Inserati »e sprejemajo in velj& tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, n ii ii ii 2 >,
„ „ „ ,, 3 ,,
Kolek (štempolj) rnese vselej SO kr.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Roko pisi
■e ne vračaj j, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Političen lisi za slovenski narod.
Velja (lo konea tekočega leta po pošti in v Ljubljani na
mesec.....— 80 „
posamezne številke po — 7 ,,
Vredništvo je na stolnem irj/a'J i luš. St. «84.	L A
Naročnino pršema opraviAvjja 'administracija) in ckspediJ^VC*'-Blaznikovi ti.karnici na Br.-ju^ f**"
Izhaja
po trikrat na teden in sieer v torek, četrtek in sabojo*
Mludočeski poslanci.
i.
Bralcem „Slovenčevim" je znauo, da se je napravil med češkimi poslanci ,.razkol", 28 jih je odložilo mandate za deželni zbor, ker niso zadovoljni z dosedanjim ravnanjem državno-pravne češke opozicije, in ne hote več politike pasivne, ampak aktivno.
Ta razkol je važen in jako pomenljiv. Poglejmo, kakošen je njegov začetek in pomen.
Pri zadnjih volitvah v državni zbor so se na Češkem pokazale nove prikazni. Alfons Št'astny iz Padarova je dal na svetlo knjižico, v kteri Čehe spodbada, da naj popuste svojo dosedanjo politiko, da naj se odrečejo historičnemu pravu češkega kraljestva in boju za staroveko pravo, ter se poprimejo politike prospešnosti (oportunitete).
Razvipiti Št'astny je ljubček čeških liberalcev, in nekteri češki listi so teh misel, da jc Št 'astn v le posredi k mladočeske, da je rog, na kterega mladočehi trobijo med češki narod „na napačnem potu srno, vračajmo se!" da je 011 dal le firmo, mladočehi pa nauke. Ako je temu res tako — razkol med češkimi poslanci to potrjuje — tedaj ima dotična knjižica velik pomen.
To nasvetu padarovskega preroka — to ime si je Št'astny (kar se pravi po slovenski: Srečni) srečno pridobil v čeških listih — naj bi se odvrgel boj za pravo, za ktero se je.devet sto let dajala kri in premoženje; odvrže se naj boj za pravo, ktero so protivniki češke narodnosti tri sto let zatirali, pa ga vendar niso mogli zatreli, in ktero češki narod zadnjih 13 let tako krepko brani; — odloži se naj boj za pravo, ktero je pri vseh volitvah tako na-
vduševalo češki narod, ktero naj se pa zdaj vrže med staro šaro.
In zakaj naj bi češki narod popustil boj za historično pravo? Razloga sta dva. Prvi je, pravi padarovski prerok, ker historičnega češkega prava več ni. „Macht geht vor Recht !'• To geslo so si češki liberalci izposodili od Bismarka in ga hvalisajo ua pogubo češkega naroda. Prerok modruje tako-le: „Česko kraljestvo ni samostojno, izgubilo je svojo moč, izgubilo je tedaj tudi svoje pravo." Ali niso češki liberalci zvesti učenci Bismarkovi? Čehi — sami Čehi vže imenujejo svoje pravo strohnelo cunjo! Dunajski židovski listi naj bodo veseli, da so se njih pesmice naučili celo trdo, glavi Čehi!
Drugi razlog, nadaljuje prerok, je pa ta, ker ta boj ni le boj za češko pravo, ampak tudi boj za vsako historično pravo, za pravo fevdalizma in klerikalizma. ..Danes, pravi ljub ček mladočehov, imamo pred rokami vže boj za ohranjenje fevdalcem raznih njih predpra-vic, boj za ohranjenje poprejšnje vlade cerkvene v šoli in državi in samosprava češkega kraljestva ima biti le posredek k ohranjenju pravic in upljiva fevdalcev in klerikalcev". Ker so mladočehi s svojim Št'astny-m sprevideli, da se sedanji boj bojuje za vsako pravo tako češko, kakor fevdalno in klerikalno: sklenili so nič več ne bojevati se za ..jezuitovstvo;" rajše popuste še svoje historično pravo, kakor da bi se dalje hoteli vleči in potiskati voz državnopravne opozicije. — Lepa je tal Večje je njih sovraštvo do katoliške cerkve, kakor pa ljube/ n do prava češkega kraljestva! „Vlast-110 svoje pravo hote zagnati med zastarelo šaro, samo da se jiui ne bi bilo treba družiti z nemškimi in drugimi pravnarjil"
In ker so Staročehi „celi" pravnarji, ki se ne poganjajo le za pravo češkega kraljestva,
ampak tudi za pravo fevdalcev in klerikalcev1, zato proč ž njimi! Mladočehi naj odlože boj za historično pravo, kterega ni več, prevzemo naj vodstvo češkega naroda, zapišejo naj liberalizem na zastavo, odpahnejo naj od sebe vse pravničarje, sklenejo naj se z nemškimi liberalci in tako združeni prekucnejo zvrhano nadvlado ..jezuitovstva!"
Kakošen dobiček pa se za to obeta Čehom? Prerok prerokuje: „In vidite — pravi
—	da se potem vsaj del Nemcev „neinara" k naiu nagne in nam ne odreče ravuopravnosti". Take nasvete daje padarovski prerok. Mladočehi naj se tedaj odtrgajo od pravnar.->kih Staročehov, prevzemo naj vodstvo češkega naroda, popuste naj boj za historično pravo, pobratijo naj se z nemškimi liberalci, da liberalizem dobo zvrhano nadvlado, in nemara Čehi za to pomoč dobodo kako politično pravo I
—	Bravo, prerok!
Za tem prerokom, kakor se sluti, čepi mladočeska stranka. Čudovita zveza med prerokovan naukom in mladočeskim početjem potrjuje to slutje. Razvpiti sodelavec liberalnih „Narodnih Listov" — čuje na ime Barak — je na lastno pest začel kandidirati, brez dogovorjenja s Palackim in Riegerom, ter je storil začetek s povzdigo češkega liberalizma. Ali pal je. kakor je dolg in širok! Češki narod ni hotel poslanca, ki nima staro-českega pravnarskega programa. (Enako je bilo pri nas Slovencih. Zarnik jc letos na svojo pest kandidiral kot zastopnik liberelizma in je — pal.)
Pri volitvah so Mladočehi delali in 'glasovali rajše za ustavovernega liberalca, kakor pa za takega kandidata, ki bi se bil poganjal za češko in cerkveno pravo. Če je treba, postrežem s fakti. (Mladoslovenci imajo tudi geslo: Rajše ustavoverca, kakor pravničarja. Vide
listek.
Nekaj o „omikiu.
V današnjem času, kojemu jc geslo: napredek, napredek' sc mnogo sliši o omiki. Slehern napenja vse moči, da dospe na vrhunec omike, doseže ovo zaželjeno osvrho, koja mu je uzor vsega početja. Od nap isih do najnižjih krogov vse govori o omiki, in z nekako strastjo vse hrepeni po nji in se podviza ne zaostati v tem tekmovanji. Ponosen je mars -kteri, da mu je osoda ugodila živeti v tem srečnem, blaženem devetnajstem stoletji omike in prosvete; zarad tega bodi dovoljeno nam spregovoriti nekaj malega o omiki, in sicer, „kaj je podlaga omiki in knkošna so sredstva dospeti do omike v pravem pomenu besede".
Beseda „omika" nam služi v prenesenem
pomenu; mikati se pravi predivo na grebenu gladiti, čistiti in ločiti pezdirje kodelj od po-vesma. Človek torej, ki si čisti pojmove, gladi jezik, značaj, družljivo vedenje, kojemu sta pravica in resnica uzor, zove se omikaneem, skupnina teh lastnost pa „omika>'. Če bi pri-spodobili ouiiko, bi rekli, da je drevo, ktero poganja svoje korenine v trdo, rodovitno zem-lio, ktero na vse kraje razprostira veje. mladike in ktero in taki podlagi stoji, da ga najhuji orkani ne premaknejo, ne podero.
Pa iuia li tudi omika lako nepremakljivo iu strpljivo stajalo? Dal iina ona ga. in to jc verstvo.
Verstvo je pri vsiii narodih zrcalo iu sve-dok, je ii se omika tnanje ali bolje razcvetala in scvetla; je tiota prikazen, po kteri se ima narod ceniti in nad druge povzdigovati. Pogled na njegove verske misli, mnenja, navade, uravnave, to je jedro njegove dušne delavnosti. Iz tega stališča se spoznavajo vse njegove ua-redbe. Mora se ozir jemati, kaj so mu bogovi
predstavljali, kak vpljiv je imela vera ua njegovo srce in njegov duh, ter kako si je po tem potu vlastni in javni živelj vstrojil.
Poglejmo na obče preslavljani grški narod. Grško verstvo je izvir človeškega duha, ter je tako vpljivalo na narod, da nijeden vesten zgodovinar ni v stanu razumeti njegove zgodovine, če verstvo v nemnr pušča. Hclenec je pripisoval kakošnemu bogu vse, kar ga je obdajalo. zadevalo, dozdevalo se inu velikansko, znamenito, koristno ali škodljivo, veličastno, mogočno itd. A kar je poseben razloček od drugih narodov, Grki nijso pobogovili reči same ob sebi, ampak so le spoznavali v nji nekaj božjega z ozironi na nj»>n izvor. Groin, blisk, tmina, mesec, juterna zarja, noč itd. mu nijso bili bogovi (?), le vstvarjenja bogov. Grško verstvo je verstvo vglajeno, a strinja se s grško domišljijo, ter se je enako rasteči kali iz-cimilo iz nekega potrebnega, naravnega tvora, pak da je že samo ob sebi nekaj po svoje dognanega. Zarad tega ima za vsakega izob-
Celje in Brežice.) Po mislih liberalnih Čehov (in Slovencev) se ne sme voliti pravnar, ker se poganja za pravo vsestransko. Padarovski prerok sme biti vesel! Njegovi nauki prodirajo. Mladočehi se pripravljajo na razkol, na odstranjenje pravnarjev!
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Avstrijskih deželah.
Ministcrski svet je Glaserju. Lasserju in Stremajerju naročil, da pretresujejo verske postave, ktere se bodo meseca januarija dr žavnemu zboru predložile.
Pismo, v kterem so mladočeski poslanci deželnemu zboru naznanili, da se odpovedo poslanstvu, ima 28 podpisov. Na pismu, ktero so bili poslali „Narodnim listom", bilo jih je pa 29. „Politik" vč povedati, da ta raz loček prihaja od tod, ker je bil na pismu odločenem za „Narodne liste" podpisan tudi Aleks. Vrba, ki je pasvojim volilcem razodel, da onoine-ujega pisma ni ne podpisal, ne podpisati ukazal.
Tirolski cesarski namestnik grofTaaffe si močno prizadeva, da bi na dan spravil novo liberalno šolsko postavo.
V vsih deželnih zborih, kjer je federali stična stranka le količkaj izdatna, oporekuje se vpeljavi državnih neposrednih volitev. V kranjskem deželnem zboru se tak protest, kakor so „Novice" povedale, ne misli vložiti. Nevarno je sicer res, staviti tak predlog, odkar je dr. Bazlag pri adresni debati v državnem zboru rekel, da on in njegovi tovarši stoje na podlagi ustave. Vendar pa mislimo, da bi ne bilo odveč, če bi tudi naš deželni zbor oporekal neposrednim volitvam, in za drugimi zbori ne zaostal. Dr. Razlag in njegovi tovarši bi imeli priliko pokazati, kako umejo postavno stališče, ktero so v državnem zboru povdarjali.
Ogrska komaj 6 let oskrbljuje sama svoje zadeve in je že v tem malem času skoraj vse zagospodarila; po proračunu, kterega je denarni minister te dni poslancem predložil, znašal bode dolg za 1. 1874 okoli 41,627.320 gold.; razun tega ostalo jim je še za 1. 1873 dolga 30,709.175 gold. Mnogo teh denarjev požre ogrska honvedska armada, in vendar se je zboru 13. t. m. predložila postava, naj se še za nekoliko batalijonov pomnoži. Pričakovali so tudi, da bode v ti seji Szlavy odgovoril na Tiszivo interpelacijo o ministcrski krizi, pa
prevzel Lad. Korizmics, Zichy pa bode oskr boval ministerstvo kupčijsko in komunikacijsko, od kterega se bode ločil kmetijski oddelek.
Vnanje države.
Praska. Zbornica posiancev je zopet vo lila dosedanje predsedništvo in sklenila k sejam ne pripustiti severno - šlezviških poslancev Ahlmena in Krygera, dokler ne prisežeta na ustavo. — Vlada je Paderbornskemu škofu, dr. Martinu, zaprla vse dohodke.
Švica. Bernska vlada se je pri Lucernski pritožila zastran škofa Laehata, ker je mislila, da mu bode tudi Lucernska vlada pot pokazala. Pa to se ni zgodilo; le to je izrekla, da pismo do švicarskih škofov, v kterem izobčuje od vlade imenovane juraške duhovnike, je čin vnanje jurisdikcije, ktere pa nima v kantonih, ki ga ne pripoznavajo. — „Genfer Correspon-denz" je včeraj nehala izhajati.
Francoski prezident Mak Mahon spremenil jc smrtno kazen Bazaine-ovo v dvajsetletni zapor. Brž ko ne ga bodo odpeljali na otok sv. Marjete pri Cannesu na srednjem morji. Tudi mu je Mak Mahon spregledal šege, ki se gode pri odstavi in ki obstoje v tem, da se obsojencu vpričo deputacij raznih vojaških od delkov odtrgajo vojaška častna znamenja in zlomi njegov meč. V pismu, v kterem so mu sod niki prosili pomiloščenja, so neki rekli, da so kot sodniki morali ravnati po postavi, da je pa Bazaine prevzel poveljstvo v strašno neugodnih okolišinah. in da armada ne more pozabiti služitev prostovoljca od leta 1831. — Bazaine je Mak Mahonu poslal pismo, v kterem pravi: „Spominjali ste se časov, ko sva skupno domovini služila in bojim se, da je Vaše srce bilo močnejše od ozira na državo. Brez težave bi bil umrl, ker je od sodnikov stavljena prošnja za pomiloščenje oprala mojo čast." — Ko se je v Parizu zvedila sodnijska razsodba, bili so ljudje splošno mirni, le na zahodnem kolodvoru jih je nekaj bilo, ki so zvedevši to novico zaklicali: bravo! Pa občinstvo se za to ni zmenilo.
V seji narodne skupščine od 9. t. m. napovedal je znani katoliški poslanec, general du Temple, interpelacijo o imenovanju novega poslanca pri laškem kralju, ki bode prišla še ta mesec v obravnavo.
Spanjska. V provinciji Orensi so se ru-dečkarji vzdignili proti vladi in jih je 400 pridrlo v mesto Vevabollo, kjer so požgali vsa
Szlavy je bolan, in ga ni bilo v zboru. Eni|pisma. Mestni svetovalci so jim komaj ušli. listi pravijo, da bode denarno ministerstvo |— 10. t. m. bil je pri Berastevni hud boj med
——
raženca neko posebno mikavnost, nagon; zarad tega je še vedno nepotekljiv vir pesnikom in umetnikom razne vrste. Na ta način je gojilo verstvo pesništvo, ktero je pri Grkih poganjalo tako lepo kal, se razcvetalo, cvetelo, a tudi dragoceni sad obrodilo. Gojilo je različne umetnosti, s kterimi so se Grki zelo pečali, pa tudi visoko stopinjo dosegli. Fidijeva najkrasneja slika je bila „olimpijski Jupiter". Kazala jc vsomogočnost, modrost; mislimo „očeta bogov in ljndi". Snov je vzel iz I. speva Ilijade, kjer Jupiter Tetidi z glavo prikima, da ji bode prošnjo spolnil. Podoba je takim vti-skom na slehernega vpljivala, da se je v obče rekalo, Fidija je bil v nebesa zamaknjen, ali se mu je Jupiter prikazal in razodel. Umreti in ne videti „oliinpijskega Jupitra", bila je velika nesreča. Iz rečenega sledi, daje verstvo celi grški omiki temelj, na kterem so se do-prinašala veličastna še sedaj občudovana dela.
Ozrimo se nekoliko na Ilimce. Njihovo verstvo je le nadaljevanje, le vcjica grškega.
Bilo je sidro mogočni državi, bogočastje se je razprostiralo na poljedeljstvo, ktero je najmoč-neji faktor državljanske moči in blagostanja. Rimci niso bili telesni malikovalci. Njih božanske podobe v dičnih tempeljnih in doma, jim niso bile bogovi, nego le slike bogov in boginj. Ker so ob darovanjih gostili svojo družino, rodbino, sosede in prijatelje, so se s tem vko-reninjevale soseščina, priljudnost in prijaznost. Verstvo je bilo vzrok zidanja mnogih krasnih tempeljnov, v kterih so se bogovi slavili. Rimski pesniki so zajemali svojim pesniškim umotvorom snove iz vrelega izvirka verstva. Kaline narode zadeva, bili so manj ali bolj omikani, naobraženi, kakoršne pojmove so najmre imeli o višem bitji, ali v kakoršnem cvetu se je verstvo pri njih nahajalo; da je to istina, nam svedoči občna povestnica.
(Dalje prih.)
5000 Karlisti in 15000 republikanci pod vodstvom generala Morionesa; Karlistov je padlo okoli 300 mož, republikanci, ki so si pri tem boji odprli pot proti Tolosi, pa so jih zgubili še več. Boj se bo kmalo zopet pričel.
Knska je mir sklenila s Kivo. Del dežele ob desnem bregu reke Amudarje odstopila je emiru iz Bokare.
Turška. Komisija za vravnavo prevožnine skoz Sueški kanal je določila, da se bodo ladije merile po Donavski sistemi, ter po 3 franke več plačevale, razun vojnih ladij in tistih, ki so obložene s podtežo (balast). Če znaša skupna teža 2,100.000 ton, se zniža nadplača za 50 centimov; za vsakih 100.000 ton dalje se zniža zopet za 50 centimov, in če znaša prevož-nja 2,600000 ton, odpade popolnoma. Poseben odsek bode izdelal poročilo, ki se bode menda v četrtek podpisalo.
Itumlinska zbornica je volila odsek 7 udov, kteri ima preiskovati opravilne in denarne zadeve občine Bukareške; 13. t. m. se je pa zbornica sklenila.
Perzija je razdrla pogodbo z baronom Reuterjem, ki je prevzel izdelavo vsih tamo-šnjih železnic. Reklo se je, da Reuter ni spolnil stavljenih mu pogojev. Nek telegram iz Londona pa poroča, da je Reuter te pogoje natančno spolnil, in da le ni hotel sprejeti nekterih prenaredeb o podeljeni mu koncesiji, ktere je Perzijska vlada od njega tirjala.
Iz Amerike se poroča, da so že podpisane pogodbe o vrnitvi „ Virginius-a"; pri življenji ostali jetniki in ladija se bodo danes izročili zaveznim državam. — Generalkapitan Jouvellar je izdal proklamacijo, v kteri opominja ljudstvo, da naj bo mirno, sicer bi nastala vojska, v kteri bi jim Španjska ne pomagala. — Kongres je dovolil 4 milijone dolarjev za prestroj mornarstva ter je v vsem potrdil vladiao vedenje o zadevi Kubanski.
Iz državnega zbora.
Skupna vloga 33 Čeških državnih poslancev, ki se je očitno brala 10. t. m. v zbornici poslancev, se glasi:
Visoko predsedništvo!
Priznavaje pravice in stan posameznih kraljestev in dežel in pa v zavarovanje njihove skupne državno-pravne zveze so dali Njihovo c. kr. apost. Veličanstvo najvišji diplom 20. oktobra 1860. V I. člauu tega diploma so cesar izrekli, da pravico postave dajati, spreminjati in odpravljati bodo Njihovo Veličanstvo in Nji hovi nasledniki vživali le s sodelavnostjo postavno sklicanih deželnih zborov, oziroma, državnega zbora, v kterega imajo deželni zbori pošiljati število poslancev, ktero so odločili Njihovo Veličanstvo.
S tem članom je bilo tedaj priznano in izrečeno, da od dne razglašenja tega previšnjega diploma imajo podvito pravico postavodajanje cesar z deželnimi zbori, oziroma s poslanci deželnih zborov vsih kraljestev in dežel v državnem zboru zbranimi vred.
Najvišja diploma proglasila se je za stanovitno nepreklicljivo temeljsko državno postavo, shranila se je v deželnih arhivih vsib <raljestev in dežel, postala je za vsako posebej temeljita deželna postava in določilo se je celo, da so nasledniki Njih c. kr. Veličanstva dolžni ponavljati to diplomo. Postala je tedaj prav slovesno očitno pravo za celoto, pa tudi za posamezna kraljestva in dežele Avstrijske monarhije.
Pač se je v preteklih 13 letih v Avstrijski ustavi marsikaj spremenilo, kar je najvišji diplomi naravnost nasproti, in te spremembe so se vrstile tako, da se je očitno pravo žalostno zmedlo in omajalo. Pa poglavitno načelo prvega članka najvišje diplome ohranilo je do-zdaj ne samo državnopravno neovrgljivo veljavo, ampak tudi občno pripoz nanje.
Po postavi 2. aprila 1873 pa bi imel sni-diti se nek državni zbor, in povabili so nas, se ga vdeležiti; pa ta zbor ni sostavljen na podlagah, ktere vsim narodom zagotovljajo tako vdeležbo, da bi bili zastopani po razmeri števila in davkov, kakor so Njih Veličanstvo cesar 20. oktobra 1860 to določili, in tudi ni sostavljen iz poslancev, ktere pošljejo deželni zbori, ampak ki se neposredno volijo.
Vravnava tacega državnega sveta, nepo-srednje voljenega parlamenta, je v nasprotji z duhom in najglobokejšim bistvom prestavnega diploma 20. oktobra 1860, v nasprotji posebej z besednim pomenom 1. njegovega člena, v nasprotji s pravico monarhije, ki je slovesno s pismom potrjena, in ravno tako s pravico vsih kraljestev in dežel. Tako vravnan zbor bi v nič djal vsim kraljestvom in deželam zagotovljeno pravico po poslancih iz deželnega zbora sodelati pri postavodajanji v okrožji najvišjih vzajemnih državnih zadev.
Sprememba kake deželne pravice pa brez sodjanja postavnih deželnih zborov nikoli ne more pravica postati; take spremembe nikakor ne more pravno in veljavno skleniti shod, kteri k temu na noben način ni pravno opravičen. Izvršenje visokega diploma samo, ki se je imelo zgoditi po patentu od 26. februarja 1861, kteri je bil pa tudi dan brez poprejšnjega zedinjenja z deželnimi zbori, se nikoli ni vresničilo, vesoljni državni zbor, na kterega je diplom meril, se ni nikoli sošel. Za osnovne postave 20. decembra 1867, po kterih je bil ta patent vseskozi spremenjen, jc glasoval shod, ki ni bil vesoljni državni zbor in ki k tem sklepom ni bil ustavno opravičen; in državni svet, ki se je zbral na podlagi teh temeljnih postav od 20. decembra 1867, ako se tudi opusti ozir na pogreškc njegovega državnopravnega postanka, še celo v pomenu ravno teh temeljnih postav po nobeni ceni ni imel pravice očitnega prava kraljestev in dežel enostransko prenarejati, celo odpravljati, Iz materielnih in formelnih pravnih razlogov toraj cenimo, da nismo zavezani vgoditi poslanemu nam povabilu, da naj pridemo v državni zbor, in svesti smo si tudi, da v tem pravu enako mislijo naši volilci, slovansko ljudstvo na Češkem, velika večina prebivalstva tega kraljestva, kar so očitno in ne-dvomljivo skazale peticije s sto tisočerimi podpisi in undan ravno s tem, da so nas poslance volili.
Vendar pa, ker državi protijo nevarnosti, smo v svojih patrijotiških mislih dobro pre-vdarili, če bi se dalo temu klicu do nas vstreči in pa s kterimi pristavki in zavezami bi se to dalo zediniti. Živo prepričani, da poravnava državnopravnih zmešnjav je prvi pogoj za ote-nje države in predpogoj tudi, da se njene notranje rane zacelijo, bi bili in smo pripravljeni k sodelu, k bratovskemu skupnemu djanju z zastopniki vsih kraljestev in dežel, samo da bi se brez škodljivega predsodka za pravno stanje naše domovine pripravljala taka pogodba. Ker se pa zahteva, da naj pridemo v državni zbor, ki se jc sošel na podlagi postave 2. aprila 1873 v okolišinah, ktere priznanje njegove pravne obstojnosti razodevajo kakor prvi pogoj in kakor neposrednji nasledek, iu je toraj vsaka državnopravna poravnava že naprej izključena; toraj se mi poslanci iz češkega kra-
ljestva ne moremo opravičenih ceniti priti v ta zbor, kajti zavedamo se državnopravnega stanja tega kraljestva, ktero stanje je priznano in zagotovljeno s celo vrsto državnih pogodeb, očitnih pisem in priseg ob časih kronanja, in je tudi Njih. ces. kralj, apostoljsko Veličanstvo v vis. odpisu 12. sept. 1871 ravno to najslo-vesniše pritrdilo.
Mislimo marveč, da smo dolžni ne vstopiti ; dolžni smo kraljestvu Pemskemu ne vdeležiti se prelomljenja trdnega njegovega državnega in ustavnega prava, ne vdeležiti sc vničenja njegove državnopravne osebnosti in samosvoj-nosti; dolžni smo to pa tudi cesarstvu, ktero ta nova globoko pretresljiva zmota očitnega prava spravi v tolikanj hujšo nevavnost, ker se ima brez skrbi popustiti po najvišji diplomi od 20. oktobra 1860 pokazana edino otevna pot, po kteri bi pravoznanska mnenja in pravice kraljestev in dežel mogle pogoditi in zediniti se z djanskimi potrebami cesarstva, in vravnati se stan, kteri skruni pravno stanje kraljestev in dežel in s tem v nevarnost pripravi tudi poroštvo njihove zveze, ktera je krepka, ker se naslanja na naravne in pravne podlage in ji vsi prostovoljno in veselo pritrjujejo.
V Pragi 23. novembra 1873.
Pri obravnavi o ti vlogi govoril je grof Hohenvvart in konečno stavil predlog: zbornica naj voli odsek 15 udov, kteri naj to pismo pretehtajo in potem zbornici o njem poročajo". Pa zbornica je prej izrekla, da poslanci, ki se branijo v državni zbor priti, so zapadli poslanstvo, in potem še le je predsednik vprašal, ali kdo podpira Ilohenvvartov predlog; podpirali so ga vsi udje državropravne stranke in Poljaki, zato bo prišel konec januarija v državnem zboru zopet v razgovor. Poljaki, ki so ga podpirali zdaj, podpirali ga bodo tudi pozneje; ustavoverna večina pa ima lepo priložnost pokazati, če ji je za mir in spravo med narodi kaj mar.
Iz deželnih zborov.
Deželni zhor kranjski.
Četrta seja 13. dec. V začetku seje se bere več peticij, med njimi dr. Bieiweisov predlog zarad peticije do vlade, da bi se go veji kugi na Kranjskem veče zapreke dalale, kakor dozdaj. Peticije se izroče dotičnim od sekom.
Pritrdi se potem poročilu finančnega od seka o računskem sklepu za leto 1872 in o proračunu za leto 1874 zaklada zemljišne odveze o proračunu za leto 1874 zaklada posilne, delalnice, bolnišnega, porodnišnega, najdeniš nega in norišnega, o proračunih sadje- in vi-norejske šole na Slapu za 1. 1874; o proračunih kranjskih ustanovnih zakladov zal. 1874 in o računskih sklepih istih zakladov za 1. 1872 in o proračunu deželno - kulturnega zaklada za 1. 1874.
Poročilo gospogarskega odseka o predlo ženem načrtu postave deželnega odbora o napravi in zdrževanji dovoznih cest k železnič-nim kolodvorom se sprejme z nekterimi popravki slovenskega teksta.
Poročila deželnega odbora zaradi priso-jenja davkarske občine Buknje k okrajni sod-niji v Postojni in zaradi odstopa kosa vrta pri deželnem gradu nasproti nove realke za razširjenje ceste se izročita finančnemu odseku.
Konečno poroča gosp. Murnik o prošnji občin krške, žužemberške in zagraške, da bi se jim dovolila mitnica na cesti ob Krki. Odsek jc sklenil odbiti to prošnjo, ker ni do ,
volj vtemeljena. Gosp. dr. Bleiweis sepagorko potegne za prebivalce omenjenih občin, kterim je cestnina za zdržavo ceste jako potrebena, in nasvetuje, da bi se petecija dala odseku nazaj, ki naj bi jo še enkrat natančno pregledal in prevdaril. Po kratkem razgovoru med posl. Ilorakom, Dežmanom — kteri se je tako spozabil, da je, dr. Bleiweisu odgovarjajoč si o ven ski govoril — in dr. Suppanom se peticija izroči deželnemu odboru v pregled.
S tem se konča seja; peta seja je danes v torek, 16. debembra.
Iz deželnega zbora Tržaškega
Iz Tržaško okolice 13. decembra.
9. t. m. bila je v seji deželnega zbora specijalna debata o postavi za realko. Ker ta postava, žc lansko leto sklenjena, ni bila potrjena, sc je letos nekoliko predrugačena zopet predložila. Lahi namreč tirjajo, da srednje šole v Trstu bi morale imeti vse laški učni jezik, toraj naj se nemška realka odpravi; vlada pa se temu ostavlja. Pri generalni debati v predzadnji seji sta marsiktero dobro povedala oko-ličanska poslanca dr. Lozer in Nabergoj, pa se ve, da zastonj.
Naj tukaj danes le iz specijalne debate nekaj povem. §§. 1—5 se sprejmejo brez debate; pri §. 6. baron Pascottini nasvetuje, naj se tako popravi, da kdor vzdržuje javno realko, ima tudi pravico tirjati šolnino. Pri 7. (o učnih predmetih) pa se je vnela živa debata. Okoličanski poslanec dr. Lozer obžaluje , da se v višjih razredih na realkah v kršanskem nauku ne podučuje, in želi, da bi se kršanski nauk tudi v teh razredih vpeljal kot obligaten predmet. Dalje tirja, naj sc vpelje na realkah stolica za slovenski jezik in sicer kot obligaten predmet za Slovence, prostovoljen pa za druge. Odgovarja mu žid dr. Luzzatto, da bi poduk v kršanskem nauku na škodo bil drugim bolj potrebnim rečem in omeni, da tržaški zbor ni edini, ki je ta poduk na realkah prikrajšal, ampak je le posnemal kar so drugi zbori storili. Okoličanski poslanec Burgstaller podpira Lozerjev nasvet, naj se vstanovi stolica za slovenski jezik. Dr. Franelič (za mesto) podpira ta nasvet in dostavlja, naj se dotični tako popravi, da ker že zdaj nekaj Slovencev obiskuje realko in bi se s časom to število narastlo, bi tedaj morala ustanoviti se realka s slovenskim pod-učuirn jezikom. Temu ugovarjata dr. Luzzatto in Ilermet, ki pravi, da deželni zbor, ako bi se kdaj pokazala potreba srednje šole s slovenskim učnim jezikom, ne bode proti njeni ustanovi in meni (Pozor, okoličani!), da kakor okoličani znajo tirjati druge reči, bodo znali tirjati tudi srednje šole, in nihče se ne bode upiral njihovi vpeljavi, da se bo le njih potreba dokazala! — (A to se bo dalo možem a la Luzzatto, Ilermet et Comp. težko kdaj dokazati. Pis.) Kar se pa kršanškega nauka tiče, sklada se dr. Luzzattom, da kršanski nauk bi se moral učiti v cerkvi, a ne v šoli. Burgstaller trdi, da imajo okoličani pravico do slovenske realke in če se že postava dela, naj se naredi popolna, toraj naj se sprejme v ta {j. tudi poduk o slovenskem jeziku, pa dr. Pite ri mu ugovarja, da je že veliko število ur (32 na teden) za poduk odločenih, toraj bi bilo skoraj nemogoče vpeljati šc poduk v slovenščini, in tudi bi bilo težko dobiti izpraša-nib učiteljev (navadni izgovori); on tedaj nasvetuje, naj se sprejme odborov predlog. Pri glasovanju padli so nasvetovani popravki in §. se je sprejel, kakor je bil od odbora nasveto-van. Okoličan Nadlišek naznani, da bo glasoval proti cclemu predlogu.
Pri 8 (ki določuje učni jezik) bila je zopet živa debata. Naj pred ugovarja baron Pascottini dr. Franeliču, kteri je v predzadnji seji dolžil vlado ponemčevanja, in trdi, da laški jezik je bil v Trstu zmiraj od vlade podpiran; tudi pobija nektere opazke dr. Luz-zattove iz prejšne seje o narodnosti in nasve-tuje, naj se ta §. glasi: Naj bo na d e ž e 1 n i h realkah in ljudskih šolah laški jezik učni jezik; na drugih šolah pa, naj bodo javne ali privatne, določuje opodučnem jeziku Usti, kdor jih vzdržuje. Dr. Luzzatto zagovarja to, kar je v prejšni seji rekel, odreka pa baronu Pascottiniju, da bi bila vlada laški jezik podpirala; dokaz temu je to, da še ni dolgo sem, kar v Trstu ni bilo druge gimnazije nego le nemška.
Hermet zopet povdarja, da ima le de želni zbor pravico določevati o podučnem jeziku, in ker so tudi vsi strokovnjaki zoper to, da bi se v šolah podučevalo v kterem drugem kakor domačem jeziku, nasvetuje, naj se odborov predlog sprejme. Vladni komisar brani vlado napadov Luzzattovih, in ko je Pascotti-nijev nasvet pri glasovanju padel, sprejel se je §. kakor je bil nasvetovan.
Tudi naslednji so bili spejeti, dasiravno je dr. Lozer večkrat oporekal. Ker smo pri ti priliki iz ust laških kolovodjev samih slišali, da se v šolah ne sme podučevati v nobenem drugem, nego domačem jeziku, opomnimo okoličanske poslance, naj tirjajo, da se stvar preišče, po kteri poti se je do tega prišlo, da se je v Rojanu proti volji večine prebivalcev vpeljal lil. razred z laškim podučnim jezikom. Tudi tisti, ki so takrat podpisali prošnjo, so zdaj že vse drugačnih misel; kakor je znano, so se oni podpisi nabirali le pri bokalu.
V	Moravskem zboru je 13. t. m. grofBel-kredi stavil predlog za ustanovo deželne hi-potekne banke. Zemljiša so silno važna za vlado, ki pa jih, je na Moravskcm s preobilnimi davki zatirala in njim koristne zavode (posojilne kase) odpravila. Podpirala pa je domačim posestnikom na kvar ptuje kapitaliste Belkredijev predlog se izroči posebnemu odseku. Dr. Pražak je včeraj vtrjeval svoj predlog, da naj se vloga 27 poslancev v zboru prebere.
V	Dalmatinskem zboru so vsi laški poslanci 10. t. m. popustili poslanstvo. Ustavo-verni listi so zahtevali, da naj se zavoljo tega razpusti deželni zbor, in razpišejo nove volitve, kar pa vlada ne bo storila.
Dopisi.
Iz Trsta 5. decembra. — Pokanje topov z grada in prazniško zvonenje po vseh cerk vab tržaškega mesta naznanjalo je 1. decemb. zvečer, da bliža se za vsakterega državljana, za pravega Avstrijanca imeniten dan. Pa kdo bi bil mislil, da sc bode v mestu, ktero se za vso svojo veljavo in bogastvo ima zahvaliti lc edino Habsburžanom, našla še taka 'druhal, ki bi ob dnevu, ko presvitli vladar 25letuico svojega vladanja obhaja, svoje pobalinske demonstracije poskušala! In to se je v Trstu godilo, v tistem Trstu, kjer vlada italijanski element gladi, mu v vseh željah vstreza ter si tako strupene gade v nedrijih goji in izreja. Proti 7 uri omenjenega dneva zvečer počili ste dve nastavljeni petardi v palači viteza Rittmayerja in stres je bil tako močan, da se je več šip zdrobilo. Rittmayer je obče spoštovana oseba, mestni in deželni poslanec, vo ljen od I. mestnega reda, rodom je Nemec, pa konservativne ali vladne stranke in ravno
te dni je na Dunaj odpotoval z deputacijo, ktera je imela adreso tržaškega mesta cesarju predložiti. — 2. dec. zjutraj nam je pokanje topov in zvonenje zopet naznanjalo vesel praznik, burja je pa prejšnji in posebno pa ta dan tako razsajala, da še naznaujene vojaške parade ni bilo. Ob 10. uri je bila pri sv. Justu slovesna sv. maša, ktero so obhajali prevzvi-šeni g. škof in pri kteri so bile navzoče civilne in vojaške oblastnije, konsuli tujih vlad, učenci srednjih šol in profesorji; mestnih očetov in profesorjev laške mestne gimnazije je bilo neki le malo navzočih.
Zvečer je bila napovedana osvečava mesta, za ktero so se posebno na velikem trgu velikanske priprave (na plin) delale. Pa silna burja ni dopustila zunanje osvečave na trgu in na barkah v luki, le okna po hišah so bila razsvetljena in veliko ljudstva se je po ulicah še pozno v noč sprehajalo. Proti 7 uri blizo cerkve novega sv. Antona pod oknom proda-jalnice papirja in drugih reči g. Skaberja, kjer je bila neki tudi podoba Nj. Vel. razpostavljena, počla je zopet petarda, ki pa k sreči ni druge škode napravila, kakor daje nekaj šip zdrobila. Ako bi se bila kaka demonstracija zgodila proti kralju Viktor-Emanuelu, ko je po avstrijskih deželah popotoval, kak hrup pač bi bili časniki zagnali in gotovo tržaški mestni zbor bi bil med prvimi, kteri bi bil svoje obžalovanje zoper to izrekel; ker se je pa na avstrijanski zemlji na tak važen dan tako pobalinsko demonstriralo, upamo, da bo naš zbor svoje obžalovanje javno zoper tako početje izrekel.
Karakteristično je pa tudi to, da med tem, ko so vsi časniki vseh barv 2. dec. o 25let-nici kaj spregovorili tržaški „Progresso" še besedice o tej dogodbi omenjeni dan nima; in tudi na mestnih ljudskih šolah so morali vsi otroci v šolo, čez eno uro pa so jih na dom spustili.
3. t. m. je bila zopet seja in sicer deželnega zbora, pri tej seji je bilo brano pismo g. Contija, kteri se je poslanstvu odpovedal in tudi voljene so bile stalne komisije ali odseki. Med tem ko v delegaciji ni nobenega okoličanskega zastopnika (edini Burgstaller je le namestnik), so v raznih odsekih vendar-le trije okoličani in sicer dr. Lozer v šolskem, Burgstaller v obrtnijsko-gospodarskem in dr. Muha v odseku za javno snago in jestvine (annona, Proviant).*)
Domače stvari.
(Slovensko glediše.) V nedeljo predstavljana burka „Doktor in komisijonar," ktera je, kakor veči del dunajskih burk, v dejanji brez prave vrednosti, a vendar polna komičnih prizorov, se jc igrala splošno dobro. Prvi med vsimi igralci bil je, sc ve da, gospod Kajzel s svojo naravno komiko; gosp. Nolli ga je prav dobro podpiral, zlasti kar se petja tiče, je bil izvrsten v dvospevih z gospo Odijevo, ktera je bila svoji nalogi popolnoma kos. (iospod Schmidt je svojo nalogo prav razumno izpeljal in gosp. Kocelj je bil pravi morski volk". Gospodični Podkrajškova in Jamnikova ste bili pridni kakor navadno in gospod Š. Paternoster jc v besedi in maski prav dobro posnemal briča. Gosp. Šušteršič, siccr dobra moč dramatičnega društva, bi se pa moral naj prvo nalogo dobro učiti, kajti zanašanje na šepetalea se nam zdi skoro majhno spoštovanje občinstva. — Hiša je bila polna in ob-
*) Drugi dopis enakega z::popadka smo zavoljo pomanjkanja prostora odložili.
činstvo s predstavo splošno zadovoljno, dasiravno so se jeli glasiti tisti ndadi duhovi, kteri iz znanih vzrokov hodijo v gledišče sikat.
Razne novice.
—	Goveja kuga se je te dni v Novo-mestu prikazala.
—■ Živinski sejmi so prepovedani v Celjskem okrajnem glavarstvu zarad goveje kuge, ki v Ptujski okolici razsaja.
—	Nova telegrafična štacija se je odprla 13. t. m. v Bohinjski Bistrici.
—	G. Nabergoj nam piše, da on ni glasoval zoper dr. Lozerjev predlog v Tržaškem deželnem zboru kakor je omenil naš dopisnik v listu od 9. t. m., ker dr. Lozer ni stavil nobenega predloga, ampak je le govoril zoper predlog odsekov, zoper kterega so pri glasovanju glasovali z dr. Lozerjem tudi g. Nabergoj in ostali štirje okoliški poslanci. Veseli nas, da una vest ni resnična, ktere pa naš g. dopisnik ni poročal prav za gotovo. Tudi je ni nalašč sumljivo zasukal, česar se vsakdo lahko prepriča iz poprejšnih njevovih dopisov, v kterih je zmerom s spoštovanjem govoril o g. Nabergoju.
Iz Kutue Gore poroča „Politik", daje 3. t. m. oral hlapec na polji pri Kutni Gori. Kar se eden vpreženih konj s sprednjima nogama do prs v zemljo vdira, in ob enem se sliši neznausko bobnenje in poslednjič strašansk ropot. Hlapec se ustraši, izpreže pogreznjenega konja ter nazaj zbeži z drugim konjem in s plugom. Komaj se hlapec ene stopinje umakne, že zgine pogreznjeni konj pod zemljo, in na to se privali iz nje hlap, in prvi trenutek se ni vedilo, kako in kam je konj zginil. Še le čez ene ure se je vidilo, da je nesrečni konj padel 13 sežnjev .uloboko v nekdanjo jamo sv. Barbare. Veliko vekov so tukaj orali, sto in sto vozov se je tukaj prepeljavalo, in nobeden ni vedil, da je bil tukaj veliki vhod v rudnik sv. Barbare, ki so ga že zdavnej zaprli in se je po nesreči ravno zdaj odprl, ko mislijo v Kutni Gori zopet rudo kopati.
erne
51. decembra. Papirna renta 69'20. — Srebrna renta 74-10. — IStiOlctno dižavno posojilo 101*26. — liankine akcije 996 — Kieditne akcije 240. — . — London 113 40. — Srebro 108 50.— Cts kr. cekini —.—. — Napoleon 907'/,. Dcnar-h ene cene. 13. ('ecembra.
Državni fondi.				Denar.	Blago.
5°/0 avstrijska papirni	renta .			69 35	69.60
5°/o renta v srebru				74.30	74 50
Srečke (lozi) 1854 1				96.—	96 50
„ „ 1860. 1.,	celi.			102.50	103.-
„ 1860. 1.,	pol. .			109 50	110.—
Premijski listi 1864. 1	, • . .	.	. .	131.75	132.50
ZemljiŠrine odveznice.					
					
Ki anjske , koroške in	primorske	po 5° „		85,-	89.—
Ogerske po 5°/0					75.76
Hrvaške in slavonske	l>o 5% .			73.	73,—
Sedmogradske po 6%					74.
Delnice (akcije).					
Naeijonalne banke	...	#	t ,	988.—	990.—
				106.—	106 50
Kreditne akcije .	. . •			239.—	239.50
Nižoavstr. eskomptne	družbe .			890. -	895,—
Anglo-arstr. banke					
Srečke (lozi)					
Kreditne po	100 gld.	A.	V. .	172.-	t'2.50
Tržaške ,,	100 .,	k.	d. .	—.—	117.—
»1 v	50 „		>> ■	—.—	63.—
lindcnske ,,	40 gld.	a.	v. .	23.50	24.—
Palmove „	40 „	H	ii •	34.—	36. —
1'alffi-jeve ,,	40 „		n •	- .—	22.
Clary-jeve ,,	40 „	,1	i' .	31.50	.12.-
St. Genois ,,	40 .,	>»	ii •	22 50	21.50
VVindischgrKtz-ove ,,	20 „	n	o •	20.50	21.50
Waldstein-ove „	40 „	(i	ii *	21.	2.3.-
Srebro iu	zlato.				
				5.36	5.37
				9.08	9.09
				108.75	109.—