Dopisi. Sv. Ema. Prete6eni petek je bil za nas žalosten dan. Od 6etrtka zjutraj do petka zve6er po no6i je deževalo. Že v no6i od 6etrtka do petka je prihrumela voda iz sosednjih bregov ter preplovila lepo in plodonosno Mestinjsko in Pristovsko polje. Ob hrvatski meji je izstopila Sotla, in veliki del Vonarskega polja je bil pod vodo. Čez dan je voda naraš6ala. Lani so donesli travniki slab pridelek. Seno je bilo ve6krat poblateno, ko je še stalo, ko je bilo pokošeno, so ga izpirali vedni nalivi ter mu izsesali zadnjo redilno snov. Klaja je bila bolj morilna kakor redilna. Ve6krat se ie čula pritožba, da bolehajo goveda in konji radi nezdrave pi6e. Letos se nam ne obeta ni6 boljega. Komaj se je vzdignila trava nekoliko od tal, že pride blatna in težka voda, da jo prilepi na zemljo. Ce se bo to pozneje ponavljalo, bo pridelek sena zopet deloma vni6en. Ako pa naš kmet ne dobi od živinoreje potrebnih krajcarjev, jih nima od kod dobiti. Vinogradi, nekdaj ponos naših krajev, so že davno žrtva trtne uši. Novi nasadi se širijo le polagoma, ker primanjkuje denarja. Sadno drevje todi ne rodi ve6 samo ob sebi, kakor za 6asa naših o6akov. 0 umni sadjereji se pou6iti naši ljudje dosedaj niso imeli priložnosti, razven tega jih motiio tudi predsodki naših o6etov, zategadelj spi umno sadjerstvo. Na boljšem niso poljski pridelki. Vsled nizke lege obrode" le v osuSnih letinah in donašajo 6ez doma6o potrebo, v mokrih letinah niti ne zadostujejo. Tako je pri nas v deževnem letu združeno vse, kar ugonobljuje kmeta. Lahko si je misliti, kako nas je razveselila novica v »Slovenskem Gospodarju« v zadnji Stevilki, da se je posre6ilo neutrudnemu poslancu g. Ži6karju deželni zbor tako dale6 pripraviti, da se je pri6elo posvetovanje, kako bi se popravila struga Sotli in njenim pritokom. Veselje je bilo toliko večje, ker jo je prinesel ravno ob 6asu, ko se je voda najbolj širila. Sv. Ana na Krembergu. (B r a 1 n o d r u š t v o.) Obmejni Slovenci smo, in zato nam preti nevarnost od zunaj in znotraj, da se izneverimo materinemu jeziku in slovensko-narodnemu mišljenju. Od zunaj posebno pritiskajo na nas ter nam vsilujejo svojo nemščino različni uradi kakor c. kr. glav. v Radgoni, c. kr. okrajno sodiš6e in dav6ni urad v Cmureku. To lahko dokažemo vsaki dan z dejstvi. Danes le vprašamo, od kod imajo uradi pravico, zahtevati od Slovencev nemške vloge? Kdo dovoljuje c. kr. uradniku, da sme šmešiti nam od presv. cesarja zajam6eno pravieo, po kateri sme Slovenec za svojo osebo in uradno dopisovati uradom v prirojenem mu slovenskem jeziku? Pa tudi od znotraj, t. j. od nas samih prihaja nevarnost, da se s6asoma spačimo. Res je, da prihaja pritisk v prvi vrsti od nemške meje, da se na pr. vlagajo od jedne slovenske ob6ine samo nemške vloge, ker tako zahteva načelnik dotičnega glavarstva; res je jedna ob6ina polunemška, ker prav na nemški meji, oziroma so zakoni glede narodnosti mešani, tako da je on trd Nemec, ona pa dobra Slovenka — vendar pa ne moremo prikriti, da živimo v znamenju in v 6asu narodne brezbrižnosti in zaspanosti, da se prav ni6 ne brigamo za svoj slovenski narod in jezik, ali pa da vsak vle6e na svojo stran kakor boljše kaže. Posebno moramo grajati da tudi oni, ki stoje na krmilu občin, ne 6utijo potrebe, uradovati izklju6no slovenski, akoravno se njim to ne zabranjuje n. pr. od mariborskega glavarstva, kateremu pripada najve6ji del Sv. Ane. Niti slovenskih pe6atov še nimajo. Toda tudi o tem danes dovolj. Dal Bog, da bi se kmalu vse naše ob6ine vzdramile, ter prosile jednako Šavniški za slov. nadsodiš6e, za slovensko vseu6iliš6e in za slovensko izklicevanje železniških postaj na Slovenskem. Ne pozabimo tudi napisa in pe6ata pošte »St. Anna am Kriechenberg«. Ker se torej ho6e tukajšnjega slovenskega življa gnjiloba od zunaj in znotraj lotiti, je nedvomljivo umestno, da celo potrebno nekaj ukreniti, da se naše ljudstvo in njega potomci narodno ne zgubijo in ne uni6ijo na veliko žalost matere Slovenije. Ledino bo treba orati, torej za6nimo z bralnim društvom, kojega ustanovitev je vis. c. kr. namestništvo v Gradcu dovohlo z odlokom dne 10. aprila 1899 se sedežem pri Sv. Ani na Krembergu. Da je to bralno društvo res potrebno, kaže že to, da hodi odrasla mladina po knjige v šolo in farovž, koje prebira v prostih urah. Novo ustanovljeno bralno društvo bo skrbelo, da bo staro in mlado, kar je ukaželjno, dobivalo primernih poštenih krš6anskih časopisov in kn^ig, s koiimi si bodo pamet bistrili ter srce blažili. Skrb novega društva bo tudi, podati sem ter tje društvenikom pošteno razveseljevanje, bodisi v dobrih gledaliških igrah, ali bodisi v doma6em ali umetnem petju, za kar se naši pevci že davno vadijo. Zlasti bode odboru novega društva v veselje, priskrbeti tukajšnjemu slovenskemu ljudstvu potovalne u6itelje, ki bodo v slovenskem, nam vsem razumljivem jeziku razkladali ali v trso- ali v sadjereji, ali o živinoreji itd. Sploh skrb novega društva bo in raora biti, da postane za tukajšnje slovensko ljudstvo v vsakem oziru plodonosno. V to pomozi Bog in lepo število udov novega društva, h kojemu pristopiti so vsi, tudi narodni sosedje Št. Lenar6ki, St. Jurški itd. sr6no povabljeni! Iz Slov. goric. (Volitev). Pred kratkim se je vršila volitev občinskega odbora v mali obcini v Ši6ah. Kakor vse povsodi, so se tudi tukaj znašli nezadovoljneži, ki so si na vse mogo6e načine prizadevali, da bi ne bil ve6 izvoljen dosedanji predstojnik, kateri je zaporedoma 15 let v zadovoljnost večine občanov služboval. Vendar napora ni bilo treba, ta je službo sam rad odložil, ker ima več javnih služb na ramah, kakor na6elništvo pri okrajnem zastopu Št. Lenart, okrajni hranilnici in posoiilnici itd. Pri volitvi sicer ni bilo kake velike borbe, kar s pohvalo zapišem, da v tej ob6ini ni nem6urske stranke, vendar jeden, kot vodja vseh nezadovoljnežev, je spisal nekšno pritožbo na c. kr. okrajno glavarstvo radi te volitve, pa spisal jo je v — nemš6ini. Mi bi mu niti ne zamerili, ako bi pritožbo spisal v ljubi in mili materinski slovenš6ini! A s tem je pokazal, da nemščino colj ljubi, kakor svoj dragi jezik, kar je žal že veiikokrat pokazal. Na mesto starega predstojnika g. Franceta Wella je sedaj izvoljen noyim g. Jakob Žižek, a svetovalcem gg. Tomaž Ornik in Janez Neuwirt, vsi trije dobri slovenski korenjaki, katere naj Bog živi mnoga leta! Staremu g. predstojniku pa hvala za mnogoletni trud!