m o r f o l o g i j a 
š a v r i n s k e g a g r i č e v j a 
i n n j e g o v e g a o b r o b j a 
V L A D I M I R K O K O L E 

U v o d 
Šavrinsko gričevje j e umetno ime, s katerim označujemo pre-
težno gričevnato področje skrajnega severozahodnega dela Istrskega 
polotoka. To j e tisti predel, k j e r se med planotast svet Bujskega 
krasa in kraškega višavja nad Tržaškim zalivom precej na široko 
odpre reliefno močno drugačna pokraj ina v porečju Rokave in Ri-
žane t e r nekaterih manjš ih rečic, ki se izlivajo neposredno v morje. 
Teren je razčlenjen v gričevje, k i se postopoma spušča proti obali. 
Gričevje in planotast svet na obeh straneh so velike morfološke 
enote, ki d a j e j o osnovno potezo reliefu severovzhodne Istre. Obe 
vrsti reliefnih enot pa se vedno ne u jemata dosledno z geološko-
petrografsko sestavo tega področja, k i j e zasnovana na razliki med 
apniškimi (eocensko-krednimi) in flišnimi (srednje in zgornjeeocen-
skimi) sedimenti, niti se ne u jemata dosledno z razliko- med po-
rečjem severnega Jadrana in področjem s kraško hidrografijo. V 
jugovzhodnem delu, k j e r se apniško področje Bujskega krasa pri-
bliža prav tako apniškemu višavju Cičarije, se na področju samega 
gričevja, ki j e tu že višje, prepletajo v pasovih flišni in apniški 
sedimenti. Prav tako se zajeda normalno porečje jadranskih rek in 
recic pod robom apniške kraške planote nad Tržaškim zalivom še 
da l j e preko petrografske meje, v planotasto višavje samo. Po drugi 
strani pa porečje Rokave ne za jema znatnega pasu iz flišnih sedi-
mentov v jugovzhodnem delu na robu Bujskega krasa, k j e r imajo 
zato potoki danes svoje lastno*, zaprto povodje, katero pa preide 
kmalu v kraško hidrografijo*. Te generalne karakteris t ike pr ičajo, 
da imamo na šavrinskem področju in njegovi soseščini opraviti 
z dvema kategori jama morfoloških procesov, s procesom normal-
nega fluviatilnega preoblikovanja in s procesom kraškega preobli-
kovanja , ki sta se pr i tvorbi današnjega reliefa različno močno 
uveljavila, ne le v časovnem zaporedju, marveč še bo l j od področja 
do področja. V večjem delu flišnega sveta imamo opraviti z relie-
fom, ki kaže tipične značilnosti normalnega erozijskega cikla: ob 
rekah in njihovih pritokih s terasnimi sistemi, k i i zha ja jo iz enotne 
izhodiščne površine z modifikacijami, katere so bile posledica in-
tenzivnosti v procesu razrezavanja ob posameznih rekah in rečicah. 
V večjem delu apniškega sveta na obrobju pa j e današnji relief 
s svojimi značilnimi planotami izraz kraškega procesa, ki se j e tu 
uveljavil v skladu s svojstveno geološko-tektonsko zgradbo teh 
sektorjev in v sozavisnosti s procesom normalnega erozijskega delo-
vanja v flišnem sosedstvu oziroma do neke mere na teh sektorjih 
samih. Meja med udejstvovanjem obeh procesov je bila v teku 
morfološkega razvoja labilna, prav kakor se še danes v stičnem 
pasu med izrazito normalnim in izrazito kraškim svetom, med gri-
čevjem in planotami, v reliefu pestro mešata oba reliefna elementa. 
Zaradi teh svojstev kaže obravnavati razvoj reliefa in njegove 
oblike najprej po posameznih manjših sektorjih, kjer lahko zasle-
dujemo drobne morfološke oblike bolj v podrobnem na bolj enot-
nem področju, in šele nato karakterizirati povezavo med njimi. 
Prva izrazita enota na ozemlju, ki ga proučevanje zajema, j e 
področje Podgorskega krasa pod višavjem Cičarije. S tem predelom 
je v zvezi naslednje, ki se širi med značilnim podoljem med Sočergo 
in Kubedom ter čičarijo. Proti zahodu preideta obe področji, k i 
imata tudi marsikaj skupnega, v ozemlje ob izviru Rižane. Porečje 
Rokave predstavlja naslednjo večjo enoto, ki se ji priključi na 
severu končno še zaledje, obrobje Koprskega zaliva. 
Geološko-tektonska zgradba 
Geološko-tektonska sestava in zgradba Šavrinskega gričevja 
in njegovega obrobja ni zgolj v razliki med antiklinalnim krednim 
apniškim področjem Bujskega krasa z vmesno eocensko flišno sin-
klinalo, ki se zoži na jugovzhodu in razširi proti severozahodu. 
Geološka karta za to področje1 pokaže, da seže predel eocenske 
sed imen taci je na severovzhodu še daleč preko roba Tržaškega 
krasa. Pa tudi mlajši, eocenski flišni sedimenti niso le v sredini 
sinklinalnega področja, temveč jih najdemo na severovzhodnem 
robu v posameznih pasovih tudi še onkraj strmega roba, s katerim 
se spušča Tržaški in Podgorski kras proti sklenjenemu flišnemu 
področju na zahodu. Novejša italijanska geološka karta, list Trst 
(tolmač k njej žal ni izšel), kakor tudi starejše Stachejeve navedbe, 
pokažejo zgradbo severovzhodnega in vzhodnega stika apniških 
krednih ter eocenskih flišnih kamenin v drugi luči.2 Tu imamo 
opraviti z velikimi poleglimi gubami, kjer se danes zato menjavajo 
na površju skladi apnenca s skladi fliša drug za drugim tako, da 
potekajo ti pasovi v smeri severozahod—jugovzhod. Obojni skladi 
pa padajo z razmeroma majhnim nagibom proti severovzhodu. Na 
področju južno od Podgorskega krasa med Gračiškim podoljem in 
višavjem Cičarije zasledimo pri skladovnici flišnih skladov, ki so 
tu nekaj širši, in pri apniških skladih tudi ponekod rahel padec 
proti jugozahodu. 
1 I) Ambrosi, Carta geologica delle tre Venezie: f.Trieste. Venezia 1952. 
2 Stache, Die Eocangebiete in Innerkrain und Istrien. Jahrbuch d-K. K-
Reichsanstalt, Wien 1864. (Profili na str. 89.) 
Stik Hišnih in apniških skladov oh prelomnici je mogel ugo-
tovili d'Ambrosio le na odseku med Rosandro in Kastelcem. Tu gre 
tudi za manjše narive apniške cone preko fliša. 
Drugačen kot na severovzhodnem robu antiklinalne kadunje 
j e stik med apnencem in flišem na jugozahodnem robu, na meji 
Bujskega krasa. Tu je mogel d'Ambrosi ugotoviti veliko prelomnico, 
ki poteka od Savudrijskega rtiča proti Oprtal ju in še dal je do 
doline Mirne.3 Marsikje so tu skladi na stiku tudi skoraj navpično 
nagnjeni. Od eocenskih apnencev so tu zastopani v prav ozkem 
pasu le numulitni apnenci, medtem ko manjka serija aveolinskih 
apnencev, ki je tako na široke razvita na severovzhodnem robu 
tržaške kadunje, zlasti na Podgorskem krasu. Očitno je tu ta cona 
alveolinskih apnencev vgreznjena v večje globine in se tako za 
ozkim pasom numulitnih apnencev širijo takoj kredni apnenci. 
Razlika med temi apnenci je važna za tektoniko, v morfologiji pa 
nima nobene vloge; povsod na nj ih se je uveljavilo zakrasevanje. 
Podatkov o novejši tektoniki, ki bi se nanašali na pliocen, 
domala nimamo. Krebs4 govori le o splošnem dviganju v t e j dobi, 
ne da bi navajal kakršne koli lokalne prelomnice in gibanja ob 
njih. D'Ambrosi navaja edino, da je prelomnica ob robu Bujskega 
krasa bila aktivna še v najnovejši dobi, ka r sklepa po potresih, 
podrobno pa tudi ne razlaga, koliko bi se eventualno zona Bujskega 
krasa dvigala oziroma ugrezala. Za drobna morfološka proučevanja 
je to seveda velika pomanjkljivost. Vendar morfološka svojstva, ki 
j ih bomo spoznali, kažejo, da v pliocenu kakšne izrazite lokalne 
prelomnice niso obstajale ali vsaj niso bile aktivne. 
Tudi geološka struktura sklenjenega flišnega ozemlja samega 
ne kaže kakšne posebno komplicirane zgradbe. Flišni skladi so bili 
po odložitvi sicer še izdatno premaknjeni in nagubani, vendar ni 
mogoče ugotoviti kakšnih narivov. V glavnem so flišni skladi nag-
njeni proti severovzhodu ali proti jugovzhodu, so pa tudi ponekod 
na manjših sektorjih horizontalni ali pa tudi navpični. V ostalem se 
v sestavi fliša menjavajo peščenjaki in laporji . Med nj imi so tu in 
tam vložki največ neka j metrov debelih pol brečastega apnenca, ki 
p a so v reliefu le toliko pomembni, da so pobočja na takih sektorjih 
v malem neka j bolj strma. Debelejši skladi eocenskega apnenca iz 
spodnjega eocena so razkriti le na majhnem sektorju pri Izoli. 
V reliefu se njihov učinek ne pozna bistveno. 
Eocenski flišni sedimenti so v geološkem pogledu najmlajše 
kamenine, ki j ih najdemo v Savrinskem gričevju, če izvzamemo 
recentne holocenske rečne nanose ob rekah. 
3 D'Ambrosi, Ricerche sullo sviluppo tettonico e morfologico de i r i s t r ia . 
Boli. Soc. Adriat. d. Scieze Naturali . Trieste. Vol. XXXVII, str. 35, 39. 
4 Krebs Norbert , Die Halbinsel Istrien. Geographische Abhandlungen. 
l e i p z i g 1907. 
Podgorski k ras 
Pogled s Slavnika proti zahodu in severozahodu nam predstavi 
Podgorski kras v njegovem vznožju kot obširno, presenet l j ivo 
ravno površino, ki se širi od strmega roba, s ka ter im se masiv Slav-
nika spušča proti zahodu, pa do prav t ako strmega roba, s kater im 
se ta planota ostro spušča prot i Tržaškemu zalivu. Obenem nam po-
gled razodene, da se širi ta planota tudi na severnem robu masiva 
Slavnika okrog Hrpe l j , k j e r se na široko odpre van jo obširno po-
dolje, k i poteka ob severovzhodnem robu Slavnika da l j e proti 
severozahodu. V dal javi na severozahodu nam pogled čez pok ra j ino 
odkr i je , da se te široke, v velikem uravn jene površine n a d a l j u j e j o 
še d a l j e proti Bazovici in Opčinam. Med n j imi p a se vr iva jo osam-
ljene gričevnate skupine višjega sveta, s katerega se spuščajo do-
line v ta planotasti svet. Med temi planotami se nam pokaže s Slav-
nika Podgorski k ras kot n a j b o l j obsežna. Pogled z višine pa že da 
slutiti, da planota Podgorskega k rasa ni povsem ravna. Že s te višine 
j e mogoče razločiti, da gre v bistvu za rahlo- valovit svet, k j e r se 
m e n j a v a j o p r a v položne vzpetine s ploskimi globelmi, v ka ter ih se 
ponavl ja smer jugovzhod—severozahod. Ogled p o k r a j i n e bo l j od 
blizu nam to domnevo še bo l j podkrepi , in že na prvi pogled v po-
drobnem razbi je predstavo o enotni u ravn jen i površini. Predvsem 
pokaže, da se v rel iefu tega, v velikem resda planotastega sveta 
očitno p o j a v l j a j o razlike, k i se u j e m a j o z geološko zgradbo pokra-
jine. Med Prešnico in Rosandro se v ca. 2 km širokem pasu pokaže 
sektor čisto normalnega reliefa v flišnih skladih, s položnimi, a ven-
dar jasno izraženimi slemeni in dolinami. Prav tako se na zahodnem 
robu Podgorskega krasa ob p r a v ozkih pasovih fliša pokažejo v 
* reliefu s trme stopnje, k j e r se sicer zelo položno valovito apniško 
površ je v smeri proti jugozahodu nenadoma zniža, pa se nato pod 
tem strmim pregibom zopet položno n a d a l j u j e do nas lednje s topnje , 
dokler se končno vse področje s strmimi pobočji ne spusti prot i 
dolini Tržaške Reke in zgorn je Rižane. Pr i tem j e vsaka s topnja 
nižja v smeri proti jugozahodu. Ta pregled morfoloških značilnosti 
Podgorskega krasa ne bi bil popoln, če se ne bi ozrli še na znača j 
apniške površine. Kakor j e z izjemo omenjenih flišnih pasov vse 
površ je iz apnenca in razmeroma zelo položno, preseneča dejs tvo, 
da so k ra ške oblike razmeroma zelo slabo razvite. Vrtače so res 
zastopane povsod, toda na splošno povečini d o k a j pli tve in ne po-
sebno gosto posejane. Večjih krašk ih globeli, ki bi j ih lahko ime-
novali uvale, pa domala sploh ni. P rev ladu joč značaj d a j e j o apniški 
površini suhe doline. Te pa so na planoti res dominantne oblike. 
Vendar j e t reba poudari t i poseben znača j teh suhih dolin. Ne gre 
namreč za izrazite doline in dolinice, k j e r b i lahko na prvi pogled 
v n j i h zasledili nekdan je akt ivne doline. Suhe doline na področ ju 
Podgorskega krasa so na splošno- pravi p l i tke globeli med močno 
položnimi vzpetinami, k i se na prv i pogled brez pravega reda dvi-
gajo nad nj imi običajno n e k a j deset metrov visoko. Le če zasledu-
jemo prav neznaten strmec teh. dolin, j ih lahko spoznamo kot take. 
Očitno je , da je kraški proces za je l Podgorski kras le zelo nepo-
polno in da je nekako zaostal v začetni fazi razvoja. 
Podgorski kras uvrščajo vse te poteze med na jbo l j svojstvena 
področja v reliefu Slovenskega Pr imor ja in kažejo na poseben 
morfološki in hidrografski razvoj. Že splošen pregled kaže, da j e 
morala biti osnova današnjim morfološkim oblikam neka obsežna 
uravnjena površina. Njene sledove moremo zaslediti t u k a j kakor 
tudi povsod v sosedstvu. 
Povsod pod robom Slavnika na Podgorskem krasu se v rahlo 
valoviti planoti presenetlj ivo po j av l j a jo na jv i š je vzpetine okrog 
490—500 m, torej v isti višini, v kateri se konča pri Kozini in Hrpe l ju 
Podgra jsko pod olje na oni strani Slavnika. Na Podgorskem krasu 
so v t e j višini zaoblene vzpetine Debeli Hrib (505m), Lipnik (509m), 
Slavec (500m), Žaga (491 m) med Podgorjem in Presnico. Dal je n a j -
demo ta nivo v griču Brdo (503 m) severozahodno od Klanca, k j e r 
je, v nasprot ju z omenjenimi vzpetinami, izdelan v flišu. Pri Hrpe-
l jah in Kozini, k j e r se odpira Podgrajsko podolje na zahod, se po-
nav l j a jo v dnu višine ca. 490m v najniž jem delu. Železniška postaja 
Hrpe l je (495 m) j e v tem nivoju. Te presenetl j ivo enakomerne višine 
po vzpetinah na Podgorskem krasu se ponavl ja jo v celoti le blizu 
notranjega roba planote. Kakor sem že omenil, seka ta najviš j i nivo 
tako apniške kakor tudi flišne plasti. Zahodno od cone vzpetin v 
tem nivoju na jdemo širši pas nižjega sveta, k i se na zahodnem robu 
dvigne do višine okrog 450 m. 
Kakor so te vzpetine v višini ca. 500 m na Podgorskem krasu 
značilne, vendar niso vodilna oblika površja. Glavna morfološka 
oblika je, vsaj v sek tor ju od roba Slavnika do prve s t rukturne 
stopnje, obširna, domala horizontalna ravnota. ki se širi v širokem 
pasu pod vzpetinami v n ivoju ca. 500 m od jugovzhoda proti severo-
zahodu. V t e j ravnoti se dno za oko skora j nezaznavno spušča od 
višine ca. 440 m na jugovzhodu do višine ca. 410 m na severozahodu 
nad dolino Rosandre. Cesta med Pet r in jo in Črnim kalom lahko 
prečka to ravnoto v docela ravni črti. Na jugozahodnem robu se 
dvigajo le osamljene skupine nad robom s t rukturne stopnje ob 
črnotičih, največ n e k a j deset metrov nad njo. Ravnota je z obeh 
strani prav rahlo usločena navznoter, k a r j e na omenjenem odseku 
glavne ceste lepo videti. Na severovzhodni strani te ravnote se vri-
va jo z n j e med položne skupine, k i pr ipadajo n ivoju ca. 500 m, po-
samezni zatoki nižjega sveta kot plitve suhe dolinice. Predvsem so 
te poteze v reliefu izražene v sektor ju med Petr in jo in Podgorjem, 
pa še južno od tod. Severovzhodno od Pet r in je se v flišnem svetu 
zabrišejo. Omenjena, rahlo navznoter vzbočena ravnota s svojimi 
zatoki razločno kaže, da gre pri n j e j za staro, široko pa plitvo 
vglobljeno suho dolino, ki se je razvila z vrezavanjem v nivo pri-
bližno 500 m in ga j e s stranskimi, danes prav tako suhimi dolini-
cami razčlenila v posamezne položne gričke. D a j e šlo tu res za 
pravo, prvotno normalno dolino, kaže enosmerni strmec proti se-
verovzhodu, ki ga j e zakrasevanje k o m a j k j e deformiralo. Značilno 
j e tudi, da so vrtače, k i na Podgorskem krasu vobče niso p rav 
številne, na ravnoti tega s tarega ravninskega dna vendar p rece j 
pogoste, bo l j kot na višjih, gričastih vzpetinah ob meji , k j e r j ih 
j e p rav malo. Več kot ver je tno je, da so v dobi, ko j e bila ta široka 
dolina v nivoju ca. 440 do 410 m še aktivna, spreml ja le dolino tudi 
na jugozahodni strani vzpetine v nivoju ca. 500 m, a so bile kasne je 
ob procesu n a s t a j a n j a s t ruk turn ih s topenj ob n j i h prece j znižane. 
Glede na nastanek te široke doline s stranskimi dolinicami so 
važna morfološka svojstva reliefa na južnem obrob ju Podgorskega 
krasa. Tu se dvigajo iznad planotastega sveta Podgorskega krasa že 
višje vzpetine, k i ses tav l ja jo višavje Cičari je. S tega apniškega 
sveta se spuščajo proti Podgorskemu krasu izrazite suhe doline. 
Na jveč ja med njimi, k i leži južno od Podgorja , ima značilno ime 
Draga . V sek tor ju južno od Podgor ja se konča v manjš i ko tan j i 
z n a j n i ž j o točko 466 m, ki pa jo na severnem robu spet o m e j u j e 
višji p rag v višini ca. 485 do 490 m, po ka terem poteka železniška 
proga med Podgor jem in Zazidom. Ta prag p r e k i n j a v sredi pla-
note skupina v višini 528 m. Iz tega smemo sklepati, da so se suhe 
doline s tega dela Cičar i je prvotno nadal jevale na Podgorskem 
krasu, s a j ga dosežejo na robu višavja p rav v isti višini, k j e r smo 
mogli v njegovih na jv i š j ih vzpetinah ugotoviti sledove stare urav-
nave. Omenjena ko tan ja južno od Podgorja , v ka te r i se danes 
konča n a j v e č j a od teh suhih dolin, Draga, more bi t i le delo za-
k ra sevan ja ; v višini omenjenega praga j e prekinilo sklenjen vodo-
tok v smeri proti severu in j e še nekoliko poglobilo sk ra jn i sektor, 
ki ga j e ok rn j ena rečica iz Drage dosegla. Z vzhodne strani, s Slav-
nika, se ne spušča v Podgorski kras v vsem sek tor ju nobena suha 
dolina. Svet se tu dvigne neposredno v neprekin jenem, j ako strmem 
pobočju v višine na Slavniku. Zato j e očitno, da so morale pr i 
tvorbi planotastega Podgorskega krasa delovati le rečice in pri toki 
z južnega dela, predvsem vodotok, k i j e p r iha ja l iz Drage. Koliko 
j e ta vodotok neposredno sodeloval pr i tvorbi te značilne široke 
dolinske ravnote v višini 440 do 410 m, se zdi sporno. Očitno j e le, 
da j e po smeri n j en neposredni podal jšek. Toda med pragom z že-
lezniško progo Podgorje—Zazid in to široko dolino severno od 
n j e g a j e mogoče jasno razločiti pregib z višinsko razliko ca. 50 m. 
Vse kaže, da so se vode iz Drage uvel javi le pri tvorbi te suhe do-
linske ravnote le posredno, ko so severno od proge prišle na dan 
podzemsko pod pragom, na ka te rega južni s t rani so v ko tan j i 
jugozahodno od Podgor ja po prekini tvi prvotno sklenjenega toka 
poniknile. Kakor j e n a j p r e j prenehal sklenjeni vodotok iz Drage 
v zgorn jem sektor ju , tako j e kasne je zapadel zakrasevanju tudi 
tisti preostali del, ki j e ustvari l to široko dolinsko ravnoto v višini 
440 do 410 m. 
Drugačen j e bil razvoj v področju severno od Prešnice. Tu se 
je normalna erozija ob obeh izvirnih krakih današnje Rosandre, 
ob Botaču in Griži, nadaljevala še dalje. Temu je vzrok drugačna 
petrografska sestava tal. Tu se namreč med obema izvirnima kra-
koma Rosandre razprostira sektor iz fliša med apmiškim svetom na 
obeh straneh. Izhodiščna uravnjena površina, na kateri se je začela 
globinska erozija, j e tudi tudi ohranjena v zaobljeni vzpetini Brdo, 
ki j e najvišj i del tega flišnega sektorja. Sklepati smemo, da so se 
pritoki s tega področja odtekali prvotno v rečico, ki je izdelala 
p re j omenjeno ravnoto v višini ca. 440 do 420 m. Pri tem nas ne 
sme motiti tok Botača, s a j j e zadenjska erozija ob Rosandri mogla 
poseči toliko nazaj šele kasneje. 
Med Klancem in Očizlo se namreč odpre proti zahodu preval v 
višini 435 m, ki ga j e mogel izdelati eden izmed pritokov rečice 
v p re j omenjeni široki dolini. Tudi kak kilometer južno od Klanca 
j e preval v približno isti višini. Zdi se tedaj, da so se od te glavne 
široke doline kot zatoki vrinile na vzhod stranske doline tudi tu, 
prav tako kot v apniškem svetu južno od črte Petriinja—Prešnica. 
Ko j e glavna široka dolina zapadla zakrasevanju, se je na tem 
sektorju še nadaljevala globinska erozija ob Griži in Botaču, ki sta 
v svojem toku na meji apnenca in fliša ostala aktivna in prevzela 
prvotne dotoke p re j omenjene rečice iz one široke doline. V na-
slednji fazi, ki ustreza današnji višini ca. 400 m, je bila doba večje 
bočne erozije, ki se pozna na uravnjenih ploskvah ob zgornjem 
Botaču in Griži. Od te površine dalje se začne dolina Botača strmo 
spuščati navzdol pod Klancem. Približno v višini 400 m je ob po-
točku, ki j e bil teda j gornji del Griže, na meji med flišem in apnen-
cem, dolina precej ploska, kar je lepo razvidno z glavne ceste med 
Klancem in Petrinjo. Takrat j e bila aktivna tudi še ožja dolinica 
južno od Petrinje, po kateri gre neka j časa glavna cesta, preden 
zavije v Petrinjo, in napre j na področje one široke doline, ki j e 
ostala v večji višini. V višini ca. 400 m so se severno od griča Brdo 
in severozahodno od Beke ohranile med grapami, k i se spuščajo 
strmo proti današnji Griži in Botaču, še zelo jasne terase v tem 
nivoju (ca. 400 m). 
Tu j e ohranjena tudi majhna, a precej široka suha dolina na 
apnencu severno od Petrinje. Po te j fazi se je prekinil neposreden 
odtok ob Griži pri vasici Beka, očitno, ker je erozija zadela na 
apnenec pod flišem in ker se je začelo močneje uveljavljat i zakra-
sevanje. Gornji del Griže se danes izgubi pod zemljo skupaj z 
vodicami z Brda pod vasjo Očizla (oziroma Beka) v majhni kotanji . 
Prekinitev toka Griže pri Beki je preprečila večje razrezavanje 
flišnega področja med Beko, Očizlo in Prešnioo ter v velikih potezah 
ohranila planotast značaj površja. Nadaljevala pa se j e seveda 
erozija ob Rosandri. 
Doslej smo govorili o morfološkem dogajanju, ki j e ustvarilo 
površje Podgorskega krasa v sektorju, ki leži severovzhodno od 
13 Geografsk i zbornik 193 
prve s trukturne stopnje. Vse vodilne oblike se nam prikažejo kot 
nedvomno delo rečne erozije, k i jo j e pa zakrasevanje kmalu pre-
kinilo. V sektorju zahodno od prve strukturne stopnje se je nor-
malna erozija uvel javl jala da l j časa. Tu so namreč podolžni pasovi 
fliša med apnencem, po vsem sodeč, pripomogli, da so se povrhnje 
tekoče vode ohranile da l j časa. Oglejmo si n a j p r e j sektor med 
črnot iči in Praprečami. Pod skoraj navpičnim vrhom prve struk-
turne stopnje se širi, vse do vrha druge s t rukturne stopnje (one nad 
Črnim kalom), od severozahoda proti jugovzhodu podobna široka, 
suha dolina kot ona nad Petr injo in robom prve strukturne stopnje. 
Položno se spušča od višine ca. 400m proti severu do višine ca. 370 m, 
nato pa izgine v strmo pobočje navzdol. Tudi ta dolina je zelo plitva 
in dela v terenu prav tako vtis majhne, navznoter usločene ravnote. 
Na jugu j o omeju je vzpetina 465 m s kapelico Marije Snežne. On-
k r a j te vzpetine je majhna kraška uvala z vasjo Prapreče na južni 
strani. Ob vzhodnem robu te male uvale se dvigne teren do višine 
ca. 440 m v široko dolinsko ravnoto, ki se od te višine spušča proti 
Pe t r in j i in o kateri je bilo že govora. Ta svojstva kažejo na to, da 
se j e morala ta dolina pod Črnotiči razviti ob močnejši eroziji po-
toka, ki je pr ihajal z jugovzhoda in ob katerem se je v navezanosti 
na flišni pas erozija mogla da l j časa uveljaviti kot na oni drugi 
višji široki dolini, ki poteka na vzhodni strani s t rukturne stopnje 
nad črnotiči . Po vsej verjetnosti j e pr ihajal vodotok z juga (kaka 
dva kilometra južno od Prapreč). Tu se dviga namreč v goski svet 
med dva grebena v višini ca. 550 m manjša suha dolina, katere dno 
j e ob viselo nad uvalo pr i Praprečah v višini ca. 500 m, torej v isti 
višini kot Draga, t ako j vzhodno od nje. V tem nivoju j e ver je tno 
tekla voda iz te suhe doline še v prvo široko dolino bol j proti 
severovzhodu. Ob priliki njenega zakrasevanja se j e najbrž vodo-
tok preusmeril direktno proti Praprečam in se tu vrezal v površje 
okrog 440 m ter v n jem erodiral dolino proti črnotičem do višine 
ca. 410 m (prag pri gričku s kapelico Mari je Snežne). V tem nivoju 
j e moral zgornji del doline v sektor ju Prapreške uvale zapasti za-
krasevanju. V zgornjem toku j e potok verjetno neka j časa tekel do 
ponorov v zadnjem severnem delu Prapreške uvale in jo je pomagal 
poglabljati . V uvali j e namreč očiten strmec od južnega proti sever-
nemu koncu, ki j e najnižj i . Severno od grička s kapelico Marije 
Snežne se j e pod pragom v višini ca. 410 m erozija še nadaljevala 
v nivoju okrog 400 do 410 m (ko j e bil prekinjen sklenjen tok 
od Prapreč na sever). To j e bila očitno doba bočnega uravnavanja. 
Na obeh straneh preostalega dela doline severozahodno od Črno-
tičev lahko zasledimo precej izrazite ravnote v t e j višini. Takoj nad 
Črnotiči je taka ravnota ter terasa prav na ovinku glavne ceste pod 
vzpetino Pršule. 
Zdi se, da j e v zvezi s tvorbo tega nivoja tudi nastanek struk-
turne s topnje nad črnotiči. V teku erozije, zlasti bočne, j e bila cona 
fliša močno erodrirana. Vse kaže, da j e potok n a j p r e j odstranil 
fli-šno odejo na zahodnem roibu, k j e r j e bila zaradi padca skladov 
proti severovzhodu tanjša. Na jbo l j ver je tno se zdi, da se j e vodo-
tok vzporedno z odnašanjem flišne cone na zahodnem robu z n jen im 
oženjem premikal proti vzhodu, k j e r se je p r i večji debelini flišnih 
skladov zadržal tudi še, ko so bili ti na zahodnem robu že od-
stranjeni . 
Tako se je s k u p a j z oženjem flišne cone tudi potok umikal 
proti vzhodnemu robu doline. Gotovo j e k temu pripomogel tudi 
padec slojev proti severovzhodu, ki j e silil potok, da se je umikal 
proti vzhodu. Na vzhodnem robu doline je bila bočna erozija t o re j 
vedno močnejša in je izpodkopavala to stran pobočja. Ker so< apni-
ški skladi povrh flišnih, se pobočje ni moglo zaobliti, k e r je po eni 
strani to preprečevala lega skladov, po drugi strani pa mnogo večja 
odpornost apnenca v pr imerjavi s flišem. Kakor hitro se je potok 
dovolj poglobil, da zgornjega dela pobočja ni doseglo več nepo-
sredno delovanje bočne erozije, se je ta samo- kru l i l navzdol, ni se 
pa iz omenjenih vzrokov zaobljeval. S stalnim vglabl janjem doline 
se j e tako nastala s t ruk turna stopnja samo večala v višino. Rast 
višine s t rukturne stopnje se je končala, čim j e pretežno globinsko 
erozijo z le lokalnim bočnim vreza van j em prekinila faza daljšega 
zastoja, takrat, ko j e bila flišna cona zožena že na prav ozek pas 
neposredno pod s t rukturno stopnjo. Takrat j e namreč vrezavanje 
po l inij i na jmanjšega odpora, to je v flišnih plasteh, izgubilo svojo 
vlogo in j e bočna erozija posegla tudi na apniške sklade na zahodni 
strani doline. Na t e j strani j e zaradi padca skladov proti osredju 
doline lahko širila dolino, ne da bi se tvorila s t rukturna s topnja 
in so pobočja ostala položna, ker j e 'bila tudi denudacija tu olajšana 
iz istega vzroka. Ker j e moral biti flišni pas zelo ozek že pred 
daljšo fazo močne bočne erozije, se j e mogla ta uveljavit i zato 
predvsem na apnencu na zahodni strani. Ko je bočna erozija t ako 
ustvarila ravno dolinsko dno, jo je spet prekinilo dviganje. V t e j 
fazi se potok ni več vrezal v flišno cono, k a j t i ta j e bila t akra t 
omejena že zgolj na spodnji del s t rukturne stopnje na vzhodni 
strani doline in j e bila lahko celo več ali m a n j že nad dnom doline. 
Novo vrezavanje se j e začelo zato že na osnovi iz apnenca. Vendar 
to globinsko vrezavanje ni moglo t r a j a t i dolgo, ker ga je zavrlo 
zakrasevanje, ki j e bilo- s postopnim dviganjem vedno močnejše in 
se j e zlasti moglo uveljavit i v ravnem dnu doline same. To ravno 
dolinsko dno j e obstojalo v fazi nivoja 400 m, to re j nekako teda j , 
ko se j e zgornj i del potoka na sek tor ju pr i Praprečan že prekinil . 
V preostalem delu doline se j e poglabjanje nadal jevalo le do višine 
360—370 m, k j e r se konča nad Gabrovico. 
Podoben j e moral biti razvoj pod drugo strukturno stopnjo, ki 
poteka nad Črnim Kalom, na sektor ju med njo- in t re t jo s t rk turno 
stopnjo, s katero se nad Brezovico in Podpečjo končuje na jugo-
zahodu Podgorski kras. Tu sta si druga in t r e t j a s t rukturna stopnja 
13* 195 
že močno blizn skupaj . Suha dolina med nj ima se končuje nad Loko 
v višini ca. 370 m, podobno kot dolina pod Črnotiči. S to stopnjo 
se pretežno planotast svet Podgorskega krasa konča s strmimi po-
bočji, ki se spuščajo v povir je Rižane. 
Področje med Gračiškim podoljem in čičarijo 
Druga večja morfološka enota j e področje, ki leži zahodno od 
železniške proge med Zazidom in Rakitovcem pa do po vir j a Rokave 
na zahodu v pasu med Sočergo iin Kubedom. Tu preidemo v mnogo 
bo l j razgiban teren, k j e r se preple ta jo normalne, še aktivne doline 
in grape, pa suhe doline in višja, bo l j strma slemena, vse v smeri 
jugovzhod-severozahod. 
Očitno se tu poznajo v reliefu in hidrografski mreži posebnosti 
geološke zgradbe tega področja. Pasovi flišnih skladov, k i se me-
n j ava jo s pasovi apniških, so t u k a j na splošno širši oziroma debe-
lejši kot na Podgorskem krasu. Oboj i pa večinoma strmo padajo 
proti notranjosti . V tem je vzrok, da se j e mogla normalna erozija 
mnogo močneje uveljaviti kot na Podgorskem krasu in j e pustila 
v višinah le malo planotastega sveta. Kakor na Podgorskem krasu, 
moremo tudi na tem področju ugotoviti v na jv iš j ih vzpetinah 
ostanke prvotnega planotastega sveta v domala isti višini ca. 500 m. 
V t e j višini so se ohranile planotaste vzpetine južno od Zazida in 
nad Movražem, ki se še bo l j razširi v smeri proti jugovzhodu proti 
Slumu. Prečka ga železniška proga pod Rakitovcem. V to ravnino 
so se morale pozneje vrezati doline, ki j ih lahko zasledujemo v tem 
sektor ju . V vzpetinah bo l j proti zahodu tega področja ni mogoče 
več zaslediti nivoja ca. 500 m, pač pa se povsod po jav l ja nižji v 
položnih slemenih v višinah ca. 400 m. Najdemo ga v precej obsežni 
ploskvi v vrhu vzpetine med Movražem in Sočergo, da l je v vzpetini 
vzhodno od Smokvice. Očitno je, da predstavl ja ostanek precej ob-
sežnega uravnavanja v tem nivoju. Ob kater ih vodah je potekalo, 
iz današnjega reliefa ni mogoče več razbrati. Nivo ca. 410 m je 
mogoče zaslediti tudi še v dnu suhe doline Mar t in j dol (južno od 
Zazida, ki se nada l j u j e proti severu v enem k raku preko Zazida in 
se konča s strmo grapo nad vasjo Zadnji grad. Vzporedno z n jo j e 
na vzhodnem robu vzpetine za Zadnjim gradom pod nivojem želez-
niške proge iz Podgorja še ena doka j ploska suha dolina v višini 
360—380 m (ob cesti iz Zazida v Podpeč). V višini ca. 370 m, v drugem 
kra j šem kraku , pa j e usmer jena proti vasi Dol, toda se neha že 
visoko v pobočjih južno od nje. Predno se izgubi v pobočju, j e 
v n j e j mala plitva uvala (severozahodno od Mar t in j dola). Povsod 
so doline vezane na flišne cone med apniškimi skladi in j ih na 
vzhodni strani ome ju je jo s t ruk turne terase. Tvorbo strukturnih 
teras moremo opaziti že v višjem nivoju ca. 500 m. Prav jasno j e 
izražena taka s trukturna terasa v plitvi dolinici na planotastem vrhu 
v vzpetini med Movražem in Zazidom, k j e r se na vzhodnem robu te 
dolinice vleče ob prav ozkem flišnem pasu, ki sega iz doline pr i 
Dolu p rav na planoto. 
Suhe doline ali nj ihove ostanke je mogoče zasledovati še d rug je 
na tem področju, v nižjih legah. Tako staro dolinsko dno je prav 
značilno za dolino v povirnih grapah Rižane, v katere dnu j e vas 
Dol. Tu j e okrog vasi in južno od n j e precej široka ploska dolina, 
ki j e odprta na sever v višini 190—200 m. Prav lahno pade strmec 
dna proti severu od konca doline do vasi Dol. Šele od tu proti 
severu j e ob hudourniškem potoku vrezana bol j strma ozka grapa 
prav v dno te ploske doline in potoka mimo HrastoveJj do pravega 
današnjega izvira Rižane. Vzporedno z n j o poteka na zahod onk ra j 
hriba ozka grapa, Mali dol. Jugozahodno od Hrastovelj pa zavije 
ostro na vzhod v široki dolinici proti Hrastovljam, k j e r se združi 
z grapo izpod vasi Dol. Točno v nada l jevanju gornjega konca Ma-
lega dola pa se nada l ju j e debrasta dolina v isti smeri tudi o n k r a j 
praga, ki loči današnjo grapo Malega dolJi od nje , severno od mesta, 
k j e r zavi je ta nenadoma proti vzhodu. Ta prag j e v višini 194 m, 
to re j v isti višini, kot j e tudi dno doline za vasjo Velilki dol. 
Dolina pri Velikem dolu je interesanten primer, ki rakriva več 
potez morfološkega razvoja tega področja. Predvsem kaže, kako so 
normalne doline ob flišnih conah ostale aktivne še mnogo dal je kot 
na Podgorskem krasu, če so bile bližje flišnemu področju s stalno 
normalno erozijo oziroma s t ra jn im razrezavanjem. Sklenjeno pod-
ročje fliša v smeri te doline se nahaja namreč takoj severno od vasi 
Hrastovlje. Edino ožji apniški pas, ki se v hribu Lačna vleče z 
jugovzhoda proti Kubedu na severozahod, se še vriva nekoliko med 
s t rnjen flišni svet. Da l je kaže dolina pri Velikem dolu in tudi grapa 
ob Malem dolu, kako so se s poglabl janjem in š i r jen jem teh dolin 
na robu strnjenega flišnega področja uničile prvotne ravnote v 
vrhovih slemen takrat , če so te doline ostale aktivne. Končno kaže 
dolina pr i Velikem dolu tudi fazo močnejšega bočnega vrezavanja 
oziroma daljšega zastoja pri dviganju, sicer se ne bi moglo razviti 
neposredno v povirnem k raku za majhno dolino tako široko dno 
tam, k j e r bi sicer nu jno pričakovali grapo. Samo flišu dna tega ne 
moremo pripisovati, ker b i morala biti sicer široka dolina pod Hra-
stovljami. 
Dolina pri Velikem dolu pa ni edini primer doline, ki se j e 
že močno vglobila v prvotno planoto. Do neke mere podoben 
primer j e Movraška kotlinica. Prvotno se j e morala razviti le do-
lina, ki j e nastala v flišni coni med apniškima pasovoma, ki jo 
spremljata na obeh straneh, na severovzhodu in na jugovzhodu. 
Oba ta apniška pasova danes v višinah še jasno kažeta u ravnjene 
ploskve. Ob poglabl jan ju pa se j e dolina tudi širila, predvsem na 
račun vzhodnega pobočja, na katerem so se tudi razvile s t rukturne 
terase. Danes j e dno kotlinice v višini ca. 170 m v na jn iž jem delu 
na jugu in j e Movraška kotlinica dejansko* zaprta kraška kotanja . 
Dno pada proti jugu, k j e r j e na jn iž j i del. Na jugu je preval v višini 
209 m, nad široko dolino rečice Bračan, ki j e pritok Mirne. Preval 
j e t eda j dobrih 40 m višji od dna kotlinice proti kater i ise na severu 
odpira izrazita suha dolina. Ta dolina se spušča z višine 304 m, k j e r 
j e odprta na severu v podolje med Sočergo in Kubedom, proti 
Movraški kotlinici. Nad vasjo Smokvica, ki leži v t e j suhi dolini 
ob ožjem pasu fliša, spremlja dolino strukturna terasa pod vrhom 
slemena Lačna. Smokviška suha dolina se spušča razmeroma položno 
do roba Movraške kotline, k j e r se spusti vanjo s strmejšim pre-
gibom. Očitno je, da predstavl ja del prvotne doline na področju 
Movraške kotlinice. Njen strmec pa kaže tudi na prvotno usmerje-
nost potoka, ki j e izdelal suho smokviško dolino, kakor tudi Mo-
vraško kotlinico. Pregib na koncu smokviške suhe doline v višini 
ca. 260 m kaže, da se j e moral takrat vodni tok tu prekiniti. Vztrajal 
pa j e še da l je na področju Movraške kotlinice vse do nivoja 
ca. 209 m, v katerem je preval na južnem robu. V tem nivoju je 
bil odtok Movraške kotlinice p rek in jen in se j e v n j e j uveljavilo 
le še lokalno poglabl janje kraškega značaja do današnje višine 
dna. Morfološke razmere Movraške kotlinice kažejo t e d a j na usmer-
jenost hidrografske žile na jug v nasprot ju z ostalimi dolinami na 
tem področju in na Podgorskem krasu. V zvezi s tem so poučne tudi 
morfološke razmere podol ja med Sočergo in Kubedom. 
Podolje med Sočergo in Kubedom se razprostira vzdolž zadnjega 
apmiškega pasu, ki se v dinarski smeri vrstijo od tu proti vzhodu 
v zapovrstni menjavi s flišnimi pasovi. Zahodno od tega podolja se 
širi povsem sklenjeno flišno ozemlje ;na področju Šavrinskega gri-
čevja. Podolje se j e razvilo prav na tem geološko stičnem pasu. 
Predstavl ja sklenjen pas nižjega sveta med apniškima slemenoma 
Lačne nad Gračiščem in Lukinskega hriba nad zaselkom Lukini, 
v višini od 400 do 450 m, in vzpetinami v povi r ju Rokave v približno 
isti višini. Podolje samo j e v južnem delu v višini okrog 300 m, v 
severnem pa od 250 do 300 m. Dno podolja j e sestavljeno iz dveh 
delov, ki j u deli prag pri vasi Gračišče. V južnem delu podolja se 
razmeroma široko dolinsko dno od prevala pod Sočergo v višini 
380 m, ki omeju je podolje na jugu proti globoko vrezani dolini 
Bračana, spusti p rav položno proti severozahodu in doseže 1 km pod 
Gračiščem najn iž jo točko 277 m, nato ga loči neznaten položen prag 
od plitve kotanje še nekoliko bo l j na severu z dnom v višini 279 m. 
Da l j e proti severu se iz te plitve kotanje dvigne nekoliko višji pa 
tudi še močno položen prag v višini 315 m, nakar se na drugi strani 
spusti v severni del podolja, v dolino, ki vodi proti Kubedu. Severo-
vzhodno od tega praga se t a k o j nad n j im vzdiguje v sredini podolja 
d o k a j strm grič s ploskim vrhom v višini 343 m. Za n j im je v višini 
ca. 320—325 m terasasta ravnotica z vasjo Gračišče, ki na vzhodni 
strani griča loči severni in južni del podolja. Na zahodni strani 
spremlja vse podolje sklenjen pas flišnega gričevja s katerega se 
spuščajo kra tke dolinice proti podolju. Te so večje v južnem delu 
podolja kot v severnem, k j e r so le ikratke grape. Po teh dolinicah 
in grapah teko periodično (zlasti v zimski dobi) k ra tk i potočki proti 
dnu podolja, k j e r se izg-ubljajo v požiralnikih, k i so posejani po 
dnu. Ti požiralniki so v bistvu aluvialne vrtače. Dno podolja pokri-
va jo v južnem delu namreč f ine nasipi ne teh potočkov. Te pre-
k r iva jo zlasti na vzhodnem robu doline apniško podlago z n j eno 
kraško hidrograf i jo . Le ob večjem dež ju oziroma pri večji vodi se 
zd ružu j e jo potočki v skupen potok, ki ponikne v na jn iž jem sek tor ju 
južnega dela podol ja . Severni del podol ja nad Gračiščem in Ku-
bedom ima nekoliko drugačne morfološke in hidrografske poteze. 
P rag se tu kmalu spusti v dolgo široko dno, ki j e v zgornjem delu 
v višini ca. 250—255 m, nato se s prav majhn im strmcem spušča proti 
Kubedu do višine ca. 240 m. V sredini dna j e rahla vzpetina v 
višini 263 m, očitno ostanek terase, k i j e s tarejša kot dno. V plosko 
dno j e od Kubeda naza j vrezana s t ruga periodičnega potoka. Ta 
zavi je pod Kubedom v p ravem kotu in se z ostrim pregibom spusti 
v strmo grapo. T e j se pridruži na vzhodu od Kubeda še druga ož ja 
grapa, ki j e vrezana na vzhodni strani Lačne, v poda l j šku Malega 
dola, nato pa se spusti prot i dolini v pov i r j u Rižane. Podolje pa se 
vzhodno od Kubeda n a d a l j u j e n e k a j 100 m, naka r se strmo spusti 
proti eni izmed grap ob gorn j i Rižani. 
Vzhodno obrobje podol ja je , kakor sem že omenil, apniška 
cona Lačne v severnem delu in Lukinskega hr iba ob južnem delu 
podolja. Spušča se proti podol ju zelo strmo*, ponekod s s t rukturnimi 
terasami. Ta apniška p r eg ra j a pa j e južno od Gračišča p rek in jena 
s p rece j široko in v dnu d o k a j plosko zarezo v višini ca. 304. s suho 
Smokviško dolino, ki vodi proti Movražu. Ob t e j zarezi j e severno 
od Lukinskega hriba nad ploskim vhodom v Smokviško suho dolino 
še vegasla, v apnencu izdelana terasa k a k i h 20 m nad tem vhodom. 
Ta vegasta terasa j e v višini 320—325 m in se t e d a j povsem u jema 
z nivojem terase, na kater i leži vas Gračišče. Predno b i poizkusil 
nakazati morfološki razvoj podol ja na podlagi teh ugotovitev reli-
efa, j e t reba omeniti še morfološka svojstva na zahodnem gri-
čevnatem flišnem svetu. V razvodnem pragu p rav na j ugu pri 
Sočergi in v pobočjih moremo zaslediti terasni nivo v višinai ca. 
330 m, pod n j im pa še enega v višini ca. 310 m. Ta dva n ivoja sta 
očitno istovetna z značilnima nivojema v os red ju podol ja pr i Gra-
čišču v višini 320—325 m in 300—305 m. Če upoštevamo še današnj i 
strmec dna južnega dela podolja , se nam pokaže, da sta bila vre-
zana ob reki, ki j e tekla v podolju proti severu v dobi teh dveh 
nivojev. V dobi po nastanku nižjega od obeh nivojev so nastale 
očividno znatne spremembe. Prag pr i Gračišču v sredi podol ja 
priča, da j e t ak ra t zakrasevan je prekinilo sklenjen tok proti severu. 
O dolinskem dnu v tem nivoju priča v severnem delu podolja osam-
l jena terasa na zahodnem pobočju v višini ca. 290 m. Obširna ve-
gasta terasa nad podoljem in vzhodom v Smokviško dolino pa kaže, 
da j e po vsej ver je tnost i t a k r a t tekla v podol je tudi rečica iz 
Smok viške doline. Najibrž j e tekla prot i severu preko terase z vasjo 
Gračišče in se j e združila z rečico v podol ju šele severno od griča 
v sredi podolja. 
V fazi obširnega bočnega u r a v n a v a n j a v nivoju ca. 320—325 m 
se j e prestavilo sotočje južno od griča, nakar j e t u vz t ra ja lo še 
v nas lednj i fazi, ko j e bil stvor j en nivo 300—305 m v pragu podolja, 
t ako prot i severnem, delu k a k o r prot i Smokviški dolini. V t e j fazi, 
k i pomeni tudi prekini tev sklenjenega toka v severni del podolja, 
j e očitno pr i tok iz Moravske kotlinice pretočil tudi potok Smok viške 
doline prot i jugu . Ker ob strmem robu Movraške kotlinice v višjih 
legah niso ohranjen i nobeni terasni nivoji, ve r je tne prvotne usmer-
jenosti rečice proti severu ni mogoče bo l j tehtno dokazati. 
V severnem delu podol ja j e razvoj b o l j jasen. Preostali del 
vodotoka, k i j e sprva tekel tudi iz južnega dela proti severu, se j e 
obdržal vse do nivoja 240'—255 m v smeri naravnost prot i severu, 
prot i današnj i gorn j i Rižani. V tem n ivo ju so ob gorn j i Rižani in v 
p o v i r j u t ržaške Reke še jasno ohran jena kopasta slemena in terase 
v te j , oziroma nekoliko manjš i višini ca. 230 m. S to ugotovitvijo pa 
že preidemo k vprašan ju morfološkega in hidrografskega razvoja 
ob zgornj i Rižani oziroma v širšem ozemlju ob n j e n e m zgornjem 
teku v povezavi z ugotovitvami iz Obeh doslej obravnavanih pod-
ročij . 
Področje ob zgornji Rižani in Reki 
Medtem ko j e splošna morfološka značilnost Podgorskega krasa 
planotast svet z domala izkl jučno suhimi, plitvimi opuščenimi do-
linami in s t rukturn imi s topnjami ter s t rukturnimi terasami, smo spo-
znali v nas lednjem področ ju svet, dosti bo l j razgibanega reliefa, 
k j e r se j e planotast znača j ohranil le na obrobju višavja t e r v 
vrhovih, vmes pa so suhe in ak t ivne doline, d o k a j globoko vrezane 
med višji svet. V razliko s tema dvema področjema j e svet ob zgornji 
Rižani že izrazito dolinski, izkl jučno normalni relief. Razmeroma 
ozke doline ob Rižani in potokih, k i se izlivajo vanjo, sp reml ja jo 
v razvodnih slemenih oziroma hrbt ih številni terasni nivoji . Zna-
čilno zan je pa je , da so obsežni le višj i nivoji . Nižj ih j e malo in so 
slabo izraženi. Spodnj i deli pobočji so praviloma dosti b o l j strmi ko 
zgornji . Zelo zanimiva j e v tem pogledu dolina Rižane. Razmeroma 
široka j e v sek to r ju ob današn jem kraškem izviru, nato pa se močno 
zoži in preide iz dinarske smeri od jugovzhoda naravnost prot i 
zahodu. Ta de js tva so tem bo l j poučna, ker gre na vsem tem ozemlju 
za povsem enotno področje fliša, vse d o rOba Podgorskega krasa na 
vzhodni strani. Pet rografske razl ike t e d a j ne more jo biti vzrok 
oženju doline v smeri navzdol, kakor tudi ne za značilni nagib in 
obliko pobočij. Dolina b l i žn je Tržaške Reke s svojo prece j globl je 
vrezano dolino p r a v tako- n a v a j a le k razmiš l jan ju o morfogenezi. 
Očitno j e namreč, da j o j e t reba tud i vkl juči t i v obravnavanje . 
Preden pa lahko poskusimo razložiti razvojne faze in n j ihovo za-
visnost z reliefnimi oblikami, si oglejmo tudi razporeditev nivojev 
na tem področju. 
Najv iš j i nivo, k i ga zasledimo, j e v višini ca. 450—455 m. 
Na jdemo ga ponekod na robu Podgorskega krasa. Tak nivo j e med 
Podpečjo, da l je na robu prve s t rukturne s topnje nekako en in pol 
kilometra severozahodno od Crnotičev. Bolj obsežen j e nivo v vi-
šini 405 do 415 m. Najdemo ga na robu Podgorskega krasa, v po-
do l ju pri Gračišču, v področju pod Cičar i jo in v pov i r ju šavrin-
skih rek Rižane in Rokave. Zaslediti smo ga mogli že na plitvi dolini 
pri Crnotičih, da l je v dnu suhe doline nad Podpečjo za s t rukturno 
stopnjo, v pov i r ju Rosandre, v dolini nad Rižano in Reko. Na Pod-
gorskem krasu ga vidimo t eda j predvsem v dnu suhih dolin in na 
obrobju , v področju med Cičari jo in Gračiškim podoljem v dnu 
suhe doline Mar t in j dol pri Zazidu, bo l j na vzhodu pa v ploskih 
vrhovih in slemenih. Nič m a n j ni pogost ta nivo v povi r ju Rižane 
in Rokave. Predvsem spremlja Gračiško podolje. Zasledimo ga v 
planotastem vrhu s kmetijo- Mavriči, v vrhu severozahodno od 
Trebeš, nekoliko znižan j e v vzpetini nad zaselkom Butori (389 m), 
v višavju Hriba (415 m) in Preske (404 m). D r u g j e v povi r ju šav-
rinskih rek j e bil očitno u n i č e n . Na splošno so ti nivoji p rece j raz-
š i r jeni in široki. 
Naslednj i nivo se ponavl ja v višini ca. 350—360 m. Zasledimo ga 
na Podgorskem krasu ob koncu široke ploske doline pri Crnotičih, 
ob koncu suhe doline južno od Kastelca, ob koncu suhe doline južno 
od Podpeči, t o re j samo še na zunanjem robu. V flišnem gr ičevju 
ga moremo ugotoviti v slemenu tako j zahodno pod Tinjanom. Še 
bo l j obširno pa v pov i r ju Rokave, k j e r ga najdemo- povsod pod 
omenjenim višjim nivojem (v višini 415 m). Tako nad Sočergo, v 
terasnem pomolu -z vasjo Trebče (355 m), v zaobljeni vzpetini nad 
vasjo Pavietiči, v hr ibu Brdo pod Popetro, (hrib Sv. Antona južno 
od Dvora). Povsod tod v pov i r j u ali pod naslednj imi višjimi ali 
osamljenimi ostanki v na jv i š j ih delih gričevja. 
N a d a l j n j i n iž j i nivo j e v višini ca. 320 do 325 m. Zasledili smo 
ga že v Gračiškem podolju, k j e r preds tavl ja s k u p a j z naslednjim, 
le malo nižjim, v višini ca. 300 do 305 m, važno morfološko fazo. Zdi 
se, da sta le tu ta dva nivoja bo l j j a sno ločena in preds tav l ja ta 
pravzaprav s k u p a j da l j šo fazo bočnega u ravnavan ja . D r u g j e mo-
remo namreč v teh višinah razločiti en sam, a res izrazit nivo. Na 
robu Podgorskega krasa j e v tem n ivo ju cela mala plano-tica jugo-
zahodno od Kastelca (oziroma nad Ospom), sicer pa tu ni zastopan. 
Na jdemo ga spet razločno v kopastih slemenih severno in zahodno 
od Tin jana . V pov i r ju Rižane j e razmeroma zelo mal-o razvit in še 
to le v majhn ih ostankih. Tu domini ra jo še nižj i nivoji, k i pa so 
močno obsežni. Očitno je, da j e bil tu uničen na n j ihov račun. Tudi 
v pov i r j u Rokave ni nič k a j pogost. Zasledimo ga n. pr. v vasi 
Dvori, v vzpetini nad Trsekom (319 m), v slemenu nad Tr-sekom in 
Popotno in še tu pa tam v pobočnih terasah. Močna globinska erozija 
v tem povirnem področju ga j e na splošno prece j uničila. 
Kakor že rečeno, so ob zgornj i Rižani dominantni nižj i nivoji. 
Na Podgorskem krasu j i h že ni n i k j e r več, pač pa j ih moremo 
zaslediti v predelu med Gračiškim podol jem in č iča r i jo . Nivo v vi-
šini 250 do 260 m, ki sledi n ivo ju 300 do 310 m, še ni tako obsežen. 
Na jdemo ga v flišni coni med Hrastovl jami in Kubedom v višini 
ca. 260 m, da l je pr i Zadnjem gradu in okrog Knbeda v približno isti 
višini; severno od Rižane p a le osamljeno v slemenu zahodno od 
T in j ana z zaselkom Urbanci in še tu in tam. Južno od Rižane j e 
oh ran jen izrazito pod zaselkom Kortina severovzhodno od Sv. An-
tona. Y po vir j u Rokave že ni sploh n i k j e r izdelan, k e r so dna dolin 
že s k o r a j v t e j višini. 
Za razumevanje morfogeneze v pov i r j u Rižane j e važna pred-
vsem razporeditev nas lednj ih dveh nivojev, ki sta tudi v reliefu 
dominantna. Preds tavl ja ta fazo zelo močnega bočnega u ravnavan ja 
ne le ob zgornj i Rižani, temveč tudi ob Tržaški Reki in zlasti v za-
hodnem delu Savrinskega gričevja . Čeprav sta izelo obsežna, mar-
s ik j e nista med seboj posebno jasno ločena. 
Ze pr i obravnavan ju področja med Gračiškim podol jem in Ci-
čar i jo smo postali pozorni na značilno dolino pr i Velikem dolu v 
višini 190 d o 200 m in smo domnevali široko u ravnavan je v tem 
nivoju tudi niže ob Rižani. Res moremo zaslediti p rav obširne 
terasne nivoje na obeh s t ranh Rižane, zlasti na desni, pa tudi ob 
Tržaški Reki. Na jdemo ga v slemenu Dekanskega hr iba in n a p r e j 
v slemenu, ki vodi proti Kubedu; da l j e v položnih slemenih jugo-
vzhodno od Tinjana , zlasti v terasnem pomolu zahodno od grape 
pri Rožar ju , v vrhu griča nasproti Črnega kala, v terasnem pomolu 
med Gabrovico in Črnim kalom. Ob Tržaški Reki j e mogoče zasle-
diti ta nivo n a desni s trani pod Prebenkom, na levi pa ponekod v 
položnem grebenu, ki se vleče od T in jana proti severu. Podrobna 
topografska ka r t a pokaže, da j e ta nivo izrazit tudi neposredno 
okrog Trsta. 
Pogled razprostranjenost i tega nivoja ob zgornj i Rižani in 
Tržaški Reki pokaže, da j e povsod tu na široko razvit in se nada-
l j u j e vzhodno od Tin jana proti Trstu, prav tako pa na široko raz-
pros t ran jen spremlja dolino proti zahodu. Višje vzpetine in višji 
nivoji neposredno okrog T in jana se dviga jo kot osamljena skupina 
n e k a j višjega sveta nad široko razprost ranjenim nivojem v višini 
200 do 220 m. To pomeni, da j e bil svet med Rižano in Reko t eda j 
že močno uravnan. V zvezi s tem j e zelo poučna p r imer j ava razpo-
reditve dveh višjih nivojev na tem področju. Opozorili smo že, da 
j e med najv iš j imi nivoji na področju vzhodnega dela Savrinskega 
gr ičevja in med nivoji na planotah na vzhodu široka vrzel Gra-
čiškega podolja, k j e r smo mogli ugotoviti tudi nižje nivoje, kot v 
sek to r ju ob zahodnem robu tega podolja . Pas teh višj ih nivojev se 
n a d a l j u j e pravokotno na smer Rižane tudi že okrog T in jana v isti 
smeri. Rižana ga prečka v dolini, ki j e tu ožja ko t v povi r ju . Vse to 
kaže na suho staro raz vodno cono višjega sveta. V zvezi s tem j e 
p r a v značilno po drugi strani nizko razvodje med Tržaško Reko in 
Rižano pod Črnim kalom, ki se ga ne da razlagati s petrografskimi 
razlikami, s a j j e v istih flišnih kameninah kakor višje vzpetine okrog 
T in jana . Očitno je , da mora hit i ali tektonskega ali erozivnega iz-
vora. Za lokalno tektoniko na tem sektor ju nimamo neposrednih 
geoloških dokazov; nasprotno, morfološke razmere jo zavračajo. 
Nivoji , k i j i h moremo tu ugotoviti, so v soglasju s sosednim ozem-
l jem. Ostane t e d a j samo še razlaga z erozivnim nastankom. Zanjo 
govori več tehtnih dejstev, ki smo j ih že spoznali. Predvsem j e nadvse 
značilno Graičiško podolje, ki se razprostira na vzhodni strani več 
al i m a n j sk len jene cone nivojev. Podol je samo j e p rav tako na 
vzhodni strani, kakor razvodje pod Črnim kalom, v isti smeri. Vse 
te poteze kažejo na usmerjenost voda v dobi omenjenih nivojev 
naravnost proti severu v smeri današnje doline Tržaške Reke. Vse-
k a k o r j e bil dotok iz Gračiškega podol ja p rek in j en že v dobi n ivoja 
•ca. 250 m, ki se v t e j višini podol ja nad današnjo dolino Rižane 
konča. Bočno u r a v n a v a n j e j e moralo biti tudi še potem ob današnj i 
zgornj i Rižani močno, k a r priča nivo 210 do 220 m. V t e j fazi j e 
mora lo u ravnavan je ob današn j i spodnji Rižani že močno poseči 
naza j in se približati področju u ravnavan ja ob reki, ki j e tekla 
v smeri na severozahod med Tinjanom in Črnim kalom. Ta vodotok 
jse j e moral obdržati še do inivoja ca. 150 m, v ka te rem j e danes 
razvodje med Rižano in Tržaško Reko. Nivo u ravnavan ja v t e j 
višini na jdemo tudi še sicer ob zgorn j i Rižani, t a k o v slemenu za 
Roža r j em z zaselkom Štefani, v vzpetini vzhodno od zaselka Krnica, 
južno od zaselka Šali, dalje v bolj položnem pobočju pod vasjo Loka 
in končno sta n e k a j nad tem nivojam tudi vrha osamljenih gričev 
sredi doline (Raven 169 m). Zdi se, da j e morala pretočitev zaje t i 
pliocensko Reko v današnj i dolini zgornje Rižane že v n ivoju 210m, 
tako da j e en povirni k r a k današnje Rižane segel naza j n a j p r e j 
jugovzhodno od omenjenih osamljenih gričev; t a k o j zatem pa j e 
pretočil drug povirni k r ak Rižane, ki se j e zajedel v nivo ca. 160 m, 
še preostali del doline severovzhodno od obeh osamljenih gričev in 
t eke l nato vzporedno še do nivoja ca. 120 m. Šele kasne je pa ga j e 
grapa severno od griča Raven spet prekini la . Tak razvo j si j e mo-
goče zamisliti seveda samo pr i zelo široki dolini v n ivoju ca. 160 m, 
kar morfološke poteze p o t r j u j e j o . Od nivoja ca. 160 m navzdol se j e 
zgornji del doline pliocenske reke vkl juči l v razvoj ob Rižani in 
postal n j en zgornj i del. 
Pod nivojem v višini ca. 160 m moremo zaslediti navzdol le še 
en slabše razvit nivo v višini 120 do 125 m. Bolj razvit j e le nad 
zaselkoma Krnica in Strolci in zahodno od Rižane. To je tisti nivo, 
k i se, kot bomo videli, zniža kasneje na zahodu ob Rižani oziroma 
na obrob ju Koprskega zaliva do ca. 90 m. P rav slabo j e izražen še 
en nivo v višini oa. 100 ra. V e r j e t n o j e to začetek onega n ivoja , k i ga 
zasledimo niže ob Rižani p r i D e k a n i h v višini ca. 65 m. 
Morfološke razmere ob d a n a š n j e m p o v i r j u oziroma ob zgorn jem 
toku Rižane kaže jo , da j e h id rogra f ska mreža doživela v t e k u raz-
voja od u r e z a v a n j a v penep len v višini ca. 500 m znatne spremembe. 
Glavna rečna žila se j e razvi la na s t iku apniškega in f l išnega sveta, 
na s ek to r ju , k j e r so geologi ugotovil i mestoma tudi prelomnico'. Ta 
r eka j e p rvo tno obsegla zelo Obsežno ozeml je nelkako od Buzeta na 
j u g u pa vse d o Trs ta . P o r e č j e j e seglo tud i še n a Podgorski kras . 
Več razlogov p a govori za to, d a j e bi lo področ je Podgorskega k r a s a 
v p rv i fazi r a z r e z a v a n j a penep lena or ien t i rano deloma še na da-
n a š n j e p o d r o č j e Tržaškega k rasa . V smer i d a n a š n j e g a zgorn jega 
toka Rosandre se namreč vleče p r a v n a d robom Tržaškega k r a s a 
podo l j e prot i Bazovici. Že Krebs j e postal pozoren n a to dejstvo,5 
Marussi pa v svoj i š tud i j i o morfo loškem razvo ju Tržaškega k ra sa 
pouda r j a , 6 da g r e t u za n e k o s ta ro š i roko dolino, k i n a j b i j o izdelala 
reka, k i j e t ek l a iz P o d g r a j s k e g a podol ja . Dol ina g o r n j e Rosandre 
j e v rezana v isti smeri, v ka t e r i se k o n č u j e P o d g r a j s k o podo l j e pr i 
H r p e l j a h in Kozini (nivo ca. 500m). Brez dvoma j e moral bi t i tudi 
g o r n j i tok d a n a š n j e Rosandre u s m e r j e n v isto smer ko t r eka iz 
P o d g r a j s k e g a podol ja . P r i t em pa j e Marussi nekako p rez r l de js tvo, 
da j e podollje z Bazovico, Opčinami in Nabrežino< na jugovzhodu 
d e j a n s k o v višini le ca. 400 m, medtem ko j e konec Podg ra j skega 
podo l j a v višini že ca. 500 m. Tega nenadnega skoka v višini pa 
n i k j e r ne p o j a s n j u j e . N ivo j e v višini ca. 480 do 490 m moremo opa-
ziti res tud i še severno od Rosandre nad Drago in v Gročani nad 
Jezerom, toda izrazito n a d n ivo jem Bazo viško-nabrežinskega po-
do l j a . Oči tno je , d a g r e t u za dva n ivoja . V n i v o j u ca. 500 m pr i 
H r p e l j a h (ki s e zniža do višine ca. 480 m v vzpet ini Gročana) j e še 
Obstajal tok iz Podg ra j skega p o d o l j a p ro t i Bazovici in n a p r e j pro t i 
severozahodu, toda v fazi tega n ivo ja j e očitno z a k r a s e v a n j e spod-
n j e g a dela Podg ra j skega p o d o l j a rečni tok prekini lo . K j e t o r e j 
iskat i reko, k i bi še da l j e pog lab l j a l a in širila Bazoviško-nabrežinsko 
podol je? Odgovor na to v p r a š a n j e d a j e j o morfološka svojs tva Pod-
gorskega k rasa . Videli smo, da se j e t a m erozi ja , g lobinska in 
močno t u d i bočna, u v e l j a v l j a l a še pod n ivo jem ca. 500 m in izdelala 
š i roke doline, k i se ob Rosandr i n e h a j o v višini okrog 400 m, t o r e j 
v isti višini, k o t se začne o n k r a j Rosandre Bazoviško-nabrežinsko 
podol je . Omeni l i smo že, da se j e moglo normalno eroz i j sko delo-
v a n j e na Podgorskem k r a s u obdržat i d a l j časa, vse do t le j , dok le r 
niso b i l e f l išne cone zožene na ozke pasove neposredno pod s t ruk-
turn imi s topn jami . Brez dvoma p a j e mora l a teči več ja r eka po 
5 Krebs, Morphogenetische Studien aus Istrien. 34. Jahresberriclit 
d. Staats-Oberrealschule in Triest. 1904. Str. IV—VIL 
6 Marussi, II Paleotimavo e la antica idrografia subaerea del Carso 
Triestino. Boli. Soc. Adriatica di Scienze naturali. Vol. XXXVIII, str. 115 
in 116. 
področju Podgorskega krasa prot i Bazovici že v n ivo ju ca. 500 m in 
se j e nato zahodno od H r p e l j združila z reko iz Podgra jskega po-
dol ja . Podgorski k ras j e t e d a j preds tavl ja l v n ivoju ca. 500 m isto 
kot Podgra j sko podol je — na široko u ravn jeno dolino ob robu n a j -
večjih vzpetin č i č a r i j e . S tem seveda ni mogoče spravit i v sklad 
Krebsove razlage, da gre pr i dolini Rosandre za tok, ki se j e vso 
dobo vzdržal v današnj i dolini. Brez dvoma pa j e večja tektonska 
pretr tost , k i j o omen ja in ki j o izpr ičuje tudi novejše geološko 
ka r t i r an je , pripomogla, da j e Rosandra pomaknila svoje pov i r j e 
tako daleč n a z a j kot edini večji vodotok, k i se za jeda v sicer ne-
p rek in jen strm rob apniške planote. D a pa j e to močno zadenjsko 
u rezavan je že mlado, priča p o m a n j k a n j e vsakršnih teras v debri 
Rosandre. Pod nivojem ca. 400 m, ko j e zakrasevanje prekini lo 
sk len jen tok iz Podgorskega krasa proti Bazoviško-nabrežinskemu 
podolju, j e ob debri Rosandre le nivo v višini ca. 350 m z vasjo 
Draga . T e d a j j e imel ver je tno potok, k i j e tekel po t e j dolinici 
z Drago, s k u p a j s potoki s flišnega področja pr i Očizli še toliko 
eroizivne moči, da j e prodr l do roba apnenca pr i Boljuncu oziroma 
Borštu pri Trstu. Koliko j e bil vodotok na to p r e k i n j e n in j e šele 
kasne j ša erozi ja z debr i jo ob Rosandri spet pr ik l juč i la zgornj i del 
v poreč je Rosandre, oziroma koliko j e obstala vseskozi v današn j i 
strugi, j e težko reči. Bolj ve r j e tna se zdi p rva možnost, k a j t i sicer 
bi moral biti povirni del Rosandre pod Klancem le bo l j globoko 
urezan. 
Potek suhih dolin pod novo s t ruk turno stopnjo pod č rno t ič i 
kaže, da so se morali potoki, k i so tekl i po n j ih , že zgodaj pr ik l juč i t i 
pliocenski reki, k i se j e razvila na stični čr t i med apniškim in 
flišnim svetom, t o r e j povodju one reke, k i j e s svojimi pr i toki 
modelirala relief in tekla vse do nivoja ca. 160 m še mimo Črnega 
ka la n a p r e j proti severozahodu vse do Trsta. Ta reka j e morala 
izdelati v osnovi tudi oni del Podgorskega krasa p r i Kastelcu v dotbi 
n ivoja ca. 350 m. Približno v tem nivoju oziroma nekoliko niže j e 
v višini 344 m ploska vzpetina zahodno od Kastelca. To j e obenem 
oni nivo, v ka te rem se konča med Gabrovico in Črnim kalom v vi-
šini suha dolina, k i p r i h a j a izpod Črnotičev. V sek tor ju pri Gabro-
vici j e kasnejša globinska in bočna erozi ja prekinila sk len jen potek 
te ravnote do konca doline izpod č rno t i čev proti Kastelcu. V pre-
ostalem sek tor ju pr i Kastelcu j e še v nivo 350 m (oziroma točno 
344 m) izdelana pl i tva suha dolina, k i pade v smer južno od Kastelca 
in se konča v višini ca. 295 m s s trmim robom nad dolino med 
Ospom in Gabrovico. Omogočil jo j e ož j i flišni pas, ki se vleče tu 
pod s t ruk tu rno teraso. 
V celoti si moremo predstavl ja t i , da j e b o l j intenzivno vreza-
van je ob reki, ki j e tekla z juga na s t iku apnenca in fliša, v prvih 
fazah začela odjedat i pr i toke reki, k i j e tekla še v nivoju ca. 430 do 
400 m (padec v smeri jug—sever) prot i Bazoviško-nabrežinskemu 
podolju. To vidimo pr i suhi dolini, k i se jugovzhodno od Kastelca 
zajeda naza j v dno one široke suhe doline, ki smo jo spoznali med 
Pet r in jo in prvo strukturno stopnjo. Zajedanje pritokov pliocenske 
Tržaške Reke j e moglo biti le k ra tko t ra jno in skromno, ka j t i za-
krasevanje na desni, apniški strani j e normalno erozijo hitro usta-
vilo, zlasti potem, ko se j e pliocenska Tržaška Reka v sek tor ju ob 
zgornji Rižani in današnji Tržaški Reki vrezala dovol j globoko. 
Strmi rob apniškega kraškega sveta ob današnji zgornji Rižani, vse 
od Podpeči do Črnega kala, in prav tako strmi rob na desni s trani 
današnje doline Tržaške Reke nikakor ni samo neposredna posle-
dica stika med flišem in apnencem oziroma tektonske lege skladov 
proti SV ali v dobi nas ta jan ja aktivne prelomnice. V tem primeru 
pač ne bi imeli tako mogočne stopnje. Pomisliti moramo, da je ob 
Gračiškem podolju v podobni situaciji nimamo, kakor tudi ne po-
vsod ob Bujsikem krasu. Strma stopnja j e očitno posledica bočnega 
in globinskega urezavanja ob reki, ki j e tekla vzporedno s stikom 
flišnega in apniškega sveta oziroma več ali m a n j prav na stiku. 
Reke ali potoki, ki bi tekli pravokotno na smer stika fliša in 
apnenca, bi se pri ravniku ali prilagodili stiku kamenin ali p a 
pustili večje flišne k rpe v isti višini z apniško planoto tudi o n k r a j 
stične črte. Razporeditev nivojev ob t e j stični črti priča, da je bi la 
na delu večja reka s proporcionalno večjo erozivno močjo, k i j e 
da l j časa vztra ja la v svojem toku. Dotokom z obsežnega in s t rn je -
nega flišnega sveta na levi strani se more zahvaliti za to, da se j e 
obdržala na stiku z apnencem in mi poniknila, kakor se j e zgodilo 
vodotokom na Podgorskem krasu, ko so flišne pasove močno zerodi-
rali. Šele močnejša erozija Rižane j e mogla to reko, pliocensko 
Tržaško Reko, prekiniti. S tem prehajamo že k morfološkemu raz-
voju na področju ob Koprskem zalivu oziroma na njegovem ob-
robju. 
Porečje Rokave 
Morfološki razvoj v porečju Rokave je mogoče ugotoviti zlasti 
po razprostranjenosti nivojev, ki so se ohranili v različnih višinah 
na vsem tem področju. Terasni nivoji so tu bol je razviti kot ob 
Rižani, pa tudi bo l j pravilno j ih moremo zasledovati. Tudi sama 
dolina Rokave j e od povir ja do izliva v mor je v prostranem Piran-
skem zalivu bo l j pravilna. Od izvira do izliva se dolina Rokave 
pravilno širi od povirnih grap na vzhodnem robu Šavrinskega gri-
čevja do nasute ravnice ob izlivu. Po drugi strani j e značilno n j e n o 
porečje, ki j e izrazito asimetrično. Z izjemo enega samega potoka 
in n e k a j hudourniških grap dobiva dolina Rokave pritoke le z desne 
strani. Asimetri ja se še poveča, če upoštevamo, da je bilo porečje 
Rokave v pliocenu širše. Glavni vzrok te asimetrije j e prav gotovo 
dejstvo, da j e spodnj i del doline Rokave vrezan na mej i med fliš-
nimi skladi tržaške k a d u n j e in apniškimi skladi Bujskega krasa, 
ki j e danes brez normalne hidrografske mreže, t e r se z ostrim, izra-
zitini robom dviga nad dolino spodnje Rokave. Tako je dolina 
spodnje Rokave ostra morfološka meja, ki loči planoto Bujskega 
krasa najugozahodu, valovito, a sicer sklenjeno' področje brez izra-
zitih zarez, od izrazito dolinskega, normalnega reliefa flišnega 
Šavrinskega gričevja. Ta ločnica tudi v geološkem pogledu ne pred-
stavlja zgolj linije normalnega stika flišnih in krednih kamenin, 
ampak gre, kakor vemo, tu za pravo prelomnico. Poteka v črti 
Savudrijski rtič—Kaštel—Oprtalj. Ta črta, ki loči ob spodnji Ro-
kavi njeno današnje porečje od Bujskega krasa, loči bolj na vzhodu 
Bujski kras in njegovo ozko nadaljevanje od področja slepih dolin, 
ki se vrstijo od Zrenja na vzhodu pa do Bazujske doline na zahodu 
in se končajo na stiku z apnencem. Skupna značilnost teh suhih 
dolin je, da je njihovo dno v zelo različni nadmorski višini (Ba-
zujska dolina ca. 250 m, Zrenjska dolina ca. 340 m). Vse te doline so 
na robu plainotastega, kraškega sveta, ki j e nekoliko višji od dna 
dolin in se spušča proti severovzhodu. To apniško področje je 
vzhodni podaljšek Bujskega krasa. Na južnem robu spremljajo to 
apniško cono spet manjše vzpetine, ki so v glavnem že spet v flišu, 
ki spremlja gornji in srednji del doline Mirne. Čeprav tega apni-
škega področje moje proučevanje ni zajelo, se zdi, da zgoraj nave-
dena dejstva kažejo na smer nekdanje doline Rokave, ko je tekla 
na stiku Bujskega krasa in fliša tržaške kadunje proti severoza-
hodu, do današnje še aktivne doline ob spodnjem toku. Potek stare 
doline v t e j smeri in na t e j črti domneva že Krebs in tudi D'Ambrosii 
jo navaja v svojem preglednem opisu in razlagi istrske morfologije.7 
D'Ambrosi domneva celo še eno vzporedno dolino v isti smeri na 
južnem robu ozke oone Bujskega krasa. Tudi smer slepih dolin 
odločno kaže, da so se morale razviti kot pritoki pliocenske Rokave, 
v dobi, ko je bila dolina Rokave tu še aktivna. Sporno se zdi le, 
koliko sta obe slepi dolini vzhodno od Čepica bili sploh kda j pri-
toka Rokave, oziroma koliko sta bili že prvotno usmerjeni proti 
dolini zgornje Mirne, kamor vodijo v višjem nivoju suhe doline 
tudi še onkraj stika med flišem in apnencem preko vsega vzhodnega 
podaljška Bujskega krasa. To vprašanje spada že v poglavje o 
prvotnem povirju Mirne, ki ga tu ne bom obravnaval. Zato bi bilo 
namreč treba posebej proučiti še dolino Mirne v celoti. Brez dvoma 
pa je, da je bilo porečje Rokave v pliocenu večje. Prav verjetno j e 
obsegalo sprva tudi še del Bujskega krasa, dokler je bila tam hidro-
grafska mreža še na površini. Nekatere plitve in suhe doline na 
Bujskem krasu dado to slutiti. Očitno je, da j e okrnjen je prvotnega 
porečja Rokave v vezi z zakrasevanjem, ki se je pri močnejšem 
dviganju stopnjevalo. Vse področje Bujskega krasa med Bujami in 
Oprti jem pa j e tudi posejano s prav številnimi vrtačami, med ka-
terimi so tudi več deset metrov globoke. Ta razjedemost in raz-
7 D'Ambrosi, Notizie geomorfologiche sullTstria e sui dintorni di 
Trieste, Boli. Soc. Adr. d. Sc Na t , vol. XLIV, str. 95, 96. 
členjenost površja otežkoča podrobno zasledovanje stare doline 
Rokave. Res jasno izražena se da slediti od spodaj navzgor le do 
slepe doline Bazuje pod vasico Gomila, k j e r se dvigne s prece j 
izrazito stopnjo z nivoja ca. 250 m v višjo valovito ravnoto v višini 
ca. 300 m. Vsaj za ta sektor j e potek stare doline nedvomen, ke r ga 
lahko prav razločno zasledimo v reliefu v strmcu danes suhe doline. 
P r e k i n j e n j e prvotnega toka Rokave ob robu Bujskega krasa 
p o j a s n j u j e potek današnje doline v njenem gornjem delu. Ko so 
pritoki prvotne doline Rokave, to j e današnje slepe doline, na robu 
Bujskega krasa postopoma poniknili, j e erozijsko delovanje ob n j ih 
zaostalo. Njihova lokalna erozijska baza je ostala visoko. Zato so 
mogli imeti ti potoki v današnj ih slepih dolinah le zelo neznatno 
retrogradno erozijo oziroma j e ta prenehala. V nasprot ju z nj imi 
se j e erozijska baza ob spodnji Rokavi še dolgo zniževala in pre-
ostali aktivni pri toki so se zato še dal je močno vreza vali in premi-
kal i povod j a nazaj v notranjost, to je proti severu in severovzhodu. 
Eden teh pritokov, v sek to r ju med Koštabono in Meriščem, je postal 
glavni vodotok in začel širiti svoje povod j e na področju ob današ-
n jem povir ju , k i bi sicer zapadlo- razrezavanju z okrnelimi gornjimi 
pritoki pliocenske Rokave^ Dejstvo, da se j e močnejša erozija uve-
l javi la v povir ju današnje Rokave šele razmeroma kasno, pojas-
n j u j e s trma pobočja nad današnjim gornjim delom doline, k i ima 
čisto- debrski značaj. 
Prvotno površje, v katerega se j e vrezala dolina Rokave, mo-
remo zaslediti v nivojih, k i j ih poznamo že s Podgorskega krasa in 
med Gračiškim podoljem ter č ičar i jo . Najdemo j ih po najviš j ih 
zaobljenih vrhovih in slemenih. Zlasti ob zgornjem toku Rokave so 
razviti domala le t i višji nivoji, ki se strmo spuščajo v pobočjih 
proti dnom dolin. Le redko so tu in tam v povirnem delu ohranjeni 
nižji, kot terase. Te zasledimo dobro razvite šele ob srednjem in 
spodnjem toku doline. Nivoje v višini nad 300 m j e še nemogoče 
uvrstiti v terasni sistem ob današnji Rokavi, ker so med seboj 
preveč ločeni in premalo povezani. Očitno preds tav l ja jo široke 
bočne uravnave v dobi, ko j e bilo- celotno gričevje še precej nizko 
in so bila razvodja labilna, 
Najviš j i nivo moremo ugotoviti v jugovzhodnem delu gričevja 
v pov i r ju današnje in pliocenske Rokave. To so vzpetine v višini 
od ca.490 do 500 m: Stara Mandri ja (490m), Gaber je nad Gra-dinom 
(486 m), Služnica (494 m), Ravnica južno od Sočerge (470 m). To j e 
nivo, ki bi se ujemal s prvotnim nivojem planote Podgorskega krasa 
in planote pr i Rakitovcu. Od naslednjega nižjega nivoja je zelo 
nejasno ločen. Skoraj povsod p reha ja van j v p rav položnih po-
bočjih. Ta nivo v višini ca. 450 m pa j e zelo na široko razprostra-
n j en in tudi zelo dobro ohranjen v precej obsežnih ravnotah v 
ovrš ju slemen. Najdemo ga v vsem sektor ju med gornjo Mirno in 
robom čičar i je . Najv iš ja slemena oziroma vrhovi so običajno v tem 
nivoju. Edino v zahodnem delu Savrinskega gričevja ni več razvit. 
V današnjem povi r ju Rokave in ob pritokih, ki se končuje jo v 
suhih dolinah južno od današnje Rokave, na jdemo ta nivo povsod 
v razvodnih slemenih in v kopastih vrhovih. Najdemo ga v slemenih 
pod vasjo Pregarjo, na slemenu južno od Brezovice pod Gabr jem, 
pod vrhom Stare Mandrije, v vrhovih Zelenac, Bra jkov vrh, So-
vinjak, Uštjak, Čeresnovec, Seraj , v vzpetini nad vasjo Topolovec 
in deloma v vzpetini z vasjo Kučibreg. Od tu proti zahodu se v sle-
menu proti Oskurušu že nekoliko zniža in p reha ja v naslednji 
nižji nivo, ki j e razšir jen še bol j na široko. Ta nivo v višini ca. 400 m 
smo tudi že spoznali na Podgorskem krasu in zlasti v področju med 
Gračiškim podoljem ter Cičarijo. Nivo v višini ca. 400 m se po jav l ja 
pod slemeni med slepimi dolinami kot terasa, pod višjimi nivoji, in 
čeprav j e še široko in dobro izražen, v reliefu ni tako dominanten. 
Sicer pa ga najdemo v ovršjih d rug je tudi pod višjimi nivoji. Ta 
nivo v slepih dolinah j e izražen seveda le tam, k j e r j e dno n iž je 
(Maliska, Zrenjska dolina). V teh dolinah ne sledi navzdol noben 
drug terasni nivo- več, temveč preidejo pobočja v dolinsko dno 
samo-, nasuto z recentnimi nasipinami. V niže vrezanih dolinah bo l j 
na zahodu pa se da določiti pod n j im še en nivo navzdol po pobočjih. 
Ob današnjem srednjem toku Rokave j e ta nivo ohranjen le 
tu in tam in predstavl ja na jv i š je vzpetine v tem sektor ju . Zaslediti 
ga moremo v zaselku Briz (403 m), v vzpetini južno od tod z vasjo 
Brda (394 m), v vzpetini s Kubertonom (394 m) in v kopastem vrhu 
Slepič (400 m). O n k r a j srednje Rokave se pojavi ta nivo le še v po-
ložnem vrhu med Šmar jem in Pomjanom, že v razvodju s Korna-
lungo. Zelo značilen j e ta nivo spet prav v povi r ju današnje Rokave, 
zahodno od Gračiškega podolja. Tega terasnega nivoja še ni mogoče 
uvrstiti v terasni sistem ob današnji Rokavi. Severno od n j e se po-
javi, kakor rečeno, edino le v osamljeni vzpetini med Šmarjem in 
Pomjanom. Očitno pa j e bil tudi na desni strani Rokave prvotno 
bol j razširjen, a ga je kasnejša erozija uničila. 
Naslednji nižj i nivo najdemo v višini približno 350—360 m. Zna-
čilen j e predvsem za povir je današnje Rokave, k j e r j e na široko 
v tem sektor ju na jv i š j i nivo, ki ga moremo v vzpetinah zaslediti. 
Najdemo ga pa tudi še ob slepih dolinah bliže nekdanjemu toku 
Rokave. Tu j e v tem nivoju ostalo dno višjih slepih dolin. Ob nižj ih 
slepih dolinah zasledimo slabo razvitega v Maliski, k j e r j e dno 
nekoliko globlje, v višini 320 m. Mnogo bol je j e razvit pod Sle-
pičem in jugozahodno od Kubertona, d a l j e pod vasjo Brda, ob Ba-
zujski dolini in pr i Oskurušu. Severno od Rokave na jdemo ta nivo 
zelo razvit v slemenu nad Labor jem in Borštom, v vzpetini Škrl jevo 
nad Gemami. Ob povirnih grapah Rokave ga j e na j t i v slemenu 
s Trebešami in v terasnem pomolu z zaselkom Pavliči, okrog vasi 
Pavletiči 353 m), v slemenih okrog Popetre (Brdo 355 m) in v vrhu 
nad zaselkom Bočaj. Še bo l j proti severu je v slemenih v vrhu 
Preska pri vasi Zabavje (363 m) in v vzpetini Sv. Antona (355 m) 
nad Kocjančiči. Tudi zahodno od Pinjovca, pri toka Rokave, ga za-
14 Geografski zbornik 209 
sledimo pri Pomjanu (360 m) in v planotastem slemenu med Košta-
l>ono in Šmarjem. Na naslednj i nivo naletimo v višinah ca. 310 do 
320 m. Tega j e mogoče že dosledno zasledovati na eni strani ob 
nekdanj i dolini Rokave na robu Bujskega krasa, na drugi strani pa 
ob današnj i dolini Rokave. Tvori glavni nivo Bujskega krasa v 
sek tor ju južno od Gomile in Merišča, tako da omeju je lz južne 
strani suho dolino, ki poteka na mej i med flišem in apnencem, od 
Gomile proti ostremu kolenu, k j e r zavije potok Argilla (edini levi 
pritok Rokave) proti Rokavi. V celoti pa j e tu teren močno raz-
členjen in se nivo proti zahodu hitro izgubi. P rav razločno^ pa ga 
moremo slediti na flišnih pobočjih nad to suho dolino, vrezano v 
širše dno pliocenske Rokave. Najdemo ga t a k o j nad vasjo Gomila, 
še lepše pa j e izražen v slemenih severozahodno od Marušičev, da l je 
okrog Momjana in v slemenu zahodno od Oskuruša. Proti zahodu se 
tore j razširi dosti bo l j na široko, kot ob bivšem zgornjem toku Ro-
kave, kolikor j e tam sploh izdelam. Na desni strani Rokave ga 
moremo spremljati vse od povir ja navzdol. V povirnem sektor ju 
Rokave in Pinjovca ga najdemo pod višjim nivojem (v višini ca. 
350 m). Zasledimo ga v položnem slemenu z vasjo Labor, dal je v 
vzpetini na oni strani doline t ako j na severu, nekoliko j e ohranjen 
v povi r ju Pinjovca pr i Kocjančičih, dal je proti jugozahodu, nato 
v slemenih pri Kortini. Ob Pinjovcu ga najdemo v pomolu z vasjo 
Geme (301 m) in pod Labor jem. Na levi strani Pinjovca pa nekoliko 
više v izrazitih terasah z zaselki Dilica, Figarola (312 m), Nalabora 
(323 m), da l je nad Koštabono (325 m) in v kopasti vzpetini nad za-
selkom Breči (321 m). Da l j e proti zahodu ta nivo ni več ohranjen. 
Najdemo pa ga še ob povi r ju Rokave v kopastem slemenu z zasel-
kom Vršiča (318 m), v slemenu severno od Trseka (311 m) in še tu pa 
tam ob povirnih grapah v manjših terasnih pomolih v višini od 310 
do 320 m, bo l j navzdol po dolini ob sotočju Labor ja in na desnem 
bregu v slemenu nad Kučibregom in zaselkom Briz ter v terasnem 
pomolu severozahodno' od tod. Dal je ob reki navzdol ga zasledimo 
v slemenu, k i se vleče od Oskuruša proti zahodu. Čeprav smo mogli 
zasledovati ta nivo v glavnem ob nekdanjem in današnjem toku 
Rokave, ne moremo pri n j e m ugotoviti kakšnega izrazitega strmca 
v smeri toka. Tudi za naslednj i nižj i nivo vel ja to dejstvo. Še bol j 
jasno moremo zaslediti ob današnj i dolini Rokave oziroma ob njenih 
sedanj ih pritokih nivo v višini ca. 250—260 m. Neposredno ob po-
virnih grapah ga že ni mogoče zaslediti; na jb rž vobče ni bil izdelan. 
Ugotoviti ga moremo šele v pobočjih jugovzhodno od Labor ja in 
deloma tudi na drugi strani doline v višini ca. 260 m. Na splošno pa 
j e tudi tu le v ozkih terasah; b o l j na široko je razvit ob dolini 
Pinjovca. Najdemo ga pod Loparjem, d a l j e na široko v slemenu 
južno od Marezig pr i zaselku Krmci in nad Bernetiči. Tu ga na j -
demo že v razvodnem slemenu proti dolini Kornalunge. Dobro j e 
izražen da l j e ob Pinjovcu oziroma kasneje ob srednj i Rokavi v 
terasnih pomolih z zaselkom Rojci (254 m), nato v izrazitem teras-
nem pomolu pod Figarolo i in v pomolu s K oš t ab ono, nato pr i Pučah, 
k j e r j e zelo izrazit, a nekoliko višji, prav tako nad zaselkom Šva-
biči in Škrl jevo. Zaslediti ga moremo tudi pri zaselku Hrib nad 
Krkavci in pod Novo vasjo ter v slemejiu nad Padeno. Povsod med 
Rakavo in n j en im pr i tokom Valdernigo bo l j na zahodu se ta nivo 
uve l j av l j a v slemenih, k i se p rav položno spuščajo na jug in zahod, 
vse od višine ca. 280 do 290 m, ki so le v na jv i š j em delu v višini tega 
nivoja. Zdi se pa, da smemo vsa ta položna slemena vendarle šteti 
v en sam nivo, s a j j ih od naslednjega višjega ločijo spet b o l j s t rma 
pobočja. Zasledimo ga tudi v kopastem vrhu nad zaselkom Špeki 
(256 m). Zahodno od Valdernige ga na jdemo spet v slemenu, ki se 
vleče od vzpetin nad Izolo med Valdernigo in Piranskim zalivom. 
Iz slemena se dvigajo zelo ploski, kopasti vrhovi v višini od 260 do 
280 m, k i so na tem sek to r ju n a j v i š j e vzpetine. K l jub n e k a j večji 
višini g r e očitna za isti nivo kot v terasnih pomolih okrog Košta-
bone, k i so zaradi večje bližine glavnega vodotoka n e k a j metrov 
nižji . Ta nivo j e dominanten v vsem zahodnem delu Šavrinskega 
gr ičevja , k a r priča o fazi zelo močnega u ravnavan ja . Naslednj i n iž j i 
nivo j e ob srednj i Rokavi in ab Pinjovcu zelo slabo izražen, le v 
ozkih terasah p r e k i n j a ponekod pobočja; ob zgornj i Rokavi pa ga 
sploh ni mogoče zaneslj ivo ugotoviti, k e r se pobočja od n ivo ja 
ca. 250—260 m strmo in sko ra j neprekin jeno spuščajo vse do dolin-
skega dna. Ob Pin jovcu na jdemo ta, v glavnem slabo razviti nivo 
pod Marezigami v višini 210—220 m, da l j e na desnem bregu Pi-
njovca in Rokave pr i vasi Geme, pr i zaselkih Dobrova, Hrovatini , 
Glavini, P lanjave , pr i vasi Krkavci in nad izlivom Valdernige v 
Rokava. Pr i tem n ivo ju moremo ugotoviti izrazit strmec ob reki 
navzdol. Od višine ca. 210—220 m zgora j ob Pin jovcu se spusti do 
višine 185 m nad sotočjem Rakave in Valdernige. Isti nivo moremo 
zasledovati tudi ob sami Valdernigi od višine ca. 210 do 185 m. 
Na jdemo ga v posameznih terasnih pomolih ali v slemenih pod 
višj im nivojem. Ugotoviti ga moremo že pod Gažonom nad vas jo 
Sergaši, v terasnem pomolu s Kortami in Padeno, p r i Št. Pet ru , v 
vzpetini nad Medoši in še t u pa tam drug je . Nivoje v t e j višini 
na jdemo tudi po slemenih pod hribom Mali ja nad zaselkom Pikluri , 
da l j e proti zahodu p a v vrhu slemena nad S t runjansko dolino in 
Piranskim zalivom (Lučan, 191 m). 
Nas lednj i n iž j i nivo v dolini Rokave moremo zaslediti v višini 
ca. 150 m. Kakor p re j šn j i , višji, j e tudi ta slabo izražen. Še n a j b o l j e 
j e oh ran jen v pobočjih na desnem bregu Pinjovca zlasti pri zaselku 
Kapeli. Ob spodnjem toku se zniža do višine 125—130 m. V manjš ih 
terasnih pomolih ga lahko zasledimo tudi ob Valdernigi, tako se-
verno od Kort pod zaselkom Kalčine, v slemenu p r i Medoših. P rece j 
na široko j e razš i r jen tudi med Piranskim zalivom in Izolo pod 
p re j šn j imi višjimi nivoji . Zlasti lepo j e oh ran jen v kopastem h rb tu 
med Portorožem in Strun jamom v višini 150 m. 
14* 211 
P r a v slabo j e razvit ob s rednj i Rokavi sledeči niž j i nivo v vi-
šini ea. 100 do 110 m. Ob zgornj i Rokavi in Pinjovcu ni ohranjen . 
P reds tav l j a n a j n i ž j o teraso, prvo', k i j o moremo zaslediti od dna 
doline navzgor v pobočjih. Ob spodnjem toku Rokave se zniža do 
višine ca. 80 m. Ta nivo očitno sploh ni bil posebno na širokoi izdelan, 
k e r se j e tud i ohranil le v manjš ih ostankih. Še n a j b o l j obširen j e 
v položnem slemenu nad Portorožem, in Piranom v višini 88—90 m. 
O b izlivu Rokave moremo zaslediti še en nivo v višini 50—60 m. 
O h r a n j e n j e na več mestih, res izrazit pa j e le malokje . 
S tem se zakl juč i ser i ja nivojev, k i j ih moremo ugotoviti v do-
lini Rokave oziroma v n j e n e m porečju, tako v današnjem, kot v 
s tarejšem, pliocenskem poreč ju . 
Razporeditev teh n ivojev pokaže nekatere značilne poteze. N a j -
višj ih n ivojev ne na jdemo v današn jem pov i r ju Rokave, temveč v 
n j e n e m pliocenskem po vir ju . Na jv i š j i nivo ca. 490—500 m j e obenem 
tisti, k i ga zasledimo tudi še d a l j e prot i vzhodu pod višavjem Ciča-
r i j e v planoiastem svetu na n j enem obrobju. To dejs tvo kaže na 
neko staro razvodje, k i se j e razvilo v dobi, ko j e velika u ravn jena 
površina, ravnik, ki j e za jemal apniški svet pod Cičar i jo in sosednje 
Hišno področje, zapadel r az rezavan ju po rečni eroziji . Ena izmed 
rek, ki se j e začela vrezovati v to površje, se j e t e d a j razvila na 
stičnem področ ju med flišem Tržaške k a d u n j e in apnencem današ-
n j e g a Bujskega krasa, ne le zaradi petrografske meje, ampak očitno 
tudi zaradi večje tektonske pretr tost i v tem sek to r ju oziroma ob 
t e j l iniji . Zakrasevanje, ki se j e uvel javi lo že kmalu v zgornjem 
toku te reke, pliocenske Bokave, j e ob n jenem zgornjem toku nor-
malni erozijski proces kmalu zaustavilo in preprečilo n a d a l j n j e 
raz rezavan je reliefa z desnimi pri toki v tem sektor ju . Reliefne ob-
l ike so ostale t e d a j še v zelo mladem s tad i ju razvoja. Severno od 
vzpetin, k i sp reml ja jo pov i r j e teh okrn jen ih zgornj ih pri tokov 
pliocenske Rokave, se j e razrezavanje Slišnega področja nadal jevalo 
neprekin jeno. Spoznali smo- vrsto nivojev, k i so tu izdelani v višjih 
legah nekako do n ivoja v višini ca. 300 m. Nadvse zanimi vo j e de j -
stvo, da na jv i š jega od teh višjih nivojev, to j e onega v višini okrog 
310 m v povirnem področju današn je Rokave okoli Trseka in Trušk, 
o b d a j a j o na jugozahodu in severovzhodu višji n ivoj i (365 do 360 m 
in ca. 400 m), medtem ko se v smeri proti severu nekako odpre proti 
današn jem poreč ju Kornalunge. Vse to kaže, da j e obsta ja l do 
faze nivoja v višini ca. 310 m di rekten vodotok s 'področja današ-
n j e g a pov i r j a Rokave prot i severozahodu, to j e proti Koprskemu 
zalivu. V zvezi s tem j e važno tudi dejstvo, da j e dolina zgornje 
Rokave razmeroma zelo ozka, v p o v i r j u prava dehrska dolina, k j e r 
so nad n j o le višje terase z izjemo redkih ozkih teras v nivoju 
ca. 260 m, samo v višini ca. 310 m in nad tem nivojem. Dolina Pi-
njovca, pr i toka Rokave, k i teče v isti smeri kot s redn ja Rokava, 
j e ob izlivu van jo širša in ima terasne nivoje prav dobro ohranjene. 
Ta prepr ič l j ivo govori, da j e dolina zgornje Rokave še mlada, v fazi 
intenzivne globinske erozije. Obenem pa kažejo t a svojstva, da se 
je kot glavna dolina Rokave razvila v tem sektorju, šele kasno-. Ta 
morfološka svojstva k rep i jo domnevo, da j e 'obstajal še lep čas p o 
raz rezavanju ravn ika večj i vodotok iz področja v p o v i r j u Rokave 
proti Koprskemu zalivu, za k a r govori tudi razporeditev nivojev 
v tem področju. Nivo v višini ca. 310 m preds tav l ja šele fazo, 'ko j e 
bil ta vodotok prot i severozahodu p rek in j en in se j e področje ob 
današn jem pov i r ju Rokave preusmerilo in prišlo v morfološki poseg 
Rokave. V zvezi s tem n a j že t u k a j poudarim, da j e to tudi nivo, 
v ka te rem j e dno bl ižnjega Gračiškega podolja . P redpos tav l j an je 
takega morfološkega razvoja p o j a s n j u j e tudi presenet l j ivo dejstvo, 
z a k a j na jv i š j i n ivoj i v današnjem poreč ju Rokave niso v n j enem 
povi r ju , kakor bi bilo t r eba normalno pričakovati . Vsekakor bodo 
lahko n a d a l j n j a morfološka p roučevan ja v področ ju ob pov i r j u 
Mirne oziroma okrog Buzeta, k j e r gre po vsej ver jetnost i za cono 
tektonskega ud i ran ja , razvoj v tem področju še podrobneje osvet-
lila, kako r tudi morfološki razvoj, k i j e pr ivedel do izoblikovanja 
Gračiškega podolja . 
Dejstvo, da tud i pov i r j e P in jovca sega danes daleč na severo-
vzhod, na področje, k j e r se nivoj i postopno spuščajo proti Kopr-
skemu zalivu, moremo razložiti p r a v tako s pretočiitvijo. Izvršiti se 
j e morala kmalu za ono, k i j e pri tegnila pov i r j e Rokave k današ-
n j e m u poTečju Rokave. Vse kaže, da j e bil današnj i zgornj i del 
Pinjovca pretočen prot i Rokavi šele v nivoju ca. 210 m. V ta nivo 
j e namreč izdelan n a j n i ž j i preval , k i loči poreč je Rokave in Korna-
lunge. Tako j jugovzhodno od tega prevala so sli viš j i n ivoj i na obeh 
straneh Pinjovca blizu s k u p a j in j e tu dolina sorazmerno ozka, med 
vasjo Geme na levi s t rani in zaselkom Dilica na desni strani, med-
tem ko j e više gori prot i severovzhodu znatno širša. Na črti Šmarje— 
Pomjan—Škr l jevec (nad Gemami)—Varda (nad Borštom) si moramo 
zamisliti prvotno razvodje med Rokavo in Kornalungo (oziroma 
Rižano). 
Obrobje Koprskega zaliva 
Področje, k i ga štejem sem, ne obsega samo povodja današn je 
Rižane, o ka te re zgornjem delu j e 'bilo že govora, ampak ves oni del 
Savrinskega gričevja, k i se odmaka prot i Koprskemu zalivu. Pred-
vsem obsega tudi povodje potoka Kornalunge, k i se izliva danes 
v mor j e samostojno, da l j e pa še manjše povodje potokov pr i Izoli 
in S t run jansk i dolini, skratka, ono ozemlje, k i leži severno od raz-
vodja prot i Rokavi. Vse to ozemlje j e namreč v hidrografskem 
smislu za ledje Koprskega zaliva. Da danes hidrografska mreža na 
kopnem mi sklenjena, nas p r i pramotrivamju morfološkega razvoja 
ne sme motiti. Ta razbitost j e očitno posledica šele na jnovejšega 
razvoja, kasnopliocanskega An pleistocenskega. 
Obrobje hidrografske enote Koprskega zaliva z njegovimi pri-
toki ne predstavl ja enotne orografske pregraje , od koder bi se re-
lief dosledno postopoma spuščal proti mor ju . V današnj ih oblikah 
obrobja moremo zaslediti več presledkov. Od Pirana do vzpetine 
nad Šmar jem (405 m) se razvodna slemena res postopoma zvišujejo. 
Vzhodno od Pomjana pa je v prevalu pod Rojci (oziroma ob gornjem 
Pinjovcu) vrzel, nakar se obrobje zopet dvigne v vpetine pr i Lo-
par ju , a se protii Dvoru in Kocjinoičem spet zniža. Od tu se spet 
dvigne v vzpetine zahodno od Kubeda, se pa spusti nato proti na j -
ožjemu, srednjemu delu doline Rižane. Od tu se spet hitro dvigne 
v vzpetine okrog Tinjana. Med Tinjanom in Debelim rtičem, v 
polotoku, k i loči Miljski in Koprski zaliv, j e še ena zareza v obodu 
v širokem prevalu pri Škofijah. Z izjemo teh vrzelii moremo ugoto-
viti, da se svet sicer več ali m a n j enakomerno spušča proti Kopr-
skemu zalivu. Ta isvojstva reliefa v zaledju Koprskega zaliva so 
seveda z zvezi z morfološkim in hidrografskim razvojem. Poglejmo 
si n a j p r e j razprostranjenost posameznih uravnjenih nivojev, ki 
kažejo na potek tega procesa. 
Da na jv i š j i od teh nivojev n i k a k o r niso sklenjeno zastopani na 
vsem obrobju, nam j e pokazala že morfografska orientacija. Na j -
višji nivo, ki ga moremo zaslediti na obrobju, je nivo v višini okrog 
400 m, k i j e bo l j na vzhodu in jugovzhodu Šavrinskega gričevja tako 
značilen v reliefu. Na obrobju Koprskega zaliva ga na jdemo le v 
zaobljenem slemenu med Šmarjem in Pomjanom v višini do 405 m. 
Bolj na zahodu ga ne najdemo, pač pa j e razvit na jugovzhodu, toda 
že prece j o n k r a j razvodja med Rokavo in Kornalungo, pravzaprav 
že o n k r a j Rokave. Na vzhodu najdemo ta nivo samo še ob Grači-
škem podolju. Severno od Rižane sploh ni več razvit. 
Tudi naslednji nižj i nivo v višini ca. 350—360 m je skromno 
zastopan. Najdemo ga pr i Pomjanu, nato pa proti jugovzhodu spet 
že onk ra j razvodja z Rokavo v škr l j evcu in v slemenu med Ge-
inami in Borštom, na vzhodu pr i Dvoru in onkra j Rižane pod 
Tinjanom. 
Še nižji nivo v višinah ca. 310 m j e p rav tako razmeroma malo 
zastopan, skora j povsod le v manjših ostankih pod p r e j omenje-
nimi višjimi nivoji. Zlasti j e pogost v povir ju Pinjovca in Rokave 
in v slemenih pri Dvoru. Tudi pod Tinjanom ga najdemo. 
Dosti bo l j sklenjeno obkroža področje ob Koprskem zalivu nivo 
v višini ca. 260 m. Dominanten j e povsod zahodno od vzpetine nad 
Šmar jem v smeri proti Piranu. V tem nivoju j e v glavnem razvodje 
proti Rokavi oziroma njenim spodnjim pritokom. Razprostira se v 
slemenih oziroma v zelo zaobljenih, kopastih vrhovih med Šmarjem 
in Malijo, ter še dal je proti Piranu. Vzhodno od Pomjana ga na j -
demo v slemenih pod Marezigami prii zaselkih Krmci in Kovaliei, 
da l j e pa še prav izrazito pri zaselku Kortina pod Dvorom. Ob Ri-
žani, pri vasi Rižana, tam, k j e r j e dolina na jož ja , j e ta -nivo slabo 
izražen na obeh straneh doline, prav tako tudi pod Tinjanom. Le 
pri zaselku Urbane! j e ohran jen v večjem terasnem pomolu. Za-
hodno od Škof i j se uve l jav i le še v vzpetini Kaš te l je r (245 m). 
N a j b o l j sk lenjeno na jdemo ob obrobju Koprskega zaliva nivo 
v višini okoli 210 m. V zahodnem delu j e nekoliko nižj i ; med Porto-
rožem in S t run janom ga na jdemo v vzpetinah od 190 do 200 m 
(Lučan 191 m). Za Izolo j e na račun višjega n ivoja nekoliko slabše 
izražen. Tudi nad Koprom ga na jdemo le v terasnih pomolih med 
grapami m dolinicami, povsod pod višjimi nivoji , zlasti pri Nigri-
n j anu . D a l j e j e oh ran j en na levi s t rani Kornalunge pod Krmci in 
Sabadini, in prav razločno v pov i r ju Kornalunge tudi na desni s trani 
pr i vaseh Sv. Anton, Turk i in Gregorj i . Ob Rižani j e v razliko s 
p r e j šn j im višjim ta nivo zelo dobro izražen v Dekanskem hr ibu in 
v položnem slemenu severozahodno od Rožar ja ; zahodno od T in jana 
j e p rav značilen. Tu preds tav l ja na jv i š j a slemena in vzpetine med 
Koprskim in Miljskim zalivom. Na široko j e razvit v slemenih pod 
Plav jem, pa tudi onstran slemena pr i Škof i jah pod Kaštel jerom in 
v v rhu sv. Mihaela nad Miljami. Pr i tem nivoju j e že mogoče ugo-
toviti, da se rahlo spušča v smeri prot i zahodu, k j e r ga na jdemo le 
še v višini pod 200 m (med 190 in 200m), medtem ko se v vzhodnem 
delu obrobja Koprskega zaliva dviga do 210 m in še čez. 
Naslednj i n iž j i nivo v višini ca. 150—160 m na jdemo povsod na 
obrobju Koprskega zaliva pod višjimi nivoji. Najdemo ga v kopa-
stih vrhovih in slemenih med Portorožem in S t run janom in nad 
sam S t run jansko dolino. V strminah nad Izolo j e v glavnem uničen, 
pač pa j e izražen spet v terasnih pomolih na levi s t rani Kornalunge 
(pri vaseh Manžan, Šentur je , in zaselkih Babiči, Montinjan in Ce-
pin je) pa tudi na desni s t rani nad Cezar j i . V ozki dolini ob s redn j i 
Rižani ga s k o r a j ne najdemo, pač pa j e na široko- razpros t ranjen 
nad Plavjem, pa tudi onstran prevala p r i Škof i jah v širokih sle-
menih pod vrhom sv. Mihaela, k j e r pa j e nekoliko višji (ca. 155 do 
165 m). 
P rav dobro sta oh ran jena tudi nas ledn ja dva n iž ja nivoja , 
zlasti oni v višini ca. 100 m. Najdemo ga med Piranom in Porto-
rožem v višini okrog 90 m, da l j e ob S t run jansk i dolini in ponekod 
v pobočj ih nad Izolo t e r povsod ob obali med Izolo in Koprom. Prav 
tako spremlja v terasnih pomolih levi breg Kornalunge. Med Korna-
1 ungo in Rižano ga na jdemo v položnih slemenih pri zaselku Bonimi 
in p r i vasi Pobegi ter v kopast ih vzpetinah sv. Sebast i jan in sv. To-
maž. Ob Rižani zasledimo ta nivo v vzpetini vhodno od Dekanov 
v višini 112 m. V podol ju pr i Škof i jah j e zelo razločen na več me-
stih, prav t ako n a d Ankaranom, k j er pada proti dolini Rižane. 
Naslednj i na jn iž ja nivo, k i j e res izrazit, na jdemo v višini okoli 
50—60 m. V obalnem pasu med Piranom in Koprom j e slabo izražen 
le v malih terasah. Res izrazit j e nad Semedelo. Najdemo ga tudi 
v pobočjih nad K o m al ungo, toda j e d o k a j deformiran. Lepo se 
izraža v položnem griču Škocjan jugovzhodno od Kopra, pa tudi v 
pobočju nad Bertoki. Ob Rižani ga na jdemo v terasi, na kater i j e 
vas Dekani , v višini c a 60 m. V tem nivoju j e tudi podol je z vasjo 
Škofi je . Na jdemo pa ga tudi v terasah med Ankaranom in Debelim 
rtičem ter v severnem delu griča Srmin ob us t ju Rižane. 
Razporeditev terasnih n ivojev na obrobju Koprskega zaliva in 
razporeditev hidrografske mreže nam pokaže naslednje. Višji ni-
voji, k i smo j i h spoznali na Podgorskem krasu in v področju med 
Gračiškim podoljem in višavjem Cičar i je (nivo ca. 500 m in nivo 
ca. 450 m), tu m a n j k a j o . Na jv i š j i nivo na obrobju Koprskega zaliva 
na jdemo šele v višini ca. 400 m (v vzpetini med Šmar jem in Pomja-
nom). Ta nivo, kakor tud i nas lednj i nižji , j e še zelo nesklenjeno 
zastopan na obrobju in poteka deloma že o n k r a j današnjega po-
vodja Koprskega zaliva. P r e h a j a v iste n ivoje na sosednjih pod-
ročjih. Šele nivo v višini ca. 250 m in zlasti oni v višini ca. 210 m res 
s k o r a j sk len jeno obda ja po vod j e Koprskega zaliva. Vsi t i nivoji ne 
kaže jo še nobenega izrazitega padca, k a r kaže, da se j e uravna-
van je vršilo v dobii nas tanka teh nivojev še na zelo širokem pod-
roč ju in pr i zelo> majhnem, neznatnem strmcu. To dejstvo nas n a v a j a 
k domnevi, da moramo vzrok za to iskati ne le v za s t a j an ju pr i 
splošnem epirogenetskem dviganju , temveč še b o l j v p remikan ju 
obalne l inije, tako, da j e seglo m o r j e v dobah zastoja ob us t ju rek 
deloma navzgor, oziroma da j e preplavilo obalno nižino. Tako do-
g a j a n j e moremo samo domnevati, k a j t i stara obalna l ini ja oziroma 
us t j a rek ob zahodni obali Istre so bila v tem času p rece j da l je na 
zahodu. Ves ta sektor j e danes pod morsko gladino, zato nimamo 
nobenih dokazov v sedimentih oziroma v nj ihovi s t ra t igraf i j i , ampak 
lahko sklepamo na tak potek samo posredno preko morfoloških 
oblik. Očitno j e tudi rečna erozi ja močneje napredovala v tedanjem 
obalnem pasu, zlasti bočna, in j e s k u p a j z abraz i jo uničevala obalno 
flišno področje, za katero si moramo zamisliti, da j e na predelu 
današn jega Tržaškega zaliva segalo d a l j e proti severozahodu kakor 
danes. 
Tak razvoj bi tudi pojasnil , z a k a j so bili uničeni višji nivoji 
v severozahodnem delu Šavrinskega gričevja nasploh in ne le ob 
današn jem Koprskem zalivu, O prvotni hidrografski mreži v fazi 
t a k o j po začetku razrezavanja ravnika pa vse do n ivoja v višini 
ca. 400 m in ca. 350 m še ni mogoče reči nič zaneslj ivega. Nivo v 
višini ca. 400 m med Pomjanom in Šmar jem d o v o l j u j e sk lepanje na 
neko s ta ro razvodje med poreč jem Koprskega zaliva in Rokavo. 
Podobno j e z vzpetinami v n ivo ju ca. 350 m pod Tinjanom, ki nava-
j a j o na podobno razvodje s pliocensko Tržaško Reko. Šele če zasle-
du jemo razporeditev nas ledndj ih nižj ih nivojev, navzdol od nivoja 
ca. 210 m, se nam pokažejo obrisi področja , k j e r j e šel morfološki 
razvo j že ob rečni mreži, k i se j e razvila na sek to r ju današnjega 
Koprskega zaliva, t o r e j v o s red ju flišne cone, v sek tor ju , k j e r se 
flišna cona n a j b o l j razširi. Obenem pa kaže razporedi tev nivojev 
in deloma hidrografska mreža, da sta se na robu flišne cone, na stiku 
z apniškim področjem na severovzhodu in jugozahodu, razvili še 
dve porečji , k j e r moremo razvoj ob n j i h zasledovati tudi še v fazi 
višjih nivojev, kot j ih na jdemo na področju oh Koprskem zailivu. 
Ze pri premotili 'vanju morfoloških svojstev v poreč ju Rokave smo 
videli, da s© prav v n jenem današn jem p o v i r j u razmeroma n iž j i 
nivo v višini ca. 310 m širi s področja ob Koprskem zalivu še daleč 
naza j proti jugovzhodu. V t e j smeri smemo iskat i prvotno rečno 
žilo, k i j e s svojimi pr i toki us tvar ja la n ivoje ob Koprskem zalivu. 
Višje vzpetine ob zahodnem robu Gračiškega podol ja vse do Ti-
n j a n a in na črti ŠmaTje—Pomjan—Labor—Topolovec so morale 
preds tavl ja t i t akra tno razvodje, k i se j e do faze n ivo ja ca. 210 m 
bol je izrazilo še d a l j e na zahod proti P i ranu na južni s trani porečja, 
in v vzpetinah na današnjem polotoku med Miljskim in Koprskim 
zalivom. V fazi tega nivoja (ca. 210m) j e doživelo povodje Kopr-
skega zaliva znatne spremembe v hidrografski mreži. Prvotno 
glavno hidrografsko žilo, ki j o lahko sledimo na črti : povir je Ro-
kave— Marezige—Koper in nato da l je prot i zahodu, j e zajelo de-
loma že v fazi n ivoja v višini ca. 300 m obglavl jen je po Rokavi. Ta 
proces obg l j av l j an j a se j e končal v fazi n ivo ja ca. 210 m, ko j e 
P in jovec pretočil še n j e n preostal zgornj i tok prot i Rokavi. Pr i -
bližno istočasno j e morala Rižana biti le še pr i tok pliocenske r eke 
na področju današn jega Koprskega zaliva- V fazi nivoja ca. 210 m 
pa j e ta pr i tok (današnja Rižana) začel s pretočitvi jo pliocenske 
Tržaške Reke in j o dokončal v fazi n ivoja ca. 150 m. Šele v t e j dobi 
j e dobilo področje na področju današnjega Koprskega zaliva svojo 
današn jo obliko oziroma usmerjenost . Vendar si moramo t e d a j v 
smeri današnjega Koprskega zaliva zamišljat i še sklenjen tok 
glavne pliocenske reke, ka te re pri toka sta bila Rižana in Korna-
lunga. Pod nivojem ca, 150—160 m moremo namreč še p rav dobro 
slediti mlajšim, nižj im nivojem vseskozi do Debelega rtiča oziroma 
do Pirana. Omenili smo že, kako kaže ta nivo še k a r razločen strmec 
v t e j smeri. Bočno u r a v n a v a n j e ob Rižani in Kornalungi in ob 
manjš ih pr i tokih j e moralo bi t i na obrob ju Koprskega zaliva p rav 
izdatno v dobi nastanka niž j ih nivojev. Značilno je , k a k o položno 
se spuščajo zelo zaobl jena slemena med Kornalungo in Rižano prot i 
Koprskemu zalivu. V fazi n ivoja 90—110 m se je , k a k o r kaže jo 
morfološke oblike, začelo enotno poreč je na področju sedanjega 
Koprskega zaliva spet razbijat i . Tako j potem, k o j e bil izdelan ta 
nivo, j e morala nastat i današn ja S t run janska dolina z lokalno pre-
točitvijo. Gorn j i del te doline ima še smer jug—sever, spodnj i pa 
zav i j e v ostrem kotu prot i zahodu. Zgornj i del doline kaže na smer, 
ki jo j e imel potok v dolini kot prvotni pr i tok večje reke na severu. 
Področ je okrog Izole kaže, da j e moralo bit i v vsej novejši dobi 
povirno področje potokov, k i so tekl i na sever v večjo reko. Padec 
skladov prot i j u g u j e tu očitno zavrl večjo zadenjsko erozijo. 
Smerno pa sklepati , da j e bilo še vse do nivoja ca. 50 m ohranjeno 
sk len jeno porečje na področ ju sedanjega Koprskega zaliva (z iz-
j emo S t run janske doline). Rižana j e morala še v n ivoju ca. 50 teči 
severno od. gr iča Srmin, k a r p r iča te rasa na n jegov i severni strani. 
V dobi po izdelavi tega n ivo ja j e sledilo še n e k a j časa v glavnem 
globinsko v rezavan je , n a k a r pa še ena faza bočnega u r a v n a v a n j a , 
ki j e pust i la le m a j h n e u r a v n j e n e os tanke tu in tam pod n ivo jem 
ca. 50 m. U r a v n j e n e m a n j š e površ ine pod n ivo jem 50 m j e s k o r a j 
nemogoče uvrs t i t i v nek sistem, k e r so močno osaml jene in ne jasno 
izražene. Za tem j e sledilo z a d n j e p o g l a b l j a n j e in š i r j e n j e dolin vse 
dot le j , dok le r p r a v na koncu pliocena ali nemara šele v pleistocenu 
ni m o r j e zalilo spodn j ih delov dolin is t rskih rek . T e j t ransgres i j i 
m o r j a j e sledilo nas ipavanje , kii se n a d a l j u j e še danes. Nasute rav-
nice ob izlivih Rižane in Rokave so povsem brez teras, k a r kaže, da 
g re pr i n j i h za kons tan tno g r e z a n j e z nepres tan im zas ipavanjem. 
Vsekakor ne moremo v teh nasut ih ravnicah ugotovit i n ikak ih učin-
kov pleis tocenske oscilacije morske gladine. Učinek t ake oscilacije, 
če bi j o mogli k j e dokazat i z us t reznimi sedimentac i j sk imi plastmi, 
bi bil i l ahko samo p r a v na jmlaš i t e rasn i nivoj i , k i so izdelani že 
povsod v živoskalni osnovi. 
MORPHOLOGICAL EVOLUTION OF NORTHWESTERN ISTRIA 
Sn m m a r y 
Greatest part of the NW corner of Istria is composed of the Savrini 
Hills along rivers Rižana and Rokava (Dragogna). This hilly area, roughly 
NWof Buzet is built of beds of eocene flysch (sandstones and partly marls) 
deposited in the form of a syncline (the syncline of Trieste) but later sub-
ject to folding. A fault line rim ti i g WNW—ESE along the lower Rokava 
sharply separates Savrini Hills area from the mezozoic limestone plateau 
of Kras of Buje in the south. On the NE side i,s an area, 3—5 miles wide, 
of recumbent folds with alternating beds of eocene flysch and limestones 
dipping NE. It is partly faulted on the western side and of plateau-like 
character (Kras od Podgorje). It is a transitional belt between Savrini Hills 
and eocene and mezozoic limestone mountain area of NW čičari ja rising 
steeply above it. 
Morphogenetic processes leading to existing landforms started by dis-
secting of the major peneplain surface at the height of about 500 m. It cuts 
across both central flysh zone as well as surrounding limestone area reach-
ing eastwards to the foot of Čičarija mountains, standing above that sur-
face. Čičarija was the source region of two main streams starting the 
dissection of the 500 m surface, when the uplift began in pliocene, while 
a third major stream began to develop in the entirely flysch-built zone 
between both. The first of these streams developed along the fault line in 
the south side on the boundary betvveen flysch and limestones (the plio-
cene Rokava). The second developed on the north eastern side, roughly on 
the zone of alternating flysch-limeistone beds (the pliocene Reka). The 
third stream began to developed between them roughly in the middle of 
the flysh-zone (Pliocene Rižana). Nine surface Ievels in the area were 
found down from the peneplain surface of about 500 m. Karstification on the 
limestone area went hand in hand with the dissection by normal river 
erosion, the latter being the only procces on the continuous area of flysch. 
Some main stages in the evolution of landforms and drainage can be 
discerned. Initial dissection of the 500 m surface was strongest along the 
pliocene Rokava and Reka rivers. In the area of recumbent folds flysch 
belts have soon been largely stripped away, being thinner at the edge of 
the synclinal zone and most exposed to denudation. This led to the forma-
tion of two lower escarpments with broad, but shallow valleys between, 
cut 50 and 100 m below the 500 m surface. Then karstification prevailed 
and stopped normal surface drainage and dissection, leaving the valleys 
dry. Thus the upper part of the drainage basin of pliocene Reka in the 
eastern part was put out of function and remained active longer only on 
that part of recumbent folds lying more towards the west, because of the 
flysch bed s being thicker there. The pliocene Reka began to cut down 
along the north eastern edge of continous flysch zone and started to form 
the great escarpment on the contact with the paeket of recument folds, 
this being built mostly of limestone (Kras of Podgorje). Along the pliocene 
Rokava upper left confluents also successively disappeared underground 
along the contact with limestone area of the Kras of Buje. These separated 
sireamlets continued for some time cutting down below the abondoned 
bottom plain of the original river but were finally left as blind valleys, 
with bottoms progressively lower towards the west. Thus the drainage 
basin of pliocene Rokava has been continuously shrinking in the head-
water parts of them. Along Rokava only more western remaining conflu-
ents of the river could progressively cut backwards, approaching the head-
waters of the third mam stream, developing in the nliddle of the flysch 
zone, roughly along the line Trebeše—Marezige—Koper. At the stage of 
300 m surface one cvf the left confluents of pliocene Rokava captured the 
headwaters of pliocene Rižana and later one of its confluents stili another 
part of the upper Rižana drainage basin streamlets. 
On the other hand one of the confluents of pliocene Rižana captured 
the remaining part of the upper course of pliocene Reka at the stage of 
200 m terrace level. Thus the present devide between Rižana and Reka came 
into existence. Further morphogenetical evolution was characterised by 
cutting down of streams along the river net existing stili today (except for 
submerged lower courses). Submersion of main river mouths in pleistocene 
time was later followed by the deposition of alluvial plains which is stili 
in progress.