Poštnina plačana ▼ gotovini. Leto XX. Posamezna štev. Din L- Št. 3. Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 8 Uredništvo »Domovine«, Knaflova ollca 5/11» telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina ta tnzemitro; Četrtletno 9 Din, polletno It Din, celoletno 90 i)m >i terastro men Smerlkei ietrtletno II Oti, polletno 24 Din, celoletno is ni »merita leti« i dolar. — Račnn ,io5t»e toannnlee. »nilmintee »IJnblJani H0.I1 Težave oko!! kmečke Čedalje večje so težave pri kmečkem raz-dolževanju. K temu prihaja še negotovost glede bodoče usode predloga za spremembo uredbe, ki so ga sestavile slovenske zadružne zveze in je bil predložen že narodni skupščini. Številne podeželske zadruge še danes ne vedo, kako naj obračunajo dolgove. Zato pošiljajo svoje zastopnike v Ljubljano po pojasnila ali pa zahtevajo, da bi k njim prišli zvezni revizorji. Zveze tem željam ne morejo ustreči, ker nimajo toliko os«bja in ne sredstev. Pretežna večina kmečkih dolžnikov še ni dobila od denarnih zavodov pozivov z obračuni delno zaradi tega, ker je sestavljanje obračunov zelo zamudno, .a mnoge manjše podeželske zadruge sploh nimajo izurjenega osebja. Ves postopek povzroča zadrugam precej stroškov, za katere nimajo ni-kakega kritja, ne glede na to, da uredba sama zadrugam ne nalaga v zvezi z razdolži-tvijo nikakih dolžnosti in bi morala prav za prav vse posle opraviti Privilegirana agrarna banka sama, ki ji je uredba prav zaradi tega priznala razliko v obrestih v višini poldrugega odstotka. Privilegirani agrarni banki je s pravilnikom uspelo prevaliti znaten del poslov v zvezi z izterjavo prvega obroka na denarne zavode same, ki pa za to ne dobe nikake odškodnine. Niti obrazcev za obračune in pozive ne dobe brezplačno od Privilegirane agrarne banke, čeprav s tem vršijo posel zanjo. Vse te tež-koče so povzročile, da se delo okrog pozivanja dolžnikov in prenosa dolgov na Privilegirano agrarno banko ne premakne naprej. Zlasti male podeželske denarne zadruge, ki sploh nimajo nastavljenega osebja, si ne vedo pomagati in tem najbrž ne bo preostalo drugo, kakor da pozovejo Privilegirano agrarno banko, naj sama izvrši obračune in prevzame dolgove. Vse te težkoče je najbrž spoznala Privilegirana agrarna banka sama, ki je ob koncu decembra izdala neposreden poziv na kmečke dolžnike, naj takoj plačajo prvi obrok, in sicer v okroglem znesku 10 odstotkov celotnega dolga, če dolg presega 25.000 Din, odnosno v višini 10 odstotkov od znižanega dolga, če je bil prvotni dolg manjši od 25.000 Din. Ta poziv je zdaj Privilegirana agrarna banka objavila tudi v beograj-ih »Službenih novinah« (5. t. m.). Ta poziv po uredbi in pravilniku ni utemeljen, kakor smo že pisali, ker je kmet, po členu 32. pravilnika, dolžan plačati prvi obrok šele tedaj, ko prejme poziv in obračun. Tudi z objavo v »Službenih novinah« Privilegirana agrarna banka ne more svojemu samovoljnemu pozivu dati obvezen značaj. Pa tudi ne glede na ta pravni položaj ne moremo od dolžnega kmeta pričakovati, da bi si sam izračunal obrok. Naglasih smo tudi, da skuša Privilegirana agrarna banka s tem pozivom kmete spraviti v zmoto, in sicer z neutemeljeno grožnjo, da lahko proti onim, ki se ne bodo držali tega poziva, postopa v smislu člena 48. uredbe, to je, da zahteva celotno terja- razdolžftve tev eksekutivno preko davčnih uprav. Opozorili smo na določbe uredbe, po kateri Privilegirana agrarna banka tudi od onih kmetov, ki so že dobili od denarnega zavoda obračun s pozivom za plačilo prvega obroka, ne more izterjati celotnega dolga, če tega obroka ne plačajo, temveč lahko eksekutivno izterja le obrok sam. Pričakovali smo, da bo Privilegirana agrarna banka ta poziv razveljavila, ker ni v skladu z uredbo in pravilnikom, vendar se to ni zgodilo, pač pa ga je nasprotno objavila v »Službenih novinah«. S takim pozivom pa Privilegirana agrarna banka seveda ne more izpreminjati določb uredbe in pravilnika. Če misli Privilegirana agrarna banka, da izvajanje uredbe in pravilnika ni mogoče, potem ima vse možnosti, da si izpo-sluje potrebne izpremembe. Tudi iz načelnih razlogov moramo takim načinom ugovarjati, da ne pridejo v navado. Pričakujemo, da bodo odločilni činitelji storili potrebno. Prav tako povzroča mnogo skrbi vprašanje dogovora med zadrugami in dolžnimi kmeti. Nedavno so listi objavili vest iz Beograda, ki pravi, da so zlasti v Vojvodini prejele tamošnje banke številne ponudbe od svojih kmečkih dolžnikov za poravnavo. V bančnih vrstah celo trdijo, da so doslej prišle take ponudbe od kakih 10.000 kmečkih dolžnikov. Tudi pri nas se številni kmečki dolžniki obračajo na zadruge, češ da bi se dolg prenesel na Privilegirano agrarno banko. Nekateri bi bili celo pripravljeni, da se jim od dolga nič ne odpiše. To velja zlasti za večje kmečke dolžnike, ki ne pričakujejo, da jim bo odobren od sodišča znatnejši odpis. Po uredbi bi morali denarni zavodi izročiti Privilegirani agrarni banki vse kmečke dolžnike. To je tudi važno glede na do- ločbo, da država denarnemu zavodu >vr« ne 25 odstotkov odpisa in morebiti še ve& če denarni zavod ostalega odpisa ne norft kriti z rezervami, odnosno s polovico niče. Če bi se torej denarni zavod porotal s,kmečkim dolžnikom, bi moral prevzet' se vse breme odpisa dolga. Če pa bi se. p botal za manjši odpis, kakor je določni 0 uredbo, lahko pozneje kmečki dolžnik ^ hteva še razliko. Zato zadrugam nikakor al kaže zadržati zlasti zanikrnih in hudo M« dolženih kmetov. Glede ostalih dolžn ^o^L zlasti onih, ki nimajo pričakovati večjega odpisa, pa je treba upoštevati do^fibe člena 51. uredbe, ki pravi, da se predpisi t? uredbe ne morejo s pogodbo izpremin i v dolžnikovo škodo. V takih primerih, k .r 'e možna ureditev na ta način, da dol; kmet ni na slabšem kakor po uredbi, so leto učenja, plača za delo. Tretjič pa gre ga vprašanje zdravniškega pregleda vajencev pred zakljiučitivijo pogodbe. Vajenci mar- Sv. Bolfenk pri Središču, januarja P-eteklo nedeljo se je vršilo pri Sv. Bol-fenku pri Središču gospodarsko predavanje o vinogradništvu, ki ga je priredilo Društvo kmečkih fantov in deklet. Predaval je naš priznani kmetijski strokovnjak in vinogradnik g. Jakob Žnidaršič iz Središča. Ker je pri nas izrazito vinorodni kraj, je bilo za predavanje veliko zanimanje in so se ga udeležili mlajši in starejši, ki so pri razgovoru izrazili željo, da se sestanemo še v dobi. ko se razvijajo razne glivične trsne bolezni, posebno peronospora, o kateri je bilo največ govora. To ni čudno, saj nam je vzela čez dve tretjini pridelka. Peronospore se ubranimo le s pravočasnim škropljenjem. Potrebno bi bilo uvesti poročevalsko in opazovalno »tožbo, da bi se vsem vinogradnikom naznanil čas, preden se bolezen razvije, da bi pra- LTONE BRDflRt ^ i Velika ljubezen ROMAfl IZ PRETEKUiH DNI »Seveda ostanem, ker se morava natanko • vsem pomeniti. Če bova imela njeno pismo, nama ne bo treba drugega, kakor da greva v Pariz k notarju in on nama bo vse potrebno izročil. Denar je tam v banki,« je Rochefort razlagal dalje. »Da, znano mi je, da je premoženje tam naloženo,« je pritrjeval Hugo. »V dobrih petih dneh bo vse opravljeno. Potem pa njeno življenje za naju ne bo imelo več pomena. Skrivnost rotunde bova za zmerom pokopala in lepa Cvetka bo za svojo radovednost prejela pla-iilo.« »Tudi jaz mislim, da bo to najbolje,« je hladnokrvno in brezčutno dejal Rochefort. »Bojim se samo, da je Cvetka že nadalje poizvedovala.« »To bova že uredila. Sreča je res, da se tvoj atric bliža h koncu. Njega se ni treba bati —« »Pač, dokler živi!« je ugovarjal Rochefort. »Ah kaj, bolni starec nama nič ne more. Saj -vendar lahko delaš, kar hočeš.« »Dokler mu ne dovolim stika z zunanjim svetom, res. Toda, če pride njegov zdravnik ali notar iz Pariza, bi bilo vse izgubljeno,« je s strahom omenil Rochefort. »Previden moram biti!« »Treba bo hiteti,« je dejal Rochefoi-t čez nitka i časa. sikod propadajo zlasti zaradi nepravilne izbire obrti. Zato bi bil zanje potreben zdravniški pregled vsakih šest mesecev in voditi bi bilo treba razvidnico o gibanja zdravja vajencev. V Sloveniji imamo 7842 mojstrov in 13.628 vajencev (10.987 fantov in 2.641 deklet). V Ljubljani, Mariboru, Celju, na Jesenicah, v Kočevju in v Kranju zaposlujejo nekateri mojstri nad 15 vajencev, dva jih imata celo 44 in 65. V nekaterih strokah vajenci ne obiskujejo šol po predpisih in imajo nad 70 ur zamude na leto. Ne bi nam bilo treba dobavljati specialistov iz tujine, če bi si doma uredili primerno strokovno šoCstvo. V splošnem imamo v Sloveniji 78 obrtnih šol: 69 splošnih in 9 strokovnih s 5363 učenci. Odločujoči čini-telji naj poskrbijo, da bodo vajenci v vsej Jugoslaviji zadostno preskrbljeni z vsem, kar je potrebno mlademu človeku. Zato bo posvet o zaščiti vajencev prav potreben: razkril bo marsikatero bolečo stran tega vprašanja. čas vočasno škropili in ne šele takrat, ko je že po navadi prepozno. Tudi tu se bo moral uveljaviti izrek: Kmet, pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! Politični pregled V Beograd je prispela vest, da bo predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš spomladi službeno obiskal Jugoslavijo. Zagotavlja se, da se bo ta obisk visokega gosta izvršil najbrže meseca maja, ko se skoro redno vršijo sestanki zunanjih ministrov Male antante. Po beograjskih vesteh se bodo zdaj po končanih pravoslavnih božičnih pi-aznikih začela Dobra prijatelja sta se še dolgo posvetovala o svojih pogubonosnih načrtih, ne da bi bila vedela, da ju je poslušal detektiv, ki je tako izvedel tudi to skrivnost. Šele po polnoči sta se poslovila. Hugo je hotel imeti prijatelja v bližini, zato mu je odkazal sobo poleg salona, ki je bila urejena za spalnico. Vrata v salon so ostala odprta, samo vrata na hodnik je Hugo sam zaklenil. Spomnil se je Jožetovega opomina in se je še enkrat prepričal, ali je kaseta z izdajalsko sliko shranjena in zaklenjena v pisalni mizi. Nato je odvil luč in stopil v svojo spalnico. Nič ni kazalo, da ni sam v sobi. Detektiv se je znal narediti skoraj nevidnega. In vendar je bil Filip Smit tam. Našel si je izborno skrivališče. V kotu sobe je stalo starinsko ogledalo, ki se je dvigalo od tal do stropa. Težki zlati okvir se je na obeh straneh tesno dotikal sten. Detektiv pa je opazil, da se da ogledalo vrteti. Smuknil je torej za ogledalo in tam je bilo dovolj prostora za njegovo suho postavo. Hugo niti mislil ni na to, da bi preiskal sobo in kmalu je začel mirno dihati. Zaspal je.. • Še pol ure je vladala globoka tišina, potem pa je stopil detektiv iz skrivališča. Nekaj časa je pozorno poslušal. Soba je bila skoraj čisto temna. Smit je moral na vsak način poskrbeti, da ga nihče ne zasači. Ne samo zaradi velike nevarnosti, ampak v prvi vrsti zaradi tega, ker Hugo ne bi smel prej opaziti, da je plošča izginila, dokler ne bi bil detektiv z njo na varnem. Če se mu posreči odnesti to ploščo, potem je Hugo izgubljen in Stanko rešen. Razen tega posvetovanja med predstavniki JRZ in dr. Mačkom. Z zadovoljstvom sprejemajo napoved o bližnjih pogajanjih med JRZ in dr. Mačkom na znanje jngoslovenski nacionalisti, ki vidijo v tem velik korak naprej k razčiščen ju naših notranjih odnošajev. Kdo se bo razgovarjal v imenu JRZ z dr. Mačkom, še ni znano. Po pariških vesteh so začeli Nemci pošiljati generalu Francu svoje vojake tudi v španski Maroko. Zdaj poročajo listi, da sta Francija in Anglija sklenili najodločneje se upreti vsakemu prihajanju nemškega vojaštva v španski Maroko. Po vesteh iz francoskega zunanjega ministrstva Francija ni protestirala pri generalu Francu, ker ne priznava njegove vlade, marveč je poslala svoj protest preko francoskega zastopstva v Maroku, ki ima po sklenjenih pogodbah dolžnost braniti nedotakljivost ozemlja maroškega sultana tako onega, ki je pod francosko, kakor tudi onega, ki je pod špansko upravo. Če ta opomin ne bo zalegel, bo v kratkem sledila vrsta drugih odločnejših ukrepov. Po zadnjih poročilih Nemci ne prihajajo samo v španski Maroko, marveč se izkrcavajo tudi v drugih španskih in portugalskih kolonijah v Afriki. Baje je že od vsega začetka španske državljanske vojne dodeljenih 20 nemških oficirjev visokemu komisarju v Tetuanu. Tudi trdnjava v Ceuiti je pod poveljstvom nemških oficirja-/. Nedavno js prispel v Tetuan tudi neki nemški inženjerski general, ki vodi zdaj utrdbena dela. Pred dnevi je prispelo na portugalskih letalih v Tetuan še 25 nemških oficirjev, pamik »Livorno« pa je izkrcal v Ceuti 1.200 Nemcev. Kmalu za tem je sledilo izkrcavanje 1.500 nemških vojakov v Melili. Računa se. da je bilo dosedaj izikr-canih v španskem Maroku okoli 5090 nemških vojakov in večje število oficirjev. Nemci te vesti zanikajo, priznavajo pa. da so poslali v Maroko in Španijo večje število tehničnih strokovnjakov, katerim ie bilo samo v zaščito prideljenih nekaj vojaških oddelkov. Po angleških ve=teh sta prispela v Cadiz diva nemška pamika in izkrcal^ dve nemški motorizirani diviziji. bo pa še lahko pomagal Cvetki, ki bo reševala ubogo jetnico v gradu markija Rocheforta. Detektiv se je spravil z vso previdnostjo na delo. Splazil se je v sobo, a vrat za seboj ni mogel zakleniti. Lahko bi ga bil torej Hugo presenetil. A za vsak slučaj si je vendar hotel priskrbeti izhod. Posvetil je z električno žepno svetilko in stopil k vratom, ki so držala na hodnik. S svetlim orodjem, ki je bilo podobno ključu, je odklenil vrata. Pomirjen je potem šel k pisalni mizi. A tu si ni mogel pomagati s svojim ključem. Moral je delati z drugimi pripomočki, to pa ni bilo mogoče brez šuma. Časih je prekinil delo in napeto poslušal. Zdaj je bila miznica odprta, toda v njej je bil še skriven predal, kamor je Hugo skril ploščo. Smit je posvetil v miznico in tipal za vzmetjo, ki je odpirala skrivni predal. Pritisnil je s svojim instrumentom in predal se je odprl. A hkratu je nekaj glasno počilo. Tedaj se je začul iz spalnice šum. Hugo se je zbudil, ker ga je slišal. Naglo je detektiv pograbil kaseto in se obrnil, da bi zbežal. Prepozno! Niti do izhoda ni mogel več, ker se je na pragu pokazal Hugo z revolverjem v roki. Grof je privil električno luč, da je bilo vse svetlo in da je natanko videl detektiva. Za trenutek je bil Hugo ves zmešan od presenečenja. In ta trenutek je porabil Smit, da je skočil v sosedni salon in zaloputnil vrata za seboj. Hugo je srdito zakričal in se zagnal proti vratom. A Smit je vrata zapahnil, da je Hugo zastonj suval z rokami in nogami. »Rochefort! Jože!« je kričal grof. »Na pomoč! Na pomoč!« Pri peronospori bo treba paziti na pravi Ena je ostala v Sevilli, druga pa je bila ta- ( koj odposlana preko Cordobe proti Madridu, da bi podprla ofenzivo generala Franca. Na. dalje potrjuje angleško zunanje ministrstvo poročila, da stalno prihajajo v južne španske luke, ki so v oblasti generala Franca, italijanske čete. Zadnje dni je bilo izkrcanih v Ca>dizu in Algecirasu 5000 Italijanov. Po podatkih, ki jih je zbralo angleško zunanje ministrstvo, je zdaj v Španiji v Francovi vojski 52.000 inozemcev, med njimi 40.000 Nemcev in Italijanov. Po francoskih vesteh pridejo te dni v Ca-diz prostovoljci iz Japonske, ki se bodo borili na strani generala Franca. Pride jih nekaj tisoč. Ti prostovoljci bodo takoj odšli na madridsko fronto obenem z italijanskimi prostovoljci. Te dni so v Ca-dizu in Jerezu izkrcavali velike zaboje iz Italije. V teh zabojih so deli letal, ki jih Italija pošilja na pomoč generalu Francu. V Tokiu odločno zanikuiejo vesti, češ da gredo močni japonski oddelki na pomoč v Španijo. Izjavljajo, da se Japonska že od vsega začetka točno drži načela nevtralnosti. Napeti položai se je zadnje dni nekoliko omilil spričo Hitlerjeve izjave, da Nemčija ne hlepi po španskem ozemlju in ne španskih kolonijah. V Angliji so s to izjavo, ki jo je Hitler dal francoskemu poslaniku v Berlinu, zadovoljni. V Parizu pa pričakujejo še dejanj. V Madridu uradno objavljajo, da so republikanske čete na Guadalajari pri Algo!i ustavile Franeovo ofenzivo. Na tem odseku je delovanje nac onalistov malenkostno. Republikanci bombardirajo uporniške postojanke. Havasov posebni dopisnik poroča, da se lahko reče, da se je nacionalistična ofenziva na zapadu od Madrida končala s popolnim neuspehom. Vladne če'e so izgubile nad 4000 borcev. Nacionalisti so pred Madridom prodrli le za nekaj ki'omeit.rov. Po najnovejših vesteh so izvedle po Fran-covem neuspehu madridske čete silovito proliofenzivo in potisnile Francove čete na stare postojanke. Zveza Madrid—Escorial je ponovno upo-stavjlena. Kaže, da pripravlja general Fran-co novo ofenzivo na jugu. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Na zadnjem ptujskem sejmu so bile za kg žive teže nastopne cene: volom 3.25 do 4.50, kravam 1.80 do 4, bikom 3.75 do 4.40, juncem 3.25 do 4, telicam 3.70 do 4.50, teletom 5.50 Din. Konji so bili po 500 do 4.000 Din, žrebeta pa po 1.000 do 2.000 Din za glavo. SVINJE. Na ptujskem sejmu so bili prasci 6 do 12 tednov stari po 60 do 120 Din, pr-šutarji po 6 do 6.50, debele svinje po 7 do 7.50 in plemenske po 5.50 do 6.50 Din kg žive teže. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo): l nizozemski goldinar za 23.77 do 23.92 dinarjev; 1 nemško marko za 17.44 do 17.57 Din; 1 angleški funt šterling za 212.75 do 214.81 dinarjev; 1 ameriški dolar za 43.07 do 43.44 Din; 100 francoskih frankov za 202.59 do 204.03 dinarjev; 100 češkoslovaških kron za 151.83 do 152.94 dinarjev; 100 italijanskih lir za 227.70 do 230.78 Din. Vojna škoda se je trgovala po 377 Din, investicijsko posojilo pa po 84 Din. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem kliringu po 8.14 Din, klirinške nakaznice na lite po 247 Din, nemški klirinški čeki pa po 12.60 Din. Sejmi 17. januarja: Cerklje pri Kranju, Kapela pri Brežicah, Kostanjevica ob Krki, Kotre-dež, Petrovče, Slovenska Bistrica, Sv. Peter (ljutomerski srez), Videm-Dobre-polje, Železniki (za blago); kjer je običajno, se vrši sejem naslednji delavnik; 18. januarja: Marenberg; 19. januarja: Novo mesto; 20. januarja: Beltinci, Kočevje, Sv. Lenart v Slov. goricah; 21. januarja: Gradac, Teharje, Videm ob Savi, Višnja gora; 22. januarja: Mozirje, Sodražica. Drobne vesti t = Opozorilo Privilegirane agrarne bank« kmečkim dolžnikom. Navzlic raznim opominom pošiljajo dolžniki podružnici Privilegirane agrarne banke v Ljubljani na njen čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani št. 10.250 prvi začasni obrok v smislu uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov brez potrebnih podatkov, kar povzroča podružnici mncgo nepotrebnega dopisovanja. Ponovno (pozivamo dolžnike kmete, da na hrbtu položnice V srednjem delu napišejo ime, priimek in očetovo ime dolžnika, na katerega se dolg glasi, mesto prebivališča s hišno številko, srez, naziv in sedež upniške ustanove, kateri je dolžnik doslej dolgoval. = Znižanje dopolnilnega davka k zemlja-rini. Davčna uprava je izdala poziv za vložitev prijav za znižanje dopolnilnega davka pri zemljarini v smislu zakona o neposrednih davkih. Dopolnilni davek se zniža pod naslednjimi pogoji: 1) če se davčni zavezanec bavi samo s kmetijstvom; 2) če obdeluje svoje posestvo sam ali s člaind svoje rodbine; 3) če šteje rodbina takega davčnega zavezanca več kakor pet članov: 4) če dopolnilni davek pri zemljarini ne presega 5.000 Din; 5) če predloži v odrejenem roku prijavo na predpisani tiskovini. V smislu zakona se ne smatrajo za člane hišne zajednice osebe, ki so stalno odsotne (M se šolajo, uče obrti, zdravijo, služijo vojaški rok ali slično), osebe, ki se bavi jo tudi z industrijo, trgovino ali kakim drugim poslom, ki se zanj plačuje pri-dobniaa, in osebe, ki so v javni ali zasebni službi kakor tudi žene in otroci oseb. ki plačujejo pridabnino ali so v javni ali zasebni služhi, in naposled domača služinčad in nameščenci. Davčni zavezanci, ki imajo pravico do znižanja, morajo vložiti prijave na predpisanih obrazcih do 31. januarja letos. Prijav ve, ki se bodo vložile po tem roku v naslednjih 15 dneh, se bodo upoštevale le tedaj, če se zakasnitev skupaj z vloženo prijavo opraviči s posebno tehtnimi razilogi. Pozneje vložene prijave pa se sploh ne bodo obravnava* le. Prijave je vtložiti pri pristojni občini. Na zahtevo davčnega zavezanca izpolni prijavo tudi občina po prosilčevi napovedi. = Vinski sejem in razstava v Ivanjkovcih bosta v torek 19. t. m. v dvorani tik kolodvo- Kričanje je moralo zbuditi speča moža. Vrata so že pokala in se vdajala. Smit je bil samo še nekaj sekund varen. V tem času je naglo zaloputnil vrata, ki so držala v Rochefortovo sobo, potem pa je hitel k tretjim vratom, ki so se odpirala na hodnik. Tudi ta so bila trdno zaklenjena. Smit jih je hotel odpreti s svojim umetnim ključem, a videl je, da ga nima več. Pozabiti ga je moral na pisalni mizi. Tako ni mogel priti ven. Po enih vratih je razbijal Hugo, po drugih Rochefort. Strašen je bil njegov položaj. Imel je sicer orožje, a kaj bi mu to pomagalo proti trem nasprotnikom? Ali se je sploh smel spustiti v boj? Če ga ujamejo, bo tudi njegov dokaz izgubljen. Ena sama pot mu je bila prosta: okno. Soba je bila sicer v prvem nadstropju in do tal je bilo približno deset metrov. Tudr vinska trta je segala prav do okna. Smit se ni dolgo pomišljal. Odprl je okno in se zagnal ven v istem trenutku, ko je Hugo vdrl vrata in pridrvel z revolverjem v sobo. Grof je še videl begunca, ki je izginil skozi okno in je srdito planil tja. V istem času sta prihitela tudi Rochefort in sluga Jože. »Pobegnil bo, ta prekleti vohun,« je kričal Hugo, kaikor bi bil znorel. »Kdo ? Kaj se je zgodilo ?« je vprašal Rochefort, ki ni ničesar vedel. »Tat? Vlomilec? Kje je pa ostal? Kam se je skril?« »Tu je pobegnil!« se je ujezil Hugo in se nagnil skozi okno z revolverjem v roki. Jože in Rochefort sta se tudi sklonila. Rochefort je vzkliknil: »Tu je! Predrznež! Drži se vinske trte. Ušel nam bo!« Hugo je bil zelo razjarjen, a pretemno je bilo, da bi bil mogel dobro meriti. Ko pa je kljub temu hotel streljati, ga je prijel Jože za roko in rekel: »Ujeli ga bomo!« »Padel je!« je zakričal Hugo. »Glejta!« Detektiv se je bil srečno oprijel stebra, ob katerem se je ovijala trta in se je spuščal na tla. Visoko nad zemljo pa se je steber nenadoma zlomil, da je padel na tla. Z glavo je udaril ob kamen in stemnilo se mu je pred očmi... ZGODBA ZAVRŽENE HČERE Cvetka se je prestrašena umaknila z jetnico v največjo temo, ko je zagledala Rocheforto-vega slugo na galeriji. Obe sta osuplo gledali kvišku in se skoraj nista upali dihati. »To je Blaž,« je šepetala jetnica. »Prav tako brezsrčen in brezvesten je kakor njegov gospodar.« »Moj Bog!« je dejala Cvetka. »Ali je opazil, da sem vzela ključe? Izgubljeni sva!« »Tiho! Ne more naju videti.« Rochefortov sluga je moral v resnici nekaj sumiti, da je prišel v drugič tako pozno ponoči v rotundo. Ali je hotel morda samo videti, ali ni šla Cvetka spet po tisti poti, na kateri jo je bil zadnjič zasačil? Naslonil se je na ograjo in gledal proti ro-tundi. Razločno je videl samo po sredi. Rili so brenuijki polni strahote. Ali bo Blaž odšel ? Ne, stopil je k steni. Nato se je začela veriga, na kateri je visela svetilka, krajšati in svetilka se je počasi dvigala v višino. »Kaj je to?« je šepetala Cvetka. »Navija svetilko kvišku, da jo napolni,« je prav tako tiho odgovorila jetnica. , »Ali ne bo prišel dol?« »Od zgoraj? — Ne!« A Cvetka se še ni pomirila. S trepetom je opazovala, kako je sluga z zakrivljeno palico potegnil svetilko k sebi. Ugasnil jo je, da je postalo v rotundi temno kakor v grobu. Med tem je Blaž napolnil svetilko z oljem, jo spet prižgal in jo začel spuščati navzdol. Takoj nato je odšel z galerije in slišalo ae je, da so se zaloputnila vrata za njim. Cvetka se je globoko oddahnila. Sedla je na divan k jetnici, a ni se še upala glasno govoriti. »Čakati bova morali! Zdaj ne smeva ven. Morda prisluškuje v veži!« je šepetala. Nesrečna bleda ženska je objela Cvetko in jo pritisnila k sebi. »Da, čakajva. Tako slabo se počutim. Sko« raj ne morem verjeti, da bom živa zapustila ta grozni kraj, kjer sem toliko pretrpela.« »Če nama ne zapre poti Rochefortov slugaj boste še to noč prosti!« je odgovorila Cvetka« »Grofa ni v gradu.« »In marki?« je izpraševala jetnica, se dvig" nila in pozorno gledala Cvetko. »Ali je doma?« »Da, bolan je.« »Torej je res, kar mi je lopov povedal?« je vzdihnila jetnica. »Ali on nič ne ve o meni ? Kaj ne, da ne ve, da sem v tem stolpu ujeta kakor divja zver?« »Ne, ne, prav nič ne sluti o tem,« je ganjena odgovorila Cvetka. »Rochefort mi je dicer dejal, da marki ve za vas, a jaz mu ne verjamem. MAJŠPERG. g. Ivanu Vesenjaku v Mariboru: Na volilnem shodtu, Sklicanem na prošnjo tukajšnje inozemske tvornice ste kot prvi in glavni govornik- v celotnem svojem govoru imeili v delu le mojo osebo. Razumem sicer, da se v volilni borbi, kakršna je bila prav v našem Majšpergu, ni gledalo pri govorih toliko na dostojnost, resničnost in pravičnost, temveč bolj na to, da ee skrajno nevarnemu nosilcu nasprotne kandidatne liste bolj ali manj škoduje, vendar sem pričakoval vsaj od Vas, M ste biili svoječasno večkrat moj gasit, da ne boste na shodu ogrevali na tako žaljiv način malenkostnih dogodkov, ki so se zgodili pred približno tridesetimi leti. Kakor sem izvedel od Vaših poslušalcev, ste na shodu govorili med drugim tudi o neki uspešni svoječasmi prodaji luika in o nekem kolomazu. Ves zadevni Vaš govor je bil baje tako nejasen, da ni dobil prav nihče od navzočnih o tem prane slike. Kakor zmerom tako hočem tudi v tem primeru, da bi izvedelo naše ljudstvo, kateremu sem deset let nepretrgano žuipanoval, o meni čisto resnico. Zato Vas vabim, da vse te svoje dvoumne trditve glede omenjene prodaje klika in ko-lomaza natančno javno obrazložite, ker moram sicer to zahtevati po pristojnem sodi- ■ šču. Glede očitanja skakanja iz ene politične stranke v drugo mi pa pride nehote na misel ona znana basen o zajčku, ki je rekel psičku, da ima dolga ušesa. Da so me baje odstavili kot načelnika cerkiveno-konkurenč-negia odbora kakor v drugih Obrekovanjih ki so se raznašala po letakih in po raznih osebah, bo pa izpregovorilo sodišče svojo zadnjo besedo. V Narapljah, 6. januarja 1937. Janko 2 umikov ič, nadučitelj v p. in posestnik. MALA NEDELJA. Dramski odsek sokol-ske čete pripravlja v prleščini narodno veseloigro »Miciki je treba moža«. Uprizoritev, ki bo združena s prleškim gostiivanjem in plesno zabavo, bo na pustno nedeljo 7. februarja. — Sokolska ljudska knjižnica si je nabavila večje število zanimivih knjig, ki bodo članom na razpolago. — Bivša sokolska godba se je osamosvojila. Želimo ji vsestranski napredek in izpopolnitev! — Z veseljem smo prebrali naznanilo prleškega dopisnika, da bo stalno dopisoval v Domovino. Upamo torej, da bomo izvedeli vedno kaj novic, veselih in žalostnih. Kakor je vsem znano, je imela svoječasno Prlekija svojega pisatelja Komarovega Mihaleka, ki pa se je preselil preko luže. Nastala je občutna vrzel Morda se odkrije dober namestnik. MALA NEDELJA. (Smrtna kosa). Smrt pobira in kosi letos posebno moške, in to največ iz bivše občine Godemorcev. Te dni pa smo spremili k večnemu počitku g. ŽajdeLo iz Kuršencev, ki je umri v 93. letu starosti Pokojnik je bdi splošno priljubljen. Naj v miru počiva! MORAVČE. Društvo kmečkih fantov iri deklet je na sv. Treh kraljev dan v Zadružnem domu uprizorilo »Miklovo Zaol«, ki je lepo uspela. Opazilo se je, da so se igralci zelo potrudili. Zahvala gre predvsem preprostemu fantu domačinu, ki je igral glavno ulogo Mirka in sam tudi vse učil. Vsak prizor je bil posebno učinkovit zaradi lepe sce-nerije, ki jo je napravil učitelj g. Kotnik. Društvo se res lahko ponaša s tako obilno opremo. Zanimanje za igro je bilo veliko, kar je v zadoščenje vsem igralcem. ORMOŽ. Da naša mladina prav marljivo deluje, je ponovno dokazala s prireditvijo III. prosvetno-organizatoričnega tečaja za fante v Ormožu, ki je lepo potekel. Tečaj je vodil predsednik pododbora Zveze kmečkih fantov in deklet za ptujsko okrožje g. Jožko Tomažič, predavali pa so še gg. primarij dr. Anton Hrovat, podpredsednik zveze Ivan Kronovšek. zdravnik dr. Otmar Majerič, učitelj Srečko Vitori, odvetnik dr Adam Ban in veterinar Jožko Nardin Kljub prizadevanju nasprotnikov, da fante odvrnejo od obiska tečaja, je bil obisk zadovoljiv, kar dokaz^uie, da so fantje vztrajni in se pridno poslužijo vsake priložnosti, pri kateri si lahko izpopolnijo svoj izobrazbo. Od 19. do 21. marca bo tečaj za dekleta. Vse. ki želijo tečaj posečati, naj se čimnrej prijavijo! Poleg članic društev kmečkih fantov in deklet bodo sprejete tudi druge iz vasi. kjer organizacije še ne obstajajo. Izkoristite ugodno priliko! PRIMSKOVO (Smrtna kosa). Te dni je umri po daljši bolezni šolski upravitelj g. Viljem Zirkelbach v 57. letu starosti Pokojnik je bil po rodu Ljubljančan. Zaradii svojega odločnega naprednega mišljenja je prišel z nekdanjimi političnimi mogotci na Kranjskem često navzkriž. Kot napredniak ie z vnemo sodeloval pri Sokolu in tega svo- ra. Sejem bo trajal nepretrgano od 8. do 18. «re. Na razpolago bodo izvrstna vina iz or-mafiko-ljutomerskega vinskega okoliša iz leta 1036. in 1935. Cene zmerne. Kožuhovino vseh vrst divjadi sprejema »Divja koža« v Ljubljani — velesejem za Svojo 23. dražbo, ki bo 25. t. m. v Ljubljani. DOPISI 1aX3NA. Pri nas imamo tri društva. Ga-fltkio društvo prav dobro uspeva Mjuto temu, it« U neki ljudje želeli beš narobe. Drago ie Olepševalno društvo v zvezi s čitalnico. To društvo bo pa menda kmalu brez članov, kakor je Pevsko društvo brez petja. Kakšen misel imata torej obe zadnji društrvi? Pri daš se zadnje čase zelo širi list »Domovina«. Nasprotniki jo sicer zelo preganjajo, a to fiič ne zaleže, kar je dokaz, da je list dober. BUSECA VAS. (Smrtna kosa) Ob ▼možju maše znane Gadove peči smo na norega leta spremili k večnemu počitku obče-epoštovano Paviovičevo gospodinjo Uršulo. Marsikateri popotnik se bo spominjal tihe, •ikromne, gostoljubne in dobre žene še iz časov, ko je bila v tej hiši gostilna. Pogrešali pa jo bodo zlasti siromaki, saj ni šel nikoli nobeden praznih rok iz te hiše. Kako priljubljena je bila rajna ne le v domači, temveč tudi v vseh sosednjih vaseh, je pričala obilna udeležba pri pogrebu. Naj ji sveti Večna luč in Bog jd naf) obilno poplača vsa dobra dela! JESENICE (Smrtna k0»a). Po daljši bolezni je v 79. letu svoje starosti preminila gospa Ana Stravsova, vdova po tvorniškesm Mijučavaiičarju, stanujoča na Javomiku. Po-kojnica je vzgojila več sinov in hčerko, ki so vsi preskrbljeni. Sinovi povečini delujejo po rasnih narodnih in prosvetnih društvih, vnuki pa so člani ali naraščajniki pri Sokolu na Jesenicah. Bodi blagi ženi ohranjen lep spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje! LJUTOMER. Znano je, da ljutomerski kolodvor In njegova okolica nimata dobre vode. Pred dnevi pa je dal g. Pečar tako 'dolgo vrtati, da je v globini 27 metrov pri-lel do dobre vode. Tako globoke studence bodo morali torej napraviti vsi, ki hočejo »es lepo Cisto vodo. Take krutosti bi stari gospod nikoli ne dopustil, zlasti pa ne proti svoji sorodnid.« »Ah, ali veste, kdo sem?« je osuplo vpra-lala jetnica. »Ali vam je Rochefort to povedal?« »Ne, ampak mislim, da ste njegova soproga,« je odgovorila Cvetka. »Jaz njegova soproga?« je s studom odvr-mila nesrečnica. »O ne, hvala Bogu, ne!« »Ne?« je vzkliknila Cvetka, ki je začela nekaj slutiti. »Potem pa ste — ah, ne, ne! To ni mogoče!« se je sama v dvomih prekinila. »Ali ste kdaj slišali o markijevi hčeri?« »Vi — vi vendar ne morete biti njegova hči!« Je presenečeno menila Cvetka. »Da, jaz sem!« je žalostno in trudno prikimala nesrečna ženska. »Jaz sem Evgenija Ro-ehefortova in marki je moj oče!« »Bog v nebesih! Torej vendar — vendar!« je vzkliknila Cvetka. »Kako je to mogoče? Rochefort je včeraj prinesel vašemu očetu novico, da ste umrli v Parizu.« »Lagal je! Govori že, da sem umrla! To mi dokazuje, da me ne bo več dolgo pustil živeti. Oh, moj oče, moj ubogi stari oče!« je jokala Evgenija. »Ko bi ga mogla še enkrat videti, ko bi mogla pasti pred njegova kolena! Odpustil bi mi! Odpustil bi mi, ko bi slišal, koliko sem pretrpela za svojo neumnost. Ne bi me več pognal od sebe, kakor takrat!« »Gotovo ne!« je pritrdila Cvetka in jo objela. Ko bi vi vedeli, kako se vaš oče kesa zaradi svoje nekdanje trdosrčnosti. Zdaj hrepeni po vas. Njegova edina želja je, da bi vas še enkrat videl.« »Resi videti me hoče?« je radostno vprašala Evgenija. »Ni več jezen name?« »Ne jezi se več na vas. Se danes boste pri njem,« jo je tolažila Cvetka. »Izvedeti mora, da še iivite. Takoj mora to izvedeti Ob taki novici bo ozdravel. Pojdite, hitiva k vašemu očetu!« »Evgenija se je dvignila, a v glavi se ji je zvrtelo in zgrudila se je nazaj na divan. »Se ne — še ne!« je slabotno šepetala uboga ienska. »Razburjenje je preveliko.« Evgenija je omedlela. Cvetka je kmalu še našla skoraj poln vrč vode in posrečilo se ji je spraviti Evgenijo k zavesti. Jetnica se je naslonila na Cvetko in stisnili sta se kakor sestri. »Sam nebeški oče je tako ukrenil, da ste prišli k mojemu očetu,« je dejala Evgenija, ko se je nekoliko pokrepčala. »Sanjalo se mi je, da me bo rešil angel. In ta angel ste vi! Sanje so se izpolnile!« »O, jaz pač nisem angel,« se je branila Cvetka, ki je bila globoko ganjena. »Preprosto dekle sem!« »To je vseeno, zame boste zmerom prijateljica, sestra. Povejte mi svoje ime in pripovedujte mi o svojem življenju. Potem vam povem jaz svojo zgodbo!« Cvetka ji je izpolnila to željo. Povedala ji je svojo zgodbo in Evgenija jo je pozorno in sočutno poslušala. .V temi in tišini sta sedeli ženski, ki ju je usoda združila in sta se objemali. Čeprav je Cvetka prvič videla novo prijateljico, vendar je imela toliko zaupanja do nje, da, ji je povedala natanko vse svoje doživljaje. Pripovedovanje je Evgenijo globoko ganilo, a zbudilo je tudi njeno posebno pozornost. Ko je Cvetka imenovala ime Stanko, ko je govorila o njegovem očetu in bratu Hugonu, se je Evgenija naglo dvignila in le s silo zatajila svoje razburjenje. »Kaj vam je,« je Cvetka skrbno vprašala. »Ali poanate grofa?« »Da, poznam ga,« je mrzlo odgovorila Evgenija. »Zlasti enega — grofa Hugona!« »Saj je bil tu s Roohefortom,« jo je prekinila Cvetka. »Seveda ga poznate.« »O, poznala sem ga že pred desetimi leti,« ji je odgovorila nesrečna ženska in ustnice so ji zatrepetale v bolečinah. »Ah, ne razumete, Cvetka, ker še ne poanate zveze.« »Ne razumem vas res,« je odgovorila Cvetka. Kako ste spoznali grofa Hugona?« »Poslušajte mojo zgodbo, Cvetka! Slišali boste, kako sta me dva zvijačna lopova uničila in upropastila, da sta me odtrgala od očetovega srca in me pahnila v bedo in nesrečo.« »Dva? — Ne Rochefort sam?« je začudeno vprašala Cvetka, »Ali je tudi Hugo kriv?« »Da, in sicer najbolj on. Ta za vratni, zvijačni lopov me je zapeljal. Porabil je mojo neizkušenost, moje Slepo zaupanje, zaslepil me je z neresnično ljubeznijo! Postala sem z diušo in telesom njegova. Mislila sem, da ljubim plemenito samo zame živeče srce in tako sem mu žrtvovala vse: srečo in čast, očeta in dom. Moje neizkušeno dekliško sa> ce ga je bilo ljubilo kakor boga. Toda kruto sem se zmotila in grozno je bilo, ko sem spoznala svojo usodno zmoto. Moj ljubljeni vzor je bil satan, brezsrčne in brezvesten lopov! Ogoljufal me je, nesramno me je varal, vrgel me je v nesrečo in bedo — to je blia moja usoda, to je bil konec moje ljubezni!« (Dalje.) prapor. Ohranili te bomo v lepem spominu 1 Sožalje vdovi ge. Moniki in hčerkici Betki! — Pri nas se vrši že drugi gospodinjski tečaj, ki se ga udeležuje 15 deklet pod vodstvom učiteljic Marice Bercetove in Ivanke Gorenčeve. Prvega tečaja se je udeleževalo 18 deklet. Stroški so le malenkostni. Obema učiteljicama vse priznanje za požrtvovalni pouk. — Za predpust nam obeta lep užitek gasilska četa. ŠTRIGOVA. (Smrtn a kosa). Na novega leta dan je umrl g. Josip Turko. bivši posestnik pri Sv. Antonu pri Kopru v Istri, oče šolskega upravitelja v Štrigovi g. Alfonza Turka. Pokojni je moral v Istri pustiti vse svoje posestvo. Živel je zdaj že nekaj let pri svojem sinu. Na zadnji poti je spremljalo pokojnika mnogo domačinov in Sokolov v krojih. Naj mu bo lahka jugo-slovenska zemlja, hudo prizadetim pa naše iskreno sožalje! Homače novosti ♦ Kraljica Marija v Londonu. Nj. Vel. kraljica Marija in Nj. Vis. kraljevič Tomislav sta te dni prispela na Viktorijino postajo v London. V spremstvu kraljice Marije je polkovnik Branko Pogačnik. Kraljica Marija se je pripeljala na Angleško, da vpiše kraljeviča Tomislava v neko angleško šolo, kjer bo nadaljeval svoje redno šolanje. V tej šoli je bil pred nekaj časa tudi Nj Vel. kralj Peter TI. ♦ Angleški kralj j® pisal poslovodji zeni-škega hotela. Redko čast je doživel zagrebški rojak Joco Karavla, ki je poslovodja nekega hotela v Zenici. Dobil je pismo od angleškega vladarja. Karavla je bil pri poroki pokojnega kralja Aleksandra strežaj na našem dvoru in pri pojedini je stregel Yorške-mu vojvodi, sedanjemu angleškemu kralju. Vojvoda se je s strežajem razgovarjal in pogovor je nanesel na ptičjerejo. Karavla je namreč član Zagrebškega ptičjerejskega društva in vojvoda se je takrat zelo zanimal za neke vrste ptic v naših krajih. Meseca novembra je Karavla v imenu Zagrebškega ptičjerejskega društva vojvodi pisal in zdaj, ko je bivši vojvoda že angleški kralj, je prejel cd njega ljubezniv odgovor. + Slovanska misel živi. Kakor drugi češki listi so tudi praški »Narod ny listy toplo pozdravili ve3t o sklenitvi prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Bolgarijo Ca nek pravi na koncu »Mi Čehoslovaki se mcremo samo veseliti te pogodbe. Ona nam je dokaz, da novo slovanstvo, ki ga je širil dr. Kramar, ni mrtvo, marveč da živi in redi krasne plodove. Okrepitev vpliva južnih Slovanov na Balkanu in v Srednji Evropi utrjuje tudi naš položaj v Srednji Evropi in krepi 3kupno fronto proti onim, ki želijo izpramemb državnih mej. * Papeževa bolezen. Stanje sv. očeta je po vesti od ponedeljka nespremenjeno. Olajša/nje zadnjih dni je posledica počitka in bolečin« v nogi so precej popustile. Bolečine se še po« javljajo, toda bolj redko in ne več tako hude. * Ugankarjem! Še do prihodnje številke lahko pošljete rešitve božičnih ugank. * Novoletni pozdravi. Srečno novo leto želijo prijateljem, znancem in sorodnikoni: Lens (Francija): Ludvik Pernat; Gjev-g j e 1 i j a : orožnik Franci Colarič. * Razglas amnestije, po kateri so odpuščena kazni po zakonu o tisku In zaporne kazni do 12 mesecev, višje kazni pa so znižane. »Službene novine« z dne 11. t. m. objavljajo uika« kraljevih namestnikov, ki je bil podpisan 5. t. m. in ki razglaša amnestijo (pomilostitev) v naslednjem obsegu: a> Splošna amnestija se izreka za kazenska dejanja po 5., 6., 7., 8., 9., 19. in 20. členu zakona o zaščiti javn« varnosti in za kazenska dejanja po členu 302. kazenskega zakona, ki so bila izvršena do dneva tega ukaza. Amnestija velja ne giledto na to, ali se je sodni postopek že začel ali ne, ali je bila sodba že izrečena ali ne. b) Splošna amnestija se izreka za vse prestopke po zakonu o tisku ne glede na to, ali je sodni postopek že začet ali ne in ali je sodba že izrečena ali ne. c) Kazen se briše osebam, ki so bile od civilnih sodišč obsojene na zapor v največ enega leta ali na globo do 500 Din. Ako je zapor deloma ie presitan ali globa deloma že plačana, se briše ostanek. Izvzete a& obsodbe, izrečene na privatno tožbo zaradi: žalitve ali klevete. Amnestija je pogojna za dobo treh let, ako v tem času pomiloščenee ne izvrši nobenega zločina in nobenega prestopka ali prekrška iz koristoljubja. Osebam, ki so poleg zaporne kazni obsojene tudi um denarno, se briše samo zaporna kazen, d) Dei- jega prepričanja ni prikrival pred niikomer. Zato je pa moral pretrpeti marsikako grenko bridkost v svojem poklicu. Zapušča poleg soproge šest še nepreskrbljenih sirot. Možu kremenitega napreomiega značaja in vrlemu učitelju bo ohranjen blag spomin. SLATINA RADENCI. (Smrtna kosa). Komaj se je zaprl grob za višjim kcntrolor-jem Vavpotičem, že je posegla smrt po drugi kremeniti koreaini. Na svojem posestvu, kjer je živel kot upokojenec, je zadet od možganske kapi preminil znani trgovec g. Franc Hausmann. Zlasti zdraviliški gostje ga bodo ohranili v dobrem spominu spričo njegovega vedrega značaja. Kljub 73 letom je bil dan pred smrtjo še za pogrebom na Kapeli. Mnogo zaslug si je pokojnik pridobil za povadigo Slatine Radencev. Po njegovem prizadevanju se je ustanovila zadružna elektrarna. Naj mu bo lahka zemlja, njegovi živ-ljenski družici pa naše iskreno sožalje! SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU Na praznik 6. t. m. sta se poročila Franček Puklavec in Lojzika Štamparjeva, marljiva člana Društva kmečkih fantov in deklet in »Lipe«. Mlademu paru želimo obilo sreče! ŠT. VID-GROBELNO. Za večno je za- • tisnil oči g. Franc Novak, ki smo ga vsi poznali pod imenom Lukežev Franček Pokojnik je štel komaj 50 let. Po poklicu je bil mizar. Vse življenje je bil prav delaven na prosvetnem področju. Že kot 20 leten mladenič je nastopal na našem odru v raznih igrah, bil tenorist pri pevskem zboru in vedno vnet član gasilske čete Pred leti si je na Stopčem postavil s svojo ženo trgovko fio. Moniko domačijo. Kako je bil priljub-jen je pričal njegov pogreb. Zelja počivati v domači grudi se mu je izpolnila. Šentvid-ska gasilska četa je korporativno spremljala člana in tovariša na zadnji poti. Na gasilskem vozu je ležala krsta, obdana z venci. Sprevodu so se pridružili tudi odposlanci gasilske župe iz Šmarja pri Jelšah s praporom. Ob grobu so mu govorili v slovo župnik g. Kolenc, predsednik šmarske gasilske čete g Skale in v imenu domačinov podna-čelnik g. Antlej, ki je v lepih besedah opisal njegovo delovanje. Njegovi pevski tovariši so mu zapeli pred domrm in ob grobu žalostinke, ki jih je prej sam prepeval ob smrti prijateljev in znancev. Žalostno je zapel gasilski ros in nnlclr>n«l se mu it: gasilski Po Harmstorfu J M Žrtev raz« žene5 »To ni bilo potrebno, gospod komisar. Nikdar nisem ugotovil* kakšne nerednosti v blagajni, dasi je včasih imel Gornik v rokah po več sto tisočakov.« »Ali ste tudi poučeni o osebnih razmerah mladega moža?« »Po pravici povedano se nisem nikdar brigal za to. Mislim, da živi v povoljnih razmerah, saj me ni v tem letu nikdar prosil za predujem na plačo.« »Kakšno plačo dobiva pri vas?« »Sedem tisoč dinarjev na mesec.« »Ali je oženjen. odnosno ali ima kakšne svojce, za katere mora skrbeti?« »Mislim, da lahko na obe vprašanji odgovorim z »ne«. Da je samec, vem zanesljivo. Prav tako mi je znano, da so njegovi starši že dolgo mrtvi. To mi je bil nekoč v pogovoru povedal. O drugih svojcih pa mi ni nikdar govoril.« »Kje stanuje mladi mož?« »V Prečni ulici 27 pri krojaču Hrastov-cu.« »Hvala, gospod Volavšek. Bodite tako prijazni in pošljite k meni stražnika, ki me čaka v pisarni. Moram mu nekaj naročiti.« Nekaj minut pozneje je zapustil komisarjev spremljevalec hišo. komisar Živič i?a je kratko zaslišal vsakega izmed Volavško-vih uslužbencev, vendar ni mogel dognati ničesar Pisarniški uslužbenci so bili nekoliko nejevoljni. da j*1 moral ^rav glnvni knjigovodja Gornik odgovoriti le na nekaj čisto brezpomembnih vprašanj, zakaj po njihovem mišljenju se je vsa zadeva tikala bolj njega kakor drugih uslužbencev Še bolj čudno se jim je videlo, ko se je komisar napotil v gospodarjevo stanovanje, da bi tam nadaljeval preiskavo. »Kaj neki hoče dognati gori?« so govorili mladi ljudje med seboj. »Kaže, da tale komisar ni posebno spreten. Na ta način ne bo prišel tatu na sled.« Komisar je pri zaslišanju služkinj in dru-žabnice Majde Praznikove ugotovil tisto, kar je bil že prej izvedel iz Volavškovih ust. Da nobena izmed teh treh oseb ne more biti v zvezi s tatvino, mu je postalo zdaj jasno, in Hinku Volavšku se je videlo za zc'.o nepotrebno, ko je Živič nato še izrekel željo, da bi rad zastavil nekaj vprašanj tudi gospe soprogi. Irma, ki je bila še z oblačenjem zaposlje-na, je šele zdaj iz moževih ust izvedela dogodek. Pokazala je možu zaradi njegove nesreče mnogo živahnejše sočutje, kakor bi ga bil Volavšek po včerajšnjem prepiru pričakoval. Zelo radovedno je vpraševala po vseh podrobnostih. Nazadnje pa je zelo odločno rekla: »Kako ste mogli samo trenutek verjeti v neumno pripovedko o nočnem vlomu? Mislim, da krivca ni treba dogo iskati.« • »Irma!« ji je osupel segel v besedo Volavšek. »Ali misliš, da suimim tatvine Dušana Gornika?« »O, kai bi ga sumil, toda v čudeže ne verjamem. Tudi najtrdnejše zaupanje v poštenost kakšnega človeka bi me ne moglo - zavesti, da bi si zapirala oči pred očitnimi dejstvi. Sicer pa je dolžnost policije, prei- skati vso to zadevo. Oudila bi se pač, če bi policija prav nič ne sumila tvojega glavnega knjigovodje.« Stopila je v stransko sobo, kjer jo je &b» < kal komisar. Pozdravila ga je z nekako milostno vljudnostjo, ki ga je prisilila do tega, da ji je zastavljal vprašanja zelo Vljudno ta z nežno obzirnostjo. Potrdila mu je vse, kac mu je že Volavšek rekel o nemožnosti, da bi mogel kdo neopazen vdreti v spalnico. Njene izpovedi so zatrle pri komisarju zadnje ostanke domneve, da je vlom izvršil tujec. Pravkar se je Živič najvljudneje poslovil od Vollavškove soproge, ko je vstopil stražnik, ki ga je bil pred poldrugo uro poslaft proč. Stražnik je komisarju dalje časa nekaj govoril. 4tf| »Priskrbite avto!« je zapovedal komisar, ko je stražnik nehal govoriti. »Zadevo moramo hitro opraviti.« Potem je šel v malo sobo, kjer je Gornik praivikar pisal neko pismo, in je zapnl vrata za seboj. Njegov obraz je bil resen in njegov glas je imel hladen, oster zvok, ko se ja obrnil proti prvemu knjigovodji: »Vztrajat« torej na tem, da ste sinoči zaklenili denar v omarico in da ga danes niste več našli V niei? Ali se morda le niste zmotili? To se tak vidi skoro nemogoče.« Osupel je pogledal Gornik komisarja. »Ne. gospod. Ne vem, kdo vam daje pravico kaj takega domnevati.« Ne da bi ga ta odgovor spravil iz ravnotežja. je nadaljeval Živič s še večjim poudarkom: »Ali ne boste v svoji Izjavi ničesar iapremenili, če vam rečem, da so vaše izpovedi čisto brezpredmetne? DosedanJ* no se oprostijo in zmanjšajo zaporne kazni osebam, ki so bile obsojene po civi'nih sodiščih na več ko 12 mesecev zapora. Odpust kaani znaša, največ polovico in je večji pri osebah, ki poprej še niso bile obsojene zara-|3i kakšnega zločina, in raiamemo večji tudi jmi osebah, obsojenih na lažjo kazen, kakor pri onih, ki so obsojene na daljšo kazen. Kd:r ie bil obsojen na dosmrtno robijo ali mu je aLla smartma kazen spremenjena v dosmrtno robijo, se mu kazen spremeni v rob'jo 23 pri čemer se vračuna že presit ana kazen, e) Od pomilostitve pod točiko a) so i®vše;e osebe, ki so bile obsojene tudi na izrabo državljanstva ali javne službe, od amnestije pod točkami a), b), c) in d) pa osv.e: 1. k' s.' bile obsojene, ker so kot državni, samourr v-pi ali dmuigi javni organi sprejemali polome; 2) ki so pobegnile v inozamislvo sili se skrivajo v notranjosti države in se do dneva tega ukaza še niso vrinile, odnrsno se ne pri-jjarvile oblastveni; 3* ki so bi'e obsojene zaradi vohunstva. Od pomilostitve po točkah c) in d) so izvzeta kazenski dejanja po čl. 1. in 2. zakona o zaščiti javne varnosti in po členih 307., 308., 309. iin 310. kazenskega zako-nika. Nadaljnje uredbe ukaza določajo način, kako se mora znižanje kazni izračunati in izvesti. * 601etnico je slavili te dini g. Ernest Škof, tvonničar sodaivice v Kamniku. Jubilant je narodi no zaveden mož. Več let je bil predsednik Obrtnega društva im pod njegovim predsedstvom se je 1. 1935. priredila prtva obrtna razstava, ki je dosegla velik uspeh. Od leta 1921. do 1927. je bil pod&upan mesta K^mii-ka, v ostalem času vse do razrešitve pa član občinske uprave. S posebno ljubeznijo in vestnostjo se je posvetil delu v gasilskem društvu, katerega poveljnik je še danes. Priznanje je dosegel tudi na najvišjem mestu in je bil odlikovan z redom sv. Save V. stopnje in jnjjgosiiovenske krone V. stopnje. Še mnogo Srečnih let! ♦ Hitro naj se reši hrvatsko vprašanje, da pridejo na vrsto socialna vprašanja. »Vreme« je v božični številki objavilo velezanimi-vo izjavo Vladimira Radiča, sina pokojnega Stjepana Radiča. V tej izjavi naglaša Vladimir Radič med drugim: »Moje prepričanje je, da je položaj zelo usoden zaradi gospodarske stiske, v kateri živi kmečko ljiud-»bvo. Prehodil sem peš zagrebški okraj do poizvedbe so namreč že neomajno dognale, da se vlom v blagajno od sinoči do davi ni mogel izvršiti.« Prvi knjigovodja se je vzravnal: »Potem Je vaša reč, da zadevo drugače pojasnite.« »Tatvina je že pojasnjena, gospod Gornik! Vi ste zadolženi in ste v rokah oderuhov. Vaše denarne zadrege so bile morda prav te dni posebno hude ...« Prvemu knjigovodji je planila kri v glavo od sramu in ogorčenja. »Kdo praivi to? Kdo se sme brigati za moje zadeve?« »Dejstvo, da je na skrivnosten na"ifl" iaei-nilo 40.000 dinarjev, me je napravilo radovednega. V teku zadinje ure sem dal i®vrši-ti v vašem stanovanju preiskavo in pri tem so našli nekaj dokazil vaših brezupnih premoženjskih razmer. Vi ste do'žni oderuhu Molku kar 30.000 dinarjev. Kako nameravate plačati ta dolg, ki je vendarle precejšen. »Od svoje plače. Sicer na vam ne dovoljujem, zastavljati mi takšna vprašanja. Če me sumite, da sem izvršil zločin, mi to brez ovinkov povejte.« »Vi ste bili torei že pripravljeni na to. da se bo taki končalo. No, prosim, da mi sledite na policijo.« Gornik je zbral ves poeum. da je osi*al miren, vendar so se mu roke občutno tresle, too je prijemal panirie po oisaltni mizi. »Aretiram «"*m, kajne? Za navadnega tatu me imate?« Komisar .je samo «komign;l z ramami. Ko je Gornik hotel na pisalni mizi napraviti red, mu ie komisar to za hranil »Pus»Hte vse natančno tako, kako'- ie zdai. Bodo že brez vašega sodelovanja vse uredili.« Marije Bistrice in se na svoje oči prepričal, kako strašna beda je vsepovsod. Zato je razumljivo, da ves hrvatski marod z nestrpnostjo pričakuje, da se že enkrat rešd hrvatsko vprašanje, ker je gtioboko prepričan, da bodo po pravični rešitvi naših narodnih zahtev začeli reševati tudi velika socialna vprašanja, ki tako tišče ob tla naše kmečko ljudstvo. Vprašujete me, kako gledam v bodočnost. Vse pojde svojo pot. To zadevo vodi dobro dir. Maček. Samo naj hitro rešijo hrvatsko vprašanje, ker mas v to sili ne sa-m** n š notranji, marveč tudi zunanji pologe izvedejo svobodne volitve, kakor <*". Maček, se bo najbolje v;de'o, -'vfino zaupanje vsega naroda za V -t se bo ponovno pokazalo, da je ■ kmečka stranka edini zakoniti za-i:k hrvatskega naroda, sploh. To, kar za-** a dr. Maček, je zares zahteva hrvatskega naroda. Ako bi dr. Maček, katr pa je nemogoče misliti, spremenil svoj program, od-nosno odstopil od svojih osnovnih zahtev, bi postavil na tehtnico svojo sedanjo moč in veljavo med narodom. ♦ Prerazdelitev nekaterih občin. »Službeni list banske uprave« priobčuje tri ukaze kraljevih namestnikov z dne 9. decembra. S prvim ukazom se iz občine Metlike okolice izi'ioči bivša, občina Črešnjevec in se priključi občini Semiču. Z dirugim ukazom se ustanavlja nova občina Golnik s sedežem v Goricah v kranjskem srezu. V občino spadajo kraji Golmčlk iz občine Križ in kraji Trstenik, Povlje, Batai vrh, Žabi je, Čadlovflje, Pan-geršica, Zg. Tenetiše, Sp. Tenetiše, Gorice, Letence, iKamnjek, Srednja vas in Svarje-Zalog iz občine Preddvora. S tretjim ukazom se izpremimja ime občine Brega v ptujskem srezu v občino Hajdino in se hfcratu prenaša sedež občine z Brega v Zg. Hajdino. * Viničar je dobil od Hitlerja štiri tisočake. Vzdolž severne meje živi v naši državi nekaj družin priseljencem iz Nemčije, ki jih je v teh krajih v predvojnem času naselila Siidmarka. Vsem so takrat iz sredstev Siidimarke kupili posestva, da bi na ta način ojačili nemštvo ob slovenski jezikovni meji. Mnogi od teh priseljencev pa so kmalu prišli ob posestva ter so ostali potem v naših krajih kot viničar ji. Med temi je bil tudi neki »Ali mi tudi ne dovolite, da še enkrat iz-pregovorim z gospodom Volavškom?« »Vpričo mene že! Toda kratki bodite. Vidite. pravkar prihaja vaš šef.« Mali, rejeni gospod Volavšek je bil ves presenečen, ko mu je bil Gornik z grenkimi besedami pojasnil položaj. »Zanesljivo se motite, gospod komisar,« je dejal Volaivšek živahno. »Sam vam jamčim za nedolžnost sivojega prvega knjigovodje.« »2al mi je. da moram slediti svojemu lastnemu prepričanju,« je odgovoril policijski uradnik precej hladino. »Če je vaše zaupanje v teea gospoda upravičeno, se bo tako kmalu izikaza'o.« Dušan Gornik je pristooil k šefu. »Nailerša hvala, gospod Volavšek,« je rekel globoko grinjen, »prisegam vam pri spominu na svoje starše, da sem nedolžen, da pra" nič ne vem, kam je izginil denar.« »O tem sem prepričan. Ne dajte se streti od zle usode in obdržite glavo pokoncu. Rpenics t"ora priti na dam.« VolaivSfk mil .ie kreoko stisnil roko. Skoro se ie zde'o. da je imel Gornik še nekaj na *rcu. vprašanje a" prošnjo, toda prisotnost komisarja, ki ie že nejevoljen čakal konca rsrcpovo^a, ga ie ovirala, da ni imregovoril. Molče je vze' klobuk in šel s komisarjem vem k avtomobilu, ki ju je že čakal. 3 Z mrtvaško bledim obrazom, na katerem bi biilo moglo ostro oko z lahkoto odkriti sledove prelitih solz. je sedela Majda dva dneva nozne.ie v veliki sohi. ko je vstopila gospa Irma Volavškova, oblečena v elegantno obleko. Laiss, ki ee je pa spet opomogel ter si v Kamnici pri Mariboru kupil posestvece. Zadnja leta pa se mu je ponovno začelo slabo goditi ter je na zaostalih davkih dolgoval davčni upravi 2500 Din. Možu je grozil rubež in v stiski se je obm-M s pismom naravnost na nemškega državnega poglavarja Hitlerja. Dolgo ni bido odgovora, milo pred božičnimi prazniki pa jenenadmo dobil od nemškega konzulata v Zagrebu nakazen znesek 2500 Din z navedbo, da mu to pošilja urad kancelarja Hitlerja. Se bolj presenečen pa je bil, ko .ie dospela za praznike nova denarna pošiljka: podpora iz sklada za Nemce izven Nemčije v zneiku 1500 Din. ♦ Gradnja delavskega zavetišča v Celju. Mestno poglavarstvo v Celju razpisuje oddajo težaških, zidarskih in železobetonskih del trinadstropne zgradbe delavskega doma na Vrazovem trgu v Celju. ♦ Zastoj obrata v premogovniku Stanovskem. Rudarji v Stanovskem so v večini stiski. Enkrat so morajo boriti za redno izplačilo mezd, drugič jim preti odpust iz službe. Te dtai so se spet zbirali v gručah, znak, da se zbirajo nad njimi temni oblaki. Premogovnik, odinio«no del rova, kjer je večja količina premoga, je zalila voda. Iz previdnosti, da se izogne morebitni nesreči, je vodja začasno ustavil obrat. O preteči nevarnosti je obvestil lastnika, rudarsko glavarstvo in rudarsko zastopstvo. Te dni se .je v Stanovskem mudila komisija. Začasno je zaposlenih v treh šihtih okrog 45 rudarjev, ostalih 60 pa je na brezplačnem dopustu. * Silen naval na ljubljansko bolnišnico. Ljubljanska bolnišnica je že v preteklem letu preživljala grenke dneve, kar se tiče stiske za prostor, novo leto pa je začela še z vse bolj obupnimi razmerami. Takoj te prve dni so zlasti bolniki z dežele pritisnili na sprejemni urad v tako ogromnem številu, da uprava, zdravniki in strežniško osebje ne bodo več mogli dohajati dela, če naval ne popusti. Pred kratkim so na en sam dan sprejeli 161 novih bolnikov. Ponovno opozarjamo bolnike z dežele, naj se v lažjih bolezenskih primerih obračajo rajši na manjše bolnišnice v svojih okoliših, ker bodo sicer zaman trosili trud in denar za pot v Ljubljano. * Pasji kontumac v ljutomerskem srezu. Ker se je spet ponovila pasja steklina po »Imam nekaj nujnih opravkov,* je rekla, »in bilo bi mi zelo ljubo, če bi me spremljali. Malo izprehoda vam prav gotovo ne bo škodovalo.« Med tam ko se je dražabnica pripravljala na to, da pojde z gospodarico, si je lepa, mlada gospa pod^a veselo pesem in si pred ogledalom urejala razne malenkosti na svoji obleki. Bila je očitno zelo dobre volje in njena lastna ves e! ost jo je ovirala, da bi videla globoko Majdino potrtost. »Najprej poideva k moji šivi'ji,« je rekla, ko sta zapustili hišo. »Včeraj sem naročila dve novi obleki, pa mi je pravkar padlo na um, kako bi ju b'>'o treba napraviti, da bi bili čim učinkovitejši, Morda boste lahko tudi vi dali kak nasvet, saj niste brez okusa.« To milostno priznanie menda ni napravilo posebnega vtiska. na Maido, ki je molče in s sklonjeno glavo stopala ob gospodarici, tako, da je morala eovoriti le Irma. No, njej pa ni zlahka zmanjkalo besed V leno opremljeni de^vnici sloveče šivilje je bila srosna Volavškova sprejeta s posebno ča?'io. šivilja se je takoi ločila od drugih strank, ki so stale v delavnici, in ustrežljivo vprašala gospo Irmo po njenih željah. »Ali veste, milostliiva, da sem od včeraj vaša do'žnica?« 'e menila šivilja in se vljudno smehljala. »MoH-a celo niste opazili, da ste mi Dreveč plačali.« Volavškova se je začudila. »Preveč? Ne vem ničesar o tem.« »Ko ste mi včerai blagovolili plačati račun. ste mi dali tisoč dinariev mreveč. Okol-nost. da sta se dva tisočaka držala preveč skupaj, je bila kriva temiu, da nisem takoj — 856; 7116 — 142; 7151 — 616; 7239 — 18; 7341 — 491; 7437 — 830; 7438 — 608; 7447 — 754; 7452 — 125; 7539 — 853; 7592 — 451; 7600 — 794; 7618 — 765; 7662 — 387; 7691 — 889; 7699 — 541; 7701 — 242; 7710 — 279; 7713 — 991; 7727 — 775; 7782 — 780; 7846 — 342; 8010 — 73; 8046 — 711; 8126 — 960 ; 8129 — 481; 8240 — 216; 8317 — 14; 8374 — 954; 8405 — 656; 8450 — 373; 8547 — 938; 8560 — 970; 8570 — 764; 8578 — 311; 8692 — 721; 8732 — 127; 8810 — 328 ; 8900 — 817; 8933 — 184; 8972 — 589; 9015 — 534; 9055 — 360 ; 9176 — 199; 9215 — 692; 9224 — 751; 9362 — 207; 9371 — 932. Gasilec ni samo mož, ki požar gasi. Gasilec" 39 *e tudi strokovni list slovenskih gasilcev. Za 20'— Din dobiie v etn 1937 vsak mesec okoli 15. .Gasilca" na 24 straneh. Letos bo „Gasl lec" prinašal strokovne članke, ki bodo zano neprevidnosti polili petrolej po tleh in po štiriletnem otroku, ki .je stal zraven. Ob tem d^eodku so se otroci prestrašili, kaj bo re- nekaterih občinah sireza, js uveden po vsem srezra strogi pasji kontumac. * Vsa vojaška pojasnila v kate.iikoli zadevi dobite za malenkostjo p ači o pri Peru Francu, kapetanu v pokoja, Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za odgovor je pri'ožiti kolek ali znamko za 6 D; i + žrebanje Vojne škode. Na 24. žrebsinju dobitkov Vojne škode, ki se je nedavno vršilo, so bili izžrebani na:lec', druga pa številko obveznice): Dobitek za 200.000 Din: 8881 — 163. Dobitka po 100.000 Din: 5589 — 206; 6905 — 956. Dobitki po 50.000 Din: 6749 — 6?9: 6905 — 551; 7405 — 589; 7922 — 145; 8477 — 117. Dobitki po 20.000 Din: 5256 — 31; 5342 — 815: 5827 — 710; 6260 — 758; 6531 — 99; 6641 — 602; 6694 — 860; 6821 — 729; 7148 — 948; 7212 — 815: 8143 — 737; 8301 — 470; 8380 — 770; 8572 — 926; 9292 — 381. Dobitki po 5.000 Din: 5010 — 346 ; 5032 — 411; 5060 — 695; 5107 — 325; 5134 — 250: 5310 — 790; 5315 — 61; 5330 — 914: 5646 — 99; 5667 — 189; 5746 — 238; 5793 — 898; 5945 — 108; 6149 — 420; 6167 — 730; 6186 — 11; 6438 — 162; 6459 — 699; 6518 — 801; 6519 — 580; 6581 — 251, 6668 — 119; 6752 — 423; 6811 — 248; 6864 — 679; 6870 — 984; 6912 — 394; 6977 — 83; 7070 — 509; 7362 — 887; 7664 — 780; 7760 — 7; 7777 — 385; 7837 — 674; 7861 — 876; 7952 — 603; 7998 — 988; 8104 — 382 ; 8142 — 606; 8427 — 912; 8487 — 947; 8502 — 298; 8521 — 462; 9069 — 929; 9098 — 395 ; 9158 — 670 ; 9215 — 349; 9241 — 392; 9319 — 810; 9352 — 193. Dobitki po 3.000 Din: 5022 — 921; 5026 — 883; 5056 — 59; 5104 — 253: 5111 — 724; 5116 — 332; 5140 — 163; 5179 — 491; 5262 — 42; 5357 — 688; 5373 — 400; 5468 — 253: 5597 — 717; 5632 — 962; 5652 — 653; 5654 — 758: 5663 — 271; 5664 — 803; 5669 — 178: 5708 — 165; 5742 — 89; 5811 — 542; 5876 — 243: 5877 — 584; 6041 — 441; 6098 — 460; 6125 — 594: 6147 — 862; 6253 — 977; 6306 — 608; 6329 — 887; 6498 — 642: 6504 — 486; 6543 — 708; 6581 — 565; 6645 — 10; 6694 — 689; 6703 — 15; 6703 — 258; 6762 —- 838; 6778 — 678; 6822 — 312; 6830 — 662; 6874 — 774: 6910 — 150: 6919 — ftSfi- 6948 — 625 - 7001 — 370 ; 7068 — 467; 7069 — 142; 7075 — 951; 7084 — 1; 7115 opazila pomote. Dovolite, da -vam vrnem tisočak.« Irma je odklonila povračilo s skc. a odprla a vinjake in nagnala svinje na p^o^o. da bi jih domači potem iskali in zganjali v hleve. Naorit se je obnesel. Med tem ko je gospodinja z otroki lovila prašiče, sta se tatova splazila po lestvi v zgornje prostore hiše. Žena in o-iroci so opazi'i Oba p-^e-uho in so preplašeni zbežali proti Hotovljam. Žena se je skrila v srozdu. Tatova nista dobila toliko denarja, koliko- se ga b'l« nd~"'ala. čeprav sta v naglici vse r>reobri.ila. Gospodar je bil k sreči vre' večjo vs~to s s^boj. Vendar pa sta tatova našla nekaj tisočakov in samokres, iz katerega sta pri odboju cd hiše nflkjjkraif ustrelila, da prestrašita morebitne z»sWovp,'ce ITV.ra.la »ta io nato na vrh hriba ♦ Vlomilcem 7, Dravskega polja so na s!e- c*u. JeFfn.i :?o se dogajali na P-av^kem polju pogosti vlomi zlasti v trgovine. K'.'ub vsej oro^^ti >vi'oT"tii'cem ni«o tt4$1} na Tudi nakradeno b'? zalogo raznovrstnega h'aga, za katero la^nik rr' vede' poveia+i. o^kod sa ima. Orožniki so tudi doznali. da je mož večkrat hotil v Maribor. k-e»- je ime! o-sA« v ?e-nikn neke gostilne. Tudi tu so izvršili preiskavo ki V bila orav tako uspešna V spnu so našli vrečo z 20 pari novih čevljev. Na podlagi teh odkritij so 321etnega Antona P. aretirali. Zaenkrat mož taši vse. vendar je goVfvo. da vse zarolenjeno blago izvira iz raz- j nih vlomov. * Požig. Nedavno ponoči ie na Pakeku zgorel kozolec posestnika Janeza Turšiča sredi vasi. ki je bil poln sena in v katerem je bilo shranjeno ra/no nolisko orodje. Požar ie nedvomno zanetila maščevalna roka. Orožniki imajo z zasledovanjem mnogo dela * Žrtev neorevldnega voznika. V nedeljo zvečer se je dogodila na posta*'. Otočah hvda nezgoda. Z večernim vlakom se je pripeljala iz škofie Loke krooarska poštna upravitelii-ca Rezika Lotričeva Na postaji jo je čakal nVn zaročenec. Ko sta šla s postaj« po teT>-ni poti ob p>x»ri, sta zaslišala aa seboj voz. ki je bil brez luči. V naglici sta se umaknila vsak na drugo stran poti. Ko se je voz, poln romarjev, odpeljal naprej, je pcsvetil zaročenec v temo. Nudila se mu je sitrašna slika: Lobričeva je ležala na tleh v nezavesti in vsa krvava. Kolesa voza so ji šla čez glavo in trup in jo močno ranila. Nesreenieo so odnesli v bližnjo gostilno in nudili prvo pomoč, nato pa je zdravnik odredil njen prevoz v bolnišnico. Ljudje, ki večkrat hodijo po oz-kem potu ob progi, ki ni prav nič razsvetljen, se čudijo, da se ni zgodilo že več nesreč. Skrajni čas bi že bil, da se prične gradnja nove postaje v Otočah na bolj ugodnem mestu. POPOTNIKOVA TORBA Ob odhodu dobrega šolnika K r i ž e v c i, januarja. Pred mesecem je zapustil Križevce pri Ljutomeru šolski upravitelj g. Janko Belec, ki je bil premeščen po službeni potrebi v Safarsko pri Štrigovi. Doba njegovega upra-viteljevanja in javnega udejstvovanja v Križevcih. ki je trajala pet let. ne bo za nas pozabljena. G. Belec je prišel v Križevce 1. 1931.. ko je bil tu nastavljen po odslužitvi vojaškega roka. Kmalu je prevzel upra-viteljstvo šole, za katero je lepo skrbel do svojega odhoda. V tem času ie dosegel, da je šola na znotraj dobila snažno in lepo lice. Na šoli je uvedel mladinski pevski zbor, ki je nastopal pri vsakoletnih šolskih prireditvah Posebno je pohvaliti njegove sestanke s starši. Sestanke ie vodil g. upravitelj sam in tako zbiral želje in urejal pouk, da so bili vsi zadovoljni. Veliko skrb je posveča! g. šolski upravitelj siromašnim otrokom, za katere se je pobrigal, da so bili preskrbiieni z vsem. Ob svoiein odhodu iih je obdaril z oblekami. obutvijo in perilom. Šolski vrt je dobil v tem času novo lice. novo ograio. drevesnico in lepo ureieno travišče. V šolskem vrtu so se otroci marsičesa naučili, sij so se tam nrakt'"-r«ri poučevali nod njegovim vodstvom 'n vodstvom nčitpUst^a. Pri vsem njegovem delti ie vladal re<' Z vpplorn številom učitelje" saj iih je na naši žr>!i 1? ;>» skaial 7dobro in v7a-jemno. P*-' razn;b ^rr-sni.-1' :c šp| I!nden» zelo na roko saj je bil <-qai- c]an }e 0V) sed-rru uri v š^1'" na d»'u. Rad* te marljivosti V- Kil rvriltudi nri onih um noli- ti^nn n' nrin^dal Mnoc?o if ''»'ru-al t"<" ;7*en šole. Ustanov'! ip dnjštva in b;t ni^u *>re(1COf,r0-v~'ir»il- :r> r"'1 ^ri dorna-(vM|I r>rire<,:tv!>''> Ven le+g ie »*o'!5l l^Ial '"TO^-ICI cnV trt {A r»r> p:«rtr>vcm fhi usi^^^a. T .»1.1-c n^o 7 o.l^o- ftr.rr. ri T^ntca T^^l^jj nastnla v nis^m 7'vliflnmi ve':Va vrz»*l tiiertm-f.nl nr>- f»m mu M^o epak'h in""-''^. 5» l>n'j 7 ^ Vit