V nekaterih zimskih središčih na Gorenjskem so letos smučišča že oživela. Seveda pa je snega za pravo smuko še premalo. Zato so pred tistimi redkimi žičnicami, ki že obratujejo, dolge vrste. -b°to: F. Perdan
Leto XXVIII. Številka 99
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Ve8enice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka ,n Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar
glasilo socialistične z
Kranj, petek, 26. 12. 1971 Cena: 1,50 dinarja
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
ZA GORENJSKO
, tr>rek, 23. decembra, ob 2.35 je začelo goreti v poslopju Kmetijskega gospo-n^rstlJa na Trati pri Skofji Loki. Ogenj je zajel prvo nadstropje na južni stra-%0!!fradišča, kjer je bilo shranjeno več ton oljne pogače, pšeničnih otrobov, tu /■ m°ka in lucerna. Močna krmila so pogorela, ogenj pa je poškodoval ««I ostrešje. Škode je za okoli 3,000.000 novih din. - Foto: F. Perdan
Zvezni plaketi Gorenjskemu sejmu in Tonetu Volčiču
nrK.rar»J - Po posebni odločitvi ,-(ls<-<lnika republike je letos ob ^•'zniku Jugoslovanske ljudske ar-tu'!r center za civilno zaščito zvezki8 sekretariata za ljudsko obram-v Beogradu prvič podelil plakete b
Zet'"' n'mi PriznanJ' za dosežke, zav-* (>st in uspehe pri uresničevanju si)|^'ania c'v'm<-' zaščite v okviru •j()siU.j,a programa obrambi)ih pri-yriaV". ^ Prihodnje bodo takšna pri-0*nJa podeljevali vsako leto. nk 'OVeniJi s,;> takšni plaketi in Go .° Pr»znanje dobila kolektiv iS<, .'onisk<'K;» sejma Kranj in pred; Te-   ■. kranjske občinske skupščine
&fte Volčič. Gorenjski sejem je
dobil zvezno
plaketo in pismeno priznanje, ker je z organizacijo sejmov sredstev in opreme za obrambo in civilno zaščito veliko prispeval k prikazovanju sredstev in opreme v jugoslovanskem merilu. K temu pa je posebno letos veliko pripomogel tudi predsednik občinske skupščine in predsednik organizacijskega odbora te sejemske prireditve Tone Volčič oziroma kranjska občinska skupščina. Kranjska občina je z izrednim razumevanjem in sodelovali jem pripomogla, da je ta sejemska prireditev prerasla komercialne okvire in postala dejanski pregled dosežkov na področju civilne zaščite v jugoslovanski skupnosti. A. Z.
Po stezah partizanske Jelovice
Priprave
v polnem teku
V prvih januarskih dneh bo minilo natanko 34 let od' legendarne 3-dnevne dražgoške bitke. V spomin na ta dogodek, v spomin na neenako borbo Cankarjevega bataljona, že vrsto let Dražgošani ob pomoči škofjeloške in ostalih gorenjskih občin pripravljajo športno politično manifestacijo »Po stezah partizanske Jelovice«. Letos so se prireditelji sicer začeli' pripravljati na manifestacijo nekoliko pozno, vendar zato ne bo prav nič okrnjena. Treba je namreč vedeti, da je organizacijski odbor po tolikih prireditvah že dodobra utečen. Osrednja prireditev bo letos v Dražgošah v nedeljo, 11. januarja, tekmovanja pod obronki Jelovice pa se bodo začela že dan poprej. Kot že po tradiciji bodo športniki v mnogih smučarskih disciplinah — skokih, sankanju, alpskih disciplinah in tekih — nastopili tudi v Kropi, na Lancovem, v Železnikih, na Rudnem, v Poljanah in morda še kje. Proti Dražgošam pa bodo na osrednjo prireditev krenile tudi številne patrulje, člani enot teritorialne obrambe, zveze rezervnih vojaških starešin, mladina, nekdanji borci slavnih partizanskih enot in drugi. Prireditelji pričakujejo, da se bo prireditev pod obronki partizanske Jelovice in po drugih gorenjskih krajih udeležilo več tisoč ljudi. - jg
mladi rod
Cenjene potrošnike obveščamo, da smo 25. decembra v Tomšičevi ulici v Kranju odprli novo trgovino bogato založeno z otroško konfekcijo — nizke cene.
Obiščite nas — presenečeni boste!
Današnji naš Glas je čisto običajen, pa vendarle ne popolnoma. Vsem izvodom smo priložili koledarje za naslednje leto z iskrenimi željami, da bi leto 1976 vsi skupaj preživeli v miru in zadovoljstvu, v ljubezni in medsebojnem spoštovanju. To številko Glasa pošiljamo s koledarjem vred tudi vsem našim bivšim naročnikom, ki so iz takega ali drugačnega vzroka časopis odpovedali in ga danes ne prejemajo več. S to gesto vam želimo povedati, da nismo pozabili na vas, da mislimo na vas, da nam je žal, ko smo vas izgubili, obenem pa se vam za vašo dosedanjo zvestobo s tem tudi zahvaljujemo. Po pravici povedano pa vendarle še upamo, da se boste premislili in ponovno postali naš zvesti naročnik. Kajti, poskušali bomo biti boljši, zanimivejši in ne pretirano dragi. Premislite torej!
To številko Glasa pa pošiljamo tudi na vse slovenske izseljeniške klube po vsej Evropi, z iskrenimi pozdravi vsem našim zdomcem, z željo, da bi vam s časopisom in koledarjem lahko posredovali tudi kanček naše lepe domovine, katere res da samo en del je tudi naše Gorenjske.
Se priporočamo!
CP Glas Kranj
Delovni jubilej SGP Sava
Jesenice — Danes praznuje Splošno gradbeno podjetje Sava 25-letnico uspešnega dela, 25-letnico od začetka in ustanovitve podjetja, ki je v teh letih iz skromnega podjetja preraslo v 900-članski kolektiv, ki se uvršča med najuspešnejše organizacije jeseniške občine.
SGP Sava se je z uvedbo nove tehnologije uspešno uveljavilo na trgu, saj danes opravlja vsa gradbena dela od nizkih, industrijskih, visokih gradenj in ima v podjetju razvojno projektivni biro in inženiring. Gradbišča ima od zgornje savske doline do Ljubljane, jubilejno leto pa zaključuje s 30 milijoni realizacije.
Ob vsem razvojnem in tehnološkem napredku pa v SGP Savi ne pozabljajo na delavce, na ustrezno prehrano na delovnem mestu, na rekreacijo in rešujejo stanovanjske in delovne pogoje zaposlenih. Se poseben poudarek so namenili predvsem rekreaciji, saj so bili pobudniki prvih športnih iger gradbincev, glede na svoj delovni jubilej pa bodo v prihodnjem letu organizator prvih medrepubliških iger gradbincev v Kranjski gori.
Še posebno viden pa je napredek jeseniškega gradbenega podjetja pri uveljavljanju samoupravljanja, saj so kot pobudniki za ustanovitev poslovnega združenja GIPOSS v njegovem okviru že ena organizacija združenega dela. Za čjmhitrejšo uveljavitev novih načel ustave in za krepkejšo samoupravno ureditev imajo zdaj več temeljnih organizacij združenega dela v sami organizaciji,
Tekmovanje za pokal Tomaža Godca
Smučarski klub Bohinj bo v nedeljo pripravil tradicionalno tekmovanje v smučarskih tekih za pokal Tomaža Godca. Tekmovanje, v katerem se bodo pomerili v vseh kategorijah, bo posve-čano spominu tega narodnega heroja, potekalo pa bo na terenih pri Bohinjski Bistrici.
kjer delavci v okviru samoupravni! organov uresničujejo svojo voljo ii interes.
Ob lepem delovnem jubileju bod danes na Bledu podelili priznanj tistim zaposlenim, ki so dvajset ii več let ostali zvesti kolektivu. Obda rili bodo 30 -jubilantov, podelil knjižne nagrade najbolj prizadev nim ter prikazali film ob 25-letnici Na proslavi bo nastopil tudi Sloven ski oktet.    . D. S.
jubilej » a m e š anica
XVI. NOVOLETNI SEJEM OD 17. DO 26. DECEMBRA 1975
ti
Naročnik:
Leroy pri Dolancu
Sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc je sprejel člana polit-biroja in sekretariata CK KP Francija Rolanda Leroya, ki je na povabilo CK ZKJ prišel na obisk v Jugoslavijo. Pogovarjala sta se o sodelovanju med ZKJ in KP Francije. Sogovornika sta izrazila željo in pripravljenost, da se odnosi in sodelovanje med obema partijama razširi
Sprejet program dela
Na torkovi seji zvezne konference ZSMJ so pregledali delo v letu po kongresu in se dogovorili za akcije v bodoče. Seje so se udeležili tudi številni predstavniki družbenopolitičnega življenja v zvezi.
Mladi so na seji poudarili, da so bili v tem letu, kar je bila ponovno osnovana enotna mladinska organizacija, doseženi največji uspehi pri vključevanju mladih v organizacijo. Tako združuje danes ZSMJ tri in pol milijone članov. Prav tako so bili doseženi veliki uspehi pri zagotavljanju delavske večine v vseh vodstvih mladinskih organizacij.
V programu dela za prihodnje teto ZSM Jugoslavije zastavlja predvsem krepitev idej-nopolitičnega usposabljanja, akcijo za nadaljnjo socialistično preobrazbo kmetijstva in ustrezno vlogo mladinske organizacije na vasi kot tudi prizadevanja za uveljavitev delegatskih odnosov. Nadalje tesnejše povezovanje z vsemi drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, spodbujanje kulturne dejavnosti med mladimi in še posebej krepitev obrambnih priprav pri mladih ljudeh.
Izobraževanje kmetovalcev
Na seji predsedstva konference mladih iz kmetijstva pri RK ZSMS so ocenili štiridnevno politično šolo, ki je bila pretekli mesec v Bohinju. Čeprav se je iz stotih osnovnih organizacij s področja kmetijstva šole udeležilo le 42 mladih kmetovlacev, so v celoti izpolnili program. Zavzeli so se tudi, da bi takšne šole in seminarje pripravljali bolj pogosto in po regijah. Razpravljali so tudi o pripravah na tekmovanje Kaj veš o kmetijstvu in tekmovanju za najboljšo osnovno organizacijo mladine na področju kmetijstva.
Višje pokojnine?
Republiška skupščina se pripravlja na sprejem zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o starostnem zavarovanju kmetov. Z novim sistemom pokojnin že/i predlagatelj, republiški izvršni svet, zagotoviti večjo socialno varnost ostarelih kmetov.
Predlog zakona uvaja dru gač n način določanja pokojnine kot je bil V ve/javi doslej Tako naj bi po sistemi/, ki je predlagan v novem zakonu, znašala kmečka pokojnina 30 odstotkov mejnega zneska na/nižjih pokojninskih prejemkov iz preteklega leta po pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ta mejni znesek vsako leto določa skupščina skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja in />n tem skuša slediti gibanjem življenjskih stroškov oziroma osebnih    dohodkov    aktu /uli
zavarovancev.   Mejni znesek
za lani znaša 1.3SS dinarjev. Če bo zakonski predlog spre-jet, bi za prihodnje leto znaša /a starostna pokojnina kmetov /10 dinarjev (zaokroženo), oziroma za 110 din ali 36,7 od stotka več kot doslej.
12.500 stanovanj
V Skopju si bodo prizade
vali z racionalnejšo in cenejšo gradnjo zagotoviti v naslednjih petih letih približno 12.600 stanovanj. V glavnem mestu Makedonije je 14.000 družin brez primernih sta no vanj.
Dobitniki odlikovanj predsednika
republike
V minulih dneh, ko so bile v šte vilnih krajih na Gorenjskem svečanosti za praznik Jugoslovanske ljudske armade, so v jeseniški, kranjski in radovljiški občini podelili občanom tudi odlikovanja predsednika republike. Na svečanosti, ki je bila v petek, 19. decembra, v kinu Center v Kranju, so dobili odlikovanja:
Nada Božič, Just Godnič, Matevž Dolenc, Ignac Aljančič, Filip Lavriša, Sabina Lek-še, Fi lomen u Vrlinšek, Janez Zupan, Vinko A/man, Janez Bajželj, Marija Bakovnik, Mirko Bedekovič, Marija Cehovin, Francka Dvoršak, Alojzija Eržen, Anka Fern, Terezija Gabrič, Anton Gartner, Otiliju Godnič, Ivanka Gričar, Franc Hafner, Ana Jerina, Frančiška Jerina, Alojz Kajzer, Juiijana Kepic, Marija Kolenc, Franc Kopač, Aleksandra Kranjc, Amalija Lavriša, Ivan Logar, Anton Lukanc, Pavla Majerle, Marija Makuc, Anton Miklavčič, Stanislav Pucelj, Danica Ravnikar, Francka Sekne, Darinka Stare, Helena Štular, Alojzija Tronkar, Lidija Velikonja, Rada Virant, Alojzija Zupančič, Dušan Šemrov, Stanislav Cej, Milan Skuber, Avgust Staro-vašnik, Janez Žbogar, Ljudmila Dijak, Silva Grčar, Ivanka Jerala, Igor Kloar, Janez Miklavčič, Frančiška Mlakar, Marija Murovec, Ladislav Prah, Matilda Va-lentar in Kristina Zorman.
Na svečanosti, ki jo je imel v torek,- 23. decembra, v sindikalnem domu v Kranju kolektiv tovarne Sava Kranj, pa so dobili odlikovanja predsednika republike:
Ivanka Klemene, Miodrag Milivojevič, Janez Balanč, Pavla Belcijan, Stanislav Cej, Jože Čopek, Pavla Dolinšek, Anton Galjot, Milorad Jovanovič, Franc Jurgele, Anton Kodran, Marija Kokalj, Marija Lev-
stik, Jože Markovič, Ivana Mohorič, Ivan Omers, Maruša Piskernik, Anica Rakovec, Judita Rakovec, Ivan Roženberger, Anton Štirn, Jože Štular, Marija Trišič, Marija Troha, Alojz Veselic, Stane Zupane, Marija Žerovnik, Olga Dobravec, Marija Hiti, Terezija Ajdovec, Slobodan Baje, Vinko Cu-derman, Franc Ceferin, Rozalija Gajser, Ivan Gjuran, Franc Golob, Stane Grašič, Marjan Grašič, Francka Jankovič, Milan Jelovčan, Franc Kalan, Bronislava Kam-bič, Anton Klemenčič, Milena Klemenčič, Anica Kos, Ferdo Kosem, Janez Košnjek, Martin Krašovec, Aldo Lavrenčič, Anica Nograšek, Franc Oblak, Andrej Oselj, Janko Perko, Martin Pipan, Alenka Plevel, Janez Prestor, Janez Robar, Ivan Sajovic, Antonija Turšič, Cveto Vidmar in Stane Vovk.
Na svečanostih v radovljiški občini pa so dobili odlikovanja:    A. Ž.
Boško Pavič, Slavko Kariž, Slavko Sta-roverski, Ivan Lunar, Boris Robič, Jordan Blaževič, Franc Jere, Darko Korošec, Viktor Pogač ar, Janez PristaVec, Tomo Prpič, Filip Subelj, Pavel Tolar, Milan Jerala, Marjan Kajdiž, Janez Koselj, Matevž Pogačnik in Jože Soklič.
Jesenice — V sredo, 24. decembra, so v Kazini na Jesenicah podelili najvišja odlikovanja najbolj prizadevnim jeseniškim sindikalnim delavcem. Odlikovancem je spregovoril predsednik občinskega sindikalnega sveta Anton Grošelj, priznanja pa je podelil predsednik občinske skupščine Slavko Osredkar. Dobili so jih Janko Burnik, Metod Balderman, Aleksander Kovač, Valentin Žen, Milan Budja, Jože Frece, Franc Pogačnik in Vera Švent.       D. Sedej
Problemska konferenca o delovni in družbeni aktivnosti žensk na Gorenjskem
Spreminjanje družbene vloge žensk gre počasi
2 € i I , ■
Petek, 26. decembra 1975
Po splošni oceni se zaposlenost žensk v gorenjski regiji pa tudi v slovenskem merilu skorajda ne more več povečevati glede na sedanji odstotek zaposlenih žensk. Če vemo, da je na primer v gorenjski regiji med zaposlenimi 47 odstotkov žensk, potem je vsako nadaljnje razmišljanje o še nadaljnjem kvantitativnem povečevanju tega odstotka povsem odveč. Veliko bolj pomembna naj bi bila odslej kvaliteta oziroma strokovna    usposobljenost zaposlenih žensk, je na problemski konferenci, ki so jo v počastitev mednarodnega l#ta žensk pripravili v Kranju, poudarila Olga Vrabičeva, predsednica republiške konference za družbeno aktivnost žensk. Kajti s strokovno usposobljenostjo žensk še zdaleč ne moremo biti zadovoljni. Po podatkih, ki jih je za problemsko konferenco pripravila skupnost za zaposlovanje Kranj, je struktura zaposlenih žensk na Gorenjskem slabša od   strukture   zaposlenih moških. Vzroki  niso  enostavni  in  niti ne vedno in izključno biološke narave. V  nas samih je treba spremeniti miselnost   o  determiniranosti ženskega zaposlovanja V tako imenovanih ženskih poklicih in zato poklicno    usmerjanje    integrirati v Vzgojni proces že v začetku, od mladih nog tako rekoč, od vrtca in preko obveznega šolan ja.
Posebno vprašanje je tudi ustrezna zaposlenost žena, saj pogostokrat delajo tudi na povsem neustreznih delovnih mestih, ki niso samo fizično pretežka, pač pa neustrezna tudi v tem smislu, da ženska za tako ali tako delo ni strokovno usposobljena, niti nima možnosti priti do kvalifikacije. S tem problemom bi se bolj morali ukvarjati tudi sindikati in si prizadevati za zmanjševanje tako imenovanih neperspektivnih delovnih mest, to je mest, ki onemogočajo napredovanje ženske delavke.
Razstava
Jesenice — Na pobudo občinskega sveta za tehnično kulturo na Je senicah bodo v prihodnjem letu pripravili prvo gorenjsko razstavo izumov in tehničnih dosežkov. Prihodnje leto bo namreč potekalo v počastitvi 120-letnice rojstva enega izmed naših najslavnejših i/najditeljev Nikole Tesle, J()-letnice Ljudske tehnike Jugoslavije, obenem pa bo to leto tudi leto tehničnih izboljšav.
Pobudo so sprejeli za svojo osnovno nalogo sindikalne organizacije in številni delovni kolektivi Gorenjske. Ob zaključku letošnjega leta sta občinski sindikalni svet in občinski BVet za tehnično kulturo Radovljica že prevzela iniciativo in skupaj z organizacijami pričela /. najnujnejšimi pripravami.
Organizator razstave ho Tehniški muzej leseniške Železarne, razstavo pa bodo najbrž pripravili v Festivalni dvorani na Bledu in jo potem prenašali v vse večje kraje Gorenj kc Pripravljajo se, da bodo pokazalj vso razvojno delavnost od skromnih    začetkov inventivnega
dela na Gorenjskem ki v Sloveniji do
najnovejših vrhunskih del in dosež kov    izna jditeljev    in novatorjev
gorenjskih kolektivov. U. Z.
Razprava na problemski konferenci v Kranju, ki so jo za celotno regijo pripravili medobčinski svet SZDL za Gorenjsko, Skupnost za zaposlovanje Kranj in aktiv poklicnega usmerjanja Gorenjske, se je sicer sukala pretežno okoli osrednje točke, in sicer problemov zaposlovanja ženske, dotaknila pa se je seveda še drugih problemov, ki jih zaposlovanje prinaša: od varstva otrok, družbene prehrane, podaljšanega bivanja do vključevanja žensk v politično aktivnost in uporabe prostega časa. Čeprav zadnja leta udeležba žensk tudi v političnem in družbenem življenju ni več tak problem kot je bila, vendarle sam odstotek udeležbe žensk še ne pomeni vsega; delavka samoupravljavka bo sicer lahko aktivnejša, če se bodo vzporedno z njeno aktivnostjo reševali tudi praktični problemi njenega zaposlovanja in ostalih vlog, ki jih ima; brez dvoma pa bo ta njena vloga samoupravljavke v našem sistemu pridobila na teži le ob zavesti, da more in mora vplivati na odločanje o delitvi nacionalnega dohodka, ki ga ženska s tako visokim deležem zaposlenosti soustvarja.   L. M.
Svečanosti za dan JLA
Radovljica — Osrednja proslava za praznik JLA v radovljiški občini je bila v soboto, 20. decembra, zvečer v dvorani zadružnega doma na Lan-covem. Slavnostni govor 0 prazniku in današnji vlogi ter pomenu JLA je imel rezervni polkovnik Slavko Sta-roverski, v kulturnem programu pa so sodelovali še godba na pihala iz Lesc, moški pevski zbor Stane Žagar iz Krope, orkester glasbene šole iz Radovljice in recitatorji Upniške osnov ne šole.
Na slovesnosti so svečano prebrali ukaz vrhovnega poveljnika maršala Tita o napredovanju številnih rezervnih starešin ter podelili odliko vanja, priznanja in pohvale posameznikom, delovnim kolektivom in organizacijam. Priznanja republiškega sekretariata za ljudsko obrambo so prejeli kolektiv Kemične tovarne Podnart, Matevž Bizjak iz Gorij, Alojz) Kos iz Lesc in Janko
Rozman iz Radovljice. Razen tega so dobili občinska priznanja Kemična tovarna Podnart, upravni organ občinske skupščine in osnovna šola prof. J. Plemlja na Bledu. Narodni heroj Anton I )ežnian Tonček pa je podelil medalje zmagovalcem letošnjega spominskega tekmovanja Po
poteh partizanske Jelovice Dimitriju Ješetu, Dragu Rozmanu in Petru Zupanu ter spominski kipec ki a jevni organizaciji ZRVS Radovljica. Razen tega je na svečanosti 40 mladih prostovoljcev, članov ZSMS pristopilo v partizansko brigado. Sprejel jih je rezervni polkovnik Slavko Staro verski.
Prav tako je bila v nedeljo, 21.de Cembra, svečanost ob dnevu J I,A v domu TVD Partizan v Gorjah. V kulturnem programu so nastopih godba M;l plhalS iz Gorij, pevski zbor
m recitatorji osnov ur šole bratov
Zvan in telovadna vrsta TVD Partizan Gorje. Slavnostni govor je imel partizan in borec Franc Jernejc-Mil-če.
Jesenice
Na zadnji seji izvršnega odbora občinske konference SZDL na Jesenicah so se menili o predvideni razširitvi izvršnega sveta občinske skupščine, V katerem naj bi delovali še štirje delavci z različnih področij družbenih in gospodarskih dejavnosti. Spregovorili so tudi o financiranju časopisa Glas in nasploh o financiranju sredstev javnega obveščanja v občini, regiji in republiki. Domenili so se, da v prihodnjem letu ustanove poseben odbor, ki bo proučil vse dosedanje načine financiranja sredstev javnega obveščanja in se dogovoril za takšne možnosti nadaljnjega sofinanciranja, ki bodo v skladu s sprejetimi stališči in dogovori. D. S.
Kranj
Na ločenih sejah so se včeraj popoldne sestali v Kranju vsi trije zbon občinske skupščine. Delegati so razpravljali o republiški in zvezni resoluciji o družbenoekonomskem in političnem razvoju v prihodnjem letu. Razen tega so obravnavali še družbeni dogovor o organizaciji kmetijske pospeševalne službe ter o zagotovitvi virov in sredstev za financiranje in potrdili statu občinske skupnosti socialnega skrbstva. Vsi trije zbori so sprejeli tudi ve odlokov o davčni politiki v prihodnjem letu in odlok o stalnih sredstvih za financiranje dejavnosti občinske konference SZDL Kranj. A. L.
Radovljica
Sredi tedna se je na 42. redni seji sestal izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Razpravljal je o sprejetju družbenega dogovora o koriščenju m financiranju letovišča v Pineti pri Novem gradu in na otoku Stenjaku, nadalje o priključitvi Ekonomske srednje šole Radovljica k Šolskemu centru Radovljica, o sklepih in stališčih enajste seje občinske konference zveze komunistov in o nekaterih drugih vprašanjih. O posameznih točkah bomo se poročali. _ .
Na zadnji letošnji seji vseh zborov radovljiške občinske skupščine, ki Je bila v sredo dopoldne, so delegati sprejeli predlog, da se sedanji 7-članskj izvršni svet občinske skupščine razširi oziroma dopolni s štirimi nepoklicnimi člani. Za člana izvršnega sveta so imenovali Jožeta Vidica iz podjetja Kompas Ljubljana, Zlatka Kavčiča iz Almire Radovljica, dr. Boruta Rusa, ki bo v izvršnem svetu zastopal družbeno dejavnost, in inž. Jožeta Ostermana, ki bo skrbel za vlogo in dejavnost krajevnih skupnosti. A. Z.
Škofja Loka
Včeraj popoldne je bila v Škofji Loki seja predsedstva občinske konfer ce SZDL Škofja Loka. Člani predsedstva so se na seji, katere sklic je Predl^0. svet ZK Selške doline, razpravljali o osnutku novelaciie urbanističnega P grama za Selško dolino ter o osnutku urbanističnega nacrta Železnikov.^
Danes ob 17. uri bo v medetaži agencije Alpetour v Škofji Loki aktiva delavcev neposrednih proizvajalcev pri komiteju občinske kontef^ ZK Škofja Loka. Člani aktiva bodo razpravljali o problemih, ki so bih onr navani na 5. seji CK ZK Slovenije.
Tržič
Na 3. rednem zasedanju občinske konference SZDL v Tržiču so Potrxnj predlog finančnega plana pbčinske konference za leto 1976. Prihodnji finan načrt je v primerjavi z letošnjim večji za 17 odstotkov. Zaradi stališča, °-a jjj edini  dohodek   krajevnih   organizacij   članarina,   so  delegati  neka te krajevnih organizacij sodili, da so jim s tem zagotovljena zelo pičla sreds ■ Konferenca je s to ugotovitvijo soglašala, obenem pa menila, da bo nuj solidarno prelivanje sredstev za potrebe krajevnih organizacij, ven°-ar. -osnovi utemeljenih programov. Zato je konferenca krajevnim organizacij ponovno priporočila, naj programe čimprej oblikujejo. Prav tako se ^ občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Tržič že lotil analize, s ^ater0fmj ugotovil, kakšno je dosedanje sodelovanje med krajevnimi skupnos > družbenopolitičnimi organizacijami in temeljnimi organizacijami združen s dela. Na konferenci so se dogovorili, da bodo januarja temeljito oce uresničevanje ustave in oblikovanje delegatskega sistema. Grajali so po nost  pri  delovanju   iniciativnega  odbora  za  oblikovanje samouprav, interesne komunalne skupnosti. Delegati konference so hkrati ugotovili tu dobro uresničevanje delovnega programa SZDL za letos. •
V  Tržiču  deluje  že  nekaj  časa koordinacijski  odbor za uvaJan^e celodnevne šole. Odbor je bil organizator številnih razprav, na katerih so med drugim dogovorili, da bodo v prihodnjem šolskem letu uvedli ceh)GneV šolo za prve štiri razrede osnovne šole Kokrškega odreda v Križah m ^ podružnični šoli v Lomu, in razdelili naloge. Januarja bodo predvidoma uvajanju celodnevne šole razpravljali na zasedanju občinske skupščine.
-j k
Preventiva se začne že v društvih
Nesporno je, da so društva in humanitarne organizacije pomemben del preventivne dejavnosti socialnega varstva občanov; zato je dejavnost in razvoj humanitarnih društev dobila tudi pomembno mesto v predlogu srednjeročnega plana temeljne skupnosti socialnega skrbstva občine Kranj.
Na sestanku, ki ga je ta teden sklicala  občinska  skupnost socialnega skrbstva  v   Kranju  s predstavniki društev  in  humanitarnih organi/a cij, so  poudarili najpomembnejše
naloge v predlogu programa. Podprli so pobudo za ustanovitev stalne konference za rehabilitacijo invalidnih oseb in duševno prizadetih oseb vseh kategorij; konferenca naj bi združevala rehabilitacijske službe, zavode, društva oziroma humanitarne organizacije m druge. Vendar pa so prisotni menili, da bi lahko konte renco   ustanovili   tudi  v regijskem
Visoka priznanja JLA
Radovljica — Na slovesnosti v počastitev praznika JLA, ki je bila 22. decembra v domu JLA v Ljub ljani, je bila z eno od treh srednjih plaket JLA odlikovana tudi družbenopolitična skupnost radovljiške občine Delovni ljudje, družbenopolitične in družbene organizacije ter občinska skupščina so to visoko priznanje dobili za dolgoletno in uspešno sodelovanje z JLA. ()l> tej priliki je dobil malo plaket o JLA t udi rezervni podpolkovnik Slavko Kari/ i/.  Radovljice za dolgoletno delo v
organizaciji ZRVS, za sodelovanje /.
JLA in za druge zasluge
Kot eden od petih najboljših ob Čmskth štabov za teritorialno obrambo v Sloveniji pa je občinski štab za teritorialno obrambo občim- Radovljica dobil prehodno zastavico za
leta ii»7.r).
merilu, saj je problematika invah ^ nih  in drugače prizadetih osl .,, vseh   občinah   pravzaprav   enak< < glavna naloga konference pa ho v.sn kakor prizadevanje za spremeni odnos celotne družbe do invall(,^0 Včasih se namreč da le z nek«* posluha za težave prizadetih ljudi le z malenkostnimi stroški ali ^ brez njih na mah odpraviti k°P1(. problemov, ki jih taki ljudje im»J pri vključevanju v življenje. L> na primer pri stanovanjski &Vi J. doslej še ni nikjer upoštevana 01 ^ nost, da bodo nekatera stanovanj uporabljali tudi težko gibljivi sta"£ valci; prav tako ne poznamo Se zv . nih seniaforov (razen na železni»**j prehodih), ki bi jih zaznali tudi sl«P? Za slepe je tudi velika ovira. ]. primer smetnjaki niso na svojih si nih mestih, če drogovi za raz« ljavo dobesedno stoje sredi P'°fl!njh in podobno. Skratka, polno taks . drobnarij   povzroča   prizadeti"1 ^ zave, zdravi ljudje pa jih skorajda opazijo.
>le$
Druga pomembna naloga bo' drugih v nekaj naslednjih leti« u if) janje zaposlovanja invalidnih v delavnicah pod posebnimi P ^ posamezne organizacije zdru Že n dela naj bi ustanavljale take de < niče tudi same, saj   je najVS*1?«^ da invalidi tudi pri delu niso J*, rani. V teh delavnicah naj >>' ^V'lje. bdi le adaptirali v delovno <>k< kasneje pa naj bi se vključeya jaj primerna delovna mesta, ki J1'1 .,lU> delovnih organizacijah ni_ ^ ge
bi   jih  bilo potic
1)D()
veliko m poiskati.
V predlogu programa je M^JtfS loga za iskanje primernega P'"'s za društva in humanitarne orgSBj* I-i je v kranjski občini, saj se 8 P'" |t,t
mom prostora ubadajo že ne.*Ln|i
neuspešno. K takemu domu I" M'' j.,
tudi primerni športno rekreB^l
objekti. L M
PRENOVLJENA TRGOVINA MURKE V LESCAH - Hkrati z otvoritvijo nove ekspoziture poslovne enote kranjske podružnice Ljubljanske banke v Lescah je trgovsko podjetje Murka Lesce v ponedeljek, 22. decembra, odprlo v stavbi, kjer je bila pred vojno gostilna pri Katrineku, prenovljeno samopostrežno trgovino. V primerjavi z- nekdanjo klasično trgovino so prodajni prostor povečali od 40 na prek 70 kvadratnih metrov. V prenovljeni trgovini lrnajo sedaj poseben delikatesni oddelek, sadje in zelenjavo, razširili in Povečali pa so tudi izbor različnega špecerijskega in neživilskega blaga, trgovina bo odprta vsak dan (razen ob nedeljah) od 7.30 do 18.30. — A. Ž. — Foto ; F. Perdan
Nov poziv družbenim organizacijam in društvom
Tržič — Družbene organizacije in društva so del na novo organizirane socialistične zveze delovnega ljudstva.   pri   občinskih konferencah
.Zt)L so bili oblikovani koordinacijski odbori za družbene organizacija in društva, ki spremljajo delo društev in organizacij, obenem pa Pljujejo njihova statutarna dolo-
lla in pravilnike. Slednje ima zakonsko osnovo. Zato sta občinska k°nferenca SZDL Tržič in koordi-nacijski odbor za družbene organizacije in društva s tem določilom seznanila vse zainteresirane, obenem pa pozvala društva in družbene organizacije tržiške občine, ki Jln je 60, naj posredujejo v oceno društvena pravila oziroma statute. L odzivom se ne kaže hvaliti. Dobra Polovica pozvanih je obveznost l2Polnila, od drugih pa ni glasu.
ftazen tega je občinska konferenca povabila predstavnike društev in družbenih organizacij na posvetovale, na katerem jih je nameravala Oznaniti z novo zakonodajo na tem Področju in njihovim vključevanjem V..SZDL, obenem pa prisluhniti nJihovim težavam. Odziv je graje Vreden, saj so prišli le predstavniki treh društev in družbenih organizacij!
Na konferenci SZDL v Tržiču so se upravičeno vprašali, kaj je vzrok za to. Ali se v društvih in družbenih organizacijah ne zavedajo posledic, ki utegnejo slediti, ali o novi vlogi SZDL in društev ter družbenih organizacij že vse vedo ali pa sodijo, da je to neutemeljeno »vmešavanje« v njihove notranje društvene zadeve.
Takšnih stališč ne kaže sprejeti. Zavračajo jih praktični primeri. Če recimo v društvu ali družbeni organizaciji samo zaškriplje, njihovi predstavniki pogosto poreko, da nimajo družbene podpore ali pa se napote po pomoč na SZDL ali občinsko skupščino.
Za dobro delovanje društev in družbenih organizacij in njihovo sodelovanje ter vključevanje v SZDL sta torej nujni obojestranska odgovornost in razumevanje družbenega položaja. SZDL je zainteresirana za dobro delo društev in organizacij, ker je to ena temeljnih oblik družbenega delovanja delovnih ljudi in občanov. Odločitev tržiške konference SZDL o ponovnem sklicu predstavnikov organizacij in društev je pravilna in govori temu v prid!
J. Košnjek
dogovorimo se
SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE TRŽIČ
V ponedeljek, 29. decembra, popoldne se bo sešla občinska skupščina Tržič. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, za Prvega je to K)., za drugega pa 9. redna seja, bosta zasedala skupno, družbenopolitični zbor pa bo ob isti uri zasedal ločeno. Zborovi dnevni redi so enaki. Po odobritvi zapisnika zadnjega skupnega zasedanja in Poročila o uresničevanju sklepov bodo delegati razpravljali o poročilu o rzvršitvi proračuna občine Tržič za letošnjih 11 mesecev in predlogu odloka o spremembi odloka o proračunu občine Tržič za letos. Na seji bosta predlagana tudi odloka o začasnem financiranju proračunskih Potreb občine Tržič za prve tri mesece prihodnjega leta in odlok o davkih občanov v tržiški občini. Pri slednjem niso načrtovane velike spremembe, temveč gre predvsem le za usklajevanje tržiškega odloka z enakimi predpisi v drugih gorenjskih občinah. Usklajevanje je bilo dokaj uspešno začeto že letos.
K doseganju večje usklajene davčne politike na Gorenjskem bo Prispevala tudi ponedeljkova razprava o predlogu spremenjenega odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od Plačil za storitve. Usklajevanje je rezultat dela posebne delovne skupine, ki je bila imenovana na posvetovanju načelnikov davčnih uprav gorenjskih občin. Predlagane spremembe se nanašajo predvsem na promet z alkoholnimi pijačami.
Živahno razpravo je pričakovati tudi ob predlogu izvršnega sveta občinske skupščine Tržič za zagotovitev dodatnih sredstev za ureje-vanje in gradnjo nove ceste v Lom pod Storžičem. Gre za predlog, da bi sredstva, ki so namenjena za lomsko cesto v letu 1977, trošili že Prihodnje leto. Delegati bodo v ponedeljek razpravljali tudi o jnienovanju članov odbora za gradnjo šol in vrtcev v tržiški občini, o lzdaji soglasja k imenovanju Andreja Štera iz Kranja za direktorja Komunalnega podjetja Tržič in imenovanju tržiškega predsednika v odbor /a upravljanj«' s sredstvi, namenjenimi odpravljanju posledic Uaravnih nesreč. J. Košnjek
ljubljanska banka
Podružnica Kranj
nova poslovna enota
v Gorenji vasi dom TVD Partizan
poslovna enota Škofja Loka posluje
za občane vsak delovni dan razen sobote od 6.30 do 12. ure, ob sredah pa od 6.30 do 16.30.
nova poslovna enota
v Kranju
Prešernova ulica 6
posluje
za občane vsak delovni dan razen sobote od 6.30 do 18. ure, ob sobotah pa od 6.30 do 1 1. ure.
Nova poslovna enota
v LESCAH Alpska cesta 50
poslovna enota Radovljica
posluje za občane
od 22. decembra 1 975 dalje
ob ponedeljkih in torkih
od 1 2. do 1 8. uri,
ob sredah od 7.30 do 1 7. ure in
ob četrtkih in petkih
od 7.30 do 1 2. ure
poslovna enota
na BLEDU
poslovna enota Radovljica
posluje za občane
od 1. januarja 1 976
vsak dan od 6.30 do 1 8. ure in
ob sobotah od 6.30 do 1 1. ure
Poslovna enota v Stražišču
prizidek samskega doma poslovna enota Kranj
posluje za občane vsak dan razen sobote od 6.30 do 12. ure ob sredah pa od 6.30 do 1 6.30
Nova poslovna enota na Koroški Beli,
poslovna enota Jesenice
bo pričela s poslovanjem za občane v januarju 1 976
POSEBNA OSNOVNA ŠOLA Škofja Loka ponovno objavlja prosto delovno mesto
tajnika
in računovodje
s polovičnim delovnim časom
Pogoj: končana ekonomska srednja šola, praksa zaželena.
Nastop dela je možen takoj po preteku objavnega roka. Delo se združuje za nedoločen čas.
Pismene prijave sprejema Posebna osnovna šola Šk. Loka do vključno 2. januarja 1976.
Stališča in pripombe o skupni porabi
Nova organizacija društev
Jesenice — 20. decembra je potekel rok, do katerega so se morala vsa društva na novo konstituirati in uskladiti svojo dejavnost in pravila z zakonom o društvih. S tem zakonom se ureja način uresničevanja z ustavo zajamčene svobode občanov, da lahko ustanavljajo društva, v katerih izražajo, oblikujejo in uresničujejo svoje posebne interese v skladu s splošnimi družbenimi interesi. Čeprav je bU zakon sprejet že lani, so v društvih, ki so bila ustanovljena po dosedanjih predpisih, nanj kar nekako pozabili. Vsa že ustanovljena društva sicer nadaljujejo svoje delo po določbah tega zakona, morajo pa svoja pravila o delovanju uskladiti z zakonom najpozneje v enem letu od uveljavitve tega zakona. Tako uskladitev pa lahko opravijo le na občnih zborih društev.
V jeseniški občini se je večina društev odločila sklicati občne zbore ob koncu leta, zato da bodo obenem lahko ocenili svoje letno ali dvoletno delovanje, uskladili pravila in izvedli kadrovske spremembe izvršnih organov društva. Predvidena je bila tudi široka razprava o pravilih društva, ki jo je z vsemi zainteresiranimi sklicala občinska konferenca Socialistične zveze.
Kranj — Izvršni svet kranjske občinske skupščine je v začetku decembra letos razpravljal o osnutku republiškega dogovora o razporejanju dohodka v prihodnjem letu. Sprejel je več stališč in pripomb, ki so jih podprle tudi občinske družbenopolitične organizacije.
Tako izvršni svet ugotavlja, da se sistem družbenega dogovarjanja dograjuje izredno počasi. Čeprav dogovarjanje poteka že tretje leto, je napredek zelo majhen. Vsako leto se namreč srečujemo s problemi pravočasne priprave konkretnih republiških bilančnih okvirov, usklajenih in ovrednotenih predlogov programov republiških samoupravnih interesnih skupnosti in medsebojno usklajenih predlogov sistema solidarnosti. Nadalje se srečujemo z nerešenimi organizacijskimi vprašanji, ko recimo prihaja do spreminjanja kroga podpisnikov, nadalje prihaja do zamujanja pri dogovarjanju. Predlogi prispevnih stopenj so običajno znani tako pozno, da o njih ni več mogoče organizirati prave razprave. Pri tem pa je tudi značilno, da v republiških časovnih programih premalo upoštevajo, da v delegatskem sistemu ni moč čez noč sklicati skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, še več časa pa terja priprava, sklicanje in izvedba zborov delavcev in delovnih ljudi.
Nadalje izvršni svet ugotavlja, da se tudi tako imenovano horizontalno in vertikalno usklajevanje opravlja z zamudo, da pri tem manjka objektivnih kriterijev in da se premalo upošteva položaj središč z večjo koncentracijo ustanov v družbenih dejavnostih, z večjim odstotkom zaposlenih žensk in s podobnimi značilnostmi. Dogaja se tudi, da občinske samoupravne interesne skupnosti zlasti z razvitih območij praviloma ne morejo vplivati na predloge strokovnih služb republiških samoupravnih interesnih skupnosti. Zato se dogaja, da več občin prejema pomoč, kot pa jo daje.
Naslednja ugotovitev je, da ni prav, da se sploh ne upošteva gospodarski položaj in gibanje družbenega
proizvoda  v  občini,  ampak sam-republiška   poprečja.   V postopki družbenega dogovarjanja bi moral; predvsem priti do izraza vloga dele gacij, ki pošiljajo delegate v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in še posebej vloga zbora uporabnikov v teh skupščinah.
V Kranju so v začetkui decembra ugotovili, da bo po vseh predvidevanjih znašala prispevna stopnja prihodnje leto za financiranje otroškega varstva, izobraževanje, kultu re, telesne kulture in socialnega skrbstva 4,20 odstotka, letos pa je znašala 6,391 odstotka. Brez posebnega utemeljevanja je jasno, da je takšna stopnja nemogoča, posebno še ob primerjavi, ko se sredstva za republiške programe povečujejo z? 30 odstotkov pri otroškem varstvu za 28 pri usmerjenem izobraževanju, za 36 pri raziskovalni dejavnosti in za 31 odstotkov pri invalidsko-po-kojninskem zavarovanju.
Po vertikalno usklajenih programih občinskih izobraževalnih skupnosti je samo za financiranje dogovorjenega enotnega programa izobraževalne skupnosti Kranj priznana prispevna stopnja 4,57 odstotka. Če bi torej obveljal osnutek družbenega dogovora, bi v Kranju ne mogli sfinancirati osnovnega šolstva niti v obsegu, ki je dogovorjen v republiki kot podlaga za solidarnostno prelivanje sredstev, pri tem pa ne bi ostalo nič denarja za otroško varstvo, kulturo, telesno kulturo in socialno skrbstvo v občini.
Tako stanje torej najbolje kaže pomanjkljivosti v postopku družbenega dogovarjanja o razporejanju dohodka, hkrati pa onemogoča sestavo občinskega družbenega dogovora o razporejanju dohodka v prihodnjem letu, je nazadnje ugotovil izvršni svet kranjske občinske skupščine na seji v začetku decembra.
A. Zalar
a 3
%JB ft**? A *E2i
Petek, 26. decembra 1975
Tržič — Da bi še bolj izenačili delovne pogoje delavcev v proizvodnji in zaposlenih v trgovinah, je občinski sindikalni svet Tržič sprožil akcijo za oblikovanje samoupravnega sporazuma o enotnem delovnem času trgovin ob sobotah, nedeljah in dnevih pred prazniki. Sporazum, ki je začel veljati 1. junija letos, pravi, da so trgovine v tržiški občini v sobotah in dnevih pred prazniki odprte do 13. ure. Upoštevajoč delovne koledarje organizacij združenega dela, predvsem Peka in Bombažne predilnice in tkalnice, pa so trgovine vsako delovno soboto, ki je praviloma prva v mesecu, odprte do 16. ure.
Snovalci sporazuma so že spočetka opozarjali, da dokument ne more biti tog, temveč sprejemljiv za dopolnitve in prilagajanja. Dogajalo se je, da prve sobote v mesecu niso bile vedno edine delovne in da kljub temu, da so bile trgovine te dni odprte do 16. ure, vsi niso uspeli nakupiti želenih živil in blaga. Sindikat je na pobudo občanov, na osnovi razprav medobčinskega sindikalnega sveta in mnenja delegatov tržiške občinske skupščine začel dopolnjevati in prilagajati samoupravni sporazum o enotnem delovnem času v trgovinah ob sobotah, nedeljah in dnevih pred prazniki. S predlogi so
soglašale tudi trgovinske organizacije, ki poslujejo v tržiški občini. V čem je novost?
Samoupravni sporazum so dopolnili s tem, da bo odslej vsako soboto in dan pred praznikom v tržiški občini dežurala ena trgovina s prehrambenim blagom. Odprta bo do 19. ure zvečer in bo založena z najnujnejšim, kar je v takih trenutkih med ljudmi najbolj iskano. V poštev prihaja 13 trgovin prehrambenega značaja v Tržiču, Pristavi, Križah in na Ravnah. Menjavale se bodo od sobote do sobote oziroma od dneva do dneva pred praznikom. Tudi predlogov, da bi se krog dežurnih trgovin razširil, ni manjkalo. Vendar jih ni bilo mogoče sprejeti zaradi prepičlega števila zaposlenih v omenjenih lokalih in veljavnih predpisov o zaposlovanju in delu v trgovskih organizacijah.
Tržičani bodo o novosti sprotno obveščeni. Do začetka prihodnjega leta bodo občinski sindikalni svet in trgovske organizacije oblikovale plan dežurstva. Razobešen bo v vseh trgovinah, objavljen v glasilih delovne skupnosti Peko Čevljar, glasilu BPT Tekstilec in glasilu SGP Tržiča Gradbinec ter sprotno razglašen po tržiškem radiu. J. Košnjek
Delavci v zasebnem sektorju povezani
Škofja Loka — V sredo je bil ustanovni občni zbor osnovne organizacije sindikata delavcev v zasebnem sektorju. Na zboru so sprejeli pravila o organiziranosti in sodelovanju osnovne organizacije, delovni načrt za prihodnje leto in izvolili izvršni ter nadzorni odbor.
V delovnem načrtu so zapisali, da si bodo v prihodnjem letu prizadevali, da bodo čimveč delavcev v zasebnem sektorju vključili v sindikalno organizacijo. Osnovno organizacijo pa bodo organizirali tako, da bo v njej lahko sleherni član uveljavljal svoje interese. Zato bodo organizirali sindikalne skupine za delavce v obrti, za delavce v gostinstvu, za avtoprevoznike in za delavce v prodaji na drobno. Po potrebi bodo ustanavljali tudi sindikalne skupine delavcev tudi v drugih poklicih.
Druga pomembna naloga, ki so si jo zadali, je urejanje razmerji med delavci in zasebnimi delodajalci. Osnovna organizacija bo aktivno sodt tovala pri oblikovanju nove kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki in kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih gospodinjskih pomočnic, ('gotovih bodo tudi, če imajo vsi delavci na območju občine sklenjene z zasebnimi delodajalci individualne pogodbe o zaposlitvi in dejanski položaj delavcev pri posa-
meznih zasebnih delodajalcih. Pri tem bodo posebno pozornost posvetili problemom, na katere bodo vodstvo sindikalne organizacije opozorili delavci sami.
Poleg teh dveh nalog se bo osnovna organizacija prizadevala tudi ugotoviti potrebe in želje po izobraževanju delavcev in to izobraževanje tudi organizirati. Prav tako se bodo lotili reševanja stanovanjskih problemov delavcev v zasebnem sektorju. Svoje predloge bodo poslali solidarnostnemu skladu za nakup družbenih stanovanj in drugih, ki so v občini odgovorni za reševanje sta novanjskih vprašanj.
Skrbeli bodo tudi za reševanje socialnih problemov delavcev pri zasebnikih in pri tem sodelovali z občinskim sindikalnim svetom. Poskrbeli bodo, da bo sleherni delavec izkoristil pripadajoči letni dopust v letu 1976 in bo zanj dobil tudi regres. Poleg tega pa nameravajo organizirati tudi druge oblike rekreacije, kot je sodelovanje na sindikalnih igrah. Igrah obrti Slovenije, na raznih izletih in podobno. L B.
Gospodarne krajevne skupnosti
Krajevne skupnosti v kranjski ob čini so letos razpolagale s skoraj 11,7 milijona, od katerih so s samoprispevkom zbrali kar 3,78 milijona dinarjev. Seveda so s tako zbranim denarjem kaj gospodarno ravnale:
• sredstva iz. proračuna za leto 197") so bila v glavnem porabljena za redna vzdrževanja komunalnih naprav, le manjši del teh sredstev je bil angažiran za pokrivanje stroškov invest icijskib del;
• namensko dodeljena sredstva so bila porabljena za asfaltiranje cest v kar 12 krajevnih skupnostih, medtem ko je 6 krajevnih skupnosti prejelo še posebne nagrade za petletni načrt akcij.
S sredstvi, ki so jih krajevne skup nosti zbrale s samoprispevki v letu
1975, pa je 18 KS asfaltiralo 85 km
«i, 1  KS je zgradila 3 mostove. 2
KS sta obnovili 6a, pričeli graditi družbene prostore, 3 KS so obnovile
pokopališča, I KS je obnovila 500 R1 makadamskih cest, 3 K S so zgradile 8(X) m kanalizacije in 1 KS je Zgradila telefonsko omrežje za |o<) priključkov. Poleg begi sta bili izgrajeni še dve avtobusni postaji, en požarnovarnostni bazen in opravljena še mnoga druga drobna dela komunalnega značaja. V naslednjem letu pa krajevne skupnosti predvidevajo, da bodo razpolagale kar z 8,1 milijona dinarjev, pri čemer sploh ni upoštevan znesek samoprispevkov, ki jih po zbranih podatkih uvajajo KS St razišče, C.oriče in Pesnica.
I. S.
V Tržiču živahna razprava o razvoju cest v Sloveniji
»Pozabljeni« vpadnica in podgorska cesta
Stališče Tržičanov do srednjeročnega razvoja cest v Sloveniji so bila posredovana republiškim organom in skupščini gorenjskih občin — Podpora dogovarjanju znotraj Gorenjske
V Tržiču so letos že začeli urejevati prvi del vpadnice v mesto od mostu pri Peku do vhoda v Bombažno predilnico in tkalnico. S tem bo zagotovljena vsaj delno večja varnost udeležencev v prometu, predvsem pešcev. Občinska skupščina je v ta namen že izločila nekaj denarja. Pomaga pa tudi Skupnost za ceste S RS. — Foto: F. Perdan
V Tržiču odslej dežurne trgovine
Osnutek programa rekonstrukcij in gradenj republiške cestne mreže do leta 1980 je v tržiški občini naletel na veliko zanimanje. Temu v prid ne pričajo le razprave na izvršnem svetu občinske skupščine, v skupščinskih zborih in družbenopolitičnih organizacijah, temveč tudi pogovori med delovnimi ljudmi in občani. Tržiška občinska skupnost sodi, da je oblikovanje metodologije, na osnovi katere bo izdelan prednostni red rekonstrukcij in gradenj republiške cestne mreže, pravilno, da pa elementi za izbor metodologije za osnutek programa niso v vseh pogledih realni in za občino sprejemljivi.
Osnutek programa predvideva med vzdrževalnimi deli, kamor sodi predvsem obnova asfaltnih prevlek, na tržiškem področju popravilo ceste Podtabor —Ljubelj in ceste med Tržičem in Krizami oziroma Tržičem in Golnikom. Tržičani soglašajo z uvrstitvijo omenjenih cest
v osnutek srednjeročnega programa, vendar sodijo, da je posebno na cesti Tržič —Golnik premalo upoštevana varnost udeležencev v prometu. Na odseku med Pristavo in Tržičem bi bilo nujno potrebno načrtovati tudi varnostno ograjo.
Del osnutka programa, ki razčlenjuje načrtovane modernizacije republiškega cestnega omrežja, pa ostaja za številne pretekle in sedanje pripombe, želje in posredovanja Tržičanov gluh. Ponuja jim modernizacijo ceste Kropa — Podnart — Zvirče, ki jim tudi popravljena ne bi veliko koristila. Metodologija razvrščanja cest je po sodbi Tržičanov prav na tem primeru odpovedala. Iz srednjeročnega programa oziroma njegovega osnutka sta izpadli cesta Bistrica pri Tržiču— Begunje in vpadna cesta v Tržič. Osnutek je zanju gluh, čeprav je za nami že kopica posredovanj in so bila recimo na vpadnici letos popravljalna dela že začeta. Slednja bi morala priti v
Povezovanje gorenjskih gradbenikov
Na Gorenjskem je šest gradbenih delovnih organizacij: SGP Projekt, ki je za letos planiral 300 milijonov prometa, Gradiš TOZD Jesenice, ki je planiral 260 milijonov prometa, SGP Sava Jesenice s 245 milijoni dinarjev za letos planiranega prometa, Tehnik Škofja Loka, katerega promet naj bi . letos znašal 115 milijonov, prav toliko naj bi naredili v SGP Kamnik, SGP Gorenje je planiral proizvodnjo v vrednosti 107 milijonov dinarjev, SGP Tržič v vrednosti 63 milijonov in Gradbeno podjetje Bohinj proizvodnjo v vrednosti 20 milijonov dinarjev.
V vseh gradbenih delovnih organizacijah na Gorenjskem je zaposlenih skupno 3800 delavcev. Ker je prostor, v katerem delajo prostorsko majhen, je nujno, da organizacije med sabo sodelujejo, posebno pri razporejanju delavcev in mehanizacije pri posameznih investicijskih objektih.
Posamezna podjetja so že povezana. Tako sta SGP Projekt Kranj in SGP   Sava  Jesenice   vključena v
SOZD Gipos. Gradbena podjetja SGP Kramnik in Tehnik Škofja Loka ter Gorenje Radovljica pa v SOZD IMOS. Če izvzamemo Gradi-sovo TOZD na Jesenicah, ki je v okviru svoje organizacije Združenega dela povezana v republiškem merilu, ostajata v gorenjski regiji nepovezana samo še Gradbeno podjetje Bohinj in SGP Tržič.
Tudi glede povezovanja Splošnega gradbenega podjetja Tržič so bile že sprejete smernice, ki jih je potrdil tudi delavski svet podjetja. Povezali naj bi se v SOZD IMOS. Pogovori o združevanju naj bi se začeli v začetku prihodnjega leta. Pri tem pa se zastavlja vprašanje, zakaj se gorenjske gradbene delovne organizacije povezujejo v dve sestavljeni organizaciji združenega dela. Razlog je v tem, da želijo obdržati konkurenčnost. Će bi bile vse povezane v eno sestavljeno organizacijo, bi bili na gorenjskem monopolizirani. Posledica pa bi bila ta, da bi investitorji vključili v gorenjski prostor nove izvajalce del, da bi se s tem obdržala konkurenčnost. L. B.
Nova
ekspozitura Ljubljanske banke
Poslovna enota kranjske podružnice Ljubljanske banke v Radovljici je v ponedeljek, 22. decembra, v Lescah odprla novo ekspozituro. V obnovljeni stavbi, kjer je bila pred vojno gostilna pri Katrineku in kjer so se včasih sestajale vse delavske organizacije in takratni člani DPD Svoboda Lesce, bodo prebivalci Lesc lahko zdaj opravili vse bančne in različne denarne posle. V tej bančni ekspozituri bodo občani lahko dvigali in vlagali denar na hranilne knjižice, urejali vse potrebno za poti oš niške kredite, dvigovali osebne dohodke, ki jih dobivajo na hranilne knjižice, in drugo.
Ker so Lesce svojevrstno industrijsko središče, so se v banki odločili za poseben delovni čas, ki ^a bodo DO potrebi prilagodili željam prebivalcev. Zdaj DO ekspozitura odprta ob ponedeljkih in torkih od 12.
Nove cene v mestnem prevozu v Kranju
Izvršni  svet   skupščine občine
Kranj je v sredo, 24. decembra,
na svoji 78. redni seji med drugim obravnaval težavno problematiko TOZD Potniški promet Kranj podjetja Alpetour, ki ima prav iz
dejavnosti   mestnega prometa
precejšen primanjkljaj Po proučitvi problemov te pomembne delavnosti za vse prebivalstvo Klanja in njegove okolice m resi tev, ki so jih našle druge specializirane OZI) za potniški proniel v
sodelovanju z. občinskimi forumi
(npr. Maribor, Celje, Ljubljana, . . .), je Izvršni svet soglašal B predlogom, da ie korigirajo cene
02. tarile v mestnem prometu, in sicer:
od din L60 na 2 za vožnjo iz. I. cone v II. oz. iz. II. cone v III. in od 2 din na 2,f)() din za vožnje iz I. cone v III. cono
Nove cene naj bi veljale od 1. januarja 1976. I. S.
do 18. ure, ob sredah od 7.30 do 17. ure in ob četrtkih in petkih od 6.30 do 12. ure.
Nov poslovni prostor Ljubljanske banke bo za prebivalce Lesc nedvomno zelo dobrodošel. Saj na primer v Lescah od 1700 zaposlenih v različnih podjetjih v tej krajevni skupnosti dobiva osebne dohodke na hranilne knjižice prek 1500 delavcev. Vsem tem in tudi številnim drugim pa bo zdaj prihranjena pol v Radovljico. A. Z.
program do leta 1980. Ob konicah gre po med breg in strugo Bistrice stisnjeni cesti tudi po 1000 pešcev in ne dosti manj osebnih avtomobilov. Zaradi bližine vode in sence je pozimi ledena. Skratka, med najnevarnejšimi cestami v tržiški občini je. Kljub temu in dejstvu, da se je v soglasju s Skupnostjo za ceste in nje-nern sofinanciranju popravilo vpadnice letos že začelo in je skupnost obljubila Tržičanom tudi nadaljnjo pomoč, omenjene ceste ni v srednjeročnem programu.
Enako usodo je osnutek programa zapisal tudi podgorski cesti med Bistrico pri Tržiču in Begunjami. Ni je v njem kljub posredovanju tržiške in tudi radovljiške občine. Pa bi p° sodbi Tržičanov morala biti, saj teče po obmejnem področju, ki je razen tega med najmanj razvitimi na Gorenjskem, med NOB pa je nanj padlo veliko breme. Tudi zaradi slabe ceste področje zaostaja in ljudje odhajajo.
Predstavniki tržiške družbene skupnosti so s stališči do osnutka razvojnega dokumenta seznanili republiške organe in skupščino gorenjskih občin. Njeno predsedstvo je soglašalo, da tako vpadnica kot cesta Bistrica pri Tržiču — Begunje prideta v srednjeročni program. Seveda . odločitev še ni dokončna. Predvsem pa Tržičani soglašajo, da se moramo o prednostnih nalogah pri modernizaciji republiškega cestnega omrežja na Gorenjskem dogovoriti najprej sami in potem z enotnimi stališči nastopati navzven! J. Košnjek
Jubilanti v Žito Lesce
Lesce - V ponedeljek se je sestal na seji delavski svet podjetja Žito Ljubljana - TOZD Triglav Lesce. Razpravljali so o letošnjem poslovanju temeljne organizacije združenega dela, o prihodnji poslovni politiki in o predlogu srednjeročnega programa podjetja do leta 1980 m programu razvoja in poslovanja v prihodnjem letu. Ob tej priliki so tudi podelili posebna priznanja M članom kolektiva, ki so v podjetju od 10 do 20 let. A. Z.
Zazidava po programu
Tržič — Na konferenci SZDL, ki je bila 12. junija, je eden od delegatov spraševal, kako je z zidavo stanovanjske soseske B-3 v Bistrici pri Tržiču. Na zazidalni načrt soseske, ki leži pred novo osnovno šolo, je bilo precej pripomb, češ da kazi videz kraja in da previsoke stolpnice le preveč zakrivajo poslopje osnovne šole. Družbenopolitične organizacije predvsem občinska konferenca ZK» in občinski svet Zveze sindikatov, >n krajevne organizacije so organizira,e javno tribuno v Bistrici. PripbfnP* na načrt B-3 so sicer bile, vendar premalo tehtne, da bi jih načrtovale1 lahko upoštevali. Občinska skupščina je zato predlagani zazidalni nad' potrdila, kar pomeni, da se b" zazidava stanovanjske soseske B-nadaljevala po sprejetem programu-
-jk
Cestno podjetje v Kranju
objavlja prosto delovno mesto
laboranta
Za zasedbo delovnega mesta se zahteva kemijski tehnik ali tem«* sorodni poklic in nekaj let prakse. Delo na tem delovnem mestu je za določen čas s polnim delovnim časom, lahko pa tudi manj kot polni delovni čas.
Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi OD.
Interesenti naj pošljejo pismene vloge z opisom dosedanjega <W* v kadrovsko službo podjetja.
Rok objave je 15 dni od dneva objave oziroma do zasedbe delovnega mesta.
Surovina — Maribor, TOZD Ljubljana PE Kranj
— Komunalna cona Primskovo
Odkupujemo in prodajamo: odpadne surovine,
železo, baker, medenino, aluminij, papir, tekstil in steklo.
želi občanom Gorenjske in poslovnih partnerjem srečno novo leto 1976
sojki Uroro
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
Razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa v skupnosti toz-dov Kovinska, energetska in transportna dejavnost tozd Transport delovne organizacije
Sava Kranj
razpisuje prosto delovno mesto:
v skupnosti tozdov Kovinsko, energetska in transportna dejavnost (KET)
vodje tozda Transport
P°goj: zaključena visoka ali višja strokovna izobrazba ustrezne smeri (prometna, organizacijska ali strojna) z najmanj 5 let uspešne prakse, °d tega 3 leta na vodstvenih delovnih mestih.
Poleg strokovne usposobljenosti se od kandidata za razpisano delovno jjtesto zahtevajo tudi organizacijske in- vodstvene sposobnosti za vodenje temeljnih organizacij združenega dela oziroma strokovnih sektorjev ter sposobnost in pripravljenost za razvoj in urejanje samoupravnih odnosov.
Kandidat ne sme biti kaznovan in ne sme biti v kazenskem postopku; ttioralnopolitično mora biti neoporečen.
Ponudbe s kratkim življenjepisom in podatki o izpolnjevanju gornjih P°gojev ter s potrdilom oziroma izjavo o nekaznovanju morajo kandidati predložiti razpisni komisiji pri tozdu Transport, Kranj, Škofje-'oška 6, najkasneje do 14. januarja 1976.
obenem vabimo k sodelovanju
diplomirane ekonomiste
za delo v nabavnem in marketing sektorju
Usmene ponudbe sprejema kadrovsko splošni sektor, oddelek 2a kadrovanje, najkasneje do 14. januarja 1976.
Splošni sektor, ki je v sestavi delovne organizacije
SLOVENIJALES ALPLES ŽELEZNIKI
objavlja na podlagi 10. čl. samoupravnega sporazuma prosto delovno mesto
snažilke pisarniških prostorov
Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še posebni pogoji:
** dokončana osemletka ^ Poštenost in zaupanje ~~ smisel za čistočo in urejenost
^ndidatkam nudimo stimulativen osebni dohodek in na voljo je takoj seljiva garsonjera
Pismene prijave je potrebno poslati v 7 dneh po objavi delovna mesta na naslov: Organizacijsko-kadrovski sektor Slove-nUales Alples 64228 Železniki.
Zažel
eno je, da se osebno zglasite v kadrovskem oddelku naše OZD.
SGP Projekt Kranj
na podlagi sklepa pristojnih organov
TOZD Strojno kovinski obrati Kokrica
razglaša naslednje prosto delovno mesto:
delovodje v mehanični delavnici
Pogoji:
delovodska šola kovinske smeri s 4-letnimi delovnimi izkušnjami all Poklicna šola avtomehanske stroke z izpitom za VK delavca au mojstrskim izpitom in nad 4-letnimi delovnimi izkušnjami ter zdravstvena sposobnost za opravljanje poklica.
Prošnje sprejema 8 dni po objavi kadrovska socialna služba SGP Projekt Kranj, Nazorjeva 1. K prošnji priložite dokazila o strokovnosti in delovnih izkušnjah. Prošnje Drez dokazil bomo imeli za neveljavne.
Komisija za razpis delovnega mesta direktorja
Gostinskega podjetja Zelenica
Tržič
ponovno razpisuje po 45. členu statuta vodilno delovno mesto
direktorja
P»goji:
da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, da ,riia višjo izobrazbo ekonomske ali pravne smeri, da ima K) let Prakse, od tega tri leta na vodilnih delovnih mestih, da je moralno in politično neoporečen, da je predložil program razvoja Podjetja.
kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Gostinsko podjetje Zelenica Tržič, Trg svobode 23, s posebno oznako na ovojnici »za razpisno komisijo« v 15 dneh od dneva objave razpisa.
Kdaj drugi program ?
Jesenice — V jeseniški občini so televizijski naročniki že večkrat zahtevali uvedbo drugega programa, med drugim stalno o tem vprašanju postavljajo delegatska vprašanja.
Razgovori s strokovnjaki RTV Ljubljana so pokazali, da za celotno spremljanje drugega televizijskega programa v jeseniški občini potrebujejo kar sedem pretvornikov. Po tej oceni bi morali sami prispevati tudi milijon 300.000 dinarjev za nakup opreme. Delo bi morali opraviti v dveh fazah. Zato je na Jesenicah potreben čimprejšnji dogovor z vsemi zainteresiranimi. Glede na to, da je med občani za drugi program precejšnje zanimanje, pa bi bilo najbolje, da bi akcijo vodila občinska konferenca SZDL Jesenice. Seveda pa brez sodelovanja samoupravnih interesnih skupnosti in občinske skupščine akcija ne bi mogla zadovoljivo potekati. D. S.
Poljanci so praznovali
V soboto, 20. decembra, so prebivalci krajevne skupnosti Poljane v Poljanski dolini praznovali krajevni praznik. V počastitev praznika so najprej v mali dvorani domačega kulturnega doma odprli razstavo plastik in risb kiparja samorastnika Petra Jovanoviča iz bližnje Žetine. Peter Jovanovič se tokrat predstavlja z deli, ki se navezujejo na Solzice Prežihovega Voranca. To ni prvič, da se ta samonikli kipar spoprijema s snovjo iz literarnih del naših pisateljev. Po otvoritvi razstave pa je bila v dvorani poljanskega kulturnega doma slovesna proslava, na kateri so podelili priznanja najpri-zadevnejšim krajanom, nato pa so člani Loškega gledališča, ki so ga okrepili še člani domačega KUD, izvajali delo Igorja Torkarja Kurent, -jg
Lepota partizanske pesmi
Radovljica — Med najuspelejše prireditve, ki so se v počastitev praznika JLA in ljudske obrambe zvrstile v preteklih dneh v radovljiški občini, so nedvomno kulturna prireditev v radovljiški graščini, ki so jo pripravili ZKPO, komorni zbor KUD Stane Žagar iz Krope in har-monikarski orkester glasbene šole Radovljica. Ob tej priliki so odprli razstavo karikatur iz življenja in dela v JLA, avtorja poročnika Nikole Ostojića. Razstavo je odprl in govoril o pomenu praznika JLA načelnik oddelka za ljudsko obrambo pri radovljiški občinski skupščini Janko Rozman.
Pevski zbor Stane Žagar pod vodstvom profesorja Egija Gašperšiča je najprej sam zapel več partizanskih pesmi, nato pa je sledil zelo lep nastop mladih harmonikarjev pod vodstvom Jožeta Ažmana. Mladi harmonikarji so izvajali partizanske skladbe v priredbi Egija Gašperšiča. Nazadnje pa sta zbor in orkester predstavila zelo zahtevne zborovske skladbe iz zakladnice partizanske glasbene in pevske kulture.
Večer bi s svojo kvaliteto in spoštovanjem tradicij pesmi z borbene poti naše revolucije zaslužil širši avditorij kot je dvorana radovljiške graščine. Vsekakor pa ga bi veljalo uvrstiti tudi v kulturno akcijo. Razen tega pa bi bil takšen program lahko dokumentirano živa in prepričljiva ura glasbenega pouka za višje razrede osemletk; posebno še v prihodnjem letu, ko se bomo spominjali 35-letnice začetka vstaje proti okupatorju. JR — ABV
Na podlagi 5. člena Odloka o podeljevanju priznanj v občini Kranj (Uradni vestnik Gorenjske št. 15/75 od 15. julija 1975) skupščina občine Kranj, Komisija za odlikovanja in priznanja občine Kranj po sklepu seje z dne 23. decembra 1975
RAZPISUJE
nagrade občine Kranj za leto 1976
— za občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije za delo in dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje in odlike in za izredne uspehe pri delu in za zgledna dejanja, ki imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine;
— za občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije občine Kranj pa tudi drugih občin, če so njihovi uspehi pri delu oziroma dejanja pomembna za območje občine Kranj.
V skladu z 8. členom odloka so predlagatelji družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti.
Predlogi za podelitev nagrade morajo biti pismeni, obrazloženi ter predloženi Komisiji za odlikovanja in priznanja skupščine občine Kranj do 30. aprila 1976.
Nagrade bodo podeljene ob občinskem prazniku, 1. avgustu.
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za odlikovanja in priznanja
Dedek Mraz v Škofji Loki
Loški oder je v sodelovanju z ZKPO Škofja Loka, Knjižnico Ivana Tavčarja in sindikalnimi podružnicami podjetij ter šolami in vrtci pripravil okoli 30 obiskov dedka Mraza in predstav v Loškem gledališču.
Nekateri obiski dedka Mraza so združeni tudi s predstavo Loškega odra, ki je za mesec december pripravil izredno uspelo uprizoritev pravljičnega dela - Trnuljčica. Dedek Mraz bo obiskal tudi šole in vrjce. Posebej pa bi opozorili za izvenabonmajsko predstavo Trnuljčice v nedeljo, 28. decembra, od 17. uri in na obisk dedka Mraza v vrtcu na Trati za nevključene otroke. V čitalnici knjižnice pa bo 29. in 30. decembra ob 18. uri prireditev za otroke »Pesmi o zimi in dedku Mrazu«. J. Krek
Pohorska bajka v Tržiču
V nedeljo, 28. decembra, bo amatersko gledališče z Jesenic z dvema predstavama otroške pravljice Pohorska bajka gostovalo v Tržiču. Po uspešnih predstavah na Jesenicah so se odločili, da razvesele mlade in najmlajše tudi v tržiški dvorani. Pravljico je po delu Jožeta Toma-žiča, ki je pripravil predstavo na osnovi pohorskih legend, režirala Vera Smukavčeva, nastopajo pa starejši in mlajši igralci jeseniškega gledališča. D. S.
Prireditve v prihodnjem letu
Jesenice — V prihodnjem letu naj bi bilo po programu v jeseniški občini skupaj 347 kulturnih prireditev in okoli 30 šolskih proslav. 278 celovečernih prireditev pomeni 125 gledaliških predstav, 81 koncertov, 14 klubskih večerov in 58 proslav in akademij, kar predstavlja dve do tri gledališke predstave na teden, en do dva koncerta na teden in eno proslavo ali akademijo na teden. S 35 ostalimi prireditvami, 13 gostovanji tujih skupin v jeseniški občini je skupaj 326 celovečernih prireditev.
V jeseniški občini je šest dvoran, kar pomeni, da bo okoli 50 prireditev v eni dvorani. Ne upoštevajoč mrtvo sezono julija in avgusta, bo v jeseniški občini na teden osem prireditev.
Ce pa upoštevamo vse prireditve v občini, ki jih načrtujejo izvajalci v prihodnjem letu, je treba dodati tudi 30 ur pravljic za predšolske otroke, 6 literarnih večerov občinske knjižnice, najmanj dve prireditvi glasbene šole in najmanj dva javna nastopa otrok v varstvenih ustanovah. Tako je skupaj 421 prireditev ali 10 prireditev na teden. Ker je tudi film predvsem kulturna prireditev, tedensko 31 filmskih predstav, kar pomeni 41 celovečernih prireditev na teden.
Že samo število prireditev angažira množico delovnih ljudi in občanov. Ker ni zagotovljeno statistično spremljanje števila obiskovalcev in sodelujočih na vseh prireditvah, je reden poprečen obisk in število obiskovalcev težko prikazati, vendar pa ocenjujejo, da je poprečen obisk prireditev nad 200 obiskovacev. Če pomnožimo s številom prireditev na teden, je to 8200 obiskovalcev. J. K.
\   Gorenjski muzej v Kranju
V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi je od 26. decembra dalje odprta razstava Holandsko-flamska in francoska prevodna grafika 17. in 18. stoletja, ki jo je pripravil Narodni muzej v Ljubljani. V 2. nadstropju Mestne hiše pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v dolini.
V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi pa je od 26. decembra dalje na ogled razstava slikarskih del Polonce Kosi.
V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem, republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji, v galeriji iste stavbe pa si lahko ogledate razstavo Stavkovno gibanje na Gorenjskem leta 1935.
Razstavne zbirke oz. razstave so odprte vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
ZA NOVOLETNE PRAZNIKE POKLONITE DRAGOCENO DARILO
POKLONITE KNJIGO!
Ob svoji 30-letnici vam Državna založba Slovenije nudi ugodnost 20 % popusta za leposlovne izdaje DZS
V vseh knjigarnah Državne založbe Slovenije:
Poslovalnice v Ljubljani (Mestni trg 26, Šubičeva 1, Čopova 3, Titova 25, Titova 71, Celovška 163), Mariboru (Tvrševa 2). Celju, Kranju, Kočevju, na Jesenicah, Bledu, v Škofji Loki, Radovljici, Krškem, Brežicah, Trebnjem, Črnomlju, Tržiču in Litiji.
Savski radialni avtoplašči
Skozi rentgen na tržišče
Živimo v stoletju avtomobilov. Na veliko potujemo, želimo spoznati svet. Mudi se nam. Vozimo z večjo hitrostjo in na daljših relacijah; od stroja in od gum pričakujemo, da bodo zdržale večjo obremenitev kot nekdaj. Da pa se danes lahko doseže taka izdržljivost materialov, je zasluga moderne tehnike, iskanja in razvoja v avtomobilski industriji in industriji avtomobilskih gum. Povsod v svetu in tudi pri nas. Prav nič nočemo zaostajati za drugimi.
Spominjam se še tistega delovnega dopoldneva 10. februarja 1971 v kranjski SAVI, ko so iz avto-pnevmatikarne sporočili: »Izdelana je naša prva radialna guma.« Pravi pravcati praznik za vse, ki so se trudili okrog vseh teh priprav za uvajanje proizvodnje radialnih pnevmatik v SAVI. Opravili so, skoraj bi rekli, pravo pionirsko delo. Toda danes proizvodnja radialnih plaščev redno teče in iz dneva v dan je na našem trgu pričakovati novih dimenzij.
Prve ideje in želje o proizvodnji radialne pnevmatike so bile v SAVI izrečene že leta 1963. Misel in želja pa je bila vedno močnejša, kolikor bolj je bilo jasno, da je radialni avtoplašč guma prihodnosti in kolikor bolj se je svetovni trg polnil z njimi. V proizvodnji so vodile največje svetovne firme Miche-lin, Pirelli, Continental itd. Treba je pač iti v korak z napredkom in v SAVI so imeli posluh zanj. Leta 1968 se je potem odločilo: razvoju radialne avto-pnevmatike je treba posvetiti vso pozornost in jo čim prej osvojiti.
Peščica strokovnjakov se je vrgla na delo. Po podrobni analizi ustroja radialk so izdelali skice in načrte za prve kolupe in v istem letu prvega že izdelali. Iskali so prave stiskalnice za tako proizvodnjo in se v letu 1969 odločili za stroje francoske firme Zelant Gazuit; le dva so kupili, in sicer enega za konfekcijo potniških plaščev, drugega pa za tovorno radialno pnevmatiko. Izkazalo se je, da tudi ti stroji ne ustrezajo povsem in potrebna je bila prilagoditev teh strojev njihovim zamislim in potrebam. Uspelo je. Prvi radialni avtoplašči so bili tu. Sedaj se je pričelo šele trdo delo pri razvoju savskih radialnih plaščev. Strokovnjaki niso samo načrtovali, planirali in preizkušali kvaliteto svojih izdelkov, temveč sami pripravljali zmesi, polizdelke, konlekcionirali in vulkanizirali. Toda uspeh je bil tu. Prva savska • tlna pnevmatika 155 SK 13 D-701 je bila tako razvita doma, brez prisotnosti tuje licence. Naslednja dimenzija, ki so se je lotili, je bila 155 SR 15 D-701. S poizkus-no proizvodnjo so pričeli februarja 1972, redna proizvodnja le-te pa je stekla že avgusta istega leta. Težav je bilo seveda brez števila. Predvsem je bilo hudo s stroji, ki niso bili sposobni proizvajati kvalitetne izdelke. Tudi s pripravo polizdelkov je bilo dosti težav, kajti vsa proizvodnja je bila do tedaj namenjena izključno diagonalni pnevmatiki. Krono plašča so v začetku brizgali v stari valjarni. Morali so narediti veliko poizkusov, spremili |ati matrice itd. Vse je bilo prepuščeno tehnologom in konstruktorjem. Danes teh težav ni več. Proizvodnja je vpeljana in če se pokaže želja po kakšni spremembi, si jo strokovnjaki le zabeležijo in v najkrajšem času je realizirana. Takrat na začetku  pa je nagajala tudi
sama organizacija dela, ki je bila tudi usmerjena v proizvodnjo diagonalne pnevmatike; za radialno pnevmatiko, ki zahteva dosti več
vodnja radialnih avtoplaščev odvija v treh smereh: proizvodnja radialnih avtoplaščev s tekstilnim kordom, z jeklenim pa-
Kontrola ugotavlja na televizijskih ekranih položaj jeklenih kord-nih niti v vložku in točnost nameščanja jeklenega pasu.
natančnega dela, je bilo težko dobiti tudi dobre in vestne delavce, kajti vsak je raje delal na svojem, že utečenem delovnem mestu.
Vsa ta velika prizadevanja SAVE na področju radialne pnevmatike so vzbudila zaupanje v njihovem partnerju SEM-PERITU z Dunaja, s katerim so že sodelovali na področju diagonalne pnevmatike in dosegali odlične rezultate — kvaliteta savskih plaščev je dosegla nivo zahodnoevropskih proizvajalcev.
Dne 27. junija 1972 je bila v Kranju med SAVO in SEMPERITOM sklenjena pogodba o skupnem vlaganju. S tem je bila ustanovljena nova proizvodna enota SAVA — SEMPERIT in dana možnost, da se SAVA vedno bolj posveča proizvodnji radialnih avtoplaščev; na voljo so bila sedaj sredstva in licence.
Že kratek čas sodelovanja s SEMPERITOM je pripomogel, da je SAVA hitro dosegla nivo vidnejših proizvajalcev radialne pnevmatike v svetu in pri nas ostala vodilno tovrstno podjetje.
Kmalu so s tekstilno izvedbo radialnih plaščev dosegli tolikšno stopnjo razvoja, da jo lahko prilagajajo najnovejšim dimenzijam in desenom. Danes je ta proizvodnja utečena, toda razvoj izpodriva tudi ta, skoraj čisto nov dosežek v svetovni proizvodnji avtoplaščev.
Motorizacija zahteva hitrih poti. Vsepovsod beton, asfalt, avto ceste. To pa pomeni, da je treba izdelovati pnevmatiko, ki bo zagotovila kvaliteto in varnost tudi na teh hitrih cestah. Razvoj je vrgel na trg radialni avtoplašč z jeklenim pasom. Tudi v SAVI so sprevideli nujnost akceptiranja te proizvodnje. Zato se danes v SAVI proiz-
som in radialnih plaščev za tovorna vozila, s popolno jekleno konstrukcijo; z jeklenim pasom in karkaso. Danes SAVA. izdeluje dnevno že okrog 800 radialnih plaščev z jeklenim pasom za osebna vozila.
Zanimivo je, kako je iz dneva v dan rasla proizvodnja radialnih plaščev: leta 1972 so jih naredili 22.500, kar znese poprečno 86 kosov dnevno, v letu 1973 že 181.500 ali 708 kosov na dan, letos pa vse kaže, da bodo prekoračili zastavljeni plan in izdelali več kot 508.000 ali poprečno nekaj nad 2000 kosov dnevno.
Uspeh je velik, ni kaj reči. Sedaj je problem tržišče. V SAVI želijo, da bi kupci sami spoznali radialne plašče v jekleni izvedbi in se prepričali o njihovih prednostih. Mogoče bo Ci-mosova mala žaba prvo naše tako »jekleno obuto« vozilo. Dogovori v tej smeri že tečejo. Sicer pa Cimosova vozila vozijo po savskih radialkah v tekstilni izvedbi. Prav tako novomeški renault 4.
Prepričani so, da bo tudi to prvo nezaupanje minilo, saj se njihove nove gume vedno pogosteje pojavljajo na platiščih osebnih in tovornih vozil doma in po svetu. Izvažajo namreč v 16 držav in na štiri kontinent^.
Podobne probleme doživljajo Savčani tudi pri prodoru tovorne radialne pnevmatike. Osvajanje te proizvodnje je mnogo zahtevnejše od potniške, zato so v SAVI pri proizvodnji teh plaščev do sebe silno zahtevni. Vsak radialni plašč je pregledan vizuelno, na ekvilibrirnem stroju in na grading stroju, s katerim merijo kar Štiri parametre: stranske sile, radialne sile, opletanje in tavanje plašča.  Radialni avtoplašči z je-
Rentgenski posnetek radialnega plašča z jeklenim vložkom.
klenimi pasovi pa so pregledani še na rentgenu, ki je najnovejša pridobitev njihove kontrolne postaje, ki je bila tudi opremljena s pomočjo SEMPERITA. No, na teh preizkusih se je tudi pokazalo, da savske radialke prekašajo le še michelinke in mogoče  semperitove radialke.
In kakšna je bistvena razlika med diagonalnim in radialnim plaščem? Diagonalni avtoplašči se v svetu izdelujejo že več kot 40 let. Razumljivo je, da se ti plašči seveda tudi vsak dan izboljšujejo z izboljšavo konstrukcije in tehnologije izdelave. Toda kljub vsemu so pri hitrosti 150 km na uro že na meji svojih zmogljivosti in varnosti. Današnji hiter ritem življenja terja vedno hitrejša vozila, tem pa trenutno odlično in edino ustrezajo radialni plašči, ki dovoljujejo tudi večje hitrosti in varnost obenem.
Zaradi stabilizacijskega efekta pasu pod tekalno površino je obraba radialnih plaščev bistveno manjša, njihova življenjska doba pa približno dva-
Za dimenzije 145 SR 12, 135 SR 13, 145 SR 13, 155 SR 13, 165 SR 13, 145 SR 14, 155 SR 14 in 135 SR 15 je proizvodnja že utečena in so že v prodaji, za dimenziji 145 SR 15 in 155 SR 15 pa je že osvojena poiz-kusna proizvodnja.
V planu imajo namreč osvojiti prav vse dimenzije in vse desene »jeklenih« radialk, zimske in letne. Posebna skrb bo posvečena osvajanju novih dimenzij tovornih jeklenih plfl' ščev. Trenutno teče proizvodnja za dimenzije 8.25 R 20 in 9.00 R 20. Spomladi pa upajo, da bo osvojena proizvodnja vseh dimenzij od 8.25 R 20 do 12.00 K 20.
Pri potniških pa nameravajo vpeljati proizvodnjo še za dimenzije 155 SR 12, 175 SR 13» 175 SR 14 in 165 SR 15.
Z osvojitvijo še teh štirih dimenzij bodo s svojo proizvodnjo pokrili 95 % potreb po teh gumah za vsa vozila v Jugoslaviji. Tu bodo namreč izpadli le še najhitrejši avtomobili — športni, mercedes in ne-
Hitrostno preizkušanje radialnih avtoplaščev
Konfekcija radialne potniške pnevmatike
Del proizvodne hale tovarne SAVA - SEMPERIT na Luboruh. kjer izdelujejo izključno avtopncvmutikn in ki se še vedno širi.
krat večja kot pri diagonalnih. S preizkusnim merjenjem je bilo ugotovljeno, da vsak plašč pri vožnji tudi malo spodrsava. Pokazalo se je, da je to spodrsa-vanje pri diagonalnem plašču trikrat do štirikrat večje kot pri radialnem, kar spet povečuje obrabo. Radialni avtoplašči se bolje držijo ceste pri vožnji v ovinkih. Res pa je, da niso primerni za hitrejšo vožnjo po makadamskih in drugih slabih cestah, ker vozilo trese. So pa spet bolj odporni proti prebojem na tekalni površini kot diagonalni, le paziti je treba, da z bokom plašča ne udarimo ob pločnik in podobno oviro, ker je ta plašč zaradi večje elastičnosti bokov manj odporen za take udarce kot diagonalni. Zato je treba zapeljati na pločnik pod čim večjim kotom.
In kakšne dimenzije radialnih avtoplaščev že prihajajo i/ SAVE?
kaj podobnih, ki pa UPJ?*^ avtoplašče izvedbe 11 R Ul v K-
Za prihodnje leto so si j8 ^ zadali proizvodni plan 1»»»q[ow
avtoplaščev;   od tega potniških    radialnih a ščev in 50.000 tovornih t*
nih plaščev. Dobra tretjin«*
vtopl*-ce-
lotne proizvodnje bo  torej   radialnih.  La«1   i \e v nek»J rmatik* P
pričakujemo, da bo v nckaJ
tih diagonalna pnevi rinjena precej na stran.
ihodn°
Temeljite priprave, P'[ ,,-oU1 testiranje in tako popolna K° ^ kvalitete, kot jo je za sV°!AV jo-mobilske plašče uvedla SA*"v'naj. kazuje, da SAVA hoče med jn boljše, da hoče držati svoj Iliv().žj. slediti najnovejšim impulz011'' jj.
šča  m  dosežkom  tehnike V '.'jo
vodnjj avtogum v svetu. Rak!aZuj*
/a   tO   res  pravi  posluh,  0°* ^ prav ta njihov hitri iazvo) 111 v. sežek  na  področju  radini"«' I mat ike.
»Šuštarska jesen«
Dokumentarni film o zadnjih tržiških Šuštarjih sta pripravila filmski klub Tomo Križnar Tržič in kulturna
skupnost Tržič
Tržič — Jutri zvečer, to je 27. decembra ob 20. uri, bo v dvorani Cankarjevega doma v Tržiču premiera dokumentarnega filma »Šuštarska jesen«. Posneli so ga člani tržiškega filmskega kluba Tomo Križnar v sodelovanju in ob pomoči kulturne skupnosti Tržič. Prva predstavitev filma je za Tržič izjemnega pomena. Razen tega pa je rezultat celoletnega dela tržiških amaterskih filmskih delavcev, kulturne skupnosti in Tržičanov, ki so sodelovali pri
3
oblikovanju vrednega dokumentarnega izdelka.
Film prikazuje življenje in delo starih tržiških Šuštarjev, od katerih so le redki še živi in so pomagali soustvarjati današnjo sodobno tržiško čevljarsko industrijo. Zato tudi tak naslov filma. Hkrati je film pomemben prispevek k prizadevanjem za ohranitev starih tržiških običajev, navad in
dejavnosti.
cd
M x u
Oj
o
u
b
> O
a o
cd
a "d
0)
ito «a.-ro le-to, Ž\.-ti«.vs\twufrse-U vsi.
Ansambel Drugi način na Primskovem
Ansambel Drugi način iz Zagreba mladim poznavalcem domače ročk glasbe ni treba posebej predstavljati, saj je bila njihova velika plošča s preprostim naslovom Drugi način med najbolj iskanimi oziroma prodanimi v tej sezoni. Prav redki pa so doslej lahko videli njihov nastop. Zato za vse ljubitelje te skupine tokrat vesela vest.
Ansambel Drugi način bo jutri (sobota) ob 18. uri nastopil na novoletnem srednješolskem plesu v zadružnem domu na Primskovem. Hkrati bo to tudi promocija njihovega prvega albuma.
Na njihovih nastopih in ploščah se kaže drugačen pristop h glasbi. Poleg dobrih lastnih skladb je zanimiv tudi njihov sound dve flavti in dve solo kitari. Ismet Kurtovič pa poleg igranja kitare in flavte tudi poje. Njegov glas po mnenju nekaterih kritikov med jugoslovanskimi pevci nima tekmeca.
Preč je zdej to staro leto, žihar smo veseli vsi, ker smo zdravi na tem svetu nov'ga leta učakali. Kol'k jih je k' so voš'ili, da b' še dons na svetu bili, pa so se od nas ločili, zdaj u grobu leže mrtvi.
Izredni občni zbor TD Šenčur
Turistično društvo Šenčur je imelo v petek, 19. decembra, v domu kulture Šenčur svoj izredni občni zbor. Na njem so sprejeli nova društvena pravila ter pregledali zasnovani in delovni program.
Turistično društvo Šenčur je staro komaj dobro leto, vendar je kljub temu že precej pokazalo. Pripravili so že dve vinski trgatvi, maja letos pa je bil v Šenčurju tudi del Ljubljanske ohceti 75: fantovščina, ki je krenila iz Šenčurja in se nato nadaljevala ob Zbiljskem jezeru.
Največje probleme je imelo TD s prostori, do katerih prihaja le s težavo. V bodoče bodo odprli recepcijo v starem gasilskem domu, ki ga bodo v ta namen preuredili. Kot ena glavnih točk v prihodnjem letu je razvijanje poslovnega turizma v Šenčurju ter kmečki turizem, s katerim bi radi k sodelovanju pritegnili tudi sosednje vasi. Uredili bodo tudi jahalno stezo in trim stezo.
Po končanem občnem zboru so si udeleženci sestanka ogledali še film o letošnji fantovščini, Stane Tavčar pa je prikazal nekaj novih diapozitivov, ki jih pripravlja za program v prihodnji sezoni.     F. Erzin
poročili so se
V KRANJU
Lombar Franc in Habjan Milena, Klajnčar Milan in Tomšič Marija, Dobravec Janez in Jocif Marjet ka
umrli so
V KRANJU
Cuclerman Peter, roj. 190.'!, Kuneš Elizabeta, roj. 1893, Štempihar Angela, roj. 1901, Dobnikar Jožef, roj. 1909, Pičulin Samo, roj. 1959. Šifrer Francka, roj. 1935
VTRŽICU
Meglic Anton, roj. 1914, Zupančič Janez, roj. 1938
tržni pregled
JESENICE
Solata 10 din, špinača 12 din, korenček 6 din, česen 20,50 din, čebula 7 do 21,60 din, fižol 14,75 do 20,40 din, pesa 5 din, jabolka 6 din, hruške 13,50 din, grozdje 15,50 dinarjev, pomaranče 7,70 din, limone 12,80 din, ajdova moka 19,19 din, koruzna moka 5,72 din, kaša 13,13 din, surovo maslo 58 do (il,70 din, smetana 27,85 din, skuta 18,10 din, sladko zelje 3,60 din, kislo zelje 6 din, kis'a repa 6 din, orehi 77 (lin, jajčka 1,64 do 1,76 din, krompir 4,80 din;
KRANJ
Solata 12 din, špinača 22 din, cvetača 18 din, korenček 8 din, česen 30 din, čebula 7 do 20 din, fižol 14 din, pesa 6 din, slive 18 din, jabolka 4 do (i din, hruške 13 din, grozdje 16 din, suho meso 50 din, slanina 28 din, med 50 din, pomaranče 9 din, limone 11 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 6 din, kaša 15 din. surovo maslo 48 din, smetana 24 din, skuta 16 din, sladko zelje 5 din, kislo zelje 10 din, kisla repa 10 din, klobase 20 din, orehi 80 din, jajčka 2,20 do 2,50 din, krompir 5 din;
TRŽIČ
Solata 12 do 15 din, špinača 12 din, korenček 8,50 din, česen 20 din, fižol 17 din, pesa 8 din, jabolka 9 din, hruške 14 din, grozdje 13,50 din, banane 10 din, pomaranče 9,50 din, limone 13 din, ajdova moka 16 din 1, kaša 20 din 1, surovo maslo 14 din 25 dkg, smetana 6 din mer., sladko zelje 5 do 6 din, kislo zelje 10 din, kisla repa 8 din, krvavice 25 din, orehi 75 do 80 din, jajčka 1,80 do 2 din
gledališče
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
PETEK, 26. decembra, ob 15. uri za VVZ in predšolske otroke — Center, ob 17. uri za KS Vodovodni stolp in druge KS - C. Goldoni: SLUGA DVEH GOSPODOV;
ob 14. uri v Kamni gorici, ob 16. uri v Radovljici, ob 18. uri v Lescah - J. Streda: JANKO IN METKA;
ob 15. uri na Orehku, ob 17. uri v Mavčičah — H. Bu-dinska: IGRA ZA POREDNEŽE;
SOBOTA, 27. decembra, ob 10. uri za Elektrotehniško podjetje Kranj in za Podjetje za stanov, in kom. gosp. Kranj, ob 15. uri za KŽK Kranj, ob 17. uri za TŠC in ESŠ Kranj - C. Goldoni: SLUGA DVEH GOSPODOV;
ob 9. in 10. uri v Tržiču OŠ h. Bračiča, ob 11.30 OŠ h. Grajzerja, ob' 13. uri Trio, ob 15. uri v Križah, ob 17. uri v Paviljonu - J. Streda: JANKO IN METKA;
ob 15. uri v Podblici, ob 17. uri v Besnici — H. Budin-ska: IGRA ZA POREDNEŽE;
NEDELJA, 28. decembra, ob 10. uri za Klub zdravljenih alkoholikov Kranj, ob 15. in 17. uri za Planiko Kranj - C. Goldoni: SLUGA DVEH GOSPODOV;
ob 8.30 in 10. uri na Beli - K. Novak: PRAVLJICA OMEZINCKU;
ob 15. uri na Zavarovalnici Sava Kranj — J. Streda: JANKO IN METKA;
ob 14. uri v Goricah, ob 16. uri v Pševem — H. Budin* ska: IGRA ZA POREDNEŽE;
PONEDELJEK, 29. decembra, ob 15. uri za Posebno šolo Kranj, ob 17. uri za OŠ Stane Ža-gar — C. Goldoni: SLUGA DVEH GOSPODOV;
ob 9.320 na Golniku, VVZ - K. Novak: PRAVLJICA OMEZINCKU.
Vse predstave bo obiskal dedek Mraz.
nagradna križanka    od vsepovsod    za smeh
1	2	3	4	5	6			7	8	3	10	11	12	
13						14		15						16
17		■	"				19		■	20				
21		22		■	23									
	26			27					28	29	■	30		
		31								32	33			
34	35						36	37	38					
39				40	41		42						43	
44			45	■	46	47				■	48		L	49
50				51	■					53		■		
55					56			57				58		
	59								60					
Rešitev nagradne križanke z dne 19. decembra: 1. odmena, 7. smetar, 13. prevrat, 14. keratin, 16. inž, 17. kretalo, li). Emo, 20. kanu, 22. tnala, 23. gnev, 24. Atila, 26. Aran, 27. resa, 28. Kiel, 30. oribi, 32. AK, 33. Na, 35. vrisk, 37. Neva, 39. Ante, 41. vpis, 43. tarok, 46. kvak, 47. Risto, 49. Stol, 50. Uen, 51. mestoma, 53. UFO, 54. prisoje, 5j6. bankrot, 58. snežak, 59. Izidor
Izžrebani reševalci: prejeli smo 97 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi MATEVŽ KLEČ, 64000 Kranj, C. talcev 71; 2. nagrado (40 din) MILA FATUR, 61000 Ljubljana, M. Krpana 20; 3. nagrado (30 din) URŠKA DRČAR, 61240 Kamnik, Tunjiška c. 2/II. Nagrade bomo poslali po pošti.
ŠAHOVSKI KROŽEK
Dama na žrtvenem oltarju
Že smo dokazali, da je dama praviloma najučinkovitejša figura kot tudi to, da je dejanska vrednost figur odvisna od njihove konkretne učinkovitosti v določeni poziciji. Tudi tokrat bomo potrdili to trditev, s primerom iz partije Minić — Georgescu (Jugoslavija-Komunija, IX. svetovni ekipni šampionat študentov, Marianske Lažne 1962). Po 28. potezi črnega je nastala pozicija:
1						
	■				JU	
i	■					
	■					
	■s			>•<		
	■J				A	ž ■
■	■	■	S a	■	■	
ne prinese črnemu. Po preračunavanju vrednosti figur bi moral biti črni v prednosti z 9:8, dejansko pa narekuje igro beli. Kmalu se bo pokazalo, da je bila žrtev dame upravičena.
4. a2 x b3 Df7 - d7
5. Te2 - e7!     Dd7 x d6
6. Te7 x g7 + !   Kg8 - (8
Po jemanju trdnjave Kg8xg7 bi beli s Sd4 — f5 + osvojil damo, to pa bi pomenilo višek cele figure, kar je med mojstri zadostno zagotovilo za zmago. Možno nadaljevanje bi bilo 7. ... Kg7-f8 8. Sf5xd6 Tb8xb3 9. Tel-e8+ Kf8-g7 10. Te8 - c8 a6-a5 11. Sd6 - f5 + Kg7-f7 12. Tc8-c7+ Kf7-e8 13. Sf5-g7+ Ke8-d8 14. Sg7-e6+ Kd8-e8 15. Se6-f4 i. t. n.
7. Tel — e7! črni se ie vdal.
Na Dd6xe7 bi sledilo 8. Tg7xe7 Kf8xe7 9. Sd4 — c6 + z osvojitvijo trdnjave na b8-polju. Tudi sicer črni nima obrambe pred pretnjo Sd4 — f5!
S. Bavdek
Beli je v tem trenutku v izraziti pozicijski prednosti. Njegov skakač ima središčni položaj in obvladuje okolico, pa tudi trdnjavi sta podvojeni na odprti e- liniji. To mu omogoča, da z mirno roko žrtvuje damo za dve nasprotnikovi figuri.
1. f4xe5!!
2. e5xd6
Td8xd6 Ta8 - b8
Kaj naj črni sicer igra? Na Df7-d7 bi sledilo 3. Te2 — e7 z nadaljevanjem kot v partiji.
3. b2 - b4    <-4xb3 e. p.
Tudi to jemanje, ki mu pravimo »en passant« (mimogrede; beri an pasant), nič
Vodoravno: 1. orač, orataj, 7. iz debla iztesan čoln, 13. veljak, 15. prostornina, 17. najdaljša reka Sibirije, 18. posmehljivci, dlakocepci, po Momusu, sinu Noči v starogrški mitologiji, 20. glavni trg v starogrških mestih, kjer so bila zborovanja, 21. japonski denar, 23. reka na severovzhodnem evropskem delu, SZ, ki se izliva v Belo morje, 25. Aral-sko jezero v osrednji Aziji, 26. ženska, ki laja, ki silovito napada z besedami, 28. pritrdilnica, 30. angleško svetlo pivo, 31. povprečnina počezek, odmerek, 32. severnodalmatinski otok severozahodno od Zadra 34. staro ime za gosli, 36. za Jupitrom največji planet sončnega sistema 2 značilnim »kolobarjem«, 39. kratica za kulturno umetniško društvo 40. središče vrtenja, 42. zbor štirih pevcev ali glasbenikov, 44. človek z velikimi očmi, 46. krajša beseda za Britance, 48. vrvar, 50. eden od prstov, 52. strokovnjak za enologijo, za vinarstvo, 54. severnoitalijanski veletok, Pad, 55. široka mestna ulica z nasadi, 57. kdor je prijatelj česa kar je rusko, panslavist, 59. vrsta aspirina, 60. olika, lepo vedenje.
Navpično: 1. ovitek, povoj, 2. upornik, kdor se z orožjem upre zakonit; oblasti, 3. znak za kemično prvino aluminij, 4. materina dušica, 5. če, 6 slovenski jezikoslovec in organizator, Fran, 7. rezultat dviganja, 8. grška črka, 9. ime slovenske mladinske pisateljice Perocijeve, 10. dramaturg RTV, Saša, 11. nemoralnež, 12. zvezna država Indija v južnem delu Malabarske obale, 14. gnjat, 16. del smučarske skakalnice od vrha do od-skočišča, 19. krzno tjulenjev, krzno pižmovke, ustrojeno na tjulenjev način, 22. agresor, kdor koga napade, 24. Anton Dermota, 27. motorno prevozno sredstvo, 29. največja reka v vzhodni Sibiriji, 33. pravokotnik, 34. slamnato pokrivalo za strehe iz škopnice, 35. kokava, pusta pokrajina, nerodoviten svet, 37. tvorec, kdor ustvari kako umetniškn ali znanstveno delo, 38. otok ob obali Južnokitajskega morja, zahodno od Hongkonga, 41. Stojan Batič, 43. vrsta kopitarja z rilčasto podaljšanim gobcem, v tropskih pragozdovih, 45. Samojedi, del uralskih ljudstev, 47. športno društvo iz Madrida, 49. zvitek, zmotek, 51. za polton zvišana nota C, 53. čebeli podobna nadležna žuželka, 56. ljudska pritrdilnica, 58. grška črka.
Rešitve pošljite do torka, 6. januarja, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din
— Darilo zate
Stroge kazni za krivolovce
Zaradi nezakonitega ribolova so bili trije sovjetski državljani obsojeni na dve leti delovnega taborišča. Poleg tega morajo plačati 75.000 rubljev kazni. Možakarji so v pristaniškem mestu Igarska v srednji Sibiriji nezakonito ujeli 70 jesetrov.
Pobarvan sneg
V Franciji v okolici Niče so pred dnevi imeli svojevrstno senzacijo. Padal je rdeč sneg. Meteorologi so čudni pojav hitro razložili. Povedali so, da je močan veter dvignil v zrak saharski prah in pesek, ki so ga oblaki prenesli prek Sredozemskega morja. Posledica pa je bil rdeč sneg.
Onassisov zaklad
V Liechtensteinu je bil osnovan sklad Aleksandra Onassisa, podoben skladu Alfreda Nobela. Iz tega sklada bodo podeljevali nagrade in razpisovali natečaje za dosežke v raziskovalni dejavnosti, znanosti, umetnosti in časnikarstvu. Sklad bo imel na voljo milijon dolarjev letno, ustanovili pa so ga po določilih Onassisove oporoke.
Manjše družine
V Indiji se je začela socialno-zdravstvena akcija, med katero bodo 14 dni popularizirali družine z majhnim številom otrok kot sodobno obliko življenja. V mnogih indijskih zveznih državah so že uvedli družinsko načrtovanje in prepričujejo ljudi, da manjša družina omogoča večjo gospodarsko in socialno blaginjo.
Nov nenavadni rekord
5 študentov v Goldenu v ameriški zvezni državi Colorado je brez prestanka ploskalo 30 ur in 10 minut. Trdijo, da je to nov svetovni rekord in da so prejšnjega presegli kar za 10 ur in 10 minut. Pismena potrdila prič so poslali v London, da bi njihov rekord uvrstili v pregled svetovnih nenavadnosti.
s šolskih klopi
Kdo je to napisal?
Fizika v domači kuhinji
Spet smo izžrebali dobitnico knjige Ivana Jana DRAŽGOŠKA BITKA, ki ji jo poklanja Trgovsko podjetje MURKA iz Lesc. Jana Remic iz Kranja, Jezerska cesta 108 b je pravilno odgovorila na zadnjo literarno uganko: Tone Seliškar — Dežela zlatih src.
Danes zastavljamo zadnjo uganko v tem letu. Tokrat smo izbrali pesem. Pravilne odgovore pošljite do torka, 6. januarja 1976, na naslov: CP Glas, 64000 Kranj, Moše_Pijadeja 1.
Čase pregledujemo, zase koledujemo in za lepo leto mlado preobračamo navado: nič od vas ne prosimo, mi darove nosimo, meh za smeh in vrečo sreče, Ciciban za nami vleče, ne za hišo zidano, le za voljo zidano.
Dragi Vietnamec.'
Ne vem, kako ti je ime, ne poznam te, ne tebe, ne tvoje družine. Vem le to, da si doma v Vietnamu, kjer se je končala vojna, ki je tako kruto posegla v vaše življenje že pred mnogimi leti in zahtevala na tisoče, na milijone žrtev. Mogoče je tudi tebi vojna vzela očeta, mamo, brata, sestro Toda ti si svobodo dočakal. Končno je tudi pri vas mir, ta tisočkrat izrečena beseda. Sedaj tudi vi veste, kako lepo je, če vas ne preganjajo iz domov ali pa morda ilegal nih šol v zaklonišča sirene, znak, da se zopet in zopet vračajo bombniki, ki rušijo stavbe in prekinjajo nit življenja vadim najdražjim. Ne vem, kje in kako sedaj živite, toda vem, da ste svobodni.
Pri nas, v Jugoslaviji, pa prav letos proslavljamo 30-letnico osvoboditve. Veliko novega smo že naredili kot boste vi. Tudi mi smo se borili in se osvobodili kot ste se vi, čeprav ste se vi borili mnogo mnogo dlje. V svobodi vam želimo veliko uspehov, da bi zgradili veliko novih stavb in da bi otroci, ki so ostali brez staršev, dobili nove starše in nov dom. Veliko sreče.
Cilka Demšar, 7. c r. osn. šole
Sneg me je razveselil
Iz meglenega nedeljskega popoldneva so začele naletavati prve snežinke. Do večera se je okolica pobelila. Nisem mogel več zdržati, ampak sem se oblekel in odhitel ven, čeprav je bila ura že osem. Nisem bil edini otrok, ki ga je privabil sneg. Na dvorišču je bilo vse živo. Začeli smo se kepati in drsati. Bilo je prelepo, toda ne dolgo. Starši so nas poklicali domov. Drugi dan se je veselje nadaljevalo na dvorišču, končalo pa v Torklji. Vsi mokri in premraženi smo se vračali domov.
Matej Grašič, 4. c r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj
O masi v učbeniku za fiziko med drugim piše: Maso ugotovimo s tehtanjem. To ugotovitev bi končal z besedami:..., ki ima določene posledice. Kakšne so le-te, dobro vem, zakaj pretekli teden sem, jih presneto krepko občutil na svoji koži.
Za nalogo iz fizike je bilo namreč treba s kuhinjsko tehtnico stehtati po liter sladkorja, olja, vina in mleka.
Mudilo se mi je; zmenjen sem bil s prijateljem, zato sem želel dolžnost opraviti čim hitreje.
Kje je tehtnica? Kje? Menda v spodnjem predalu!? Ne! V zgornjem! Že semjo vzdignil, poiskal še litrski lonček in lahko sem začel s poskusi.
Vzel sem škatlo, v kateri imamo sladkor. Nasul sem ga v lonček in ga na hitrico stehtal. Teža se mi ni zdela tako pomembna kot okus, zaradi katerega sem v sladko vsebino zaril svoj jeziček.
»Kaj je sedaj na vrsti?« sem tuhtal. »Olje«, sem vzdihnil in v trenutku ugotovil, da steklenica, v kateri je ta gosta tekočina, ni docela polna. Znajdi se sam! Steklenico sem dopolnil z olju podobno tekočino, kije
Življenje
Trije listi.. . dva lista ... še en drobcen rumen listek — še eno življenje ... kdo ve, koliko časa bo še visel... In ko bo zapihal lahen vetrič, ga bo odneslo, odneslo visoko pod nebo, še višje in letel bo skozi vesolje, stran od tega umazanega, prekletega sveta. Nikoli več se ne bo vrnil.. .
Zakaj je življenje tako zapleteno? Ce razmišljaš ... Zakaj si se sploh rodil? Zato, da umreš! Toda preden umreš, živiš. In z vsem svojim duhom se otepaš tistega dneva, toda konec mora priti. Trohniš v zemlji in te ni več — ni, ni, ni — leta tečejo, tebe pa ni — milijarde, bilijone let... Čeprav veliko ljudi nima lepega življenja, si ne želijo smrti. Želijo si samo počitka. In ko začutiš, da si utrujen, veš, da ti ni rešitve. To je zakon — zakon narave. Strašen zakon, kateremu se ne da izogniti. Kot nenasitno žrelo, ki žre duše.
Najlaže je umreti jeseni. Ko vsa narava odmira ... In listje odpada . .. Nekje daleč, daleč je veliko drevo. In na tem drevesu so listi. In kadar odpade en list, ugasne človekovo življenje. Kot sveča ... In list s tega velikega drevesa odplava visoko, daleč v vesolje. In na zemlji vosek kaplja s sveče na kamnita tla grobnice.
Liljana Leskovic, 8. c r. osn. šole Simona Jenka, Kranj
bila v omari. S strahom sem brž opazil, da je olje spremenilo barvo. »Pa naj jo, če mu prija,« sem se potolažil in kmalu zapisal zaželeni rezultat, hkrati pa opazil mastne sledove na talnih ploščicah.
Lonca, v katerem sem tehtal stvari, nisem sproti pomival, zato se ni treba čuditi, Če je mleko po tehtanju postalo 90-odstotna raztopina olja.
»Samo še vino, pa si prost,« sem se tolažil in na hitrico izpraznil steklenico pene-čenega se šampanjca. Penečega!?? Da, takega!!! Ko sem ga, že vsega naveličan, zlival nazaj, je za . . ., je zašušušu . . . je zašu-melo in v hipu je na tleh nastalo »peneče morje«. »V vinu je resnica,« pravi pregovor, ki sem ga nerad upošteval, zakaj prav zares bi moral po končanih poskusih neljube sledove po kuhinji za seboj pobrisati. Seveda mi to niti na misel ni prišlo. Škatlo s sladkorjem, steklenico z nekaj vina in lonček z mlekom sem sicer približno dal na pravo mesto.
Zvečer je mamica prišla domov in kaj kmalu obstala pred kuhinjskimi vrati. Name se je usula ploha besed in dvignjen kazalec na barometru mamičinega razpoloženja je obetal »padec«, pa ne pritiska, ampak padec po mojem »sedežu«, kot je nekoč to mesto imenoval TV Kljukec. Zato sem komaj pojasnil, da gre za fizikalno domačo nalogo in ne za kakšno čaranje.
Upam pa, da je tistega dne z velikimi očmi zrla na sodoben pouk fizike še marsikatera mati učenca 7. razreda.
Zoran Jelovčan, 7. c r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas
Zima
Bela, bela je livada, nanjo rahel snežecpada, vse je belo naokrog, mrzla burja piha v log.
Zebe zajčke, jerebičke, vso divjad in tudi ptičke. Kam bi skrili se ubožčki mali, kaj bi jedli, kaj zobali!
Že otrok so gruče zbrane, brž ponesejo jim hrane, da spomladi spet veselo, vse živelo bo in pelo.
Marta Smolej, 5. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek
KOLESARJI — Vesna Pušavec, 6. a razred osnovne šole Kokrškega odreda Križe
radio
271
sobota
4.30 8.10 9.05 9.35
10.15
11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10
15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.15
19.40
19.50 20.00 21.30
23.05
Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik Kaj vam glasba pripoveduje Kdaj, kam, kako in po ceni
Sedem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti Ob bistrem potoku Priporočajo vam S pesmijo in besedo po Jugoslaviji Glasbeni intermezzo Vrtiljak
S knjižnega trga Gremo v kino Pogovor a poslušalci Sobotni glasbeni omnibus" Minute z ansamblom Moj mira Šepeta Lahko noč, otroci Radijski radar Oddaja za naše i/se I jence
S pesmijo in plesom v novi t eden
Drugi program 9.00 Sobota na valu 202 13.00 Vedri ritmi 13.33 Vodomet melodij 14.00 Odrasli tako. kako pa mi
14.20 Glasbeni drobil
od tu in tam 14.33 Od ena do pet 15.40 Poitlet ansambla
Toneta Janše 16.00 Naš podlistek -
A. Averčenko:
Nagovor 16.15 Zvočni kaleidoskop 16.40 S popevkami po
Jugoslaviji
17.40 Svel m mi 17.50 Z ansamblom \Veekend 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Zabavni zvoki za vse
Tretji program 19.05 [7, slovenske
zborovske tradicije 19.25 W A. Mozart:
Beg iz seraja —
opera v tleh
dejanjih 22.00 Sobotni nočni
koncert 23.55 1/. slovenske poezije
28
nedelja
6.00 8.07 9.05 9.55 10.05
11.10 11.30
14.05 17.50
19.40
19.50 20.00 22.20
23.05 23.15
Drugi 8.03
9.35 10.05
10.35 10.50 11.33 13.15
14.00 14.05
15.00
Dobio jutro Veseli tobogan še pomnite, tovariši Glasbena medigra Koncert iz naših krajev
Nedeljska reportaža Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
Nedeljsko popoldne Radijska igra — Z. Petan: Trikotnik s štirimi koti Glasbene razglednice Lahko noč, otroci
V nedeljo zvečer Glasbena tribuna mladih , Literarni nokturno
V lučeh semaforjev
program
Zvoki za nedeljsko jutro
Mladina sebi in vam S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalnimi solisti Naši kraji in ljudje Cocktail melodij Melodija po pošt i Film, opereta, musi ca!
Pet minut humorja Glasba ne pozna meja
Nedelja na valu 202
Tretji program 19.05 Glasovi časa 19.15 Igramo, kar ste
izbrali 23.00 Nočni koncert
ansambla Slavko
Os ter c
23.55 Iz slovenske poezije
29
4.30 8.10 9.05
9.20
9.40 10.15 11.03
12.10
12.30 12.40
13.30 14.10
14.30
15.30 15.45 16.45 17.20
18.05
18.20 19.40
19.50 20.00 20.30 22.20
23.05 23.15
ponedeljek
Dobro jutro Glasbena matineja Pisan svet pravljic in zgodb
Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje Mali vokalni ansambli in solisti Kdaj, kam, kako in po čem
Nekaj za ljubitelje ansambelske in solistične glasbe Veliki revijski orkestri
Kmetijski nasveti Pihalne ginlbe na koncertnem odru Priporočajo vam Pojo amaterski zbori — Kranjski komorni zbor Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Vrtiljak Interna 469 Koncert po željah poslušalcev Naši znanstveniki pred mikrofonom Ob lahki glasbi Minute z
ansamblom Jožeta Burnika
Lahko noč, otroci ("'e bi globus zaigral Operni koncert Popevke iz jugoslovanskih študijev
Literarni nokturno Za ljubitelje jazza
Drugi program 9.00 Ponedeljek na valu 202
13.00 Melodije in ritmi
iz studia 14 13.33 Z majhnimi
zabavnimi ansambli 14.00 Ponedeljkov
križemkraž 14.20 Godala v ritmu 14.35 Pop integral 15.40 Obisk pri orkestru
Stan Kenton 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Panorama
slovenskih popevk 16.40 Ti in jaz in glasba 17.40 Besede in dejanja 17.50 Sprehodi
instrumentov 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Jazz na
11. programu
Tretji 19.05
19.30
19.50 20.35
21.00 21.15
23.00
23.55
301
program
Sprehodi po tuji zborovski literaturi Frederic Chopin: Variacije za klavir in orkester v B-dum na temo dueta Takrat boš dala mi roko iz Mozartove opere Don Juan Literarni večer VV. A. Mozart: Klavirska sonata v A-duru, K. 331 Ekonomska politika Večeri pri slovenskih skladateljih Sezimo v našo diskoteko
Iz slovenske poezije
torek
4.30 Dobro jutro
8.10 Glasbena matineja
9.05 Radijska šola za
srednjo stopnjo 9.30 Iz glasbenih šol 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem
11.03
12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.40 15.30 15.45 16.45
17.20 18.05 18.35 19.40
19.50 20.00
20.30
21.30 22.20
23.05 23.15
Promenadni koncert
Popevke brez besed Kmetijski nasveti Po domače Priporočajo vam Skladbe za mladino Na poti s kitaro Glasbeni intermezzo Vrtiljak Pota sodobne medicine
Obiski naših solistov
V torek na svidenje Lahke note Minute z ansamblom Silva Štingla
Lahko noč, otroci Slovenska zemlja v pesmi in besedi Od premiere do premiere Zvočne kaskade
V duhu istrskega izročila
Literarni nokturno Popevke se vrstijo
Drugi program 9.00 Torek na v alu 202 13.00 S solisti in ansambli J RT
13.33 Lahka glasba na
našem valu 14.00 Borci pripovedujejo 14.20 Zabaval vas bo
anambel Francija
Puharja 14.33 Znana imena, znane
melodije 15.40 Tipke in godala 16.00 Pet minut humorja . 16.05 Plesni orkester RTV
Ljubljana igra za
ples
16.40 Zvočni portreti 17.40 Ljudje med seboj 17.50 S pevcem Otom
Pestnerjem 18.00 Parada orkestrov 18.40 Popevke slovenskih avtorjev
Tretji program
19.05 Mejniki v zgodovini
19.15 Stereofonski operni
koncert 20.35 Festival v Bregenzu
1975
22.15 Trije klavirski koncerti za levo roko
23.20 Zoltan Kodah/:
Simfonija 23.55 Iz slovenske poezije
311
4.30 8.10 9.05
9.25 9.40
10.15
11.03 12.10
12.30 12.40 13.30 14.10
14.30
15.30 15.45 16.45 17.05
19.50
20.00 24.00 0.05
1.05 2.00 3.05 4.00
sreda
Dobro jutro Glasbena matineja Za mlade radovedneže Zapojmo pesem Samouprav ljanje s temelji marksizma Kdaj, kam, kako in po čem
Urednikov dnevnik Opoldanski koncert lahke glasbe Kmetijski nasveti Od vasi do vasi Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Loto vrtiljak Naš podlistek Otroško-mladinsko in silvestrsko popoldne Pravljica otrokom za Silvestrov večer Prestolnice smeha Srečno 1976 Prvi ples v Novem letu V veseli družbi Silvestrski juke box Spomini in želje S plesom v v novoletni dan
13.33
14.00
-14.33 15.40 16.00
16.35
17.33 18.00 18.35
V ritmu Latinske Amerike
Mladinski pele mele ob koncu leta Ročk jazz Srečanja melodij Popevke tako in drugače M. Krišelj: 365 drobnih reči ob domači mizi Moderni odmevi Progresivna glasba Jugoslovanski pevci zabavne glasbe
Tretji program
19.05 Vam vošmo veselo,
srečno — ljudski
pevci in godci za
Novo leto 19.35 V znamenju sedmice
— pri dveh solistih 20.00 Imam denarja kakor
žaba perja —
literarna oddaja 20.35 Silvestrovo na
tretjem programu
Drugi program 9.00 Sreda na valu 202 13.00 Danes smo izbrali
6.00 8.07
8.47
9.05
9.35
10.05 11.05
12.10
13.30
14.05
15.15 16.00
17.05 17.35
18.05
19.40
19.50 21.20
22.20 23.05
četrtek
V praznično jutro Radijska igra za otroke — F. Puntar: Vile, vali, voli S pesmijo v Novo leto
Zvoki novoletnega jutra
Ko rdeče rože zapade sneg Stopinje v srtegu Po delu kultura, počitek in smeh Čestitke ob Novem letu Pregled svetovnih dogodkov v minulem letu Evropa z najlepšimi željami
Zima. zima bela Vedri olimpijski spomini
Sinkope i/ Celja Vražje koloraturke naših dni Radijska igra — Z. Petan: Igralci Minute z ansamblom Silva Stingla
Lahko noč, otroci F. Vurnik: Le te fabule inu babje vere
Ritmi in melodije v novem letu Literarni nokturno
14.10 Zvoki glasov m
instrumentov 14.50 Mikrofon govori 15.33 Ob NoVem letu za
mladi svet 16.35 V svetu operete 17.00 Glasba ne pozna meja
Tretji program
19.05 Koncertanti vam
igrajo »za povrh« 19.40 Moja koža je črna
— literarna oddaja 20.35 G. Rossini: Gospod
Bruschino —
opera v enem
dejanju 22.00 Koncert za
novoletno noč 23.55 Iz slov enske poezije
petek
6.00 8.07
8.40 9.05 10.05 11.05 12.10
13.30
13.45
14.05 15.05 15.45 16.45 17.05
18.05 19.40
19.50 20.00 21.15
22.20
23.05 23.15
Dobro jutro Praznično jutro za najmlajše Okrogle narodne Omnibus spominov Slike iz naše gradnjt Povabilo na ples Opoldanski cocktail melodij Novoletne izjave predstavnikov naših narodnostnih skupnosti v tujini Svobodoljubna misel v pesmi Na začetku leta Boris Vervič: Sreča Vrtiljak Kitara v ritmu V. Konjar: Staro leto pod kult urniškim drobnogledom Zlata kaseta Minute z ansamblom Mojmira Šepeta Lahko noč, otroci Stop-pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Nočni akordi
Drugi program 9.00 Novoletni petek
na valu 202 13.00 Veseli telefon 14.33 Za mladi svet 15.00 Prestolnice smeha
Tretji program
19.05 Radijska igra - Z.
Bajsič: Lej, kako
lepo se začenja dan 20.00 Glasbene miniature
Vasilija Mirka 20.15 Z jugoslovanskih
koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah 23.55 Iz slovenske poezije
Drugi program 9.00 Novoletno jutro
na valu 202 13.00 Od melodije do
melodije 13.33 Zvoki orkestra
VVilliama Gardner 14.00 Mehurčki
ta teden na TV
NEDELJA
KABELSKI KRESOVI, nadaljevanka TV Zagreb — Roman Velika Kovačeviča in nadaljevanka prikazujeta dramatično in čudovito rast vstaje, ki seje kot požar širila po vseh predelih Gorskega Kotarja in Primorja že od Zgodnja jeseni 1941. Roman in nadaljevanka imata poleg umetniške tudi veliko dokumentarno vrednost, saj mnogo likov, ki jih prikazujeta, še živi v teh krajih kot legenda.
PONEDELJEK
Peter Abraham: LISIČKA, barvna drama vzhodnonemške TV — Glavna junakinja je mlada poštarica Eva. Ni poročena, ima pa dvanajstletnega sina, lepa je in zapeljiva. Čeprav opravlja težko in slabo plačano delo, je polna optimizma, ljubezniva in vedno pripravljena pomagati. Zato je seveda povsod priljubljena, posebej še pri moških, ki jih privlačita njen šarm in svojevrstna energija. Ta mlada »lisička« ima torej staro ime - Eva. Namesto Adama pa stopi v njeno življenje mornar Jon. Videti je, da bo Ev a končno našla sebi moža, svojemu otroku pa očeta . ..
kino
televizija
Kranj CENTER
26. decembra amer. barv. krim. ZELO ob 17.30, in 20. uri
27. decembra amer. barv. krim. ZELO ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. vestema VRT ZLA ob 22. uri
28. decembra jug. barv. otroški MIRKO IN SLAVKO ob 10. uri, amer. barv. krim. ZELO ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. voj. NAVARONSKA TOPOVA ob 21. uri
29. decembra amer. barv. vojni NAVARONSKA TOPOVA ob 16. in 19. uri
Kranj STORŽlC
26. decembra amer. barv. CS zgod. GASIM — IZOBČENEC IZ ZHOBE ob 16., 18. in 20. uri
27. decembra franc. barv. komed. PROMETNA ZMEDA ob 16. uri, amer. barv. ljub. DNEVNIK JEZNE GOSPODINJE ob 18. uri
28. decembra amer. barv. CS zgod. CASIM — MAŠČEVALEC IZ ZHOBE ob 14. in 18. uri, amer. barv vestem ZLATO IN \YHISKY ob 16. uri. premiera ital. barv. krim. POLICIJA OBTOŽUJE, ZAKON OSVOBAJA ob 20. uri
29. decembra amer. barv. krim. ZELO ob 16. in 20. url, ital. barv. krim. POLICIJA OBTOZCJE. ZAKON OSVOBAJA ob 18. uri
Tržič
26. decembra amer.-ital. barv. vestem DANES MENI - JUTRI TEBI ob 20. uri
27. decembra jug. barv. otroški MIRKO IN SLAVKO ob 16. uri, amer.-ital. barv. vestem DANES MENI — JUTRI TEBI ob 18. uri
28. decembra amer. barv. akcij. MODRI ANGELI ob 19. uri
29. decembra amer. barv. akcij. MODRI ANGELI ob 18. uri /
Kamnik DOM
27. decembra amer. barv. vestem PREŠTEJ SVOJE KROGLE ob 16.. 18. in 20. uri
28. decembra amer. barv. risani VESELI SPORED NAGAJIVEGA DETLA ob 15. uri, amer. barv. vestem PREŠETEJ SVOJE KROGLE ob 17. in 19. uri
29. decembra angl. barv. grozlj. GROF VORGA VAMPIR ob 18. in 20. uri
I
Cerklje KRVAVEC
28. decembra amer. barv. STE RJI ob 16. uri
krim. LEV MED GANG
Jesenice RADIO
26. decembra amer. barv. pust. SINBADOVO ZLATO POTOVANJE
27. decembra jug. pust. NAŠE POTI SE RAZHAJAJO, amer. barv. krim. VOHUN, KI JE UNIČIL SVOJE ZVEZE
28. decembra amer. barv. krim. VOHUN, KI JE UNIČIL SVOJE ZVEZE
29. decembra amer. barv. pust. TRADER HORN
Jesenice PLAVŽ
26. decembra ital. barv. pust. VSTOPNICA ZA PEKEL
27. decembra amer. barv. pust. TRADER HORN
28. decembra jug. pust. NAŠE POTI SE RAZHAJAJO, amer. barv. pus*t. TRADER HORN
29. decembra amer. barv. krim. VOHUN. KI JE UNIČIL SVOJE ZVEZE
Dovje Mojstrana
27. decembra franc.-ital. barv. drama ANGELSKE NUNE
28. decembra danska barv. CS komed. AVTO CESTA
V POSTELJI
Kranjska gora
27. decembra danska barv. CS komed. AVTO CESTA
V POSTELJI
28. decembra amer. barv. pust. SIMBADOVO ZLATO POTOVANJE
i
Radovljica
26. decembra it al.-amer. barv. vestem LOS AMIGOS ob 18. uri, amer. barv. KVARTOPIREC ob 20. uri
27. decembra amer. barv. komed. POVAMPIRJENI MI LES ob 18. uri, amer. barv. pust. TARZANOV BOJ ZA ŽIVLJENJE ob 20. uri
28. decembra amer. barv. komed. POVAMPIRJENI MI LES ob 16. uri, amer. barv. pust. TARZANOV BOJ ZA ŽIVLJENJE ob 18. uri, amer. barv. KVARTOPIREC ob 20. uri
29. decembra ital. barv vojni OD ARDENOV DO PEKLA ob 20.uri
Bled
26. decembra amer. barv. pust. TARZANOV BOJ ZA ŽIVLJENJE ob 18. in 20. uri
27. decembra amer. barv KVARTOPIREC ob 18. in 20. uri
28. decembra dansko-nem. barv. PIKA NOGAVIČKA PREK SEDEM VODA ob 14. uri, amer.-ital. barv. vestem LOS AMIGOS ob 16. in 18. uri, amer. barv komed. POVAMPIRJENI MILES ob 20. uri
29. decembra danski barv. komed. AVTOCESTA V POSTELJI ob 20. uri
27
9.30 10.35
12.00
15.30 16.05
17.30
18.00 18.20
19.10 19.30 19.50
20.00
21.10 21.20 21.40
sobota
TV v šoli: Seminar, Izobraževalna oddaja (Bg> TV v šoli: Propad stare Jugoslavije, Pogovor. Vzpon človeka (Zg i TV v soli: Književnost BiH. TV leksikon (Sa) 625 — ponovitev Smog — dok. TV drama
Po belih in črnih tipkah — ponovitev Obzornik
N. Ostrovski: Kako se je kalilo jeklo — konec. B Dedek Mraz TV dnevnik Tedenski zunanjepolitični komentar Akordi Kosova — prenos festivala zabavnih melodij (Pr)
Moda za vas, B TV dnevnik Šerif v Nevv Vorku — serijski film. B
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
18.00 Kronika 18.15 Mali šlager 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarna
oddaja 20.50 Športna solx>ta 21.15 Zabavno glasbena
oddaja 21.45 Sedem dni
Oddajnik Sljeme 15.20 Poročila 15.30 Kapelski kresovi 16.45 Izlet — celovečerni
film 18.00 Kronika 18.15 Mali šlager 19.30 TV dnevnik 20.00 Akordi Kosova 21.10 Celvečcrni film 22.45 TV dnevnik
28
9.15 9.20
nedelja
10.15
11.15
12.05 15.10
15.35
16.05 16.20
16.35 16.40
18.20 19.10
19.30 19.50
20.05
21.20
21.55 22.15
Poročila
L N. Tolstoj: Ana K areni na Otroška matineja: Klovn Ferdinand in vožnja strahov, Charlie Chaplin:' Priseljenec Kmetijska oddaja T V Novi Sad (Bg) Poročila
Od včeraj do danes v Groinjanu, B Zabava vas Ann Margaret Za konec tedna Dobro videti — biti dobro viden, film o prometu, B Poročila
Košarka Rabotnički : Partizan — prenos (Sk)
Joby — 2. del filma, B
Veselo pričakovanje - 3. del TV dnevnik Tedenski gospodarski komentar V. Kovačevič: Kapelski kresovi — nadaljevanka, B Gana — dok. oddaja, B
Športni pregled (Sa) TV dnevnik
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 14.00 Nedeljsko popoldne 19.00 Mladina vprašuje 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena
oddaja 20.50 24 ur 21.10 Risanka 21.20 Zbiralci perja -
celovečerni film 22.50 Iz del A. G. Matoia
Oddajnik Sljeme 9.35 Poročila 9.45 Otroški spored 10.45 Narodna glasba 11.15 Kmetijska oddaja 12.05 Nedeljskj pogovori 14.00 Nedeljsko popoldne 18.25 Disnev ev svet 19.30 TV dnevnik 20.05 Kapelski kresovi 21.25 Feljton 21.55 Športni pregled 22.15 TV dnevnik
29
10.00
16.35 17.15
17.30
17.45 18.00 18.40
19.00 19.10
19.30 20.05
21.25 21.55 22.10
ponedeljek
TV v šoli: Potopis, tnsanka. Pravljica (Bg)
Madžarski TVD (NS)
H. C. Andersen: Snežna kraljica
- 3. del
Čarobna žoga — risanka, B Obzornik
Slovenski ročk 75, B Marksizem v teoriji in praksi: Samoupravljanje in tehnokratizem Odločamo Veselo pričakovanje
- 4. del TV dnevnik P. Abraham: Lisička — TV drama, B
Kulturne diagonale TV dnevnik Mozaik kratkega filma: Prvi koraki
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila 17.30 Junak med junaki 17.45 TV vrtec 18.00 Kronika 18.15 Narodna glasba 18.45 Književni klub 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.35 Sombor in glasba 21.00 24 ur
21.15 Makedonska krvava svatba — celovečerni film
Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF 19.30 TV dnevnik 20.00 M Buljan: Med
rastjo — TV drama 21.20 Mesta: Skopje. 2. del 21.55 TV dnevnik
30
10.00
11.20 15.15 15.45
17.15
17.25
18.00 18.15 18.25
18.45
19.10
19.30 20.05 21.05
21.50
torek
TV v šolit3 disneyev svet. Glasbeni pouk (Bg)
T\ v šoli: Izobraže-v alna oddaja (Sa) Madžarski TVD (N)
Smučarski skoki — posnetek iz Oberstdorfa, B Ptice na obali — film. B A. Lindgren: Erazem in potepuh Obzornik Risanka
Mala čudesa velike prirode
Ne   prezrite: Mariborski predstavi Veselo pričakovanje - 5. del TV dnevnik Pogovor o ... G. de Maupassant: Lepi striček, B TV dnevnik
L'HF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.30 Japonska ljudska
umetnost 18.00 Kronika Zagreba 18.15 Simfonije — baletna
oddaja 18.45 Aktualna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Kino-oko: Vojna v
vesolju ... Poročila
Oddajnik Sljeme 15.30 Izbrana tema 15.50 Poročila 16.00 Posnetek iz
Oberstdorfa. skoki 17.30 Japonska ljudska
umetnost 18.00 Kronika 18.15 Simfonije 18.45 Aktualna oddaja 19.30 T V dnevnik 20.00 Z golimi rokami -
dok. oddaja 20.35 Brontejevi iz
Havvortha — TV nadaljev anka 21.0 Srečanja 22.00 TV dnevnik
31
10.00
16..it 17.30
sreda
TV v šoli: Predšolska vzgoja. Risanka (Bgi Madžarski TVD (NS)
Dvoživka in templarji - konec nadaljevanke 18.05 Obzornik 18.20 Strašni lovec Bum.
Bum, B 18.45 Pravljično mesto —
reportaža. B 19.10 Veselo pričakovan je
- 6. del 19.30 TV dnevnik 20.05 Kuhinja pri
violinskem ključu: Silvestrski menu 20.40 Risanke 21.02 TVžehtnik 21.35 Navada je vošit —
folklorna oddaja 21.45 A. Marodič: Žrtev umetnosti — TV komedija 22.35 Mi se imamo radi — zabavno glasbena oddaja 23.05 Novoletna zabavno glasbena oddaja TV Beograd 23.35 Novoletni ples -
1. del
24.00 Ura in čestitka 0.01 Novoletni ples —
2. del
0.45 Veselo z Avseniki 1.15 Izbor iz prazničnih programov tujih in jugoslovanskih T V centrov (do 3.00)
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila 17.30 Mali svet 18.00 Kronika 18.1^ Folklorne minute 18.3d Znanstveni studio 19.30 TV dnevnik 20.05 Operetni zvoki 20.50 Narodne in druge
pesmi 21.25 Novo-leto v
Gruntovcu 22.15 Musical 22.25 TV magazin 24.00 Čestitka 0.03 Narodne in druge
pesmi 0.33 Zaplešimo ob
televizorju 1.20 Folklorna oddaja 2.00 Francoska zveza —
film
Oddajnik Sljeme
isto kot na UHF
9.00 9.05 9.10
9.40 9.45
10.30 10.35
11.55 12.10 12.15
četrtek
Čestitka in poročila Risanka. B Janezek in fižolovka — otroška opera Risanka, B Zlata ptica — predstava lutkovnega gledališča Ljubljana. B Risanka. B Sin ubogega čevljarja — risani film, B
Dvanajsta ura Poročila
Dunaj: Novoletni
koncert — prenos. B (EVR-Zg) 13.25 Garmisch:
smučarski skoki -prenos. B iEVK-Lj i 15.30 Zdravo mladi (Zg) 16.15 Velika atrakcija -
sovjetski film. B 17.35 Poročila 17.40 Izbor iz sporeda drugih
jugoslovanskih TV 18.05 Mi se imamo radi 18.45 Okrogli svet 19.15 Risanka. B 19.30 T V dnevnik 20.00 Kabaret - film 21.55 TV dnevnik 22.05 Zabavna oddaja iz sporeda drugih jugoslovanskih TV
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 9.20 Junak ■ severa —
risanka 10.40 Kocka, kocka,
kockica 11.10 Mladinski film 12.00 TV dnevnik 12.15 Dunaj: novoletni
koncert 13.30 Garmisch:
smučarski skoki 15.30 Zdravo mladi 16.15 Iz novoletnega
sporeda drugih
jugoslovanskih TV 17.45 Glasbena oddaja 18.00 Dramulet 19.00 Novoletniapored 19.30 TV dnevnik 20.00 Naši sosedi in mi 22.00 24 ur 22.15 Zabavni spored 23.30 Trenutki jazza
Oddajnik Sljeme do 18.30 isto kot na UHF 18.30 Svet v letu 1975 19.30 TV dnevnik 20.00 Kabaret - film 22.10 TV dnevnik 22.25 Novolet m spored
petek
9.00 Poročila 9.05 Risanka. B 9.10 Pavliha in mal<
čez les 10.40 Mladina poje
11.40 Is sporeda drugih
jugoslovanskih TV 13.00 Poročila 13.05 Iz sporeda drugih
jugoslovanskih TV 14.45 Veselo   Avseniki. B 15.15 Deček in violina «•
mladinski film 16.40 Pionirski TV tednik 16.50 Pisani svet 17.25 Poročila 17.30 Mladi za mlade (Bg) 18.15 Šport v letu 1975 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 O Davno- Pe-rm -nadaljevanka TV Beograd 20.50 Seri t v Ne» Volku — serijski film. B 22.20 TV dnevnik
UHF — oddajnika Krvavec n Pohorje 9.55 Poiočila 10.00 t >tio-ki -pored 11.00 Mladinski film 11.30 Čebelica Maja -
risanka 12.00 Violina -
mladinska oddaja 13.40 TV dnevnik 14.00 I/. novMli-tnega
sporeda 16.45 Vankee na dvoru
kralja Arturja —
film
Celovečerni film 19.30 TV dnevnik 20.00 Studio III 21.00 _'4 ur 21.15 Narodna glasba 21.45 Športno življenje —
2reporlaža 22.15 Zabavno ^la-bciia
oddaja 22.45 Oh vera 23.15 Zabavno glasbena
oddaja
Oddajnik Sljeme do 15.45 isto kot na IMF 15.45 Mamila - film 17.00 Bi-trooki 17.30 Mladi SS mlade 18.15 Šport v letu 1975 19.30 TV dnevnik 20.00 Sedam pasti
21.05 Serij v Ne« Vorku 22.35 TV dnevmk 22.50 I/, novoletnega sporeda
ta teden na TV
SREDA
TV 2EHTNIK - To le na-h'-v nove humoristično-satirične oddaje, ki smo jo uvrstili v program prihodnjega leta. Oddaja I K) na Sporedu enkrat me-cčiio in bo uporabljajoč vse oblike novinarskega i/.ia/aiija -nic-ila vse tisto, kar je negativnega, zaviralnega, senčnega v našem vsakodnev nem dogajanju Avtorji so se potrudili v. a zares čiml«>lj aktualen humor m satirične hodit S. s katerimi želimo pomagati spreminjati stvari v na- in okrog nas.
Oddaja NAVADA JE VOŠIT bo predstavila dve folklorni skupini: prvo iz iVeddvora. drugo i/. Cerkovcev v Prekmurju. ki ple-eta isle domače plene, vendar l lokalnimi značilnostmi.
V zabavno glasbeni (»ddaji NOVOLETNI PLKS -. bodo predstavili Plesni orkester RTV Ljtihliana. an-ai> bla Jutro in Izvir, pevci Ditka Haberl. Oto Pestnei. Marjana Deržaj. Alfi Nipič in vokalni ansanilnl Pepel in kri. Za šaljivo pantomimsko povezavo lx> skrbel Andres Valdes. v plesnih nastopih pa -e bodo pomerili balet SNG Ljubljana, plesalka Jasna Knez. akademska plesna skupina in člani folklorne skupine France Marolt.
Silv est inv-ki oddaji / naslovom MI SE IMAMO RADI bodo glasbena osnova narodne in ponarodele vesele, šaljive in pivske pesmi. Vmesne tekste je napisala Svet lana Makaiovič. interpret atorji pa bodo: ansambel Pepel in kri. Božo Grošelj in Miško Hočevar, godci Mihe Dolžana. Edvin Fliser. Koroški akademski oktet. Ma;-jana Deržaj, ansaml>el Jožeta I'rivška. Slovenski oktet, balet SNG Ljubljana. Stanka Kovaču. Son ia Gabi-ček Braco Koren. Marinka Kabel', Franc Koren, Tone Kozlevčar, Marjet ka Falk. Oto Pestner in pevski kvintet Gorenjci iz Naklega.
TV komedija Aleksandra Marodiča ŽRTEV UMETNOSTI govori o slikarju-obrtniku Jožko Fintar je zdaj. ko nam pripoveduje svojo zgodbo, velik gospod, poprej pa je bil neugleden občinski uradnik, ki se je <>b ner-ganju svoje žene ubadal s slikanjem in neuspešnim prizadevanjem za uspeh, dokler ni...
Vsem. ki imajo radi vesele domače viže, bo gotovo všeč pol ure z ANSAMBLOM BRATOV AVSENTK. ki se bodo predstavili z novimi skladbami.
družinski pomen/ti
Tudi za čakanje novega leta boste prav oblečeni, če boste izbrali temno krilo in preprosto bluzo s širšimi rokavi sešito iz težje svile ali tanjše-ga volnenega blaga. Če je pas vitek, ga poudarimo s širšim pasom, sicer raje izberite ozkega.
Poraz
Starši morajo otroka naučiti tudi, da se v življenju včasih tudi kaj izgubi, a da to ni največja tragedija. Poraze je treba znati sprejeti in se iz njih tudi nekaj naučiti. Otrok, ki v igri ne bo znal preboleti poraza, tega ne bo znal tudi v življenju. Tako tudi ne bo zmogel kančka humorja in v družbi ne bo priljubljen. Zato grešijo starši, ki se v igri z otroki potrudijo, da njihov otrok zmaga za vsako ceno. Otrokom pa je treba predočiti, da se v igri kot v življenju zmage menjavajo s porazi, nikoli ni samo eno ali samo drugo. Ce se otroku pogosto dogaja, da prihaja domov žalosten, ker je bil premagan v igri z vrstniki, morda še ni dovolj dorastel za merjenje svojih sil s svojimi vrstniki in se bolje počuti z nekoliko mlajšimi, ki jih v svojih sposobnostih že prekaša. Seveda bi bilo povsem napačno, če bi se zato otrok izogibal stika z vrstniki, ki jim še ni dorastel, saj se ne bo mogel tako nič novega naučiti; v igri z mlajšimi vrstniki pa bo poznal samo uspešnost in zmage, le porazov ne. Takega varljivega občutka pa moramo otroka obvarovati.
Seveda ne gre le za to, da je mogoče otrok manj sposoben za neko igro kot pa njegovi vrstniki. Določena igra morda sploh ni primerna za njegovo starost, zato je ne zmore in je pogostost porazov razumljiva. Kadar je otrok neuspešen v igri, ki ji je sicer kos, ga skušajmo poučiti, kako naj ravna, da bo drugič uspel, opozorimo ga na napake, spodbudimo ga, da bo še poskušal uveljaviti in uporabiti sposobnosti, ki jih ima. Lastnost, da ne zna prenesti poraza, ni nobenemu otroku prirojena. Samozavest otroka je zato treba spodbujati, jo usmerjati in krepiti. Zato naj se starši igrajo s svojimi otroci, tako se bodo od njih naučili pravil igre in pravil življenja. Če se bodo starši smejali svojemu porazu v igri, se bo smejal tudi otrok; enako se veselite z njim, kadar zmaga.
Barva pohištva
Kadar izbiramo pohištvo, imejmo že predstavo o tem, kako bo pristojalo k barvi sten našega stanovanja; seveda je možno tudi obratno: k že obstoječemu pohištvu izbiramo nove barve ali vzorce sten. Običajno je barva pohištva sestavljena iz toplih tonov, več svobode pa si navadno privoščimo s stenami, ki so lahko bolj hladne.
K barvi mahagonija izbiramo sive odtenke ali tople sivo zelene. K bleščečemu mahagonijevemu pohištvu ne pristoja na steni kakšen svetel bleščeč oplesk.
Barva hrasta se sklada z barvami zelene do zelenkastega okra in rdečerjavega tona sten, manj pa gre k sončnim barvam.
Najsvetlejše barve lesa kot javor ali breza učinkujejo najbolje pred svetlo zelenim, modrim in sivo rožnatim oza-dnjem. Presvetle barve sten niso primerne, saj praktično ne dobimo nobenega kontrasta. Vendar pa spet ne smemo pretemno obarvati stene, če imamo svetlo pohištvo.
Orehov les pristoja k steni, ki je obarvana v slonokoščeni barvi, rumeno sivi in sivo rožnati. Neustrezni pa sta rumena in oranžna barva.
Potrebujemo: za krhko testo: 40 dkg moke, 20 dkg surovega masla, 2 rumenjaka, 2 do 3 del sladke smetane; za vlečeno testo: 30 dkg moke, 1 jajce, 1 žlico olja, mlačno vodo; za nadev: 25 dkg zmletih orehov, 50 dkg skute, 15 dkg zmletega maka, 2 kg naribanih jabolk, 10 dkg rozin, surovo maslo in smetano za polivanje, sladkor, limonino lupino, malo cimeta.
Prekmurska gibanica
Iz omenjenih sestavin za podlago umešamo krhko testo, in ga položimo v štirioglat ali okrogel pekač. Mastiti ni treba, če pekač po dnu in ob straneh obložimo z aluminijasto folijo. Vlečeno testo lahko kupimo zamrznjeno v večjih živilskih trgovinah ali pa uporabimo prav tako že pripravljeno nezamrznjeno testo, ki se dobi v nekaterih trgovinah. Testa je dovolj za en pekač. Če pa sami delamo vlečeno testo, ga razdelimo na 6 hlebčkov, ki naj počivajo pol ure, nato pa jih tanko razvaljamo in oblikujemo po pekaču. Prvi nadev denemo že na krhko testo, nato pa polnimo izmenično do vrha. Vsako plast pokapamo s smetano in surovim maslom. Zadnja plast je testo, ki ga prav tako pomastima. Nadeve seveda sladkamo in pripravimo kot sicer za razne zavitke. Gibanico pečemo v srednjevroči pečici uro in pol, če je v okroglem mod/ii. in nekaj manj, če je nizka v navadnem štirioglatem pekaču. _
Oči (1)
Če gledamo slike starih mojstrov, bomo zlahka opazili, kolikšno pozornost so ženske posvečale očem takrat in kolikšno zdaj. Seveda pa se način ličenja oči ne spreminja le s časom; različen je bil tudi v različnih civilizacijah. Medtem ko v Evropi skorajda niso ženske poznale ličenja oči, razen pripomočkov za bleščavost in drugih skrivnosti za iskriv in spočit pogled, so na primer ženske v Egiptu že v času faraonov senčile veke z nilsko zeleno barvo, oči pa so obrobljale s temnim čr-talorn. Zelo star je tudi indijski način senčenja oči, od nekdaj si mojstrsko barvajo oči Burmanke, Siamke in še nekatere Azijke.
Če si ličimo oči, moramo seveda posebej skrbeti tudi za odstranitev ličila in pa za nego okolice oči, ki jo vsak dan dražimo z ličili in raztegujemo. Odveč je poudarjati, da je treba vsak večer ličilo odstraniti. Pri tem gibi ne smejo biti grobi, pazimo, da občutljive kože okoli oči ne raztegujemo. Uporabljamo posebne tekočine za odstranjevanje, v katerih se ličilo takoj stopi, če pa nam odstranjevalec ravno poide, je dobro tudi mandeljnovo olje ali parafinsko olje. Prav tako kot senco na veki obrišemo z vato navlaženo v odstranjevalec tudi trepalnice, če smo jih obarvali s tušem. Ko smo oči očistili, nanesimo na okolico oči in tudi na zgornjo veko hranilno kremo rn jo z nežnimi gibi, ne da bi kožo raztegovali, vmasirajmo: koža bo vpila kremo tudi, če jo rahlo trepljamo s prsti. Po 20 minutah odvečno kremo rahlo obrišemo. Če odvečne kreme ne obrišemo, se bomo zjutraj zbudili z nabreklimi vekami.
S tAko skrbno nego okolice oči se lahko izognemo marsikateremu vnetju vek in prezgodnjemu gubanju. Če pa se nam kljub skrbni negi veke vnemajo, premenjajmo vrste ličila ali pa za nekaj časa vek sploh ne ličimo. Če ni kaj hujšega, bo pomagal že kamilični čaj. Z mlačnim čajem si nekajkrat oplaknimo oči, pa se bo vnetje pozdravilo. Oplakovanje nadomestimo tudi z ob-kladki, ki jih namočimo v mlačen ali hladen čaj. Na tak način ne zdravimo le lažjega vnetja vek, pač pa se s tem spočnejo tudi preutrujene oči.
marta odgovarja
Vanda iz Kranja p
— Vzorec blaga prilagam v pismu: iz takšnega blaga bi rada imela obleko, v kateri bi dočakala novo leto. Obleka naj bo dolga in lahko precej izrezana. Staid sem 24 let, visoka 165 cm, tehtam pa 59 kg.
Marta — Obleka sega do tal, kot ste si zamislili sa- j mi. Je poloprijete-ga kroja s precej-, šnjim izrezom ima naramnice zapenja pa se e zadrgo na hrbtni strani. Če vas $0 zeblo, čez obleko ogrnite širok šal aliplet.
Za vsakogar od nas pomeni pričakovanje novega mladega leta doživetje, na katerega se pripravljamo skoraj ves mesec december. Nekateri seveda že veliko prej, saj je za posebno iskana pričakovanja potrebno rezervirati prostor že nekaj mesecev poprej. Če vam je letos spodletelo pri izbiri kakega posebno iskanega mesta, se kar potolažite. Novo leto bo prav tako prišlo, pa če ga boste pričakali v imenitnem okolju kakega hotela, v planinski koči ali v copatah doma ali morda celo na delovnem mestu. Čeprav imate morda že Vse »planirano« do zadnje pike, pa se morda najde le še kdo, ki bi mu tehle nekaj vrstic prišlo prav.
Obleka
Za čakanje na dvanajsti udarec na zadnji dan leta v kaki restavraciji imate obleko prav gotovo že izbrano, zanj pa je nova srajca prav tako tudi že v omari. Kaj pa praznovanje doma ali pri prijateljih? Najbolje se je dogovoriti; seveda s tem mislim ženski svet. Skromni moški se pač ne bodo dogovarjali o srajcah in vzorcu kravat. Tudi med dobrimi prijateljicami se lahko rodi zavist ali nelagodje, če bo ena prišla v krilu in puloverju, druga v sve-čanejši bluzi in tretja v dolgem krilu in vsa v nakitu. Tudi če ostanete doma v družinskem krogu, z obleko pokažite sebi in drugim, da ste veselo razpoloženi pripravljeni dočakati trenutek, ko leto menja letnico. Ne recite, da je med štirimi stenami vse dobro: tak dan je le enkrat na leto. Če bodo z vami skupaj Čakali polnoč tudi otroci, se bodo od načina, kako družina zna preživljati drobne vesele trenutke, mnogo naučili.
Jedila
2e od nekdaj ljudje ob praznikih bolje in več jemo, da si praznični dogodek bolje zapomnimo. Kakšen vpliv pa imajo obilne in težke jedi na naš želodec, pa seveda takrat nikogar ne zanima. Prav tako kot nas ne zanima »maček«, ki bo sledil, če bomo pregloboko pogledali v kozarec. Tudi kuhinje prazničnega kosila ali večerje je vse
prej kot novoletno praznovanje za go* spodinjo. Nekaj več pečenke, ki jo lahko mrzlo ponudimo še naslednje dni praznikov, bi bila kar pravšna rešitev, ali pa kuhano suho meso, ki ga ponujamo s solatami in hrenom pa krvavice z zeljem, sarme, segedin, golaž, polnjene paprike iz zamrzovalne skrinje in podobno so jedi, ki jih lahko gospodinja pripravi za več dni, z raznimi dodatki pa jim spreminja videz in okus. Če ni sveže solate, je tu kislo zelje z oljem in kumino, krompirjevi solati pa dodamo jajca, nakockano meso, grah iz konzerve, sir, pa že imamo »praznično« solato. Če skuhamo v slanem kropu riž, ga enkrat lahko uporabimo kot prilogo k mesu, ostalo pa shranimo na hladnem in za zadnji dan praznikov skupaj z rumenjaki, maslom ali margarino, sladkorjem in snegom iz l>eljakov spečemo v narastek in ponudimo s sadnim sokom. Dobra večerja brez mesa je tudi v drob-tinah ocvrta rezina sira s solato, majonezo, tatarsko omako ali z zabeljeno zimsko zelenjavo kot je korenje, cveta-ča, krompir, zelena. Tudi fižol s črno redkvijo in mrzlo mleko je večerja, ki se je ne bodo branili ne siti ne lačni.
Okraski
V navadi je, da v stanovanje ob novem letu postavimo novoletno jelko bolj ali manj ozaljšano. Kupljeni okraski so dokaj dragi, hitro se strejo, če jih preveč vneto ogledujejo in prijemljejo otroci. Zato jih navdušimo, da bodo sami napravili nekaj drobnih okraskov. Lahko pobarvajo s srebrno ali zlato bronzo neolupljene orehe in jih izmenično s kroglicami stare ogrlice nanizajo v venčke. Če lepenko otroci prelepijo s samolepilnim sijajnim papirjem ter nato iz tega izrežejo srčke, rožice, smre-kice, krogce, trikotnike in kaj vem kaj še ter s tem okrasijo smrekico, bo ta res njihova in zelo lepa. Če je stanovanje majhno in novoletne jelke nimate kam postaviti, si omislite kak drug način, da bo v stanovanju kljub temu čutiti novoletno vzdušje. Prav majhno smrekico konec koncev lahko vsadite v glinasti lonček. Smrekica je lahko tudi umetna, najdete jih v knjigarnah in drugih trgovinah. Na tako majhne smrečice seveda ne gre obešati svetlečih krogel. Rdeče svečke in prav majhni okraski kot so piškoti in bonboni bodo prav tako učinkoviti. Lahko pa uporabite tudi vejo iz stare ikebane; vsadite jo v glinast lon-'ček, pobarvajte z barvo ali bronzo in javesite s primernimi okraski. Imenitna 'ideja je tudi iz smrečja pleten venec, ki ga z zlatim trakom obesimo na steno ali vrata; lahko ga ovesimo z drobnimi okraski ali pa le z eno najlepšo svetlečo kroglo. S sprehoda v zimski gozd pa lahko prinesete od podrte smreke lepo vejo in jo pritrdite na steno s širokim rdečim okrasnim trakom in kakim svetlečim okraskom.
Važna je tudi priprava mize za novoletno večerjo. Najmanj, kar lahko naredite, je majhna smrekova vejica ob
krožniku.   'Na   sredi   mv/.e   \e \abko svečnik, če ga imate, sicer pa wa podstavek, ki ste ga ov'\V\ z zmečkano aluminijasto folijo, postavite barvaste kratke debele sveče, pa bo osvetlitev mize še bolj imenitna in originalna. Če je miza dovolj velika, lahko venček iz smrečja okrašen s svečo in drugimi okraski postavite kar na sredino. Na krožniku so lahko z lepilom pritrjene steklene krogle,  ki smo jim  v odprtino zataknili tanke sveče. Imenitne so tudi pomaranče z zataknjenimi tankimi svečami in zelenim pušpanom ter prebodene z dišečimi klinčki. Če ni pri roki smrečja, uporabimo za okrasitev mize papirnate trakove ali zlate in srebrne girlande. In končno, novo leto vas ne bo zgrešilo, če ga boste pričakali tako, da boste lepo keramično skledo napolnili s steklenimi svetlečimi kroglami ali pa z neoluplje-nimi orehi in mednje zamešali dva ali tri tudi posrebrene ali pozlačene.
Otroci
Za majhne otroke bo seveda novo leto prišlo prej, morda popoldne, ko jim bomo razdelili darila. Pustite jih. da se povesele skupaj v veselo z balončki in trakovi okrašenem prostoru, morda ob sladki torti in sadnih sokovih. Na mizi naj bodo papirnati krožniki in kozarci, da ne bo nepotrebne jeze, prt naj bo prav tako papirnat ali plastičen. Pomagajte otrokom z idejo za kako zabavno igrico, ki vzbuja veliko smeha in dobre volje, tako da ne bodo tečnarili okoli odraslih, ki bodo imeli še polne roke dela s pripravami na večerno čakanje prazničnega trenutka. Navadno pustimo otroke nekoliko dlje pokonci za novo leto. Sami presodite, kako veliki morajo že biti, da bodo čakali .tudi polnoč skupaj z odraslimi. Če praznujete s prijatelji, ki so pripeljali s seboj otroke, naj mala druščina, potem ko odbije njena ura, enotno in odločno zavije v spalnico ali pač v prostor, kjer ste jim pripravili prenočišče. Med odraslimi pa izberite nekoga, ki bo zjutraj, ko bo odrasli svet še počival od utrujajoče-ga rajanja v prvih urah novega leta. nahranil že navsezgodaj zjutraj lačne otroke, jim pomagal pri oblačenju in jih morda še peljal na sprehod ali sankanje. L. M.
V OBSAVSKIH VASEH
Da bo silvestrovska večerja se bolj praznična, bomo mizo okrasili s smrekovimi vejicami, svečami in drugimi drobnimi okraski. Naravnost umetniško aranžirane novoletne okraske za mizo imajo naprodaj \ Murkinem BLGU v Lescah.
Cena: od 11,85 do 200,20 din
Lepo darilo zanjo bi bil komplet kozmetike. Mogoč« hi bila to INKA kozmetika, ki se dobi za vse vrste kože; suho, mastno in normalno. Na Kokrinem kozmetičnem oddelku v GLOBUSU boste v bogati izbiri zlahka izbrali.
Cenai 262,60 din
Otroški plašček iz kozjega velurja, podložen s krznom je topel in dobesedno neuničljiv. V velikostih od 3 do 8 let in v več barvah jih imajo v Zarjini trgovini TEKSTILKA na Jesenicah (na tržnici).
Cena: 670 do 780 din
Da si skrojiš in sešiješ spalno srajco, še ni treba biti ne vem kakšna šivilja. Ce bi seje rade lotile, naj povemo, da imajo v TEK-STILINDUSOVE.M prodajno informativnem centru v CREINI izredno lepo flanelo z različnimi bordurami. Širina blaga: 0,80 m.
Cena: 20,06 din
Breg, Jama, Mavčiče, Meja, Podreča, Praše
(12. zapis)
V prejšnjem zapisu sem pokramljal o spomeniku pesnika Simona Jenka, postavljenem na sredi Podreče. Danes lahko prikazem spomenik tudi v podobi.
KIPARSKE UPODOBITVE
Priložnost je zdaj, da rojakom Savcem (tako pravijo okoličani prebivalcem v obsavskih vaseh na desnem bregu reke, niže Kranja) in drugim častilcem Simona Jenka na hitrico povem, katere kiparske upodobitve pesnika so v mojem razvidu.
Najprej (1. 1873) je radovljiški kipar in podobar Ivan Vurnik izklesal iz belega marmorja tričetrtinski relief v okroglem ovalu za pesnikov nagrobnik na kranjskem pokopališču.
Druga javna kiparska upodobitev je poprsje, ki ga je izdelal Anton Borštnar za spomenik na Podreči.
Vse ostale kiparske upodobitve pesnika niso postavljene na prostem, pač pa se nahajajo v notranjščinah sicer javnosti dostopnih prostorov: v prodajnem prostoru kranjske knjigarne »Simon Jenko« je postavljeno od 1. 1954 mavčno pesnikovo poprsje (delo Ć. Z.), v kranjski osnovni šoli, ki nosi pesnikovo ime, imajo patiniran mavčni kip, ki ga je 1. 1959 izdelal Stane Keršič, enak kip (dvojnik) ima tudi VI. gimnazija v Mostah pri Ljubljani; v Prešernovem spominskem muzeju pa hranijo bronasto plaketo (tričetrtinski profil v reliefu), ki jo je 1. 1965 napravil medaljer Vladimir Štoviček.
ZA SLOVO IN V OPOMIN
Znamenje, o katerem sem pisal v 8. zapisu, zdaj lahko prikazem tudi v podobi. Tako je, kot poje ljudska pesem: Na polju znamenje stoji. . . Osamljeno, sredi ravnega polja . . .
V 6. zapisu sem pogodrnjal zaradi raznih nelepih, neurejenih obcestnih hiš. No, ni pa tako le v Prašah, pač pa tudi na Bregu, ki je Kranju še bliže. Slika pove, da imam prav: strgana bajta ob asfaltni zelo prometni cesti ni v čast, še manj v okras sicer tako lepi vasi.
V 10. zapisu je narobe tiskan priimek prejšnjega gospodarja hiše št. 29 na Podreči. Pravilno je Janhar, ne Javhar.
(Konec)
V prejšnji (torkovi) številki Glasa mi je tiskarski škrat spet kar krepko ponagajal: v vse tri zapise je vrinil nesmiselne napake.
V koroškem krajepisu, v drugem stolpcu zgoraj je prav: prebegne (ne: pobegne), Kalnciki (ne: kalmiki), za klice (ne: na klice), Miklavčevem (ne: Miklavžovem).
V prigodnem zapisu o Jožku Horvatu J£ prav: »Pesem s ceste« (ne: »Psem s ceste«).
V Snovanjih, v članku o Jakobu Alešov-cu (v prvem stolpcu) je prav: šestdeset-leten (ne: šestedeleten); v tretjem stolpcu je prav: Prešeren (ne: Prešern), dober (ne: odber), na Skaručini (ne: v Skaru-čini); v petem stolpcu je prav: blagorodna (ne: blagorodne), »feljtonskih povesti« (ne: »feljstonskih povesti«), »Brencljem« (ne: Brenceljem«). Ć. Z.
Kužno znamenje na polju pri Mavčičah
Spomenik Simona Jenka na Podreči
»Strgana bajta« na Bregu ob Savi, prav blizu Kranja, tik ob lepi asfaltni cesti...
Uspešna vaja mladih kurirjev
Log nad Škofjo Loko resno goji tradicije NOB, zato so tudi teoretične priprave in praktične vaje enot LO vedno temeljito pripravljene in Uspešno izvedene. V tej krajevni skupnosti delujejo prizadevni druž- , benopolitični delavci in prav na tem Področju dela zaslužijo vso pohvalo. Ideja za kurirsko vajo se je rodila Zdravku Mraku, ki jo je kasneje tudi obdelal in pripravil, udeležili pa so se je vsi mladinci in mladinke rojeni med 1959 in 1961, razen dveh mladink.
»Vaja je potekala popolnoma po »ačrtu: zbrali smo se točno ob 6. uri zjutraj,« pripoveduje udeleženec, »nakar so nas popisali,da so ugotovili udeležbo. Tovariš Fojkar nam je v krajšem nagovoru razložil razloge za •sklic mladine, tovariš Šmid pa nam je povedal namen in pomen same vaje, govoril nam je o pomenu kurirjev v vojni«. Mlade so nato razdelili v dve skupini, ki sta vsaka za sebe opravili svoje naloge. Prvo skupino je vodil Zdravko Mrak in jih Popeljal prek Jurjevega mostu po hribu proti Kovšaku na Tolstem vrhu. Med potjo so se- »kurirji« seznanjali z vasmi in domačijami v dolini in na pobočjih okoliških hribov. Sproti so zvedeli tudi za hiše jn stanovanja članov odbora za jjudski odbor in civilno zaščito. Po kratkem odmoru so nadaljevali pot Proti Kožuhu in Bukovem vrhu, ^ed potjo pa so kurirji raznašali P()što posameznim članom odbora — £a preizkušnjo, »kako bi to lahko odo, če bi šlo za res«.
Drugo skupino, ki je s podobnimi halogami prišla iz Loga prek visoš-kega mostu po hribu na Bukov vrh, °d tam pa na Skoblovo je vodil Janez Lavtar. Skupini sta se točno Po programu sešli ob 9. uri na Skob-'ovem, nakar sta skupaj odšli še na Pasjo ravan. Tam je zbrani mladini Najprej spregovoril učitelj iz Gabr-ka, nato pa je pomen Poljanske vstaje 1941 obrazložil udeleženec vstaje Tine Hren iz Poljan, ki je orisal tudi vse boje, ki so se odvijali na tem področju, ter obenem poka-
zal tudi vse zgodovinske kraje, zaselke, pobočja in mesta bojev.
Zelo zadovoljni mladinci obeh skupin so se nato skupaj vrnili na Skoblovo, kjer so imeli kratek počitek in malico, nakar sta se skupini vrnili ločeno po zamenjani poti. »V Log smo se vrnili okoli 13. ure, vsi prijetno utrujeni, vendar pa tudi zadovoljni in veseli, da smo svojo vajo in svojo ,dolžnost' zadovoljivo opravili,« so pripominjali mladinci. Sklenili so, da bodo podobne vaje, ki naj bi bile posebno ob krajevnem prazniku KS Log, organizirali večkrat in vsako leto! Zelo so bili zadovoljni tudi zaradi tega, ker sta se vaje  udeležila tudi poverjenik za
Raj ko Peternelj
Rajko je prišel v Trebijo v Poljansko dolino pred skoraj drugim deset let jem. Malo pred ,('in se je izšolal za kmetijskega tehnika. Med Pol jance, v Trebiji mu je bila tudi skoraj Prva služba, je prišel zato, da W pomagal človeku, preprostemu človeku, kmetu. Domačini s" ga takoj vzljubili. Kako ga tudi ne bi, saj je z vsakomur snal spregovoriti prijazno besedo, vsakomur prav svetovati, niu pomagati. Ze p<> nekaj letih je poleg kmetijskega proizvodnega okoliša Trcbija •prejel še proizvodni okoliš Gorenja   vas.   Tako   se je
njegovo delovno področje raztegnilo od najvišjega 1026 me-' >ov visokega vrha Knnanovca Pa do zadn je goren jevaške rav-hinice - do Poljan domala! Trinajst let je bil med Trebij-8ani in Gorenjevasčani. Med
t-eni časom }e aktivno sodeloval skoraj v vseh družbenopolitičnih organizacijah. Takoj se je vključil v domače gasilsko društvo, bil je član trebijskega turističnega dru šivn, aktiven j<- bil na vseh Področjfh. Hajku Peternelju Pa je smrt komaj 39 lel staremu pretrgala nit živ ljenja. ' "da vsi tisti, ki so ga poznali, ,(,h pa ni bilo malo. vsi tisti, katerim je storil veliko dobre |*i ga ne bodo pozabili. Kajti Hajko se je, čeprav doma t drugega področja, v hribih Tted Kropo in Selško dolino,
"lal vključiti med Poljame. Med trdožive in preproste ljudi.
vojaške zadeve ter namestnik predsednika Marko Košir in Zdravko Debeljak, seveda pa gre še posebna zahvala rezervnemu starešini Tine-tu Hrenu za njegovo doživeto pripovedovanje iz NOB. Pa tudi predsednici komisije za socialno zdravstveno varstvo pri KS Log gre za njeno udeležbo na »vaji« vsa pohvala kot tudi neimenovanim tovarišem in tovarišicam, ki so kurirjem na Skoblovem pripravili dobro in izdatno malico.
In kaj pravi uradno poročilo o samih udeležencih?
»Mladinci in mladinke so bili na vaji zelo disciplinirani in ubogljivi«.
Z. M. -r-c.
M 011
Prvo mesto v odbojki na majskih igrah 1975
Ko pregledujemo rezultate
Člani 00 ZSM Komenda so se v nedeljo, 21. decembra, zbrali na občnem zboru, da bi pregledali delo preteklega leta in si zastavili naloge za prihodnje. Zbora se je udeležil tudi predsednik OK ZSM Kamnik Milan Marinič, medtem ko se vabilu ni odzval noben predstavnik družbenopolitičnih organizacij.
V preteklem letu je 00 ZSM Komenda organizirala proslave dneva republike, Prešernovega dne in praznika dela. Za lanski dan JLA je skupaj s teritorialnimi enotami kamniške občine priredila partizanski miting, letos pa v sodelovanju z ZRVS svečano akademijo ob 30. obletnici JLA. Za 9. maj, dan osvoboditve, so pripravili kres, kulturni program in srečanje z borci domačini. Dan mladosti so proslavili s športnim srečanjem, kvizom znanja in plesom. Sodelovali so na proslavi občinskega praznika in zaključka meseca športa Komenda 75. V okviru Prosvetnega društva Janez Če-bulj so uprizorili Bevkovo igro Kajn in Borovo enodejanko Mati.
Na športnem področju so dosegli lepe rezultate na občinskih majskih
igrah, v mesecu športa Komenda 75 ter na srečanjih z ekipami drugih 00 ZSM.
Organizirali so nekaj delovnih akcij. Uredili so okolico avtobusne postaje, Doma in klubske prostore ter dvorano. Slednjo je PD Janez Čebulj popolnoma obnovilo. Mladi pa ne sodelujejo le v tem društvu, marveč tudi v športnem društvu in KO SZDL.
V bodoče jih čakajo še naloge pri splošnem ljudskem odporu, v krajevni skupnosti in še kje, kjer se doslej še niso dovolj udejstvovali. Navezali bodo tudi stike s kako drugo 00 ZSM, kar bo gotovo koristno tako v organizacijskem kot tudi v družabnem pogledu.
Ne mislite, da komenški mladinci nimajo težav. Imajo jih: od organizacijskih do kadrovskih in finančnih. Zato bo imelo novo predsedstvo kljub delavnosti predhodnikov še veliko1 dela. Pri tem pa seveda računa na večje sodelovanje ostalega članstva, ki včasih le prerado naloži vse naloge in odgovornosti članom pred-sedst v a.
M. Založnik
Več prizadevanj za lepše
okolje
Kranjsko hortikulturno društvo se v letošnjem letu ne more pohvaliti s tolikšno aktivnostjo kot na primer v lanskem letu, ko se je zvrstilo Več predavanj, člani so si ogledali več lepo urejenih vrtov, več je bilo demonstracij o urejanju cvetja, 0 sadnem drevju in drugem, organizirali pa so tudi ogled svetovne razstave cvetja in zelenja na Dunaju.
Ko so prejšnji teden na občnem zboru, na katerem so sprejeli tudi nova društvena pravila, razpravljali
0 vzrokih za tako stanje, so člani poudarili, da Se Ob tako skromnih sredstvih ne da veliko napraviti. Društvo ima namreč dohodke le od članarine: članov je sicer res okoli 300, vendar je veliko članov le na papirju in članarina doteka neenakomerno. Prav zaradi negotovega finančnega položaja društvo letos ni
moglo organizirati nobene ekskurzije; v bodoče bodo možni ogledi večjih razstav cvetja in zelenja le v povezavi s turističnimi agencijami. Zato D0 v bodoče tudi od novega izvršnega odbora, ki so ga izvolili na občnem zboru, odvisno, če bo društvo znalo s pomočjo in sodelovanjem občinske konference SZDL ter Samoupravnih interesnih skupnosti v občini svoj finančni položaj izboljšati in si zagotoviti na tej osnovi
1 udi uspešnejše delo. Seveda pa je uspešno delo nekega društva odvisno tudi od same pripravljenosti članstva za delo, s čimer se kranjsko hortikulturno društvo za preteklo obdobje ne more ravno pohvaliti, saj je delo kot tudi marsikje drugje ležalo le na ramenih peščice članov.
Na občnem zboru so razpravljali tudi o okvirnem programu dela za prihodnje obdobje. Društvo, ki ima že 10-letno tradicijo, bo moralo napeti v bodoče vse sile. da bi bilo naše okolje čim lepše urejeno; ven
dar ne le okolica privatnih hiš in njihovi vrtovi, pač pa bi morali napraviti odločen korak naprej tudi pri urejanju javnega zelenja. V ta namen se bo potrebno povezati tesneje tudi s krajevnimi skupnostmi, saj je le malo naselij primerno urejenih in skrbno vzdrževanih, prav tako tudi ni primernih otroških igrišč in drugih objektov pomembnih za okolje, v katerem bivamo. S prepričevanjem, predavanji, vzgojnimi filmi, organiziranimi akcijami za čiščenje našega okolja, z vzdrževanjem vzorno urejenih parkov, igrišč in vrtov v mestu in na deželi bi morali vplivati tudi na občane, da bi začeli drugače gledati ne le na svoj lastni vrt pač pa tudi na širše okolje, ki je zdaj včasih tako, da smo veseli, ko nesnago in neurejenost zakrije sneg. Skratka, društvo si bo v bodoče prizadevalo, da bi skupaj z drugimi, ki jim je veliko za lepo okolje, v katerem živimo, dali urejanju zelenja V naši občini tisto mesto, ki mu gre.
L. M.
Praznik krajevne skupnosti Log
Prebivalci krajevne skupnosti Log v Poljanski dolini te dni praznujejo svoj krajevni praznik. Spominjajo se dogodkov iz medvojnih dni, i/, dni, ko so se na njihovem področju odvijale prave drame. V nekaj dneh se je na področju Loga in v okolici zgodilo več krvavih dogodkov! V spomin na padle žrtve bodo domačini letos ob krajevnem prazniku, ki ga tokrat praznujejo prvič, v kraju in bližnji okolici pripravili več prireditev- Med osrednjimi bo prav gotovo v nedeljo dopoldne ponazoritev boja na Val terskem vrhu. \v.
Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 — z n. sol. o.
Komisija za razpis individualnega poslovodnega organa v TOZD Kooperacija Radovljica — z n.sol.o., Radovljica
razpisuje vodilno delovno mesto
direktorja
TOZD Kooperacija Radovljica
Kandidat mora poleg splošnih pogojev za delo izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da je državljan SFRJ;
— da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo agronomske smeri in 5 oziroma 7 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delu;
— biti mora moralno neoporečen, družbenopolitično aktiven, imeti mora organizacijske sposobnosti, pravilen odnos do samoupravljanja in tradicij NOB;
— predložiti mora program razvoja TOZD in potrdilo o nekaznovanju. Prijave morajo vsebovati dokazilo o izpolnjevanju predpisanih pogojev in opis dosedanjih zaposlitev.
Prijave naslovite na Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, Cesta JLA 2, z oznako, »za razpisno komisijo«. Rok za vložitev prijav je 15 dni od objave.
Svet SamOiipi'ttViič učio v ne skupnosti Skupnih služb
objavlja prosta delovna mesta:
1. organizatorja
v finančno računovodskem sektorju
2. korespondenta pravne službe
za določen čas 9 mesecev
Poleg splošnih pogojev za delo se zahtevajo naslednji posebni pogoji:
pod 1.: visoka ali višja šola, ekonomske ali organizacijske smeri z 2- oziroma 3-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu v finančno-računovodski službi; poskusno delo traja 3 mesece;
pod 2.: srednja šola — upravnoadministrativna šola z 1-letnimi delovnimi izkušnjami;
Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru.
Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in z opisom dosedanjega dela sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 8 dneh od objave.
Komunalno, obrtno
in gradbeno podjetje Kranj
z n. sol. o.
TOZD obrt b. o.
objavlja prosto delovno mesto
vodja poslovne enote polagalcev parketa in plastičnih mas
Pogoji: tehniška šola gradbene ali lesne stroke in najmanj štiri leta delovnih izkušenj v obrtni dejavnosti.
Delo se združuje za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov KOGP Kranj, Odbor za medsebojna razmerja TOZD obrt, Primskovo - komunalna cona.
proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom Ljubljana, n. sol. o.
objavlja na podlagi sklepa sveta za medsebojna razmerja TOZD notranja trgovina   — prodajna mreža Ljubljana, o.sub.o. za TRGOVINO KRANJ POHIŠTVO - PRIMSKOVO naslednja prosta delovna mesta:
1. vodje administracije
Pogoji: srednješolska izobrazba in ustrezna praksa ter obvezno znanje strojepisja,
2. svetovalca za notranjo opremo
Pogoji: srednješolska izobrazba in ustrezna praksa, •
3. manipulanta
za določen čas — za nadomestovanje delavca, ki je na odsluženju vojaikega roka.
Nastop dela je možen takoj po preteku objavnega roka. Za vsa navedena delovna mesta se zahteva poskusno delo V višini 2 mesecev.
Pismene ponudbe sprejema LKSNINA trgovina KRANJ — POHIŠTVO - PRIMSKOVO do vključno 10. januarja 1976. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 5 dneh po sklepu pristojnega organa.
LJUBLJANSKE	
M	
r—-ii—	
CZ3I—^1	
OPEKARNE
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
LJUBLJANA
CESTA
NA VRHOVCE 2
TELEFON
061 61 - 965
61-805
graditelji!
BAPNO V VREČAH CEMENT STROPNI ELEMENTI »MAP«
mnmmtmg
NUDIMO VAM
OPEČNE IZDELKE VSEH VRST IN OSTALI GRADBENI MATERIAL
STREŠNIK »NOVOTEKS« SCHIEDEL»JU« KAMIN
SEJEMSKI POPUST
MODULARNI BLOK
PREGRADNI BLOK MONTA STROPNIKE POROLITE
OBIŠČITE NAS
INFORMACIJE
IN NAROČILA
ZA GORENJSKO
SMOLEJ ANDREJ
"tu KRANJ OPREŠNIKOVA ULICA 15 NA KLANCU
P.ofnnjkovv Murktnem ELGU
to razstavo »tS^fiSr^ Vfr^t treba, da je Murkina aranžerka Mnrit i„l \     \ Ure' Pnznatl J?
res mojJr svojega pokU^Snu!^^^ * ^^pripravljala,
modna
hiša
TRGOVSKO PODJETJE
murha
obvešča cenjene kupce, da bodo
vse poslovalnice v Lescah, Radovljici, in na Bledu v SOBOTO,
dne 27. decembra odprte
neprekinjeno od 7. do 18. ure
Izkoristite
možnost
novoletnih
nakupov
v
poslovalnicah murke
SKLADIŠČE KRANJ
Tavčarjeva 31 telefon: 22-053
KMETIJSKE ZADRUGE, POSESTVA, KMETOVALCI!
Zamenjujemo vse vrste žitaric za vse vrste moke. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, koruzni šrot, oves, ječmen, krmila za kokoši nesnice, ^krmila za svinje, krmila za krave molznice in teleta ter penetirane fO pesne rezance za vse govedo.
I Cene so konkurenčne, skladišče je odprto od 6. do 19. ure ter
II vsako soboto od 6. do 12. ure.
Zima je prinesla nove modne zahteve, ki bodo popestrile marsikatero žensko in moško garderobo. Pred nakupom toplih oblačil ne pozabite obiskati Modno hišo v Ljubljani, kije za novo sezono pripravila zelo pester asortiment ženske, moške in otroške konfekcije, modnih pletenin, metrskega blaga in galanterijskih artiklov ter modnih dodatkov, ki bodo tudi zelo primerno in praktično novoletno darilo. Ker želi Modna hiša ustreči vsem okusom in željam, boste našli v njenih prodajnih enotah v Ljubljani, Mariboru, Osijeku in Smederevu modele za vse starosti in postave po zmernih cenah.
bruxelles 1974 amsthrdam 15)75
poznati: okus piva med pivi ?
H P TA LIS
ARANŽIRAMO IN PRODAJAMO NOVOLETNA DARILA
f BLAGOVNICA R; MODA Radovljica ELGO Lesce
SAMOPOSTREŽBA Lesce SUPER  MARKET UN.ON Jesenice
murlta
Mladi za zgled
Kdor veliko potuje in se vozi z avtobusi na rednih progah ali z avtobusi na lokalnih progah, lahko opazi, da so mladi izredno disciplinirani in vljudni, saj se le, redko primeri, da v gneči ostanejo starejši potniki brez sedeža. Sam   se precej  vozim,  zato z gotovostjo   lahko   trdim,   da je večkrat opaziti lepo gesto mlajših potnikov, predvsem dijakinj srednjih in poklicnih šol, ki prijazno ponudijo svoj sedež. Lepo vedenje na avtobusih je seveda pohvalno, želeti je le, da bi mladi imeli kar največposnemalcev.    J. Žerdin
v______M
Prizadevni planinci na Bračičevi šoli
Tržič - Na osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču deluje že nekaj časa šolsko planinsko društvo, ki združuje 198 učencev. Društvo je ena od sekcij šolskega športnega društva Polet. Mladi planinci se lahko z letošnjo sezono pohvalijo-Organizirali so več planinskih izletov. Posebno so ponosni, da se je 40 članov v spremstvu učiteljev in članov tržiškega alpinističnega^ odseka povzpelo na Triglav. Tržič ane je bilo srečati tudi na zboru planincev pod Snežnikom, na Zelenici m delovni akciji pri gradnji nove koče na  Dobrči.  Planinsko  društvo na osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici je že oblikovalo delovni pr°' gram za prihodnje leto. Glavne naloge bodo povečanje števila članov, organizacija predavanj in planinskih izletov, ki bodo združeni z očiščevalnimi akcijami, -jk
Na podlagi sklepa zbora delovne skupnosti objavljamo prodajo naslednjih OS:
- OSEBNI AVTO WARTBURG,
letnik 1971, prevoženih 115.000 km v voznem stanju — neregistriran, izklicna cena 7.500 din
- TERENSKO VOZILO UAZ s PRIKOLICO, letnik 1974, prevoženih 20.000 km v voznem stanju — neregistriran, izklicna cena 50.000 din.
Licitacija bo 26. decembra 1975 ob 10. uri dopoldne na upravi Doma oskrbovancev Albina Drolca Preddvor. Pri licitaciji imajo prednost organizacije združenega dela.
%5
LOKA KAVA
okus in aroma vaših želja
Cesta JLA 6/1 nebotičnik
PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ
Izdeluje načrte za vse vrste visokih in ni/k'n gradenj. Razpolaga / "a" črti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij-
Slovenija [d »j avto
TOZD PRODAJA NA DROBNO POSLOVALNICA P - 604 KRANJ, TITOV TRG 1 POSLOVALNICA P - 6'6 KRANd, C K STA JLA 10
Vsem cenjenim strankam se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje in želimo srečno in uspeha polno novo leto
1976
mali oglasi • mali oglasi
prodam
Prodam mesnata PRAŠIČA po 150 kg težka. Suha 15, Kranj 7187
Prodam novo PRIKOLICO z nosilnostjo 500 do 600 kg in CIRKU-LAR _ moč motorja 3 KW ter enkrat rabljene DESKE za opaž, ban-kine in punte, vse po zelo ugodni ceni. Godešič 33, Škofja Loka 7188
Prodam skoraj novo trajno žarečo PEČ EMO 5. Gorenja vas 42, Re-teče, Škofja Loka 7189
Prodam dve mladi KRAVI, ki bosta kmalu TELETILI in suha DRVA. Jenko, Pevno 6, Škofja Loka
7190
Prodam KOBILO, 3 leta staro, težko okrog 500 kg ali menjam za starega in večjo količino trdih suhih DRV. Šenčur, Pipanova 40 7191
Prodam 7 mesecev brejo TELICO simentalko. Srednja vas 9, Golnik
7192
Prodam sedem mesecev brejo KRAVO, ki bo tretjič telila. Apno 1, Cerklje 7193
Prodam PRAŠIČA za zakol. Na-sovče 13, Komenda 7194
Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol, težek 130 kg. Pšata 5, Cerklje
7195
Prodam PRAŠIČA za zakol, težak 150 kg. Grad 13, Cerklje 7196 .Prodam 180 kg težkega PRAŠIČA. Sp. Brnik 25, Cerklje 7197
Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol, 150 kg težkega. Praprotna po-"ca 4, Cerklje 7198
Prodam PRAŠIČA za zakol. Zalog 19, Cerklje 7199
Prodam debelega, 150 kg težkega PRAŠIČA. Lahovče 44, Cerklje
7200
Prodam KRAVO s prvim teletom. Sp. Brnik 26, Cerklje 7201
Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 63, Cerklje 7202
Prodam suhe bukove klaftre in PRAŠIČA, mesnatega za zakol. Zalog 35, Cerklje 7203
Prodam KRAVO za zakol. Grad 15, Cerklje 7204
Prodam PRAŠIČKE, šest tednov stare. Grad 43, Cerklje 7205
Prodam starejšo KRAVO, primerno za salamo. Zg. Brnik 26, Cerklje 7206
Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Vasca 8, Cerklje 7207 . Prodam delovnega VOLA in eno F*° staro TELICO. Dvorje 38, Cer-K1Je 7208 Prodam tridelno KREDENCO, 2 L0'.   ^va   stola,   nizko omarico,
*boj za premog in pomivalno mizo z dvema koritoma. Prebačevo 41
7209
več moških SUKENJ, lepih oblek fa močnejšo postavo 176 - 178 hu-°ertus, obleko iz lodna z dolgimi hla-^arni in dokolenkami, prodam. Po-nudbe pod »Poceni« ali tel. 22-749
7210
Večje črne Eterna POSODE za Pripravo masti, marmelade ali kujanje, 2 deži za hranitev masti po 10 Jj& pletenke za žganje ali vino, pro-O-arn. Ponudbe pod »Poceni« ali teflon 22-749 7211 Prodam   črno-beli TELEVIZOR **R Niš po ugodni ceni. Javite na naslov: Kranj, Moše Pijade 46 ali pO lel. 26-304, dr. Andrej Debeljak 7212 1 rodam odličen televizor, spreje-vse  programe.  Valjavčeva 10, banovanje 12, Kranj 7213 R Prodam    FILMSKO KAMERO evUe   S   8,   8-kratna povečava. ^r;u>j, Ljubljanska c. 15 . TELEVIZOR    GRAETZ, črno-2.eu. prodam. Papler, Moša Pijade 6,
*Vranj 7214
'zdaj,, Cl> Glas, Kranj, Ulita Moše J.'jadeja 1. Stavek: GP Gorenjski titt Kranj, tisk: Združeno podjetje
'judska praviea. Ljubljana, kopitarjev H 2. - Naslov uredništva in ul""ava lista: Kranj, Moše Pijadeja »• - Tekoči račun pri SDK v Krafnu številka 51500-901-12&94 - Te-'«'foni: K'«vni urednik, odgovorni Ur«'dnik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-Oglasni in naročniški oddelek «1-194. - Naročnina: letna 110 din, Polletna 70 din, cena /a 1 številko
»M dinarja. — Oproščeno promet-n davk a po pristojnem mnenju »21-1/72.
Prodam  170 kg težkega PRAŠIČA. Skokova 8, Stražišče 7215 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Hafnarjeva 6, Stražišče 7216 Prodam gradbene MREŽE št. 503. Telefon 77-919 7217 IZKORISTITE   UGODEN NOVOLETNI   POPUST!   Vsi izdelki GORENJE, TV aparati, ISKRA in' EI NIŠ — 8 % popusta pri plačilu za gotovino ali kredit. Za vsa gotovinska  plačila  nad  500  din  2 %. ELEKTROTEHNA Kranj, Prešernova 9, Telefon 21-029 6726 Ugodno   prodam    skoraj novo 320-litrsko HLADILNO SKRINJO. Kajuhova 11, Bled 7099 Prodam črno-beli TELEVIZOR in kombinirano   PEČ   za kopalnico. Zaplotnik, Naklo 213 7101 Prodam  OMARO,  KAVČ, zimnice, kuhinjsko omaro in kredenco. Naslov v oglasnem oddelku 7102 Prodam PRAŠIČA za zakol. Šenk, Jezerska 24 7110 Trajnožarečo PEČ kiippersbusch, malo rabljeno, prodam. Zbilje 47, tel.061-71-380 7124 Prodam TELEVIZOR panorama, dve leti star. Planina 17, II nad. stan. 10. Kranj 7125 Prodam 9 let starega delovnega KONJA. Goltez Janez, Bistrica 24, Tržič 7126 Prodam borove PLOHE, 50 mm. Sr. vas 50, Šenčur 7127 Prodam  črno-beli TELEVIZOR. Cena 800 din. Janša Alojz, Korit-no 15, Bled 7128 Prodam  PRAŠIČA  za zakol in MOPED   T12.  Trboje  65, Kranj
7129
Prodam dva mesnata PRAŠIČA. Smledniška 8, Kranj 7130
Poceni prodam PEČ na olje POTEZ. Bizjak Mirko, Šmidova 7, Kranj 7131
Prodam težkega KONJA, konjski obračalnik za seno na gumijevih vilah, KOTEL za žganjekuho in polovico KRAVE za skrinjo. Porenta, Sr. Bitnje 16 7132
Prodam novo PEČ za centralno ogrevanje STADLER, 25.000 kalorij, cevi in radiatorje. Jan Miran, Kranj, Zupančičeva 33 7133
Poceni prodam TELEVIZOR diplomat 61 zaradi nakupa barvnega aparata. Ogled vsak dan. Rebolj Stane, Koroška 16/1, Kranj 7134
Prodam delovnega VOLA. Zako-biljek 7, Poljane nad Škofjo Loko
7135
Prodam PEČ na olje EMO 5. Dru-lovka 27 7136
Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Voglje 76. 7137
Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Otok 24, Radovljica 7138
Prodam KRAVO z mlekom po drugem teletu. Suha 5, Kranj 7138
Prodam novo mizarsko kombi-nirko. Naslov v oglasnem oddelku
7139
Prodam 5 šest tednov starih PRAŠIČKOV. Prosen, Cerkljanska Dobrava 7, Cerklje 7140
Prodam kombinirano PEČ za kopalnico, trajno žarečo EMO 5, rabljene komplet postelje. Naslov v oglasnem oddelku. 7141
Prodam črno-beli TELEVIZOR, 4 leta star, po zelo ugodni ceni. Kotnik Zvonka, 1. avgusta 9, tel. 24-125
7142
Prodam NSU 1000 po delih. Zupan Anton, Retnje 15, Tržič 7143
Kosilnico MORTEL za traktor ferguson, 35 KM, na prednji pogon, prodam. Porenta, Sp. Bitnje 19 7144
Prodam ali dam na posojilo nov POMIVALNI STROJ in ZASTAVO 750. Zupančič, Valjavčeva 11, Kranj
7145
Prodam PRAŠIČA za zakol. Osterman Franc, Luže 34, Šenčur
7146
Prodam mlado KRAVO s teletom. Zg. Bela 37, Preddvor 7147 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Britof 314 7148 Prodam    PRAŠIČA    za zakol. Voklo44 7149 AEG  ŠTEDILNIK   -   PEČ na trdo gorivo, ugodno prodam. Kranj, Gregorčičeva 12 7150 Prodam trajno žarečo PEČ kiip-persbusch.   Ferlan,   Trojarjeva 18, Kranj 7151 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Srednja vas 25, Šenčur 7152
Prodam 2 mesnata PRAŠIČA za zakol. Srednja vas 41, Šenčur 7153
BIKCA simentalca, 240 kg, prodam ali zamenjam za težkega PRAŠIČA ali telico. Prodam STROJ — možna predelava v lesno stružnico in par obročev za kadeta. Naslov v oglasnem oddelku. Lasten prevoz 7154
Prodam PRAŠIČA za zakol, do 200 kg. Grenc 26, Škofja Loka 7155
Prodam BOJLER, 8-litrski, pomivalno mizo in trajno žarečo PEČ. Vogrinčič,  Zlato  polje  3 d, Kranj
7156
Prodam betonsko ŽELEZO 10, 12 in 16 mm. Moše 1.0, Smlednik 7157
Prodam dva PRAŠIČA po 200 kg. Mavčiče 43 7158
Prodam lahek GUMI VOZ. Stra-hinj 82, Naklo 7159.
Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol in AVTO R 4 v voznem stanju. Kok Janez, Breg 12, Preddvor 7160
Prodam PRAŠIČA za zakol po izbiri in osebni avto VW 7161
Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Podbrezje 49 ' 7162
vozila
Prodam VW 411, letnik 1970. Jože Langerholc, Pevno 7, Škofja Loka
7163
Prodam ŠKOLJKO za fiat 750, letnik 1967, in menjalnik za fiat 1300 Avsenik Alojz, Letališka 12, Lesce
7164
Zastavo 750 prodam tudi za rezervne dele. Vprašati Kranj, Me-detova 1, soba 18 7165
PRINZ NSU 110 SC, nevozen, ugodno prodam. Franc Kunšič, Šercerjeva 37, Radovljica, telefon 75-861 dopoldne 7166
Prodam ŠKODO MB, lahko po delih. Vidic, Koritenska 9, Bled 7167
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1961. Voglje 93, Šenčur 7168
Prodam ZASTAVO 750, dobro ohranjeno. Ogled v nedeljo. Golni-ška 23, Kokrica 7169
Prodam ŠKODO 1000 MB, registrirana, v voznem stanju. Bene-dičič, Prezrenje 14, Podnart 7170
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, registrirana do dec. 1976. Dam tudi na kredit. Prodam kiippersbusch PEČ. Pantelič Vidosav, Zlato polje 3, Kranj 7171
Prodam avto ZASTAVA 750, letnik 1974. Telefon 60-325 7172
Prodam ZIMSKE GUME za zastavo 750. Zupin Peter, Britof 331
7173
Prodam VW 1300, letnik 1966, 12 V. Struževo 21, tel. 23-349 7174
Poceni prodam dobro ohranjen AMI 6 break, registriran do avgusta 1976. Golniš-ka 34, Kokrica, Kranj
6945
Prodam karamboliran avto NSU 1000, letnik 1967. Preddvor 74 7218
Prodam avto PRINZ 110. Karuza, Godešič 71, Škofja Loka 7219
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970 in FORD 15 M, letnik 1967, Ravnik, Britof 6 7220
Samsko dekle išče ogrevano SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 7080
posesti
Prodam polovico HIŠE z garažo na sončnem kraju Gorenjske. Gotovina   —  kredit. Bistrica 42, Tržič
7180
Prodam GARAŽO v kletni etaži tripleks v bližini nebotičnika Kranj, Valjavčeva 6, Markun Nadja. Informacije 29. 12. in 30. 12. od 15. do 17. ure 7181
Prodam takoj vseljivo manjšo HIŠO na Sp. Brniku 58. Informacije na tel. 25-368. Ogled v soboto popoldne in nedeljo 7182
Prodam komunalno urejeno PARCELO. Naslov v oglasnem oddelku
7183
Prodam staro HIŠO najboljšemu ponudniku, 10 km od Kranja, vseljivo oktobra 1976. Naslov v oglasnem oddelku 7184
Pod ugodnimi pogoji prodam nekaj nad 1 ha bukovega GOZDA v Zirovskem vrhu (Brona). Interesenti naj se glede dogovora javijo na naslov: Oblak Stane, Koper, Soška 5
7224
Prodam HIŠO z manjšim gospodarskim poslopjem, primerno za obrt s sadovnjakom. Naslov v oglasnem oddelku. 7225
Kupim zaraščen GOZD v okolici Škofje Loke. Ponudbe na telefon 064-44-533        " 7226
Kupim staro kmečko HIŠO v okolici Kranja ali Škofje Loke. Ponudbe pod »Gotovina« na oglasni oddelek Kranj 7227
čestitke
Vsem ljubiteljem narodno-zabav-ne glasbe, posebno pa stalnim obiskovalcem želi SREČNO NOVO LETO ansambel JEVŠEK in se priporoča! 7236
Dr Stanislavu BENEDIKU za odlično opravljeno diplomo na medicinski fakulteti iskreno čestitajo vsi domači. 7237
kupim
Kupim 1 kub. m suhih MACES-NOVIH PLOHOV. Mrgole, Šentur-ška gora 18, Cerklje 7221
Kupim OBRAČALNIK za BCS 127. Zemljan Janez, Šenturška gora, Cerklje 7222
zaposlitve
Sprejmem VAJENCA. Tesarstvo Lahovče 73, Cerklje 7185
POVRATNIKI, POZOR! Imam zelo donosno obrt tekstilne stroke, volna, predivo in stroji. Zaradi starosti iščem družabnika ali dru-žabnico. Lahko preselitev delavnice. Kostič,   Ljubljanska  39, Domžale
7186
Mlad zakonski par gre na kmetijo brez nasledstva ali vzame v najem s kasnejšim odkupom. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Kmetija« 7228
Iščem žensko za VARSTVO dojenčka. Ogrič, Stritarjeva 5, Kranj
7229
izgubljeno
Dne 23. 12. 1975 sem izgubila na poti od nove šole Vodovodni stolp do Rupe ZAPESTNO ŽENSKO URO. Poštenega najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne na naslov: Strupi Marija, Rupa 5, Kranj 7239
najdeno
Zatekel se je PES - škotski ovčar, črne barve, vrat bel in rep na koncu. Dobi se Cerkljanska Dobrava 11, Cerklje 7238
ostalo
Podpisani ŠIMENC FRANC iz Olševka 7, javno prepovedujem prevoz preko moje parcele št. 195 sadovnjak v k.o. Olševek. Prek nje vozi lahko le KŽK Kranj, kjer ima dostop na svoj kompleks zemljišč. Proti vsakemu kršilcu bom sodno postopal. Šimenc Franc 7240
stanovanja
Opremljeno SOBO v centru mesta oddam poštenemu fantu za 3-krat tedensko pomoč v hiši in na vrtu. Kranj, Gregorčičeva 12, tel. 21-345
7175
Prodam dvosobno STANOVANJE z garažo. Gros Alojz, Bistrica 88, Tržič 7177
Zamenjam sončno trosobno STANOVANJE I. nad. na Zlatem polju za dvosobno z dvema kabinetoma ali trosobno s centralno kurjavo na Planini v Kranju. Ogled od 15.— 17. ure.   Naslov  v  oglasnem oddelku
7178
Skromno STANOVANJE išče mlada mamica za dobo 1—2 let, po možnosti opremljeno. Naslov v oglasnem oddelku 7179
Moškemu oddam SOBO. Naslov v oglasnem oddelku. 7223
Prodam dvosobno STANOVANJE, svoj vhod z vrtom. Vseljivo takoj. Informacije: Rozman Franc, Kranj, Skalica 2 7079
loterija
prireditve
OO ZSMS PRIMSKOVO - RESTAVRACIJA PARK prirejata SILVESTROVANJE z mednarodnim artističnim programom iz bara hotela LEV Ljubljana, 31. 12. 1975 v zadružnem domu na Primskovem s pričetkom ob 20. uri. Za ples bo igral ansambel TEKTITI. Vstopnina s konzumacijo 200 din. Bogata sil-vestrska večerja. Vstopnice v pred-prodaji v trgovini Živila v Zadružnem domu na Primskovem in v Restavraciji Park, Kranj 6957
OO ZSMS MAVČIČE prireja vsako nedeljo ob 18. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel TABOR
7122
MA VODICE prireja vsako nedeljo ob 19. uri PLES. Igra VIA TURISTI 7230
ZB VISOKO prireja SILVESTROVANJE v zadružnem domu. Prostori ogrevani, dobra kapljica. Igra ansambel TRIO TEKSTILI.
7231
Prijetno boste SILVESTROVALI v domu Partizana Ljubno. Za ples bodo poskrbeli »LJUBENSKI FANTJE«. Rezervacije dobite v trgovini na Posavcu in v Ljubnem. 7232
TURISTIČNO DRUŠTVO in KUD KOKRICA prirejata tradicionalno SILVESTROVANJE v kulturnem domu Franca Mraka na Kokrici. Igra ansambel PLANIKA. Vabljeni! 7233
V domu JLA vsak petek in soboto ob 20. uri PLES. Igra ansambel JEVŠEK. 7234
Vsako nedeljo v POLJANAH ob 18. uri PLES. Igra ansambel JEVŠEK. Vljudno vabljeni! ■ 7235
OBIŠČITE GOSTIŠČE NA LETALIŠČU v LESCAH. Domače spe-cialitete, pristna domača vina. SPREJEMAMO NAROČILA za ohceti in zaključne družbe. Za SILVESTROVANJE vam bo igral NARODNI TRIO Za obisk se priporočamo. 6857
	c		c
			■č
		E	
		t ~	- <^
't. s		-' .X	"Z
	~Z »	-S	1 .r
% \	s x	X C	s x
■7. .£	ž "C	•t. -*	-5
0 76520	10	79880	800
	600	83315	1.000
45560	600	06 16	20 40
87990	800		
43290	800		
439500	5.000	86086	600
337520	5.000	23136 35486	800 800
11 21 2301	20	506916	5.000
	20 200	562096	5.000
		526506	10.000
90291 10911	1.000 1.000	257	60
350341	10.000	1677	500
556531	10.000	38477 19357	600 800
52	40	26507	800
		62257	800
6972	200	89927	1.000
17802	600		
332172	5.000	48	20
262822	10.000	98	30
	10	028	80
3		7968	300
83583	600	0668	300
222703	5.000	68068 600998	1.000 5.000
604	60	208968	150.000
994	100		
08354	600	19	20
11914	600	49	50
76994	600	569	80
04774	1.000	71409	600
20474	1.000	38689 61699	800 1.000
05	30	506989	5.000
55	30	031319	5.000
74485	800	300049	10.000
Želo, film s sedmimi Oscarji
Ameriška barvna kriminalka Zelo ni povsem uresničila pričakovanj, če pomislimo na vse Oscarje, ki jih je film prejel, na imenitne igralce ter seveda na spremljajočo reklamo.
Je pa vsekakor zanimivo delo, v resnici antikriminalka, duhovitih besed in situacij je ravno prav, mimo tega pa je tudi na zavidljivo visoki filmsko tehnični ravni. Napet je in malce prismuknjen. V primerjavi z Zlatom in vvhiskvjem, ki smo ga tudi videli v tem tednu, Zelo ni nenavadno po ustaljenih režiserskih prijemih, pač pa je nenavaden zaradi dejstva, da hoče biti brez moraliziranja, kar tako, sebi samemu dovolj in drugim v zabavo. Film je neobremenjen s čimerkoli, razen s profesionalizmom, popoln obrtniški izdelek. K tej (skoraj) popolnosti pripomore galerija igralcev, predvsem pa Paul Nevvman in Robert Redford, scenarij in zgodba sama z nenavadnim razpletom.
George Rov Hil) je vsekakor izreden mojster, posrečilo se mu je z delom z igralci ustvariti nov in svež stil igre, z duhovito pri-povednostjo pa se je znal prikupiti tudi najširšim plastem gledalcev. In redko kateremu filmu se to posreči, genialnim celo ne.
Zapisali bi potemtakem lahko, da je Zelo, z nagradami in s privlačnostjo za gledalce vred, samo lep dokaz o tem, kakšna je danes kinematografija jie le poprečne ravni.
J. Pošt rak
5-40% IMIŽJE CENE!
NA RAZPRODAJI POHIŠTVA
DCfiAll _ «;FDF7NF GARNITURE — KUHINJE uniies| f—IOdprto non-stop
SPALNICE — REGALI — SEDEŽNE GARNITURE — KUHINJE unilesl i    I odprto non-stop
\/   REDNI    PRODAJI   SE   GOSPODINJSKI APARATI - SVETILA - TALNE OBLOGE -PREPROGE -TELEVIZORJI U HI
UGODNI KREDITI - BREZPLAČEN PREVOZ DO 30 km        H lesilina
KRANJ - PRIMSKOVO
ZAHVALA
Nesrečni trenutek nam je mnogo prezgodaj vzel našega najdražjega
Franca Urha
Hostnikovega ata iz Virmaš
Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih. Lažje nam je bilo sprejeti bridko resnico, ko ste se v tolikem številu poslovili od njega in mu prerani grob pokrili s cvetjem in venci, saj ste nam s tem povedali, da ste ga tudi vi imeli radi. Posebej se zahvaljujemo gasilcem za spremstvo in poslovilne besede, pevcem za doživeto zapete žalostinke, sošolcem njegovih sinov in hčerke, delovnim kolektivom Jelovice, Merkurja in Transturista ter duhovščini za lep obred.
Vsi njegovi žalujoči
Škofja Loka, 19. decembra 1975
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega sina, brata, vnuka in
nečaka
Sama Pičulina
dijaka Gostinske šole Bled
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, Viatorju — TOZD: Hoteli Bled, Gostinski šoli Bled, četi bratov Šiška, organizaciji ZSMS Stražišče, pevcem šole Luci-jana Seljaka iz Stražišča, govornikoma, darovalcem vencev in vsem, ki so ga spremili v prerani grob.
Za njim žalujejo: mama, brat Igor in drugi sorodniki.
Stražišče, 26. decembra 1975
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, bratranca
Petra Cudermana
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom za izraženo sožalje, darovano cvetje in vence ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Bajžlju Janezu, tov. Vehovcu za tople, doživete besede, sosedom Kozina, organizaciji ZB Struževo, org. SZDL Struževo, pevcem, godbi in zastavonošem.
Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: žena Ana, sin Stane in hčerka Marta z družinama.
Struževo, 25. decembra 1975
ZAHVALA
Ob nepričakovani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
Alojza Potočnika
Skavarjevega ata
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem. Gasilskemu društvu Brezje, kolektivom GG Bled, Veriga Lesce, Klan Begunje in Iskra Otoče za izraženo sožalje in vence. Posebna zahvala dr. Zdravku Cernetu za zdravljenje in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
žalujoči: žena Francka, sinovi Franci Marjan, Alojz, Janez, Pavel, Peter in hčerki Slavka in Betka z družinami, sestre in ostalo sorodstvo.
Brezje, Radovljica, Bled, 23. decembra 1975
Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije
Ljubljana n.sub.o.
TOZD Elektrorazvod in transformacija Gorenjske, Kranj, Koroška cesta 22, b.o.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu razglasa prosto delovno mesto
administratorja I
Poleg splošnih pogojev se zahteva Se naslednje:
administrativni tehnik z 2 leti prakse
Prijave pošljite do 15. januarja 1976 na naslov TOZD FRT6K 2-'       d^te tudl V8e P°trebn* informacije LRTGK B kategorije"^0 ka"didati 2 opravljenim vozniškim izpitom
Skoraj v vsaki disciplini
nov rekord
Zimski bazen v Kranju je bil prizorišče prave revije mladih plavalcev in plavalk, ki so nastopili na tretjem mitingu v počastitev dneva armade. Skoraj v vsaki disciplini je 170 nastopajočih i/, vseh slovenskih plavalnih kolektivov ter reškega Primorja podirala stare rekorde kot za šalo, saj so postavili kar sedemindvajset republiških in devet državnih.
Rezultati — starejši pionirji: 200 m mešano: 1. B. Petrič (Tr) 2:21/1 (rekord SFRJ za st. pionirje in absolutni SRS), 2. Ažić (Primorje) 2:49,1, 400 m mešano: 1. Kos 5;30,2, 2. Rodič (oba Fužinar) 5:46,0, 200 m kravi: 1.
»Spusti pse, da bodo dali mir!«
JESENICE - Pred občinskim sodiščem sta bila obsojena Helena Kavčič, rojena leta 1933, in Franc Kavčič, rojen leta 1936, oba s Tomšičeve ceste z Jesenic, ker sta storila kaznivo dejanje poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi.
Letos marca se je Franc Kavčič s svojim osebnim avtomobilom mudil na Pristavi v Ja-vorniških Rovtih, kjer pa se je zaletel v osebni avtomobil K. M. z Jesenic. O poškodbi lastnika poškodovanega avtomobila ni obvestil, temveč se je v poznih nočnih urah odpeljal domov. Ko je K. M. opazil, da ima avtomobil poškodovan, se je najprej odpeljal na dom Franca Kavčiča in ga poskušal priklicati, da bi se pogovorila o poškodbi. Vendar pa ga priklicati ni mogel, zato je ustavil mimovozeče miličnike s postaje milice na Jesenicah in skupaj so se odpravili k Francu Kavčiču. Ob 2. uri zjutraj so pozvonili pri vratih, da bi zbrali podatke. Odprla sta Helena in Franc Kavčič, ki pa sta očitno nasprotovala vsakršnemu pogovoru. Še več: miličnike sta potiskala skozi vrata, Franc Kavčič se je silovito branil in pri tem enega izmed miličnikov brcnil v nogo. Ko so ga odvedli k avtomobilu, da bi ga odpeljali na postajo milice, je razjarjeni in vinjeni Franc Kavčič zavpil Heleni Kavčič: »Spusti pse, da bodo dali mir!«
Helena Kavčič ni niti trenutek pomišljala, ampak takoj spustila dva napadalna psa, ki sta začela silovito lajati in se približevati miličnikom. Le-tem je komajda uspelo, da so posedli v avtomobil in se umaknili razjarjenim živalim.
Na glavni obravnavi sta bila obtožena nasprotujočih izjav, medtem ko so priče govorile skorajda enako. Obtoženka je trdila, da se ji je zdelo nelogično, da bi se miličniki bali psov: desetletnega nemškega boksarja in še ne eno leto starega mladiča. Priče pa so izpovedale, da so bili psi zelo napadalni, da so nenehno lajali in se približevali. Miličniki strelnega orožja niso uporabili predvsem zato, ker je bila noč in na dvorišču precej ljudi, saj je tudi oškodovani K. M. imel s seboj več sopotnikov.
Sodišče je upoštevalo, da obtožena še nista bila kaznovana in jih na osnovi kaznivega dejanja poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi obsodilo: Heleno Kavčič na pet mesecev zapora pogojno za dobo treh let, Franca Kavčiča na šest mesecev zapora pogojno za dobo treh let. Za to kaznivo dejanje je sicer zagrožena kazen najmanj treh mesecev zapora do petih let zapora.
Vendar pa je javno tožilstvo vložilo na sodbo pritožbo na Okrožno sodišče, ker je menilo, da pogojni kazni nista primerni za tako brezobzirno vedenje do miličnikov, ki opravljajo svoje delovne dolžnosti. Okrožno sodišče je pritožbi ugodilo tako, da se obema zniža kazen na tri mesece zapora: za Heleno Kavčič pogojno, za Franca Kavčiča pa nepogojno. 1) S
Nezgoda na prehodu
V ponedeljek, 22. decembra, nekaj po 1"). uri se je na Cesti maršala Tita
na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Stane Drobnič (roj. 1924) Z Jesenic je peljal proti Plavžu. Ko je že zapeljal na prehod za pešce, mu je z desne strani stopil na prehod 12 letni Milorad Roaič. Avtomobil ga je
zadel V levo HORO in zbil po cesti. V nesreči je bil Milorad hllje ranjen in se zdravi v jeseniški bolnišnici.
B. Petrič (Tr) 2:02.1 (rekord SFRJ za st. mladince), 2. Hanžekovič (Rudar) 2:20,3, •'!. Budak (Primorje) 2:25,5, 100 m prsno: 1. T. Rodič (Rudar) 1:15,2 (rekord SRS za st. pionirje),
2. B. Petrič 1:15,8, 3. Jerman (oba Triglav) 1:21,1, 200 m hrbtno: 1. B. Petrič (Triglav) 2:24,1 (rekord SRS za st. pionirje), 2. Kos (Fužinar»2:27.0,3. Sladoje (Triglav) 2:42.0;
pionirji A: 400 m mešano: 1. Vozel (Rudar) 5:36,2 (rekord SFRJ za ml. pionirje A), 2. A. Šali (Triglav) 5:40,4, 3. Voćko (Fužinar) 5:42,1, 200 m kravi: 1. Vozel 2:17.3 (rekord SFRJ za ml. pionirje A), 2. Agrež 2:19.3. 3. Novak (vsi Rudar) 2:22,1, 100 m prsno: 1. Per-njak (Primorje) 1:24,8, 2. Agrež (Rudar) 1:27,0,
3. Mihelič (Triglav) 1:30,7, 200 m hrbtno: 1. Novak (Rudar) 2:36,6 (rekord SFRJ za ml. pionirje A), 2. Kos (Fužinar) 2:38,0, 3. Vozel (Rudar) 2:39,4;
pionirji B: 400 m mešano: 1. Drnač (Ljubljana) 6:19,4 (rekord SFRJ za ml. pionirje B), 2. Borna 6:22,9, 3. Dujnovič (oba Primorje) 6:37,7, 200 m kravi: 1. Vujinovič (Primorje) 2:43,4, 2. Veličkovič (Triglav) 2:49.2. 3. Bučar (Ljubljana) 2:50,4; 100 m prsno: 1. S. Šali 1:34,5, 2. Cerne 1:38,3,3. Kosirnik (vsi Triglav) 1:38,4; 200 m hrbtno: 1. Koprivnika (Celulo-zar) 3:01,0, 2. Drnač (Ljubljana) 3:01,7, 3. Veličkovič (Triglav) 3:02,5;
starejše pionirke: 400 m mešano: 1. Štem-bergar (Triglav) 5:32,1 (rekord SFRJ za st.
mladinke in absolutni SRS), 2. Blažič 5:40,9, 3. Meško (obe Rudar) 6:20,5, 200 m kravi: 1. Blažit! (Rudar) 2:22,1 (rekord SFRJ za st. pionirke in abs. SRS), 2. Klinec (Ilirija) 2:29,7, 3. Soss (Ljubljana) 2:29,7, 100 m prsno: 1. Stembergar (Triglav) 1:21,7, 2. Karlin (Ilirija) 1:29,9, 3. Marjanac (Triglav) 1:35,3, 200 m hrbtno: 1. Blažič (Rudar) 2:29,3, 2. Stembergar (Triglav) 2:44,5, 3. Soss (Ljubljana) 2:59,5;
pionirke A: 400 m mešano: 1. M. Rodič 5:52,1 (rekord SFRJ za ml. pionirke A), 2. Pisnik 5:57,5, 3. Pečovnik (vse Rudar) 6:33,6, 200 m kravi: 1. Kolenc (Rudar) 2:26,2 (rekord SRS za ml. pionirke A), 2. Kolmanič 2:35,2, 3. Pisnik (el>e Fužinar) 2:39,7, 100 m prsno: 1. M. Rodič (Fužinar) 1:24,5, 2. Brada-ška (Triglav) 1:25,8, 3. Lojevec (Ilirija) 1:26,3, 200 m hrbtno: 1. Kolenc (Rudar) 2:41,8, 2. Bradaška (Triglav) 2.58,3, 3. M. Rodič (Fužinar) 3:01,1;
pionirke B: 400 m mešano: 1. Erceg (Primorje) 6:35,5 (rekord SFRJ za ml. pionirke
B), 2. Praprotnik (Triglav) 6:47,9, 200 m kravi: 1. Dvoršak (Triglav) 2:54,8 (rekord SRS za st. pionirke B), 2. Grbčič (Primorje) 2:55,9, 3. Avbelj (Ljubljana) 2:56,5, 100 m prsno: 1. Pajntar 1:34,4, 2. Dvoršak (obe Triglav) 1:34,4, 3. Grbčič (Primorje) 1:35,0, 200 m hrbtno: 1. Erceg (Primorje) 3:06,0, 2. Jugovic 3:07,9 (rekord SRS za, ml. pionirke B in C), 3. Rakovec (obe Triglav) 3:10,5.      D. Humer
Vse sile za Dobrčo
Planinsko društvo Tržič je z 850 člani s poravnano članarino med najmnožičnejširni družbenimi organizacijami v tržiški občini — Tržiški alpinisti opravili sedmino vseh letošnjih vzponov v Sloveniji
po popravilih, vendar pogosto zmanjka denarja in časa), izrednih dosežkih alpinistov, gorskih refevj£
Tržič — V soboto zvečer je bil v dvorani TVD Partizan Tržič redni letni občni zbor Planinskega društva Tržič, ki so se ga udeležili tudi predsednik meddruštvenega odbora planinskih  društev  Gorenjske Franjo Klojčnik, predstavniki nekaterih gorenjskih   PD   in   PZS, predsednik občinske konference SZDL Marjan Jaklič,     podpredsednik občinske skupščine Franc Kopač, sekretar občinskega sveta Zveze sindikatov Ivan Valjavec, predsednik občinskega odbora ZRVS Marjan Pernuš itd.  Dolgoletni predsednik društva Janko Lončar je pohvalil delo društva   in   njegovih   šestih odsekov. Poudaril  je,  da  je  planinstvo v Tržiču pomemben del ljudske aktivnosti izredne športne in turistične vrednosti ter dejavnost, ki pomaga (ne vedno uspešno) pri ohranjevanju zdravega in čistega okolja. Zal, je dejal, postajajo planinska počivališča smetišča!
Predsednik društva je nato pozval člane k rednejšemu plačevanju članarine. 1500 občanov ima društvo registriranih, vendar jih je lani poravnalo članarino 1018, letos pa le 850. Prihodnje leto članarina ne bo veliko večja. Članska bo znašala 40, upokojenska 20, mladinska 15, pionirska pa 5 dinarjev. Janko Lončar je zatem govoril o letošnjem začetku gradnje nove postojanke na Dobrči, ki spočetka ni naletela na ugoden odmev med člani in občani, o težavah pri pridobivanju oskrbnikov planinskih postojank  (le-te kličejo
cev, markaeistov in članov drugih odsekov ter nekoliko slabšem delu mladinskega odseka. Predlagal Je oblikovanje planinskih skupin P° organizacijah združenega dela, stanovanjskih soseskah in krajevnih skupnostih, ki bi sčasoma lahko prevzemale v upravljanje posamezne planinske postojanke.
V razpravi ni manjkalo pohvalnih besed na račun tržiških planincev. Zgraditev nove postojanke ostaja tudi v prihodnje glavna naloga društva, ki pa brez pomoči družbe ne bo lahko uresničena. Sprejet je bil cilj> da bi bila otvoritev v počastitev 5. avgusta, občinskega praznika Tržiča. Govorniki so pozivali k večji pomoči telesnokulturne skupnosti, organizaciji mladinskih delovnih akcij pri gradnji na Dobrči in drugih delih, enotni članarini v Planinski zvezi Slovenije, organizaciji planin-skih izletov in oblikovanju planinskih skupin, na račun katerih se utegne povečati tudi članstvo. Planinci izražajo vsakodnevno visoko delovno in družbeno zavest. Ni jim mar za samoodpovedovanje. Ali ni nepošteno, je dejal nekdo od govornikov, da jih pogosto neprizadeto gledamo, ne pa prevzamemo del njihovih bremen. Saj delajo planinf1 tudi zato, da bi se vsi skupaj bolj? počutili v gorah. Krog planinskih delavcev je treba razširiti in na!oge
razdeliti.
J. Košnjek
Alpiniada železarjev
Člani delovne skupnosti Slovenske železarne so znani kot navdušeni planinci.    Poznan    je vsakoletni pohod železarjev na Triglav, razen tega pa so na Ravnah, v Štorah, na Jesenicah, v Lescah in  Kropi ter Mežici in drugih krajih doma pri znani   alpinisti   in   gorniki. 17.000 članski kolektiv Slovenskih železarn se je odločil za novo planinsko ma nifestacijo. To bo I. alpiniada slo venskih železarjev. Prihodnje leto jo bodo pripravili na Radohi. Dogovorili so se že tudi, da bo II. alpiniada v
Iskra Otoče prva
Radovljica   —   Letošnjih delav skih športnih iger radovljiške občine se je udeležilo skoraj 5000 delavcev.
V trim akciji je sodelovalo 1817 občanov, tekmovanj telesnokulturnili organizacij 1100 tekmovalcev in sindikalnih prvenstev 8(54 športnikov iz 66  osnovnih  organizacij sindikata.
V posameznih panogah so bili najboljši: smučanje Klan Begunje, plavanje Iskra Otoče, balinanje Upravni organi SO Radovljica, avtoralh Klan Begunje in Vezenine Bled, šah Bolnica Begunje, namizni tenis Iskra Otoče, kegljanje Iskra Otoče.
V skupnem seštevku so zmagali športniki Iskre Otoče, 2. je bila ekipa Klana, 3. pa Veriga Lesce.
Na občinskih prvenstvih za telesnokulturne organizacije pa so bili v posameznih panogah najboljši: atletika Partizan Kamna gotica, plavanj«' Radovljica, namizni tenis
NTK Lesce (moški), Partizan Podnart (ženske), kros Partizan Begunje, smučarski teki Partizan Gorje, alpsko smučanje Radovljica, odboj ka OK Radovljica (moški). Partizan Bohinj (ženske), mali nogomet JLA
Radovljica. V. Mat jalii
Logarski dolini, tretja pa leta ly7* na Jesenicah. Železarji bodo tako tudi proslavili 200. obletnico prvega pristopa na Triglav.
U. t
Alpinistične novice
ZAČETEK ZIMSKK SEZONE
V nedeljo seje tudi uradno - k<)l''df/-ni-Začela zimska sezona, ki zahteva od »I stov precej več kot pa poleti- ^neny|t*
krajši, stene zasnežene, temperature n ^g Čeprav je vreme lepo, pa nam začeti -K -^t m postregel s tako ugodnimi razmera" ^ prejšnja leta. Snega sicer še 111 vehk"' u,„f
dar pa so zaradi nizkih temperatur l^ »/alrajliane«, v njih je precej s,u'K"')Sti /.» nutne razmere dajejo najboljše m° . pre-pristope in eventualno tudi giebciisK rjjjj čenja. Po znanih podatkih je v nedt;1J ^ bilo opravljenih le nekaj pristopov, -uggjj vreme držalo še do novega leta, P» v ,j p0-
bodočnosti lahko pričakujemo w ,u
mcmhnejše t ure in vzpone.
MOUNTAIN O MAKALUJU kj
Angleška alpinistična revija ^""■'■''jjj'do-
je znana kol ena milboljših '" .".'V ' jnt.«l» slednih v svetu, je \ zadnji številki 1^ k„ tudi vest o jugoslovanskem vzPon sVe-jllžne stene Makaluja. Makalu.1" J«££ |e tila precejšnjo pozornost, saj g« ""|(,|(,šii.J1' v naalovu alpinističnih informacij,
sezone V uvodu je nekai splošnih I" .|( o odpravi, ki je bila odlično uigranai (lično dovršen.i,  ter 0 poteku V/'k" ,t>lotn*'
vrh. Koi i/i,di m dosežek in v j5an**^* odprave omenja vzpon Marjana m j ^jsi-
ki se ie na vrb povzpel bie/ I""" vrn> ki kovega aparata. Makalu je najvi*J'^„Ijv je bil osvojen brez pomoči kisika. v)f!tKouij'n vanju sledi nekaj podatkov <> '.„go*1""
poizkusih v tej steni Omenja i,rV 1)()i/.ki>s
iranski poizkus leta 1972.' ^iJJotf0?1 Izbrane avstrijske ekipe /• ■ko**'*
Mcssncrjcin   leto   kasne|c,   ki^ t*r
negirati delo .Jugoslovanov l<
poizkus   mednarodne   odprav«'    ' .^piiii*'
v   kateri   je  sodeloval   tudi nal' t pO-
Matija Maležič. Na koncu le ,ten«
Matija Maležič Na koncu s<' steH< udarja, da so .Jugoslovani^ zavz* ^ naj. v dovršenem, finem stilu. S«' '"".„lez«'1"'
vt • uli himalajskih sten (•      '"'IL jušO"
pravi Mounlain Makalu uvršča !»<» * p|e-/.ahodne stene Kveresta, katero s . /^belaji tngleii, t« vzpona Measnerli ' *ke in ,,, \ n,,1,1. n Peaku med m\rv« iy letošnje sezone.
Danes praznik telesne kulture
Danes ob 17. uri se bo v Velenju pričela slavnostna prireditev ob 30-letnici telesne kulture v svobodni domovini. V novi velenjski dvorani bo sodelovalo 1500 športnikov iz vse Slovenije. Na tem zborovanju pa bodo tudi številni telesnokulturni delavci, saj bo ves današnji dan tudi v znamenju raznih posvetovanj oz. sej republiških, telesnokulturnih organov. V Velenju je danes zbranih najmanj 400 delegatov telesnokulturnih skupnosti občin in zastopnikov občinskih zvez za telesno kulturo.
Najprej bo posvetovanje predstavnikov občinskih telesnokulturnih skupnosti iz vse Slovenije, na katerem bodo razpravljali o programskih izhodiščih v letu 1976, o sredstvih za telesno kulturo v prihodnjem letu ter o organizaciji in izvedbi javne razprave o prednostni razvrstitvi športov. V petek bo v-Velenju tudi sestanek zbora delegatov ZTKOS za tekmovalni šport, za šolski šport in športno rekreacijo, nakar bo sledila skupščina ZTKOS.
Popoldne pa bo v kulturnem do-mu skupna slavnostna seja skupšči-
Ekipa OŠ F. Prešeren še brez poraza
V 3. kolu občinskega pionirskega Prvenstva v košarki za starejše pionirje smo bili priče zanimivim in izredno borbenim srečanjem. Ekipa OS Franceta Prešerna je dosegla že Peto zaporedno zmago in ima tako največ možnosti za osvojitev naslova prvaka. Sicer pa je treba omeniti borbenost in zanimivo igro prav vseh ekip, še posebno pa ekipe Davorina Jenka iz Cerkelj, ki je dvakrat klonila prav v zadnjih minutah srečanja.
Med strelci je najboljši Stular iz ekipe OŠ Davorin Jenko iz Cerkelj s 100 doseženimi koši.
Izidi: OŠ S. Jenko : Posebna OŠ »5:12, OŠ D.Jenko : OŠ F. Prešeren •32:33, Posebna OŠ : OŠ S. Žagar JJ!'-39, OŠ L. Seljak : OŠ F. Prešeren ^:31, OŠ S.Jenko : OŠ S. Žagar ^2:10, OŠ D.Jenko : OŠ L. Seljak f.2:15, Vzgojni zavod II : OŠ L. Se-Vak II 57:13, Vzgojni zavod I : OŠ ^;B-Tito 41:16, OŠ J.B.Tito : VzKojni z;,vod II 23:25, Vzgojni za-Voc,I : OŠ L. Seljak 1135:26 lestvica:
b Seljak 6 5 1
* • Prešeren "•Jenko v* ZaRar ^g-zavod II ^Jenko f Mlakar b Seljak II J- »-Tito "osebna OŠ £ven konkurence v*g. zavod I
244:115 10
5 5 0 151:122 10
6 4 2 222:139 5 3 2 161:120
5 3 2 155:146
6 2 1 143:166 46: 58
2 11 5 1 1 110:170 5 11 5 0 5
96:192 70:175
ne TKS in ZTKOS, na kateri bodo tudi podelili letošnja Bloudkova priznanja. Za dobitnike bo nato priredil sprejem predsednik izvršnega sveta skupščine SRS Andrej Marine. Na slavnostni prireditvi bo govoril predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič. Prireditev bo neposredno prenašala tudi ljubljanska televizija. To bo zares domiseln in veren prikaz telesne kulture v 30-letnem obdobju naše telesne kulture, obenem pa bo prireditev poudarila zavzetost za delo v prihodnje. Nobena slavnostna telesnokul-turna prireditev doslej v Sloveniji še ni zbrala toliko sodelujočih, tako da bo prireditev v Velenju danes s pomočjo televizije videla vsa Slovenija. Današnji dan je nedvomno resnično praznik slovenske telesne kulture. J. Javornik
IX. zimske športne igre ObSS Kranj
Organizacijski odbor za pripravo in izvedbo IX. zimskih športnih iger ObSS Kranj je že polno zaposlen in je ta čas imel že svojo tretjo delovno sejo. Kot že vsa leta doslej'tudi letos odbor vodi priznani športni in družbenopolitični delavec Jaka Vehovec.
Kot prvo zanimivost tega rekreativnega tekmovanja naj povemo, da bo tokrat za spremembo tekmovanje na »domačem« terenu, in sicer na Jezerskem 14. in 15. februarja 1976. In naslednja novost: poleg običajnega veleslaloma naj bi bilo tekmovanje tudi v tekih, in sicer za moške na 5 km, in ženske na 3 km.
Pokrovitelj celotne prireditve je priznano in renomirano trgovsko podjetje Merkur iz Kran jr       I. S.
Težka zmaga Triglava
V prvi zvezni hokejski ligi za člane skupina B je bilo odigrano 9. kolo. Kranjski Triglav je gostoval v Sisku, kjer je z veliko težavo premagal domačo INO s 4:3. Igralci Triglava so v prvi tretjini povedli s 3:2, vendar je domačinom v drugi tretjini uspelo rezultat izenačiti. V zadnji tretjini so bili domačini bliže zmagi, vendar so bili napadalci nespretni. Malo pred koncem tekme pa je Sajovic po samostojnem prodoru dosegel odločilni zadetek. V drugem srečanju so igralci Tivolija v gosteh visoko premagali Mladost s 13:1. V prihodnjem kolu bo Triglav igral z Mladostjo, INA s Celjem, Tivoli pa bo prost.
Lestvica:
Jesen Križam, toda komu pomlad?
Prvi del tekmovanja v ljubljanski conski rokometni ligi sever je za nami. Največje presenečenje v moški ligi so napravili rokometaši Partizana iz Križ, med ženskami pa ekipa Preddvora. Najbolj disciplinirana ekipa prvenstva je bila Olim-pija (28 minut izključitev), slede ji pa: Škofljica, 35, Slovan B 36, Prule 38, Preddvor 66, Duplje 69, Alples 74, Jesenice 76, Kamnik 83, Mokerd 85, Sava 93 in Križe 102 kazenski minuti.
Najboljši strelci: 1. Gabrijelčič (Mokerc) 91, 2. Veber (Alples) 89, 3. Zorman (Sava) 87, 4. D. Kuhar (Duplje) 85, 5. Lipovac (Križe) 80 itd.
V ženski ligi pa so bile najboljše strelke: 1. Benedik (Alples B) 87, 2. Markun (Preddvor) 66, 3. Bolha (Mokerc) 61, 4. Konc (Preddvor) 56, 5. Dolenc (Tržič) 54 itd.   J. Kuhar
Triindvajset let uspešnega dela
Predoslje — Minuli redni letni občni zbor strelske družine »Mrak Franc« iz Predoselj je pokazal, da ima družina še lepo bodočnost, saj je deležna vsestranske podpore in pomoči tako od tamkajšnjih krajevnih skupnosti kakor tudi vseh družbenopolitičnih organizacij in društev. Zlepa ne naletimo na toliko predstavnikov teh organizacij na občnih zborih in konferencah kakor prav na tem občnem zboru, saj skoraj ni bilo organizacije, društva in krajevne skupnosti, da na občni zbor ne bi poslala svojega predstavnika.
Za to družino je nekaj značilnega, kar ni uspelo nobeni drugi organizaciji, namreč da že od vsega začetka svojo dejavnost razvija na področju vseh treh krajevnih skupnosti kot so Kokrica, Predoslje in Britof. Člani te družine so poznani tudi v občinskem in republiškem merilu, saj so v zadnjih letih dosegli izredno lepe uspehe,- tako posamezniki kakor tudi ekipa. Verjetno je to tudi edina drižina pri nas, ki na posamezno tekmovanje lahko pošlje tudi po več ženskih ekip hkrati.
Po programu, ki so ga sprejeli na občnem zboru, lahko sodimo, da bo delo družine tudi v prihodnjem letu tako plodno, kar pa jim tudi omogoča prostor, ki so ga dobili v prostorih stare šole in nekdanjem kulturnem domu. -an
Na strelskem tekmovanju ob dnevu JLA je olimpijski kandidat Franc Peter-nel starejši nastopil za ekipo Save. — Foto: B. Malovrh
Šahovske novice
Na občnem zboru šahovskega kluba Borec so izvolili novi upravni odbor, ki ga bo vodil Vlado Kavčič, podpredsednika pa sta dr. Srdjan Bavdek in Adolf Podgornik.
Pred dnevi sta se na Bledu pomerila prvaka vzhodne in zahodne skupine republiške lige. Dvoboj so dobili gostje iz Maribora predvsem po zaslugi zelo dobrih članov. Kovinar je premagal v prvem krogu Lesce s 6:4, v drugim pa so bili uspešni šahisti Lesc, ki so zmagali s 5,5:4,5.
Danes ob 16.30 se bo v prostorih Borca pričelo prvenstvo Kranja.
L. Mazi -
Hokejska divja liga
V dvorani pod Mežaklo na Jesenicah se nadaljuje tekmovanje v gorenjski hokejski divji ligi.
Izidi 2. in 3. kola: Jesenice : Zlato polje 10:1, Blejska Dobrava : Ljubno 6:1, Naklo : Peter Maver 4:6, Kokrica : Šenčur 8:1, Jesenice : Sv. Duh 11:6, Šenčur : Blejska Do^ brava 2:24, Zlato polje : Naklo 6:10, Ljubno : Jezersko 8:3, Peter Maver : Kokrica 3:4. Lestvica po 3. kolu: BI. Dobrava 3 3 0 0 39: 6 6
Jesenice 3 3 0 0 31:11 6
Naklo 3 2 0 1 19:12 4
Ljubno 3 2 0 1 18:11 4
Kokrica 3 2 0 1 14:13 4
Jezersko 2 10 1 13:15 2
Peter Maver 3 10 2 13:18 2 Sv. Duh 2 0 0 2 13:21 0
Zlato polje 3 0 0 3   9:29 0
Šenčur 3 0 0 3   3:37 0
B. V.
Celje Triglav Tivoli INA
Mladost
8 7 0 1 67:24 14
9 7 0 2 66:27 14 3 74:37 11
9 5 9 1
1 7 21:77 3
Sindikalne igre v kegljanju in streljanju
9 1 0 8 14:77 2
6 5 1 221:121 10
B. B.
Novo vodstvo ŠD Jesenice
Na Jesenicah je bil pred dnevi občni zbor šahovskega društva Jese-n,°e, ki združuje več kot 230 članov, ?!J tega je kar 80 mladincev in le *f žensk. Na zborovanju so ugotovi, da so dosegli v zadnjih dveh le-tln zelo lepe uspehe, s katerimi pa UDaJo, da bodo nadaljevali tudi v !)r'bodnje. Za novega predsednika so golili Rudija Makra. Dosedanjemu ^edsedniku Radovanu Andželiču Da so se zahvalili za dosedanje ospešno delo in mu podarili spomin-s*° šahovsko uro J. Mrovlje
Čakovec najboljši
.kranjski   strelci   so organizirali pniovanje z zračno puško pod ge-Sj01*! 100 strelcev za dan republike, ^astopii,) je kar 367 tekmovalcev iz "strelskih družin in sekcij. Največ J,n je bilo iz Predoselj, saj je tekmo-kar 105 strelcev. Presenetil je Kado Rakovec, ki je s 184 krogi do-
le.
»>. -"«..,;   reu:    j    naKovec iuu> P«»je) L84, 2. V. Frelih (Iskra) 18J '. J. Frelih (T. Nadižar) 182, 4. Ple SS?nJak (Iztok) 180, 5. Reter (T. Na-,Z;u»17!) B.Malovrh
Strelci za dan JLA
() Strelska sekcija Sava je tudi letos jjKanizirala tekmovanje ob dnevu hI Ekipno je tokrat zmagala J?   ,a> za katero so tekmovali Cerne,
1'bh, Rozman in Malovrh. »Rezultati  - ekipno:  1. Iskra 693
=>el najboljši rezultat tekmovanja Vrst,,;
red:
Rakovec
(Iztok 3.
^>Kov, 2. stane Kovačič 691, 3. To-ie Nadižar 641; posamezno: L Ma-v'V.rh (Iskra) 17H, 2. Dežman (S. Ko-4 Vc) 178, 3 V. Frelih (Iskra) 178, (iVre,ih ,T Nadižar) 178, 5. Žagar ' ' K,»vaeič) 175. B. Malovrh
V prvi zvezni ligi za mladince skupina A je bilo odigrano samo eno srečanje. Na Jesenicah so igralci Kranjske gore v derbiju visoko premagali vrstnike Olimpije z 11:1. Igralci Olimpije so se domačinom dobro upirali samo v prvi tretjini, potem pa so domačini zagospodarili na igrišču. S to zmago so si Kranj-skogoni že zagotovili naslov državnih prvakov. Na Lestvici vodi Kranjska gora pred Olimpijo, Medvešča-kom, Jesenicami in Slavijo.
V B skupini pa so igralci Triglava doživeli visok poraz v tekmi s Celjem. Triglav se je domačinom dobro upiral samo v prvi tretjini, potem pa močno popustil. K visoki zmagi sta tudi tokrat malo prispevala domačinom zelo naklonjena sodnika. Igralci Triglava so po tekmi vložili protest. V drugem srečanju pa je Tivoli v gosteh premagal INO. Rezultati: Celje : Triglav 15:4, INA : Tivoli 8:12. Na lestvici vodi Tivoli pred Celjem, Triglavom, INO in Mladostjo.
F. P.
Lani 15, letos samo 7
DmgO kolo občinskega košarkarskega prvenstva za starejše pionirje je prineslo pričakovane rezultate. Vsekakor pa je potrebno zapisati, da je tudi v letošnjem letu opaziti veliko izenačenost sodelujočih ekip, tako da se je treba prav za vsak par točk pošteno pot rud it i.
Izidi: S. Jenko : F. Prešeren 28:39 (17:1!>>. D. Jenko : VZ II. 39:29 (26 bi). VZ I. : F. Prešeren 42:29 (18: I 1 >, S. Jenko :  I). Jenko 18:37
(5:19), poš : l.. Seljak II. 22:31
(12: Hl). I.. Seljak 1. : S. Žagar 34:32 (21:15), J. B. Tito : S. Mlakar 23:29 (12:8, 21:21 ). L. Seljak I. : POŠ 38:5 (20:5), L.' Seljak II. : J. H. Tito 25:28 (10:10), V Z I. : VZ II. 20:21 (10:9).
4 4 0 187: 62 8 4  4  0   168: KI 8
Iztekajo se zadnja tekmovanja v okviru letnih sindikalnih športnih iger 1975.
V kegljanju, ki se vsako leto lahko pohvali z večjo množičnostjo, je letos nastopilo 300 tekmovalcev in 66 tekmovalk. Pri moških je prvo mesto zasedla ekipa Elektro I. z .'ir>f> podrtimi keglji. Sledijo: Tekstilin-dus I. 353, Iskra III. 330, Iskra L 318, Sava 1.317 itd.
Pri ženskah je vrstni icd naslednji: Kokra II. 607, Živila II. 579, Iskra' III. 569, Sava 551, SDK 547 kegljev.
Ogorčeni boji so bili tudi v tekmovanju posameznikov. Moški so metali 100, ženske pa 50 lučajev.
Vrstni red: MOŠKI: 1. Franc Rogelj (Tekstilni center) 512, 2. Stane Potočnik (Cestno podjetje) 505, 3. Janez Rogelj (Elektro I.) 500,
4. Janez Kert (Tekstilindus I.) 482,
5. Marjan Goste (Exoterm I.) 473; ŽENSKE: 1. Pavla Parte (Živila) 205. 2. Cvetka Novak (Tekstilindus)
197, 3. Jožica Zafravec (Iskra III.) 197, 4. Olga Škofic (Elektro L) 194, 5. Marta Kos (KOGP) 193.
Končano je tudi tekmovanje v streljanju z zračno puško, kjer je po pričakovanju prvo mesto zasedla ekipa Iskre (Lombar, Rozman, Ple-stenjak, Naglic) z 709 krogi. Sledijo: UJV 659, Cestno podjetje 630. I HI 622, Sava 614 itd.
Skupaj je nastopilo 15 moških in 3 ženske ekipe.
Pri ženskah je prav tako prvo mesto zasedla ekipa Iskre z 410 krogi druga je Sava 337 in tretja Bolnica Golnik 296 krogov.
Rezultati tekmovanja posameznikov: MOŠKI: T. Jože Lombar 181 krogov, 2. Franc Cerne 180 krogov, 3. Rajko Rozman 177 krogov, 4. Marko Pletenjak 176 krogov, 5. Jože Sitar 176 krogov; ŽENSKE: 1. Zdenka Oblak 163 krogov, 2. Vika Cvetkovič 161 krogov, 3. Breda Peternel 161 krogov. M. Sajovic
L. Seljak I). Jenko I . Prešeren S. Žagar S. Mlakar L. Seljak II.
3  3 0
3 1 2 1
4   1 3
90: 68 6
92: 80 2
46: 58 2
97:113 2
V Kranjsk, gor, so se zbrali najboljši mladi vaterpolisti, kjer se P&Vg*"* trenerja lUmdjurv vneto pripravljajo za ^^/^^^^^^fcSff^Sf desni stoje: Mututmović, trener Bandjur, Polic, Belamaric, Trifunovic, podpredsednik Becić. Dabovie, Marović, lozica zvezni kapetan Orlic, Roje, 'zdravnik reprezentance dr. Brkovič, Kane. MusturAnunovic, Manojlovic in sekretar zveze SRS Cpajakovič.- L S. - Foto: M. Zivulovic
Olimpijski ogenj
Olimpijski bogovi so umrli, a čas se ni ustavil. Ideja tekmovalnega duha »biti prvi in z ognjem svetiti drugim« je utrla steze sodobnemu tekmovalnemu športu.
Francoski humanist Pierre de Coubertin je ponovno oživel olimpijske ideje in na njegovo pobudo so obnovili sodobne igre. Te slave že spoštljivo 80-letnico. Coubertin je prižgal baklo olimpijskega ognja, ki ogreva številne ljubitelje športa in športnike. Ti razvijajo in uresničujejo prepričanje o čistem, častnem in plemenitem tekmovanju vseh — posebno mladih, ne glede na njihovo narodno, rasno, politično ali versko pripadnost.
Moderne igre se po smislu in oblikah ločijo od starodavnih. Antični atlet je tekmoval bolj v čast bogovom, doživljal je slast gibalnega napora v podnožju Zevsovega oltarja, s pomočjo vaj je oblikoval postavo, podobno kiparju, ki oblikuje like. Tekmovanje davnih atletov je bilo bolj skromno, zajemalo je le klasične individualne panoge. Danes olimpijska športna bojišča pričakujejo na start le najboljše atlete in   najboljše   športnike, ki hočejo proslaviti svoj narod, družbeni sistem in znanje. To niso igre v dobesednem pomenu, na njih ni več idealistov, ne romantikov, nič več se ne uveljavlja znana misel »pomembno je sodelovati in ne  zmagati«.  Nihče  več ne more trditi, da so naporne ure treninga le zabava, igra ali prijetno    izkorišč.*yjyg- ~.us&. Olimpijske igre so postale zagrizen boj, na katerem odločajo malenkosti: trenutno počutje, moč zbranosti in sposobnost hitre in uspešne dejavnosti. Stotinka sekunde ali nekaj centimetrov loči prvega od drugega.
Klasične in sodobne igre predvsem povezujejo posebna olimpijska čustva in ideje. Razvijajo jih številni obredi: zvonenje, nošenje in dviganje zastav, salve, prisega, himna, spuščanje golobov, prižiganje ognja itd.
Zato nekateri razglašajo olimpijske ideje za vsesplošno prepričanje našega časa, prepričanje, ki privlači vso zdravo mladino sveta. V olimpijski ideologiji ni nepravičnosti, razrednega boja in izkoriščanja. V športnem tekmovanju vsakdo tekmuje, živi ali klone zahvaljujoč le lastnim zmogljivostim.
Nekateri teoretiki olimpijskim idejam o miru, bratstvu, sodelovanju med narodi pripisujejo utopičen pomen in pri tem omenjajo, da te ideje niso preprečile obeh svetovnih vojn. V času zadnjih iger so celo nastopali teroristi in ka lili mir. Element igre in radosti je danes že precej izločen iz športa. Čeprav je igra vir vse človeške omike, je šport izgu bil njene prvine, postal je preveč resno delo in igralno ozračje se je spremenilo v konkurenco in doseganje vr hunskih storitev.
Čas ne bo nikoli ugasnil olimpijskega ognja. Izvedenci športa in humanisti bodo morali sodelovati in dati športu tak smisel, ki se bo prilegal vsem, ki ga bodo sprejeli vsi in ki bo ogreval slehernega.
Jože Ažman
15
Petek, 26. decembra 1975
Še malo statistike o Glasu
Nekaj številk nazaj smo objavili podatke o naših naročnikih, kje jih imamo in koliko, danes pa objavljamo številke o redno prodanih izvodih časopisa po kioskih in trafikah oz. v kolportaži, kot se temu reče s tujko:
Bled — 62, Bohinjska Bistrica — 15, Zgornje Gorje — 3, Radovljica — 92, Lesce — 5; Cerklje — 5, Golnik
- 25, Naklo — 10, Kranj — center 420, Huje - 40, Primskovo - 38, Planina — 40, Čirčiče — 5. Labore
— 15, Stražišče — 40, Domžale — 5, Gorenja vas — 5, Škofja Loka — 202, Trata - 20, Ziri - 21, Tržič -135, Javornik — 5, Jesenice — 90, Kranjska gora — 2, Kamnik — 9, Medvode — 10, Smlednik 45.
Največji promet ima kiosk DELO na avtobusni postaji v Kranju (120), temu pa sledijo: Tobak L pri Hotelu Transturist v Škofji Loki (90), pri kinu Center v Kranju (80), na Titovem trgu v Kranju (80), na Maistrovem trgu v Kranju (80), »vodovodni stolp« — Šorlijeva (70) in kiosk, ki
Novoletno darilo prijatelju:
enoletna
naročnina
GLASA
ga vodi Jelen Marija v Radovljici (65). Z navajanjem teh podatkov nikakor ne mislimo omalovaževati dela vseh ostalih posredovalk našega časopisa, ki tudi s požrtvovanjehi poskušajo prodati čim več izvodov našega Glasa.
Vsekakor pa je namen tega našega pisanja tudi v tem, da bi spodbudili vse naše priložnostne bralce in odjemalce časopisa, da bi postali rednejši, s čimer bi vsekakor razveselili tako nas kot tudi naše pridne prodajalke v kioskih, ki se leto in dan, pozimi in poleti trudijo s prodajo časopisov in revij, da bi bili mi vsi skupaj bolje seznanjeni z novicami z vseh mogočih področij.
I. S.
Dopisnikom
Leto 1975 se izteka. Delo, ki smo ga skupaj z vami opravili, bodo ovrednotili naši bralci, mi, uredništvo pa bi se radi po dolgem času spet enkrat z vami sestali, da se pogovorimo o prehojeni poti in o bodočih načrtih in nalogah. Imeli bomo dve taki srečanji: eno v Radovljici 16. januarja 1976 (popoldan) za dopisnike iz radovljiške in jeseniške občine, ter eno v Kranju 23. januarja 1976 z dopisniki iz kranjske, tržiške, škofjeloške, kamniške in šišenske občine. Točno uro in kraj sestanka bomo pravočasno objavili.
Pričakujemo živahno razpravo in polno novih idej!
Glavni urednik Igor Slavec
|Bloudkova priznanja '75
VELENJE, 26. DECEMBRA - Na današnji slavnostni prireditvi ob 30-letnici slovenske telesne kulture bodo podelili 7 Bloudkovih nagrad in 25 plaket organizacijam in posameznikom za delo in dosežke v telesni kulturi. To bo že enajsta zaporedna podelitev najvišjih priznanj v telesni kulturi v Sloveniji. Skupaj z letošnjo prireditvijo je bilo doslej razdeljenih 72 Bloudkovih nagrad in 279 plaket.
Organizacije in posamezniki z Gorenjske bodo tudi letos sorazmerno precej udeleženi pri Bloudkovih priznanjih. Tako bo prejela ena organizacija Bloudkovo nagrado, sedem organizacij oz. športnikov pa plakete. Hkrati pa je treba upoštevati, da so med nagrajenci tudi številni gorenjski alpinisti, saj bo VI. jugoslovanska alpinistična odprava v Himalajo letos prejela Bloudkovo nagrado.
BLOUDKOVE PLAKETE Šolsko športno društvo France Prešeren Kranj
Bloudkovo plaketo prejme za široko, množično in moderno zasnovanu telesnofculturno dejavnost učencev. Društvo organizirano deluje komaj 4 leta, vendar je razmah dejavnosti v njem tako silovit, kvaliteten in vsestranski, da je društvo v letošnjem letu preseglo obseg in kvaliteto delovanja doslej najboljših šolskih športnih društev z mnogo daljšo tradicijo. Društvo ima 13 sekcij. V aktivnost so vključeni tudi učenci vseh nižjih razredov, ki sodelujejo tudi v enotnem sistemu šolskega tekmovanja. Bogata dejavnost društva je tudi pomemben činitelj in vzor v svojem neposrednem življenjskem okolju.
Franc Cvenkel, Begunje
Plaketo prejme za organizacijsko dejavnost in mentorstvo v telesnokulturnih organizacijah. Bil je znan državni smučarski reprezentant in udeleženec olimpijskih iger, ki je po končani aktivni športni poti ostal zvest telesni kulturi kot trener, organizator in mentor v smučarskem športu. Bil je pobudnik in organizator vrste smučarskih tečajev za mladino in odrasle ter organizator množičnih smučarskih tekmovanj delavcev. Najraje dela z mladino, ki jo nenehno pridobiva in navdušuje za zdrav športni način življenja. Njegova dejavnost obsega tudi skrb za urejanje športnih objektov in naprav.
Stane Koblar, Jesenice
Plaketo prejme za dolgoletno uspešno delo pri gorski reševalni službi. Ze pred vojno je bil aktiven alpinist, tekmovalec in učitelj smučanja, član gorske reševalne službe pa je že več kot 'SO let. Kot tehnični vodja te službe na Jesenicah, član komisije za gorsko reševalno službo Planinski zvezi Slovenije in gorski vodnik je vodil zelo veliko reševalnih akcij v gorah. Hkrati je tudi zvezni inšpektor za gorsko reševalno službo in ima velike zasluge pri tehničnem izpopolnjevanju kadrov za to dejavnost po vsej Jugoslaviji. Vsako leto vodi tečaje za usposabljanje mladinskih vodnikov, dolga leta pa je vodil podobne tečaje tudi v JLA. Njegovo inštruktorsko delo je bistveno pripomoglo k napredku jugoslovanskega alpinizma in gorske reševalne službe.
Bojan Križaj, Tržič
Plaketo prejme za športne dosežke v alpskem smučanju. Bojan je že zgodaj opozoril na svoje športne kvalitete z dobrimi uvrstitvami v domači in mednarodni konkurenci. V letošnjem letu je dosegel sijajen uspeh, koje na mladinskem evropskem prvenstvu osvojil prvo mesto v slalomu, smučarska zveza pa ga je razglasila za najboljšega smučarja minule sezone. Bojan potrjuje svoje smučarske kvalitete z večkratnimi odličnimi uvrstitvami na tekmovanjih s svetovno smučarsko elito. 2e dosedanji uspehi ga uvrščajo med najuspešnejše jugoslovanske smučarje vseh časov.
Franc Peternel st., Kranj
Plaketo prejme za tekmovalne dosežke v streljanju. Mnogo je prispeval k razvoju streljanja s hitrostrelno pištolo po vsej Jugoslaviji. V tej disciplini je dosegel vrsto dobrih rezultatov in je osem let zaporedoma republiški in državni prvak. Poleg tega pa je na najrazličnejših tekmovanjih doma in na tujem osvojil številna priznanja. Kot član državne reprezentance je nastopal na svetovnih in evropskih prvenstvih ter sredozemskih in balkanskih igrah. Na letošnjih sredozemskih igrah v Alžiru je osvojil bronasto kolajno s 586 krogi v hitrem streljanju na silhuete, kar je nedvomno izreden uspeh.
Tone Pogačnik, Škofja Loka
Plaketo prejme za strokovno in organizacijsko delo. Ze kot mlad tekmovalec v orodni telovadbi je pokazal tudi. velike pedagoške in organizacijske sposobnosti v različnih tclesno-kultumih organizacijah kot mentor in trener. Njegova skrb velja zlasti šolski mladini, v svojem delu pa z izrednim občutkom uresničuje cilje kot sta množičnost in kakovost. Vsakogar si prizadeva pridobiti za telesnokulturno dejavnost skladno s potrebami in sposobnostmi. S svojo strokovnostjo in ustvarjalnostjo pomembno prispeva k sodobnemu pojmovanju in usmeritvi telesne kulture v svojem življenjskem okolju, kjer velja za prizadevnega telesnokult urnega in družbenega delavca.
Miha Smolej, Kranjska gora
Plaketo prejme za tekmovalne dosežke. Kot dolgoletni tekmovalec v kegljanju na ledu |e dosegel vrsto vidnih uvrstitev na republiških in državnih prvenstvih ter mednarodnih tekmovanjih. Sedemkrat je kot član državne reprezentance tekmoval ne evropskih prvenstvih. Letos je v Kranjski gori dosegel svoj največji uspeli in enega največjih mednarodnih dosežkov naših kegljačev na ledu nasploh. Osvojil je srebrno kolajno v Nižanju in zbijanju. Kot organizator je eden izmed ustanoviteljev kluba v Kranjski gori m od leta 1 tudi njegov predsednik Za svoje delo in uspehe je prejel že razna priznanja, med katerimi je tudi priznanje mednarodne zveze za kegljanje na ledu.
BLOUDKOVK NAORADF Odbor »Po poteh partizanske Jelovice«, Škofja Loka
Prizadevni odbor prejme nagrado kot najvišje vsakoletno priznanje v telesni kulturi /a razvijanje tradicij NOB in pripravo mladine za splošni ljudski odpor v zimskih razmerah Odbor deluje že 18 let. Na dosedanjih prireditvah je sodelovalo že več kot iJo.OOO smučarjev, tabornikov, planincev, pripadnikov JLA, teritorialnih enot, milite, šolske mladine in članov delovnih organizacij. Vsakoletne prireditve so posvečene spominu legendarnih bojev in padlih partizanov ter prebivalstva v Dražgošah in na širšem področju Jelovice. Vsa leta so te prireditve tudi pomemben in učinkovit praktičen prikaz pripravljenosti udeležencev /a' obrambo domovine v težkih zimskih razmerah. Izvirna prireditev Po poteh partizanske Jelovice )e spodbudno vplivala na nastajanje, razvoj in povezovanje podobnih prireditev v drugih republikah. Vse te prireditve so zdaj povezane v jugoslovanskem smučarskem memorialnem pokalu in pomenijo velik prispevek k utrjevanju bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi ter ohranjevanju tradicij N()B.
VI. jugoslovanska alpinistična odprava v Himalajo
Nagrado prejme za vrhunske dosežke v alpinizmu. Pn sistematičnih priprav velikih izkušnjah m dosežkih v preteklih letih je 21 udeležencev letošii|e VI. jugoslov aii-ke odprava v Himalajo doseglo izjemen uspeh z osvojitvijo pete najvišje gore na svetu — 8481 m visokega Makaluja - po prvenstveni smeri preko južne Mehe. Vrh le doseglo sedem udeležencev odprav«, poudariti pa velja, da je v njej sodelovalo o-cm alpinistov, ki so v preteklosti že prejeli Bloudkova priznanja. Odprava pomeni uspeh vseh naših doeedarijth alpinističnih '1,'T.oi! laj je potrdila visoko vrednost jugoslovanskega n -lovruskega alpinizma in v svetu se dvignila njegov ugled. V odpravi so sodelovali: Aleš Kunavcr | vodja I, Janez Ažman, Stane Belak. Zoran Bešlin, Danilo Cedilnik, ).mez Dovžan. Boria Erjavec* Viktor Orošelj, Tomaž Jamnik. Stane Klemene. Ivan Kotnik, Janez Lončar. Marjan Malilreda,
Damjan Metko, Bojan Pollak, Milan Rebula, Radovan Riedei Romea Rdbea, Jole K<>/ič,
i hišan Srečmk in Nejc Zaplotnik. ' ».
Naročam poltednik Glas
Priimek in ime
Naslov
Izpolnite s tiskanimi črkami in nalepite na hrbtno stran dopisnice. Seveda pa ne pozabite napisati na 1. stran tudi našega naslova: CP Glas, Ulica Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj
Naš časopis Glas lahko naročite po pošti na naslov ČP GLAS 64000 Kranj, Moša Pijadeja 1, po tel. na št. 21-190 pa tudi pri Turističnem društvu v Škofji Loki in v prodajalni Tobak v Cerkljah ter pri vašem pismonoši.
Enoletna naročnina za Jugoslavijo 140 dinarjev, za inozemstvo pa 212 dinarjev. V inozemstvo pošiljamo časopis po želji tudi z letalsko pošto.
Okoli dvesto izvodov tega časopisa je bilo odposlanih na raznorazne naslove v inozemstvo: našim prijateljem in znancem, pa tudi popolnoma nepoznanim, vendar z rodno grudo še vedno tesno povezanim našim sonarodnjakom. Njim in pa vsem nam v pozdrav ponatiskujemo iz revije Rodna gruda št. 10/75 pesem, ki jo je napisala Breda Tušek iz Švice:
Marjan Manfreda
dobil občinsko priznanje
Radovljica — Na predzadnji seji (3. decembra) so vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine sklenili, da se udeležencu jugoslovanske alpinistične odprave JAHO VI, ki je 6. oktobra letos osvojil 8471 metrov visoki vrh Makaluja v Himalaji, Marjanu Manfredi iz Bohinjske Bele podeli izredno občinsko priznanje. Priznanje in praktično darilo mu je predsednik radovljiške občinske skupščine inž. Polde Pernuš svečano izročil na zadnji seji vseh zborov občinske skupščine v sredo, 24. decembra.
Marjan Manfreda je alpinist že od
1965. leta in je doslej opravil prek 200 vzponov, od tega osem prvenstvenih. Član jugoslovanske alpinistične odprave je bil že leta 1972 in dve leti kasneje, ko je odprava osvojila 7902 metra visok vrh Kangba-čen. Star je 25 let. A. Z.
Pokažite GLAS tudi
vašemu sosedu!
ZDOMCI
Povsod nas je dosti, pa vendar smo sami. Kot bori gnijoči smo v listnati hosti. Nimamo doma, po svetu smo gosti. Večer vsak zaspimo z žalostjo v srcu in z njo se ob zori zbudimo. Vse dneve hitimo, garamo, da preživimo. Da se jih rešimo, da se znebimo teh misli bolečih, ki nas sledijo, z nami želijo, vrniti se tja,
kjer smo nekoč bili doma. Te želje so večne; a le po nebu vodijo ceste mlečne: Tukaj je malo, premalo povratnih cesta, tlakuje jih ostro kamenje. ^ In vendar: kje bi katera bila-Če kdo jo pozna, naj postavi znamenje nekje na križišču poti. Da več ne bo zgrešil smeri, kdor se vrniti želi.
lahko
š,ce imaš vse pri roki