Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Machiavelli 13/11., Tel. 3-64-91 — Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18. — Poštni predal (casella post.' Trst 431. — Pošt. ček. račun: Trst, št. 11/6464.
Poštnina plačana v gotovini
Posamezna št* Lir 23
NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru.
Spedizione in abb. po/tale I. gr.
ŠT. 20
TRST, ČETRTEK 7. OKTOBRA 1954, GORICA
LET. III
PRED PRIHODOM ITALIJANSKIH UPRAVNIKOV
Sporazum n Trstu podpisan in objavljen
Začasnost, v katero ne verjamejo - Slovenske šole zajamčene - Dvojezičnost na uradih in sodnijah - Med našim ljudstvom vlada splošno nezaupanje
kar je sil (/vensko tržaško prebivalstvo že ledne š skrbjo in trepetom pričakovalo, se je zgodilo v torek. 5. oktobra. Zastopniki Amerike, Velike Britanije, Italije in Jugoslavije So ob I. tiri popoldne podpisali v Londonu sporazum o Trstu.
»ZAČASNA REŠITEV«
Pogodba sestoji iz treh delov. V prvem je rečeno, da p tolde uprava Trsta in cone A Od Angležev iti Amerikaricev na Italijo.
Podpisniki se trudijo dokazali Svetu; da s svojim sporazumom niso prekršili mirovne pogodbe: ta ostane še nadalje v polni veljavi. To se pravi, da. Trst in cona A nista p listali del Italije, temveč tvorita skupno s cono B še vedno Svobodno tržaško ozemlje. Italijanski visoki uradnik, ki naj nadomesti generala Wintcrtona, b» za svoje delo odgovarjal naravnost Varnostnemu svetu Združenih narodov In ti e Ritnih Tržačani bi po teh uradnih zatrdilih ohranili vse svoboščine, ki jim jih daje mirovna pogodba. Ker ne postanejo običajni italijanski državljani, jim recimo ne bo treba služiti v laški vojski.
Če Ostane Svobodno tržaško ozemlje tle-spreménjeiiO in tri ir livna pogodba nedotaknjena, se ljudem vsiljuje vprašanje: Kaj se je torej spremenilo v naši deželi ? Nič drugega — odgovarjajo Angleži in Amerikanci — kakor to, da bo namèsto Wintcrtona prevzel vrhovno upravno oblast nad področjem Italijan.
Da bi se zavarovali pred očitkom, da so pogazili od njih samih podpisano pogodbo, so naredili še tole : besedilo sporazuma so predložili Združenim narodom in bodo poslali tudi vsem državam podpisnicam mirovne pogodbe z Italijo.
Na zunaj se hočejo torej držati zakona, prikazati sporazum le za navaden prehod u-prave iz ene roke v drugo ter obeležiti rešitev tržaškega vprašanja SAMO ZA ZAČASNO.
EORBA SE ŠELE ZAČENJA
Zanimivo je pri tem to, da v začasnost rešitve oni sami ne verjamejo. Kdo naj prežene jugoslovansko vojsko iz cone B ali italijansko iz cone A, ko se tu usidrata? Za to hi bila potrebna nova vojna.
Ko je inozemski časnikar v torek vprašal načelnika ita'ijanske vlade, ali je rešitev začasna, je Scelba odgovoril : »Za Trst ne! V Trstu bomo osi ali. Rešitev je začasna za
ostalo.«
Začasnost ima, kakor vidimo, kljub temu daljnosežne politične posledice. Črnile/ na
pogodbi se ni še posušilo, ko je Scelba že izjavil« da se Italija nikakor ne mara odpovedati področju, ki je danes pod jugoslovansko upravo.
Jugoslavija je lahko v lo privolila samo pod pogojem, da »e tudi ona ne odpove niti coni A niti mestu Trstu.
Tržačanom Samim daje pa začasnost nesporno- pravico, (Ja sé smejo tudi v bodočnosti boriti za Svobodno ozemlje v smislu mirovne pogodbe. Taka borba bi bila popolnoma zakonita in nihče ne bi mogel klicati Tržačanov zavoljo takega programa na odgovornost .
Ravno tako jasno pa je, da se italijanski nacionalizem ne bo zadovoljil s cono B, Že danes terja P ul o, Reko. bivšo Julijsko krajino in celo Dalmacijo. V Odgovor bo Jugoslavija zahtevala zase Gorico, Beneško Slovenijo in Kanalsko dolino.
S sporazumom o Trstu se pričenja tore j med Italijani in Jugoslovani velika zgodovinska borba za nove meje na Jadranu. V bistvu ne gre za končni sporazum, temveč za premirje.
Amerikanci in Angleži se tega zavedajo in si petojo roke: izjavili so, da je tržaško vptašanje zanje rešeno in da se v bodoče ne inieRjo véc ž njim ukvarjati. S tem je padla deklaracija od 20. m afra in odslej ostaneta Italija in Jugoslavija na Jadranu sami. Pomagajta naj si, kakor znata in moreta!
ZAŠČITA NARONIH MAMJŠTN
Zapa d n i državniki gledajo na pogodbo Z drugačnimi očmi. V svojih izjavah trdijo, da bo po podpisu sporazuma zavladalo med sosedoma prijateljstvo. Isto upanje izražajo tudi predstavniki Italije in Jugoslavije.
Najboljši dokaz, da hočejo v teh krajih u-stvariti ozračje resničnega miru, je po nii-Iiovem v drugem delu pogodbe. Ta vsebuje tako zvani narodnostni statut, v katerem so zelo podrobno in natančno naštete pravice, ki jih bodo uživali Slovenci v coni A in Italijani v coni B.
Zag'otovliene so jim najprej šole v materinem jeziku. V sporazumu je vsem obstoie-čim slovenskim otroškim vrtcem, vsem slovenskim osnovnim in sredniim šolam in v=em strokovnim tečajem cone A zajamčen trajen obstanek. Teeaio bodo spremenili v strokovne šole. Da bi bil njihov obstoi res zanes1 v-vo' zaiamčen, so sporazumu dodali natančen in izčrpen seznam vseh naših šol in otroških vrtcev ter določili, da se nobena šola ne sme zapreti, če se Italnani in Jugoslovani prej o tem ne sporazumejo.
Na naših šolah smejo poučevati le učitelji in profesorji, ki so iste narodnosti kakor u-čenci. Naše šole postanejo stalne in v vsakem pogledu enakopravne italijanskim : to velja ravno tako glede poslopij, števila in službenega položaja učiteljev in profesorjev kakor tudi glede preskrbe z učbeniki in ostalimi materialnimi sredstvi.
Našim učnim močem, ki nimajo predpisanih diplom in spričeval, bo dana prilika, da položijo v teku 4 let potrebne izpite ter postanejo la ko redni člani učiteljskega zbora. V tem času jih oblastvo ne srne odpustiti iz službe.
NARODNI DOMOVI
Slovencem je v sporazumu priznana pravica do tiska v materinem jeziku. Njihove športne, vzgojne in kulturne organizacije se bodo lahko Svobodno razvijale ter uživale i-s'.e ugodnosti kakor italijanske. Med drugim jim morajo bili na enak način dostopna »javna poslopja«, to se pravi v Trstu občinsko gledališče Verdi, kjer Slovenci doslej niso smeli imeti nobene prireditve, medtem ko so tujci tam svobodno nastopali.
V sporazumu je obenem poskrbljeno, da se Slovencem vrnejo nekateri oropani prosvetni domovi:	dobili bodo spet Narodna
domova pri Sv. Ivanu in v Rojanu. Namesto Rojana si lahko izberejo kako drugo pred nrestje. Italijanska vlada se je obvezala zgraditi in opremiti za slovensko narodno skupnost veliko poslopje tudi v središču Trsta, in sicer v ulici Petronio. To naj bi bilo nadomestilo za požgani Narodni dom Balkan na trgu Oherdank. Tu bo nameščeno naše gledališče in bodo imele sedež drug'e slovenske prosvetne organizacije.
ENAKOPRAVNOST PRI NAMESTITVAH IN V GOSPODARSTVU
Sporazum določa, da morajo Slovenci biti »pravično zastopani« tudi v javnih uradih, pri čemer se izrecno omenja šolsko nadzor-ništvo.	(
Priznana nam je pravica, da se enakopravno udejstvujemo na vseh področjih trgovine, industrije in poljedelstva, in v la namen si lahko ustanovimo vsa potrebna »gospodarska združenja« in druge organizacije. To se nam zdi važno, kajti Slovencem niso doslej dosolili niti skromne kmečke zadruge in v mestu smo ostali do danes brez lastnega denarnega zavoda. Ta težka krivica je sedaj odpravljena!
(Nadaljevanje na 3. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
VELIK CHURCHILLOV USPEH
Po propadu evropske vojske so mnogi mi-s1 ili, da je sloga med zapadnimi državami pokopana. Amerika je že grozila, da se hoče v Evropi nasloniti na Nemčijo in obrniti Franciji hrbet. Zdelo se je, da tudi zborovanje 9 držav v. Londonu ne bo več sposobno premagati nasprotij med zapadnjaki.
Zgodilo se je pa, da so državniki vendar izpeljali voz iz blata. To je zasluga Angležev. Francozom so obljubili, da jim hočejo stati pri obrambi Evrope zvesto ob strani, da bi Nemci ne stisnili Francije v kot. Sprejeli so torej glavne zahtevo Mendčs-Francea.
Povrhu je Adenauer izjavil, da se Nemčija prostovoljno odpove izdelovanju kemijskega in atomskega orožja ter da sprejme nadzorstvo nad svojimi oboroženimi silami. Padla je druga ovira.
Zato postane Nemčija spet popolnoma neodvisna država, enakopraven zaveznik •Velike Biilanije, Francije, Belgije, Holandije, 1 uksemburga in Italije ter vstopi v Atlantsko zvezo.
Mendès-France je v bistvu zmagal in učvrstil svoj položaj. Obenem je rešena slogu med zavezniki in zagotovljeno sodelovanje med zapadno-evropskimi narodi.
TITO O TRŽAŠKEM SPORAZUMU
Tito je v sredo govoril v Sarajevu. «Če l>i nas kdo vprašal,« je dejal, »ali smo s tako rešitvijo zadovoljni, bi jaz mirne duše rekel, da nismo.« Zakaj ne? Ker je Jugoslavija preveč žrtvovala. To je storila z,.radi miru v svetu, kjer jo že tako dovolj smodnika in nevarnih žarišč. Sporazum je še vedno »mnogo cenejši kakor vojni spopad.«
Tito upa. da se bodo odnosi med Italijo in Jugoslavijo sedaj normalizirali in da se v Italiji obrzdajo tiste strasti, ki še zmeraj zastrupljajo ozračje med obema državama.
OTROCI POLICISTI
Pretekli ponedeljek so praznovali v Beogradu »mednarodni dan otroka«. Namesto redarjav so na cestah opravljali službo prometnih policistov 7 do 10-letni dečki v uniformah.
V	mestu se ni pripetila nobena nesreča. I,e zvečer je bilo težko prepričali dečke, da izročijo službo pravim policistom.
OBMEJNI PROMET
V	teku dveh mesecev se bodo zastopniki Jugoslavije in Italije sestali, da urede osebni in blagovni promet med Trstom in okoliškimi kraji.
Dokler se sporazum ne podpiše, morajo oblast va sama od sebe čim bolj olajšati promet med obema conama.
Od sporazuma je odvisno, ali bodo naši kmetje mogli še nadalje prodajati svoje pridelke v Trstu. Ker gre za njihov gospodarski obstanek, pričakujemo, da bo matična država rešila vprašanje v njihovo korist.
NEMIRI V TUNIZIJI
Mendès-France se je, kakor smo pisali, sporazumel s političnimi voditelji v Tuniziji, da dà deželi samostojno vlado in široko samoupravo.
Temu so se skrajni nacionalisti uprli. Najraje bi Francoze pregnali iz Tunizije. Fran-
coska vojska je morala uporabiti proti njih oboroženim oddelkom celo zrakoplove, ki so metali nanje majhne bombe. Ubitih je bilo 12 upornikov.
Borba za neodvisnost se širi med vse narode na svetu.
PROTEST JUGOSLOVANSKE DELEGACIJE
Predstavnik Jugoslavije v Trstu se je včeraj oglasil pri ZVU in protestiral zoper napad na slovensko gostilno Capuzzera kakor tudi zoper protijugoslovanske demonstracije na tržaških ulicah.
Taka dejanja so v ostrem nasprotju s sporazumom o Trstu.
10D0ČE VREMENSKE REVOLUCIJE
Sovjetska zveza namerava izkoristiti atomsko energijo tudi v gospodarske namene. Odbor ruskih učenjakov izdeluje načrte, po katerih bi na skrajnem severu Sibirije porušili cela gorovja ter obrnili tok raznih rek, tako Je niše j a in Oba, proti jugti in zapadu. Reke bi povezali s kanali in ustvarili v srcu Azije velikanska umetna jezera. Tu bi zgradili električne centrale in naprave za namakanje zemlje. Neizmerne puščave bi se s časom spremenile v rodovitna polja.
Vremenoslovci, ki so pravkar zbrani na mednarodnem zasedanju v Ženevi. izjavljalo. da bi nastala v podnebju Evrope prava revolucija, če bi Rusi uresničili svolo načrte. Planine v Svici, Italiji in Franciji bi <>•-«tale n. pr. brez snega. Vrem c v teh in dm-»Ih deželah bi se nepolnima snrenieir'o. p tem seveda tudii njih poljedelstvo in gospodarsko življenje.
JET1 K A BO KMALU PREMAGANA
V	Madridu so pravkar zaključili mednarodno zborovanje zdravnikov za pobijanje jetike. Nemec dr. Gerhard Domarle, ki je svojčas prejel Nobelovo nagrado za medicino. je ugotovil, da borba proti jetiki v zadnjih letih silno napreduje. Upamo — je rekel — da se nam bo z načrtnim mednarodnim sodelovanjem posrečilo tuberkulozo kot bolezen v doglednem času sploh — odpraviti.
VRHOVNO VODSTVO KAT, CERKVE
Te dni je umrl v Rimu kardinal Borgonci-ni-Duea. Zbor kardinalov ima sedaj 67 članov. Od teh je 23 Italijanov in 44 drugih narodnosti. Inozemci imajo torej s kor o dvotretjinsko večino. V Vatikanu samem, od koder dejansko vodijo Cerkev, so pa Italijani v precejšnji večini.
VAŽNA USTANOVA
V	Boemi so pred kratkim odprli Južno tirolski kulturni zavod. Konec septembra je organiziral prve visokošolske tečaje, na katerih so predavali številni profesorji iz Zapad-ne Nemčije in Avstrije. Naloga zavoda — je rekel manjšinski senator Raffeiner — je v tem, da učvrsti naše dijake v nemški kulturi, h kateri po narodnosti in jeziku spadajo. Z italijansko omiko se seznanjajo že kot državljani Italije.
Zavod drži stike z vsemi južnotirolskimi vispkošolci, raztresenimi po Italiji in inozemstvu, jim daje nasvete pri izbiranju poklica in skrbi zn njih vzgojo. Naši bodoči voditelji — je dejal Raffeiner, morajo biti
ljudje, ki ljubijo resnico in sovražijo laž in ostanejo, četudi bi se še tako visoko povzpeli, tesne zvezani s svojim Ijdustvom. Biti morajo enostavni in skromni, da jim bo tudi preprost človek lahko zaupal.
MEŠANA KOMISIJA
Jugoslavija in Italija sta sklenili ustanovili komisijo, v kateri bodo predstavniki ene ali druge države. Imela bo nalogo paziti na to, da se sporazum o Trstu dejansko izvaja. Nanjo se bo smel pritožili kdorkoli menili da se mu godi krivica. Potovala bo lahko po obeh conah in preiskala razmere na mestu, samem.
Ta komisija je ena najvažnejših ustanov dogovora.	,
KONEC GOSPODARSKE VOJNE
Med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo je vladalo zadnjih 6 let hudo sovraštvo. Rusija je pretrgala z Jugoslavijo vse gospodarske zveze : niti kilogram blaga si nista deželi v lem času izmenjali. Sedaj je Rusija gospodarsko vojno prenehala in podpisala z Jugoslavijo trgovinski sporazum. Posledica Stalinove smrti !
OB ČESA SO ODVISNI ODNOSI NA JADRANU
Predsednika zunanjepolitičnega odbora jugoslovanskega parlamenta Vladimira Popoviča je tržaški časnikar V. Mihel j vprašal, kakšen je pomen narodnostnega statuta.
»Statut,« je odgovoril, »je velike važnosti za življenje manjšin samih k?kor tudi za bodoče odnose med Jugoslavijo in Italijo.«
»Čeprav imamo iz preteklosti slabe izkušnje.« je še rekel, »upamo, da »e bo to poi Italija držala določil pogodbe.«
Od poštenega ravnanja s tržaškimi Slovenci je torej odvisna bodoča politika med sosedoma na Jadranu.
KATERI KRAJI PRIDEJO V CONO B?
Gre za pas, ki obsega nekaj nad 11 tisoč kvadratnih kilometrov in okoli 3000 prebivalcev. Med drugimi pridejo v cono B slovenske vasi Plavje, Škofije. Božiči. Hrvatini. Barizoni in Sv. Jernej.
Ostale meje našega področja ostanejo nespremenjene.
Novo mejo bodo potegnili zavezniki in Jugoslovani najkasneje v roku treh tednov.
SOVJETSKA ZVEZA MOLČI
Odkar so se začela pogajanja o Trstu, in tudi po podpisu sporazuma. Rusija dosledno molči.
Ker si ne moremo misliti, da bi se taka velesila bala povedati svetu svoje mnenj?., moramo sklepati, da se tudi Rusija z delitvijo našega ozemlja — strinja.
PRIJAZEN NASVET FAŠISTOM
V	italijanskem senatu so imeli kaj burno debato o tržaškem sporazumu. Socialist Fussu gi je privoščil fašiste in ljubeznivo pripomnil : »Fašisti imajo danes samo eno politično dolžnost : molčati, izginiti in se truditi, da jih svet pozabi!«
SVOBODNA LUKA
V	pogodbi o Trstu se je italijanska vlada obvezala sklicati v najkrajšem času sestanek držav iz zaledja, da dokončno uredi prosto luko za potrebe mednarodne trgovine.
Upajmo, da bo svobodno pristanišče nekoliko poživilo naše gospodarstvo.
Sporazum o Trstu podpisan in objavljen
(Nadaljevanje s 3. strani)
Slovenci, ki izvršujejo različne poklice, a nini rjo potrebnih diplom in spričeval, lahko nemoteno nadaljujejo svoje delo. Dan jim je rok 4 let, da si pridobe predpisane listine.
Italija se obvezuje, da bo s Slovenci ravnala pravično tudi pri odmerjanju davkov in socialnih zavarovalnin in jemlje nase dolžnost. da bo izplačevala pokojnine našim voj nini invalidom in »članom družin padlih \ vojni«.
PRAVICE SLOVENSKEGA JEZIKA
Slovencem je zajamčena pravica, da se svobodni; poslužujejo svojega jezika ne samo v osebnih, temveč tudi »v uradnih odnosih Z UPRAVNIMI UN SODNIMI OBLASTVI -.one A.
Imeli bodo pravico, da od oblastev dobijo odgovor v svojem jeziku. Isto velja c ustnih odgovorih. Ce ne gre drugače, dobe odgovor v svojem jeziku po tolmačili. »Pri dopisova-n ju morajo" oblastva preskrbeti vsaj prevod odgovora.«
Javne listine, ki se nanašajo na Slovence in med te spadajo tudi sodne razsodbe, »bodo opremljene s prevodom« v slovenščini. 1-sto velja »za uradna obvestila, javne proglase in publikacije«.
iz tega sledi, da bodo Slovenci z vsemi li-radi in tudi s tržaško občino lahko ustno in pismeno občevali v slovenščini in da jim bo ta morala odgovarjati v istem jeziku. Vsi u-radi, med njimi tržaško županstvo, bodo morali izdajati javne proglase v obeh jezikih
■I°IeiEi^en bi moral biti uradni list, dvojezični vsi uradni časopisi tržaške občine.
JAVNI NAPISI
Sporazum predpisuje, da morajo biti v občinah, kjer je najmanj ena četrtina Slovencev, rapisi na javnih ustanovah pisani v o-beh jez,kili. V poštev prihajajo državni in občinski uradi, med njimi davkarija, šole in policija. Dvojezičnost velja tudi za krajevna imena in ulične napise.
Krivičen odlok generala VV in ter ton a	in
dr. Palutana je padel, na devinsko-nabrežin-ski obali se bodo spet prikazali slovenski napiti. Naša pravica je zmagala.
Aar se tiče Trsta samega, so določili naslednje: Dvojezičnost se uvede v »liste volilne enote tržaške občine«, kjer živi vsaj četrtina Slovencev.
lo pomeni, da bi po sporazumu morali vpeljati dvojezična krajevna in ulična imena in dvojezične napise na vseli državnih in občinskih ustanovah v krajih kakor Konto vel, Presek, Opčine, Lonjer, Trebče, Sv. Kr.-:, Bazovica, Gropada, Sv. Ivan, Barkovlje in Skedenj.
»NEOVIRAN KULTURNI RAZVOJ«
Kdor vse to prebere in trezno premisli, mora primati, da so v sporazumu bile Slovencem pii znane res pomembne pravice. Ci bi izvotli; v praktičnem življenju, kar so zapisali in obljubili, bi položaj tržaških Slovencev motal postati celo boljši kakor je bil pod ZVU.
Saj je v pogodbi izrecno poudarjeno, d» nam Italija jamči naš narodni značaj in »neovirani razvoj« slovenske kulture.
V 3. točki narodnostnega statuta je reče no, da je podžiganje plemenske mržnje "n
hujskanje naroda proti narodu prepovedano in bosta obe državi taka dejanja KAZNOVALI!
Iziti bi moral poseben zakon, ki bi načina! is ličit e hujskače res pošteno, prijel m vtaknil v ječo.
Da je tak zakon krvavo potreben, nam dokazujejo zadnji dogodki v Trstu. Brž ko je bil sporazum razglašen in je bilo jasno da se vine v Trst Italija, je skupina šovinističnih mladičev naskočila slovensko gustano pri Sv. Ivanu. Policija ni aretirala nikogar. Ravno tako je mirno poslušala, kako nas racionalisti po mestu psujejo s »ščavi« in žalijo naš narod.
LJUDSTVO JE POLNO NEZAUPANJA
Sporazum je bil podpisan pred nekaj dnevi, a že se dvigajo- zoper njega glasovi tudi v resnih in celo uradnih italijanskih >krogih Politični predstavnik rimske vlade pri Z Vi min is'or Fracassi ni zadovoljen z dvojezičnim' napisi v predmestjih in okolici Trsta Zgodila se je najbrž pomota — je rekel pri sestavljanju besedila pogodbe.
Predsednik tržaške odvetniške zbornice dr. Antonini je včeraj izjavil, da italijanski
IZJAVA
»Izvršni odbor Slov. leršč. zveze je na seji od 6. oktobru razpravljal o položaju, ki je nastal po podpisu sporazuma o Trstu, in sklenil nadaljevali borbo za Svobodno tržaško ozemlje v smislu mirovne pogodbe.
Odnos do bodoče uprave bo odvisen od lega, kakšno bo njeno ravnanje s Slovenci.
SKSZ poziva tržaške Slovence, naj v tem vaznem zgodovin shem trenutku združijo vse sile v skupno obrambo svojih narodnih in socialnih pravic.u
PROGLAS GEN. WINTERTONA
V	torek po podpisu sporazuma je poveljnik cone A Stoja spregovoril po radiu in med drugim dejal, da bo preteklo še nekaj časa, preden bodo angloameriške čete zapustile Trst. Medtem bo on odgovoren za red in mir v coni A. Omeni! je tudi, da ima italijanska vlada namen Civilno policijo- obdržali v službi.
SESTANEK WINTERTON—DE RENZI
V	sredo popoldne je gen. XV ini er ton sprejel italijanskega generala Edinonda De Ren-zija, kateremu bo po odhodu zavezniških čet izročil oblast nad cono A. Angloameri-kanci ostane j i; v Trstu še 30 dni po podpis-u sporazuma. Medtem morajo že izvesti spremembo demarkacijske črte med cono A in B.
Ko bo to urejeno, bo oblast prevzel italijanski civilni komisar Giovanni Paiamara.
POLITIČNA KULTURA
Pretekli teden so se fašisti in komunisti v središču Rima pretepali. Fašisti so poskušali vdreti v glavno tajništvo nasprotnikov, a ko se jim ni posrečilo, so začeli metati kamenje v poslopje in razbijati šipe.
Pozneje so eksplodirale bombe na raznih sedežih komunistične stranke.
Kdaj bo med Italijani prenehala divjaška navada, da se proti idejnim nasprotnikom boriš s klofutami in bombami ?
Trst ne more prenesti nekaterih določb sporazuma. Gre seveda za jezikovne pravice Slovencev »Naša naloga je, da jih omilimo!.; je poudaril.
To je vojna napoved narodnostnemu statutu! Kako sp bodo- nacionalisti borili, nam je znano. Na Slovence bodo izvajali pritisk, jim na vse načine grozili, da bi se sami ne hoteli posluževati pravic, ki jim jih daje zakon. Tak nedostojen pritisk doživljajo že dailcs starsi naših šolskih otrok.
Kdo bi se čudil, da je naše ljudstvo polno nezaupanja? Prebridke so njegove izkušnje iz temne dobe fašizma in iz povojnih let, ko so nad njim vladali različni Bartoliji in Pa-lulani. Naši ljudje so prepričani, da bodo laški nacionalisti uredili vse, da nas ukanijo /a naše pravice.
Upamo pa, da se jim to pot ne bo posrečilo. Naša matična država ne bo dovolila tako očitne prevare.
Tržaški Slovenci se bodo znali tudi sami braniti. Kar je med nami neznačajnih in bojazljivih, bodo odleteli. Naj jih nosi veter kakor gnilo listje! Jedro naroda je pa zdravo in junaško. Iz njega se bo dvignil slovenski rod, ki pojde pogumno v boj za pravico in ta bo končno — zmagal!
POBALINSKI NAPAD
Mladiči, ki so se v torek s kričanjem ves dan Ogrevali po tržaških ulicah, so jo proti večeru mahnili n a motorjih proti Sv. Ivanu in tam napadli slovensko gostilno »Capuz-zera«.
K sreči se jim je napad ponesrečil. Gospodinja je namreč pravočasno zaprla velika vežna vrata. Zato niso mogli drugega, kot zmetati nekaj kamenja v okna gostilne. Ki' je prišla policija, »junakov« ni bilo nikjer več. Vse v znamenju sporazuma in prija-I cljstva!
TOTALNA VOJNA
Papež Pij XII. je 30. septembra govoril n tako zvatii »totalni vojni«, v kateri so baje vsa sredstva dovoljena: atomske bombe, strupeni plini in bakterije, ki širijo med vojake in prebivalstvo kužne bolezni.
Poglavar Cerkve se vprašuje, ali je taka vojna dovoljena. Same v primeru, če jo kaki državi naravnost vsilijo in se ta mora braniti, pravi papež. Toda tudi tedaj sc morajo taka sredstva uporabili res samo za obrambo. Kdor samovoljno izzove totalno vojno, zagreši zločin, zavoljo katerega bi ga morala lastni narod in človeštvo najstrože kaznovati. Orožje tolike silovitosti, da človek nima več nad njim oblasti, je pa sploh prepovedano. Njegova uporaba je nemoralna, kajti tu ne gre več za obrambo, temvče za splošno uničevanje vsega človeškega življenja, kar ne more biti iz nobenega vzroka dovoljeno.
NAJSTAREJŠI KOLESAR
Nemčije Andrej Woelfel je dopolnil te dni 91. leto. Na rojstni d a n je skočil na motorno kolo in se spustil v dir. Nenadoma je zašel med tovorni voz in avto; gledalcem je zastala sapa, ker so bili prepričani, da se ponesreči. Toda starček se je spretno izognil vsem oviram in ko je švigni! mirno kavarne, je vzel s seboj še stolico in se zdrav vrnil. V življenju ni nikdar pa-del s kolesa. V priznanje so mu darovali častno srebrno iglo.
h T^žaSItegci
SV. KRIŽ
Naši ljudje so potlačeni in vase zaprti. Neradi govorijo o rešitvi tržaškega vprašanja, ker predobro poznajo tukajšnje Italijane in njihovo' narodno nestrpnost. Lahi ne morejo razumeti, da žive na našem ozemlju že1 stoletja tudi ljudje druge narodnosti. Njihovi politični voditelji in časniki že leta podžigajo javnost samo k sovraštvu proti Slovencem.
Kdo naj se čudi, da je zaradi tega italijanska mladina podivjana!
Tako so se predvčerajšnjim pojavile skupine takih nasilnežev v Sv. Križu. Hoteli so pobarvati naše hiše in ceste z laškimi trobojnicami, a naleteli so na strnjen odpor vaščanov, ki so škvadrisle nagnali s kamenjem b; sela. Ko so odšli proti Trstu, sc zagrozili, da se vrnejo drugi dan v še večjem številu.
In res so izzivači spet prišli, toda le po glavni cesti, drveč na vozilih z veliko naglico skozi vas. Vse prebivalstvo je bilo namreč na nogah, pripravljeno, da se postavi fašist cin po robu. Pobalini so spoznali, da se ne izplača začeti razgrajati in so jo zato spet popihali v mesto.
Ker so za vsako ceno hoteli izpeljati svoje načrte, so se v noči na 7. oktober ponovno vrnili, in sicer ekrog 2. ure popolnoči, ko so mislili, da so sami. Začeli so barvati zasebne hiše in ceste, a prebivalci so se jim spet postavili odločno v bran. Tedaj so se podali k Dovšakovi vili in zagnali pred njo dve bombi. K sreči se ena ni razpočila, druga pa je naredila veliko luknjo samo v asfaltni cesti. Ranjen ni bil nihče.
Vest c divjaškem dejanju capinov se je v zgodnjih urah razširila z bliskovito naglico po vseh okoliških vaseh ter zbudila v ljudstvu silno ogorčenje. Ljudje se sprašujejo, ali je to kultura, ki nam jo prinaša Italija. Kako naj ljudje zaupajo, da bo Italija spoštovala sporazum o Trstu ter dala Slovencem pravice, ki jim gredo ? Zdi se, da se italijanski nacionalisti niso nič naučili iz preteklosti. Zopet padajo v stare napake.
Toda časi so se spremenili. Naše ljudstvo ne bo več trpelo, da bi jih nahujskani frko-lini izzivali na domači zemlji. Če oblastva ne poskrbe pravočasno za zakoniti red in mir, bomo sami nasilneže ukrotili in temeljito naučili dostojnega obnašanja.
ZVU je opozorjena! Jugoslovanska vlada naj pa vestno zasleduje dogodke ter poskrbi ,da se bo ravnokar sklenjeni sporazum pošteno izvajal. Ce smo že tako poceni prišli spet pod oblast tujca, naj nam zagotovi vsaj to, da bo varno naše imetje in življenje.
PLAVJE
Vest, da bo po novem sporazumu naša vas pripadala doni B, nas je zelo presenetila, saj do objave dogovora ni na to nihče niti pomislil.
Zato je razumljivo, da nas je vest zbegala. Najbolj nas skrbi gospodarsko vprašanje. Plavčani smo p c veliki večini kmetje in smo se v zadnjih letih preživljali skoraj izključno s prodajanjem povrtnine v Trst. Ko bi nam to bilo v novem položaju nemogoče, bi bilo naše gospodarstvo' prav kmalu uničeno. Obračamo se zato na obe državi, Jugoslavijo in Italijo, da nam zagotovita še nadaljnje trgovanje s Trstom. Prepričani smo, da bomo to dosegli. Prosimo, da nas v tem podprete!
Govorice, da se bodo nekateri naši vaščani izselili, so neresnične! Nihče tega ne namerava.
ZGONIK
V	naši vasi smo preteklo nedeljo imeli veličastno marijansko prireditev. Bila je zares mogočna, kajti udeležilo se je je ogromno število slovenskih vernikov iz vseh okoliških vasi: Štivana, Medje vasi, Devina, Sesljana, Mavliinj, Nabrežine, Sv. Križa in iz vseh vasi zgoniške občine. Že zgodaj popoldne so se začeli zbirati ljudje, ki sc jih iz oddaljenih vasi vozili avtobusi. Ob 4. uri so se vsi zvrstili v sprevod. Spredaj so hodile v belo .oblečene deklice, ki so nosile vence belih rož, med njimi'pa so fantje nosili Marijine zastave. Za deklicami so stopala dekleta v primorskih narodnih nošah in nato zopet v belo oblečena odrasla dekleta. Štiri mladenke so nosile Marijin kip, ob dekletih pa je korakalo osem fantov; vsi so bili oblečeni v modre hlače in bele srajce.
V	procesiji smo opazili nabrežinskega župana g. Terčona in zgo n iškega župana dr. Obada. Za kipom so gg“. župniki molili naprej rožni venec, a združeni pevski zbori so v odmorih peli Marijine pesmi. Prebivalci Zgonika so vse ceste in hiše, kjer se je vila procesija, zelo bogato' okrasili. Postavili so tudi pet prelepili mlajev s pozdravi Materi božji. Eden izmed mlajev je posebno ugajal, ker so na njem klečali otroci in trosili cvetje ter peli slavospeve, ko se je sprevod vil pod njimi. Ne smemo pozabiti godbe, ki je med sprevodom spremljala vse pesmi. Ko se je to končaloi, se je množica zbrala pred cerkvi j c, kjer je slavnostni g'ovornik podal
NABREŽINA
Seje našega občinskega sveta so bile v zadnjih dveh letih znane po živahnosti in pestrosti bodisi pri razpravah upravno-gospo-darskega, bodisi političnega značaja. Kakor je znano, so bili v ta občinski svet izvoljeni predstavniki vseh obstoječih slovenskih političnih organizacij na Tržaškem. Zato lahko trdimo, da tvori nabrežinski občinski svet nekak slovenski parlament. Ta značaj je prihajal do izraza skoraj na vsaki seji. Sklepi so bili vedno sprejeti po živahni, včasih celo ostri izmenjavi misli. In tako je prav, kajti le izčrpne in svobodne debate morejo roditi zaželene sadove. Kdor je pa včeraj prisostvoval izredni seji, ki jo je sklical upravni odbor, je nas bojeviti svet komaj spoznal. Zdi se, da je svetovalcem manjkalo razbori-tosti in volje in so bili tam le zato, da nekaj poročajo. Morali bi namreč razpravljati o novem položaju, ki je nastal po podpisu sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. O pravi razpravi ne moremo pravzaprav govoriti, ker se je omejila skoraj na samogovor župana. G. Terčon je sporočil, da je sklical sejo z namenom, da se najprej ugotovi, kaj vse je obč. svet naredil proti današnji rešitvi tržaškega vprašanja.
V drugem delu govora je nakazal, kakšno naj bo delo za bodočnost. Dejal je, da bo borba za uresničenje Stoja šla naprej. Sporazum smo prisiljeni sprejeti, ker smo bili lavi jeni pred izvršeno dejstvo in da se bomo še nadalje potegovali za enakopravnost obeh tu živečih narodnosti.
To naj bi bil program in naj bi prišel na zapisnik, da bodo zanamci zanj- vedelr in sc po njem ravnali.
Svetovalec Drago Legiša je v imenu SKSZ in SNS izjavil, da se z županom v glavnem strinja in obenem prečita! izjave, v kateri je bilo rečeno, da se bosta organizaciji naprej prizadevali za uresničenje Stoja. Ostale točke so vsebovale iste misli, ki jih je že prej župan nakazal. Izjava se je zaključila s pozivom, naj tržaški Slovenci v tem zgodovinskem trenutku združijo vse sile v obrambo svojih narodnih in socialnih pravic. Župan je nato predlagal enotno besedilo. Po desetminutnem odmoru je bilo sestavljeno in izglasovano. Glasovanja se je vzdržal samo svetovalec Srečko Colja (OF).
Med odmorom smo doživeli presenečenje. V sejno dvorano je vstopila večja skupina mladeničev z italijanskimi kokardami. Nad tem nenavadnim obiskom so se vsi prisotni začudili in ugibali, kakšen naj bi bil njegov namen. Po seji smo zvedeli, da želijo izobesiti na občinskem domu italijansko zastavo.
mnogo lepih misli. Po govoru se je slavnost
nadaljevala v cerkvi in se zaključila okrog Njihovemu odposlanstvu je župan dejal, da ure. Takoj nato so začeli avtobusi voziti
V soboto zvečer je malo manjkalo, da ni prišlo na naši železniški postaji do smrtne nesreče. 26-letna Arcangela Facciola je betela prekoračiti progo in ni opazila vlaka, ki je tiho, a z veliko brzino hitel proti Trstu. Močan sunek jo je treščil ob tla. Pri tein si je ženska zlomila obe nogi. Le za lasi je ušla smrti.
Mi &i se (Jt''tfii'iitil
g au'ia (mino?
6. ure. Takoj nato so ljudi v njihove vasi.
Takega praznika naša vas že mnogo let ni videla.
RICMANJE
V bližini naše vasi, na cesti Kat in a ra— Boršt, se je pretekli teden prevrnil s težkim motornim tricikljem 20-1 etni Bruno Schermili, doma iz Milj. Nesreča se je zgodila, ko je Sclieriani hotel zavoziti z glavne ceste na levo; pri tem se je vozilo j agnilo na desno in se zvalilo po strmem pobočju navzdol. Na triciklju je sedel tudi 34-letni Julij Vccchiet.
Pri vratolomnem padcu sila se oba poškodovala, popolnoma uničeno pa je bilo vozilo.
ni do sedaj prejel nobenega ukaza in da zato zastave ne ho dal. Ker so vztrajali pri zahtevi, češ da je to volja ene tretjine prebivalstva občine, je župan zahtevo odbil in dejal, da mora upoštevati voljo večine. Ni izključeno pa, da bo v prihodnjih dneh na u-kaz višjega oblastva visela italijanska trobojnica tudi na občinski hiši v Nabrežini.
PROSEK
Skupina inlečnozobili razgrajačev, ovitih v zastave, se je iz Sv. Križa vračala skozi Prosek v Trst. Kot smo zvedeli, so jim Križani dobro podkurili. Tudi mi bi jim bili, a se niso upali ustaviti. Ropotali so le z motorji, a prestrašili so samo kokoši. Odkurili so jo zmagoslavno v ulico Cavano.
SL&pifrl »3 (jO'lihlil*-
KONGRES V ŠTANDREŽU
V nedeljo smo goriški Slovenci preživeli v Štandrežu zares lep in vesel dan. Sem se je zgrnila velika množica slovenskega ljudstva, ki je v svojem jedru globoko vemo in ki Marijo posebno rado časti.
Marijino leto smo dostojno zaključili s kongresom v Štandrežu. Ob treh popoldne se je vila po štandreški glavni cesti velika procesija. Vodil jo je dekan in častni kanonik msgr. Novak, ki je zastopal nadškofa msgr. Ambrosija. Udeležilo se je je nad 3000 vernikov. Ob prepevanju lepih Marijinih pesmi se je zasolzilo marsikatero oko. Ljudstvo je pobožno molilo- veseli del rožnega venca, razum pa se je poglabljal v skrivnost učlovečenja našega Odrešenika. Skrivnosti rožnega venca so nam po zvočniku razlagali čč. gg. dr. Klinec, dr. Močnik, travniški kaplan Ma-zora in števerjanski kaplan Cotič. O peti skrivnosti pa je imel lep nagovor štandreški župnik g. Stanič. V njem je poudaril Jezusovo in Marijino' zvestobo ter ljubezen do rodnega kraja,-lastnega naroda, do materinega jezika in narodnih izročil.
Končno se je zbrala na trgu pred cerkvijo velika množica vernikov, ki je medtem narasla na 6000. Trg, ki je po obliki podoben kongresnemu trgu v Ljubljani, je zelo primeren za velike cerkvene prireditve. Ljudstvo je prepevalo litanije Matere božje tako, kot zmorejo le Slovenci, narod pevcev.
Nato je bila še posvetitev goriških Slovencev brezmadežnemu srcu Marijinemu.
S pesmijo' in blagoslovom se je: zaključila velika slovesnost, še prej pa je dr. Močnik prebral brzojavko, ki jo je slovenskem vernikom poslal v imenu sv. očeta njegov tajnik.
Nato je bila na lepem travniku za cerkvijo -akademija, ki je trajala dve uri. Otvoril jo je dr. Humar, ki je lepo nakazal odmeve ljubezni in vdanosti Slovencev do Marije v slovenski literaturi, zlasti pe-smi. Z odra so zopet odmevale izredno lepe pesmi. Poleg tega smo slišali tudi nekaj zbornih recitacij in gledali dramatični prizor Romarice iz Meškovega »Gobavega viteza«. V zadnjih pevskih točkah in v dramatičnem prizoru je nastopalo SKPD. Prireditev jc močno dvignilo divno zvonenje štandreških zvonov, ki so pripomogli, da so maša srca zaživela v pravem krščanskem duhu.
TRGOVSKA ZBORNICA IN SLOVENCI
Iz italijanskih listov smo zvedeli, dia je upravni odbor trgovske zbornice sklenil izplačati raznim italijanskim ustanovam precej lepe zneske. Prav je, da podpira trgovska zbornica posamezne ustanove, saj je to socialna dolžnost vseh gospodarskih udru1-ženj. Ugotoviti le hočemo, da so mnogi člani trgovske zbornice Slovenci. Zato bi bilo dostojno, da se 1o važno združenje, ki živi tudi od slovenskega denarja, spomni pri razdajanju podpor tudi slovenskih ustanov.
Doi danes se to ni zgodilo. Trgovska zbornica se ne zaveda, kako je treba pridobivati srca slovenskega ljudstva, kar naj bo v bodočnosti, kakor pravi Baresi, program pravih Italijanov do slovenske manjšine. Nič bi vam ne škodovalo, če bi se izkazali pravične
do Slovencev, zlasti v stvareh,, ki se tičejo žepa. Gospod Baresi ve, da so lepe besede le dim!
IZ ŠTEVERJANA
Števerjan je lep pozimi, ko se od tu oziraš na verigo gora, pokritih s snegom, lep je zlasti spomladi, ko se trte naših vinskih goric bohotijo v cvetju. Toda domačini ga občudujemo tudi jeseni, ko se pripravljamo nai trgatev. Tedaj naše gorice ožive in po njih se razlegajo vesele pesmi fantov in deklet. Tudi raznih norčij in smešnic ne manjka. To so dnevi izredno- težkega dela in hudega napora, a tudi lepote in veselja.
Trud, ki ga mam povzroča mučno obdelovanje naših goric, premaga le prirojena ljubezen do rodne grade. Tujec bi ne bil nikoli sposoben prenesti tega napora. Našo težko borbo za vsakdanji kruh nam oblastva prav nič ne olajšajo, ker se za ljudske potrebe ne zanimajo in nanje sploh ne mislijo1, čeprav jih vedno nanje opozarjamo po glasnikih javnega mnenja. Zakaj nam ne dovolijo proste žganjekuhe? Saj so tropine in drugi sadni odpadki naši pridelki, iz katerih bi imeli lahko lepe dohodke, če bi bila žganjekuha dovoljena, kakor je bilo nekoč v stari Avstriji in je tudi še danes v Jugoslaviji. Današnji zakoni o žganjekuhi so srednjeveški, nesocialni in nasprotni interesom kmečkega ljudstva, zato- jih je treba odstraniti in uvesti čimprej prosto žganjekuho-.
Vzira-dostili smo se, ko smo v zadnjih dveh dneh opazili ,da nap-eljujeo elektriko v Grojni; končno so večletna moledovanja naših svetovalcev v goriškem občinskem svetu rodila uspeh. Upamo, da bo elektrika napeljana tudi v spodnjem Ščednu. Prav tako bi bilo treba napeljati elektriko v Jazbinah, kar bi ne bilo težko, saj je že napeljana na obeh blokih financarjev. Zadovoljni pa smo, da so cesto, ki naj poveže Jazbine s Števerjanom, že začeli gì'aditi in nanjo- navažajo grušč. U-pamo, da dela ne bodo prekinjena ter da bo cesta končana pred zimo.
Tudi središče našega lepega Števerjan,a v bližini cerkve se lepša. Naš cerkovnik, g. Hlede Ciril, se je končno odilo-čil, da prenovi svojo hišo, ki bi se mu sicer sesula na glavo, ker je zares že stara. Danes že občudujemo-krasno in sončno teraso, ki se vije na eni strani hiše. Nič ne de, če s-e dobri in značajni mož nekoliko zadolži, njegova izredna delavnost dn posnemanja vredna pridnost bo kmalu zbrisala -morebitni dolg, a njegov obnovljeni dom bo v kras Števerjacnu. Čestitamo!
Pod cerkvijo ob glavni cesti zidajo za fi-nancarje in orožnike kar dve lepi kasarni, ki bosta v kratkem dograjeni. Zgradnja teh dveh poslopij je bila nujno potrebna. S tem bo tudi ljudska šola dobila prostore, ki jih je do- danes uporabljalo županstvo za pisarno-. In to je izredno važno. Ob tej -priliki o-pozarja-mo županstvo in šolsko upravo, da šolske prostore čimprej prebelijo in vsestransko prečistijo, ker bi morala biti šola otrokom, zlasti deklicam, zares zgled lepote in čistosti. Še nekaj nas tišči. Učitelji otroke v šoli nekaj naučijo, a jim za njihovo obnašanje izven šole, zlasti v cerkvi, ni mnogo mar, saj zapuščajo takoj po pouku Števerjan in otroci ostanejo sami. Upamo, da se bo to
v kratkem spremenilo, ko bo pripravljeno! stanovanje za učitelja v šoli. Nadzorstvo učiteljev nad otroki in stik -z njihovimi starši izven šole sta nujno potrebna, ker le tako se lahko vzgoji zdrav naraščaj.
IZ RONK
Pretekli četrtek, 29. septembra, so nenadoma odpeljali v tržiško bolnico tri žene. Zdravnik je ugotovil, da so se zastrupile z mesom. Vse tri se nahajajo v težkem stanju, ena izmed njih je, -celo- v smrtni nevarnosti.
Že pred nekaj dnevi se je tudi v Zagraju zgodil podoben primer. Mož in žena sta našla na dvorišču mrtvega zajca, -katerega je zavrgel sosed. Lepo sta ga -drla in si ga spekla. Toda meso je bilo pokvarjeno in sta se zastrupila.
Oba primera nas opozarjata, da moramo biti pri uživanju mesa zelo previdni, če hočemo ohraniti zdrave želodce!
TRŽIČ
Od 1. oktobra dalje bodo odprte mesnice v ponedeljek, torek, sredo četrtek in petek od 7.30 do 12.30, popoldne pa zaprte; le v soboto bodo odprte ne le od 7.30 do 12.30, ampak tudi popoldne od 16. do- 20. ure. Ob nedeljah so mesnice zaprte.
Z novim urnikom ni razen mesarjev pri nas nihče zadovoljen. Posebno se jezijo delavci in njihove žene, ki delajo v tovarnah. Kdaj naj kupijo mes-o? Ali naj ga kupijo zjutraj in drže ves dopoldan v -svojih torbah? Tako se jim pokvarijo torbe in meso!
Urnik je treba spremeniti tako, da bodo mc-stnice odprte tudi popoldne in lahko kupijo meso tudi delavke, ko gredo po dokončanem delu domov.
IZ KRMINA
V	zadnjem času se je pri nas kar razpasla strast za ta-tvino koles. Ob koncu septembra jih je izginilo kar pet. Policiji se je posrečilo aretirati dva specialista v tej novi stroki. Doma sta iz Tržiča. Imeni tatinskih prijateljčkov kažeta, da jc eden čistokrven Italijan, drugi pa Slovenec. Italijan se imenuje Stello Bolletti, Slovenec pa Konstantin Gergolet.
Sedaj sta -prijateljčka v tatinstvu v naših zaporih in sta vsaj za nekaj časa rešena naporov.
Cc sta se lahko Slovenec in Italijan sporazumela med seboj v slabem, upamo, da se bodo Slovenci in Italijani še -toliko- laže lahko sporazumeli v dobrem.
da teden bo v Krminu in P-lešive-m zborovanje vinogradnikov. Odposlanci goriškega kmetijskega urada nas bodo poučili o pravilnem kletarjenju. To delo je potrebno' in hvale vredno, a zlo tiči za nas Slovence v tem, da nima ta važni urad slovenskih predavateljev, ki bi mogli opravljati plodovito poučno delo med slovenskimi vinogradniki. Ravnatelj tega urada bi storil veliko in koristno dejanje za državo, če bi tako zadostil željam slovenskega kmeta.
RAZSTAVA ČIPK
V	nedeljo so slovesno odprli v Gorici razstavo čipk. Navzoč je bil prefekt in dragi oblastniki.
Razstava, ki je v ul. Morelli v poslopju trgovske zbornice, je zelo lepa in zanimiva. Zato priporočamo našim ženskam, da si jo ogledajo in primerjajo naše čipke z idrijski-mi, ki uživajo svetovni sloves.
Spomini iz starega Trsta:
Mestni rektorji so pošiljali prošnje na Dunaj in trdili, da se bo »kruhov punt« končal le, iko bo spet dovoljena prosta prodaja. Čez nekaj let so res tem prošnjam ugodili in škedenjske bige so postale še imenitnejše.
Z žitom se je okoristil še neki drugi cesarski oskrbnik, Pompeo Brigido. Naj pa še o lijem kaj povem.
Nekaj let po izbruhu francoske revolucije je prišla stroga prepoved, da se ne sme več izvažati žita iz avstrijskih dežel. Odlok so dobili guvernerji tajno že nekaj dni pred terminom. Brigido jo je pa brž stuhtal. Na tiho je opozoril bogate tržaške trgovce, naj natovorijo ladje z žitom in odplujejo na morje. Ko- so ladje izginile za obzorjem, je* Brigido dal razglasiti cesarsko- povelje, namreč, da se žito ne sme izvažati. Tako- je bil volk sit in koza cela, v guvernerjevem žepu pa — 100.000 goldinarjev več. Pa povejte, če ni »oblast« že takrat znala prebrisano nastopiti.
NOVA METLA
Dokler je vladala Marija Terezija, je vse teklo nekam bolj patriarhalno. Na Dunaju so gledali na državljane kot na nebogljeno
otročad, ki jo je treba voditi za roko. Tudi glede Trsta so se držali besed: le počasi, ne prenaglo-.
Z nastopom Jožefa II. (1780—1790) p-a je prišla nova metla. Hotel je pomesti s starim. Bil je prosvetljeni cinik na cesarskem prestolu. Hitro je opazil napake in je ošvrknil zanikrneže. Ko je vladal skupno z materjo-, je 1. 1775 obiskal Trst. To pot ni bilo sprejemov in trušča. Mož je trezno proučil položaj -mesta in nič mu ni ušlo-. Po obisku si je takole zapisal: »Luko in ladje so Tržačani zgradili, ko je še bilo navdušenje domoljubna dolžnost, danes pa v luki vse gnije in burja to delo- pospešuje.«
PONEMČEVANJE — DRŽAVA JE BOG
Naj bo zapisano-, da je cesar Jožef imel tudi o Goričanih pikro mnenje. »Mesto se mi zdi umazano- gnezdo,« je dejal o- Gorici, »in tudi tiči v njem niso n-ič kaj prida.« Pa naj mu bo odpuščeno! Saj ga je tudi on lomil, ker je -bil med drugim še trmast Nemec.
Ko je zasedel prestol, je Jožef II. hotel narediti iz Avstrije povsem nemško državo.
ijgtttfblta l/ffi'POi/fi - liesutsl'shte tilt Biten
IZ TIFANE !
V noši 17. septembra je huda nevihta zajela vse vasi naše občine. Utrgal se je oblak in kmalu je bilo vse poplavljeno. Potoki in hudourniki so prestopili bregove in odnašali drevje ter zemljo. Potok, ki teče skozi vas, je odnesel most. Hiše in hlevi so bili preplavljeni, tudi iz tal je vrela voda. Vse ceste so bile razrite ali zasute s plazovi. To se je zgodilo letos že tretjič. Ze dvakrat prej je toča uničila pridelke.
Največja revščina se nam obeta za to zimo, če nam o-b-lastva ne prihitijo na pomoč.
PODEONESEC
OVČJA VES
V ponedeljek, 4. t. -m., so v večernih urah našli na cesti nezavestnega Kanduča Franca iz naše vasi. Nemudoma so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so- mu ugotovili več telesnih poškodb. Očitno- je bil žrtev prometne nesreče. Povoziti ga je moral avtomobilist, ki tega ni opazil ali pa je brezvestno- izginil, kar se v takih primerih tudi večkrat zgodi. Pristojna oblas-tva raziskujejo, kako je prišlo do nesreče.
Trst naj bi postal »eine Tiir von Deutsch-iand«, to je »vrata Nemčije«. Ukazal je, da-se morajo- vsi -državni uradniki v treh letih naučiti nemščine, če ne, zgube službo. Tudi na tržaško sodnijo je vpeljal nemščino kot uradni jezik.
Posebno hud boj je bil med vlado in tržaško občino zaradi šol. V Trstu so se- šole delile v štiri vrste. Bile so nemške, francoske, latinske in posebne šole za plemiške otroke-. Občina je na l-astno pest odprla dve italijanski šoli, ki ju je pa vlada kmalu zaprla. Zato so- bogate družine pošiljale otroke v šol» na Beneškem.
Cesar in njegovi ministri so bili mnenja, da se mora država vtikati celo v zasebne zadeve podložnikov. Vse mora biti centralizirano ali osredotočeno, v držav1, ki kot nekoi božanstvo vlada nad narodi in posamezniki. Eden izmed prvih Jožefovih ukazov je bil, da se Tržaška in Goriška združita v eno pokrajino z nemško upravo-. Leta 1786 je odpravil piois-ebne mestne statute. To je bilo bridko- za stare patricije, iki so branili italijar.stvo Trsta. Novim trgovskim prišlecem je bilo malo -mar, kdo vlada, samo da teče kupčija. Delavci in težaki v pristanu se pa itak niso smeli brigati za politiko. Zato je ponemčevanje in centralizacija šla brez ovir.
Država se je vtikala tudi v čisto- cerkvene razmere. Cesar je predpisal, da ne sme goreti več kot šest sveč na oltarju, o-dpravil je mnogo praznikov in božjih potov, češ naj lju-dstvo raje dela. Ta politika, ki je Cerkev podredila državi (jožefinizem), mu je prinesla vzdevek »mežnar n-a prestolu«. V Trstu in okolici je ukazal podreti -kar trinajst -cerkva. Pome-ko-d je pa naredil izjemo. V Ricmanjih n. -pr. je sam povzdignil bratovščino sv. Jožefa in se je kot prvi ud — menda zaradi svojega patrona — vpisal v bratovske bukve. Te, v rdeč žamet vezane in z zlato zaklopko- spete- bukve, sem videl še -pred dvema letoma v župnišču. (Nadaljevanje
"VZGOJNI KOTIČEK
V noči med 21. in 22. septembrom je bilo hudo neurje v gornjem koncu Nadiške doline. Kakor iz škafa je lilo vso noč. Hudourniki so divje razsajali, podirali zidove ter poplavljali travnike in njive. Nadiža je tako močno narasla, da je odnesla podboneški most in poplavila ves Podbonesec. Tudi v Sciglah, L-aze-h in drugih okoliških vaseh je voda kar drla po hišah in drugo jutro so morali poklicati gasilce iz Čedada, da so izčrpali vodo iz hiš in kleti. Ceste, ki so bile že doslej slabe, so bile razrite in zasute z gruščem. Kamorkoli se ozreš, vidiš v okolici plazove. Naši ljudje so obupani in gledajo s skrbjo v bodočnost. Letos' ni v hribih skoraj nobenega pridelka. To bi bila zares lepa prilika za naše deželne in državne poslance, da bi se za nas zanimali in nam priskočili na pomoč in prisilili o-blastva, da store kaj resnega za naše ljudstvo, ki živi v veliki bedi. Doma ni dela ne kruha, zato ljudje bežijo in se premnogi selijo v tujino, v Kanado in drugam, kjer doživljajo razočaranja. Že mnogim se je -zgodilo, da so se morali spet vrniti domov. Skrajni čas je, da se o-blastva resno zganejo in poskrbijo našemu ljudstvu v Beneški Sloveniji dela in jela. Čudimo se državni upravi, da tako zanemarja potrebe te naše deželice in njenega ljudstva.
Mladina in kino
Kino je za sodobnega človeka najmočnejši vir duševne brane. Saj mu nadomešča gledališče, glasbo, knjigo in časopis. Vse, prav vse mu nudijo kino-predstave za razmeroma majhen -denar. Ali je potem čudno-, če ljudje nimajo več smisla za gledališče ali za lepo knjigo? Tako- -kakor za odrasle je kino privlačen tudi za mladino. Saj ni čudno. Nobena živa beseda ni -tako- močna kakor film, ki v jasnih slikah in v logičnem razvoju prikazuje vse sončne in senčne strani človeškega življenja, -lepoto narave, razvoj tehnike, gospodarstva itd. Filmska1 tehnika se je posebno v zadnjem desetletju tako izpopolnila, da človek včasih kar strmi nad takim napredkom.
Načelno torej nismo proti kinu, nasprotno smo prepričani, da bi bil lahko film v sedanji tehniki najboljše sredstvo za vzgojo in umski dvig širokih narodovih plasti, če bi izostale predstave, ki posebno mladino odvajajo od pravih življenjskih vprašanj, jo uspavajo in moralno uničujejo.
Ka-ko velikega pomena je n. pr. film za boljše razumevanje zgodovinskih dogodkov -ali zemljepisnih in priro-do-pisanih pojmov.
Prikažite otroku na filmskem traku divji a-friški ali azijski pragozd, pa boste videli, kako -bo- požiral sliko za sliko. Otrok v jasni in lepi sliki občuduje lepoto narave, različne človeške rase, gospodarski in -kulturni napredek raznih narodov, živali, rastlinstvo itd. Razen takih so važni za mladino tudi filmi, ki prikazujejo življenje velikih mož, njih delo in borbo za obstanek. Taki filmi vlivajo mladini pogum in voljo do dela in jo privedejo do spoznanja, da sii lahko- samo s- poštenim in napornim delom ustvarijo boljšo bodočnost.
Pa s-i oglejmo še senčne strani filma. Znano je, da mladina v Trstu zelo rada poseča kino-predstave. Najbolj ji ugajajo- razni pustolovski filmi. Čim več pretkanosti, tem bolj ji ugajajo. Kaj naj pričakujemo v življenju od mladega človeka, ki dan za dnem gleda v filmu razne neprimerne prizore, u-more in prevare? Ali ni to prava visoka šola za zločince? Nikjer ni pozitivne, ustvarjajoče sile, ki bi dvigala mlado- dušo k višjemu, duhovno bogatejšemu življenju.
Ves naš -trud in vse naše vzgojno prizadevanje bo zaman, če ne bomo mladine odtegovali od neprimernih kino-predstav. Film mora mladega človeka umsko izpopolnjevati in moralno dvigati, ne pa uničevati.
JZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Ob stoletnici rojsti/a nadškofa Sedeja
Dne 10. oktobra 1854. leta se je rodil v Cerknem | pod trdno streho št. 14 deček, ki. so mu pri krstu dali ime Franc. Pred njim se je rodila sestra Mica, sledili so mu bratje Anton, Miho, Andrej in Janko, j Mati Marija, je bila iz ugledne Bevkove družine. Stric Jakob je »Anžigcvcu«, tako so po domače rek-li Sedejevi hiši, dejal : »Daj fanta v šele, še škof bo.« In oče Lovre je res poslal Franceta v goriške šole. Stanoval je v ulici Formica, kot gimnazijec pa v malem semenišču. Hranil se je pri frančiškanih na Kostanjevici, a le malo časa. že čez nekaj ! dni je pisal očetu, da ne mara prosjačiti in nato mu je brat Tone nosil prš vsak mesec živeža v Gorico.
Gimnazijo je obiskoval v ulici Mameli, kjer je danes državna knjižnica. Bil je vedno odličnjak, na prvem ali drugem mestu, vedno resnega značaja; ljubil je glasbo, bil je odličen pevec in kot nižješolec se je v prosterni času učil stenografije.
Po končani gimnaziji je stopil v bogoslovje, kjer sta -ga poučevala tudi profesorja Zorn, poznejši go-riški nadškof, in Valussi, ki je pozneje postal tridentinski škof. 27. avgusta 1877 je pel nevo mašo v Cerknem. Njegov rojstni boter Anton Seljak mu je ob tej priliki dal sledeče napotilo: »Od poldne do poldne, od polnoči do polnoči si dolžan delati in ne kot doktorji cd devete do enajste in od treh do štirih.« In tega se je pokojnik skoraj dobesedno držal. Leto dni je bil kaplan, kar v domači fari. Pri njem so se zbirali vsak večer pevci. Nadškof Goll-mayer ga je drugo leto poslal na dunajski Avgu-štinej. Z vso, vnemo se je oprijel študija orientalskih jezikov in svetopisemskih ved, iz katerih je tudi doktoriral. S podporo Avguštineja je potoval v Palestino in se poglobil v orientalistiko,, v kateri je postal odličen strokovnjak. Pozneje je bil imenovan za ravnatelja Avguštineja in tedaj je v počitnicah prepotoval Balkan, Italijo, Francijo in Nemčijo.
Ko se je vrnil z Dunaja, je bil nekaj časa kaplan v Geriči na Travniku in je medtem poučeval v bogoslovju hebrejščino in koralno petje v malem semenišču. Za glasbo pa se je tako močno zanimal, da je ustanovil v Gorici Cecilijansko društvo. Leta 1889 so ga, pozvali na Dunaj za rektorja Avguštineja, kar je pa tedaj veliko pomenilo, kajti ravnatelji tega, bogoslovja so navadno poetali škofje, Med tem časom mu je umrla, ljubljena mati, pet let prej pa, so m,u pokopali očeta.
Leta 1898 je zasedel stolico sv. H Harij a in Tatija,na v Gorici kardinal Missia. Novi nadškof je potreboval značajnih in vnetih delavcev. Pozval je k sebi dr. Sedeja in ga imenoval za kanonika in stolnega župnika. V bogoslovju je predaval tudi novi zakon, obenem pa je bil član deželnega šolskega- sveta in nadškofijski nadzornik slovenskih in nemških šol. Po smrti nadškofa Jordana leta 1905 je bil imenovan za goriškega nadškofa. Posvetili in ustoličili so ga 25. marca 1906 škofje Mayer z Dunaja, Jeglič iz Ljubljane, Nagi iz Trsta in Mahnič s Krka.
Koncert zbora Slovenske Filharmonije
Nova koncertna sezona tržaške Glasbene Matice se je začela, preteklo soboto s. koncertom zbora Slovenske filharmonije iz Ljubljane pod vodstvom primorskega, rojaka Rada Simonitija.
Na sporedu so bile skladbe petih tržaških skladateljev, in sicer dve novi pesmi Ubalda Vrabca, ki sta se takoj prikupili; težavna in prelepa Barčica Marija Kogoja; dramatična Sirota. Jerica dr. Danila Švare za sopran solo in ženski zbor; dve pesmi Vasilija Mirka (prva Na trgu —■ preprosta pesem iz njegovih mladostnih let, druga — Pogreb na morju, nastala v novejšem času, je zanimivejša in prijetnejša) in še znana priljubljena Venturinije va Nocoj pa, oh nocoj.
Poleg teh sta bila zastopana še dva primorska skladatelja, in sicer sam dirigent Rado- Simoniti s tremi p-,sirnimi, in mladi A. Srebotnjak iz Postojne, ki je študent kompozicije na Glasbeni akademiji v Ljubljani, s preprosto, a občuteno Pesmijo.
Radi smo poslušali tudi ostale slovenske pesmi : Hajdrihova Hercegovska nas je spominjala na starejše čase, na dobo, ko je ta. pesem nastala, a je v ponovni tržaški izvedbi oživela vsa njena aktul-nost; obe Lajovčevi pesmi za ženski zbor sta zabavali s svojo duhovitostjo ; Maroltova Ribniška je postala že kar obvezna točka, kadar nastopata Tone Kozlevčar, simpatični »rešeta.r«, in Tone Petrovčič. Pesem je postala, tako popularna zaradi njene posrečene in duhovite interpretacije. Vedre Adamičeve Pastirske so zaključile spored.
Največjo zanimivost v programu je predstavljala izvedba nekaterih tujih pesmi, kar se dogaja pri nas zelo poredkoma. Ruski skladatelj Aleksander Grečaninov, čigar pesem smo, poslušali, nam je po klavirskih skladbah, ki j,ih rada igra naša mladina, in po nekaterih samospevih. Redkokdaj pa srečujemo ime ruskega-skladatelja, Sergeja Tanje-jeva, čigar Sončni vzhod je vzbudil v nas občutje razsežnosti in veličastja.
Najzanimivejša točka in najdragocenejša redkost so pa bile tri pasmi francoskega skladatelja Mau-ricea Ravela, ki spada ne le med najvidnejše skladatelje našega stoletja (umrl je 1. 1936), ampak tudi med najgenialnejše skladatelje vseh časov.
Pri teh pesmih, kakor tudi pri švarovi Siroti Jerici in Adamičevih Pastirčkih, je nastopila kot solistka sopranistka ljubljanske Opere Sonja, Hočevarjeva. Njenemu mehkemu glasu se družita mila interpretacija in na mestih, ki to zahtevajo, dramatična moč.
Alojz Kumer
NOVA PESMARICA
Te dni je izšla knjiga, ki smo jo pogrešali, odkar so se po vojni zopet odprle naše šole. šolska oblast je temu pomanjkanju odpo,mogla s tem, da je delo uvrstila, med učne knjige. S tem. je ustregla predvsem mladini, toda knjiga veže vsakogar že po svoji prikupni zunanji opremi in po bogati vsebini. Uporabljali jo bodo z velikim veseljem ne le dečki in deklice v šolski dobi, temveč bo našla pot tudi v slovenske družine. Iz nje bodo črpali mladeniči in dekleta, ki ohranijo lep spomin na šolo, iz nje bedo pele mlade matere detetu uspavanke. U-porabljale jo bod.o okoli mize zbrane družbe in člani pevskih društev. Kjerkoli je v hiši mala domača knjižnica, naj bo delo na, častnem mestu.
Tretjina knjige vsebuje pojasnila in navodila za učenje petja po notah (okoli 50 strani). Sledijo pesmi, ki so razvrščene tako, da gredo cd najlažjih do bolj zahtevnih. Pesmi je 180, mnogo je narodnih in ostale umetne so prirejene za mladinski zbor.
Pesmarico je sestavil znani tržaški skladatelj in glasbeni pedagog Ivan Grbec.
šolska oblast je določila čim nižjo ceno, da si vsakdo knjigo lahko nabavi.
»Kar je res in kar je pravično, to mora odsevati iz človeških besedi in dejanj, četudi je ves svet proti temu !(t
[Janez Evangelist Krek)
OSEBNOST VELIKEGA MOŽA
Pisec teh vrstic je imel srečo, da je že kot gojenec malega semenišča blagopokojnega škofa dobro poznal, Po .prvi svetovni vojni je im.1 še več prilik in stikov, tako da je mogel cd blizu še bolj spoznati njegovo, osebnost in zlasti še njegov kremeniti in necmahljivi značaj. Njegova trdna in vztrajna volja, ki se je odlikovala ipo izredni hrabrosti, je vzbujala še v.čje občudovanje kot nj.go-va učenost. Bil je zares nadvse odličen škof, ki ga je odlikovala dejanska pravičnost in vnema, za duhovno nravstveni napredek vseh narodnosti v nadškofiji: Slovencev, Italijanov in Nemcev.
Vsi peklenski naklepi fašizma, ki je napovedal narodno smrt Slovencem, so1 se razbili eto kreme-‘ niti skali slovenskega in katoliškega velikana. V 1 prvi svetovni vojni se je proslavil belgijski primas kardinal Mercier s tem, da je organiziral duhovni odper Belgijcev proti zavojevalni nemški armadi,
! a nič manjši ni bil lik našega pokojnika. Saj je - morail dan in noč skozi več kot desetletje odbijati strupene napade fašizma na temelje univerzalnega | katolicizma. Glavna težnja fašizma proti Slovencem je bila popolno iztrebljenje slovenskega jezika iz cerkve. Dosledna obramba temeljev Cerkve in vere v odnosu do raznih narodov je največja zgodovinska zasluga značajnega Cerkljana. Kako majhni so bili policijski šefi, tajniki fašistovske stranke in fašistovski prefekti pred slovenskim nadškofom, ki so ga zlasti Furlani smatrali za svetega moža. Tedaj (1930) je fašistovska nahujskana množica vdirala v naše cerkve na Travniku in v Kromber-gu ter drugod, motila cerkvene obrede, zlasti misijone, in pretepala slovenske vernike ter celo duhovnike. Nadškofijsko palačo je pomazala s sramotilnimi napisi: »Smrt svinji Sedeju!« Kvestorju Modestiju, ki ga je uradno obiskal in izjavil, da ne more več jamčiti za mir in red v mestu in na deželi, če se ne ukinejo slovenske pridige, je nadškof Sedej mirno in dostojanstveno odgovoril, ko ga je za roko pospremil do izhoda : »Nemudoma javite Mussoliniju, da ne morete več ostati na svojem mestu, ker niste zanj sposobni.«
Tu je treba tudi pribiti, da je bil dr. Sedej edini visoki cerkveni dostojanstvenik v vsej Italiji, ki se ni udeležil fašistovskih »plebiscitnih« volitev leta 1929 ; cd njegovega sklepa ga niso mogli odvrniti niti uradni obiski prefekta in kvestorja niti prijateljske prošnje sošolca Bombija, tedanjega senatorja in goriškega župana. Kolika neizprosna doslednost in hrabrost moškega značaja!
Kljub razburkanim časom’ in nasilni povojni dobi je naš slavljenec mirno in tiho opravil versko-kulturno obnovo v svoji nadškofiji. Bil je odličen organizator in velik ljubitelj lepega cerkvenega petja. Posebno rad je gojil skupno ljudsko petje. Nadvse je bil vnet za lepoto božje hiše, Goriška dežela mu mora biti zares hvaležna, če ima toliko lepih cerkva. Bil je velik pospeševatelj in gojitelj cerkvene umetnosti. Polni modrih resnic in kakor iz brona izklesani so njegovi pastirski listi.
Najbolj ga je morda odlikovala izredna ljubezen do mladine in do dijaštva. Marijine organizacije in slavna Prosvetna zveza so mu prirasle globoko k srcu.
Dobro organizirana dežela, odlično izgrajena duhovščina, versko in duhovno prenovljena mladina, ljubezen in spoštovanje, ki ju je užival t,udi pri italijanskih vernikih in političnih nasprotnikih, zakoreninjenost v slovenskem Ljudstvu so bili neprediren zid, ki ga je napravil nedotakljivega tudi za nasilni fašizem.
Največji spomenik svojega silnega duha in vztrajne volje ter znamenje dejavne ljubezni do mladine si je pa postavil sam v zgradbi najlepšega,' zdravega in največjega modernega dijaškega zaveda v tedanji srednji Evropi, knezoškofijskega semenišča na posestvu vdove Boeckmann.
V nedeljo, 10. oktobra, bodo slovenski duhovniki odkrili na Sedejevi rojstni hiši v Cerknem spominsko ploščo. Tej skromni spominski slovesnosti, ki naj bo izraz ljubezni, spoštovanja in hvaležnosti slovenskega naroda do velikega zadnjega goriškega metropolita, bodo v duhu prisostvovali zlasti vsi goriški Slovenci. Ob tej priliki se bomo zamislili v veliko zgodovinsko resnico, ki jo je napisal v posve-tilnem pismu tržaško-koprski škof dr. Alojzij Fogar za 25-letni jubilej Sedejevega nadškofovanja 1931. leta: »čistost in pobožnost ti venčata zmagoslavno čelo in ti, ponižni, a ne ponižani, napadani, a ne premagani, si velikan, ki z božjo pomočjo spet potrjuje slavo katoliškega episkopata.«
Mi pa, ki smo prepričani, da pokojnik uživa večno blaženost pri svojem Stvarniku, ga prisrčno prosimo, naj moli za svoj križani slovenski rod, kakor je nanj mislil in zanj nenehno delal vse svoje življenje do poslednjega diha.
GOSPODARSTVO
STROG ZAKON PROTI PONAREJEVALCEM VINA IN KISA
Znano je, da se širi repenica «Vino se dela tudi iz grozdja«, tako kot da bi v Italiji bilo v prodaji več ponarejenega kot pristnega vina. Res je, da je danes v Italiji mnogo zelo spretnih »vinskih industrijalcev«, ki vsako (leto »sfabricirajo« na stot is oče hektolitrov vina iz smokev, rožičev in drugega sadja ter sladkorja. S tem brezvestnim lovom za lahkim dobičkom s tv ti vinski tvorničarji samo poglobili vinsko krizo, ki je redni pojav v Italiji, in tako oškodovali milijone vinogradnikov, pa tudi vinskih potrošnikov.
Kaže pa, da je z novim, zel (v strogim vinskim zakonom (31. julija 1954 št. 561) napravljen temeljit konec vsakemu ponarejanju vin. Zakon določa naslednje :
1.	Kdor za prodajo pripravlja m o št e, vina, vermut in druge vinske pijače iz sladkih snovi, ki ne izvirajo iz svežega ali ovelega grozdja, je kaznovan z globo' 100.000 lir za vsakih 100 kg izdelka, najmanjša globa pa znaša 200.000 lir. Torej 1000 lir globe na liter pijače!
2.	Prefekt določi rok, do katerega se mora prijaviti, kdor hoče izzvati umetno kipenje vinskih pijač. Kdor ne bi pravočasno javil, bo kaznovan z globo 100 do 400 tisoč lir.
3.	Z globo 50 do 300 tisoč lir bo kaznovan, kdor neupravičeno drži v zalogi suho grozdje ali izdelke iz istega, sladkorne snovi, ki ne izvirajo iz svežega ali ovelega grozdja, ter tropine in vinček (petijut).
4.	Kdor prodaja pijače pod L, bo kaznovan z globo 10.000 lir za vsak stot blaga, a globa ne more biti nižja kot 100 tisoč lir.
Zaradi posebno hudih prestopkov more oblastvo odrediti, da se podjetje za dobe do 12 mesecev zapre, blago pa zapleni.
Enake globe so predvidene tudi za pripravljanje in prodajo kisa iz ocetne kisline.
Poleg' globe mora kršitelj plačati tudi stroške za objavo razsodbe v dveh časopisih, ki sta najbolj razširjena v okolišu, kjer se je, prestopek izvršil.
Kaže, da bodo zakon dejansko strogo izvajali. V ta namen so že pomnožili osebje pri ustanovah, ki imajo nalogo nadzirati pristnost vina in kisa. Zakonodajalec pa klice k sodelovanju tudi prebivalstvo, ki naj javi morebitne kršilce zakona in tako pomaga ščititi ljudsko' zdravje in delo vinogradnikov.
PRED SETVIJO OZIMNE PŠENICE
Pri nas je najprimernejši čas za setev o-ziimne pšenice od srede do konca oktobra, v skrajni sili pa še prvi teden novembra. Torej je setev pred durmi.
Si li že preoral za setev določeno površino? Preorji, brž ‘ko moreš, in ne tik pred setvijo. Or ji čim globlje, če ti je seveda mogoče. Pomni, da zažene pšenica svoje korenine tudi meter globoko.
S čim boš gnojil ? Pravilno je, če sejemo pšenico na zemljišče, ki je bilo spomladi pognojeno s hlevskim gnojem. Tako zemljišče je razmeroma rahlo in ga boš jeseni gnojil le z umetnimi gnojili. V poštev pridejo 3 temeljna gnojila, in sicer za vsakih 100 kv. metrov zemljišča po 5 do 8 kg superfosfato
J (perfosfato), po 2 kg žveplenokisleg'a amoniaka (solfato ammonico) in 2 kg kalijeve soli (sale potassico). Gnojila raztrosi in pod-ravnaj že pred setvijo. Ali si jih že sploh pripravil ?
Če boš sejal s strojno sej alko, prihraniš na semenu in setev je bolj enakomerna. Tudi poznejše čiščenje plevela bo olajšano.
Pred setvijo moraš seme razkužiti, za kar je najprimernejši prah Caffaro, in sicer premešaš 200 do 300 gramov tega prahu s 100 kg pšeničnega semena.
SMRAD V HLEVU
je posledica izhlapevanja ž v ep len o - o g 1 j i ko -vili in amonijevih plinov. Amoniak je dušična spojina, dušik pa ena naj dragocenejših snovi za gnojenje zemlje. Zato- dela zelo pametno, kdor v hlevu skuša uloviti amo-niakove pline :	na ta način izčisti zrak in
pridobi dragoceno gnojilo.
Amoniakove pline ulovimo v hlevu na sadro (gesso agricolo), katero raztrosimo po hlevu, predvsem v neposredni bližini okoli živali. Dobro storiš, če raztrosiš dnevno vsaj po 1/4 kg sadre okoli vsake odrasle živali.
Seveda zavisi smrad v hlevu tudi od slabega zračenja. Kot prija tebi dober, čist zrak, tako prija in koristi tudi živali, ki pa si sama ne more pomagati, ker je priklenjena. Torej!
VINSKA LETINA V ITALIJI
V splošnem pričakujejo letos nekoliko slabšo vinsko letino od lanske. Pridelek bo znatno manjši v Piemontu, Toskani, Laciju in Pulj ah, večji pa v Emiliji in Benečijah. Iz Emilije prihajajo vesti, da trte niso nikdar tako obrodile kot letos. Kar se tiče žlaht-
V
ortni bregteè
NOGOMET
Preteklo nedeljo so odigrali III. kolo italijanskega nogometnega, prvenstva v znamenju dokajšnjih presenečenj. Nedeljski rezultati so, pokazali, da utegne hiti nadaljnje tekmovanje precej zanimivo. Enajsterice počasi urejajo svoje vrste in s časom bomo lahko gledali soliden nogomet.
Triestina je delno zadovoljila svoije občinstvo, ki je bilo prejšnjo nedeljo močno razočarano, ce bi se to, nedeljo, ponovila, slaba igra domačega moštva,, bi bil v bodoče stadion »Valmaora« bolj prazen. To priča tudi nedeljska, udeležba, ki je bila mnogo manjša kot navadno. Več življenja, sta dala igri Sabattella in Curti, ki sta z duhovitimi akcijami sejala strah v nasprotnikovi obrambi. Opaziti je bilo, da, sta za, razred boljša od svojih kolegov. Največ življenja pa ja pokazal v napadalni peterici Secchi, ki postaja, prodoren igralec, obenem pa, je smiseln graditelj napada. Rezultat precej ustreza poteku igre.
Največje presenečenje v »sisalskih« vrstah pa je redek slučaj, ko si bosta, dva »trinastkarja« razdelila 216 milijonov lir.
Tudi za, jugoslovanski nogomet je bila pretekla nedelja pomembna. Na sporedu so imeli kar tri mednarodna srečanja. Na Dunaju sta se pomerili moštvi Avstrije in Jugoslavije, v Zagrebu pa, mladi reprezentanci Jugoslavije in Avstrije ter v Beogradu tekma mladinskih moštev Jugoslavije in Grčije, Najpomembnejše za Jugoslavijo je bilo dunajsko srečanje. Dunaj je bil strah za jugoslovanski nogomet. Toda to pot sd »plavi« lepo igrali in dosegli neodločen, rezultat 2:2. Btibekovo moštvo bi se lahko vrnilo tudi z zmago, če ne bi Avstrijci, kar se redkokdaj zgodi, izsilili neodločen rezultat z ro-
nosti vin pa računajo, da bo boljša, in sicer od 1 do 1 in pol stopinje alkohola.
Trgatev se je povsod zakasnila, ponekod celo za 3 tedne.
GOSJA JETRCA
so važen izvozni predmet Madžarske. V znanih pariških in londonskih restavracijah je po njih veliko povpraševanje.
Skoraj neverjetno ss sliši, da dosežejo jetra ene g'osi srednjo težo 600 gramov, včasih celo 1 kg. Seveda so to jetra šop amili gosi, umetno pitanih, kar delajo tudi naši kmetje, še pogosteje pa furlanski.
Gos začnejo pitati, ko telita 4 kg. Za opi-tanje ene živali porabijo 20 du 25 kg koruze, začetkoma v zrnju, pozneje v obliki svai-kov — podolgovatih cmokov iz moke — in končno v obliki mlečnih sv alko v. Mast se nabira pod kože, v trebušni duplini in tudi v notranjosti jeter.
Jetrca predelajo v paštete in izvažajo; v zadnjem času pa prodajajo predvsem sveža jetra. Paštete delajo na način, ki je tajnost madžarske konservne industrije.
ITALIJANSKI RIŽ JE V KRIZI
Italijanski riž spada med najboljše na svetu. Zato je bilo doslej mnogo povpraševanja po tem rižu in za izvoz ga ni bilo nikoli dovolj. Tako je bilo do letos, sedaj pa je drugače. Na eni strani se je pridelovanje riža v mnogih državah razširilo in izboljšalo ter je zato- konkurenca večja, na drugi strani pia je inozemski riž mnogo cenejši od italijanskega. Če je hektarski donos 50 q riža, znašajo stroški približno 6000 lir za vsakih 100 kg. Na trgti pa dobimo za 100 kg riža 6.500 lir. Vidimo torej, da je dobička zelo malo, niti, 10%. Kaj bo, če cene še padejo ? Saj je lahko- dohiti 100 kg inozemskega riža za 5.000 lir.
k,o. Zadnji gol je namreč dosegel Haumer s podstavitvijo roke pred Bearoviimi vrati. Jugoslovanski napad sta vodila duhovita Vuka,s, in Bobek. V o-brambi je »čistil« dolgi Horvat. Beara je bil odličen, ciba gola sta, bila neubranljiva.
V	Zagrebu je bil rezultat 1:1, v Beogradu pa so »mladi« Jugoslovani prepričljivo zmagali z 2:0.
LAHKA ATLETIKA
Na atletskem tekmovanju v Kopenhagenu je Danec Gunnar Nielson dosegel nov svetovni rekord na 880 m, s časom 1:48.6.
Ameriška atletska sezona je v glavnem že končana, vendar so se najboljši ameriški atleti še enkrat zbrali v Pasadeni, kjer so dosegli mnogo- odličnih rezultatov. Tako je mulat Bill Miller vrgel kopje nič manj kot 81,29 m. Ravno tako uspešen je bil svetovni rekorder v metu diska Fortune Gordien, ki je zalučal svojo ploščo 60.09 m. Vendar njegov rezultat ne bo priznan za svetovni rekord, ker so pri naknadnem tehtanju ugotoviti, da je bil disk za 28 g prelahek.
V	Bukarešti je Madžar Csermak vrgel kladivo 60.82 m. To je eden najboljših letošnjih rezultatov v tej panogi.
V	kolesarski 'dirki »od Triglava do Jadrana« je nepričakovano zmagal mladi Žižek iz Maribora. Pri nogometni tekmi Rating (Paris) : Anderlecht (Bruselj ) se je dogodil izreden dogodek. Bruseljski srednji krilec je s tako silo odbil z glavo oster stre! žoge, da je slednja eksplodirala. «Trdoglavi» Belgijec je opazil samo to, da ima pokvarjeno frizuro. Res edinstven primer.
NAMIZNI TENIS
Slovensko dijaško društvo nSimon Gregorčiču v Gorici priredi v nedeljo, 10. oktobra t. 1. ob 10. uri namiznoteniški turnir, katerega, se lahko udeležijo srednješolci, akademiki ‘in drugi. Na razpolago so razne nagrade. Vpisovanje vsak večer na sedežu društva, ul. Ascoli 1-1, odi 20. do- 21. ure. Odbor.
*
AAXAAAAAVVW
št. SO
stV* džungle’------—
A'WWWW'A''/YW'A\'WW VWVVVVW, VvWvVWVVYVYVV, \ VVYVVVYVVVW AT-A>^ WVXATvWVV'/Vl v/VJv/vZVV-A/VVVvAATVTn/n/VVVVVv/V-Vv/VA/VVV/VVVVVVvV^VV.VvvVVVVvVvV.VVVvVVVV^vVvV^VV'^^,'
NAJMLAJSE
Mornarji so nosili zaooje, nenavadna peterica pa jim je sledila. Ko so prišli do koče, so našli Tarzanovo pismo. »Hej profesor,« je zaklical nekdo iz tolpe, »preberite te vražje čačke !« Stari gospod je prečita! in zamrmral : »Zelo zanimivo.«
Mornar je prav tisti, ki je prejšnji dan umoril svojega tovariša. Zdaj je vse kazalo, da čaka tudi mladega moža krvava smrt. Tarzanova roka, s kopjem oborožena, se je pripravljala za lučaj.
Neki mornar ga je pograbil za ovratnik in mu zarjovel v uho : »Beri glasno, butec!« Profesor je Citai: »Ta hiša je Tarzanova. TIMI sem mnogo zveri in črnih ljudi. Pustite vse moje stvari pri
jyvrill T’nr’zo n \n
Ta ko se je zgoono v isivin ue-nutku troje različnih stvari. Mornar je pomeril samokres mlademu možu v hrbet, dekle je kriknilo in ga s tem posvarilo, iz goščave pa je priletela puščica in se zasadila mornarju v desno ramo.
Kdo je Tarzan? Spačen mornar je izustil ostudno kletvico. Mladi mož je od jeze prebledel. »Naše častnike ste pomorili, nas oropali, zdaj držite vsaj jezik za zobmi, drugače vas zadavim z goli-
roiVomi {(
Mornarji so s samokresi zaceii stikati za nevidnim sovražnikom. Ranjenec je na tleh ječal. Clayton
—	tako se je imenoval mladi mož
—	je pobral ranjenčev samokres. Medtem sta se Janin oče in profesor odstranila.
Zaničljivo je obrnil mornarju hrbet in odšel. Mornarjeva roka je skrivaj segla po samokresu, a z bližnjega drevesa je opazovalo dvoje bistrih oči. Tarzan je videl, kako so opazovali pismo in kako se je vnel prepir.
»Kao je bil?« je vpiasaid. j*n. »Najbrže nas skrivnostni Tarzan že opazuje,« je odvrnil Clayton. »Stopi v kočo, jaz pa poiščem tvojega očeta.« S temi besedami je dal Jani samokres, sam pa je krenil v džunglo.
DRJA FU-MANCUdA
ROMAN m Spisal : Sax Roliner — Prevedel : A. P.
Le malokatero duševno stanje, mislim, vzame človeškemu živčevju toliko sile kakor prepričanje, da se bliža zlo.
Toda tisto brezdelno čakanje, kot smo- mi takrat v Redmoatu čakali na udar, za katerega smo vsr dobro vedeli, da visi nad nami, je s svojo živčno napetostjo prekosilo vse. kar sem bil doslej podobnega doživel.
Samemu sebi sem se zdel, kakor da bi bil privezan na azteški žrtvenik in bi duhovnov nož bil dvignjen nad mojo glav«!
Skrivne in zle misli so nas obdajale, sile, proti katerim nismo imeli orožja. Kakor je Lilo grozno, sem hvalil Boga, da je tako kmalu prišlo d« viška. In prišlo je dovolj nepričakovano, tako da smo sc iznenada znašli v listi mirni norfolški domačiji v spopadu z eno izmed zagonetnih strahot, ki so bile značilne za Fu-Mančujeva podjetja. Prišlo je nad nas še preden smo se tega zavedli.
Ko smo sedeli v som reku na mali terasi, sem razmišljal, kakšen Pokoj je obdal našo okolico, da človek ni mogel razumeti bojazni, (*a smo blizu žalostnih dogodkov. Zdajci je pes, ki je bil ves dan
krotek bolnik, spet pričel tuliti, in videl sem, kako je Greha zadrhtela.
Pogledal sem Smithu v oči in pravkar hotel predlagati, da bi se preselili noter, ko je bila družba pregnana na bolj viharen način. Prepričan sem, da je navzočnost dekleta pripravila Denbyja d« osebne želje, da bi se odlikoval. Kakor sem se kasneje spomnil, se je njegov pogled po mraku le redkokdaj odvrnil od grmičevja, razen kadar je pogledal Grebo. Zdaj je iznenada divje planil kvišku, prevrnil stol in se spustil po trati nizdol k drevju.
»Ali site videli?« je kričal. »Ali ste videli?«
Očitno- je imel s seboj revolver, zakaj od roba gošče je jeknil strel in, ko se je zabliskalo, smo videli Denbyja z dvignjenim orožjem.
»Greba, idi noter in zapahni okna,« je zaukazal Eltham. »Mr. Smith, ali hočete iti v grmovje od zahodne strani. Dr. Petri, vi pa od vzhoda. Edwards, Edwa*ls . . .« in že je zbežal dol po trati z gibčnostjo mačka. Ko sem se podal v nasprotno smer, sem slišal od spodnjih vrat vrtnarjev glas in razumel sem Eltliamov načrt. Treba je bilo obkoliti grmičevje. Se dva s-trela sta zazvenela in dva bliska sta zasijala iz srede gošče ; potem je bilo čuti glasen krik — zdi se mi, da Denbyjev — potem pa še en zadušen vzklik.
Sledila je tišina, ki jo je motilo le tuljenje buldoga. Zdirjal sem skozi cvetlični vrt, skočil brezobzirno čez grede krvomočnic in sončnic ter sei zakadil skozi grmovje do brestov. Bolj stran na moji levi sem slišal Edwardsovo vpitje in Eltliamov odgovarjajoči glas.
RADIO TRST II
Nedelja, 10. oktobra ob 8,45 i Kmetijska oddaja. 9.30: Vera in naš čas, 13.00: Glasba po željah. 19.00: Novice iz delavskega sveta. 20.45: Verdi: TRAVIATA, opera v 4 dejanjih.
Ponedeljek, 11. oktobra ob 14.25 : ženski kvintet. 19.00: Mamica pripoveduje. 20.15: Zbor Slovenske filharmonije. 22.00 : Književnost in umetnost. 22.15 : Beethoven : Simfonija št, 9,
Torek, 12. oktobra ob 13.00: Glasba po željah. 14.00: Vaški kvintet. 18.40; Koncert tenorista Pavla Pckornyja. 19.00 : Šola in vzgoja. 21.00: Radijski oder — Herbert Hugh :	ZA LJUBEZEN ALI DE-
NAR, igra v 3 dejanjih.
Sreda, 13. oktobra ob 19.00:	Zdravniški vedeš.
21.00- Aktualnosti. 22.00 : Književnost in umetnost. 22.15: Berlioz: Romeo in Julija.
četrtek, 14. oktobra ob 13.00 : Slovenski vokalni oktet. 18.40 : Koncert sopranistke Ersilie. Downing. 19.00: Mamičina povestica. 20.05 :	ženski tercet
21.00 : Dramatizirana zgodba : Detela___SPOMIN-
SKA PLOŠČA. 22.30 : Čajkovski : Simfonija št. 4.
Petek, 15. oktobra ob 13.00 :	Glasba po željah.
21.00: Tržaški kulturni razgledi. 21.15: Zbor Slovenske filharmonije. 22.00: Književnost in umetnost. 22.15 : Iz angleških koncertnih dvoran.
Za zdravje in dober okus
Radenska t/ada
Uvoznik in glavna zaloga ZADR. KONZORCIJ TRGOVCEV Z JESTVINAMI
Trst, Valdirivo 3 - Tel, 35-034
TOVARNA
Plii/ièiè
KRMEN - CORMONS
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje, itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
Sobota, 16. oktobra ob Ì3.30 : Slovenski motivi. 15.00 : Harmonikar Jože Paulih. 16.00: Oddaja za najmlajše — Magajna: BRKONJA ČELJUSTNIH. 19.00: Pogovor z ženo. 22.00: Liszt : Koncert št. 1.
TEDENSKI KOLEDARČEK
8. oktobra, petek : Srigita — tiragosta 9; Oktobra; sobota: Dionizij — Svetina
10.	oktobra, nedelja: Frančišek — Stremil
11.	oktobra, ponedeljek: Nikazij — Negoslava
12.	oktobra, torek: Maksimilijan — Drugislav
13.	oktobra, sreda : Edvard — Rosica
14.	oktobra, četrtek : KaliSt -— Sestrena
VALUTA — TUJ DENAR Dne 6. oktobra si dal oz. dobil za :
'ameriški dolar	627—629	lir
avstrijski šiling	23.25—24	lir
100 dinarjev	90—95	Pr
100 franc, frankov	164	170	lir
funt, šterjing	1670—1700	lir
pese®	20—22	lir
nemško marko	Ì45—147	lir
švic. frank	146.50—14?	lir
zlato	719—723	lir
Vprašanje št. 32. V stanovanju smo opazili majhne luknjice najprej v lesu pri oknih, potem pa na vratih in pohištvu. Ni opaziti ne črvov in ne drugih zajedalcev. Keka bi zaustavili tvorbo nadaljnjih luknjic?
Odgovor: Kdo, mislite, je povzročil luknjice? četudi črvov ne opazite, so jih gotovo prav eni povzročil,i. Kdaj? Lahko le takrat, ko jé še raslo drevo, iz čigar lesa- je vaše pohištvu. Luknjice 'so bile v tem primeru zamašene z žaganjem, nato pa" še pokrite z loščilom (lakom-, pbiitufč) in so se po dolgih letih zopet pojavile, ko je loščilo odpadlo o-ziroma izginilo, L6s, posebno mehka- jalovina ali smrekovina, ima vse polno zajedalcev, od katerih je posebno škodljiv tako imenovani »lesni zalub-nik«. Loti se posebno lesa, ki ni bil v pravem času posekan ali je dalj časa ležal v gozdu. So pa tudi drugi škodljivci, ki povzročajo luknjičavost lesa. Mogoče pa jé tudi, da je les postal luknjičast šele v vašem Stanovanju, ker tudi tu nastopajo taki škodljivci. Nadaljnjo kvaro lesnih izdelkov boste preprečili z loščenjem (lakiranjem), če pa v luknjicah opazite droben lesni prah, potem je potrebno črve najprej zatreti. V ta namen so v preteklosti vbrizgali — z brizgalko šivalnega stroja — v luknjice bencin in j,ih nato z voskom zamašili. Danes p.i namažemo črviv les z »neocidom 99« in potem pološčimo. Vsak nezavarovan les postane z leti luknjičast.
Vprašanje št. 33. Rad bi vedel, če so v naših
krajih rasile češnje že za Kristusovega rojstva, če niso, cd kod so jih prinesli?
Odgovor. Pred 200 leti so v naših krajih češnje že uspevale, a najbrž samo divje. Ugotovili so, da je bila divja češnja razširjena v prazgodovinski dobi že poi celi Evropi. Širile pa so jiih ptice, ki so prenašale koščice, žlahtnih češenj v dobi Kristusa pri nas najbrž še ni bilo, kvečjemu kako redko drevo. Rimski zgodovinar in prirodoslovec Flinij poroča namreč, da je žlahtne češnje zanesel v Itati j o rimski poveljnik Lukul, in sicer iz Grčije, kjer so bile že takrat zelo razširjene. Od kod izvirajo? Večina naših žlahtnih vrst sadja izvira iz vzhodne Azije, predvsem iz Kitajske, kjer je kmetijstvo c-ve.. telo že nekaj tisoč let pred Kr. rojstvom. K nam in drugam po Evropi so jih zanesli večinoma menihi, ki so sadili po svojih samostanskih vrtovih vse, kar so žlahtnega videli drugod. Tudi vinogradništvo so po Evropi razširili predvsem menihi.
Is Gorice
ZIMSKI VOZNI RED ŽELEZNIC
Zimski vozni red na železnicah je ostal skdro isti kot letni, le žadnji večerni vlak v Trst vozi odslej nekoliko pozneje, in sicer odhaja iz Vidina ob 23,35; iz Gorice ob 0.10 in dospe Tržič ob 0.36, v Trst pa ob 1,06-.
NOVI AVTOBUSNI RED RIBIJEVEGA PODJETJA
Proga Gorica — Dol — Trst : ob delavnikih : Odhod iz Gorice ob 7.15 iti 13.30, iz Trsta, ob 13 in 19 ; ob praznikih iz Gorice cb 7.30 in 13 in iz Trsta ob 12.30 in 19.30,
Gorica — Oslavje — Števerjan : ob delavnikih : Odhod iz Gorice cb 7, 12.30, 13.30, 18; iz števerjana ob 7.30, 13, 14.15, 18.30. Ob praznikih : Odhod iz Gorice cb 14, 18.30; iz števerjana pa ob 14,30 in 19,.
ZIMSKI URNIK ŽA TRGOVINE velja cd 1. oktobra do 31, marca 1955, in sicer za vso Goriško razen Oradrža.
Pekarne sp odprte od 6.30 do 12.30 in cd 16. do 19. ure; mlekarne od 7. do 12.30 in od 16. do 18.30; trgovine jestvin in drogerije pa od 8. do 1,2.30 in cd 15.30 do 19. ; trgovine s zèletìjavó od 8. (3o 12.30 in cd 15, do 19. ure; cvetličarne od 8. do 12.30 in od 15. do 19.; slaščičarne od 7.30 do 21.30; mesnice ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih Od 7.30 do 12.30; cb sobotah cd 7.30 do 12.30 in
cid 16. do 20.; cb nedeljah so zaprte,
ZIMSKI URNIK ZA MESTNO KOPALNICO
Odslej je iti,:stna kopalnica, v ulici Cadorna odprta od 8. ure do 18.30 ; ob sobotah do 19.30 in cb nedeljah do 12.30. Parna kopel za ženske vsak petek cd 10. do- 16. ure ; za meške pa vsako soboto od 9. do 16. ure in vsako nedeljo od 8. do 12. ure.
Ob ponedeljkih je kopalnica zaprta.
Izdaja Konzorcij Novega lista z dovoljenjem À.I.S.
Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
»Denby!« sem zaklical in še enkrat glasneje: »Denby ! «
Toda spet je zavladal molk. Zdaj je že mrak zajel Redmoat, toda moje oči so se bile že v Somraku navadile teme in tako sem precej dobro videl. Nisem si drznil razmišljati, kaj naj preži pod menoj, okoli mene, pa sem se zrinil do srede goščave.
»Vernon!« se je oglasil El tli a m od nekod.
»Držite se bolj desno^ Edwards',« sem slišal, kako je Nayland Smith ukazal naravnost pred menoj. Z g'roznim in nepopisnim občutkom preteče nesreče sem se podal dalje do neke sive krpe pri brestih. Ob vznožju bukve sem se skoraj prevrnil čez Elthama. Zdajci se je pojavil Smith. Slednjič je zavil okrog velikega sleč a še Edwards, da smo tako bili vsi zbrani. Za trenutek smo brez besed postali. Rahla sapica je zavela skozi listje bukve.
»Kje je on?«
Ne morem se več domisliti, kdo je to vprašal ; bil sem preveč začuden in zmeden, da bi to opazil. Potem je Eli ha m začel vpiti:
»Vernon! Vernon! Vernon!«
Njegov glas je presegal vse. kar sem že bil kdaj slišal. Bilo je nekaj strašnega v tistem brezplodnem klicanju, tam med grmovjem, ki je krilo sam Bog ve kaj. Izza ozadja se je oglašalo slabotno lajanje psa.
»Hitro! Luči!« je zaukazal Smith. »Vsako lešcerbo, ki jo imate!« In že smo jo ubrali, izogibajoč se lovorovim grmom in kosteni-kam, čez livado. Elthamovo obličje je bilo mrtvaško bledo, niego-va usta besno stisnjena. Opazil je moj pogled. »Bog mi odpusti!« je dejal. »Toda nocoj bi koga lahko umoril!«
Zdelo se mi je cela vectiost-, preden So našli luči. Navsezadnje smo se po kratki zainudi pttvrriili do grmičevja. Deset minut je zadostovalo. da Smo preiskali in pretaknili grmičevje, ki ni bilo zelo obsežno. Našli smo Vernonov revolver, toda nič drugega.
Ko smo se spet zbrali na trati, se mi je zdelo, da še nisem Smitha nikoli videl tako pre,padlega.
»Kaj za božjo voljo naj storimo?« je zamrmral. »Kaj naj to pomeni?«
Ni pričakoval odgovora, saj bi nihče ne znal odgovoriti.
»Iščite! Povsod!« je hripavo dejal EItham.
Zbežal je v cvetlični vrt in ko blazen začel tolči po cvetlicah, pri čemer je venomer klical: »Vernon! Vernon ! « Skoraj celo uro smo iskali. Pregledali smo vsak kvadratni meter zemlje v notranjosti ograde, a nikakega sledu nismo našli. Miss EItham se nam je tudi v tistem blaznem iskanju pridružila in razen tega je pomagalo še nekaj služabnikov. Tvorili smo prepadeno in grozno skupino, ko smo se spet sešli na terasi. Drug za drugim smo prihajali, dokler nista manjkala le še EItham in Smith. Potem sta se vrnila skupaj, ko sta si ogledala še stopnice k dolnjim vratom. EItham se je sesedel na bližnjo stolico in si zakril glavo z rokami. Nayland Smith je korakal sem in tja kakor žival v kletki, stisnil zobe in se vlekel za uhelj.
Nenadoma ga je prevzela neka misel, pograbil je za najbližjo svetilko in odkorakal še enkrat čez trato do grmičevja. Podal sem se za njim. Mislim, da je bila njegova misel ta. da bi presenetil koga. ki je zdaj tam prežal. S tem je presenetil sebe in nas vse.
(Nadaljevanje prihodnjič)