VISOKO PRIZNANJE ZINKI ZORKO STR. 2 GORENJI SINIK PA PERENYE V ŠKANZENI STR. 6 Monošter, 18. junija 2009 • Leto XIX, št. 25 Po staroj mešnoj pauti od Senika do Verice-Ritkarovec pa nazaj Če na Gorenjom Seniki nekak guči o nekdanešnjoj mešnoj pauti, starejši eške dobro znajo, gdeta je vodila paut iz Ritkarovec do Gorenjoga Senika, po steroj so vörnicke ojdli k meši v gorenjeseničko cerkev. Ritkarovčani so slišali cuj k seničkoj fari, Veričani so pa bili pri števanovski fari. Istina, ka sta bile tau tistoga ipa ešče dvej vasnici. Po indašnjoj mešnoj pauti naj bi se napravila asfaltna cesta, stera naj bi vküppovezala dva tala Porabja, da bi leko bilau med tejmi vasnicami več sodelovanja (együttműködés). Tau bi trno dobro bilau zavolo turistov tö, sterim bi nej trbelo v Varaš priti, če bi se steli s Senika v Števanovce pelati. Poštija pa vsigdar nosi nikšo simboliko tö, je žila, stera leko prinesé živlenje v krajino, je vez med lidami. Za tau, naj bi se ta poštija napravila, so slovenske organizacije pa župana Senika pa Verice-Ritkarovcev prosili vogrsko vlado (kormány) že skurok deset lejt. Tak dugo, tak dugo, ka sta predsednika vogrske pa slovenske vlade, Ferenc Gyurcsány pa Janez Janša, 2007. leta, gda sta dvej vlade mejle vküper djilejš v Lendavi pa v Monoštri, doladjala temeljni kamen za tau poštijo. Pa tü se je enjalo tö. Od tistoga Generalni konzulat je ranč mau se je ranč z motikov nej zavolo toga že drugifart sveklo na tej poštiji, plani so organiziro pohod (gyalogse prej napravili, dapa tü se túra) po tej poti, da bi voje vse stavilo. grsko vlado spomno, ka je obečala, tisto se šika spuniti. 6. juniuša se je pri gorenjesenički bauti najšlo kakšni 120 lidi, steri so se podali na 14-kilometrsko paut. Pohodnike, steri so prišli iz Maribora, Sobote, Goričkoga, Monoštra, je pozdravo generalni konzul Drago Šiftar, njim na kratki povedo o nameni pohoda. Med potjo so se trifart stavili – pri zvoniki v Ritkarovcih, pri kulturnom daumi na Verici, gde so je čakale domanje dobrote. Tü so si leko ogledali kratek film o Porabji tö. Nazaj po pauti so se leko osvežili pri Dravecovi na Grebenščeki. Paut se je končala pri seničkoj šauli, gde so nji gasilci pa domanje küjarce čakali s straušanco pa küjanimi klobasi. Zvün druženja so pohodniki leko spoznali tisti obraz Slovenskoga Porabja, steroga ne moreš videti, če prideš v tau krajino kak navaden turist. Marijana Sukič 2 Ljubljana: Visoko priznanje Zinki Zorko PROUČEVALKA IN PRIJATELJICA PORABSKE BESEDE Člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti so na nedavni volilni skupščini izbrali nove redne in dopisne člane. V razredu za filološke in literarne vede je redna članica postala profesorica doktorica Zinka Zorko, vrhunska dialektologinja, doslej dopisna članica najvišje znanstvene ustanove v Sloveniji. Članske listine bodo novim članom izročili na slovesnosti SAZU v Ljubljani. Dr. Zinka Zorko spada med redke, toda temeljite poznavalce Porabja in življenja Slovencev na Madžarskem. Čeprav se vseskozi ukvarja s proučevanjem narečij, se hkrati zanima za ves kulturni in umetniški -ustvarjalni potencial med Slovenci na Madžarskem, avstrijskem Štajerskem, Koroškem in tudi med Slovenci v Italiji. Porabske kraje in ljudi pozna do podrobnosti, veliko je sodelovala tudi s slovensko katedro na nekdanji visoki šoli Dániel Berzsenyi, zdaj Univerzitetnim središčem Savaria v Sombotelu, ki je v sestavi Zahodnomadžarske Univerze. Zelo malo Slovencev, celo iz Prekmurja, pozna toliko Slovencev v Porabju kakor Zinka Zorko. Leta in leta ni obiskovala samo krajev in se srečevala z nekaj posamezniki, ampak s številnimi domačini, ki se jim je znala približati tudi tedaj, ko so v Porabju bili še nezaupljivi do tujcev, ne glede na to, od kod so prihajali in zavoljo česa so prišli. To so bila namreč leta, ko je bilo Porabje v krutem objemu železne zavese z Avstrijo in z dobro zastraženo mejo proti Sloveniji; ko je bilo potrebno čakati na potni list za enkratno potovanje v uro peš hoje oddaljeno goričko vas po nekaj mesecev. Nič ni narobe, če mlada generacija, ki si tega ne more zamisliti, kdaj pa kdaj le sliši, kako je bilo še pred manj kot tridesetimi leti v tem delu Madžarske. Kajti prav ta mesec bo šele dvajset let, ko sta tedanja zunanja ministra Avstrije in Madžarske Alois Mock in Gyula Horn skupno začela podirati železno zaveso. In tudi potlej se je bilo potrebno boriti za mejne prehode, ki so postali pomnik tedanjih časov šele pred manj kot dvema letoma. Toda za Zinko Zorko in njene študente ni bilo nepremagljivih preprek, da ne bi prihajali proučevat narečja: zapisovat, snemat, kako govorijo v Porabju. Spominjam se številnih srečanj, tako pri pokojnem lončarju Karlu Dončecu na Verici, pa v Ritkarovcih, pri Holecovih v Andovcih, v Slovenski vesi in pri mnogih drugih, kjer je bila prisrčno sprejeta. Znala je in zna ustvariti toplo, prijateljsko ozračje, se prilagoditi ljudem in okolju -nekaj, kar izginja iz našega vsakdana. Dr. Zinka Zorko je od leta 1972 nepogrešljiva tudi na vsakoletnih seminarjih slovenskega jezika za porabske učitelje. Teh seminarjev se je doslej udeležila več kot trideset krat, nemara bo letos na Bledu že petintridesetič, tega natančno ne vem in se mi niti ne zdi pomembno, ampak je važno poudariti, kako tesno je povezana s Porabjem in porabsko narečno besedo, ali kot poudarja, s porabskim nadnarečnim knjižnim jezikom, ki ga beremo v časopisu in literaturi, poslušamo v radijskih in televizijskih prispevkih. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta -Oddelek za slovanske jezike in književnosti in Slavistično društvo Maribor so bili organizatorji 4. mednarodnega dialektološkega simpozija, poimenovanega tudi Logarjevi dnevi. Leta 2006 so bili Logarjevi dnevi, na katerih se je zbralo 64 strokovnjakov iz 14 držav, posvečeni akademikinji, zaslužni profesorici dr. Zinki Zorko, tudi študentki pokojnega dr. Milijon evrov za projekt Evropska kulturna pot sv. Martina Iz evropskih sredstev se bo lahko nadaljevala gradnja evropske kulturne poti svetega Martina, in sicer odsek Sombotel-Bratislava – je na konferenci o poti sv. Martina povedal mestni svetnik v Sombotelu György Feiszt. Iz 1,3 milijona evrov pridobi madžarska stran polovico, približno 200 milijonov forintov. S tem denarjem bo znotraj Sombotela zgrajen odsek od Martineuma do župnije sv. Martina. Mestna občina je pred leti navezala stike s francosko in slovensko stranjo, nakar je začela gradnjo južnega odseka evropske poti. Tako danes lahko prehodimo pešpot od Sombotela do Domanjševec. Iz 200 milijonov forintov bo mestna občina določen znesek lahko prispevala tudi za razvijanje mesta. S tem denarjem bo znotraj mesta zgrajenih sedem postaj, in sicer staroveško gledališče, pomnik Quirinus, škofova palača, prestolnica, glavni trg ter muzej in center sv. Martina. V Martineumu pa bo t. i. rimska točka, kjer bo predstavljena Savaria iz 1. stoletja. Poleg tega bodo iz zneska finansirane še postaje za počitek in smerokazi. V Nádasdu bo zgrajeno prenočišče za romarje in bodo izdane tudi zloženke v 10 tisoč izvodih, ki bodo vsebovale opis madžarsko-slovenskega odseka kulturne poti. Projekt se mora uresničiti do leta 2012 – je še povedal György Feiszt. Nikoletta Vajda Tineta Logarja. Dr. Emil Tokarz iz Šlezijske univerze v Katovicah, Univerza Bielska -Biala, je o delu dr. Zinke Zorko povedal: »Že površen pregled vseh znanstvenih dosežkov ne dopušča nikakršnih dvomov, da gre za resno, zrelo, pogosto tudi inovativno delo, ki priča o avtoričini raziskovalni pronicljivosti ter ambicioznem spopadanju z zahtevnimi problemi. Neizpodbitno dejtsvo je, da sodi prof. Zinka Zorko ob Franu Ramovšu, Tinetu Logarju in Martini Orožen med najboljše poznavalce slovenskih narečij, posebej koroških, štajerskih in panonskih.« Zanimivo misel je tedaj povedal predsednik SAZU, zdaj minister za Slovence v sosednjih državah in po svetu, dr. Boštjan Žekš: »Da imamo v Sloveniji dialekte, je nekaj lepega, da silimo ljudi, naj vsi govorijo enako, pa je grdo ...« Še nečesa ne smemo prezreti: Zinka Zorko je z zgledom, delom in rezultati prispevala, da se je kar lepo število njenih študentk in študentov odločilo za proučevanje narečij, da govorimo o »mariborski dialektološki šoli«, kot je povedala njena študentka, zdaj prof. dr. Mihaela Koletnik, pogosta udeleženka narečnih proučevanj v Porabju. Redni članici SAZU, akademikinji, prof. dr. Zinki Zorko iskrene čestitke in uspešno delo želi uredništvo Porabja in avtor zapisa. Ernest Ružič Porabje, 18. junija 2009 3 Slovenija: volitve v Evropski parlament ZELO NIZKA UDELEŽBA IN PREPRIČLJIVA ZMAGA SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE Slovenska demokratska stranka, ki jo vodi Janez Janša, je s 26.92 % glasov prepričljiva zmagovalka na volitvah v evropski parlament, čeprav bo po sedanjih neuradnih podatkih imela prav tako dva poslanca kakor z 18.45 % drugo uvrščena Socialna demokracija aktualnega premiera Boruta Pahorja. Po enega poslanca imajo še tri parlamentarne stranke, skupaj za zdaj sedem poslanskih mest, še eno mesto pa bo Sloveniji pripadlo po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Po tem, da je prišlo na volišča le 27,85 % upravičencev, se vidi, da Slovencev volitve v evropski parlament niso pretirano zanimale tako zdaj kot pred petimi leti, ko je bila udeležba le malenkost višja. Trije poslanci pripadajo takoimenovani desni politični opciji, štirje pa levi -vsi pa so zagotovili, da bodo zastopali interese Slovenije. Slovenska demokratska stranka, ki je v severovzhodni Sloveniji dobila največ glasov, ima dva poslanca: prvič izvoljenega Milana Zvera in dosedanjo poslanko Romano Jordan Cizelj; Socialni demokrati imajo na novo izvoljena poslanca Zorana Thalerja in Tanjo Fajon; pri Novi Sloveniji ostaja evropski poslanec še naprej Lojze Peterle, enako Jelko Kacin pri Liberalni demokraciji Slovenije, medtem ko je pri stranki Zares dobil največ glasov Ivo Vajgl. Med parlamentarnimi strankami poslancev v evropskem parlamentu nimajo Desus -stranka upokojencev, Slovenska ljudska stranka in Slovenska nacionalna stranka. Ostale stranke, ki so sodelovale na volitvah, so dobile zanemarljivo število glasov, so pa Slovenci zanje vsaj slišali. Teoretična možnost je, da Slovenska demokratska stranka dobi tretjega poslanca, če bo zanjo iz tujine glasovalo 3 tisoč volilnih upravičencev. Enega poslanca, Tanjo Fajon potlej izgubijo Socialni demokrati, medtem ko pri ostalih strankah sprememb ne bo. Vse stranke zdaj analizirajo rezultate volitev. Čez dve leti pa se bo pokazalo, koliko so evropske volitve povezane s parlamentarnimi volitvami v Sloveniji. eR Pohod na Gornjem Seniku 31. maja je Slovenska manjšinska samouprava na Gornjem Seniku organizi rala pohod z naslovom »Od enega do drugega brega«. Udeleženci, ki so se prijavili pri članih samouprave, so se v nedeljo popoldne ob enih zbirali pri šoli. Kljub temu, da je bil ta dan v vasi še en pohod in ena druga prireditev, so se vaščani v velikem številu udeležili pohoda. Tako starejši kot tudi mladina. Najprej smo se napotili proti Janezovemu bregu. Tu smo si pri »Magašni« ogledali živali, ki niso le pri nas redke, ampak po celem Porabju. To so: osli, koze, konji. Po-tem smo pot nadaljevali preko gozda proti gostilni Makoš. Tu si je vsak, kdor je hotel, lahko kupil pijačo. Po počitku smo se pa odpravili proti Grbenjščeku, k družini Dravec, kjer nas je že čakala topla hrana in pijača. Otroci, da se ne bi dolgočasili, so prinesli s sabo nogometno žogo. Nekateri so komaj čakali, da se usedejo, ampak otroci sploh niso bili utrujeni, k nogometu so pritegnili še tudi nekatere odrasle. Pot, ki smo jo obhodili, je bila dolga približno 10 km. Med potjo je bila družba zelo zabavna. Z Grbenjščeka je vsak lahko šel domov, kadar je hotel. Ta točka je bila zaključna točka pohoda. Ta dan smo prehodili take skrite kotičke v vasi, za katere mi otroci niti nismo vedeli, pa tudi nekateri odrasli jih niso poznali. Upamo, da bomo lahko naslednje leto šli spet na pohod vsaj v takem ali še večjem številu. Martina Zakoč Na Madžarskem zmaga desnosredinske opozicije Na volitvah v Evropski parlament je na Madžarskem zmagala desnosredinska opozicijska stranka Fidesz, za katero je glasovalo kar 57 odstotkov volivcev. Vladajoči socialisti so dobili slabih 18 (17,37) odstotkov glasov, skrajna desnica pa 14,77 odstotka. Volilna udeležba je bila tudi na Madžarskem nizka, in sicer 36-odstotna, kar je nekaj manj kot na evropskih volitvah leta 2004, ko je na volišča prišlo 38,5 odstotka volivcev. Za listo stranke Fidesz nekdanjega premiera Viktorja Orbána je glasovala več kot polovica volivcev, in sicer dobila je 56,37 odstotka glasov, tako bo imela stranka v Evropskem parlamentu 14 poslancev. Vladajoči socialisti so s 17,37 % glasov pridobili štiri mandate, medtem ko bodo tri mesta pripadla stranki skrajne desnice Jobbik. Demokratska stranka (MDF) bo lahko v Evropski parlament poslala le enega poslanca, liberalcem (SZDSZ) pa prvič po spremembi sistema ni uspelo pridobiti mandata. Zaradi neuspešnosti na volitvah je predsednik stranke Gábor Fodor najavil, da odstopa s svoje funkcije. Predsednik Fidesza Viktor Orbán je v svojem zmagovalnem govoru dejal, da so se državljani odločili, da stvari več ne morejo funkcionirati tako kot doslej. Po njegovem mnenju morajo priti socialisti do določenih konsekvenc. Socialistična stranka kljub slabemu rezultatu vztraja pri premierovem programu za reševanje gospodarske krize. NV Monoštrske vzgojiteljice v Lendavi Vzgojiteljice iz vrtcev Monošter – Slovenska ves so se 29. maja odpravile na strokovno ekskurzijo v Lendavo. Dopoldanske ure so preživele v Dvojezičnem vrtcu Lendava, kjer jim je ravnateljica Blanka Gerič skupaj s sodelavkami predstavila koncept dvojezične vzgoje. Monoštrske vzgojiteljice so z zanimanjem in občudovanjem prisluhnile gostiteljicam, si podrobno ogledale vzorno urejen lendavski vrtec in ob slovesu poudarile, da so spoznale mnogo novega in zanimivega. Nato so si ogledale lendavske zanimivosti, popoldne pa so uživale v lepotah tropskega vrta in orhidej v Dobrovniku. Porabje, 18. junija 2009 4 44. mednarodni plesni turnir Savaria Na evropskem prvenstvu v desetih plesih je slovenski par dosegel četrto mesto 6. in 7. junija je potekalo v parov iz prav tako 31 držav. Sombotelu tradicionalno ples- Izid tega tekmovanja je bil no tekmovanje v družabnih letos popolnoma negotov, plesih, kjer so nastopali tudi kajti lanska evropska prva plesalci iz Slovenije. Medna ka iz Nemčije letos nista več rodni plesni turnirji Savaria nastopala. Med favorite so v niso priznani dogodki le na strokovnih krogih prištevali Madžarskem, temveč jih v celi ruski par, plesalca z Danske Evropi ter neštetih državah in slovenski par. sveta prištevajo med najvažnej še kulturne ozi roma športne dogodke. Prvo m e d n a r o d n o plesno tekmo vanje so v Som botelu priredili leta 1966. Od sa mega začetka so pri nas nastopali najbolj ugledni plesalci sveta, ki so pred strogo m e d n a r o d n o žirijo predstavi li svoje znanje v standardnih in latinskoame-Slovenski par , ki je na evropskem prvenstvu asedel četrto mesto riških plesih. z Tukaj prirejena tekmovanja Zmagal je ruski par, drugo visoko cenijo strokovni krogi, mesto sta zasedla Danca, nastopajoči pa raznašajo po državna prvaka Slovenije svetu prijetne vtise, ki odme v standardnih plesih Luca vajo po Evropi in privabljajo v Bussoleti in Tjaša Vulič sta naše mesto najboljše plesalce. se uvrstila v finale in zasedla Ples je najstarejša, več tisoč let končno četrto mesto. Mad stara umetnost človeštva, ki žarska prvaka desetih plesov je sposobna izražati veselje in Csaba László - Anna Mikes sta žalost. Pri družabnih plesih dobila bronasto medaljo. lahko občudujemo umetni- V soboto je potekalo še IDSF ško koordinirano gibanje pa- Odprto mladinsko prvenstvo rov na ritem temperamentne v latinskih plesih, v nedeljo glasbe, ki čustveno prevzame IDSF tradicionalno Medna ne le plesalce, temveč tudi gle rodno odprto ocenjevalno dalce. Standardni plesi izžare tekmovanje v latinskoame vajo eleganco, sijaj, prefinje riških plesih, pomerili pa so ne kretnje, latinsko-ameriški se tudi seniorji v standardnih plesi izžarevajo moč, veselje plesih. do življenja, strast. Vsakokrat imajo plesni tur- Najvažnejši del tekmovanja nirji v Sombotelu nepresegljiv je bilo Evropsko prvenstvo v čar, kajti mladi plesalci lepih kombinaciji desetih plesov, postav nudijo očem s svojimi katerega se je udeležilo 31 umetniško koordiniranimi Porabje, 18. junija 2009 Glasbeni maj tudi v Monoštru Že tretje leto je gostoval Glasbeni maj, ki ga prireja Klub Pac (Pomurski akademski klub), tudi v Monoštru. Zato si je najbolj prizadeval prejšnji predsednik Roman Buzeti, njegovo delo pa nadaljuje Slavko Petek. Monoštrčani – kot do zdaj zmeraj – so tudi letos lahko uživali v izjemni interpretaciji dveh vrhunskih umetnikov, flavtista Aleša Kacjana in pianista Aleksandra Serdarja. Koncert je bil 28. maja v refektoriju nekdanjega samostana. ritmičnimi gibi v dragocenih med drugim violinist Edvin svetlikajočih se oblekah vseh Marton s svojim orkestrom mogočih najlepših barvnih in igranjem na stradivarki, odtenkov in krojev pravi vokalni orkester Fool Moon, estetski užitek. Letos smo v Michael Malitowski & Joanna Kulturni in športni dvorani Leunis, sedanja profesionalna Agora lahko občudovali naj-svetovna prvaka v latinskoaboljše plesalce Evrope, kajti meriških plesih. evropsko prvenstvo v kate-V nedeljo sta na tekmovanju goriji desetih plesov je naj-IDSF International Open Latežje tekmovanje družabnih tin, Miša Cigoj in Ana Maplesov, kjer se plesalci morajo tus, tekmovalca iz Slovenije pomeriti v vseh desetih plesih, zasedla tretje mesto. tako v petih standardnih (an-Organizator mednarodnega gleški valček, tango, dunajski turnirja je bil, kakor vsako valček, quick-step, slow-fox), leto, Kulturni in turistični kakor tudi v petih latinskih center Agora Savaria, pod (samba, cha-cha, rumba, strokovnim pokroviteljstvom paso doble, jive). V odmorih Mednarodne plesne zveze med posameznimi tekmo-IDSF. valnimi točkami so gledalce Suzana Guoth zabavali znani umetniki, Foto: Horváth Tihamér 5 Na Bojarinom brejgi ešče sišijo senau Pomalek nas že gauštja cejlak zaraste, pravijo večkrat po vasaj. Pa rejsan je tak, zato ka senau že nej trbej. Eden čas trava raste po travniki, potistim pa pomalek zaraste grmauvge. Tau je pa zato ka nega krav, pa nega, sto bi kosijo. Gnesden se že rejdko vidi po vasaj, ka bi stoj s senauv delo, dapa meni se je posrečilo. V Dolenjci na Bojarinom brejgi Lainšček Ludvik pa njegva žena sta ranč te senau obračala, gda sam se tam ta pelo. • Ludvik nišo velko silo mate, vej dež baude? »Tak pravijo, ka bi vütro dež bijo. Gnes ščemo, če de se dalo, nutspraviti.« • Mate ešče krave? »Ešče dvej krave mamo, dapa že samo do oktobra, pa te de konec. Stari smo že, dojšlo je. Tau malo ešče za silo vküpspravimo, tak ka do djeseni bau krma. Ne splača se že krave držati, zato ka za mlejko sploj malo dobiš, če doladaš.« • Ka baude te z ogradom, če več nete meli krave? »Te na leto gnauk dolaspucam pa gotovo. Tau pa moraš naprajti za volo subvencije.« • Vsakšo leto pridejo, pa poglednejo, če je dolaspucano? »Z aviona slikajo pa tak kontrolirajo, potistim ti pa lepau domau pošlejo sliko. Leko poglednaš, če si dobro dolaspuco ali nej. Če nej, te ne dobiš subvencijo.« • Prvin ste zato nej tak naletja delali s senauv kak zdaj, nej? »Z rokauv kositi je žmetno delo bilau, pa vse drugo, ka si s senauv delo, si vse pejški mogo. Tau sam z malim traktorom pokauso, zdaj sam obračo, sledi gda že posene, te mo pa vküperprešo. Mi te menše, štirikiklatne bale delamo. Z tejmi si bola naleki dejaš kak s tistimi velkimi. Edna bala edno paut dvej kravi ranč dojda.« • Kak tau, ka je tašo drauvno senau, kak če bi autava bila? »Zato, ka smo nej gnojili, nam več sena nej trbej, te bi pa škoda bila za gnoj. Zdaj je že tak drago umetno gnojilo, ka s tistimi pejnazi krmo leko küpiš.« • Kelko mate kositi? »Dja mam kauli štiri hektare, pa tau vse z ženauv sama delava. Dobro, zdaj se že zato z rokauv dosta nej trbej mantrati, zato ka vse fele mašine mamo.« • Prvin, gda ste ešče z rokauv kosili, te ste tö vse sami delali? »Oča so mi pomagali, pa vgojno rano ob trij smo že šli kosit. Predpodnaum smo te že obračali, zadvečerek pa vküpvlekli. Če je vrauče bilau, te smo pa že pelali domau. Cejlo krmo smo pejški naklajali, pa s kravi vozili domau. Kelko obadov je bilau, vrauča je bilau, tau je muka bila za živino pa za lüstvo.« • Te kostanj, ka je tü paulak, te je vam zato sejnco držo, gda ste tü delali s sanauv. »Te kostanj je že več stau lejt star. Te kostanj se tak zove ka Katajnski, tau je od kuče daubo, štera je tü stala. Tak je velki te kostanj, ka sedem moškov ga kumar kauli prim-la.« • Kak se pa te leko vöpodare? »Ne smej se, zato ka je zaščiten (védett).« • Ka delate te s senauv, če je nej süjo pa tak vögleda, ka dež baude? »Ka delaš, v roke vzemeš vile pa v navile vküpskledeš, za tau delo so ešče nej vönajšli mašin. Drugi den pa te pejški pá rancrastrausiš navile. Tak se tau dela. Če pa neškeš posišiti senau, liki silos delati, te balo napraviš pa je poviješ s plastikov.« • Tau se tak zeleno dela? »Na polonje se posiši, pa te potistim bale napraviš.« • Tau tak ne splesnivi? »Če ne dobi zraka, te ne splesnivi. Na tau skrb moraš meti ešče v zimi tö, zato ka te vrag vzeme vse, če se prelüknja. Dosta bale tü po vesi že ne vidiš, zato ka nega krav, pa tak mislim pri vas je tau tö ranč tak.« • Vsepovsedik je taši raven, gde kosite kak tü? »Večino travnikov vse v velki falataj mamo, nej tak podrauvnoma. Tam spodi štirdeset arov je v ednom tali. Etak dosta bola naletja delaš, kak če bi puno drobičov emo.« • Vidim, ka vi ne sišite samo senau, liki bükove püšle tö. »Tau je nej našo, tau sin ma, ka je v Vaneči.« • Ka de s tejm delo, krüj de peko? »Tau za centralno ma. S te tri, štiri püšle notravrže, pa majo toplo vodau za cejli den. Te püšle delati njim ide. Ona ešče bola dela kak on. Ma edno malo sekirico pa na penjej pomalek vküpzosejka, ka se gnauk na prikaulici domau pripela. Tau vse njiva sama delata. Dja sam pravo, ka tau dja nemo nej naklajo pa nej seko. Tam maš traktor, idi pa si vozite.« • Kak se te tau Dolejnec zové, gde zdaj stojimo? »Tau je Bojarin brejg, dapa že malo nas je, pri vsaki kuči dva. Zato, ka mladina vse odišla, samo mi starejši smo ostali.« • Tau senau te ešče gnes pelali domau? »Tak vögleda, dosta nemo čakali, zato ka na vütro dež pravi. Dapa prvin mo ešče djejst šli, zato ka smo že lačni.« • Obed brž pripravite, niše djajce spečete pa že leko pridete nazaj po senau. »Gnes nemo djajce djeli, zato ka tau je včara bilau. Gnes mo klobasi djeli, vido sam, ka žena zrzanke je že vö iz hladilnika vzela,« pravijo Ludvik pa enga velkoga požrejo. Pa v tauj sekundi je zvaun vdaro, kak če bi znau, od koga je biu guč. K. Holec 6 Gorenji Sinik pa Perenye v Škanzeni Edna vekša ves je samo tak pomorejo 24-26 kandidatom. zavolo gospodarovoga imena dnevaj aj bi se nutpokazale kazali stare domanje meštrije. leko prava ves, če ma svojo Železna županija ma tri takše je patron grato sveti Janoš Ne-vse vesnice, iz šteri so pri-Lali Hanžek je košare pripelo, cerkev – majo šegau praviti. V projekte, edna je bila kapejla v pomuški. pelali rame v Škanzen. Prvi strina Micka Ropoš so flajsno sombotelskom Škanzeni, gde Škanzeni. Kak (h)valo za po-Po svetešnji gučaj je prišo cajt v redej je biu Gorenji Sinik. pleli cejkare iz kukarčnoga lo-so postavili rame iz cejle Želez-mauč so muzejci klüč kapejle za blagoslovitev, štera se je Cimprana iža na malom brgej, pinja. Če je štoj cüjsedo, je leko ne županije, je ranč tau falilo. prejkdali predsedniki Skupšči-nej djenau tak prišikala, kak stara »Lazarna iža«, je iža Slo-tau delo malo probo tö. Mari-Plane za drügi tau muzejske ne Ferenci Kovácsi. so organizatori steli. Zvon pa vencov v Somboteli. Original ja Čato so meli na stoli lejpe kapejlo aj bi ekumenski posve-so vöodebrali na Meleknom papérnate rauže, z Veszpréma čüvali trgé dühovnicke, eden vreji, leta 2002 so go prejkda-pa je prišla Margita Kaincz katoličanski, eden luteranski li v muzejskoj vesi. Pred tem z lejpimi origami figurami s pa eden kalvinistični. Prvi aj bi ramom pa znautra v rami se papéra. biu porabski domanji plebanoš Ferenc Merkli, depa je en den pred svetkom daubo zapauved od sombotelskoga püšpeka dr. Andrása Veresa, ka toga ne smej včiniti. Vörnicke aj prej molijo v cerkvi, nej pa v muze ji. Porabski gospaud so tak nej mogli priti, zatok je nej bilau slovensko-madžarske svete meše tö nej. Dva protestantska dühovnika sta blagoslovila vesi, štera leži na najlepšom Svetešnji guč pred nauvov zi-zvon pa kapejlo, štera je ovak mesti v varaši, so napravili že dinov je emo dr. Miklós Cseri, katoličanska. Istina, ka so funleta 1988. Zozidati so steli tak-direktor Škanzena v Szenten-dament pred šestimi lejtami še rame, šteri gestejo na srejdi dre. Pravo je, ka živé v vesnicaj katoličange že blagoslovili. vesnic, kak na priliko šaula, na Vogrskom vsigder menje Pesmarge iz Perenye so spejva-je najgir lidam nutpokazala Gda se je večer že približavo, krčma, bauta ali iža birauva. lüstva, pa stari rami pa drüge li svete pesmi tačas, gda so faj-najvekša porabska vesnica. so se sinčarski pesmarge na-Zvün te pa aj bi postavili iže zidine brž na nikoj pridejo. Za-bekarge (gasilci) zdignili več Oprvin sta gučala o zgodovini, pautili v kapejlo. Male knige z vzhodnoga konca županije, prejo pošto, krčme pa bauto, kak mejter dugi križ na tören. šegaj pa zdajšnji inštitucijaj v s svetimi pesmimi so v raukaj štere so bole bogate pa pokrite pa samo cerkve ostanejo. Za vesi etnologinja Marija Kozar držali, pa tak spejvali za diko s črepnjami. Od tistoga mau tok moramo ceniti tau, ka je pa lokalni svétnik (képviselő) Boga. Znautra v kapejli geste so čakali, gda leko za zidanje ostalo, če rejsan samo v muzej- Adrián Takács. V kulturnom oltar iz rovačke vesnice Narde. peneze dobijo. Lani je vogrsko ski vesnicaj. Takšo so oprvin programi so spejvali sinčarski Iz Perenye so zatok nej mogli Ministrstvo za šolstvo in kultu-pred 120 lejtami postavili na ljudski pevci pa Sombotelske nika prinesti, ka tam oltar pa ro vödalo natečaj (pályázat) Švedskom, od tistec so idejo spominčice. Bejdvej skupini drügo eške nücajo. Glavni olz imenom Alfa, na šterom so prejkvzeli v drügi talaj Euro sta spejvali takše naute, štere tar iz Narde je preveuki biu za leko pomauč prosili škanzeni pe, gnes pa že na cejlom svejti. majo vogrske reči tö, ali so slo-kapejlo, merari so pa nej dopitö. Te so se voditeli odlaučili, Na Vogrskom so malo kisnej venske rejči dojobrnjene. Na stili, ka bi go povekšali. Zatok ka oprvin kapejlo zozidajo. začnili, prvi je biu Škanzen malom odri so se zosükali štir-so prejkprinesli stranskoga 6. junija so se pred nauvov ka-v Szentendre, sledik so oprli ge pari iz Folklorne skupine (mellékoltár), šteri je posvepejlov zberali lidgé iz Sombote-muzej v Zalaegerszegi pa v Gorenji Sinik, goslara sta bila čen svetomi Antoni. Tak je te la pa iz vesnic Perenye pa Go-Somboteli, za šteroga je največ dva mladiva pojba s sinčarske svetnik grato patronuš naurenji Sinik. Prvi zatok, ka je v napravo János Bárdosi. (Na šaule, Benjamin Sukič pa ve kapejle. Na Den Gorenjoga njinoj vesi originalna mala cer-svetki je glavna poštija v Škan-Posvečani zvon, šteri je žmet-Patrik Bajzek. Muzikanta sta Sinika so pred oltar postavili kev, po šteroj so nauvo kapejlo zeni dobila ime po njem.) nejši kak petdeset kilogramov, tak koražno igrala, ka majo kejp od Janeza Krstitela, sindjenau napravili. Drügi pa za-Nauvo kapejlo so zozidali v par so po lesnicaj postavili na svo-Porabci leko vüpanje, ka do čarskoga zavetnika. tok, ka so te den v Škanzeni mejsecaj, ponücali so več kak jo mesto. Zvoniu je tisti mladi za par lejt dun meli slovensko Pred slovenskov ižov so sombodržali Den Gorenjoga Sinika. gezero cüglov. Originalno zi-pojep, šteroga oča je pred pet-bando na Siniki. telski Slovenci eške dugo spej(O tom več sledik.) Navzauče dino so v vesnici Perenye zozi-najstimi lejtami oprvin zvoniu Znautra v rami je lüstvo čakala vali s svojimi gosti. Če so rejsan je v imeni Skupščine Železne dali leta 1800, tak pravijo stari v malom lesenom zvoniki v bogata razstava. Na šest tablaj na nebi skor cejli zadvečerak županije pozdravo podpred-papéri v dijačkom geziki. Nej Škanzeni. Tačas, ka so zvon so leko prešteli pa na kejpaj oblacke prtili, k sreči edne krasednik László Majthényi, šteri je pa gvüšno, če je prva tam že zdigavali, so spejvali Ljudski vidli, ka vse majo pa ka vse ple deži nej bilau. 20. junija do je povödo, ka so za kapejlo od bila kapejla. Gda so pred trejmi pevci z Gorenjoga Sinika, delajo na Gorenjom Siniki. V v Škanzeni pá Den vesi držali, ministrstva na natečaji daubi-lejtami kopali kauli zidine, so zvekšoga Marijine pesmi. tistoj iži so bili stoli puni dob-rovačko Petrovo selo se nutpoli 14 milijonov forintov, samí najšli fundamente edne stare Muzej je od ministrstva daubo raut, kak so na priliko dinski kaže. Uni do tö gvüšno staupili so pa mogli eške dva milijona cerkve. Tau novejšo sta dala peneze tak, če programe tö šterc, straušanca, kapüstovi v nauvo kapejlo, pa na tüoma cüjdati. Takša pomauč se leko zozidati Erzsébet Schlaffer pa organizéra. Zatok so vönajšli reteši pa tikvine koškice. V sa-zmolili kakšo molitev. prosi že tri lejta, vsikšo leto János Kercselics kak (h)valo, takzvani »Den vasi«. Na tej usadnjoj iži so Sinčarge nutpo--dm- Porabje, 18. junija 2009 7 Živahen konec šolskega leta Bili smo v šoli in vrtcu v Števanovcih v Lendavi Tako na šoli kakor tudi v vrtcu v Števa 5. junija smo se trije dijaki in dva spremljevalca iz mo igro, ki so nam jo predstavili otroke. Le-teh se niso veselili novcih je bilo v mesecu maju in tudi na začetku junija precej aktivnosti. Z malčki smo 5. maja bili na izletu v Murski Soboti, 26. maja smo bili na pikniku v Brezovcih, 29. maja smo zaključili vzgojno leto in so se najstarejši poslovili od vrtca, 8. junija smo otroke peljali v živalski vrt v Veszprém. Z učenci osnovne šole smo se 3. junija napotili v Slovenijo v prijateljsko šolo v Mačkovcih na športni dan. Zelo lepo so nas sprejeli. Peljali smo učence nižjih razredov. Na športnem dnevu so sodelovale tri šole. Najprej smo si ogledali učenci mačkovske šole. Lahko smo videli dogodovščine Muce Copatarice. Potem smo šli na športno igrišče, kjer se je začelo športno tekmovanje. Učitelji in učiteljice tamkajšnje šole so sestavili vesele in zanimive igre. Učenci so morali pokazati, kako hitri in spretni so. Hvala lepa vsem kolegicam za ta lep skupni dan. 6. junija popoldan smo orga nizirali na šoli in na igrišču otroški dan. Lansko leto je bil ta dan zelo uspešen in pozitivno ocenjen, zato smo mislili, da bomo naše otroke zopet razveselili. Napihljiva igrala (recimo velik grad) in trampolin so bili zanimivi za le malčki iz vrtca in šolarji, noštrske gimnazije odpeljali na Dvojezično srednjo šolo temveč tudi najmanjši, ki so v Lendavo. Dijaki smo bili: Brigita Gašpar, avtorica tega še doma s svojimi mamicami. članka in Laci Pinter, spremljevalca pa učiteljica Irena Fasch- Tudi narodni park je pripravil ing in ravnatelj Tibor Pénzes. tekmovanje za otroke. Potem Zjutraj ob pol devetih smo se napotili iz Monoštra. Okrog dese so v parih igrali kviz »sef«. tih smo bili že tam. Tega druženja se nismo udeležili samo mi, Kdor je pravilno odgovoril na ampak tudi dijaki iz Pirana in iz Raven na Koroškem. Zbrali smo vprašanje, je povedal eno šte vilko in je dobil darilo. Ta igra je bila zelo zanimiva. Darila pa so poslali in prinesli učenci in starši. Hvala lepa jim. Dan se v učilnici za zgodovino. Tu nas je pozdravila pomočnica rav natelja. Potem smo si ogledali film z naslovom »Lendava skozi čas«. Po ogledu filma smo se odpravili proti učilnici za madžarski jezik. Tu smo imeli pouk madžarščine. Za nas je bilo zanimivo to, kako učenci, ki jim madžarščina ni materinščina, izgovarjajo be sede. Ura je bila že okrog pol enih, ko smo šli na kosilo. Po kosilu smo zaključili z nogometom. smo si ogledali bližnjo okolico. Obiskali smo kulturni dom, knjiž- Upam, da smo se vsi dobro po nico, cerkev, grad, Galerijo-muzej. Z učitelji smo se dobili v centru čutili, tako malčki kot učenci, Bánffy, kjer so nam predstavili delo Zavoda za kulturo madžar starši in seveda tudi mi, učite ske skupnosti. Ogledali smo si pa tudi uredništvo časopisa, radia lji šole. in televizije. Vrnili smo se na šolo, kjer je prišel čas slovesa. Okrog Agica Holec pol štirih smo se odpravili proti domu. ravnateljica Fotografije: L. Kovač Martina Zakoč v skupini. Pripravili so lep program, na katerem so peli in recitirali, in s katerim so razveselili svoje starše in stare starše, ki so bili ob vsakem nastopu zelo ganjeni. Od skupine so se poslavljali tudi mlajši otroci v skupini in pa z lepimi besedami tudi vzgojiteljice. »V šoli se boste naučili veliko novega, zanimivega in pomembnega. Počutite se dobro, zrastite so se skupine v monoštrskem in postanite pametni,« - jih igro in pesmi spoznavali slo-li malčki slo-vrtcu, ki jeseni odhajajo v je na novo pot pospremila venski jezik. 6 izmed njih se pouk. v e n s k e šolo, poslovili od vrtca, svo-vzgojiteljica Jutka Kardos. bo slovenščino učilo tudi v NV jih vzgojiteljic in od mlajših Otroci so v skupini skozi osnovni šoli, kjer bodo ime- PETEK, 19.06.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.00 POROČILA, 9.10 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 9.35 KRATKI FILM, 9.50 ENAJSTA ŠOLA, 10.25 JASNO IN GLASNO, 11.25 TO BO MOJ POKLIC: TAPETNIK, 11.55 TO BO MOJ POKLIC: INŠTALATER STROJNIH INSTALACIJ, 12.25 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SKOZI ČAS, 13.25 TALILNICA, FR. DOK. ODD., 14.15 IZ STARINARNICE SPOMINA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 RISANKA, 16.05 AKROBATSKE SPRETNOSTI, 16.20 DOGODIVŠČINE SARAH JANE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 17.40 TV POGLED, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 UMKO, 18.40 LOJZEK, RIS., 18.45 ZAKAJ?, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: ZA ENO NOČ SLAVE, 20.30 ALPSKI VEČER 2009, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB, 0.10 DUHOVNI UTRIP, 0.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 19.06.1991, 0.50 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL PETEK, 19.06.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.35 TV PRODAJA, 13.05 GLASNIK, 13.30 PODOBA PODOBE, 13.55 DR. TOMAŽ BREJC: BESEDE IN SLIKE, 14.00 EVROPSKI MAGAZIN, 14.30 ČRNO BELI ČASI, 14.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 19.06.1991, 15.15 ŽOGARIJA, 15.40 TV PRODAJA, 16.10 CIRCOM REGIONAL: ČRNA STRAŽA, 16.40 MINUTE ZA ..., 17.10 MOSTOVI - HIDAK, 17.45 V DOBRI DRUŽBI Z BLAŽEM, 18.50 ZLATA ŠESTDESETA - NOSTALGIJA Z EVO SRŠEN, 19.55 POKAL KONFEDERACIJ, 21.30 KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI, 22.00 ŽELITE, MILORD?, ANG. NAD., 22.50 BREZ IZHODA, AM. FILM, 0.35 HRANA LJUBEZNI, ŠP.-NEM. FILM, 2.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 20.06.2009, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.30 NAUČIMO SE PESMICO Z MELITO OSOJNIK: TRAVICA; ZAJČEK BINE, LUTK. NAN.; TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS.; DIHAJ Z MANO, KRATKI FILM; RIBIČ PEPE: LJUBLJANA, OTR. NAD., 9.15 KINO KEKEC: DIVJAKI 2., NEMŠ. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DR. WHO, ANG. NAN., 13.55 ROŽNATI PANTER, RIS., 14.05 KRATKI FILM, 14.20 GOSPODIČNA MARPLE: NEDOLŽNOST NA PREIZKUŠNJI, ANG. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.25 NA VRTU, 17.50 POPOLNA DRUŽINA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.40 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 ŠEPETATI KONJEM, AM. FILM, 23.05 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.40 RIM, ANG.-AM. NAD., 0.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 20.06.1991, 1.05 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL SOBOTA, 20.06.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 9.45 TV PRODAJA, 10.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 20.06.1991, 10.45 POLEMIKA, 11.45 POSEBNA PONUDBA, 12.05 CIRCOM REGIONAL: ČRNA STRAŽA, 12.35 MINUTE ZA ..., 13.10 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.05 TV PRODAJA, 19.00 SV. POKAL V GORSKEM KOLESARSTVU, ČETVEROBOJ, 19.55 NOGOMET -POKAL KONFEDERACIJ, 20.25 NOGOMET, TEKMA POKALA KONFEDERACIJ: ŠPANIJA -JAR, 22.30 KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI, 23.00 BLEŠČICA, 23.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.00 VRATA RAJA, AM. FILM, 3.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 21.06.2009, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN., COFKO COF, RIS., MARČI HLAČEK, RIS., 9.50 ŽOGARIJA, 10.15 ZGODBE IZ DIVJINE, ANG. DOK. NAN., 10.50 SLEDI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 40. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV V ŠENTVIDU PRI STIČNI, 15.00 PRVI IN DRUGI, 15.30 ALPSKI VEČER 2009, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 KONCERT JANA PLESTENJAKA S SPREMLJEVALNO SKUPINO IN SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 JANI NANI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 DRUŽINSKE ZGODBE, 21.00 DOBRODELNI KONCERT ZA BOLNICO V SEŽANI, 22.35 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 TRI ŽENSKE NEKEGA POLETNEGA VEČERA, FR. NAD., 0.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 21.06.1991, 0.50 DNEVNIK, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL NEDELJA, 21.06.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 9.10 TV PRODAJA, 9.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 21.06.1991, 10.05 GLOBUS, 10.30 29. SREČANJE TAMBURAŠEV IN MANDOLISTOV SLOVENIJE, 10.55 TV PRODAJA, 11.25 MED VALOVI, 11.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 12.25 RAD IGRAM NOGOMET, 12.50 IZBRANO POGLAVJE - ZDRAVJE V EVROPI, 13.40 TV PRODAJA, 14.10 ŠPORT, 15.55 MINSK: ROKOMET (M), KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO: BELORUSIJA - SLOVENIJA, 17.30 NOGOMETNI MAGAZIN NZS, 19.55 NOGOMET - POKAL KONFEDERACIJ, 20.25 NOGOMET, TEKMA POKALA KONFEDERACIJ: ITALIJA - BRAZILIJA, 22.30 KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI, 23.05 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 23.55 NA UTRIP SRCA, 0.45 R. HRIBAR, G. LUŠTREK: 10 LET, VIDEO PLES, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 22.06.2009, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 ANIMALIJA, RIS., 9.35 RISANKA, 9.45 ŽOGARIJA, 10.15 AKROBATSKE SPRETNOSTI, 10.30 DOGODIVŠČINE SARAH JANE, NAN., 11.05 KORENINE SLOVENSKEGA MORJA, DOK. ODD., 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 13.50 KONCERT SLOVENSKE SKUPINE MI2, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 OBUTI MAČEK, RIS., 16.05 RIBIČ PEPE: LJUBLJANA, OTR. NAD., 16.25 NA POTEP, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 18.40 TONI IN BONI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POLEMIKA, 21.00 KRATKI FILM, 21.20 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OPUS, 23.25 GLASBENI VEČER, 0.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 22.06.1991, 0.25 DNEVNIK, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL PONEDELJEK, 22.06.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.30 TV PRODAJA, 10.00 SOBOTNO POPOLDNE, 12.15 TV PRODAJA, 12.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 13.00 SREČANJE KITARSKIH ORKESTROV SLOVENIJE 2009, 13.30 SLOVENSKI UTRINKI, 14.00 POSEBNA PONUDBA, 14.20 NOGOMETNI MAGAZIN NZS, 14.50 RAD IGRAM NOGOMET, 15.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 22.06.1991, 15.40 OSMI DAN, 16.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.00 PRVI IN DRUGI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: INŠTALATER STROJNIH INŠTALACIJ, 18.00 FRASIER, AM. NAD., 18.25 STRAH, STRES IN JEZA, ANG. NAD., 19.00 LABIRINT, 19.55 NOGOMET - POKAL KONFEDERACIJ, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: PRAGA, 22.50 DANNY ROSE Z BROADWAYA, AM. FILM, 0.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 23.06.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 F. S. FINŽGAR, E. VOGELNIK: MAKALONCA, LUTKOVNA IGRICA, 9.45 RIBIČ PEPE: LJUBLJANA, OTR. NAD., 10.05 NA POTEP, LUTK. NAN., 10.35 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.10 JELENK -SVETA GORA STAROVERCEV, DOK. FILM, 12.00 DRUŽINSKE ZGODBE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.35 OPUS, 14.00 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.05 ZLATKO ZAKLADKO, 16.25 ZGODBE IZ DIVJINE, ANG. DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZAPELJEVANJE POGLEDA, DOK. SER., 18.00 KNJIGA MENE BRIGA, 18.20 ODPETI PESNIKI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 MILAN, RIS.,18.45 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 DOSJE: TV DNEVNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 RAZGALJENI: SPOZNAJMO MIHAILA GORBAČOVA, FR. DOK. SER., 0.00 PRAVA IDEJA!, 0.25 ZAPELJEVANJE POGLEDA, DOK. SER., 0.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 23.06.1991, 1.10 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL TOREK, 23.06.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.35 TV PRODAJA, 10.05 DOBRODELNI KONCERT ZA BOLNICO V SEŽANI, 11.35 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 12.30 NA LEPŠE, 13.00 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.30 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: PRAGA, 14.00 BLEŠČICA, 14.30 STUDIO CITY, 15.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 23.06.1991, 15.50 SLEDI, 16.25 TV PRODAJA, 16.55 GLASNIK, 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 V DOBRI DRUŽBI S SMILJANOM, 19.00 VEČERNI GOST: FRANC ŠIVIC, 19.55 NOGOMET -POKAL KONFEDERACIJ, 20.30 GLOBUS, 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.25 DEDIŠČINA EVROPE: IMPERIJ: NERON, NAD., 22.55 FILM, 0.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 24.06.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS., 9.35 OBUTI MAČEK, RIS. NAN., 10.00 SLOVENSKI VODNI KROG, 10.25 ZLATKO ZAKLADKO, 10.45 HARMONIJE EVROPE: AVSTRIJA, 11.05 KNJIGA MENE BRIGA, 11.25 ZAPELJEVANJE POGLEDA, DOK. SER., 11.55 DOSJE: TV DNEVNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLEMIKA, 14.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM, 16.45 RISANKA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZDRAVJE V EVROPI - SRCE EVROPE, DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 TINČEK, RIS., 18.40 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TV POGLED, 20.00 SLAVNOSTNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 20.20 DOKUMENTARNA ODDAJA, 21.15 PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI, 23.20 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.45 OMIZJE, 1.00 ZDRAVJE V EVROPI -SRCE EVROPE, DOK. SER., 1.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 24.06.1991, 2.15 DNEVNIK, 2.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.20 INFOKANAL SREDA, 24.06.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 13.45 TV PRODAJA, 14.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 24.06.1991, 14.40 PRAVA IDEJA!, 15.05 NA UTRIP SRCA, 15.30 GLASBENI VEČER, 16.20 TV PRODAJA, 16.50 MOSTOVI - HIDAK, 17.20 ČRNO BELI ČASI, 17.40 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 18.10 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 18.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.55 NA VRTU, 19.20 Z DAMIJANOM, 19.55 NOGOMET - POKAL KONFEDERACIJ, 20.25 NOGOMET, TEKMA POKALA KONFEDERACIJ, 22.20 JEAN ANOUILH: ORKESTER, 23.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ROK GOLOB, FIRM SOUNDATION IN BIG BAND RTV SLOVENIJA, 0.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 25.06.2009, I. SPORED TVS 7.00 NA ZDRAVJE!, 8.10 FRANČEK IN ZELENI VITEZ, KAN. RIS. FILM, 9.20 ODDAJA ZA OTROKE, 9.35 NODI IN OTOŠKA PUSTOLOVŠČINA, RIS. FILM, 10.45 ZDRAVJE V EVROPI - SRCE EVROPE, DOK. SERI., 11.35 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: ZA ENO NOČ SLAVE, 14.00 PIRAMIDA, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ANIMALIJA, RIS., 16.05 KRATKI FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TV POGLED, 17.30 DOLGCAJT, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 FRANCE BUČAR, PORTRET, 20.55 DRUGA SVETOVNA VOJNA - ZA ZAPRTIMI VRATI, ANG. DOK. SER., 21.50 BLIŽNJI RAJI: SLOVENIJA -DEŽELA TRIGLAVA, ŠP. DOK. ODD., 22.45 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 OSMI DAN, 23.40 DR. TOMAŽ BREJC: BESEDE IN SLIKE, ZMAGO LENARDIČ -ČAKALNICA (2001), 23.55 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 25.06.1991, 0.25 DNEVNIK, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 INFOKANAL ČETRTEK, 25.06.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 TV PRODAJA, 10.30 SKOZI ČAS, 10.40 PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI, 12.40 GLOBUS, 13.10 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 13.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 25.06.1991, 14.10 NA LEPŠE, 14.40 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 15.30 TV PRODAJA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 POMAGAJMO SI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: KLEPAR-KROVEC, 18.00 ŽELITE, MILORD?, ANG. NAD., 19.00 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA ZUPAN, 19.55 NOGOMET -POKAL KONFEDERACIJ, 20.25 NOGOMET, TEKMA POKALA KONFEDERACIJ, 22.20 JADRANJE -MATCH RACE, 22.40 JASNOVIDKA, AM. NAD., 23.25 MOTNE PRETEKLOSTI, FR. NAD., 1.00 ZABAVNI INFOKANAL Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada Naslov uredništva: RS za Slovence v zamejstvu in po svetu H-9970 Monošter, ter Javnega sklada za narodne in etnične Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, manjšine na Madžarskem. tel.: 94/380-767; Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 e-mail: porabje@mail.datanet.hu HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale ISSN 1218-7062 ČASOPIS države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: SLOVENCEV NA MADŽARSKEM TISKARNA KLAR d.o.o. Številka bančnega računa: HU15 1174 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 7068 2000 1357, Glavna in odgovorna urednica Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič 21. junij 2009 STARODOBNIKI SE BODO NA POTI PREKO TREH DEŽEL USTAVILI V MONOŠTRU PRI SLOVENSKEM DOMU OKROG 12. URE. ČE IMATE RADI OLDTIMERJE, NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI, PRIDITE OKROG 12. URE V SLOVENSKI KULTURNI IN INFORMATIVNI CENTER (HOTEL LIPA), KJER JIH PRIČAKAMO S KRATKIM KULTURNIM PROGRAMOM. VLJUDNO VABLJENI A VETERÁN AUTÓK HÁROM ORSZÁGON ÁTHALADÓ MENETE 2009. JÚNIUS 21-ÉN 12 ÓRA KÖRÜL ÉRKEZIK SZENTGOTTHÁRDRA A SZLOVÉN KULTURÁLIS ÉS INFORMÁCIÓS KÖZPONTBA (HOTEL LIPA), AHOL RÖVID KULTURÁLIS PROGRAMMAL VÁRJUK ŐKET. HA SZERETI A VETERÁN AUTÓKAT, NE HALASSZA EL A LEHETŐSÉGET. SZERETETTEL VÁRJUK! MUZEJ AVGUSTA PAVLA V MONOŠTRU Stalne razstave: Lončarstvo v jugozahodnem Prekodonavju, Slovenci v okolici Monoštra Občasna razstava: Ruta in predpasnik Kontaktna oseba: Marijana Sukič, 00-36-94-380-767. Vodstvo v slovenščini! Vstopnina: odrasli 2 evra, šolska mladina, študenti, upokojenci (nad 62 let) 1 evro. Podprite s svojim obiskom edini slovenski muzej na Madžarskem!