpolnilo. Za niim Je prišel še drug sprinter, in sicer Ellerbec, ki pa je imel enakovrednega tekmeca v belcu Jef-freyu, kajti oba sta tekla 100 m v času 10 2. V olimpijskem letu 1940 . ki pa zaradi vojne ni ostalo olimpijsko, se je najhitrejšim belcem celo posrečilo iztisniti črnce iz vodstva, ki ga je tedaj prevzel Daviš. Na srednjih pregah se v zadnjem času nI pojavil noben nov črnec, ki bi pomenil kaj več. Woodruff Je sicer obdržal svoj položaj, Williams, Lu Valle in Kanadčan Edwards pa so padli bolj ali manj v pozabo. Pač pa je dobil zaprekaš Pollard namestnika v osebi Battiste, ki je tekmoval tudi v Evropi o priliki dvoboja med Ameriko in Nemčijo in postal posebno popularen zaradi svoje zaspanosti. Listi so takrat pisali, da Battista prespi polovico svojega bivanja v Evropi, ves čas, ki ga njegovi tovariši porabijo za razgledovanje zanimivosti Evrope. Kljub temu pa je dosegel odlične rezultate, in sicer na 110 m zapreke 14.0 sekund ln v skoku v višino 2.00 m. Celi vrsti slavnih črnih skakalcev v višino je sledil še Melwin Walker, ki je 1.1937. presenetil svet z novim svetovnim rekordom, ki ga Je dvignil od 2.07 na bajno znamko 2.09. Razen tekačev ln skakačev je prišel na dan pred dvema letoma tudi dober metalec, ki pa je med črnci osamljen primer. Gre za Watsona, ki tekmuje tudi še sedaj in je nameraval na poslednji olimpiadi, v 1. 1940. nastopiti v deseteroboju. Najboljše rezultate je Watson postavil v metu krogle s 16.62 In v skoku v daljino s 7.76 m. To bi bili v kratkem vsi največji uspehi ki so jih postavili črnopolti atleti dosedaj. Zanimivo pa Je Se to, da nekateri smatrajo, da imajo črnci zlasti za bodočnost še lepše izglede. To sklepajo iz tega, da so črnci od vseh ljudi najmanj pomehkuženi, saj so še njihovi nedavni predniki živeli v svoji domovini svoje ločeno življenje v naravi in imajo zato najboljše pogoje za športno uspehe! Vr-Zo. vanje v Genovo in Venecii, Id je prav tako morala na pot v Firenzo. Spored sam je bil razdeljen takole: v Modeni: Modena-Napoli, v Uvornn: Livorno-Bologna, v Milanu: Ambrosiana-Juventus, v Rimu: Lazio-Genova, v Genovi Liguria-Roma, v Turinu: Tortno-Mi-lano, v Trstu: Trlestina-Atalanta tn v Fi-renzi: Fiorentina-Venezia. Drugih devet tekem, ki bodo prav tako v veliki meri pritegnile pozornost občinstva, je bilo odigranih v diviziji B, in sicer med naslednjimi nasprotniki: Vicenza-Udinese, Prato-Fiumana, Bari-Luecbcse, Savona-Novara, Alessandria-Sle-na, Pro Patria-Brescia, Pescara-Fanfulla, Padova-PLsa in Spezia-Reggiana. ŠE DOGODKI PRVEGA DNEVA V LETU Hokejsko moštvo KAC iz Celovca je imelo v sredo in četrtek v gosteh dobre nasprotnike, in sicer drsalce iz Brandenbur-ga. Prvi dan so gostje zmagali s 3:1, naslednji dan pa so se mogli domačini revan-širati za poraz z gladko zmago, in sicer z 2:0. Švicarska nogometna reprezentanca je po nastopu v Španiji, kjer je tesno izgubila, nadaljevala pot v Lizbono, kjer pa tudi ni imela sreče. Portugalska enajstorica je na svojih tleh zmagala s 3:0 (2:0). Švicarji so v splošnem pokazali zelo malo in pošteno razočarali okrog 25.000 gledalcev, med katerimi je bil tudi državni predsednik general Carmona. V Steinbachu na Turinškem so na Novega leta dan imeli drugo skakalno tekmo, na kateri so startali vsi najmočnejši predstavniki nemške skakalne garde z bivšim svetovnim prvakom Bradlom na čelu. Konkurenca je bila zelo huda in Bradi je imel v Marru tako močnega nasprotnika, da je samo zaradi boljše ocene v stilu zasedel prvo mesto pred njim. Resnici na ljubo je treba priznati, da je dan prej na treningu prišel na daljavo 71 m in postavil prav za prav nov rekord na oni skakalni napravi. Na prireditvi, ta kateri je bilo izredno mnogo padcev, se je zbralo okoli f.000 gledalcev. Vrstni red na prvih šestih mestih je bil naslednji: 1. Bradi (62, 63) 232.5 točke, 2. Marr (63, 64) 232.5 točke. 3. Weiler, 4. in 5. Hžlckcl in Engcl. 6. Kohler. EHE Davos je zmagal v zaključni igri za tradicionalno lovoriko Spenglerjev pokal nad moštvom Berliner Schlittschuh-Club z 9:0 po veliki premoči, ki jo je imel ves čas igre. Drobiž e • e Enajsto kolo v Italiji Tudi včerajšnja nedelja glede nogometnega sporeda ni prav nič zaostajala za dosedanjimi desetimi, kar pomeni, da se italijanska nogometna publika že skoraj tri mesece veseli nogometnega sporeda, kakršnega so drugod vajeni samo sredi največje sezone. Ta nedelja je bila posebno važna za par Ambrosiano-Juventus, ki sta se sestala na milanskih tleh, seveda pa bo prav tako zanimivo vedeti, kako se je godilo vsem trem trenutnim favoritom, in sicer Triestini, ki je doma igrala z nevarno Atalanto, Romi, ki je morala na gosto- Novoletna skakalna tekma v Planici Med zadnjimi smučarskimi prireditvami onstran meje bo naše čitatelje gotovo najbolj zanimala otvoritvena skakalna tekma, ki so jo izvedli na novega leta dan dopoldne na 65 m skakalnici v Planici. Pred tekmovanjem je bil okrog nje eden prvih tečajev za razne kategorije skakalcev iz Koroške in Salcburške in na tej tekmi so se tečajniki poskusili med seboj obenem z nekaterimi starejšimi tekmovalci, ki so nalašč prišli na to tekmovanje. Dvoboj med Korošci in Južnimi Korošci se je končal brez odločitve, ker sta oba ! najboljša predstavnika obeh skupin dosegla ' skoraj enake daljave in zbrala tudi enaJco I število točk (303). Ne glede na to pa je j ta prva planiška tekma v smuških skokih J pokazala, da sta Klančnik (Kari najbrže, op. ur.) in Novšak dva odlična skakalca, ki bosta lahko vidno ojačila tekmovalne vrste koroškega okrožja. Snežne razmere na skakalnici so bile idealne in prireditev je res prinesla vrsto odlično uspelih skokov. Največje daljave sta dosegla Klančnik in Doujak z 61 m, vendar je bil doskok prvega tako nesiguren, da je z njim zapravil tudi zmago. Podrobni rezultati so bili do petega mesta naslednji: 1. Doujak (56. 58, 61) 303 točke, 2. Novšak (Jesenice) (56. 58, 61 303 točke, 3. Bildstein (Velden) (55 56, 57) 291 točk. 4. Galleitner (Dunaj) (53. 55, 57) 283.5 točke, 5. Schusterschitz (Bled) (52, 53. 55) 271.5 točke. Vsega je tekmovalo 26 skakalcev. LJUBEZNIVOST IMA SVOJ K MEJE Gospa je dobila novo služkinjo in jo poučuje, kakšna mora biti. Nazadnje se spomni: — še nekn!: Upam. da boste z mojimi otroki prijazni 111 ljubeznivi, — seveda, razen % mojim dvajsetletnim sinom! Opozarjamo naše čitatelje, da izide „Jutro" za praznik Sv. Treh kraljev 5. januarja zvečer. Prosimo cenjene inserente, da to upoštevajo; oglasi se sprejemajo do Vit. ure istega dne! Optanti iz Kočevja 60. sezna moptantov. Ki so zaprosili za preselitev v Nemčijo, vsebuje 101 osebo (v oklepajih starost ln rojstni kraj). OBČINA MOZELJ Tura: St*lzer Rudolf (65). — Rajndol: Lackner por. Jaklitsch Katarina (85, Pokštajn); Putre por. Zima Alojzija (46. Muha vaa), Ida (18). — Gorenji Pokštajn: Ruparsehitsch Andrej (37, 8alka vas). Pavla roj. Lackner (35). Andrej (8), Leopold (7). — M o zel j: Preidisrh Franc (40. Zajčje polje), Prida roj. Wittlne (26); Wittine Ana (33) Janez (25). — Verdrenr Erker Amalija (50, Polom); Kresse Brunhlld« (17, Sp. Ložlne). — Dolenje Zdihovo: Maichln por. Wiltine Magdalena (68. Kuhlarjl). Jožef (43); Cetinski Jožefi (31). OBČINA KOČEVJE OKOLICA Dolga -vas: Wolf An« (45, Judenburg), Julijana (58, Gotenica). - K o bi ar ji: Hogler Artur (30, Stara cerkev), Marija roj. Kren (28, Amerika), Greta (6), Mariia (5). Gtinther (1). --Stara cerkev: Petsche Ei-vin (27); Pov»ehe Friderik (46). Marija roj. Kostne (34.Amerlka)-ArnoJd (16). Norbert (14), Valter (9); Hutter Hir-d* (19. CvlSlarJi). — Gorenja vas: Reiter Jožef (53, NemčiJ«) Marija roj. Tscheme (50 Anerika), Prane (22), bivajoč v«l JoSet (20). bivajoč ▼ Nemčiji. Marija 06), Prida 13). Zofija (10). — Konca v »s: F»nc <*£'• — Mala gora : Plot Ana (42). — Slovenska vas T Sleemund Jožef (48,^Star« cerkev), Marija roj. Krobath (54). , — 8 ■ '/L* ''V Koscher Leo (45). Jofefa roj. Knepfl (38- Onek). Albina (19), Leo (18), bivajoč v Nemčiji. Leon-tina (17). Marija (14), Prane (13)- OBČINA STARI LOG OB KOLPI Brezovi«*: R6tbel Joftof (56. Kn?«» »• pa). MhrlJ» roj. Maurln (52) Vllje|n 20) blvv Joč v Nemčiji, Joflef (18). Jan« * 1« . Albreht (IS); Wolf Friderik (11V Am»llU (13)-KOČEVJE MESTO KočevJe: Cl»n Ferdinand (59 Trst), Amalija »j. Kraker (46). Ferdinand (»V/®11?? por. Prit« Marij« (M): T«ch«nkel Alfred (M-čarloe), bivajoč v Kočevski R«k1; Nick Peter («). FrančtSka roj. Kreiiranaver (42). Oertard (»L Vali (19). aram Mfl); H*nl«mann por Ko^-ncr El«a (51). Jan«B (25): V*rd*rb«r A1*fc«nder («"'. Mariia rol. 8ehUf (M. VPlkendorf). Norda H®). Koscher Albert (44). Mariia rol. .T»klH»<* (37V. Erker Rudolf (51. CvlSlarJi): Manili Jane«t Bled), Marija roj. Grelsch (53, Mlnka), Jožefa (19), -An® (13), Ida (23); Schleimer Rihard (39), Ana (10); Schuschteritsch Amalija (31): Posrik Friderik (37. Ovčjak), Matild« roj. Petsche (37 Polom), Erika (1); Koutny Vilibald (48. Ljubljana); Bdita roj. Fritsch (41 Ljubljana); Vauken Adolf (44. Kočevje), bivajoč v Trbovlja, Regi-na roj. Hogler (40. Vrbovec), Rolcnd (17), Arno'd (15); čečelsky Jaroslav (30. Pasarovic), Hllda roj. Wenger (30, Linz). Občina Kočevska Reka: Rogati hrib: Jonke por. Erker M:irija (89). — G o t e n i c a • Gruber Alojzij (75). Občina črmošnjice: Blatnik; Sprei-tzer Ivana (33). — črmošnjice: Brinskelle Em.1 (32). Edvin (8). Občina K o p r i v n ik : Sp. Nemška Loka: Loške por. Michelitsch Margareta (73). Občina Draga: Srednja ves: Kordisch Jakob (19). Upniki navedenih oseh morajo do 10. januarja prijaviti svoje terjatve Pohotnemu uradu za dolgove in terjatve, Ljubljana, Rimski tr;;. Objave Veseli teater sporoča: Danes, na dan pred praznikom sv. Treh kraljev, je predstava našega novoletnega programa ob 18.30. V torek, na praznik sv. Treh kraljev, imamo pa le eno in sicer popoldansko predstavo ob 15., ker je zvečer dvorana oddana. Predprodaja vstopnic danes od 10. do pol 13. in od 16. dalje, v torek od 10. do 15. Gostuje g. Ljubiša Jovanovič. Naročnike na Gradov Italijanski tečaj »a Slovence opozarjamo, da je izšel 12. zve-zfk. Prosimo, da dvignejo zvezek v Knjigarni Tl«kovne zadruge v Ljubljani, 6t»l«a-burgova ul. 3. (—) »r. Anton Grad. Italijanski tečaj za Slovence, zvezek 12. je izfiel. Dobi se v Knjigarni Tokovne zadruge v Ljubljani, fieleu-burgova ulica 3. (—) Kulturna razgibanost v Novem mestu Novo mesto, 2, januarja 2e dolga leta nI bilo kulturno življenje v dolenjski metropoli tako razgibano kakor lani in so posebno kulturne prireditve v drugem poletju daleko prekosile vse podobne prireditve v preteklih letih. V splošnem lahko trdimo, da je minulo leto v pogledu kulturnega izživljanja predstavljalo važen mejnik za vse bodoče kulturno delovanje dolenjske metropole. V prvih mesecih minulega leta so bili posebno delavni dramski odseki novomeških društev, ki so uprizorili nekaj prav dobro uspelih predstav, med katerimi je bila posebno šurekova »Pesem s ceste« odlično izvedena. Večina ostalih prireditev novomeških društev pa je vsebinsko in igralsko zaostajala za povprečno umetniško stopnjo in je posebno izbira mnogih del bila ponesrečena. Pomemben preobrat so zatorej prinesla gostovanja Narodnega eletiaiišča. Ljubljanski umetniki so se predstavili z odlično izvedbo pretresljive Knitt-love drame »Via mala«, kateri so nato sledile vprizoritve Scheinpflugove »Okenca« Benedettijevih »Rdečih rož« in šurekove »Pesem s ceste«. Ta gostovanja so z njih mojstrsko izvedbo prinesla popolnoma novo življenje na novomeški oder in ponovno dvignila v dolenjski metropoli zanimanje za gledališko umetnost, saj so se na novomeških deskah pojavila sama znana umetniška imena J. Kovič. Malec, Kosič Nakrst Košuta, Kraljeva. Danilova Starčeva. Ras berarerjeva itd H koncu leta pa so obiskale Novo mesto š« kar štiri vesel«5 igralske družine, ki so priredile humoristične večere. Dočim sta Danilo-Po vhčtova in Klaji-čeva družina ra7očnrali. je gostovanje Pod-krgijškoveera »Veselega tearta« prinesle mnogo pristnesra domačega humoria in doseglo pri sicer kritičnem novomeškem občinstvu prodoren uspeh. Izredno razgibano na je bilo tudi glasbeno živlienje. V začetku leta je bil pori umetniškim vodstvom pianistke Eriitc Logarjeve večer instrumentalne in vokalne glasbe, na katerem se je noleg nekoliko domačih solistov predptavilo občinstvu tudi nekoliko naših malčkov. Sredi marca sc tudi dliaki erimnaziie priredili zanimiv in lepo uspel erla^beni večer, v avgustu pa je sledil v priredbi novorneškeea salonskega orkestra velik koncert orkestralne, instrumentalne in vokalne glasbe, na katerem je poleg domačih solistov re. Kalanove ln gdč. Logarjeve nastopil italijanski violinist Paiftti. že čez mesec dni pa je sledil pod 'i-om prof. Matije Tomca lepo uspel ni koncert. V oktobru je bila produk-oiencev novomeške Glasbene šole. ki kazala izreden napredek novomeške-i ^lasbeneira naraščaia in je nrvič predstavila javnosti novi zbor malih harmonikarjev. Razen teh domačih glasbenih prireditev so bili še koncert tenorista Luk-mana in dva operna in baletna večera, nn katerih so nastopili dirigent dr Svara, Mila Ko^ejeva ln plesni par Ema Moharjeva in Boris Pilato. ki so pred razprodano dvorano želi uspeh. Pohvale vredni so tudi promenadni koncerti vojaške godbe, ki so večkrat iznenadili ljubitelje glasbe s pravim umetniškim snoredom. Začetek leta je bil tudi prav bogat na predavanjih. Največ predavanj je priredilo novo osnovano Muzejsko društvo. Med predavatelji moramo posebno omeniti gg. prof. Janka Jarca, Božidarja Jakca. prof. Joža Gregoriča, univ. prof. dr. Frana Mesesnela in univ. prof. dr. Milka Kosa. ki so vsa svoja predavanja posvetili lepotam in zanimivostim dolenjske metropole in njeni krasni in zgodovinsko tako bogati okolici. Najzanimivejše jo bilo predavanje Božidarja Jakca. ki je tudi predvajal svoj barvasti film o predlanskem metliškem festivalu; v filmu se zrcalijo pestre lepote Dolenjskega s krasnimi nošami in bogato folkloro. Tudi predavanja dr. Ilešiča o Grčiji, ravnatelja Dolenca o muslimanih in dr. šmida o vzgoje-slovju so pripomogla k dvigu kulturne stopnje Novega mesta Izreden kulturni dogodek jc bila ustanovitev Miize^skosfa društva: že prej je bila vrsta izredno važnih lokalno zgodovinskih predavanj. Z ustanovitvijo društva je bile ustreženo davni želji Novomeščanov, da dobe organizaciio. k; bo skrbela za smotrne raziskovanje kraievne zeodovine ter bc v-'flnovila 'n vodila krajevni muzej. Novo društvo si je že v prvem letu pridobilo zasluge za izkon zgodovinsko pomembnih predmetov iz ilirsko-kelt ^ke dobe v Kandiji Prav marljivo so v prvih mesecih delovala tudi ostala novomeška društva, v drugem polletju pa sta se posebno Rdeči križ in Dijaška kuhinia izkazali v dobrodelnosti. Prvič pc daljših letih je bila v Novein mestu umetnostna razstava številna delo je razstavil novomeški rojak Vladimir Brejc, vendar so njegova kiparska in slikarska dela vzbudila med prebivalstvom prav pičlo zanimanje, čeravno je posebne nekoliko kiparskih del bilo prav dobrih in so res zaslutila večje zanimanje. Tudi trije literarni večeri so bili novost za Novo mesto. zato je bil žal bolj pičel obisk. Naj-pre-i je obiskal dvakrat zaporedoma Novo mesto Cvetko Golar, nakar je v deeemhru prišel še Narte Velikonja. Edino drugi literarni večer Cvetka Golarja je bil bolje obiskan in je res škoda, da so novomeški kulturni krogi pokazali tako malo zanimanja za take prireditve. Golarjeva in Ve-iikonjeva dela so poleg pesnikov samih recitirali Vaclav Držaj. Meta Pugljeva, El-vira Kraljeva in Pavle KoviC. Tako je torej bila v minulem letu v dolenjski metropoli vrsta uspelih kulturnil-prireditev. Slaba stran naše kulturne kronike pa je, da je zaspalo delo domačih dru štev in je bilo Novo mesto navezano edim na gostovanja Ijublianskih umetnikov. T<-dokazuje. da je z i•»*«••!->o v glasbenih krogih še vse premalo i<\ : nih in požrtvovalni"' ljudi, ki so pripravljeni orati kulturno ledino na Dolenjskem. Tudi med posetniki kulturnih prireditev pogrešamo stalno mnoge izobražence in pridobitnike in posečajc z malimi izjemami te prireditve le uradniki, nameščenci, obrtniki in dijaki, ki morajo za obisk teh pogosto šteti poslednji denar. Dolžnost izobraženstva in pridobitnih krogov naj bo. da posvečajo več paž-nje kulturnim prireditvam, da s svojo navzočnostjo nudijo gmotno pomoč in dajejo rtoalnim novomeškim kulturnim delavcem ; svojo navzočnostjo vsaj skromno priznale in nove pobude za nadaljnje kulturno 'elo. Umrljivost med Slovenci Prvo »tablico umrljivosti slovenskega ljudstva«, in sicer za dobo 1931—1933, je sestavil na podlagi podatkov bivše jugoslovanske državne statistike Ivo L k i: ak-tuar Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokra j ne. Podatki tablice umrl j-vosti še niso definitivni, kakor avtor sam v besedilu naglasa, vendar so že provizor-ni rezultati v toliko zanimivi, da velja o njih nekaj spregovoriti. Med drugim nam tablica pove, koliko ljudi od 100.000 živih novorojenčkov doča-Ka posamezne starosti. Ker je Ljubljanska pokrajina del Kraljevine Italije, bomo podatke prve tablice umrljivosti slovenskega j ljudstva 1931—1933 primerjali s podatki j zadnje italijanske tablice umrljivosti, ki se nanaša skoraj na isto obdobje, to je na čas 1930—1932: Število oseb, ki od 100.000 živorojenih dočaka posamezno starost Starost Slovenci Italija.nl Slovenke Italijanke 1931—1933 1930—1932 1931—1933 1930—1932 0 100.000 100.000 100.000 100.000 10 79.312 81.738 82.436 83.019 20 77.121 79.669 80.514 80.908 30 72.738 76.317 77.125 77.478 40 67.986 72.396 72.711 73.860 50 61.324 66.884 67.286 69.332 60 51.156 57.683 58.731 61.803 70 35.036 41.175 41.750 46455 80 12.685 16.707 16.155 20.517 90 1.081 1.732 1.627 2.579 100 4 16 95 39 Iz teh številk vidimo v splošnem, da je umrljivost Slovencev in Slovenk nekoliko večja od umrljivosti Italijanov oziroma Italijank, vendar je razlika pri ženskah do 30. leta starosti minimalna. Razlikam v najvišjih starostih, predvsem v starosti 100 let, ne moremo pripisovati prevelikega pomena že zaradi samega majhnega števila statističnih opazovanj, pa tudi zaradi tega ne, ker slovenska tablica umrljivosti še ni difinitivna. V njej je treba še izločiti slučajnosti s pomočjo posebne računske operacije, ki se imenuje izravnavanje. Od raznih zanimivosti tablice umrljivosti omenimo v naslednjem samo še tak imenovano srednje trajanje človeškega življenja, ki je izračunano za posamezne starosti. Pod srednjim trajanjem človeškega življenja razumevamo število let, ki o padejo v povprečnosti na posameznika. Te povprečnine seveda ne veljajo za vsako posamezno osebo, ker nihče ne ve ne ure ne dneva, kdaj bo umrl. Posamezna oseba lahko živi dalje, lahko pa tudi manj, vendar tako, da vse osebe v povprečnosti živijo ravno toliko let, kakor je to v tabeli označeno. Srednje trajanje življenja Starost Slovenci Italijani Slovenke Italijanke 0 50.1 let 53.8 let 54.2 let 56. let 10 52.8 55.5 55.4 57.2 20 44.2 46.8 46.6 48.5 30 36.5 38.6 38.4 40.4 40 28.7 30.4 30.4 32.1 50 21.2 22.5 22.5 23.6 60 14.4 15.2 14.9 16.1 70 8.5 9.1 8.8 9.6 80 4.5 4.9 4.8 5.2 90 2.3 2.6 2.9 2.8 100 0.5 1.6 0.5 1.8 Decimalke v gornji tabeli pomenijo de-setinke leta, katere je lahko spremeniti v mesece. Glede primerjave v najv šjih starostih velja isto, kar smo zgoraj omenili V splošnem je trajanje človeškega življenja v Italiji za približno dve leti daljše tako pri moških kakor pri ženskah. Najbrž ne bo vzrok temu dejstvu samo podnebje in podobno, temveč tudi naprednejša socialna zakonodaja, saj je znano, da znašajo socialne dajatve v Italiji trenutno že kakih 40o/ft od zavarovane mezde, od katerih pa plača delavec le neznaten del. Prispevki Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine za vse panoge, to je za bolezen, invalidnost, nezgolo, brezposelnost, Delavsko zvezo in inšpekcijo dela pa znašajo samo 14<>/0 zavarovane mezde, od katerih nosi polovico, to je 7% zavarovane mezde, delavec sam. Poleg umrljivosti najdemo v citiranem delu tudi razne zanimive podatke o rojstvu LJENKO IGOROV: Smrtno kolo Lenobni in brez volje se vzpenjamo po ilovnati cesti, zakaj sonce' ki se je pri kazalo po oblačnih in celo sneženih dnevih, je kar močno. Pred nami vlečejo konji nekaj topov. Na nebu zopet brm tisto izvidniško letalo po že stari poti. ki jo je ponovilo danes že neštetokrat. Prileti, nato nekje nad sosednjimi vrhovi zaokroži in se vrne; kot zlonamerni ovaduh ali zvesti zaupnik, ki se veseli nečesa, kar bo lahko naznanil svojemu gospodarju In ne motim se v tej predstavi, zakaj v tistem zaslišimo onkraj Une pok; temu sledi žvižganje skozi zrak. nato useka granata v suho drevo na pobočju pred nami. Ko zopet odžvižga v zraku, se zarije granata v zemljo še više na desni. Potem useka še ena bliže nas. zato zavijemo s ceste na levo in ležemo v senco. Tistega žvižganja se kar navadimo in po njem sklepamo kje se bo razdrobilo jeklo. Se nekajkrat trešči v bregu na desni, potem useka še trikrat bolj daleč na levi od nas in nato utihne. '■ Dvignemo s? i" pomikamo dalj« po ž /mni n ponudi drugemu »pobratimstvo«. Pa se je pripetilo tudi tole: Zahajala sta redno vsak večer v gostilno. Stdela sta vedno drug poleg drugega m si vedela mnogo povedati bodisi iz preteklih časov, ali pa sta obravnavala tekoče dnevne dogodijaje. — Nekoč pa pravi prvi med njima: »Veste kaj, dolgo se že poziava. rada se imava, saj sva sri postala skoraj ne- Umrl nam je previden s tolažili sv. vere, naš oče, gospod si, kakor da mu je glavna briga tista kepa v roki. »Toda, zakaj? Najbrž več kot za pisano fmikulo.« Nato zopet zažvižga skozi zrak in sedaj useka ne daleč za nami! »Dzugite - dzagite - dzigite - dzugite -dzagite dzugite,« pojeva hitro popevko, ki je še danes ne znam povsem, čeprav me jo je Boris vedno učil in se mi smejal, ko je zamešaval v besedah »a« za »u* ali »i«. »... bum« dopolniva oba hkrati, ko useka granata menda nekje na levi. »Tisti dolgin poje še vedno napačno!« se skuša smejati Rado izza grma. »Sicer pa bosta imela kmalu dcigite - dzagite — bum • •!« In mislim na dom. na mater in na očeta kako bosta jokala! Dekleta nimam, na katero bi mislil; in vprav zaradi tega mi je še teže umreti. Res. lahko bi mislil na tisto Tatjano, s katero sva si bila včasih dobra, toda nimam pravice: zdaj misli nanjo bogvekje dobrovoljec. pravist Sibe. če ne leži ie ob zidu ali pod zemljo.- Mogoče tudi on čaka zdajle smrti in ogleduje svetlolaso glavo na sliki, ki jo nosi s seboj, zato bi bilo grdo in celo zločin, če bi ga varal zdajle, v takih trenutkih Potem bi lahko mislil na ono dekle iz Zaščite, ki ima s srebrom vokvirjene na- KUNSTEK v 85. letu starosti. e Pogreb bo v ponedeljek, dne 5. t. m., ob pol 5. uri popoldne z Zal, kapele sv. Antona, k Sv. Križu. Ljubljana, St. Vid pri Stični, dne 4. januarja 1942. ŽALUJOČI OSTALI. očnike in sem ji že pri odhodu odpustil zaradi zamere pri koščku pomaranče. Seveda, predvsem sem še dolžan misliti na čemerno svetlolasko, ki mi je pripela pri slovesu na prsi šopek. Saj je čisto res, da sem se z njo lahko pogovarjal le o stvareh, za kakršne se zanimajo s skrbmi in veseljem le zgrbljeni zakonci: O ptičih in vevericah v Tivoliju, ki jih hodi krmit, o njenih nečakih, ki jih ho- j dj pestovat v Rožno dolino, potem o dra- I ginji na trgu in o slabih in dobrih jedeh: j poljubila se še nisva nikoli. Kljub vsemu j temu pa mi odleže. ker sem prepričan, da misli — mogoče še ravno zdajle — tudi ona name; sploh vsi ljudje smo ob takih prilikah veseli. Spet zažvižga skozi zrak in po žvižgu nresodim- da bo zdajle po nas. »Zdaj je konec!« si mislim ravnodušno in kar pripravljam se na smrt. In tedaj useka tik za nami, tako da ->ada škroneča prst okoli nas in po suhem. šumečem Ustju. To je zadnjič; potem topništvo utihne n mi se dvignemo. Kmalu bo postalo hladno, zakaj sonce le že zašlo Tam zadal na levi se je obzorje na široko pordečilo. Una pa se zdi kot cladko vijugasto steklo. Oddnhnemo si in smo veseli; mladi ljudje še živijo. Jekla iz topov se okoli nas le odplesala smrtno kolo. # Za vedno nas je zapustil naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Ferdinand VOVKO delovodja mestnega vodovoda Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 5. t. m., ob 4. uri popoldne z Zal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 4. januarja 1942. Žalujoči: HELENA, soproga; SPELCA, hčerka ln ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d d. kot tiskarnarja Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren Oton Christof — Vsi v Ljubljani Due vicini dell'cterno inverno: il castoro (a sinistra) e la lontra marittim Dva soseda iz večne zime: bober (na levi) in morska vidra V Singapuru smo dobili na ladjo zanimiv tovor. Neki Francoz je naložil na krov veliko množino raznovrstnih tamošnjih ptic malih papig in ptičev, katerih imena sc mi bila popolnoma neznana, po vrhu pa š« deset zabojev opic. Ta tovor je stal kar na prostem, na'krovu odnosno na strehi par-nika. Radi smo gledali te živali, ki so bile še popolnoma divje, in se kratkočasili 2 njimi, kakor da smo v zoološkem vrtu. V Colombu na Cejlonu smo se ustavili samo za nekai ur, da se je parnik založil s premogom in z vodo za osemdnevno neprestano vožnjo od Colomba do Džibutija na afriški obali. Takoj, ko smo zapustili Colombo, smo dobili rešilne pasove za primer katastrofe. Veselo razpoloženje, ki je trajalo na parniku vse dni vožnje, se je sedaj izpremenilo v veliko resnost. Čudno se je zdelo nam vsem, čemu so nam dali rešilne pasove, ko pa je morje vendar popolnoma mirno, da se parnik niti enkrat zazibal ni. A kmalu so nam pojasnili vso stvar. Napovedana nam je bila za popoldne vaja, kako naj se obnašamo, ako bi parnik zadela nesreča in bi se pričel potapljati. To pa je potnike še bolj razburilo, ker so bili prenričani, da je nevarnost v resnici že blizu. Po kosilu so v vsakem razredu razdelili že pripravljene listke z imenom vsakega potnika in s številko rešilnega čolna. Okrog tretje ure je bilo dano znamenje s sireno Ko smo bili zbrani vsi, so nam na mestu pokazali kako se moramo v redu in brez razburjenja v primeru nesreče zbrati pri rešilnih čelnih. Ves čas pa nam je žalostno tulila sirena k?kor takrat, ko se parnik resnično potaplja. Po tej vaji je vsakdo razmišljal, kaj naj pomeni vse to sedaj, ko plovemo v smeri preko Indijskega oceana Nekateri so sumili, da vodstvo namenoma namerava po- škodovati ali zažgati parnik, da bi na ta način dobilo bogato zavarovalnino za ladjo, ki je bila že precej stara. Naš parnik je bil nekoč nemška last, Francozi so ga dobili kot vojno odškodnino. Drugi so zopet trdili, da vodstvo pričakuje viharja in dvomi, da bi parnik mogel zdržati močnejši vihar na odprtem morju, kjer ni upanja, da bi nam prišel kdo na pomoč, ker bi bili preveč oddaljeni od brega. K temu ugibanju in razburjenju je pa veliko pripomoglo dejstvo, da smo se na lastne oči prepričali, kako pomanjkljivo je parnik opremljen za primer nesreče. Rešilni čolni, v katerih bi se morali potniki spustiti v morje, ako bi bil parnik v nevarnosti. so bili od hude pripeke tako raz-sušeni, da smo mogli poriniti svinčnik skozi vsako šnranjo. Neki Grk, ki je potoval s svojo družino v Port Said. se je hudo razburil, ko je videl, da so čolni snloh nerabni. Nahrulil je kapitana, češ da čolne vodi s sabo le za parado in dekoracijo, v primeru nezgode pa bodo morali potniki skakati v morje. No, kapitan se ni dopti zmenil za Grkove očitke, temveč mu ie čisto hladnokrvno odgovoril, da se vsakdo sam zase laže reši. kakor v čolnih, ki se v času splošne panike že tako preveč cbteže ali na se prevrnejo zaradi obupa in nepokorščine potnikov. Te kapitanove tolažilne besede so še bolj razkačile že tako in tako nejevoljne potnike. Vse se je jelo zgražat! nad pomanjkljivo reševalno opremo, prav posebno pa nad kapitanovo izjavo. To ogorčenje se je polastilo vseh ljudi, brez razlike, ali so se vozili v elitnem prvem razredu ali pa na dnu ladje v siromašnem četrtem razredu. Mahoma je popustila napetost, ki je vladala med našopirienimi. ja.ko rezerviranim! bogataši in ostalo bedno rajo. Vse je govorilo samo o nevarnosti na morju ln o tem, kako naj se rešijo, ako nas res zadene nesreča. Vsakdo bi si rad podaljšal življenje. Ne ve pa, da je vsa skrivnost v tem, da si ga ne skrajšamo. Šala vse izgubi, če se šaljivec sam smeje. Ce radosti pretiravamo, se izpremene v bolesti. Beseda lahko izžareva več toplote kakor ogenj v peči. mušneži so si zdaj pošteno privoščili strahopetcev in uganjali z njimi mastne šale. Po tem dogodku seveda ni mogel nihče misliti na spanje. Vs3 je ostalo na krovu, ker je bila noč lepa in mirna. S krova so se odstranile samo ženske, ki so dobile živčni napad in so potrebovale zdravniško pomoč. Da so se pa vsem potnikom pomirili živci, za to je poskrbelo poveljništvo ladje. Ženske in protialkoholike je podvorilo s konjakom, kolikor se jim ga je zljubilo, vse druge pa z dobro kapljico črnega vina, da je bil kmalu ves parnik najboljše volje. Ko se je zdanilo, se je pričel lov na pobegle opice. Opazili smo, da so bile med Kipar, ld se mu navdih prenaglo menjaje petdesetimi opicami samo tri, ki niso mogle strpeti v kletki. Mornarji so pridno in gibčno splezali na jambore, da jih prepode odtod. Dve so stresli z vrvi, da sta padli na krov, kjer so ju ujeli. Tretja pa je bila tako trmasta, da se nikakor ni dala ujeti, d asi so se mornarji na vso moč trudili, da bi jo dobili zlepa. Videli smo jo, kako je tam gori s prednjimi šapami zatisnila oči. ž;e naslednji trenutek je šinila z visokega jambora in se vrgla naravnost v morje. Ni se zdržala niti za hip na površini — delfini, ki so neprestano zasledovali naš parnik, so jo potegi nili v globočina, Medtem pa je parnik plul tiho in mirno po nebeško sinji vodi Indijskega oceana. Vreme je bilo krasno. Podnevi smo se skrivali po sencah in dremali. Ponoči smo se hladili na krovu in opazovali zvezde na jasnem nebu, saj razen neba in morja nismo mogli videti ničesar drugega. Seznanil sem se z nekim ruskim emigrantom, ki je med potjo izrabil lepo priliko za študiranje zve-zdoznanstva in si je ponoči pridno zapisoval zvezde v formularje, pripravljene že v ta namen. V teh krajih in v teh nočeh sem videl prvič v življenju s prostim očesom Južni križ. A nekega večera, ko je na parniku že vse spalo, je nenadoma zatulila sirena v otožnih presledkih: t-u-u. . . Cez nekaj sekund zopet : t-u-u . . . Zvoki so bili prav takšni, kakršne smo slišali prejšnji dan, ko smo imeli vajo za primer nesreče. Mahoma je bilo vse na nogah; ne potniki ne mornarji niso vedeli, kaj se je zgodilo. Vse je poskakalo s svojih ležišč in sililo na krov. ženske so bulile in objemale svoje otroke ter bežale z njimi na hodnike, kjer je zavladala taka gneča, da se je vse trlo. Potniki so skakali drug čez drugega in hiteli na krov ter si privezovali rešilne pasove. Take panike še nisem bil videl. Povsod vpitje in jadlkovanje. da so se tudi moškim s trdnimi živci ježili lasje. Ko je vpitje doseglo svoj višek in je prerivanje postalo že življenju nevarno, se je s kapitanskega mostu spustil mornar. Držal se jc za trebuh in se smejal na vse pretege. Vse je mislilo, da je zblaznel od groze, ker vidi pred seboj strašni konec parnika in vseh, ki so na njem. Ko pa je zapazil, da razburjenje le narašča, se je nehal smejati, stopil je pred potnike in jim z resnimi besedami sporočil da ni nobene nevarnosti, temveč se je zgodilo le nekaj smešnega. Opice so se naveličale ujetništva v lesenih kletkah; pregrizle so letve in ušle na svobodo. Ena Izmed njih je v divjem begu po vrveh skočila na jekleno vrv, ki je pritrjena na sireno. S svojo težo je opica odprla sireno, da Je pričela tuliti. Razburjenje se Je hitro poleglo. Hudo- | i I Zakladi v deželi ve enega ledu in snega Borba za otoke v polarnem predelu Tihega oceana in pestro življenje na njih Un motfvo da CeyIon — Motiv s Cevlona vleči za nos in so hotele ugrizniti.« — Stel-ler pripoveduje, da je nekoč v treh urah pobil 70 lisic in z njihovimi kožami pokril svojo kolibo. Bobri, vidre in kiti Pravega bogastva otokov pa ne nudi lisica, temveč dve morski živali — vidra in morski bober. Beringova odprava je prinesla lepo število kož teh živali s seboj. Prvi, ki ji je sledil, pa ne več z vnemo odkrivalca, temveč s trgovskimi naklepi, je bil opdčastnlk stražnega zbora Emilijan Bazov s Kamčatke. eLta 1743. je Bazov odpeljal s Komandersklh otokov 1600 morskih bobrov in 2000 vidrovih kož. Odtlej je na stotine ljudi z vseh delov sveta sledilo njegovemu vzgledu, dokler niso bili naravni zakladi polarnega paradiža dodobra oplenjeni. Leta 1912. Je bil kljub odporu Anglije med Ameriko. Anglijo, Japonsko ln Rusijo sklenjen sporazum, po katerem je bil lov na vidre in bobre na Tihem oceanu prepovedan za dobo 15 let. — Razen dragocenih krzen pa so imeli ti otoki še druge privlačnosti za človeka. Morje je bilo Izredno bogato rib, v prvi vrsti kitov, zlasti okrog šanturskih otokov. Sredi prejšnjega stoletja so tu priredili »največil lov na kite. kar jih je kdaj videl svet«. Kakor pripoveduje nekdo izmed udeležencev, je bilo tedai sonce zatemnipno od dima. ki se je dvieral iznad topilnic kltove masti Samo Američani so v rfobi M leta 1845. dc 1851. nabrali tu za 130 milijonov dolarjev kltovega olja. Roparji in izkoriščevalci Poleg otokov na severnem Tihem oceanu je carska Rušila osvojila tudi del ameriške celine, polotok Aljasko in zahodno obalo do Kalifornije. Toda Rusi teh osvojitev niso znali gospodarsko lzko 30 odstotkov d1vlrf«mde na le*o. De'ov-ne metode t.pp^a rvvlipHa so b'1e pnakp nri-mitivnpmn kanitaH^čnemu srosnodarstvu v kolonialnih dpželah Se strašneiše na so bile razmere, ko je Rnsira del lovišč na Ti^pm oceanu oddala amerisvi tvrdkl Huteshinsnn and Co.. v na*em. Kak^r piše ruski strokovniak E. Suvorov, je bila ta pogodba za RurIto v Izredni meri neugodna. kar pa nI bilo nič čudneera, sai v vsem Petrogradu tedaj ni bilo žive duše. ki bi kaj trdnega vedela o Komandersklh otokih. Podjetje tvrdke Hutchinson je vrglo bajne dobičke — do 147 odstotkov dividende na leto. Pogodba je veljala do leta 1890., a v zadnjem letu so Američani preostala predela vider, iz konkurenčnih razlogov povsem iztrebili. Izvoz dragocenih kož je strahotno padel. Tako so leta 1904 Izvozili s Komanderskih otokov še 390 bobrovih, kožuhov, leta 1910 pa že samo 90. Aleuti v nevarnosti In vendar naravnih bogastev severnega področja Tihega oceana še zmerom ne smemo smatrati za izčrpana. Ribolov, morske rastline, gozdovi ln losi nudijo Se neizčrpne možnosti. V zadnjih 30 letih si je Rusija mnogo prizadevala, da obnovi zver-jad, vendar uspehi Se zmerom niso razveseljivi. Amerika je nekajkrat poizkušala, da bi Rusijo povsem potisnila z otoškega mostu med ameriško in azijsko celino. Vojna, ki se je pravkar pričela v Tihem oceanu, pa je že v prvih dnevih upravičila slutnje, da utegne Japonska danes ali jutri Ameriko groziti tudi na njenih aleutskih predstražah. V razvoju spopada med Japonsko ter Ameriko in Anglijo zavzema važno mesto zlasti severno področje Tihega oceana, kjer se križajo interesi Anglije, Amerike, Japonske in Sovjetske zveze. Rusiji pripadajo tu številni, med Severnim ledenim morjem, polotokom Kamčatko in ameriškim otočjem ob Aljaski ležeči otoki, med njimi Koman-derski, Keraginski in šanturski. Boliševiki so svoj čas carskemu režimu očitali, da te oddaljene predele države preveč zanemarja in se ne pobriga, da bi jih utrdil kakor trebe. G^kritefp In Robinzoni V 18. stoletju so bili otoki v Tihem oceanu, ki dandanes pripadajo sovjetom, še neposeljeni. Delno so jih odkrili ruski mornarji, delno inozemci, ki so bili v ruski službi. Komanderske otoke je našla druga odprava Vita Beringa (1733-1742). Ena izmed ladij odprave »Sveti Peter«, na kateri se je nahajal tudi Bering, se je v bližini te skupine potopila in moštvo je bilo prisiljeno, da prebije deset mesecev pravega robinzonskega življenja na nji. Nemški naravoslovec Georg Steller. asistent petro-grajske akademije znanosti, ki je bil odpravi dodeljen, je zapisal o tem: »Stiska, mraz, mokrota, nemoč nasproti naravnim silam, bolezen, nestrpnost in obup so bili naši dnevni gostje«. — Bering je dne 8. decembra 1841 podlegel trpljenju. Njegov grob s preprostim lesenim križem, ki ga od časa do časa uničijo oceanski viharji leži na otoku, ki je imenovan po njem. Kasnejši naseljenci so Beringa tako častili, da so gumbe z dvoglavim orlom, kakršne Je njegovo moštvo nosilo na svoiih uniformah, kot posebne svetinje hranili 150 let. — Pa še marsikateri Robinzon se je za Beringom aztekel v samoto daljnjega severnega oceana. Svojevrstno usodo je doživel neki Jakob Manjkov, ki je leta 1805 s tako zvano Rusko-ameriško družbo, ki je tedaj odkrila Aleute, prišel vte kraje. Ko je ekspedicija odhajala, je nesrečnega Manj-kova pozabila na Beringovem otoku. Sedem let je ostal čisto sam v ledeni pustinji, in ko ga je leta 1812. neka nova skupina raziskovalcev slučajno našla, je bil mož oblečen v kože in že čisto podivjan. Tsr-smss p©Saa?»ih lisic Prvi stalni prebivalci so se tod naselili okrog leta 1825. V glavnem so bili tc Aleuti in Unangani, eskimsko pleme pale-azijatske skupine nordijske rase. Privabila so jih ogromna, dotlej še nedotaknjena naravna bogastva, ki so jih nudili najrazličnejši kožuharji. Georg Steller je v svojem dnevniku med drurim zapisal, da živali in ptice na otoku, na katerem je prebival, človeka niso poznale in se ga zato tudi niso bale. Največ težav so odpravi prizadejale polarne lisice, ki so v trumah sledile ljudem. »Lisice so silile v naše koče, piše Steller, »podnevi in ponoči in so kradle vse, kar so mogle odvleči. Tudi takšne reči, ki jim niso mogle niti malo hasniti — nože, palice, vreče, čevlje, nogavice. Kadar smo živali snemali kožo. smo morali po dve ali tri lisice z nožem pok'ati, ker so nam hotele iz rok iztrgati meso... Kadar smo prenočevali na prostem, so nam čepice zvlekle z glav in rokavice z rok, bobrove kožuhe z nas in kože izpod životov. Ce smo se napravili, kakor da spimo, so nas vohale okrog nosov, ali smo mrtvi ali živi. Če je človek zadržal dih, so ga začele La renna nella solitudlne blanca — Severni jelen v beli samoti Zgodba Iz Kodanja Vratar nekega kodanjskega nočnega lokala je poklical taksi. Ko se je voz ustavil pred vrati, je vratar izginil v lokal in se čez nekaj časa vrnil s štirimi gosti, ki so bili očitno zelo »utrujeni«. S težavo sta on in šofer uspela, da četvorlco posadita v voz. Bilo je treba nekaj krepkih prijem-kov, in ko moža sama nista bila nalogi kos, sta poklicala še garderoberko na pomoč. Z združenimi močmi so vse štiri zbasali v avtomobil. Zdaj so sedeli tam — dva na zadnjem sedežu voza, dva na zasilnem sedežu spredaj — naslanjali so se drug na drugega, zdeli so zaprtih oči — bili so v resnici izčrpani do kraja. — Pazite, šofer, je naročal vratar, tale v desnem kotu spada v Nyhavn 41, ta tu v levem kotu stanuje na Bornholfsgade 3, tegale z desnega zasilnega sedeža odložite pred hišo na Zelenjadnem trgu 4, moža zraven pa potisnite skozi vrata hiše Oester-brogade 68. Si boste lahko zapomnili? šofer je potegnil beležnico iz žepa in si točno zapisal položaj četvorice v vozu in niihova bivališča v mestu: ozadje desno Nyhavn, ozadje levo Bornholmsgade, desni zasilni sedež Zelenjadni trg, levi zasilni sedež Oesterbrogade. — Bo že šlo, je dejal. Vratar in garderoberka sta vrgla še zaskrbljen pogled in šofer je pognal in odbrzel. Kakšne četrt ure pozneje se je avto vnovič ustavil pred nočnim lokalom. Ko je vratar ugledal še vso posadko v njem, je razburjen planil k šoferju: — Za pet ran božjih — se je kaj pripetilo? Je kdo Izmed gospodov padel iz voza? — Ah, nič. Nikar se ne razburjajte, je ravnodušno odgovoril šofer. Prav nič se nI zgodilo, samo na nekem prav ostrem ovln- ; ku so mi gospodje s sedežev popadali drug 1 čez drugega, zdaj pa ne vem, koga naj • pred katera vrata postavim. Prosim vas, spravite mi gospode še enkrat v red, gospod vratar, prosim, točno po listi. Kurban Bajram. V ponedeljek 29. decembra se je začel največji muslimanski praznik Kurban Bajram. Trajal bo štiri dni Hrvatska muslimanska verska zajedr-i ca poziva svoje vernike, da se udeležujejo verskih dolžnosti. V tem času so državni, samoupravni in privatni uradniki ter delavci oproščeni opravljati svojo službo — Vernikom muslimanske vere je čestital Kurban Bajram tudi Poglavnik dr. Ante Pavelič. Dva vajenski kuhinji v Zagrebu. Po prizadevanju korporacijskega ministrstva bosta od danes naprej poslovali v Zagiebu dva vajenski kuhinji in sicer za vajence v Palmotičevi ulici, za vajenke pa v Varšavski ulici. Obnovite naročnino! Una madre esehimese con i bambinl al pranzo — Eskimska mati z otroki pri obedu