leto 1888.
51
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos IX. — Izdan in razposlan dne 29. marcija 1888.
:io.
Dopustno pismo od 18. februvarja
1888,
za lokalno železnico od Stire (Garstena) v Dolnji Grlinburg.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski gališki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; véliki knez erdeljski; hJejni grof moravski; pokneženi grof habsburški ■n tirolski itd. itd. itd.
Ker je inženir vitez Jožef Wenusch v Štiri (Steyr) zaprosil, da bi mu se dala dopustitev (kon-(:csija), zgraditi lokalno železnico od Stire (Gardena) v Doljni Grünburg in morebiti dalje do 'ausa,ter vozili po nji, vzvidelo Nam se je z ozirom r,a občno korist tega podjetja po zakonu o dopuščanji železnic od 1 4. septembra 1854 (Drž. zak. gt, 238), kakor tudi po zakonu od 17. junija (Drž. zak. št. 81), to dopustitev imenovanemu koncesionarju podeliti takö le:
(Sloveniste h.)
§. I-
Dajemo koncesijonarju pravico, zgraditi loko-motivno železnico, katero bode izvesti kot lokalno železnico s pravilno raztečino, ter voziti po nji, namreč od Stire (Garstena) po stirski dolini do Dolnjega Grünburga.
Koncesijonarju priteza se dalje pravica, zgoraj označeno lokalno železnico pod uveti, ki jih ustanovi trgovinsko ministerstvo, kosoma morebiti do Klausa nadaljevati s to mero, da naj se določila pričujočega dopustnega pisma uporabljajo na vso izvesti se imajočo lokalno železnico kot edinstveno podjetje. Ali ta pravica prestane veljati po izteku štirih let, računeč od današnjega dneva, gledé onih kosov, kateri do rečene dobe ne bodo izročeni javni službi.
§. 2.
Železnici, ki je predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila:
a) oprostitev od kolkov (štempljev) in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetje lokalne železnice sklene, za vse vloge, ki jih vpodd, in za druge listine, ki jih naredi; dalje za vse knjižne vpise na podlogi teh pogodeb in listin, naposled za druge uradne poslove in izdatke, namreč :
1.	v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa vršba vožnje do časa, ko se začne ta vršba;
2.	v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice, do konca prvega vršbenega
leta; te ugodnosti ne uporabljajo se na razprave sodnega postopka v pravdah;
h) oprostitev od kolkov in pristojbin za prvo izdatbo delnic izdati se imajočih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopustilu ustrezno opremo z interimalnimi listi vred, in takô tudi od presnemščine, kar se je nateče o nakupu zemljišč na konci prvega vršbenega leta [«), št. 2], razven pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti in katere po veljajočih zakonih pristojé občinam ali drugim avtonomnim združbam;
c)	oprostitev od pristojbin in odredbin (taks)’ dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustnice;
d)	oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih (štempeljskih) pristojbin kuponom, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi zakoni, na dvajset (20) let, računeč od današnjega dne.
§. 3.
Koncesijonarjeva dolžnost je gradnjo v §. 1, odstavku 1,' imenovane železnice v dveh letih računeč od današnjega dne dokončati, dodelano železnico v občno službo izročiti, ter vršbo vožnje po nji ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati.
Da bode držal se zgornjega roka za gradnjo, dolžan je koncesijonar dati varnost, položivši 10.000 goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati varovancev novci.
Ako bi nc dostal zgornje dolžnosti, sme se izreči, da je ta položnina propala.
Rok za dovršbo nadaljevalnih kosov, ako bi se napravili po g. 1, odstavku 2, naj trgovinsko mini-sterstvo določi v dobi štirih let, ondukaj omenjeni.
§. i.
Da izdela dopuščeno železnico, dodeljuje se koncesijonarju pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih propisov.
Ista pravica se koncesijonarju dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki hi se imele narediti in o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
Kolikor bi se javne ceste uporabile v napravo tu dopuščene železnice, zadobiti je koncesijonarju privoljenje onih, kateri imajo dolžnost te ceste
vzdrževati, odnosno onih oblastev ali organov, ki imajo oblast po obstoječih zakonih dajati dovoljenje v porabo dotične ceste.
g. 5.
Koncesijonarju se je ob gradnji železnice, katera se tu dopušča, in ob voženji po nji držati tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, in dopu-stilnih uvetov, ki jih postavi trgovinsko mini-sterstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in že-leznocestni vršbeni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in pa zakonov in ukazov, kateri se morebiti pozneje dadö.
Kar se vršbe same tiče, odpuščajo se varnostne naredbe propisane v redu železnocestne vršbe v toliko, kolikor se bode z ozirom na znižano maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se smejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni vršbeni propisi, ki jih izdâ trgovinsko ministerstvo.
g. 6.
Koncesijonarju se priteza pravica, s posebnim dovoljenjem državne uprave in pod uveti, ki jih ona postavi, narediti delničarsko ali komanditsko družbo, ki stopi v vse konccsijonarjeve pravice in zaveznosti.
Izdatba predstvenih obligacij je izključena.
Nasproti se koncesijonarju priteza pravica, do vsote, kakor jo odobri državna uprava, izdati predstvenih delnic, ki gledé obrestovanja in razdolžbe uživajo predstvo pred založnimi delnicami.
Dividenda, ki pristoji predstvenim delnicam, predno nastane založnim delnicam pravica do dividende, ne sme se odmerjati z več nego pet odstotki, in iz dohodkov poznejših let ne bodi nika-kega doplačevanja.
Iznos resnične in nominalne napravne glavnice potrebuje odobrenja državne upravo.
Pri tem naj veljâ to načelo, da se razven troškov za sestavo projekta, za gradbo in uredbo železnice in za dobavo vozil res uporabljenih in prav izkazanih z interkalarnimi obrestmi vred, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je bilo res kursne izgube pri dobavi glavnice, rte smejo v račun poslavljati nikakeršni drugi.
Kadar bi po iztečaji prvega vršbenega leta bilo treba še drugih novih stavbin, ali bi se pomnožile vršbene oprave, smejo se dotični troškov
prišteti napravni glavnici, ako je državna uprava privolila v namorjane nove stavbe ali v pomnožbo vršbenih oprav, in če se troškovi izkažejo, kakor je prav.
Vso napravno glavnico treba je odplačati po razdolžnem črteži, ki ga odobri državna uprava, v času, dokler traja koncesija.
Pravila družbina in obrazci delnic založnih in predstvenih, ki se izdadd, potrebujejo odobrenja državne uprave.
§• 7.
Vojaščino bode prevažati po znižanih tarifnih cenah, in to po tistih določilih o tem in o polaj-šilih potujočim vojakom, katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila ohsezajo tudi d< žolno brambovstvo obeh državnih polovic, tirolske deželne strelce, in to ne samo ob potovanji na račun državne blagaj-nice, nego tudi ob službenem potovanji na svoj račun k vajam v orožji in priglednim zborom, potem vojaško stražno krdelo civilnih sodišč Dunajskih, žandarstvo, ter po vojaško osnovano finančno in varnostno stražo.
Koncesijonar se zavezuje, pristati na dogovor med avstrijskimi železnocestnimi društvi ukrcnen o nabavi in imetji upravnih reči za prevažanje vojakov in o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških prevožnjah, potem na organska določila in na služabni propis o bojnih železnocestnih oddelkih ter tudi na potlejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dodatni dogovor o vožnji takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob trošku vojaške blagajnice.
Tako je tudi dolžan pristati na dogovor, katerega je z železnocestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih prevožnjah vojaščine in na propis o prevožnjah vojaščine po železnicah.
Te dolžnosti ima koncesijonar samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z ozirom na drugotnost te železnice in na polajšila vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in cele vršbe zdi biti zvršljivo.
Koncesijonar se zavezuje, da se hoče pri odhajanji služeb v ztnislu zakona od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60) ozirati na doslužene podoficirje vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§. 8.
Koncesijonar ima dolžnost, vršbo vožnje po železnici, ki se tu dopušča, v slučaji mobilizacije
ali vojske vsak Čas brez pravice do odškodovanja toliko in dotle ustaviti, kolikor in dokler bi vojaško oblaslvo spoznalo, da je to neogibno potrebno za pomikanje vojaških krdel ali kako drugo vojaško operacijo na kateri izmed onih javnih cest, ki bi jih železnica uporabljala.
g. O-
Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) zakona o dopuščanji železnic izrečena obramba proti napravi novib železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let računeč od današnjega dne, in mine po tem roku.
Državna uprava sme izreči, da je koncesija pred iztečajem zgornjega roka izgubila svojo moč, ako se no bi dostale dolžnosti v §. 3 ustanovljene o začetku in zvršetku gradnje, potem o začetku poslovršbe, ter bi se prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §. llg\ lil. b) zakona o dopuščanji železnic.
§• io.
Koncesijonar nima pravice, tretjim osobam prepusiti poslovršbo na dopuščeni železnici, ako mu tega državna uprava izrecno ne dovoli.
g- H-
Državna uprava si prihranja pravico, železnico lu dopuščeno, ko bode dodelana in v službo izročena, vsak čas odkupili pod naslednjimi določili:
1.	Da se določi odkupščina, seštejd se letni čisli dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti dohodki najslabejših dveh let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se potem izračuni ;
2.	Ako bi vendar tako najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine potrebne za obre-stovanje po pet od sto in za odplačevanje efektivne napravne glavnice, odobrene po državni upravi, v času, dokler traja dopustitev, tedaj se ta lelnina vzame kot čisti donos odmeri odkupščine v podlogo.
To velja tudi za slučaj, če se železnica odkupi pred preteklim sedmim letom vršbe.
3.	Odškodba naj se dâ v renti, enaki zgornjemu srednjemu, odnosno minimalnemu donosu, ki naj se koncesijonarju v dobi še ostali koncesije
poluletno 30. junija in 31. decembra vsako leto po dospetji plačuje.
4.	Državi se pridržuje pravica, kadar koli namesto še ne dospelih plačil rente dolžnih plačati | njih glavnično vrednost, diskontirano po pel od sto najeto, obresti od obresti računeč.
Ako se država odloči, da plača to glavnico, naj jo — kakor si sama izbere —■' plača v gotovini ali z državnimi zadolžnicami. Državne zadolžnice je pri tem računih po ceni, kakoršna se podâ kot srednja cena državnih zadolžnic enake vrste po uradnih zapisih, da je v neposrednje poprejšnjem poluletji bila ria Dunajski borsi.
5.	Po odkupu železnic in z dnem tega odkupa pride država izplgčavši odkupščino brez na-daljšnje odplate v bremen čisto last in užitek te tukaj koncesijonirane železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, —- tudi vozil in zalog materijala, in pa iz napravile glavnice narejenih vršbenib in pričuvnih zalogov, ako le ti niso uže bili namenu primerno z odobrenjem državne uprave uporabljeni.
§. 12.
Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brezodplatno neobremenjena svojina in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil in zalog materijala in iz napravne glavnice narejenih vršbenih in pričuvnih zalogov v obsegu povedanem pod št. 5 §“ 11.
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi (§. 11) železnica, ostaja koncesionarju last pričuvnega (reservnega) zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar bi imel po obračunih terjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, katere je sezidal ali si pridobil vsled pooblastila od državne uprave z izrecnim pristavkom, da ne bodo pristojstvo železnici.
S- 13.
Državna uprava ima pravico, uvériti sc, da so dela železne ceste ter tudi vršbena oprava, po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje, in sosebno po nadzornikih ob trošku koucesijonarjevem pošiljanih kakor se ji koli pozdi primerno prigledovati, da se delo izvede po projektu in po pogodbi.
Komisar, ki ga postavi državna uprava, če se napravi delničarska družba, ima tudi pravico, koli-korkrat. se mu zdi primerilo, hoditi v seje upravnega sveta ali drugega zastopa, kateri velja za družbe načelništvo, in pa v velike (glavne) zbore, ter ustavljati vse sklepe in naredbe nasprotne zakonom, dopustilu ali družbenim pravilom, oziroma kvarne državni koristi, ali v 'takšnem slučaji je komisarjeva dolžnost, precej izprositi razloko trgovinskega ministerstva, katera naj se brez odloga da ter naj veže družbo.
Za tu ustanovljeno nadziranje železnocestnega podjetja naj koncesijonar za zdaj ne plačuje v državno blagajno posebnega povračila, takisto sc tudi koncesijonar odvezuje zaveznosti, izrečenih v §. 89 reda železnocestne vršbe od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. I) glede povračila večjih troškov. ki bi se nabrali po policijskem ali dohodarstvenem nadzoru, in glede dolžnosti, zastonj nabavili in vzdržavati uradne prostorije.
§• 14.
Državni upravi sc dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v do-pustnici, v dopustnih uvetih ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom ter po okolno-stih — še prodno izteče koncesija, — izreči, da je ugasnila.
Resno opominjajo vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-la dopustnica, in dodeljujoč koncešijonarju pravico, zastran izkazne škode preti Našimi sodišči zahtevati povračila, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopuStnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, osemnajstega dne meseca februvarja v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem osmem, Našega cesar -jevanja štiridesetem.
(Lfc) Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Dunajewski s. r.
Bacquehem s. r.
ill.
Razglas ministerstva za finance od 10. marcija 1888,
da je c. kr. Hebska velika colnija vvrščena med one colnije, prek katerih je izvoz konj brezuvetno dopuščen.
V	porazumu s c. in kr. državnim vojnim mini-sterstvom in c. kr. ministerstvom za poljedelstvo, kakor tudi z udeleženimi kraljevskimi ogerskimi mi-nisterstvi vvrščuje se c. kr. velika colnija v Hebu (Eger) med one colnije, mirno katerih je izvoz konj po točki 1 ukaza od 11. julija 1887 (Drž. zak. št. 90) o omejenem razkrepu prepovedi, konje izvažati, brezuvetno dopuščen.
Dunajewski s. r.
:is.
Zakon od 26. marcija 1888,
o nadaljšnjem pobiranji davkov in davščin, po tem o opravljanji državnega potroška v teku mesecev aprila in maja 1888.
S privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§• 1.
Vladi se daje oblast, v teku mesecev aprila in maja 1888 dalje pobirati postavljene neposrednje (direktne) in posreduje davke ter davščine s pri-kladi vred po zdaj veljajočih davkovnib zakonih in sicer priklade k pridobnini in dohodarini v tisti visokosti, kakor je določena v finančnem zakonu od 91. maja 1887 (Drž. zak. št. C0).
§• 2.
Kar bode meseca aprila in maja 1888 uprav nih troškov. ti naj se po potrebi opravijo na račun kreditov, kateri se v finančnem zakonu za leto 1888 ustanove pri dotičnih poglavjih in naslovili.
§. 3.
V	naslednjem navedeni krediti, ki prestajajo ž 31. dnem marcija 1888, namreč:
A.	Vproračunu državnega zbora:
S finančnim zakonom za leto 1886 pod naslovom 5, za gradnjo in notranjo opravo novega državno-zbomega poslopja dovoljeni kredit od................................. 230.923 gl.
B.	V proračunu ministerstva za notranje reči:
1.	S finančnim zakonom za leto 1886 pod
naslovom 4, §. 3, v zator skrljeva po Dalmaciji dovoljeni kredit od..................... 7.000	gl.
2.	s finančnim zakonom za leto 1886 pod
naslovom 7, §. 5, štev. 4, kot državni prispevek za cestne ogradbe tirolske državne ceste dovoljeni kredit od............................ 12.000	gl.
3.	s finančnim zakonom za leto 1886 pod
naslovom 7, §. 7, št. 2, kot državni prispevek za popravo skladne ceste po Idriškem dolu dovoljeni kredit od............................. 5.000	gl.
4.	z istim finančnim zakonom pod istim na-
slovom in paragrafom štev. 3, kot državni prinos za dogradnjo skladne ceste ob Bači od 3. mostu čez Podbrški potok v Petrovobrdo do kranjske deželne meje dovoljeni kredit od . . .	8.000 gl.
5.	s finančnim zakonom za leto 1886 pod
naslovom 7, §. 8, štev. 8, za obnovo Valsuganske državne ceste med 11 Merlezzo in Visintainer dovoljeni kredit od.................... 10.000 gl.
6.	s finančnim zakonom za leto 1886 pod
naslovom 7, §. 14, štev. 3, za gradnjo državne jezdne poti v Spiškem ozemlji, namreč od Suto-mora do črnogorske meje proti Baru dovoljeni kredit od.......................... 10.900 gl.
7.	s finančnim zakonom za leto 1886 pod
naslovom 8, $. 2, štev. 1, za uredbo Dunave pri Linči in za napravo prekladišča ondukaj dovoljeni kredit od.......................... 70.000 gl.
8.	s finančnim zakonom za leto 1885 pod
naslovom 8, §. 10, štev. 1, za uredbo reke Odre z ogradami in jezovi vred dovoljeni in s finančnim zakonom za leto 1887 do konca marcija 1888 podaljšani kredit od.................... 20.000	gl.
9.	s finančnim zakonom za leto 1886 pod
naslovom' 8, §. 9, štev. 1, v isto svrho dovoljeni kredit od............................. 5.000	gl.
10.	s finančnim zakonom za leto 1886 pod
istim naslovom in paragrafom štev. 2, za uredbo reke Visle dovoljeni kredit od . . .	10.000 gl.
11.	s finančnim zakonom za leto 1886 pod
naslovom 8, §. 11, za stavbe ob reki Prutu dovoljeni kredit od....................... 15.000	gl.
(Sloveniach.)
n
C.	V proračunu ministerstva za deželno
bran:
s finančnim zakonom za leto 1886 pod naslovom 2, tj. 2, za opremo deželne brambe in črne vojske dovoljeni izredni kredit od . 11,961.735 gl.
D.	V proračunu ministerstva za bogočastje
in uk:
1.	s finančnim zakonom za leto 1884 pod naslovom 9, §. 6, v popravo Splelskega zvonika dovoljeni in s finančnim zakonom za leto 1887 do konca marcija 1888 podaljšani kredit od 10.000 gl.
2.	s finančnim zakonom za leto 1885 pod istim razpredelkom potrebščine v isto svrho dovoljeni in tudi s finančnim zakonom za leto 1887 do konca marcija 1888 podaljšani kredit od 10.000 gl.
3.	s finančnim zakonom za leto 1886 pod
naslovom 9, g. 6, za popravo stolne cerkve v Šibeniku dovoljeni kredit od............. 2.600 gl.
4.	s finančnim zakonom za leto 1886 pod
naslovom 9, g. 7, brez posebne označbe dovoljeni, za naprave na Spletskem muzeji namenjeni	in
s finančnim zakonom za leto 1887 do konca marcija 1888 podaljšani kredit od ... .	400 gl.
5.	s finančnim zakonom za leto 1886 pod naslovom 10, g. 12, za nove gradnje, prezidbe in prizidbe, po tem kot prinos za stavbe dovoljeni
kredit od............................. 40.300	gl.
odnosno................................ 3.400	„
6.	s finančnim zakonom za leto 1886 pod naslovom 13, g. 1, za nove gradnje, po tem kot prinos za gradnje po Dalmaciji dovoljeni kredit
od...................................1 4.500 gl.
odnosno................................ 1.600	„
7.	s finančnim zakonom za leto 1886 pod
naslovom 14, g. 1, za zidanje novega ariatorničnega zavoda Dunajskega vseučilišča dovoljeni kredit od................................... 200.000	gl.
8.	s finančnim zakonom za leto 1886 pod
naslovom 14, g. 6, za novo zgradbo v nameščenje kirurgične klinike v Krakovu dovoljeni in s finančnim zakonom za leto 1887 do konca marcija 1888 podaljšani kredit od.................. 40.000	gl.
9.	s finančnim zakonom za leto 1886 pod
naslovom 14, g. 6, v isto svrbo dovoljeni kredit od.................................... 10.000	gl
10.	s finančnim zakonom za leto 1886 pod naslovom 21, g. 1, v popravo cerkve Sv. Barbare v Kutni gori dovoljeni kredit od . . . 14.000 gl.
E.	V proračunu ministerstva za finance:
z zakonom od 6. julija 1886 (Drž. zak. št. 118), k poglavju 13, kol državni prispevek v popravo gradii Karlštinskega dovoljeni kredit °d.................................... 15.000 gl.
F.	V proračunu ministerstva za trgovino:
1.	S finančnim zakonom za leto 1885 pod naslovom 9, gg. 1—3, dovoljeni in s finančnim zakonom za leto 1887 do konca marcija 1888 podaljšani krediti:
a)	za gradnjo železnice čez goro Arel
od........................... 1,330.000 gl.
b)	za gradnjo gališke tranzversalne železnice
od............................ 1,250.000	gl.
c)	za gradnjo panog gališke tranzversalne železnice od.................. .	850.000 gl.
2.	krediti s finančnim zakonom zu leto I 886 pod naslovom 9, gg. 1 in 2 dovoljeni:
a)	za gradnjo železnice čez goro Arel
od . .	.	.*.................... 1.437	gl.
b)	za gradnjo panog gališke tranzversalne železnice od............................. 31.350	gl.
3.	s finančnim zakonom za leto 1886 pod
naslovom 11, g. 2, za izmenjo lesenih mostov z železnimi mostovi pri zahodnih državnih železnicah dovoljeni	kredit od.............. 80.000	gl.
6. V proračunu uprave državnega dolga:
S finančnim zakonom za leto 1887 pod naslovom 3 „Upravni troški za založeni dolg“ dovoljeni izredni kredit od.................. . 26.100 gl.,
— smejo se uporabljati še do konca maja 1888; vendar bode s temi krediti postopati tako, kakor da so bili dovoljeni v proračunu leta 1887 v zmislu člena VI, odstavka 4 finančnega zakona za leto 1887.
§• 4,
Ta zakon pride v moč 1. dne aprila meseca 1888 in njegova zvršitev se naroča Mojemu ministru za finance.
Na Dunaji, dne 26. marcija 1888.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r. Falkenliayn s. r. Welserslieiml) s. r. Gautsch s. r.
Ziemialkmvski s. r-Pražrik s. r. Duiiajcvvski s. r. Hacquelicni s. r.