Posamezne Storilke t Na« 1 Tadne Din—‘60, ob ne* ,- i ■d el j ah Bin 1*—. \ ■ »TABOB* iihaja Tsak din, r»iT«n ^ 5 J nedelje in px»iaikov, ob 18. tiri x * ■ ■ di-umom naslednjega dne ter stane ' Z J mesečno no posti D 10»—, za ino- ■ ■ aeinstvo D 18 dostavljen na dom Z Z D 11* —, na icktzniod D 10*—*• • a lnserati po dogOTOru. J ^aroca se pri ujvrari ,TAB0KA“, • a MAR1B0K. JurCipeva utice stftv* 4. ■ oao PošTmi!^ 4at« im itafeViM cjjfiailllOaa j» Posamezne številke: Na* l l Tadne -Din —*50? ob ne« J • d Ciljali Din !•—. , I- Uhjlj X l-iT > O se naiiaja v Mari- 3 ; bora, Jurčičeva ul. št. 4, i. nad- » i H-ropjo. Telelou interurb. tt. 276. J \ tPKAVA so v Jurčičevi • i ulici št. 4, pritličje, desno. Telo- JI | 1 oq bt. 24. SHS pošlaočekoTai ra- •/ | čim štev. 11.787. f J Na naročila orez denarja se ne ■ Rokopisi te ue vračajo. szMm&crr&v?. i ms Leto: Ul. Maribor, sobota 8. aprila 1922. StevHka; 81. Srbsko-hrvatski odno- V ■ • saj«. Uredništvo ^Srbskega. književnega glasnika« se je pred nekaj časom, kakor smo tedaj javili; obrnilo na .razne srbske, lirvatske in slovenske književnike in javne delavce s prošnjo, naj Obrazlože svoje mišljenje o srbsko hrvatskili odn lišajih. Priredilo je v to rek anketo o tem vprašanju. V številk °d 1. t. m. je prinesel » Glasnik« prve odgovore,‘ki so zelo zanimivi in jih radi tega prinašamo tu v kratkem iz vlečk u. Prvi je tiskan odgovor znanega pesnika, dramatika kneza Iva Vojnoviča, ki se nahaja.sedaj v Nici. Vojnovič povdar ja. da so edinole »osebni in teresi poedinili politikov napravili razdvojenost med Srbi in Hrvati« ter da tudi le ti »osebni interesi vzdržujejo in širijo to umetno nerazpoložen je, ki ni-roa v narodu »nikakega temelja«. V •ostalem, piše Vojnovič, »za 50—80 let -ue bo nobenega srbskega ne hrvatske-J?a vprašanja več, ker ne bo nikogar več, ki bi bil okužen z balkanizmom in avstrijanizrnom* Takrat bo Jugoslavija popolnoma ujedinjena«. Pisatelj Ljuba Babič-Gjalski, ki živi v dvoru Gredice, vidi po programu Gekih struj Hrvatskega bloka spor v VfrraŠajjju centralizma ali federalizma *na temelju obstoječih' edinic«. V federaciji bi po njegovem mišljenju morale biti: 1. Srbija z vsemi osvobojenimi balkanskimi zemljami; 2. Hrvatska s Slavonijo, Dalmacijo in Medjimur-3©/ .3. Bosna in Hercegovina; 4. Črna gora;’ 5. Vojvodina ter (5. Slovenija. Nikolaj Stojanovič iz Sarajeva zahteva revizijo ustave ter je proti vnik' ‘birokration ega centralizma«, ki da je »že propadel«. Sicer pa pravi, da bi se dale vse diference med Hrvati in Srbi Odstraniti, ker eo le površne in ne se Kajo v bilstvo. Samo predvsem je treba imeti uravnan teren, morajo biti uklonjene glavne politične diference. Konflikt je najprej treba urediti na onem Polju, kjer se ga, dnevno občuti. Politiki morajo postati borci boljše bodočnosti ne pa eksploaterji zablod pro-Šlosti. Treba. je več poznavanja, ker Nepoznavanje izriva nezaupnost. Dr. Štefan Sagadin je mnenja, da ’je lf>no, kar -imenujemo v našem državnem, nacijonalnem in družabnem življenju lurvatsko vprašanje, pravzaprav 'kriza, hrvatske inteligence«, ki je Razočarana končno pobegnila pod zastavo Radiča in Košutiča, zanikujoč’ vse ono, kar je še pred tremi leti propagirala kot narofani ideal, opravičujoč ta preokret z nekim gaženjem dogovora o »sporazumu« ustavi, z neko Namišljeno hegemonijo Srbov ter z dezolatno administracijo.« Dr. Sagadin Rtoji popolnoma na državnem stališču, *ioer pa zahteva« da se izenačijo daivki ter da se uvede red v administracijo, da se odpravi neenakost. »Prepričan sem«, pravi, »da bomo potem našli lir yatelčo inteligenco zopet istotako odu ^»vljeno, kakor je bila v početku na-*oga skupnega življenja. Našla bo zo-P®t tla v svojem narodu ter^ ga izpeljala iz neuresničljivih' iluzij k’ pozitivnemu , vzajemnemu: delu _ za našo Skupno boljšo bodočnost.« ,v.j Dasi so ti odgovori1 dokaj raznolični, d T-6nem .vendar zlagajo vsi, namreč, Qa hrvatsko-srl)sk’i apdr nima globokih notranjih vzrokov in povodov, ampak _j 3© le zunanji ter torej tudi lahko o-l‘ >'avl j iv treba pe le z obeli strani ma-o dobrohotnosti. In temu mnenju se f^idružujemo tudi sni. Ne pozabite naročnine I Minister Ninčič odpotoval v Rapallo. Sestanek v Rapallu, — Naša delegacija za Genovo. — Nesoglasja med našo Naša delegacija za Genovo, in rumunsko delegacijo. i e ZM Beograd, 7. aprila. - S' kompetentne strani se doznava, da je dr. Ninčič odpotoval v Rapallo, da se tam naše delegacije: Dr. Milan Radovije-vič, dr. Markovič, dr. .Strahomir, Mi letič. dr. Egon Drocco, Dragotin Ilič, sestane z italijansko delegacijo inžnjo dr. Mil orad Strašnicki, M. Vrbanič in sporazume v vseli spornih j?prašanjili, dr. Ivan Krstelj. Ostali člani na;še de-Od izida tega sestanka je odvisno, ali legacije odpotujejo danes in jutri, se bo ministrski predsednik Pasic po- ZM Beograd, 7. aprila. Iz vlad-dal v Genovo. . n ih krogov se doznava, da je med našo ZM Beogra d, 7. aprila: Včeraj in rumunsko delegacijo prišlo radi ge-so odpotovali v Genovo sledeči člani novske konference do nesoglasja. Ameriškd-angleška pogodba? Anglija zastopa Ameriko na genovski lionferenci. DKIT Pariz, 6. aprila. »New york Herald« i>oroča da. je med Zedinjenimi državami in 'Anglijo sklenjena ustmena pogodba za obnovo sveta na gospodarskih temeljili. Gre za velik mednarodni dogodek, ki bo imel mogočen vpliv tudi na genovsko konferenco. skupne interese obeli držav, 'tako glede omejitve oboroževanja, kakor glede izenačenja proračunov, in vzpostavitve normalna h razmer v vprašanju meničnega tečaja, davkov, mezd in prihrankov. Anglija bo torej govorila na genovski konferenci tudi v imenu Pogodba se je sklenila ob priliki \va- Zedinjenih držav ter bo o vsakem teh shingtonske konference ter izraža vprašanj podrobno razpravljala. Povišanje kraljeve civilne liste. države, v kateri se vrše nabavke. Pri končnem glasovanju * je bil zakonski predlog s 13-1 glasovi proti 41 gin som sprejet. TIP Beograd, (i. aprila. Danes so je vršilo glasovanje o povišanju kraljeve civilne liste na 24 milijonov dinarjev, od katerih' se more k večjemu ena. četrtina izplačati v valuti one Afera bivšega vojnega ministra Zečeviča. TIP Beograd, (5. aprila/ Danes ča, naj devetčlanska komisija v toku popoldne se je nadaljevala v narodni enega meseca preišče zadevo in poroča skupščini razprava o aferi KOiieraia narodna, skupščini. Na jutršnji >:3ji se silo. dosegla spoštovanje zakonov. ^ Poročajo, da je državno pravdništvri . _______________________________ „_______ a______________zaplenilo proklamacijo legitimistov, s Zečeviča. Po detaokvatj-nt-^ebati 36 bil bo vršila volitev te komisije,«v*k*i*e«Ar ®o proklamirali za kralja Oto-j sprejet predlog poslanca Timotejevi- bodo zastopane vse stranke. na* s^lla Karla Habsburga in odredila kazensko preiskavo. ■ r^e, vesti kažejo, da Madžari zaen« krat še ne marajo sprožiti vprašanja,' kdo bo kralj madžarske kraljevine. -**! Imnjo strah — od zunaj. Sklep konference nasledstvenih držav. DKU Rim, (5. aprila, Na konferenci nasledstvenih držav je bil sklenjen s pridržkom podpisa sledeči sporazum: 1. glede arhivov, 2. glede pravnega zastopstva v civilnem in kazenskem postopanju, 8. glede izročitve' zločin- cev, 4. glede pogodbo o izvršitvi f.b-sodb, 5. glede državljanstv.., in (i. glede razdelitve premoženja društev. — Kako in če naj so društveno premoženje'razdeli, odloči poseben medna-j rodni sodnik . •t Na Madžarskem so smrti živahno .razpravlja o vprašan j v' madžarskega kralja. >o Karlov^ >.razpravlja o .vr m a dža rskega k ral j a. Vlada stoji na stališču, da Karlovi .smrt ne more izpremeniti njenega zakonito določenega stališča in da ostane veljaven 47, člen zakona iz 1. 1921.. g katerim je cela habsburška, obitelj izgubila. pravico do prestola. Razen tega' ' elja obljubi, ki jo je dala vlada au-< t.inti sočasno z detroni/.acijo, da se bc" Madžarska pred pozitivno rešitvijo kraljevega ^-prašanja sporazumela % antantnimi silami. 'Po je tedaj podlag** za rešitev vprašanja. ,.. ^^tpredsodnilc vladne sl ranice >T u< lij .Gombos je izjavi) o politični situaciji: Vprašanje kralja je eminentno zunanjepolitično vprašanje, čigar re-j šitev ni odvisna Samo oil nas. Appo-i nyjeve, Andrassyje.vc in Friedrichov^ izjave smatram za prezgodnje, ker je treba,^ da zavzame ves narod enotno stališče. Političnega argumenta, da smo imeli kronanega kralja, ni več iu’| se nahajamo v povsem novi situaciji.! Treba je vpoštevati tudi to, da bomo1 tudi še v bližnji bodočnosti obdani z Malo antanto, proti kateri se lahko' brani samo popolnoma složen narod. Sefi, vseh tujezemskih zastopstev r», Budimpešti so posetili zunanjega ministra Banffyja, ki jim je izjavil, da vlada vztraja na stališču dctronizacij-t skega zakona in da bo, če treba tudi p Pogreb razkralja Karla. TIP Funehal, 6. aprila. Danes se jo ob veliki udeležbi prebivalstva vršil pogreb razkralja Karla. Truplo je blagoslovil funchalski škof. Pogreba so se udeležili skoraj vsi člani rodbine. Tudi španski kralj je poslal krasen venec. Monarhistične demonstracije na Dunaju. TIP Dunaj, 6. aprila. Danes so se vršile na Dunaju velike monarhistične demonstracije. Dopoldne »e je vršil v cerkvi sv. Štefana svečani rekviem, kateremu so prisostvovali člani vlade, narodni poslanci in številno občinstvo. Nato se je vršil obhod po mestu. Klicali so se vzkliki na Cito-Pred parlamentom so se demonstranti ustavili ter zahtevali, da se ukine republika in proglasi monarhija. Na parlamentu naj so razobesi zoyet črno- Zagreb’, devize: Berlin 105—106, Mi-lmmena zastaiva. Tudi v marouni skup- ^an 1^05—1725, London ček 1425—1430, ščini je prišlo do burnih prizorov med Nowyork čele 319 323, Pariz 2925—2975, soc. demokrati, in krščanskimi socia- Praga G1S—620, Švica 6300—6350. Dunaj listi, tako, ida 5e predsednik jedva zo- ,4.20—4.30, Budimpešta 38.25—39, valute: pet vzpostavil mir. Končno je policija ^ojar 318—320, avstrijske krone 4—4.50, zlatu 1000. napo-li re 1690—1705, Določba glede poslovanja bank. ZM Beograd, 7. aprila. Finančni. minister dr. Kumanudi je na tozadevno vprašanje odvrnil, da so dobile naše banke nalog, da vse, tudi m tujo valute sc glaseče čeke izplačajo v naši valuti. Enaka določba velja iu-di za kreditna pisma. S tem na ta način izplačanim denarjem morajo postopati banke slično kakor z devizami. Genovska konferenca. _ DKU Bern, 6. aprila. Strokovnjaki nevtralnih držav so začeli danes razpravljati o vprašanjih, ki pridejo na. dnevnii red na genovski konferenci. Razprave se bodo jutri nadaljevale. Borza G. aprila 1922. češko krone 610, 20 K v leonl 1000, marke 112, madžarske krone 39.50. Curih, Berlin 1.6 5, New.vork 515, London 22.58, Pariz 46.95, Milan 26.95, množico razgnala in napravila red. Političen rop na Francoskem. DKU Berlin, 6. aprila. Kakor poročajo listi, so včeraj zjutraj napadli dosedaj neznani roparji ekspres- Praga 9.62, Budimpešta 0.58, Zagreb 1.55, ni vlak Pariz- Marseille ter odnesli Varšava 0.13, Dunaj 0.0(V>. a-vstr. žig. varne diplomiutične spise med drugi- krone 0.07, oni celi arhiv angleškega zunanjega urada, ki je bil namettien za genov« ? sko konferenc« / Zbližanje med Nemčijo in Rusijo. Te dni so listi prinesli vesti, 1-d. s<( vzbudile v poučenih krogih mnogo za" ninianja: \ Zunanji minister dr. Rathenau j<* dal palačo ruskega veleposlaništva na razpolago sovjetskemu zastopstvu vi Bprlinu. V Petrogradu so obnovi n eni''1 ško veleposlaništvo. \ V Berlin je dospela ruska sovjet-skiudelegacija, ki potuje na konferenco! v Genovo. Oficijelni in neofieijelni po>< litični krogi imajo s posameznimi čla< ni delegacije obširna posvetovanja^’ čičerin in Litvinov sla bila sprejeta pri lcancelarju dru Wirthu. Razgovora se je udeležil tudi zunanji minister dr,-Rathenau. Ta jo priredil ruski delega« eiji kosilo, katerega se je udeležilo tudi več odličnih berlinskih bankirjev in vodilnih uradnikov. — Posvetovanje imajo političen značaj. Te vesti so zelo značilne, niso pat nič novega. Da obstoja) med sovjetsko vlado in nemškimi krogi zelo prisrčno razmerje, ni nobena novica. Novo je, da se ta solidarnost demonstrira, javno in sicer v enem najvažnejših trenut-' kov. tik pred genovsko konferenco. Vendar pa ne gre pretiravati pomena berlinskih i>osvctovanj, zlast? dokler ne \emo, kako se bo to tiho zavezništvo pokazalo v Genovi. Zadeva s palačo ruskega veleposlaništva je nedvomno zanimiva in po mnenju dobro poučenih krogov velik uspeh sovjetske Rusije. Ta palača stoji v bližini frasn eoskega in angleškega veleposlaništva« Boljševiki so se silno trudili, da bi jo dobili v posesti Socijalistično-radikal-na Vlada jo je res prepustila .Toffeju, a +a aa ip. nbnnčfi.l tako izzivajoče. Ida mi*. stran m / S« nemška vlada bila morala preskrbeti potne liste in ga poslati v Rusijo. Na to so palačo zaprli. Boljševiška vlada se je trudila, da bi pridobila nemško vlado za to koncesijo in znani Badek je vodil dolga pogajanja, ki še niso končana. Ne gre samo za prepustitev palače, temveč za posebno nisko-pemško gospodarsko in konzularno pogodbo. Sklep zunanjega ministra dr. Rathenaua, katerega je odobril državni ministrski svet, je dokaz, da imajo ta pogajanja lepe uspelie. Gostoljubnost dr; Rathenaua Jfe vsekakor zanimiv uvod h genovski konferenci z ozirom na nemško-ruski problem. Mi smo na tem mestu še ponovno ii-egistrirali in komentirali številna mamenja, ki kažejo na bližanje med Hemčijo in Rusijo, in kar je Še važnejše, na poglobitev prijateljskega razmerja med ruskim in nemškim na rodom. Nemci so mojstri, če je treba preslepiti nasprotnika, ki jim je nevaren in ga napraviti za prijatelja. Vse nemške (stranke sferbe, da vzdržujejo ozke stike s sorodnimi ruskimi strankami. — Nemci imajo prijatelje v ruskih komunistih, kakor jih imajo tudi v monarhistih in meščanskih republikancih. Med nemškimi in ruskimi monarhisti vlada tesen sporazum. Tako je nemški narod pripravljen, da dela sporazumno z ruskim narodom, kakorkoli so že izpreminjajo politične raz-®.©m Jugosloveni san jamo o bodoči slovanski Rusiji, ki bi nas podprla v nakana boju za popolno neodvisnost in v naših pravičnih mednarodnih zahtevah. Medtem pa Nemci delajo in si pridobivajo Ruse gospodarsko, politično in kulturno. Delo je vredno več kakor sanje, in sistematično nemško delo bo rodilo neizmerno več uspeha kot naše idealiziranje o panslavizmu. Zapomnimo si: Zbližan j e med nemškim in ruskim narodom utegne postati velika nevarnost za realne potrebe slovanskih narodov in držav. Politične vesti. * Iz Narodne skupščine. Beograd, S. aprila. Narodna skupščina je razpravljala o povišanju dvaginjsko doklade narodnim poslancem- Po daljSi debati je bil sprejet predlog poslanca iJankuloviča (dem.) da dobe narodni poslanci polet? dnevnic v znesku 120 dinarjev še <50 dinarjev dnevno dravinjske doklade. — Nato se je govorilo o predlogu finančnaaa odbana glede v-porabe 1%. investicijskega posojila za razne potrebo našega prometa. Poslanci opozicijo so govorili proti. Prometni minajster Stanič je pojasnjeval zadevo in navajal v kakšne nam on o so bo uporabil zahtevani kredit 100 milijonov dinarjev. Pri glasovanju je od 173 poslancev glasovalo 139 poslancev za in 84 proti. Tako je dobil prometni mini- Radivoj Rehar: Prikazani a. V založbi Stjopana Kuglija Y Za-frebu je prošli mesec izšla drobna, 71 strani obsegajoča pesnika zbirka mladega hrvatskega pesnika Srečka Kirina pod naslovom »Prikazanja?. Naslovno stran, ki jo jako okusna, ji je narisal pesnikov brat, znani grafik Vladimir Kirin. Formalno je Ivirin zavrgel stroga metrična pravila, zavrgel je šablonske verze in v vsej zbirki ne najdete niti ene rime, a vendar sq njegove pesmi tople, zveneča in daieč preč «1 dadaistične epakodranos. i nekaterih najnovojših .Staro in večno veljavno je pravilo, da pesem ne sme biti filozofija, ampak občutje in to kar nam je podal tu Kirin so pesmi, kajti vse preveva skozinskoz! iskreno ob-. žutje. Glohoko njso to Kirinove pesmi, g-lobljo misel najdete le turnem, ai doživljene so in iskreno in kdor išče v pesmih iskrenosti, jih'bo ppzidnril. Njegovo kraljestvo je priroda, v njej živi, v njo veruje, iz njo črpa vso svoje sile. Toda on ni slikar impresijoniat, njegov pogled v naravo ni zunanji, ampak notranji. Naravo prilazodcva »vejim občutkom, kadar jo vesel, se ta narava smejo z njim, kadar jo otožen, je tudi narava otožna in kadar se vz-budi v njem vera, jo narava moč, ki ga dviga. V njej vidi simbole, oziroma | f& jih vstvarja sam i« nje. Ob nričakc-' 1 ster na razpolago 100 milijonov dinarjev, kaitero svoto lahko takoj potroši: 1. za nabavo 1,500.000 pragov; 2. za nabavo rezervnih delov in nmterijala za popravek vagonov in lokomotiv; 3. zn stanovanja uslužbencev« Kontrolo bo vodil poseben parlamenta™! odsek.— Čez velikonočni teden Narodna, skupščina ne zboruje. * Zakon o povišanju kraljeve civilne liste. Finančni odbor je predložil narodni skupščini izvest jo o povišanju civilne liste Nj. Vel. kralja, ki se glasi: Člen 1. Civilna lista Nj. Vel. kralja se poviša na 30 milijonov dinarjev nadeto, četrtina se icplača v moneti one države, v kateri bo dvor nabavljal svoje potrebščine, računajoč po pariteti francoskih frankov. Člen 2., 3. in 4. zakona ostale neizpremen jen; z ozjmm na zna-bno povečanje naše države in v zvezi a tem potrebno reprezentanco krone v tuzemstvu in inozemstvu in z ozirom na devalvacijo dinarja, je finančni odbor mišljenja, da je treba to listo sprejeti. * Spremembo pri naših zunanjih za-stopetvih. Tretja sekcija finančnega odbora je iuvršila pregled v vseh ministrstvih. V ministrstvu eooijalne politike je ostal kredit za agrarne zadruge v znesku 20 milijonov dinarjev, a na predlog poslanca Milana Pribičevioa je dogotovljen kredit 40 milijonov dinarjev za zgradbo naaeljeniških poslopij. Kar ee tiče budgeta ministrstva zunanjih del, bo je na podlajri pojasnil, ki jih je dal minister dr. Nin čip, opustila namera, da bi sc poslanstva v Španiji in Švici ukinila. Odpravljen je samo naš diplomatski predstaviitelj v Egiptu; tamošnje poslaništvo se iapre-meni v generalni konzulat, Na to je bil osnovan naš konzulat v Pittsburgu; najresnejši kandidat za to mesto je Hrvat Unkovič. Čaatnj konsruleit v Kanadi poetane državni, dosedanji konzul Šeferovic še nadalje vodi ta konzulat. * Konferenca nevtralcev. Iz Berna poročajo 5. aprila. Danes se je pričela p redkon foren ca nevtralnih držav za Genovo. Posvetovanja so strogo tajna, Doznava se, da bo stališče nevtralnih držav glede priznanja sovjetske republike in glede rešitve drugih osnovnih vprašanj odvisno od stališča velesil. * Česa se boji Pomcare? Poincare se boji, da bo Lloyd George stavil v Genovi nastopne predloge: 1. Priznanje sovjetske vlade. 2. Omejitev vojaških sil Poljske. 3. Znižanje oboroževanja, na kopnem. 4. Vr/poKtavitev stalnega vrhovnega »veta, v katerem l»i dobila Nemčija vmj posvetovalno pravico. * Tudi. papež pošlje memorandum t Genovo. Papež odpošlje genovski konferenci svojo noto., ‘katero vsebin^ je tajna. * Poljaki proti Čehom «ali stara slovanska nealoga, Poljski list »Dziennik Sisleesteki« objavlja odprto pismo vo-diteiju slovaških ecppivatiijtov Andreju Klinki. Pismo eo podpisali številni poljski poslanci in cela vrsta javnih u- »loruopr, * aprn> tv^z> ms mrs BS kakor kajti: vanju pomladi postane vesel, otrok. Hrepeneče je pričakuje, Tada 6e zagrijati hirovito Sunce i objavit Prolječe — ono divno doba kad hrlih po tebi, pozdravljali modre, čiste yhi!:io i prepunjen svrhnaravnom srečom klicah pjesme svete Prirodo. Ta pomlad mu je vera, vstajenje in kakor v molitev se potaplja p.-:d njo, klijoč selncu-cdrešeniku: O Sunce, pomozi, ozdravi krV ovu što ropski puže u žilama tv vo neka opet srlja u novo bn,l; . neka s\ ladji fcaštjnu prošlih (lana zime i čame In ko tazeleno daljine, '■-Ka nad njimi solnce, avetel dau, gre v to razkošje, veder in močen, pevajoe »Vjoruju«. Enake občutke mu vzbujajo jesen, poletje, noč. jutro, večer in v#o neštete spremembe v prirodi. On živi v teh spremembah, *e e njimi taplja, preobrazuje. Da, še več, on primerja samega sebe zrnu. k! bo t topli pomladi vžkalilo, se razrastjo, razcvetelo. Tako ozko spojen s prirodo čuti strašno moč časa, zato mn kliče: Štedi me, štedi, da ne opržim noletna krila SVoja ne pomrači poglej i^tana ra cinikov v Tfešinu. V tem pismu pr a vijo. da so Poljaki bili prvi. »ki niso verovali v fikcijo češkega naroda« in kj so prvi priznali pravice Slovakov do samoupravnega življenja. Ob istem časa je zopet začela delovati Ungerjeva »slovaška, vlada« v Varšavi in izdala poziv, naj so vsi Slovaki zberejo in mo bilizirajo ter položijo prisego, da bodo srvesto izplnjevaji ukaze »slovaške 'vlade«. 1 Dnevna kronika. — Slovenski narodni dar kralju Aleksandru. »Slov. Narod« poroča, da je odbor, čegar častni predsednik je g, pokrajinski, namestnik Ivan Hribar, predsednik pa dr. Danilo Majaron, kupil od kneza WindischgTatza njegovo vilo na Bledu in jo poklonil kot narodni dar Nj. Vol. kralju Aleksandru povodom njegove poroke s kraljično Marijo- Odbor jo tudi kupil Čelriinov grad v Ljubljani, ki naj služi za kraljevo rezidenco v Ljubljani. Adapcdjaka dela na Bledu »o sa že pričela. Kralj pride 1 kraljico na Blod takoj po svoji poroki, ki se vrši dno 5. junija i 1., kjer ostane najmanj dva meseca" Z Bleda odide kralj s kraljico za 14 dni v zdravilišče Rogaško Slatino. Tako ho Ljubljana v resnici postala tretja rezidenca kralja vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Iz sodne službe. Za deželnosodne-ga svetnika in predstojnika okrajnega sodišča v Ptuju je imenovan gosp. dr. Anton Siuhec, dosjedaj okrajni sodnik in sodni predstojnik istatam. Za sodnike na določenih službenih mestih »o imenovani sodniki brez določenega mesta in sicer: Karal Novak v Slovenski Bistrici, Maksa Petrič v M&Tenbergu, Jakob Božič v Celju, dr. Erik Konšek v Ormožu, Fran Brečko v Konjicah} Ivan Tratnik v Lju tomeru, dr. Dominik Dermovšek v Murski Soboti in Karel Klenovšek v Brežicah. — Iz policijske službe. Dosedanji vodja .policijfijke^a oddelka pri okrajnem glavarstvu v Ptujft, višji okrajni nadzornik g. Vilko Babler je bil na lastno prošnjo trajno v poko j en. ProtituberkulpEpa liga v Ptuju. Na ptuj«kem okrajnem glavarstvu se je vršil dne 30. sušca t. 1. sestanek zastopnikov vseh slojev v evrho ix«vetova-nja o ustainbvitvi protituberknlozne lige za politični okraj ptujski. Gospod vodja okrajnega glavarstva dr. G. Pirtkmaier je v svojem pozdravnem nagovoru povdftTjal važnost »motrenega, protituberknloanega delovanja v naših krajih, kjer se do. dane« ni posvečalo dovolj pozomofiti 741 aistematiomo obrambo proti tej uprav rak- rani našega naroda. Da se doeažo r uničen uapeh, je treba sodolovanja vaeh slojev. Prosil je vse navzočo, da ee nikdo ne odtegno idealnemu delu, ki je istotako karitativno kakor je zdravstvene in sooi jalne važnosti. Uradni zdravaiik jo kratko označil razvoj Masarykove ligo proti vičart svjetlu i dalokim. vidicima. Tako močan je še, »spranmn putnik, uaoružan borac, vitožki 1 jubavaik« in njegova »vjera je, čvrsta za život-borbu.« zato kliče: Živ jeti hp6u dugo, (Jugo...* Vendar ga v samoti obidejo včasih temue misli in njegove struna postanejo turobne, tujntam cclo pesimistične: Da, da •— cilj sam svoj prešao davrSo — davno ~ Ali pa: Sanje fupje sssnje neflosfanjapp, raibUf! — — — Te misli pa so samo prehodne, vzbujene v nebogljenih hipih, Vajti_ na strani 67 v pesmi »Kada češ mi pri<5i?« je trdno uverjen v svojo »maso nad življenjem in vsem, kar m mn postavlja nasproti. Tej svoji vM v krasnih stihih: Da — **■>- ti češ dočl, ta želi obilje fffoje, to poje ftlsigt rnzkoSjft Vvivt.;.... to fiapin lahovi mirni, ’ to Sunce priča, to avi čari pri rede tujnc . okp meno bruje Na.ravmo je, da najde v človol;^, ki j« tako tesno spojen z naravo, e prirodo. izraasa tudi liuWjj«. <1q rodnega tuberkulozi y , bratski Češko - Slovašk! tw povdarjal pomen soogalne organizacije proti tuberkulozi. Gosporl Pr, Bela Stulioc (iz Ptuja) je kot blagajni* ški zdravnik navedel zanimive primer« iz vsakdanjega življenja ubožnpj^ib slojev, ki jasno osvetljujejo nujno potrebo temeljit« odpomoči. Rasopravljal« se je tudi o načrtu pravil. G. veletrže« F. čučok je obrazločil, da. »e Kamor* v dogiednean času uresničiti ideja proti-tul>erkuloznega doma, ker že obstojajo znatne svete za. ta namen. Ustanovni občni zbor se skliče v Ptuju še tekom tega meseca. Upa se, da se pri teni Čio> vekoljnbnom delu najdemo vsi. — Sv. Martin p. Vbg. V Amer-,jev! gostilni eo prijatelji otrok nabrali M nakup rasnih potrebščin za revn« *°' hirjo 250 K za katr so jim šolsko vodstvo v imenu ubogih otrok srčno ts> hvaljuje. — Sv. Marjeta na Dr. p. Dne so na« ]XKotili Sokoli-jezdeci i * Ma,ri-bora- Bilo jih je prav lepo število. Pri* redili eo na vrtu g. Finžgarja telovadil, proste vaje in vale na drogu. Spon* t.ano se je zbrala cela občina, mlado i*1 staro ter z navdušenjem sledila točne* mu proizvajanju in naposled beseda® bi*. Novaka. Bilo je med gledalci tudi nokaj zavistnežev, ki so hoteli dol ati o-pazke. Poznarmo jih in smo jim pustili vesolje. S tem izletom je tudi v tukaj* šnjern sokolskem odseku še bolj oživel« delo. Omahljivci in zapeljani že slutijo pravo pot. Dal Bog in sreča sokolska« da se zopet kmalu vidimo! — Takse proste reklame; Kakor na** javlja delegacija ministrstva financ 1 Ljubljani, pb takse na objave proste reklamo, ki ee na.ha.jaio izležene v kavarnah, gostilnah, kolonijalnih, delikatesnih in drugih obratovalnicah, kR‘ koi‘ tudi one izJožene v zaprtih lokalih* ^— Segrejeva dunajska afera. Pi'e' iskovalni sorlnjk vojaškega sodišča ? Bimu je izročil akte za postopa*1^ proti nekaterim krivcem v aferi na.jake *vojaške misije civilnemu sodi* šču. V preiskavi ostanejo major Be-naglia, kapitan. Civelli, poTočnik P®n‘ na in kapitana Valcjettero in de Pai^J ma. Proti generalu Se^re.iu in osiali®* Članoin dunajske misije je preiskal ustavljena. Afera italijanske vojašk« misije na Dunaju jo svojčas dvignila mnogo praliu. Kakor mano, po očital* generalu Sogreju in drugim članom ta misije zIotjiIkj i^radno oblasti v, u' maiane kupčijske namene. ~~ Velik požar v Petrogradu. ^ Petrogradu je izbruhnil dn® 4. t ^ velik požatr, .ki je vpepelil elektrarn0 ten* Nikolajev kolodvor. »Krasnaj* Grizeta« trdi, da so požar podtaknj^ socijalnl revolucijonarci in menj^ viki. n Vstaja ph Črnem morju. V?*tt iz Stockholma poročajo, da je med r!1' ekim prebivalstvom ob Črnom m0r^ izbrnihnila vstaja. doma. In res, ta nostalgična ljube*#* j<3 pri Kirinu jako močna, duška 3* daje že v svoji prvi pcemi v tej zbirk1« ki. ;je posvečena njegovemu me»t«-Malokateri pesnik je postavil svoj«11® rodnemu kraju tak spomenik hrepf' nenja, kakor Kirin svojemu, saj mu 3# ta ljubezen prepolna hrepenenja P°' dobna molitvi, ki mn jo posveča: Primi pjesmu Sina svoga n toj bnjnoj riočr, otl se stapa u moliivu, (Ul gori od žarko oežnje, OB snatri n pobožnom čekaHju o tvojoj gordoj sredi. I11 knko naj bi ga ne jjubil, kp; S ve milo moje pni je H tebi, klonuli, usttuli grade i čeka rujtri o^vit. Na vem eicer, odkod _je KiTin 4«*®^ toda. po njegovih' pesmih m^slii^i ^ se ne zmotim, če rečem da je Slavoj J kajti le Slavonec more tako n,lD ravnino, da ji 7.apoje: Ravni! Beskra.jna Ittoja! ,Teste tpjfla u tebi »ilnis,, ko j a pjevn. pjeVa, ko t ?eJnja moja vječna — — — ^ ^ O ljubeami Kirin ne paio-samkrat, na strani 55, zazveni ni«* ^ lira y 2ivokih sameglela, tožno feiBor, K aprifS 1922 : ♦ . 'S! & xr U XK« Mariborske vesti. M^iibor, 7. aprila 1922. i’ ra Imenovanje. Za sodnika na dolo-e®“?™ službenem mestu je imenovan 7 -,1 Ivan Vrabl, sodnik v Mariboru. 4lr državnega pravdnika v VIT. činov-«em razredu je imenovan g. dr. Ivan .ancic, namestnik državnega pravdnima v Mariboru. Za. namestnika držav-Hog& pravdnika v VHI. oinovnem ras-i'®du_j8 imenovan g. dr. Matko Zon-jan, Okrajni sodnik v Mariboru. , 531 ^riilniei mariborskega ribar- društva, šs vedno sveti napis uorsl lenbrnthaus des Fischeroi-Ve-^eins Marburg« in »Petri Heil!« v buj-TOjl irankfnrterskib barvali - Da je to »o skorn 4 letnem obstoju Jugoahvvije !Sok nesramnosti je brezdvom.no. Ali di nobenega Slovenca v sedanjem odbo-ui, ali se tudi ti no brigajo za take ®»lonkosti? TO, Proslava 'Odotaiec Slovensko ei-_v*®ice v Mariboru, ki se jo morala ■»di drugih prireditev že večkrat pro-i«*1. 80 ,vr®' nepreklicno v nedeljo 14. «aja ob 30. uri v Narodnem domu ter j^OBiino narodna društva, da se na to wjra.no. Predpoldne istega dno pa se ,:rsi ustanovni občni zbor Z veso kul-dimih društev, ter žerlanes pozivamo _j®a' slasti štajerska narodna društva, -a 8a toga za narodno delo važnega ob-*n®fta stara udeleže. TO \araidinei v Mariboru. Goelo-varaždinskega ansambla v Mariboru m vnrši v znamenju hrvatske ^»tainnosti, kar bomo r maše strani ■ D polje dokazali s tem, da posetimo Muogobfrojnem številu n j ihove predstava v Narodnem gledališču. TO Spomladanska veselica. Ppdmž-rlaa društva policijskih nameščencev priboru, priredi dne 6. maja 1922. ? 30. uri v Gotzm-i dvorani epomla-JTOsko veselico s koncertom, petjem, itd. Ker je namenjen čisti do-.IPodioom^vfrL« skladu policijskih L •V-331 e# vs® v Mariboru nehajoča društva naprošajo, da opu Jjte tega dne vse druge nameravane Reditve. *, TO Dar Dijaški kuhinji v Mariboru. , **ni gostje v stranski sobici gostil-. * B?i »tirnem .Turju« so darovali Dijaki kuhinji mesto venca na grob t h«JvQ *D‘aja vsemirja, akd vzplamti v banski ljubezni: je od tvega o SVemirn covjek čovjeku najbližif !'d) a t ^**veik ne (fma iti mimo sočlo- ii CTnen ta mračen, Njegova vere * oajjz: " nekaterih' imetnikov tobačnih trafik' s pripombo, da se mora sedanjim trafikantom, pridružiti še novega, kat e rega naj hi dotične trafike vzdrževale, seveda v to s vrbo pa ne pride tudi potrebna amortizacija kot dodelitev v poštev .Preobrat naj bi. se izvršil naj prej v glavni zalogi, dalje v trafikah in 6icer na Aleksandrovi cesti v Slo venski ulici, v Gosposki ulici in na desnem bregu Drave, katera pa bosa daj radi premaiega zaslužka še ni do ločena tej usodi. Kev pa je proti temu neutemeljenomij načrtu bivši tajnik v odboru najonargičnejše protestira so jo podal ir, strategičnih ozirov v de fonzivo, dokler ne dobi v to svrlio o jaeenja. Da pa Ijarle na.inemvana ope racija proti ubogim trafikantom, ki so večinoma težki invalidi in vojne, ozirorma od javnih uslužbencev vdova, pofflitivno uspela, »e namerava pote* niti v akcijo v to s vrbo vsa rezerva klerikalne stranke, za kar nekateri že beračijo, kakor ras vidno iz' uradnega potrdila, potom gosp. poslanca Žabota v Beogradu. Kev pa blagajniška četrtletna bilanca kalidr rasvidaio, pe odgovarja temu načrtu, m zaenkrat ni bati pvodatoječe ofenzive, pač pa sp opozarja trafikante in trafiksmtinje da ostanejo opresnj proti takim sira togom. Za enkrat aamo toliko, prihodnje. več. Dar podružnic’ SPD v Maribor n. Gosp. Franc Janež, Dolsko pri Ljnb-ljazni, je podaril podružnici SBD v Mariboru ono pleteno mizo in dva pletena fotelja, za. kar se mu odbor podružnice kav naj iskrene j o zahvaljuje. Po družni ca mora ^popolni ti opravo Ma-ribair»ke kojis ter na npvo otvofrjeno larfie na Klopnem vrhu. Zato ji je vsak dar dobrodošel. Da bi našel vrli ljubitelj planinstva poenemalee! m Velik® kavarna. Najmodernejša kavarpa v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listj. Kleganten Bar. ~ Dnevno koncerti. in Seznam v maseeu marcu izbrisanih obrtov. Pichlar Katarina^ Maribor Glavni trg 33, tfg. z manufakturo; J. Jelen, Botna.vaka ul. 72, čevljarstvo; Franjo Bukšek, Koroška cesta 48, izdelovanje ha.rmon.tk, harmonijev tor poprav, god. inštrumentov; ^Tos. Holz-knooht, Tržaška cesta 6, mesar; Eli za Polt-Wiit»ler, Gcnposka til. 35, modi-stinj«; MaTija Zohrer, Koroška c. 50, branjarija ip. prodaja piva, vipa in Radjeves v ra,prtih steklenicah; Stef. Kotlrič, Tržaška, c. 8, trgpviu^ e premogom in divami. Seznam v me»?u marcu 1918 iada-nih obrtnih dovoljenj. F. A. Uhcr. Slo-venska ul. 8., posredovanje v jjsirobnih in trgovskih poslih; Dragotin Rpglič, Koroška c. 30, izdelovalni ea n-soh vrat obutev s tovarniško izdelavo; Andrej Oeot, A luksandrova c. 57, trgovina z deželnimi pridelki; Alojzij Psehunder, Tvorniska cenim 36, trgoviara n picšn- h ! f.juhffe one bojih plača i pjessfflif; flitko ae čuje — 0 ne mjsredite jh re.yaodnšdč> ravnodušnost ubi ja. — — rr r p sf *£; — tke Suranja n Bmisao 1 napada vjeru u čovjeka zlotvor je razorpi — Tudi izpopolnitev sreče vid človečanski ljubozpi, saj prfvi: Sfcča je naša r,edohvatna jivna pjesma u hlepnji na savez *Vei eovjeka # čovjekoni. Toda on vidi, da je Človečamka ljubezen pastorka in da so njegova prepovedi komaj pepel onpgq. žaga, ja ^ori v njpm tor ja jo eelo »neetagfp]. vjer trie proljetni« ureonejši od človeka, kajti njemu odpirajo vrata i« okna tor mu kličejo -Unidi, unidi!« doein| svojega bližpjcga, počlovoka odga- Nežna in mkresna 30 tudi njegov^ ljubezen do njegovih pe«mi sanj ib, kar te rim poje na pot v svet v zadnji pes-mj. 70. strapi; \ll\ O pjesnie Jffoje, ppčiujam’ izjdaju, i. fM izlažem va« Sudd V * • i pridonosim životu • . iskrena srea Svoj naj tež j dalffiE. Naj bi te poemi dommnrlja, in človečanijke ljubezni našlo pot tudi mod Slovence, saj se iz vsakega pij’ hnlm blagom na drobno; Alojzij Ho-bacher, Aleksandrova cesta 13, špedicija; Anica Aukeret, Gregorčičeva ul. 32 trgovina k logom in premogom na debelo; Audrija Miškov.i«, Tržaška c. 65, klepar; Alojzij Benko, Miklošičeva ul. 5, čevljar; Noža Grohar, Tržaška cesta 22, »ejmarstvo, 5 pecivom, drob-ui.no in slaščicami; Čiri J. its.husa, Ka-pijanerjeva ijh 22, čevljar; Fran Strn-čic, Torbar jeva ul. 23, trgovina z meš. blagom, na drobno; _ Dragu Šgakič, Slqrrjškpv trg 6. trgovina p lespm in dn-ara i; Josip SOTbjnbkf Državni most mažonjo čevljev; Konrad Žnuderl, Grajskj trg 1. Poligloti, piepicovanje in prosrtnvljanjo spiaov v druge jezike. Joaipina Friihauf, Aleksandrova cesta, <19, belošivanje in vezanje, Terezija Trahše, 'državna gimupsjja, |>evxln.ja knilia: dakob Kelc, Stolna ul. 5, trgo vina s konfekcijo; Alojz Kuhar, Slo-vonaka ul. 28, slikar in pldekar; Mar. Šuštarič, Korošk«, e. 50, branjarija; Jožefa Welt. Meljska e. 51 izdelov. žensk ih oblek; Ivan Bonča, Aleksandrova e. 40, špedicija; Franjo Rupnik, Ob Bregu 4, krojač; Ivan Plohl, Koroška o. 84, branjarija; Ana Lakner, Cvetlična ul- 30, beiošivanjc, Sokolstvo. o župc Objave. | Kolesarski klub. »Penin«■' ima Svoj rodni »nvsečni ststaneik dna 9. aprila qb 3Q. uri dopoldan v restavraciji Maribor, Grajski trg. Vabijo se vaj Člani ter «e prosi, da pridejo za-nenljivo radi važnega medsebojnega dogovora. Odbor. § Mestni kino. »Biser I* Orjjenta« vek zanimiva, drama v 5 činih, ki nam prikazuje bajne čare Orijenta, cKobito vae krasote iridiijskih dvorov; v glavni vlogi Viggo Lamon, se predvaja, v petek, e-obotp, nedeljo in pondeljok'. Dar potovalni bnjižpiei Sokolji , r v Mariboru. Bi\ Josip Beraničj trgovpe- v Strnišču pri P,tuju, napi je darpinn! 3 vezane in 8 nevezanih novili knjig. Bi', dr. Mirko Cemie, primari; raaribOTske bolnice je podaril za župna knjižnico 4 letnike »Slovenskega SokoJ la«. Obema darovalcema izrekamo naj-* prierčnejšo zahvalo z željo, da najdeta mnogo poanemnleev. Zdravo! Predseel' stvo Sokoleke župe v Mariboru. ^ o Vsem bratom fn sestram! O priliki I. jugoslovenskega vsosokolskega zleta v Ljubljani priredi m tudi sokolska ra®»tava, katera naj bi koliko«1 mogoče _ natančno pokazala, razvoj sokolske ideje. Da bo mogočo doseči to namero, 30 trelia nabrati, vea materija!, ki so nanaša na Sokolstvo od početlcaj ustanovitve posameenili sokolskih društev do danes, in eo radi tega obračamo do vseh starejših bratov, da nam dajo vse prodmoto, katere imajo še v posesti in jih mogoče branijo kot star« spominke ea raast&vo na razpolago. Vsaka stvar ce bo lastniku vrnila «a zahtevo, v nasprotnem slučaju pa jo porabimo ea sokolski muzej. Ako treba se predmeti prevzamejo po posobnih' odposlancih in ne sprejem i,stotnico potrdi. Pri poštni pošiljatvi naj se pri- Hsrodno gledalilfe. R®j»©rtoar: Fulek 7.: Ob 15.; ,Stopah". liven aboir Dh>fka pr»«!sva Moljpria — Oh 19. in pol: , N'itou*he“. Go to vanj e gdje. Aniice Uitrovit. Abon. B, Sebotu 8.: Ž.iprto. Nedelje 9,: rVučin»“. Gostovanje varaždin-*i**Sa »murabla. hv»n abor). Kultura in umetnost x Prva goatoranje varaždinske:« me*tn®£® gledališča r, g. Adbico Mitrovič v včerajšnji Poljfdci krvi je imenitno uspelo. Gledališče je čilo razpredanp (petnajstič!) občinsf.vo in igralci dobre rasspoloženi, več točk s* j« morsko vsled burnega aplavza, ponavljati. Damas v potek dno 7. aprila zvečer rarinjikrat v sezoni Mamrelle Niteucbe r, g. Mitrovič v naslovni ulo *i. Sabotmo ansambleno pontovanje araždinakoga. gledališča sc je radi • «jnoprta Glaab.' Matico preložilo na nedeljo. ITprizori se len,kor znano nuji novejše dramatično delo Milan Cgri-eqvicja. V p p in a. Povabljen je tudi avter £ uprizoritvi. x Dramatično delo r Primorju. V Si Jakobu pri Trstu ro uprizorili te tipi Finžgar j evo dramo »Verigo«, v AjuprisČini so v nedeljo ponovili igro »Deaett brat«, v Dprnborgu pa M©š-kovq dromp »Mati«. X SttO.OOO delarjev sa Tvrainpva dela, »Chicago Tribune« jmroča is Ncjfyorrka, da j« luksuzna izdaj« del slavjjpg* ameriškega pisatelja Marka Tvatea dpsegla rekordno ceno 200.000 dolarjev. Visoka vrednost, tega dela phstfbia v f$m. ker so naslovni listi au-tpgrMira,/ni’o4 samega pisatelja, a oso-bito literarno vredno.*!, ^njejo poedi-fijm delom uvodi zijf.nilj slavnih pi- w#!č«y. ‘ X E« noljsto čfšVo kulturno rbll-žjtijje. praški »lovanofjl prof. Adolf dene secnam in naznani eventuolnd želje. Pri dragocenih predmetih na.j se iste že_ pred odjjošiljatvijo naznani, da se bo imelo posebno pažnjo na, nje. V trdnerp prepričanju, da imajo bratje Sokoli še dosti tozadevnih predmetov v svoji posesti in da jih bodo radevaljc dali na rsroolago za razstavo, prosimo vso brate, da nam do konca maja 3923 najfca«neje pošljejo ?’»e predmete, katere nam.oraiva.jo vposjati. Zdravo. o Mednarodna tekma, v Ljubljani, Za mednarodno tekmo so do sedaj prijavili svojo udeležbo Francozi, ki javljajo, da se udeleže zleta tudi razni drugi uglednj elani telovadne organizacije g im nas to v. mod njimi predsednik Cazalct. Od drugih Članov mednarodno zveze do sedaj niso došle prijave,^ sigurno pa je. da se udeleže tekme Cehi, Belgijci, Francozi in Jugte sloveni, , o Seja odbora Jugoslov. Sokolskega SavcEa se je vršila dne ’ 25. marca v( saveznih jrrostorih v Ljubljani. Seje so »e udeležili zastopniki vseh žup, ra-tien 4, ki so najbolj oddaljene. Pri. eeji! se je razgovarjalo o organizacijskih' Eadevah Saveza, dalje o pripravah za I. jugoslov. vsesokol.ski zlet ter o Ju-goslov. Matici. Sklenjeno je bilo, da se vrši glavna skupščina Jugoslov. SokoL Saveza v mesecu septembru t. 1. Dalj* je bilo sklenjeno, da se spremeni po« krivalp za ženski naraščaj v toliko, da se trakovi pri beli ruti rdeči. V zadevi pokrivala ženske dece je bilo sklenjeno, da so opozori vsa društva, da pazijo na to, da ne bodo Dalmatinke (če« pico) prevelike ter da ne bodo zakrivale ušes. Sklenjeno je bilo, da se pozove vse brate in sestre, ki nimajo kroja, da se udeleže zleta v narodnih nošah. Dalje je bilo rešenih še več po-1 drobnih zadev, o katerih se poroča v Sokolskem Glasniku oziroma Vestniku T. 0. Predlog zagrebačke župe v zadevi vojaško službe je bil odklonjen ter se predloži s pojasnili v ponovn«* izjavo vsem župam. h o Sokolsko društvo v Ljntomern vabi svojo članstvo na izredni občni zbor, ki se vrši v nedeljo 9. t. m. ob 9. uri dopoldne v telovadnici meščanske šale: Spored: 1. Ustanovitev odseka za zgradbo sokolskega doma; 2. volitev odaekoveara odbora; ,3. slučajnosti. Z ozirom na važnost tega občnega zbora sa pričakuje polnoštevilna udeležba, kakor tudi obrtnikov, ki imajo intere-! se pri gradili stavbe. Zdravo! Odbor v Varšavj. kjer turi, rosobno o mre Jn parodije et ju. Dersny bo na ge ipndj tb dp predava, a češki ku ra^vqju tašk-e lifera misli v 19. ip (%' »tol Poljskem preštudiral tamlrnjšnjo kul tunie razmere ter ko se vrne v RragO tamkaj predava! o poljskih' prilikah ter tako efkuša] ebliž-ffi kulturno oba bratska severoslovaneka nn^la« f 9 D’ Annungiii je napiegl frpn-Odski pieatelj Marcel Bajilcnarer, Id jo 1*1*1 *r t! _• __ -r* 'j -I »'r Spori i L*wn fennls odoek SSK »Maribor« ima v pondeljok 30. t. m. ob 38. uri v kapriici Gmjake kleti člansko sejo v svrho razdelitve igralnih ur. Udeležb' potrobna. ; Maribor : Ptuj. 9. f. m, ob 10. pri rloppldno nastopi I. S. S. K. Mariboir Iptos prvič prod mariborskim oličin-etvom v pTvenetveni tokmi z S. K. ^ ŠJ '*u na Phji' »Maribor« postavi komplotirano - • 1»0P'. obSirpo Ptfv^usono ta*pravo, fe»-1 jwvo moštvo ter 60 iaJlko »ričakuje w- Stran 3. i 1' & B U h . marrecr; », apnra ? Slavija (Praga) 'ja premagala & J, Fiirtli, prvaka Nemčije, z rezulta-itom 4:2 (2:1). Tekma se je odigrala v "Pragi rpred 20.000 gledalci. Igra je stala na closedaj v Pragi še nedosežljivi višini. Uspešna revanžna tekma je vzbudila' veliko navdušenje (Sla vij a je bila na' novega leta dan od S. V. Ftirth poražena z 4:0.) : Graz-Zag»:eb. ,V nedeljo D. ,t. m. se odigra v Graden medmestna tekma Graz:Zagreb, ki naj nadomesti medmeti n arodn o tekmo Avstrija : Jugoslavija. ; Gradjanski v Francisi. Vsled do-oriii ezulfcatov tekmovanja' v Španiji so povabilifrancoski klubi Gradjan-S.K, (Zagreb), da se na povratku iz Španije v Parizu ustavi. Tragična smrt iznajditelja. — AnMaribora« nad 2. in 1. naraščajem »Ra^ida« z re-| zultati 1:0 (1:0). , 1. 24 let stari inženir W,erner v* Nemčiji si je pridobil nenadoma slavo znamenitega iznajditelja. Worn0ru se je posrečilo iznajti*aparat, potom katerega se zamore povečati } praktična" uporaba Rontgeaovj h žarkov od .10 na SO procentov. Njegova : S. K. 151'riia (Ljubljana) : S. K. , ^^j^ba se je izkazala kot zelo prak- Oelje 11:0 (7:0). Prijateljska tekma v Celju je končala z odločno zmago 11:0 za Ilirijo. Igrala se jc? minulo nedeljo v prid Jiv-Toslov. Matice. : Gradjanski y Barceloni. Tretja tekma z Barceloni je končala\z rezultatom 2:4 (1:4) za. Špance, : Dunaj, Sportikkrb: Espid 3:2! Ha-koab: Florisdorf 2:2. tima, zanesljiva in. velepomembna, posebno v zdramiš Ivu. Nedavno pa je zadela iznajditelja vsled malomarnosti pri uravnavanju aparata grozna nesreča. Werner je preiskušal aparat in Rontgeiiove žarke, pri. tem pa je_pozabil na obrambno svinčeno prekrivalo im žarki so delovali mesto na določeno tvarino, na njegovo telo. Uničili i*. prežgali s mu kožo, živčevje in. žile na spodnjem delu telesa, tako da je v nekaj urah podlegel groznim bolečinam. Postal je tako sam žrtev svoje lastne iznajdbe. O Angleški kralj baje tudi. občuti, sedanjo draginjo, ki je .ravnotako brezobzirna nap.ram kronanim in nekronanim glavam veljakov ih bogatašev, kakor napram navadnim revežem,ker imajo) visoke glavo seveda, tudi več izdatkov, kakor pa nizke. Pri znižanju svojih izdatkov in pji iskanju ravnotežja svojih financ, .se je angleški kralj epomnil iudi svoje jahte, katero vzdrževanje ga stane letno malenkost 20.000 funtov šterlingov ter jo sklenil — prodati. Posredovanje pni prodaji je izročil kralj angleški admirailiteti, id jo sedaj ponuja interesentom. Kdor bi so zanimal za nakup jahte angleškega kralja, naj se obrne torej na angleško admirali teto. * ’! ,k * Hitrost pošte piri nas je znana, nedavno so osiješki listi [poročali, da je neka paketna, pošiljka rabila iz Dunaja v Osijek' pol letal. Rekord v polževi hitrosti pa je vsekakor odnesla francoska pošta ter s tem daleč prekosila našo^ jugosl o vensko. Francoski listi poročajo namreč, da je neka 33. februarja 1. 1005 v Somme Tourbe na Fran Sicer jim pa ta rekord prav -radi prv voščimo. TigVT • Nepričakovano dedščino je (loti? nedavno šofer angleškega barona Buf< fela. Baron Ruffel je umrl brez rod-1 bi ne ter prepustil vse svoje premoženje v iznosu pol milijona zlatih mari* svojemu — šoferju. Sorodniki barona s lem seveda niso bili zadovoljni, vlo* žili so pri sodišču pritožbo proti neveljavnosti. baronove oporoke, toda zaman, sodišče jo zadnjo baronovo voljo potrdilo in šofer je ' postal glavni ta edini dedič svojega bivšega gospo1 dar ja. p- • Kako podjetni in vztrajni so nio* d^rni vlomilci nam na najlepši načirt ■izpričuje velikanski vlom, izvršen^ ^ blagajno nekega tovarniškega podje^ ja. v mestu Santiago v Ameriki. Vlo< milci so. delali na tern vlomu več mese' cev, ali pa morda celo več let, ka.i-J prišli so v blagajniške prostore tovai'1 ne pod zemljo. Vlomilci.so iz nekogS precej oddaljenega podzemeljskega kaj nala izvrtali, dolg širok rov naravne5'! pod kleti tovarne, v katerih so se bajale'blagajne. Tako so prišli glavno blagajno ter do njenega spod* njega oklepa. Ko je bilo to delo gotovi prinesli skozii rov pod blagajno topi'11« aparat ter noč za nočjo toliko časa! ,1 .. .. . . ___________________________________________________________________________________ coskem oddana doipi&aiica, naslovljena žgali blatni j no, da se ja dno vdalo m.a nekega trgovca v Red ni s 11, istotalvo so talko prišli do ogromnih niillj^ns^l na Francoskem, dospela adresatu v roke komaj 14. marca letošnjega leta, Francozi nas pač v vsem prekašajo in hočejo imeti, v vsem svetovna rekord. SFIMIIEH SfETfl. Avanturističen romafv Spisa!: Karl Fig do r. Prevet: R. R. . '% (Dalje.) \ ■ '■ (51) vrednosti, ki so bile tu deponiraue. \JJ izvršenem vlomu so rov na več mestia posuli ter odšli. Doslej so bila vsa Zaj sledovanja. zaman. poprej kakor je bil izšel Allanov poziv. Harrison je bil govoril z inženirjem osebno ter pod častno besedo izjavil, da tu ne gre za nikakega fantasta, ampak za zelo resnega in prebrisanega človeka. Z denarjem' se pri ten idealistu, kateremu stoje na razpolago milijarde njegove žene, ne da opraviti nič. Kljub temu PR dvomi, čeprav ni strokovnjak, da bi bila stvar res tlale- izpeljati lepih načrtov, ker ji ni stalo na razpolago : resno*orožje ]giaeo nobeno uspešno sredstvo pot.mi kateresa bi lahko če ‘ *Tili0 ga je poslugal minister. Potem je zmajal .pobi bilo treba tudi prisilila države k miru, lo sredstvo 7 riavo >■ pa je dano z Allanovim dalekoiopilnim strojem. Radi se*m, Jdjub' temu čisto drugačnega mnenja tega lioce izročiti ta stroj vsemi* cloTesivu^ei dragi gospod baron. Po vsem tem, kar ta človek dela. pravljen izročiti konstrukcije konzorciju vs bank na svetu ter tako onemogočiti, da bi si jo prilastila v svoje zahrbtne namene le la ali. ona, izmed držav. Štiri ledne po izidu tega oklica pride Allan \ Pariš ter bo pred. zaupniki med narodnega kapitala iu smemo biti pripravljeni na vse. Ni mi treba vam še posebej razlagati kaj bi pomenila za nas ta iznajdba, ako bi jo ta inženir reS uporabil za to kakor jo namerava: Podjarmljenje po Zvezi nardtlov. ki bi mesto nas in za nas vodila politiko in s tem uničenje naroda, kateremu midva oba pripadava in katerega enako pred vso. javnostjo preisknsiJ svojo iznajdbo.^ Brez pretiravanja so lahko reče, da ni še nikoli j vr0i$0 1ill))iva!<< i; vzbuc i a ^ Minister je vstal ter položil Svojo drobno, aristo- jiobena časopisna .ves. .......... —--------- --- . kor ta. Razburjenje y zunanjih »radih velesil ;ie bi o| kratsko roko baronu na ramo. nepopisno. Od jutra rfi» večera, so hitelo »einiTitja šifrirane državne brzojavi. Ofieijelni zastojmiki k a-kor tudi tajni agenti vlad Anglije, Francije, Amerike, Italije. Nemčije in Rusjjtv so bili nujno pozvani v svoja glavna mesta, d;i pcrdftjo poročila. V n;islec-Injih dneh so imeli sklepati politiki o vprašanjih od- l »Za nas. obstoja samo ena alternativa: Ali §e naffi posreči, da dobimo mi sami v posest tega človeka ifl njegov stroj — in sicer oba, razumete, kajti eden brez drugega sta brepomembna — ali...« Minister jo napravil pavzo. /Stroj in iznajditelj morata izginiti za vedno!« »Ekscelenca!« Baroit je planil kvišku. »Tega člo- ločilnih za vso bodočnost njihovi!? narodov. Tudi bnron' Murpljj- je dobil nekega d nie v svojem? vej.'a „( rnogoče kupiti! Ali 'sem' vas dobro razumel? luksuriozno opremIjeiiem stanovanju .v 1 ttrizu na pi-| Ostane potem' res lo druga alernatival...« y p:i!ni mizi nujno brzojavko njegove Vlade, vsebovala j »Mislim, da mi 'ni treba tega povedati dvakrat.« jo le malo besed: »Pridite takoj na oseben pogovor.« j Mrzlo kakor udarci so padle te njegove besede. Štiriindvajset nr pozneje je sedel baron že v ., Baronov obraz'je postal mrtvaško bled. .!d.ol),no i 11 elegantijo opravljeni čakalnici rtvojega ministra, Treba mu je bilo čokati le,par minut, da mn je sluga odprl vrata v svetišče svetovno slavneg.i državnika. ..Vestili me, da vas zopet vidim gospod' baron,« je rek’a jras!« ’ * / Takrat 'se je ponosna barofiova postava Vzravnala, seznaniti se osebno z inženirjem Allanoni StanleyeiTi', ioda'odkar je bil izšel v listih njegov poziv je grad,v. kaleroai živi i ako hermetično zaprt kakor svoječasno nebeSkm»-:i sina v Pekingu. Po!eni se jo bil Jiinrphv zatekel k posebnemu poročevalca Harrispnu, ki ie Ml opisal jazne, ootlrobnosii o stroju že da>oiW odvrnil, »doslej Sfie Se' pikoli (Ki klicala zaman.« »Dobro, edina is v a si. Popolno pooblastilo imate, da (storite vse, kar se vam zdi potrebno gospod ron...« Ministrov glas je postal za spoznanje tople3=» kakor navadno: »Želim vam popolen’ uspeh!« 58. Mavda je poklala Mitjo Šatjakova s štipendij0 M akademijo v Italijo, da tam pozabi na svojo mla“®j nesrečno ljubezen. Tako 'stoji sedaj 'sama z AU3B.onl ^ njegovi delavnici V gradu ob Remi«, »Dovoli, da grem s teboj, Allan,« reče Mavda nemu ljubljencu 's prosečim pogledom. »To bo večja, ura najinega življenja Allan. Poslušaj me! 0®! ura, ko boš stal pred množico tor. ji pokazal čude? tvoje nove iznajdbe.« »Ne,« odgovori Allan, »tfe, Mavda! To uro mora® biti sam'. Bodi nverjena, da je tako bolje. Kdo ve, k« se bo zgodilo: če se no izpremeni ura triumfa nai^® idoje v uro najine pogibelji. Najmanjša malenko»* lahko pokvari vse ter me osmeši pred samim »eb<>3 in pred javnostjo. Kako bi te mogel v takem' slu3W* izpostaviti javnemu zasmehovanju? Zato ostani ra:l tu, draga Mavda!« »Allan! Moj najdražji!« plaho iu boječe mu ovij* roke krog vratu. »Po^ Trni sn čini prejo!« . 1 59. 'I/ Zunaj na parišškem Marsovem' polju stoji Alla®0^ Stroj, katerega'stražijo dan in' noč najzvftstejši i*£ '*??J zanešljiveqši uslužbenci. Ngd njim se boči steki®11* streha, katero'so bili razloženo pripeljali Sem is £r* du ob Portu. Rano v jutro je, ioda že se vale iz m«** proti preizkuševališču neštete množice ljudi. Naspi’?,i Stroju na drugem koncu ogromnega polja se nah^ 'stara konštrukcija »železno zgrrdbe., na kateri ; Allan: preizkusil udckovanje električnih tokov sVOJ0* ga stroja. (Dalje prihodnjič^ Glavni urednik: Kadlvoj Rehar. Odgovorni urednik: Rvdrdf Ozim. IV njenih očeh Be je pojavil žarek skrajne odločnosti. »Dom'ovin’a ne bo čakala zaman', ekscelenca!« je 1 |PodpirajteJu:foslfiv8nsko Matico Or. Ferdo Lasič iv.ef na odvetnik v Mariboru rwei. 112 Slevensha ulfca ?•!:. 12 se je preselil s svojo, pisarno v ulico št (/.raven sodne palače). ! anj m o 10 524 2—1 jgffK •mmm, za famte, da- :s me m gospofile* k; krr tudi v?e perilo in modne predmete razpofilj* na dah«lo m us drobni) čudavilo »izliih oenab relotrgovina in rszp»Silj*lna R. Stermecki. Celje št. 368 Slov. Zahtevajte iluMrovani cenik. Kar o, ne lišaja, te zamenja ali vrne denar, {i? ŽLINDRA po polira st lodda * pri' \ tvriki*B*8,8-.t L Fik i simi. ~ Mala oznanila Noben strop) Nobena kemična ocetna kislina! Samo zdrav garantirano dober namizni ocet prodaja na velike in drobne naj-niod«rn«jSn nntomatiina tovarna za ocet Srečko Schmidi, Maribor KoroSka cesta 18. Vsaka gospodinja, kateri je mar zdravje njene družine, bo zahtevala povsod samo pristni Schpiidl-otf ocet- f7j> Kupimo t.Opalograf" v dobrem stanju S3X32 s pritiklinami. Ponudba na upravo pod »Opalograf«. 519 2—? Uleganten dekoracljskl divan (plit) in zastori za dva okna ae prodajo. Prešernova ulica St. 24, I. ndstr., desno. 525 Kdor želi prepisovanje cirilice v latinico, eetico, ter p estav-ljauja raznih spisov in \ lop na oblasti v različnih jezikih: francoščini, italijanšč., anjfl., mad.j,, čehoslov., grščini, polj-»£ini, ruSf., turif ., rumunšč . nemščini in obratno, lase na-obrne na „Polyglott“ v Ma •riboru. Grajski trg 1. Uradnn tajnost zajamčenii, 530'G—d P©a5®ir! Pr«kaj®no me plečeta, Gnjati, 526 Ne pozabi naročnino! kare, ovčevina kakor tudi različne klobase se dobe po na;ntžjih cenah Pf Karlu Smislu, preka|evalcu, IVJarib01 trgovina: Glavni trg; stausvan e:' Krčevina 148. i stanovanjskim in gospodarskim poslopjem, v približno poliliugvK® orala, pripravno za kakega penzU0I,,s so dne 23. aprila 192S