PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 60 lir
Lelo XXIII. Št. 231 (6815)
TRST, sobota, 30. septembra 1967,
GOVOR AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA
Johnson je znova napovedal da bo nadaljeval vojno v Vietnamu
V svojem dolgem govoru je ponovil znano ameriško tezo o «pripravljenosti na takojšnji začetek pogajanj» - Papež Pavel VI. pozdravlja U Tantova prizadevanja za mir
WASHINGTON, 29. — Ameriški predsednik Johnson je govoril nocoj na svojem posestvu v Teksasu o Vietnamu. V svojem govoru je v glavnem ponovil dosedanjo ameriško tezo in napovedal nadaljevanje vojne, «če Hanoj ne pokaže pripravljenosti na pogajanja)). Dejal je, da so ZDA večkrat predlagale Severnemu Vietnamu pogajanja, «ki pa da jih ni sprejel«. Dodal je, da «če se vojna nadaljuje, je zaradi tega, ker Hanoj hoče tako«.
«Mi in naši južnovietnamski zavezniki, je trdil Johnson, smo popolnoma pripravljeni pogajati se sedaj. Pripravljen sem govoriti jutri s Hošiminhom in z drugimi prizadetimi državnimi poglavarji. Pripravljen sem odrediti, naj se državni tajnik Dean Rusk sestane jutri s se-vernovietnamskim zunanjim ministrom. Pripravljen sem poslati zaupnega predstavnika kamor koli, da bi se tajno pogovarjal s predstavnikom Hanoja.«
Johnson, ki je govoril na sestanku elanov državnih parlamentov ZDA, je nadaljeval: «Naša želja pogajati se o miru prek Združenih narodov ali zunaj njih je tila Hanoju vedno zelo jasno sporoče-
na, neposredno ali prek drugih.« Johnson je nadaljeval: «če pa Hanoj ne sprejema mirovnih pogajanj, se bo vojna nadaljevala do kraja. Severni Vietnam greši, če misli, da se bodo Američani odrekli borbi. Skupna napaka totalitarnih režimov je, da ne znajo razumeti narave naše demokracije. Zamenjujejo nesoglasja z nezvestobo in jemljejo posamezne govore kot izraz uradne politike.«
«Na vsak način, je poudaril Johnson, ne bo stališče Hanoja odvrnilo ZDA, da bi še dalje iskale konec vojne s pogajanji » Dejal je, da upa, da bo «prevladal razum in bo Hanoj razumel, da ne more zmagati; odpovedal se bo vojni in se bo posvetil konstruktivnemu delu za svoje ljudstvo.«
•imiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiniiiiiuiimiiiHiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuii
Astronavtski kongres je sprejel važne sklepe
Predlog za ustanovitev mednarodnega zavoda za proučevanje vesoljskih vprašanj - Elektronski konj «Petrapod» kot morebitni prototip vozil na Luni
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 29. — V Beogradu se je danes po petdnevnem delu končal 18. mednarodni astronavtski kongres, na katerem je sodelovalo nad tisoč znanstvenikov iz raznih držav. Na skupni seji je bilo za vodstvo astronavtske zveze ponovno izvoljeno dosedanje vodstvo z dr. Napolitanom na čelu z razliko, da je bil za enega od štirih podpredsednikov izvoljen jugoslovanski Strokovnjak prof. Andjelič. Prihodnji kongres bo od 13. do 19. oktobra prihodnjega leta v New Yorku, to je istočasno z zasedanjem generalne skupščine OZN, kar bo po besedah Napotina omogočilo znanstvenikom, da podrobneje seznanijo ugledne osebnosti sveta z novimi idejami, Za generalnega svetnika federacije je bil izvoljen češkoslovaški znanstvenik Kopa, ki je po svoji funkciji tudi član tajništva zveze.
Kongres je sprejel začasen program prihodnjega Kongresa, ki zajema vprašanja fiziologije, konstrukcije psihologije in biotehnologije vesolja. Med sklepi kongresa je tudi ideja o ustanovitvi meana-rodnega inštituta za pouk in proučevanje vesoljskih vprašanj in sklep o ustanovitvi posebne delovne skupščine, ki bo zbirala in pripravila material predavanj o vesolju in vesoljski tehnologiji V srednjih šolah.
Kongres je po oceni predsednika Napolitana bil zelo uspešen, ker je največji del poročil obravnaval praktično plat vprašanja, to je koristi in možnosti neposredne uporabe znanstvenih rezultatov. Delo kongresa je potekalo v več specializiranih sekcijah in simpozijih in na posvetovanju o vesoljskem pravu. Zadnja dva dni je pozornost strokovnjakov pritegnilo prikazovanje barvnih filmov o najnovejših dosežkih, kako so sovjetski strokovnjaki ob ustreznih pojasnitvah prikazali izdelavo in pristajanje »Lune 9» na Luni in trenutek, ko je «Luna 10» postala prvi umetni satelit Meseca. Ameriški strokovnjaki so prikazali, kako se je «Surve-yor» pred 15 dnevi spustil na Luno In opravil prvo kemijsko analizo njenih tal. Rezultati te analize oo-do znani, ko bo na Luni nastopila noč in bo satelit lahko poslal zbrane podatke na Zemljo. Posebno zanimanje je vzbudilo tudi demonstriranje umetne roke in robota, ki reagira na dotik, ki Je delo jugoslovanskih strokovnjakov pod vodstvom prof. Tomoviča, čeprav so ti izumi lahko porabijo tudi v astronavtiki, je njihov osnovni namen pomagati ljudem, katerih roke oziroma noge so paralizirane. Nič manj presenečenja ni vzbudil film o e-lektronskem konju «Petrapodu», &i Izvaja zapletene ritmične gibe. '<Pe-trapod«, ki ga Je prof. Tomovič konstruiral skupno z ameriškimi strokovnjaki, velja za enega izmed pio-totipov morebitnih vozil na Luni.
Predsednik republike maršal 'Pito je sprejel danes popoldne sovjetskega vesoljca Pavla Romanoviča Popoviča in : s zadržal z njim v prisrčnem razgovoru. Ob tej priložnosti je Popovič izročil predsed-
niku Titu priložnostna darila sovjetskih vesoljcev, med katerimi tudi prvo kompletno mapo o Luni.
B. B.
Čudna karavana na jugoslovanski meji
MARIBOR, 29. — Včeraj so doživeli na šentiljskem obmejnem bloku pri Mariboru nevsakdanji obisk. Kakih 46 perzijskih, iraških in pakistanskih popotnikov je hotelo s posredovanjem avstrijske policije v Jugoslavijo. Avstrijci so jih okrog pol tretje ure pripeljali s svojimi avtobusi na mejo.
čudni popotniki so bili na delu v Nemčiji. Tam so jih odpustili. Domala brez denarja in natovorjeni z različno kramo so se člani te nenavadne karavane napotili proti češki meji. Ker so se češke obmejne oblasti bale, da ne bi potujoča skupina ostala na češkoslovaškem in da ne bi imeli z njo še kake uru-ge težave, jih niso pustili čez mejo. Poskusili so z Avstrijo. Posrečilo se jim je nekako pretentati avstrijske obmejne organe in skupino spraviti v Avstrijo. Tu pa so se Avstrijci spet zbali nadležnih gostov in so jih s svojimi avtobusi pripeljali na jugoslovansko mejo. Jugoslovanske oblasti seveda tudi niso hotele imeti sitnosti s popotniki in so jih vrnile Avstrijcem, čeprav so le-ti trdili, da bo karavana šla skozi Jugoslavijo v Bolgarijo.
i Johnson je posvetil skoraj polovico svojega dolgega govora prizadevanju, da bi upravičil ameriško vojno v Vietnamu in je dejal: »Pie-pričan sem, da s tem. da gremo v tej vojni v Vietnamu do kraja, manjšamo verjetnost širše vojne, morda jederske vojne.« Dejal je, da je on tretji ameriški predsednik, za Eisenhovverjem in Kennedyjem, ki vidi vojno v Vietnamu kot «borbo za varnost in svobodo«, ter da je bil smoter vseh treh prav mir.
Nato je predsednik dejal, da so po letu 1965 dosegli v Vietnamu «velike uspehe«, vendar je priznal, da je borba še vedno ostra. Južno-vietnamske sile so utrpele prav tako velike izgube kakor ameriške. Trdil Je tudi, da tisti, «ki res hočejo mir«, «niso tisti, ki nas pozivajo, naj se umaknemo iz Vietnama, ki naj pozivajo, naj najdemo najhitrejšo in najcenejšo pot, da zapustimo to izmučeno zemljo, ne da bi upoštevali to, kar bi lahko bile posledice.«
V	VVashingtonu je skupina ameriških pacifistov sporočila, da namerava organizirati 21. oktobra veliko manifestacijo, med katero bodo oblegali Pentagon. Na ta dan bo ministrstvo za obrambo popolnoma obkolilo na tisoče demonstrantov, ki se bodo posegli po ulicah.
Vatikanski predstavnik v OZN Alberto Giovannetti je izročil U Tantu pismo kardinala Cicognanija, v katerem ta sporoča papeževo željo, naj bi U Tant še dalje zastavljal svoj vpliv, da premaga ovire, ki se postavljajo proti koncu voj ne v Vietnamu.
V	pismu je rečeno, da papež Pavel VI. dobro ve za skrbi glavnega tajnika OZN zaradi nevarnosti, ki jo nadaljevanje vojne v Vietnamu predstavlja za splošni mir v svetu. Papež je z zadoščenjem dobil sporočilo, da so te dni v teku ali v načrtu nove pobude, da se postavijo temelji za častno rešitev. Papež želi zagotoviti glavnemu tajniku, da z vsem srcem podpira napore ljudi dobre volje za mir in je vsestransko pripravljen kakor koli sodelovati, če bi se to zdelo koristno. Papež upa, da bo glavni tajnik OZN zastavil svoj veliki vpliv, da bi se odstranile ovire in premagale težave za približanje dneva, ko bo položeno orožje in se bo vietnamsko ljudstvo moglo posvetiti v ozračju svobode in neodvisnosti obnovi svoje domovine.
Predstavnik OZN je izjavil, da U Tant ni odgovoril na papeževo pismo in <& sedaj ne more nič povedati o »novih pobudah«, na katere se sklicuje papeževo pismo.
V	političnih krogih v Ottawi z zanimanjem spremljajo obisk treh članov vietnamske narodnoosvobodilne fronte v Quebecu, kjer so gostje tamkajšnjega združenja študentov. V sredo so prišli v Montreal in imajo v načrtu vrsto predavanj v raznih mestih pokrajine Quebec, na katerih bodo obrazložili kanadskim študentom stališče narodnoosvobodilne fronte.
Predsednik kanadske vlade Pear-son je v parlamentu izjavil, da so omenjeni študentje prišli v Kanado z rednim severnovietnamskim potnim listom in da ni nobenega razloga, da bi jih zavrnili. Povedal je tudi, da je dobil od ameriške vlade zahtevo za pojasnila o namenu tega obiska. Dodal je, da bo temeljito proučil celotno zadevo.
Politični krogi v Ottawi ugotavljajo z zadovoljstvom dejstvo, da je kanadski zunanji minister Martin v glavni skupščini OZN izrazil mnenje, da bi morale ZDA ustaviti bombardiranje Severnega Vietnama kot pogoj za začetek pogajanj.
Kanadski tisk poudarja, da se je
s tem kanadska zunanja politika razjasnila, ker kanadska vlada ni hotela do sedaj jasno govoriti.
Castro o sklopih OAD
HAVANA, 29. — Predsednik kubanske vlade Fidel Castro je včeraj izjavil, da bi kubanske oborožene sile, opremljene s sovjetskim orožjem, mogle odbiti invazijo skup. nih oboroženih sil poloble vštevši ameriških «v manj kakor štiriindvajsetih urah«.
Castro je ostro obsodil sklepe konference zunanjih ministrov organizacije ameriških držav in dejal, da je šlo za smešen sestanek hlapcev in lutk imperializma. Pripomnil je, da so njihova priporočila o večji protikastrični budnosti in za ostrejšo gospodarsko blokado Kube vredna banditov. Mehiko, ki je edina država Latinske Amerike, ki ima diplomatske odnose s Kubo, je označil za «edino častno izjemo«.
np v • • CMT
1 urcija-bZ
MOSKVA, 29. — Agencija Tass objavlja turško - sovjetsko sporočilo ob zaključku uradnega obiska turškega predsednika vlade Demi-rela v Moskvi. Sporočilo pravi, da med obema državama ni takih problemov, ki bi lahko povzročili nesoglasja. Hkrati se izraža zadovoljstvo nad ugodnim razvojem odnosov med Sovjetsko zvezo in Turčijo.
Obe državi izražata skrb zaradi stanja na Srednjem vzhodu in poudarjata, da izvršena dejstva ne morejo veljati za dokončna ter da uporaba sile ne more opravičiti ozemeljskih priključitev in tudi ne zagotoviti politične hegemonije. Sovjetska zveza in Turčija zahtevata umik izraelskih čet z zasedenega ozemlja.
O Vietnamu se obe državi strinjata, da mora vietnamsko ljud-, stvo svobodno razpolagati s svojo usodo v skladu z ženevskimi sporazumi.
Na koncu poudarja poročilo potrebo sporazumne rešitve na Cipru ter dodaja, da Sovjetska zveza in Turčija želita, naj bi se v Evropi ustvarilo ozračje vzmajem-nega zaupanja, ter se zavzemata za podpis pogodbe proti širjenju jedrskega orožja.
Saragat v Sydncyu
SYDNEY, 29. — Predsednik italijanske republike Saragat je danes prispel iz Melbourna v Sydney, ki je zadnja etapa na uradnem potovanju po treh državah, ki se je pričelo 11. septembra. Tudi v tem mestu so Saragata toplo sprejeli krajevni predstavniki oblasti, še zlasti pa številni italijanski izseljenci.
PO SKLEPU KOMISIJE POSLANSKE ZBORNICE
V kratkem demokratičnejši režim izdajanja potnih listov
Polemike o kritju primanjkljaja zavarovalnih ustanov Obnovljena delovna pogodba za uslužbence pivovarn
RIM, 29. — Komisija za zunanje zadeve pri poslanski zbornici je danes na posvetovalnem zasedanju obravnavala nov zakon o izdajanju potnih listov, katerega je senat že odobril. Komisija je sklenila, da se v njenem okviru na zakonodajnem zasedanju tudi ta zakon odobri, tako da bo lahko čimprej stopil v veljavo.
Zakon uveljavlja važno novost, da ima vsak državljan pravico zapu-
stiti ozmlje države in prejeti potni list, medtem ko je do sedaj bilo to načeloma v rokah državne uprave. Na zahtevo zainteresiranega morajo potni list izdati tudi za države, s katerimi Italija nima diplomatskih odnosov. Izjeme so povsem logične za osebe, proti katerim je v teku sodni postopek, in v zvezi z vojaško službo.
V poslanski zbornici se je nadaljevala razprava o zakonskem predlogu glede volitev deželnih svetov, pri čemer se nadaljuje obstrukcija desnice. Danes so govorili štirje poslanci PLI ter dva MSI. Delo poslanske zbornice je zato praktično paralizirano, saj gre za govore, ki imajo očitno tendenco izgubljati čas in tudi ni mogoče nekaj novega povedati. Istočasno pa morajo biti poslanci vladne večine in opozicije stalno pripravljeni, da ne pride do še hujših zavlačevanj, ker lahko desna opozicija vedno zahteva ugotovitev,
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiNtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZASEDANJE GLAVNE SKUPŠČINE OZN
Riad je ponovno obtožil ZDA da vsestransko podpirajo Izrael
Gromikove izjave pred odhodom iz New Yorka - Brovvnov obisk v ZDA brez vsakega rezultata
NEW YORK, 29. — Prvi govornik pri današnjem nadaljevanju splošne razprave v skupščini OZN je bil venezuelski zunanji minister Borges, Izjavil je, da mora biti rešitev palestinskega vprašanja postopna in 'p mora začeti z umikom izraelskih čet v zameno, da Arab- ---------------
ci prekinejo vojno stanje. Gle-
de Latinske Amerike je omenil, da je organizacija ameriških držav sklenila sprožiti pred OZN ((prevratno dejavnost Kube«. Na koncu je izrazil željo, naj bi Združeni narodi spodbujali razvoj skupnega tržišča v Latinski Ameriki.
Albanski predstavnik Halim Budo je izrekel podporo vietnamskemu ljudstvu, toda izkoristil je priložnost za napad na Sovjetsko zvezo, katero je označil za »trojanskega konja«, češ da hoče Sovjetska zveza »rešiti ameriški imperializem, da bi spremenila Vietnam v trdnjavo proti Kitajski«. Podprl je a-rabske države v njihovi borbi proti Izraelu ter je pozval države članice OZN, naj se borijo proti »veliki sovjetsko-ameriški zaroti proti neodvisnosti narodov«.
Zunanji minister ZAR Riad je odbil izraelske predloge za neposredna mirovna pogajanja in je ponovil zahtevo za brezpogojen umik izraelskih čet na prvotne položaje. Pozval je ZDA, naj se pridružijo tistim državam, ki obsojajo izraelski napad, in naj se pridružijo gibanju, katerega namen je doseči umik Izraelcev.
Riad je dejal, da si ni moč misliti, da bo mogoče odpraviti posledice napada z mešetarjenjem ali s pogajanji. Zanikal je, da je ZAR imela kakršen koli načrt za napad
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VELIKA NAPETOST V SAJGONU
Posebna komisija je ugotovila številne nerednosti pri volitvah
Predlagala bo poslanski zbornici razveljavljenje volitev - Novo bombardiranje Hajfonga
SAJGON, 29. — Člani posebne edini namen izvajati pritisk nanj,
komisije poslanske zbornice, ki so proučevali proteste zaradi sleparij in nerednosti med predsedniškimi volitvami, so izjavili, da bodo priporočili poslanski zbornici, naj razveljavi izvolitev generala Tieua. Komisija pravi, da je ugotovila številne nerednosti pri volitvah in da je prepričana, da je treba izvolitev razveljaviti.
Hkrati Je predsednik poslanske zbornice izjavil, da bo poslanska zbornica sprejela priporočilo, če bo komisija predlagala razveljavljenje volitev, kajti «če ne bi tega storili, bi šli proti vietnamskemu ljudstvu, ki ve, da so bile volitve neredne«. Poročilo posebne komisije bo predloženo jutri poslanski zbornici, ki bo morala sprejeti dokončno odločitev do 2. oktobra.
V Sajgonu je zelo napeto. Oblasti so odredile izredne varnostne ukie-pe zaradi protestnega gibanja budistov In predvsem zaradi bližnjo razprave v poslanski zbornici o predsedniških volitvah. Poleg tega je napetost narastla, ker Je policija aretirala enega glavnih civilnih kandidatov na predsedniških volitvah Dzuja. Ta Je glavni tainik g’-banja, ki se zavzema za razveljavljenje volitev. Včeraj je Dzu izjavil, da policijsko in sodno nadlegovanje, kateremu Je podvržen, ima
da bi ga diskreditirali kot predstav nika opozicije. Kakor je znano, so pred dnevi aretirali tudi drugega civilnega kandidata, bivšega ministra za gospodarstvo Tanha, ki pa so ga pozneje izpustili.
Budistični voditelj Tri Kuang, ki je včeraj vodil protestno demonstracijo proti ukrepom vlade glede budistične cerkve, je ostal vso noč, skupno z drugimi budističnimi voditelji pred vhodom v predsedniško palačo. Včeraj se je pogovarjal dve uri z vladnimi predstavniki, toda brez uspeha. Odklonil je sestanek z budističnim voditeljem čauoin, ki so ga poklicali v predsedniško palačo.
Ponoči so predsedniško palačo obdali z bodečo žico in jo močno zastražili. Tudi vse poti, ki vodijo do pagode, kjer je zbranih ukud petsto boncev in nun in okoli petdeset drugih budistov, je policija blokirala. Budistični voditelji poudarjajo, da Ima njihovo protestno gibanje Izključno verski značaj Vendar pa mu opazovalci pripisujejo tudi politični značaj ln so mnenja, da je naperjeno proti rezultatom predsedniških volitev.
Ameriška letala so včeraj že tret-tjič v enem tednu bombardirala Hajfong. Sestreljeni sta bili dve ameriški letali. Poleg tega so le-
tala «B 52» nadaljevala bombardiranje krajev severno od demilitariziranega področja in tudi krajev južno od tega področja, kjer osvobodilne sile že več dni obstreljujejo ameriško oporišče Kon T:en.
Agencija Tass poroča iz Hanoja, da je nedavno bombardiranje Hajfonga uničilo ali poškodovalo na stotine hiš, tri šole, tri bolnišnice in več industrijskih objektov. Američani so napadli tudi tuje ladje v pristanišču.
Ameriški vojaški predstavnik v Sajgonu je izjavil, da se ameriške izgube v Vietnamu vrtijo okoli 100 tisoč mož, in sicer 13.493 mrtvih, 84.877 ranjenih in 737 pogrešanih. Predstavnik je dodal, da je pretekli teden padlo v bojih 128 ameriških vojakov, ranjenih jih je bilo 1327, štiri pa pogrešajo.
Predsednik vlade Severnega Vietnama Fam Van Dong je v Hanoju na sprejemu v kitajskem poslaništvu Izjavil, da je «v vsej deželi naše ljudstvo zmagovito, ima pobudo operacij in napada«. Dodal je, da se vietnamsko ljudstvo ne bo ustrašilo niti orožja niti besed Američanov. »Ne bo se ustavilo pred nobeno žrtvijo ln nobeno težavo ln pripravljeno je na obsežno vojno, ker je prepričano v popolno končno zmago.« Govoril je zatem o kitajski pomoči in omenil nedavni zadevni sporazum.
Izraela. Dejal je, da je predsednik Naser formalno zagotovil predsedniku Johnsonu, da Egipt ne bo začel nikoli uporabljati sile prvi in da ne bo prekoračil obrambnih u-krepov. Dejstvo, da je nekaj pred začetkom sovražnosti egiptovski pod predsednik sprejel vabilo, naj pride v Washington, da se pogovatja o krizi na Srednjem vzhodu, dokazuje, da je Egipt storil vse mogoče korake, da bi se preprečilo poslabšanje stanja. Toda ti napori so propadli, ker je bil že določen napad za 5. junija.
Zatem je Riad obtožil Izrael, da skuša z novimi pogajanji uzakoniti izvršeno dejstvo, ki naj mu omogoči izpolniti njegove ozemeljske ambicije. Poleg tega se hoče Izrael izogniti obveznosti, ki jo ima na podlagi sporazumov o premirju. Po mnenju ŽAR je popolno spoštovanje teh sporazumov temeljni čini-telj za ohranitev varnosti na Srednjem vzhodu.
Na koncu je minister očital ZDA, da so se pridružile Izraelu in da kažejo sovražnost proti arabskemu ljudstvu. Obsodil je tudi ameriško politiko v Vietnamu in zahteval prekinitev bombardiranja Severnega Vietnama.
Ameriški delegat Goldberg je zavrnil Riadove obtožbe, da so se ZDA postavile na stran Izraela, in je trdil, da so ZDA storile vse mogoče, da preprečijo spopad. Obžaloval je tudi, da je Riad »netočno in nepopolno« poročal o izmenjavi pogledov med Washingtonom in Kairom pred začetkom vojne. Na koncu je dejal, da je treba priznati pravico vseh držav Srednjega vzhoda, da živijo v miru in varnosti.
Sovjetski zunanji minister Gro-miko je sinoči odpotoval z letalom iz New Yorka v Moskvo. Na letališču je prebral izjavo, v kateri pravi, da je odprava posledic izraelskega napada med najvažnejšimi vprašanji, s katerimi ima opravka skupščina OZN. Dodal je, da si tisti, ki ovirajo zadevno rešitev, prevzemajo veliko odgovornost. Izjava dodaja, da je Sovjetska delegacija sprožila dve važni vprašanji v OZN, in sicer pospešitev priprave definicije o napadu in potreba sklenitve sporazuma o prepovedi uporabe jedrskega orožja. Sovjetska zveza je zadovoljna, ker so številne države zavzele pozitivno stališče do sovjetskih predlogov.
Glavna skupščina je včeraj podprla sovjetski predlog, naj se o definiciji napada razpravlja na plenarnih sejah in ne samo v komisiji. Ameriški delegat se je temu uprl.
V Londonu ugotavljajo, da obisk zunanjega ministra Browna v ZDA in v OZN ni imel nobenega rezultata, vsaj kar se tiče Vietnama. Brown se je v New Yorku pogovarjal z Deanom Ruskom, z dvajsetimi zunanjimi ministri drugih držav in v Washingtonu s predsednikom Johnsonom. V poučenih krogih blizu Foreign Officea se je zvedelo, da se je Brown vrnil v London razočaran in da je nesimist glede možnosti ooga.ianj o Vietnamu. Kar se tiče Srednjega vzhoda pa ugo tavljajo, da so sedaj vse države mnenja, da so Združeni narodi naj-
primernejši sedež za obravnavanje tega vprašanja. Ob povratku v London ni hotel Brown podati nobene izjave.
Veliko število mrtvih in ranjenih ob Sueškem prekopu
KAIRO, 29. — Med spopadom na področju Sueškega prekopa v sredo Je bilo na egiptovski strani 72 mrtvih in 230 ranjenih. Od mrtvih so trije vojaki, od ranjenih pa 12, vsi drugi so civilisti. V Ismai-lijl je bilo 36 mrtvih in 85 ranjenih, v Suezu 23 mrtvih in 108 ranjenih, v Kan tari pa 10 mrtvih in 25 ranjenih. Izraelski topovi so zadeli okoli sto hiš, eno bolnišnico, 4 šole in en kinematograf v Suezu. V Ismailii sta bila zažgana dva , laka na postaji; poleg tega pa je bilo poškodovanih ali uničenih 50 hiš. Veliko število civilistov je zapustilo Suez.
«A1 Ahram« piše, da načelnik opazovalcev OZN general Buli označuje v svojem poročilu U Tantu spopad v sredo med najmočnejšimi po ustavitvi ognja. Zaradi tega so navezali stike med nekaterimi delegacijami, da proučijo možnost sklicanja seje varnostnega sveta. List poroča tudi, da Je egiptovski zunanji minister obvestil varnostni svet o teh incidentih, ni pa zahteval posebne seje.
Ravnatelj lista «A1 Ahram« piše, da se sovraštvo med Arabci vedno bolj zaostruje, in dodaja da ena sama resolucija OZN ni dovolj za rešitev problema. Potrebno je, da se resolucijo OZN izvajajo.
BEOGRAD, 29. — član zveznega izvršnega sveta Toma Granfil je priredil danes v palači zveznega izvršnega sveta poslovilno kosilo v čast dosedanjemu veleposlaniku I-talije v Jugoslaviji Robertu Ducci-ju, ki odhaja iz Jugoslavije.
če je zbornica sploh sklepčna, kot se je med obravnavo tega zakonskega predloga že večkrat pripetilo.
Ministrstvo za zdravstvo je sporočilo, da preučujejo možnost brezplačnega cepljenja svinj, tako da bi se v kali zatrla možnost večjih epidemij, ker je afriška kuga povzročila veliko škodo.
V senatu so obravnavali samo nekatera vprašanja, ki so se nanašala na graditev avto cest. Senat se bo ponovno sestal v torek.
Ministrstvo za delo je zanikalo vesti o načrtu ministra Bosca za kritje primanjkljaja zavarovalnih ustanov. Ministrstvo pravi, da je treba počakati povratek zakladnega ministra Colomba in da na vsak način ne bodo obravnavali tega vprašanja brez predhodnega posvetovanja s sindikalnimi organizacijami. Očitno gre za umik, saj so predvidevali, da bodo del bremen prevrgli na zavarovance, proti čemur so že protestirale sindikalne organizacije.
Posl. Gatto je postavil vprašanje zunanjemu ministru v zvezi z italijanskim stališčem do Grčije. Komisija evropske skupnosti je namreč zavrnila prošnjo Grčije za posojilo deset milijonov dolarjev, ki bi jih morala dati evropska investicijska banka. Dokončno morajo odločati delegati šestih držav, pri čemer bo zelo pomembno stališče Italije. Poslanec tudi sprašuje, če namerava Italija odločno obsodili nedemokratični grški režim tudi v okviru komisije evropske skupnosti, ki bo razpravljala o prošnji Grčije o vključitvi v skupnost, in če ne namerava sprejeti pobude v evropski komisiji za človečanske pravice, da se obsodi grška vlada, ki je ukinila ustavne svoboščine.
dolgotrajnih zapletljajih in kratkotrajni enobarvni vladi, je danes deželni svet Sicilije izvolil predsednika, demokristjana Carol-la. Sporazum o vladi levega centra je bil sprejet po daljših pogajanjih in ponovni razdelitvi mest v odboru.
Danes so obnovili delovno pogodbo za uslužbence pivovarn, ki predvideva skupno zvišanje izdatkov za delovno silo v višini 15 odstotkov. Gre za vrsto normativnih izboljšav in za dvig plač za 8 odstotkov. Minister za delo Bo-sco je sklical sindikalne predstavnike na razgovor o obnovitvi delovne pogodbe za bančne uslužbence. Tudi to vprašanje se vleče že dalj časa in je prišlo do številnih stavk.
Vsedržavne sindikalne organizacije uslužbencev državnih telefonov so proglasile stavkovno gibanje v zvezi s preureditvijo te službe.
Dopisovanje
Kiesinger-Stoph
BONN, 29. — Kancler Kiesinger je poslal pismo predsedniku vzhodnonemške vlade Stophu, v katerem odgovarja na njegovo nedavno pismo.
Najvažnejši del pisma pravi: »Da se doseže ponovna združitev Nemčije, bi lahko skupno pripravili in uresničili program, kakršnega sem začrtal v svojih predlogih od 12. aprila in v svojem pismu od 13. junija, vsaj da bi olajšali breme razdeljenosti in da postanejo lažji odnosi med Nemci v njihovi razdeljeni domovini. Zvezna vlada je v interesu vseh Nemcev pripravljena začeti pogajanja o takem programu. V ta namen bo državni tajnik v predsedstvu vlade na razoplago vsak trenutek bodisi v Bonnu kakor v Berlinu.«
Kiesinger je pred Bundestagom in pozneje tudi v pismu Stophu
predlagal vrsto ukrepov za povečanje vsestranskih stikov med prebivalci obeh delov Nemčije. V svojem zadnjem pismu ne omenja Kiesinger Stophovega predloga, naj bi se neposredno sestala in sklenila pogodbo med obema nemškima državama.
Podtajnik za informacije von Ha-se, ki je poročal o vsebini pisma, je izjavil, da pomeni pismo korak naprej v primerjav,; s prejšnjim pismom, ker je v njem omenjena osebnost, ki ima nalogo začeti ra* govore s Pankovom.
Kancler Kiesinger Je govoril nocoj po televiziji in je dejal, da »ja zelo enostavno sredstvo, da se ugotovi, kaj hoče nemško ljudstvo, t.J. svobodni referendum. Toda nasprotna stran ni pripravljena sprejeti ga«. Zavrnil je Stophov predlog o sklenitvi pogodbe med obema nemškima državama, ker da bi kaj takega «samo zapečatilo razdelitev Nemčije«.
Vzhodnonemška tiskovna agencija je zvečer objavila izjavo, s katero zavrača Kiesingerjeve predloge. V izjavi je rečeno, da je Vzhodna Nemčija pripravljena začeti razgovore z Zahodno Nemčijo in sporazumno določiti med stiki državnih tajnikov kraj in trenutek za razgovore. Toda namen razgovorov bi moral biti povsem drugačen, kakor je namen, ki ga predlaga Kiesinger. Pogovarjati bi se namreč morali o pogodbi za normalizacijo odnosov med obema Nemčijama, o pogodbi proti uporabi sile med obema Nemčijama in o priznanju sedanjih meja in sedanjega stanja v Evropi. Izjava dodaja, da je Kiesinger praktično šel mimo nedavnega Stophovega pisma.
Jutri obletnica kitajske republike
PEKING, 29. — V Pekingu M mrzlično pripravljajo na slovesnosti ob 13. obletnici ustanovitve republike, ki bo 1. oktobra.
Predsednik kitajske viade čuen-la.j je javno pozval pekinške »revolucionarje«, naj napadajo predsednika Liu šao Cija in njegove pristaše. Pozval jih je, naj »zvesto sledijo strateškemu načrtu pred sednika Maocetunga za uresničenje velikega revolucionarnega zavezništva ter politične in ideološke enotnosti«.
Mihajl Jakovljev, ki je bil 12 let na Kitajskem kot Tassov dopisnik, piše v članku, ki ga je objavil v listu »Za rubežom«, da kulturna revolucija odpira pot za kapitalistični vdor na Kitajsko. »Kitajski poslovni ljudje, ki živijo v tujini, dobivajo ogromne obresti iz investicij v deželi. Maocetung je izdal i-deale kitajske revolucije in je u-smeril svojo borbo proti kitajski komunistični stranki. Z njegovo odobritvijo vlada v deželi teror in u-vaja se režim birokratične vojaške diktature. Ti trdijo, da delujejo v imenu partije, medtem pa uničujejo partijske organizacije. Sam Maocetung je začel kampanjo za u-ničenje centralnega komiteja, ko se je v začetku leta 1966 začel čutiti odpor proti njegovi politiki. Maocetung in njegovi pristaši so razumeli, da je bilo poglavitno naglo nastopiti, da bi preprečili, da bi se stvari zanje poslabšale, in so sklenili eleminirati opozicijo s pomočjo nezrelih in naivnih mladih ljudi in v ta namen so ustanovili gibanje rdečih gardistov.«
Moskovski radio pa poroča, da so včeraj aretirali skupino proti-maocetungovih častnikov, ki so pripravili načrt za sabotiranje vojaških letal v Kantonu ob narodnem prazniku, ki bo 1. oktobra.
REKA, 29. — Po poročilu, ki ga je prejela Jugolinija na Reki od podjetja Morflota iz Odese, je sovjetska ladja »Mitišči«, ki je v Indijskem oceanu, našla poškodovano jugoslovansko ladjo »Trebinje«. »Mitišci« vleče sedaj »Trebinje« v eno izmed pristanišč na Madagaskarju.
J-redaeunik isuiagat med italijanskimi izseljenci v Melbournu
Hidrocentrafla na Angari bo imela svetovni rekord do leta 1971
Minulo nedeljo je na Teki Angari v vzhodni Sibiriji s polno zmogljivostjo začela delovati naj-večja hldrocentrala na svetu — Bratsk. Ta elektrarna Je že dvanajst let, od dneva, ko so Jo začeli graditi, nekakšen simbol osvajanja neskončnih sibirskih prostorov, hkrati pa tudi eden največjih tehničnih in človeških podvigov našega časa.
Bratska elektrarna je le en člen r velikanskem načrtu za osvojitev prostranstev vzhodne Sibirije. Ta svet med Leno na vzhodu In Je-nisejem na zahodu je razen ozkega pasu na skrajnem jugu, kjer teče transsibirska železnica in dolin obeh rek, praktično nenaseljen. Ti kra1i pokriti z neskončnim morjem sibirskega pragozda — tajgo, izpostavljeni strupenemu mrazu pozimi, milijardam in milijardam komarjev poleti, brez prometnih zvez, so skrajno negostoljubni. Toda tu so tudi ogromne količine lesa, zaloge premoga, železa in barvnih kovin, ki sodijo med najbogatejše na svetu In tu so končno tudi reke, primerne za graditev velikih elektrarn.
Pred dvanajstimi leti so začeli uresničevati zamisel, da bi na reki Angari, ki seka Jugozahodni del vzhodne Sibirije, zgradili sistem velikih elektrarn, ki naj bi postala energetska hrbtenica za osvojitev in gospodarski razvoj tega dela Sibirije. Prva je prišla na vrsto elektrarna pri Bratsku. Bratsk Je danes mesto z okrog 130.000 prebivalci, oddaljen več sto kilometrov od naseljenih krajev in povezan s svetom do nedavna le z letalsko zvezo, zadnji dve leti pa tudi že z železnico. Toda ko se je pred dvanajstimi leti vse skupaj začelo, Je današnji Bratsk sestavljalo le nekaj lesenih koč lovcev na dragocena sibirska krzna.
Prvi graditelji elektrarne so bili res pionirji v nepotvorjenem pomenu te besede. Bill so v glavnem mladi ljudje lz vseh krajev Sovjetske zveze, ki jih je sem prignala romantika osvajanja divjine, želja po velikih zaslužkih, beg pred raznimi težavami doma, radovednost, pustolovska žilica ali preprosto mladost. Le malo od tistih prvih pionirjev Jih Je vzdržalo in doživelo, da se Je prvotno taborišče šotorov in barak spremenilo v zidano mesto, da je bila Angara ukročena in da so se zavrtele prve turbine.
Tisti, ki so vzdržali vse od prvih dni, so se že zdavnaj porazgubili med reko novih prebivalcev, ki se steka v Bratsk, so pa še danes nekakšni »zgodovinski Junaki« Bratska. Ko 6em bil tam pred približno dvema letoma, sem se srečal z nekaterimi od njih In poslušal zgodbe, ki so kljub komaj desetim minulim letom zvenela, kot pripovedovanje o nečem ze zdavnaj minulem. To so zgodbe o življenju v šotorih in barakah, o zimah, za katere 50 stopinj mraza ni nič posebnega, o oblakih komarjev poleti, ki človeka lahko spravijo na rob blaznosti, o težaškem garanju v nemogočih razmerah, o pomanjkanju domala vseh udobij civilizacije, o mnogih, ki niso vzdržali in so «dezertlrali» pa tudi o mnogih, ki so zdržali do konca In dočakali, da se Je divjina umaknila sodobnemu mestu.
Ko so načrt na Angari začeli uresničevati. Je bilo slišati precej kritik doma in v tujini. V tujini so vest o začetku del skeptično ali odkrito posmehljivo sprejeli koc »boljševiško fantazijo na Angari«. Domači kritiki pa so trdili predvsem, da bo elektrika, ugrabljena Angari, predraga in da ni pametno graditi tako velikanske objekte nekje v brezljudni Sibiriji, ’-o
pa v .mnogih najbolj rodovitnih predelih države mnoge vasi, kolhozi in aovhozi še niso elektrificirani.
Deloma ti očitki nedvomno držijo. Zagovorniki angarskega sistema trdijo, da je bratska elektrika najcenejša na svetu, toda pri tem ne upoštevajo vseh stroškov, potrebnih ne le za samo elektrarno, ampak za zgraditev ce-legi mesta za zagotovitev normalnega življenja sto in več tisoč ljudem, za organizacijo preskrbe, za zveze itd. če upoštevamo vse to, potem energija bratske elektrarne ni in še dolgo ne bo tako poceni. Tudi ni res, da s samo elektrarno še ni vse storjeno. Vse te ogromne količine energije je treba nekje porabiti ln sicer nekje blizu. Zaradi tega so morali v neposredni bližini zgraditi lesnopredelovalni kombinat, kombinat aluminija in kombinat za bogatitev železmh rud. Vsi ti kombinati (ki še ne delajo s polno zmogljivostjo) so pravi velikani, vendar vseeno ne porabijo vse energije. Morali so zgraditi tri tisoč kilometrov dolg daljnovod, večinoma preko nenaseljenih in divjih predelov, ki povezuje Bratsk z evropskim električnim omrežjem.
Jasno Je, da vse to zahteva velikanske stroške, Jel so jih še povečale marsikatere napake in zgrešeni računi, do katerih Je prišlo predvsem zaradi nepoznavanja ali neupoštevanja krajevnih razmer. Toda vsi nasprotniki In skeptiki ne morejo zanikati zelo preproste resnice: če naj sibirska bogastva zaživijo, potem je pač treba investirati ogromne vsote, potem je treba gledati dalje, kot le v jutrišnji dan. Vsaka Investicija v Sibirijo je investicija v prihodnja desetletja in stoletja. Sporno je le, ali je za sovjetsko gospodarstvo primemo, da si že danes nalaga taka bremena ali pa Je bolje tako velike pionirske podvige odlagati za prihodnost.
Pa še to vprašanje, vsaj kar se Bratska in bazena Angare tiče, je že za nekaj let zastarelo. Bratsk je tu in poti nazaj ni več. V tej divjini so s pet kilometrom dolgim in 126 metrov visokim jezom pregradili Angaro in ustvarili naj-večJe umetno jezero na svetu —
dolgo je 570 kilometrov in od 1,5 do 25 kilometrov široko. Od nedelje dfela tu 20 agregatov po 225.000 kilovatov, ki bodo dajali letno 22 milijard kilovatnih ur električne energije. Se preden je bratska e-lektrarna začela delati s polno močjo, so že sprejeli načrt, da bodo: moč njenih agregatov povečali na 250.000 kilovatov tako, da bo njena dokončna moč 5 milijonov kilovatov.
Svetovna rekorderka na Angari je končana in zdaj se bo zvrstila vrsta drugih elektrarn na isti reki, ki bodo angarski bazen spremenile v energetsko velesilo Sovjetske zveze. Toda na skrajnem zahodnem robu vzhodne Sibirije, na Jeniseju pri Knasnojarsku, že raste nava svetovna rekorderka — elektrarna z močjo šest milijonov kilovatov; Prva dva agregata po
500.000	kllovator bosta začela delati 7. novembra, svetovni rekord bratske elektrarne pa bo po načrtih tolčen leta 1971. Ne glede na vse kritike, pomisleke in vrtoglave stroške, je osvajanje Sibirije prestopilo Rubikon.
JANEZ STANIČ
»■ “■-*'***3s?*~
rf
Kakor razburkano morje, je pa le jezero (Gardsko). Slika je iz 4. številke nove revije Monti e valli, ki propagira turizem, izletništvo, lov in ribolov na Trentinskem in v Gornjem Poadižju. Poleg tehtnih
člankov je v reviji polno krasnih slik
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
HUDE NESREČE
Mrtvi v nemškem rudniku na cesti, s helikopterjem
HERNE (Z. Nemčija), 29. — Zaradi usada v premogovniku v Schamrocku so štirje rudarji pokopani. Po izjavah rudniških funkcionarjev je le malo upanja, da bi lahko potegnili na površje še žive rudarje.
RIM, 29. — Pri 64. km ceste Neapelj-Rim je prišlo do nesreče, pri kateri so tri osebe zoglenele. Neki «taunus» z nemško evidenčno tablico je hotel pravkar zavoziti s ceste, ko se je vanj zaletel neki tovornjak. V avtomobilu so bile štiri osebe: dva mlada Sicilijanca, ki sicer prebivata v Nemčiji, ter dve mladi nemški dekleti. Pri moč-
iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiimiuiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiii
Od jutri v Moskvi barvna televizija
MOSKVA, 29. — V nedeljo/1 oktobra, bodo v Moskvi liheli barvno televizijo. Tako poroča agencija Tass, ki pa hkrati poudarja, da te ugodnosti ne bodo mogli uživati zasebniki. V Sovjetski zvezi namreč še niso dali v promet TV sprejemnikov za barvno televizijo in bodo zato na razpolago le redki sprejemniki, ki so jih postavili le v hotelih, v tovarnah in v prostorih nekaterih organizacij. Kakor smo ob času že poročali, bodo v Moskvi imeli barvno televizijo za sedaj le dva dni v tednu.
Vtem ko iz Moskve poročajo, da se bo barvna televizija že začela, prihaja iz Prage vest, da se ustrezne češkoslovaške oblasti še niso odločile, kateri sistem bi izbrale: ali zahodnonemški sistem, ki je znan pod kratico PAL, ali pa francoski sistem SECAM. To je danes povedal na tiskovni konferenci član državne komisije za tehnologijo Josef Pahanka.
((Dokončno se bomo odločili v teku dveh let, potem ko bomo napravili ustrezne poskuse, ki smo
Jih že začeli pri praškem zavodu,« je še rekel češkoslovaški funkcionar, ki je tudi izrazil željo po čim tesnejšem sodelovanju med tehniki 'n industrijo, da bi prišlo čim prej do izpopolnitve in večjega razmaha na področju elektronike. V zvezi s tem je Pohanka dodal:
((Dolgoročni program razvoja češkoslovaške televizije predvideva u-vedbo drugega kanala za leto 1970. Najprej bo drugi kanal deloval le za Prago, Ostravo In Bratislavo, v naslednjih letih pa se bo mreža prek nadaljnjih desetih prenosnikov, ki se bodo priključili sedanjim 49, povečala na vse področje. Barvna televizija pa bo uvedena ’eta 1973.»
Naivne šale imajo včasih uspeh
BONN, 29. — Verner Otto, častni grški konzul v W(irzburgu, je tol te dni zelo presenečen, ko je dobil pismo, ki pa je bilo znotraj naslovljeno: ((Dobremu Bogu — v nebesih.« Bržkone grški «gastarbeiter» Stephanos, ki dela v neki tovarni v Obemburgu ob Meni, ni vedel več kam obrniti se za pomoč, pa je napisal kratko pismo: «Ljubi Bog, kako se imaš? Meni je dobro, toda denarja nimam. Ali bi mi lahko poslal 30 mark?« (okrog 5.000 lir). Da ne bi preveč razočaral naivnega (ali pa še preveč prebrisanega) grškega delavca, mu je konzul poslal 15 mark. Kmalu nato mu je prišel v roke sledeči odgovor: ((Ljubi Bog, lepa tl hvala za tvojo pomoč. Toda če bi mi še kdaj hotel poslati denar, nikar mi ga ne pošiljaj prek konzulata. Konzul si je namreč pridržal 15 mark...«
nem udarcu je enega moškega vrglo iz avtomobila, medtem ko je avto z ostalimi tremi osebami zavozil v neki prepad. Drugi moški in dekleti so bili takoj mrtvi.
BOČEN, 29. - Blizu letališča S. Giacomo pri Bocnu je danes strmoglavil na tla vojaški helikopter. Vsi trije častniki na helikopterju — dva kapetana in podporočnik zdravnik — so bili takoj mrtvi. Zdravnik Carlo Mangiarotti je bil eden izmed preživelih pri atentatu na Cima Vallona. Pogreb žrtev bo jutri v Bocnu.
Jugoslovani dogradili hidrocentralo v Kambodži
PHNOM PENH, 29. — V Kambodži so dogradili jez in hidroelektrarno (10 megavatov), ki ju je tam gradilo beograjsko podjetje »Energoprojekt« z več kooperanti iz Jugoslavije. Akumulacijsko jezero na planoti Kirikom, kakih 110 km Južno od Phnom Penha, ]e polno in hldrocentrala bo kmalu začela poskusno obratovati za mesec dni.
VCEKAJ ZAČETEK V VATIKANU
Škofje z vsega sveta razpravljajo v Rima
Nekoliko so se opazile nekatere novosti v zunanjosti: med drugim ni bilo več švicarske straže
VATIKAN, 29. — Papež Pavel VI. je danes pričel prvo zasedanje škofovskega sinoda. Natančno pred štirimi leti je papež na začetku druge periode koncila uradno prvič sporočil, da namerava ustanoviti organizem, ki bi pripomogel k tesnejšemu sodelovanju med škofi z vsega sveta m med papežem.
Na škofovskem sinodu so le izbrani zastopniki vseh škofov, kardinalov in še nekaterih cerkvenih dostojanstvenikov.
Natančno ob deseti uri je papež vstopil v vatikansko baziliko in kljub nedavni bolezni opravil mašo ob koncelebraciji osmih kardinalov in šestih škofov.
Poleg drugih so bili navzoči tudi predstavniki diplomatskega zbora, ki so lahko ugotovili, da je papež videti nekoliko bolj suh, sicer pa še kar veder in spočit. Čeprav je imela cerimonija slovesen značaj, so vendar nekatere stvari, ki so bile ob takih priložnostih v navadi, odpadle. Tako se je prvič zgodilo, da niso bili prisotni vo-
jaki švicarske straže in tudi komorniki «spada e cappa« niso imeli uniforme temveč samo frak.
Po maši je kardinal Villot v imenu vseh papežu čestital za nedavno 70-letnico.
Zvečer je papež sprejel na avdienco tri predsednike sinoda: kardinale Villota, Conwaya in Felicija.
Elena Vlahu, bogata lastnica dveh vplivnih grških listov v Atenah, ld sedaj ne izhajata več, je dala nekemu italijanskemu dnevniku nekaj zelo pogumnih izjav. Polkovnike, ki imajo sedaj v Grčiji oblast, je imenovala »povprečne ljudi in nevedneže«, zato pa so jo obtožili in zagovarjati se bo morala pred so diščem. Ko je dajala izjave, sc je zavedala nevarnosti, dejala pa je, da se človek ne sme bati govoriti
Podmornica v ribiški mreži
GOETEBORG (Švedska), 29. -Švedska ribiška ladja «Holmoe» je imela zares izredno srečo v lovu: pred dnevi je v svoje mreže ujela kar 420 ton ulova, vendar tokrat ni šlo za ribe, pač pa za — podmornico.
Poveljnik ribiške ladje Bengt Jo-hansson je izjavil, da je v sredo lovil na morju zahodno od Švedske in da je bil v trenutku prepričan, da je doživel svoj na j več ji ulov. Medtem ko je vlekel mreže je ugotovil, da se je zaradi teže ulova njegova ladja kar nevarno nagnila. Zato je na naglo porezal vrvi in vse skupaj, ves svoj veliki ulov, spustil v globine.
Le nekaj minut pozneje pa se je v neposredni bližini prikazala na površju podmornica, vsa ovita v ribiško mrežo. Bila je to švedska podmornica »Mackrillen«, ki se je morala po »incidentu« povzpeti na površje, ker so ji ribiške mreže blokirale vijak. Podmornica je prav v tistem času vršila neke vaje v okolici «lovišča», ki si ga je tisti dan izbral švedski ribič. Na srečo se je vse končalo prav. Nobeden od 25 mož posadke ni bil niti malo ranjen.
Uniigc ^ gledališče
William Willis prekinil plovbo
NEW YORK, 29. — Wllliam WI1-lis, 74-letni samotni mornar, ki je odplul iz New Yorka 30. junija, se je odrekel misli, da bi s svojo ladjo prispel do Velike Britanije. Predstavnik ameriške obalne straže jo izjavil, da je Willisa sprejela na krov neka poljska ribiška ladja. Sporočilo samotnega mornarja, ki je danes prispelo v ZDA, javlja' «Na krov me je sprejela poljska ribiška ladja «Belona» 27. septembra. Tudi moj čoln je na krovu.« Willlam Wlllis je nameraval pre-pluti Atlantik z majhnim, tri metre dolgim čolnom «Little One«.
TERNI, 29. — Tu so zabeležili dva rahla potresna sunka: prvega zvečer okrog 21. ure, drugega pa ponoči kmalu po treh.
gla&bn ^ bliltabbtoo
Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE
Tržaško Stalno gledališče pred novo sezono 1967-68
Prva premiera bo 27. oktobra: Goldonijev Lažnivec^
V časnikarskem krožku je bila včeraj tiskoma konferenca tržaškega Stalnega gledališča. Vodil jo je predsednik umetniškega sveta dr. Gino Botteri, ker je predsednik upravnega sveta proj. Romano pred nekaj dnevi podal ostavko. Botteri je dejal, da se dejamost Stalnega gledališča drži treh glamih smernic: razširitev značilnosti kulturne javne službe s prizadevanjem, da se doseže vedno širši krog prebivalstva, zlasti delavcev, mladine in občinstva iz raznih središč dežele; postopno kakovostno izboljšanje, pri čemer je edina sprejemljiva omejitev finančna možnost; ovrednotenje kulturnih energij v Furlaniji - Julijski krajini tako v krogu avtorjev, sodobnih in prejšnjih, kakor realizatorjev in interpretov. Vse to je toliko bolj potrebno, da se doseže visoka kakovostna raven, ko bo začelo delovati novo gledališče, ki bo Trst obogatilo z najmodernejšim gledališčem v Italiji. Omenjeno prizadevanje je že vidno tudi v programu za sezono 1967-68, ki jo je uprami svet odobril. V okviru razširitve «javne funkcije» gledališča se namerava izvesti kar najbolj kapilarna abonetska kampanja v podjetjih in šolah. Gledališče namerava nastopati tudi v manjših centrih dežele in — to je novost — v Istri in Kvamerju, kjer prebiva italijanska manjšina. Zaradi tega bo nastopilo tudi «gledališče za otroke». Pripravljajo pa se tudi predstave z deli v tržaškem dialektu. Voljo za postopno izboljšanje kažejo imena štirih režiserjev, ki bodo pripravili predstave — Gianfranco De Bo-sio, Orazio Costa, Aldo Trionfo in Giovanni Poli — navzočnost igralcev kakor sta Giulio Bo-setti in Franca Nuti (poleg Carla Bagna, Filippa Scelza in dr.), ter končno izmenjave z drugimi gledališči. To pot z Rimom, ki bo pokazalbesedilo Vivianija »Nedpelj podnevi in ponoči», ter z VAguilo, ki bo nastopila z «Raz-porSko»—vmomr-Atfiertja. Za svoje predstave si je Stalno gledališče izbralo Sofoklejevega «Kralja Ojdipa», Goldonijevega «Lažnivca», Ibsenovega sMalega Eyolfa» ter komedijo, ki je antologija starih besedil (La com-media degli zanni). Stalno gledališče pa skuša uveljaviti avtorje
iz dežele. Furio Bordon bo pripravil gledališko priredbo Slata-perjevega «Mojega Krasa», Linuc-cia Saba je obljubila, da bo pripravila delo o svojem očetu pesniku Umbertu Sabi, in končno bo morda mogoče igrati novo delo Fulvia Tomizze. Stalno gledališče pa si je tudi priborilo iM-ključno pravico prevoda in predstave za Miodraga Bulatoviča «Godot je prišels. Prevod je zaupan prof. Meriggiju z milanske univerze. Tržaško gledališče pa bo tudi letos gostovalo v Rimu (s «Kraljem Ojdipomv) in v Milanu (z «Malim Eyolfom»). Za Ibsena se zanima tudi televizija. Abonenti bodo imeli popust pri predstavah gostujočih skupin. Nova sezona se bo pričela 27. oktobra z Goldonijevim «Lažnivcem» v režiji De Bosia in s protagonistom Giuliom Bosettijem, ki bo sedaj skupno s Sergiom d'Osmom tudi ravnatelj Stalnega gledališča.
Jugoslovanski in italijanski književniki v Opatiji
OPATIJA, 29. — V Opatiji se je danes v organizaciji italijanskega književnega časopisa «La Battana» in turistične gostinske organizacije v Opatiji pričelo tretje srečanje jugoslovansko - italijanskih književnikov, na katerem bodo književniki obeh držav razpravljali na temo o vlogi in inštrumentu kritike. Poleg uvodnega predavanja zagrebškega kritika Vlada Gotovca so književniki pripravili več poročil z namenom, da spodbudijo razpravo o aktualnih vprašanjih kritike. Na srečanju, ki bo trajalo dva dni, sodeluje 30 književnikov iz Italije in Jugoslavije, med katerimi je tudi skupina književnikov italijanske etniške skupine v Jugoslaviji.
0 0 0
NEW YORK, 29. — Pisateljica Carson McCullers, avtorica dela «Srce je samotni loveči) je danes umrla v bolnišnici Nyack pri Neto Yorku. Imela je 50 let. Ze dvajset let je bila napol paralizirana. Umrla je zaradi srčne kapi.
IIIIIIIIIHIimflllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllllllMlllllllllllllllllllllllllllUi
Dr. Mirt Zwitter petdesetletnik
Pred dnevi je minulo 50 let, odkar se je v mnogoštevilni kmečki družini pri Abuju v Zahomcu rodil Mirt Zwltter. V svojem življenju je iz skromnega kmečkega otroka zrasel v nadebudnega dijaka in vztrajnega borca na narodnostnem področju, v oblikovalca zadružne dejavnosti koroških Slovencev po drugi svetovni vojni in v pobudnika njihovega gospodarskega uveljavljanja.
Življenjska pot petdesetletnika dr. Mirta Zwittra je bila kamenita in težka, kakor je bila v tem času kamenita in težka pot koroškega slovenskega ljudstva, da se je od vse preveč ponižanega in vsako:nur pokornega po težkih preizkušnjah dvignilo v ljudstvo s samozavestno in — če Je treba — tudi uporno dvignjeno glavo, svesto si ne le svojih dolžnosti, marveč tudi svojih pravic, in prav na tej poti je stal naš jubilant že v svojih gimnazijskih letih sredi med njim in bodril z vso vnemo. Zato mu tudi niso
..,,llu,l,m.............Hill...........................................miiiiiiuiu...................
Vedno več Čehov potuje v tujino kljub velikim oviram
Plašč lz težke rjave volne double face slonokoščene barve z visokim ovratnikom, spetim z veliko zaponko. Razširjena linija spominja na ogrinjalo. Model BARATTA. Tkanina NATTIER. (Foto Ente Moda • Turin)
Dopisnik Tanjuga Velimir Budimir opisuje, s kakšnimi težavami imajo še opraviti Cehi, ki hočejo potovati iz CSSR.
PRAGA, septembra. — Neki tukajšnji časnik, ki Je nedavno nekoliko ironiziral geslo «čedoka» (največje in praktično edine turistične agencije) da »človek naših dni potuje« in izrazil mnenje, da bi bilo bolje, da bi se to geslo glasilo ((človek naših dni bi moral potovatd«. Namig se je nanašal na precej velike ovire, na katere zadevajo češkoslovaški turisti, če potujejo v tujino. Ovire so različne. Med najhujše pa sodijo devize.
Vendar pa Se aktivni in pasivni češkoslovaški turizem zadnja leta zelo dobro razvija. Za dokaz zadostuje omeniti, da Je češkoslovaška (če računamo število turistov glede na skupno število^ prebivalcev) v aktivnem turizmu (odhajanja v tujino) na osmem mestu, v pasivnem pa na sedmem.
Leta 1960 Je prispelo v češkoslovaško komaj 155.000 tujih turistov, češkoslovaških pa je potovalo T tujino 157.000. Lani pa je obi-akalo češkoslovaško 3,5 milijona
tujcev, blizu dva milijona Čehov in Slovakov pa je odpotovalo v tujino.
Čeh rad potuje in pri tem prevladuje pri njem dvoje: želja po počitnicah pri morju in izrazita kulturna potreba, da vidi in obišče zgodovinske in kulturne zanimivosti ter dosežke v drugih deželah. Zato pa je tudi spričo ugodnejših možnosti in čedalje širšega odpiranja meja razumljivo čedalje večje zanimanje za potovanje v tujino, zlasti v dežele, kamor še pred nekaj leti ni bilo tako lahko potovati (zahodne ln Jugoslavija), žal materialne možnosti dežele niso takšne, da bi mogle zadovoljevati naglo povečano zanimanje in želje po potovanju njenih občanov.
Zadnje čase Je notranje ministrstvo znatno poenostavilo izdajanje potnih listov in vizumov in češkoslovaški državljan lahko oboje dobi zdaj najpozneje v sedmih dneh. Prej so privatne potne liste izdajali samo s posredovanjem «če-doka«, zdaj pa jih izdajajo vsi okrožni in okrajni oddelki za potne vizume pri ljudskih odborih. Cehu in slovanu ni potreben potni list za ZSSR, Poljsko, DR Nemčijo,
Madžarsko, Romunijo ali Bolgarijo, marveč samo vložek, ki ga prl-lože posebni izkaznici. Samo v Madžarsko, Bolgarijo in DR Nemčijo lahko državljan potuje kolikor hoče in kadar se mu zahoče. V druge socialistične dežele pa lahko potuje samo v režiji turističnih organizacij ali na povabilo sorodnikov in prijateljev, ki ga mora za obisk Sovjetske zveze preveriti sovjetska milica. Za Jugoslavijo dajejo dovoljenja za potovanje samo enkrat letno in še to je vezano na odobritev dinarskih sredstev v banki ali na povabilo kakega državljana Jugoslavije. V zahodne dežele lahko potujejo Čehi in Slovaki samo na povabilo ali v organizaciji turistične organizacije. Letos je potovalo v socialistične dežele kakih 100 tisoč češkoslovaških turistov več kakor lani (torej nad dva milijona) v zahodne dežele pa približno toliko, kakor lani (200.000). če želi češkoslovaški državljan potovati kam v tujino, bodisi na vzhod ali zahod, Je navezan predvsem na «čedok». Za potovanje v vzhodne dežele so mu vrata na stežaj odprta zlasti v Bolgarijo. «čedok» pa ni edina organizacija, ki »e
ukvarja s turizmom (take organizacije obstajajo za mladino, člane sindikatov in za športnike), lahko pa rečemo, da ima praktično monopol v organizaciji turističnih potovanj, ker dobiva večino turizmu namenjenih sredstev. Državljanu preostaja za zdaj, da sprejme vse pogoje in storitve za potovanje, ki mu jih daje «čedok» in so razmeroma drage.
Dvotedensko bivanje v Jugoslaviji na primer (ves penzion, prevoz z letalom in nekaj denarja za manjše potrebe) stane približno 3.500 kron, kar je nekaj več kakor dve povprečni mesečni plači češkoslovaškega državljana. Zaradi nerealnega tečaja krone in manjšega zneska trdne valute so sredstva nekoliko omejena, da bi vsaj delno vplivali na zmanjšanje o-gromnega povpraševanja za potovanja v tujino. Tako državna banka prodaja dolar (v enakem razmerju pa tudi drugo zahodno valuto in dinar) po 36 kron, v tem ko je uradni tečaj 7,20. češkoslovaški turist dejansko plača najprej premijo 125 odst, ki jo dobijo tuji turisti za uradni tečaj trdne valute, potem pa še 125 odst. za razvoj turizma na češkoslovaškem.
Toda ti neugodni pogoji gotovo niso največja ovira za ljubitelje potovanja. Največja ovira je namreč v tem, da so kvote vseh trdnin deviz pa tudi dinarskih v dveh ali treh tednih od začetka dodeljevanja povsem izčrpane. Potem Je treba odhod v tujino odgoditi do prihodnjega leta.
če bi človek zdaj vprašal, raj bi češkoslovaški turist želel, bi ta predvsem odgovoril, da bi rad svojo krono lahko prosto zamenjal, kjerkoli in kolikor želi. Za zdaj vsaj v vseh socialističnih deželah. Toda ovire in težave s formalnostmi se nadaljujejo tudi pretirano. Za uresničenje njegovih želja (npr. svobodno potovanje, izven skupin) ima češkoslovaški državljan podporo tudi v drugih deželah. Želel bi tudi potovati čimbolj tako, da bi vse formalnosti uredil sam, ker je prepričan, da bi pri tem precej prihranil, bil bi pa tudi bolj zadovoljen.
Mednarodno turistično leto pa je vendarle prineslo ali napovedalo v tem pogledu precej zboljšanja in realno je pričakovati, da bodo češkoslovaški turisti laže in v večji meri uresničevali svoje želje.
VELIMIR BUDIMIR
izostale težave v letih njegovega študija. Navzlic njim je že leta 1939 promoviral za doktorja prava, nakar se je posvetil študiju političnih ved, dokler ni bil vpoklican v vojsko. Kot vojaški tolmač Je leta 1944 prišel v Ljubljani v stik s slovenskim narodnoosvobodilnim gibanjem in se vključil v OF.
Od leta 1945 naprej smo dr. Mirta Zwittra srečavali na vodilnih položajih slovenskih narodnostnih prizadevanj v Celovcu. In tu Je še danes. Ne moremo v podrobnem naštevati njegovih funkcij, ki Jih od tedaj naprej izpolnjuje, posebej pa moramo omeniti njegovo prizadevanje
—	za povračilo premoženja in izplačilo odškodnine koroškim slovenskim izseljencem,
—	za oživitev slovenske kulturno-prosvetne dejavnosti in njenih organizacij,
—	za dosego lepega in ustreznega doma slovenske dijaške mladine v Celovcu ter
—	za obnovo in nadaljni razvoj zadružništva koroških Slovencev.
Prav temu področju je svest pomena zadružno - gospodarske zasidranosti narodnostnih prizadevanj posvetil vse svoje znanje ln delo. 20 let je minilo, ko je kot pravni konzulent Zveze slovenskih zadrug začel borbo za povračilo premoženja, katerega je slovenske zadruge oropal naciztm.
To borbo je uspešno končal. Od tedaj naprej dela v slovenskem zadružništvu neumorno in z vedno novim mladostnim zaletom. 20 let bo v kratkem minilo, ko so na njegovo pobudo začele delovati koroške slovenske prve blagovne zadruge in ko so skupno s hranilnicami in posojilnicami pričele obnavljati svoje poslovalnice in graditi nove. Tako kot posle vodeči podpredsednik usmerja zadružniš-/o koroških Slovencev v novi čas in v nove p -goje njegovega uveljavljanja.
Ko ob njegovi 50-letnici dr. Mirtu Zvvittru koroški Slovenci čer ti* tajo in se mu zahvaljujejo za doslej opravljeno delo, želijo, da bi vsi uvrščeni v delo na zadružnem področju še bolj krepili ta prizadevanja in pomagali uresničevati cilje, za katere je dajal misli, ki jih daje in ki jih bo dajal tudi v prihodnje.
Dragemu koroškemu bratu čestitamo tudi Slovenci iz Trsta in Gorice.
MNENJE NEWYORŠKEGA ČASOPISA THE NEW REPUBLIC»
Kennedyjeva Zveza za napredek je postala zveza brez napredka
Namesto da bi se nacionalni dohodek v deželah Latinske Amerike večal, iz leta v leto pada - Države, ki naj bi bile postale zgled, so doživele polom
Pred nedavnim smo poročali o zasedanju predstavnikov držav ameriške celine. Namen tega zasedanja je bil, obsoditi Kubo zaradi njenega «prevratništva» v Latinski Ameriki in hkrati skleniti, kako naj se začne proti Kubi nekakšna koncentrična akcija, ki naj Havano zlomi, ki naj zruši notranjo ureditev Kube, edine države s socialistično družbeno ureditvijo v Novem svetu. Zaradi odpora predstavnikov nekaterih držav so ti načrti Washingtona odpovedali in konferenca ni imela tistega rezultata, ki so si ga organizatorji želeli. Ker si ZDA skušajo podrediti vso Latinsko Ameriko, jim je Kuba na poti, ker se vedno širši krogi v latinsko-ameriških državah zgledujejo po njej. Pa ne le kar zadeva Kubo, Združenim državam ne gre tako, kot si v Washingtonu želijo tudi v raznih drugih načrtih, ki jih imajo na področju Latinske Amerike. Tudi njihov načrt, znan pod imenom «Zveza za napredek*, ne daje tistih rezultatov, ki so si jih zamislili. Newyorški časopis »The New Republic* je v zvezi z Zvezo za napredek pred dnevi objavil naslednji članek:
»Neka brazilska šala, ki je pred nedavnim šla od ust do ust in postala zelo popularna, se glasi: 'Zveza za napredek očitno uspeva: dobivamo vedno bolj izobražene diktatorje.' Šest let po podpisu listine V Punta del Este, s čimer je bila Zveza za napredek tudi formalno ustanovljena, v Latinski Ameriki vedno bolj prevladuje cinično razpoloženje nasproti zvezi, ki je vedno pogosteje predmet ostrih kritik in grenkih domislic. Razočaranje se izraža tudi v samih Združenih državah, kjer se ne opaža več navdušenje, ki je spremljalo ustanovitev zveze. Prav to razočaranje je eden izmed razlogov (drugi, veliko važnejši razlog, so izdatki za vojno v Vietnamu), zakaj je kongres pošteno skrčil sklade, namenjene zvezi, pa čeprav je bilo obljubljeno, da bo latinsko-ameri-ško skupno tržišče najkasneje 1985 že »povsem dobro funkcioniralo*.
Združene države Severne Amerike so doslej porabile ali dodelile Zvezi za napredek ter njenim programom približno 6 milijard in pol dolarjev. V obliki, v kakršni si jo je bil zamislil pokojni predsednik Kennedy, bi bila Zveza za napredek morala predstavljati desetletni načrt ekonomske pomoči Združenih držav Latinski Ameriki v skupnem znesku okoli 20 milijard dolarjev. Z druge strani pa bi morale dežele Latinske Amerike izvesti vrsto važnih, hkrati pa ne preveč korenitih družbenih sprememb. Toda tempo gospodarskega razvoja Latinske Amerike naglo pada, namesto da bi naraščal, velikanski del gospodarske pomoči pa se porabi za to, da se ohranijo na oblasti vojaški režimi, ki so porušili ustavne vlade in odvzeli državljanom njihove najosnovnejše ustavne pravice.
V razdobju med leti 1950 in 1955 je nacionalni dohodek v državah Latinske Amerike naraščal za 2,4 odstotka na leto. V razdobju med 1955. in 1960. letom pa je nacionalni dohodek, šteto na prebivalca, padal za 1,9 odstotka. V naslednjem petletju — 1960-1965 — pa se je nacionalni dohodek, še •vedno merjeno na posameznega prebivalca, znižal za nadaljnji poldrugi odstotek.
»Medameriška banka za gospodarski razvoj* te dni poroča, da elansko leto, 1966, ni bil zabeležen nikakršen omembe vreden napredek na področju strukture razdelitve lastništva zemlje in spolovi-narstva,» v večini latinsko-ameriških držav, da »Latinska Amerika nima nikakršne koristi od razmaha in naraščanja obsega svetovne trgovine,» ter da je «to nepovoljno stanje v veliki meri posledica ne-
uspešno in nespretno vodene politike, celo popolnega pomanjkanja vsake volitike».
Kennedy je govoril o »mobilizaciji latinsko ameriških gospodarskih bogastev* ter o «povečanju in razširjanju državne in zasebne pomoči s strani Združenih držav* — vse to pa z namenom, da se «izvede koncentriran napad na siromaštvo in bedo* ter da se (zelo pomembno, saj je to bilo ozadje vsega načrta) »hkrati reformira družbena struktura in da se (latinskoameriškim) množicam pokaže, da je sprememba možna tudi brez nasilne revolucije*. Namesto tega je prišlo do povsem drugih stvari. Skrčeni ali celo razpuščeni in ukinjeni so bili sindikati v takšnih deželah kot sta na primer Argentina in Brazilija, kjer so sindikati nekoč imeli zelo pozitivno vlogo.
Šest let Zveze za napredek je minilo v znaku izbire »zglednih* dežel, kjer naj bi se pokazalo ostalim deželam, kaj se vse da storiti. In prav v teh državah, ki naj bi bile postale ogledalo ostalim, so doživeli popoln polom.
Tako je bila Kolumbija izbrana zato, ker je bil njen tedanji predsednik Lleras Camargo iskren pristaš razglašanja idealov Zveze za napredek in zato, ker so se gospodarski voditelji te dežele opredeljevali za načrtno gospodarstvo. Danes, ko so ZDA «vbrizgale» v Kolumbijo 370 milijonov dolarjev finančne pomoči, kolumbijski funkcionarji zatrjujejo: »Ne gre za to, da je načrt naletel na neuspeh. Načrt niti ni mogel uspeti, — saj ga nihče nikoli ni začel niti uresničevati.*
Milijoni državljanov latinsko-
ameriških držav smatrajo, da je Zveza za napredek le navadna protikomunistična potegavščina, katere neposredni namen je, preprečevati širjenje castrizma s Kube na ostalo latinskoameriško celino.
Kljub temu da Latinska Amerika slovi po tem, da so njeni vladajoči krogi vedno pripravljeni na pogoste, celo nasilne spremembe, se prav ta Latinska Amerika upira dejanskim družbeno-gospodarskim spremembam, ki v Latinski Ameriki veljajo že polnih sto let. Vse dotlej, dokler se na »zeleni celini* ohranja pri življenju stara kolonialna struktura, povezana z wa-shingtonsko politiko, ki ščiti predvsem svoje poslovne ljudi in njihove poslovne kolege drugod — bo Zveza za napredek ostala le Zveza brez napredka.
NATHAN MILLER
Dyan Cannon zahteva od moža, filmskega umetnika C. Granta, po 3 milijone na mesec za alimente. Ko ji je sodnik rekel, da je to vendarle nekoliko preveč, je rekla, da je to le nekaj nad 10 odst. njegovih dohodkov. Ona je stara 29 let, on pa jih ima že 63.
•iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliftiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiininiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
Z BENEŠKEGA FESTIVALA DRAMSKE UMETNOSTI
Weingartnovo Poletje v izvedbi Parižanov
V «L’Ete» (Poletje) Romalna Weingartena, druga predstava na Mednarodnem dramskem festivalu, sta dve osebi zelo elegantno in moderno oblečeni, izražata se v lepi francoščini in razpravljata o psihoanalizi. Večkrat pa čudno razpravljata in sproti pozabita na to, kar sta si prej povedala, se ne spominjata svojega imena, prevzema ju nekontrolirana in divja jeza. Dva igralca (eden je Romain Weigarten, avtor komedije «L’Ete — Poletje«, ki je žela velik uspeh v Theatre de Po-cho Montparnasse, in v dolgi turneji po Jugoslaviji), igrata mački. Ne nosita mačje obleke, nobenih ličil ali maske. Pred vmesnimi odmori jima obesijo okrog vratu plave trakove: in to je vse. Oblečena pa sta moderno in sodobno: Weingarten, suh in dolg je v plavi drugi igralec, odličen Marc Eyraud, smešen in okrogel pa v rjavi obleki.
In ravno v tem je najbolj originalno odkritje v tem delu, s I katerim je štiridesetletni Wein-garten, ki je živel mnogo let zelo samotarsko in čudno, med trgovino z okvirji in igralskim poklicem, nenadoma zaslavel.
Prava sreča, da je delo prišlo v Benetke, kajti ne bi bilo lahko najti gledališča v Parizu, ki bi u-prizorilo njegovo komedijo, čeprav so jo že uprizorili v Darmstadtu v Nemčiji, spomladi leta
uiMUiiiiimiiiiiiimiiHiuiiiHHKiiiimimiiiiuiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiinmiKiMiitiiiuiiiiiiiii
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dobili boste pomoč in izpeljali težko nalogo. Vaše ljubosumje je pogosto pretirano.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Svoje energije in sposobnosti bi lahko drugače izkoristili. Neka oseba vas ima rada, pa ne zna tega izraziti.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Možni so večji uspehi pri delu. Na vas je, da jih uresničite Tudi v ljubezni vam ne kaže slabo.
RAK (od 23 6. do 22.7.) Nakazujejo se vam lepši časi, vendar ne bo šlo brez naporov. Ne kvarite vzdušja v družbi.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Uspeh bo takšen, kakršni bodo vaši napori. Tudi kar se tiče vaših čustvenih zadev, je odvisno od vas.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) če se
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Več boste delali, veo boste imeli. Vaša ljubezen pa bo v nevarnosti.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Napoveduje se vam izboljšanje na delu ali v službi. Ne bo šlo vse gladko. V družbi ste preveč zahtevni.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Če se ukvarjate s trgovino, izkoristite današnjo priložnost. V čustvenih zadevah manjše motnje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dan bo zelo naporen, zato se na to pripravite. Ljubljena oseba je v nekakšnem precepu.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Strnite svoje moči, ker bo delo zelo zahtevno. V ljubezni se bo nekaj zamotalo. Pa ne bo hudega.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nesporazum bo koristil vašim tekmecem. V
želite uveljaviti, boste morali zavihati rokave. Oglejte se okrog, pa i ljubezni ne bi bila odveč primerna boste ugotovili, kdo vas ima rad. I popustljivost.
65. Prava sreča tudi, če pomislimo, da sta doživeli njegovi deli «Akara» iz leta 1948 in «Les nour-rices« iz leta 1961. le povprečen ali sploh neznaten uspeh in o-stali v zatišju. Pa tudi mnogi rokopisi tega svojevrstnega dramatika, ki je doktoriral na filozofski fakulti v Sorboni, so ostali v predalu in čakajo na uprizoritev.
Treba pa je poudariti, da je »Poletje* najboljše Weingartnovo delo ali bolje prvo in edino delo, ki je doživelo prisrčen sprejem.
Mala pesnitev (avtor Jo imenuje ((dramska pesnitev«) polna občutljivosti in humorističnih silnic, z neko skoraj somračno liriko, ((Poletje« je malo delo, skrbno napisano, skratka brez dragocenosti in estetskih teženj.
»Poletje« Je aelo, ki se oddaljuje od sodobnih gledaliških gibanj in novotarij: z ene strani opušča absurdnost, z druge strani pa spretno beži pred krutostjo.
Omahljivo dejanje, kot volja o-beh mačk, in čudaško kot njuni imeni: ((Polovična češnja« in »Njegovo veličanstvo česen«, se dogaja na vrtu katerekoli hiše, v nekem mestecu in v katerikoli vasi, v kratki dobi šestih dni in šestih noči, ki jih skandirata izmenična igra luči in senca. V hiši, odnosno na vrtu živita dva naraščajnika: »Lorette«, dekletce petnajstih let, in njen brat »Simon«, duševno pohabljen, skratka navaden idiot, kot ga zaničljivo imenujeta mački, ki vendar govorita z njim in ga razumeta.
V hišo prideta dva upokojenca-zaljubljenca. Nikoli ju ne bomo videli, toda zvedeli bomo za njuno banalno zgodbo, blazno ljubezensko igro, njen beg z drugim, njegovo žalost, razgovora o-beh mačk in predvsem iz občutljivosti obeh naraščajnikov; ki nedolžno posnemata ljubezensko igro, ki pa jima pomaga izstopiti iz otroštva, ne brez delikatnih motenj, na prag pubertete.
Občinstvo Je zadovoljivo sprejelo delo v beneškem »Ridotto«. Delo je režiral Jean Francois A-dam, mlad filmski režiser, mogoče malo preveč patetično.
Scena (Jaques Noel) Je preveč zaprta za to «Poletje». Mogoče bi morala biti rahlo primitivne )-ša; Catherine Hubeau in Francois Harthouret sta bila zelo enostavna in odkrita v svoji poetični o-suplosti. Odlični mački sta bila sam avtor in predvsem zelo zabaven Marc Eyrand.
JURIJ URŠIČ
PARIŠKA PRIREDITEV, KI SE ČEDALJE BOLJ UVELJAVLJA
Letošnji «bienale mladih»: 858 umetnikov iz 53 držav
Zelo dobro je letos zastopana italijanska mlada generacija
PARIZ, 28. — Danes bo svečana otvoritev petega pariškega bienala. Otvoritev bo predstavljala velik dogodek, saj bo otvoritvi prisostvoval sam minister za kulturo Andrč Malraui. Pred svečano otvoritvijo pa so vendarle nekoliko odškrnili vrata na to veliko razstavo, tako da so si mogli časnikarji včeraj popoldne ogledati dvorane in si ustvariti sliko, kaj bo ta prireditev letos prikazala.
Letošnji, peti bienale je prav gotovo največja dosedanja tovrstna prireditev, saj bo na njej sodelovalo 858 umetnikov iz 53 držav, kar doslej še ni bilo na tovrstnih prireditvah. Tudi slik je letos veliko več kot jih je bilo na dosedanjih prireditvah. Občinstvo si bo moglo ogledati kar 1485 razstavljenih del.
Vse, kar je moglo vzbuditi fantazijo mladega človeka na kakršnem koli področju umetniškega izživljanja, vse je na vpogled v velikih dvoranah muzeja moderne umetnosti v Parizu, kjer je organizirana ta razstava. Na stotine slik vseh dimenzij, ponekod zelo blede, drugod kričeče, napadalne barve, kipi najrazličnejših smeri, ogledala, kamni, dela iz mavca, reprodukcije palač, najbolj drzni odrazi *pop-arta», sestavki ali dela, ki bi jih mogli zaslediti le v kakem starem muzeju, na drugi strani pa tudi dela, ki odražajo dogajanja kakega drugega sveta. Vse to je tu. Ko človek med naglim sprehodom po dvoranah opazuje stene, kjer so razobešene slike ter esponate sredi dvoran, nima časa, da bi se dolgo ustavil pred erim delom, saj ga že vabi naslednja umetnina s svojo drzno posebnostjo in, priznajmo včasih tudi lepoto. Priznati moramo, da gre za dela, ki imajo tudi visoko umetniško vrednost.
Kakor je pozorni bralec verjetno že sam ugotovil, gre za u-metniško razstavo, vendar za u-motvore najmlajše generacije u-metnikov iz 53 držav. Na tej razstavi namreč nimajo mesta u-metniki, ki so se kjerkoli in kakor koli že uveljavili. Sicer pa naj velja glede tega sledeča ugotovitev: na to razstavo smejo poslati svoja dela le umetniki, ki niso stari 35 let. In res redki so tisti likovniki, ki so se kjerkoli uveljavili že pred to starostjo. Seveda mislimo pri tem že na uveljavitev v širšem pomenu besede.
Letošnje pariške prireditve se Italija udeležuje z deli 66 mladih umetnikov, to se pravi z deli tolikšnega števila mladih likovnikov, kolikor se jih ni doslej še nikoli prijavilo za Pariz. Italijanski del razstave je organizirala in vodila Palma Bucarelli, kustos rimske Galleria Nazionale di Ar-te Moderna. Gospa Palma Bucarelli je novinarjem osebno predstavila dela italijanskih slikarjev in kiparjev in tudi same umetnike, ki so prišli v Pariz, da bi sami sodelovali pri razvrščanju del v prostorih velike galerije. Gospa Bucarelli je pri tem rekla:
tltalijanska udeležba nima namena, prikazati na tej razstavi vse, kar daje najmlajša italijanska umetniška generacija. Pač pa hoče razstaviti le najpomembnejše zvrsti, stične točke ali skrajnosti vseh tistih velikih smeri, ki iščejo lepoto, estetiko.»
Ker je italijanska udeležba letos v Parizu pomembna, se bomo za trenutek ustavili pri ita-
lijanskem delu te pomembne u-metniške prireditve.
Na petem bienalu vzbuja precej pozornosti delo Davida Boria-nija, ki nosi naslov zSpazio Stro-boscopico». Davide Boriani je e-den izmed ustanoviteljev milanskega kluba umetnikov sGruppo T». Veliko zanimanje vzbuja tudi slika rimskega slikarja Maria Ce-rolija z naslovom «Rocchi di Co-lonna». Tovariš že omenjenega Borianija je Gianni Golombo, prav tako član milanskega iGruppo T», fci je razstavil svojo sliko *La Struttura». Veliko pozornost vzbuja tudi slika »Fiore* Jannisa Kou-nellisa. Ta umetnik, kot nam že samo ime pove, je grškega porekla in tudi grški državljan, le da živi v Rimu, kjer tudi deluje. Njegova udeležba na pariški prireditvi ima svojo posebno zgodovino: veliki cvet s kovinskimi cvetnimi listi bi morali obesiti na steno in iz središča cveta bi se moral sproščati poseben plamen. Toda organizatorji razstave so se zbali, da bi plamen ne pripeljal do požara. Zato so sklenili, da bo kovinski cvet ostal brez plamena. V zadnjem trenutku pa so našli rešitev, kajti grški slikar ni hotel vzeti *duše» svojemu delu. Cvet bo oddajal svoj plamen le od časa do časa, vendar bo vsakokrat ob njem gasilec, ki bo skrbel, da »duša* te umetnine ne zaneti v dvorani in v muzeju požar.
Kakor nam tudi sami naslovi slik povedo, gre na tej razstavi prvenstveno za moderna dela. Milančan Emo Mari razstavlja sliko eStruttura 746», za katero pravijo, da je zelo privlačna, hkrati
pa tudi »zelo čudna». Padovski slikar Manfredo Massironi razstavlja delo «Sfera-Spazio». Ob tem delu se bo občinstvo zelo pogosto ustavljalo, ker je delo «zelo zanimivo». Slikar Tino Pascali iz Vareseja je prinesel v Pariz sliko tRicostruzione del dinosau-ro». Glede te slike bomo rekli, da je dolga več kot 10 metrov in prikazuje neko fantastično hrbtenico.
Zelo zanimiva bo za občinstvo tudi kompozicija slikarja iz Matere Pasgualeja Santora. Gre za strukturo iz pločevine in kovine in nosi naslov »Ho inchiodato le ali al venta».
Še bi lahko naštevali dela italijanskih likovnikov, toda že to, kar smo navedli, nam pove, da gre za prireditev z izrazito moderno tendenco, na kateri sodelujejo tudi «najpogumnejši» mlajši italijanski likovniki.
KRATEK SPREHOD PO RAZSTAV AH V BEOGRADU //V NOVEM SADU
Kozmos miru sejem knjig lov in ribolov
September bo po raznih mednarodnih prireditvah verjetno letos zabeležen kot najuspešnejši mesec v Jugoslaviji. Mednarodni jesenski zagrebški velesejem, mednarodni sejem knjig, mednarodna razstava sredstev za mehanizirano manipuliranje in transport blaga, mednarodna razstava vesoljske tehnike, »kozmos miru*, mednarodna razstava gospodarske propagande (vse v Beogradu), mednarodne razstave lovskih trofejev, lovskih psov, akvaristov, mednarodni filmski festival »lov in ribolov*, mednarodna filatelistična razstava na temo »lov in ribolov*, mednarodni sejem opreme za lov in ribolov (vse v Novem Sadu), mednarodni kongres astronavtske zveze v Beogradu so samo najpomembnejše mednarodne prireditve, ne vštevši mednarodnih športnih, v letošnjem septembru v Jugoslaviji.
Jugoslavija je zadnja leta verjetno na prvem mestu med evropskimi državami v organizaciji raznih mednarodnih prireditev (kongresov, simpozijev, posvetovanj itd.). Ni naš namen, spuščati se v ocenitev koristnosti tolikih prireditev, temveč samo seznaniti naše čitatelje z nekaterimi izmed njih.
Na mednarodnem sejmu knjig v Beogradu je zastopanih nad 600 založb iz raznih krajev sveta. Obiskovalcu, ki nima dovolj časa na razpolago, se po kratkem pregledu kar zavrti v glavi po sprehodu med stojnicami z nad 40.000 razstavljenimi knjigami, publikacijami, u-metniškimi reprodukcijami. Vse razstavljene domače knjige in publikacije je moč kupiti z 20 odst. popustom, inozemske pa naročiti proti plačilu za dinarje. Tu je tudi posebna knjigarna, v kateri se razprodajajo razne knjige in publikacije z 20 do 80 odst. popustom. V okviru sejma je posebna razstava knjig in publikacij na temo »Jugoslovani v oktobru in o oktobru*, pregled raznih slavističnih naklad, zatem časopisov, razstava tehnično najbolje opremljenih knjig, razstava del jugoslovanskih književnikov, kritikov in publicistov, prevedenih v tuje jezike. Med tremi knjigami, ki so prejele prvo nagrado za najboljšo tehnično opremljeno knjigo, sta dve izšli v izdaji Mladinske knjige: Jožeta Ciuhe »Potovanje v deseto deželo* in .»Opisna geometrija* Milana Rodina. Sejem daje poln pregled založniškega delovanja v Jugoslaviji, obenem pa o-mogoča celovit pogled na založniško aktivnost drugih držav.
Na mednarodni razstavi vesoljske tehnike »Kozmos miru*, ki je organizirana v zvezi z 18. kon-
liitiiiiftiliilMllMliliiiliiliilliiliiiilHiiliiiliiiimiuiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiliiiiliiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
Za smrt V. Kom a rovu je bilo krivo padalo
MOSKVA, 29. - Vzroki smrti sovjetskega kozmonavta Vladimira Komarova so razčiščeni in do podrobnosti analizirani. — To je izjavil v svojem intervjuju časopisu »Trud* sovjetski general Nikolaj Kamanin, vodja sovjetskih kozmonavtov.
Kakor je znano, je sovjetski kozmonavt Vladimir Komarov izgubil življenje v aprilu letos pri poskusu z vesoljsko ladjo »Sojuz 1», ki jo je vodil dva dni okoli Zemlje. Kakor je bilo tedaj v Moskvi povedano, je bilo treba nesrečo pripi-
sati napaki na sistemu padala, ki ni deloval. Takoj po nesreči je bila ustanovljena posebna komisija, ki jo je imenovala sama sovjetska vlada, in katere naloga je bila, proučiti vzroke nesreče.
General Nikolaj Kamanin v svojem intervjuju ni dal podrobnih podatkov, pač pa se iz njegove izjave da sklepati, da je komisija do podrobnosti proučila zadevo. V intervjuju je general Kamanin tudi rekel, da je vesoljska ladja »Sojuz 1» odlična ladja in da bo možno s to ladjo napraviti «brez dvoma veliko vesoljskih podvigov*.
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Orkestri 12.10 Alpska jezera: »Bodensko jezero* 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Semenj plošče - 14.45 Timi Yuro in Lado Leskovar - 15.00 Glasbena oddaja za mladino - 16.00 Avtoradio -
16.20	V tričetrtinskem taktu - 16.30 »Laž in njen ženin*, Frana Milčinskega - 16.40 Glasovi in zvoki -
17.20	Dialog - 17.30 Melodični orkestri 17.50 Ne vse. toda o vsem
-	18.00 Ljudske pesmi - 18.15 U metnost in prireditve - 18.30 V svetu jazza - 19.00 Počitniška srečanja - 19.15 Pianist Stanley Black
-	19.30 »D Premio Italia* - 19.40 Zabavni ansambli - 20.00 Športna tribuna - 20.35 Teden v Italiji -
20.45	Wolmer s svojim ansamblom
-	Marodič: »Dobri ljudje rešujejo otroke* - 21.20 Orkester - 21.35 Vaški ansambli - 22.15 Gershvvin: Rhapsody in blue - 22.35 Za konec tedna.
Koper
6.30,	7.30, 12.30, 13.30, 14.30,
15.30,	19.15 Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Popevke - 8.30 Melodije - 8.45 Pod senčnikom -
9.45	Poje R. Irgolič - 10.00 Solisti in inštrumenti • 10.45 Celentanov klan - 11.15 Orkester Mauriat -
11.30	Današnji pevci - 12.00 in
13.00	Glasba po željah - 13.40 Za prijetno razpoloženje - 14.00 Popevke - 15.00 Lahka glasba -15.45 Pojeta A. Trobojevic in L. Leskovar - 16.00 Razigrani ritmi - 17.00 Operna glasba - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Poje Peppino di Capri - 22.15 Plesna glasba.
SOBOTA, 30. SEPTEMBRA 1967 Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.07 Ital. plošče - 10.05 in 11.05 Dve uri glasbe - 12.05 Kontrapunkt -13.50 Radijske kronike - 15.10 Ital. popevke - 16.00 Program za mladino - 17.32 Tenorist Nikolaj Gedda - 18.05 Znanstvena oddaja - 18.15 Glasbeni spored - 20.20 Oddajali smo - 22.20 Skladbe ital. skladateljev.
fl. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.15 Jazz - 10.40 Glasbeni variete - 11.42 Pesmi de-
bena matineja - 8.55 Radijska šola - 9.25 Trobenta in klarinet -
9.45	Skladbe za mladino - 10.15 Glasbeno popotovanje - 11.00 Turistični napotki - 11.20 Slovenske narodne - 12.00 Na današnji dan -12.10 Iz naše glasbene romantike -
12.30	Kmetijski nasveti - 12.40 Mil-locker: Dijak prosjak - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Melodije -15.40 Čajkovski: iz 1 dejanja »Pikove dame* - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Gremo v kino - 17.35 Igramo beat! - 18.00 Aktualnosti -18.15 Domače pesmi - 18.50 S knjižnega trga - 19.05 Glasbene razglednice - 20.00 Lahko noč, otroci! - 20.10 Festivalni orkester belgijskega radia - 20.30 J. Perret-J.
setletja - 12.20 Lahka glasba - F^e„s,t:„<Forporala se drži smola* 12.45 Turistične informacije - 14.00 - 21;01Pnljubljene melodije - 21.15
1A AC Pl—i__i i 
Juke box - 14.45 Glasbeni kotiček - 15.15 Dirigent E. Kleiber - 16.05 Neapeljske pesmi - 17.05 Reportaža o novih letalih - 17.40 Plošče za najmlajše - 20.00 Jazz - 21.00 Zaključna prireditev festivala gorskega filma - 21.50 Plesna glasba.
III. program
10.00	Tri Haendlove kantate -
11.00	Antologija .interpretov - 12.20 Korngold in Kelemen 13.00 Skladbe Jeana Sibeliusa - 14.30 Dva Mozartova kvarteta - 14.55 Čajkovski, suita op. 61 - 15.30 Iz Schumannovega »Fausta* 17.10 Bach, Poulenc, Honegger - 18.30 Izredna lahka glasba - 18.45 Kulturne aktualnosti - 20.30 Simf. koncert -
22.30	Literarna oddaja.
Slo ve mio
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 7.05 Telesna vzgoja -7.50 Oddaja za žene - 8.05 Glas-
»Pokaži, kaj znaš* - 22.10 Oddaja za izseljence - 23.05 V plesnem ritmu.
Ital. televizija
18.00	Program za mladino -19.00 Izžrebanje loterije - 19.05 Teden dni v parlamentu - 19.40 Nabožna oddaja - 19.55 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Glasbeno tekmovanje »Partitissima*: Modugno in Villa - 22.15 Moda in druge zanimivosti - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik - 21.15 Anketa -
22.00	Marotta-Randone: »D Ke-dive*.
Jug. televizija
9.40 in 14.50 TV v soli - 17.40 Vsako soboto - 17.55 Obzornik -18.15 Mladinska Igra - 19.15 Sprehod skozi čas - 20.00 in 22.40 TV dnevnik - 20.40 Iz tuje glasbene produkcije - 21.35 Zabavnoglasbena oddaja • 21.50 Film.
gresom mednarodne astronavtske zveze v Beogradu, so prikazane vse vesoljske naprave, razen ameriških, ki so zadnjih deset let prispevale k uspehu astronavtike. Na razstavi sodelujejo poleg Sovjetske zveze, Anglija, Francija, Zah. Nemčija, Italija, Belgija, Holandska, Avstralija, članice evropske organizacije za razvoj raket-nosilcev vesoljskih letečih naprav in pa Jugoslavija prek Jugoslovanskega astronavtičnega in raketnega društva.
Tu imajo obiskovalci priložnost med drugim videti reprodukcijo prvega umetnega zemeljskega satelita »Sputnik 1», reprodukcijo prve avtomatične postaje »Luna 2», ki je leta 1959 padla na Luno, avtomatično postajo »Luna 3», Id je prva posnela nevidno stran Lune, »Luno 9», ki je »mehko* pristala na Luni, metereološki umetni satelit «Kozmos 144» in telekomunikacijski satelit »Strela*, ki je prvi prenesel televizijski program v barvah med Moskvo in Parizom.
Tu je tudi originalna maketa avtomatske postaje »Venera 3», ki se je spustila na planet Venero, vesoljske ladje »Vostok*, na kateri je Gagarin poletel v vesolje, in originalna vesoljska obleka Leonova. Obiskovalci imajo nadalje priložnost videti raketni motor nosilne rakete «Evropa 1», makete naprav in poligonov za spuščanje vesoljskih ladij in naprav, in pa amaterske rakete izdelane v raketnih klubih Zagreba, Beograda in Celja. V okviru te razstave je tudi tematska mednarodna filatelistična razstav*.
Istočasno z omenjenimi razstavami v Beogradu je v glavnem mestu Vojvodine mednarodna razstava in sejem lova in ribolova, na katerem sodeluje 40 držav * skoro vseh celin. V največji dvorani novosadskega sejmišča prikazuje 23 držav lovske trofeje dvajsetega stoletja. Med več kot 2500 trofejami je okrog 1200 trofej, nagrajenih z zlatimi kolajnami. Medtem ko je Jugoslavija prva med deželami na svetu z najlepšimi rogovi jelena, ima Madžarska najlepše srnjake, Romunija gamse in medvede, Poljska divje svinje. Avstrija kozoroge. V paviljonu francoskih lovskih trofej ima obiskovalec priložnost občudovati izredno tapiserijon iz .Louvra »Lov Maksimilijana* ki je zavarovana za 60.000 frankov, rki pa po mnenju strokovnjakov, zaradi izredne umetniške vrednosti, sploh nima cene. Na štandu Sovjetske zveze so številne trofeje, okrog 20 vrst razne divjadi, iz Kavkaza, Kazak-stana, Sibirije, med njimi glava bizona, rogovje sibirskega lososa, lobanje himalajskega tigra, belega in rjavega medveda. Posebno občudovanje vzbujata na razstavi glava in rogovje muflona (gorskega ovna) iz Mongolije, ki tehta okrog 40 kg. V posebnem paviljonu so eksDonati divjačine iz Afrike, Amerike in drugih držav A-zije.
Inv. BOSO BOŽIC
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
I go Tomizzo pri Russu
rSala d’Arte Russo» nadaljuje svojo otvoritev z zbirko olj furlanskega slikarja. Je to Vgo To-nizzo, ki živi v Cortonsu di Zon-pola pri Pordenonu. Ob tem prvem nastopu v Trstu je imel Tonizzo za umestno, predstaviti se s kratkim pregledom razvoja svoje dejavnosti, kar pa enotnosti razstave ni v prid, posebno pri razmeroma omejenem številu del. Tako se poleg sicer srednje dobrih olj vrste prvovrstne ustvaritve, kot npr. Pokrajina št. 2. ki se odlikuje po strokovni dovršenosti in svetosti nalaganja barv, njih pod m nadbarvanjem ter obrizgavanjem, pri čemer se pa slikar ne ozira na očesno pravilnost, temveč jih poustvarja po lastnem občutku divje romantičnosti, ki meji že na nadstvamost.
Tej enakovredno je olje s fantastično gotskim mestom katedral, polnim mistično verskega žarenja. Ako k njima pridemo še edini sliki cvetlic, potem smo s tem omenili najboljša dela.
Verjetno iz zgodnje dobe je dobro olje svetlih barv z realističnim pogledom na grad Valvasone. V ostalem pa prevladujejo temna enotno naslikana platna, ki niso vsa na enaki višini. Ta doseže dovoljno dovršenost v sliki sNoc-turno v Feltres in se dviga prek drugih do najpopolnejšega olja v tem načinu, slike čolnov in vlačilca ob rečnem prekopu.
Nadaljnji in umetniško višji razvoj označuje podolgovato olje povsem sivo ubranih barv plemenitih odtenkov in uravnovešenih oblik zasnove. Je to zimska pokrajina, slika domačije z drevjem, pokritim z blestečim ivjem in škoda je, da ne srečamo tu še več jpodobnih del.
Spet drugače se ponujata našim očem manjši olji št. 13 in 9, ki se razlikujeta po bolj žarečih barvah in drznih potezah, s katerimi je v eni naslikana gorska kmetija, v drugi pa strm breg nad hudournikom, dočim je pokrajina s hišo, podoba št. 20, osamljen primer sli. kanja s tankimi deževnato gosto nanešenimi potezami.
MILKO BAMBIČ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 26.2, najnižja 19.5, ob 19. uri 22.8 stopinje, vlaga 55 odst., zratni tlak 1018.6 stanoviten, veter 7 km vzhodnik, nebo jasno, morje mirno, tem-peratura morja 21.8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 30. septembra
Jelka
Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 17.49. Dolžina dneva 11.48. Luna vzide ob 1.10 in zatone ob 16.36,
Jutri, NEDELJA, 1. oktobra
Sever
ZUPANOVE IZJAVE PO ZAKLJUČENIH RAZGOVORIH V TURINU S PREDSTAVNIKI FIAT IN IRI
Za zgraditev tovarne «Grandi Motori» bodo razširili industrijsko pristanišče?
Predsednik EPIT dr. Franzi/ napovedal dokončno opustitev terena pri Orehu in korake za dosego zakonskega odloka za razširitev industrijskega pristanišča ■ Izjava Nove delavske zbornice C0IL
Včeraj so se v Turinu nadaljevali in zaključili razgovori tržaškega župana inž. Spaccinija z najvišjimi
skega pristanišča.
Obisk tržaške delegacije v Turi-
_____. . - v. .-. —------- nu je treba zato oceniti v najboij-
odgovornirru za podjetje _«Grandi šem primeru, kot poskus, da se Ob zaključku svo- prepriča s pomočjo nadaljnjih raziskav in s prisotnostjo visoko kvalificiranih strokovnjakov, da je mogoča alternativa glede prvotne namestitve podjetja pri Orehu. Iz tega jasno izhaja, in dejansko nobena izjava tega ne omenja, da m bil sprejet še noben zadeven sklep.
Spričo številnih domnev o možni namestitvi tovarne o katerih so spregovorile razne javne osebnosti in spričo protislovnosti vesti, Nova delavska zbornica - CGIL meril, da je treba nadaljevati borbo za uresničenje obljube vlade v lanskem oktobru, da bo tovarna »Grandi Motori« zgrajena v Trstu. Ta borba se bo končala šele potem, ko bodo Tržačani, po slovesni izjavi o spoštovanju obljube, otipljivo ugotovili, da so se dela za izgradnjo tovarne že začela. To seveda
Motori* v Trstu. Ob zaključku svojih razgovorov je Spaccini izrekel svoje zadovoijstvo glede njihovega izida, rekoč:
»Pri voditeljih »Grandi Motori* ter tehnikih Fiat in IRI smo naleteli na najširše in najbolj prisrčno razumevanje. Naši razgovori so potekali v ozračju sodelovanja in o-bojestranske dobre volje. Iz razgovorov in iz dokumentacijskega gradiva, ki mi je bilo dano na razpo lago, lahko povzemam več kot zadovoljive zaključke.*
Župan je dejal, da je bila med razgovori večkrat poudarjena nujnost, da je treba delati hitro, čim hitreje mogoče za zadostitev produktivnih in industrijskih potreb. Tovarna «Grandi Motori Trieste*, ki bo v našem mestu osredotočila proizvodnjo Diesel motorjev, ki je sedaj razdeljena na tri različna podjetja, se mora čimprej pojaviti na državnem in mednarodnem tržišču. Proizvodne perspektive so dobre, vendar pa imajo tudi te svoje roke, ki jih ni mogoče več podaljševati. Ta industrijska potreba se sklada z izrazito tržaškimi potrebami, da se čimprej ustvarijo nova delovna mesta in da se v okviru tržaškega gospodarstva čimprej uresniči ta nova velika stvarnost.
♦Naša obveza kot upravniki mesta, je dejal župan, je bila že od vsega začetka ko so bili najavljeni ukrepi CIPE, v kratkih rokih in z največjim realizmom spremljati izvajanje načrtov. To je bil eden izmed namenov potovanja, ki je bil tudi zadovoljivo dosežen. Lahko sem ugotovil, da so načrti in študije že zelo napredovali. Naročilo za stroje se lahko hitro izvede in obseg del je že začrtan v vsem svojem razvoju do najpodrobnejših operativnih detajlov. Za to moram izreči priznanje tehnikom IRI in Fiat. Treba pa je še dopolniti, in to tudi z našo obvezo, tehnično-upravno raziskavo glede izbire kraja za to tovarno. Upam, da bo v teku desetih dni tudi to vprašanje rešeno v zadovoljstvo vseh.»
»Podčrtati moram še — je zaključil župan Spaccini — topel sprejem, ki smo ga bili deležni. Ugotovil sem odločno voljo, da se premostijo vse ovire in da se z največjo preciznos(jo“'uresniči ta velika pobuda, ki bo dala tržaškemu gospodarskemu okostju nov elan.*
Tudi včeraj dopoldne pred odhodom iz Turina se je inz. Spaccini sestal z voditelji »Grandi Motori Trieste*. predsednikom inž. _ Vi-gnuzzijem, podpredsednikom inž. Di Stefanom, glavnim direktorjem inž. Gregorettijem, glavnim sodirektor-jem dr. Tartarellijem, načelnikom urada za načrte inž. Pellojem in številnimi drugimi tehniki podjetja. Tudi pri teh razgovorih _ je imel župan pri sebi skupino tržaških izvedencev. ki so že v preteklih tednih sodelovali pri proučevanju načrtov, predvsem kar zadeva izbiro zemljišča. Ti izvedenci so prof. Mosetti iz geofizičnega inštituta, inž: Pellis, funkcionar železnic in univerzitetni docent, inž. Pinzani od pristaniške ustanove in inž. Sfor-zina, asistent na inženirski fakulteti. Zgodaj zjutraj je župan Spaccini počastil spomin nedavno umrlega častnega predsednika Fiat prof. Vallette na njegovem grobu. Pred odhodom iz Turina je obiskal torinskega župana prof. Grossa skuono z odbornikom Ceschio.
Včeraj se je sestal izvršni odbor Ustanove tržaškega industrijskega pristanišča. Predsednik dr. Franzil je poročal članom o pogajanjih z ravnateljstvom novega podjetja «Grandi Motori« glede dokončnega sklepa o krajevni namestitvi velikega industrijskega objekta. Za to namestitev so pristojni organi upoštevali nujnost, da se čimprej rešijo razna vprašanja, ki zadevajo pripravljanja dela na gradbišču ter izgradnjo številnih infrakstruktur. Dr. Franzil je v svojem poročilu poudaril, da bi gradnja industrijskega objekta pri Orehu zahtevala znatno večje investicije, ker bi bilo treba opraviti številna dela za utrditev temeljev tovarne, v kateri bodo delovali izredno težki stroji.
Zato je treba po mnenju dr. Franzila poiskati rešitev v razširitvi industrijskega pristanišča. Izvršni odbor ustanove je pooblastil predsednika, da doseže čimprej pri pristojnih organih zakonski odlok o razširitvi področja Ustanove tržaškega industrijskega pristanišča. Ustanova pa bo na drugi strani pravočasno poskrbela za razna dela, ki so neobhodno potrebna za delovanje novega industrijskega podjetja, kot so izgradnja železniških tirov, spremembe v cestnem omrežju ter za izgradnjo vseh vrst splošnih služnosti.
Izvršni odbor je odobril to rešitev, ker bo mogoče na ta način skrčiti čas, ki je potreben za izgradnjo »Grandi Motori« v Trstu ter s tem tudi znižati ustrezne investicije. Člani odbora pa so menili da je treba na vsak način napreči vse sile za industrializacijo področja v smeri proti dolini Ospa, kjer bi lahko namestili tudi druge industrijske dejavnosti.
V	krogih Nove delavske zbornice-CGIL pa vlada mimo teh in drugih izjav določena zaskrbljenost. V svoji včerajšnji izjavi tajništvo o-menjenega sindikata načenja izrecno to vprašanje, in sicer v zvezi z izjavami ,ki so jih podali župan Spaccini in drugi odgovorni funkcionarji po turinskem srečanju z voditelji podjetja Fiat.
V	poročilu tajništva Nove delavske zbornice CGIL je rečeno dobesedno: «Ce se čl ta pozorno Kronika dnevnikov, Je treba zaključiti, da je bila dokončno opuščena misel, da bi zgradili tovarno pri Orehu in da bi bilo treba poiskati neko drugo namestitev. Ne obstaja pa, je poudarjeno v poročilu, noben dokaz, da bi za namestitev izbrali neko d.ugo področje tržaškega industrij-
ne pomeni, da v Turinu ne bi pri- šole.
pravljali načrtov, toda td-le utegnejo ustrezati vsakršni namestitvi, bodisi na področju Doline, kakor tudi v kakršnemkoli drugem kraju dežele Furlanija - Julijska krajina.
Zato Nova delavska zbornica — CGIL potrjuje stališče, ki ga je v tej zvezi sprejel glavni odbor.
Potrebe slov. otroškega vrtca v Ul. Donadoni
V slovenskem otroškem vrtcu v Ul. Donadoni bo letos enako število, ali nekaj več, otrok kot v lanskem letu. Kakor je znano, je bil slovenski otroški vrtec v Ul. Donadoni odprt pred tremi leti. Do lanskega šolskega leta je slovenski otroški vrtec gostoval v prostorih italijanskega vrtca, z novim šolskim letom pa dobi svoj novi sedež, in sicer zraven slovenske osnovne
Slovenska osnovna šola ima vhod iz Ul. Donadoni kot italijanska šola, vhod za oba vrtca pa je iz stranske ulice. Umestno bi bilo, da bi veljal isti vhod za otroke, ki obiskujejo slovenski otroški vrtec in slovensko osnovno šolo.
Slovenski otroški vrtec je sicer opremljen, toda mizice in stolčki imajo že častitljivo starost in jih je treba zamenjati, sicer jih bo morala otroška vrtnarica sama popravljati.
Pred nekaj dnevi se je otroški vrtnarici v slovenskem otroškem vraču predstavila nova postrežnica, toda otroška vrtnarica je bila presenečena, ker postrežnica sploh ne razume slovenskega jezika. Zaradi tega se je šolska vrtnarica pritožila in občinska uprava je obljubila, da bo poslala postrežnico, ki obvlada slovenščino. Tako je prav; pričakujemo pa, da jo bo poslala že pred začetkom, pouka.
Delegacija PSI-PSDI na obisku v Ljubljani
Delegacija socialistov iz dežele Furlanija - Julijska krajina je danes v Ljubljani gost Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. t V delegaciji sta deželna tajnika De- j vetag in Fortuna ter predstavniki tržaške federacije Pittoni in Cesare, videmske federacije Angeli in Moro, goriške federacije Tomasich in Zu-liani ter Gaiato in Vazzoler iz Pordenona.
Socialistični predstavniki Iz naše dežele bodo proučili razvoj sodelovanja med obmejnima deželama. Razpravljali na bodo tudi o političnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih, ki so sestavni del politike utrjevanja svojih funkcij naše džeele do sosednih držav, ter obiskali organizacije in tovarne ter stopili v stik z delavskimi sveti.
Natečaj pokrajinskega
protituberkuloznega
konzorcija
Pokrajinski protituberkulozni konzorcij razpisuje javni natečaj za mesto direktorja skermografične službe pri omenjenem konzorciju. Prošnje je treba predložiti do 12. ure 15. novembra. Predpisana šolska izobrazba: univerzitetna diploma medicine in kirurgije ter habilitacija za kirurga, ki je kandidat dosegel pred najmanj 6 leti. Kandidati ne smejp biti stari več kot 40 let.
JUTHI NA BOLJUNSKEM TRGU
XII. prašnik grozdja v dolini Glinščice
Nastopili bodo pevski zbori in folklorna skupina Pomnoženo število avtobusov na progi Trst-Boljunec
Dolinska občina skupno s Pokrajinsko turistično ustanovo in s prispevkom dežele priredi tudi letos, jutri 1. oktobra na glavnem trgu v Boljuncu, tradicionalni XII. praznik grozdja v dolini Glinščice.
že od 10. ure zjutraj bo deloval kiosk, v katerem bo na razpolago izletnikom in obiskovalcem izbrano namizno grozdje po znižani ceni (100 lir zavojček 1 kg), prjiateljem domače kapljice pa pristno novo sladko vino.
Popoldne, z začetkom ob 15 uri, bo folklorna prireditev, na kateri bodo nastopili:
Vokalni kvartet v spremljavi Dolinskega tria.
Moški pevski zbor «Valentin Vodnik iz Doline pod vodstvom prof. Ignacija Ote.
Mešani pevski zbor »France Prešeren« iz Bolj unča pod vodstvom Draga Žerjala.
Folklorna skupina «Danzerini U-dinesi« iz Vidma pod vodstvom Ar-manda Mianija.
Pevsko društvo »Saici« iz Tor Vi-scose pod vodstvom Aviana.
Upati je, da bo jesensko sonce
																						
STALISCE POKRAJINSKEGA TAJNIŠTVA PSU
Bolnišnice morajo nadaljevati s sedanjo upravno obliko oskrbe
Kot znano j'e združenje bolnišnic v deželi sporočilo, da bodo s 30. okt. morali bolniki sami plačevati oskrbo, če bolniške blagajne ne bodo poravnale svojih dolgov
stva za delo, socialno skrbstvo ter ministra Bosca, ki hoče, da se o-hrani sedanje kaotično stanje v zdravstveni oskrbi v nasprotju z obvezami, ki so bile sprejete s petletnim načrtom, ki ga je pred kratkim odobril parlament. Tržaški socialisti, v skladu s stališčem, ki ga je stranka zavzela v parlamentu in v vladi, vidijo v postopnem prehodu v zavarovalni sistem, ki ga bodo finansirali vsi prebivalci v sorazmerju s svojimi zmogljivostmi, globalno rešitev sedanjih hudih problemov. Za začasno in nujno rešitev iz resnega položaja, v katerem so zdaj blagajne bolnišnic, pa bi lahko država prevzela vse stroške za oskrbo v bolnišnicah.
Potreba po strokovnem izpopolnjevanju krojačev
V naši deželi je 2680 krojačnic, v kateri je zaposlenih 4353 krojačev in šivilj. Ta kategorija sicer občuti hudo konkurenco industrijske konfekcijske proizvodnje, ven-iiMimmmmiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiuiiiiiiiiimiiiiiifiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiNiii
ZBOROVANJE KPI NA TRGU PRI SV. JAKOBU
Pokrajinsko tajništvo PSU je objavilo poročilo, v katerem omenja stališče, ki ga je zavzelo združenje uprav bolnišnic v naši deželi in ki povzroča veliko zaskrbljenost med prebivalstvom. Omenjeno združenje je namreč sporočilo, spričo velike zadolžitve socialnih ustanov pri upravah bolnišnic, da bodo od 30. oktobra naprej morali bolniki sami plačevati stroške v bolnišnici, če do takrat ne bo rešena zadeva s plačilom dolgov, ki jih i-majo razne bolniške blagajne pri bolnišnicah. Komisija za zdravstvo in socialno varnost pri PSU, čeprav se zaveda resnega položaja v blagajnah bolnišnic, odločno odklanja tako stališče, katerega posledice bi padle predVšefti na revrlej-še sloje prebivalstva, ki ne morejo sami plačevati stroškov za bolnišnice. Zaradi tega omenjena komisija vabi vse socialistične predstavnike, ki delujejo v bolnišnicah in pri raznih ustanovah, naj se zavzamejo, da ne bo prišlo do prekinitve bolniške oskrbe v dosedanji upravni obliki. Razen tega obsoja nedosledno ravnanje ministr-
dar vztraja pri svojem delu, ker še dober del prebivalstva raje naroča obleke pri krojačnicah kot pa v trgovinah. Potrebno je torej, da krojači in šivilje izpopolnijo svoje strokovno znanje, kar jim bo pomagalo, da bodo kos industrijski konkurenci, zlasti glede kvalitete. Ustanova za razvoj obrtništva v deželi Furlanija - Julijska krajina ni mogla mimo tega problema in je zaradi tega sestavila program za strokovno izpopolnjevanje, propagando itd.. V ta okvir spadajo modne revije, ki bodo 10. oktobra v Trstu (hotel Excelsior) 11. oktobra v Gorici, 12. v Vidmu in 13. v Pordenonu.
KPI ugotavlja točnost predvidevanj o slabšanju gospodarskega položaja
Prof. Šema je dejal, da bodo komunisti nadaljevali s prizadevanji za učinkovito akcijo v obrambo Trsta
Sinoči je bilo na trgu pri Sv. Jakobu najavljeno zborovanje KPI, na katerem je tajnik tržaške federacije Paolo Šema govoril o temi «Kaj je naredila rimska vlada za tržaško gospodarstvo v enem letu.« Govornik je dejal, da so komunisti sklicali zborovanje v tem političnem trenutku zato, ker sku-šaj’o ostale politične sile v Trstu prikazati položaj kot pozitiven, češ da se iščejo poti za uresničitev obljub, ki jih je dala vlada preteklo leto. Dejal je, da so se predvidevanja KPI uresničila, ko so trdili, da so obljube vlade in KD samo volilne izmišljotine, stvarnost pa se je dejansko izkazala za še bolj tragično kot so predvidevali.
Ko je še enkrat poudaril solidarnost KPI z borbo tržaškega delavstva 8. oktobra lani za obrambo ladjedelnice Sv. Marka, je dejal, da je politika italijanske vlade do Trsta dvoumna in da skuša prikriti namen zmanjšanja potenciala dela in vloge našega mesta. Dejal je, da se to uresničuje tudi ob določeni zunanji politiki vlade, ki je podrejena atlantskim interesom, namesto da bi skrbela za stike z ljudmi in vladami, Ki hočejo imeti prijateljske odnose z Italijo in ki menijo, da je Trst
idealna točka za pospeševanje trgovinske izmenjave. Pri tem je de jal, da je naša dežela »ena sama velika vojaška baza NATO«.
Šema Je v analizi gospodarskega položaja Trsta dejal, da je sedaj manj zaposlenih kot pred le tom dni. Krajevna industrijska zaposlitev se je zmanjšala, tržaško pristanišče je bilo v krizi že pred prepovedjo plovbe po Sueškem prekopu, saj se je trgovski promet zmanjšal v zadnjih mesecih za 63 odst., promet z mnogimi artikli pa se zmanjšuje že od leta 1960. Ko je govoril o zaskrbljenosti v zvezi z načrti CIPE, je dejal, da je ta zaskrbljenost zajela vse politične kroge v Trstu. Dejal je, da še sedaj niso našli kraja, kjer naj bi zgradili tovarno «Grandi Motori« Končno je dejal, da je bodočnost Trsta in njegov razvoj nujno vezana na tržaško politiko do socialističnih držav, da je nujna okrepitev pristaniških in industrijskih struktur v mestu, struktur državnega sektorja da se mora vlada obvezati z močnejšimi nakazili za Trst. Dejal je, da bodo komunisti nadaljevali borbo v tej smeri v iskanju skupne platforme za učinkovito akcijo za obrambo Trsta.
C V nedeljo ob 16. uri bo v Ljudskem domu pri Sv. Barbari festival «Dela» in «llnita». Sodelovali bodo «Veseli fantje« z bogatim programom Avsenikovih popevk, govorila pa bosta deželni tajnik Silvano Ba-cicchi in tržaška občinska svetovalka Jelka Gerbec.
Tudi včeraj ponoči policijski cestni bloki
V okviru posebnih varnostnih ukrepov, da izsledijo nevarna bandita in morilca, krivca žalostnih dogodkov v Milanu, so agenti letečega oddelka policije v sodelovanju s karabinjerji, tudi včeraj ponoči postavili cestne bloke na vseh cestah v okolici. V tej akciji so policijski organi ustavili 575 vozil, pregledali dokumente 973 osebam in obiskali več javnih lokalov. Naprtili so tudi nekaj glob zaradi prekrškov cestnega zakonika.
V krožku «Rodolfo Morandi«
«Psihoanaliza' atomske vojne»
Danes ob 21. bo v dvorani kulturnega krožka «Rodolfo Morandi« na Largo Barriera Vecchia 11 (Trg Stare mitnice) profesor milanske univerze za psihologijo prof. Franco Fornari, govoril o temi: »Psihoanaliza atomske vojne«. Prof. Fornari je avtor pomembnih esejev, v katerih aplicira psihoanalizo na probleme razvojne dobe in družbo našega časa. Med drugimi naj omenjamo le «Izvirno čutno življenje otroka« (1963), «Nove smeri v psihoanalizi« (1966), »Psihoanaliza a-tomske vojne« (1964), »Psihoanaliza vojne« (1966).
Žensko je podrl
Žrtev prometne nesreče je sinoči v Nabrežini postala 60-letna gospodinja Frančiška Adam vd. Svetlič iz Nabrežine 152. Ko je pred gostilno »Silver« prečkala pokrajinsko cesto, jo je z avtom TS 43168 podrla 24-letna Elsa Negrini iz Nabrežine 21, ki je vozila proti Sesljanu. Pri nesreči se je Adamova ranila in pobila po glavi, obrazu in udih ter se bo na nevrokirurškem oddelku bolnišnice morala zdraviti dva tedna.
iiiiiiiiiiiriHiiifiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiMmiiniiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
USPEŠEN ZAKLJUČEK DALJŠEGA ZASLEDOVANJA
Finančni stražniki aretirali tihotapca in jima zaplenili dva in pol kg opija
Zasačili so ju iz zasede v trenutku, ko sta izmenjavala mamilo, ki je bilo pretihotapljeno iz Jugoslavije s tržaškim avtom - Aretirana tudi neki 'Turek in neka Jugoslovanka
V KONGRESNI DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE
Danes se zaključi zasedanje o preosnovi davčne politike
Včeraj so govorili predvsem o vprašanjih, ki jih poraja uresničevanje osnovnih zahtev o združitvi držav članic EGS
Danes dopoldne se bo v kongresni dvorani trgovinske zbornice zaključilo tridnevno zasedanje o davčni preosnovi in o uskladitvi davčne politike v okviru Evropske gospodarske skupnosti, za katerega sta dali pobudo tukajšnje združenje in-dustrijcev In finančna intendanca ob sodelovanju Italijanske družbe za mednarodno organizacijo. Na sporedu sta zadnji dve predavanji Izrazito strokovnega značaja, In sicer bosta to pot spregovorila docenta G. Cardinali In G. De Ferra, oba s tržaške univerze. Današnje zasedanje bo vodil predsednik združenja industrijcev dr. Darlo Doria.
Strokovnjaki, ki so nastopili včeraj, so se dotaknili predvsem fiskalnih vprašanj, ki se porajajo iz postopnega uresničevanja osnovnih zahtev o združitvi držav članic Evropske gospodarske skupnosti. Na dopoldanskem sestanku je prvi spregovoril dr. G. Romoli-Venturi, funkcionar za fiskalne probleme pri EGS, ki ga je številnim prisotnim strokovnjakom In poslovnim ljudem predstavil predsednik drugega študijskega dneva, prof. Manilo Udlna s tržaške univerze; dr. Romoli-Venturi se je med svojim nastopom zadržal ob nekaterih specifičnih problemih, ki nastajajo pri usklajevanju različnih politik v okviru EGS. Govornik je dejal, da se te politike usklajajo zaenkrat povsem empirično, tako da skušajo posamezne države reševati skupna vprašanja s tega področja brez organskega načrta, ampaK praktično od primera do primera. V prihodnjih mesecih pa bodo v okviru ministrskega sveta EGS razpravljali o posebni spomenici, v kateri je govora o gibanju kapitalov in o koncentraciji podjetij v šesterici. V bistvu bo treba v okviru EGS najti primerno davčno politiko, po kateri se bodo poenotili davčni zahtevki v zvezi z razdeljevanjem dividend pri delniških družbah odnosno pri izplačevanju obresti na obveznice v posameznih članicah skupnosti. Do take skupne politike bo moralo priti v najkrajšem času, da se bodo kapital! lahko čim prej pričeli prelivati z enega tržišča EGS na drugega in da se bodo pričela podjetja združevati tudi v mednarodnem merilu. To bo hkrati prvi korak na poti popolne odprave fiskalnih meja v okviru šesterice.
V razpravo, ki je sledila predavanju prof. Romoll-Venturija, so posegli med drugimi podžupan prof. Lonza, ki je prikazal vpliv napovedane davčne preosnove v Italiji na finančni dohodek tržaške občine, medtem ko je predstavnik ministrstva za pravosodstvo dr. G. Pandolfelli načel vprašanje posebne oblike «evropske» družbe, za katero Je dala pred časom pobudo Franclja. Govornik je poudaril, da bi bila uvedba tako zamišljene družbe v nasprotju z osnovnimi fiskalnimi načeli držav članic EGS ter se je zavzel za odločnejše izvajanje določb rimske pogodbe lz leta 1957. Med strokovnjaki, ki so se se oglasili k besedi, naj navedemo prof. Coscianija, ki je v odgovor na nekatere poprejšnje intervencije poudaril težave, ki se bodo začele porajati v trenutku, ko bodo pri davčnih vprašanjih morale stopiti k medsebojnemu sodelovanju krajevne uprave in davčni organi, in pa predstavnika Esso Standard Italiana dr. Lizzula, ki je naglasil, da bo napovedana davčna preosno-va močno omajala poslovno gotovost gospodarskih operaterjev, ki morajo računati na stalno fiskalno ureditev, če naj lahko vodijo pri načrtovanju novih pobud primeren investicijski račun.
Dva tihotapca iz Trsta sta predvčerajšnjim zvečer ob 21.30 padla v mrežo, ki so jo nastavili finančni stražniki. Ti so oba tihotapca prijeli in jima zaplenili dva in pol kilograma opija v mehkem stanju, ki sta ga imela v najlonski vrečki. Akcija finančnih stražnikov je bila hitra. Že dalj časa so pazili na tihotapca, ker so vedeli, da se u-kvarjata z nedovoljeno trgovino Predsinočnjim pa so ju zasačili v Ul. Commerciale blizu vogala Ul. Sara Davis.
Tihotapca sta bila domenjena, da
bo prvi, tisti, ki je opij prodal, pustil vrečko pod nekim ustavljenim tovornjakom, drugi, kupec, pa da ga bo nato prevzel. Komaj je prvi položil vrečko pod tovornjak in se oddaljil za nekaj korakov, je
drugi že prevzel mamilo. Tedaj so se prikazali financarji in ju prijeli, čeprav je »prodajalec* skusal bežati. Oba tihotapca so financarji aretirali in odpeljali na zaslišanje.
Med nadaljnjo preiskavo so finančni stražniki prijeli še dve dru-
nančnih straž so bili bolj skopi s podatki, zato niso znana imena niti podrobnosti celotne akcije. Zdi pa se, da je opij jugoslovanskega izvora in da sta ga Turek in Ju-
icema. pre-
goslovanka prodala tihotapc Znano je samo, da so mamilo peljali v Trst iz Jugoslavije v nekem velikem avtu s tržaško evidenčno tablico.
Preiskava je še vedno v teku in pričakovati je, da bodo finančni
stražniki danes bolj radodarni s da so mu rezila stroja odrezala ko-gi osebi, nekega Turka in Jugos'o , rodatki o tej njihovi hitri in uspeš- niči desnega sredinca ln prstanca, vanko iz Skopja Na poveljstvu li | ni akciji.	I Floreana so odpeljali v bolnišnico
Požar v gozdu
Včeraj popoldne se je v borovem gozdu med Sesljanom in Devinom, last princa Torre in Tasso, iz neznanih razlogov razplemtel požar, ki je zajel 8000 kvadratnih metrov površine. Gorela je v glavnem suha trava, zgorelo pa je tudi nekaj mladih borov. Skupna škoda znaša
15.000	lir. Požar so pogasili gasilci in gozdni čuvaji.
Nesreča mizarja
V svoji mizarski delavnici v Ul. San Sergio 2 se je včeraj popoldne ponesrečil • 28-letni mizar Aldo Flo-reano iz Ul. Calcara 50. Ko je na električnem skobeljnem stroju ob-lal desko je nerodno nastavil roko
in sprejeli na ortopedski oddelek. Okreval bo v 30 dneh .
NALEZLJIVE BOLEZNI
Zdravstveni urad tržaške občine sporoča, da so med 18. in 24. septembrom zabeležili v občini naslednje primere nalezljivih bolezni: tri primere škrlatinke (od teh je eden iz druge občine), 2 primera noric, 2 primera garij (eden iz druge občine), 9 primerov infekcijskih vnetij jeter (trije primeri iz drugih občin) in 2 primera sklepnega revmatizma (eden iz druge občine).
pripomoglo k čim lepšemu uspehu te prireditve, katera vsako leto privablja mnoge Tržačane in prebivalce okoliških vasi, ki obenem lahko izkoristijo to priliko za vesel nedeljski izlet.
Podjetje «S.A.P.» in «La Stradale« bosta na progi Trst-Boljunec pomnožili odhode avtobusov iz postaje na trgu Stare mitnice od 13. ure dalje.
Vpisovanje v baletno šolo PD Barko vije
BALETNAm,SOLA PD PARKOV, LJE bo tudi letos začela z rednim učenjem v mesecu oktobru v pro-štorih društva v Barkovljah. Vpisovanje otrok od 6. leta starosti dalje še danes od 16. do 18. ure. Dan začetka učenja bo objavljen pravočasno. Vse podrobnosti bodo prejeli starši otrok ob vpisu. V šolo se lahko vpišejo tudi otroci iz mesta in okolice.
SINOČI V KROŽKU CCA
Diapozitivi o lepotah Krasa
Sinoči so v dvorani krožka za kulturo in umetnost na Verdijevem trgu prikazali občinstvu vrsto diapozitivov, ki prikazujejo kraško naravo v vseh letnih časih. Prireditev spada v okvir pobude za zaščito kraškega okolja Trsta..
Sinočnjo prireditev je spremljal z živo in pisano besedo prof. Tulilo Stravisi, podpredsednik Tržaškega fotografskega krožka, ki ima svoj sedež v Ul. Genova 9. Prof. Stravisi je v uvodu razčlenil pomembnost fotografske dejavnosti ter prikazal dejansko vrednost posnetkov, ki so se potem zvrstili na platnu.
Prikazane so bile tudi arhitektonske značilnosti naših kraških vasi. Res pa je, da ni bilo skoraj govora o življenju našega človeka na Krasu. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da je prof. Stravisi sam opozoril na to pomanjkljivost, rekoč, da bi obdelava tega vprašanja predstavljala vprašanje samo zase. Omenimo naj še eno pomanjkljivost včerajšnje prireditve: na platnu ni bil prikazan niti en posnetek kraških votlin.
Vse to pa ne zmanjšuje vrednosti dela, ki so ga opravili fotografski-amaterji omenjenega krožka.
Javni natečaj pokrajine za mesti knjigovodje
Tržaška pokrajinska uprava razpisuje javni natečaj za dve mesti knjigovodje 1., 2. in 3. razreda. Interesenti morajo vložiti prošnje do 12. ure 25. novembra in no smejo imeti več kot 30 let, najmanj pa 18. Predpisana šolska izobrazba:	diploma višjega stro-
kovnega zavoda trgovske smeri. Za podrobne informacije se je treba obrniti na personalni urad pokrajine v Ul. Geppa 21, ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure.
Avto treščil v vespo
Na železniškem uadvozu na , državni cesti pri Fernetičih se Je sinoči avtomobilist z avtom «mini mirior« zalčtel v zadnji del vespe, ki jo je vozil 22-letni mehanik San-te Pribaz z Ville Carsie 1075 in nato zavozil s ceste. Pri nesreči se je Pribaz hudo poškodoval po obrazu, glavi in udih. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico, •kjer se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti 20 dni
llMlilimiuaiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiin
DANES PODELITEV USTANOVNE LISTINE
Tudi v Trstu združenje «Round Table 9 Trieste»
Gre za mednarodno organizacijo, ki združuje samo mlade profe-sioniste, voditelje podjetij, gospodarske in kulturne delavce itd.
Od včeraj do nedelje je v na- [ Trgovinske zbornice ob prisotnosti šem mestu srečanje, ki ga organi- oblasti podelitev ustanovne listine žira Združenje «Round Table 9 1 tržaškega združenja, ki je bilo pred
Trieste«. Ob tej priliki pridejo v Trst člani omenjene organizacije iz Italije in inozemstva, in sicer Angleži, Francozi ter Avstrijci. «Round Table« je združenje, odprto vsem mladim profesionistom, voditeljem podjetij, osebam, ki se ukvarjajo s trgovskimi posli in s kulturo ter zavzemajo vidna mesta v svojem poklicu. Ustanovljeno je bilo leta 1926 v Angliji, svojo dejavnost pa je razširilo po raznih državah šele po koncu druge svetovne vojne. Namen združenja je med drugim pospeševati stike med mladimi ljud. mi, ki razvijajo različne dejavnosti, ter prispevati k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in mednarodnemu sodelovanju s prijateljskimi stiki med omenjenimi združenji raznih držav. To združenje se razlikuje od drugih podobnih organizacij predvsem zaradi starosti članov; vsak član namreč zgubi pravico do članstva, ko doseže 40. leto starosti. Prvo tako združenje v Italiji je bilo ustanovljeno leta 1958, in sicer v Milanu, v vsedržavnem merilu pa leta 1964. Vsaka krajevna organizacija v Italiji šteje približno od 20 do 40 članov, izmed katerih največ dva lahko opravljata isti poklic. Člani se sestajajo dvakrat na mesec in razpravljajo o poklicnih in socialnih problemih. Na ta način imajo člani možnost, da spoznajo razne probleme in razširijo svoja poznanstva tudi izven ozkega kroga svojega poklicnega delovanja.
kratkim ustanovljeno. Nato bo v sobanah muzeja Revoltella cocktail party, ki ga priredi tržaški župan na čast gostom. Ob tržaškem sreča, nju glavni odbor organizira s sodelovanjem Pokrajinske turistične ustanove in avtonomne turistične ter letovičarske ustanove razne prireditve, da bodo imeli gostje priliko spoznati naše mesto.
Ob tej priliki bo torej tržaško združenje «Round Table 9 Trieste« sprejelo uradno priznanje in se bo vključilo v veliko družino sorodnih organizacij v Italiji in v inozemstvu, v katerih je združenih nad
100.000	mladih ljudi po raznih državah.
Prispevajte ,ia
D1J4ŠKU MATjICO 1
Včeraj-danes
ROJSTVA SMRTI POROKE
Dne 29. septembra se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo Je 10 oseb.
UMRLI SO: 78-letni Lulgl Sotlar, 64-letn’i Giacomo Bembic, 63-letna Gio-vanna Posar por. Bacci, 60-letni Um-berto Flebus, 72-letna Emma Novel por. Bolsi, 64-letna Marcella Roy vd Serbo, 76.1etna Anna Debernard! vd. Sergas, 72-letna Maria Luče vd. Čivka, 52-letni Francesco Del Zotto, 78
Danes ob 17. uri bo v dvorani letni Giovanni Radovič,
I llllTIfllllM
Ravnateljstvo državne srednje Sole »Fran Levstik« na Proseku obvešča učence, da se bo začelo novo šolsko leto 2. oktobra. Učenci naj se zberejo v šoli ob 9. url, nakar bodo šli v spremstvu profesorjev k začetni šolski maši, ki bo ob 10. url v proseškl cerkvi.	» • •
Začetna maša za dijake znanstvenega liceja bo v ponedeljek dne 2. oktobra 1967 ob 10.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Naslednji dan se začne redni pouk
• • •
Ravnateljstvo državne srednje šole »Igo Gruden« v Nabrežini z dodeljenimi razredi v Sv Križu, sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, dne 2. 9. 67 ob 9 uri v Nabrežini.
* • *
Šolsko leto 1967-6S se bo začelo na Trgovskem tehničnem zavodu «Ziga Zois« dne 2. oktobra z mašo, ki bo ob 10.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu.
• • *
Ravnateljstvo Državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Ul. Caravaggio 4, obvešča vse dijake, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 2. oktobra 1967, v cerkvi pri Sv. Ivanu ob 10.30.
* * *
Ravnateljstvo Državnega učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Ul. Caravaggio 4, obvešča vse dijake, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 2. oktobra 1967, v cerkvi pri Sv. Ivanu ob 10.30.
* • *
Ravnateljstvo Državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Ul. Montorsino št. 8, sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, dne 2. oktobra 1967; učenci in učenke se zberejo v šoli ob 10.45.
* * *
Ravnateljstvo Državne srednle šole »Simon Gregorčiči v Dolini obvešča vse dijake, da bo začetna šolski maša v ponedeljek, 2. oktobra 1967 v župni cerkvi v Dolini ob 9 30.
Gledališča
VERDI
Preložen debut skupine Hascel-Cbiari
Zaradi sočasnosti televizijskega prenosa boksarskega dvoboja za svetovno prvenstvo Benveriuti Gfif-fith z najavljeno prvo predstavo komedije »Čudna dvojica* za danes zvečer, so Rascel, Chiari in Guii-nei skupno z vodstvom gledališča Verdi, spričo zanimanja velikega števila meščanov za ta dvoboj, sklenili preložiti prvo predstavo komedije na jutri popoldne ob 17. uri.
Tisti, ki so že kupili vstopnice za nocoj, jih lahko vrnejo pri blagajni gledališča ali pa jih zamenjajo za eno izmed naslednjih predstav, ki se bodo zvrstile do 8. oktobra.
Pri blagajni gledališča (tel. 23-988) so naprodaj tudi vstopnice za ponedeljsko in torkovo predstavo, ki bosta ob 21. uri.
Nazlonale 15.30 «La Ona č vicina« Technicplor. Film, ki je dobil posebno nagrado v Benetkah.
Excelsior 15.30 «Blow up« Technicolor. Film nagrajen letos v Cannesu. Režija Michelangelo Antoniom. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 16.00 «11 lungo duello« Tech-mcolor. Yul Brynner, Trevor Ho-ward, Harry Andrevvs, Andrevv Keir.
Eden 16,00 «Edlpo Ke» Technicolor. Franco Cittt, Alida Valil. Silvana Mangano. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattaclelo 16 00 «Bella dl giorno« Technicolor. Jean Sorel, Catheririe Daneuve. Prepovedano mladini pod 18 letom.
Hiti (Ulica San Francesco štev )0>
15.30	«La notte e fatta per... ruba-re» Technicolor. Catherine Spaak, Phllippe Leroy, Gastone Moschin
Alabarda 16.30 «Vado ln guerra a far quattrini» Technicolor. Charles Aznavour.
Filodrammatico 16.30 «L’occhio caldo del cielo« Technicolor. VVestern. — Kirk Douglas, Rock Hudson.
Moderno lb.OU »Ornbre« Technicolor. Paul Newman, Friedrich Mark, Richard Bovone, Diane Cllerrto.
Cristallo 16.00 «11 tigre« Technicolor. Vittorio Gassman. Satirični film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 15.30 «Quelli detla San Pau. io» Technicolor. Steve Mc Queen, Claudice Bergen
Garibaldi 16.00 «1 nomadi dry for cl-ty» Technicolor. Van Heflin, Blng Crosby.
Aurora 16.30 «Vogllo sposarle tutte« Technicolor. Zabavni in fantastični film. Elvis Presley.
Impero 16.30 «Texas oltre il fiume« Technicolor.
Astoria 16.15 »Agenlji segreti 002: O-perazlone Luna« Franco Franchi, Cicclo ingrassia.	,
Astra 16.30 «Figli e vagabondi« Technicolor. Walt Disney.
Vittorio Veneto 17.00 «Haway» Technicolor z letošnjo najboljšo filmsko igralko Juhe Andrevvs.
Ideale 16.00 «Non per soldi ma per denaro« Crnobeh film. Jack Lem-mon, VValter Matthew
Abbazia 16.00 «L'eroe dl Babilonia« rechnlcplor. Gordan Scott, Moira Orfel.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od U do IS ure)
Alla Basilica. Ul. sv Justa 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Rava-sini, Trg Libertž 6; Testa d'oro, UL Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do S.36)
Al Lloyd Ul Orologlo 6 ln Ul. Dlaz 2. Alla Salute, Ul Giulla 1; Picciola, Ul. Orianl 2; Verriari Trg Valmaura

VČERAJ ZJUTRAJ NA MILJSKEM NABREŽJU
Z avtom je padel v morje in se še pravočasno rešil
Čeprav se vrata avta na njegovi strani niso odprla, je imel toliko prisebnosti, da se je rešil skozi vrata na nasprotni strani
46-letni Bruno Dudine iz Milj, Naselje Sv. Petra 6 se mora zahvaliti veliki sreči, če jo je včeraj zjutraj tako poceni izkupil. S svojim avtom je zdrknil v morje in se brez praske pravočasno rešil.
Dudine je okrog 8.30 hotel parkirati svoj fiat 600 TS 63 na robu Obrežja San Nazario v Miljah, toda nenadoma je izgubil nadzorstvo nad avtom, ki je zavozil čez rob in štrbunknil v morje. Avto je pri tem zadel premec tam privezanega čolna «Tullia» TS 517 61-letnega Na-zaria Vascona iz Naselja Sv. Krištofa v Miljah ter polomil del premca. Avto je nato padel v vodo, toda še predno se je potopil na približno dva metra globoko morsko dno, je Dudine imel toliko prisotnosti duha, da se je izvlekel iz avtomobila. Dudine se je moral precej truditi, ker se vrata ob šoferskem sedežu niso odprla, zato je moral zlesti iz potapljajočega se vozila skozi vrata na nasprotni strani.
Kot rečeno se Dudine ni poškodoval. Dve uri kasneje so gasilci iz Trsta s pomočjo premičnega žerjava potegnili avto iz morja, ki ga je še prej potapljač privezal.
Gasilci so ugotovili, da je na av-
tu nekaj nad 40.000 lir škode, na barki pa nekaj nad 15.000 lir.
Delo deželnih komisij
Prva stalna deželna komisija je skupno z nekaterimi člani drugih komisij včeraj po daljši razpravi odobrila zakonski osnutek glede izrednega finansiranja naprav za razvoj gospodarstva in višjega šolstva. Proti so glasovali komunistični člani komisije, vzdržali pa so se liberalci. Omenjena dela bodo finansirali s sredstvi finančnega pribitka iz let 1964 in 1965. Svetovalec Del Gobbo je kot poročevalec poudaril, da ta ukrep ne nasprotuje načrtovanju in da zlasti sredstva za turistične ceste delno krijejo potrebe glede novih cest. Omenjena komisija je zavrgla predlog svetovalca Pellegrinija, da bi namreč ponovno proučili načrt ter vključili tudi druge sektorje, na primer hidrogeološko ureditev, strukture v kmetijstvu, krajevne u-prave (za izvajanje zakona 167) itd. Predsednik deželnega odbora dr. Berzanti je pri tem pripomnil, da deželni odbor ne nasprotuje takim ukrepom, da pa jih
.......mini...................................
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Geometer in delovodja oproščena odgovornosti za smrtno nesrečo
NeireČa se je pripetila že pred petimi leti v Ul. Valmaura, kjer je izgubil življenje zidar - oče štirih otrok
ni moč uresničiti s predlaganim zakonskim osnutkom.
Tretja komisija za šolstvo, delo in socialno skrbstvo je odobrila zakonski osnutek o funkcijah dežele glede zdravstva in higiene. Glasovanja so se vzdržali komunistični člani komisije.
Odbornik za kmetijstvo odv. Co-melli je včeraj predsedoval seji posvetovalnega odbora za kmetijstvo, ki je bila v Vidmu. Razpravljali so o osnutku načrta za gospodarski in socialni razvoj v naši deželi, predvsem o razvoju kmetijstva. Odbornik Comelli je obrazložil namene gospodarskega načrta in ukrepov v korist kmetijstva. V diskusijo so posegli člani omenjenega odbora Tosolatti, Lucca, Simšič, Bocin, dr. Foschi, dr. Querini in dr. Cragnolini. V kratkem se bo odbor ponovno sestal in nadaljeval razpravo.
Goriško-beneški dnevnik
V ČETRTEK NA SEDEŽU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE
Posvet predstavnikov SPZ in prosvetnih društev iz Goriške
Tri osrednje prireditve ■ Kako vsebinsko obogatiti delovanje prosvetnih društev ■ Otroška vrtca v Ronkah in v Gorici
Po več kot petih letih od dneva nesreče, je bila včeraj pred tržaškim kazenskim sodiscem (predsednik Edel, tožilec Franzot, zapisnikar Rachelli, obramba Jona in Ko-storis) obravnava proti domnevnima krivcema smrtne nesreče, ki se
je pripetila na nekem delovišču v Ul. Valmaura.
Na zatožni klopi sta se znašla 40-letni geometer Ennio Settimo s Furlanske ceste 30 in 38-letni Sergio Ve-nuti iz Ul. Rossetti 70. Oba sta bila obtožena, da sta nenamerno povzročila smrt tedaj 48-letnega zidarja Karla Grižona. Pokojnik, ki je bil rojen v Šmarjah pri Kopru, je v času nesreče bival v Štramarju 8J0. Bil je poročen ter je imel 4 otroke.
Nesreča se je zgodila na delovišču v Ul. Valmaura, kjer jd podjetje »Delta« gradilo veliko halo za ustanovo IFAP (Iniziativa, For-mazione Addestramento Profeššio-nale). Šlo je za veliko pritlično zgradbo, ki bi služila kot delavnica za učence. Podjetje je bilo že zgradilo vse stranske zidove ter se je prav tedaj ukvarjalo z gradnjo stropa in strehe. V višini sedmih metrov so že položili opornike, ki so bili dolgi 10 metrov ter odmaknjeni drug od drugega za okoli 45 cm. Sem pa tja so bili položeni čez opornike debele deske, ki so služile zidarjem pri hoji. Tedaj so vzidavali spodnjo plast zidakov. Pozneje so morali vzidati še zgornjo plast ter potem betonirati ves strop
Nesreča se je pripetila, ko je Grižon z lopato v roki stopal po deski. Nenadoma je izgubil ravnotežje ter padel na spodnje zidake. Po mnenju strokovnjakov bi ta plast utegnila vzdržati težo moškega, ki bi hodil po njej, toda nikakor ne telesa, ki bi padlo nanjo. Prav to se je zgodilo 9. aprila popoldne ne kaj po 17. uri. Grižon je omahnil, padel na zidake, prebil plast ter strmoglavil v globino. Delovni _ tovariši so mu priskočili na pomoč in poskrbeli za prevoz v bolnišnico, toda po nekaj urah je nesrečnež umrl zaradi zloma zatilnika.
Preiskovalni organi so menili, da se je nesreča zgodila, ker podjetje, oziroma nekateri voditelji (dela je vodil Settimo, a delovodja je bil Venuti) niso poskrbeli za učinkovite varnostne naprave. Podjetje pa je trdilo, da pri tistem načinu gradnje niso bili potrebni odri pod stropom. Šlo je namreč le za montažo že izdelanih delov stropa. Poleg tega so bili oporni tramovi postavljeni v kratki razdalji drug od drugega.
Sodišče je včeraj oprostilo oba obtoženca vsake krivde, ker dejanje ni bilo kaznivo, čeprav je javni tožilec zahteva! za vsakega 1 leto in pol zapora (s pomilostitvijo).
Na ta sklep je verjetno odločilno vplivalo dejstvo, da pokojnikova žena ni nastopila kot zasebna stranka. Podjetje ji je namreč izplačalo
Marpillcrovi razgovori glede podjetja Solvay
Deželni odbornik za industrijo Marpillero, se je včeraj dopoldne sestal s tajnikom podjetja Sol-vay in sindikalnimi predstavniki CGIL, UIL in CISL, s katerimi je razpravljal o vprašanjih glede napovedane zapore omenjenega podjetja v Tržiču. Odbornik Marpillero je zagotovil svoje zanimanje, da ne bi bilo prizadeto trži-ško gospodarstvo. Dogovorili so se tudi za nov sestanek v prihodnjem tednu.
600.000	lir odškodnine ter poskrbelo za dograditev hiše, ki jo_ je pokojnik začel graditi nekaj časa prej. Podjetje je tudi plačalo vse pogrebne stroške.
Tatovi v stanovanju: za 700.000 lir plena
V nekaj dneh beležimo v našem mestu že tretjo drzno tatvino v stanovanju. Kot pri prejšnjih dveh so tudi tokrat neznanci odnesli kar bogat plen: denar, zlatnino in še več dragocenih predmetov v skupni vrednosti nad 700 tisoč lir.
Tatvino je na komisariatu Starega mesta prijavila 43-letna Isabeila Porcelluzzi por Caldelli iz Ul. Ca-traro 7. Povedala je, da so se drzni tatovi poslužili ponarejenih ključev in prišli v njeno stanovanje. To se je zgodilo med 18. in :li. uro septembra, ko je bila odsotna. Tatovi so v stanovanju prevrgh vse predale in omare, v spalnici oa so pobrali hranilnik, v katerem Je bilo 4 kilograme petstollrskih kovancev,
35.000	lir v gotovini, več zlatih predmetov in dragocenosti v skupni vrednosti skoraj tri četrt trilijona lir.
Neznanci, ki so verjetno eni In isti, so nato zapustili Porcelluzzi-jevo stanovanje skozi okno, k1 se odpira na notranje dvorišče stavbe. Predno so odšli so celo zaprli vnod-na vrata z varnostno verigo, tako da je lastnica stanovanja imela precejšnjega opravka predno je vstopila. Agenti so uvedli preiskavo.
Podlegel poškodbam prometne nesreče na Trbiški cesti
Francesco Del Zotto, 52-letni železničar, iz Adeliacca, ki se je predvčerajšnjim hudo ponesrečil pri silnem trčenju dveh avtov na trbiški cesti, ni preživel hudih za-dobljenih poškodb. Včeraj zjutraj ob 4.15 je izdihnil na ortopedskem oddelku bolnišnice.
Kot smo poročali v naši včerajšnji številki, se je Del Zotto z ženo Tranquillo Turis in sinom Clau-diem peljal v avtu po trbiški cesti proti Trstu. Blizu odcepa pokrajinske ceste proti Proseku pa se je v njegov avto s fiatom 1300 zaletel kanadski državljan Lambert Lipušček, ki je z veliko hitrostjo prehiteval avtomobil. Vsi štirje pot niki v obeh avtih so se poškodovali, najhuje pa Del Zotto. žal so bile vse zdravniške nege zaman in mož je včeraj zjutraj podlegel poškodbam.
Na ortopedskem oddelku se zdravita tudi njegova žena in sin. Njuno zdravstveno stanje Je nespremenjeno. Turisova se'bo morala zdraviti dva meseca, Claudio pa 40 dni. Pri nesreči se je Lipušček samo lažje pobil po glavi in bo okreval v 8 dneh.
Nesreča v pristanišču
Na delu v pristanišču, kjer je za poslen pri podjetju «ex Scaramelli», se je včeraj zjutraj ponesrečil 32-letni pristaniški delavec Elio Pal-mieri s Trga Pestalozzi 3. Ko je nekega vagona raztovarjal posode polne olja, mu je ena teh zdrknila iz rok, ga oplazila po desni meči ter mu povzročila rano. Ponesrečenega pristaniščnika so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so mu dali prvo pomoč. Okreval bo v 8 dneh.
V kopalnici j'e padla
Včeraj zjutraj so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico 87 letno gospodinjo Tereso Jazbec vd. Quaiat iz Drev. Čampi Elisi 28, ki se je malo prej ponesrečila v kopalnici lastnega stanovanja. Ko se je če sala, je Jazbečeva spodrsnila na mokrem tlaku in padla vznak, pri čemer se je hudo pobila po tilniku.
Ponesrečeni materjo je priskočila na pomoč 56-letna hči Nerina, poklicala rešilni avto in jo spremila v bolnišnico. Jazbečevo so sprejeli na nevrokirurški oddelek in zdravniki so si pridržali prognozo.
Na sedežu v Ul. Ascoli je bilo v četrtek zvečer posvetovanje predstavnikov Slovenske prosvetne zveze in predsednikov društev z Goriške, da bi se pogovorili o delovanju zveze in društev v prihodnjem letu. Sklicali so ga z namenom, da bi goriške prosvetne delavce, ki niso bili v zadostni meri prisotni na jxj-svetovanju v Trstu, seznanili s sklepi, sprejetimi na tem posvetovanju, ter smernicami za prihodnje delovanje.
Predstavniki zveze so prisotne najprej opozorili na osrednje prireditve SPZ v prihodnjem letu, na Prešernovo proslavo ter tedna slovenske kulture in slovenske zborovske pesmi. Priporočali so prosvetnim društvom, naj prihodnje leto razvijejo aktivnejše prosvetno delovanje ter ga predvsem vsebinsko obogatijo z novimi oblikami prosvetne dejavnosti, tako da bi poleg veselice bil tudi kulturno-prosvetni del prireditve. Upoštevajoč dejstvo, da je prihodnje leto 25-letnica splošne vstaje primorskih Slovencev, naj bi prosvetna društva v svojem delovanju upoštevala to pomembno obletnico. Govora je bilo tudi o prosvetnih sedežih in dvoranah ter o možnosti odprtja otroškega vrtca v Ronkah ter paralelke otroškega vrtca v Ul. Randaecio. Kar se tiče Ronk je bilo na osnovi seznama otrok in pogovora s starši ugotovljeno, da bi bili za slovenski vrtec v Ronkah samo štirje otroci, medtem ko se število vpisan'h v otroški vrtec v Ul. Randaccio približuje tridesetim. Uradno je vpisovanje zaključeno, vendar bf bilo mogoče vpisati še kakšnega otroka.
Nova delovna pogodba za avtoprevoznike uslužbenec
Pokrajinski sindikat CGIL obvešča vse uslužbence podjetij za prevoz blaga za tretje osebe, da je bil po dolgih pogajanjih dne 22. septembra dosežen sporazum za novo delovno pogodbo.
Nova pogodba predvideva osnovni povišek plače za 5 od sto, izplačilo 14. plače po že uveljavljenem pravilniku. Poleg tega so
določili trasferto, ki znaša po 800 lir za odsotnost od 6 do 8 ur, 1000 lir za 8 do 12 ur, po 1950 za 12 do 18 ur in po 2900 lir za 18 do 24 ur.
Pogodba je stopila v veljavo 1. septembra 1967 ter bo veljala za dve leti. Sporazum morajo še izpopolniti v nekaterih točkah ter ga bodo v nekaj dneh podpisali.
Vpis in izbris obrtiških podjetij
Na običajni mesečni seji pokrajinske obrtniške komisije, ki je Dila 25. septembra, so pod predsedstvom Luciana Sacchettlja izpopolnili pokrajinski seznam obrtniških podjetij. Vanj so vpisali 20 novih podjetij, prav toliko pa so jih izbrisali.
Komisija je obravnavala delovanje frizerjev in frizerk, da bi ga prilagodili pravilniku goriške občine.
Razdeljevanje pogonskega goriva
Trgovinska zbornica sporoča, da bodo 10. oktobra pričeli razdeljevati bone za bencin, nafto in maziino olje lastnikom prevoznih vozil v Gorici in Sovodnjah ter tistim, ki stanujejo onkraj Soče in Vipave.
Za Gorico, Sovodnje in števerjan bodo bone razdeljevali na ACI in EAM, za področje onkraj Soče in Vipave jih bodo razdeljevala središča, ki so bila v ta namen ustanov-
OD 1. OKTOBRA DALJE
Zimski vozni red avtobusov podjetja ATG
Vozni red na progi it. 1 ter v Sovodnje in Gabrje
S 1. oktobrom prične veljati zimski vozni red mestnih avtobusov podjetja ATG, ki ga na račun občinske uprave upravlja podjetje RIBI.
NA PROGI ST. 1 (Štandrež — železniška postaja — severna postaja)
bodo avtobusi vozili po sledečem voznem redu:
Ob delavnikih — odhodi iz štan-dreža ob	5.05,	5.45,	6.00,	6.25,	6.40,
6.50, 7.00,	7.10,	7.22,	7.33,	7.40,	7.44,
7.52 (do 19.50 vsakih 9 minut) 19.53, 20.25, 20.47, 21.15, 21.30, 21.50, 22.22, 22.52.
Odhodi izpred severne postaje ob
5.20,	6.05, 6.20, 6.40, 7.00, 7.10, 7.19, 7.30, 7.41, 7.52, 8.00 (do 20.10 vsakih 9 minut), 20.15, 20.30, 20.45, 21.05, 21.35, 21.50, 22.05, 22.37, 23.10.
Ob praznikih — odhodi iz Štan-dreža ob	5.05,	5.45,	6.20,	6.52,	7.26,
7.38, 8.02,	8.20,	8.40,	8.58,	9.04,	9.11,
9.21,	9.34, 9.42, 9.50 (do 20.30 vsakih 9 minut), 20.40, 21.00, 21.15, 21.30, 21.55, 22.20, 2.55, 23.50.
Odhodi izpred severne postaje ob
ljena.
..........................................................................."..
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI
V Rimu so našli tatu in sliko ki jo je ukradel na Goriškem gradu
Tatu so prisodili dve leti zapora, kazen pa so brisali zaradi amnestije
Pri svojem drugem jesenskem zasedanju je goriško okrožno sodišče razpravljalo med drugim tudi o zadevi tatvine umetniške slike iz muzeja na Goriškem gradu.
Dne 2. februarja lani smo pisali, da so neznanci odnesli iz predsobe dvorane «Dei capitani« na Goriškem gradu manjšo sliko, ki je visela na steni ter predstavljala Janeza Krstnika med pridigo. Slika neznanega avtorja je izhajala po mnenju strokovnjakov iz XVI. stoletja. Tatvino je opazil grajski čuvaj Alfredo Pontini dne 31. januarja 1966 zvečer, ko je napravil še zadnji ogled po dvoranah in opazil v omenjeni sobi okvir brez slike, ki jo je še nekaj ur prej videl1 v njem. Zadevo je takoj prijavil policiji, ki je ugotovila, da je tisti popoldne obiskalo dvorano kakih 14 ljudi. Skušali so ugotoviti, kdo so bili ti ljudje.
.........III.milil.iimumminimm..........nun.......Hlinili.im..
VESTI Z ONKRAJ MEJE
l dramo Mateja Bora «Kolesa teme» pričenja sezono Goriško gledališče
Idrijske gospodarske pobude - Jutri srečanje ranjencev bolnišnice Franja - Pričetek gradnje žičnice na Sv. goro
Klitt na vnema
a-
predvaja danes, 30. t. m. ob 18. uri Eastmancolor film:
AGENTE 777
MISSI0NE SUMMERGAME
(Agent 777, misija Summergame) DELAMARE
Igrajo: RICHARD WYLER, Gl L CIANGOTTINI
in VALERIA
Goriško gledališče je objavilo repertoarni program za novo sezono. Uprizorilo bo pet del, obenem pa za svoje abonente organiziralo tudi gostovanje kakega drugega slovenskega gledališča. Kakor prejšnja leta bo tudi v novi sezoni odigralo večino predstav v drugih krajih. Predvideni sta tudi dve gostovanji v zamejstvu in sicer v Gorici in Doberdobu. Začetek nove sezone bo v četrtek, ko bodo igrali na goriškem odru dramo Mateja Bora «Kolesa teme«. Drama obravnava sodobno snov in načenja moralne probleme skupine ljudi, potem ko so bili krivi prometne nesreče. Ob Kolesih teme bodo člani gledališča uprizorili v glavnem humoristična dela. Precejšnje zanimanje vlada za klasične komedije Zdravnik po sili, ki jo je napisal francoski komediograf J. Moliere. Iz tuje književnosti bo tudi satira Policaji. Napisal jo je poljski dramatik S. Mrožek. Prvič na Slovenskem pa bodo v Novi Gorici izvajali Popovičevo komedijo Kir Janja. Ob teh delih bodo predstavili člani gledališča še Jurčičevo ljudsko igro Hči mestnega sodnika ter Vosovo mladinsko igrico Plešoči o-sliček. Med drugimi režiserji bosta v novi sezoni gostovala v Novi Gorici ing. Viktor Molka in Jože Babič.
KIIO «1K1S» PROSEK
predvaja danes, 30. t. m. ob 19.30 barvni Cinemascope film:
LA CACCIA
Igrajo:
MARLON
(LO V)
po romanu Hortona Footeya BRANDO, JANE FONDA in ROBERT REDFORD Mladini pod 14. letom vstop prepovedan!
nad 41.000 ljudi. Tudi letos ima v načrtu vsaj toliko predstav. Okoli tri četrtine predstav bo igralo na
gostovanjih po vsej Primorski.
• • •
V Idriji so te dni slavili občinski praznik, ki so ga posvetili spominu na ustanovitev Vojkove brigade. Na slavnostni seji občinske skupščine ter v posebnem pogovoru gospodarstvenikov v občini so govorili predvsem o razvijanju gospodarske aktivnosti v občini. Idrijska občina je namreč v teh prizadevanjih nekoliko zaostala. Zdi se, da so se v Idriji preveč zanašali na rudnik, kar se jim zdaj maščuje. Občuten je namreč problem brezposelnosti ter hkrati zmanjkuje denarja za financiranje družbenih služb.
Zdi se, da bodo nekatere probleme kmalu ugodno rešili. Gospod Irske organizacije so namreč pokazale v zadnjem času precej pripravljenosti za uresničenje vrste zdravih pobud. Predvsem bodo v Idriji odprli podružnico ljubljanskih Modnih oblačil, v kateri bodo izdelovali razno konfekcijsko blago. Načrte za izgradnjo novega obrata so že skoraj dokončali in predvidevajo, da bodo prav v kratkem začeli z gradbenimi deli. V novem obratu bodo najprej zaposlili 200 delavk, do leta 1970 pa se bo število zapo-
Goriško gledališče je imelo lani 1 slenih povzpelo na okoli 350. Vzpo-129 predstav, ki si jih je ogledalo | redno tečejo tudi priprave na za-
snovo nove tovarne električnih izdelkov. Podjetje ETA iz Cerkna ter rudnik živega srebra sta namreč pripravljena investirati svoja sredstva v izgradnjo novega podjetja, ki bo zaposlovalo predvsem tiste delavce, ki zaradi slabega zdravstvenega stanja ne morejo več v jamo. Tudi ta tovarna bo imela
okoli 200 zaposlenih.
• * *
Partizansko bolnišnico Franja o-biskuje vsako leto več ljudi, med njimi je tudi mnogo mladine. Letos so našteli v bolnišnici okoli 20.000 obiskovalcev. Od teh je bilo več kot 4000 tujcev, največ Italijanov. Zlasti so prevladovali nekdanji pripadniki Garibaldincev, od katerih se jih je več tudi zdravilo v Franji. Za nedeljo pripravljajo v Cerknem srečanje nekdanjih ranjencev ter zdravstvenega osebja, ki je delovalo v bolnišnici. Na njem se bo' do pogovorili tudi o nadaljnjem u-rejanju bolnišnice, ki je eden najbolj pomembnih partizanskih spomenikov v Sloveniji.
• * *
Te dni so začeli z gradbenimi deli za novo bodočo žičnico na Sveto goro pri Novi Gorici. Kakor je znano, sodeluje z novogoriškim Av-toprometom pri gradnji žičnice neko podjetje iz Milana. Žičnico bodo zgradili do prihodnje turistične sezone. V njeno izgradnjo bodo vložili okoli dve milijardi dinarjev.
Med drugim so dognali, da je bil na obisku tudi neki par, mož in žena iz Rima ali okolice. Zato je goriška policija javila zadevo tudi policiji iz Rima. Rimska kvestura je meseca junija lani izvedela, da skuša nekdo v baru «Tra-foru» na trgu Largo Tritone v Rimu prodati neko sliko, za katero se zdi, da je sumljivega izvora. Postavili so zasedo in v resnici presenetili človeka, ki je čakal na kupca slike. Aretirali so ga in ugotovili, da gre za 21-letnega Roberta Damizia iz kraja La Forma pri Serrone v pokr. Frosinone.
Policija je ugotovila, da gre prav za sliko, ki je bila ukradena na Goriškem gradu in je takoj spoznala, da je na pravi sledi. Ugotovili so, da je bil konec januarja Damino na obisku v Gorici skupaj s svojo ženo Franco Sfiligoj, ki je po rodu iz Gorice. Po krai-šem oklevanju je priznal, da je v resnici ukradel omenjeno sliko med svojim obiskom na Gradu ter da jo je nameraval prodati nekemu kupcu, za katerega ime pa ni vedel, za 400 tisoč lir. Omenimo naj, da je bila slika v Gorici ocenjena samo 4000 lir ker ni znano avtorjevo ime.
Pri včerajšnji razpravi pred o-krožnim sodiščem v Gorici sta sedela na zatožni klopi oba, mož in žena, ki je bila osumljena, da je sodelovala pri tatvini. Roberto Damizi pa je izjavil, da je sliko ukradel sam in brez vednosti žene, ki je ostala na dvorišču. Sliko brez okvira je skril pod suknjo (merila je 36X34 cm) ter da je žena sploh ni videla. Tudi žena Franca je izjavila, da je ostala na grajskem dvorišču, ker ji je bilo slabo, saj je pred malo dnevi rodila hčerko. V dokaz teh trditev sta branilca dr. Peter Sancin iz Gorice in Velio di Reza iz Frosinona predložila potrdilo civilne bolnišnice o porodu.
Državni tožilec dr. Brenči je zahteval za oba obtoženca po tri leta zapora in 60 tisoč lir globe. Branilec Sancin je predlagal naj ženo Franco oprostijo, ker ni zakrivila dejanja, za Damizia pa sta branilca predlagala spremembo obtožbe v navadno tatvino in aplikacijo amnestije.
Sodišče je Damizia po krajšem posvetu obsodilo na dve leti zap ira in 6000 lir globe ter apliciralo amnestijo, tako da je bil mož prost. Ženo Franco pa so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Omenimo naj še, da je goriški pokrajinski muzej, ki je pravi last-
Pevski zbor poje na proslavi 100-letnlce ustanovitve solkanske čitalnice, ki je bila prejšnjo nedeljo
O pomenu čitalnice v procesu narodnega osveščanja Slovencev je govoril čitalničar Josip Štrukelj. Oh njem je Ivan Marušič, eden izmed 1 pobudnikov uspele manifestacije
nik ukradene slike, dobil sliko vrnjeno nepoškodovano.
Dr. tož. ddr. Brenči; preds. so dišča dr. Storto, sodnika Arcu-leo in Mazzarella; zapisnikar Petti
Vesti iz Tržiča
Predstavniki treh sindikatov UIL, CISL in CGIL so bili včeraj pri deželnem odborniku za industrijo in trgovino odv. Marpilleru, kateremu so sporočili namero vodstva kemične tovarne Solvay za zaporo tovarne v Tržiču. Odbornik je obljubil svoje posredovanje v korist delavcev tega podjetja, ki jim grozi brezposelnost.
V triiški bolnišnici so včeraj zdravili več otrok. Elisabetta Chi-ni, 3 leta, iz Ul. Galilei 68, se je opekla z vrelo juho po desni roki. Pridržali so jo na zdravljenju. Valentina Comar, 2 in poi leti, iz Starancana, si je zlomila desni komolec. Roberto Gon, 2 leti, iz Starancana, Ul. Roma 5, se je ranil na zgornji ustnici. Nudili so mu prvo pomoč.
5.20,	6.00, 6.35, 7.08, 7.43, 8.00, 8.23,
8.40,	9.00, 9.16, 9.22, 9.31, 9.40, 9.52,
10.00	(do 20.50 vsakih 9 minut), 21.00, 21.20, 21.35, 21.50, 22.15, 22.35, 23.25, 00.05.
Vozovnica na tej progi stane ob delavnikih 50 lir, ob nedeljah in praznikih 60 lir, povratna karta ob delavnikih 70 lir. Po 22. uri stane vozovnica ob delavnikih 60 lir, ob nedeljah in praznikih 70 lir. Prestopni listek ob delavnikih 60, ob praznikih 70 lir.
Proga Travnik — Tržaška cesta — pokopališče, Štandrež — Sovodnje — Gabrje.
Ob delavnikih odhod s Travnika ob 7.15*, 7.20, 8.20*, 9.30,10.20,11.10*.
12.40,	13.35*, 15, 16, 17, 17.50, 18.30, 19.10, 20.20.
Odhodi iz Gabrij ob 7.40, 8.50, 11.50, 14.15, 19.40.
Odhodi izpred pokopališča ob
7.45,	9.50, 10.40, 13.00, 15.40, 16.20,
17.20,	18.10, 18.50.
*	Nadaljujejo vožnjo v Sovodnje. Nekateri avtobusi peljejo skozi Podturen.
Ob praznikih odhodi s Travnika ob 9, 10, 11, 12, 12.40*, 15, 16, 17*.
18.20,	19.10*, 20.30, 21.30*.
Odhodi iz Gabrij ob 13.20, 17.40,
19.45,	22.10.
Odhodi izpred pokopališča ob
9.30,	10.30, 11.30, 12.20, 15.30, 16.30,
18.40,	20.50.
•	Nadaljujejo vožnjo v Sovodnje in Gabrje, ne vozijo na pokopališče.
Vozovnica ob delavnikih 50, ob praznikih 60 lir (samo na področju mestnega prometa). Do Sovodenj 80 Ur, do Gabrij 90.
Jutri na Trgu Battisti avtomobilska «j»imkana»
Podjetje Agguzzoni priredi jutri na Trgu Battisti avtomobilsko «gimkano». Prijave sprejema garaža Agguzzoni do danes zvečer Pravico do udeležbe imajo mešani pari in pa samo ženske, 'to gre za mešan par, bo moral moški upravljati avto, ženska pa opravljati predpisane igre. Na voljo bo več pokalov.
Goriško županstvo je odredilo, da bo jutri ves dan na trgu prepovedano parkiranje; od 14. ure dalje pa do zaključka tekem pa bo >re-povedana vožnja po Ul. Rlsmcndo, Petrarca in na samem trgu.
PSIIIP in Solvay
Na svoji zadnji seji je vodstvo krajevne sekcije PSIUP v Tržiču proučilo položaj tovarne Solvay v zvezi z napovedano postopno zaporo tega podjetja.
Ob tej priUki so polemizirali stališčem strank levega centra v tej zadevi in sklenili, da bodo podprli borbo skoro 400 delavcev tega podjetja proti zapori in odpustom V tem smislu bodo priporočili svojim zastopnikom v krajevnih in državnih ustanovah, naj se skušajo zoperstaviti taki nameri.
.........................................
OKRAJNO SODISCE V GORICI
Pet mesecev pripora za vožnjo brez izkaznice
Globa za parkiranje v drugi vrsti
Goriško okrajno sodišče je zaradi praznika preneslo svojo običajno četrtkovo razpravo na petek.
Sodnik dr. Simone je zaključil z razsodbo samo dve zadevi, vse ostale pa so predložili na poznejši datum. Pri obeh razpravah sta bila obtoženca odsotna.
Prvi je bil na vrsti primer Zorka Rejca, 52 let, iz Solkana, Sre-bemičev trg 5. Dne 28. januarja letos ga je ustavil mestni stražnik, ker Je parkiral svoj avto fiat 1300 poleg nekega drugega avtomobila v Ul. Boccacio in na ta način oviral promet v tej uUcl. Reja se je izgovoril, da je zaustavil tam avto samo za dve minuti. Stražnik je prijavil zadevo sodišču in pri včerajšnji razpravi ga je sodnik obsodil na plačilo globe 4000 lir in plačilo sodnih stroškov. U-
radno je obtoženca zagovarjal odv. Pedroni.
V drugem primeru pa je bil 27-letni Luigi Roveno Iz Gorice, Ul. Torriani 33 obtožen, da je dne 29 aprila letos šofiral avto giulietta ti, čeprav je imel samo začasno vozno dovoljenje (foglio rosa) in ni imel poleg sebe pooblaščenega inštruktorja. Ta prekršek je zagrešil večkrat. Zadnjič se je to pripetilo tistega dne ob 12.45 na križišču Ulic Oberdan, Boccaccio in Verdi, kjer ga je ustavil mestni stražnik ter napravil zapisnik in pozneje prijavo sodišču.
Sodnik Je obtoženca, ki ni maral priti na razpravo, obsodil v odsotnosti na pet mesecev pripora in 20.000 lir globe. Branil ga je dr. Sorrentino. Zapisnikar Nodetti.
Prvi dan na delu se je ponesrečila pri stroju
Z rešlnim vozom Zelenega križ« so včeraj nekaj po 15. uri pripeljali v goriško civilno bolnišnico 24-letno dekle Cecilijo Marini iz Pod-gore, Ul. IV. novembra. Zdravniki so ji ugotovili delno zmečkanje leve roke ter so jo pridržali za 30 dni na zdravljenju.
Ponesrečenka je povedala, da Je bila včeraj prvič na delu v novem oddelku tekstilne tovarne v Pod-gori. Pri tem ji je valjar stroja potegnil roko med kolesje in jo zmečkal.
AVTOBUSNI IZLET V BENETKE priredi Slovensko planinsko društvo v nedeljo, 8. oktobra. Odhod iz Gorice, na Travniku, ob 6.30, iz Podgore ob 6.45 in iz štandreža ob 7. uri. Avtobus bo vozil do Punta Sabbioni ob beneški laguni, odkoder se bodo izletniki peljali x ladjo po laguni v Benetke, kjer jih bo počakal avtobus pred avtobusno postajo. Za kosilo poskrbi vsak sam. Vožnja, (brez voznine na ladji, ki stane nekaj stotin lir in .si jo plača vsak sam), je določena za člane po 1200 in za nečlane po 1500 lir. Vpisovanje pri odborniku Košuti v Gorici, Ul. Mameli 8 do vključno 5. oktobra ob delavnikih od 10. do 12.30 in od 16. do 18.30. Interesenti dobijo vsa podrobnejša pojasnila pri vpisu.
* • •
Enodnevno turo na Mojstrovko
organizira Slovensko planinsko društvo iz Gorice v nedeljo, 1. oktobra. Vsa podrobnejša pojasnila dobijo prizadeti na sedežu SPZ, Asco-lijeva ulica l/l.
Gorica
VERDI. 16.30: «Quattro bassotti per un Danese«, D. James In S. Ple-shette Ameriški barvni film.
CORSO. 15.30-18.45-22: «La Bibbia*, M. Parks (Adam) in U. Bergryd (Eva).
MODERNISSIMO. 17—22: «Fanto-mas contro Scotland Yard», J. Marais in L. De Funes. Italijanski kinemaskopski film v barvah.
CENTRALE. 17.30:	«Due ringos
nel Texas», Franco Franchi in Ciccio Ingrassia, italijanski barvni kinemaskopski film.
V1TTORIA. 17.30—21.30: «Lo spec-chlo della vita«, Lana Turner in J. Gavin. Ameriški barvni film.
Tržič
AZZURRO. 17.30—22: «Ballata per un pistolero«, A. Ghidra in A. Infanti. Kinemaskopski film v barvah.
EXCELSIOR. 17.30—22: «Quando di-co che ti amo«, L Falana in T. Renis. Barvni film.
PRINCIPE. 17.30: «11 bello, il brat-to, il cretino«, Ciccio Ingrassia in F. Franchi. Barvni film.
S. MICHELE. 19—22: «Se non aves-si piu te«, G. Morandi in L. Efri-kian.
Rit nke
RIO. 19—22: «L’amante infedele«, M. Mercier in R. Hossein. Kina-maskope v barvah.
EXCELSIOR. 19—22: «Berllno 1945 — la caduta dei giganti«.
DEŽURNE LEKARNE
V	GORICI
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna ALESANI — Ul. Car-ducci 38 — tel. 22-68.
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je odprta v Tržiču lekarna «AI Redentore« — dr. Enneri in de Nordis — Ul. FJli Rosselli 21, tel. 72340.
V	RONKAH
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Ronkah lekarna «AH'angelo» dr. S. Olivetti, Ul. Roma 23	—
tel. 72393.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Jutri 1. oktobra je v Gorici odprta cvetličarna JOŽEF BANDELJ, na Travniku — tel. 54-42.
		
>	m■ nHkM Kt			J ~	Ijjal
10. JUBILEJNE SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE
Jutri v Bol juncu nogometna polfinalna tekma Breg-Prosek
Brežani - s popolno postavo - so favoriti - Prosečani brez Zužiča Začetek tekme ob 8.45 * Sledilo bo mladinsko srečanje Breg-CRDA
športne igre: nogomet zopet na prizorišču. Jutri se bosta namreč v drugi polfinalni tekmi spoprijeli enajsterici Brega in Proseka. Zmagovalec tega srečanja bo v finalu igral s Kontovelom, ki je v polfinalni tekmi odpravil Ga jo s 3:0 Za jutrišnjo tekmo vlada precejšnje zanimanje, saj se bosta spoprijeli dve naši močni enajsterici. Kajti Prosek je v bistvu Primorje, Breg pa bo zaigral s svojo «prvenstveno» postavo (razen dveh izjem).
Za Prosečane je to neugoden
Orientacijski pohod
OB 8. URI ODHOD IZ NABREŽINE
Jutri bodo startall tudi tekmovalci orientacijskega pohoda. Kraj odhoda bo v Prosvetnem društvu Igo Gruden v Nabrežini. Zbirališče tekmovalcev bo jutri v nedeljo, ob 7.30 v P.d. Po 8. uri prireditelji ne bodo sprejeli tekmovalcev. Ker bo proga zelo težka in tudi nevarna, priporočajo prireditelji, da si udeleženci preskrbijo težke čevlje, poleg specialke, kompasa in drugih običajnih pripomočkov.
moment. Moštvo se ni ravno najbolje izkazalo na turnirju za šent-jernejski pokal. Poleg tega pa je v zadnjem trenutku zmanjkal tudi Zužič, ki se je resno poškodoval. In Zužič v napadu le nekaj pomeni. Moštvo bo tako nastopila brez svojega najboljšega napadalca, kar bo seveda vplivalo na rentabilnost celotne ekipe, ki pa bi lahko premagala tudi vse te ovire in dosegla presenečenje. Kajti le o presenečenju lahko govorimo, če bodo jutri Prosečani zmagali. Na papirju je položaj tak: Breg s svojo popolno postavo, na domačem igrišču; Prosek brez Zužiča. Logično torej, da so predvidevanja v korist domačinov, ki iščejo na tem turnirju končno zmago, ki bi nedvomno zadovoljivo vplivala na moralo moštva v prvenstvu. Za jutrišnjo tekmo bodo Brežani po vsej verjetnosti nastopili z naslednjo postavo: Favento; Zocchi, Hrvatič; Švara, Maver, Zvonko Petaros; Samec, Mlkuš, Zonta, Grahonja in Vladimir Petaros.
Navijači in tudi igralci Brega so seveda prepričani o zmagi toda nihče ne bo podcenjeval nasprotnika, kajti prav podcenjevanje je drago stalo že marsikatero ekipo tega turnirja.
Vsekakor tudi Prosečani niso že vnaprej predali orožja. Morda bi prav v jutrišnji tekmi našli zaželen ritem in s tem ekipo. Sicer je moštvo napravilo svojo dolžnost: premagalo je dve težki oviri: Repen -tabor in Doberdob, za navijače in igralce je že to več kot lep uspeh, toda kako skrito upanje se le tu pa tam poraja.
bo jutri, v nedeljo na nogometnem igrišču v Boljuncu, ob 8.45 in ne ob 9. uri.
* * *
Po tem srečanju bodo mladinci Brega odigrali prvenstveno tekmo s CRDA.
* * •
Prireditelj 10. jubilejnih slovenskih športnih iger v Trstu opozarja vse obiskovalce posameznih tekmovanj, da ni dovoljena pri navijanju uporaba mehaničnih zvočnih pripomočkov (trobente, tolkala, itd.).
DATUMI VPISOVANJ
Vpisovanje za kviz do 3. oktobra, ostalo do 6. oktobra.
KOŠARKA
VČERAJ V BAZOVICI
Vse po predvidevanju zmagi za Cankar B in Rojan
Srečanji sta bili tehnično znatno pod včerajšnjim nivojem - Fabjan (Rojan) realiziral kar 41 točk
V drugem dnevu košarkarskega turnirja Športnih iger je prišlo do prve neugodnosti. Prva tekma na sporedu Cankar B - Cankar C se je namreč zaključila p. f. v korist Cankarja B, kajti Cankar C je predstavil le 4 igralce.
Ekipi pa sta se vseeno pomerili v trening tekmi, ki ni bila ravno na najvišji ravni. Koraki, sekunde, slabe podaje, netočni meti: to so le nekatere napake, ki so jih stalno zakrivili igralci obeh peterk, še posebno pa so bili pomanjkljivi predstavniki Cankarja C, ki niso mogli preko 15 točk.
Končni rezultat Je namreč bil
IIIIIIIIIHIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimhiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
EVROPSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO
Jugoslovani klonili čehoslovaški peterki
Italijani s težavo odpravili borbene Francoze
Proti vsakemu pričakovanju je jugoslovanska košarkarska reprezentanca klonila čehoslovaški. Jugoslovani, ki so bili s SZ glavni favoriti za končno zmago so morali tako predati orožje odločnim na-
NOVINCA ŠPORTNIH IGER
sprotnikom, ki so jih z elementarno Polfinalna tekma Breg - Prosek j ;n racionalno igro vedno spravljali
j v težave.
; Končni rezultat je bil: čehoslo-| vaška - Jugoslavija 74:66 (43:38).
m %\
m x t fb
mm
m mm i
'.4 ' J'i W
M ms Mz ms i
W mrh Wmr -
r ' -g
Wm%M l
Odbojkarska ekipa Gaje, ki je v prvem kolu morala kloniti Opčinam. Dobra volja ni zadostovala
Prvič so se v odbojki pomerile tudi dekleta Primorca. Proti izkušeni Zarji so logično izgubile
Italijanom pa je uspelo v izredno slabi tekmi premagati Francoze, ki gotovo niso košarkarska velesila, vsaj v tem času. Izredno nizek končni rezultat nam dovolj zgovorno priča, da sta bili obe peterki precej pomanjkljivi v strelih, saj je potekalo več minut, preden je ena od obeh reprezentanc dosegla koš.
Končni rezultat Italija - Francija 47:42 (25:17).
Ostali rezultati:
Belgija - Holandska	82:70	(36:39)
Grčija - Bolgarija	66:34	( 30:31)
Finska - Romunija	75:51	(35:38)
SZ - Vzh. Nemčija	83:67	(45:29)
Sovodenjski nogometaši na turnirju v S. Pier ob Soči
Jutri, v nedeljo, bodo nogometaši prve ekipe iz Sovodenj tekmovali v okviru nogometnega turnirja štirih ekip, ki so ga pripravili športniki iz S. Pier ob Soči. Poleg Sovodenjcev bodo tekmovale tudi ekipe iz Medeje, S. Marco iz Gradiške in iz Staran-cana.
Pri prvi tekmi ob 14. uri se bosta pomerili ekipi iz Sovodenj in Medeje, pri drugi ob 16. uri pa Gradiška in Starancan. Zmagovalca obeh srečanj bosta igrala naslednjo nedeljo 8. oktobra pravta-ko v S. Pier ob Soči za prvo mesto in za pokal.
Sovodenjski nogometaši so se skrbno pripravljali na to srečanje in upajo, da bodo uspešni. K temu naj jim pomagajo tudi navijači, ki jih bodo prav gotovo spremljali.
Trener Cijak sklicuje vse igralce, naj se zberejo točno ob 12.45 pred gostilno Vuk za odhod. Skli-pred gostilno Vuk za odhod. Sli-cani so naslednji igralci:
Ferfolja S., Tomažič L., Prinčič J., Devetak R., Petejan J., Ferfolja B., Kuzmin B., Černe J., Vižintin R., Dužman B., Sfiligoj, Marinič E., Malič in Fajt R.
UMETNO V*SANJ*
BIRMINGHAM, 29. — Zahodna Nemca Dieter Fingler in Uta Keller sta že tretjič zaporedoma osvojila svetovni naslov v dvojicah v umetnem drsanju.
1.	Keller-Fingerl (Z. Nemčija)
2.	Truman-Coumey (ZDA)
3.	Bassler-Rausch (Z. N.)
4.	G. E T. Cztsewsky (Z. N.)
5.	G. E R. J. Robovitski (ZDA)
43:15 v korist Cankarja B, prvi del igre pa se je celo zaključil s poraznim rezultatom 25:2.
DOM ROJAN - BREG 69:35 (34:17)
Dom Rojan je tudi brez dveh svojih najboljših predstavnikov (Za-vadlal, Ambrožič) premagal prvo oviro na športnih igrah. Brežani so namreč takoj odkrili velike vrzeli predvsem v obrambi, kar so seveda izkoristili nasprotniki, da so jih s protinapadi in na odbitih žogah stalno presenečali. Pri tem se je zlasti izkazal Boris Fabjan, ki je sam dosegel 41 točk in je bil daleč najboljši mož na igrišču, pa čeprav si je zapravil veliko ugodnih žog. Solidno se je izkazal tudi Stegu. Med Brežani pa sta najbolj zadovoljila brata Corbatti, ki sta pokazala, da res dobro obvladata košarkarske elemente, večkrat pa sta bila netočna v metih.
Tekma ni tehnično zadovoljila. Ekipi nikakor nista prikazali organizirane igre: obrambi sta bili bolj improvizirani, medtem ko so se v napadu uveljavili le nekateri posamezniki.
Vsekakor pa je dejansko Rojan znatno močnejši, šele, ko bosta lahko vstopila tudi Zavadlal in Ambrožič, tedaj bomo lahko dali o ekipi točno oceno.
DOM ROJAN: Fabjan 41, Boris Košuta 10, Ivan Stegu 10, štokelj 6, Kuret 2.
BREG: Dušan Maver 10, Vojko Kocjančič, Stojan Corbatti 10, "(Valter Corbatti 9, Sancin, Lovriha, Žerjal 4, Vojko Lovriha 2.
Sodnika: Kralj in Rudes.
—edson—
m__
Jutri Ponziana na domačem igrišču
Ponziana se bo jutri prvič predstavila svojemu občinstvu v okviru prvenstva D lige. Kot je znano, so morali v prvem kolu tržaški predstavniki kloniti Roveretu. Zato co-mačt navijači trdno upajo, da bodo
iiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiHHiiiHnMMHiiHiHiHMHMiiiiiiiiHiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiii
V OKVIRI
ZA PRVENSTVO
Kriška Vesna proti Po s te legr af on ici
Atalanta — Juventus X 2 Bologna — Cagliari 1 Vicenza — Spal 1 Mantova — Inter X 2 Milan — Fiorentina 1 Roma — Napoli	1	X
Torino — Brescia I Varese — Sampdoria X 2 Bari — Foggia	1	X
Genova — Lazio X 1 Palermo — Verona X Marzotto — Treviso 1 Cesena — Spezia 1
Kriška Vesna bo jutri odigrala prijateljsko tekmo s Postelegrafo-nici. Srečanje bo služilo kriški enajsterici kot priprava za bližnje prvenstvo.
Da je moštvo že v solidni formi, nam zgovorno priča osvojitev turnirja za Šentjernejski pokal, na ka terem je med drugimi nastopila tudi ekipa Primorja. Jutrišnji test bo za Križane izredne važnosti, nasprotniki namreč znajo lepo zaigrati in ne smemo prezreti dejstva, da je večina najboljših igralcev Vesne prišla prav iz te ekipe.
Vesna bo igrala s svojo običajno postavo. Tekma pa bo jutri ob 17.30 na igrišču San Giovanni.
jutri igralci Ponziane premagali Audace S. Michele. Verjetno postava Ponziane:	Princig; Covaclch,
Verzegnassl; Baudaz, Marzari, Sluga; Ravalico, Fonda, Verbacci in Curci.
Ponovno neodločeno za Triestino?
Po dveh neodločenih rezultatih bo jutri Triestina gostovala v Ver-baniji, kjer bo skušala doseči svoj tretji X v tem prvenstvu. Trener Radio je še vedno neodločen za do-soditev majice štev. 11. Filipaz namreč ni še v formi, da bi lahko dostojno pokrival to mesto. Zaradi tega bo po vsej verjetnosti vstopil Ive.
* * *
Italijanska disciplinska komisija za nogomet je prepovedala vsako uporabo akustičnih aparatov (mehanične trobente itd.), ki bi lahko motile potek tekem. Kršitelji bodo kaznovani z globami.
(W) Tekmov?n!a
in pravilniki
m, m ~
NOVA DELHI, 29. — Po prvem dnevu teniškega srečanja za Davisov pokal med reprezentancama Indije in Japonske vodi Indija z 2:0.
AVTO GIMKANA
1.	Ekipo sestavlja od 2 do 4 tekmovalcev.
2.	Avto mora biti zavarovan.
3.	Tekmovanje je ekipno in ni starostne omejitve.
4.	Vsaka ekipa bo morala opraviti nekaj spretnostnih vaj izven avtomobila.
5.	Kraj tekmovanja stadion «Prvi
maj».
6.	Datum tekmovanja bo pravočas-
no objavljen.
7.	Prireditelj ne nosi odgovornosti za morebitne poškodbe, ki bi jih utrpeli tekmovalci, pred in rned tekmovanjem ter po njem.
BLIŽANJE
1.	Datum tekmovanja: 20. in 21. oktobra 1967.
2.	Kraj tekmovanja: Trst, Vrdel-ska cesta 7.
3.	Za tekmovalce ni starostnih omejitev. Moški in ženske lahko nastopajo v mešanih ekipah.
4.	Tekmovanje je ekipno. Vsako moštvo šteje 4 tekmovalce.
5.	a) vsako moštvo se mora predstaviti z dvema serijama po 4 ploščice (obe seriji morata biti različnih barv) in eno malo ploščico (balinček); b) ploščice morajo biti okrogle oblike, narejene iz plastike ali gume in morajo imeti naslednje dimenzije: premer od 8 do 9 cm (balinček od 5 do 6 mm), debelina od 5 do 10 mm (balinček od 2 do 5 mm); c) pred začetkom tekmovanja se morata ekipi sporazumeti za različnost barv ploščic, v nasprotnem primeru odloča žreb.
G Tekmovalna steza meri 10 metrov v dolžino in 3 metre v širino. Metalni prostor je izven tekmovalne proge. Prestop se

ITALIJANSKI POKAL
Borovci favoriti v tekmi z Auroro
Te dni se je začel drugi »Italijanski pokal« v namiznem tenisu, katerega se bo letos udeležilo 21 ekip iz A, B in C lige. Med temi je tudi Bor, ki bo letos prvič nastopil v tem tekmovanju. Prvo kolo bi moral Bor odigrati že ta teden in sicer z Aurora Rovereto, a iz tehničnih razlogov je bila tekma prenešena na prihodnji teden. Tekma bo na stadionu «Prvi maj«, dan in točen urnik pa bomo še pravočasno sporočili. Favorit za zmago je Bor, ki bo verjetno nastopil v postavi Edi Košuta, Edi Bole in Adrijan Tarvačr.
I. KOLO
V	Trstu: Bor - Aurora Rovereto
V	Milanu: Augusta - Citta dei ra-
gazzi Modena
V	Milanu: ENEL - Unione Istriani
Trst
V	Sestu: T.T. Šesto - Centro Gio-
vanile Trst.
T-ar
KOLESARSTVO
skega odbora Gira. Poleg diskvalifikacije Je Geminiani dobil tudi globo 500.000 lir.
						
1,31	tjj	ga				! f j
Geminiani diskvalificiran za 1 leto
MILAN, 29. — Italijanska cVsci-plinska komisija za profesionalno kolesarstvo je diskvalificirala Raf-faeleja Geminianija, tehničnega vodjo ekipe Bic za eno leto. Geminianija obtožujejo, da je dajal žaljive izjave na račun organizacij-
ll.JA ERENBURC

SREČANJA S SODOBNIKI
(Odlomki iz knjige ((Ljudje, letu, življenje»)
Louis Aragon
Nastanil sem se v hotelu na levem bregu Seine, v bližini bulvara Saint-Germain; sobo so mi dali na mansardi z balkonom, s katerega sem videl Pariz — strešne opeke, dimnike, stare hiše, ki so se kot ovce stisnile v čredo. Včasih sem v Somraku užival v že znanem prizoru, včasih pa ga nisem niti opazil.
Zvedel sem, da je Denise prišla za nekaj dni iz Annecyja, kjer je živela s sinom. Odšli smo v kavarno «Fregate» na bregu Seine, tam smo se včasih sestajali pred petnajstimi leti. Pripovedovala je o letih okupacije. Njene oči so, kot prej, delovale mesečarsko. Vprašal sem jo, če se ni razjezila, ker spominja igralka Jeanette iz «Padca Pariza« nanjo. Odgovorila je: «0 tem so mi pripovedovali. Nisem hotela brati...« V mastni Seine so se vrtinčili rdeči in zeleni krogi.
Aragon in Elza Jurjevna sta povabila Simonova in mene na «Podstrešje» — tako so pravili prostorom združenja pisateljev. V spominu so še živela okupacijska leta in povezanost, ki je značilna za vojni čas. Videl sem številne stare znance —• Eluarda, Vildraca, Cassouja, Cocteauja, Avelina, Martina — Chauifiera, Paulhana, Sartra Mladi, s katerimi sem prihajal v stik, so obvezno začeli razgovor o Sartra — zdi se, da je izražat vznemirjenost tistih let. Pariz se je tudi zares spremenil : malo je bilo pisateljev, ki so govorili o realizmu,
nadrealizmu, personalizmu — pripovedovali so o odporniškem gibanju, knjigah, ki so izhajale ilegalno, o zmedi — iskali so svojce, verjetno so številni izmed njih v bučnih protislovnih dogodkih iskali tudi same sebe
Na tem mestu bi rad vsaj nekaj povedal o Aragonu. Z njim sem se seznanil 1928. leta, ko je bil mlad, lep nadrealist. Na Montparnassu so veliko govorili tudi o njegovi čudoviti knjigi ((Pariški kmet« in različnih hrupnih demonstracijah: nadrealisti so s svojo silovitostjo spominjali na naše futu-riste, Aragon pa je bil eden najborbenejših izmed njih. Potem je postal pristaš realizma, komunist, ustanovil je različne organizacije, bil je urednik revij in listov. Midva sva se še naprej sestajala in se včasih strahovito prepirala. Aragon se je 1957. leta strašno razburil, ko me je neki kritik napadel v «Literaturni gazeti« (to je bilo po mojem članku o Stendhalu) in je v «Lettres frangaises« objavil odgovor. V članku je, med drugim, zapisal: ((Navajen sem in o tem sem že govoril, da se že trideset let prepiram z lijem Erenburgom. V vsem se razhajava, razen v tistem, kar je najbistvenejše — mir in socializem, vojna in fašizem.« Morda sem začel pripovedovati o Aragonu prav v tem poglavju zato, ker je 1946. leta prav tisto «najbistvenejše» zbiralo vse ljudi, tako on kot jaz pa sva se celo malo prepirala. Na splošno vzeto ima Aragon prav: včasih mi je bilo z njim zelo težko, toda nikoli najino prerekanje ni prešlo v prepir.
Ne bom govoril o tistem, kar je vsem znano: to je velik pesnik in velik prozaist; nekatere njegove knjige so mi pri srcu, drage spet niso, toda zdaj ne mislim govoriti o tem. Zapleten človek je, pogosto je spreminjal svoje sodbe, toda upravičeno se jezi, ko poskušajo kako njegovo razdobje postavljati v nasprotje drugemu razdobju — vedno je ostal Aragon. V njem je obsedenost tudi takrat, kadar piše v kla sičnem verzu ali pa strani romana posveča opisu junakove obleke Ko je že izbral življenjsko črto, je v začetku tridesetih let branil pred nasprotniki tudi tisto, kar je označil za ((najbistvenejše« ter ono, s čimer se ni mogel pomiriti in je to
do konca branil iskreno in silovito. Tistemu, kar je ((najbistvenejše«, je treba dodati še ljubezen do Francije; ta je organska in vseobjemajoča — narekovala je tudi njegove pesmi v letih odpora ter roman «Sveti teden«. Zdi se mi, da je naslednik Hugoja, samo da nima niti vnukov niti prijetne brade niti idiličnih slik, s katerimi se je tešil Olimpo, toda Aragon mu je blizu zaradi bleska, zgovornosti, neutrudlji-vosti, jasnosti jeze, romantike resničnosti in romantičnega realizma. Seveda, pri Aragonu je več grenkobe — zunaj je pač drugo stoletje...
Zadnjikrat sva se srečala v začetku 1963. leta. Zanimal se je za vse tisto, kar je takrat zanimalo ljudi, povezane s stihijo umetnosti. Potem sva obmolknila. Opazoval sem in ga zagledal mladega nadrealista v baru «Coupole». Samo lasje so postali beli... Prinesel je rokopis svoje nove knjige in mi prebral pesem o tragediji Mavra, ki pripoveduje o svoji veri in o tem, koliko gorja mu je bil povzročil koran.
Leta 1946 pa je bil Aragon vesel — zmaga je bila še sveža.
Iz Moskve je prispela Ljuba. Fotinski nas je popeljal na Montparnasse. V kavarni so sedeli neznani ljudje. Potem je prišla Dušja in se, kot nekoč, smejala, toda pripovedovala je žalostne stvari — kako se je med okupacijo skrivala, kako so izginjali ljudje. Višnjakove so odpeljali v Oswiecim. Slikar Feder je v mukah umrl. Ko je Soutine zbolel, so hoteli poklicati zdravnika, toda ta se je prestrašil, da ga bo zdravnik izdal in je umrl, ne da bi iskal zdravniške pomoči.
Povabil nas Je Andrč Chamson, bil je direktor muzeja Petit Palais. Hodili smo skozi prazne dvorane, muzej je bil zaprt, in dolgo sem stal pred VVatt.eaujevim platnom; znova sem razmišljal o nedoumljivi moči umetnosti. Ko je bil Watteau star dvajset let, so ga smatrali za žanrskega slikarja, slikal je neprijetnosti vojne po zgledu flamskih slikarjev; pet let kasneje je našel samega sebe — glejte klovne, v katerem je. izražena vsa slikarjeva žalost pa tudi tragedija na prvi pogled lahkomiselnega stoletja, poklicnega komika, ki je bil pozabil na svojo obrt...	(Nadaljevanje sledi)
1.	— prvi
drugi
2.	— drugi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
I
X
1
1	X
2	X 1 1 2 1
2 1 2
2 1 X 1 1
2 2
kaznuje z odvzemom meta, dotik katerekoli ploščice v igri pa z odvzemom 4 točk.
7.	Po opravljenem metu lahko stopi na tekmovalno stezo le bli-žavec, ki je met že opravil, vendar ne sme ovirati poteka igre ter se mora vrniti na tekmovalni prostor pred metom naslednjega tekmovalca.. Med metanjem ne sme biti nihče na tekmovalni stezi.
8.	Namerna in od sodnika nedovoljena premaknitev katerekoli ploščice se kaznuje z diskvalifikacijo ekipe.
9.	Tekmovanje začne ekipa, ki jo bo določil žreb. Vsak tekmovalec meče eno samo ploščico v vsakem nizu.
10.	Izžrebana ekipa meče balinček takoj zatem na ploščico. Balinček ne sme pasti bližje od 6 metrov od črte metanja. Drugi met opravi ekipa, ki je žreb izgubila. Nadaljnje mete opravi ekipa, ki nima nobene ploščice bližje balinčku kot nasprotnik in to toliko časa, dokler nima ene ploščice bližje balinčku kot nasprotnik, ali dokler ne zmeče vseh 4 ploščic.
11.	Ploščica, ki se dotakne ali prekorači eno od obeh vzdolžnih črt Je Izločena iz niza. Lahko prekorači obe prečni črti, vendar je izločena, če se dotakne ovire za zadnjo prečno črto. To velja tudi za ploščico, ki Jo je iz tekmovalnega prostora izrinil z metom nasprotnik. Ce je med nizom izrinjen s tekmovalne steze balinček, se nizu prizna trenutni rezultat pred iz-rlnjenjem in niz se zaključi.
12.	Ploščica na ploščici ali na balinčku ne predstavlja nepravilnosti.
13.	Točkovanje: vsaka ploščica, ki je balinčku bližja od najbližje nasprotne ploščice šteje 1 točko. če so vse 4 ploščice istega moštva bližje balinčku od najbbžje nasprotne ploščice nastane »šiška«: 8 točk.
14.	če sodnik ugotovi, da sta ove (ali več) nasprotni ploščic:, ki sta balinčku najbližji, enako oddaljeni od njega, ju izloči iz igre. če pa je med dvema (ali več) ploščicama, ki sta od balinčka enako oddaljeni, še en aii več drugih ploščic, potem se enako oddaljene ploščice od Da-linčka izločijo iz igre. Izločitve je treba opraviti takoj, ko jih sodnik ugotovi.
15.	Vsak naslednji niz za prvun meče ekipa, ki je v prejšnjem nizu zmagala.
16.	Ekipa, ki vrže balinček v začetku niza izven določenega prostora, izgubi pravico do ponovnega meta, ki se dodeli nasprotniku.
17.	Zmaga ekipa, ki prva zbere 21 točk (finala za 1. in 3. mesto 31 točk).
18.	Vstop na tekmovalno stezo je dovoljen samo tekmovalcem in sodnikom.
19 Organizator ne odgovarja za morebitne poškodbe, ki bi jih utrpel tekmovalec ali njegova lastnina pred in med tekmovanjem ter po njem.
20. Organizator sl pridržuje pravico, da pravilnik po svoji uvidevnosti spremeni, vendar o tem povesti nastopajoče vsaj pol ure pred začetkom tekmovanja.
I.
3-
f L X ±
-n*


■%A..
i.
l
i
■f
K r
VAJA NA KLOPI - DEKLICE
A: 4 koraki v teku po klopi, odro-čenje.
B: opora klečno in razovka.
C: opora klečno, poskok, opora čep-no, sed raznožno iz seda za rokami v sed pred rokami.
č: sed za rokami sonožno, leža, preprijem nad glavo, dvig nog navpično.
D: v sed s pokrčenimi nogami, pri-
jem za klop med nogama, v »to-jo, vzročiti In priročitl.
E: z zamahom skok » strigom doskok v oporo čepno, Stoja.
F: dva koraka z visokim dviganjem kolen do konca klopi.
G: uleknjenj seskok do stoje »petno, priročitl.
Opomba: elemente takta »E« a-pravi le starejša skupina.
LIKEIINISI VO: TRST — UL MONTEGCH1 6, II., TELEFON 93-HOH m 94 638 — Poštni preda’ 559 -- lOliHUZNICA GORKA: Ulica 24 Magglo l/l	ieleion 33 82 — UPRAVA: TRST — UL. SV FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 374138, 95-823 — NAKOCN IN A: mesečna KIHI ui - vnaprej.
Četrtletna 2.250 Ur polletna 4 4(M) ur celoletna 7(00 ur - SFRJ posamezna številka » tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1000 starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst il-5374 - za SFRJ AD'T rs L|ubl]ana Start trg 3/1, (c! .on 22-207 tekoči račun prt Narodni banki v Liuhljani - 501 3-2711/1 OKI.4MI: cena »glasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir - "ali oglam «0 Ur besedi - Oglasi .ržačke m
goriške pokraine »e mročair pn upravi - I* vseh drugih pokrajin Italite pri »Soctetš Pubblicltš ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ir tiska Založništvo tržaškega iška Trst