01/.1 LJUbila na SloveniJa STROKOVNA REVIJA SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1991 • LETNIK XLIX • ŠTEVILKA 1 Ljubljana, januar 1991 VSEBINA - INHAL T - CONTENTS Uvodnik 2 Živan Veselič Olistenje bukve na snežniška-javorniškem masivu The Leaf Formation in the Beech Tree in the Snežnik- Javorniki massif 24 Edo Kozorog Dolinske planine nad Zadnjo Trento Lowland Pastures above Zadnja Trenta (the Rear Trenta Valley) 32 Tomo štefe Propadanje gozdov vedno bolj zaskrbljuje Slovence The Dying Back of Forests - the lncreasing Concern of Slovenes 41 Pavle Kumer Prikaz stanja varstva pri delu v slovenskem gospodar- stvu na osnovi kazalnikov stanja nezgod 44 Milan Šinko, Franc Ferlin Srečanje ljubljanskih gozdarjev s francoskim gozdar~ stvom 48 Marko Udovič Obisk postojnskih gozdarjev v Franciji 51 Strokovna srečanja Naslovna stran: Hrvoje Oršanič : V snegu Gozdarski vestnik izdaja Zveza društ· inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin - predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jur Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Živan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief mag. Živan Veselič , dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZOlT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Letna individualna naročnina 260,00 din za dijake in študente 80,00 din Letna naročnina za delovne organizacije 1200,00 din Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Posamezna številka 80,00 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SlovenijE Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 23-90 dne 16. 1. 1990) za GV ni treba plačati teJ davka od prometa proizvodov. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana ,y t:; 1 Slovenci in slovensko gozdarstvo na razpotju čas, ki ga živimo, bo neizbrisno zapisan v zgodovino slovenskega naroda. Samostojnost slovenske države, v kateri bomo svobodno odločali o svoji usodi, se zdi blizu in dosegljiva. Na nas je, da se zavemo zgodovinskega trenutka ter ga z vso potrebno odgovornostjo tudi izkoristimo. Vsaj tako odgovorno, kot si urejamo odnose navzven, pa se moramo lotiti urejanja lastne hiše. Stara hiša je pokazala pomanjklji- vosti. Pričela se je rušiti, kot vse podobne v svetu. Potrebna je prenove- velike adaptacije, bi rekli gradbeniki. časa za prenovo ni na pretek, saj med izvajanjem del nimamo veliko možnosti - ali smo v hiši, skozi katero teče, ali pa na cesti. ln še brez denarja jo moramo popraviti kar se da solidno. Težko, pa usodno hkrati. Nas gozdarje pokanje njenih zidov ni pretirano vznemirjalo. Tudi teklo je že po nas in celo kaj trdega že priletelo, pa nič. Lenobnost v relativnem udobju ali pretirana zaverovanost v ustreznost ali pa vsaj trdnost stavbe? Menda vse troje. Dokler ni počilo. Moratorij! Zdramili smo se nepripravljeni, (zmedeno) zakričali, da se tako ne gremo, za silo podprli, kjer je bilo najhuje, in se bolj v miru kot ne spet prepustili, da nas čas reši skrbi, morda celo poišče rešitve. Nesprejemljivo za gospodarsko panogo in nesprejemljivo za stroko 1 Grozilo je, morda še vedno grozi, da bi iz zasebnih gozdov skorajda samo obveščali državo, kaj se z njimi godi. Grozilo je razbitje gozdnogospodarskih območij in s tem vsega organiziranega ravnanja z gozdovi. Plazu razgradnje gozdarstva se je najprej posta vU po robu del operative, ne pa tisti, ki bi bili za to najbolj zadolženi. Menda smo na prehodu v novo leto zbujeni vsi. Vsi bomo tudi potrebni, da bomo uspeli oblikovati in zagovarjati takšne načine strokovnega dela, ki bodo, prilagojeni novim družbenim razmeram in odnosom, tudi naprej zagotavljali uspešen razvoj naših gozdov. V iskanju skupne poti stroke, interesov lastnikov in drugih ljudi do gozdov bo leto 1991 zelo pomembno. Naj bo v tem letu tudi sreča z nami! V imenu uredništva je vsem želim kar največ tudi v zasebnem življenju. Urednik G. V. 1191 1 GDK: 176.1 Fagus sylvatica L.: 18:181.8:188:111 :161.4: 497.12 x 05 Snežniško-Javorniški masiv Olistenje bukve na snežniška-javorniškem masivu z razčlembo splošnih zakonitosti olistenja bukve Živan VESELIČ. Izvleček Veselič, ž.: Olistenje bukve na snežniška-javor- niškem masivu. Gozdarski vestnik, št. 10/1990. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 25. študija podaja pregled spremljanja olistenja bukovih gozdov od vznožja do zgornje gozdne meje snežniška-javorniškega pogorja v štiriletnem obdobju 1986-1989. S podrobnejšo terensko raziskavo je ugotovljen vpliv ekspozicije rastišča in združbenega položaja na čas olistenja bukve. Na osnovi meteoroloških podatkov in podatkov o času olistenja bukve za tri meteorološke in fenološke postaje (Rateče-Planica, Rovte, Mari- bor) in za 21-letno obdobje 1969-1989 je s statističnimi analizami ugotovljen vpliv različnih meteoroloških dejavnikov. S poskusom z buko- vimi mladikami v nadzorovanih pogojih pa je nakazan tudi vpliv dolžine dneva, spektralne se- stave svetlobe, vlažnosti tal in relativni vpliv temperaturnih razmer na čas olistenja bukve. 1. UVOD Fenološke spremembe vegetacije v kra- jih z zmernim podnebjem nekajkrat letno značilno zaznamujejo naše okolje. Kljub temu je v zvezi s fenološkimi pojavi še marsikaj zavito v skrivnost. Z raziskavo o olistenju bukve smo želeli bolje spoznati pojav olistenja bukve ter poskusiti pri pojavu olistenja ugotoviti nje- gove značilnosti in zakonitosti, zlasti v od- nosu do dejavnikov okolja, ki bi nam omo- gočile pojav olistenja bukve uporabiti v .* Mag. ž. V., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- darstvo Postojna, 66230 Postojna, Voj kova 9, YU 2 G. V. 1/91 Synopsis Veselič, ž.: The Leaf Formation in the Beech Tree in the Snežnik-Javorniki massif. Gozdarski vestnik, No. 10/1990. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 25. The study presents a survey on the observa- tions as regards the leaf formation in beech forests from the foot to the upper altitudinal forest limit in the Snežnik-Javorniki mountain chain during a four-year period from 1986-1989. A detailed field research established the in- fluence of site exposure and cenological status on the time of the leaf formation in the beech. Based on meteorologic data and the data on the time of the leaf formation in the beech of three meteorologic and phenological stations (Rateče­ Planica, Rovte, Maribor) and of a 21-year period from 1969-1989, the influence of various meteo- rologic factors was established by means of statistical ana!yses. The test with beech young trees in controlled conditions also indicated the influence of day lenght, the spectral structure of the light, ground dampness and a relative in- fluence of temperature conditions on the time of the leaf formation in the beech tree. gozdno gojitvene namene. Raziskavo smo v osnovi naslonili na območje snežniška-javorniškega pogorja, za razčlembo splošnih zakonitosti olistenja bukve pa smo uporabili meteorološke in fenološke podatke tudi iz drugih krajev Slovenije. Rod bukve (Fagus) obsega devet vrst listopadnega drevja severne poloble (23, 1980). Evropska bukev ali po naše kratko bukev (Fagus sylvatica l.) je ena najbolj razširjenih in gospodarsko najpomembnej- ših drevesnih vrst v Evropi. Snežniško-javorniško pogorje, na kate- rem smo proučevali pojav olistenja bukve, leži v severozahodnem delu Dinaridov in ga prištevamo k slovenskemu Visokemu krasu. Kot ves dinarski svet tudi snežniška- javorniški masiv sestavljajo apnenci, dolo- mitizirani apnenci in dolomiti iz kredne, jurske in triadne dobe. Zanj je značilno visokokraško interferenčno podnebje, kjer se srečujeta vpliva celinskega in mediteran- skega podnebja. Odlikuje ga razmeroma veliko padavin (1500-3000 mm) z izrazitim jesenskim in manj izrazitim poznospomla- danskim maksimumom. Na snežniška-ja- vorniškem pogorju bukova rastišča (skupaj z jelovo-bukovimi) prevladujejo in segajo od vznožja do zgornje gozdne meje, zato je to pogorje zelo primerno za študij ekolo- gije in fenologije bukve. v·zvezi s spomladanskim ))prebujanjem<( rastlin si poskušajo rastlinski fiziologi že dolgo odgovoriti na vprašanje, katere snovi in kateri procesi v rastlinah se najprej odzo· vejo na ugodne ekološke razmere spomladi in vplivajo na to, da se v rastlini sprožijo intenzivne in usklajene fiziološke aktivnosti, ki privedejo do spomladanske rasti in raz- voja rastline. Zelo pomembno vlogo pri uravnavanju življenjskih procesov rastlin v odvisnosti od dejavnikov okolja imajo v rastlinah fiziolo- ško aktivne snovi - rastni hormoni in inhibi- torji rasti. Na ugodne rastne razmere spo- mladi se rastlina odzove s povečano kon- centracijo rastnih hormonov oziroma z nji· hovim aktiviranjem ter zmanjšanjem vseb- nosti inhibitorjev rasti, kar skupaj povzroči intenziviranje življenjskih procesov. Med inhibitorji rasti, ki vplivajo na inten- zivnost zimskega mirovanja lesnatih rastlin in tudi zadržujejo spomladansko prebujanje življenjskih procesov, se omenja predvsem abscisinska kislina, od rastnih hormonov pa naj bi k prekinjenju zimske dormance lesnatih rastlin spodbujali predvsem gibere- lini in citokinini. Pomembno vlogo pri prebujanju rastlin in tudi semen iz stanja mirovanja so dokazali snovem, ki absorbirajo svetlobo, zlasti sve- tlobo določenih valovnih dolžin, in so jih kot posebne pigmenta imenovali s skupnim imenom fitohromi. Z njihovim obstojem so si fiziologi pojasnili morfogenetski vpliv sve- tlobe. Danes vemo, da se ti nefotosintetski pigmenti, ki kemijsko predstavljajo hromo- proteide z molekulsko težo okrog 200.000 in niso svobodni ampak vezani na citopla- zmatske membrane, nahajajo v vseh ras- tlinskih tkivih. Dokazanih je že cela vrsta fitohromov, ki nosijo imena po valovni dol- žini svetlobe, pri kateri imajo maksimum absorbcije. Pri spodbujanju življenjskih pro- cesov sta najbolj dejavni rdeča in za njo modra svetloba, njunemu vplivu pa deluje nasprotno temno rdeča (infrardeča) svetlo- ba. Čeprav je dokazan ih že veliko fitohromov ter so v veliki meri tudi določene njihove ·kemijske zgradbe in so precej proučeni tudi procesi pretvorb fiziološko aktivnih oblik v neaktivne, pa je še veliko neznanega o mehanizmih njihovega vpliva na življenjske procese v rastlini. Nejasnost glede mehanizmov in proce- sov ter snovi v rastlinah, ki imajo najodločil­ nejšo vlogo pri prebujanju rastlin iz stanja zimskega mirovanja, še povečajo dejstva, da svetloba, ki sicer pozitivno vpliva na oblikovanje aktivnih oblik fitohromov, na drugi strani neugodno vpliva na razmerje med rastnimi hormoni in inhibitorji rasti, da toplota vpliva na kemijske in zlasti ferment- ne reakcije v rastlinah tudi neodvisno od rastnih hormonov ter da je dokazan marto- genetski vpliv svetlobe na rastline tudi neo- dvisno od fitohromov. Da spomladansko olistenje ni pojav, ki ga lesnata rastlina ob ugodnih vremenskih razmerah začne in konča le v spomladan- skem obdobju, je z natančno študijo razvoja prav bukovega popka v l. 1988 dokazal Roloff (ROLOFF 1988). S študijo je doka- zal, da se bukev na svoje olisten je pripravlja skoraj dve leti. Prve listne zasnove - za liste na vrhu bodočih poganjkov se priče­ njajo razvijati že v jeseni, leto in pol pred olistenjem. Prek zime se nadaljnji razvoj listnih zasnov prekine, nadaljuje pa se spo- mladi. Do konca avgusta so vse listne zasnove v popku povsem razvite in zače­ njajo se že razvijati nove za spomlad, ki bo sledila naslednji zimi. 2. METODE DELA V grobem lahko vse izvedene analize združimo v naslednja poglavja: G. V. 1191 3 1 . Statistične analize meteoroloških po- datkov in podatkov o času olistenja bukve z več meteoroloških in fenoloških postaj Slovenije, ki sta jih v okviru svoje redne dejavnosti zbrali fenološka in meteorološka služba Hidrometeorološkega zavoda RS. V ta namen smo statistično obdelali me- teorološke in fenološke podatke o času olistenja bukve z meteoroloških in fenolo- ških postaj Rateče-Planica, Rovte in Mari- bor (Tezno) za 21-letno obdobje 1969- 1989. Za štiriletno obdobje 1986-1989 pa smo primerjali nekatere meteorološke po- datke s časom olistenja bukve za vseh šestindvajset meteoroloških postaj v Slove- niji, ki so hkrati fenološke in na njih opazu- jejo tudi bukev. 2. Štiriletna terenska opazovanja napre- dovanja olistenja bukve od vznožja snežni- ško-javorniškega masiva proti njegovemu vrhu. 3. Podrobnejše terenske analize vpliva ekspozicije na čas olistenja bukve. 4. Proučevanje vpliva dolžine dneva, svetlobnega spektra, temperature zraka in vlažnosti tal na olistenje bukovih mladik z lončnim poskusom. 2.1 . Ugotavljanje vpliva vremenskih dejavnikov na čas olistenja bukve s pomočjo meteoroloških podatkov in podatkov o času olistenja bukve z meteoroloških in fenoloških postaj Slovenije Pri teh analizah smo posvetili največ pozornosti podatkom s fenoloških in meteo- roloških postaj Rateče-Planica, Rovte in Maribor, za katere smo uporabili podatke enaindvajsetletnega obdobja 1969-1989. Navedene meteorološke in fenološke po- staje smo v podrobnejšo analizo vključili iz naslednjih razlogov: - postaje so v krajih z zelo različnim podnebjem, - pri njih so bila vseh enaindvajset let opazovana ista bukova drevesa, - zanje so bili dosegljivi dovolj dobri p~datki o osončenju, - postaje so zunaj območij pogoste spo- 4 G. V. 1/91 mladanske megle zaradi temperaturnih in- verzij. Poleg fenoloških podatkov o času olista- nja bukve smo imeli za te postaje za vseh omenjenih enaindvajset let za čas od 1. februarja do 31. maja na voljo naslednje meteorološke podatke: - srednje dnevne temperature, - maksimalne dnevne temperature, - minimalne dnevne temperature, - število dnevnih ur sončnega obseva- nja, - mesečne količine padavin. Zaradi upoštevanja vrednosti vremenskih dejavnikov v letu pred analiziranim olista- njem smo si za obdobja celih let priskrbeli tudi podatke o: - povprečnih mesečnih temperaturah, - mesečnih količinah padavin. Iz navedenih podatkov smo izpeljali vrsto novih, tako da smo skupno analizirali vpliv enainšestdeset različnih vremenskih dejav- nikov Qa olistenje bukve; v zaključne anali- ze, ki so predstavljene v tem delu, pa smo jih vključili petinštirideset. Analizirali smo podatke vsake od nave- denih postaj posebej. Z ločeno analizo pa smo ugotovili vpliv temperaturnih razmer na čas olistenja bu- kve s pomočjo temperaturnih podatkov za štiriletno obdobje 1986-1989 vseh šestin- dvajset meteoroloških postaj Slovenije, ki so hkrati tudi fenološke in na njih opazujejo fenološke faze bukve. Statistično izvrednotenje vseh zbranih meteoroloških in fenoloških podatkov lahko vsebinsko razdelimo v dve poglavji. 1 . Poskus določiti temperaturni in da- tumski prag, nad katerima so temperaturne razmere pomembne za pojav olistenja pri bukvi - s pomočjo izračunanih mnogih korelacijskih koeficientov med dnevom oli- stenja in različnimi temperaturnimi parame- tri. Metodo smo povzeli po Šeguli-lliču (ŠE- GULA-ILIČ 1990). 2. Ugotoviti vpliv različnih vremenskih dejavnikov na čas olistenja bukve. A. V smislu napovedovanja dneva o liste- nja smo poiskali odvisnost dneva olistenja od vrednosti vremenskih dejavnikov, od katerih se tisti iz tekočega leta nanašajo na določeno obdobje pred olistenjem bukve. Tu smo opravili dvoje analiz (točki ain b). a. Analize, opravljene na osnovi enain- dvajsetletnih podatkov, ločeno za vsako od podrobneje analiziranih meteoroloških in fenoloških postaj Rateče-Planica, Rovte in Maribor. Pri teh analizah smo zaradi množice parametrov uporabili dve statistični metodi: - faktorsko analizo, inačico z vrtenjem faktorjev po metodi Varimax, ki ji je sledil (z novo oblikovanimi ortogonalnimi faktorji) izračun multiple regresije, izveden po me- todi Stepwise (postopnega vključevanja spremenljivk v analizo multiple regresije), - serijo zaporedno izvedenih multiplih regresij, izračunanih prav tako po metodi Stepwise. Pri tako velikem številu kazalcev, kjer so poleg tega še mnogi med seboj znatno korelirani, postane uporaba multiple regre- sije v določeni meri oporečna, saj na osnovi rezultatov, ki jih dobimo, v takšnem primeru ne moremo povsem zanesljivo določiti vpliv posameznih znakov na proučevano odvi- sno spremenljivko. V takšnem primeru je uporaba faktorske analize korektnejša. Ker pa nam faktorska analiza prikaže velikost vpliva celega sklopa med seboj tesneje povezanih dejavnikov, vpliv posameznega pa v splošnem ni mogoče izluščiti, smo si pomagali z obema metodama, s tem, da smo pri seriji multiplih regresij v kasnejših izračunih izpuščali vse tiste spremenljivke, katerih vpliv se je v predhodnih izračunih pokazal za značilnega. Pri obeh analizah smo zaporedni dan, ko je prišlo do olistenja, postavili v odvisnost do naslednjih meteoroloških parametrov: x1 - vsota efektivnih temperatur od 1. februarja do izbranega dne iz začetka obdobja obi- čajnega časa olistenja bukve (za Rateče­ Planico do 121. dneva, za Rovte do 111. dneva in za Maribor do 1 06. dneva), x2 - vsota efektivnih temperatur zgodnjega 46- dnevnega obdobja {od 1. februarja oziroma kmalu po njem), x3 - vsota efektivnih temperatur zadnjega 46- dnevnega obdobja pred izbranim dnevom iz začetka obdobja običajnega časa olista- nja bukve, x4 - vsota pozitivnih maksimalnih dnevnih tem- peratur od 1. februarja do izbranega dne iz začetka obdobja običajnega časa olista- nja bukve {121., 111. oziroma 106. dan), x5 - vsota minimalnih dnevnih temperatur od l. februarja do izbranega dne iz začetka ob- dobja običajnega časa olistenja bukve, x8 - število dni s povprečno dnevno tempera- turo nad 0° C v zgodnjem 46-dnevnem obdobju, x11 - število dni s povprečno dnevno tempera- turo nad 5° C v zadnjem 46~dnevnem ob- dobju pred izbranim dnevom iz začetka obdobja običajnega časa olistenja bukve, · x14 - zaporedni dan v letu, ko je povprečna temperatura presegla 5° C Opomba: Upoštevan je prvi dan od petih, pri katerih so povprečne temperature vsaj šti- rih presegle 5° C in je bilo povprečje vseh petih nad 5° C. S tem smo se izognili slučajnosti pojavljanja posameznih toplih dni, ki na čas olistenja ne morejo pomem- bneje vplivati. x17 - zaporedni dan v letu, ko je bila povprečna temperatura po hladnem obdobju zadnjič pod -2°C Opomba: Upoštevan Je zadnji dan od desetih, pri katerih je imelo vsaj sedem dni povprečno temperaturo nižjo od -2° C, nižje od -2° C pa Je moralo biti tudi povprečje desetih dni. S tako oblikovanim kazalcem smo posku- šali označiti konec (dolgotrajnega) hlad- nega zimskega obdobja. Ker smo upošte- vali (si priskrbeli) le meteorološke podatke za obdobje od 1. februarja dalje, smo v primeru, da pozneje takšnega obdobja ni bilo, za čas tako oblikovanega temperatur- nega praga označili 31. dan v letu. x32 - povprečna temperatura julija, avgusta in septembra preteklega leta, x33 - količina padavin v milimetrih julija, avgusta in septembra preteklega leta, x34 - Langov faktor humidnosti za julij, avgust in september preteklega leta, L = P/f P - količina padavin v milimetrih T - srednja temperatura x35 - povprečna temperatura aprila, maja in ju- nija preteklega leta, x36 - količina padavin v milimetrih aprila, maja in junija preteklega leta, · x37 - Langov faktor humidnosti za april, maj in junij preteklega leta, x3a - povprečna temperatura obdobja od aprila do septembra preteklega leta, x39 - količina padavin v milimetrih v obdobju od aprila do septembra preteklega leta, l<.to - Langov faktor humidnosti za obdobje od aprila do septembra preteklega leta. ~1 - povprečna temperatura mesecev oktobra in novembra preteklega leta, G. V. 1/91 5 x..s - število dni s povprečno dnevno tempera- turo nad 0° C v obdobju od 1. februarja do izbranega dne iz začetka obdobja običaj­ nega časa olistenja bukve, x52 - količina padavin v milimetrih v januarju in februarju, x53 - količina padavin v milimetrih v marcu in aprilu, x54 - količina padavin v milimetrih za obdobje od januarja do aprila, x55 - število ur sončnega obsevanja v maju, juniju in juliju preteklega leta, x56 - število ur sončnega obsevanja v avgustu, septembru in oktobru preteklega leta, x57 - število ur sončnega obsevanja v obdobju od maja do oktobra preteklega leta, x60 - vsota globalnega obsevanja od 1. februarja do izbranega dne iz začetka obdobja obi- čajnega časa olistenja. Količino globalnega obsevanja smo izraču­ nali po obrazcu O = a . S + b (kWh/m2) kjer so: S- dnevno število ur sončnega obsevanja a in b - eksperimentalno določeni kompo- nenti za posamezne dekade v letu - na osnovi 20-letnih podatkov za obdobje 1960-1979 (HOČEVAR in sodel. 1980). x61 - število ur sončnega obsevanja od 1. fe- bruarja do izbranega dne iz začetka ob- dobja običajnega časa olistenja. b. Analiza, opravljena na osnovi tempe- raturnih podatkov in podatkov o času oliste- n ja bukve za obdobje 1986-1989 vseh meteoroloških in fenoloških postaj z bukvijo v Sloveniji. Z navedenimi podatki smo izračunali le faktorsko analizo in njej sledečo multiplo regresije. V teh izračunih smo upoštevali naslednje temperaturne podatke: x1 - Vsota efektivnih temperatur od 1. februarja do 106. dne v letu, x3 - vsota efektivnih temperatur od 60. do 106. dne v letu, .>4 - vsota pozitivnih maksimalnih dnevnih tem- peratur od 1. februarja do 106. dne v letu, x5 - vsota minimalnih dnevnih temperatur od 1. februarja do 106. dne v letu, x6 - število dni s povprečno temperaturo nad 5°C v obdobju od 32. do 78. dne v letu, x9 - število dni s povprečno temperaturo nad 10° Cv obdobju od 60. do 106. dne v letu, x, 1 - število dni s povprečno temperaturo nad 6 G. V. 1191 5° Cv obdobju od 60. do 106. dne v letu, x14 - zaporedni dan v letu, ko je povprečna dnevna temperatura presegla S° C (glej opombo pod točko 1 ), x18 - zaporedni dan v letu, ko je minimalna dnevna temperatura zadnjič segla pod -5° C (upoštevan je zadnji od petih oziroma štirih zaporednih dni z minimalno tempera- turo pod -5° C), x20 - vsota efektivnih temperatur zadnjih 60 dni pred olistenjem, x23 - vsota efektivnih temperatur zadnjih pet- najst dni pred olistenjem, x25 - vsota maksimalnih dnevnih temperatur zadnjih 60 dni pred olistenjem, x30 - vsota minimalnih dnevnih temperatur zad- njih 60 dni pred olistenjem, ~6 - število dni s povprečnimi dnevnimi tempe- raturami nad S° Cv obdobju od 1. februarja do 106. dne v letu, x47 - število dni s povprečno dnevno tempera- turo nad 3° C v obdobju od 1. februarja do 106. dne v letu, x50 - vsota povprečnih dnevnih temperatur od 60. do 106. dne v letu, x51 - vsota povprečnih dnevnih temperatur od 1. februarja do 106. dne v letu . B. Ugotavljanje vpliva različnih vremen- skih dejavnikov na vsoto efektivnih tempe- ratur do olistenja bukve. Ker so se pri izvedenih statističnih anali- zah pokazale med analiziranimi vremen- skimi dejavniki temperaturne razmere kot daleč najodločilnejši dejavnik, ki določa čas olistenja bukve, smo vpliv nekaterih drugih dejavnikov preizkusili še tako, da smo sta- tistično ugotovili njihov vpliv na vsoto efek- tivnih temperatur, pri kateri se pojavi olista- nje. Tudi pri tej analizi smo uporabili: - faktorsko analizo, enačico Varimax, ki ji je sledil izračun linearne multiple regresije po metodi Stepwise, - serije zaporednih linearnih multiplih re- gresij, izvedenih prav tako po metodi Step- wise. Pri obeh analizah smo vsoto efektivnih temperatur do olisten ja (Y 2) postavili v odvi- snost do različnih vremenskih dejavnikov, kot neodvisno spremenljivko pa smo vklju- čili tudi dan olistenja. C. Ugotavljanje vpliva dneva olistenja in nekaterih vremenskih dejavnikov na vsoto efektivnih temperatur (oziroma na pov- prečno efektivna temperaturo) v zadnjih 60 dneh pred olistenjem bukve. Zaradi odgovora na vprašanje, ali za- hteva bukev za zgodnejše olistenje ugod- nejše temperaturne r~zmere, kot so ji po- trebne, kadar olisti pozno, smo poleg ana- lize pod točko 28 izvedli tudi izračun serije Jinearnih multiplih regresij, pri katerih smo kot odvlsno spremenljivko upoštevali vsoto efektivnih temperatur v zadnjih šestdesetih dneh pred olistenjem. Ker gre vselej za obdobje enake dolžine, nam analiza kaže tudi vpliv izbranih dejavnikov na povprečno efektivna temperaturo v zadnjih 60 dneh pred olistenjem. Obdobje 60 dni smo izbrali zato, ker je to najdaljše obdobje, ki smo ga ob razpoložljivih meteoroloških podatkih od 1. februarja dalje lahko upoštevali pri vseh analiziranih meteoroloških in fenoloških po- stajah. 2.2. Terenska opazovanja napredovanja olistenja bukve od vznožja Snežniška- javorniškega masiva proti njegovemu vrhu Opazovanje napredovanja olistenja bu- kve od vznožja proti vrhu snežniška-javor- niškega pogorja sem opazoval štiri pomladi v obdobju 1986-1989. Osnovo popisom so predstavljali popisi 19. izbranih zrelih bukovih sestojev, siste- matično razporejenih po okroglih nadmor- skih višinah (500 m, 750 m, 1000 m, 1250 m, 1500 m) na različnih makroekspo- zicijah snežniška-javorniškega pogorja. Mi- kroekspozicije samih vzorčnih sestojev so v splošnem nekoliko sledile njihovi makro legi, temu se povsem nismo mogli izogniti - npr. na vzhodni strani masiva so bili sestoji v splošnem zmerno vzhodno ekspo- nirani- pri njihovi izbiri pa smo se izognili ekstremnim nagi bom; vpliv mikroespozicije smo v ekstremnejših terenskih razmerah proučevali posebej. Na površini približno 1 ha sem v teh sestojih v navedenem štiriletnem obdobju vsako leto vsakih sedem do osem dni, v različnih letih pa, kolikor je bilo le mogoče na isti dan leta, ocenjeval delež bukev, ki so že do vrha olistale - ločeno za drevje zgornjega drevesnega sloja in za podraslo drevje. Skoraj vedno sem vseh 21 vzorčnih sestojev popisal v enem dnevu. Le izjemo- ma, v obdobjih, ko so bili popisi časovno najzahtevnejši, sem kakšnega od vzočnih sestojev popisal zjutraj naslednjega dne. Vsa štiri leta sem vse popise opravil sam, s čimer je bil subjektivni vpliv na ocene olistenja zmanjšan na najmanjšo možno mero. Hkrati s fenološkimi popisi bukve na predstavljenih popisnih mestih pa sem na poti od enega vzorčnega sestaja do dru- gega zapisal vse opažene značilnosti v pogledu olistenja bukve. Ti zapisi so b.ili nujni za izris kartne predstave o stanJu olistenja bukve na snežniška-javorniškem pogorju v določenem dnevu danega leta. 2.3. Podrobnejše terenske analize vpliva ekspozicije na čas olisten ja bukve Vprašanje vpliva ekspozicije na čas oli- stenja bukve je bilo eno od pomembnih vprašanj, ki smo jih želeli ugotoviti z razi- skavo. Ne le zato, da bi ugotovili, kako sama ekspozicija vpliva na čas olistenja bukve, ampak tudi zaradi njenega preobli- kovanja meteoroloških dejavnikov, kot so temperatura, sevanje, vlažnost. Zato smo vpliv ekspozicije rastišča na olistenje bukve ugotavljali s posebnimi opazovanji. V ta namen smo v času olistenja izbrali šest vrhov oziroma grebenov z nadm. viš. od SOD-1300 m, poraščenih s srednjedob- nimi ali starejšimi bukovimi sestoji, ter na njih vsaj nekaj deset metrov višinske razlike od vrha na severnem in južnem pobočju obeležili eno ploskev približne velikosti 0,50 ha, na kateri smo določili stopnjo oli- stenja, prsni premer in združbeni položaj vsem bukovim drevesom. Pri izboru plo- skev smo posebej pazili na to, da sta bila sestaja na obeh ploskvah istega vrha ozi- roma grebena približno enako stara in pri- bližno enako gosta, ter tudi na to, da sta bili pobočji približno enakega nagiba. Za- radi izrazitejšega vpliva ekspozicije na eko- loške dejavnike (predvsem na količino glo- balnega obsevanja) so bili analizirani se- stoji izbrani na ekstremnejših nagibih 25- 400. . Stanje olistenja dreves smo določali po štiri stopenjski lestvici: 1. bukev je še povsem »V popkih<< 2. olistalo je do 113 krošnje (spodnji del) 3. olistalo je 213 krošnje (vrh krošnje še ni) G. V. 1191 7 4. bukev je v celoti ozelenela Po združbenem položaju smo drevje ločili v tri sloje. Posamezne sloje smo opredelili na osnovi petstopenjske Kraftove lestvice, pri čemer smo prvi in drugi sloj te lestvice združili v našega prvega, četrti in peti sloj pa v našega tretjega: 1. nadvladajoča in vladajoča drevesa 2. sovladajoča drevesa ' 3. obvladana in izločena drevesa Značilnost vpliva posameznih proučeva- nih dejavnikov smo statistično preizkusili z neparametričnim Kruskai-Wallisovim te- stom. 2.4. Proučevanje vpliva dolžine dneva, svetlobnega spektra, temperature okolja in vlažnosti tal na olistenje bukovih mladik Da bi ugotovili vpliv še nekaterih dejavni- kov na olistenje bukve, ki jih v naravi in s pomočjo statistične analize meteoroloških podatkov ne bi oziroma nismo mogli ugoto- viti, smo zastavili lončni poskus z bukovimi mladikami. S poskusom smo želeli ugotovi- ti, kako vplivajo na čas olistenja bukve: - dolžina dneva, - svetlobni spekter, - temperatura okolja (zlasti njen relativni pomen v primerjavi z dolžino dneva), - vlažnost tal. Izvedeni lončni poskus je treba razumeti kot dodatek k izvedeni raziskavi. Odločitev , da ga izvedemo, se je porodila šele ob analizah rezultatov terenskega spremljanja olistenja bukve in statističnih izračunov me- teoroloških in fenoloških podatkov, ob kate- rih so se pojavila vprašanja, na katera smo želeli dobiti vsaj približne odgovore. Čeprav obseg lončnega poskusa in zaradi skrom- nih tehničnih sredstev tudi njegova izvedba ne ustrezata povsem kriterijem znanstve- nega dela, smo ga zaradi nekaterih zanimi- vih izsledkov kljub vsemu vključili v raziska- vo. Za poskus smo uporabili bukove sadike, ki smo jih spomladi 1989 populili med mladjem pod vrhom Velikega Javornika in jih posadili v lončke v neki drug namen. Sadike so bile s podobne nadmorske višine (približno 12QO m), vse so rasle na svetlobi, bile so približno enako stare, niso pa bile 8 G. V. 1/91 selekcionirane v smislu podobnosti časa olisten ja. Z bukovimi sadikami, ki smo jih pač imeli na voljo (saditev isto spomlad, kot bi opazo- vali olistenje, ne bi bila dopustna), smo spomladi leta 1990 izvedli naslednji lončni poskus. 32 bukovih sadik, ki so v lončkih rasle na prostem, smo 1. februarja slučajnostno razdelili v štiri skupine s po osmimi sadika- mi: - 8 smo jih še naprej pustili na prostem, - 8 smo jih postavili na toplo, v sobo za okno, obsevala pa jih je samo sončna (dnevna) svetloba, - 8 smo jih postavili prav tako na toplo za okno, prek noči pa smo jih obsevali z običajno neonsko svetlobo, - 8 pa srni jih tudi dali na toplo, za okno, ponoči pa smo jih obsevali z Gro-lux (Sylva- nia) žarnicami, katerih svetloba vsebuje znaten delež rdečega, precej modrega in zanemarljivo malo zelenega spektra. Polovico sadik od 24, ki smo jih prenesli v zaprt prostor, smo obilno zalivali, polovico pa le zelo malo. Podatke poskusa smo statistično obdelali z metodo enostavne analize variance. 3. VREMENSKE RAZMERE IN ČAS OUSTENJA BUKVE 3.1 . Ugotovitev temperaturnega in časovnega (datumskega) praga za spomladansko prebujanje bukve V tem poglavju želimo odgovoriti na dve vprašanji: 1. Katere temperaturne razmere po- membno vplivajo na pojav olisten ja bukve? 2. Od katerega dne (datuma) dalje tem- peraturne razmere pomembno vplivajo na čas olistenja bukve? Do odgovora na postavljeni vprašanji smo poskušali priti s sistematičnimi izračuni korelacijskih koeficientov med vrednostmi nekaterih temperaturnih kazalcev, izvede- nih iz povprečnih dnevnih temperatur nad izbranimi temperaturnimi pragi in za izbrana obdobja ter časom olistenja bukve. Z izračuni korelacijskih odnosov med vsotami temperatur in številom dni nad različnimi temperaturnimi pragi ter časom olistenja bukve na pNo vprasanje nismo mogli odgovoriti. V tretje smo poskušali ugotoviti iskano mejno vrednost temperature z izračunom korelacijskih koeficientov med dnevom oli- stenja bukve in povprečnimi vrednostmi temperatur, izračunanih iz temperatur, ki so presegale izbrane temperaturne prage, spet za obdobja od izbranih dni do dneva olistenja bukve. Korelacijski koeficienti med povprečnimi temperaturnimi vrednostmi in dnevi olista- nja bukve za postajo Rovte niso pokazali nič, medtem, ko na osnovi njihovih vredno- sti za postaji Maribor in predvsem Rateče­ Planica, lahko zaključimo, da na čas olista- nja bukve pozitivno vplivajo temperaturne razmere vseh dni s pozitivnimi povprečnimi temperaturami (preglednica 1). Pri naših predhodnih orientacijskih stati- stičnih analizah so izračuni že opozarjali, da leži temperaturni prag za bukev zelo nizko - pri povprečni dnevni temperaturi 3° C ali nižje. Končno je to potrjeno z izračuni teh korelacijskih koeficientov. Podobni izračuni korelacijskih koeficien- tov za brezo in hrast, ki jih je izvedel Šegula-Ilič (ŠEGULA-ILIČ 1990) so za ti dve vrsti dopustili sklep o temperaturnem pragu pri povprečni dnevni temperaturi 6° c, medtem ko za bukev niso dopustili opredelitve. Glede časa oziroma zaporednega dne v letu, od katerega dalje postanejo tempera- turne razmere (posebej) pomembne za po- jav olistenja bukve, so nam največ pokazali izračunani korelacijski koeficienti med dnevi olistenja bukve in številom dni s povpreč­ nimi dnevnimi temperaturami nad izbranimi temperaturnimi pragi za obdobja od 1 . fe- bruarja do izbranih dni (preglednica 2). Na osnovi njihovih vrednosti smemo za- ključiti, da so v Ratečah-Planici in v Rovtah za čas olistenja bukve pomembnejše šele temperaturne razmere od 1. marca dalje, medtem ko v Mariboru očitno že tudi ugodne temperature v februarju napovedu- jejo zgodnje olistenje bukve. Menimo, da so ugotovljene razlike med proučevanimi kraji posledica tega, da v Mariboru ob toplejšem vremenu v februarju temperature že znatnejši del dnevov prese- gajo fiziološki temperaturni minimum za spomladansko prebujanje bukve, medtem ko v Ratečah-Planici in v Rovtah temu ni tako. 3.2. Ugotavljanje vpliva vremenskih dejavnikov na čas olistenja bukve na osnovi meteoroloških in fenoloških podatkov iz obdobja 1969-1989 za postaje Rateče-Planica, Rovte in Maribor Preglednica 1 : Korelacijski koeficienti med povprečnimi dnevnimi temperaturami, izračunanimi iz povprečnih dnevnih temperatur nad izbranimi temperaturnimi pragi za obdobja od izbranih dni v letu do dneva olistenja bukve ter časom (zaporednim dnem), ko je bukev olistila Rateče-Planica Povp. T/čas 41-olist 51·olist 61-olist 71-olist 81-olist 91-olist nad0°C -.4283 -.4936 -.5930* -.5496" -.6085* -.4881 nad2 -.2015 -.2538 -.3087 -.3499 -.4139 -.2780 nad4 -.0661 -.0692 -.0818 -.1081 -.1790 -.1140 nad6 -.1248 -.1248 -.1248 -.1248 -.1493 -.0848 nada -.0731 -.0731 -.0731 -.0731 -.0731 -.0556 nad 10 -.1533 -.1533 -.1533 -.1533 -.1533 -.1667 Maribor: Povp. T/čas 41-olist 51-olist 61-olist 71-olist 81-olist 91-olist nad0°C -.2180 -.3152 -.3505 -.4947 -.5342* -.4607 nad2 -.1342 -.2387 -.3144 -.4654 -.5300* -.4448 nad4 .0768 -.0184 -.0712 -.2815 -.5023 -.4431 nad6 .1284 -.0716 -.0753 -.1273 -.5173* -.4362 nad8 -.0639 -.0751 -.1553 -.3019 -.3551 -.4293 nad 10 -.0801 -.0801 -.1828 -.1516 -.2502 -.3305 G. V. 1191 9 Pri teh analizah smo vremenske dejavni- ke, ki se nanašajo na obdobje tekočega leta pred olistenjem, oslonili na določena izbrana obdobja pred olistenjem bukve in ne na čas do njenega olistenja, ki se spreminja. Za konec obdobij smo izbrali za vsako od treh obravnavanih meteoroloških in fe- noloških postaj različen zaporedni dan v letu, pri vseh pa je bil to dan iz začetka obdobja, v katerem v danem kraju bukev običajno olisti. Za postajo Rateče-Planica smo izbrali 121 . dan v letu, za Rovte 111. in za Maribor 1 06. dan. Ko smo v statističen izračun vključili podatke vseh 26 meteorolo- ških in fenoloških postaj z bukvijo v Sloveniji pa smo kot zadnji dan analiziranih obdobij izbrali enotno 1 06. dan v letu. Zaradi preglednosti podanih rezultatov so v preglednicah navedeni samo tisti fak- torji, katerih vpliv na čas olistenja bukve se je pri izračunu multiple regresije pokazal značilen, ter osnovni vremenski dejavniki, ki jih ti faktorji predstavljajo - imajo vredno- sti uteži v njih večjo kot 0,50. Pri metodi Varimax smemo kot dejavnike, ki pomemb- neje vplivajo na naravo faktorja in ki jih dani faktor tudi predstavlja, namreč upoštevali le tiste, ki imajo v danem faktorju »utež« večjo kot 0,50. Seveda so posamezni fak- torji najbolj poistoveteni s tistimi osnovnimi dejavniki, ki so »V njih" zastopani s po- sebno visokimi utežmi. Neodvisne spremenljivke, ki so pri izve- denih serijah multiplih regresij, izračunanih po metodi Stepwise, pokazale značilen vpliv na čas olistenja bukve, bomo navajali v zaporedju, kakor so kot značilne .,izhaja- le« iz zaporednih multiplih regresij. Pri posameznih vremenskih dejavnikih so v pregledu navedeni zelo skrajšani za- pisi njihovih opisov, ki so popolneje podani v poglavju o metodah dela. Rezultati multiplih regresij so povsod po- dani v standardizirani obliki. V tabelah pomenijo tri * značilnost rezul- tata na nivoju tveganja 0,001, dve * značil- Preglednica 2: Korelacijski koeficienti med številom dni s srednjo dnevno temperaturo nad izbranimi temperaturnimi pragi za obdobja od 1. februarja do izbranih dni v letu ter časom (zaporednim dnem), ko je bukev olistila Rateče-Planica Sred. T/čas 32-61 32-71 32-81 32-91 32-101 32-111 nad0°C - .3066 -.1820 -.2193 - .2268 -.2084 -.1911 nad 2 -.3027 - .2948 - .3603 -.3740 -.4127 - .4288 nad4 - .3864 - .4656 - .5698* - .5060* -.4964 -.5303* nad6 -.3966 -.4105 - .3527 -.3514 nad8 -.5744. -.3567 -.4019 nad 10 - .5329* -.4512 -.3972 Rovte: Sred. T/čas 32-61 32-71 32-81 32-91 32-101 32-111 nad0°C -.1732 - .3031 -.3731 -.3548 -.3459 -.3632 nad2 - .1206 - .3053 -.3941 - .3748 -.3436 -.3567 nad4 -.0445 -.3729 -.4085 -.3974 -.3431 -.3931 nad6 - .3833 -.3271 -.3500 -.2963 - .1343 - .2996 nada -.1432 -.2779 -.3854 - .1890 -.0268 -.1889 nad 10 .4502 -.2406 -.1334 -.3191 Maribor: Sred. T/čas 32-61 32-71 32-81 32-91 32-101 32-111 nad0°C -.5216* -.5622 .. -.5475* -.5552 -.5552* -.5570* nad2 -.5935* -.6121* -.5774* -.6025* -.6006* -.5983* nad4 -.4890 - .5225* -.5134* -.5542* -.5483* -.5411* nad6 -.2906 -.3445 -.4623 - .5763* -.5434" -.5176* nad8 -.2569 - .1532 -.2354 -.4503 -.5041* -.5641* . nad 10 -.4731 -.1644 - .3259 -.5881. -.5560* - .5892. 10 G. V. 1/91 nost rezultata na nivoju tveganja 0,01 in ena * značilnost rezultata na nivoju tvega- nja 0,05. Rezultati izvedenih faktorskih analiz in njim sledečih multiplih regresij ter serij mul- tiplih regresij vpliva vremenskih dejavnikov na čas olistenja bukve so ločeno za vsako od naštetih postaj navedeni v preglednicah 3, 4 in 5. Tako faktorska analiza s sledečo multiplo regresije, kot serija multiplih regresij kažeta na to, da so v Ratečah-Planici od vseh dejavnikov, ki vplivajo na olistenje bukve, še najpomembnejše temperaturne razmere zadnjega 46-dnevnega obdobja pred izbra- nim dnem iz začetka obdobja običajnega olistenja. Za temperature v Ratečah-Planici je značilen pozen in zato strmejši dvig sred- njih dnevnih temperatur prek fiziološkega praga vegetacije, dinamika, ki je značilna za kraje v gorskem in visokogorskem sve- tu. Zgodnejše analizirane obdobje (45.-91. dan v letu) je v Ratečah-Planici praviloma še prehladna, da bi pomembneje vplivalo na čas olistenja bukve. Sodeč po utežeh edinega pomembnega faktorja in po rezultatih izvedene serije multiplih regresij je olistenje bukve pri po- Preglednica 3: Rateče-Planica staji Rovte najznačilneje odvisno od tempe- raturnih razmer, in to v celotnem predspo- mladanskem in spomladanskem obdobju. Podobno kot pri postaji Rovte je tudi pri rezultatih za Maribor zanimiv pomemben vpliv vsote minimalnih temperatur v tem obdobju. Morda pri bukvi z nizkim tempera- turnim pragom v nekoliko toplejših krajih prav minimalne dnevne temperature po- sebno odločilno krojijo čas njenega olista- nja. Na osnovi podrobnejše analize vpliva vremenskih dejavnikov na čas olistenja bu- kve ob upoštevanju dolgoletnih podatkov obravnavanih treh meteoroloških in fenolo- ških postaj lahko ugotovimo, da med prou- čevanimi dejavniki na čas olistenja bukve najodločilneje vplivajo temperaturne raz- mere tekočega leta pred olistenjem. Vendar pa je v celoti gledano delež variacija časa olistenja bukve, ki ga pojasnjujejo tempera- turni kazalci tekočega leta, razmeroma maj- hen, kvečjemu 48%. Tudi Šegula-Ilič ( ŠEGULA-ILIČ 1990) je za bukev ugotovil podobno nizke deleže variacija časa olista- nja, ki so jih pojasnile predspomladanske in spomladanske temperaturne razmere. Na koncu lahko ugotovimo, da se pri nobeni ob treh analiziranih postaj ni poka- Povzetek rezultatov ugotavljanja vpliva vremenskih dejavnikov na čas olistenja bukve s pomočjo faktorske analize in njej sledeče linearne multiple regresije. Y - zaporedni dan v letu, ko je bukev olistila Faktor z značilnim vplivom F8 .3806 Stand. koef. multiple regresije -.6170"* Osnovni vremenski dejavniki uteži x11 +.61 št. dni s povp. Tnad5°C75-121 x32 +.58 povp. T julij-sept. v l. pred ol. x3 +.57 vsota efekt. T 75-121 Povzetek rezultatov serije linearnih multiplih regresij Vremenski Stand. koef. Osnovni vremenski dejavniki dejavnik R2 mult. regr. 1. X11 .4827 -.8138*** Xas .7647 -.5855* .... št. dni s povp. T nad 5° C 75-121 povp. T april-junij v letu pred olist. x39 .8153 - .2443* 2. Xs .3693 -. 7936*** količina mm padavin april-sept. v letu pred olist. vsota efekt T 75-121 x38 .5404 -1 .1509*** x32 .6712 +.6346* X,10 .7527 -.4149 .. 3. x1 .3408 -.4892* X6o .4713 +.3734" 4. .2831 -.5321* povp. T april-sept. v letu pred olist. povp. T julij-sept. v letu pred olist. Langov f. za april-sept. v letu pred olist. vsota efekt. T 1. febr.-121 vsota glob. sev. 1. febr.-121 vsota maxT nad 0°C 1. febr.-121 G. V. 1/91 11 Preglednica 4: Rovte Povzetek rezultatov ugotavljanja vpiiva vremenskih dejavnikov na čas olistenja bukve s pomočjo faktorske analize in njej sledeče linearne multiple regresije. y - zaporedni dan v letu, ko je bukev olistila Faktor z značilnim vplivom F1 .3643 Stand. koef. multiple regresije -.6036** Osnovni vremenski dejavniki uteži x1 + .95 vsota efekt T 1. febr. -111 x5 +.95 vsotamin.T1.feb.-111 x2 + .93 vsota efekt. T 41-87 x4 + .93 vsota maks. T 1. febr. -111 Kia+ .91 št. dni s povp. T nad 0° C 1. febr. -111 x8 + .90 št. dni s povp. T nad 0° C 41-87 XJ + .88 vsota efekt T 65-111 X11 +.83 št. dni s povp. T nad 5°C65-111 x14+.73 prag.povp. Tnad5°C x17+ .64 prag sred. T pod -2° C Povzetek rezultatov serije multiplih regresij Vremenski Stand. koef. Osnovni vremenski dejavniki dejavnik R2 mult. reg . 1. X s . 4251 -1 .7706** vsota min. T 1. febr. -111 X4a .5773 +1.1847* št. dni s povp. T na 0° C 1. febr. -111 2. x3 .4047 - .6362** vsota efekt. T 65-111 3. x4 .3892 -.6239*" vsota max. T 1. febr. -111 4. X1 .3798 - .6163"* vsota efekt. i 1. febr. -111 5. x2 .2851 - .5339* vsota efekt. T 41-87 6. X11 .2265 -.4759" št. dni s povp. T nad 5° C 65-111 Preglednica 5: Maribor Povzetek rezultatov ugotavljanja vpliva vremenskih dejavnikov na čas olistenja bukve s pomočjo faktorske analize in njej sledeče linearne multiple regresije. y - zaporedni dan v letu, ko je bukev olistila Faktor z značilnim vplivom F1 .4185 Stand. koef. multiple regresije -.6469** Osnovni vremenski dejavniki uteži x4a+.96 x8 + .95 x5 +.91 x2 + .86 X4 + .86 x17-.81 x1 + .78 x3 +.59 X14-.s7 št. dni s povp. T nad 0° C 1. febr. -106 št dni s povp. T nad 0° C 32-78 vsota min. T 1 . febr. -1 06 vsota efekt. T 32-78 vsota max. T 1. febr. -106 prag povp. T pod -2° C vsota efekt. T 1 . febr. -1 06 vsota efekt. T 60-1 06 prag povp. T nad 5° C Povzetek rezultatov serije multiplih regresij Vremenski Stand. koef. Osnovni vremenski dejavniki dejavnik R2 mult. regr. 1. X s .4531 -.6731**" vsota min. T 1. febr. -106 2. X1 .3989 -.6316** vsota efekt T 1 . febr. -1 06 3. x4 .3977 -.6306** vsota max. T 1. febr. -106 4. Kis .3102 -.5570** št. dni s povp. T nad 0° C 1. febr. -106 5. x2 .3041 - .5514"* vsota efekt. T 32-78 6. Xe .2834 -.5323* št. dni s povp. T nad 0°C 32-78 7. x3 .2506 -.5886"* vsota efekt. T 6Q-1 06 Xoo .4217 + .4228* vsota glob. sev. 1. febr. -106 8'. X17 .2163 +.4651" prag povp. T pod -2° C 12 G. V. 1191 zalo, da bi na čas olistenja bukve pomemb- neje vplivala lmličina padavin, niti količina padavin v istem letu pred olistenjem niti njihova količina v preteklem vegetacijskem obdobju. Kot nepomembna za čas olistenja bukve se je pokazala tudi vsota ur sončnega sevanja, spet tako v istem letu pred olista- njem kot tudi v preteklem vegetacijskem obdobju. Statistične analize nam nakazujejo ver- jetnost da je po toplih letih, zlasti jeseni, potrebno v naslednjem letu nekaj več to- plote za olistenje bukve. Kljub očitnemu vplivu vsote efektivnih temperatur na čas olistenja drevja, tudi bukve, pa je poskus z vsoto efektivnih temperatur napovedati pojav olistenja tudi ene same vrste in celo posameznega · osebka (fenološka služba v določenem kraju spremljala letni razvoj istega osebka) - obsojen na neuspeh. Bukev v različnih krajih olisti pri zelo različnih vsotah efektiv- nih temperatur, pa tudi pri istem osebku (v istem kraju) so lahko vsote efektivnih tem- peratur do olistenja v različnih letih zelo različne (najvišje vsote so tudi dvakrat višje od najnižjih). Oglejmo si to na konkretnih podatkih. V obravnavanem 21-letnem obdobju 1969-1989 je bukev v Mariboru olistila v povprečju ob 1.41-krat tolikšni vsoti efektiv- nih temperatur kot v Ratečah-Planici in 1.25-krat tolikšni kot v Rovtah. že omenjena verjetnost, da je po toplih letih, zlasti jesenih, potrebno v naslednjem letu bukvi nekaj več toplote, da olisti, bi za toplejše kraje pomenila, da bi bukev v teh krajih vedno olistila pri nekaj višji vsoti efektivnih temperatur, vendar bi to ne mo- glo povzročiti tolikšnih razlik med vsotami efektivnih temperatur toplih in hladnih kra- jev, kot jih prikazuje preglednica 6. Zastavlja pa se vprašanje ali so večje zahteve bukve, če sploh so zahteve, v toplejših krajih tudi posledica njene genet- ske prilagojenosti na toplejše okolje. Brinar- jev provenienčni poskus (BRINAR 1963) nas opozarja, da večje vsote efektivnih temperatur do olistenja bukve niso posle- dica njene prilagoditve na toplejše pod- nebne razmere. Brinar je za omenjeni poskus zbral bu- kovo seme iz 34 različnih krajev Slovenije ter ga posejal na skupno poskusno po- vršino v Ljubljani. V naslednjih osmih letih je pet let skrbno opazoval začetek olistenja bukovih sadik in dokazal, da so bukvice višjih (hladnejših) provenienc olistale stati- stično značilno kasneje kot bukvice z nižje ležečih (toplejših) krajev. Iz opisanega poskusa lahko glede vpra- šanja, ki ga obravnavamo :tu, izluščimo predvsem spoznanje, da so očitno bukvice iz hladnejših krajev na skupni poskusni površini olistile celo pri višji vsoti efektivnih temperatur kot bukvice iz toplejših krajev. Za vsa leta, ko je do olistenja bukve prišlo ob visokih vsotah efektivnih temperatur je značilno, da so se visoke temperature po- javile zgodaj, praviloma pa so jim sledila sorazmerno zelo topla obdobja. Čeprav je v takšnih letih bukev praviloma oli stila prej, lahko z vidika porabe energije zaključimo, da je takšna pot do olisten ja manj učinkovi­ ta. Očitno visoke temperature, ki prehite- vajo dosežen razvoj spomladanskega pre- bujanja lesnih rastlin niso toliko produktiv- ne, kolikor prispevajo k vsoti temperatur. 3.3. Ugotavljanje vpliva temperaturnih razmer na čas olistenja bukve na osnovi štiriletnih podatkov vseh meteoroloških in fenol oš kih postaj z bukvijo v Sloveniji Analizo smo izvedli le s pomočjo faktor- ske analize in njej sledeče linearne multiple regresije. Izračun je pokazal, da temperaturne raz- mere v predspomladanskem in spomladan- skem obdobju ob vključitv~ več podnebno Preglednica 6: Povprečne, največje in najmanjše vsote efektivnih temperatur od 1. februarja do dneva olistenja bukve za postaje Rateče-Planica, Rovte in Maribor Povprečna vsota efekt. T do olistenja Največja vsota efekt. T do olistenja Najmanjša vsota efekt. T do olistenja Rateče-Planica 2.802 3.809 1.916 Rovte 3.158 4.479 2.346 Maribor 3.952 5.139 2.428 G. V. 1191 13 14 G. v. 1/91 Priloga 1 STA NJE OLI STENJA BUKOVI H SESTOJE V Dne 30. 4.1989 ' , •<> .. ,,.. l•il $.-. - L{\ Stopnja o lis tenja bukovih sesfujev (V o/o) 91-100 71- 90 c::::J41 - 70 [==::J 21 - '-0 c:::::J ,, - 2 o s -10 - pod s - pes. os. - .P Upo~tevano je vtada,Pče in ovladaJoce drevje 1 Stopnja o lis tenja bukovih sestoj ev (v o/o) c:::r:J 91-100 ~71- 90 G:::l41 -70 c:::::J 21 - 4. o c:::::::J 11 - 2 o G:::::J S-10 t:;::=:J pod S G. V. 1/91 15 različnih postaj v analizo pojasnijo kar 94% variacija časa olistenja bukve. To je posle- dica tega, da je pri takšni analizi izločen vpliv makrovremenskih sprememb v posa- meznih letih (npr. toplo obdobje v določe­ nem letu se hkrati pojavi v vseh krajih). Rezultat je pomemben, ker nas opozarja na to, da primerjava časov olistenja bukve med kraji oziroma rastišči dobro nakazuje njihove temperaturne razmere. 3.4. Vpliv vremenskih dejavnikov in časa olistenja na vsoto efekt~vnih temperatur do olistenja bukve Zaradi ugotovljenega pomembnega vpliva temperaturnih razmer na čas olista- nja bukve in zato, ker se prav vsota efektiv- nih temperatur v fenološki literaturi često navaja kot najodločilnejši dejavnik za na- stop različnih fenofaz, smo ee odločili razi- skati, ali kateri vremenski dejavniki značilno vplivajo na vsoto efektivnih temperatur, pri kateri v posameznih letih olisti bukev. Ker smo iskali vpliv vremenskih dejavni- kov na vsoto efektivnih temperatur do oli- stenja, smo od vsot vremenskih dejavnikov tekočega leta razen pri padavinah vključili tiste, ki se nanašajo na obdobje do dneva olistenja. Tudi te statistične analize smo opravili na osnovi meteoroloških in fenoloških podat- kov za obdobje 1969-1989 ločeno za vse tri podrobneje obravnavane meteorološke in fenološke postaje Rateče-Planica, Rovte in Maribor. Zaradi omejenega prostora pre- glednic tu ne navajamo. Analiza je pri. postajah Rateče-Planica in Rovte opozorila na določen zaviralni vpliv tople jeseni na olistenje bukve, saj je bila po topli jeseni potrebna višja vsota efektiv- nih temperatur, da je prišlo do olistenja bukve. Podobno, vendar še mnogo značil­ neje, so pri postaji Maribor vplivale visoke temperature v vsem vegetacijskem obdobju leta pred olistenjem, ki so pojasnile kar 57% variacije vsote efektivnih temperatur do olistenja. 3.5. Vpliv nekaterih vremenskih dejavnikov in časa olistenja na vsoto efektivnih temperatur oziroma na povprečno efektivne temperaturo v zadnjih 60 dneh pred olistenjem bukve 16 G. V. 1/91 Da bi si odgovorili na vprašanje, ali za- hteva bukev za zgodnejše olistenje ugod- nejše temperaturne razmere, kot so ji po- trebne, če olisti pozno, smo ločeno za vsako od treh natančneje proučevanih po- staj izvedli izračun serije multiplih regresij, pri katerih smo kot odvisno spremenljivko vključili vsoto efektivnih temperatur v zad- njih 60 dneh pred olistenjem, med neodvi- sne spremenljivke pa smo ob nekaj pre- vidno izbranih vremenskih dejavnikih vklju- čili tudi dan olistenja. Izvedeni izračuni multiplih regresij so po- kazali, da bukev za zgodnejše olistenje ne potrebuje višje vsote efektivnih temperatur v zadnjih 60 dneh pred olistenjem. Rezultat se ujema z ugotovitvijo iz prejšnjega pogla- vja, da vsota efektivnih temperatur do oli- stenja ni odvisna od tega, katerega dne v letu bukev olisti. Obe vprašanji smo si zastavili zato, da bi ugotovili, če je bukvi zaradi premagova- nja ))notranje ure« na osnovi nekega dru- gega dejavnika npr. dolžine dneva, pri zgodnejših olisten jih potrebno več energije. Odgovor je očitno negativen. 4. ORIS OLISTENJA BUKVE NA SNEŽNIŠKO-JAVORNIŠKEM POGORJU Štiriletno spremljanje olistenja bukve na prostranem in reliefno zelo razgibanem snežniška-javorniškem pogorju je pokazalo nekaj pomembnih splošnih značilnosti po- java olistenja bukve. - Čas olistenja bukve je zelo odvisen od nadmorske višine. V povprečju je nadmorska višina rastišča, prav gotovo zaradi svojega odločujočega · vpliva na temperaturne razmere, v reliefno razgibanem svetu daleč najodločilnejši de- javnik, ki vpliva na čas olistenja bukve. Zato, razen v nekaterih predelih, ki jih bomo podrobneje opisali pozneje, bukev na vseh pobočjih snežniška-javorniškega pogorja spomladi približno enakomerno ze- leni proti njegovi zgornji gozdni meji. Tudi če nekje olistt nekaj prej kot na drugem mestu z enako nadmorsko višino, gre v večini primerov za časovne razlike do nekaj dni, medtem ko olistenje bukovih gozdov od vznožja pogorja do njegove zgornje gozdne meje traja kar okrog meseca in pol. čeprav se z nadmorsko višino spremi- njajo tudi drugi meteorološki parametri - povečuje se vrednost globalnega sevanja, podaljšuje se dan, spreminja se spektralna sestava svetlobe, tudi sestava atmosfere - se vendarle s spremembo nadmorske vi- šine najizraziteje spreminjajo temperaturne razmere. Zato tolikšna odvisnost pojava olistenja od nadmorske višine samo še potrjuje velik pomen temperature kot dejav- nika, ki vpliva na olistenje bukve. Zelo ugodne vremenske razmere v po- znejšem spomladanskem obdobju lahko pri napredovanju olistenja bukve od nižjih proti višjim legam v znatni meri nadomestijo zaostanek v razvoju vegetacije, ki ga je povzročilo neugodno vreme v predspomla- danskem in zgodnjem spomladanskem ob- dobju. To gotovo ne velja samo za razvoj vegetacije v vertikalni smeri, ampak tudi v horizontalni, v smislu nastopanja kasnejših fenofaz. Spremenljivost vremenskih razmer nam ne dopušča, da bi določili natančno hitrost napredovanja olistenja, ki bi veljala za vsa leta - tako v posameznem sestoju kot tudi napredovanje po pobočjih. V grobem pa lahko zaključimo, da ,,fronta olistenja bu- kve« po pobočjih napredujejo s hitrostjo približno 7 dni na 250m višinske razlike. Na kartnih prilogah 1 in 2 so predstav- ljene stopnje olistenja bukovih sestojev snežniška-javorniškega pogorja na dan dveh popisov, enega iz l. 1986 in enega iz l. 1 989. Stanje olisten ja bukve na pogorju je prikazano s prikazom njenega olistenja na okroglih nadmorskih višinah v višinskih pasovih, ki segajo od 50 m nižje do 50 m višje od dane izohipse - mnogokratnika 250m. Analize vzorčnih sestojev so pokazale, da podstojno bukovo drevje v povprečju olisti približno teden pred bukvami zgor* njega sloja. V povprečju torej podstojne bukve olistijo časovno približno toliko pred bukvami zgornjega sestojnega sloja, kot če bi rasle 250m nižje. - V nekaj predelih snežniška-javorni- Škega pogorja bukev ozeleni prej kot v okoliških predelih z isto nadmorsko višino. Govorimo lahko o nekaj večjih anomali- jah sicer že omenjenega, po vseh pobočjih precej enakomernega olistenja bukovih go- zdov na obravnavanem pogorju. Ugotovljeni so bili trije takšni predeli ne- kaj večje površine: - ob spodnji tretjini ceste na Kalič, ob vznožju skrajnega severovzhodnega po- bočja Javornikov, blizu Postojnskih vrat, - severovzhodno pobočje Lenčajevega vrha, v revirju Leskova dolina, - severovzhodno in vzhodno pobočje Javornikov (z najbolj izraženim zgodnjim olistenjem na severovzhodnih pobočjih Lačnika in Kozlovke). Slednji primer je po- vršinsko največji in tudi najizrazitejši primer zgodnejšega olistenja na vsem pogorju. Pozornost zbudi dejstvo, da vsa opisana mesta posebno zgodnjega olistenja bukve ležijo ob vznožju visokih in strmih severo- vzhodnih pobočij. Njihova lega na izrazitih osojnih pobočjih se ujema z ugotovitvijo, ki se ji bomo podrobneje posvetili pozneje, da bukev na osojnih pobočjih olisti prej kot na prisojnih. Tudi bukovi sestoji na obsežnem sever- nem pobočju Snežnika v višinskem pasu 1 000-1200 m (ob cesti od Mašuna proti Sviščakom) olistijo prej kot bukovi sestoji na enaki nadmorski višini na južnih pobočjih Snežnika. 5. VPLIV EKSPOZICIJE RASTIŠČA NA ČAS OLISTENJA BUKVE Podrobnejše proučevanje vpliva ekspozi- cije rastišča na čas olistenja bukve smo izvedli na izbranih šestih vrhovih oziroma grebenih na način, kot je opisan v poglavju o metodah dela. Ugotavljali smo razliko v olistenju bukve med izrazitimi severnimi in južnimi pobočji. Beležili smo pravzaprav stopnjo olistenja posameznih bukev, se- veda pa je ta v ozki zvezi s časom olistenja. Značilnost vpliva ekspozicije smo stati- stično preizkusili z neparametričnim Kru- skai-Wallisovim testom, in sicer ločeno po posameznih združbenih slojih, saj zdru- žbeni položaj po lastnih opažanjih (kasneje statistično potrjenih) in po navedbah litera- ture (BRINAR 1 971) v bistveni meri vpliva na čas olistenja bukve. Rezultati te analize so prikazani v preglednici 7. Ugotovljeno je torej zelo značilno zgod- nejše olistenje bukve na severno eksponi- G. V. 1/91 17 Preglednica 7: Vpliv ekSJ='Ozicije rastišča na stopnjo oziroma čas olisten ja bukve- po posameznih združbenih slojih (Kruskai-Wallisov test): Združbe ni Ekspozicija Povprečni sloj rang 1 južna 307.56 severna 391.45 2 južna 42.28 severna 60.06 3 južna 94.93 severna 104.76 1 +2+·3 južr.a 448.37 severna 550.84 ranih (osojnill) pobočjih. Rezultat, ki smo ga po izvedenih natančnejših terenskih opi- sih sicer že pričakovali, je presenetljiv glede na to, da se je v vseh statističnih analizah pokazal značilen vpliv temperaturnih raz- mer na čas olistenja bukve. Seveda pa vseh dejavnikov, ki lahko vplivajo na čas olistenja bukve (samo kot primer navedimo npr. množino sevanja rdeče svetlobe v preteklem vegetacijskem obdobju) ome- njene analize vpliva meteoroloških dejavni- kov nq. čas olistenja bukve niso obravnava- le, ker jih iz razumljivih razlogov tudi niso mogle zajeti. Kljub ugotovljenemu zelo značilnemu vplivu ekspozicije rastišča na čas olistenja bukve je vendarle treba poudariti, da je časovna razlika med olistenjem bukve na severnem in južnem pobočju relativno majhna. Upoštevajoč hitrost olistenja posa- meznega drevesa oziroma vsega sestaja gre celo v primeru ekstremnejših naklonov v povprečju med severnimi in južnimi po- bočji za časovno razliko pri olistenju le nekaj dni, kar bi, prevedena v merilo nad- morske višine, pomenilo kvečjemu višinsko razliko kakšnih 150m. Kaj bi bil najpomembnejši vzrok zgodnej- šega olistenja bukve na osojnih pobočjih, je težko zanesljiveje zaključiti. Gre za .eno od zanimivejših odprtih vprašanj proučeva­ nja zakonitosti olistenja bukve. Razlika v osvetljenosti med drevjem vrh- njega sestojnega sloja in izrazito podstoj- nimi bukvami je v bukovih sestojih tesnej- šega sklepa ogromna - podstojno drevje raste le ob nekaj odstotkov tiste svetlobe, ki obliva vrhnje drevje. Med prisojnimi in osojnimi pobočji je razlika v intenzivnosti osvetljenja mnogo manjša, morda pa je vendarle ta razlika dovolj, da vpliva na 18 G. V. 1/91 x2 število dreves v vzorcu 34.93*** 701 12.53**~ 99 4.36* 198 39.85U* 998 zgodnejše olistenje bukve na osojnih po- bočjih. Morda je razlog časovnih razlik olistenja bukve med severnimi in južnimi pobočji v različni spektralni sestavi svetlobe, ki jih obseva. Že doslej izvedena proučevanja vpliva spektralne sestave svetlobe na čas oliste- nja bukve (BRINAR 1963), pa tudi naši izsledki (poglavje 5.4), kažejo, da različna spektralna sestava svetlobe v času pred olistenjem nima vpliva oziroma nima po- membnejšega vpliva na čas olistenja bu- kve. Različna sestava svetlobe bi torej lahko na čas olistenja bukve vplivala predvsem ob obsevanju drevja v preteklem vegetacij- skem obdobju. Po raziskavah Leibundguta (LEIBUND- GUT 1954), ki je z različnimi snovmi prema~ zoval popke bukve, ki so v preteklih letih rastle na soncu oziroma v senci, bi večja kserofitnost popkov pri bukvah na južnih pobočjih ne mogla biti razlog njihove ka- snejše ozelenitve. Morda bi lahko del »krivde« za kasnejše olistenje bukve na prisojnih pobočjih pripi- sali njihovim višjim poznopoletnim in jesen- skim temperaturam v preteklem letu. Nekaj lahko k zgodnejšemu olistenju bu- kev na osojnih pobočjih morda prispeva tudi njihova večja vlažnost, čeprav nam vpliv vlažnosti tal na čas olistenja bukve z izvedenim lončnim poskusom ni uspelo do- kazati. Opozoriti velja na izrazit atlantski značaj bukve, ki ji sveža rastišča z manjšimi tem- peraturnimi in vlažnostnimi nihanji bolj us- trezajo, pa se na takšne razmere morda bukev odziva z živahnejšim letnim življenj- skim ritmom. 6. VPLIV DOLŽINE DNEVA, SVETLOBNEGA SPEKTRA, TEMPERATURNIH RAZMER IN VLAŽNOSTI TAL NA OLISTENJE BUKOVIH MLADIK Kot je v poglavju o metodah dela že podrobneje navedeno, smo z namenom, da ugotovimo vpliv še nekaterih dejavnikov na čas olistenja bukve, ki jih v naravi in s pomočjo statistične analize meteoroloških podatkov ne bi oziroma nismo mogli, zasta- vili lončni poskus z bukovimi mladikami, ki smo jih leto poprej populili med presvetlje- nim mladjem pod vrhom Velikega Javorni- ka. Sadike smo izpostavili različnim pogojem v pogledu dolžine dneva, svetlobnega spektra, temperature in vlažnosti tal. Čeprav je bilo sadik za natančnejše sklepe premalo in tudi niso bile selekcioni- rane v smislu podobnosti časa olistenja, smo s poskusom vseeno vsaj orientacijsko ugotovili zanimive odnose med proučeva­ nimi dejavniki in časom olistenja bukovih mladik. Rezultati poskusa so predstavljeni na grafikonu 1 . Enostavna analiza variance vpliva raz- lične vlažnosti tal in različnih temfperaturnih in svetlobnih razmer je pokazala zelo zna- čilen vpliv dolžine dneva (a < 0,001) in značilen vpliv temperaturnih razmer (a < 0,05) na čas olistenja bukovih mladik. Zali- vane bukvice so olistale v povprečju sicer sedem dni prej kot nezalivane (zelo skromno zalivane), in tiste, ki so bile ponoči osvetljevane z Gro-lux žarnicami, pet dni prej kot tiste, ki jim je po noči svetila običajna neonska luč, toda vpliva različne vlažnosti tal in različnega svetlobnega spektra se zaradi majhnega vzorca in velike variabilnosti bukovih mladik v pogledu časa olistenja pri poskusu nista pokazala kot statistično značilna. 7. SKLEP Pojav spomladanskega prebujanja le- snatih rastlin je pritegnil v preteklosti že mnoge raziskovalce, vendar je pri njem še mnogo neznanega. Z našo raziskavo smo želeli spoznati značilnosti poteka olistenja bukve od vznožja do zgornje gozdne meje reliefno zelo razgibanega snežniška-javorniškega pogorja, s statističnimi analizami meteoro- Grafikon 1. Vpliv dolžine dneva, svetlobnega spektra, temperature in vlažnosti tal na olistenje bukovih mladik <: PONOCI OBitAJNA ·" , ~ NEONSKA ~--------~v~-.~-~+-,~~ • zalivano o nezalivano !< o: w 0... :I: w 1- <: z ID PONOfl Gro-1 u:.t 5; DNEVNI RITEM (ZA STEKLOM) < ~z ~ci DNEVNI RITEM :::>tfi ZU NAJ No Il.. ~ vpliv 11 ~--------~~~ f---E·1 "1 vpliv dol ~a. dne • Jo~ A 1· 16.~· vpliv VI agft vpliv vi!'ij• T VLA2NO/SUSNO j , J (IZ PODATKOV 25. lL__ _____ J.....-____ _L.I_L...L-1 --------''---------~'---J> .. TREH LINIJ) 30 60 90 120 150 ... (FEBRUAR) (MAREC) (APRil) (MAJ) G. V. 1/91 19 loških podatkov in podatkov o času olistenja bukve, ki jih v okviru svoje redne dejavnosti zbira Hidrometeorološki zavod Slovenije, ter z nekaterimi dodatnimi raziskavami pa smo želeli spoznati tudi vpliv različnih eko- loških dejavnikov na čas olistenja bukve. Statistične analize meteoroloških podat- kov in podatkov o času olistenja bukve smo oslonili predvsem na meteorološke in teno- loške podatke postaj Rateče-Planica, Rovte in Maribor in na 21-letno obdobje 1969-1989. Naše analize so potrdile ugotovitve še- gule-lliča (ŠEGULA-ILIČ 1990), da vsota efektivnih temperatur do določenega dne iz začetka obdobja običajnega časa olistenja pri bukvi pojasni razmeroma skromen delež variacija časa olistenja - do 40 %, v celoti pa temperaturne razmere v predspomla- dariskem in spomladanskem obdobju poja- snjujejo približno do 45% variacija časa olisten ja. Analize so pokazale, da je temperaturni prag fiziološko dejavnih temperatur pri bu- kvi zelo nizek, vsekakor blizu povprečne dnevne temperature 0° C. Seriji izračunanih korelacijskih koeticientov za dve od treh postaj sta dopuščali sklep, da je prag prav pri 0° C, zato smo efektivne temperature tudi računali od te temperaturne vrednosti. Med temperaturnimi kazalci se je zlasti pri toplejših krajih kot vpliven kazalec poka- zala vsota minimalnih temperatur. Verjetno je to prav posledica zelo nizkega fiziolo- škega temperaturnega praga bukve. Raziskava je v precejšnji meri potrdila namig šegule-lliča v že omenjenem delu, da utegnejo višje jesenske temperature delovati zaviralno na olistenje bukve v sle- deči pomladi. Na osnovi naših raziskav imajo poleg jesenskih temperatur zaviralni vpliv na olistenje bukve verjetno tudi pozno poletne temperature. Po naših ugotovitvah - vsaj v naših razmerah - na čas olistenja bukve ne vpliva količina padavin - niti v tekočem letu pred olistenjem niti v preteklem letu. Na čas olistenja bukve ne vpliva tudi število sončnih ur- niti v tekočem letu pred olistenjem niti v preteklem letu. Naše analize so pokazale, da večja mno- žina globalnega sevanja v času pred oliste- r1jem ne vpliva na zgodnejše olistenje bu- 20 G. V. 1/91 kve, kar je nekoliko presenetljvo in se tudi ne ujema z rezultati Šegule-lliča, kjer je globalno sevanje pri dveh od štirih prouče­ vanih meteoroloških in fenoloških postaj z bukvijo kazalo značilen pospeševalni vpliv. Morda je takšen izid naših analiz posledica vključitve mnogih drugih vrmenskih dejavni- kov v statistične izračune, ki so »maskirali« razmeroma šibek vpliv množine globalnega sevanja na čas olistenja bukve . Kljub očitnemu vplivu vsote efektivnih temperatur na čas olistenja drevja, tudi bukve, pa je poskus z vsoto efektivnih temperatur napovedati pojav olistenja - tudi ene same vrste in celo posameznega osebka (fenološka služba v določenem kraju spremlja letni razvoj istega osebka) - obsojen na neuspeh. Bukev v različnih krajih olisti pri povprečno zelo različnih vsotah efektivnih temperatur, pa tudi pri istem osebku (v istem kraju) so lahko vsote efektivnih temperatur do olistenja v različnih letih zelo različne (najvišje vsote so tudi dvakrat višje od najnižjih). Raziskava je potrdila, da bukev v toplih krajih olista pri znatno višjih vsotah efektiv- nih temperatur kot v hladnih krajih. Na osnovi Brinarjevega provenienčnega po- skusa (BRINAR 1963) sklepamo, da ome- njene razlike niso posledica genetske prila- goditve bukve na ugodnejše temperaturne razmere v toplih krajih. Vzrok teh razlik je predvsem v tem, da zgodnjih visokih in kasnejših zelo visokih temperatur bukev ne more izkoristiti v tolik- šni meri kot prispevajo k vsoti efektivnih temperatur. V zelo toplih pomladih bukev sicer praviloma olisti prej, toda praviloma tudi pri višji vsoti efektivnih temperatur. Upoštevajoč podatke iz različnih krajev so temperaturne razmere v predspomla- danskem in spomladanskem obdobju poja- snile 94% variacije časa olisten ja bukve, kar pomeni, da je v splošnem čas olistenja bukve dober kazalec temperaturnih značil­ nosti rastišča. To ne velja tako dobro v reliefno zelo razgibanem svetu, saj v določeni meri na olistenje bukve vpliva tudi ekspozicija ras- tišča. Štiriletno proučevanje napredovanja oli- stenja bukve od vznožja do zgornje gozdne meje snežniška-javorniškega pogorja je po- kazalo na prevladujoč vpliv nadmorske vi- šine na čas olistenja. Ce izvzamemo vi- sokokraška mrazišča, je olistenje z nekaj izjemami napredovalo precej enakomerno po izohipsah. Izjemo je predstavljalo nekaj obsežnih in strmih severovzhodnih pobočij, kjer je bukev olistala prej kot na okoliških območjih istih nadmorskih višin. Med ras- tišči enake nadmorske višine v submedite- ranskem in celinskem območju ni pomem- bnejših razlik v času olistenja bukve. )) Fronta olisten ja bukve(( z nadmorsko vi- šino napreduje v povprečju s hitrostjo pri- bližno 7 dni/ 250m. Vpliv ekspozicije rastišča na čas olisten ja bukve je presenetljiv. Kljub statistično doka- zanemu pospeševal nemu vplivu višjih pred- spomladanskih in spomladanskih tempera- tur na čas olistenja bukve in brez dvoma višjim temperaturam zraka in še posebno drevja - zaradi intenzivnejšega sevanja - na južnih pobočjih pa bukev na severno eksponiranih rastiščih olisti v povprečju ne- kaj dni prej kot na južnih pobočjih. Kaj bi bil najpomembnejši vzrok zgodnej- šega olistenja bukve na osojnih pobočjih, je težko zanesljiveje zaključiti. Gre za eno od zanimivejših odprtih vprašanj proučeva­ nja zakonitosti oHstenja bukve. Glede na zelo velik vpliv osvetljenosti bukve v preteklem vegetacijskem obdobju (poglavje 5.3, tudi LEIBUNDGUT 1954, BRINAR 1971) je zgodnejše olistenje na severnih eksponiranih pobočjih najverjet- neje posledica slabše osvetljenosti teh ras- tišč v preteklem vegetacijskem obdobju. Lahko bi bilo poznejše olistenje prisojnih bukovih pobočij tudi posledica višjih pozno- poletnih in jesenskih temperatur v letu pred olistenjem na južnih pobočjih. Morda je atlantski značaj bukve vzrok njenemu živahnejšemu ritmu rasti na osoj- nih pobočjih. Z lončnim poskusom smo ob nadzorova- nih rastnih pogojih ugotovili, da dolžina dneva daleč najodločilneje vpliva na čas olistenja bukve. Nočno obsevanje bukovih mladik od 1. februarja dalje je imelo na čas olistenja dvakrat tolikšen učinek kot prenos sadik 1. februarja od zunaj na sobno tempe- raturo. S preskromnim vzorcem nam vpliva raz- lične vlažnosti tal na olistenje bukve stati- stično ni uspelo dokazati, kaže pa, da bi večja vlažnost tal utegnila povzročiti neko- liko zgodnejše olistenje bukve. Vsel>kakor je znano, navzgor do Krokle, zaznamovane z velikim križem, vsekanim v skalo, tamkaj se stikata Trenta in Soča, navzdol do točke, imenovane Troninza rob, in od tam vse- skozi v višavah gorovja« (Gstirner 1938, str. 16). V Beli peči pa so zahtevali zase celo planino Trento. Sklicevali so se na belope- ški urbar, ki naj bi tudi določal mejo. Njihova naj bi bila celotna Zadnja Trenta z izjemo planine Zapotok. Vendar pa je bilo v ta istem urbarju tudi določilo, po katerem morajo s planin Karnissle in Trente bovški podložniki, ki so imeli v lasti polovico planin, oddajati šest velikih hlebov sira. Enako je bilo dolo- čeno, kolikšen delež morajo oddajati belo- peški podložniki, ki so imeli v lasti drugo polovico planin. To kaže na to, da so se o uporabi teh planin že prej dogovorili, spor je torej še starejši (Gstirner 1938, str. 17). Ti spori so bili povod, da je bovški glavar Georg Filip von Gera septembra 1601 znova izdelal natančen mejni popis na pod- lagi starih označb in pričevanj. Tako je določil mejo po grebenu od Jalovca do Vršiča, nato pa nekoliko nižje pod Vršičem in Prisojnikom. Planino Trento je torej priso- dii bovški strani, planino Sušico (kasnejšo Veliko planino), ki se razprostira severno in južno od Vršiča, in Kernisslo pa Beli peči. Zaradi terenskih ogledov, ki jih je pri tem opravil, lahko von Gero štejemo tudi za prvega zgodovinsko izpričanega alpinista v tem okolišu (Gstirner 1938, str. 18). Ustno izročilo pravi, da je pred dobrimi dvesto leti belopeška gospoda ponudila Trentarjem planine v odkup. Vendar ta- kratni župan tega ni sprejel, čeprav denar takrat ni bil problem. Iz tega časa se je ohranilo za ta zemljišča ime Ararsko (Pretw ner 1990). V tem času so Dolinci verjetno postali pravi lastniki planin. Leta 1862 je srenja Gozd odkupila tudi planino Trento, v najemu pa so jo imeli že od leta 1833 {Dvorsky 1914, str. 23). Kot kaže Trentarjem te planine vendarle niso bile življenjskega pomena, saj so imeli več drugih planin. Kranjskogorcem pa so bile nujno potrebne, saj so na svoji strani imeli premalo sočne paše. 3. PROPAD DOLINSKIH PLANIN Kaže, da do prve svetovne vojne ni bilo večjih sporov ali sprememb. Pač pa je Dolince močno prizadelo povojno spremi- njanje meja, saj so Primorska in z njo tudi njihove planine prešle pod Italijo. Sprva jim je italijanska oblast prehode meje le omejew vala, kasneje pa popolnoma prepovedala. Zaradi pritožb je Italija dala Dolincem od~ škodnino za planine. Takrat so Trentarji znova negodovali, češ da odškodnina ni potrebna, saj so planine njihove. Kakorkoli že, to je bil začetek konca dela kulturne krajine, ki so ga soustvarjali trentarski, še bolj pa dolinski planšarji. Italijani so namreč te planine pogozdili s smreko, višje pa z macesnom in rušjem. Vendar pa je pogoz- ditev slabo uspela, saj so te površine na občutljivi zgornji gozdni meji. Po drugi vojni je s temi pogozdenimi površinami pričelo gospodariti Soško goz- dno gospodarstvo Tolmin. Ko je bil po letu 1952 sprejet zakon o prepovedi paše koz, je bilo trentarsko planšarstvo močno priza- deto. Ker so predvidevali, da se bodo Trentarji posvetili živinoreji, so jim za od- škodnino dali prejšnje Dolinske planine, ki so bile večinoma goveje planine (Klanjšček G. V. 1/91 25 1952). Seveda iz vsega tega ni bilo nič, hrami so v naslednjih desetletjih popolnoma propadli, pašniki so se začeli zaraščati. Večji del nekdanjih pašnih površin danes gozdnogospodarski načrt šteje pod gozd, del pa je nad zgornjo gozdno mejo. Nekda- nja kulturna krajina je torej popolnoma raz- padla, krajina se počasi, a zanesljivo vrača v svojo prvotno obliko (Kozorog 1989). S tem pa se po eni strani celi huda rana na občutljivi zgornji drevesni meji, po drugi strani pa izginjajo še zadnji sledovi zelo zanimive planšarske dediščine. Prostor, ki je bil nekoč tako gospodarsko pomemben, da so se zanj stoletja prepirali, je zaradi spremenjenega načina življenja v nekaj desetletjih popolnoma izgubil svojo gospo- darsko vrednost. 4. TIPOLOGIJA DOLINSKIH PlANIN Arhitekturno izročilo Dolinskih planin je bilo posebnost v Trentarskem prostoru in se je močno ločilo od avtohtonega, tako po obliki kot po funkcionalnosti. Trentarske planine so bile ovčje. Veči­ noma so bile grajena v dveh osnovnih 26 G. V. 1/91 oblikah: hud rt in hrami so bili postavljeni eni nad drugimi pravokotna na teren ali pa so bili ločeni v več poslopjih. Osrednji prostor je bil tisti za predelavo mleka. Poslo- pja so bila do strehe zidana iz kamenja, vse ostalo pa je bilo iz lesa. Le ponekod se kot dodatni gradbeni material pojavlja tudi pločevina (Križnar 1972, Cevc 1984). Dolinske planine pa so bile večinoma namenjene jalovi goveji živini, zato niso bili potrebni hlevi. Za pastirje je bil postavljen skromen stan - lesena brunarica, ki je precej značilna za gorenjsko arhitekturno izročilo. Prostor je bil samo eden, velikosti 5 x 6 metrov. Grajen je bil iz obtesanih brun, v vogalih povezanih na brade. Prostor je bil brez oken, imel je le eno ·ali dve manjši lini. Streha je bila zgrajena na kašto. Ob vratni odprtini je bil na obeh straneh postav- ljen lesen tramič - podboj. Streha je bila dvokapna, krita s skodlami v dveh ali treh redih. Notranjost je bila preprosta. Tla so bila iz utrjene zemlje, v sredini pa je bilo preprosto odprto ognjišče. V zadnjem delu prostora so bila ležišča, verjetno pogradi. Zaradi načina gradnje so planšarske zgradbe propadale veliko hitreje kot tiste Dohn!Sl.:-e ptaniue v Zod~i ·rrertti K.c::Yiio ·t : 50 000 na trentarskih planinah. Pri slednjih traja ta proces od takrat, ki so bili opuščeni, pa do propada do temeljev okoli 40 let (primer Kozorog 1989, str. 82), pri dolinskih plani- nah pa manj kot 40 let, ostanki temeljev pa so vidni mnogo manj časa kot pri trentar- skem tipu. 5. GOSPODARSKA UREJENOST Dolinske planine so bile namenjene za dodatno pašo jalove goveje živine in za drobnico. Temu sta bila prilagojena tudi izgradnja stavb in upravljanje planin. Pasli so od konca junija pa vse do konca septembra. V tem času se na njihove pašne površine ni smela prikazati trentarska drob- nica. Približen stalež v zadnjih letih paše je bil na planini Prisojnik okoli 1 OO glav goveje živine in 40 glav drobnice. Na vseh treh planinah pa se je paslo prek 600 glav drobnice, največ na pobočjih Velike Dnine (Pretnar 1990). Na priloženi tabeli je prikazana približna struktura dolinskih zemljišč po Franciscej- skem katastru, Trenta desni breg (l. 1823), in Trenta levi breg (l. 1822). Na vseh teh planinah je bilo na razpolago okoli 850 ha pašnikov, boljših - za govejo živino pa seveda mnogo manj. Ostalo so bili nižje gozdovi, višje pa neplodne površine. V prejšnjem stoletju so na Veliki planini, še dlje v preteklosti pa tudi na planini Prisojnik, mleko tudi predelovali. SiriJi so še v lesenih posodah, mleko so segrevali tako, da so na ognju segrevati kamenje in ga dajali v mleko (Pretner 1990). Zato lahko domneva- mo, da so bile te planine v preteklosti urejene drugače. 6. KATALOG DOLINSKIH PLANIN Z OSNOVNIMI PODATKI 6.1. Planina Trenta Utro planine leži na grebenski polici na višini 1381 m. Bila je last pastirjev iz Gozda in Ruta. Danes je edini vidni ostanek trav- nati plato na majhni jasi prav tam, kjer se !očita markirani poti proti Špički in lovski koči. OCENJENA STRUKTURA DOLINSKIH ZEMLJIŠČ NAD ZADNJO TRENTO PO FRANCISCEJSKEM KATASTRU 700 600 D NEPLODNO 500 ~PAŠNIKI 400 ~GOZDOVI HA 300 200 100 RUTARSKA TRENTA VELIKA PLANINA PLANINA PRISOJNIK G. V. 1/91 27 Staro utro je bilo okoli 150m višje ob poti proti Špički. Običajno so utro planine prene- sli nižje zaradi potrebe po lesu, ko so posekali že ves gozd okoli planine. V tem primeru pa je bila morda vzrok tudi voda, saj na vsem pobočju ni izrazitih stalnih virov. Novo utro je imelo vodo kakih 150m nižje v gozdu. Na planini so zadnjič pasli okoli 1918. leta, stan pa je propadel po letu 1930. Imenoslovje: Planina Trenta: Iz Gstirnerjevega citira- nja, ki datira v leto 1530, je nedvomno razvidno, da je ime Trenta zelo staro (Gstir- ner 1938, str. 16). To pa ovrže dosedanjo, zelo pogosto uporabljeno hipotezo, ki ime te doline povezuje s prihodom vojaških beguncev iz Trenta na južnem Tirolskem okoli leta 1580, ko se je tod pričelo fužinar- stvo (Rutar 1882, str. 162). Tudi Melik meni, da se je ime planine preneslo na vse kasnejše naselje in celo dolino (Melik 1950, str. 188). Sinonim za Trento je tudi Tridente, kar pomeni trizob (Bajec, Kalan 1971 ). Podobna imena srečujemo tudi v drugih goratih krajih, zato ni nujno, da je ime sekundarnega izvora. Vendar je v Trenti le en zelo markanten zob, tj. špiček, ki pa je točno nad planino Trenta. Vendar pa daje tudi celotni masiv Jalovca vtis treh vrhov ( ?). Rutarska Trenta: Ime, ki je lastninskega izvora. Fototeka: 7. maj 1902: dve fotografiji zunanjosti stana (osebni album A. B. de Chesne) 8. maj 1913: več fotografij zunanjosti stana (A. B. de Chesne) 3. maj 1914: fotografija zunanjosti (A. B. de Chesne); 1930: dve fotografiji zapuš- čene planine (osebni arhiv 8. Ostana) 8. julij 1990: nekdanje utro planine Trente (E. Kozorog) 9. julij 1990: staro utro planine Trente (E. Kozorog) 6.2. Planina Prisojnik Nekdanje utro planine Prisojnik leži na terasi na južnem pobočju Prisojnika na višini 1611 m. Pod njo pade pobočje strmo v Mlinarice. Stan je bil na zelo lepem mestu na zgornji gozdni meji. Le trideset metrov nižje je še danes ohranjeno korito s pitno vodo. Na planini Prisojnik so pasli vse do leta 1929 Kranjskogorci, dokler niso paše po- polnoma prepovedali. Takrat so italijanski gozdarji stan obnovili za svoje potrebe, Slika 1: Vhod v stan- planina Trenta (A. B. de Chesne, 1913) 28 G V. 1/91 bivše pašnike pa skušali pogozditi. Od vseh treh planin so le še od te vidni ostanki stana oziroma gozdarske koče. Imenoslovje: Karnissla: Najstarejše znano ime, ki ga omenjajo že belopeški urbarji (Gstirner 1938), vendar danes ni več v rabi. Kaže na zvezo z besedo »krnica«. Morda se nanaša na zgornji del Mlinarice, ki je pašno pod- ročje planine Prisojnik. Prisojnik, Prissnig, Prisank: Različne ina- čice za lepo slovensko ime: Prisojna plani- na, planina Prisojnik. Njegov izvor sega v 16. stoletje, ko so na planini začeli pasti dolinski pastirji »Z osojne straniresnih« odgovornih kate- gorijah, torej pri )>mi škoduje, me zelo moti(( in »življenjsko me ogroža«, je prišlo do zelo pomembnih premikov, če jih gledamo skozi spol anketirancev. Tabela 3 namreč jasno kaže, da so mnogo večji skok navzgor v osveščenosti do propadanja gozdov nare- dile ženske, saj je ta skok pri ženskah velik 5,5 %, pri moških pa le 1,7% (povprečje 3,6 %). Potemtakem moramo večji del dviga ekološke zavesti med letoma 1987 in 1990, če jo opazujemo skozi odnos do propadanja gozdov, pripisati ženskam, in to pri obeh odgovornih kategorijah, ki jih v naši analizi še posebej podrobno obravna- vamo. V tolažbo moškim pa lahko povemo, da je raven osveščenosti moških do propa- danja gozdov tudi v letu 1990 še vedno za delček (za dobrega pol odstotl>mi škoduje, zelo me moti>Življenjsko me ogroža" je razpon nekoliko večji in tudi večji, kot je bil v letu 1987- od 15,8% do 26,1% , kar pomeni, da je razpon 10,3 %. To je hkrati tudi največji razpon pri katerikoli odgovorni kategoriji. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da se mnenja najbolj razhajajo ravno pri najbolj kritični odgovorni kategoriji, to je pri >•življenjsko me ogroža«. Najbolj ogrožena se čuti starostna kate- gorija od 26 do 30 Jet, najmanj pa starostna kategorija od 51 do 60 let. Ostale kategorije so med tema dvema ekstremoma brez neke razvidne »logike". Le najstarejši se čutijo najmanj življenjsko ogroženi zaradi propadanja gozdov. Pri tem pa je zanimivo, da je starostna kategorija, ki jo propadanje gozdov najmanj življenjsko ogroža, med tistimi, ki ji propadanje gozdov najbolj ško- duje oziroma jo zelo moti. ln ker je tako, je verjetno še najbolj pametno, da odstotke pri obeh obravnavanih odgovornih katego- rijah seštejemo. Preglednica 4: Propadanje gozdov v letih 1990 in 1987 z vidika starosti anketirancev 1990 198/ 0/o 0/o do 25 Jet 64,4 61,7 od 26 do 30 let 71,1 61,7 od 31 do 40 Jet 68,5 66,7 od 41 do 50 let 70,1 63,6 od 51 do 60 let 62,3 61,2 od 61 in več 57,0 54,1 Navedeni odstotki kažejo, da še vedno velja ugotovitev izpred treh let, namreč, da propadanje gozdov najbolj škoduje in živ- ljenjsko ogroža najbolj vitalne (aktivne) ka- tegorije prebivalcev. Najbolj pa še vedno zaostajajo najstarejši, nekaj pod povpreč­ jem pa so tudi najmlajši. Razlike med sta- rostnimi kategorijami pa se med letoma 1987 in 1990 niso zmanjšale, temveč pove- čale. V zadnjih treh letih je ogroženost zaradi propadanja gozdov porasla pri vseh sta- rostnih kategorijah, najbolj pri starih od 26 do 30 let (skoraj za 1 O%) ter pri starih od 41 do 50 let (za nekaj manj kot 7 %). Razveseljivo je, da osveščenost raste tudi pri starih nad 60 let, medtem ko bi pri 36 G. V. 1/91 mladih do 25. leta človek pričakoval še večji porast. 2.3 . Izobrazba Tudi pri izobrazbi ostajamo pri istih izo- brazbenih kategorijah kot pred tremi leti, saj sicer primerjava ne bi bila mogoča. Je pa res, da je v letošnjem vzorcu zastopa- nost populacije pri obravnavanih štirih izo- brazbenih kategorijah nekoliko drugačna, kot je bila pred tremi leti. Okrepili sta se srednji dve kategoriji - strokovna in še posebej srednja izobrazba- in prav toliko sta se zmanjšali obe skrajni kategoriji. To še posebej velja za ljudi s končano osnovno šolo, manj pa za višjo in visoko izobrazbo. že v interpretaciji rezultatov ankete iz- pred treh let je bilo ugotovljeno, da je izobrazba poleg starosti v pogledu analize te ankete druga najpomembnejša, če ne celo najpomemlfnejša karakteristika popu- lacije. To ugotovitev potrjujejo tudi letošnji odgovori in jo je najlažje ponazoriti z razli- kami med izobrazbenimi kategorijami pri odgovorni kategoriji >>življenjsko me ogro- ža•<. Propadanje gozdov namreč življenjsko ogroža »Samo« 16,7% anketirancev z osnovno šolo in kar 31,5% anketirancev z višjo ali/in visoko izobrazbo. Torej skoraj enkrat več . Ostali dve odgovorni kategoriji sta med tema dvema poloma, vendar bližje spodnjemu kot zgornjemu. Zanimivo je, da so te razlike oziroma razpeni ostali povsem enaki, kot so bili pred tremi leti, le na nekoliko višji ravni. Namesto 18,6% v letu 1987 je letos 21,6% anketirancev, ki jih propadanje gozdov življenjsko ogroža. Pri odgovoru )>mi škoduje, zelo me moti« imamo opravka z enako zakonitostjo, če­ prav je odstotek tistih z višjo in visoko izobrazbo, ki jim propadanje gozdov ško- duje in jih zelo moti, nekaj nižji kot pri srednji izobrazbi . če seštejemo odstoke pri obeh odgovor- nih kategorijah in jih primerjamo z letom 1987, dobimo naslednjo sliko (pregl. 5): Ta seštevek in primerjava z letom 1987 kažeta, da se polarizacija stališč anketiran- cev, če jih opazujemo skozi njihovo izobraz- bo, še naprej povečuje, saj se razlike še nadalje povečujejo. Največji posamezni skok pa je bil v razdobju treh let zabeležen pri srednji izobrazbi - 6,5 %. Preglednica 5: Propadanje gozdov v letih 1990 in 1987 z vidika izobrazbe anketirancev % 0/o osnovna šola 57,8 55,6 strokovna šola 63,7 62,9 srednja šola 73,8 67,3 višja in visoka šola 80,3 76,8 2.4. Kvalifikacija oziroma poklic Za kvalifikacijo je bilo že ugotovljeno, da razkriva marsikatero zanimivo razliko, ki je pri izobrazbi ostala skrita v zgolj štirih izobrazbenih kategorijah. Tudi razkorak med najbolj in najmanj kritičnim odnosom do propadanja gozdov je pri kvalifikaciji večji, in to zato, ker so izločene nekatere skupine (kategorije), ki jih pri izobrazbi preprosto ni. Zato tudi za kvalifikacijo ozi- roma poklic lahko rečemo, da pomembno diterencirata populacijo glede njenega od- nosa do propadanja gozdov. Seveda pa še vedno drži, da glavno smer razlik v odnosu do propadanja gozdov tudi pri kvalifikaciji oziroma poklicu napoveduje že izobrazba. Zastopanost posameznih poklicnih skupin je precej podobna tisti izpred treh let. Propadanje gozdov življenjsko najbolj ogroža uslužbence z višjo in visoko izobraz- bo - skoraj 30 %, kar je skoraj enako, kot je bilo ugotovljeno za višjo in visoko izo- brazbo. Prav pri tej kategoriji je prekrivanje največje. Nekaj podobnega je mogoče ugo- toviti tudi za uslužbence s srednjo izobraz- bo, pri ostalih kategorijah pa tega prekriva- nja ni več. Druga poklicna kategorija, ki se čuti zaradi propadanja gozdov samo za malenkost življenjsko manj ogrožena, kot so uslužbenci z višjo in visoko izobrazbo, so obrtniki, kar je še posebej zanimivo in tudi težko razložljivo. Morda pa se njihova izobrazbe na struktura tudi naglo izboljšuje. Večina ostalih poklicnih kategorij se suče nekaj nad povprečjem in nekaj pod njim, daleč zadaj so edino gospodinje, saj jih je le 6,1 % življenjsko ogroženih zaradi propa- danja gozdov. Pri tem pa je treba upošteva- ti, da je prav ta poklicna slO •l 'JI -*-- y688008. lii)! 4.3.3. Poraba goriva in maziva Na grafikonu 5 in 6 prikazujemo krivulje regresijskih enačb za podatke zbrane iz G. V. 2191 69 strojnih listov za obdobje od leta 1972 do 1988 in od leta 1980 do 1988, ter iz evidenc goriva in maziva po fakturah za obdobje od leta 1980 do 1988. Ugotovljene zveze so zelo ohlapne in razen pri porabi goriva na spravljen m3 lesa za podatke od leta 1972 do 1988 po evi- denci goriva iz strojnih listov tudi neznačil­ ne. Na to kažejo tudi povprečja, ki jih sicer ne prikazujemo, vendar iz leta v leto zelo nihajo. Dejansko gre za interakcijo mnogih de- javnikov kot na primer: zahtevnost delovišč, vremenskih pogojev v posameznem letu (leto 1976 z nadpovprečno količino in traja- njem snežne odeje), razpoložljivih kapacitet in ostalih dejavnikov, ki smo jih že ugotovili pri raziskavi po koledarskih letih obratova- nja. · Kljub temu tako trendi regresijskih analiz kot ugotovljena povprečja kažejo, da po- raba goriva s koledarskim letom tako na delovno uro kot na spravljen m3 1esa pada. Padanje porabe je po obeh kriterijih logično. Zaradi krajšanja spravilnih razdalj porabimo relativno vse manj časa za polno in prazno vožnjo, ko je poraba goriva največja in vse več časa za zbiranje in rampanje lesa, ko je poraba najmanjša. Poraba goriva iz evidenc po fakturah je vedno večja od porabe, ugotovljene iz stroj- nih listov. Tudi trend padanja porabe je po obeh kriterijih manj izražen po evidenci porabe iz faktur. Tako poraba goriva v obdobju od 1980. do 1988. leta po regresij- ski enačbi, ki velja za podatke iz evidence po fakturah, pada na delovno uro komaj za 2%, na m3 spravljenega lesa pa za 7%, medtem ko pada po evidenci porabe po strojnih listih za 13% na delovno uro in celo 21 % na m3 spravljenega lesa. Poraba maziva tudi tu kaže zelo blag porast, ki gre verjetno na račun uvedbe hidravličnih vitel. 4.3.4. Popravila Odvisnost letnih stroškov popravil od ko- ledarskega leta obratovanja prikazujemo na grafikonu 7 in 8 in kažejo trend padanja. V strukturi skupnih stroškov za popravila p~dajo stroški za rezervne dele, medtem ko stroški dela za popravila naraščajo in 70 G. V. 2191 prevladujejo s 73 %. Stroški rezervnih delov padajo predvsem zaradi vse boljše priprave dela. Omrežje vlak v družbenih gozdovih, kjer pretežno delajo, pa tudi zasebnih go- zdovih, je na območju Gozdnega obrata Snežnik v glavnem zgrajeno. Delež časa polne obremenitve traktorja je vse nižji, zato je manj tudi okvar. Porast stroškov dela za popravila pa v glavnem izvira iz povečanih investicij v objekte mehaničnih delavnic v zadnjem desetletju, kar je nad- povprečno pospešilo dvig cene tovrstnih storitev. Padanje stroškov za rezervne dele je močnejše od naraščanja stroškov dela za popravila, zato s koledarskimi leti padajo tudi skupni stroški popravil. Stroški za rezervne dele so najnižji, stro- ški za živo delo pa najvišji ob koncu obrav- . navanega obdobja. Z eno uro popravila smo v celotnem obdobju opravili 7,0 delovnih ur. To število z večanjem koledarskega leta obratovanja narašča, kar je poleg boljše priprave dela tudi posledica načina intervencij, pri katerih pokvarjene dele nadomeščamo z novimi. 4.4. Optimalna doba rabe traktorjev Za doseganje nizkih stroškov vsakega dela s stroji je pomembna pravočasna za- menjava stroja. Za presojo ekonomske upravičenosti zamenjave starih traktorjev z novimi smo uporabili eno izmed enostav- nejših investicijskih analiz- metodo MAPI (The Machinery and Allied Product Institute of America) (BABIC 1967). Postopek izra- čuna presega obseg tega prispevka in ga tu ne prikazujemo. Za uporabo te metode moramo poznati naslednje vrednosti in količine po letih obra- tovanja: učinek, skupne stroške popravil, porabo goriva in likvidacijsko vrednost trak- torja. To je podlaga za izračun operativnih prednosti in nasprotnega minimuma sta- rega in novega traktorja, izraženih v dinar- jih. Pri tem je nasprotni minimum najnižja vrednost seštevka potrebnega investicij- skega stroška, da traktor obratuje in de- lovne manjvrednosti (operativne inferiorno- sti) v primerjavi z novim traktorjem, izra- žena v dinarjih. Nasprotne minimume prika- zujemo v preglednici 7. V preglednici 7 so prikazani nasprotni minimumi starega in novega traktorja od Dll 600 550 500 HO ~oo 350 300 250 z oo 150 --too 50 1n2 HIH 1976 HI1B UBO i!i112 !9U US& !9811 ~ y57 • ~~ • 1!1Wll Q(ll X2 -B- y5B • U• ~liO ono -x- y59 • SAl • SIUPA!J Grafikon 7: Odvisnost letnih stroškov popravil od koledarskega leta obratovanja Grafikon 8: Odvisnost stroškov popravil na delovno uro in spravljen m3 lesa od koledarskega leta obratovanja 0.60 0.55 0.50 ..-- 0.(5 0.(0 o. 35 0.30 o. 25 0.20 0.15 1972 ____..-1 ....-- U76 U78 -G- y63. um x2 2.-9. leta obratovanja. Za pogoje, pod ka- terimi smo opravili izračun, sledi, da bi morali traktorje zamenjati že v tretjemu letu -~- ----" .--l ------ Ul! O U82 1886 U811 10l(QHHO l!IO UUIOYUJl obratovanja, ko znaša vrednost nepotrebne izgube 156 din ali 4% nabavne vrednosti trakto~ja. V šestem letu obratovanja se G.V.2/91 71 poveča na 9% oziroma skupaj na 27% nabavne vrednosti. Po šestem letu izguba zelo hitro narašča in doseže ob koncu osmega leta 55% nabavne vrednosti, samo v devetem letu pa že 17%. Višina nepo- trebne izgube bi naraščala še hitreje, če učinke, skupna popravila in porabo goriva po kulminaciji spremenljivk ne bi jemali kot konstanta. Višino nepotrebne izgube manjša tudi potek krivulj od 2. do 12. leta obratovanja, ki je položnejši kot potek krivulj za obdobje od 2. do 6. leta obratovanja. Enak izračun smo naredili tudi na podlagi letnega števila delovnih ur traktorja in po- rabljene količine goriva na delovno uro. Likvidacijske vrednosti in letne stroške po- pravil smo jemali iste kot pri izračunu na podlagi letnega učinka traktorja. Tu smo upoštevali tiste spremenljivke, ki izkazujejo zvezo z leti obratovanja s tveganjem a O..>O.>O..>a..> I.{)I.{)L{)L{)I.{)L{)I.{)I.{)I.{)J.O 1.{) o o v 0.. ro '2" ro C') ~ čem se gozdnem prostoru. Bolj kot za gozdne nasade pa so te sadike, ki so vzgojene na vegetativen način, primerne za snovanje lesnih plantaž in produkcijskih lesnih nasadov zunaj gozda, kjer je izrazito poudarjena lesnopridelovalna funkcija. 2. KOLEDAR USPEŠNEGA ZAKORENINJENJA GOZDNEGA DREVJA Uspeh zakoreninjenja potaknjencev je odvisen od številnih endogenih in eksoge- nih dejavnikov. Med endogene {notranje} dejavnike spadajo: čas {termin} potikanja, starost matičnih dreves, mesto odvzemanja potaknjenca na drevesu in fiziološko stanje matičnega drevesa (npr. prehranjenost). Med eksogene (zunanje) dejavnike pa spa- dajo: rezanje in shranjevanje potaknjencev, substrat za potikanje, voda, temperatura, zrak in svetloba, rastni hormoni in regula- torji ter higiena in zdravstvena zaščita . Uspešnejša zakoreninjenja glede na naj- ugodnejši čas potikanja in nekatere druge dejavnike zakoreninjenja smo prikazali v obliki histograma {grafikon 1) le za iglavce, ki jih tudi pretežno uporabljamo za umetno obnovo gozdov. 3. JUVENILNI IZBOR DREVJA IN PREIZKUŠANJE NJEGOVIH POTOMCEV V NASADIH Zaradi velikih generacijskih časovnih ob- dobij pridemo pri drevesih po normalni poti do poznavanja dednih lastnosti zelo pozno. Včasih je ta dolgi čas prevelik za potrebe žlahtnjenja. V takem primeru nam je odprta še ena možnost, namreč da selekcioniramo že povsem mlada drevesa - temu stro- kovno rečemo juvenilna (mladostna) selek- cija. Seveda vemo, da lahko mlada drevesa kažejo povsem drugačne lastnosti, kot v starejših letih, kar pomeni, da je taka selek- cija lahko precej nezanesljiva in s tem neučinkovita. Toda to ne velja nujno za vse lastnosti. V zvezi z juvenilno selekcijo govo- rimo o juvenilno-adultni korelaciji {Zobel, Talbert, 1984). če je ta velika. potem lahko računamo na znaten genetski dobiček tudi pri juvenilni selekciji. To domnevo potrjujejo G. V. 2191 85 ~ Grafikon 1. Koledar uspešnega zakoreninjanja iglavcev p ~ ~ Mesec potikanja Drevesna vrsta 1 r2 r3 r4 rs rs r7 re r9 r10t11t12 • Februar ~arec •-•- IL • ~pr il L_ liL ~ - Legenda: ( ) -slabša varianta Pseudotsuga menziensii Abies alba Picea abies Picea pungens (glauca) Pinus sitvestris Pinus strobus Abies balsamea Juniperus sp. Metasequoia glibtostroboides Picea abies Picea omorica Hormoni: O-brez 1-IMK0,1% 2- IMK0,5% 3-IMK1% 5-IOK0,25% 6-IOKO,S% 7-JOK 1% 8-IOKa 10-Seradix 12- Hare Uspeh zakoreninjenja v % 1~ 2~ 3~ Substrat: k- kremenčev pesek š-šota p- perlit v- vernikulit po- poliuretan t-tervol 40 50 1 1 ., Vir: 1- Kobert 2-IGLG 60 1 3- Schachler 4-Wunder 5-Behrens 6-Spethman 7-Mančic 70 1 Opomba 3I ChC/) Q-3~ ::;c < 80 90 oo ru o- <:"" ....l. ~1\.) (/)( CD U) ~ Ol .....1. co "C CD ...... o <.u ;:><:"" U) 1\.) (/)< o (;;)~ --o "'o 1\)(l') 1\).....1. ....l. 1\.) ;:><:"" (l') .... U) ;:><:"" .....1. 1\) .j:>. 1\.) 71' (l') 1\) (/)< .....1. 71' 1\.) U) o (/)< CD en ;:><:"" .j:>. 1\.) 3w -~"' §en :gi\) ~ Opomba Mesec potikanja Drevesna vrsta Uspeh zakoreninjenja v % 3::I: ~(J) ~3S2 1p 2f 3~ 4p sp sp oo ...,c: Cilg)ll) < 11213141516171819110111112 7p ap ~ ::!7 ett '!=-~:'"' .... ~ril Pinus nigra ..... ..... (O ..... N 1 •- Taxus baccata c.> "' ..... N 0'1 ._ Thuja plicata ...&. < ...&. c.> c:n< 1\:) 1 Tsuga canadensis N "' ..... 1\:) C/)< N • Maj Larix leptolepis o "' O> ~ ~ulij Larix decidua 3c.> "' sč §...&. Cl)< Larix leptolepis c.> -"' 1\:) §...&. ._ ..O: o 0'1 • Metasequoia glibtostroboides c.> "C ..... ..... o ~ • Avgust Thuja plicata :§c.> "C ~ ..... o Oktober • Taxus baccata ..... - ..... ...&. 0'1 Dece~ber. Picea abies o ~ ~ 1\) • Sequioadendrum giganteum ".J < ~ 1\:) c:n< • Metasequoia glyptostroboides O> < c.> 1\) 0'1 • Juniperus sp. O) < ...&. N 0'1 f.i> ~ a ~ N (X) ""-~ Grafikon 2 - Odstotek smrek višjih od 80 cm pri 4 proveniencah potomcev velikih in poprečnih sadik 12 10 8 % 6 4 2 o Jelendol Jelovica Hrušica provenience Pe ve ~~~ velike ~ povprečne povpr. Grafikon 3 - Višine vegetativnih potomcev izbranih velikih in povprečnih smrekovih sadik treh provenienc povpr. višine cm 12 10 8 6 4 2 o ~~ velike ~ povprečne Jelovica Godovič provenience Rog naše preliminarne raziskave in raziskave drugih avtorjev, ki proučujejo juvenilno- adultno korelacija že dalj časa (Dagenbach 1978, Hočevar 1981, Krusche, Reck 1980; za podroben opis teh poskusov glej Jer- man, Eleršek, 1990). V teh nasadih pred- njqčijo višine dreves, ki izhajajo iz velikih sadik, pred drevjem iz povprečnih sadik. V 88 G. V. 2191 nasadu zelene duglazije je ta prednost pri starosti 11 let 15 %, v nasadih smreke pa 11 % oziroma 26 %. Višina seveda variira glede na provenienco (Eieršek, Jerman, 1989). Na IGLG smo se pred šestimi leti odločili za r~skuse intenzivne selekcije, in to veči­ noma na zelo mladih Uuvenilnih) smrekah. Glavni namen naših selekcijskih poskusov je bil izbor hitrorastočih smrek za produkcij- ske nasade, lahko pa tudi za pogozdovanje. Ob tem smo se lotili še primerjalnih testov, ' kako so hitrorastoče smreke odporne proti visoko onesnaženemu zraku. Hkrati nam ta test služi tudi kot osnova za nadaljnjo selekcijo. Značilnost naših selekcijskih po- skusov je avtovegetativni način razmnože- vanja potomcev, izbor pri 4-5 letnih sadikah in zelo visok selekcijski diferencial. Hitrorastoče štiriletne sadike, ki so pripa- dale različnim proveniencam, smo začeli na Inštitutu izbirati spomladi leta 1984. Tako mlade smreke smo izbrali zaradi so- razmerno visokega odstotka zakoreninje- nja, ki pri smreki s starostjo hitro uprada. Izbor je predstavljal okoli 1 % celotne popu- lacije (najvišje sadike). Od vsake smreke smo vegetativno razmnožili 2-4 potaknjen- ce. V nasadu, ki je bil osnovan s temi zakoreninjenci, smo nato vsako leto ugo-. tavljali višinske prirastka in izpade. Pri ana- lizi rezultatov nas je posebej zanimal genet- ski dobiček selekcije (velikost in premer koreninskega vratu), pri čemer smo za starševsko generacijo vzeli vegetativne po- tomce povprečnih smrek, za hčerinsko ge- neracijo pa vegetativne potomce hitrorasto- čih smrek. V naslednjih letih smo se lotili nadaljnjih poskusov, ki so vključevali nekatere do- datne provenience. Pri tem se je metoda s štiriletnimi smrekami iz drevesnic pokazala za zelo učinkovito, saj je bilo tu zakoreninje- nje bistveno boljše kot pri potaknjencih iz gozdnih nasadov. Tudi njihova začetna rast je bila boljša: bolj ortotropna in hitrejša. Rast potomcev hitrejerastočih in primerjal- nih sadik v nasadih IGLG, Zadobrova, Ja- vorje pri Črni in Ajdovec prikazuje pregled- nica 1. Rast nekaterih provenienc triletnih smrek v nasadu IGLG prikazuje grafikon 2. Rast sedemletnih smrek provenience Jelo- vica in Godovič ter šestletnih smrek prove- nience Rog v nasadu Zadobrova prikazuje grafikon 3. Kot je razvidno iz preglednice 1, potomci hitreje rastočih smrek v vseh nasadih ras- tejo hitreje kakor potomci povprečnih neiz- branih smrek. Nismo pa opazili bistvene razlike med ostro selekcioniranimi primerki (IGLG Pokljuka V, Luče V, okoli 0,05% populacije) in normalno zmerno selekcioni- ranimi (IGLG Pokljuka S, Luče S, okoli 1 % populacije). To nakazuje, da je verjetno ekonomsko upravičena že zmerna selekci- ja. V mnogih primerih je hitrejša rast selek- cioniranih nasproti neizbranim sadikam tudi visoko statistično signifikantna. Velja pa seveda opozoriti, da se relativne vrednosti razlik med izbranimi in neizbranimi smre- kami s starostjo zmanjšujejo. 4 PRIDOBIVANJE KLONSKIH SADIK Z JUVENILNIMI POTAKNJENCI Za različne gozdarske in biološke raz~ iskave in različne teste pa tudi za klenske nasade selekcioniranega drevja moramo včasih vzgojiti v krajšem času na preprost način večje število sadik istega klana. Da bi ugotovili, kako to praktično izpeljati, smo zastavili poskus vegetativnega razmnože- vanja gorskega javorja in pri tem zabeležili tudi prve zadovoljive rezultate. Zakoreninjenje potaknjencev od mlajših matičnih dreves je bistveno hitrejše in uspešnejše kot od starejših. Zato smo za- čeli na Inštitutu (1. 1988) zakoreninjati klice smreke in evropskega macesna in jih poi- menovali »mini potaknjenci((. Medtem, ko se potaknjenci štiriletnih smrek zakoreni- njajo kar tri mesece, so se deset dni stare klice zakoreninjale le dober mesec. Hitrejše zakoreninjenje pa omogoča hitrejše in eko- nomičnejše ugotavljanje, kako učinkujejo različni agensi na regeneracijo korenin {Eieršek, Jerman 1989). Pozneje smo za- koreninjali epikotilske in hipokotilske mini- potaknjence gorskega javorja. Klice z odre- zanim epikotilom odženejo praviloma iz zalistja kličnih listov, s čimer je formiran ~>minimatičnjak« za klensko vzgojo sadik. Ko smo zastavili poskus klanske vzgoje sadik, pa smo se pri gorskem javorju raje odločili za matična drevesa starosti enega leta. Zakoreninjanja teh juvenilnih potak- njencev naj bi bilo sicer nekoliko počasnej~ še, regeneracijska moč samih juvenilnih matičnjakov pa zato večja. Juvenilne potaknjence gorskega javorja iz šestih matičnjakov smo začeli potikati 2. 4. 1990, ko smo potaknili 6 terminalnih in 3 vmesne potaknjence. Naslednja potikanja smo opravili 16. 5., 19. 6., 27. 7. in 5. 9., G. V. 2191 89 v zadnjih treh terminih pa smo potikali tudi že sekundarne potaknjence. V vseh petih terminih smo potaknili 76 potaknjencev in pridobili 62 zakoreninjencev (82% znaša uspeh zakoreninjanja, število matičnjakov pa se je povečalo za 1 O-krat). Še bolje so se zakoreninjali sekundarni potaknjenci, saj se je od 26 zakoreniniJo kar 24 potaknjen- cev ( 92 %). Obravnavani kloni so se raz- lično zakoreninjali. V najslabšem primeru (klon A) smo dobili od enega matičnega drevesa konec leta en sam zakoreninjenec, v najboljšem primeru (klon E) pa 25 zako- reninjencev (glej grafikon 4). Ob predpo- stavki, da bi razmnoževali te klone štiri leta, kot znaša doba za vzgojo običajnih smreko- v ih sadik, potem bi pri faktorju letne raz- množitve 1 O (25) teoretično lahko vzgojili v tem času iz enega kar 10.000 (9,765.625) primerkov istega klona. Iz tehničnih razlo- gov poskus celotne štiriletne vzgoje sicer ne moremo izpeljati, vendar pa bomo z nadaljnjo vzgojo »uspešnih« klanov nada- ljevali. 5. RAZPRAVA Pridelava gozdnih sadik za umetno ob- novo gozdov poteka v gozdnih drevesnicah pretežno po generativni poti, to je iz seme- na. Za vzgojo sadik za drevesne nasade, semenske plantaže ali pa za raziskovalne namene pa uporabljajo gozdarji po svetu vse bolj vegetativni način vzgoje, večinoma vzgojo iz potaknjencev. Taka vzgoja ima določene prednosti, predvsem pa sta pri njej enostavnejše in hitrejša selekcija ter Grafikon 4: Prikaz števila (N) uporabljenih primarnih in sekundarnih potaknjencev in iz njih vzgojenih zakoreniniencev pri klonu (E) gorskega javora po terminih potikanja in Izkopa N 30 potaknjenci 20 zakoreninjenci lO · ·~ F"" --·---~---------~------ '1 2. 4'-'-------.---~~~.,;--l ------;1:-;;-9----;. 6o-·! junij april maj ----·pr:+r-~--n:--'.·g----J--------r6:'1o julij avgust september oktorer termin potikanja in izkopa 90 G. V. 2191 žlahtnjenje gozdnega drevja. Poznano je, da lahko z večgeneracijsko selekcijo izbolj- šamo rast nasadov tudi do 30% (Kiein- schmit 1975, Hočevar 1984). V gozdarsko • razvitih državah (Nemčija, Češkoslovaška, skandinavske države) pridelujejo vse več vegetativnega saditvenega materiala. Na Slovaškem pridelajo 15% takih sadik (Gra- čan in sod. 1988), na švedskem pa načrtu­ jejo pridelavo 30% sadik iz potaknjencev (Biščevi6 1987). Večji del naših gozdnih drevesnih vrst lahko v rastlinjakih dokaj uspešno razmno- žujemo s potaknjenci. Odprta so sicer še številna vprašanja optimizacije in racionali- zacije pridelave vegetativnega saditvenega materiala, večmilijonska proizvodnja takih sadik v svetu pa po drugi strani kaže, da je tako razmnoževanje že smiselno tudi z obstoječo tehnologijo. Iz opravljenih poskusov z juvenilno selek- cijo hitreje rastočih sadik se vidi, da je v mnogih primerih hitrejša rast njihovih vege- tativnih potomcev statistično visoko značil­ na. Kot je razvidno iz grafikona, je pri potomkah velikih sadik kar za 1 09% več smrek višjih od 80 cm { 4-letne smreke) glede na povprečje. Če upoštevamo skupno višino teh sadik, pa znaša ta faktor 125,6 %. Pri visokih potomkah obeh skupin smrek imamo torej opraviti z več kot 1 OO% izkoristkom selekcije, kar glede na potrebe po hitri rasti nikakor ni zanemarljivo. Različni poskusi, kot npr. poskusi, ki so jih opravili s hitreje rastočimi sadikami ze- lene duglazije in smreke v Nemčiji (Dagen- bach 1978, Melzer 1987), kažejo, da mo- remo računati s hitrejšo rastjo teh nasadov vsaj do starosti 50 let. Največji gozdarski problem današnjega časa, problem propa- danja gozdov, vabi in vključuje gozdarske raziskovalne potenciale. Vegetativno raz- množevanje zanj sicer ne ponuja kapitalnih rešitev, nudi pa pomoč pri njegovem dolgo- trajnem reševanju. Nevarnosti genskega osiromašenja go- zdov zaradi selekcijskega izbora se mo- ·famo zavedati in moramo zato pri snovanju nasadov uporabljati večje število, to je vsaj 50 različnih klanov. Po drugi strani pred- stavljajo nasadi le majhen del gozdnih po- vršin, zato nevarnost genetskega siromaše- nja naših drevesnih vrst zaradi njih ni velika. THE PROPAGATION OF FOREST TREES WITH CUTTINGS AND THE TESTING OF THEIR DESCENDANTS Summary Forest seedlings for artificial regeneration of forests are beeing produced in tree nurseries in a generative way, i.e. out of a seed. For the growing of seedlings for tree plantations, seed plantations or for research purposes foresters in other countries make more and more use of the vegetative way for the growing of cuttings. Some advantages can be established in this growing way but what is really important is a more simple and quick selection and the improving of forest tree quality. It is a well known fact that with a multi-generation selection the growth of forest stands can even be improved to 30% (Kiein- schmit 1975, Hočevar 1984}. ln countries with advanced forestry profession (Germany, Czecho- slovakia, Scandinavian countries) more and more vegetative seedling material is being produced. ln Slovakia 15% of such seedlings are produced (Gračan et al. 1988}, in Sweden it is being planned to increase the production of seedlings from cuttings to 30% {Biščevič 1987). A great majority of Slovene tree species can be successfully propagated with cuttings in tree nurseries. Efforts are stili being done to optimize and rationalize the growing of vegetative seedling material. However, a production of many million of such seedlings in other countries proves that this type of propagation is sensible also with the existing technology. The experiments done with the juvenile selec- tion of quick growing seedlings show that in many cases a quick growth of their vegetative descen- dants is statistically highly characteristic. As it is evident from graph 2 in the descendants of high seedlings there are more than 109% of Norway spruce trees higher than 80 cm (4-year trees) regarding the average. Taking into account the common height this factor amounts to 125.6 %. With the high descendants of both Norway spruce groups the yield of the selection is more than 1 OO 0/o which is very important regarding the demand for quick growth. Various experiments, as for example those performed on the quick growing seedlings of the Pseudotsuga taxifolia and the Norway spruce in Germany (Dagenbach 1978, Melzer 1987) evi- dence that a quicker growth of these plantations is to be expected at least until the age of 50. The greatest problem of forestry in the present time, the dying back of forests asks for the activation of forestry research potentials. Vegetative propa- gation is not a general solution, it is, however, a great help in the protracted removing of this problem. One has to be aware of the danger of genetic impoverishment of forests due to selection, there- tore a great number, that is at !east 50 different clones, have to be used in the plantation planning. On the other side, plantations only represent a G. V. 2191 91 small share of forest areas and artificial selection means the precipitation of natural selection. LITERATURA 1 . Biščevi6, A. , 1 98 7. Stanje i trendovi razvoja novih tehnologija u reprodukciji šuma u Evropi i Polskoj. šumarstvo i prerada drveta, Sarajevo, 7--8, s. 307-310. 2. Dagenbach, H., 1987. Erste Ergebnisse eines Douglasien-Sortierversuchs. Mitteilungen des Vereins tur Forstliche Standortskunde und forstpflanzezuchtung, Baden-Wurtenberg, 26, s. 68-69. 3. Eleršek, L., 1989. Vegetativno razmnoževa- nje gozdnih drevesnih vrst. Raziskovalna naloga, 102 str., IGLG, Ljubljana. 4. Eleršek, L., Jerman, 1., 1989. Genetski vidiki hitrejše rasti posameznih smrek in možnosti nji- hove gospodarske izrabe. Zbornik gozd. in les. Vol. 33, str. 5-25. 5. Gračan, J., idr., 1988. Šumarsko sjemenar- stvo, oplemenivanje šumskog drveca, razsad- nička proizvodnja i sušenje u Češkosfovačkoj. Šum. list, Zagreb, 112, 3-4, s. 143-158. 6. Hočevar, M., 1981. Die optimale Pflanzzeit bei der grOnen Douglasie (Pseudotsuga menzie- sii/Mirb/Franco) in Abhangigkeit von Pflanzenzu- stand und Witterung. Mitteilungen, Birmensdorf, 57, 2, s. 85-187. 7. Hočevar, M., 1984. Vegetativno razmnože- vanje gozdnega drevja. Gozdarski vestnik, Ljub- ljana, 42, 5, s. 198-21 O. 8. Jerman, 1., Eleršek, L., 1990. Do hitrorastočih nasadov po poti avtovegetativnega razmnoževa- nja. Gozdarski vestnik, Ljubljana, 48, 1 O. 9. Kleinschmit, J., 1975. Vegetative Ver- mehrung der Fichte, Mitteilungen, Escherode, 24, S. 78-83. 10. Kleinschmit, J., 1987. Gegenwartige Stand und Zukunftsperspektiven der Forstpflanzen- zuchtung, Osterreichische Forstzeitung, Wien, 98, 5, s. 5-6. 11 . Krusche, P., Reck, S., 1980. Ergebnisse 15 jahrigen Herkunftsversuche mit Japanlarche (Larix leptolepis /Gard./). Allg. Forst.-u Jtg ., 151, 6/7, s. 127-136. 12. Melzer, W. idr., 1987. Bedeutung der Pflan- zensortierung von Saat- und Verschulpflanzen tUr das Kultur- und Dickungsstadium der Fichte (Picea abies IL./ KARST). Wissenschaftfiche Zeitschrift der Tehnische Universitat, Dresden, 36, 6, s. 255-260. 13. Zebel, B., Talbert, J., 1984. Applied Forest Tree Improvement, John Wifey & Sons, s. 425- 428. Razmnoževanje s potaknjenci - uspešna oblika vegetativnega razmnoževanja (foto: L. Eleršek) 92 G. v. 2191 GDK: 619 Mehke informacije in njihov pomen . v gozdnogospodar~kem načrtovanju Franc GAŠPERŠIČ* Izvleček Gašperšič, F.: Mehke informacije in njihov po- men v gozdnogospodarskem načrtovanju. Go- zdarski vestnik, št. 2/199'1. V slovenščini s povzet- kom v angleščini, cit. lit. 19. V razpravi je obrazložen pojem tako imenova- nih »mehkih informacij«, njihovo pridobivanje in uporaba pri iskanju ustvarjalnih rešitev za zaple- tene in slabo definirane biološko-razvojne proble- me. Opozo~eno je na nevarnosti, do katerih lahko pride v gozdnogospodarskem načrtovanju ob ne dovolj premišljeni uporabi nekaterih sodobnih pri- pomočkov in tehnologij. 1. UVOD Synopsis Gašperšič, F.: The Significance of Soft Informa- tion in Forest Managing Planning. Gozdarski vestnik, No. 2/1991. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 19. The article gives an explanation of the notion - the so called nsoft information•<, its acquiring and use in the quest for creative solutions for complecated and poorly defined biologic-develop- mental problems. It has been pointed out to the risks which may arise in forest managing planning when the use of some modern means and techno- logies is not wise enough. načrtovanje mora sloneti· n_a informacijsko skrbno pripravljenem procesu odločanja. Ko govorimo o preobrazbi in modemiza- Pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov ciji gozdnog'Osp:odarskega načrtovanja, temu ne posvečamo dovolj pozornosti in imama v mislih zlasti dvoje: imamo zato pogosto opravka z ohlapno ·- vsebinsko razširitev gozdnogospodar- (neprecizno) izdelanimi gozdnogospodar- skega načrtovanja na vse funkcije gozdov; ski mi načrti. Sestavljalci takih načrtov se ne - razvijanje kognitivnih in kreativnih zavedajo temeljne zahteve, namreč, da funkcij gozdnogospodarskega načrtovanja. mpra biti načrt skrbno urejen in medsebojno Razmišljanja v tej razpravi so namenjena U$klajen sistem odločitev za reševanje naj- slednjemu. , različnejših gozdnogospodarskih proble- Profesor Mlinšek je na seminarju o ob- mov .. novi območnih gozdnogospodarskih na- Gozd je zelo zapleten in nedeterminiran črtov v Topolšici (1989} opozoril na nujnost sistem. Pogosto imamo opravka s slabo raziskovalnega (kognitivnega} pristopa h definiranimi problemi, ki praviloma zahte- gozdnogospodarskemu načrtovanju ter na vajo povsem originalne rešitve. V primeru pomen tako imenovanih )>mehkih informa-. biološko nestabilnih in bolnih gozdov, ki jih cij« pri iskanju rešitev za zapletene biolo- je vedno več, imamo redno opravka s slabo ško-razvojne probleme v gozdu. Opozorilo definiranimi problemi. Kdor gozda in proble- je vredno posebne pozornosti, saj teh kva- mov v njem ne dojame (občuti)J bo kljub litet pri gozdnogospodarskem načrtovanju vsem mogočim razpoložljivim informacijam nismo nikoli dovolj razumeli, hkrati pa se naredil slab načrt. Da bi dobili ideje za pri nas že kažejo znaki povsem drugačnih reševanje problemov je treba torej gozd in teženj. probleme v njem dobro dojeti in razumeti. Načrtovanje je odločanje, torej informacij- Pri inventivnem iskanju rešitev problemov ski proces. Sodobno gozdnogospodarsko se pojavi vprašanje relevantnih informacij. Ce bi bili vsi elementi in vplivi v zapleteni * Prof. dr. F. G., dipL inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 6'1 000 Ljubljana, Večna pot 83, YU. zgradbi gozdnih ekosistemov dostopni in merljivi ter to ne bi predstavljalo večji stro- šek, bi bilo najbolje, da bi vplive vseh G. V. 2191 93 pomembnih dejavnikov kvantificirali. Raz- polagali bi s »trdimi informacijami(< v numerični obliki. Ker to objektivno ni mogo- če, smo prisiljeni marsikaj čim bolj natančno ocenjevati. Zavedamo se namreč, da je bolje razpolagati s sicer nekoliko manj za- nesljivimi, vendar pa celovitejšimi informa- cijami. Vse tisto, česar se niti ocenjevati ne da, pa moramo na neki način vsaj dojeti (zaznati) in kolikor je le mogoče razumeti. V primeru zapletenih dinamičnih sistemov, kakršni so gozdni ekosistemi, je razmeroma veliko vplivov in povezav, ki so bistvene, hkrati pa je to skrito in nedostopne za merjenje in ocenjevanje. Možnosti za racio- nalno usmerjanje razvoja v zapletenih siste- mih so namreč večkrat skrite >>globoko v notranjosti sistema«, tj. pod pojavi in proce- si, ki se kažejo na površju. če tega nismo »ujeli« s svojim »notranjim pogledom«, tj. če tega nismo dojeli (zaznali) in kolikor toliko razumeli, nismo dojeli bistva nekega problema in bomo zato težko našli pravo rešitev zanj. S tem smo prišli do pojma tako imenovanih >>mehkih informacij«, ki so predmet te razprave. Med mehke informa- cije prištevamo: vtise, občutke, pridobljene izkušnje in strokovna mnenja (mišljenja). Teh informacij ne moremo prikazati v neki strogo formalizirani obliki, pa jim zato pra- vimo mehke informacije. Med mehke infor- macije spada do določene mere tudi vse naše znanje o gozdu, saj ni natančno sistematizirano in prirejeno za uporabo pri odločanju, ampak dopušča več možnosti. Smo torej v podobnem položaju kot zdrav- nik pri diagnosticiranju in terapiji, ki izbira rešitve na podlagi svojega širokega stro- kovnega znanja, izkušenj in intuicije. V gozdu vlada pestrost, zato je treba pri diagnosticiranju nujno upoštevati indivi- dualnost, kar stvari pri odločanju še do- datno zaplete. Pri gozdnogospodarskem načrtovanju močno podcenjujemo mehke informacije. še zdaleč ni res, da so relevantna informa- cije vselej le med trdimi informacijami. šte- vilni avtorji kritizirajo ozko naslonitev odlo- čanja v gozdnogospodarskem načrtovanju le na ozek krog numeričnih informacij o višini lesne zaloge, prirastka itd., saj s takim poenostavljanjem sploh ne vidimo pravih problemov. Mehke informacije imajo 94 G. V. 2191 pomembno vlogo zlasti pri spontanem (in- ventivnem) iskanju rešitev za zapletene biološko-razvojne probleme. 2. OPREDELITEV NEKATERIH MEHKIH INFORMACIJ Vtis To je sled, ki ga zapusti v našem spozna- nju zaznava določenega procesa ali pa problema v gozdu. Vtis je popolnoma nefor- malizirana informacija. Občutek Je že korak naprej in pomeni sposobnost zaznavati, raziskovati in razumeti karkoli na podlagi vtisov. čuti niso samo kanali občutkov, temveč so obenem sistemi odkri· vanja {Trstenjak, 1971 ). Občutek je nekaj ·izrazito notranjega, subjektivnega. V pri- meru zapletenih biološko-razvojnih proble· mov v gozdu moramo šteti pridobljene ob- čutke o teh problemih že kar med dobre informacije. Da bi si pridobili občutek o določenem problemu, se moramo vanj po- globiti. Za tistega, ki ima razvito sposobnost za sprejemanje informacij prek čutne za- znava, navadno pravimo: ta pa ima občutek za to in to, ta »ima nos« za prave rešitve, ta dela z občutkom, torej, ta zna. Kadar tako razmišljamo o občutku kot viru infor- macije, ga navadno visoko cenimo. Po- znano je, da se na področju umetniškega ustvarjanja občutek visoko ceni. Nekateri so mnenja, da oblikovanje gozdov (>)goz- dna arhitektura«) meji že na umetnost. Po tej logiki bi moral izostren občutek kot informacija igrati tu zelo pomembno vlogo. Lahko bi celo rekli, da bo tisti, ki nima občutka za delo z naravo gozda, kljub svojemu znanju delal slabo. Subtilnost pri kateremkoli delu pomeni tankočutnost, na- tančnost, izostrenost, ostroumnost. Občutki kot vir mehkih informacij se na- našajo na tiste pojave in procese, ki so skriti v notranjosti gozdnih ekosistemov, zato naravnost izzivajo in spodbujajo k nadaljnjemu vzponu spoznavna misli, tj. k iskanju potrditev za razne domneve, kar pripelje k novim izkušnjam in novim spo· znanjem. Izkušnja Izkušnja pomeni skupnost praktično pri- dobljenih znanj in sposobnosti. Je spozna- • nje nekega predmeta, pojava, procesa, slo- neče na neposrednem čutnem zaznavanju. Bistvo neke stvari. njene lastnosti in vede- nje v končnem smislu spoznamo le prek čutnih zaznav. Potemtakem ni znanja o nečem brez izkušnje. Izkušnje ne moreta nadomestiti niti razmišljanje ali pa učenje {iz knjig). Imeti izkušnje pomeni torej toliko, kot natančno poznati lastnosti kakih pred- metov, pojavov, procesov. Neizkušen je tisti, ki pozna svet okrog sebe po kakem izročilu in ne po svojem čutnem zaznava- nju. Po drugi strani je izkušnja tudi tisto, kar je pomembno za praktično delo in življenje. čutno zaznavanje nam daje vedno le posamezne primere, medtem ko se zna- nost ukva~a s splošnimi zakonitostmi (za- k9ni), ki veljajo v vsakem primeru. Z izku- ~,ryjo pridobljena dejstva je trebe torej »mi- selno predelati«, da bi se v svojem spo- znanju dvigniti na raven splošnih zakonitosti {novega spoznanja). V primerjavi z vtisom in občutki je izkušnja na spoznavni lestvici že precej visoko. Ce primerjamo izkušnjo in teorijo je raz- lika v tem, da izhaja izkušnja od neke posameznosti (individualnosti), medtem ko teorija iz splošnega (od neke zakonitosti). Ideal za vsako znanost dosežemo tedaj, ko ~e obe poti srečata ter se medsebojno potrdita in s tem obogatita. Večji del našega sedanjega znanja o gozdu je nastal z izku- šnjami. Ko prof. Kostler poudarja pomen razvitega občutka opazovanja in intuicije v gozdnogojitveni diagnostiki, omenja v zvezi s tem imena Pfeila, Gayerja, Morozova, Cajandera in Schodelina, ki so do večine svojih spoznanj prišli z opazovanjem, raz- mišljanjem in intuicijo (Kostler, 1948). Izkušnjo moramo razlikovati od rutine oziroma spretnosti, ki je rezultat privajenosti in izurjenosti. Strokovno mnenje Strokovno mnenje je prikaz lastnosti ne- kega predmeta, pojava, procesa, problema glede na lastno vedenje in poznavanje. Pri gozdnogospodarskem načrtovanju so po- membna mnenja kakih zunanjih izvedencev - dobrih poznavalcev problemov. Mnenja lahko predstavljajo poglede na kak problem iz specifičnih zornih kotov ali pa nas usme- rijo, da drugače gledamo na konkreten problem. Ta, tako zelo pomemben vir infor- macij pri oblikovanju kritičnega mišljenja, pri gozdnogospodarskem načrtovanju pre- malo uporabljamo. Izjema je potrditveni postopek. 3. SPLOŠNE ZAKONITOSTI SPOZNAVNEGA PROCESA Za pravilno razumevanje mehkih infor- macij in njihovo pridobivanje je treba po- znati splošne zakonitosti spoznavnega pro- cesa. Pri vzponu človekovega mišljenja na poti do novih spoznanj, vključno do največjih odkritij, so značilne tri stopnje {Kedrov, 1987, Mulej, 1975): - stopnja individualnega (posamezne- ga); - stopnja posebnega; - stopnja vsesplošnega. 1. Do vsakega spoznanja pridemo z iz- kušnjami (prakso) tj. z ugotovitvijo indivi- dualnih dejstev o nekih pojavih, ki še z ničemer niso med seboj povezana (stopnja individualnosti). Na tej stopnji je za ugotav- ljanje novih dejstev pomembna sposob- nost opazovanja. Gozd in gospodarjenje v njem je v bistvu eksperiment, odprta knjiga narave, kjer va- riira cela množica dejavnikov. Kdor nima pretanjenega občutka za opazovanje in za »dialog z gozdom<<, tj. sposobnosti sprot- nega učenja z ))miselnim odzivanjem na različne reakcije gozda«, ne bo ničesar odkril. Ne gre za to, da bi takoj uspeli pojasniti neko dejstvo {pojav), v vsakem primeru pa ga moramo opaziti, ujeti mo- ramo njegovo novost in jo primerjati z drugimi že znanimi dejstvi. Zivo opazovanje pojavov vpliva na človekova čutila in se pojavi kažejo v njegovih občutkih. Občutki odražajo seveda posameznost (individual- nost), tj. posamezne lastnosti in znake nekega pojava. Spoznavanje posamezno- sti je izredno pomembno, kajti, če teh ne poznamo, ne moremo spoznati stvari v celoti. G. V. 2191 95 2. V naslednji stopnji prehaja spoznava- nje k začetnemu sortiranju in grupiranju po določenih znakih (stopnja posebnega). Ti znaki se nanašajo na podobnost opazova- nih dejstev (pojavov), ali pa na medsebojno različnost. Na tej stopnji je poleg sposobno- sti opazovanja pomembna tudi sposobnost urejanja opazovanih dejstev. To zahteva razvito sposobnost induktivnega in for- malno-logičnega načina mišljenja. 3. Končno smo pred nalogo poiskati ne- kaj splošnega med vsemi skupinami opazo- vanih dejstev, tj. poiskati neko splošno zakonitost (novo spoznanje), ki povezuje vse skupine opazovanih dejstev (stopnja vsesplošnosti). Prvi dve stopnji pripravljata pogoje za prehod k spoznavanju in razumevanju stvari v celoti. Omejenost čutnega zaznava- nja v prvih dveh stopnjah je v tem, da odražata v glavnem samo tisto, kar se nam nudi neposredno, tj .. zunanjost v obliki raz- ličnih pojavov, ne· pa njihovega bistva, ki ostaja skrito nekje v notranjosti. Bistvo je torej tisto, kar je zakonito, torej tisto splo- šno, kar ni lastno samo enemu pojavu, ampak množici pojavov. Pojave in procese v gozdu je treba na tej stopnji ne le poznati, ampak tudi občutiti, rekli bi celo, da jih moramo videti s svojim »notranjim pogle- dom«. Spoznavanje se torej ne omeji na prvi dve stopnji živega opazovanja in ana- liziranja (sortiranja), ampak se od tod povz- pne na višjo stopnjo - na stopnjo abstrak- tnega razmišljanja. Abstraktna razmišljanje (teorija) zahteva oddaljitev od konkretne mnogoličnosti pojavov, lastnosti itd. Z abs- trakcija (z »notranjim pogledom«) spo- znamo te posameznosti (individualnosti) globlje, popolneje in natančneje v primerjavi s spoznanjem, ki ga odseva konkretno v svoji površinskosti, torej, v neporedni (kon- kretni, individualni) obliki. Z abstrakcija spo- znamo torej bistva (zakonitosti) stvari in procesov. Spoznavni proces se v svoji zaključni fazi ponovno vrača od abstraktnega h konkret- nemu, vendar že na višji ravni, ko je spo- znavanje konkretnih pojavov obogateno z razumevanjem njihovega bistva (zakonito- sti). Najvišja točka v spoznavnem procesu je potrditev v praksi. Praksa dokončno pre- verja pravilnost vseh naših sodb in teorij. 96 G. V. 2191 Opisan splošni spoznavni proces (Ke- drov 1987, Mulej, 1975) lahko sprejmemo kot teoretsko osnovo pri pridobivanju meh- kih informacij. Od individualne motivirano- sti, znanja in iznajdljivosti je odvisno, kako daleč se bomo dokopali v procesu spozna- vanja posameznih pojavov in problemov v gozdu. Najmanj, kar tu lahko dosežemo, je neki vtis, največ pa neko novo spoznanje (zako- nitost). Z informacijskega vidika so zelo pomembne izkušnje, ki so na tej spoznavni lestvici nekako v sredini med obema skraj- nostima. Gozdni ekosistemi in procesi, ki potekajo v njih, so zelo zapleteni. V njih je nedvomno veliko bistvenega, ki je hkrati tudi zelo skrito našemu spoznanju. S tem v zvezi se mi zdi zelo na mestu Mlinškova misel, ko pravi: >>česar ne morem razumeti, moram vsaj na neki način dojeti (zaznati) ; da bi to lahko dojel, pa moram biti razbremenjen«. Naš način iskanja rešitev in bistva zaplete- nim razvojnim problemom v gozdu bi bil necelovit, če bi zanemarili zbiranje mehkih informacij po opisanem splošnem spoznav- nem postopku vzporedno ob zbiranju dru- gih informacij. 4. INVENTIVNA POT ISKANJA REŠITEV PROBLEMOV IN KLJUČNA VLOGA MEHKIH INFORMACIJ Teorija pozna v glavnem tri poti pri odlo- čanju oziroma iskanju rešitev problemov: rutinsko, adaptivno in inventivno, oziroma hevristično. Značilno za prvi dve je, da so problem oziroma naloga odločanja, posto- pek odločanja in za to potrebne informacije v naprej poznani. V gozdnogospodarskem načrtovanju pa imamo, nasprotno, zelo pogosto opravka z zapletenimi in slabo definiranimi gozdno- razvojnimi problemi, ki predstavljajo tako imenovana »mehka področja odločanja>opisovanjem sestojev(<. Opisovanje sestojev predstavlja izredno vpliven, hkrati pa tudi slabo razumljen člen v procesu izdelave gozdnogospodarskih načrtov. Najprej smo opisovanje sestojev jemali kot povsem verbalno in površno opisovanje, ki v obliki sinteze informacij pozneje sploh ni prišlo v poštev. Zdaj ga marsikdo jemlje kot nezanimivo in formalno »odkljukovanje šifer« v opisnem obrazcu, prirejenem za računalniško obdelavo. Opisovanje sestojev moramo sprejeti kot gozdnogojitveno in problemsko diagno- sticiranje, kjer je nujno celostno dojema- nje gozda in problemov v njem. Največ .informacij o gozdu se zbere ravno po tej poti. Gre za najpomembnejšo nalogo, ki jo 98 G. V. 2/91 mora opraviti za obnovo gozdnogospodar- skega načrta odgovoren inženir v gozdu. Ali sploh lahko pomislimo npr. na situacijo, kjer bi se zdravnik - diagnostik zanesel le na izvide nekaterih preiskav, ne da bi pa- cienta sploh videl in se z njim pogovoril? Pri opisovanju sestojev so nujne nasled- nje sposobnosti: skrbno opazovanje, spo- sobnost povezovanja prostorsko ločenih vtisov v celoto ter spoznavno in ustvarjalno razmišljanje. Gozd in probleme v njem je treba doživeti, tega ni mogoče nadomestiti z nobenimi drugimi informacijami, ali pa z opazovanjem od daleč (iz posnetkov). Da bi pridobili te informacije, je torej nujno stopiti v gozd, temeljito pregle9ati sestoje, se poglobiti v življenje gozda; 'ob tem us- tvarjalno razmišljati in na ta način tudi najti pravi smisel svojega dela. Kdor ni opravil te šole v gozdu in se ni vživel v njegove življenjske procese, ne bo oqkril ničesar. Ta ima zelo malo možnosti, da izdela us- tvarjalen gozdnogospodarski načrt. V tej zvezi vidim poseben pomen nasled- nje Mlinškove misli, izrečene v enem njego- vih predavanj v italijanski akademiji gozdar- skih znanosti v Firencah: ))Gozdarstvo in gozdarska tehnika sta bila razvita v narav- nem ambientu, v gozdu in ne v pisarnah, kajti le gozdar, navezan na gozd in v neposrednem kontaktu z gozdom, lahko »prečita kognitivna sporočila« v njem in na tej podlagi ustvarjalno razvija svoje delo z naravo gozda. (( (Mlinšek, 1978) Opisovanje sestojev je izredna priložnost za pridobivanje mehkih informacij, zlasti pa izkušenj. Na tem mestu je treba spomniti na pristop in način razmišljanja, ki smo ga prikazali s splošnim spoznavnim procesom v 111. poglavju. Gozd in gospodarjenje v njem je neprekinjen in odprt eksperiment, v katerem bogato variirajo številni dejavniki (vplivne vrednosti različnih pojavov in pro- cesov). Pred očmi gozdarja- načrtovalca se vrstijo in ponavljajo najrazličnejša goz- dna rastišča in v okviru teh različne sestoj ne situacije ter posledice tako ali drugače opravljenih gozdnogojitvenih ukrepov. Vsak izveden ukrep v gozdu pomeni nov·a na- stalo (ne več isto) situacijo z mogoče po- vsem novimi ali vsaj specifičnimi posledi- cami (pojavi, procesi) v gozdu. Analiza takrh »vzročno-posledičnih situacij« je v bistvu dialog ))človek-gozd«, je pNi pogoj, če želimo vsaj nekoliko prodreti v ekosi- stemsko naravo gozda in njegovih biološko- razvojnih problemov. Pomembno je, da vse • vtise, občutke, izkušnje in nova spoznanja, do katerih smo se tako dokopali, beležimo v posebni beležki (Gašperšič, 1988). S poudarjenim pomenom vseh »mehkih infor- macij«, do katerih pridemo na prej opisan način, mora postati opisovanje sestojev eno osrednjih in zanimivih opravil odgovor- nega inženirja za obnovo gozdnogospodar- skega načrta. Tu mora priti do izraza celost- ni in raziskovalni pristop h gozdu in proble- mom v njem. Kdor nima vsaj nekaj teh sposobnosti, se bo pri tem delu dolgočasil, ker ~ozda in problemov v njem dovolj ne dojame. V takem primeru je zelo malo možnosti, da bi izdelali ustvarjalen gozdno- gospodarski načrt. V tem je pomemben vzrok, da obnove gozdnogospodarskega načrta ne smemo zaupati inženirju -začet­ niku. Ta se bo težko dokopal do tega vira informacij. Izredna priložnost za pridobivanje meh- kih informacij (zlasti izkušenj) je tudi nepo- sredno delo z gozdom, npr. gozdnogojit- veno načrtovanje, odkazovanje drevja za posek in skrbna spremljava gospodarjenja z gozdovi. Po tej poti pridobljene informa- cije (izkušnje in nova spoznanja) je treba skrbno sproti beležiti v gozdno kroniko (Gašperšič, 1988). Sedanje zgrešeno gledanje na »opisova- nje sestojev« je posledica že kar tradicio- nalne necelostne obravnave gozda, saj je bilo gozdnogospodarsko načrtovanje v pre- teklosti navezana skoraj izključno le na dendrometrijske informacije. S podobnimi problemi, ki so posledica monofunkcionalne orientacije v gozdnogospodarskem načrto­ vanju, se zdaj srečujejo tudi v drugih evrop- skih deželah. Drugo opozorilo O. Griessa se nanaša na vlogo računalnika in informacijskih siste- mov pri odločanju v gozdnogospodarskem načrtovanju. Nedvomno je, da je oboje. Izrednega pomena za kvalitetno odločanje in da vseh možnosti računalnika, tega iz- jemnega pripomočka, še dolgo ne bomo izkoristili. Povsem drugačna situacija pa po mojem nastopi tedaj, ko vlogo računalnika v tem procesu precenjuje mo in zanemarim o ustvarjalno vlogo človeka pri iskanju rešitev za zapletene probleme po hevristični poti. Zaupam v razvoj znanosti, pa kljub temu mislim, da so razmišljanja o uporabi umetne inteligence (ekspertnih informacijskih siste- mov) pri odločanju v gozdnogospodarskem načrtovanju zaenkrat še utvara, ki bi bila lahko škodljiva, ko bi se zanašali le nanjo in zanemarili druge možnosti. Na koncu bi lahko ugotovili, da smo se znašli v slepi ulici. Metode umetne inteligence oziroma ekspertnih informacijskih sistemov se ukvarjajo z načini, kako v računalniku izra- ziti »mehko znanje« in kako to znanje uporabiti pri reševanju kompleksnih proble- mov. Ekspertni sistemi se imenujejo zato, ker se ti informacijski sistemi dejansko obnašajo kot strokovnjak - ekspert na svo- jem področju uporabe (Bratko, 1982). Zgledovanje po področjih, kjer si že_ po- magajo z ekspertnimi informacijskimi si- stemi (npr. medicinska diagnostika), je lahko tvegano, če ne upošteva dovolj spe- cifičnosti gozdnih ekosistemov. Proučenost in še posebno predvidljivost obnašanja goz- dnih ekosistemov nasploh, nestabilnih pa še posebej, je veliko manjša. Razlog temu je bistveno manjša stopnja integriranosti v gozdnih ekosistemih in zato povečana stop- nja nedeterminiranosti. Pod stopnjo integri- ranosti je treba razumeti moč povezav po- sameznih delov sistema v celoto kakor tudi stopnjo odvisnosti eksistence sistema od teh povezav. V primeru človeka je oboje zelo visoko, v gozdnih ekosistemih pa ne- primerno manjše. Na višjih ravneh organziranosti je stopnja integriranosti vedno nižja. Jankovič pravi, da je slabljenje stopnje integriranosti pogoj, da se v višji sistem vključi večje število nižjih sistemov. Zato se z največjo stopnjo integriranosti odlikujeta osebek in vrsta. V ekosistemih je navzoča najmanjša stopnja integriranosti, tu je možna celo znatna stop- nja dezintegracije brez tragičnega izhoda za biocenozo (Jankovič, 1967). V primeru individua (npr. človeka) to ni mogoče. Uporaba ekspertnih sistemov v medicin- ski diagnostiki sloni torej na visoki stopnji integriranosti človeškega organizma in s tem na visokih korelacijskih odvisnostih med posameznimi organi in funkcijami v človeškem organizmu ter na visoki ravni G. V. 2191 99 medicinske znanosti, gre pač za človeka. Gozdni ekosistemi so zaradi nizke stopnje integriranosti in razmeroma pomanjkljivega znanja o funkcioniranju notranjih regulacij- skih mehanizmov pravo nasprotje. Kljub tako visoki stopnji integriranosti in simptomatološki proučenosti človeškega organizma, ki omogočata modeliranje pro- cesa iskanja rešitev (diagnoze in terapije), ostaja v medicinski diagnostiki in terapiji zdravnik s svojim širokim znanjem, izkuš- njami in intuicijo nepogrešljiv. Če upošte- vamo ta dejstva, potem je uporaba ekspert- nih informacijskih sistemov pri iskanju reši- tev za zapletene probleme v gozdnih eko- sistemih le teoretska možnost. Ni namen tega sestavka negiranje upo- rabe računalnikov, ampak le opozoriti na nevarnosti precenjevanja njegove sposob- nosti in zanemarjanja drugih racionalnih možnosti in metod pri iskanju rešitev za zapletene probleme v gozdu. Tu ne bo šlo brez izkušenj, intuicije in hevrističnega pri- stopa, seveda pa s tem v ničemer ne podcenjujemo vloge računalnika in trdih (formaliziranih) informacij. Z informacijskimi sistemi je tesno pove- zano vprašanje modeliranja pri iskanju reši- tev problemom. Poenostavljeno razumeva- nje modeliranja vsebuje veliko nevarnosti, ki lahko peljejo celo v zlorabo metod mode- liranja. Neujmin (1984) opozarja, da je ma- tematično modeliranje namesto dobro ra- zumljene in racionalno uporabljene znan- stvene metodologije marsikje postalo stvar mode. Namesto globokega vsebinskega poznavanja problema se zadovoljimo le z navideznim znanjem, ki daje na zunaj vtis visoke znanstvenosti, dejansko pa je zelo daleč od resnice (Neujmin, 1984). Podobne nevarnosti se pri nas že kažejo pri uporabi statističnih metod v obliki raznih statističnih paketov (programov) na računalnikih. Brez vsebinskega razumevanja problemov, s ka- terimi imamo opravka, in le s površnim poznavanjem metod, se pretirano navduše- nje za uporabo modernih metod in tehnolo- gij rado izrodi v škodljivo ))paradiranje« s temi modernimi pripomočki, za katerimi se lahko skriva nedopustno poenostavljanje, navidezna strokovnost in celo špekulacija, qelo, ki smo se ga lotili, pa izgubi pravi smisel. 1 00 G. V. 2191 Glede nepremišljenega prenašanja mo- dernih računalniških tehnologij moramo biti previdni še iz enega razloga. Za računalniki in različno programsko opremo stojijo da- nes močne firme s svojimi komercialnimi interesi. Na zahodu so zelo razširjeni za- sebni biroji, ki prodajajo svoje usluge. Pri nas se že kažejo težnje po nepremišljenem hlastanju za modernimi pripomočki in teh- nologijami in zanemarjanju nekaterih pre- verjenih ter nenadomestljivih metod in pri- stopov. Nevarnost vidim v tem, ker to lahko pripelje v nedopustno poenostavljanje pri usmerjanju razvoja gozdov ter v oddaljitev gozdarja od gozda in njegovih resničnih problemov, s čimer bi osiromašili vir infor- macij o gozdu, ki jih lahko pridobimo le v kontaktu z njimi. V Sloveniji so se že pojavili prigovori, češ da v dobi računalnikov še vedno vadimo evidenco o gospodarjenju z gozdovi v knji- gah. Da, tudi v knjigah, in to vsaj iz dveh razlogov: prvič, ker je tako vodena evi- denca potrebna in najbolj praktična za sprotno spremljanje gospodarjenja in letno planiranje, ter drugič, ker jo je v taki obliki mogoče najlaže in z najmanj tveganja tudi ohraniti za prihodnost. Na računalniških medijih je lahko hranjenje precej tvegano, tudi zaradi naše malomarnosti. Predstav- ljajmo si, da bi za gospodarsko enoto, za katero obstaja že 1 OO-letna evidenca, iz malomarnosti uničili evidenco za naslednje desetletje. Čim daljše je obdobje spremlja- nja gospodarjenja z gozdovi, tem odgovor- nejša je skrb za njegovo kakovost in konti- nuiteto. Pisana evidenca v solidno vezanih knjigah ima največ možnosti, da se ohrani. Rešitev, kakršno imamo zdaj v obliki listov v mapah, je slaba in nepremišljena. THE SIGNIFICANCE OF SOFT INFORMATION IN FOREST MANAGING PLANNING Summary Forest managing means to decide, i.e. to choose the right solutions for different problems. This is the information process. Careful decision making in forest managing planning has not been given enough attention to, the consequence of which is loose forest managing plans. The authors of such plans are not aware of the basic demand that the plans should represent a carefully orga- nized and coordinated system as rega~ds the solutions of various forest managing problems. Forest is a very complicated and not determi- nate system. The problems which arise are often poorly defined and demand original (inventive) solutins. When determing the situation of such • systems and their problems one cannot only make use of the so called "hard information", e.g. on the timber supply, the increment etc. There are relatively few factors in forest ecosystems whose influence could be established by means of measuring, counting, accurate evaluation the results of which can be presented in numerical form. Everything that cannot be measured, count- ed or reliably evaluated has to be at least some~ how perceived and understood as much as pos- sible. The category of the so called "soft informa- tion" includes impressions, feelings, acquired ex- perience and professional opinions. This informa- tion cannot be presented in a strictly formalized form so it is called soft information. ln the case of complicated dynamic systems such as forest ecosystems are, there are relatively many influences and correlations which are of essential importance yet at the same time they cannot be measured or evaluated. The possibili· ties for rational directing of the development are often hidden "deep inside the system core", Le. beneath the phenomena and processes which can be observed on the surtace. ln case this has not been percieved and understood, the essence of a problem has not been comprehended and it will be difficult to find a right solution for it. · ln the solving of complicated problems, the role of soft information is really great. The real under- standing and acquiring of soft information de- mands from a person to be acquainted with the laws of the general recognition thinking process. The forest and the managing with it must ·be accepted as an uninterrupted experiment. The acquiring of soft information presupposes a strong gift for perception and the ability "to lead a dialogue with the forest". This means the ability to learn on the spot by means of "mental respon- sing to different reactions of the forest". ln the searching for solutions for complicated problems the heuristic way must often be used, in which broad proffesional knowledge, expe- . ri ence and other sources of soft information as well as intuition have to be made use of. Soft information represents a supplement to other (hard) information yet it is not a substitute for it. The evaluation and soft information should not be considered as inferior because it explains the problems from entirely specific aspects and thus contributes to an integral attitude which is indispensable in the searching for creative solu- tions of problems. LITERATURA 1. Bihovskij, M. L: Diagnostičeskie i informa· cionie sistemi v medicine, Kibernetika i informaci- ja, Sbornik statej, Moskva 1967. 2. Bratko, l.: Inteligentni informacijski sistemi, ljubljana, 1982. 3. Gašperšič, F.: Izpopolnjevanje sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji (Strokovne podlage za izdelavo gozdnogospodar- skih načrtov), ljubljana, 1988. 4. Griess, O.: Des Forsteinrichtung, ein klas- ~isches geographisches lnformationssystem, Osterreichische Forstzeitung, 4/1990. 5. Hacker, R., Jochan, K.: KOnstliche lntelli- genz, Osterreichische Forslzeitung, 4/1990. 6. Hofle, H.: Grundgedanken zum Entwicklung vom lnformationssystem, Beiheft zu den Zeit- schriften des Schweizerischen Forstvereins, Zu- rich, 1979. 7. Jankovič, M.: O problemu integrisanosti bio- Joških sistema, Dialekti ka, 1967. 8. Kedrov, B. M.: O tvorčestve v nauke i tehnike, Molodaja gvardija, Moskva, 1987. 9. Kostler, J.: Ober die Harmonie des naturge- rechten Forstwesens, Schweizerische Zeitschrift fUr Forstwesen, 1/2, 1984. 10. ledley, R., lusted, l.: Medicinskaja diag· nostika i sovremenije metodi vibora rešenja, Ma- tematičeskie problemi v biologiji, Sbornik statej, Moskva, 1966. 11. Mlinšek, D.: Pensiero e metodologia co- noscitiva in selvicoltura, Accademia italiana di scienze forestali, Firenze, 1978. 12. Mulej, M.:Teorijasistemov, Maribor, 1975. 13. Mulej, M.: Ustvarjalno delo in dialektična teorija sistemov, Celje, 1979. 14. Moisejev, V. S.: Taksacija lesa, leningrad, 1970. 15. Napalkov, A. V.: Evrističeskoe programira- vanje i sledovanie mehanizmov pererabotki infor- maciJ, Kibernetika i informacija, Sbornik statej, Moskva 1967. 16. Neumin, J. G.: Modeli v nauke i tehnike (istorija, teorija, praktika), Akademija nauk SSSR, leningrad, Nauka, 1984. 17. Pečjak, V.: Misliti, delati, živeti ustvarjalno, ljubljana, 1987. 18. Schlechtner, K.: Forsteinrichtung und EDV: Neuentwicklung zum betriebswirtschaftlic- hen Planungsinstrument, Osterreichische Fors- tzeitung, 4/1990. 19. Trstenjak, A.: Oris sodobne psihologije - 1 Teoretična psihologija, Maribor, Založba Obzorja, 1971. G. V. 2.191 1 01 GDK: 907.9 Gozd in drevje v krajevnih imenih na območju Ljubljane in okolice Tomaž KOČAR* UVOD Naštevanje imen, enakih ali podobnih, vendar z različnih koncev, je sicer dolgoča­ sno vendar zanimivo, tako za gozdarje, kot za ~stale, ki se ukvarjajo s to tematiko (geografi, zgodovinarji, jezik_?slo~ci, ur?ani- sti in drugi). Slovenska dezela je rehefno zelo pestra in razgibana: visoke gore, hribi, gričevja in obsežne ravnine, ma~jš~ kotli ne, ravnice in doline, jarki, kotanJe rn druge reliefne oblike. Tla so pokrita z različnimi kulturami, med katerimi prevladuje gozd (51 ,6 %) s skupno površino preko milijona ha (1.045.355 ha - Zavod SR Slovenije za statistiko, stanje 1990). Prav ta vrsta kulture je dala in še vedno daje pečat slovenski deželi. Krajevna imena, ki nastopajo v slo- venskem prostoru, bodisi v gozdu, bodisi njegovi bližnji in daljni soseščini ali v prede- lih, ki jih je gozd pokrival v preteklosti, so zato pogosto izpeljana iz imen dreves (goz- dnih, deloma sadnih) ali iz besed gozd (boršt, hosta, les, gmajna, ... ) . Ne bom se loteval znanstvene razprave o nastanku teh krajevnih imen oziroma povezoval po- dobna imena, saj je to domena zgodovinar- jev in jezikoslovcev, ampak ~~~ le nav~del različne oblike imen na razlrcnrh mestrh v okolici Ljubljane oz. v samem mestnem prostoru (imena ulic). Krajevna imena so lahko lokacijsko vezana na večje (makrolo- kacija} ali manjše (mezo - oz. mikrolokaci- ja) površine. Pri imenih najmanjših je pa? treba dobro poznati teren. Jaz sem uporabrl le kartno gradivo, ki ga na GG Ljubljana uporabljamo v vsakdanji praksi ~preg!e?ni katastrski in temeljni topografskr nacrtr v merilu 1 : 5000, deloma 1 : 1 0.000 oz. 1 : 25.000). . • T. K., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Ljubljana, 61000 Ljubljana, Tržaška 2., YU. 102 G. V. 2/91 Da bi bila predstavitev krajevnih imen preglednejša, bom uporabil gozdarsko raz- delitev prostora gozdov in ostalih kultur - območja gozdnogospodarskih enot. IMENA NA OŽJEM OBMOČJU LJUBLJANE »Ožji zeleni pas« ljubljanskih gozdov .. ki ga ))gozdarsko« pokriva Komunalno podje- tje Ljubljana s svojim tozdom Rast, ?b~e~a ~ozdove naslednjih pred~lov: Ro~~rk ~n Sišenski hrib (k. o. Dravlje, Zg. Šrska rn Brdo), Grajski hrib, Golovec in Hruševski hrib (k. o. Prule, Mesto, štepanja/ v~s, Golovec, Rudnik in Bizovik) ter manjse gozdne površine v k. o. Zadobrova, Šmar- tno ob Savi, Brinje, Ježica in Vižmarje. Na tem območju so naslednji predeli, ki imajo za gozdarje zanimiva krajevna imena: . v k. o. Dravlje ob železniški progi Ljub- ljana-Kamnik, nasproti Hidrogradnje oz. Agroprogresa, je predel imenovan Po~ smrekami. V k. o. Ježica, v neposredm _bližini Mestnega vodovoda, je predel Pri borštu. Na S, oz. SV obrobju Ljubljane se na območju k. o. Rudnik nahaja kmetija Hrastar (med naseljem Orle in Srednja vas pri Škofljici), ob meji s k. o. Dobrunje pod Zadvorskim hribom pa leži predel, imeno- van Hrušovje. V k. o. Dobrunje je med naseljem Dobrunje oz. nad Urhom hrib Breznik, v k. o. Hrušica (hruška !) pa se nad naseljema Zg. oz. Sp. Hrušica nahaja Je- zuitarski boršt. Med Snebrjem in Šmartnim ob Savi je naselje Hrastje. Zadobrova, na- selje blizu Polja pri Ljubljani, ima ime po hrastu dobu. Še pred 2. svetovno vojno je bil tam hrastov gozd imenovan Boršt, med zadnjo vojno so ga posekali Italijani zaradi varovanja železniške proge. Naj poleg omenjenega navedem še imena ulic na območju Ljubljane, ki so povezana z imeni dreves oz. besedo gozd (Ljubljana, karta mesta, G'eodetski zavod SRS, 8. dopol- njena iz~aja, 1989): a) predel Vič: Cesta v Mestni log (nekdanji hrastovi gozdovi!), Pot na Rakovo jelšo, Gmajnice (Log, Barje), Murgle (murve), Pod akacija· mi, Pod bresti, Pod brezami, Javorjev dre- vored, Pod bukvami, Pod hrasti, Pod Jelša- mi, Pod kostanji, Pod lipami, Pod topoli, Pod vrb:ami, Pot čez gmajnoJKozarje, Zeje, Podsmreka), Pot v boršt (Zeje pri Kozar- jah). b) predel Šiška in šentvid: Pri borštu (Trata pred Šentvidom), Pod hruško (Zg. Šiška, med Vodnikovo c. in Šišenskim hribom), Draveljska gmajna, Pod gozdom (pod hotelom Bellevue). Med hmeljniki (dostop na Žale, proti cer- kvi Sv. Križa, hmeljevi nasadi v začetku 20. stol), Na gmajni (Štepanja vas), Cesta v kostanj (S. Hrušica), Cesta v Hrastje (Šmar- tno ob Savi), Gozdna pot (Bizovik), Hrastje (Šmartno ob Savi, med Javnimi skladišči in Sneberjami), c) črnuče Cesta v Podboršt, Pot v Hrastovec, Pot v Smrečje, Gmajna. Gmajna sicer označuje pašnike, ki se zaraščajo· ali pa so že zaraščeni, pa tudi gozd; izvor pa ima v nemškem Gemeinde, ki pomeni občino. To so bile površine, ki so bile last vaške srenje, obč.ine, oz. t. i. komune, skratka skupna last (travniki, pa- šniki, gozdovi). Tudi boršt ima izvor v nem- škem izrazu za gozd - Forst. IMENA NA ŠIRŠEM OBMOČJU LJUBLJANE Krajevna imena povezana z imeni dreves oz. besedo gozd na območju gozdnogo- spodarske enote šentvid: k. o. Gameljne: Ljubljanski gozd, Buko- vje, Brezje, Brezovica, Gabernik, in Boršt; k. o. Skaručna: Brezje, v Brezje, Brezov ic in Boršt; k. o. Vesca: V lesu; k. o. Repnje: Češnjica; k. o. Bukovica: Bukovica (naselje pri Uti- ku), pri Borštu; k. o. Šinkov turn: v Hosti; k. o. Vodice: Gmajna in Plava gmajna. G. E. Nadgorica-Senožeti: Vrbovec, Zajevše in Zaboršt pri Dolu (naselji), Boršt, v Borštu, Boršti, za Bor- štom, na Brezjah (Kleče pri Dolu), Brezje, Brezica, Za lopo, Za lesom, Pod lesom, Bukovje (nad cesto Dolsko-Senožeti), Na bukvah (k. o. Senožeti), Smrečič. G. E. Polje: Gabrje pri Jančah, Dobrovo brdo (pri Tujem grmu), Bukov potok in Bukovški graben (nad obračališčem ceste v Gostin- ci), Brezova reber, Brezje, V brezi, Brezovo brdo, To polov ec (pod naseljem Gabrje pri Jančah), Boršt (nad. Zg. Besnica), Javor (naselje), Javorski vrh, Brezovar {kmetija pri naselju Javor). G. E. Zeleni pas: Breznik (nad Dobrunjami, oz. Bizovikom), Smrečje {nad Lavrica), Hrastarija {Pri Or- lah), Vrbovec (v Tomačevem). G. E. Lanišče--Krvava peč: k. o. Lanišče: Bukovc, Boršt in Hrastovc {nad Laniščam), Bukov vrh, v Borštu, Jelše (pri Zalogu, Škofljica), Hrastje (Škofljica), Brezov hrib (pod Zalogom), Dob (nad žele- zniško progo pri Škofljici), k. o. Pijava gorica: Dolgi boršti, Bukovje, Brezje, Pod Breznica; k. o. Krvava peč: Brezence, Javorščica, Ovčja Bukovica; k. o. Osolnik in k. o. Turjak: Javorje, Ce- rovec, Jelovec, Zabukovje, Brezovce, Ce- rovca, Gmajne. G. E. Mokre~ Turjak: Gabrnica (nad lško), Smrekovec (v Mokr- cu), Veliko in Malo Smrečje. G. E. Rakitna: Zagabrnica G. E. Preserje: k. o. Preserje: Smrekovec, Gabrov vrh, Dolnja in Gornja Brezovica. k. o. Kamnik: Tisovec, Hrastje, Jablanov- ce, Oresnica. G. E.lg: Kozlarjeva gošča, Gabrovica (pod Mokr- G. V. 2191 1 03 cem), Gabrk in Hrastence (Škrilje), Brezje (Kurešček), Brezence (Kurešček), Ravno bukovje (Visoko), Bukovje (blizu Dobravice nad Igom), Dobje (nad lško), Brezovec (Želimlje), Brest in Vrbljane (pri Igu), Go- zdenec, Mali gozd, Stari in Novi gozd, Boršt, Boršti, Lipe (Črna vas), Hrušica (k. o. Zapotnik, Krvava peč in Osolnik). G. E. Dobrova: Brezovca, Brezje, Brezovica pri Ljubljani, Brezovški log, Brezovica, (pri Lesnem brdu) Podsmreka, (pri Dobrovi), Kozarška hosta, Bukovje, (pri Lesnem brdu), Stari boršt, Brezovec, (nad št. Joštom pri Horjulu), Zadobje, (k. o. Žažar), Brezarjev van in Brezove ravni (k. o. Šujice), Šujski gozd, Les in Boršt (k. o. Šujica), Borovnjak, (nad Dragomerjem), Dobrova, (pri Ljubljani, hrast dob), Hruševo in Gabrje (pri Selu) . G. E. Polhov Gradec: Bezgovje (k. o. Babna gora), Brezni grič, Hrastenice in Smrečje, (k. o. Črni vrh), Vrbanc (kmetija v k. o. Setnik). G. E. Glince-Črnuče: k. o. Stanežiče : Boršt, v Borštih, Stari boršt, Bukovje, Brezovice (Medno), Smreč­ je; k. o. Šentvid: Brezovec, Spodnji hrastovi deli, Kriva bukev, za Križanskim borštom, v Gmajni, Gmajna, Zapuška in Draveljska gmajna; k. o. Glince: v Borštu, Koseški boršt; k. o. črnuče: Hrastovec, Podboršt, Gmaj- na. G. E. Medvode: k. o. Zapoge: Hrastovo (nad Zapogami); k. o. Hraše: Hraše (hrast); k. o. Moše: Hrastovi deli, oz. Hrastova dela; k. o. Smlednik: Plana, oz. Plava gmajna, Brezovica, Mladi les, Češnjice, Brezovica, Gmajna; k. o. Golo brdo: v Borštih, oz. Boršteh; k. o. Studenčice: breznik; k. o. Sp. Pirniče: Brezje, Hrušica in Zg. Hrušica (pod Šmarno goro); k. o. Zg. Pirniče: Brezovica (pri Zbiljskem jezeru); k. o. Preska: Na borštu; k. o. Sora: Brezje; k. o. Topol: Topol, Brezovica pri Medvo- 1 04 G. V. 2191 dah, Boršt, Zanoški boršt, Robeški in Veliki les. NEKAJ DEJSTEV IN OPAZK Ljubljanske občine: Center, Šiška, Beži- grad, Moste-Polje in Vič-Rudnik, pokrivajo ·površino 90.348 ha, gozdnih površin, na katerih gospodari GG Ljubljana, je 40.117 ha (44,4 %), na delu gozdnih površin na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik pa gospodari GG Kočevje (7260 ha). Ti predeli tu niso obravnavani. Sicer pa tako ali tako nismo zajeli vseh imen, ker jih enostavno na kartah ni. Za obravnavo teh imen bi bile zanimive stare karte, saj pogosto opažam, da ponekod opuščajo stara krajevna imena, nadomeščajo jih nova. Enako se je doga- jalo in se še dogaja npr. z imeni ljubljanskih ulic (glej dr. V. Valenčič: Zgodovina ljubljan- skih uličnih imen, Ljubljana 1989 !) Največkrat so vse te menjave neupravi- čene in enostranske, sicer pa prepuščam to razpravo drugim. Pisava velike začetnice pri imenih, ki sem jih navedel, je prav tako vprašljiva, saj sem imena le prepisal. Obravnavana krajevna imena kažejo nave- zanost Slovencev na kraje, ki jih poselju- jemo že okrog 1000 let, in sicer na območju Ljubljane (nastanek mesta sega v sredino 12. stoletja). V preteklosti so bili ti predeli mnogo bolj poraščeni z drevjem oziroma gozdovi, ki pa so jih z razvojem mesta vedno bolj krčili, nekatere pa celo zbrisali z obličja zemlje. Nanje spominjajo le še krajevna imena, marsikje pa še ta ne več. Tako se je zgodilo z Mestnim logom, nekdaj bogatim hrastovim gozdom pri Ljubljani. Gozd so stoletja prekomerno izkoriščali, dokončno pa ga je po vsej verjetnosti uničila paša prašičev, ki so jih ob bogatih obredih hrastavega žira, v stotinah prignali tja na pašo (onemogočena naravna obnova). V 18. stoletju o gozdu v Mestnem logu ne moremo več govoriti. Podobno, a že prej, se je zgodilo z gozdom pod Rudnikom pri Ljubljani. Preskrboval je prebivalce Ljub- ljane z drvmi, les pa so dobavljali tudi dvema opekarnama na območju mesta. Tudi steklarni (prva v Trnovem ob Gradaš- čici, obratovala je od sredine 16. do sredine 17. stol.) sta porabili ogromne količine drv za. proizvodnjo stekla. Drva so večinoma v mesto vozili s čolni po Ljubljanici (postavi- tev steklarn ob reki!). Posebno mlade go- zdove pa so vse do 18. stol. (prepoved z gozdnimi redi 1) uničevali s pridobivanjem , hrastavega in smrekovega lubja za čreslo­ vino, ki so jo potrebovali številni čevljarji v Ljubljani in okolici za strojenje kož. Lubje so seveda rezali s stoječega drevja! Tudi Utiški gozd (Utik, oz. stranska vas pri Do- brovi, Ljubljana) je zelo trpel zaradi močnih sečenj za drva za potrebe mesta pa tudi za tamkajšnje žganje apna. Tudi gozd Smrekovec pri Podpeči je doživljal podobno usodo, še posebej zaradi prekomernih se- čenj gradbenega lesa (smreka). Slednja dva gozda sta bila že v 17. stol. močno izsekana. Vsi našteti gozdovi so bili takrat deželnoknežja last. Na to še danes spomi- nja krajevno ime Firštov (der Furst-knez), na kartah pisano Veliki vrh oz. Klobuk (k. o. Glince, pare. 101 O-deloma gozd, deloma travnik ter pare. 1011/2, kjer stoji lovska koča LD Brdo). Glede prekomernega izko- riščanja primestnih gozdov je zanimiva ugo- tovitev kolega inž. Grecsa, ki je ob terenskih raziskavah na območju gozdov, s katerimi gospodari GG Ljubljana, posebno okrog Kamnika in Ljubllane (gozdnogospodarske enote Kamnik, Sentvid, Medvode, Zeleni pas in druge) ugotovil dokajšnjo pogostost krajevnega imena Hrastje oz. izpeljank na rastiščih, ki so kartirana kot borovi gozdovi MP, VP (gričevje in nižinski predeli). To kaže na dejstvo, da so nekdaj te predele poraščali hrastovi oz. mešani listnati go- zdovi (QF, QC) ipd. ZAKLJUČNE UGOTOVITVE Na obravnavanem prostoru prevladujejo krajevna imena, ki se nanašajo na besedo gozd (boršt, gmajna, les, hosta), in sicer na 69 mestih; sledijo breza: 46; hrast: 21; bukev: 17; smreka: 11; gaber: 8; javor in vrba po 5; jelša: 4; lipa, češnja in topol po 3, brest in kostanj po 2, tisa, bor, jelka in bezeg ter leska po 1 . Sadno drevje hruška: 9; oreh, jablana in murva po 1. Na 40.117 ha površine gozdov ljubljanskega gozdnogospodarskega območja na ozem- lju ljubljanskih občin in deloma še na negoz- dnih površinah tega ozemlja sem našel197 1men, ki so povezana z besedo gozd ozi- roma enim izmed imen gozdnega drevja, kar pomeni, da se eno tako ime pojavi na 204 ha. Gozd torej poudarja slovensko kra- jino ter svojo prisotnost in pomembnost v njej. Breza kot pionirska drevesna vrsta pa prevladuje med drevesi, sicer pa je breza bolj drevo »gmajn«, kot »borštovcc. Naj za »poobedek« na koncu navedem še pogostost slovenskih priimkov s kore- nom gozda ali drevesnih vrst, ki so nave- deni v telefonskem imeniku (Telefonski imenik SR Slovenije 1989-90) za območje Ljubljane (061}. »Neslovenskih« priimkov nisem upošteval, teh pa je v srbohrvaškem jeziku kar nekaj (npr. Brezovački itd.). Na izvor iz besede gozd kaže pet priimkov - Borštnar, Borštner, Borštnik, Gozdnikar in Hostnik; bor (3) Borovec, Borovnik, Borov- njak; bezeg (1}: Bezek; breza (17): Breznik - zelo pogost priimek; Brezen, Brezar, Brezavič, Brezavšček, Brezigar, Brezigar, Brezic, Breziščak, Brezničar, Breznikar, Brezočnik, Brezovar, Brezovec, Brezovnik, Brezovšček, Brezovšek; bukev (9): Buko- vec in Zabukovec, zelo pogosta priimka: Bukovac - beneški Slovenci!, Bukošek, Bukovič, Bukovnik, Zabukovnik, Zabuko- šek, Zabukovšek; gaber (9): Gaber, Ga- bere, Gaberščik, Gaberšek, Gabršček, Ga- brič, Gabrovec, Gabrovšek; hrast (4): Hrast, Hrastar, Hrastelj in Hrastnik; javor (6): Javornik - zelo pogost priimek!, Javor, Javorič, Javoršek, Podjaveršek, Podjavor- šek; jelka (1 O}: Jelnikar, Jeločnik, Jelovšek, Jelovčan, Hojak, Hojan, Hojer, Hojkar, Hoj- ker, Hojnik; jesen (3): Jesenko. Jesenovec in Jesenšek; jelša (2): Jelševar in Zajelšnik; kostanj (3): Kostanjevec, Kostanjevič in Kostanjšek; lipa (1 O): Lipar Lipej, Lipič, Lipičar, Lipnik, Lipovec, Lipovšek, Lipoglav- šek, Lipovž, Podlipec, Podlipnik; smreka (2): Smrekar - zelo pogost priimek!, Smrečnik. Za obširnejšo in natančnejše obravnavo teh imen bi bilo treba v Arhivu SRS v Ljubljani pregledati karte-mape Franciscej- skega katastra, veliko teh imen pa bi našli v starih posestnih listinah, kjer je poleg parcelne številke običajno navedeno tudi krajevno ime. Naj končam z apelom: Slo- venci, ohranimo gozdove in z njimi svoja imena! G. V. 2191 105 Inženirji in tehniki gozdarstva o prihodnjem delu s s~ovenskimi gozdovi Ob strokovnem posvetovanju, posvečenem smotrnemu gospodarjenju z večlastni­ škimi gozdovi 23. novembra v Ljubljani inženirji in tehniki gozdarstva Slovenije objavljamo svoje strokovne poglede na prihodnje delo s slovenskimi gozdovi. GOZD JE V SLOVENIJI EDEN NAJPOMEMBNEJŠIH KRAJINSKIH ELEMENTOV Dobro polovico Slovenije pokrivajo gozdovi. To je krajina, kjer se gozd, kmetijske in druge površine živahno prepletajo. Se pred stoletjem je bilo stanje slovenskih gozdov katastrofalno, vendar smo ga uspeli bistveno izboljšati s skrbno in načrtno nego ne glede na lastništvo in z odločilnim prispevkom gozdarske znanosti, prakse ter lastnikov gozdov. GOZD JE DOBRINA POSEBNEGA POMENA Gozd je nenadomestljiva prvina okolja. Z vse hitrejšim razvojem družbe pridobivanje lesa iz gozda ne izgublja pomena, zaradi vse bolj obremenjenega okolja pa postajajo vse pomembnejše druge vloge gozdov, zlasti okoljetvorne. Dejavniki okolja (pitna voda, čisti zrak) postajajo v razvitih deželah in tudi pri nas kritični dejavnik preživetja človeka. Zaradi klimatskih in reliefnih značilnosti je v Sloveniji okoljetvorna vloga gozdov še posebno pomembna. OGROŽENOST GOZDA Zaradi svoje narave je gozd obnovljiv; ravnanje z gozdom pomeni vse bolj uravnote- ženo skrb za materialno, ekološko in duhovno blaginjo, ki izvira iz gozda. Trajni obstoj gozda in njegovo ekološko bistvo ogrožajo številni človekovi rušilni vplivi, ki jim ni videti konca. Izvirajo iz neusklajenih kratkoročnih interesov posameznih dejavnosti z dolgoročnim interesom skupnosti. i\Jekatere okoliščine zahtevajo v Sloveniji še posebno skrbno in strokovno ravnanje z gozdovi: - velika ekološka občutljivost gozdnega in negozdnega sveta, - pešanje vitalnosti gozdnega drevja zaradi onesnaževanja okolja, - surovinski in energetski viri Slovenije so skromni, zato je čim boljša, vendar ekološko ustrezna, izraba gozdnih rastišč naša nacionalna naloga. KAI{ŠEN GOZD SI ŽELIMO Mnogonamensl lrne drevesnice 1976 1977 1978 1979 1960 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1988 število otmtocw ši pregledov -~ .. - KRANJ 1 Besnica 13. 10. 1 2 Jelendol 13. 10. 1 LJUBLJANA 3 Ponoviče 22. 5. 1 POSTOJNA 4 Matenja vas 3. 11. 21. 11. 28. 9. 18. 10 26.9. 4. 11. 6 KOČEVJE 5 Mahovnik 28. 9. 16. 12. 6. 12. 9. 11 . 26. 11. 6. 11 . 4 . 10. 4. 11 . 17. 1 O. 6. 11' 26. 9. 8. 11. 12 NOVO MESTO 6 Črmošnjice 7. 11. 10. 11. 2 7 Gabrina 30.9. 6.12. 7.11. 19. 11. 25. 11. 29.10. 10. 11 . 10. 11. 8 8 Gorjanci 30. 9. 7. 11. 25. 11 . 20.10. 10.11. 10. 11 . 24. 10. 2. 10. 16. 11. 9 9 Gradac 1 7 . 11 . 25. 11. 10.11. 10.11. 2.10 5 10 Gradac 11 25.11. 1 11 Krka 6.12. 7.11. 19. 11 . 25.11. 29.10. 10. 11. 24. 10. 2. 10. 16.11 9 12 Rože k 30.9. 6.12. 7.11. 19.11 . 25.11. 29.10. 10.11 . 1 O. 11. 24. 1 O. 2. 10. 16.11 11 13 ~tru ga 30.9. 6.12 . 7. 11. 19.10. 24. 11. 20.10. 10. 11. 10. 11 . 24. 10. 2. 10. 16. 11. 11 14 Smihel 1 o. 11 . 2. 10. 16. 11. 3 BREZ ICE 15 Kostanjevica 9. 12. 1 16 Rimš 26.3. 1 SLOVENJ GRADEC 17 Mula ob D. 6. 10. 8. 11. 25. 10. 7. 11 . 24.3. 11 . 11 . 16. 11. 22. 11. 23. 9. 13. 10. 11 4. 11 . MARIBOR 18 Lovt·enc 9. 11' 9. 10. 9. 10. 21 . 11. 24.9. 7. 11. 6 19 Markovci 9. 11. 24. 9. 21. 9. 21 . 11 . 24.9. 5 20 Se~ntca 9. 10. 21. 11 . 24. 9. 3 Skupaj 107 -- - ---·--- - ·~------· Preglednica 2: Kemične lastnosti tal in zmesi v drevesnicah Zap Ime drevesmce Ras ln~ 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1988 šl substrat 2 Jelendol !la 3211154 3 Pon0v16e tla 3214514 4 MatenJavas tla 1121540 2313240 2411530 2413513 2311513 1111523 zmes 3174 220 3154550 1152212 1154121 5 Mahovnik Ila 2411170 3111210 3112210 1111240 3111120 2111210 2112210 1111210 2111212 2111210 2111242 2111211 zmes 1172250 1152250 1331550 1412550 1114250 1151550 3331520 1331551 j 311110 3431611 3421111 6 Crmošnjice Ila 3111540 3111520 7 Ga brina !la 1413170 1313170 1123170 1111110 1111170 1411110 1411110 1413110 8 Gorjanci tla 3121360 3111150 2111160 2111220 2111210 2111220 2111212 2111242 2121222 9 Gradac 1 zmes 1351150 i 351550 2411550 2331520 1411575 10 Gradac 11 Ila 1111170 11 Krka zmes 2172110 1171150 1171550 3174250 1134550 2134550 2171524 3342524 3341224 12 Rože k Ila 3421170 3111270 3111570 3111270 3111270 3311210 3111540 3111210 3111212 3111272 2111272 13 $truga tla 3411110 3311510 3111210 3111240 3111110 3111210 3111110 3111110 3111214 3111214 3111114 14 Sm1hel tla 3311110 3113244 3311174 15 KostanJeVICa Ila 3111150 16 Rlmš ti;:J 2221270 zmes 3134550 17 Mula ob Drav1 Ila 1323450 1133220 1131220 2131240 2131270 2123210 2111220 2111213 2121213 1121213 Ila 1131220 18 Lovrenc na Pohoqu 1111 2121540 2111510 3112510 2111512 2111542 1111542 19 Markovci tla 3423120 1111130 3411550 3411114 3411112 20 Selmca 3111110 1111111 3111111 Cl < w ~ .....1. 1\) -.....! Legenda k preglednici 2: Šifra 1000000 2000000 3000000 100000 200000 300000 400000 10000 20000 30000 40000 50000 60000 70000 1000 2000 3000 4000 100 200 300 400 soo 600 10 20 30 40 50 60 70 a) b) Reakcije vzorcev tal in zmesi, pripravljenih po Dunemannovi metodi, so bile -optimalne pri vseh vzorcih; -optimalne pri večini (nad 50%) vzorcev, pri ostalih premalo kisle; -premalo kisle pri več kot 50% vzorcev, pri ostalih optimalne. Vsebnost organske snovi v vzorcih tal in zmesi je bila pri -vseh vzorcih v optimalnih mejah; -večini vzorcev (nad 50%) optimalna, pri ostalih previsoka; -večini vzorcev optimalna, pri ostalih prenizka; -večini vzorcev prenizka, pri ostalih optimalna. c) Oblike humusa v vzorcih tal in zmesi : -vsi vzorci so vsebovali sprstenino; č) d) e) -večina (nad 50%) vzorcev je vsebovala sprstenino, ostali prhlinasto sprstenino; -večina vzorcev je vsebovala prhlinasto s prsten ino, ostali sprstenino; -50% vzorcev je vsebovalo sprstenino, 50% pa prh lino; -vsi vzorci so bili prhlinasti; -večina vzorcev je vsebovala prhlino, ostali pa surov humus; -večina vzorcev je vsebovala surov humus, ostali pa prhlino; Oskrbljenost vzorcev tal in zmesi s skupnim dušikom je bila pri -vseh vzorcih dobra; -večini (nad 50%) vzorcev dobra, pri ostalih bogata; -večini vzorcev dobra, pri ostalih slaba; -večini vzorcev bogata, pri ostalih dobra. Preskrbljenost vzorcev tal in zmesi z rastlinam dostopnim kalijem je bila pri -vseh vzorcih srednja do dobra; -večini (nad 50%) vzorcev srednja do dobra, pri ostalih bogata; -večini vzorcev srednja do dobra, pri ostalih slaba; -večini vzorcev srednja do dobra, pri delu vzorcev bogata, pri ostalih slaba; -večini vzorcev bogata, pri ostalih srednja do dobra; -večini vzorcev slaba, pri ostalih srednja do dobra. Založenost vzorcev tal in zmesi z rastlinam dostopnim fosforjem je bila pri -vseh vzorcih srednja do dobra; -večini (nad 50%) vzorcev srednja do dobra, pri ostalih bogata; -večini vzorcev srednja do dobra, pri delu vzorcev bogata, pri ostalih slaba ; -večini vzorcev srednja do dobra, pri ostalih slaba; -vseh vzorcih bogata; -večini vzorcev bogata, pri ostalih slaba; -večini vzorcev slaba. f) Oskrbljenost vzorcev tal in zmesi z dostopnim magnezijem je bila pri -vseh vzorcih srednja do dobra; 2 -večini (nad 50%) vzorcev srednja dodobra, pri ostalih bogata; 3 -večini vzorcev srednja do dobra, pri ostalih slaba; 4 -večini vzorcev bogata, pri ostalih srednja do dobra; 5 -večini vzorcev slaba; O -vzorcem magnezij ni bil določen. Mejne vrednosti za koncentracije hranil v vzorcih smrekovih iglic smo povzeli po priročniku dr. M. A. Gussoneja, 1964. v· preglednici 3 je za vsak pedološki 128 G. V. 3/91 pregled posebej prikazano, kolikšen del vzorcev smrekovih iglic je imel katerega od hranil premalo ali preveč ter kolikšen del vzorcev je vseboval ustrezne koncentracije hranil. p -;:: (t.) ~ ....\. 1'\) (O Preglednica 3: Vsebnost hranil v vzorcih smrekovih iglic Drevesnica Vzorčene so Leto odvzema vzorcev Besnica Jelendol Matenjavas Mahovnik Gradacl Krka Rože k Struga Rimš Muta ob Dravi Lovrenc na Pohorju Markovci ~egenda Sifra smrekove iglice 1977 presajenk presajenk sejan k presajenk sejank 1 presajenk 5{N, P) sejan k sejan k S(N) presajenk presajenk presajenk presajenk presajenk 1 presajenk 1 1978 1980 1981 1982 1 1 1 5(N,P) 5(N) 5{N) S(N,P) 5(N, Mg) S(N, Mg, Ca} 3(N, Mg, Ca) 1 1 - vsi vzorci so vsebovali ustrezne koncentracije hranil (koncentracije so bile v območju visoke vsebnosti) ; 2 večina vzorcev (nad 50%) je vsebovala ustrezne koncentracije hranil, manjši del vzorcev je imel previsoke vsebnosti katerega od hranil; 3 večina vzorcev je vsebovala ustrezne koncentracije hranil, manjši del vzorcev je imel katerega od hranil premalo (v območju pomanjkanja); 4 - večina vzorcev {ali vsi) je vsebovala previsoke koncentracije (iznad območja visoke vsebnosti) katerega od hranil; 5 - večina vzorcev (ali vsi) je vsebovala prenizke koncentracije katerega ad hranil Preveč ali premalo je bilo sledečega hranila (navedenega v oklepaju): N dušika P- fosforja K- kalija Mg - magnezija Ca- kalcija 1984 3 (N) 3 (N) 3(Mg) 3(N) 3(N) 2(Ca) 3(P, Mg, Ca) 5 {P) 1 1986 1988 1 3{N) 3(N)+ 2{Ca) 3(N)+ 2(Ca) 3(Mg) 3 (N) + 5 {Mg, Ca) 1 1 4{Ca} 4. IZSLEDKI IN UGOTOVITVE Rodovitnost tal in zmesi v lehah, priprav- ljenih po Dunemannovi metodi, je bila v obravnavanih drevesnicah večinoma dovolj primerna namenu, vendar le malokje opti- malna. Z analiziranjem poročil o pedoloških pregledih smo ugotovili sledeče važnejše probleme: - večina drevesnic, še posebno tiste na karbonatni matični podlagi, je imela obča­ sno ali ob vseh pregledih večji ali manjši del zemljišč premalo kislih za optimalno rast in zdrav razvoj sadik smrek in drugih acidofilnih drevesnih vrst; - mestoma so tla občasno vsebovala premalo humusa; -po standardnih merilih so tla večinoma vsebovala dovolj skupnega dušika. Vendar le podatki o količinah skupnega dušika ne dajejo točne slike o oskrbljenosti tal z rast- linam dostopnimi dušičnimi hranili in jih je potrebno interpretirati v povezavi s podatki o vsebnosti in lastnostih organske snovi. Tudi rezultati foliarnih analiz potrjujejo, da je tlem v nekaterih drevesnicah rastlinam dostopnih dušičnih spojin mestoma obča­ sno primanjkovalo ali jih je bilo preveč; - v večini drevesnic so bila tla z vidika skladne prehrane velikokrat prebogato oskrbljena z rastlinam dostopnimi kalijevimi spojinami; - pri večini pregledanih drevesnic je manjšemu ali večjemu delu zemljišč obča­ sno primanjkovalo rastlinam dostopnim fos- forjevih spojin; - po dosedanjih ugotovitvah je bil z magnezijem slabo oskrbljen le manjši del zemljišč v dveh drevesnicah. V drevesnicah Matenja vas, Mahovnik, Gradac 1, Krka in Rimš vzgajajo sejanke gozdnega drevja na posebnih zmeseh v ograjenih Dunemannovih lehah. Tu se se- janke praviloma razvijajo bolje kot na gredi- cah, kjer so rastna podlaga tla. Po izvirni Dunemannovi zamisli vzgajajo semenke na substratu, pripravljenem iz iglic in humu- sa, nabranih v smrekovih gozdovih. V neka- terih drevesnicah pripravljajo zmesi po pri- rejenih metodah, pri katerih navedene kom- ponente deloma nadomestijo z drugimi, bolj _dostopnimi sestavinami (npr. s šoto, žagovino, destiliranimi iglicami ipd.). Tem 130 G. V. 3/91 zmesem dodajajo hranila z mineralnimi gnojili. Ponekod so bile zmesi občasno neustre- zno pripravljene, zaradi česar so dobile sledeče neustrezne lastnosti: - premalo kislo reakcijo; - premajhno vsebnost organske snovi; - preveč razkrojen humus; - neharmonično razmerje rudninskih hra- nil. Zmesi so bile praviloma dovolj dobro do zelo bogato oskrbljene z glavnimi rastlin- skimi hranili. Le izjemoma so bili nekateri vzorci zmesi slabo preskrbljeni s kalijem, fosforjem ali magnezijem. Foliarne analize so pokazale, da so se v nekaterih vzorcih iglic pojavljale premajhne koncentracije dušika, fosforja, magnezija, kalcija ali zelo visoke vsebnosti kalcija. Ta neskladja v prehranjenosti sadik so posledica previsokih pH vrednosti tal, anta- gonizmov med ioni v tleh zaradi neustrezne oskrbljenosti tal s hranili in tako imenovanih »razredčitvenih učinkov« v rastlinskih tkivih. Zelo visoke koncentracije kalcija so se pojavljale v vzorcih iglic s sadik, ki so rasle na premalo kislih tleh. Zaradi večje vsebno- sti kalcija v teh tleh se rastlinam zmanjša dostopnost nekaterih važnejših mikroele- mentov in nitratnega dušika. Vzorci iglic s sadik, ki so rasle na z magnezijem revnih tleh, so vsebovali manj magnezija. Njegove koncentracije so bile v območju pomanjkanja. Premajhne vsebnosti fosforja in dušika v iglicah so se pojavljale tudi v primerih, ko so bila tla srednje oskrbljena s fosforjem in dušikom in zelo bogato s kalijem. Zaradi medsebojnih antagonizmov teh ·hran.il je velika razpoložljivost kalija v tleh povzročila pomanjkanje fosforja in mestoma dušika v rastlinah. V primerih, ko je bilo v tleh zelo veliko rastlinam dostopnega dušika, so rastline bolj rasle. Zato so bile koncentracije dušika v iglicah visoke, koncentracije nekaterih drugih hranil, posebno tistih, ki ne omejujejo rasti, so bile nizke oziroma »razredčene«. Preskrbljenost tal s hranili najuspešneje uravnavama, če gojimo z ustreznimi količi­ nami enostavnih mineralnih gnojil, kot so kalijev sulfat, patentni kalij, superfosfat, ap- nenčev amonijev nitrat (KAN), amonijev sulfat in druga. Tovarne gnojil so zainteresirane, da pro- izvajajo in prodajajo predvsem sestavljena NPK gnojila. Zato nekaterih enostavnih gnojil (npr. kalijeve soli) ne prodajajo in naše tržišče z enostavnimi kalijevimi in fosforjevimi gnojili ni dovolj dobro oskrblje- no. Pri pedoloških pregledih drevesnic smo ugotovili, da so si upravljalci zelo prizadeva- li, da bi ohranili rodovitnost drevesničarskih tal na ustrezni ravni. Slaba založenost tržišča s primernimi mineralnimi gnojili je bila eden glavnih vzro- kov, da pri tem niso bili vedno uspešni. Gnojili so pač z gnojili, ki so jim bila doseg- ljiva. V primerih, ko jim ni uspelo nabaviti ustreznih enostavnih gnojil, so pogosto gnojili z nitrofoskali tudi tam, kjer je tlem izrazito primanjkovalo fosforja, kalija pa je bilo že dovolj. S kompleksnim gnojilom so sicer dodali manjkajoči fosfor, hkrati pa se je močno povečala založenost s kalijem. S tem je nastala dvakratna škoda. Prvič za- radi nepotrebnega stroška za delež kalija v gnojilu, drugič pa je dodatni kalij, ki ga je bilo zaradi rednega gnojenja v tleh gozdnih drevesnic že tako dovolj ali celo preveč, povzročil motnje pri prehrani sadik z dru- gimi hranilnimi elementi. Tal, na katerih proizvajajo sadike iglav- cev, ni priporočljivo gnojiti z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo klor, ker klorovi ioni lahko poškodujejo sadike. Zato naj bi se kljub težavam z nabavo in višjim cenam v gozdnih drevesnicah uporabljala posebna sestavljena gnojila, ki imajo kalijevo sesta- vino v obliki kalijevega sulfata in so name- njena za gnojenje vinogradov, sadovnja- kov, vrtov in podobnih občutljivih kultur. Med taka posebna gnojila spada tudi NPK 7 : 1 O : 20 + 3 + 1, ki so ga občasno izdelovali v Tovarni dušika Ruše in je poleg dušika, fosforja in kalija vsebovalo še mag- nezij (3 odstotke magnezijevega oksida) in bor (1 odstotek boraksa). To gnojilo je bilo običajno predlagano za gnojenje v poročilih o pedoloških pregledih in uporabljeno pri izračunavanju potrebnih količin gnojil, saj je bilo včasih edino dosegljivo mineralno gnojilo s primerno kemično sestavo, ki ni vsebovalo klora. Ker pa je kalijev sulfat draga uvozna surovina, jo v zadnjih letih pri izdelovanju tega in podobnih sestavlje- nih gnojil običajno delno ali v celoti nado- meščajo s kalijevim kloridom. Zato je nakup nitrofoskalov brez škodljivega klora otežko- čen, negativni vpliv klora na sadike iglavcev pa ostaja pereč problem. 5. ZAKLJUČEK Sadike gozdnega drevja v drevesnicah za uspešno rast in zdrav razvoj potrebujejo dovolj rodovitna in ustrezno negovana tla. S pedološkimi pregledi drevesnic ugotav- ljamo stanje tal in zmesi, pripravljenih po Dunemannovi metodi, ter pre hranjenost sa- dik. Te ugotovitve omogočajo, da lahko ustrezno vzdržujemo in izboljšujemo rodo- vitnost tal in zmesi. Reakcija tal vpliva na številne lastnosti in pojave v tleh, kot so biološka aktivnost, humifikacija organskih snovi, dostopnost posameznih hranil in podobno. Nekatere vrste gnojil delujejo na tla bazično, nekatere nevtralno, nekatere pa tla zakisujejo. Z ustrezno izbiro gnojil lahko uravnavama reakcije tal. Znižanje pH vrednosti tal dose- žemo z doslednim gnojenjem s fiziološko kislimi mineralnimi gnojili pa tudi z uvaja- njem podorin. Da se delež organske snovi v tleh ohranja in obnavlja na ustrezni ravni oziroma da se tam, kjer je prenizek, poveča na optimalno mero, je potrebno tlem pogosto dodajati organske snovi z organskimi gnojiti, kakršni so hlevski gnoj, kompost in šota, ali s podorinami. Kot podorine oziroma tako imenovano »zeleno gnojenje« drevesničarji uporabljajo lupino, oljno repico, koruzo, detelje in po- dobne rastline. Zaželene so stročnice (Le- guminosae), ker imajo sposobnost, da v simbiozi z dušičnimi bakterijami v tleh ve- žejo atmosferski dušik. Dodane organske ostanke nato talni organizmi razkroje v humus, del teh snovi pa mineralizirajo v rudninske snovi. Ob tem se sproščajo tudi rastlinam potrebni mikroelementi, ki jih v mineralnih gnojilih ni. Od vsebnosti in oblike humusa so odvisne tako kemične kot fizi- kalne lastnosti tal. Najbolj ugodna je sprste- ninasta oblika humusa. Sprstenina pove- zuje delce tal v strukturne skupke (grudice), G.V.3/91 131 s čimer se izboljšujeta zračnost in vodopro- pustnost tal. Ima veliko adsorbcijsko spo- sobnost za vezanje vode in hranil, ki pa so rastlinam kljub temu lahko dostopne. Zato tlem zboljšuje vodno kapaciteto in je po- memben trajen vir hranil za rastline. Uspešna rast in razvoj sadik sta zelo odvisna od ustrezno velike harmonične preskrbljenosti tal ali drugih rastnih substra- tov z rastlinam distopnimi dušičnimi, kalije- vimi, fosforjevimi in magnezijevimi snovmi. Ta hranila rastline potrebujejo v največjih količinah. Njihove deleže v tleh uravna- varno predvsem z dodajanjem ustreznih mineralnih gnojil. Vzorcem tal in zmesi določamo vsebnost skupnega dušika. Vendar, čeprav je v tleh in zmeseh veliko skupnega dušika, lahko občana primanjkuje rastlinam dostopnega dušika. Zaradi tega rastline slabo rastejo in na njihovih asimilacijskih delih se pojavijo kloroze. Ker rumenenje iglic in listov lahko nastopi tudi zaradi drugih vzrokov, na pri- mer pomanjkanja kalija, je v takih primerih najbolje ugotoviti vzroke prehranskih mo- tenj s foliarnimi analizami. Pomanjkanje dušika odpravimo z dognojevanjem z duši- kovimi gnojili. Preskrbljenost tal s kalijem uravnavama predvsem z mineralnimi gnoj ili, ki vsebujejo kalij. Običajno uporabljamo NPK gnojila (nitrofoskale). Če so tla s kalijem ustrezno preskrbljena, · ga praviloma z gnojenjem dodajamo le toliko, kolikor ga bodo porabile sadike. če ga je v tleh zaradi pregnojenosti preveč, ga dodamo manj od teh količin ali pa gnojenje s kalijem opustimo za toliko časa, dokler status hranil v tleh ne doseže dovolj harmoničnih prehranskih razmer. Z nitrofoskali pokrijemo predvsem vse potrebe po kaliju in bolj ali manj tudi potrebe po dušiku. Fosforja pa ta sestavljena gnojila največkrat vsebujejo premalo, zato je po- trebno manjkajoče količine fosforja v tleh nadomestiti še z dodajanjem enostavnih fosforjevih gnojil. Običajno uporabljamo su- perfosfat. Eden od glavnih vzrokov za obča­ sno slabo založenost drevesničarskih tal s fosforjem ali prebogato preskrbljenost s kalijem je bil v tem, da se enostavnih fosfatnih gnojil ni dobilo na našem tržišču . M_agnezij je nezamenljiv pri številnih bio- loških procesih v rastlinah. Je tudi sestavni 132 G. V. 3/91 del listnega zelenila. Z magnezijem so slabo oskrbljena tla v novejšem delu dreve- snice Matenja vas in del zemljišč drevesnic Dobrova v Muti ob Dravi, ki leži na nekarbo- natni, z magnezijem revni matični podlagi. Pomanjkanje magnezija v tleh lahko od- pravimo z uporabo magnezijevih mineralnih gnojil (npr. patentnega kalija, ki poleg kalija vsebuje tudi 8-12% MgO). Z dodajan jem zmletega dolomita lahko tla dolgotrajno oskrbimo z magnezijem. Vendar ta ukrep lahko močno zmanjša kislost tal, zato ga praviloma uporabljamo le tam, kjer želimo hkrati s povečanjem preskrbljenosti tal z magnezijem zmanjšati tudi kislost tal. Od leta 1989 tlem v drevesnicah v Muti poizku- sno dodajamo zmleti dolomit. če so sadike premalo ali neustrezno prehranjene, na primer zaradi neugodnih vremenskih razmer, preveč enostransko gnojenih tal in podobnih vzrokov, jim je možno neposredno, hitro in učinkovito do- dati manjkajoče makro- in mikroelemente z ustreznim foliarnim gnojenjem. Čeprav v praksi ne izvajajo vedno v celoti predlogov za gnojenje iz poročil, se rodovit- nost tal in zmesi v redno pregledanih dreve- snicah na splošno vzdržuje in izboljšuje. VIRI 1. Baule H., Fricher C., E)ubrenje šumskog drve6a, Beograd 1987. 2. Gussone H. A., Faus1zahlen fOr Dungung im Walde, MUnchen . 3. Jurhar F., Naše drevesničarstvo v letu 1966, Gozdarski vestnik, Ljubljana, 1967, str. 55- 59. 4. Jurhar F., Pridelovanje in poraba gozdnih sadik v Sloveniji, Gozdarski vestnik, str. 74-76, Ljubljana, 1976. 5. Kalan J. in sod;, 1976-1989: Poročila o pedoloških pregledih gozdnih drevesnic, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana. 6. Kodrič M., Naše gozdne drevesnice in nji- hovo izboljšanje, Gozdarski vestnik, str. 132-137, Ljubljana, 1951. 7. Leskošek M., Praktično gnojenje, Ljubljana 1976. 8. Urbančič M., Pedološka proučevanja, Rodo- vitnost tal v naših drevesnicah, Raziskovalna naloga, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, 1990. 9. Zupančič M., Eleršek L., Kalan. J., Prehrana drevesničarskih kultur in kvaliteta sadik, Razisko- valna naloga, Inštitut za gozdno in lesno gospo- darstvo, ~jubljana, 1986. 10. " Sumarska enciklopedija, 1. Gnojiva i gnojidba, Zagreb, 1980. 11. * šumarska enciklopedija, 3. Rasadnik, Zagreb, 1987, str. 119-130. GDK: 0-010 Računalniški izziv gozdarstvu Mitja CIMPERŠEK* Izvleček Cimperšek, M.: Računalniški izziv gozdarstva. Gozdarski vestnik, št. 3/1991. V slovenščini, cit. lit. 12. Digitalna tehnologija prodira v slovensko go- zdarstvo z veliko zamudo in počasi. V razvitejših okoljih pri reševanju problemov množično uporab- ljajo računalniške modele. Sestavek podaja teore- tične vidike modeliranja in simulacije ter kot primer opisuje njuno uporabo pri območnih gospodarskih razredih. Ključne besede: Digitalna tehnologija, računal· niški model, računalniški program, računalniška simulacija, gozdarstvo. 1. UVOD Delo v gozdu že dolgo ni samo drvarjenje, temveč računalniško programirano »sodelovanje« z naravo. (M. Kmecl) že od davnine je poznana težnja po shranjevanju misli, idej in izkušenj. O tem pričajo ohranjene risbe po kamenodobnih jamah, sumerske tablice, egipčanski napisi in mnogo kasneje, zahvaljujoč Guttenber- gu, tisk na papirju. V zadnih desetletjih je vse postopke informacijske tehnologije prevzelo tiskano vezje na silicijevi ploščici, in to uspešneje, veliko hitreje in na manj- šem prostoru. Medtem ko je v preteklosti tisk obvladoval kulturo, danes pisana be- seda prevladuje v poslovnem svetu. Infor- macija je najpomembnejši dejavnik uspe- šnega gospodarjenja, zato lahko upravi- čeno trdimo, da je informacija denar. Kljub temu je še vedno 95% vseh informacij na papirju, kar je svojevrstna ironija. Ta masa papirja zavzema ogromno prostora in se vsako leto podvoji. Povprečen poslovnež v " Mag. M. C., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- darstvo Celje, Tozd Boč, 63250 Rogaška Slatina, Ulica 14. divizije 19, YU Synopsis Cimperšek M.: Data Processing Technology - A Challenge for Forestry. Gozdarski vestnik, No. 3/1991. ln Slovene, lit. quot. 12. Digital technology is being introduced in Slove- nie forestry with great delay and tardiness. Advan- ced countries make great use of computer models in solving their problems. The article presents theoretical aspects of modelling and simulation and gives an example of its application in regional economic categories. Key words: Digital technology, computer mo- del, software, computer simulation, forestry. Ameriki tedensko porabi od tri do pet ur časa za iskanje založenih dokumentov; če jih ne najde, zgubijo njegovi podrejeni še enkrat več časa za to, da bi jih končno izbrskati na dan. časovna ali denarna vred- nost takega iskanja je resnično zapravljanje dragocenih človeških virov. Z običajno, že tradicionalno zamudo in s spremenljivo uspešnostjo lovimo tiste dru- žbe, ki so že čvrsto prestopile prag informa- cijskih tehnologij. Informacijski trg se vse bolj sooča z daljnosežnimi spremembami, ki se pojavljajo zaradi: - eksponencialne rasti količine informa- cij; - naraščajoče hitrosti, s katero informa- cije zastarevajo; - težnje informacij, da se širijo prek vseh meja in - prodorne uporabe novih informacijskih tehnologij; Če hočemo okrepiti sodelovanje s sve- tom, kar je pogoj za prehod iz beraške v bogatejšo družbo, moramo pospešeno osvajati in tudi širiti spoznanja drugih. Infor- matika postaja vsak dan pomembnejši de- javnik v prenašanju, izmenjavi in razvijanju novih znanj. Informatizacija proizvodnih procesov prinaša večjo delovno storilnost, smotrno izrabljanje surovin in energije ter G. V. 3/91 133 V zadnjem desetletju se je na računalniškem trgu odigrala revolucija, ki je spremenila svetovne tokove, miselne vzorce in celo kulturo. S pocenitvijo računalniških čipov ob koncu sedemdesetih let se je cena računalnikov znižala. Ameriško podjetje Apple je leta 1976 prvo ponudilo mikroračunalnik po dostopni ceni. Štiri leta kasneje je vodstvo IBM zbralo ekipo strokovnjakov z nalogo, da skonstruirajo podoben stroj, s kakršnim je Apple velikemu gigantu zmagoslavno odžrl tržno pogačo. V manj kot letu dni je nastal popolnoma nov model osebnega računalnika, t. i. Personal Computer (PC), ki je postal svetovni standard. Ekipa pri tem iskanju ni bila samo inovativna in vizionarska, temveč je presegla vsa zveličavna pravila IBM in dokazala, da poti k novemu ne usmerja samo geslo ••think«, dodala je še eno besedo: »think differently«. S tem se je začela valiti računalniška snežna kepa, ki se še dolgo ne bo ustavila. Leta 1982 je trg pogoltnil že poldrugi milijon osebnih računalnikov, strokovnjaki menijo, da njegovo današnjo planetarnost zastopa že več kot 60 milijonov izdelkov. številni azijski kloni PC-jev (krivooki kompatibilci) so »velikemu modremu« sicer začeli odžirati eksplozivne dobičke, toda računalniško tržišče še vedno obvladuje bolj premeteni ))Big blue«. Tako namreč poznavalci označujejo tvrdko IBM, ki v svetu zaposluje 400.000 delavcev. Toda po letu 1986 se je delež prodaje IBM kljub temu zmanjšal za več kot 50%. Veliki gigant je postal žrtev lastnega uspeha in predvsem odprtega sistema, ki je omogočil, da so se pojavili milijoni programov in še večje število kopij računalnikov. V ožjem smislu je UPRAVLJANJE odločanje v zvezi z načrtovanjem, pripravo izvajanja in nadziran jem. V širšem smislu pa je upravljanje reševanje problemov. če s problemom razumemo razliko med obstoječim in želenim stanjem, potem je izhodišče upravljanja v iskanju problemov. Če ni problema, potem se ni treba o ničemer odločati. Upravljanje je sestavljeno iz treh delnih procesov: - iskanja problema, iskanja možnih rešitev in izbora rešitve. Ti delni procesi so bolj ali manj strukturirani - lahko jih programiramo. Če tak delni proces izrazimo z algoritmom, z odločitvenim pravilom, potem pravimo, da je strukturiran. Pogosto pa so procesi upravljanja nestrukturirani, saj gre neredko za odločanje o neznanem, za reševanje problema, kakršnega še nismo srečali. V takih primerih algoritma ni mogoče določiti in je odločanje odvisno do navdiha odločevalca. racionalizacijo vseh storitev. Svet, ki je spoznal te prednosti, naravnost drvi v infor- macijsko ero. Poznavalci napovedujejo, da se bo cena osebnih računalnikov zmanjševala do 500 $, ko bo stroj postal navaden kos pohi- štva, podobno kot je to televizor ali pralni stroj. Drugi pa menijo, da se bo to zgodilo šele takrat, ko bo računalnik med drugim znal sesati tudi prali. Morda imajo slednji celo bolj prav. Toda neizpodbitno je dejstvo, da vlaganja v računalništvo že presegajo dvesto milijard dolarjev letno. Revolucionarne spremembe je povzročil mikroračunalnik, ki je postal najzvestejši 134 G. V. 3/91 spremljevalec vseh poslovnih ljudi in izo- bražencev. Na ameriških univerzah je la- sten računalnik nepogrešljiv, tako kot je bilo pred desetletji >>logaritemsko računalo«. Dr. P. A. Bushby z Mississipi State University pravi: )) Informacije se vsakega dva in pol leta podvojijo in od študentov ne moremo zahtevati, da bi bili kos tem izbruhom. Zato jih moramo naučiti urejati to množico infor- macij.« Znana je njegova misel, ki je v velikem nasprotju z našim šolstvom: »Ne nagrajujte nas za to, kar vemo, kajti ni mogoče, da bi vse vedeli; plačajte nas za to, kar znamo narediti!<< (»Moj mikro, 5/86, p. 40). Računalnike so na ameriških tehniških fakultetah poznali že več desetletij, toda šele osebni računalniki so zaradi enostavne uporabe v temeljih spremenili študijski pro- ces. Osnovno znanje o elektronskem obde- lovanju podatkov postaja del splošne izo- brazbe. Dr. Ines Wesley Tanaskovic, profe- sorica na beograjski in tokijski univerzi, nekdanja prva dama svetovne informatike, je že pred več leti izjavila, da bo najbolje, da se čim prej naučimo množično uporab- ljati računalnike, tako kot smo se morali naučiti hoditi, pisati in voziti avto (Delo, 7. 1. 1986). V vseh dejavnostih je gonilna razvojna sila naraščajoča zahteva po informacijah. Množica informacij (ne podatkov!) zahteva njihovo vse hitrejše premikanje in obdelova- nje (Data Processing) ter, ne nazadnje, tudi shranjevanje. Največji računalniški stroji - superračunalniki - so velikanski prežveko- va!ci številk. Najmočnejši med njimi, znani Gray X-MP in Hitachi S-820, so že sposobni opraviti več kot 200 milijonov računskih operacij v sekundi. To so hitrosti in zmoglji- vosti, ki presegajo človekovo razumevanje. Kljub temu ostajajo topoglavci, ki razumsko niso na prav nič višji ravni kot navadna električna žarnica. Njihov spomin, natač­ nost in hitrost vzbujajo pri enih občudova­ nje, pri drugih pa odpor in celo strah. Prednosti osebnih računalnikov: - mikro (PC) je samostojna računalniška enota, ki se lahko poljubno sestavi in prila- godi potrebam uporabnika ter celo poveže v mrežo (Local Area Network-LAN); - uvaja decentralizacijo in s tem pospe- šuje množičnost, inovativnost ter kreativ- nost; - rešuje lahko najrazličnejše naloge, za kar Je na razpolago ogromno število pro- gramskih orodij; - je poceni in zavzema malo prostora, je enostaven za prenašanje in potrebuje malo energije. osnovno strojno opremo mikroračunalni­ kov (hardware) običajno sestavljajo: - PC, združljiv z IBM stroji (vsaj AT, s 16-bitnim mikroprocesorjem in 40 Mb di- skom); - monokromatski ali barvni monitor; - lepopisni (LQ) ali laserski tiskalnik; - risalnik, miška in drugi dodatki. Pri nabavi še bolj kot drugje velja pravilo, da je poceni nakup vedno drago plačilo 1 Pogoj, ki ga mora izpolnjevati računalnik, je združljivost (kompatibilnost) programske opreme in razširitvenih kartic z računalni­ kom IBM-PC. Za resno delo se ne smemo zadovoljiti s skromnimi računalniškimi pri- pomočki. V razvitejših gozdarskih okoljih se že uveljavlja GIS (gozdarski informacijski si- stem), ki zahteva kakovostno in zmoglji- vejšo opremo. Na letošnjem. lnterforstu v Munchnu je največ razstavljalcev reklami- raJo tovrstne izdelke, ki prinašajo revolucio~ name novosti v gozdarsko načrtovanje in neslutene možnosti v poslovno odločanje. S programsko opremo ali softwarom označujemo že pripravljena navodila in pro- grame, ki usmerjajo in nadzorujejo delova- nje računalnika. Poleg programov, ki si jih lahko izdelamo sami, je ena od značilnih prednosti PC-jev, da so zanje narejeni iz- redno mnogovrstni programi, ki nam olaj- šajo naporno in zamudno programiranje. Toda največji čar in izziv tega medija je ravno v oblikovanju lastnih programov. Ve- čina programiranje doživlja kot igro z mi- slimi in idejami. Pri tem delu se nam odpira nov svet, v katerem preverjamo pridobljeno znanje in izkušnje. Računalnik ni samo »metafizičen<(, temveč tudi »psihološki« stroj. S svojo tehnologijo spodbuja razmiš- ljanje in s tem globoko posega v naš notranji psihološki svet ter tako posredno vpliva na celotni družbeni razvoj. Cena strojne in programske opreme je navadno komaj dve tretjini investicije. Naj- pomembnejša tretjina vložka je znanje, kajti koristniki se morajo novo orodje naučiti uporabljati. Samo učenje je poceni samo na prvi pogled. Za uvajanje porabimo namreč veliko časa, čas pa tudi stane. Bistvo raču­ nalniškega delovanja je v formuliranju, al- goritmiranju, simulacijah in reduciranju na enopomenskost. Najbolj zapletene opera- cije zmore računalnik z uporabo samo dveh stanj, ki jih označujemo z O in 1 ali + in -. Vsako stanje ima en bit informacije. To je enota za merjenje količine informacij. Zato je računalnik v bistvu zelo neumen, vendar G. V. 3/91 135 narekuje pogoje komuniciranja, ki se jim mora človek prilagoditi z določeno vrsto mišljenja. Osebni računalnik je močno oro- dje, ki ni tako zahtevno, da se ga ne bi naučili uporabljati. V poplavi računalnikov, ki jih je že več kot 3 milijone in pokrivajo vsa področja od pridelovanja korenčka do simuliranja vesolj- skih poletov, so se ustalile določene sku- pine programskih orodij . Njihovo poznava- nje in uporaba sodita v osnovno računalni­ ško kulturo vsakega potencialnega uporab- nika. Urejevalniki besedil ali word processing so programi, s katerimi lahko pišemo naj- različnejše sestavke. Računaln iška tipkov- nica ima tipke razporejene tako kot pisalni stroj, zato računalniki nadomeščajo stroje- piske in pisalne stroje. Toda urejevalniki besedil imajo še številne druge prednosti, ki se ne kažejo samo v enostavnem shra- njevanju, popravljanju in razmnoževanju tekstov, temveč lahko v mrežni povezavi sporočila hitro prenašamo na velike razda- lje. Med množico urejevalnikov besedil je najbolj popularen wordstar. Ocenjuje se, da kroži po svetu že prek pet milijonov kopij ·tega paketa. Z njim je bilo napisanih več tisoč knjig. V nekaj urah se ga vsakdo lahko navadi tako, da napiše besedilo brez napake. V Ameriki ga mora obvladati vsaka tajnica. V znanstvenih krogih so priljubljeni še drugi urejevalniki: Word 2000, Chi Writer in razni scienfific text procesorji. Vrhunec v tovrst- nih obdelavah so urejevalniki besedil v povezavi s posebnimi laserskimi pisalniki, ki posredujejo grafične »umetnine« v različ­ nih barvnih odtenkih. Razvoj je dosegel stopnjo namiznega založništva (desktop publishing). To pomeni, da ima lahko vsakdo doma svojo tiskarno. Druga skupina programskih orodij so programi za delo z bazami podatkov. Na vrhu top lestvice je popularni dBase, ki omogoča vpisovanje, iskanje, pregledova- nje in obdelavo podatkov, torej vse tisto, kar je neqbhodno za sodobno poslovanje. Programsko orodje dBase ima tudi svoj jezik, s katerim lahko sestavljamo lastne programe. · V tretji sklop softverskih pripomočkov uvrščamo programe za delo s tabelami. 136 G. V. 3/91 Tak program je npr. Lotus-123. Z njim razvrščamo podatke v preglednicah, ki so matrike velikosti 240 x 8200 celic. Podatke lahko obdelujemo z 250 matematičnimi funkcijami in tudi grafično oblikujemo. Temu programu so podobni Supercalc, Sympho- ny, Multiplan in še mnogi drugi. Zelo zahteven je programski paket za statistične izračune SPSS*, ki je bil leta 1965 narejen za velike računalnike in nato ·v enakem obsegu prilagojen za osebne računalnike (PC). Autocad je program za tehniško risa- nje. Poznavalci menijo, da je njegova uve- ljavitev rekviem za risalno desko. Za pro- jektno vodenje je zelo priročen program Super project, s katerim lahko rešujemo probleme z metodami linearnega in mrež- nega planiranja. Poleg teh najbolj razširjenih programskih orodij obstaja še množica najrazličnejših programov, ki so namenjeni ozko usmerje- nim področjem. Na univerzi v Arizoni so izdelali programski paket Plexsys report system, s katerim simulirajo elektronski možganski vihar. V posebni dvorani so v polkrogih razporejeni računalniki, ki so medsebojno povezani v mrežo. V nasprotju z navadno »možgansko nevihto«, pri kateri udeleženci podajajo ideje drug za drugim, jih lahko pri elektronskem viharju proizva- jajo vsi hkrati, obenem pa ima vsak dostop do vseh predlogov. Prednost tega ••brain- storminga(( je v tem, da ostanejo predlogi anonimni. Po končani seansi računalnik sam opravi analizo idej in prednostno izbiro. V Ameriki je že več deset takih dvoran, ki jih podjetniki zagnano uporabljajo. V IBM, kjer imajo tak center, so ugotovili, da pora- bijo za sestanke polovico manj časa kot prej, istočasno pa pridejo do veliko dobrih idej v krajšem času, kar je zanje pomembna konkurenčna prednost (Gričar). Prednost, ki jih prinašajo računalniki na področje knjižničarstva, so take, da si v sodobnem življenjskem ritmu brez njihove pomoči ne moremo več zamišljati hitrega in enostavnega dostopa do strokovnih in drugih referenc. Med številnimi tovrstnimi programi je cenjen Unescov knjižničarski program ISIS. Vse sodobne baze podatkov so grajene na geslih, samo gozdarstvo še vztraja pri okorni, nepraktični in zapleteni univerzalni decimalni oziroma Oxfordski klasifikaciji. 2. RAČUNALNIŠTVO V GOZDARSTVU Ne potrebujemo računalnikov, naš dezinformacijski sistem je dovršen! (Diareja v Mladini) Uporaba računalnikov ima v gozdarstvu spoštljivo začetniško tradicijo. že leta 1961 smo lesne zaloge in prirastka računali z računalniki. V začetku sedemdesetih let beležimo organiziran pristop slovenskega gozdarstva k Republiškemu računalni­ škemu centru. Po nekaj letih pa je dokaj enoten sistem gozdarskega poslovanja pri- čel razpadati. Posamezna gozdna gospo- darstva so nabavi la različno strojno opremo in osnovala lastne računalniške enote (AOP). Nesporno je dejstvo, da je večina velikih računalniških enot zašla v razvojno krizo. Mnogi računalniški strokovnjaki so iz tehno- logije napravili »fetiše<, s katerim obvladu- jejo množico ,,neposvečenih«. Razvojni trendi PC-jev pa so tako presenetljivi, da bodo že v kratkem izrinili vse srednje raču­ nalnike. Računalniška moč prvega takega stroja Eniaca, ki je zavzemal prostornino dvorane 8 krat 6 m, je danes spravljena na čipu, ki meri manj kot en kvadratni centime- ter. Zato nas ne sme presenečati razvojno zbliževanje PC-jev in superračunalnikov. Na srečo postaja informacijska tehnolo- gija vedno cenejša in s tem dostopna vedno širšemu krogu, na drugi strani pa tudi vedno manj zapletena in s tem laže obvladljiva. V kratkem bodo na trgu stroji z zmogljivostmi, ki se bodo merile v giga-, in ne več v megabajtih. Z ozirom na takšen razvoj in veliko decentralizacijo, kjer se poslovanje odvija razpršena po revirjih in obratih, je najboljša rešitev v mrežni povezavi PC-jev, ki varujejo svoje baze podatkov v osred- njem računalniku. Svet se vedno bolj obrača od velikih sistemov, ki jih obvladu- jemo od zgoraj in v katerih je človek pojmo- van kot izvajalec zamisli drugih, k organiza- cijskim oblikam, ki temeljijo na participaciji večjega števila sodelavcev, na njihovi us- tvarjalnosti, in kar je najpomembnejše, in- formacije se obdelujejo, ppsedujejo in upo- rabljajo tam, kjer nastajajo. V gozdarstvu računalnike že dlje časa uspešno uporabljamo v računovodskih in komercialnih službah ter na področju ureja- nja gozdov. Takšna uporaba človeka na- mreč osvobaja od ubijajočih rutinskih opra- vil, s tem pa računalniških zmogljivosti še daleč nismo izrabili. Gozdni ekosistemi so kompleksni in nedeterminirani sistemi, ki jih brez računalnikov ne moremo uspešno ob- vladovati. Danes obstaja že množica pro- gramskih rešitev, s katerimi lahko napove- dujemo razvoj gozdov za več stoletij vna- prej. Izdelani so naravnost dramatični sce- nariji za nadaljnji potek umiranja gozdov (Bossel, 1985). 3. TEORETIČNE OSNOVE MODELOV IN SIMULACIJ Programi za računalniško odločanje so usmerjeni v tri osnovne smeri: prvi obravna- vajo napovedi, drugi nam dajo vpogled v različne scenarije možnega ravnanja, tretji pa nam lajšajo razumevanje tistih sil, ki vplivajo na določena dogajanja. Med števil- nimi možnimi aplikacijami računalnika zav- zema posebno mesto modelna tehnika. To so programi, ki vsebujejo pravila, metode, tehnike in postopke, s katerimi posnemamo neki pojav in ga z njihovo pomočjo progno- , zi ramo. Modeliranje in simulacija sta dva različna postopka. če imamo zadan realen ali samo zamišljen sistem, tedaj z modeliranjem ra- zumemo postopek gradnje podobnega si- stema - modela, s katerim želimo posne- mati, to je oponašati tak sistem. Tako kot vsak sistem ima tudi model svoje objekte, ki jih opisujemo z lastnostmi in spremenljiv- kami. Modelov ne oblikujemo zato, da bi bili čim bolj podobni originalu, temveč zato, da poustvarimo določena dogajanja, ki se bodo predvidoma (načrtovano) odigrala z originalom. Modeliranje nam torej omogo- ča, da se približamo originalu oziroma cilju. Spreminjanje začetnih vrednosti in drugih lastnosti predstavlja proces simulacije, to je preverjanje in potek modela. Zakaj simu- lacija? Z gradnjo modelov in simuliran jem želimo spoznati delovanje nekega sistema, katerega strukture ne poznamo. Pri iskanju G. V. 3191 137 Shema 1: Prikaz realnega in modelnega stanja optimalnega funkcioniranja naravnih siste- mov imamo pogosto opraviti z modeli, kjer stanja ne moremo spremeniti v živo. Včasih je potrebno simulirati razdejanje sistema, česar v resnici ne želimo (scenariji za ujme ali procesi umiranja gozdov). Tudi čas je dejavnik, ki nas navaja na simulacije. Lahko ga s~rajšamo (120-letna obhodnja) ali po- daljšamo, če se v naravi razvija preveč eksplozivno. Identifikacija izvora variacije oziroma izo- lacija samo enega vplivnega faktorja je mogoča samo s simulacijo, le redko jo lahko dosežemo v realnih sistemih. Pri eksperimentiranju se vedno srečujemo z napakami meritev, pri simulaciji teh napak ne poznamo. Včasih želimo ustvariti posto- pek simulacije, da bi ugotovili stanje soude- leženih spremenljivk in drugih lastnosti si- stema. V naravnih poskusih je zaustavitev lahka, toda nadaljevanje postopka je na- vadno povsem izključeno. Pri postopku si- mulacije je v nadaljevanju procesa končno stanje spremenljivk ponovno njegovo za- četno stanje. če uporabimo jezik simbolov in oznak, potem lahko matematični model definiramo 138 G. V. 3/91 ~ . ·. · ... . . opazovanja korelacijel regresije kot funkcijo cilja, množice omejitev in siste- matično zbiranje, urejanje in preverjanje vhodnih podatkov, s ciljem, da bi oblikovali eno ali več variant modela, ki vzdržuje povezavo med spremenljivkami sistema, ki ga želimo optimirati. Po definiciji modeliranja in simulacije (Pe- tric) "x« simulira »y«, če: - sta »X« in >>Y« del sistema; - ))Y« predstavlja simulirani sistem; - "X« predstavlja aproksimacijo modela; - pri čemer ni nujno, da je veljavnost »X« v odnosu do ••Y« popolna. Simulirani sistem se pogosto pojmuje kot realen, čeprav včasih simuliramo namišljeni sistem, kakršen sploh ne obstaja. Ker se pri simulaciji najpogosteje uporablja raču­ nalnik, pod modelom razumemo zaporedje ukazov (program), s katerim sprožimo po- snemanje sistema. Simulacija torej ni nič drugega kot eksperimentiranje z modelom Reševanje problemov z modeli poteka običajno po sledečih korakih: 1. spoznavanje in razumevanje proble- ma, 2. postavitev domneve - faza zasnove modela, BAZA PODATKOV SIHULI- RANJE VREDNO- TENJE BAZA MODELA t----1 SPREMEMBA MOOELA IN PODATKOV Shema 2: Shematski potek modeliranja in simulacije 3. preoblikovanje problema v matema- tični okvir, 4. rešitev problema (zgradba modela). 5. interpretacija rezultatov modela, 6. vrednotenje, 7. uporaba modela. 1. Problem spoznamo tako, da analizi- ramo vhodne količine, razpoložljivo znanje in željene rezultate (cilje). V tem delu mo- ramo podrobno proučiti problem in definirati rezultate, ki naj predstavljajo njegovo reši- tev. Najprej določimo cilje, to je tisto zami- šljeno, pričakovano ali bodoče stanje, h kateremu težimo. Vsi naši načrtovani po- stopki in ukrepi so ciljno usmerjeni, zato je osnovna naloga vsakega odločitvenega procesa poiskati, definirati in sistemizirati cilje. Baze modela in baze podatkov pred- stavljajo razpoložljivo znanje. 2. Če so vhodni in željeni podatki jasni, lahko preidemo k definiranju postopka, to je sestavimo algoritem kot organigram ali blok-diagram, po katerem bo računalnik razreševal posamezne korake. 3-4. Progam se sestavi na osnovi prej določenega diagrama poteka in pravil posa- meznega programskega jezika. Na osnovi tako definiranega programa računalnik pre- računa vhodne podatke ob sočasnem upo- števanju vgrajenega znanja v programskih pravilih in datotekah, ki ga interpretira kot novo znanje. Izgradnja modela v bistvu ni nič drugega kot sistematičen pristop k reše- vanju problema. 5. S simulacijo sproži mo oponašanje mo- dela. Rezultate nato primerjamo in po po- trebi model modificiramo, tako da se stanji čim bolj približata. 6. Testiranje programa je proučevanje njegove pravilnosti. Mišljena je predvsem njegova logična kontrola, medtem ko se »Sintaksa« računalniškega programa razre- šuje sproti. Ker za preverjanje pravilnosti programa nimamo splošnih pravil, si pri testiranju pomagamo s sledečimi načeli: - Statistična analiza izhodnih podatkov. Vhodne podatke nadomestimo z zapored- jem slučajnih številk, ki imajo enake srednje vrednosti variance. Če dobimo na izhodu velike vrednosti variance, upravičeno podvomimo o zanes- ljivosti rezultatov. - Poenostavitev modela. Z zmanjša- njem števila spremenljivk oziroma z njihovo zamenjavo z determinističnimi lahko model prevedemo v matematično obliko, kjer se rezultati lahko uporabijo kot groba aproksi- macija. - Primerjava z obstoječim sistemom. Model primerjamo s tistim, ki smo ga že uporabljali in preizkusili. - Razdelitev na podmodele. Sistem raz- bijemo na posamezne enote in vsako od teh neodvisno preverimo. Analiza občutljivosti. Postopoma spre- minjamo vhodne podatke in z analizo izhod- nih odkrivamo učinke posameznih spre- G. V. 3/91 139 no RF: HI, Or, Ob, Pom V% 1,3'zx,,J ,Er%,,3 ~Eg%,,3 C 1 -z , K 1 -z , Z vp Vol, Zv SORT: V 11 z 11 Er 11 Eg,l v 23 z23 Er 23 Eg 23 ZO, KO Dplo- čevine« raznih znamk, da me vsak, ki prvič pride na upravo, povpraša: »Ali imate morda kakšen sestanek?« Zgodilo se je, da je moral nekdo od novih šoferjev amaterjev v Novo mesto na neki večdnevni tečaj, ki se je pričel ob 13. uri. Po njegovem neposredno nadrejenem sem mu sporočil, naj se pelje zjutraj na delo na teren kar s svojim avtom, da bo, ko se bo vračal, lahko kar od tam odšel na tečaj. ••Kilometrina se prizna,« sem še poudaril. Takoj naslednji dan je bil pri meni: »Pre- malo plačate po kilometru, da bi se vozil s svojim fičkom v Rog.<< Kaj bi šele bilo, če bi imel težje vozilo, na primer tako, ki porabi kar 13 litrov na 1 OO km. Spomnil sem se, da je bil poprej prav on najhujši kritik takih prevozov. Seveda sva bila oba trmasta in rajši ni šel na tečaj, kot bi za tako nizko ceno peljal s svojim avtom. Poglejmo, kako je bilo, ko smo leta 1965 dobili 15-sedežni kombi bus TAM 2000 za prevoz na delo. Do tedaj so se naši Podtu- renčani tudi v najhujšem mrazu vozili v gozd na odprtih kamionih. Nanje so dali svoja kolesa, sami pa so se spravili za kabino. Žalostno je bilo gledati te premrzle in drgetajoče ljudi. Po delu so se s svojimi vozili spuščali po Roški cesti v dolino. Da ne bi šlo prehitro po klancih navzdol, so privezali in vlekli s seboj še kakšno težko jelovo vejo. Ceste so bile lepo pometene, v grapi pri upravi pa se je sčasoma nabral tak kup odloženih vej, da bi ga bil vodja naše destilarne olj kar vesel. Tisti brez koles pa so hodili peš, se vozili v kabinah tovornjakov ali pa kar na tovoru, kar je bilo sicer prepovedano. še zlasti potem, ko se je nekoč na drugem ovinku Roške ceste prevrnil kamion s hlodovina in z ljudmi na njej. Več ljudi je bilo poškodova- nih, neka ženska je celo izgubila življenje. Ko je kombibus TAM 2000 S leta 1965 prvič zapeljal delavce na teren, je bilo rečeno, da se bo zaradi organiziranega prevoza na delo znižal terenski dodatek za 150 starih din. To je bilo napisano v pravil- nik, ker druge gozdne uprave takega pre- voza še niso imele in delavci ne bi bili v enakopravnem položaju. Takoj je nekdo prišel v pisarno povedat, da se že rajši vozi po starem, kot da se mu trga pri terenskemu dodatku. Zaradi teh nekaj dinarjev, ki bi jih zaradi podaljšanja efektivnega delovnega G. V. 3/91 163 časa dejansko takoj prislužil nazaj, bi bil torej pripravljen še naprej zmrzovati in izpo- stavljati nevarnosti svoje zdravje. Sledilo je prepričevanje in dokazovanje. Danes vozita pri tozdu na delo v Rog dva avtobusa, 33-sedežni TAM 130 in 1 O-se- dežni minibus TAM 80 ter dva kombija. Delavci prihajajo na delo spočiti, prevoz je samoumevno brezplačen. Vse se je wredilo. No, res pa je, da tudi terenskega dodatka gozdarji že nekaj let nimamo več. Na Podstenicah, 8 km od Podturna, so do konca leta 1972 imeli svoj »center« naši delavci iz drugih republik. V stavbi, kjer so spali, ni bilo elektrike in tekoče vode niti kopalnice ali vsaj umivalnice, dnevne sobe, sušilnice za mokra oblačila, jedilnice ter stranišča. O pač, zunaj hiše, onkraj blat- nega dvorišča je stala lesena barakica - stranišče »na štrbunk«. Imeli so svojo kuha- rico, ki jim je pripravljala enolončnico, toda poceni hrano, postiljala in prala perilo, skratka skrbela zanje, kot je najbolje znala in mogla. Čeprav brez najosnovnejših hi- gienskih in bivalnih pogojev so bili delavci kar zadovoljni. Vsaj na delo ni bilo daleč. Toda tisti, ki smo hodili malo okoli, smo lahko videli, kakšno življenje imajo delavci GDK: 903 :(6) :(213) Za Afriko, obtožujem drugod. Koliko časa bi ti ljudje vzdržali tako? Obnovili smo stavbo v Podturnu, ukinili menzo na Podstenicah in vse razen kuha- rice (žene enega od tam stanujočih vozni- kov) preselili v dolino. Hrana je postala bolj pestra, dobili so svoj kombi za prevoz in v dnevni sobi se je oglasil televizor. Toda, ko je zaradi odpovedi kuharici in nastalega delovnega spora kasneje prišlo do obravnave pred sodiščem, sem tam lahko slišal pismeno izjavo vseh, da so bili s starim bivališčem zadovoljni in da bi bilo lahko za večne čase tako. Ko mlajša gene- racija teh delavcev danes godrnja nad hrano in sitnari kuharicam, se večkrat spomnim na te, z vsem zadovoljne možake s Podstenic. Lahko bi o teh primerih pisal še in še. Na primer, kako so bili sprejeti pNi traktorji pri spravilu iz gozda, pa timberjack, žičnica in nakladalne naprave na kamionu. Povsod so bile začetne težave. Sestavek o težavah z novostmi sem napisal v poduk vsem, ki s premalo strpno- sti in dobre volje obravnavajo različne teh- niške in organizacijske pobude, ki se poz- neje mnogokrat vendarle pokažejo kot nad- vse koristne in smotrne. Rene Dumont; Pour L'Afrique, j'accuse, Edition Plon, Collection Terre Humaine, Paris, 1986 Šestinsedemdesetletni Francoz, profesor Rene Dumont, agronom po stroki, je eden od redkih strokovnjakov zahodnega sveta, ki glasno obsoja krivičnost mednarodnega ekonomskega sistema do nerazvitega sve- ta. že leta 1962 je opozarjal na posledice neustrezne gospodarske politike (pred- vsem agrarne) novonastalih afriških držav. V svoji knjigi »L'Atrique noire est mal partie (Črna Afrika je slabo začela) je prof. Du- mont hotel pritegniti pozornost afriških vodi- teljev na njihove politične in gospodarske 164 G. V. 3/91 spodrsljaje. Knjiga je bila takrat prepove- dana v večini bivših francoskih kolonij, avtor pa razglašen za nezaželeno osebo. Ko je leta 1986 izšla knjiga Pour I'Atrique, j'accu- se, je trenutni položaj afriškega gospodar- stva potrjeval njegova opozorila in mu dajal prav. Afriški kontinent in celo ves »nerazvi- ti« svet je doživel gospodarski in socialni polom. Knjiga Pour L'Afrique, j'accuse je izredno dober pripomoček za vse, ki se želijo drugače lotevati reševanja afriških gospodarskih problemov. Napisana je na podlagi večletnih delovnih izkušenj avtorja kot agronoma, terenskih raziskovanj, pogo- vorov z afriškimi kmeti v več državah {Se- negal, Mali, Burkina Faso, Tanzanija, Zam- bija). Prof. Dumont, ki je tudi svetoval nekate- rim afriškim voditeljem, obravnava vzroke in posledice gospodarske in ekološke kata- strofe v Afriki in ponuja konkretne rešitve. Glavni problemi so: - proces dezertifikacije Afrike južno od Sahare, uničenje tropskih pragozdov; - zaposlovanje ruralnega prebivalstva, ki v glavnem predstavlja 60 do 90% celot- nega prebivalstva v afriških državah; -zanemarjanje razvoja primarnega sek- torja kot nosilca industrijskega razvoja; - izredno nizka stopnja izobraženosti in neprilagojenost sistemov izobraževanja afriškim razmeram. Neprimerno veliko ka- drov je zaposlenih v administraciji, ne v proizvodnjam sektorju; velike razlike med mestom in podeže- ljem; - velika zadolženost, ki zavira vse more- bitne gospodarske uspehe in postavlja afri- ške države v podrejen položaj na medna- rodni sceni. Najbolj pereč problem, na katerega opo- zarja prof. Dumont, je hitra rast afriškega prebivalstva. Večina afriških državnih vodi- teljev ta problem zanemarja, češ, da je Afrika redkeje naseljena, medtem ko afriški kontinent postaja vse bolj odvisen od zuna- nje pomoči v hrani. Pri sedanjih trendih {3-odstotna letna rast prebivalstva, nizka kmetijska proizvodnja) Afrika ne bo mogla nahraniti svojega prebivalstva. Reševanje tega problema zahteva drugačno demo- grafsko in agrarna politiko, je pa nujno potrebno za uspeh vsakega gospodar- skega in socialnega programa. Za večjo in stalno proizvodnjo hrane je treba kmeta vzpodbujati k proizvodnji žitnih kultur namesto izvoznih, kot so bombaž, čaj, kava, in mu zagotavljati stimulativne cene za pridelke. Afriškega kmeta najbolj prizadevajo izredno nizke cene, ki mu jih država ponuja za žitne pridelke. Zaradi tega večina kmetov, če je le možno, pride- luje izvozne kulture, za katere je lažje dobiti olajšave in celo podporo od države ali mednarodnih finančnih ustanov, na primer svetovne banke. Profesor Rene Dumont predlaga za radikalno reševanje kmetijske problematike energetsko in finančno varčne naložbe, ki jih kmet lahko sam upravlja, namesto energetsko potratnih objektov. Pri- mer teh objektov, ki porabijo veliko energije, so veliki betonski jezovi na rekah. Asuanski jez na Nilu v Egiptu, zgrajen s ciljem, da bi dokončno rešil egipčansko kmetijstvo, je bil zgrešena naložba in ekološki polom. Ti objekti, ki so zgrajeni s posojili mednarod- nih finančnih ustanov, so izredno dragi in v večini primerov nefunkcionalni in ekolo- ško vprašljivi. Njihovo breme bo prej ali slej nosil revni del afriškega prebivalstva. Avtor navaja zelo dober primer, ki ga lahko upo- rabimo za primerjavo med majhnimi in ve- likimi objekti: gradnja dveh velikanskih je- zov na rekah Nigru in Senegalu (v Maliju in Senegalu) je stala 800 milijonov dolarjev. S tem denarjem bi lahko zgradili majhne objekte za 400.000 vasi v Sahelu. To bi praktično pomenilo, da bi rešili večje kme- tijske probleme v tem subaridnem področju Afrike. Tukaj si lahko zastavimo vprašanje, komu koristijo ti objekti, afriškemu kmetu, ali mednarodnim finančnim organizacijam, ki so jih financirale. V glavnem nikjer v Afriki prenos tehnolo- gije s severa, iz razvitega sveta, ni bil prilagojen lokalnim razmeram. Uporaba težke mehanizacije v kmetijstvu je povzro- čila uničenje kmetijskih tal in gozdnih eko- sistemov. Kmeta niso nikoli upoštevali, kak- šno pomoč rabi, ampak so mu narekovali, katero tehnologijo mora uporabljati, da so ga lahko izkoriščali. Ta vsiljena tehnologija je največkrat energetsko potratna. Kmetu ni pomagala izboljšati tehnologijo, ki jo je že imel, ampak jo je izničila. Stare preizku- šene metode dela, ki so organsko prilago- jene lokalnim razmeram, so bile zavržene kot primitivne in nedonosne. Mehanistični pristopi so negativno vplivali na kmetijstvo in gozdarstvo, uničili so gozd- ne in savanske ekosisteme. V gozdove so posegali, ne da bi pred tem spoznali njihovo ekologijo. Tropske, vedno zelene gozdove so spremenili v kmetijske površine. Intenzi- viranje kmetijstva je povzročilo pravo eko low ško katastrofo povsod v Afriki. V Sahelu in južnem robu Sahare se je strahovito razši- rila puščava, v tropih pa so izginjali prago- G. V. 3/91 165 zdovi z vsemi svojimi potenciali. Krčenje tropskih pragozdov r ki se je začelo že v času kolonizacije, je etično in moralno neodgovorno do bodočih generacij. Širjenje puščave ogroža življenje milijonov ljudi v Sahelu. O tem je svet izvedel v zadnjem desetletju. Velika prostranstva kmetijskih in gozdnih površin so bila podvržena eroziji in širjenju puščave. Na mednarodnem sreča­ nju o okolju v Stockholmu leta 1972 so afriški delegati od bivših kolonizatorjev celo zahtevali odškodnino za uničeno okolje v Afriki zaradi grobih posegov v okolje. Teh- nologijo je treba prilagajati afriškim lokalnim razmeram, mora biti energetsko varčna. Treba je uveljaviti stare, preizkušene me- tode dela, predvsem v kmetijstvu . V gozdar- stvu pa je treba proučevati ekologijo goz- dnih in savanskih ekosistemov, da bi krepili · njihove funkcije. Groznih posledic degradi- ranega okolja ne občuti nihče drug kot Afričani sami. Za gospodarsko in ekološko krizo v Afriki profesor Rene Dumont krivi in javno obto- žuje: -francosko vlado (če govorimo o bivših francoskih kolonijah; v glavnem to velja za vse razvite zahodne države), ki je podpira- la, po potrebi tudi z vojaškimi posegi, vse afriške vlade, ki so služile interesom Fran- cije; - večino afriških državnih voditeljev, ki so zlorabljali oblast; - svetovno banko, ki je do leta i 981 vseskozi financirala samo izvozne kulture. Te so zagotavljale odplačevanje posojil. Države izvoznice nimajo nebenega vpliva na oblikovanje cen. Močni zahodni sistem diktira zelo nizke cene. To je spodkopal o gospodarstva afriških držav, ki v glavnem proizvajajo samo surovine; - mednarodni denarni sklad, ki afriške države sili k omejitvam na področju zdrav- i 66 G. V. 3/91 stva in izobraževanja. Brez izobraževanja ni ustreznega razvoja. Posledice omejitve najbolj občuti revni del prebivalstva; - vse industrijske projekte, ki so uničili domačo obrt in sami niso bili uspešni. Posledica so velika brezposelnost in veliki socialni problemi; · -vse (Evropejce in Afričane), ki so sno- vali in podprli agrarna politiko in projekte, ki niso bili prilagojeni afriškim razmeram. Posledice so erozija tal, degradacija okolja in širjenje puščave; - vse vodilne ljudi, izvedence (medna- rodne in domače), ki niso upoštevali dote- danje strukture afriške družbe in so izključili kmeta kot enega od glavnih subjektov afri- škega razvoja. Glavna ugotovitev je, da se afriška celina ·srečuje z velikimi gospodarskimi in social- nimi problemi. Gospodarsko zaostalost ce- line lahko pripišemo dolgoletnemu izkoriš- čanju v kolonialnem obdobju. Predkolo- nialna Afrika gospodarsko ni bila odvisna od sveta. Današnja situacija zahteva radi- kalne rešitve, izvirne pristope. Afrika si mora poiskati lastne poti razvoja, upošteva- joč napake zahodnega in vzhodnega sveta. Treba je zasnovati tako agrarna politiko, ki bo nosilka industrijskega razvoja. Gospo- darski in socialni problemi Afrike zaradi svoje kompleksnosti zahtevajo celosten pri- stop k reševanju. Afriški državni voditelji se morajo zavedati svoje odgovornosti do svo- jih narodov. Njihova odgovornost za tre- nutni polom afriškega gospodarstva je veli- ka. Naj bo knjiga Pour L'Afrique, j'accuse pripomoček za razmišljanje Afričanom, predvsem voditeljem in vsem, ki želijo Afriki pomagati v boju za razvoj. Ibrahim Nouhoun GDK: 902.1 Saša BLEIWEIS v spomin našemu preminulemu sopotniku in prijatelju Saši Bleiweisu Prav tisti teden, ko je naš nekdanji sode- lavec, prijatelj in sopotnik na naši fakulteti Saša Bleiweis za vedno odšel, sem se nekajkrat vprašal: kje pa je Saša Bleiweis? že nekaj časa ga nisem videl v naši hiši. Nekaj dni za tem pa je prišla vest, da je nenadoma - za vedno odšel. Zaman bi razglabljal o povezavi teh dveh dogodkov. Tako je: nam v razmislek, v opozorilo ob spominu na profesorja Bleiweisa in na nje- govo pot, ko še ni bil z nami, potem, ko je z nami delil usodo visokošolskega študija na Slovenskem, pa tudi pozneje, ko je od nas uradno odšel. Profesorja Saša Bleiweisa sem srečal prvič leta 1952 na Gozdni upravi Poljane na Dolenjskem, kamor je prišel v kontrolo kot referent Ministrstva za gozdarstvo v Ljubljani. Postal sem pozoren nanj, ko mi je razlagal, da je potrebno zavarovati najde- belejša jelko v gozdovih uprave. Sam pa sem prav tedaj imel namen obeležiti najde- belejša drevesa na novomeškem Rogu. Prikupil se mi je že kot mlademu s svojimi pogledi na gozd, in to v času, ko je bila beseda »produkcija« rdeče- svet9 barva- na. Človek, ki je v takratnih časih tako razmi- šljal kot Saša Bleiweis, se je pač moral odločiti za gozdarski študij iz globoke nag- njenosti in ljubezni do narave in do njenega gozda. ln ta karakterna poteza ostaja zna- čilna za kolego Bleiweisa ves čas njego- vega delovanja v stroki. Saša Bleiweis pripada tistim generaci- jam, ki jim je svetovna vojna prekrižala nadobudne mladostne načrte. To se mu je zgodilo v tretjem desetletju življenja, ko so možnosti za oblikovanje lastne osebnosti zelo velike. Pri študiju je na mladega Blei- weisa močno deloval beograjski študij, ki je bil takrat vpliven; še posebej njegova zoo- komponenta. Le-ta je kolega Bleiweisa še dodatno navdušila za njegovo ekološko usmeritev, ko se je po opravljeni diplomi pridružil maloštevilni skupini gozdarskih in- ženirjev v Sloveniji. Iskal in našel je sebe med takratnimi zagnanci, ki so zabijali pilote novemu slovenskemu gozdarstvu. Saša Bleiweis je v takratnih nemirnih letih 1949-1960 menjal 1 o službenih mest: Ministrstvo za gozdarstvo, predavatelj na Srednji gozdarski šoli, upravitelj Gozdne uprave Kamniška Bistrica (Silva, Ljubljana), so le nekatera od teh. Že kot upravitelj v Kamniški Bistrici se je prijavil za mesto honorarnega asistenta in pozneje višjega strokovnega sodelavca na gozdarskem od- delku AGV fakultete, in sicer pri varstvu gozdov in gozdni entomologiji. Med fakul- tetna učitelje se je zapisal leta 1961 in ostal član učiteljskega zbora vse do upokojitve pred sedmimi leti (1983). Pozneje nas je obiskoval, imel tudi svojo sobo in se, obzi- ren in uglajen kot je bil vedno, zanimal za naše počutje in stroko. Nasmejan, veder je vedno ugodno deloval na nas, pa čeprav G. V. 3/91 167 so nas včasih motile nekatere zareze v njegovem obrazu, ki bi znale opozarjati, da mu od časa do časa nagaja zdravje. Saša Bleiweis je prišel na fakulteto iz trde šole povojnih konfliktnih razmer med premočrtno politično euforijo in iskalci zmerne poti razvoja. Znanje tujih jezikov mu je omogočilo širjenje horizonta in prev- zemanje duhovne zapuščine njegovega predhodnika profesorja Šlandra, velikega zagovornika narave pri delu z gozdom. S Šlandrom nastalo jedro o sodobnem var- stvu gozdov je Bleiweis po svoje razvijal in ob tem posvečal mnogo časa tudi pomem- bni in zanimivi zbirki gozdnega živalskega sveta. To je bil čas razmaha ekoloških pogledov. Bil je to čas odklanjanja kemikalij v gozdovih, čas uvajanja biološkega zatira- nja gozdnih škodljivcev in podobno. čas, ko ni še nihče prenašal ekologije v delo z naravo. Saša Bleiweis pa je v tej smeri že deloval; njegova beseda je puščala sledove o varčnem delu z naravo pri študentih. Naš sopotnik Saša Bleiweis je s svojim delom dodal svoj kamen v stavbo naravi dopadljivega dela z gozdom; nazoru, ki prihaja in se že uveljavlja tudi drugod. V gozdarstvu ga je stroka že uveljavila. Dolga leta je v naši sredini pomagal profilirati gozdarskega inženirja v Sloveniji s pote- zami gozdarja, ki bo zagotovo še v daljni prihodnosti puščal za sabo v gozdovih neiz- brisne naravovarstveno sled . Pragmatičen pogled oz. dejstva in vloga posameznika v razvoju dosedanje gozdarske visokošolske misli pa vendar narekujejo, da se moramo potruditi vsi in poskušati dojeti tedanji čas ter izreči pokojnemu Saši Bleiweisu še enkrat vse priznanje za njegov pomemben prispevek slovenski gozdarski stroki. Pri- znanje ne le za njegov strokovni del - tudi za njegovo človeško ravnanje in za njegovo skromno držo, ki jo je kot potomec pomem- bne slovenske družine znal času primerno, pa vendar pokončno ohraniti. Saša Bleiweis je bil častni član Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije. Ob tridesetletnici Biotehniške fa- kultete pa je prejel priznanje za delo. Saša, hvaležni smo ti za vse storjeno in povedano, s prepričanjem , da bomo prav vsi takšen spomin na Tebe tudi trajno ohranili. 168 G. V. 3/91 BIBLIOGRAFIJA - Pojav pinijevega sprevodnega prelca v Slov. Primorju in borba proti njemu, Zaštita bilja št. 6/7-51 str. 133-140. - Pojav smrekove grizlice v Sloveniji, Gozdar- ski vestnik 1951, str. 106. - Nov gozdni škodljivec se bliža Sloveniji, GV 1952, str. 154-158. - . Gozdarska entomologija za srednji gozdarski kader, skripta - ciklostil , 1952/1953. - Zlaganje vejevja na kupe ali razmetavanje po poseki (skupaj s prof. Šlandrom} GV 1953. - Macesnov trips, GV 1960 str. 1-6. - Prilog poznavanju biologije i suzbijanja bu- kvinog skakavca (Podisma alpina), Zaštita bilja št. 91/92-1966 str. 241-252. - Zaščita posekanega lesa pred lesarji, Kmečki glas 1966. - Kačji pastirji koristne žuželke, GV 1967. - Najnovejša dognanja o podlubnikih, GV 1968. - Rjavi hrastov zavijač (Cacoecia xylosteana L.} v Sloveniji, GV 1968, str. 153-156. - Gozdarska entomologija - l. splošni del, 1970 skripta, 108 str. - brnoglavi jelov zavijač (Choristoneura muri- nana H. B} zopet v Sloveniji , GV 1971. - O lesnih škodljivcih in zavarovanju lesa, Kmetijski priročnik št. 3/1972, str. 175-179. - Molj jelkinih iglic (Argyresthia fundella F. R.) nevaren škodljivec jelovja, GV, št. 5/6. - Gradacije velike bukove listne hržice (Mikiola fagi Htg.} v slovenskih gozdovih, GV, št. 6, 1976. - Nekaj misli o gozdnih požarih, GV., št. 6, 1977. - S pomočjo ptic do temeljitejše zaščite go- zdov, GV., št. 1, str. 25-35, 1979. - Manj poznane zanimivosti pri mravljah, GV, št. 6, str. 278-288, 1979. - Kaj je znanega v zvezi mane ali medene rose, GV, št. 9, str. 392-396, 1981 . - Sivi macesnov zavijač - prvič v Sloveniji - Sodobno kmetijstvo, št. 11, str. 458--459, 1981. - Ujme - povzročiteljice škod v slovenskih gozdovih, Sodobno kmetijstvo, št. 2, str. 92-94, 1983. - Predstavljamo sivega macesnovega zavija- ča, doslej pri nas še nepoznanega macesnovega škodljivca, GV, št. 5, str. 217-223, 1982. - Pajkovci in njih vloga pri vzdrževanju gozdne harmonije, GV, št. 7/8, str. 328-333, 1982. - Več jerebike tudi v naše gozdove, GV, št. 4, str. 179-180, 1980. Poleg navedene literature je objavil še 39 krajših strokovnih oz. poljudnih sestavkov in notic v Gozdarskem vestniku, Levcu, Slovenskem po- ročevalcu, v Mojem malem svetu, Ljubljanskem dnevniku in Kmečkem glasu. Imel je več preda- vanj na RTV in referatov na strokovnih srečanjih . dr. Dušan Mlinšek •• ,.1 LJubila na S'loweniia STROKOVNA REVIJA SLOWENJSCHE FORSTZEITSCH Rl FT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1991 • LETNIK XLIX • ŠTEVILKA 4 Ljubljana, april 1991 VSEBINA- INHALT- CONTENTS 169 Uvodnik 170 Branko Južnič Tehnologija in gospodarnost pobiranja slučajnih pri- padkov kot posledice sušenja jelke The Technology and Economy of Salvage Cuttings asa Consequence of the Dying Back of the Sil ver Fir 193 Jože Sterle Nekatere ugotovitve o vplivih traktorskih vlak na priraščanje gozdnih sestojev Some Statements on the Influence of Tractor Skid Trails on Forest Stand lncrements 199 Tomislav Dimitrov Sistemi ocenjevanja nevarnosti gozdnih požarov s pogledom na prihodnje 20-letno obdobje The Systems of the Evaluating of Forest Fires in View of the Future 20-Year-Period 207 Mladen Prebevšek Gozdarski zakoni v tržaški mestni državi v letih od 1150 do 1550 212 Strokovna srečanja 216 Iz tujega tiska Naslovna stran: Špela Habič : Konec zelenega orjaka Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin -predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag . Živan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief mag . Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZOlT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 501 o 1 -678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Letna individualna naročnina 260,00 din za dijake in študente 80,00 din Letna naročnina za delovne organizacije 1200,00 din Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Posamezna številka 80,00 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št . 23-90 dne 16. 1. 1990) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. Tiskano na papirju EMONA 90 g/m2 Pc;tpirnice Vevče Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Zakon o divjadi in lovstvu Slovenska vlada nam bo v letošnjem letu resnično pripravila lepo število nsvojih založniških novosti«. Tudi njen kmetijsko gozdarski del po svojih močeh prispeva k zajetnemu in odgovornemu delu pravne ureditve naše na novo oblikovane družbene skupnosti. še sredi vročih razprav o osnutkih Zakona o gozdovih je že ugledal luč sveta osnutek novega zakona, ki zelo odločilno posega v življenje gozda in tudi našega dela - osnutek Zakona o divjadi in lovstvu. Problem neustrezno urejenega gospodarjenja z divjadjo je že dolga leta, marsikje v Sloveniji celo dolga desetletja, zarezoval boleče rane gozdu, gozdnemu gospodarstvu, tudi kmetijstvu in vsem, ki naj bi z našim zelenim bogastvom vseh vrst strokovno in uspešno gospodari/i. Želimo si lepših dni; morda jih dočakamo. Osnutek Zakona o divjadi in lovstvu je bil pripravljen razmeroma hitro, ker so ideje o nujnih spremembah in njihovi naravi že dolgo živele in (po tihem) dozorevale. Ko so dozorele tudi razmere (politične, kadrovske), se je z Zakonom o divjadi in lovstvu moglo in moralo pohiteli - moralo tudi zaradi priprave novega Zakona o gozdovih, saj je seveda nujno, da sta med seboj usklajena. Neusklajenosti na vseh ravneh imamo na tem področju gozdarji in kmetijci za nekaj časa dovolj 1 Okrog Zakona o divjadi in lovstvu je verjetno pričakovati manj razprav čisto politične vsebine kot pri Zakonu o gozdovih, vendar pa bo tudi v zvezi z njim gotovo precej vročih besed. V določeni meri bodo tudi udeleženci teh razprav isti kot pri Zakonu o gozdovih, kaže pa, da vendarle v precejšnji meri zamenjanih vlog. Veliko besed je bilo že doslej, predvsem o tem, kdo naj bi po opredelitvah novega zakona bil lastnik divjadi. V osnutku je zaenkrat trdno zapisano, da mora biti lastnik divjadi država (Republika Slovenija), saj bi le tako bilo mogoče resnično strokovno usmerjati gospodarjenje z divjadjo, tako pomembnim členom našega okolja. Takšna opredelitev lastništva divjadi, ki je seveda ena ključnih postavk novega zakona, ni pogodu vsem, ki bi si zaradi zasebnih ali kolektivnih interesov želeli lastništvo nad divjadjo urediti drugače. Po sreči (v nesreči) se je uje/o veliko dejavnikov, ki bi Slovencem lahko zagotovili sodoben in strokovno vzoren Zakon o divjadi in lovstvu. Ali bo skozi vse mline v postopku sprejemanja tudi prišel takšen pa je odvisno tudi od nas -gozdarjev. V pogledu lovskega vprašanja smo ne glede na težavne okoliščine v preteklosti že večkat padli na izpitu. čas je, da se spametujemo - vsi, tudi gozdarji z lovskim klobukom. Urednik G. V. 4191 169 GDK: 375.9:662.2/.3:174.7 Abies alba: 48 Tehnologija in gospodarnost pobiranja slučajnih pripadkov kot posledice sušenja jelke Branko JUŽNIČ* Izvleček Južnič, B.: Tehnologija in gospodarnost pobira- nja slučajnih pripadkov kot posledice sušenja jelke. Gozdarski vestnik, št. 4/1991. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 35. V jelovo-bukovih gozdovih se na kočevskem območju na leto posuši 2,00 m3 jelke na hektar površine. Zaradi slabše kakovosti sortimentov se izgublja povprečno 20% vrednosti. Zaradi neupo- rabnosti ostaja v gozdu poprečno 9% lesa napad- lih sušic. Stroški sečnje in spravila sušic jelke so 22-26% večji od stroškov redne sečnje in spravi- la. Slučajne pripadke jelke je smotrno pobirati redno vsako leto, in to neglede na gostoto sušic, saj so nadstreški sečnje in spravila sušic veliko manjši kot letna vrednostna izguba zaradi slabše kakovosti lesa sušic. Ključne besede: jelka, umiranje gozdov, stroški sečnje, stroški spravila, slučajne sečnje. 1. UVOD V gozdovih na Visokem krasu se v zad- njih dveh desetletjih drevje pospešeno suši. Predvsem se suši jelka, ki polagoma izgi- nja. S tem pa izginja pravi jelovo-bukov gozd. Gozdovi dobivajo drugačno obliko. Cistim listnatim sestojem dodajamo umetno osnovane smrekove nasade. Vendar smreka v takšnih razmerah ne more nado- mestiti jelke. Po drugi strani nenehno nastajajo jelove sušice, ki jih je treba sproti odstranjevati iz gozda. Pogosti posegi v sestoje vplivajo na zmanjševanje mehanske stabilnosti gozda. Proizvodna sposobnost rastišč ostaja neiz- koriščena. Gozdar se vse bolj odmika od *.Mag. B. J., dipl. inž. gozd. , Gozdno gospodar- stvo Kočevje, 61330 Kočevje, Rožna ulica39, YU . 170 G. V. 4/91 Synopsis Južnič, B.: The Technology and Economy of Salvage Cuttings asa Consequence of the Dying Back of the Silver Fir. Gozdarski vestnik, No. 4/1991. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 35. ln the Kočevje forest enterprise 2,00 m3 of silver fir per hectare die back in fir-beech forests per year. Due to worse quality of assortments 20% of the value is lost on the average. 9% of the dead standing trees felled are left in the forest because they are inappropriate for use. The cutting and skidding costs of the silver tir dead standing trees are 22-26% higher than those of regular cutting and skidding. It is wise to perform the salvage cutting of the silver tir annually, irrespective of the dead standing tree density, because the extra costs of the cutting and skid- ding are a lot smaller than the annual loss due to the worse timber quality of dead standing trees is. Key words: sil ver tir, forest die back, cutting costs, skidding costs, salverage cuttings. '-' naravnega načina gospodarjenja z gozdovi. V gozdove, ki umirajo, mora vlagati vedno več. Porabi ogromno sredstev za vzdrževa- nje obstoječega stanja, saj poskuša poleg lesne funkcije zadostiti vsem drugim, splo- šnokoristnim funkcijam gozda. Končni učinki so veliko manjši kot v naravnem gospodarskem gozdu. Sušenje iglavcev. predvsem jelke, je v kompleksnem gospo- darjenju z gozdom sprožilo celo vrsto posle- dic. Prej ko se bomo gozdarji seznanili in sprijaznili z dejstvom, da v gozdu niso samo zdrava drevesa, lažje bomo reševali nastale težave v gozdovih in pritegnili širšo družbo k sodelovanju. Namen članka je prikazati osnovne po- datke o pojavljanju slučajnih pripadkov jel- ke, o sečnji in spravilu slučajnih pripadkov ter njunih stroških in o vrednostni izgubi lesa zaradi sušenja jelke. 2. OPIS RAZISKOVALNIH OBJEKTOV IN TEHNOLOGIJ 2.1. Objekti raziskovanja Objekte raziskovanja smo izbrali na ob- močju GG Kočevje, in to v gozdnogospo- darskih enotah Banja loka, Stojna in Grča­ rice. V popis smo zajeli vzorec 64 hektar- skih ploskev. Ploskve smo izločili na površi- nah, kjer se ni sekalo eno, dve, tri in štiri leta. Za vsako leto po sečnji smo izbrali 16 vzorčnih ploskev. Količino sušečih dreves in sušic jelke smo ugotavljali na štirih rastiščih, in to na Abieti-Fagetum din. omphalodetosum (AF din. O), Abieti-Fagetum din. scopolietosum (AF din. S), Abieti-Fagetum din. festuceto- sum (AF din. F) in Abieti-Fagetum din. neckeretosum (AF din. N). Za vsako ras- tišče smo izločili 16 ploskev, kjer so zajete po štiri ploskve za vsako leto po sečnji. Kvaliteto sortimentov, ki napadajo pri sečnji sušic jelke, smo ugotavljali na 18 vzorčnih ploskvah. Sortimente smo merili na kamionski cesti. Vzorčne ploskve so predstavljali posamezni odseki ali oddelki, v katerih niso sekali eno, dve, tri in štiri leta. Pri popisu so sekali samo sušice jelke. Na vseh vzorčnih ploskvah je bil sestoj bukovo-jelov debeljak, kjer je bilo v skupni lesni zalogi v povprečju 52% jelke. Pov- prečna lesna zaloga jelke je znašala 196m3/ha, skupna lesna zaloga pa 376m3/ ha. Poleg jelke je kot drevesna vrsta prevla- dovala bukev s posamično primesjo pleme- nitih listavcev in ponekod smreke. Vzorčne ploskve so na površinah nekda- njih veleposestniških gozdov na nadmorski višini od 680 do 990 m. Na 64 ploskvah smo popisali in izmerili 9799 dreves jelke. Na kamionski cesti pa smo izmerili 1805 kosov sortimentov jelovih sušic ali 1 071,2 m3 sušic. Za snemanje redne sečnje in spravila smo izločili eno vzorčno ploskev s površino 1,60 ha, kjer so posekali in spravili 58 dreves jelke ali 93,03 m3. Povprečno pose- kano drevo je štelo neto 1,60 m3 . V ploskvi je bila gostota vlak 166 m/ha in povprečna razdalja zbiranja 18,1 m. Povprečna spra- vilna razdalja je znašala 700 m. Traktorist je vso posekana količino lesa spravil s 23 tovori. Vzorčn!3 ploskve za sečnjo sušic jelke smo razdelili glede na gostoto sušic jelke, in to v drevesih/ha. Gostoto sušic smo opredelili kot majhno (0,00-2,50), srednjo (2,51-5,00) in veliko (nad 5,01 dreves/ha}. Skupaj smo izločili 1 o ploskev s skupno površino 69,72 ha. Posekali ln spravili so 241 sušic jelke ali neto 330,89 m3 sušic. Povprečno posekana drevo je štelo neto 1,25 m3 . Po ploskvah je bila povprečna gostota vlak 111 miha in povprečna razda- lja zbiranja 26,9 m. Povprečna razdalja via- čenja je znašala 277m in je bila v razponu od Om do 1400 m. Z različnimi razdaljami vlačenja smo odstranili vpliv dolžine vlače­ nja na velikost tovora. Vso posekana koli- čino sušic je traktorist spravil z 99 tovori. 2.2. Delovni stroji in način dela Za redno sečnjo in spravilo ter za sečnjo in spravilo sušic jelke smo uporabili iste delavce. Delo sta opravljala dva delavca. Pri sečnji je sekač uporabljal motorno žago Husquarna 244. Na delovišču je imel vedno rezervno motorno žago istega tipa. Trakto- rist ni imel motorne žage. Za spravilo lesa je uporabljal adaptirani kmetijski traktor IMT 560. V skupini sta skupaj delala sekač in traktorist. Sekač je pomagal traktoristu pri zbiranju lesa {razvlačevanje prazne vrvi in vezanje lesa), traktorist pa s traktorjem sekaču pri sproščanju obviselih dreves. Posekana drevje je spravljal sproti in sekač ni sekal na zalogo. Sekač je izdeloval sortimente dolžin od 4 do 12m. Krojil je s švedskim krojil nim metrem večinoma ob panju, daljše kose je ob priložnosti prežagoval na kamionski ce- sti. Les so odvažali s kamioni z enoosno polprikolico (8 m) in s solokamioni (4 m). Vozili so ga na mehanizirana skladišče za iglavce v Kočevju. 2.3. Metode raziskovanja 2.3.1. Popis sušenja jelke Na štirih različnih rastiščih in po enem, dveh, treh in štirih letih od zadnje sečnje smo izločili 64 hektarskih vzorčnih ploskev. Na vseh vzorčnih ploskvah so redno sekali v enem izmed let 1988, 1987, 1986 in G. V. 4191 171 1985. Po vzorčnih ploskvah smo popisali drevesa v letu 1989. Ploskve smo izbirali slučajnostno in jih s pomočjo busole in metrskega traku zakoličili. Na vzorčnih ploskvah smo izmerili vsa drevesa od 10cm prsnega premera naprej. Upoštevali smo tudi vsa podrta drevesa. Za drevesa jelke smo izmerili prsni premer in popisali posamezne znake, kot so: socialni položaj, utesnjenost krošnje, prepadenost drevesa, vidna poškodovanost, uporabnost lesa, razpored sušečih se dreves in sušic jelke in izgubo pri kvaliteti lesa. Za vsa druga drevesa smo po drevesnih vrstah izmerili le prsni premer. Glede propadlosti smo drevesa razvrstili v pet stopenj : 1 -zdrava drevesa: Drevo je navidezno zdravo in ne kaže znakov sušenja. Drevo ima gosto zeleno krošnjo, v kateri je nor- malno število iglic. Spodnji del krošnje se ne suši. Po deblu ni adventivnih poganjkov in vrh krošnje je zelen in lepo oblikovan; 2- zelena z znaki sušenja: Drevo kaže znake sušenja. Zaradi znakov sušenja bi ga pri rednem odkazilu odkazali. Pri pobira- nju slučajnih pripadkov to drevje ostaja v gozdu. Pri teh drevesih je opazna osutost in porumenelost iglic. Spodnji del krošnje se pri večini dreves suši, enako se sušijo posamezne veje v krošnji. Veliko dreves ima po deblu adventivne poganjke, ki po- skušajo nadomeščati krošnjo. Nekatera drevesa se vidno sušijo od vrha navzdol in imajo že suh vrh. Sem štejemo drevesa, kjer je že opazna osutost iglic, vendar imajo še več kot 30% zelenih iglic; 3 - zelena z malo iglicami: Drevo je močno presvetljeno in ima manj kot 30% zelenih iglic. Kaže hude znake sušenja. Določeni deli krošnje so že popolnoma suhi. Pri pobiranju slučajnih pripadkov se večino teh dreves odkaže, čeprav so še zelena; 4 - rdeče ig lice: Drevo je suho, vendar ima še rdeče iglice. Za ta drevesa je značil­ no, da so se pred kratkim posušila. Večina teh dreves se na hitro posuši. Propadanje lesa se je šele začelo in je pri pobiranju teh sušic vrednostna izguba zaradi slabše ka- kovosti lesa najmanjša; 172 G. V. 4191 5 - sušica: Drevo je suho in nima več iglic. Šifrant je sestavljen iz petih stopenj po- škodovanosti, kjer je poudarek predvsem na drevesih tik pred posušitvijo oziroma na drevesih, ki so že suha. Vsa druga drevesa so le v dveh stopnjah in to navidezno zdrava in vsa zelena drevesa, ki kažejo znake sušenja, skupaj. Za tak šifrant smo se odločili zaradi namena naloge. Ta obrav- nava predvsem pobiranje slučajnih pripad- kov, torej iskanje suhih dreves in manj pojavljanje oziroma širjenje sušenja. V razlagi rezultatov bomo uporabljali še naslednje izraze: - sušice: So suši ce (5) in suš ice z rde- čimi iglicami (4), - sušeča se drevesa: So drevesa, ki se sušijo. So zelena drevesa z znaki sušenja (2) in zelena z malo iglicami (3), - propadajoča drevesa: So skupaj su- šice in sušeča se drevesa. 2.3.2. Izmera izgube na kvaliteti lesa zaradi sušenja jelke Kakovost oziroma vrednost posekanih jelovih sušic smo ugotavljali na skladiščih ob kamionski cesti. Snemanje izmere kva- litete lesa smo opravili v letu 1989 nepo- sredno po pobiranju slučajnih pripadkov iz vnaprej določenih vzorčnih ploskev. Vsem sortimentom smo izmerili dolžino in srednji premer ter določili dejansko kvaliteto sorti- menta in ocenili, kakšen bi bil sortiment, če bi bilo drevo zdravo. Razlika je vrednostna izguba zaradi slabše kakovosti lesa sušic. Sortimente, ki smo jih ocenjevali, smo raz- delili na furnir, žagovec 1, žagovec 11, žago- vec 111, drogovi PTT inE ter les za celuloze. Vrednost smo jim določili po ceniku gozdnih sortimentov in rezanega lesa za GG Koče­ vje, ki velja od 20. 12. 1989 (34) in je bil v veljavi še novembra 1990, ko smo pisali nalogo. Tečaj 1 DEM je bil 7 din. Cene posameznih sortimentov so na- slednje: furnir žagovci l. klasa žagovci 11. klasa žagovci 111. klasa drogovi PTT, E celuloza 2525 din 1530 din 1224 din 760 din 1395 din 743 din. 2.3.3. Snemanje sečnje in spravila lesa Sečnjo in spravilo smo snemali hkrati na istih vzorčnih ploskvah. Snemanje sečnje in spravila smo opravili v letu 1989. Sečnjo in spravilo sušic pri različnih gostotah sušic smo snemali 1 0,5 dni, redno sečnjo in spravilo pa 5 delovnih dni. Delovni čas smo razdelili pri sečnji in izdelavi lesa na: - glavni produktivni čas, ki zajema: podiranje, kleščenje, prežagovanje in krojenje; - pomožni produktivni čas, ki zajema: prehode, sodelovanje sekača pri zbiranju, gozdni red; - produktivni čas, ki zajema: glavni produktivni čas, pomožni produktivni čas; - neproduktivni čas, ki zajema: zastoje, odmore; pripravljalno zaključni čas. Delovni čas smo pri spravilu lesa razdelili na: - zbiranje lesa, ki zajema: razvlačevanje prazne vrvi, pripenjanje tovora, privlačevanje: vlačenje lesa, ki zajema: polno vožnjo, prazno vožnjo; - produktivni čas, ki zajema: zbiranje lesa, vlačenje lesa, ram panje in sortiranje; - neproduktivni čas, ki zajema: zastoje pri delu, odmora; - pripravljalno zaključni čas. 2.4. Obdelava podatkov snemanj in merjenj Rezultate popisa sušenja jelke smo ob- delali po letih od zadnje sečnja in po posa~ meznih rastiščih. Rezultate smo prikazali glede na stopnjo propadanja dreves in glede na različne dejavnike, ki smo jih merili in popisovali. Vrednostno izgubo zaradi slabše kvali~ tete lesa pri sušicah smo obdelali po letih od zadnje sečnja. Rezultate smo prikazali glede na različno kvaliteto in debelina sor- timentov. Rezultate snemanja sečnje in spravila smo najprej preverili po posameznih sne- malnih dnevih. Vsa snemanja so bila zado- voljivo opravljena, saj razlike med posne- timi časi in kontrolnim časom niso bile nikoli večje od 3%. . Za vse ~~visne čase smo z regresijsko 1n korelaCIJsko analizo iskali določene zveze in odvisnosti. Pri sečnji - od prsnega prem~ra (x1~ in neto volumna drevesa (x2) !er ~n spravllu - od velikosti bremena (x3), ste~1la. kosov v bremenu (x4) in razdalje vlacenJa (x5). Kot osnovno enačbo smo uporabljali parabola druge stopnje Y a+ bx+ cx2. Na .osnovi porabljenih časov pri sečnji in spravtlu smo po posameznih delovnih po~ stopkih primerjali redno sečnjo in spravilo ter sečnjo in spravilo sušic jelke. Izdelali smo normative za pobiranje slučajnih pri- padkov. Normativi so narejeni za sečnjo in Izdelavo sušic pri različni gostoti sušic in ločeno za zbiranje lesa in vlačenje ter rampanje lesa sušic. S pomočjo študije M. Lipoglavška (13) ~-~o izdelali normative za spravilo sušic s ~nji in jih primerjali s traktorskim spravilom sušic in kombiniranim spravilom (konj, trak~ tor). 2.5. Kalkulacije stroškov in ugotavljanje gospodarnosti Za primerjavo gospodarnosti redne seč~ nje in spravila ter sečnje in spravila sušic smo najprej izračunali stroške sečnje in izdelave, nato stroške spravila lesa s trak- torji ter konji. To smo naredili s kalkulacijami po že znani metodi Z. Turka (29), ki jo uporabljamo tudi pri izračunu kalkulacij na GG Kočevje. Cene delovnih ur sečnje in spravila smo povzeli po Ceniku del in uslug, ki ga uporabljamo na GG Kočevje z veljav~ nostjo od 22. 11. 1990 (33). Pri primerjavi stroškov smo upoštevali le direktne stroške in splošne stroške delavca (K1 = 1,·15 BOD). Zaradi majhnih koncentracij sušic nismo obravnavali spravila sušic z žičnimi žerjavi. Stroški takega spravila bi bili večji kot G. V. 4/91 173 Stroški na delovno uro so za posamezna opravila naslednji : - delo sekača (brez motorne žage) 102,37 din/del. uro 129,29 din/del. uro 196,69 din/del. uro 123,54 din/del. uro 148,35 din/del. uro - sečnja in izdelava - spravilo lesa s traktorjem 1 MT 560 - spravilo s konjem -samec - spravilo s parom konj spravila s konji po terenih, kjer niso izdelane vlake. Pri ugotavljanju gospodarnosti pobiranja slučajnih pripadkov smo v nalogi obravna- vali le sečnjo in izdelavo ter spravilo sušic, ker smo bili prepričani, da so največje razlike do redne proizvodnje ravno pri teh dveh delovnih opravilih. Prevoza lesa se nismo dotaknili, ker smo domnevali, da pri prevozih in nakladanju sušic ni nadstroškov. Najprimernejša dode- lava lesa sušic je na centalnih mehanizira- nih skladiščih (23), kjer sušice ravno tako ne povzročajo nadstroškov dodelave lesa, zato tega delovnega postopka nismo obde- lali. 3. REZULTATI RAZlSKOVANJA 3.1 . Rezultati popisa sušenja jelke 3.1 .1 . Količina sušic in sušečih dreves jelke po letih, ki so pretekla od zadnje sečnje Popisali smo obstoječe stanje po letih, ki so pretekla od zadnje sečnje. Vsa drevesa jelke smo razvrstili v pet razredov glede na stopnjo propadanja dreves. Rezultati po- pisa so prikazani v preglednici 1. Po letih, ki so pretekla od zadnje sečnje, je vsako leto vedno več sušic in sušic z rdečimi iglicami. Količina zelenih jelk z znaki sušenja in zelenih z malo iglicami na začetku hitro narašča, nato pa se ustali. V preglednici 2 je prikazana količina pro- padajočih dreves in sušic jelke po letih od zadnje sečnje v m3/ha in v m3/ha/leto. V povprečju je za štiri leta na hektarju površine 5,17 m3 sušic ali 2,64% lesne zaloge jelke. Prvo leto po sečnji je sušic nekaj pod 1% lesne zaloge. Odstotek z leti narašča in je v četrtem letu po sečnji že skoraj 5% sušic. Z analizo vari ance smo ugotovili, da obstajajo značilne razlike v količini sušic jelke po letih od zadnje sečnje (F = 8,04xxx). Enako obstajajo značilne raz- like v količini propadajočih dreves jelke med leti po zadnji sečnji (F = 6,83xxx). Po letih od zadnje sečnje je vsako leto vedno manj propadajočih dreves jelke. Zmanjšuje se predvsem količina zelenih dreves jelke z znaki sušenja. Z analizo variance smo ugotovili, da obstajajo zna- čilne razlike v količini propadajočih dreves jelke med leti po zadnji sečnji (F = 7, sgxx). Preglednica 1: Količina sušic in sušečih se dreves jelke po letih od zadnje sečnje Leto Zdrava Zelena z Zelena z malo Suš ice po sečnji drevesa znaki iglicami rdeče Sušice sušen ja igli ce 1 187,08 14,88 0,73 1,52 0,34 2 170,82 17,82 1,74 2,06 1,25 3 171,68 24,52 4,55 2,97 4,04 4 147,14 18,62 3,78 3,26 5,25 Preglednica 2: Količina propadajočih dreves in sušic jelke po letih od zadnje sečnje v m3/ha in m3/ha/leto Leto Propadajoča drevesa Suši ce jelke po sečnji m3/ha %od LZ m3/ha/leto %odLZ m3/ha %od LZ m3 /ha/leto %odl.2 1 17,46 8,54 17,46 8,54 1,86 0,91 1,86 0,91 2 22,88 11,81 11,44 5,91 3,31 1,71 1,66 0,85 3 36,08 17,37 12,03 5,79 7,01 3,37 2,34 1,12 4 30,90 17,36 7,73 4,34 8,51 4,78 2,13 1,19 Povprečno 26,83 13,69 12,17 6,21 5,17 2,64 2,00 1,02 174 G. V. 4/91 Po letih od zadnje sečnje se posuši vsako leto približno enaka količina sušic. Z analizo variance nismo ugotovili statistično značilnih razlik (F = 0,49) v količini sušic jelke na leto med leti po zadnji sečnji. Povprečno se na leto posuši 2m3/ha dreves jelke ali 1 ,02 odstotka lesne zaloge. Propadajočih dreves jelke pa je v povprečju na leto 12,17 m3/ha ali 6,21 % lesne zaloge jelke. v preglednici 3 je narejena primerjava med številom in količino sušečih se dreves in sušic jelke po letih, ki so pretekla od zadnje sečnje. število sušic narašča po letih, ki so pretekla od zadnje sečnje, kar pomeni, da se vedno več sušečih se dreves pretvarja v sušice. V povprečju se vsako leto posuši več kot polovica sušečih se dreves. V prvem letu po sečnji je zelo malo sušic, v četrtem letu pa je že skoraj polovica propa- dajočih dreves jelke sušic. Iz razmerja med količino sušečih se dre- ves in sušic jelke je razvidno, da je v prvem letu po sečnji povprečno 20% sušic in 80% sušečih se dreves. Z leti po sečnji se razmerje spreminja v korist sušic, kar po- meni, da se vedno večja količina sušečih se dreves spreminja v sušice. Vendar se po količini razmerje z leti počasneje spremi- nja kot po številu dreves. Vzrok je v tem, ker se tanjše jelke sušijo hitreje. različno suši, smo primerjali sušenje jelke na štirih rastiščih. Med seboj smo primerjali rastišča v dinarsko jelovo-bukovem gozdu. Rezultati so prikazani v preglednici 4. Največja količina propadajočih dreves je na rastišču AF din. F in AF din. N, in to več kot 16% lesne zaloge jelke. Sledi rastišče AF din O s 14%. Najmanj je propadajočih dreves na rastišču AF din. S, vsega nekaj manj kot 9% lesne zaloge jelke. Z analizo variance med rastišči nismo ugotovili stati- stično značilnih razlik v količini propadajo- čih dreves jelke na hektar površine (F = 1,41 ). Samih sušic jelke je 5% na rastišču AF din. N, sledi rastišče AF din. F s 3,5% in manj kot 2% je sušic na preostalih dveh rastiščih. Z analizo variance smo ugotovili, da so med rastišči značilne razlike v količini sušic jelke (F = 4,70x). Na leto nastane na hektar povprečno od 0,5 do 2% sušic, odvisno od posameznega rastišča. Največji delež sušic nastaja na rastišču AF din. N in najmanj na rastišču AF din. O. Z analizo variance smo ugotovili značilne razlike med posameznimi rastišči v količini sušic jelke na leto (F = 5,91 xx). V količini propadajočih dreves jelke na leto (F = 1,22) pa nismo ugotovili značilnih raz- lik. 3.1.3. Sušenje jelke glede na višino lesne zaloge 3.1.2. Količina sušic in sušečih se dreves jelke po posameznih rastiščih S predpostavka, da se jelka po rastiščih Po posameznih vzorčnih ploskvah je raz- lična lesna zaloga, zato smo poskušali Preglednica 3: Primerjava števila in količine sušeč ih se dreves in sušic jelke po letih od zadnje sečnje Leto po Sušeča se drevesa Suši ce Aazme~e v "/o sečnji število m3 število m3 po številu pom3 1 221 249,6 54 29,8 80,4 19,6 89,3 10,7 2 270 313,1 154 53,0 63,7 36,3 85,5 14,5 3 430 465,1 297 112,2 59,1 40,9 80,6 19,4 4 308 358,3 288 136,1 51,7 48,3 72,5 27,5 Povprečno 307 346,6 198 82,8 60,8 39,2 80,7 19,3 Preglednica 4: Količina propadajočih dreves in sušic jelke po posameznih rastiščih v m3/ha in m3/haneto Rasti- Propadajoča drevesa Sušice jelke šče m3/ha %odLZ m%alleto o/codLZ m3/ha %od LZ m3/ ha/leto %odLZ AFdinO 30,98 14,34 13,79 6,38 2,54 1,17 0,96 0,45 AFdinS 21,21 8,84 10,72 4,47 3,81 1,59 1,44 0,60 AFdin F 29,04 16,75 12,93 7,46 6,03 3,48 2,59 1,49 AFdin N 26,10 16,87 11,54 7,46 8,32 5,39 2,99 1,93 G. V. 4/91 175 ugotoviti, kako višina lesne zaloge jelke vpliva na količino propadajočih dreves jelke in sušic jelke. Vzeli smo skupaj ploskve z lesno zalogo jelke pod 200m3/ha in ploskve z lesno zalogo jelke nad 200m3/ha. V preglednici 5 je prikazana količina propadajočih dreves in sušic jelke v odvisnosti od lesne zaloge po letih od zadnje sečnje. in količini (m3) od vseh propadajočih dreves oziroma sušic jelke. Skoraj 80% vseh sušic je v prvih treh debelinskih stopnjah. Od 7. debelinske stopnje naprej je vsega skupaj manj kot 10% sušic. Skupaj je sušečih se dreves in sušic jelke v prvih treh debelinskih stopnjah le 56%, kar je znatno manj kot sušic. Propadajoča Preglednica 5 : Količina propadajočih dreves in sušic jelke po letih od zadnje sečnje, glede na različno višino lesne zaloge Lesna zaloga jelke m3/ha Propadaj. drevesa jelke do200 18,03 nad200 16,57 Sušice jelke do200 2,46 nad 200 0,87 10,36 6,52 1,41 0,34 % 21,62 '14,77 20,18 9,57 4,42 3,02 1,98 0,73 Višina lesne zaloge vpliva na delež pro- padajočih dreves jelke in na delež sušic jelke. Pri večji lesni zalogi nastaja manj propadajočih dreves jelke in manj sušic. Pri lesni zalogi jelke do 200m3/ha je v pov- prečju 16,82% propadajočih dreves. Pri lesni zalogi nad 200m3/ha pa je 11,60% propadajočih dreves, kar je za skoraj 30% manj kot pri nižji lesni zalogi. Pri lesni zalogi jelke do 200m3/ha je v povprečju 4,07% sušic, pri zalogi nad 200m3/ha pa le 1 ,52%. S preizkušanjem značilnosti razlik v dele- žih sušic jelke med ploskvami z različno višino lesne zaloge smo ugotovili značilne razlike (t' = 3,67). Enako smo ugotovili zna- čilne razlike v deležu propadajočih dreves jelke med ploskvami z različno višino lesne zaloge jelke (t = 2,45) . Iz vsega navedenega v prejšnjih pogla- vjih lahko sklepamo, da vplivajo na pojavlja- nje sušečih se dreves in sušic jelke hkrati vsi dejavniki: število let od zadnje sečnje, rastišče in višina lesne zaloge jelke. 3.1 .4 Sušenje jelke pri različnih debelinah dreves Sušenje jelke pri različnih debelinah dre- ves smo v preglednici 6 prikazali po debe- linskih stopnjah posebej za sušice in propa- dajoča drevesa jelke, in to po številu dreves 176 G. V. 4191 število let po sečnji 3 m3/ha 27,67 42,63 7,89 6,47 % 20,46 15,59 5,83 2,37 30,52 32,90 9,64 6,26 4 % Povprečje m3/ha % ·21,66 24,44 '16,28 12,99 30,71 1 '1,60 6,84 6,11 4,07 2,47 4,02 1,52 Preglednica 6 : Delež števila in količine r>ropa- dajočih dreves in sušic jelke po debelinskih stopnjah Debelinska Propadajoča drev. v% Sušicev% stopnja od števila od m3 od števila odm3 3 23,85 1,97 36,95 6,22 4 19,05 4,12 25,47 11,05 5 13,17 5,42 16,39 13,74 6 9,84 7,01 6,94 9,63 7 8,72 9,69 4,92 10,57 8 7,25 11 ,50 2,77 8,3'1 9 6,07 13,15 2,02 8,37 10 4,51 12,71 2,14 '11,60 11 2,64 9,34 1,26 8,88 12 2,64 '1 '1,61 0,63 5,59 13 1,08 5,64 0,38 4,'14 14 0,64 4,03 0,00 0,00 15 in več 0,54 3,81 0,13 '1,90 drevesa so po debelinskih stopnjah bolj enakomerno razporejena, saj je od 6. do 1 O. debelinske stopnje 36% vseh propada~ jočih dreves jelke. Večje debeline so zasto- pane le z nekaj odstotki. Delež sušic jelke po masi je od 3. do 12. debelinske stopnje po stopnjah od 6-13 %. Delež se po debelinskih stopnjah spreminja in ne kaže nobenega trenda. V prvih štirih debelinskih stopnjah je 40% vse lesne mase. Delež lesne mase propadajočih dreves jelke je največji med 8. in 12. debelinsko stopnjo, in to skupaj 60 %. če primerjamo delež števila in delež lesne mase sušečih se dreves in sušic jelke, ugotovimo, da je število sušic in sušečih se dreves največje v prvih štirih debelinskih stopnjah, medtem ko je lesna masa sušic in sušečih se dreves jelke največja v srednjih debelinskih stopnjah. Kljub temu, da je v najnižjih debelinskih stopnjah največ sušečih se dreves in sušic jelke, prispevajo k volumnu dreves le malo. Pri poblranju slučajnih pripadkov nas za- nima predvsem masa sušic, ki je razdeljena po vseh debelinskih stopnjah bolj enako- merno kot število sušic, zato so pri pobira- nju slučajnih pripadkov jelke pomembne vse debeline dreves. 3.1.5. Sušenje jelke v odvisnosti od poškodovanosti drevja Da bi ugotovili, ali poškodovanost drevja vpliva na sušenje, smo zapisovali poškodo- vana drevesa po proizvodnih, abiotskih in biotskih dejavnikih. Koliko poškodovanih dreves se suši ali je že suhih, je prikazano v preglednici 7. Od vseh je poškodovanih 28% dreves. Največ je poškodb zaradi sečnje, spravila in miniranja pri gradnji vlak, in to 85% vseh poškodb. Povprečno se suši 20,20% nepoškodo- van ih dreves. Poškodovanih dreves pa se suši ali je že suhih 22.4%. To je za eno desetino več kot nepoškodovanih dreves. Iz preglednice 7 je razvidno, da se dreve- sa, ki so poškodovana od proizvodnih de- javnikov, ne sušijo močneje kot nepoškodo- vana drevesa. S preizkušanjem značilnosti razlik med aritmetičnimi sredinami nismo ugotovili značilnih razlik v deležu propada- jočih dreves med nepoškodovanimi jelkami in jelkami, poškodovanimi po proizvodnih dejavnikih (t = 0,61 ). Drevesa, ki so poško- dovana po biotskih dejavnikih, kot so mrav- lje, rakasta obolenja, se sušijo za 40% več kot nepoškodovana drevesa. S preizkuša- njem značilnosti razlik med aritmetičnimi sredinami nismo ugotovili značilnih razlik v deležu propadajočih dreves jelke (t = 1 ,53). Najmočneje vplivajo na sušenje abiotski dejavniki. Drevesa, ki so jih poškodovali sneg, veter ali strela, se sušijo 2,3-krat več kot nepoškodovana drevesa. Med nepo- škodovanimi in poškodovanimi jelkami po abiotskih dejavnikih so razlike v deležu suhih in sušečih se dreves jelke statistično značilne (t 5,96JOO(). Sklepamo lahko, da je pri pobiranju slučajnih pripadkov umes- tno pobirati tudi drevesa, ki so polomljena od vetra ali snega ali jih je zadela strela. Preglednica 7: število poškodovanih dreves glede na stopnjo propadanja dreves Vir Navidezno Sušečase Suši ce Propadajoča poško'dovanosti zdrava drevesa drevesa drevesa število "'lo število ~~ število Ol število % 10 Nepoškodovana 5631 80,0 865 12,3 540 7,7 1405 20,0 Proizvodni dejavniki 1890 80,8 268 11,4 182 7,8 450 19,2 Abiotski dejavniki 154 54,4 73 25,8 56 19,8 129 45,6 Biotski dejavniki 97 71,9 23 17,0 15 11 '1 38 28t1 Skupaj poškodovano 2141 77,6 364 13,2 253 9,2 617 22,4 Preglednica 8: Prostorski razpored števila propadajočih dreves in sušic jelke po letih od zadnje sečnje Razpored propadajočih dreves Leta posamezno drevo manjše jedro skupina po sečnji število ~h število ~b število "lo 1 176 64,0 98 35,6 1 0,4 2 209 49,5 175 41,5 38 9,0 3 231 31,9 354 49,0 138 19,1 4 228 38,3 259 43,5 108 18,2 Razpored sušic 1 32 59,3 21 38,9 1 1,8 2 60 39,5 68 44,7 24 15,8 3 82 27,8 151 51,2 62 21,0 4 92 32,1 135 47,0 60 20,9 G. V. 4/91 177 3.1 .6. Prostorski razpored sušic in sušečih se dreves jelke Pri ugotavljanju razporeda sušenja jelke smo popisovali drevesa, ki se sušijo posa- mezno, v manjših jedrih do tri drevesa skupaj in v 'šRupinah nad tri drevesa. V preglednici 8 je prikazan razpored sušenja jelke po letih, ki so pretekla od zadnje sečnje. V povprečju se jelka 42% suši posame- zno, preostalo pa v jedrih in nekaj v večjih skupinah. Z leti od sečnje se jelka vse več suši v jedrih in skupinah. Sušenje v jedrih in skupinah se od prvega do četrtega leta po sečnji poveča skoraj za polovico. Z analizo variance smo ugotovili, da so med leti po sečnji v prostorskem razporedu šte- vila propadajočih dreves značilne razlike pri sušenju v jedrih (F = 4,68xx) in sušenju v skupinah (F = 3,94x), pri sušenju kot po- samezno drevo pa ni značilnih razlik (F = 1 ,05). V povprečju štirih let je 2/3 sušic v jedrih in skupinah. Predvsem drugo leto po zadnji sečnji skokovito naraste število sušic v skupinah. Po treh letih od sečnje je v skupinah že 20% sušic. 3.1 .7. Sušenje jelke v odvisnosti od socialnega položaja in utesnjenosti krošnje Kako se jelka suši po posameznih social- nih položajih, je prikazano v preglednici 9. Največ sušic je v 5. socialnem položaju. Višji kot je socialni položaj, manj dreves jelke se suši, oziroma je suhih. Daleč naj- manj se sušijo nadvladajoča drevesa. So- vladajočih, obvladan ih in potisnjenih se suši več kot 20%. Glede na skupno število vseh sušečih se dreves in sušic jelke je največ propadajočih dreves v petem, četrtem in drugem social- nem položaju. Prvi socialni položaj prispeva le 4,4% vseh sušečih se dreves in sušic jelke. Po letih od zadnje sečnje se jelka po socialnih položajih suši skoraj enako in ni večjih razlik. Z analizo variance smo ugotovili, da so značilne razlike med socialnimi položaji v deležu števila sušečih se dreves jelke (F = 4,50Xx). Enako obstajajo značilne razlike v deležu števila sušic jelke (F = 32,72){)(x). Ker so značilne razlike v deležu števila sušic in sušečih se dreves jelke, lahko sklepamo, da socialni položaj drevesa vpliva na sušenje jelke. Stopnjo utesnjenosti drevesa smo določili tako, da smo ugotavljali, s koliko strani se drevo dotika sosednjih dreves. Postavili smo pet kategorij, od proste krošnje z vsemi strani do utesnjene krošnje z vseh štirih strani. Kako se jelka suši glede na utesnjenost krošnje, je prikazano v pregled- nici 10. Bolj ko so drevesa utesnjena, več je sušečih se dreves in sušic jelke. Drevesa, ki so utesnjena z vseh štirih strani, se 3-krat več sušijo kot drevesa s prosto krošnjo. 8,5-krat več nastane sušic pri utesnjenih drevesih s štirih strani kot pri drevesih s Preglednica 9: število sušečih se dreves in sušic jelke po socialnih položajih Socialni Sušeča se drevesa Suš ice Propadajoča položaj • ?revesa število % število % steVJio % Nadvladajoča 73 8,8 15 1,8 88 Vladajoča 357 12,5 72 2,5 429 Sovladajoča 249 15,5 87 5,4 336 Obvladana 275 11 ,7 279 11,8 554 Potisnjena 275 12,8 340 15,9 615 Preglednica 10: število sušečih se dreves in sušic jelke glede na utesnjenost krošnje Utesnjenost Sušeča se drevesa Suš ice Propadajoča 10,6 15,0 20,9 23,5 28,7 krošnje število % število % štev~~evesa % Prosta krašnja 216 9,6 Dotik 1 stran 312 11,6 Dotik 2 strani 280 13,4 Dotik 3 strani 191 13,4 Do1ik 4 strani 230 16,9 178 G. v. 4/91 47 2,1 141 5,3 187 9,0 168 11,8 250 18,4 263 453 467 359 480 11,7 16,9 22,4 25,2 35,3 prosto krošnjo. Z analizo variance smo ugotovili, da so značilne razlike med stopw njami utesnjenosti krošnje v deležu števila sušečih se dreves jelke {F = 4,07xx). Enako obstajajo značilne razlike v deležu števila sušic jelke (F = 20,59xxx). Lahko zaključi­ mo, da utesnjenost krošnje vpliva na suše- nje jelke tako, da se z večjo utesnjenostjo krošnje sušenje povečuje. 3.2. Rezultati izmere zmanjšanja kakovosti lesa zaradi sušenja jelke 3.2.1 . Vrednostna izguba zaradi sušenja jelke po letih od zadnje sečnje Vrednostna izguba je v preglednici 11 podana v din/m3 po letih od zadnje sečnje in v odstotkih vrednosti sortimentov iz zdra- vega lesa jelke. Preglednica 11 : Vrednostna izguba zaradi su- šenja jelke po letih od zadnje sečnje Leto Povprečna vrednost lesa Izguba po" .. zdrav les sušica seCOJI din/m3 din/m3 din/m3 v'~ 1 996,1 826A 169,7 17,04 2 1039,7 834,7 205,0 19,72 3 1075,6 806,1 269,5 25,06 4 1182,0 764,7 417,3 35,31 Po v- prečno 1083,2 804,8 278,4 25,70 Od sortimentov sušic, ki jih spravimo do kamionske ceste, v povprečju za štiri leta izgubljamo 25,7% vrednosti zaradi slabše kakovosti lesa. Z leti od zadnje sečnje vrednostna izguba narašča in je po štirih letih od sečnje za 2,5-krat večja kot prvo leto po sečnji. že prvo leto po sečnji pov- prečno izgubljamo 17% vrednosti sušic. Z analizo variance smo ugotovili, da so v vrednostni izgubi v din/m3 med leti po zadnji sečnji značilne razlike (F = 7,94xx). 3.2.2. Vrednostne. izguba zaradi sušenja jelke glede na različne sortimente če ugotavljamo vrednostno izgubo za- radi sušenja jelke pri različni kvaliteti sorti- mentov, dobimo rezultate, ki so prikazani v preglednici 12. Izguba je podana v din/m3 in v% po različnih kvalitetah sortimentov. Preglednica 12: Vrednostna izguba zaradi su- šenja jelke po kvaliteti sortimentov Vrsta Izguba""' vrednosti sortimenta dinlm3 0/o Furnir 1688,1 66,9 ?agovecl 718,8 45,0 f:agovec 11 399,1 32,6 Zagoveclll 10,4 1,4 Drogovi 431,1 30,9 Celuloza 0,0 0,0 Vrednejši kot je sortiment, večja je izguba zaradi sušenja jelke. Daleč največ izgub- ljamo pri najvrednejših sortimentih, kot so furnir in žagovci 1 in 11. Pri manjvrednih sortimentih, kot so žagovci IH, v štirih letih skoraj nič ne izgubimo. Z analizo variance smo ugotovili, da so v vrednostni izgubi v din/m3 med različnimi sortimenti značilne razlike {F 57,57xxx). 3.2.3. Vrednostna izguba zaradi sušenja jelke po debelinskih razredih Vrednostno izgubo smo ugotavljali v din/m3 in % od zdravega lesa po 1 O cm debelinskih razredih - preglednica 13. Z naraščanjem debeline sortimentov vrednostno izgubljamo zaradi sušen ja jelke vedno več. Pri debelinah nad 51 cm izgub- ljamo za 3-krat več kot pri debelinah do 30 cm. Pri debelini 1 0-20 cm izgubljamo na m3 sortimenta nekaj več kot pri debelinah od 21-30 cm. Vzrok je v višji ceni drogov, ki so povečini debeli do 20 cm. Z analizo variance smo ugotovili, da so v vrednostni Preglednica 13: Vrednostna izguba zaradi sušenja jelke po debelinskih razredih Debelinski razredi Leto po 10-20 21-30 31-40 41-50 nad 51 sečnji din/m3 % din/m3 o;., din/m3 % din/m3 O/o dinlm3 h 1 103 10,0 81 9,1 228 22,0 408 34,6 578 43,6 2 170 15,9 115 12,3 239 22,6 423 32,5 669 42,3 3 221 21,4 175 18,3 318 28,3 333 28,1 703 45,2 4 263 26,1 217 22,2 396 33,8 717 48,2 1182 61,1 Po v- prečno 198 19,2 148 15,8 305 27,5 509 38,4 885 52,3 G. V. 4/91 179 izgubi v din/m3 med debelinskimi razredi značilne razlike (F = 11 ,5oxxx). 3.2.4. Količina neuporabnega lesa, ki ostane v gozdu Na snemalnih ploskvah, kjer smo snemali sečnjo in spravilo slučajnih pripadkov, smo popisovali tudi dejanski ostanek lesa v gozdu. Izmerili smo samo tisti les, ki so ga puščali v gozdu izključno zaradi neuporab- nosti. Od 330,89 neto m3 posekanih sušic jelke je ostalo v gozdu 30,11 m3 neuporab- nega lesa. To je bil predvsem les iz zgornjih delov dreves (vrhači), ki so se pri podiranju sušic razlomili na manjše kose. Povprečno je ostalo v gozdu 0,43 m3/ha neuporabnega lesa ali 9,10% od posekanih sušic. Pri popisu sušenja jelke smo ugotovili, da v prvem letu po sečnji ni neuporabnega lesa in ves les spravimo iz gozda. Nato z leti od sečnje količina neuporabnega lesa narašča. Z analizo variance smo ugotovili, da obstajajo med leti po sečnji značilne razlike v količini neuporabnega lesa, ki ostane v gozdu (F = 3,03x). Povprečna vrednost zdravega lesa je 1083 din/m3 . Tako povprečno izgubljamo zaradi lesa, ki ostane v gozdu, 466 din/ha površine ali 98,55 din/m3 poseka nega lesa. Skupna povprečna vrednostna izguba za štiri leta zaradi slabše kakovosti lesa sušic in izguba zaradi neuporabnega lesa, ki ostane v gozdu, je 376,95 din/m3 ali 34,8% povprečne vrednosti zdravega lesa. 3.3. Rezultati proučevanja sečnje 3.3.1. Primerjava glavnega produktivnega časa med redno sečnjo in sečnjo sušic Pod glavni produktivni čas sečnje šte- jemo podiranje, kleščenje in prežagovanje ter krojenje drevja. Pri porabi časa za podiranje drevja med redno sečnjo in sečnjo sušic jelke ni večjih razlik. Pri porabi časa za kleščenje so razlike med redno sečnjo in sečnjo sušic. Regresij- Grafikon 1 : Poraba časa za kleščenje drevja pri redni sečnji in sečnji sušic poraba časa (min) g--,------------------ 8 7 6 5 4 3 2 i o redna sečnja ,_--~--~--~---~--~----,-------~--~ 20 25 30 35 40 45 50 55 60 premer drevesa (cm) 180 G. V. 4/91 ski krivulji, ki ponazarjata porabo časa za kleščenje v odvisnosti od prsnega premera, sta prikazani v grafikonu 1. Regresijski enačbi za porabljen čas pri kleščenju drevja v odvisnosti od prsnega premera sta: yR2 = 0,7200 + 0,0345 x1 + 0,0017 x12 (min/drevo), R = 0,66xxx yS2 = -o,8935 + 0,0589 x1 + 0,0013 x12 (min/drevo), R = 0,70xxx in v odvisnosti od neto volumna drevesa sta: yR2 = 1,7970 + 2,0184 x2 (min/drevo), R = 0,77xxx yS2 = 0,6685 + 2,2666 x2 - 0,1265 x22 (min/drevo), R = 0,73xxx Poraba časa za kleščenje zdravih dreves jelke in sušic jelke v odvisnosti od prsnega premera drevesa in od neto volumna dre- vesa nam pokaže, da se za kleščenje sušic porabi veliko manj časa kot za kleščenje zdravih dreves. Razlike ostajajo enake ne glede na debelina drevesa. Za prežagovanje in krojenje dreves pri sečnji sušic porabimo več časa. Z debelina dreves razlike naraščajo. Pri sečnji sušic krojimo krajše dimenzije, kar pomeni direk- tno več prežagovanja in krojenja. Vzrok so večkratni prelomi dreves. če seštejemo skupaj porabljen čas za ·podiranje, kleščenje in prežagovanje ter krojenje drevja, dobimo glavni produktivni čas sečnje. Regresijske enačbe za porabo glavnega produktivnega časa pri ·redni sečnji in sečnji sušic jelke v odvisnosti od prsnega premera (x1) in neto volumna drevesa (x2) so: yR4 = 1,3242 + 0,0258 x1 + 0,0032 x12 (min/drevo), R = 0,77xxx yS4 = -1,8826 + 0,1191 x1 + 0,0022 x12 (min/drevo), R = 0,80 yR4 = 2,5657 + 3,2572 x2 (min/drevo), R = 0,79xxx Grafikon 2: Glavni produktivni čas pri redni sečnji in sečnji sušic jelke v odvisnosti od prsnega premera drevesa · poraba časa (min) 22,_--------------------------------------------------- 21 20 19 18 17 16 15 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 20 25 30 35 40 50 55 60 premer drevesa (cm) G. V. 4191 181 yS4 = 1,2170 + 4,1110 x2 - 0,2347 xl (min/drevo), R = 0,82xxx Razlike med redno sečnjo in sečnjo sušic jelke v porabi glavnega produktivnega časa v odvisnosti od prsnega premera (x1) so prikazane v grafikonu 2. Opomba: V grafikonu 2 je poleg krivulje za redno sečnjo, za katero smo snemanja opravili na GG Kočevje, še krivulja za redno sečnjo iz panožnega sporazuma (32), za katero so bila snemanja opravljena na GG Postojna. Enačba za to krivuljo je naslednja: yR4 = 1 ,4026 + 0,2096 x1 + 0,0021 x/ (min/drevo) Pri redni sečnji se porabi skupaj za podi- ranje, kleščenje in prežagovanje ter kroje- nje več časa kot pri sečnji sušic. Z veča­ njem debeline drevesa se razlike v porabi glavnega produktivnega časa ne spreminja- jo. 3.3.2. Pomožni produktivni čas sečnje Pod pomožni produktivni čas sečnje šte- jemo: čas sodelovanja sekača pri zbiranju lesa, čas za gozdni red in čas za prehode med drevesi. Največje razlike med redno sečnjo'in sečnjo sušic so v potrebnem času za prehode med drevesi. Za prehode se pri sečnji sušic porabi povprečno 6,8 x več 'časa kot pri redni sečnji. Prehodi predstav- ljajo pri sečnji sušic 1/5 produktivnega časa. 3.3.3. Primerjava normativov in učinkov med redno sečnjo in sečnjo sušic jelke Poleg porabljenega časa za posamezne delovne postopke nas je zanimala tudi razlika v učinkih med redno sečnjo in sečnjo sušic jelke. Normative smo izračunali z enačbami za delovni čas sečnje. Enačbe za redno sečnjo so naslednje: T1 R = 2,9859 + 0,0443 x1 + 0,0055 x12 (min/drevo) T1 R = 5,1185 + 5,5952 x2 (min/drevo) T1 R = 5,5952 + 5,1185/x2 (min/m3) Enačbe za sečnjo sušic pri povprečni go- stoti so naslednje: T1 S= 0,5795 + 0,2070 x1 + 0,0038 x12 (min/drevo) T1 S = 5,9669 + 7,1453 x2 - 0,4079 x22 (min/drevo) T1S = 7,1453-0,4079 x2 + 5,9669/x2 (min/m3) Normativi za redno sečnjo in sečnjo sušic pri različnih gostotah sušic v min/m3 so prikazani v preglednici 14. Indeksi v tabeli so izračunani glede na normative redne seč nje. Pri redni sečnji so učinki večji kot pri sečnji sušic. Učinki v drevesih/dan so večji za približno 1 O%, učinki v m3/dan pa so večji za okoli 17 %. Kljub dolgim prehodom pri sečnji sušic je učinek le nekoliko manjši kot pri redni sečnji. To je predvsem posle- dica manjše porabe časa za kleščenje pri sečnji sušic. Različna gostota sušic v drevesih/ha vpliva na učinek pri sečnji. Večja kot je gostota sušic, večji so učinki pri sečnji. Pri gostoti sušic pod 2,5 dreves/ha je učinek manjši od 45 do 15% glede na redno sečnjo, odvisno od debeline dreves. Pri gostoti sušic nad 5 dreves/ha pa je učinek le nekaj odstotkov nižji kot učinek pri redni sečnji. Ugotovljeni delovni učinki pri sečnji so visoki. Izmerjeni so le pri enem hitrem in spretnem sekaču, zato ne morejo služiti kot splošni norma- tivi. Preglednica 14: Normativi za redno sečnjo in sečnjo sušic v min/m3 pri različnem volumnu dreves in gostoti sušic Volumen Redna Sečnja sušic - različna gostota drevesa sečnja povprečje majhna srednja velika min/m3 min/m3 indeks min/m3 indeks min/m3 indeks min/m3 indeks 0,5 15,83 18,88 119 24,91 157 19,06 120 16,42 104 0,7 12,91 15,38 119 19,68 152 15,52 120 13,64 106 1,0 10,71 12,70 119 15,70 147 12,80 120 11,50 107 1,5 9,01 10,51 117 12,50 139 10,58 117 9,72 108 2,0 8,15 9,31 114 10,79 132 9,36 115 8,73 107 2,;; 7,64 8,51 111 9,69 127 8,55 112 8,05 105 3,0 7,30 7,91 108 8,89 122 7,94 109 7,53 103 182 G. V, 4/91 3.4. Proučevanje spravila jelke 3.4.1 . Primerjava porabljenega časa za zbiranje lesa med rednim spravi/om in spravi/om sušic jelke Pod zbiranje lesa štejemo razvlačevanje prazne vrvi, pripenjanje tovora in privlače­ vanje lesa. Pri izenačenih pogojih zbiranja lesa pri- kazujeta porabo časa za zbiranje enega tovora pri rednem spravilu in spravilu sušic jelke v odvisnosti od volumna tovora (x3} in števila kosov v tovoru (~} naslednji regre- sijski enačbi: zA1 = 0,8853 + 1,0603 x4 (min/tovor), R = 0,53xx zS1 = -Q,2282 + 2,3928 x3 + 0,7605 x4 {min/tovor), R = 0,67xxx V grafikonu 3 je prikazana poraba časa za zbiranje lesa pri rednem spravilu in spravilu sušic. Prikaz je v min/tovor v odvi- snosti od števila kosov v tovoru. Pri izra- čunu smo upoštevali povprečno dosežen volumen tovora pri rednem spravilu in spra- vi lu sušic (4,04 m3 - redno spravilo, 2,99 m3 - sprayilo sušic}. Ker smo sodelovanje sekača pri zbiranju lesa pri izračunu normativov sečnje izločili, bomo ta čas upoštevali pri izračunu norma- tivov za zbiranje lesa. Pri upoštevanju faktorjev sta novi regresijski enačbi za zbiranje lesa naslednji: zR1 = 2,1322 + 2,5536 x4 (min/tovor) zS1 = -Q,3269 + 3,4272 x3 + 1 ,0893 x4 {min/tovor) Z večanjem števila kosov v tovoru porab- ljeni čas za zbiranje enega tovora narašča. Za zbiranje sušic je potrebno veliko več časa kot za zbiranje zdravih dreves jelke. Vzrok so predvsem nizke koncentracije su- šic. Za zbiranje enega tovora je potrebno razvlačevati vrv in privlačevati les na več mestih. Zato se porabi za enak tovor pri zbiranju sušic več časa kot pri rednem zbiranju. 3.4.2. Primerjava v porabi časa za vlačenje in rampanje lesa med rednim spravi/om in spravi/om Sf.!Šic jelke V čas vlačenja in rampanja lesa štejemo polno in prazno vožnjo traktorja po vlaki in rampanje lesa na kamionski cesti. ~raf~kon 3: Poraba časa za zbiranje lesa pri spravilu sušic in rednem spravilu v odvisnosti od stevda kosov v bremenu poraba časa (min/tovor) 15~----------------~--------------~--------------~ 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 3 4 5 6 7 8 9 10 število kosov v tovoru G. V. 4191 183 Porabljeni čas v min/tovor v odvisnosti od volumna tovora (x3) in razdalja vlačenja (x5) podajata naslednji regresijski enačbi: zR2 = 3,1090 + 0,0343 x5 (min/tovor), R = o,ssxx zS2 = 1,2138 + 2,2287 x3 + 0,0230 x5 (min/tovor), R = 0,92xxx Potreben čas vlačenja in rampanja lesa v min/tovor s povečevanjem razdalje vlače­ nja narašča. V porabi časa za vlačenje in rampanje lesa v min/tovor med spravilom sušic in rednim spravilom so določene raz- like, ki pa so predvsem posledica slučajnih vplivov (nagib vlake, kvaliteta vlake, rampni prostor). Zato bomo pri izračunu normativov vlačenja lesa pri spravilu sušic in rednem spravilu upoštevali isto enačbo za vlačenje in rampanje lesa (vlačenje sušic). Upošte- vali bomo različni povprečni volumen tovo- ra. 3.4.3. Primerjava velikosti tovora in števila kosov v tovoru med rednim spravi/om in spravi/om sušic jelke Z merjenjem volumnov tovorov in števila kosov v tovoru smo ugotovili naslednje rezultate - preglednica 15. Preglednica 15: Povprečni volumen tovora in število kosov v tovoru pri rednem spravilu in spravilu sušic Vrsta Velikost število Povprečni spravila tovora kosov kos m3/tovor kos/lovor m3/kos Spravilo redno 4,04 6,35 0,64 Spravilo sušic 2,99 5,28 0,57 Pri rednem spravilu je povprečni tovor za 35% večji kot pri spravi lu sušic. število kosov v tovoru je pri rednem spravi lu 20% večje kot pri spravilu sušic. Povprečni kos v tovoru je pri rednem spravi lu za 12% večji kot pri spravilu sušic. Iz tega lahko ugotovimo, da je pri spravilu sušic težje nabirati optimalni tovor kot pri rednem spra- vilu. Sušice so po površini razmetane in gre traktor velikokrat na cesto z neoptimalnim tovorom. Traktor ni polno obremenjen in zato tudi ni dovolj izkoriščen. Gostota sušic vpliva na velikost tovora in na število kosov v tovoru. Več kot je sušic n'a hektar, večji je volumen tovora in več je 184 G. V. 4/91 kosov v tovoru. Pri veliki gostoti sušic je tovor za 20% večji kot pri majhni gostoti sušic in v tovoru je 21% več kosov. 3.4.4. Primerjava normativov in učinkov med rednim spravi/om in spravi/om sušic jelke Primerjavo normativov in učinkov smo naredili ločeno za zbiranje lesa in za vlače­ nje ter rampanje lesa. Normative smo izra- čunali z enačbami za delovni čas za zbira- nje lesa in za vlačenje ter rampanje lesa. Enačbi za redno zbiranje lesa sta nasled- nji: T2R = 3,5600 + 4,2635 x4 (min/tovor) T2R = 0,8812 + 1,0553 x4 (min/m3) Enačbi za zbiranje sušic sta naslednji: T2S = -o,5458 + 5,7221 XJ + 1,8187 x4 (min/tovor) T2S = 5,5396 + 0,6083 x4 (min/m3) Normativi za zbiranje zdravih jelk in zbi- ranje sušic v min/m3 tovora v odvisnosti od števila kosov v tovoru so prikazani v pre- glednici 16. Preglednica 16: Normativi za zbiranje zdravih dreves in sušic jelke v min/m3 pri različnem številu kosov v tovoru Število kosov Zbiranje zdra- Zbiranje Indeks v tovoru vih jelk min/m3 sušic min/m3 3 4,05 7,36 182 4 5,10 7,97 156 5 6,16 8,58 139 6 7,21 9,19 127 7 8,27 9,80 118 8 9,32 10,41 112 9 10,38 11 ,01 106 10 11,43 11,62 102 Z večanjem števila kosov v tovoru učinki pri zbiranju lesa padajo. Pri zbiranju sušic so manjši učinki kot pri zbiranju zdravih dreves jelke. Z večanjem števila kosov v tovoru se razlike med zbiranjem zdravih dreves in sušic jelke manjšajo. Pri povpreč­ nem številu kosov v tovoru so učinki pri rednem zbiranju 7,91 m3/delovno uro in zbi- ranju sušic 6,86 m3/delovno uro. Pri zbira- nju sušic so povprečno 13% manjši učinki. Enačba za delovni čas v min/tovor je pri vlače­ nju sušic in zdravih dreves jelke enaka in je naslednja: T3 = 2,026 + 3,7210 Xa + 0,0384 x5 (min/tovor) Izračunani enačb! v min/ma pa sta naslednji: T3R = 4,2225 + 0,0095 x5 (min/ma) T3S 4,3986 + 0,0128 x5 (min/m3) Normativi za vlačenje in rampanje zdra- vih dreves in sušic jelke so v min/m3 pri različnih razdaljah vlačenja prikazani v pre- glednici 17. Preglednica 17: Normativi za vlačenje in ram- panje zdravih dreves in sušic jelke v min/m3 pri različni razdalji vlačenja Vlačenje Vlačenje Razdalja inrampanje inrampanje vlačenja (m) zdravih dreves sušic Indeks min/m3 min/m3 100 5,17 5,68 110 200 6,12 6,96 114 300 7,07 8,24 117 400 8,02 9,52 119 500 8,97 10,80 120 600 9,92 12,08 122 700 10,87 13,36 123 BOO 11,82 14,64 124 900 12,77 15,92 125 1000 13,72 17,20 125 Učinki vlačenja in rampanja lesa z veča­ njem razdalje vlačenja padajo. Pri vlačenju in rampanju sušic so nižji učinki kot pri vlačenju In rampanju zdravih dreves. S povečevanjem razdalje vlačenja razlike v učinkih naraščajo. Ugotovljeni delovni učinki pri zbiranju lesa in pri vlačenju ter rampanju so visoki. Izmerjeni so le pri enem hitrem in spretnem traktoristu, zato ne morejo služiti kot splošni normativi. 3.5. Gospodarnost pobiranja slučajnih pripadkov iglavcev 3.5.1. Primerjava stroškov redne sečnje in sečnje sušic jelke Regresijske enačbe, ki prikazujejo direktne stroške redne sečnje in sečnje sušic jelke, so naslednje: Enačba za redno sečnjo: yR5 = 12,0297 + 11 ,0048/x2 (din/m3) Enačba za sečnjo sušic pri povprečni gostoti dreves: yS5 = 15,3624-0,8770x2 + 12,8288/x2 (din/m3) Enačbe za sečnjo sušic pri različnih gostotah sušic: yM5 = 15,2618-0,8714x2 + 19,3672/x2 (din/m3} ySR5 15,3695- 0,8774x2 + 13,0253/x2 (din/m3) yV5 = 15,4473-0,8819x2 + 10,1529/x2 (din/m3) Pri sečnji sušic so večji stroški kot pri redni sečnji. Z volumnom drevesa razlika v stroških med redno sečnjo in sečnjo sušic pada. Pri manjših gostotah dreves so v stroških večje razlike do redne sečnje kot pri večjih gostotah sušic. Pri povprečno posekanem neto drevesu 1 ,32m so razlike v stroških med redno sečnjo in sečnjo sušic naslednje: Vrsta Stroški Nadslrošek sečnja seč nje sušic Indeks seč nje dinlm3 din/m3 Redna sečnja 20,37 100 Sečnja sušic 23,92 3,55 117 majhna gostota 28,78 8,41 141 srednja gostota 24,08 3,71 118 velika gostota 21,98 1,61 108 V povprečju je sečnja sušic 17% dražja od redne sečnje jelke. 3.5.2. Primerjava stroškov rednega spravila in spravila sušic jelke s traktorjem /MT 560 Direktne stroške spravila lesa smo ugoto- vili tako, da smo stroške zbiranja in vlačenja ter rampanja v din/m3 sešteli. Pri zbiranju lesa smo upoštevali stroške pri povprečno doseženem tovoru in povprečnem številu kosov v tovoru. Enačbi, ki prikazujeta stroške rednega spravila in spravila sušic jelke v odvisnosti od razdalje vlačenja (x5}, sta naslednji: z5R = 31,7441 + 0,0312x5 (din/m3) z5S 39,0188 + 0,0420x5 (din/m3) Stroški spravila so prikazani v din/m3 pri različni razdalji vlačenja v preglednici 18. Pri spravilu sušic so večji stroški kot pri rednem spravilu. Z razdaljo vlačenja nad- stroški spravila sušic naraščajo. Razlika med stroški spravila sušic in stroški red- nega spravila je od 24-29 %, odvisno od razdalje vlačenja. 3.5.3. Stroški spravila sušic jelke s konji in primerjava s traktorskim spravi/om Stroške spravila sušic s konji smo ugo- tavljali ločeno za spravilo s samcem in G. V. 4191 185 parom konj. Primerjava stroškov spravila s konji in traktorjem IMT 560 je prikazana v grafikonu 4. Regresijski enačbi , ki prikazujeta stroške spra- vila sušic s konji v odvisnosti od razdalje v!ačenja, sta naslednji: z5Ks = 41,9253 + 0,2029x5 (din/m3) z5Kp = 39,5726 + 0,14i8x5 (din/m3) . Pri vseh razdaljah vlačenja je strošek spravila s konji večji, kot je strošek spravila s traktorjem IMT 560. Strošek spravila s parom konj je nižji kot strošek spravila s samcem. Razlike so od 16 do 35%, odvisno od razdalje vlačenja. Nadstrešek spravila s konji se z razdaljo vlačenja povečuje. Raz- lika v stroških spravila s parom konj in Rezultati so pokazali, da je ne glede na kombinacijo, najcenejše spravilo sušic s traktorjem IMT. Kombinacija par konj in traktor je cenejša kot kombinacija samec in traktor. Z razdaljo vlačenja se relativne razlike v stroških med različnimi kombinaci- jami spravila sušic in spravila sušic s trak~ torjem manjšajo. Nadstrešek spravila pa je konstanten in je pri zbiranju s samcem in vlačenju s traktorjem 17,33 din/m3, pri zbi- ranju s parom konj in vlačenjem s traktorjem pa 14,98 din/m3. Skoraj pri vseh razdaljah vlačenja (razen pri spravilu s parom do 200m) je cenejše kombinirano spravilo kot spravilo sušic s lmnji. S povečevanjem razdalje vlačenja so razlike v stroških med spravilom s konji in kombiniranim spravilom Preglednica 18: Primerjava stroškov med rednim spravilom in spravilom sušic jelke v din/m3 Razdalja Strošek spravila ~ačenja redno suš ice m din/m3 din/m3 iDO 34,86 43,22 200 37,98 47,42 300 41,10 51,62 400 44,22 55,82 500 47,34 60,02 600 50,46 64,22 700 53,58 68,42 800 56,70 72,62 900 59,82 76,82 1000 62,94 81,02 spravila s traktorjem je od 24 do 124%, odvisno od razdalje vlačenja. 3.5.4. Stroški kombiniranega spravila sušic in primerjava s traktorskim in konjskim spravi/om Zbiranje lesa je najzamudnejši postopek pri spravilu sušic. Pri traktorskem spravilu se 28% delovnega časa porabi za zbiranje lesa. Sposobnosti in zmogljivosti traktorja so pri zbiranju lesa manj izkoriščene kot pri vlačenju lesa. Več kot je vlačenja lesa, učinkovitejše je traktorsko spravilo (24). če zbiranje lesa opravi konj, se s traktorjem les samo vlači po vlaki in rampa na kamion- ski cesti. Pri pobiranju slučajnih pripadkov jelke, kjer so majhne koncentracije sečnje, je težko nabrati optimalni tovor v kratkem času, zato smo predpostavili, da je možna .tudi kombinacija spravila lesa s konjem in traktorjem. 186 G. V. 4/91 Nadstrošek spravila sušic Indeks din/m3 8,36 124 9,44 125 10,52 126 1 i ,60 126 12,68 127 13,76 127 14,84 128 15,92 128 17,00 128 "18,08 129 vedno večje in je spravilo s konji pri večjih razdaljah vlačenja neumestno uporabljati. Ker je strošek sečnje sušic pri vseh načinih spravila enak, je najcenejši način pobiranja slučajnih pripadkov jelke sečnja in nato spravilo s traktorjem IMT 560 ter delo v skupini, kjer sekač sodeluje pri zbiranju lesa. Ta način dela je cenejši od sečnje in spravila s traktorjem in pomočni­ kom, saj sekač poleg sečnje sodeluje pri zbiranju lesa in zato ni treba dodatno plače­ vati pomočnika traktorista. 3.5.5. Primerjava skupnih stroškov redne sečnje in spravila z !MT 560 s sečnjo in spravi/om sušic jelke V prejšnjem poglavju smo ugotovili, da je najcenejše spravilo slučajnih pripadkov s traktorjem IMT 560. Zato bomo primerjavo stroškov sečnje in spravila sušic z redno sečnjo in spravilom naredili le po tem na- činu spravila. Primerjava stroškov v din/m3 pri različnih razdaljah vlačenja je prikazana v preglednici 19. Pri izračunu smo upošte- vali povprečne stroške sečnja. Skupaj so stroški sečnja in spravila sušic jelke večji od redne sečnja in spravila za 22 do 26%, odvisno od razdalje vlačenja. S povečevanjem razdalje vlačenja se raz- like v stroških večajo. Nadstrešek pobiranja slučajnih pripadkov jelke je od 11,91 din/m3 do 21,63 din/m3• Z večanjem gostote sušic se stroški seč­ nje in spravila sušic v din/m3 nižajo. Pri najmanjši gostoti sušic so razlike v stroških med sečnjo in spravilom sušic in redno sečnjo in spravilom jelke od 30 do 32 %, pri srednji gostoti sušic od 22 do 26% in pri veliki gostoti sušic od 18 do 24 %. Z večanjem razdalje vlačenja se razlike pove- čujejo. 3.5.6. Intenziteta pobiranja slučajnih pripadkov jelke Na kakšna časovna obdobja bomo pobi- rali slučanje pripadke jelke je odvisno od hitrosti propadanja lesa in s tem vrednostne izgube in od nadstroškov pobiranja slučaj- nih pripadkov. Če je razlika v nadstroških sečnja in spravila sušic večja od razlike v vrednostni izgubi zaradi propadanja lesa, se ne izplača pobirati slučajnih pripadkov. če pa je razlika manjša, je umestno pobirati slučajne pripadke jelke. Pri pobiranju slučajnih pripadkov jelke nastajajo naslednji nad stroški (v din/m3): Nadstrešek sečnje in spravila sušic jelke je pri: din/m3 povprečni gostoti sušic majhni gostoti sušic srednji gostoti sušic veliki gostoti sušic od 11,91 do 21,63 od 16,77 do 26,49 od 12,07 do 21,79 od 9,97 do 19,69 Razlike v nadstroških so zaradi različne razdalje vlačenja. Izguba zaradi slabše kakovosti sortimen- tov sušic in zaradi prepadenega lesa, ki ostane v gozdu, je v din/m3 po letih od zadnje sečnja naslednja: Izguba po letih od zadnje sečnja: po enem letu po dveh letih po treh letih po štirih letih 169,70 303,55 368,05 515,85 Grafikon 4: Primerjava stroškov spravila sušic s traktorjem IMT 560 in konji v din/m3 stroški spravila (din/m3) 240 220 200 180 160 140 120 100 80 60 40 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 razdalja vlačenja (m) G. V. 4191 187 Preglednica 19: Primerjava stroškov redne sečnje in spravila s stroški sečnje in spravila sušic v din/m3 Razdalja Redna sečnja vlačenja in spravilo m din/m3 100 55,23 200 58,35 300 61,47 400 64,59 soo 67,71 700 73,95 1000 83,31 Izguba zaradi slabše kakovosti sortimen- tov sušic in zaradi prepadenega lesa, ki ostane v gozdu, je že po prvem letu po sečnji veliko večja, kot je nadstrešek sečnje in spravila sušic pri najmanjši gostoti sušic. Zato lahko zaključimo, da je smotrno pobirati slučajne pripadke jelke vsako leto, in to ne glede na gostoto sušic. če se sušice jelke pojavljajo hitreje, je smotrno pobirati slučajne pripadke tudi večkrat na leto. Prednost pri pobiran ju slučanih pripad kov imajo sestoji z večjo gostoto sušic in sestoji s kakovostnejšim drevjem. Izguba zaradi slabše kakovosti sortimen- tov sušic in zaradi prepadenega lesa, ki ostane v gozdu, je že po prvem letu večja od direktnih stroškov sečnje in spravila sušic. Zato je pri razpoložljivi delovni sili in delovnih sredstvih smotrno redno pobirati slučajne pripadke iglavcev ne glede na to, kolikšni so nadstreški sečnje in spravila. 4. ZAKLJUČEK Pobiranje slučajnih pripadkov kot posle- dica sušenja drevja je postalo neizbežna vsakdanje opravilo gozdarja. Največ slučaj­ nih pripadkov pobiramo na Visokem krasu predvsem zaradi sušenjajelke, ki polagoma izginja. Predvsem zaradi teh razlogov smo raziskovalno nalogo zastavili v gozdovih na Visokem krasu na območju GG Kočevje. Vse potrebne podatke smo zbrali v treh delih. Na 64 hektarskih vzorčnih ploskvah smo v jelovo-bukovih debeljakih na štirih različnih rastiščih in eno, dve, tri in štiri leta po zadnji sečnji ugotavljali količino sušic in sušečih se dreves jelke, kje se pojavljajo in kako hitro se sušijo. Vrednostno izgubo zaradi slabše kakovo- sti sortimentov sušic smo po enem, dveh, 188 G. V. 4/91 Sečnja in spravilo sušic strošek nadstrešek Indeks din/m3 din/m3 67,14 11,91 122 71,34 12,99 122 75,54 14,07 123 79,74 15,15 123 83,94 16,23 124 92,34 18,39 125 104,94 21,63 126 treh in štirih letih po sečnji ugotavljali na 18 vzorčnih ploskvah. Napadlim sortimentom sušic s teh vzorčnih ploskev smo določili dejansko vrednost in vrednost, kot da bi bili iz zdravih dreves jelke. Razlika je bila vrednostna izguba. S snemanjem redne sečnje in spravila jelke ter sečnje in spravila sušic jelke smo ugotavljali nadstroške pobiranja slučajnih pripadkov, ki nastajajo predvsem zaradi manj koncentriranega dela. Posneli smo 15,5 delovnih dni sečnje in spravila lesa na skupaj 71 ,3 ha površine, kjer so posekali 58 zdravih dreves jelke in 241 sušic jelke. Sečnjo in spravilo sušic smo izvajali pri treh različnih gostotah sušic. Rezultati raziskave so pokazali, da se v jelovo-bukovih gozdovih na Visokem krasu na leto posuši povprečno 2,00 m3 jelke na hektar površine. Z leti po sečnji se količina sušic povečuje, hkrati nastaja na leto pov- prečno 1Om3 sušečih se dreves jelke na hektar. Ta se postopoma spreminjajo v sušice. Rastišče je z vsemi svojimi značil­ nostmi pomemben dejavnik, ki vpliva na količino sušečih se in suhih dreves jelke. Slabša kot je kvaliteta rastišča, bolj se jelka suši. Višina lesne zaloge jelke vpliva na količino sušic jelke. Delež sušic in sušečih se dreves jelke je pri višjih lesnih zalogah jelke nižji. Močneje in hitreje se sušijo tanjša drevesa jelke. Do 30 cm prsnega premera drevesa je 80% vseh sušic jelke, vendar v masi ne pomenijo veliko. Količina sušečih se dreves in sušic jelke v m3 je bolj enakomerno razporejena po debelinskih stopnjah in je je največ pri srednjih debeli- nah. Poškodbe na drevju s proizvodnimi dejavniki ne vplivajo na sušenje jelke. Drugi dejavniki, najbolj abiotski, pospešujejo su- šenje jelke. Jelka se več kot polovico suši v jedrih in skupinah. Z leti po sečnji se sušenje v skupinah povečuje. V jedrih in skupinah se nahaja 2/3 sušic jelke. Višji kot je socialni položaj drevesa, manj dreves jelke se suši oziroma je suhih. Najmanj se sušijo nadvladajoča, največ pa potisnjena in obvladana drevesa. Bolj ko je drevje utesnjeno, več je suhih in sušečih se dreves jelke. Drevesa s prosto krošnjo se 3-krat manj sušijo kot z vseh strani utesnjena drevesa. S sprotnim pobiranjem sušic sušenja jelke ne zmanjšujemo. S tem le prepreču­ jemo propadanje že suhega lesa v gozdu. Pri sečnji sušic ostaja od posekanih sušic v gozdu povprečno 9% neuporabnega le- sa. Z leti po sečnji količina neuporabnega lesa hitro narašča. Zaradi slabše kakovosti sortimentov sušic izgubljamo povprečno 20% vrednosti. Z leti po sečnji vrednostna izguba narašča in je po štirih letih za 3,5-krat večja kot prvo leto po sečnji. Pri sortimentih boljše kakovosti je vrednostna izguba večja. Ravno tako z debelino sorti- mentov vrednostna izguba na m3 sortimen- tov narašča. Med redno sečnjo in sečnjo sušic jelke so največje razlike pri porabi časa za kleš- čenje drevja in v porabljenem času za prehode. Za kleščenje sušic se porabi manj časa kot za kleščenje zdravih dreves jelke. Razlike ostajajo enake ne glede na debe- lino drevesa. Prehodov med drevesi je pri sečnji sušic 1/5 od produktivnega časa. To je za 7-krat več kot pri rednji sečnji jelke. Vzrok je v majhni gostoti sušic. Učinki so pri redni sečnji večji kot pri sečnji sušic in so, merjeni v m3 sortimentov, večji za okoli 17%. Z debeli no dreves se razlike v učinkih manjšajo. Različna gostota sušic vpliva na učinke pri sečnji in z večanjem gostote sušic učinki naraščajo. Za zbiranje sušic je potrebno več časa kot za zbiranje zdravih dreves jelke. Pri porabi časa za vlačenje enega tovora ni- smo ugotovili večjih razlik. Pri rednem spra- vilu je tovor za 35% večji kot pri spravilu sušic. Ravno tako je večje število kosov v tovoru pri rednem spravilu, in to za 20 %. Pri spravilu sušic je težje zbrati optimalen tovor in traktor ni vedno polno obremenjen. Pri zbiranju sušic so za povprečno 13% manjši učinki kot pri zbiranju zdravih jelk. Z večanjem števila kosov v tovoru razlike med učinki padajo. Pri vlačenju in rampanju zdravih dreves so od 1 O do 25% večji učinki. Razlike v učinkih naraščajo s pove- čevanjem razdalje vlačenja. Stroški sečnje sušic so v povprečju 17% večji kot stroški redne sečnje. Razlike v stroških se z debelino drevesa manjšajo. Z večanjem gostote sušic se stroški sečnje zmanjšujejo, pri najmanjši gostoti sušic so 1 ,3-krat večji kot pri največji gostoti sušic. Zbiranje sušic je v povprečju za 37% dražje od zbiranja zdravih dreves jelke. z veča­ njem števila kosov v tovoru se razlike manjšajo. Stroški vlačenja in rampanja su- šic so večji kot stroški vlačenja in rampanja zdravih dreves. Razlike v stroških naraš- čajo z razdaljo vlačenja. Stroški spravila sušic s traktorjem IMT 560 so 24-29% večji od stroškov rednega spravila in naraš- čajo z večanjem razdalje vlačenja. Stroški sečnje in spravila sušic z IMT 560 so večji za 22 do 26% od stroškov redne sečnje in spravila jelke. S povečanjem razdalje vrače­ nja se razlike v stroških večajo. Z večanjem gostote sušic pa se razlike v stroških manj- šajo. Stroški spravila sušic s konji so večji kot stroški spravila sušic s traktorjem IMT. Razlike v stroških naraščajo z razdaljo vlačenja. Pri razdalji vlačenja 1OOm je spra- vilo s parom dražje za 24%, spravilo s samcem pa za 44%. Zbiranje sušic s trak- torjem je cenejše kot vlačenje sušic s konji po brezpotju. Razlike se z večanjem razda- lje zbiranja manjšajo v korist konja. Na vseh terenih, kjer niso izdelane vlake in se z vlačil no vrvjo ne doseže sušic, je najsmot- rnejše spravilo sušic s konji. Žično spravilo zaradi zelo nizkih koncentracij sušic ne pride v poštev. Kombinirano spravilo sušic s konji (par, samec) in traktorjem je dražje kot zbiranje in vlačenje sušic s traktorjem, in to od 20 do 35 %.. Razlike v stroških se z razdaljo vlačenja manjšajo. Kombinirano spravilo sušic je cenejše kot spravilo sušic s konji, razen pri razdaljah vlačenja do 200m. Najcenejši način pobiranja sušic jelke je sečnja in spravilo s traktorjem 1 MT 560 pri delu v skupini. Ta način je najcenejši pri vseh razdaljah vlačenja in gostotah sušic. Slučajne pripadke jelke je smotrno pobi- rati redno vsako leto, ne glede na gostoto sušic. Izguba zaradi slabše kakovosti sorti- G. V. 4/91 189 mentov sušic in zaradi neuporabnega lesa, ki ostane v gozdu, je že po enem ·retu od sečnje veliko večja kot je nadstrešek seč nje in spravila sušic pri najmanjši gostoti sušic. Če se sušice jelke pojavljajo hitreje, je smotrno pobirati slučajne pripadke tudi več­ krat na leto. Prednost pri pobira nju slučajnih pripadkov imajo sestoji z večjo gostoto sušic in sestoji s kakovostnejšim drevjem. Zaradi sušenja jelke izgubljamo pri upo- števanju samo lesnoproizvodne funkcije tri- krat. Prvič izgubljamo na vrednosti zaradi slabše kakovosti lesa, drugič določena ko- ličina lesa kot neuporabna ostane v gozdu in treljič pri pobiranju sušic jelke nastajajo nadstreški sečnje in spravila. Gozdarji su- šenja jelke ne moremo preprečiti in ustaviti, lahko pa zmanjšamo finančno izgubo, ki pri tem nastane. Vse drevesne vrste, ne samo jelka, za- radi vedno močnejšega onesnaževanja okolja hirajo in počasi propadajo. Normal- nega gospodarjenja je v gozdovih vedno manj in gozdar je vse bolj prisiljen, da intervencijsko ukrepa. Vse to zmanjšuje stabilnost in odpornost gozda. Po drugi strani pa gozd dobiva vedno bolj večna­ mensko vlogo, ki jo zaradi umiranja drevja vse težje opravlja. Gozd ni več zdrav in finančno daje vedno manj. Zato se bo gozdarstvo moralo temu prilagoditi in čim bolj zmanjšati izgubo pri pobiranju slučajnih pripadkov, ali pa bo moralo pri tem ustvarjati dohodek. V prihod- nje bo to vedno bolj pomembna naloga, ki ji brez širše družbene pomoči sami ne bomo kos. THE TECHNOLOGY AND ECONOMY OF SAL VAGE CUTTINGS AS A CONSEQUENCE OF THE DYING BACK OF THE SIL VER FJR Summary The salvage cutting as a consequence of the dying back of trees has become an inevitable everyday job of a forester. Most of the salvage cuttings are performed in the Alpine karst primarily due to the dying back of the silver fir, which gradually disappears. Due to these reasons the research was going on in the forests of the high karst in the Kočevje forest enterprise. All the necessary data were acquired in three parts. ln 64 hectares of the sample plats the quantity of dead standing and declining fir trees, the locality of occurrence and the duration of the dying back 190 G. V. 4/91 were established in fir-beech mature tree stands in four different natural sites and 1, 2, 3 and 4 years atter the last cutting. The value loss due to worse quality of dead standing tree assortments was established in 18 sample plots ·after 1, 2, 3 and 4 years after the cutting. The actual value of the felled timber and dead standing tree assortments and their value supposing they were of vital fir trees were esta- blished. The difference represented the value loss. The observing of the regular cutting and skidding of the silver fir and the cutting and skidding of the dead standing tir trees enabled the establishing of the extra costs of salvage cuttings which primarily occur due to low concen- tration. 15.5 cutting and skidding working days were observed in 71.3 ha of the area, where 58 vital and 241 dead standing tir trees were felled . The cutting and skidding of dead standing trees were performed at three different densities of dead standing trees. It is evident from the research results !hat on the average 2.00 m3 of silver fir trees per hectar of the area decline in fir-beech forests in the high karst annually. With the increasing of the years after the cutting the quantity of dead standing trees increases. At the sa.me time on the average 1Om3 of dec!ining trees occur which gradually turn into dead standing lrees. The natural site with all its characteristics is a significant factor which has influence on the quantity of declining and dead standing fir trees. The poorer the quality of a natural site is. the more frequent the occur- rence of the dying back of fir trees is. The silver 1ir timber growing stock has influence on the quantity o1 silver tir dead standing trees. The share of declining and dead standing fir trees is lower when timber growing stock is higher. More strongly expressed and quick dying back of fir trees can be established with trees of smaller diameter. 80% of all the standing dead silver fir trees are up to 30 cm of breast-height diameter yet they do not represent a great share expressed asa mass category. The quantity of declining and dead standing fir trees is distributed into diameter classes, the majority being represented by me- dium diameters. Tree damage caused by produc- tion factors does not have any influence on the dying back of the silver 1ir. Other factors, the abiotic to the most, accelerate the dec!ining of the silver fir. More than a half of the dying back process in the silver fir goes on in clusters and groups. With the years passed from the cutting the dying back in groups increases. 2/3 of dead standing silver fir trees are to be found in clusters and groups. The higher a social position of a tree is, the smaller the number of the declined fir trees is. Superior trees are the least stricken by the dying back, the suppressed, inferior ones the most. The less space a tree has, the more declining fir trees can be established. Trees with a free tree crown decline three times less often than trees limited from all sides. The salvage cuttings do not diminish the dying back of the silver fir but only prevent the decay of dry timber in a forest. Approximately 9% of felled dead standing trees are unfit for use. The quantity of the timber unfit for use rapidly increa- ses with the years after the cutting. Due to poorer quality of dead standing tree assortments 20% of he value is lost on the average. With the years passed from the cutting the value loss increases and is by 3.5 times greater after four years than it was in the first year after the felling. With the assortments of better quality the value loss in greater. Similarly, the value loss per m3 of assor- tments increases with the diameter increase of assortments. The greates differences between a regular and salvage cutting of the silver fir tree exist in the time spent in limbing and transition. The limbing of dead standing trees reguires less time than that of vital silver fir trees. The differences remain unchanged irrespective of the diameter. The tran- sition from tree to tree in dead standing tree cutting takes up 1/5 of the productive time. This is seven times more than in a regular silver tir tree cutting. The reason for this lies in a low density of dead standing trees. The effects in a regular cutting are greater than in a salvage cutting and are by 17% higher, measured in m3 of assortments. With the increasing of the tree diameter the differences in effects decrease. A different dead standing tree density has influence on the cutting performance and the performance increases with the increasing of the dead standing tree density. The bunching of dead standing trees requires more time than the bunching of vital silver fir trees. As to time consumption in wood skidding of one timber load no great differences were established. ln regu lar skidding, a load is by 35% greater than it is in the skidding of the timber of dead standing trees. Similarly, the number of pieces in a load in regular skidding is by 20% greater. ln skidding of the timber of dead standing trees it is difficult to get the optimal timber cargo thus a tractor load is not always used to its full capacity. The effects in the bunching of the timber of dead standing trees are on the average by 13% lower than the bunching of vital silver fir trees. With the increasing of the piece number in a load the differences between effects decrease. ln the timber skidding and levelling of vital trees the performance is by 10--25% greater. The differences in the performance increase within the increasing_ of the skidding distance. The costs of the cutting of dead standing trees are on the ave rage by 17% greater than those in a regular cutting are. The differences in costs diminish with the tree diameter. With the increa- sing of the density of dead standing trees cutting costs diminish and are at the smallest dead standing tree dennsity by 1.3 times greater than they are at the greatest dead standing tree density. The bunching of dead standing trees is on the ave rage by 37% more expensive than the bunching of vital silver tir trees is. With the increase of the number of pieces in a load the differences diminish. The costs of the skidding and levelling of dead standing trees are greater than those of vital trees. Cost differences increase with the skidding distance. The costs of the skidding of the timber of dead standing trees performed by means of the IMT 560 tractor are by 24-29% greater than those in regu lar skidding are and increase with the increasing of the skid- ding distance. The costs of the felling and skidding of dead standing trees performed by means of the IMT 560 tractor are by 22-26% greater than the costs in a regular cutting and skidding of the silver fir are. With the increasing of the skidding distance skidding costs increase and with the increasing of the dead standing tree density cost differences diminish. The costs of dead standing tree skidding by means of draught cattle are higher than those by means of the IMT tractor. Cost differences in- crease with the skidding distance. At the skidding distance of 1 OO m the skidding by means of a pair of draught cattle is by 24% and by a single animal by 44% more expensive. Tractor bunching of dead standing trees is less expensive than the skidding of dead standing trees by means of draught cattle in wayless ground. The differences diminish with the increasing of the bunching distance in favour of a draught animal. ln all ground types where there are no skid trails and dead standing trees cannot be reached with a towing rope the best skidding way of dead stan- ding trees is by means of horses. Gable yarding is due to low concentration of dead standing trees irrelevant. A combined skidding method for dead standing trees by means of horses (a pair, a single animal) and a tractor is by 20-35% more expensive than bunching and skidding of dead standing trees by means of a tractor. The cost differences diminish with the skidding distance. A combined skidding way of dead standing trees is less expensive than the skidding by horses except with skidding distances of up to 200 m. The most economic salvage is the cutting and skidding pertormed by the IMT 560 tractor in group work. This skidding way is the most economic one with all skidding distances and densities of dead standing trees. It is wise to carry out salvage cuttings annually, irrespective of the dead standing tree density because the loss due to worse quality of dead standing tree assortments and timber unfit for use which is left over in a forest is already in 1 year after the cutting much greater than the extra costs of salvage cutting with the !east dead standing tree density are. ln case dead standing trees of the silver fir occur more often it is recomended to perform salvage cuttings severa! times a year. The priority in salvage cuttings is given to the forest stands of a greater dead standing tree density and better quality. Due to the dying back of the silver tir and as to the timber production functions, the loss is triple. First due to the value ross evidenced because of worse timber quality, secondly be- cause a certain amount of timber remains a's unfit for use in the forest and third due to extra costs G. V. 4191 191 of the salvage cutting. The dying back of the silver fir cannot be prevented or stopped by forestry proffessionals, nevertheless, the financial loss arising therefrom can be diminished. All tree species, not only the silver fir, loose their vitality and grudually die back due to the incrreasing environmental polution. The usual management in the forest is becoming more and more rare so foresters are forced into interventio- nist actions. All this diminishes the stability and resistivity of the forest On the other hand the forest has been given a moltifunctional role the exercising of which is becoming impossible due to the declining of trees. The forest has last its vitality and its financial output is low. Consequently forestry will have to conform and reduce the loss of salvage cuHings or even gain profit out of it. ln the future this seems to be a very important task which will not be able to be accomplished without the assistance of the whole Slovene society. LITERATURA IN VIRI 1. Cencič, L.: Vpliv zdravstvenega stanja na prirastek ter proizvodno sposobnost sestojev smreke in jelke na Pohorju. Gozdarski vestnik 48 (1990) 4, str. 169-183. 2. Ferlin, F. : Vpliv onesnaževanja ozračja na rastno obnašanje in rastno zmogljivost odraslih smrekovih sestojev. Magistrska naloga, Ljubljana 1990. 3. Hladnik, D.: Ocena zdravstvenega stanja jelovo-bukovih gozdov na visokem krasu. Diplom- ska naloga, Ljubljana 1986. 4. Hladnik, D.: Spremljanje razvoja sestojev in časovna dinamika propadanja dreves v jelovo-bu- kovem gozdu. Magistrsko delo, Ljubljana 1990. 5. Hočevar, M.: Ugotavljanje in spremljanje propadanja gozdov z aerosnemanji. Gozdarski vestnik 46 (1 988) 2, str. 53--B6. 6. Južnič, B.: Sušenje jelke - slučajni pripadki iglavcev, Gozdarski vestnik 46 (1988) 1 O, str. 300-306. 7. Južnič, B.: Slučajni pripadki iglavcev. Razi- skovalna naloga, Kočevje 1987. 8. Južnič, 8.: Sušenje jelke- naključni pripadki iglavcev, Sodobno lobnašanje«, uporabljen za divji požar, zajema vrsto značilnosti, ki označu­ jejo širjenje ognja, sloje kuriv, ki jih ogenj zajema (porablja), splošno obliko perime- tra, količino sproščene energije vzdolž pe- rimetra ter način širjenja in geometrijo pla- menov vzdolž perimetra. Definirali bomo samo nekatere navedene parametre obnašanja gozdnega požara: Hitrost širjenja požarne fronte je odvi- sna od količine gorljivega materiala in od njegovih značilnosti; je v obratnem raz- merju s količino vsebnosti vlage. Hitrost gibanja požarne fronte je odvisna tudi od hitrosti vetra. Iz grafikona 1 je razvidno, da se hitrost ognjene fronte do hitrosti vetra 40 km/h spreminja skoraj sorazmerno s hitrostjo vetra. Na območju Piemonta (Ge· nova, Torino- Italija) je ugotovljeno, da pri hitrosti vetra 20 km/h ognjena fronta napre- duje s hitrostjo 250 m/h, pri hitrosti 40 in 45 km/h njena hitrost naraste na 600 oz. 750 m/h, medtem ko se pri hitrosti vetra 50 km/h njena hitrost zniža na 450 m/h (grafi- kon 1 ). Podatki pomenijo hitrost vetra v gozdu, ki je različna od tiste v okolici. V gozdovih s širokolistnim drevjem (hrast, kostanj, bukev in mešani gozdovi) se lahko ocenjuje, da bo hitrost vetra pod krošnjami za dve tretjini manjša od tiste zunaj gozda. Dolžina plamena je drugi prarameter, ki opredeljuje ogenj. Na grafikonu 2 je prika- zano razmerje med višino plamenov in hitrostjo širjenja v odvisnosti od različnih hitrosti vetra (5 in i 5 km/h). Iz prikazanega je očitno, da bo škoda zaradi ožiga dreves v okolici obratno sorazmerna s hitrostjo vetra. Intenzivnost požara (intenzivnost po· žarne linije) pomeni intenzivnost, s katero se sprošča toplota na enoto požarne linije (količina sproščene toplote na časovno enoto in enoto dolžine požarne linije). Glede na to, da je intenzivnost požara težko neposredno oceniti, se intenzivnost požara v splošnem ocenjuje prek dolžine plamena, ki jo opredeljuje razdalja od sre- dišča baze plamena do njegovega vrha. Odnos med intenziteto požara in dolžino plamena podaja obrazec 1 = 273H2·17 Intenzivnost požarne fronte je bistvena za ocenitev težavnosti gašenja gozdnega požara. Na grafikonu 3 je prikazano razmerje med hitrostjo požarne fronte in njeno inten· zivnostjo pri različnih količinah gorljivega materiala. če pri hitrosti napredovanja požara 1 OO m/h v požaru zgori 5 t gorljivega mate~ riala na hektar bo intenzivnost požarne fronte znašala pri bl. 1 OO kW po dolžinskem metru. Pri isti hitrosti napredovanja požara pa bi ob 15 t gorljivega materiala po hektaru intenzivnost požarne fronte znašala prib!. 450 kW po dolžinskem metru. Pri požaru sproščena energija lahko po- vzroči konvekcijske tokove, ki imajo za posledico površinske vetrove, ki povzročajo Grafikon 1: Odnos med hitrostjo napredovanja ognjene fronte in hitrostjo vetra Hitrost napredovanja fronte mih 600~--------------------------, soo 450 400 300 250 f-----------------;J'-1 200 100 Hitrost vetra v km/h 0~------------~------------~--~--~--------- 10 20 30 40 50 60 G. V. 4191 201 zmedo v pianih pri gašenju požara. V goz- dnem požaru z veliko kuriva (nad 500 tiha) lahko nastanejo ognjeni vrtinci kot pri torna- du, s hitrostjo vetra do 500 km/h, ki ruvajo drevje in mečejo ogorke na velike razdalje ustvarjajoč pri tem nova žarišča ognja. Za ocenitev linearne intenzivnosti po- žarne fronte je Byram podal naslednji obra- zec : l=G.P.V kJ/m/sec, pri čemer je : 1 - linearna intenzivnost požarne fronte C - toplotna kapaciteta gorljivega mate- riala P - količina gorljivega materiala, ki je po- rabljen v času gorenja V - hitrost napredovanja požarne fronte Ob vsebnosti vlage 15% znaša toplotna kapaciteta iglavcev prib l. 15.91 O kJ/kg (3800 kcal/kg), listavcev pa približno 15.500 kJ/kg (3700 kcal/kg). V povprečju lahko upoštevamo vrednost 15.700 kJ/kg (3700 kcal/kg). 3. SJSTEMI OCENJEVANJA NEVARNOSTI POŽARA - POGLED V PRIHODNOST Obseg nalog protipožarne zaščite se po- večuje, potrebno je vse večje razumevanje požarov in vse večje izkušnje pri opravljanju protipožarnih nalog. Naloge postajajo vse kompleksnejše in posledice neustreznih od- ločitev so dražje in politično občutljivejše . Dick Rothermel in njegovi sodelavci v laboratoriju požarnih znanosti v ZDA na- črtujejo program raziskovanj, s katerimi bi razvili matematični model druge generacije. Naloga njegovega raziskovalnega projekta je tudi razviti celovit sistem protipožarne zaščite, vključujoč predvidevanje obnaša- nja požara in načrtovanje njegovega gaše- nja. Dr. Mike Fosberg vodi pri Požarnem Grafikon 2: Odnos med višino plamenov in hitrostjo napredovanja ognja- ob različnih hitrostih vetra VIšina plamenov m 12 11 10 9 8 7 6 s 4 3 2 o 202 G. V. 4/91 ----- - 5 10 Hitrost vetra 5 km/h Hitrost vetra 15 km/h Hitrost napredovanja ognjene fronte v mimin 15 20 laboratoriju Riverside v ZDA petletni ra- ziskovalni program razvoja srednjeročnega in dolgoročnega napovedovanja požarne nevarnosti. Ocenjevanje požarne nevarnosti za daljše obdobje (2-30 dni) časovna meja za ocenjevanje požarne nevarnosti se bo gotovo pomaknila prek sedanjih 24 do 30 ur, na čas, ki bo dovolj dolg za odločitve, ki vplivajo na lokalne aktivnosti glede priprave na gašenje. Po- treba po skupnem koriščenju vse dražjih sredstev za gašenje zelo različnih služb ima za posledico, da uprave protipožarne zaščite zahtevajo napoved vremena in po- žarne nevarnosti za več dni vnaprej. Doku- mentirane so celo potrebe po ocenjevanju požarne nevarnosti za 15-30 dni vnaprej. Sposobnost podajanja uporabnih ocen požarne nevarnosti za 6-10 dni vnaprej bi zaostajale za pričakovanim napredkom pri dolgoročnih meteoroloških napovedih. No- benega bistvenega napredka glede napo~ vedovanja požarne nevarnosti ni pričako­ vati v naslednjih 20 letih, podani pa so vsi pogoji za pomemben napredek pri napove- dovanju požarne nevarnosti za čas 2-6 dni vnaprej v letih 1995-2000. Za ocenjevanje požarne nevarnosti za več kot 6 dni vnaprej je potreben povsem drugačen pristop. Razlogi za to so nasled- nji: a) popis predvidenih meteoroloških pa- rametrov ne bo vključeval relativne vlage in vetra; b) predvidevanja bodo izražena kot od- stopanja od normalnega stanja. Meteorološke informacije te vrste je mo- goče prilagoditi namenu ocenjevanja po- žarne nevarnosti, vendar bodo uporabne samo, če bodo na voljo dobri zapisi o ocenjevanju požarne nevarnosti iz preteklo- Grafikon 3: Odnos med hitrostjo ognjene fronte in njeno intenzivnostjo - pri različnih količinah gorljive biomase Intenzivnost ognjene fronte kW/m 400 300 200 Gorljivi 15 material Uha Gorljivi material Uha Hitrost ognjene fronte O W::::::::.-------------~--------- m/h 50 100 200 G. V. 4191 203 sti, iz katerih bo mogoče določiti )>normalno požarno nevarnost«. Zaradi zelo različnih razmer glede po- žarne nevarnosti bo potrebno v rešitve vključiti indeksiranje faktorjev, ki vplivajo na vnetljivost, intenzivnost in požarne linije, vlogo kuriva (energija kuriva in pogostost). Gozdna kuriva Rothermelov model SirJenja ognja daje osnovo za različne sisteme ocenjevanja nevarnosti in obnašanja požarov- NFDRS, NFMAS in FBPS. 1 Standardni modeli ocenjevanja požarne nevarnosti bodo izvedeni iz modelov kuriv, ki se uporabljajo za predvidevanje obnaša- nja požarov in protipožarno načrtovanje. Najpomembnejša sprememba bo v poob- laščanju uporabnikov, da razvijejo lastne modele kuriv, kot to lahko danes napravijo glede sistema predvidevanja obnašanja po- žara. Sistem ocenjevanja požarne nevarnosti bo v prihodnje upošteval spreminjanje vlage kuriv v odvisnosti od vremenskih razmer in življenjske aktivnosti rastlin. Modeli za vsebnost vlage živih kuriv bodo gotovo izboljšani, kot bo to tudi z modeli za vsebnost vlage mrtvih kuriv. Kar je še pomembnejše, izboljšalo se bo tudi razu- mevanje in modeliranje učinka (živih) rastlin na požarno nevarnost. Indeks suše ne bo potreben, če se bodo razvili zadovoljivi modeli za vsebnost vlage organskih tal in živih kuriv. Povezanost sistema ocenjevanja požarne nevarnosti s sistemoma predvidevanja obnašanja požara in načrtovanja gašenja Dick Rothermel razvija požarni model druge generacije, ki bo upošteval vpliv kuriv večjih dimenzij na obnašanje ognja, v načrtu pa ima tudi model obnašanja 1 NFDRS (National Fire-Danger Rating Sy- stem) - sistem nacionalnega ocenjevanja po- žarne nevarnosti. NFMAS (National Fire Management and Anali- sis System) - sistem nacionalnega protipožar- nega gospodarjenja in analize. F:BPS (Fire-Behaviour Prediction System) - sistem za predvidevanje obnašanja požarov. 204 G. V. 4/91 požara v organskih tleh . Ti modeli bodo zadovoljevali specifične zahteve vseh siste- mov - NFDRS, NFMAS in FBPS. Tako bo uporabnikom prehod iz enega sistema v drugi dosti lažji kot doslej. Informatika v službi ocenjevanja požarne nevarnosti Preden bo minilo 20 let se bodo vremen- ski podatki, pomembni za ocenjevanje po- žarne nevarnosti, zbirali v avtomatskih in klasičnih meteoroloških postajah, razpore- jenih po ustreznih mrežah. Število in mesta postaj bodo določale zahteve, ki jih bodo navedle uprave za protipožarno načrtova­ nje. Avtomatske požarno-meteorološke po- staje bodo do l. 1997 nadomestile več kot polovico klasičnih postaj - to je tisto, kar se v smislu napredka požarne zaščite pred- videva za prvo polovico obdobja prihodnjih 20 let. V drugi polovici prihodnjega 20-letnega obdobja bodo lokalne baze podatkov omo- gočale vsaki gasilski enoti lastno planiranje, izračunavanje in interpretiranje požarne ne- varnosti na njenem območju ter izdelavo ocene obnašanja periodičnih požarov. Izra- čunalo se bo tudi negotovost predvidevanja požarne nevarnosti in obnašanja požarov. Po 20 letih se bo vsebnost vlage kuriv, organskih tal in razvoj vegetacije nadzoro- val s sateliti. Ti podatki bodo pošiljani nepo- sredno primarnim uporabnikom. Podatki o padavinah, prispeli iz meteorološke radar- ske mreže, bodo s satelitskimi podatki o vlagi avtomatsko vključeni v sisteme po- žarne nevarnosti in sisteme predvidevanja obnašanja požarov. 4. SKLEPI IN PRIPOROČILA Napovedovanja vremenskih prvin za manjša območja, kot je na primer pri nas priobalni pas, so še vedno subjektivna. V svetu že lahko objektivno napovedujejo vreme tudi za ožja območja - na osnovi dinamičnih ali statističnih metod. Najslabša točka v sedanjem postopku ocenjevanja požarne nevarnosti je očitno meteorološko področje. Običajno ocenjeva- nje požarne nevarnosti temelji za zdaj pri nas na samo štirih parametrih~ odčitanih enkrat na dan opoldne. Poleg tega se podatki zbirajo s postaj, ki niso najbolje razporejene. Podatkov po prostoru ig času bo potrebnih vse več. V nekaterih razvitih deželah že danes ni tehnološke omejitve za pogostejša avtomatska odčitavanja - npr. vsako uro. Metode za interpelacijo temperaturnih, vlažnostnih in vetrovnih raz· mer so že razvite ali se razvijajo, z radarji pa se nam obeta prostorsko merjenje padaM vin. Modeli napovedovanja obnašanja poža- rov v odvisnosti od specifičnosti tipa kuriv dajo protipožarnim organizacijam informa· cije o predvidenem obnašanju gozdnega požara, te so nujne zaradi uporabe pri- merne tehnike gašenja. Zato je treba tudi pri nas raziskati in ugotoviti glavne tipe gorljivih materialov (posebno gorljivi mate- rial borovega tipa) in izvesti opazovanja vseh internih dejavnikov požarnega okoliša v času požarov. Z oblikovanjem poskusnega poligona v srednji Dalmaciji (Makarska) in z začetkom proučevanja vnetljivosti in gorljivosti goz- dnih gorljivih materialov na dinarskem kra- su, so, ob strokovnih analizah obnašanja slučajnih nekontroliranih požarov, dani po- goji za uporabo FBP sistema ocenjevanja požarne nevarnosti in za ocenjevanje raz- voja gozdnih požarov na priobalnem krasu ter na otokih. Boljše poznavanje vetrovnih razmer ob jadranski obali po mesecih bi bilo vsekakor pomembno za dobro ocenje- vanje obnašanja gozdnih požarov v različ­ nih sinoptičnih razmerah in v različnih dnev· nih časih. Sodobna meteorologija takšne probleme že rešuje - z numeričnimi modeli, ob upo- rabi računalnikov. Pri nas je potrebno ustanoviti znanstveni center za razvoj »požarnih ved« in zaradi hitrejše uporabe domačih in tujih protipo- žarnih dosežkov v domači protipožarni praksi. Sposobni kadri so potrebni na vseh nivo- jih - od učinkovitih gasilskih enot, ki bodo sposobne pogasiti še tako hud požar, do strokovnjakov za znanstveno raziskovanje. Šele tako bomo presegli sedanje razmere v protipožarni zaščiti, ki niso ravno ugodne po vsej državi. Povzetek Ogenj, najstarejše človekovo orodje, danes vse bolJ ogroža naše naravno okolje. Zadnja desetletja so gozdni požari vse številnejši v celem svetu. Temu je vzrok prodiranje civilizacije v prej nedostopna gozdna prostranstva zaradi vse go- stejše mreže prometnic. Vnaprejšnja ocena gozdnega požara zahteva dovolj zanesljive odgovore na naslednja vpraša· nja: - kdaj se bo pojavil? - kje se bo pojavil? - kako se bo razvijal? Celoviti odgovori na zastavljena tri vprašanja so zelo potrebni za organizacijo preventivnih ukrepov, to pomeni vseh ukrepov, s katerimi preprečujemo nastanek požara. V Jugoslaviji uporabljamo kanadski sistem oce- njevanja nevarnosti od požara (CFFDRS}. Odgovor na tretje vprašanje je najtežji, odvisen od mnogih dejavnikov: količine in vrste gorljivega materiala, hitrosti vetra idr. Sisteme ocenjevanja nevarnosti požarov in pji- hovega obnašanja je treba izpopolnjevati. Ca- sovna meja ocenjevanja požarne nevarnosti se bo gotovo pomaknila preko sedanjih 24-30 ur. Zaradi vse dražjih sredstev za gašenje, ki jih uporabljajo različne službe, uprave protipožarne zaščite zahtevajo napoved vremena in požarne nevarnosti za več dni vnaprej. Podani so vsi pogoji za pomemben napredek pri napovedova- nju požarne nevarnosti za čas 2-6 dni vnaprej v letih 1995-2000, kaj več pa v naslednjih 20 letih ni pričakovati. Količina in kakovost podatkov, ki so potrebni za ocenjevanje nevarnosti požarov, se bosta v prihodnje znatno povečali z ustrezno razmestitvijo avtomatskih požarno-meteoroloških postaj. V drugi polovici prihodnjega 20-letnega obdobja pa bodo lokalne baze podatkov omogo- čale vsaki gasilski enoti lastno planiranje, izraču­ navanje in interpretacijo požarne nevarnosti na njenem območju ter izdelavo ocene obnašanja periodičnih požarov. Z oblikovanjem poskusnega poligona v srednji Dalmaciji (Makarska) tudi pri nas stopamo na pot strokovnega proučevanja nevarnosti in obnašanja gozdnih požarov. THE SYSTEMS OF THE EVALUATING OF FOREST FIRES IN VIEW OF THE FUTURE 20-VEAR~PERIOD Summary Fire, the otdest human instrument, represents an increasing danger to our natural environment. ln recent years forest fires have become very frequent all over the world. The reason for this lies in the intruding of civilization in formerly inaccessible vast forest areas due to a more dense thoroughfare network. A forest fire evaluation made in advance requi- G. V. 4/91 205 1' 1 res reliable answers to the following questions : - when is the fire going to break out? - where is it going to break out? - what is its course going to be like? Full answers to the three questions are neces- sary for the organization of preventive measures, i. e. of all measures which prevent the occurrence of fire. The Canadian system of the evaluating of fire danger (CFFDRS) has been used in Yugoslavia. It is most difficult to answer to the third question . It depends on various factors : the quantity and type of combustible material, the wind speed and others. The systems of the evaluating of forest.fires and their course have to be improved constantly. The time limit of the evaluating of fire danger will certainly be removed over the present 24-30 hours. O ue to the increasing price of extinguishing means which are used by different services the forecasting of weather and fire danger is required by administration boards of anti fire protection severa! days in advance. All the conditions are given for important progress which could be made in the predicting of fire danger for 2-6 days in advance in the years 1995-2000. More cannot be expected in the next 20 years. The quantity and quality of data which are necessary for the evaluating of fire danger are likely to increase to a high degree in the future due to an appropriate distribution of automatic fire-weather stations. ln the second half of the next 20 year-period, local data bases are going to enable each fire brigade its own planning, calculating and interpretation of fire danger in its territory as well as the elaborating of the estimation as to the course of periodic fi res. By means of the establishing of a pilot testing ground in Central Dalmatia (Makarska), a step has been made towards a professional study of the danger and course of forest tires also in Yugoslavia. LITERATURA 1. Albert, J. S., James, E. E., and Sharon, L. H.: Predicting Extreme Fire Potential, USDA Fo- rest Service NCFES, East Lansing, Michigan, Paper presented at the Ninth National Conference on Fire and Forest Meteorology, San Diego, CA, April 2"1-24, 1987. 2. Bertovi6, S., Dimitrov, T., GaJovic, l. i dr.: Osnove zaštite šuma od požara, CiP, Zagreb, Miramarska 15a, 1987. 3. Savio, G.: Come proteggerci dagli incendivi boschivi, Capitolo V, Torino, 1988. 4. Carol, L. R.: Perfect of Future lmperfect? Paper Presented at the Symposium on Wildland Fire 2000, April 27-30, 1987, South Lake Tahoe, CA. 5. David, V. G., Jerry, T. W. : Seasonal varia- tion in the Northern Rockies: A Point of Emphasis in Fire Weather Forecasts, 9-th National Confe- rence on Fire and Forest Meteorology, San Diego, CA, April 21-24, 1987. 6. John, E. D.: Fire- Danger Rating: The next 20 Years, Paper presented at the Symposium on Wildland Fire 2000, April 27-20, 1987, South Lake Tahoe, CA. 7. Lawson, B. D., Stcks, B. J., Alexander, M. E., and Van Wagner, C. E.: A System for Pre- dicting Fire Behavior in Canadian Forests, 8-th National Conference on Fire and Forest Meteoro- logy, Detroit, Michigan, 1985. 8. Lawson, 8. D.: Fire Weather Index, Gana- dian Forestry Service, BC-P-17, Victoria, BC, 1977, Can 7 cm) Volumen- bruto srednjega (m3} drevesa- neto Mesto poškodbe (višina od tal v m) Dolžina poškodbe (odpadka} v m Sred. premer pešk. (v cm) Srednji volumen poškodovanega dela- neto m3 timentov. Uporabili smo enako metodo kot pri raziskavi snegoloma na Pokljuki, leta 1989 (13), ki nam bo omogočilo nekatere primerjave nekaterih značilnosti ter vzrokov in posledic pri obeh ujmah. Pri krojenju smo uporabili klasično sorti- mentno metodo, in sicer s pomočjo tablic za krojenje in klasificiranje, izdelanimi na podlagi veljavnih določil JUS za posamez- Vrsta poskodbe 1 2 3 povprečno 27,30 25,90 26,65 26,60 39 37 39 38 70 70 68 69 24,50 23,30 24,50 24,10 1,66 1,34 1,64 1,56 1,47 1,18 1,46 1,37 1,38 5,30 0,52 1,78 1,07 1,12 43 33 34 36 0,080 0,203 0,094 0,126 ne gozdnolesne sortimente. Pri krojenju, izračunih in analizah smo upoštevali le najpogostejše sortimente, ki so običajni za to območje in so se pojavljali v zadostnih količinah za naše analize. To so bili tile sortimenti: - hladi za žago 1., Il., in III. razreda, - električni in PTT drogovi, - celulozni les. Slika 2: Oster prelom debla pri drevesih z nesimetrično krošnjo G. V. 5/91 223 Raziskave smo opravili po naslednjem zaporedju del: - izbira, označevanje in oštevilčenje vzorčnih dreves, ločeno po vrsti poškodbe; - podiranje še stoječega drevja, oziroma delov dreves ter krojenje in izdelava sorti- mentov ali mnogokratnikov (običajno dvo- kratnikov, to je 6 in 8 m); To delo so opravili sekači TOZD-a, brez kakršnihkoli nepo- srednih in želenih vplivov raziskave; - sestavljanje odžaganih poškodovanih delov v celoto debla; - prvo krojenje in razvrščanje sortimen- tov po namenu in kakovosti iz navidezno nepoškodovanih debel; - ponovno krojenje in razvrščanje sorti- mentov iz debel z dejanskimi poškodbami; - evidenca in izmera poškodovanih de- lov debla- odpad ka ter klasiranje po poten- cialnih sortimentih (iz kakšnega in iz kate- rega sortimenta je nastal odpadek). Dolžine smo merili z natančnostjo 5 cm, premere pa križno s točnostjo 1 cm in z zaokroževanjem navzdol. Vse podatke smo vpisovali v posebej izdelane snemalne liste. v katere smo poleg Slika 3: 1 - izruvana drevje 224 G. v_ 5/91 splošnih podatkov o objektu in že orrienje- nih meritev zabeležili še: - vrsto oziroma tip poškodbe, - prsni premer in celotno dolžino deblo- vine (od prereza pri panju do debeline 7 cm pri vrhu) ter dolžino drevesa, - mesto (na kateri višini- dolžini debla) poškodbe. Že pri izbiri objekta je bilo očitno, da prevladujejo tri vrste oziroma tipi poškodb, ki smo jih zato ločeno obravnavali. Pri tem smo ločili in označevali: 1 - izruvanje dreves (podrtice, izvali), 2- odlome dreves pri panju, 3 - prelome debla. Našteti tipi poškodb so prikazani na sli- kah 3, 4 in 5. Vse skupaj je bilo vzorčenih 80 dreves, s tem, da so bile škode ugotovljene in analizirane le na vzorcu 52 dreves. Od skupnega števila 34 na ploskvi ug:Jtovljenih izruvanih dreves smo namreč povečani od- padek ugotovili le pri 15 drevesih, to je pri 44% vseh izruvanih drevesih. Kljub relativno majhnemu vzorcu je bilo treba opraviti blizu 1500 meritev. Urejene terenske podatke smo analitično in grafično obdelali s programskim paketom RE FLEX. 3. REZULTATI RAZISKAVE 3.1. Intenzivnost in sestava poškodb po vrstah poškodbe Uvodoma smo že omenili, da je bilo na ploskvi podrto 125m3 bruto lesne mase, oziroma 80 dreves (preglednica 2). Od tega je bilo največ izruvanega drevja, to je 43 %, sledijo prelomi debla s 36 %, najmanj pa je bilo odlomov drevja, le dobra petina. Razen vpliva že omenjene rdeče gnilobe in nesi- metričnih krošenj nismo ugotovili drugih očitnih vplivnih dejavnikov na obseg in sestavo poškodb, kot so npr.: višina in debelina drevja ter njuno razmerje (vitkost), velikost krošnje, poškodovanost krošnje, razlike v tleh in koreninskih sistemih itd. Res pa je, da smo te korelacije le grobo ocenili na osnovi opazovanj in nekaterih izračunanih povprečij, brez natančnejših statističnih analiz (preglednica 2). Kot je razvidno iz preglednice 2 so bile Slika 4: 2 - odlom drevesa škode (odpadek) ugotovljene le pri 44 od- stotkih vseh izruvanih dreves. Razlaga za to je v naslednjih dejstvih: - relativno ugodne terenske razmere (blago nagnjen, gladek, neskalovit teren), - vse drevje je bilo podrto v isto smer (ni bilo prekrižanega drevja), - dosledna uporaba ustrezne tehnike sečnje in izdelave (žični nateg, ravnica}. Menimo, da je prav uporaba ustrezne teh- nike največ pripomogla gospodami in tudi varni izdelavi sortimentov iz izruvanega drevja. 3.2. Mesto in velikost poškodb . Škoda (odpadek) pri izruvanem drevju je večji ali manjši kos debla, ki ostane pri panju zaradi stabilnosti panja in varnosti delavca ali zaradi terenskih ovir. Iz že naštetih razlogov je bil ta odpadek majhen, v povprečju le 52 cm dolg, s povprečnim premerom 43 cm in srednjim volumnom 0,080 m3 (preglednica 1 ). Tudi vpliv tega odpadka na preklasiranje in s tem tudi na zmanjšar)je vrednosti sortimentov je bil ne- znaten. Se posebej zato, ker nastane iz G. V. 5/91 225 korenovca, ki je ponavadi uporaben le za celulozni les. Pri določanju poškodb, zlasti pri razJoče­ vanju odlomov drevesa in prelomov debla, smo imeli manjše težave. Odločili smo se, da upoštevamo za odlom drevesa vse po- škodbe do višine 2m nad tlemi. Pri vseh poškodbah do te višine je bil namreč pona- vadi močno poškodovan (razcepljen, raz- trgan) celoten spodnji del drevesa, do kore- nin. Takšna poškodba je bila osnova za naše odločitve pri razvrščanju . Odlomi dreves so se pojavljali v pov- prečni višini 1 ,38 cm nad tlemi. Srednja dolžina poškodovanega dela debla (odpad- ka) je bila 1, 78 cm, srednji premer pa 33 cm. Tako je bil srednji volumen (neto) poškodo- vanega dela kar 0,203 m3. Odpadek pri tej poškodbi ponavadi nastane iz najvrednej- šega dela debla, zato ima velik vpliv tudi · na spremembo sestave in vrednosti sorti- mentov. Srednjo višino prelomov debla smo ugo- tovili pri 5,30 m nad tlemi. Največ prelomov je bilo v višini med 5 in 7 m, nato med 3 in 5 m, najmanj pa v višini do treh metrov. Kar tri četrtine vseh prelomov je bilo v spodnji tretjini debla. V zgornji polovici dreves (ob- močje krošnje) prelomov ni bilo (pregled- nica 3). Zaradi preloma nastane poškodba debla v povprečni dolžini 1 ,07 m, vendar v zelo širokem intervalu med 0,30 do 3,85 m. Povprečen neto odpadek je 0,094 m3 . Tudi ta odpadek gre največkrat na račun najvrednejših sortimentov. 3.3.Količina in sestava odpadka (izgub lesne surovine) po vrstah poškodbe in sortimentih Povprečni delež odpadka, glede na skupni volumen neto sortimentov, je 9,9 %. Velike razlike med deleži so pri posameznih vrstah poškodb. Močno prevladuje delež odpadka pri odlom ih dreves (17,2 %), za dobro polovico manjši je delež pri prelomih debla (8,2 %), razmeroma malo odpadka pa je bilo pri izruvanem drevju. Razloge za tako majhen delež te vrste odpadka smo že navedli. Relativno največ odpadka je nastalo pri celuloznem lesu, in sicer kar 26,7 %. Skoraj Slika 5: 3- prelom debla (vse slike- foto: L. Žgajnar) 226 G. V. 5/91 Preglednica 2: Struktura poškodb po vrsti poškodbe na osnovi števila drevja Vrsta poškodbe 1 2 Vse poškodbe N % Analizirane poškodbe N % Neanaliz. poškodbe N '}0 19 56 Preglednica 3: Razporeditev poškodb (prelomov) po višini (dolžini) debla Prelom v višini (m) 3-5 5-7 7-10 Skupaj Delež prelomov (%} Sred. prem. preloma (cm} Sred. prem. drevesa (D 1 ,30} 10,5 23 26 28,4 36 42 35,8 34 43 25,3 23 37 100,0 29 37 Preglednica 4: Deleži odpadka po vrstah poškodb in sortimentih Vrsta Odpadek od neto količine (m3) potencialnih sortimentov' (v'%) poškodbe ž l. ŽIL Ž 111. drogovi cel.tes Povprečno 1 13,6 4,0 1,7 1,0 5,4 17,2 8,2 2 27,5 9,2 0,1 3,2 49,5 3 12,4 10,8 0,1 5,4 1,6 Povprečno 1+2+3 * Količina sortimentov, ki bi jih dobili iz nepoškodovanega drevja. polovica (49,0 %) teh izgub je bilo zaradi odlomov debla in 34 o/o zaradi izruvanih dreves (preglednica 4). V obeh primerih gre za poškodbe, oziroma izgubo zaradi kore- ničnika. Velik delež izgub je tudi pri sorti- mentu Žl., povprečno 15,2 o/o. Tudi tu pre- vladuje delež odpadka pri odtomih (27,5 %) in izruvanih drevesih (13,6 %). Analiza sestave odpadka po vrsti po- škodb in sortimentih (preglednica 5) kaže, da je največji delež celotnega odpadka (38,9 %) v sortimentnem razredu Žil. Zelo visok delež je tudi v razredu Žl., to je 30,0 %. Majhne količine odpad ka pa so v razredu Žlll. in pri drogovih. 3.4. Vpliv poškodb na sortimentno sestavo Neposredna škoda, ki jo povzročijo ujme, ni le v povečanem odpadku, torej zaradi manjše količine pridobljenih sortimentov, pač pa tudi zaradi spremenjene, poslab- šane sestave in vrednosti sortimentov. Z izločitvijo poškodovanih delov debla se se- veda spremenijo tudi prvine (dimenzije, na- pake), ki pogojujejo vrsto in kakovostni razred sortimentov. S tem pa se zmanjša tudi njihova vrednost in dobit na tržišču. Sestava sortimentov, ki smo jih dobili pri krojenju iz navidezno nepoškodovanega drevja, dejanska sortimentna sestava ter sestava odpadka so prikazane v grafikonih 3, 4 in 5. Iz prikazane analize (preglednica 6), ki smo jo napravili z medsebojno primerjavo sortimentne strukture, dobljene pri obeh krojenjih, vidimo, da se je pri vseh vrstah poškodb zrnantšal delež najvrednejših sor- timentov (Z l., Z JI., drogovi), povečal pa se je delež manjvrednih sortimentov. Še pose- bej občutno je zmanjšanje deleža žagovcev l. razreda in povečanje deleža celuloznega lesa pri prelomih debla. 3.5. Finančno ovrednotenje poškodb Poleg količinskih kazalcev posledic vetrc- loma, to je količinskih in kakovostnih izgub v obliki povečanega sečnega odpadka in poslabšane sortimentacije, nas tudi zani- ma, kolikšna je neposredna denarna škoda. Kot osnovo za izračun smo uporabili že znane količinske kazalce, ki smo jih finan- G. V. 5/91 227 Preglednica 5: Sestava odpadka po vrsti poškodbe in sortimentih Vrsta Deleži po sortimentih (v%) Sestava poškodbe ZI. ŽIL ŽIIL 1 55,8 35,8 7,5 2 17,9 25,7 0,6 3 34,5 59,6 2,1 Povprečno 30,0 38,9 2,3 čno ovrednotili s pomočjo prodajnih cen gozdnolesnih sortimentov po ceniku, ki ga uporablja TOZD gozdarstvo Ruše od 1 . junija 1990 dalje. Tudi pri teh analizah sta nas zanimala oba osnovna dejavnika raziskav, to je pove- čan sečni odpadek in poslabšana sortimentna struktura. Izsledki analiz so prikazani v preglednici 7. Analiza kaže, da se je v proučevanih razmerah vrednost pridobljenih sortimentov zmanjšala povprečno kar za 12,6 %. Po grobih izračunih (5500 m3 zaradi vetroloma poškodovanega lesa, povprečna cena 1.1 OO din) je bil TOZD Ruše samo zaradi teh izgub oškodovan za okoli 760 tisoč din. Najmanj takšne pa so izgube zaradi drugih neposrednih in posrednih škod. Skoraj tri četrtine proučevanih škod je nastalo zaradi večjega sečnega ostanka in odp. po drog. ceL les skupaj vrsti poškodb 0,9 100,0 17,0 1,5 54,3 100,0 49,0 2,2 1,6 100,0 34,0 1,5 27,3 100,0 100,0 četrtina zaradi slabše kakovosti sortimen- tov. Največje skupne škode so bile pri odlomih dreves (17,6 %). 4. MEDSEBOJNA PRIMERJAVA NEKATERIH NAJPOMEMBNEJŠIH PRVIN POŠKODB IN ŠKOD PRI SNEGOLOMU IN VETROLOMU Obsežnost poškodb in škod zaradi ujm v slovenskih gozdovih in gozdarstvu, mno- goternost vzrokov in posledic ter njihov splošen gospodarski in ekološki pomen zagotovo zaslužijo vso našo pozornost. Uspešnost ukrepov, s katerimi vsaj delno lahko preprečimo vzroke ali omilimo posle- dice, pa je odvisna od dobrega poznavanja vseh zakonitosti, ki spremljajo te pojave. Tu pa je naše vedenje in znanje še dokaj Grafikon 3: Sortimentna sestava iz navidezno nepoškodovan ih dreves % 50 40 30 20 10 o 2 3 vrsta poškodbe 11 ž I. B ž D. O ž Dl f2l d'ogOVi ~ cel{}.ozni les 228 G. V. 5/91 Preglednica 6: Zaradi vetroloma spremenjena sestava sortimentov po vrstah poškodb Vrsta Sprememba sestave v% deleža lesa poškodbe Žl. Žil. zm. drogovi cel. les 1 -1,5 + 1,0 -7,2 +55,3 2 -3,0 -11,4 +36,4 -14,0 +7,9 3 -28,8 -7,2 +8,3 -8,7 +88,6 Povprečno -14,6 -5,8 +7,7 -17,3 +42,3 Opombe: je zmanjšanje deleža (% od m3 neto sortimentov) + je povečanje deleža Preglednica 7: Relativni kazalci finančnih škod po vrstah poškodb in dejavnikih škod (v% od prodajne vrednosti) Vrsta Dejavnik škode poškodbe povečan slabša odpadek srolimentacija 1 -6,4 -0,3 2 -15,6 -2,0 3 -9,0 -4,8 Povprečno -9,9 -2,7 pomanjkljivo. Zato so nujne sistematične in dolgotrajnejše raziskave. S tem namenom smo v lanskem letu začeli z raziskavami značilnosti in gmotnih posledic snegoloma v pokljuških gozdovih smreke. Pri pričujoči raziskavi vetroloma na Pohorju smo zavestno z enako metodo proučevali iste prvine. To nam je omogočilo primerjavo nekaterih značilnosti in posledic Grafikon 4: Dejanska sortimentna sestava % 50 30 20 10 o 2 Razmerje(%) skupaj odpadek: sortimentacija -6,7 95,5:4,5 -17,6 88,6:11,4 -13,8 65,2:34,8 -12,6 78.6:21,4 poškodb in škod pri obeh ujmah. Zavedamo se. da glede na nekatere posebnosti obeh objektov raziskave, še posebej ekoloških razlik, primerjave niso povsem objektivne. Potrebno je namreč upoštevati. da potrebu- jemo za takšna raziskovanja kak stvaren objekt, ki pa ga ne moremo po volji izbirati. Kljub temu menimo, da so te primerjave poučne in zanimive. 3 Vrsta poŠkodbe G. V. 5/91 229 4.1. Primerjava intenzivnosti, sestave in mesta poškodb po vrstah poškodbe Le za orientacijo si najprej oglejmo raz- like v intenzivnosti poškodb gozdov pri posameznih ujmah. Le-ta je bila pri snega- lomu 1 O% lesne zaloge sestoja, pri vetrc- lomu pa 25%. Manjše so povprečne razlike v velikosti (dolžini) poškodovanega dela debla ozi- roma odpadka. To pa ne velja za odpadek pri izruvanih drevesih, ki je bil pri snega- lomu 1,14 m, pri vetrolomu pa le 0,52 m. Očitna razlika je nastala zaradi že omenje- nih različno zahtevnih terenskih razmer in uporabljene tehnike sečnje in izdelave. Zanimiva je primerjava mesta (višine) prelomov debla. Pri snegolomu se ti pojav- ljajo v zgornji tretjini drevesa, povprečno na višini 18,5 m, pri vetrolomu pa predvsem v spodnji tretjini, v povprečju na višini le 5,30 m od tal. Pri snegolomu tudi ni bilo značilnih spiralnih poškodb pri drevesih z enostransko oblikovanimi krošnjami. Ver- jetna razlaga teh razlik je v: - delovanju različnih sil pri obeh ujmah, - različni zgradbi in mehanskih lastno- stih lesa in drevja. Zanimiva je tudi primerjava poškodb glede na tip poškodbe pri raziskovanih ujmah (preglednica 8). Pri snegolomu ,Grafikon 5: Sortimentna sestava odpad ka 2 močno prevladujejo prelomi dreves (70 %), ki jih je skoraj dvakrat večji delež kot pri vetrolomu. Druge poškodbe so pogostejše pri vetrolomu, in sicer: - izruvana drevje 2,5-krat več, - odlomov 1 ,6-krat več. Razlaga teh ugotovitev temelji na istih dejstvih kot pri mestu prelomov. Dodati pa moramo le še različna tla kot odločilen dejavnik mehanske stabilnosti drevja. 4.2. Primerjava deležev in strukture odpadka po tipih poškodbe Že iz dosedanjih primerjav in analiz lahko sklepamo, da vetrolom povzroči večje po- škodbe kot snegolom. To nam dokazuje tudi količina oziroma delež odpadka kot posledica poškodbe. Iz preglednice 9 je razvidno, da je delež odpad ka pri vetrolomu kar za blizu 40% večji kot pri snegolomu. Le pri snegolomu je, iz nam že znanih razlogov, ugotovljen delež odpadka pri izru- vanem drevju 2,4-krat večji kot pri vetrolo- mu. Druge vrste poškodbe pa so večje pri vetrolomu. Pri snegolomu je največji del celotnega odpad ka (45,3 %) pri prelom ih debla, pri vetrolomu pa pri odlomih dreves (49,0 %). 3 Vrsta poškodbe 230 G. V. 5/91 4.3. Primerjava sprememb v sortimentni sestavi Intenzivnejše in težje poškodbe pri vetra- lomu seveda vplivajo tudi na večje spre- membe v sestavi pridobljenih sortimentov. Tako smo pri snegolomu ugotovili pov- prečne spremembe v sestavi v višini ± 1,12%, pri vetrolomu pa ±2,56%. V obeh primerih se je za tolikšen delež pove- čal delež manjvrednih sortimentov na škodo vrednejših (preglednica 10). 4.4. Primerjava relativnih finančnih škod Zaradi intenzivnejših poškodb je vetrolom povzročil tudi večjo finančno škodo, in sicer absolutno za + 3,1 °/o. Občutne so tudi razlike v sestavi glede dejavnikov škod in vrste poškodb. Tako je pri vetrolomu zaradi povečanega odpadka nastalo kar 78,6% vse denarne škode, pri snegolomu le 67,3 %. Pri tej ujmi so nastale največje spremembe pri izruvanem drevju. Nas- protno pa so bile tu spremembe pri vetra- lomu najmanjše (preglednica 11 ). POVZETEK Tudi v naših gozdovih so ujme vse po- membnejši dejavnik propadanja gozdov. Škode zaradi vetroloma imajo kratkoro- čen in dolgoročen značaj. Med drugimi kratkoročnimi posledicami je pomembna tudi neposredna škoda zaradi količinskih in kakovostnih izgub lesne surovine ter zmanj- šanega dohodka od prodanih sortimentov. O teh pomembnih gospodarskih kazalcih vemo razmeroma malo. Na območju Pohorja, v 1 OO do 120 let starem sestoju smreke na rastišču buko- vega gozda, smo proučevali nekatere pr- vine ter vzroke in posledice poškodb in škod vetrolomov, ki so prizadeli sestoj v novembru 1989 in februarju 1990. še pose- bej so nas zanimali tile kazalci: a} Količina in vrednost zaradi poškodb nastalega odpadka lesa. Preglednica 10: Primerjava sprememb sestave sortimentov pri snegolomu (a) in vetrolomu (b) -v% deležih Vzrok škode a b a-b Vzrok škode a b a-b Vzrok škode a b a-b ZI 35,6 19,4 + 16,2 ZI 33,8 15,6 + 18,2 Sestava sortimentov iz navidezno nepoškodovanega drevja Z 11 Ž 111 drog. cel. les 39,1 14,6 1,3 0,4 47,2 19,6 3,7 10,1 -8,1 -5,0 -2,4 -0,7 Dejanska sortimentnasestava (v"/") Zli Zlil drog. cel. les 38,1 15,6 1,3 11,2 45,1 23,2 3,3 12,9 -6,9 -7,6 -2,0 -1,7 Razlika ZI Zli Zlil drog. -1,8 -1,0 + 1,0 -3,8 -2,2 +3,6 -0,4 +2,0 + 1,2 -2,6 +0,4 skupaj 100,0 100,0 skupaj 100,0 100,0 cel. les + 1,8 +2,8 -1,0 Preglednica 11 : Primerjava relativnih finančnih kazalcev škod pri snegolomu in vetrolomu (v % od prodajne vrednosti sortimentov) snegolom (a) vetrolom (b) razmerje (a : b) Vrsta dejavnik škode dejavnik škode dejavnik škode poškodbe odpad. sort. skupaj odpad. sort. skupaj odpad. sort. skupaj 1 -12,3 -4,5 -16,8 -6,4 -0,3 -6,7 1,9: 1 15,0:1 2,5:1 2 -5,2 -4,7 -9,9 -15,6 -2,0 -17,6 1 :3,0 2,3:1 1 :1,8 3 -3,4 -2,6 -6,0 -9,0 -4,8 -13,8 1 :2,6 1 :1,8 1 :2,3 Povprečno -6,4 -3,1 -9,5 -9,9 -2,7 -12,6 1 :1,5 111 : 1 1 :1,3 G. V. 5/91 231 b) Vrste poškodb in njihov vpliv na vrsto, kakovost in denarno vrednost pridobljenih gozdnih lesnih sortimentov. c) Vrste, obseg in vrednost poškodb in škod zaradi vetroloma v primerjavi z istimi prvinami pri snegolomu. Vse prvine smo proučevali in primerjali po treh glavnih vrstah (tipih) poškodb dre- vja, in sicer: - izruvanje dreves (podrtice, izvali), - odlomi dreves pri panju, - prelomi debla. Pri vseh meritvah, izračunih in primerja- vah smo upoštevali le neto lesno maso sortimentov, brez lubja in nadmere. Na podlagi meritev, izračunov, analiz in primer- jav količin in vrednosti sortimentov iz navi- dezno nepoškodovanega drevja z dejansko nastalimi sortimenti ter z medsebojno pri- merjavo poškodb in škod pri snegolomu in vetrolomu smo ugotovili naslednje: 1. Na raziskovalni ploskvi je vetrolom prizadel tretjino lesne zaloge (80 dreves). Po vrsti poškodbe je bilo 43% izruvanih dreves, 21 % od lamov in 36% prelomov debla. Vsi prelomi dreves so bili v spodnji polovici drevesa, tri četrtine vseh odlomov pa v spodnji četrtini debla. 2. Povprečni delež odpadka pri vetra- lomu je 1 O%. Pri izruvanih drevesih je ta delež 5,4 %, pri odlom ih 17,2% in pri prelo- mih 8,2 %. Največja količina in delež od- padka sta pri najvrednejših sortimentih (Ž 1., ž 11.). 3. Poškodbe zaradi vetroloma značilno vplivajo tudi na spremembo sestave pridob- ljenih gozdnih lesnih sortimentov. Zmanjša se delež vrednejših sortimentov in poveča delež manjvrednih. V povprečju se sorti- mentna sestava spremeni za ± 2,56%. 4. Zaradi poškodb se iztržek za prodane sortimente zmanjša v povprečju za 12,6 %. Zaradi povečanega odpadka lesa je iztržek manjši za 9,9 %. Manjši pa je vpliv poslab- šane sortimentacije, to je le za 2,7%. 5. Med snegolomom in vetrolomom so značilne razlike v nekaterih prvinah po- škodb. Najpomembnejše so naslednje: - Po vrsti poškodb pri snegolomu močno prevladujejo prelomi debla, ki jih je kar 70 %. Pri vetra lomu so deleži poškodb bolj izenačeni. Največ je izruvanega drevja, to je 43% vseh poškodb. 232 G. V. 5/91 - Očitne so razlike glede mesta po- škodbe (višina od tal) pri prelomih drevja. Pri snegolomu so bili prelomi v povprečni višini 18,5 m (v zgornji četrtini drevesa), pri vetrolomu pa v višini 5,30 m (v spodnji četrtini drevesa). - V splošnem povzroči vetrolom večje, težje poškodbe na drevju. Posledica je večji delež odpadka, ki je 9,9% ali pov- prečno za 40% večji kot pri snegolomu (6, 1 %). Pri snega lomu je največji delež odpadka (45,3 %) pri prelo mih debla, pri vetra lomu pa pri odlom ih drevja ( 49,0% vsega odpadka). - Poškodbe pri vetrolomu imajo večji vpliv na poslabšanje sortimentacije kot pri snegolomu. Povprečna sprememba pri snega lomu je ± 1 , 12 %, pri vetrolomu ±2,56%. - Pri vetrolomu je denarna škoda za okoli tretjino večja kot pri snegolomu. Pri snegolomu je iztržek manjši za 9,5% in sicer za 6,4% zaradi večjega odpad ka in 3,1 % zaradi slabše sortimentacije. Pri ve- tro lomu je iztržek zmanjšan za 12,6 %, to je 9,9% zaradi odpadka in 2,7% zaradi poslabšane sortimentacije. VERSUCH EINER BEWERTUNG VON MEN- GEN- UND QUALITATVERLUSTE AN HOLZ BEISTURMSCHLADEN Zusammenfassung ln der vorliegenden Untersunchung wurden die unmittelbaren Folgen von Sturm- und Schnees- chaden, wie Mengen-, Qualitat- und finanzielle Verluste, analysiert. Als Vergleichbasis dienten angenohmen ungescha.digte Stamme: Ers- chwerte Fallung und Ausarbeitung des Schadhol- zes, andere kurz- und langfristige betriebliche Aspekte und čkologische Auswirkungen wurden nicht berucksichtigt. FOr die Untersuchung diente ein 100-120 Jahre alter Fichtenreinbestand aut Beuchenstandort in Pohorje- (Bacher-) Gebirge im Nordosten Slowe- niens. Der Bestand wurde in der Zeit von Novem- ber 1989 bis Februar 1990 durch einige StUrme betroHen. BO Stamme oder ein Drittel des Holzvor- rates wurden geschadigt. Bei der Untersunchung berechnete man nur die Netto-Holzmasse ohne Rinde und ohne Obermass Hier einige wichtigen Ergebnisse: - 43% der geschadigten Stamme wurden um- geworfen, weitere 21 % im Stockbereich und weitere 36% im Stammbereich gebrochen. Die BrUche im Stammbereich erlolgten immer in der unteren Stammhalfte und meistens im untersten Viertel der Stamme. - Mengenverluste an Holz betrugen druch- shnittlich 1 O%, und zwar 5,4% bei umgeworfenen Stammen, 17,2% bei den im Stockbereich ge- brochenen und 8,2% bei den im Stammbereich gebrochenen Stammen. Die wertvolle.n unteren Stamm teile wurden am meister betroffen. - daraus ergab sich eine Verschiebung von der erwarteten Sortimentenstruktur von den wer- tvollen zu den geringwertigen Sortimenten wobei sich SortimentenanteHie durchscnittlich um ± 2,56% verandert haben. - daraus errechnete Geldverluste nach den im Landen geltenden Preis- Relalionen betrugen im Durchschnitt 12,6 %, wovon 9,9 °/o auf Mengen- verluste und 2,7% auf Wertverluste entfielen. ein Vergleich zu den fruheren Analysen von Schneebruchschaden (siehe Literatur 14} ergab, dass 70% der von Schnee geschadigten Stamme im obersten Viertel des Stammes, oder durchsc- hnittlich 18,5 m uber dem Boden, gebrochen wur- den. Oagegen lagen Bruche bei Sturmschaden durchschnittlich in einer Hohe von 5,30 m uber dem Soden. - Sturmschaden verursachten hoheren Men- genverluste (9,9% } im Vergleich zu Schnee- bruchschaden (6, 1 %}, vobei bei Sturmschaden die meisten Verluste (45,3%) wegen BrOchen im Stockbereich und bei Schnebruchschaden wegen Bruchen im oberem Stammbereich (49,0%} ent- standen sind. - durch Sturmschaden entstandenen hoheren finanziellen Verluste weisen eine Verschiebung der Sortimentenstruktur um ± 2,56 %. Degegen betragt diese Verschiebung bei Schneebruch- schaden ± 1 ,12%. - dementsprechen um ein Drittel niedriger sind finanzielle Verluste bei Schneebrachschaden: 9,5 %, wovon ein Drittel auf Wertverluste und der Rest auf Mengenverluste entfalt. VIRI 1. Bleiweis, S.: Pogostost in obseg škod zaradi ujm v slovenskih gozdovih. GV, letnik 41, št. 6, str. 233-249, Ljubljana, 1983. 2. Deankovic, T.: Snegolomi v Julijskih Alpah in njihovi vzroki. GV, letnik 27/1969, str. 223-236, Ljubljana, 1969. 3. Hlavaty, M.: Letni pregled gozdarstva. Škode v družbenih gozdovih zaradi drugih pov- zročiteljevv. Zavod RS za ~st.atistiko1 Ljubljana. 4. Hocevar, M., Pogacmk, J., t>olar, M.: Čas za rešitev gozdov se izteka. Ljubljana, 1987. 5. Jurc, D.: Znani škodljivi biotski in abiotski dejavniki v popisu propadanja gozdov 1989. Gra- divo za novinarsko konferenco. IGLG, Ljubljana, december 1989. 6. Lipoglavšek, M.: Gozdni proizvodi. Učbenik za študij gozdarstva, BTF, Ljubljana, 1980. 7. Šolar, M., Jurc, D., Druškovič, 8., Kalan, J.: Izbor najpomembnejših rezultatov propadanja go- zdov v Sloveniji v letu 1987, osvetljenih z novimi ugotovitvami in pogledi. Gradivo za novinarsko konferenco, IGLG, Ljubljana, december 1988. 8. Rebu la, E.: Posledice neurja iz leta 1965 v gozdovih na območju obrata Cerknica. GV, letnik 27, Ljubljana, 1969. 9. Turk, Z.: Krojenje gozdnih lesnih sortimen- tov. lGLG, Ljubljana, 1965. 1 O. Ude, J.: Tehnika dela v vetrolomih in sne- gotomih. Tipkopis. GŠC Postojna. 11. Winkler, J.: Ekonomika gozdarstva (študij- sko gradivo). BTF, Ljubljana, 1986. 12. Zupančič, M.: Vetrolomi in snegolomi v povojnem obdobju v Sloveniji. GV, letnik 27, Ljubljana, 1969. 13. Wraber, M.: O vzrokih in posledicah vetra- loma na Jelovici. GV, letnik 8, Ljubljana, 1950. 14. Žgajnar, L.: Poskus ovrednotenja škode zaradi snegoloma na podlagi količinskih in kako- vostnih izgub lesne surovine. GV, letnik 47, Ljub- ljana, 1989. 15. *: Kako rešili gozdove. , Ljubljana, 1988. 16. *: Statistični letopis SR Slovenije (1982- 1988). Gozdarstvo. Škode zaradi požarov in vre- mena. Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana. G. V. 5191 233 GDK: 425.1 :425.3:48(497.12) Popis poškodovanosti gozdov v Sloveniji leta 1990 Marjan ŠOLAR* Izvleček Šolar, M.: Popis poškodovanosti gozdov v Slo- veniji leta 1990, Gozdarski vestnik, št. 5/1991. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 3. Prispevek obravnava popis poškodovanosti go- zdov v Sloveniji leta 1990. Zaradi boljšega razu- mevanja in upoštevanja v strokovni javnosti so na kratko podani namen, historijat in metodika popisa. Rezultati so prikazani tabelarno in grafič­ no. Komentar je plastičen in primerjalen. V za- ključkih je naš gozd postavljen v mednarodni prostor in kompleksna dogajanja v tem prostoru. Iz prispevka je čutiti, kje so glavna vprašanja te problematike. Ključne besede: poškodba gozda, popis poško- dovanosti gozdov, onesnaženje zraka, Slovenija. UVOD Zaradi informacije o stanju gozdov de- lamo redno letno ali pa periodično popise poškodovanosti gozdov. To dejavnost nam narekujejo Zakon o gozdovih, naša gozdar- ska in obče človeška zavest o pomenu gozdov na naš obstoj v tem prostoru in ne nazadnje tudi iz mednarodnih konvencij izvirajoče obveznosti. Na koncu ne smemo prezreti, da želimo s sporočilom o stanju gozdov splošno, strokovno in upravno jav- nost seznaniti z dimenzijami, vzroki in po- sledicami poškodovanosti gozdov z name- nom, da se v korist gozda začnejo koreniti ukrepi za sanacijo vzrokov za takšno sta- nje. Stanje pa je na splošno slabo, me- stoma zelo slabo in tudi celo akutno. Vzroč­ nost pojava je kompleksna, onesnažen zrak mestoma med vzroki prevladuje, daje osnovni ton poškodovanosti, je odločilni faktor, je posredno ali neposredno poleg, lahko pa ga tudi ni, odnosno je njegov vpliv *. M. Š., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija. 234 G. V. 5/91 Synopsis Šolar, M.: Forest Damage lnventory in Slovenia in 1990. Gozdarski vestnik, No. 5/1991. ln Slo- vene with a summary in English, lit. quot. 3. The artcle deals with the inventory of forest damage in Slovenia in 1990. For the sake of better understanding and due consideration by professional public, a short account of its purpose, history and inventory methodology is given. The results are presented in the form of tables and graphs. The comment is clear and comparative. The conclusion presents the Slovene forest as a part of international space with all its characteri- stics. The article offers suggestions as to the main issue of this topic. Key words: forest damage, forest damage in- ventory, air pollution, Slovenia. zelo težko določiti. Zaradi vsega tega mo- ramo biti pri določanju vzrokov za poškodo- vanost zelo dosledni in v izjavah za javnost tudi zelo previdni. Splošno mnenje, da je onesnažen zrak posredno ali neposredno in v različnem deležu in z različnim načinom obvezni sestavni del kompleksa vzrokov za poškodovanost, malokrat zadene v prazno. Popise poškodovanosti gozdov, tako da- nes fenomenu, ki smo ga prej imenovali umiranje gozdov, propadanje gozdov in še drugače, kakor se je pač komu zdelo pravil- no, delamo v osnovi po za nas obvezni ECE terestrični metodi. Pri Evropski gospo- darski komisiji (ECE) deluje delovna sku- pina za spremljanje in nadzor nad učinki onesnaženega zraka na gozdove. Kolek- tivno inštitucionalno pa tudi osebno smo Slovenci že od l. 1985 tvorni člani te skupi- ne. Metodo dela, ki temelji na popisu dolo- čenega števila (24) dreves na presečiščih pravilnih geometričnih mrež, smo za naše naravne, gozdnogospodarske in izvedbene pogoje prilagodili in bistveno razširili, ven- dar tako, da v osnovi ostaja primerljiva z originalno. Naše slovenske posebnosti, ki smo jih vpeljali že v prvem popisu poškodo- vanosti gozdov l. 1 985, zdaj uspešno naprej razvijajo druge države - predvsem Italija in Madžarska, so predvsem v ugotavljanju vseh možnih vzrokov za poškodovanost in v upoštevanju številnih kriterijev (ne samo osutosti) pri določitvi stopnje poškodovano- sti dreves in gozda. Leta 1990 smo na osnovi izkušenj iz prejšnjih let vnesli v metodo več dopolnil, ki naj bi dale popisu in rezultatom popisa večjo težo in boljši pogled v vzročnost pojava poškodovanosti gozdov. Popis smo s tem res naredili za- htevnejši in s tem sprožili številna izved- bena vprašanja za prihodnje popise. Popis l. 1990 je bil narejen na 140 gozd- natih točkah (3.294 drevesih) 8x8 km mre- že. Pod vodstvom IGLG, pokroviteljstvom Republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Splošnega zdru- ženja gozdarstva Slovenije so popis poško- dovanosti gozdov po poprejšnjem kratkem uvajalnem seminarju naredile ekipe gozdar- jev iz slovenskih gozdnih gospodarstev. Popis je bil izveden med 15. julijem in 1 . septembrom. OSNOVNI REZULTATI POPISA POŠKODOVANOSTI GOZDOV V SLOVENIJI LETA 1990. Podatki prikazujejo tabelarno in grafično deleže dreves po različnih stopnjah poško- dovanosti. Ločimo pet stopenj: O - zdravo drevo, 1 malo poškodovano drevo, 2 - srednje poškodovano drevo, 3 - močno poškodo- vano drevo, 4 - zelo močno poškodovano drevo in sušice. Stopnje 2, 3 in 4 po navodilih ECE združu- jemo v aglomeraciji 2-4, ki ji pravimo ne- dvoumna poškodbe. Na osnovi te aglome- racije delamo največ zaključkov. KOMENTAR 1 . VSE VRSTE - Stopnja poškodovano- sti gozdov se je v letu dni zmanjšala za 4 %. Isto velja za aglomeracijo 2-4. Ta trend izboljševanja se kaže v slovenskih gozdovih že od prvega popisa poškodova- nosti gozdov v letu 1 985. Notranji premiki (med stopnjami) so nei- zraziti, kljub vsemu pa moramo 4 %-no izboljšanje pogledati tudi skozi 2 %-no zmanjšanje 4. stopnje poškodovanosti (po- sek sušnic in močno poškodovanih dreves). 2. IG LA V Cl Tudi pri iglavcih je nakazan premik na bolje. Delež zdravih dreves sicer tega ne kaže, značilnih poškodb {agi. 2-4) pa je za 4% manj. Odločujoča drevesna vrsta je pri iglavcih smreka. Izboljšanje pri jelki in poslabšanje pri borih se kompenzira in na oceno poškodovanosti iglavcev ne vpliva. 3. LISTAVCI Pri listavcih je ugotovljen izrazit premik na bolje za 8% pri vseh poškodbah in 4% pri nedvoumnih ( aglome- racija 2-4). Polovica izboljšanja gre na račun prehoda malo poškodovanih dreves med zdrava, druga polovica izboljšave pa je enakomerno porazdeljna po drugih stop- njah poškodovanosti. Odločujoča drevesna vrsta je bukev {55% števila dreves). 4. SMREKA - Podatki za smreko so praktično enaki podatkom za iglavce, zato poseben komentar ni potreben. 5. JELKA - Rezultati med letom 1989 in 1990 se močneje razlikujejo, za 8% pri vseh poškodbah in za 1 i % v aglomeraciji 2-4, največja razlika (13 %) pa je v 4. stopnji. Ti podatki vodijo v določena razmišljanja, med katerimi izstopa dvoje: 1) z letošnjim vzorcem smo verjetno zajeli drug stratum jelke in 2) pojmovanje sekundarnih poganj- kov je privedlo do večje razlike v osnovnem kriteriju za določevanje stopnje poškodova- nosti, to je v osutosti. V l. 1987 je bila po podatkih popisa poškodovanosti gozdov v jalovih sestojih v Sloveniji suha ali zelo močno poškodovana povprečno vsaka tre- tja jelka, leta 1989 vsaka peta in leta 1990 vsaka petnajsta. Po nekaterih analizah in kontrolah na terenu pa so letošnji podatki bolj stvarni, kot podatki prejšnjih let. 6. BOR {vsi bori) - Največja razlika, in to na slabše, se je med vsemi vrstami pokazala pri borih, skupno za 23 %. Aglo- meracija 2-4 pokaže le 6 %-no poslabša- nje. Med stopnjami poškodovanosti je težko najti neko zakonitost. Osnovni vzrok za določene spremembe in anomalije leži v bistveni spremembi metode (osutost name- sto igličavosti), dokončni odgovor pa bo močno podati, ko bo narejena tudi analiza G. V. 5/91 235 znanih vzrokov za poškodovanost. 7. BUKEV- Odgovor je preprost. Letošnji podatek za bukev glede na vse vzroke za poškodovanost (93 %) je praktično enak lanskemu brez vpliva znanih dejavnikov (94 %), kar pomeni, da glavnih znanih de- javnikov za poškodovanost, to je spomla- danske pozebe in bukovega rilčkarja ska- kača (Rynchaenus fagi) ni bilo, ali vsaj ne v takšni količini kot prejšnja leta. 8. HRAST (vsi hrasti) - Pravega vzroka za veliko - pomisleke vzbujojočo izboljša- nje, ta trenutek še ne poznamo. Se pa tudi tu pojavlja isto kot pri bukvi, da je skupna poškodovanost (vsi vzroki) iz leta 1990 prf:J.ktično enaka poškodovanosti iz leta 1989, kjer so posledice znanih dejavnikov odštete. Vsi navedeni podatki so uporabni na nivoju Slovenije. Predstavljajo povprečje in ne prikazujejo jeder z močneje poškodova- nim gozdnim drevjem in tudi ne površin z manj poškodovanim drevjem. Vzorec 1990 je premajhen za sodbe o stanju gozdov na površini velikosti gozdnih gospodarstev. Omogoča pa oceno stanja gozdov na nivoju fitogeografskih regij. ln kje smo? Po dosegljivih rezultatih iz nam po naravnih danostih, sestojnih razme- rah in deloma tudi konceptih gospodarjenja z gozdom sorodnih držav (dežel) smo zelo blizu Švici; Avstrija in predvsem Južna Tirolska pa prikazujeta bistveno manj po- škodovane gozdove. Vzroki za te razlike so lahko zelo različni in po sedanjih ugotovi- tvah ležijo bolj v metodoloških prijemih kot v stvarnih razlikah v stanju gozdov. PROSTORSKA PREDSTAVITEV PROPADANJA POŠKODOVANIH GOZDOV SLOVENIJE 1990 Popis poškodovanosti gozdov 1990 (s 140 popisnimi točkami) nam omogoča pro- storsko predstavitev poškodovanosti na ni- voju naših fitogeografskih regij velikosti ca. 165.000 ha. Po Dr. M. Wraberju ločimo šest regij: 1. Alpsko 2. Dinarsko 3. Submediteranska 4. Subpanonsko 5. Preddinarsko 236 G. V. 5/91 6. Predalpsko Izračunali smo povprečne indekse po- škodovanosti gozda (indeks 1 = vse zdra- vo, indeks 5 = vse suho) za posamezne regije in le-te potem relativno razvrstili: 1 . Najbolj poškodovane gozdove (indeks 2,01) ima alpska regija. Vzroki za takšno stanje so raznoliki. V regiji sami ali pa tik ob njej imamo velike onesnaževalce zraka. Delež občutljivih iglavcev je velik. Regija ima veliko ekstremnih rastišč, starih sesto- jev in dreves. Izpostavljena je tudi medna- rodnemu transportu onesnaženega zraka. Zaradi obilice padavin lahko pride do kon- taminacije zaradi mokrih depozitov in v višjih legah do poškodb zaradi ozona. 2. Za predalpsko in dinarsko regijo je značilno, da imata nadpovrečno (glede na slovensko povprečje) poškodovane gozdo- ve. Vzroki za takšno stanje pa se med regijama razlikujejo. V predalpski regiji (indeks 1 ,62) ali na njenih mejah ležijo naša največja mesta, številni veliki onesnaževalci s pestro emisi- jo. Regija je gosto naseljena, ima razvito obrtno dejavnost in gost promet. Za po- polno predstavitev regije ne gre prezreti, da ima precej degradiranih gozdov in da pri- haja v teh gozdovih do poškodb zaradi znanih dejavnikov žive (bolezni, škodljivci) ir nežive (vremensko-klimatske ujme) nara- ve. Velika poškodovanost gozdov dinarske regije (indeks 1 ,64) je v neposredni pove- zavi z občutljivimi jelovimi sestoji. Prezreti ne gre poškodb zaradi divjadi. 3. Submediteranska (indeks 1 ,42) in preddinarska regija (indeks 1 ,37) imata go- zdove poškodovane nekoliko manj, kot je slovensko povprečje (indeks 1 ,63). Vzrok za takšno stanje je v velikem deležu (z izjemo Kočevskega Roga in Gorjancev) odpornejših listavcev. Praktično enako pov- prečje je pogojeno z izenačujočimi se eks- tremi, črni bor na Krasu in njegove bolezni proti večji abiotski poškodovanosti iglavcev na Kočevskem Rogu in na Gorjancih. 4. Najmanj poškodovane gozdove v Slo- veniji ima subpanonska regija. Vzroke za takšno stanje je iskati v manjši povprečni imisijski obremenjenosti in daleč prevladu- jočem deležu odpornih listavcev. Menimo, da je iz komentarja za stanje fD ~ Ol ~ ~ t..:r~ O 1 2 3 4 l.-4 117.5620117624 89 ro 11 '' 6 4 2! 90 64 18 li 5 2 IS 87 !9 90 o 87 ln 9ll vse vrste zdrava drevesa 87 ln 90 jelka l..elo0123.2-4 87 24 3) 20 12 11 .3 89 34272397 90 malo pošk. drevesa t..:ro O 1 2 3 4 2-<1 ., 31 14 6 8 28 87 89 90 iglavci 2 87 89 90 bori Lero O 1 1 3 o( 2-4 87 91 ID ' 2 2 9 89 S4 8422 909241214 srednje pošk. drevesa 3 l..elo O 1 l 3 o( 2-4 87it2114217 ln 81 ll.S 2 2 9ll 93 4 1 1 1 1 ~ ;:·"!. , . . ~· "\ • :'l. ...",...,;,\ ....... '~·~" l:V.:~ ... ,;I • • Y:" q' ~... ,. ..... ~~tft}~· .~!> 87 99 90 listavci !17 9} 90 bukev l..elo012342-4 !17 89 90 87 '19 \lO smreka močno pošk. drevesa - zelo močno pošk. 4 drevesa in sušice l..elo012342-4 87 7l 14 7 ~ 2 14 89 74 14 6 5 1 12 909241214 87 89 90 hrasti J":){) 50 % o 100 50 % o Popis poškodovanosti gozdov Slovenija 1990 Prostorska predstavitev po fitogeografskih regijah Avstrija LEGENDA POSKODOVANOSTI: m največja [ __ ,] prehodna nn poprečna ~ najmanjša gozdov v posameznih fitogeografskih regi- jah videti, kako pestri so lahko vzroki za poškodovanost gozdov in da se ne gre pri oceni stanja ustavljati samo pri osutosti drevesne krošnje in pri iskanju vzrokov za poškodovanost samo pri žveplovem dvoki- su . ZAKLJUČKI Ne moremo mimo dejstva, da je delež poškodovanih gozdov vsako leto manjši. Premiki res niso veliki, vendar je trend stalen in ima vedno enak predznak. Zago- tovo je še prezgodaj (predvsem s stališča prizadevanj za sanacijo ozračja) reči, da so naši gozdovi rešeni. Poškodovanost naših gozdov je še vedno med največjimi v Evro- pi, vendar pozitivni trendi zbujajo optimi- zem. Posebno zaskrbljujoče pa je dejstvo, da imamo v alpski regiji najbolj poškodo- 238 G. V. 5/91 Hrvaška Legenda regij (po dr.M.Wraber 1956)~ Alpska 2 Dinarska 3 Submediteranska 4 Subpanonska 5 Preddinarska 6 Predalpska vane gozdove, pri čemer se odpirajo šte- vilna vprašanja na področju vzročnosti po- java in ukrepov za sanacijo. Izboljševanja stanja gozdov v Sloveniji v nobenem primeru ne gre jemati kot dokon- čno in predvsem ne kot posledico boljše kvalitete zraka. Sprašujemo se, zakaj se je stanje gozdov v nekaterih državah (deže- lah) po izboljšanju ali stagnaciji stanja go- zdov v obdobju 1985-1989, v letu 1990 poslabšalo in zakaj je pri nas in v Avstriji ravno obratno. Odpirajo se številne dileme kot: ali po- novno plove val poslabšanja prek Evrope iz severozahodne smeri in da nas še ni dosegel? Obstaja tudi vprašanje, ali je na poslabšanje stanja gozdov na zahodu vpli- val kak drug vzrok žive ali nežive narave (spomladanski vihar 1990)? Pojavlja se vprašanje, ali je v zadnjem obdobju več bolezni in škodljivcev, koliko je pri vsem tem udeležena politika, ali dobiva fenomen poškodovanosti gozdov ali pa že ima obliko gibanja, strankarstva in tudi izrabljanja? Ključnega pomena je, kolikšno vlogo imajo pri poškodovanosti gozdov vremen- sko-klimatske spremembe zadnjega obdo- bja. Pogledati bo treba rezultate določenih specialističnih raziskav (lišaji, citogenetika). Polno je protislovij. Pri nas se pojavlja izboljšanje stanja gozdov ob poslabšani kvaliteti zraka. V Nemčiji je ravno obratno. V Avstriji gre vse dobro skupaj. Škoda, da nimamo podatkov za južni in zahodni del Nemčije. Drastično povečanje poškodova- nosti gozdov v nekdanjem vzhodnem bloku Evrope je posledica priznanja dimenzij po- java. Gledanje na vlogo onesnaženega zraka je zelo različno. Drži samo dejstvo~ da gozd še zdaleč ni takšen, kot bi moral biti, in da to zahteva odločne ukrepe predvsem na področju sanacije ozračja. FOREST DAMAGE INVENTORY IN SLOVENIA IN 1990 Summary Forest damage inventory in 1990 was already the third one (after those carried out in 1985 and 1987). Based on the inventory in 1990, it can be established that the share of damaged forests decreases each year. The differences are not great and are only well statistically characteristic yet the trend is a constant one, pursuing the same direction. It is too early to claim (especially from the point of view of fighting air pollution) that Slovene forests are saved. The damage rate of Slovene forests is stili one of the highest in Europe yet positive trends speak for optimism. The matter of real concern is that the most severly damaged forests are in the alpine region. This opens numerous questions as regards the causes of the phenomenon and the measures how to solve the problem. The improving condition of Slovene forests should not be considered as final and especially not as the consequence of better air quality. One wonders why the condition of forests in some countries after the improvement or stagnation of the situation in the period from 1985-1989 be- came worse in 1990 and why the situation in Slovenia and in Austria is quite the opposite. Severa! dilemmas exist. Is a wave of severly damages again approaching Slovenia from the direction north-west of Europe and has not reach- ed Slovenia yet. Was the aggravation of the forest condition in western Europe due to some other factor of animate or inanimate nature (the spring storm in 1990)? There is a question whether there have been more diseases and pest sorts in the recent time or the phenomenon has sub- dued to politics and assumed the form of a movement with factional character of even abuse. The role of weather-climatic changes of the recent period in forest damage is of crucial importance. The results of cetain specialistic re- searches (lichens, cytogenetics) will have to be taken into consideration. Controversies are numerous. ln Slovenia, the improvement of forest condition with worse air quality can be established while in Germany the situation is quite the opposite. Austrian situation can well be explained. It is a pitty we do not have the insight into the data of the southern and western part of Germany. Drastic increase of forest damage in, the former Eastern Bloc is the consequence of the realistic facing the facts as regards the phenomenon. The viewpoints as to the role of air pollution are very different. The only certain fact is that the condition of forest is by far not such as it should be and that this requires decisive measures - first of all in the field of air quality improvement. VIRI 1. Poročilo o raziskovalnem delu v letu 1987, 1989, IGLG Ljubljana. 2. črna knjiga o propadanju gozdov v Sloveniji leto 1987, IGLG Ljubljana. 3. Črna knjiga o propadanju gozdov v Sloveniji leto 1987 - nadaljevanje IGLG, dec. 1988. G. V. 5191 239 GDK: 160.201 :160.26:539.425:181 .45 :( 497 .12) lmisija žvepla leta 1990 na točkah 16x16 km bioindikacijske mreže Slovenije Janko KALAN* Izvleček Kalan, J.: !misija žvepla leta 1990 na točkah 16x 16 km bioindikacijske mreže Slovenije. Go- zdarski vestnik, št. 5/1991. V slovenščini s povzet- kom v angleščini, cit. lit. 8. Poškodbe gozdnega drevja povzročajo številni dejavniki, med katerimi je tudi onesnažen zrak. V Sloveniji že od leta 1985 dalje redno preuču­ jemo onesnaženost zraka z žveplom z metodo bioindikacije. Povprečna onesnaženost zraka z žveplom se je leta 1986 in 1987 nekoliko zmanj- šala, od leta 1988 dalje pa narašča. Najmanj onesnažen zrak je v zahodnem in južnem, najbolj pa v osrednjem delu Slovenije (Ljubljana, Celje, Koroška). V zadnjih letih opažamo vedno večjo onesnaženost zraka z žveplom v severovzhodni Sloveniji. Ključne besede: popis poškodovanosti gozdov, onesnaženje zraka, žveplov dioksid, bioindikacij- ska mreža, vsebnost žvepla, Slovenija. UVOD Poškodbe gozdnega drevja na območju Slovenije so velike in po obsegu med naj- večjimi v Evropi. Po podatkih zadnjega popisa poškodovanosti gozdnega drevja (IGLG 1991), ki je bil izveden leta 1990 na redkejši mreži popisnih točk (8x8 km), je 18,2% vseh popisanih dreves poškodova- nih. V primerjavi s podatki prejšnjih popisov se kaže majhno izboljševanje stanja. Rahli trendi izboljšanja niso posledica zmanjšane onesnaženosti zraka v Sloveniji, ampak so rezultat ugodnejše kombinacije dejavnikov rasti gozdnega drevja in pa strokovnega gospodarjenja z gozdovi. Tudi v Sloveniji spoznavamo, da je vzro- kov za poškodbe gozdov veliko in da k temu prispeva tudi onesnažen zrak. Zato * J. K., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija. 240 G. V. 5/91 Synopsis Kalan, J.: Sulphur !mission in 1990 in the Points of a 16 x 16 km Bioindication Network of Slovenia. Gozdarski vestnik, No. 5/1991. ln Slo- vene with a summary in English, lit. quot. 8. The damage of forest trees is caused by severa! tactors, one of them also being air pollu- tion. Since 1985, regular studies as regards air pollution due to sulphur have been going on in Slovenia by means of a bioindication method. The average air pollution due to sulphur decrea- sed a little in 1986 and 1987, since 1988 it has again been increasing. The least polluted air is in the western and southern part and the most polluted in the central part of Slovenia (Ljubljana, Celje, Carinthia). lncreasing air pollution due to sulphur has been established in north-eastern part of Slovenia in recent years. Key words : forest damage inventory, air pollu- tion, sulphur dioxide, bioindication network, sul- phur content, Slovenia. so ob popisu poškodovanosti gozdov zbrani tudi podatki o lišajski vegetaciji, po katerih se ocenjuje čistost oziroma onesnaženost zraka. Po podatkih popisov se stanje lišaj- ske vegetacije slabša (Batič 1991 ), iz česar sledi, da je zrak v Sloveniji vedno bolj onesnažen. Med škodljivimi snovmi v zraku je žveplov dioksid verjetno najbolj razširjen. Rastline imajo lastnost, da nekatere snovi sprejemajo in jih kopičijo v svojih tkivih, kjer jih lahko kvantitativno določimo s kemično analizo. Med takšnimi snovmi so tudi žveplove spojine. Ker rastejo v naravi rastline vedno na istem mestu in se ne morejo umikati neprijaznim učinkom one- snaženega zraka, so zato lahko zelo stva- ren pokazatelj onesnaženosti zraka z žve- plovim dioksidom na svojem rastišču. Za- radi teh lastnosti so rastline lahko bioindika- torji onesnaženosti okolja. CILJI IN METODA RAZISKAVE Emisije žveplovega dioksida so zelo ve- like. Tako smo na zemeljski obli npr. leta 1980 proizvedli 11 O miljonov ton S02 (Se- ljak, Rode 1990). Po istih podatkih so bile emisije S02 v Sloveniji najvišje leta 1983, ko so dosegle skoraj 270 tisoč ton. Od takrat se znižujejo in so leta 1989 znašale še okoli 200 tisoč ton. Emisijski viri S02 so po Sloveniji neenakomerno razporejeni. Z žveplovim dioksidom onesnaženi zrak se različno širi po Sloveniji. V okolici večjih virov onesnaževanja opažamo tudi večjo poškodovanost gozdnega drevja. Vsaj do neke mere bi radi spoznali in spremljali onesnaženost zraka v Sloveniji, da bi mogli pojasniti nekatere primere poškodovanosti gozdnega drevja. Podatki pa so lahko zani- mivi tudi za druge, ki delajo na področju varstva zraka in varstva ljudi. Te podatke vključujemo tudi v poročila o poškodovano- sti gozdov, ki jih pošiljamo naši vladi in mednarodnim inštitucijam, ki zbirajo, anali- zirajo in obdelujejo podatke o stanju go- zdov. Že leta 1985 so sodelavci Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo po navodilih raziskovalca Marjana Šolarja začeli v Slo- veniji postavljati točke osnovne bioindikacij- ske mreže 16x 16 km, ki jo sestavlja 86 točk. Od takrat dalje izvajamo na teh točkah redno raziskave bioindikacije žvepla. Kot tkivo za analizo uporabljamo enoletne in dvoletne iglice smreke (Picea abies (L.) Karst). Smreka je zelo primerna bioindika- cijska vrsta, ker več let obdrži iglice na vejah in ker iglice različnih starosti lahko ločimo med seboj. Poleg tega je smreka na območju Slovenije zelo razširjena. Na tistih delih Slovenije, kjer smreka ne raste, nabi- ramo namesto smrekovih iglice črnega (Pi- nus nigra Arnold) oziroma rdečega bora (Pinus silvestris L.). Vzorce za analizo nabiramo v jeseni. Za vzorčenje so primerna čimbolj vitalna, nad- rasla ali vsaj sorasla drevesa. Na vsaki bioindikacijski točki sta izbrani po dve dre- vesi, ki sta posebej označeni, da bi lahko vsako leto nabrali vzorce iz istih dreves. Za analizo odrežemo z vsakega drevesa po eno do dve veji sedmega drevesnega vre- tena (Kalan 1989). Veje v laboratoriju razrežemo, odberemo poganjke z enoletnimi in poganjke z dvolet- nimi iglicami in jih posušimo. Suhim vzor- cem iglic odstranimo vejice in umazanijo. Nato igli ce zmelje mo in prese jemo. Tako pripravljenim vzorcem določimo vsebnost žvepla in ovrednotimo analizne izvide (Ka- lan 1990). Vsaki bioindikacijski točki dolo- čimo skupni razred vsebnosti žvepla. Pri tem uporabljamo mejne vrednosti za klasi- fikacijo vsebnosti žvepla v enoletnih in dvo- letnih iglicah, ki jih uporabljajo v Avstriji (BGBL. 1982, BGBL. 1984, Stefan 1986), mi pa smo jih priredili izvidom, ki jih dobi- vamo pri analizi z napravo SULMHOMAT 12-ADG, ki jo uporabljamo na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo (Kalan 1990). Preglednica 2: Mejne vrednosti za skupni razred vsebnosti žvepla enoletnih in dveletnih iglic Skupni razred vsebnosti žvepla 1 2 3 4 IZSLEDKI Vsota razredov vsebnosti žvepla enoletnih in dvolelnih iglic 2 3in4 5in6 7in8 Redno analizo bioindikacije žvepla za leto 1990 smo izvedli le na 71 točkah osnovne bioindikacijske mreže 16 x 16 km. Preglednica 1 : Modificirane mejne vrednosti za klasifikacijo vsebnosti žvepla v enoletnih in dveletnih smrekovih iglicah, določenih z aparature SULMHOMAT 12-ADG Razred vsebnosti žvepla 1 2 3 4 enoletne iglice do0,098 0,098-Q,123 0,124-0,158 nad0,158 Vsebnost žvepla (S) v% dvoletna iglice do0,115 0,115-0,149 0,150-{),192 nad0,192 G. V. 5/91 241 Vzorci niso bili nabrani na gozdnogospo- darskih območjih Brežice, Celje in Postoj- na, zgodnji sneg pa je preprečil odvzem vzorce na bioindikacijski točki pod Mangar- tom (gozdnogospodarsko območje Tolmin). Enoletne iglice so vsebovale 0,091 do O, 178 % S, povprečno O, 125 % S, dvo letne pa 0,092-0,200 % S, povprečno pa O, 132 % S (preglednica 3). Dobra polovica (50,7%) bioindikacijskih točk je v tretjem oziroma četrtem vsebnost- nem razredu žvepla, kjer vsebnost žvepla presega mejno vrednost O, 124 %S za eno- letne, oziroma O, 149 % S za dvo letne iglice. Ti dve mejni vrednosti označujeta prag, nad katerim se lahko pojavljajo po- škodbe na gozdnem drevju zaradi škodlji- vega delovanja žveplovih spojin. Smreke, ki so v prvem skupnem razredu vsebnosti žvepla enoletnih in dveletnih iglic, imajo naravno količino žvepla v iglicah. Pri smrekah drugega razreda je naravna vseb- nost žvepla nekoliko povečana zaradi zmerne imisije žvepla. Pri tej imisiji še ne pričakujemo poškodb zaradi žvepla na gozdnem drevju. Smreke, katerih vzorce uvrščamo v tretji razred, rastejo na območju povečane imisije. Na drevju, ki raste v tem območju, so poškodbe zaradi žvepla že pričakovane. V okolici bioindikacijskih točk, ki so razporejene v četrti razred, je drevje v območju povečane imisije, kjer se pogo- sto pojavljajo poškodbe gozdnega drevja zaradi žvepla. Na skici 1 je prikazana prostorska pora- zdelitev bioindikacijskih točk po območju Slovenije. Na vsaki točki je označen skupni vsebnostni razred žvepla. Po podatkih na skici sklepamo, da so Tolminska, Goriška, Notranjska, Kočevska in Dolenjska z žve- plom najmanj obremenjena območja Slove- nije, kar ugotavljamo že vsa leta, odkar izvajamo raziskave na bioindikacijski mreži. Z žveplom najbolj onesnažena pa je notra- njost in severovzhodni del Slovenije. Oceno dopolnjujejo podatki iz preglednice 4, kjer je razvidna porazdelitev bioindikacijskih točk po skupnih vsebnostnih razredih žve- pla po gozdnogospodarskih območjih. Preglednica 4: Porazdelitev bioindikacijskih točk po skupnih razredih vsebnosti žvepla enoletnih in dvoletnih iglic po gozdnogospo- darskih območjih Gozdnogospodarsko Skupni vsebnostni razred žvepla območje 2 3 4 povpr. Tolmin 6 2 2,1 Bled 2 3 2,6 Kranj 2 1 2,3 Ljubljana 3 6 2 2,9 Postojna Kočevje 3 1,8 Novo mesto 6 2 2,1 Brežice Celje Nazarje 1 1 2,5 Sl. Gradec 1 4 3,0 Maribor 2 7 2,8 M. Sobota 5 3,0 Sežana 2 4 2 2,0 Skupaj 5 30 33 3 2,5 N 5 30 33 3 71 0/o 7 42 47 4 100 % 49 51 Z redno analizo vzorcev iglic iz točk osnovne bioindikacijske mreže 16x 16 km dobimo zadovoljive podatke o vsakoletnem onesnaženju zraka z žveplom v Sloveniji. Grobo pa lahko ocenjujemo tudi razmere onesnaženosti z žveplom v posameznih delih Slovenije. Ogledali si bomo razmere imisije žvepla po posameznih gozdnogo- spodarskih območjih, čeprav je število bioindikacijskih točk premajhno, pa tudi nji- hova lega v razgibanem reliefu Slovenije ni Preglednica 3: Bioindikacijska mreža Slovenije. Porazdelitev točk po skupnih razredih vsebnosti žvepla enoletnih in dvoletnih iglic Skupni razredi Število enole1ne ig lice dvo letne iglice vsab. žvepla točk % povpr. min. maks. povpr. min. maks. 1 s 7,0 0,093 0,091 0,096 0,100 0,092 0,107 2 30 42,3 0,112 0,100 0,123 0,118 0,092 0,149 3 33 46,5 0,137 0,124 0,158 0,146 0,115 0,180 4 3 4,2 0,172 0,168 0,178 0,185 0,166 0,200 Skupaj 71 100,0 0,125 0,091 0,178 0,132 0,092 0,200 Pov·prečni razred: 2,5 242 G. V. 5/91 (L- 1J 1J 1J 1J tl) Cl) lll lll L L l.. L N N "J N ((j Iti Iti ro L L 1... l.. o- ..... •M . ..... .... c c c c .w Jo.) .u .w (J) til U'l (J) o o o o .. c c c c z- ro .o .o .o .o 1J Q.l Q) Q) Q) c til lfl til Ul !!) > > > > Ol Q) ;:;.:- .J ~ N 1"1 v 00() • _!- ~- ..,-- :r: -- J..')-- §. :.5 ::> ·.:..:r l.t..- () w- Cl-- () .g 30 o ~ ~ 20 o. ~ 10 >O )( )( [ o~~~~~rr~~~~r+~r+;-rT~rr~~ro-rrt~rr > 11 22 33 44 55 &6 11 88 99 1ao 111 tJ2 g_ kontrolna točka • kontrola 0 popis • st. odklon kontrole >< st. odklon popisa 258 G. V. 5/91 40~----------------------------------------~ 35 30 15 10 5 T12 .. T10 1.5 T7 • T9~ T1 T11 ... OT-------r-----~-------r------~------~----~ o 5 10 15 kontrola 20 25 30 Grafikon 2: Povprečne poškodovanosti dreves na kontrolnih točkah T12 ... - T11 - T1D T9 en T8 ~ )(..) - .9 T7 ro T6 c 2 T5 c - o T-4 ~ - T3 - T2 - T1 O 1 O 20 30 40 50 60 70 80 90 1 DO % delež enako ocenjenih dreves Grafikon 3: Delež ocenjenih dreves na kontrolnih točkah 3. POROČILA POPISOVALCEV Večina popisovalcev je oddala predpi- sana poročila. V njih so zapisali številne pripombe, ki jih bomo v prihodnje upošteva- li. Mnoge njihove pripombe se ujemajo z našimi opažanji pri ugotavljanju pomanjklji- vosti popisa. Največ pripomb je bilo v zvezi z prekratkim uvajalnim seminarjem in z zastarelimi navodili, kjer jih posebno moti neskladnost šifranta z GIS-ovim. Popiso- valci imajo tudi neprimerno opremo, pro- bleme imajo z izgubljenimi točkami. šte- vilne pripombe so v zvezi s popisom poško- G. V. 5/91 259 dovanosti od divjadi, ki se jim zdi časovno prezahtevno delo. 4. ZAKLJUČEK Ob kontroli letošnjega popisa smo na popis pogledali tudi z druge, povsem izved" bene plati. Dobili smo številne potrebne informacije za pripravo letošnjega popisa. Za pomanjkljivosti v popisu so glavni vzroki neizkušenost, neznanje oziroma nesodelo- vanje na uvajalnem seminarju, nepravilno- sti na nekaterih točkah, ki se vlečejo že od prvega leta, prekratek uvajalni seminar, zastarela navodila in tudi slaba disciplina nekaterih popisovalcev, ki so delali druga- če, kot je bilo predpisano. Vse naštete pomanjkljivosti pa ne smejo biti razlog za oporekanje rezultatom popisa. V Sloveniji imamo veliko število poškodova- nih dreves in sestojev. V prihodnje bomo morali veliko več pozornosti posvetiti tudi analizam vzrokov za trenutno stanje in pojave, ki jih opazujemo. To pa je le del tistega, kar moramo storiti za to, da bodo naši gozdovi bolj zdravi. Na osnovi dognanj in izkušenj v zvezi s spremljanjem zdravstvenega stanja naših gozdov načrtujemo širši sistem ekološkega monitoringa v naših gozdovih, ki bo verti- kalno in horizontalno povezan s prihodnjim gozdarskim informacijskim sistemom stal- nih vzorčnih ploskev in s splošnim geograf- skim informacijskim sistemom. Kratkoročno pa bomo letos za izboljšanje kvalitete popisa podaljšali uvajalni seminar na pet dni, kjer bomo na terenu obiskali točke po vsej Sloveniji z vsemi za popis pomembnimi drevesnimi vrstami. Po obisku in delu na točkah bodo predavanja in pogo- vori o popisu. Popisovalci se bodo imeli priložnost seznaniti z vsemi detajli popisa. Prenovili bomo tudi navodila. število popi- snih ekip bomo zmanjšali oziroma povečali bomo število popisanih točk na ekipo, popis 260 G. V. 5/91 pa bodo lahko delali le popisovalci, ki se bodo udeležili uvajalnega seminarja in na njem pokazali zadovoljive rezultate. Povsem bomo obnovili 4 x 4 km mrežo s 560 točkami, ki bo nadalje osnova popisa. Kontrolo bomo opravili tudi letos - na 1 O% vseh popisanih točk. THE CONTROL WITHIN THE SCOPE OF FO- REST OAMAGE INVENTORY lN 1990 Summary Based on the results and experience as regards the following of the vital condition of Slovene forests, a broader system of ecologic monitoring in Slovene forests is being planned which will have a vertical and horizontal connection with the future forestry information system of permanent sample plots and with the general geographical information system. As to the short term period, the introductory seminar is going to be prolonged to five days in this year with the intention to improve the quality of the inventory. Within this scope, the points in the field all over Slovenia which have all the tree species which are of importance as regards the inventory will be visited. After the visit has been carried out and the work performed in these points, lectures on the inventory will be held and discussions led. There will be opportunities for those who will carry out the lnventory to get acquainted with all the details of the inventory. Regulations will be revised as well. The number of inventory groups will be reduced and each group will have to deal with a greater number of points engaged in the inventory. The inventory will be carried out exclusively by those who will take part in the preparatory seminar and will be able to show satisfactory results. The 4 x 4 km network with 560 points will be completely renewed which will represent the basis of the future inventory. The control will be perfor- med in 1 O% of all the inventory points in this year as weiL LITERATURA 1. lnnes J. 1.: Forest health surveys: problem in assessing observer objectivity, Canadian Jour- nal of Forest Research, st 56o-566, 1988. 2. Schadauer K.: Zur frage der korrigierbarkeit terrestricher kronentaxationen, Waldzustandsin- ventur FBVA Berichte 45, st 31-51, 1990. STALIŠČA IN ODMEVI GDK:521.21 Stalne vzorčne ploskve- koliko in kje? lnventura gozdnih sestojev zelo zapo- sluje gozdarje od vsega začetka (strokov- nega} urejanja oziroma načrtovanja go- zdov. Načrtovanje gozdov pomeni iskanje optimalnih razvojnih poti gozdov za (dolgo) obdobje naprej ob upoštevanju vseh narav- nih danosti (rastiščnih, sestojnih) ter druž- benih razmer in teženj. Za dolgoročne in občutljive odločitve pri usmerjanju razvoja gozdov potrebujemo vrsto informacij. Koli- čina in kakovost informacij, ki si ju posta- vimo kot nujni, morata biti odraz razmerja med koristjo in stroški njihovega zbiranja. Takšna opredelitev nujnih informacij je bolj strokovna in poštena kot tista, ki govori o kompromisu med željami in denarnimi mož- nostmi. Prav zaradi ugodnih denarnih mož- nosti smo se gozdarji pri zbiranju različnih informacij dolgo vedli dokaj nesmotrna. časi so se hitro spremenili. Nesmotrnosti ne gre več gojiti, pač pa se je nujno čimprej strokovno odločiti, katere informacije, na kakšnem nivoju in kako natančne za svoje delo res nujno potrebujemo. Čeprav se je v zadnjih letih gozdarstvo začelo končno z večjim zanimanjem ozirati tudi za različnimi >>netaksacijskimic( infor- macijami, podatki o lesnih zalogah in pri- rastkih brez dvoma ostajajo pomembni tudi v prihodnje. Te podatke smo gozdarji v preteklosti zbirali na različne načine, bolj skladno s tradicijo kot na osnovi resnih strokovnih analiz. Danes je jasno, da polna premerba sestojev ostaja uporabna le še v študijske namene. Med vzorčnimi meto- dami vse tuje in tudi že domače izkušnje kažejo oziroma potrjujejo vsestransko upo- rabnost metode stalnih vzorčnih ploskev, ki tako očitno postaja naša perspektivna me- toda za zbiranje podatkov o lesnih zalogah in prirastkih, posledično ali poleg teh pa še o nekaterih drugih značilnostih sestojev. Na VTOZD za gozdarstvo so pod vod- stvom prof. dr. Milana Hočevarja 25. 6. 1991 pripravili seminar za inženirje načrto­ valce iz vseh gozdnih gospodarstev, da bi se širok krog strokovnjakov seznanilo z domačimi izkušnjami pri uporabi metode stalnih vzorčnih ploskev ter doreklo še mo- rebitne nejasnosti v zvezi z izvajanjem te metode. Seminar je bil v strokovnem in tehničnem smislu zelo skrbno pripravljen in smo si udeleženci v ožjem tehničnem smislu res- nično razjasnili konkretna vprašanja v zvezi z uporabo predstavljene metode. Žal pa se je tako vodstvo seminarja kot ves strokovni zbor izognil nekajkrat ponu- jeni diskusiji o globalnih razsežnostih inven- ture, ki so za vso problematiko zbiranja podatkov zelo pomembne. Tako smo izgu- bili še eno primerno priložnost za razmišlja- nje o realnem obvladovanju vsega našega milijon hektarov velikega gozdnega pro- stranstva. še več, v pogledu prihodnjega zbiranja podatkov za potrebe načrtovanja sem seminar zapustil še bolj zaskrbljen, kot sem bil pred njim. Paradoks je, ker so razmišljanja o vzorčnih metodah v osnovi namenjena prav cilju obvladovanja širo- kega gozdnega prostora. Vendar je vzorčna metoda, ki v resnici omogoča veliko, spod- budila predvsem interese, ki odrivajo njen osnovni namen. Naj mi oprosti visoka zna- nost, ampak osnovni namen stalnih vzor- čnih ploskev ni predvsem ugotoviti razmerje H/D, SDI, zelo približen SI in podobno, ·poudarki so na banalnejših stvareh, ki pa jih vendarle moramo tudi prostorsko dovolj natančno opredeliti, da bomo lahko pravo- časno opozarjali na odklone od načrtova­ nega v določenih okoljih. Ker o prednostih metode stalnih vzorčnih ploskev nihče več zelo resno ne dvomi, sta v zvezi z obravnavanim vzorčenjem (že pred seminarjem) ostali odprti predvsem G. V. 5/91 261 vprašanji gostote ploskev in morebitnih poenostavitev. Teh vprašanj pa smo se kot garjavih izogibali, kar je neodgovorno. S »figo v žepu« prisegati na vse, pri tem pa imeti namen to »VSe« izvesti bolj ali manj samo v družbenih gozdovih, v zasebnih pa -kolikor bo pač bog dal, bog pa bi menda utegnil biti v teh gozdovih zadovoljen celo z mrežo ploskev samo 1000 x 1 000 m, je za današnji trenutek slovenskega gozdar~ stva nesprejemljivo početje. To počnemo v trenutku, ko z ustanovitvijo Zavoda za go- zdarstvo prisegama na nujnost strokovnega obvladovanja vseh slovenskih gozdov. Tudi pri že opravljenih primerih v posameznih gozdnih gospodarstvih se je ploskve raz~ vrstila po prikazanem ključu. Ali pa sploh ne vemo, kaj počnemo! V seminarskem gradivu je za neko od vzor~ čnih območij zapisano, da predvidevajo do leta 2000 celotno območje pokriti s kilo~ metrsko mrežo 750 točk, »kar pomeni iz~ jemna dobro osnovo za analizo stanja in spremljavo razvoja sestojev«. Ob 31 načrtih gospodarskih enot, kolikor naj bi jih (ob novi organiziranosti) pri tem gozdnem go- spodarstvu obnovili do leta 2000, bo to pomenilo v povprečju 24 vzorčnih ploskev na posamezno gozdnogospodarsko enoto. Osebno bi si ne upal podpisati nobenega gozdnogospodarskega načrta, ki bi slonel na tako maj avih informacijah o stanju sesto- jev. V čem je torej izjemnost teh podatkov? Spet se izkaže, da je toliko podatkov dovolj za analize, eventualno dovolj za grobo območno sliko, pa zanesljivo premalo za odgovorno usmerjanje razvoja sestojev na nivoju gospodarskih enot. Pri sami izmeri vzorčne gospodarske enote je bilo vendar storjeno drugače: za 1256 ha družbenih gozdov so izbrali 155 vzorčnih ploskev (1 ploskev na 8,1 ha) za 3635 ha zasebnih gozdov pa 46 ploskev (1 ploskev na 79,0 ha - bodi dovolj za zasebne gozdove). Kot stroka smo dolžni povedati, kako natančne podatke o razvoju sestojev potre- bujemo, da bomo lahko pravočasno rekli, kje se razvijajo dobro in kje jim gre slabo. Če v gradivu za seminar piše, da potrebu- jemo za oceno resnejše natančnosti vsaj 150 vzorčnih ploskev, in če smo menda dovolj enotnega mnenja, da podatke zado- voljive natančnosti potrebujemo vsaj na 262 G. V. 5/91 nivoju večjih gospodarskih razredov gospo- darskih enot, potem je ob srednje ( ?) veliki enoti pač mogoče vsaj približno izračunati, kolikšno gostoto vzorčnih ploskev potrebu- jemo in zahtevamo ( !) tudi za zasebne gozdove. (Mimogrede : ali nismo že posre- dovali natančnih podatkov o potrebnem številu ljudi za prihodnji državni Zavod? Ali za natančnost spremljanja, ki ga zagotavlja mreža 1000 x 1000 m ?). Tričetrt sloven- skih gozdov bo zasebnih in tudi te moramo spremljati tako, da bo ocena o njihovem razvoju še strokovna. Na drugi strani ne vidim nobene večje potrebe, da bi ravnali negospodarno pri izmeri družbenih gozdov. Ker torej razumemo prihodnje inventure slovenskih gozdov s figo v žepu v pogledu zasebnih gozdov ali pa s povsem nerazčiš­ čenimi pojmi o nivoju, za katerega potrebu- jemo podatke, ni pripravljenosti za razmiš- ljanja o morebitnih poenostavitvah in kom- promisih. Poenostavitve pa bodo, divje, improvizirane, da, celo laži o uporabljenih metodah nam niso tuje. Resnici v oči je bolje pogledati prej kot prepozno. Kdor bi imel iskren namen za zadovoljive ocene na prej omenjenih nivojih razmestiti in vestno spremljati okvirno 10.000 vzorčnih ploskev, temu razmišljanja o morebitnih poenostavi- tvah ne bi mogla ostati tuja. Niti za ugotavljanje višine prirastka (šte- vilo podatkov po drevesih je kmalu zelo veliko) niti za znanstvene zaključke vseh vrst ne potrebujemo tolikšnega števila tako natančno obravnavanih vzorčnih ploskev. Potrebujemo pa tolikšno število ploskev zato, da bi na zadovoljivo mero znižali vzorčno napako pri ugotavljanju teženj gi- banja višine in strukture lesnih zalog na nivojih (vsaj večjih) gospodarskih razredov gospodarskih enot. Iz slednjega razmišlja- nja bi izšel »inženirski« zaključek, da v sicer gostejši mreži stalnih vzorčnih ploskev (stalne ploskve so koristne, ker se z njimi izognemo določenim napakam- v primer- javi z Bitterlichovo metodo) prav do drevesa obdelajmo samo nekatere (npr. vsako tretjo ali peto). Vprašanje je preveč pomembno in improvizirane poenostavitve bodo škod- ljive in drage. Od fige v žepu pa še nikoli ni bilo koristi. mag. Živan Veselič STROKOVNA SREČANJA GDK: 425 Gozd in ravnovesje naravnih sistemov Strokovno posvetovanje ZOlT gozdarstva in lesarstva Slovenije, Nazarje, 18. aprila 1991. Vreme, primerno temi o nepredvidljivosti naravnih pojavov, nas je spremljalo ves čas posvetovanja- zimske razmere in pozno- spomladanski sneg. Tudi mesto posvetova~ nja je bilo nekako simbolično - dvorana delavskega doma v Nazarjah, ki je bila v času jesenskega neurja dodobra pod vodo. Na posvetovanju v organizaciji gozdar- skega odbora ZOlT gozdarstva in lesarstva Slovenije so se zbrali priznani slovenski strokovnjaki iz različnih področij in skušali vsak iz svojega zornega kota kar najbolj celostno predstaviti vplive naravnih ujm na krajino gornje Savinjske doline, ukrepe sa- nacije jesenskega neurja in usmeritve za prihodnost. Vabljeni predavatelji so bili iz Geografskega inštituta Antona Melika, Bio~ loškega inštituta Jovana Hadžija, Podjetja za urejanje hudournikov, Splošnega zdru- ženja gozdarstva Slovenije ter GG Nazarje. Nerazumljiv je slab odziv drugih gozdnih gospodarstev, inštitucij in političnih strank, ki naj bi jih ta problematika zanimala. Navedimo nekaj najbolj značilnih in zani- mivih misli s predavanj in živahne razprave, ki so bila podprta z dokumentarnim video filmom o naravni ujmi. Strma pobočja Gornje Savinjske doline sestavljajo fosilni andezitni tufi in grušči na lapornato tufski živoskalni podlagi. Zaradi tega obstaja velika nevarnost proženja pla~ zov in usadov. Obilne padavine so pobočja napojila do skalnate osnove, po kateri je začela voda odtekati in tvoriti vodnato drsno ploskev. Antropogeni posegi v prostor ob upošte- vanju nege krajine (preudarno osnovane kmetijske površine, primerna gradnja in vzdrževanje gozdnih cest) le neznatno vpli~ vajo na povečevanje teh procesov. Večji vpliv pa imajo na območjih z zelo labilno podlago, kjer lahko že najmanjši poseg v prostor povzroči katastrofo. Na območju gozdnega gospodarstva Nazarje znaša gostota gozdnih cest, 21,7 m/ha, na najbolj ogroženem območju Luč in Podvolovljeka je gostota gozdnih cest, ki povezujejo hribovske kmetije z dolino, manjša in znaša 16m/ha. To je precej manj od povprečja, ki ga dosegajo alpske države (Švica ca. 30 miha). Od več kot tristo večjih plazov in usadov s skupno površino nad 130 ha, jih je nastalo le šestdeset na gozdnih površinah (22 ha). Pri tem pa je potrebno poudariti, da gozdovi poraščajo najbolj strm relief. Varovalna vloga gozdov, ki so nekoč poraščati celotno Savinjsko dolino in Alpe razen najvišjih vrhov, je izrazita. Gozdarska stroka je že v preteklosti z drugimi vedami razvila metode vrednotenja prostora. Z njimi je možno najti primerne rešitve za različne dejavnosti in pretehtati pričakovane vplive na naravne sisteme. Gozdarstvo je za takšne analize tudi stro- kovno opremljeno, saj razpolaga s širokim fondom informacij, ki zajema: klimatološke, geološke, pedološke, fitocenološke, zooce- notske, gozdoslovne in zgodovinske anali- ze. Že velikokrat je opozarjala na nepri- merne posege v naravni prostor (širitev smučarskega centra Krvavec), vendar, žal, ne vedno tako uspešno kot v primeru širitve smučišč na Veliki planini (nazarsko območ­ je, gozdni predel Bukovc), ko je bil zaradi ogrožanja habitatov redkih ujed projekt us- tavljen. V popoldanskem času smo si ogledali posledice naravne ujme v dolini Podvolov- ljek. Pozneje pa še gospodarjenje z gozdovi na območju Logarske doline, kjer je varo- valna vloga gozda med vsemi vlogami naj- pomembnejša. Sodelovanje strokovnjakov z različnih po- dročij je omogočilo celovito obravnavanje zastavljene teme. Najpomembnejši sklepi G. V. 5191 263 posvetovanja so strnjeni v naslednjih vrsti- cah: - Posledice ujme v Gornji Savinjski dolini nas naj poučijo, kako se v prihodnosti prilagoditi, oziroma zavarovati pred podob- nimi naravnimi katastrofami, saj spadajo k naravnim procesom, ki se bodo v nepravil- nih časovnih presledkih, žal, vedno dogaja- le. Pomembna je vloga gozdov, ki varujejo in negujejo krajino, zato morajo biti varovani in negovani . Le tako bodo ohranili ali po- novno pridobili svojo življenjsko moč. - Država mora uzakoniti načela dobrega ravnanja z vsemi gozdovi. Takšno usmeri- tev pa lahko zagotavlja le dobro organizi- rana stroka, ki mora biti legitimni predstav- nik interesov javnosti do gozda. - V okviru prostorskega planiranja je potrebno zakonsko zagotoviti celosten pri- stop, ki zajema urejanje vodozbirnih obmo- čij in vodotokov, ter smiselno urbanizacija prostora ob upoštevanju vseh ekoloških vidikov. - Za ohranitev in nego kulturne krajine Gornje Savinjske doline je potrebno izvajati dodatne raziskave s področja vrednotenja posameznih funkcij prostora. Med primarne naloge pa spada kartiranje plazovitih in potencialno plazovitih območij. - Potrebno je zagotoviti ozelenitev pla- zišč in bregov v naravni vrstni sestavi in razvijati biološko sanacijo bregov. V bolj labilnih območjih predvideti manjšo gostoto gozdnih cest in kvalitetno gradnjo. - Obstoječi sistem gozdnih cest je po- trebno sanirati in redno vzdrževati, da bi zagotovili obstoj hribovskih kmetij in konti- nuirano nego gozda. - Gozdne in kmetijske površine naj po- rašča rastlinska odeja, ki je blizu narav- nemu stanju. Naravna pestrost rastlinstva in živalstva, ki se kaže v velikem številu različnih vrst ter v kompleksnosti nadzem- nih in podzemnih struktur, zagotavlja dina- mično ravnotežje naravnih ekosistemov in s tem njihovo najcelovitejše varovanje. Var- stvo je namreč temeljni pogoj in osnovno načelo pri vseh ukrepih v smislu ohranjanja in nege naše kulturne krajine. Naravni eko- sistemi zagotavljajo tudi najvišjo trajno pro- 264 G. V. 5/91 duktivnost. Tako je neprimerno pospeševa- nje gozdarskih in kmetijskih monokultur, še posebej na labilnih tleh. - Sonaraven način gospodarjenja, ki se je v slovenskem gozdarstvu že utrdil in potrdil, je potrebno uveljaviti tudi na kmetij- skih površinah (poudarek na naravni pe- strosti in vrstah z globokim in razvejenim koreninskim sistemom ... ). Intenzivne kul- ture, gnojevka, nepravilna uporaba mineral- nih gnojil in kemičnih zaščitnih sredstev povečujejo mehansko in biološko labilnost tal, hkrati pa onesnažujejo rezervoar pitne vode, ki ga omenjeno področje predstavlja. - Gozdarstvo bi moralo pri urejanju ob- čutljivih ekosistemov v neposredni okolici vodotokov tesneje sodelovati z vodnim go- spodarstvom in Podjetjem za urejanje hu- dournikov. - Še bolj občutljiv je svet nad zgornjo mejo, ki si ga delijo pašne skupnosti, žični­ čarji, planinci, lovci, in še mnogi drugi. Zgornja gozdna meja je antropogene zni- žana za 1 OO do 200m. Nepoznavanje po- membnosti in krhkosti teh ekosistemov se zrcali v neustrezni zakonodaji, ki onemo- goča načrtno urejanje prostora. - V slovenski krajini je potrebno ohraniti skozi stoletja izoblikovano razmejitev med gozdnimi, kmetijskimi in urbanimi ekosiste- mi, do katere je prišlo v stoletja dolgem tipajočem spoznavanju primernosti površin za različne rabe. - Pri ohranjanju in negi krajine morata sodelovati ustrezno izobražen strokovnjak in domačin z mnogimi praktičnimi izkušnja- mi, saj ju vežejo skupni, izrazito dolgoročni interesi. - Za slovenske gozdove mora še naprej skrbeti dobro organizirana gozdarska slu- žba, podprta z raziskovalnim delom. Stro- kovna izbira drevja za posek, kot končni člen v premišljenem sistemu načrtovanja nege krajine in gozda, se mora ponovno in dokončno uveljaviti. ZOlT gozdarstva in lesarstva Slovenije gozdarski odbor GDK: 946.2:903 Ugotovitve, usmeritve in predlogi 79. posvetovanja ZOlT gozdarstva in lesarstva Slovenije Ljubljana, 31. maj 1991 Zveza društev inženirjev in tehnikov go- zdarstva in lesarstva Slovenije je zaradi izredno velikega zmanjšanja dobav lesa iz slovenskih - predvsem zasebnih - gozdov v celem letu 1990 in še posebej v začetku leta 1991, pripravila, organizirala in izvedla svoje 79. strokovno posvetovanje z naslo- vom LESNO GOSPODARSTVO IN OS- KRBA Z LESOM. Zveza je za strokovno posvetovanje pri- pravila in izdala 70 strani obsegajočo publi- kacijo, v kateri so objavljena besedila z naslovi: dr. Iztok Winkler in Milan Šinko: DRUŽBENI IN GOZDNOGOSPODARSKI VIDIKI PROSTE PRODAJE GOZDNIH LE* SNIH SORTIMENTOV, Marjan Hladnik, dipl. inž.: LES V GELU~ LOZNI IN PAPIRNI INDUSTRIJI, dr. Franc Merzelj: PREDELAVA MASIV- NEGA LESA in dr. Saša Pirkmaier: PORABA LESNE SUROVINE V PROIZVODNJAH LESNIH PLOŠČ IZ DEZINTEGRIRANEGA LESA, OSKRBA IN NJENE ZNAČILNOSTI. Posvetovanja se je v veliki dvorani Inšti- tuta za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani udeležilo 1 05 članov in gostov. l. UDELEŽENCIPOSVETOVANJA UGOTAVLJAJO: - da je poraba lesa v Sloveniji od leta 1978 do leta 1989 znašala povprečno letno 3.760.000 m3 v obliki gozdnih sortimentov in lesnih ostankov - za predelavo in drva za kurjavo; - da je blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov v Sloveniji od 1978 do 1989 znašala povprečno letno 2.569.000 m3 - v oblikah hlodovina, lesa za proizvodnjo leso- vi ne, celuloze in lesnih plošč (t. i. drobni les), tehničnega lesa in drv; - da je bilo za predelavo v celuloze in lesne plošče v Sloveniji od leta 1978 do leta 1989 - tudi ob nekaterih sovlaganjih - letno povprečno nabavljeno 468.000 m3 lesa v drugih republikah in 401.000 m3 lesa v tujini. Les nabavljen v drugih republikah je pretežno predelan v lesovino, celulozo in lesne plošče in da je v obdobju od leta 1978-1989 znašala stopnja preskrbe slovenske lesne predelave z lesom (gozdnimi proizvodi in lesnimi ostanki) iz Slovenije 76,9 %. Skupna prodaja gozdnih sortimentov prek gozdnih gospodarstev, ki je bila naj- večkrat argumentirana z nuj nostjo kontinui- rana in organizirane oskrbe lesnopredelo- valne in celulozno-papirne industrije in za združevanje sredstev za vlaganje v go- zdove in kritje stroškov gozdarske službe, je bila najbolj sporna in napadana sestavina skupnega gospodarjenja z vsemi gozdovi ne glede na lastništvo. Ta ,>skupna prodaja« je v letu 1990 nehala delovati. V letu 1 990 je v Skupščini Republike Slovenije tudi sprejet zakon o maratoriju sečenj v delu državnih gozdov- na površini ca. 140.000 ha. V letu 1990 je postopoma v sistemu cen za gozdne sortimente »sistem povprečnih cen« izgubljal na pomenu. V letu 1990 je povečana proizvodnja žaganega lesa, predvsem žaganega lesa iglavcev, na žagah kmetov- lastnikov go- zdov in na novo registriranih podjetij, kar pa uradna služba statistike ne evidentira kot blagovno proizvodnjo gozdnih sortimen- tov niti kot proizvodnjo žaganega lesa. Zaradi teh - in tudi drugih, predvsem davčnih - razlogov je v letu 1990 iz gozdov v Sloveniji v obliki evidentirane blagovne proizvodnje prodano porabnikom lesa (le) 1 .878.000 m gozdnih proizvodov oziroma za 691 .000 m3 manj kot v povprečju prejš- njih 12 let. Povečana pa je nekontrolirana sečnja v gozdovih in zanjo seveda ni zane- sljivih (uradnih) podatkov. Proces zmanjševanja evidentirane bla~ G. V. 5/91 265 govne proizvodnje gozdnih sortimentov se v Sloveniji v letu 1991 nadaljuje, le-ta je v prvih petih mesecih leta 1990 znašala 932.000 m3, v prvih petih mesecih leta 1991 pa le 601 .000 m3 oziroma le 64,48% koli- čine enakega obdobja prejšnjega leta. Posebno očitno je zmanjšana realizacija evidentirane blagovne proizvodnje iz za- sebnih gozdov. V prvih petih mesecih leta 1990 je znašala 427.000 m3, v prvih petih mesecih leta 1991 pa le 174.000 m3 . Iz zasebnih gozdov skorajda ni več evi- dentirane blagovne proizvodnje drv (le 9.000 m3 v prvih petih mesecih leta 1991 ), pa tudi lesa za predelavo v celulozo iz zasebnih gozdov skorajda ni več (le 11.000 m3 v prvih petih mesecih leta 1991 ). Proces zmanjševanja proizvodnje gozd- nih sortimentov - predvsem v zasebnih gozdovih in v gozdovih, ki so »pod morato- rijem« - je poglavitni razlog, da porabniki lesa občasno prekinjajo proizvodnjo. Skupna ugotovitev je naslednja: V sedanjem času, ko dosedaj veljavni sistem skupnega gospodarjenja z vsemi gozdovi ne deluje več, novi pa ni zakonsko reguliran, uporabnikom lesa ni zagotovljena dosedanja kontinuirana dobava lesa. To dejstvo že povzroča hude posledice tako za gozdove (pogozdovanje je zmanj- šano, zmanjšana je nega gozdov in vzdrže- vanje gozdnih cest itd .) kot tudi za predelo- valce lesa (zmanjšanje izrabe zmogljivosti, več zastojev, izmeta, porabe energije na enoto proizvoda itd.). Vendar pa je skupni interes lastnikov gozdov in porabnikov lesa, da si organizi- rano zagotovijo kontinuirano prodajo in na- bavo gozdnih sortimentov. Il. PROSTI PROMET Z GOZDNIMI LESNIMI SORTIMENTI BO DAJAL GOSPODARSKE UČINKE ZA LASTNIKE GOZDOV IN PORABNIKE LESA LE, ČE BODO UVELJAVLJENE ZAKONITOSTI SODOBNEGA TRŽNEGA GOSPODARSTVA Najpomembnejše usmeritve za uveljav- ljanje sodobnega trženja z gozdnimi lesnimi sortimenti so: 266 G. V. 5/91 - načrtno gospodarjenje z gozdovi - cilj: kakovostni gozd - kakovostni les; - kakovostni posek, krojenje, obdelava v gozdu ter na mehaniziran ih skladiščih lesa; -ponudba in prevzemanje lesa po stan- dardih (uradnih, dogovorjenih, prevzem drobnega lesa po masi itd); - kakovosten in pravočasen sistem logi- stike(čas od sečnje do predelave!); - uveljavljanje posebnih lesarsko-go- zdarskih in splošnih uzanc; - kakovostna priprava lesnih ostankov za tehnološko predelavo; - plačevanje dobavljenega lesa v dogo- vorjenem času; - povezovanje razdrobljene ponudbe; - povezovanje razdrobljenega povpraše- vanja in - organiziranje kooperativnih dogovorov ter v okviru le teh oblikovanje skupnih organov in teles za vsebinsko in operativno izvajanje dogovorjenih skupnih aktivnosti (kot npr. v Avstriji - delovna skupina za bilanco lesa (Arbeitskreis >> Holzbilanz«); Ob tem pa je seveda pomembno, da je Republika Slovenija odprto tržišče surovin, polizdelkov in izdelkov. Država pa mora tudi v pogojih tržnega gospodarstva vplivati na trg gozdnih lesnih sortimentov s pospeševalnimi in zaviralnimi fiskalnimi ukrepi. 111. UDELEŽENCI POSVETOVANJA PREDLAGAJO: - da se čimprej uveljavijo zakonske spre- membe pri gospodarjenju z gozdovi; - da se predelovalci lesa aktivneje vklju- čijo v ekološko izboljševanje tehnoloških procesov predelave in obdelave lesa in - da se v Republiki Sloveniji nadaljuje organizirano zbiranje in urejanje podatkov proizvodnje gozdnih sortimentov, »proi- zvodnje« lesnih ostankov in porabe lesa, kar omogoča izdelovanje letnih in večletnih bilanc lesa v Republiki Sloveniji. Predsedstvo ZOlT GL Slovenije GDK: 907 RESOLUCIJA o varovalnem pomenu gozda za slovensko okolje Zveza društev za varstvo okolja v Slove- niji in Zveza hortikulturnih organizacij Slo- venije sta 9. marca 1991 organizirali v Ljubljani posvetovanje o ))Gozdu in varstvu okolja v Sloveniji<<, Na tem posvetovanju so se izoblikovale ugotovitve, zahteve in predlogi, ki jih dajemo slovenski javnosti v obliki naslednje resolucije. UGOTOVITVE Več kot polovico površine Slovenije po- krivajo gozdovi. Gozd je nenadomestljiva prvina okolja, ki opravlja številne pomem- bne funkcije v okolju, je največji ekološki sistem, ki je še naraven in sposoben revi- talizirati slovensko krajino. Vse te njegove lastnosti tvorijo temeljne pogoje za zdravo življenjsko okolje. Slovenski gozd je bil po prenehanju po- vojnih planskih sečenj večinoma dobro va- rovan in gojen, tako da se je njegovo stanje občutno izboljšalo. Z vse hitrejšim razvojem in vse večjim obremenjevanjem okolja je tudi slovenski gozd postal močno ogrožen je vse bolj izpostavljen propadanju. Industrijska proi- zvodnja, promet in način življenja ga ogro- žajo in uničujejo z emisijami škodljivih snovi v ozračje, vodo in tla. Zaradi pomena gozda in doseženih uspe- hov v sonaravnem gojenju gozdov naša društva ne morejo pristati, da se to stanje pokvari, tako zaradi zunanjih vplivov na gozd, kot tudi zaradi neustreznega ravnanja z njim. Zato A. zahtevamo: - da se pospešijo dejavnosti za zmanjša- nje onesnaževanja zraka, kar je bilo spre- jeto v republiški skupščini ob sprejemanju poročila o varstvu okolja, -da se pri spremembah zakona o gozdo- vih upoštevajo načela negovalnega ravna- nja z gozdom in da se še izpopolnijo dolo- čila ekološkega dela starega zakona in da se odstranijo zapreke, ki stroki po novem onemogočajo normalno-nemoteno delova- nje. Temeljna sestavina nege gozda je označevanje drevja za posek, s katerim se strokovno odloči o poseku vsakega dreve- sa. Zato je treba ohraniti in izboljšati to strokovno metodo, ki je bila v politični kampanji proti gozdarjem z neresnicami razvrednotena. - Sonaravne gojenje gozdov naj se zagotovi z ustavnim določilom. - da se preneha gonja proti strokovni gozdarski službi, ki jo v zadnjem času samovoljno in neupravičeno izvajajo predw stavniki Slovenske kmečke zveze-Ljudske stranke. Naj se končno udejani tolikokrat - posebno v predvolilni kampanji proklami- rano načelo, da se politika ne sme vmeša- vati v stroko ! Pri tem pričakujemo politično podporo stranke Zelenih ter vseh ekološko osvešča­ nih strank za ohranitev slovenskega gozda in gozdarstva, saj gre za utemeljeno zahte- vo, na katero se je treba odzvati tudi na političnem nivoju. Splošni družbeni in nacio- nalni interes, ki ga predstavlja zdrav in pravilno vzdrževan gozd, mora prevladati nad vsakim kratkoročnim interesom stranke ali posameznika ! 8. predlagamo: - Ohraniti in krepiti moramo gozdove z načrtnim strokovnim delom, strokovno go- zdarstvo pa mora postati prednostna nacio- nalna gospodarska dejavnost, ki bo trajno ohranjevala in izboljševala sonaravno goje- nje gozdov. -Skupščina Slovenije naj prevzame ne- posredni javni nadzor nad gozdovi in gozd- nim gospodarjenjem, oziroma naj sprejme program varovanja gozdov in razvoja goM zdarstva Slovenije in ustrezno zakonodajo, ki bo slonela na sonaravnih ekoloških usw meritvah, standardih in normativih za ustre- zno usklajevanje vseh interesov do gozdov. G. V. 5/91 267 - Uveljaviti je treba sistem financiranja , ki bo neprekinjeno zagotavljal sredstva za ohranitev in razvoj gozdov, uredil lastnikom pomoč pri dolgoročnih vlaganjih in nadome- stilo za vzdrževanje in razvoj splošno korist- nih funkcij gozdov ter odškodnino za škodo, ki je ni povzročil človeški faktor. - Prvi pogoj za učinkovito varovanje, vzdrževanje in razvoj gozdov je, da dose- žemo ustreznejše razvojno politiko (celoviti program) -zlasti raziskovalnega in izobra- ževalnega dela ter gospodarstva, posebno v energetiki, prometu in varstvu okolja- na osnovi katere je treba postopno zmanjšati onesnaževanje ozračja. Izvajati je treba takoj vse ukrepe za ustavitev propadanja gozdov, ki ga pov- zroča industrijska in mentalna nesnaga. - Potrebno je v krajšem obdobju znižati številčnost rastlinojede divjadi povsod, kjer so nevzdržne škode, in še posebej tam, kjer so zaradi emisij ali drugih vzrokov gozdovi ogroženi ali propadajo . - Pri načrtovanju in tehnologiji gradnje gozdnih prometnic in njihovem vzdrževanju je treba dosledneje spoštovati načela varo- vanja okolja in bioekološke stabilnosti go- zda in krajine. - Za vsak večji poseg v gozdni prostor mora biti najprej napravljena analiza prosto- ra, s katero moramo ugotoviti pričakovane vplive na funkcije gozdov. Če bi bile bi- stveno prizadete splošno koristne funkcije, ne bi smeli posegati v gozd, oziroma, dolo- čiti bi morali pogoje (biološke, tehnične, ekonomske, kadrovske), ki bi te vplive zni- žali na sprejemljivo stopnjo. - Gozd je splošna in naša skupna na- ravna dobrina. Zato mora biti delo z gozdom (gozdarjev in lastnikov) nenehno pod strogo kontrolo javnosti in njenih legitimnih pred- stavnikov na vseh ravneh (republika in občina) in ne more biti prepuščeno sameva- lji lastnikov gozdov. - Vsi slovenski gozdovi imajo varovalni značaj v slovenskem prostoru in jih moramo varovati zaradi varstva okolja, tudi kadar gre le za posamezne skupine dreves ali posamezna drevesa v kulturni krajini. Zato predlagamo, da dobijo vsi slovenski go- zdovi status varovalnih gozdov, kar je eko- loŠko, okoljevarstveno in gospodarsko edino utemeljeno. 268 G. V. 5/91 Za vse to in zaradi uspešnejšega ravna- nja z gozdom, naj se strokovno gozdar- sko službo prenese v resor za varstvo okolja. -Gozd je bil vedno odprt prostor za ljudi; to je prastara pravica človeka. Zato je treba z zakonom tudi še vnaprej omogočiti ne- škodljiv in usmerjen dostop do gozda. - V zakonu o gozdovih je potrebno pose- bej zagotoviti financiranje gozda kraške regije in še posebej je treba določiti požar- novarstveno službo. - Gozdarstvo mora razviti svetovalno in razširiti informativno delo o seznanjanju javnosti z gozdom, posebej o njegovi nara- vovarstveni funkciji , javnosti pa mora tudi omogočiti vplivanje na odločanje o ravnanju z gozdom. Za vse to je potrebno predvideti tudi ustrezno organizacijo in poseben sklad, ki se bo strogonamensko uporabljal. -Zaradi velike nepredvidljivosti dogajanj v naravi in v njenem gozdu (ujme, naravne katastrofe), kakor tudi zaradi nepravilnega ravnanja ljudi, je treba z zakonom zagotoviti učinkovito operativno gozdarsko službo, ki bo pripravljena na tovrstne motnje in na nerešena nasprotja v gozdu (kot npr. emi- sije, neusklajeni odnosi gozd-divjad, večji posegi v gozd zaradi razvoja - zlasti infra- strukture, itd.) - V vsej Sloveniji je treba nemudoma odstraniti iz gozdov vsa odlagališča odpad- kov in poskrbeti, da do novih odlagališč ne bo več prihajalo. Za poslabšanje stanja gozdov, ki po- novno grozi, bodo neposredno udeleženi odgovarjali pred zgodovino zaradi storje- nega zločina nad našo narav0. Zveza dru- štev za varstvo okolja v Sloveniji in Zveza hortikulturnih organizacij Slovenije se bosta odločno zavzeli, da bodo take odločitve zabeležene v analih varstva okolja Sloveni- je. Zveza društev za varstvo okolja v Sloveniji, predsednik: Jože Knez Zveza hortikulturnih organizacij Slovenije, predsednica : Jelka Kraigher, dipl. inž. MEMORIAM GDK: 902.1 PROF. ZDRAVKO TURK (1 904-1991) Visoka starost in huda bolezen sta podrli še en steber razvoja slovenskega gozdar- stva. Saj smo nekako slutili, drug drugega smo spraševali, kako je kaj z njim. Zadnje tri mesece ni več mogel prihajati med nas, medtem ko nas je prej, čeprav težko bolan, vedno z veseljem obiskoval. Življenje prof. Zdravka Turka, gozdar- skega praktika, univerzitetnega učitelja in raziskovalca je bilo pestro in plodno. Doma je bil sredi gozdov, v Novem kotu (19. 11. 1904), na meji s Hrvaško, blizu Prezida. že zgodaj, ko mu je umrl oče, je moral sam skrbeti za domačijo in domače. V Novi kot se je vsako leto znova vračal, vedno z busolo, merilnim trakom in trasirkami, da bi v domačih gozdovih kaj postoril. Skrb za gozd mu je bila skoraj prirojena. Pravili so, da so najlepše smreke okrog Lazca Turka- ve. Vse, kar je delal, je delal vestno in zagnano. Maturo na realk! v Ljubljani, di- plomo gozdarskega študija v Zagrebu, državni strokovni izpit, oficirsko inženirsko šolo, vse je opravil z najboljšimi ocenami. t:red vojno je bil šef gozdne uprave v Cabru, kjer je že tudi raziskoval na področju urejanja gozdov. V partizanih je bil inštruk- tor minerjev, iz internacije je pobegnil. V prvih povojnih letih je bil operativni gozdar- ski strokovnjak v Gorici, Črničah, Novem mestu in Ljubljani. Morda kakšen gozdar ni poznal Zdravka Turka, vsi pa vedo za Turkovo frato v Trnovskem gozdu, čeprav so jo po krivici pripisali prav njemu. Pozneje je opravljal odgovorne naloge v takratnem ministrstvu oziroma v glavnih direkcijah za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. V najhujših planskih letih je skrbel za izvrševanje plana gozdne in lesne proizvodnje Slovenije. Morda je prav zato tudi pri svojem poznejšem ravnanju vedno upošteval tesno povezanost gozdarstva in lesarstva. že uveljavljenega strokovnjaka so v začetku petdesetih let poklicali na Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo in nato na mlado gozdarsko fakulteto v Ljub- ljani. Tu je na področju izkoriščanja gozdov deloval do upokojitve leta 1975, pa tudi še po njej. Z nasveti in članki se je zavzemal za stroko, zlasti za svoje strokovno po- dročje vse do zadnjih dni. še v jesenski številki Gozdarskega vestnika je objavil čla­ nek o standardih. Na področju izkoriščanja gozdov je bil vsestranski in vedno tam, kjer je bilo stro- kovno, raziskovalno in pedagoško delo go- zdarstvu najbolj potrebno. Iz številnih sa- mostojnih objav in neumornega pisanja v Gozdarskem vestniku, Lesu in drugod vidi- mo, s čim vse se je ukvarjal. Njegovo raziskovalno delo je moralo biti neposredno uporabno v gozdarski praksi, rešitve pa strogo gospodarne. S številnimi tečaji in seminarji si je prizadeval prenašati dosežke svojih raziskav v prakso. Mnogi gozdarji se spominjajo njegovih tečajev o pripravi roč- G. V. 5191 269 nega orodja za delo ali o krojenju in klasi- fikaciji gozdnih lesnih sortimentov. S kolik- šno zavzetostjo je vedno znova poskušal uveljaviti standarde gozdnih lesnih sorti- mentov, ker brez njih stroka ni več stroka. Ko so ročno orodje zamenjale motorne žage, je izdelal metodike za proučevanje dela z njimi in raziskoval njihovo uporab- nost. Vsi gozdarski strokovnjaki so uporab- ljali njegovo metodike kalkulacij cene stroj- nega dela v gozdarstvu. Natančno je prou- čeval drzanje, lupljenje in delo na centralnih mehaniziranih skladiščih pa tudi delež in uporabnost lubja. Zadnje njegovo veliko delo je bilo urejanje večjezičnega slovarja strokovnih izrazov s področja pridobivanja gozdnih proizvodov in gozdnih prometnic. Seveda ne smemo pozabiti njegovega ob- sežnega pedagoškega dela na dodiplom- skem in podiplomskem študiju gozdarstva pa tudi lesarstva in kmetijstva. Posebej se je Zdravo Turk uveljavil v Društvu inženirjev in tehnikov gozdarstva Slovenije in Jugoslavije in je bil zaradi zaslug za društvo povsod izbran za čast­ nega člana. Uspešno je deloval v jugoslo- vanskem zveznem fondu za znanstveno delo in bil predsednik skupnosti gozdarskih fakultet in inštitutov. Prvi je organiziral se- stanke sekcije za izkoriščanje gozdov, ki še vedno delujejo. Sodeloval je in tudi organiziral redne sestanke profesorjev za izkoriščanje gozdov evropskih gozdarskih fakultet. Zaslužen je za tesno sodelovanje med avstrijskim in slovenskim gozdar- stvom. Vestno in dosledno je opravljal šte- vilne naloge pri upravljanju Biotehniške fa- 270 G. V. 5/91 kultete, vse do dekana. še bi lahko našte- vali. Za svoje neumorno delo je bil odliko- van z redom zaslug za narod 3. reda in z redom bratstva in enotnosti s srebrnim vencam. Biotehniška fakulteta mu je za življenjsko delo podelila Jesenkovo prizna- nje . Življenje je prof. Zdravka Turka naredilo odpornega, trdoživega, trdnega. Bil je vztra- jen, včasih tudi trmasto vztrajen , če je bilo treba uveljaviti svoja strokovna stališča. Za stroko je bil nadvse zavzet in vedno je storil vse za njen razvoj; bolelo ga je, če so bili drugi mlačni. Do sodelavcev je bil strog pa vendar manj kot do samega sebe. Površno- sti pri delu, pa tudi v odnosih med ljudmi ni prenesel. Kritičen je bil zato, da bi poma- gal do uspeha. Ljudi okrog sebe je imel rad. Tega ni vedno pokazal, a vesel je bil njihovih uspehov, žalosten ob neuspehih. Spominjamo se njegovih iskrenih čestitk ob vsakem napredovanju ali večjih objavah. Spominjamo se čokolad, ki jih je delil ob praznikih ali vrečk z jabolki, ko so jablane na njegovem vrtu obrodile. Zdravko Turk je bil družaben človek: spomnimo se, kako živahno se je vrtel na gozdarskih plesih, kako ni zamudil nobene proslave na fakul- teti, nazadnje srečanj upokojencev - celo letos ob novem letu - kako rad je obiskal znance. Dosleden je bil pri delu, pošten v odnosih z ljudmi, zavzet, pravijo, tudi pri igrah. Zaradi vsega tega in zaradi njego- vega prispevka slovenskemu gozdarstvu se ga bomo še dolgo spominjali. dr. Marjan Lipoglavšek GDK: 946.1 Gozdarji smo tekmovali na Finskem Lanske skrite želje so se uresničile. S pomočjo komaj še živih gozdnih gospodar- stev, nekaterih sponzorjev ter samopri- spevka se je mini ekipa gozdarjev iz Slove- nije udeležila 23. evropskega gozdarskega prvenstva v smučarskih tekih, ki je bilo v mestu Joensuu na Finskem 13. do 16. marca 1991. Pot na Finsko nas je vodila prek Švicar- skega mesta Basel, od koder so organiza- torji tekmovanja pripravili skupni avionski prevoz za udeležence nekaterih alpskih dežel. Celonočna vožnja s kombijem do Basla je bila najtežji del poti. Ker se nas je samo na tem letališču zbralo vseh skupaj kar 350, sta bila potrebna kar dva velika aviona, ki sta nas po dobrih treh urah poleta pripeljala daleč na sever - še v pravo zimo. Ekipa Slovenije na tekaškem stadionu. Kmalu smo pričeli zbirati prve vtise o lepi deželi Finski, kjer človek dobi občutek, da ljudje živijo skromno in mirno. No, skromno je delovalo že to, da so se, navajeni mraza pod -40° C, vsi srečni greli na soncu, čeprav je bilo živo srebro še globoko pod 0° C. Njihove skromne, večinoma lesene hiše se zde zgrajene bolj sredi gozda kot v mestu. Mestni predeli so si med seboj zelo podobni, tako da je orientacija v mestih težavna. Sicer je pokrajina Severna Kareli- ja, ki smo jo mi obiskali, zelo ravninska, z nadmorskimi višinami okrog 1OOm. Hudi vzponi in spusti, ki smo jih doživljali pozneje na tekmovalnih progah, pa so nam potrdili, da imajo pravila tudi izjeme. Gostoljubni gozdarji so nas )) Vzhodno- evropejce<< nastanili v fakultetnem centru, ki je malo izven mesta. študentske sobe Franc Miklavčič na progi. G. V. 5/91 271 so zelo lepo in funkcionalno opremljene in je bilo bivanje v njih res prijetno. Zelo se nam je mudilo na sneg, zato smo se že prvi dan namesto na ogled mesta pognali na zelo lepo urejene rekreativne tekaške proge, ki so se začenjale že kar pred vrati gozdarske fakultete. Okrog mesta Joensuu je speljanih in stalno vzdrževanih prek 200 km tekaških prog. Za nas je bilo nenavadno tudi veliko število tekačev, ki smo jih povsod srečevali, posebej pa smo bili presenečeni nad enkratno urejenim te- kaškim stadionom, kjer je bilo pred kratkim svetovno prvenstvo v biatlonu. Smučarski tek je na Finskem resnično narodni šport. Počasi se nas je začela lotevati tekmo- valna mrzlica. Zlasti so nas zaposlovala razmišljanja o mažah, saj maž za tempera- ture pod -25°C nismo niti vzeli s seboj. Pa posebnih problemov v zvezi s tem ni bilo, saj sta oba naša Franca (Ivančič in Miklav-. čič) prava specialista za mazanje. Naša šibka točka tako ni bil tek pač pa streljanje. Z rezultati smo bili vsi zadovoljni, z izjemo lvančiča, ki so mu strogi sodniki menda prehudo zamerili »prestopne korake« ter ga diskvalificirali. Dosegli smo naslednje uvrstitve: -kategorija do 30 let: Tone Rok (Postoj- na) 52., Tomaž Devjak (Kočevje) 56. in Mirko Peru šek (Kočevje) 60. mesto; - kategorija 30-40 let: Milan Rozman (Kranj) 23. in Franc Miklavčič (Kranj) 29. mesto; - kategorija 40-50 let: Janez Konečnik 64. mesto. Ledene oblike na jezeru. (Vse slike- foto: J. Konečnik) 272 G. V. 5/91 V vsaki kategoriji je bilo uvrščenih 120 do 130 tekmovalcev. Povsod so bili v ospre- dju Finci, Švedi in Norvežani. V štafetnem teku je naslednjega dne naša prva ekipa (Rok, Rozman, Devjak in Ivančič) dosegla 36. mesto. Zadnji dan uradnega programa smo iz- polnili s strokovno ekskurzijo. Ogledali smo si veliko celulozno tovarno (po rekonstruk- ciji, ki bo letno predelala 2,5 milijona m3 lesa smreke, breze in bora), pridobivanje lesa ter narodni park Patvinsuo. Z ekskurzijo se je torej uradni del našega bivanja na Finskem končal. Tisti, ki so si še želeli tekmovalnih preizkušenj, pa so se lahko udeležili množičnega tekaškega ma- ratona na 78 oziroma 50 km (v klasični tehniki) v 70 km oddaljenem llomantsi. Za sodelovanje (na krajši progi) se nas je odločilo pet. Zame je bil to doslej najlepši množični tek (maraton), bil pa je zelo težak. Potekal je po prekrasni gozdnati pokrajini blizu meje s Sovjetsko zvezo. Sijajen uspeh je dosegel Franc Ivančič, ki se je med 2000 tekači uvrstil na odlično 9. mesto. Tudi Rozman (22.) in Miklavčič (55.) sta tek zelo dobro opravila. Sam sem z uvrstitvijo na 200. mesto častno zastopal svoja leta. Posebno avanturo je doživel Tone Rok, ki se je sicer prav tako namenil teči 50 km, pa je zgrešil odcep k cilju in tako opravil z vsemi 78km. Slovo od Finske je bilo težko in gospod Raimo Hulmi, ki je vodil vso organizacijo, je vsakemu posebej stisnil roko z željo, da se še kdaj srečamo. Upamo, da mu bomo lahko kdaj gostoljubnost vrnili v naših go- zdovih. Moramo se še enkrat zahvaliti vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi potovanja na Finsko . Posebej moramo omeniti Alpino, ki nam je dala v testiranje novi model tekaških čevljev, Slovenijašport je prispeval lepe trenirke, v katerih smo izgledali kot mane- keni iz športnega kataloga. Fotografirali smo s filmi >>Konica«, s katerimi nas je založilo podjetje Kemoservis-fotomaterial. K stroškom udeležbe na tekmovanju so finančno prispevala še podjetja Petrol Ljub- ljana in Zavarovalna skupnost Triglav. Drugo leto bo tekmovanje bližje - na Južnem Tirolskem v Italiji. Janez Konečnik •• ,.1 Ljubl,ana Sloweniia STROKOVNA REVIJA Gozdarski~nik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1991 • LETNIK XLIX • ŠTEVILKA 6 LJUBLJANA, junij 1991 VSEBINA- INHALT- CONTENTS 273 Uvodnik 27 4 Robert Brus Bogastvo balkanske folklore The Riches of the Balkan Dendroflora 284 Janez Pirnat Opazovanje in analiza· rekreacije v primestni gozdnati krajini -južno obrobje Ljubljanskega barja The Monitoring and Analysis of the Recreation in Suburban Wooded Landscape - the Southern Part of Ljubljana Marshes 294 Franc Gašperšič Usposabljanje v okularnem ocenjevanju raznih se- stojnih karakteristik ter v gozdnogojitven em diagnosti- ciranju in izbiri potrebnih ukrepov The Training in Ocular Estimation of Several Stand Characteristics and Silvicullural Diagnosing as well as the Selection of Necessary Measures 301 Tomaž Kočar Kratek pregled zgodovine gozdov v Zasavju 315 Boštjan Anke Podiplomski študij gozdarstva kot odgovor na krizo stroke 317 Boštjan Anko Gozdarstvo in varstvo okolja 322 Strokovna srečanja 325 Iz tujega tiska 328 Naši nestorji Naslovna stran: Edo Kozorog : Bukov gozd Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin- predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Živan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Letna individualna naročnina 260,00 din za dijake in študente 80,00 din Letna naročnina za delovne organizacije 1200,00 din Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Posamezna številka 80,00 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št . 23-90 dne 16. 1. 1990) za GV ni treba plačati temeljn1 davka od prometa proizvodov. Tiskano na papirju EMONA 90 g/m2 Papirnice Vevče Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana 20-/etnica ZVOS- priznanje tudi gozdarjem V dvorani Slovenske filharmonije je 5. junija 1991 Zveza društev za varstvo okolja Slovenija pripravila slovesnost v počastitev 20-letnice svoje ustanovitve. Obletnica pomeni v prvi vrsti priznanje vsem, ki so pred dvajsetimi leti, v razmerah, ki so bile ekološkim svari/om manj naklonjene, združili glas proti brezskrbnemu uničevanju narave vsega našega planeta, naše ožje domovine in neposredne okolice, kjer živimo. Zveza društev za varstvo okolja Slovenije je v preteklih dvajsetih letih opravila pomembno delo pri ekološkem prosvetlje- vanju naših ljudi, vzgoji mladih in tudi pri reševanju konkretnih žarišč skrunjenja našega okolja. Slovensko gozdarstvo je s svojo sonaravno usmerjenostjo že od petdesetih Jet dalje bilo pomembna opora in vzor vsem prizadevanjem za ohranitev zelene in ekološko stabilne sloven- ske krajine. Tiho (preveč tiho!) smo si vsa ta leta prizadevali za krepitev slovenskih gozdov in ohranitev njihove naravnosti. Strogo oko bi našlo tudi posamezna odstopanja od te usmeritve - življenje je pač tudi zbir kompromisov in tudi napake so življenje - v celoti gledano pa morajo tudi tisti, ki bi danes želeli slovensko gozdarstvo kar najbolj očrniti, priznati pravilnost in naprednost našega povojnega ravnanja z gozdom. Članom ZVOS, zlasti njenim vodilnim ljudem, seveda ni ostalo skrito uspešno delo slovenskih gozdarjev, zato ne preseneča, da so osrednji govor o opravljenjem delu in prihodnjih nalogah Zveze zaupali našemu učitelju prof. dr. Dušanu Mlinšku. To je priznanje prof. Mlinšku, njegovemu vizionarstvu pri usmerjanju slovenske gozdarske stroke, pa tudi priznanje delu vseh sloven~ skih gozdarjev! Zadovoljiti vse (prevelike) potrebe družbe po lesu ter hkrati ohraniti korak z zelo iskrenimi varuhi narave je dosežek, ki ne bi bil mogoč brez etičnega odnosa do gozda, znanja in truda. Slovenski gozdarji smo lahko ponosni nanj. Zaupanje slovenske javnosti (posebej ekološko najbolj osveščene) za delo z gozdovi nam mora vselej pomeniti veliko priznanje in veliko spodbudo. Ta trenutek nam je takšno priznanje še posebej pomembno. Urednik G. V. 6/91 273 GDK: 181.1:182.1 :187(497) Bogastvo balkanske dendroflore Robert BRUS* Izvleček Brus, R.: Bogastvo balkanske dendroflore. Go- zdarski vestnik, št. 6/1991. V slovenščini s povzet- kom v angleščini, cit. lit. 20. Dendroflora Balkanskega polotoka je v primer- javi z dendroflorami drugih delov Evrope izredno bogata in raznolika. K tako velikemu bogastvu veliko prispevajo tudi endemi in relikti, ki jih najdemo na Balkanskem polotoku toliko kot nikjer drugje v Evropi. Med številnimi naravnimi in zgodovinskimi vzroki za takšno stanje sta najpo- membnejša morfogeneza in florogeneza Balkan- skega polotoka ter vpliv pleistocenskih poledeni- tev na evropsko vegetacijo . Ključne besede: Balkan, dendroflora, reliktna vegetacija. 1. UVOD Evropska dendroflora je v primerjavi s severnoameriško ali vzhodnoazijsko zelo revna. V Severni Ameriki se pojavlja veliko sub- tropskih rodov, ki jih kljub podobni geograf- ski širini v Evropi sploh ni ali pa jih najdemo samo kot relikte v južnih delih Evrope. V srednji Evropi, kjer zime zaradi vpliva zaliv- skega toka sicer niso nič hladnejše od zim v Severni Ameriki, jih lahko najdemo le v botaničnih vrtovih, kjer nimajo konkurence. Seveda so velike razlike tudi med posa- meznimi deli Evrope. Očitno je, da dendro- florna pestrost narašča od severa proti jugu. V severni Evropi, ki je najrevnejša, najdemo manj kot 30 vrst lesnatih rastlin, na Britanskem otočju nekaj nad 30, v sred- nji Evropi pa že okrog 170. še bogatejša je južna Evropa, Balkanski polotok kot njen del pa je z več kot 300 avtohtonimi lesnati mi rastlinskimi vrstami verjetno najbogatejši del Evrope. • '" R. B., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, Slovenija 27 4 G. V. 6/91 Synopsis Brus, R.: The Riches of the Balkan Dendroflora. Gozdarski vestnik, No. 6/1991. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 20. The dendroflora of Balkan peninsula is in com- parison with the dendrofloras ·of other European regions very rich and diverse. Endemics and relicts, which can be found on the Balkans in a much greater number than anywhere in Europe, greatly contribute to this opulence. Among numerous natural and historical rea- sons for the present state, morphogenesis and florogenesis of the Balkan peninsula as well as the influence of Pleistocene glacial ice are the most important. Key words: the Balkans, dendroflora, relict vegetation. 2. ENDEMIIN RELIKTI BALKANSKEGA POLOTOKA K tolikšnemu bogastvu prispevajo tudi številni endemi in relikti, saj jih je na Balkan- skem polotoku toliko kot nikjer drugje v Evropi. Turrill je ugotovil (TURRILL 1929), da raste na Balkanskem polotoku kar 1754 endemov, in ta ocena velja še danes za najboljšo. Tudi število endemov v Evropi in še posebno na Balkanskem polotoku na- rašča od severa proti jugu in iz nižin v večje nadmorske višine. Endemi in relikti najpogosteje rastejo v reliktnih centrih ali zatočiščih, kjer vladajo specifične življenjske razmere. V Jugoslaviji so glavni taki centri gorovja Korab, Prokle- tije in Prenj, predvsem pa Velebit kot edina gorska skupina, pri kateri se stene in skoraj gola kraška pobočja spuščajo vse do morja ter omogočajo razvoj gorskih in primorskih endemov. Velebit je s kar 275 ilirskimi rastlinskimi endemi takoj za Kreto najmoč­ nejši endemični center in reliktno zatočišče v Evropi. Z endemi bogati so tudi otok Prvic kot geološke in biogeografsko nadaljevanje Velebita ter otoki Krk, Palagruža, Jabuka in Vis. Vsega skupaj šteje jugoslovanska end em ična flora 87 4 vrst in podvrst, od tega je 84 endemov dendroflornih (ŠU- MARSKA ENCIKLOPEDIJA, 1980). Najpo- membnejša rodova lesnatih endemov sta polendemična prastara rodova Aurinia s 6 in Satureia (šetraj) s 3 endemi, ki imata razvojni center na Balkanskem polotoku. Bogati so tudi rodovi Genista (košeničica) z 9, Astragalus (grahovec) s 7, Rhamnus (krhlika) s 6 endemi, Centaurea {glavinec) s 5 grmastimi endemi, Daphne (volčin) in Pinus (bor) s po 4 endemi ter Acer Qavor) in Lonicera (kosteničevje) s po 3 endemi. Med drevesnimi in grmovnimi vrstami so najpomembnejši endemi in relikti Picea omorika (Pančičeva omorika), Sibiraea croatica (hrvaška sibireja), Forsythia euro- paea (evropska forzitija), Moltkea petraea, Aesculus hippocastanum (navadni divji ko- stanj), Pinus peuce (malika), Pinus hel- dreichii (munika), Pinus nigra ssp. da/ma- tica (dalmatinski črni bor), Pinus nigra ssp. croatlca (hrvaški črni bor) in še nekatere doslej manj znane vrste: Abies pardei, Acer pannonicum, Staphylea elegans, Lonicera formanekiana in Brassica frutescens. Grčija je s skupaj približno 11 OO endemi najbogatejša balkanska in tudi evropska dežela (HORVAT, GLAVAČ, ELLENBERG 1974). Tu so zastopane bogate družine Asteraceae (230), Lamiaceae (11 O) in Ca- ryophyllaceae (90 endemov), od rodov pa imajo največ endemov Centaurea, Si/ene, Dianthus in Campanul/a. Endemizem je v vzhodnem delu dežele močneje izražen kot v zahodnem. Za endemizem egejskih oto- kov in polotokov, ki so najbogatejši, v večini primerov ni odločilen nastanek Egejskega morja, ki bi povzročilo izolacijo (HORVAT, GLAVAČ, ELLENBERG 1972). Endemi so večinoma gorski in njihovi areali so starejši kot današnja razporeditev kopnega in mor- ja. Celo areali morfološke relativno šibko diferenciranih ras naseljujejo skoraj vedno cele otoške skupine in največkrat tudi blizu ležeče kopno. Le malo egejskih endemov je omejenih na posamezne otoke. V Albaniji raste 157 endemov in to je 6,4% celotne albanske flore. Tudi v Albaniji je največ endemov v najvišjih gorovjih. V Bolgariji je po Stojanovu endemičnih kar 27% vseh rastlinskih vrst, vendar me- nijo (HORVAT, GLAVAČ, ELLENBERG 1974), da je ocena zaradi preozkega poj- movanja vrst močno pretirana. Z endemi bogata je tudi romunska pokra- jina Dobrudža, ki leži med Črnim morjem in Donavo, ter vsa rastišča na serpentinu, ki jih je največ na grškem polotoku Evbeji, v zahodni Makedoniji in v Bosni. 3. VZROKI ZA BOGASTVO BALKANSKE DENDROFLORE Vzrokov za takšno bogastvo je veliko, med seboj se prepletajo ln vplivajo drug na drugega. Poleg velike rastiščne pestrosti, ki je posledica posebne geografske lege in klimatske, geomorfološke, pedološke in drugih pestrosti sta za veliko balkansko dendroflorno bogastvo najpomembnejša dva naravnozgodovinska vzroka: - morfogeneza in florogeneza Balkan- skega polotoka in - vpliv pleistocenskih poledenitev na evropsko vegetacijo. 3.1 . Moriogeneza in florogeneza Balkanskega polotoka Za balkansko dendrofloro so posebno značilni številni starinski rodovi brez sorod- nikov in relikti z disjunktnim arealom. Precej reliktov je na obeh obalah južnega Jadrana, torej v Jugoslaviji in v južni Italiji. Značilne so tudi vrste z zelo oddaljenimi sorodniki, ki jih včasih najdemo samo v Severni Ame- riki ali v vzhodni Aziji, na primer na KitajM skem. Današnji razpored, nastanek in starost mnogih balkanskih endemov ln reliktov je mogoče razložiti samo s prastarimi geolo- škimi in geografskimi spremembami BaiM kanskega polotoka. Zaradi pomanjkljivih podatkov so v prete- klosti tako stanje poskušali razložiti z več hipotezami. Ena najbolj popularnih je bila hipoteza o selitvah rastlinskih vrst prek kopenskih mostov, ki so potekali čez današnja morja. Taka kopna bl naj bila Atlantida na Atlantiku, Lemurija v Indijskem oceanu in tudi Garganski most na južnem Jadranu. Toda mnogi avtorji (WALTER, STRAKA 1970) menijo, da hipoteza dana- G. V. 6/91 275 šnjega stanja in razporeda vegetacije ne razlaga dovolj dobro. Veliko verjetnejša je Wegenerjeva hipo- teza o premikanju kontinentov in potovanju severnega pola (WALTER, STRAKA 1970). V paleozoiku sta na Zemlji obstajala dva kontinenta: južni, imenovan Gondvana in severni, imenovan Lavrazija. Balkanski pol- otok je bil po serpentinskem pasu, ki poteka po približni črti Kolpa - srednja Bosna - Ibar - Vardar ločen na dva zelo oddaljena dela. Severovzhodni Balkan (Mezija) je bil iz- menično nekaj časa otok in nekaj časa južni polotok Evrope, jugozahodni Balkan (Ilirija) pa je bil oddaljen do nekaj tisoč kilometrov, ležal je v ekvatorialnem pasu v današnjem Libijskem zalivu in predstavljal jadranski polotok Gondvane. Med Mezijo in Ilirija je ležal tako imenovani ocean Tetis. V začetku jure (preglednica 1) je Gon- dvana razpadla na vrsto južnih kontinentov in otokov (WALTER, STRAKA 1970). Ilirija se je takrat na današnjem podmorskem prelomu pri Malti odcepila in se kot otok začela pomikati proti severovzhodu v ocean Tetis. Obsegala je zahodni Balkan od Krete do Velebita, Jadransko otočje in jugo- vzhodni del Italije. Kreda in paleogen sta za nastanek zna- čilnih reliktov ilirske flore ključni obdobji. Kar 120 milijonov let je bila Ilirija v tropskem pasu popolnoma izolirana sredi morja. Zato je postala izrazit endemični in reliktni cen- ter, podoben današnji Novi Zelandiji, Mada- gaskarju ali Havajskim otokom, in to prav v kredi, ko so se razvijale in širile višje enote in rodovi kritosemenk. Vse do konca krede so se na Iliriji ohranile reliktne golose- menke srednjega mezozoika (na primer Sphenolepidium in Pagiophyllum), ki so povsod drugje že zdavnaj izumrle. V paleogenu se je na Iliriji razvila vrsta prastarih endemičnih rodov (arhiendemov) ilirskega porekla, od katerih so na Balkan- skem polotoku še danes Aurinia, Degenia, Drypis, Edrianthus, Hadžia, Marifugia, Oreoherzogia, Pančicia, Paraphoxinus, Petteria, Centaurea (podrod Stoebe) in Lo- nicera (pod rod !sika). Iz oceana severno .od Ilirije se je dvignil niz vulkanskih otokov, ki so danes vključeni v serpentinski pas cen- tralnega Balkanskega polotoka in z njih 276 G V. 6/91 IZVIraJO današnji serpentinski arhiendemi, na primer Halacsya in Bornmuellera. V večini Evrope so danes najstarejši relikti iz neogena (mlajši terciar) in samo v Preglednica 1: Geološka obdobja v zemeljski zgodovini (po Walterju in Straki). vek perioda starost v mil. lel holocen kvartar pleistocen ~ 1 o pliocen N o neogen z miocen w 25 ~ terciar oligocen paleogen eocen paleocen 63 kreda 135 ~ o ju ra N o N 180 w ~ trias 230 perm ~ karbon o devon N o 405 w silur _J <{ !l.. ordovicij kambrij 600 ....., a: algonkij CIJ ~ <( ~ o w a: arhaik !l.. 3300 ilirskih krajih obstaja cela vrsta prastarih reliktov iz paleogena (starejši terciar) in arhiendemičnih rodov. V terciarju se je Ilirija za okrog 40 stopinj obrnila okrog svoje osi in se usmerila proti severozahodu. Zaradi dvigovanja gorskih verig (alpska orogeneza) se je niz sredo- zemskih otokov (Pirenejski polotok, Atlas, Ilirija, Mezija, Mala Azija, Perzija, Tibet) spojil v podolgovato sredozemsko kopno, imenovano Mezogea. Tetis je s tem razpa- del na dva dela: na jugu je nastalo Sredo- zemsko morje in na severu Paratetis, ki je Mezogeo delil od Evrope. Na mezogejskih obalah v subtropski klimi in med dvema morjema se je začel razvoj polzimzelene in sredozemske flore, po sre- dozemskih planinah po Mezogei pa so se širili današnji vzhodni (paleopontski) relikti mezogejskega porekla. Najpomembnejši paleoendemi in oligomiocenski relikti so danes rodovi Acantholimon, Astragalus, Amphoricarpus, Garinthe, Daphne, Ephe- dra, Forsythia, Hladnikia, Knautia, Pinus, Peltaria, Primula, Ptarnica, Ramonda, Rho- dodendron, Saxifraga, Sese/i in Sibiraea. Danes rastejo večinoma v borovih gozdo- vih, na suhih kameniščih in na planinskih travnikih, največkrat na apneni ali serpen- tinski podlagi. V nižjem Sredozemlju predstavljajo me- zogejske relikte tropski elementi, in sicer družine Gaesa/piniaceae, Gesneriaceae, Myrtaceae, Santa/eceae, Thyme/aceae, Verbenaceae in rodovi Dioscorea, Styrax in Laurus. V pliocenu in pleistocenu se je Afrika približevala Evropi in potiskala Mezogeo, ki se je pod pritiski z juga spojila z Evrazijo. Morje Paratetis je razpadlo na slana jezera (Panonsko, Kaspijsko, Črno morje). Pod silovitim pritiskom se je Ilirija kot klin zabila v Evropo med Rodopi, Alpami in Apenini, vendar je še naprej ostala delno izolirana na severu s Panonijo, na jugu z Jadranom, na vzhodu s Pelagonskim morjem (Make- donija) in na zahodu z Liburnijskim morjem (od Kolpe do Kvarnerja). Pri tem se je vzhodna Ilirija (Dinaridi) dvigovala in za- hodna tonila v Jadransko morje, tako da so od nje ostali le še današnji otoki. Dolgo- trajna izolacija Ilirije se je končala približno pred 2 mil. let in šele takrat je nastal današnji Balkanski polotok (ŠUMARSKA ENCIKLOPEDIJA 1980). Tedanja ilirska flora se je močno razliko- vala od druge evropske. Zaradi njihovega tropskega porekla mnogim vrstam življenj- ske razmere na celini niso ustrezala, zato se nikoli niso uspele močneje razširiti. Pre- cej jih je izumrla, veliko pa jih danes naj- demo kot relikte in endeme na zelo speci- fičnih, omejenih rastiščih. 3.2. Vpliv pleistocenskih poledenitev na balkansko in evropsko vegetacijo 3.2.1. Terciarna vegetacija V terciarju je bilo podnebje v Evropi in v Severni Ameriki tropsko do subtropsko, vegetacija pa tako imenovana arktoterciar- na. V Evropi so našli precej ostankov rodov praproti Kaulfussia in Lygodium, golose- menk Gycas, Ginkgo, Sequoia, Sciadopi- tys, Ubocedrus, Gallitris, Pinus in kritose- menk Artocarpus, Ficus, Magnolia, Lirio- dendron, Ginnamomum, Sassafras, Sapin- dus, Nelumbo, Nerium, Platanus, Smilax in drugih. Posebno zanimivo je, da so iz istega obdobja našli tudi ostanke rodov zmernega podnebja: Sali x, Popu/us, Betu- la, Fagus, Quercus, Acer in Jug/ans, ki pa so bili vsi zastopani z drugimi, danes nezna- nimi vrstami. Proti koncu terciarja se je podnebje po- časi začelo ohlajati, število tropskih flornih elementov v Evropi pa upadati. Zaradi prvih znakov poledenitev se je arktoterciarna ve- getacija umaknila proti jugu in na Balkan- skem polotoku so izginili gozdovi afroav- stralskega tipa, ki so do tedaj prevladovali. Namesto njih so se začeli pojavljati ele- menti današnjih balkanskih gozdov. 3.2.2. Pleistocenske po/edenitve V alpskem prostoru ločimo 4 po tamkajš- njih rekah imenovane ledene dobe: gun ško, mindelsko, riško in wurmsko ledeno dobo ter tri medledene dobe. Te nikakor niso bile kratke, saj je na primer mindelriška trajala vsaj 100.000 let; led je tedaj iz Evrope popolnoma izginil in podnebje je bilo očitno precej toplo. Nekatere oceanske drevesne vrste so bile razširjene dlje proti severu in zgornja gozdna meja v alpah je ležala višje G. V. 6/91 277 kot danes. V ledenih dobah se je povprečna letna temperatura v Evropi vsakokrat zni- žala za 8-12°C, v tropskih predelih pa za 4-6° C. Z ohladitvijo je nad severno Evropo nastal do 3000 metrov debel leden pokrov, ki se je širil proti jugu (WALTER, STRAKA 1970). V srednji Evropi je ostal le razme- roma ozek pas med skandinavsko in alpsko ledeno maso nepoledenel. V Alpah je meja večnega ledu ležala precej nižje kot danes. Na severnem robu Alp je bila na nadmorski višini 1250 m, na južnem pa na višini 1500 m. Ledeniki so se z Alp širili predvsem proti severu in prodrli vse do Donave in skoraj do MCJn- chena (KRAL 1979). Tudi druga evropska gorovja so bila bolj ali manj prekrita z ledom. Balkanski polotok je bil v ledenih dobah manj prizadet kot severna in srednja Evro- pa, poledenitev balkanskih gorovij pa je bila približno tako močna kot danes v Alpah. Nekaj ledenikov je bilo tudi v Sloveniji, in sicer predvsem v Alpah, manjši pa tudi na Pohorju in na Snežniku. Podnebje je bilo ostro in prevladovala je tundra, le v obal- nem pasu so bile na posameznih lokacijah boljše življenjske razmere. Morska gladina je bila v zadnji ledeni dobi zaradi kopičenja vode v obliki ledu za približno 90-1 OO metrov nižja od današnje (WALTER, STRAKA 1970), zato je imelo kopno na račun danes potopljenih delov, na primer severnega Jadrana, večjo površino. Ker je bila povezava med Sredozemskim morjem in Atlantskim oceanom prek Gibraltarja, ki je bil suh, prekinjena, je bilo Sredozemsko morje za tedanje razmere relativno toplo. Vpliv klimatskih sprememb na rastlinski svet je zelo zapleten. Te lahko povzročijo selitev vrste, izumrtje vrste ali nastanek nove vrste. če so spremembe, na primer ohlajanje, hitre, se je rastlina na severu areala prisiljena umikati hitreje, kot se je na jugu areala sposobna širiti. To pomeni oži- tev areala, ki lahko v končni fazi povzroči celo izumrtje vrste. Če klimatske spre- membe niso hitre, se pod določenimi pogoji rastline z mutanti, ki so bolje prilagojeni na nove razmere, obdrže ali dožive le manjšo spremembo areala. Vrsta se sčasoma lahko fiziološko in morfološko spremeni in tako nastane nova vrsta. Vrsta reakcije je 278 G. V. 6/91 odvisna od hitrosti, s katero se klima spre- minja, od sposobnosti migracije vrste, njene mutabilnosti in pogostnosti ugodnih mutacij. V kvartarju lahko opazimo vse tri vrste reakcij, toda ker so bile klimatske spre- membe relativno hitre, je največ vrst izum r- lo, manj se jih je uspelo preseliti in še manj je nastalo novih. Zaradi tega je bilo osiro- mašenje srednje- in severnoevropske flore zelo veliko (WALTER, STRAKA 1970). Ob vsaki poledenitvi so se torej vrste, ki so bile za to sposobne, umikale iz srednje Evrope proti jugu, v predele z blažjim pod- nebjem, kjer so lahko preživele. Pri selitvi so rastline naletele na hudo prepreka. Evropske gorske verige tečejo večinoma v smeri vzhod-zahod (Alpe, Karpati, Pireneji). Mnogim se ni uspelo pravočasno preseliti in umakniti pred napredujočim ledom in so izumrle. Nekatere so gorovja vendarle »preplezale", druge so se umikale bodisi proti jugovzhodu bodisi proti jugozahodu in iskale primerna zatočišča, ki pa jih vedno niso našle (RUBNER 1960). Pri takih seli- tvah so se rastline na svoji poti morale boriti za obstanek tudi z že obstoječo, okolju dobro prilagojeno vegetacijo. V medledenih dobah so se vrste vračale v srednjo in severno Evropo, vendar v vsaki naslednji manj. Ponavljanje ledenih dob je siromašenje flore še stopnjevala. Izginjale so predvsem tropske, toploljubne drevesne vrste, ki jih danes v Evropi večinoma ni več. Že zelo zgodaj so izginili rodovi Glyptostro- bus, Sequoia, Pseudolarix, Elaeagnus, U- quidambar, pozneje tudi Taxodium, Casta- nea, Parthenocissus, Coriaria, Magnolia in mnogi drugi (preglednica 2) . Analiza razporejenosti ledenodobnih za- točišč ali refugijev po posameznih delih Evrope (HUNTLEY, BIRKS 1983) je lepo pokazala, kam se je v hladnih obdobjih zateklo največ rastlinskih vrst (slika 1 ). Pri geografski razdelitvi zatočišč je očit­ no, da so vsa v obrobnih območjih evrop- skega prostora. To se ujema z ugotovitvijo, da so v ledeni dobi gozdovi uspevali le .v južni in vzhodni Evropi. V posameznih za- točiščih najdemo od 1 do kar 12 različnih drevesnih rodov. Zanimiva je razporeditev »bogatih« in »revnih<< zatočišč; prva so pogosta v južni, druga v severni in srednji Evropi. Predel z največ ledenodobnimi za- Preglednica 2: Pregled pojavljanja nekaterih drevesnih rodov v severozahodni in srednji Evropi v različnih medledenih dobah. Očitno je pešanje terciarnih rodov v prvih medledenih dobah (po Walterju in Straki 1970). 1 = terciar, 2 = Tagelen medledena doba, 3 = Waal medledena doba, 4 = Cromer medledena doba, 5 Holstein medledena doba, 6 = Eem medledena doba, 7 poledena doba. pogosto,- - - -redko, • • • • posamezno pojavljanje st. kvartar sr. kvartar mL kvartar Rod 2 3 4 5 6 7 Liquidambar Elaeagnus Taxodium Castanea Parthenocissus Coriaria • • • • - Magnolia Actinidia Azolla tegelensis Sequoia ---- Sciadopitys Cupressinae ---- ---- Nyssa ---- Ostrya --- Jug/ans ---- Eucommia Tsuga ---- Pinus (Hap/oxylon) ---- ---- Pterocarya ---- Carya --- ---- Phellodendron ---- Azolla interglacia/ica --- Osmunda claytoniana Picea omoricoides ---- Buxus 11 dan. evrop. rodov* --- Fagus ---- - • • • /lex - ---- ---- ---- Tax us ---- Viscum ---- ---- ---- ---- Hedera ---- ---- - ---- ---- "" rodovi Abies, Alnus, Betula, Carpinus, Corylus, Picea, Pinus (Dyploxylon), Quercus, Salix, Tilia, Ul mus. točišči je Balkanski polotok, saj se je na njegov osrednji del zateklo 12, na severni pa 10 drevesnih rodov. število postopoma pade na 8 in 9 v srednji Evropi in Italiji ter na 4 in 5 v jugozahodni Evropi. Očitno je, da so bila za evropsko dendrofloro najpo- membnejša zatočišča v južni Evropi. Takšno geografsko razdelitev bi lahko napovedali že iz današnje razporeditve dendroflornega bogastva, hkrati pa taka razdelitev podpira hipotezo, da je današnja dendroflora v jugovzhodni Evropi bogatejša kot na severu in zahodu prav zato, ker je bil Balkanski polotok v ledeni dobi glavno zatočišče za rastline. Nekatera zatočišča so bila primernejša kot druga zaradi več dejavnikov. Zelo po- membni so makro~, mezo- in mikroklima. Prav tako je pomembna topografija, ki ustvarja ne samo z vplivanjem na mezo- in makroklimo, ampak tudi z različnimi naklo- ni, nebesnimi legami, nadmorskimi višinami itd. bogastvo različnih rastišč. Topografska pestrost v gorati pokrajini zagotavlja veliko več primernih rastišč kot velike, ravne pla- note. Ostri gorski vrhovi, globoke doline, kanjoni in pečine, ki se spuščajo vse do morja, so v vzhodni in jugovzhodni Evropi veliko pogostejše kot v drugih delih Evrope. Podnebje je bilo v zahodni Evropi in na Pirenejskem polotoku v pleistocenu hlad- nejše, ker tedaj ni bilo Zalivskega toka, ki bi tako kot danes ogreval obale zahodne Evrope, ampak so od Labradorja prihajali G. V. 6/91 279 Slika 1 : Razdelitev drevesnih rodov po zatočiščih . Področja zatočišč so označena z črkami od A do S in s številom rodov, ki so tam zagotovo imeli zatočišča. V oklepaju je število možnih zatočišč. Pozornost zbuja obroben položaj zatočišč in progresivno naraščanje floristične raznovrstnosti proti Balkanskem polotoku (po Huntleyu in Birksu 1983) o B o~ hladni morski tokovi in ohlajali zahodno Evropo. Verjetno je bilo tudi zato na Pirenej- skem polotoku manj ledenodobnih zatočišč kot na Balkanskem polotoku. · Dolgo časa so mislili, da so se v ledenih dobah že takoj južno od Alp širili gozdovi 280 G. v. 6/91 20( 1 60.0 1 (+1) R 3(+1) 20E in pokrivali precej širok pas ob morju (BO- DEL 1949, po HORVAT, GLAVAČ, ELLEN- BERG 1974). Mnoge poznejše raziskave so pokazale (BEUG 1977, FRENZEL 1964, 1968, ŠERCELJ 1970, KRAL 1970), da to ni bilo mogoče in da so gozdovi v ledenih dobah pokrivali veliko manjše površine, kot je mislil BOdel. Življenjske razmere so bile v ledenih dobah celo na Balkanskem po- lotoku tako ostre, da ni mogla preživeti nobena od današnjih srednjeevropskih goz- dnih združb. V severnem Sredozemlju po prej naštetih avtorjih med zadnjo poledeni- tvijo sploh ni bilo gozdov, ampak samo različni tipi step. Samo na zelo posebnih, zaščitenih ekstremnih rastiščih v ozkih ln globokih dolinah, soteskah, dragah, po na- močenih pečinah, ki se spuščajo proti morju in so pod njegovim toplim vplivom, so lahko preživele številne drevesne in grmovne vrste. Zelo malo je verjetno, da so se uspele ohraniti združbe, podobne dana- šnjim, zato imajo nekateri avtorji govorjenje o reliktnih združbah za nesmisel (BEUG 1968, POP 1957, ŠERCELJ 1984). Večina avtorjev se-strinja, da v notranjosti Balkanskega polotoka razmere niso bile primerne za razvoj ali obstoj gozda. Mnenja so si bolj različna glede vegetacije nepo- sredno ob morski obali. Šele moderne me- tode raziskovanja so omogočile raziskavo jadranskega in egejskega podmorja. Veliko ledenodobnih zatočišč je namreč pod mor- jem, zato v preteklosti niso bila natančneje raziskana. Ob morju naj bi v ledenih dobah uspevali kserofilni, svetli savanski gozdovi in gozdne stepe, v medledenih dobah pa higro-mezofilni gozdovi, ki so bili v polede- nitvah omejeni samo na majhna zatočišča ob rekah ali jezerih. 3.2.3. Razvoj vegetacije po ledeni dobi Od viška wurmske ledene dobe naprej se je ozračje počasi ogrevalo in nekje v začetku preboreala (pred 10.000 leti) dose- glo današnje povprečje. Takrat se je začela tako imenovana poledena doba. Z izboljšanjem življenjskih razmer se je vegetacija začela postopoma razširjati iz svojih zatočišč in iskati nova primerna ras- tišča. V Grčiji so v začetku poledene dobe stepsko vegetacijo tipa Arthemisia-Cheno- podiaceae začeli nadomeščati suhi hrastovi gozdovi, v višjih legah pa borovi gozdovi (BOTIEMA 197 4). V Dalmaciji je bila vege- tacija že pred 8500 leti precej bogata, saj so na Mljetu uspevati zimzeleni hrastovi gozdovi z veliko vrstno pestrostjo. V Srbiji in Bosni je relativno kontinentalna klima preprečevala zgodnejši razvoj bukve, kakr- šen je značilen za bolj oceansko Slovenijo in Ilirija. V višjih legah so se najprej pojavili bori, nižje pa smreka, jelka, vrbe, jelše in še nekaj listavcev. Tudi v Karpatih se je najprej razširil bor, ki ga je kasneje zame- njala smreka. Borove gozdove ob Donavi so nadomestili mešani hrastovi gozdovi (HORVAT, GLAVAČ, ELLENBERG 1974). Zelo zanimivo in dobro raziskano je do- gajanje v poledeni dobi v Sloveniji. »Jugo- vzhodno obrobje Alp je bilo v vseh obdobjih pleistocena pomembna ločnica vegetacij- skih selitvenih tokov. Do tu je bila izrinjena evropska vegetacija v ledenih dobah in odtod se je vsakokrat spet začela naselje- vati proti severu, ko je nastopila topla doba. Tu je torej ključ za poznavanje naselitvenih in razvojnih tendenc vegetacije srednje Evrope« (ŠERCELJ 1971 ). Že v p9zni le- deni dobi so v Sloveniji tajge in tundre izrinili borovi in brezovi gozdovi. Sledila je faza QM (Quercetum mixtum) in za njo kratka in šibka leskova faza. To je tako imenovana inverzija, kajti v srednji Evropi se je leskova faza pojavila že pred QM. Zelo zgodaj v borealu (pred 8000 leti) je prevladala bukev in v Alpah smreka. Pred 7000 leti se je bukvi pridružila še jelka in skupaj sta formirali klimaksno fazo Abieti- Fagetum, ki v nedotaknjenih predelih pre- vladuje še danes. Ciklus gozdnih faz je bil torej izvršen že pred približno 7000 leti, in od takrat moramo na vse naslednje faze gledati kot na del sekundarnih ciklusov. Tako ni razlogov za govorjenje o reliktnih gozdovih katerekoli vrste (ŠERCELJ, GULI- BERG 1984). Razvoj slovenskih gozdov je zelo podo- ben srednjeevropskemuf le da ga za nekaj tisoč let prehiteva. Naši gozdovi so približno 5000 Jet starejši od srednjeevropskih, kar je približno 40 generacij (MARINČEK 1987). Očitno je, da je imela bukev svoja ledeno- dobna zatočišča tudi v Sloveniji. M. Guli- berg je namreč v paleolitski jami pri vasi Prečna pri Novem mestu med borovim ogljem našla tudi dva koščka bukve in tri koščke jesena (ŠERCELJ 1988). Oglje je staro okrog 12.500 let in je iz interstadiala Bolling. V začetku pozne pol eden itve je bila G. V. 6/91 281 med barom že primes bukve in jesena, kar utemeljuje domnevo, da so bila v bližini zatočišča za ti dve vrsti. Zelo težko je natančno ugotoviti, po kate- rih poteh so se posamezne vrste iz zatočišč v južni Evropi ponovno vračale v srednjo in severno Evropo. Poti je lažje določiti v kontinentalnih področjih z velikimi ravnina- mi, po katerih so drevesa lahko potovala v »širokih frontah«. Največja fizična ovira pri migracijah v Evropo so velike gorske verige. Največ glavnih gorskih hrbtov leži v južni Evropi, večina rastlin pa je imela zatočišče še južneje. Znižana gladina morja v zgodnjem holocenu je nekaterim rodovom morda omogočila, da so obšli južni rob Alp ter vzhodne in zahodne obronke Pirenejev, vendar za tako hipotezo ni dokazov. Glavna pregrada teče od Vzhodnih Alp do Karpatov in je samo na nekaj mestih prekinjena z rečnimi sistemi. V Centralnih Alpah se zgor- nji tokovi reke Pad in njenih pritokov zelo približajo zgornjim tokovom nekaterih prito- kov Rone in več prelazov med obema rečnima sistemoma je nižjih od 2000 me- trov. V glavnem švicarskem alpskem razvo- dju so samo trije prelazi, ki spajajo pritoke Pada z zgornjimi tokovi Rena in Inna, glavnega pritoka Donave, nižji od 2000 metrov. V zahodni Avstriji so taki prelazi samo trije , proti vzhodu pa je veriga nepre- trgana, dokler se ne spusti navzdol proti Donavi. Pelodne raziskave nakazujejo možnost migracij proti zahodu iz Pada v Rano in potrjujejo, da so !;>ili alpski prelazi pomemb- ne selitvene poti. Zgodnji premiki bresta kažejo, da se je čez Alpe prebil proti severu. Podobno velja tudi za jelko in še nekaj drugih drevesnih vrst, nekaterim drugim pa se zaradi slabe konkurenčnosti, pretežkega semena ali drugih razlogov ni uspelo razši- riti nazaj v Evropo. Pomembna pot za vračanje v Evropo je bila tudi dolina Donave (HUNTLEY, BIRKS 1983). 4. ZA KONEC ŠE O VPLIVU ČLOVEKA NA PESTROST RASTLINSTVA Človekovi posegi v naravo so, žal, vse bolj uničujoči in vse manj je naravnih okolij, na katera še ni bistveno vplival. Prav z 282 G. V. 6/9i uničevanjem njihovih življenjskih okolij lahko človek vrste, ki so v naravi živele milijone let, uniči v dramatično kratkem času. Ocenjujejo, da bo od približno 250.000 rastlinskih vrst, kolikor jih je na Zemlji, do sredine naslednjega stoletja za vedno izginila kar ena četrtina vseh. Ali se sploh zavedamo, kakšno izgubo bi to po- menilo. Vsaka vrsta posebej je edinstvena in neponovljiva in če enkrat izumre, odide za vedno. Toda tudi na videz še tako nepomembna rastlinica, ki jo komaj opazi- mo, bo morda nekoč v prihodnosti še od- igrala zelo pomembno vlogo . Spomnimo se na dvokrpi ginko: kot relikt je komaj preživel od terciarja pa do danes, ko se je pokazalo, da je izredno odporen na onesnaženje zraka in ga pogosto sadijo ob zelo prometnih ulicah, kjer so mnoge druge vrste odpovedale. Drug primer: v tisinih iglicah so pred kratkim odkrili snov, ki nekatere vrste raka zdravi mnogo uspeš- neje kot vsa do zdaj znana sredstva. Tudi tisa je ogrožena vrsta. Še veliko primerov bi lahko našli za dokaz, kako pomembno je rastlinsko boga- stvo ohraniti v največji možni meri. Pojavile se bodo nove življenjske razmere, nove bolezni in škodljivci, na katere bodo mo- goče najbolj odporne prav vrste, ki so danes ogrožene. Balkanska dendroflora, precej razširjena tudi na Slovenskem, je s svojo raznovrst- nostjo takšno naravno bogastvo, da nam nikakor ne bi smelo biti vseeno, ali ga bomo ohranili ali ne. Pri tem lahko veliko storimo tudi gozdarji . Povzetek Dendroflorno bogastvo v Evropi narašča od severa proti jugu in je nedvomno največje prav na Balkanskem polotoku. V skandinavskih gozdo- vih najdemo manj kot 30 različnih vrst lesnatih rastlin, medtem ko jih na Balkanskem polotoku raste več kot 300. K takšnemu bogastvu veliko prispevajo tudi endemi in relikti, ki jih kot ostanke preteklosti najdemo na ekstremnih rastiščih in dajejo celotni balkanski flori poseben pečat. Vzrokov za takšno bogastvo je več . Velika rastiščna pestrost je posledica posebnega geo- grafskega položaja ter klimatskih, geomorfolo- ških, pedoloških in drugih raznolikosti, najpomembnejša naravnozgodovinska vzroka pa sta morfogeneza in florogeneza Balkanskega po- lotoka ter vpliv ledenih dob na evropsko in balkan- sko vegetacijo. Veliko število reliktov ima korenine v nastanku zahodnega dela Balkanskega polotoka, ki je bil kot Ilirija več kot 1 OO milijonov let popolnoma izoliran sredi morja. Njegovo rastlinstvo se je razvijalo povsem v svojo smer in izoblikovale so se vrste, ki jih danes ne najdemo nikjer drugje na svetu. Na evropsko vegetacijo so močno vplivale tudi poledenitve v pleistocenu. Ob vsaki poledenitvi so se rastline umikale proti jugu in prav v jugo- vzhodni Evropi so našle največ zatočišč. Ob vsaki otoplitvi so se vračale v srednjo in severno Evro- po, pri tem pa naletele na številne ovire. Ker so se ledene dobe ponavljale, je vrnitev uspela vsakokrat manj vrstam. Neuspešne so ostale bolj ali manj omejene na svoja zatočišča in danes jih kot endeme ali relikte najdemo v južni Evropi, največ pa na Balkanskem polotoku. THE RICHES OF THE BALKAN DENDROFLORA Summary The European dendroflora becomes more and more rich in the north-south direction. It undoub- tedly attains its maximum on the Balkan peninsu· la. Less than 30 different ligneous plant species can be found in Scandinavian forests while more than 300 of them grow on the Balkans. Endemics and relicts greatly contribute to such opulence. They can be found in extreme natural sites as the remains of the past and give the entire Balkan flora a special character. There are many reasons for such opulence. A great diversity of natural sites is the consequence of a special geographical position and climatic, geomorphologic, pedological and other diversity whereas the morphogenesis and florogenesis of the Balkan peninsula as well as the influence of the lce Age on European and Balkan vegetation can be considered as the most important natural- historical reasons. A great number of the relicts has their origin in the formation of the western part of the Balkan peninsula which existed as lllyria more than 100 million years completly isolated in the middle of the sea. The development of its vegetation had its own, unique course the result of which was the formation of species which cannot be found anywhere else in the world. The glacial ice during the Pleistocena also had great influence on European vegetation. Each covering with ice caused the receding of plants towards the south, which most frequently found their place in southeastern Europe. At each ther- mal gradient of the climate the plants returned to Central and Northern Europe while meeting nu- merous obstacles. Due to the recurring of glacial periods, the returning of plants was each time less successful. Each time fewer plant species were successful in their returning. The unsuc· cessful ones remained more or less limited to their refuges and can be found as edemics or relicts in Southern Europe nowadays, most of them on the Balkans. LITERATURA 1. Bottema, S.: Late Quaternary Vegetation History of North western Greece, Groningen 197 4. 2. Ellenberg, H.: Vegetation Mitteleuropas mit den Alpen, Stuttgart 1986. 3. Firbas, F.: Waldgeschichte Mitteleuropas, Jena 1949. 4. Horvat, l., Glavač, V .• Ellenberg, H.: Vege- tation SOdosteuropas, Stuttgart 197 4. 5. Huntley, B., Bi rks, H. J. B.: An Atlas of Past and Present Poll en Maps for Europe: 0-13.000 years ago, Cambridge 1983. 6. Jovanovič, B.: Dendrologija s osnovi ma fito- cenologije, Beograd 1971. 7. Kral, F.: Grundlagen zur Entstehung der Waldgesellschaften im Ostalpenraum, Ber. Deutch. Bot. Ges. Bd. 85, 173-186, 1972. 8. Kral, F.: Spat- und Postglaziale Waldge- schichte der Alpen aut Grund der bisherigen Pollenanalysen. Wien 1979. 9. Krussmann, G.: Die Baume Europas, Berlin und Hamburg 1968. 1 O. Marinček, L.: Bukovi gozdovi na Sloven- skem, Ljubljana 1987. 11. Mayer, H.: Walder Europas, Stuttgart, New York 1984. 12. Rubner, K.: Die pflanzengeographischen Grundlagen des Waldbaues, Radebeul und Berlin 1960. 13. šercelj, A.: Postglacialni razvoj gorskih gozdov v severozahodni Jugoslaviji, Razprave XIV, S~ZU, Ljubljana 1971. 14. Sercelj, A.: Verschiebung und lnversion der postglazialen Waldphazen am sudostlichen Rand der Alpen, Ber. Deutsch. Bot. Ges. Bd. 85, H. 1-4~,. 123-128, 1972. 15. Sercelj, A., Culiberg, M.: Vicende flori- stiche nei territori delle Alpi Sud-orientali e dell' Adriatica Nordorientale, Giornale Botanico Italia· no, vol. 118, 5-6, 283-288, 1984. 16. Šil ic, č.: Atlas drveca i grmija, Sarajevo, Beograd 1983. 17. Šilič, č.: Endemične biljke, Sarajevo, Beo- grad 1~84. 18. Sumarska enciklopedija 1, 11, 111, Zagreb 1980, 1983, 1988. 19. Turrill, W.: The Plant Life of the Balkan Peninsula, Oxford 1929. 20. Walter, H., Straka, H.: Arealkunde, Stutt- gart 1970. G. V. 6/91 283 GOK: 907.2 Opazovanje in analiza rekreacije v pri mestni gozdnati krajini - južno obrobje Ljubljanskega barja Janez PIRNAT* Izvleček Pirnat, J.: Opazovanje in analiza rekreacije v pri mestni gozdnati krajini- južno obrobje Ljubljan- skega barja. Gozdarski vestnik, št. 6/1991 . V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 2. V prispevku podajamo rezultate opazovanj re- kreacijske številčnosti in dinamike v gozdna1i krajini , ki smo jo povezali tudi z anketo med obiskovalci. Izbrali smo predel južnega obrobja Ljubljanskega barja, kjer se na stiku dveh tako različnih elementov, kot sta barje in kras, odpirajo številna izhodišča za izlete v naravo. Ključne besede: gozd, rekreacija, gozdnata krajina. 1. UVOD Sistematično opazovanje rekreacijskega obiska in aktivnosti v naravi je ena izmed oblik raziskovanja, ki nam lahko nudi zelo zanimivo in včasih tudi edino oporo, ko začnemo tehtati rekreacijske potenciale ka- kega prostora. S to metodo se srečujejo tudi študentje gozdarstva pri predmetu Osnove urejanja gozdnate krajine. Letošnja opazovanja sledijo seriji podobnih raziskav (ANKO 1987), (PIRNAT 1990), pomem- bnejša razlika te raziskave pa je v tem, da smo zasledovali več samostojnih in neodvi- snih ciljev naenkrat. Nov prostor samo še popestri takšne raziskave, s tem pa prido- bijo tudi študentje, saj postane vaja '' resnič­ na" in ne ostaja zgolj sama sebi namen. Letošnja novost je tudi anketa med obisko- valci. * J. P., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, Slovenija ?A4 r, v n/91 Synopsis Pirnat, J.: The Monitoring and Analysis of the Recreation in Suburban Wooded Landscape - the Southern Part of Ljubljana Marshes. Gozdar- ski vestnik, No. 6/1991. ln Slovene with a sum- mary in English, lit. quot. 2. The article deals with the results of the obser- vations of the number of recreational participants and the dynamics in a wooded landscape, which was added an inquiry of the participants. The region of the southern margins of the Ljubljana Marshes, where two so different elements as marshes and the Karst are meet and offer nume- rous trip possibilities, was chosen for the observa- tions. Key words : forest, recreation, wood ed landsca- pe. 2. NAMEN O osnovnem namenu takšne vaje sem pisal že v prejšnjem prispevku (PIRNAT 1990), zato tokrat le na kratko. Poleg osnovnega pedagoškega pomena sku- šamo z vajo dobiti resničen rekreacijski utrip določenega prostora; rezultati v no- vem prostoru pa nudijo sveže gradivo za mozaik rekreacijskega utripa v širšem pro- storu. Tokratno opazovanje smo dopolnili še s krajšo anketo med obiskovalci. Opazo- vali smo v nedeljo, 1. 4. 1990. 3. METODA DELA IN OPIS TOČK Predel J obrobja Barja se razteza od Vrhnike pa do Škofljice. Gre za zanimiv in svojevrsten stik visokega krasa in barja, ki s svojo bližino in pestrostjo privlači številne obiskovalce. Posebnost letošnjih opazovanj je, da po- meni vsaka opazovana točka samostojen cilj s svojimi obiskovalci. Opazovanja so potekala po ustaljeni navadi: na vsaki točki sta po dva študenta ločeno opazovala pri- hode in odhode, za vsako uro posebej. Opazovanja so trajala od 8.00 do 19.00. Opazovali smo: številčnost obiskovalcev, smer gibanja, oblike druženja in oblike prihoda po posameznih urah na naslednjih točkah: 1., 2. Draga pri Igu: Ribniki v dolini Drage pri Igu so sicer umetnega nastanka, vendar so zaradi iz- jemnega pomena, ki ga imajo za živalstvo, razglašeni za naravni spomenik (Uradni list SRS, št. 23/1986). Ker je močvirskega prostora vedno manj, je toliko pomembnejši prav predel Drage, saj se prav na območju Ljubljanskega barja križata dve selitveni poti ptic. Poleg selivk najdejo tu primerno bivališče tudi številne stalne vrste, saj je dolina Drage odmaknjena od vsakodnev- nega vrveža. Ker sta do rib nikov dva dostopa, smo tudi pripravili dve opazovalni mesti, eno pri spodnjem jezeru, drugo pa pri lovski koči ob gornjih jezerih. 3. Kurešček: Kurešček je s svojo lepo lego in nadmor~ sko višino (833 m) v bližini Ljubljane iz- jemno privlačna točka, kar dokazujejo šte- vilne počitniške hišice. V zimskih, meglenih dnevih je Kurešček ena izmed bližnjih točk, kjer se z avtom že povzpnemo nad megleno plast V bližini je še več znamenitosti (Vi- soko s svojo znamenito cerkvijo!). Vse to utrjuje prepričanje, da ostaja predel Kureš- čka zanimiv, zlasti za motorizirana goste. Opazovalno mesto smo postavili le malo nad križiščem cest na Rob, Visoko in proti gostišču na Kureščku. 4., 5. Iški Vintgar: Znamenita soteska, ki je vrezana med Mokercem in Krimom in pomeni nekakšno mejo med Dolenjsko in Notranjsko, je na- slednja privlačna točka, ki je lahko do- stopna z avtom, hkrati pa ponuja sprehajal- cem številne botanične, geološke in druge lepote, vse tja do sotočja lške in Zale. Prav zaradi te dvojnosti smo postavili sem dve opazovalni mesti. Ena skupina je opazovala obisk malo pred gostiščem in tako zajela vse obiskovalce, druga skupina pa je beležita obisk globlje v soteski, za gostiščem. Ta naj bi opazovala tiste, ki se odpravijo še naprej. 6. Podpeško jezero: Čeprav ne velja več za najgloblje jezero v Sloveniji, ni zaradi "prepolovljena« glo- bine nič manj privlačno za obiskovalce. Leži na nadmorski višini 290m, sredi moč­ virnate ravnice, ki se postopno spušča v vodo. Skoraj popolnoma okroglo kraško jezerce je zazdaj še dovolj odmaknjena, da ostaja privlačno za ribiče in tiste obiskoval- ce, ki imajo raje mirnejše kotičke. Opazovalno mesto smo postavili tik ob betonski pomol pri vstopu v jezerski predel. 7. Sv. Ana: Izrazit pomol nam z višine 482 m, ki se dviga nad znanim podpeškim kamnolo- mom, ponuja zanimiv pogled na Barje, cerkvica pa prostor še dodatno obogati. Tako kot Podpeško jezero pod cerkvica, ostaja tudi Sv. Ana samoten predel, ki pa je prav za tiste redke obiskovalce toliko bolj zanimiva. Opazovalno mesto smo postavili malo pred cerkvica, da se izognemo morebit- nemu mešanju obiskovalcev na vrhu. 8. Rakitna: Zaradi sveže klime in sončnih ter jasnih zim, je postala Rakitna, podobno kot Kureš- ček, prijetno izhodišče za izlete v okolico. številne počitniške hišice še dodatno pojas- njujejo privlačnost tega prostora. Predel je že kar precej oddaljen od Ljubljane, zato ostaja razumljivo, da bodo obiskovalci mo- torizirani. Poleg sveže klime in obilice sonca je prostor primerno izhodišče za številne izlete. Opazovalno mesto smo zato postavili malo nad odcepom ceste na Gornji Ig, pri vstopu na planoto. 9. Borovniški Pekel: Zadnje opazovalno mesto smo postavili v soteski, malo nad gostiščem v Peklu. Soteska je izhodišče za samotne sprehode proti Pokojišču ali celo do Cerknice, večina G. V. 6/91 285 obiskovalcev pa pride vsaj do znanih sla- pov, zaradi katerih je ta soteska vpisana tudi v seznam naše naravne dediščine. Devet opazovalnih mest jasno pokaže vso slikovito pestrost prostora, ki bi se površnemu opazovalcu kaj lahko izmuznila. Zaradi tako različnih okolij, ki so privlačna za povsem različne vrste obiskovalcev, smo tudi postavili opazovalna mesta tako na gosto. saj smo si le tako lahko ustvarili dovolj jasno podobo o prostoru. 4. REZULTATI OPAZOVANJA Nedeljski utrip na vseh točkah kaže zvo- nasto krivuljo, z viškom v zgodnjih popol- danskih urah (preglednica 1 ). Tudi letošnji rezultati kažejo značilno bi- modalno razporeditev, ko sledi dopoldan- skemu valu še močnejši val popoldne (gra- fikon 1 ). Spet lahko ugotovimo, da gre tu predvsem za krajše poldnevne izlete v bližnjo okolico. Na vseh opazovalnih mestih so opazo- valci zabeležili 2971 prihodov in 2779 odho- dov. Ta števila upoštevajo vsa opažanja na vseh točkah. Ker pa smo na obeh opazoval- nih mestih v lškem Vintgarju zajemali iste Grafikon 1: Prihodi in odhodi obiskovalcev 800 št evi 1 o obi skovd cev ljudi, moramo odšteti opazovanja na dru- gem opazovalnem mestu, če želimo dobiti realen razultat. Tako lahko zaključimo, da je ta dan obiskal izbrani predel 2601 obisko- valcev. Hkrati pa smo zabeležili tudi 2422 odhodov. Razliko 179 obiskovalcev pojas- njujemo takole: - V Dragi so se nekateri obiskovalci vračali po drugi poti, kjer nismo imeli opazo- valcev. - Na Kureščku. v Vintgarju in na Rakitni so številni lastniki počitniških hišic ostali tudi po 19h, ko smo končali z opazovanji. Prav tako so po tej uri ostajali obiskovalci v gostiščih in lokalih, zlasti pri Jezeru in na Kureščku. - Nekateri obiskovalci so ostali na lepih razglednih točkah, predvsem na Kureščku. - Seveda pa dopuščamo možnost, da je prišlo do določenih napak tudi pri naših opazovanjih. Najbolj obiskana točka je bila tokrat Ra- kitna, saj je tja prišla več kot tretjina (35,9 %) vseh obiskovalcev, kar je glede na sloves in popularnost tega kraja tudi razum- ljivo. Poleg Rakitne se je še največ obisko- valcev odločilo za Iški Vintgar ter Kurešček, ljudje so precej obiskovali tudi Podpeško jezero s Sv. Ano. Borovniški Pekel ostaja Q13 Q14 Q15 Q16 019 ura -- Pri hodi -+- Odhodi 286 G. V. 6/91 Preglednica 1 : Gibanja prihodov in odhodov obiskovalcev Ura 8-9 9-10 10-11 11-12 12-13 13-14 14-15 15-16 16-17 17-18 18-19 Skup. % 1. Draga 1 Prihodi Odhodi 2. Draga Il Prihodi Odhodi 3. Kurešček Prihodi Odhodi 4. lška 1 Prihodi Odhodi 5.1ška 11 Prihodi Odhodi 6. Jezero Prihodi Odhodi 7. Sv. Ana Prihodi Odhodi 8. Pekel Prihodi Odhodi 9. Rakilna Prihodi Prihodi skupaj ~~ Odhodi skupaj o;., Odhodi 14 1 7 3 4 2 4 3 8 3 2 4 2 2 1 1 1 4 12 36 11 11 39 65 1,3 2,2 19 22 0,7 0,8 16 4 15 7 10 4 2 2 14 4 68 3 132 4,5 17 0,6 17 16 17 6 18 11 14 10 4 2 11 2 112 14 195 6,6 61 2,2 9 9 1 6 5 23 11 12 18 3 8 8 13 8 8 15 71 36 7 8 69 22 73 17 46 12 20 3 2 2 12 18 136 30 146 374 4,9 12,6 99 112 3,6 4,0 3 5 78 so 81 29 86 32 45 24 10 4 26 11 213 57 553 18.6 212 3 11 8 86 71 151 93 90 91 50 61 10 3 48 34 265 108 7 16 3 58 61 119 125 81 94 60 79 11 12 25 51 59 124 4 14 31 88 59 163 29 84 27 70 1 9 21 14 51 289 713 429 223 24,0 14,4 7,5 474 562 731 7,6 17,1 20,2 26,3 9 12 19 33 8 82 4 23 21 63 20 0,7 10 0,4 60 2,0 55 2.0 419 14,1 360 13,0 544 18,3 540 19,4 370 12,5 357 12,8 258 8,7 331 11.9 49 1,6 43 1,5 8 184 6,2 11 145 5,2 33 1056 35,9 246 929 33,8 102 2971' (2601) 3,4 100 470 2779' ( 2422) 16,9 100 Preglednica 2: Glavne oblike prihodov obiskovalcev Prihodi 1. 2. Draga Il 3. Kurešček 4.1ška 1 S.lškall 6.Jezero 7.Sv.Ana 8. Rakitna 9. Pekel 11 12 140 17 320 59 49 182 3 3 10 1 6 4 30 8 57 1 2 3 3 1 Moped Avto Skupaj 5 34 60 6 266 419 21 473 544 5 23 370 21 119 258 49 1065 1067 184 Skupaj % 790 18 27,2 116 3,9 7 0,2 59 1980 2971 2,0 66,7 100 tokrat nekoliko bolj v ozadju, morda tudi zato, ker je gostišče v tem kraju ob nedeljah zaprto. Najmanj obiskovalcev je stopilo v okolico ribnikov v Dragi pri Igu. Ta predel ostaja še naprej najmanj poznan in ga zato obiskujejo le redki poznavalci in ljubitelji tišine ter ptic. 4.1. Glavne oblike prihodov obiskovalcev Oblika prihoda obiskovalcev je eden iz- med najbolj zanimivih podatkov, saj nam hkrati pove veliko o naravnih danostih in o infrastrukturni opremljenosti določenega predela. S tem pa se vsaj posredno že nakazujejo določeni morebitni konflikti v prostoru. Tako ločujemo izrazite rekrea- tivna oblike (sprehod, trim, hoja s psom, tudi kolo in gorsko kolo), posebej pa moto- rizirana oblike prihoda (avto, tudi moped). V tej raziskavi smo prvič ločeno beležili prihode z gorskimi kolesi. Preglednica 2 kaže, da prevladujejo pri- hodi z avtomobili. K temu največ pripomo- rejo obiskovalci Rakitne, saj predstavljajo več kot polovico vseh prihodov z avtomobili v celotnem obravnavanem prostoru. Na drugih točkah ostaja več prostora in miru tudi za pešce (tudi preglednica 3). Zanimiv je še podatek, da je med skupino 123 kolesarji le sedem rekreativcev uporabljalo gorska kolesa. Žal ne vemo ali to pomeni, G. V. 6f91 287 da ta predel zanje ni zanimiv ali pa še ni »Odkrit«. Preglednica 3: Prihodi z avtomobili število število Povprečno Prihodi avtomobilov potnikov število potnikov Draga\ Draga li 9 34 3,8 Kurešček 99 266 2,7 lška l 184 473 2,6 lška 11 8 23 2,9 Jezero 54 119 2,2 Sv. Ana Rakitna 381 1065 2,8 Pekel Skupaj 735 1980 2,7 Iz povprečja lahko sklepamo, da gre predvsem za dvojice, pare in družinske izlete. 4.2. časovna dinamika glavnih vrst prihodov V preglednici 4 prikazujemo, ločeno po posameznih točkah in urah, prihode avto- mobilov in pešcev, saj lahko druge oblike praktično zanemari mo. Opozarjamo, da za- jema vsota avtomobilov le število vozil, število potnikov v njih najdemo v preglednici 3! Dogodek je tako prihod pešca kot prihod vozila. Število prihodov narašča postopno prek dneva, doseže višek med 14h in 1.6h ter se potem do večera postopno umiri. 4.3. Glavne oblike druženja obiskovalcev Oblike druženja so poleg oblike prihodov najbolj pomemben vir informacij, saj po- vedo načrtoval cu rekreacije največ o social- nih značilnostih ljudi, ki obiskujejo določen prostor. Iz oblik druženja lahko vsaj po- sredno sklepamo o vedenjskih značilnostih in zahtevah, o dinamiki, gostitvah, zahtevni infrastrukturi ter o {ne)združljivosti različnih skupin na istem prostoru. Tudi tokrat bele- žimo dogodek in ne števila ljudi! Tako je enakovreden dogodek prihod posameznika in prihod družine. Tudi rezultati letošnjih opazovanj potrju- jejo, da so najmočneje zastopane tiste skupine obiskovalcev, ki se želijo sprostiti v miru, ki torej iščejo v prostoru določeno intimnost. Tako so prevladovali predvsem pari, sledile so jim družine, samotarji in dvojice, na koncu pa ostajajo skupine vrstnikov (preglednica 5). 5. ANKETA Na osmih točkah smo razdelili skupaj 120 anketnih obrazcev, v kuvertah z našim naslovom. Izpustili smo le točko lška 1, saj Tabela 4: časovna dinamika prihodov po točkah in skupaj Oblika prihoda 8-9 9-10 10-11 11-12 12-13 13-14 14-15 15-1 6 16-17 17-18 18-19 Skupaj 1.Dragal Avto: Peš : 4 6 1 12 2. Draga li Avto: 1 1 4 1 1 9 Peš: 1 2 2 7 1 2 15 3. Kurešček Avto: 1 3 3 5 7 16 17 17 14 9 7 99 Peš: 13 6 2 22 39 38 16 7 143 4.1škal Avto : 2 5 6 5 24 27 50 38 20 6 184 Peš : 4 2 10 1 17 5. 1ška 11 Avto: 1 1 3 j 1 8 Peš: 2 5 14 3 40 68 88 78 29 4 331 6. Jezero Avto : 1 5 2 2 2 9 8 12 7 5 54 Peš : 1 2 3 8 6 21 5 8 7 61 7. Sv. Ana Peš: 1 2 4 8 2 10 10 11 1 49 8. Rakitna Avto: 6 15 25 39 29 49 78 85 23 17 15 381 Peš: 9. Pekel Peš: 4 14 11 15 10 26 48 25 21 8 182 Skupaj Avto: 11 21 39 52 44 92 134 162 92 54 34 735 o/o. Avto: 1,5 2,9 5,3 7,1 6,0 12,5 18,2 22,0 12,5 7,4 4,6 100 Skupaj Peš: 13 7 28 33 37 90 154 213 145 68 21 809 % Peš: 1,6 0,9 3,5 4,1 4,6 11,1 19,0 26,3 17,9 8,4 2,6 100 288 G. V. 6/91 Preglednica 5: Oblike druženja obiskovalcev 1. Draga 1 1 2 1. Sam 12,5 2. Draga 11 4 1 1 2 5 2. Dvojica 11,6 3. Kurešček 17 29 54 s 7 47 7 2 3. Par 30,9 4.1škal 23 32 78 31 5 36 15 4. Mlajša skupina vrstnikov 5,6 5.1ška 11 11 18 59 7 5 31 11 2 5. Star. skupina vrstnikov 5,7 6. Družina 26,5 6.Jezero 43 22 26 7 4 18 7 7. Nepopolna družina 6,2 7.Sv.Ana 4 3 8 6 8. Dve ali več družin 1,0 8. Rakitna 40 18 120 12 41 140 19 9. Večja mešana skupina 9. Pekel 2 7 19 2 2 21 6 2 1 O. Organizirana skupina Preglednica 6: Časovna dinamika prihodov glavnih vrst druženja Prihodi 8-9 9-10 10-11 11-12 12-13 13-14 14-15 15-16 16-17 17-18 18-19 Skupaj Dragal Draga li 1 1 Kurešček 2 3 8 10 16 6 5 2 54 p lška 1 2 2 11 10 20 22 9 1 78 A lška 11 3 1 7 12 17 14 3 2 59 R Jezero 2 3 4 3 8 2 4 26 Sv. Ana 1 2 1 3 8 Rakitna 9 10 7 15 21 28 13 4 4 120 Pekel 1 7 3 7 19 10 58 92 70 30 13 2 o Draga li 1 1 1 1 1 5 R Kurešček 3 2 2 7 5 14 6 4 4 47 u lškal 1 3 8 13 8 3 36 ž lškall 2 7 8 9 5 31 1 Jezero 2 2 4 4 2 2 18 N Sv. Ana 1 3 1 1 6 A Rakitna 3 7 16 10 20 30 39 6 7 1 140 Pekel 1 1 1 3 1 3 5 3 2 1 85 36 24 8 1 2 Draga Il 1 1 3 Kurešček 2 2 2 4 4 1 17 s lškal 3 3 1 5 5 1 2 3 23 A lškall 2 1 3 2 2 1 11 M Jezero 1 7 1 3 2 3 8 9 5 4 43 Sv. Ana 1 1 1 1 4 Rakitna 3 4 8 7 3 3 3 3 40 Pekel 1 17 25 Draga 1 1 1 D Draga li 1 1 2 4 v Kurešček 1 1 4 7 5 4 4 1 29 o lška 1 3 1 1 3 7 9 4 2 32 J lška 11 1 2 1 5 6 2 18 l Jezero 1 3 6 8 3 22 c Sv. Ana 1 1 1 3 A Rakitna 2 3 6 5 18 Pekel 1 7 8 5 G. V. 6/91 289 Preglednica 7: Starost in izobrazba rekreativ~ cev, ki so odgovorili na anketo Starost do 181et 19-241et 25-451et 46--661et nad 671et Izobrazba osnovna srednja višja visoka Moški % 27,5 50,0 20,0 2,5 % 25,0 42,5 12,5 20,0 Ženske ol o 18,8 15,6 40,6 21,9 3,1 28,0 37,5 6,5 28,0 Priloga 1 : Anketna vprašanja in odgovori: 1 . Kam v naravo greste najraje na oddih? gore gozd travnik jezero/reka morje drugo M Ž Skup. 25 29 8 15 23 % 26 26 10 15 23 26 28 9 15 23 2 . Koliko časa je minilo od zadnjega izleta v gozdu? 1 teden 2tedna 1 mesec 3 mesece 6mesecev 1 leto več kot eno leto drugo M % 54 20 10 2 2 12 ž Skup. 0lo "lo 59 56 6 13 23 16 3 3 1 9 11 3 . Kako dolgo ste zadnjič ostali v gozdu? pol ure eno uro dve uri poldneva ves dan drugo M Ž Skup. 0lo "lo 0lo 2 18 36 32 12 3 9 50 32 6 3 13 43 32 9 4. Kolikokrat v letu obiščete gozd? nikoli 1-5~krat 6-10-krat 10- 50-krat več kot 50-krat drugo 290 G. V. 6/91 M % 17 40 40 3 ž % 18 52 30 Skup. o lo 17 45 36 2 je zajemala delno iste obiskovalce kot lška 11. Anketni obrazec prikazujemo v prilogi 1. V štirinajstih dneh smo dobili 72 odgovo- rov, to pomeni , da je bil odziv 60%. Odgo- vorilo nam je 40 moških in 32 žensk. Njihovo starostno in izobrazbeno strukturo prikazujemo v preglednici 7. 5. Kako daleč greste na izlete ob koncu tedna? do3km do30km drugo M Ž Skup. 0lo 0lo % 28 56 16 '12 67 21 21 6'1 18 6. Kateri telesni aktivnosti v naravi posvečate največ pozornosti ? delo sprehod tek različni športi igra lov ribolov nabiranje sadežev drugo M Ž Skup. olo % olo 7 42 9 8 6 2 3 23 3 47 s 14 3 28 5 44 7 10 6 1 2 25 7. V kakšni skupini najraje zahajate v gozd? sam v najožjem družinskem krogu v krogu prijateljev v večji množici drugo M Ž Skup. olo olo olo 19 57 24 65 35 11 60 29 8. V katerem letnem času najraje zahajate sem? pomlad poletje jesen zima M Ž Skup. 0lo 0lo "lo 31 27 29 13 31 28 28 13 31 27 29 13 9. Kaj vas pri obisku gozda najbolj moti? delo v gozdu hrup neurejena okolica strah pred srečanjem z živalmi strah pred klopi srečanje s hrupno skupino ljudi drugo M Ž Skup. 2 21 42 3 23 9 19 47 2 15 15 2 1 20 45 1 9 19 5 1 o. Katero drevo vam je naj ljubše? M ž Skup. % % % bor 8 11 9 jelka 10 10 10 macesen i 1 16 13 smreka 13 9 11 drugi iglavci 4 1 3 bukev 9 9 9 breza 16 19 18 hrast 10 7 8 lipa 12 14 13 drugi listavci 7 4 6 Komentar: 1 . Oba spola hodita skoraj enako rada na morje, v gore in gozd, pri čemer hodijo mlajši nekoliko več na morje kot v bližnjo okolico, starejši pa obratno. Sledijo reke in travniki. Izobrazba ni prinesla značilnih raz- lik v odgovorih. 2. Vsi anketiranci so očitno veliki ljubitelji narave, saj ne glede na spol, starost in izobrazbo izrazito prevladujejo obiski enkrat tedensko, moški pogosto pridejo tudi na štirinajst dni, žensk je tu nekaj manj, vsaj enkrat mesečno pa spet pogosteje prihaja- jo. 3. Prav tako so ne glede na spol, starost in izobrazbo najpogostejši obiski, ki trajajo vsaj dve uri do poldneva. Te ugotovitve potrjujejo spoznanja, da je človek kljub napredku v tehniki in znanosti (ali pa prav zaradi tega) še vedno neločljivo povezan z naravo in potrebuje določene stalne stike ne glede na starost in izobrazbo. Izobrazba in starost lahko prispevata nekaj h kvaliteti teh stikov ne pa h kvantiteti. 4. Večina obiskovalcev obišče gozd več desetkrat do petdesetkrat na leto, kar po- sredno potrjuje že ugotovljeno dejstvo, da večina ljudi obiskuje naravo enkrat teden- sko, največkrat ob koncu tedna. 5. Prevladujejo razdalje do 30 km, kar je glede na oddaljenost izbranih točk od Ljub- ljane tudi razumljivo. 6. Izmed predlaganih aktivnosti imajo obiskovalci spet zelo podobne poglede ne glede na spol, starost in izobrazbo. Prevla- dujejo sprehodi, sledi jim nabiranje gozdnih sadežev, med drugim se ženske nekoliko bolj posvečajo različnim športom, moški pa se še vedno radi zaposlijo z lovom in ribolovom. 7. Najbolj pogosta oblika izletništva osta- jajo družinski izleti, kar potrjujejo poleg ankete tudi letošnja opazovanja, pogosti so tudi izleti v krogu prijateljev, moški gredo v gozd tudi sami. 8. Zima ostaja najmanj priljubljen letni čas za obisk narave, med preostalimi ni značilnih razlik, čeprav rahlo prevladuje pri obeh spolih pomlad, kar pa je razumljivo, saj ostaja v visoki sezoni privlačno tudi morje. 9. Vse obiskovalce najbolj moti neure- jena okolica, sledi ji srečanje s hrupno skupino ljudi, pri ženskah je močneje pou- darjen strah pred klopi, drugo je za obisko- valce manj moteče. Ta spoznanja so po- membna tudi za gozdarje, saj si naključni obiskovalci prav ob pogledu na ostanke ali posledice gozdarskih del pogosto ustvarjajo sodbo o celotni stroki. 1 O. Moškim se zdi najlepše drevo breza, sledi ji smreka in lipa. ženskam je najbolj všeč breza, sledita macesen in lipa. 6. NALOGE Predel J obrobja Barja ponuja razno- vrstne možnosti številnim obiskovalcem. Tako lahko najdejo svoje mesto ljudje, ki se odpravijo na daljši ali krajši sprehod, samotarji in tudi večje skupine ljudi, avto- mobilisti in pešci. Prostor je dovolj dobro razčlenjen, da se obe glavni kategoriji obi- skovalcev v glavnem ne motita. Večina točk je namreč takšnih, da se večina ljudi odloči za prihod z avtomobilom, potem pa nadaljuje pot tudi peš (Kurešček, lška, Pod- peč, Pekel). Nekatere predele še vedno najbolj obiskujejo pešci (Draga), do nekate- rih tudi ni mogoče drugače priti (Sv. Ana). Rakitna je tako oddaljena, da se ljudje nanjo odpravljajo praktično le z avtomobili, kljub temu pa široka planeta nudi dovolj možnosti tudi pešcem. Anketa je pokazala, da velika večina obiskovalcev rada obiskuje gozd in ga visoko vrednoti. Kljub temu pa ostaja gozd v obravnavanem predelu bolj ali manj lepa kulisa, saj obiskovalci ostajajo v veliki večini na izdelanih poteh in bolj ali manj znanih in "utečenih« izletniških toč­ kah. Ko ocenjujemo ta južni barjanski rob, lahko takoj opazimo, da ni na celi dolžini G. V. 6/91 291 nobene gozdne učne poti (razen zelo za- puščene in zanemarjene v Bistri). Poleg klasične učne poti se mi zdijo še posebej primerne t. i. male gozdne učne poti ali pa samo nekaj deset- ali stometrske trase z določeno naravoslovno vsebino, informacij- ske table ipd. Takšna poučna infrastruktura brez dvoma sodi praktično na vse obravna- vane točke v omenjenem predelu. Poleg tega bi morali postaviti in vzdrževati klopi za počitek na vseh takšnih mestih. Te naloge so lahko dobrodošel izziv tudi in predvsem za gozdarstvo. 7. ·SKLEP Opazovanja obiska in rekreacijskega ve- denja na J obrobju Barja kažejo: - Predel je priljubljen, saj ljudje obisku- jejo vse znane točke, skupaj smo v enem dnevu zabeležili obisk 2600 ljudi. - Prevladujejo poldnevni izleti (bimo- dalna razporeditev). - Prevladujoča oblika rekreacije je izlet- ništvo. - Prevladujoče oblike druženja ostajajo družine, pari in posamezniki. - Prevladuje želja po določeni intimnosti v prostoru. - Poglavitna oblika prihodov so avtomo- bilisti (66,6%) in pešci (27,2%). - Obiskovalci so določenemu predelu zvesti, vanj se radi in pogosto vračajo. Gozd visoko vrednotijo, veliko jim pomeni, če je urejen. - Gozdarstvo bo moralo načrtno popula- rizirati svojo stroko, skrbeti za stike z jav- nostjo. Predlagamo rešitve v obliki malih učnih poti, informacijskih tabel na vseh pomembnejših vstopnih mestih. Povzetek Južno obrobje Barja pri Ljubljani ne predstavlja izrazitega cilja, zato je raziskava zajela obisko- valce na štirih vstopnih in štirih ciljnih točkah, ki smo jih bili izbrali ob poprejšnjem ogledu. Opazovanja so trajala od ah do 191\ zasledovali smo naslednje rekreacijske elemente: - številčnost in smer gibanja rekreativcev (pri- hodi, odhodi) - obliko prihoda (peš, kolo, gorsko kolo, mo- ped, avtomobil) 292 G. V. 6/91 - obliko rekreacijske aktivnosti (izlet, trim, sprehod s psom) - obliko druženja (sam, dvojica, par, skupina mlajših vrstnikov, skupina starejših vrstnikov, dru- žina, nepopolna družina, dve ali več družin, večja mešana skupina, organizirana skupina). Dnevni ritem obiska kaže na bimodalno razpo- reditev s prvim viškom med 11 h in 12h, drugi nastopi med 15h in 16h. Skupaj je prostor obiskalo 2600 ljudi. Največ obiskovalcev se je pripeljalo z avtom (66,6 %), veliko pa je tudi pešcev (27,2 %). Druge ob!ike imajo manj opazen delež. Gorska kolesa so bila vsaj ta dan še redka. Temeljno obliko druženja predstavljajo popolne m nepopolne družine (32,7 %), pari (30,9 %) , posamezniki (12,5 %). To spet dokazuje, da pred- njačijo skupine, ki iščejo v prostoru določeno stopnjo intimnosti in miru . Anketa je pokazala, da je gozdnata krajina predel, ki je ljudem blizu. Gozdarstvo bo moralo čim bolj približati strokovne poglede na naravo javnosti. Predlagamo rešitve v obliki malih učnih poti, informacijskih tabel in podobno. THE MONITORING AND ANALYSIS OF THE RECREATION IN SUBURBAN WOODED LANDSCAPE- THE SOUTHERN PART OF LJUBLJANA Summary The region at the southern margins of the Ljubljana Marshes does not represent an explicit destination, so the research comprised the visi- tors in four initial and four final destination points selected on primary inspeciton. Observations lasted went on from 8 a.m. to 7 p.m. The following recreational elements repre- sented the issue of the observations: - the number of participants and their direction (arrivals, departures) - the form of arrival (on foot, by bike, by mountain bike, by scooter, by car) - the form of recreational activity (a trip, trim, a walk with a dog) - associating form (alone, two persons, a ecu- ple, a group of young coevals, a group of elderly coevals, a family, incomplete family, two or more families, a greater group of a mixed type, an organized group). The daily visit rhythm evidences a bimodal distribution with the first peak at 11 a.m. and 12 and the second between 3 p.m. and 4 p.m. All in all, the area was visited by 2600 people. The majority of visitors came by car (66,6 %), however, there were also many pedestrians (27,2%). The share of other forms is insignificant. Mountain bikes were rare, at least that day. The main associating forms are represented by complete and incomplete families (32,7 %), ecu- ples (30,9%), individuals (12,5%). This again is a proof that groups which search for a certain degree of intimacy and peace prevail. The inquiry showed that wooded landscape was a region very close to people. It will be the task of forestry to bring pofessional views on the nature as close to the public as possible. The realization of this can be performed in the form of educational routes, information posts and the like. VIRI 1. Anko, 8., 1987: Analiza nedeijskega obiska primestnega gozda na primeru Smarne gore. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 29, Ljubljana, str. 59-84. 2. Pirnat, J., 1990: Opazovanje in razčlemba rekreacije v primestni gozdnati krajini Katarina pri Ljubljani. Gozdarski vestnik, 6/1990, str. 288- 296. Priloga 2: Pregledna karta J roba Barja M = 1 : 200.000 Opazovalna mesta: 1. Draga 1, Il, 2. Kurešček, 3. lška 1, Il, 4. Jezero, 5. Sv. Ana, 6. Rakitna, 7. Pekel G. V. 6/91 293 GDK: 619 Usposabljanje v okularnem ocenjevanju raznih sestojnih karakteristik ter v gozdnogojitvenem diagnosticiranju in izbiri potrebnih ukrepov Franc GAŠPERŠIČ* IZvleček Gašperšič, F.: Usposabljanje v okularnem oce- njevanju raznih sestojnih karakteristik ter v gozd- nogojitvenem diagnosticiranju in izbiri potrebnih ukrepov. Gozdarski vestnik, št. 6/i 99i . V sloven- ščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 8. Metoda okularnega ocenjevanja je edina me- toda racionalnega pridobivanja zelo velikega šte- vila informacij o gozdu. V razpravi sta dani teorija učenja perceptivne in intelektualne spretnosti okularnega ocenjevanja ter praktičen postopek usposabljanja v spretnosti ocenjevanja sestojnih karakteristik, gozdnogojitvenem diagnosticiranju ff' izbiri potrebnih ukrepov. Ključne besede: gozdarsko načrtovanje, oku- lan1o ocenjevanje, gozdnogojitven ukrep. 1. UVOD Pri načrtovanju mnogonamenskega go- spodarjenja z gozdovi potrebujemo celos- tno informacijo o zapleteni zgradbi gozda. Funkcioniranje vsakega sistema, tako tudi gozdnega ekosistema, je odsev njegove notranje zgradbe. Popolnost zgradbe go- zda in prek te ogroženost posameznih fun- kcij torej lahko presojamo po stanju najbolj značilnih elementov, ki sestavljajo to zgrad- bo. S funkcionalnega vidika je stanje goz- dnega sestaja nedvomno najpomembnej- še. Pogosto slišimo napačno kritiko, češ da večino pozornosti in sredstev pri gozdnogo- spodarskem načrtovanju namenjamo zbira- nju informacij za tradicionalno-lesno funkci- jo, medtem ko vse druge splošno koristne funkcije v informacijskem pogledu močno zanemarjamo. To preprosto ni res ali pa gre vsaj za načelen nesporazum. Uspe- šnost izvajanja posameznih splošno koris- tnih funkcij je prav tako odvisna od stanja ! Prof. dr. F. G., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 6i 000 Ljubljana, Večna pot 83, Slovenija 294 G. V. 6/91 Synopsis Gašperšič, F.: The Training in Ocular Estima- tion of Severa! Stand Characteristics and Silvicul- tural Diagnosing as well as the Selection of Necessary Measures. Gozdarski vestnik, No. 6/ 1991. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 8. The method of ocular estimation is the only method of rational acquiring of a great deal of information on forest. The paper presents the theory of the learning of perceptive and intelectual ability of ocular estimation and the practical pro- cedure of the training in the ability how to estima1e forest stand characteristics, in silvicultural diagno- sing and in the selection of necessary measures. Key words : forest planning, ocular estimation, silvicultural measure. posameznih elementov kompleksne zgradbe gozda (sestaja), od katerih je hkrati odvisna tudi trajnost (stabilnost) lesne fun- kcije. Na katere elemente sestaja, poleg lesne zaloge, se nanaša zbiranje infomacij o gozdu je razvidno iz obrazcev za »Opis sestojev«. Ta metodologija je v uporabi že od leta 1985 (8) . Razen informacij o potre- bah po splošno koristnih funkcijah in njihovi poudarjenosti v večini primerov ni treba zbirati kakih posebnih informacij, ki bi se nanašale zgolj na te funkcije. Izjema so npr. gozdovi večjih (pomembnejših) rekrea- cijskih centrov, kjer je potrebna dodatna valorizacija gozdov z upoštevanjem poseb- nih kriterijev. Tako je npr. za gozdove rekreacijskih centrov v SZ (Moisejev 1977, lnstrukcija, 1986) predvideno dodatno zbi- ranje naslednjih informacij: krajinski tip, higiensko-zdravstvena ocena, estetska ocena, prehodnost, možnosti razgleda in še nekaterih drugih informacij. Nedvomno je, da splošno koristne funkcije zelo pove- čajo potrebo (zahtevo) po kompleksnosti (celovitosti) informacije o gozdu. Velik del informacij o gozdnih sestojih je take narave, da jih lahko pridobimo le z metodo okularnega ocenjevanja. Informa- cij, ki jih lahko racionalno pridobimo z merjenjem in štetjem, je razmeroma malo. Zaradi izredne kompleksnosti gozdnih zgradb in velike obsežnosti populacij oseb- kov je gozd pri ugotavljanju njegovega stanja tipičen primer uporabe vzorčnih me- tod in zlasti cenitev. Ker so informacije, pridobljene s cenitvijo, pogosto obreme- njene z velikimi subjektivnimi napakami, gledamo nanje s podcenjevanjem. Ob tem pa se skoraj ne zavedamo, da je možno sposobnost okularnega ocenjevanja raznih karakteristik gozdnih sestojev razviti skoraj do popolnosti. Naš interes mora biti čim večja zaneslji- vost informacij, tudi tistih, ki jih pridobimo z okularnim ocenjevanjem. Neodgovorno je pri načrtovanju odločati z nezanesljivimi informacijami. S spremembo zdaj veljav- nega zakona o gozdovih bomo za zasebne gozdove potrebovali natančnejše gozdno- gospodarske načrte tudi v detajlu (odsek, oddelek). Seveda je to neposredno pove- zano z zanesljivostjo okularnega ocenjeva- nja, gozdnogojitvenega diagnosticiranja stanja sestojev in odločanja o gozdnogoji- tvenih ukrepih. Edini način za povečanje zanesljivosti in s tem kvalitete informacij je usposabljanje v spretnosti okularnega oce- njevanja, diagnosticiranja in odločanja. V praksi našega gozdnogospodarskega na- črtovanja (pri ugotavljanju stanja gozdov) je ta vrsta usposabljanja novost, medtem ko je v nekaterih deželah (vzhodnoevrop- skih) sistemsko predvidena naloga, ki jo morajo opraviti vsi inženirji - načrtovalci neposredno pred začetkom terenskih del. Pri tem ne gre za enkratno nalogo. »Kondi- cijo« načrtovalcev v okularnem ocenjeva- nju, diagnosticiranju in odločanju je treba stalno vzdrževati in izboljševati (negovati). 2. TEORIJA UČENJA PERCEPTIVNE IN INTELEKTUALNE SPRETNOSTI OKULARNEGA OCENJEVANJA 2.1. Temeljni pojmi Ocenjevanje najrazličnejših sestojnih ka- rakteristik, diagnosticiranje gozdnogojitv~­ nega stanja in odločanje o gozdnogojitven Ih ukrepih, višini etata itd. je v veliki meri stvar perceptivne in intelektualne (miselne) spretnosti, ki si jo je mogoče izuriti oziroma se zanjo usposobiti na sistematično v ta namen izbranih in pripravljenih kontrolnih ploskvah. Spretnost je izurjena sposobnost, je or- ganiziran in koordiniran sklop miselne in/ali fizične aktivnosti, ki je povezan z nekim objektom (D. Legge in P. Barber 1979). Spretnosti ni brez vaje, oziroma usposablja- nja. Pojmovno je spretnost vezana na doseganje določenega cilja ali vsaj za tež- njo, da bi bil kak cilj dosežen, v primerjavi z navajenostjo, ki je enostavna oblika ravnanja brez kakega cilja. Pod usposabljanjem je tukaj mišljena sistematično razvijanje strukture vedenja (ravnanja), ki ga sestavljajo znanja in spretnosti, kar nam je nujno potrebno, da bi opravili neko nalogo ali delo. Vsa~o spretnost izgrajujemo postopn': s pon.avlJa- jočim urjenjem (vajo). Tudi v nasem P.nmeru velja torej star izrek, da vaja dela m.oJstra .. Kot analogijo k nalogi ocenjevanJa raznih karakteristik gozdnih sestojev lahko upora- bimo nalogo ciljanja (zadetja neke tarče), kjer služi za kriterij uspešnosti dosežena prostorska natančnost. Posebnost na- šega primera je v tem, da je cilj fiktivne narave, predstavlja ga natančna (prava) vrednost neke sestojne karakteristike (npr. sestojna zasnova, drevesna sestava itd.) na konkretni kontrolni ploskvi. 2.2. Učenje spretnosti okularnega ocenjevanja kot kibernetski proces Kibernetika je ponudila predstavo o člo­ veku kot sistemu samokontrole tako v tiziološkem kakor tudi v psihološkem in spoznavnem smislu (Stemmers, R. in Pa- trick, J. 1980). To predstavo lahko koristno uporabimo tudi pri učenju določenih spre~­ nosti. Osnovni princip kibernetskega pn- stopa je upravljanje s P?moč~o po~ratne informacije, kar pomem, da Izhod IZ n~­ kega sistema lahko uravnava vhod v SI- stem. Operacija usposabljanja v. spre.tn~sti oce- njevanja kot sklenjen upravljalskl (kibernet- ski) proces je videti takole: G. V. 6/91 295 VHOD (usmerjanje) Akter (ocenjevalec) ------- ~ Ak~ija 1 1 1 Povratna informacija J L __________________ _ Učenje, oziroma usposabljanje za vsako spretnost, tudi za spretnost v okularnem ocenjevanju, sloni na dveh temeljnih dejav- nikih: na usmerjanju, ki ima značaj vhoda in na povratni informaciji (vplivu izhoda na vhod). Z usmerjanjem opozorimo na potreben miselni postopek pri ocenjeva- nju, povratna informacija pa nam pove, koliko smo pri ocenjevanju uspešni. Usmerjanje Najpogostejša oblika usmerjanja pri uče­ nju spretnosti so verbalna navodila, tj. na- zoren opis o tem, kaj in kako naj se naredi. V primeru ocenjevanja raznih sestojnih ka- rakteristik gre za prikaz kriterijev, ki jih je treba uporabiti pri ocenjevanju neke se- stojne karakteristike, in za določen miselni postopek (za določeno zaporedje misli) pri ocenjevanju. Če npr. ocenjujemo absolutno višino lesne zaloge po hektarju, je najbolj logično zaporedje misli takšno: najprej po- mislimo na debelinsko strukturo (srednji premer) sestaja, nato na njegovo višino in na koncu na gostoto sestaja. Akcija Je miselni proces, ki ga je treba opraviti pri ocenjevanju kakega parametra in zapisu njegove ocene v obrazec. Ker gre pri opiso- van ju sestojev tudi za odločanje o gozdno- gojitvenih ukrepih, je logično zaporedje v miselnem pocesu naslednje: vizualna per- cepcija {zaznava)~ diagnoza gozdnogoji- tvenega stanja-? odločanje, oziroma izbira potrebnih ukrepov. Povratna informacija Drugi glavni dejavnik pri usposabljanju v spretnosti okularnega ocenjevanja je po- vratna informacija. Lahko jo preprosto ime- nujemo kar poznavanje rezultata oziroma natančne vrednosti kakega sestojnega pa- rametra s kontrolne ploskve. V našem pri- meru ocenjevanja raznih sestojnih karakte- 296 G. V. 6/91 ristik na konkretni kontrolni ploskvi je po- vratna informacija pravzaprav razlika med cenjeno in dejansko {pravilno) vrednostjo te karakteristike. Za povratno informacijo v nalogi ciljanja je pomembo, da je ta preci- · zna. Pri streljanju v tarčo npr. sporočimo precizne, če povemo natančnejši položaj zadetka, npr. 4,3 cm na pet {v smeri 5. ure na urni številčnici). V našem primeru okular- nega ocenjevanja lahko sporočamo po- vratno informacijo v zelo precizni obliki. Sporočilo o pravi vrednosti kake ocenje- vane karakteristike omogoča razmišljanje o vzroku napake pri ocenjevanju (kaj pri tem podcenjujemo ali precenjujemo, česa dovolj ne upoštevamo itd.). V našem spominu se na ta način postopoma oblikuje zaloga vzorcev, neke vrste meril za vsako se- stojno karakteristike, ki nam omogoča, da smo na naslednji {naslednjih) kontrolni ploskvi v ocenjevanju vedno bolj uspešni. 3. POSTOPEK USPOSABLJANJA V SPRETNOSTI OKULARNEGA OCENJEVANJA SESTOJNIH KARAKTERISTIK, DIAGNOSTICIRANJA GOZDNOGOJITVENIH STANJ IN ODLOČANJA O GOZDNOGOJITVENIH UKREPIH 3.1. Usposabljanje za ta zahtevna opravila smo doslej v naši praksi povsem zanemarjali Za vse pomembne naloge, vključno tiste, ki zahtevajo zgolj fizične spretnosti, se v vseh strokah ljudje usposabljajo. Za zelo zahtevno nalogo okularnega ocenjevanja, diagnosticiranja in odločanja o gozdnogojit- venih ukrepih v sestojih pa doslej potrebo po usposabljanju nismo vzeli resno. Te zahtevne naloge pogosto brez predvide- nega usposabljanja zaupamo celo inženir- jem -začetnikom, ki nimajo nobenih izku- šenj in izdelanih osnovnih predstav ter meril. Zato imamo pogosto opravka s slabo kvaliteto zbranih informacij in ohlapno izde- lanimi gozdnogospodarskimi načrti, in to tem bolj, čim bolj se odločitve približujejo k detajlu. Več kot očitno je, da bi se porabljen čas in sredstva za usposabljanje na tem področju večkratno izplačala v obliki kvali- tetnejših načrtov na vseh ravneh od detajla do republiške ravni, saj vsi slonijo na isti bazi podatkov, oziroma informacij. V naši razpravi igra osrednjo vlogo vpra- šanje kvalitete informacij, zato ga je treba dobro pojasniti. Pod kvaliteto informacij ra· zumemo njihovo podrobnost, natančnost in zanesljivost. Podrobnost informacij Informacije so tem bolj podrobne (kon- kretne, čiste) in s tem kvalitetne, na čim bolj homogene dele gozda se nanašajo. Informacije, ki predstavljajo neka povprečja (npr. sestojna zasnova, drevesna sestava itd. kot povprečje vseh razvojnih faz), so nekvalitetne informacije. Takšne informa- cije so pri odločanju večkrat celo povsem neuporabne. Ustrezno podrobnost informa- cij pri ocenjevanju {>,opisovanju,opisujemo sestoje«), je prvi pogoj za natančnost ocenjevanja. Natančnost informacij Pod natančnostjo informacij razumemo napako postopka pri pridobivanju informa- cije. V primeru okularnega ocenjevanja raz- nih sestojnih karakteristik gre za tako ime- novano subjektivno napako ocenjevalca, ki je več ali manj sistematične narave. Prav natančnost informacij oziroma subjektivna napaka ocenjevalca pomeni osrednjo po- zornost te razprave. Verjetnost (zanesljivost) informacij Verjetnost informacije je dana z njeno vzorčno napako. Za informacije, ki jih pridobivamo z vzorčnimi metodami, vemo, da so poleg same napake postopka (natan- čnost informacije) dodatno obremenjene še z vzorčno napako. Ta je odvisna od homogenosti površinske enote gozda, v kateri vzorčimo, ter od velikosti vzorca. Vsaj smiselno imamo z vzorčno napako opravka tudi pri okularnem ocenjevanju raznih sestojnih karakteristik. Odvisna je od heterogenosti sestojne enote, ki jo opi- sujemo (ocenjujemo), in od tega, ali smo jo v celoti sistematično pregledali. Površen pregled sestoja pri opisovan ju ( ocenjeva- nju), kjer določenih delov sploh nismo vide- li, ima za posledico analogno napako, kot je vzorčna napaka. Homogenost osnovnih popisnih enot se torej ponovno izkaže s svojo prednostjo. Okularno ocenjevanje je zasnovano na usposabljanju (urjenju) »mere n~ okocc (nemško: Augenmass, rusko: glazomer). Predstavlja posebno obliko perceptivne in intelektualne (miselne) spretnosti, ki je temeljni garant za natančnost in zaneslji- vost pri ocenjevanju, diagnosticiranju in odločaju o gozdnogojitvenih ukrepih v se- stojih. V spretnosti ocenjevanja se je možno usposobiti (izuriti) na poligonu sisematično izbranih in podrobno analiziranih kontrolnih ploskev. Teorijo okularnega ocenjevanja v goz- dnih sestojih so razvili zlasti ruski gozdarji N. V. Tretjakov, A. V. Tjurin in drugi (po Moisejevu 1970). Tretjakov je za komplek- sno ugotavljanje stanja gozdnih sestojev razvil tako imenovano teorijo o elementih zgradbe gozda. Izhodišče tej teoriji je zelo široka definicija gozda po G. F. Morozovu (Tretjakov 1928). Zanimivo je, da vzhod- noevropske dežele (SZ, ČSFR, Bolgarija) pri ugotavljanju stanja gozdov veliko dajo na celovitost informacije o gozdu, med- tem ko se na zahodu pri načrtovanju nasla- njajo le na manjše število merljivih (dendro- metrijskih) informacij. Tako zoženo razum- ljeno stanje gozda je imelo v preteklosti zelo negativne posledice na samo vsebino gozdnogospodarskega načrtovanja, v skrajnem primeru ga je reduciralo na na- črtovanje etatov. Takšno skrajno zoženo gozdnogospodarsko načrtovanje smo imeli tudi v Sloveniji razmeroma dolgo časa po vojni in se je le s težavo vsebinsko širilo in bogatilo. Pri tem je zanimivo, da Rusi ne poznajo med gozdarskimi disciplinami den- drometrije, ampak vsebinsko širšo discipli- no, ki jo imenujejo ))lesnaja taksacija«. Ta se v primerjavi z dendrometrijo ukvarja z ugotavljanjem stanja gozda veliko bolj ce- lostno. G. V. 6/91 297 3.2. Namen in cilj usposabljanja Tako imenovano »Opisovanje sestojev« ob obnovah načrtov gospodarskih enot vse~ buje naslednje naloge: okularrio oceno raz~ nih sestojnih parametrov, diagnosticiranje gozdnogojitvenega stanja, odločanje (izbi~ ro) gozdnogojitvenih ukrepov in na tej pod~ lagi oceno višine etata ter vrst in obsega gozdnogojitvenih del. Usposabljanje (urje~ nje), ki se opravi na poligonu sistematsko izbranih in podrobno analiziranih kontrolnih ploskvah ima naslednji namen: - usposobiti se v sistematičnem opazo~ vanju in vizualni percepciji (zazna vi, dojetju) raznih sestojnih kazalcev ter v enotnosti in natančnosti (zanesljivosti) ocenjevanja; - usposobiti se v sposobnosti pregleda nad celoto (sposobnosti sinopsisa) na pod~ lagi množice prostorsko ločenih vtisov; - usposobiti se v uporabi območnih smernic (območnega načrta) v konkretnih pogojih gospodarske enote; - doseči zanesljivost pri diagnosticiranju raznih gozdnogojitven ih stanj in v odločanju (izbiri) o gozdnogojitvenih ukrepih; - usposobiti se v natančnosti ocenjeva- nja višine etatov ter vrste in obsega gozdno- gojitvenih del. 3.3. Izločanje in analiza kontrolnih ploskev Izločanje in analiza kontrolnih ploskev, pa tudi sam postopek usposabljanja so pomemben del pripravljalnih del pri ob- novi načrtov gospodarskih enot. Kontrolne ploskve morajo biti tako izbrane, da v rastiščnem, sestojnem in problemskem po- gledu čim bolj reprezentirajo konkretne raz- mere v gospodarski enoti oziroma enotah v območju, kjer obnavljamo gozdnogospo- darske načrte. O velikosti kontrolnih plo- skev, načinu polaganja in analizah je bilo že poročano (Gašperšič 1988). Za ustrezno usposobljenost je potrebno neko minimalno število kontrolnih ploskev (n). Ruski avtorji (Moisejev 1970) ga izraču­ navajo po naslednjem obrazcu : if 102 n =-=- = 25 ploskev; m2 22 pri tem pomeni: cr · = dopustna slučaj na napaka v % m = napaka srednje vrednosti v % 298 G. V;- 6/91 V najnovejši inštrukciji za izdelavo goz- dnogospodarskih načrtov v SZ (7) je pred- videno minimalno število 15 kontrolnih plo- skev, od katerih jih mora biti najmanj 5 v sestojih za redčenje. 3.4. Odgovornost za izvedbo usposabljanja Priprava kontrolnih ploskev in izvedba usposabljanja je dolžnost vodje službe za gozdnogospodarsko načrtovanje v območ­ ju. Hkrati je to tudi njegov interes, saj neposredno potrebuje kvaliteto zbranih in- formacij, tudi za uveljavitev območnega koncepta razvoja gozdov v konkretnih go- spodarskih enotah. Usposabljanje je hkrati s pridobivanjem spretnosti pri ocenjevanju namenjeno tudi pravilnemu odločanju o najrazličnejših rešitvah (ukrepih) v sestojih. Ob tej priložnosti mora vodja službe za gozdnogospodarsko načrtovanje v ob- močju z ekipo inženirjev, zadolženih za obnovo načrtov gospodarskih enot, dokon~ čno razčistiti še eventualno odprta vpraša- nja, ki se nanašajo na vsebino obnove načrtov teh gospodarskih enot in s tem v maksimalni meri usmeriti delo. Usposabljanje je obvezno za vse inženir- je, ki bodo imeli opravka s temi deli pri obnavljanju načrtov enot. Prav posebno je potrebno za inženirje, ki na tem delovnem področju še nimajo potrebnih izkušenj. 3.5. Potek usposabljanja Usposabljanje na poligonu pripravljenih kontrolnih ploskev vodi vodja službe za gozdnogospodarsko načrtovanje v območ­ ju. Usposabljanje naj ima obliko domiselno organiziranega terenskega seminarja ne- posredno pred začetkom terenskih del. V SZ je za kolektivno in individualno usposab- ljanje predviden kar ves teden (6). če upoštevamo, da je to edini način za dosego ustrezne kvalitete informacij in odločitev, potem nam tega časa nikakor ne sme biti škoda. Kot izhodišči za usposabljanje slu- žita območni gozdnogospodarski načrt in na njegovi podlagi zasnovan program ob- nove načrta gospodarske enote (podrob- neje glej Gašperšič, 1988). Kot uvod v usposabljanje je treba najprej pojasniti območne usmeritve, oziroma nji- hovo prilagojeno aplikacijo v pogojih gospo- darske enote~ oziroma enot, kjer obnav- ljamo gozdnogospodarske načrte. Na prvi ploskvi mora vodja usposabljanja posvetiti posebno pozornost usmerjanju (glej poglavje 2.2). Meje ploskve morajo biti vidno označene s trasirkami. Da bi bilo usmerjanje nazornejše in uspešnejše, je prav, če na prvi ploskvi osebke (drevesa) za najpomembnejše ocene označimo s po- sebno vidnimi znaki, s čimer močno olaj- šamo vizualno percepcije (zaznavo), goz- dnogojitveno diagnosticiranje in odloča­ nje (izbor) o gozdnogojitvenih ukrepih. Med usmerjanje spada tudi podrobna obrazloži- tev kriterijev za oceno posameznih sestoj- nih elementov in zaporedje misli pri ocenje- vanju vsakega elementa posebej. Po končani oceni in vpisu ocen v obrazce prevzame vodja usposabljanja opisne obrazce in takoj vzporedi za vsakega ude- leženca v usposabljanju rezultate za vsak ocenjevan parameter s stvarnimi vrednost- mi na konkretni ploskvi, komentira odstopa- nja in opozarja na verjetne vzroke sub- jektivnih napak. Prav posebno pozornost posveča pravil- nosti odločitev o gozdnogojitvenih ukrepih. Postopek na preostali seriji kontrolnih plo- skev se opravi hitreje in vedno bolj spretno. V spominu vsakega udeleženca usposab- ljanja se od kontrolne ploskve do kontrolne ploskve kopičijo vzorci sestojev, tj. nasta- jajo vedno bolj dodelana merila, s katerimi na naslednjih ploskvah primerja konkretne sestoje (Moisejev 1970). Na začetku ocene močno nihajo v odnosu na pravo vrednost, z nadaljevanjem usposabljanja na poligonu kontrolnih ploskev pa vedno manj in manj ter se končno umirijo znotraj dopustnih napak. Urjenje velja za uspešno, če so ocene vsakega od sestojnih parametrov v mejah dopustnih napak za več kot 68% ( ± a) vseh ploskev {Moisejev 1970). Za večino sestojnih karakteristik jemljejo mejo dopust- nih napak 1 O%. Vsi tisti, ki tej zahtevi niso zadostili, morajo usposabljanje nadaljevati na poligonu dodatnih kontrolnih ploskev. Tisti, ki imajo že po naravi zelo slabo razvito sposobnost vizualne percepcije in sinopsisa~ se pokažejo pri usposabljanju s slabimi rezultati, dogaja se jim nekako tako, kot ljudem, ki'ne razlikujejo barv. Inženirji, ki že po naravi nimajo te sposobnosti, ne bi smeli izvajati te naloge. Kolektivnemu usposabljanju naj bi sledilo individualno usposabljanje v skrbno iz- branih odsekih. Njegov namen je doseči ustrezno natančnost in enotnost pri izloča­ nju delnih površin. Posebno pozornost je treba posvetiti enotnosti in zanesljivosti pri razlikovanju posameznih razvojnih faz. Večkrat je zamegljeno zlasti razlikovanje med debeljakom in sestoj em v obnavljanju. Povzetek Pri načrtovanju mnogonamenskega gospodar- jenja z gozdovi potrebujemo čim bolj celostno informacijo o sicer zelo kompleksni in zapleteni zgradbi gozdov. Velik del informacij o gozdnih sestojih pridobimo z metodo okularnega ocenje- vanja. Za celo vrsto informacij je ta metoda tudi realno edino možna. Na informacije, ki so pridob- ljene z okularnim ocenjevanjem, gledamo podce- njujoče, ker so pogosto obremenjene z velikimi subjektivnimi napakami. ln vendar je sposobnost okularnega ocenjevanja možno razviti skoraj do popolnosti. Naš interes mora biti čim večja natan· čnost in zanesljivost informacij, pridobljenih z okularnim ocenjevanjem. Edina pot do tega je usposabljanje v spretnosti okularnega ocenjeva· nja na poligonu specialno v ta namen izbranih in pripravljenih kontrolnih ploskev. Ocenjevanje raz- nih sestojnih karakteristik je stvar perceptivne in intelektualne (miselne) spretnosti, za katero se je treba usposobiti. Ni je spretnosti brez vaje, ozi- roma usposabljanja. Naloga ocenjevanja kakega sestojnega kazalca na kontrolni ploskvi je analogna nalogi ciljanja (zadetja v tarčo), s to razliko. da je cilj (natančna vrednost tega sestojnega kazalca) fiktivne nara· ve. Usposabljanje v spretnosti okularnega ocenje· vanja na kontrolnih ploskavah je v bistvu sklenjen kibernetski (upravljalski) proces, ki sloni na dveh dejavnikih: - na usmerjanju oziroma nakazovanju misel- nega postopka pri okularnem ocenjevanju in - na povratni informaciji, ki nam natančno pove, koliko smo pri ocenjevanju uspešni. Usposabljanje v spretnosti ocenjevanja, goz- dnogojitvenega diagnosticiranja in odločanja o ukrepih smo doslej povsem zanemarjali. zato imamo pogosto opravka s slabo kvaliteto načrtov. Očitno je, da bi se porabljen čas in sredstva za to usposabljanje večkratno izplačala s kvalitetnej- šlmi gozdnogospodarskimi načrti. Vprašanje kvalitete informacij o gozdu ima v tej razpravi osrednje mesto. Pod kvaliteto informacij razumemo njihovo podrobnost, natančnost in zanesljivost. V primeru okularnega ocenjevanja je natanč­ nost podana s subjektivno napako ocenjevalca. Prav subjektivna napaka ocenjevalca pa je pred· met te razprave. G. V. 6/91 299 Okularno ocenjevanje je zasnovano na uspo~ sabljanju (urjenju) »mere na oko«. Pomeni po- sebno obliko perceptivne in intelektualne {misel- ne) spretnosti in je temeljni pogoj za natančnost okularnega ocenjevanja. Usposabljanje na poligonu v ta namen izbranih in pripravljenih kontrolnih ploskev ima naslednji namen: - usposobljenost v sistematičnem opazovanju in vizualni percepciji raznih sestojnih kazalcev ter v enotnosti in natančnosti ocenjevanja ; - usposobljenost v sposobnosti pregleda nad celoto na podlagi množice prostorsko ločenih vtisov ; - usposobljenost v uporabi območnih smernic (območnega načrta) v konkretnih pogojih gospo- darske enote ; - doseči zanesljivost pri diagnosticiranju goz- dnogojitvenih stanj in izbiri ukrepov ; - usposobljenost v natančnosti ocenjevanja višine etatov ter vrste in obsega gozdnogojitvenih del. THE TRAINING IN OCULAR ESTIMATION OF SEVERAL STAND CHARACTERISTICS AND IN SILVICUL TURAL DIAGNOSING AS WELL AS THE SELECTION OF NECESSARY MEASURES Summary The planning of the forest management which takes into consideration severa\ purposes requi- res integral information on a very complex and complicated forest structure. A great deal of information on forest stands is acquired by means of the method of ocular estimation. For a great dea\ of information this method is realistically the only possible one. The information acquired by means of ocular estimation is underestimated due to great subjective errors. Yet in spite of this fact, the abilities of ocular estimation can almost be developed to perfection. The greatest possible accuracy and reliability of information acquired by means of ocular estimation should be the chief interest. The only way which leads to this goa\ is the training in the ability of ocular estimation at the testing ground with especially for this purpose chosen and arranged control plats. The appraisal of various stand characteristics is the matter of perceptive and intelectual (mental) ability, which has to be learned. No ability can be acquired without exercise or training. The task of estimating of a stand indicator in a control plot is analogous to that of aiming at (hiting the target) with the only difference that the aim (the precise value of this stand indicator) is of ficitive nature. The training in the ability of ocular estimation in control plats is as a maHer of fact a closed cybernetic (managing) process which is based on two factors : 300 G. V. 6/91 - on the directing and suggesting of the mental process in ocular estimation and - on back-information which offers precise in- formation on estimation. The training in the ability of estimation, silvicul- tural diagnosing and the selecting of measures has been entirely neglected so far. The conse- quence of this is poor quallty of plans. It is obvious that the time and money spent for this training would prave profitable with silvicultural plans of much higher quality. The issue of the quality of information on forest is of central interesi in this paper. The quality of information means its details, accuracy and relia- bility. ln the case of ocular estimation the accuracy is given with the subjeclive error of the estimator. And the subjective error is the subject of this paper. Ocular estimation is based on the qualifying (training) of the estimate by the eye. It is a special form of perceptive and intelectual (mental) ability and is a basic precondition of the accuracy of ocular estimation. The training in a testing ground of control plots selected and arranged for this purpose has the following purposes : - the ability of systematica\ monitoring and visual perception of various stand indices and of the unity and accuracy of estimation ; - the qualification in the ability of the survey over the whole on the basis of a great number of spacially separated impressions ; - the qualification in the aplicability of regional quidelines {a regional plan) in concrete conditions of a forest managing unit; - . attaining the reliability in the diagnosing of silvicultural situations and selecting measures; - the qualification in accuracy of the estimation of annual cut amount and the kind and extent of silvicultural work. LITERATURA 1. Gašperšič, F.; Strokovne podlage za izde~ \avo gozdnogospodarskih načrtov, Ljubljana, 1988. 2. Legge, D. in Barber, P.: Information and Skill (srbski prevod) , Nolit, Beograd, 1979. 3. Moisejev, V. S.: Taksacija lesa, Leningrad , 1970. 4. Moisejev, V. S.: Landšaftnaja taksacija i formirovanie nasaždenij prigorodnih zon, Lenin- grad, 1977. 5. Stammers, R. in Patrick, J. : The Psychology of training {srbski prevod), Nolit, Beograd, 1980. 6. Tretjakov, N. V. :. Zakon jedinstva v strojenO nasaždenij, Leningrad, 1928. 7. lnštrukcija po provedeniju lesoustrojstva u jedinom lesnom fonde SSSR, Moskva, 1986. 8. Navodila za zbiranje in obdelavo podatkov v načrtih gospodarskih enot, RKKGP, Ljubljana, 1985. GDK: 902:(497.12 Zasavje) Kratek pregled zgodovine gozdov v Zasavju Gozdovi Trboveljske premogokopne družbe in veleposestniški gozdovi na Dobovcu Tomaž KOČAR* UVOD Povezanost med rudniki in gozdovi je bila nekoč veliko večja in pomembnejša, kot je danes. Rudarji so les potrebovali za opornike v rovih in jamah, rabili so ga za taljenje rude - neposredno za drva ali posredno za izdelavo oglja. To je bilo sicer vezano na fužine, se pravi na predelavo rude, vendar še vedno v tesni povezavi z rudarstvom. Organizacija gozdarske službe na Kranjskem je bila prvotno - od druge polovice 16. stol. dalje vse do leta 1783 spojena z rudarstvom, nato je prešla na okrožne urade (Gozd. vestnik - 1959, št. 718, str. 253, inž. F. Sevnik: Pomembnejši gozdarski strokovnjaki na Slovenskem v preteklosti). Tako kot so gozdni redi urejek vali gospodarjenje in druge zadeve v zvezi z gozdovi, tako so rudniški redi urejali vse pravice, posege in delovanje v zvezi z rudarstvom, ponekod in v nekaterih obdo- bjih pa so posegali tudi na področje gozdar- stva (na Kranjskem npr. Ferdinandov rudni- ški red iz leta 1539- Ferdinand 1, 24. julij 1539 - ter pozneje nov red iz leta 1575). S temi redi so si rudniki zagotovili dobavo lesa za svoje potrebe. Tudi državna uprava v Jugoslaviji je npr. po propadu avstroogr- ske monarhije povezala ti dve panogi v enem ministrstvu (ministrstvo za gozdove in rudnike). Nekdaj velike gozdne površine je človek vedno bolj krčil, lahko rečemo uničeval, in poraba lesa je vedno bolj naraščala. Po- sebno se je to odražalo v okolici večjih mest odnosno naselij, kjer so les potrebo- vali predvsem za kurjavo. Tudi obrt in porajajoča se industrija sta veliko prispevali * T. K., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Ljubljana, 61000 Ljubljana, Tržaška 2, YU. k povečani porabi lesa: steklarstvo, topilni- ce, plavži, vse vrste gradenj in podobno. V avstrijskih deželah, ki so jim v pretežni večini pripadali naši kraji, so vladarji gozdo- vom posvečali že zelo zgodaj veliko pozor- nost (številni gozdni redi iz srednjega ve- ka!). Povečana zaskrbljenost zaradi vse večje porabe lesa in krčenja gozdov se je kazala že v obdobju vladanja cesarja Karla VI., stopnjevala pa se je ob vladanju nje- gove hčerke, cesarice Marije Terezije in njenega sina Franca Jožefa 11. Uporaba premoga, ki je začel resneje nadomeščati les (v Angliji že v 17. stol.), je vplivala tudi na posamezne uredbe imenovanih cesarjev habsburške krone. Tako zasledimo priporo- čila glede uporabe premoga v letih 1766 oziroma 1789. V tistem obdobju so cene lesa naraščale in predvsem v velikih mestih v monarhiji (Dunaj, Praga) so zgodaj začeli za kurjavo poleg drv uporabljati premog. Tudi razni obrtniki in apnenice ter opekarne so začeli uporabljati premog, leta 1806 tudi že neka steklarna v Avstriji. Oblasti so spodbujale iskanje in izkop premo_ga. V naših krajih, konkretno iz Spodnje Stajer- ske, poročajo o odkritju premoga že v drugi polovici 18. stol. (1767- okolica Šoštanja). NEKAJ IZ ZGODOVINE PREMOGOKOPOV V ZASAVJU Predeli okrog Trbovelj in Zagorja so bili poseljeni že v davnini (keltske in rimske izkopanine). Za lliri, Kelti in Rimljani, kot prvotnimi prebivalci, so te kraje kmalu pose- lili Slovani Slovenci. Premog so na ob- močju Trbovelj »odkrili« okrog leta 1801, vendar se proizvodnja zaradi neugodnih transportnih razmer ni izplačala. Leta 1825 so v Trbovljah zgradili steklarna (brata Mau- rer) in 1869 še eno, ki pa je obratovala le G. V. 6191 301 do leta 1873. Tudi ceste so začeli graditi v teh krajih (1820-1840), da bi dosegli ))državno« cesto Dunaj-Ljubljana-Trst (zgrajena v 1. pol. 18. st.). Gradnja žele- znice Dunaj-Trst pa je popolnoma spreme- nila tok življenja in posredno tudi obliko te pokrajine . Skozi Savsko dolino so zgradili železnico v obdobju 1847-1850; prvi vlak je z Dunaja v Celje pripeljal 2. 6. 1846, v Ljubljano pa 16. 9. 1849. V Trbovljah so zgradili več apnenic in opekarn, ki so proi- zvajale gradbeni material za gradnjo te proge. Te naprave pa so seveda potrebo- vale za kurjenje peči premog in les. Tako je železnica postala glavni odjemalec pre- moga za lastne potrebe (za kurjenje parnih koti o v lokomotiv; izključno s premogom so kurili na lokomotivah že od leta 1851 dalje) in kot posrednik za prevoz - prodajo v druge predele. Zaradi poznejšega velikega povpraševanja po tem energetskem viru (razmah industrije), so opravili v teh prede- lih v obdobju 1850-1859 obsežne geološke raziskave, ki so jim sledile znanstvene štu- dije v letih 1859-1 882. Že v letu 1838 je začela v Trbovljah delovati šola, ki je delo- vala do leta 1873. Lastništvo premogovnikov v Trbovljah Nemška rudarja, ki sta leta 1801 odkrila plast premoga, sta po naključju omenila najdbo nekemu advokatu na Dunaju in ta je postal skupaj z nekaj družabniki prvi lastnik dela zemljišč na območju Trbovelj . Ta advokat je bil Maurer iz dunajskega Novega mesta. Podelitveno listino rudar- skega urada so dobili 1 O. nov. 1804., kopali pa so premog gotovo že leto prej (v listini so navedene jamske mere po rovih). Očeta Maurerja sta nasledila leta 1823 njegova sinova. Tudi država (montaski erar) nastopi kot lastnik dela premogokopov (1847). V letih 1820-1840 so zgradili cesto iz Trbovelj v Savinjsko dolino in pri tem je veliko prispeval Maurer. Leta 1840 je znašal ob- seg prvotnih in dokupljenih parcel že več kot 33 oralov (18,99 ha), od tega kar 23 oralov (12,23 ha) gozdov. Od erarja je ku- pila rudniško posest v Trbovljah na dražbi leta 1867 skupina Ljubljančanov, ki je usta- novila (1869) rudarsko družbo Vodestollen Gewerkschaft (med družabniki tudi bratje 302 G. V. 6/91 Kozler). Od njih kupi 3. jan. 1873 rudarsko posest pravkar ustanovljena (30. 12. 1872) trboveljska premogokopna družba (TPD) - delniška družba z nemškim in po letu 1875 oziroma 1880, tudi s francoskim kapitalom. Tudi Maurerjeva (poročena z dr. Pongrat- zem) proda celotno posest 3. 2. 1873 za 2 milijona gld . Wiener Bankverein, ta pa takoj (24. 3. 1873) za 2,5 milijona gld. naprej TPD. TPD opusti apnenice in steklarna v Trbovljah in te objekte premesti v Zagorje ter Hrastnik. V letih 1869 in 1870 so zgradili od rudnika do žel. postaje Trbovlje 2660 m dolgo rudniško železnico (konjska vleka, od 1. 2. 1883 pa lokomotiva). Leta 1876 je zaposlovala TPD (obe bivši rudniški pose- sti) že 1666 delavcev, ki so nakopali 2,838.120 centov premoga. Do l. 1924 je bil sedež TPD na Dunaju, odtlej pa v Ljubljani. Rudnik Zagorje: O premogu okrog Zagorja piše že Valva- zor (Slava vojvodine Kranjske, 1689); 1736 pa sporoča krajevna oblast od tam deželni vladi v Ljubljano, da so našli premog, 1755- 60 ga že koplje ljubljanski industrialec, Leopold baron Raigersfeld. Resneje se loti izkopa premoga v Zagorju šele 1795-96 Leopold Ruard. Vsled dragega prevoza so s prodajo premoga težave. Leta 1802 zgradi ljubljanski kanonik Karel Pinhakl (vsestranski človek!) v Lokah pri Zagorju tovarno vitriola. Skupaj z bratom Jožetom kopljeta premog v bližini tovarne in ga uporabljata pri proizvodnji vitriola (kupcev za premog ni!). Država zgradi v Toplicah pri Zagorju 1803-1804 steklarno in koplje premog za potrebe te tovarne. Oboje kupi od države 1821 J. B. Schwartz, ki je že 1818-19 kupil Pinhaklovo rudniško posest. Schwartz večino te posesti proda l. 1839 Viktorju Ruardu (lastnik premogokopov v Rajhenburgu-Senovo in tudi drugih rudni- kov). Vso njegovo posest, razen Moj strane pa že leta 1840 kupi njegov tast J. Atzl, ki 1842 ustanovi družbo Gewerkschaft am Savestrom zu Sagor. Ker premog ne gre v prodajo, zgradijo 1843 v Toplicah svinčar­ no, v Lokah pa cinkarna (na mestu opuš- čene Pinhaklove steklarne). V letih 1809- 1813 je Zagorje pod francosko oblastjo. Do sredine 19. stol. se promet odvija po Savi: čolni s premogom, steklom, lesom, ogljem, cinkom in svincem (Zagorje ob Savi pristanišče), 1849 pa je skozi te predele že zgrajena železnica. Do 1842 je rudnik Za- gorje v lasti posameznikov. takrat pa osnuje Ruardov tast Atzl že imenovano družbo. Leta 1866 zgradijo do ž. p. Zagorje 31 OO m dolgo rudniško železnico na konjsko vleko (1878 preurejena v ozkotirno, od okt. 1887 je vagone vlekla lokomotiva, 1873 kupi posest TPD). Rudnik Hrastnik, Ojstro: Hrastnik: Prvi začetki izkopa premoga segajo v leta 1807-1822; 1845 baron Bruck ustanovi delniško družbo Triester Steinkoh- lgewerkschaft zu Hrastnigg und Doli (po l. 1860 sta last Tržačanov tudi kemična to- varna in steklarna), 1852 zgradijo rudniško železnico dož. p., 1874 kupi rudnik družba Kohlenindustrie Verein Wien, 1883 pa TPD. Kemična tovarna obratuje od leta 1860, njena podružnica v Celju pa od 1890. Steklarna, ki je bila v gozdu na sev. pobočju Lisce - Jurklošter (okrog 1790) in pozneje »Krištandol«- gozdovi nad Trbovljami (okrog 1802) prenešena pod graščino (po- znejši samostan) Jurklošter, leta 1860 »pre- nese« ing. Heider v Hrastnik. Na mestu prejšnje steklarna Jurklošter pa zgradijo papirnica, ki pa jo kmalu opustijo in zgradijo žago, poznejše lesno podjetje, po letu 1920 preneseno k Savinji, blizu izliva Gračnice, kjer je tovarna še danes (1970). (Gozd. vestnik, 1970, 5/6, str. 182 in 184). Ojstro: 1853-1854 - družba z Jurijem Rauferjem, 1877 postane lastnik Karel Sarg, ki 1885 oziroma 1896 v celoti odproda posestTIPD. Premogovnik Kočevje: Izkopavanja v letih 1847-1849, TPD kupi rudnik 1885. Rudnik Rajnenburg (Senovo): Na Reštanju kopljejo premog že v za- četku 19. stol., lastnik Viktor Ruard; rudnik kupi tast Atzl 1840; sledi neka družba; 1852 kupi A. Miessbach z Dunaja, 1862 H. Drasche, 1881 E. Geipel, 1886 grof E. K. Oppersdorf; 1904 kupi TPD, ki prva vpelje na tem kraju racionalno proizvodnjo; dnevni G. V. 6/91 303 kop teče do leta 1928. (V Rajhenburgu so živeli znani menihi cisterjanci-trapisti: sir, čokolada!). Rudnik Laško: Huda jama in Brezno: Leta 1807 že kopljejo premog, delno so lastniki domačini, delno erar.; 1868 kupši rudnik Henrik Drasche- vitez H. D., bogat dunajski industrialec, ki je leta 1880 kupil od tržaške firme Zundl-comp. tudi graščino Jurklošter in rudnik Brezno pri Laškem, graščino predvsem zaradi pripadajočih go- zdov. Že naslednje leto (1881) pa proda oboje Edvardu Geipelu, kateremu se pri- druži sin E. G. ml. Ta dva zgradila z Breznega do Rimskih Toplic železnico za prevoz premoga iz rudnika in lesa iz Jurklo- šterskih gozdov. Geipel ml. proda rudnik TPD leta 1890, graščino pa 1897 F. Slado- vicu. (Gozd. vestnik 1970, 5/6, str. 184.) Dokler ni bila zgrajena železnica z Du- naja vsaj do Ljubljane, so premog zaradi visokih stroškov prevoza zelo težko prodali. Z izgradnjo železnice pa prodaja in z njo proizvodnja - izkop, stalno naraščata. Vi- dez pokrajine se vsled rudarjenja naglo spreminja; prebivalstvo se seli iz okolice v rudarska središča: Zagorje, Trbovlje in Hrastnik zaradi zaposlitve, posamezne kmetije na območju premogokopov pa izgi- njajo. Leta 1880 so na območju današnjega Zagorja živeli le 2603 prebivalci, 1968 pa že 6701; V Trbovljah v sredini 16. stol. - 1036, okrog leta 1820 - 1540 prebivalcev, sredi 19. stol. pa 1966 prebivalcev. Ob koncu 19. stoletja govorimo o »revirjih« (delavstvo; po letu 1889 že prve stavke, 1890 praznovanje prvega maja kot delav- skega praznika). Na spremembo pokrajine pa ni vplivala samo izgradnja železnice, pač pa celotno delovanje v zvezi z izkopom premoga (udori zaradi rudniških jaškov, krčitve gozdov vsled raznih presek in deponij jalovine, posebno pa dnevnih kopov). Kot je na eni strani premog nadomestil les kot energetski vir, tako je »padel« marsikateri gozd vsled rudarjenja, vendar se površine izkrčenih gozdov, odnosno količine posekanega lesa ne morejo primerjati z izkopani mi količinami premoga. Vinski vrh nad Kisovcem: udari, usadi, razpoke ipd. so posledica rudarjenja globoko pod zemljo (vse slike: l. 1980, foto Tomaž Kočar) 304 G. V. 6/91 Površina gozdov (ha) veljavnost lesno gg. načrta proizvodni čemšenik 1981-1990 52,46 Hrastnik 1985-1994 55,83 Trbovlje 1987-1966 3,65 Zagorje 1987-1996 23,25 135,19 Skupaj * V letu 1981 Jesnoproizvodni gozdovi še niso bili deljeni v kategoriji brez omejitve in z omejitvijo lesne proizvodnje! Gozdovi ,,Rudniški gozdovi<< v ljubljanskem goz- dnogospodarskem območju so danes na- slednje površine: 1. gozdovi in druga zemljišča, ki so jih rudniki nakupili v "19. stol. (kmetijske po- vršine so večinoma pogozdili s smreko in z bo rom, deloma macesnom); 2. po 2. svetovni vojni nacionalizirane Vinski vrh nas Kisovcem: razpoke na površju zaradi rudarjenja lesno trajno skupaj proizvodni z omejitvami varovalni 52,46 126,46 49,89 225,16 58,22 51,38 113,25 9,13 23,90 56,28 193,79 118,17 447,15 posamezne gozdne parcele. Del t. i. rudni- ških gozdov je po letu "1946 prevzelo v upravljanje in gospodarjenje Ministrstvo za gozdarstvo in pozneje gozdno gospodar- stvo; z delom teh gozdov pa· še vedno upravljajo in gospodarijo rudniki (REK EK DO Rjavega premoga Slovenije). Na ob; močju, kjer gospodari z gozdovi GG Ljublja- na, ima REK EK naslednje gozdove, ki so zajeti v naštetih gg enotah: Stanje gozdnih površin ))po katastru« (po podatkih REK EK v letu 1990): Kataster Trbovlje: površina gozdov - ha Občina Zagorje Hrastnik Trbovlje Skupaj ha 89,8517 188,5688 197,1364 475,5569 ZGODOVINA UREJANJA GOZDOV Prvi gozdnogospodarski načrt gozdov, last TPD, je bil sestavljen leta 1902 in ni ohranjen. Revizija tega načrta, ki naj bi jo izvedli tik pred izbruhom 1. svet. vojne (konec aprila- začetek maja 1914) je bila zelo površno izvedena ali pa je sploh niso napravili (opazka v GG načrtu za obdobje 1935-1944). Adolf Widra, obratovodja rudnika Trbovlje oziroma gozdni upravitelj poroča 9. 5. 1934 o gozdovih rudnika Trbovlje naslednje (iz gozdnogospodarskega načrta rudnika Trbovlje, 1935-1944): od 620ha gozdov- stanje v letu 1902 - je danes (leta 1934 !) teh površin manj, saj so del gozdov izkrčili v obdobju 1924-1934 zaradi dnevnih kopov in deponij jalovine (»sipine«). Poleg gozdov rudnika Trbovlje so gozdove imeli tudi drugi rudniki v sklopu TPD: Zagorje, Kočevje, Rajhenburg {danes Brestanica). Ti gozdovi so se pred 2. svet. vojno nahajali v štirih G. V. 6/91 305 ))šumarskih srezih«: Celje, Krško, Litija in Kočevje. V Celjskem (Savinjska dolina) je bil gozd rudnika Trbovlje, imenovan H6d- lwald, in gozdovi rudnika Laško v Libojah. V Krškem srezu so imeli gozdove: rudnik Trbovlje v Podmeji in Marija Reki (do leta 1934 celjski srez!), dalje rudniki Hrastnik (gozdovi Brezno in Huda jama), Laško in Rajhenburg ter cementarna Zidani most. V srezu Litija se je nahajal gozd rudnika Trbovlje (k. o. Zagorje, Bevško - vse na desni strani potoka Trboveljščica) ter vsi gozdovi rudnika Zagorje. V srezu Kočevje pa so bili vsi gozdovi rudnika Kočevje. Adolf Widra dalje poroča o neskladju površin po katastru in v naravi, kar je predvsem posledica velikih in hitrih spre~ memb okolja zaradi rudarskih posegov (dnevni kopi, jalovina in razne rudniške naprave). Ker je TPD plačevala davek po katastrskem stanju kultur (veliko plodnih površin - kmetijska zemljišča in malo ne- plodnega- rudniki, jalovina), so na odlaga- lišča jalovine sadili v obdobju 1925-1934 bor in akacijo, del teh površin pa so dali svojim delavcem v najem za obdelavo v vrtove in njive. Kontrolo nad gozdovi, v katerih so gospo- darili (t. i. »navadni«, danes lesnoproizvodni gozdovi) in nad »zaščitnimi (varovalni)« gozdovi, so vršili srezki šumarski referenti. Za gozdove, ki so jih poškodovali (načeli) plazovi, dnevni kopi in preseki za daljno- vode ter žičnice pa je TPD dobila od oblasti dovoljenje za krčitev (niso bili podvrženi gozdarskim zakonom). Za krčitvena dovo- ljenja pa so zaprošali tudi za gozdne prede- le, za katere so menili, da bodo v prihodnje ))trpeli škodo« zaradi rudniških naprav (predvideni dnevni kopi, deponije za jala- vino i. p.). Nadzor in gospodarjenje pa je bilo pepuščeno rudnikom tudi na malih gozdnih površinah, ki so ostale neizkrčene med rudniškimi naselbinami (ostanki go- zdov). Letni etat leta 1902 je znašal 680m3 iglavcev in 296 m3 1istavcev, skupno 976m3 (1 ,57m3/ha). Starostna struktura sestojev po velikosti je bila naslednja (stanje leta 1914): Razred sta.rost- let površina- ha % o-20 284 46 306 G. V. 6191 2 21-40 164 26 3 41-60 94 15 4 Skupaj 61-80 78 620 ha 13 100% Letni prirastek je bil ocenjen na 767m3 . Upravitelj Widra ugotavlja, da je bil ta prira- stek izredno nizek in ni ustrezal rastiščem (bonitetam) in da ga niso pravilno izračuna­ li, kot tudi ne lesne zaloge (ne leta 1902, ne v reviziji leta 1914). Višina lesne zaloge na površini 620 ha vseh gozdov je znašala le 30.680 m3 , kar je le 49m3/ha, medtem ko izkazujejo podatki iz leta 1914 samo za gozd Marija Reka in Hodl (182 ha) 15.932 m3 lesne zaloge in 508m3 povpreč­ nega letnega prirastka. Za gozd v Marija Reki navaja tudi količino posekane lesne mase (glavni in vmesni donosi) v obdobju 1915-1943 (19 let): 35.388m3 iglavcev in 137m3 listavcev, kar je za 133% prekora- čen etat, ki je bil predpisan z 800m3 letno. Precej gozdarskih izrazov (pojmov) je v načrtu iz leta 1934 napisano v nemških izrazih, kot npr. Pflegehiebe - negovalne sečnje. Altersklassen Verhaltnis- površine po starostnih razredih, sestojinsko razmer- je, Umtriebszeit- obhod nja, Vorrath -lesna zaloga, Zuwachs - prirastek, Schluss - sklep, Bloesen - goljave itd. Glede na škode, ki jih povzročajo veter, sneg in lubadar, načrtovalec priporoča negovalna dela in prebiralne sečnje. Ker potrebujejo rudniki jamski les, predlaga načrtovalec obhodnjo 50-80 let. Tudi za gozdove rudnika Zagorje so izde- lali gg načrt z veljavnostjo 1936-1945 (A- dolf Widra- gozdni upravitelj, Franc Čuk­ upravitelj gozdov rudnika Zagorje ob Savi, sicer višji jamomerec in M. Vraničar - absolvent gozdarstva). Od 349 ha še v k. o. Potoška vas (11 ha), Ržiše (9 ha) in Čemše­ nik (3 ha), vendar je na 41 ha že bil dnevni kop in so odlagali jalovino. Predvidevali pa so krčitve še na 23 ha gozdov v k. o. Loka, Potoška vas in Zagorje. Največji gozdni kompleks je v k. o. Kotredež, imenovan Jelovica ())veliki gozd v Znojilah((). Gozdni predel Kisovec je precej manjši, drugo pa so posamezne parcele ali manjše skupine parcel. Rudniško posest - zemljišča so v glavnem kupili leta 1874. Del gozdov so odkupili skupaj s kmečkimi posestmi, ki so bila prodana zaradi raznih ))težav«: Nag lav, Lanišnik, Strnišnik oziroma Strešnik, graš- čina Gam berk- danes razvaline blizu Ržiš. Sicer pa je Gamberk pomembna zgodovin- ska dediščina: grad na vrhu griča ima zanimivo 800-letno zgodovino. To je bilo poleg Svibna kot matice eno od središč, od koder je izhajala rodbina Galle (Gal, Gallo, Gallenberg). Nastanek tega gradu roman- skega tipa sega v obdobje druge polovice 13. stol. Prvi iz te rodbine Ostrovrharjev se na naših tleh omenja sicer že sredi 12. stol., grad sam pa 100 let pozneje. Gamber~ ška gospoščina je obsegala nekdaj velike površine: na severu vse do Čemšeniške planine, na vzhodu območje vseh pritokov Kotredeščice, na zahodu in jugu pa dolini Medije in Orehovice. Na tem območju so živeli tudi kosezi - kmetje svobodnjaki. Med mnogimi lastniki gradu je bila tudi TPD, zadnjemu (Grahek) pa je grad začel propadati leta 1876. (Varstvo spomenikov- zbornik, letnik 30, Ljubljana, 1988, G. Ma- karovič: Pričevanja romanskega gradu Gamberka o stanovanjski kulturi, str. 125- 162). Nakupe gozdov in drugih kmetijskih po- sesti je TPD zaključila okrog leta 1900. Med drevesnimi vrstami teh kupljenih go- zdov so prevladovale bukev, smreka in jelka (krajevna imena: Jelovica, Bukovje, Javor itd!). V letih med 1. sv. vojno (1914- 1918) so posekali na 125,20 ha gozdnih površin 100,60 ha na golo. Tam rastejo kulture, leta 1935 stare 1-20 let. Te ob- sežne sečnje so opravili zaradi povečanega izkopa premoga, oziroma onemogočenega dovoza jamskega lesa po železnici. Pose- kano lesno maso je rudnik v celoti porabil za lastne potrebe (žaga-polnojarmenik, 3 km od ž. p. Zagorje), transportna razdalja lesa do žage je bila največ do 1 O km. (Leta 1935 so znašali zaslužki sezonskih seka- čev v gozdovih rudnika Zagorje 13 din od posekanega m3 , za spravilo in prevoz lesa do rudnika oziroma žage pa so zaslužili od 25 do 50 din za m3.) Z gozdovi je upravljala ravnateljstvo rud- nika Zagorje s podrejenim gozdarjem, ki je imel izpit za gozdno pomožno tehnično osebje. Uporabljali so katastrske karte, po- manjšana na merilo 1 : 5760. Lesno zalogo so ugotovili s polno premerbo vseh nad 30 let starih sestoj ev od vključno 1 O cm prsnega premera dalje. Leta 1936 so načr­ tovali za prihodnje 1 O-letno obdobje golo- seke kot način gospodarjenja in umetne obnove s smreko, deloma z macesnom, na slabih rastiščih pa s črnim barom {nabava sadik v banovinskih drevesnicah). Načrto­ vali so tudi nego nasadov ter redčenja (večkrat, a z nizko intenziteto). Na 223,79 ha gozdnih površin so ugotovili le- sno zalogo 20.336 m3 listavcev (91 + 24 = 115m3/ha) ter letni prirastek 91Om3. Etat so določili v višini 876m3 letno, obhodnjo pa na 60 let {za pridobiva- nje jamskega lesa). Iz revizije (31. 12. 1944) so razvidne površine, ki so jih pose- kali na golo in posadili s smreko. V evidenci so vpisane tako sečnje in umetne obnove pred 2. svet. vojno in med njo, pa tudi sečnje in umetne obnove v obdobju takoj po koncu 2. svet. vojne (v letu 1945 oziroma 1949). Listavce so )>predelali« v oglje. Po- gozdili so tudi nekaj negozdnih površin {1936-1945: 5,34ha -18.170 kom. smre- ke). Sečenj in obnov oziroma pogozdovanj nista preprečili niti prva niti druga svetovna vojna. Kaj piše o rudniških gozdovih Inž. Anton Šivic (Gozd. vestnik, 1968, št. 3/4, str. 116-123) Površina gozdov TPD je pred 2. svetovno vojno znašala 1368 ha. Gozdovi so bili v sedmih političnih okrajih. Za nekatere goz- dne predele so bili pred 2. svetovno vojno sestavljeni gozdnogospodarski načrti, in si- cer: gozdovi rudnika Liboje: 35 ha, etat - 1 OO m3 Trbovlje: 188 in 77 ha, etat - 965m3 Hrastnik: 177,50ha, etat- 250m3 Laško: 87,60 ha, etat- 250m3 vsi štirje z veljavnostjo 1935-1944 ter rudnika Zagorje: 1936-1945, 349 ha, etat - 800m3 ; (op.: Skupna površina naštetih gozdov >)po Šivicu« znaša 914 ha in etat 1565 m3 . Kje se je nahajala ostalih 454 ha gozdov!? Savinjska dolina?). Del gozdov TPD je danes v ljubljanskem gozdnogospo- darskem območju. S pretežnim delom teh gozdov gospodarijo in upravljajo še vedno rudniki (REK EK) - ca. 450 ha, del teh gozdov pa je bil dodeljen Gozdnemu go- spodarstvu Ljubljana {npr. gozdna predela Kisovec in Jelovica, kot največji zaokroženi gozdni površini in še druge gozdne površi- ne). Preostale gozdne površine, nekdanja G. V. 6/91 307 last TPD, ki danes ne spadajo v Ljubljansko GGO pa so bile: Gozdovi rudnika Kočevje (k. o.: Kočevje, Mahovnik, Rajhenau in Željne), gozdovi cementarne Dovje-Mojstrana (k. o. Dovje), del gozdov rudnika Trbovlje (k. o. Marija Reka), gozdovi cementarne Zidani Most (k. o. Širje) in gozdovi rudnika Laško, razen k. o. Marno in Sv. štefan, danes Turje (k. o.: Sv. Neža, Sv. Krištof, Sv. Jedert, Belovo, Plazovje in Zabukovca). (Op.: imena k. o., ki so navedena v oklepaj ih, so iz obdobja takoj po 2. sv. vojni in so danes preimenovana.) Del gozdov, kot je že navedeno, so izkrčili zaradi »rudniškega delovanja«, del izkrčenih površin pa so že tudi pogozdili, se pravi vrnili gozdu, del kmetijskih površin so prav tako spremenili v gozdne- pogozdi- li. Samo za primerjavo in predstavo nava- jam (nepreverjen) podatek o porabi lesa za potrebe rudnika Laško, v katerem naj bi v prvih letih po 2. svet. vojni porabili za opornike tudi prek 40m3 lesa dnevno (Ne- deljski dnevnik, Lj., 13. maja 1990). Podrobnejša osvetlitev problemov na prostoru, ki ga je obvladovala v Zasavju TPD, je prikazana v obširnih delih pokoj- nega prof. Janka Orožna: Zgodovina Trbo- velj, Hrastnika in Dola l. iz leta 1958, in Zgodovina Zagorja l. iz leta 1980, kjer omenjeni avtor takole piše o gozdu in lesu v zvezi s premogovniki (Zgodovina Trbo- velj , Hrastnika in Dola, str. 405): v začetku, ko so še premog kopali po površini (dnevni kop), je bila poraba lesa majhna. Pozneje, ko se je težišče dela preneslo v jame, so potrebe po lesu rasle. Na območju Kisovca in Kotredeža se je izkop premoga v 60. letih 19. stol. vedno bolj povečeval, z njim pa potrebe po lesu. Mesečno so porabili kar 600-1 000 m3 lesa, predvsem jelovine, ki so jo dobili iz bližnjih gozdov. (Zgodovina Za- gorja 1., Zagorje, 1980; str. 220). Leta 1885 je bila poraba lesa 5x večja kot leta 1880. Do leta 1878 rudnik sploh ni dovažal lesa z železnico in tudi kupoval ga ni na panju. Potrebe po lesu so krili kar kmetje domačini , ki so jim ga dovažali. Leta 1884 pa so že kupili od domačih kmetov 874.200 m3 lesa (op.: visoka številka!!?); s splavi so ga pripeljali 4157,18 m3 ; na panju so ga kupili, 308 G. V. 6/91 posekali in večino pripeljali v Trbovlje z železnico 4157,18 m3 (op.: verjetno tiskar- ska pomota, saj je količina pripeljana s splavi, ista!); od lesnih trgovcev in velikih domačih kmetov pa so ga kupili še nadalj- njih 2082,95 m3 . S splavi je les prihajal z litijske strani (dolžinski les). Pristanišče je bilo pod železnim mostom, od tam pa so ga zvlekli s konji na breg in dalje na dve skladišči (pri bivši steklarni na desni strani potoka in na Vodah pred upravnim poslo- pjem). Tudi les s Kuma so vozili s splavam čez Savo vse do leta 1902, ko so zgradili tik pod trboveljsko žel. postajo most. Gradil ga je inž. Kirschlager, čigar žena je imela na Lontovžu nad Dobovcem obsežne go- zdove. Za prevoz blaga čez most so pobirali mostnino. Les, pripeljan z železnico, je bil praviloma dolg 4 m, da so ga lahko vozili z rudniškimi vozički (gibljivi) . )>Normalna« proga je vodila od cementarne čez most, tam pa je bil odcep rudniške proge . V 70. letih 19. stol. je nabavo lesa za rudnike vodil inšpektor Yencelj Bittner, in sicer za vse premogovnike v okolici Trbovelj in celo za istrski Krapanj pri Labinu, ki je takrat tudi spadal v sklop TPD. Bittner je sklepal kupčije z graščinskimi upravami in večjimi kmeti po vsej Sp. štajerski pa tudi po Koroški in Kranjski. Marsikateri gozd je kupil na panju in ga dal sam posekati ali pa je najel podjetnika, da je opravil posek. Prvi gozd, ki ga je posekal na ta način, je bil leta 1880 graščinski gozd na Poganiku pri Litiji, last Welfarta. V njem so sekali več let in les spravljali do Trbovelj po Savi, žgali pa so iz njega tudi oglje. Za nakup in odpremo lesa iz Zg. in Zahodne Koroške je TPD pridobila stalnega zastopnika (Franc Ehrlich, sicer župan Ukovice v Kanalski dolini) za skoraj 20 let. Sprva je prejemal redno plačo, pozneje le provizije. Pomem- bni so bili nakupi lesa na škofijskem velepo- sestvu v Zg. Savinjski dolini. Prva pogodba je bila sklenjena leta 1902. ŠkofA 8. Jeglič je veliko gradil in je bil vedno v denarnih stiskah. Leta 1906 je sklenil s TPD pogod- bo, po kateri je dobil kredit- 100.000 kron in obljubil, da ga bo vračal z lesom. Jamstvo je imel pri zavarovalnici Gresham in The Mutual. Lesa pa ni dobavljal redno pa tudi zavarovalnina je imela zamude. Cene lesa: 1886 so plačevali na ž. p. Prevalje 4 gld. za m3, 1890 na ž. p. Zidani Most po 5 gld., 1894 pa 5-6,60 gld., l~ta 1900 v Trbovljah pa že 7 gld. za m3. Sef nabave Bittner je umrl leta 1899 in delo je prevzel Adolf Huber, ki pa ni tako vestno opravljal posle kot Bittner. Leta 1883 so zgradili poleg les nega skla· dišča žago (tam je prej stal steklarniški drobilec kremena), tj. na levemu bregu potoka; nasproti žage na desnem bregu pa je ob cesti stala lopa za cementni lapor. Na žagi so namestil podtočno kolo, ki je prepre- čevalo premogu, ki ga je nosila s seboj voda, da bi ga mašil. Žago so leta 1900 podrli in zgradili novo na parni pogon (loko- mobila in gater z zmogljivostjo 1 m3 na uro). TPD je imela tudi lastne gozdove, in sicer Trboveljski rudnik: velika Reka -183 oralov 786 kv. sežnjev (1 05,60 ha), kjer je bil poseben gozdni nadzornik z nazivom pod- uradnika. Ker so bili to zaščitni gozdovi (varovalni), in niso v njih nič sekali, so se lepo zarastli. Med 1. sv. vojno, ko je bila nabava lesa zelo otežkočena, so jih načeli. Les so dvigali na sedlo s posebno dvigalno žičnico. Poseke so takoj zasadili. TPD je kupila leta 1891 od Franca Hodla (Gratz) velik gozd pri Sv. Lenartu, tj. onstran Parti- zanskega vrha (Sv. planine) za 11.000 gld. Sicer pa so imeli svoje gozdove tudi rudniki Hrastnik, Liboje in Brezno-Huda jama. Od avgusta 1883 do 1897, ko je bil ravnatelj v Trbovljah Martin Terpotitz, so te gozdove upravljali iz Trbovelj. Tudi zanje so dobro skrbeli, a med 1. sv. vojno so jih izkoriščali. Celotna gozdna posest Trbovelj, Hrastnika, Liboj in Brezno-Huda jama, je znašala 984 oralov 1581 kv. sežnjev (566,83 ha) (ni podatka o letu!). TPD je imela med 1. sv. vojno pri preskrbi z lesom velike težave. Železnico so zaprli za civilni promet, enako ob izbruhu vojne z Italijo, splavi z lesom niso smeli pristajati ne v Trbovljah ne v Hrastniku, ampak samo v Radečah in Krškem. Pozneje je oblast zopet dovolila prevoz lesa z železnico, a težav s tem ni bilo nič manj. Les je bilo doma težko dobiti. Na Osteniku (k. o. Sv. Marko) so kupili gozd od Roša (nekaj 1000 m3 lesa). Les so iskali vsepovsod: v Koroški, Srednji in Zgornji štajerski, Goriški, Bosni, Srbiji in Romuniji. Z železnice so ga vozili s konji, ker so z rudniško železnico vozili druge tovore. Ob največji stiski so začeli sekati v svojih gozdovih v Reki, ki so jih do takrat čuvali. Gozdarska hiša v Podmeji (bivša Podmeni- kova), je služila za stanovanje delavcev. Leta 1916 so iz gozdov na sedlo zgradili vzpenjače, navzdol pa so vozili les z vozovi. Tudi betonske podpore v jamah so skušali uporabljati, a se niso obnesle. Leta 1916 je TPD kupila od žagarja z Jesenovega (Jelševica) »Naglavovocc žago, ki je stala ob Kotredeščici v bližini soteske Tajne. Tu so potem žagali les iz Jelovice (Zgodovina Zagorja ob Savi 1., Zagorje 1980; str. 196). O lovu: Leta 1883 je TPD hotela za svojo celotno trboveljsko posest dobiti po- seben lov. V vlogi na občinski svet je ravnateljstvo poudarjalo, da jim pripada lovska pravica v smislu lovskega zakona iz leta 1849, saj znaša popolnoma zaokro- žena ali arondirana rudniška posest 297 oralov 186 kv. sežnjev (171,58ha), po po- sesti TPD pa je možno priti še na nadaljnjih 147 oralov 693 1/4 kv. sežnjev (84,84 ha) , poleg 103 oralov 213 1/2 kv. sežnja (59,35 ha) izoliranih parcel, ki jih je namera- vala TPD z nakupi združiti s preostalo posestjo. Oblast ni dala dovoljenja TPD za lov, saj je bila trboveljska rudniška posest le delno gozdnata. Februarja 1899 je nasto- pil kot ravnatelj obrata v Trbovljah Robert Drasch iz Koroške, strojni oziroma rudarski inženir. Drasch se je prav tako trudil, da bi dobila TPD lasten lov. Uprava na Dunaju ga je pri tem podpirala, še posebno, ker je okrajno glavarstvo ukinilo občinski lov. Ob inšpekciji {obisku) rudnikov v Trbovljah leta 1903 je centralni ravnatelj Martin Terpotitz Draschu izvedbo o lovu preprečil. Drasch je bil namreč strasten lovec, Terpotitz pa preresen za tako zabavo. Rudnik je dobil lasten lov šele leta 191 O (Velika Reka), 1912 pa tudi v trboveljski občini. Tako o gozdu, lesu in lovu profesor Orožen. OBDOBJE PO 2. SVETOVNI VOJNI Potem, ko so po koncu 2. sv. vojne rudniki bivše TPD še vedno gospodarili z vsemi svojimi gozdovi, pa so del teh gozdov sredi leta 1946 predali v upravljanje in gospodarjenje Ministrstvu za gozdarstvo. G. V. 6/91 309 Imetje TPD je bilo po 2. sv. vojni z agrarna reformo razlaščeno (okrajna komisija za agr. reformo v Trbovljah; opr. št. 511, št. vpisn~ka 55; 13. avg. 1946). V zapisniku, ki je bil sestavljen 29. julija 1946 v prostorih uprave rudnika Trbovlje (navzoči iz Mi- nistrstva: inž. D. Cerjak, inž. B. Žagar ter inž. R. Hartman, iz TPD: dr. l. Murko, M. Križman, S. Šentjurc, F. Čuk, A. Roglič, inž. M. Cerovac, od Okrajne komisije za agrarna reformo: P. Kurnik, J. Umek, za državno gozdno upravo Litija: S. Mlakar, L. Jeliničič) so za revirje Hrastnik, Zagorje in Trbovlje po katastru navedene posamezne parcele, ločeno po k. o., na katerih se nahajajo gozdovi, pa tudi »mešane kultu- re(<; skupna izmera je znašala okrog 640 ha (639,83 ha). Rudniki so obdržali del gozdov, ki so bili potrebni za nemoteno obratovanje (gozdovi nad rudniškimi rovi, območja za deponije, za odvodnjavanje, za rudniška naprave - izvozni in zračni rovi, jaški, prometne naprave- železnice, pota, mostovi, vodne zgradbe in drugo). Z »odda- nimi« (drugimi) gozdovi je potem gospoda- rila gozdna uprava Litija, ki je bila nepo- sredno odgovorna Ministrstvu za gozdar- stvo vse do ustanovitve GG Ljubljana 1947/ 48. To je potem prevzelo te gozdove v upravljanje in gospodarjenje. Vsled spremi- njanja občinskih mej in sporov glede upravne razdelitve ter pripadnosti, je občina Trbovlje te gozdove v januarju 1956 dode- lila GG Brežice, 1. 1. 1960 pa jih je spet prevzelo GG Ljubljana, ki jih ima še danes. Leta 1958 je bil sestavljen gg načrt za gozdni predel Jelovica (1958-1967), ki ga je izdelala urejevalna služba GG Brežice. 289 ha teh gozdov, ki so bili po 2. sv. vojni nacionalizirani (bivša last TPD in posame- zne nacionalizirane gozdne parcele), leži v k. o. Kotredež (po katastru: 275,70 ha gozdov) in v k. o. Ržiše (po katastru: 12,41 ha gozdov). S polno premerbo na 11 O ha in krogi- vzorčna metoda na 130 ha, so v letu 1957/58 ugotovili lesno zalogo 33.190 m3 iglavcev in 9.239 m3 listavcev oziroma skupno 42.429 m3 (147 m3/ha). Prirastek je bil izračunan v višini 1591 m3 iglavcev in 228 m3 listavcev, skupno 1820 m3 letno, etat pa so določili v višini 462m3 i~lavcev in 198m3 listavcev, skupno 660 m letno. Delež drevesnih vrst je bil naslednji: 310 G. V. 6/91 smreka - 64, jelka - 9, bor - 2, macesen - 3; iglavci -78%, bukev- 11, hrast- 2, javor - 3, črni gaber - 2, jesen - 1, drugi listavci (jš, bga, bz, br, ko, mo, mk) -3; listavci-22 %. Fondi (lesna zaloga, prira- stek) varovalnih gozdov tu niso zajeti. Iz že omenjene zgodovine teh gozdov, nekdaj last rudnika Zagorje oziroma TPD ugotavljajo, da so bile kulture, ki so nastale s sadnjo smreke, bora in macesna na kupljenih, negozdnih površinah v 19. stole- tju, posekane v obdobju 1915-1927 za potrebe rudnika- jamski les (gozdovi prve obhodnje). Te golosečne površine so pogo- zditi in nato premalo negovali, zato so bili pogosto snegolomi in vetrolomi. Prav tako so delali goloseke v naravnih, mešanih gozdovih (smreka, jelka, bukev), ki jih je TPD odkupila ob koncu 19. stol. Tudi te goloseke so umetno obnovili (smreka, delno bor in macesen) ter določili obhodnjo 50 let (jamski les za potrebe rudnika!). Najmočnejše sečnje so bile med 1. sv. vojno, nato pa se je sečnja zmanjšala, povečal pa se je obseg pogozdovanj, po- sebno v obdobju 1921-1928. Z navedenimi močnimi sečnjami so skoraj v celoti pose- kali vse prvotne, mešane gozdove narav- nega izvora. Les iglavcev so uporabili za jamski les ali so ga z rezali na žagi, bukov ino pa so vso že v gozdu predelali v oglje (množična proizvodnja oglja v gozdovih Jelovice je bila še v obdobju 1942-1943). V času največje eksplotacije so postavili žičnico za spravilo lesa iz Jelovice do Zagorja (6500 m), ki je obratovala 3 leta, dokler niso posekali vsega zrelega lesa (1919-1921). Lastna, mala drevesnica (ca. 500 m2) ni zadovoljevala potreb po sadikah, zato so le-te kupovali v banovinskih dre- vesnicah. Po 2. svetovni vojni so opravljali le varstvene in gojitvene sečnje (letno okrog 300 m3), te leta 1951 in 1957 so posekali 1500, oziroma 1000 m3 zaradi katastrofal- nih snegolomov. Načrtovalca (inž. A. Šetinc in inž. N. Zalokar) sta ugotavljala, da so predstavljale kulture v letu 1958 deloma prvo, večinoma pa drugo generacijo smre- ke. Kulture na nekdanjih poljedelskih tleh so sicer povzročile degradacijo tal, v splo- šnem pa so tla bogata. Snegolomi in vetra- lomi so pogosti, posebno v V in JV delu enote (monokulture), v Z in JZ delu enote pa so se listavci obdržali {smreke tu niso sadili zaradi težko prehodnega terena in nevarnosti vetra). v letu 1968 so bili ti družbeni gozdovi (SLP-1) vključeni v gg enoto Zagorje, kjer so še danes. Tudi za gozdni predel Kisovec, prav tako družbena last {SLP-1 ), je bil leta 1960 sestavljen gg načrt (1960-1969). Ta enota je obsegala še manjše gozdne po- vršine, kot Jelovica: samo 149,47 ha go- zdov, od česar je bilo kar 40 ha varovalnih gozdov in samo 11 O ha lesnoproizvodnih. Te· površine so v k. o. Loke - 143 ha, šentlambert- 4 ha in v k. o. Zagorje - 2 ha. Nekdaj so bili to listnati gozdovi (predvsem bukev), v katerih pa je rudnik sekal golo- sake in jih umetno obnavljal s sad njo smre- ke, deloma bora in macesna (bukev so kuhali v oglje). Sadike so sadili strogo v vrstah in jih prevezovali h kolcem zaradi snega. Sadike so izpopolnjevali in opravljali čiščenja v kulturah. Delo so opravljali po- možni jamski delavci pa tudi vodja del je bil »jamar«. Kulture, stare leta 1960 okrog 46 let, so sekali postopoma v obdobjih po 1-5 let, od Z proti V na povprečni površini 6 ha, vmes pa so ostali neposekani, posa- mezni strmi robovi (črni gaber, bukev). Na teh strmih bregovih se plodnost močno menja; tako najdemo npr. smreko ob vzno- žju, ki je stara 46 let s premerom v prsni višini 35 cm in višino 22 m, v zgornji tretjini pobočja pa smreko iste starosti, a s prsnim premerom 15 cm in le do 7 m višine. V letu 1959/60 so s polno premerbo v lesno proizvodnih gozdovih ugotovili zalogo 1 0.435 m3 iglavcev in 5946 m3 listavcev, skupno 16.381 m3 (96 oziroma 54 m3 - 150 m3/ha). Ta gozdni predel je od leta 1971 {1970/71) vključen v gg enoto Čemšenik. Del teh gozdov je ostal v lasti rudnikov, del pa je prevzelo GG Ljubljana. Kot je že navedeno, je iz zapisnika z dne 29. 7. 1946, ko je TPD oziroma so rudniki predali gozdove Gozdni upravi Litija, razvidno, da je imel TPD v tistem času v omenjenih treh revirjih po katastru 640 ha gozdov. Kolikšne pa so bile dejanske površine gozdov v naravi, ni znano. Prav tako je že omenjeno, da je pretežni del teh gozdov ostal rudnikom (danes REK EK). Kot na drugem območju Zasavskih go- zdov, tu še posebno ugotavljamo velike probleme v zvezi s propadanjem gozdov. V zvezi s temi problemi je bilo že veliko napisanega tudi v GV (inž. M. Šolar!), zato o tem samo nekaj besed. Onesnaževanje zraka, vode, tal, rastlinstva, ljudi in živali, skratka celotnega okolja, povzročajo na tem območju predvsem: termoelektrarna Trbovlje, katere dimnik so sicer povišali na »čednih« 380m višine, a nosi zdaj nesnago na večje razdalje, kot prejšnji nižji. Tu so še cementarna Trbovlje, industrija gradbe- nega materiala Zagorje (apno), Kemična tovarna in steklarna v Hrastniku. Na ob- močju rudnikov pa nastopajo poleg tega še t. i. ruš ne cone (območja rud niških jaškov in rovov), dnevni kopi premoga in s tem krčenja gozdov, deponije jalovine, snega- lomi in vetrolomi v monokulturah smreke. Vse te težave so skoncentrirana v tej ozki dolini Save in okolici. Okolje zaradi delova- nja rudnika še danes spreminja podobo: krčitve gozdov. predvsem zaradi dnevnih kopov, zaradi deponij, posedanje terena, udari ter druge, predvsem mikrolokacijske spremembe, dalje sušenje drevja, siroma- šenje gozdov na splošno zaradi onesnaže- vanja po celi zemeljski površini, posebno pa še zaradi lokalnih onesnaževalcev. Vse te negativne pojave srečujemo vsqko- dnevno na območju Zasavja. Ob nezmanj- šanem splošnem onesnaževanju, posebno pa še lokalnih povročiteljev tega onesnaže- vanja, je prihodnost tako gozdov kot celot- nega okolja zelo žalostna, torej so gozdovi obsojeni na propad. Prepričan sem, da bomo vsi in ne samo gozdarji veseli, če je to napoved le največjega pesimista, in da se bodo zadeve obrnile na bolje. DOBOVEC Ne bom se bistveno oddaljil od opisa gozdov bivše TPD, če nadaljujem z drugim, večjim kompteksom gozdov, ki je v nepo- sredni bližini opisanih »rudniškihc< gozdov. V mislih imam gozdove okrog Dobovca, ki ležijo SV od Kuma (vrh v Zasavju - 1216 m) navzdol proti Savi. Ti gozdovi so na območju k. o. Dobovec, Podkraj in delno Podkum, upravnopolitično pa spadajo pod občino Hrastnik. Strma pobočja z mnogimi jarki in vsemi ekspozicijami segajo od reke Save z nadmorsko višino okrog 200 m G. V. 6/91 311 navzgor do nadmorskih višin okrog 1200 m (Kum 1216 m). Ti gozdovi, ki so bili po 2. sv. vojni nacionalizirani ter z njimi danes upravlja in gospodari GG Ljubljana, pokri- vajo površino okrog 950 ha v več ali manj strnjenih kompleksih (v k. o. Podkraj so npr. gozdovi v celoti družbena lastnina GG Ljub- ljana). Dolgo časa so bili ti predeli slabo dostopni (pomanjkanje gozdnih cest, v glavnem zemeljske drče), dostop pa je že po naravi oviran vsled hudih strmin, globo- kih jarkov in skalnih previsov nad Savo. Poleg naštetih negativnih faktorjev, ki vpli- vajo na gospodarjenje s temi gozdovi pa se, recimo zadnjih 150 let pojavlja še doda- ten ,,uničujoč« element, ki sem ga omenil že pri »rudniških« gozdovih. To so strupeni plini (posebno 802), ki jih poleg vsesplo- šnega onesnaženja izpuščata v zrak ke- mična tovarna v Hrastniku in termoelek- trarna v Trbovljah, ter prah, ki ga povzro- čata pri svojem obratovanju gradbena indu- strija v Zagorju in cementarna Trbovlje. Danes so ti gozdovi močno ogroženi in je normalno gospodarjenje z njimi onemogo- čeno. Od omenjenih približno 950 ha dru- žbenih gozdov (SLP-1) je danes uvrščenih v kategorijo lesnoproizvodnih gozdov z omejeno proizvodno funkcijo več kot polo- vica površin (500 ha), 200 ha je trajno varovalnih gozdov, gozdov s posebnim na- menom nekaj čez 100 ha (študijski objekt varovalnega tipa gozdov) in le dobrih 140 ha gozdov je lesnoproizvodnih brez omeji- tev. Za ugotavljanje stanja gozdov danes je pomembno, da poznamo zgodovino gospo- darjenja s temi gozdovi. Vsled zaokroženo- sti razlage naj se bežno dotaknem tudi gozdov zasebne lastnine. Težek teren, od- maknjeni kraji, malo za kmetijstvo primernih površin - vse to se je odražalo tudi v okoliških gozdovih. Običajen način gospo- darjenja je bilo tudi tu t. i. kmečko prebira- nje. Negativni vplivi na gozd pa so se kazali med drugim tudi pri kleščenju stoječega drevja (stelja) in pri krčitvah vsled pomanj- kanja obdelovalne zemlje. Tako so pone- kod v letih pred 1. sv. vojno (1914) gozd izkrčili, grmovje zažgali, zemljo prekopali in s~jali žito. Gozd so krčili v pasovih: v enem pasu so 2 Jeti zpored sejali žito, nato pa izkrčili nov pas. Opuščen pas so prepustili 312 G. V 6/91 naravi in tam se je največkrat pojavila leska (grmišča) . V začetku 30. let so postavili na Dobovcu tudi žago venecijanko, ki je obra- tovala še leta 1976 (Strgaršek). Tudi precej oglja so še nakuhali v 60. letih tega stoletja. Vsled težkih pogojev za življenje se opuš- čajo mnoge kmetijske površine in tla se zaraščajo. Gozd v Sloveniji osvaja mnoga, nekdaj obdelana zemljišča. ln kaj se je dogajalo v veleposestniških gozdovih? Neznaten del površine od 950 ha gozdov je bil last cerkve Sv. Neže na Kumu. Dokajšen delež (205 ha, od tega danes 45 ha trajno varovalnih gozdov) pa so predstavljali gozdovi nad Savo pod Za- vršami, krajevno Prusnik in Bregar (oddelki 23-26, k. o. Dobovec). Ti gozdovi so bili do konca 2. svetovne vojne last Oskarja Potjoreka. Lastnik vseh drugih gozdov (ca. 770 ha, od tega danes 155 ha trajno varo- valnih, 11 O ha s posebnim namenom - študijski, varovalnega tipa, ter 500 ha go- zdov z omejeno lesno proizvodno funkcijo) pa je bil do nacionalizacije po 2. svetovni vojni, veleposestnik Jakil. Ta je gozdove kupil pred 1. svetovno vojno (1914, 1915) od Avša (Bogdan Avsch, 26. 3. 1909 ozi- roma Friderick Avsch, 7. 4. 1913). Avš je kupil 3. 6. 1907 to gozdno posest od dr. Ivana Hribarja, ljubljanskega župana, ta pa 7. svečana 1906 od nekega lastnika iz Lienza (po gozdnogospodarskem načrtu za Dobovec, 1955-1964 oziroma ZK na sodišču v Trbovljah), morda je to bil neki Joseph Jellen iz Dobovca št. 24, ki se tudi omenja kot prejšnji lastnik z. k. vložka 32 v k. o. Dobovec- podatek je bil vnesen v ZK iz urbarja leta 1864. Tako Potjorek kot Jakil sta bila lastnika teh gozdov (razen cerkvenih) vse do konca 2. svetovne vojne. Ko so bili ti gozdovi razglašeni za SLP, je z njimi upravljala Ministrstvo za gozdarstvo, po letu 1948 pa gospodarila GG Ljubljana (gozdni obrat Trbovlje oziroma Litija) vse do januarja l. 1956, ko so bili dodeljeni GG Brežice (gozdni obrat Radeče), a že ja- nuarja 1960 vrnjeni GG Ljubljana, ki še danes z njimi gospodari. Vse do konca 2. svetovne vojne so v teh gozdih gospodariti z oplodno sečnjo pa tudi z neke vrste prebiranjem (sekali le kvali- tetno drevje!), deloma pa tudi z goloseč­ njami - vmes so bile v glavnem higienske secnje. Pri listavcih so bila sortiment v glavnem drva {za lastno porabo oziroma prodajo in za kuhanje oglja), le redko za želežniške prage ali hlodovina za žago; iz smrekovine pa so tesali trame. Golosečne površine so umetno obnavljali s sadnjo smreke, deloma macesna in na grebenih s črnim borom. V naravno pomlajene po- vršine so vnašali tudi smreko. Mlade se- stoje niso negovali ali pa zelo malo in zato so vitalnejši in agresivnejši listavci (bukev iz panja) prerastli iglavce. še preden je postal lastnik teh gozdov dr. Hribar, so oddelke 1 ,2 in 3 (vzhodno od Čimerna, danes GG Brežice, občina Laško) posekali na golo ln posadili smreko. Ker niso oprav- ljali nege, je bukev, predvsem iz panja, prerastla smrekove nasade. V prvih letih tega stoletja {tudi že last dr. Hribarja) so deloma redčili v smrekovih kulturah. Sekali so z nizko intenziteto, podstojne iglavce - kapnike, listavce pa so predelali v oglje. Ko je bil lastnik teh gozdov Avš {1907-1914) in zaposlen kot gozdar Švigelj, niso oprav- ljali nobenih del (ne sečnje ne nege). Ko je gozdove kupil Jakil (1914-1915), so na Dobovcu delovali naslednji loga rji: Bregar, Cvelbar, Čeč, Peračiuh (upokojeni šolski upravitelj), Hebat in Vodopivec. V odseku 6a (danes >)C«) so npr. prodati les na panju dvema tesnima trgovcema (oplodna sečnja druge faze), v oddelku 8 - okrog bivše kmetije na Okrogu, pa so nasadili črni bor, smreko in macesen. V oddelkih 9 in 10- vzh. od naselja Župa, so po oplodni sečji nastale praznine pogozditi s smreko, ki pa jo je pozneje prerastla bukev. V oddelkih 15 in 16 - vzh. od naselja Dobovec, so končali sek oplodne sečnje, les porabili za izdelavo oglja, nepomlajene praznine pa pogozditi s smreko in črnim barom. Tudi tu je pozneje bukev prerastla smreko. Po letu 1930 so ob dolini Ribnika iz posekanih smrek tesali trame. V oddelkih 19 in 20 - nad Savo oziroma pod Dobovcem so prav tako oplodno sekali, a smreke niso vnašali. Oplodna sečnja v oddelkih 21 in 22 nad Škofjo riža, nad Savo, ni uspela. Morda je bilo krivo onesnaženje s plini iz bližnjih tovarn - poseke je prerasel plevel. Buko- vino so tam predelali v drva in železniške prage. V oddelkih 23 in 24- bivši Potjore- kovi gozdovi nad Savo oziroma pod Za- vršami in Doli, so na polovici površine naredili golosek in posadili smreko, ki pa jo je prerasel plevel (vrba, bezeg, nagnoj in srobot), saj nege niso opravljali. Na drugi polovici so izvršili končni sek oplodne seč­ nje, ki pa je slabo uspel -bujna rast plevela in slaba nega. Les so predelali v prage in drva. V oddelkih 24 ln 25 - last Potjoreka Oskarja so sekali in opravljali higienske sečnje. Na posameznih mestih so sadili smreko, ki pa je propadla, saj nege niso opravljali. V oddelku 26 - pod Završami, kjer je gozd s poudarjeno varovalno vlogo, so opravljali le higienske sečnje. V oddelku 28 - bivša last cerkve na Kumu - so del površine posekali na golo in okrog leta 1932 posadili smreko, čiščenje pa so opra- vili šele po letu 1945. Na drugih površinah so vodili le prebiralne sečnje. Na delu površine oddelka 29 pod vrhom Kuma, so med 2. svetovno vojno (Nemci?) napravili golosek. Hlodovina in drva so nameravali spraviti prek Vodene peči in Gorenje vasi na cesto, a jim ni uspelo. Po vojni so vso to posekana maso predelali v oglje. Po- vršina se je naravno pomladila z bukvijo in javorom. V oddelku 30 - pod Kumom - so izvajali na delu površine oplodno sečnjo in se je površina lepo naravno pomladila. Semenjakov niso posekali in leta 1955 je to posamezno drevje še stalo sredi pomla- jenih površin. V spodnjem delu so naredili golosek in okrog leta 1915 posadili smreko. Nego so sicer opravljali (čiščenje), a so nasad uničevali polhi (premalo bukovega žira). Za bivše Jakilove gozdove je prvi elabo- rat sestavil inž. V. Putick za obdobje 1925-- 46 (20 let). Načrt je verjetno zgorel leta 1943, ko je pogorela graščina Boštanj ob Savi. Inž. A. Sivic piše v Gozdarskem vestniku 1969, št. i/2 (str. 59): Posestvo Boštanj ob Savi je bilo nekdaj last Hrvatske banke, od katere gaje kupil J. Jakil, trgovec z usnjem iz Zagreba. Posestvo ima 2300 ha gozdov. Pozneje je Jakil odprodal 774 ha gozdov TPD Bela krajina d. d., 389 ha Carneluttiju (lmpolca), 52 ha občini Boštanj, ostanek 996 ha pa so si zaradi agrarne reforme razdelili med seboj Jak ili: Marija, Venče, Julij in Joško. (Op.: morda od Jaki- lov še Niko in Franja?; vsota površin, odprodanih in obdržanih - razdeljenih go- G. V. 6/91 313 navzgor do nadmorskih višin okrog 1200 m (Kum 1216 m). Ti gozdovi, ki so bili po 2. sv. vojni nacionalizirani ter z njimi danes upravlja in gospodari GG Ljubljana, pokri- vajo površino okrog 950 ha v več ali manj strnjenih kompleksih (v k. o. Podkraj so npr. gozdovi v celoti družbena lastnina GG Ljub- ljana). Dolgo časa so bili ti predeli slabo dostopni (pomanjkanje gozdnih cest, v glavnem zemeljske drče), dostop pa je že po naravi oviran vsled hudih strmin, globo- kih jarkov in skalnih previsov nad Savo. Poleg naštetih negativnih faktorjev, ki vpli- vajo na gospodarjenje s temi gozdovi pa se, recimo zadnjih 150 let pojavlja še doda- ten »uničujoč« element, ki sem ga omenil že pri »rudniških(( gozdovih. To so strupeni plini (posebno S02), ki jih poteg vsesplo- šnega onesnaženja izpuščata v zrak ke- mična tovarna v Hrastniku in termoelek- trarna v Trbovljah, ter prah, ki ga povzro- čata pri svojem obratovanju gradbena indu- strija v Zagorju in cementarna Trbovlje. Danes so ti gozdovi močno ogroženi in je normalno gospodarjenje z njimi onemogo- čeno. Od omenjenih približno 950 ha dru- žbenih gozdov (SLP-1) je danes uvrščenih v kategorijo lesnoproizvodnih gozdov z omejeno proizvodno funkcijo več kot polo- vica površin {500 ha), 200 ha je trajno varovalnih gozdov, gozdov s posebnim na- menom nekaj čez 1 OO ha (študijski objekt varovalnega tipa gozdov) in le dobrih 140 ha gozdov je lesnoproizvodnih brez omeji- tev. Za ugotavljanje stanja gozdov danes je pomembno, da poznamo zgodovino gospo- darjenja s temi gozdovi. V sled zaokroženo- sti razlage naj se bežno dotaknem tudi gozdov zasebne lastnine. Težek teren, od- maknjeni kraji, malo za kmetijstvo primernih površin - vse to se je odražalo tudi v okoliških gozdovih. Običajen način gospo- darjenja je bilo tudi tu t. i. kmečko prebira- nje. Negativni vplivi na gozd pa so se kazali med drugim tudi pri kleščenju stoječega drevja (stelja) in pri krčitvah vsled pomanj- kanja obdelovalne zemlje. Tako so pone- kod v letih pred 1. sv. vojno (1914) gozd izkrčili, grmovje zažgali, zemljo prekopali in sejali žito. Gozd so krčili v pasovih: v enem pasu· so 2 leti zpored sejali žito, nato pa izkrčili nov pas. Opuščen pas so prepustili 312 G. V. 6/91 naravi in tam se je največkrat pojavila leska (grmišča). V začetku 30. let so postavili na Dobovcu tudi žago venecijanko, ki je obra- tovala še leta 1976 (Strgaršek). Tudi precej oglja so še nakuhali v 60. letih tega stoletja. Vsled težkih pogojev za življenje se opuš- čajo mnoge kmetijske površine in tla se zaraščajo. Gozd v Sloveniji osvaja mnoga, nekdaj obdelana zemljišča. ln kaj se je dogajalo v veleposestniških gozdovih? Neznaten del površine od 950 ha gozdov je bil last cerkve Sv. Neže na Kumu. Dokajšen delež (205 ha, od tega danes 45 ha trajno varovalnih gozdov) pa so predstavljali gozdovi nad Savo pod Za- vršami, krajevno Prusnik in Bregar (oddelki 23-26, k. o. Dobovec). Ti gozdovi so bili do konca 2. svetovne vojne last Oskarja Potjoreka. Lastnik vseh drugih gozdov (ca. 770 ha, od tega danes 155 ha trajno varo- valnih, 11 O ha s posebnim namenom - študijski, varovalnega tipa, ter 500 ha go- zdov z omejeno lesno proizvodno funkcijo) pa je bil do nacionalizacije po 2. svetovni vojni, veleposestnik Jakil. Ta je gozdove kupil pred 1. svetovno vojno (1914, 1915) od Avša (Bogdan Avsch, 26. 3. 1909 ozi- roma Friderick Avsch, 7. 4. 1913). Avš je kupil 3. 6. 1907 to gozdno posest od dr. Ivana Hribarja, ljubljanskega župana, ta pa 7. svečana 1906 od nekega lastnika iz Lienza (po gozdnogospodarskem načrtu za Dobovec, 1955-1964 oziroma ZK na sodišču v Trbovljah), morda je to bil neki Joseph Jellen iz Dobovca št. 24, ki se tudi omenja kot prejšnji lastnik z. k. vložka 32 v k. o. Dobovec - podatek je bil vnesen v ZK iz urbarja leta 1864. Tako Potjorek kot Jakil sta bila lastnika teh gozdov (razen cerkvenih) vse do konca 2. svetovne vojne. Ko so bili ti gozdovi razglašeni za SLP, je z njimi upravljala Ministrstvo za gozdarstvo, po letu 1948 pa gospodariJo GG Ljubljana (gozdni obrat Trbovlje oziroma Litija) vse do januarja l. 1956, ko so bili dodeljeni GG Brežice (gozdni obrat Radeče), a že ja- nuarja 1960 vrnjeni GG Ljubljana, ki še danes z njimi gospodari. Vse do konca 2. svetovne vojne so v teh gozdih gospodarili z oplodno sečnjo pa tudi z neke vrste prebiranjem (sekali le kvali- tetno drevje!), deloma pa tudi z goloseč­ njami - vmes so bile v glavnem higienske sečnje. Pri listavcih so bila sortiment v glavnem drva (za lastno porabo oziroma prodajo in za kuhanje oglja), le redko za želežniške prage ali hlodovina za žago; iz smrekovine pa so tesali trame. Golosečne površine so umetno obnavljali s sadnjo smreke, deloma macesna in na grebenih s črnim borom., V naravno pomlajena po- vršine so vnašali tudi smreko. Mlade se- stoje niso negovali ali pa zelo malo in zato so vitalnejši in agresivnejši listavci (bukev iz panja) prerastli iglavce. še preden je postal lastnik teh gozdov dr. Hribar, so oddelke 1,2 in 3 (vzhodno od Čimerna, danes GG Brežice, občina Laško) posekali na golo in posadili smreko. Ker niso oprav- ljali nege, je bukev, predvsem iz panja, prerastla smrekove nasade. V prvih letih tega stoletja (tudi že last dr. Hribarja) so deloma redčili v smrekovih kulturah. Sekali so z nizko intenziteto, podstojne iglavce- kapnike, listavce pa so predelali v oglje. Ko je bil lastnik teh gozdov Avš {1907-1914) in zaposlen kot gozdar Švigelj, niso oprav- ljali nobenih del (ne sečnje ne nege). Ko je gozdove kupil Jakil (1914-1915}, so na Dobovcu delovali naslednji log arji: Bregar, Cvelbar, Čeč, Peračiuh (upokojeni šolski upravitelj}, Hebat in Vodopivec. V odseku 6a (danes »c((} so npr. prodali les na panju dvema lesnima trgovcema (oplodna sečnja druge faze}, v oddelku 8 - okrog bivše kmetije na Okrogu, pa so nasadili črni bor, smreko in macesen. V oddelkih 9 in 1 O - vzh. od naselja Župa, so po oplodni sečji nastale praznine pogozditi s smreko, ki pa jo je pozneje prerastla bukev. V oddelkih 15 in 16 vzh. od naselja Dobovec, so končali sek oplodne sečnje, les porabili za izdelavo oglja, nepomlajene praznine pa pogozdili s smreko in črnim borom. Tudi tu je pozneje bukev prerastla smreko. Po letu 1930 so ob dolini Ribnika· iz posekanih smrek tesali trame. V oddelkih 19 in 20 - nad Savo oziroma pod Dobovcem so prav tako oplodno sekali, a smreke niso vnašali. Oplodna sečnja v oddelkih 21 in 22 - nad Škofjo rižo, nad Savo, ni uspela. Morda je bilo krivo onesnaženje s plini iz bližnjih tovarn - poseke je prerasel plevel. Buko- vino so tam predelali v drva in železniške prage. V oddelkih 23 in 24 - bivši Potjore- kovi gozdovi nad Savo oziroma pod Za- vršami 1n Doli, so na polovici površine naredili golosek in posadili smreko, ki pa jo je prerasel plevel (vrba, bezeg, nagnoj in srobot), saj nege niso opravljali. Na drugi polovici so izvršili končni sek oplodne seč­ nje, ki pa je slabo uspel- bujna rast plevela in slaba nega. Les so predelali v prage in . drva. V oddelkih 24 in 25 - last Potjoreka Oskarja - so sekali in opravljali higienske sečnje. Na posameznih mestih so sadili smreko, ki pa je propadla, saj nege niso opravljali. V oddelku 26 - pod Završami, kjer je gozd s poudarjeno varovalno vlogo, so opravljali le higienske sečnje. V oddelku 28 - bivša last cerkve na Kumu - so del površine posekali na golo in okrog leta 1932 posadili smreko, čiščenje pa so opra- vili šele po letu 1945. Na drugih površinah so vodili le prebiralne sečnje. Na delu površine oddelka 29 pod vrhom Kuma, so med 2. svetovno vojno (Nemci?) napravili golosek. Hlodovina in drva so nameravali spraviti prek Vodene peči in Gorenje vasi na cesto, a jim ni uspelo. Po vojni so vso to posekana maso predelali v oglje. Po- vršina se je naravno pomladila z bukvijo in javorom. V oddelku 30 - pod Kumom so izvajali na delu površine oplodno sečnjo in se je površina lepo naravno pomladila. Semenjal>normalnih« gospo- darskih gozdov= lp. gozdovi brez omejitev, samo 143,46 ha! Podatki kažejo, da so lesne zaloge kljub zaplinjanju naraščale vse do obdobja okrog leta 1980, pozneje pa višina lesnih zalog pada (pripomogel tudi žled!), zlasti pri iglavcih. Leta 1965 so bile sicer lesne zaloge zadnjič ugotovljene s polno premerbo, zato so poznejši podatki o višini lesnih zalog lahko deloma vprašljivi; 314 G. v. 6/91 dejstvo pa je, da višina lesnih zalog pada. Problemi v zvezi z onesnaževanjem osta- jajo oziroma se povečujejo, gozdovi hirajo in propadajo. VIRI 1. Orožen J.: Zgodovina Zagorja ob Savi 1., Zagorje ob Savi, 1980. Orožen J.: Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola, 1., Trbovlje, 1958. 2. Zemljiška knjiga, Tem. sodišče, enota Trbovlje. 3. Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljub- ljana 1937. 4. Seznam razlaščenih parcel last TPD. Ljub- ljana, Gledališka 14 - kot priloga k odločbi okraj ne komisije za agrarna reformo v Trbovljah, opr. št. 511 , št. vpisnika 55, dne 13. avgusta 1946. 5. Zapisnik z dne 29. 7. 1946 - prevzem gozdov TPD, revirjev Zagorje, Trbovlje, Hrastnik po ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo na osnovi odloka št. 6186/1 z dne 17. 7. 1946. 6. Poročilo o poljedelsko-gozdarskem gospo- darskem načrtu TPD od leta 1935 dalje - Rudnik Trbovlje. 7. Gospodarsko gozdni načrt gozdov rudnika Zagorje ( 1936-1945). 8. Gozdnogospodarski načrt ge Jelovica (1 958-1967) . 9. Gozdnogospodarski načrt ge Kisovec (196D-1969) . 1 O. Gozdnogospodarski načrt ge Dobovec - družbeni gozdovi (1955-1964). 11. Gozdnogospodarski načrt ge Dobovec - zasebni gozdovi ( 1955-1 964). 12. Gozdnogospodarski načrt ge Dobovec (1965-1974) in dodatek 1972. 13. Gozdnogospodarski načrt ge Dobovec (1976-1985). 14. Gozdnogospodarski načrt ge Dobovec (1986-1995). GDK: 945.31 Podiplomski študij gozdarstva kot odgovor na krizo stroke Boštjan ANKO* Morda se v teh časih komu zdi, da je zaradi razmer, v katerih se je stroka znašla, njena prihodnost nejasna. V minulem letu je postalo jasno, kje so meje suverenosti stroke: o naši organizirano- sti bo odločal zakon, o raziskovalnem delu proračun in le na področju šolstva kot tretji pomembni sestavini vsake stroke nam ostaja določena svoboda, da ga vsaj vse- binsko oblikujemo po svojih predstavah o prihodnji vlogi in mestu gozdarstva v Slove- niji. Padec socialnega prestiža stroke ozi- roma njenega ugleda, nepravilne predstave o njeni (bodoči) vlogi v širši javnosti, reorga- nizacije in personalni viški - vse to se je odrazilo v drastičnem upadu zanimanja za študij gozdarstva od srednje šole do fakul- tete - gozdarstvo pa ne reče nobene. Prepričani smo lahko, da gre le za zača­ sen pojav - vsaj v taki ostrini - prav tako pa moramo razumeti, da tudi v gozdarskem šolstvu prihodnost ni več ekstrapolacija pre- teklosti, ampak da se v novem položaju močno spreminja nekaj temeljnih postavk, na katerih smo gradili doslej in da mora v prihodnje gozdarstvo razširiti področje svo- jega dela - ne morebiti zaradi reševanja kadrovskih težav, ampak da bi se čim bolje vgradi lo v novo družbeno okolje: gozdarstvo mora pripraviti - skladno z novimi nalogami- temeljito oceno poklicnih profilov v stroki in potreb po njih, - gozdarstvo si mora prizadevati, da pri- tegne na visokošolski študij kar najboljše kandidate s široko (srednjo) izobrazbo, - gozdarsko šolstvo mora v vsem izo- braževalnem procesu posvečati več pozor- nosti kakovosti kot pa količinskim vidikom. Navedene postavke zajemajo če že ne vseh pa vsaj glavne spremembe, ki bodo * Prof. dr. B. A., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, Slovenija sooblikovale celotno gozdarsko izobraže- valno področje. lmplicitno poudarjajo tudi pomen gozdarskega podiplomskega študi- ja. Dejstvo je namreč, da v gozdarstvu višja izobrazba pomeni: - večjo usposobljenost za delovno vklju- čevanje na t. i. mejnih področjih, - večjo prilagojenost splošnemu trendu, ki zahteva za odgovornejša dela tudi ustre- zno podiplomsko izobrazbo, izziv najboljšim potencialnim kandida- tom za študij gozdarstva, ker jim odpira strokovno pot v zahtevnejše sfere, - prilagoditev dejstvu, da se bo morala v najkrajšem času poklicna piramida v stroki močno spremeniti - na račun oženja baze in širjenja vrha ... Morda je odveč posebej poudarjati po- men podiplomskega študija v teh zagatnih časih. Gozd in stroko ne bo reševala (samo) množica kadrov, ampak predvsem najboljši med njimi. Pri vseh negotovostih so nalo- žbe v izobraževanje gotovo najboljše - tako za posameznika kot za celotno stroko. Zato je potrebno ob letošnjem vpisu po- diplomskega študija gozdarstva znova opo- zoriti na nekaj osnovnih stvari v zvezi s tem študijem, da bi s tem spodbudili morebitne kandidate in jim olajšali odločitev. Podiplomski študij gozdarstva obsega - doktorski, - magistrski in specialistični študij. Glavni pogoj za vpis je ustrezna pov- prečna ocena (8) na izpitih dodiplomskega študija. Doktorski študij poteka individualno - na način in ob pogojih, ki jih določajo zakon in ustrezni univerzitetni akti. Magistrski študij praviloma razpisuj emo vsako drugo leto, da bi racionalizirali izva- janje študijskih dejavnosti. Program obsega 21 O ur (štirih) obveznih predmetov, 240 ur (treh do petih) izbirnih predmetov, 180 ur G. V. 6191 315 pa je predvidenih za magistrsko nalogo. študij naj bi trajal 4 semestre. Predavanja iz skupnih predmetov so organizirana v blokih, ki slede drug drugemu, tako da naj bi kandidati te predmete absolvirali v času med novembrom in majem prvega šolskega leta. V tem času predavanja oziroma seminar- sko delo zahtevajo praviloma vsakodnevno prisotnost na fakulteti. Zato je Oddelek za gozdarstvo zlasti za kandidate iz bolj odda- ljenih krajev oskrbel možnost prenočevanja v posebnem apartmaju, opremljenem v ta namen. Študij izbirnih predmetov je organi- ziran individualno. študij specializacije omogoča izpopol- njevanje na naslednjih področjih: a) Gozdnogojitveno področje !zbirna skupina: - Ovrednotenje gozdnih rastišč b) Gozdnotehnično področje Izbirne skupine: - Tehnologija pridobivanja gozdnih pro- izvodov - Organizacija gozdne proizvodnje - Gozdne prometnice c) Področje gozdnogospodarskega na- črtovanja in ekonomike Izbirne skupine: - Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi - Gospodarjenje z divjadjo - Gozdna inventura d) Področje nege krajine in okolja Izbirne skupine: - Urejanje hudourniških območij - Urejanje gozdnate krajine študij specializacije je organiziran pre- težno individualno, lahko pa tudi v organizi- ranih zaporednih blokih. Posamezna po- dročja obsegajo 7 do 1 O predmetov v okvir- nem obsegu 300 ur. Za izdelavo speciali- stične naloge je predvidenih 150 ur. študij specializacije traja 3 semestre. Poleg negotovih perspektiv, ki pa jih za posameznika in stroko podiplomski študij lahko le izboljšuje, bo verjetno pri odloči­ tvah zanj eden največjih problemov njegovo financiranje. Glede na narušene sisteme organizacije in financiranja je potrebno, da stroka pri reševanju tega problema nastopi sistematično in enotno. Jasno je 316 G. V. 6/91 treba opredeliti, kaj so koristi od tega študija in kaj so njegovi dejanski stroški. Kar zadeva koristi, so te jasno razpo- znavne vsaj na treh nivojih: - za posameznika bo tudi pri nas takšna izobrazba najboljša dolgoročna investicija v osebno strokovno rast in konkurenčnost pri zaposlovanju, - za vsako univerzitetno šolo je podi- plomski študij neke vrste razvojni oddelek - most do novega, povezava z raziskoval- nim delom in s tekočimi strokovnimi izzivi, - za operativni (in upravni) del stroke je zagotavljanje dotoka podiplomsko izobra- ženih kadrov vse bolj pogoj preživetja. Skupni interes torej ni sporen. Zato bi ne smelo biti sporno tudi skupno iskanje reši- tev, kako tak študij kakovostno in racio- nalno izvajati tudi v prihodnje. Dejstvo je namreč, da ob vsem nespor- nem pomenu podiplomskega študija nje- govo financiranje ves ta čas ni bilo rešeno. Izdelati bo torej treba podroben program in jasno členitev stroškov tega študija. Več kot obljube, da bo stvar sistematično reše- na, zaenkrat od vlade namreč nimamo. Drugi sklop problemov predstavljajo sredstva za štipendiranje kandidatov. Glede na to, da tržni sistem pri nas verjetno še nekaj časa ne bo zaživel v polni obliki in diploma po diplomi še ne bo avtomatično pomenila toliko bolje plačanega delovnega mesta, na podiplomski študij ne bi smeli gledati kot na nagrado, pač pa kot na priznanje, ki obvezuje in zagotavlja, da bodo ti ljudje delali več in bolje; v njihovih rokah bo usoda našega gozda in naše stroke. Zato predlagam, da ob sodelovanju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano, ustreznih organov Poslovnega zdru- ženja in Oddelka za gozdarstvo BTF in ob upoštevanju ostalih možnih virov štipendi- ranja, slovensko gozdarstvo takoj ustanovi štipendijski sklad, iz katerega bi se stalno financiral podiplomski študij treh naših mla- dih strokovnjakov v inozemstvu in desetih na Oddelku za gozdarstvo. To je trenutno najmanj, kar lahko storimo za (resda dolgo- ročno) odpravljanje krize, ki smo se je že kar nekako navadili. Moratorija tudi na po- dročju izobraževanja si stroka ne more in ne sme privoščiti. GDK: 907 :945.31 Gozdarstvo in varstvo okolja Ob novem programu podiplomskega študija varstva okolja na Univerzi v Ljubljani Boštjan ANKO* V začetku sedemdesetih let je eksploata- torski profil severnoameriškega gozdarstva prvič močneje trčil ob novi val ekološke ozaveščene javnosti. V taki klimi je bila beseda ))gozdarstvo« - vsaj za glasno manjšino - domala psovka in v takem trenutku je imel F. Mergen, dekan najsta- rejše ameriške gozdarske fakultete Yale of Forestry pogum ln modrost, da je ime in vsebino dela šole razširil tudi na študij okolja. Pogum predvsem v tem, da se je uprl tradicionalistom, ki so ljubosumno ču­ vali cehovsko zaprtost elitne šole in jo tudi finančno močno podpirali, modrost pa v tem, da je zaznal znamenje časov in gozd ter gozdarstvo prepričljivo povezal z oko- ljem in skrbjo zanj. To mu je uspelo. S tem, da je ohranil gozdarsko jedro vsebine in profila šole, ni izgubil naklonjenosti in pod- pore »konsevativcevcc, hkrati pa je šolo in stroko spravil v povsem novo orbito, kjer sta se srečali z množico robnih področij in dotlej neodkritih naravnih zaveznikov go- zdarstva. Poteza se je obrestovala tudi s povsem praktičnih vidikov - dotacij šoli. Naša situacija se od yalske seveda močno razlikuje, ima pa z njo skupni vsaj dve stvari: tudi pri nas je beseda ))gozdar- stvoc< postala psovka in tudi pri nas kaže, da bo rešitev ne le šole, ampak vse stroke ne v zapiranju in krčevitem ohranjanju sta- rega, ampak v širokem odprtju navzven - ne da bi pri tem žrtvovali gozdarsko bistvo in vse tisto, kar je bilo v naši tradiciji dobrega. Yalski primer je bil med prvimi, če ne celo prvi in je nakazal trend: Na lanski konfe- renci o gozdarskem šolstvu, ki so jo v * Prof. dr. B. A., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61 ooo Ljubljana, Večna pot 83, Slovenija Viterbu (Italija) soorganizirali FAO, IUFRO, Svetovna banka za razvoj itn. je bila ena glavnih ugotovitev, da se vse več gozdar- skega šolstva širi (tudi v naslovih šol) na področja naravnih virov, okolja, varstva okolja, obnovljivih virov. Logika teh proce- sov v sodobnem kontekstu je neizpodbitna in o taki potezi smo navsezadnje razmišljali tudi že na Oddelku za gozdarstvo Biotehni- ške fakulete v Ljubljani. Poleg misli o dolgo- ročni (pre)orientaciji Šole k takim razmišlja- njem navajajo tudi podatki o zmanjšanem zanimanju za vpis za študij gozdarstva na vseh stopnjah. Upajmo, da gre le za prehodno krizo, ki jo je mogoče pripisati trenutni gonji proti gozdarski službi, obsež- nim in še negotovim reorganizacijskim pro- cesom v stroki in že gotovim viškom kadrov. Ob tej prehodni krizi pa gozdarstvo ne bi smelo spregledati, da se istočasno tudi pri nas vse bolj krepi področje skrbi za okolje, - ki je gozdarstvu po svojemu bistvu zelo blizu, ki je aktualno, da ne rečemo »moder- no((, in uživa velik javni ugled, - ki se profesionalizira, - ki se institucionalizira in - ki z nastajanjem Zakona o varstvu okolja dobiva pravno osnovo za svoje delo- vanje in razvoj. To je le nekaj najočitnejših značilnosti dogajanj na tem področju. Možnosti za svoje uveljavljanje na tem na novo odkritem področju so odkrile naj· različnejše stroke in na križarskem bojnem vozu se je pod geslom )•varujmo okolje« znašla tudi čudna druščina dovčerajšnjih (in še današnjih) uničevalcev in žrtev, brez· brižnežev in ignorantov, trgovcev in donki- hotov. Zato niti ne preseneča, če so mno- gim med njimi predstave o osnovnih pojmih, G. V. 6/91 317 kot npr. »ekologija", "ekosistem''• ••okolje,, ali »varstvo okolja", »varstvo narave" ali »Varstvo naravne dediščine,, nekam me- glene- s tem pa tudi cilji njihovega združe- vanja pod tem zelenim praporom. V njihovih vrstah je opazna odsotnost prvih nosilcev tovrstnega ozaveščanja pri nas. Ali je torej med njimi prostor tudi za gozdarstvo? Odgovor je vsekakor pritrdi- len . Vsaj trije razlogi govorijo za to. 1. Gozd je pomemben del okolja in nje- gova usoda je vse očitneje povezana z usodo našega okolja. 2. Misel o varovanju okolja se kot rdeča nit vleče skozi najrazličnejše vidike gozdar- stva- od osnovnih doktrin trajnosti in mno- gonamenskosti do šolstva, raziskovalnega dela, zakonodaje itn. 3. Gozdarstvo obravnava objekt svojega dela s trojnega vidika: biološkega, tehnič­ nega in družbenega- kar je v obravnavanju celotnega okolja še nedosežen cilj. Prežetost z okoljevarstveno idejo in tudi njeno praktično izvajanje bi morala zagoto- viti gozdarstvu v tej zeleni družbi ne le mesto, ampak tudi pomembno vodilno vlo- go. Žal temu ni tako: okoljevarstvene sesta- vine gozdarstva smo jemali preveč za samo po sebi umevne- premalo smo jih izpostav- ljali pred lastno stroko in javnostjo. Zato nam to pomembno prvenstvo danes odje- dajo najrazličnejši prišlek\, ki smo jih še do včeraj gledali na drugem bregu. Še en primer gozdarske neokretnosti in nespo- sobnosti, da stroka vnovči vsaj neizpod- bitna dejstva? če naj bi gozdarstvo skušalo obstoječe stanje spreminjati sebi v prid in se tudi v javnosti uveljaviti kot okoljetvorna in okolje- varstvena dejavnost, se bo to moralo doga- jati vsaj na štirih glavnih področjih, tj . v zakonodaji, šolstvu, raziskovalnemu delu in operativni organizaciji. Takih miselnih premikov v nastajajoči sektorski zakonodaji žal ni zaslediti, čeprav bi bil ravno tu prodor verjetno najlažji in najučinkovitejši. Prezaposleni z bojem za odkazovalsko kladivo spregledujemo nove možnosti razvoja, ki bi nam na koncu morda vrnile tudi kladivo ... Tudi naši odzivi na nastajajoči Zakon o varstvu okolja so bili mlačni. Z zakonodajnimi opredelitvami je nepo- 318 G. V. 6/91 sredno povezana tudi zaenkrat sicer še negotova operativna organizacija stroke, ki še naprej predvideva, da bomo preganjali le drobne tatove, nemočni pa ostajali pred tistimi, ki nam uničujejo tisoče hektarov gozda. Kaj se bo zgodilo z gozdnim prosto- rom in gozdom samim (p)ostaja skrb in domena drugih. Ali bomo res dopustili iz- gubo svoje strokovne suverenosti v gozdu samem? Podobno se nam ne piše nič dobrega na raziskovalnem področju , če ne bomo uspeli javnosti prikazati gozda kot pomembne se- stavine okolja in gozdarstva kot (potencial- no) pomembne okoljevarstvene dejavnosti. Dosedanji, mnogokrat do ohlapnosti uho- jeni načini financiranja raziskovalnega dela minevajo, v novih bo okoljevarstvena nota brez dvoma deležna večjega posluha, če­ prav bo konkurenca med predlaganimi razi- skovalnimi projekti gotovo večja, kot je bila doslej . V nadaljevanju navajam nekaj misli o možni vlogi in prispevku gozdarskega uni- verzitetnega šolstva k močnejši uveljavitvi gozdarstva na okoljevarstvenem področju. To področje je v tem smislu posebej po- membno: - ker lahko predvsem dolgoročno vpliva na miselne premike na vseh področjih stro- ke, - ker je na njem mogoča velika mera strokovne avtonomnosti, - ker ne bi smelo biti (vsaj neposredno) obremenjeno od trenutnih stanj, - ker gozdarstvo vodi v stike z drugimi disciplinami, kar lahko pomeni le oboje- stransko korist. Brez pretirane samohvale je mogoče re- či, da vsaj na obeh slovenskih univerzah ni študijskega področja, ki bi bilo bolj okolje- varstveno naravnano kot je prav gozdar- stvo. Resnične prežetosti z okoljevarstveno mislijo ne more zagotoviti le nekaj predme- tov, ki jih predavajo izposojen\ profesorji. Vpletenost te misli v vsako področje go- zdarske stroke ne prihaja iz nekega mod- nega navdušenja, ampak le iz strokovne filozofije, ki se je preverjala v stoletni tradi- ciji. Gozdarstvo se zaveda, da so tudi na tem področju razlike med teorijo in prakso, ki pa zvečine niso nastale iz subjektivnih sla- bosti, ampak prej iz dejstva, da je bila stroki (ne brez nJene lastne krivde) v preteklosti vsiljena vloga dobavitelja (lesne) surovine, kJ je povrh morala poslovati še po ekonom- skih načelih, hkrati pa solidno podpirati marsikatero proizvodno verigo. Gotovo v pogledu varstva okolja ni vse idealno tudi v naših študijskih programih, ki pa jih mirne duše lahko postavimo ob bok kateri koli gozdarski fakulteti. Poleg tega jih stalno bogatimo in dooblikujemo. Najboljši dokaz gozdarske okoljetvorne naravnanosti pri nas pa so prav naši gozdovi- njihova ohranjenost (kolikor je bila odvisna od nas) in v njih opravljeno strokovno delo, ki nam ga niti v teh časih ne more odrekati nihče. Ko je torej novembra 1990 tedanji Repu- bliški sekretariat za varstvo okolja in ureja- nje prostora dal pobudo za oblikovanje (novih) študijskih programov s področja varstva okolja na obeh slovenskih univer- zah, je bil Oddelek za gozdarstvo na Bioteh- niški fakulteti prvi in edini, ki je v predvide- nem roku tak program tudi pripravil. Pri oblikovanju. programa smo izhajali iz na- slednjih predpostavk: 1. Varstvo okolja ni nikakršna samo- stojna naddisciplina, ampak je lahko le integralni del sleherne človekove dejavno- sti, ki (ne)posredno vpliva na okolje. Zato je tudi študij varstva okolja lahko le logična nadgradnja dodiplomskega izobraževanja in ga je ob vsej kompleksnosti področja mogoče izvajati le v podiplomski obliki. 2. Na Univerzi v Ljubljani posebnega študija s tega področja doslej nismo imeli. Delna, a ne povsem ustrezna izjema sta močno enodisciplinarno orientirani magistr- ski študij >>Pokrajinska ekologija in varstvo geografskega okolja« na Geografiji in pred- met ))Ekologija in varstvo okolja•< v izbirni smeri »Sistematika in ekologija« v pro- gramu magistrskega študija biologije. Z or- ganiziranim študijem varstva okolja torej zaostajamo za univerzami v razvitem svetu za 1 0-15 let in zato lahko uporabljamo njihove izkušnje, ki pa niso nujno v celoti prenosljive v naše družbeno in naravno okolje. 3. Na področju varstva okolja močno zaostajamo tudi v vseh drugih pogledih. Temu je predvsem kriva zgrešena polprete- kla razvojna naravnanost Slovenije. Zato nimamo opredeljenih potreb po kadrih s tega področja, niti nam ni jasno, kakšnih strokovnih profilov naj bi ti strokovnjaki bili. V takem položaju naj bi bil poudarek na širini izobrazbe. 4. Podiplomski študij bi moral biti razvit v naslednjih oblikah: - študij specializacije, - študij magisterija, - študij doktorata, postdoktorski študij, - svobodnejše oblike študija za strokov- njake - praktike. 5. Določene ozko specializirane profile na tem področju bi bilo verjetno racional- neje šolati v tujini. Prvi program, ki smo ga na Oddelku za gozdarstvo izoblikovali na teh izhodiščih, je bil zasnovan zelo široko. Namenjen je bil diplomantom katerega koli visokošolskega študija in naj bi obsegal poleg sklopa (treh) predmetov, ki naj bi bil predvidoma obve- zen, še: biološki sklop (devetih) predmetov, - družboslovni sklop (dvanajstih) pred- metov, - tehnološki sklop (devetih) predmetov in - varstveno-aplikativni sklop (osmih) predmetov. Izbor predmetov iz slednjih štirih sklopov naj bi bil v določenem obsegu in ob mentor- jevem svetovanju svoboden - skladno s kandidatovo predizobrazbo in predvidenim področjem dela. Ob čudnem spletu okoliš- čin, ki so simptomatične za stanje stvari pri nas na?ploh, ta predlog ni bil ustrezno obravnavan ne na fakultetni, ne na univer- zitetni ravni. Posebej na ravni biotehnike je bilo naravnost boleče spoznanje, kako malo (ali nič) skupnega imajo posamezni oddelki, ki predstavljajo posamezne discipline. Ne združi nas niti skrb za skupno okolje, na čigar sestavinah so naše dejavnosti v mar- sičem zasnovane. Že lanskega decembra je delovna skupi- na, ki jo je imenovala Univerza, izdelala program, oziroma konceptualni okvir za organizacijo izobraževanja iz varstva oko- lja, ki je- čeprav morda ne najbolj posrečen - po številnih usklajevalnih sestankih obve- ljal in ga je 17. junija 1991 sprejel tudi G, V. 6/91 319 znanstveno-pedagoški svet Univerze v Ljubljani . Program izhaja iz predpostavke, da sta glavna problema, ki ogrožata naše okolje, urbanizacija in onesnaževanje in da je re- šitve iskati v sorazmerno ozko usmerjenih specializacijah. Predložen program obsega 450 ur (z diplomsko - magistrsko nalogo vred), kar je v primerjavi s siceršnjim obse@om ma- gistrskega študija pri nas, še bolj pa v tujini, malo. Vpis se vodi na Univerzi, ki podeljuje tudi diplome (torej diplom ne podeljujejo fakultete). Program obsega: 1. Blok predmetov skupnih osnov: - Filozofija in sociologija okolja - Ekologija - Ekonomika okolja - Pravo okolja - Osnove medicinske ekologije - Globalni učinki onesnaževanja. 2. Devet tematskih sklopov, ki so jih za svoja področja predložile posamezne fakul- tete oziroma oddelki (vsak sklop vsebuje 6-12 predmetov, ob vsakem sklopu nava- jamo tudi ime koordinatorja in visokošolske ustanove. - Kemija okolja in tehnologija (prof. dr. J. Marsel, FNT) - Varstvo voda (prof. dr. M. Rismal, FAGG) - Urbanistično prostorsko načrtovanje (prof. dr. A. Pogačnik, FAGG) - Zdravstveno varstvo delovnega in živ- ljenjskega okolja (prof. dr. S. Modic, Medi- cinska fakulteta) - Higiena prehrane (ev. prof. dr. M. Mi- lohnoja, Veterinarska fakulteta) - Naravni ekosistemi (prof. dr. 8. Anka, BF- Oddelek za gozdarstvo) - Varstvo tal (prof. dr. Lobnik, BF - Oddelek za agronomijo) - Ekološko prijazne tehnologije (prof. dr. P. Novak, Fakulteta za strojništvo) - Sociologija okolja (prof. dr. A. Kirn, FSPN) 3. Individualni predlogi predmetov ali ci- klusov, npr.: - Ekologija in upravljanje populacij div- ja di Ekološki dejavniki in zdravje divjadi - Varstvena tehnika 320 G. V. 6/91 - Varstvo pred hrupom - Delovno okolje kot sestavina okolja. Vsak kandidat naj bi sporazumno z men- torjem vpisal po štiri predmete iz skupnih osnov v skupnem obsegu 80 ur, pet pred- metov izbranega tematskega sklopa v skupnem obsegu 150-160 ur, in tri izbirne predmete v skupnem obsegu 60-70 ur. Približno 150 ur je torej predvidenih za diplomsko delo. Upajmo torej, da smo dobili program podiplomskega študija varstva okolja tudi na ljubljanski univerzi. Marsikaj bi mu bilo mogoče očitati- predvsem, da je v njegovi zgradbi prvotno problemsko orientacijo (varstvo voda, tal, zraka, ravnanje z odpad- ki, varstvo pred hrupom) zamenjala orienti- ranost po izvajalcih, ki so v razpravah bolj ali manj odkrito in agresivno branili svoje domene in splošni status quo. Resna opomba velja tudi neprimerljivo majhnemu fondu ur, ki ga študij obsega; vendar bi lahko rekli, da je v tem trenutku najpomembnejše, da tak študij imamo in da moramo vsi, ki nas usoda našega okolja resnično skrbi, skušati pošteno poprijeti, da bo študij zaživel- pa naj ga obrusi praksa. Za gozdarstvo je najpomembneje, da se kljub v začetku večjim ambicijam v pro- gramu vendarle pojavlja s tematskim skle- pom »Naravni ekosistemi«. Ta sklop ob- sega osem predmetov, pri katerih bodo poleg navedenih izvajalcev zvečine sodelo- vali še drugi sodelavci: - Krajinska ekologija (B. Anka) - Gospodarjenje s povirji in svetom nad gornjo gozdno mejo (B. An ko) - Nega naravnih ekosistemov (D. Mlin- šek) - Načrtovanje v naravnih ekosistemih (F. Gašperšič) - Ohranitev biološke pestrosti v gozdna- tem okolju (S. Horvat-Marolt) - Interpretacija ekoloških podatkov (M. Kotar) - Naravnemu okolju prilagojene tehnolo- gije (M. Lipoglavšek) - Vrednotenje obnovljivih naravnih virov (1. Winkler) - Prostorsko-ekološki monitoring in za- snova krajinskih informacijskih sistemov (M . Hočevar). Kot kažejo že sami naslovi predmetov, ta program nikakor ne posega v siceršnji specialistični ali magistrski študij gozdar- stva, pač pa celotni gozdarski podiplomski študij pomembno zaokroža, univerzalno ve- ljavnost sodobne gozdarske teorije in prakse obravnavanja obnovljivega narav- nega vira širi na (formalno) nova področja in našo gozdarsko doktrino sooča z drugimi dejavnostmi na izobraževalnem, razisko- valnem in operativnem nivoju. Zaradi svoje univerzalnosti naj bi bil namenjen ne. le gozdarjem, ampak vsem visokošolskim di- plomantom, ki bi se pose(?ej želeli posvetiti delu z obnovljivimi naravnimi viri. To bi pač vodilo k večji afirmaqjji gozdarstva. Ne bi pa smeli pre-zreti možnosti, ki jih novi pro- gram študija odpira zlasti perspektivnim gozdarskim strokovnjakom, ki bi bili priprav- ljeni podati se na to novo, dinamično in izzivov polno delovno področje. Kot stroka in kot·posamezniki bi morali biti zainteresirani, da se čimprej uveljavimo na področju varstva okolja. Tu ne gre morda za reševanje trenutnih kadrovskih ali stro- kovno-perspektivnih zadreg posameznikov, ampak predvsem za pomemben korak v iskanju nove identitete gozdarstva kot so- dobne okoljetvorne in okoljevarstvene disci- pline. študij varstva okolja naj bi bii razpisan že to jesen. Kljub splošno neugodnim raz- meram - ali pa prav zato - ostaja dovolj časa za razmislek, pogovore in za odloči­ tve. Upati je, da se bo ·stroka izkazala dorasla ·novemu izzivu in na novi študij usmerila vsaj nekaj najboljših mladih stro- kovnjakov. O gospodarjenju z gozdovi v slovenski literaturi Danes pravijo, da )>velike teorije pri go- spodarjenju z gozdovi pač ne potrebuje- mo((, da je družbena lastnina ovira pri razvoju in da gozdarska stroka pravzaprav kmetu ni potrebna, saj je navezanost na zemljo zadostna. Ko se bodo razmere zakonsko uredile {tako ali drugače), si bo moral slovenski gozdar najti znova samozaupanje, ki je (tudi) potrebno pri uspešnem delu z go- zdom. Morda ga bo del našel tudi v sloven- ski literarni klasiki, Levstikovem Popotova- nju iz Litije do čateža (Mladinska knjiga, 1978, str. 43), kjer že na tretji strani piše o takratnem stanju gozdov naslednje: )) ... Saj se precej pozna, da ni kmetova, ker je gosta in lepa. Kmetu ne dela nobena stvar tolikega nepokoja, kakor lep, zaroden les. Nima prej miru, da ga izpridi; zato je pa dandanes povsod že tako malo drv. Prejšnje čase je bila marsikje dana pravica na grajskem sekati za domačno potrebo; tudi lastne gozde so imeli. Ali kako se je ravnalo! Pove nil je, potlej pa pustil, naj segnije na mestu, če se mu je le zdelo, da klada ne pojde rada na dvoje. Še celo, kadar je šel zelenje obirat, ako je naletel na dolgo bukev omladnih veL kaj je storil, če ni mogel ali hotel nanjo? Da le ni bila predebela, posekal jo je zavoljo koša mla- dik. Videl sem nekdaj Laha, ki je bil zalezel visoko na okleščeni lepi smreki vranje gne- zdo. Ker ni mogel do njega, hotel je po vsi sili drevo izpodrobiti. Ravno tako grdo se je pri nas delalo. Dejali so: )) Drv ne bo nikoli pomanjkanja. Pa že zdaj mora na kupilu kuhati in greti se skoraj vsa spodnja dolenj- ska stran. Pa kaj šele bo? ... « Upam, da zaradi takšnega pisanja Frana Levstika ne bodo razglasili za socialrealista, in ga izrinili iz slovenske literarne zgodovi- ne. V zagovor mu lahko štejemo, da je bil odstavek napisan mnogo pred danes nepri- ljubljenim obdobjem ... Edo Kozorog G. V. 6/91 321 STROKOVNA SREČANJA ~~~~-------------------------------------------- GO K: 425.1 :425.3:48 :971 VIl. zasedanje delovne skupine UN-ECE za spremljanje in nadzor učinkov onesnaženega zraka na gozdove Gmunden (Avstrija), 14. do 17. 5. 1991 Gostitelji letošnjega rednega sestanka delovne skupine UN-ECE so bili Avstrijci, konkretno Zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Nalogo so v vseh ozirih opravili odlično. Letošnje zasedanje je bilo rekordno - udeležilo· se ga je 70 udeležencev iz 25 držav ECE regije. Prvič so bili navzoči predstavniki Romunije in Portugalske. Tega srečanja se poleg vodstva Delovne skupine udeležijo tudi predstavniki Evropske gospo- darske skupnosti (EG), programa UN za zaščito okolja (UNEP). sekretariata ECE in razni opazovalci. Iz razpadajoče Jugosla- vije se je srečanja udeležil predsednik Zve- znega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz Beograda ter jaz. Prebivali smo v izjemno dobro urejenem centru za gozdarsko strokovno izpopolnjevanje v Gmundnu v Zgornji Avstriji, v predelu, ki je po zalogah kamene soli dobil ime Salzkam- mergut. Področje je znano tudi po halštatski kulturi (bronasta doba) žarnih grobišč iz 6. stol. pr. n. š. Zelo slabo vreme prvega dne smo izko- ristili za ogled rudnikov soli in načina prido- bivanja soli s poprejšnim raztapljanjem in poznejšim izhlapevanjem koncentrata. V delu rudnika so nam pokazali, kako so to delali nekoč in kako delajo danes. Pridobi- vanje soli na tem območju ima skoraj triti- sočletno tradicijo. Ta del srečanja je bil pravzaprav uvod v prikaz problematike go- zdov (pretežno varovalnih) tega predela. V času klasičnega pridobivanja soli so go- zdove močno izsekali, kar je vodilo v spre- menjeno sestavo gozdov. V teh gozdovih danes ni pravega naravnega pomlajevanja, hude so poškodbe po divjadi in mehanične poškodbe zaradi padajočega kamenja, pri- tiska snega in snežnih plazov. Proti vsemu temu se zelo strokovno bojujejo s tehnič­ nimi (protiplazovne pregrade, zaščita mia- 322 G. V. 6/91 dja, obore), biološkimi (saditev ustreznih drevesnih vrst) in prepovednimi ukrepi (razglasitev stroge varovalnosti). Mnenja, da bi tako ali drugače onesnažen zrak kaj bistveno pripomogel k destabilizaciji go- zdov tega območja, ni bilo slišati. Takšno je danes strokovno mnenje o neposrednem vplivu onesnaženega zraka na gozdove širšega prostora v večini raziskovalno raz- vitih dežel sveta. Iz poročil in razprav lahko povzamemo, da vse več držav sistematično proučuje stanje gozdov. Stanje gozdov regije ECE je glede na leto poprej brez bistvenih spre- memb. Največ udeležencev je bilo mnenja, da je onesnažen zrak eden izmed dejavni- kov, ki ustvarjajo pogoje za novovrstno poškodovanost gozdov širšega prostora. To stališče sem zastopal tudi jaz. Po podat- kih iz leta 1990 so naši iglavci v primerjavi z iglavci drugih držav med najbolj poškodo- vanimi, listavci so pri nas manj poškodovani kot v večini državah, skupna poškodova- nost naših gozdov je srednja. Bil sem počaščen, ko me je predsedujoči g. Wermann, ko sem se javil k besedi vprašal, ali na tem srečanju še zastopam Jugoslavijo ali že državo Slovenijo, in vesel, da tudi v teh krajih dozoreva pravilno poj- movanje naših trenutnih razmer. Zaradi tega političnega momenta in stro- kovnih pomislekov o obliki dosedanjih poro- čil, sem zastopal stališče, da mora v poro- čilu o stanju gozdov regije ECE, poleg jugoslovanskega poročila biti tudi naše slo- vensko poročilo. Malo več diskusije je bilo o problemu iskanja skupnega imenovalca vseh to- vrstnih raziskovalnih projektov. Popolnoma se nismo uglasili. Zelo dolga in vroča je bila diskusija (ki je občasno zašla v preveliko specialnost) o talnih in prirastoslovnih raziskavah. Dobil sem vtis (in to ne samo jaz), da poskušajo Avstrjici na teh dveh področjih pridobiti vodilno vlogo. To jim glede na dosedanje delo v veliki meri tudi pripada. Vzročno-posledična diskusija je občasno vodila v nerealne ekstrema (vse samo one- snažen zrak, vse samo znani dejavniki), vendar je predsedujoči znal pravi čas raz- pravo usmeriti v pravo, nekoliko strateško obarvano smer. Mediteranska regija še na- prej, prav z latinskim temperamentom, išče najboljše prijeme za oceno stanja gozdov in grmišč te velike evropske regije. V zaključnem delu posvetovanja smo izvedeli, kaj ima ICP v načrtu (trening kurzi, paneli, konference), kakšna je njegova fi- nančna situacija, kako si želi pridobiti do- GDK: 425.1:425.3:48:971 datna sredstva in podobno. Konec se- stanka so z zanimivim (prvim javnim) prika- zom romunske gozdno-ekološke problema- tike popestrili kolegi iz Romunije. Bodi na koncu še rečeno, da se je de- lovna skupina močno pomladila, da se iz tega podmladka že pojavljajo prihodnji vo- dje skupine in da bo v prihodnje treba zaradi različnosti problematike in dimenzij regije ECE, le-to razdeliti vsaj na 4 regije (alpsko, mediteransko, nordijsko in vzhod- noevropsko kontinentalne). Naj se na tem mestu zahvalim avstrij- skemu zveznemu ministrstvu za pomoč, da sem se srečanja lahko dostojno udeležil. Marjan Šolar Poškodbe gozdov in vzdrževanje čistega zraka Redni letni sestanek delovne skupine skupnosti Arge-Aip in Alpe-Adria Graubunden (Švica), 7. do 8. 5. 1991 Gostitelji sestanka so bili letos švicarski Retoromani, ki pa po mnenju večine udele- žencev naloge v organizacijskem smislu niso opravili dobro. Udeležba je bila letos slabša. če odšte- jemo opazovalce in administracijo delovnih skupnosti, nas je bilo vsega 20, od tega pa ravno polovica iz italijanskih provinc in regij. Iz Slovenije sem bil tokrat sam. Strokovni del je bil izredno zanimiv. Pro- gram sestanka je zajemal problematiko zdravstvenega stanja gozdov na območju delovnih skupnosti, višinsko razporeditev poškodovanosti, kisle padavine v vzhod- nem delu alpskega prostora, inventure tal in razno. Sestanek je imel, kot vedno, terenski in kabinetni del. Nad Davosom smo si prvi dan na višini 1700 m ogledali meritvene postajo 1 . reda in njeno opremljenost. Seznanili so nas s programom raziskav, vendar, žal, z zelo malo rezultati. Program raziskav zajema meritve imisije in meteoroloških parame- trov, proučevanje fiziologije, mikorize, tal, prirastka, depozitov, epifitov in sestojnih razmer. Iz diskusije na terenu in poznejše pred- stavitve nekaterih meritev lahko zaključimo, da visoke imisijska vrednosti za S02, NOx in deloma tudi 0 3, prostorsko, količinsko in časovno sovpadajo z znanimi dejavniki onesnaženja: S02 ob industriji in naseljih pozimi, NOx v prometnih konicah, 0 3 v posebnih vremensko-klimatskih razmerah. Onesnaženje je potemtakem v glavnem domačega izvora. Neposredni onesnaže- valski teoriji velikopovršinske poškodova- nosti gozdov zaupnica ni bila dana. Od- ločno je prevladalo mnenje, da igrajo pri poškodovanosti gozdov današnjega dne glavno vlogo vremensko-klimatske anoma- lije, gledano skozi rastiščne in sestojne pogoje. !misije in znani biotski dejavniki naj bi bile samo občasni lokalni pospeševalci procesa poškodovanosti gozdov. Vodstvo delovne skupine (dr. Weissgarber) je dalo pripombo, da morda vlogo onesnaženega zraka pri današnjem stanju gozdov ven- G. V. 6/91 323 darle preveč podcenjujemo. Z upošteva- njem posrednosti vpliva onesnaženega zraka na poškodovanost gozdov smo se kot vedno začeli vrteti v začaranem krogu in se na koncu le zedinili, da brez tako ali drugače onesnaženega zraka in oblik one- snaženja današnje stopnje poškodovanosti ne bi bilo in da so bile v preteklosti nepo- sredno onesnaževalske vzročne teorije v primeru velikopovršinske poškodovanosti gozdov pretirane. Kot vedno, sem na terenu izpostavil pro- blem ocenjevanja kvalitete (osutosti) dre- vesnih krošenj, še posebej v gorskem go- zdu, in dobil zelo lakoničen odgovor: De- lamo po »Sanasilva Kronenbild atlasu«, vse drugo nas ta trenutek ne zanima. Vse prav in lepo, vendar so pri takem prikazova- nju stanja gozdov popolnoma zabrisani de- janski odkloni od normalnega stanja gozdov glede na njihove rastiščne in sestoj ne pogo- je. Predstavniki smo poročali, kaj je bilo v letu 1990 v posameznih regijah narejeno in kaj imamo v načrtu za leto 1991. Od delov- nih skupnosti pa smo dobili tudi določene zadolžitve, ki se v glavnem nanašajo na vrsto in obliko poročil ter roke za dostavo. Težišče prihodnjih raziskav pa naj bi bilo na proučevanju tal po enotnih kriterijih, na proučevanju vpliva divjadi in na vseh tistih raziskavah, ki naj omogočijo večjo kvaliteto novega (1989-1991) poročila o zdravstve- nem stanju gozdov v Alpskem prostoru in ukrepov za ohranitev gorskih gozdov. V strokovnem delu nam· je g. Zuber iz Zuricha izčrpno poročal o rezultatih lanske Švicarske Sanasilva inventure. Razložil nam je metode dela in številne prikaze, med katerimi so zbudi le posebno pozornost in obširno razpravo fotointerpretacije. Opo- zoril je, da je močno povečanje poškodova- nosti v letu 1990 v največji meri pripisati ekstremnim vremensko-klimatskim razme- ram in ujmam (vihar, februar 1990) in pove- čani navzočnosti škodljivih biotskih dejavni- kov iz tega naslova. 324 G. V. 6/91 G. Kirchner iz GSF Munchen je v svojem predavanju obdelal korelacija med stopnjo poškodovanosti gozdov in višinskimi paso- vi. Iz podatkov poročil članic Arge-Aip in Alpe-Adria je prišel do enotnega zaključka, da nastopajo največje poškodbe v zgor- njem višinskem pasu, v gozdovih proti goz- dni meji. Zato je tudi bil dan predlog, naj bi v bodoče upoštevali relativne višine ali enostavneje gozdnovegetacijske pasove. Prav z ugotovitvijo, da so najbolj poškodo- vani gozdovi zadnjega (zgornjega) višin- skega pasu, pa je ponovno vzpostavil rastiščno in ozonsko problematiko. Iz dolo- čenih razlag na primeru Pece je bilo čutiti, da je tam malo drugače, da ima onesnažen zrak večji vpliv in da je Peca blizu slovenske meje, za katero so veliki onesnaževalci. G. Kavar z Dunaja je v svojem referatu (ki je bil nadaljevanje lanskega, podanega na podobnem srečanju v Murauu na avstrij- skem štajerskem) razložil vzroke, izvor, oblike, časovni razpored in posledice mo- krega depozita v Avstriji. Mladi znanstvenik sodeluje z večino meteoroloških zavodov dežel članic delovne skupnosti, tudi z našim iz Ljubljane. Sodelovanje je pohvalil. V zaključnem delu smo se domenili, da je treba poenotiti način meritev ozona in NOx, izdelati metodike ocenjevanja po- škodb po divjadi, organizirati (do leta 1993) simpozij o proučevanju tal v alpskem pro- storu in da naj bi bile analize občasno podrejene "krožnim"' analizam. V primeru, da Hrvatska v letu 1992 ne bi mogla gostiti sestanka te delovne skupine, bi to izvedla italijanska provinca Veneta (Benečija). Za leto 1993 se razmisli o naši kandidaturi. Kljub zelo slabemu vremenu in slabi udeležbi ter organizacijskim pomanjkljivo- stim je bilo srečanje strokovno izredno koristno. Glede nas velja, da smo razisko- valno skromni, vendar pa vsebinsko pra- vilno usmerjeni. Marjan Šolar IZ TUJEGA TISKA GDK: 907 :(213) Ogroženost palm trstovk (rattan palme) v Aziji Caldecott, J.: Climbing towards extinction, New Scientist, No 9, junij 1988. Vpliv človeške dejavnosti na gozdove je vedno bolj opazen. Gozdovi v zmernem, tropskem in subtropskem pasu neslutena propadajo in izginjajo. Problem je bolj pereč v tropskem in subtropskem pasu, kjer člo­ veštvo izgublja milijone hektarjev gozdov, vsako minuto 20 ha. Ta podatek, ki je samo orientacijski, nam veliko pove o razsežnosti problema. V tropskem in subtropskem pasu gozdovi zavzemajo približno 2000 milijonov hektarjev. Na teh področjih živi več kot polovici=l svetovnega prebivalstva. Večina tropskih gozdov je v državah v razvoju. Njihova vloga (in pomen) sta predvsem varovalnega in prehrambene·ga značaja. So vir hrane, vode in zdravil za prebivalstvo. Glavni vir energije, to je les, se pridobiva iz gozdnih in gozdnatih površin. Skratka, usoda polovice človeštva je odvisna od obstoja tropskih in subtropskih ekosiste- mov. Tropski gozdovi so specifični ekosi- stemi, katerih glavne značilnosti so pred- vsem raznolikost rastlinskega in živalskega sveta,. bogat genetski fond ter velika pro- izvodna sposobnost. Imajo velik vpliv na svetovno klimo. Ta se izraža v prispevku k ravnotežju bilance ogljikovega dioksida za- radi izredne asimilacijske sposobnosti. O ekologiji in delovanju tropskih in subtrop- skih ekosistemov vemo malo. Prve res- nejše raziskave šele tečejo. Zaradi nepo- znavanja mehanizmov delovanja teh ekosi- stemov so nekateri posegi naredili, dolgo- ročno gledano, veliko škode. Gozdovi so ogroženi zaradi nenačrtnega medsebojnega učinkovanja več dejavno- kov: - pritiski živin9reje in drugih porabnikov prostora kot posledica eksplozije prebival- stva; - nenačrtni in nepremišljeni načini go- spodarjenja s prostorom (z gozdovi); - neugodni klimatski dejavniki (dolgo- letne suše, kar velja predvsem za subtrop- ski pas in področja nižje od Sahare). Kratkoročni gospodarski interesi in nuj- nost zadovoljevanja osnovnih življenjskih potreb (hrana, energija) prevladujejo nad primarnimi funkcijami naravnih ekosiste- mov. Spreminjanje gozdov v druge namene in monokulturni način gospodarjenja so glavni uničujoči dejavniki v tropskem in subtropskem prostoru. Povsod v Afriki, Azi- ji, Latinski Ameriki, je kolonizacija uvajala intenzivni način gospodarjenja z monokul- turami tako imenovanih rentnih (industrij- skih) kultur, kot so čaj, kava, arašidi, kavčuk itd. Za te namene so bile uničene ogromne površine gozdov. Porušeno je bilo sleherno ekološko ravnotežje. Žal se stanje tudi po· dekolonizaciji ni bistveno spremenilo. Mo- nokulturni koncept gospodarjenja se je uko- reninil na račun ekološke stabilnosti ekosi- stemov. Namesto načrtnega gospodarjenja z naravnimi ekosistemi obstaja povsod ve- lika težnja k pospeševanju »gospodarsko« zanimivih vrst, ki kratkoročno prinašajo več dohodka. Primer takega enostrans.kega go- spodarjenja so tudi palme trstovke (rattan palme) v Aziji. To so bodičaste rastline plezalke, ki živijo na drevesih. Uspevajo v vlažnih tropskih gozdovih v južni ter jugoza- hodni Aziji in v zahodni Afriki. Prenesejo veliko sence, vendar hitro rastejo, čim niso več pod zastorom dreves. Letno lahko pri- raščajo od tri do sedem metrov. Njihova poddružina šteje od 550 do 600 vrst. Gospodarski pomen »rattan palm« je izredno velik. Na tisoče ljudi se ukvarja z žetvijo in predelavo njihovih stebel. Stebla so zelo odporna in upogljiva. Uporabljajo jih za pohištvo doma in v tujini. Palme so pomemben vir finančnega zaslužka za pre- bivalce, ki živijo ob gozdu. Izvoz proizvodov prinaša milijone funtov državnim blagajnam držav, kot so Indonezija, Filipini, Tajska, G. V. 6/91 325 Kitajska. Največji kupci so Severna Ameri- ka, zahodna Evropa, Japonska in Avstralija. Domačini uporabljajo sadeže in semena nekaterih vrst teh palm plezalk kot zdravila. Predelovalna industrija, razvita na osnovi teh palm, zaposluje več kot pol milijona ljudi. Od ekstenzivnega načina pridobivanja stebel so prešli na intenzivnega. Ta inten- zivni način povzroča velik pritisk na palme in je v prvi vrsti ogrožal njihov obstoj. Nekatere vrste so že iztrebljene. Tudi zdaj, ko je problem iztrebljanja tako pereč, človek še vedno išče kratkoročne rešitve, ki mu omogočajo nadaljnje izkoriščanje narave. Te rešitve so neposreden poseg v naravne ekosisteme in pridobivanje stebel s po~ močjo snovanja nasadov palm (kmetijski način gospodarjenja). Za to so predvidene tri glavne poti, ki so bolj ali manj grobi posegi v naravni prostor: - ))posaditi in pozabiti« v naravnih go- zdovih. Tu gre za manjše posege. - ))gentle management« - energetsko varčen poseg: palme trstovke posadijo v pasovih znotraj naravnih gozdov. Sčasoma spremenijo svetlobne razmere (presvetlitev sestojev), da bi nudili boljše pogoje za hitro rast palm. Pri tem se celotni sistem gospo- darjenja z gozdovi podredi pridobivanju ste- bel palm; - ))harsh management« - energetsko potraten poseg; gre za direktno premeno pragozdov. Pogozdijo jih s hitro rastočimi tujerodnimi drevesnimi vrstami, na katerih bodo rastle palme. Ta način teži k osnova- nju monokultur in zanika najpomembnejše GDK: 907 Nitrati v tleh in vodi funkcije pragozdov ter ogroža njihovo sta- bilnost. Kratkoročni finančni dohodek od palm je zasenčil vse ostale koristi, ki jih človek pričakuje od gozdov (hrana, voda, zdravila, zavetje). Veliko rastlinskih in žival- skih vrst izgine, preden človeštvo sploh zve zanje. Monokulturni načini gospodarjenja po- vzročajo labilnost tropskih ekosistemov. Posledice intenzivnega načina gospodar- jenja s palmami plezalkami so predvsem: - nevarnost iztrebljanja mnogih vrst teh palm; - okrnjenje njihovega naravnega okolja; - uničenje primarnih biološko stabilnih ekosistemov; - osiromašenje genetskega fonda in raz- nolikosti pragozdov; - ogrožanje varovalnih, proizvodnih in splošno koristnih funkcij gozdov; - povečanje brezposelnosti ob morebit- nem stečaju predelovalnih tovarn; - socialnoekonomska ogroženost prebi- valcev, predvsem ruralnih. Posledice nenačrtnega poseganja v na- ravo so lahko zelo grenke za človeka same- ga. Narava se lahko neusmiljeno maščuje. Skrajni čas je že, da se vsak poseg v tropske ekosisteme načrtuje ob upošteva- nju ekoloških socioekonomskih dejavnikov. Vsak ukrep ali poseg vanje mora težiti h krepitvi njihovih funkcij ter jih ohraniti za bodoče generacije. To mora veljati za vse ekosisteme na našem planetu. Ibrahim Nouhoum Saul, M.: »Nitrates in soil and water«, New Scientist 15. 9. 1990. Dušikova gnojila nam omogočajo pride- lpvo večje količine hrane in so nujen se- stavni del sodobne agrikulture. Po drugi strani pa gnojila, s tem ko prispejo v podtal- 326 G. V 6/91 nico, vse bolj zastrupljajo ljudi, reke in morje. Dušik rabijo rastline za gradnjo beljakovin in zato slabo uspevajo na z dušikom revnih tleh. Glavni vir dušika je atmosfera, vendar rastline dušika v obliki N2 ne morejo spreje- mati (razen redkih bakterij). Zato dušik kroži prek razgrajevalcev, ki razgrajujejo odmrle rastlinske in živalske odpadke. Rastline sprejemajo dušik iz tal v obliki nitratnih in amonijevih ionov, ki so v vodi topni. Zato se precejšen del nitratov tudi izpira. Kmetje so nadomeščali izgube du- šika s hlevskim gnojem in s kolobarjenjem. Stročnice imajo v koreninah simbiotske bakterije, ki sprejemajo dušik iz zraka in ga pretvarjajo v amonijeve ione, ki so dostopni rastlinam. Z zaporedjem različnih rab zem- lje so tako uspeli obdržati dušik v tleh. Zadnja desetletja pa primankljaje nadomeš- čamo z umetnimi dušikovimi gnojili. Na raziskovalni postaji Rothamstead so- deluje vrsta raziskovalcev z vsega sveta pri poskusih stalnimi hranili (že od leta 1843). Ugotovili so, da se tudi iz negnojenih tal letno izpere 20 kg nitratov na hektar. Iz tega so zaključili, da prava doza gnojil še ne povzroča polucije in da prihajajo povečane količine nitratov v vodo iz naravnih talnih rezerv. Čeprav ni dokazan neposredni vpliv gnojenja na delež nitratov v vodi, pa so angleški raziskovalci mnenja, da je vpliv posreden. Gnojila namreč stimulirajo dejav- nost mikroorganizmov v tleh, in to sprošča nekaj dušika, ki bi drugače ostal vezan in se ne bi spiral. Preveč nitratov v pitni vodi povzroča krvne motnje pri dojenčkih (»blu-baby syn- drome<<). V svetu je bilo 2000 primerov te bolezni v obdobju 1945-86. Nekateri razi- skovalci mislijo tudi, da povzročajo nitrati raka na želodcu. Dovoljena koncentracija nitratov je 50 mg na liter pitne vode in je marsikje presežena. Leta 1989 je bilo v Angliji 74 vodnih virov, kjer je bila ta meja presežena (1 ,6 milijona ljudi). V Franciji pije takšno vodo 2% ljudi. Nitrati delujejo kot gnojilo tudi za vodne rastline. Spiranje nitratov iz tal v reke in jezera povzroča naglo rast alg in drugih vodnih rastlin, kar imenujemo eutrofikacija. Eutrofikacija tako drastično spremeni rav- notežje med rastlinskimi živalskimi organi- zmi v vodah, da določene vrste izginejo in se pojavijo druge. Velike količine nitratov sicer prispevajo k eutrofikaciji, vendar znan- stveniki ugotavljajo, da so za tekoče vode nevarnejši fosfati (ki pridejo predvsem iz gospodinjstev in industrije). V morjih pa so nitrati glavni onesnaževalci, sa! prav nitrati povzročajo »cvetenje morja«. Ceprav je to znano, evropske države še naprej spuščajo v Severno morje vsako leto 1,5 m11ijona ton dušika - dve tretjini od tega je kmetijskega izvora. Spiranje nitratov je odvisno od tal, vege- tacije ter od količine in razporeditve pada- vin. Peščena tla so bolj občutljiva na spira- nje kot glinasta. Pomemben je tudi naboj talne raztopine. V tropskih tleh prevladujejo pozitivno nabiti delci in veliko nitratov (N03 -) se ohranja v tal ni raztopi ni. Spiranje nitratov je zato precej manjše kot v tleh zmerne klime. Tudi rastline imajo velik vpliv na spiranje nitratov. S tem, ko sprejemajo vodo, prepre- čujejo spiranje hranil. Največja nevarnost spiranja je zato zgodaj spomladi, ko rastline še ne rastejo in je dovolj padavin. Zato je treba gnojiti takrat, ko so rastline sposobne sprejeti nitrate (pozno spomladi, ko je aktiv- nost največja). Kulturne rastline, ki so zase- jane jeseni, ohranjajo tla pokrita in vežejo tudi nekaj naravnih nitratov. Vmesni, zimski posevki nam prav tako pomagajo ohraniti nitrate. Ameriški in britanski znanstveniki so odkrili, da je iz nezoranih tal spiranje manjše (manjša prezračenost tal in mikro- biološka aktivnost). Zanimivo je, da lahko tudi organsko kme- tijstvo poveča delež nitratov, ki so dostopni spiranju. Hlevski gnoj trosijo v glavnem jeseni. To povzroči, da začnejo mikrobi pretvarjati amonijak v nitrate v času, ko rastline počasi rastejo in je veliko dežja - prav te razmere najbolj pospešujejo spira- nje. Raziskovalci so prav tako ugotovili, da hlevski gnoj sprošča več kot 1 OO kg več nitratov v tla kot umetni gnoj pri enakih donosih. Onesnaženje voda z ,nitrati v srednji Evropi narašča, zato je potrebno iskanje novih poti v kmetijstvu. Za gozdarstvo po- menijo navedena spoznanja potrditev, da je sonaravno gospodarjenje tudi zaradi ohranjanja vodnih ekosistemov in oskrbe ljudi s čisto vodo prava pot ravnanja z gozdom. Vid Preložnik G. V. 6/91 327 NAŠl NESTORJI GDK: 902.1 Josip Rustia Josip Rustia, dipl. inž. gozdarstva se je rodil 25. 2. 1861 v Skriljah pod Čavnom. Realko je končal v Gorici 1879, študij go- zdarstva pa na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo v Mariabrunnu 1883. Deloval je v Kostanjevici na Krki, v Innsbrucku, na otoku Mljetu, na Južnem Tirolskem kot vodja gozdarske uprave v Predazzu ter v Motovunu v Istri. V letih 1906-1918 je služboval pri gozdarskem ravnateljstvu v Gorici in napredoval v višjega gozdarskega svetnika. Po zlomu Avstro-Ogrske je postal vodja gozdarskega odseka v poverjeništvu za kmetijstvo pri Narodni vladi Slovenije v Ljubljani, kjer je organiziral upravo državnih in verskozakladnih gozdov v Sloveniji. Pri reorganizaciji uprave je l. 1922 prevzel Direkcijo državnih in verskozakladnih go- zdov s sedežem v Ljubljani. Že upokojen je bil predsednik ljubljanske podružnice Ju- goslovanskega gozdarskega združenja v obdobju 1931-36. V letih 1930 in 1936 je organiziral uspešni gozdarski razstavi na ljubljanskem velesejmu. Od 1932 je bil častni član omenjenega društva. Umrl je v Ljubljani 26. 11. 1949. BIBLIOGRAFIJA: Več strokovnih član­ kov v Gozdarskem vestniku, Šumarskem listu, Življenju in svetu. LITERATURA: A. Šivic, Josip Rustia, Gozdarski vestnik 1962, str. 244. Cvetka Koler GDK: 902.1 Jože Miklavžič Jože Miklavžič, dipl. inž. gozdarstva se je rodil 1. 4. 1901 v Ljubljani. Diplomiral je l. 1924 na Agronomsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu. Do l. 1930 je deloval v hrvatskih 328 G. V. 6/91 pragozdovih in na Krasu, nato pa se je do izbruha vojne pogljabljal v problematiko male gozdne posesti v mariborskem okraju. Bil je tudi predavatelj na gozdarski šoli v Mariboru. Med vojno je bil izseljen v Srbijo, po osvoboditvi pa je v Beogradu in mnogih krajih Slovenije gospodaril z gozdovi v smi- slu izpolnjevanja prvega petletnega načrta. Od l. 1950 zaposlen na IGLG v Ljubljani je proučeval rastišča malodonosnih smreko- vih monokultur na Pohorju, degradiranih logov in nasadov v Savski vrbini pri Breži- cah ter belokranjskih steljnikov in v elabora- tih zasnoval premene le-teh v donosnejše gozdove. S tem je opravil pionirsko delo na področju premen, ki jih je obdelal z biolo- škega, ekološkega in ekonomskega vidika. Izdelal je metodike za kartiranje gozdnih rastišč z razdelitvijo Slovenije v gozdno-po- krajinske enote in rasti$čna območja. Z gozdnomelioracijskim projektom za Kras slovenskega Primorja je postavil temelje za dolgoročni razvoj celotne gozdarske dejav- nosti na tem območju. Opravil je pionirsko delo na področju vnašanja topolov v Slove- niji. V ta namen je 1956 osnoval osrednjo inštitutsko eksperimentalno drevesnico za topole v Zadobravi. V raziskovalno delo je vključil strokovnjake iz operative in s tem uspešno uvajal obliko kolektivnega dela v raziskovalno delo. Za svoj doprinos k raz- voju stroke je bil odlikovan z redom dela. Umrl je v Ljubljani 2. 4. 1968. BIBLIOGRAFIJA: - ••Kmečko gozdarstvo«. Ljubljana, 1933. -»Ureditev paše je temelj obnove razde- janih ali močno ogroženih gorskih gozdov«. Gozd. vestnik, 1953. - »Nega gozdov z redčenjem<<. Ibid., 1954. - »Melioracija in konverzacija gozdoV<<. IGLG, Ljubljana, 1961 . - Znanstveni elaborati. LITERATURA: 8. Žagar, Inž. Jožetu Mi- klavžiču v spomin, Gozdarski vestnik 1968, str. 313. Cvetka Koler Ljubljana Slovenija STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAl OF FORESTRY LETO 1991 • LETNIK XLIX • ŠTEVILKA 7-8 Ljubljana, september, oktober 1991 VSEBINA- IN HAL T- CONTENTS 329 Namesto uvodnika: Marjan Močivnik: Gozd 330 Boštjan Košir, Mirko Medved, Andrej Dobre Vpliv gospodarske krize in razmer gospodarjenja v letu 1990 na storilnost delavcev, mehaniziranost goz- dne proizvodnje ter gradnjo gozdnih prometnic The influence of Economic Crisis and Managing Situation in 1990 on Workers' Productivity, the Me- chanization Stage of Production and Forest Road Construction 344 Mitja Cimperšek Ekspertni sistemi v gozdarskem načrtovanju 355 Iztok Mlekuž Zlivno območje hudournika Bela v Breginjskem kotu Petdeset let po ureditvi 360 Marko Matjašič Visokogorska kmetija Florin 363 Špela Habič Izkušnja kot povabilo 366 Franc Perko Razmišljanja o gozdnogospodarskem načrtovanju v novih razmerah 372 Franc Perko Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi gre svojo pot 374 Lado Eleršek, Igor Jerman Izrazi gozdne genetike, ki jih pogosteje srečamo 376 Stališča in odmevi 377 Iz tujega tiska 382 Nova doktorja gozdarskih znanosti 384 Naši nestorji Naslovna stran: Janez Černač: Privid v gori Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin- predsednik; mag . Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl , Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Ž:ivan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Letna individualna naročnina 260,00 din za dijake in študente 80,00 din Letna naročnina za delovne organizacije 1200,00 din Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Posamezna številka 80,00 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 23-90 dne 16. 1. 1990) za GV ni treba plačati temeljne~ davka od prometa proizvodov. Tiskano na papirju EMONA 90 g/m2 Papirnice Vevče Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana GDK: 903 Vpliv gospodarske krize in razmer gospodarjenja v letu 1990 na storilnost delavcev, mehaniziranost gozdne proizvodnje ter gradnjo gozdnih prometnic Boštjan KOŠIR, 1 Mirko MEDVED,2 Andrej DOBRE3 Izvleček Košir, B., Medved, M., Dobre, A. : Vpliv gospo- darske krize in razmer gospodarjenja v letu 1990 na storilnost delavcev, mehanizirnost gozdne proizvodnje ter gradnjo gozdnih prometnic. Go- zdarski vestnik, št. 7-8/1991 . V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 17. V članku so objavljeni delni rezultati ankete o stanju mehaniziranosti, številu zaposlenih, storil- nosti delavcev v gozdni proizvodnji ter graditvi gozdnih prometnic, ki jo vsako drugo leto opravlja Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. Anketni listi so bili nekoliko poenostavljeni in spremenjeni tako, da smo z njimi zajeli vse glavne spremembe, ki so se na tem področju dogodile v l. 1990 zaradi gospodarske krize ter zaradi uveljavitve prepo- vedi sečenj v delu družbenih gozdov. Podatki kažejo, da so gozdna gospodarstva v veliki meri upoštevala dejanske pogoje gospodarjenja in se deloma že pričela prilagajati kriznim razmeram. število odgovorov je bilo zadovoljivo, zato pred- stavlja študija dober pregled nad stanjem tehno- logij v gozdarstvu in dokumentira spremembe, ki so se zgodile v l. 1990. Ključne besede: mehanizacija, storilnost, izko- riščanje delovnega časa, gozdne prometnice, iz- koriščanje gozdov. 1. UVOD Leta 1966 je Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pričel spremljati razvoj meha- niziranosti v gozdarstvu Slovenije z anketa- mi, ki so jih ponavljali vsaki dve leti. Od l. 1983 dalje pa so s posebno anketo uvedli tudi spremljanje storilnosti in izkoriščanja delovnega časa neposrednih delavcev v gozdarstvu. Obe anketi sta od l. 1986 dalje združeni in predstavljata od takrat dalje 1 Dr. B. K. , dipl. inž. gozd., 2 mag. M. M., dipl. inž. gozd., 3 mag. A. D., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljublja- na, Večna pot 2, Slovenija. 330 G. v. 7-8/91 Synopsis Košir, B., Medved, M., Dobre, A.: The Influence of Economic Crisis and Managing Situation in 1990 on Workers' Productivity, the Mechanization Stage of Forest Production and Forest Road Construction. Gozdarski vestnik, No. 7-8/1991. ln Slovene with asummary in English, lit. quot. 17. The article brings out partial results of the poll on the mehanization stage, the number of em- ployed workers, the productivity of the workers in forest production and the construction of forest roads, which is carried out every two years by the Institute for Forest and Wood Economy. The questionnaires were simplified to some extent and changed so that all principal changes which happened in this field in 1990 due to economic crisis and the implementation of moratorium on cuttings in a part of socially owned forests were comprised. It is evident from the dala that forest enterprises have paid regard to the actual manag- ing conditions to a great extent and gradually adapted to crisis conditions. The number of ans- wers was satisfactory so the study represents a good survey of the situation of technologies in forestry and documents the changes which hap- pened in 1990. Key words: mechanization, productivity, work- ing time utilization, forest roads, forest uti!ization. enoten vir dragocenih podatkov, ki navkljub delni nepopolnosti in včasih tudi neprimer- ljivosti, dobro ilustrirajo razvoj gospodarskih tehnologij (REMIC 1967-1985, KUDER 1983-1985, KOŠIR s sodeL 1988, 1989) . Gozdarska stroka ima na ta način objek- tivno dokumentiran razvoj v zadnjih petin- dvajsetih letih, v katerih je prišlo v izkorišča­ nju gozdov do pomembnih premikov - od pretežno ročnega dela in živinskega trans- porta do povsem mehaniziranega ali celo avtomatiziranega dela. Podobno kot druge panoge gospodarstva je tudi gozdarstvo po l. 1989 prišlo v zelo težek gospodarski položaj, ki pa je postal nevzdržen po uveljavitvi Zakona o morato- riju na sečnje v delu družbenih gozdov sredi l. 1990. V letu 1990 so se zato zgodile spremembe, ki bodo trajno preoblikovale gozdarstvo Slovenije. V tej anketi smo zato posebej želeli ugotoviti velikosti in smeri teh sprememb, zato smo temu namenu ustrezno preoblikovali tudi vprašalnik. Do- kumentirati smo želeli predvsem trenutno stanje in spremembe v l. i 990 - na tak način, da bodo podatki koristili tako sestav- ljalcem novih predpisov, kot analitikom, ki bodo v prihodnjih letih presojali umestnost posameznih strokovnih rešitev, pa tudi po- litičnih potez, ki so vplivale na položaj in razvoj gozdarstva. Podatke v študiji so zbrali in obdelali raziskovalci oddelka za gozdno tehniko na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani s pomočjo zunanjih sodelavcev na gozdnih gospodarstvih in nekaterih dru- gih organizacijah, ki gospodarijo z gozdovi. Pri tem smo se tokrat srečali z mnogimi težavami, ki so posledica podirajoče se organizacijske strukture gozdarstva. Mnogi strokovnjaki, ki so v preteklih letih aktivno vodili razvoj tehnologij pridobivanja lesa in graditve gozdnih cest niso več na svojih delovnih mestih, informacijski tokovi znotraj GG so prekinjeni, pa tudi motivacija tistih, ki dajejo osnovne podatke in zanje odgo- varjajo, je drugačna kot v preteklosti. V vseh ozirih je današnji trenutek neprimeren za izdelavo resnih in poglobljenih analiz. Kljub temu pa računamo, da bodo prav ti podatki, čeprav nepopolni in morda me- stoma neprimerljivi, sčasoma zanimiv in dragocen dokument, ki bo pričal o izhodiš- čih, na katerih bo temeljila prihodnja orga- niziranost gozdarstva. Dober odziv anketirancev je pokazal (manjkajo podatki Zavoda za pogozdovanje Krasa, gozdarstva v Prekmurju in GG Ce- lje), da se anketiranci, kljub mnogim teža- vam, ki jih danes pestijo, zanimajo za sodelovanje pri takšnih analizah, kot je ta študija, čeprav je res, da je kakovost odgo- vorov (popolnost in natančnost) zelo različ­ na. Predvidevamo, da je ta anketa zadnja, ki poteka v takšni obliki. Spremljanje razvoja stroke bo potrebno tudi v prihodnje, vendar bomo morali poiskati drugačne poti za pri- dobivanje podatkov. Danes je še prezgodaj, da bi ugibali, katera pot bo najboljša. Rezul- tate ankete bomo pripravili v obliki samo- stojne publikacije. Zaradi aktualnosti podat- kov pa smo se odločili, da nekatere najbolj zanimive posredujemo strokovni javnosti v tem prispevku. 2. METODA DELA Ustaljena metoda dela za zbiranje podat- kov o stanju mehaniziranosti, storilnosti, delovnem času in o gradnji gozdnih promet- nic je anketa. To smo v sredini marca Preglednica 1: Nekateri splošni podatki o anketirancih v l. 1990 Ime DO Okrajšava Tolmin TO Bled BL Kranj KR Ljubljana LJ Postojna PO Kočevje KO Novo mesto NM Brežice BR Celje CE Nazarje NA Slovenj Gradec SG Maribor MA Murska Sobota MS Kras Sežana SE Snežnik SN KGZŽiri Žl Mercator·Lj. ml. ME SKUPAJ (brez SN in Žl) Površina vseh gozdov v 1000 ha 123 53 67 133 70 71 83 65 69 45 58 92 33 73 12 1008 Skupni bruto etat v 1000m3 220 183 232 395 267 314 265 139 229 177 257 370 89 55 52 2 2 3248 število zaposlenih 31.12.1990 358 347 409 611 554 637 408 516 302 269 755 680 141 84 6071 G. V. 7·8/91 33i poslali vsem gozdnim gospodarstvom in še drugim organizacijam, ki imajo v svojem sestavu dejavnost pridobivanja lesa in gra- ditve gozdnih prometnic (preglednica 1 ). Podatke smo zbirali na 14 anketnih listih (preglednica 2), od katerih so le nekateri ostali nespremenjeni. Vse spremembe pa so bile naravnane tako, da je primerljivost novih podatkov s starimi čimvečja. število posameznih strojev smo zbrali le za družbeni sektor (last GG), torej tudi za tiste stroje, ki so bili oddani v najem. S to anketo nismo zajeli dela ter strojev koope- rantov, obrtnikov, samostojnih podjetij ter posameznikov, z izjemo pregleda količin spravljenega lesa po sektorjih lastništva. Večina podatkov se nanaša _ločeno na stanje 31. 12. 1989 ter 31. 12. 1990 zato, da bi lahko naredili primerjavo med obema letoma in tako zaznali učinek Zakona o moratoriju na sečnjo v delu družbenih go- zdov ter drugih sprememb ekonomske na- rave, ki so vplivale na težaven položaj panoge. Preglednica 2: Seznam vprašalnih listov List Vsebina 1 Etat, plan in realizacija sečenj v l. 1990 2 Slučajni pripadki pri poseku lesa 3 Struktura zaposlenih pri GG 4 Struktura izkoriščenosti delovnih dni pri neposrednih delavcih GG 5 Analiza vrednosti delovne ure sekača 6 Motorne žage v lasti G_G _____ _ 7 Slika spravila lesa 8 Spravilo lesa s traktorji 9 Spravilo lesa z žičnicami 1 O Prevoz lesa s kamioni 11 Dodelava lesa na skladiščih ali kamionski cesti 12 Stroji za gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic in drugi stroji pri pridobivanju lesa 13 Zgrajene gozdne vlake 14 Novozgrajene ceste v lesnoproizvodnih gozdovih Zbrane podatke smo obdelali na ustaljeni način, jih komentirali in primerjali s podatki iz prejšnjih anket. Za točnost izvirnih podat- kov jamčijo anketiranci, za točnost izpelja- nih podatkov pa avtorji te študije. 332 G, V, 7·8/91 3. REZULTATI ANKETE 3.1. Etat in posek V začetku l. 1990 so gozdna gospodar- stva vse bolj tonila v splošni gospodarski krizi, zaradi katere je porasla splošna neli- kvidnost, nedisciplina pri plačevanju stori- tev, narasli pa so tudi stroški poslovanja. V drugi polovici leta je gozdarstvo zajel val reorganizacijskih sprememb, ki se je pričel z razpravami o možnih vsebinah novih sistemskih zakonov, ki zadevajo gospodar- jenje z gozdovi. Posebnost v spremenjenih pogojih gospodarjenja je bil Zakon o mora- toriju na sečnjo v delu družbenih gozdov, ki je bil uveljavljen v sredini leta. Bivši razlaščeni gozdovi so v Sloveniji razpore- jeni zelo neenakomerno, zato je ta zakon prizadel gozdna gospodarstva zelo različno (slika 1 ). Dejstvo je, da so gozdna gospodarstva uspela nekoliko preusmeriti sečnje v tiste gozdove, za katere zakon o moratoriju ni veljal, vendar je celotno zmanjšanje bla- govne proizvodnje vseeno zelo veliko. K temu je pomemben delež prispevalo tudi veliko zmanjšanje blagovne proizvodnje v zasebnih gozdovih (preglednica 2), s čimer se je ustrezno zmanjšal tudi prihodek goz- dno gospodarskih podjetij. 3.2. Mehanizacija pri pridobivanju lesa 3.2. 1 Motorne žage Za zadnje obdobje je značilno nenehno zmanjševanje števila strojev v družbeni la- sti. Posebej očitno je to pri motornih žagah (preglednica 4), pri katerih je njihovo število od l. 1986 upadlo kar za 74%._ Za motorne žage skrbijo danes pretežno gozdni delavci, ki zato dobijo ustrezno-na- domestilo. 3.2.3. Spravilo lesa Za preteklih pet let je pri spravilu lesa značilna težnja zmanjševanja deleža konj- skega spravila in naraščanje- deležev žični­ škega ter ročnega spravila lesa. Glede udeležbe gozdnih gospodarstev pri spravi lu lesa pa lahko zapišemo, da se je spravilo lesa v režiji GG v družbenih gozdovih gibalo v letih 1986-1989 okrog 88 %, v l. % bruto etata NA BL KR LJ BR SG TO PO Gozdno gospodarstvo NM Slika 1 : Delež bruto etata gozdov pod moratorijem v skupnem bruto etatu družbenih gozdov po gozdnogospodarskih območjih 1990 pa je upadlo na 83% vseh spravljenih količin. V zasebnih gozdovih je bil delež spravila lesa v režiji GG v l. 1986 23%, v l. 1990 pa 8,0%. Struktura spravila lesa kaže, da smo v l. 1986 v družbenih gozdovih spravili na me- hanizirani način 78,8 %, v zasebnih gozdo- vih pa 73,9% vsega lesa do kamionske Preglednica 3: Blagovna proizvodnja gozdnogospodarskih organizacij v l. 1989 in 1990 (vir: lGLG) Last Dreves na 1989 1990 Indeks vrsta 1000m3 1000m3 1989=100 Družbeni gozdovi lglavci 773 702 91 Li stavci 483 387 80 Skupaj 1256 1089 87 Zasebni gozdovi lglavci 726 451 62 Listavci 445 250 56 Skupaj 1170 701 60 Skupaj družbeni lglavci 1499 1153 77 in zasebni gozdovi Listavci 928 637 69 Skupaj 2427 1790 74 Preglednica 4: število motornih žag v družbeni lasti v letih od ·1986 do 1990 1986 1988 1989 1990 Husquarna 3556 3212 1646 1027 S tihi 563 372 370 183 Jonsereds 534 513 14 3 Skupaj 4669 3997 2030 1213 Indeks 385 330 167 100 G. V. 7-8/91 333 ,----------------------···- ·------------..... Število traktorjev 1986 1988 D Prll.kmetijski B Zglbnllcl - Gosenlčarji 1990 Slika 2: Gibanje števila traktorjev v letih od 1986 do ~ 990 ceste. V l. 1990 je delež mehaniziranega spravila lesa v družbenih gozdovih narasel na 83,2% in se izenačil z deležem mehani-. ziranega spravila v zasebnih gozdovih, ki je bil v tem letu 83,1 %. Ti podatki veljajo le za zabeležene koli- čine spravila lesa v družbenih in zasebnih gozdovih (1 ,646.1 oo m3 v l. 1986 in 1,433.508 m3 v l. 1990), kar je manj od blagovne proizvodnje in torej ne zajemajo tistih količin, ki so jih spravili v svoji režiji zasebni lastniki gozdov. število traktorjev v družbeni lasti je v hitrem upadanju, čeprav ne tako kot pri motornih žagah. V l. 1990 so imela gozdna gospodarstva le še 56% števila traktorjev iz l. 1986. Zmanjšanje je največje pri prila- gojenih kolesnikih (največ IMT), manj pri zgibnikih; pri goseničnih traktorjih pa je število skoraj nespremenjeno (slika 2). Traktorji kolesniki so opravili v l. 1990 za okrog 20% delovnih ur pri spravilu lesa manj kot prejšnje leto. Učinek prilagojenih kolesnikov se je ne- koliko povečal , učinek zgibnikov in goseni- čarjev pa se je zmanjšal. Posebej kritično je, zmanjšanje učinkov dragih zgibnikov, kar kaže) da je bil del te drage opreme v 334 G . V. 7 ·8/91 letu 1990 precej neizkoriščen (preglednica 5) . Primerjava med leti celo pokaže, da so v l. 1988 glede izkoriščenosti letnega delov- nega časa traktorjev prevladovale pozitivne težnje, ki so v l. 1990 povsem usahnile. Zmanjšanje glede na l. 1989 je največje pri zgibnikih (za 27 %) ter goseničarjih (25 %), medtem ko :so prilagojeni koles niki opravili v l. 1990 za okrog 20% delovnih ur pri spravilu lesa manj kot prejšnje leto. Preglednica 5: Učinki traktorskega spravila lesa v m3/leto Vrsta traktorja 1986 ~988 1990 Prilag. kolesniki 1937 2525 222~ Zgib niki 3768 3643 2936 Goseničarji 2513 2196 1803 Povp~ečno 2262 2686 2279 Pri žičniškem spravilu lesa ugotavljamo po l. 1978 nenehno naraščanje letnih učin­ kov spravila lesa, ki je bilo v l. 1990 prvič prekinjeno (preglednica 6). Glede na l. 1986 smo spravili na ta način manj lesa, zato je bila slabša tudi izkoriščenost na- prav. Podobno kot zgibni traktorji, so žične naprave zelo dragi in specializirani stroji, katerih gospodarnost je zelo občutljiva glede na njihovo izkoriščenost. Posledice takšnih neugodnih gibanj bodo zato daljno- sežne ne le za gospodarnost spravila lesa, temveč tudi za razvoj sestojev na težkih terenih. Preglednica 6: Nekateri· kazalci žičniškega spravila lesa Merilo 1986- · · 1988 1990 število naprav Količina lesa v m3 m3/leto m3/dan 3.2.3. Prevoz lesa 53 55 51 85.467 96.493 76.056 1.613 1.754 1.683 23,23 22,91 21,30 Delovna faza prevoza gozdnih lesnih sor- timentov ni povsem tipično gozdarska, saj jo lahko opravljajo tako ustrezno opremljeni zasebniki, kot druga družbena podjetja. Gozdna gospodarstva so v l. 1990 pričela intenzivno zmanjševati število kamionov {slika 3). Podobno kot pri ostalih vrstah delovnih strojev se je tudi pri prevozih zmanjšal učinek, ker je bil del kamionov slabše izkoriščen kot prejšnja leta. Zmanjševanje števila različnih strojev v družbeni lasti, njihova slaba izkoriščenost na eni strani ter pomanjkanje dela pri goz- dnih gradnjah na drugi strani so zelo priza- deli predvsem tiste dele organizacije goz- dnih gospodarstev, ki jim je bila to temeljna dejavnost. Pojavilo se je celo vprašanje smotrnosti obstoja nekdanjih TOZD za tran- sport in gradnje z zmogljivostmi, ki so bile veliko večje od trenutnega obsega dela. Nujno je bilo torej izvesti reorganizacijo teh delov gozdnih gospodarstev in iskati nove možnosti zaposlitve strojev in delavcev. 3.2.4. Dodelava lesa na mehaniziranih skladiščih Količine olupljenega lesa na mehanizira- nih lesnih skladiščih upadajo že dalj časa. S tem postaja vprašanje gospodarnosti teh skladišč vse bolj pereče, saj so glede na vložena sredstva mehanizirana lesna skla- dišča gotovo najdražje naložbe gozdarstva. Največji upad količin olupljenega lesa beležimo v l. 1990, ko se je močno zmanjšal odkup iz zasebnih gozdov, v družbenih gozdovih pa so nastopile težave zaradi zmanjšanega poseka. Slika 3: Gibanje števila gozdarskih transportnih kompozicij v letih 1989 in 1990 število Tefka Srednja Lahka Gozd. transp.komp. G. V. 7-8/91 335 V preglednici 7 prikazujemo podatke o olupljenih količinah lesa iglavcev za večino mehaniziranih skladišč, s katerimi uprav- ljajo gozdna gospodarstva. Očitno je, da se pri večini mehaniziranih lesnih skladišč pri- bližujemo ali pa smo že prestopili prag ekonomičnosti. Nova organizacija gozdar- stva bo to vprašanje morala rešiti, upošte- vajoč ne le golo gospodarnost, ki temelji na stroških opravljenega dela, temveč tudi ce- lostno vlogo te.h skladišč v gozdni proizvod- nji- vlogo pri humanizaciji gozdnega dela in vrsti racionalizacij pri sečnji, spravilu, prevozu, prevzemu lesa in drugod. 3.3. Gozdne prometnice 3.3.1. Gozdne ceste Za vrednotenje gozdnega prostora so zelo pomembni tudi podatki o prometni infrastrukturi. Na ravni Slovenije že od leta 1970 vsaki dve leti sistematično zbiramo podatke o gozdnih in drugih cestah, ki jih gozdarstvo uporablja pri opravljanju svojih dejavnosti. Podatki o dolžinah novozgraje- nih cest nam nudijo vpogled v intenzivnost gradenj gozdnih cest v Sloveniji, obenem pa lahko spremljamo stanje o odprtosti naših gozdov. Preglednica 7: Količine olupljenega lesa v m3 na nekaterih mehaniziranih lesnih skladiščih od l. 1986 do 1990 GG Skladišče 1986 1988 1989 BL Boh. Bistrica 61.347 50.107 52.908 Rečica 56.021 52.394 56.449 PO Pivka 88.487 70.170 71.133 Marof 59.350 55.922 61.696 KO Ribnica 55.620 62.132 54.148 MB Limbuš 92.500 85.926 76.105 SG Radlje 46.000 37.413 31.730 Otiški vrh 109.000 98.250 93.975 Skupaj 568.325 512.314 498.144 Indeks 149,8 135,0 131,3 Slika 4: Gradnja gozdnih cest od l. 1981 do 1990 k.m 500 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 leto 336 G. V. 7-8/91 1990 46.332 46.471 61.256 45.193 42.785 27.672 28.981 80.789 379.479 100,0 Iz podatkov zadpje ankete je bilo ugotov- ljeno, da je bilo v dveletnem obdobju 1989- 90 skupaj zgrajenih 283,0 km vseh cest, ki jih gozdarstvo uporablja pri gospodarjenju z gozdom. Od navedenih dolžin cest je 207,7km ali 73% gozdnih in 75,3km ali 27% negozdnih (javnih in drugih). Zaskrbljujoč je podatek o dolžinah novo- zgrajenih gozdnih cest, saj kaže na izredno močno upadanje intenziteta izgradnje cest- nega omrežja v naših gozdovih, kar ne bo ostalo brez neugodnih posledic pri nadalj- njem prizadevanju za zniževanje transpor- tnih stroškov. Tako močan padec letnega obsega novozgrajenih gozdnih cest je ne- dvomno odraz kritičnih razmer v gozdarstvu v zadnjem obdobju, ko primanjkuje sred- stev za investicije in ko je dosti nejasnosti okoli novega reorganiziranje gozdarstva. Obseg gradenj gozdnih cest se je namreč v letu 1990 znižal na raven izpred 35 let, ko smo v Sloveniji gozdne ceste gradili še ročno. Na sliki 4 je prikazana dinamika gradenj gozdnih cest v Sloveniji v desetletnem ob- dobju 1981-90. Iz prikaza je razvidno, da po letu 1984 letni obseg gradenj naglo upada. Glede na zmogljivost naših gozdov, potrebe po nadaljnjem njihovem odpiranju ter glede na dosedanje izkušnje v gozdnem gradbeništvu lahko ocenjujemo, da bi v Sloveniji ustrezal letni obseg gradenj goz- dnih cest okoli 300 km, za kar bi se morali prizadevati, ko se bodo uredile sedanje kritične razmere. Pri zbiranju podatkov o cestah nas še zlasti zanima, kolikšna je povprečna goM sto ta· cest v gozdovih Slovenije in kako se z dolžino novozgrajenih cest vsako leto povečuje. Pri računanju gostote cest upo- števamo le produktivne ceste. V zadnjih dveh letih se je skupna dolžina produktivnih cest {gozdnih in negozdnih) povečala za 217,4 km. S tem se je povprečna gostota cest v lesnoproizvodnih gozdovih Slovenije povečala za 0,22 m/ha kar pomeni le skromno povečanje odprtosti gozdov. Če upoštevamo podatek, da je bila konec leta 1988 povprečna gostota cest v lesnopro- izvodnih gozdovih Slovenije 14,60 m/ha, potem se je z novozgrajenimi cestami ko- nec leta 1990 povečala na 14,82 m/ha. Od leta 1985 dalje ugotavljamo odprtost gozdov ločeno po sektorju lastništva. V zadnjih dveh letih je bilo v družbenih gozdo- vih zgrajenih kar 124,2 km produktivnih cest Slika 5: Gradnja gozdnih vlak od l. 1980 do 1990 miha 5,--------------------------------------------------- 4 3 2 1980 1982 1984 leto 1986 O Družbeni g. O Zasebni g. B PovprečJe 1988 1990 G. V. 7·8191 337 (0,37 m/ha) v zasebnih gozdovih pa 93,2 km ali O, 15m/ha. Tako je konec leta 1990 povprečna gostota cest v družbenih gozdovih znašala 19,39 m/ha, v zasebnih gozdovih pa 12,82 m/ha. 3.3.2. Gozdne vlake Gozdne vlake uvrščamo med sekun- darne prometnice, ki omogočajo gibanje spravilnim sredstvom po gozdu in tako olajšujejo spravilo lesa od sečišča do ka- mionske ceste. če imamo o gozdnih cestah že vrsto let dokaj zanesljive podatke, pa nasprotno ugotavljamo, da so podatki o vlakah in njihovi gostoti zelo pomanjkljivi. Šele v predzadnji anketi so bile gozdne vlake prvič vključene kot predmet popisa, s katerim se je želelo ugotoviti letni obseg gradenj vlak v obdobju 1979-88 ter dose- žena gostota vlak. Zaradi pomanjkljivih po- datkov, ki smo jih dobili od gozdnogospo- darskih organizacij v prejšnji in zadnji anke- ti, nismo mogli izračunati povprečne go- stote vlak v gozdovih Slovenije. Pri računanju dinamike letnega obsega gradnje vlak smo si pomagali tako, da smo podatke o dolžini zgrajenih vlak preračunali na površino lesnoproizvodnih gozdov. Izra- čunane vrednosti za obdobje 1980-1990 so prikazane na sliki 5, iz katere je razvidno, da letni obseg gradenj vlak vse od leta 1984 dalje pada tako v družbenih kot v zasebnih gozdovih. Še posebno izraziti pa- dec se kaže v letu 1990, ko se je obseg gradenj vlak zmanjšal skoraj za 7-krat v primerjavi z letom 1984. Torej tudi pri vla- kah v zadnjem desetletnem obdobju ugo- tavljamo zelo podobno dinamiko gradenj kot pri gozdnih cestah, kar vse kaže na naglo usihanje akumulacijske sposobnosti slovenskega gozdarstva. Podatki iz ankete nas opozarjajo, da se je gradnja prometnic v naših gozdovih sko- raj ustavila, kar pomeni popolno zanikanje tistih usmeritev o nadaljnem odpiranju go- zdov, ki so bile zapisane v nove območne načrte. 3.4. Delavci v gozdarstvu 3.4.1 . število zaposlenih Dolgoletni podatki o povprečnem številu zaposlenih v gozdarstvu kažejo na stalno zmanjševanje števila zaposlenih (slika 6). Od leta 1970 do konca leta 1990 se je skupno število zaposlenih zmanjšalo za Slika 6: število zaposlenih v gozdarstvu od l. 1970 do l. 1990 Štev. zaposlenih (v 000) 10~----------------------------------------------------~ 8 ~-------mt~ ;;;;: ;;;: -~-r.:f::r----------",r=,:,±-:~':,l':,I':,">---.!QjL· ± '±! 11111 1111 ._1: .,!:, ·.1_, -,:_i . :,,i,,::,,:,, .l,,·l,,;,il,:l,, ;-,,:~,: !,,l,,· ~:'.·':;,,·=, :.1'-... , '!!!!! . i'~ '" "' '" '" ""·' \ 4 :1~!! gg 2 11111 1111 o !fH: 1 1 1 :w 1 1 1 1 =:i:= 1 1 1 iH :m 1=:: :w: m: :m: w: 70 71 72 73 74 76 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 Leto (19 __ ) 338 G. V. 7-8/91 35 %, od tega samo v zadnjih petih letih (1986-1990) kar za 21 ,5 %. Gozdarstvo je edina gospodarska panoga v Sloveniji, ki ima od leta 1985 vsako leto negativno stopnjo rasti števila zaposlenih, istočasno pa je povprečna negativna stopnja v zad- njem petletnem obdobju med vsemi pano- gami tudi najvišja in znaša -3%. Sledita gradbeništvo z -2,6% in vodno gospodar- stvo z -2,4% stopnjo rasti števila zaposle- nih. Iz podatkov o številu zaposlenih za konec leta 1989 in 1990 (MIKULIČ 1990, 1991) smo izračunali padec števila zaposlenih za gozdarstvo skupaj, za državne in zasebne gozdove ter ločeno za delavce v nepo- sredni proizvodnji ter druge (slika 7). V enem letu se je skupno število zaposlenih zmanjšalo za 12,6 %, od tega v družbenih gozdovih 11 ,9% in v zasebnih 15,7 %. Delavcev v neposredni proizvodnji je bilo za 13,2% manj, drugih (inženirji, tehniki, administrativno in pomožno osebje) pa je bilo za 11 ,5% manj. Glede na sektor lastni- štva in kategorijo zaposlenosti pa je bilo zmanjšanje zaposlenih največje pri tet'- nična-administrativnem osebju v zasebnih gozdovih. Pri tehnično-administrativnem osebju smo analizirali podatke od leta 1986 do 1990 in jih prikazujemo v preglednici 8. Ločeno je obravnavano število inženirjev, tehnikov in administrativnega osebja po obeh sektorjih lastništva. Skupno število inženirjev v petletnem obdobju se je povečalo skupaj za 4%, zmanjšalo se je v zasebnih gozdovih (12 %) in povečalo v družb nih gozdovih (8 %). število tehnikov je manjše za 5%, v družbe- nih gozdovih za 7% in v zasebnih za 3% . Najbolj se je zmanjšalo število administra- tivnega in pomožnega osebja (20 %), v družbenih gozdovih za 19% in v zasebnih kar za 24%. 3.4.2. Delavci v neposredni proizvodnji Popolnih podatkov v anketnih listih o številu delavcev nismo dobili za sledeče GG-je: Kočevje, Brežice, Celje, Murska Sobota in Sežana. V preglednici 9 prikazujemo po- datke brez teh GG. Slika 7: število zaposlenih v letih 1989 in 1990 glede na sektor lastništva in vrsto zaposlitve Štev. delavcev (v 000) VSI ZAPOSLENI DEL.V NEP.PRO. ING,TEH,OST. Deleži v %kažejo zmanjšanje št. zaposl. od l. 1989 do 1990 G. V. 7-8191 339 Iz slike 6 smo lahko razbrali, da se je število delavcev v neposredni proizvodnji gozdarstva zmanjšalo za 13,2 %, podatki za obravnavana gozdna gospodarstva pa kažejo, da je bilo zmanjšanje še nekoliko večje (16,3 %). Glede na ugotovitve iz prejšnjega poglavja o stanju na področju gradenj gozdnih cest in vlak je razumljivo, da se je število zaposlenih najbolj zmanj- šalo pri gozdnem gradbeništvu (31,4 %). Med ostalimi vrstami dela so bila največja zmanjšanja števila zaposlenih še med skla- diščnimi delavci (18,8 %) in mehaniki (18,2%). Pri prevozu in gojenju je bilo zmanjšanje števila zaposlenih skoraj enako (15,6% oziroma 15,7%), pri sečnji in spra- vilu pa se je število zmanjšalo za 12,1 %. Delavci v neposredni proizvodnji zaradi narave dela (delo na prostem) dosegajo dokaj nizke izkoristke delovnih dni. Primer- java po fazah dela med leti 1989 in 1990 kaže, da je bil izkoristek de_lovnega časa v Preglednica 8: Tehnično-administrativno osebje v gozdarstvu od leta 1986 do 1990 Ad ministra- Leto Lastništvo Inženirji Tehniki tivno in po- Skupaj možno osebje 1986 DG 262 (100) 485 (100) 1066 (100) 1813 (100) ZG 78 (100) 295 (100) 255 (100) 628 (100) Skupaj 340 (100) 780 (100) 1321 (100) 2441 (100) 1988 DG 298 (114) 497 (102) 991 (92) 1786 (98) ZG 76 (97) 349 (118) 241 (94) 666 (106) Skupaj 374 (110) 846 (108) 1232 (93) 2452 (100) 1989 DG 310 (118) 487 (100) 970 (91) 1767 (97) ZG 77 (99) 340 (i 15) 241 (94) 658 (104) Skupaj 387 (114) 827 (106) 1211 (92) 2425 (99) 1990 DG 284 (108) 451 (93) 860 (81) 1595 (88) ZG 69 (88) 288 (97) 195 (76) 552 (88) Skupaj 353 (104) 739 (95) 1055 (80) 2147 (88) Preglednica 9: število in deleži delavcev v neposredni proizvodnji 1989 1990 Zmanjšanje Vrsta dela število Delež število Delež štev. od 1989 % % do 1990% Sečnja, spravilo 1319 52,9 1159 55,5 12,1 Prevoz 224 9,0 189 9,1 15,6 Dodelava, skladišča 160 6,4 130 6,2 18,8 Gradbeništvo 325 13,0 223 10,7 31,4 Mehaniki- popravila 192 7,7 157 7,5 18,2 Gojenje 267 10,7 225 10,8 15,7 Ostalo 5 0,2 4 0,2 20,0 Skupaj 2492 100.0 2087 100.0 16.3 Preglednica 10: Izkoriščenost delovnega časa v neposredni proizvodnji gozdarstva v l. 1989 ln 1990 Vrsta dela Dnevi v% 1989 Dnevi v% 1 990 Izkoriščeni Neizkoriš. Skupaj Izkoriščeni Neizkoriš. Na čakanju Skupaj Sečnja, spravilo 68,4 31,6 100,0 62,6 34,6 3,2 100,0 Prevoz 78,9 21,1 100,0 73,1 22,7 4,2 100,0 Dodelava, skladišča 77,8 22,2 100,0 76,5 21,7 1,8 100,0 Gradbeništvo 66,6 34,6 100,0 60,7 33,2 . 6,1 100,0 Mehaniki- popravila 80,0 20,0 100,0 77,2 22,0 0,8 100,0 Gojenje 64,1 35,9 100,0 49,9 42,8 7,3 100,0 Skupaj 70,3 29,7 100,0 63,6 32,6 3,8 100,0 340 G. V. 7·8/91 letu 1990 precej slabši (preglednica 10). Razliko v izkotiščenem delovnem času (6,7%) lahko v veliki meri pripišemo mora- toriju na sečnjo, ki je veljal v drugi polovici leta 1990. Zaradi tega so bili to leto delavci v neposredni proizvodnji 3,8 o/o časa na čakanju. Predvidevamo lahko, da bi bil v normalnih pogojih gospodarjenja izkoristek delovnega časa v letu 1990 podoben ti- stemu iz leta 1989. Naša predvidevanja potrjuje tudi podatek za leto 1988, ko je bil izkoristek delovnega časa 69,4 %. Tudi pri- merjava po posameznih vrstah dela za leti 1989 in 1990 kaže, da je bil izkoristek časa v letu 1990 povsod nižji. Najmanjše so razlike pri dodelavi lesa (mehanizirana skla- dišča) in pri mehanikih. Neto urne postavke delavcev so se v povprečju gibale med 30 do 40 dinarji/uro. Najvišje povprečne urne postavke so imeli delavci- pri prevozu (40,55 din/uro), sledita sečnja in spravilo (36,05 din/uro), gojitvene dela (34,33 din/uro), dela mehanikov (33,04 din/uro), gozdne gradnje (31 ,35 din/uro) in skladišča (30,; 5 din/uro). Relativna primer- java neto urnih postavk med leti 1989 in 1990 kaže, da so bile razlike v urnih postav- kah delavcev v letu 1990 večje kot leto prej. Povprečja za Slovenijo nam ne povedo dosti, kajti razlike med neto urnimi postav- kami za enaka dela so bile med GG zelo velike. Za ilustracijo prikazujemo podatke za sečnjo in traktorsko spravilo (slika 8). Izredno velike razlike med najvišjo in najnižjo neto urno postavko (tako pri sečnji kot pri spravilu je razmerje nekaj manjše kot 2 : 1) še dodatno ponazarjajo tež.ave, v katerih se je znašlo gozdarstvo v lanskem letu. Za enako delo so bile razlike v urnih postavkah takšne, kot da bi primerjavo delali med državami in ne v Sloveniji v eni gospodarski panogi, za enak poklic in za enako delo. 4. SKLEP Za pretekla leta je za gospodarstvo zna- čilna nesmotrna organiziranost, ki je izha- jala iz takratne družbene ureditve. Pri tem mislimo predvsem na neuravnoteženo raz- merje med delavci v neposredni proizvodnji in režijskimi delavci. Iz več razlogov je Slika 8: Neto urne postavke za sečnjo in spravilo po GG v letu 1990 TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB Neto urna postavka (din/uro) 60 50 40 30 20 1 o o SEČNJA 10 20 30 40 50 BO SPRAVILO G. V. 7-8191 34 i gozdarstvo že pred več leti pričelo zmanjše- vati število zaposlenih delavcev. Narašča­ nje storilnosti delavcev v neposredni pro- izvodnji, zaradi česar je za enak obseg proizvodnje potrebno manjše število delav- cev, je le eden od manj pomembnih vzro- kov. Druge razloge moramo iskati v krčenju obsega gradenj cest in vlak, v zadnjem letu dni pa tudi v zmanjšanju proizvodnje goz- dnih lesnih sortimentov ter v reorganizacij- skih spremembah, pri katerih je v gozdar- stvu vse manj kruha za neproizvodne pokli- ce. Z vidika gospodarjer)ja so nekatere tež- nje pozitivne, postavl]aj9 p~ v· ospredje razmislek o pomenu ~ocia[ne funkcije slo- venskega gozda - zagotavljanju delovnih mest in sredstev za preživetje·dela prebival- stva, . ki je bil doslej odvisen · od .dela· v gozdarstvu. V zadnjih letih beležimo tudi izrazite tež- nje v zmanjševanju· števila delovnih strojev v družbeni lasti pti pridobivanju lesa. Raz- logi tičijo v spremembah lastništva teh stro- jev, saj jih je veliko prešlo v zasebne roke (npr. motorne žage), pa tudi v zmanjšanju obsega proizvodnje (npr. gradnje gozdnih prometnic), ali v boljšem izkoriščanju meha- nizacije (nekateri posamezni primeri pri spravilu lesa s traktorji). Posledice moratorija na sečnjo v delu družbenih gozdov na dogajanja v gozdar- stvu so predvsem v tem, da so se v preteklem letu močno okrepile vse težnje po krčenju najvažnejših sestavin poslov- nega procesa - tako delavcev kot strojev. Prav vseh težav, s katerimi se danes spo- pada gozdarstvo, pa ne moremo naprtiti le zmanjšani proizvodnji v družbenih gozdo- vih . Mnogo usodnejša je negotovost glede prihodnje organiziranosti, nespoštovanje veljavne zakonodaje s strani zasebnih last- nikov gozdov in splošna gospodarska kriza z vsemi negativnimi posledicami. Spremljanje opremljenosti gozdarstva, pa čeprav le dela v družbeni lasti, je po- membno iz vrste vidikov, katerih resnična vrednost leži v analizi razvojnih teženj pri pridobivanju lesa. Žal nam tudi tokrat ni uspelo prepričati vseh anketirancev, da bi nam odgovorili na zastavljena vprašanja, ~ato so tudi rezultati pri odgovorih na večino vprašanj nepopolni. 342 G. V. 7·8/91 Povzetek V Republiki Sloveniji vsaki dve leti popišemo stanje mehaniziranosti ter storilnosti in izkorišče­ nosti delovnega časa delavcev pri pridobivanju lesa. Anketni vprašalnik zajema tudi podatke o graditvi gozdnih cest ter vlak. Podoben, le neko- liko spremenjeni popisni list smo poslali vsem gozdnim gospodarstvom ter nekaterim drugim podjetjem, ki se ukvarjajo tudi z gozdno proizvod- njo. Odziv je bil . nepopoln, vendar zadovoljiv. V anketi za l. 1990 smo posebej želeli ugotoviti spremembe, ki so nastale zaradi velikih težav, s katerimi se je srečalo gozdarstvo v preteklem letu. Ugotovili smo, da se je močno zmanjšalo število strojev v družbeni lasti, zmanjšali pa so se tudi učinki. Podobne ugotovitve veljajo za delavce v gozdarstvu, kjer se je zmanjšalo tako njihovo število, kot tudi delež izkoriščenih delov- nih dni. Zmanjšana akumulativna sposobnost go- zdarstva vpliva tudi na obseg investicij v gozdne prometnice. Podatki kažejo stalno upadanje ob- sega gradenj gozdnih cest in vlak po l. 1982, ki pa je naravnost usodno v zadnjem letu. V članku smo predstavili le del podatkov ankete za !. 1990, ki bodo v celoti objavljeni v posebni publikaciji. THE INFLUENCE OF ECONOMIC CRISIS AND MANAGING SITUATION JN 1990 ON WOR- KERS' PRODUCTIVITY, THE MECHANIZA- TION ST AGE OF FOREST PRODUCTION AND FOREST ROAD CONSTRUCTION Summary The inventory of mechanization situation and productivity as well as the utilization of workers' working time in wood production is carried out in the Republic of Slovenia every two years. The questionnaire also contains data on forest road and skid trail construction. A similar, only slightly changed questionnaire, was sent to all forest enterprises and some other enterprises engaged in wood production. The response was incom- plete yet satisfactory. A special intention of the poll of 1990 was to establish the changes which have arisen due to great difficulties forestry met with in the previous year. It was established that the number of machines owned by state enterpri- ses greatly decreased, the same being true of the performance. Similarly, the number of forest workers decreased as well as the share of work- ing days employed. The decreased accumulative ability of forestry also has influence on the scope of the investments into forest roads. The data evidence a constant decline in the extent of forest road and skid trail construction after the year 1982, which can be claimed to be fatal in the last year. The article presents only a part of the poll data for the year 1990, which are going to be presented in a separate publication. LITERATURA IN VIRI 1. KOŠIR B., DOBRE A., MEDVED M., UDE J.: 1988. Stanje mehanizacije ter storilnosti in izkoriščanja delovnega časa delavcev v n~po­ sredni proizvodnji gozdarstva SR Slovenije konec leta 1986. Strokovna in znanstvena dela 97, IGLG Ljubljana. 2. KOŠIR B., DOBRE A., MEDVED M.: 1989. Stanje mehanizacije ter storilnosti in izkoriščanja delovnega časa delavcev v neposredni proizvod- nji gozdarstva SR Slovenije konec leta 1988. Strokovna in znanstvena dela 104, IGLG, Ljublja- na. 3. KU DER, M.: 1983. Izkoriščanje delovnega časa in storilnosti v gozdarstvu Slovenije - 1, IGLG, Strokovna in znanstvena dela 73, Ljublja- na. 4. KU DER, M.: 1984. Delovni čas in storilnost v gozdarstvu Slovenije v letih 1980-1983 2, IGLG. Strokovna in znanstvena dela 74, Ljublja- na. 5. KUDER, M.: 1985. Delovni čas in storilnost v gozdarstvu Slovenije v letih 1980-1984 - 3, IGLG, Ljubljana. 6. MIKULIČ, V.: 1990. Mesečno poročilo o izrabi gozdov - ŠUM 22 za l. 1989. IGLG, Ljubljana. 7. MIKULIČ, V.: 1991. Mesečno poročilo o izrabi gozdov ŠUM 22 za l. 1990. IGLG, Ljubljana. 8. REMIC, C.: 1967. Stanje mehanizacij~ v izkoriščanju gozdov v SR Sloveniji 1966, Po- slovno združenje gozdno gospodarskih organiza- cij v Ljubljani. IGLG, Ljubljana. 9. REMIC, C.: 1969. Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta 1968. IGLG, Ljubljana. 1 O. REMIC, C.: 1971. Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta 1970. IGLG, Ljubljana. 11. REMIC, C.: 1973. Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta 1972. IGLG, Ljubljana. 12. REMIC, C.: 1975. Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta 1974. IGLG, Ljubljana. 13. REMIC, C.: 1977. Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov v SR Sloveniji koncem lela 1976. IGLG, Ljubljana. 14. REMIC, C.: 1978. Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta 1978. IGLG, Strokovna in znanstvena dela 63, Ljubljana. 15. REMIC, C.: 1981. Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta 1980. IGLG, Strokovna in znanstvena dela, Ljub- ljana. 16. REMIC, C.: 1983. Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta 1982. IGLG, Strokovna in znanstvena dela 71, Ljubljana. 17. REMIC, C.: 1985. Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije ob koncu leta 1984. Strokovna in znanstvena dela 80, Ljubljana. Pavle Kumer: Skalni rog (Primerjava rastišča s trenutnimi razmerami v slovenskem gozdarstvu je zgolj slučaj na - op.: V. Z.) G. V. 7·8/91 343 GDK: 0-010 Ekspertni sistemi v gozdarskem načrtovanju Mitja CIMPERŠEK* UVOD Ko so v zgodn_jih šestdestih letih začeli računalniki prodirati v družbeno zavest, smo zbegani in prestrašeni govorili o elek- tronskih možganih. Nekateri so jim pripiso- vali grozljive vizije androidnih bitij, ki se prek tipkovnice poigravajo s človeškim ra- zumom. Vendar se vsi ti predsodki science- fiction niso izpolnili. Večina se je prej ali slej morala sprijazniti z dejstvom, da so računalniki sicer hitri, toda neizmerno neumni. To zgovorno potrjuje naslednja primerjava: Medtem ko dojenček z lahkoto ·spozna materin obraz, je za najsposob- nejše računalnike veliko lažja naloga - razlikovanje krogle in kocke- zelo trd oreh. Strokovnjaki uvrščajo današnjo stopnjo razvoja računalnikov v tako imenovano če­ trto generacijo. Projekt pete družine raču­ nalnikov je bil pred desetimi leti zasnovan na prodoru umetne inteligence in na lastno- stih, kakršnih doslej še nismo poznali. Z njim so nameravali Japonci odvzeti primat IBM. Temeljil naj bi na paralelnem procesi- ranju (podobno delovanju človekovih mo- žganov) in na naravnih računalniških jezi- kih; končni rezultat pa naj bi bil zastrašujoč stroj z zmogljivostjo ene milijarde logičnih opravil v sekundi. Naravni generični jeziki so, v primerjavi z računalniškimi, zasnovani na glasu. To pomeni, da se komunikacija med računalnikom in uporabnikom vzpo- stavi v jeziku, ki ga uporablja človek. Toda prvemu navdušenju je kmalu sledilo razo- čaranje, ki se je duhovito poigrala s prevo- dom znane Shakespearjeve misli: »Duh je močan, toda meso je slabotno<<. Računalni­ ški prevod tega Mackbatha v ruščino je izzvenel namreč takole: >)V odka je dobra, toda pečenje se je ponesrečilo.« * Mag. M. C., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- dasstvo Celje, Tozd Boč , 63250 Rogaška Slatina, Ulica 14. divizije 19, Slovenija 344 G. V. 7-8/91 Tudi pri razvoju nevralnih računalnikov, to je takih, ki simulirajo arhitekturo in delo- vanje človekovih možganov, se vedno bolj zatika. Od tako željenih računalnikov, ki bi bili sposobni lastnega učenja in ne bi potre- bovali zamudnega programiranja, nismo nič manj oddaljeni kot od resničnosti na- slednje zgodbe: Mlad poslovnež je vprašal računalnik, kje je njegov oče. Na ekranu je bil izpisan odgovor: »Tvoj oče je na lovu v Kanadi.« Poslovnež je zmagoslavno odtip- kal, da se je zmotil, saj so očeta že pred dvema letoma pokopali. Na računalniškem ekranu se je pojavil nov izpis: »Žal je bil to samo mož tvoje matere ! Tvoj oče je ravno- kar uplenil kapitalnega medveda«. Posebna znanstvena zvrst, ki se ukvarja z metodami, tehnikami, orodji in arhitektu- rami za reševanje problemov z računalniki, je umetna inteligenca. Njen osnovni namen je doseči bolj inteligentno obnašanje raču­ nalnikov in s tem povečanje njihove uporab- nosti. Klasifikacija pojma umetna inteli- genca (artificial intelligence) je razmeroma nekonsistentna, saj sega od ozkega razu- mevanja računalniških modelov, ki pona- zarja njihovo kognitivno ozadje, do široko zasnovane programske opreme. Tako raz- likujejo danes naslednje glavne skupine umetne inteligence: ekspertne sisteme, na- ravne računalniške jezike, robotiko in ne- vralne mreže. Komercialno najbolj spo- znavni elementi umetne inteligence so eks- pertni ali svetovalni sistemi. V Ameriki se že več kot tisoč podjetij ukvarja z njihovo izdelavo. 1 .0. EKSPERTNI SISTEMI Ekspert je strokovnjak, ki ve vedno več o vedno manjšem, dokler na koncu ne ve vsega o ničemer (Murphyjev zakon). Računalniški svetovalni sistem je v bistvu posnemanje izvedenca- vrhunskega stro- kovnjaka, ki ima znanje in izkušnje, s kate- rim lahko razčleni problem in svetuje posto- pek za njegovo rešitev. Svetovalni sistemi so računalniški programi, ki rešujejo proble- me, za katere menimo, da so plod člove­ kove ))inteligence« (sklepanje, presojanje in odločanje na podlagi nepopolnih in neza- nesljivih informacij). Ena najpomembnejših lastnosti teh sistemov znanja je sposobnost pojasnjevanja rešitev, s čimer postane si- stem transparenten in uporabniku laže ra- zumljiv. Ko je rešitev z ekspertnim siste- mom pojasnjena, je uporabniku dana mož- nost, da jo preveri in ugotovi izvor in vzroke morebitnih napak. Po tem se tudi razlikuje od običajnih postopkov, ki delujejo kot ,,črne škatle(<. Najteže in najzamudnejše je oblikovanje zbirke (baze) znanja. Ponavadi izlušči raču­ nalniški strokovnjak iz literature, lastnega znanja in pogovora s strokovnjaki potrebne informacije. Te vgradi v baze znanja tako, da je sistem sposoben sklepati in reševati probleme na ravni najboljših strokovnjakov. Lupina za razvoj sistemov znanja naj bi imela na današnji tehnološki stopnji razvoja naslednje module: - bazo znanja, - mehanizem sklepanja, - komunikacijski vmesnik in - mehanizem samoučenja. Zbirke shranjujejo znanje o specifičnem problemskem področju. Po navadi je znanje uskladiščeno v obliki dejstev o objektih in pravilih, ki veljajo med njimi. Mehanizmi sklepanja so vnaprej programirane pravila, po katerih prihaja sistem do ugotovitev in zaključkov. Probleme rešuje tako, da po- kliče neko dejstvo iz baze ali pa izpelje nova dejstva iz dejstva, ki so eksplicitno shranjena v zbirki znanja. Komunikacijski vmesnik omogoča uporabniku udobno interakcijo s sistemom. Poleg zbirke podat- kov in njene strukture ter internega sistema obdelav, povezav in pretoka, so pomembna pravila, s katerimi išče računalnik rešitve. Ločimo dve skupini pravil: 1. Strogo definirana (matematična, fizi- kalna, kemijska ipd.), pri katerih lahko za določen niz vhodnih podatkov natančno izračunamo rezultat. če bi bile vse rešitve enolične, ne bi potrebovali ekspertnih siste- mov. 2. Prava prednost svetovalnih sistemov pa je v tem, da najdejo optimalne rešitve tudi za tiste naloge, ki jih analitično ni mogoče rešiti. V takih primerih si poma- gamo s hevrističnimi pravili. Ta lahko opre- delimo s spoznanjem, da velikokrat veljajo, vselej pa ne. Pridobljena so na podlagi izkušenj, opazovanj, statistike, izročila ipd. Pri hevrističnih pravilih gre za negotovost, ki jo moramo oceniti in uporabljati s pravo mero previdnosti. Na splošno velja, da je v ekspertne sisteme vgrajeno veliko več he- vrističnih kot pa dobro definiranih pravil. Sistem znanja sicer poda rešitev, vendar si od njega želimo, da nam razloži, kako je do nje prišeL To delo opravlja mehanizem razlaganja. Razvoj sistemov znanja je tako napredoval, da imajo zahtevnejše lupine že vgrajene gradnike, ki omogočajo zajemanje znanja in samoučenje. Na osnovi množice podatkov znajo mehanizmi samoučenja zgraditi pravila, ki veljajo za dano množico. Tako je zajemanje znanja poenostavljeno, hkrati pa tako dovršena, da se neredko odkrijejo pravila, na katera normalno ne bi niti pomislili. Pred začetkom gradnje ekspertnega si- stema si moramo ustvariti globalno pred- stavo o problemu. Ko smo jo osvojili, lahko začnemo graditi shemo podatkovnih pove- zav in proučevati vplive pravil na >~ nevral- gične« točke odločitvene sheme. Čim bolj natančno je problem podan in definiran, tem večja obstaja verjetnost, da bo rešitev uspešna. Svetovalni sistem mora biti tako sestavljen, da se lahko baze podatkov ne- nehno izpopolnjujejo, predvsem pa se mo- rajo spreminjati pravila in algoritmi, ki vodijo do podatkov in odločitev. 2.0. POSKUS UPORABE EKSPERTNEGA SISTEMA V OBMOČNEM NAČRTOVANJU Ekspertne sisteme navadno vključujemo tam, kjer nimamo izdelanih eksaktnih teorij ali imamo namesto algoritmov samo izku- šnje, delna pravila ali hevristiko. Nesporno je gozdarsko načrtovanje »humusno« to- rišče za tovrstno raziskovanje. Temeljna paradigma vsakega urejenega gozdarskega obrata je v preteklosti teme- ljila na trajnih donosih, ki so bili zagotovljeni, G. V. 7-8/91 345 ANALOG IJE > li MODEL OBJEKT Slika 1: Povezanost med subjektom, objektom in modelom če smo imeli uravnotežen površinski delež enako starih sestojev. Teorija normalnega gozda je pomenila velik napredek v času, ko so bili evropski gozdovi že povsem izropani. Na prostorski in časovni red sta odločilno vplivala starost in površina. Ta- kratni uspehi v zagotavljanju trajnosti pa, žal, še danes tako blokirajo gozdarska razmišljanja, da ne moremo pobegniti iz območja mehanistične paradigme v spro- ščeno usmerjanje gozdnih ekosistemov (Mlinšek). ~ozdovi, ki so nastali z obnovitvenimi tehnikami, v katerih smo dolžino proizvodne 346 G. V. 7-8/91 in pomladitvene dobe prilagajali posame- znim osebkom, skupinam dreves in sesto- jem, se odlikujejo z veliko" pestrostjo. Zaradi različnih tehnik skupinskd. postopnega go- spodarjenja in upoštevanja vrednostne pri- delave, so v zadnjih desetletjih nastali se- stoji, pri katerih se fizična starost vedno bolj razlikuje od stadijalne. V takih gozdovih na potek razvoja, rasti in na dolžino proizvodne dobe ne vplivajo samo starost, premeri in višine, temveč predvsem doba zasenčenja mladja. Medtem ko smo v prebiralnih go- zdovih uspešno uveljavili kontrolno metodo, smo raznodobne gozdove usmerjali po ob- HODUL ZA ZAJEMANJE ZNANJA UPORABNIK HODUL ZA POJASNJEVANJE KOMUNIKACIJSKI V1"1ESNIK BAZA ZNANJA Slika 2: Shematska zgradba ekspertnega sistema čutku in bolj ali manj po naključnem pojav- ljanju pomladka. Na načrtovalnem področju smo lahko obvladovali naraščajočo pestrost sestojev s tako množico podatkov, da je nastopila »informacijska zatemnitev«, ki nas ni bogatila, temveč vedno bolj siroma- šila, in kar je najslabše, v poplavi podatkov le-teh nismo znali spremeniti v znanje. V slovenskem gozdarstvu se je uveljavilo po- drobno gojitvene načrtovanje in kar sami od sebe se ponujajo podatki o površinskih deležih razvojnih faz. Vključevanje teh iz- jemno kakovostnih odločitvenih kazalcev v usmerjanje razvoja gozdov ni samo pre- skok k racionalizaciji in optimiranju, temveč je tudi dragocen vezni člen med različnimi načrtoval nimi nivoji. Nova orientacija pomeni odklon od tradi- cionalnih miselnih vzorov, determinizma, statike, enosmerne vzročnosti in antropo- centričnih ter ekonomističnih modelov. Iz- HEHANIZE/1 POJASNJEVANJA hodišče našega raziskovanja je v teksturi gozdov, to je v zakonitosti trajnega zapore- dja razvojnih faz. Življenske faze in njihova razmerja med naravnimi in gospodarskimi sestoji se razlikujejo. V pragozdu prevla- duje optimalna faza in kljub neprekinje- nemu pomlajevanju je mladostna faza po- vršinsko skromno zastopana. Sonaravne in večnamensko gospodarjenje se vedno bolj spogleduje s pragozdnimi ideali. To pome- ni, da moramo v gospodarskih gozdovih vzdrževati čim manjši delež mladovja, ki pa mora biti vsaj tako velik, da je zagotovljena reprodukcija optimalne faze. Mladostna faza mora biti zaradi svoje labilnosti nav- zoča razpršena. Na grafikonih 1 in 2 so prikazane značil­ nosti pragozdnih tekstur, ki bodo prej ali slej postale vzor sonaravnega in večna­ menskega ravnanja z gozdovi. Medtem ko traja življenjski ciklus v pragozdu od 400 G,. v. 7-8191 347 D Faza mladovij ~ Terminalna f .. 11 Optimalna f. I2l F. razgradnje 11 18 SB 18Q 2i!8 • Grafikon 1: Tekstura v pragozdu Plitvice Grafikon 2 : Odstotni deleži razvojnih faz v pragozdovih 2 3 18 20 do 500 let, je proizvodna doba gospodar- skega gozda bistveno krajša. Tudi velikost vzorcev je v pragozdovih manjša, med 220 in 600m2 (povprečje je 400m2). Zapletene probleme, kakršni so dina- mični in multivariabilni gozdni ekosistemi, lahko ustvarjalno rešujemo na ta način, da 348 G. V. 7-8191 4 16 _Cork o va uvela P 1 itvi ce-Jugos 1 • 2_Scat 1 e/Br ige 1 s Svicfl 3_Johannser Kagel Avstrije 4....Rothwald Avstrija jih razstavimo do njihovih osnovnih vzrokov in povezav. Ko so ti vzroki enkrat razkriti, se navadno kar sama ponudi rešitev. Zaradi možnosti, ki jo ponujajo računalniki, lahko zgradimo sistem znanja, ki se bo krmilil s podatki o površinski zastopanosti posame- znih razvojnih faz oziroma z razlikami med dejanskimi in modelnimi (ciljnimi) porazde- litvami. Problem smo razčlenili tako, da smo poiskali vse možne kombinacije pojavljanja razvojnih faz. Odstopanja med dejanskim in modelnim stanjem lahko zavzemajo raz- lične vrednosti. Kombinacije, v katerih imajo elementi samo negativne in pozitivne vred- nosti, smo razvrstili v dve skupini: l. Skupina kombinacije, v katerih nasto- pajo po trije večji in en manjši element ali obratno. število možnih različkov brez po- navljanja je 8. Il. Skupina - kombinacije dveh večjih in dveh manjših enot. število možnih kombi- nacij je 6. Na ta način smo izločili 14 osnovnih kombinacij, ki so prikazane v preglednici 1 in na grafikonih 3/1 in 3/2. Zaradi nazornosti so površinski deleži vseh razvojnih faz enaki. če upoštevamo relativna odstopanja površin od željenega stanja, lahko vsako od navedenih kombinacij še bolj podrobno strukturiramo. Na ta način se nam razkriva množica novih sestavljenk, med katerimi pa vse nimajo odločilnega vpliva. Dve seriji - iz neskončno velikega števila možnih pod kombinacij- vidimo v grafikonih 4 in 5. Z analizo posameznih kombinacij odkri- vamo možne rešitve; psihologi bi dejali, da smo težko rešljiv problem pretvorili v lahko rešljivo nalogo. Izkaže se, da je vsaka kombinacija svojevrsten model, za kate- rega moramo oblikovati odločitvene korake. To opravimo s tako imenovanimi IF ... THEN ... (če ... potem ... ) stavki, pri kate- rih se neko dejanje posledično izvrši, če je zadoščeno postavljenim pogojem. Rešitev vsakega od navedenih modelov temelji na različni intenzivnosti odvzemanja lesne biomase po debelinski strukturi. Upo- rabljamo naslednjo strukturo posegov: KDMB. HLAD OROS DEBE POHL DROO DEBE POHL 1 + 2 + + 3 + + + (+) presežek (-) menjko površin Intenzivnost odvzemanje blomese: Preglednica 1 : Osnovne kombinacije teksture gozdov bitku mladja in pomlajencev sistem ne bo priporočil hitrega in pospešenega zmanjša- nja pomlajencev. Intenzivnost redčenj za- vzema naslednje razpone: - izbiral na redčenja 6-16% - svetlitvena redčenja 1 0-20 % Pri obnovah vpliva na višino etata dolžina pomladitvene dobe, površinski delež po- mlajencev ter odstopanja površinskih dele- žev debeljakov in mladja od cilj nega stanja. Potek programa se navezuje na modelno stanje, ki smo ga arhivirali na disketi ))mo- deliranja gospodarskih razredov(( ( Cimper- lZBIRALNO REDČENJE SVETLITVENO REDČENJE OBNOVITVENE SEČ NJE v l. razširjenem debelinskem razredu v 11. razširjenem debelinskem razredu v 111. razširjenem debelinskem razredu Intenzivnost poseganja se ne ravna samo po odstopanjih med modelnim in dejanskim stanjem razvojnih faz, temveč tudi po odstopanjih med sosednjimi razvoj- nimi fazami. Tako npr. pri ploskovnem pri- šek}. S tem prihranimo zamudno vstavljanje podatkov in se izognemo pogostim napa- kam pri vnašanju v računalnik. Rešitev je predstavljena z naslednjimi podatki: G. V. 7·8/91 349 3 A8 4 AB 0>8 s A<0 8>0 C>B D>B 6 A<0 8>0 C8 A>B 8<8 C<8 0>0 A>B BB D>B 7 8 A>B 8>0 C<8 0>0 A0 C>0 DB D<8 Grafikon 3/1: Osnovne kombinacije teksture gozdov - rangirana ocena razmerja razvojnih faz, . - izkoriščenost rastiščnega potenciala (po biomasi in prirastku), 350 G. V. 7-8/91 - etat izbirnih redčenj (v % in v m3 , ločeno za iglavce in listavce), - etat svetlitvenih redčenj (%, m3 : igl/ list), 11 12 AB CB 8>0 C>B 0<0 A>0 8<9 C>B DB B>B C0 B>ribja kost«. >>Šinkli« ~·e na letve pribijajo s kovanimi žeblji >>šinklarjk Ti so dolgi 10 cm. V eni vrsti (»pleni«) sta navadno dve plasti >>šin- klov«. Vsakega posebej je potrebno v vrsti pribiti tako, da se med seboj deloma prekri- vajo. Obe plasti sta navzkrižno zamaknjeni Slika 4: Učno pokrita lovska koča (Vse slike: foto za blagi kot, zgornji •>Šinklji« pa prekrivajo - P. štrucl) Slika ~ : Florin G. V. 7-8/91 361 stike spodnjih. Če je kritje opravljeno pravil- no, streha ne prepušča vode. Za pomoč na strehi je tudi t. i. lesen »hlapec". Na njem so naloženi )>šinkli«, ki jih mojster pribija. Na čopu strehe sta nameščena dva lepo izrezljana »poba«, ki le pšata streho in varu- jeta čop pred vdorom vode. Marsikdo se vpraša, kako je z obstojnos- tjo take strehe. Smrekova kritina zdrži okrog Slika 2: Sani za prevoz lesa 362 G. V. 7-8/91 35 let, macesnova pa tudi do 1 OO let. Pri slednji žeblji že mnogo prej korodirajo in razpade jo. Lesena kritina je izročilo naših prednikov. Menim, da se bo na Slovenskem ohranila. Prvi pogoj je zakon, ki bo to urejal, drugi pa mojstri, ki bodo vešči tega opravila. Zahvala gre posameznikom, ki so jim stik z naravo in nega izročila še posebej dragi. GDK: 945.29 Izkušnja kot povabilo Opis pogovora z otroci o gozdu in gozdarstvu v zimski šoli v naravi Špela HABIČ* UVOD V demokratični družbi, v kakršno se na- meravamo razviti, želi javnost tvorno sode- lovati pri odločanju o vseh pomembnejših zadevah. Za pravilno odločanje pa je po- trebna precejšnja mera znanja. Ob prebira- nju številnih člankov in ob drugih pogovorih o gozdu in gozdarstvu, ki so dokaj pogosti v času spreminjanja zakonodaje s tega področja, je mogoče ugotoviti, da je splošno poznavanje povezanosti in prepletenosti življenjskih procesov v naravi in posebej v gozdu precej slabo, vsekakor slabše, kot bi moralo biti. Ni moj namen iskati vzroke in krivce za tako stanje. Prispevala bi rada le majhen korak v smeri izboljšanja stanja. Tudi ali predvsem gozdarji sami si mo- ramo prizadevati, da z izobraževanjem jav- nosti dvignemo raven splošnega znanja o ekologiji, naravi in gozdovih, saj je to pogoj, da bo družba sposobna usmerjati svoj raz- voj brez hkratnega uničevanja prostora, v katerem živi. Tega dela bi se seveda morali lotiti načrtno in organizirano, obenem pa ne bi smeli izpuščali iz rok majhnih priložnosti, ki se nam ponujajo. Zaradi sto in več let trajajoče življenjske dobe dreves moramo gozdarji znati gledati naprej. Tako, kot se pri našem delu posve- čamo mladim sestojem, jih negujemo in oblikujemo za naprej, se velja tudi pri izo- braževalnem delu posebej posvetiti otro~ kom. Zanje moramo ohranjati naše go- zdove čim bolj naravne in zdrave in oni so tisti, ki jih bodo prevzeli v oskrbo, ko se bomo mi umaknili k počitku. Nekatere Gozdnogospodarske organiza- cije bolj ali manj redno sodelujejo z osnov- nimi in srednjimi šolami, vendar si upam H., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, Slovenija trditi, da vse možnosti še zdaleč niso izko- riščene. Gotovo ni dovolj le sedeti in čakati, da nas učitelji pokličejo v šolo. Ponudimo jim našo pripravljenost in izrazimo dobro voljo, pa bomo na zaprta vrata verjetno le redko naleteli. ZIMSKA ŠOLA V NARAVI JE PRILOŽNOST ZA BESEDO O GOZDU Vsako zimo učenci 5. razredov osnovnih šol odhajajo v zimsko šolo v naravi - predvsem z namenom, da se naučijo veščin alpskega smučanja in teka na smučeh. Večina šol organizira to dejavnost tako, da otroci približno teden dni preživijo v planin- skih ali drugih domovih izven mest, ob smučiščih, bližje naravi. Smučanju sledijo vsak dan tudi ura ali dve pouka, ki je seveda naravoslovno obarvan ter razna predavanja o preživetju v naravi, smučanJu, gorah in podobno. Zakaj se ne bi temu pridružila tudi kakšna ura o gozdu, ki bi se smiselno vključila v celoto? Povsem nevsiljivo bi gozdarji lahko izko- ristili priložnost, da otrokom na kratko pred- stavimo gozd v ekološkem smislu in njegov pomen za vse nas. Zaradi drugačnega okolja, kot so ga vajeni iz šole, in posebno- sti doživetij ob bivanju v naravi, je primerno pripravljena in izvedena ura lahko mnogo bolj učinkovita, kot deset ur pouka o gozdu v šolskih klopeh. Prav zaradi tega se mi zdi zimska šola v naravi lepa priložnost, da del svojega znanja posredujemo generaciji, ki ga bo prejkoslej potrebovala. ODKRIVANKA - ZAKAJ IN KAKO Pred vsakim, ki se začne poigravati z mislijo, da bi stopil pred razred otrok in jim G. V. 7·8/91 363 nekaj povedal, ali bolje, se pogovoril z njimi o gozdu, se pojavita vsaj dva problema: kaj jim povedati in kako jim povedati. Poleg tega, da gozdarji nismo pedagoško izobra- ženi, je težava tudi v tem, da ne poznamo njihovega predznanja - ne vemo torej kje začeti in na kako zahtevni ravni naj bo naš pogovor. Dolgotrajno listanje po težko do- stopnih učnih programih za nižje razrede in iskanje v njih nekaj ur o gozdu, drevesih in živalih se mi ne zdi pravi način iskanja odgovora. Napake, da bi bil naš nastop premalo ali preveč zahteven in zato neza- nimiv, pa si tudi ne smemo privoščiti. Predznanje otrok o naravi in gozdu bomo najlažje spoznali v razgovoru z njimi. Se- veda ne tako, da bi organizirali kakšne posebne ankete ali celo preverjanje znanja -to lahko ugotovimo kar na začetku našega srečanja na način, ki sem ga imenovala ODKRIVANKA. To sem prvič preizkusila minulo zimo v šoli v naravi postojnskih osnovnošolcev na Mašunu in se je - tudi po mnenju prisotnih izkušenih učiteljev - pokazala kot zelo dobra. Za pogovor si pripravimo veliko sliko gozda s čim več vrstami živali in rastlin na njej, od najmanjših do največjih, v in na tleh ter tistih v zraku . Panoramskemu pogledu na gozd dodamo detajle življenja v tleh, v vodi, v zeliščni in grmovni plasti in na drevju, saj bomo vse to uporabljali kot ilustracijo kasneje v pogovoru (slika 1 ). Vsak del slike zatem prekrijemo s »post-it" papirjem. (To je papir, ki ima na eni strani pas lepila, ki se prime na vsako podlago in se brez sledov tudi odstrani, dobi pa se tudi že v naših papirnicah) . Za začetek bomo po predstavitvi sebe in obrazložitvi namena našega srečanja ustvarili radovednost pri otrocih in motivaci- jo, da poskusijo odkriti sliko. Otroci naj imenujejo rastline, živali in dele nežive narave, za katere vedo, da so v gozdu, mi pa jih sproti odkrivamo, tako da je kmalu odkrit celoten prizor. Na ta način smo jim dali občutek, da so gozd sami odkrili, hkrati pa smo jih že takoj na začetku pritegnili k aktivnemu sodelovanju, namesto da bi samo bolj ali manj zdolgočaseno poslušali naše izvajanje. V tem času imamo prilož- nost približno izvedeti kaj in koliko vedo o gozdu, kaj slišijo prvič in kaj jim ni najbolj znano. Njihovo aktivnost v obQavljanju svo- Slika i : Gozd je pester - primer slike za delo z otroci 364 G. V. 7-8/91 jega predznanja in povezovanju le-tega z novimi spoznanji ves čas pogovora vzdržu· jemo s čim več vprašanji. Predno jim kaj razloži mo, naj jih čim več izrazi" svoje mne- nje, posamično ali tako, da se vsi hkrati z dvigovanjem rok opredelijo za enega izmed alternativnih odgovorov. O ČEM NAJ TEČE BESEDA Da bi razjasnili pojme, jim zastavimo osnovno vprašanje: kaj je gozd, s podvpra- šanji: ali imamo gozdove v mestih in v čem je razlika med parki ip gozdovi. Odgovore seveda poiščemo skupaj. Razliko med go- spodarskimi gozdovi in pragozdovi običajno znajo približno razložiti, čeprav imajo o pragozdovih zelo različne, zanimive in veči­ noma zmotne predstave. Mnenja o tem, ali je človek že bil v pragozdu, ali ne, so zelo deljena. Misel, da se človek lahko sprehodi skozi pragozd in v njem občuduje vso divjo lepoto nedotaknjene narave, ne da bi bil kakorkoli ogrožen, otroke večinoma tako pritegne, da bi se najraje kar takoj odpravili tja, posebno še, ko izvejo, da imamo prago- zdove tudi v Sloveniji. Zato z velikim zanimanjem poslušajo, ko jim na primeru pragozda s pomočjo slike razložimo, kako pomembna je prisotnost vseh vrst majhnih in velikih organizmov v gozdu, kako so med seboj povezani v prehranjevalne verige, kot npr. zajci in lisice in kakšno vlogo ima vsaka skupina izmed njih za ohranjanje naravnega ravnotežja v zdravem, vitalnem gozdu. Razložimo jim življenjski krog drevesa, od semena do odrasl~ga drevesa in njegovega počasnega razpadanja, ko se skozi desetletja s po- močjo milijonov drobnih organizmov počasi >>stopi« v hrano mladim drevescem. Na vprašanje, kaj vse je potrebno za rast drevesa, nam bodo kar dobro odgovorili, le za mikorizo ne vedo. Zato jih presenetimo z dejstvom, da drevesa za svojo rast nujno potrebujejo pomoč drobnih mikoriznih gliv. Predstavimo jim vlogo živalskega sveta v tleh in zadrževalno moč koreninskega ple- teža. Na enostaven način jim razložimo proces kroženja vode in fotosinteze. S tem pa že preidemo na vpliv gozdov na okolico in njihov pomen za ohranjanje čistega zraka in pitne vode, kar iz šole sicer že vedo, vendar smo jim tokrat predhodno pojasnili kako vse to deluje. Delo gozdarjev si otroci večinoma pred- stavljajo kot sekanje dreves in dovažanje lesa iz gozdov, zato jim moramo razložiti, da ob tem skrbimo za ohranjanje narav- nega ravnotežja in trajnost gozdov. Prav je tudi, da jih seznanimo s težavami in proble- mi, ki nas tarejo, kot sta npr. preštevilne rastlinojeda divjad in onesnaženost ozračja. Ob tem otroci zaslutijo kako pomembno je dobro poznavanje narave in gozda za pravilno gospodarjenje z njim in kako nujno je varovanje narave pred uničevalnim delo- vanjem človeške civilizacije. Gozd mora obstati v naši okolici, da nam bo čistil zrak in nas oskrboval s pitno vodo, da bo varoval naše kraje pred vetrovi in plazovi in ohranjal ravnotežje v naravi. Seveda ostaja ogromno poglavij neod- prtih, a paziti moramo, da vse skupaj ne traja predolgo. Njihova koncentracija obi- čajno traja le slabo uro. Utrujenost zaradi celodnevne aktivnosti na svežem zraku pa to, kljub njihovi aktivnosti in zanimivosti pogovora, kvečjemu zmanjšuje. Zaključimo s kratkim povzetkom najbolj bistvenih vse- bin v smislu ekologije, varovanja gozdov, spoštovanja in pomembnosti poznavanja narave. Na koncu so kot darilce vsakemu izmed njih primerne značke, priponke ali prospekti o gozdu, ki nam morda zaprašeni leže v kakšnem kotu skladišča. NAMESTO ZAKLJUČKA POVABILO V prihajajoči zimi bo ponovno mnogo otrok odšlo na smučišča in v naravo. Izko- ristimo njihovo dobro počutje v prijaznejšem okolju in jim en dan popestrimo z uro, ki bo drugačna od premnogih ur v šolskih klopeh. Ponudimo šolam, učiteljem našo pripravlje- nost, da jih za kratek čas nadomesti mo pri otrocih. Verjemite mi, da bodo to z veseljem sprejeli, naš trud pa bo poplačan že z zvedavimi očmi in navdušenjem otrok ob odkrivanju novega ter z občutkom, da smo prispevali kamenček v mozaik njihovega znanja - le-to se bo našim gozdovom in gozdarstvu nekoč v prihodnosti gotovo še bogato obrestovalo. G. V. 7-8/91 365 GDK: 61 Razmišljanja o gozdnogospodarskem načrtovanju v novih razmerah Franc PERKO* UVOD Z naglim razvojem in osveščanjem druž- be ter vse večjim onesnaženjem okolja v zadnjih desetletjih se spreminja tudi vloga in pomen gozdov v Sloveniji. Poleg vse večjih potreb po lesu morajo gozdovi v vse večji meri opravljati tudi vse druge splošno koristne funkcije. Različni škodljivi vplivi pa hkrati slabijo biološko odpornost gozdov, zato so gozdovi vse manj odporni na napade škodljivcev, bole- zni in ujme. Pozitivni vpliv gozdov, ki pokri- vajo več kot polovico Slovenije, sega daleč prek njihovih meja. V naših ekoloških in reliefnih razmerah je gozd tista naravna tvorba, ki najceloviteje razvija in hkrati va- ruje življenjske zmožnosti krajine. Sloven- ska krajina potrebuje gozd, veliko gozda, če naj ohrani svojo plodnost in naravno stabilnost. Usmerjanje razvoja gozdov in gospodarjenje z gozdovi morata zagotoviti čim popolnejše zadovoljevanje potreb tako lastnika kot družbe. Tu pa opravlja osnovno nalogo gozdnogospodarsko načrtovanje, ki usmerja razvoj gozdov ob upoštevanju traj- nosti vseh njihovih vlog. Gozdnogospodar- sko načrtovanje in na njegovih usmeritvah izvedeno podrobno načrtovanje, odkazilo, opravljena gojitvena in varstvena dela, po- sek, spravilo, odpiranje gozdov s prometni- cami ter raba gozdov za druge namene morajo v večnamenskem gozdu zagotoviti trajno izpolnjevanje vseh splošno koristnih vlog gozda ob hkratnih trajnih lesnih dono- sih . V varovalnih gozdovih ter določenih kategorijah gozdov s posebnim namenom se lahko ali se celo moramo lesnim done- som odpovedati. Ti gozdovi opravljajo pr- * Mag. F. P., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- darstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, Slovenija 366 G. V. 7·8/91 venstveno ali v celoti ostale splošno koris- tne funkcije. V razmišljanjih o gozdnogospodarskem načrtovanju sem poskušal v največji meri upoštevati novo nastajajoče razmere, v ka- terih je že ali pa bo že jutri slovensko gozdarstvo. Omejil sem se na vprašanje načrtovanja v lesnoproizvodnih večnamen­ skih gozdovih. NIVOJI NAČRTOVANJA IN NJIHOVA MEDSEBOJNA POVEZANOST Najvišji po rangu je Program razvoja gozdov in gozdarstva Slovenije, v katerem se opredeli nacionalna politika gospodarje- nja z gozdovi (v najširšem smislu: ekolo- škem, prostorskem, gospodarskem) in us- meritev za njihovo ohranitev in razvoj . Ob upoštevanju usmeritev razvojnega programa Slovenije, stanja in zakonitosti razvoja gozdov v območju, se v gozdnogo- spodarskem načrtu območja po območnih gospodarskih razredih opredelijo območni cilji in usmeritve ter predvidijo potrebni ukrepi. Usmeritve se na nivoju gospodar- skih razredov tudi kvantificirajo (etat, gojit- vena in varstvena dela). V gozdnogospodarskem načrtu gospo- darske enote se ob upoštevanju usmeritev gozdnogospodarskega načrta območja in stanja gozdov opredelijo cilji in usmeritve ter ukrepi za uresničevanje cilja gospodar- jenja po gospodarskih razredih, usmeritve s kvantifikacijami pa tudi po osnovnih ure- ditvenih enotah (oddelki, odseki). Tako v načrtu območja (okvirneje) kot v načrtu gospodarske enote (podrobneje) izdelamo pregled načrtovanih posegov v gozdnati prostor, podrobno ovrednotimo funkcije go- zdov ter opredelimo območja, kjer pričaku­ jemo nasprotja v njegovi rabi. Na obeh nivojih načrtovanja se pripravi tudi program odpiranja gozdov s prometnicami. Z izvedbenimi gozdnogojitvenimi načrti prenesemo usmeritve iz načrta gospodar- ske enote na gojitve no načrtoval no in nego- val no enoto, v zasebnih gozdovih pa tudi na parcelo oziroma lastnika. V vseh teh enotah se usmeritve tudi kvantificirajo in to tako možni donosi lesa (možen posek), pogoji, pod katerimi se pridobivajo, kot tudi potrebno vlaganje v gozdove. Medtem ko so kvantifikacije vlaganj (obnova, nega, varstvo) natančno določene že z gojitvenim načrtom pa je prav točne podatke o mož- nem poseku na osnovi usmeritev načrta mogoče dobiti šele po označitvi drevja za posek. Ker je tako za ohranitev gozda kot za ohranitev divjadi in živalskega sveta nas- ploh potrebna usklajenost rastlinskega in živalskega sveta v gozdu, sodi to področje usklajevanja v pristojnost gozdarstva ob sodelovanju lovstva in drugih uporabnikov prostora. ALIVELJAJOISTISTROKOVNI KRITERIJI ZA NAČRTOVANJE V DRŽAVNIH (JAVNIH) IN ZASEBNIH GOZDOVIH? O potrebnem enotnem strokovnem pri- stopu v vseh gozdovih ne glede na lastni- štvo na nivoju Programa razvoja gozdov in gozdarstva Slovenije verjetno nihče ne dvo- mi. Vsi gozdovi ne glede na lastništvo opravljajo svojo večnamensko vlogo, in ker je pretežni del (ta delež pa se bo še povečal) gozdov v Sloveniji v zasebnem lastništvu, prav ti gozdovi dajejo osnovni ton usmeritvam pri načrtovanju v Sloveniji. Podobno je pri gozdnogospodarskih na- črtih območij in gozdnogospodarskih nač­ rtih gospodarskih enot. Z gozdnogospodar- skimi načrti zagotavljamo trajnost gozdov in vseh njihovih vlog. To so načrti za go- zdove zaradi ohranitve in krepitve gozdov in zato morajo biti izdelani za vse gozdove ne glede na lastništvo po enakih strokovnih kriterijih. Hkrati pa gozdnogospodarski načrt ureja odnos države (družbe) do go- zdov in konkretizira omejitve lastnika (tako države kot zasebnika) nad specifično lastni- no, ki jo predstavlja gozd kot obnovljiva naravna dobrina z več vlogami. Dohodek od lesa, ki predstavlja glavni (navadno edini) interes lastnika do gozda, predstavlja manjši delež vseh koristi, ki jih gozd družbi daje. Praviloma se z zmanjševanjem do- hodka od lesa veča posredni pomen gozda, ki zahteva še bolj tankočutno strokovno ravnanje z njim. Vse to govori v prid temu, da je potreben enoten strokovni pristop pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov v go- zdovih vseh lastništev in to v pogledu zbiranja informacij, analiz, postavljanja ci- ljev, smernic in ukrepov v gozdovih. GOZDNOGOSPODARSKI NAČRTI OBMOČIJ Po veljavnem Pravilniku o vsebini in na- činu izdelave gozdnogospodarskih načrtov in o evidenci njihovega izvrševanja se z gozdnogospodarskim načrtom območja opredelijo strokovni cilji in predvidijo ukrepi za zagotavljanje: - trajnosti gozdov in njihovih funkcij, - naraščanje prirastka in donosov, - medsebojna usklajenost gojenja in iz- koriščanja, - trajne in racionalne regeneracije go- zdov, - najustreznejšega izkoriščanja zmoglji- vosti gozdnih rastišč v okviru naravnega razvoja gozdnih združb. Težišče pri ugotavljanju stanja, pri posta- vitvi ciljev in usmeritev je tu na nivoju območnih gospodarskih razredov, ki jih je za posamezne analize potrebno smiselno povezovati v območno celoto. Gozdovi se v območne gospodarske raz- rede združujejo na osnovi podobnih gojitve- nih značilnosti in prirastnih sposobnosti gozdnih rastišč, podobnih sestojnih stanj in njihoVih razvojnih teženj ter enakih splošno- koristnih vlog teh gozdov, ki imajo podobne (enake) dolgoročne gozdnogojitvene cilje. Kljub spremembam in dopolnitvam prvot- nega namena ustanavljanja gozdnogospo- darskih območij so se le-ta uveljavila in pridobivajo v spremenjenih razmerah še pomembnejša vlogo. Območja od prvotne (1948) lesnobilančne zaključene celote po- G. V. 7·8/91 367 stajajo prostorsko zaključena celota, v okviru katerih se spremlja in usmerja razvoj gozdov in gozdnega prostora (kot ekološke in prostorske prvine) ter pripravlja stro- kovne osnove za usklajevanje rabe gozdov in celotnega prostora. Podlaga za izdelavo gozdnogospodar- skega načrta območja so podatki iz veljav- nih načrtov gospodarskih enot, podatki iz evidenc o izvrševanju gozdnogospodarskih načrtov in drugi podatki, ki prikazujejo goz- dnogojitvene, gospodarske in splošno druž- bene razmere v območju ter potrebe po splošno koristnih funkcijah gozdov. GOZDNOGOSPODARSKI NAČRTI GOSPODARSKIH ENOT Z gozdnogospodarskim načrtom gospo- darske enote se ob upoštevanju usmeritev gozdnogospodarskega načrta območja opredelijo cilji in usmeritve ter ukrepi po gospodarskih razredih gospodarskih enot. V gospodarski razred se združijo osnovne ureditvene enote na podobnih (istih) rastiš- čih, podobnega sestojnega stanja in istih razvojnih teženj, enakega splošnega po- mena gozdov, ki imajo tudi isti dolgoročni gozdnogojitveni cilj. Za posamezni gospo- darski razred se analizira stanje, preteklo gospodarjenje (za čim daljše obdobje) in razvoj gozdov, zanj se postavi dolgoročni gozdnogojitveni cilj ter opredelijo smernice in kvantificirajo potrebni ukrepi. Poglobljene analize so možne in smotrne le za dovolj velike gospodarske razrede - velikosti vsaj 100-200 ha. Če moramo zaradi specifičnih rastiščnih, sestojnih in drugih razmer oblikovati po velikosti manjše gospodarske razrede, za- nje ne delamo podrobnejših analiz, zadovo- ljimo se le s številu podatkov primerno natančnostjo ugotovljenega stanja, cilji in smernicami z ukrepi . Posebej je smiselno ločevati tudi manjše površine v ločen go- spodarski razred, če je isti gospodarski razred zastopan v sosednjih gospodarskih enotah v večjem obsegu. Podobno velja za razmere, ko je v večini gospodarskih enot območja zastopan posamezen gospodarski raz_red v sicer majhnem obsegu, na nivoju območja pa je obseg razreda že pomem- 368 G. V. 7-8/91 ben. Mislim, da je taka usmeritev primer- nejša kot pa priključevanje takih gospodar- skih razredov k sorodnim, ker bi se lahko zgodilo, da bi lahko ekološko ali drugače pomembne ali zanimive razrede izgubili, skupaj s specifičnimi gozdnogojitvenimi smernicami za ravnanje z gozdovi, ki jim pripadajo. Osnovni poudarek pri izdelavi načrta go- spodarske enote je dan gospodarskemu razredu, mnogo manjši (da ne rečem, kar zanemarljiv) pa osnovnim ureditvenim eno- tam (oddelkom, odsekam), medtem ko las- tniške enote (parcele) v načrtu gospodar- ske enote sploh niso ločeno obravnavane. Temu morata biti podrejena tudi način in natančnost zbiranja informacij, izdelava analiz ter postavitev ciljev in usmeritev (s količinskimi opredelitvami) v načrtu gospo- darske enote. Informacijo o gospodarskem razredu do- bimo praviloma iz več virov: 1. - pri ugotavljanju lesnih zalog na stal- nih vzorčnih ploskvah (dal sem jih na prvo mesto, kjer bodo v bodočnosti prevladova- le; na njih dobimo ob dovolj gosti mreži za dovolj velik gospodarski razred poleg lesne zaloge tudi vrsto drugih informacij - zaloge po razvojnih fazah, kvaliteta, zasnova, po- škodovanost in drugo), - z drugimi vzorčnimi metodami, - iz polne premerbe (tu dobimo le po- datke o lesni zalogi); 2. iz opisov sestojev, kjer s sistematič­ nim pregledom dobimo oceno o stanju gozda, razvojnih težnjah, oceno uspešnosti in primernosti dosedanjih ukrepov in pred- hodno oceno o potrebnosti in jakosti ukre- pov v bodoče; 3. iz aerofotoposnetkov; 4. iz analize dosedanjega gospodarje- nja. S pomočjo vseh teh informacij dobimo pravo sliko o stanju v gospodarskem razre- du. Šele na tej osnovi, temeljiti analizi preteklega gospodarjenja in mestu in vlogi gospodarske enote in gospodarskih razre- dov v območju (prostoru) ter velikega zna- nja o rastiščnih zmožnostih in omejitvah ter proizvodnih in drugih sposobnostih posa- meznih drevesnih vrst na teh rastiščih lahko · postavimo dolgoročne gozdnogojitvene ci- lje in na njih temelječe usmeritve za gospo- darjenje z gozdovi s kvantifikacijami (mo- žen in potreben posek, gojitvena, varstvena in druga potrebna dela). Gospodarski raz- redi so se v zadnjem desetletju uveljavili v celotni Sloveniji kot načrtovalna enota za okvirno načrtovanje gojenja gozdov in s tem sredstvo za diferenciacije gospodarje- nja z gozdovi glede na zelo različne na- ravne možnosti in različne splošnokoristne funkcije gozdov. Ta spoznanja moramo pri gozdnogospodarskem načrtovanju v pri- hodnje v še večji meri uporabljati in jih negovati ter dopolnjevati. Uveljavitev go- spodarskega razreda kot načrtoval ne enote v načrtu gospodarske enote in vse večje razumevanje tega načrtovanja na terenu omogoča manj podrobno opredeljevanje na nivoju odseka. KAKŠNO MESTO IMA OSNOVNA UREDITVENA ENOTA V NAČRTU GOSPODARSKE ENOTE? Zaradi spreminjajočih se sestojnih raz- mer in zahtev po trajnosti, odseki vse bolj izgubljajo pomen >•odsekov~c in postajajo vse bolj enote za orientacijo in gospodarje- nje. Izjema so gozdovi s posebej poudarja- nimi funl<.cijami (gozdovi s posebnim pome- nom, varovalni gozdovi), l>med- zakonskem« obdobju v nekaterih okoljih celo večino drevja posekajo lastniki brez poprejšnje gozdarjeve označitve drevja. mag. Franc Perko G. V. 7-8/91 373 GDK:165--011.1 Izrazi gozdne genetike, ki jih pogosteje srečamo Lado ELERŠEK*, Igor JERMAN** Genetika je izraz, ki ga je Bateson vpeljal na začetku tega stoletja .za nauk o dedova- nju. Proučuje vpliv dednih faktorjev na raz- voj za vrsto značilnih znakov in njihov prenos na potomstvo. Mnenja o tem, koliko truda je vredno vložiti v gozdarsko genetiko, so v svetu (in pri nas) precej različna; vendar je dejstvo, da se danes pri vzgoji lesa v nasadih ta panoga vse bolj uveljavlja. Wurz (1990) meni, da si v gozdarstvu želimo kvalitetno drevje in večje donose, kar zahteva večje posvečanje pozornosti genetiki v gozdarstvu. Vključevanje gozdne genetike v gozdarstvo mora biti odgovorno, saj ne sme prispevati k izgubi genske pestrosti. Wurz je prepričan, da bi lahko v Avstriji obnovili 1 O% gozdov z generativ- nimi potomci izbranih dreves ter 1-2% z vegetativnimi potomci elitnih dreves, ne da bi bila genska pestrost avstrijskih gozdov zaradi tega ogrožena. Specifični izrazi te relativno (še zlasti za gozdarske kroge) mlade vede so nam go- zdarjem večkrat le delno ali slabo poznani, vendar se njihova uporaba vse bolj uveljav- lja. Zato sva izbrala nekaj pomembnejših izrazov, večinoma že zbranih v članku (Nat- her, Muller 1990), v priročnikih (Leksikon 1985, Berberovic, Hadžiselimovic 1976, Brinar 1970) in po knjigi Zobela in Talberta (Zebel, Talbert 1984) ter jih pomensko predstavljava. V oklepaju navajava nemške izraze. Alel (AIIel) - Različna (alternativna) oblika nekega gena. Prisotnost različnih alelov na nekem rastišču je vzrok polimor- fizma. DNA (DNA) - Dezoksiribonukleinska ki- slina, ki je nosilka genetičnih informacij v .. L.E., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija *.* Dr.I.J., dipl. biol., NESBIM, 61000 Ljubljana, Slovenija 37 4 G. V. 7-8/91 celicah (celičnih jedrih). Osnovna molekula genov in kromosom cv. Efektivna velikost populacije (Efektive Populationsgrosse)- Delež individuov ene populacije, ki aktivno sodelujejo pri razmno- ževanju vrste. Ekotip (Okotyp) - Del populacije, pod- vržen istim ekološkim razmeram (npr. dedno ustaljena in na specifično okolje prilagojena drevesna rasa). Elektroforeza (Eiektrophorese) - Loče­ vanje proteinov z izrabo razlik v električnem naboju in velikosti molekul. Pomemben po- stopek populacijske genetike za določanje variabilnosti proteinov med populacijami in v samih populacijah. Elitno drevo - Izbrano drevo, ki se je v ustreznih testih izkazalo za genetsko supe- riornejše od velike večine drugih dreves iste populacije. Ex situ (Ex situ) - Zunaj prvotnega rastišča nekega sestaja, lahko v laboratoriju ali na testnem polju (zunaj samega mesta). Fitnes (Fitness)- Relativna reprodukcij~ ska stopnja neke populacije; izhaja iz spo- sobnosti preživetja in rodnosti. Gen (Gen) - Osnovni nosilec dednosti (enodimenzionalni odsek nitaste DNA mo- lekule), nameščen v delu kromosoma (gen- skem !okusu). Določajo posamezne last- nosti osebkov, ki se prenašajo na potomce. Genska banka (Genbank) - Objekt, opremljen za daljše skladiščenje genskega materiala, namenjenega za reprodukcijo. Genotip (Genotip) - Vse genske infor- macije dedne mase v celici (organizmu), ki so v celicah organizma. Genski sklad (fond) (Genpol) - Skup- nost dednih informacij vseh osebkov neke populacije. Genetična raznolikost (Genetische Vielfalt) - število različnih genotipov v eni populaciji. Genski rezervat (Genreservat) - večji del gozda, npr. 30-50 ha, ki ga tvori na- ravna gozdna združba s prvobitnim gen- skim skladom in kjer deluje naravna evolu- cijska dinamika. Heteroza (Heterosiseffekt) - Hibridni po- tomec dveh različnih ras, ki se odlikuje z neko lastnostjo zaradi heterozigotnosti (nasprotje - endogamija). Heterozigot (Heterozygot) Potomec staršev različnih dednih lastnosti (aleli gen- skih parov so različni) Homozigot (Homozygot) - Potomec staršev enakih dednih lastnosti (aleli gen- skih parov so enaki). ln-situ (ln situ) Na rastišču obravnava- nega sestaja (na mestu samem). Genska izolacija (ras, populacij, sku- pin osebkov) (lsolation) - Izolacija, ki je vzpostavljena s prostorsko (ali drugačno) osamitvijo in je osnova za ohranitev lokalno prilagojenih oblik. Klon (Klon) - Genetsko identični potom- ci, ki so razmnoženi na vegetativen način iz ene rastline ali njenega dela, vključno s to rastline oziroma njenim delom. Pri ceplje- nju se matična rastlina imenuje ortet, iz nje razmnožen posamezen osebek pa ramet. Mešanica klonov (Kiongemisch) - Za- radi dovolj velike variabilnosti mora nasad sestavljati večje število klonov (po pravilu 50-500 klonov). Plus drevo - Drevo, ki se bistveno odlikuje od drugih dreves iste populacije. Taka drevesa ponavadi izbiramo za osno- vanje semenskih plantaž. Populacija (Population)- Množica oseb- kov iste vrste, ki se med seboj spolno razmožujejo in so enotnega (krajevnega in časovnega) izvora. Različne populacije iste vrste se med seboj razlikujejo tako, da so med seboj prostorsko izolirane. Prilagoditvena sposobnost (Anpas- sungsfahigkeit) - Sposobnost populacije, Popravek da se prilagaja zaradi genske variabilnosti na različne načine spremenjeno okolje. Re- zultat tega v različnih okoljih je polimorfi- zem. Provenienca (izvor) (Herkunft) - Naha- jališče neke drevesne populacije (v njenem arealu), kjer se je nabralo seme ali drug material za razmnoževanje drevja. (Pra- izvor mesto, kjer se nahaja avtohtona drevesna populacija.) Selekcija- Procesi in pojavi, ki se izra- žajo v večji ali manjši reprodukcijski uspe- šnosti osebkov, družin, populacij ali vrst. Ločimo naravno selekcijo glede na dolo- čene lastnosti osebkov (naravni izbor) in umetno selekcijo (umetni izbor). Variabilnost (Variabilitat) - Lastnost osebkov iste vrste, da se med seboj razliku- jejo. Zgodnji test (FrOhtest) Primerjalno prezkušanje lastnosti zgodnje razvojne dobe osebkov, iz katerega lahko sklepamo na lastnost osebkov v kasnejšem obdobju. Predpostavlja določeno korelacija med zgodnjimi in poznimi znaki osebkov. LITERATURA '1. Berberovič, L., Hadžiselimovic, R., '1976. Rječnik genetike. IGRKO Svijetlost, Sarajevo, '134 str. 2. Brinar, M., 1970. Gozdarski slovar. ZIT, Ljubljana, 320 str. 3. Nather, J., MOller •.. F., 1990. Wichtige forst- genetische Begriffe. Osterreichische Forstzei- tung, Wien, '101, '12, s. '12. 4. Wurz, R., '1990. Forstgenetik .. als Vorausset- zung zur Waldverbesserung. Osterreichische Forstzeitung, Wien, '1 01, '12, s. 9. 5. Zobel, B., Talbert, J., '1 984. Applied Forest Tree Improvement. John Willey & Sons, New York. 6.*, 1985. Leksikon. Biologija. Cankarjeva zalo- žba, Ljubljana, s. 245. Pri urednikovanju se na moč trudimo, da bi vzdušje ali tudi posamezni elementi balkanske folklore · ne pljusknili v naše strokovno glasilo. Včasih je, kot kaže, vpliv vendarle premočan ali pa tiskarski škrat deluje kot peta kolona. V Vsebini 6. številke Gozdarskega vestnika je namreč balkansko dendrofloro spremenil prav v balkansko folk/oro in s tem uspel zvezek v celoti približati jugovzhodu. Bralcem in avtorju se za napako opravičujemo. G. V. 7·8/91 375 STALIŠČA IN ODMEVI GDK: 0--011 Nekaj botanikovih pripornb k poskusnemu snopiču Gozdarskega slovarja V decembru 1990 je izšel poskusni sno- pič Gozdarskega slovarja, s katerim je Go- zdarska terminološka komisija končala svoje petletno delo. Snopič sem pregledal predvsem kot botanik in se ob tem nisem mogel izogniti rahli zavisti, saj se botaniki podobnega dela še nismo niti lotili. Kritične pripombe naj tako veljajo bolj lastni stroki. 1 . Radoveden sem bil, kako je razlože no geslo gozd, a tega v poskusnem snopiču - nekoliko presenetljivo - ni. 2. Potem sem pogledal, kako je razlo- ženo geslo iglavec in prebral, da je to »drevo z iglicami in v storžih se razvijajočimi semenk Ni dobro. Tudi cipresa in tisa sta iglavca. Navedeno je tudi geslo storžnjak, ki pa je spet nerodno razlože no; bolj prav bi bilo, če bi bilo napisano, da so pri storžnjaku semena v značilnih soplodjih (storžih). Razlaga, da je pri omesenelem storžu seme obdano s sočnim osemenjem, je zgrešena, saj o osemenju govorimo samo pri kritosemenkah. Razlaga, da je viseči storž tisti, ki je na vejo prirasel v visečem položaju, ne upošteva dejstva, da storži, iglice, listi itd. niso prirasli. 3. Povsem napačna je razlaga, da imata navadna in velika leska koščičaste plodove. Plod leske je namreč orešek, medtem ko imajo koščičast plod npr. sliva, oljka in oreh. 4. Mirmekohorija je res raznašanje z mravljami, vendar ne samo semen, temveč tudi plodov. 5. Dvokaličnica je rastlina, katere kalček ima dva klična lista. V snopiču je napačno, da sta klična lista v kalčku. 6. Konopnica nima razrezanih, temveč deljene liste. Pri zasavski konopnici ni res, da ima drobne cvetove; takšne ima npr. plešec, pri konopnici pa so vsaj ))srednje veliki«. Nasploh pa mislim, da pri imenih vrst, rodov ali podobnih ne kaže razlage obremenjevati z morfološkimi opisi, ki tudi 376 G. V. 7-8/91 obsežni mnogokrat ne povedo dovolj - prepustimo to botaničnim delom. Za go- zdarsko stroko bi bilo v danem primeru bolj koristno, če bi bil pojem konopnica razložen kot »rod križnic, katerega vrste so večkrat značilne za ilirske bukove gozdove, Denta- ria«. Tako bi tudi geslo kostanj razložil kot »listnato drevo iz družine bukvovk, Casta- nea<<, saj razlaga v snopiču, po kateri ima to drevo majhne, rumenl)drevo, razširjeno na Balka- nu«, je napisana v pogovornem jeziku, v bistvu pa napačna, saj munike na (gorovju) Balkanu sploh ni, .raste pa seveda na Bal- kanskem polotoku. Enako ne govorimo o Apeninih ali Pirenejih, kadar mislimo na Apeninski ali Pirenejski polotok. Bil bi vesel, če bi napisane pripombe koristile dobri končni obliki nadvse korist- nega dela. Več kot pol Slovenije pokriva -gozd! dr. Tone Wraber IZ TUJEGA TISKA GDK:907(048.1) Boj barja Desmond Thompson: Battle of the bog, New Scientist, januar 1987 Širna prostranstva Škotskega višavja že- lijo nekateri spremeniti v gozdne pfantaže in v druge namene. Tako je vsak teden na kakršenkoli način uničenih 50 ha barjanskih tal. Ta del Škotske- Caithness in Suther- land -je bil in je še edinstven rezervat divjega življenja, ki je sicer bolj pogosto v tundrah Arktike. Richard Lindsay in njegovi kolegi iz Na- ture Conservancy Concil (NCC) domneva- jo, da veljajo barja v Britaniji za pomembno prvino zemeljske celote. Nekoč so taka šotna barja pokrivala velike predele Britani- je, toda od 19. stoletja dalje se je začela njihova devastacija. Agrikultura vztrajno povečuje izsuševa- nje, gnojenje, pašo ovc idr. ter s tem pov- zroča zastrupljanje in erozijo tal. Gozdarji zasajajo monokulture iglavcev. Največ sa- dijo sitko. Več kot pol metra globoko plast šote, kar pomeni več kot 65% šotne površi- ne, imajo primerno za sadnjo drevja. že zdaj so zasebniki in država posadili 16% te površine. Nastopil je oster konflikt med naravovar- stveniki in gozdarji. Prvi kažejo na velike spremembe habitatov ter s tem na posle- dice za floro in favno, na sredstva v napač­ nih rokah, na izgubo v turizmu in na upo- rabo kmetijskih površin. Pogoji za rast dre- vja so tu obrobni, drevje raste zelo počasi, monokulture morajo velikokrat škropiti, po- gosti so vetrolomi. Nasadi močno vplivajo tudi na življenje zunaj gozda. Izsuševanje za gozdne plantaže povzroči, da se reke polnijo z muljem, s tem se spremenijo življenske razmere med drugim tudi za losose, ki izginjajo iz takih vod. Močvirske ptice izgubljajo legla zaradi plenilcev (lisice, vrane), ki živjo v gozdnih nasadih. Raziskovalci iz NCC-ja so dokaza- li, da ptice, kot npr.: navadna prosen ka (Piuvialis apricaria), spremenljivi prodnik (Colidris alpina) in rdečenogi martinec (Tringa totanus) gnezdijo najmanj 800 in več metrov proč od gozdnega roba. 15% teh barij je v sosedstvu z nasadi, kar vpliva na zmanjšanje redkih vrst ptic. Raziskave gnezdečih zelenonogih martincev (Tringa nebularia) so pokazale, da njihova speci- fična teža upada, zato samica leže manjša jajca. To pomeni, da preživi manj mladičev. Poleg tega ta vrsta uporablja isto gnezdo deset in več let. lzginjata naravna preda- tarja mali sokol (Falco columbarius) in pe- pelasti lunj (Circus cyaneus). Tako se ruši celotna naravna združba rastlin in živali. Podobno hitro izginjajo tudi divje kure, s tem se zmanjšuje dohodek od športa in lova. Leta 1984 je bilo na tem delu Škotske 13 milijonov obiskovalcev. Spreminjanje naravnega okolja zmanjšuje število turistov in prihodkov od njega. NCC poskuša določiti in potem zaščititi nekaj različnih primerov barij. Vlada je že dala soglasje, vendar tehnični zapleti pri zaščiti povzročajo, da se uničevanje nada- ljuje. Področja, ki so predlagana za zaščito, zato za zdaj še pogozdujejo. Menijo, da bo prihodnji socialno-ekonomski načrt za kmečka področja lahko naredil še več škode kot pogozdovanje. Avtor na koncu opozarja na čimprejšnje ukrepanje, sicer bo eden edinstvenih ekosi- stemov na svetu uničen. * .... * Različni uporabniki prostora hočejo tudi pri nas »popraviti razna mokrišča, kot npr. Ljubljansko barje, da bo gopodarsko bolje izkoriščeno, ne oziraje se na edinstven biotop - najpomembnejše visoko barje s številnimi redkimi vrstami. Podobno se do- gaja z drugimi močvirnimi predeli in obrež- nimi gozdovi, še posebej v severovzhodni Sloveniji, Krakovskem gozdu itd. Pri uničevanju naravnih ekosistemov tudi naše gozdarstvo ni izjema. Ekonomsko G. V. 7·8191 377 »bolj upravičene« smrekove monokulture so izpodrinile avtohtone rastlinske in žival- ske vrste v mnogih degradiranih ali kako drugače problematičnih gozdovih. Bolj ob- čutljive vrste je pregnalo rahljanje sestoj- nega sklepa, pomanjkanje odmrlega drevja ter številne gozdne ceste in vlake. Netopirjem, polhom, pticam duplaricam in številnim nevretenčarjem ne priznavamo GDK:182.21 (798)(048.1) stanovanjske pravice v votlih drevesih, ka- tera izsekujemo podobno kot so avstro-ogr- ski gozdarji nadležno bukev. Boj za čim bolj naraven gozd naj bi prišel v zavest tudi nekoliko bolj tradicionalnim slovenskim go- zdarjem. Mirko Perušek Življenje se vrača na goro Sv. Helena Leight Dayton: Something stirs on Mount St. Helens, New Scientist, maj 1990. Začelo se je 20. marca 1980 s potresom, se nadaljevalo s potresnimi sunki in 27. marca je vulkan eksplodiral tako močno, da je bruhnil 6 km v zrak, po eksploziji pa je bila vulkanska gora nižja za 400 m. 18. maja je še zadnji potresni sunek stresel goro in sprožil eksplozijo 500-krat hujšo od tiste ob eksploziji atomske bombe nad Hi ro- šimo. V nekaj sekundah se je dan spremenil v noč; oblak vročine, pepela, žvepla in žlin- dre, ki se je dvignil 25 km visoko, se je v naslednji minuti začel razlivati na gozdove na severni strani gore. Celotna prizadeta površina gozdov je merila nad 500 km 2 , od tega polovica povsem zbrisanih s pobočij. Severno pobočje se je dobesedno sesedla in ustvarilo plaz ostankov, ki je v desetih minutah napolnil 60 km2 doline v višini 45 m; reka, ki je prej tekla po dolini, je izginila. nKot površina lune« je bil komentar raz- iskovalcev z Univerze Seattle v ameriški zvezni državi Washington, ko so pregledali katastrofo. Eksperimentalna raziskava se je kar vsiljevala, saj je bilo celotno severno pobočje gore povsem oropano življenja. Raziskovalni team, sestavljen iz specializi- ranih gozdarskih strokovnjakov je začel takoj z delom. Leta 1982 je bilo celotno področje zavarovano v namen znanstvenih štydij. Vulkanska gora Mount St. Helens je v 378 G. V. 7-8191 gorovju Cascade Range na skrajnem seve- rozahodu ZDA. Pred erupcijo, ko ji je »Od- neslo« 400 m, je bila visoka 2950 m; bogati iglasti gozdovi, zgornja gozdna meja in gorske trate- vse popolnoma nedotaknje- no, prvobitno. Samo v delu gozdov v vzno- žju gore je bilo že sekano. V spodnjih delih je prevladoval gozd duglazije (P. taxifolia) in zah. tsuge (Tsuga heterophylla), v višjih predelih je jelka (A- bies lasiocarpa) in gorska tsuga (Tsuga mertensiana). »Bil je to veličasten gozd ogromnih dimenzij, do 70 m višine in 75- 150 cm premera,<< je dejal J. Franklin, vodja raziskave in hkrati najbolj ekološko usmer- jen ameriški gozdar . . Živalstvo je bilo avtohtono, pestro in z lokalnimi posebnostmi (srebrni losos in ma- vrična postrv v potokih in reki), posebno pa je izstopala izredna pestrost malih glodal- cev in ptičev. Najbolj presenetljiva stvar po katastrofi je bila, da so bili >)preživeli« celo na najbolj prizadetem področju. Preživelo je nekaj s·estojev gorske tsuge in jelke, ki so jih zavarovali ostri grebeni. Snežna odeja, ki je bila v času erupcije debela 1-2m, je zaščitila mlada drevesa in drugo podrast pred vročino, pepelom in vetrom, ki je sledil. Dobra zakoreninjenost in dovolj listov nad vulkanskim pepelom, ki so nadaljevala fotosinteze je pomenilo takoj po katastrofi začetek novega življenja. Debela snežna odeja je poleg mladih drevesc in podrastja zaščitila tudi insekte in organizme, ki so preživljali zimo globoko v tleh in se s tem izognili smrti. Kako se je vračalo življenje Opazovanja vračanja življenja so močno presenetila raziskovalni team. Vrste niso naselila pusta pobočja gore tako, kot je to v ekoloških učbenikih, pač pa so dogajanja na gori povsem ovrgla klasična dejstva ekološke sukcesije. Prehranjevalna veriga, ki po učbenikih teče od rastlin, herbivornih insektov, ki se naselijo na rastlinah in so baza za primarne in ti za sekundarne pre- datorje, pa do parazitov - tu ni držala. V razvoju ekosistema obstaja t. i. ''bifurkant- nost(( - nepredvidljivost. To so lahko naravne katastrofe, gradacije insektov, lahko pa tudi endo- geni procesi, ki razvoj ekosistema zasukajo v povsem novo pot. Zreli (klimaksni) ekosistemi imajo zaradi svojega razvoja shranjenih ogromno informacij in razvitih obrambnih mehanizmov, ki usmerjajo nadaljnji razvoj v povsem spremenjenih okoliščinah. Takoj, ko se je prah polegel, so bili prvi organizmi na sterilnih tleh nevretenčarji (pajki, hrošči, sten ice ... ), celo več tisoč vrst, ki so prilezli iz tal in iz debel pod vulkanskim pepelom. Hranili so se z insekti, ki jih odlagajo vetrovi (posebnost, ki je za Cascade normalen pojav). čeprav je bilo na dolgi rok tako sposobno preživeti samo nekaj vrst, je pomembno, da določen čas niso potrebovale zelene odeje. Tudi rastline niso reagirale kot po golose- kih ali katastrofalnem požaru. Namesto enoletnic, ki so vedno prve, so se na gori pojavile kar trajnice. Kmalu so se v njiho- vem zavetju naselile že trave (ki se sicer ne morejo pojaviti v tako ekstremnem oko- lju), in so skupaj z trajnicami oblikovale majhne oaze, zaščitene pred vetrom. Te oaze so začeli naseljevati insekti ... kar je čez čas privedlo do majhnih travnikov. v tem času so se začela formirati primi- livna tla. Vulkanski pepel je veter odnašal, spodaj pa je bila zoglenela plast zemlje, imenovana >>puščavski pločnik«, ki ni oviral nastanka tal, pač pa je preprečeval nadalj- njo erozijo. Zoglenela plast tal oz. >>puščavski ploč­ nik« ima še dve zelo pomembni funkciji poleg preprečevanja erozije: ima sposobM nost zadrževanja vode in vsebuje mine- ralne elemente, ki so na razpolago spodaj se razvljajočlm tlem (na gori Sv. Helene je bilo v zogleneli plasti kar 13 od 16 nujno potrebnih elementov za razvoj rastlin). V jezeru je kljub vročini preživelo nekaj bakterij in larv komarjev, in tudi to je bil zametek življenja za naprej, danes pa je v jezeru že veliko višjih organizmov. Ali nase- liti ribe? Odločili so se za povsem naravno pot, pa čeprav so za ribe že pogoji. Veliki sesalci so se začeli vračati že po nekaj tednih, njihovo stalno naselitev pa pričakujejo z večjim razmahom vegetacije. Od majhnih sesalcev je preživelo samo 14 vrst. Pomanjkanje hrane in neustrezni habi- tati bodo omejitveni dejavnik tudi pri njiho- vem nadaljnjem naseljevanju. Obiskovalci lahko danes še vedno vidijo celoten spekter naravne katastrofe in poča­ snega vračanja življenja. Gora je še vedno pusta in preteča. pa vendar so trave, borov- nice in bezeg osvojili že skoraj vsa pobočja. Opaziti je posamezne breze, katerih raz- mah šele pričakujejo, za njimi pa naj bi prišli avtohtoni iglavci. Torej se gozd vrača z majhnimi, tipajo- či mi koraki. Veter postopoma odnaša pe- pel, ki je prva 2-3 leta povsem blokiral zeleno vegetacijo. Rastline, ki zdaj rastejo, zares bijejo boj za obstanek v surovem okolju, kjer prednjačijo nerazvita tla, po- manjkanje vode, kemične spremembe v tleh in kisli dež (povezan z erupcijo). Kaj bo čez 50, 1 OO in 200 let? čez 50 let naj bi na pobočjih prevladoval pritlikav gozd breze in grmičevja, v zametkih na{ bi se pojavljal mlad iglasti gozd. Po stotih letih naj bi iglasti gozd pokrival že večino priza- detega področja, čez 200 let pa naj bi bil na severnih pobočjih Sv. Helene že odrasel iglasti gozd z intenzivnimi procesi sukcesi- je, ki bi krepili njegovo odpornost. Napovedi, ki se bodo uresničile ali pa tudi ne! Narava je nepredvidljiva in o njenih poteh več ali manj le ugibamo. Navsezadnje~ kdo pravi, da bo vulkan v naslednjih dvesto letih miroval? Bojan Počkar G. V. 7-8191 379 GDK: 907(048.1) Preživeti v puščavi s pomočjo knjige Michael Tobias: Desert survival by the book, New Scientist, december 1988. Izkušnje starih indijskih skupnosti, za- pisane v spiritualnih .in ekoloških pravi- lih svetnikov iz 15. stoletja, omogočajo nekaterim preživeti najhujše suše. Avtor članka Michael Tobias iz Mary- landa (ZDA) navaja, kako se je l. 1988 odpravila ekspedicija stotih ekologov na 800 km dolgo pot v severno puščavo Indije, Rajastan, da bi obiskala vasi, ki trpijo zaradi hude suše. Ekspedicija je naletela na skup- nost Bišnoi, ki ob upoštevanju starodavnih spiritualnih in ekoloških pravil, drugače od drugih, brez večjih težav premaguje tegobe suše. Njihov način življenja sugerira neka- tere pomembne strategije za preživetje suše kjerkoli na Zemlji. Rajastanska severna puščava Tar je dom okrog treh milijonov ljudi - Hindujcev, Si- kov, Muslimanov in Bišnojev in okrog devet milijonov glav živine - govedi ter nešteto drugih domačih živali: ovc, koz, vodnih bizonov in kamel. Puščava je bogata z avtohtonim življenjem. Doživetje so velikan- ski kaktusi in ducati različnih vrst ptic, vključujoč divje pave in orle, ki v zlatem večernem somraku preletavajo rumenkasta puščavska tla. Padavin je malo. Običajno jih pade med 25()...-600 mm na leto, največ v času polet- nega monsuna. V zadnjih petih letih pa je padlo povprečno le po 1 O mm padavin let- no, kar je najhujši sušni rekord v zahodni Indiji. Vremenski napovedovalci pravijo, da se bo suša nadaljevala in ugotavljajo, da se uničujoča nestalnost vremena na pla- netu često znese nad Indijskim subkonti- nentom. Zaradi izpada poletnega monsu na, od katerega je odvisen pridelek okrog 1 OO milijonov ljudi, je prišlo l. 1986 do hudega pomanjkanja in podhranjenosti. Vzrok iz- pada monsuna je bila za nekaj stopinj hladnejša voda na površju Indijskega oceana in je zato dež padal v morje - preden je dosegel kopno. 380 G. V. 7-8191 Lakota je prizadela 26 od 27 pokrajin v Rajastanu. Z vseh strani zbrane črede go- vedi so vodili čez mejo v Pakistan in jo prodajali po zelo nizkih cenah. Najmanj 35% govedi - primarne hrane za obstoj ljudi v tej regiji -je poginilo od stradanja in dehidracije. Ob cestah Rajastana so se kopičile gore kosti in mrhovine, ki so jih spremljale jate jastrebov. To je bilo pred nekaj leti. Suša se nadaljuje, vendar so ljudje manjši pesimisti, saj jim vlivajo upanje nove strategije preživljanja. Odkrivajo jih Mahnotove skupine ekologov (Mahnot, prof. zoologije z Jodhpur University), ki proučujejo način preživljanja okrog milijon Bišnojev, podsekte Hindujcev v sušnih raz- merah. Razkritje neobičajne zgodbe o življenju in trpljenju te skupnosti daje pomemben nauk in opozorilo drugim: ekologom, politi- kom in prebivalcem v vsej Indiji. Bišnojska vas Khejare je bila l. 1988 proglašena za prvi Nacionalni ekološki park Indije v poča­ stitev spomina smrti 363 Bišnojev, moških, žensk in otrok. Bili so obglavljeni v l. 1730, ko so poskušali vsiljivcem preprečiti seka- nje njihovega drevja za drva. Od tedaj je umrlo še mnogo Bišnojev zaradi poskusov preprečiti tujcem ubijanje divjih živali ali uničevanje njihovih rastlin. Tak primer mu- čeništva na račun živali in rastlin je nenava- den celo v družbi kot je Indijska, kjer častijo krave in spoštujejo druge živali zaradi po- dobnega, splošno razširjenega verovanja v reinkarnacija in ahimso (nenasilje). Bišnojska gorečnost za zaščito njihovega okolja, do najmanjše rastline, izvira iz 15. stoletja. Jamboje, rojen l. 1452 v rajastanski vasi Pipasar, je postal Bišnojski svetnik, ko je objavil vrsto razodetij, ki povezujejo na- čela ekologije in Bišnojsko pot življenja. Bišnoji verjamejo, da je Jamboje potomec Višnuja, Hindujskega boga. Jambojeva knjiga razodetij, imenovana »Jamsagar« (prosti prevod Pokazati ljudem luč) opi- suje mnoge odvisnosti med živalmi, rastli- nami in okoljem. Nadaljnjih SOO let je bila knjiga Bišnojem osnova za sonaravne pre- živetje najhujših suš. Vegetarijanska pravila Rajastana Ponižen razglas Jamsagarja pravi, da Bišnojec nikoli ne bo usmrtil živali ali dreve- sa. Zato kot vegetarijanci ne jedo ponoči, da ne bi ponesreči pojedli kakšne žuželke. Bišnoji negujejo in varujejo posebno, čo­ kata drevo, imenovano »khejare« (Prosopis cineraria), ki je doma v severnem Rajasta- nu. Ta drevesa so osnova za preživetje Bišnojev in njihove živine. Z zgornjega dela dreves oklestijo vsako leto nekaj zelenih vej-listje za hrano sebi in živini, osušeno vejevje pa za kurjavo in gradbeni les. To, da listje rade jedo krave, je spoznal že Jamboje, kar ni naključje; raziskovalci so ugotovili, da vsebuje listje khejare daleč večji odstotek beljakovin kot lisije drugih dreves v Rajastanu - od 11 do 14 %. Za živino je to listje zelo zdrava krma. Jamboje je s svojo knjigo prispeval k temu, da so drevesa ostala do danes neprizadeta. Brez khejare dreves, je rekel, tam ne more biti ne živine in s tem ne Bišnojev. Le-ti niso nikoli obrezali z dreves več zelenih vej kot običajno in tudi med zadnjo lakoto ne. če je bilo hrane premalo, so zmanjšali število živine do prehrambenih zmožnosti. Nikoli niso gojili ovac ali koz, ki obžirajo zelenje z živih debel ali degradirajo grmičevje ali travnato pokrajino v puščavo. Bišnoji ž.ivijo v malih skupnostih, navadno okrog 1 OO družin. Imajo svoje pastirje, živijo v glavnem od mleka. jogurta in sira. Največ­ krat gojijo po štiri glave živine na osebo, kar ustreza naravnim danostim okolja. Hkrati pridelujejo tudi hrano, ki jo dopolnju- jejo ·z divjimi rastlinami. Vodo zajemajo iz svojih vodnjakov, globokih tudi do 80 m. Njihove hiše so narejene iz slame, prepla- tene z uvoženimi stebli sladkornega bam- busa ali grmovnatega materiala avtohtonih dreves. Nekateri uporabljajo tudi na soncu sušeno opeko. Iztrebke od živine Bišnoji ne uporabljajo za gnojenje njihovih polj, ker bi s svojimi kislinami škodovali sadikam, am- pak jih ·sušijo za kurjavo. Dobro razumevanje biologije je temelj za preživetje Bišnojev, katerih duhovna zavest povezuje deželo in njihove naravne dano.sti njim v prid. Na svetu najdemo samo še nekaj tako prilagojenih skupnosti (v Tanza- niji, Boliviji, Iranu). V človeku neprijazni naravi, s temperatu- rami ·nad 50° C, so se Bišnoji naučili prido- biti vsak grižljaj hrane, ne da bi se prekršili zoper naravo ali jo okrnili. Za preživetje drugih skupnosti v sosednjih vaseh, kjer gojijo koze in ropajo naravo, mora indijska vlada dan in noč dovažati cisterne z vodo in po 200 vagonov hrane na dan. Indija izgubi letno okrog 1,5 milijona ha gozda. Tal na erozija in širjenje puščav sta neusmiljena, močan spomladanski in po- letni veter širi puščave v obliki peščenih sipin na rodovitna polja. S tem se širi tudi lakota. Problem širjenja puščav v Rajastanu je hujši kot v Sahari. še vedno je ustaljen način življenja nenačrtno sekanje gozdne vegetacije za drva ter paša nenasitnih ovc, koz in potujočih kamel. V Jodhpur University priznavajo, da so Bišnoji pomemben model ekološke razum~ nosti, od katerih se lahko svet uči. Ugotav- ljajo pa, da so njihovi filmi in simpoziji osveščanja prebivalstva v tej smeri do neke mere uspešni le v mestih, s težavo pa prodrejo do preprostih ljudi, ki trpijo na deželi. Zato bo treba z osveščanjem za večjo ekološko občutljivost začeti v obratni" smeri. na vaški ravni življenja. * * * Ekološko tankočutna indijska skupnost Bišnoi, ki preživlja tudi najhujše suše v pustinji Rajastan na osnovi starodavnih ekoloških izročil, je redek primer človeške razumnosti v sožitju z naravo. Vliva nam upanje za preživetje človeka in rešitev Zem- lje. Podobnost v posluhu do procesov v na- ravi lahko opazimo tudi pri našemu višin- skemu kmetu, ki se je trdoživo ohranjal v ekstremnem okolju alpskega sveta. Ohra- nila se je le tista kmetija, ki je znala smotrno izkoriščati in čuvati bogastvo svojega gozda in polja. nad mejo ekološke stabilnosti pro- stora. To ji je uspelo z upoštevanjem izročil svojih prednikov, ki so kmetu prenesla dra- G. V. 7-8191 381 gocen občutek za previden, izkusiven od- nos do sožitja z dobrinami in silami narave. V nasprotnem primeru je bila kmetija z ujmami in erozijo tal pogubljena. Spomnimo se samo tragedij in devastacij slovenskega prostora iz prejšnjih stoletij. Zaradi preob- sežnih krčitev gozdov in pašništva je mar- sikje prišlo do velikih hudourniških območij in revščine. Danes so te površine revitalizi- rane predvsem po zaslugi 40-letnega načr­ tnega dela gozdarske stroke. GDK: 902.1 Bati se je, kaj nam prinaša novi čas, kjer postaja trenutni dobiček, poveličevanje ka- pitala in razsipnost naravnih dobrin ne glede na posledice vodilna ideja in grozeči vladar. Če bomo preveč obsekali svoje ))drevo khejare(<- svoj gozd, nas zopet ne čaka nič dobrega. Gozd in dežela sta zato potrebna vse naše skrbi - po čisto etični strani naše sonaravne gozdarske stroke in naše biti. Miran čas · Nova doktorja gozdarskih znanosti Že dolgo in še vedno velja, da je vsak nov dok1or znanosti v gozdarstvu za našo stroko srečen dogodek. Zakaj so takšni dogodki tako redki in zato tudi srečni ni (ne)znano, zagotovo pa smo ena od strok, ki tega sistemsko ne spodbuja. Za gozdar- stvo, ki živi z nacionalno hipoteko manj- vrednosti, je takšno samozatajevanja od- nosno zanemarjanje možnosti afirmacije stroke preko akademskega sistema nera- Dr~ Boštjan KOŠIR Jabolko ne pade daleč od drevesa- bi lahko za B. Koširja rekli v stilu simpatičnega ljudskega rekla, ki vsebuje eno od pomem- bnih naravoslovnih resnic - o kontinuiteti različnosti (genetika). V tem primeru mislim na naravoslovca, gozd arja dr. Živka Koširja, očeta novega doktorja gozdarskih znanosti dr. mag. Boštjana Koširja, ki v genski navezi pač potrjujeta naravoslovni aksiom o konti- nuiteti in različnosti hkrati. čeprav »otrok iz mesta« (roj. 2. 1 O. 1948 v Ljubljani), se je po končani gimnaziji v LjLJbljani zapisal »podeželskemu«, gozdar- skemu poklicu. Gozdarski visokošolski štu- 382 G. V. 7-8/91 zumen defekt. Toda to ni namen tega pisanja; čeravno je srečevanje s to pomi-· slijo in ponovno nemočno bežanje od nje, prav boleče, saj gre za preproščina cele stroke. Na Inštitutu za gozdno in lesno gospodar- stvo smo letos dobili dva nova doktorja gozdarskih znanosti -dr. Boštjana Koširja in dr. Lojzeta Čampo (kronološki red) . dij na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je končal leta 1973. Značilno - tudi on se je v prvih letih službovanja ukvarjal z ureja- njem gozdov in raznimi oblikami operativ- nega načrtovanja in sicer na območju Goz- dnega gospodarstva Kočevje. Od tod dobro pozna gozdarske razmere na Rogu in v Velikih Laščah. Samo v začetku ga je zasvojil biološki del naše stroke, kasneje pa se je v celoti posvetil gozdni tehniki, zlasti žičničarstvu in organizaciji dela. Na Kočevskem je vztrajal do leta 1978, ko je odšel zopet v »mesto« na Gozdarsko fakulteto. Svoj začetek strokovnega peda- goškega dela (ko je bil še študent, je bil demonstrator pri botaniki}, je tod nadaljeval kot asistent za predmete iz organizacije dela in transporta lesa. Čeprav je že od leta 1984 na Inštitutu za gozdno in lesno gospo- darstvo, kjer z visoko profesionalnostjo ra- ziskuje, pa še vedno z veseljem vzgaja in izobražuje mlade gozdarske strokovnjake na Višji gozdarski šoli na Biotehniški fakul- teti v Ljubljani. Na isti fakulteti je leta 1983 magistriral z nalogo: Proučevanje gibov prijemanja in sproščanja pri prekladanju dolgega lesa iglavcev s hidravličnimi nakladalnimi žerja- vi. že s to nalogo je zaključil svojo stro- kovno profiliranje in v celoti potrdil svojo specialno strokovno usmeritev. Le-to je razvijal dalje z doktorsko diserta- cijo: Ekonomsko-organizacijski vidiki raz- mejitve delovnega območja traktorjev in žičnih naprav pri spravilu lesa (mentor prof. dr. l. Winkler), s katero je doktoriral leta 1990, prav tako na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Tudi raziskovalno delo je v celoti posvetil temu področju. Čeprav v zadnjem času pogoji v domovini niso najprimernejši za razvoj raziskovalnega dela, pa mu stalni stiki z ZDA, Norveško, Avstrijo in Švico omogočajo »dohajanje« strokovnega raz- voja po svetu. Na Inštitutu za gozdno in lesno gospodar- stvo je koordinator notranjih in inozemskih raziskovalnih programov. V zadnjih štirih letih (od leta 1988 dalje) je samostojno ali v soavtorstvu objavil eno samostojno znan- stveno publikacijo, 8 znanstvenih člankov, Dr. Lojze ČAMPA Rojen je bil 21. 1. 1935 v Črnih Lazih pri Čabru. Gimnazijo je leta 1955 končal v Kočevju ter se vpisal na fakulteto za agro- nomijo, gozdarstvo in veterine na Univerzi v Ljubljani. Visoko šolanje je zaključil leta 1963 ter kot urejevalec gozdov zastavil svojo strokovno popotovanje na Gozdnem gospodarstvu Kočevje - kakopak na taksa- ciji. Do tod sq bile njegove življenjske po- teze takšne, kot so poteze večine sloven- 1 kongresni referat ter dve drugi znanstveni deli. Poleg znanstvenih je v zadnjih štirih letih, sam ali v soavtorstvu, objavil tudi mnogo strokovnih prispevkov (3 samo- stojne publikacije, 19 člankov) ter aktivno nastopal na desetih strokovnih prireditvah (kot vodja ali referent). Že površen in slučajen pogled v njegovo bogato bibliografija kaže na praktičnost in racionalnost njegovih raziskav. Učinki spravila lesa z večbobenskimi žič­ nimi žerjavi s stolpi (1983); Zastoji na delu pri spravilu lesa z žičnimi žerjavi s stolpi {1984); Nabavna cena kot kazalec stroškov delovnih ur stroja pri spravilu lesa (1987); Production of the Moxy Gable Crane Ope- rating at Short Distances (1988), (Norve- ška); Perspektiva razvoja računalniške pro- gramske opreme za pridobivanje lesa (1989). V tisku sta dva zanimiva članka o spravilu lesa navzdol in navzgor z različnimi tipi žičnih žerjavov z univerzalnim vozič­ kom; Delimitation of Cable Yarding and Tractor Working Areas in Word Skidding on the Basis of Work Studying (1991 ), (Kana- da); Prognoza tehnološkega razvoja go- zdarstva Slovenije do leta 2000 (1990). Že nekaj let s svojo raziskovalno skupino spremlja stanje mehaniziranosti v sloven- skem gozdarstvu ter učinkovitost dela pri pridobivanju gozdnih lesnih sortimentov, kar izhaja v posebni publikaciji. Tako narav- nano, znanstveno in razvojno delo ima v razmerah skromnih možnosti, kot so v maj- hni Sloveniji, še posebno ceno. skih gozdarskih inženirjev. Leta 1964 se je preselil na leta 1961 ustanovljeni Biro za gozdarsko načrtovanje v Ljubljani, kjer je zakoličil svoje strokovno zanimanje. Kot drugi direktor (pred njim je bil Živko Košir) tega biroja (1961-1981) je imel priliko, da svoje specialno gozdno-prostorsko usmeri- tev razvija tudi v institucionalnem smislu. Biro za gozdarsko načrtovanje, ki je žal deloval le do leta 1981, je bila zanimiva in G. V. 7-8/91 383 edina >>zunajserijska« gozdarska strokovna inštitucija. Zelo hrabra in ambiciozna, ki je vnesla v gozdarsko načrtovalno tradicijo nove, vrednejše elemente - predvsem pro- storske in ekološke. Skozi kratko dobo njegovega obstajanja je oblikoval razme- roma veliko število »Specialcev«, ki so od- hajali na akademijo, gozdna gospodarstva, inštitut ter fakulteto, kot fitocenologi, pedo- logi, informatiki, urejevalci itd. Od leta 1981, ko se je Biro za gozdarsko načrtovanje pripojil Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo, je Lojze čampa na tem inštitutu, kjer nadaljuje s proučevanjem zapletenega gozdno-prostorskega sestava. Kot -že mnoge druge, je tudi njega spod- budila znanstvena skrivnostnost interfunk- cionalnega delovanja številnih parametrov naravnega prostora. Izkušnje si je nabiral pri sestavljanju gozdarskih in tudi številnih prostorskih in urbanističnih načrtov, da bi kot prvo veliko sintezo teh izkušenj promo:.. viral v medrepubliškem projektu žumbe- rak-Gorjanci, ki je bil tudi izhodišče njegove doktorske disertacije. Julija 1991 je na Gozdarski fakulteti Uni- verze v Zagrebu doktoriral z disertacijo Vrednotenje naravnega prostora na osnovi različnih faktorjev. V disertaciji obravnava 15 skupin funkcij v naravnem prostoru. NAŠl NESTORJI GDK: 902.1 Franc Miklitz Franz Miklitz, dipl. inž. gozdarstva se je rodil v Čabovi na Moravskem 16. 4. 1821 . Po končani gimnaziji je bil pet let praktikant na posestvih kneza Lichtensteina. Leta 1844 se je vpisal na Visoko šolo za kmetij- stvo in gozdarstvo v Mariabrunnu in se po končanem študiju zaposlil kot upravitelj ve· leposestniških gozdov na Koroškem in šta- jerskem. Leta 1855 je začel v Tolminu gospodariti v državnih gozdovih. V letih 1862-67 je kot nadgozdar deloval v Gorici, nato v Motovunu in Idriji ter se l. 1876 ustalil v Radovljici. Od l. 1887 do upokojitve l. 1891 je bil nadupravitelj državnih gozdov. Poleg rednega dela je proučeval gozdne 384 G. V. 7·8/91 Opredeljuje akcijski odnos teh funkcij med različnimi ekosistemi, iz česar izpelje nji- hove relativne vrednosti. Njena glavna vrednost je, da teoretična in metodološka izhodišča habilitira tudi z modeli oziroma praktičnimi rešitvami. Lojze Čampa ima preko 90 objavljenih bibliografskih enot. Vse izpričujejo njegovo izjemno izkušenost in aplikativno naravna- nost njegovega znanstvenega in razisko- valnega dela. Gozdnovegetacijska karta Slovenije; Prostorski plani občin Litija, Trbovlje, Hrast- nik in Grosuplje; Skladnejši razvoj Slovenije in manj razvitih območij- vloga gozdarstva; Naravni viri Slovenije kot razvojni dejavnik in varstvo okolja- gozd in gozdni prostor; Revitalizacija območja občine Kočevje; Me- drepubliški razvojni projekt Žumberak-Gor- janci; Prostorska analiza negozdnih površin Slovenije - so med njegovimi pomembnimi raziskavami, v katerih je sodeloval z znat- nim lastnim deležem (gozdarskim), ali pa jih je celo vodil. Lojze Čampa vodi na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo oddelek za urejanje in prostorsko planiranje, kjer ima možnost implikacijske obravnave gozdno-prostorske problematike s splošno slovensko prostorsko strategij~. . Marko Kmecl insekte in uredil bogato ZbirKo. v takratnih avstrijsko-nemških strokovnih časopisih je objavljal terminološke razprave. Po njem so poimenovani trije insekti. Umrl je v Radovljici 16. 9. 1893. BIBLIOGRAFIJA : -»Množični pojav lubadarjev na Gorenj- skem v letu 1875((. lzvestja Kranjsko-pri- morskega gozdarskega društva. - »Tomicus cembrae- škodljivec mace- sna«. Ibid. LITERATURA: A. Šivic, Franc Miklitz, Gozdarski vestnik 1959, str. 320. Cvetka Koler 10 •• ,.1 LJubljana SloYeniJa STROKOVNA REVIJA Gozdarski westnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1991 • LETNIK XLIX • ŠTEVILKA 9-10 LJUBLJANA, november-december 1991 VSEBINA- INHALT- CONTENTS 385 Uvodnik 386 Jože Kure Poraba goriva pri prevozu gozdnih lesnih sortimentov s kamioni Magirus Fuel Consumption in Wood Assortment Transporta- lien by means of the Magirus Trucks 398 Franc Gašperšič Razmejitev med gozdnogospodarskim načrtovanjem ob izdelavi načrtov gospodarskih enot in gozdnogoji- tvenim načrtovanjem Delimination between the Forest Managing Planning based on the Plans of Forest Managing Units and Silvicultural Planning 402 Jože Papež Vloga in pomen protivetrnih nasadov 405 Vesna Tišler, Franc Merzelj Pridobivanje in uporaba sladkorjev iz lesa 406 Živan Veselič Odkrili smo spomenik prvi slovenski gozdarski šoli 408 Samo Dečman S poti po Italiji 412 Lado Eleršek Gozdna romantika 414 Marjan Zupančič Pomen gozdne kronike 417 Stališča in odmevi 420 Strokovna srečanja 423 Književnost 426 Iz tujega tiska 428 ln memoriam 429 Poročilo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano za leto 1990 Naslovna stran: Ivan Veber: Poslednji stražarji Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva ln lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin -predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Živan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZD IT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101 -678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Letna individualna naročnina 260,00 din za dijake in študente 80,00 din Letna naročnina za delovne organizacije 1200,00 din Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Posamezna številka 80,00 din Ustanoviteljica revije je Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Poleg nje denarno podpira izhajanje revije tudi Ministrstvo za znanost ih tehnologijo Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 23-90 dne 16. 1. 1990) za GV ni treba plačati temeljne! davka od prometa proizvodov. Tiskano na papirju EMONA 90 g/m2 Papirnice Vevče Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Zakon o gozdovih v parlamentu - drugič Pravna znanost je nedvomno obračunala s poj- movanjem lastnine kot absolutne pravice, zlasti pa kot enotne pravice glede vseh stvari. Evrop- ska pravna misel je zavrnila tradicionalno pojmo- vanje lastnine gozdov. V skladu s sodobnimi ustavami in pravno teorijo omejuje vsebino last- ninske pravice v splošnem, celinskem, pa tudi planetarnem interesu. dr. Janez Šinkovec Počasi se bo Zakon o gozdovih počutil v Slovenski skupščini domače. že lep čas je v njej v takšni ali drugačni zasnovi, v tej komisiji in onem odboru in tudi na zasedanju zborov. V sredini oktobra sta njegov osnutek obravnavali dve skupščin­ ski telesi - Komisija za varstvo okolja in naravne dediščine ter Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo. Omenjena komisija, s precej močnim zastopstvom Zelenih Slovenije, je predloženi Osnutek sprejela} Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, dobro zaseden s predstavniki KZ-LS pa ga je zavrnil. Usoda Osnutka (s predvi- deno označitvijo drevja za posek) je postala manj gotova. 23. oktobra je Osnutek doživel svojo drugo vsezborovsko promocijo in bil po številnih zapletih končno vrnjen na stopnjo obravnave Predloga za izdajo zakona. Kot takšen je bil v nespremenjeni obliki spet obravnavan v vseh zborih in bil sprejet. Odprla so se mu vrata k (ponovni) razpravi na nivoju Osnutka. Ubogi Zakon, gozd in gozdarji! Toda delo ni zaman in tudi škoda v gozdovih je dobila svojo vlogo} če že ni šlo brez nje. Pod težo letošnjih izkušenj o ravnanu nekaterih lastnikov z gozdom, tolmačenja uglednih pravnikov o preživelosti pojmova- nja lastnine kot absolutne pravice in številnih drugih argumentov je slovenska javnost počasi vendarle pričela dojemati konserva- tivnost} nepravičnost in neupravičenost zahtev nekaterih lastni- kov gozdov oziroma njihovih predstavnikov po njihovi absolutni lastnini nad gozdom. Javnosti je vendarle postalo očitno. da so med lastniki gozdov tudi takšni, ki bi lastništvo nad gozdom grobo izrabili. Zakon mora zagotoviti strokovno ravnanje z vsemi gozdovi. Urednik G. V. 9-10/91 385 GDK: 375.5 Poraba goriva pri prevozu gozdnih lesnih sortimentov s kamioni Magirus Jože KURE* Izvleček Ku re, J.: Poraba goriva pri prevozu gozdnih lesnih sortimentov s kamioni Magirus. Gozdarski vestnik, št. 9-10/1991 . V slovenščini, cit. lit. 40. Pri prevozu lesa vplivajo na porabo goriva predvsem trije dejavniki, to so: cesta, vozilo in voznik. Od njih je najvplivnejša cesta s svojimi značilnostmi, predvsem z naklonom v smeri vož~ nje. Vpliv voznika pa je večji od vpliva vozila. Pri prekladanju smo ugotovili, da na porabo goriva vplivajo predvsem : sortiment, nakladalnik, število kosov in število prijemov. Najvplivnejši dejavnik je sortiment. Ključne besede: prevoz lesa, prekladanje lesa, cesta, gorivo. 1. UVOD Čeprav sta prevoz in prekladanje lesa v zadnjih 20-30 letih tako v svetu kot pri nas tehnološko zelo napredovala, predstavljata oba v Sloveniji še vedno okoli 20% direkt- nih stroškov pridobivanja lesa. Med stroški prevoza pa je vsekakor eden izmed po- membnih strošek pogonskega goriva- plin- skega olja. Pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto je ta v direktnih stroških pre- voza lesa s kamioni od 20-25%. Na porabo goriva pri prevozu, bodisi po gozdnih bodisi po javnih cestah, pa vpliva vrsta dejavnikov. Le-ti so po večini drugačni od tistih v običajnem špedicijskem cestnem prometu. Prispevek k racionalizaciji porabe pogon- skega goriva pri prevozu in prekladanju lesa naj bi bila tudi raziskava: >>PORABA GORIVA PRI PREVOZU GOZDNIH LE- SNIH SORTIMENTOV S KAMION! MAGI- * Spec. J. K., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- darstvo Novo mesto, 68000 Novo mesto, Gub- čeva 15, Slovenija 386 G. V. 9-10/91 Synopsis Kure, J .: Fuel Cansumption in Wood Assort- ment Transportation by Means of the Magirus Trucks. Gozdarski vestnik, No. 9-10/1991. ln Slovene, lit. quot. 40. Three factors have the main influence on fuel consumption in wood assortment transportation. These are: the road, the vehicle and the driver. The road with all its characteristics, first of all the slope in the riding direction, is of greatest impor- tance among them. The influence of the driver is greater than that of the vehicle. It was established that in reloading fuel con- sumption is first of all influenced by: the assort- ment, the loader, the number of pieces and the number of grips, the wood assortment being of the greatest importance. Key words: wood transportation, wood relo- ading, the road, fuel. RUS«, katere povzetek podajam v nadalje- vanju. 2. CILJ RAZISKAVE IN METODIKA DELA V raziskavi, ki smo jo izvedli na območju Gozdnih gospodarstev Postojna in Novo mesto, smo skušali ugotoviti dejansko -za gozdarske razmere - eksploatacijsko po- rabo goriva in dejavnike, ki vplivajo na porabo goriva pri prevozu in prekladanju lesa, in sicer: 1 . Porabo goriva pri prevozu gozdnih lesnih sortimentov v časovni enoti-litrih na uro in v enoti opravljenega dela - prevo- žene poti-litrih na 1 OO km vožnje z gozdar- sko transportnimi kompozicijami (GTK) ka- mionov Magirus-Deutz, vse v odvisnosti od vpliva vozila oziroma moči motorja, stanja oziroma vpliva ceste in vpliva voznika ozi- roma njegove tehnike vožnje. 2. Porabo goriva pri prekladanju lesa (nakladanje in razkladanje), premikih in obračanju vozila ter pri pripravljalno-za- Kategorije in pomen znakov za kakovost cest 1 - javne asfaltne ceste, 3 - gozdne asfaltne ceste, 2 javne makadamske ceste, 4 - gozdne makadamske ceste. Grafična označba kakovosti ceste Pomen označbe - vertikalno honzontalno kakovosti ceste -kakovosti 1-4 neovinkasti cestni odseki (ravni v horizontalni smeri): 1 z izrazit im vzponom 2 - z izrazitim padcem 3 - ravno- izrazit ni niti vzpon niti padec 4 - valov ita cesta (vzpon in padec se hitro menjavata) kakovosti 5-8 ovinkasti cestni odseki (ovinkasti v horizontalni smeri): 5 - z izrazitim vzponom 6 - z izrazitim padcem 7 - ravno- izrazit ni niti vzpon niti padec (kar zaznava oko) 8 - valovita cesta (vzpon in padec se hitro menjavata) ključnih delih omenjenih GTK v odvisnosti od voznika, sortimenta, nakladalnika in dru- gih vplivov. V raziskavi smo, po zato posebej izdelani metodiki dela, merili in proučevali porabo goriva- plinskega olja ,>treh tipov Magiru- sovih vlečenih vozil: 256 M 26 FAK 6x6 (MAG 256), 270 D 26 FAK 6x6 (NAG 270), 310 D 26 FAK 6x4 (NAG 310)« v gozdar· sko transportni kompoziciji - kamion z dvoosno pol prikolico - neto 22 t. vožnja navzgor ravno vožnja navzdol ravno vožnja po ravnem z rahlimi kri- vinami, ki še ne omejujejo hitrosti vožnja po hitro menjajočih se kratkih odsekih navzgor, navzdol in ravno vožnja navzgor z močnejši mi horizontal nimi krivinami, kjer mora voznik zaradi krivi ne zmanjšati hitrost- prestaviti vožnja navzdol z močnejšimi horizontalnimi krivinami, kjer mora voznik zaradi krivine zmanjšati hitrost- prestaviti vožnja po ravnem z močnejšimi horizontalni mi krivinami, kjer mora voznik zaradi krivine zmanjšati hitrost- prestaviti vožnja po cesti z vertikalnimi in horlzontalnimi krivinami, kjer je potrebno spreminjati vozno hitrost- prestaviti. Za prekladanje lesa je bil kamionom za kabino montiran hidravlični nakladalnik Liv - Postojna ali Jonsereds - Švedska, z dvižna močjo od 60-IOOkNm. Med snema- njem porabe goriva je bilo prepeljano z omenjenimi GTK po skupno 894 km cest v 208 vožnjah (ciklih) 4289 m3 lesa iglavcev in listavcev. Naloženega je bilo 4289, razlo- ženega pa 2231 m3 lesa. Razliko 2058 m3 so razložili vi!ičarji in mastni žerjavi na skladiščih. G. V. 9·10/91 387 Pri proučevanju prevoza smo vse ceste razdelili glede na kakovost vozišča (m~ka~ dam, asfalt, javna in gozdna cesta) naJpreJ na 4 kategorije, le-te pa glede na značilnost osi cest (nagib, ravno, valovito, ovinkasto) v nadaljnjih 8 stopenj kakovosti cest, kar da v končni kombinaciji 32 kakovosti cest. (Glej kategorije in pomen znakov kakovosti cest). Glede na majhne razlike .med ~~ka­ terimi kakovostmi cest v nekatenh znactlno- stih vožnje (dosežene hitrosti, poraba go- riva ipd.) smo določene kakovosti cest po- zneje druževali. Prevozne razdalje so zna- šale 20-25 km, vzdolžni nakloni cest pa do 8% izjemoma tudi nad 1 O%. Pri prekladanju lesa smo ves naložen in razložen les združevali v 5 skupin sortimen- tov (preglednica 3). Dolžine sortime:1tov so znašale pretežno 8-1 Om. Pri obdelavi podatkov snemanja smo tako pri prevozu kot prekladanju lesa ugotavljali predvsem povprečja, opozorili in prikazali pa smo ob tem tudi na razpone oziroma odsto- pEmja od povprečja. Pri obdelavi- izračuna­ vanju podatkov prekladanja smo poleg pov- prečij ugotavljali tudi skupno (multiplo) kore- lacija med porabo goriva in nekaterimi dejav- niki. 3. ZAKLJUČKI RAZISKAVE Raziskava porabe goriva pri prevozu in prekladanju lesa je potrdila domnevo, da na porabo goriva pri teh opravilih vplivajo na- slednji dejavniki: l. Pri prevozu lesa: - vozilo s svojimi značilnostmi motorja, prenosnim razmerjem in stanjem brezhibno- sti, - cesta, po kateri vozimo z vozilom, · - operacija (prazna in polna vožnja), - voznik s tehniko vožnje. 11. Pri prekladanju lesa: - režim obratovanja (število obratov) mo- torja - voznik, - sortiment s svojimi karakteristikami, - dvigalo - nakladalnik, - drugi dejavniki (čas prekladanja, masa tovora, število prijemov in število kosov v tovoru). Diagram 1: Povprečna poraba goriva. pri pre~ladanju lesa, pr~pravljalno-zaključnih delih, premikih in obračanju v 1/h v odvisnosti od stevlla obratov motoqa 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1/h N1 - poraba goriva v 1/h . 01- število obratov motorja v 1/100 m1n MAG 256 / / / / / ---.----:---- / / / //"" MAG 310 MAG 270 --/ -----/ 270-----~ 310~__..-/ 256/ 10 11 i2 13 Enačbe MAG-D 256 N1 = -3,3284 + 0,7571 01 MAG-D 270 NI = 1,9798 ...,.. 0,3982 01 2 MAG-D 3'10 Ni = -0,6930 + 0,7373 01 - 0,0093'16 01 14 '15 16 17 iS 19 20 število obratov motorja 388 G. V. 9-10/91 01 3.1 . Pomembnejše ugotovitve o porabi goriva pri prevozu lesa Na porabo goriva pri prevozu lesa značilno vplivajo vsi trije, v raziskavi o prevozu obrav- navani dejavniki. To so: vozilo, cesta in voznik. Vsi trije dejavniki delujejo hkrati in v več smereh. V nadaljevanju bomo njihove vplive poskusili prikazati ločeno. Vpliv vozila in motorja Med obravnavanimi tipi Magirusovih vozil (MAG 256, MAG 270, MAG 31 O) pri prekla- danju, premikih in obračanju in pri priprav- ljalno-zaključnih delih, kjer motor obratuje v mejah optimalnega območja delovanja mo- torja (diagram 1 ), to je v zelenem polju števca obratov motorja, nismo ugotovili za- radi vpliva motorja značilnih razlik v porabi goriva v enoti časa (1/h). V sredini optimal- nega območja smo ugotovili razliko 1-8%. Po informacijah proizvajalca TAM pa so razlike v porabi goriva celo med vozili enakih tipov do 10%. V teh mejah so tudi naše ugotovitve. V naši raziskavi smo zato upošte- vali, da porabijo vsi trije obravnavani tipi MAG vozil enako količino goriva v 1/h. Vpliv ceste 1. Največji vpliv na porabo goriva pri prevozu lesa ima cesta s svojimi karakteri- stikami, predvsem z naklonom v smeri vožnje. Pretežni del gozdarskega prevoza na obravnavanem območju, okoli 90-95 odstotkov, domnevamo pa, da tudi na ob- močju Slovenije, se opravlja po ovinkastih cestah z izrazitim vzponom in padcem. 2. Vožnja navzgor pomeni vedno občutno večjo porabo goriva kot vožnja navzdol, tako v 1/h kot v 1/1 OO km vožnje in tako pri prazni kot pri polni vožnji (pregl. 1, diagram 2 in 3). 3. Povprečna poraba goriva pri vožnji navzgor (polna in prazna), če jo primerjamo v časovni enoti (1/h), pomeni 3 do 6-krat večjo porabo kot vožnja navzdol (diagram 2). če jo primerjamo za enoto prevožene poti (1/1 OO km), pa so te razlike (navzgor : navzdol) še večje, 4 do 8-krat (diagram 3). Znotraj povprečja so razlike še večje. Prevoz lesa s konjsko vprego- voz »šinar«. Gozdno gospodarstvo Novo mesto, Brezova reber 1960. Foto: J. Kure G. V. 9-10/91 389 1/h 40 .------ 36,6 r--- 33,9 30 .-- f--- .-- 20 .------ 10 .-- 10,6 f-- 5,8 2 2 3 4 3 4 prazna vožnja polna vožnja prazna vožnja polna vožnja Diagram 2: Povprečna poraba goriva (1/h) glede na vpliv naklona ceste 1 -gor 2- dol 3- ravno 4- valovito Sodoben prevoz lesa- kamion Magirus z dvoosno polprikolico. Gozdno gospodarstvo Novo mesto 1989. Foto: J. Ku re 390 G. V. 9·10/91 1/100 km 180 1 160 140 120 100 BO so 40 20 -112 1--30 1 2 prazna vožnja ,- 166 l" 2 polna vožnja :--- - 3 4 prazna vožnja r-- - 3 4 polna vožn)a 1 gor 2- dol 3- ravno 4- valovito Diagram 3: Povprečna poraba goriva (1/1 OO kr:n) glede na vpliv naklona ceste Preglednica 1 . Povprečna poraba goriva glede na vpliv vzdolžnega naklo na ceste Enota Naklon ceste in poraba goriva Vožnja mere gor dol ravno valovito ?- '\.- ~- prazna 1/h 33,9 10,6 24,9 22,5 polna 36,6 5,8 20,9 22,9 povprečje skupaj 34,5 6,5 22,7 22,7 prazna l/100km 112 30 63 56 polna 166 21 60 66 povprečje skupaj 121 23 62 61 ? - -vožnja navzgor z močnejšimi horizontalnimi krivinami '\. - - vožnja navzdol z močnejšimi horizontalnimi krivinami ~ - vožnja po ravnem z močnejšimi horizontalnimi krivinami vožnja po valoviti cesti z vertikalnimi in horizontalnimi krivinami 4. Kakovost vozišča- kategorija (asfalt, makadam) vpliva na pogoje vožnje in s tem na porabo goriva, vendar veliko manj kot naklon ceste. Razlike v porabi goriva zaradi kakovosti vozišča znašajo do 20 %. Kako~ vost vozišča malo vpliva na porabo goriva v časovni enoti (1/h), veliko bolj pa na porabo goriva na enoto prevožene poti (l/100km). 5. Poraba goriva po ravnih in valovitih cestah je enaka (pregl. 1, diagram 2 in 3). 6. V okviru prikazanega vpliva ceste na porabo goriva je vedno navzoč tudi vpliv voznika in njegove tehnike vožnje, kar pa nekoliko zamegljuje vpliv same ceste. Vpliv prazne oz. polne vožnje na porabo goriva 1. Za vse snemane tipe Magirusovih vozil in za vse kvalitete cest smo ugotovili naslednjo povprečno porabo goriva: G. V. 9·10/91 391 - pri prazni in polni vožnji skupaj 22 1/h ali 67 1/1 OO km - pri prazni vožnji 22 1/h ali 77 1/1 OO km - pri polni vožnji 17 1/h ali 57 1/1 OO km Odstopanja od povprečij so na posame- znih cestah in pri posameznih voznikih zelo velika - večkratna. Odstopanja - razponi porabe- so pri polni vožnji večja. 2. Pri prazni vožnji je poraba goriva v povprečju vedno večja kot pri polni. Tako je povprečna poraba goriva pri prazni vožnji v 1/h za okoli 60%, v 1/1 OO km pa za okoli 30% večja od porabe pri polni vožnji. Vzrok za to je posebnost in značilnost gozdarskih prevozov v hribovitih predelih, ko vozimo tovor pretežno s hriba v dolino. Vpliv voznika Dosedanja kot tudi naša proučevanja o vplivu voznika na porabo goriva pri vožnji kažejo, da imajo vozniki motornih vozil s svojim načinom in tehniko vožnje odloču­ jočo vlogo na porabo pogonskega goriva. 1. Voznik s svojo tehniko vožnje lahko znatno vpliva na porabo goriva pri prevozu lesa. Voznikovo tehniko vožnje pa karakte- rizirajo: - količina plina oziroma število obratov motorj~, pri katerih običajno vozi oziroma pri katerih prestavlja (pretika) v drugo na- slednjo prestavo; - način pospeševanja vozila; - način zaviranja vozila; - pogostost prestavljanja. 2. Voznik najbolj vpliva na porabo goriva s številom obratov motorja prek stopalke za plin. Le-to pa je precej različno pri vsakem posameznem vozniku pri prazni in polni vožnji po vseh kategorijah in naklonih cest. 3. Raziskava vpliva voznika na porabo goriva pri nadoptimalnih obratih motorja pri nadoptimalnih obratih motorja pri polni vož- nji navzgor po makadamskih gozdnih in javnih cestah (pregl. 2, diagram 4) je poka- zala: Diagram 4: Poraba goriva pri posameznih voznikih pri nadoptimalnih obratih motorja pri polni vožnji navzgor po makadamskih gozdnih in javnih cestah 1/100 km 250 200 150 100 50 392 G. V. 9-10i91 10 20 o 1 o 2 o 4 o 3 o 8 o 5 30 40 50 60 70 80 90% odstotek nadoptimalnih obratov motorja Preglednica 2: Poraba goriva pri posameznih voznikih pri nadoptimalnih obratih motorja pri polni vožnji navzgor po makadamskih gozdnih in javnih cestah Delež nadopt. Poraba Voznik Vozilo obratov goriva motorja l/100km % 1 MAG256 81 261 2 MAG256 82 243 3 MAG256 85 187 4 MAG270 69 101 5 MAG270 53 143 6 MAG270 7 MAG310 MAG310 75 170 velike razlike v porabi goriva med po- sameznimi vozniki, tudi do razmerja (za- okroženo) 1 : 2; - velike razlike v porabi goriva med po- sameznimi vozili enal> Terpeni v iglicah in vejicah Picea abies (L.) Karst.« katerega končno poročilo, ki so ga izdelali razisko- valci iz obeh držav, je pod oznako Medna- rodno sodelovanje, Znanstvene serije, Vol. 6, ISBN 3-89336-069-7 izdal lternationales BOro, Forschungszentrum Julich GmbH v Julichu, v Nemčiji. V letu 1991 pa je bila pri Zveznem ministrstvu za raziskave in tehnologijo v Bonnu sprejeta nova skupna raziskava z naslovom )) Pridobivanje in uporaba lesnih sladkorjev«, v kateri sodelujeta Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo iz Ljubljane in Bundesforschungsanstalt fOr Forst- und Holzwirtschaft, Institut fOr Holzchemie iz Hamburga. Namen raziskave je proučiti možnost ke- mične predelave ostankov lesa listavcev za pridobivanje izvozno in cenovno zanimivih lesnih sladkorjev. Obilica lesnih ostankov, ki se pojavlja v .. prof. dr. V.T., dipl. inž. kemije, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 61000 Ljubljana, Rožna dolina, c. Vlll/34, Slovenija. ** doc. dr. F.M., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 61 000 Ljubljana, Rožna dolina c. Vlll/34, Slovenija. vseh tehnoloških procesih obdelave lesa, je potencialna surovina za drugačne po- stopke njihove predelave. Ti ostanki so v sedanjih pogojih celo vir onesnaževanja okolja in velike materialne izgube ter zato tudi vzrok slabih finančnih rezultatov. Z zmanjševanjem njihove količine ter z nji- hovo izrabo v drugih proizvodnjah lahko vplivamo na učinkovitost izrabe lastne suro- vine, ki je v naravi količinsko omejena. Lesni ostanki nastajajo pri vseh vrstah mehanske predelave in obdelave lesa, ven- dar so ti različni po količini in obliki v različnih predelavah. Analizo bomo usmerili v tiste proizvodnje, v katerih je količina ostankov proizvodnje največja. To pa sta žagarska predelava lesa, ki zajema pri- bližno 60% celotne lesne mase gozdov, in proizvodnja masivnega pohištva, v kateri se predela celotna količina žaganega lesa listavcev, ki ga proizvedemo na žagarskih obratih. Žagarski obrati dosegajo pri preoblikova- nju lesa probližno 65% izkori stka, 35 o/o lesne mase pa so ostanki in odpadki. Ostanki v tej predelavi so v večjih kosih ali kot drobni delci v obliki žagovine. V proi- zvodnji masivnega pohištva pa so ostanki pretežno v drobnih frakcijah kot žagovina, skoblanci. prah in le v manjšem delu kosi lesa. Trdni ostanki v žagarski industriji pred- stavljajo tretjino lesne mase, ki vstopa v proizvodni proces, to pa je prek 20% lesa celotne gozdne produkcije. Problem teh ostankov pa ni samo v njihovi količini, pač pa tudi v njihovi obliki in mestu nastanka. Problematika nastanka teh ostankov je zelo specifična za Slovenijo, saj imamo zelo raznoliko strukturo drevesnih vrst, kakor tudi raznoliko kvaliteto lesa na različnih območjih. Možnosti izrabe ostankov pri dre- vesnih vrstah iglavcev (smreka, jelka) so v G. V. 9-10/91 405 svetu in pri nas dokaj poznane. Popolnoma pa je nerešeno vprašanje lesnih ostankov listavcev, predvsem bukve, hrasta, kostanja in drugih, ki se uporabljajo le za kurjavo. Možnost nadaljnje izrabe vseh ostankov je odvisna od poznavanja vseh oblik naw stanka in njihovih možnostih izrabe, pred- vsem v kemični predelavi. Pridobivanje naw ravnih materialov, ki so tudi ekološko sprew jemljivi, je vse bolj aktualno. Na Oddelku za lesarstvo se že dalj časa ukvarjamo s predhidrolizo in hidrolizo lesa ter s pridobivanjem njegovega ogljikohidratw nega dela. Sem spadajo različni lesni slad- korji, med katerimi je najbolj zanimiva ksilo- za. Predelana v ksilitol se uporablja kot umetno sladilo v primerih, kjer normalnega sladkorja (saharoza) ne moremo uporabiti. Ker nima negativnih učinkov za sladkorne bolezni, ne povzroča zobne gnilobe in za telo ne pomeni obremenitve, se njegova uporaba v farmaciji, živilski in drugih indu- strijah povečuje. Na Inštitutu za kemijo lesa v Hamburgu se pod vodstvom dr. Pulsa že vrsto let ukvarjajo z različnimi vrstami hidrolize lesa. GDK: 945.3:902 Poleg razgradnje lesa z različnimi kislinami raziskujejo encimske hidrolize lesa, s če­ mer prehajajo tudi na biotehnološka prido- bivanje posameznih sestavin lesa. Prijavili so vrsto evropskih patentov. Tudi na osnovi nekaterih izmed teh firma Xyrofin, ki spada v finski koncern Finnsugar uspešno proi- zvaja ksilozo in ksilitol. Pri nas tovrstne proizvodnje še nimamo, čeprav se v zadnjem času pojavlja ten- denca po celoviti izrabi lesne mase ter s tem tudi številnih odpadkov. Sodelovanje z nemškim inštitutom ob- sega proučevanje razpoložljive lesne suro- vine, pregled postopkov za pridobivanje lesnih polioz in iskanje lastnih izvirnejših rešitev ob tem, da so vse faze eventualnega prihodnjega postopka ekonomsko vredno- tene. Za nas je sodelovanje na mednarodnem raziskovalnem področju pomembno zaradi pridobivanja najnovejših informacij in tvor- nega vključevanja v reševanje znanstveno- raziskovalnih in tehnoloških problemov tega področja. Odkrili smo spomenik prvi slovenski gozdarski šoli V skromni hiši na obrobju prostranih snežniških gozdov je pred 120 leti shodila slovensko gozdarsko šolstvo. Danes, ko več kot 1 OO let kasneje s toliko truda in energije prepričujemo nekatere vodilne slo- venske politike o potrebnosti gozdarskega znanja pri ravnanju z gozdom, lahko razu- memo prosvetljenost tedanjega sloven- skega deželnega vodstva, ko se je že skoraj sredi prejšnjega stoletja odločilo osnovati slovensko gozdarsko šolo. Slovensko gozdarstvo se je ob visokem jubileju osnovanja prve slovenske gozdar- ske šole z dolžnim spoštovanjem poklonilo spominu njene ustanovitve. Kustos Gozdarskega muzeja v Bistri, ko- lega Vladimir Vilman in svetovalka Arhiva Republike Slovenije gospa Aleksandra 406 G. v. 9-10/91 Serše sta prvi slovenski gozdarski šoli po- svetila lično knjižico, v kateri sta tudi s pomočjo doslej še neobdelanih virov opi- sala pot od ustanovitve do ukinitve te šest let delujoče nižje gozdarske šole. Knižico je izdal in založil Gozdarski šolski center v Postojni. Akademska kiparka Milena Braniselj je pripravila osnutek pomnika šoli ter izdelala bronasti odlitek, ki krasi spomenik. Naš kolega Stanko Bele, sicer medobčinski go- zd<;trski inšpektor v Postojni, ki mu je kamen prav tako domač kot gozd, pa je z veščo roko oblikoval kamnito jedro spomenika, ki bo v lepem okolju snežniškega gradu odslej spominjal vsakogar, ki se bo ustavil ob njem, na korenine slovenskega gozdar- skega šolstva. NEKAJ POUDARKOV IZ KNJIŽICE PRVA SLOVENSKA GOZDARSKA ŠOLA NA SNEŽNIKU (V. Vi/man, A. Serše 1989) Po mračni revoluciji leta 1848, ko je plemstvo izgubilo vrhovno lastništvo nad zemljo, so kmetje na zemljiško odvezo reagirali s povečanim, dobesedno stihijskim izkoriščanjem gozdov. Po podatkih trgov- ske zbornice v Ljubljani za leto 1882 je dejanski obseg sečenj presegal normalen etat za četrtino. Borba za narodnostne pravice je bila težka. Leta 1867 je slovensko narodnostno gibanje doseglo prvo veliko zmago: na volitvah so si izborili večino poslanskih mest v deželnem zboru, ki si je tako med drugim uspel izboriti pravico do ustanovitve slovenske gozdarske šole na Kranjskem. V drugem poizkusu sta se na prošnjo graščakom in bogatim kmetom za pomoč pri organiziranju nižje gozdarske šole od· zvala dva kandidata: Viktor Ruart, velepo· sestnik in tovarnar na Gorenjskem ter knez Jurij Schonburg-Waldenburg, posestnik snežniške graščine na Notranjskem. Po- nudba slednjega je bila ugodnješa, zato je šola pričela z delom v hiši ob snežniški graščini. Šolanje je trajalo dve leti. Pouk se je pričel 1. oktobra 1869, šola je delovala šest let, dveletno šolanje pa je uspešno opravilo 26 dijakov. Ob koncu šolanja prve generacije je na ;avnem preizkusu znanja deželni zbor za- stopal sam deželni glavar dr. Radoslav Razlag, kmetijsko družbo pa priznani go- zdarski strokovnjak Henrik Schol/mayer, kar priča o pozornosti, ki sta jo tedanja politika in gozdarska stroka posvečala snežniški šoli. Temeljni vzrok ukinitve šole je bil obnov- ljen nemški politični pritisk po letu 1873, delno pa je k ukinitvi pripomoglo tudi dej- stvo, da izšolani gozdarski strokovnjaki niso ostajali na domačih posestvih, ampak so se kot gozdarski uradniki zaposlovali na veleposestvih, s čimer se je osnovni namen šole izkrivil. Spomenik prvi slovenski gozdarski šoli. V ozadju je videti stavbo, v kateri je delovala šola. (Foto: Špela Habič) G. V. 9-10/91 407 15. novembra 1991 sta Gozdno gospo- darstvo Postojna in Gozdarski srednješolski center iz Postojne pripravila krajšo slove- snost odkritja tega spominskega obeležja, ki so se je udeležili predstavniki gozdarske operative in našega strokovnega šolstva. Vabilu sta se odzvala tudi minister za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc ter minister za šolstvo in šport dr. Peter Vencelj . Ravnatelj Gozdarskega šol- skega centra Milan Trkman in omenjena visoka gosta so s krajšimi nagovori pouda- rili pomen prosvetljene in narodno zavedne misli, ki je pred toliko leti namenila Sloven- cem pouk gozdarskih znanj v slovenskem jeziku ter se v svojih nagovorih dotaknili tudi aktualne problematike gozdarstva, po- sebno težav ob sprejemanju novega Za- kona o gozdovih. Gozdarskemu šolskemu centru, Goz- dnemu gospodarstvu Postojna ter avtorjem GDK: 904(45) S poti po Italiji Samo DEČMAN* V času od 13. do 15. junija smo gozdarji Gozdnega gospodarstva Kočevje obiskali kolege v dolini Fiemme v severni Italiji. V Predazzu nas je sprejel dr. Adler, ki je vodil strokovni del ekskurzije. Najprej smo si ogledali žago z sortirnico in izdelovanjem polizdelkov za nadaljnjo obdelavo. Lesna industrija in gozdarstvo imata tukaj zelo dolgo tradicijo in sta tudi danes pomem- bnejši gospodarski veji. Poleg tega je dolina znana po zimskem turizmu in bogatih naha- jališčih mineralov. Žagarska dejavnost se je razvijala v mar- sičem podobno kot pri nas. Iz prvotnega .. S. D., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo K0čevje, 61330 Kočevje, Rožna ulica 39, Slove- nija. 408 G. V. 9-10/91 spomenika in šoli posvečene knjižice izre- kamo priznanje in zahvalo za trud, ki so ga posvetili osvetlitvi spomina prvih korakov slovenskega gozdarskega šolstva. Ob veli- kem zadovoljstvu ob odkritju zelo lepega pomnika pa si ne morem kaj, da ne bi izrazil drobnega razočaranja ob spoznanju, da bi v tako izjemno primernem trenutku za slo- vesnost takšne vsebine lahko tako skrbno pripravljeno spominsko slovesnost (izdelan spomenik, pripravljena spominska knjižica) mnogo bolje izkoristili. Z Žalostno primer- javo prosvetljene preteklosti z nekaterimi nesprejemljivimi današnjimi stališči do go- zdarske stroke bi lahko seznanili še širši krog ljudi. V športu tisti, ki ne izkoristi svojih priložnosti, izgubi. ln športni bolji so življe- nje v malem. Živan Veselič velikega števila manjših žag, imenovanih veneziane, se je razvilo nekaj večjih, od katerih je ta, ki smo si jo ogledali, najmoder- nejša v tej dolini. Letno predela 40.000 m3 lesa. Je v celoti v zasebni lasti, vodi jo skupnost lastnikov, združenih v Communita Generale di Fiemme, ki je tudi pravni lastnik žage. Vseh lastnikov gozdov je kar 10.000, na žagi pa je stalno zaposlenih triindvajset delavcev. Prva faza obdelave hlodov je skorajda enaka kot v naših MELESIH. Kot zanimi- vost velja omeniti, da lubje, ki predstavlja pri nas največkrat odpadek, tam zelo dobro prodajajo. Zmleto lubje uporabljajo zlasti v parkih. Z njim prekrijejo površine, ki jih tako plevel ne more zarasti. Olupljene hlade razrežejo na do1žine 4 in 2,4 m ter sorti rajo predvsem po premerih ali pa po želji tudi po drugih kriterijih. Za nas zanimivejši je bil del procesa od razreza hlodov naprej. Cilj vseh prizadevanj sta čim večji izkoristek in čim boljša kvalite- ta. Večji izkoristek dosegajo z računalniškim optimiranjem in tračnimi žagami, s katerimi je mogoče nastavljati najprimernejše di~ menzije za vsako desko posebej. Odpadke, ki nastanejo, pri žaganju koris- tno uporabijo: slabšo žagovino za kurjenje sušilnice, boljšo za nadaljno uporabo- za razna polnila, veziva ipd. Krajniki in očelki pa doživijo enako usodo kot pri nas. že med razrezom se avtomatsko beležijo dimenzije in število desk, ki jih tudi sortirajo po različnih kriterijih in zlagajo v pakete, ki gredo nato v sušilnica. Ves postopek je popolnoma avtomatiziran, maloštevilni deM lavci so bolj nadzorniki in le občasno pose- žejo v delo- če je potrebno sprostiti zago- zdena letve ali napolniti podajne naprave Kot primes še neznane vrste iglavcev so videti kamniti stožci v gozdovih Segonzana (foto: J. Konečnik) za zlaganje paketov. Nekaj več dela je le pri izločanju poškodovanih desk. Posušen les še enkrat pregledajo. odM stranijo vmesne letve in počene deske in ga sortirajo po kvalitetnih razredih. Naj- boljšo kvaliteto predstavljajo sredinske de- ske, ki so tudi najmanj podvržene deforma- cijam. Merila za kvaliteto so strožja kot pri nas, ali bolje rečeno, vsaj držijo se jih. Imajo štiri kvalitetne razrede. četrti, ki je najslabši, g~e težko v prodajo, zato ga oplemenitijo, tako da izrezujejo grče, preoM stale kose brez grč pa po predpripravi stikov zlepijo v deske, ki jih potem uporabijo za mehansko manj obremenjene in nevidne dele stavbnega pohištva. Uporabijo dele do 18 cm dolžine, tako da je možno predelati tudi vrhače. Ves material, ki je bil tako izločen, pa gre še enkrat skozi enak posto- pek, tako da resnično izkoristijo ves upora- ben les. Tudi to delo je precej avtomatizira- no, ročno delo je le pri označevanju mest prerezov- krojen ju ter podaj anju uporabnih kosov strojem za lepljenje. Tako sortirane deske opremijo z žigom skupnosti in znakom kvalitete. Črka M. ki je na žigu, ima za skupnost še poseben pomen - pomeni Magnifica - čudovita, ki jo člani skupnosti s ponosom uporabljajo za uradno ime svoje skupnosti. Beseda se je ohranila še iz časov beneške republike in tudi danes pomeni jamstvo kvalitete in dobro ime- pogoje, da bo skupnost konku- renčna tudi na zahtevnem enotnem trgu EGS od leta 1992 dalje. Za večje kupce deske tudi dodatno obde~ laja z raznimi utori in jih krojijo na željene mere. Cena desk se giblje med 600.000 do milijon lir za m3 . Končni proizvod žage so polizdelki ali deske. Višja stopnja predelave se jim zaradi velikosti žage in s tem neprilagodljivosti manjšim serijam ali celo kosovni proizvodnji ne izplača. To delo prevzamejo številni manjši lesni obrati in delavnice. Razmišljali pa so tudi o izdelavi lameliranih lesenih nosilcev za večje razpone, ki marsikje za- menjujejo armirani beton, vendar so na- mero opustili - ovinkaste ceste v tej dolini ne dopuščajo transportov večjih dolžin. Zatem smo si ogledali gozd, ki porašča pobočja doline Fiemme. Ustavili smo se na nadmorski višini 1.500 m v smrekc;>Vem go- G. V. 9-10/91 409 zdu starosti 170 let. Geološka podlaga je iz porfirjev. 94% lesne zaloge pripada smreki, ostalo macesnu in jelki. Lesna za- loga nekega sestaja naj bi bila po navedbah gozdarjev 1.400 m3/ha. Povprečna zaloga pa je dosti nižja in je okoli 370m3/ha. Vseh gozdov je okoli 10.000 ha in pokrivajo 55% površine doline, pašniki in obdelovalna zemlja pa 30% . Povprečni letni prirastek je 7m3/ha, sekaj o pa 67% prirastka. Go- zdovi so v dobrem zdravstvenem stanju- pojavov propadanja ne poznajo, prirastki pa so v zadnjih letih porasli za okoli 1 O%, kar pripisujejo povečanemu deležu co2 v zraku. Trajnost vzdržujejo z pravilnim raz- merjem starostnih razredov. Gozdove ob~ navijajo v glavnem umetno -zaradi predol- gih pomlajevalnih dob. Sadike vzgajajo v lastni drevesnici s kapaciteto 60-BO tisoč sadik letno, predvsem smreke pa tudi ma- cesna in bora. Sadijo do 2.000 sadik/ha. Samo urejanje gozdov je organizirano podobno kot pri nas. Gozdovi so razdeljeni v devet gospodarskih enot, za katere pišejo načrte z desetletno veljavnostjo. V občin­ skih in državnih gozdovih izdelujejo tudi detajlne načrte, medtem ko za zasebne to ni obvezno. Povsod pa je obvezno odkazilo. Dohodek od gozdov se deli po deležih lastnikov in ne po parcelah. Z gozdovi načrtno gospodarijo že skoraj 1.000 let, najstarejši pisani dokumenti so iz leta 1.1 OO, prvi gozdni red pa nosi letnico 1558, porekla iz Innsbrucka. Kljub dolgi gozdarski tradiciji in izkušnjam pa imajo pri svojem delu številne pomisle~ ke. Predvsem se krešejo mnenja o smotr- nosti večinoma umetnega pomlajevanja in gostote gozdnih cest, ki bi jo radi s sedanjih 26m/ha povečali na 50 m/ha. Tudi divjad predstavlja kljub drugačni organiziranosti lova precejšnjo težavo. Samo izvajanje načrtov je delno v rokah skupnosti, delno v zasebni domeni. Zaseb- nikom oddajajo predvsem dela, ki jih je možno normirati in ovrednotiti (transport, sečnja), medtem ko vsa dela, pri katerih je pomembnejša kvaliteta (predvsem goji- tvena dela) opravljajo sami. Zanimivi so podatki o kadrovski organizi- ranosti gozdarske službe: Na 10.000 ha gozdov sta zaposlena dva gozdarska inženirja (dottore), devet gozdar- 410 G. V. 9-10/91 jev (srednji kader), en geometer prve stop~ nje in sedem ljudi v administraciji, ki pa delajo tudi za žago. Poleg tega imajo še osemdeset sezon- skih delavcev. Delo opravljajo v skupinah, ki jih nadzirajo gozdarji. Plačo dobivajo vse leto, s tem da del poletnih plač prerazpore- dijo na zimske mesece, ko delo ni možno. Najvišji položaj v skupnosti ima predsednik, ki je ponavadi politik. Vse odločitve, pred- vsem glavne smernice pa predsednik spre- jema skupno z zastopniki vsake vasi v tej dolini, teh pa je enajst. Neodvisna od skupnosti sta v dolini še dva gozdarska inšpektorja (državna usluž- benca). Naslednji objekt, ki smo si ga ogledali je bila ena od sedemindvajsetih planšarij. To, ki smo si jo ogledali, imajo kot neke vrste poskusni objekt, na katerem pridobivajo izkušnje pri saniranju hudourniških območij. Na podoben način nameravajo urediti še preostale. Za to kozmetično operacijo so leta 1977 navozili v dolino okoli tisoč kamionov zemlje in porabili veliko časa in denarja, vendar se je investicija izplačala, saj je cena zem- ljišča poskočila za trikrat. Danes idilični videz motijo le nekoliko preveč zanemar~ jena gospodarska poslopja, vendar pa daje bližnja, lepo urejena, zanimiva kapelica slu- titi, da bo to v bodoče turistična točka z urejenimi objekti. Glavni razlog ureditve teh območij je bila pridobitev travnikov - pašnih površin in s tem konec gozdne paše. Čeprav je šlo pri teh delih za izjemno velike posege in je sedaj videz popolnoma spremenjen, je nova podoba doline z zelenimi travniki in gorskim potokom še vedno naravna, kot da je že tisočletja takšna. Kot spomin na pretekle čase je nekoliko povečan delež macesna v vznožju doline, ki je posledica gozdne paše - koze so raje pasle smreko kot macesen. Ogledali smo si še delo gozdarjev pri sanaciji in urejanju plazov in erozijskih ob- močij. Izvedeli smo nekaj o geološki zgodovini doline. Tukaj je potekal največji ledenik iz Marmolate, ki se je združeval z manjšimi in je potekal vse do Gardskega jezera. Široke doline in zaobljeni vrhovi kažejo na delovanje ledenikov. Geološke podlaga je porfir, čez katerega so ledeniki naložili do- lomit. Ponekod so ti dolomitni nanosi ostali, drugod pa so jih spet odnesli. Danes so na teh mestih številni kamnolomi, ki poleg vinske trte predstavljajo edini vir zaslužka tukajšnjih prebivalcev. Tudi pregovor, da je treba žita pridelati za tri mesece, vina pa za tri leta, kaže na njihovo življenjsko filozo- fijo. Plazovi se pojavljajo predvsem na dolo- mitih. Bolj od daleč smo videli pobočje, kjer je pred 12 leti zdrsnil plaz površine pet hektarjev in odnesel gozd. Stabilizirali so ga tako, da so na plazišču naredili ozke terase, na katere so zasadili travne meša- nice s primesjo jelše, macesna, pa tudi drugih drevesnih vrst. Čez deset let se je plaz ponovno vdrl in odnesel s seboj ves trud gozdarjev. Kljub vprašljivim učinkom tega dela pa ni nikakršnega drugega nači­ nat saj debeli nestabilni dolomitni nanosi ne dopuščajo sidranja. Naše poznavanje gozda pa ne bi bilo popolno, če ne bi izvedeli kaj tudi o zgodo- vini teh krajev. O tem smo izvedeli nekaj več v kraju Cavalese, sedežu komune. Pisana zgodovina, kot tudi vsi še danes ohr€lnjeni običaji izvirajo iz časa prihoda Langobardov. Tudi današnji uradni naziv predsednika komune, Scario, je langobard- ska beseda za poglavarja. Uradna letnica ustanovitve komune sega v leto 1112, vendar ni prav gotovo, če je to res, saj so se originalni pisani dokumenti izgubili. Takrat je ta dolina spadala v kneže- vino Trento, posvetno oblast je imel škof, vendar so mu jo prebivalci zelo zagrenili. Kmalu so si priborili pravice do lova, ribolo- va, gozdov in pašnikov, kar so tudi zapisali v pogodbi, ki so jo sprva z vsako menjavo škofa obnavljali, po letu 1317 pa je bila pogodba trajna. četudi so imeli škofje bolj teoretično kot dejansko oblast, pa so doma- čini hoteli še več. V sredini 1 9 stoletja so od škofa odkupili palačo kot zadnji simbol oblasti in vanjo preselili sedež komune. S tem pa so prišli tudi do strehe nad glavo. Do takrat so vplivni člani skupnosti sestan- kovali kar na prostem, na kamnitih klopeh okoli kamnite mize, tako imenovani banca de la reson. Večje spremembe so doživeli še pod Napoleonom, ki je opravil novo delitev po- sesti, vendar se tudi z njim niso najbolje razumeli, na kar spominja zastava komune, ki ni nič drugega kot obrnjena francoska zastava z grbom komune. Zastava je bila kajpada odvzeta v bojih. Za konec smo si kot zanimivost ogledali še kamnite piramide v Segonzanu. Pira- mide so na nanosih zdrobljenega in nato sprijetega dolomita in nastanejo zato, ker pod večjim kamnom erozija - izpiranje poteka počasneje kot v okolici. Na tak način se teren v okolici znižuje, pod kam- nom pa ostaja. Sprva nizki in široki stožci se sčasoma »Višajo« in ožijo, dokler kamen zaradi lastne teže ne pade z vrha. Piramida stožec se potem hitro zniža in zlije s terenom. Na zgornjem delu pobočja nasta- jajo nove piramide, na spodnjem pa izgine- vajo, zato vsa ta čarobna pokrajina počasi potuje po pobočju navzgor in ko bo dosegla vrh bo za vedno izginila. Že na poti domov in pozneje, ko urejaš vtise s poti, nehote iščeš primerjavo z našim delom in možnostmi ter premišljuješ o razlikah. Bili smo v drugačnem okolju, marsičesa pri nas ne bi mogel narediti na tak način, vendar se potem še bolj razveseliš, ko najdeš podobne rešitve in jih spoznaš kot . potrditev svojega dela. Ali pa si čisto nekje na dnu misliš: »no, saj bi čisto v redu shajali tudi v ))pravi« Evropi, če ... « S tem nekako skleneš misli v upanju, da bomo tudi mi kmalu gostili gozdarje iz te doline in jim lahko marsikaj pokazali. Pri tem se nam tudi državne meje ne zdijo več tako moteče in razlike ne tako velike. Del podatkov je povzet iz publikacije: Zieger, A.: La Magnifica Communita, di Fiemme, Trento 1 973. Pripis uredništva To je bilo, žal, zadnje potovanje, ki se ga je veselil in nam ga doživeto opisal kolega Samo Dečman. 5. oktobra mu Je tragična nesreča mnogo prezgodaj sklenila njegov življenjski krog. G.V.9·10/91 411 GDK: 907.1 Gozdna romantika Lado ELERŠEK* 1. ZA UVOD LE NEKAJ ASOCIACIJ Medtem ko politika in gospodarstvo ljudi praviloma razdvajata (in grupirata) na ume- ten, to je prestižen način, estetika ljudi združuje (ali ločuje) po naravni poti. Po vojni nas je politika razdelila v prvorazredne in drugorazredne državljane, v zadnjem času pa ravno v obratnem smislu. V odveč­ nem razredu naj bi se znašla množica odvečne administracije, kulturnikov, žele- zarjev, rudarjev in tudi gozdarjev. V primerjavi z nekaterimi drugimi dobri- nami je estetika gozda tako rekoč vsem na razpolago, ne glede na lastništvo, starost, spol, narodno pripadnost, versko opredelje- nost, strankarsko usmerjenost in finančno težo . Celo slepi in slabovidni prav radi zahajajo v gozd (EICHEL 1987). Izvor estetskih doživetij je v vidnih, zvočnih in drugih zaznavah. Estetiko gozda lahko opredelimo kot nauk o vseh vidikih lepega, povezanega z gozdom (ANKO 1985). Zato prištevam o med estetske dobrine tudi ptičje petje in vonj gozdnega zraka, kar doživljajo še močneje tisti, ki so prikrajšani za vidne zazna ve. Gozdna estetika je odprta za vse, ki imajo zanjo smisel in zaprta za tiste (navadno bolj materialistično naravnane), ki je niso sposobni zaznavati. Delitev v ti skupini je naravna in izhaja iz naše narave, vzgoje in okolja. 2. DANAŠNJI ČAS IN ROMANTIKA Pod pojmom romantika verjetno nimamo vsi iste predstave. Verbinčev slovar ta po- jem pojasnjuje: romantika je umetnostna smer, nastala v začetku 19. stoletja, ki v nasprotju s klasicizmom, postavlja v ospre- dje čustva, fantazijo, iracionalno in poudarja človekovo osebnost. Romantika lahko po- * L. E., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in resno gospodarstvo, 61 ooo Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija. 412 G. v. 9-10/91 meni tudi romantičnost, kar pomeni nekaj pustolovskega, fantastičnega, čudovitega in nagnjenost k takim rečem (VERBINC, 1987). V današnjem času, ko nam teče življenje v veliki meri v betonski in pločevi­ nasti ekološki niši, si moramo postaviti vprašanje, če smo še zmožni takega načina dojemanja in doživljanja lepe narave, ki je bil značilen za prejšnje stoletje? Odgovor je verjetno za večino pritrdilen. Človekova narava se namreč v nasprotju s hitrim tehničnim razvojem spreminja le neopazno. Človek je razvijal svojo kulturo in odnos do okolja dolga tisočletja in tako pripada tudi vsem preteklim obdobjem. Prav zato še vedno občudujemo pesnika prejšnjega sto- letja Franceta Prešerna in njegove verze: Koder se nebo razpenja, grad je pevca brez vratarja, v njem zfatnina čista zarja, srebrnina rosa trave, Lepota mrtvega drevesa Vse kaže, da se človek tudi v prihodnje ne bo zadovoljil le z razumskim dojema- njem okolja, ampak bo še vedno imel ču­ stveno dojemanje za nujno življenjsko obli- ko. Tako kot je človek del kozmosa, izhaja iz kozmosa tudi lepota, ki jo zaznavamo. Željo in hrepenenje po čustvenem doživlja- nju sveta pa pripisuje človek predvsem sebi. Za ilustracijo, s kakšnimi občutki posa- mezni ljudje dojemajo drevje, gozd in drugo naravno okolje, navajam misli nekaterih mož preteklega in današnjega časa: Robert Bourdu (profesor rastlinske fizio- logije): V vseh tradicijah in verstvih je drevo vez med dvema različnima svetovoma: na eni strani svet zemeljskih globin, ki pred- stavljajo področje skrivnostnega, na drugi strani pa nadzemeljskega sveta, h kate- remu teži naša duša. Jean Jacques Rousseau: Nazaj k nara- vi! Ljudem svetujem naj bi začeli živeti preprosto. Ciril Kosmač: Vsako drevo v vetru dru- gače zapoje. Sv. Bernard: Vse moje znanje in moje Goščava krošnje razumevanje Svetega pisma, globoko pro- diranje v njegov večkrat tako skriti pomen sem si pridobil večji del v gozdovih in na poljih. Tu nisem imel nobenega drugega učitelja kot hraste in bukve. Jože Pučnik: Veseli me, če vidim, da kje kaj poganja, veseli me kakšna lepa skrivljena veja, korenina, kakšen čuden kamen. Sploh sem nekoč še kot dijak in potem študent postavil teorijo, da umetnost sploh ne more dohitevati vse te razno- vrstnosti v naravi in da bi bilo bolj koristno, ko bi - namesto da se zavestno ukvarjamo z umetnostjo - raje vzgajali umetnost za- znavanja, da bi znali videti, kaj vse se dogaja okrog nas. ln v naravi bi našli že vse to narejeno. če greš skozi gozd, vidiš najlepše stvari. France Vodnik: Človek se je oddaljil od narave in s tem tudi od samega sebe ... Razbohotila se je tako imenovana porabni- ška miselnost. Pozornost je obrnjena k gmotnim dobrinam in le redko najde kdo še čas za bogatitev svoje notranjosti in svojega duhovnega sveta. Narava je kakor Enonogi samotar G. V. 9-10/91 413 velika odprta knjiga, iz katere zajemamo hkrati modrost in lepoto življenja. Tomo Križnar: Najlažje je enostavno pobegniti v harmonijo narave ali pa se opiti z deli človeške umetnosti, ki jih prav tako -lahko inspirira narava iz svojega globokega vodnjaka, s katero smo kot s popkovine povezani z bitjo stvarnosti. Iztok Geister: Borov gozd je, v nasprotju s prazgodovinskimi izkušnjami opredeljeno predstavo o gozdu, gozd svetlobe in topli- ne, kjer popotnika na vsakem koraku spremlja nezasenčeno nebo, neskončna modrina in bližina oblakov, in človek ima prijeten občutek, da druguje z vsem, kar utriplje in se pretaka. Borov gozd je gozd poezije. 3. ZAZNATI, PONUDITI, PRIBLIŽATI, PRIDOBITI Pomen gozda za skupnost se v kultur- nem svetu že skozi stoletja spreminja, v zadnjem času pa se je pri nas predvsem bistveno spremenila vloga gozdarjev v dru- žbi. Gozdarji izgubljamo vlogo lesnih trgov- cev in >>davčnih« izterjevalcev. Hkrati se nam odpira nova vloga krepitve nematerial- nih funkcij gozda, kamor spada tudi njegova estetska funkcija. Vidike, kako bi bilo mo- GDK :902 Pomen gozdne kronike Marsikaj od gozdarskih zgodovinskih do- kumentov iz druge polovice prejšnjega in začetka tega stoletja je postalo žrtev po- vojne kulturne revolucije. Nekaj se jih je ohranilo, predvsem po zaslugi razgledanih in uvidevnih posameznikov, ki so rešili, kar se je rešiti dalo. Tako se moramo zahvaliti kolegu inž. M. Pustoslemšku, da se je na gozdnem obratu Kostanjevica na Krki med drugim ohranilo tudi navodilo za pisanje gozdnih kronik iz leta 1890. To navodilo je bilo verjetno del obširnejših navodil za se- stavljanje in revizijo gozdnogospodarskih načrtov, ki jih je izdalo takratno c. k. kmetij- sko in gozdarsko ministrstvo na Dunaju. Pisano je seveda v nemščini. 414 G. V. 9·10/91 goče intenzivneje predstaviti te funkcije, sem že predlagal v sestavku: »Nekaj misli o estetskem doživljanju gozda. Tudi po- buda gozdnim gospodarstvom za osnova- nje gozdnih gajev" (ELERŠEK 1989). Pri- bližati izraznost gozda javnosti je koristno in potrebno ne le za javnost, ampak tudi za gozdarske vrste. Pridobimo si lahko kultur- nejše obiskovalce gozdov in večjo mero medsebojnega razumevanja. Hvalevreden korak v tej smeri pa pomeni gotovo tudi ustanovitev našega nacionalnega stanov- skega društva Foto Forum Silve. Pričaku­ jemo lahko, da ne bo zbudil razmišljanja in delovanja le med gozdarji, ampak tudi v širšem krogu. LITERATURA 1. Anko, B., 1985. Perspektive našega razvoja na področju splošnokoristnih funkcij gozda. Spo- minski zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, s. 19-30. 2. Eichel, C. , 1978. Der Blindenwanderpfad des Forstamtes Kassel in Naturpark Habichswald. Allg . Forstz., Munchen, 34, 33-34. 3. Eleršek, L., 1989. Nekaj misli o estetskem doživljanju gozda. Tudi pobuda gozdnim gospo- darstvom za osnovanje gozdnih gajev. Gozd. vest.; Ljubljana, 47, s. 230--234. 4. Verbinc, F., 1987. Slovar tujk. Ljubljana, Cankarjeva založba, s. 625. Gozdne kronike, ki jih za vsako leto pišejo gozdni upravitelji, nam povejo marsi- kaj, kar nam tabele in preglednice gospo- darskih načrtov ne morejo povedati. Danes, ko skušamo razvozljati uganko propadanja gozdov, so nam zelo dobrodošli zgodovin- ski viri o stanju gozda iz časa pred letom 1950, ko onesnaževanje okolja še zdaleč ni bil tak problem, kot je danes. ln če danes morda še pišemo gozdne kronike, nam bodo zanje gotovo hvaležni tisti, ki pridejo za nami. Ob vsej dolgoročno­ sti, ki spremlja gozd in gozdarstvo, tudi celih 40 službenih let oz. eno poklicno življenje ne pomeni mnogo. Pomagati si moramo z izkušnjami in opažanji predhod- nikov. Na mnoga vprašanja najdemo odgo- vor le v bolj oddaljeni zgodovini gozda. Za navodilo iz leta 1890 lahko rečemo, da je neverjetno aktualno in da bi rabile samo nekaj sprememb in dopolnitev, pa bi bilo že uporabno za sedanji čas. Gozdar- stvo, seveda če je bolj ali manj sonaravne in negovalno, je toliko vezano na nespre- menljive naravne zakonitosti, da kakšnih bistvenih preobratov ne more doživljati. Iz navodila je lepo razvidno, kakšen je bil gozdarski delokrog pred sto leti. Celo razi- skovalno delo pri tem ni manjkalo. V ilustracijo navajam prevod tega navo- dila in za boljšo predstavo tudi sliko začetka tega dokumenta. Želimo si lahko, da bi pisanje gozdnih kronik spet oživelo. Priloga A k dopisu 14419-785-1890 Navedba zadev, ki jih je treba vnesti v gozdno kroniko po poglavju 111. predpisa za izvedbo revizij: >>Vsakoletna naknadna de- la«: 1. Spremembe na točkah, mejah in po- vršinah posesti, kolikor se to ne zgodi s končnimi poseki sestojev, in sicer zlasti: a) vključitev, opustitev ali prestavitev, kakor tudi obnovitev izgubljenih mejnih in varnostnih kamnov, zadnje tudi glede trian- gulacijskih točk; b) spremembe mej zaradi reambuliranja in drugih vzrokov; c) spremembe površin zaradi pridobitve tuje ali odstopitve svoje posesti; d) spremembe v izrabi tal. 2. Zgraditev novih ter spremembe na- prav za spravilo lesa in gozdnih prometnic: a) ceste, poti, mostovi, spravilne poti, vlake, pešpoti, jahalne poti, lovske steze: b) drče, riže, gozdne železnice; c) klavže, pragovi, zaščitni zidovi, zapor- nice, žage za hlodovina, prekopi za mlina in za plavljenje lesa, naprave za lovljenje plavljenega lesa in večja gradbena dela v zvezi s plavljenjem lesa in utrjevanjem brežin ob vodah. 3. Škodljivi vplivi za gozdno posest in za celotno gospodarjenje z gozdovi in za nji- hove stranske donose, kakor tudi pomem- bne ujme, in sicer: a) škode zaradi človeka in živali (žužel- ke, divjad in drugo); b) škode zaradi viharjev in podatki o smeri vetra; c) nastop in posledice poznih mrazov; škode zaradi sončne pripeke, suše, snega- loma in žleda; d) škode zaradi toče, poplav, snežnih plazov, padajočega kamenja, zemeljskih plazov; e) gozdni požari itn. 4. Lov in ribolov: posebno pojavljanje redkih vrst divjadi in rib, posebna opažanja pri reji in gojitvi divjadi in rib, morebitne bolezni. Nenavadni dogodki v lovskem in ribiškem poslovanju. 5. Razmere na lesnem tržišču, ugodne ali neugodne kupčije, sklenitev večjih po- godb, podatki o doseženih enotnih cenah; vplivi sosednje gozdne posesti, carin in drugih okoliščin na lesno tržišče. 6. Ureditev in odpravitev služnostnih pravic. 7. Spremembe: a) šolskih in cerkvenih patronatov; b) propinacijskih pravic; c) regalij; d) razmer glede kolonov; e) lovskih in ribolovskih razmer; f) pomembne spremembe v obdavčitvi; g) v pravnem lastništvu cest, poti, vod; h) v drugih pravicah in dolžnostih glede zemljiške in posebno gozdne posesti. 8. Spremembe v osebju: a) upravno in čuvajsko osebje; b) spremembe upravnih, manipulacijskih in čuvajskih okrožij. 9. Nove graditve in prizidave na stavbah erarja in sklada, kakor tudi na spremljajočih zgradbah. 1 O. Hudourniške in druge pregrade. 11 . Gozdarsko raziskovalno delo. Ude- ležba, opravljeno delo, stroški in uspehi itn. 12. Podatki o čistem danasu za vse okroŽje in za enoto površine rodovitnih tal, povprečne cene na panju za vrednostne razrede, povprečni izkupiček za prostorni meter drv in za kubični meter tehničnega lesa v vsem okrožju. 13. Pomembna dogajanja in drugo, kar v zgoraj navedenem ni prišlo do izraza in kar je primerno, da se vpiše v gozdno kroniko. dr. Marjan Zupančič G. V. 9-10/91 415 416 G. V. 9· 10/91 ,~#r~~ x.. z.. :/#4/# - -/t!~(l. ?tff STALIŠČA IN ODMEVI GDK: 935 Ko postanejo mrtve številke pomembnejše od živega gozda Slovensko gozdarstvo je na razpotju. Upamo, da bo uspelo izbrati pot~ ki naših gozdov ne bo vodila prehudim časom na~ proti. Brez dvoma bo pri njem mnogo spre- menjenega. Novim razmeram bo morala svoje delo vsebinsko prilagoditi tudi gozdar- ska inšpekcijska služba. Ali bo pripravljena in sposobna zaživeti sodobno, sprejeti vse- binske izzive, ki jih pripravljajo nove razme- re, ali pa bo z okostenelim birokratskim formalizmom še naprej izgubljala dragoceni čas prilagoditve. Navajamo primer takšnega početja - v obliki izdane odločbe in zasnovane pritožbe nanjo, brez podatkov o lokaciji, ki bi bralcu odvrnili pozornost od vsebine (ustrezni po- datki so v uredništvu). V razmislek in opo- zorilo! Primer kaže, kako togo razumljena načrtovanje in inšpekcijska služba ))sproš- čenemu« delu z gozdom iz dneva v dan natikata prisilni jopič. št. 326-43/91-6 Dne: 14. 10. 1991 Gozdarski inšpektor pri medobčinskem inšpektoratu občine ... izdaja na podlagi 4. tč. l. odst. 79. čl. Zakona o gozdovih nasled- njo ODLOČBO Gozdno gospodarstvo ... , gozdni obrat . . . mora opustiti sečnjo v revirju . . . v odsekih oddelka ... Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvr- šitve. Obrazložitev Iz ugotovitev pregleda z dne 16. 8. 1991 izhaja, da je bilo za posek v letu 1991 odkazano drevje v odsekih oddelka ... , čeprav veljavni gozdnogospodarski načrt tega ne določa. Za navedene odseke so v rubriki ))Navo- dila za izvrševanje sečenj in gojitvenih del« navedene vrste sečenj kot: zmerno redče­ nje, posek nadstojnega drevja, nadaljnja svetlitev, končni poseki itd. Naknadno je gozdni obrat . . . dal obrazložitev za to nasprotovanje določil načrta. Navajajo, da so pred oddajo načrta opustili etat v oddelku 31, ker so menili, da v sedanji ureditveni dobi sečnja ne bo potrebna. Veljavnost načrta je 1984-93. Zaradi izostanka pomla- jevanja v večjem delu revirja je nastal problem realizacije etata listavcev in so se . odločili, da prej posežejo v oddelek 31. Določila v rubriki »Navodila za izvrševanje sečenj in gojitvenih del« pa so ostala, ker so jih pozabili brisati skupaj z etatom. Pred odkazilom je bil sestavljen gozdno- gojitveni načrt, ki ni upošteval določil gozd- nogospodarskega načrta, je pa v skladu s stanjem sestojev. Kljub temu pa je treba izvajati izrek te odločbe, ker določilo 4. odstavka 28. čl. ZG navaja. da je izvrševanje gozdnogospodar- skih načrtov obvezno. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvrši- tve po 3. odst. 79. čl. ZG. POUK O PRA VNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo je dopustna pritožba v roku 8 dni po prejemu na Republiški gozdarski inšpektorat Ljubljana. Morebitno pritožbo vložite pisno ali ustno na zapisnik pri tukajš- nji gozdarski inšpekciji, kolkovano s 60 SL T upravne takse. GOZDARSKI INŠPEKTOR PRITOŽBA zoper odločbo Medobčinskega gozdar- skega inšpektorja občin ... z dne 14. 1 O. 1991 - št. 326-43/91-6 o opustitvi sečnje v odsekih oddelka . . . revirja ... G. V. 9-10/91 417 Obrazložitev V obrazložitvi odločbe je pravilno ugotov- ljeno, da v navedenih odsekih oddelka . . . revirja ... z gozdnogospodarskim načrtom 1984-93 za obdobje njegove veljavnosti N 1 predvidenega etata, kot je pravilno nakazan tudi razlog za to. Podrobnejša obrazložitev je naslednja. Obravnavani gozdovi so na ekstremnih rastiščih v nadmorski višini pre- težno nad 1300 m. Zaradi manjše intenziv- nosti rasti teh gozdov in zato tudi gospodar- jenja z njimi je tod običajna obhodnica nekoliko daljša - 12 do 13 let. Ker je bilo v spornih odsekih sekano zadnje leto izteka starega načrta, je bilo predvideno, da se v obdobju veljavnosti načrta 1984-93 v te sestoje ne bo posegala, posegalo pa bi se takoj v začetku veljavnosti naslednjega načrta. Navedeno je tudi, da so kljub črtanemu etatu ostala zapisana navodila o vrstah sečenj. ki naj bi se izvedle v sestojih nave- denih odsekov. V obrazložitvi odločbe je tudi navedeno, da je bil pred odkazilom sestavljen gozdno- gojitveni načrt - v skladu s stanjem sesto- jev, pač pa v nasprotju z določili desetlet- nega gozdnogospodarskega načrta, ker ta za navedene odseke pač ni predvidel etata. Napaka v načrtu, da so pri odsekih brez predvidenega etata po pomoti ostala zapi- sana navodila za sečnjo, (ki so ostala prezrta tako načrtovalcu kot tudi strokovnim preglednikom v postopku potrjevanja na- črta), je zgolj tehnične narave. Očitno so jo tako razumeli tudi pri inšpekcijski službi in ta napaka ni vplivala na izdajo odločbe. Saj sama sečnja tudi ni v nasprotju s temi »ničnimi« navodili. Dejstvo, da so gozdnogojitveni načrt in sečnje v skladu s stanjem sestojev, niso pa v skladu z določili gozdnogospodarskega načrta, ne kaže na strokovno pomanjkljivost gozdnogospodarskega načrta, saj pri go- spodarjenju z gozdovi obnovitvenih sečenj ni mogoče časovno opredeliti na leto natan- čno - lahko jih izvedemo leto ali dve prej ali pozneje. Ker se gozdnogospodarski načrt izteka v letu 1993, bi bile sečnje v teh odsekih v letu 1994 strokovno enako upra- vičene kot sečnje v letu 1991 . Z gozdnogospodarskega vidika kot tudi 418 G. V. 9-10/91 z vidika obravnave predložene odločbe pa je seveda pomembno, da se z izvajanimi nepredvidenimi in zato spornimi sečnjami v gozdu ne povzroča škode ampak kveč­ jemu korist. Sečnjo v navedenih odsekih se je torej moralo (začasno -do izteka načrta) opustiti izključno iz formalnih razlogov- ker pač v tem desetletju v omenjenih odsekih ni pred- videnega etata. Primerjajmo ta formalni razlog s poglavit- nim razlegam, ki nas je privedel do spornih sečenj v obravnavanih odsekih. Zaradi pov- sem uničenega gozdnega mladja zaradi preštevilne rastlinojede divjadi v znatnem delu revirja, v mnogih oddelkih nismo mogli nadaljevati z v načrtu predvidenimi svetli- tvenimi in končnimi sečnjami. To je ogrozilo izpolnitev predvidenega poseka listavcev v revirju -v obdobju 1984-93. Ob dejstvu, da stanje gozda v določenem predelu revirja omogoča posek nekaj dodatnih listavcev, smo pri Gozdnem gospodarstvu ocenili, da je primerneje izvesti tudi obravnavani for- malno sporni posek, kot nekaj let pred iztekom načrta (spet iz formalnih razlogov) pripraviti spremembo načrta. Ugotavljamo, da je Odločba o opustitvi sečnje v spornih odsekih revirja ... osno- vana na prestopku izključno formalne nara- ve. Ocenjujemo, da njena izvršitev ne bo imela nikakršnih koristnih posledic, tudi in predvsem za gozd ne, odvrača pa pozor- nost od bistvenejših problemov v območju (divjad) in slabo vpliva na pozitivna prizade- vanja gozdarstva, da v izredno težkih raz- merah (sušenje gozdov, divjad, težave v zasebnih gozdovih zaradi spreminjanja za- konodaje) gospodarjenje z gozdom ohrani še na sprejemljivi strokovni ravni. Zato predlagamo Republiškemu gozdarskemu inšpektoratu, da izdano odločbo umakne. Končno je bilo pri Gozdnem gospodar- stvu sklenjeno, da se pritožbe na odločbo ne pošlje na naslov Republiškega gozdar- skega inšpektorata, ker z njo ne bi dosegli ničesar, pač pa se jo skupaj z odločbo objavi na tem mestu, da se predstavi stro- kovni javnosti nesprejemljiv formalizem na- ših gozdarskih inšpekcijskih služb - ob tolikšnih resničnih problemih, ki trenutno usodno pestijo slovensko gozdarstvo. Mnoga za razvoj gozda zelo pomembna določila starega Zakona o gozdovih smo iz nemoči ali previdnosti leta 1991 kaj hitro ))pozabilic(, v nekaterih okoljih je npr. v tem letu večino lesa posekanega brez odkazi- la. . . Toda pomembnosti so drugje - v izvajanju del po odsekih leto ali dve prej oziroma pozneje, kje drugje spet v odstotkih realizacije predvidenih etatov po odsekih in podobno. Te »pomembnosti« so seveda tudi v pristojnosti Zakona o gozdovih- kot nalašč za gozdarsko inšpekcijsko službo rajnkih pogledov. Ali je to inšpekcijska služ- ba, ki bo sposobna v novih, nedvomno bolj zapletenih in občutljivih razmerah tvorno prispevati h gospodarjenju s slovenskimi gozdovi? Posebno v zasebnih gozdovih bodo zakonski okviri takšni, da bo potrebna pozornost predvsem vsebini dela z go- zdom. Nekatere stvari v našem gozdarstvu resnično kličejo po globokih spremembah. Živan Veselič TRNOVA POT GOZDARSKE UČENOSTI (Večna je in še potem se nadaljuje) •• 1 c::;? o -- . :! . ~ 1 : 1 G. V. 9·10191 419 STROKOVNA SREČANJA GDK: 971:2 Tretje srečanje članov in zasedanje izvršilnega odbora PRO-SILVA Grčija, 29. septembra do 8. oktobra 1991 Za Grčijo je podobno kot za druge sredo- zemske dežele značilno degradirana okolje in popolnoma spremenjena ali celo uničena gozdna vegetacija. Grčija se ponaša s šti- ritisočletno zgodovino - najstarejša v Evro- pi; v tem dolgem obdobju je človek izrival in uničeval gozd in le malo je krajev, če je sploh kakšen, ki ga ne bi dosegli gobci koz in ovc; črede le-teh so bile ogromne. Tudi štirinajst stoletij trajajoča nadvlada Turkov ni grškemu prostoru prinesla nič dobrega; Grkom so pustili le slabe navade in sovra- štvo. V zadnjih desetletjih vplivata na (gozdno) podobo Grčije predvsem dva med seboj povezana fenomena- praznjenje podeželja in divja urbanizacija, pri kateri Grki niso pokazali nič starogrškega duha. Samo v Atenah s Pirejem živi polovica grškega prebivalstva, v treh največjih mestih pa kar 80%. Podeželje, posebno pašniki, se divje zaraščajo, črede so se skrči le na desetino. V gozdarskem pogledu je Grčija danes dežela sukcesij - gozd se vrača. Pri tem pa se zastavlja veliko dilem in vprašanj o gospodarjenju s temi nastajajočimi gozdovi. Ravno ta problematika je bila glavna tema desetdnevnega srečanja članov PRO- SILVA združenja evropskih gozdarjev za sonaravne gospodarjenje z gozdovi. Stro- kovno ekskurzijo po Grčiji, ki je vsem ude- ležencem ovrgla podcenjujoče predstave o grškem gozdarstvu, je vzorno pripravil pro- fesor SP. DAFIS s sodelavci z Aristotelove univerze v Solunu; pokazali so nam prerez gozdov od mediteranskega do subalpin- skega pasu. Prvi dan smo si ogledali sestoje alep- skega bora (P. halepensis) na polotoku Kasandra ob Egejskem morju. Ogenj je tu običajen ekološki dejavnik in alepski bor predstavlja piroklimaksno obliko vegetacije; 420 G. V. 9-10/91 z načinom dozorevanja in odpiranja storžev ter s potekom klitja je ta vrsta odlično prilagojena na ogenj - ogrožajo jo lahko le prepogosti požari. Gozdovi imajo tu pred- vsem okoljetvorni pomen. Včasih so smola- rili , danes pa je razvito intenzivno čebelar­ jenje. Drugi dan smo krenili iz Soluna proti Kav ali; na poti smo se ustavili v učnih gozdovih (Taxiarchis) - to so listopadni gozdovi približno 600 m nad morjem. Pred tridesetimi leti so bili tod izsekani panjevci, pojavile so se številne grmovne vrste s posameznimi hrasti (Q. frainetto). Z malo pomoči in z nego so nastali lepi hrastovi drogovnjaki. Na mestih, kjer so po poseku posadili črni bor, se je hrast sam vrasel. Pokazali so nam tudi starejše hrastove sestoje, stare približno 90 let, v katere se že vrašča bukev (F. moesiaca). Od drugih drevesnih vrst smo opazili (in prepoznali) še brek, črni gaber, domači kostanj, raz- lične vrste hrastov. Mimogrede smo se ustavili še v panjevcu domačega kostanja s tridesetletno obhodnjo. Naslednja dneva smo preživeli v Rodopih - na področju gozdnega gospodarstva Dra- ma, najlepšega gozdnega področja Grčije, za katerega je značilna velika pestrost dre- vesnih pa tudi živalskih vrst; tu je najjuž- nejše nahajališče smreke (P. abies) in breze (B. verrucosa) v Evropi. Še na za- četku tega stoletja je bila večina gozdov degradiranih, paslo se je na stotisoče koz in ovc. Pozneje se je intenzivnost paše zaradi depopulacije podeželja ter iz voja- ških razlogov (bližina bolgarske meje) bi- stveno zmanjšala. Zaraščanje teh gorskih področij ( 1200-1800 m n. v.) poteka od rdečega bora prek smreke v jelovo-bukove gozdove; na južnih ekspozicijah se name- sto rdečega pojavi črni bor. Večina gozdov je v prvih sukcesijskih stadijih - prevladu- jejo čisti borovi in smrekovo-borovi sestoji. Na boljših rastiščih so sukcesije hitrejše, bukev se lahko pojavi brez vmesnega sta- dija smreke; na slabših rastiščih pa so bistveno počasnejše. Precej ur smo se zadržali v rodopskem pragozdu smreke, bukve in jelke. Pragozd {800 ha) se je tam ohranil zaradi tega, ker je bilo to področje v preteklosti popolnoma zaprta vojaška co- na, tako da so bili kakršnikoli vplivi (paša, sečnja) nemogoči. Slike so podobne našim jelovo-bukovim pragozdovom; razlika je v kamnini - magmatske kamnine in z njimi povezan relief so za nas manj običajne, smreke s krasnim habitusom (ozka krašnja) je več kot jelke, življenjska moč pragozda se nam je zdela večja - mogoče zaradi dobre vitalnosti jelke (A. Borisii-reyis), buj- nega pomlajevanja vseh vrst ter drobne površinske prepletenosti vseh življenjskih faz. Naslednje dni smo se pomaknili nekaj sto kilometrov proti jugu, v pokrajino Tesa- lijo. Tu smo si ogledali učne gozdove (Per- touli) in gozdove gozdnega gospodarstva Kalambaka. To so gorski, pretežno čisti jelovi gozdovi, približno 1500 nad morjem. Borisava jelka predstavlja prehod od bele jelke (A. alba) h grški jelki (A. cephalonica); iglice so bolj zašiljene, trde, vrsta je bolj toploljubna in sušne narave, delno ima tudi pionirske lastnosti, saj zarašča opuščene pašnike, njena vitalnost je bistveno boljša. Pokazali so nam različne sestoje: prebiral- ne, enomerne debeljake, večjepovršinske jalove gošče in letvenjake, nasade črnega bora, v katerega se vrašča jelka, jelovo-bu- kove prebiralne sestoje. Zanimivi so cilji, ki so jih zastavili: povečati zaloge, razgibati zgradbo, pospeševati raznovrstnost. Po na- ravi to niso čisti je lovi gozdovi; na to kažejo fagetalni elementi, pa tudi prisotnost troh- nobe. Vrast listavcev (bukve) onemogoča paša, kmetje imajo namreč še vedno pašne pravice. Tudi sadnja listavcev se zaradi tega ni obnesla. Udeleženci smo si v teh nekaj dneh z ogledi različnih objektov, z vožnjo z avto- busi -tudi po slabih makadamskih, gorskih cestah ter s pogovori ustvarjali sliko o grških gozdovih in gozdarjih. Osnovni nji- hov pristop je sonaravne gospodarjenje z gozdovi, poudarjeno je sodelovanje z nara- vo; to je opazno zlasti pri obravnavi sukce- sij, ki jih z nego in majhnimi vnosi le usmerjajo ali pospešujejo, nikakor pa ne nastopajo proti naravnemu razvoju gozdov; kaj takšnega si ob ogromnih površinah degradiranih gozdov in ob agresivni moči vračajočega gozda tudi ne morejo privošči­ ti. Kljub temu so bili v preteKlosti z denarjem svetovne banke" za razvoj tudi takšni po- skusi - velikopotezni nasadi (premene) z neustreznimi vrstami. Pa se je izkazalo, da veliko denarja in malo pameti ne rodita sadov. V Grčiji smo skratka videli slike (prebiral ne gozdove,. skrbno negovane se- stoje, majhna pomladitvena jedra, ... ) , ki jih v deželi brez gozdarske tradicije nismo pričakovali. Med drugim so nam pokazali tudi gozdiče, ob katerih bi se srednjeevrop- ski gozdar namrdnil; pa vendar, vrednost gozda je zelo relativen pojem, v Grčiji ima gozd visoko ceno - ne samo zaradi lesa; grški gozdarji se zavedajo večnamenske vloge gozdov. Takšnemu pristopu gojenja in gospodar- jenja z gozdovi je zagotovo botroval prof. DAFIS. ki je nekaj gojitvenega znanja in pogledov pridobil tudi v Švici pri profesorju Leibundgutu. Zasedanje izvršilnega odbora v Grčiji PRO-SILVA pa je imelo za cilj predvsem: spoznati dosežke grškega gozdarstva tam, kjer so s sonaravnim gospodarjenjem na degradiranih rastiščih enkratno uspeli, brez velikih investicij, spraviti gozd na pot revita- lizacije. Širokemu krogu udeležencev se je hotelo prikazati, da sonaravne gospodarje- nje z gozdom ne pomeni le prebiralnega gozda, temveč veliko več; predvsem pa večjo svobodo pri najrazličnejših rastiščih in sestojnih situacijah. To postaja toliko pomembnejše, ker mnoge dežele v Evropi korajžno stopajo na pot PRO-SILVE, manjka pa jim za to intuicije in obstaja nevarnost ponovne šablone. Naslednje srečanje članov PRO-SILVA bo v Zvolenu julija 1992, izvršilni odbor pa je sprožil tudi priprave za prvi kongres, ki bo 1993. Andrej Bončina G. V. 9·10/91 421 GDK: 903:945.31 Naraščajoča zaskrbljenost za usodo gozdov V začetku oktobra letos je na Nizozem- skem potekal 19. Mednarodni simpozij štu- dentov gozdarstva (International Forestry Students Symposium -- IFSS). Udeležilo se ga je 120 študentov iz 35 držav Evrope, Azije, Južne Amerike in Afrike. Vodilna tema simpozija je bila narašča­ joča zaskrbljenost za usodo svetovnih go- zdov. Po tednu dni dela in diskusij v različnih delovnih skupinah smo sprejeli zaključno izjavo o problemih gozdov v svetu, skupaj s priporočili, kako naj bi le-te reševali. Kot prihodnjim upravljalcem naravnega boga- stva gozdov se nam je zdelo nujno predsta- viti svoj pogled. Slovenski gozdovi niso glede ogroženosti nobena izjema, in ker se bo prav v prihod- njih dneh sprejemal nov Zakon o gozdovih, je to sporočilo še posebno aktualno. ZAKLJUČNA IZJAVA 19. Mednarodnega simpozija študentov gozdarstva 1 . V sedanjem času je človek glavni uničevalec narave -zaradi njegovega od- nosa, ki ne priznava obojestranskega sobi- vanja človeka in narave. 2. Gozdarji imajo majhen vpliv na politiko in sprejemanje od oč itev. Vzrok je podcenje- vanje pomembnosti gozdov za široko dru- žbeno skupnost. To se kaže pri sprejema- nju odločitev o namembnosti prostora in izkoriščanju gozdnih virov. 3. Kljub temu, da bi gozdovi morali ostati glavni predmet gozdarskega izobraževa- nja, je le to pogosto nepopolno, s preveč ozkim pogledom (samo) na gozdove. 4. Današnji gozdar se premalo zaveda in zanima za družbeno skupnost zunaj svojega gozda. Ta družba ima neposreden interes v gozdu in vpliv nanj. 5. Javnost slabo razume gozdarstvo. V sistem ekološkega izobraževanja gozdar- stvo še ni vključeno. Po.seben zaključek o namembnosti prostora 422 G. V. 9-10/91 6. Glede na dejstvo, da odločajo o na- membnosti prostora negozdarji, gozdovi pogosto izgubijo prioriteto pri rabi tal. Poseben zaključek o uporabi gozdnih virov 7. še vedno ni primernega (finančnega) sistema za ovrednotenje gozdov in njegovih funkcij. Priporočila 8. če želijo gozdarji prevzeti nase večjo odgovornost za svetovne gozdove, se mora spremeniti vloga gozdarja. Gozdar mora: - priti iz gozda in stopiti v družbo; - bolj aktivno sodelovati v procesu spre- jemanja odločitev o namembnosti prostora in uporabi gozdnih virov; - s predstavitvijo in izobraževanjem o pomembnosti gozdov za družbo osveščati javnost; - predstaviti in zagovarjati tudi druge funkcije gozdov- poleg proizvodnje lesa; - prenesti svoje strokovno znanje o go- zdovih v uporaben nasvet, na katerem lahko temeljijo javne akcije; - najti optimalno ravnotežje med potre- bami ljudi, še posebno lokalnimi, in krhkos- tjo narave; - objektivno prepoznavati prioritete dru- žbe: najsi gredo v korist gozdov ali druge rabe tal; - spoznati, da se mu ni potrebno ukvar- jati le z drevesi, ampak tudi z ljudmi; 9. Gozdarski izobraževalni sistem je po- trebno spremeniti in mora: - vključiti znanje drugih strok, še po- sebno sociologije, v gozdarsko stroko; - dopustiti povečan vpliv študentov na sestavo in vsebino svojega študija; - ponuditi študentom gozdarstva glo- balno perspektivo z omogočanjem izme- njave idej in raziskovanja na državnem in meddržavnem nivoju; - zmanjšati prepad med teorijami in stvarnostjo. 1 O. Da bi rešili globalne probleme go- zdov, se mora izboljšati sodelovanje med ustvarjalci politike in gozdarji, na lokalni, državni in meddržavni ravni. 11. Glavni element dolgoročnih rešitev problemov okolja oziroma problemov go- zdov v svetu, je mentalna revolucija, kar pomeni spremembo v odnosu: od potrošni- štva k aktivni odgovornosti za posamezni- kovo okolje. KNJIŽEVNOST GDK: 945.3 12. Več si je treba prizadevati za sestavo ekoloških predpisov in zakonov ter s tem omogočiti izvajanje gozdarske politike. 13. Z razvijanjem svojih komunikativnih sposobnosti mora gozdar vplivati na te- snejše sodelovanje med njim, tistim, ki odloča, in družbo. Robert Hostnik Nova učbenika Gozdarske srednje šole v Postojni Zapis v naslovu se zdi komaj verjeten. Ali torej Gozdarski šolski center v Postojni še kaže znake življenja, celo veselje do življenja - bo vprašal kdo, ki je ob vsem hudem, kar se z gozdarstvom trenutno godi, skoraj pozabil na to našo šolo. V splošnem je nanjo pozabilo tudi gozdarstvo, ki niti v osnovi nima rešene dolgoročne strategije pridobivanja strokovnih kadrov za potrebe slovenskega gozdarstva. Gozdarska fakulteta se izčrpava v med- sebojnih obračunih sodobnih in ortodok- snejših pogledov, vedno s kakšno novo kostjo, trenutno okrog ideje, naj bi bil pogoj ·za vpis na podiplomski študij ponovno vsaj dveletno delo v gozdarski operativi. Ta ista operativa ima vsega, pa menda tudi stro- kovnih kadrov, preveč in se ne ukvarja z mislijo, da bi absorbirala vsaj najperspektiv- nejše trenutne diplomante naših gozdarskih šol in si perspektivno izboljšala kadrovsko strukturo. Govorimo o potrebni končani višji šoli za revirne gozdarje, ne da bi imeli razčiščeno, kateri kandidati naj bi vpisovali ta študij potem, ko postojnske šole ne bo več. To se bo namreč nujno zgodilo, če bo gozdarstvo v zvezi z njeno problematiko še naprej tiščalo glavo v pesek. V takšnih razmerah mora biti človek, ki se loti pisanja učbenika za potrebe bodočih gozdarskih strokovnjakov res prežet z idea- lizmom. ln idealizma je bilo do nedavnega (morda še vedno tli) med profesorskim kadrom na šoli obilo. Več, kot ga je bilo uradno slovensko gozdarstvo pripravljeno videti. Od tod nagrajena interna šolska glasila in lepo število pripravljenih učbeni­ kov. Danes na kratko predstavljamo dva uč­ benika - že pred časom je izšel učbenik Helene Glogovškove Angleščina za go- zdarje in pravkar izšel učbenik Pavla Vrtovca Gozdnogojitvena tehnika - nega gozdov. V zvezi s prvim učbenikom sem kot urednik Gozdarskega vestnika dolžan poja- snila in opravičila. Iz razlogov, ki mi niso poznani in na tem mestu tudi ne bi želel razmišljati o njih, so bili poskusi, da bi blizu gozdarske stroke dobil nekaj besed o učbe­ niku prof. Glogovškove, neuspešni. Od tod zamuda prispevka. Ker cenim vložen trud in poznam ugodne ocene učbenika s strani Zavoda za šolstvo, sem se v malo trmasti želji, da s krajšim zapisom vendar izkažemo pozornost in zahvalo prof. Glogovškovi za njen prispevek gozdarstvu, odločil za samo ožje strokovno mnenje o učbeniku seči v ožje jezikovne kroge in zanj poprosil gospo Dano Blaganje, višjo predavateljica za an- gleški jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani (v pokoju). Njeni predstavitvi učbenika bi dodal svoje skromno mnenje o njegovi G. V. 9-10191 423 vzorni tehnični opremljenosti in o tem, da ne bo koristil le dijakom Gozdarske srednje šole, temveč tudi študentom in praktikom, vsakemu pač, ki ne dvomi več o tem, da je izpopolnjevanje tujih jezikov, tudi oziroma zlasti angleščine, za vsakogar zelo dobra naložba časa in energije. Ž. V. Helena Glogovšek: Angleščina za gozdarje Učbenik Angleščina za gozdarje avtorice Helene Glogovšek obsega pet samostojnih učnih enot. Vsaka vsebuje avtentična ali prirejena angleška besedila v glavnem s področja stroke. V prvem poglavju Foreign Language Learning (16. str.) se učenci seznanijo z različnimi načini branja (analitično, hitro, preskakovanje, preletavanje) in dobijo ko- ristne napotke, kako se lotiti branja strokov- nih in znanstvenih tekstov in kako uporab- ljati slovar. Drugo poglavje Ecology (23. str.) zajema različna področja ekologije v petih zanimi- vih in aktualnih strokovnih besedilih. - Ecology - Destruction of the environment - World ecological areas programme - Acid rain - Me - save the environment Tretje, najobširnejše poglavje Forests and Trees (30 str.) obravnava gozd in drevesa v desetih besedilih in sestavlja skupaj s prejšnjim in naslednjim poglavjem bistveni del učbenika. - Forests mean different things to diffe- rent people - Forests - Why are forests cut? - lnterrelationships in the forest eco- system - Trees - Air pollution kills forests - The death of forests - Functions of trees and forests - Plant power - Protect your pines from mountain pine beetles - Collecting of wood samples Četrto poglavje Forester (17. str.) za- jema v šestih berilih šolanje, obleko, zaš- či~no opremo, prehrano gozdarja in opis del v gozdu. Po težavnostni stopnji je to pogla- 424 G. V. 9-10/91 vje najlažje, zato bi ga bilo po načelu postopnosti smotrno uvrstiti za uvodno po- glavje pri naslednji izdaji učbenika. - The Forestry School centre in Postojna - Clothing and personal protective equipment in the chainsaw operator - Food and nutrition - Training of chainsaw operators - One of the operations in the forest delimbing - Forestry by computer Peto poglavje Scenes from Animal Life (13. str.) vsebuje pretežno izbor krajših besedil iz živalskega sveta, ki jih bodo učenci brali kot prijetno dopolnilo zahtevnej- šim tekstom prejšnjih poglavij. Vsakemu besedilu sledi veliko raznovr- stnih vaj za utrjevanje učne snovi. Vaje so metodično zelo dobro sestavljene, med naj- boljšimi pa so komunikacijske, ki spodbu- jajo učence k aktivni rabi jezika in k razmi- šljanju . Označene so po težavnostnih stop- njah, kar je zelo koristno glede na različno raven znanja učencev. Razen pri prvem poglavju so pri vseh drugih dodane prav posrečeno izbrane pe- smi (skupno 11) raznih angleških in ameri- ških pesnikov, ki slovijo kot tenkočutni opa- zovalci in ljubitelji narave. Pesmi, sicer neobičajne v strokovnih učbenikih, lepo popestrijo učno snov. Isto velja za številne pregovore, ki so v anglosaškem svetu v vsakdanji rabi. Pri učbeniku pogrešam nekoliko več slov- nice, zlasti s področja rabe časov, ki bi jo avtorica vsaj v obliki kratkega kompendija dodala na koncu učbenika. Učbenik Helene Glogovšek Angleščina za gozdarje je s skrbno izbranimi strokov- nimi besedili, temeljito obdelanimi s števil- nimi vajami, koristno zapolnil praznino, ki je vladala doslej na področju strokovne angleščine za gozdarje. Dana Blaganje Pavel Vrtovec: Gozdnogojitvena tehnika - nega gozdov Kolega Pavel Vrtovec, prof. za gojenje gozdov na Gozdarskem šolskem centru v Postojni si je s pisanjem srednješolskega učbenika o teoretskih temeljih in tehniki nege gozdov naložil težko breme - zelo kompleksno in vsebinsko prepletena snov predstaviti razumljivo in pregledno. V slovenskem jeziku o teoretičnih in prak- tičnih vidikih nege gozdov že dolgo ni bilo celovitejšega zapisa. Ker se v slovenskem prostoru srečujemo tudi z rastiščnimi, se~ stojnimi in lastninskimi posebnostmi~ pred- stavlja takšno delo vselej precejšen stro- kovni izziv. Učbenik je vsebinsko razčlenjen v več poglavij: - Cilji nege - Populacijsko genetske osnove nege - Prirastoslovne osnove nege - Značilnosti in vrste nege - Ocenjevanje znakov kakovosti - Nega mladja - Nega gošče - lzbiralno redčenje - Odkazovanje drevja ter evidenca gozdnogojitvenih del Ker vsebino posameznih poglavij nave- denih naslovov na tem mestu verjetno ni potrebno podrobneje razlagati, se skozi učbenik sprehodimo samo zelo na kratko. Ob nekaj osnovnih pojmih so v prvem poglavju obravnavani splošni gozdnogoji- tveni cilji ter povezanost med njimi, razčle­ njeni so stopenjski {etap ni) gozdnogojitveni cilji ter pregledno navedena sredstva nege. Drugo poglavje obravnava soodvisnost genetskih lastnosti populacij gozdnega dre- vja in drugih gozdnih vrst z lastnostmi okolij, govori o pragozdu in gospodarskem, naravnem oziroma sonaravnem gozdu. Tu so že tudi opisani združbeni procesi v razvoju sestojev. V poglavju o prirastoslovnih osnovah nege so obdelane različne vrste priraščanja drevja {višinsko, debelinsko, prostorninsko, vrednostno) ter navedeni dejavniki, ki vpli- vajo nanje. V poglavju, ki sledi, je nazorno obrazlo- žena razlika med negativno in pozitivno izbiro ter podrobno opisana vsaka od njih. Pod naslovom Ocenjevanje znakov kako- vosti je pozornost posvečena spoznavanju rastišč, sestojev in značilnosti posame~ znega drevja. Sledijo pregledno in zelo tekoče opisana konkretna opravila, ki jih moramo opraviti, če želimo vzgajati kvalitetne in v vseh pogledih stabilne gozdne sestoje. Podaja- nje snovi dopolnjujejo skice ter številna pojasnila in opozorila o posameznih kon- kretnih posebnostih, ki z lepo izkoriščenimi tehničnimi možnostmi tiska napravijo raz- lago še jasnejšo. Odlika učbenika je, da se avtor ob njego- vem pisanju ni ognil konkretnih problemov našega gozda, ki pri delu z njim onemogo- čajo idealno gozdnogojitveno delo (npr. problem divjadi, »podedovana« nenegova- nost nekaterih zasebnih gozdov itd.). Idea- liziranje gozdnih razmer je namreč zelo pogosta pomanjkljivost obravnav gozdno- .gojitvene problematike. Navedena odlika učbenika je gotovo plod dolgoletnega dela avtorja v gozdarski operativi, kjer razmere v gozdu in pri delu z njim niso vselej idealne. Tudi specifičnosti dela z zasebnimi gozdovi je v učbeniku dan ustrezen pouda- rek. Kolega Pavel Vrtovec je s pripravo učbe­ nika Gozdno gojitvena tehnika - nega go- zdov koristno zapolnil vrzel med sloven- skimi gozdarskimi učbeniki. Ob obsežnih izvirnih razlagah zakonitosti gozda in goz- dnogojitvenih ukrepov je razumljivo, da je v učbeniku najti nekaj podrobnosti, ki bi jih bilo mogoče še obrusiti, vendar pa to ne moti njegove uporabnosti. Učbenik bi moral obogatiti strokovno knjižnico vsakega go- zdarja, zato se zdi njegova naklada 600 izvodov razmeroma nizka. Živan Veselič G. V. 9·10/91 425 IZ TUJEGA TISKA GDK: 907.1(048.1) Počitnice na onesnaženem Mediteranu John Stan sell: A Mediterranean Holiday from Pollution, New Scientist, May 1990 Na Cipru je bila maja 1990 konferenca Evropske komisije za gospodarjenje z oko- ljem v »Mediteranskem bazenu". Glavno sporočilo konference je bilo, da je že skrajni čas za akcijo, če naj bi se do leta 2025 sanirali najvitalnejši problemi v Mediteranu. Mediteranske dežele enostavno nimajo iz- bire - okolje propada, regeneracijska moč ekosistemov je vse manjša; takojšnji ukrepi so zato nujni. O tem so bili nemudoma obveščeni: Evropska skupnost, Evropska Investicijska banka in Svetovna banka - institucije, od katerih mediteranske dežele pričakujejo denarno pomoč in kredite. Mediteran čaka zelo težka naloga. V njem prebiva 18 narodov z različno razvitimi gospodarstvi, političnimi sistemi in religija- mi. Kako vse te dežele spraviti v »isto smer«, ko pa so že vse kategorije okolja v Mediteranu na robu zloma? Na kopnem je voda največji problem, saj je ni ali je je malo. Mnoge rastlinske in živalske vrste so zato redke in v nevarnosti. Orna zemlja je omejena, vseeno pa bi kmetje in gozdarji radi uvajali »visoko pro- duktivne(< tehnologije - in to v na pol puščavskih razmerah. Obmorsko okolje je izredno problematič­ no. Vodna izmenjava med obalnimi morji in oceani je zaradi zaprtosti Sredozemskega morja minimalna, koncentracija onesnaže- vanj na nekaterih mestih pa zelo visoka, še posebno zaradi ugodnih temperatur. Neka- teri predeli so v zadnjih 50 letih tudi povsem oropani rib. Pritiski na okolje se večaj o, saj se že tako naraščajočemu prebivalstvu poleti pridru- žijo milijonske množice turistov, kar skupaj pomeni prekomerno izkoriščanje naravnih virov in močno onesnaževanje. Ti problemi so zlasti opazni v južnih deželah, kjer je industrija v razmahu in kjer uporabljajo v kmetijstvu vse več umetnih gnojil in kemika- lij. Naraščajoče prebivalstvo in naravni viri 426 G. V. 9-10/91 so v Mediteranu ključni problem. Pritiski na okolje se z množico turistov večajo, erozija se širi in delež gozda upada. S takimi trendi naj bi kljub načrtovanim pogozdovanjem ( ?) do leta 2025 izginila četrtina sedanjih gozdov. Pretnja, ki vzbuja srh, prihaja iz socioeko- nomskega plana MAP-a (Med . Action Plan). Ce se trend sedanjih 30 let ne spremeni, potem bo čez 40 let 95% obale urbanizirane. Mediteran bo imel SOO milijo- nov prebivalcev in 200 milijonov obiskoval- cev s 150 milijoni avtomobilov; vsako leto pa bo ta masa ljudi pojedla 250 milijonov ton žit in 45 milijonov ton mesa ... grozljivo! Krog je prav gotovo začaran, saj s preo- bremenitvijo okolja strmo pada njegova kvaliteta, zmanjšuje se delež zemlje za pridelavo hrane, veča se erozija, pada de- lež gozda ... Torej: razdejanje je na vidiku. Kako ukre- pati in kaj narediti? Vsi sklepi komisije izvirajo iz dejstev, da je treba okolje nemu- doma zaščititi in izboljšati in za to preskrbeti denar, kajti predvsem sanacija največjih onesnaževalcev bo izredno draga. Prvi ko- rak k preprečevanju nadaljnjih negativnih vplivov bodo visoke cene za obalne po- vršine (predvsem tiste s pitno vodo), takse in davki. Vendar kako to uskladiti s turisti, njihovo nastanitvijo in nizkimi cenami ter gospodarstvom nekaterih dežel, ki prak- tično živijo od turizma? Pogled z druge strani pa kaže, da je umazanija v Jadranu, ki jo prinaša reka Pad, v zadnjih letih zmanjšala turistični obisk za 30 %. Nujno je, da dežele Mediteranskega ba- zena nastopijo enotno, sicer bodo vsi po- skusi zaman. Javno mnenje je v teh deže- lah vse bolj naklonjeno ohranitvi okolja, in to je stvar, ki vliva optimizem. Vložiti bo potrebno ogromno denarja za nujno sana, cijo in še več za nadaljnje pozitivne ukrepe -če se v tem prostoru hoče ohraniti okolje, kulturo in civilizacijo! (Iz zgodovine vemo, da so propadale cele civilizacije, ko so si enkrat tako poslabšale okolje, da je bila pot nazaj predolga). Problemi v Mediteranu so znani, razi- skave so narejene, možnosti tudi že pred- videne. Najprej gre za nekaj vitalnih proble- mov, kot so očiščenje odpadnih vod iz mest in odstranitev naftnih madežev iz morja ter preprečevanje novih. Vse mediteranske dežele so dobile po- datke o okolju in sklepe komisije o dolgo- ročni regeneraciji okolja. Nove naloge, ki si jih je zadala komisija so: - dati inštitutom, ki se ukvarjajo z oko- ljem izvršilno moč, - združiti okoljevarstvene strategije v skupni razvojni program, - obdavčiti programe, ki obremenjujejo okolje, - združiti finance v integralno gospodar- jenje z okoljem. V prvi prioriteti akcij za rešitev Medite- rana pa so predvsem zaščita naravnih re- zervatov, pogozdovanja, čiščenje odpadnih GDK: 907.1(048.1) vod, nadzor nad pomorskim prometom, skrb za energijo in varstvo pitnih vod. * * * Tudi Slovenija s svojim primorskim delom in celim Krasom spada v mediteranski pro- stor. Mar se zavedamo, da je ves Mediteran pred kolapsom? ln da imamo na našem Krasu že 60% gozdov, ki v intenzivnih procesih progresivne sukcesije dobivajo av- tohtoni značaj; zelena pljuča, ki pomenijo življenje in vlivajo optimizem? ln da bi naš Kras lahko bil primer revitalizacije prostora, raziskovalni in učni objekt za ves Medite- ran? ln morda bi se tega morali še najbolj zavedati (ali pa bi jim mi gozdarji morali povedati) naši politiki, ko bodo (če bodo?) kandidirali za sredstva, ki bodo namenjena za ohranitev mediteranskega prostora! Bojan Počkar Odstranjevanje plevela z glivami Ayres, P., Paul, N.: Weeding with Fungi, New Scientist, 1. sept. 1990 Avtorja opisujeta zanimiv način biolo- škega boja proti plevelom - z uporabo patogen ih gliv, ki so drugače med večjimi škodljivci kulturnih rastlin. Razvoj mikoherbicidov se začne z iska- njem primernih vrst, ki ogrožajo določeno vrsto pleve lov. Nadaljuje se z obsežnim testiranjem v laboratorijih. Gliva, primerna za mikoherbicid, mora izpolnjevati vrsto pogojev: uspevati mora v laboratoriju, biti mora specifična (usmerjena samo na dolo- čeno vrsto) in učinkovita. Specifičnost preizkušajo z inficiranjem sorodnih vrst ple- vela, potem pa širijo krog rastlin. V naravi je za glive značilna razmeroma majhna virulenca (učinkovitost). To uspejo odpraviti z visokimi dozami spor, za kar bi bili v naravi le redko dovolj ugodni pogoji. V ZDA sta dva mikoherbicida (»Col! ego« in »Devine«) na tržišču uspešna že skoraj 1 O let. »College<< je v tem času zmanjšal uporabo pesticidov za 500.000 litrov. Tudi v Evropi že razvijajo mikoherbicide za naj- pomembnejše plevele. Znanih je tudi več primerov, kako so njihovo učinkovitost v kombinaciji s kemičnimi preparati ali insekti še povečali. Prednosti mikoherbicidov so številne. Zmanjšanje strupenih snovi v okolju je že omenjeno. So tudi bolj selektivni in primerni tudi za plevela, ki so razvili odpornost za kemikalije. Ker je iskanje mikoherbicida bolj usmerjeno (naravne vrste), so stroški razvoja novega preparata manjši kot pri kemičnih herbicidih, kjer morajo poskušati z več kot 10.000, zvečine naključno izbra~ nimi spojinami. Morebitna slabost mikoher- bicidov je v tem, da bi si glive lahko poiskale novega gostitelja. Ta nevarnost je sicer pri G. V. 9-10/91 427 naravnih vrstah zelo majhna, povsem ne- znano pa je, kako bi reagirale glive, ki bi jih genetsko preusmerili na nove gostitelje. Zato je potrebna v tem začetnem obdobju izredna pazljivost. Prispevek je sicer pisan za agronome, ki IN MEMORIAM GDK: 902.1 imajo opravka z umetnimi ekosistemi in ki gradijo na umetni rodovitnosti. Tudi za go- zdarje je pomembna ideja prispevka, da se lahko najdejo nove poti, ki so bolj ekološko in ekonomsko primerne, če se le človek dovolj poglobi v naravne procese. Vid Preložnik Kolegu in prijatelju Milanu Prešernu v slovo Ko smo praznovali Milanov šestdeseti rojstni dan 27. junija letos v krogu sodelav- cev in prijateljev na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, niti slutili nismo, da se bomo za vedno poslovili od njega 16. oktobra v njegovem rojstnem kraju Rakeku. Huda in zahrbtna bolezen ga je prekmalu odtrgala od dela in iz življenja. Milan se je po končani gimnaziji v Ljub- ljani vpisal na tedanjo Fakulteto za agrono- mijo in gozdarstvo v Ljubljani. Njegova družina, ki je v vojni izgubila očeta, se je težko prebijala skozi življenje, zato si je moral Milan že med študijem poiskati prilož- nostne zaposlitve. To priložnostno delo je največkrat segalo na njegovo študijsko po- dročje- gozdarstvo. Delal je pri taksacijah in pozneje več let pri vegetacijskih raziska- vah. Po odsluženju vojaškega roka se je zaposlil leta 1964 na današnjem Biološkem inštitutu Jovana Hadži ja ZRC SAZU. Naj- prej je bil strokovni delavec, po zelo uspe- šno opravljeni diplomi pa je postal strokovni sodelavec, nato višji strokovni sodelavec, 428 G. V. 9-10/91 v zadnjem času pa je bil izvoljen za strokov- nega svetnika. V svojem petindvajsetlet- nem rednem delovnem obdobju se je spe- cializiral na področju vegetacijske kartogra- fije. Bil je zanesljiv, natančen in preudaren sodelavec na terenu in v kabinetu. Površno- sti pri delu ni trpel, zato je vedno vse natančno raziskal, si skrbno zabeležil in o tem poročal. Posebno se je odlikoval pri kartografskem delu. Z njemu dano zaneslji- vostjo je ustvarjal brezhibne vegetacijske karte, veliko teh je ročno pobarvanih in so še vedno videti, kot bi bile natisnjene. Milan je soavtor mnogih vegetacijskih kart, name- njenih gozdarstvu oziroma kart vegetacije na slovenskem ali širšem prostoru. Milan je bil tih, delaven, nevsiljiv, v družbi sicer zelo prijeten, vendar vedno nekoliko odmaknjen v svoj svet. Tako je tudi tiho in nenadoma odšel od nas. Legel je k več­ nemu počitku, kjer ni bolečin in vsakdanjih tegob. Z žalostjo in hvaležnostjo se poslav- ljamo od njega vsi njegovi sodelavci, so- šolci in prijatelji. · dr. Mitja Zupančič GDK: 903 POROČILO MINISTRSTVA ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO O GOSPODARJENJU Z GOZDOVI IN OSKRBI Z LESOM V LETU 1990 IN V CELOTNEM SREDNJEROČNEM PLANSKEM OBDOBJU 1986-19901 V tem poročilu za leto 1990 in za celotno srednjeročno obdobje 1986-1990 je tako kot prejšnja leta prikazano uresničevanje del in nalog na področjih gospodarjenja z gozdovi in urejanja lesnobilan- čnih razmerij na osnovi podatkov organizacij v gozdarstvu in predelavi lesa, statistike in drugih informacij. 1. POSEK LESA A Leto 1990 Posek lesa je v letu 1990 znašal 2,779.382m3 (iglavci 1,681.245m3 , listavci 1,098.137m3), od tega v družbenih gozdovih 1,318.366 m3 (iglavci 827.395 m3, listavci 490.971 m3) in v zasebnih gozdovih 1,461.016 m3 (iglavci 853.850 m3, listavci 607.166 m3). Posek določen s planom za leto 1990 je bil realiziran 84% (iglavci 93%, listavci 73 %), pri tem v družbenih gozdovih 94% (iglavci 96%, listavci 90%) in v zasebnih gozdovih 77% (iglavci 90%, listavci 63 %). Podrobnosti glede poseka po posameznih območnih gozdnogospodarskih organizacijah so razvidne iz priloženih preglednic A.2.1 in A.2.2. B. Obdobje 1986-1990 Podatke o poseku lesa je republiška skupnost za gozdarstvo vključila v anketo šele za letno poročilo o realizaciji plana za leto 1987. Zato so iz tega vira na razpolago podatki le za štiri leta. V teh letih je bila dosežena realizacija poseka lesa v primerjavi s planiranim povprečnim letnim obsegom za srednjeročno obdobje 1986-1990 naslednja: 1986 1987 1988 1989 1990 Skupaj Posek lesa v oo o m3 Družbeni gozdovi 1.595,8 1.602,5 1.440,4 1.318,4 5.957,1 Zasebni gozdovi 1.853,1 1.830,2 1.748,4 1.461,0 6.892,7 Vsi gozdovi 3.448,9 3.432,7 3.188,8 2.779,4 12.849,8 Doseganje srednjeročnega plana 1986-1990 v %: Družbeni gozdovi 102 102 92 84 95 Zasebni gozdovi 92 91 87 72 85 Vsi gozdovi 96 96 89 78 90 Za srednjeročno obdobje 1986-1990 je bil planiran povprečni letni obseg poseka lesa 3.582.100m3 , od tega v družbenih gozdovih 1,565.600m3 in v zasebnih gozdovih 2,016.500m3 1 Zaradi zelo obsežnega Poročila, ki poleg analize preteklega leta zajema tudi analizo izvrševanja plana vsega srednjeročnega obdobja 1986-1990. Poročila ne objavljamo v celoti, ampak v prirejeni, skrajšani obliki. 2. BLAGOVNA PROIZVODNJA GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV A Leto 1990 Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov je v letu 1990 znašala 1,877.697 m3 (iglavci 1,175.538m3, listavci 702.159m3), od tega v družbenih gozdovih 1,187.218m3 (iglavci 741.350m3 , listavci 445.868m3) in v zasebnih gozdovih 690.479m3 (iglavci 434.188m3, listavci 256.291 m3). V primerjavi z letom 1989 je bila ta proizvodnja manjša za 587.563 m3 ali za 24% (pri iglavcih za 330.690m3 ali 22% in pri listavcih za 256.873m3 ali 27%), od tega je bila v družbenih gozdovih manjša za 147.419m3 ali 11 °/o (pri iglavcih za 70.470m3 ali 9%, pri listavcih za 76.949m3 ali 15%) in v zasebnih gozdovih za 440.144 m3 ali 39% (pri iglavcih za 260.220 m3 ali 37% in pri listavcih za 179.924m3 ali 41 %). Obseg blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov določen s planom za leto 1990 je bil realiziran 84% (iglavci 86%, listavci 81 %), pri tem v družbenih gozdovih 96% (iglavci 99 °/o, listavci G. V. 9·10/91 429 92 %), in v zasebnih gozdovih 69% (iglavci 70 %, listavci 67 %) . Podatki po območnih organizacijah so razvidni iz priloženih preglednic A.3.1 in A. 3.2. B. Obdobje 1986-1990 Dosežena realizacija blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov je bila v posameznih letih preteklega srednjeročnega obdobja v primerjavi s planiranim povprečnim letnim obsegom naslednja : "1986 1987 1988 1989 1991 Skupaj Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov v 000 m3 : Družbeni gozdovi 1.424,0 f.440,2 1.41"1,5 1.334,6 1.187,2 6.797,5 Zasebni gozdovi 1.200.8 1.145,8 1."128,"1 1.130,6 690,5 5.295,8 Vsi gozdovi 2.624,8 2.586,0 2.539,6 2.465,2 1.877,7 12.093,3 Doseganje srednjeročnega plana 1986-1990 v %: Družbeni gozdovi 106 107 105 99 88 101 Zasebni gozdovi 104 99 98 98 60 92 Vsi gozdovi 105 103 "102 99 75 97 Za srednjeročno obdobje "1986- 1990 je bil planiran povprečni letni obseg blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov 2,500.300 m3, od tega v družbenih gozdovih 1 ,346.600 m3 in v zasebnih gozdovih 1,153.700 m3 . 3. LESNOBILANČNA RAZMERJA Bilanca lesa za leto 1990 zajema tako kot v prejšnjih letih vso porabo gozdnih lesnih sortimentov in lesnih ostankov v primarni predelavi lesa ter ostalo neposredno porabo gozdnih lesnih sortimentov (tehnični les za druge namene in drva). Bilanca lesa obravnava izključno le neposredno porabo gozdnih lesnih sortimentov in lesnih ostankov in ne zajema podatkov o uvoženih ali v drugih republikah nabavljenih polproizvodov, kot so žagan les, furnir, lesne plošče, celuloza in lesovina ter podobno. Bilanca tudi ne zajema gozdnih lesnih sortimentov, ki so jih gozdni posestniki porabili v svojih gospodarstvih in gospodinjstvih, ker te količine ne sodijo v blagovno proizvodnjo. Bilanca lesa je grajena na predpostavki, da je poraba lesa enaka dobavljenim količinam gozdnih lesnih sortimentov in lesnih ostankov, pri čemer pa so zaradi prehodnih zalog lesnih surovin možna manjša odstopanja v odnosu do dejanske porabe lesa. A. Leto 1990 Po bilanci lesa v letu 1990 je skupna poraba lesne surovine vR Sloveniji lani znašala 3,164.000 m3 , od tega 1,946.000 m3 iglavcev in 1,218.000 m3 1istavcev. V tej skupni porabi je bilo v mehanski predelavi porabljeno 1 ,260.000 m3 (739.000 m3 iglavcev in 52"1.000 m3 listavcev) ; v proizvodnji celuloze in lesovine 947.000m3 (752.000m3 iglavcev in 195.000m3 listavcev) , v proizvodnji lesnih plošč 526.000 m3 (269.000 m3 iglavcev in 257.000 m3 listavcev), tehnične~a lesa za druge namene 237.000 m3 (186.000 m3 iglavcev in 51 .000 m3 listavcev) in 194.000 m lesa listavcev za drva. V primerjavi z letom 1989 je bila skupna poraba lesa lani manjša za 12% (pri igfavcih za 11 % in pri listavcih za 14 %). Pri tem je bila v mehanski predelavi poraba manjša za 10%, v proizvodnji celuloze in lesovi ne za 5 %, v proizvodnji lesnih plošč za 16 %, pri tehničnem lesu za druge namene za 29% in pri drveh za 19%. Skupna poraba lesa v obsegu 3,164.000 m3 je bila v lanskem letu pokrita z lesno surovino iz R Slovenije 71 % (z gozdnimi sortimenti 59% in lesnimi ostanki 12 %), z dobavami lesa iz drugih republik 18% in iz uvoza 11 %. Pokritje po posameznih področjih porabe \esa je razvidno iz priložene preglednice A.4. B. Obdobje 1986-1990 Dosežen povprečni letni obseg porabe lesa in pokritja iz R Slovenije v preteklem srednjeročnem obdobju po navedenih področjih porabe pa je bil naslednji (izraženo v % realizacije do plana): "1. V mehanski predelavi vsa poraba lesa 9"1 % (iglavci 96%, lista v ci 83%) ter njeno pokritje iz R Slovenije 96% (iglavci 97%, listavci 92 %). 2. Pri lesu za celuloze in lesovino, lesne plošče in tehničnem lesu za druge namene je bila vsa poraba dosežena 89% (iglavci 91%, listavci 85%), pokritje izR Slovenije 90 % (iglavci 94%, listavci 79 %), pri tem z gozdnimi lesnimi sortimenti 95% (iglavci 106%, listavci 79 %) in z lesnimi ostanki 78% (iglavci 77%, listavci 87 %). 3. Poraba lesa listavcev za drva je bila v primerjavi s planirano dosežena 113% ter v celoti pokrita iz R Slovenije. V primerjavi z lesnobilančnimi razmerji , doseženimi v srednjeročnem obdobju 1981-1985 oziroma 430 G. V. 9-10/91 11 1 ' s podatki bilance lesa v letu 1985 je vsa poraba lesa za letno povprečje 1986-1990 manjša za 9% kot leta 1985. Delež njeneg~ pokritja z lesno surovino iz R Slovenije je enak kot v letu 1985 in sicer 76%, delež pokritja z dobavami iz drugih republik je večji za tri indeksne točke {16 %), delež pokritja z lesno surovino iz uvoza pa manjši kot v letu 1985 - prav tako za tri indeksne točke {8 %). V preglednici B.4 pa je prikazana poraba drobnega lesa za proizvodnjo celuloze in lesnih plošč za teto 1980 ter za teta od 1986 do 1990 in sicer po virih dobav. 4. OBNOVA, NEGA IN VARSTVO GOZDOV A. Leto 1990 V obnovi gozdov so bila deta v letu 1990 opravljena na površini 3405 ha, od tega v družbenih gozdovih na 1912 ha in v zasebnih gozdovih na 1493 ha. Razčlenitev teh del v obnovi gozdov je naslednja: Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi Obnova gozdov- ha 1912 1493 3405 - priprava tal 409 530 939 - priprava sestaja 336 134 470 - sajenje 547 582 1129 - podsajenje 15 2 17 - setev 110 19 129 - spopolnjevanje 362 141 503 - gnojenje 107 63 170 - ostalo 26 22 48 V primerjavi z letom poprej je bil obseg teh del lani manjši za 1449 ha ali 30%; v družbenih gozdovih je bil manjši za 295 ha ali 13% in v zasebnih gozdovih za 1154 ha ali 44%. V negi gozdov so bila dela v lanskem letu opravljena na površini 15.794 ha, od tega v družbenih gozdovih za 8992 ha in v zasebnih gozdovih na 6802 ha. Razčlenitev teh del je naslednja: Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi Nega gozdov- ha 8992 6802 15.794 - obžetev 3248 2695 5943 - čiščenje 3174 3096 6270 - uravnavanje zmesi 253 277 530 - prvo redčenje 1295 590 1885 - drugo redčenje 974 138 1112 - obžagovanje vej 48 6 54 V primerjavi z letom 1989 je bil lani obseg del v negi gozdov manjši za 8835 ha ali 36%, od tega v družbenih gozdovih za 3721 ha ali 29% in v zasebnih gozdovih za 5114 ha ali 43%. Kolikšen je bil obseg del v obnovi in negi gozdov po posameznih območnih gozdnogospodarskih organizacijah in kako so le-te izpolnile letni plan je razvidno iz priloženih preglednic A.5.1 in A.5.2: Dela v varstvu gozdov je zaradi njihove narave in različnosti možno na skupnem imenovalcu prikazati le vrednostno. Za dela v varstvu gozdov je bilo v letu 1990 porabljeno 16,476.000 din, od tega v družbenih gozdovih 12,389.000 din in v zasebnih gozdovih 4,087.000 din. B. Obdobje 1986-1990 V preteklem srednjeročnem obdobju je povprečni letni obseg del v obnovi gozdov znašal 4716 ha (v družbenih gozdovih 2220 ha in v zasebnih gozdovih 2496 ha) ter v negi gozdov 22.569 ha (v družbenih gozdovih 11.915 ha in v zasebnih gozdovih 10.654 ha). 5. MELIORACJJE GOZDOV IN POGOZDOVANJA A. Leto 1990 V -letu 1990 je bilo meliorirano 1058 ha malodonosnih gozdov, od tega v družbenih gozdovih 324 ha in v zasebnih gozdovih 734 ha. Z direktno preme no je bilo meliorirano 348 ha (družbeni gozdovi 104 ha, zasebnih gozdovi 244 ha) in z indirektno premene 710 ha (družbeni gozdovi 220 ha, zasebni gozdovi 490 ha). V tem letu je bilo meliorirano 151 O ha ali 59% manj malodonosnih gozdov kot v letu 1989. G. V. 9·10/91 431 V lanskem letu je bilo pogozdeno 12 ha negozdnih zemljišč in to 4 ha v družbenem sektorju lastništva in 8 ha v zasebnem. V primerjavi z letom 1989 je bilo lani pogozdeno 26 ha manj zemljišč in to v družbenem sektorju 24 ha in v zasebnem 2 ha manj. Med neposredne naloge pri melioracijah malodonosnih gozdov in pogozdovanju sodi tudi vzdrževanje že osnovanih nasadov. Ta vzdrževalna dela so bila v letu 1990 opravljena na površini 2686 ha, od tega v družbenih gozdovih na 87 4 ha in v zasebnih gozdovih na 1812 ha. Vzdrževalna dela v že osnovan ih nasadih so lani potekala na 1828 ha ali 40% manjših površinah kot v letu 1989. B. Obdobje 1986-1990 V obdobju 1986--1990 je bilo meliorirano povprečno letno 2428 ha malodonosnih gozdov in to z direk1no prem eno 712 ha in z indirektno prem eno 1716 ha. V družbenih gozdovih je bilo melioriranih povprečno 1057 ha in v zasebnih gozdovih 1371 ha malodonosnih gozdov. Povprečni letni obseg melioracij malodonosnih gozdov je bil v preteklem srednjeročnem obdobju za 653 ha ali 37% večji kot v obdobju 1981-1985 in to v družbenih gozdovih za 443 ha ali 72% in v zasebnih gozdovih za 210ha ali 18%. V obdobju 1986--1990 je bilo pogozden ih 135 ha negozdnih površin ali 27 ha povprečno na leto (plan 23 ha). V primerjavi z obdobjem 1981-1985 je bilo v vsem preteklem srednjeročnem obdobju pogozdeno 21 ha več negozdnih površin. 6. PLANTAŽNI NASADI A. Leto 1990 V letu 1990 je bilo osnovano 66 ha topolovih nasadov in sicer v družbenem sektorju lastništva, vzdrževalna dela v že osnovanih nasa<;:lih pa so potekala na površini 193 ha, od tega 173 ha v družbenem in 20 ha v zasebnem sektorju lastništva. V primerjavi z letom 1989 je bilo osnovano 18 ha več nasadov, vzdrževalna dela pa so potekala na 256 ha manjši površini. B. Obdobje 1986-1990 V srednjeročnem planu je bilo predvideno, da bo v obdobju 1986--1990 osnovano 4000 ha zunaj gozdnih namenskih nasadov hitrorastočih drevesnih vrst iglavcev in listavcev. Za nosilca realizacije tega programa je bila predvidena industrija celuloze in papirja. Dejansko je bilo v obdobju 1986-1990 osnovano le 246 ha pretežno topolovih nasadov. Povprečni letni obseg osnovan ja plantažnih nasadov znaša torej 49 ha, kar je za 5 ha ali 9% manj kot v srednjeročnem obdobju 1981-1985. 7. GRADNJA GOZDNIH CEST A. Leto 1990 V letu 1990 je bilo zgrajeno ali rekonstruirano 82,0 km gozdnih cest, od tega v družbenih gozdovih 54,5 km in v zasebnih gozdovih 27,5 km. V vseh gozdovih je bilo lani zgrajenih 83,9 km ali 51 % manj gozdnih cest kot v letu 1989 in to v družbenih gozdovih 47,5km ali 47% in v zasebnih gozdovih 36,4 km ali 57% manj. Doseganje planiranega letnega obsega gradenj gozdnih cest v letu 1990 po gozdnogospodarskih območjih je razvidno iz priložene preglednice A.6. 8. Obdobje 1986-1990 Planirani obsegi in dosežena realizacija v novogradnjah in rekonstrukcijah gozdnih cest so v obdobju 1986--1990 bili naslednji : Planirani obseg - km Realizacija- km Realizacija-% Petletni obseg 1986--1990 Družbeni gozdovi 766 545 71 Zasebni gozdovi 860 447 52 Vsi gozdovi 1626 992 61 V preteklem srednjeročnem obdobju je bilo zgrajeno povprečno letno 198 km gozdnih cest (v družbenih gozdovih 109 km in v zasebnih gozdovih 89 km). V primerjavi s srednje ročnim obdobjem 1981-1985 je bil ta povprečni letni obseg več kot prepolovljen, saj je bil manjši kar za 242km ali 55% (v družbenih gozdovih za 104km ali 49% in v zasebnih gozdovih za 138km ali 61 %) . 432 G. V. 9-10/91 Poleg gozdnih cest je bilo v obdobju 1986-1990 zgrajeno tudi 5.760 km gozdnih vlak, od tega v družbenih gozdovih 27971. ~ Preglednica A.3.1: Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov v letu 1990 0 :< ep o ~ 1. Tolmin 2. Bled 3. Kranj 4. Ljubljana 5. Postojna 6. Kočevje 7. Novo mesto 8. Brežice 9. Celje 10. Nazarje 11. Slovenj Gradec 12. Maribor 13. Murska Sobota Radgona 14. Kras Skupaj 1-14 Gozdovi pri drugih OZD Vse skupaj m3 41.313 70.738 52.921 51.719 106.250 93.972 46.857 8.364 20.957 31 .299 86.775 79.698 4.220 1.718 7.649 704.450 36.900 741.350 lglavci %do let. pi. 104 98 93 105 106 112 88 101 91 88 102 93 94 101 118 100 90 99 Družbeni gozdovi Listavci m3 %do m3 39.913 8.230 13.180 27.674 26.088 77.195 70.771 31.976 18.473 8.679 9.894 44.069 23.632 5.150 3.744 408.668 37.200 445.868 let. pl. 118 81.226 100 78.968 82 66.101 93 79.393 105 132.338 94 171.167 83 117.628 94 40.340 84 39.430 57 39.978 90 96.669 89 123.767 84 27.852 112 6.868 94 11.393 91 1,113.118 101 74. 100 92 1,187.218 Skupaj %do let. pi. 110 98 91 100 106 103 85 96 87 79 101 92 86 109 109 96 95 96 Zasebni gozdovi Li stavci lglavci m3 %do m3 %do 16.350 45.587 52.881 66.033 34.386 22.824 8.047 2.071 27.862 35.233 77.157 37.627 1.635 230 6.265 434.188 434.188 let. pi. 86 36.547 89 1.199 78 13.062 61 44.836 65 3.445 63 5. 997 72 25. 170 55 30. 673 82 52.389 57 3.148 80 1. 551 54 23.758 53 1. 016 115 1.450 90 12.050 70 256.291 70 256.291 let. p!. 84 30 91 n 33 43_ 46 66 -. - 80 48 43 69 73 69 60 67 67 Skupaj m3 %do 52.897 46.786 65. 943 110.869 37.831 28.821 33.217 32.744 80.251 38. 381 78.708 61.385 2.651 1. 680 18. 315 690.479 690.479 let. pi. 85 85 80 65 60 58 50 65 81 57 79 59 59 73 68 69 69 Preglednica A.4: Bilanca lesa v letu 1990 Poraba Pokritje porabe lesa v letu 1990 lesa v Republika Slovenija Druge Uvoz letu 1990 Gozdni sortimenli Lesni ostanki Skupaj republike OOOm3 OOOm3 % OOOm3 % 000m3 % OOOm3 % ooom3 '% l. Les za meh an. pred. 1.260 1.064 84 - - 1.064 84 186 15 10 - iglavci 739 739 100 - - 739 100 - listavci 521 325 62 - - 325 62 186 36 10 2 11. Les za cel. in plošče ter teh. les za dr. namene 1.710 620 36 374 22 994 58 375 22 341 20 - iglavci 1.207 437 36 344 29 781 65 109 9 317 26 listavci 503 183 36 30 6 213 42 266 53 24 5 1. Les za celulozo 947 281 30 147 15 428 45 180 19 339 36 iglavci 752 238 32 147 19 385 51 52 7 315 42 - listavci 195 43 22 - 43 22 128 66 24 12 2. Les za plošče 526 102 20 227 43 329 63 195 37 2 - iglavci 269 13 5 197 73 210 78 57 21 2 listavci 257 89 34 30 12 119 46 138 54 3. Teh. les zadr. namene 237 237 100 - - 237 100 - iglavci 186 186 100 - - 186 100 - listavci 51 51 100 - 51 100 (j} ~ 111. Drva- Hstavci 194 194 100 - 194 100 ~ Vse skupaj (1+11+111} 3.164 1.878 59 374 12 2.252 71 561 18 351 11 o ~ iglavci 1.946 1.176 60 344 18 1.520 78 109 6 317 16 ..J::.. listavci 1.218 702 58 30 2 732 60 452 37 34 3 (J.) - -+:>- Preglednica A.7 : Porabljena sredstva za vlaganja v gozdove v letu 1990- Struktura vlaganj- vsi gozdovi I'U p v 000 din < Sku~na vlaganja