1041
Deset pesmi
Aldo Žerjal
NOČ
PO VEČERNI
ZARJI
POSILJEVALEC SENC
To noč bo,... bo nič. Zaprli so glavnega med stražarji.
In vem, še malo prej sem bil prepričan
v vislice večerne zarje,
češ da bo tisti dan poslednje sonce.
Vendar mi, vsak dan z BESEDO v gobcu, poznamo te reči.
Glavnega med stražarji so zaprli
zaradi nevarnosti poplave senc,
ker tisti dan je bil goden za pobeg sonca
in bi bilo zadrgnjeno z luščenjem svetlobe v večerni zarji.
Kot posiljevalec senc, stopil je v temo. In tako si je našel veliko, zvesto ljubico.
Pod črnim obokom leseno razpelo in povsod, tudi zunaj temno. Tako da je ni videl čez rame, v plesu objet s temo.
1042
Aldo Žerjal
Kako pribito leseni v opravi v lesu, kako je ima telo v telesu, kako je ustvarjeno po podobi podob, ... po mesu.
Največ teme je v živem lesu. V srčikah debel zazebe črno, vendar ne do korenin, ker tam stražijo falange s križi, falange, ki dišijo po mesu.
PESEM     Razstavi svoje sanje, če moreš, blaznež; hresčanje, nevdanost, mesnato mehčanje, peščenje, .. . pesem.
Potem se z roko podložiš, da bi bilo spanje mehko.
Vendar je samo mokro, ker se ti v dlan nalovi
solzna luža in tako imaš vso noč dovolj dela,
ko vanjo utapljaš sanje.
Zjutraj ti ostane hresčanje, nevdanost, mesnato mehčanje,
peščenje,
... pesem.
DAVI     Davi je na obali morski pes zadavil deklico, NA OBALI     ko ga je hotela nahraniti z ljubeznijo, ki jo je menda imela. Vendar ne od matere, ker nikdar ni marala morja, in ne od očeta, ki je vselej sovražil tišino rib.
Davi se je na obali v belo peno primešala mlada kri. Kakor kaplja v morje, smo rekli, tisti ki smo videli. In na val se je naslonilo mlado telo. Kakor kamen na skalo, smo rekli, tisti, ki smo videli.
KAKO     Kadar zašumim, se mi noč izniči. SE MI NOČ     In če je že prej šumenje v noči, IZNIČI     se mi pod veko zarišejo niči, tako da se mi spet noč izniči.
1043
Deset pesmi
Crknjene miši, trhli ptiči, prebite kače,
. .. živalski mrliči.
In že spet se mi noč izniči.
NOČ     Letos bom razčistil z vsemi nepokoji. V KRAJIH     Ne, ne z vsemi. Saj je samo eden, samo en sam. Barvast in barvit, da se v noči sveti. Ne, ne sveti se. Saj če nihče ne posveti, tudi barve se ne vidi.
Na KRAJE ne pomislim, ker jih ni. V kraje z barvami v temi in trušči godb: lahko vsak pride, ker v temi barva se ne lušči in se ne vidi,... če kdo zaide.
KAKO     Včasih se čas izčasi, tako da ga dolgo časa boli. SE VČASIH     Takrat se po navadi zgodi, da nimamo časa ČASU ZGODI     in bodisi za kazen ali ne bodisi,
se nam oglašajo kriki pozabljene pozavne, kriki treščeni v nič.
Za nekaj časa potem ali v najkrajšem času,
si mislimo, da je nekje fant, ki trobi, trobi...
Vendar ni sluha ne trombe, je samo misel
na glavah, ki jo lahko odpihne vsak vetrič, če bi bil
v brezpokrajini kjer ni fantov — kjer so samo kletvice hudiču v nič.
GLEDALIŠČE     Odpotujem v gledališče, kadar ni več moči za sanje. Kamniti oder se topi,
gledalci skačejo v vodo, še preden se Prometej vname. Na flavti so mehurji dovolj veliki zame.
Odpotujem gledat iste, kadar ni več moči za sanje.
Kamniti oder se naprej topi,
gledalci v vodi so utopljenci,
Tia flavti je dovolj mehurjev prevelikih zame.
In Prometej še kar naprej gori,
... je moral krasti. . .
Ker ni imel dovolj moči za sanje.
1044                                                                                                              Aldo Žerjal
OD MENE     Nate, vzemite si nekaj mene: zgrabite nož. NIČ     Tisto si vtaknite nekam drugam. Dajte, pretepajte me vso noč. Da bom še bolj nič — bolj sam.
Ves pesek iz kamnov je nastal in vsak kamen skali se je vdal. Kar jih štrli,... so smrtne porogljivke.
MENDA JA...   Blaženost razkošja ti rahlja kožo do kapilar. Da je to noč zrak rdeč, veva samo midva. Tema lahko, tema z lahkoto barva, ker je tema. Vendar midva veva: to noč je zrak rdeč.
Vse kar se je kdaj začelo, je že bilo;
nekoč v temi z rdečim zrakom.
To ja menda ne veva samo midva.
Morda sva velikanska kapilara,
... v preddverju jutra naju čaka bioritmična smrt.