Posamezni izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov
Izhcja v Celovcu — Erscheinungsori Klagenfurt
PoStni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2
Proslave 20-letnice vstaje slovenskega naroda
Poleg številnih okrajnih in krajevnih prireditev sta bili prejšnji teden osrednji proslavi 20-letnice vstaje slovenskega naroda, v petek zvečer v Ljubljani in v soboto dopoldne v Žužemberku. Na proslavi v ljubljanskem Tivoliju se je zbralo nad 300.000 ljudi, to pomeni, da je vsak peti Slovenec prišel v slovensko prestolnico, da proslavi obletnico zgodovinskih dogodkov pred dvajsetimi leti, ko je slovensko ljudstvo na strani vseh jugoslovanskih narodov zgrabilo za orožje in začelo junaški boj za osvoboditev svoje domovine.
Prireditve v Ljubljani so se udeležili številni visoki in najvišji predstavniki političnega in javnega življenja Slovenije, delegacije iz vseh ostalih jugoslovanskih republik, predstavniki Slovencev v Italiji in v Avstriji, navzoči so bili diplomatski zastopniki, tako avstrijski generalni konzul v Ljubljani Newole, ter zastopstvo duhovščine z ljubljanskim škofom Vovkom na čelu. Za umetniški okvir proslave pa je skrbel združeni pevski zbor s 3000 pevci ter združene godbe z 250 godbeniki, ki so pod vodstvom dirigenta Radovana Gobca igrali in peli partizanske, revolucionarne in delavske pesmi.
Slavnostni govor je imel prvi komandant Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, podpredsednik Zvezne ljudske skupščine in član Zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek-Luka. Najprej je nakazal razmere v stari Jugoslaviji ter začetek upora jugoslovanskih narodov pod vodstvom; Komunistične Partije in maršala Tita, nato pa govoril o letih narodnoosvobodilne borbe, ko so jugoslovanski narodi pokazali višek junaštva fer si v neenakem boju proti velikanski premoči sovražnika izbojevali zmago — svobodo. Med1 drugim je poudaril:
Med činitelji, ki so ugodno vplivali na zočetek in razmah oborožene vstaje proti okupatorju, je bila borbena pripravljenost in sposobnost Komunistične partije, ki je takoj pozvala vse svoje člane v prve linije borbe, ki je dala pobudo za ustanovitev OF in je organizirala slovenski narod v enotno vsenarodno množično borbeno 9lbanje. Oborožena vstaja v Sloveniji je bila del skupne jugoslovanske fronte in to od začetnih priprav do nastopa in v vsem nadaljnjem razvoju. Narodnoosvobodilna vojsko Slovenije je v okviru narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije predstavljalo na svojem področju pomembno vojaško silo. V obdobju od jeseni 1943 do osvoboditve i® izvedla celo vrsto pomembnih vojaških °Peracij in akcij in bila v stalni borbi s sovražniki, nekatere akcije v operativnem načrtu celotne narodnoosvobodilne vojske ■Jugoslavije, druge pa celo v zavezniškem nočrtu. Osvajala je večja področja, od ka-lerih so nekatera predstavljala stalna osvobojena ozemlja. S takšno aktivnostjo je vezala nase znatne nemške in italijanske fašistične ter domače kvislinške sile, odbijala njihove napade in cele ofenzivne pohode in varovala neprestano rast in razvoj Političnih in oblastnih organov narodnoosvobodilnega gibanja ter končno v zaslužnih operacijah skupaj z enotami ostalih jugoslovanskih narodov dokončno osvobodila vse slovensko ozemlje s Trstom in Koroško.
.Slovenski narod je toko v svoji najhujši stiski ki najusodnejši dobi svoje zgodovine dal iz sebe svoj najžlahtnejši *ad — svoje herojske partizanske borce, svoje najboljše kadre, ki so imeli smelost in sposobnost, da so mu Izborili svobodo In samoupravo. S svojo krvjo In življenji so uresničili stoletne težnje slovenskega ljudstva.”
V drugem delu svojega govora je Franc ^•košek-Luka govoril o obnovi in izgrad-ni' cVžave po osvoboditvi ter o dosledni P>°litiki Jugoslavije na mednarodnem podaja, ki vedno velja boju za mir in pra-v'čnim odnosom med držovami. Poudaril je Vel'ki pomen vrhovne konference izvenblo-
kovskih držav, ki bo letos septembra v Beogradu, ter ob koncu dejal: 22. julij, dan slovenske vstaje, naj spominja vsakega državljana in vsa bodoča pokolenja na veliki dan, ko je slovenski narod vzel orožje v svoje roke, na veličastno narodnoosvobodilno borbo in socialno revoluci-
jo, na veliko trpljenje slovenskega naroda in vseh narodov Jugoslavije, na velike žrtve, ki jih je moral dati slovenski in ostali narodi Jugoslavije za svojo nacionalno in socialno osvoboditev. Spominja naj mladino in bodoča pokolenja, kako so se njihovi predniki hrabro borili in umirali, da bi oni bolje in srečneje živeli!
Proslavo je zaključil veličasten ognjemet, nato pa se je po vsej praznično okrašeni Ljubljani razvilo resnično ljudsko slavje ob godbi, plesu in pesmi. Celo noč je bila Ljubljana en sam veselični prostor, kjer so se srečali in se veselili stari znanci-
soborci in vsi, ki so prišli, da dostojno proslavijo veliki praznik slovenskega ljudstva.
Naslednjega dne se je nad 30.000 ljudi zbralo v Žužemberku, kjer je bilo odkritje spomenika 1200 padlim žrtvam iz Suhe krajine. Poleg godbe je nastopil Invalidski pevski zbor, govoril pa je narodni heroj Janko Rudolf, ki je najprej govoril o letih osvobodilnega boja in ob koncu dejal:
Zvestoba in dosledno izpolnjevanje smotrov, za katere so padle dragocene žrtve, sta za nas tudi danes intemacionalistična dolžnost. Saj tudi boj za osvoboditev ni bil samo zaradi nas samih, pač pa naš važen in dragocen prispevek v skupnem boju proti fašizmu in zatiranju. Tudi danes bo) proti fašističnim in drugim reakcionarnim elementom, ki v zahodnih državah ponovno dvigajo glave, ne sme prenehati. Mi smo dali v zadnji vojni toliko žrtev, da upravičeno zahtevamo, da bi se strahote vojne, taborišč smrti in mučenj, ki jih je izvrševal čmi fašizem, nikdar ne ponovile. Zato tudi danes trdno stojimo v prvih vrstah boja za mir in enakopravno sodelovanje med narodi.
Sichmannov proces se bliža koncu
Proces proti bivšemu SS-polkovniku Eichmannu pred jeruzalemskim sodiščem j? stopil v novo fazo. Zasliševanje prič je bilo zaključeno z zasliševanjem Eichmanna samega, ki je na vsa vprašanja vedel te odgovort da se ne spominja ničesar, ker je njegov spomin zameglen. Prečitane so bile tudi še zadnje izjave prič, bivših Eichman-novih sodelavcev, ki naj bi obtoženca razbremenili, vendar so tudi te izjave v bistvu obremenilne in dokazujejo krivdo Eichmanna.
Po kratkem odmoru bo 3. avgusta imel svoj zaključni govor državni pravdnih, nato pa še Eichmannov zagovornik Servatius, ki bo prišel na vrsto predvidoma 9. avgusta. Z razglasitvijo obsodbe pa je računati šele jeseni.
Medtem se v izraelski javnosti že bavijo z vprašanjem, kako bi naj bila izvršena smrtna obsodba in je neki strokovnjak za balistiko predlagaj da bi Eichmanna izstrelili z raketo v vesolje, od koder ne bi bilo vrnitve
v______________________ ^
Amerika poudarja svojo moč
Z veliko reklamo napovedani govor ameriškega predsednika Kennedyja po radiu in televiziji pravzaprav ne vsebuje ničesar novega. Ameriški predsednik je v bistvu ponovil izjave, ki jih je bilo že večkrat slišati, razlika je morda v tem, da je tokrat jasno povedal, da bo Amerika povečala izdatke za oborožitev in da je pripravljena tudi na oborožen spopad, če se svetovna politika ne bi razvijala tako, kot bi želeli gospodje v Ameriki in nekatreih zahodnih državah.
Zahodna politika se je znašla v kočljivem položaju, odkar je bila s sovjetske strani izrečena grožnja, da bo Sovjetska zveza sklenila posebno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo, če velesile ne pridejo do sporazuma glede nemškega vprašanja. Separatna mirovna pogodba pa bi pomenila bistvene spremembe tudi glede sedanjega položaja zahodnih sil v zahodnem delu Berlina, zato je ameriški predsednik »v 'menu vsega svobodnega sveta« tudi tako odločno poudarial Dri-pravljenost za »vojaško obrambo« Berlina. Poleg tega je napovedal, da bo Amerika zvišala svoje vojaške izdatke za 3,5 milijarde dolarjev ^(približno 91.000,000.000 šilingov!) ter povečala številčno stanje svojih oboroženih sil.
V času, ko si človeštvo ničesar ne želi bolj kot trajnega miru, »junaške« besede mladega ameriškega predsednika res ne zvenijo preveč s:mpatično..
Politika dobrih sosedskih odnosov
zagotavlja manjšinam vse trdnejšo vlogo mostu med narodi in državami
Na osrednji proslavi 20, obletnice vstaje slovenskega naroda v Ljubljani je Franc Leskošek-Luka govoril tudi o vprašanjih narodnih manjšin in dejal:
Ko ugotavljamo ob 20-letnlci revolucije, da je ena najvažnejših pridobitev rešeno narodnostno vprašanje, bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, lahko k tem bistvenim pridobitvam naše revolucije prištevamo tudi dejstvo, da smo pravilno rešili življenjska vprašanja naših narodnostnih manjšin.
Za našo socialistično skupnost so narodne manjšine enakopraven subjekt, ki mu je treba zagotoviti vse pravice, razvoj in vso pomoč skupnosti; so faktor, ki bogati našo družbo, faktor zbliževanja in povezovanja s sosedno kulturo in z narodom. Prav tako menimo, da so postale manjšine v procesu zgodovinskega razvoja trajen faktor v odnosih med državami in da ga ni mogoče obravnavati kot vprašanje meja. Zato je za nas vprašanje narodnostnih manjšin znotraj Jugoslavije načelno Isti problem kot vprašanje jugoslovanskih narodnostnih manjšin v sosednih državah. Prav tako lahko ugotovimo, da naš odnos do narodnostnih manjšin ni bil odvisen nikdar od trenutnih narodnostnih odnosov s sosednimi državami, saj so manjšine lahko le žrtev, če se izkoriščajo kot sredstvo zaostrovanja meddržavnih odnosov, kar se je tako jasno manifestiralo posebno v zadnjem času na narodnostno mešanih področjih Južne Tirolske.
Politika dobrih sosedskih odnosov z republikama Italijo in Avstrijo, vse bolj razvijajoč se mali obmejni promet z odprto mejo, ki omogoča neposredni stik obmejnega prebivalstva vseh narodnosti — zagotavlja tudi narodnim manjšinam vse trdnejšo vlogo mostu med narodi In državami. Tako postajata tudi slovenski manjšini v Italiji in Avstriji v vse večji meri pomemben čfnltelj v okviru družbene skupnosti, v kateri živita. Vprašanja manjšin ne urejuje več le država. S tem ko ga postavlja manjšina sama kot subjekt in z njo delavsko gibanje, postaja vse bolj vprašanje demokratičnega razvoja družbe kot celote ter človeških odnosov v njej.
Takemu razvoju pa v obeh sosednih državah še vedno nasprotujejo nacionalistične sile, ki poleg že znane prakse spodbujanja k narodnostni nestrpnosti, zahtevajo med drugim tudi ugotavljanje številčne moči narodnih manjšin kot pogoj za uveljavitev njihovih temeljnih narodnostnih pravic. Mi pa menimo, da je prizadevanje za narodni razvoj Slovencev v Italiji in Avstriji sestavni del boja za demokratizacijo družbenega življenja v obeh državah in zato eden najbolj pozitivnih činlteljev sporazumevanja in zbliževanja med sosednimi narodi in državami.
V narodnoosvobodilni borbi nismo ustvarili le bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi, temveč smo uspeli ustvariti sodelovanje in skupno borbo tudi z avstrijskimi in italijanskimi antifašisti In rečemo lahko, da so ostale tradicije te skupne antifašistične borbe žive še danes. Na teh tradicijah se danes ne gradi le sodelovanje med našimi organizacijami bivših borcev, temveč utrjujemo tudi temelje politike dobrih sosedskih meddržavnih odnosov. Ta tradicija skupnih naporov v borbi za osvoboditev proti skupnemu sovražniku nacifašizmu je tudi danes močna prepreka raznim velenemškim revanšističnim silam.
Naša zunanja politika je bila ves čas odraz najglobljih teženj delovnih ljudi po takih mednarodnih odnosih, ki bodo zagotovili trojnost zmage nad temnimi in nečloveškimi fašističnimi silami, ki jo je človeštvo plačalo z desetinami milijonov mrtvih.
Več kot sto južnih Tirolcev v zaporih
Val dinamitskili atentatov na Južnem Tirolskem je v zadnjih dneh nekoliko ponehal. Policija pa še naprej odkriva zaloge streliva in orožja in se nadaljujejo tudi aretacije. Trenutno je v zaporih več kot sto pripadnikov nemško govoreče manjšine, ki so obdolženi, da so sodelovali pri atentatih ali pa kršili predpise, po katerih je prepovedano imeti orožje in drugo razstrelivo.
Med aretiranimi odnosno zaprtimi je tudi večje število funkcionarjev južnotirolske ljudske stranke. Eden izmed njih je generalni tajnik dr. Sunek, o katerem je slišati, da se je le nekaj dni pred glavnimi atentati zadrževal v Zahodni Nemčiji, kjer je baje raz-govarjal z raznimi nacistično usmerjenimi osebnostmi ter od njih celo prejel večjo vsoto denarja. Tako je vsaj poročal italijanski tisk, ki zastopa mnenje, da je treba pobudnike za atentate iskati izven meja Ialije, nam-
reč v Avstriji in predvsem v Zahodni Nemčiji. Veliko pozornost je vzbudilo tudi dejstvo, da je avstrijsko sodišče uvedlo preiskavo proti nekemu referentu kmetijske zbornice v Innsbrucku, kateri je osumljen, da je dobavljal razstrelivo na Južno Tirolsko.
Ob takih dejstvih je seveda razumljivo, da italijanske oblasti niso preveč izbirčne pri zasledovanju atentatorjev in povzročiteljev nemirov. Po izjavah predstavnikov južnih Tirolcev se italijanska policija baje poslužuje tudi raznih nasilnih metod in je južno-tiroski deželni glavar dr. Magnago v tej zvezi protestiral pri oblasteh v Rimu. Notranji minister Scelba je nato sprejel zastopnike južnih Tirolcev in z njimi več ur raz-govarjal o razmerah na Južnem Tirolskem. Nekateri listi vidijo v tem poizkus Italije, da bi v neposrednih pogajanjih s predstavniki manjšine našla pot iz sedanjega položaja.
-	^ Z*	rr« r-
v-exvc/ri>ot*5
Poprava škode slovenskim izseljencem
Svoječasno smo že poročali, da je parlament na Dunaju sprejel 12. novelo k zakonu o oskrbi žrtev fašizma in tudi povedali, da bodo določila tega zakona oziroma novele začela veljati šele po uspešno zaključenih pogajanjih med Avstrijo in Zahodno Nemčijo. Medtem so bila ta pogajanja zaključena in se je Zahodna Nemčija obvezala, da bo prispevala določeno vsoto za popravo škode avstrijskim žrtvam fašizma. Kljub temu zakon doslej še ni stopil v veljavo in je po pisanju dnevnega tiska pričakovati to šele proti koncu tega leta.
V krog upravičencev po 12. noveli k zakonu o oskrbi žrtev fašizma spadajo tudi slovenski izseljenci. Tozadevno določilo zakona se nanaša na osebe, ki so bile prisilno zadržane v krajih izven današnjih meja Avstrije in bodo za vsak mesec omejitve svobode iz političnih, narodnostnih, rasnih ali verskih vzrokov (v primeru naših izseljencev torej za vsak mesec izseljeništva) prejele odškodnino v višini 350 šilingov.
Za vsako vrsto odškodnine so predpisani posebni formularji, ki so jih na pristojnih uradih že začeli deliti. Ker pa zakon trenutno še ni v veljavi, tudi še ni določeno, do katerega dne je treba prošnje vložiti. Zato nikomur ni treba biti v skrbeh, da bi zamudil rok in s tem morda zgubil pravico do poprave škode. Kakor smo zvedeli, pa bo imela Zveza slovenskih izseljencev v začetku avgusta svoj občni zbor, na katerem bodo dobili bivši izseljenci podrobna navodila, kako in kje naj zaprosijo za odškodnino.
Ob tej priložnosti bi povedali nekaj besed še tistim večno včerajšnjim hujskačem, kateri so popolnoma iz ravnotežja, ker se je Avstrija po dolgih letih vztrajne borbe slovenskih izseljencev končno le odločila, da popravi krivico, ki se je doslej godila slovenskim žrtvam fašizma. Vemo, kdo so tisti krogi in kaj se skriva za njihovim hujskanjem: to so ljudje, ki so aktivno sodelovali pri izseljevanju in preganjanju koroških Slovencev, danes pa bi iz strahu za lastno kožo hoteli zmanjšati ali sploh zamolčati svoje zločine, zagrešene nad našim ljudstvom. Mislimo, da bi bilo zanje mnogo boljše, če bi molčali, kajti njihova krvava preteklost jih preveč bremeni, da bi že spet lahko posegali v javne probleme, najmanj pa v vprašanja žrtev svojih lastnih zločinov, za katere vse do danes še niso prejeli zaslužene kazni!
Jugoslavija bo pomagala emigrantom
ki se žele vrniti v svojo domovino
Dokler...
V Italiji pripravljajo popit prebivalstva, pri katerem naj bi na Primorskem ugotavljali tudi narodna pripadnost prebivalcev. Slovenci v Italiji v lej zvezi poudarjajo, da Italijanske oblasti Se niso ustvarile pogojev, ki bi zajamčili pravičen popit prebivalstva glede narodnosti, kajti lak popis bi bil mogoč Sele potem, če bi slovenska manjšina uživala resnično enakopravnost. .Primorski dnevnik' Je pod naslovom .Dokler . . .* objavil v tej zvezi članek, v katerem je rečeno:
Dokler se vrši načrtno in postopno razlaščanje slovenske zemlje in se na njej brez konca zidajo velika naselja za neomejeno priseljevanje pripadnikov večine, ni mogoče pričakovati pravičnega popisa prebivalstva in pravilnega štetja Slovencev v Italiji.
Dokler po javnih uradih na narodno mešanem ali čisto slovenskem ozemlju ni sorazmernega števila slovenskih uradnikov in po podjetjih sorazmernega števila slovenskih nameščencev, je vsak popis prebivalstva in vsako štetje Slovencev mlatev prazne slame.
Dokler Slovencem po javnih uradih na domačo slovensko besedo odgovarjajo z vljudnim: »Non capisco* (Ne razumem) ali celo z zadirčnim in ogorčenim: »Niente ščavo«, ostane ozračje za dober popis prebivalstva in zanesljivo uradno štetje Slovencev v Italiji nesprejemljivo.
Dokler se bo z naslednim ugodjem uporabljala za pripadnike slovenske manjšine v Italiji grda psovka »ščavo« v pomenu »suženj«, ne bodo dani pogoji za nepristranski popis prebivalstva in za natančno štetje Slovencev v Italiji v smislu veljavnih mednarodnih določb.
Dokler nemoteno in prosto odmevajo klici »Smrt Slovanom!« po krajih, koder živi slovenska manjšina v Italiji, ni mogoč pravičen popis prebivalstva in ni pričakovati pravilnega štetja Slovencev v Italiji.
Dokler se isti klic neprikrito ali prikrito, a vselej jasno in nedvoumno, oglaša iz velikih in malih večinskih glasil, je prazen vsak up na zanesljiv popis prebivalstva v narodno mešanih krajih ali na pošteno štetje Slovencev v Italiji.
Dokler bodo nizki, srednji in visoki predstavniki italijanskega tiska zmeraj znova izjavljali in podčrtali, da je slovenska manjšina v Italiji preneznatna, da zato zanjo ne morejo in ne smejo veljati mednarodne določbe glede narodnih manjšin, in dokler se bodo mnogi iz njenih zahtev celo norčevali
f	\
Tisoč številk .Slovenskega vestnika" na Koroškem je gotovo več kot zgolj lep dosežek publicistične dejavnosti. Njihov pomen tudi ni samo v tem, da so izšle kljub težkim, včasih najtežjim pogojem, ko celo pravica do obstoja slovenskega glasila nikakor ni bila vselej nesporna in sama po sebi umevna, kakor še niso nesporno in samoumevno priznani obstoj slovenskega prebivalstva na Koroškem in njegove narodnostne pravice. Posebni pomen teh tisoč dosedanjih številk je, da so bile tudi sredstvo prizadevanj, ki segajo čez okvir narodne afirmacije, na področje boja za ustvarjanje odnosov med ljudmi v deželi na višji, človeku primernejši ravni. Zavestno spoznana resnica, da mora biti bistven sestavni del takih odnosov tudi resnična narodnostna enakopravnost in varnost, }e glasilu slovenskega ljudstva na Koroškem močna spodbuda pri teh prizadevanjih in pomemben izvir potrebnih sil. Tisoč številk .Slovenskega vestnika" dokazuje, da narodnostna dvojnost Koroške pomeni več kot etnografsko dobrino, spoštovanja in ohranitve vredno dediščino preteklosti. Slovenski del v tej dvojnosti občutno prispeva tudi k splošnemu napredku dežele in države, iz trpnega soprebivalca dežele je postal kulturno, maralno in idealno politično dajajoči in posredujoči del, nepogrešljiv tudi v prihodnosti.
.Naši razgledi”, Ljubljana
V._______________________________________>
in jih smešili (na pr. da bi morali zvonovi na Tržaškem zvoniti v slovenščini), dotlej naj se o pravičnem popisovanju prebivalstva in resnem štetju Slovencev v Italiji nikakor ne govori.
Dokler bo veljal dosedanji, že sedem precej suhih let trajajoči način obravnavanja slovenskih manjšinskih zadev, sta vsako količkaj temeljito popisovanje in kolikor toliko prepričljivo štetje .Slovencev v Italiji — prazno slepilo in gola utvara.
Dokler se ne ustvari za vse Slovence v Italiji stanje, kakršno obetajo določbe napred-
Kakor smo v našem listu že kratko poročali, je bil prejšnji mesec v Beogradu kongres združenj organizacij borcev, na katerem je imel glavni referat predsednik združenja in podpredsednik zvezne vlade Aleksander Rankovič. Iz tega govora so tudi v zahodnem tisku navajali zlasti tisti del, ki se je nanašal na vprašanja emigracije.
Tozadevno je predsednik Rankovič najprej omenil, da se je vsled težavnih gospodarskih razmer do začetka druge svetovne vojne izselilo iz Jugoslavije nad 1,300.000 ljudi, ki so šli po svetu s trebuhom za kruhom. Večina teh izseljencev kljub temu ni pretrgala stikov s svojo staro domovino, marveč je do nje ob vsaki priložnosti izražalo svoja domoljubna čustvo, bratsko vzajemnost in pripadnost. To je prišlo do izraza tudi v zadnji vojni, ko so se izseljenci opredelili in aktivno pomagali osvobodilnemu boju, ki so ga bili jugoslovanski narodi za svojo1 svobodo in neodvisnost. Pomoč izseljencev pa ni prenehala niti po osvoboditvi in so še naprej pomagali pri obnovi in izgradnji domovine.
Nato je govornik prešel na problem emigracije po drugi svetovni vojni in med drugim dejal: Veliko manj je tistih, katerih
ne italijanske ustave in mednarodno veljavne pogodbe, bodo vsi poskusi z nepravimi popisi prebivalstva in popačenimi številkami o tem, koliko je pravzaprav Slovencev v Italiji, popolnoma brezuspešni; pravih Slovencev ne bodo nikoli prepričali.
Dokler ne bo otipljivih in pametnih sprememb, Slovenci v Italiji ne bodo dočakali ne temeljitega popisa prebivalstva ne sprejemljivega ljudskega štetja.
Dokler . . . Dokler . .. Dokler .. . Takih »dokler« je še dolga, dolga vrsta.
Slovenska manjšina v Italiji upa, da ta njen žalostni rožni venec samih •dokler« ne bo večen. Zaupa v prihodnost, ki se bo gradila na raznih področjih na podlagi novih ugodnih pogodb med Italijo in Jugoslavijo. Zelo ji ugaja označba. ki jo je lepo izrazil tudi italijanski minister za zunanje zadeve Segni v Beogradu, želeč, naj bi bile manjšine most med sosednimi narodi. Slovenska manjšina v Italiji bi bila rada zanesljiv in trden most, ne majav, trhel in črviv, kakršnega so si ta leta zamišljali mnogi snovalci prikrojenih popisov prebivalstva in lažnih ljudskih štetij.
Še je čas, da se silno stari vzroki nezaupanja med Italijani in Slovenci v Italiji odpravijo. Če bi se pa ne odpravili, bi lahko nekdaj prišel čas, ko ne bo več časa.
emigracija je bila neposredno povezana z dogodki druge svetovne vojne in pozneje. Tu gre za tiste, ki so se zoradi različnih okoliščin med osvoboditvijo naše države znašli izven meja naše domovine, joa naj gre za vojne ujetnike, internirance ali tiste, ki so bili odpeljani na prisilno delo, kakor tudi tiste, ki so ostali tam zapeljani od sovražne propagande; pa tudi za tiste, ki so pod vplivom ali pritiskom fašističnih okupatorjev in njihovih pomočnikov v organiziranju bratomornega boja in izvrševanju vojnih zločinov zapustili z njimi državo in iskali varstva v tujini.
Tako so se torej v obdobju po drugi svetovni vojni izven meja Jugoslavije znašle tudi nove skupine izseljencev, izmed katerih pa se jih je precej vrnilo v svojo državo, ko so spoznali, v kakšno zablodo jih je spravila lažna propaganda. Pa tudi večina tistih, ki so še naprej ostali v tujini, je začela različno izražati svoj pozitiven odnos do nove Jugoslavije, ker so spoznali vso brezizhodnost položaja, v katerega so jih pripeljali prav tisti ljudje, ki so jih pognali v emigracijo in ki so si iz sovraštva do Jugoslavije napravili poklic.
Glede odnosa jugoslovanskih oblasti do emigrantov v tujini je Rankovič poudaril, da bo jugoslovanska vlada še naprej omogočala! vsem tistim, ki to žele in zahtevajo, da urede svoj odnos do nove Jugoslavije, to je, da legalizircffc svoj položaj in tako zagotove normalne stike s svojimi družinami in prijatelji ter s svojo domovino. .Tistim, ki se žele vrniti v svojo domovino in k svoji družini, pa bo faosvečena. vsa pozornost, da bi se kar najlaže skupaj z drugimi našimi delovnimi ljudmi vključili v normalno življenje. V tej smeri bomo storili tudi nekatere ustrezne ukrepe, ki bodo zagotovili nadaljnje izvajanje takšne naše politike do naših izseljencev."
Dosledno stališče jugoslovanskih oblasti do vprašanja emigracije ima tudi vidne uspehe, saj se vsako leto veliko število ljudi, ki so po vojni sledili sovražni propagandi in emigrirali v tujino, spret vrača- v domovino. Ravno pred nedavnim se je na primer na lastno prošnjo vrnil v Jugoslavijo bivši stolni župnik v Ljubljani dr. Tomaž Klimar, ki je kot član stolnega- kapitlja ljubljanske škofije spadal med vodilne predstavnike slovenske duhovščine. Po drugi svetovni vojni je emigriral na Koroško in bil zadnje čase župnik v Blačah v Ziljski dolini.
DUNAJ. — Vicekancler dr. Pittermann je odpotoval na štiridneven uradni obisk v Stockholm. Spremljal ga je generalni sekretar SPO Probst. Na letališču je avstrijska gosta sprejel švedski ministrski predsednik Tage Erlander in jima izrekel prisrčno dobrodošlico. Na kratki tiskovni konferenci je vicekancler Pittermann dejal, da imata Švedska in Avstrija z ozirom na gospodarski razvoj v Evropi za reševati podobna vprašanja. Na vprašanje, kaj bi bilo v slučaju, če bi Anglija pristopila k EWG, je vicekancler dejal: O tem raje poizvejte pri premieru Macmillanu. Dalje je vicekancler dejal, da niso namen obiska kakšni formalni razgovori, temveč da so predvidene le prijateljske konsultacije.
BERLIN. — Kakor sporočajo zahodno-berlinske justične oblasti, se je Erich Gne-wuch, ki je bil zaradi ubijanja Židov zaprt in bi moral biti postavljen pred sodišče, obesil v zaporih Moabita. Pred samomorom je priznal svojo krivdo o sodelovanju pri likvidaciji Židov v Vzhodni Evropi.
MUNCHEN. — Bivši SS major Otto Bradfisch, ki je bil med vojno poveljnik uničevalne skupine za pokončevanje Židov v Vzhodni Evropi, je bil obsojen na deset let prisilnega dela. Bradfisch je bil obsojen zaradi sodelovanja pri ubitju 15.000 oseb, med katerimi je bilo največ Židov.
FRANKFURT. — Javni tožilec je pred nedavnim izdal 22 zapornih nalogov za osebe, ki so sodelovale pri uničenju dveh milijonov Židov v taborišču Auschwitz. Pripravljajo velik proces proti vsem odgovornim osebam, ki so imele določene položaje v »tovarni smrti«. Proces hi -moral biti sredi prihodnjega leta. Med obtoženci je tudi zadnji poveljnik taborišča smrti Richard Bar, ki so ga aretirali lani decembra.
WASHINGTON. — 32 članov ameriške nacistične stranke, ki so nedavno odpeljali 13 let starega židovskega dečka na svoj sedež in ga tam pretepli, je sodišče v Washingtonu obsodilo na eno leto prisilnega dela.
MOSKVA. — Statistična centrala Sovjetske Zveze je sporočila, da je bilo 1. julija 1961 v SZ 218 milijonov prebivalcev.
LONDON. — V britanskem zunanjem ministrstvu so podpisali dokumente, na katerih osnovi bo britanska vlada dodelila posojilo v znesku 3 milijonov 575 tisoč funtov za izvedbo sprememb v jugoslovanskem deviznem in zunanjetrgovinskem sistemu. Za britansko vlado je dokumente podpisal zunanji minister lord Home, za jugoslovansko pa veleposlanik Srdja Priča.
BEOGRAD. — V Beograd je pripotovala skupina 18 mladincev iz ZAR, ki so dostje komiteja Ljudske mladine Jugoslavije. V Jugoslaviji bodo ostali več kot mesec dni. Od 15. do 23. avgusta bodo ti mladinci sodelovali na mednarodnem mladinskem pohodu v mesta, ki so znana iz zgodovine narodnoosvobodilne borbe.
DJAKARTA. — Jugoslovanska gospodarska delegacija, ki jo vodi član Zveznega izvršnega sveta- in predsednik komiteja za zunanjo trgovino Sergej Kraigher, je pripotovala v Džakarto, kjer ima z indonezijskimi predstavniki razgovore o trgovinski izmenjavi in gospodarskem sodelovanju. Jugoslovanska gospodarska delegacija je vodila razgovore o sklenitvi dolgoročnega trgovinskega sporazuma med obema državama.
WASHINGTON. — Ameriški obrambni minister Macnamarra in načelnik štaba oboroženih sil ZDA general Lemnizer sta odpotovala v Pariz in London, kjer so se razgovarjali o varnostnih ukrepih v zvezi z berlinsko krizo. V Parizu je bil predviden razgovor z vrhovnim komandantom NATO v Evropi generalom Nordstedtom ter v načrtu sklepanje za povečanje vojaških sil NATO.
BERLIN. — List »Berliner Zeitung« piše, da so bili vsi sedanji generali in admirali zahodnonemške Bundeswehrmacht — 140 po številu — visoki in naj višji oficirji hitlerjevske Wehrmacht. List pravi, da med njimi ni niti enega, ki ne bi bil v nacistični Wehrmacht vsaj poročnik, 41 od teh pa je za časa Hitlerja dobilo generalske ali admiralske čine.
WASHINGTON. — Kennedyjeva vlada je sporočila, da znaša primanjkljaj ZDA v zadnjih 12 mesecih 3,9 milijarde dolarjev, kar je mnogo več kot so pričakovali.
NEW VORK. — Skupina 39 afriško-azijskih držav je podpisala spomenico, v kateri zahteva, naj Generalna skupščina OZN postavi na dnevni red svojega zasedanja 19. septembra vprašanje rasne diskriminacije v Južnoafriški uniji.

Od 31. julija do 5. avgusta:
II. festival jugoslovanske folklore
v Kopru, Ankaranu, Izoli, Portorožu in Piranu
Mnogim je še v najlepšem spominu lanskoletni I. festival jugoslovanske folklore ob istrski obali, kateremu bo letos v dneh od 31. julija do 5. avgusta sledil II. festival, med katerim se bodo najboljše folklorne skupine Jugoslavije zbrale ob slovenski obali v Kopru, Ankaranu, Izoli, Portorožu in Piranu. Spored edinstvene prireditve je že objavljen in obsega naslednje nastope:
31. julija ob 20. uri bodo festivalske fanfare naznanile svečano otvoritev, številne rakete s katedralskega stolpa v Kopru pa ji bodo dale zunanji videz. Prvega dne bodo izbrane skupine izvirne folklore nastopale pod naslovom »Zemlja — človek — ples": skupina »Kumpanjija." iz Blata na Korčuli bo plesala »Viteški ples z meči", dve skupini italijanske manjšine iz Gale-žane in Vodnjana v Istri bosta prikazali starinski ples »furlana", za spremljavo pa bodo igrali istrske viže na originalne instrumente „mih", »sopile”, »dvojnice" in »roženice". Folklorna skupina iz Medulina bo zaplesala znameniti »balun", slavonska skupina iz Koritne pa bo predvajala sceno ljudskih običajev iz Slavonije. Za zaključek bodo nastopili slavni »kurenti* iz Markovcev pri Ptuju in pokazali nekaj starih običajev kurentovanja.
1.	avgusta ob 21. uri nastopajo štiri najboljše jugoslovanske amaterske plesne skupine. V Piranu bosta istega dne nastopili sarajevska skupina »Vašo Miskin-Crni" ter zagrebška »Vinko Jedjut", medtem ko bo v Izoli plesal ansambel »Krsmanovič*, ki se je šele pred nedavnim vrnil s polletne turneje po Ameriki. Ob 18. uri bo v Portorožu otvoritev razstave »Slovenska vezenina”, ki jo pripravlja Etnografski muzej v Ljubljani, ob 21. uri pa bo ponovitev koprske parade izvirne folklore.
2.	avgusta ob 21. uri je prizorišče festivala prostor pred Konventom v Ankoranu, Ljer bodo imele amaterske folklorne skupine svojo zaključno revijo pod naslovom »Mladost — Ritem — Ples — Pesem".
KULTURNE DR OB TINE IH
( S 1. avgusfcm bo prevzel vodstvo ljubljanske Drame novi ravnatelj Bojan Štih, dosedanji umetniški direktor Triglav-fiima. Dosedanji ravnatelj Drame prof. Slavko Jan je bil na lastno proSnjo razreSen dolžnosti, hkrati pa so ga izvolili za rektorja Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani.
# S slavnostno premiero VVagnerjevega .Tannhfiuserja” so se v Bayreufhu začele letošnje Wagnerjeve slavnostne igre. Celotni festival obsega 28 predstav tekom 34 dni, in sicer so na sporedu uprizoritve „Tannhtiuserja”, .Holandca”, .Parsifala”, .Mojstrov pevcev”, celotnih .Nibelungov” in drugih Wagnerjevih del.
Q Vdova ameriškega pisatelja Ernesta Hemingwaya je prispela na Kubo, kjer se bo z vladnimi predstavniki pogajala o ureditvi Hemingwayeve vile v kubanskem mestecu San Froncisco v „Hemingwayev muzej”.
3.	avgusta ob 21. uri bo v Kopru kof gost fesfivala nastopal Državni ansambel plesov in pesmi Združene arabske republike iz Kaira.
4.	avgusta ob 21. uri nastopa v Piranu ansambel narodnih plesov in pesmi »Kolo" iz Beograda, v Portorožu ansambel narodnih plesov in pesmi »Taneč" iz Makedonije, v Ankaranu pa zbor plesov in pesmi Hrvaf-ske »Lado".
5.	avgusta bo zaključni dan festivala in obsega spored dva dela. Ob 20. uri nastopi najprej akademska folklorna skupina »France Marolt" iz Ljubljane, nato pa ji izmenjaje sledijo Lado, Kolo in Taneč. Drugi del se prične ob 21.30 uri z najboljšimi točkami Lada, Kola in Taneča; fa del bo prenašala tudi Evrovizija in so se prijavile naslednje države: Avstrija, Italija, Zahodna Nemčija, Švica, Švedska, Norveška, Holandska, Belgija, Francija in Anglija.
Po svečanem zaključku festivala pa se ob slovenski obali začne »Folklorna noč", noč dobre volje, ritmov, plesa, medsebojnega spoznavanja, noč bogatih narodnih noš, dobrega vina, ražnjev in zdravega ljudskega duha ob modernih popevkah in narodnih vižah . ..
Festival jugoslovanske folklore ob slovenski obali severnega Jadrana si je že lani pridobil tudi mednarodni sloves, zato se bodo letošnjih prireditev udeležili številni predstavniki folklornih institucij iz inozemstva, razna filmska podjetja pa bodo snemala nastope posameznih skupin.
Ugled, ki si ga je ta festival pridobil že prvo leto, pa je našel odziv v mnogih svetovnih listih in strokovnih revijah. Taka je švedski filmski režiser Nicholas Brenno zapisal o lanskem festivalu v stockholmski reviji »Filmsibladet” naslednje besede:
Malo mestece Koper — kakor dekorativna miniatura na velikanovi dlani. A to, kar sem videl, doživljal in občutil na predstavi zadnjega dne jugoslovanskega folklornega festivala, lahko imenujem le — pijana vrtoglavica ritma, plesa, barv, narodnih noš, melodij in človeško skoraj neverjetne discipline. Nad vsem tem pa zvezdnato nebo, narejeno iz močnih, pogumnih radosti, iz čistega ve-selja nad življenjem, iz stoterih utripov, prihajajočih iz velikega srca. Mali, renesančni, tako ljubeznivi Koper s svojimi tavernami in vrtovi, pa z monumentalnim trgom in fasadami, ki ga obkrožajo, ta Koper bi lahko postal svetovni center za folklorne festivale in na letnih prizoriščih vse slovenske obale, tudi v Ankaranu, tudi v Izoli, pa v Portorožu in Piranu naj bi se čez nekaj let srečevali ansambli vseh kontinentov. Kajti to, kar sem videl ob nastopih treh plesnih skupin, Lada iz Zagreba, Taneča iz Makedonije in Kola iz Beograda, to je doživetje enega človeškega življenja.
Pariški novinar Marcel Claveau pa je v »Pariš Match” povedal:
Res je — v nekem smislu smo mi izgubljena generacija. Koprski folklorni festival nas je na to opozoril. Živost in iskrenost jugoslovanskih kol in drugih plesov je dokazala, da živi na tej naši utrujeni zemlji ljudstvo, ki ga je treba spoštovati zaradi ljubezni do življenja, zaradi ljubezni, ki jo je to ljudstvo v krvavih vojnah moralo priboriti. In ta ljubezen, to veselje do življenja je izražal jugoslovanski folklorni festival na koščku slovenske obale na severu Jadranskega morja.
In končno še nemški turist Werner Haus-brandt v reviji „Quick":
Če se ne motim, so bile horde modernega nemškega Džingiskana tudi v krajih severnega Jadrana, tam, kjer se na peščenih plažah danes' ponujajo vročemu mediteranskemu soncu mlada telesa njihovih potomcev. Povabili so me na predstave jugoslovanskega folklornega festivala, ki se je odvijal kar na petih prizoriščih, in sicer v Kopru, Ankaranu, Izoli, Portorožu in Piranu. Videl sem to,
Violinist Igor Ozim spet na gostovanjih
Znani slovenski violinist Igor Ozim, ki smo ga tudi v Celovcu spoznali in občudovali njegovo umetnost ob letošnjem gostovanju Slovenske filharmonije, ima pred seboj novo pomembno koncertno turnejo. Prva postaja je London, nato pa bo Imel več koncertov v Južni Ameriki — Braziliji, Čilu In Argentini. Meseca novembra se bo preko Nemčije in Avstrije spet vračal v domovino. Za začetek prihodnjega leta pa ima že dogovorjene turneje po Združenih državah Amerike In nato po skandinavskih deželah.

kar nam doslej ni bilo videti: življenje v polnem naletu. Lepoto plesov, skladnost gibov, vonj svobodne zemlje, vrisk jugoslovanske melodije. In verjemite mi — malo me je bilo sram svojega porekla že zategadelj, ker sem čutil željo, da bi bil tudi sam rad vesel življenja. Pa me je vselej nekaj v meni opozarjalo, da ga nisem vreden. Organizatorju tega festivala — mislim, da so mi dejali »Primorske prireditve« v Kopru — je treba čestitati. Čestitati z željo, da bi ta košček obale postal internacionalna arena folklore v plesih in pesmi .. .
Afrika — mozaik jezikov
Zveze med Evropo in Afriko trajajo že od leta 1508, ko so Portugalci ustanovili Fort Mozambique. Zahodni svet pa kljub temu dolgo časa ni prodrl v bistvo črnega kontinenta. Celino so sicer Evropejci zasedli, a niso poznali njenega verskega, socialnega in jezikovnega sestava.
Zlasti za lingvistiko Afrike se zahodni svet ni prav nič brigal. Šele v 17. stoletju je učenjak Leibniz začel zbirati hotentotske in bušmanske izraze. Kljub prvim poskusom je nova jezikovna veda — afrikanistika — nastala šele pred kakimi 50 leti.
Proučevanje afriških jezikov in kultur je že od vsega začetka naletelo na silne težko-če. Predvsem je vzrok podnebje, ki je marsikateremu raziskovalcu izvilo pero iz rok. Druga težava obstoji v dejstvu, da večina afriških jezikov, razen na severu, v Libiji, Eg ptu in Etiopiji, ne pozna pismenih osnov. Proučevalci so navezani le na osebne stike s črnci. Toda tudi pri delu na terenu nastajajo težave, ker je pri večini jugozahodnih afriških jezikov odvisno izrazoslovje od višine glasu. Isti zvoki v višjem ali nižjem tonu pomenijo docela drugo besedo. Evropejec pa težko prisluhne taki govorici. Tretjo težavo morajo premagati afriški lingvisti zaradi velikanskega števila narečij, Afrika je namreč pravi mozaik jezikov in računajo, da govorijo na črnem kontinentu nad 800 jezikov — od zamotanega jezika suaheli do besednega zaklada primitivnih plemen, ki ne obsega več kot dvajset besed.
Najpomembnejši afriški jeziki so suaheli, hausa in arabščina. Jezik suaheli govori deset milijonov ljudi, ki so raztreseni na velikem področju. Ta jezik vsebuje tudi arab-
ske, perzijske, portugalske, angleške in celo nekatere nemške besede. V severni Afriki prevladuje arabski jezik. Razen arabskega jezika je na afriškem kontinentu najbolj razširjen jezik hausa, ki ga govori okoli 15 milijonov ljudi. V Etiopiji govorijo amharšči-no, ki temelji na 1700 let stari abecedi, govorijo jo pa tudi črnci plemena Bantu. Buš-mani in Hotentoti pa se sporazumevajo s kriki, pri čemer ima vsak ton svoj pomen. V novi državi Kongo, ki je velika kot Indija, živi okoli 200 rodov, ki uporabljajo nic manj kot 38 popolnoma različnih glavnih jezikov; narečij ali dialektov pa je kar nekaj sto. Kdo naj obvlada vso to ogromno jezikovno snov?
In kako je z jeziki po svetu? Neki ameriški profesor je ugotovil, da je najmanj 3710 jezikov, ki so jih na svetu govorili ali jih še govorijo. Pri svojih raziskavah je ta profesor ugotovil 786 znanih živih in 174 izumrlih jezikov, katerim pa je treba prišteti še kakih 2750 živih in mrtvih jezikov, ki so jih govorili ali jih še govorijo zlasti na južni polobli.
Število jezikov v Evropi ni tako veliko, saj je ameriški profesor v Evropi, Severni Afriki in v pretežnem delu Azije naštel skupaj le 472 znanih živih in 120 izumrlih jezikov. V Afriki je zadeva bistveno drugačna, kot smo ugotovili že zgoraj. Isto velja tudi za področje Južne Gvineje, kjer so našteli 750 različnih jezikov. Tudi v Amer ki so ugotovili 314 znanih živih in 54 izumrlih jezikov, medtem ko jih je na južnih področjih Amerike kar 1200, večinoma indijanski jeziki, ki jih govorijo majhni rodovi.
JANKO PLETERSKI:
Manjšinska zakonodaja na Koroškem
po drugi svetovni vojni
Pravna komisija Evropskega sveta je v svojem poročilu o položaju nacionalnih manjšin v Evropi, ki ga je 14. septembra 1959 predložila posvetovalni skupščini Evropskega sveta, v svojih zaključkih izrazila mnenje, da je položaj obravnavani nacionalnih manjšin na zakonodajnem področju zadovoljiv. Takoj zajem pa je komisija v pogledu Avstrije opozorila posvetovalno skupščino »na dejstvo, da avstrijske oblasti se niso sprejele vseh zakonskih ukrepov v korist slovenske in hrvašlte manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem, ukrepe, katere Zahteva državna pogodba z dne 15. maja 1955.« Komisija priznava, da Pa je del te zakonodaje že v velja-v> in sicer zakon o pouku in zakon 0 uporabi slovenskega jezika na sodiščih na Koroškem.
Gotovo je zanimivo, da je pravna komisija, katere poročilo je po-tem skupščina Evropskega sveta sočasno sprejela, našla kritično pripombo glede avstrijske manjšinske ?akonodaje na Koroškem. To je še Posebej značilno, ker je bilo delo in Poročilo komisije čisto pravno-for-mal,stično, brez poglabljanja v de-
janski položaj prizadetih manjšin in je kot tako bilo tudi s strani avstrijske publicistike ocenjeno kot »uspeh s:l, ki prevladujejo v Evropskem svetu in ki so neprijazno razpoložene manjšinski zaščiti«. Opozorilo pravne komisije Evropskega sveta pa vendar lahko ocenimo kot signal, da v avstrijskem obravnavanju manjšinskih vprašanj tudi s formalne pravne plati nekaj ni v redu.
Metoda pravne komisije, ki se je omejila samo na formalno-pravno registracijo položaja manjšin, ni pa upoštevala njihovega dejanskega položaja in dokumentacije, ki so jo manjšinske organizacije v ta namen izdelale, je bila predmet kritike s strani manjšin in nekaterih organizacij. Stališče, da je treba pri presojanju položaja manjšin upoštevati predvsem njihov glas, je gotovo pozitivno in demokratično. Če se omejimo na koroški primer, imamo v ta namen na razpolago vrsto dokumentiranih spomenic, ki so j:h slovenske organizacije predložile avstrijski vladi. Vendar se bomo v nadaljnjem tudi mi omej;li samo na avstrijske dokumente, ne morda zaradi podcenjevanja stališča manjšine,
marveč zato, ker nam a) uradni dokumenti sami dovolj jasno pokažejo značaj sodobne avstrijske manjšinske zakonodaje in b) iz praktičnega razloga prepričljivosti, kajti o priznanjih v uradnih dokumentih ni mogoče dvomiti.
Razume se, da vprašanja ni mogoče obravnavati kot čisto pravni problem, čeprav seveda tudi formalne (pravne) plati ne gre zanemarjati. Vendar pa je jasno, da se vprašanje položaja manjšine na obmejnem področju med dvema državama ne pojavlja v prvi vrsti kot pravni, marveč kot politxno sociološki problem. In če hočemo priti naprej v obravnavanju tega vprašanja, potem moramo to seveda upoštevati. V tem stališču nismo osamljeni. Značilno je, da je ravno avstrijski manjšinski pravni izvedenec prof. dr. Felix Ermacora v svoji kritični oceni razprave Theodorja Veiterja o južnotirolskem vprašanju opozarjal avtorja, da bi v svoji razpravi moral upoštevati interpenden-co prava in politike. Prav tako mislimo, da problema ni mogoče obravnavati samo s takšnega formalnopravnega stališča, ki jemlje kot izhodišče avstrijsko državno pogodbo, ne upošteva pa položaj manjšine pred podpisom pogodbe in vseh okoliščin nastanka določb v tej pogodbi. Koroški problem predstavlja celoto, katere zadnje poglavje tvori
obdobje po drugi svetovni vojni. Če nimamo vsaj tega zadnjega poglavja pred očmi, ni mogoče videti resničnih problemov, ki se pojavljajo v zvezi z urejevanjem položaja slovenske manjšine na Koroškem. Brez tega ne bi bilo mogoče razumeti pravega namena in smisla določb državne pogodbe. Tudi za to naše stališče najdemo paralelo v nasvetu, ki ga je prof. Ermacora dal imenovanemu avtorju pri obravnavanju južnotirolskega vprašanja:	»Raz-
člemba pomena volje pogodbenih partnerjev bi v tej zvezi bila posebno plodna.«
I.
Preglejmo na kratko osnovne politične faktorje, ki so opredeljevali položaj na Koroškem ob koncu vojne. Takoj naj poudarimo, da etničnega, to je osnovnega in konstantnega faktorja, v naši obravnavi ne bomo razčlenjevali, ker je to že bilo storjeno drugje in se ga bomo dotaknili samo v njegovem sodobnem aspektu.
Iz splošnega poraza hitlerjevske Velike Nemčije in njegovih posledic je bila Avstrija do neke mere izvzeta. Moskovska deklaracija vlad ZDA, Združenega kraljestva in ZSSR je 1. novembra 1943 izrekla neveljavnost »Anschlussa« in proglasila voljo zavezniških vlad obnoviti svobodno in neodvisno Avstrijo, čeprav to Avstrijo »tudi opozarja, da je
za udeležbo v vojni na strani Hitlerjeve Nemčije odgovorna in da se tej odgovornosti ne more umaknit:.« S tem je Avstriji bila dana meddržavna pravna in politična osnova in možnost za rehabilitacijo.
Najeminentnejši faktor na Koroškem je bilo dejstvo, da se je v južnem delu dežele, kjer živi slovensko prebivalstvo, od leta 1942 dalje neprenehoma razvijal in utrjeval oboroženi upor proti nemškemu nacističnemu režimu, ki je hotel to prebivalstvo uničti. Ta upor je bil edini na ozemlju Reicha. Nastopal je z narodnoosvobodilnimi in pa s splošmmi antifašističnimi gesli, računajoč tudi na podporo demokratičnih elementov med prebivalstvom nemškega jezika na Koroškem. Pre-rastel je v sistematično in organizirano vojaško nastopanje v organski povezavi z Narodnoosvobodilno vojsko Slovenije oz. Jugoslavije. Iz protifašističnega boja je, podobno kot na ostalih slovenskih področjih, zrasla revolucionarna ljudska oblast, katere organi so bili razširjeni po vsem področju slovenske naseljenosti na Koroškem in ki je priznavala avtoriteto slovenske narodne vlade. Koroške partizanske enote so obenem z drug:mi enotami Jugoslovanske armade bile oborožena sila te oblasti.
(Nadaljevanje sledi)
v-exvc/ru^?
Obvestilo staršem
zaradi odhoda druge skupine otrok na letovanje na Jadranu
Druga skupina otrok za letovanje v Savudriji odpotuje s Koroške v petek, dne 4. avgusta 1961. Otroci vstopajo v vlak v Celovcu, Beljaku in Podrožčici.
Zbirališče otrok in čas zbiranja so določeni tako-le:
Celovec:
čakalnica II. razreda glavne zel. postaje ob 10.15 uri — odhod vlaka ob 10.52 uri;
Beljak:
v Beljaku ne bo čakal spremljevalec, zato naj čakajo otroci na peronu, na katerem prispe vlak iz Celovca ob 11.30 uri. Otroci naj vstopajo v zadnji vagon — odhod vlaka ob 12.37 uri.
Podrožčica:
peron železniške postaje ob 12.45 uri — odhod vlaka ob 13.23 uri.
Na zbirališču v Celovcu in Podrožčici čaka po en spremljevalec oz. spremljevalka, Starše prosimo, da svoje otroke na postajah osebno izročijo spremljevalcem skupine.
Starši, katerih otroci so bili sprejeti v drugo skupino, bodo te dni prejeli pismeno obvestilo.
Vse starše posebej opozarjamo, da takoj na postaji> kjer bodo otroci vstopali, kupijo vozni listek do P o d -r o žčic e — državna meja (Ro-senbach-Staatsgrenze).
Druga skupina se z letovanja vrne 25. avgusta t. I.
Povratek prve skupine otrok z letovanja
v Savudriji in v Omišalju
Otroci, ki se nahajajo v prvi skupini na počitniškem letovanju v Savudriji in v Omišalju na otoku Krk, se vrnejo
v sredo, dne 2. avgusta t. I.
V Podrožčico pridejo z vlakom iz Jesenic ob 16.07 uri. Otroke, ki so doma ob progi Podrožčica-Beljak in v Zilji, naj starši čakajo na železniški postaji v Podrožčici ali pa na železniški postaji v Beljaku ob 16.52 uri.
Otroci iz Spodnjega Roža, Gur in Podjune pridejo v Celovec ob 17.05 uri naravnost iz Podrožčice ali pa čez Beljak ob 18.00 uri. Starši naj otroke čakajo pri vlaku na železniški postaji Celovec ob 17.05 uri. Če jih s tem vlakom ne bo, naj čakajo do 18.00 ure.
ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM Celovec, Gasometergasse 10
Naši otroci se dobro počutijo na letovanju
V dveh lepih krajih ob sinjem jugoslovanskem Jadranu že preživlja del svojih počitnic prva skupina koroških slovenskih otrok. Del mladih letoviščarjev živi v Omišalju, drugi del pa v Savudriji. Kmalu, ko so prispeli na cilj, so vodiči poslali brzojavko, da so srečno dopotovali ter da so se kaj kmalu dodobra spoznali med seboj in sklepali tovarištvo, ki bo ostalo gotovo trajno.
Pred nekaj dnevi pa so se po svojih vodičih v Omišalju in Savudriji pismeno oglasili na ZSO, ki je organizirala letovanje in vse prisrčno pozdravljajo. V pismih iz Omi-šalja in Savudrije je povedano, da se imajo otroci dobro, so pod skrbnim nadzorstvom, imajo odlično prehrano, poskrbljeno je za zdravstveno zaščito ter za mnogostransko razvedrilo in zabavo, kakor z različnimi športi, majhnimi prireditvami, igrami in mnogim drugim.
Za otroke je letovanje veliko lepo doživetje, ki jim zelo širi tudi obzorje. Izpolnilo se jim je hrepenenje vsakega mlade-
Novi primarni zdravniki kirurgičnega oddelka deželne bolnišnice v Celovcu so se predstavili deželnemu glavarju Wedenigu, namreč docent dr. Fritz Judmaier — kirurgija, dr. Hermann M i 11 o n ig — anaste-ziologija, dr. Karl Rauchvvald — urologija in dr. Albert Stocker — nezgodna kirurgija.
Vodstvo botaničnega vrta v Celovcu sporoča, da so se odprli popki egiptovske lotos-cvetlice in kažejo svojo cvetlično krasoto. Cvet se odpre samo ob sončni svetlobi. Vodstvo opozarja prijatelje botaničnega vrta na izredno zanimivi dogodek.
Prejšnji teden se je na Koroškem primerilo 176 prometnih nesreč s 130 poškodovanimi in 1 mrtvo osebo. V vsej državi pa je bilo skupno 1313 prometnih nesreč, pri katerih je bilo 1029 udeležencev prometa bolj ali manj poškodovanih, 32 ljudi pa je zgubilo življenje. Spet je 62 brezvestnih šoferjev pobegnilo ter so žrtve prepustili kratko in malo svoji usodi. Kljub strogim predpisom, da je vozačem prepovedano sedeti za volanom v alkoholiziranem stanju, so jih prejšnji teden zasačili 55, ki so vozili pod vplivom alkohola.
Okoli 20. avgusta bo začela dunajska
filmska družba s posnetki za film, katerega ozadje bo pokrajina srednje Koroške, namreč Celovec in Vrbsko jezero. Večino posnetkov bodo izvedli na jezeru, za notranje posnetke pa bo na razpolago velika dvorana Delavske zbornice v Celovcu kot atelje. Dejanje filma bo predstavljalo srečanje nekega dekliškega penzionata s Športno šolo z mnogimi iz tega izvirajočimi zapletljali. Glavna igralka v tem filmu bo Vivi Bach. Za dopolnitev dekliškega penzionata išče filmska družba petnajst deklet v starosti od 16 do 20 let, ki bi hotele biti na razpolago za filmske posnetke, seve proti honorarju, to se pravi plačilu. Prijave sprejema mestni prometni urad na magistratu, vhod iz Sternallee, izbiro pa bo izvedla pozneje filmska družba sama.
ga človeka, videli nepregledno morje, kopati se v morski vodi ter veslali s čolni in ob daljših izletih voziti tudi z ladjami. Kratko in malo si ni mogoče predstavljati, kaj vse čudovito lepega dojemajo vase sprejemljiva mlada srca, kar jim bo ostalo vse življenje kot lep spomin na srečna otroška leta. Otroci spoznavajo kraje in ljudi. Posebno koristno je, da se spoznavajo z drugimi sovrstniki v taborišču, kjer se srečavajo tudi s skupinami šolske mladine iz več krajev Jugoslavije. Spoznanje in sklepanja tovarištva s šolarji Iz drugih krajev jih vzgaja k miselnosti dobrega sožitja z vsemi ljudmi. Skratka, otroci bodo na letovanju mnogo pridobili ter si v kratkih tednih zelo razširili obzorje.
In kar je pomembno: Otroci si krepijo ob morju telesa moč in zdravje, v zdravem telesu pa biva tudi zdrav duh. Sonce, zrak in voda, sončno južno sadje, kopanje v morski vodi so čudovita naravna sredstva
Pri montažnih delih žarometne naprave
za neko prireditev v Vrbi se je pred nedavnim pripetila delovna nesreča. Iz višine kakih 22 metrov s svetlobnega droga je nekemu delavcu padlo kladivo iz rok in zadelo občinskega delavca Feliksa Dergašnika iz Loge vasi, ki je bil zaposlen spodaj pri drogu. Dergašnik se je ves okrvavljen zrušil na tla s hudo rano na glavi in rahlim pretresom možganov. Nemudoma so poklicali zdravnika na pomoč, ponesrečeni delavec se zdravi v domači oskrbi.
Sveče
Pred nedavnim, bila je 16. t. m., je nenadoma umrl Hanzej Mostečnik, znani in cenjeni mizarski mojster Mlinarjev Hanzej. Priljubljenega Hanzeja je zadela srčna kap v 77. letu starosti.
Pokojni mizarski mojster je bil znan in spoštovan v bližnji in daljnji okolici, zato ni čudo, da se je na dan pogreba pomikal izredno dolg sprevod žalnih gostov od doma na njivo miru na domače pokopališče. Ob pogrebnih svečanostih je domači župnik spregovoril v obeh deželnih jezikih globoke poslovilne in tolažilne besede. Pevski zbor je blagemu pokojniku zapel na domu žalosti in ob odprtem grobu žalostinke. Svojega starega in zvestega lovskega tovariša so spremili k zadnjemu počitku tudi lovci ter mu po stari navadi položili na krsto lovski simbol in izrekli zadnji »lovski blagor*.
O pokojnikovem prepričanju in trdnem značaju priča tudi dejstvo, da se je v času nacističnega nasilstva uvrstil v narodnoosvobodilno borbo. Borci za svobodo niso imeli pod njegovo streho le gostoljubno zavetišče, temveč je bila v njegovi hiši tudi majhna bolnišnica za ranjene partizane.
Hanzej naj si v miru spočije v domači zemlji, žalujočim svojcem pa izrekamo noše iskreno sožalje!
za učvrstitev zdravja, najdragocenejše dobrine vsakega človeka.
Večkrat imajo v počitniških kolonijah tudi obiske ljudi, ki se zanimajo za koroško slovensko mladino. Tudi nekateri starši so obiskali svoje otroke. Kljub vsemu lepemu in kljub temu, da dnevi letovanja hitro tečejo, se otroci le večkrat spominjajo na dom in svoje domače ter so obiskov veseli in se srčno razveselijo tudi kakšnega drobnega pisemca ali kartice, če jim pišejo mamica, bratec ali sestrica. Hkrati s pozdravi se otroci tudi iskreno zahvaljujejo organizaciji in vsem, ki so pripomagali, da so mogli na letovanje.
£ E i I č o v s
Letošnje leto smo bili v našem kraju doslej še obvarovani večjih nasreč in škode po nevihtah in toči. Kljub temu pa čisto brez nesreče ni bilo. Neurje, ki je pred dobrim mesecem divjalo po več krajih naše dežele in povzročilo ponekod ogromno škodo, je tudi pri nas zapustilo znak svojega pohoda. V hišo pri p. d. Prahulniku na Mali gori je treščila strela in povzročila požar. Ogenj je upepelil hišo in prizidano manjše gospodarsko poslopje. Na srečo je bil posestnik primerno zavarovan.
Nedavno se je pustil Franc Bister, ki je bil vojni invalid, prepeljati z brodom čez Dravo. Ko sta prispela s p. d. Brodnikom do sredine Drave, se je Bister nepričakovano pognal kvišku in skočil v valove reke. Pri skoku je Brodniku še zavpil: servus Ru-pej! Mož je zginil pod vodo in še do danes ga niso našli.
Kakor že povedano, je bil Franc Bister vojni invalid. Med vojno je bil na ruski tronti nevarno ranjen v pljuča. Sam je to pogosto pripovedoval, da se je to zgodilo na tronti spodaj ob Črnem morju. Sovjetski vojaki so hudo ranjenega Bistro našli, pobrali in nemudoma spravili v bolnišnico v Odesi. Z velikim priznanjem je pripovedoval, da so se ruski zdravniki nadvse požrtvovalno zanimali in prizadevali zanj in ga tako ohranili pri življenju. Precej je okreval, da je bil toliko pri sebi, da so ga potem kot invalida pustili domov. Vrnil se je k družini, posledice hude rane pa so ostale in jih je moral stalno še prenašati. To je bil najbrž tudi vzrok, da se mu je omračil um ter je v tem stanju storil nesrečni korak.
nrCTnraKniE
Petek, 28. julij: Viktor Sobota, 29. julij: Maria Nedelja, 30. julij: Abdon Ponedeljek, 31. julij: Ignacij Torek, 1. avgust: V. sv. P.
Sreda, 2. avgust: Porcijunk.
Četrtek, 3. avgust: Lidija
RAZNE VESTI
Utrinki z izleta
Naš Franci Nachbar že več let organizira izlete v Slovenijo in druge kraje Jugoslavije. Med izletniki se znajdejo kmetje, delavci, možje in žene, mladina in starina. Vozi pa Štefan Sienčnik, ki pozna vse kraje ter je zaradi tega tudi dober vodnik.
Lepih izletov sem se udeležil že predlanskim in lani, pridružil pa sem se izletnikom tudi letos ter lahko rečem, da mi ni žal. Kilometer za kilometrom se nam je odpiral prelesten vedno nov svet, videli smo slikovitosti in zanimivosti, obiskali pa smo tudi svetišča, kakor Brezje in Sv. Goro pri Gorici.
Letos pa smo krendi v Slovenske gorice na Štajersko. Rano zjutraj smo pri Viču prevozili državno mejo. Že v Dravogradu smo se lahko prepričali, da v moderni trgovini »Ojstra« prodajajo vse, kar kdo potrebuje.
Ob Dravi nas je vodila pot ob vrsti elektrarn, v katerih proizvajajo energijo za gospodarstvo. Proti Mariboru se je svet odprl, zanimali so nas veliki plantažni nasadi pritlikavega sadnega drevja, kjer se je vse Šibilo pod težo bogatega sadu. Pšenico so že želi, je italijanska sorta z visokim hektarskim donosom.
V Mariboru je bilo živahno vrvenje. Ogledali smo si zanimivosti mesta, lepo negovane cerkve in med drugim tudi znameniti akvarij, ki je okno v vodne skrivnosti. Na vsak korak smo videli, da se Maribor naglo in mogočno razvija.
In že smo bili na poti proti Slovenskim goricam, hiteli smo, ker smo hoteli videti čim več. Pokrajina je polna gričev in vrstil se je vinograd za vinogradom. Ob lepi Kapeli smo se ustavili, odkoder je prekrasen razgled čez vse Slovenske gorice in še daleč preko njih. Pravijo, da je pri Kapeli najmodernejša vinska klet v Evropi. Prijazni upravnik nam jo je razkazal in nismo se mogli dovolj načuditi njeni veličini. Videli smo sode po več desettisoč litrov vina, klet obsega več nadstropij pod zemljo, dviganje in pretakanje vin pa izvajajo z električnim pogonom.
Naslednja naša »postojanka« je bila Slatina Radenci, nato smo vozili skozi Ljutomer, kjer smo se spomnili slavnega slavista Miklošiča, ki so mu postavili pred cerkvijo lep spomenik. Cerkev so popravljali in urejevali za predvideno novo mašo. Ljudje so vedeli povedati, da je letos v lavantinski škofiji šest novomašnikov, kar seve tudi govori,
da ne drže zlonamerne klevete o preganjanju vere v Jugoslaviji.
Prenočili smo v slikovitem gradu Bori, kjer je tudi gostinsko podjetje. Sobe so vse zasedene po turistih. V tem gradu je bila med vojno geštapovska ječa in mučilnica, o čemer pripoveduje v eni izmed sob tudi pretresljiva razstava o hudih časih trpljenja.
Zarana zjutraj smo prispeli v Ptuj, v nekdanje hudo ponemčurjeno mesto. Najprej smo si ogledali cerkev, ki jo upravljajo minoriti, bila je ravno maša, nato pa smo šli na grad, kjer so nekdaj gospodovali grofje Herbert -steini. V muzeju smo videli nekdanjo razkošnost teh grofov, pa tudi grozotna mučilna orodja in naprave, s katerimi so bičali in trpinčili podložnike. Globok vtis na vse je napravila razstava iz narodnoosvobodilne borbe.
V Rogaški Slatini smo pili zdravilno vodo iz vrelcev Styria in Donat ter si ogledali znamenito zdravilišče in letovišče.
Celje se hitro razvija, po ulicah je živahen promet, v predmestnih delih pa veliko gradijo, mnogo stanovanjskih prostorov za delavce, dokaz da delo in delavca spoštujejo, ker vse dobrine, blaginja in napredek so uspehi dela roke in uma. Okolica je bogata na hmeljskih nasadih in savinjski hmelj velja kot najboljši v Evropi ter prinaša tudi lepe
devize jugoslovanskemu narodnemu gospodarstvu.
V	Velenju — središču lesnega premoga — predelavajo premog v električno energijo in plin, zaposlenih pa je nad 3000 delavcev. Lepo je takorekoč umetno nastalo velenjsko jezero s kopališčnimi napravami. Delavci stanujejo v novih zgradbah, v malih dvodružinskiih hišah in ogromnih 12-nadstropnih stavbah. Vse je prekrasno poslikano in balkoni okrašeni s pestrobapvnimi rožami — zdelo se nam je, kakor da smo prišli v pravljični svet.
Zadnja naša postaja ko bile Ravne na Koroškem. Silen vtis so napravile na nas mogočne tovarne železa in jekla in Cečovje z visokimi hišami ter odlično opremljenim gostiščem »Dom železarjev«. Le 20 odstotkov je še stare Thurnove jeklarne, 80 odstotkov so je po najmodernejših vidikih prigradili, kar je ogromen korak naprej in uspeh zmage delovnega ljudstva po vojni. Neprecenljiv je napredek Raven, če jih primerjamo z razvojem v Pliberku. Pred 40 leti sta bila oba kraja približno enaka, v Pliberku je ostalo skoraj vse pri starem, Ravne pa so postale industrijski veleobrat z nad 5000 prebivalci.
V	mesečini smo se vrnili čez državno mejo, razšli smo se zadovoljni, kajti potovanje je bilo prijetno, zanimivo in hkrati nad vse poučno.
POPRAVLJENI LJUDJE
NADOMESTNI DEU ZA NAŠE TELO
A.li veste, da najdemo ljudi, ki jim srce pri vsakem udarcu nekako tuje, »po nylonsko« udari. To so ljudje, ki jim je rešila življenje drzna kirurška intervencija in imajo srčno zakiopko iz nylona. Lahko se ti primeri, da naletiš na človeka, ki ima požiralnik iz pleks-stekla ali arterijo iz nekakšne smole. O bolj vsakdanjih protezah, kot so zobje in steklena očesa sploh, ni vredno govoriti.
Kirurgi so se dolgo obotavljali, preden so pričeli uporabljati nove tehn čne snovi v medicini. Tako na koncu so le popustili pred tehniko, ki jim je ponudila plemenite kov ne in umetne mase, ki so za organizem povsem neškodljive in so se v telesu obnesle bolje, kot pa nadomestni organi, ki so jih presadili z drugih človeških teles.
Med naravnimi metodami so ljudje do zdaj zamenjavali kri s tujo človeško krvjo, meso
s tujim mesom in kožo s tujo kožo. Včasih že kar smelo pišemo o presajevanju bolj kompliciranih organov, pa se telo še upira in ga ni lahko »pripraviti« na sprejem tujega življenja. Še ob koncu prejšnjega stoletja je bila transfuzija smrtno nevarna, ker še niso poznali krvnih skupin. Presaditev kože je uspela šele po pravcatih trikih, čeprav so uporab li kožo istega pacienta. Zato so tudi razne plastične operacije tako komplicirane in dolgotrajne. Presajene žile in tkivo notranjih organov se res presadi laže, vendar ne
moremo govoriti o kakšnem zdravljenju z novo presajenimi deli. Telo te dele bolj trpi, kot posvoji in se običajno posluži teh delov le za most, da po njem preraste novo tkivo, ki ga ustvari organizem tam, kjer manjka. Brž ko je ta organski most ustvarjen, pa organizme transplantat uniči, razkroji in izloči iz telesa. Borbo proti tujemu življenju spremlja pogosto vročina in razna vnetja.
Po svetu zato pogosto naletimo na banke za nadomestne dele, kamor volijo dajalci svoje organe takoj po smrti. Tako nastajajo banke za oči, kosti, žile, požiralnike in podobno. Vsi ti nadomestni deli so spravljeni v hladilnikih in pogosto pri temperaturah do 27 stopinj pod ničlo.
Kot smo že rekli, pa prodira v kirurgijo vse bolj umetno tkivo, kar se je pokazalo tudi na raznih kongresih zadnjega časa, kjer so s predlogi prednjačili zlasti Američani in Rusi. Že pred petimi leti so eni in drugi serijsko proizvajali po 34 različnih nadomestnih delov za človeško telo — mednje moramo seveda prišteti umetno zobovje, steklene oči, ročne in nožne proteze — danes pa je teh delov že nad sto.
Samo nepopoln pregled!
■	Plošče iz paladona in podobnih organizmu »naklonjenih« umetnih mas, ki jih uporabljamo predvsem kot mašila pri nezaraslem nebu, pri zajčji ustnici, pri luknjah v srčnem pretinu in pri večjih notranjih poškodbah.
■	Plošče iz kovine tantala nam služijo za prekritje lobanjskih lukenj pri možganskih poškodbah. 2 njimi nadomestimo tudi prsnico ali dele meden'ce.
® Palice iz plemenitih kovin lahko nadomestijo zdrobljene kosti nog in rok. Iz iste snovi ali pa iz plastičnih mas so izdelali tudi že sklepe, da se umetne kosti v njih tudi vrtijo in premikajo.
■	Umetni požiralniki iz pleksi stekla in drugih umetnih mas lahko nadomestijo zlasti gorje dele požiralnikov, ki so bili poškodovani ali pa so jih morali odstraniti, ker jih je načel rak.
■	Umetne srčne zaklopke iz nylona izdelujejo v obliki češnje velikih kroglic, ki jih pritrdijo na levo srčno komoro z nerjavečo verižico. Te tesnijo pri krčenju srčne mišice slabo se zapirajočo levo srčno zaklopko proti vračanju krvi iz prekata v preddvor.
B Podobno so izdelane tudi umetne aort-ne zaklopke in zapirajo prehod med levim srčnim prekatom in aorto.
■	Včasih všijejo v ožilje arterije iz nylona in drugih umetnih mas. To posebno v primerih, če se kakšna važna arterija zamaši in je večje telesno področje v nevarnosti, da bo ostalo brez dotoka krvi.
Razen tega pa imamo še umetne nadomestne dele za začasno uporabo. Med te moramo vsekakor prišteti tiste, ki lahko tudi za več ur nadomestijo delo srca in pljuč, umetne ledvice itd.
Mogoče je malce težko verjeti, da se naše telo manj brani takšnih tujcev kot organskih prišlecev. Borci iz prejšnjih vojn pa vedo, da se lahko drobci bomb in celo krogle desetletja zadržujejo v telesu, ne da bi kakor koli ovirale lastnika — le včasih pričenjajo krožiti po telesu in tedaj jih moramo včasih operativno odstraniti. Če pomislimo, da so ti drobci običajno iz povsem neplemenitih kovin in da so zašli v telo na kaj neprijeten način, je pravzaprav zares čudno, da se telo proti njim bolj ne upira. Deli iz umetnih mas in kovin, ki nam jih vstavi kirurg, pa so vselej dezinficirani in zato pomenijo neprimerno manjšo nevarnost kot krogla iz puške, ki se pritaji nekje v telesu, posebno še, ker so ti deli pritrjeni in ne morejo po svoje potovati po telesu. In kaj stori telo s temi prišleci.
Obdukcije so pokazale, da se ti nadomestni deli v telesu čudovito znajdejo — bolje rečeno, telo jih sijajno izkoristi. Umetne srčne zaklopke iz nylona so bile že po nekaj letih prevlečene z živim organizmom. To je silno važno odkritje in dokaz, da se telo tehničnih nadomestnih delov niti najmanj ne brani.
r—------------------------------------—\
Mali leksikon
Katera snov je znana zdaj kot naj-slajsa?
Najslajii je zdaj prokopski nitrocnilin, saj Je 3100 krat sijali od sladkorja in 8 do 10 krat slajii od saharina, o katerem navadno mislijo, da je najslajSa snov, čeprav je samo 400 do 600 krat slajii od sladkorja. Med saharinom in sladkorjem je ie dulcin, ki |e samo 200 krat slajii od sladkorja.
*
Katere so največje ptice na svetu?
Največji ptici na svetu sta no) in emu. Ti dve ptici nimata kril in zato sodita med tekače. Tekata zelo hitro, kadar sta v nevarnosti, pretečeta na uro do 50 km. Emu živi samo v Avstraliji. Samica ne sedi na jajcih, marveč jih samo znese, vali pa samec. Po 54 dneh se zlelejo mladiči, ki jih vodi samec, dokler se ne morejo sami preživljati. Te ptice, ki jih je bilo zadnja desetletja le tako malo, da so mislili, da bodo povsem izumrle, so se razmnožile tako, da delajo v Avstraliji na poljih veliko ikodo.
*
Zakaj ljudje pozimi navadno spe dlje kakor poleti?
Poleti sončna svetloba nadomesti človeku energijo, ki jo porabi čez dan, ko dela, in zato je lahko njegov počitek krajSi. Pozimi pa mraz vzame človeku ie tisto energijo, ki jo pripravi telo s prebavo ali dihanjem. Zato je človeku pozimi potreben daljii počitek, da lahko nadomesti z delom izgubljeno energijo, ki mu )o vzame mraz.
V_________________________________________y
cAmbim — DAR MORJA
Če bi na morski obali našel okrogel kos smrdljive gmote, ki je podobna oblizanemu kamnu, le da je lažja, bi jo gotovo že zaradi smradu zalučal proč. In vendar bi s tem zavrgel pravcato bogastvo. Lahko bi se namreč zgodilo, da je ta »kamen* kos ambre, dragocenosti, ki jo morje le poredkoma podarja ljudem.
Ime ambra ste gotovo že slišali. Enciklopedija pravi, da je čudna tvorba v črevesju zobatega kita, ki jo kdaj pa kdaj izloči in je važna surovina kozmetične industrije.
Nenavadno je to, da ambra, ko plava še po morju — je namreč lažja od vode — močno smrdi, vendar ta smrad iz dneva v dan pojema in tudi barva, ki je prvotno črna, postane rjavkasta ali celo z zlatim nadihom. Našli so že kose ambre, ki so bili povsem beli — ti veljajo največ.
Tako prvotni smrad polagoma preide v duh po ribah in slednjič v opojen vonj, ki je le še podoben vonju po morju. Težko je opisati ta vonj, vendar pravijo nekateri, da diši po zemlji, drugi po zemeljskih oreških, pa po mošku, po vlagi itd.
Ambro najdemo po vseh morskih obalah, vendar je najbolj pogostna na Bahamskem otočju in na obalah Brazilije, Afrike, Japonske, Avstralije, Malaje, Peruja ter Madagaskarja.
Že davna zgodovina je poznala ambro. Uporabljali so jo za dodatek hrani, pijači, zdravilom in tobaku, veljala pa je tudi za odličen ljubezenski napitek. Kitajci so pošiljali svoje trgovce ponjo že v 13. stoletju in celo tako daleč kot v Vzhodno Afriko. V 17. stoletju je Evropa zvedela, da jo Perzijci uporabljajo za dišavo, ki pomaga erotičnim poželenjem. Indijci pa pri kompliciranih porodih. Še danes verjamejo nekatera ljudstva z Vzhoda, da podaljšuje življenje in Kitajci ji pravijo lung yen, kar pomeni zmajeva slina. Res so ji pripisali moč, da pomaga praktično pri vseh boleznih in zato so kitajski trgovci sijajno služili s pilulami ambre, ki jih lahko žvečiš kot žvečilni gumi leta in leta in se niti najmanj ne zmanjšajo.
Danes uporabljamo ambro le za najboljše parfume. Zanimivo je, da vonja ne zlepša, P<*č pa mu da večjo trajnost. Isti parfum, ki se izdiši že v nekaj dneh, diši z dodatkom ambre še nekaj mesecev.
Šele v zadnjem času so ljudje razvozlali skrivnost nastanka ambre. Ugotovili so namreč, da je osnovna surovina, za njen nastanek ambrein, ki ga najdemo v velikih sipah, priljubljeni poslastici zobatih kitov. Ambrein je trda bela snov, ki tvori iglaste kristale in se ob prisotnosti vanadija, bakra in ob izpostavljenju sončnim žarkom, zraku in morski vodi spremeni v ambro.
Švicarski in nemški kemiki so napravili ob teh spoznanjih tudi umetno ambro, ki je danes devetkrat cenejša od naravne, jo pa po svojih lastnostih ne doseza. Sicer pa cena naravne zavisi tudi od kakovosti najdenega kosa in niha danes na svetovnem trgu od sto do tri sto dolarjev za kilogram.
In kolikšne kose najdemo? Največji kos so našli leta 1953 v ujetem kitu na Antarktiki. Ta kos je bil dolg 1,6 metra in je imel premer 75 centimetrov. Tehtal je celih 420 kilogramov, torej premoženje! Najtežji kos pa so našli leta 1880 v Indoneziji in je tehtal 445 kilogramov.
Nič čudnega tedaj, da še danes postopajo ljudje po morskih obalah v tihi želji, da bi našli takšen zaklad. Pa se pokaže, da se zmotijo, zakaj še zdaleč ni vse ambra, kar je podobno kamnu in kar smrdi!
Korenine
Dobriča Čosič
Djordju so oči zbežale s Simkinega modrikastega obraza.
.Ali se me bojiš?*
On stopi k postelji, napenjajoč vse sile, da gleda modre ustnice in krvavo podplate oči. To je smrt, poživlja v sebi.
.Ali je Adamu bolje?’
,Tola pravi, da mu je bolje.*
.Pa jaz? Kaj misliš?... Laže ti bo. Moješ se. Sedi. Nikar na posteljo.*
Vrastel v tla ne more stopiti k stolu.
.Bilo je tako... zato ker sem te jaz nagovarjal. Ko sem bil pijan. Tisto noč. Potem sem si pa to izmislil. Joz sem kriv;* obmolkne, ker ono zapre oči. Zdaj ima njen obraz ves isto modrikasto barvo.
.Pripoveduj,* šepne ona.
.Samo zato ker sem si jaz to izmislil tisto noč, ko *®m te zbudil in vprašal, ali si slišala. In potem zaradi *®9a. Zdaj pa vem ... Nisem bil vedno grd s teboj. Ali spominjaš, nikoli se nisem vrnil s poti, ne da bi li jtOj prinesel. Ti si bila gospodar v hiši. Vse si imelo. Šale 'žaš, ki jih še nisi nosila."
.Somo Adama. Prej sem bila hlapec.* Pogleda ga zapre oči.
Spet jo žalim. Djordje premolkne.
.Pripoveduj.*
.Celo premoženje bi bila lahko porabila, vse bi bila lahko porabila. Ljubil sem le, spoštoval, nikoli nisem bil z nobeno žensko. Odkar sem razsul tisto mošnjo cekinov na posteljo zraven tebe. Ali pomniš tisto noč? Povej, ali pomniš?*
.Pomnim.*
.Tisto v Beogradu je laž. Izmislili so sl ]o moji sovražniki."
.Moški si. Vse moreš, pravico imaš.* Ustnice ji trepečejo.
,S prav nobeno nisem živel... Nisem ... Bal sem se Ačima zarodi tiste nesreče pri občini. Gotovo boš ozdravela. Adam nama bo zrastel. Lep bo kakor ti. Ko ga bova ženila, mu boš ti izbirala dekle.*
Odkimavo mu.
,Ti me še ne poznaš,* sapnik se mu je zavezal v vozel. Nekdo ga kolje s topim. Ve, da bo ona umrla. Pred smrtjo se govori resnica. On ga bo imel še rajši. Tudi njo. Bolje bo pred bogom. Odpustil ti bom grehe. Odidi poštena, približujte se postelji.
.Vem," izmomlja.
Prime jo za roko: kriv sem. To govorijo tudi njegove male, drobne oči.
.Kaj me tako gledaš? Ne boj se. To ne bo dolgo trajalo. Daj mi samo solzo vode. Do si omočim jezik, umrla bom."
Vzame z mize skodelico mleka in ji jo pomoli.
.Nočem mleka. Mleko je strup. Vodo, samo solzo vode.*
.Vode ne smeš."
.Sovražiš me. Po glasu... Vedno si me sovražil.*
Djordje ji krčevito stiska roko, nisem, kaj bom brez tebe?
.Tvoja roka je lesena. Veš, zakaj. Daj mi vode.*
Ne more ji odreči. Ona na dušek izpije kozarec. Zdanilo se je. Nad njeno posteljo visijo po zidovih venčki suhega molčevja, rumenega kakor vosek.
.Ljubim Adama bolj od življenja. Bolj... ne znam ti povedati. Tudi tebe."
.Pojdi k njemu." Ona zapre oči in zaječi.
On se privleče do vrat, obstane, se obrne in iz njega udari:
.Povej mi zdaj, pred boga pojdeš, cerkev ti postavim, čigav je?*
Ona ga pogleda iz daljave, s krvjo podpluto.
.Tvoj,* reče tiho, toda to je iz vse njene moči.
.Prisezi mi.*
.Za kaj?... Na boga ali nanj?* grozi z glavo.
Nagne se k njej, pa se zdrzne:
.Ne prisegajI* se obrne in odpira vrata.
.Tvoj je. Prisegami* šepne ona z vso močjo.
Ne pogleda je, naglo odide ven, zgrbljen.
Vstopi Nikola in zapre okno, da Simka ne bi slišala tarnanja iz vasi.
... Ačim sedi pri vratih, glavo ima obrnjeno k stropu in pogled je umirjeno zatopljen in ves stisnjen v luknjo kamnitnega zidu, skozi katero odhaja in prihaja noč, na kateri se prikazuje in izginja listje akacije. Nikoli nebo. Zdi se mu, da so prav zato posadili okacije zraven zapora. V tistem prvem bede dočakanem svitu je bilo listje akacije zeleno. Zdaj je kakor potopljeno v olje. To je dobro: človek je monj žejen in zrak ni več razsekana cunja, ki smrdi po potu in človeških izmečkih. Zrok je postol jesenski. To čuti po dlaneh in po krvi, zakaj dlani drži od polnoči stisnjene med kolena. Listje in vejice šuštijo. V teh dneh veter prenočuje v listju in diši po njem. Iz listja šine kavka, ta je šušljala, si pre-
28. julij 1961
Otroška igrišča na Švedskem
Tudi na Švedskem izvira pobuda za ustanavljanje otroških igrišč iz ženskih krogov. Leta 1936 je žensko društvo prosilo mestni svet Stockholma, da poskrbi tudi za zabavo otrok na prostem. Skupno spoznavanje Švedov, torej predvsem Švedinj, da so otroci v velikih naseljih premalo povezani z naravo in da nimajo osnovnih pogojev, da bi se izživljali v svoji življenjski potrebi — igri —, je bilo izhodišče tri urejanju prvih, dokaj skromno opremljenih igrišč. Tobogan, debla, čoki, preproste naprave za skok v višino in daljino ter velike količine konstrukcijskega materiala za gradnjo raznih fantazijskih zgradb, so bili glavna oprema. Na temelju opazovanja in izkušenj so nato boljšali opremo iz leta v leto in število igrišč je raslo iz poletja v poletje.
Tako ima danes samo Stockholm 90 velikih igrišč raznih tipov. Najpogosteje so ta igrišča sestavni del parka in oddeljena od njega le z nizko leseno ograjo. Prostor je dostopen vsakomur, ob vsaki uri, zato tudi nima vrat. Višjo ograjo imajo le tisti deli igrišča, ki so namenjeni raznim igram z žogo. Tudi sicer je poskrbljeno za varnost otrok, vendar velja omeniti. da švedski strokovnjaki odklanjajo viseče gugalnice v glavnem iz razloga. ker ne razgibajo otrokovega telesa in tudi z zdravstvenega stališča niso primerne.
Med visokimi, modernimi bloki, ki so značilni za švedska velika mesta, so zrasla igrišča za otroke stanovalcev teh naselij. Urbanistični plan mest na Švedskem danes obvezno predpisuje upoštevanje potreb otroka po igri. Tem igriščem je pogosto priključeno pritlično stanovanje v enem izmed blokov, ka-
mor se otroci zatečejo ob slabem vremenu in kjer skrbijo za primerno zaposlitev in razvedrilo otrok vseh starosti.
Zasilno skušajo rešiti vprašanje otroške igre v starejših, že pozidanih delih mesta s tem, da zapro ceste za avtomobilski promet in jim dajo z zelenjem lepši videz in senco. Tudi spajanje manjših dvorišč služi manjšim zasilnim igriščem. Gre torej za skromne igralne prostore, kjer so otroci vsaj varni pred nevarnostmi rastočega prometa.
Za manjše otroke, od dveh do štirih in pol leta starosti, pa urede na zeleni travnati površini ca. 150 m- velik prostor s premakljivo nizko leseno ograjo. To ograjo premeščajo vsakih 14 dni, da se pohojena trava zopet obraste.
Za vstop na igrišča, ki so odprta tudi ob nedeljah, otroci ne plačujejo prispevkov. Toda prenosni material za igro in za ustvarja-
Tudi naše žene si rade same sešijejo marsikateri del svoje garderobe. Ker tudi žena, ki si že dalj časa šiva, ni vedno sposobna, da pred šivanjem odredi vse potrebno, prinašamo nekaj takih nasvetov.
Ni vsa veščina v tem, da se izbere blago in kroj. Tudi ne bomo govorili, kako narediti kroj, ampak o značilnostih različnih tkanin, ki jih uporabljamo. Drugače moramo delati z volnenim blagom, drugače spet
nje je otrokom na razpolago le, kadar so tam nastavljene osebe, ki delajo z otroki. V oddelku za najmlajše pa sprejemajo otroke nezaposlenih mater le za krajši čas, ko gre mati po opravkih. Otroke nadzira v tem oddelku posebna negovalka.
Vzdrževanje igrtšč je dolžnost javne komunalne službe, ki tudi ureja vse parke. Otroke pa navajajo na snago okolja in na čistočo na igriščih z vso skrbjo. Posebna tablica ob cesti opozarja starše, da je v bližini otroško igrišče. na tablicah pa je tudi označen čas, ko je nadzorno osebje prisotno.
Na vsakem igrišču je majhna hišica za nadzorno osebje. Tu so tudi skladišča za igrala, WC skupina, odprte lope za slabo vreme itd. Vodstvo igrišča odgovarja za neoporečnost igral, ni pa odgovorno za poškodbe otrok. Ugotovili so, da je neprestano preva-
s fvveedom. Za svilo vemo, da Jeze", taft je trd, a spet ne tako kot n, pr. organdin.
Tweed spada v skupino mehkih tkanin. Pripraven je za šivanje, vendar se rad osipa. Zato je urezane dele treba takoj obšiti, a luknje in vrezane žepe moramo takoj učvrstiti z gostim šivom. Tweed se tudi razteguje, zato je dobro, če tvveedasto krilo podložite s podlogo. Tweed likamo po notranji strani preko mehke flanelaste krpe.
Za črtaste in kariraste tkanine veljajo ista pravila: črte se morajo lepo stikati. Da si olajšate krojenje, tkanino najprej po dolžini zložite in pri tem pazite, da se bodo črte lepo pokrivale in za tem robove dobro pripnite z bucikami. Ko sestavljate posamezne dele, storite to z gostimi šivi, ki jih pri tem narahlo nategujte.
Kariraste moher in tvveed tkanine se likajo na notranji strani preko suhe flanelaste krpe.
Smer dlačic mora biti pri vsaki vrsti žameta obrnjena navzdol.
Vsak del obleke se mora krojiti posebej, ker tudi žamet Jeze".
Luknjice in vrezane žepe je treba takoj obšiti z drobnim šivom in jih podložiti s tanko bombažno podlogo.
Deli morajo biti spojeni z gostim šivom, ker se bodo robovi drugače pri šivanju na stroj gotovo izvlekli.
Žametno krilo je treba na vsak način podložiti, ker se bo drugače iztegovalo in od sedenja svetilo.
Likanje žameta mora biti zelo skrbno. Likajte šele, ko boste podložili kos istega žameta in povrhu položili vlažno krpo. — Žamet, ki se lahko večkrat pere, lahko likate po notranji strani preko suhe flanelaste krpe. Likanju se lahko izognete, če obesite obleko nad posodo z vrelo vodo.
žanje okvarjenih igral v delavnice in nazaj povezano z velikimi stroški, zato so vpeljali posebno potujočo tehnično delavnico, ki potuje od igrišča do igrišča.
Na vsakem igrišču je po en više kvalificiran vzgojni organ, število pomočnikov pa se ravna po obsežnosti igrišča. Navadno računajo na enega 50 otrok. Osebje, ki dela z otroki na igriščih, ni vezano na noben program, temveč ga svobodno sestavlja po svojih zamislih in zanimanju. Osebje ne posega neposredno v igro, kar daje prednost »prosti igri*. Skrbi seveda, da potekajo igre v redu, razen tega razumljivo navaja otroke na r.ove igre, pomaga pri skupinskih zaposlitvah in skrbi za obveščenost staršev itd. Kljub temu neopaznemu usmerjanju otrok je nastavljeno osebje duša igrišča in bi brez njega razgibano življenje otrok zvodenelo. Osebe, ki delajo z otroki, imajo v večini primerov veliko maturo in specialni tečaj za to področje dela, nestrokovnjaki — pomočniki pa morajo dokazati. da poznajo skupinsko delo z otroki in da imajo prakso na podobnem področju, kot delo s taborniki, z otroki v vzgojnih domovih in drugod. Tudi prejemki teh oseb so sorazmerno dobri.
Za osebe, ki delajo na igriščih, prirejajo Po enkrat na teden sestanke, kjer posredujejo svoje izkušnje in problematiko. Izdajajo tudi svoj mesečni bilten, da se seznanjajo z delom sosednjih območij in spoznavajo nove oblike dela. Takih območij je v Stockholmu 6 in je za vsako določen po en inšpektor igrišč.
Nekaj preizkušenih receptov za pripravo jedi z mešalcem
FIŽOLOV PIRE
50 dkg fižola, 1 čebula, sol, 5 dkg masti.
Kuhan ohlajen fižol odcedimo (vode ne zavržemo^, stresemo v meSalnik in vključimo, meiamo 2 minuti pri batni 2, nazadnje dodamo na masti zarumenelo čebulo.
KROMPIRJEV PIRE
80 dkg krompirja, 3 dkg surovega masla, sol, 1 šest-nestinka I mleka.
Opran krompir olupimo in skuhamo v slani vodi, odcedimo, grobo zrežemo, damo v meialnik, dodamo vroče mleko in maslo, meiamo 3 minute pri brzini 2 do 3.
KROMPIR V PIKANTNI OMAKI 3/< kg krompirja, 4 dkg masti, 1 glavica česna, 1 žlica sladke paprike in paradižnika, 3 dkg moke, lovorov list, poper, 10 dkg prekajene svinine, 1 žlica gorčice.
Krompir skuhamo, olupimo, narežemo na koičke in vložimo v omako. Na masti prepražimo čebulo, dodamo papriko, moko in paradižnik. Zalijemo in prevremo. Do-damo ie kisle kumare, damo vse v meiolnik in meiamo 1 minulo pri brzini 1. V omako vloiimo krompir in na koščke zrezano svinino.
ČEBULNA OMAKA
2 veliki čebuli, 3 dkg masla ali masti, 1 žlica sladkorja, 2 žlici moke, nekoliko juhe, sol.
Na vročo mast damo sladkor, ga zarumenimo in dodamo zrezano čebulo. Ko zarumeni, potresemo z moko in, ko še ta zarumeni, zalijemo z juho in pokuhamo. Nekoliko ohlajeno zlijemo v mešalnik in pasiramo pol minute pri brzini 1.
JETRNA PAŠTETA
1/> kg telečjih jeter, 3 dkg čebule, strok česna, 4 dkg masti, 6 dkg prekajene svinine, sol, poper, majaroni.
Oprana jetra skuhamo v kropu. Nato jih grobo razrežemo in damo v mešalnik. Dodamo na masti zarumenelo čebulo, vse dišave in grobo narezano suho svinino. Mešamo 4 minute pri brzini 3.
Kako si ohraniš zdrave živce
O če te kaj teži, ne pretiravaj in pretehtaj, če je res tako hudo. Predvsem pa: ne nosi težav v sebi, marveč se zaupaj osebi, ki je zaupanja vredna. Skupno z njo boš gotovo prišel do rešitve. Sicer pa bo predmet skrbi izgubil svoj obseg, ko se razgovoriš.
O Kadar čutiš, da ti kaj posebno razdira živce, takoj prenehaj premišljevati o tisti stvari in pojdi po razvedrilo v kino, k znancem in prijateljem. Najej se in tudi kaj popij! Takoj boš začel drugače gledati na življenje.
•	Kadar misliš, da se moraš s kom spreti, ali če kdo drug to misli, počakaj en dan; drugi dan boš bolje obvladal situacijo in po potrebi in možnosti tudi zmagal.
•	Če moraš vztrajati pri svoji trditvi, potem stori to čimbolj mirno in vljudno. To ti bo dalo občutek zrelosti in notranjega zadovoljstva. Če pa ni važno, pa raje popusti, s tem najbolje razorožiš nasprotnika.
•	Ne misli vedno nase in na svoje težave, marveč poglej včasih malo okoli sebe; tudi drugi imajo svoje skrbi, pa jih morda bolj modro in vedro prenašajo. Pridruži se jim.
® Delaj vedno samo eno stvar naenkrat. Nervozni ljudje se radi lotijo več stvari naenkrat in potem ničesar ne dokončajo. Najhujše pri tem je, da to znatno poslabša njihovo živčnost in se stopnjuje njihova nervoznost, ker so nezadovoljni sami s seboj. Glavno pri tem je, da si znaš delo razdeliti, to je pol uspeha.
•	Ne zahtevaj preveč od samega sebe. Nervozni ljudje si često nalagajo preveč dela in mislijo, da brez njih ne gre. Ker ne morejo vsega natančno opraviti, jim odpovedo živci. Loti se tistega dela, za katerega imaš največ razumevanja in daru.
•	Ne bodi preveč kritičen. Sprejmi svoje prijatelje in znance, kakršni pač so, in ne zahtevaj, da bi se vsi ravnali po tebi. Poišči njihove dobre lastnosti in jim priznaj njihove vrline. Zavedaj se, da ima vsak človek svoje napake in da tudi ti nisi brez njih.
Pred šivanjem pripravite tkanino
udari, kavka pa zleti na okence, v njegove oči. Še dve, pa bi bila lema. Kavka sfresa roso s kril, obira se s kljunom po trebuhu, odpira kljun, tiho začivka in obmolkne, iztegne glavo v zapor, menda so se ji Ačimove oči zazdele, kakor da so grozdne jagode, in potem odprhne, prestrašena od njihovih konic. V očeh ima spet oljnato listje in ne skloni glave. Čaka sonce. Ničesar ne misli. Ve, kako sonce prihaja k njima. Najprej lezejo po modrikastih robovih kamna žužki senc, potem so žužki beli metuljčki, ki ves čas trepečejo. Potem se kamen vžge in oči mu ugasnejo. Samo za kratek čas. Muhe priletaja iz kotov in počasi, utrujeno režejo belo grmičje. Kakor da se kopljejo v hladnih potočkih, glasno zabrenčijo in se zapletajo v pajčevino, ki visi s stropa, obtožena1 s prahom; muhe se otepljejo, brenčijo, omagujejo ih spet brenčijo, dokler se ne utrudijo. Jesen, pomisli Ačim.
Kakor človek, reče sam pri sebi Andra, ko jih gleda. Pogleda v Ačima: vile sonca, potisnjene skozi krošnjo akacije in okence, so nabodle Ačimovo glavo. Njegovo telo je celo v senci, samo bela brada in razmršeni lasje mu tiho gorijo, in oči se črnijo kakor dva staro, črvojedna lešnika. Andru se zdi lepa ta glava, obkrožena z neredom mučenja in starosti, in z močjo, ki se svetlika v razmršenih laseh. Njegova sivost se je tukaj zbistrila, oprala v nespečnosti, utrdila v trdovratnosti, da si s smrtjo zasluži slavo in priznanje. In to Ačimovo predajanje soncu se mu zdi podobno molitvi. Odkar je sinoči pognal ječarja Raka in sedel, se ni več premaknil. Andru so se mohoma namrščile obrvi: ne more narediti tistega, kar se je namenil. Zavoljo njega sl ne upa. Vstane in stopi v sončne vile. Ačimovo glavo prelije senca, ki ima barvo mlade brestove skorje.
.Kaj ne želiš videti umirajočega vnuka? Tudi snaha ti bo umrla."
Kakor da je Ačimu sonce izžgalo oči. Ostali sta dve modrikasti jamici.
.Djardje ni izdajalec,” doda na Ačimovo molčanje.
, Ko bi prerovska starka ne bila izgubila svinje, ne bi bila ob dežju blodila po vrbovju. Tako ga je našla. Uro pozneje bi ga bilo konec na dežju."
.Koga?"
.Lahko bi ga bili pojedli psi ali kake druge živali. Mojega očeta Luka, no," zviša glas. .Tudi po naključju je Turek ubil Vasilija Jovčiča, prvega moža moje matere. Tako sem se po naključju rodil tudi jaz. Lahko bi bilo naneslo, da se ne bi bil. Mi vsi bi bili morali z Lukom umreti na dežju, v vrbovju. Zato sta ga mati in oče pustila. In zdaj mi Katiči po naključju živimo. To bi bil moral prej vedeti. Z Djordjem me je bog opomnil. In z Vukašinom. In da sem to sprevidel šele nocoj," mu vztrepeče glas, potisne roko v brado in jo prelomi na obraz. Glava mu je kupček sivih las.
Tudi ta je opravil, misli Andra, in neko upanje in veselje zavoljo tega prihaja iz globine na ustnice, dolge in tenke, in jih zateguje v nasmeh. Tako onemoglega ga je videl samo enkrat, čeprav se poznata dvajset let. Tedaj, ko ga je prosil, naj gre v Beograd in pogleda, ali je Vukašinova zaročenka lepo. Da. Nocoj mu je pošla tista nesmiselna, trmoglavska srčnost, s katero je mučil ljudi, sina in sebe. In mene. Zakaj on je prišel v Srbijo, da ne umre v zaporu ali no vislicah, po nedolžnem osumljen, da je sodeloval pri pripravljanju zarote proti dinastiji Obrenovičev, zapustil je Karlovce in Nevenko, najlepšo žensko v Sremu, se razžalosti, da bi sejal med osvobojenim ljudstvom znanje in učenost. Če je bilo potrebno, da pokaže tudi pogum, pokazal ga je. Vzdržal je več od vseh in enako. Zapor je bil poln. Zdaj sta ostala samo še onadva. Čas je, da gresta tudi onadva skupaj
ven. On bo vsakomur pogledal v oči: prevarali so me. Ljudi mora postati sram. Odšel bo v razred, da bo imel poslednjo uro. Otrokom bo povedal vse svoje življenje. Da si ga zapomnijo. Rekel jim bo: »Vaši očetje in dedje Srbiji niso pridobili svobode. Tudi jaz, otroci, sem veroval, da so jo. Zdaj vem, da je niso. Vi se še naprej vojskujte zanjo. Jaz sem se postaral, medtem ko sem vas tega učil. Čas je, da odidem." Vidi otroke, kako se jočejo. Goba je mokra in kreda nenačeta. Andru so se ovlažile oči. Kaj je tudi on tako kakor Ačim tukaj v ječt odkril, da je dvajset let norel v zablodi?
„... Jaz, Ačim, sem moral marsikaj vedeti pred teboj," reče užaloščeno. Sreča Ačimov pogled? ta mu ničesar ne govori. V sobi ni niti listka sonca več. »Srbija ni tisto, kar mislijo’ o njej ljudje onstran Save in Drine. Vse to je janičarska kri."
»Ne slini sel"
Andra onemi. Sede na pogrinjalce. Kaj ta še vedno misli enako? Boji se to ugotoviti tudi z očmi.
»Djordje ni izdajalec," reče izzivalno.
»Tudi ti se pripravljaš, da mi rečeš zbogom?'
»To je moja stvar. Jaz ne čakam kakor ti, da bi me kmetje na rokah odnesli od tod in posadili na prestol. Zato si ti pogumen. Ti si tudi iz prerovske vstaje pobral korist. Tudi tedaj si prišel zadnji iz zapora, da so te čer dva meseca izvolili za podpredsednika skupščine. Zdaj meriš na nekaj večjega.”
»Strahopetec učiteljski! Pojdi takoj, da mi ne boš več kužil zraka!"
Hrastovina zaškriplje in pokaže se Rakova iztegnjena glava:
»Ostarela človeka sta, ne pričkajta se. Potem vama bo dolgčas. Laže je človeku, če se lepo pomenkuje."
(Se nadaljuje)
H. H. Munro:
. Od otroških let pa tja do srednje starosti Je Theodorica Volerja ljubeča mati, katere glavna skrb je bila, da ga je obvarovala pred surovejšimi stranmi življenja, kakor je sama rekla. Ko je umrla, je pustila Theodorica samega na svetu, ki je bil prav tako resničen kot vedno in precej surovejši, kot je Theo-doric mislil, da mu je sploh treba biti. Človeku njegovega značaja in vzgoje je bilo celo navadno potovanje z vlakom polno malenkostnih nadlog ter brezpomembnih sitnosti •n ko se je nekega septembrskega jutra usedel v kupe drugega razreda, je bil razburjen in ves iz tira. Vračal se je z obiska na podeželski vikariji, katere stanovalci gotovo niso bili niti surovi niti lahkoživi, vendar pa je bilo njihovo nadzorstvo nad domačim gospodarstvom zanikrne narave, ki izziva polom. Voza, s katerim bi se moral peljati na postajo, sploh niso pravočasno naročili in ko se je čas odhoda približal, se hlapca, ki bi moral poskrbeti za zahtevano vozilo, ni dalo nikjer najti. V tem težavnem položaju je Theodoric, nemo, a z velikim odporom, hočeš nečeš, moral pomagati vikarjevi hčerki osedlati ponija, za katerim je bilo treba tipati po slabo razsvetljenem stranskem poslopju, ki so mu pravili hlev in ki je smrdelo kot hlev — razen tu pa tam, kjer je smrdelo po miših. Ne da bi se miši zares bal, jih je Theodoric uvrščal med surovejše strani življenja in menil, da niso nenadomestljive in da bi jih lahko že zdavnaj vzeli iz prometa. Ko se je vlak plazil s postaje, je Theodorica njegova razburljiva domišljija obtoževala, da ima rahel duh po hlevu in da razkazuje eno ali dve plesnivi slamici na navadno skrbno skrtaČeni obleki. Na srečo se je edina druga oseba v kupeju, dama njegove starosti, verjetno nagibala bolj k dremanju kot kritične-mu ogledovanju; vlak je bil tak, da se je ustavi! šele na končni postaji, čez kako uro, vagon pa je bil staromodee, brez hodnika, tako da je bilo malo verjetno, da bi še kaki sopotniki vdrli v Theodoricovo polovično Zasebnost. In vendar je vlak komaj dosegel svojo ob:čajno hitrost, ko se je Theodoric nerad, toda živo, zavedel, da ni sam z dremajočo damo; ni bil celo sam v svoji obleki. Toplo, gomazeče gibanje po njegovem mesu mu je na njegovo veliko zamero izdalo nedobrodošlo, nevidno, a dražljivo prisotnost miši, ki jo je bila očitno ucvrla v sedanje Pribežališče med znamenitim sedlanjem ponija. Skrivno cepetanje in stresanje in divje ščipanje na slepo srečo vsiljivca ni moglo pregnati. Zakoniti lastnik obleke se je naslonil nazaj na blazine in si hitro prizadeval izdelati kak načrt, ki bi napravil konec dvojnega lastništva. Bilo je grozno pomisliti, da bi moral vztrajati celo uro v strašni vlogi
hotela za potepuške miši (domišljija mu je vsaj podvojila številčno moč tuje invazije). Po drugi plati bi se rešil svoje mučiteljice, če bi se samo delno znebil oblačila, toda ob misli, da bi se slekel v prisotnosti ^nrne, celo v tako hvale vreden namen, ga je v vršičkih ušes kar zaščemelo od skraj-nfga sramu. V prisotnosti nežnega spola se nikoli ni mogel pripraviti do tega, da bi pokazal svoje kratke nogavice. Pa vendar — dama, ki je bila to pot prisotna, je, kot je Vse kazalo, trdno in varno spala; miš pa je, 'Nasprotno, skušala v nekaj prizadevnih minutah opraviti pot okrog sveta. Če vera v se-«ev duš kolčkaj drži, potem je ta miš mo-rala gotovo biti v prejšnjem stanju član planinskega društva. Včasih je v svoji vnemi '^Rubila tla pod nogami ter zdrsnila navzdol *ta nekaj centimetrov; in nato je prestrašena a‘> bolj verjetno jezna, ugriznila. Theodoric je lotil najdrznejšega podviga v svojem življenju. Zardevajoč do ušes in zbegano pa-** na dremajočo sopotnico, je hitro in ti-110 privezal konca svoje potovalne odeje na
obe polici za prtljago, tako da je s to zasilno zaveso napravil nekako špansko steno. V tej tesni oblačilnici je s silno naglico pričel izmotavati sebe deloma, miš pa popolnoma, iz tweedastih ter volnenih ovojev. Ko je osvobojena miš v divjem skoku planila na tla, se je tudi odeja na obeh koncih odvezala ter s tleskom, ob katerem je človeku srce zastalo, padla na tla. Skoraj istočasno je zbujena dama odprla oči. Z gibom, ki je v hitrosti skoraj prekosil miš, je razgaljeni Theodoric zagrabil odejo, si jo potegnil do vratu ter se zgrudil v najbolj oddaljen kot kupeja. Srce mu je hotelo uiti, žile na vratu ter na čelu pa so mu skoraj popokale, ko je nemo čakal, da se bo pričel razgovor. Vendar se je dama zadovoljila s tem, da je molče zijala v svojega čudno zavitega sopotnika. Koliko neki je videla, se je Theodoric vpraševal, in kaj si naposled misli o njegovem sedanjem položaju?
»Zdi se mi, da sem se prehladil,« je obupno tvegal.
»Kaj ne poveste, tako mi je žal,« je odgovorila. »Ravnokar sem vas mislila prositi, če bi bili tako prijazni, da bi odprli okno.«
»Verjetno imam malarijo,« je dodal in deloma iz strahu, deloma iz želje, da bi podprl svojo trditev, rahlo zašklepetal z zobmi.
»Iz svoje potovalne torbe vam lahko dam nekaj žganja, če boste tako prijazni, da jo boste vzeli s police,« je rekla sopotnica.
»Za nič na svetu — reči hočem, da proti njej nikoli nič ne jemljem,« ji je resno zagotavljal.
»Domnevam, da ste jo staknili v tropih?«
Theodoric, čigar stiki s tropi so bili omejeni na vsakoletni darilni zavoj čaja, ki mu ga je pošiljal stric s Ceylona, je spoznal, da se celo na malarijo ne more več izgovarjati. Ali bi bilo mogoče, je ugibal, povedati ji resnično stanje stvari v majhnih obrokih?
»Ali se bojite miši?« je tvegal ter, če se je to sploh še dalo, postal še bolj škrlatno rdeč.
»Ne, razen če ne pridejo v trumah, kot tiste, ki so pojedle škofa Hatta. Zakaj vprašate?«
»Ravnokar mi je ena lezla v obleki,« je z glasom, ki je bil komaj podoben njegovemu lastnemu, rekel Theodoric. »Bil je hudo neroden položaj.«
Domislice
:
t
♦
♦
:
:
j
*	Včasih si moški želi žensko, čeprav jo v bistvu noče, ker ga privlačuje z isto silo kot odbija.
*
•	Ljubezen je najbolj zapleteno, najgloblje, najlepše in najbolj zanimivo čustvo, katerega refleks je spektrum čustev, ki jih je človek zmožen.
*
*	Ljubezen je nekaj, kar nas loči od živali in nekaj, kar nas jim lahko približa, ali pa nas napravi celo slabše od njih.
*
•	Človek, ki še ni bil nesrečen zaradi ljubezni, ne zna biti tako srečen, kot človek, ki je ljubezen tako občutil, da se je boji, čeprav kljub temu ne zbeži pred njo.
»Moral je biti, če nosite obleke, ki se vam tesno prilegajo,« je pripomnila; »toda miši imtjo čudne pojme, kar zadeva udobnost.«
»Moral sem se je znebiti, medtem ko ste spali,« je nadaljeval; nato pa je požrl slino ter dodal, »prav to me je privedlo do — do tega.«
»Zaradi tega, ker ste izpustili eno samcato miško, menda n:ste mogli dobiti mrzlice,« je vzkliknila z brezskrbnostjo, ki se je Theo-doricu zdela gnusna.
Verjetno se ji je posvetilo, v kaki zagati je, pa je uživala ob njegovi zadregi. Zdelo se je, kot da bi se mu vsa kri zbrala na enem mestu, da bi mu naenkrat udarila v lice, duh pa re mu je zvijal v agoniji poniža-
NA IZLETU
Bil je sončen dan. Prav tak, kot so si ga želeli ljudje ves teden, kadar so pomislili na praznike.
Prvi maj! Prevzel in obvladal je vse ljudi. Ljudje, kot da bi vreli iz kakega neusahljivega vira, tako živahno so se prelivali sem in tja po ulicah, po kolodvorih, vlakih. Vse se je gibalo, vse je nekam hotelo.
Pred avtobusno postajo se je ustavil avtobus ob gruči ljudi. Bil je nabito poln.
„Ne vstopajte, prosim! Ni prostora!" je zaklical sprevodnik, ko so se trije ljudje prerili iz gneče in izstopili. »Prihaja drugi avtobus za nami!"
Nihče ni godrnjal, nihče se ni jezil. Kar čudno se je to zdelo človeku, ki je poznal vsakdanjo nervozo ob avtobusih. Ta dan je bilo vse nekam umirjeno, sproščeno.
Čez dobrih deset minut je privozil drugi. Bil je res sama da tretjine zaseden.
Ljudje sa vstopili.
„Je tu prostor, gospodična?" je zaslišala Sonja ob sebi. Glas se ji je zdel tako nekam mehak in izčiščen, da je morala pogledati človeka, ki je spraševal. V polmraku luči v avtobusu je zagledala prikupen, malce podolgovat obraz blagih potez in smejočih se toplih oči postavnega vitkega človeka.
»Ja, ja, prosim!" je pokimala. V hipu je opazila, da so te oči tako močno podobne nekim drugim. Zazdelo se ji je lepo imeti za soseda takego človeka. »Morda se bom še lahko ozrla v te oči!" je pomislilo pri sebi.
»Samo po plašč še stopim v restavracijo. Prosim zadržite sedež!" je poprosil in še enkrat uprl oči vanjo. Zdaj jo je skoraj ujezila to mehkoba v očeh tujega človeka. »Le kaj misli!" — si je rekla. Vendar je postavila svojo torbico na sedež. — Bil je zaseden.
Čez nekaj trenutkov se je vrnil. S svojim telesom si je utiral pot med sedeži.
»Hvala lepa, gospodična! — Sedi Mira!"
se je obrnil k ženski za sabo in ji z vso pozornostjo in skrbjo pomagal, da se je uredila na sedežu.
Sonja se je nasmehnila sama v sebi svoji misli na soseda in pogledala žensko. Bila je mlada, bolj drobna in nekoliko bledega obraza. Ko je počasi sedala, je Sonja opazila, da je noseča. Njegova žena! Obrnila se je k oknu v temo. Zdaj je razumela tujčeve oči.
V hipu je pozabila nanj. Njene misli so se ustavile ob potemnelih modrih očeh. Se jih je videla pred sabo, kako se z vso prodornostjo pogrezajo vanjo in iščejo odmev v zadnjih, prav zadnjih globinah. Čutila je, razumela je te oči, da so želele veliko, veliko ...
»Lepo sezuj čevlje, Mira!" je zaslišala spet njegov glas, ki je bil še bolj mehak kot prej. »Sediš dobro? Nasloni se lepo nazaj!"
Žena je mirno in vdano storila vse, kar ji je svetoval. Stoje poleg nje, se je še in še sklanjal k njej in jo božajoče in pokroviteljsko držal preko ramen.
Sonja je čutilo, kako se čudovita mehkoba preliva med tema dvema človekoma in kako nehote prehaja nanjo-. »Kako čudovito je, če so ljudje srečni!" je pomislila. »Tako opojna je njihova sreča, da se nehote širi okrog njih in zajema vse, kar je v bližini."
Zazrla se je skozi okno, ko je avtobus privozil iz mesta na piano. Mrak je legal na gozd za travniki ob cesti in spreminjal smreke v koničaste silhuete, ki so se ostro risale na ozadju svetlega neba. Vendar so se njihove ostre črte ob svetlem nebu mehčale, čim bolj se je gostil mrak. Žarometi po serpentinah so se lovili, se ponekod križali in spet bežali drug pred' drugim, kakor so poč drseli avtomobili navzdol in navzgor. Vse, kar je bežalo mimo in kar je ležalo daleč v dolini, je bilo v tem mraku, v teh šopih luči, ob teh dveh ljudeh toplo, mehko.
•	Sreča ljudi je tako zelo relativen pojem, da je nekomu lahko popolnoma isto sreča, drugemu pa nesreča.
*
•	Srce je simbol ljubezni, zato ker brez njega ne moremo živeti, ker ga ne znamo ustaviit in ker je skrito.
*
•	Drevo je človek, njegove korenine so čustva in zemlja je ljubezen.
*
Ljudje, ki se ne znajo starati, niso znali biti mladi.
*
Ljubezen bi morala biti prstan, ki jo ponazarja — in prstan nima konca.
*
Tudi slika ljubljenega človeka se lahko spremeni, če je preblizu.
*
Želje veljajo prav toliko moči kot nameni.
*
Ko popusti življenjska moč, naraste občutek za pravičnost.
nja, hujši kot deset tisoč miši. In nato, ko je jel premišljevati, je ponižanje zamenjala prava groza. Z vsako minuto, ki je minila, je bil drveči vlak bliže hrupni končni postaji, polni ljudi, kjer bodo ducati radovednih oči zamenjali par hromečih oči, ki so ga opazovali iz najbolj oddaljenega kota kupeja. Tolažil se je z neznatno, brezupno možnostjo, ki bi se mu morala ponuditi v nekaj minutah. Sopotnice se bo morda spet lotil blaženi spanec. Toda z minevajočimi minutami je minevalo tudi to upanje. Theodoric, ki je od kdaj pa kdaj vrgel nanjo skriven pogled, se je lahko prepričal samo o njeni budnosti.
»Mislim, da se bližamo,« je kmalu pripomnila.
Theodoric je bil z rastočo grozo že opazil majhna, grda poslopja, ki so švigala mimo in ki so naznanjala konec potovanja. Besede so ga vzpodbodle. Kot preganjana zver, ki trešči iz zavetja ter se divje zažene proti kakemu drugemu mestu trenutne varnosti, je odvrgel odejo in se besno spoprijel z na pol slečeno obleko. Zavedal se je dolgočasnih predmestnih postaj, ki so hitele mimo okna, dušečega, kljuvajočega občutka v grlu in srcu ter ledene tišine, ki je vladala v kotu, kamor se ni upal ozreti. Ko se je nato zgrudil nazaj na sedež, oblečen in skoraj blazen, je vlak že zmanjšal hitrost do končnega plazenja, ženska pa je spregovorila.
»Ali bi bili tako prijazni,« je vprašala, »da bi mi poiskali postreščka, ki me bo odpeljal do voza? Grdo je, ker vas nadlegujem, ko se sami ne počutite dobro, toda če je človek slep, si na železniški postaji ne more prav nič pomagati.«
ža <2el»z>e volje
Na obisku
»Kaj sle storili, nesrečnik! Ta porcelanski kipec je bil star najmanj štiri sto let!"
»Oh, hvala bogu! Sem se že ustrašil, da je nov."
Družinska idila
»Moja ženo ima čudno razvado — včasih bedi do jutra."
»Kaj pa počne vso noč budna?"
»Mene čaka..."
Preventiva
»No, vidite, danes pa že prav dobro izglodate."
»Najbrž zato, ker sem natanko upošteval, kar piše na steklenički."
»Kaj pa piše?"
»Držite dobro zaprto."
Napačna diagnoza
»Veš, zdravnikom pa res ni verjeti. Mojemu sosedu so napovedali, da bo umrl od srčne kapi, v resnici ga Je pa avto povozil."
Med zaljubljenci
»Strogo ti prepovedujem, da se nasmihaš tisti goski, ki te tako zaljubljeno gleda! Zakaj imaš pa mene?!"
Edinstvena junaštva in ogromne žrtve
^doprinos jugoslovanskih narodov za osvoboditev domovine
„.	slavijo jugoslovanski narodi dvajseto obletnico vstaje in oborožene borbe proti
fašističnim okupatorjem. V tej borbi so doprinesli edinstvena junaštva in ogromne žrtve za osvoboditev svoje domovine; niso se ustrašili nevarnosti, niso se zbali velikanske premoči nasprotnika, marveč so šli v boj na življenje in smrt ter po dolgih letih krvavih bojev dosegli zmago ki jo občuduje ves svet. In v letih po osvoboditvi so ponovno dopnnasali velikanske žrtve za obnovo in izgradnjo porušene države, tako da danes lahko s ponosom zrejo na svojo domovino, katere vloga v mednarodni politiki se veča iz dneva v dan.
Razvoj narodnoosvobodilne vojske
Po prvih dneh vstaje se je narodnoosvobodilno gibanje jugoslovanskih narodov čedalje bolj razvijalo in postajalo vedno bolj množično. Konec leta 1941 je delovalo pod enotnim poveljstvom na ozemlju Jugoslavije 93 partizanskih odredov — v tem so všteti tudi samostojni bataljoni in čete — z več kakor 80.000 borci. Ob koncu leta 1942 je imela NOV Jugoslavije 164 samostojnih odredov, čet in bataljonov, 36 brigad, 2 diviziji in 2 korpusa (z 9 divizijami). Te enote so štele skupaj 150.000 borcev.
Ob koncu leta 1943 je imela Narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije približno 300.000 borcev v 123 odredih, 13 samostojnih bataljonih, 27 divizijah (vsaka divizija je imela
po tri brigade), 8 samostojnih brigadah in 9 korpusih. Številčno stanje NOV konec leta 1944 je bilo naslednje: približno pol milijona borcev, ki so bili porazdeljeni v 130 partizanskih odredov, 23 samostojnih bataljonov, 51 divizij (vsaka s tremi brigadami) in 17 korpusov.
Na dan zmage so sestavljali jugoslovansko armado: 4 armade z 52 divizijami, 32 samostojnih bataljonov in 107 partizanskih odredov. Ob koncu vojne so štele jugoslovanske oborožene sile na vseh frontah 800.000 borcev.
V štiri leta trajajočih bojih je padlo v vrstah NOV in POJ 306.000 borcev. Če prištejemo to število borcem, ki jih je imela jugoslovanska armada na dan zmage, potem pridemo do ugotovitve, da je bilo v Narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije med vojno več kakor 1,100.000 borcev.
Vojne žrtve
Število Jugoslovanov, ki so padli v vojni, ki so jih ustrelili ali kako drugače umorili v fašističnih taboriščih, je precej večje kakor število žrtev katerekoli druge izmed 20 zavezniških držav, izvzemši Sovjetske zveze in Poljske. V drugi svetovni vojni je izgubil življenje vsak deveti Jugoslovan. Po podatkih, ki jih je Jugoslavija predložila na medzavezniški reparacijski konferenci v Parizu leta 1945, so znašale človeške žrtve Jugoslavije v vojni zoper Nemčijo in njene zaveznike 1,706.000, to se pravi 10,8 odstotka vsega prebivalstva. Po vojni so bile zlasti občutne izgube strokovnih in vodilnih gospodarskih in državnih administrativnih kadrov: življenje je izgubilo približno 90.000 industrijskih, rudarskih in drugih strokovnih delavcev ter 40.000 intelektualcev.
Razen padlih in drugače pobitih je imela Jugoslavija še: ranjencev
preživelih vojnih ujetnikov interniranih v taboriščih prisilno izseljenih poslanih na prisilno delo prisilno mobiliziranih To pomeni, da znaša skupno število v drugi svetovni vojni padlih, ranjenih, ubitih in na različne načine mučenih Jugoslovanov 3,741.000 ali skoraj četrtino vsega prebivalstva. Po podatkih, ki so bili navedeni na omenjeni reparacijski konferenci, je Jugoslavija, kar se tiče človeških žrtev, med osemnajstimi državami, ki so se bojevale zoper Nemčijo (Poljska in Sovjetska zveza se konference nista udeležili), nesporno na prvem
425.000 17.000
320.000
530.000
270.000
320.000
mestu.
Vojna škoda
Vsa vojna škoda Jugoslavije v drugi svetovni vojni je bila ocenjena na 46,9 milijarde dolarjev, preračunano v cenah, ki so veljale leta 1938 in po obračunskem tečaju 44 dinarjev za dolar. Največ škode ji je priza-
IJiem zanesljivo inteligentno Slovenko, ne pod 20 let staro, za gospodinjstvo z dvema otrokoma v Londonu. Ponudbe dd 10. avgusta 1961 na naslov: Dr. Marija Hrtilak, pri dr. Rudolfu, Slovenske Konjice, Partizanska 9, Jugoslavija.
Še tri dni imate časa
do pošljete rešitev nagradne križanke in se s tem uvrstite med tiste, ki bodo upoštevani pri žrebanju za lepe nagrode. Komu bo »Slovenski vestnik’ omogočil
14-dnevno bivanje ob morju!
V prihodnji številki boste zvedeli tudi to, kakor tudi imena vseh ostalih nagrajencev.
dejala Nemčija (35.858,000.000), nato Italija (9.850,000.000), zatem Madžarska in Bolgarija (1.197,000.000 dolarjev). Neposredna materialna škoda, prizadejana z uničevanjem ali ropanjem narodnega bogastva, znaša 9.145,000.000 dolarjev.
Ob koncu vojne je bila Jugoslavija strahovito razdejana. Več kakor 822.000 zgradb (od 2,426.534, kolikor jih je bilo pred vojno v Jugoslaviji) je bilo požganih, porušenih ali huje poškodovanih. Tako je ostalo brez strehe več kakor 3,5 milijona prebivalcev.
Neposredno razdejani in poškodovani sta bili skoraj dve petini vse jugoslovanske industrije. Uničeno ali huje poškodovano je bilo 1105 podjetij različnih industrijskih strok in rudarstva. Uničeno je bilo 57,2 °/o kemične industrije, 53,4 %> tekstilne, 49,8 °/o kovinske, 30,2 #/o elektroindustrije itd. Hudo prizadeto je bilo tudi kmetijstvo. V primerjavi s stanjem pred vojno se je število konj zmanjšalo za 61,6 °/o, govedi za 55,6 %, prašičev za 58,7 °/o in ovc za 63,3 %. Uničeno je bilo tudi 24,2 °/o sadovnjakov in 3,8 °/o vinogradov. Od kmetijskega inventarja je bilo uničeno ali pa izropano 56 odstotkov. Žita in drugih kmetijskih pridelkov so izropali 1,900.000 vagonov. Hudo prizadeti so bili gozdovi, posebno kraški, od katerih se je 185.000 hektarov spremenilo v skalnat svet.
Med vojno je bil zlasti hudo prizadet promet. Uničeno je bilo 28.380 kilometrov cest (od 43.600 km); odpeljali, uničili ali poškodovali so 1441 lokomotiv, 46.206 vagonov, več kakor 36.000 avtomobilov in avtobusov ter 2,250.000 koles. Razen tega je bilo razdejanih 8300 km mestnih ulic, 70.000 km občinskih cest, 13 velikih mostov jeklene konstrukcije, dolg'h skupaj 5450 metrov, kakor tudi skoraj 100.000 metrov manjših jeklenih, betonskih, zidanih in drugih mostov.
Druga svetovna vojna je prizadejala veliko škodo tudi znatnemu delu jugoslovanske kulture — knjižnicam, muzejem, znanstvenim ustanovam, prosvetnim ustanovam in drugim prosvetnim in kulturnim objektom. Ta škoda je bila ocenjena na 227 milijonov dolarjev efektivne vrednosti, medtem ko znaša po kultumo-umetniški vrednosti celo več kakor poldrugo milijardo dolarjev. Od 10.900 osnovnih šol, kolikor jih je tmela Jugoslavija pred vojno, je okupator uničil, razdejal in opustošil več kakor dve tretjini.
Ko se je sovražnik umikal iz Beograda, je zažgal novo univerzitetno stavbo. Na drugih univerzah in fakultetah je uničil in požgal številna znanstvena dela, dokumente, laboratorije, knjižnice, porazgubili so se in bili uničeni mnogi unikati knjig in številne druge nenadomestljive dragocenosti. Iz muzejev, arhivov ih drugih ustanov Jugoslavije so izginili dokumenti neprecenljive vrednosti za proučevanje kulturnega, zgodovinskega in družbenega razvoja jugoslovanskih narodov.
RADIO PROGRAM
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jufranja gimnastika —- 7.55 Gospodarske vesli — 9.00 Pozdrav nale — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba —
13.10	Opoldanski koncert — 18.55 Spori — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet.
Sobota, 29. 7.: 8.00 Naš hišni vrt — 8.10 Orkestrski koncert — 13.05 Dunaj, mesto mojih sanj — 14.15 Pozdrav nate — 16.00 Iz vseh dolin zveni — 16.30 Za delovno ženo — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci —
20.00	Salzburške slavnos'ne igre — 22.15 Plesna glasba. Nedelja, 30. 7.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.00 Moderna
zabavna glasba — 11.00 Koncert na prostem — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Samo veselje z glasbo — 19.00 Šport — 20.30 Tisoč mrtvih, tisoč solz.
Ponedeljek, 31. 7.: 8.15 Orkestrski koncert — 13.05 S planin — 15.00 Posebej za Vas — 15.45 Knjižni kotiček — 18.25 Za Vas? Za vsel — 18.35 Mladinska oddajo —
19.00	Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 In kaj mislite vi? — 20.30 Bregenške slavnostne igre — 22.15 Ko sosedi spijo.
Torek, 1. 8.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.10 Orkestrski koncert — 14.45 Koroško pesništvo — 15.30 Komorna glasba — 18.00 Prometna vzgoja — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Radijska igra.
Sreda, 2. 8.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Glasba za mladino — 18.15 Pomoči je vsakdo potreben — 19.10 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Salzburške slavnostne igre.
Četrtek, 3. 8.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.10 Mali jutranji koncert — 14.45 Ura pesmi — 15.45 Aktualna reportaža — 17.10 Zaljubljene gosli — 18.00 Kulturne vesti iz Koroške — 18.05 Kmečka oddaja — 18.20 Gospodarski komentar —	18.35 Mladinska oddaja —
19.00	Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Lovska ura
—	21.10 Prepevamo in pripovedujemo o deželi Drave. Petek, 4. 8.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Komorna glasba — 18.00 Koroška narečja — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.00 Salzburške slavnostne igre.
II. PROGRAM:
Poročila:	6.00,	7.00, 8.00,	13.00,	17.00,	19.00,	22.00,
23.00.
Dnevne oddaje: 6.10 Z glasbo v dan — 7.10 Beležke iz dnevnika — 9.05 Šolska oddaja — 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 15.00 Šolska oddaja
—	17.10 Kulturne vesti — 19.30 Zabavna oddaja — 21.55 Šport — 22.10 Pogled v svet — 23.10 Večerna izdaja — 23.20 Glasba za nočnega delavca.
Sobota, 29. 7.: 8.20 Da, to je moja melodija — 9.20 Ti in žival — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Agrarna politika — 13.35 Slavni umetniki — 14.15 Godba na pihala — 14.40 Tehnični razgled — 17.10 Slavnostne igre v Avstriji — 17.40 Iz zgodovine dunajske ljudske pesmi
—	19.10 Oddaja vicekanclerja — 19.35 Dobro zabavo —
21.15	Pariški ABC.
Nedelja, 30. 7.: 7.30 Jutranji koncert — 8.05 Sem povprečen Dunajčan — 10.00 Dobrodošli v Avstriji — 10.20 Veselo pe'je, veselo igranje — 11.00 Salzburške slavnostne igre — 13.10 Za avtomobiliste — 19.10 Teden dni svetovnega dogajanja — 19.30 Pesmi Johannes Brahmsa in Richarda Straussa — 19.45 Ob lepi modri Donavi — 20.30 Lepi glasovi, lepe viže — 22.15 Za dobro noč. Ponedeljek, 31. 7.: 6.05 Premislite, prosimo, sami —
8.10	Glasba na tekočem traku — 13.30 Orkestrska dela Franza Liszta — 14.35 Mednardona radijska univerza —
16.00	Otroška ura — 17.15 Znanje za vse — 17.40 Zenska oddaja — 19.30 Večerna oddaja — 20.30 Bregenške slavnostne igre.
Torek, 1. 8.: 6.05 Preden odidete — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja opere
—	16.30 življertje se prične pri šestdesetih — 17.45 Esperanto — 17.55 UNESCO — 20.30 Vsaka stvar ima dve strani — 21.30 O tem lahko govorimo — 22.15 Ko slišim glasbo, moram plesati.
Sreda, 2. 8.: 6.05 Premislite, prosimo, sami — 8.10 Glasba na tekočem traku — 13 30 Za prijatelja opere —
14.15	Sodobni	avstrijski	komponisti — 16.00	Indijski pe-
snik Rabindranath Tagore — 20.00 Operetni koncert —
21.10	Seine — Donava — 22.15 Plesna glasba.
Četrtek, 3. 8.: 6.05 Preden odidete — 8.10 Prosimo,
prav prijazno — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 14.15 Znani orkestri	—	16.00	Nobelovi nagrajenci	poročajo o
napredku v medicini in biologiji — 17.40 2enska oddaja — 20.00 Musique aux Champs-Elysees — 22.15 Plesna glasba.
Petek, 4. 8.: 6.05 Mladi glas — 8.10 Glasba na tekočem traku — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje za vse — 18.00 Glasba razveseljuje — 19.30 Veseloigra
—	22.15 Revija popevk.
Slovenske oddaje Radio Celovec Nedelja, 30.	7.:	7.30	S pesmijo in glasbo	pozdravlja-
mo in voščimo.
Ponedeljek,	JI.	7.:	14.15 Poročila, objave. Pregled
sporeda. — Dr. Ivan Grafenauer: Slomškovi tečaji v celovškem semenišču. — Koroške narodne. —	18.00 Na
oknu dehti rožmarin . . .
Torek, 1. 8.: 14.15 Poročila, objave. — Rudi Platzer igra skladbe Franza Rauterja.
Sreda, 2. 8.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, J. «.: 14.15 Poročila, objave. — Polka je uka-zana . . .
Petek, 4.	14.15 Poročila, objavo. — Nojlepši slan
je samski stan. (Iz zokladnice slovenskih narodnih pesmi) Sobota, 5.	?.00 Od pesmi do pesmi — od srca do
srca.
RADIO TRST
Slovenske oddaje na valu 306,1 ali 980 Kc/sek.
Sobota, 29. 7.: 14.45 Danica Filiplič in France Koren z Avsenikovim kvintetom — 15.30 Tržaški obiski: Skedenj — 18.30 Iz del slovenskih skladateljev — 19.10 Operna glasba — 19.30 Zena in dom — 20.30 Teden v Italiji — 20.40 Zbor .Vinko Vodopivec" — 21.00 .Zadnje otroško poletje", igra.
Nedelja, 30. 7.: 9.00 Kmetijska oddaja — 9.30 Slovenske zborovske skladbe — 11.30 Za najmlajše — 14.30 Sedem dni v svetu —	14.45 .Zadovoljni Kranjci" —
17.00	Obzornik filmskega svela — 18.00 Turistični razgledi — 21.00 Slovenske r.arodne pesmi — 22.00 Nedelja o športu.
Ponedeljek, 31. 7.: 18 00 Italijanščina po radiu — 18.30 Skladatelji Julijske Benečije — 18.55 Flavtist Boris Čampa
—	19.30 Znanost in tehnika — 20.00 Športna tribuna — 20.30 .1 'alijanka v Alžiru", Rossinijeva opera.
Torek, 1.	8.:	18.30 Orkester jugoslovanske radi-o‘ele-
vizije — 19.C0 Glasbena skrinjica, oddaja za mladino
—	19.30 Življenje in usode — 21.00 Za kulisami druge svetovne vojne — 22.00 Poezi a starodavnih orientalskih ljudstev: Polinezijska poezija.
Sreda, 2. 8.: 19.30 Zgodovinski sprehodi po tržaških ulicah in trgih — 21.00 .Komedija o komediji", igra.
Četrtek, 3. 8.: 19.10 Folklora iz vsega sveta — 19.30 ,Na vokancel" beležke študentom na počitnicah — 21.0© Znani dirigenti —	22.35 Umetnost:	Švicarsko kulturno
pismo.
Petek, 4. 8.: 18.00 Italijanščina po radiu — 19.15 Komorni jazz — 19.30 Obletnica tedna: 25 let od sklenitve anglo-egiptovskega sporazuma o Sudanu — 21.00 Gospodarstvo in delo — 21.15 Operna glasba — 22.00 Garibaldinski pisatelji.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 5.05, 8.00, 10.00, 13.00,	15.00, 22.00, 23.0©,
24.00.
Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačih
—	12.15 Kmetijski nasveti ali Radijska kmečka univerzo
—	17.00 Lokalni dnevnik — 19.30 Radijski dnevnik.
Sobota, 29. 7.: 8.30 Pionirski tednik — 9.00 Od tu in
tam — 12.00 Pojo »Fantje na vasi" — 12.25 Od Splita do Dubrovnika — 13.30 Razpoloženjska glasba — 14.00 Za razvedrilo in oddih — 14.35 Voščila — 16.00 Humoreska — 16.20 Ritmi Latinske Amerike — 16.40 Moški komorni zbor iz Celja — 17.15 Orgle in orglice — 18.00 Odlomki iz »Hoffmannovih pripovedk" — 18.45 Okno v
svet __ 20.00 Sobotni večer z domačimi melodijami —
20.20 Radijska komedija — 21.20 Melodije za prijeten konec tedna.
Nedelja, 30. 7.: 6.00 Jutranji pozdrav — 7.15 Koračnice igra godba JLA — 7.35 Godalni orkestri in naši pevci zabavne glasbe — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 Skladbe za otroke — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden — 10.00 Še pomnite, tovariši — 12.00 Voščilo
—	13.30 Za našo vas — 14.15 Voščila — 15 30 Melodije,
ki jih radi poslušate — 17.00 športno popoldne — 20.00 Zabavni zvoki — 21.00 športna poročila — 21.10 Ne*r-yorški simfonični orkester —	22.15 Plesna glasba —
23.05 Operna glasba.
Ponedeljek, 31. 7.: 8.05 Poje zbor Jugoslovanske ljudske armade — 8.30 Počitniško popotovanje — 8.45 Ansambel Mojmira Sepeta — 9.00 Od arije do arije —-10.15 Zvočna mavrica — 12 00 Narodne ob spremljavi harmonike —	13.30 Avsenikov kvintet in Koroški oktet
—	13.55 Pri slovenskih sklada*eljih — 14.35 Od Triglavo
do Ohrida — 15.40 Iz filmov in glasbenih revij — 16.0C Naši popotniki na tujem —	16.20 Virtuozna solistična
glasba —- 17.15 šoferjem na pot — 18.00 Operna glasba — 18.40 Kulturni globus — 20.00 Panorama zabavnih melodij — 21.00 Zbor in orkester italijanske radiotelevizije.
Torek, 1. 8.: 8.05 Operna glasba — 8.30 Oddaja za otroke — 9.40 2enski zbori — 11.00 Zagrebški jazz kvartet — 11.15 Branje za vroče dni — 12.00 Vaški kvintet — 13.30 Iz Bizetove opere .Carmen* — 14.00 Popevke na tekočem traku — 14.35 Voščila — 15.40 Pevca Cilka Valenčič in Tone Kozlevčar — 16.00 Počitniška zgodba — 17.15 Orkester Leningrajske filharmonije
—	18.00 Človek in zdravje — 18.10 Od plesišča do plesišča — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Nemške ljudske pesmi — 20.30 Radijska igra — 21.30 Orkester Slovenske filharmonije — 22.15 Večer ameriške glasbe.
Sreda, 2. 8.: 8.30 Počitniško popotovanje — 900 Pisan glasbeni spored — 9.49 Slavni skladatelji pri klavirju — 11.40 Baletna glasba — 13.30 Ljubiteljem domačih napevov — 14.40 Hrvatske pesmi — 16.00 Radijska univerza — 16.20 Koncert po željah — 18.45 Spor' in športniki —■ 20.45 »Kratko življenje", opera — 22.15 Zo~ plešite z nami.
četrtek, 3. 8.: 8.30 Oddaja za cicibane — 10.15 Naši operni solisti v italijanskih in francoskih operah — 11.15 Branje za vroče dni — 11.35 Poljska in sovjetska glasba
—	12.00 lleana Bratuž poje narodne pesmi — 12.25 Straussovi valčki — 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 14.35 Voščila — 15.40 Kmečka godba —
16.00	Veliki plesni orkestri — 16.20 Operni mozaik slavnih pevcev — 17.15 Ljubljanski jazz ansambel — 17.30 Turistična oddaja — 18.20 Glasbene miniature — 18.45 Poletni kulturni zapiski — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.50 Kajetan Kovič: Nove pesmi (literarni večer) — 21.30 Orkester Slovenske filharmonij«-
Petek, 4. 8.: 8.05 Glasba ob delu — 8.30 Počitniške popotovanje — 8.45 Orkester Zagrebške fillarmonije —'
9.00	Med arijami in dueti — 11.00 Sestanek instrumentov
*— 11.40 Otroci pozdravljajo — 12.00 Makedonske pesmi in plesi — 13.30 Godba na pihala — 13.55 Iz Mozartovih oper —	14.35 Za ljubitelje popevk — 15.40
Poje Slovenske oktet — 16.00 športni tednik — 18.15 Meksikanski plesi — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Iz del Antonino Dvoraka — 21.15 O morju in pomorščakih — 22.15 Plesna glosba.
TELEVIZIJSKI PROGRAM
Vsakodnevna oddaja: 20.00 Cas v sliki. Oddaja Cas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa.
Nedelja, 30. 7.: 17.00 Za otroke — 17.50 Svet mladine — 18.20 Sedem dni dogajanj — 20.05 »Rožanska Jette", ljudska igra.
Ponedeljek. 31. 7.: 19.30 .Direttissima" — 20.20 Aktualni šport — 20.40 Enaindvajset — 21.20 Dokumentarni film.
Torek, 1. 8.: 19.30 Televizijska kuhinja — 20.20 »Črno na belem" — 20.40 »Med ponedeljkom in soboto".
Sreda, 2. 8.: 17.00 Za otroke: ,Lassy", zgodba psa —~ 17.30 Za družino: »Pogled v deželo", mednarodni kmetijski razgled —	19.30 Pomočniki človeštva —	20-25
»Mesto zadržuje dih", utopična drama.
četrtek, 3. 8.: 19.30 šport — 20.20 »Govorica čebel" — 20.55 »Pridi še, mala Sheba", film.
Petek, 4. 8.: 19.30 Pustolovščine pod vodo — 20.25 »Vse za Moniko", prenos iz L6wingerjevega gledališča-Sobota, J. 8.: 19.30 S kamero v Afriki — 20.20 Donska srebro — 20.35 Cesta 15 zlatih stopnic — 21.30 Folklorni festival v Kopru.
Izdojotelj, lastnik in zoložnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška
in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi noj se pošiljajo no noslov: Celovec-Klagenfurt 2, Posffach 124.