Bodi šolska uprava centralistična ali avtonomistična? (Referat na 1. pokrajinski sknipščini LJJU.) Centralizem -- avtonomija — tosta dve besedi. ki sta že neštetokrat omenjeni v našem političnem živlienju; besedi orokletstva. sniibola strankarske zaslepljenosti in zagrizenosti. Centralist — avtonomist — dva svetova, bojna klica dveh nasprotnih taborov v Sloveniji. Ozirajoc se na osiudni boi. na gonjo za in proti enega kakor dirujfeea načela se zavedam izredne težkoče oodati količkai objektivno sliko obeh smernic. Pisana družba pristašev obeh struj. mešanica separatistov. egfoistov. ianatizltanih strankarjev in kimovcev. ki tvoirijo cojne falaiure na obeh straneh —¦ oborožene z jjnojnico. z osebnostio. boiujoče se z nizkotuimi sredstvi blatenia in častilcraje. onemosroča iasen pocled. Kakor še v vseh življeiiskih vprašanjiii naroda in države, tako smo tudi tukai dosegfli višek demagoštva in podlosti — a slovgnsko učitelistvo iiua da.nes izreCi svo.i iasni da ali ne za prvo ali drugo cbliko šoiske uprave naše domovine. Potrebno ie da se dvtene slovensko učitelistvo nad to vsakdanjost polno gn>usobe in sjnilobe ter izreče svoio odkrito besedo v drilo. šolski uredbi. kj. bo varuioč naš stanovski interes, upoštevajoč naše šolske Tazmere v korist edinstvu države in naroda. Vse za narodno in.j)olitično edinstvo. pod tem sjesloin izreka učiteljstvo svojq mnenje; in beseda. ki Dade danes kot izraz nje.ove neomatne volje bodi tak_i, da se nam ne bo treba sramovati pred javnostio. ta klic bodi tako odločen in razumljiv, da prenese kritiko in se ne ustraši blatenia dematrogov. Ako bi pa izgovorili liepremišljeno besedo v ekstezi. v hipu trenotnega iiavdušeiiia, potem nismo vredni imena kufturnili delavcev med narodom. Da nam je to mogoče storiti in utemeliiti. oosežem nekoliko v kaos političneŁa življenia. posrledam v realnost in poiščem smernic našemu idealizmu. Centraiizom in avtonomija nista deteti zadniih let. Idei.l centralizma ie absolutna monarhija Ludovika XIV.. ideal avtonomne uredbe države je Nemčija sredn.iega in deloma novejja veka. Franciia troi pod samavolinostjo kral.ii absolutista. Nejnčiia utnira razdrapana in raztrgana, ker ne ve njen državl.jan za pravejra a:o&poda_r.ia. odvisen od vseh moKočih vladarjev. korporacij. cehov i. dr. Definiciie obeh smernic mi ni treba podajati. sai nijrii.o politični abecedarji. ki tičimo le pri kredi in črnilu v šolski sobi. Splošno lahko rečem. da je absolu.na monarhija. a tudi republika lahko skrajno centralistično ure.iena CFrancija). Ustavna monarhija pa je iigodnejša za decentralizaciio. Vzgled avtonorni.ie — samouiprave je Aii.rliia. a tudi Zedin.iene diržave severne Amerike so vztcled samoupravnih enot. Prva ie_ boli aristokratska. drusra demokratsika. Je-li mogoč popoln centralizem; se da uvesti kje papolna avtonomija? Odgovor ie nejrativen. dasi nam nudi zižfodlovina še mnogo vzsledov centralizma. kakor n. nr. Avstrija za Jožefa II., ki doživi poloni šp pred smrtjo vladarja. Ab^oluten centralizem, popolna centralizacija ubi.ia vsako individualno posebnost enot, ustvarjajočih politične, upravne pa tudi aospodarske cttlote. To :e pa lahko dobro ali pa slabo. odvisno pač od različnih okolščin, v katerih se poiavilja. Avtonomistično gibaaie v daues po Italiianih anektiiauem ozcrnlju ie čin sarrioobrambe. Alzaciia in Lorena 1. 1871., dosle pod nemško upravo. se boiujeti za avtonomijo in io tudi dosežeta. Opravičen ie bj.1 ta boi, ker bi jima drugače Nemči.ia vsilila s.vojo prusaško kuituro, zasužnjla iu. odtrg;avši jih od centra. kanior sta in še ve.dno gravitirata po svoji Zirodovini i.n struktiiri. Tako stremljen.ie ie ideakio in oorav'čliivo. če pa ie. gibanje naših avtonomistov t_idi tako idealno zamišljeno, zelo dvomimo. zroč na pisano družbo teh aiiostolov čistega Slovenstva. Kai pa s"iban.ie za avtonomi.io v Franci;i, v I.taliii in morda drugod. ie li to res dtlovanje v dosego narcidne ali druge avtonomije? Več ali mani je to le strem.lien.ie po •lecentralizaci.ii. uo zmanjšanju birokrai;zma. Da bi <ua tu stopale na pozorišče zafodovinske tvorbe nreieklosti. da bi se ogrevali tu Francozi in ltalijani za plemenske. verske ali zgodovinske posebnosti. meje ali interese. ie izkliučeno. Politični edinosti ie sledilo popolno narodno uiedinjenie in ob tem dejstvu se razbijaio valovi eventualnih avtonomističniji vihar.iev in pokretov. Istt> ie v Nemčiii. kjer ie država federativno urejena. a v posatneznih (državah) delih in tudi v šolstvu. centralizaciia izvedena do skrajnosti (vzgled Prusiia). Centralizaciia nekaterih panog drž.avne uprave ie pa naravnost življenska potreba — tako — armada, pravosodstvo. vnanje zastopstvo. trgovina. promet. denar. Tu bi avtonomija naravnost uničevala in preprečevala. vsak napredek. Ker pa ni moia naloga raziskovanje vrlin hi hib centralizma in njegovega antrooda v sploš-nem državnem in političnem pogledu ptreteklosti in sedanjosti široni. sveta, zato.se .omejujem na meje naše ljubliene domovine in podam tu kraiek oregled svetovnega šolstva v ikistraciio nosebnih razmer. ki vladajo po svetu v nairazličnejših deželaii in državah. V splošnem opazujemo stremljenje držav no dosegi častnega. če ne prvega mesla med faktorii, ki vzdržujeio in uadzorujejo šolo. Celo Angliia -- domovina uajšiirše šolske avtonomije — se trudi dobiti odločuiočo bcsedo v nadalinem razvoju šolstva. Države, nadzoru.je.io šolo. ustvarjajo, Kier ga še ni, državno šolstvo. Seveda zadova.io p>ri tem na mestoma be.-.en odpor verskih, nolitičnih. plemenskih. •l-i tudi vrospodarskih skupin in strank. Pogled po. širnih krajinah »novega sveta« nam da sledečo sliko: , V največji amerikanski državi — v Zedinjenih državah severne Amerike — vzdiržuje država le dve vojaški akademiji, vse ostalo šoistvo vodijo in upravljajo posamezne države Unije. V 28 je uvedena šolska dolžnost. šolstvo pa je zelo odvisno od privatnih dobrotnikov. Ker ni enotnega šolskega zakona. zato se solstvo ne razvi.ia tako. kakor bi pričakovali v tako napredni republiki. Stališče učiteljstva je slabo. Zato prevladuie v tem stanu v oirromni večini žcnstvo. V Meksiki ie šolstvo tudi avtonomno — ločeno i)o 21 državah in 2 teritorijih. O centralno ameriškem šolstvu ni poročati nič posebnega. Še najboljše ie v '- iuatemali. V hižni Ameriki imata najboljše šolsrvo Argentinija in Chile. v katerih se krepko razviia državna šola. V Argentiniii ie ena četrtina šolstva v zasebnih rokah. osrale šole so niestne. okraine in državne. V Chile le med 150o šolami nad 1000 drzavnih. V drugih državah ie šolska slika žalostna V državi I ix\x je šolstvo v rokah klera. Obvezen in brezplačen pouk ie n. pr. uveden v Braziliji. toda to so šele začetki. Vse ie še v povojih. O ainkanskem šolstvu molčim, azijatsko šolstvo pa ie krajevno zelo različno. Na.ivečji ie razvoi japonske šole. ker stopa ta država na čelu azijske kulture. Vzdrževanje šolstva ie dolžnost občin. Kitajsko ue pozna državnega šolstva. ni šolske obveznosti in šolstvo — popolnoma pnvatno - ne napreduje prav nič. V Siamtt vodi šolstvo duhovščina — oouk ie zelo noinan.ikl.iiv in primitiven. V Avstrali.ii se šolstvo zelo lepo razvija, v Oueenslandu ie n. pr. 1127 državnih in le 102 zasebni šoli. Slika evropskega šolstva ie ka.i pestra. Angliia — prva velevlast zemlje — nima državne sole. Njeno šolstvo ie popolnoma sv.tbodno bit.ie. neodvisno od Jržavne oblasti. ki sc ne vtika v njegov razvoi. Toda io ie moiroče v kulturno in nolitično zreli Angliii in nikier drugje. Organizacija šolstva ie strogo demokratska in v rokali ljudstva — ideal avtonomistov. Izmed celotnega šolstva ,ie tri četrtine zasebnih šol. Popolnoma drugačna ie slika Franciie. Tu ic šola državna in uprava popolnoma centralistična. Po zakonu iz 1. 1902 je bilo uničeno zasebno šolstvo. danes so vse šole državne. V Italiji vzdržujeio šole občine. Vendar ie precei zasebnega solstva. Obisk ie brezplačen in obvezen. Stanie šolstva ie žalostno. Nemčiia je imela do svetovne vojne in ima še danes no večirii versko ločeno šolstvo. Od predvo.inih izdatkov v znesku 524.000.000 mark na leto ie prišlo iz državne blasjajne 151.000.000 mark. V Prusiji — kjer ie šolstvo dosledno centralistično ureieno -— ie dala država J'%. občine so dale 54f< zasebniki 14 odstotkov skupnih šolskih ¦. izdatkov. V Nemčiii obstoii krajno nadzorstvo: marsik.e ie duhovoik krajni šolski nadzornik. Enotnega šolskega zakona za republiko ni. Vsaka država ima svoi zakon. Delo za centralizaci.io. poskus ustanovitve enega centralnega državnega šolskega urada. zadeva na silen odpor centruma. O šolstvu bivše monarhiie ne govorim. sai smo njene dobrote uživali in občutili vsi. ki smo učitelievali za časa vlade HabsburKovcev. Mogočng Rusija nam ie do prevrata nudila žalostno sliko zmešnjave. Ni bilo enotnosti in šolstvo produkt nairazličrie.iših razmer in odvisno od vseh mogočih upravnih enot. ie hilo skraino zanemarieno. Prevrat ie tudi tu posegel globoko v šolsko organizaci.io. Današnia Rusija lioče z enim mahljaiem pireurediti državo. Opravičeno lahko trdimo. da vlači sovjetski prosvetni komisar Ruse za lase nii višek kulture. Vzgoia ie enotna. šola državna. Ni klasifikad.e. ne poznaio šolsikih naznanil. \se. celo hrano dobivajo otroci brezplačno od države. Šolska dolžnost od 7.-1(5. leta obsejra obisk občne šole od 7.—13. leta in v delovni šoli od 13.—16. leta. Zgled centralizacije zgled enotne uredbe ie to. Kritike ne >t.išem. ker samo konstatiram in ne zamišliam. Sodbo prepuščam drugim. Dansko, Nizozemsko. Švedsko in Norveško imaio krasno razvito šolstvc. Na Nizozeniskem ea vzdržujejo občine. Nadzorstvo ie državno, a mnogo ie zasebnih šol. Sploh ie v teh državah ze!o razvito zasebno šolstvo. A to so verske šole. Belgijsko šolstvo kaže kaj pisano sliko razvoia. / zakonom od leta 1845. je imela cerkev nadzorstvo nad šolo. zak )ii leta 1^79. jo oprošča. leta 1 S'*5. vnovič spravlja v cerkveno odvisnost. z 1. 1911. se je pcložai vnovič izboljšal. šule ustanavljaio in vzdržujejo občine. ki imaio nameščati in odstavl.iati uidi učiteljstvo. Krasna slika za naše strankarske deinaKoge ldeal demokratizma. +ip avtonomizina ie š\icarsko šolstvo. Kanrcni skrbe za elememaini pouk. Nadz rsi\,> je državno. Obisk je obvezen. br^z solnine. ^ola ie lajiciia. ^ed balkanskimi državami /avzema v šolstvu Holgariia odlično mesto Izmed lof.0 liudskih šol v letu 1911 ic bilo 3320 državiiib. m občinskih. Ostale so /astbne Vzdržujeio tih država in obč:ne V Rumuniji ie med 4051 šolami le 204 privatnih. "fi-ola ie državna. Srbska šolska r.prava in nad/.oisivo ie urcieno po bivsem avstriiskem vzorcu. Nanrednost naših bratov izpričuie dejstvo da ie bil in ie predsednik občinske ea s-Nke^ra odbora vselej »čiieli O ostalem balkansketr. šolstvu ne ^ovorim. Na nirenei.skem polotoku so šolske razmere obupne. izir.ed držav — nas^alili na razvalina'i bivše obdonavske iit »narhije omeiiiirn lc ' t'*ko. Po načrtu bo ¦cia drzavna -- iajičria z obveznostjj od 'l—14. leta. Iznied dosedanjega šolstva republike je šola državna na v^ešken;. na Siovaškern ic ra izmed 3639 šol le M)7 f.ržavnih. dnige >> kontesijonelne. To je kratek ipregled šolsiva sveta, ki nam kaže, da se šola razviia pod vplivom političnih kulturnih. narrdnostnih. verskih pa tudi gospodarskih razmer kraievno zelo različno. V srlošnern lahko rečemo. da skušaio države pridobiti si odločilen vpl v na n.ien razvo.i. Poskusi podržavljenia tn centralizacije zadevajo sicer na liude lokalnc odpore. -i kliubu borbi za in prr.ii državni ko.ntn.li opažimo naraščarije srremlien.i po enotm uredbi šolstva no vseni svetu. rai .tlo Anglija, ki ima v šolstvu \i vedeno najširšo avtonomijo. i osejra s ¦voio silii". r.ko v razvci šo':.tva n mn skuša d lo"ati smernicc nadaiineimi razv( iu. Puščaiuč ')ilxiino besedi. v-.a.išcm. občinam, stopa tudi ona med faktorje, ki eovore pri orgfanizaciii sole Isto ie v ^vjci, drugem eldoradn avtonomizma. Toda Ka.i bi brskal po tuiini. Tujina nain ne more in ne sme bit; vzor. katereea slepo posneniati. bi hila naša edina naloga. Nani so meroda.ine v prvi vrsti domače razmere. Idealna je avtonomija šolstva v nanredniii kulturno visoko sto.ječih državih. Idealna ie s stališča upoštevanja historičnih. plemenskih. gospodarskih in šc drut:ih posebnoMi. Z avtonomno uredbo šolstva v n.1.nrednih. kulturno vi.,oko stuječih dLž;'.vah. Idealna je s stališča upoštevanja hi- storičnih. pleinenskih. gospodarskih in še druafih posebnosri. Z avtonomno uredbo šolstva v narodnostno in versko zelo različnih državah se preprediiejo hudi notran.ii verski, politični in narodnostni razpori. Vzgled nam ie lahko pokojna Avslriia. kier ni bilo avstrijske narodnosti, isto ie v Švici. kjer ni švicarske posebne kulture, temveč so le nemški, francoski in italijanski Švicarji trojne kulture, uojna nidividualiteia Tu ie decentralizacija, avlonomija do skrainosii na mestu. Moderno ,je nedvcrnno stremlienje po avtonomiji. da piepust'mo ioNivo in niegovo upravo liudsivu. Toda važno j'e vprašanje. cc sc t,i moderi! princi;) da uvesii povsod m v vsakih danili razrnerah. Mirno lahko odtrovarjam negativno. Kai pa je ljudstvo, kdo si niegovi zastopniki^ V Angliji iq to laliko izvedljivo. ker ie liudstvo politično zrelo in se dnevna politika ne dotika šole. Zastopniki staršev ne strank. skibe za šolo. ki jim ni politikum. objekt lokalnim sporom. Šola jim .ie I.mbo dete. ki ga negujejo. Konservativno - praktični .".ngleži ne ekspenmentirajo ž nio. temveč w puste da se razviia duhu časa in razmeram primerno. Toda to ie dežela evoljicii. Tudi Švica.ie lahko oonosna na svoie šolstvo. ki pa dasi po kantonih urejeno. pr.dstavl.ia enoten ti.p moderne šole. Kai pa si predstavljaio naši avtononi:sti pod tem izrazom. tega naibrže velika večina vsai -prav nič ne ve. Klic po avtonomlii in seveda v zvezi s politično rudi po šolski avlonomiii ie pri nas bojni klic stranki. ki zroč na preteklost. ne vid.iio sedaniosti in nočejo nrihodnosti. Ni iim za ohranitev Slovenstva, ni iim za novzdigo šolstva. pred njimi ie le strankarska viadvlada kot cilj. Izrabljajoč svoje mnogokrat uzu-rpirano stališče l.iudskih voditeliev govore imenom l.iudstva, ki sovraži šolo zroč ogromne številke avtonomnih šolskih doklad. V skičaju pono!ne avtonomiie mora nujno slediti polom. Kai pa centralizem? Slovensko učiteljstvo se ie izrekio že ponovno za centralizacijo. Pa niso niarda to kaki kričači temveč so to priznani naši šolniki. ki • so izrekali svo.ia mnenia centralizaci.ii v prilog. Zato kliče slrankam, ki se bore za nadvlado: Kadar mislite na uolitično moč svoie stranke. ne eovorite o izobiazbi. ne pokladaite xok na šolo, Ne trovorite liudstvn o demakratični decenicalizaci.ii š.olske uprave. Kaj take.ga je dobro prav dobro pri izobraženem narodu. Nikakor pa ni to za narod. ki ic nolitično nezrel in strankarsko razdivian. Silnih ugovorov bi slišal tu, stm preverien, toda lastno opazovanje me dnevno boli prenriouie. da ie l.iudstvo ma?a ki ii demagoei sueeriraio. karkoli hoče;o. Podivianosti so naiveč krivi politični listi, S svoio cronjo pa niso vzgojili drujrega kakor prikrito in neprikrito mržnio do države, do narodnc in politične skupnosti. Separatizem v najrazličnejših oblikah DOiran.ia bohotno in se kaže v vsei nagoti. Davk^. sola. uradništvo. vojaštvo. to so liudsty.il spone namisliene sužnosti. iiočemo li to nadaljevati in pomajjati liudstvo šc dalje hujskati?. Toda puščam svoie utise in srovorim dalje z Frančevim v »Popotniku« od leta 1919,, stran ?32. DecentralizLrano šolstvo bi postalo zonet torišče za dnevne boie političnih strank in takozvanih narodnih voditelje\r. O. če bi narod imel šolo v rokah! Vziiublieno. lastno, vanjo veruiočo — potem decentraliziramo. Ta^o pa nikar — za narodne voditelie. Na strani 6._. istega letnika piše: Iz utilitarizma se moramo brezpogoino izreči za ceiitralizacijo, ki pa mora biti načeloma demokratično. Danes se izjavljamo za centralizaciio nasega šo'stva s pridržkom. da nam ostane ideal decentralizirano solstvo, skmpno le v s\oiem vzgojnem smotru. K ternu dodaiem iz svojega: Naravnost predpocoi razvo.ia in dvisa nad sedaniost ie centralizaciia. Cim mani bodo imele itpliva razne IDS. SLS. NSS. .ISDS in dr. podobne reprezentantinje narodne volie na šolo, toliko bolie. Zato Dooolnoma opravičeno piše >Demokraeiia« 1. 1918.. str. 251--255: Preden se naš novi solski organizem ustvari. bo že kazalo naibolie. da se tnidi v tačasnem provizoriiu instituei.ia krajnesa šolskeira sveta in krajnega šolskega nadzorništva črta. Za liudsko šolo bo sploh kazalo d se podržavi. zato nai stori država ta k * rak takoi in tudi takoi pre\zame strošk" za šolo. vt Škoda, da se to ni izvršilo. Kolik(J mani provar. koliko mani bo.iev in šoistvo bi ne nilialo danes liki težak klas tt~ ?ibkem sfeblu v viharju politične i?onje To so nekatera miienja iz dobe, ^ smo osvoboieni stoletnih vezi vriskali in posikakovali kakor otroci. V tekočem letu je izšel v »Njivi« F|e. retov članek o avtonomiii ali centraliz^ tiii šolstva. ki oravi med dirugim v priloj, centralizaciji: Propričan seni da se la.e prebole gospodarske rane v skupnosti. ^ tem laže. čim večja ie skuonost in či^ fcloblja ie zavest. Načrt v preustrojitvi šdstva. izdelan po »Zavezi« ie tudi centraiističen. Tako bi laliko nadalieval. pa ni potrebno. Centrailizaciia šolstva ima za posledico. da ima šolstvo na razpolago večje vrste za svoj razivoi kakor v slučaju avtonomne svoje uredbe. To omogoča silen razmah šolstvu. Naše občine nam nudijo silno klaverno sliko avtonomne uprave šolstva. Šolske doklade so ogromne, šolstvo pa kljubu temu hira in pine v p.omanjkaniu. Hočemo li v ohranitev špecijalnu slovenskega separatizma potegniti vnovič meje med nami in brati, hočemo li obnoviti celo deželne meje. Riskirajmo poskus slovenskega avtonomnega šolstva, iz;_ostavimo svoje osebe nadalinim napadom fanatiziranih strankarjev. Menim. da, k.ra ni. ki bi si želel tak položai v danih razmerah. Jugoslavija ie danes politična enota, Naša naloga ie pripravljati Uudstvo na narodno edin^tvo. ki pa ne pojde tak. lahko in enostavno od rok kakor politično edinstvo. En šolski zakon za celo državo ie poso.i v dosego cilia narodnega edinstva. Drugače ostanemo še dolgo Slovenci. Hrvatje in Srbi, morda celo Kranjci, Sitaierci, Bosanci... Saj pledira Radičev »Slobodni Dom« v oklicu hrvatskemu učitelistvu za čisto hrvatstvo. Hočemo li vnovič zainuditi ponujano nam pjiliko popoinega edinstva. Nai gre li letnica 1918 mimo nas kakor so šle letnice 819—23, 896—906 in druire s tragičnimi posledicajni za Slovanstvo. Ako se izrekamo za centralizacijo, vemo. da ima tudi ta nredba svoje senčne strani. Absolutna centralizacija je lahko ovira razvoju šole kakor njegov nasprotnik. Ce bi bila centralLzacija tako zan.išljena, da bi moral o vsaki malenkosti <:4kičati Beograd. potem si ne rnorc.no predstavljati razvoia šolstva. V Beogradu bi se razvil sv. Birokracij. ki bi dušil vsak razvoj. Toda tciTM se da odponioči s primerno upravno de-, cer.iraiizaci.io. '' Vneti avtonomisti se boje premc .an.i-i širom dcmovinc. posebno prea '-ia-¦cdoniio iih trese n-rzlica. Boje se si<3eščine divjih Albancev, Piiznam. da bi se tudi jaz dvakrat ¦premisiil. predno bi enkiat šel tje dol. Toda kdo pa jnisli na taka premeščenja. Sicer pa. če imamo eno streho. nain morajo biti i prostori pod n.io enako mili in dragi. Strah nred premeščanjem brez vzrokov kar na ukaz iz enega kota države v drugega. je prazen. Predpogoj uspešnemu delovanju v šoli ie vendar. da učiteljstvo temeljito oozna ljudstvo. med katerim deluie. Ako ne inure niti orožnik. čuvai zakona, uspešno delovati v krajiii. ki nm niso poznatii od niiadih nog. koliko mani učiteli-umetliik obrazovan.ia otroških dus. V slučaju zlorab pa imamo UJU: Tudi s propadom našeira višie organizirane^a šolstva nani grozc. Možno bi bilo to ie. če bi upravo tako centrahzirah. da bi nd iniele v njeffl nikake besede pokrajine. upravne oblasti Ce bi Beograd izključno govoril in bi se nsorah voziti tia dol centralisti ui avtonomisti gledati na črno desko v ministrstvu prosvete, kdo je kam imcnovafl ali podobno. potem sem piroti centraliZ' inu. Toda to ie utopija. Tudi razvoi v obratnem smislu. kjef bi mi izključno dajali direktive celotfli državi. bi bil škodijiv. Podobni Lnnačarskemn poverjeniku prosvete v Rusi.ii. bi vlekli šolstvo za lase kvišku. Če bi govoril sam Beograd, bi P0' tesfnila slabše oraraniziiano šolstvo ostalfi navzdol. nasprotno bi pa podob.no eksotičnirn cveticani. šinilo kvišku k solnp" in zamrlo brez m)gojev krepkega življtf" nia v naravi. Revolucija .ie slaba, evoluciia opra' vičena V skupnosti ODlojuje boljši de slubšej-ta S svojo kulturnostjo in naprednostjo l)a se nikat ne baha.jmo preveč. Tudi prejio Save ie marsikai lepega in morda soljdne.ise.ra. nego ic naš mno.ro<krat le vnanji omet naiprsdka iu knlture. Zato se le potolažiino in ne zdmo strahov. kjer iih ni. Prihajam k sklepu. Pogled po svetu nam kaže da stopa razvoi šolstva v posameznih državah svoje posebne poti. Kaže nam. da so posroii .razvoiu sila razlicni. zato sta centralizem in avtonomi¦jem v posebnih okoliščinah opravičena. Na eni strani Švica. Anglija, Zjedi//jene države severne Amerike kot vzgledi demokratizma. avtonomizma. na drugi straui centralistično urejena šolstva Frandje. Prusije, sovjetske Rusije, češke itd. Povsod državna šola —¦ zasebna, povsod stremljenje za izpopolnitev. Blagoslovlien avtonomizem za zatirance. Vzgled Al_zacija in Lorena od leta 1871. do izbrulia svetovne vojne. Za naše brate v zasedenem ozemlju ;e avtonomiia edina rešitev. Toda pri nas ua ni tako. ¦• En narod smo, ločen po stoletni nesrečni poiitični konstelaciji. Hočemo li irojiti v teh stol-tjih nabrane posebnosti. Hočemo li zadržaii pryces strnjenja, stopljenja v enoto, v eno celoto? Kai bi bilo danes iz Nemčije in Italiie. ee bi bili pri u.jedinjenju upoštevali prevač historične tvorbe. Ves trnd osvobcditeliev bi bil šel po vodi in. še danes bi imeli Bavarce. Prtise. Hanoverance, Oldenburžane. Piien.onteze in Kalabreze itrl. Tako oa sia pred nami le dve celoti: NemčiJa iji Italija. Hočemo li slediti Radiču iB njegovim apostolom čistega Hrvatstva? Ne inoreniu! Pred našimi očmj se je izvršil silen političen čin: Ujedin.ien.ie Jngoslovanov. Ta historicen veledogodek nam podaia smernic za naše delovanje. Avtonomija bi nas gmotno uničila. Izročeni na milost in neinilost strank bi Dolnili le rubnke nove izdaje brošure »Deiania »jovorc«. Prikovani na o/.jo slovensko girudo bi ne videli čez me.o bratov. Država v državi. names.o enote. dvo.iica — fede.acija. Itali.ia bi triumfirala —• naši bratje v Juliiski Bcnečiji bi ne dočakali odrešenia. Mirno rečem, da nismo zreli voditi šo'stvo avtononuio k napredku. Zato se slovensko učiteljstvo brez strahu in sramu. ponosno nase in zroč v bodočnost izreka brez sfrrahu za centralizacijo šolstva in to iavno in slovesno! A. Mervič. Organizacija in program dela. Ne trati energije, temveč rabi jo! (W. Ostvvald).  Današnja doba ie na razvojni stopnii. ki zavisi napredek mnogo mani od vodstva i)osamezniko_v. kakor od združenega dela vseh kulturnih delavcev. Do- kaz temu. da so vehka ali sploh znanstvena odkritja (v najširšem pomenu besede) istočasni plod večih neodvisnili manstvenikov. Znamenje, da ustvarja človeška družba individualne pogo.ie za kulturne pridobitve na večih krajih. Tako |ivimo v času. ko sledi po dobi največje delitve dcla >loba. ki kliče na zopetno združitev. — Kar so na gospodarskem polju trusti in karteli. na političnem zveze narodov. na sociialnem zadruge. to se i'e začelo oblikovati tudi na duševnem ¦pol.ki. Slavni fizikokemik ali energetik W. (Jstvvald ie leta 1911. osnoval v Monakovem institut »Die Briicke«, (-- Most), ki h nai organiziral vso duševno delo. To 'e. dg, goyorimo k razlagi. institut si je ^avil nalogo. registrirati vse današnje in "fejšnie nridobitve posameznih ved, da bi ^nanstveniki imeli neprimerno lažje delo 'i vzipodbudo pri svoijh raziskavanjih in ^ tratili po nepotrebnem energij v tem. ^ bi morali iskavati in prelistavati za ^eda.i že doenana znanstvena dejstva 1)0 vseh mogočih in nemogočih knjigah, st>isih in revijah. Mnogokateri starejsi. pa tudi mlajši 'iuševni delavec ne ve, kakšna nova ali Ijainoveiša dejstva si ie osvo.iila ta ali ona ^sciplina. Živi v vedni bojazni. da je "lorda njegovo delo odveč. ker ga je Ze ^ravil raziskovalec X. v tei alL oni de^li. državi. V doslednosti tega pride do 'j^avednih plagiatov in neosnovanega ^lženia duševne tatvine. Tem lažje, ko '^stoie danes že skorai o vsakem perecem vprašanju brblioteke! s ^Seveda ie žalibot: bil ta institnt po- večeti smrti. ko je izbruhnila svetovna voina. Tedaj se ie na znanstvenem popriščn začemalji pogubocosna izolacija. ki ie bila povzročena po politiki. Uvaževanja vredne besede Cezara Lombrosa: ,,v znanosti ni gospodov, ne hlaipcev in vsi so tovariši«. so. bile zapisane pozabljenju. Nai nam zadostu.ie ta uvod. Moj apel. ki ie v doslednosti predstoiečili iz.vaiani, ie principi.ielen in nima namena se spuščati v nasvetovania in v pt>drobnosti. Iz tega razloga se prosi, da ^orebiini polemičarii podane principe sorejme.io ali odkian.ia.io a priori a ne moia osebna nmenja. ki »eo iuso« še ne morcio bazirati na konkretnih dejstvih. K stvaii. A. Upoštevajoč načelo ekonomije energii ali enersretski imperativ se nai napravi zaznam vseh nam oristopnih pedaEfoških in didaktiških knjie. brošur. razprav. važne.iših eseiev itd. vsai o aktuainih resenih in nerešenih vprašanjili. Seznain z natančno navedbo se mora izpopoln.ievati v ^otovih časovnih razdaljah. B. Upoštevajoč isto načelo. se naj razpišeio najDoli pereča aktualna vprašaira v našem iugoslovanskem vzgojstvu za razpravliania v samostojnih pedagoškili in. didaktiškili delih, revijah, ueite.iskih a:lasilili in sploli prosvetnih listih. , (Navidezno le, ie mnogo aktualnih vprašanj že ¦rešen.li. dejansko pa ne.) Vprašaimo se le še. kdo .naj izvršuje to delo. t. i. tehniško stran v pospeševanje velika^a napredka? Odlični delavci na pedagoškein. didaktiškem in obče prosvetnem oolju, ufedniki in odlični sotrudniki našili trlasil, kpstos-i knjižnic in vsi.ki so dobre volje, nai pre.vzameio to organizacijo. Sannoposebi se mora osnovati tozadevni odbor. ki bo določal in vodil vse podrobnosti dela. ki izvira iz podanih principov. Sklepčno še moie osebno Daziran.ie 0 tehniški strani izvršitve. Ce bi bilo nemogoče. velikoipo.ezno ¦ zasnovati register in Dr.ofifram. pa se vendar lahko loteva dela vsai v stopnjah dosedanjih možnosti. Vedno na bo veljalo: »Kjer volja, tani pot!" Albin Spreitz. Iz naše organizacije, Društvene vesti. H- Belokranjsko učitelisko dmštvo zbniule 22. oktobra 1921 ob 13. uri v Metliki. — Dnevni red: 1. Odobreiije zsdnjega zapisnika. 2. Poročiio predsedstva. 3. Telovadba v osnovni šoli na kmetih ie itudi potrebna in izvedljiva — por.ča tovariš Joško Zalar. 4. Slučajuosti. — Tovarisi! Ofozaijamo Vas na sklep I. Pakrajinske skupščine: 'Jdeležba na naših zborovanjih je obvezna — ousotnost je vsikdar otpiravičiti. Kdor želi obidovati, naj javi to tovarišu ferd. Vig.le-tu. — Odbor. + Kočevsko učiteljsko društvo tibveščj Clanstvo, da je zborovanje 15. t. m. v Kočevju in nc v KMbiiici. To izprememho opravičuje p d pi_a,no z dejstvom, da tega diie pri.egajo tovariši in tavarišice kiočevskega soduega akiaja v Kačevju in tako se nam ponuja lepa prilika, da pozdravimc v svoji sredi uajoddaljeneiše in naj_apuščenei?e iz oddaljenih kcčevskih hribov in polian. V upMiiu, da ti_.treza s tem mrngim in vseii;. ki so d('bre v.lje rie otcžuje adelsžbe Vas tovanško pozdravlja in kliče: Dobrofiošli v r:ija.znem Kočevju, kjer zborujemo p_ priseg; ob 1'. uri 'v šoli. . Predsedstvc. + »Savinisko u^it. druStvo za vranski okraj« ima svoje zborovanje združeno z občnim zborom (po novih pravilih) v četrtek, 20. t. m. ob 2. uri pop. na (ioinilskem. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Doipisi. 3. Poračilo delegatov o skupščini v Rog. Slatini. 4. Poročilo tov. Msjovška o bmetijskem tečaju na flrmu. 5. Blagajniško poročMo. 6. Volitev odbora. 7. Plačevanje članarine. 8. Volituv delegatov za glavni zbor U.IU v Zagrebu. 9. Predlogi. + Učheljsko društvo litij&kega okraia zboruje dne 22 oktobra t. 1. v Toplicah pri Zagorju o. S. ob 9. uri dopoldne v ond-atni risahiici z naslednjim vzporedom: 1. Nagovor predsednika. ?. Poročilo tov. B. Andoljška o pokrajinski skupščini v Rogaški Slatini. 3. J. Dimnik: »0 zakonitih predpisih o vzgoji otrok in vzgojnih sredstvih.« 4. Fr. Črnagoj: »Najvažnejše o kmetijstvu v Ijud skih šolah.*. 5. Protipredlogi in eventuelna pojasnila. 6. Ogiled steklarne. Radi aktualnih predavanj in ugotovitve članstva se prosi polnoštevilne udeležbe. Vsi na krov! — Odbor.