gt. 36. V Gorici, v torek dne 5. maja 1908. Letnik X. Iibmja vsak torek in «oboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dnova praxnik ixide dan prnj ob 6. zvečer. Stane po poBti prejeman ali v Gorici na dom poliljan celoletno 10 K, polletno 6 K in «etrtletno 2-50 K. ProdajasevGorici v to- bakarnan Schwarz v Solskih ulicah, Jelleriitx y Nunskib ulicah in Le- ban na VerdijeTem tekalilču po 8 Tin. GORICA l'redniötvo in upravništvo ¦« nabajata ˇ «Narodni tiikarni», ulica Vetturini h. It. 9. Dopise je nailoriti na uredniStvo, offlaie in naročnino pa na upravniitvo »Gorice<. Oplaii le računijo po pptit- ˇrstah in licer ako se tiskajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako le TeČkrat tiikajo, raču- tujo »e po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni arednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. L. Lukežio). Tafove izpušča, laliče obeša. Zadnjič bhio razkrili grdo falzifika- cijo „EdinoBti", katera pomagejoč si z lažjo, še vedno v pretiranih in »fektira- nib jeremijadah slika ljudstvu našo vol. reformo v najbolj črnih barv&h in vali „nafarbano" krivdo le na naäe poslance, dočim sta liberalna poslanca prav enako pripomogla k vzprejetja vol. r€ forme. Do takega veridikta se cioveška jurispru- denca dozdaj menda ni še povzpela, „Edinost" bi morala vzeti nanj patent. — Pa še na neko črno piko v jurisdik- ciji „Edinosti" moramo danes opozoriti. Ko bere „EJ." našim poslancem najro- batejäe levite, ko s preplašenim obličjem, da ji stopajo kar oči iz očnic, zre v obraz „grozeči nevarnoBti" toI. re forme, omenja z nf»ko stoično nonia- lanco in hladnokrvnostjo, zaradi katere bi jo moral najiznrjanejši licemerec zt- vidati, tretjega liberalnega poslanca: „p o b 1. Tama ni bil navzoč!" — Ali ste jo sliäali ! ! Kako naivne, kako samo ob sebi umevno 1! Ko je bil novi vol. red sankcijoniran, je „Edinost" kar „okamenela" od grozne „žalosti" in „potrtnosti". Votlo so se ji izvijali iz grla mrtvaški vzdihi: „Dovršeno je !u Potem pa se je zagnala z besnostjo divje zveri na naše poslanca, delila. jim klofatr, adarce, brce, koder je mogla in koiikor je Kislgla. In ko pride do poalaiica Tamo, preskoči naenkrat v kožo nedolžnega jagnjeta ter nedolžao konstalira : poa). Tama ni bil navzoč 1 In kaj so zakrivili naši poBlanci ? Nič 1 Naredili so svojo dolžnost, glasovali po svojem prepri- čanjo. Če naši liberalci, goriški in trža- ški, v svojih listih sicer divjajo zoper to), rtformo, v zaaebnih pogovorih pa izražajo o njej najboljše prepričanje, *) ne vemo, zakaj niso smeli imeti naši poslanci prav istega prepričanja ter je kot možje tadi z glasovanjem pred jav- nostjo izraziti! In kaj je naredil dr. Tama ? Grdo je zanemaril svojo dolž- ¦¦•) Za dr. Treotom jo. pricapljal te dni tudi dr. Franko, vzkliknivši v neki družbi: ,,A kaj, novi vol. red je izvrsten!" nost kot Ijndski zastopnik^w^l .ni niti k seji, v kateri se je slTepalo°^r zakonu, ki določa narodao oblast t deželi. Ka kor dr. Tama bi naredil lahko vaak slo- venski poslancc, in če bi se tako puščalo Lahom prosto polje, kaj bi postalo z na- Šimi narodnimi pravicami!? — Vpražamo zdaj „Edinost" : Kako ji je mogoče, pri- pisovati naäemu vol. redu toliko važnc- sti, da je prelila zanj kar cele litre tinte, a ne najti niti ene grajalne besede za poslancp, ki se za, ta vaL red noanj briga nego za laaski soeg na Matajorjn ! Ta vidimo zopet "ta,l^t ˇ vsej njegovi hinavščini in parlajHinosti! —. Hvaležo,i smo pa vendar „Elinosti", da nam je dala priliko, razviti pred javnostjo krasno aliko, katere janaki so bivši trije libe- ralni poslanci. Dra tedna so imeli čas pripravljati se na vol. reformo. Kot manjšini nasproti našim poslancem jim je bila dolžnost, obrniti se do teh ozi- | roma naših deželnih odbornikov, po in- formacije, kaj naj se ukrene od bIot. strani, obravnati potem raed seboj de- licti odgovor, sporočiti svo.'e sklepe na- šemu kluba itd. Ali nameBta vsega tega ; kaj vidimo v kroga lib. poslanske trc- ' jice? Popolno nebrižno (, zanemarjenost, i desorijentacijo. Fieu (Lojze) je zmiraj | molčal kot bi Imel glavo v žaklja ; dragi (Dragotin) je misli), da najme deželna pisarnica vse goriške potreičeke in iz- voičeke, policaje in stražnike, da bodo letali in dirjali za njim z načrtcm vol. preosnove po mesta in dežeii ; tretji (Henrik) ^šel je po svetü, Bog ve kam", la ko je prišel čas, „vzdigniti ama svitli meč za pravdo narodau, ae pokaže uspeh „del dolce far niente". Prvi je le kimal vaemu, kar so Lahi predlagali. Dragi ni poznal vpričo naših poslancev dragega „mitelca" kakor : „Novi zakon ne sme sta^e krivice ponoviti"; a ko je prišel T zbornico pred Lane, zastane ma ie ta „mitelcu v grla: spomni se, da ; nima načrta, zdirja ponj v pisarno, Be : vrne in glasaje za vse paragrafe zak. načrta ; a naenkrat vstane, preskoči za : 40 že sprejetih paragrafov nazaj, za ka- tere je sam glasoval, in zahteva, naj se ; ne nadaljuje z drngim in zadnjim čita- njem zakona, marveč odstopi odaeka,ka- tera zabteva je vzbadila med poslao^* veselo začadenje, ker je bil zak^^v' drngem čitanja in sicer s soglasovanjem predlagateljevim že sprejet ter ni v zmi- s!u opravilnika po dragem branja vrača- nje v cdBek vtč dovoljeno. Tretji (lib. poslanec) je menda že vohel liberalno blamažo in zato se zateke! raje v „pla- ninsk: raj", od koder jo je svojima libe- r&lnima tovariiema prav škodoželjoo za- krožil : Jaz sem sin planin 1 To je ona idilično komična slika, katero si prizadeva „Elinot>tu tako U3c.dno grczno naslikat». Mi se le ne moremo načaditi veliki sreči dr. Treota, da ni abrala „Edinost" pot resnice ter njegovo gori opisano — najmilejie re- čeno — nerazumno skakanje označila b spričevalom, katero asiljoje našima dež. odbornikoma. Ge bi ne bil dr. Treonjen Benjamioček, bi ma bila gotovo zabra sila v obraz zaslaženo obdolžitev, da se ui od 1. do 14. roarea 1. I. prav nič briqal za vol. reformo, ki ga je naila popolnoma cepripravljenega ; nasprotnega da bi si sploh ne mogla („Eiinost" nam- re<") domnevati, ker bi to kazalo na to- talnr neaposobnost, naravno?t na i d i- j o t 8 t v o gospoda doktorja. — Razen tega si dovoljajemo ˇ „tferi dr. Treo" opczarjati še na neko dejstvo, ki kaže, da 'e izgubila „Edinoat" že vaak cot za poš enost in da se skaša v boja proti I nin,, vzdrževati na povriju pred očmi svojih čitalcev le z ntajevanjem in fdlzi- ficiranjem resnice. Dokazali smo, da sta dr. Treo in Štrekelj 14 dni pred sejo (sklepanja vol. re forme) vedela, „kaj se pripravl.a"; „Edinost laže, da sta ,,izve- dela še le tikom pred sejovl. Dokazali sme, da je bil le dr. Treo sam kriv, če ma res ni došel zakonski načrt vol. pre- osnove; „Edinobt" laže, „da je moral še le v naglici iskati načrt"*), kakor da bi ma ga bili uaši in laški poslanci name- noma pridržali. Dokazali smo, da je ata- vil iz nevednosti ali pa iz straha pred odgovornostjo predlog, naj se načrt od- *) Ali ga iii mogel vzeti svojemu tovarišu g Lojzetu, kateremu je bil že itak „peto kolo ?". Stavec. stopi odseka, kojebilo prepozao; •^tdinost" lbža, rtda je nastopil proti ta- Wmn nedopastnema postopanja in pred- lagal, naj se načrt izroči odsekau, kakor da bi se ta predlog mogel resnim sma- trati, ko je bil zäkasnjem. Ker se „Edinoif1 roga naii trditvi, da je naše delegaeije moč, vsled kajere : more vsak hip narediti zbornico ne*' 8klepčno, izvrdljiva, le če je (deJegacija) edina, bi bilo pričakovati, da nasprotno dokaže ; ali „Eiinost" in dokaz ue har- monirata poaebno dobro, zato hočemo pa mi svojo trditev dokazati. Ali se spominja „E1M, da je naia deželnozborska delegacija aprizorilta pred leti štrajtr. O:-e tega štrajka je bil dr. Tama. Lahom je začelo prihajati vroče, začeli so i e že pripravljati na konceaije. Ta jim pride dr. Tama na pomoö ; ne- mirni dah se je naveličal svojega otroka, sei k nadäkefa Misiji ter ga nagovarjal, naj gresta skapao v zbornico. Lahi so to zvodeli, in o kakem koncediranja niso hoteli več sliiati. Naši poslanci so mo- rali se vrniti v zbornico. To narodno nesrečo je zakrivila needinost naše de- legacije. V .Delavskem Lista** 24. m. m. št. ; 17. piše dr. Tama v avodnem članka , „Položaj na Goriške" te-le : rŽ9 za vo- litev v deželni zboi1 1901 sem ziavzemal | stališče, da jaz za svojo osebo kadidi- ram le, ako prodere napredna stranka z : vsemi 10 ksndidati in tako pridejo VBi siofenski poslanci ene stranke v zbor- nico"... To je menda jaseo dokaz, da se z needino deiegaeijo ne da nič doseöi. Ph čema to, saj imamo dokaz iz najboljšega vira, iz „Elinostiu same. Oaa piže dne 20. marca 1907, torej le šest dni po sprejetja naše vol. rtformp, dosiovno: „Ali ob vsei laški to- lilni gflomelriji bi s e p r h t lahko zgodilo, da z dragimi ' volitvami po novem volitnem ; pravilnika pridejo Siovenci ; dove č i n e (oj, oj, tako „Edmoat" I) 1 Ali do tega more priti le pod jednim jedinim pogojem : ako preneha blatanje, obrekovanje, samničenje in drage take L1STEK. Iz živl]en]a graščakov.; Zgodoviiiska epizoda. — Stefan Levkos. 1. Bilo je leta 1585. Grajska gospoda na Soneka je ravno povečerjala. Siaga je odneael po- Bodo ic pastil na mizi velik vrč, poln tujnega vipavea, ki ga je kranjska go- spoda v tistih časih tako rada pila. Z veliko ndobnoBtjo in zadovoljnoptjo so stdeli okoli mizel Lica so jim bila vsa rudeča po teöni in slaatni veöerji. Sredi velike dvorane, ki je bila vaa okraäena z orožjem in s slikami starih pradedor, je stala miza in na konen mize je sedel graščak, baron Volk Schnitzenbanm, na desni strani mize ajegova Boproga Eva, rojena Windisch- g'ätz, na levi njiju edinec Erazem. Graščakinja je bila stasita in visoka gospa, Btara že 37 let, a človek bi ji ne prisodil niti 30. Sveža in gladka so bila njena lica, na njenem visokem, ponosnem cela ni bilo niti najmanjše gabe. »Kod si hodil danes, Volk, da te ai bilo eel popoldne doma?" — je rpra- Šala soproga. Graičak je ravno potegnil iz vrča globok požirek vipavca, si obrisal potem z deanico brke in dolgo, örno brado ter odgovoril gospe: „Jezdil sem po okolici in nekoliko pogledal, če so se ti kmeöki psi res po- dali in Be niso morda aamo potnhnili. Clovek jim ne sme nikoli verjeti, nikoli jim preveč zaupati." „Kaj mialii, papa, da ni npor še dodobra zatrt? Jaz vsaj menim, da smo jim za VBelej pregnali njibove mahe," — je pripomnil sin. „Tadi }&/. sem sedaj mnenja, da bo za nekaj časa mir; ampak prepričati sem se moral na lastne oöi. Saj bi bili lahko vedeli, da ne odpravijo ničesar proti nam, izkainje bi jih lahko izmodrile; ko- likorkrat so ae nprli, tolikokrat so bili poraženi; pantali so ae njihovi odetje in oni sami se pnntajo Ie aebi na ikodo. Kmet naj ostane kmet, hlapec, pea 1 Moč in oblast in pravieo pa si ohranimo mi in za nekaj «5aa nasa pastijo pri miral" Ali misliš, da jih ni dodobra iz- modrilo?" „Za veöno ne, — ie bo bodo pun- tali!" — je odgoToril graščak in zopet pristavil vrö; potegnil je iz njega žejen požirek in ga ponudil potem sinn z besedami: „Erazem, pij; nocoj ga izprazniva ie par vröevl" Gospa Eva in Erazem sta ga pc- giedala začndeno in radovedno. i Tisti hip fje vstal od mize jin se začel sprehajati po dvorani. Bil je visok mož, močno obokanih prsi in iirokega hrbta. Lep je bil njegov obraz, s črno brado poraščen, a posebno prijazen ni bil; nekaj trdega, tiranskega je ležalo v njegovem izrazo. Erazem je bil očeta üisto podoben, samo da je bil 20 let do la j ši, za spoznanje bolj iibak in da je nosil malo rnjavo brado in kratke brke. Baron Schnitzenbaum ni bil svojim podiožnikom nikoli ljubezniv oče, mučil jih je z robotami in jih stiskal z visokirai davki. Bali so se ga vsi in ga vsi preklinjali in sovražili; zvesti kato- ličani in verni ljudje so bili njegovi podložniki in zato so ga sovražili toliko bolj, ker je bil lnteran. Neznosen jim je postal jarem, ki jim je klonil vrat, zato so se razveselili, ko je del po deželi tih in Bkriven glas in zapeljivo vabilo, — ko bo prihajali poslanci iz raznih kraje?, preobleöeni v I berače in popotnike. Bciede, ki so jih govorili ti ljudje, bo jim razvnemale kri in jim vlivale pogam v Brce: „Cela dežela,—vsi vataDimo kakor en mož, — otresimo se tega krivičnega, neznosnega jarma! Vsi na en dan kakor en mcž, — razdejajmc jim tista skalnata gnezda, ki se skrivajo in zapirajo po njih! Zapodimo jih iz dežele kakor pse — naj tudi oni okusijo trpljenje in la- koto! Ne bojte so; — öe so bili naii očetje in če bdqo bili mi Bami poraženi, naj vam to ne jemije pogama. Še živi pravični Bog nad njimi in nad nami; — ni še nmrl tisti Bog, ki ma mi zvesto slažimc, — ki ga oni izdajajo in skra- nijo njegovo ime 8 tajo vero! Ni ie amrla pravica! In kakor resnično živi Bog in njegova pravica, — tako resniöno mora zaBijati nekoč sol nee svobode nad nami, — in če jo ne bodemo mi aživali, borimo in bojujemo se za naie sinove, za naäe otroke !" Rado je poaloialo ljudetvo take be- sedo, obljabovalo je in prisegalo svete priaege, — ker je verjelo ˇ Boga in v njegOTO praviönost in v svobodo, ki jim mora nekoč zasijati. Z veliko nestrpnostjo je priöakovalo velikega dne svobode in odreäenja. (Dalje pride.) Zinimanje za draätvo je veliko. Vpisalo se je že okrog 60 udov. Mnogo jih ae priatopi: Lq krepko naprej v delu za Ijadstvo! Predavanje pri Sv, Lueiji. V ne- deljo ob 8h svečer je priredilo izobra- ževalno draštvo „Soöa" pri Sr. Laciji poačno predavanje 8 pomočjo akioptič- nih slik. Predaval je g. dr. Capader ter razlaga! mnogobrojnim posložalcem lepe alike o potovanja po svfta. Skiop tikoD je posodila S. E. S. Z. Ljadstvo je bilo 8 predavanjem prav zadovoljno. Uatanovni občni zbor „K. s. izo- braževalnega društva" v Podbrdu se je vršil v nedeljo ob 3h popoldne. Na- vzočih je bilo blizu 100 mož in fantov. 0 pomena vere v javnem življenja je lepo govoril jaiiat g. K e m p e r 1 e. Po- mea in namen izobraževalnih draštev za kraeta pa je pojasoil nrednik Kremžar. Priatopilo je takoj nad 60 čhnov. Odbor, ki je bil izvoljen, se je v prvi seji sesta- vil tako-le : Predaednik: Andrej Štravs; podpredaednik : Ivan T o r k a r; blagaj- nik: I/an Kovač, njegov namestnik; Valentin Eragelj ; knjižaičar: Janez Č u- 1 e r. Novema draštva naš pozdra?! Predavaiije v Podmelcu. V ne- deljo 3. t. m. bilo je v podmel&kem iz- obraževalnem draštva zopet predavanje. Predaval je prav zaniraivo gosp. kaplan Nikolaj Sedej na podlagi zgodovine : „0 delovanja slovenake d a h o v ¦¦ šoine n a K o r o š k em, Štajerskera, E r a n j ak e m i n P r im or s k e m za izobrazbo in časni blagor slorenskega ljudstva." Krščansko sociahxo izobraževalno društvo ae je nstanovilo preteklo ne- deljo v Rihembergu. Daaedaj ni bilo y Rihemberga nobenega izobraževalnega društva. Zinimanje za društvo je bilo veliko, kar kaže dejatvo, da jib je koj v začetka pristopilo okrog 100 člaaov. Na aatanovnem občnem zbora je bil glavni govornik dr. Ddrmaatia. Netaj prav lepib misli je povedal Piäcanc Franc. — V odbor bo bili vüljeni : Ivan Bre- zavšček, Franc Valencia, Ivan Saver, Anton Čebron, Ladvik Liöen, Anton Kersevan, Anton BirBa, Alojzij Mrevlje, Alojzij Crmelj, Joaip Biraa, Franc Žerjal, Jožef Rodrič. Eot račnnaka pregledovalca pa Franc Pavlica in Piščanc. Draštvo je ustanovljeno. Sadaj pa krepko in korajžno naprej ! E novemu društva naj priatopijo vsi dobromisleči in za izobrazbo in omiko dovzetni lantje in možje ! Shod cerkljanskc „Km ecke zveze" je bil v nedeljo 3 maja v Zikojci. Pred- sedoval je predsednik E. z. Franc Tavčar, ki je v lepem govora označil pomen E. z. Dakan č. g. dr. R n a v s je govoril o političnem položajn. Gosp. Premrou je povdarjal pomen zadmg poaebno živinorejskih. Poalanec goap. Kosmaß je govoril o bodoöem dela v dež. zbora. Po triarnem zborovanja se je končal lepi in zanimivi shod. Prva živinorejaka zadruga na Goriškem se je nat&novila v Csrknem ˇ nedeljo dne 3. t. m. Zadrnga obsega celo cerkljansko žapanstvo. V priprav- Ijalni odbor so izvoljeni: deželni posU- nec in župan g. Anton Eoamač in po- seatniki gg. Franc Gantar iz Gerknega 76, Iran Primožio is Novakov 25 in Jože Mavri iz Orohka 23. 0 pomena in vplivn živinorejskih zadrag, njihovi zvezi z mle- kar8kimi zadragami in o [stika živino- rejskih zadrag z goriSkim deželnim za- konom za povzdigo govedoreje je pre- daval g. Svetoalav Premrou, vodja „Go- riäke zveze". G. poslanec Eosmac je po- jašnjeval uredbo zavaroralnice za govejo živino. „Slomškova zveza" bode imela letos začetkom septembra v Bohinjski Bistrici občai zbor. Shoda se bode ude- ležilo tndi „Društvo kršč. raialeöih ači- teljev". Obenem se bode tam vršil javen 'jodski shod. Prosimo, da ölani in öla- D»ce že sedaj mialijo na udeležbo ter siekoliko poagitirajo med somišljeniki. «pored zborovanja se priobči kasneje. Narodna obramba in liberale i — V Ljnbljani izhajajoča liberal n a „Nova Dobau piše : „Kakor znaao, za- čela je krščanako-sociaina zveza nedavno prodajati posebne užigalice v koriat ob- mejnim Slovencem. Eer je po zadnjib volitvah v dražbi sv. Grila in Matoia pri klerikalcih jelo pojemati zanimanje za to B».šo narodno drnžbo in so imeli obmejni Slovenci edinole škodo od tega, moral bi vsak Siovenec z veaeljem po- zdraviti korak E. S. Z., ker akaüa tem potom pritegaili široke, do sedaj 8e na- rodno obrambnega dcla nedeležne kroge k delu za obrambo obmejnih Slovencev. Neamno je torej govoriti ta o kaki „umazani konkarenci" drpžbi av. Crila ia Metoda, ker se bodo sedaj veSinoma novi krogi pritegnili kobrambnema dela, pusebno pa, ker gre vendar za stvar 8«mo, ne pa za to, kedo da izvršuje. — Stvar pa je v koriät obmejnih Slovencav. Naravnost nečnveno in nenarodno pa je, da skaia „Slov. Nnrod" v avoji znani škodoželjnoati naravnost preprečiti celo započeto akcijo v prid obmejnim S!o- vencem a tem, da kliöe na pomoč vse instance do ceaarja, a tern, da zavija be- aedilo zakonov in a predahovito svojo jaridično modrostjo ači vlado, kako naj postopa proti narodno-obrambni akciji slovenskega draštva. Vedno smo bili zoper paaivnost S. L. S. napram drnžbi sv. Gtrila in Mdtoda ; se- daj pa, ko hoče stranka popraviti, kar je do sedaj zamadila s tem, da započenja samostojno obrambeno akcijo, moramo kot Slovenci ta korak edino pozlrav- Ijati. Tem žaloatnejši znak za propalnost naiega časopisja je pa herostratsko, nc- narodno delo „Sloveuakega Naroda". Gre ae za to, da nastopimo Slovenci č i m številnejši proti nemškim raznaro- dovalnim nakanam. Pod katero zastavo da korakamo, pride šele v dragi vrsti v poitev". Ni sicdr resnica, da bi se naši so- miiljeniki ne bili brigali za narodno delo. Naš „Š. d." nam dokazaje nasprotno. Vendar je značilno, kako obäoja libera- len list početje „S. N," in tadi naše „Soče". Lurškim romarjem naznanja od- bor, da bo v sredo, dne 6. t. m., zaöel razpošiljati romarske legitimacije. Pošiljal jib bo kar največ mogoče skapno na žapne arade, da pridejo tem zanesljiveje v prave roke. Pozor, pred špAnskimi sleparji ! C. kr. okrajno glavarstvo za gariäki okraj jo razposlalo vsem žap^nstvom političnega okraja sledečo okrožnico : Povodom konkretnega slučaja, ki se je predkravkem pripetil v neki oböini tuk. političnega okraja, pošilja se žapanstva na oni straai prepis pisma zloglasnih španskih sleparjev z dozdevnimi zakladi, s pozivom, pojasniti tamkajšnemn ob- činstva to neakorno sleparijo ter ga ostro posvariti, naj se ne da motiti po teh praznih in neverjetnih obljubah. Ako bi tadi v tamošnjo občino došlo kako tako pisino, naj se to nemadoma pri- stojnema oblastva naznani. — Le ne- vednoat ljadstva je kriva, da imajo ipanski sleparji kedaj kak napeh. Zato pozor pred njimi ! „Zveza telovadoih odsekov" je v nedeljo priredila v Ljabljani javno telo- vadbo. Izvajalo je proste vaje 106 telo- vadcev, vaje na orodja 150, naraščajaje bilo 60. Odsekov je bilo po zaatopnikih navzočih iz Eranjskega 12, iz Štajerskega dva, iz Goriške je bil zastopan cerkljan- Bki. Pred telovadbo je preč. g. kanonik Ši Ska slažil sv. maio, pri kateri sta ma stregla dva telovadca v krasni uni- formi. Zvečer je bil komerz. „Zveza te- lovadnih odBekov" je pokazala, kaj pre- more vatrajno in navdaäeno delo, Tadi na Goriškem nam treba poglobiti našo mladinako organizacijo. Hočemo zdrave, trezne in verne mladine I — Naročil za vžigalice „Sloven- fike kršLan8ko-socialne zveze" je zad- nji čas toliko doilo, da se je moral na- ročiti že tretji vagon. To je najboljši edgovor na vse rohnenje liberalnega ča- sopisja. Somišljeniki, somišljeoice, zahte- vajte povsod vžigalice nSlovenBke kršosn- sko-socialne zveze", ki naj bodo vredai znak naše sknpnosti 1 — Dopolnilne volitve r mestni svet goriiki se bodo vriile iz tretjega razreda, (izstopi pet svetovalcev) 16. maja ; za dragi razred (izstopita Artaro Giessig, deželni inženir in Gimeppe Ve- nuti, trgoTec) dne 18. maja; za prvi razred 22. maja (izstopita stolai prošt dr. Fdidatti in žapaa dr. Marani). Kerse je knjigotržec Paternolli radi tega, ker ga kopčijska zbornica, kateri je bil pred- sednik, ni izvolila v deželni zbor, odpo- vedal tadi raestnema starešiastva, nado- mesti se tadi on. Predsedniki volilnih komisij so imenovani: za tretji razred dr. Achille Venier, za dragi razred dr. Vittorio Gesciatti in za prvi razred dr. Piero Pinaasig. — (esta iz Korna na Eaterinijev trg. Mestni svet goriški je aklenil kapiti hišo št.4. na Eatarijevem trga id k njej pripadajoče, ob potoka Eorenju ležeče zemljišče, lastnino geometra in dragega podžupana Antona Bittistig, i\ znesek 140.000 kron, da se napravi novo ravno ceato od Rajhove hiše na aredioo Gori- ščeka, katera je za promet na državni kolodvor neobhadna potrebna, ker je ko- renjska alica preatrnria in preozka. Zi zgradbo te ceste priapevata vlada in de- žela s a?oto 180.000 kron. — Novo orožaiško postijo d>be v Eostaajevici na Krasa. — Novice iz Bovca. — Dae 24. aprila deb li smo tadi mi vojaško po- sadko obstoječo iz ene atotnije. Pj dol- gem zimskem spanja pričeaja ae tadi takaj z vstajajočo naravo nekaj novega življenja. Mursikateri turist že prihaja občuiovat naš9 divne gore. Upamo, da od aedaj naprej ne bodemc več tako sami, kakor, da bi eel avet pozabil na naa, ko imamo vendar takaj na izobilja naravnih kraaot. Nesreča. Danes 1. maja ponesrečil se je vojak Ha mar, slažbujoč na trd- njavi, nai domačin, doma iz Baniič pri Kanala. Nabiral je drva nad trdnjavo, ko prileti kamen ter ga zadene »nt^me. Bil je na lieu meäta mrtev. Slažboval je še le prvo leto. — Paö tragična smrt, za mladeniča v najbolj cvetočih letih. N. v m. p. — RazgUs. Dae 1. maja t. 1. ob | 10. uri predpoladne je bilo v deželni hiši edenindvajseto srečkanje deželnih obveznic izdaniu leta 1888. hžrebale so se naalednje : Vrata A St. 22 za 1003 gl. - 2000 E „ „ M 7 „ 1000 „ ~ 2000 „ H . „ 30 „ bOO „ - 1000 „ „ „ , 13 „ 500 „ - 1000 „ Vrata B St. 57 za 1000 gl. — 2000 E „ , „ 17 „ 500 „ - 1000 . „ , „ 20 „ 500 „ - 200 „ » „ „ 5 „ 100 „ - 200 . Deželna blagajna izplača te ob- vezaice dne 1. avgaata 1.1. v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičoih obveznie in tiatib odrerkov, ki še ne zapadejo 1. avgaata t. 1. — lzobraževalno bralno in pevako draštvo „Prešeren" v Št. Petra pri Go- rici vprizori v nedeljo dne 10. maja t. I. žaloigro „Sin". Igrale bodo same do- mace moči. Pri igri bo sodeloval tamba- raški zbor ,Slov. Čitalnice" iz Dol. Vrtojbe. — Romaraki vlak v Lard odide iz Labljane v pondeljek 11. maja ob 4. ari popoldne. Toliko na znanje ro- marjem! — Zalogo iatrjkfga vina je otvoril v Št. Andrežo g. Franc Pavletič zacerk- vijo tik farovža. V zalogi ira» le priatna iatraka vina. Cene zmerne. Priporočamo. Loterijske številke. 2. maja. Danaj......81 79 64 48 15 Gradec......49 75 48 47 33 Štev. HBO Op. Raglas. Naznanja se, da javna dražba zastasil I. čctrtleta, t. j. meseceii jannarja, febnarja in marca 1908, zacne v pondeljeh, 1. junija 1908, ter se bo nadaljevaia naslednje de- lavnike in sicer četrtke in pon- deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po- poludne. Dd Mvnateljstua zastauljalnice. V Gorici, 28 aprila 1908. Vabilo na redni obeni zbor Gospod. društva v Renčah reg. zadruge z omejeno zavezo, ki se bode vršil v nedeljo dne 24. maja 1908 ob 3. uri popoldne v župnišču s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o po?lovanju v 1. 1907; 2. Potrjenje racuuov za upravno leto 1907; 3. Volitev nacelnika in 3. članov na- čelstva; 4. Volitev nadzorstva; 4. Precitanje revizijskega poročila; 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi ODBOR. \?flBII0 k REPMEMU OBCNEMU ZBORU „Centraine posojünice ¦ v Gorici =---------= registrovane zadruge z omejeno zavezo —:—-¦—. kateri se bode vrsil r:zn~ ____ dne 21. maja t. 1. ___.__:----- ob 10 uri zjutraj v posvetovalniskih prostorih „Centralne posojilnice" Corso Verdi 32 I. nad. s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva; 2. Poročilo nadzorstva; 2. Potrjenje računskega sklepa 1907 in določba o uporabi dobička; 4 Volitev nadzorstva ; 5. Sprememba pravil. tape lastootti rued liberaloo ia klerikalno stranko"... — la (dostavljamo mi) ta „jedai jedini pogoj" „Eiinosii" ni niö dragoga. nego najglasaeje prizoanje, da je re*, kar mi trdimo in kar bi hotela ona zd&j negrati: da pada naše delega- cije moö, ki stoji kot moö manjšine n* vrhanca, jako nizko vsled — needinosti. Zidnji citat iz „Edinosti" potrjnje ie mlo drago naio trditev. Mi smo namreč že davno trdili, da ostadaagonja proti nor. to!, redo ae ni pričela takoj po sprejet,n, ampak potem, ko je zanaj zbornice neka „brihtna gla^a" „iztah- tala", da se da to', reforma izkoristiti za vol. m&uever. la res, če bi bila re- f irma zares taka carodna kataatrof* v rEiiao8tineraa ztniala, bi biii morali li- beralci kar precej pasti čcz njo, to bi bilo naravno ; namesta tega pile „E 1i- nost" še en teden pu sprejetja, o njej vse drago nego v grajalnein tonu. Oaa pravi celo, da bi otegaili z voiitvami po njej S ovenci priti do veöine (kar je po našeoc mnenja prazno besedicenje). Ta se vidi torej, da poznejte stališče „Eii- Dosti" proti naši vol. reformi ni stališče prepričanja, ampak posledica strankarske discipline, uvrševauje tak. liberainega ak&za, toiej vse skupaj le eaa ogromna laž. — DopisL Iz St. Ferjaua. V „Soci" Be je spravil nekdo na na3, St. Ferjacce t . dopisa iz Gorenjega Gerovega s pod- | pisom cerovski kmefcje. Mi vemo, da je ta dopisnik zuani zdražbar ia hujakač štferjaaski, ki se akriva za brbet Caror- čanov, ker dobro ve, da mi stförjaiisxi \ kmetje (razen Klaačičevega kolona) bi i ne dali zavetja takema človeka, da bi ! izza naših hrbtov local kamenje na ! svoje soobčinarje. t Ta dopisnik pravi v „Soči", da je \ nekdo od nas lačal kamenje v cerkev, a pri Tolitvah, da je pa agitiral za našo Stranko. Ako je to tndi re?, je svoj pre- ^grešek storil gotovo v razbarjenosti in j nepremišljtnosti ter se ga kesa in ob- j žalaje. Poravnal je pred Bogom in pred ! svetem krivico ter se obrnil na pravo ; pot. Imamo pa v Št. Ferjana moža, ki je tadi vrgel „kamen" t našo cerkev, kateri jo je veliko bolj občntno zadel in disi nekoliko po francoskih razmerah. Ta „kamen" je prizadjal cerkvi vsako- | letno äkodo, katero cerkev se obcati ia [ jo bo obcatila, kajti oni, ki ji je pri- j zadjal to Skodo, je imel do sedaj glnha > nšesa za prošnje in pritožbe karacijskega j nrada, da bi se škoda poravnala. To tie ni Btorilo nepremiäljeno, ampak pre- mišljeno in Skoda se ni poravnala in oni človek se ni poboljšal, ampak je še vedno zagrizenejäi proti cerkvi in du- bovnikom, katere podi v cerkev I Dopisnik nam očita nekaj tadi iz drnžinskega življenja; ali so take reči za v časnike? Kaj so mar družinske razmere in življenje tega in Onega dru- gim, saj vemo, da ima .vsak svoj križ. Tndi dopisnikn bi prav labko kaj oči- tali, pa vemo, da to ni za časnike ia molcimo. Dapisnik, ki to dela, je po- doben tisti živali, ki še mrliče vlači iz grobov. NGlede slabo napravljenih imenikov, o katenh pravi dopiaaik, da smo jib imeli ogledati, povemo dopianiku, da drago plačajemo žapana in tajnika za to dolo in ne da se bomo Se mi s tern pečali. Slabo apričevalo za človeka, ki priznava potrebo, da bi morali dragi za njim pometati I Dopisnik tadi očita na- šeran g. aaducitelja, da je agitiral. Kdor to trdi, laze. To so delali dragi možje od obeb strank. Pravi se tadi ? tistem dopisa, da ni imel tiste dni sole. Mi pa epričajemo ia nasi olroci, da tiste dni je imel solo, kakor po uj.v«idi. Zistran nadzorovanja naj pa tisti mož, ki je noil otroke zinerjati učitelja, molči. To je pač najveöja hinavščina. Mi uaše otroke v cerkvi labko sami gledamo, tako naj tadi dopisnik Lgleda svoje, ali pa naj prosi fitarfläinatTO. da ma posodi policaja, da Iz Doruberga. Voditelji dornber- ških agrarcev se deiajo mnogo izobraže- nejäe od naših mož. A to svojo iiobraz- bo kažejo a tern, da blatijo in psujejo poštene Ijadi po gostilnah, časopisib itd. Kakor Brno že omenili, so si v 17. St. „N. Glpsa" privoščili tadi veleaglednega Teleposestnika iz Tabra, ki ima pa več T glavi ko obe bnöi agrarnih ˇoditeljev skapaj. Kriiroaa in Badin naj pogledata za seboj nazaj, da vidita, kakšaa drožba je za Qjima. Pravijo ti ljadje, da so tadi kristjaai! A glejte jih! Č3 kdo Križina- na pozdravi s „Hraljen bodi Jeza3 Kri- stns", se obrae mrko in jezno t stran. Kaj, ali je to res tako po kristjansko? Na velikega petka dan pride iz Tinogra- da naki liberalni agrarec, ki pravi ženi: L^čen sera. Ž?na je odgovorila, da je ve- liki petek in da je prav, da si malo od- trga od ost. Mdz pa je ostadno zaklel: „Biba, ali bom trpel zaradi haiiča, ki je že 2000 let?" M slim, da vsak razame, kaj je ta naož botel s tem reči. Gospoda, Križman in Badin, vejiio delovanje zuslaži diploro. Vajini agrarci znajo dobrp mlatiti po dahovščini io po vaem, kar je kržčanskega. Pa saj ni cad- no. G. Križnasa je na veliko aoboto ob vstttjerja z Bizjakovim B^rtoldotn svojo nmetnost posinšal oa vrtu, namestu da šel kot vsak dober kristjan k vstajeDJn. Dopisan pravi, da so naai rolivci snedli mncga oerrtih p'joc. Ras pa je, da so jih jedii 8koD vse sgrarc:. Janez T. je moral sn jsti cela kravja pljac», ker se je tako napihaval pri komisiji radi tistih 67 glasovnic in pa ker gd je jezilo, da imamo mi 355 glasov. Gavorite tadi o volivc h, ki bo voiili proti svojema pre- pričanja, ker jib ima posojilnica v pe- steh. Nj, povemo vam, da bodo dotični- ke že na4i uiožje rešili „verig" poso- jilnice. Polilični pregled. Poslanec Herold umrl. V Pragi je amrl 4. maja mladoče- iki poslanec in voditelj dr. Harold. Bilje vnet zagOToroik narodnih pravic češkega naroda in izboren govornik. Sestanek Siilowa z Giolittijem v Benetkah. IUlijanski ministerski predaednik Gio- litti je obiskal ob 11 ari dopoludae v hotela „Britania" dne 29. aprila Biilowa. Ob 1. uri je bil Giolitti pri dejeunerja, pri katerem so bill Bii'ow, Giolitti in senator B aserna, beneški prefakt in Gio- littijev tajnik Rossi. Poljska kolonizac'ja na Francoskem. G. iDoassanint, župan v Oriolles v dep&rtamenta Cbarente je poslal polj- skema „S^kola" v Pariza dopis, t ka- U am zagotovlja Poljake starega prija- teljstva francoskega naroda, zlasti sedaj, ko je na Nemškem sprejet prctipoljski razlastitveni predlog. Vabi Poljake, da bi se naBtanili v krasnih zapadno-francoskih krajih, kjer se pridelaje vino. Tarn bodo kakor doma, imeli bodo BTOJe ačitelje in dahovnike. Francozi bi jim äli ˇ vaem na pomoč, tadi pri nabavi posestey. Francoski poraz v Maoroku. Dne 21 m. m. je bil boj pri Sar Ben Hammeda. Francozi bo biii poraženi in so morali hitro zapastiti okrožje Mdagras. Poražeai Francozi so imeli ve- like izgabe. Malej Hisiiova mebala se boja ni udeležila. Mulej Hafii je wpaBtil Ašabad in prodira ˇ Fez. Upor turskih vojakov. Vojaki 89. nizamskega polka v Skoplju, ki bi jih biii morali odpastiti že marca, so se pripravljali na apor, ki so ga pa še pravočasno potlaöili ia zaprli Toditelje. Zato bo je aprlo 300 redifor prvega razreda, ki so zaBedli poätni in brzojavni arad. Vojaäki poveljnik pripo- roča, naj izpaata zaprte voditelje-ia- rotnike. Novice. Darovi. Za „Šol ski Do m": Našema apravništvu je doälo: Aal Ipavec, c. kr. profssor ˇ G Drici 5 K. Goäpodotn uaročiiikoin. — Pro- simo one gospode, kateri niso še porav- nali zaostale naroönioe, naj to prej ko pr?g store. Upravništvo. Križnič kot tožitelj pogorel. — Čitateljt se gotovo S3 spominjajo dopisa o kanalski vjjašaici. B lo je Um opisano kako skrajno samoobla^tno ja postopal g. žapan Križaič, sedaj tali d?že'ai po- slanec, pri popravi kinal.grala. Kerttaobč. starešini gg. Mjlniö in Z^ga, ia t njimi celo starešinstvo vedno in vedno zihta- vala pogodbo, ktero je on sklenil glede vojainfca z Tojnim erarjem ia lastaikom gradn g. A. V. Jona, da bo starešin9tvo in oböinstvo enkrat — po treh letih — xvedelo, pri čem da je, moral je ko- aečno g. žapan na zahtevo stAreiin^tra tožiti gg. M dniča in Z^go. hti vlozil jima je tožbo po g. dr. Frankota zaradi raz- žaljenja časti. — Pratečeno soboto, 2. majg, pa četrti obravnavi ia po go- vorih obeh gg. zistopaikor, iz*dkel je g. sod oik; sodbo. V razlogih je med dragitn povedal sledeM zmisel: „N a podlagi razprave ni mogel le oprostifi obtohenca vsake kazai in naložiti g;. tošitelju (pos). Križoiča) poravnavo vseh stroškov, ampak sodnik raora i't- reöi g. tožitelja kot šup ami grajo glede njegovega ravnanja a občinskim premosenjem.' Križaiču, poslanca liberal no-igrarne Btranke, öaatitamo na teh naj- novejših lavorikah. Volilci bodo pač malo čadno gled&ii uspehe tega noveg» poslanca. Križnič najbrže rekarira; kaj potem? Kdo je povzrocü pol. raikol na Gori&kem? Na to vprašanje se je do- bivalo pred leti iz ast naših „naprad- njakor" le en odgoror: nadškof Mi3ija. k kdo jim je stal za nadškofjm? Nikdo drugi nego vlada. V 17. šter. „Dslav- skega L'8tnu pa pise dr. Tutna doslovao: „Brž ko sem pregled&l political in eko- nomični položij aa Goriškem, s a ra videl p o t r eb o vz ba di t i Ijadsko m a s o in sem z&čel e ahodi po sloven- Bkem Goriškem. To je vsbadilo zavist (??) dr. Gregoröiöa in to je privedlo do osebnega kocfl kta, tako da je šb leta 1899. za dve stranVi, katerih program je bil na eni strani dr. Gregorčič, na dragi strani pa jaz, vssj „SočaM in Aadrej Gabršček je podtikal mene. — — — Zanteval sem (I. 1900) ustanovitev slo- venake napredne stranke . . . ." Tej samoizpovedi dr. Tame imamo dodati, da ona „zavist" dr. G*egorčioa je le izmiiljotina dr. Tame, s katero bi tjotel prikrivati svoje brezvestno hajskanje ljndstva po shodih zoper dr. Gregorčiča. Ziaj torej je dognano, kdo je bil tisti „nadškcP, ki je aprizoril razkol, in ker nam dr. Tama namesta vlade ni- kogar ne imenaje, ima jo „naprednjaki" zadoščenje, da so vsaj drngega krivca razkola pogodili. Občni zbor „Centralne posojilniee" bo 21. maja ob 10h dopoldne t posve- tovalnih prostorih „C^nt. posojilnic". Procesiija aa sv. Goro. Prihodnjo nedeljo dne 10. t. m. bo v cerkvi sv. Ignacija sv. maša ob 3'/2 zjatraj. Po sv. maši bo skapno obhajilo in potem odbod iz cerkre okola 4 in pol. Procesijo bo vodil veleč. g. prelat dr. Jos. Gabrijevčič. Na 8T. Gori bo nkola 9. are govor, ki ga bo imel prec. g. dr. A. Pavlica. Tridnevnica v cerkvi sv. Igaaeija v Gorier V öetrtek (dne 7.. t. m.), petek in soboto bodo v cerkvi sv. Igaaeija v Gorici zjutraj in zveöer eloveaski govor ia sicet- zjutraj ob 5., zveöer pa ob 7l/4. Govufil bo sloveöi misijonar P. Salvator Zobec, gvardjaa na S-'. Gori. V soboto od 6 —8 zvečer bo preskrbljeno v cerkvi sv. Ignacija zadostno število spovednikov. Kanalske ceste. Pred nedavnim Brno prioböili obäiren apis „Ceste v Ka- nalskem okraja", v katerem so bile po- brobno cpisane prežalostne razmere ka- nalakega okraja glede cast. Ta spia pri- ložil je cestai odbor kanalski kot prilogo prošaji na visoko vlado, proseS jo, naj k; wnn nniiAlila iz zalocft za pomožoo akcijo, ki jo nvede v tekočem lota na Primorskem, z ozirom Da obnpne raz- mere okraja, izvanredne podpore za iz- vršitev v spisa „Ceste na Kanalskem" navedenih cast. Kikor srao zredeli iz povsem goloveg* vira, je vapeh to proš- nje popolen, kajti visoka rlada je spre- jela v program vse naprošene ceste, za koje znašajo stroški dva milijona kron. Ko doznamo podrobnoUi o tej stvuri sporočimo jo z veseljem, čitat?ljam. Kaoalskema okraja ia posebno tadi ce- stnema oJb)iu pa iz srea ča3titanio na tem pomenljivem vspehn. Povdarjati mo- raono pri tem, da je to poglavitna za- sluga našega dež. poslanca Z e g e, ki se kot načelnik cestnega odbora prizadeva na V3O načine, di bi' dvignil v vseh ozirib kanalaki okraj. Vžigalice „V korist obmejnim Slovencem". — Z ozirom na napade po raznih slovenskih iistih glede vžigalic, ki jih je založila osredaja S K. S. Z. v ko- rist obmejnim Sloveacem podnjamo v siedečem nekoliko pojasnil. V smisla novib od vlude že polrjenib pravil S. K. S. Z. ima slednja pravico zslagati in pro- dajati razno blago. S. K. S. Z. sme to- rej trgovati pod lastno tvrdko tadi z vžigalicami „V korist obmejnim Sloven- cemu. Ni se ji potrebno poslaževati v [to posebnega trgovcri, marveč sme vse v lastni režiji voditi. S tem se pa tadi do- seže, da odpade ves čisti dobiček iz te prodaje edinole v korist obmejnim Slo- vencem. Naj se le pomirijo razni Član- karji, kojim je korist g. Perdana več kot korist slovenskega naroda, glede tega, kam da bo šel čisti dobiček iz prodaje našib vžigalic. To je gotovo, da v koriat posameznika ne! To bodo jasao doka- zalt račani, ki jih poda na prihodojem letnem občnem zbora srednja S. K. S. Z. — 01 dne do dne se množeča naro čila na vžigalice S. K. S. Z. dokazajejo jasno, kje da stoji narod, kakor tadi to, da liberalnim listom ie nikdo več ne veraje. Sij je že davno priznano in ne- štetokrat dokazano, da dragega ne zaajo kot podlo samničiti in nesramno lagati. Zato pa Vam kiičeuo vsern, ki Vam ko- rist slovenakega naroda ni deaeta briga : Rabite odslej edinole vžigalica, ki jih je založila S. K. S. Z. z napisom „V korist obmejnim Siovencem% da bode korist. ki jo pričakajejo obmejni Slovenci iz ta prodaje tem večja. Te vžigalice se na- roča z naslovom: „Slov. kršč.soc. zvezau v Ljabljani. Kopitarjove alice it. 2. Vojaška vest. Poveljnik posadke v Kanala, priljabljeni podpolkovnik gosp. Habl je postal polkovnik. Vojaštvo ma je napravilo lepo bakljado. Goreli so umetni ognji, pokali so topiči, zastave so vihrale. Pri slavnosti je bilo adeleženega tndi mnogo obcinsWa, ki brez izjeme visoko čisla tega blagega in plemenitega vzor vojaka in domoljaba. Nova raiffeisenovka v Šmartneiu v Brdih. V nedeljo dne 3. t. m. je bil astanovni zbor za novo hranilnico ia posojilnico v Šmartnem. V načelstvo bo biii izvoljeni: P. n. gg. J )sip Figar (Smartno 29) kot načelnik, Jos. Kodelja, župnik kot blagajničar, Š tos in Podberšček (Imenje 107), Janez Figar (Gonjaöe H4), Josip Golob (Travnik 178), Miha Iipicer (Breg 51) in Aaton Kristančič (Šmartno 44) kot odborniki. V nadzorstvo pa so biii izvoljeni: P. n. gg. Josip Bavdai (Vrhovlje Ib) kot predsednik, Anton Ve- lišček (Šmartno 7), Anton Peršolja (Smartno 12), Franc Madveiöek (Smart- no 6) in Josip Mizerit (Smartno 25). Na ustanovnem zbora eta govorila Ö. g. dr. Andr. Pavlica in g. poalovolj» „Cent, pos." Bitežaik. Ustanovni shod izobraževalaeg» tlrustvn v Šmartuein je bil v nedeljo. odobrila so se za pravila „Kat. iaobra- ževalnega draštva", ki ae te dni od- pošljejo tržaikema namestniitva v P0' trdilo. — Ustanovni obfcni zbor MK s. i*' obraž. druStva v Grgarju je bil * *»e~ deljo 3. maja popoldne. Givoril je °a tem prvem občnem zbora dr. A. BrecelJ Bilanca Imelje po grofu Thurnu ustanovljene zastavljavnice za leto 1907 Dolgovi K v ; K v i 1907 Decem. 31 Za gotovino 31. decembra 1007 . . 2294 10 1907 Decem. .13 Za preostanke prodanih zastavil . . 1405 80 » . » » » terjatve od dragocenih zastavil I - » j *» uslanovno glavnico.....329320 7.1 12.936 kosov ....... 265341 j4- I ,,-,•• i ia r-, ; » • » ' » » zastah liiji denar...... Id /4 > ' * » za terjatve od navadnih zastavil ! , . . . x ' __n ' J » : » » » dolg v tekocem racimu .... 629 84 4.307 kosov....... 21296 50 » j » : » » » prezidanja zavodove liiše . . 109508 83 > ! » » za zastale obresti od terjatev zastavil 9193 — ! ; » » » » » upravnih troškov .... 93 — » 1 » »v. vrednost zavodovega poslopja . . 139508 83 ! 1 : » i » » » dobiček leta 1907...... 4336 97 » ! » » >- » premakljin..... 5042 12 \ ; » ' » » » zastale najemnine.....«. 853 ; 34 I i > ' > » » » predplačila...... 880 — i Skupno . . 448308 891 Saldo . . 448308 89 II 111! 1 Denarni promet v preteklem lota je znašal 928.975*92 kron. Pojasnilo: Cisti dobiček leta 1907 znaša 4336 K 97 v in sicer obstoji la dobiček iz dobička pri obrti zastavljavnice v znesku K 1819.36 iz čistega dohodka od zavodovega poslopja K 2517-61. — Ustanovna glavnica v znesku K 329.320*71 se obrestuje zatorej z 172% na leto. Obrestna inera za vsakteri znesek znaša pri naši zastavljavnici 6°0 na leto, poračuni se po tednih in plača se tedaj. ko se zastavila rešijo ali ko se njih obstoj podaljša. Zastavljavnica posluje zatorej v korist ubožnega dela ljudi ter vrli tega razdeli morebitni mali dobiček med uboge grofije goriško-gradišeanskc. Bilanca Imefje z zastkvljavnico združene hranilniee za leto 1907 Dolgovi 1 ¦ ¦ i 1 K v i K ! v i • ¦ i i 1907 Decem. 31 Za gotovino 31. decembra 1907 . . 122242 83 1907 Decem. » Za stanje hranilnih vlog in ka-pitalizovanih obrestij.....20522691 45 » » » » stanje vrednostnih listin .... 1867030 04 » » » za predplačane posojilne obresti . . 49733 26 > ; > » » zastale obr. od vrednostnih listin 13143 24 » » #» » dolg v tekočem računu .... 16980 19 » » ; > » posojila na hipoteke.....17475854 '38 » » » » » za koleke c. kr. erarju . . 32 62 » » » » zastale obresti od posojil . . . 257122 09 » » » » stanje penzijskega zavodovega » » ; » » posojila na vrednostne listine . . 40901 — za]oga koncem leta 1907 . . . 74464 40 j i > » » zastale obresti od teh posojil . . 548 24 » » > » stanje tujih deponiranih denarjev . 9660 08 ! » » » » tirjatve v tekočem računu . . . 982403 j 21, » y> » , , posebnega reservnega za-....... Kr7iK \ ary ' loga zazgube pri vrednost. listinah 240724 69 > > ! » » zastale predplačila...... 5715 ; 67 1 . fr.nnr. oo 1 » » * » stanje navadnega reservnega za-» i » > » vrednost posestva zavodovega . . 148330 38 ; , , * • , ^ r-o 1 loga za splošne izgube . . . . 257155 /3 > » » > zaslale najemnine od teh posestev 1659 17 ! L .. , vl .. . I > » » za zastanek pri upravnih stroskih in » » stanje vrednostnih listin pripa- Pri računu Z8ube in dobička . . 77 25 dajočih pokojninskemu zalogu i , ,.v . . , .nA_ ^^.^^ -t n A I A ; nQRQoa/ «/ ! * x * za dobicek leta 1907...... 65182 17 zavodovih uradnikov..... 7d69664 b4 i » » » za vrednost premakljin konec 1. 1907 6618 55 » » > » stanje vrednostnih listih in vrednost posestva pritikajočih navad-nemu reservnemu zalogu .... 240999 32 1 1 Skupno . . 21262301 84 I Saldo . . 21262301 84 ! 1 I 1 III ! Denarni promet leta 1907 znaša pri hranilnici .... 25,222.322 K 55 vin. ,, ,, „ ,, „ ,, zastavljavnici .... 928-975 „ 92 „ skupni zavodov promet znaša zatorej . . 26,151.301 K 37 vin. Dobiček zavodov leta znaša pri hranilnici K 65.18217.