SEJA
PRED-
SEDSTVA
str. 2
MATEMATIK JE V BISTVU IDEALIST
str. 6
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 9. oktobra 1997 ® Leto VII, št. 20
10. obletnice smrti Janoša Küharja
SLUŽIL BOGU IN SVOJIM VERNIKOM
“Če mene nede več, de s Slovenci tüdi vse fertig,” je imel navado reči pokojni Janoš Kühar. S temi mis-limi je začel 28. Septembra zahvalno mašo v gomje-seniški cerkvi gospod Ivan Camplin ter dodal, da, hvala Bogu, sé še vseeno nišo uresničile te misli, kajti drugače sé ne bi zbrali v tako lepem števili! ob sve-čanosti v Spomin gospoda Küharja.
Spodbudo za spominsko svečanost in odkritje spo-minske plošče je dal Sklad Tromejnik, ustanovitelja le-tega sta Zveza Slovencev in Slovenska samouprava. Veliko zaslug pri sami prireditvi pa ima seveda družina Nagy, ki je odkupila staro župnišče, ga obnoviti ter odstopila določene pro-store za potrebe razstave o Porabski cerkvi.
Ob koncu maše sé je dr. Lajoš Horváth, škofovski tajnik v Sombotel, s topli-mi besedami spominjal g. Küharja, ki ga je spoznal še kot monoštrski župnik. Poudaril je njegovo požrt-vovalnost in poklicanost. Svoj poklic je opravljal tudi v težkih časih, ko je bil preganjan. Zmeraj sé je vračal na Gornji Senik.
Spominski maši je sledilo odkritje spominske plošče na bivšem župnišču. Ob blagoslovitvi plošče sé je prehojene poti g. Janoša Küharja spominjal Števanovski župnik Štefan Toth, ki je tudi sam doma s seniške fare. Dolga leta je bil ministrant g. Küharja,
v Tej hiši ji inm.
OH št IJ2IL
odau TER SVOJIM VERNIKOM GOSPOD OEKAN
JANOŠ KÜHAR
1936 -1967 E HAZ8AN ÉIT AZ ÜS ES A HTVOK ODAADO SZOLCALATABAN
KÜHAR JANOŠ
CSPE6ES
EMÚKM.097
tako je lahko od blizu opa-zoval, s kakšno zavzetostjo je opravljal svoje delo. “Imel je želo strog dnevni red. Pol ure pred jutranjo mašo je že bil v cerkvi, da bi sé tudi düševno pripravil. Po maši ni hitel domov, ostal je v cerkvi in sé za-hvalil Bogu za milost. Na verouk sé je zmeraj pripravil, da bi lahko verske pojme razčistil z učenci. To je storil tako v domačem narečju kot v madžarščini. Prevajal je liturgična besedila v porabsko narečje. Da ga je Bog ljubil, dokazuje tudi tö, da ga je ”k sebi vzel pred rano mešo"," je kon-čal gospod Toth. Udeleženci spominske sve-čanosti so potem obiskali grob gospoda Küharja, kjer so položili vence in šopke. * * *
Dobro sé spomnim, da sta bila cerkev in župnišče v času gospoda Küharja zmeraj oprejta. Lahko smo Prišli kadarkoli, s ka-kšnokoli skupino, g. Kühar je bil zmeraj priprav-ljen pokazati cerkev, povedati kaj bodisi v slovenskem bodisi v mad-žarskem jeziku. Njegova vrata so bila zmeraj od-prta tudi za vernike, domačine.
Ali bodo verniki na G. Seniku še kdaj doživeli, da bodo za njih vrata novega župnišča zmeraj odprta? Njihovega “domačega” župnika je nam-reč marsikdo pogrešal tudi na Spominski sveča-nosti...
M. Sukič
2
SEJA PREDSEDSTVA
24. Septembra je Predsedstvo Slovenske zveze melo svoj gesenski djilejš. Člani so lopau vküper Prišli, iz 19 ji je bilau 16. Škoda, ka iz Andovec takšnoga mladoga človeka mamo, steri že paudrugo leto ranč glas ne da od sebe, etak pa nikšno pomauč ne zaznamanöja nej za Zvezo, nej za svojo ves.
Za velko poštanje smo vzeli, ka je predsednik Državne slovenske samouprave g. Martin Ropoš kak predsednik naše nadzorne komisije (ellenőrző bizottság elnöke) tü prišo.
Na djilejši smo več tem meli. Najprva smo prejk-poglednili, kakšne prireditve, programe je organizirala Zveza od slejdnjoga djilej-ša mau.
Na konca majuša smo držali Porabske dneve v Varaši, s tejm vred I. srečanje Slovencov na Vogrskom. Vse, ka je potrejbno bilau pripraviti pa organizirati, smo vküper naprajli z Državno slovensko samouprave. Na srečanje je prišlo kaulek 120 takšni Slovencov s svojo držinov, steri so gdasvejta odišli na Vogrsko. Za program smo meli slovensko mešo, stero je mariborski püš-pek pa pet slovenski po-pov slüžilo. Zvün njij je ta meša velka vrejdnost dobila s tejm, ka sé je gorenjesenički pevski zbor A. Pavel z nauvimi svetimi pesmi pripravo, stere je slovenski kantor, g. Ciril Kozar iz Martinja sprvajo na orglaj. V dvej dnevaj je sedem domanji kulturni skupin gorastaupilo. Mele so eške program nemške, Hrvaške pa vogrske skupine tö. Nej nam je žau, ka smo v Varaši meli te slovenske dneve, dosta Varašancov je bilau na programi. Lüstvo z vasnicaj smo pa z avtobusi dali notapripelati.
14. juniuša je šest pevski zborov razveselilo lüstvo v gledališki dvorani v Varaši, na prireditvi “Pesem ne pozna meja”. Prišli so Slovenci iz Italije, Avstrije, Slovenije, z domanjoga kraja pa že o štrtin go-renjsenički pevci. Tak
Monoštrčanci, kak vašča-ni so fejs valili te zbore. 26. juniuša smo z Veleposlaništvom R. Slovenije pa z Državno slovensko samouprave svetili svetek samostojne Slovenije. Šesto leto, ka Slovenci posaba majo svoj rosag.
Števanovski šaularge že več lejt leko dejo v likov-no kolonijo (rajztábor), stero je vsakšo leto v drügom rosagi. Letos je Zveza pripravila te tabor. Slovenski mlajši s školnika!™ so Prišli iz Italije, Avstrije, Slovenije pa s števanovske šaule. Istino, za števanovske mlajše je Brigita Šooš mejla brigo. Zvön toga je vse tana-prajla, ka je potrejbno bilau. Leko, ka je eške več takšni mladi v Porabji, na stere tak vse leko zavüpa, kak na njau? Ne vejmo, dapa dobro bi bilau. Mlajši so delali z glino, malali pa farbali so kraje, zidine, papirnate rauže so delali s tatico Emo Vogrinčič pa Ano Unti. Poglednili so si lončarsko delo pri verič-kom lončari, bili so na izleti v Orségu.
6.-7. Septembra smo organizirali izlet v Slovenijo za tiste, steri največ delajo za porabske Slo-
vence. S tejm smo tü steli pokazati, ka za velko cenimo njijvo pomauč. Najmlajši z vrtca so letos od drügin bili v Radencaj s svojimi materami. 18 mlajšov pa 12 mater sé je leko navčilo kaj nauvoga prejk keden dni. Tak
mislim, ka bi si malo držin leko privauščilo keden dni biti v Sloveniji. Zatau pomagamo tak, ka cejlo ceringo plača Zveza. Največ starišov je rado, ceni, ka poskrbimo za tau. Tau delamo zatok, naj mlajši volo dobijo za slovenski gezik, stariške pa naj rejsan začnejo gučati s svojimi mlajši v porabskoj rejči.
Za porabske mlajše je letos več taborov bilau organizirano v Sloveniji. Škoda, ka so te možnosti nej vse vöponücali. Šaularge so bili v tabori “Šola v naravi” v Bokrači, v ekološkom tabori pri Slivniškem jezeri pa na je-zikovnom tečaji “Polet-na šola”.
Mladi futbalisti iz Slovenske vesi pa rokome-taške (kézilabda-csapat) s seničke šaule so bili na športnom srečanji vBre-žicah.
Kulturne skupine so dostakrat leko gorstaupile s svojim programom. Za najvekše prireditvi sé šte pevski tabor v Sentvidu, gde je Senički zbor letos biu sedemdvajstičkrat, folklorni festival v Be/-tincaj, es pa Senički plesala odijo že 9 lejt.
Murski val je v Čepincaj organizira živo oddajo. Etak smo leko čüli števanovske pevke, goslare Lacija Korpiča z ženami pa seničke mlašeče goslare.
Varaš Mosonmagvaró-vár je tü emo slovenski den s seničko folkloro, s Korpičevi pa s seničkimi mlajši.
Drüštvo penzionistov je več programov organizirale, med tejmi srečanje s penzionisti iz Murske Sobote pa izlet v Sopron. Letos smo že trikrat dali oprejti granico med An-dovci-Budinci pa Čepin-ci-Verica. Skrbimo sé za tau tü, aj kulturne skupine poštane gvante majo. Števanovskim ženam smo Zdaj dali zašiti nošo, seničkoj folklori redti damo črejvle, sakalavskoj folklori gvant pa cipale.
Kakšne programe mo meli do konca leta?
Od 7. do 11. oktobra je razstava o turizmu v Maribora. V soboto (11. okt.) kulturni program da senička folklore pa ansambel L. Korpiča z ženami. Tri ženske (Ema Vogrinčič, Helga Škaper pa Ana Unti) pa nota-pokažejo, kak sé delajo papirnate rauže, kurine, püšli. S filmi pa nota-pokažemo porabske kraje, šege.
10. oktobra v 17. vöri sé opre razstava Romana Verasa iz Ljubljane v Varaši v gledališki dvorani. 25. oktobra mo v kulturnom daumi v Sakalauvci meli koncert. Dva pevska zbora iz Slovenije (Lipa zelenela je... pa Mešani pevski zbor iz Divače) data cejlovečemi program.
8. novembra kulturni daum v Monoštri priprav-la narodnostni program. Skorok vse slovenske skupine so pozvane. 15.-16. novembra so pozvane števanovske ženske
v Pešt. Društvo Slovencev organizira kulturni večer. Števanovski učitelj, g. Karel Krajcar notapokaže svoje pravljice peštarskim Slovencom.
28. decembra mo meli srečanje kulturni skupin, gde ocenimo letošnjo delo.
Senički pevski zbor sé pripravi na božični koncert. Števanovske pa Varaške ženske do sé tü včile svete pesmi, stere v zimi nota-pokažejo.
Soboški pevski zbor penzionistov s seničkim zborom vküper tü želi meti koncert na našoj strani pa na Goričkom tü. Geseni mo pá meli tečaje za tiste, steri sé škejo včiti slovenski gezik. V plani mamo eške, ka vödamo nauve knjige I. Barber-jeve.
Letos bi radi pomagali vrtcom s tejm, ka bi stoj prejkodo iz Slovenije včit slovensko. Vüpamo, ka sé najde takši vrtec pa vzgojiteljica, stera tau velko brigo nase vzeme. Predsednik Zveze, Jože Hirnök je tapravo, kak stoji delo pri Kultur-no-informativnom centri v Monoštra, kak pomaga s pejnazi Slovenija pa naš rosag. Vsakši sé je Veselijo, gda je notazglaso, ka s pomaučjo Slovenije Porabje d.o.o. (KFT) küpi en kombi (mikrobusz). Tau nam trno velka pomauč bau, ka za poti kulturni skupin velko ceringo mamo.
Na konci smo sé pa odlaučili o tejm, kelko pomauči leko damo organizacijam, stere so sé k nam obmile. Futbalisti v Števanovci so 200.000.
na___Dolenjom Seniki
60.000. v Slovenski vesi
&a___80.000 forintov
dobili, aj leže leko delajo.
Klara Fodor Sekretarka Zveze Slovencev
Porabje, 9. oktobra 1997
Štenjé
VRAZOVA
PESMARICA
Na slovenskem Štajerskom, v paverskoj držini sé je 1810-oga leta naraudo Stanko Vraz. Včiu sé je v Mariboru pa Gradeci. V Ljubljani je spozno Franceta Prešerna, pa je un tö začno slovenske pesmi pisati. 1838-oga leta je odišo v Zagreb pa od tistoga mau je piso pesmi v rovačkom geziki. Mrau je v Zagrebi 1851-oga leta.
Stanko Vraz je 1839-oga leta vodau eno pesmarice (Narodne pesni ilirske), v šteroj so takše pesmi tö, štere pri nas v Porabji eške gnesnaden tö spejvajo.
V Vrazovi pesmarici je 17 takši pesmi: Komarjeva svatba (Mravla je v mlin pelala), Kos pove lovcu tri ljubice (Pojaj mi, pojaj, čren kaus), Ptičev Svet za dobra ženitev (Po laug mi lejče), Hudičeva nevesta (Sestrica, stani, na pašo boš šla), Previdno dekle (Stoji, stoji Lublancá), Marija kliče ranjenega fan-tiča za Jezusom (Sunce gre za goro), Bolni junak (Tam na viskoj gori), Spokorjeni grešnik (Teči, teči bistra
Tam kouli za ramom eden trstek stoji,
/•.ali z grozdjom je obložen,
kaj komaj zdrži:/
Konjički škreblajo, ker vince pelau,
/ker vince pelajo, je močno Sladko:/ (Porabje, 1997)
voda), Starca ne maram (Če bi jaz bila fčejlica), Kakovšne želi (Eno takšo bi rad), Zelena vejica bo odejica (Fanti sé zbirajo, daleč maširajo), Komer sé dremlje, naj gre spat (Komi sé drema), Lani-letos (Lani sem plela rozmarin), Vino smo pili, Jezuša zamudili (Malo smo zaspati), En hribček bom kupil, bom trte sadil (Tam kouli za ramom), Pri ljubici ulovljen (Snočkar sem jaz vulovini biu), Samska stari si je izvolil sam Jezuš (Seu sem prejk po bükonji). S toga sé vidi, ka so te naše pesmi že več kak 150 lejt stare.
Na priliko:
Tam gori za hramam En tersek stoji,
Je z grozdjam obložen, de komej derži.
Konjički škreblajo In vozjo težko,
Ker vince pelajo,
K je močno Sladko! (Štajerska, 1839)
Marija Kozar
PRIPRAVE NA 3. ZASEDANJE MADŽARSKO-SLOVENSKE KOMISIJE ZA MANJŠINE SO STEKLE
Prejšnji mesec so se predstavniki obeh delov madžarsko-slovenske meddržavne mešane komisije za manjšine srečali s predstavniki vodstva Zveze Slovencev in izmenjali ocene o izvajanju Sporazuma ter o pripravi prihodnje seje mešane komisije. Podoben sestanek je bil tudi v Lendavi s predstavniki madžarske narodne skupnosti.
Republika Madžarska in Republika Slovenija sta namreč že leta 1992 podpisali poseben meddržavni Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji. Izvajanje tega meddržavnega sporazuma spremlja posebna medvladna komisija, ki se je doslej sestala v Ljubljani aprila 1995 in v Budimpešti maja 1996. Na dosedanjih zasedanjih je komisija ugotovila, da se določila sporazuma v dobršni meri uresničujejo tudi v praksi, vsebina sporazuma pa dokaj kvalitetno, v nekaterih delih pa celo nad ravnijo mednarodnih manjšinskih dokumentov, ureja zaščito pripadnikov obeh manjšin.
Naslednje zasedanje komisije bo konec meseca oktobra v Lendavi, torej v okolju, kjer živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in delujejo njihove narodnostne institucije. To je bila želja predstavnikov obeh na-
rodnih skupnosti. Poleg tega pa predstavniki vodstev obeh manjšin opozarjajo, da se sklepi in priporočila mešane komisije prepočasi in nedosledno uresničujejo, kar še posebej velja za materialno pomoč in proračunov obeh držav za delovanje manjšinskih organizacij in ustanov, za zamujanje pri odpiranju mejnih prehodov, izboljševanje pogojev izobraževanja, skrbi za verska opravila v maternem jeziku in izboljšanje manjšinskih medijev.
Tako bo komisija morala na novo ovrednotiti realizacijo sporazuma in sklepov zasedanja komisij. Pri tem bo na eni strani potrebno upoštevati nekatere upravičene pripombe obeh manjšin, na drugi pa dejstvo, da se odnosi med Madžarsko in Slovenijo tudi na tem področju pozitivno razvijajo in si obe državi prizadevata za ugoden položaj manjšin. Tako je pomemben napredek dosežen tudi v letošnjem letu. Adaptacija prostorov in priprave za ustanovitev lokalne radijske postaje v slovenskem jeziku v Monoštra za porabske Slovence so se začele. Avgusta sta predsednika obeh sosednjih držav odprla nova mejna prehoda Prosenja-kovci-Magyarszombatfa in Kobilje-Nemesnep, žal pa je izostal še mejni prehod Čepinci-Ketvdlgy (Verica), ki je izjemnega pomena za porabske Slovence in še večjo povezanost z matič-
no domovino Slovenijo. Zadovoljiv odnos obeh držav se kaže še v skrbi za obveznosti na izobraževalnem, jezikovnem in kulturnem področju, pri soodločanju narodnih skupnosti v javnih zadevah in pri njunih stikih z matičnima narodoma. K doseženemu poleg državnih organov veliko prispevajo obmejne občine in županije ob slovensko-mad-žarski meji.
Predstavniki Zveze Slovencev so posebej opozorili na čim hitrejše odprtje mejnega prehoda Verica (Ketvolgy)-Čepinci, na večjo gospodarsko pomoč pripadnikom narodne skupnosti, ki životarijo v obmejnih nerazvitih krajih, na realizacijo sklepa slovenske vlade o odprtju slovenskega konzulata v Monoštra (generalni konzul je že imenovan). Vztrajajo tudi na pospešenih prizadevanjih za dokončanje in ustanovitev lokalne radijske postaje v slovenskem jeziku v Monoštra in večji skrbi za šolanje otrok v maternem slovenskem jeziku ter v opravljanju verskih obredov v slovenščini.
Priprave na zasedanje komisije so v polnem teku. Izkoristimo jih predvsem v vrstah vodstev Zveze Slovencev in Državne slovenske manjšinske samouprave na madžarski strani in ustanov madžarske narodne skupnosti na slovenski strani.
G.B.
Pismo iz Sobote
KAVA ZAGOJNO
Ka va.
Kak sé tou čüje domače, ka va.
Rejsan, kava je tak domača, ka bole ne bi mogla biti. Skur vsikša künja vgojno diši po kavi, ka sé domači prle pre-bidijo in menje sneni začajo delovni den. Pri toj kavi sé zagojno ške zgučijo, kak de tej novi den, ka sé je glij začo, vövido. Mlajšom steri pijejo ške samo mlejčno kavo, starši ške gnouk povejo, aj do Vili v : šouli in delovni den sé zača. Pravzaprav, tan v slüžba] te
ške trbej spiti kavo ali dvej pa trbej sé pogučati tö, ka sé je od včera nouvoga Zgodilo. Najbole pa pri toj kavi zagojno v slüžbi trbej na skrbi meti, ka jo trbej spiti prlej kak pa vaš Šef. Gde de te Šef kouli, ka pogledne, če je že vse v rejdi, te že rejsan kavo trbej spiti. Na, te sé rejsan na tej delaven den zača delati.
Čistak neka drügoga pa so te kave zagojno v kakšnoj krčmej. Gestejo takši tö, ka nücajo piskre pa piskre kave, ka vgojno k sebi pridejo. Tisti,
vej san ge tö med njimi, ške
Ered slüžbo najprle stoupilo v rčmou na dvej ali tri šalice krepke kave. Za takšo letečo kavo nega časa, ka bi si človik doli seu. Kavo zagojno trbej v krčmej piti za šankon. Ali, vseeno, ka je tou leteča kava, vsigdar mora človik meti čas, ka sé kaj poguči s kakšin pajdašon iz druge slüžbe ali pa bar s kelnaron, ške lepše pa s kakšo fejstno kelnarco, te je den ške lepši.
Ka sé tan za šankon ob takši kavi guči?
Vsefele. Najbole sé mlati po politiki, vsigdar sé steri najde, ka največ zna od tistoga, ka so včera večer gučali po TV-ji. Če sé zgodi kakša žmetna nesreča na kakši
poštiji, te sé tou doj bere in tü sé pa najde vsigdar kakši, ka najbole vej, kak sé je vse vküper Zgodilo. Če ie zadvečera kakši šport biu na televiziji, te sé o ton zgu-čavlejo, ali tou je nej tak Zanimivo, najbole Zanimivo je, če naši gda zgibijo. Te pa vsi za šankon vejo, Zakoj sé je tou Zgodilo.
Najbole zanimive pa so kave zagojno na tisti den, gda nej trbej v slüžbo. Meni najbole paše Sobota. Rejsan, kava v soboto vgojno, tou je pa neka posebnoga. Te sé kava ne pije za šankon, te ma človik íipou čas, ka si v krčmej doli sejde pa tak pomali pije kavo; pa ške edno pa ške trejčo pa štrto pa... Te je sploj nej
važno, o kon sé zgučavleš. Najboukše je tou, ka sé ti nikan ne midi pa ka leko Íipou klepečeš s pajdašami. Te nouk si samo neške zmisli in cuj vsikšomi narouči kakšo palinko ali konjak in te ške gnouk pa ške tretjič pa štrtič pa... Rejsan, te sé tak pomali
Sije kava in ka pač dé kcuj, zato a v soboto človik ma čas in bi ške meu čas, če tak kouli poudne ne bi v krčmou prišla žena pa sé začala koriti, ka me je poslala v bauto, aj kaj küpin za obed. Tak te Zdaj nagnouk človik več nema časa za kavo, liki sé more paščiti v bauto, vači jo doj zaprejo in de držina lačna in drugo soboto nemo smeu vgojno na kavo.
MIKI
Porabje, 9. oktobra 1997
4
OVSE
Portorož ie konec septembra gostil seminar OVSE (Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi) z naslovom Sodelovanje mednarodnih organizacij in ustanov: Izkušnje v BiH. Udeležili so se ga predstavniki vseh 54 držav članic OVSE, drugih mednarodnih organizacij, ki delujejo na območju, in vseh treh skupnosti v BiH. V Portorož so prispeli vodja misije OVSE v BiH Robert Frowick ter predstavniki ZN, SE, zveze NATO. mednarodnih finančnih institucij (EBRD in Svetovna banka) in nevladnih organizacij.
SLOVENSKI VOJAKI NA CIPRU
Deset pripadnikov 10. bataljona Slovenske vojske za mednarodno sodelovanje je odpotovalo v Lar-nako na Ciper in prvič v zgodovini Slovenije in Slovenske vojske prevzelo delo v mirovni operaciji Združenih narodov. Enota je odpotovala z Dunaja, iz avstrijskega Centra za usposabljanje za mirovne operacije, kjer so od sredine septembra potekale še zadnje priprave za delo v mirovni operaciji Združenih narodov. Slovenski kontingent - SLOCON je v sklopu avstrijskega kontingenta - AUACdNB in bo deloval na območju Fama-guste.
KLIMA V LJUBLJANI
Pogovori z avstrijskim kanclerjem Viktorjem Klimo, ki seje 1. oktobra mudil na enodnevnem uradnem obisku v Ljubljani, so po oceni slovenskega premiera Janeza Drnovška potrdili “izjemno dobre odnose” med Slovenijo in Avstrijo. Sodelovanje na političnem, gospodarskem in drugih področjih je po njegovi oceni “na naivišji možni stopnji”. Takšni oceni se je pridružil tudi gost, kancler Klima in ponudil pomoč Avstrije pri posredovanju svojih izkušenj Sloveniji pri vstopanju v Evropsko unijo. Ob tem ie poudaril, da skupina kandidatk za članstvo v uniji “ni zaprta” ter da posameznim državam v njej ni potrebno čakati “ena na drugo”, da vstopijo v EU.
KRALICA Z DVÖMA KAPUTAMI
Jajjaaa?!?
Vej pa don nej?!?
S tankami v šaulo. V enom deli Jeružalema, gde zvekšoma Arabci živejo, mislijo zozidati velke bloke za židovske lüdi. Gestejo takše reklame, v steraj ponüjajo iže s tem, ka v njij fanj kaut leko naredijo za automatske pükše, pa prej de sé mlajšam tü gvüšno vidlo, ka do sé s tankami leko v šaulo vozili. - O, njegvoga Jeružalema!
Tabemakulum v pral-nom mašini. Dühovnik Antal K., podrektor Visoke cerkvene šaule iz Győra je za 300 gezaro forintov audo 5 milijonov vrejdne
tabemakulum iz 18. stoletja enim, šteri s takšimi deli šejftajo. Policija Zdaj tau tö gleda, kak je kaj s tistimi paperi, štere je kak voditeu Doma za dühov-nike v penzioni delo za tiste stare dühovnike, šteri so mrli. - Pomalek več nika nede sveto?
Žitek za 1200 forintov. Nikšoga starejšoga človeka, šteri je delo dau enim mlajšim pojbom, so na-slednje bujli, pa ma vkraj vzeli 1200 forintov. - Človeški Žitek za kilogram svinjskoga mesa. Svinjski svejt.
Prava novica. Gnes je prej v Budimpešto prišo Zirinovskij. Že je večer pa je eške nikoga nej zbüu. -Žirinovskij več tö nej ta pravi?
Vsigder mej svojo plas-tično Skrbijo s sebov! V Turčiji do od Zdaj naprej autoške mogli meti s sebov plastično začko za tisto
priliko, če bi Stoj mrau v kakši nesreče ka ga po njegvi smrti brž leko nuta! dejejo. Če štoj nede baugo, ga leko v vauzo zaprejo za 3-6 mejsece. Tau pa prej zato, ka v Turčiji vsakši den 25-30 lüdi mrgé v au-tomobilski nesrečaj pa več vör trpij, ka mrtvece odpelajo. - Leko, ka törski minister za transport má kakšo fabriko za plastične produkte?
Što zapovadava svojim mlajšam? Gda sé je princesa Diana razpitala od svojoga moža Chariesa, ji je kralevska držina pre-povedala, ka ne srne svoje mlajše v tihinski rosag pelati brezi toga, ka bi tau dopüsto kralevski dvor, pa če so dopistili, te tö samo za kratek cajt. - Što šké kralič biti, naj sé zglasi!
Kralica siromakov. Prava kralica je bila Mati Terezija iz Kalkute, štera je tö nej tak dugo mrla. Mati
Terezija je tö samo dva kaputa mejla, kak vse druge sestre, enoga je mejla na sebi, drugi pa sé je sišüu na streji. Vsikši miH den, gda je večer trüdna domau prišla od betežnikov pa siromakov, je z rokau vözaprala tistoga, šteroga je na sebi mejla pa vzela drugoga s poda. -Vekša kralica, kak prave kralice.
Pau leta vauze zavolo Intemeta. V Meriki so v vauzo zaprli 24-lejtno San-dro Hacker, štera je vsikši den 12 vör pred računalnikom sedejla, pa je zatoga volo tri svoje male mlajše sploj same njala. Računalnik ji je büu takši, kak alkoholikom alkohol, drogistom drage. Pri policiji go je otaužo njen negdešnji mauž, šteri je razpitani od nje. - Sandra, Zdaj te v vauzi Njet Intemet?
Fr.M.
ZDRAVJE
Človeki je najvekšo vrejdnost zdravje. Tak šegau mamo povedati, če nemaš zdravja, ti je vse Zaman. Tau je čista istina. Če bi pa stoj mislo, ka si ge Zdaj v mojom kratkom pisanji iz toga norca škem delati, morem povedati, ka tau daleč stoji od mene. Nika me pa itak ne nja na meri. Na žalost, name je tü nej vönjala kakšna küga. Človek en čas trpi, depa gda na ostro de, te leti k doktori. Tak sam bila s tejm dugo, dugo lejt. Nevola je samo tau bila, ka če, Baug vari, sam sé pred nistarnimi lejtami v pondelek not poklaunila k doktori, te sam strašno dosta mogla čakati, sploj dosta nas je bilau. Tak je tau bilau v sprtolejti, gda je sonce vöpoglednilo, v leti, gda je žetva bila ali v jeseni, gda je lejpi cajt bio. Vrag vej kak, liki tista lejta so takša bila, ka je strašno dosta betežnikov bilau pri doktori.
No, Sto je betežen, je betežen. Če doktor povej, ka sé krava nese, Sto bi smo
tomi prauto prajti. On je doktor, pa nej mi. Po pondelkaj je strašno dosta mladi obetežalo. Tej vrajži diskonge pa bali pa tau vrajžo foliško vino, je nistarne v postalo vdarilo. No, pa če davaš, te daj, te je že naš betežnik nej samo eden den ostano doma, liki naj-menja tri. Če je med tejm nej zdigo posanco. Če ja, te je beteg eden keden trpo.
Te, gda sé je začnila se-ditev, okapanje, žetvo pa tak tadala, buma dostafele betegov je zaojdlo naše lüdi. Kak sé pa je napu-njavala doktora žepka, od toga nika ne znamo, tau je skrivnost.
Etak je šlau našo živlenje. Dostakrat so doktorge tau tü vküp zmejšali, Sto je pravi pa sta je nej pravi betežnik. Sto je tau vedo laučiti v tistom velkom prometi (forgalomban). Pred nistarnimi letami sé je začnilo nika obračati. Nej nam je trbelo telko k doktori ojti. Če človek nema dela, te je leko betežen
doma, Zakoj bi trbelo za toga volo k doktori titi. Pa nej tak? K doktori naj odijo betežni. Nistarni so pa zatok mogli vödržati, ka bi ovak leko, ka ranč več nej živeli. Prišla so gnešnja lejta tü. Vse več lüdi odi znauvič v slüžbo. Vse več balov pa diskonov že držijo v petek. Človek v soboto leko k sebi pride, nej? Pa te je ešče itak tam nedela. V pondelek pa slüžba. Tüj nega hejca. Tau so tü vönajšli, ka si prej na leto leko 3 dni “betežen”, pa te, gda ti škeš. No, na te tri dni si lüdje not vtalajo, ka do doma leko oprajli. Po
pravon betežen biti je pa gnesden katastrofa. Človek, gda tanazaj pride v slüžbo, za par dni ma leko v roke potisnejo papir, šteri ga Zvün vret pomore. Delo dobiti znauvič je trnok žmetno. Sto gnes nüca betežnoga človeka? Sto je betežen, naj merje? Sa-ditev, žetva pa jesensko delo na mezevaj? Tau sé tü opravi brez “betega”. No, vidite lüdje. Na tau tak šegau majo povedati: “Bili smo že baukše tü, pa sé je nam te tü nej vidlo.”
I.B.
Spremljajte televizijsko oddajo
SLOVENSKI UTRINKI vsako drugo sredo ob 14.00 na 1. programu madžarske televizije. Naslednja oddaja bo v sredo, 15. oktobra 1997. Ponovitev v soboto, 18. oktobra ob 10.45 na 2. programu.
Porabje, 9. oktobra 1997
5
GE SE VÜPAM, DA SE NE ZGÜBIMO
slovenskoga, na polonja z vogrskoga rada. Mati je iz Andouec, Oča pa iz Kradenovec.
Števan! Dobro poznam tvojo pa ženino držino, skoz nji pa vaja tü. Že dugo lejt Vidim, da sta
držini pa človek leko svojo zdrži. Nišče nam ne pr-povej, da bi gučali, spejvali po svojom, da bi gor poiskali slovenske prireditve.” Mata malo deco. Ro-lanc! v prvi klas v šaulo odi, Renata je pa ešče
Nej nas je malo, šteri si na gauste premišlavamo, ka baude po nistarni - po 10, 20, 50 - lejtami z nami, porabskimi Slovenci. Živo de naš jezik pa kultura, ali samo nistamim baude tü pa tam nikši Spomin? Steri od toga premišlavamo, nas tü leko na dvauje raztala. Edni tak pravijo, ka sé je nej vrejdno pokati pa küpiti, tau je vse Zaman, slovenščino za edno malo nin nede. Tej drügi smo nej tak pesimisti. Tak mislimo, da ešče leko prteče 50 ali 100 lejt, depa mi tüj bau-demo, naš jezik pa kultura gor ostaneš.
Relativno dosta Odim med lüdami, dosta vse si prpo-vejdamo. Tak dvej ali tri leta nazaj sam v Varaši bila pri ednoj Slovenskoj držini. Ge sam Zaman gučala slovenski, oni so mi samo Vogrski odgovarjali. Držina je v tisti petdeset! lejtaj za-dobila ranč za volo slovenske narodnost! nika slaboga. Etak so si pa oni oblübili, da pozabijo tau ka so Slovenci. Starišje so ešče tam pa tüj nika črhnili slovenski, liki njigvi sin? Gda sam ga spitavala od slovenskoga jezika, od korenjé, mi je tak pravo, ka je on nej bio, pa nigdar nede Slovenec, on je Vogrin. (Obadva stariša sta Slovencaj Tau mi je tü pravo, ka baukše baude, če nji na meri njam s tejm, nika nej vrejdnim jezikom. Edna velka “hiba” pa zatok geste s tejm mladencom. Pred tistim, pa gnes ga tü vsakši den Vidim, da njegvi auto stoji blüzi Gornjega Senika na cesti. On tüj pri nas beré gobe, etak si pmaga pri vsakdanešnjom živlenji. Ce bi ge goba bila, sploj pa tista, stero on tüj pri nas gor vzeme, bi sé gnauk samo “natura” naredla, pa bi ma malo v želaudci stan-dječala, kapa ka bi ma napamet prišlo našo slovensko Porabje. Njegvi rojstni kraj.
Vala Baugi, v Varaši sam od toga človeka dosta mlajšoga najšla, šteri si cejlak ovak premišlava, ovak žive. Odla sam pri Števan! Šuliči pa pri njegvi držini. Števan je rodjeni z G. Senika, njegvi starišje so z G. Senika, depa že več kak 20 lejt živejo v Slovenski vesi. Števana žena je pa na polonja iz
vüva z ženauv na vzauča na vsakšoj porabskoj prireditvi, leko je tau slovenski ples, ali ka-koli. Kak je tau?
“Po mojem je tau zatok, ka nama je tau najbole pri srci. Človek ne more zatajiti sam sebe. Pa če ja, te je nika nej vreda.”
Poznam te pa Eržiko, tvojo ženo tü. Ti si z G. Senika, depa stariške že več kak 20 lejt živejo v Slovenski vesi. Žena pa je na polonja Slovenka. Kak sta vüva prišla es v Varaš? “Števana stariške so nama tüj mesto küpili, blüzi moji starišov, šteri so te že v Varaša bili, pred tistim, ka sva sé oženila. Po ženitvi sva pa te es zozidala. Tau je nama dobra, tüj ma ižo moj brat pa moji starišje tü. Napona smo kreda eden drugomi na pomauč skočila” pravi Eržika.
Kak tüj kaulag poglednam, tau je Varaša nauvi del. Nauve zi-dine, mladi lüdje so es zidali. Ka vüva mislita, tüj leko zdržite jezik, vašo narodnost?
Števan: “Gestejo tüj Slovenci tü, depa navekša samo Vogrski guči vsakši. V
nej 3 lejta stara. Ona ta gdasvejta kaj znala od toga, ka sta Slovenca? “Mali Roland je kreda Gučati slovenski,” pravi Števan. “Včimo ga, pa je rad, če kaj zna povedati slovenski. Vüpamo sé, da de Renata tü za tau. Ge tak mislim, da de sé deci spla-čalo včiti jezike pa med tejmi slovenski tü. Zdaj, ka so meje oprejte, gda leko slobodno demo, kama škemo, de potrejbno jezike tü znati. Po mojom, de sé deca Sama tü pobrigala za tau, da de vse več jezikov znala. Velka Škoda, da so 40 lejt G. Senik odrezali od "svojga jezika", da je nej mogoče bilau prejk meje ojti. Zdaj, gda je meja že oprejta, sé že vidi razvoj." Števan, tvoji stari stariške so vsi z G. Senika bili. V vašoj držini je nej nauvo, da ti je tak mati kak tatica pevka bila. Pa Lazarin oča so tü velki goslar bili. Kak tebe tau tiče?
“Sploj pozitivno. Zatok pa na gnes poštüjem, ka je slovensko. Sploj lejpi Spomin pa mam od Eržike stari starišov tü, ki so živeli v Andovci. Dostakrat sam odo tistoga reda v Andovci,
gda so ešče živeli. Sploj radi so bili, ka so si z menov leko zgučali. Meni je pa tau sploj zvünrednoga bilau, ka v Andovci ovak gučijo kak na G. Seniki.”
“Sploj mala sam bila, gda smo odišli iz Andovec,” pravi Erži. “Liki sploj sam rada ojdla tanazaj k starim starišom. Tačas sam ešče ge tü dobra gučala slovenski. Zdaj že slabejše, zatok, ka tüj v Varaši zavolo vogrskoga očo, smo bola Vogrski gučali doma. Morem pa povedati, da moj Vogrski oča malo tü zna slovenski.”
Lejpi dom mata. Lejpo držino. Mata slüž, mata delo?
“Obadva mava slüžbo. Ge v OPEL-i delam, Eržika je doma z malov, depa ma slüžbeno mesto. Tau poštüjemo, zatok ka je gnes tau velka vrejdnost.” Števan, že si mi pravo, ka ti tak misliš, ka tvoja deca tü ne pozabi cejlak tau, ka so Slovenci. Vüpaš sé, da do sé pobrigali sami tü za tau, da bi nej pozabili svoje korenjé. Zakoj ti tau vüpaš?
“Že sam pravo, ka kak mladi pojbič sam prišo s starišami v Slovensko ves. Dobro sé spominjam, da so tam tistoga reda mladi -moji vrstniki - več nej steli slovenski gučati. Nej vedeti, Zakoj nej, liki nej so gučali. Na gnes pa tak Vidim, da vse več moji vrst-nikov lepau guči slovenski. Oprejta meja pa vse drugo je pomagale, da nas - steri smo vedli pa vejmo slovenski - več nej tak sram gučati slovenski. Etak ge Vüpam, da slovenski jezik de ešče dugo živo, da naše šege, naše pesmi sé ne pozabijo.”
Kak smo si etak pogučavali, Eržikini stariške so sé not poklonili. Zdaj je pa gratalo sploj veselo. Pogučavali smo si etak pa tak, naprej je prišlo tau pa tisto. Med tejm smo si nika gučali od toga, ka je eden človek mali, te drugi pa velki. Pa te Eržikini oča - te Vogrin iz Kradenovec - etak pravi: “Na, ti si tü takši ščap.”
Po mojom, tačas edno takšo rejč tü leko čüješ pa ranč nej od pravoga Slovenca, rejsan leko Vüpamo, ka sé “ne pozabi”.
I. Barber
PODPORA ZA IZDAJO MANJŠINSKE LITERATURE Oddelek za narodne in etnične manjšine pri Ministrstvu za kulturo in šolstvo vsako leto podpira izdajo manjšinske literature. Po razpisu natečaja so se 30. septembra odločili, kako razdeliti približno 15 milijonov forintov med deset narodnosti. Hrvati so dobili 2.500 tisoč za 8 publikacij, enako vsoto so dobili Srbi za 6 načrtovanih knjig, Nemcem je bilo dodeljeno 2.350 tisoč forintov za 7 knjig. Večjo vsoto so dobili še Slovaki (1.950 tisoč) za 5 publikacij in Romuni (1.367 tisoč) za 4 knjižne izdaje. Milijon forintov je bilo dodeljeno Armencem za 3 publikacije, 900 tisoč forintov so dobili Bolgari ter Grki. Rusinom je uspelo dobiti 720 tisoč forintov. Slovenci smo dobili 800 tisoč forintov iri sicer za izdajo Barbetjeve najnovejše zbirke narečnih zgodb.
SEJEM TURISTIKE V MARIBORU
Od 7. do 12. oktobra poteka v Mariboru sejem GOST TUR, kjer se predstavljajo tudi zamejski Slovenci pod naslovom (Ne)z-nano zamejstvo.
Porabski dan bo 11. oktobra. Razstavo iz papirnatih cvetlic je pripravila Marija Kozar, kustosinja muzeja Savaria v Sombo-telu, ponudbo so popestrili tudi z nekaterimi značilnimi porabskimi jedmi. Posnetke o Porabju, o pokrajini, o šegah itd. so pripravili sodelavci Slovenskega uredništva pri regionalnem studiu v Sombotelu. Program bodo popestrili člani folklorne skupine z Gornjega Senika ter ansambel L. Korpiča z ženskim kvartetom.
RAZSTAVA
V	gledališču v Monoštru bodo 10. oktobra ob 17. uri odprli razstavo Romana Verasa, slikarja iz Ljubljane. Avtorja bo predstavila Tanja Tratnik Pogačar, umetnostna zgodovinarka.
V	kulturnem programu bo nastopil Bogomir Veras, dramski igralec.
Porabje, 9. oktobra 1997
6
Predstavljamo mladega iskalca
MATEMATIK JE V BISTVU IDEALIST
V življenju srečujemo, srečamo in spoznavamo zelo pisano paleto ljudi. Pri nekaterih se ustavimo in z njimi pokramljamo, pri drugih gremo naprej, morda tudi zato, ker jih ne poznamo. Reči moram, da se mi
mora zelo zelo muditi, če s soboškim profesorjem Evgenom Titanom ob srečanju ne izmenjam vsaj besedo, dve, ako imam kaj več časa, z njim pokramljam o številnih temah, pri čemer nikoli ne izpustiva Porabja, porabskih Slovencev. Zakaj ta uvod? Z njim podkrepljujem (ne opravičujem) besedo “idealist” v naslovu. Kakor je bil profesor Evgen Titan idealist v vsem, kar se je sukalo okoli športa, tako je v resnici idealist njegov sin Matjaž, ki je imel pred dvema dnevoma sedemnajsti rojstni dan, sicer pa obiskuje četrti letnik soboške gimnazije.
Dijak Matjaž je doslej za svoje dobesedno razpršene interese, dobil številna priznanja in pohvale. Ker omenjam matematiko v naslovu in ker je zelo verjetno ta čas zelo ponosen, da je slovenska reprezentanca, katere član je bil, na
mednarodni matematični olimpiadi v Argentini osvojila bronasto odličje, začenjam pogovor o matematiki. Z dovolj naivnim vprašanjem, zakaj ga zanima prav matematika.
- In še mnogo drugih
stvari, poleg matematike. Vsi na tem svetu težimo k nečemu yisjemu, k neki popoln6sti, k nekim idealizmorp. V vsakem človeku je nekaj idealista in matematik je v bistvu idealist. V matematiki je vse urejeno, skladno, vse mora biti do pičice dovršeno. To je nekak idealizem, prenešen sem dol na zemljo.
-	Matematika je samo del tvojega zanimanja, tu so še fizika, računalništvo... vrsta eksaktnih ved.
-	Svet ne stoji le na matematiki, čeprav je 4e-ta podlaga mnogočemu. Kakšen pa bi bil mlad človek, če ga ne bi zanimale različne stvari. Navsezadnje nas mlade razganja od radovednosti, včasih smo celo preveč radovedni. To radovednost je potrebno uresničiti v različne smeri. Zelo me zanima tudi logika, tudi kemija. Zdaj v mladih letih, ko nas um zvesto služi, se pre-
izkušamo in upam, da bo tako tudi v bodoče. Načrpati moramo čim-več znanj, ki jih bomo lahko v prihodnosti dobro uporabili.
-	Mlad si...
-	Kakšen bi bil mlad človek, če ne bi bil tudi
zaljubljen oziroma čutil potrebe po tem, da se z nekom druži, da ima nekoga rad. Tudi to ne sme biti zapostavljeno, to je eden bistvenih elementov, ki ustvarjajo človekovo okolje, ki delajo človeka srečnega.
-	Zelo malo mladih se loti igranja orgel, kaj ti pomeni, daje ta instrument, postavljen običajno v cerkev?
-	Res se za igranje na orglah odloča malo število mladih ljudi. Mene je k orglam pritegnila njihova veličina, njihova svečanost. Imam klavirsko izobrazbo in vedno sem si želel, da bi tisto, kar sem zaigral na klaviiju, donelo močneje, glasneje, nekako bolj veličastno in doživeto. Ker vemo, da je klavir dosti tišji kot tak velik instrument, ki je večji od vseh skupaj, mi je to bila neka mladostna želja, ki mi jo je uspelo uspešno potešiti. Namreč zadovoljstvo, ki ga dajejo
orgle oziroma sam veličasten glas, napolnjuje človeka in njegovo notranjost, mu ustvarja pridih blaženosti in sreče.
- Uspešen si na mnogih raznolikih področjih, od katerih nisva omenjala, denimo, odličnega znanja jezikov, ampak prihaja čas, ko bo potrebno to razpršenost nekako povezati, strniti v nek življenjski
če je nekatero teh področij diametralno kateremu drugemu, recimo matematika in glasba, potem je to zaradi privlačnosti med nasprotji. Človek mora poznati malo vsakega, če hoče biti velik.
Kot maturant že čutim, da se bo moralo kmalu v moji glavi izkristalizirati, kam se bom ožje usmeril. Zaenkrat naj
O pestrosti in raznolikosti govorip uspehi in priz-nanp.
MATEMATIKA: Vsa Vegova priznanja v osnovni šoli kv pohvale v srednji šoli na državnem tekmovanju. In seveda članstvo v slovenski reprezentanci, ld je osvojila bronasto odličje na letošnji mednarodni matematični olimpiadi v Argentini.
FIZIKA: Bronasto in srebrno Stefanovo priznanje v osnovni šoli in več nagrad v gimnaziji.
SLOVENSKI JEZIK: V osnovni Šoli vsa Cankarjeva priznanja, enako tudi v srednji šoli. Avtorsko sodelovanje pri reviji Na krilih mladosti iri še kaj. KEMIJA: Preglovo priznanje v osnovni in srednji šoli in druga priznanja, denimo z raziskovalnimi nalogami. RAZVEDRILNA MATEMATIKA: Prvo mesto v osnovni šoli, drugo in tretje mesto v srednji šoli. LOGIKA: Pivo mesto v državnem tekmovanju in tri pohvale, začenši v osnovni šoli in do 3. letnika gimnazije.
VESELA ŠOLA: Prvo mesto v držam, v osmem razredu osnovne šole.
GLASBA: Odličen uspeh pri učenju klavirja, vrsta javnih nastopov. Samouk na orglah s številnimi koncerti v evangeličanskih cerkvah v Sloveniji, samostojni koncert v soboški evangeličanski cerkvi. Blokflavta, v osnovni šoli in petje v zborih soboške osemletke.
Mntjnž Tit n n je tudi predsednik dijaške skupnosti na soboški gimnaziji, pogosto napiše kaj za različne časopise ali se pogovarja z novinarji. Za hobi igra košarko, kolesari, planinari, igra šah in tarok in rešuje križanke. Kako mu našteto in še kaj uspeva, je neke vrste uganka in skrivnost. Čemu pa bi moral ravno novinarjem odkriti čisto, čisto vse... Kajti čas najde celo za obiske kulturnih prireditev in verjetno ima časa še kaj - v “rezervi”.
kredo. Razmišlpš kaj o tem zdaj ko se bo nav-sezadnje potrebno odločiti za študijsko smer?
- Težko je vse to združevati, vendar... hm... Vse stvari imajo svoje podobnosti in raznolikosti. Naj se najdejo podobnosti in vežejo ta različna področja, o katerih se pogovarjava. Res je tudi, da se nasprotja privlačijo, in
povem, da bo tonekaj, s čimer tem lahko največ prispeval svojim ljudem in kraju.
Ne bodite presenečeni -besede avtorp -čese bo Matpž, ki p Zoisov štipendist, odločil za študij ekonomip. Vendar ta napoved ne sodi v uradni del pogovora, kajti o dokončni odločitvi še ne govori.
eR
Porabje, 9. oktobra 1997
OTROŠKI SVET
OTROCI
ODRASLIM
Petrol, slovenska naftna družba d.d., Zavod R Slovenije za šolstvo in Mednarodni grafični likovni center so organizatorji otroškega natečaja OTROCI ODRASLIM. Akcija vsako leto pritegne k sodelovanju učence in učenke številnih šol in vrtcev. Iz najboljših del so pripravili razstavo, ki so jo prejšnji torek (30. septembra) otvorili na gomjeseniški šoli. Predstavniki Petrola so izrazili upanje, da se bodo naslednje leto porabski učenci spet vključili v akcijo.
NAŠA ŠOLA
Smo učenci gomjeseniške osnovne šole. Hodimo v peti razred. Naša šola stoji sredi vasi. Je velika in lepa pa tudi zelo čista. Šolo krasi mnogo cvetlic. V njej se uči 62 učencev, uči pa nas 11 učiteljev. Sola ima lepo in bogato knjižnico, telovadnico, zbornico, ravnateljsko sobo in razne laboratorije.
Letos smo dobili novi razred, tudi novo razredničarko. Imamo tudi nove predmete kot npr. zgodovina. Vsak predmet poučuje drugi učitelj. Tega se moramo še navaditi. Vsak dan dobimo domačo nalogo in na vsako uro se moramo pripravljati. V razredu nas je 7; 3 deklice in 4 fantje. Naš razred je velik in svetel. Na Steni visijo slike, naše risbe in spisi. Tudi lepe cvetlice imamo v razredu.
V šoli imamo razne krožke, kjer si lahko dopolnimo svoje znanje, kjer se lahko igramo ali zabavamo. V naši šoli je dobro biti učenec
5. razred. OŠ G. Senik
Porabje, 9. oktobra 1997
Meta Rainer
NA DVORIŠČU
Oni dan	zaleti se	Ob šofersko
je puran	v kokošnjak!	dovoljenje
dal kočijo	Kurji zbor	je puran
v ropotijo	zakokodaka	za vse življenje!
odkorakal	in se od strahu
v trgovino	pokaka...	,	, .
in se vrnil	In zdaj vozi
z limuzino!	Brž petelin	spet kočijo po dvorišču:
na sodnijo	hijo! hijo!
Brez izpita	teče javit
pa, bedak,	polomijo.
DEN KUKARCE V KRAŠČI
Na Ferencovi kmetiji v Krašči je 21. Septembra velko veselge bilau. Ta gazdija je na enom malom brejgi, nasprautno ene velke mlake. Že od daleč vlače človeka nika es. Mislim, ka Sama prijazna Ferencova držina pa lepote kmetije. Narod v Krašči sé leko radüva, ka ta držina te paverske svetke ma za njij. Vleti so žetvo svetijli, Zdaj pa lüpanje kukarce.
En velki küp kukarce so navozili, tisto sé je do večera vse vöolüpalo. Pravi pavri so leko pokazali, kak so flajsni pri takšnom deli. Tau smo tü leko vidli, kakšne stvari sé pletejo pa kak iz lupinja. V restavraciji
so vöpostavili Vsefale gesti, ka so sprajti iz kukarce. Küjarce so nej samo za gledat pripravile, liki za kauštat tü. Sto, ka je poželo, si je leko
naraučo.
Na te den so bili pozvani goslarge pa pevke Lacija Korpiča. V tom kraji lidge trno dobra poznajo pa fejs poštüvajo tau skupino. Istina, ka pau dneva igrat! pa popejvati je nej vseeno, dapa njigva koražnost je v velko veselge sprajla lüstvo. Vmes smo leko poslüšali stare šege od pisatela, gospoda Janka Kleiben-cetla. Dobro poznan Pepi nas je pa zabavo z vici pa s svojimi zgodbami.
Sto je te den gorzisko Ferencovo kmetijo, gvüš-no, ka sé je z nami vred trno dobra počüto.
K.F.
NIKA
ZA
SMEJ
ČAKANJE Zdaj, gda sé je že šaula začnila, naš mali Pištak tü mora v šaulo ojti. Z avtobusom sé vöri. Etognauk je Čako na avtobus™ postaji pa tam tüdi, ka si dvej ženske - na steraj sé vidi, ka sta kuste -etak pripovejdala: “Ti, ka čakaš?” Ta druga pa: “Pojba. Pa ti?” “Ge deklo čakamo
Mali Pištak je tau čüjo pa je vido na postaji ednoga ba-njatoga človeka pa ga etak Pito: “Strici Vi, ka čakate?” “Ge avtobus čakamo,” pravi stric.
Mali Pištak pa: “Na, tau pa dam valati, tau sé vidi na vašom trbüji.”
VSAKŠI ZAČETEK JE ŽMETEN
Že eden keden odi deca v šaulo, depa ne morejo sé vcuj navčiti, ka sé trbej včiti, na vsakši den pripravlati.
Etognauk je našom! Rudini leranca etak prajla: “Rudi, na gnes si sé pa nej vajo, nej pripravi!” Rudi pa: “Pa kak tau vi vejte?” “Vidim na tvoji očaj. Ka boš gnes doma delo, gda prideš iz šaule?”
Rudi pa: “Üšo mo k doktora pa si dam oči preg-ledniti.”
I. B.
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Deak Ferenc ut 17., p.p. 77, tel.: 94/380-767
Tisk:
SOLIDARNOST Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Po mnenju Ministrstva za kulturo št 415-715/93 mb z dne 3.11.1993, se časopis PORABJE uvršča med proizvode, od
katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13.točki tarife 3. zakona o prometnem davku (Ur. list RS. št 4/92). ISNN 12187062.
Časopis izhaja z denarno pomočjo Javnega sklada za narodne in etnične manjšine.