Leto
štev. 138
LJubfiJana, sreda 17. junija 1925
Poštnina pavšallrana.
Cena 2 Din
ca Izhal« ob 4. »JotraJ. ga
Stane mesečno Din as —; «a ino-»cmstvo Din 40*— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo s
Dnevna redakcija: Miklošičeva eesta
štev. (6/1. — Telefon štev. 7a. Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knaflovi ul. št. s/L — Telefon St 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Uprava1
UpravniStvo j LJubljana, Prešernova ulica št 54. — Telefon it 36.
Inseratnl oddelekt Ljubljana, Prelet* nova ulica št 4. — Telefon it 36.
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica It. I. - Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavoda t L|ub> Ijana it 11.841, - Praha Clslo 78.18» Wien Nr. 105^41.
Ljubljana, 16. junija. Ljubljansko ženstvo pripravlja velik protestni shfld proti baje nameravanemu razširjenju srbskega državljanskega zakoia na celo državo, odnosno proti temu, da bi določbe sedanjega srbskega dednega prava, kj so za žene jako neugodne, bile uveljavljene tudi pri nas.
Mi smo se trudili, da doženemo, kaj ,e dalo našemu ženstvu povod za razburjenje, o katerega upravičenosti gotovo ne bi bilo dvomiti, ako bi obstali katerikoli znaki za njega utemeljenost. Po naših informacijah nikjer ne obsto-ia namera razširiti srbski državljanski zakon na celo državo, še manj pa namera uveljaviti določbe srbsk°"" dednega prava v onih pokrajinah, kjer dosedaj niso veljale. Naši javnosti je znano, da posebna komisija strokovniakov že dalj časa pripravlja projekt -~"ega državljanskega zakona za vso državo. To veliko pripravljalno delo še ni zaključeno. V diskusiji strokovnjakov se ie pojavilo vprašanje, ali bo mogoče na mah izenačiti tudi dedno pravo, ki radi posebnih prilik v posameznih pokrajinah predstavlja osobito komplicirano materijo. V nekaterih srbskih krogih se je pričelo poudarjati, da nai bi načela dosedanjega dednega prava v Srbiji veljala tudi še po izenačenju državljanskega zakona. Proti temu - dvigajo srbske ženske organizacije ter polivajo celokupno jugoslovensko ženstvo na pomoč. Ne gre za odpravo dosedanjega dednega prava pri nas in njegovo zameno s srbskim dednim pravom, temveč gre za odpravo dosedanjega dednega prava v Srbiji, mesto katerega naj bi se uveljavili pri nas že obstoječi principi enakopravnosti žene pri pode-dovanju! Ni se torej braniti našim Ženam proti opasnosti da bodo oropane dosedanjih pravic, temveč se srbske žene branijo da bi dosedanje stanje, ki velja pri njih, ostalo v Srbiji tudi po Izenačenju državljanskega zakonika.
Razveseljiva ie solidarnost jugoslo-venskega ženstva v tem vprašanju m reči moramo, da imajo srbske ženi mnogo razloga protitsii se očuvanju starega srbskega dednega prava.
Določbe srbskega državljanskega zakona dajejo v dednem pravu možu absolutno prvenstvo pred ženo. Otroci moškega rodu in njihovi moški potomer so prvi dediči; oni izključujejo i svoje sestre i svoio mater. Ako ima oče dva sina. pa mu eden umrje prej in zapusti ženske potomce, so ti od dedščine izključeni. dokler ima preživeli sin kaj moškega potomstva. Le kadar so ženske edini direktni potomci, iim pripade zapuščina. Zapostavljanje ženskega rodu je provedeno dosledno tudi v slučaju, da državljan umre brez direktnega potomstva. Tu ga nasleduje oče, ako tega ni več, bratje in njihova deca in šele če tudi teh ni. mati ia sestre. Dedno pravo prehaja tako vedno s Prvenstvom očetovega rodu nazaj do šestega kolena in šele če bi tudi v šestem kolenu ne bilo drugega dediča, je poklicana vdova umrlega državljana, da ji pripade zapuščina.
Mesto dedščine daie srbski državljanski zakon žeiam predvsem pravo na uživanje od onega dela zapuščine, ki bi jim pripadel, ako bi ne bile izključene od dednega prava. «2enski deci pripada uživanje, vzdržanie in pristojno udomlienie Po obstoječem običaju«. Isto v°lia v načelu tudi za vdovo.
Ni dvoma, da vse te določbe srbskega državljanskega zakona izgledajo vrlo reakcijonario. Baš v novejšem času zlasti Pa med voino so bile še obstoječe omejitve ženskega dednega prava v kolikor v posameznih pravnih področjih še obstojajo po velikem delu odpravljene ali omiljene in tudi na tem polju je v modernih državah že davno provedena enakopravnost žene. Vendar ie treba pri presoji navidezno oovsem predpotopnih določb srbskega dednega prava imeti pred očmi posebne rodbinske in gospodarske razmere, v katerih je to pravo v Srbiji nastalo in se do danes vzdržalo. Med srbskim seljaštvom je do danes organizirana rodbina, rodbinska zadruga, velepomembna prvotna družabna in gospodarska enota, ki s svojo patriiarhalično ustavo sicer izgleda kot ostanek davnih dob. a ie izvršila v preteklosti naroda, ki se je stoletja boril za svoj fizični, gospodarski in kulturni obstanek naloge od neprecenljivega pomena ter jih deloma- tudi še danes vrši. S temi posebnimi razmerami računa srbsko dedno pravo. Ono zapostavlja ženo. ker žena v gospodarskem oziru med srbskim seljaštvom ni samostojna, a na drugi strani ji zopet v zadrugi. v familiji zasigurava obstoj m eksistenco. Ni čudo. da se nekateri odlični pravniki in narod ii gospodarji s stališča ohranitve seljaškega gospodarstva ogrevajo za to. da v Srbiji ostanejo načela dosedanjega dednega prava očuvana. Proti temu se da s tehtnimi razlogi ugovarjati. Stare patrijarhalne oblike rodbinskega življenia se tudi med srbskim seljaštvom umik^o v rastočih mestih in tudi po deželi stopa žena kot samostojen faktor gospodarskega, sociiaiaesa in kulturnega življe-
Dan intenzivnega stvarnega dela v parlamentu
Zasedanje skupščinskih odborov. — Mučen incident v odboru
za Pantheon. — V položaju nič novega. — Kralj je podpisal
zakon o kmetijskih kreditih.
vič ter poslanik dr. Kojič. dr. Šečerov, Čirkovič in Jovanovič. je bil zakon sareiet v načelu. Proti ie glasoval edino klerikalec Smodej. Ta čin g. Smode-
Francoski odgovor izročen v Berlinu
Francosko-angleški odgovor na nemško garancijsko ponudbo se objavi v četrtek. — Pred novimi pogajanji z Nemčijo. — Re-
zerviranost Italije,
Beograd, 16. junija, p. Danes so ves dan intenzivno delali razni odbori in pododbori in dokončavali poedine za-fconske predloge za plenum Narodne skupščine. Zborovalo je sedem odborov in pododborov.
Končan je zakonski načrt o tisku, o državnih pravdnikih, o ustrojstvu sodišč in o sodnikih. Za jutri dopoldne je sklicana plenarna seja rakonodajnega odbora z dnevnim redom: poročilo pododbora o načrtu zakona o državnih pravdnikih. Vsled tega intenzivnega dela ni imel nredsednik verifikaciiskega odbora dr. Peric ki je hkrati predsednik pododbora za sodne zaVone. časa. da bi se mogel posvetovati ttlede sklicanja seje verifikaciiskega odbora. Vsekakor stori to jutri.
Ob pol 12. je imela svojo zaključno sejo sekcija za tiskovni zakon, na kateri ie dr. Laza Markovič prečital poročilo sekcije, ki so ga podpisali vsi člani večine. medtem ko je opozicija predložila svoje oddvoieno mišljenje. Poročevalec večine je Velja Popovič. manjšine Da dr. Milovan Žanič. Smatra se. da pride tiskovni zakon pred zakonodajni odbor šele po parlamentarnih počitnicah.
Popoldne je bila prva seja skupščinskega odbora za razpravo o zakonskem načrtu glede zgradbe Pantheona in priznanja za domovino zaslužnih mož. Po daljši debati, ki so se ie udeležila zlasti minister ver Miša Trifuno-
ja ie izzval nejevolje nri vseh drugih strankah brez razlike. Zlasti neprijetno je dirnilo davidovičevce, da odrekajo klerikalci za domovino in narod zaslužnim možem in njihovim rodbinam dolžno počaščenje in priznanje.
Dopoldne in popoldne je zboroval tudi odbor za prošnje in pritožbe ter bo nadaljeval svoje delo jutri popoldne.
Danes ni bilo ves dan nikakih posebnih političnih dogodkov. Ministrski pred sednik Pašič ie bil ves dan doma. ker še vedno ni popolnoma ozdravel. V Beograd sta prispela predsednik sodišča dr. Vaič in višji državni pravdnik iz Zagreba dr. Aleksander, kateri je zastopniku pravosodnega ministra drju. Žerjavu poročal o stanju poedinih političnih procesov v Zagrebu.
Popoldne je imel sejo gospodarsko -finančni komitet ministrov, na kateri je zastopnik ministra pravde dr. Žerjav načel vprašanje zgradbe noslopja pravosodnega ministrstva. Sklenilo se je, da se izdelajo načrti za sodno palačo v Beogradu in preskrbe potrebna sredstva zanjo. Odbor je potem vzel v pretres še nekatere manjše zadeve, ki jih je večinoma povoljno rešil.
Kralj je podpisal danes zakon o kmetijskih kreditih,
Berlin, 16. junija, s. Francoski poslanik je danes opoldne Izročil nemškemu zunanjemu ministru odgovor na nemško spomenico glede varnostnega pakta. V tem odgovoru utemeljuj" francoska vlada podrobno svo!e st lišč3 z ozirom na ta pakt Nemški predlog garancijskega pakta in francoski odgovor bosta objavljena v četrtek.
Parz, 16. junija. Bivši minister Lou-cher je v nedeljo izjavil v Roubaixu v nekem govoru, da se bodo na inicijati-vo Nemčije uvedla nova pogajanja o varnostnem paktu. Ob Renu je treba ustvariti končnoveljavni mejnik napram nemški nevarnosti. Vse je odvisno od
dobre volje Nemčije. Anglija hoče ostati nepristranska. Javno mnenie v Parizu zastopa stališče, da mora Zveza narodov braniti meje, ki sta jih ustvarili verzajska in st. germainska pogodba.
Rim, 16. junija. Polslužbene vesti italijanskega vladnega tiska javljajo, da je tekom pogajanj od Nemčiie predlagani varnostni pakt izgubil svoj splošni značaj in da bo postal samo garancijski pakt za vzhodne meie Francije. Zato zavzema Italiia napram paktu rezervirano stališče. Italijanska vlada si hoče ohraniti svobodne roke. dokler ne bo pakt izdelan, ter bo šele potem zavzela svoje stališče.
Invalidski zakon bo v petek že pred plenumom Narodne skupščine?
Zvišanje izdatkov za invalide za 145 milijonov od 290 na 445
miljonov Din.
Beograd. 16. junija, p. V odboru za razpravo invalidskega zakona je dopoldne minister socijalne politike doktor Gjuričič podal obširen ekspoze; Delo odbora se bo tako pospešilo, da pride invalidski zakon pred plenum Narodne skupščine najbrže v petek.
Na popoldanski seji je bilo sprejeto tudi četrto poglavje do člena 61. Skoraj vsi členi so bili sprejeti brez izpre-membe. Ker želi vlada zvišati prejemke težkim invalidom, ie bil čl. 42 zaenkrat odložen. To se je zgodilo tudi s čl. 44., ki govori o rezervnih častnikih-
invalidih. Predsednik odbora Vujičič je izjavil vašemu dopisniku, da bo odbor končal vse svoje delo najkasneje v dveh seiah. Po novem zakonu znašajo izdatki za osebne imnhdnine 79.876.000 dinarjev, za rodbinske doklade 278-120 tisoč, za razne podpore, obleko, proteze, zdravljenje itd. 47.000.000. vsega skupaj torei znaša finančni efekt invalidskega zakona 444.996.000 dinarjev na leto. Po dosedanjem razporedu so prejemali invalidi na leto približno 290 milijonov. sedaj za celih 145 milijonov dinarjev na leto več.
Sodnijski zakoni v pododboru sprejeti
Vprašanje plač in sodnijskih doklad. — Novo okrajno sodišče v Gornji Lendavi. — Konflikt z opozicijo.
Beograd, 16. junija p. Po celodnevni razpravi so parlamentarne sekcije za sodnij-ske zakone danes končale svoje delo.
Sekcija za zakon o državnih pravdnikih je že sestavila in podpisala svoje poročilo. Ravnotako je bila končana razprava o sodnikih. Ta sekcija je izrekla mnenje, da je treba povišati plače in doklade sodnikom, za kar se je zavzel tudi namestnik ministrstva pravde dr. Žerjav. Proti temu povišanju pa je iz proračunskih razlogov nastopil finančni minister, radi česar novi zakon ne določa niti povišanja plač, niti doklad za sodnike. Na predlog ministra dr. Žerjava se je sprejela v zakonski načrt določba, da se sodnijske doklade računajo tudi v pokojnino.
Popoldne se je nadaljevala debata o zakonskem osnutku o ustrojstvu sodišč. Minister dr. Žerjav je predlagal, naj se ustanovi novo okrajno sodišče v Gornji Lendavi v področju novega okrožnega sodišča v Ormožu. Predlog je bil sprejet. Sklenilo se je tudi, naj se podaljša sodnikom in sodnoupravnim uradnikom za prvih pet let službe dosedanji redni desetdnevni dopust na 15 dni. Pri razpravi o prehodnih določbah, ki predvidevajo ukinjenje dosedanjih sodišč in novo postavitev sodnikov in sodnih uradnikov, sta podala dr. Hrasnica in dr. Polič v imenu opozicije izjavo, da smatrata to določbo za protiustav no. Minister dr. Žerjav je izjavil v imenu vade, da ne stoji na tem stališču, ker bi sicer vsaka reorganizacija sodišč pomenjala kršitev ustave, tako n. pr. ustanovitev ape-lacijskega sodišča v Zagrebu. Dr. Polič je
nja vedno boli v ospredje. Srbske ženske organizacije zato upravičeno zahtevajo, da se pri izenačenju državljanskega prava moderne dednopravne določbe, ki priznavajo ženi enakopravnost, razširijo na vso državo. Naravno je, da stoji napredno ženstvo vse države na strani srbske sestre, a tudi ostala javnost bo s simpatijami podprla pokret, katerega cili ie pridobitev važnega človeškega prava. Načelna rešitev v prilog popolni enakopravnosti srbske žene v dednem pravu se da gotovo tudi združiti z interesi srbskega seljaškega gospodarstva. kakor ie tudi pri nas kmečki običaj koristno prilagodi! absolutne norme veliavnega državljanskega zakonika posebnim interesom podeželskega ljudstva.
Krvavo obračunavanje v Bolgariji
Procesi pred vojnimi sodišči se nadaljujejo brez konca in kraja
Vojvoda Panče Mihajlov žrtev makedonskega maščevanja.
Sofija, 16. junija, r. Danes je pričela I kovim. ki so obtoženi, da so pripravi ja-___________^ _____l; Vnmiinictično i7crrpHp Priiavlienih ie
razprava proti članom glavnega odbora komunistične stranke. Veliko senzacijo je vzbudila vest, da je sodišče sklenilo postaviti pod obtožbo radi veleizdaje in sokrivde na atentatih voditelje bolgarske emigracije, med njimi Kosto Todo-rova, Obova, Atanasova, Stojanova, Ko larova in druge, ki živiio deloma v Jugoslaviji, deloma na Češkem.
Bolgarska vlada bo zahtevala njihovo izročitev, češ da so običajni morilcu Ako ne uspe, jih bo sodišče obsodilo in contumaciam.
Sofija, 16. junija, p. (Bolg. brz. agen-tura). Pred vojaškim sodiščem v Sofiji se je začela kazenska razprava zoper nekaj mladeničev, ki so člani tajne komunistične organizacije. Obtožene so tudi tri ženske. Obramba je načela vpra šanje pristojnosti vojaškega sodišča, ki pa je zavrglo ugovor in potrdilo pristojnost. Potem se je začelo zaslišava-nje obtožencev, ki jih je 30.
Pred okrožnim vojaškim sodiščem v Sofiji se je začela razprava proti članom osrednjega komunističnega odbora Sabličijevim. Banovim, Ivanovim in Iv-
li komunistične izgrede. Prijavljenih je vsega skupaj okoli 60 prič.
V Plovdivu se je začela kazenska raž prava zoper nekatere člane tajne komunistične organizacije, ki je bila v zvezi z osrednjim odborom v Sofiji Med obtoženci je tudi nekaj žensk.
Sofija, 16. junija, s. Predvčerajšnjem je bil (kakor je «Jutro» že poročalo) ubit ob 10. uri zvečer na vogalu Visoke in Gladstonove ulice vojvoda Panče Mihajlov, ki je bil svoječasno poleg generala Protogerova eden izmed voditeljev makedonskih avtonomistov. Mihajlov je bil 33 let star ter je bil znan nasprotnik Stambolijskega. Makedonski komite je izdal povodom njegovega umora komunike, v katerem Izjavlja, da je bila nad njim izvršena obsodba makedonske organizacije. Mihajlov je bil pred tremi meseci obsojen na smrt radi nravstvenega zločina, vendar pa je bil pomiloščen in bil izključen iz makedonske organizacije. Pozneje je Mihajlov postal makedonskemu komiteju vedno bolj neprijeten, radi česar je bila nad njim izvršena smrtna obsodba.
Komunisti pomorili v Kantonu 700 ljudi
Strahotne vesti o bojih na Kitajskem. — Angleška in japonska protestna nota pekinški vladi.
priznal, da je reorganizacija sodišč nemogoča brez prestavitve sodnikov. Vlada smatra, da se stalnost sodnikov ne protivl reorganizaciji sodišč, razumljivo pa je, da se sodniki, ki po novem postopanju ne dobe takoj namestitve, stavijo na razpoloženje. Opozicija tega stališča ni hotela sprejeti in je demonstrativno zapustila sejo. Vladna večina je nadaljevala razpravo in končno sprejela ves zakonski predlog o ustrojstvu sodišč.
S tem so končani vsi trije sodni zakoni. Jutri se sestavi poročilo za zakonodajni odbor in opoldne podpiše. Vladna večina je določila za svoja poročevalca radikala Le-ovca in samostojnega demokrata Tadiča, opozicijo bosta pa zastopala pri oddvoje-nem mišljenju klerikalec dr. Hodžar in za-jedničar dr. Polič._
Debata o osnovnošolskem zakonu
Beograd, 16. junija p. Dopoldne je zborovala tudi sekcija za zakon o osnovnih šolah. Na seji sta govorila dr. Bazala in dr. Hohnjec, katerih izvajanja je zelo uspešno pobijal prosvetni minister Svetozar Pribičevič. Sprejet je bil četrti oddelek in je sekcija nadaljevala svoje delo tudi popoldne.
Na popoldanski seji je sprejel minister prosvete Pribičevič predlog za izpremembo člena, ki govori o takozvanih narodnih predmetih na šolah. Minister je pristal, da na manjšinskih šolah ni treba poučevati zgodovine in zemljepisja v državnem jeziku, pač pa je na takih šolah državni jezik obvezen predmet. Člen 36., ki govori o verouku, je bil odložen, da se more minister prosvete sporazumeti s svojimi tovariši v vladi. Sprejeto je bilo nato vse četrto poglavje z nekaterimi izpremembami. Razvila se je precej dolga debata o petem poglavju, ki se nanaša na učence. Razprava je večinoma veljala oceni šolarjev. Končno je bilo sprejeto tudi peto poglavje. Jutri se seja nadaljuje. Verjetno je, da bo zakon do petka gotov za razpravo v zakonodajnem odboru.
London, 16. junija, r. V angleški poslanski zbornici je iziavil Balduin. da angleška vlada z največjo pozornostjo spremlja dogodke v Kitajski. Brezpogojna ie dolžnost, zavarovati živlienie Evropejcev, in to ne samo v kitaiskih obmorskih mestih, temveč tudi v notranjosti Kitajske.
Kakor poroča Reuter. Angliia najod-ločneiše odklan-a sumničenia kita;ske-ga zunaniega ministrstva, da je v Han-kavu prekršila zakone humanosti. Prostovoljci so stopili v akcijo šele. ko je druhal vdrla v evropske naselbine. Po neki vesti so pobesneli Kitaici ob priliki zavzetja Kantona na najbolj nečloveški način linčali 700 mož.
London, 16. junija, a. «Times» javljajo iz Hongkonga. da je zavojevanje Kantona po boljševiških četah nudilo narav-
nost strahovite prizore. Čete, ki iih vodijo ruski boljševiški častniki, so iunan-ce po položitvi orožja brez pardona vse kruto pomorile. Trupla so pometali v reko in nanesli nanje kamenje, da so se potopila. Veliko ranjencev je bilo linča-nih na ulicah. Nekatere junanske častnike so križali na brzojavnih drogih. Na ta način je bilo pomorienih naimani 700 junancev.
London, 16. junija. Angleški poslanik v Pekingu ie izročil kitajski vladi noto. v kateri je zahteval, da mora prenehati protiangleška agitacija. Japonska ie no-slala kitaiski vladi slično svarilo. Ta-kozvani krščanski general Feng je v ozkih zvezah s komunisti. Kanton imajo boliševiške čete popolnoma v svojih rokah.
-3ŠS-
Baran se preseli na Dunaj
Praga, 16. junija, s. »Narodni Listy» po« ročajo, da se bo dr. Baran preselil iz Berli« na na Dunaj, kjer bo nadaljeval svojo poli« tično propagando proti Češkoslovaški
Painlevejev povratek v Pariz
Pariz, 16. junija, s. Ministrski predsednik Painleve je davi dospel iz Toulousa v Pariz. Po njegovem prihodu se je vrš:la v eli-zejski palači seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika republike, na kateri je Painleve poročal o svojem potovanju v Maroko in o odredbah, ki jih je ireba ukreniti, da se omeji doba vojaških operacij in nevarnosti, ki so z njimi v zvezi. Predsednik Doumergue in člani kabineta so Pain-leveju izrekli soglasno svojo zahvalo.
Nova grška vlada
Atene, 16. junija, p. Nova grška vlada je stavljena takole:
predsedstvo in zunanje zadeve Mihato* kopulos;
notranje zadeve Mario; vojska Gendikas; mornarica Miaulls; pravosodje Taitseklls; finance Getsis;
socijalno skrbstvo Missirloglu; kmetijstvo Valadas; narodno gospodarstvo Papandreu; promet Carapanayotis; prosveta Spirldos.
Nova vlada, v kateri sta samo dva nova ministra Papandreu in Carapanavotis. bo nadaljevala politiko prejšnje vlade. Vlada ima zagotovljeno večino v vseh koaliranih strankah desnice. Razen tega so zagotovili vladi vsi armadni poveljniki, da se bo ar« mada posvečala izključno svojim dolžno, stim in da se ne misli vmešavati v politiko.
Atene. 16. junija, k. Nova vlada Miha. lokopulosa sc jc včeraj popoldne predstavi« la Narodni skupščini. Ministrski predse d*
nik Mihalokopulos je podal izjavo o notra» nji in zunanji politiki vlade, zlasti na go. spodarskem in finančnem polju. Po debati, ki je trajala do ranega jutra, je skupščina izrekla vladi zaupnico s 146 glasovi proti 81.
Valutni potresi
Dunaj, 16. junija, s. Francoski frank ift italijanska lira sta v mednarodnem deviznem prometu nazadovala, medtem ko zaznamuje belgijski frank majhen napredek. Kurz dinarja se je zopet zvišal, zelo pa so se skupili tudi angleški funti in dolarji.
Rim, 16. junija a. Neprestano padanje lira vzbuja v tukajšnjih političnih, zlasti pa v narodno - gospodarskih krogih velike skrbi. Danes je angleški funt narastel nad 126, s čemer je dosegel višino, kakršne doslej še ni imel. Poudarjajo, da ima to padanje lire vzrok v akciji velikega stila, ki je vprizorjena iz inozemstva tn ki jo podpirajo tudi gotovi krogi v tuzemstvu, ki kupujejo tuje devize. Danes je bila v Rimu razširjena vest, da se je obtok bankovcev hipoma zvišal za dve milijardi. »Corriere d' Itulia. zanika to vest najodločnejše ter naglaša, da je vlada pripravljena vzeti najost-rejše kazni proti razširjevalcem podobnih vesti.
Trčenje vlakov v Rumi
Ruma. 16. junija, p. Danes popoldne sta trčila na tukajšnjem kolodvoru dva vlaka skupaj. Osebni vlak št. 11 je vozil v posta« jo, ko je brzi tovorni vlak št. 42 baš dobil znamenje za odhod, dasi ni bil potniški vlak še popolnoma na postaji. Stroj osebnega vlaka je pri tem zadel s strani poševno v zadnje vozove brzega tovornega vlaka in jih precej poškodoval. Ranjen ali ubit nI bil nihče, le vlaki so imeli nad eno uro za« mude. Oblastva zo uvedla preiskavo.
Po skupščini v Sisku
Ljubljana, 16. junija. Uspeh velikega samostojno-demo-fcratskega tabora v Sisku je med blo-kaškimi novinami učinkoval tako porazno, da so se steple s številkami in s pametjo. Najimenitneje se je med njimi vsekakor odrezal «Hrvat», ki mu je triurni Svetozarja Pribičeviča v pondeljek popolnoma zaprl sapo; danes se je razmaial in napisal strahovito besen pamilet z naslovom: «Svečan pogreb zamorca v Sisku«. kateremu da je prisostvovalo 4000 Nacekov, policijskih konfidentov. iinancariev, žandarjev or-juncev itd. Tako »Hrvat« zdaj obeležuje one množice seljakov. med katerimi jih je bil znaten del bivših radičevcev. A Svetozarja Pribičeviča psu-je za zamorca, cigana, rablja, tirana, hrvatožrca. Kako pa. tudi psovke povedo marsikaj, zato je »Hrvatov« blazni pamflet še prav poseben dokument o uspehu zbora.
Tako zvana «Tipografijina štamoa«, ki zadnje čase streže zaprtemu Stipl Radiču z vsemi mogočimi tolažili ter obenem zalaga 'Slovenčeve« jasli z dnevnimi političnimi informacijami, enako napenja vse sile. da retušira vsaj naj-markantnejše črte zbora v Sisku. In se prepira kakor ciganska deca. s seboj, s številkami in svojo pametjo. «Jutarnji list«, ki se zadnje tedne naiimenitneje greje na solncu Radičeve milosti in lomi kopje za «sporazum« za vsako ceno. poroča v pondelikovi številki, da je na Pribičevičevi skupščini bilo 6000 oseb in da zato skupščina ni usnela. Njegov starikavi bratec «Obzor« je poročilo preplonkal v celoti. A nemško pisani brat «Morgen». ki istotako pripada koncernu Tipografije, sporoča sramežljivo. da je na zboru bilo «etwa 10.000 Menschen«. Ako se zna. kako so ti listi znali v poročilih o Radičevih skupščinah vnebovpijoče pretiravati in vsak tisoč Radičevih zborovalcev desetero pomnožiti, tedaj že vemo, koliko je ura bila, ako glede zbora samostojnih demokratov v Sisku morajo priznati vsai 6000 udeležencev, kar je le indirekten dokaz, da jih je na zboru bilo gotovo še enkrat toliko. Isto velja, kar se števila tiče, tudi za beograjske opozicijske organe, ki so deloma navezani na zagrebško blokaško poročanje, deloma pa sami uvidevajo, da je skrajno smešno podcenjevati najočitneiša deistva. ki so imela žive svedoke tudi iz Beograda. Srbije in drugod. Zato prinaša «Politika«, ki je sicer z vsemi simpatijami na strani opozicije, izčrpno poročilo o sisaškem zboru; smatra, da se ga je udeležilo nad 7000 ljudi in poudarja:. «Zares lepa in redka manifestacija! Ne bi dejal politična, nego na-ciionalna manifestacija, kajti vsi oni, ki so bili v Sisku. niso izgledali kot borbeni mistaši stranke, marveč so se kot narodnjaki zbrali okrog svojega voditelja. da izrazijo vero v bodočnost te države!« Odločno tudi poudarja »Politika«. da so se zbora udeležili bivši čisti radičevci. in to ravno iz onih vasi. kjer se je Radič lahko naslanjal na svoje najmočnejše organizacije . . . Dovolj karakteristično ie tudi poročanje davi-dovičevske »Pravde«. ki navaja, da se je zbora udeležilo do 7000 ljudi ter v precej stvarnem posnetku priobčuie govor Svetozarja Pribičeviča.
Naš ljubljanski »Slovenec« je svoje poročilo prejel kakor običajno iz najbolj obskurnega. anonimnega vira. In vendar mora siromak priznati, da je na shodu bilo 'okrog 6000 ljudi iz raznih krajev«. Kdai so jih klerikalci imeli toliko? Vse je bilo umetno uprizorjeno, policija je bila zelo angažirana, poroča «Slovenec». Mar bi tedai navedel resnično število udeležencev. Da bi nam lahko vsai napisal pretresljivo zgodbo o umetnem prevažanju bivših radičevcev na Pribičevičeva zborovanja in o velikopoteznih sposobnostih hrvatske policije. Toda. hvala Bogu, niti orož-ništvo niti policija ni imela nikakih zaslug za sisački zbor. ki je potekel v naj-vzornejšem redu. Pač pa so nekateri radičevski pandurji in leteči agenti imeli to zaslugo, da so z brezštevilnimi letaki' polnimi naiprostejših psovk in obupnih blaznih izbruhov proti Sveto-zariu Pribičeviču spravili mnoge selia-ke radi gole radovednosti na shod, sebe pa na obtožno klop . . . Glede Siska poroča «Slovenec«. da ie bojkotiral zborovanje, da je na hišah bilo do 30 zastav in da se zbora ni udeležil niti eden meščan. Mar tudi tistih 30 ne. ki so izobesili zastave? Laž se pobija sama. Sisak je bil v nedeljo ves v zastavah. da so vsi »tujci« (kakor »Slovenec« imenuje udeležence zbora) bili izredno prijetno presenečeni nad manife-stantnim pozdravom te nedavno tako uporne radičevske postojanke, — presenečeni tembolj, ker so meščani po vseh ulicah, z oken in na trotoarjih izražali dohaiajočim povorkam navdušeno dobrodošlico. In končno, kar je najvažnejše. «Slovenec« ne more in ne nwa miznati. da so se zbora v Sisku udeležili tisočeri bivši radičevci, sedaj odločni pristaši SDS. Naravno, da je to utajevanje povsem nesmiselno' ker se tako silna havarija Radičeve stranke m tako mogočno naraščanje SDS. kakor ga ie pokazal nedeljski zbor v Sisku, ne da utajiti z medlimi zafrkacijami. še mani pa zajeziti z lažmi in varanjem javnosti. Ves zadrti cinizem, vse nove papirnate bombe nepoboljšljivih klevet-nikov ne morejo nedeljskemu zboru v Sisku odkrhniti onega velikega pomena, ki ga ie razkril vsei jugoslovenski politični javnosti: da SDS zmagovito napreduje in samo napreduje. Radičeva stranka na naglo dirja v propast ter vleče seboj tudi ostale opozicijske des-perade.	_
Grška kriza in Jugoslavija
Glasovi grSkega tiska, — Povratek Jo-vana Markoviča v Beograd. — Pričakuje se nadaljevanje pogajanj.
Atenski listi se strinjajo v prepričanju. da je padec vlade Mihalopulosa povzročilo prekinjenje pogajanj med našo in grško delegacijo v Beogradu, kar se izključno smatra za neuspeh atenskega kabineta. Zatrjuje se- da je Venlzelos takoj no prekinjenju pogajanj poslal Mihalopulosu pismo z nasvetom, nai demisiionira. Obenem zatrjujejo grški listi, da bo tudi grški poslanik v Beogradu. Zamados, odnoklican na daljši dopust v Atene.
General Pangalos ie priobčil izredno oster članek z naslovom: «Zveze se naslanjajo samo na bajonete!« Članek je v celoti naperjen proti ministrskemu predsedniku Mihalopolosu in proti nesposobni diplomaciji, ki ie vodila pogajanja za pakt z našo državo. Vobče so predali atenskih in ostalih grških novin polni člankov, podvizajoč k zopetni upostavi pogajanj. Posebno pozornost je v Atenah vzbudil prihod pomočnika našega zunaniega ministra, Jovana Markoviča. Četudi je izjavil, da je njegovo bivanje povsem privatnega značaja. radi preselitve njegove obitelji iz Aten v Beograd, ie atensko novinstvo vseeno takoi Dripisalo njegovemu prihodu politični pomen in iznrilo upanje na skorajšnje nadaljevanje pogajanj. G. Markovič se ie včeraj po desetdnevnem bivanju v Atenah povrnil v Beograd. kjer so diplomatski krogi enako prepričani, da je g. Markovič v Atenah vsekakor imel priliko sestati se z grškimi vodilnimi krogi ter da je s temi razgovori znatno izboljšal razmerje med nami in Grčijo.
Glede Jugoslavije izražajo grške vodilne novine upanje- da bo popustila v svojih zahtevah, ki žalijo čast Grčiie. beograjska vlada, pravijo atenski listi, ni zahtevala samo novega razširienia solunske cone ter izročitve proge Gjev-gieliia-Solun, marveč tudi ozemlje v pasu okrog navedene proge in solunskega zaledja. Grška vlada, pravijo listi. je že pokazala voljo za razširjenje solunske cone. za zasiguranje tranzitnega prometa in za uporabo svobodne cone ter solunske železnice tudi v svrho vojaškega preskrbovanja Jugoslavije v miru in vojni.
Vobče se v grškem tisku opaža znatna popustljivost in propaganda za skorajšnje nadaljevanje pogajanj. Dokaz, da posredovanje Francije in Anglije v Atenah ni ostalo brez učinka. A kakor zdaj po povratku Jovana Markoviča prihajajo iz Beograda vesti je treba vsekakor pričakovati, da se bodo pogajanja v kratkem in uspešno nadaljevala.
Josip Krepelka umrl
Zagreb. 16. junija.
Iz Gruža poročajo, da je včeraj tamkaj umrl bivši poslanec v hrvatskem saboru Josip Krepelka, odličen član nekdanje hrvatsko - srbske koalicije in velik borec za jugoslovensko idejo. Josip Krepelka je bil doma iz Končanice pri Daruvaru ter je težko obolel na iz-etu v Dalmacijo in se je moral podvreči operaciji v Dubrovniku. V daruvar-skem okraju so se že pred leti naselili Cehi, ki so se odlikovali s svojim umnim gospodarstvom. Njihova največja vas je Končanica in tu se je kot vodja zlasti odlikoval Josip Krepelka, ki je kot navdušen Slovan sodeloval v političnem življenju svoie nove domovine. Za Khuenovih časov je stopil s svojimi sorojaki v vrste nacijonalne opozicije, z njegovo pomočjo se je daruvarski okraj obvaroval madžaronstva. Krepelko so radi njegovega narodnega mišljenja avstro - ogrske oblasti neprestano prega-niale. Tudi med vojno ie moral mnogo trpeti. Leta 1908, je bil v boju hrvatsko-srbske koalicije proti banu Rauchu izvoljen v sosednem hercegovskem okraju za poslanca. V Jugoslaviji je navzlic stalni bolehnosti z vnemo in navdušenjem zastavljal svoje sile za ideje jugoslovenske demokracije.
Bodi ohranjen navdušenemu boritefiu demokratske stranke časten spomin.
Pobijanje nepismenosti v Bosni
Med vsemi kraji naše države je nepismenost največja v pokrajinah Bosne in Hercegovine. Mnogo odgovornosti za kulturno zaostalost dežele nosi pač bivša avstro-ogrska monarhija, ki je skrbela zato. da je ostalo ljudstvo v notranjosti zemlje prepuščeno samo sebi, dočim je namestila po središčih dežele svoje uradnike ter se bahala s svojo nemško upravo. Rodoljubi, ki so videli žalostne posledice tiste politike' so že takoj po prevratu sklenili, da pomagajo izboljšati domače razmere. Srezko poglavarstvo v Banji Luki je že lani sklenilo, da se imajo prirediti povsod v banialuškem srezu, kjer le razmere dopuščajo. analfabetski tečaji, na katerih bi se mladina vsaj za silo naučila čitati in pisati.
Organizacija analiabetskih tečajev je bila poverjena narodnemu učitelju gospodu Ivanu Sušcu. ki se je posvetil delu z vso ljubeznijo. Dasi ni imel na razpolago obilnih sredstev, vendar se mu je posrečilo v razmeroma kratkem času doseči krasne uspehe. Naučil je čitati in pisati ter računati nad 2000 otrok iz banjaluške okolice.
Prošlo nedeljo se je vršil javen izpit bivših analfabetov v banialuškem parku »Borik*. Po zelenih tratah ie posedlo ta dan nad 400 dečkov v kmetskem ob-i lačilu s svojimi učitelji. ki se rekruti-
rajo večinoma iz preprostih kmetov in delavcev. Skušnji na prostem je prisostvoval banjaluški veliki župan Marko Novakovič. general Viorovič. posebni odposlanec prosvetnega oddelka iz Sarajeva. predstavniki raznih kulturno-prosvetnih ustanojj ter izredno veliko število domačega prebivalstva. Seljaki so posedli do travi kakor vojaki in so čakali, kdai bodo pozvani, da Dokažejo svoie znanje pred komisijo. Izpiti so trajali več ur. Uspehi so bili presenetljivi in so iznenadili vse navzoče, laike in pedagoge. Veliki župan Novakovič je v svojem zaključnem govoru poudarjal' da bo ta način pobijanja analfabetizma podpiral z vsemi svojimi močmi, kajti Suščev sistem se je izkazal kot izvrstno sredstvo za širjenje prosvete v zapuščenem ljudstvu.
Stvarni uspeh tečaiev učitelja Sušca je mogoče nravilno oceniti šele tedai. če pomislimo, da pohaja osnovne šole v banjaluški okolici jedva 1112 otrok, da se ie pa izobrazilo v analfabetsk;h tečajih v kratki dobi štirih mesecev nad 2000 ljudi. Banialuška mestna občina je sedaj votirala 20 tisoč dinarjev kapitala za nadalino širjenje pismenosti v zemlji. Veliki župan za Banjo Luko in okolico pa je sklenil napeti vse sile. da se ta plodonosna metoda uvede v celem njegovem področju. Tako bo polagoma tudi bosansko ljudstvo rešeno teme neznanja in deležno začetnih plodov civilizacije.
Politične beležke
+ Spletke in morala. »Slovencu« ne diši napredovanje samostojnih demokratov, a prav tako ga z zavistjo prevzema že sama možnost, da bi radičevci zlezli v vlado. Zato se je lotil intrigi-rania na vse plati. Ogromni uspeh ne-deliskega zbora SDS v Sisku proglaša za »velik pribičevski švindel« (prelepa slovenska beseda, gospodje škofovski puristi!). Nadalje objavlja pretresljivo vest, da sta zagrebška radikala dr. Pe-loš in Supib šla v Beograd tožit samo-Stoine demokrate, a ju gosp. Pašič še ni utegnil sprejeti! In končno priobčuie »Slovenec« nedolg uvodnik, preplonkal v celoti iz »Narodnega Jedinstva«. ki je po niegovem glasilo Hrvatske zajedni-ce, menda v Kanadi. Ampak je v tem uVodniku čisto interesantno povedano, da je politična morala pri nogaianjih radičevcev za vstop v vlado daleč zaostala i i sploh da mora politika Hrvatov (se pravi: radičevcev) vsekakor fmeti svoio moralo. Torei je sedaj nima. In to »Slovencu« tako imponira, da tudi svoje bralce informira o pomanjkanju morale. Take reči se pač rade čitajo tudi v politiki. Posebno v opozicijski.
+ Gospod Pucelj pod novo firmo. G. Puceli se je, kakor vse kaže, odločil likvidirati SKS ter prenesti svoj politični posel na novo firmo. Govori se, da je skupno z g. Prepeluhom ustanovil novo stranko pod imenom Zveza podeželskega ljudstva. Te dni baje izide poseben proglas te »Zveze«, o kateri bo torej še prilika spregovoriti.
+ Nova mnenja o »sporazumu-'. Kakor poroča zagrebški «Večer« ,je uredništvo radičevskega «Doma» otvorilo anketo o akciji sporazuma, da spozna mišljenje svojih seljakov in da čuje besedo hrvatskega seia. Prejelo je že nekaj odgovorov in jih priobči v najnovejši številki »Doma«. In pomislite, gospodje politiki, vsi ti odgovori radičevskih seljakov baje dokazujejo, da je politika HSS docela v skladu z mišljenjem hrvatskega seia. Istinu reci. pa uteci! Najuvidevnejši hrvatski seljaki izražajo svoje mnenje s tem, da se priključujejo SDS.
+ Zopet nov velikosrbski načrt je razkril zagrebški »Hrvat« in obstoja v nastopnem: Njegovemu dopisniku je izjavil neki beograjski politik, da ministrstvo za agrarno reformo nima zgolj gospodarskega značaja, marveč tudi veliko, obsežno in delikatno nacijonalno - politično misijo. Kajti poleg dobro-voljcev in četnikov je treba kolonizirati tisoč srbskih obitelji iz Grčije, ki žele v Jugoslavijo, in istotako tisoč srbskih obitelji iz Madžarske, ki so tam nezadovoljne. <Hrvat» po tem razgovoru zaključuje, da je ministrstvo za agrarno reformo izrecno političen resort, ki ima nalogo, po velikosrbskem načrtu raz-meščati Srbe Po državi. Njemu bi očividno bilo ljubše, da ostanejo, kier so. pa makar na žerjavici. Ni izkliučeno, da »Hrvat« še povračanie izseljencev iz Amerike. Francije in Vestfalije proglasi za kak velikosrbski manever.
+ Republikanski pozdrav. — Pavle Radič je. kakor znano, izjavil, da se njegova stranka odreka republike in priznava vse obstoječe stanje. Tako govorijo v Beogradu in na zunaj. Za pristaše pa so ostali isto, kar so bili prej. Dne 9. junija so bili vsem dolžnikom »Doma« razposlani opomini za plačanie naročnine. Na nekatere pošte je prišlo kar na stotine takih opominov, in sicer v odprtih kuvertih. Opomini končujejo takole: »S hrvatskim seljačkim republikanskim pozdravom.« Nekaj izvodov teh opominov so bivši radičevci poslali direktno uredništvu »Reči«, da poslu-žijo za dokument iskrenosti Pavla Radiča in vobče radičevskega vodstva.
+ Imeniten zagovornik sporazuma. V »Hrvatu« priobčuie narodni »zastup-nik« Ivan Kraljič dolgo klobaso o 'sporazumu«. Pravi, da ga ljudje povsod izprašujejo' zakai ni nič s sporazumom Toda odgovor ie deloma lahak. deloma težak. Lahak zato. ker se današnja vlada korupciionistov boji. da ne bi v vlado prišli čisti in pošteni liudje. Težak pa zato. ker gospod Kraljič nima v nadaljnjem ničesar drugega povedati kakor nekatere ginljive zgodbe iz mestne
uprave v Koprivnici kjer je bfl svoj-čas župan ravno on. Ivan Kraljič. A kakor poroča «Riječ». ie bil suspendiran zato. ker je preiskava dognala, da je izvršil sleparijo pri žrebanju mestnih zastopnikov ter še nekatere manipulacije v mestnem gospodarstvu, radi česar pride v roke državnemu pravd-nlku. In tak možakar razglaša, da se sedanja korupcijonistična vlada boji »čistih in poštenih'ljudi« in sporazuma. Čudni tipi!
Po svetu
—	Ratifikacija pcljskcučeškoslovaške fr* govinsks pogodbe. Poljski ministrski svet je v ure do ratificiral trgovinsko pogodbo, sklenjeno med Poljsko in Češkoslovaško.
—	Cesar Viljem na letovišču. Bivši nem« ški cesar Viljem bo odšel preko poletja na letovišče v Nordvrijk. To je prvi slučaj po njegovem interniranju v Doornu, da se mu je dovolilo izpremeniti bivališče.
—	Iz bolgarskega pekla. V četrtek je bil v Sofiji obešen zarotnik Bcrčemlijev, ki je bil skupno s Francozom Gegerom in Frane cozinjo Nikolovo obsojen na smrt. Obesili so ga istotam kakor Fridmana in ostale. Ne daleko od Sofije so našli truplo znane« ga pesnika Mileva. T-upIo je strašno raz« mrcvarjno. Istotako so med Plevnom in Lovcem našli truplo enega izmed glavnih faktorjev zemljedeljskega saveza, Matova, o katerem so oblasti trdile, da je bil ustre« ljen ne begu. Njegovo razmrcvarjeno trup« lo pa dokazuje, da je Matov bil zverinsko ubit, ker se mu ni mogla dokazati nikakr krivda.
—	Frer.coska mornarica v Napol ju. Kon» cem tega meseca bo obiskala francoska mor narica italijanske vode in se najprej ustavila v Napolju.
—	Dunaj pod hakenkrajclerskim teror: jem. V avgustu bi se moral vriiti na Duna« ju svetovni židovski kongres. Proti teme pa so začele silovito propagando dunajske organizacije Hackenkreurierjev, Id groze. da bodo kongres z oboroženo silo preprečile, ako g« sklicatelji sami ne odpovedo. Avstrijska vlada si proti temu terorju ne upa nastopiti, kar je izzvalo v velikem sve« tovnem časopisju, ki je seveda večinoma v židovskih rokah, ogorčene proteste. Ker imajo židje v svojih rokah tudi svetovni kapital, utegne Avstrija »e prav neprijetno občutiti posledice hakenkrajclerske bo je vi-tosti.
__Nemškoipoljska carinska vojna. Go--
spodarska pogajanja med Nemčijo in Polj« sko so po mnenju poljskih političnih kro* gov došla na mrtvo točko. Nemčija je sta« vila celo vrsto političnih zahtev, ki jim polj ska vlada ne more ugoditi. Radi tega obsto* ja nevarnost, da se bodo pogajanja preki* nila in da nastane med Nemčijo in Poljsko carinska vojna.
Jugoslovenska prostozidarska slavnost v Parizu
P a r iz, 9. junija.
V soboto sta priredili dve pariški prostozidarski loži «Grand Orient de France »in »Grande Loge de France» slavnostni večer pod geslom bratstva narodov v palači prvoimenovane lože v Rue Cadet. Predsedoval je general Peignč, eden šefov francoskega gene-« ralnega štaba za časa svetovne vojne. Kot prvi govornik je nastopil g. Dušan Tomič, šef beogradskega dopisnega urada v Parizu, član drugoimenovane lože. Govoril je o osvobojevalnem delu prostozidarstva v Srednji Evropi in na Balkanu in podal pred vsem točno sliko stanja prostozidarstva v pokrajinah Jugoslavije od početkov v 18. stoletju pa do današnjih dni. Izvajal je med dru-
gim:	x a
»Le malokomu je znano, da so že naa sto let pred svetovno vojno delovale prostozidarske lože po vsej Evropi, predvsem pa v Franciji in v slovanskih deželah bivše Avstro-Ogrske na to, da se narodi dvojne monarhije osvobodijo robstva, da se ta državni nestvor uniči. Zato je tudi bilo prostozidarstvo v tej državi prepovedano, a je kljub temu tajno delovalo naprej. Lože so že obstojale pred svetovno vojno v Beogradu in v Zagrebu. Člana teh lož sta bila me drugimi tudi dva hrvatska katoliška in dva srbska pravoslavna škofa. Počastiti imamo spomin teh mož, ki niso delovali v smislu verske nestrpnosti, temveč so stali na stališču višjega prostozidarskega ideala bratstva narodov ln pripravljali tako veliki dan ujedinjenja Jugoslovenov.
Po končani vojni sc je L 1919 ustanovila v Beogradu »Velika loža jugoslovenska«, ki ie najmočnejša loža v naši kraljevini in v Srednji Evropi sploh. Velik del naših najbolj znanih političnih in drugih osebnosti je včlanjen v njej. Med umrlimi jugoslovenskimi prostozidarji omenimo: Dositeja Obradoviča, najslavnejšega srbskega slovstvenika in reformatorja, ki je bil tudi prosvetni minister; Simo Milutinoviča. Lazaria Pa-čuja: londonskega poslanika Gavrilovi-ča; muzika Mokranjca, pedagoga Davorina Trstenjaka i. dr. Beograjska loža je med drugim ustanovila in vzdržuje mnogo ljudskih šol. dom za onemogle starce in dom sv. Jurija za invalide.
Ideal francoskih in jugoslovenskih prostozidarjev — je zaključil g. Tovič — je iskreno sodelovanje Francije in Kraljevine SHS za svobodo, bratstvo in enakost vseh narodov.
Za g. Tomičem. kateremu je prisotno jugoslovensko in francosko občinstvo navdušeno ploskalo, je govoril g. Andrč Lebey, član lože »Grand Orient de France«, o Franciji in narodih Male antante. Dejal je. da sta Velika in Mala antanta dve državni zvezi, ki garantirata mir v Evropi. Prva na zapadu, druga na sredi in na vzhodu vzdržujeta
ravnovesje pod okriljem Zveze narodov. Cilj prostozidarstva je, poglobiti in utrditi te zveze v prosneh in procvit človeštva. Kar se tiče Male antante in njenega razmerja do Velike, predvsem pa do Francije, govornik mirno gleda v sodočnost. Kliub vsem težavam sta mu v zadnjem času dve dejstvi iasno pokazali, da je njegov optimistični pogled v bodočnost opravičen in ti dve dejstvi sta: moč in nerazdeljivost, ki io je pokazala zadnja konferenca Male antante in lepi uspeh francoskega dne v jugoslovenskih šolah, ki je pokazal, da spomin na skupaj prebite strašne čase v srcu jugoslovenskega naroda ni umrl, kakor tudi ne hvaležnost napram Franciji, ki je skozi leta redila, oblačila in poučevala jugoslovensko bedno deco v pregnanstvu. Danes in vedno mora biti med Veliko in Malo antanto isti sporazum in isto naiiskrenejše sodelovanje, kot leta 1914.
Govorom je sledil umetniški del večera. Sodelovali so člani pariške velike opere, komedije in drugih gledališč, od jugoslovenskih umetnikov pa dve znani gospodični.
Večeru je prisostvoval velik del jugoslovenske kolonije v Parizu, kakor tudi veliko število našega dijaštva.
Razstava slikarja Trstenjaka v Parizu
Pariz, sredi junija.
Naš štajerski rojak. akademični slikar gosp. Ame Trstenjak, ki je zlasti Mariborčanom dobro znan od uspele razstave pred dvema letoma, ie otvoril te dni v galeriji Carmine, v Seineskj ulici Latinskega H<raja. kolektivno izložbo svojih del.
Mladi umetnik, ki je študiral najprej v Gradcu in dovršil nato slikarsko akademijo v Pragi, se je lani naselil v Bourg - La - Reine pri Parizu, v prijazen bohemski ateljč onkraj velikome-stnega pljuskanja. Mesto luči, veliko središče sodobne umetnosti in neprecenljiv muzej večne klasike, ki izredno plodno vplivalo nanj. Priča nam to njegova razstava. Trstenjak se je zelo izpopolnil, poglobil, dvignil.
Razstavil je oljnate slike, akvarele in lesoreze, vkup 52 del. Od oljnatih slik vzbuja posebno pozornost »Brezdomci«, prizor iz pariškega predmestja, potem »Kot v ateljeju* jn »Ob oknu», dva momenta iz umetnikove delavnice. Uga ia tudi »Ženski akt» z zabrisanimi. medlimi konturami. V akvarelu je Trstenjak dal najboljše, tu ie pesnik prelivajočih se barv. toplih linij, zanimivih su-ietov. Ima zlasti poetične poglede iz Bretanije (FLaistere). morje, stare, ve-gaste uličice, tesne prekope s plahimi ladjicami, in prizor iz Pariza, od Seme, NotreDame iniz starega Montmartrea, ki že skoro izumira, od montmarterske-ga griča, pod katerim zvečer v šumu in žarkih utripa prostrano pariško mesto. Nekaj razstavljenih stvari je nastalo že v Pragi in na potovanju po Jugoslaviji (scene iz Mostarja, Gruža itd.). Portreti so dobri- verno zadeti. Posebno pažnjo'zasluži »Sin človekov«.
Pariško časopisje zelo pohvalno ome-nia Trsteniakiovo razstavo. V »Ame Gauk>ise« piše kritik Louis Aurenche tako - le: «Galerija Carmine nudi to pot dela mladega jugoslovenskega slikarja. včerai še nepoznanega Antona Trstenjaka. ki se nam razodeva močnega umetnika. Portret dekleta, tako solidno zgrajen in čigar barve so tako resnične, lesorezi s,preciznimi arabeskami in predvsem vrsta akvarelov z iakimi prividi, nežno barvitostio in jasnimi linijami, svedočiio krepak talent. Govorili bomo prihodnjič še več o tem umetniku, za enkrat pa živahno poživljamo bralce, da naj si gredo ogledat zanimivo razstavo.«	P. K—n.
Iz Primor ja
•	Kraljeva spominska plošča v Sežani. Tudi Sežana na Krasu dobi spominsko plo* ščo, ki sc letos vzida na čast italijanskemu kralju, ki jc posetil Sežano pred tremi leti. V občini pa jc nastal spor radi napisa na spominski plošči. Občinski tajnik dr. Sisgo* reo namreč zastopa mnenje, da mora biti napis na plošči dvojezičen, italijanski in slovenski, zdravnik dr. Ciraolo pa se te« mu protivi in zahteva napis samo v itali« janskem jeziku. Slovenski domačini so pri* spevali za ploščo težke denarne vsote, se« daj pa se Italijani upirajo celo nedolžnemu napisu v slovenščini.
•	Lanski izvoz sadja iz Goriške je dose« gcl tri milijone lir denarnega prometa. Predvojna višina izvoza iz Brd in Vipave s tem še ni dosežena, toda upati jc, da si naš kmet vendarle polagoma opomore.
•	Smrt pod strojem. 451etni Anton Per« šolja jc bil v nedeljo zaposlen pri delu v tovarni cementa v Anhovem. Po nesreči je prišel s svojo obleko stroju preblizu. Jermen ga je zgrabil, zavihtel in treščil ob tla ter mu zlomil hrbtenico. Ponesrečenca so prepeljali v goriško bolnišnico.
•	Stekel pes je oklal 271etno Marijo La« pajnetovo iz Masor pri Cerknem. 2ensko so morali odda"ti v Pasteurjev zavod v Pa* dovl.
•	Videmski slovenski dijaki v Idriji. Na binkoštno nedeljo sta tekmovali v Idriji moštvi dijaškega športnega kluba iz Vidma ln domači športniki. Izid nogometne tekme je bil 4 : 1 (3 : 1) v prid IdriiČanom. Po tekmi se je vršil izlet mladine v idrijsko okolico. Dijaštvo je ves čas prepevalo sle* venske pesmi.
•	Šestdesetletnica zavednega slovenskega rodoljuba. Dne 12. t. m. je praznoval no« tar g. Artur Lokar v Ajdovščini 60!etnico svojega rojstva. G. Lokar je zaveden na* rodnjak, značajen mož, plemenit človek in dobrotni podpornik vseea, kar je slovansko. N« mnoga letal
Ugodnosti za potovanje na Jadran
Vsa propaganda za okrepitev tujskega prometa v Jugoslaviji velja letos našemu Jadranu. Ministrstvo notranjih del je storilo vse, da olajša zlasti dopo-tovanje iriozemcev v našo državo. Ukinilo je dosedanje visoke takse za vizume. odpravilo prošnje, ki si se reševale v Beogradu po cele meser* in je poenostavilo postopek s potnimi listi na meiah naše države.
Poleg teh olajšav, ki veljajo inozemskim potnikom, je izdalo prometno ministrstvo celo vrsto ugodnosti, ki omogočajo poset jadranske obale, na njej ležečih krajev in dalmatinskih otokov. S službenim spisom št. 13.441/25 je prometni minister dovolil, da se lahko vozijo potniki na Jadran za polovično ceno, če se izkažejo, da so na Jadranu prebili vsaj 14 dni. Obiskovalec morja kupi pri odhodu v kopališče ali letovišče vozno karto do Sušaka, Bakra, Plase Šibenika, Splita, Metkoviča. Gru-ža ali Zelenike zadrži vozni listek do povratka in ko potuje po vsaj 14dnev-nem odmoru na enem mestu nazaj, zahteva od magistrata, občinskega poglavarstva ali kopališke uprave potrdilo, da je prebil določeni rok. Za Split in okolico izdaia ta «uverenja» Primorski savez za unaoredienje turizma (Potniški urad na Peristilu), drugod — mestne občine, občinska poglavarstva, kopališke uprave in društva za tujski promet.	.........
Ta ugodnost velja od 1. jumja dalie. Ko ima obiskovalec Primorja tako iz-kazilo v rokah, se predstavi ž njim pri postaini blagajni. Ta pritisne na vozni listek žig in vožnja za povratek je poravnana.
Poleg državne železnice gredo potnikom na roko tudi naše parobrodne družbe. Jadranska in Dubrovačka Plo-vjtba sta znižali cene za prevoz tujcev. Kdor kupi na Sušaku karto za vožnjo tia in nazaj do Šibenika, Splita, Hvara, Korčule, Graža. Ercegnovsga. Kotora, Makarske ali Metkoviča. dobi popust, in sicer: za karto v prvem razredu 30 % za karto dragega razreda pa 15 % na brzovoznih progah. Karte pa veljajo samo za mesec dni Slične tour-retour karte se dobe tudi za vpžnje v Albanijo m na Grško s Sušaka, Sibe.n-ka. Splita, Graža in Kotora. Karte veljajo takisto mesec dni Enake ugodnosti dobi potnik', ki nastopi svoje potovanje v Tr^tu To olaišave dovoljuje Jadranska Plovitba. Dubrovačka Plovitka fi voločila na svojih ladjah naslednje ugod nosti: 30 % popusta za karte I. razreda r.a vseh progah; 50 % popusta državnim uradnikom in nameščencem ne glede nato, če potujejo službeno ali zasebno. Vojaštvo uživa olajšave, ki mu pripadajo po činu. 50 % popust ie do-volien ria ladjah Dubrovačke Plovitbe tudi duhovnikom in dijakom v I. in II. razredu.
Gotove ugodnosti veljajo poleg tega za skupine po pet oseb, ki potujejo sa-mo v eno smer. Te doba v prvem m drugem razredu 25 % popusta Pri vož-
nii.
V Dalmaciji upravičen« sodijo, da bodo te potne olajšave zelo ugodno vplivale na razvoj tujskega prometa na našem Jadranu. Sedaj imajo važno besedo še lastniki penzij, hotelov. sr>sti-len in restavracij ter prenočišč. Ker je letos v tem ozira konkurenca sosednjih držav, posebno Italije, zelo ob-
so zopet na izbiro izgotovljene naj-novješe promenadne toilete.
Modni atelje M. Šare, Ljubljana
Kongresni trg 4-1.
čutna, je pričakovati, da bodo Dalma-ti.ici z gosti kulantno postopali. Saj končno zavisi od tega vse njihovo gmotno blagostanje.
Kobilice v Hercegovini
Že sveto pismo omenja kobilice kot veliko nadlogo. To resnico so v zadnjih letih posebno preskusili hercegovski kraji, kjer so kobilice požrle še tisto malo trave, kar je rodi kraška zemlja. Posebno so trpele pod navalom kobilic občine Gnojnice, Jasenica, Rodoč, Mil-koviči, Kruševo, Knešpolje in druge. La ni in predlani so kobilice prišle celo do Mostarskega Blata in sedaj gredo naprej.
Iz okolice Mostarskega Blata se kobilice trumoma vale proti jugu v Brot-njo. Prvi naval se je posrečilo lani kmetom odbiti, toda zalega s tem ni izginila. Odrasle kobilice so izlegle nešteto jajčec, iz katerih prihaja letos novo zlo, ki se ga domačini silno boje.
Znano je, da so kobilice naravnost strašne, kadar se spravijo na delo. Nekaj let zaporedoma so uničile v Črni gori vso setev. To se je enkrat zgodilo tudi v nekem delu Hercegovine. Radi tega poživlja domače časopisje v Bosni oblast, naj priskoči ljudstvu na pomoč v borbi zoper kobilice. Če bodo merodajni činitelji pustili, da zrastejo kobilicam krila, potem bo vsak boj zaman. Sedaj se jih še da uničiti s strupenimi plini in drugimi sredstvi, pozneje, ko se razplode, pa bo z njimi velikanski križ in težava.
Kaj je s Falsko elektrarno?
Maribor, 15. junija.
Dolgo časa smo vsi brez izjeme peli čast jn hvalo Falski elektrarni in jo povzdigovali do neba. Nekako od lanskega leta naprej pa se neprestano množijo prtožbe nad večnimi neredi pri tem ve-lepodjetju, čegar vodstvo očividno ni na višini. Komaj malo zagrmi, že je ukinjen električni tok in dostikrat po cele ure iščejo napake, ali pa postavljajo podrte drogove. Jasno je, da neviht in bliskanja Falska elektrarna ne more preprečiti, če pa vodstvo vidi, da se mu ob vsakem najmanjšem viharju podiralo drogovi in s tem spravljajo v nevarnost človeška življenja, potem bi sposobni strokovnjaki v teku let že lahko onemogočili takšne zapreke in nadomestili slabe drogove s trpežnejšimi in zadostno fundiranimi. Saj dela podjetje s švicarskimi franki električni tok pa tudi dovolj drago oddaja.
Upoštevati je treba, da imamo zlasti v industrijskih podjetjih radi nenadnih in nenapovedanih prekinjeni toka sjedi dne ogromno narodnogospodarsko škodo. Nesigurnost glede trajnosti toka ovira razvoj podjetij, ker se ne morejo zanesti, da bodo lahko obratovala z električnim tokom, čegar vpeljava^ stane mnogo denaria. Toliko odvišnega kapitala danes nihče nima, da oi se mogel istočasno opremiti s plinom in premogom. Nevolia v gospodarskih krogih je že davno dosegla vrhunec in je že skrajni čas, da se izvrši temeljita reme-dura in da posežejo vmes naše oblasti, ker je Pri stvari prizadeta v obilni meri tudi država. S tako velevažnim podjetjem tik ob meji ne smejo operirati poljubno in brez oblastne ingerence v našo škodo inozemci. Škode, ki jih naprav Ija našemu gospodarstvu neprestano prekinjenje toka v delovnem času, nihče ne oovrne, najmanje Falska elektrarna. Prizadeti pa so podjetniki in delavci.
Minulo nedeljo smo imeli majhno nevihto, električni tok pa je bil od poldneva do večera trikrat prekinjen. Gledališče je moralo z začetkom predstave zvečer čakati pol ure. Se predno so nato odigrali prvo dejanje »Ugrabljenih
ELITNI KINO
Matica
Telefon 124. Predstave ob: 4., 7. in 9. uri. Umetniški orkester vseh predstavah.
pn
Kadar London spi — Na dnu morja — Boj z leopardom — Sahara — Slavnostno kronanje v Numidijl — Ljubezen čez vse To so glavni momenti drugega dela senzacijor.alnega filma
Skrivnostno bodalo
v glavni vlogi predrzno-smeli
- Eddie foSo -
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji: j
Ljubljanska opera
Sreda, 17.: «Bagdadski brivec®. C. Četrtek, 18.: «Hoffmannove pripovedke^.
Poslovilni večer Hugona Zatheva. Izv. Petek, 19.: «Glumači», «Cavalleria rustica« na». Gostovanje Marija Šimenca. Preda stava na čast udeležencev veterinarskega kongresa. Izv. Sobota, 20.: «Bagdadski brivec«. E. Nedelja, 21.: Zaprto.
Pondeljek, 22.: «Hoffmannove pripovedke®. F.
Zagrebška opera ie vprizorila (ke 13. junija pred razprodano hišo Gounodovega »Fausta«. V naslovni vlogi je nastopil ruski tenorist Skupjevski, Mefista pa je kreiral Zalevfski, Margareto je pela gospa Gjungjenac.
Iz zagrebškega gledališča. V operi gostujejo ruski umetniki ga. Ivonyjeva ter stujejo ruski umetniki: ga. Ivonyjeva ter gg. Skupjevski in Zalewski. V torek dne 16. je bila na sporedu Musorgskega opera »Boris Godunov« z Zalewskim v naslovni vlogi ter s Skupjevskim kot Samozvancem.
Sabink» so že zopet ugasnile luči po mestu in tako so morali predstavo, ki je bila k sreči radi cirkusa zelo slabo obiskana- sploh odpovedal Po kavarnah so ljudje ždeli pri svečah. Mesto so razsveljevali samo avtomobili, ki so se v precej gostih presledkih vračali iz okolice. Nedavno smo opozorili mestno podjetje, naj z ozirom na slabo funkcijo-niranje Falske elektrarne na državnem mostu radi javne varnosti pusti za rezervo tudi plonovo razsvetljavo. Naše svarilo se je že 10 par tednih izkazalo za potrebno, vendar pa mestna uprava nasveta ni upoštevala in tako se vršil v nedeljo zvečer izredno živahen promet čez državni most brez "sake razsvetljave. Tokrat k sreči tema ni bila velika. Kaj pa bo v drugič, ko ne bo mesečine, posebno v zimi. ko so Dolzka ledena tla? Kdo bo odgovarjal za nesreče? Iz navedenega je razvidno, da povzroča Falska elektrarna s svojimi r-Hostatki na vs? strani ogromno škodo.
Gospod Betetto je pel starega Pimena. V petek dne 19. junija se poje Borodinov »Knez Igor« z go. Ivonyjevo v vlogi Jaro-slavne in Skupjevskim v vlogi Vladimira. — Dimitrijevičevo »Pirovanje«, ki se daje v drami, je drama dobe po svetovni vojni. Odigrava se v beograjskem miljeiu, kjer se povojna generacija udaja besnemu karnevalu materijalizma. Mrtveci so pozabljeni. Olga Maričeva, lepotica, ki je služila kot bolničarka za časa vojne in se je s svojim lazaretom prerlla skozi Albanijo, se je vrnila domov. 1 njo je prišel slikar Cvi-jetič, s katerim imata za seboj burno preteklost. Slikarjev talent je postal Olgi ideal. za katerega ona žrtvuje vse. Med tem začuti Cvijetič, da propada od sladostrast-ja. Loti se ga globok stud nad vsem, kar mora doživljati. Misli celo na samomor, na bla-znost in končno zbeži Olgi. Ta pa, iz-gubivša poslednjo iluzijo svojega življenja, se vrže v bučni vrvež življenja v barih, kjer segajo vsi moški po njenem lepem telesu, polnem dražesti in čarov. Ko je že na robu. propada, se sreča s svojim možem. Spoznanje greha jo v jasnem trenutku ob-sverli in reši pogina. »Pirovanje« ima mnogo značajev iz povojnega beograjskega mi-
□□nnDaDcmiiamimninjD
I Šantung svila
v vseh barvah
□
m- Din 95"-
Redka prilika!
P. EHAGDIČ
Prebrisan lažizdravnik
Mi še dolgo tega, ko smo pisali o pustolovcih. da jih imamo dovolj tudi med Slovenci, domačih, ki poskušajo živeti na cenen način na račun svojega bližnjega. Takrat smo govorili o bivšem Amerikancu, ki je v povojni dobi in vse do aretacije, ki se je izvršila zadnji čas. ogoljufal več trgovcev za ogromne vsote, naposled pa si še v zaporu na lahek način prislužil okrog 70 tisoč Din. Neki lopov se mu je zaupal ter mu izpovedal, da je pred časom oropal nekega potnika, denar pa skril v domači hiši v postrešju. Dotični pustolovec si je to seveda dobro zapomni! in ko je prišel na prosto, je stopil do roparjeve domače hiše ter pobral izza bruna v podstrešju celotni znesek. Danes imamo opravka zopet z drugačnim tipom pustolovca. V kamniškem okraju je bil zadnje čase vrlo upoštevan in iskan kot izvrsten zdravnik neki mlad človek, ki se je potrudil do bolnika tudi v najoddaljnejšo vas. Liudje so mu zaupali brezpogojno in ga hvalili na vse pretege.
Stvar je bila naslednja: V ljubljanski splošni bolnici se je pred kratkim zdravil radi zastrupljenja krvi posestnik J. Miš iz Gorjuš v kamniškem okraju. Okrog njega se je vedno sukal bolniški sirežaj Anton Šuligoj. mlad. čeden dečko vljudnega vedenja. Bil je seveda oblečen v bolniško belo haljo in Miš ga je menda klical za doktorja. Po preteku par dni je moral Miš oditi iz bolnice, ob slovesu pa je naprosil gospoda »doktorja*. naj ga pride prihodnjo nedeljo vendarle še enkrat prevezat- in sicer na njegov dom. Šuligoju je doktorski naslov neznansko ugaial. V nedeljo se je oblekel v svojo najboljšo obleko in se odpeljal na 'doktorovanje«. V Domžalah ga ie Miš že pričakoval in zavila sta v neko gostilno. V gostilni se je Šuli-goj predstavil kot zdravnik dr. Otmar Oblak ter Mišu prevezal rano. Občudujoč njegovo spretnost je gospodar nenadoma občutil bolečine v prsih. «Doktor» — ves uslužen — je bil takoj pripravljen, da ga preišče, kar se je tudi na mestu zgodilo. Med trkanjem na moževe prsi je šinilo v glavo tudi njegovi ženi. da se ne počuti popolnoma zdrava. Potipal je za žile tudi njo in ii na koncu izročil recept. Obenem ji je takoj tudi izročil nekake zdravilne krogljice proti slabokrvnosti. Za ordinacijo si je zaračunal 300 Din. se odpeljal in se nato zabaval za pošteno zasluženi denar zvečer po raznih ljubljanskih gostilnah. Vloga zdravnika mu je pričela čimdalje boli ugajati in odtlej se je vozil v II.
razredu skoro vsako nedeljo, oa tudi med tednom proti kamniški strani, kjer je njegovo izmišljeno ime v kratkem času zaslovelo.
Obiskal je. kolikor se je zamoglo dognati doslej, posestnika Franceta M. na Viru. ki je tožil nad glavobolom. Za obisk mu je zaračunal 200 Din. V Dolu je zdravil sina posestnika Janeza H. in zaračunal za ordinacijo 60 Din. Antonu M. v Dobu je zapisal kapljice za pljuča in ob tej priliki je kapnilo v njegov žep 100 Din.
Naduho Franceta J. je cenil nižje in mu zaračunal samo 60 Din. Koliko jih je prav za prav »ozdravil«, do danes še ni dokazano, ker se svoiih pacijentov niti sam ne spominja.
Vse te pustolovščine pa so sedaj naenkrat prenehale. Sekundarij v splošni bolnici g. dr. Otmar Oblak je bil od svojih kolegov-zdravnikov v kamniškem okraju opozorjen, da nekdo izrablja njegovo ime. Pričeli so potom orožnikov in policijskih kriminalnih organov poizvedovati za krivcem in včerai so ga končno izsledili v osebi Šuligoja. Pri zasliševanju, ki ga ie vodil pol. koncipist g. Pole. se je »doktor« hitro udal in povedal, da ima dovoli «doktarije». ker se po njegovem mnenju stvar ni tako obnesla, kakor bi želel. V kamniškem okraju itak ni več bolnikov . . .
Poroka v zapora
V sarajevskem zaporu se je vršila pred par dnevi zanimiva poročna ceremonija. Aleksander Montiono je prišel radi kazenskega prestopka pod ključ. Predno so ga zaprli, pa je obljubil neki ženski. 00 imenu Mariji Ivarekovi. zakon. Z njo je imel pred dvema letoma otroka, ki je sedaj prišel kot dveletno dekletce z materjo vred k šefu kriminalnega oddelka sarajevske policije. Ivarekova je prosila šefa. naj ji dovoli poročiti se z Aleksandrom v prostorih preiskovalnega zapora.
Šef kriminalnega oddelka je mož usmiljenega srca, in je dovolil, da se izvrši poroka v zaporu. Popoldne ob 7. je prišel v pisarno profosa duhovnik Mate Bekavac s pričo Rajmundom Penovičem in Ivanom Botesom. avto-mehanikom. ki je bil boter zaprtega Montiona. Duhovnik je opravil cerkveni obred po predpisu v navzočnosti navedenih oseb in jetnikove dveletne hčerke. Ko ie bila ceremonija končana, sta se mož in žena objela in poljubila ter ostala še pol ure skupaj. Nato sta se morala razstati. Montiono se je vrnil v svojo celico. Marija pa je šla domov in je bila zelo dobre volje. Na svetu se najdejo pač vsakojaki ljudje, ki jim je vseeno, če se suče njihovo življenje okolu kriminala ali pa okrog poštenja. Tak slučaj je tudi ta. ki smo ga pravkar opisali ne radi drugega kakor samo radi njegove kurijozitete.
Kapiian Scotta
k
LJUBLJANSKI DVOR
i n o
730.
Ijeja ter je v nekem oziru manifestacija mentaliteta. ki je dandanes karakterističen za celo našo domovino.
Cankarjeva »Lepa Vida« v Zagrebu. V soboto 20. t. m. pride na oder zagrebškega gledališča Cankarjeva »Lepa Vida«, katero bodo igrali gojenci zagrebške dramske šole v režiji g Hinka N u č i č a.
Iz zagrebške opere in drame. Zagrebška opera ima sedaj na sporedu »Carjevo nevesto«, »Kneza Igorja« in Wagnerjevo »VValkiiro« z go. Ivonyjevo v naslovni vlogi. _ Drama uprizarja Molierovega »Namišljenega bolnika« ter Averčenkovo »Igro s smrtjo«.
Gledališke počitnice v Zagrebu se pri-
čno letos dne 6. julija in bodo tTajale do konca meseca avgusta. Nova gledališka sezona se otvori dne 1. septembra.
Gostovanje ruskih umetnikov v Osijeku. Ruska umetnika g. Stjepan Belina-Skup-jevski in ga. Jelcma Ivony gostujeta v Osijeku od 24. do 26. t. m. v operah »Tosca« in »Aida«.
Kriza oslješkega gledališča. Uprava Narodnega gledališča v Osijeku je predložila osiješki mestni občini proračun, na podlagi katerega si je mogoče napraviti stvarno sliko o denarnem položaju zavoda, ki apelira na mesečnih 50.000 dinarjev prispevka s strani osiješke mestne občine, da I se vzdrži inštituciia na dosedanji višini.
smrtno potovanje
na iužni tečaj.
Kino ..Ideal"
Porote
Maribor, 16. junija.
Zloraba uradne oblasti
Danes se je moral pred porotnim sodi« ščem zagovarjati Karel Kebrič, uradnik fi« nančne kontrole v Rušah, zaradi zlorabe uradne oblasti. Koncem 1. 1922. je namreč Karel Kebrič kupil od gostilničarja Alojzi« ja Muleja v Rušah prešiča, vrednega pri« bližno 2000 Din. Nekaj časa zatem je prišel Kebrič k Muleju in mu pričel tožiti o de« narnlh težkočah in o bolezni v družini De« jal je, da kupnine za prešiča ne more pla« čati, ter se je ponudil, da bo Muleju pri zaračunavanju trošarine na vino sproti ne« koliko popuščal oziroma manj zaračunal, dokler ne bo kupnina poravnana. Mulej je dalje časa odklanjal to ponudbo, češ, da ga
Predstave: ob delavnikih ob 4, 6, A 8. in 9. — Ob nedeljah ob X 11, 3, % 5„ 6,
K 8. in 9. uri.
Konrad Veidt Emil Janings
v elitnem filmu
»»Strupeni poljub"
kfe» sporeda Pathe Journal 13.
ne briga, kaj dela Kebrič, ki naj opravlja svoj posel, kakor je prav. Ker pa je bila Mulejeva družina res bolna, se ni mogel od ločiti k odločilnemu koraku, erentuelni ovadbi. Ob nekem pose tu mu je nato Mu« lej izjavil, da je kupnina poravnana, ker si je sproti zapisoval vse popuste pri trošarini. Izročil jo tudi Kebriču pismen račun kot dokaz resničnosti svoje navedbe. Zadeva pa je prišla na dan, ko je oddelek finančne kontrole v Mariboru pričel poizvedovati ra« di nekega vina, ki ga je gostilničar Mulej dobil nezatrošarinjenega od kneza Bulkov« skega. Preiskava je dognala, da to vino ▼ resnici ni bilo zatrošarinjeno. Ugotovilo se je končno, da Kebrič ni zaračunal trošari« ne Muleju za 700 1 vina, in ker znaša troša« rina za liter vina 35 par, bi znašala škoda nad 2000 Din. Obdolženec je svojo krivdo priznal in je izpovedal da je vse odpise zabeležil na račun, ki ga je izročil Muleju. Zagovarja se, da ga je do kaznjivega deja« nja dovedlo uboštvo in bolezen v družini, ki je tuberkulozna.
Porotno sodišče je Kebriča oprostilo.
Poneverjenje uradnega denarja
Zasebni uradnik Ivan Eferl, rojen L 1894. v Kresnici pri Mariboru in pristojen v St Ilj v Slov. goricah, je bil svoječasno usluž« ben pri mariborskem mestnem magisratu kot poduradnik ter je bil L 1923. dodeljen mestnemu šolskemu svetu z nalogo, da raz« pečava šolske knjige, ki jih je mestna obči« na založila. Prejel je 18.000 knjig v vred« nosti 286.555 Din. Od 1. junija 1924. je pro« dal večjo množino knjig ter prejeti denar oddajal od časa do časa mestni blagajni Spomladi 1. 1924. pa se je pričelo govoriti, da si prilašča denar, ki ga je sprejemal za prodane knjige. Pri reviziji, ki jo je odredil mestni župan, so ugotovili, da je na podlagi svojih lastnih vknjižb razposlal 8854 šolskih knjig, da je ves denar za te knjige prejel in porabil zase 9607 Din 65 par. Razen tega se je ugotovilo, da manjka v zalogi še 1209 izvodov, glede katerih je obtoženec priznal, da si je izkupiček za 100 knjig pridržal za« se. Ako se računa povprečno knjiga po 20 Din. znaša poneverjeni znesek za te knjige 2000 Din, tako da je obtoženec po lastnem priznanju poneveril na škodo mariborsko občine 11.607 Din, medtem ko znaša celot« na škoda mariborske mestne občine 22.030 Din 73 par. Da bi pokril škodo, je Efetl a posredovanjem svojega brata in aestie na lažnjiv način pregovoril 741etneg« posestni« ka Jerneja Ferka in 581etno poeeatnioo Ivm no Cerne v St. Ilju, da sta mu podpisala menico za 20.000 Din. Nalagal ju je nam« reč, da mu podpišeta samo spričevalo, d« je pošten in priden človek. To menioo je založil pri mariborski mestni občini za krit« je povzročene škode, in samo zato, ker je občina izjavila, da ne namerava iztožiti te menice, ne bosta J. Ferk in Cernetova tx» pela škode. Eferl je priznal, da si jo pri« držal vsoto 9607 Din 65 par in izkupiček za 100 prodanih knjig. Izgovarja se, da je živel v slabih denarnih razmerah, da je imel bolno ženo in da je moral podpirati svoje stariše. Izgovor, da je podpiral svoje stariše, se je i-kazal kot neresničen, če pe je bila njegova žena bolna, se ni dalo do« gnati.
Porotniki so »oglasno potrdili krivdo ln izrekli z 8 glasovi, da je ravnal v nepre« magljivi sili, radi česar je bil Eferl op«*
ščen.
Z aeroplanom preko cele Evrope
t Elitni Kino Matioa 111
ii igrali M
izide v 6 zvezkih do konca 1926. Naročniki celega leksikona plačajo ali 500 Din takoj ali Din 90 za posamezni zvezek. Naročila sprejema in oddaja že rrvl zvezek založnica Zadružna gospodarska banka v Ljab-422-1 Ijanl in mene podružnice.
Kakšno stališče bo zavzela uprava Osijeka napram temu, še ni znano. Država je letos subvencijo za osiješko gledališče znatno skrčila.
Jubilej člana novosadskega gledališča.
Dne 14. t. m. je slavil član novosadskega gledališča g. Laza Lazarevič 251etnico svojega gledališkega delovanja. Jubilant je ob tej priliki nastopil v posebnem komadu in je bil predmet živahnih ovacij novosadskega občinstva.
Palestrlnova »Missa Papae Marceli!« v Beogradu. V nedeljo dne 14. t. m. je izvajalo »Beogradsko pevačko društvo« pod vodstvom kapelnika Lovra Matačiča v prostorih Narodnega gledališča Pelestrinovo »Misso Papae Marcelli«.
Beethovenova »Missa solemnls« z zborom pevskega društva »Lismski« ter z orkestrom Zagrebške filharmonije in sodelovanjem solistov: Rijavca, Lesida, Ožegovi-čeve in Gjungjenac se bo izvajala v zagrebški stolnici dne 22. junija.
Skladatelj Strauss na Dunaju. Znani nemški skladatelj Rikard Strauss je dospel pred par dnevi na Dunaj, kakor poročajo avstrijski listi, v zadevah privatnega značaja.
Reinhardt odide v Berlin? Če smemo verjeti pisanju nemških listov, se je odločil režiser Maks Reinhardt, da se vrne v Berlin, kjer bo od 1. septembra dalje zopet
osebno vodil svoja gledališča. Berlinski tisk pozdravlja to odločitev že sedaj z nai-večjim veseljem.
Spomn na B. Putjato. Izšla je zadnja številka »Gledališkega lista«, ki prinaša sliko B. Putjate v vlogi Napoleona, m sliki opernih pevcev Zatheya in Cvejiča. Na to številko »Gledališkega lista« opozarjamo posestnike gledališča.
Gledališče na pariški razstavi Gledališče bratov Perret na pariški razstavi obeta postati svetovna redkost v pravem pomenu besede. »Association francaise d' expan-sion et d' echange artistique» je prevzela nalogo izbrati primerna dela i z svetovne literature, ki pridejo v poštev za uprizoritev na razstavi. Nastopala bodo v prvi vrsti štiri francoska gledališča: Grand Opera, Comedie Francaise, Odeon In Opera Comique s svojim najboljšim repertoarjem. Na sporedu bodo: Racine, Corneille, Mo-ližre, Musset in Scribe v popolnoma novi zasedbi in režiji. Italija bo zastopana s Pl-randelovim gledališčem lz Rima, dalje z gledališčem bratov Biondo v Siciliji; Rusija bo gostovala s Tajrovim Komornim gledališčem, z moskovskim baletom jn z gledališčem Stanislavskega (Hudožestvenim Teatrom); Anglija bo zastopana z londonskim odrom, birminghamškim in dubllnškim samostanskim gledališčem; Španija z družbo Jaumeja Borrasa iz Barcelone ter z (jede*
Domače vesti
*	Kraljevski par v Bitoflu. Kakor se iz Bltolja poroča, je kraljevska dvojica v nedeljo opoldne prispela v Tetovo, kjer ji je prebivalstvo priredilo navdušen sprejem. Belo oblečene deklice so kraljev avtomobil obsipale s cvetjem. Popoldne je kraljeva dvojica nadaljevala pot v Bitolj, kamor je dospela ob štirih popoldne ter bila od prebivalstva z velikim navdušenjem pozdravljena. V ponedeljek je kralj sprejel razne deputacije, pri čemer se je zanimal za razmere v "bitoljski oblasti, za življenje in potrebe tamkajšnjega prebivalstva. Obečal je, da se prične, čim bo dograjena proga Stlp-Kočane, grajenje normataotirne železnice Bitolj - Prllep - Južni Brod - Kičevo - Go-stivar - Tetovo - Skoplje. Opoldne sta kralj in kraljica v spremstvu suite, velikega župana Borisavljeviča in komandanta divi-zijske oblasti generala Popoviča odpotovala v Kajmakčalan.
*	Direkcija državnih železnic v Novem Sadu. Ker se direkcija državnih železnic iz Subotice premesti v Novi Sad, se v Novem Sadu že letos prične z gradnjo poslopja za direkcijske urade. Prometno ministrstvo je v to svrho dovolilo kredit v znesku 10 milijonov dinarjev.
*	Promocija. Na univerzi v St. Louisu v Zedinjenih državah Severne Amerike je bil dne 4. t. m. promoviran za doktorja vsega-zdravilstva g. Anton P e r k o, rojen v Cle-velandu kot sin našega rojaka Dominika Perka, rodom iz Velikega Globokega na Dolenjskem. Mladi doktor se kot prvi slovenski zdravnik stalno naseli v Newbourgu.
*	Himen. Na Homcu pr.i Slovenjgradcu se je predvčerajšnjim primarij slovenjgraške bolnice dr. Vinko Železnikar poročil z gdčno. Pavlo R o gin a iz Podgorja.
*	Smrtna kosa. V Stobu pri Domžalah je v soboto nenadoma umrla posestnica in trgovka ga. Marija Broian, roj. A h čim. — V ljubljanski bolnici je v nedeljo umrla ga. M. S a k o š, vdova železničarja z Zidanega mosta, v Sevnici pa ga. Josipfria Se-n i c a,' trgovka Iz Loke pri Zidanem mostu, stara še le 35 let. — Sinoči je umrla v Gradcu gospa Danica Martinovič, soproga lekarnarja g. Arzena Martino v i-ča iz Peči in hči jugoslovenskega generalnega konzula Vladimina Budisavljeviča. Pokojnica je bila stara 30 let ter je bila zaradi r svojega priljubljenega značaja tudi v štajerskih krogih zelo priljubljena. V Gradec je prišla, da se ozdravi zavratne bolezni, ki je povzročila njeno smrt. Blag jim spomin, preostalim naše sožalje!
*	Spomenik zahvale Franciji. Odbor za postavitev spomenika zahvale Franciji je doslej zbral 750.000 Din. Kralj je daroval 20.000 Din, šolski dan je po poročilu prosvetnega ministra prinesel 480.000 Din, iz Sarajeva pa je došlo kot dohodek proslave francoskega dne 110.000 Din. Odbor še vedno zbira prispevke.
*	Uvedba telefonskega te brzojavnega prometa med Jugoslavijo ta Švico. Te dni pride v Beograd šef brzojavnega tn telefonskega prometa v Švici z zastopnikom Mar-coniieve družbe iz Londona, da organizira telefonski in brzojavni promet med Jugoslavijo in Švico.
*	Neposredna železniška zveza s Poljsko. V prometnem ministrstvu se vrše na podlagi dogovora s poljsko železniško upravo priprave za otvoritev direktnega železniške ea prometa med našo državo in poljsko republiko.
*	Svečanost »Jadranske straže« v Novem Sadu. Novosadska sekcija »Jadranske straže« je prošlo nedeljo priredila veliko svečanost na donavski obali. Na svečanost je prispel luksuzni parobrod iz Beograda s komandantom mornarice admiralom Pričo, kraljevim adjutantom„ grofom Kulmerjem, polkovnikom garde Nikoličem in nad 300 uglednimi Beograjčani. V Novi Sad je prispela tudi godba kraljeve garde in akademsko pevsko društvo »Obilič«. Slavnost je izborno uspela ter dosegla tudi lep gmotni uspeli.
c"

Profesor i. Al. ZaloKai
(Tavčarjeva ulica 1)
zopet redno ordinira.
L

*	Nove telefonske zveze. Ministrstvo pošte in brzojava je od ministrstva financ zahtevalo izreden kredit v znesku 17 milijonov dinarjev za izgradnjo direktne telefonske zveze Beogiad - Split in Beograd-Dubrovnik. Ministrstvo je tudi odredilo, da se naj čimprej prične z delom za vposta-vitev novih direktnih telefonskih zvez Beograd - Zagreb - Ljubljana ter Zagreb - Koprivnica - Budimpešta.
*	Spomenik kralju Petru v LIvnu. Na Vidov dan dne 28. junija se v Livnu v Bosni na svečan način odkrije spomenik pokojnemu kralju Petru Osvoboditelju, ki so ga postavili tamkajšnji meščani. Slavnosti bo prisostvoval kraljev delegat, zastopniki vlade in narodne skupščine ter delegati raznih kulturnih društev in korporacij. Na sporedu je tudi bakljada, iluminacija In koncert pevskega društva »Dinare«
*	Zrelostni izpiti na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani so se vršili pod predsedstvom g. vladnega svetnika dr. Lovro Požarja kot ministrovega odposlanca od dne 8 do 15. t m. Izpričevalo zrelosti z odliko so dobili gg.: Clemente Edvin, Hribar Ivan, Rupnik Vinko in Zomer Franc. — Za zrele pa so bili proglašeni gg.: Baltesar Viljem Christof Drago, Deržaj Edvard, Gruden Franc, Jarnovič Franc, Koch Ir.idor, Kopfiva Ivan, Ljubič Mirko, Mizerit Martin Perenič Janez, Perko Ivan, Schott Slavko, Slokan Filip, Stanič Ernst, Štele Andrej, Strah Anton, Suhadolc Peter, Škerbic Mirko, Tavželj Jože, Turek Franc, Vidmar Fric, Zdešar Henrik. Zehrer Vill-bald. — Ponavljalni izpit dela po dveh mesecih šest kandidatov.
*	Vpisovanje v I. letnik državnega moškega učiteljišča v Mariboru za šolsko leto 1925/26 se vrši dne 30. junija. Vpisati se morejo le učenci, ki so napravili nižji tečajni izpit na srednji ali končni izpit na meščanski šoli. Prinesejo naj s seboj krstni list.
*	Sprejem gojencev v Vojno akademlo.
Po odredbi ministra vojske in mornarice se sprejme letos v nižjo Šolo vojne akademije 300 gojencev. Nižja šola vojne akademije prične s poukom dne 1. oktobra. Šolanje traja dve leti in pol. Sprejemajo se dijaki, ki so z dobrim uspehom dovršili vsaj šest razredov gimnazije ali realke, ki so jugoslovanski državljani, popolnoma zdravi in sposobni za vojaško službo ter niso še prekoračili starosti 20 let. Sprejemnega izpita so oproščeni oni, ki so napravili izpit zrelosti, nadalje oni, ki so dovršili 8 razredov gimnazije ali realke aH pa 7 razredov s prav dobrim uspehom. Prošnje, opremljene z vsemi predpisanimi prilogami, se morajo osebno ali potom pošte do 10. avgusta poslati upravi vojne akademije. Pouk na akademiji se prične dne 1. oktobra.
*	Šolska razstava. Na Tehniški srednji šoli (prej Državni obrtni šoli) v Ljubljani bo razstava risb tn ročnih del, izdelanih na Ženski obrtni šoli in Kiparski šoli. Razstava bo vsakomur odprta v četrtek in petek (25. in 26. t. m.) od 10. do 12. ure dopoldne in od 15. do 18. ure popoldne. Istočasno bodo razstavljene tudi risbe, izdelane letos na strokovni nadaljevalni šoli za vajence grafičnih obrtov.
k
Pozor
A
Pozor I	PRIDE I
Kapitan Scotta
smrtno potovanje na južni tečaj
Eino »Ideal"
r
liščem Eslava, Avstrija pošlje v Pariz Burgtheater in Državno opero. Zastopana bo pa tudi Švica in sicer z waadlendskim gledališčem ter z ritmično šolo Jacquesa Delacrozeja. Jugoslavija je svojo "udeležbo očividno odpovedala.
Avtoportret Michelangela Buonarottlja je odkril na stropu sikstinske kapele v Rimu Italijanski univerzitetni profesor Fran-cesoo la Cava.
Tajrovo gledališče Iz Moskve na Dunaju. Končno se odpirajo tudi na Dunaju vrata slovanski umetnosti. Dne 16. junija se prične v Raimundovem gledališču gostovanje Tajrovega komornega ansambla. Otvoritvena predstava bo »Girofle-Girofla« od Lecoga. Orkester za to predstavo je dalo na razpolago Carlovo gledališče.
Ljubljanski »Gledališki list«. Izšla je 15. številka »Gledališkega lista«, ki prinaša poleg običajne vsebine lep čla.ieic e?!ce-ja Lipaha o umrlem Borisu Vhdimi. -viču Putjati, dalje članek o poslavltejočih se pevcih Nikoli Cvejiču in Hugonu Zatheyu. A Debeljak priobčuje spominski spis o največjem portugalskem pesniku Camoensu in članek z napisom »Iz Katalonije«. Citatelj se seznanja tudi z gledališkimi razmerami na Nemškem. Zanimiv in zabaven pa je gledališki slovar, ki pojasnjuje najrazličnejše besede, ki so v zvezi z gledališče n. številko, ki stane 5 dinariev, krasijo tri slike Putjate v vlogi Napoleona, Nikole Cvejiča «a Hugona Zatheya.
Žene in dekleta!
Danes vse n«
manifestacijski shod
za popolno enakopravnost žen v dednem pravu.
Shod se vrši nocoj ob 8. ▼ unionski dvo» rani. Pridite vse!
Združeno ženstvo.
Mete, Krožnike
lastni izdelki	3270a
priporoča po najnižjih cenah tvrdka
Iv. Bonač,
Šeienburgova ulica.
*	Železniške ure. Ker se je pogosto dogajalo, da ure na mnogih železniških postajah niso kazale točnega časa, radi česar so nastale ovire v prometu, je prometno ministrstvo odredilo, naj se nastavijo pri vsaki direkciji stalni urarji, ki bodo redno kontrolirali in popravljali na kolodvorih železniške ure. Ti urarji bodo odgovorni, ako ne bodo ure kazale točnega časa.
*	Preureditev zagrebškega kolooVora. Za pokritje novih stranskih peronov na zagrebškem glavnem kolodvoru je prometno ministrstvo dovolilo kredit v znesku 800.000 dinarjev. Delo mora biti do letošnje jeseni končano.
*	Dr. Ivan Shvegel med našimi ameriškimi rojaki. Kakor poročajo ameriški slovenski listi, je bivši avstro - ogrski konzul v Zedinjenih državah, g. dr. Ivan Shvegel, pred kratkim prispel v Ameriko. Po naročilu naše vlade vodi dogovore s »Canadian Paciiic Railroad Co.« v zadevi prevažanja jugoslovenskih izseljencev, obenem pa bo proučil razmere jugoslovenskih naseljencev v Zedinjenih državah in bo v to svrho obiskal vse večje slovenske naselbine.
*	Obisk svojcev v domovini. Kakor poroča kočevsko nemško glasilo, je prišla te dni na letovišče v Kočevje gospa Lucija Heeb, rojena Mentil, ki je leta 1895. zapustila domovino ter se izselila v Honolulu, glavno mesto havajskih otokov v Velikem oceanu. Po tridesetih letih je sedaj prvič obiskala svojo staro domovino. Pred kratkim je dospelo iz Amerike na obisk 20 kočevskih rojakov, ki so se pred leti izselili v Zedinjene države.
*	Naši rojaki Iz Amerike na obisku v domovin!. Kakor nam poročajo, je prošli ponedeljek prispelo v Ljubljano 40 naših rojakov iz Zedinjenih držav Severne Amerike, ki so po večini prišli v domovino le na daljši ooisk. Kakor navadno, je bilo tudi to pot med njimi največ Dolenjcev. Potniki so odpotovali iz Newyorka dne 6. junija in sicer na pamiku francoske linije »Pariš«. Potovanje na morju je bilo prijetno, kakor tudi potovanje po evropskih železnicah. V francoskem pristanišču Havre jih je ob prihodu parnika sprejel g. A. Kolander, zastopnik tvrdke ZakTajšek & Češark v New-yorku ter jih vodil do Ljubljane. To je bilo letos že drugo skupno potovanje naših
Amerikancev. ki se je vršilo potom omenjene tvrdke Da bi se oni, ki nas pridejo obiskat iz Amerike, ne mogli takoj po prihodu v domovino pritoževati zoper počasnost na carinskem uradu, je želeti, da carinski uradi izvrše hitreje pregled potne prtljage naših ameriških rojakov.
*	Odličen gost Iz Amerike. Profesor newyorške univerze dr. Paja Radosavlje-vič je na potu v Jugoslavijo, kjer bo preživel letošnje počitnice, obiskal nekatera večja mesta ter priredil več popularnih in poučnih predavanj o moderni Ameriki. Meseca oktobra se profesor Radosavljevič vrne v Newyork.
*	Strela ubila mladenko. Kakor nam javljajo z Vrhnike, je prošlo nedeljo popoldne v okolici Drenovega griča divjala huda nevihta. Že opoldne so se na severovzhodu zbirali temni oblaki. Ljudstvo je v strahu pričakovalo, kaj bo. Okolo pol dveh popoldne se je vlila močna ploha z bliskanjem ln grmenjem; vsula se je tudi toča, ki je napravila mnogo škode Med groznim neurjem je udarila strela v hišo posestnika in kovača Popita na Lesnem brdu ter ubila niegovo 231etno hčerko Pepco, k! se je tačas nahajala v kuhinji ter do nezavesti omamila tudi njeneg-? v veži se nahajajoče-ga očeta. Ljudstvo je naravnost obupano, ker mu je toča uničila skoraj ves letošnji pridelek.
*	Pomorski muzei v Splitu. Ob priliki velikih svečanosti, ki se prirede povodom otvoritve liške železnice in odkritja spomenika dalmatinskemu pesniku Maruliču, se otvori v Splitu tudi novi pomorski muzej, ki je ustanovljen po Mctjativl »Jadrrjiske straže«.
*	Paviljon za stalno higijensko razstavo v Skopliu. V kratkem bodo začeli v Skoplju graditi paviljon za stalno higijensko razstavo in sicer na prostorih zavoda za tropične bolezni.
*	Automobilna zvoza Kočevje - Delnice. Dne 6. juniia je začel voziti poštni auto-mobil med Kočevjem in Delnicami. Ker pa ravno popravljajo cesto med Brodom in Delnicami, vozi začasno samo do Broda. na Kupi. Iz Broda odhaja ob 6. zjutraj in pride v Kočevje Ob 9. Odhod iz Kočevja ob 12., prihod v Brod ob 3. popoldne. Au-tomobil je za ondotne kraje velikega pomena. Ko bo pa vozil do Delnic, bo Imel mnogo prometa. Tudi Ljubljančani, ki bodo potovali v Sušak, bodo imeli lepo priložnost ogledati si divno Kolpsko dolino — Hrvatsko švico. Cela vožnja iz Ljubljane do Su-šaka bo stala le 88 dinarjev, dočim stane čez Karlovec 121 dinariev. V Delnicah bo imel zvezo z vlakom proti Sušaku, to je z onim, ki odhaja iz Ljubljane ob 6. zjutraj in dospe v Sušak ob 7. zvečer. Ko bo začel voziti do Delnic, bomo občinstvo obvestili.
*	Zavedna mlačlna. Učenke dekliške meščanske šole na Jesenicah so priredile dne 7. t. m. v prid Rdečemu križu cvetlični dan. Nabrale so 777 Din 50 p.
*	Na Cerkniško jezero! Gasilno društvo Dolenje Jezero pri Cerknici priredi v nede. ljo dne 21. junija v nalašč zato zgrajenih ladjah zabavno vožnjo po Cerkniškem jezeru. Tudi vožnja v posatrnih čolnih bo po-setnikom na razpolago. Odhod Iz Vodo-nosa ob 14. Pristanek na otoku Goričlce. Ob 17. uri povratek v Dolenje Jezero, kjer se razvije prosta zabava na vesellčnem prostoru. Med vožnjo po jezeru in na prosti zabavi svira dobroznana Domžalska godba. Kdor se za nedeljo še ni odločil, kam jo obrne, naj ne zamudi prilike in naj pride r.a Cerkniško jezero. Ne bo mu žal! Tudi zveza vlakov je prav pripravna. Iz Ljubljane ob 6.02 in 8.40, v Ljubljano iz Ra keka pa ob 21.30. Posetnikom- izletnikom se nudi prilika lepega užitka v prosti r.a-ravi na svetovnoznanem »Cerkniškem Čudu«. Zato v nedeljo hajd na Jezero! 1281
*	Razglas. Licitacija zgradbe betonskega mostu v Tržiču se ne vrši dne 21. t. nikakor je bilo javljeno, izvršila pa se bo licitacija v kratkem in se bo dan pravočasno objavil. — Cestni okrajni odbor Tržič, dne 16. junija 1925.	I277
*	Znojenje nog in neprijeten vonj odstrani »Sanofrom«. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga: Chemotechr.a Ljubljana, Mestni trg 10, in Salus dd.; Mariboru pa lekarna pri Sv. Arhu. 1254
*	Kdor hoče Imeti zdrave prašiče, naj jim daje varstveno vsak teden po eno ka-vino žličko preizkušenega Sadnikarjevcga zdravilnega praška zoper obolenje prašičev! Kako rabiti v slučaju bolezni, je živinozdravniškem navodilu na vsaki vrečici. Izdeluje in razpošilja lekarnar Hočevar, Vrhnika. Ce se pošlje denar v pismu naprej 12 Din, sicer po povzetju 7 Din ve"
, Živ zgorel. Te dni Je prišel kmet Ml liajlo Šimatovič v goste k svojemu prijatelju Stojanoviču v Miklevže v Slavonji. Tekom dneva pa popila precej vina. zvečer pa sta legla spat v skedenj. Ob 1. uri ponoči je izbrulinil v skednju požar, ki se je razširil tudi r.a sosednjo h:šo. Stojanovič se je reši! s težkimi opeklinami, med teni ko ie Šimatovič umrl najgrozneiše smrti Zgorel Je takorekoč pri fvem telesu.
*	Roparji na Skadrskem Jezero. Dne 14 juniia je plul na Skadrskem jezeru iz Ska dra v Plavnico parnik. ki Je imel ra krovu veliko tihotapskega blaga. Naenkrat se mu
je približal čoln, v katerem so potniki spoznali jugoslovensko fmančne stražnike. Parnik se je na njihovo povelje moTal ustaviti, nakar so finančni stražniki prišli na krov ter
zaplenili velike množine tobaka in svile, namenjene za vtihotapil en je iz Albanije v Jugoslavijo. Pri odhodu je poveljnik finančne straže opozoril kapitana, da bo ostalo že zvedel v Plavnici. Finančni stražniki so seveda odpeljali zaplenjeno blago s seboj, k« pa je prišel kapitan v Plavnico, kjer se je v velikem strahu javil pri finančni straži, je zvedel, da so bili finančni stTažniki, ki sc mu zaplenili blago, preoblečeni roparil. Uvedena preiskava ie krivce kmalu izsledila, kapetan pa je bil vseeno oškodovan, ker Je carinska oblast zaplenila vse tihotapsko blago.
Iz Ljubljane
u— jubilej dela. Danes, v sredo, poteče trideset let delovaneja g. Luke Drmote,
zaposlenega kot kurjač pri Stavbni družbi v Ljubljani. V današnjih razmerah res redek primer Jubilantu čestitamo!
u— Upokojenci tobačne tovprne v Ljubljani se že par let sem bore za svoje življenje in obstoj. Prosijo na vse mogoče strani za pomoč, vlagajo spomenice na upravo monopolov, na ministrstva, na parlamentarne poslanske klube, toda do danes še ni pomoči Beda je prikipela do vrhunca. Mnogo jih berači od hiše do hiše. drugi se kakor sence vleče'o po cesti in hirajo, a kljub vsemu je uprava monopola gluha in slepa. Zadnja obširna spomenica je bila poslana na vse merodajne instance in tudi poslancem dne 26. aprila 1925. Nato še posebej brzojavka g. dr. šavniku v Beograd in pismo, v katerem ra milo prosijo, naj kaj stori za-nie. Toda pomoči ni. Sedaj še enkrat apelirajo javno na vsa merodajna mesta in vse, ki imajo količkaj vpliva pri upravi monopolov in vladi, da skušajo po svojih močeh pomagati do rešitve, predno se začne dogajati najhujše. Pomagajte, mi propadamo In umiramo! — Tobačni upokojenci in upokojenke.
u— Rlziko velikih koncertov. Glasbena Matica nas je naprosila, da dodamo v zadevi obračuna zadnjega Matičnega koncerta sledeče pojasnilo: Račun muzike Dravske divizijske oblasti, ki je znašal 9650 Din je bil izstavljen za sodelovanje pri dveh koncertih m pa pri 7 skušnjah, katere Je vodil zborovodja g. Srečko Kumar. Pripomniti pa moramo, da je predskušnje v vojašnici vod-'! kapebik dr. Josip Ceiin ln sicer popolnoma brezplačni, za kar mu je Matica iskreno hvaležna. Toliko prosim o v pojasnilo glede računov vojaške godbe.
u— Ljubljanske senzacije. Kar dve na enkrat ima naša publika: hipnotizerja Ben Alija v dramskem gledališču in cirkus K!udsky v Tivoliju. Obema je šel sloves že naprej in zanimanje za oba je mnogo večje, kakor bi ga mogla vzbuditi sama Teklama, čeprav ta seveda ni majhna. Plakaterski kioski in deske, ki so bil! že Par tednov sem, ker n! več kričečih filmskih reklam, že silno mrtvi in dolgočasni, so oživeli in postali zopet pestri. Cirkus se še le eta-blira: cele vlake vozi z lastnimi parnim! in motornimi lokomotivcaml s kolodvora v Tivoli, kjer je tekom popoldneva zrastla iz tal cela naselbina. In mlad! In stari občudujejo orjaškega slona, k! tako pridno pomaga pri delu. — Da Je imel Ben AH polno gledališče, je pač umljlvo, saj je imel tudi njegov predhodnik Svengal! vse predstave razprodane. Sinoči predvajani eksperimenti, večinoma s hipnozo, so bil prav zanimivi in so izzvali pri hvaležni publiki burne salve priznanja in seveda tudi smeha na račun neprostovoljne komike hipnotiziranih medijev.
u— Več snage! Prejeli smo: Ob začetku škraibčeve ulice se že dalje časa odklada vsakovrstna ropotija, kakor razni odpadki, smeti, staro železo, žica Itd., tako da ni čuda, ako se pri belem dnevu izprehajajo na tem smetišču cele črede podgan in druge golazni. Najhujše pr! tem pa je, da se sedaj v teh vročih dneh širi s te nesnage neznosen smrad! Mestna občina naj prepove odkladanje vsakovrstne nesnage tamkaj, kajti nikakor ne sme postati iz najlepšega dela mesta druga »zelena jama«. Prostor naj radi zdravstvenih in estetičnlh ozl rov očistijo.
u— Opozorilo. Gremij trgovcev v Ljubljani poživlja vse one člane, katerim so hišni posestniki preobčutno povišali najemnino na poslovne prostore, da se zglase v gre-itrjalnl pisarni. — Načelstvo.	1280
u— Tombola Sokola II. Sokol Ljubljana II. razglaša: Priprave za veliko tombolo, ki bo eno prihodnjih nedelj so v polnem teku. Pričela se bo ob 16. uri in bo v senci. Za sedeže bo poskrbljeno. Hočemo zadovoljiti igralce in si pridobivati simpatij Dobitkov bo zelo veliko, lepih 'n dragocenih. Segajte pridno takoj po tablicah'. Cena 2 Din je naravnost bagatelna.
u— Čefkoslovensliž Obec v Ljubljani. V sobotu dne 20. t m. o osmž hodine pfžtel sky večer s programem na rozloučemu ; milym našim členem. pani učltelkou Hori-kovou. Dokaime hojnou učasti ve Zvezde, že v'me. koho ztrdcime.	1-R4
u— Na ženskem shodu dne 17. junija ob 8. uri zvečer v «Unionu» referira o dednem pravu Iz prijaznosti strokovnjak vseučilišč-ni profesor g. dr. Stanko Lapajne. Pristop ima vsskdo.
u— Trgovsko društvo «.Werkur» za Slovenijo v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da se Izlet v Tržič v zvezi z ogledom ta-mošnjih' tovarn ,ki je bi! nameravan za nedeljo dne 21. junija ne vrši. ker so nastale nepredvidene ovire. O prihodnjem izletu sled: obvestilo pravočasno. Odbor. 1282 u— Ukradena kanarčka. Neznan ljubitelj ptičev se je priplazil v pondeljek popoldne do odprtega okna stanovanja posestnice Katarine Arko v Krstnikovi ulici 5 in Ji odnesel iz ptičnice dva kanarčka, vredna 300 Din. Svarimo pred nakupom. _
Policijske prllave. Od pondeljka na torek so biH prijavljeni pol:ci|I sledeči slu čaji: 1 tatvina. 2 suma tatvine. 1 poškodba mestnih nasadov. 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 prestopek pijanosti, 6 prestop-
Novi svileni jumperii
svilene nogavice po Din 34'— Modna trgovina za dame in gospode
F. & M. Rozman, Židovska ui.es 4.
kov cestnega policijskega reda, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 3 prestopki zgia Sevalnih predpisov in 1 prestopek obrtnega reda. Aretaciji sta se izvršili 2 in sicer: 1 -Rdi tatvine in 1 radi vlačuganja.
u— Okraden v bolnici. V noči na 14. ju. nija se Je splazil nepoznan tat čez ograjo na vrt splošne bolnice in od tam do poslopja V. bolniškega oddelka. Tat je opazil, da so pritlična okna odprla ter je posegel z roko do telovnika bolnika Mihaela Vegla, lz katerega je izmaknil listnico z 75 Din gotovine in pismeno potrdilo za 2800 Din, deponiranih v pisarni. Tat Je neopaženo izginil.
h. Maribora
a_ Nove najemnine. Iz krogov stanovanjskih najemnikov nam pišejo: Razmerje med hišnimi gospodarji ta najemniki še vedno ni urejeno, ker je društvo mariborskih hišnih lastnikov menda na nrgljaj iz Ljubljane odklonilo vsaka nadaljna pogajanja in si stojita še vedno dve popolnoma nasprotni stališči glede izračunavanja nove najemnine na sproti: najemniki stojijo na strogem stališču novega stanovanjskega zakona, hišni gospodarji pa večinoma zahtevajo zraven najemnine še povračilo »postranskih pristojbin« v različni višini in izračtmanje občinskih dekla d na podlagi nove zvišane najemnine, kar seveda ni v skladu z zakonom. Ker nekateri gospodarji nočejo sprejeti najemnine, najemniki dosedanjo najemnino polagajo pri sodišču, da izvršijo svojo obveznost in da se jim ne bo treba bati odpovedi radi neplačane najemnine skozi dva meseca. V »Marburger Zeitung» se je izrazila želja, naj izda novo stanovanjsko sodišče nekaka za obe stranki obvezna navodila, kako se pravilno izračuna najemnina. Taki želji ni mogoče ustreči, ker kaj takega zakon ne predvideva. Kakor smo se informirali, bo mariborsko stanovanjsko sodišče v prvem slučaju tožbe za določitev najemnine zavzelo načelno staVšče tn bo dotična razsodba tudi objavljena. Dosedaj pa pri stanovanjskem sedišču ne teče še nobena tožba rad! določitve najemnine, dočim je vloženo že precejšnje število odpovedi stanovanj.
a_ Ncvarvm škriatinke v Mariboru. Ta teden se je pojavila celo v marborski bolnici škrlatinka. in sicer so obolele tri osebe na klrurgičnem oddelku. Zato Je ta oddelek do 25. junija kontumaciran. Za ta čas se ukinejo "na k"rwrg1čnem oddelku vsi sprejemi in odpusti bolnikov. Za nuine, popolnoma neodložljive kirurgične slučale je določena baraka na vrtu. Obiski bolnikov na kirur-gičnem In spermatološkem oddelku so za ta čas ukinjeni. Tudi v mestu so zadnji teden ugotovili nov slučai škriatinke in so morali zapreti četrti razred deške osnovne šole. Razen tega je še 15 starih slučajev škrla-t:nke. Na ošpicah so na novo obolele tri osebe, ena pa na davici.	.
a— Glasbena Matica koncertuie v nedeljo dne 21. junija v Limbušu.
Iz Celja
e— V zadnjem času je v niesiu in okolici mnogo premičnin menjalo svojega gospodar ja. Posebno veselje so imeli prekupčevalci z zlatnino in srebrnino. Ptički so že pod ključem, vendar še za točnejše informacije napram javnosti ni vse dozorelo.
e— Kopališča ob Savinji so že precej dobro obiskana, vendar pa dotok letoviščar-jev še ni občutljiv. Ce vreme ne bo delalo zgage, se nam obeta letos zelo dobra sezona.
e— Ribar.-ko društvo v Celju. Radi nepričakovanih zaprek se preloži za soboto dne 20. Juniia določeni občni zbor na pondeljek dne 22. junija ob 8. zvečer v gostilniških prostorih hotela «Balkan» z istim dnevnim redom.
e— Olepševalno društvo v Celju priredi v nedeljo dne 2S. jun'ja cvetlični dan.
e— Drž. krajevna zaščita dece In mladine v Celju je imela preteklo soboto cvetlični dan, ki je dal 1890 Din. Vidi se. da so slabi časi in da imamo v Celju mnogo preveč zbirk in cvetličnih dni ter drugih podobnih sredstev za »pobijanje novca«, vsled česar trpe tudi tako potrebna društva, kakor je zaščita dece in m!ad:ne.
e— Na državni realni gimnaziji v Celja so sprejemni izpiti za pni razred v petek 26. junija t. 1. ob 8. dopoldne. Učenci naj pridejo v spremstvu staršev ali njih namestnikov in prineso s seboj krstni list in šolsko izpričevalo, na katerem bodi pripomba, da je izdano za sprejem v srednjo šolo. — Ravnateljstvo.
Iz Trbovelj
t— Stavbni odsek gerentskega sosveta je imel včeraj popoldne svojo sejo, na kateri pa ni prišlo do nobenih zaključkov, ker je bilo vsega skupaj okoli 25 ponudb in jih je treba šc proučiti.
t— Pretep ob belem dne\m. Včeraj ob 1. popoldne sta se spopadli na Tereziji pred svojim stanovanjem Alojzija Vozlova in Marija Zagorčeva. obe rudarjevi ženi, to pa zato, ker je Zagorčeva udarila otroka od Vozlove. Pretep se je končal tako, da je Zagorčeva Vozlovo lahko telesno poško» dovala in ji obenem napravila na obleki okoli 100 Din škode.
t— Sokolska tombola jc sedaj definitivno določena na 19. julij. Srečke po 4 Din se prodajajo v vseh trgovinah, dobitki pa so na vpogled vsak dan od 4. do 7. popoldne v lokalu rudniško restavracije.
t— Aretacija mladega nepridiprava Na intervencijo policijskega ravnateljstva v Ljubljani jc bil aretiran radi tatvine in go« Ijufije ter odpremljen k sodišču v Laško Edvard Kavšek, natakarski vajenec iz Lok št 271.
t— Tiskarski Škrat. Na nedeljskem pro. testnem shodu se jc zbralo nekaj čez 1300 ljudi, in ne 300, in je torej v toliko treba popraviti naše včerajšnje poročilo.

vljenja m s
Zrar^a zveza Anglija-Indija
Angleška vlada je v načelu dovolila uvedbo potniške zračne proge med Egiptom in Indijo. Doslej so vozila med Egiptom in Irakom posamezna vojaška ietala v 14dnevnih presledkih, in sicer iz strategičnih vzrokov in pa da bi se moštvo vadilo. Sedaj naj bi se ta proga podaljšala do Indije in uvedla redna zračna služba.
Izdelan je že podroben načrt za novo zračno progo, po kateri naj bi vozila letala vsak teden med E1 Kantaro in Karašem v Indijo. Iz merodajnih krogov se čuje, da namerava angleška vlada uvesti to progo že v jeseni.
Projektirana proga gre iz E1 Kantare preko Ramleja v Palestini v Aman, potem pa preko puščave v Bagdad in preko Basre v Bušir ob Perzijskem zalivu ter nato vzdolž obale do Karaša. Državni tajnik za letalstvo, sir Samuel Hoare, se je že sam večkrat peljal z letalom po tej progi in pozna vse tamoš-nje razmere. Dolga pot preko puščave vodi po progi, ki jo je angleško vojaško zrakoplovstvo otvorilo že pred štirimi leti. Letala imajo po puščavi jasno začrtano pot. Z velikimi motornimi plugi so namreč izorali v pesku in peščeni zemlji globoko brazdo, ki jo piloti dobro vidijo in se po njej ravnajo, tako da ne morejo zaiti. Na primernih krajih se na-haiaio velike zaloge bencina in olja ter drugih potrebščin za aeronlane. Seveda je preskrbljeno, da roparji ne morejo odnesti zalog.
Z ozirom na živahni promet med Anglijo in Indijo smatrajo, da se bo nova letalska proga kmalu udomačila, ker trgovec prihrani z njo mnogo časa. Potnik iz Anglije sede v E1 Kantari na letalo, ki ga v dveh in pol do treh dneh ponese v Indijo' dočim potrebuje za vso to dolgo pot sedaj osem do devet dni. Od uspeha te proge bo odvisno, ali naj se kasneje uvede nepretrgana zračna zveza med Anglijo in Indijo preko Egipta.	_
Proces radi darwinistične teorije v Ameriki
Dne 10. julija se začne v Ameriki velikanska javna razprava, na kateri se bo obravnavalo eno izmed naibolj perečih vprašanj moderne znanosti, problem darwinistične teorije. Proces ima politično in kulturno ozadje ter bo velikanskega pomena za bodočnost širjenja evolucijonističnih idej onstran oceana.
Povod za proces je dalo vprašanje, /e /i na javnih šolah in univerzah dovoljeno propagirati teorijo, da izhaja človeški rod od opice. Država Tennessee je namreč izdala prepoved, ki zabranjuje učiteljem in profesorjem na nienih zavodih širiti take nauke. Zakon proti darwinizmu je bil v Ameriki sprejet šele pred dvema dobrima mesecema. Cim je stopil v veljavo, pa je prišel univerzitetni docent prof. Scopes v Davtonu ter se je pregrešil zoper zabrano. Oblasti so doznale za njegov prestopek ter profesorja dale pod ključ.
Razprava bo izredno zanimiva; ne le radi tega, ker se bo pred sodiščem odločala usoda važnega znanstvenega in kulturnega vprašanja, ampak tudi radi tožnikov in zagovornikov. Scopesa bo namreč zagovarjal sam s1"- ' chicaški advokat Clarence Darrow, znan iz obravnave Loeb - Leopold, obtožnico pa bo zastopal William Jennings Bryan, znani politik in večkratni predsedniški kandidat v Ameriki, kj smatra zadevo darwinizma za veleresno stvar ameriškega napredka. Brvan ~*vi. da nasprotuje danvinistična teorija svetemu pismu in da se za svoio osebo prav lepo zahvaljuje za takšno znanstveno tezo, kj mu hoče dokazati, da so bili njegovi predniki opičjega rodu in da je on njihov degeneriran potomec . . .
Kar na bo najbolj zanimivo na stvari, je to, da se bo vršila razprava v Dayltonu, mestecu, ki šteje jedva 2000 prebivalcev. Za razpravo so že sedaj oddana vsa stanovanja do zadnjega prostorčka, ter bodo morali radovedneži, če bodo hoteli prisostvovati procesu, spati na prostem pod šotori. Za popularizacijo te obravnave pa b«"'1 skr-
beli posebni radio-aparati, ki bodo raznesli vse. kar se bo govorilo v sodni dvorani, širom sveta.
Proces proti Ledererjevi ženi
V Budimpešti se pripravljajo na zaključni del razprave radi umora preka-jevalca Koudelke. Bivši nadporočnik Gustav Lederer je bil od vojaškega sodišča že obsojen na smrt, njegova žena pa je fungirala pri obravnavi doslej samo kot priča, sedaj pa pride še sama na zatožno klop. Sodniki bodo imeli z njeno zadevo kaj neprijetno delo. Treba jim bo takorekoč ugeniti, je 11 Lede-rejjeva žena sokriva na umoru ali če je nedolžna.
Kakor znano, je soproga nadooročni-ka Ledererja pri razpravi proti njenemu možu tajila svojo krivdo in zatrjevala. da je edini odgovorni činitelj za umor prekajevalca Koudelke njen mož. Sebe je ves čas trdovratno izključevala iz obtežilnih momentov.
Zdi se pa. da Ledererjeva žena končno vendar ni tako nedolžna, kakor zatrjuje sama. Zagovornik obtoženke dr. Levey je namreč vložil na sodnj dvor, kj bo imel soditi Ledererjevo ženo- prošnjo, s katero pritiska na oblast, da bi dala preiskati duševno stanje obtoženke predno sc prične proces. Ledererjeva je namreč bila pred 12 leti živčno bolna ter se je zdravila na dunajski kliniki profesorja Wagner - Jauregga. Dr. Lovey je istočasno prosil kliniko za zdravniško spričevalo. Strokovnjaki so namreč že pred 12 leti baje ugotovili, da je Lederjeva duševno neozdravljivo bolna in ne more biti odgovorna za svoja dejanja. Po teh korakih dr. Lftveya sodeč, mora biti nakopičeno gradivo proti Ledererjevi ženi precej obremenilno.
Spor zaradi oboževatelja
Kazensko sodišče v dunajskem okraju Favoritnu se je imelo v soboto baviti z zelo nenavadno tožbo zaradi žaljenja časti, ki jo ie naperila 30 letna Ana Gleppelova zoper svojo bivšo prijateljico Alojzijo Unkrautovo.
Obe ženski sta stanovali v isti hiši v Favoritnu. Bili sta elegantni dami. poročeni' pa vendar sta še iskali ljubezni. Ze več let nista imeli v ljubezenskih stvareh nobene tajnosti med seboj. Med njuna prejšnja znanstva spada tudi pro-sluli vlomilec Breitwieser. Gleppelova in Unkrautova sta veliki pristašinji nogometa in sta obe noreli za napadalcem Wesselim. ki je igral v moštvu «Rapi-da». Ker pa se jima ni posrečilo zbuditi niegovo pozornost, sta druga drugi očitali vzrok tej nesreči. Potem sta se skušali seznaniti z nekim kooperatorjem iz Favorltna, izredno lepim možem. Pa tudi ta načrt se ie izjalovil. Vsakokrat je postala Unkrautova, ko se ji je naklep ponesrečil, prijateljici naravnost sovražna. češ, da ie vsega ona kriva. Toda vsakokrat sta se obe ženski zopet pobotali. Končno sta morali reducirati svoje zahteve in punkto ljubezni.
Pred kratkim sta se obe prijateljici seznanili z dvema delavcema, s katerima sta se večkrat shajali. Lepega dne je videla Unkrautova Gleppelovo z njenim oboževateljem. Njena ljubosumnost in jeza sta vzplamteli. Na binkoštni pondeljek ie prišla Gleppelova pozno zvečer domov in je morala mimo vrat Un-krautove. Slednja jo je čakala in izlila nanjo lonec juhe. porcijo golaža in vedro umazane vode. Seveda ni pri tem molčala, ampak io ie obkladala z raznimi. ne baš častnimi priimki. Prišlo je do pretepa, tako da so pritekle druge ženske v nočni obleki na pomoč.
Gleppelova seveda vseh teh ljubeznivosti »prijateljice* ni mogla mirno vtakniti v žep in je šla In jo tožila radi
Pismo iz Pariza
Večerni izprehodi. — Seinskl odsevi Jn šumnj bulvarji. — Sacr6 Coeur. — Bajni večer v razstavi.
Pariz, 12. junija.
Pretekle mesece smo hodili zvečer na izprehode po elegantni aveniji Elizej-skih poljan ali pa ob nepopisne lepote odsevajoči strugi široke Seine, od starega, učenega Francoskega Instituta do sanjavih silhuet Naše gospč. ki rišejo na večerno pariško nebo visoko, mogočno umetnost davnih stoletij . . . Tam so rosile od temnega nebosklona v odprta srca najlepše misli, tam so se prelivale v trudne oči strmečih romarjev skrivnostne podobe, ki bleste v človeku ko večne lučke spomina do konca ze-meliskih dni ...
Pohaiali smo tudi po bogatih velikih bulvariih, od ponosne Opere, ki je z vijoličasto svetlobo oblita ko pravljični grad. do resne, klasične bazilike sv. Magdalene od mirnih, po opojnih tulpah dehtečih vrtov v Tuileriiah in v Loureu do stasitih vrat Saint - Denis, kier tako burno utripa nočno življenje. Tudi po ulici sv. Jakoba, ki je ponoči brezdvom-no najlepša pariška ulica, so često od-
Oblecite Vaše malčke
v moderne In res pripravne lahne sukniiče lz prvovrstnega češkega platna poljubne barve. Perete kolikor hočete, barve ne izgube. Že od 100 Din dalje. V zalogi razne velikosti.
Drago Schwab - Ljubljana
mevali naši radovedni koraki in na Montmartre smo hodili prisluškovat brezskrbni, veseli muziki, ki razkošno lije iz kavarn, in uživat pariške šansone. ki niso več taki ko v davnih zgodbah in nekdanjih ozračjih, kj so se ža-libog kvarno amerikanizirall, pa kali v njih še vseeno plodno jedro galskega duha in sijajne šegavosti ter pristne ve-selosti.
Kadar sem bil naibolj zbran in prostrane lepote željan sem jo krenil po starih ulicah k belemu domu Svetega srca, ki kraljuje nad pariškim mestom s sanjavo arhitekturo snežnega marmorja in je kot večno budni čuvar, stražeč milijonsko prelivanje življenja v hropečem mravljišču pod seboj. Zvečer je tu, na montmartreskem hribu pod belo krono bazilike Sacre-Coeur. razgled naravnost nepopisen, božanski. Daleč daleč do zameglenega obzorja te pozdravljajo trepetajoče lučke in ko goreči potoki lijejo pred začudenimi očmi daljne ulice bi hrupni bulvarji... Od vsepovsod pa vstaja in se spenja k tebi večerna pesem pariškega mesta, tista pesem, ki zliva v rastoči in padajoči svoj ritem, v zemeljsko in nebeško melodijo sanje, upanje, trpljenje, vese-lost, obup in molitev tolflah src. tolikih
žaljenja časti. Toda Unkrautova je kaj bojaželjna ženska. Komaj je začela Gleppelova razkladati, kako in kaj. že jo ie imela za lase in jo začela lasati. da bi jo vsak pocestni paglavec zavidal za to spretnost. Šele ko je sodnik posegel vmes* jo je izpustila.
Sodnik Je skušal obe bivši prijateljici izmiriti. Unkrautova pa je kričala: »Ne trpim, da bi mi Anči odjemala vsakokratnega čestilca!* Tožiteljica: »Gospod sodnik, ako z Luizo le malo bolj prijazno govorite, že pripoveduje okrog, da ste se zaljubil vanjo.* Sodnik: »Vi dve ste vendar Doročeni! Kai pa pravita moža, ko iščeta novih znanj ?» Tožiteljica in toženka: «To ni najinima možema prav nič mar. ker imata tudi svoje prijateljice!*
Sodnik je začel dvomiti o njuni duševni normalnosti. Unkrautova je zatrjevala, da je v njunih glavah vse v redu in da imata le veliko srce. Gleppelova je dodala: »Gospod sodnik, tudi nadvojvoda Oton je zelo mnogo ljub'!, pa vendar ni bil bolan na duhu.*
Končno je bilo zaslišanih zelo mnogo prič. nakar je obsodil sodnik Unkrautovo na sedem šilingov globe. Obsojenka ie obsodbo sprejela in se zahvalili za izredno milo kazen.
Smrtna nesreča v donavskem kanalu
V nedeljo zvečer se je pripetila v donavskem kanalu na Dunaju težka nesreča s čolnom, ki je zahtevala človeško žrtev. Prodajalec rib Franc Tarzer je popoldne sedel s svojo ženo Kristino in njenim svakom v čoln ter se podal na kratek izlet po reki. Na povratku je vozil tako nerodno, da je prišel v neposredno bližino nekeza parnika za prevažanje pasažirjev. Ker je donavski ka-
nal na onem mestu precej ozek. ie parnik razburil vodo ln povzročil precejšnje valove. Čoln. ki ie bil skoraj tik
parobroda. se je nagnil in napolnil z vodo. Tarzer- ki je bil pri krmihi. ni znal obrniti čolna takoj v nasprotno smer. Vsled tega se je čoln napolnil z vodo in se prevrnil. Tarzer. niegova žena in svak so se začeli potapljati.
Nastala je splošna zmešnjava in nihče ni vedel kaj mu je treba storiti. Opasnih posledic dogodka se je očividno zavedel samo kapitan parobroda. ki je videl nesrečo, velel ustaviti ladjo in vreči v reko več rešilnih pasov. Tarzer-jeva žena in njen svak sta se na ta način rešila, mož oa je utonil. Šele pozneje- ko jze dosegla Tarzerjeva žena s svojim svakom nabrežje, je videla, da ni o njenem možu ne duha ne sluha. Vprašala ie po njem. toda nihče ji ni mogel dati zadovoljivega odgovora.
Najbolj čudno ie to. da so se ob času nesreče kopali v reki ljudje, ki so prizor dobro videli, ne da bi se kdo potrudil na nomoč ponesrečencem. Vse je vriščalo in se drlo ter letelo skupaj in prodaialo zijala. Tarzer pa se je medtem potapljal. Utopljenec je bil jedva trideset let star ter je živel v zelo srečnem zakonu.
X Italijanski kralj ln fašisti. Italijanska vlada je podelila kralju Viktorju Emanue« lu povodom 251etnice njegovega vladanja na predlog vojnih udeležencev bronasto hrabrostno svetinjo. Kralj pa ni sprejel od« likovanja, češ, da ga ni zaslužil.
X Naraščanje hudodelcev v Ameriki. Naraščanje števila zločinov in nasilstev v milijonskih mestih Newyorka in Chicaga Je postalo zadnje čase naravnost strašno. Iz vseh krajev države dobiv« policija vsak dan na stotine pisem, kjer se jI očita, da ni kos svoji nalogi. Lani je bilo v Newyorku 333 In v Chicagu 422 umorov. V istem fasu lih Je bilo od treh največjih mest v Evropi v Parizu 59, Londonu 27 in Berlinu 32. Naj« bolj znani sodniki in kriminalisti iz vseh delov Zedinjenih držav izjavljajo, da ame« riški narod nI nič bolj pokvarjen kot pre«
Kapitan Scotta
smrtno potovanje
na južni tečaj.
Kino ,.Ideal"
bivalstvo drugih držav, da pa je treba pri tem pomisliti na to, da so v Ameriki kar« ni navadno precej mile in da se razprave vlečejo celo večnost. Tako je bil pred par tedni v Jowi justificiran morilec, ki je sto« ril svoj čin že pred tremi leti. Sodnik Cava» nagh naglaša, da preteče to ob enakih raz« merah na Angleškem kvečjemu dva meseca, od zloična do izvedbe smrtne kazni.
X Nikoli več vojne zgodovine! Vladi av» stralskih zveznih držav Viktorije ki Queens landa sta sklenili, da se v šolah teh dveh držav ne sme več poučevati zgodovina ka« koršnekoli vojne, ker to kvarno vpliva na mladino. Zato bo treba nadomestiti učne knjige, ki so polne vojn, z drugimi.
X Finančni minister brez beliča. Ta do« godek se je pripetil v Londonu. Lord Chur« chill, finančni minister Velike Britanije, je pred par dnevi jahal na svoj vsakdanji iz. prehod. Bil je oblečen v športno obleko in na neki ulici so ga prestregle dame, ki so nabirale prispevke, prodajajoče cvetlice za neko humanitarno ustanovo. Da bo cvet« lični dan bolj uspešen, so prodajale rože gledališke igralke. Lord Churchill je seve« da takoj ustavil svojega konja in začel iskati po žepih. Toda kakšna smola! Nikjer ni našel beliča. Začel se je opravičevati in t damami prijazno govoriti, medtem pa so prišli na lice mesta fotografi s svojimi apa« rati, ki so interesanten prizor posneli in dali sliko na razpolago londonskim listom, ki so jo že popoldne objavili. Tako je lord Churchill samo s svojo sliko več koristil cvetličnemu dnevu, kakor če bi bil odprl svojo zasebno denarnico in poklonil proda, jalkam cvetja nekoliko pennvjev ali celo par šilingov.
K nedeljski nogometni tekmi Bačka : Iliriia
igrano v polju backe: ;
•	%«kOT ©
• IGRANO V DOL7U II^RJJE BNAJ\T/AETRPVKA
Nedeljska nogometna tekma v Ljubljani med Bačko in Ilirijo je bila, čeprav žal ne ena najlepših in naizanimivejših, pa gotovo ena naivažneiših letošnje sezone v Sloveniji. Saj je šlo za borbo za nogometno prvenstvo vse države in za dragoceno in častno prehodno darilo kralja Aleksandra. Zato bo naše športne čitatelje gotovo zanimalo, ako jim nudimo v današnji skici v shematični obliki glavne obrise, kako se ie tekma razvijala.
Nogometniki bodo skioo pač lahko razbrali, številke značiio minute, srednja prema vodoravna črta sredino igrišča. kurva Pa prostor, kje je bila žoga v posameznih minutah. Radi omejene-
ga prostora, srno mogli seveda podati le glavne obrise, številne, le kratek hip trajajoče situacije smo morali izpustiti, ravno tako tudi označbe prostih strelov in outov. Kaj pomenijo drugi znaki. pove legenda. Da ne bo nesporaz-umljenja. omenimo še to, da v 21. minuti diktirana enajstmetrovka proti Bački ni obsedela, kakor bi se moglo eventualno razbrati s skice.
Da shematični pregled izpopolnimo, dodajamo še nastopno statistiko o tekmi:
Sodnik je žvižgal mdi treli golov proti Iliriji, radi sedmih korneriev nroti Bački in enega korneria proti Illriij, ' radi 44 outov Bačke in radi istega šte-
vila outov Ilirije, radi 17 ofsidov Bačke in 5 ofridov Ilirije ter radi 19 foulov
Bačke in 7 foulov Ilirije.
*
Naposled še kratko opazko Pro do-mo. Lepo je in znak športne dozorelo-sti. ako občinstvo odobrava lepo igro gostov, in Bačka ic v nedeljo gotovo zaslužila pohvalo. Ne vemo pa, ali priča o športni dozorelosti. ako so člani ljubljanskih klubov ostentptivno «dru-kaii* za goste, čeprav so bili s porazom Ilirije tepeni tudi sami, saj ilirijansko moštvo ni zastopalo samo svoj klub, ampak ves ljubljanski nogometni pod-savez.
dnobnih kapljic v blestečem in pojočem veletoku . . . Kdo bi ne razumel k pesmi in ljubezni hrepeneče Luize. da je zapustila tesno ozračje očetovega doma in vzletela na montmarterski grič. kjer vidi neskaljeno oko preko horioontov in čuje uho podrhtevanje in blagoslavljale sferične godbe? . . .
Zadnje dni so večeri na'lepši v sijajnem umetnem mestu ob razsvetljeni Seinei. med novo dobo razkazujočimi in napovedujočimi stavbami Razstave dekorativnih umetnosti na njenih avenijah, mostovih in bregovih. Skoro bi si ne mogel misliti, da je kaj takega mogoče. Podnevi ima Exposition des Arts decoratifs lice bujno obiskanega, zelo dobro aranžiranega. r.a jako pripraven prostor nameščenega in nad vse moderno zamišljenega veleseima. Razstavljajoče države so iz vseh kraiev sveta poslale v Pariz pokazat najboljše svoje umetno - obrtne izdelke. Ce si v še ne-dogotovljeni ekspoziciji podrobno ogleduješ posamezne paviljone, si lahko ustvariš točno sliko sodobne dekorativne umetnosti. Verniki praznujejo letos v Rimu svoje »sveto leto*, v Pariz pa romajo na božjo pot vsi tisti, katerim Je na srcu in umu razvoj sedanjost in bodočnost, na vsakdanje predmete, apli
tirane moderne umetnosti in industrije. Rim nudi starodavnost, verska vzhiče-nia in odpustke. Pariz pa bahavo razkazuje sočasno lepoto in usmerja nova pota napredka ...
Iz ogromnega veleseima torej, kjer čez dan podjetni industrijci in napredni umetniki sklepajo kupčije in tehtajo ter tuhtajo sodobna stania «arts dčcoratifs*. nastane zvečer velikansko zabavišče, kier te razni izdelki moderne tehnike prenašajo iz Orienta v Benetke, iz Pariza v London in na avstralske otoke, iz Španiie na Norveško, iz zgodbe o začaranem grajskem vrtu v vilinske pravljice iz tisoč in ene noči ... In tako dalje... Razstavni prostor je razsvetljen ko podnevi. Skoro vsi paviljoni nosijo v vrhih krone pisanih lučic. girlan-de mežikajočih svetilk. Na umetno prirejenih vrtovih, ki so zrasli iz trdega tlaka, duhte večerne cvetke in fontane vabi.io pljuskajoč v svoj vonjivi hlad... Pod širokimi kostanji na cestah, ki križajo razstavni prostor med petnajstimi vratmi. In preko Impozantno okinčanih mostov se šetajo vesele množice, uživajo večerni sijaj in hlad in srkajo vase nepozabno lepoto.
Na Seinei se zibljejo velike pisane barke, restavracije, kjer se ob zvokih
zamorskih jazzbandov vrte stričkl i/ Amerike in Anglije ter demimondke v razkošnih toaletah, ki so se preko poletja preselile iz montmarterskih barov na dobičkanosnj razstavni prostor (seveda iih na Montmartreu kljub temu nič ne manjka, ne stričkov, ne njih dragih ljubic).
Na zanimivem vrtiljaku, čigar moderne figure predstavljajo sodobne pariške tipe. sijajno v les urezane in kričeče pobarvane. se vrtičijo in krožijo veseli obiskovalci.
Višek večerne razstave Pa so umetne vodne luči na mostu Aleksandra III. in v Seinei. Raz mostovo oboklino padajo pestro osvetljeni slapovi, ki mečej^ svoje mehke barve v strugo in božajo S pisanimi žarki razvneta lica gledalcev. In iz srede seinske struge brizga pod večerni nebesni obok visok barven curek, prekrasen vodomet, ki vsakb minuto izpreminia vodne boje in oblike in se peni v pršečih. pestrobojnib odtenkih med obema baino razsvetljenima bregovoma . • . Oči skom ne morejo verjeti tej lepoti . . . Kdo bi si v temnem dvajsetem veku nade;al samavih krasot iz davnih pravljic? Ali nas vendar še ni pozabil copernik iz čudodelnih zgodb? ...	P. K—n.
Naš železniški promet
Sedaj, ko se bližamo izvozni kampanji, ki je tako zelo odvisna od naših prometnih razmer, je na mestu, da se nekoliko pomudimo pri naših železnicah.
Predvojna Srbija je imela nekaj nad 300 kilometrov železnic, kar je bilo že za takratne čase silno malo. Po vojni se je naša kraljevina teritorijalno več kot podvojila. Dobili smo od bivše dvojne monarhije okoli 10.000 kilometrov prav dobrih železnic od katerih jih je nekaj prvovrstnih. Predvsem je to dvo-tirna proga Rakek-Ljubljana-Maribor, kot del glavne prometne žile Dunaja z morjem. Trstom. Izvrstni sta tudi progi Reka-Dmje (jugoslovenski del prejšnje madžarske železnice Budimpešta-Za-greb-Reka) in pa Subotica-Beograd (na našo državo odpadajoči del proge Bu-dirnpešta-Beograd). Dobre so tudi nekatere druge avstrijske in madžarske železnice, vendar ne dosegajo teh treh, ker so to glavne proge prvega razreda.
Toda z malimi izjemami so vse železnice v slabem stanju, kar se tiče predvsem tračnic in pragov. Pomisliti moramo, da se-ni med vojno od izbruha dalje nič popravilo in da so za vojnih dogodkov silno trpele. Deloma so bile direktno prizadete, ker so bile v vojnem ozemlju, deloma pa jih je pokvaril velikanski promet tisočev vojaških transportov. Predpisano je za dobro in varno železniško službo, da se morajo pragovi izmenjati vsakih sedem do osem let, na naših progah pa so večinoma stari že po 20 let in tudi več. Važno je tudi dejstvo, da je glavna naša prometna žila, železnica Beograd-Za-greb-Ljubljana, bila v stari Avstro-Ogr-ski do Zidanega mosta le lokalka, po kateri je vozilo jedva po par vlakov na dan in jo je madžarska vlada naravnost zanemarjala' ker je stremela za tem, da gre ves promet preko Budimpešte. Saj si prišel iz Zagreba veliko prej v Beograd preko Budimpešte, kot do najkrajši poti preko Slavonije in Srema, čeprav je na tej progi vozil nekak brzi vlak, ki pa ni zaslužil tega imena.
Še en moment je, ki ovira brezhiben promet, in to so naše postaje. Ker niso preurejene za tako velik promet, kot je narastel po vojni, so zato vse premajhne. Nimamo nobene stanice za razvr-ščavanje vlakov, izvzemši Maribor in deloma Ljubljano. Zato manjka tirov in tudi postajna poslopja so, zlasti v večjih krajih, vsa premajhna. Isto velja za kurilnice in druge prometne naprave. Varnostne naprave so pomanjkljive. Bločni sistem je uvedfc« le deloma na starih glavnih progah. Zato ne morejo vlaki izrabiti vsake minute, ampak morajo čakati, da prejšnji vlak doseže prihodnjo postajo. Ker morajo radi slabih prog voziti vlaki razmeroma počasi' je na dlani, da s tem nepotrebnim čakanjem izgube silno mnogo časa. posebno ker so nekatere postaje v Srbiji in na Hrvatskem zelo oddaljene druga od druge. Tako mora čakati tovorni vlak na stanici čisto po nepotrebnem četrt ure in tudi več.
Nadaljnji moment za nejevoljno stanje naših železnic je pomanjkanje lokomotiv in posebno vagonov. Še vedno ie na stotine lokomostrojev in menda na tisoče voz. ki so nerabni. V malih postajah stoje na stranskih tirih, pa tudi na golih tleh. in trohne, rjave in propadajo, namesto da bi jih dali popraviti. Res da smo dobili od Nemčije na račun vojne odškodnine že lep del voznega parka. Toda so ti stroji in vozovi deloma že postali nerabni, ker osebje ne zna z njimi ravnati. Treba jih bo popraviti seveda v prvi vrsti stare.
Priznati moramo, da se je v zadnjih dveh letih pri naših železnicah mnogo popravilo. Lep del tračnic in pragov je že izmenjan, drugod je delo v teku. Popravilo se je že mnogo lokomotiv in na stotine vagonov, ki sedaj služijo svojemu namenu. Popravljajo se tudi postajna poslopja in razširjajo. Grade, pove-čavajo ali preurejajo se skladišča, zlasti za carinsko blago. Že se opaža po poedinih progah hitrejša vožnja' ki stalno napreduje. Predvsem ima vlada v svoiem programu povečanje glavnih stanie in gradbo posebnih postaj za raz-vrščavanje vlakov. Najbolj so take postaje potrebne v Ljubljani (kjer imamo v bližini Zalog!) Zagrebu, Vinkovcih in Tndjiji (za Beograd). Prej ali slej bo treba odpomoči neprikladnemu odcepku proge v Zidanem mostu, ki tako zelo ovira promet.
Silno bi bilo našemu prometu poma-sano, ako bi se položil na glavni progi Beograd-Zagreb-Zidani most drugi tir, tako da bi imeli od prestolice do meje pri Rakeku dvotirno progo prve vrste, ki bi bila v stanu zmagovati še tako velik promet. S polaganjem novih, moč-neiših tračnic in pragov ter z uvedbo Močnega sistema po vseh glavnih progah se bo dala zvišati brzina osebnih vlakov na 80 kilometrov na uro in več, tovornih pa povprečno na 40 km, tako da dospe vagon iz Ljubljane v Beograd v poldrugem dnevu. Lokomotive se morajo uporabljati bolj racijonalno. Tako vozijo po Srbiji novi močni reparacijski stroji tovorne vlake jedva po 20 voz pa tudi mani. Ali ne bi bilo bolje, vpreči jih pred težke vlake na glavjgh progah, n. Dr. Rakek-Maribor. lažje lokomotive iz Slovenije pa naj vozijo manjše vlake drugod? Po velikih ravninah v Vojvodini. Slavoniji in Sremu bodo lahko vozili. ko se železnice enkrat temeljito popravijo in preurede — in upati ie- da se to zgodi kmalu — tovorni vlaki z enim strojem do 1400 ton z veliko brzino.
To vse bi prevoznino silno pocenilo in proge bi manj trpele. Dobiti bomo mogli mednarodne tranzitne transporte iz Avstrije, Madžarske, Poljske itd., ki sedaj usmerjajo svoje blago po drugih državah. Roko v roki s tem bi morala rti seveda tudi pametna tarifna politika, ki naj bi računala z našimi razmerami Zgraditi bo treba še nekaj prog. posebno jadransko železnico, ozkotirne, zlasti v Bosni in Srbiji, pa preurediti v normalne. Potem bomo imeli res dobro železniško omrežje, ki bo kos svoji veliki nalogi. Prepričani smo. da jo bo tudi častno rešilo v procvit našega narodnega gospodarstva, pa tudi v Drid državni blagajni.
Občni zbor
beograjskih bank
Beograd, 15. junija. Včeraj popoldne se je vršil 4. redni letni občni zbor Udruženja beograjskih bank, ki se ga je udeležilo okoli 150 delegatov iz vse Srbije. Vojvodine in Južne Srbije. Občni zbor je otvoril predsednik dr. Vlada Markovih, ki je pozdravil navzoče, nakar je glavni tajnik dr. Dušan Mišič prečital poročilo o poslovanju Udruženja v preteklem poslovnem letu.
Po tajniškem poročilu je v Beogradu 60 bank. Najstarejša .ie Beogradski kreditni zavod, ustanovljen leta 1870., najmlajša pa ie Jadransko - podunavska banka, ki je bila ustanovljena lani vsled fuzije dveh velikih denarnih zavodov in ima največji kapital. Aktiva vseh denarnih zavodov, ki imajo glavni sedež v Beogradu, izkazujejo: gotovine 74,220.753 Din. žiro - račun pri Narodni banki 15,392.753 Din, menice 437 milijonov 632.810. posojila proti poroštvu 25 milijonov 207.174 Din, tekoči računi 948,342.006 Din. nepremičnine 231 milijonov 968.271 Din, industrijska podjetja 64,780.436 Din, blago 11,594.479 Din, vrednostni papirji 172,056.034 DLi, Li-kvidaciiska banka 3,909.406 Din, ostala aktiva 92,027.043 Din. Skupna pasiva znašaio: vplačane delniške glavnice vseh beograjskih bank 466,524.551, stalni rezervni fond 64,010.808, ostale rezerve 46,068.S67, vloge 319,123.328, tekoči računi 781,426.665, akcepti 6 milijonov 767.101; reeskont 104,947.673, ostala pasiva 230,732.774 dinarjev. Dohodki znašalo 210,504.181 Din, izdatki 154,308.232 Din. dobiček Pa 57 milijonov 759.581 Din. Povprečna d i viden da znaša 9.05 %. Največjo divi-dendo. 35 % je izplačala Kolonijalna banka, potem po 20 % Ben-rradski kreditni zavod, Vračarska zadri""'. Gra-djanska štedionica in Prometna banka, najmanjšo pa, 4.8 %, Mehansko - ka-fanska zadruga.
Vsa poročila so bila sprejeta, nakar se je razvila debata o poedinih važnih vprašanjih, ki zanimajo denarne zavode, zlasti o ustanovitvi bančnih zbornic in. ako trgovinski minister ne bi na to pristal, o osnovanju Saveza denarnih zavodov.
Končno je bilo izvoljenih šest novih članov v odbor, namreč dr. Vlada Mar-kovič. R. Pileč, M. šišarevič, V. Stana-revič, M. Jankovič in Milan Sto.iadino-vič.|,i	_
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (16. junija.) Notirale so: pšenica: madžarska, 5 vagonov 422.50: turščica: baška, za junij-julii, 10 vagonov 190.
Dunajski živinski sejem (15. junija.) Dogon 3857 komadov, od teh 354 iz Jugoslavije. Boljše blago je nazadovalo za 10. ostalo za 15 grošev za kg. Notirali so za kg žive teže v šilingih: voli: najboljše vrste 1.70 do 2 05, I. 1.50 — 1.65, II. 1.30 — 1,45, III. 1.10 — 1.25; biki: 1.10 — 1.60; krave: 1 — 1.50.
Dunajska borza za kmetijske produkte
(15. junija.) Navzlic nazadovanju ameriških cen koncem preteklega tedna so ostale cene na dunajskem tržišču skoraj nespremenjene. Amerika je vplivala le v tolko, da je bilo še manj nakupovanja kot pretekli teden. Zato je bilo le prav malo prometa. V splošnem so cene bolj ugodne kupcem, a kljub temu nI bilo pri njih mnogo zanimanja za blago. Notirajo vključno blagovno-prometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 51.50 — 52.50, madžarska s Potisja 54.50 — 55.50, Rosafč 53.50 — 54: tž: domača 38 — 42, češko-moravska 48 — 50; ječmen: 3S — 42; turščica: 30 — 31: oves 43 — 44; seno 11 do 14.50; slama: 6.80 — 10.50.
= Konstituiranje uprave Državne hipo-tekarne banke. Za predsednika uprave Državne hipotekarne banke je izvoljen dosedanji upravnik dr. Bogdan Markovič, za podpredsednika pa M. Klidis. Na mesto Na-stasa Petroviča m M. KHdisa sta izvoljena Dragutin Dimovič in Rajčevič.
= Vinska trgovina v Dalmaciji. Vefflri župan splitske oblasti naznanja, da Je bila v Dalmaciji doslej trgovina z vinom slaba. Le neznatne količine vina so se Izvozile v notranjost države. Cene so ostale čvrste, le pri belih" vinih se opaža majhen porast cen. Za črna vina se je plačevalo 25 — 27.50 in opolo 27.50 — 35, za bela pa 45 — 50 Din za hI in odstotek alkohola.
= Tržišče jajc. Kupuje se po v&ej državi blago večinoma za konservmmje bi Irvca. JflJca se plačujejo v Srbiji po 0.80 — 0.90, Bački 0.85 — 0.90, na Štajerskem 0.90 — 1, na Hrvatskem in v Slavoniji pa po oddaljenosti krajev od prometnih poti 0.80 — 1.10 za komad. Najcenejše je blago v Bos« ln Hercegovini, kjer se plačuje po 60 do 70 par wt komad. Tavanje z ino®enprtypip le iei
vedno živahno. V Švici in Nemčiji so ostale cene nespremenjene. London plačuje po 9 do 10 šilingov za naše blago, za dansko pa po 14 šilingov.
= Stanje Narodne banke dne 8. junija. Aktiva (v milijonih dinarjev); kovinska podloga 462. posojila na menice in vrednostne papirje 1.186.3, državni dolg 2.966.3, saldo raznih računov 674.2; pasiva: glavnica in rezerni for.d 34.1, novčanice v obtoku 5.773.7, državne terjatve 33.4, razne obveznosti 535.4, ažijo 74.
= Javna dražba dobave in vožnje prod-ca na okrajne ceste v Ptuju se bo vršila v petek dne 26. junija ob 9. uri na okrajnem zastopu v Ptuju, kjer so tudi dražbeni pogoji na vpogled. Položiti je prodni vadij.
= Dobave. Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejme do dne 26. juniia t." 1. ponudbe glede dobave 3000 kg bencina za razsvetljavo. Vršile se bodj naslednje ofertalne licitacije: Dne 10. julija pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave starega železa. Dne 13. julija pri generalni direkciji posrednih davkov v Beogradu glede dobave obleke za finančno kontrolo (8250 kap, 8250 garnitur obleke — garnitura sestoji iz bluze, plašča, hlač doko-lenk in dolgih hlač), 16.500 komadov srajc, 16.500 kom. spodnjih hlač, 8250 parov usnjenih gamaš in 8500 kom. službenih znakov; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega materijala (asfalt, Samotna moka, mavec, trstika, strešna lepenka, šamotna opeka); pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 91.250 kg raznega železa. - Prometni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
= Znižanje francoskih taks za legalizacijo Izpričeval o poreklu blaga. Francoska vlada je znižala takso za legalizacijo izpričeval o poreklu, ki so potrebna za ">-voz blaga na Francosko. Izpričevala se bodo legalizirala brezplačno, kadar gre za blago v vrednosti do 100 zlatih frankov, za večjo vrednost pa se pobira taksa po pet zlatih frankov. Znižanje je že stopilo v veljavo.
LJUBLANA. (Prve številke pomenjajo povpraševanje, druge ponudbe, v oklepajih pa zaključke.) Vrednote. 77° inv. posojilo 61.50—63 (62), Vojna škoda 200-0; Celjska posojilnica 200—204, Ljubljanska kreditna 225—265. Praštediona 79S—SOS, Slavenska 68—0. Kreditni zavod 175—185: Trboveljska 335—346, Vevče 100—112, Stavbna 265—280. — Blago. Les: bukove parjene deske od 27 do 100 mm, 2.50 m, obrobljene, I. in n. vrste, fco meja 1080—0; hrastova drva, 1 m dolga, suha, fco Skop-Ije, 1 vagon, 30—30 (30); čreslo suho, zdravo, letošnje, fco nakl. postaja 35—0: poljski pridelki: pšenica Rosafč, par. Postojna 0—460, avstralska, par. Postojna O— 450; otrobi pšenični, juta vreče fco. Ljubljana 0—200; ječmen orig. srbski, 60 kg, fco Ljubljana 0—325; fižol, ribničan, orig., fco Ljubljana 250—0, koks orig., fco Ljubljana 250—0.
ZAGREB. V efektih je tendenca slaba. Poedini bančni papirji so zaznamovali nadaljnji padec. Eskomptna je trgovala po 104, blago pa se je ponujalo z več stTani po 103. Ljubljanska kreditna je padla od 250 na 240. Drugi papirji so ostali nespremenjeni. Od industrijskih papirjev je nazadovala Slavonija na 40, Vagon na 80, Danica pa od 73 na 71. Gutmami so ponujali po 350. Od državnih papirjev je trgovala Vojna škoda na julij po 204, agrarne obveznice pa so porastle na 34. — Dinar se je tudi danes obdržal na doseženi višini 8.95—9. Zato nazadujejo na našem tržišču tuje d e -vize vedno bolj. Dunaj je padel _na 8.06, Italija na 230. London na 278.50 in Švica na 1110. Blaga je bilo danes dovolj na tržišču, ki se je po borzi ponujalo po še nižjih tečajih. Tu je bilo še nekaj povpraševanja. Zato je bil danes srednji promet. V glavnem se je trgovalo v devizah na Prago, Italijo in Švico. — Notirale so devize: Amsterdam 2275—2305, Dunaj 8.02—8.14, Berlin 1348—1363, Budimpešta 0.0798— 0.0818, Italija izplačilo 219.35—222.35, ček 218.50—221.50, London izplačilo 277.425— 280.425, Newyork ček 56.73—57.73, Pariz 275.50-290.50, Praga 168.65—171.05, Švica 1106—1116. — Efekti: bančni: Litorale 0—60, Trgo 0—8, Eskomtna 103—104, Kreditna Zagreb 106—107, Hipo 66.50—57.50, Jugo ICO—101, Ljubljanska kreditna 2.40— 2.45, Obrtna 58—59. Praštediona 800—S05, Etno 0—200, Slavenska 70—71, Srpska 130 —131, Narodna 3200—0: Industrijski: Eksploatacija 35—36, Šečerana Osijek 535— 560, Nihag 38—13, Gutmann O—350, Slaveks 0—160, Slavonija 40—41, Trbovlje 0—350, Vagon Osijek 80—83, Vevče 105—115, Danica 71—72. — Državni papirji: 77° inv. posojilo zaklj. 64, 4% agrarne obveznice 35, Vojna Skoda za junij 202.50.
BEOGRAD. Notirale so devize: Amsterdam 2310—2314. Dunaj 8.05—8.CS, Berlin 1350—1367.50, Italija 220—230.50, London 272.50—274, Švica 1113—1112-25. — Tendenca mlačna.
CURIH. Beograd 8.9750, Newyork 515.10, London 25.04, Pariz 24.62. Milan 19.90, Praga 15.275, Budimpešta 0.007255, Bukarešta 2.40, Sofija 175, Danai 72.625, Berlin 122.60. Bruselj 24.30, Varšava 99.125.
TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 75.90, Zivnostenska 283, Assicurazioni Generali 12.700, Riunione Adriatica A 4220, Rirmione Adriatica B 4225. Cosulich 340, Datmazia 260, Libera 544, Lloyd 5750, Oze-ania 178, Tripcovich 401, Daimazia cement 670, Split cement 491, Krka 405: devize: Beograd 45.40 — 45.70, Dunaj 365 — 375, Praga 76.50 — 77.50, Pariz 124 — 124.75. NewyoTk 25.95 — 26.15, Curih 501 — 505; valute: dinar 45.25 — 46.60, 20 zlatih frankov 99 — 100, zlata lira 494.54.
DUNAJ. BeogTad 12.44 — 12.48, Beriin 168.78 — 169.38, BucEmpeSte 99.50 — 99.90,
Bukarešta 336.25 — 328-25. London 34.49 do
34.59, MHan 27.35 — 27.47, Newyork 709.35 do 711.85, Pariz 33.87 — 34.03, Praga 21-02 do 21.10, Varšava 136.10 — 136.60, Sofija 5.14 — 5.18, Curih 137.73 — 138.23, Bruselj 33.54 — 33 66; dinarji 12.35 — 12.41, dolarji 706 — 710, lire 27.42 — 27.62.
PRAGA. Beograd 59, Dunaj 475.625, Rim 130.125, Newyork 33.75, Curih 656.50.
BERLIN. Beograd 7.375, Dunaj 59.057, Milan 16.19, Praga 12.428, Newyoik 4.195 Curih 81.43.
Sokol
Okrožui zlet Savinjskega sokolskega okrožja na Polzel5
Zlet, ki se je vršil 7. junija, je bil lepa manifestacija sokolske ideje, pravi ljudski tabor v lepi Savinjski dolini. Na ugodno ležečem telovadišču tik polzelskega kolodvora je že dopoldne vladalo vrvenje kot v mravljišču: pripravljali so za popoldansko slavnost, krasili razne šotore, došlo članstvo, naraščaj in deca pa so imeli glavno skušnjo za proste vaje. Ob 14. se je vršil na kolodvoru pozdrav Sokolstva in gostov, na kar se je razvil sprevod sokolskih društev in gostov po Polzeli, ki je vzbudil med domačini občudovanje radi pestrosti, strumnega nastopa, discipline, velikega števila, vesele godbe in krasne vihrajoče sokolske zastave.
Točno ob 15. se je pričela javna telo-vodba dece, naraščaja, članic in Sokolov. Proste vaje, kakor tudi vaje na orodju, so bile izvajane točno m strumno, ljubko od dece in gracijozno od brhkih Sokolic. Gledalci so se kar čudili težkim vajam na drogu in krogih m vzkliki raznih domačinov: »Sokoli pa znajo,« niso bili redki. Škoda le, da godba ni igrala k prostim vajam. Ko smo zvedeli, da Sokolice in Sokoli iz Št. Petra telovadijo komaj kaka dva meseca, nismo mogli tega verjeti, ker smo sodili po izvajanju, da vadijo že več let. — Po telovadbi se je razvila na obširnem prostoru živahna in neprisiljena prosta zabava. Narodne dame in ljubke Sokolice v raznih paviljonih so komaj zmagovale postrežbo množicam. Vsi gostje smo prišli v polni meri na svoj račun.
Razveseljivo je dejstvo, da je poselilo to lepo prireditev častno število raznih domačinov in okoličanov. Dasiravno doslej niso simpatizirali s Sokoli vsled zlobnega hujskanja ^katerih pičlih nasprotnikov Sokolstva. so se sedaj, ko so videli uspehe v telovadnem in moralnem oziru, javno in odkrito pohvalno izrazili o Sokolih. V velikem številu so došli gostje iz Žalca, Šoštanja. Laškega, Vranskega, Braslovč. Št. Petra. Celja in sploh iz Spodnje Savinjske doline. »•Savinjsko sokolsko okrožje« s »Sokolom* na Polzeli je lahko na ta okrožni zlet ponosno z zavestjo, da je že obrodil in še bo obilo najboljšega sadu! Upamo, da bo tudi blagajničar lahko beležil ugoden uspeh za zgradbo bodočega Sokolskega doma na Polzeli. — Udeleženec
Zlet koroškega sokolskega okrožja v Meiico. Dne 21. junija t. 1. priredi Koroško sokolsko okrožje svoj zlet v Mežico. Vabimo vsa društva in prijatelje sokolstva, naj se tega prvega zleta v Gornji Mežiški dolini udeleže in na ta način pomorejo obmejnemu Sokolu ob vznožju Peče v čim lepšemu uspehu. Od železniške postaje Preval'e do Mežice in nazaj bo prevažal goste rudniški vlak. Izletnikom je dovoljena polovična vožnja na vseh železniških progah v območju ljubljanskega ravnateljstva.
Es-ka V Jogo — Torpedo J Bianchi a
so
le
najboljša
ujceneje pri
Palača Ljubljanske kreditne banke in Gosposvetska c. 14
Vsi na damestnl deli ln oprema.
i.fiorec
krasni kombinacijski igri, ki je ponovno navdušila gledalce do burnih ovacij. Prvih 12 minut sta si bili moštvi enakovredni; v 13. minuti je sodnik diktiral proti Hajduku kazenski strel, ki je obsedel v mreži. Spličani so pritisnili nato z neprimerno vehemenco in potisnili vse beograjsko moštvo v obrambo. Igra se ie vršila ves čas pred golom Jugoslavije, ki pa je branila tako bra-vurozno, da so ostali vsi Hajdukovi napori brezuspešni. Tudi edinega korner-ja proti Jugoslaviji niso mogli izrabiti. Tako je sodnik odžvižgal tekmo z rezultatom 1 :0 za Jugoslavijo, občinstvo pa je prirejalo obema kluboma viharne ovacij e.
Končni rezultat boja med Jugoslavijo in Hajdukom ie torei 3 :2 za Jugoslavijo.
Še nekaj nedeljskih nogometnih tekem
Židenice : Briinner Sportklub
Mann,
BRNO: 6 : 2.
MANNHEIM: I. F. C. Nurnberg heimer Rasensplieler 1 : 2(!).
FUERTH: Spielvereinigung Furth : Frank furter Sportvereinigung 3 : 1.
MONAKOVO: Hertha (Berlin) : F. C. Bavern 2:2.
LVOV: Pogon : \Visla (prvenstvena) 1:0.
KRAKOV: Wacker (Dunaj) : Krakovia 5 : 1, \Vacker : Jutrszenka 6 : 0, NVacker S. C. Hasmonea 4 : 0.
VALENCIA: Španija : Italija 1 : 0.
DFC. : ČAFK. Naše včerajšnje poro. čilo o prvenstveni tekmi DFC. proti ČAFK je v toliko popraviti, da je proti vsakemu pričakovanju zmagal ČAFK proti DFC z 1 : 0.
LNP. (Službeno) Seja upr. odbora danes v sTedo ob 20.30 v Narodnem domu. —
Tajnik L
Šport
Tekme za državno prvenstvo
v nogometu
Jugoslavija : Hajduk 3 : 2
Rezultat včerajšnje tekme 1 : 0, končni rezultat torej 3:2. — Odločilni gol padel iz enajstmetrovke.
Beograd, 16. iunija.
Ob ogromnem zanimanju občinstva se je danes že v drugič nadaljevala tekma med beograjsko »Jugoslavijo« in splitskim »Hajdukom - za prvenstvo države v nogometu. V nedeljo je ostala tekma kljub podaljšku neodločena z 2:2. Včeraj se je tekma sicer vršila, bila pa je vsled naliva predčasno prekinjena in je končala 0:0. Ob lepem vremenu in ob navzočnosti kakih 6000 ljudi se je tekma nadaljevala danes dru gič in to 22 minut. Kljub premoči »Hajduka« je tekma končala z zmago »Jugoslavije*, ki je v 13. minuti proti Hajduku diktirano enajstmetrovko spremenila v zmagonosni gol.
Obe moštvi sta nastopili v svojih najboljših sestavah. Predvedli sta naravnost vzorno igro v izredno ostrem tempu; tekmovali sta v požrtvovalnosti in
Nova ofisidetpravila. Na nedeljski seji International Boarda. ki se je vršila v Pa> rizu, je bila na predlog Anglije sprejeta izprememba of*side»pravil, po kateri je členu 6 nogometnih pravil namesto števila treh igralcev staviti dva igralca.
Nov svetovni rekord v hrbtnem pla> vanju. Pri plavalnem tekmovanju med ma= džarsko in avstrijsko reprezentanco, ki se je vršilo prošlo nedeljo v Budimpešti, je Madžar Aladar Bitokcy postavil v hrbtnem plavanju na 200 m z 2:48 nov svetovni re» kord. Dosedanji svetovni rekord na tej progi je držal Nemec Otto Fahr z 2:48.4.
Gtrardengri ponesrečil. Znani itelijan« ski kolesarski dirkač Constante Girarden go se je pri avtomobilski vožnji ponesrečil Pri Bressani je avtomobil, ki ga je vodil Girardengo trčil z drugim avtomobilom Girardengo je padel iz voza ter se ranil na kolenu in na rokah. Njegovo stanje je tež« ko, vendar pa ni nevarnosti za življenje.
LLAP. Seja upravnega odbora se skli cuje v sredo 17. t. m. ob 20.30 v damski sobi kavarne Emona. — Tajnik I.
S. K. Primorje, kolesarska sekcija pri« redi v nedeljo, dne 21. t. m., na svojem igri šču (Dunajska cesta), velike medklubske kolesarske in motociklistične dirke s sle dečim sporedom: 1. Častni krog, 2. novinc 3. juniorji, 4. dirka združena s peštekom 5. glavna dirka na 10 km, 6. dirka ciljev 7. dirka pomožnih motorjev, 8. dirka v pa rih ,9. handicap, 10. tolažilna. Prijave spre jema načelnik kolesarske sekcije g. F. Bru mat vsak večer od 20. do 22. na vrtu re« stavracije «Zvezda». V petek zvečer se pri javljanje zaključi. Vabimo vse prijatelje kolesarskega športa, da po6etijo ta zanimi« va tekmovanja.
Kolesarsko in motociklistično društvo vSava* v Ljubljani vabi vse svoje dirkače na sestanek, ki se vrši v četrtek točno ob pol 20. uri v društvenih prostorih na Ka-lovski cesti 4, glede prijav za nedeljske ko lesarske dirke podsiveza za Slovenijo ia kolesarske sekcije S. K. Primorja v Ljub ljani.
S. K. Slovan. Splošen članski sestane »e vrši v četrtek, 18. t. m., ob 20JO zvečer v restavraciji Llovd. Pozivam vse člane, da es »ostanka udeleže. Na dnevnem redu je med drugim tudi izvolitev nogometne sek cije, zato je dolžnost vseh nogometašev, da so sestanka brezpogojno udeleže. — Tajnik.
Ljubljanski bazenski podsavez. Jutri v četrtek se vrši ob pol 9. uri v kavarni Emr> na prva redna seja. Radi važnosti, prosim polnoštevilne udeležbe. — Predsednik.
Ljubljanski Pllvačkt Podsavez. Odbo« rova seja v petek, dne 19. t. m. ob 20.30 uri v damski sobi kavarne Emona. — Taj» nik I.
S. K. Primorje, lahkoetierična sekcija vabi vse lahkoetiete, da se sigurno udeleže sestanka, Id se vrii v sredo 17. t. m. ob 19. v vogalni sobi, restavracije «tZvezda».
Vremensko poročilo
Ljubljana, 16. junija 1925.	Ljubljana, 306 m nad morjem.
Kraj opazovanja
ob	Zračni tlak	Zračna temperatura
7.	765-8	14-7
14.	762-4	238
21.	7630	20-3
7.	764-7	17-0
7.	764-8	160
7.		
7.	764-0	13-0
7.		
Ljubljana . . Ljubljana . . Ljubljana . . Zagreb . • • Beograd . . Dunaj . . . Praga . . • Inomost • ■
Solnce vzhaja ob 4' 12, zahaja cb 19-49, luna vzhaja ob 1'46, zahaja ob 14"59. (zad. krajec)
Barometer višji, temperatura nižja.
Dunajska vremenska napoved za sredo: Menjaje oblačno, nekoliko toplejšu.
Veter
sev. vzh. jug. vzh. vzhod zap.
Oblačno 0—10
jasno
več. obL
Padavine mm
0-1
Nove
najemnine
Od kdaj velja povišana najemnina?
Nekateri hišni lastniki zahtevajo od za< ščitenih najemnikov, ki so se že s porazu« meli z njimi glede višine nove najemnine, tudi razliko med staro in novo najemnino za čas od 15. maja do 1. junija t. L, ako se r.ajemnina plačuje mesečno in za čas od 15. maja do 1. avgusta, ako se plačuje četrt« letno. Zdi se, da je že precej razširjeno mnenje in sicer tudi med najemniki samimi da je to postopanje pravilno. V zakonu pa ni utemeljeno. V vsaki zakonodaji je splo« šno priznano načelo — ki ga je osvojil v § 5 tudi naš obč. drž. zakonik, da novi za« kon ne velja za minulo dobo, da nima no» benega vpliva na prejšnja dejanja in na prej pridobljene pravice in da more le bo« dočim dejstvom dajati pravno mero in pravni cilj. Po prejšnjem pravnem stanju ustvarjeni pravni učinki ostanejo neizpre« menjeni. Le izjemoma je določbe novega zakona uporabljati tudi glede prejšnjih pravnih odnošajev ali dejstev, ako novi za« kon to — iz javnopravnih ozirov, osobito iz ozirov javnega reda ali nravnosti — sam izrecno tako določa. Novi stanovanjski za« kon z dne 15. maja 1925 določa v čl. 85., da stopi v veljavo z dnem, ko ga kralj pod« piše, obvezno moč pa dobi z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah®. Razglašen je bil v «S'nžbenih Novinah» z dne 15. ma« ja 1925. št. 106 (XXI — 1925) in v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti z dne 25. maja 1925. št. 161/46. Zakon ne vsebu« je nobene splošne določbe, da ima veljati tudi za preteklost. Iz tega sledi, da ga je mogoče uporabljati samo glede onih prav« nih odnošajev in dejstev, ki so se ustvarila po dnevu njegove razglasitve. V pogledu najemnine ga je uporabljati torej samo v kolikor pridejo v poštev obroki, ki so za» padli v plačilo po 16. maju 1925, seveda ako je prišlo pred zapadlostjo do sporazu« ma med hišnim lastnikom in najemnikom ali, ako je v nasprotnem primeru lastnik pred zapadlostjo zahteval odreditev višine najemnine po stanovanjskem sodišču. Ako plačuje torej najemnik najemnino za sta« novanje mesečno vnaprej in je plačal obrok 7& maj pred 15. majem, nima hišni lastnik pravice zahtevati od njega doplačilo razlike med prejšnjo in novo najemnino za dobo od 15. maja do 1. junija, tudi če je pristal po 15. maju na povišano najemnino. Rav« notako nima pravice zahtevati doplačila razlike za dobo od 15. maja do 1. avgusta, ako se je pred 15. majem plačal vnaprej četrtletni obrok maj»avgust. Najemninska terjatev, ki je dospela v plačilo 1. maje, mesečna ali četrtletna, je z izvršenim pla«
rl
najemnik je izpoinfl arojo obvezo ln zahtevek po doplačilu je nedo« pusten, ako ae ni najemnik sam za to pla« čilo ohvezal.
Pa tudi če je najemnik s plačilom me« sečnega obroka za maj ali četrtletnega ob« roka za maj«avgust v zamudi, ne spremeni to na stvari ničesar. Tudi te njemninske terjatve se zgolj zaradi dejstva, da niso bi« le 16. maja še poravnane, niso avtomatično povečale do višine dopustne v čl. 12. zak. o stanovanjih, ampak so ostale slejkoprej iste, ker so za njih višino merodajne samo določbe prejšnjega zakona o stanovanjih.
Drugačna je seveda stvar, ako se plačuje rajemnina ra. nazaj. V tem primeru je obrok za maj zapadel v plačilo 31. maja in je bil dolžan najemnik plačati novo, povi« šano najemnino, ako jo je lastnik zahteval. Rfvno tako bo moral plačati povišano na« jemnino 31. julija za termin maj«avgust, ako jo plačuje četrtletno.
Na kaj opirajo hišni lastniki svojo zahte« vo po doplačilu zgoraj omenjene razlike, oziroma plačilu povišane najemnine že od 15. maja dalje ni jasno, še manj da moreio celo zastopniki društev stanovanjskih najem nikov tolmačiti to zahtevo kot pravilno. (Glej poročilo o zborovanju društva najem nikov v Mariboru v «Jutru» od 3. t. m.) Ali je kdo kdaj dvomil, da bo moral plačati četrtletno plačljivo novo najemnino šele 1. avgusta, če mu je hišni gospoda' naznanil šele sredi maja, da mu najemnino zviša.
Ali je kdaj dvomil, da bo plačal mesečno plačljivo najemnino v nanovo določeni vi« šini šele 1. novembra, ako mu 's bila 15. oktobra povišana? Stanovanjski zakon do« loča glede najemnine bistveno samo to, da more hišni lastnik, čigar volja za povišanje najemnine je bila s prejšnjim zakonom ve« zana, tudi zaščitenim najemnikom doseda« njo najemnino v meri, ki jo dopušča zakon, povišati. To povišanje se pa ima izvršiti s pogodbo t. j. sporazumno med njim in najemnikom in šele supletorično, če do spo« razuma ne pride, po odredbi stan. sodišča. Dejanski in pravni položaj se torej prav v ničemer ne razlikuje od onega, v katerem se je nahajal najemnik v normalnih razme« rah, ko mu je hišni lastnik dosedanjo na« jemnino povišal in je on ta povišek sprejel.
Da je tolmačiti zakon v zgoraj navede« nem smislu izhaja tudi iz čl. 82. zak. o sta« novanjih, ki določa, da se odlaga do dne 1. XI. 1925. rok za izselitev vseh onih na« jemnikovih lokalov in poslovnih nroetorov, ki so po 3. 2. tega zakona irvzet* cd ome« jitve glede neodpovednosti, kakor tudi vseh onih najemnikov, ki niso zaščiteni po čl. 12. tega zakona. Za to medčasje, od dne 1. maja do 1. novembra 1925., morajo ome« njeni najemniki urediti višino najemnine sporazumno z najemodajalcem. Ako se ne
doseže sporazum, bo reševalo »pore o viKni
najemnine za označeno medčasje razsodi«
šče, ki sc ustanovi začasno pri stanovanj« skem sodišču I. stopnje.
Samo v tem izjemnem slučaju določa to« rej zakon, da ima veljati dogovorjena ali oblastveno odrejena najemnina že od 1. ma« ja dalje. Izjema pa kaže na pravilo, ki mo« re biti samo to, da je sioer računanje nove najemnine od 1. maja dalje nedopustno.
Zahtevku hišnega lastnika na doplačilo zgoraj omenjene razlike v najemnini se bo« do torej najemniki lahko z uspehom uprli. Če pa so to razliko že plačali v mnenju, da je zahtevek opravičen, zahtevajo lahko po« vračilo plačanega zneska. Po določbah obč. drž. zakonika (§ 1431) je namreč mogoče zahtevati povračilo že plačane terjatve, ka« dar se pokaže, da ta terjatev v rcsnici ni obstojala in je bil plifnik v zmoti, da ob« stoja.
Priobčujemo la članek odličnega strokovt njakaipravnika. Pripominjamo pa, da intert pretira pisec stanovanjski zakon strogo s stališča najemnikov, d^čtm ga razlagajo hišn' letniki precej drugače. Katero stalit šče je pravilno, bodo pokazale še te sodbe stanovanjskih sodišč. O priliki prinesemo tudi interpretacijo .» stališča hišnih lastni« kov, da slišijo naši čitatelji obe strani in si lažje ustvarijo svojo sodbo. Uredništvo.
Dopisi
BLE^. Dopis v »Jutarnjem listu« pod naslovom »Bled u pjesmi» je upravičeno vznemiril Blejce, ker v splošnem govori o plač-kaSili, oderuhih itd. Nepoznavalcu tukajšnjih razmer more taka pisarija zbuditi mne nje, da ga lahko Blejci že prvi dati slečejo do golega. Ne ugovarjamo, da imamo tudi na Bledu hotele, ki taiajo pretirane ce»e. Mogoče ]e tudi, da je ta ali oni vosniV 3ii čolnar zahteval plačtlo preko takse. T'?ec naj zahteva od izvoščka oblastveno potrjeni cenik in oderuha ovadi županstvu, pa bt> storil dobro delo, ker se le tako zatre v kali vsako izkoriščanje tujcev. Da cene v hotelih tn kavarnah nfej povsod solidne, vemo tudi tuka). Imamo pce nebroj solidnih hotelov tn restavracij, kier si postrežen 'dobro in solidno. Obišči hotel »Loveč«. .Beograd«, »Jekler« ali vse druge v Gradu in Rečfci, pa se prepričaš, da tudi na Bledu lahko živiš ob istih cenah kakor v Ljubljani. Neopravičeno bi bilo zahtevati letos vili e cene kot prošlo leto, ko le znano, da so cene živil padle. Vsako izkoriščanje se bo maščevalo na dotičnkih samih. Potem pa tudi maše n» otok« ne bodo pomagale. Bled je dosedaj skoraj še brez tujcev, porast dinarla
tudi otežkoča inozemcem poset. Zato želimo, da hi v bodoče slične pritožbe kakor »Bled u pjesmi« v dobro ime in blagostanje Bleda izostale, ker v splošnem niso upr a-v^čene.
PRESERJE PRI LJUBLJANL Naša osnovna šola je predvčerajšnjim na svečan način praznovala 70-letaico svojega obstoja. Po cerkvenem opravilu se je zbrala šolska mlad'na z učiteljstvom in drugim občinstvom pred okrašenim šolskim poslopjem, kjer sta deček in deklica v imenu šolske mladine pozdravila zbrane goste. Mladina je potem zapela par pesmic, nakar ie bivši učitelj preserske šole, sedanji ljubljanski gerent g. Likozar očrtal zgodovino preserske šole, okrajni šolski nadzornik g. Skulj pa namen in pomen šole. Šolska mladina je bila pogoščena, gostje m domačini pa so se v Petelinovi gostilni zbrali k animiranemu skupnemu obedu.
KONJICE. Čitalnica v Konjicah" je svoja soustanovitelja ln dolgoletna, velezaslužna člana, gg. Martina Ogorevca ta dr. Ivana Rudolfa imenovala za častna člana ter priredila ob priliki izročitve diplom v Narodnem domu slavnostni večer. Pri prireditvi je sodeloval komorni kvartet iz Ptuja, ki je izvajal Schubertovo »Smrt ;n devo)ka» in nudil Konjičanom s svojim umetniškim izvajanjem Izreden užitek. Konjičani bi bili umetnikom iz Ptuja zelo hvaležni, če bi jim ob prilik! zopet priredili sličen godbeni večer. Čitalnica opozarja občinstvo, da je otvoriia knjižnico, k! ni namenjena le njenim članom, ampak vsem ljubiteljem lepe knjige v Krnijicah in okolici. Knjižničar bo posloval počenši z 21. junijem vsako nedeljo cd 11. do 12. ure v čitalniški dvorani v I. nadstropju Narodnega doma.
PTUJ. Najpriljubljenejši kraj ptujskemu meščanstvu je Rogoznica. Je sicer le pol ure oddaljena, a je izletnikom v okolico radi tega najbolj priljubljena, ker jih pričakuje najlepši vrt in vse drugo dobro, kar si žele. Skupni Izlet meščanstva priredi prihodnjo nedeljo dne 21. junija združeni odbor moške in ženske podružnice C. M. D. Odhod s Srbskega trga (srezko poglavarstvo Lenarf) ob pol 3. uri popoldne. Odbora C. M. D. bosta poskrbela za raznovrstna mrzla Jedila. Poskrbljeno Je za godbo in drugo zabavo, ki spada k prijetnemu Izletu. Pričakujemo mnogoštevilne udeležbe.
LJUTOMER. V našem trgu je še precej nemškega šovinizma Izza časa blažene Avstrije. Nekaj družin nikakor ne more pozabiti nemških šol, zato pošiljajo svoje hčerke v dekliške zavode v Gradec, dasi imamo dobre zavode v Mariboru in v LJubljani. Ali jim je morda le za to. da dobe v Gradcu nemško - nacionalno vzgojo? Neka družna vzdržuje za svojega dveletnega otroka
Opozarjate se, da eden pat nogavic z žigom ln znamk« (rdečo, modro ali zlato)
»Mjufc«
traja kakor štirje pari drugih} Kupite eden par in prepričajte »e. — Nogavice brez žiga
.ključ"
so ponarejene. .
93-« if
cek> nemško pestunjo. Mati sama, nekdaj na glasu kot narodnjakinja občuje z otrokom Izključno nemšk'. Za danes le to!
LJUTOMER. Naša sokolska slavnost se je dne 7. Junija prav dobro obnesla, za kar se imamo zahvaliti predvsem dragim Sobo-čanom. Vsled neprevidnosti orodjarjev pa je po telovadbi izginil društveni drog, ki ga še do danes aiso našli. Uzmovičem so na sledu.
Mali oglasi, kl služIjo v posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—k
Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !••—. NajmanJIl zneaek Din 10'=-*
| Slike za legitimacije
Izdeluje najhitreje fotograf I H n g 'o n H 1 B S E P., Ljub. I Ijana, Vaivazorjev trg. 168
I Fina šivilja
I tedeluje najfinejše obleke I ia kostume po najnižji ceni Naslov pove uprava .Jutra.
13713
Vse tapet, izdelke
od najtinejSo do najcenejše izdelave ter vsa popravila solidno in po najnižjih cenah izvršuje Rudolf Sever, šperijalna zaloga tapetniških izdelkov v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 6.
13707
Vulkaniziranje
ivtoplaščev in cevi, profesionalno sientifično. zajam-?eno. — Albert Cigoj, Novi Vodmat 186.	13865
(dobe)
Krojaški pomočnik
dobro izvežban. se sprejme takoj r.a veliko delo. — Peter Podobnik. Gorenja vas nad Skofjo Loko. 13786
Gospodinjo
iščem k dvema otrokoma. Proti poštenosti, varčnosti in skrbnosti za deco, nap-boljše postopanje in trajno mesto. Prednost imajo Izobražene — slabo situirane vdove, stanujoče v Ljubljani. — Dopise pod značko .Takoj 6847. na upravo .Jutra«.	13832
Išče se strojnik
dober strojni ključavničar. Ponadbe samo zanesljivih, zaetopnih moči na upravo .Jutra« pod značko .Vsestranski«.	13824
Kuharica
pridna in poštena, z dobrini spričevali, ki dobro ku-("a in opravlja tudi druga hišna dela. ee išče čez poletje za 3—J mesece na deželo. Plača po dogovoru; nastop takoj ali 1. julija. Naslov pove uprava .Jutra« 13770
Strojni tehnik
dober organizator — dobro izvežban v lesni in železni industriji, se sprejme. Zaposlen bi bil le ob svojem prostem času. nekaj ur v t°dnu po potrebi, v tovarni blizu Ljubljane. — Ponudbe raj pošljejo samo prvovrstni tehniki - strokovnjaki z navedbo zahtev na npravo •Jutra, pod značko .Energičen 6751».	1S619
Dve prodajalki
Itvežbani v manufakturni stroki, se sprejmeta takoj. Ponudbe na upravo .Jutra« pod afro .Prodajalka 501».
13838
Račun, natakarica
ti more položiti kavcijo, se sprejme v gostilni Anton Maver. Ahacljeva cesta 5. Zaslužek dober. 1370»
Deklica
'a vsa hišna dela, ki zna tudi nemško, se sprejme pri manjši rodbini v Ljubljani. Naslov pove nprava <J(tra«,	13879
Izvrstnega kolarja
vojaščine prostega, z vsemi spričevali, ki ima najmanj tri leta pomočniške prakso, sprejme v stalno službo Anton Petkovšek v Logatcu.	13540
Dva vajenca
ki bi imela veselje do usnjarske obrti, sprejme Fr. Kumrret, usnjarna, Krško.
13863
Prvovrstno službo
v pisarni dobi takoj oseba s kapitalom od 60.000 Din naprej. Ponudbe pod značko .Takojšen nastop« na upr. .Jutra«.	13885
Postrežnica
išče dela. najraje v kaki pisarni. Kasiov pove wupr-
cjutra*.
13871
Mesarski pomočnik
išče službe. — Naslov pove uprava «Jutra».	13872
Knjigovodja
samostojen bilancist in kalkulator. verziran še posebno v lesno industr. stroki, samec, išče stalnega mesta. Zmožen je slovenščino in nemščine ter vseh pisarniških poslov. — Dopise pod .Bilancist 6838» na upravo <Jutra>.	13816
K zavarovalnici
vstopim kot inšpektor ali prevzamem glavno zastopstvo v mariborski oblasti. Sem uveden, lastna organizacija in tekoče potovanje. Ponndbe na upravo .Jntra» v Celjn pod značko »Zavarovalnica*.	13676
Kuharica
starejša, dobro izvežbana, samostojna gospodinja, se sprejme k orožnikom na Dolenjskem. Plača po dogovoru, hrana in stanovanje v hiši. Nastop s 1. julijem. Ponudbe na upravo .Jutra« pod .Poštena 6872» 13883
Nameščenje
v vseh strokah v Sloveniji,
Hrvatski in drugje, dobite v najkrajšem času, ako se obrnete pismeno na naslov: Oglasno-Namiestbeni Odsjek Delta-Stan, Zagreb, niča 11 12618
Vajenca
za pekovsko obrt. iščem ca takoj. Naslov pove uprava .Jutra«,	13878
(iiie)o)
Elektro-obratovodja
z večletno prakso, išče mesta kot obratovodja, nadmonter aH kaj stičnega. — Ponndbe na upravo .Jutra« pod .Obratovodja 6057».
12538
- Bančni uradnik
Izurjen knjigovodja is ko-respondent. išče nameščen]* pri industriji ali kakem drugem večjem podjetju. — Dopise se prosi na upravo <Jatra» pod mačko »Stalno nameščanje«,	1SM
Kot vzgojiteljica
h kaki manjši boljši družini. želi mesta gospodična, ki zna šivati in vsa dela sobarice. Cenj. ponndbe na upravo .Jutra« pod značko .Ljubeznjiva«.	11836
Skladiščnik
dobra moč v specerijeki stroki in žitni trr~vini, Seli premeniti službo. Cenjene ponudbe na upravo .Jutra* pod .Skladiščnik*.	i
Dvokolesa
otroški vozički ln pnenma-tika po znižani ceni. Ceniki franko. Prodaja na obroke. .Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovska ceita 4. 258
Mizarski stroji
skoraj novi in orodje, se proda skupno ali posamezno po zelo nizki ceni. Naslov pove upr .Jutra*. 13848
Smrekovi Skorje
lepe in suhe, več vagonov, se takoj ali v teku 8 mesecev proda. — Ponadbe pod .Nizka cena» na upravo «Jutra».	13730
Proda se:
1 lokomobila, 10 HP, c novimi cevmi ("tvrdke Clarion & Schuttleworth1: ena žaga za debla do 900 mm (Stammquersfteel in 1 žaga z železnimi okvirji (Peadel-sftge, Reppenguss). Naslov pove nprava .Jutra«, 186C8
Avto
prve ital. znamke, 32 HP. elektrika, 6 sedežev, izvrsten in popolnoma zanesljiv vol, v garantirano brezhibnem stanja, z novo gumo in rezervo, se proda. Ponudbe na upravo .Jutra« pod .Specijalna marka«.
13382
Drva za kurjavo
kakor hrastovi in bukovi odpadki fožajmki), «e prodajo po 15 par 1 kg aH 1500 Din desettonski vagon — franko vagon Črnomelj. .Zora«, parna laga in tovarna lesenih žebljev v Črnomlju.	807
Samo za 1150 Din
prodam kompletno, še^ *elo
dobro ohranjeno pohištvo. Poizve se ea Opekarski c. It. 26.	--*
13692
Kožuhovinast plašč
ia tigrast« jopica, se poceni proda. — Naslov pove aprava »Jatra«.	18873
«Wanderer» avto
trisedeiea, s električna rav svetljavo fn samonagonom
v prvovrstnem stanju, se ra 39.000 Din proda. Ogleda 6e pri H. Kenda, Lj Mestni kf IT.
Gosje perje prodam
Naslov pove uprava .Jutra« 13856
Fotoaparat
9 v 12, proda Milavec na Starem trgu 19/1. 13822
Več mizar, orodja
malo rabljenega, se proda po jako nizki ceni — skupaj ali posamezno. — Novi Vodmat, Ziglerjeva ul. 133.
13251
Železen štedilnik
prav dober, se takoj proda. Naslov pove uprava .Jutra« 13S25
Avto «Peugeot»
36 HP, šestsedežen, popolnoma renoviran. z elektr. razsvetljavo, pripraven za avtotakso, se ceno proda. Pojasnila daje V. Fortič. Slomškova ulica 17. 13859
Prazne steklenice «Odol»
k a p a J e drogerlja Anton Kane, sinova. Židovska al.
it. 1.	179
Polhove kože
in vse drago, kupuje vedno D. Zdravi«, Ljubljana. Florijanska ulica štev. 9.
254
Otroški voziček
se kupi. Ponndbe na upravo »Jutra* pod šifro .Voziček 6850».	13827
Kupi se karoserija
dvo- ali triiedežna, dobro ohranjena. — Naslov pov« aprava «Jatra».	13834
Otroška postelja
Železna, dobro ohranjena, se kupi. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro .Postelja«.	13823
Registrirna blagajna
(National cash), velika, iz-borno ohranjena, je poceni naprodaj. Sever & Komp. v Ljubljani.	18581
Spalnica
za 1 osebo, skoraj nova ln otroški voziček, se ceno proda. Naelov pove uprava .Jatra«.	13874
Ne pozabite!
da dobite tenis čevlje — kromusnjati podplati — za 180 Dia; bele šivane dam-ske 100 Din; deklUke bele šivane le od 50 Din dalje; otroške usnjate 80 Din ln vse druge čevlje prvovrstne kakovosti najceneje samo pri »Voika«, Krekov trg K. 10/L	13887
Hrastove deske
porarelne. olamnne, dolge 2.60 in 2.80 m. 43 in 53 mm
debele ter 17 do 28 cm široke. kupim takoj po najvišji ceni, ali pozneje ne-ožamene plohe, dolge od 2.50 naprej ln široke od 25 cm naprej. Plača se takoj na me.tu pri prevzemu. — Ponudbe na upravo <Jntra» pod šifro .Tvornica«. 1S882
Krasni lokali
za manufakturno in dam'ko konfekcijo, v sredini mesta, so dajo v najem. Več se izve v trgovini H. Kenda, Ljubljana, Mestni trg St. 17.	26*
Tovarna
v lepem mesta Slovenije, dobro vpeljano podjetje, • stalnim krogom odjemalcev, s e takoj proda. — Ponadbe r.a upravo .Jutra« pod «500.000«. — Uspešno posredovanje se bonorira.
13353
Stanovanje
opremljeno, v zdravem kraja goričanakega rrekmurja. se odda čez počitnice v najem. — Dopise pod značko
.Prekmurje« na npravništvo .Jutra«.	13778
Opremljena soba
z dvema posteljama, lepa in mirna, s separatnim vhodom, se takoj odda enemu, ozir. dvema gospodoma. — Naslov pove nprava .Jutra« 13713
Opremljena soba
velika, s posebnim vhodom ee odda a 1. julijem dvema gospodoma uradnikoma aa ceno 500 Din. — Ogleda ae lahko od 2.—3. are pop. Naslov pove uprava .Jutra« 13529
Zakonca
brez otrok, iščeta praano sobo ali stanovanje sobo in kuhinjo — za takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe na apr. .Jutra» pod značko .Cena postranska«. 13629
Mirna stranka
Išče sobo ln kuhinjo v sredini mesta — event. ee oa-kupi tudi snažno pohištvo. Pontedb« na upravo .Jutra« pod značko .Mirna 684!«.
13353
Prazna soba
e predsobo, posebnim vko-dom. event. 2 sobi, u na>-prometnejši cesti, se odda. Naslov pove uprava .Jutra« 13860
Stanovanje
Prav čedno slikano sobo ta 2 oseM, v pritličju na zračnem in »olnčnem kraja, mi je mogoče urediti oaenra, ki plača stanovanje ta dve leti naprej. — Naslov pove nprava .Jatra«. 13861
Prazno sobo
Išče aadučiteljeva vdova. Ponudbe na upravo .Jutra« pod »Preprosta«. 13881
Opremljena soba
se odda boljšemu go«poda. Naslov pove uprava .Jutra« 13884
Opremljena soba
se odda gospodični na F.r-javčevi cesti 14/1. Ogledati od 1,—6. ure.	1388«
Soliden gospod
išče sobo s hrano in posebnim vhodom, najraje kje na Starem ali Mestnem trgu Ponudbe ea upravo «.lu»ra»
pod značko .Soliden 6848«.
13831
Mesečna soba
se odda gospodu. Naslov v upravi .Jutra«.	13837
V sredini mesta
se išče soba e po«ebnim vhodom. — Odkupi se tnai snažno pohištvo. Ponudbe na upravo .Jutra* pod šuro .Dve sobi*.	13852
Lekarno v najem
da pod ugodnimi pogoji vdova Turič v Bos. Petrov-cu od 1. julija 1. 1. 13741
Majhno posestvo
vse novo zidano, 15 minut od mesta in postaje, telo ugodno proda Schneider, Devina, Slov. Bistrica.
13557
43 oralov gozda
hrastov, cerov, smrekov la gabrov, še ne izsekan, pol are od Črnomlja, se proda. Naslov pove aprava »Jatra«
Stavbno parcelo
cn. 1200 m» veliko, v bližnji periferiji Ljubljane, kupim. — Izčrpne ponudbe na upravo .Jatra« pod mačko .Plačam takoj«. 138)0
Sostanovalca
se sprejme s 1. julijem na hrano in stanovanje v sredini mesta, po zmerni ceni. Naslov pove uprava .Jutra* 13855
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom in električno razsvetljavo, i S č e gospod. Ponudbe na upravo <Jutra> pod šifro .Carinik* 13854
Soba
elegantno opremljena, velika in tračna, t električno ratsvetljavo. event. s souporabo kuhinje, se odda 2 cospodoma ali zakoncema brez otrok. Naslov pove aprava .Jutra«. 18826
Zamenjam
Prijetno manjše stanovanje v centra umenja t večjim od 4 do 6 sob, in sicer v okrožju Aleksandrove ali Blehreieove eeete. Kralja Petra trga ali Kongresnega trga. Eventualno v kaki vili bližje središča m—ta. — Ponndbe na upr. .Jatra« pod .Zamenjav« stanovanja 15-25». 11TT4
30.000 Din posojila
iščem proti dobremu ja«». sivi in menici na 8 mesece. Plačam 20 odst. obreati in povrnem vse stroške. — Ponudbe na apravo »Jutra« pod »Najno«.	13728
Družabnik
ali družabnica s 20—50.000 Din. se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga na deželi. Ponndbe pod značko .Prometni kraj« na upravo .Jntra«.	13719
10.000 Din posojila
pod poljubnimi pogoji, "če akademik v svrho nadaljevanja žtadij. Ponudbe pod .Akademik 6602» na upr. •Jutra«.	13367
m
m
Katera gospodična
ali dama t lastnim stanovanjem. kJerkoU, bi sprejela gospoda čez počitnice? Pismene ponudbe pod šifro <Protiusluga» na upr. Jutra.
13776
Kateri gospod
M hotel poskusiti srečo t mlado trgovko ter pomagal
povečati že pričeto trgovino. — Event. je lahko tudi uradnik ali vpokojenec z mesečno plačo. Dordse na upravo «Jutra» pod tnačko • Skupna sreča«. 13850
Velik požar v Kreki
Kreka v Bosni ima bogat rudnik kamene soli. Stroji za pridobivanje soli so že približno stari in deloma neuporabni. zato je država določila, da dobavi nove stroje na račun reparacij. Pred nekaj dnevi so novi stroji prispeli v Kreko. Spravili so jih provizorično pod neko lopo, ker niso imeli na razpolago drugega prostora. Ponoči pa je v lopi na nepojasnjen način izbruhnil ogenj, ki je uničil vse do zadnjega. Kljub temu. da je bila požarna bramba takoi na licu mesta, se ji ni posrečilo lokalizirati požara. Ogniegasci so morali Čuvati predvsem sosedne zgradbe, da se ogenj ni razširil dalje.
Škoda, katera je nastala radi požara, je znatna, vendar pa ne tako občutna, kakor se je prvotno mislilo. Prve vesti so namreč raznesle po deželi vest. da znaša škoda 30 milijonov dinarjev. K sreči so se te novice izkazale za nreti-rane. Poznejša poročila so vedela povedati, da znaša le 1 milijon dinarjev, komisija. katera je prišla iz Beograda, pa ceni škodo na 400.000 Din. Sedai se vrši preiskava, da po možnosti ugotovi, kdo je odgovoren zn ogeni, kajti kakor vselej v takih slučajih, noče tudi to pot nihče prevzeti odgovornosti za požar in vali vsakdo krivdo na druge._
Izdajatelj in lastnik: «rKonzorcij «Jntra».
Odgovorni urednik: Andref Ralem
Tisk Narodne tiskarne v Ljubljani
Prvo košnjo sena
kakor tadi »tavbišče na Kodelovem. prodam po jako nitki eeni. Pismene ali ustne ponudbe do 21. t. m. na naslov: Skerbec, kanti-ner, Ljubljana. Domobranska cest« it. t. 13810
Abadie
cigaretni papir zopet »talno na ulogi. — A. Lampret. Krekov trg 10.	186
Zamenjam avto
poltovornl t m e n j « j o č n
iuksus karoserijo ta manu-fakturo aH drugo: lea, cement, usnje, špecerijo ali poljubno, even:. ga prodam Naelov pove uprav« .Jutra« 13538
Gospod
v temnorjavi obleki, kateri je v nedeljo dne 14. t. m. dopoldan okoH 11. ure sledil gospodični t vel. belim slamnikom, kl je imela v levici note, it kino .Matice. do dom«, prosi dotič-no t« naslov na upravniStvo .Jatra» pod tnačko «Spo-tn«nje».	18771
Poročiti se želi
gospodična, stara 40 let, t boljšim gospodom. Dopise na upravo .Jutra* pod šifro .Savinja«.	13833
Policijske pse
sprejema preizkušen zavod za dresuro in itšolanje. — Ponudbe na naslov: Viljem Zipeer, Bled.	13364
Dva uradna akta
sem itgubil na poti od šišenske šole mimo gorenjskega do glavnega kolo-d >ora. — Najditelja prosim, da akta preda proti nagradi ca ljubljanski carinarnici.	13876
Redka priložnost
ta onega, ki želi oi oriti
majhno vinsko, event. tadi lesno trgovino na debelo v prometnem kraju, kjer vino ne raste, pač pa Jfc dosti lesa, mu je lepa klet in prostor ta le« na razpolago. Oddajalec pristopi tndi kot družabnik ker ima gostilno, alt prevzame vino v komisijsko zalogo. Vse po dogovoru. Ponudbe pod šifro .Visok tasluiek» na upravo .Jutra.,	13720

je najboljia žitna kav«.
256
Pozor!
Ratno manufaktuino blago kakor tudi drugo sprejme trgovec > mešanim Idaffom na deželi v telo prometnem kraja v komisijo proti dobremu jamstvu. — Ponudbe pod .Hiter promet« na upr. .Jutra«.	13718
Fotoaparat
13 v 18. se t a m e n j a ta moško kolo. Naslcv pove uprava .Jatra«.	13861
Vino
dobro dalmatinsko la vedno
»veti prigritki, te dobe v novo zidanem ■ « 1 o a a na
dvorišču hotel« «Tr«tnik» ca Sv. Petra oestl K. 25.
1S8SS
Izšel je v knjigi
Taksni in pristojbinski
pravilnik.
Kdor plačuje takse in pristojbine, potrebuje poleg zakona tudi pravilnik, ki zakon razlaga inpojasnuje. Knjiga, kl obsega 240 strani, velja s poštnino vred Din 43'50 in se naroča pri
Tiskovni zadrugi ? Ljubljani. Prešernova ul. 54.
Družabnika
t nek«j gotovine, išče trgovka a koncesijo, v svrho »kupnega gospodarstva. — Ponudbe na upravo .Jutra» pod iifro .25—26». 18851
Plemenitega gosp.
ki bi nujno pomagal 18000 Din. išče samo«tojia dama. Vračilo po ieljL Dopise na apravo «Jutra» pod inaefco .Diskretno prijateljstvo*.
18857
Klavir
in nemlčiao poučujem po ugodni <-enl. Hodim tadi as dom. Naslov pove aprav« .Jutra.	13880
Dober Inštruktor
ki Je dovršil malo maturo t odliko, sprejme instrukci-jo ta tmeren honorar. Dopise pod »Jasa« razlag«* na opravo »Jutra*. 13807

Elektrotehnične tvornlce
ŠKODOVIH ZAVODOV v Plzni
Zastopstvo za Jugoslavijo: Ljubljana, Selenbursova ui. it 7, Hiša JadraSke banke.
dobavljalo: nftjsoflditeiSč In najcenejši elektro- motorje, turtoo«wefa»of)e h v*c ostale
i ■ ^ti ^ ^ % ^ m rlafi I n
atflRrtcna stroje. Grade:
električne centrale, električne lelezniee, cukrame, pivovarne. rodnBke ftaprave Itd.
Ohračaft« st v vseli primerih na pisarno v lJubilant Poset Inženirja le brezplačno na razpolago.

James Oliver Curvvood:
iS
stran pragozda
Dotlej pa uživa priroda svobodo v tišini, polni radosti in zado* voljstva. To so bili dnevi, ko je volk ležal pri svojih mladičih in ni zavijal, ko je ris zaspano zdehal in lovil le malo — dnevi pleme« nitve, noči zaspanih šepetov, velikega rdečega meseca, ko so potoki in hudouniki šumeli tiše, napol suhi, sanjajoči o dežju in plohah. In v vsem tem — v dremotnem brnenju žuželk, šušljanju po dre« vesnih vrhovih in v pridušenih glasovih živečih bitij je trepetal tih, mehak šepet, kakor bi si priroda našla novo govorico v začasni odsotnosti ljudi.
Za Rogerja pa je vse to pomenilo življenje. Čutil je njegov dih iz hladne zemlje, ga slišal nad seboj, pod seboj in z vseh strani, kjer bi druga ušesa našla le tesnobno tišino. Na teh, kakor jih je nazival «materinskih dnevih zemlje« si je bil zgrad* v minulih letih svojo vero.
Nekega dne se je ustavil na robu Burntwooda, da bi se ondi utaboril. Pred njim se je razprostirala široka reka, tu le do gležnjev, tam do kolena globoka, šumeč in pojoč svojo pesem med sipinami in naplaveninami, kjer je še v maju in juniju rjula z divjim strujanjem.
Pik je medtem okrepil in vzrastel. Trpljenje na tem pusto* lovskem potovanju in potreba bojevati se za preživež in življenje so zatrli v njegovem telesu zadnje ostanke nekdanjega kužka. 2e v šestem mesecu svoje dobe je bil pokrit z ranami, in zdaj je bil prožnih kit ter zmerom pripravljen k činom.
In tudi Roger se je medtem izprernenil. Nič več ni bil okroglo« uden klatež, ki je vedno požvižgaval in popevkal; ta neprestani beg k severu ga je posušil in dal njegovemu obličju resen izraz.
V zarji zapadajočega solnca je Pik opazil, kako je njegov gospod zopet potegnil svoj zaklad iz tobolke. Vsak dan, včasih dvakrat, včasih celo desetkrat, je storil to med jutrom in večerom.
In zdaj se je pogovarjal s Pikom.
«Ako sem res zel človek, menda ni to samo moja krivda,« je rekel. «Morda je vzrok v tem —» in zamahnil je z roko v narašča« jočo noč. «Narodil sem se pod širnim nebom, v taki=Ie noči, kakršna bo menda nocojšnja. Moja mati, preden je umrla, mi je pravila čestokrat, da je takrat opazovala, kako je vzhajal mesec in kakor bi gledal nanjo in ji govoril kakor živo bitje. In ljubil sem mesec vedno in solnce ter vse ostalo pod širnim nebesom, — in če je kak Bog, mislim, da noče, da je zakon, ki se protivi njegovim ciijcm. In prav v tem je nesreča! Nikoli nisem verjel v človeške zakone ter sem storil marsikaj po svoji volji. Preveč sem ljubil
drevesa, cvetke, solnce, vetar in viha*. Klatil som ae po »vetu m
spotoma storil tu in tam marsikaj. Všeč mi je bilo tako, Pikec, in —r zakon me zato išče.»
Pik je čutil bodrost v njegovem glasu, tih smeh, v katerem ni bilo niti strahu, niti obžalovanja.
»Najprej je bil tisti denar Indijanov,« je nadaljeval in se sklonil resno k Piku, kakor bi čakal njegove pripombe. «Veš, Zolta ptička je spadala prav k tistemu rodu. Spominjam se, kako sem jo videl kot deček: z dvema dolgima, svetločrnima kitama in z obličjem, ki se mi je zdelo skoraj prav tako krasno, kakor obličje moje matere. Moja mati jo je imela rada in ona je imela rada mojo mater, in jaz sem rad imel Zolto ptičko, kakor more le dete rado imeti vilo. In 2olta ptička mi jc bila res vedno vila, Pikec. Tako otroško oboževanje je menda edino, ki traja vse življenje, ki ostaja zmerom idealno in se nikoli ne pozabi. Mnogo let po matemi smrti, ko sem bil že mlad mož, sem se vrnil k rodu Žoltc ptičke. In stradali so, Pikec, stradali do umiranja!«
Vsa ljubeznivost in vcselost je izginila iz njegovega glasu, ki je zvenel zdaj trdo in resno.
«Bilo je pozimi,« je nadaljeval, «sredi zime. In bil je mraz, tak mraz, da so se volkovi in lisjaki zakopavali v sneg. V jeseni ni bilo rib in pozimi ni bilo divjačine v tistih gomilah snega, in Indijani so trpeli glad. Pikec, srce mi je pokalo, ko sem Zopet zagledal 2olto ptičko. Zdelo se mi je, da ni ostalo od nje nič drugega, kakor dvoje silnih svetlih kit in dvoje oči, tako velikih in temnih, kakor dvoje gozdnih jezer. Prijatelj, odkar živiš, še nisi videl jokati Indijanke. Ne plakajo dosti. Ko pa me je ta vila moje otroške dobe opazila, se je opotekajoč od oslabelosti ustavila in solze so ji napolnile tiste velike široko odprte oči ter ji kapale po udrtih licih. Omožila se je bila z Vitkim srnjakom. Dvoje izmed treh otrok jima je umrlo v štirinajstih dneh in Vitki srnjak sam je že umiral od gladu in oslabelosti. In srce Žolte ptičke je bilo zlomljeno in njena duša je klicala k Bogu, naj bi ji dal leči poleg Vitkega srnjaka in umreti ž njim obenem — ko sem jaz prišel tjakaj.«
«Pik, poslušaj!« se je Roger sklonil k njemu v temi in oči so se mu svetile. «Ako je Bog in ako ta Bog misli, da sem ravnal tekrat nepravilno, naj me pokonča tu na mestu! Rad umrjem. Zvedel sem, kaj se je bilo zgodilo. Bil je tam nov vladni agent, lopov. In nedaleč tega indijanskega rodu se je naselil neki kupec, drug lopov. Bila sta dogovorjena. Agent je poslal Indijanom vladne denarje, po pogodbi in pod roko pa je poslal kupcu obenem mno= žino žganja. V petih dneh je potegnilo žganje vse vladne denarje zopet iz Indijanov. Potem je prišla zima in beda. Preden sem dospel jaz tja in sem dognal, kar se je bilo zgodilo, jih je izmed šestdesetorice pomrlo že osemnajst in v nadaljnih štirinajstih dneh
I Iv
na
III. redni občni zbor
Zadrasge za izvoz jajc r. z. z o. z.
v četrtek, dne 9. julija 1925. ob pol 10, uri dopoldan v mali dvorani zdraviliškega doma v Rogaški Slatini.
DNEVNI RED:
1.	Otvoritev občnega zbora.
2.	Citanjein odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3.	Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju v 1.1924.
4.	Sklepanje o računskem zaključku za leto 1924.
5.	Volitev nadzorstva. 6 Slučajnosti.
Glasom § 31 pravil sklepa občni zbor veljavno, ako je zastopan najmanj deSetl del zadrugarjev. V slučaju nesklepčnosti se vrši čez pol rac M istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih ali zastopanih zadrugarjev.
V Št. Juriju ob juž. žel., dne 15. junija 1925. 3366a	Kačelstvo,
Kaj Vam še vedno ni znano
da se najceneje in naibalje oblači v detajlni trgovini KONFEKCIJSKE TOVARNE FRAN
DERENDA & Cie na Erjavčevi 2. nasproti dramskega gledališča? — Ravnokar došli modni platneni sukniči se dobe že od Din 70 naprej. — Bogata zaloga vsakovrstnih oblek za gospode, dečke in fante po konkurenčnih cenah. — HITITE, DA NE ZAMUDITE!
aHE5BHHHHHHHHHfflB
lili!
la
samo prvovrstno blago v vsaki množini v sodih in juta vrečah nudi po najnižji tovarniški ceni
Tovarna csiitenia
v Zidanem mostu.
Pisarniške opreme.
bi jhn sledili še ostali.
V mojem rodu, Pikec. je bil gotovo kak morski razbojnik, morda moj praded. Odpravi! sem se na pot. se vrnil v treh dneh in imel sani naložene z živili in toplo obleko — vsega dovolj. O, kako so jedli ti izstradani ubožci! Odšel sem znova in se vrnil čez teden dni s še večjim tovorom. In 2olta ptička je zopet skras. nela in Vitki srnjak je bil zopet čil in krepak in povsod je zavladala sreča, in mislim, da je imel sam Vsemogočni Bog radost nad vsem tem. Vzdrževal sem jih tako dva meseca, potem se je zima zlomila, zver je prišla zopet v kraje in jaz sem jih ostavil dobro preskrb« ljene z živili ter sem odšel. A od te dobe me preganjajo, Pik!« Zasmejal se je. in Pik je slišal, kako si mane roke v temi. a Veš zakaj?« je vprašal. «No, veš, šel sem k tistemu kupcu, in Bog. s katerim zakon ni računal, je šel z menoj. Našla sva lopova samega. Najprej sem ga pretepel, da je bil napol mrtev. Potem, ko sem mu zapičil nož za pol palca globoko, sem ga pri* pravil do tega, da mi je napisal listek, da mora naglo odpotovati naj jug ter da pooblašča mene v svoji odsotnosti. Nato sem ga privezal z verigo na prostor, kjer bi ga ne našel nihče, in sem se lotil njegovega skladišča.
Obneslo se mi je. Pikec. Lovci so bili po gozdih pri svojih pasteh in nihče me ni nadlegoval s posetom. In tako sem krmil in oblačil svoj rod celih osem tednov, krmil sem jih, da so se zredili in oči 2olte ptičke so bile zopet jasne kakor zvezde. Nato sem zopet privede! Roacha — tako se je kupec imenoval — v njegovo prazno skladišče, ga še enkrat pretepel in — izginil.«
Mc Kav je vstal. Prve zvezde so pogledavale z žametnimi očmi z nebesa, in Pik je čul. kako se j 2 njegov gospod globoko oddehnil — kakor se oddihuje človek, ki se je iz polnih pljuč raduje lepote in čudovitosti življenja. Čez čas je nadaljeval:
«In kraljeva jezdna policija mi je od tiste zime neprestano za petami. A čim bolj so me preganjali, tem več novih povodov sem jim dajal. Pretepel sem Beaudina. vladnega poštnega sla, ker je užalil ženo mojega odsotnega prijatelja. Beaudin pa je izkoristil to priliko, oropal pošto, in njegov zločin je padel na moje rame. No dobro, poravnal sem to s tem, da sem sam ustavil poštne sani ter odnesel kup knjig, o katerih sem ti že pravil. Od tistih mal sem storil še marsikaj prepovedanega, a zmerom z golimi rokami. Samo kupca Roacha sem posegačkal z nožem. Niti Hawkinsa nisem ubil.«
Nekaj trenotkov je sta! tiho, in Pik je čutil, kako se je Roger v temi zdrznil. Nato se je zopet sklonil k njemu.
Pomni, Pik. da so tri ženske, ki jih bova ljubila, dokler bova živa: mojo mater, ki je mrtva. Nado tam daleč, ki je pač ne bova videla nikoli več. in 2olto ptičko. Pet let je. odkar sem od njih odšel. Morda so imeli medtem več otrok. Pojdiva k njim. prijatelj, da vidiva!«
incDnnonnnmni^anDcx;nnnonnooDoai«Doooooax> ijanaannDonnDDc
L. B&BJ19A,
Telefon It. 380.
IJV8UAHA,
Jelepfcu-stiva u!'"i 51 6/1. Telefon It n«).
Steg. sfano%?ani@
z uporabo vrta, 3 sobe, kuhinja, kopalnica, veranda in vse pritikline, krasno ležeče, se radi pomanjkanja prostora takoj zamenja z večjim (5 do 6 sob). Pismene ponudbe na upr. „Jutra" pod značko „Vila"
5 J
L. Mitsuž ~
LJUBLJANA, Mestni trg 15
izdelovateli dežnikov
Na drobno 1	Na debelo 1
Zaloga sprehajalnih pallo
Stari dsžniki se nanovo preobleko.
E0EEiQaE3EEHEE3BQi33!3E]BEElB
nov
zaprtih po 15 ton čiste tovorne težine se proda po jako ugodni ceni. Vagoni so v brezhibnem stanju ter so na vpogled pri Konzervni tovarni „Globus" d. d. na Vrhniki, kamor je nasloviti ponudbe.
0][3l3bJ WW&Bj?lLall pi
r I! FIUUUULSH-*
Psflzijonat in restavracija wSlowenec"	ml R> gg
Vila gieca, Baška na otoku Krku
dri poroča svoje lepo urejene in zajamčeno čiste sobe poleg kopališča. Hrana prvovrstna, kakor tudi najboljša vina. Preskrba s stanovanjem, hrano in kopališko takso Din 70'— za osebo na dan. Priporoča se z odličnim spoštovanjem 3„3a	Gabrijel Breznik, restavrater.
Kopalne obleke za dame,
gospode in otroke! Kopalne čepice, čevlji in druge potrebščine.
Velika izbera modernih kopalnih plaščev.
Pošilja se po pošti!
razdeli Državna razredna loterija na dobitkih pri X. kolu, ki pričenja 13. julija. Vsaka tretja srečka dobi.
Z ea® srečko Je mogoč dobitek
li milijon Din
X. kolo Drž. razredne loterije traja 5 mesecev od julija do novembra ter je razdeljeno na 5 razredov.
Zrsbanje za I. razred se vrši dne 13. in 14. julija t. I.
Cela srečka stane 80 Din, polovična 40 Din, četrtinska 20 Din.
Pišite takoj ali sporočite ustmeno
Zadružni hranilnici
v I^kljani, Sv. Petra cesta 19,
ki Vam je z vsemi informacijami na razpolago ter Vam srečke proti položitvi cene takoj do-pošlje.
.TTinnnnnnnnnnnnnH .pjnnpn 3aCCTXrxoxojiiaa ^□□□□□!XlULlJLiULJlJLUJLCiaO
Naša dobra mamica, gospa
lil ii. m
posesinica in trgovka
nas je dne 13. t. m. nenadoma za vedno zapustila.
Vsi, ki ste poznali njeno predobro srce, ohranite ji prijazen spomin.
Stob pri Domžalah, dne 15. junija 1925.
Žalujo&i ostali.
ZAHVALA.
Vsem, ki so spremili tako mnogobrojno našega predragega, nepozabnega očeta, oziroma starega očeta, brata, tasta, strica in svaka, gospoda
Avgusta Terpinca
na njegovi zadnji poti, kakor tudi vsem darovalcem prekrasnega cvetja bodi izrečena najprisrčnejša zahvala. Kamnik, dne 15. junija 1925.
Žalujoči estaBi.
VO£NE TURBINE
avtomatiine regulatorje, zatvornice 1.1, d.
3060-a	Izdeluje in dobavlja
SNG. F. SCHNEITER = SKOFJA LOKA.
Konkurenčne cene. ■■	Prvovrstne reference
OiOlOlOlO
Dostojevski:
95
Brš. Din 40, vezana Din 52 brez poštnine. Roman v treh delih, preložil Vladimir Levstik se dobi v knjigarni »Tiskovne zadruge" v Ljubljani, Prešernova ul. 54. (Nasproti glavne pošte.)
CtOBOlOlO
Zahtevajte ponudbe!
umi
,, Prešernova ul. 50 (f
mm M.
Obrestovane vlog, nakup in prodaje vsakovrstnih vrednostnih papirje«, deviz in valut, borzna naro-žlla, predujmi in krediti vsake vrste, eskempt in inkaso menic ter nakazila v tu- In Inozemstvo,
sate-deposits itd, itd. Brzojavke: Kredit Uubljana Telefon 40. 457, 548, 805 in 806	si-
Zatavala.
Za mnogobrojne Izraze sožalja ta izkazano nam Iskreno sočutje ob »mrtl našega ljubega soproga, Očeta brata,
strica, gospoda
Iva?*,a Savšek-a
posestnika v Dol. Lendavi
izrekamo tem potom vsem našo naj-iskrenejšo z?hvalo.
Hvala Vam vsem. sorodniki, prijatelji. znanci in hišni sosedje, ki ste spremili dragega nam pokoinlka na njegovo zadnjo pot Posebna zahvala preč. duhovščini za spremstvo in molitve in rudniški godbi za žalostinke.
Zagorje ob Savi, 13. junija 1925.
Žalujoči ostali
Vekoslav Savšek, poručnik, brat j v imenu vseh ostalih sorodnikov.