Zaprtje odlagališča Strensko ... str. 6 Nova vozniška dovoljenja ... str. 8 Watford Veterani svetovni košarkarski podprvaki... str. 25 št 13/17. avgust 2009 'VJj Jure Travner v Watfordu ... str. 24 Portret: Franc Napret... str 10 bil Jatoj ten Spoštovana bralka, spoštovani bralec! Občina Laško je pred kratkim uspela pridobiti državna sredstva tako za podružnično osnovno šolo v Šentrupertu kot tudi za večnamenski dom v Rimskih Toplicah, kar pomeni, da je začetek izgradnje obeh stavb dejstvo. Datumi zaključka izgradnje obeh stavb so seveda odvisni od nadaljnjih postopkov in pogajanj z izvajalci, pri čemer računamo tudi na korekten odnos tako izbranih kot tudi neizbranih izvajalcev. Gre za dve življenjsko ^pomembni stavbi, saj nov objekt v Šentrupertu pomeni novo kakovost bivanja, šolanja in združevanja prebivalcev Šentruperta z okolico. Večnamenski dom v Rimskih Toplicah pa rešuje prostorske težave tamkajšnjega gasilskega društva, kraj pridobiva nove prostore knjižnice in druge prostore, ki bodo namenjeni potrebam kraja. Ne glede na oba omenjena projekta je treba s takšnim delom nadaljevati. Pred nami je še ogromno nalog in nerešenih zadev, od katerih marsikatera seže precej daleč v zgodovino naše lokalne skupnosti. Verjamem, da nam bo z veliko volje, znanja in dobre komunikacije uspelo rešiti še marsikatero. Včasih nam kakšen korak onemogočajo neustrezna ali neprimerna zakonodaja oziroma predpisi, včasih so preprosto drugi boljši, včasih kdo naredi kakšno napako, a velikokrat je najpomembnejša volja. Tudi za oba zgoraj navedena projekta je bilo potrebnih ogromno volje in energije, ki smo ju vlagali skupaj tako mi kot tudi prenekateri občani. Bistveno je, da nas vodita skupna zavest po služenju boljšemu jutri za vse nas in misel na to, da se lahko imamo v naši občini še bolje. Vsi si preprosto moramo želeti, da gre slehernemu našemu občanu dobro, še posebej to velja za našega/ vašega soseda. Nikoli ne veš, kdaj boš koga nujno potreboval, in ali ni nekaj najboljšega, če se lahko zaneseš na svojega najbližjega soseda? Presegati nesmiselne spore, sproti reševati težave iz preteklosti, biti razumljen in poskusiti razumeti drugega. Tako nam bo vsem precej lažje. Tudi Občina Laško bo morda na ta račun marsikateri načrtovani projekt pripravila in izvedla hitreje ter bolj učinkovito kot v preteklosti. Torej: gremo novim nalogam in izzivom naproti. Skupaj! Podžupan Občine Laško Klemen Grešak Osnovni podatki o glasilu Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt Tehnični urednik: Tomaž Koprive Uredniški odbor: Jasmina Štorman - glavna urednica, Klemen Grešak, Nika Košak, Miha Gartner, Tomaž Majcen Izdajatelj: Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško Naslov uredništva: Laški bilten - Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740 internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Jasmina Štorman Oblikovanje, grafična priprava in tisk: Utrip Brežice, d. o. o., Marof 2, 8250 Brežice Naklada: 5.000 izvodov Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191. Fotografija na naslovnici: David Bezgovšek - Jure Travner Zaradi težav z elektronsko pošto pri pripravi tokratnega biltena prosimo vse, ki ste nam prispevke želeli poslati, da jih ponovno posredujete na naš elektronski naslov. Objavili jih bomo v naslednji številki. Hvala za razumevanje. Naslednja številka izide 15. oktobra 2009. Prispevke in oglase je treba oddati do 1. oktobra 2009 na e-naslov bilten@lasko.si. Septembra pa bo izšla posebna številka Laškega biltena, v kateri vam bomo predstavili strategijo razvoja Občine Laško. RADIJSKA ODDAJA "ŽUPANOVA URA" Župan Frane Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radiocelje.com. Ne zamudite naslednje oddaje, ki bo 7. septembra 2009. Okolje in prostor SANACIJE PLAZOV Kot smo že poročali v februarski številki glasila, smo pričeli z izvajanjem sanacij na plazovih, ki so nastali zaradi neurja v letu 2005. Konec maja se je začela sanacija plazu na J P 701180 Radoblje-Modrič-Strensko. Za stabilizacijo cestišča sta bila sanirana dva usada. Brežina je zaščitena s kamenima zložbama v skupni dolžini 44 m. V krajevni skupnosti Marija Gradec je bil saniran plaz Škrijar na LC 200140 Laško-Ojstro-Čemeršnjice-Reka. Zaradi globlje podlage in zajetja pitne vode pod deformiranim odsekom ceste je bila sanacija plazu izvedena z AB pilotno steno. Za stabilizacijo ceste v dolžini 35 m je zavrtanih 19 pilotov, povezanih z Ab gredo. Junija je bila izvedena sanacija plazu pri objektu Milčinovič na JP701050 Vrh nad Laškim-Žigon. Cesta je bila v celoti neprevozna. Cestišče je bilo sanirano s kameno zložbo v dolžini 16 m. Saniran je tudi plaz na JP701090 Leskovca-Rjavček-Ocepek. Sanacija se je izvedla s kamnito zložbo. Urejeno je bilo odvodnjavanje zalednih vod. Cestni odsek na saniranem delu bo razširjen in zaščiten s cestno ograjo. Sredstva za obnovo navedenih objektov občinske infrastrukture v skupni vrednosti 142.767,00 EUR je zagotovila Vlada RS iz proračunske rezerve. Ljubica Vižintin 2 Občinska uprava AKTIVNA PROTIHRUPNA ZAŠČITA OB GLAVNI ŽELEZNIŠKI PROGI Mesto Laško leži v neposredni bližini železniške proge in prebivalci so dnevno obremenjeni s hrupom, ki ga ta povzroča, zato so Slovenske železnice sklenile postaviti protihrupno ograjo. Vzhodno od železniške proge so hotelski kompleks Thermane Laško in zelene parkovne površine. Proga poteka v neposredni bližini varovanih stanovanj in doma upokojencev ter stanovanjske pozidave ob Celjski cesti in Poženelovi ulici. Območja hotelskega kompleksa s parkom ter oskrbovanih stanovanj in doma upokojencev Zdravilišča Laško so razvrščena v II. stopnjo varstva pred hrupom, stanovanjska pozidava v širši okolici pa v III. stopnjo. Slovenske železnice bodo v celoti financirale izgradnjo protihrupne zaščitne ograje. Ta bo postavljena na brežino ob železniški progi, in sicer na območju Thermane in Celjske ceste na desni strani proge v skupni dolžini 732,40 metrov ter na območju varovanih stanovanj, doma ostarelih in Poženelove ulice na levi strani v skupni dolžini 479,04 metrov. Na obravnavanem odseku bodo izvedene protihrupne ograje v skupni višini 2,5 in 3 metre nad pragom železniškega tira. Dela bo izvajalo železniško gradbeno podjetje, vodja projekta je Zvone Ribič, nadzor nad deli pa bo izvajal Marjan Stopinšek. Skupna vrednost investicije znaša 1.965.000,00 evrov. Predviden začetek del je v drugi polovici avgusta, investicija desnega dela bo zaključena v letošnjem letu v štirih mesecih, investicija levega dela pa se bo izvajala v prihodnjem letu. Aljaž Krpič Gospodarstvo, kmetijstvo in turizem Tekmovanje za najbolj urejene vasi in objekte v Občini Laško v letu 2009 Sporočamo vam, da je strokovna komisija julija izvedla oglede v okviru Tekmovanja za najbolj urejene vasi in objekte v Občini Laško v letu 2009 in pripravila ožji izbor tekmovalcev. Sedaj je odločitev na vas, drage občanke in občani, da oddate svoj glas in z njim pomagate izbrati zmagovalce znotraj posameznih kategorij. Glasovanje prek spleta bo potekalo do 9. 10. 2009. Več informacij dobite na spletni strani občine v rubriki Ankete Občine Laško: Izberimo najbolj urejene vasi in objekte v občini Laško. Edina Memič PROJEKT GRADNJE ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ Direktorat za elektronske komunikacije pri Ministrstvu za gospodarstvo je 23. julija 2009 objavil nov seznam naselij, kjer je možno graditi novo širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj. Seznam belih lis se od prejšnjega razlikuje v tem, da so naselja sedaj le delno upravičena do sofinanciranja. Če želi občina ponovno kandidirati za pridobitev sredstev za gradnjo širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij, mora v naseljih z belimi lisami preveriti dejansko prisotnost širokopasovnih priključkov. To pa lahko storimo zgolj z anketo, ki smo jo pripravili. Zato prosimo vse, ki ne morejo pridobiti priključka ADSL, da anketo izpolnijo in nam jo vrnejo do 7. septembra 2009 na naslov Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško. Najlepša hvala za sodelovanje! Andrej Flis Med prispelimi odgovori na anketo bomo izžrebali srečnega nagrajenca, ki bo za nagrado prejel kopanje za 2 osebi in pizzo na kopališču Aquaroma v Rimskih Toplicah. ANKETA O PRISOTNOSTI ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA V OBČINI LAŠKO Ime in priimek Naslov Pošta in kraj 1. Ali imate v vašem gospodinjstvu ADSL ali drug širokopasovni priključek? □ da □ ne 2. Če ste odgovorili z da, kako hiter je vaš priključek? □ do 1 Mbit/s □ do 2 Mbit/s □ več kot 2 Mbit/s 3. Če ste odgovorili z ne, ali ste zaprosili za vzpostavitev priključka? □ da □ ne 4. Če ste bili zavrnjeni, navedite razlog zavrnitve. 5. Katere internetne storitve bi želeli uporabljati? 3 Občinska uprava OBČINA LAŠKO in JAVNI NEPREMIČNINSKI SKLAD OBČINE LAŠKO vabita zainteresirane ponudnike, da na spletnih straneh Občine Laško (http://www.lasko.si) in na oglasni deski Občine Laško spremljajo aktualna Z B I R A N J A P O N U D B ZA SKLENITEV NEPOSREDNIH POGODB ZA PRODAJO I. OBJEKTA LOKAVEC 5, 3272 RIMSKE TOPLICE, S PRIPADAJOČIM ZEMLJIŠČEM: Predmet prodaje je nepremičnina, ki jo v naravi predstavlja starejša poslovna stavba s pripadajočim zemljiščem na naslovu Lokavec 5, 3272 Rimske Toplice. Objekt etažnosti K+P+2 je bil zgrajen leta 1942 in je dostopen po lokalnem asfaltnem cestišču, v zadnjem delu po makadamskem cestišču. Objekt ni priključen na javni vodovod. Posest sestavljajo nepremičnine parc. št. 505/3 - dvorišče v izmeri 1.473 m2 in poslovna stavba 150 m2, vpisani v z. k. vložku 137, k. o. 1041 - Lokavec. Objekt se napaja preko manjšega zasebnega vodnega zajetja. Na osnovi potrdila Občine Laško št.: 3502-7/2007 z dne 4. 6. 2007 je parcelna št. 505/3, k. o. Lokavec, v cenitvenem poročilu vrednotena kot stavbno zemljišče. Najnižja možna izhodiščna cena za nepremičnino znaša 39.910,90 EUR in velja do odprodaje nepremičnin, vendar najdlje do 30. 9. 2009. II. PSO ŠMARJETA 11, 3272 RIMSKE TOPLICE, S PRIPADAJOČIM ZEMLJIŠČEM: Predmet prodaje je poslovno-stanovanjski objekt etažnosti K+P+1 na naslovu Šmarjeta II, Rimske Toplice, s pripadajočim zemljiščem, ki ga v naravi predstavljajo nepremičnine: pare. il. i.k. vi it. vrsta raba površina v ni2 k. a. 1039- 602/4 162 poslovna stavba ceit _dvorišče 122 1.0411 Rimske Toplice Objekt je bil zgrajen pred približno 80 leti, leta 1974 pa je bil v celoti prenovljen in dograjen. V zgornjem nadstropju je stanovanje, v pritličju pa je ambulanta s pripadajočimi prostori. V kleti je kurilnica. Objekt je v cejoti solidno vzdrževan, nahaja se v naselju Šmarjeta, v neposredni bližini cerkve in je od centra Rimskih Toplic oddaljen 500 m. Iz potrdila o namenski rabi zemljišča Občine Laško št.: 35060-12/2008, z dne 18. 3. 2008 izhaja, da se nepremičnina nahaja na območju, ki se ureja z Odlokom o PUP za Občino Laško (Ur. list RS, št. 79/2002, 45/2003, 60/2005, 96/2005, 103/2005, 104/2006, 51/2007 in 2/2008) in je po osnovni namenski rabi stavbno zemljišče. Izhodiščna cena za nepremičnino je 224.163,47 EUR in velja do odprodaje nepremičnin, vendar najdlje do 30. 9. 2009. III. DELNO KOMUNALNO OPREMLJENIH IN NEZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ NA OBMOČJU LN BELOVO, k. o. 1039 -Rimske Toplice: Predmet prodaje so delno komunalno opremljena in nezazidana stavbna zemljišča, ki jih v naravi predstavljajo: 1. parc. št. 212/3, njiva 5. kat. razred, v izmeri 912 m2, z izhodiščno ceno 22.927,68 EUR, 2. parc. št. 212/4, njiva 5. kat. razred, v izmeri 1.082 m2, z izhodiščno ceno 27.201,48 EUR, 3. parc. št. 212/5, ekst. sadovnjak 4. kat. razred, v izmeri 872 m2, in travnik 5. kat. razred, v izmeri 514 m2, z izhodiščno ceno 34.844,04 EUR. Zemljišča so bremen prosta in se nahajajo na območju, ki se ureja z Odlokom o lokacijskem načrtu Belovo (Ur. list RS, št. 122/2004), v katerem so navedeni tudi pogoji za izgradnjo objektov v območju individualnih stanovanjskih hiš s pomožnimi objekti. Za omenjeno območje je bil sprejet tudi Odlok o programu opremljanja zemljišča za gradnjo stanovanjskih hiš Belovo (Ur. list RS, št. 33/2007), ki predpisuje podlage za odmero komunalnega prispevka. Vsa izhodišča za program opremljenosti zemljišča so podana v občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja Belovo, ki ga je izdelalo podjetje AR PROJEKT, d. o. o., Sevnica, pod št. projekta 93/03. Navedene izhodiščne cene nepremičnin veljajo do odprodaje nepremičnin, vendar najdlje do 30. septembra 2009. Cene ne vključujejo davka na promet nepremičnin oziroma DDV-ja, ki ga plača kupec. V postopku razpolaganja bo prodajalec z zainteresirano osebo ali osebami opravil pogajanja o ceni. Posamezna nepremičnina bo prodana z neposredno pogodbo, sklenjeno v obliki notarskega zapisa, najboljšemu ponudniku. IV. NEZAZIDANEGA DELNO OPREMLJENEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA v k. o. 1022 - Rečica: Predmet prodaje je nezazidano, delno opremljeno stavbno zemljišče parc. št. 1230/5 - travnik v izmeri 968 m2, z. k. vl. št. 464, k. o. 1022 - Rečica. Zemljišče je dostopno po lokalnem asfaltnem cestišču. V neposredni bližini so priključki elektrike, plina, kanalizacije, telefona, KRS, javnega vodovoda, hidrantne mreže in javne ceste. Iz potrdila o namenski rabi zemljišča Občine Laško št.: 3502-147/2007 z dne 19. 3. 2009 izhaja, da se parcela nahaja na območju, ki se po Spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana Občine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za Občino Laško (Ur. list RS, št. 86/2001 in 98/2002) ureja z Odlokom o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta KS 3 in KC 2/1 (Ur. list RS, št. 25/1997) in je po osnovni namenski rabi stavbno zemljišče. Po podrobnejši namenski rabi je zemljišče namenjeno gradnji enodružinske stanovanjske hiše, in sicer: A objekta tlorisnih dimenzij 10 x 12 m s prizidkom za garažo 4 x 6 m s pritličjem in nadstropjem (mansardo); A obveznim upoštevanjem odmika od servisne ceste (min. 6 m); A streho dvokapnico s 30-35°-naklonom in obvezno smerjo slemena vzporedno s plastnicami terena ter temno kritino; A zaradi izpostavljene lokacije morajo biti objekti oblikovani skladno, kar velja za izbor enotnih materialov fasade, stavbnega pohištva in kritine; A pred začetkom gradnje je treba izdelati detajlne geomehanske raziskave tal za določitev pogojev temeljenja. Za gradnjo objekta na zemljišču je izdano gradbeno dovoljenje in izdelana projektna dokumentacija. Izhodiščna cena za nezazidano stavbno zemljišče, ki je predmet prodaje, znaša 100.900,18 EUR Davek na dodano vrednost po stopnji 20 % ni vključen v ceno in ga kupec plača poleg kupnine na podlagi izstavljenega računa. Komunalni prispevek, strošek izdelave projektne dokumentacije in izdaje gradbenega dovoljenja so zajeti v izklicni ceni nepremičnine. Parcela bo prodana z neposredno pogodbo, sklenjeno v obliki notarskega zapisa, najboljšemu ponudniku. Zainteresirane ponudnike za nakup nepremičnin vabimo, da vključno do 30. septembra 2009 posredujejo svojo ponudbo priporočeno po pošti na naslov Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško. Ponudbo lahko oddajo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev nepremičnine na območju Republike Slovenije po veljavnih predpisih. Ponudnik mora v svoji ponudbi predložiti naslednje podatke oziroma dokumente: A naziv kupca in njegov točen naslov, A fizične osebe in samostojni podjetniki morajo predložiti naslednje podatke: ime in priimek, naslov stalnega prebivališča, telefonsko številko, EMŠO, davčno številko, transakcijski račun in osebni dokument, samostojni podjetniki pa so dolžni predložiti še izpis iz registra Davčne uprave RS, star največ 30 dni, A pravne osebe pa morajo predložiti: naziv in sedež, telefonsko številko, davčno številko, matično številko, transakcijski račun, podpisnika pogodbe in izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni, ter dokazilo o plačanih davkih in prispevkih, staro največ 30 dni. in POSREDUJEJO KONTAKTNE PODATKE ZA NAKUP STANOVANJ V PSO AŠKERČEVA CESTA 4, RIMSKE TOPLICE: Na atraktivni lokaciji v samem centru zdraviliškega kraja Rimske Toplice v neposredni bližini osnovne šole in vrtca bo kmalu na voljo osem stanovanj v novozgrajenem poslovno-stanovanj-skem objektu. Objekt ima štiri izdelane etaže: klet + pritličje + nadstropje + mansardno etažo. Poslovni prostori obsegajo lekarno, prostore krajevne skupnosti, poslovni prostor za dejavnost zobne tehnike in zdravstveno postajo. Drugi prostori so namenjeni stanovanjem in servisnim prostorom zanje. Vsi poslovni prostori imajo dostope iz zunanjih površin, stanovanjski vhod pa je ločen od poslovnih površin. Objekt je na JZ strani vkopan za celotno etažo in ima vgrajeno sodobno dvigalo, ki omogoča dostop tudi do vseh stanovanj. Gre za prebivalcem in uporabnikom prijazen ter infrastrukturno zelo dobro povezan objekt. Občinska uprava Stanovanja so sodobno zasnovana, svetla, z odprtimi pogledi na prelepa gozdnata pobočja okoliških hribov. Stanovanja so velikosti od 53,23 m2 do 83,46 m2, vključno z velikimi pokritimi balkoni in kletnimi prostori. Številka Tip St. Neto dela stavbe stano- etaže tlorisna vanja površina dela stavbe (v m2) 1039-960-6 D1 3,1 53,23 m2 1039-960-7 C1 3,1 54,43 m2 1039-960-8 B1 3,1 83,43 m2 1039-960-9 A1 3,1 62,46 m2 1039-960-10 D2 4,1 52,95 m2 1039-960-11 C2 4,1 53,91 m2 1039-960-12 B2 4,1 83,46 m2 1039-960-13 A2 4,1 62,65 m2 Objekt je okolju prijazen, saj je ogrevanje stanovanj urejeno preko daljinskega ogrevanja na sodobno lesno gorivo -pelete. Vsako stanovanje ima lastne merilnike za ogrevanje - kalorimetre, elektriko ter vodo, kar omogoča komfortnost in pregled nad stroški. Priključki: KTV napeljava, telefonska napeljava. Talne obloge: parket v sobah in dnevnih sobah ter keramika Marazzi v predprostorih, kuhinjah, kopalnicah in na balkonih. Stanovanja so opremljena z videofoni in električnim odpiranjem glavnih vhodnih vrat. Dostop do objekta je tlakovan. Parkirna mesta so locirana ob objektu in so namenjena stanovalcem, lastnikom poslovnih prostorov in obiskovalcem objekta. Objekt bo predvidoma končan v oktobru 2009. Zainteresirane za nakup obveščamo, da že sedaj zbiramo vaše kontaktne podatke. Prodaja stanovanj bo potekala prek nepremičninske agencije, ki vas bo ob upoštevanju Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES) predvidoma v septembru 2009 povabila na oglede stanovanj in vam predstavila pogoje za nakup. Dodatne informacije o pogojih in predmetu prodaj lahko interesenti dobijo na tel.: 03 7338 700, 03 7338 712 ali e-naslovu: obcina@lasko.si oziroma stanka.jost@lasko.si. Po prehodnem dogovoru je mogoč tudi ogled nepremičnin, ki so predmet prodaje, razen pri novogradnji. Stanka Jošt Družbene dejavnosti ENKRATNA DENARNA POMOČ OBČINE LAŠKO Leta 2004 je bila Občina Laško ena redkih občin, ki je imela sprejet Pravilnik o pravici do uveljavitve enkratne izredne denarne pomoči v Občini Laško (Uradni list RS, št. 44/2004), na osnovi katerega je občinska uprava lahko dodelila enkratno izredno denarno pomoč občanom Občine Laško, ki so potrebovali finančno pomoč zaradi trenutne materialne stiske. Bistvena razlika med občinsko denarno pomočjo in denarno socialno pomočjo (DSP), ki jo upraviči Center za socialno delo, je v tem, da je denarna socialna pomoč (DSP) določena po Zakonu o socialnem varstvu, medtem ko se občine same prostovoljno odločijo, ali bodo sprejele pravilnik o občinski denarni pomoči. Do enkratne izredne denarne pomoči v Občini Laško je bil prosilec upravičen le enkrat letno, višina vseh razpoložljivih sredstev za enkratno izredno denarno pomoč pa je bila določena oziroma sprejeta vsako leto z občinskim proračunom. V letu 2004 je bilo v občinskem proračunu Občine Laško za enkratno izredno denarno pomoč zagotovljenih 11.436,86 EUR in upravičenih 51 vlog. Vsako leto se je višina sredstev za enkratno izredno denarno pomoč v občinskem proračunu povečala, vendar se je število prosilcev oziroma upravičencev do denarne pomoči povečevalo hitreje. Tako je bilo v občinskem proračunu Občine Laško v letu 2009 za enkratno izredno denarno pomoč zagotovljenih 25.000,00 EUR. Do konca junija so vsa razpoložljiva sredstva s sprejetim rebalansom občinskega proračuna pošla, saj je izredno denarno pomoč dobilo 111 prosilcev. Stiska ljudi je vedno hujša in posledica tega je, da vedno več ljudi zaprosi za denarno pomoč. Občinski svet Občine Laško je na svoji 18. redni seji 8. julija sprejel nov Pravilnik o dodeljevanju enkratne denarne pomoči v Občini Laško (Uradni list RS, št. 57/2009), ki določa dodelitev enkratne denarne pomoči enkrat letno vsem posameznikom in družinam, katerih dohodek na družinskega člana ne presega cenzusa za dodelitev denarne socialne pomoči (DSP), določene z Zakonom o socialnem varstvu, za več kot 50 %. Novi cenzus upravičenosti v višini 340,20 EUR je nižji, vendar bo zato mogoče pozitivno rešiti večje število prispelih vlog in tako finančno pomagati večjemu številu občanov, ki nujno potrebujejo pomoč pri razrešitvi trenutne materialne stiske. Kot dohodek posameznika ali družinskih članov štejejo vsi dohodki in prejemki, ki so jih upravičenec in njegovi družinski člani pridobili v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo zahtevka oziroma vloge. Višina denarne pomoči znaša največ dvakratni znesek osnovnega zneska minimalnega dohodka iz Zakona o socialnem varstvu, kar pomeni, da znaša najvišja možna denarna pomoč Občine Laško 453,60 EUR. Enkratna denarna pomoč se bo izplačevala v funkcionalni obliki, in sicer s plačilom računa za nabavo kurjave, življenjskih potrebščin, šolskih potrebščin, električne energije, najemnine za stanovanje (samo prosilci, ki že imajo urejeno pravico do subvencionirane najemnine po odločbi Občine Laško), komunalne storitve, kot pomoč pri plačilu prehrane - dietne prehrane (celiakija, diabetes) ... V spodnji tabeli je razvidno povečevanje višine sredstev za denarno pomoč v občinskem proračunu ter povečevanje števila vseh prispelih vlog prosilcev oziroma upravičenih vlog od leta 2004 do vključno leta 2009. LETO Višina sredstev za denarno pomoč v občinskem proračunu Višina povprečnega izplačila denarne pomoči Število vseh upravičenih vlog Število vseh neupravičenih vlog (ne ugodenih) * Število vseh vlog 2004 11.436,86 EUR 233,40 EUR 49 12 61 2005 12.566,33 EUR 292,24 EUR 43 17 60 2006 19.593,70 EUR 420,58 EUR 45 14 59 2007 20.000,00 EUR 320,62 EUR 71 7 78 2008 22.000,00 EUR 219,84 EUR 84 11 (71* 102 2009 25.000.00 EUR 225,17 EUR 111 12 123 OBČINSKE NALOŽBE V ŠOLSTVO Čeprav so počitnice, so učence na šolah zamenjali drugi delavci. Na OŠ Primoža Trubarja Laško so med počitnicami zamenjali keramiko v glavni avli, obnovili sanitarije za ženske pri garderobi, na novo opremili garderobo za razredno stopnjo, prepleskali drugo polovico šole in nabavili novo računalniško opremo in različno pohištvo za posamezna predmetna področja. Na PŠ Reka so pripravili šolo za enoletni obisk "gostov" iz Šentruperta. V naslednjem šolskem letu se bodo učencem pridružili učenci iz PŠ Šentruperta. Svoje šolanje na PŠ Reko bodo podaljšali tudi učenci 4. razreda, ki bi morali svoje šolanje nadaljevati na matični šoli. Tako bo v naslednjem šolskem letu PŠ Reko obiskovalo 31 učencev, šola pa je v poletnih mesecih končno doživela tudi priključitev na javni vodovod. * V letu 2008 je kljub sprejetemu rebalansu občinskega proračuna zmanjkalo vseh razpoložljivih sredstev, zato je sedem prosilcev prejelo sklep, da se vlogi za denarno pomoč ne ugodi. Jasna Kermelj Nič manj aktivni niso bili tudi v Rimskih Toplicah. Na matični šoli so zamenjali približno 2/3 salonitne kritine in streho primerno izolirali. Zamenjali so vse svetlobne kupole in na novo izolirali ravno streho nad jedilnico. Nabavili so tudi interaktivne table, prenosne in osebne računalnike, LCD projektorje, kamero in drugo računalniško opremo. Novosti so tudi v telovadnici, saj bodo zamenjali nekatera dotrajana športna orodja. Prepleskali so del šolskih prostorov na centralni šoli in PŠ Jurklošter, kjer bodo nabavili tudi biološko čistilno napravo. Vrednost vseh investicij je 220.000 EUR. Pred vrati pa je v letošnjem letu najzahtevnejši projekt, to je izgradnja PŠ Šentrupert. Objavili smo javni razpis za izbor izvajalca, in če bo vse potekalo gladko, bomo z deli začeli konec septembra. Dimitrij Gril 5 ■■■■■■■■I Občinska uprava/Občinski svet/Komunalno gospodarstvo tekmovanju (najmanj srebrno priznanje ali najmanj 3. mesto na državnem športnem tekmovanju) ali natečaju na državni ravni, podelil priznanje zlati učenec. V šolskem letu 2008/09 je priznanje prejelo kar 25 zlatih učencev, in sicer: Dominik Blatnik, Kristina Camloh, Tjaša Dermota, Urška Gaberšek, Nika Grašič, Nina Janež, Marko Juričič, Anja Kamerički, Karmen Kraljič, Thomas ^ Krajnc, Veronika Krašek, Špela Lesičar, Maja Majcen, Eva Medved, Martina Medved, Žiga Oder, Sabina Pečnik, Anja Plaznik, Pia Polak, Luka Rajh, Monika Rožej, Tjaša Teršek, Anja Unuk, Anže Vindišar in Laura Vodišek. Program proslave so ves čas zapolnjevali čudoviti glasovi učencev obeh pevskih zborov pod mentorstvom gospe Alenke Štigl in gospe Mateje Škorja, ki so pesmi popestrili tudi z zanimivo koreografijo. Proslavo so zaključile plesalke izbirnega predmeta Ples iz Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice, ki so s svojimi telesi oblikovale besedo KONEC. Župan Franc Zdolšek pa je vse dobitnike priznanj in njihove najbližje pogostil v Hotelu Hum. Jasna Kermelj Foto: Gregor Katič PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI Proslava ob dnevu državnosti se je začela v mavričnih barvah, ko so se na odru Kulturnega centra Laško pomešali učenci pevskih zborov Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice in Osnovne šole Primoža Trubarja Laško ter vsem prisotnim zapeli pesem Jakoba Ježa Slavje. Da se je mladostno vzdušje ohranilo, so tudi vodenje proslave prevzeli trije osnovnošolci: Nika, Veronika in Jan, ki so na oder najprej povabili slavnostno govornico. Letošnja slavnostna govornica Špela Majcen je govorila o Evropski uniji, državnih ureditvah in sistemih in ljudeh ter nas spomnila, da smo vsi otroci Evrope. V nadaljevanju je župan Franc Zdolšek letošnjim izbranim učencem, ki so deveti razred osnovne šole končali s povprečno zaključno oceno najmanj 4,5 in dosegli vsaj en uspeh na področnem ali državnem 18. redna seja Občinskega sveta Laško V sredo, 8. julija, je potekala redna seja Občinskega sveta Laško. Občinski svet je v okviru dnevnega reda razpravljal o osemnajstih točkah dnevnega reda, od katerih so bile vse, razen predloga Sklepa o določitvi cene programov JZ Vrtec Laško, sprejete v predloženi vsebini. Svetniki so na začetku seje sprejeli Proračun Občine Laško za leto 2010 in obravnavali Revizijsko poročilo za leto 2008. Na področju gospodarstva, prostorskega in komunalnega urejanja je bil v drugi obravnavi sprejet Odlok o preoblikovanju Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško; izdano soglasje k Letnemu poročilu o poslovanju JNS OL za leto 2008 in k Finančnemu načrtu ter programu dela JNS OL za leto 2010 z načrtom prodaje stvarnega premoženja in k imenovanju revizorke. Po skrajšanem postopku je bil sprejet Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Laško, v prvi obravnavi pa Odlok o obremenjevanju nepremičnega premoženja v lasti Občine Laško s stvarnimi pravicami in pridobivanju stvarnih pravic na nepremičnem premoženju s strani Občine Laško. Potrjena sta bila Sklep o spremembi cene ravnanja z odpadki in Dokument identifikacije investicijskega projekta za projekt Obnova in razširitev večnamenskega objekta Dom svobode Zidani Most. S področja družbenih dejavnosti je bil v prvi obravnavi sprejet Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi etnoloških kulturnih spomenikov lokalnega pomena v Občini Laško in potrjeni Pravilnik o dodeljevanju enkratne denarne pomoči Občine Laško, Pravilnik o uporabi šolskih prostorov v Občini Laško in sklep o začasnem prešolanju otrok iz PŠ Šentrupert na PŠ Reka. Izdano je bilo tudi soglasje k imenovanju direktorja Javnega zavoda Zdravstveni dom Laško. Ob zaključku dnevnega reda pa je bil med drugim potrjen še izvzem zemljišč iz javnega dobra. Naslednja seja Občinskega sveta Laško je predvidena za sredo, 23. septembra 2009, ko bodo svetniki med drugim ponovno obravnavali ceno programov JZ Vrtec Laško. Stanka Jošt Prenehanje obratovanja odlagališča nenevarnih odpadkov Strensko S 15. julijem je odlagališču Strensko prenehalo veljati okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje. Evropska direktiva namreč opredeljuje, da se morajo vsa odlagališča, ki ne izpolnjujejo zahtevanih pogojev za obratovanje, zapreti. V Sloveniji je bilo 31. decembra lani po navedbah MOP-a zaprtih enajst odlagališč, do 15. julija letos je l2 odlagališč prenehalo z odlaganjem, 16 odlagališč pa je zaprosilo pristojni organ za možnost podaljšanja obratovanja. Med 16 odlagališči, ki izpolnjujejo pogoje za nadaljnje obratovanje, je tudi naše odlagališče nenevarnih odpadkov Strensko. Vloga za podaljšanje je bila vložena pred sprejemom Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih, v kateri so opredeljeni pogoji za podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja. Odlagališče Strensko sicer izpolnjuje vse zahtevane pogoje, vendar pa se postavlja vprašanje glede enega od pogojev, ki opredeljuje, da v regiji še ne obratuje regijski center za ravnanje z odpadki oziroma še nima veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja. V naši regiji že obratuje RCERO Celje, a še nima pridobljenega OVD-ja. Ker so v fazi pridobivanja tega dovoljenja, lahko naše odlagališče za obratovanje pridobi največ eno leto. Če bi se odločili za podaljšanje obratovanja, bi morali zagotoviti finančno jamstvo (bančno garancijo), kar bi za končnega potrošnika pomenilo drastično spremembo cene. V ceno bi bilo namreč treba vključiti strošek nadzorovanja podzemnih, izcednih vod, plinov itd., ki ga je treba izvajati 30 let, če odlagališče obratuje po 15. juliju 2009, in strošek zapiranja odlagališča, ki se ocenjuje na 800.000 evrov. Na podlagi ugotovitev smo se odločili, da se odlagališče nenevarnih odpadkov Strensko zapre, ko bomo od pristojnega organa pridobili ustrezno odločbo. Na lokaciji odlagališča pa bo vzpostavljen Zbirni center Strensko (obratuje vsak delovnik med 7. in 15. uro oz. po dogovoru), kjer bo zagotovljeno ločeno zbiranje različnih vrst odpadkov, grobo sortiranje gospodinjskih odpadkov, kompostiranje ločene biološke frakcije in zelenega obreza. Na celotnem območju Občine Laško bodo postavljeni novi ekološki otoki, predvidena sta uvedba rumene vreče in zbiranje bioloških odpadkov v blokovskih naseljih, kar bo pripomoglo k zmanjševanju odložene embalaže in bioloških odpadkov med komunalne odpadke. Tako bo količina odpadkov, ki jih bo treba odpeljati na RCERO Celje, manjša. Po pridobitvi odločbe o zaprtju se bo snovni tok odpadkov preusmeril na RCERO Celje, kar v prvi vrsti pomeni dvig cene odvoza odpadkov v dveh korakih (25 % + 22 %), predvsem zaradi nove tehnologije na RCERO, povečanih prevoznih stroškov, sortiranja in dejstva, da se bodo odpadki deponirali na »tujem« odlagališču. Ob tej priložnosti vas opozarjamo in naprošamo, da: • natančno ločujete odpadke in jih odlagate v namenske zabojnike za ločeno zbiranje, • doma kompostirate biološke kuhinjske odpadke in zeleni obrez (trava) in jih ne odlagate v komunalne zabojnike, • nevarne odpadke oddate enkrat letno v okviru čistilne akcije, • kosovne odpadke oddate v okviru čistilne akcije ali jih enkrat letno brezplačno pripeljete na zbirni center, • odpadno električno in elektronsko opremo (bela tehnika, mali gospodinjski aparati, računalniki ...) oddate na Zbirnem centru Strensko ali prevzemniku (Surovina Laško). Treba se je zavedati, da za ohranjanje čistega okolja ni dovolj samo izvajalec obvezne gospodarske javne službe (Komunala Laško), ampak je treba vzpostaviti tesno sodelovanje med občani in GJS, saj se le tako lahko dosegajo najboljši rezultati za okolje in naše zanamce. Andrej Ilijevec 6 Iz krajevnih skupnosti Iz krajevnih skupnosti KS VRH NAD LAŠKIM Oblačno jutro v nedeljo, 7. junija, ni obetalo lepega vremena. A približno 20 pohodnikov z Vrha nad Laškim in okoliških krajev ni oklevalo: vzeli so pot pod noge in se k maši na Sv. Trojico odpravili - peš. Dve uri in pol so se spuščali in vzpenjali, dežju pa niso mogli ubežati. Ujel jih je tik pod vrhom. Ker je tudi po maši še vedno deževalo, so na pomoč priklicali sorodnike in prijatelje in se domov vrnili na štirih kolesih. Da na mladih svet stoji, tudi kmetijstvo, so na kmečkih igrah v Turju 13. junija dokazali Robi Knez, Tadej Rozman, Franci Gunzek, Gašper Knez in Gregor Kladnik, ki so zastopali PGD Vrh nad Laškim. Tekmovali so v sedmih disciplinah: sestavljali so voz, po drogu plezali po malico, žagali hlod, s samokolnico prevažali vodo, hodili s hoduljami, držali vrč z vinom in celo jahali bika. Pometli so z vso konkurenco, osvojili prvo mesto in domov odnesli prehodni pokal. Robiju Knezu in Franciju Gunzeku je očitno šlo najbolje od rok žaganje hloda, zato sta se odločila, da se v nekoliko drugačni konkurenci preizkusita še enkrat. 21. junija sta nastopila na dnevu splavarjev v Radečah. Prvo mesto in s tem glavna nagrada - vikend paket na Pokljuki - jima je ušlo za las, zato si bosta morala dopust plačati sama. V KS Vrh nad Laškim pa se lahko pohvalijo tudi z vzdržljivimi traktorji. Na drugem Tractor pullingu v Gotovljah pri Žalcu 25. julija je svojega preizkusil Darko Knez iz Sela nad Laškim. V svoji kategoriji od 90 do 120 konjev je v vlečenju šesttonske uteži osvojil 3. mesto in za sabo pustil približno 10 šibkejših traktoristov. Darka so prišli spodbujat tudi številni navijači iz domačega kraja in okolice. Iz laške občine sta se sicer tekmovanja udeležila še Franci Hrastnik z Lahomnega in Boštjan Pajk iz Sedraža. Jasmina Štorman Foto: Robi Knez KS ZIDANI MOST Tudi v Zidanem Mostu je poletni čas čas kislih kumaric kot pravijo "pravi" novinarji. A se je kar nekaj dogajalo. KUD Svoboda je soorganiziral Pohod po poteh Antona Aškerca, ki je bilo v soboto, 13. junija. Pohodniki so se zbrali pri železniški postaji, kjer so jih pričakali veseli zvoki Godbe Slovenskih železnic Zidani Most. Pohodniki so dobili prvi žig in krenili proti Širju. Tu so se ustavili ob Drakslerjevem kozolcu, dobili drugi žig ter se okrepčali s čajem in dobrotami, ki so jih spekle gospodinje iz Širja. Miha Ljubešek nas je zabaval s harmoniko, pevci MPZ Spev pod vodstvom Alenke Štigl pa so zapeli nekaj prelepih pesmi. Na poti so se pohodniki ustavili tudi na domačiji Hribšek, kjer se je gospodinja izkazala in imela lepo izbiro za grlo in pod zob. Dan po pohodu je imela naša godba zaključni koncert pred odhodom v ZDA in Kanado. Spet so nas razveselili godbenice in godbeniki, pevci pa še posebej: ga. Marija Ahačič Polak, Nuška Drašček in Janez Krivec. Polna dvorana je dokaz, da imamo našo godbo radi. Kako smo jih pričakali ob povratku iz ZDA in Kanade, pa v naslednji številki. Športniki v kraju, naj bodo strelci, nogometaši ali balinarji, so uspešno zaključili sezono. Balinarji, člani društva upokojencev, so se udeležili regijskega tekmovanja in dosegli odličen uspeh: moška ekipa je bila tretja, ženske pa so se uvrstile na državno prvenstvo. Kaj pa obljube od prej? Zbora krajanov še ni bilo. Predlog za krajevni praznik je izdelan, svet KS še ni sprejel odločitev. Na Vili in cesti skozi naselje se še nič ne dogaja, zastala je tudi gradnja ceste pri kamnolomu. Tudi na Obrežju je vse po starem. Zlata Strel Foto: M. S. NOVI ŽUPNIK IN ŠE KAPLAN Po štiridesetih letih - z vmesnim nadomeščanjem od konca marca do konca julija Iztoka Hanžiča - je naša nadžupnija dobila novega nadžupnika, Roka Metličarja in kaplana Klemna Jagra. Rok Metličar je doma iz Šmarij pri Jelšah, zadnjih dvanajst let je služboval na Sladki Gori, poprej pa osem let v župniji Slovenske Konjice. Eno leto je bil kaplan v Brežicah, na pastoralni praksi pa je bil v Hočah. Duhovnik je tako že enaindvajset let. Klemen Jager je bil v duhovnika posvečen lani, do zdaj pa je služboval v župniji Šoštanj. Novi duhovnik poudarja, daje njegov predhodnik, pokojni častni dekan Rok Metličar Horvat sicer veliko postoril na materialnem področju, toda zdaj je po njegovem čas za posvečanje duhovnemu poslanstvu. Tako bo, kot pravi, njegova prva naloga posvečanje dušnopastirskemu delu. Želi biti na voljo ljudem in biti z njimi ob pomembnejših dogodkih, ko sprejemajo zakramente, in ob vsakdanjih križih in težavah - se posvečati bolnim in trpečim in delati na socialnem področju. Rad bi si ustvaril širok krog sodelavcev, s katerimi bo lažje in več postoril, kot bi to sam in s K1emen Ja9er pomočjo kaplana. Prijazen in skromen gospod je tudi prvi mož celjske škofijske Karitas. In prav na socialnem področju, pravi, ga tudi v Laškem čaka veliko dela, saj so na to dobrodelno organizacijo prav iz našega kraja dobivali že v minulem obdobju precej prošenj za pomoč. Nova okoliščina je tudi soupravljanje župnije sv. Marjeta v Rimskih Toplicah. »To bo terjalo veliko prilagajanja, saj nikakor ne bi želel, da bi Rimljani mislili, kako so prikrajšani. S kaplanom ne bova delovala tako, da bi bil on izključno zadolžen za Rimske Toplice, jaz pa za Laško, pač pa si bova delo delila po področjih, kar pomeni, da bova oba prisotna v Laškem in tudi v Rimskih Toplicah. Recimo, delo z mladimi bo gotovo bolj ustrezalo mlajšemu človeku, zato se bo kaplan bolj ukvarjal z mladimi; vsi skupaj pa bomo morali drug z drugim malo potrpeti, saj je taka organizacija odraz pomanjkanja duhovnikov,« pravi novi laški župnik. Dodaja še, da bo že jeseni začel izhajati župnijski list z vsemi potrebnimi informacijami za ljudi. Sicer so njegovi prvi vtisi v novi fari samo pozitivni, cerkev sv. Martina, starodavno svetišče je nanj naredilo močan vtis. Navdušen je nad prijaznostjo in odprtostjo ljudi, ki jih je srečal najprej. Dela se ne boji in računa na sodelovanje in pomoč vseh vernikov, pa tudi na razumevanje in tolerantnost neverujočih. Boža Herek Upravna enota Laško POTOVANJE MLADOLETNIH OSEB V BOSNO IN HERCEGOVINO Obveščamo, da je v Bosni in Hercegovini dne 13. 5. 2008 stopil v veljavo Zakon o gibanju in bivanju tujcev in azilu (Uradni list BIH, št. 36/2008), ki določa, da lahko tujec (do 18. leta starosti) z veljavnim osebnim dokumentom prestopi mejo BiH v spremstvu enega ali obeh staršev, zakonitega zastopnika ali skrbnika ali osebe, ki je pooblaščena za njegovo spremljanje in ima podpisano in overjeno pooblastilo (obeh) staršev, zakonitega zastopnika ali skrbnika. Obrazec lahko pridobite in omenjeno soglasje overite na kateri koli upravni enoti v Republiki Sloveniji ali pri notarju. Več informacij v zvezi z izvajanjem bosanskega Zakona o gibanju in bivanju tujcev in azilu lahko dobite na Veleposlaništvu Bosne in Hercegovine v Ljubljani, Kolarjeva 26, 1000 Ljubljana (tel.: 01 234 32 50). cestnem prometu - veljavnost kode do 10. 9. 2014; • Vpis v uradno evidenco voznikov pri GZS ali OZS, upravne enote razpolagajo s podatki iz evidence -veljavnost kode do 10. 9. 2011; • Potrdilo delodajalca ali vpisa v delavsko knjižico, da je voznik na dan 3. 8. 2001 opravljal delo voznika - veljavnost kode do 10. 9. 2011; • Vozniki, ki so zaključili ustrezno srednje poklicno izobraževanje (tri leta) in si pridobili poklic voznika od 29. 12. 2006 daje. Za vpis kode voznik predloži spričevalo o zaključnem izobraževanju za poklic voznika -veljavnost kode je 5 let od dneva zaključka šolanja dalje. Po 10. septembru 2009 se bo koda 95 lahko vpisovala le na podlagi Spričevala o pridobitvi temeljne kvalifikacije -veljavnost kode je 5 let od dneva pridobitve temeljne kvalifikacije. Zdenka Robida UKINITEV DOVOLJENJA ZAKONITEGA ZASTOPNIKA ZA POTOVANJE MLADOLETNIH OSEB V TUJINO V Uradnem listu RS št. 41/2009 je objavljena novela Zakona o potnih listinah, ki ukinja dovoljenja zakonitega zastopnika za otroke do dopolnjenega 15. leta starosti, ki v tujino ali iz tujine potujejo brez spremstva zakonitega zastopnika. Z dnem uveljavitve zakona, to je 16. 6. 2009, postopka potrjevanja dovoljenj zakonitega zastopnika na upravnih enotah ni več. Enako velja tudi za sezname otrok, kadar potujejo v organiziranih skupinah brez spremstva zakonitega zastopnika. Iz navedenega sledi, da mladoletne osebe za prehod meje potrebujejo samo veljavni osebni dokument, to je osebno izkaznico ali potni list. Darja Kuclar VOZNIKI TOVORNIH VOZIL PO 10. SEPTEMBRU 2009 10. septembra 2009 stopijo v veljavo (v vseh državah EU) zahteve o pridobitvi temeljne kvalifikacije in rednega usposabljanja voznikov tovornih vozil -koda 95. To pomeni, da moraj*o vozniki tovornih vozil do tega datuma poskrbeti, da jim na upravni enoti izdajo vozniška dovoljenja s kodo 95 pri kategorijah C1, C1E, C in CE. Upravne enote kodo 95 vpisujejo na podlagi enega od naslednjih dokazil: • Certifikat NPK voznik/voznica v 8 VOZNIŠKA DOVOLJENJA V OBLIKI POLIKARBONATNE KARTICE 13. julija 2009 je stopil v veljavo Pravilnik o vozniških dovoljenjih (Ur. list 51/09), ki uvaja enotno obliko obrazca vozniškega dovoljenja, zato smo pričeli sprejemati vloge za izdajo vozniškega dovoljenja v obliki polikarbonatne kartice. Uvajajo se tudi nekatere nove kategorije vozniškega dovoljenja: AM - kolesa z motorjem in lahka štirikolesa (bivša H); A2 - motorna kolesa, katerih moč motorja ne presega 35 kw in pri katerih razmerje med močjo motorja in maso vozila ne presega 0,2 kw/kg in ne izvira iz vozila z dvakrat večjo močjo (bivša A do 350 ccm); B1 -štirikolesa; C1 - motorna vozila, razen vozil kategorije D1, D ali F, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg in ne presega 7.500 kg in poleg sedeža za voznika nimajo več kot 8 sedežev; C1E -skupine vozil, vlečno vozilo kategorije C1 + priklopno vozilo (največja dovoljena masa skupine vozil ne presega 12.000 kg) ali vlečno vozilo kategorije B + priklopno vozilo (največja dovoljena masa priklopnega vozila ne presega 3.500 kg in največja dovoljena masa skupine vozil ne presega 12.000 kg). Spremenili so se tudi starostni pogoji za pridobitev nekaterih kategorij vozniškega dovoljenja. Veljavna vozniška dovoljenja bo treba zamenjati najpozneje do konca aprila 2018. Imetniki teh vozniških dovoljenj bodo obdržali pravice glede veljavnosti posameznih kategorij, omejila se bo le veljavnost obrazca, ki bo veljal najdlje za dobo 10 let. Ker nova vozniška dovoljenja izdeluje Upravna enota družba Cetis, d. d., Celje, se lahko vročitev novega vozniškega dovoljenja opravi po pošti ali s prevzemom na upravni enoti. Cena izdaje novega vozniškega dovoljenja je 17,37 EUR, za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja pa boste odšteli 12,40 EUR. POZOR! Kandidati za voznike, ki so se začeli usposabljati v avtošoli ali so se prvič priglasili k vozniškemu izpitu pred uveljavitvijo določb o novih predpisanih starostih (pred 13. j'ulij'em 2009), bodo lahko opravljali vozniški izpit in pridobili vozniško dovoljenje po starostnih pogojih, kot jih je določal ZVCP-1, torej' po določbah zakona, ki so veljale ob pričetku usposabljanja oz. prvi priglasitvi k vozniškemu izpitu. Rok za pridobitev vozniškega dovoljenja za kategoriji A2 in A (brez omejitve) pod pogoji iz ZVCP-1 se podaljša s 13. julija 2009 na 1. oktober 2009. To pomeni, da lahko vsi imetniki vozniškega dovoljenja kategorije A1 ali A (z omejitvijo do 25 KW<0,16 KW/KG), ki bodo do 1. oktobra 2009 vložili vlogo in izpolnili pogoje, določene v ZVCP-1 za pridobitve kategorije A2 ali A (brez omejitve), vozniško dovoljenje s temi kategorijami pridobijo po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo ZVCP-1E (tj. brez opravljanja praktičnega dela vozniškega izpita, zdravniškega spričevala, po izpolnitvi starostnega pogoja 18 oz. 21 let, brez posedovanja vozniškega dovoljenja nižje kategorije več kot dve leti, pri čemer se vozniške izkušnje A1 ali A z omejitvijo seštevajo). Zdenka Robida Cvetka Pišotek VPIS NAMESTNIKOV V REGISTER KMETIJSKIH GOSPODARSTEV Upravna enota Laško v skladu s pozivom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča nosilce kmetijskih gospodarstev, da do 30. 9. 2009 vpišejo v register kmetijskih gospodarstev, ki se vodi pri Upravni enoti Laško, namestnika nosilca kmetijskega gospodarstva. V ta namen naj posredujejo podatke o svojem namestniku in gospodinjstvih, katerih en ali več članov se na kmetiji ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Podatke se lahko upravni enoti posreduje po pošti na obrazcu Podatki o namestniku nosilca in gospodinjstvih na kmetiji, ki je skupaj z navodili za izpolnjevanje objavljen na spletni strani http://rkg.gov.si/GERK/, ali pa ga nosilec kmetijskega gospodarstva osebno izpolni na sedežu upravne enote. Polonca Rozman Kmetijstvo in podeželje Društvo Raznolikost podeželja Na javni poziv za nabor projektov za leto 2010 je prispelo 12 vlog. Pregledal in ocenil jih je odbor za ocenjevanje projektov. Na prednostno listo je uvrščenih 7 projektov in 1 rezerva, drugi so zaradi različnih razlogov ostali neocenjeni. O potrditvi projektov, ki bodo uvrščeni v Letni izvedbeni načrt 2010 in s tem upravičeni do sofinanciranja izvedbe s strani Laeder in štirih občin, bo upravni odbor odločal v začetku septembra. Jeseni, predvidoma 26. septembra, za člane društva načrtujemo animacijsko delavnico z ogledi dobrih praks na Koroškem, pozneje pa še kakšno usposabljanje za pristop Leader. Sicer se izvajajo štirje projekti iz Letnega izvedbenega načrta 2008, MKGP pa je potrdilo tudi Letni izvedbeni načrt za leto 2009 in podpisane pogodbe s štirimi nosilci: 1. KGZS - Zavodom CE za projekt Od pridelka do izdelka, ki ga v nadaljevanju podrobneje predstavlja vodja projekta Jožica Krašovec, 2. Zavodom Celeia Celje za projekt Priročnik celostne podobe produktov podeželja, 3. Porto B za projekt Po poteh dediščine - model tematskih poti območja LAS, ki smo ga že predstavili, in 4. KUD-om Franceta Prešerna iz Vojnika za projekt Krepitev lokalne pripadnosti preko ljubiteljskega delovanja. Projekt Po poteh dediščine je že v izvajanju, drugi pa se bodo pričeli izvajati. Več informacij lahko poiščete na spletni strani društva www.raznolikost-podezelja.si. Mojca Krivec, KGZS - Zavod CE, upravljavec LAS Od pridelka do izdelka V okviru projekta Od pridelka do izdelka, ki ga bomo začeli izvajati jeseni, želimo pridelovalce kmetijskih pridelkov usposobiti za različne vrste predelave in jih tako spodbuditi k razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in obogatitvi ponudbe za kupce. Tako se bo že oktobra začel 30-urni tečaj Predelava sadja kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. Usposabljanje je namenjeno vsem, ki razmišljajo o tem, da bi viške sadja predelali in na trg ponudili kakovosten sok, kis, žganje, sadno vino, suho sadje, marmelado ali kompot. Na tečaju boste spoznali zakonske pogoje za priglasitev predelave sadj'a kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, dobili nasvete pri ureditvi prostorov in spoznali osnove dobre higienske prakse. Poleg naštetega pa tudi številne praktične napotke pri žganjekuhi, pripravi soka, sadnega vina in sadnih shrankov, ki vam bodo pomagali odpraviti marsikatero napako pri predelavi. Posebna pozornost bo namenjena pripravi izdelkov za trg, pakiranju in označevanju, oblikovanju cen in načinu uspešnega trženja in komuniciranja s kupci. Če se na vaši kmetiji zanimate za prodaj'o svežega mesa ali predelavo mesa v mesne izdelke, Vas vabimo na 30-urni tečaj Predelava mesa kot dopolnilna dejavnost na kmetiji, ki bo potekal v zimskem času. Naučili se boste pravilnega razseka klavne polovice, oblikovanja kosov, primernega nasoljevanja, izdelave različnih vrst mesnih izdelkov (klobase, salame) in spoznali zakonitosti preka-jevanja, sušenja in zorenja izdelkov. Posebna pozornost bo namenjena ureditvi prostorov, izpolnjevanju zakonskih predpisov pri opravljanju predelave mesa kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, pripravi izdelkov za trg, pakiranju in označevanju. Če vas zanima peka kruha in potic v krušni peči, peka peciva in izdelava testenin vas vabimo na 30-urni tečaj Peka kruha, potic, peciva in izdelava testenin, kjer boste spoznali pogoje za priglasitev peke kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, dobili napotke pri ureditvi prostorov in spoznali osnove dobre higienske prakse. Seveda pa se boste naučili tudi priprave različnih vrst testa, nadevov, oblikovanja in peke v krušni peči. V okviru projekta bo organiziran tudi 30-urni tečaj predelave zelenjave, na katerem boste spoznali tehnologijo kisanja zelja in repe, pripravo zelenjavnih shrankov (pasterizacija, tehnologija konzerviranja z visoko temperaturo, zamrzovanje) in sušenje zelenjave. Posebna pozornost bo namenjena predstavitvi pogojev za predelavo v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji in pripravi izdelkov za trg. Vsebine navedenih tečajev so povzete po vsebinah iz kataloga znanj in spretnosti za nacionalno poklicno kvalifikacijo za posamezne oblike predelave. V okviru projekta bo potekal tudi tečaj predelave zelišč in medu. Udeleženci bodo posamezne dopolnilne dejavnosti spoznali tudi pri ogledu primerov dobrih praks, ko bomo na koncu vsakega tečaja obiskali kmetije, ki se z določeno dejavnostjo že uspešno ukvarjajo. Informacije in prijave na Kmetijski svetovalni službi v Laškem pri Jožici Krašovec (tel. 734 08 73 ali 041 405 921). Vabimo Vas, da se izobraževanj udeležite in tako obogatite svoje znanje! Jožica Krašovec, vodja projekta, KGZS - Zavod CE Spoznajmo čebelarsko dediščino je naslov projekta, ki ga izvajamo laški čebelarji v sodelovanju s Stikom Laško. Prve aktivnosti so se pričele s predavanjem dr. Janka Rodeta na temo medovitih in zdravilnih rastlin že prve dni marca. Nadaljevali smo z delavnico na temo čebelarstva na Osnovni šoli Primoža Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje Trubarja za učence prvih razredov. Učenci so lahko tudi poskusili med laških čebelarjev in spoznali izdelavo izdelkov iz voska. V maju smo izvedli delavnico Čebelarski turizem, na katero so bili vabljeni vsi čebelarji z območja LAS in vsi lokalni turistični vodniki, na katere računamo, da se bodo aktivno vključili v novo turistično ponudbo, ki jo obiskovalcem Laškega ponujamo skupaj z že omenjenimi partnerji. Čebelarji v Sloveniji in Laškem imamo bogato tradicijo, zato je prav, da jo pokažemo v pravi luči vsem, ki sta jim mar čisto okolje in zdrav način življenja. Največji zalogaj I. faze projekta je bil prav gotovo vrt medovitih rastlin. Po zamisli Katarine Drobež Vrščaj in ob pomoči mag. Trajčeta Nikoloskega s Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje je nastala greda medovitih rastlin s svojo zgodbo, ki marsikateremu sprehajalcu po parku Thermane polepša trenutek sprostitve. Vse rastline so dobile označevalne tablice, na katerih lahko dobimo potrebno informacijo o rastlini, ki jo imamo pred očmi. V kratkem bo vrt dobil še nekaj tematskih tabel, ki bodo prikazovale čebelarstvo in našo čebelo - kranjsko sivko še v drugi luči. Vrt medovitih rastlin je že sedaj zelo obiskovan. Za še večji obisk bomo še poskrbeli. Na žalost pa ugotavljamo, da vrt obiskujejo tudi vandali in podobni nepridipravi, ki nam povzročajo zelo veliko škodo. Vandalizem, ki se godi po Laškem, še posebej v parku Thermane, običajno ob koncih tedna, je normalen pojav, kajti v Laškem za povzročeno škodo ni odgovoren nihče, tudi povzročene škode ni možno nikjer prijaviti. Vrt, s katerim se ponašamo in je bil zgrajen z evropskimi sredstvi Leader, je prav gotovo doprinos Laškemu, nam vsem. Park, ki krasi desni breg Savinje, je prava oaza miru prenekateremu obiskovalcu Thermane in Laškega, kakor tudi nam domačinom. Zaslužil bi več spoštovanja in skrbi odgovornih za red in mir v Laškem. Laški park in naš mali vrtiček medovitih rastlin naj nam bosta v ponos in veselje, zato se skupaj potrudimo, da nam bo v Laškem lepše, pa tudi gostje se bodo raje 9 vračali. V strategiji razvoja Laškega je zapisano, da bomo v prihodnje več namenjali razvoju turizma in boljši kakovosti našega življenja. Lepo, toda vse je odvisno od nas samih. Laški čebelarji, STIK, Thermana in še marsikdo smo za to. Prav zato že delamo skupaj na II. fazi projekta Spoznajmo čebelarsko dediščino, da bomo prvo nadgradili ter se vam še bolj približali, dragi naši sokrajani. Projekt, kakor je zastavljen, bi bil za nas čebelarje prevelik zalogaj. Pomoč smo dobili pri Stiku Laško, Thermani, d. d., Kmetijstvo in podeželje/Portret Laško, in Društvu Raznolikost podeželja, za kar smo jim izredno hvaležni. Ob izdatni pomoči omenjenih smo že pričeli izvajati II. fazo projekta. Omenim naj le sodelovanje v paradi na 45. prireditvi Pivo in cvetje, ko smo v sodelovanju z raznimi društvi predstavili čebelarsko dejavnost, tako pomembno za slovenska tla. Odziv na prikazano je izjemno dober, za kar se vsem sodelujočim v imenu vseh čebelarjev in svojem imenu iskreno zahvaljujem. Franc Šolar, predsednik ČD Laško OB TEDNU GOZDOV EVROPEJCEM PREDSTAVILI SLOVENSKI GOZD Ob koncu maja gozdarji izvajamo številne aktivnosti v okviru vseslovenske akcije, imenovane teden gozdov. To je majhen prispevek slovenskih gozdarjev z Zavoda za gozdove Slovenije, s katerim želimo vsako leto deliti svojo ljubezen do gozda in znanja o njem z vsemi, ki si tega želijo. Slovenija je tretja najbolj gozdnata dežela v Evropi. Slovenski gozd pokriva 60 % naše domovine. V ta prostor še nismo dovolili vstopiti polucijskemu hrupu. Kaj pravzaprav je gozd? Prostor, nebo, sanje, zemlja, pesem ...? Mnogo ljudi, mnogo odgovorov. Zagotovo pa gozd ni tovarna! Za spoznavanje gozda potrebujemo v enaki meri čustva, statistiko, filozofijo, pragmatizem, vero in dokaz. Gozd je zrcalo družbe tega trenutka in pregovor "Kakršen klic v gozd, takšen odmev iz gozda." nam kaže razvitost te družbe. V Občini Laško smo gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije 22. maja gostom iz partnerskih občin Saint Florent Sur-Cher (Francija), Neue Anspach (Nemčija) in Šentjur (Slovenija) v praksi predstavili osnovna slovenska načela gospodarjenja z gozdovi. Goste iz omenjenih mest veže mnogoletno prijateljstvo, ki ga utrjujejo z izmenjavami obiskov. Zaradi pomena vode za laško gospodarstvo smo si najprej ogledali proizvodnjo v Pivovarni Laško, d. d., turistično dejavnost Thermane, d. d., in Rimskih term, d. d. Ker se vodne kapljice, ujete v zelenem - v gozdu, v njem nekaj časa zadržujejo, nato pa enakomerno odtekajo zaradi zakona gravitacije, je dolina dobro preskrbljena z odlično vodo. Pomen gozda in gozdarstva za vodni režim smo gostom pokazali v gozdu nad Rimskimi Toplicami. Ob nepozabnem druženju je 120 gostov okusilo laško pivo, podžupan Jože Senica jim je izrekel dobrodošlico v Občini Laško, spoznali so turistične možnosti obeh zdravilišč, direktor Rimskih term Maks Brečko pa jih je prisrčno povabil, naj se vrnejo v skoraj že dograjene terme. Gozdarji v Laškem smo ob tem dogodku mednarodni javnosti pokazali, da ločeno gledanje na gozd in vodo pomeni gozdarstvo z napako in vodarstvo brez glave. Kako bo sicer človeštvo preživelo, če ne bo več in bolje razmišljalo o kakovosti vode in njeni prijaznosti življenju? Dušan Debenak Portret Franca Napreta Še vedno navezan na Govce Franc Napret dneve v pokoju preživlja aktivno: je lovec, turistični vodnik in oskrbnik lovske koče na Govcah, skupni imenovalec njegovih dejavnosti pa je -narava. Njegovo delo je opazila tudi Občina Laško in ga ob koncu minulega leta nagradila z zlatim grbom. Prejel ga je za dolgoletno predano delo na področju ohranjanja narave, zgodovine in turistične dejavnosti v Laškem. "Priznanje mi je veliko pomenilo, saj kaže na to, da sem bil zaznan in da nekdo spremlja moje delo," pravi. Svoje znanje o naravi in dogajanju v njej Franc Napret z veseljem prenaša na druge. "Narava ni mesto, kjer bi lahko človek počel po mili volji vse, kar se mu zljubi. Vedno rad poudarim, da je narava naseljen prostor in da se moramo tako tudi obnašati. Nekateri so prepričani, da lahko po tem, ko zapustijo blok, hišno dvorišče in stopijo v naravo, tam počnejo vse. Red mora biti, držati se je treba označenih poti. Živali so navajene ljudi, ki hodijo po stalnih poteh, čim pa človek skrene s teh poti, se čutijo ogrožene." Še posebej jih vznemiri hrup motorjev in štirikolesnikov. "Ti vozniki izvajajo teror nad naravo. Če bi se vozili samo po prevoznih in pohodnih poteh, bi še šlo, a pogosto ubirajo poti znotraj gozdov. To zelo negativno vpliva na podrastje, rastlinstvo, predvsem pa na živalski svet. Živali so navajene stalnih poti, vedo, da je tam hrup, ko pa se začnejo z motorji voziti med drevjem in znotraj njihovega življenjskega prostora, jih zbegajo, zdivjajo in zaradi tega je tudi toliko povozov. Motorji so moteči tudi za tiste ljudi, ki bi radi hodili v miru, se nadihali in preživeli umirjeno popoldne s svojo družino, pa privrejo mimo eden, dva, trije štirikolesniki in včasih komaj uidejo tej mašineriji." Franc Napret pa se bori proti še enemu motečemu dejavniku v naravi - divjim odlagališčem. "Imeli smo primere, ko je bila divjad prisiljena bežati prek nasipov odpadnega materiala. Srna je vtaknila tačko v pločevinko, in ker si je ni mogla sneti, si je pohabila nogo." Največ odlagališč je ob uvoznih poteh, kamor se ljudje lahko pripeljejo, stresejo in, kot pravi Napret, odbrzijo naprej, da jih nihče ne vidi. Skupaj z drugimi lovci in sokrajani so že večkrat očistili divja odlagališča, a najpomembneje je ozavestiti ljudi, da takšno odlaganje odpadkov ni primerno. "Tisti, ki so živeli ob strugah potokov, so odpadke metali kar v potok. Pri nekaterih odpadkih, na primer papirju in lesu, to še gre, saj strohnijo, steklo, plastika, železo, pločevina pa ostanejo za vedno." Napret opaža, da se stanje izboljšuje, še vedno pa se najde kdo, ki mu za to ni mar. "Pred leti smo s skupino lovcev z ene lokacije odpeljali ne vem koliko prikolic odpadkov in zgledno počistili, naslednji teden pa je nekdo s traktorjem pripeljal nekaj hladilnikov, štedilnikov in drugih elementov bele tehnike, pa smo bili spet na istem. Če odpadke že naloži na prikolico, bi jih lahko odpeljal na smetišče, ne pa v gozd." Napret skuša ljudem dopovedati, da nimamo pravice onesnaževati okolja in takšnega pustiti tistim generacijam, ki pridejo za nami, in zadovoljen je, če se ta vzgoja "prime" vsaj nekaterih. Njegovo življenje je zaznamovalo tudi lovstvo, lovec je že 45 let. "V vasi sta bila dva lovca. Eden od njiju, moj stric, je padel med vojno, drugi pa je bil zadnji lastnik domačije Kurnik. Bil je zanimiva osebnost in kot otrok sem ga velikokrat obiskal. Včasih se naboji niso kupovali, ampak so jih lovci izdelovali sami. Pomagal sem mu pri polnjenju nabojev, kakšno nedeljo pa sem šel z njim tudi na lov na veverice. Portret/Intervju Včasih jih je bilo ogromno, pa tudi večje so bile." Lovci so na Govcah zgradili lovsko kočo, da bi se lahko na tej planoti dobivali tudi po tem, ko vasi ni bilo več. Napret je bil vodja izgradnje in je že vse od začetka skrbnik te koče. "Ljudje radi pridejo sem, nekaj ustaljenih skupin in pohodov se vrača vsako leto." Tisti, na katere se lahko zanese in jim zaupa, lahko kočo tudi najamejo. Kot turistični vodnik se je specializiral za dolino Rečice, šmohorsko pogorje in zaselek Govce. "Menim, da je treba ljudem, ki pridejo v Laško, predstaviti naše kraje in njihovo zgodovino, saj imajo potem o njih drugačno predstavo, povsem drugače dojamejo njihovo lepoto." Pravi, da je rečiška dolina sama zelo slikovita, kot vodnik pa obiskovalcem razloži še, kakšen je bil postopek pridobivanja premoga, predstavi jim rudarjenje kot način življenja, ponosen je, če jim lahko pokaže tudi znamenito cerkev Plečnikovega asistenta Janeza Valentinčiča v Zgornji Rečici, posvečeno Antonu Martinu Slomšku. "Na Šmohorju so, recimo, lipe še iz turških časov, stare 400, 500 let in zelo zanimivih dimenzij. Imamo nekaj takšnih primerkov, ki jih šest, osem mož ne more objeti. Pa tisto pri cerkvi, ki je na veliko noč v prejšnjem stoletju zagorela. Lipa je še vedno je živa, vanjo lahko stopi pet, šest ljudi, obod pa je še vedno živ." In rad predstavi tudi zgodovino vasi Govce, katere nastanek sega v leto 1265, sam pa je tam preživel otroštvo in mladost. Ko so vaščani leta 1963 izvedeli, da se bodo morali izseliti, je vzel v roke fotoaparat in vasico v objektiv ujel z vseh različnih zornih kotov. Fotografiral je tudi vsako stavbo posebej. Te fotografije so danes dragocen spomin na minule dni, ljudi in pomemben zgodovinski in etnološki vir za vse tiste, ki raziskujejo zgodovino Govc. Franc Napret vsakemu, ki ga to zanima, z veseljem priskoči na pomoč. Nenazadnje je član zadnje generacije, ki so še živeli v Govcah. Rodil se je leta 1939. Povojna leta sta zaznamovali obvezna oddaja in skromnost. "Nogavice, dolge ali kratke, so bile volnene, suknjiče smo nosili drug za drugim, čevlje ravno tako. Od dneva, ko je sneg na Kumu skopnel, pa do naslednje zime, smo hodili bosi, tudi v šolo," pripoveduje. Skupaj z drugimi otroci iz vasi je na Govškem brdu pasel ovce. Pred pašo so se zbrali pred pastirsko kapelico, do katere so čutili posebno spoštovanje. "Prinesli smo kakšno rožico, vsaka generacija je skrbela za kapelico, jo vzdrževala ... Od šestdesetih let ni zanjo skrbel nihče več, načel jo je zob časa, zato je razpadla." V 90. letih jo je doma restavriral (nova kapelica je v celoti iz kamna, prvotna pa je imela leseno ostrešje), na njeni posvetitvi na istem mestu, kjer je stala prejšnja, pa se je zbralo nekaj sto krajanov. Leta 1992 so območje nekdanje vasi sanirali, na to, da je bila planota včasih naseljena, pa spominja le še del ruševin ene od kmetij, obraščen z grmovjem. Terasaste njive so zdaj zravnane. Napret je prepričan, da bi bile Govce ena najlepših turističnih vasi v občini, če jih ne bi pogoltnila zemlja. Leta 1987 je za Novi tednik povedal: »Mi mladi smo to lažje prenašali. Težko pa je bilo^ našim staršem, gospodarjem domačij. Čeprav je bilo življenje težko, so bili navezani na svojo zemljo, kjer so pustili toliko trpljenja in znoja. Večina prejšnjih gospodarjev je pogosto zahajala sem gor in počasi prekinjala vez s starimi domačijami, vendar nikoli popolnoma«. Njegova starša sta si po izselitvi kupila hišo z vrtom v Rimskih Toplicah. "Otroci smo ju radi obiskovali. Skupaj z družinami smo se srečevali ob njunih godovih in se tako zbrali pri istem ognjišču," čeprav to ni bilo ognjišče, ob katerem so rastli. Na Govce je še vedno čustveno navezan. "Zelo često prihajam sem, tudi kot lovec, tukaj spremljam razvoj divjadi in vse drugo življenje. Na govško območje stopim s posebnim spoštovanjem in takrat se tudi moje misli preselijo nazaj v tiste dni, ko je bilo še vse neokrnjeno, ob tem čutim zadovoljstvo. Obenem pa čutim tudi žalost ob misli na to, kaj je danes nastalo iz te vasi." Če se le da, se povzpne tudi na Govški brd. "Če je vreme primerno, je vzpon okronan s pogledom na osrednji slovenski del hribovja." V Govškem brdu so tudi naravni skalni bunkerji, ki so jih raziskovali kot pastirji. "Nekaterim vnukom sem jih že uspel pokazati, drugi pa so za to še premajhni. Če mi bo zdravje služilo, bi jim rad pokazal, kaj vse smo odkrivali." Pri Francu Napretu se tako vse začne in konča pri Govcah. Kljub temu, da vasi že več kot 40 let ni več, je v njegovem spominu še vedno živa. Jasmina Štorman Podjetje Cajhen rezilna orodja, d. o. o., je družinsko podjetje, ki se od leta 1969 ukvarja z izdelavo preciznih rezalnih orodij za profesionalno obdelavo kovin, lesa in drugih materialov. Razvijajo, izdelujejo in dobavljajo obsežen izbor trdokovin-skega, DIA-PKD rezalnega orodja. Izdelujejo ga iz prvovrstnih materialov, po najnovejših tehnologijah in na najsodobnejših CNC strojih. Opravljajo tudi ostrenje rezilnih orodij, na podlagi dolgoletnih izkušenj pa strankam tudi svetujejo. Ker je med njihovimi kupci največ takšnih podjetij, ki posredno ali neposredno izdelujejo najrazličnejše elemente za avtomobilsko industrijo, jih gospodarska kriza ni obšla, a so z racionalnimi ukrepi preprečili najhujše. Razmeram na trgu uspešno sledijo že 40 let, s postavitvijo sončne elektrarne na Uspeh ne pride čez noč strehi objekta v Spodnji Rečici pa so pokazali tudi, da jim ni vseeno, kaj se dogaja z našim okoljem. Direktor podjetja je Matjaž Cajhen. Vaše podjetje letos praznuje 40 let obstoja. Kaj vse se je na področju rezilnih orodij spremenilo v tem času? Je bilo potrebnega veliko prilagajanja? Da. Prilagajati se je treba vedno. V vsem tem času, odkar družinsko podjetje obstaja, se je spremenilo marsikaj. Spreminjali so se režimi, države, valute ... 40 let je dolga doba. Podjetje je sedaj v rokah druge generacije in v teh časih se ukvarjamo z vrhunsko tehnologijo, na osnovi katere nastajajo naši izdelki. Naša proizvodnja poteka na visokopreciznih numerično krmiljenih strojih, ki zahtevajo visoko kvalificirane in usposobljene kadre. ,11 Kdaj je bilo najtežje in kako ste iz tega izšli? Najtežje je bilo seveda na začetku. Ko začneš, imaš samo voljo in cilje. Vse drugo si je treba zaslužiti. Na začetku ti nihče ne zaupa, nihče noče ogroziti ustaljenih poti, zato je prodor takrat daleč najtežji. Naš pristop je bil uspešen, ker smo se dolgo odrekali vsemu, kar ni bilo povezano z vlaganjem v nove tehnologije in novo opremo. Tako danes sodimo med proizvajalce rezilnih orodij, ki ponujajo najvišjo kakovost. To pa ne pomeni, da so se vlaganja prenehala, saj sedaj gradimo na lastnih izkušnjah in izboljšavah na osnovi lastnih testiranj. Svojim kupcem pa ponujamo poleg izdelkov tudi tehnološka svetovanja. Kaj predstavlja vaš trg? Kdo so vaši kupci? Naš trg so proizvodna podjetja, ki se ukvarjajo z obdelavo materialov. Tako kovin kot tudi nekovin, plastike, lesa itn. Predvsem so to podjetja, ki imajo večje serije in pri katerih je kakovost rezilnega 11 Intervju orodja še pomembnejša. Največ je podjetij, ki posredno ali neposredno izdelujejo najrazličnejše elemente za avtomobilsko industrijo. Večidel so to domači kupci, tretjina naših produktov pa se proda na tujih trgih. Koliko ljudi je zaposlenih v vašem podjetju? Katere poklice zaposlujete? Število zaposlenih je trenutno 25. Zaradi specifike dela in strateških ciljev želimo ostati na tej ravni. Zaposlujemo predvsem tehnične poklice, je pa res, da poklic oziroma pridobljena izobrazba še ne pomeni vsega. Zato pri zaposlovanju dajemo veliko težo tudi drugim sposobnostim, kot so predvsem zainteresiranost, inteligenca, marljivost, odgovornost, skrbnost ipd. Pred dvema letoma ste bili v ožjem izboru za obrtnika leta. Kakšen je vaš recept za uspešno delovanje podjetja? Recepta pravzaprav ni. Jaz se odločam po svoji vesti in tako vodim tudi podjetje. Najverjetneje je vse odvisno že od vzgoje človeka in od tam naprej. Seveda pa je treba imeti tudi cilj. Potem delaš samo to, kar ti omogoča, da uresničiš svoj cilj. Kako je na vaše delo vplivala gospodarska kriza? Kako ste reagirali nanjo? Nas je gospodarska kriza zelo zadela. Vemo, da je kriza najhuje udarila prav po avtomobilski industriji, zato nam ni bilo prizaneseno. Pravzaprav ne morem reči, da nas je zadela, ker še traja in smo še zadeti. Ker smo zelo zdravo podjetje, še vedno poslujemo pozitivno, verjetno tudi zato, ker smo takoj v decembru 2008 odreagirali in spremenili vse, kar je bilo možno, da smo omejili posledice padcev na trgu na minimum. V takšnih situacijah se je pač treba obnašati skrajno racionalno, čeprav vsi vemo, da se raje navadimo na kaj boljšega kot na kaj slabšega. Pa vendar. Tako so se odločili tudi vsi zaposleni, ki so na varčevalne ukrepe pristali. Težko je namreč živeti v prepričanju, da boš vzel nekaj, česar pravzaprav ni, kot se do davkoplačevalcev velikokrat obnaša država. Imate tudi dobro urejeno spletno stran in to kar v treh jezikih. Kako pomembna je prisotnost podjetja na spletu? Koliko potencialnih strank vas najde tam? Mislim, da je spletna stran podjetja zelo pomembna. Trudimo se, da je naša čim boljša in da zagotavlja vse pomembne podatke o podjetju. Koliko energije vlagati v spletno stran podjetja, je odvisno od ciljne populacije in od tipa potencialnih kupcev. Glede na to, da smo s svojimi proizvodi globalno konkurenčni, je naša spletna stran narejena v treh jezikih, kar je po naših merilih dovolj. Koliko naših kupcev nas je našlo prek spletne strani, je težko reči, ker se rezultati pri nas pokažejo šele po dolgem času. Naše tržišče ima svoje specifike, našega potencialnega kupca pa je treba predvsem informirati, da obstajamo, ponujamo nekaj boljšega, predvsem pa, da nam lahko zaupa. To pomeni, da se čez noč ne zgodijo veliki premiki, ampak projekti trajajo včasih tudi več let. Katere oblike oglaševanja se poslužujete sicer? Oglašujemo samo na področju potencialnih kupcev. To v našem primeru pomeni, da se moramo predstaviti ljudem, ki delajo na področju proizvodnih tehnologij, razvoja ali optimizacije proizvodnje. Zato smo v tiskanih medijih prisotni samo v strokovnih revijah, na področju elektronskih medijev pa na strojniških portalih. Na strehi objekta v Spodnji Rečici ste postavili sončno elektrarno. Zakaj ste se odločili za ta korak? Ali vso elektriko, ki jo vaše podjetje potrebuje, pridobite s sončno energijo? Kaj se zgodi s preostankom? Za fotovoltajično elektrarno smo se odločili samo iz naravovarstvenega razloga. S tem želimo doprinesti k čistejšemu okolju. V podjetju imamo nameščenih kar nekaj okolju prijaznih sistemov, ki zmanjšujejo onesnaževanje okolja. Vedeti je treba, da takšni projekti nikoli ne prinašajo dobička, temveč je edina pozitivna stran ekologija. To velja tudi za elektrarno. Vso energijo, ki jo proizvedemo na ta način, pošiljamo v omrežje, ker je modra energija dražja in se je ne splača izkoriščati za lastne potrebe. Pa tudi če bi jo, bi ta zadoščala samo za 10 % el. energije, ki jo pri nas porabimo. Pri vsem skupaj se lahko vprašamo, kje je smisel tega početja in investiranja v nekaj, kar prinaša okolju tako malo, še posebej če pogledamo okolico v Rečici, ki je zelo onesnažena, pa ne bom rekel, da je povsod nenormalno veliko belega prahu. Koliko vas je stal ta projekt, v kolikšnem času se bo vložek povrnil? Projekt sončne elektrarne je vreden 90.000 evrov. Kdaj se bo povrnil, je težko napovedovati, ker je eno teorija, drugo pa praksa. Po enem letu ali dveh bomo lažje določili številke, ker imata vreme in lokacija veliko upliva. Se pa takšni projekti povrnejo teoretično v 8-10 letih. S svojo primarno dejavnostjo seveda denar plemenitimo mnogo hitreje. Jasmina Štorman Foto: Cajhen rezilna orodja, d. o. o. UČILO VEGA Pa ga imamo, Slovenci (in seveda Laščani) - učilo Vega namreč. Po dolgoletnem nabiranju kilometrine na področju izobraževanja o mikroprocesorskih sistemih je napočil čas za predstavitev tretje generacije učila, ki sem ga poimenoval po slovenskem matematiku Juriju Vegi - »Vega«. Ker je razvoj proces in ne dogodek, je vsako navajanje tehnoloških rešitev zgolj presek časa, ki se hitreje, kot bi trenil z očesom, oddalji in od nas terja nenehne napore, da času in zaostajanju kljubujemo. Učenje o mikroprocesorskih sistemih je izkristaliziralo tri temeljne (racionalne) vsebine: 1) zbirnik s sedmimi načini naslavljanja, 2) prevajalniki z naborom knjižnic, 3) homogeni industrijski jeziki. Pred učiteljem, predavateljem je težka naloga razviti sistem, ki je v koraku s časom (ali pred časom), je poceni, je praktičen, robusten in si ga lahko učenci, študentje naredijo tudi sami. Pomembno je tudi, da je celoten sistem brez kakršne koli pravne zaščite, da se ga lahko uporabi za nadaljnji razvoj. Vse to velja tako za strojno kot programsko opremo. Kljub temu, da je naštevanje tehniških 12 zmožnosti učila lahko utrujajoče, si poglejmo nekatere zanimivejše vsebine: natančno študijo krmilnikov, izgradnjo »web« vsebovanih sistemov, izgradnjo sistemov, temelječih na USB komunikaciji, pisanje LCD/tipka vmesnika človek stroj, učenje aplikacij v zbirniku in višjih programskih jezikih, učenje aplikacij v homogenem industrijskem programskem jeziku, enostavna uporaba, napajanje preko USB-ja, programiranje preko vgrajenega »bootloaderja« (tj. program za nalaganje novega programa), polprofesionalna izgradnja, namenjena uporabi v specializiranih učilnicah, druga generacija učila, temeljito preizkušena na višjih šolah, povsem domači slovenski razvoj brez kakršne koli pravne zaščite, ovire, idealno za razvoj novih izdelkov, namenjenih visoko tehnološkim tujim trgom. Naštejem naj le nekaj projektov, ki jih izvajajo študentje in dijaki s pomočjo učila: daljinski nadzor zalivanja rož, nadzor srčnega utripa in alarmiranje ob zastoju, daljinski nadzor parametrov v stavbah (pametne hiše), sledenje spremembam parametrov (npr. temperature) na napravah in objektih, zapisovalniki podatkov (»data recorder«) z dolgo dobo delovanja, avtomatizacija tehnoloških Erocesov z uporabo industrijskih omogenih jezikov, regulacija sistemov, USB aplikacije zbiranja in obdelave podatkov (razni USB ključi, mp3 predvajalniki). Ampak vse to so le presežki. Izobraževanje je seveda vse kaj drugega kot presežki, je predvsem delo z mladimi, željnimi znanja, ki hitro začutijo prave stvari in so ob pravih tehnologijah zmožni zagnati razvoj. Od nas (in seveda njih samih) je potem odvisno, ali se bo izdelalo tistih 100 izdelkov - prototipov, od katerih bo eden tržno uspel. Na tem mestu bi jaz z mirno vestjo potegnil črto, saj imajo mladi v Sloveniji področje mikro-kontrolerjev tudi s pomočjo učila Vega dobro pokrito. Kaj pa kriza, sredi katere smo, pomeni? Zame predvsem izziv, naj bodo naslednji podatki izziv za naše bralce, morda katerega premami izredno zabavno, kreativno delo, ki v Sloveniji kot tako sploh ni tako neuspešno. Spomnimo se regulatorjev Cernskega pospeševalnika, ki so slovensko delo, pa npr. večkrat nagrajenega prvega električnega komercialnega letala na svetu, pa morda avioinstrumentacija za športna letala, kjer pokrivamo 50 % trga, ali pa recimo zabavna elektronika, kjer se naše rulete in Fotoreportaža razni »blackjacki« vrtijo po LA igralnicah (dejansko pokrivamo 90 % pomembnega trga), pa morda razvojni CPU emulatorji, kjer imamo preko 50 % svetovnega trga. Zelo verjetno je, da je elektronika za vaš avto razvita ravno s slovenskimi emulatorji. To je seveda cvet slovenske elektronike, imamo pa tudi žalostno zapuščino tehnološko nezahtevnih elektro-mehanskih izdelkov, ko ljudje ob velikih naporih delajo za preživetje. Ampak vse to je seveda predvidljivo in se dogaja tudi drugod, ne samo pri nas. Kaj pa bi se dalo narediti v pivovarski industriji in npr. v turistični industriji na področju mikroprocesorskih naprav, prepuščam tistim iznajdljivejšim v premislek. Ko boste naslednjič pri iskanju rešitev za svoj problem podzavestno pomislili na tujce, se spomnite, da je velika verjetnost, da boste posredno kupili tudi kaj domačega, slovenskega. Mag. Boštjan Šuhel http://suhel.homeip.net Pivo in cvetje 2009 Zaključila se je že 45. tradicionalna turistična prireditev Pivo in cvetje, ki je potekala od 9. do 12. julija. Organizatorji prireditve jo v vseh pogledih ne glede na slabše vreme ocenjujemo kot uspešno. V štirih dneh je Laško obiskalo 120.000 obiskovalcev - tako domačih kot tujih, zelo veliko je bilo obiskovalcev s Primorske in iz sosednje Italije. Prireditev se je pričela z Dnevom Laščanov. Kot vsako leto sta bili na razpolago dve spominski knjigi, letos se je vanju vpisalo 651 Laščanov. Zanimivost večera je bila, ko je župan Franc Zdolšek skupaj z občinskimi svetniki med občane natočil in razdelil preko 100 vrčkov laškega piva. Najuspešnejši koncerti na letošnji prireditvi so bili Siddharta, Jan Plestenjak, Leeloojamis, Te reza Kesovija, Tanja Žagar, Rock Partyzani in Šank rock z gosti. Od četrtka do sobote je na parkirišču pri banki potekala prireditev Lepo je res na deželi, kjer so naša kulturna društva prikazovala stare šege in običaje. Krona med razstavami je vsekakor razstava cvetja v parku pri TIC-u. Lahko pa ste si ogledali še razstavo ročnih del Društva invalidov Laško, razstavo košarke ob 40. letnici Košarkarskega kluba Laško, razstavo Likovnega društva Laško - Laško v cvetju in razstavo starodobnih avtomobilov. V vseh dneh prireditve se je popilo okrog 200.000 vrčkov piva. V soboto ob 22. uri se je na reki Savinji izvedla edinstvena vodna simfonija, ki je navdušila več kot 55.000 obiskovalcev in se prelevila v veličasten ognjemet z gradu Tabor. Na kmečki ohceti po starih šegah sta se v nedeljo poročila Mihaela Penca in Štefan Razboršek iz Laškega. Prireditev pa se je kot vedno zaključila s parado in tradicionalnim koncertom pihalnih godb. Hvala vsem, ki ste pripomogli k uspešni izvedbi prireditve, in stanovalcem mestnega jedra za potrpežljivost in razumevanje. Predsednica Turističnega društva Laško Andreja Križnik Foto: Foto atelje Jolanda Sojč, s. p. 13 Presežek letošnjega Piva in cvetja: Big Band Hrošči iz Marezig Izjava ni samoljubna hvala. Izrekel jo je znan, cenjen Laščan, ki je ves petkov večer in še dolgo v noč sedel na terasi Hotela Savinja ter vidno užival v glasbi, ki je v Laškem že dolgo ni bilo in so jo mnogi očitno pogrešali. Swing, dixiland, evrgreeni, jazz ... Big Band Hrošči iz Marezig nad Koprom je navdušil, poslušalci in plesalci jih ob dveh zjutraj kar niso hoteli spustiti z odra in so z bučnim ploskanjem ter vzklikanjem zahtevali vedno novi »bis«. In kdo pravzaprav so Hrošči? Glasbena zasedba Big Band Hrošči iz Marezig nastopa pod taktirko profesorja na Glasbeni šoli Koper Karla Glavine. Sestavljajo jo mladi nadebudni glasbeniki z vseh koncev slovenske obale, ki s koncerti že šest let navdušujejo občinstvo tako doma kot v tujini. Njihova vizija je že na samem začetku obstoja zasedbe segala dlje od samega koncertiranja z big bandom. Ravno članom Big Banda Hrošči se je namreč iz želje po širjenju bigbandovske kulture na naših tleh porodila ideja o organiziranju festivala big bandov, s katerim so lokalnim prebivalcem in drugim obiskovalcem želeli ponuditi kakovosten glasbeni vikend z izvrstnimi izvajalci. Tako je pod okriljem Marežganskega mladinskega društva nastala edina tovrstna prireditev v Sloveniji MareziJazz, ki je letos praznoval svoj peti jubilej. Na dvodnevnem festivalu, ki je vsako leto večji ter programsko bogatejši in zanimivejši tako za obiskovalce kot za nastopajoče, se je predstavilo 14 glasbenih skupin, kar je največ doslej, obiskalo pa ga je preko 800 željnih jazz melodij. Bogata pridobitev letošnjega festivala je predvajanje koncertnega dogajanja v živo prek svetovnega spleta, ki so si ga ljubitelji bigbandovske glasbe lahko ogledali prek spletnega portala Siol. Marezige so tako s svojo 100-letno neprekinjeno glasbeno zgodovino prevzele tudi vlogo gostitelja festivala bigbandovske glasbe, ki s svojim petletnim obstojem uresničuje svojo željo in poslanstvo postati tradicionalen dogodek na slovenski obali. Številne pohvale zagnanim in požrtvovalnim članom Kultura in turizem društva, katerim gre zahvala, da Marezige prvi julijski vikend preplavijo jazz glasbene poslastice, dajo organizatorjem novo energijo za nadaljnje podvige. Ideje o razširitvi festivala, v kar jih žene tudi vsako leto večja želja novih big bandov in spremljevalnih glasbenih skupin po sodelovanju, nimajo meja. Že za naslednje leto si prireditev, ki je odlična priložnost za medsebojno druženje in izmenjavo glasbenih izkušenj, prizadevajo obogatiti z mednarodnim predznakom, dopolniti pa z jazz delavnicami pod vodstvom priznanih glasbenih strokovnjakov. Prvotne cilje pa je organizator MareziJazza prerasel že lani, ko so na njegovo pobudo ustanovili Zvezo big bandov Slovenije, ki trenutno združuje sedem slovenskih plesnih orkestrov. Novo znanje si člani Big Banda Hrošči nabirajo tudi na vsakoletnih poletnih intenzivnih vajah. Po učenju bigbandovskih uspešnic na Češkem in Madžarskem so se letos odpravili v Sarajevo, kjer so svoj bogat repertoar osvežili z jazz melodijami, ki jih bomo lahko slišali že na njihovih koncertih ob koncu poletja na Obali. Prisrčno vabljeni! Kaj pa Pivo in cvetje 2010? Hrošči bomo z veseljem sprejeli povabilo in prišli v Laško tudi prihodnje leto. Veseli nas, da je bila naša glasba tako lepo sprejeta, in da tudi na največjo zabavno prireditev v Sloveniji prihaja veliko oboževalcev bigbandovske glasbe. Katerina Kljun stfK STIK - CENTER ZA ŠPORT, TURIZEM, INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO Pravljični svet območja LAS (Lokalne Akcijske Skupine) Raznolikost podeželja Turistično društvo Laško je v sodelovanju s Stikom Laško pripravilo in na javni poziv za oddajo projektnih predlogov za izvajanje Lokalne razvojne strategije občin Celje, Laško, Štore, Vojnik 2007-2013 za leto 2010 prijavilo neprofitni projekt Pravljični svet območja LAS, ki je nastal kot nadgradnja literarnega vira Pravljične poti Slovenije in vključitev v obstoječa nacionalna programa Zlati sonček in Ciciban planinec. Pomeni sinergičen pristop krovnih neprofitnih nosilcev turizma območja LAS z vsemi zainteresiranimi deležniki iz območja LAS i n nacionalnimi organizacijami (TZS, Planinska zveza Slovenije ...). Na celotnem območju LAS bomo zbrali vire in pričevanja o mitih, bajkah, legendah, in pripovedkah. Vire bomo skupaj s partnerji pregledali, povezali s kulturnimi Kako do turističnih in kulturnih informacij? Z obiskom Stikove spletne strani boste vedno pravočasno obveščeni o aktualnih dogodkih v Občini Laško. Naročite se na prejemanje e-novic s klikom na www.stik-lasko.si. znamenitostmi in naravnimi danostmi območja ter z že obstoječo ponudbo oz. zastavljenimi razvojnimi programi. Uredili bomo zbirko Pravljični svet območja LAS, ki jo bomo objavili na spletu in bo predstavljala osnovo novega turističnega produkta - inova-tivno ponudbo za specifične ciljne skupine, indentificirali in povezali bomo potencialne ponudnike oz. upravljavce, pripravili skupno promocijo in posledično vplivali na povečanje prepoznavnosti območja LAS ter omogočili pogoje za rast prihodka iz turizma. Načrtovani projekt smo oblikovali v sožitju z naravo, saj nima negativnih vplivov na okolje - predstavlja dobro prakso trajnostnega turizma, prioriteto Slovenske turistične organizacije. Na območju obstaja potreba po izvedbi projekta, kar izkazujemo z močno partnersko skupino, ki nas je podprla pri pripravi projekta, saj takšen projekt še ni bil izveden na območju LAS. Tudi raziskave nakazujejo, da na trgu obstaja velik interes po tovrstnih vsebinah, obenem pa tovrstni produkti zagotavljajo bistveno dodano vrednost okolju, zlasti podeželju, saj podpirajo vizualizacijo žive dediščine in interakcijo uporabnikov. Marina Bezgovšek, STIK - TIC Laško Foto: Fotospring 14 Kultura in turizem Spoštovani abonenti in obiskovalci Kulturnega centra Laško! Hitro se približuje čas, ko se bomo v Kulturnem centru Laško ponovno nasmejali ob komedijah, uživali ob koncertih klasične glasbe in se sproščali na koncertih Mavrice polk in valčkov. V Stiku že imamo izoblikovan osnutek programa prireditev za sezono 2009/10. ABONMA LAŠKO vključuje 3 koncerte: 2. oktober 2009 TERRAFOLK december 2009 MATJAŽ ROBAVS, bariton & klavir 12. februar 2010 KUBA LIBRE GLEDALIŠKI ABONMA vključuje 4 komedije: 9. oktober 2009 LAŽI, AMPAK POŠTENO november 2009 ŽENSKE&MOŠKI.COM 29. januar 2010 JAZ PA TEBI SESTRO marec 2010 MUCA MACA 2 ABONMA MAVRICA POLK IN VALČKOV vključuje 5 narodno-zabavnih koncertov. Podroben program bo na voljo konec avgusta. Vabimo vas, da si čim prej rezervirate sedeže za predstave in koncerte, ki so vam všeč, ali pa se odločite za abonma in si s tem zagotovite stalne sedeže in dodaten popust. Vse dodatne informacije so vam na voljo v TIC-u Laško, tel. 03 733 89 50 in na spletni stani www.stik-lasko.si. Vljudno vabljeni! Andreja Križnik, direktorica Stika Najmanjši in največji v Muzeju Laško Muzej Laško, enota Centra za šport, turizem, informiranje in kulturo STIK Laško, je tudi letos v svojih prostorih gostil najmanjše Laščanke in Laščane. Otroci iz vseh skupin Vrtca Laško v enotah Laško in Debro so s pomočjo vzgojiteljic in vzgojiteljev pripravili in razstavili svoje izdelke, ki so plod ustvarjalnega dela in sodelovanja v različnih projektih, izvedenih v šolskem letu 2008/09. Razstava je bila resnično pisana. Ves osrednji prostor kletnega razstavišča Muzeja Laško je zavzemala in obvladovala velikanska žirafa, narejena iz plastenk. Otroci so jo izdelali v okviru projekta, s katerim so raziskovali, za kaj vse lahko uporabimo odpadno embalažo in kaj vse se da iz nje izdelati. In da se marsikaj. Hiše, rožice, drevesa, avtomobile ... Marsikaj, kar bi zavrgli, lahko koristno uporabimo za izdelavo različnih okraskov ali celo igrač. Malčki, ki so raziskovali grajsko življenje v času vitezov in princesk, so zgradili pravi pravcati grad iz kartona in se naselili v njem. Ker pa vitezi niso pravi, če nimajo mečev in ščitov, so spretne otroške rokice izdelale tudi te nepogrešljive srednjeveške pripomočke. In ker princeske niso prave, če nimajo krone, so mali raziskovalci poskrbeli tudi za izdelavo naglavnega okrasja. Najmlajši so se trudili z vsakodnevnimi težkimi opravili, kot je na primer zavezovanje čevljev, zapenjanje sandalov in hoja po stopnicah brez držanja za ograjo. Veliko dela in nemalo težav, ki pa so jih uspešno premagali, so imeli s pravilnim držanjem žlice in vilic. V Hiši generacij so si poiskali nove prijateljice, s katerimi so se pogovarjali in hodili na sprehode. Na fotografijah se vidi, da so uživali oboji. Najmlajši in najstarejši. Otroci so svoje babice in dedke tudi narisali. Sodelovali so s policijo in ugotovili, kako zelo pomembno je, da v avtomobilu sedijo v svojem posebnem sedežu in se pripnejo z varnostnim pasom. Pridni obiskovalci knjižnice so se poglobili v skrivnost črk in jih izdelovali iz posebne mase. Lotili so se tudi ilustracij priljubljene knjige. Eni so se sprehajali po Laškem in spoznavali pomembne zgradbe našega mesta. Na razstavi smo tako lahko občudovali kartonaste železniško postajo, knjižnico, šolo ... Drugi pa so jo mahnili kar naravnost v Evropo in pri svojem projektnem delu izdelali zastavice vseh držav članic Evropske unije. Na razstavi v muzeju so otroci iz vrtca opozorili tudi na nevarnost pretiranega sončenja in nas podučili o načinih, kako se lahko zaščitimo pred sončnimi opeklinami, ki so za naše zdravje nevarne. Klobuk na glavo! Razstava najmanjših v Muzeju Laško je bila odprta ves junij. Za njimi so na sceno ponovno stopili največji. Košarkarji. Letošnje praznovanje 40. obletnice Košarkarskega kluba Zlatorog Laško je obeleženo tudi s priložnostno razstavo v našem muzeju. Orumenele fotografije someščanov, ki so pred štiridesetimi leti pogumno začrtali pot novemu športu v našem kraju, bodo na ogled do konca leta. Vabljeni na obujanje spominov. Tomaž Majcen STIK, kustos Muzeja Laško NOC V BENETKAH Prisrčna komična opereta je doživela lep sprejem občinstva v Celju in Laškem. V soboto, 20. junija, je bila v KC Laško predpremiera, v nedeljo, 21. junija, pa slovesna premiera v Celjskem domu. Sledili sta še dve uprizoritvi v Laškem, in sicer v soboto, 4., in v nedeljo, 5. julija. Gledalci so lahko uživali v Straussovi glasbi, lepih duetih, komičnih dialogih, čudovitih kostumih in sproščeni igri nastopajočih. Veselimo se ponovitev v septembru in oktobru. Magdalena Hrastnik KONCERT ZA LARINO HARFO BO PONOVLJEN Nastop harfistk in dobrodelni koncert za harfo Lare Hrastnik bosta zaradi velikega zanimanja ponovljena v nedeljo, 23. avgusta, ob 19.30 v atriju župnijskega dvorišča Laško. Lepo vabljeni! Družina Hrastnik JOŽEF IN NJEGOVA PISANA SUKNJA Priljubljeno svetopisemsko zgodbo bodo člani vokalne skupine Lilija uprizorili in zapeli v nedeljo, 30. avgusta, ob 19.30, v župnišču Laško. Še posebej vabljene družine z otroki. Rebeka in Magdalena Hrastnik Foto: Foto atelje Jolanda Sojč, s. p. 15 Kultura/Knjižnica Laško Laško, mesto kamnitih kipov Več kot 20 kipov je že postavljenih po Laškem, največ jih je v zdraviliškem parku, po novem, od sredine junija deset. Vodja kiparske delavnice Ferenc Kiraly rad poudari, da je toliko kamnitih kipov težko najti v katerem koli mestu in da zato Laško postaja mesto kamnitih kipov, evropska, če ne kar svetovna posebnost. S kiparji smo klepetali še, ko so kipi nastajali, zmotili smo jih pri delu. Letošnjo delavnico pa si bo zgodovina zapomnila tudi zato, ker je v njej prvič sodelovala tudi kiparka. Ferenc Kiraly, vodja kiparske delavnice, najprej razloži, da kiparka sodeluje zato, ker pač to zna in obvlada, in ne zato, ker je ženska. »V Sloveniji lahko kiparje, ki delajo v kamnu, preštejete na prste ene roke,« pravi. Delo je sistematično in racionalno, saj je na kiparski delavnici časa zelo malo. Zato morajo kiparji že vnaprej poslati skico kipa, ki ga bodo v delavnici izklesali, vodja pa potem po merah naroči kamen iz Lipice. In sporočila letošnjih stvaritev? Laszlo Szucs, avtor Kozmosa, pravi: »Svet univerzuma nas okupira, če si to priznamo ali ne. To sporočilo sem skušal iskati in ga s svojim načinom dela tudi realizirati. Kozmos vsakega človeka zanima, če ga ne zadeva neposredno, je pa v njem prisoten. Gre za umetniški pristop in ne filozofski, kar je lahko čisto literarno prisotno, moja realizacija je kiparska forma.« Doda še, da mu je v Sloveniji zelo všeč, na kiparski delavnici je bil tokrat že drugič; prvič je užival v delu, zdaj pa je zelo vesel, da njegove ideje, ki jih doma ne more uresničiti, tukaj zaživijo. Heidi Tschank iz Avstrije, avtorica kipa Venus: »Moj kip je abstraktna forma, Venus, Venera, prihaja iz Afrodite, iz morske pene, se dviga v višave v vsej svoji resnični lepoti in ljubezni. Rada delam abstraktne forme, ne pa realistične. To je filozofija, ki prihaja iz mene, študirala sem tudi filozofijo in ne le kiparstvo. Oboje se lepo dopolnjuje: imam ideje in probleme; sem kot Sokrat - pametna, z odgovori na vsa vprašanja, potem pa nenadoma ugotovim, da ne vem nič več nič. Sem kiparka v kamnu, čeprav kiparim tudi v lesu, toda kamen mi je ljubši.« Vigred pa je ime letošnjemu kipu vodje kiparske delavnice Ferenca Kiralyja. »To je staro slovansko ime za pomlad. Tako s trenutno krizo nima nobene zveze. Gre zato, da se pomlad pojavlja vsako leto znova, ko se začno procesi prebujanja, nagona po samoohranitvi - za tako preprosto sporočilo gre.« Njegov odgovor na vprašanje, za koliko kipov je v Laškem prostora, pa je nedoločen, razlaga, da je prostora še dovolj in da se, če ne bo poseglo kaj vmes, delo ne bi smelo ustaviti vse dotlej, dokler kipov ne bo vsaj štirideset. Boža Herek OROŽNOVA ZGODOVINA LAŠKE DEKANIJE V SLOVENŠČINI Izšla bo Orožnova Zgodovina Laške dekanije, temeljno delo laške starejše zgodovine, in sicer v prevodu akademika dddr. Jožeta Mačka. Letos je minilo sto devetdeset let od rojstva, prihodnje leto pa bo sto deset let od smrti našega rojaka, zgodovinarja Ignacija Orožna. Orožen je najbolj znan po zbirki osmih knjig z naslovom Das Bisthum und die Diözese Lavant, v katerih je obdelal zgodovino štirinajstih dekanij takratne lavantinske škofije. In v tem letu je prav tako naš rojak, akademik dddr. Jože Maček prevedel drugi del četrte knjige iz te zbirke z naslovom Das Dekanat Tüffer, ki obravnava cerkveno, pa tudi splošno zgodovino Laškega in takratne laške dekanije. Ta je poleg cerkva v sedanji občini obsegala še Dol pri Hrastniku, Trbovlje, Loko, Razbor in Radeče, k laški fari je spadala še podružnica v Tremarjih, k Šentrupertu pa Svetina. Zgodovina laške dekanije je edina sklenjena zgodovina naših krajev do sredine 19. stoletja. Izšla je leta 1881 in je bila napisana, kot takrat vsa znanstvena dela, v nemškem jeziku in gotici, kar pomeni, da je danes v originalu dostopna le redkim poznavalcem stare nemščine. Tudi sicer je delo že prava redkost, ki se nahaja le v nekaj slovenskih knjižnicah, en izvirni izvod je tudi v našem muzeju. Zgodovina Laške dekanije je citirana v vseh knjigah in strokovnih člankih, ki obravnavajo zgodovino Laškega, lahko bi rekli, da gre za temeljno delo starejše zgodovine Laškega, kar zadeva cerkveno zgodovino, pa tudi drugih krajev, ki jih obravnava. V knjigi je za vsako faro predstavljena zgodovina cerkve, podani so opis cerkve in pripadajočih objektov, cerkvena posest in premoženje, župniki in kaplani, cerkvene ustanove, kot so špitali in bratovščine itd. Precejšen del knjige pa je namenjen splošni zgodovini. Tako najdemo v njej poglavja o laškem trgu, gospostvu, deželnem sodišču, trških sodnikih, o pomembnejših hišah (graščini - sedanji občini, Weichselbergerjevem dvorcu, graščini v Marija Gradcu), šoli, učnem osebju, zdravilišču, Mihaelu Tiffernusu, turških vpadih v naše kraje, kugi, požarih, povodnjih, o uglednejših laških družinah, opisani so tudi nekateri običaji kot npr. jurjevanje in letni obhodi trških meja. Pri prevajanju se je dddr. Jože Maček strogo držal Orožnovega besedila z vsemi njegovimi opombami. Le na manj razumljivih mestih je dodal svoje razlage. Prevod Orožnove Zgodovine laške dekanije bo Knjižnica Laško skupaj z Mohorjevo družbo izdala v knjižni obliki v novembru in bo predstavljen na letošnjem martinovanju v knjižnici. Knjiga bo obsegala okrog 300 strani in bo lično oblikovana. Vabimo vas, da si jo zagotovite v čim večjem številu v prednaročilu, kjer bo cena od 30 do 40 % nižja kot v redni prodaji in bo znašala predvidoma 13 evrov. Prednaročila bomo zbirali od 20. avgusta do 20. septembra v Knjižnici Laško. Knjiga ima nizko ceno zaradi večinoma brezplačno opravljenega dela, povezanega z nastankom knjige, in občutne finančne podpore Občine Laško za tisk. Za oživitev spomina še nekaj besed o našem častitljivem rojaku: Ignacij Orožen je bil duhovnik, visoki cerkveni dostojanstvenik, poleg tega pa tudi šolski nadzornik, predavatelj za cerkveno umetnost, predvsem pa neutruden zgodovinar, numizmatik in epigrafik, povezan s pomembnimi zgodovinarji takratnega časa. Uvrščen je med ugledne zgodovinarje, ki so bistveno vplivali na razvoj slovenskega zgodovinopisja. Poleg Antona Aškerca, Frana Orožna, Avgusta Stegenška in Antona Tanca sodi Ignacij Orožen v krog najpomembnejših mož, rojenih na tleh naše občine v zgodovini. Njegovo delo o zgodovini naših krajev pa sodi v vse naše domove, še posebej sedaj, ko nam bo dostopno v slovenskem jeziku. NOVA SPLETNA STRAN Kmalu bo obstoječo spletno stran knjižnice zamenjala nova. K njeni zasnovi in izdelavi smo pristopili sami, s pomočjo prijateljev knjižnice, a smo spoznali, da smo si naložili prezahtevno delo, zato projekt končujemo s pomočjo g. Bojana Petka, ki je tehnično postavil tudi dozdajšnjo spletno stran. Oblikovno spletna stran sledi novi celostni podobi knjižnice, ki bo zaživela jeseni, tudi z novimi plastičnimi izkaznicami za uporabnike. Za razliko od obstoječe spletne strani bo nova bolj odprta, uporabnikom prijazna. Poleg stalnih informacij vas bomo prek nje skušali čim bolj ažurno obveščati, opozarjati na novosti, priporočati naše dejavnosti in vam dali možnost posredovanja mnenj, želja, sodelovanja v knjižni uganki itd. Več pozornosti namenjamo naši celotni mreži, se pravi tudi enotam, poročali bomo o prebranem, priporočali posebej zanimive novosti, v galeriji na ogled ponudili fotografije s prireditev in našega vsakdanjega utripa ... Novo je tudi poglavje Posebej za vas, kjer po ciljnih skupinah nagovarjamo otroke, mlade in starejše ter vam ponujamo ustrezne spletne povezave, priporočilne sezname in druge vsebine. Še več o vsebini in likovni podobi pa boste izvedeli predvidoma ob začetku šolskega leta, ko bo na spremenjenem naslovu www.knjiznica-lasko.si zaživela nova spletna stran. 16 Knjižnica Laško/Literarni kotiček ŽIVAHNO POLETJE V KNJIŽNICI LAŠKO V Knjižnici Laško so v juliju, tako kot vsako leto, potekale počitniške ustvarjalne delavnice za mlade in bile lepo obiskane. Otroci so z mentoricami Martino Ajdnik, Niko Damjanovič in gospo Danico Krašovec ustvarjali v servietni tehniki, oblikovali nakit in obeske, barvali kamenčke ter izdelovali rože iz šole gospe Marice Lesjak. Za zaključek smo si privoščili zanimiv kolesarski izlet v Rimske Toplice. Začela so se tudi srečanja za mlade literarne ustvarjalce, na katerih se dobivamo vsak torek ob 18. uri ob pogovorih na različne teme, literarnem ustvarjanju in prebiranju knjig. Aktivnosti bomo nadaljevali tudi med šolskim letom in vabimo vas, da se nam pridružite; za več informacij pa povprašajte pri bibliotekarki Barbari v knjižnici. Za mlade smo v avgustu na podstrešju pripravili možnost ogleda risank, mladinskih filmov ali poučnih DVD-jev na novem LCD-televizorju in različnih skupinskih iger iz naše igroteke, k čemur vas vabimo še do konca počitnic. Proste dneve izkoristite tudi za dobro knjigo: iz mačka v žaklju, po nasvetu knjižničarja ali svojega vrstnika. BRALNA ZNAČKA ZA ODRASLE V Novem tedniku ste lahko prebrali, da imajo v Šentjurju eno od šestih slovenskih knjižnic, ki so se uvrstile med lepe evropske knjižnice, in sicer po predhodnem izboru slovenskih knjižnic, objavljenih v knjigi Vrata v vse čase. Tudi za našo knjižnico pravijo, da je lepa, vendar vsaj zaenkrat premajhna. V omenjenem članku so se v šentjurski knjižnici pohvalili, da so pristopili k projektu naše knjižnice Tudi odrasli beremo za bralno značko, ki ga podpirata Ministrstvo za kulturo in Občina Laško. Bralna značka poteka do konca tega leta, zato vas še vedno vabimo, da se nam pridružite pri branju, pa tudi na oktobrskem srečanju s Šentjurčani in pisateljem Ferijem Lainščkom. Vabimo vas - tako mlade kot tudi odrasle - da na posebnih obrazcih, ki smo jih pripravili in bodo od septembra dalje dostopni tudi na naši prenovljeni spletni strani, drugim bralcem priporočite knjigo, ki vas je še posebej navdušila. S tem nam boste pomagali pri promociji branja, vaša dobra bralska izkušnja pa bo verjetno navdušila še marsikoga. Poletje Cvetoči mak na polju -ti cvetica bahata, ko narava k lepemu odpira vrata, in v zrelem žitu je vse več poezije, pogled na hribe me opije. Cvetka Berginc Stare sobane Spomini na stare sobane dišijo, kjer bledi obrisi skušnjav še živijo. Rdeče zavese in grajska preproga, želje najine prav vsak tu uboga. Skozi tančico me gledaš v mraku, kjer vetrič se vije in vonj po tobaku. Prijetno šumenje potočka se sliši, šepet tvojih gibov, ko hodiš po hiši. Le luna ta bleda na nebu še sije, ki moje telo v poželenje ovije. Ko jutro prebuja se, bliža nov dan, vsa prepotena zbudim se iz sanj. Odsev Ne vem, kaj bo jutro prineslo. Morda bo moje dvome odneslo. Izbrisalo grenke solze z oči, ovilo strahove v moje dlani. Deliš si toplo posteljo z njo, a za naju še ni prišlo slovo. Vem, ne boš je izpustil iz svojih rok, saj z njo raste tvoj ljubi otrok. Težko se je v jutro prebujati sam. Verjemi, občutek predobro poznam. Še težje, ko tvoje srce ov^ne in v njenih očeh ti vidiš mene. Vesna Malgaj Vesna Malgaj Sonce Knjiga Ti si mi pokazala pot. Mi odprla oči. Zbistrila razum in poenostavila moje odgovore na vprašanja. Presrečna sem, da sem te našla in spoznala tvoje bistvo, kajti življenje brez tebe je bilo pusto, nezanimivo in brez izzivov. Nekje v meni se odpirajo nova poglavja, poglavja, ki sem jih našla v tebi, v tebi, ki si polna modrosti in razodetij, ki plemenitijo moje srce. Naj tvojih platnic nikoli ne uniči brezčutna roka, ki še ne pozna skrivnosti življenja. Vesna Malgaj Je okroglo, toplo, zlato, svetlo, ne ogroža, le z žarki boža. Če kdaj ga zakrije črni oblak, oblak teman, veter, preženi ga stran! Veliko sonca, manj oblakov, sonce naj greje, srce naj se smeje. Zlata Strel Prvi poljub Kako je že oddaljen. A vedno z mano. Še čutim njegovo toplino, sramežljiv dotik, zaprte oči, tihi šepet, mehkobo kolen, omotičen pogled. Ta prvi poljub, nebogljen, za vedno v srcu in neponovljen. ■ j« 5 § ■ i? £ Zlata Strel o IS Potopis Sedim na dunajskem letališču. Nisem več v Sloveniji, a hkrati nisem še nikjer. Zapletem se v pogovor s starejšim gospodom madžarskega rodu, ki živi v Brisbanu. Najprej mi navdušeno pripoveduje o vseh lepotah Avstralije. »To potovanje si boš zapomnila za vse življenje: o tem boš govorila sorodnikom, prijateljem, znancem.« Potem mi razlaga o nevarnostih oceana, morskih psih, kačah, pajkih, meduzah, puščavi, pomanjkanju vode ... »It's a rough country.« (»Življenje ni lahko.«) Svetuje mi, naj s prijateljico paziva druga na drugo, naj ne hodiva sami ponoči naokrog, naj ne skreneva s poti, ker se lahko izgubiva, naj, če se to zgodi, pokličeva 000 in naju bodo prišli iskat. »There is no way back, a?« (»Ni poti nazaj, kaj?«) še reče na koncu. Ne, ni bilo poti nazaj. V Avstralijo sem se odpravljala 14 dni po najbolj katastrofalnih požarih v zadnjih 110 letih, v katerih je življenje izgubilo več kot 200 ljudi, v obdobju izjemne nadpovprečne vročine (tudi več kot 45 stopinj Celzija) ter tri tedne po uničujočih poplavah v Queenslandu. Skoraj ni minil dan, ko Avstralija ni bila omenjena v novicah, in skoraj vsi so me neprenehoma spraševali: »Pa veš, da je zdaj tam zelo vroče?« »Imaš s sabo gasilni aparat?« in dodajali: »Nisi si izbrala ravno pravega časa.« V slednje niti sama nisem bila prepričana in ko sem končno sedla na sedež Boeinga 777-300ER letalske družbe Emirates, sem se spraševala, v kaj se spuščam. In potem smo vzleteli. Melbourne Prvi dan. Melbourne, drugo največje avstralsko mesto. Dežuje. Dežuje? Mar res slišim dežne kaplje na strehi? »Bo ves dan deževalo?« razočarano vprašam na recepciji. A kar je za turistko razočaranje, je za Avstralce pravi blagoslov. Pravega dežja niso imeli že več let, trava v mestnih parkih je posušena, fontane večinoma prazne (ali pa uporabljajo reciklirano vodo), uporaba vode je omejena: zalivanje je mogoče le ob sredah in nedeljah po dve uri, trave se ne sme zalivati. Melbourne je od vseh avstralskih mest najbolj evropsko. Ena od njegovih znamenitosti starejšega datuma je Shrine of Remembrance, spomenik avstralskim žrtvam v I. svetovni vojni, postavljen l. 1934. Avstralci in Novozelandci so se takrat borili pod britansko zastavo in kakor so mi pripovedovali domačini, so jih na v Galipoliju Britanci poslali v prvo bojno linijo. Življenje je izgubilo več kot osem tisoč Avstralcev in v spomin nanje vsako leto 25. aprila obeležujejo dan ANZAC, dan vojaškega korpusa Avstralcev in Novozelandcev. Ogromen spomenik padlim vojakom sva videli v vsakem mestu, ki sva ga obiskali. Mesto je - obvladljivo, po dveh dneh pa že kar domače. Ulice so postavljene pravokotno druga na drugo in mestno jedro tako tvori nekakšno mrežo. Pravzaprav sem se počutila, kot bi bila v Angliji: govorijo angleško in vozijo po levi. Nobenega kulturnega šoka, le to, da se lahko konec februarja sprehajaš v kratkih hlačah in s kratkimi rokavi, ti daje vedeti, da si na povsem drugem koncu sveta. »Ne morem verjeti, v Avstraliji sem!« In resnično drži: »It's a bloody long way.« (»Pot je hudičevo dolga.«), kakor radi pravijo. Let od Ljubljane do Melbourna je skupaj s postanki trajal skoraj 30 ur. Alice Springs Hudičevo dolga pa ni le pot do Avstralije, ampak tudi znotraj nje. Dve uri in pol smo leteli od Melbourna na jugu do Alice Springsa, ki je v skorajda geometričnem središču celine. Mesto sredi polpuščave, iskreno, spominja na romsko naselje. Avstralski staroselci Aboridžini, oblečeni po zahodnjaško, postopajo po mestu, posedajo v senci in pijejo. Zaradi problemov, povezanih z alkoholom, so v Alice Springsu leta 2007 uvedli t. i. Alcohol Free Areas, javna mesta, na katerih pitje alkohola ni dovoljeno. Najvišja -kazen je 500 avstralskih dolarjev ali približno 275 evrov. A videti je, kot da to nikomur ni mar. Aboridžini popivajo tudi na suhi strugi reke Todd, ki se vije skozi mesto. Na njej sicer vsako leto avgusta prirejajo dirko s čolni Henley-on-Todd. A to je edina tovrstna dirka na svetu, ki je odpovedana, če je v strugi - voda. Udeleženci namreč tekmujejo z domiselno izdelanimi čolni, jahtami, ladjami brez dna, a zmagovalca ni. Bistvena je zabava, dirka pa je parodija na britanske regate. Večina turistov pride v Alice Springs le zato, da gre od tam na izlet na Uluru ali Ayers Rock, največji monolit na svetu. Prideš, prespiš, ob 6. zjutraj kreneš na izlet, se čez tri dni vrneš, prespiš in odletiš naprej. Tudi najin načrt je bil tak. Proti MlwrwJw Vožnja z minibusom od Alice Springsa do prve znamenitosti je trajala štiri ure in pol. Kings Canyon je velika razpoka, nastala kot posledica erozije, skale, ki se dvigajo do 300 metrov visoko, pa so zaradi oksidacije železa rdeče obarvane - preprosto povedano: rjavijo. Zaradi visoke vročine smo opravili krajšo, le enourno pot. Druga možnost je bila tri ure trajajoča pot, ki se začne z vzponom po stopnicah, ki jih nekateri imenujejo »Heartbreak Hill« ali celo »Heart Attack Hill (hrib, ki ti bo zlomil srce), kar je samo po sebi dovolj zgovorno. Tudi v prihodnje smo se odločali za krajše poti, saj so nas ves čas spremljale tri stopnje temperature: vroče -še bolj vroče -hudičevo vroče. Kadar so temperature previsoke, poti celo zaprejo. Sicer pa povsod stojijo opozorila, da je treba spiti liter vode na uro in povsod so - muhe. Avstralci jim pravijo kar prijatelji, ker jih je toliko. Prvo noč smo prespali sredi avstralske divjine, na pašniku za govedo, v t. i. »hotelu z milijon zvezdicami«. Južni pol gleda proti središču naše galaksije in v jasni noči je mogoče videti veliko več zvezd kot s severne, pa tudi svetlejše so. Verjetno je tako tudi zato, ker je na južni hemisferi manj mest in manj luči in so zato razmere za gledanje zvezd boljše. Utrujeni smo zlezli v nekakšne spalne vreče, Avstralci jim pravijo »swag«, ki smo jih postavili okrog tabornega ognja. Les za kurjavo smo nabrali sami: naš vodnik Mika je sredi poti nenadoma začel polkrožno obračati na cesti, zapeljal nekaj metrov nazaj, polkrožno obrnil še enkrat in zapeljal s ceste. »Zdaj bomo nabrali les za ogenj, ker boste potem preutrujeni,« nam je pojasnil, ko smo ga zmedeno opazovali. A tiste posušene rogovile, ki so ležale po tleh, niso bile dovolj dobre. Podirati smo morali, no, moški so podirali, še stoječa posušena drevesa, mulge, potem pa smo jih skupaj nalomili in zložili na prikolico. Nekje sredi dela nam je Mika dejal, naj bomo previdni, saj v mulgah živijo tudi kače z imenom mulga. So ena najbolj strupenih vrst kač, živečih v Avstraliji, dolge pa so od dveh metrov in pol do treh metrov. Mulga je tako druga največja kača na tej oddaljeni celini in na srečo sem jo videla šele za steklom v sydneyjskem živalskem vrtu. Po tem, ko so se prebudile muhe, smo se prebudili tudi mi in se odpeljali proti naslednji znamenitosti - Olgam. Aboridžinsko ime za 36 rdečih skal je Kata Tjuta ali »mnogo glav«, medtem ko so jih Evropejci poimenovali po kraljici Olgi iz Wurttemberga. A najslajše smo si pustili za konec: Uluru ali Ayers Rock. Jasmina Štorman Humanitarna dejavnost Območno združenje Rdečega križa Laško RAZDELILI BOMO ENKRAT VEČ MATERIALNE POMOČI Zaradi nastalih gospodarskih razmer in posledično stiske ljudi bo Rdeči križ Slovenije ob iskanju dodatnih virov namenil enkrat več materialne pomoči od običajne kvote zadnjih nekaj let. Materialna pomoč prihaja trenutno iz štirih različnih virov. Iz sredstev uspešne prijave na razpis Fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij, t. i. FIHO, intervencijskih zalog hrane EU Ministrstva za kmetijstvo RS, sredstev, ki jih je kot dodatno pomoč za prehrano namenila Vlada RS, in iz sredstev, ki smo in ste jih skupaj zbrali dobri ljudje v akciji Rdečega križa Slovenije pod naslovom Lepo je deliti. V njej se je doslej skupaj zbralo že več kot 560 tisoč evrov. V Laško bomo tako skupaj prejeli 11.520 litrov mleka, 3.238 kg sladkorja, 1.946 kg riža, skoraj tisoč prehranskih paketov, opremljenih z različnimi osnovnimi prehrambenimi artikli v skupni teži okrog osem ton, 900 kg pralnega praška, 2.586 kg moke in 2.180 kg testenin. Poleg omenjenega pa bomo pomoči potrebnim pomagali tudi z oblačili, obutvijo, posteljnino in nekaterimi drugimi kosi opreme, medtem ko s finančnimi sredstvi sami ne zmoremo pomagati, saj jih preprosto ni. Sprejemanje, skladiščenje, razvažanje in razdeljevanje omenjene pomoči je za naše uslužbenke Ido, Lili in Jasmino ter krajevne organizacije RK naporen in velik fizični zalogaj, o čemer dovolj zgovorno priča tudi ena od mnogih fotografij, še zlasti, ker nam v danem trenutku primanjkuje prostorov, občasno pa imamo tudi težave z dostopom do njih, ker nam zaparkirajo vhode. Način razdeljevanja v laški in radeški občini poteka po pravilniku in sprejetih kriterijih, s katerimi smo vas že seznanili v prejšnji številki Laškega biltena. KRVODAJALSKE AKCIJE TUDI V PRIHODNJIH MESECIH Tudi v letošnjem letu bomo, kot že nekaj let doslej, organizirali deset terenskih krvodajalskih akcij, od tega osem v Občini Laško in dve v Občini Radeče. Akcije v laški občini potekajo skupaj s Transfuzijskim centrom Splošne bolnišnice Celje. Sodelovanje z njimi je sicer zgledno in prijetno, žal pa moramo obvestiti občane, ki kri darujejo v drugih krajih ali na oddelku v Celju, da teh podatkov in informacij o darovani krvi razen redkih izjem ne prejmemo. Za to smo si že prizadevali, a neuspešno, saj njihovo evidentiranje ne temelji na domicilnem principu in niti ne kažejo razumevanja, da bi ga uvedli. V zadnjih sedmih mesecih letošnjega leta je kri darovalo 489 krvodajalcev, kar je sicer sedem manj kot lani v enakem obdobju, vendar smo z doseženim rezultatom povsem zadovoljni. Na zadnji akciji v Šentrupertu sredi julija je kri darovalo kar 70 naših občanov, kar je devet več kakor lani. Naslednja krvodajalska akcija bo 8. oktobra v Rimskih Toplicah na tamkajšnji osnovni šoli, in sicer od 7. do 10. ure. Pričakujemo, da se bo akcij tudi v prihodnje udeleževalo zadovoljivo število krvodajalk in krvodajalcev, saj v zadnjem času zaradi povečanih potreb po krvi že prihaja do dodatnih pozivov, zlasti za nekatere krvne skupine, ki jih na nekaterih oddelkih po Sloveniji primanjkuje. SREČALI SO SE KRAJANI LAŠKEGA Po dveh letih so se v Hotelu Hum znova srečali krajanke in krajani Laškega, stari 80 in več let. Takšnih je v laški krajevni skupnosti kar 192. Prav zaradi tolikšnega števila lahko Krajevna organizacija Rdečega križa Laško, kljub sodelovanju in prispevku Krajevne skupnosti Laško in Društva upokojencev Laško, srečanje pripravi le vsako drugo leto, pa čeprav želijo, da bi bilo to pogosteje. Vedno znova je lepo, prijetno, ganljivo, nepozabno. Za vse prisotne so organizatorji pripravili bogat program. V njem so sodelovali učenci Podružnične osnovne šole Debro pod vodstvom mentoric Brigite Mulejin Irene Grešak, ki so skupaj z Marico Lesjak in Adolfino Razgoršek pripravili tudi lične spominke, nadalje člani Kulturnega društva Veseli upokojenci in citrarka Janja Brlec. K lepemu dogodku sta prispevala še udeleženca srečanja Milan Jezernik in Jože Hrastnik. Med navzočimi gosti so jim pozdravne besede namenili župan Občine Laško Franc Zdolšek, predstavnik Krajevne skupnosti Laško Anton Vodišek in predsednica Društva upokojencev Laško Jožica Cajhen, v imenu organizatorjev pa predsednik Krajevne organizacije Rdečega križa Laško Mirko Štuhec. Srečanje je minilo v prijetnem in sproščenem vzdušju, najstarejša udeleženka, 91-letna Rozalija Železnik, in najstarejši udeleženec, tudi 91-letni Martin Zavšek, pa sta za vse udeležence prerezala slavnostno torto. Veliko se je pelo, celo plesalo, predvsem pa izmenjalo lepih misli iz mladosti in želja po ponovnem snidenju. Do takrat pa naj ostanemo vsi kolikor se da zdravi. V RIMSKIH TOPLICAH PRIZNANJA ZA KRVODAJALCE Krajevna organizacija Rdečega križa Rimske Toplice je v sodelovanju s krajevnima organizacijama Rdečega križa Jurklošter in Sedraž po dveh letih znova pripravila ekskurzijo vseh tistih krvodajalcev iz omenjenih krajev, ki so glede na število darovanj v zadnjih dveh letih dosegli eno od stopenj za prejem priznanja. Žal zaradi njihovega velikega števila na tovrstna druženja ni mogoče povabiti kar vseh krvodajalcev, ki jih je sicer mnogo več. To ni mogoče ne organizacijsko in ne finančno. Tudi letošnje druženje s tokratnimi dobitniki priznanj za njihova humana dejanja - darovano kri, je bilo povezano, kakor že nekaj let doslej, z ekskurzijo. Vodstvo Rdečega križa v Rimskih Toplicah se je skupaj s predsednico Marjano Šantej odločilo, da tokrat obiščejo staro srednjeveško mesto Kamnik z bogato tradicijo, zgodovino, kulturno dediščino ter njegovo okolico. Mesto Kamnik, ki letos slavi 780-letnico obstoja, je prav tisti dan imelo tudi srednjeveški dan in z njim številne prireditve. Žal je bila tokratna udeležba skromna zaradi številnih dogodkov, ki so potekali na isti dan tudi v domačem kraju, prisotni pa so izrazili zadovoljstvo nad skrbno pripravljeno ekskurzijo, ki jo je poleg videnega z besedami obogatila tudi njihova lokalna vodnica. Na druženje so povabili 97 tokratnih prejemnikov priznanj za pet-, deset-, petnajst-, dvajset-, petindvajset-, trideset-, petintrideset-, štirideset-, petinštirideset- in petdesetkrat darovano kri. Podeljena so jim bila na priložnostni slovesnosti v tamkajšnjem hotelu Malograjski dvor. Med njimi so bili tudi štirje takšni, ki so poleg priznanja za 50-krat darovano kri prejeli spominsko darilo. Od omenjenih je bil prisoten le Martin Skerbiš (na sliki), medtem ko bodo Francu Kapunu, Andreju Mlakarju in Miranu Suhodolčanu priznanje in spominsko darilo vročili ob eni od drugih priložnosti. ŠENTRUPERČANIZ EKSKURZIJAMI V ČETRTO DESETLETJE Letošnjo, 31. ekskurzijo članov Rdečega križa Šentrupert je tamkajšnja organizacija RK pripravila za celovit ogled Goriških Brd. Odločili smo se, da bomo spoznavanje zanimivega, skrajno jugozahodnega dela Slovenije združili s tradicionalnim, letos že 43. praznikom češenj. S pomočjo lokalne vodnice Nevenke Prinčič smo si poleg osrednje prireditve ob prazniku ogledali vas Kojsko s poznogotskim trokrilnim oltarjem v tamkajšnji cerkvici, se povzpeli na 23 metrov visok stolp v Gonjačah s 144 stopnicami, iz katerega se ob lepem vremenu vidi na eni strani morje in na drugi Triglav, se ustavili v srednjeveški vasici Šmartno in si ogledali cerkev sv. Martina, hišo kulture in značilne briške hiše, se podali še v Dobrovo, kjer smo pričakali kolesarski maraton z nekaj manj kot tisoč udeleženci, si ogledali razstavo češenj z več kot 50 sortami tega zgodnjega sadeža in dobrotami iz njega, poklepetali z našo domačinko Dragico, ki v Biljani občasno pomaga svojemu bratrancu, župniku v tisti fari, prevozili Brda podolgem in počez ter slišali še marsikatero podrobnost, tudi v narečju. Tako kot govorijo Brike in Brici. Tudi češenj smo se nazobali, nekaj pa smo jih po solidni ceni kupili še za domov, predvsem za tiste, ki so namesto nas morali biti pridni. Čeprav napoved in pogled v nebo nista naznanjala lepega dne, je za nas zdržalo do konca, potem pa. Saj veste. Ulivalo je ves mesec in še čez. Udeleženci smo se znova vračali z bogatimi vtisi, polnimi novih spoznanj, in sanjali o velikih in malih, lepih ter vedno mikavnih plodovih narave. Češnjah, se ve. AKCIJA PELJIMO JIH NA MORJE TUDI LETOS Tudi letos lahko vsi skupaj otrokom in starejšim v socialni stiski ponudimo možnost letovanja na Debelem Rtiču. To lahko uresničimo s posebno akcijo Rdečega križa Slovenije Peljimo jih na morje, pri kateri lahko posamezniki, družine in pravni subjekti sodelujemo tako, da zanjo namenimo prispevek. Akcija se je pričela v začetku julija in bo trajala do konca septembra. Do konca minulega meseca se je zbralo že 131 tisoč evrov. Z lansko akcijo in seveda z vsemi vašimi prispevki nam je na morje uspelo popeljati tudi nekaj otrok in starejših z našega območja, kar nas zelo veseli. Na Humanitarna dejavnost Debelem Rtiču pa je letovalo 847 otrok in 165 starejših iz vse Slovenije. Vaš prispevek lahko nakažete ali s plačilnim nalogom, ki ste ga na naslov dobili domov oziroma ga dobite na našem sedežu, če se oglasite oziroma pokličete na številko 734 34 60, ali prek naloga na številko: 03100-1234567891 s sklicem 11-9370307 s pripisom Peljimo jih ... , ali po telefonu prek SMS sporočila z besedo MORJE na 1919. Za vaš prispevek se vam tudi mi iskreno zahvaljujemo v imenu tistih, ki ste jim omogočili prijetno sedemdnevno brezplačno letovanje. POLANA PRI JURKLOŠTRU V ZNAMENJU SLAVLJENCEV Polana pri Jurkloštru, gručasto razloženo naselje z idilično okolico na jugozahodu vzhodnega Posavskega hribovja ob cesti Jurklošter-Breg, pod Lisco, je kraj, kjer imamo letos pet naših občanov, ki praznujejo visok življenjski jubilej, 90 let. V zadnjih dveh mesecih smo obiskali kar tri, Angelo Vidmar, Franca Cerjaka in Angelo Markl, oktobra pa bosta svoj jubilej imeli še dve občanki iz Polane. Glede na to, kako prijetno in lepo je na Polani, kjer se spočijeta oko in duša, nam je ob obiskih pri njih kmalu postalo razumljivo, da najbrž tam leta minevajo drugače, bolj počasi. Pa lepo po vrsti k našim slavljencem. Angela Vidmar preživlja jesen svojega življenja v dobri kondiciji na Polani 39, kamor se je, še ne 20 let stara Tovornikova iz Laške vasi primožila k Vidmarjevim. Na veliko kmetijo s 24 hektarji zemlje. V zakonu so se jima rodili štirje otroci. Hčerka Stanislava in sinovi Ivan, Toni in Jože. Spominja se časov iz mladosti, ko so jim skrbno obdelana polja dajala po več kot 100 škafov pšenice, pa ko so sejali lan, da so ga strli, spredli in odnesli k tkalcu, Jesihovemu stricu v Grahovše. Rada se spominja tudi šolskih dni, saj se je rada učila in bila odlična učenka, zato se je marsikomu zdelo škoda, da ji čas in razmere niso omogočili nadaljnjega šolanja. Ker je bilo veliko dela na kmetiji in z družino, za kaj drugegapač ni bilo časa. Delala je vseskozi rada. Še sedaj se kdaj podviza, da pobere okrog šest tisoč jajc na domači farmi, in tudi skuha, če je treba. Praznovanje na Okoglicah je poleg njunih otrok z družinami obogatilo še njenih devet vnukov in sedem pravnukov ter seveda drugih domačih. Za njenih 90 let življenja pa smo ji domov prišli voščiti župan naše občine Franc Zdolšek, predsednik Krajevne skupnosti Jurklošter Franc Lesičar, predsednik Rdečega križa Jurklošter Ivan Klavžar in kot običajno, tudi sam osebno. Franc Cerjak iz Polane 8 je sicer tudi drugi od treh moških, letošnjih slavljencev v laški občini, ki praznujejo 90-letnico. Franca Cerjaka poznajo daleč naokoli, saj je član Moškega pevskega zbora Jurklošter od njegove ustanovitve pred več kot 30 leti, nam s ponosom zaupa Janez Brečko, predsednik zbora. Zato je bilo praznovanje njegovega rojstnega dneva še toliko bolj slovesno, saj so mu prišli »ofirat« tudi njegovi prijatelji iz zbora. Franci pa je bil sicer aktiven tudi v številnih drugih organizacijah in društvih, zato so ga poleg pevcev in župana Občine Laško Franca Zdolška obiskali še predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti Franc Lesičar, predsednik ZZB NOB Občine Laško Andrej Mavri, predsednik Društva upokojencev Jurklošter Danijel Dobršek, predstavnik Lovske družine Edi Gračner in predsednik Rdečega križa v Jurkloštru Ivan Klavžar. V družbi hčerke Darinke ter drugih domačih, sorodnikov in gostov se je ob pogostitvi veliko pelo. Padale so zdravičke, druga za drugo, in dobrovoljni slavljenec Franci je priganjal k pitju rekoč: »Le dajmo ga not!« Franci je sicer rojen Brežičan. Aktivno udejstvovanje v partizanih ga je pripeljalo tudi na Polano, kjer je spoznal življenjsko sopotnico Angelco in se z njo poročil. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Franci, Greta in Darinka. Sedaj se je njihov rod povečal še za dva vnuka, dve vnukinji, štiri pravnukinje in enega pravnuka, ki se je rodil letos, zadnjega julija. Poškodba kolka pred meseci mu je otežila hojo, zato pa se kratkočasi v družbi domačih, s pravnukinjami, prebiranjem časopisov, poslušanjem radia in gledanjem televizije. Kadar so na sporedu domače pesmi, jim kot dolgoletni pevec rad pritegne. Tako mu ni nikoli dolgčas, saj vedno nekaj najde. Angelo Markl iz Polane 14 pa smo obiskali zadnji teden v juliju, ko je kot tretja letošnja slavljenka v tem kraju praznovala svoj 90. rojstni dan. Angela, rojena Lesičar, iz številne družine, se je k Marklovim na ■■■■■■■■I Humanitarna dejavnost Polano primožila pred 70 leti. Njihovo posestvo je sicer za polovico manjše kot pri naši prvi slavljenki, a kljub temu je bilo dela na njem dovolj. Včasih čez glavo, kot kdaj porečemo. Že s petimi otroci, tremi hčerami in dvema sinovoma, je bilo veliko dela in skrbi, preden so odrasli in šli vsak na svoje. Dvajset let je od takrat, ko ji je umrl mož. Bilo je kar kmalu po praznovanju zlate poroke, se z žalostjo spominja. Štiri leta prej pa sta posestvo in gospodarjenje zaupala vnuku z družino, ki sedaj skrbno nadaljuje družinsko tradicijo. Angelca rada bere, saj komaj pričaka poštarja, da ji prinese nov časopis, pogleda televizijo in poskrbi zase, kar je v veliko uteho domačim, ki imajo sicer polne roke dela. Njena družina se je povečala za deset vnukov, 15 pravnukov in dva prapravnuka. Ko smo jo obiskali, je bila večina po raznih opravkih. Kako tudi ne, saj je bilo lepo julijsko popoldne, ki jih je letos kar manjkalo, časa za takšna praznovanja pa je med tednom seveda manj. V družbi župana Franca Zdolška, predsednika Krajevne skupnosti Jurklošter in njenega nečaka Franca Lesičarja, predsednika Društva upokojencev Jurklošter Danijela Dobrška in predsednika tamkajšnjega Rdečega križa Ivana Klavžarja ter moje malenkosti smo ji voščili za njenih 90 let življenja. S tem obiskom smo zaključili prvi del obiska naših letošnjih slavljencev na Polani. 90 LET ANE DEŽELAK IZ ZGORNJE REČICE 90. rojstni dan pa je konec junija praznovala tudi Ana Deželak iz Zgornje Rečice. Ana je svojo življenjsko pot, ki še zdaleč ni bila lepa, pričela v Laški vasi pod Razborjem. S smrtjo očeta je pri dveh letih starosti izgubila toplino družine. Zanjo so sicer skrbeli stari starši, mama pa je zaradi stiske odšlav službo v Trbovlje, kjer je tudi stanovala. Že kot 6-letna deklica je šla v sosednjo vas za pastirico. Svoje prezeble noge pozno jeseni si je večkrat pogrebla kar v kravjih iztrebkih. Ja, takšno je bilo življenje. Lažje ji je bilo, ko je služenje nadaljevala pri drugem gospodarju kot pestrna. Ko se je njena mama znova poročila, se je z njo preselila tudi sama na Roševo kmetijo v Zgornjo Rečico, na kateri je njen očim postal upravnik. Sama si je tam z različni deli služila kruh. Njena prva plača je bila 6 dinarjev, se spominja. Ko je spoznala Deželakovega Matevža, svojega moža, pa ji spet ni bilo prizanešeno, saj se je pričela druga svetovna vojna. Družina je od vsega začetka nudila zavetje partizanom in bila pogosto v negotovosti. Po mamini smrti se je l. 1942 poročila. V zakonu sta se jima rodili hčerki Štefka in Jožica. Na jesen življenja se ji je tudi to umirilo, saj sedaj uživa v varnem zavetju hčerke Štefke z družino, čas pa ji krajšajo tudi trije vnuki, ena vnukinja, dva pravnuka in ena pravnukinja ter drugi njeni najbližji. Tudi Ana rada prebere kakšno knjigo, časopise, gleda televizijo, sicer pa se bolj drži v hiši, ob topli kmečki peči. Na njen rojstni dan smo jo obiskali župan Franc Zdolšek, predsednik Krajevne skupnosti Rečica Matjaž Pikl, predstavnica Rdečega križa Marija Selič, predstavnik Društva upokojencev Rečica Stane Brečko in predstavnica Zveze borcev NOB Rečica Mira Golouh. V TEVČAH ŠTIRIPERESNA DETELJICA Če imaš srečo in najdeš štiriperesno deteljico, si srečen, so včasih rekli. Srečni pa smo bili tudi mi, ko smo spoznali štiri simpatične, zgovorne in prijetne gospe v Tevčah pri Laškem, ki so druga za drugo v letošnjem letu praznovale 80 let, razen Terezije, ki je toliko let dopolnila že malo prej. Ko sva skupaj z Marijo Zupanc, predsednico Krajevne organizacije Rdečega križa Marija Gradec, nazadnje obiskala še Slavico Medved, so se k priložnostni slovesnosti pridružile še njene sosede: Jožefa Krašovec, Jožefa Senica in Terezija Zupanc in ji za dobrodošlico lepo zapele. Terezija pa je zaigrala še na orglice. In tako je bila štiriperesna deteljica sestavljena. O vsaki posebej bi lahko napisali posebno zgodbo, vendar o tem kdaj drugič. Za vse pa lahko zapišemo, da se rade družijo, se poveselijo in kakšno zapojejo, saj so vse prave ljudske pevke. Da se dobro držijo, lahko vidite tudi na sliki, pa čeprav vsako zase tarejo takšne in drugačne težave. Ampak sedaj ne bomo o tem. Nedaleč stran pa je sredi preteklega meseca praznovala Angela Dermota. Za njen 80. rojstni dan sva jo obiskala skupaj s članom Odbora Rdečega križa Marija Gradec Francijem Vrečarjem. Vsem, ki ste v tem času praznovali v imenu vseh naših bralcev še enkrat iskrene čestitke. Vlado Marot UPOKOJENCI NA KOPITNIKU V Zvezi društev upokojencev Občine Laško je bila sprejeta odločitev, da bo letošnji zbor upokojencev Občine Laško na Kopitniku. Za organizatorje so bili določeni DU Rimske Toplice, DU Zidani Most in DU Sedraž. Pripravili so podroben program in obiskali tudi župana Občine Laško, ki je sprejel pokroviteljstvo. Zbor upokojencev je bil 4. julija ob 13. uri. Podrobno so izdelali vozne rede avtobusov, da so lahko prišli vsi upokojenci iz vseh društev v občini. Organizirali so tudi pohod iz Rimskih Toplic. Na Kopitniku se je tako zbralo okrog 300 upokojencev. V kulturnem programu je nastopila skupina iz Rimskih Toplic Stari časi, ki igra na zanimiva glasbila. Ubrano pa so zapeli pevci KUD Miklavž. Iz ZD Rimske Toplice so bile v pripravljenosti medicinske sestre, a niso imele dela. Vse zbrane je pozdravil župan Franc Zdolšek, navzoč pa je bil tudi vodja Oddelka za družbene dejavnosti Dimitrij Gril. Posebej smo se razveselili, da sta med nas prišla dr. Mateja Kožuh Novak in predsednik DU celjske pokrajine Emil Hedžet. Bogdana Teršek in Vika Martinšek sta pripravili zanimive družabne igre. Za glasbo je poskrbel ansambel Pepelnjak. Prireditev je povezovala Zlata Strel. S hrano so nas razvajali člani Planinskega društva Rimske Toplice. Nismo pa naročili dežja, a nas je vseeno presenetil, vendar le za kratek čas. Predsedniki društev upokojencev Branimir Pavčnik, Martin Frece in Zlata Strel se vsem, ki so prišli na Kopitnik, zahvaljujejo in želijo, da bi tako srečanje imeli vsako leto. Kajti v druženju je moč, je veselje, je sreča in je zdravje. Zlata Strel 21 Hiša generacij/Vzgoja in izobraževanje Center starejših - Hiša generacij Laško Razstava ročnih del Centra starejših - Hiše generacij in Društva invalidov Laško Julij je za Laščane že od nekdaj pester in zanimiv mesec, saj v tem času poteka velika turistična prireditev Pivo in cvetje, ki v nekaj dneh privabi množico ljudi od blizu in daleč. Center starejših - Hiša generacij Laško in Društvo invalidov Laško sta letos prvič združila moči in se odločila, da v tem času skupaj pripravita razstavo ročnih del in tako predstavita obiskovalcem, kaj zmoreta narediti dve ustvarjalni in pridni roki. Razstava je bila na ogled med 9. in 12. julijem. Odprli smo jo v četrtek, 9. julija, ob 10. uri dopoldan. Razstavljena so bila različna ročna dela: kvačkanje, pletenje, klekljanje, gobelini, ročno izdelane voščilnice različnih tehnik, izdelki iz gline in das mase, servietna tehnika, barvanje svile, rože iz krep papirja in nogavic, ročno izdelani leseni kipi, predstavljena je bila tudi tehnika origami. Poleg ročnih del pa so bila razstavljena tudi zdravilna zelišča. Razstava je bila lepo obiskana, saj si jo je ogledalo več sto ljudi. Veseli in zadovoljni smo, da nam je s skupnimi močmi uspelo pripraviti razstavo, ki je vzbudila zanimanje pri obiskovalcih turistične prireditve, saj smo z ročnimi deli poklonili delček naše kulture drugim. Citiram misel, ki jo je ob odprtju razstave zapisala in prebrala Petra Šuster: »Roke, to malo orodje človeškega telesa, ki dela tako velika dela: roke lahko izrujejo drevo ali z nežnostjo posadijo drobno seme v rodovitno zemljo, roke se lahko stisnejo v pest in zadajo bolečino, lahko se razprejo v topel objem, lahko pa naše roke primejo pletilko, kvačko, klekelj, šivanko, papir ali blago in z drobnimi gibi, ki pripomorejo k mišljenju in razvoju finomotoričnih mišic, ustvarijo izdelek, ki je unikaten, predvsem pa prepojen z veliko truda in ljubeznijo«. Hvala vsem, ki ste oblikovali razstavo in prispevali svoje čudovite izdelke, hvala vsem, ki ste darovali svoj čas in bili pripravljeni dežurati, da je bila razstava na ogled ves dan. Koordinatorka dejavnosti Marjeta Ferlež Klekljanje učencev iz Rimskih Toplic in Jurkloštra Junija so se učenci, ki obiskujejo klekljarski krožek pod mentorstvom Marjete Dremel, predstavili s svojimi izdelki na PŠ Jurklošter in OŠ Antona Aškerca v Rimskih Toplicah. Med šolskim letom enkrat tedensko usvajajo osnove prepletanja bele niti, ki na buli ustvarja čipko v podobi živali ali rastline, pa tudi kakšna Pika Nogavička in princeska se najdeta vmes. Dvajset učenk in učencev je svoje izdelke s ponosom razstavilo tudi v dvorani Centra starejših - Hiše generacij Laško. Med drugimi so si jih ogledale tudi članice klekljarskega krožka Centra starejših - Hiše generacij Kitice in z veseljem ugotovile, da se ta tradicionalna slovenska spretnost širi tudi na našem koncu, kjer klekljanje nima tako močnih korenin kakor v Idriji ali Železnikih, ima pa željo in voljo po usvajanju novih znanj in spretnosti. Petra Šuster Center starejših - Hiša generacij med poletnimi meseci zbira prijave za spoznavanje osnov računalništva. Vsi, ki želite spoznati osnove dela z računalnikom, se prijavite na telefonski številki: 03 734 18 80 ali mobilnem telefonu: 051 436 240. Vrtec Laško Mladi po letih in mladi po srcu se družimo radi Z babicami iz Hiše generacij smo osvojili Krištof in se sprašujemo, kaj neki je tam, vendar se sami ne uspemo povzpeti nanj. Pa so babice staknile glave in nas razveselile s predlogom, da nas rade spremljajo tja gor. Hitro smo določili datum in nekega lepega dne smo bili pripravljeni za odhod. S seboj smo vzeli vse potrebno, babice so nas pričakale pred vrtcem, nato so nam pomagale pri oblačenju in obuvanju, samo še nahrbtnike smo vzeli in smo šli. Vsaka babica je prevzela dva otroka in skozi mesto smo z njihovo pomočjo hitro prišli do vznožja Krištofa. Pot ni bila prav nič naporna, saj smo med potjo opazovali cvetlice, nabirali polže, prepevali in opazovali Laško s ptičje perspektive. Ko smo osvojili vrh, smo najprej odprli nahrbtnike in se okrepčali. Nato smo si ogledali dolino pod nami in z daljnogledom opazovali oddaljene kraje. Ko smo se malo odpočili, smo tudi zapeli in rajali. Za konec smo naredili tudi eno gasilsko, za spomin na naš prvi vzpon na Krištof. Preden smo se poslovili, smo še pobrali vse naše smeti in se počasi vrnili nazaj v vrtec. Menim, da je bil izlet otrokom zelo všeč, saj so me ob prihodu v vrtec vprašali, kdaj gremo spet na Krištof. Čeprav precej utrujeni, po kosilu kar niso mogli zaspati od vseh vtisov. Z babicami pa smo že pripravljale novo presenečenje. Skupaj bomo obiskali otroke in vzgojiteljice v novem vrtcu v Debru. Babice in strokovne delavke Hiše generacij, hvala vam, da si vzamete čas za nas. Za vas napisali, da bi prebrali, otroci iz skupine Muce, Boža in Bea Pisani koški Žirafa V tem šolskem letu so otroci iz skupine Metuljev sodelovali v projektu Pisani koški. Odločili smo se, da več pozornosti namenimo ekologiji in zbiranju odpadnih materialov. V skupini smo se seznanjali in pogovarjali, kako lahko uporabimo material, ki ga ne potrebujemo več. V ta namen smo zbirali papir, različne plastenke, papirnate kozarce, škatle iz kartona in plastične zamaške. Nato smo vso šolsko leto iz teh materialov ustvarjali in bili presenečeni, kaj vse nam je uspelo. Vrhunec projekta Pisani koški je bila ustvarjalna delavnica s starši. Z otroki smo se dogovorili, da bi v tej delavnici sestavili žirafo iz plastičnih steklenic. Za lažjo predstavo smo naredili junija 2009. Enkrat Smo otroci iz Vrtca Laško, oddelek Muce. Stari smo dve do tri leta. V šolskem letu 2008/09 smo si z babicami, mentoricami in strokovnimi delavkami iz Hiše generacij zastavili projekt Mladi po letih in mladi po srcu se družimo radi. Projekt je potekal od oktobra 2008 do mesečno, vsak prvi četrtek, so nas babice nestrpno čakale v Hiši generacij. Skupaj smo peli, plesali, risali, se igrali. Babice so se za kratek čas povrnile v obdobje, ko so bili njihovi otroci teh let, otroci pa so se mnogo naučili od prijaznih in potrpežljivih babic, ki so imele čas le zanje. Ob naših druženjih pa je nanesel pogovor tudi na to, da z otroki večkrat pogledujemo proti Krištofu 22 ■■■■■■■■■ Vzgoja in izobraževanje/Mladi vzorec - skico, da smo približno vedeli, koliko steklenic potrebujemo in kako bo žirafa videti. Delavnica je bila zelo zanimiva. V njej so aktivno in vztrajno sodelovali tako otroci kot starši. Sestavili smo veliko žirafo v naravni velikosti, v kateri je zlepljenih približno 350 pollitrskih plastičnih steklenic. Navdušenje nad končanim izdelkom je bilo nepopisno. Presenečeni so bili vsi, starši in otroci, in kar niso mogli verjeti, da nam je uspelo in da žirafa nam v ponos stoji na razstavnem prostoru. Zahvaljujem se otrokom in staršem za uspešno zbiranje in sodelovanje v tem projektu. Obisk Pošte Laško Otroci so vso šolsko leto spoznavali pomembnejše ustanove v mestu. Obiskali smo tudi Pošto Laško. Tam nas je prijazno sprejela upravnica pošte ga. Cvetka Jovan Jekl in nam razkazala prostore pošte, povedala, kako pošta prispe k njim in kako jo potem pismonoše raznašajo v naše domove oz. na napisane naslove. Izvedeli smo veliko novega in zanimivega. V vrtcu nas je obiskal pismonoša in nam razložil, kakšno je njihovo delo, pokazal nam je poštno obleko, kapo in seveda torbo, s katero raznaša pošto. Ogledali smo si tudi njegov motor, s katerim se je pripeljal k nam in s katerim raznaša pošto po različnih krajih v okolici Laškega. Prinesel nam je tudi kartico, ki so nam jo poslali delavci pošte, in se nam prijazno zahvalil za obisk pri njih. O pošti, pismih in razglednicah ter o delu delavcev na pošti smo se veliko pogovarjali in ob tem veliko novega spoznali. S pomočnikom vzgojiteljice Davidom sva pripravila mapo Laškega z okolico, nato pa smo z otroki poiskali kraj, kjer smo doma. Odločili smo se, da izdelamo svoje razglednice in poštni nabiralnik ter te kartice pošljemo na svoj naslov. To smo tudi storili in ponovno nas je obiskal pismonoša Janez ter odnesel naše kartice na pošto. Čez nekaj dni so otroci v skupini navdušeno pripovedovali, kako so doma prejeli svoje kartice in kako so bili starši presenečeni in hkrati ponosni na njih. Hvala celotnemu kolektivu Pošte Laško, posebej hvala gospe upravnici za lep sprejem in pismonoši Janezu Slapšaku za sodelovanje z nami. Otroci iz skupine Metulji, Jana in David OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice Piknik s starši 13. junija smo imeli s starši piknik ob zaključku šolskega leta. Vseh udeležencev je bilo kar 74. Pot nas je peljala v Govce k lovski koči. Piknik smo preživeli ob lepem vremenu, druženju in dobri hrani. Bili smo zadovoljni, saj smo kot ljudje vedno željni toplih besed medsebojnih razumevanj. Vas Govce je izginila, še vedno pa nas napolni z energijo, ko stopamo po njeni pokrajini, ki je preživljala dobro in slabo. Kot otrok se spominjam vaščanov, ki so naju s teto vedno prijazno sprejeli. Dobrota, prijaznost in ustrežljivost so kot žarki, ki nam pomagajo pri ohranjanju dobrih medsebojnih odnosov. Ekskurzija Maribor-Ptuj 22. maja so imeli učenci 5. razredov ekskurzijo v Maribor in Ptuj. Vseh učencev je bilo 35, to so bili učenci z OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, PŠ Jurklošter, PŠ Sedraž in PŠ Zidani Most. Spremljale so jih učiteljice Jelka Jelenc, Darja Horjak, Vesna Stopinšek in Tina Barič. V Mariboru so si učenci ogledali Akvarij -terarij. Spoznali so različne vrste rib, plazilcev, žuželk ... Zelo zanimive so jim bile akvarijske ribe, morski konjički, jastogi, kače, krokodili in druge živali. Na ptujskem gradu so imeli voden ogled. Ogledali so si različne sobe, pohištvo, peči, lestence, ure, tapiserije, muzej pustnih mask, orožja in glasbil. Ogled je bil učencem zelo zanimiv, še posebej muzej pustnih mask ter muzej orožja in glasbil. Ekskurzijo Maribor-Ptuj bomo ohranili tudi naslednje šolsko leto, saj si z njo učenci poglabljajo in razširjajo znanje iz družbe ter naravoslovja in tehnike. Vesna Stopinšek PLANINSKI TABOR BLAGAJANA 2009 Od 28. junija do 4. julija je na tabornem prostoru pred kočo na Kopitniku potekal planinski tabor, ki je dobil ime po zavarovani rastlini blaga-jev volčin. V osmih šotorih je taborilo 27 otrok iz osnovnih šol Jurklošter, Zidani Most, Sedraž in Rimske Toplice. Vodilne niti so prepletali prostovoljci, navdušeni nad planinskim življenjem: planinski vodnik Damjan Kolšek, animatorke Petra JI Šuster, Monika Randjelovič ter Tanja k Teraž, vodja tabora Marjeta Dremel in seveda f oseba, kije skrbela za naše želodčke, Marija Pinter. Res, da nas je poleg sonca vsak dan obiskala kakšna ploha, a naših aktivnosti to nikakor ni zmotilo. Zjutraj smo se zbudili s telovadbo, sledil je pohod na Gore, pa čisto pravo alpinistično plezanje, spoznavanje kopitniških skrivnosti ter naravnih rastišč zaščitenega cvetja in zdravilih zelišč. Obiskali smo tudi lovsko kočo in spoznali delo Lovske družine Hrastnik, z ribiči RD Laško smo izdelovali čisto prave muhe za muharjenje, gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Rimske Toplice pa so nam pokazali, kako se obvarovati ognja. Veseli pa smo bili tudi ljubitelja astronomije Ludvika Jevšenaka iz Ljubljane, ki nam je pobližje prikazal svet zvezd in planetov. Poleg športnih aktivnosti so nam dneve polnile tudi ustvarjalne delavnice, kjer smo izdelovali papirnate vrečke, lutke iz odpadne embalaže, zapestnice prijateljstva in indijanske simbole ter origami. Svoje znanje smo preverili na kvizu Male sive slamice, svoje spretnosti v igri pa na Igrah brez meja. Dan, zapolnjen z dogodki, smo zaključili ob tabornem ognju, kjer se je pelo in plesalo, sladkali pa smo se tudi z domačim kruhom, ki smo ga sami zamesili in spekli. Zadnji dan nas je zbudilo vojaško urjenje pravega vojaka Slovenske vojske, sledilo pa je pospravljanje šotorov z mislijo, da je vsega lepega enkrat konec. Petra Šuster Foto: Damjan Kolšek 23 Šport in rekreacija Jure Travner odslej za FC Watford Jure Travner, ki je v prejšnji sezoni na položaju branilca igral za MIK CM Celje, je sredi julija podpisal dveletno pogodbo z možnostjo podaljšanja za še eno sezono z angleškim drugoligašem Watfordom. Celjsko Areno Petrol je že zamenjal stadion Vicarage Ground, med bolj znanimi navijači angleškega kluba, ki je lani zasedel 13. mesto v Championshipu, pa je tudi slavni angleški pevec Elton John. Watford je pred leti nastopal celo v elitni angleški diviziji. Si veliko razmišljal, preden si se odločil za odhod v Anglijo? Preden sem se odločil za odhod v Anglijo, nisem veliko razmišljal, saj je vse skupaj potekalo zelo hitro, poleg tega pa se takšne priložnosti preprosto ne sme izpustiti iz rok, ker velja Anglija v nogometnem svetu za najbolj urejeno in profesionalno okolje. Je bilo kaj težav, ker si imel s Celjem pogodbo do l. 2012? Večjih težav ni bilo, kluba sta se med seboj dogovorila za primerno odškodnino in po tem sem takoj lahko odpotoval v Anglijo. Kmalu po prihodu na Otok si dejal, da so razmere v Sloveniji tam kot dan in noč. Lahko zdaj, ko si se že malce navadil, opišeš tamkajšnje razmere? Te besede so letele predvsem na razmere v nogometu, saj so pogoji za trening in praktično vsa organizacija okoli kluba in nogometa na splošno na najvišji možni ravni. Se angleški nogomet močno razlikuje od celinskega, kako? Kaj pa od slovenskega? Mislim, da je nekaj razlik med celinskim (slovenskim) in angleškim nogometom, navsezadnje so zadnja leta najbolj uspešni prav angleški klubi in Barcelona. Bistvene razlike pa so predvsem zelo hiter tempo, agresivna igra z veliko dvoboji (dueli), ki temeljijo na dobri fizični pripravljenosti, je pa tudi več dolgih podaj, torej igre po zraku. Kako je bilo igrati na prvi tekmi? Na prvi tekmi je bilo prisotnih malo treme in nervoze, ampak takoj, ko se je igra začela, je vse steklo tako, kot je treba, in bilo je super! Trener Malky Mackay je bil nad tvojimi prvimi 45 minutami navdušen, a je dejal, da ti bo pustil dovolj časa, da se privadiš na okolje. Da, trener je bil zelo zadovoljen z mano, hkrati pa se zaveda, da je za igralca kar velik preskok iz 1. slovenske lige v tako močno ligo, kot je liga Championship, zato mi bo dal čas, da se popolnoma privadim, tako nogometnega kot tudi normalnega življenja v Angliji, saj bom potem sposoben igrati še na precej višji ravni. Opravili ste tudi že priprave v Španiji. Kako je bilo? V Španiji je bilo super, a so nas ovirale zelo visoke temperature (tudi do 35 stopinj). Moram priznati, da so klima in pogoji za treninge v Angliji veliko bolj prijetni. Kaj vse ti sicer nudi klub? S plačo si zadovoljen? V klubu popolnoma poskrbijo zate. Sedaj mi bodo pomagali pri iskanju stanovanja, za katerega ti tudi plačajo, pomagali bi mi tudi pri iskanju avtomobila, vendar sem se odločil, da pripeljem svojega. S plačo sem zadovoljen. Kako so te sprejeli soigralci in kako navijači? Sprejeli so me lepše, kot sem si sploh lahko predstavljal, na splošno nisem pričakoval, da so ljudje v Angliji tako prijazni in pripravljeni pomagati. Edini dvom Angležev, predvsem navijačev, ki ga je bilo moč zaslediti na spletnih forumih, je ta, da še nisi igral za reprezentanco. V spletnem časopisu This Is Local London pa so recimo zapisali, da si, kljub temu, da ne nastopaš za reprezentanco, v Sloveniji zelo cenjen igralec. Kako močno reprezentančni dres dvigne ugled nogometaša? Je vabilo v reprezentanco zdaj, ko igraš v cenjeni angleški ligi, verjetnejše? Reprezentančni dres zelo dvigne ugled igralca in pa tudi ceno. Zagotovo je večja verjetnost za vpoklic, vendar moram najprej dobro trenirati in začeti standardno igrati, šele potem lahko razmišljam o reprezentanci. Kmalu po tem, ko si podpisal pogodbo in je prestop postal uraden, si na svoji Facebook strani prejel ogromno čestitk, formirala se je tudi skupina Jure Travner Fan Club. Kaj ti pomeni podpora iz Slovenije? Da, res sem prijel ogromno čestitk in bil zelo pozitivno presenečen, ob tej priložnosti bi se res še enkrat rad iskreno zahvalil vsem, ki me podpirajo, saj mi to res ogromno pomeni. Trener je bil navdušen tudi nad tvojim znanjem angleščine. Moraš Angležem večkrat pojasnjevati, od kod prihajaš? Večina ne ve, da se že od malih nog učimo njihovega jezika in verjetno so zato pozitivno presenečeni nad mojim znanjem, čeprav se meni ne zdi nič posebnega. Dostikrat jih zanima, od kod sem, in seveda jim z veseljem razložim. V Angliji si preživel že slab mesec. Kaj te je tam najbolj navdušilo, morda presenetilo? Najbolj mi je všeč ta prijaznost ljudi okoli mene in to, kako so ti na vsakem koraku pripravljeni pomagati. Všeč mi je tudi vreme, saj so temperature zelo prijetne. Tudi to, da dežuje skoraj vsak dan, me ne moti preveč. Kakšnih posebnih večjih presenečenj ni bilo, mogoče bi omenil to, da nisem videl še nobenega večjega griča, kaj šele hriba, ampak je vse popolnoma ravno. Lahko za lažjo predstavo opišeš, kje leži Watford? Kako veliko je mesto? Watford leži severozahodno od Londona, približno 50 kilometrov stran. Čeprav mesta še nisem videl, saj sem trenutno nastanjen v manjšem mestu z imenom Hatfield, sem zasledil, da ima okoli 80.000 prebivalcev, torej je nekaj takšnega kot Celje. In kaj na Otoku najbolj pogrešaš? Trenutno najbolj pogrešam družino in prijatelje, kadar sem prost in imam čas, mi manjkajo, drugače pa nič posebnega ... aja, pa svoj avto. Jasmina Štorman Foto: osebni arhiv VESNA BEZGOVŠEK PETA NA SREDOZEMSKIH IGRAH Po 5. mestu na evropskem prvenstvu v Zagrebu je Vesna Bezgovšek enako uvrstitev dosegla tudi na sredozemskih igrah v italijanski Pescari. Med štirimi karateisti, ki so zastopali slovenske barve, je bila najuspešnejša. Najprej je premagala Alžirko Dayhijo Chikhi, nato pa izgubila proti Italijanki Sari Cardin. Ta je prišla v finale in Vesni tako omogočila ponovni boj za medaljo. V repasažu se je borila proti Francozinji Betty Aquilina, a žal izgubila. »Borba proti Francozinji je bila ves čas zelo napeta, saj sva bili zelo izenačeni. Na koncu so me malce oškodovali sodniki, saj mi niso dosodili točk za lepo izpeljano akcijo, prav tako niso kaznovali nasprotnice zaradi izogibanja borbi, kar bi mi tudi prineslo dovolj točk za zmago. Zdi se mi, da je na izid delno vplivalo tudi to, da je Francija velesila v karateju, Slovenije pa marsikdo sploh ne pozna,« je povedala Vesna. Vesna Bezgovšek je bila sicer ena do 139 slovenskih športnikov, ki so na 16. sredozemskih igrah nastopali v 19 različnih športnih panogah. Slovenija je med 23 državami osvojila 26 medalj in se uvrstila na 9. mesto. Jasmina Štorman Foto: osebni arhiv Mladi/Šport in rekreacija VETERANSKI KOŠARKARSKI SVETOVNI PODPRVAKI NA SPREJEMU PRI ŽUPANU V začetku julija je bilo v Pragi na Češkem zaključeno desetdnevno 10. svetovno prvenstvo veteranov v košarki. Nastopilo je kar 159 moštev iz 32 držav z vsega sveta in to v starostnih kategorijah, ki so si sledile v razmaku petih let: od 30 in nad 70 let. Najstarejši igralec, ki je igral za veterane Čila, je bil star celo 82 let, najstarejša igralka pa je bila 68-letna Estonka. To prvenstvo je obenem predstavljalo tudi najbolj množično košarkarsko prireditev vseh časov, saj je bilo v desetih tekmovalnih dnevih odigranih 450 tekem, na enem mestu pa se je zbralo kar 2.385 igralcev. Med njimi so bili številni nekdanji slavni igralci, dobitniki medalj z olimpijskih iger, svetovnih prvenstev in seveda prvenstev posameznih celin. V takšni svetovni konkurenci je barve slovenske veteranske košarke v kategoriji od 30 do 35 let zastopalo tudi laško veteransko moštvo. Tako so Laščani, okrepljeni z nekaterimi igralci iz celjske regije, ob petnajstletnici obstoja Košarkarskega kluba veterani Zlatorog Laško še na tretji celini, po Novi Zelandiji 2005 (bron) in Portoriku 2007 (zlato), tokrat v Evropi osvojili zadnjo možno medaljo v kolekciji odličij na svetovnih prvenstvih - srebro. Poleg moštva, ki je KOŠARKARSKI TURNIR V MALI BREZI V soboto, 27. junija, je v Mali Brezi potekal košarkarski turnir trojk, ki ga je organiziralo Strelsko društvo Celjska četa Mala Breza. Turnir je bil namenjen športnikom iz bližnje okolice, ki se s košarko ukvarjajo zgolj rekreativno. Prijavljenih je bilo sedem ekip, ki so bile na podlagi žreba uvrščene v dve skupini. Tako so se v skupini A med sabo pomerile ekipe Mala Breza jug, Trobni Dol, ŠD Vrh in ŠD Gaj, v skupini B pa ekipe Mala Breza sever, Šentrupert ter Gasilci iz Šentruperta. V polfinalu so zaigrale Mala Breza jug (A1) proti Gasilcem iz Šentruperta (B2) ter Trobni Dol (A2) proti Šentrupertu (B1). V veliki finale sta se zasluženo uvrstili do tedaj še neporaženi ekipi turnirja Mala Breza jug in Šentrupert, več sreče in košarkarskega znanja pa je na koncu pokazala ekipa iz Šentruperta, ki je slavila z le eno točko razlike. O izenačenosti turnirja govori tudi dejstvo, da so se poleg finalne tekme z eno točko razlike končale še štiri preostale tekme. Končni vrstni red turnirja: 1. Šentrupert; 2. Mala Breza jug; 3. Gasilci iz Šentruperta; 4. Trobni Dol; 5. ŠD Vrh; 6. ŠD Gaj; 7. Mala Breza sever. Za večjo napetost na turnirju je poskrbelo tudi slabo vreme, vendar so se pri tem kot že mnogokrat doslej izkazali organizatorji, ki so kljub tej nevšečnosti turnir z marljivostjo in vztrajnostjo spravili pod streho. Na koncu velja zahvala vsem športnikom, ki so tekmovali v športnem duhu, vsem sodelujočim, ki so na kakršen koli način prispevali k izpeljavi tekmovanja, največja zahvala pa gre vsem sponzorjem, ki so pripomogli, da so bili vsi tekmovalci na koncu tudi siti in nagrajeni. Marjan Ocvirk ml. VAŠKI TURNIR V MALEM NOGOMETU V začetku junija je na nogometnem igrišču podružnične šole Vrh nad Laškim potekal tradicionalni vaški turnir v malem nogometu. Zaradi težav z vremenom smo morali turnir izpeljati v dveh delih, a dobro razpoloženje in tekmovalnost ekip nista bila zato nič manjša. Kljub muhastemu vremenu je bil turnir v celoti izveden, prvega mesta pa se je veselila ekipa Vrh nad Laškim. Drugo mesto je pripadlo ekipi Gorelce, tretje mesto je zasedla ekipa Leskovca. V letu 2009 smo na vaški turnir sprejeli tudi gostujočo ekipo Lažiše, tako da se je ob preostalih ekipah (Gozdec, Tevče) tudi letošnjega turnirja udeležilo šest ekip. Naslov najboljšega strelca turnirja je pripadel Rajku Jančiču, najboljši vratar je postal Edo Pavlinc, za najboljšega mladega igralca pa je bil proglašen Matjaž Selič. Vsem udeležencem se zahvaljujemo za udeležbo, obenem pa upamo, da se bomo spet videli v letu 2010. David Bezgovšek Ekipa ŠD Vrh nad Laškim je v spomladanskem delu lige veteranov v občinski ligi zasedla 3. mesto. V nadaljevanju tekmovanja se bo borila za zmagovalca lige 2009. (Janko Tovornik) KOMUNALIADA 2009 V Slovenski Bistrici je 12. in 13. junija potekalo 25. srečanje delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije. V soboto, 13. junija, smo se Komunaliade udeležili tudi delavci Javnega podjetja Komunale Laško. Že v zgodnjih jutranjih urah smo se polni energije in dobre volje odpravili na delovna in športna tekmovanja v kompleks športnega parka in nastopalo v kategoriji 45-50 let in ki je prav tako osvojilo srebrno medaljo, so Laščani edini med 12 moštvi iz Slovenije, ki so osvojili medaljo na tem prvenstvu. V velikem finalu so morali priznati premoč ruske ekipe, ki jih je premagala z rezultatom 91 : 61, pri čemer Laščani že od uvodnih tekem prvenstva niso mogli računati na tri poškodovane igralce, sicer standardne igralce prve peterke. Igranje v finalu so si laški veterani zagotovili z odlično in borbeno igro proti neugodnim Urugvajčanom, ki so jih premagali z rezultatom 72 : 63. Ta zgodovinski uspeh so dosegli: Franc Pfajfar, Stojan Zor, Gregor Lapornik, Silvester Brumec, Jože Sadar ml., Primož Kitek, Davor Napotnik, Srečko Lesjak, Jurij Pristovnik, Simon Zdolšek, Danijel Lapornik, Milan Damiš, Marko Pinter in Tomaž Blagotinšek. Srečko Lesjak Foto: Gregor Katič vojašnice v Slovenski Bistrici. Komunaliada je potekala v duhu olimpijskih iger, kjer je bilo glavno sodelovati, ne pa zmagati. Od 69 prijavljenih ekip smo kljub maloštevilni ekipi sodelovali v sestavljanju vodovoda, polaganju kanalizacije, odvozu odpadkov, aranžiranju cvetja, malem nogometu, ulični košarki in streljanju. V večini kategorij smo dosegli zavidljive rezultate, najbolj ponosni pa smo bili na odlično tretje mesto v ulični košarki (na sliki). Dragica Levstik Na Komunaliadi 2009 sta Janko Tovornik in Rafko Slapšak, ki sta zastopala DE vodovoda Pivovarne Laško, osvojila 2. mesto v delovnih igrah s področja vodovoda. UTRINKI S 14. POHODA PO AŠKERČEVI POTI Med 7. in 8. uro 13. junija se je ob spremljavi godbe na pihala SZ več pohodnikov odpravilo na 14. Pohod po Aškerčevi poti, ki ga je skupaj z društvi organiziralo KD Antona Aškerca Rimske Toplice. Osrednja prireditev, ki je bila posvečena tudi krajevnemu prazniku KS Rimske Toplice, je bila na Aškerčevini. Letošnja gosta sta bila dr. Tomo Korošec in mag. Zoran Pevec. 25 Šport in rekreacija/Društva/Oglasi Pohodniki so prišli iz različnih delov Slovenije. Opremljeni z zloženko, vodo, ki jo je prispevala Pivovarna Laško, in prvim žigom so se po zelo lepo urejeni gozdni poti, ki so jo uredili člani PD Rimske Toplice, povzpeli do idilične vasi Širje. Tam so jih pozdravili domačini, člani KD Zidani Most s pevskim zborom, jih pogostili in jim pripravili lep kulturni program. Pod kozolcem v Širju so se poleg drugega žiga skrivale prave dobrote, ki so jih prispevale domačinke. Govori se, da pladenj z dišečim zavitkom sploh ni uspel priti do mize, saj so ga pohodniki že pred tem »poguštirali«. Vreme je bilo naklonjeno organizatorjem in pohodnikom. Že tako slikovita pot je bila še lepša. Nezahtevna Aškerčeva pot, ki se vije po nekdanji rimski cesti skozi naselja in gozd, je primerna za druženje, klepet in ustavljanje ob kmetijah, ki so ob tej priložnosti ponujale domače dobrote. Zaključek pohoda je bil, kot ponavadi, na Aškerčevini. Prireditev je bila tudi priložnost za obeležitev krajevnega praznika KS Rimske Toplice. Oba govorca, dr. Korošec in mag. Pevec, sta s svojega stališča osvetlila delo Aškerca in smeri v poeziji danes. Pohodniki so ju z zanimanjem poslušali in prisluhnili kulturnemu programu. Poleg pevskih zborov so nastopili tudi Harmonikarski kvartet KUD Veter iz Hrastnika, Monika Rožej s citrami, člana KD Rimljan, Matjaž Aškerc in Alenka Černelč iz Bistrice ob Sotli. Udeleženci so se okrepčali z okusnim golažem, ki ga je pripravilo TD Rimske Toplice, in z dobrotami družin Aškerc in Rode ter Društva kmečkih žena Rosa iz Laškega. Pohodniki so lahko iz rok samega Antona Aškerca prejeli skodlo, ki so jo med prireditvijo izdelovali člani KD Miklavž, v katero je bila vtisnjena črka A. Prireditelji so poskrbeli za prijetno počutje udeležencev, Aškerčevina je bila brezplačno odprta za vse in družina Aškerc se je tudi tokrat izkazala kot dober gostitelj. M. S. V SPOMIN STANETU TRBOVCU Konec junija je v 71. letu starosti umrl v Laškem rojeni športni novinar Stane Trbovc. V športu je deloval več kot 60 let. Udeležil se je kar 17 evropskih in svetovnih prvenstev ter olimpijskih iger. Poleg plakete KZS-ja je prejel tudi Bloudkovo priznanje za življenjsko delo v športu, Društvo novinarjev Slovenije pa je njegov življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva spoznalo s podelitvijo nagrade consortium veritatis/ bratstvo resnice leta 2000. Trnova pot do novega avtomobila Tisti, ki se prevažajo z bolj priletnimi avtomobili, presneto dobro razumejo problem rečiških gasilcev: avtomobil, ki so ga bili imeli za prevoz ljudstva, so na poti s tekmovanja sredi junija razbili - za »totalko« niso bili krivi sami, pač pa je bila krivda na strani drugega udeleženca. In tako od avta, letnika 1994, ni ostalo toliko, da bi se ga splačalo popravljati. Zaradi priletnosti tudi od zavarovalnice niso dobili nič. Po zavarovalničarjevih besedah ni nič vreden, a za gasilce je bil veliko vreden - dokler jim je služil. Zdaj pa so ostali še brez tega. In ne ostane jim nič drugega, kot kupiti novega. To pa je zalogaj svoje vrste. Med devetimi gasilskimi društvi v Gasilski zvezi Laško (8 prostovoljnih in eno industrijsko) je rečiško gasilsko društvo s svojimi 170 člani (od teh je 69 operativnih gasilcev) najštevilčnejše. Toda, podobno kot preostala prostovoljna gasilska društva v občini so razen osrednjega, PGD Laško, ki je v najvišji, četrti kategoriji, kategorizirani v najnižjo, prvo kategorijo. Zato dobijo malo denarja, pripada pa jim tudi malo opreme. Za novi avtomobil, kakršnega potrebujejo, bi Rečičani, če bi zanj porabili ves letni prihodek, s katerim razpolagajo (slaba polovica tega je članarin in prostovoljnih prispevkov), potrebovali kar sedem let. Avto, primeren za prevoz opreme in ljudi, stane s predelavo vred dobrih 77.000 evrov. Seveda potrkajo na vrata vseh podjetij, ki jih je v Rečici kar nekaj in to takih zdravih, a kriza je, in vrsta tistih, ki si tam podajajo kljuke, je dolga ... Župan jim bo že kaj primaknil, a kaj, ko ostajajo vedno v senci pomembnejših gasilskih naložb v občini. Jeseni se bo začela gradnja gasilskega doma v Rimskih Toplicah in bo glavnina gasilskega denarja šla tja. So pa Rečičani zato srčni, delajo radi in so zelo povezani med seboj. Pripravljajo si tudi piknike in druga družabna srečanja, udeležujejo se številnih tekmovanj, obveznih in neobveznih, in pogosto se domov vrnejo s pokali, tudi takimi za prva mesta. Število intervencij v domači krajevni skupnosti res ni veliko, posredujejo tri- do štirikrat na leto, a vedno radi priskočijo na pomoč pri vseh večjih intervencijah v občini. Na domačem terenu tudi veliko delajo na preventivi, zato preprečijo tudi marsikatero nesrečo. In prav zato, da bi svoje poslanstvo lahko opravljali še naprej, bi si radi kupili nov avtomobil. Razveselijo se vsakega evra, še toliko bolj, če ima prispevek dve ali celo tri ničle . (njihov TRR: 06000-0007941398) in se zanj zahvaljujejo že naprej. Boža Herek 26 THERMANA LAŠKO PR(A)VI naslov za moj PROSTI ČAS za otroke in odrasle DRUŽINSKE VSTOPNICE družine z 2 ali več otroki 1 OTROK GRATIS družine z 1 otrokom OTROK 1/2 CENEJE 4 TERMALNI CENTER JANU ZE OD 7€ NA OSEBO KLUB VODOMCEK (brezplačno članstvo za otroke do 15. leta): - darilo ob rojstnem dnevu - 20 % popust na kopanje - nagradne igre - izobraževanja »Več znaš, več veljaš« - vedno »na tekočem« o dogajanju pri nas ... ► WELLNESS SPA CENTER ► CENTER ZDRAVJA IN LEPOTE Svetovno znana kozmetika ELEMIS sedaj tudi v WELLNESS SPA CENTRU KAVARNA f ll THERM AIM A Laško Ob koriščenju masaže vam v avgustu podarimo savnanje. Termalni Center: 03 734 89 00, Wellness Spa Center: 03 734 89 00, Center zdravja in lepote: 03 734 57 70, Kavarna: 03 423 2018, info@thermana.si, www.thermana.si in Ol oo H «t Uj O o o s S < o ifl ZLATO hoc 1825 WWW.LASKO.EU MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!