V Sovodnjah novoletni koncert z izročitvijo prispevkov društvom Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski Boris Pahor, uradni Trst in Dunaj Marjan Kemperle Slovenski pisatelj Boris Pahor ima v baru Lukša na Proseku rezervirano mizo za stike z javnostjo. Enkrat, dvakrat, včasih tudi trikrat tedensko ga je mogoče v dopoldanskih urah srečati ob mizi, ko odgovarja na vprašanja vseh vrst. Časopisnih in radijskih novinarjev, televizijskih dopisnikov, mladih zgodovinskih raziskovalcev, študentov. Vsem bi bil najmanj oče, nekaterim celo pra-ded. Res čudno je, kako ta mladenič na pragu stoletnice zbuja radovednost. Zakaj? Odgovor je zelo preprost: ker s svojo življenjsko zgodbo predstavlja zgodbo preteklega stoletja. Predstavlja živo zgodovino. Zato ga iščejo, ga sprašujejo, mu prisluhnejo. K njemu prihajajo iz Slovenije, Italije, Nemčije, Avstrije, Finske in še drugih držav. Boris Pahor je naš evropski ambasador, vizitka slovenske kulture v novi Evropi. Tisti Evropi, o kateri je z nesrečnim Gabrijelejem Foschiattijem sanjaril v taborišču Struthof Natzweiler, kot je izpovedal v pismu odboru, ki mu je namenil novo tržaško priznanje -Trst, kultura omike. Državni tisk ga je že poimenoval za »alternativno nagrado«. Nekakšen odgovor tržaške civilne družbe na odločitev uradnega Trsta, da odreče slovenskemu pisatelju priznanje zaslužnega meščanstva, ker si je upal namigniti, naj bo v utemeljitvi ob nacističnem omenjeno tudi fašistično gorje. Alternativna nagrada kot nekakšen »obliž« kulturnih prijateljev za izgubljeno uradno priznanje ne prav naklonjenih tržaških političnih krogov? Nikakor ne! Človek, ki je zrl smrti v oči, in preživel krutosti fašizma, nacizma in komunizma, ne potrebuje obližev. Njegova koža je trpežna, odporna, njegova drža dostojanstvena. Tekanje za nagradami ni šport, ki bi privlačeval Pahorja. Tudi zato ne, ker sedaj -uradnemu Trstu navkljub - priznanja tekajo za Pahorjem. Prav v dneh, ko mu je tržaški župan odrekel zaslužno meščanstvo Trsta, je Boris Pahor prejel z Dunaja sporočilo, da mu je avstrijski zvezni predsednik Heinz Fischer dodelil visoko državno priznanje, veliki častni križ za zgodovino in umetnost. »Wunderbar!« bi lahko zaklicali v govorici, ki se je je Pahor naslišal v trpkih dneh z Gabriele-jem Foschiattijem in drugimi sotrpini. »Čudovito!« bi se reklo v jeziku, v katerem se mladi Boris dolgo ni smel izražati. dnevnik TOREK, 12. JANUARJA 2010 št. 9(19.716) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € zagreb - Uradno potrjena nedeljska izvolitev s 60,26% glasov Ivo Josipovic tretji predsednik Hrvaške V Sloveniji pričakovanja za pozitiven razvoj odnosov s sosedo TRST - Sen. Tamara Blažina sklicala omizje Pismo Letti, Finiju in Schifaniju Na srečanju predsednika SKGZ in SSO Pavšič in Štoka ter deželna svetnika Gabrovec in Kocijančič TRST - Predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO, Rudi Pavšič in Drago Štoka, bosta podtajniku pri predsedstvu italijanske vlade Gian-niju Letti ter predsednikoma poslanske zbornice in senata, Gianfrancu Fi- niju in Renatu Schifaniju ter v vednost predsedniku deželne vlade FJK Ren-zu Tondu poslala pismo o vprašanju postavke za ustanove slovenske manjšine v Italiji, točneje o potrebi po vključitvi manjkajočega milijona evrov v t.i. vladni protikrizni odlok. Tako je bilo sklenjeno na včerajšnjem omizju predsednikov krovnih organizacij in deželnih svetnikov, ki ga je v Trstu sklicala senatorka Tamara Blažina. Na 3. strani ZAGREB/LJUBLJANA - Socialdemokrat Ivo Josipovic je tretji hrvaški predsednik, je dan po nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev uradno potrdila državna volilna komisija. Za Josipovica je glasovalo 60,26 odstotka, za zagrebškega župana Milana Bandi-ca pa 39,74 odstotka volivcev. Josipo-vicu je med drugim že čestital slovenski predsednik Danilo Turk. Na 2. strani Kriza spametovala potrošnike Na 4. strani Tajnik Cgil Sincovich o gospodarstvu in zaposlovanju v Trstu Na 7. strani V Vidmu srečanje o Proseccu DOC Na 8. strani Dober odziv na ponudbo izletov PD Na 9. in 26. strani Pred lokalom v Novi Gorici našli pretepenega moškega Na 25. strani V Gorici v kratkem gradnja slovenskih otroških jasli Na 23. strani ITALIJA Upor afriških priseljencev Vatikan: V Rosarnu prišel na dan rasizem RIM - Upora afriških priseljencev v Rosarnu v Kalabriji je konec. Oblasti so večino upornih priseljencev odvedle v zbirna središča, kjer bodo po pregledih morebitne ilegalce izgnali iz države; bivše tovarne in druga poslopja, v katerih so priseljenci bedno živeli, pa so bagerji zravnali s tli, tako da se Afričani ne bodo mogli vrniti vanje. Zadeva se torej zaključuje na najbolj klavrn način. Afriški priseljenci so bili kaznovani dejansko zato, ker so se uprli nečloveškim razmeram, v katerih so živeli kot poceni delovna sila mafije, pa tudi ker so se postavili po robu rasistično obarvanim šikanam krajevnih prebivalcev. To ni le ocena opozicijskih strank. To stališče preveva tudi komentar vatikanskega glasila L'Osservatore Romano, po katerem ta klavrna zgodba razodeva, kako med Italijani še vedno tli rasizem. Sicer pa se je ob dogodke v Kalabriji kritično obregnil tudi predsednik republike Giorgio Napolitano. Včeraj je dejal, da sta bili tu teptani dve temeljni vrednoti, se pravi zakonitost in solidarnost. Na 28. strani Kulturni center Lojze Bratuž Četrtek, 14. januarja 2010, ob 18. uri 2 Torek, 12. januarja 2010 ALPE-JADRAN / ZAGREB - Včeraj objavili uradne rezultate nedeljskih predsedniških volitev Ivo Josipovic s preko 60% glasov novi predsednik republike Hrvaške Na prvem mestu njegovega mandata boj proti korupciji - Večinoma pozitivne reakcije v Sloveniji ZAGREB/LJUBLJANA - Socialdemokrat Ivo Josipovic je tretji hrvaški predsednik, je dan po nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev uradno potrdila državna volilna komisija. Za Josipovica je glasovalo 60,26odstotka, za zagrebškega župana Milana Bandica pa 39,74 odstotka volivcev. Josipovicu je med drugim že čestital slovenski predsednik Danilo TürlcPredsednik hrvaške državne volilne komisije Branko Hrvatin je v ponedeljek predstavil končne uradne rezultate z vseh 6863 volišč, na katerih je v nedeljo svoj glas oddalo 2.253.570 hrvaških državljanov. Za Josipovica jih je glasovalo 1.339.385, za neodvisnega kandidata Bandica pa 883.222. Volilna udeležba je bila 50,13-odstotna. Josipovic je premagal Bandica v kar 19 od 20 županij. Najvišjo, več kot 83-odstot-no podporo je prejel v Istrski županiji. Zagrebškega župana je Josipovic prepričljivo premagal tudi v «njegovem mestu», kjer je prejel 62,19 odstotkov glasov. Bandic je zmagal le v Ličko-senjski županiji, in sicer z manj kot štirimi odstotnimi točkami razlike, je pa po drugi strani med hrvaškimi državljani v tujini prejel kar 92,02 odstotka glasov. Volitev se je udeležilo približno 114.000 Hrvatov, ki živijo v tujini, ali 28 odstotkov volilnih upravičencev. Od 4483 hrvaških volilnih upravičencev v Sloveniji se jih je nedeljskih volitev udeležilo le 84 oziroma 1,87 odstotka. Med Hrvati v Sloveniji je sicer glede na izide Josipovic bolj priljubljen od Bandica, saj je dobil 54,22 odstotka glasov. Po Franju Tudmanu in Stipetu Mesi-cu, ki sta bila oba na čelu države po kar deset let, bo Josipovic doslej tretji predsednik samostojne Hrvaške. Dolžnosti bo od svojega predhodnika Mesica prevzel na slovesnosti 18. februarja na zagrebškem trgu svetega Marka, na katerem sta tudi poslopji vlade in sabora. Na prvi novinarski konferenci po nedeljskih volitvah je novoizvoljeni predsednik v ponedeljek med drugim dejal, da si bo «maksimalno prizadeval» za urejanje vseh odprtih vprašanj s sosednjimi državami, «tako tistih o meji kot ostalih». Kot je sicer poudaril, bo na prvem mestu njegovega predsedniškega mandata boj proti korupciji. Kot že v nedeljo ponoči je Josipovic tudi v ponedeljek zatrdil, da bo predsednik vseh državljanov - tudi tistih, ki v nedeljo niso glasovali zanj, saj želi povezovati in ne ločevati ljudi. «V predvolilni kampanji je bila Hrvaška umetno razdeljena, kar je bil del predvolilnega boja. Govorim o napihnjenih razlikah in delitvah na rdeče in črne,» je ocenil. Vidno razočarani Bandic je Josipovi-cu že ponoči čestital za zmago in izrazil upanje, da bo res predsednik vseh državljanov, «ne glede na barvo, izobrazbo ali vero». Napovedal je, da bo nemudoma nadaljeval delo zagrebškega župana, hkrati pa svojim privržencem sporočil, da bo znal izkoristiti «kapital okoli 900.000 glasov». Hrvaški mediji so med predvolilno kampanjo sicer napovedovali, da bo Bandic ustanovil novo politično stranko. Takoj po novinarski konferenci hrvaške volilne komisije, na kateri je ta opolnoči objavila prve uradne izide nedeljskega glasovanja, sta Josipovicu čestitala tudi dosedanji hrvaški predsednik in hrvaška pre-mierka Jadranka Kosor. Mesic je ob tem ocenil, da bo ena prvih nalog novega predsednika krepitev odnosov s sosedi. Hrvaška premierka je v izjavi za medije poleg čestitke Josipovicu izrazila prepričanje, da bosta hrvaška vlada in urad predsednika primerno sodelovala na področjih, ki jih skupaj urejata, kot sta zunanja politika in varnostne službe, ter da si bo predsednik prizadeval za krepitev parlamentarizma v dobro vseh hrvaških državljanov. Zmagovalcu nedeljskih predsedniških volitev je nato v ponedeljek zjutraj čestital predsednik republike Danilo Türk. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo Hrvaška v času Josipovicevega predsedniškega mandata uresničila ključne cilje, ki si jih je zadala v preteklosti. Kasneje je Türk med obiskom v Ku-vajtu povedal, da pričakuje nadaljnji napredek v meddržavnih odnosih in ocenil, da bo Novi hrvaški predsednik takoj po razglasitvi volilnih rezultatov ansa Josipovic pomagal pri reševanju preostalih odprtih vprašanj. Na vprašanje, ali pričakuje boljše ali slabše sodelovanje kot z dosedanjim predsednikom Mesicem, je Türk odvrnil, da sedaj ni čas za primerjave, ampak je treba Mesicev prispevek k razvoju slo- WWW,IQSIEOVIC vensko-hrvaških odnosov gledati v celoti. Skozi to prizmo je bil ta pozitiven. Iz kabineta premiera Boruta Pahorja so za STA sporočili, da se dvostranski odnosi med Slovenijo in Hrvaško pozitivno urejajo, zato verjamejo, da bo tudi novi hrvaški predsednik deloval v duhu dosedanjih dobrih odnosov. Tudi na zunanjem ministrstvu upajo, da bo izvolitev Josipovica pozitivno vplivala na odnose med državama in dobroso-sedstvo. «Za nas je vsak sogovornik dobro- DRAŽGOŠE - Prvič ženska govornica na proslavi legendarne bitke Kresalova ovrednotila vlogo žensk v osvobodilnem gibanju Ministrica za notranje zadeve med govorom v Dražgošah sta ŽELEZNIKI - Notranja ministrica Katarina Kresal se je na nedeljski slovesnosti ob 68. obletnici dražgoške bitke poklonila vsem padlim. Kot prva ženska v vlogi slavnostne govornice v 53 letih, odkar v Dra-žgošah potekajo prireditve v spomin legendarni bitki, je še poseben poklon namenila ženskam, ki so se v narodnoosvobodilni boj zapisale s svojim imenom. Iskreno tovarištvo, izjemna solidarnost in neizmeren pogum so po ministričinih besedah posameznike in posameznice, ki so si bili po starosti, stopnji izobrazbe in poklicu zelo različni, združili v NOB v prizadevanju za skupno dobro. »Pravje, da se danes spoštljivo spomnimo tudi ljudi, katerih imena smo izklesali na spomenike, in številnih brezimnih, ki so padli,« je dejala. Ob tem je tudi spomnila, da so takrat, »ko so po vaseh streljali cele generacije moških, ženske pogosto ostale kot živ spomin«. Poudarila je, da so se v NOB zapisale »vse tiste pogumne žene, ki so med bojem osvobajale tudi sebe, ki so se emancipirale, medtem ko so spreminjale svet« ter obenem spomnila na vse tiste junaške kurirke in ob-veščevalke, po katerih so poimenovane partizanske bolnišnice in osnovne šole. Obenem je menila, da je trpljenje civilnega prebivalstva najtežja plat vojskovanja. »Partizanska vojska se je lahko obdržala le zaradi civilnega prebivalstva, saj je pri njem dobila zavetišče in iskreno pomoč, zaradi česar so ljudje pogosto tvegali življenja,« je dejala. V svojem nagovoru je Kresalova med drugim spomnila, da vojna vedno pušča najhujšo bolečino in bedo na strani neoboro-ženega, civilnega prebivalstva. »In če v vojni zakoni obmolknejo, potem je v miru prav dosledno vztrajanje pri vladavini prava najtrdnejše zagotovilo proti bedi in bolečini,« je dodala. Krizna obdobja družbe so se po njenih besedah vedno izkazala za čas, v katerem sta demokracija in pravna država najbolj ranljivi civilizacijski pridobitvi, in to kljub temu, da sta se razvili kot trezen odgovor človeštva na spoznanja in obžalovanja stoletij prelivanja krvi. Zato se mora odgovorna politika po njenem mnenju zavedati ne le lepote dežele in sveta, ampak predvsem potreb ljudi - in si drzniti upreti se toku stvari, kadar ne gre v pravo smer. »Jasno mora znati obsoditi vse oblike nestrpnosti in si prizadevati za odpravo vseh krivic,« je še pripomnila. Ministrica Kresalova, predsednik državnega zbora Pavel Gantar, premier Borut Pahor in ljubljanski župan Zoran Janko-vic so po slovesnosti, te se je udeležilo nekaj tisoč ljudi, k osrednjemu spomeniku v Dra-žgošah položili venec. Poleg njih so se prireditve udeležili še predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, minister za promet Patrick Vla-čič, okoljski minister Karl Erjavec, evropski poslanec Jelko Kacin, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Janez Sta-novnik in župan občine Železniki Mihael Prevc. (STA) GRUPA ESPRESSO Novinarski sindikat zaskrbljen TRST - Deželni novinarski sindikat Assostampa izraža svojo zaskrbljenost nad načrtom skupine Gruppo Espresso Repub-blica, založnika dnevnikov Piccolo in Mes-saggero Veneto. Načrt predvideva ločitev tiskarskih in redakcijskih dejavnosti ter ustanovitev enotnega tiskarskega središča za oba dnevnika. Sprva je bil govor o tiskarni v Pa-dovi, zdaj pa je aktualna tudi kandidatura tiskarne v Amaru. V preteklosti se je že govorilo o skupni tiskarni v Vilešu ali Vidmu. Zaradi krize založništva so zdaj na vidiku varčevalni ukrepi, pa čeprav so bile zadnje bilance založbe Editoriale FVG aktivne. Posledice omenjenega načrta bi bile hude za tiskarje, novinarje in distribucijo obeh krajevnih dnevnikov, med drugim pa bi se soočali s kopico logističnih in organizacijskih težav. Na obzorju pa je še preoblikovanje obeh dnevnikov, ki bosta prevzela obliko tabloida. Sindikat novinarjev izraža solidarnost tiskarjem, ki so v tem primeru najšibkejši člen, obenem pa poziva založnika, naj bodo njegove poteze zelo dobro premišljene, saj je na kocki prihodnost delovne sile in dnevnikov samih. došel sogovornik,» je za STA poudaril uradni govorec MZZ Milan Balažic. V največji vladni stranki, SD, so v ponedeljek čestitali novemu hrvaškemu predsedniku ter izrazili upanje, da bo uspešno sodeloval s Slovenijo. Na njegov konstruktivni prispevek računajo tudi v LDS, medtem ko v največji opozicijski SDS ocenjujejo, da izvolitev Josipovica ne bo bistveno vplivala na reševanje vprašanja meje, saj je ta že napovedal, da bo spoštoval odločitev sabora, ki je ratificiral arbitražni sporazum s Slovenijo, čeprav sam sporazumu nasprotuje. Tudi predsednik SNS Zmago Jelinčič ne pričakuje bistvene razlike v odnosih, saj bo Josipovic kot vsak Hrvat «stal na svojih stališčih in ne bo popuščal». V SLS medtem pričakujejo, da se bo novi hrvaški predsednik osebno zavzel za «odpravo in popravo krivic, ki niso niti najmanj evropske in ki jih je Hrvaška storila Sloveniji». Socialdemokratu Josipovicu je v ponedeljek sicer med drugim čestitala tudi Evropska unija. Špansko predsedstvo EU je pohvalilo izvolitev «proevropskega» Josipovica in se zavezalo k čim hitrejši sklenitvi hrvaških pristopnih pogajanj z unijo. Čestital mu je tudi predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek, ki je ob tem izrazil upanje, da bo njegova izvolitev dala pozitiven zagon pristopnim pogajanjem Hrvaške in reševanju dvostranskih vprašanj. (STA) Vabilo k ogledu dveh oddaj TV Koper V tokratni oddaji Izostritev ki bo na sporedu Televizije Koper Capodi-stria danes,(12.1.2010), ob 18. uri bodo spregovorili o uresničitvi dolgoletnega sna Bovčanov, pa tudi sosedov izza Kanina. Delovati je pričelo skupno in povezano smučišče na Kaninu, nova evro ski regija Kanin. Na sporedu bodo pogovori z direktorjem družbe ATC Kanin Alešem Uršičem, direktorjem italijanske družbe Pro-motur Luco Vidonijem in županom občine Bovec Danijelom Krivcem. Nadalje bo v sredo, 13. januarja oddaja Minute za v eter. V tokratni oddaji vas bodo popeljali skozi Kras na Goriško. Ustvarjalci oddaje so bili 300 m pod zemljo, se udeležili specialne olimpijade ter si ogledali pregledne razstave o bratih Rusjan, pivskem posodju skozi čas na Tolminskem. Pogovarjali so se z estonskim pianistom Arbo Valdma, ki je obiskal Idrijo. V an-karanskem oljčniku pa so dobrodelno pobirali oljke. V reportaži o aleksandrinkah si boste lahko ogledali njihovo življenje in čas v katerem so živele. Za vse ljubitelje športa pa povabilo v telovadnice in k novi vadbi, spinning. Vabljeni torej k ogledu v sredo ob 18. uri na Televiziji Koper ter v petek 15. januarja na 2. programuTelevizije Slovenija. Nasilneži v Luciji KOPER - V nedeljo so policisti v Luciji zabeležili dva primera nasilja v družini. Dopoldne so piranski policisti posegli v Luciji. Tam se je pijan 68-letnik znesel nad svojo tri leta starejšo ženo. Doletela ga je denarna kazen, a ker je zvečer nasilje še stopnjeval, so ga pridržali. Izdali so tudi ukrep prepovedi približevanja ter ga kazensko ovadili. Na policijski postaji je bil pridržan tudi 50-letnik, prav tako iz Lucije, ki se je ponoči pijan vrnil domov ter zmerjal in žalil svojo izvenzakonsko partnerico. Grozil ji je s pretepom. Partnerica se je pred njim zatekla v spalnico, kjer je prenapetež vrgel vrata s tečajev. Ob prihodu policistov se moški ni umiril, temveč je s kršitvijo, kričanjem in žalitvami, nadaljeval. Policistom ni preostalo drugega, kot da ga pridržijo. / ALPE-JADRAN Torek, 12. januarja 2010 3 manjšina - Sen. Tamara Blažina sklicala omizje predsednikov krovnih organizacij in deželnih svetnikov Pismo Letti, Finiju in Schifaniju o finančni postavki za našo skupnost Pobuda se uokvirja v prizadevanja za vključitev manjkajočega milijona evrov v protikrizni odlok - Govor tudi o skupnem predstavništvu TRST - Predsednika krovnih organizacij Slovenske kulturno-gospo-darske zveze in Sveta slovenskih organizacij, Rudi Pavšič in Drago Štoka, bosta čim prej (morda že danes) poslala pismo podtajniku pri predsedstvu italijanske vlade Gianniju Letti ter predsednikoma poslanske zbornice in senata, Gianfrancu Finiju in Renatu Schifaniju, v katerem prosita za srečanje oz. za vključitev manjkajočega milijona evrov za ustanove slovenske manjšine v protikrizni odlok, ki bi ga morala italijanska vlada pripraviti v prihodnjih dneh. Pismu, ki bo v vednost poslano tudi predsedniku deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Renzu Tondu, bo priložena krajša spomenica. To so zaključki včerajšnjega omizja, ki ga je v svoji pisarni v Trstu sklicala senatorka Tamara Blažina in ki so se ga udeležili predsednika SKGZ in SSO Pavšič in Štoka, poleg njiju pa še deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič. Senatorka Blažina je omizje sklicala spričo resnega finančnega položaja, v katerem se je znašla naša skupnost, potem ko tudi v večnamenskem odloku, ki je bil sprejet pred božičnimi prazniki, Uradni list pa ga je objavil na predzadnji dan starega leta, ni manjkajočega milijona evrov za naše ustanove. Kot znano, je italijanski parlament proti koncu lanskega leta izglasoval vladni predlog finančnega zakona za leto 2010, v katerem je postavka za ustanove naše manjšine znatno skrčena, od 5,2 milijona evrov na 4,06 milijona evrov, za prihodnje dveletje pa se napoveduje še dodatno krčenje. Sprva je bilo sen. Blažinovi rečeno, da bodo manjkajoči milijon »vrnili« prav z večnamenskim odlokom, govorilo se je tudi o protikriznem odloku. Ker v prvem ni postavke ne za našo manjšino ne za kogarkoli drugega, je zadnje upanje za »vrnitev« manjkajočih sredstev prav protikrizni odlok, ki bi ga morala italijanska vlada pripraviti v teku januarja, najverjetneje v prihodnjih dneh. Od tod potreba, da se takoj stopi v stik z italijanskimi vladnimi krogi in da se pritisne nanje. Pismo Letti je predlagal predsednik SKGZ Pavšič, Štoka pa je dodal še imeni Finija in Schifanija, saj je zaščitni zakon št. 38/2001, na podlagi katerega italijanska država namenja denar manjšinskim ustanovam, svojčas sprejel parlament, tako da tudi predsednika obeh vej slednjega sta prav tako po- memben naslov za pismo. Slednjega bodo v vednost poslali tudi predsedniku deželne vlade Tondu, katerega posredovanje v Rimu je pred časom na srečanju s Pavšičem in Štoko obljubil odbornik za kulturo Roberto Molinaro, doslej pa rezultatov ni bilo. Včerajšnje srečanje je bilo sicer prvenstveno posvečeno reševanju žgočega aktualnega finančnega vprašanja, govor pa je bil tudi o možnosti oblikovanja stalnega skupnega predstavništva manjšine, tu pa se je pokazalo, da si udeleženci omizja tako predstavništvo zamišljajo na različne načine: od Zveze Slovencev, za katero se zavzema zlasti SKGZ, do včerajšnje sestave omizja (senatorka, deželna svetnika in predsednika krovnih organizacij), ki je za Igorja Kocijančiča trenutno najvišje možno zastopstvo, pa do razširjenega predstavništva, v katerega bi lahko povabili tudi Slovence, ki se prepoznavajo v desni sredini, kar je omenil Igor Gabrovec. Zaenkrat pa je vse ostalo le pri izmenjavi pogledov. (iž) Bo včerajšnje omizje postalo tudi novo skupno predstavništvo? kroma koroška - Novo presenečenje v deželni politiki Koroški predsednik socialdemokratov Reinhart Rohr napovedal svoj odstop CELOVEC - Novo leto 2010 se je na Koroškem začelo s političnim presenečenjem. Predsednik koroških socialdemokratov (SPO) Reinhart Rohr je namreč konec preteklega tedna, potem, ko je kritika iz lastnih krogov na njegov račun očitno postala premočna, napovedal svoj umik s predsed-ruškega položaja. Obenem je poraženec deželnih volitev marca 2009 (-10 odstotkov!) napovedal, da se na izrednem kongresu stranke predvidoma marca letos ne bo več potegoval za mesto predsednika. S tem je jasno, da bo moral zapustiti tudi deželno vlado, v kateri je bil doslej drugi namestnik deželnega glavarja. Do presenetljive odločitve je prišlo po sestanku, katerega so se udeležili vodje SPO iz vseh okrajev na Koroškem in na katerem so tudi sklenili, da bodo kongres stranke, ki bi sicer moral biti šele meseca junija, izvedli že spomladi. Termin bo znan predvidoma že pojutrišnjem, ko se bo sestalo predsedstvo koroške SPO. Prav tako bodo takrat znani tudi morebitni kandidati za novega predsednika in člana stranke v deželni vladi. Najboljše možnosti imajo po poročanju koroških me- dijev trije župani treh okrajnih mest: Gerhard Seifried iz Wolfsberga, Gerhard Mock iz Šentvida in Gerhard Köfer iz Špitala ob Dravi. V igri pa je vsekakor tudi še sedanji drugi socialdemokratski član v koroški deželni vladi, deželni svetnik Peter Kaiser. Da se omenjenim štirim kandidatom lahko pridruži še povsem neznano ime, ni izključeno. Med prebivalci Koroške medtem iz dneva v dan narašča nezadovoljstvo s politično odgovornim v deželi. Kot je pokazala anketa raziskovalnega inštituta Humaninstitut, je že več kot polovica vprašanih Ko-rošic in Korošcev za predčasne deželnoz-borske volitve. 54 odstotkov vprašanih namreč meni, da sedanja deželna vlada na Koroškem, v kateri imajo absolutno večino Hai-derjevi nasledniki, ne zmore rešiti predvsem finančnih težav, ki jih ima dežela. Le 19 odstotkov je še prepričanih, da vlada dela dobro in je ni treba zamenjati, 27 odstotkov pa se ni hotelo opredeliti. Da predčasne volitve na Koroškem niso povsem nemogoče, kažejo tudi izjave iz vrst koroške ljudske stranke (ÖVP). Njen predsednik, deželni svetnik Josef Martinz je Reinhart Rohr, predsednik koroških socialdemokratov il namreč namignil, da je zanj konec z razmetavanjem denarja. Zato koroška ljudska stranka ne podpira več izplačila tako imenovanega tisočaka za mladince in da bo treba premisliti, če je sicer v dogovoru z BZO (sedaj FPK) sklenjen projekt v danih finančnih okoliščinah mogoče in potrebno izpeljati. Martinz je svoj pomislek izrazil po ostri kritiki zveznega predsednika OVP in pod-kanclerja Josefa Prolla, bivši državni poslanec OVP IKaus Auer pa celo zahteval odstop ne le Martinza, ampak tudi poslanskega vodje Tauschitza in sekretarja stranke Rum-polda. V že omenjeni anketi so tudi spraševali, kdo je odgovoren za katastrofalni polom nekdanje deželne banke Hypo Group Alpe Adria: kar 52 odstotkov je menilo, da so krivi (nekdanji) politiki zavezništva BZO, ki so se - kot znano - pred slabim mesecem dni odločili iz izstop iz BZO in kooperacijo z desničarskimi svobodnjaki Karl-Heinza Strac-heja. 32 odstotkov meni, da je kriva ljudska stranka (OVP), 11 odstotkov pa meni, da je za porazno stanje v deželi odgovorna SPO. Pet odstotkov ni želelo komentirati, kdo je kriv propada banke Hypo Group Alpe Adria, ki jo je Avstrija tik pred novim letom rešila s tem, da jo je stoodstotno podržavi-la. Za popolno zamenjavo koroške deželne vlade in predčasne volitve se je včeraj - očitno tudi v luči napovedanih sprememb na čelu socialdemokratske stranke - izrekel predsednik koroških Zelenih Rolf Holub. Poudaril je, da vsi ti gospodje, ki so odgovorni za polom Hypo-banke in za povsem spodletelo finančno politiko dežele, nimajo več kaj iskati v deželni vladi na Koroškem. Ivan Lukan il sole24ore - Raziskava o podpori krajevnim upraviteljem Vsi dol, a brez polomij Tondo uživa 50% podpore, Bassa Poropat in Dipiazza tik pod njim, deželna rekorderja sta Ciriani in Bolzonello MILAN - Konsenz vseh upraviteljev v Furlaniji-Julijski krajini, začenši s predsednikom deželne uprave Renzom Tondom, upada. To so rezultati javnomnenj-ske raziskave inštituta IPR Marketing, ki jih je včeraj objavil gospodarski dnevnik Il Sole 24 Ore. Podatkov ne gre jemati strogo znanstveno, so pa pokazatelji, ki jih morajo politiki in upravitelji še kako upoštevati. Stefano Folli v komentarju v milanskem dnevniku ugotavlja, da je krizno leto 2009 močno okrušilo tradicionalno zaupanje, ki so ga pri Italijanih uživale krajevne uprave (kar je sovpadalo z običajnim nezaupanjem v centralizirano državo). Konsenz je padel skoraj povsod, z redkimi izjemami. Renzo Tondo se je na lestvici 17 predsednikov dežel uvrstil v spodnjo polovico (10. mesto; izvzeti so bili Lacij, Dolina Aosta in Tridentinska-Južna Tirolska). Pozitivno mnenje ima o njem točno polovica anketirancev, leta 2008 pa je bil izvoljen s 53,8% glasov, kar pomeni, da je izgubil skoraj 4% konsenza. Vodilna sta Giancarlo Galan (Veneto) in Roberto For-migoni (Lombardija), ki sta konsenz še povečala, medtem ko tretjeuvrščeni Vasco Er-rani (Emilija-Romagna) pogreša 7,7% podpornikov. Daleč zadnji je že dolgo Antonio Bassolino (Kampanija), ki je bil izvoljen z 61,6%, zdaj pa uživa le še 38% podpore (lani 39%). Tondo je dejal, da raziskavam nikoli ni zaupal, »saj bi se drugače v času volilnega dvoboja z Illyjem vrnil v gostilno v Tolmeču«. V primerjavi z ostalimi župani in predsedniki pokrajin so se zelo nizko uvrstili goriški in tržaški župan Ettore Romo-li (na 106. mestu od skupnih 110) in Roberto Dipiazza (95.) ter predsednika obeh pokrajin Enrico Gherghetta (97. na 107) in Maria Teresa Bassa Poropat (105.), pa čeprav je samo Gherghetta zabeležil večji osip v primerjavi z izidi volitev. Podatke in komentarje o goriških politikih objavljamo posebej na 23. strani. Dipiazza in Bassa Po-ropat uživata enako raven podpore (prvi 49, druga 48,5%), od dneva izvolitve pa sta zapravila 2 oz. 2,3%. Volilna ravnovesja so v Trstu dokaj stabilna, medtem ko so župani in predsedniki drugod zapravili več kot 10% konsenza, a se zaradi skoraj ple-biscitarnih volilnih zmag še naprej uvrščajo na visoka mesta. Tako je na 29. mestu župan Carbonie, ki je v treh letih izgubil 21,7%, a ima še trdnih 58% ... Najbolj priljubljeni župani so veronski Flavio Tosi (Severna liga), turinski Sergio Chiamparino (DS) ter Kalabrijca Giuseppe Scopelliti (Reggio Calabria, desna sredina) in Pep-pino Vallone (Crotone, leva sredina): zaupa jim 70% občanov. »Kraljica pokrajin« je Stefania Pezzopane (LAquila). V FJK uživata visoko, četudi okleščeno podporo pordenonska »prva moža«, levosredinski župan Sergio Bolzonello (59%, -5,5% od volitev, 15. mesto) in des-nosredinski predsednik pokrajine Luca Ci-riani (62%, -2,8%, 6. mesto). Predsednik vi-demske pokrajine Pietro Fontanini je s 54% (-1,4%) na 48. mestu. Videmski župan Fu-rio Honsell, ki je podatke komentiral z zadovoljstvom, je z 51% pristal na 81. mestu (-1,8%). (af) bela peč - V soboto, 1 6. januarja Na sporedu srečanja »Ob sobotah na Kantini« KANALSKA DOLINA - V Beli peči se v soboto, 16. januarja, nadaljuje serija srečanj o poeziji, zdravju, prehrani, kulturi, okolju in drugih temah splošnega interesa z naslovom »Ob sobotah na Kantini«, ki jih prirejajo upravitelji belopeške Kantine v Julijcih v občini Trbiž v sodelovanju z Biološkim kmetijskim podjetjem Luigija Faleschinija (Azienda agricola biologica Luigi Faleschini) iz Tablje in kulturnim društvom Corte dell'Oca iz Casarse della Delizia pri Pordenonu. V soboto bo ob 17. uri na sporedu recital S petjem in besedo, katerega protagonist bo kantavtor Daniel Spizzo s svojo kitaro. Zadnji dan januarja, to je v nedeljo, 31., pa bo ob 16. uri Dante Vendrame recitiral pesmi iz repertoarja Pasoli-nija in drugih pesnikov iz Casarse. Tega dne bodo v Beli peči tudi praznovali pobratenje z društvom Corte dell'Oca iz Casarse. Dve srečanji bosta tudi februarja. Na pustno soboto, 13. februarja, bo ob 17. uri predavanje dr. Quirina Buttola na temo zdravja in prehrane v sodobnosti, dva tedna kasneje (27. februarja) pa bo ob isti uri Luigi Faleschini govoril o ekološkem kmetovanju v Kanalski dolini in predstavil tudi svoje številne proizvode in izkušnje na terenu. Zadnje predavanje letošnjega zimskega programa bo v soboto, 13. marca, ob 17. uri, ko bo nutricionist Robert Joseph Wright, ki je tudi član državnega združenja degusta-torjev suhomesnatih izdelkov ONAS, podal nekaj koristnih navodil za degustacijo in ocenjevanje špeha in drugih podobnih proizvodov. Za dodatne informacije ali prijavo pokličite na tel. št. 334/3988280 (Mauro) ali pišite na e-mail naslov igorcostarica@hot-mail.com (NM). 4 Torek, 12. januarja 2010 GOSPODARSTVO gibanja - Zgovorni podatki zavoda Istat in organizacij potrošnikov V preteklem kriznem letu smo se končno navadili varčnosti Kupna moč je padla, prihranki pa so zrasli - Močna rast ponudbe po nizkih cenah RIM - V časih krize Italijani ne razsipavajo denarja in se ozirajo za nižjimi cenami. Po podatkih organizacije potrošnikov Codacons se je lani k nižjim cenam zateklo približno 70 odstotkov italijanskih družin, s pozorno izbiro pri nakupih pa so prihranili skoraj 60 odstotkov. Poleg povpraševanja po nizkocenovnih proizvodih pa raste tudi njihova ponudba, zato ni naključje, da je trg nizkocenovne ponudbe po podatkih združenja tovrstnih ponudnikov Assolowcost lani rasel po dvomestni stopnji. Kot dokazujejo podatki, ki jih je včeraj objavil statistični zavod Istat, pa znižanju kupne moči družin ne sledi zmanjšanje njihovih prihrankov, nasprotno, družine so še bolj varčne, prave mravlje. Pogosto jim uspeva prihraniti ne samo zato, ker ne kupujejo, ampak tudi zato, ker kupujejo manj oziroma po nižjih cenah. Kriza je dejansko botrovala rojstvu »premetenega« potrošnika, sposobnega »zavohati« priložnosti. Tako imenovani »low cost« namreč že dolgo ne velja več samo za letalske vozovnice, ampak se je njihov model razširil na vse blagovne sektorje, od jedilne mize do bančnih storitev, oblek in pohištva. Toda roko na srce, ne gre samo za premetenost, ampak za dokaz, da smo pred krizo z denarjem tudi raz-sipavali in večkrat porabili več, kot bi nam naše denarnice dovoljevale. Od oktobra 2008 do septembra 2009 se je kupna moč italijanskih družin po Istatovih podatkih znižala za 1,6 odstotka glede na enako obdobje leta prej. Podatek se nanaša na realni dohodek, medtem ko se je nominalni zmanjšal za okrogel odstotek. V obravnavanem obdobju se je poraba zmanjšala v večji meri kot dohodek (1,5%), medtem ko se je nagnjenost k varčevanju povečala za 0,4 odstotka. V celoti vzeto je delež bruto prihranka na razpoložljiv dohodek v obdobju od oktobra 2008 do septembra 2009 znašal 15,4 odstotka. Po Istatovih podatkih se nadaljuje tudi upadanje stopnje naložb družin (nakup stanovanja in drugih trajnih dobrin), ki je v lanskem tretjem četrtletju znašala 9 odstotkov oziroma 0,3 odstotka manj kot četrtletje prej. Naložbe so se sicer zmanjšale znatno bolj (-2,9%) kot razpoložljiv dohodek (0,4%). V primerjavi z enakim obdobjem leta prej pa se je stopnja naložb družin znižala za 0,8 odstotka. Lani smo bili veliko bolj varčni, kot v letih potrošniške mrzlice ansa Če se vrnemo k prebrisanemu potrošniku, lahko navedemo nekaj primerov varčevanja iz dekaloga združenja Codacons. Pri hrani in pijači lahko odjemalci največ prihranijo z nakupovanjem v t.i. »hard discountih«, v katerih so cene do 60 odstotkov nižje kot v tradicionalnih trgovinah. V navado prehaja tudi nakup živil neposredno pri pridelovalcu, torej kmetu, kjer je mogoče sadje, zelenjavo in mleko kupiti po cenah, ki so v povprečju za 30 odstotkov nižje kot v trgovini. Za obleko in obutev »outleti« ne zadostujejo več, zato je vse več »factory outletov«, pravih modnih naselij, ki ponujajo veliko izbiro po tudi do 50 odstotkov znižanih cenah. Za opremo stanovanja se vse bolj uveljavljajo verige, ki prodajajo po skrajno nizkih cenah, kupec pa si mora prevoz in montažo organizirati sam. Popusti gredo od 20 do 50 odstotkov. V bankah pa imajo vse manj dela, kajti raste število tistih, predvsem mladih, ki imajo svoj bančni račun neposredno na internetu. Tako se izognejo vrsti pristojbin, ki jih banke zaračunavajo pri klasičnem poslovanju, prihranek pa v povprečju dosega 20 odstotkov. In končno še bencin, ki ga lahko kupimo po ugodnejši ceni, če je črpalka neodvisna, torej ni vključena v katero od verig oziroma povezana z naftno družbo. Po izračunih Co-daconsa omogočajo tako imenovane bele črpalke prihranek do sto evrov letno. V Sloveniji znatna podražitev naftnih derivatov LJUBLJANA - V Sloveniji so se opolnoči občutno podražili naftni derivati. Neos-vinčeni 95-oktanski bencin je dražji za 0,042 evra in stane zdaj 1,158 evra za liter, 98-oktanski bencin se je podražil za 0,041 evra in po novem stane 1,176 evra za liter. Cena dizelskega goriva se je zvišala za 0,042 evra na 1,096 evra. Kurilno olje pa se je podražilo za 0,043 evra in je zanj po novem treba odšteti 0,655 evra za liter, je razvidno iz podatkov, ki sta jih posredovali družbi Petrol in OMV Slovenija. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni glede na gibanje borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanje tečaja dolarja. FJK: lani 337-odstotna rast števila ur dopolnilne blagajne glede na leto 2008 TRST - V Furlaniji-Julijski krajini je bilo v letu 2009 pooblaščeno 17.753.942 ur dopolnilne blagajne, kar je za 318,2 odstotka več kot v letu 2008, ko jih je bilo 4,2 mi-lijona.Po besedah deželne odbornice za delo Alessie Rosolen je bilo lansko leto tudi po zadnjih podatkih »zelo težko«, posebno v drugi polovici leta, ko je strmo rasla posebna dopolnilna blagajna, medtem ko se je redna nekoliko znižala. Decembra se je število ur redne dopolne blagajne glede na november znižalo za 4,3 odstotka, število ur posebne dopolnilne blagajne pa je zraslo za 2,24 odstotka. Po pokrajinah se je decembra glede na november lani dopolnilna blagajna znižala samo v Pordenonu (-42,8%), medtem ko se je najbolj povečala v Trstu (+87,4%), sledi Gorica (+45,5%) in Videm (+13,1%). Dopolnilno blagajno so va največji meru uporabljala podjetja z mehanskega in lesnopredelovalnega sektorja, sledijo pa kemijski, kovinski in trgovski sektor. Banca Generali: z davčnim ščitom 1,5 milijarde evrov TRST - Po »zaslugi« davčnega ščita je Banca Generali zbrala kapitale za več kot poldrugo milijardo evrov. Samo decembra lani je priliv iz tega naslova dosegel 802 milijona, doslej pa je banka izvedla več kot 4 milijone operacij vračanja kapitala. podjetja - Kot sta to že storili Gorenjska banka in LHB Internationale Handelsbank Nova Ljubljanska banka (NLB) unovčila zavarovanje Maksime Holdinga za Istrabenz LJUBLJANA - Nova Ljubljanska banka (NLB) je prodala 198.000 delnic oziroma 3,8 odstotka delnic Istrabenza, s katerimi je družba Maksima Holding zavarovala svoje posojilo, so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Maksime Holdinga. NLB je tako s sredstvi iz naslova prodaje delnic Istraben-za poplačala zapadle obveznosti Maksi-me Holdinga do banke. Maksima Holding je posredno v večinski lasti nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja. Pri skupini NLB je zaradi nezmožnosti vračila posojil zastavila približno 13 odstotkov delnic Istrabenza. Že konec decembra lani sta obvestilo o prodaji 16,6 odstotka Istrabenzovih delnic, s katerimi je Maksima Holding zavarovala svoja posojila, objavili Gorenjska banka in LHB Internationale Handelsbank. Prodaja Istrabenzovih delnic s strani NLB bo tako še dodatno ogrozila uspešnost finančnega prestrukturiranja družbe, ki ga je pripravila uprava družbe z Nastjo Sušinskim na čelu. Ta je na morebiten neu- Igor Bavčar arhiv speh prestrukturiranja opozoril že, ko sta obvestilo, da bosta prodali delnice istra-benza, objavili Gorenjska banka in LHB. Načrt finančnega prestrukturiranja namreč med drugim temelji na dejstvu, da bi se s potrditvijo prisilne poravnave nad družbo zagotovila možnost prodaje zastavljenih vrednostnih papirjev na ekonomsko smotrnejši način (npr. z zbiranjem ponudb in neposredno prodajo mimo organiziranega trga), ki bi glede na deloma znatne udeležbe dolžnika v posameznih kapitalskih družbah verjetno privedel do iztrženja višje kupnine za takšne vrednostne papirjev. Stečaj Maksime Holdinga je sicer, kot je znano, v začetku lanskega novembra v ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave predlagala družba Daimond. Slednja - ki je sicer ena od z NFD Holdin-gom lastniško povezanih družb, ki so z Maksimo Holdingom lani sklenile dogovor o sodelovanju pri prevzemanju Istrabenza, dogovor pa je nato propadel - je menila, da dolžnik ne bo mogel upnikov poplačati v 50 odstotkih, kot predvideva načrt finančnega prestrukturiranja. Uprava družbe Maksima Holding je sicer konec novembra sprejela sklep o dokapitalizaciji za največ 13,4 milijona evrov na 40 milijonov evrov. Sklep o dokapitalizaciji je bil sprejet na podlagi spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja, ki je bil pripravljen v postopku prisilne poravnave. Istrabenz zaahteva hitro obravnavo Unicreditove pritožbe KOPER - Istrabenz je na okrožno sodišče v Kopru medtem podal zahtevo po hitri obravnavi pritožbe banke Uni-credit na sodni sklep o preizkusu terjatev. O Unicreditovi pritožbi odloča višje sodišče. Zahtevo je Istrabenz vložil zato, ker želi, da bi bil sklep o prisilni poravnavi, v kolikor je bila ta izglasovana, izdan čim prej, so za STA pojasnili iz Istrabenza. Kot je znano, se je Unicredit pritožil na sklep sodišča, ki je odločilo, da Uni-creditova pogojna terjatev v vrednosti 8,89 milijona evrov ni verjetno izkazana. Ker bi se z neupoštevanjem pritožbe lahko spremenil izid glasovanja o prisilni poravnavi, je okrožno sodišče v Kopru prisilnemu upravitelju Borisu Dolamiču naložilo, naj do sklepa višjega sodišča počaka z izdelavo poročila o glasovanju. V Istrabenzu želijo, da bi bilo poročilo o glasovanju o prisilni poravnavi izdelano čim prej. Z objavljenim sklepom o prisilni poravnavi bi Istrabenz namreč lahko začel izvajati program finančnega prestrukturiranja. Kot je znano, ta predvideva v letošnjem letu poravnavo slabih 19 odstotkov terjatev, v letih 2011 in 2012 še približno tretjino obveznosti, preostalo pa leta 2013. Dokončno priznanih terjatev do Istrabenza je za462 milijonov evrov. (STA) EVRO 1,4528 $ +1,80 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 11. januarja 2010 valute evro (povprečni tečaj) 11.1. 8.1. ameriški dolar japonski jen 1,4528 134,23 9 9174 1,4273 133,36 kitajski juan ruski rubel mniickn nirui?» 42,6285 65,8600 9,7449 42,5000 65 3100 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hritancki ti int UJfOUW 7,4411 0,89890 7,4410 0,89340 L/1 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\Q 1/^ 10,1995 8 1395 10,2255 8 1695 1 1UI VCjIVCI M Ul ]0 češka krona i Tran« 26,192 1,4755 26,311 1 4815 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona maHTarcK i TArint 15,6466 266,70 15,6466 269,37 1 1 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 4,0583 1 4928 4,1088 1 4781 Kol IGUJM UUICII avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,5593 1,9558 1,5610 1 9558 ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,1281 3,4528 4,1655 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats hr37i ICKI rpa 0,7093 2,5041 0,7093 2,4932 UIOLIMJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 21100 290,00 2 1030 LUI JIVCI III o hrvaška kuna 7,2775 7,2738 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 11. januarja 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0,2331 0,2512 042 0,9568 libor (eur) 0,4 0,6375 0,9543 1,2193 libor (chf) 0,1066 0,25 0,3383 0,64 euribor (eur) 0,443 0,689 0,985 1,239 ZLATO (999,99 %%) za kg 25.466,46 € +289,89 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 11. januarja 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,32 - imttidci idada c äq _il KRKA 1 1 IKA KOPER 66,99 -0,68 +1 59 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 24,99 158,57 +1,04 -0 10 TELEKOM SLOVENIJE 325,66 135,48 +0,71 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA - -AERODROM 1 J IBI IANA - - AERODROM L_IUBL__IANA - - DELO PRODAJA - -ETOL - - ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A RCM7 SQQ J.1 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll imntcct 11,98 +0,42 KOMPAS MTS - - mil/a PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! MS Ml IBL IANA 26,00 13,90 -0,36 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 466,00 466,00 244,49 -3,72 +2,32 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 89,10 26,95 +1,25 +0,37 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 11. januarja 2010 -0,15 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,42 87,00 18 71 +0,35 -1,26 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 5,52 1 30 +0,75 -2,04 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 5,18 -2,25 -1,43 EDISON ENEL ENI 1,13 4,18 1856 -0,24 +1 03 FIAT FINMECCANICA 10,85 1132 -0,18 FINMECCANICA GENERALI IFIL 18,81 +0,09 -0,32 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,16 1403 -0,47 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 18,84 +0,29 +0,37 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,69 8,75 1 89 +0,35 -0,51 -421 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,45 13 49 +2,37 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 24,79 +0,52 +0,69 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,42 6,33 1 05 +0,44 -1,78 -1 50 TENARIS TERNA 15,75 -0,82 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,93 0,17 1039 -0,26 +4,60 UNICREDIT 2,31 -0,86 +0,33 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 82,33 $ -0,19 IZBRANI BORZNI INDEKSI 11. januarja 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.189,88 1.014,23 +0,41 +0,34 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb ridq 2.112,17 +1,80 FIRS, Banjaluka - - ralav 1 ç pan^.-jfl SRX, Beograd BIFX Saraievo 294,88 1.798,40 +3,20 -1,17 Dir/\, Jal ojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.734,16 +0,15 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.662,18 2.312,54 +0,41 -0,20 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.146,91 1.198,25 5.538,07 +0,17 +0,45 +0,07 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.534,24 4.043,09 2.660,39 +0,14 -0,05 +2,77 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.182,6 3.007,34 +2,19 -0,35 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong 10.798,32 2.933,53 22.411,52 +0,36 +0,51 Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 3.277,14 17.526,71 -0,08 / MNENJA, RUBRIKE Torek, 12. januarja 2010 5 ISTRSKI ZORNI KOT Od politike do pusta Miro Kocjan Takšne zime ni bilo že dolgo. Celo v mestecih ob Jadranu se je pred dnevi v pol ure časa nabralo 20 centimetrov snega. Vse to v živahni spremljavi dežja tam, kjer ni snežilo, marsikje pa tudi še manj prijetne burje in še kako nevarnega ledu. Pa je le šlo. Nesreče so seveda bile, časniki sicer poročajo, da je bila pomoč zvečine pravočasna tako da hujših primerov ni bilo. V spomin na tako zimo pa je vrsta velikih tovornih vozil, ki sta jih burja in led porinila s ceste kakor da bi šlo za igrače. Res je to nepozabna zima, seveda pa je utemeljena želja, da bi pričeli hitreje obračati te vremenske strani. Gorskega kotarja je bilo mestoma že preveč. V Istri pa je bilo od oktobra dežja za 600 litrov vode na kvadratni meter. Toda svoje mesto nezadržno prevzema politika. V nedeljo je bila volilna balotaža, ker pa to pišemo v ponedeljek zjutraj, še nimamo končnih rezultatov, dasiravno je zmaga socialnega demokrata Iva Josipoviča na račun neodvisnega Milana Bandiča napovedana in zagotovljena. Volilnih sedežev je bilo 6863, od tega 6550 na Hrvaškem, 251 v tujih državah, 63 sedežev pa je bilo na razpolago za vojaške enote, za osebe v prometu ter za osebje na ladjah. Volitve na Hrvaškem so aktivno spremljala tudi dogajanja, povezana s tem, kako sosedne in bližnje države spremljajo razmere na Balkanu. Zanimivi so komentarji, ki so se pojavili tudi v Istri in imajo, lahko rečemo, skupno izhodišče, namreč, predvsem, da se zlasti italijanska politika neposredno zanima za novejša dogajanja v tem delu Evrope. Skupno izhodišče, ki smo ga slišali v Pulju, razberemo pa ga tudi v »La voce del popolo«, je, da je italijanska politika nekoliko popustila pri obravnavi stikov na primer s Slovenijo in Hrvaško in začela neposredno obračati pozornost na Srbijo, oziroma na Beograd. V bistvu naj bi Srbija spet postala središče dogajanj na Balkanu, pa tudi kajpak zainteresiranosti Italije. Šele prek nje pa naj bi se stopnjevalo italijansko zanimanje za druge sosednje države, v katerih pa že tako ima kar močne gospodarske in finančne postojanke. Mediji seveda poudarjajo mir in miroljubna hotenja, opozarjajo pa zvečine na to, da so zdajšnje razmere korenito drugačne od tistih do druge svetovne vojne. Seveda so najbolj žgoči odnosi med Hrvaško, kjer so bile predsedniške volitve, in Srbijo. Omembe vreden je, denimo, obisk dosedanjega hrvaškega predsednika Mesiča na Kosovu, državi, ki jo je uradno obiskal tik pred odhodom iz predsedniške sobane. Bil je domala kategoričen. Dejal je, da je prispel kot prijatelj nove in mlade države, Kosova namreč, hkrati pa tudi prijatelj vseh njenih državljanov, tako Srbov kot Koso-varjev. Hrvaška, je dodal, obvezuje za regionalno utrjevanje in ponuja roko sosedom, da bi zgradili skupno prihodnost. Mesičev obisk je dejansko bil tudi prvi obisk hrvaškega predsednika na neodvisnem Kosovu. Gost je na-glasil, »naj si Srbija na račun Kosova ne dela iluzij, saj se zgodovina nikoli ne vrača nazaj«. Vsi naj priznajo Kosovo, je sklenil. V slovenskem delu Istre pa se razvija kar pestra kulturna dejavnost, pri tem pa je zlasti aktivna italijanska skupnost. V Izoli sta pravzaprav dve društvi, obe znani, ter se obe ponašata z izjemnim delom. Gre za društvo »Pas-quale Besenghi degli Ughi« in za društvo »La colomba«. Programsko sta si dokaj podobni, kar je navsezadnje razumljivo, saj gre za razstave, predavanja, ki zadevajo kulturo, pa tudi njene specifične panoge, ekskurzije v razne kraje, pa tudi v Italijo. Seveda izstopa literatura. Za prvo društvo je bila lani zanimiva ustanovitev še posebne fotografske skupine, velja pa tudi omeniti pospešen stik s kul- turnimi organizacijami iz tujine, na primer iz Koroške. Med naloge, ki jih imajo na programu, je priprava zgodovinske raziskave, ki jo nameravajo zaključiti maja, v njej pa naj bi obdelali zadnje obdobje beneške oblasti v Izoli. Dele raziskave bodo dopolnjevali tudi s pomočjo kulturnih ustanov iz Veneta. Glede društva (Dante Alighieri) »La colomba«, ki ga uspešno vodi Amina Dudine seveda iz Izole, pa prav tako velja poudariti še redno izhajanje revije ter neutrudno sodelovanje članov tako pri reviji kakor seveda pri dejavnosti društva sploh. To je nepopisno bogato, zaobjema pa med drugim etno folklorna srečanja in predstave, pevske nastope seveda vedno z novimi glasovi, marsikaj pa je zapopodeno v rubriko »Brez meja«. Neizbežno je povedati, da to društvo nadaljuje bogato delo, ki sta ga zasnovala in bila pravzaprav pobudnika znana kulturnika Dario in Lucia Scher. V to sfero sodi, seveda poleg izolske in koprske, tudi piranska kulturna manjšinska dejavnost. Pred dnevi so imeli v tem mestu obisk skupine ameriških študentov iz Minnesote, ki so si ogledali kulturne znamenitosti, razen tega pa tudi natanko zanimali za kulturno delovanje manjšine, ki sega tudi v sosedno Italijo in na bližnjo Hrvaško. Kultura je seveda podlaga tudi za razmah Opatije, kjer se prav tako trudijo, da bi čim bolj trajno ohranili spomin na zgodovinska dogajanja. Razmeroma nov pa je napor, ki ga vlagajo za turistični pa tudi siceršnji videz mesta. Zadnje dni so med drugim z novejšimi posebnimi lučmi osvetlili park Margarita, ki so ga bili uredili v prvih mesecih preteklega stoletja v času avstro-ogrske monarhije. Porabili so nekaj nad 300 tisoč kun. Problem večje in mikavnejše razsvetljave nameravajo rešiti tudi v drugih parkih Opatije. Zanimivo novost pa doživlja tudi Pulj, kjer nameravajo mali park preimenovati po Nikoli Tesli. Sklep so sprejeli sedmega, to je ob obletnici smrti svetovno znanega izumitelja. Pomembno zamisel je dala srbska kulturna skupnost ob podpori italijanske manjšine. Znano je, da je bil Tesla rojen v srbskem mestu Smiljan leta 1856, študiral je v Gradcu, bil nato v Pragi, od koder se je preselil v Združene države, kjer je raziskave poglabljal skupaj z Edinsonom v Coloradu Springs. Umrl je v New Yorku leta 1943. Na Reki pa so novosti pri mestnih vožnjah s trolejbusi. Z veseljem uprava sporoča, da so na avtobusih ne le podatki, ki zadevajo vožnje, marveč tudi vrsta turističnih podatkov, ki zadevajo mesto. Hkrati so tudi preuredili smeri vožnje, to pa najprej z namenom, da bi končno ugodili množičnim prošnjam, ki so čakale kar nekaj let, pa tudi, da bi zvabili občane na pogostejše vožnje s trolejbusi. Ta prevozna sredstva zdaj pokrivajo 263 kilometrov mestnih linij. Iz Pulja pa poročajo, da je ki-nodvorana »Alida Valli« vseskozi zasedena, saj predstavljajo filme, ki si to zaslužijo. Zadnji je film »Avatar«, ki si ga je v treh tednih ogledalo kar 3830 gledalcev. Film je zanimivo delo režiserja Jamesa Camerona, v bistvu pa na sodoben, toda tudi izredno sprejemljiv način prikazuje planetarne in medpla-netarne zgodbe. Iz ZDA se sliši, da je ta film letos najbolj gledan na svetu, kjer sicer še zmeraj prednjači »Titanic«. Kmalu bo pust, zadevne priprave pa so v Istri in na Kvarneru že stekle. Ne glede, pravijo, na gospodarsko-finančno recesijo in njene posledice. V Crikvenici je pust že krenil in bo veselil občane vse do 7. februarja. Uredili so poseben pokrit prostor pri avtobusni postaji. Prihodnje dni bo pust stekel tudi v Matuljah, kjer so za predstave rezervirali prostor za 1400 obiskovalcev, za znani karneval na Reki, ki sodi med najbolj znane na svetu, pa se naglo vrstijo zadnje priprave. Letos Reka ta-korekoč slavi 27. edicijo »norega« praznovanja. JEZIK NA OBROBJU Zadnje čase so nekateri v tukajšnjem tisku popolnoma opustili posa-mostaljeno obliko svojilnega pridevnika iz lastnega imena, npr. Rebulova ali Alenka Rebulova, prepričani, da mora ostati priimek tudi pri ženskah vedno v uradni obliki, npr. Rebula. Zato zapišejo senatorka Blažina, slikarka Merku ali profesorica Ivašič, misleč, da je ženski naziv dovolj, priimek pa mora ostati nespremenjen. Zgodi pa se lahko tudi kaj bolj nerodnega. Ko sta pred časom prišla v Trst slovenska ministrica in minister, so pristaši uradnega priimka v naslovu z velikimi črkami zapisali, da sta prišla v Trst ministra Žekš in Širca. Ministrici so celo spremenili spol, saj je minister Širca lahko samo moškega spola. V italijanščini se za nazive večkrat uporablja samo moška oblika, v slovenščini pa vsaj do zdaj tega ni bilo. Nekateri trdijo, da je v Sloveniji pri ženskah raba le uradne oblike priimka »splošna tendenca«. Pri vseh napakah, ki se posebno pod vplivom italijanščine bohotijo v našem tisku, bi bilo morda prav, da bi odločitev »o tendenci« prepustili Ljubljani, Inštitutu za slovenski jezik Fran Ramovša pri SAZU; mi pa se posvetimo odpravljanju tukajšnjih trdovratnih spodrsljajev. Da pa ne bomo ministricam, pi- sateljicam ali še komu spreminjali spola, je dovolj da opozorimo uporabnike na to, kar piše v Pravilih slovenskega pravopisa, (kar 300 strani jih je). V paragrafu 862 je na 98. strani zapisano: Ne-knjižna je moška oblika samostalnika namesto ženske v zvezah kot doktor Marja Boršnik in doktor Boršnikova. Prav je doktorica Marja Boršnik in doktorica Boršnikova. Na 118 strani (paragraf862) izvemo, da se priimki, kadar se nanašajo na ženske osebe, obravnavajo na tri načine: 1. Kadar je priimek moškega spola, sklanjamo samo ime: Zofka Kveder, Zofke Kveder itd.; medtem ko lahko priimke na -a ohranimo ali sklanjamo: Alenka Rebula, Alenke Rebula ali Alenke Rebule; Ivana Kobilca, Ivane Kobilca ali Ivane Kobilce itd. 2. Kot priimek lahko uporabljamo tudi posamostaljeno obliko svojilnega pridevnika, izpeljanega iz ustreznega lastnega imena, npr. Kveder: Kvedrova, Kvedrove itd. ali Zofka Kvedrova, Zofke Kvedrove itd. (neuradno) Če je priimek posamostaljena pridevniška oblika npr. Matičetov, Tka-čev, dobimo ustrezno obliko za žensko z zamenjavo spola, tako profesorica Vida Matičetova, Alja Tkačeva. 3. Priimku dodamo samostalni-ško priponsko obrazilo ženskega spola. Tako nastane iz priimka Smole -Smoletovka, Kocmur -Kocmurka, Gruden -Grudnovka. Danes čutimo te oblike kot sleng, neknjižno ljudsko ali pokrajinsko obliko. V prejšnjih pravopisih je bilo zapisano, da po navadi priimek brez imena zaradi jasnosti že v imenovalniku podaljšujemo z obrazilom -ova, -eva: Danilova, Bulovčeva, Trdinova. V odvisnih sklonih pa to obliko moramo uporabljati: zapuščina Bulovčeve, smrt Černejeve. Opustitev tega pojasnila je vnesla v rabo nekaj negotovosti, poročila v medijih pa se večinoma še vedno ravnajo po njih; tako smo brali pred kratkim Smrt Kristine Brenkove, kar je v splošni rabi po vsej Sloveniji razen na Štajerskem, pod nemškim vplivom, v Trstu pa pod italijanskim. S.L. PISMA UREDNIŠTVU Kakšen smisel imajo naše glasbene ustanove? Pred dnevi mi je prišel v roke list, s katerim vabijo mlade k novemu pevskemu zboru. »Peli boste pesmi, ki so vam všeč!« Vabilo je znak novih časov in dokazuje, da gremo Slovenci v korak s časom; v smislu izjave znanega komika, da smo zadnja generacija, ki je še ubogala svoje starše in istočasno prva generacija, ki uboga svoje otroke. Nekoč bi napisali »pesmi, ki jih bomo peli, vam bodo všeč«, kar bi pomenilo, da bi mlade naučili nekaj (zanje) novega in da bi jim prikazali lepote kvalitetne glasbe. Nekoč smo imeli čitalnice in prosvetna društva z namenom vzgajati in izobraževati. Kakšen smisel imajo naša društva, če ne vzgajajo in izobražujejo? Radikalna rešitev bi bila, da nam Ljubljana finansira naše zakuske, s kulturo pa naj se ukvarjajo kar sami. Društva imajo seveda tudi funkcijo družabnosti. Verjetno se marsikdo zaveda, da bi društva lahko bila uspešnejša. V oktobru je bila v Slovenskem klubu debata o možnostih skupnega nastopanja Slovencev, vendar brez pravih rezultatov. Poleg poročila je Primorski dnevnik posvetil problemu tudi uvodnik, kjer se pisec sprašuje kje so prioritete, in med drugim (ironično) zapiše, če naj bi ustanovili tretjo glasbeno šolo. Zakaj pa ne?, pravim: saj bi tako lahko nekoga osrečili s funkcijo predsednika in nekdo bi postal ravnatelj - odlično mesto za glasbenika, ki nima drugih glasbenih zadoščenj. Sicer pa za ravnatelja na naših glasbenih šolah ni treba biti niti glasbenik: dovolj je veselje do ravnateljevanja in biti všečni našim politikom. Politiki so že od nekdaj pogojevali naše glasbeno delovanje. V knjigi »Poslušam« piše Pavle Merku o Ivanu Grbcu: »...boril se je proti nečimrnosti in šušmarstvu. Zato ga je Glasbena matica po nekaj letih učenja odslovila, saj ni mogla prenašati človeka, ki se je boril zoper diletan-tizem in improvizacijo.« Leta 1981 je predsednik Glasbene matice na občnem zboru vzkliknil: »Kaj bomo Slovenci živeli od stare glasbe?« (v diskusiji koga privilegirati z nižjo ukovino). Verjetno je predsednik mislil, da imamo več možnosti s simfoničnim orkestrom kot pa z manjšo skupino, v kateri bi lahko uspešno sodelovali poklicni glasbeniki in ljubitelji. Stara glasba bi bila idealna priložnost za tako sodelavanje, saj imamo obilico kvalitetnih skladb, ki so bile pisane za ljubitelje; istočasno pa je to področje pri nas precej zanemarjeno: zato bi tak ansambel lahko bil konkurenčen tako ustanovam v naši deželi, kot tudi v matični Sloveniji. (Glasbena matica kot ustanova ni imela nikoli jasnih pojmov o tem, kaj bi bilo primerno za glasbeno šolo v naših razmerah. Posamezne pobude so bile vedno odvisne od umetniške vizije in požrtvovalnosti posa- m meznikov. Primer: orkester GM-Oskar Kjuder. Vendar pobuda, za katero ne stoji ustanova, ne more preživeti.) Ko je pred kratkim nekdo predlagal, da bi združili naši dve glasbeni šoli, se je takoj oglasila predsednica (v strahu za stolček?), češ, da mora glasbena vzgoja rasti »od spodaj« (citiram po spominu). Načelo, ki lahko velja v politiki; v glasbi pomeni to, da glasbeno udejstvovanje usmerjajo prav tisti z najnižjo glasbeno izobrazbo. In tako lahko (kot pri rondoju) ponovim na začetku zapisano temo: kakšen smisel imajo naše glasbene ustanove, če ne vzgajajo in izobražujejo? Tu moram dodati še problem slovenščine. Kakšenkrat zgleda, da bo problem slovenstva rešila slovenska sekcija na tržaškem konservatoriju. Nihče se ne zgraža nad tem, da na naših glasbenih šolah nekateri profesorji poučujejo v italijanščini. Večkrat sem že pisal o tem. Nekoč mi je (ostro) odgovorila ricmanjska glasbena šola. Naši osrednji glasbeni šoli pa imata preveliko politično zaslombo, da bi se zmenili za take pripombe! Miloš Pahor postojna - Turizem Kras Krajevni podjetniki želijo prevzeti družbo, ki upravlja Postojnsko jamo POSTOJNA - Postojnski podjetniki se v zvezi z družbo Turizem Kras, ki da je ena redkih Istrabenzovih hčerinskih družb, ki ustvarja dobiček in ima od države podeljeno koncesijo za upravljanje s Postojnsko jamo, bojijo, da bo ob morebitni Istrabenzovi prodajo zanjo veliko zanimanja iz tujine. Zato jo želijo kupiti sa-mi.»Bojimo se, da bi prišlo do netranspa-rentne prodaje družbe Turizem Kras, zato smo zbrali notranjske podjetnike in javno izkazali interes za nakup postojnske družbe. Zavedamo se, da njena cena ne bi bila ravno majhna, po neuradnih podatkih naj bi se vrtela okrog 25 milijonov evrov, vendar želimo z jamo sami gospodariti tako kot smo vedno doslej,« je povedal pobudnik, direktor postojnske območne gospodarske zbornice Igor Blažina. Zato so se v lanskem letu postojnski, pivški in cerkniški podjetniki odločili za ustanovitev konzorcija, ki bi v primeru prodaje kupil družbo Turizem Kras. Na prvi sestanek jih je prišlo 17, pridružila pa sta se jim tudi župan Postojne Jernej Ver-bič in postojnska podžupanja Margerita Srebotnjak Borsellino. »Pokazalo se je, da je interes za soo-blikovanje prihodnjega razvoja Postojnske jame med gospodarstveniki velik. Zato smo ustanovili šestčlanski iniciativni odbor, ki naj bi se uskladil o prihodnji organizacijski obliki. Želimo si namreč, da bi upravljanje z jamo, ki je zaradi koncesijske pogodbe tudi za notranjske občine donosno, prešlo nazaj v roke lokalnemu prebivalstvu in gospodarstvu. Ob tem pa želim poudariti, da ta naša pobuda nikakor ni usmerjena proti sedanjemu vodstvu družbe Turizem Kras, saj dobro posluje,« je še povedal Igor Blažina. Tudi po zadnjih dogodkih v zvezi z Istrabenzom ostajajo enakega prepričanja in se že pripravljajo na to, da bi oddali za- vezujočo ponudbo ob prvem razpisu z prodajo družbe Turizem Kras. »Konzorcij lokalnega gospodarstva in prebivalstva je s sredstvi za nakup Turizma Kras omejen in ne more konkurirati z bogatimi kupci iz tujine, vendar menimo, da zgolj višina ponujenega zneska ne bi smela biti edini kriterij za izbiro kupca, temveč tudi zagotavljanje delovnih mest in razvoja v okolju, kjer se Postojnska jama nahaja,« pravi Blažina. Konzorcij lahko po njegovem mnenju doseže najboljše mul-tiplikativne sinergije s povezovanjem ostalih lokalnih turističnih zmogljivosti v regiji in širše. Dejstvo pa je tudi, da »turizem smo ljudje«, ki bodo Postojnsko jamo najbolje čutili in skrbeli za njeno promocijo, če bodo njeni solastniki, ob njej pa bodo razvijali tudi ostale turistične potenciale, ki jih je v regiji vse polno - Cerkniško jezero, Rakov Škocjan, Mašun, Sviščaki, jezero Mola, zagotavlja Blažina. (STA) 6 Torek, 12. januarja 2010 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu predstavitev - Včeraj v Novinarskem krožku Trst, kultura omike nova nagrada za Borisa Pahorja Protagonista ni bilo na predstavitev nagrade, ki naj bi nekako nadomestila v polemikah izpuhtelo občinsko priznanje zaslužnega meščana Trsta. Bilo pa je mnogo njegovih prijateljev, bralcev, znancev, kulturnikov in družbenopolitičnih delavcev, ki jim je Boris Pahor svetal primer doslednosti, dostojanstva in antifašizma, kot je slovenskega pisatelja predstavil zgodovinski raziskovalec Claudio Cossu. Nagrado Trst, kultura omike je spontani odbor svobodnih in enakopravnih občanov podelil slovenskemu pisatelju kot »živemu pričevalcu grozot včerajšnjega in današnjega fašizma«, je napovedal profesor zgodovine Claudio Venza. Prof. Pahor je že pred časom obvestil organizatorje, da se ne bo mogel udeležiti predstavitve pobude, je pa poslal dopis, v katerem je z obžalovanjem obelodanil, kako je prišlo do »incidenta« s tržaškim županom Robertom Dipiazzo (pismo objavljamo v celoti na drugem mestu). Za Cossuja ni bil to le incident, temveč celo »konflikt med Občino Trst in Borisom Pahorjem, ki naj bi pričal o odnosu mestne uprave do slovenske manjšine.« Občino je obtožil »nostalgije do fašistične preteklosti« in obtožbo podkrepil z dejstvi: poimenovanjem stopnišča po fašističnem pro-pagandistu Mariu Granbassiju, srečanjem z revizionistom Noltejem, razstavo futuristov, ki naj bi bila nič drugega kot apologija fašizma, in podelitvijo srednjeveškega pečata revizio-nističnemu novinarju Pansi. Astronomka Margherita Hack je poudarila Pahorjevo dostojanstvo, ko je zavrnil nezaželeno priznanje, ker ni bilo v utemeljitvi omenjeno gorje fašizma. »Ta je spremenil priimke, prepovedal rabo slovenskega jezika, Slovenci so bili takrat drugorazredni državljani,« je spomnila in se navezala na sodobne drugorazredne skupnosti, priseljence, s katerimi italijanska država ravna z enakimi rasističnimi metodami kot jih je uporabljal fašizem. Senator Fulvio Camerini je ocenil Pahorjevo zavrnitev občinskega priznanja kot »izraz globoke doslednosti«. Po njegovem mnenju je mestna uprava »cenzurirala zgodovino, kar je žaljivo za osebo, za katero predstavlja prav doslednost eno od osebnih značilnosti.« Živimo v žalostnih časih, ko del skupnosti, krajevne in državne, še vedno noče priznati tega, kar se je zgodilo, je opozoril Camerini, ki pa je vendarle zazrl kanček upanja za premostitev tragičnih trenutkov zgodovine: »Prijateljstvo med Italijani in Slovenci se utrjuje. Bolje se poznamo, kar daje upati, da bo prihodnost vendarle boljša.« Venza se je obregnil ob mestno oblast, ki »podeljuje ali zavrača priznanja, kot se ji politično zljubi, in s tem daje slab zgled državljanske vzgoje.« Kulturna politika občinskih vrhov je na področju moralnih vrednot zelo bedna, je bila njegova drastična ocena. Itali- Od leve: Claudio Cossu, Claudio Venza, Margherita Hack, Fulvio Camerini kroma janski nacionalistični Trst sprejema slovensko manjšino s strpnostjo le če je v podrejenem položaju. Primer: podžupan Paris Lippi je pred leti resda izročil Pahorju srednjeveški pečat, vse je bilo takrat v redu, a le zato, ker je slovenski pisatelj govoril le v italijanščini. Najbolj pa je Venzo razkurila Dipiaz- zova izjava o »podarjenem konju, ki mu ne gre gledati v zobe,« češ da Pahor ne bi smel zavrniti nagrade. Profesor zgodovine je ponudil v razmislek primerjavo, pisano na županovo podjetniško kožo: »Kaj bi storil klient, ki bi mu lastnik supermarketa podaril pokvarjeno, žaltavo, smrdečo hrano?« Spontani odbor svobodnih in enakopravnih občanov bo podelil nagrado Trst, kultura omike Borisu Pahorju čez kak mesec. Takrat bodo tudi predstavili videofilm o slovenskem pisatelju, katerega medijska mladost - z izjemo nekaterih tržaških krogov - ne pozna znakov staranja. Marjan Kemperle boris pahor - Pismo slovenskega pisatelja o priznanju »Novoletno darilo!« »Gospod župan domneva, da naj bi me kdo naščuval, kar je zame žalitev« Dragi prijatelji, najlepša hvala za vašo solidarnost, ki je zame, in mislim tudi za dober del našega mesta kot novoletno darilo, toliko bolj dragocena, ker ni bila načrtovana, temveč se je porodila iz spontanega impulza zvestobe do zgodovine. Moram reči, da obžalujem razvoj te zgodbe, ki sem se ga skušal izogniti. Ko sem izvedel, da mi namerava Občina podeliti priznanje, sem pisal gospodu županu, se mu zahvalil za namero in ga prosil, naj preizkušnjam, ki sem jih preživel v nacističnih taboriščih, doda tudi tiste iz fašističnega obdobja. Dodal sem še, da sem hotel s svojim dopisom preprečiti odklonitev priznanja v primeru, ko to ne bi vsebovalo zaželenega dodatka. Zelo mi je žal, da se je zgodilo prav to, čemur sem se skušal izogniti, in da so bile pri tem dodane banalnosti o podarjenem konju, o mojih »zahtevah« in nazadnje tudi žalitev, kot tista v intervjuju za Primorski dnevnik, v katerem gospod župan domneva, da naj bi me kdo naščuval. To je žalitev, kajti moja zahteva po resnici sega v prvo povojno obdobje in je bila pozneje ovrednotena na vsedržavni ravni, ko sem na predlog krajevnega in državnega tiska po- Boris Pahor kroma komentiral dan spominjanja. Takrat sem zatrdil, da poštena zgodovina ne omenja le pretrpljenega zla, temveč tudi povzročeno, predvsem če se je slednje zgodilo kot prvo. Dodal sem, da obstaja poročilo italijanskih in slovenskih zgodovinarjev o italijansko-slovenskih odnosih, ki ostaja v predalih, namesto da bi ga posredovali mladim, kot se je to zgodilo v Franciji in Nemčiji. Tovrstno delovanje gospoda župana ne dokazuje spoštovanja do mene, za kar mi je žal. Prav tako mi je žal tudi, ker na dvojezični tabli na pročelju Narodnega doma v Ul. Filzi ni omenjen fašizem. Kljub temu sem zadovoljen, da sta obe duši mesta našli harmonijo, ki se kaže tako v številnih kulturnih srečanjih, kot tudi v življenju tukajšnje skupnosti, kljub trdim podedovanim vozlom. Ko se nanašam na ta preporod Trsta, rad omenjam Gabrieleja Foschiat-tija. Vidim ga, kako sedi pred mizo, na kateri smo razrezovali cele gore cunj. Bilo je v taborišču Struthof Natzweiler, skoraj 800 metrov visoko na hribih Vogesen. Taborišče so sestavljale terase, tako je bilo z vseh višjih teras videti dimnik ves čas delujočepe-či, ki se je nahajala na najnižji terasi. Pred to panoramo mi je Gabriele govoril, kako bomo, po koncu vojne - po rasistični temi fašizma - ustvarili naše sožitje v mestu. Pripravil je pravi načrt, na evropski ravni, kot ga sedaj skušata uresničiti Svet Evrope in evropski parlament. Gabriele se, žal, ni vrnil. Prav nanj sem se spomnil, ko sem začel na pisalni stroj pisati ti dve strani. Gabrileja ni več, živi pa v vas, dragi prijatelji, in v vseh, ki so vaši in naši prijatelji. Veliko nas je, torej. Boris Pahor Pahor - Dipiazza: 1.982 : 1.434 Odklonjeno priznanje Borisu Pahorju je v preteklih dneh odmevalo v tisku. Protagonista zgodbe, vredne obžalovanja, kot se je izrazil slovenski pisatelj, sta tačas priča tudi svojevrstnega spletnega »dvoboja«. Na facebooku šteje stran Boris Pahor za Nobel 1.982 privržencev, Roberto Dipiazza pa ima 1.434 fansov. Novo, »elektronsko« zadoščenje za tržaškega pisatelja! M.K. Občina Repentabor išče šolskega kuharja Občina Repentabor išče kuharja ali kuharico za trimesečno celodnevno delo (pogodba kategorije B) v šolski menzi. Pogoja sta nižješolska diploma in poznavanje slovenskega jezika. Pokrajina Trst sporoča, da se kandidati morajo zglasiti na pokrajinskem okencu za zaposlovanje (Stopnišče Cappuccini 1), in sicer v ponedeljek, 18. januarja (med 9.15 in 12.45 ali med 15. uro in 16.30) ali v torek, 19. januarja (med 9.15 in 12.45). Izročiti je treba osebni dokument in potrdilo ISEE, sprejemajo pa tudi potrdila o brezposelnosti. Prispevki taksijem, prilagojenim invalidom Tržaška pokrajinska uprava ponuja denarne prispevke za taksiste, ki nameravajo prilagoditi svoja vozila potrebam invalidov oz. fizično prizadetim osebam. Prošnjo za prispevek lahko vloži vsak taksist z veljavno licenco, in sicer najpozneje do 31. januarja letos. Prispevek zadeva prilagoditev ali nakup vozila. Podrobne informacije so na spletni strani pokrajinske uprave www.pro-vincia.trieste.it, na voljo pa je tudi telefonska številka 040-3798531. Poveljnik oddelka NOE pri Bassi Poropat Sergio Dal Monte, poveljnik ka-rabinjerskega oddelka za zaščito okolja NOE za srednjo in severno Italijo, je v spremstvu novega deželnega poveljnika istega oddelka Pasqualeja Staraceja obiskal predsednico tržaške pokrajinske uprave Mario Tereso Bassa Poropat ter pokrajinskega odbornika za okolje Vittoria Zollio. Na srečanju je bil govor o možnih novih oblikah sodelovanja za nadzor ozemlja in zaščito okolja. Z družino vozil in trčil pod vplivom alkohola V bližini Bazovice je prišlo v nedeljo do prometne nesreče, 40-letne-mu povzročitelju so pozneje zaradi vožnje pod vplivom alkohola odvzeli vozniško dovoljenje in ga prijavili sodstvu. Zgodilo se je na deželni cesti št. 14, v višini sinhrotro-na. Tržaški avtomobilist, s katerim so sedeli v avtu še 34-letna žena ter štiri in eno leto stara otroka, je izgubil nadzor nad vozilom. Slednje je zaneslo s ceste v parkiran (in po navedbah karabinjerjev že poškodovan) avtomobil. Bazovski kara-binjerji, ki so prihiteli z bližnje postaje, so sprva mislili, da je nesreča huda, naposled pa se je družina iz-mazala z lažjimi poškodbami. Služba 118 je otroka prepeljala v otroško bolnišnico Burlo Garofolo. Voznik je na alkotestu napihal previsoko stopnjo alkohola, zaradi česar so mu odvzeli vozniško dovoljenje in ga prijavili. »Lov« na prodajalce vrtnic in dežnikov Tržaški mestni redarji ob vsakem koncu tedna poostrijo nadzor v ulicah Terezijanske in Jožefinske četrti. Tudi tokrat so kaznovali številne ulične prodajalce. Senegalskemu državljanu, ki je imel dovoljenje za ulično prodajo, so v Ulici delle Torri naložili kar tisoč evrov globe, ker je prodaja na omenjenem območju prepovedana. Prodajalec se je takoj zatem vrnil na isto mesto in si še drugič prislužil isto kazen. Državljanu Bangladeša, ki je prodajal vrtnice na Trgu Venezia, pa so vse rože zasegli. Podobne kazni so doletele še osem prodajalcev. / TRST Torek, 12. januarja 2010 7 gospodarstvo - Pogovor s pokrajinskim tajnikom sindikata Cgil Adrianom Sincovichem Na Tržaškem leta 2009 1.500 delovnih mest manj Kriza Trsta ni močno prizadela, toda v prihodnjih mesecih se bo stanje poslabšalo Gospodarska kriza ni imela za Trst hujših posledic, saj sloni tržaška ekonomija pretežno na terciarnem sektorju. Stanje se bo vsekakor v letu 2010 poslabšalo in je konkretna možnost, da bodo posledice krize v primeru neustreznih oziroma neučinkovitih ukrepov pogojevale razvoj še za mnogo let. Zato je nujna vrsta posegov za zajezitev učinkov krize, ki jih morajo skupno izvajati vsi dejavniki, od javne uprave do delodajalskih in sindikalnih organizacij, še posebej pa je nujno zanesljivo načrtovanje. Na dlani je namreč, da je bilo lani v tržaški pokrajini po ocenah sindikata Cgil izgubljenih 1.000 do 1.500 delovnih mest (uradni podatki bodo znani čez nekaj tednov), še predvsem med mladimi prekernimi delavci in tistimi s pogodbami za določen čas. To je v pogovoru za naš dnevnik povedal pokrajinski tajnik sindikata Cgil Adriano Sincovich, s katerim smo se pogovorili o gospodarsko-družbenem stanju in o zaposlovanju na Tržaškem v letu 2009 ter o perspektivah za leto 2010. Poudaril je, da to ni alarmizem, ampak realistična in zelo resna analiza položaja. Gospodarska kriza je svoje zobe vsekakor pokazala tudi pri nas. Med najbolj prizadetimi področji sta bila poleg storitvenega trgovinsko in seveda gradbeno, tega pa čakajo še temnejši časi. Poleg upada naročil v zasebnem so se namreč ustavile tudi dejavnosti v javnem sektorju. Hud udarec gradbeništvu je med drugim zadalo krčenje deželnih finančnih sredstev za ljudske gradnje, zaradi česar bo moralo tržaško podjetje za ljudske gradnje ATER zamrzniti vse naložbe, ki so bili v načrtu letos. Ustaviti bo moralo v bistvu dela za gradnjo novih stanovanj in vzdrževalna dela in bo s tem ostalo brez dela v zakupu tudi skoraj 400 podjetij. Zato je usoda povezanih gradbincev in inštalaterjev pod vprašajem. V trgovini, ki je med stebri tržaške ekonomije, je lani na osnovi podatkov stanovske organizacije Conf-commercio prenehalo z dejavnostjo skoraj 400 obratov, od trgovin do javnih lokalov. V tem okviru je bilo po Sincovichevi oceni ob službo več stotin ljudi. Prav tako je bila »vrsta problemov« v terciarnem sektorju (predvsem nepremičninske in finančne družbe ter storitve za podjetja), v katerem je največje število podjetij in zaposlenih. Mnoge družbe so namreč znižale število delovnih mest oz. uvedle dopolnilno blagajno. Točno število je kot v primeru trgovine težko ugotoviti, ker ni rečeno, da se ljudje, ki so ostali brez dela, obrnejo na urad za delo. Manj hudo je bilo v lahki industriji, v kateri je zaposlenih približno 2.000 oseb in v kateri so koristili redno dopolnilno blagajno le v zadnjih mesecih leta 2009. V škedenjski železarni, v papirnici Burgo, v tovarni Ser-tubi in drugimi je uvedba dopolnilne blagajne dosegla višek lani spomladi s skupno 800 prizadetimi delavci, nato večjih težav ni bilo. Dejstvo pa je, da je na Tržaškem velika večina srednje-malih podjetij. Zgovoren je podatek, da je na 14 tisoč vpisanih podjetjih na sezname Trgovinske zbornice le 700 do 800 z več kot 15 zaposlenimi. Toda medtem ko so se številna podjetja v deželi FJK posluži-la posebne oblike dopolnilne blagajne, ki jo je v kriznem obdobju razpisala Dežela FJK, se je za to odločilo res malo tržaških malih podjetij. To pomeni, da se tržaška podjetja ne poslužujejo instrumentov v podporo delavcem, razlog za to pa so lahko ne prav jasne oblike delovnega razmerja. Zato je treba to vprašanje poglobiti, pravi Sinco-vich. V kriznem obdobju je torej po oceni sindikata izgubilo službo skoraj 1.500 ljudi in so bila najbolj prizadeta prekerna delovna razmerja. V Trstu je tako danes dejansko okrog 15-20 odstotkov ljudi, se pravi 40.000 občanov, ki »živi slabo« in z zaskrbljenostjo gleda na prihodnost. Med temi je okrog 2.000 mladih in mnogo upokojencev, ki uživajo najnižje pokojnine (tiste od 250 do 500 mesečnih evrov, se pravi velika večina 86.000 pokojnin, ki jih izplačuje zavod Inps na Tržaškem). Sindikat se bo v letu 2010 posvečal še posebej tem ljudem, je poudaril Sinco-vich. V ta namen bo na prvem mestu spodbujal in še krepil sodelovanje z javnimi upravami ter delodajalci, začenši s Confindustrio, ker je za učinkovit izhod iz krize nujen kakovosten skok. Še bolj pa je nujno, kot rečeno, strateško in jasno načrtovanje javne uprave. Še danes niso jasni usoda občinskega regulacijskega načrta, upli-njevalnika v Zavljah, železarne in pristanišča ter sploh načrti javne uprave za preporod mesta oziroma ozemlja. Če ne bo torej kmalu prišlo do ustreznih ukrepov, se bo število brezposelnih še povečalo, hude posledice pa bo imelo tudi mesto in njegovo gospodarstvo. Aljoša Gašperlin Pokrajinski tajnik sindikata Cgil Adriano Sincovich v svojem uradu kroma rovte - Odsek Ulice Brigata Casale začasno zaprt za promet Včeraj so se začela popravila po božičnem zemeljskem usadu Za božič je v nalivu in pod silo blata prišlo do zemeljskega usada v Ulici Brigata Casale, med Ulico Suppan in Rovtami. Nekaj blata je tedaj padlo tudi na cestišče, zaradi česar so cesto začasno zaprli za promet. Območje so si ogledali tržaški občinski tehniki, nakar je občinski urad za upravljanje cest naročil ustrezen poseg. Včeraj si je območje usada ogledalo pristojno podjetje, ki bo odstranilo zemljo in obvarovalo cesto. Ulica Brigata Casale je začasno zaprta za promet od odcepa za Rovte do križišča pri Alturi (na sliki Kroma). Vlogo občinskega odbornika za javna dela je po odhodu Franca Bandellija prevzel sam župan Roberto Dipiazza. Po besedah županovega glasnika Guida Ga-letta naj bi dela predvidoma trajala dva tedna, v primeru slabega vremena pa se bodo morda še nekoliko zavlekla. astra - Poziv Starši, za pogovoro alkoholu ni nikoli prepozno Ko razmišljamo o problemih, ki pestijo današnjo družbo, ne moremo mimo enega izmed najbolj razširjenih, to je odvisnost od alkohola. Pri združenju Astra, ki se bori proti prekomernemu pitju in posledični odvisnosti od alkohola, opozarjajo, da se mladi največkrat približajo pitju kar pod domačo streho. Mnogi starši si namreč ob obedu privoščijo kozarec vina, saj ščiti pred srčno-žilnimi boleznimi, pravijo. Tako pa jih ne naučijo odgovornega pitja, marveč s svojim dejanjem bolj škodijo kot pomagajo. Najbolj problematično obdobje v življenju mladostnika je nedvomno puberteta, se pravi obdobje, ko se mlad človek vsemu upira, predvsem pa staršem - takrat se obnaša povsem v nasprotju s tem, kar od njega zahtevajo. V tem obdobju mu postane življenjsko potrebna družba, v katero zahaja. Kakšna pa je ta družba, se lahko žal prepričamo že ob pogledu na statistične podatke: med mladimi je uživanje alkohola vse bolj razširjeno in kdor ne seže po njem, je skorajda »nenormalen«, kakor da ne bi bilo zabave, brez pijače. Večina se jih zlahka prepusti pritisku vrstnikov in v kozarcu išče pogum, večjo samozavest, sproščenost, boljše počutje in občutek odraslosti, a se ne zaveda, da alkohol ne rešuje problemov, samo prikrije jih začasno - prej ali slej bodo izbruhnili na dan še z večjo silo. Alkohol je postal civilizacijska droga, edina legalna droga, ki prav tako privede posameznike od uživanja do zlorabe in končne zasvojenosti. Vloga staršev pa je pri preprečevanju zlorabe poglavitnega pomena. Pri združenju Astra si zato prizadevajo, da bi nagovorili starše in jih pozvali naj ne banalizirajo pitja svojih otrok, naj ne sprejemajo njihovega vsakotedenskega pretiravanja. Nadzorovati jih morajo in skupaj z njimi postaviti pravila, obrazložiti jim morajo povezavo med alkoholom in njihovo varnostjo oziroma razložiti jim morajo negativne učinke pitja. Otroci, ki se radi pogovarjajo s svojimi starši in ki jim starši znajo prisluhniti, ki imajo tesen odnos z njimi, bodo nedvomno bolj upoštevali njihove nasvete in razumeli razloge za določeno obliko vedenja. Kdor bi rad poglobil vprašanje pretiranega uživanja alkohola, se lahko obrne na združenje Astra (Ul. Abro 11, tel. 040/639152) ali se lahko pri njih oglasi preko elektronskega naslova astra-ts@libero.it oziroma pobrska po spletni strani www.astratrieste.it. aretacija Oropal je prostitutke Mobilni oddelek je včeraj zjutraj izsledil in aretiral 30-letnega sene-galskega državljana Nianga Daoudo, ki je pred državnim tožilcem Federi-com Frezzo priznal štiri rope. Načelnik mobilnega oddelka Mario Bo je povedal, da so se policisti in karabi-njerji ukvarjali z ropoma, ki sta se pripetila v petek popoldne. Kriminalec je v stanovanju pri Trgu Stare mitnice oropal romunsko prostitutko, podobno se je zgodilo še v poslovalnici Lota v Ul. Santo Gavardo pri Sv. Jakobu. Z izmenjavo informacij in s pregledom prejetih klicev na mobilnem telefonu prostitutke so ugotovili istovetnost storilca. Daouda pa ni imel stalnega bivališča. Včeraj so ga zasačili pod stanovanjem neke prostitutke v centru Trsta. Najbrž je naklepal nov podvig. Romunska prostitutka ga je prepoznala in sam je priznal, da je z nožem opravil štiri rope, tri v Trstu. Trikrat je oropal prostitutke, eno od teh je pred 15 dnevi ranil v Vidmu. severna liga - Obisk v sintskem naselju v Ul. Pietraferrata Fedriga: Nomadska naselja na Tržaškem je treba zapreti Nomadska naselja na Tržaškem je treba zapreti, ker je treba po eni strani zagotoviti varnost Tržačanov, po drugi pa ljudje ne morejo živeti v teh pogojih, in med drugim jih nihče ne nadzira. To je poudaril poslanec Severne lige Massimiliano Fe-driga, ki si je včeraj ogledal sintsko naselje v Ul. Pietraferrata skupaj z občinskim svetnikom Severne lige Mau-riziom Ferraro. Namen ligašev je preprečevanje kaznivih dejanj, ki jih po njihovem mnenju povzročajo Romi. Zato je Fedriga napovedal, da namerava skupaj s prefektom analizirati kraje v tržaških stanovanjih in ugotoviti, ali je zagotovljena varnost Tržačanov pred Romi. »Poleg slabih pogojev, v katerih živijo pripadniki lokalne skupnosti Sinti,« je dodal Fe-driga, »je še najbolj zaskrbljujoče dejstvo, da nasprotujejo integraciji, pa čeprav so italijanski državljani.« V tem smislu je tudi vprašal, ali redno plačujejo davke in ali so podvrženi ustreznim kontrolam. Ferrara (drugi z leve) in Fedriga med obiskom v sintskem naselju kroma 8 Torek, 12. januarja 2010 TRST / kmetijstvo - Srečanje na videmskem sedežu odborništva za kmetijstvo Enotno za ovrednotenje tržaškega vinogradništva Predstavnik ministrstva za kmetijstvo Nezzo in deželni odbornik Violino za podpis programskega sporazuma Pred mesecem dni so na pobudo podpredsednika tržaške pokrajine Walterja Godine krajevni upravitelji, predstavniki kmetijskih organizacij, tržaške Trgovinske zbornice in Konzorcija vin Kras na ministra za kmetijstvo Zaio oz. deželnega odbornika za kmetijstvo Violina naslovili dopis z vabilom na nujno srečanje za razjasnitev vprašanja uzakonitve zaščitene vinske znamke Prosecco DOC. Včeraj je na videmskem sedežu deželnega odborništva za kmetijstvo le prišlo do prepotrebnega soočanja, ki so ga predstavniki javnih uprav, kmetijskih konzorcijev in pridelovalcev tržaške pokrajine ocenili za res pozitivno in spodbudno. Podpredsednik Godina je pohvalil skupen nastop javnih in zasebnih struktur, kar dokazuje, da je razvoj teritorija vsem pri srcu. Z občinskimi odborniki za kmetijstvo Edmondom Bussanijem (Milje), Roberto Škabar (Repen) in Radom Miličem (Zgonik), devinsko-nabrežinskim županom Gior-giom Retom ter dolinsko županjo Fulvio Premolin, predsednikom in tajnikom Konzorcija vin Kras Boletom oz. Tiberiom, vinarjema Benjaminom Zidarichem in San-dijem Škerkom, predsednikom in tajnikom Kmečke zveze Francem Fabcem oz. Edijem Bukavcem, bivšim in sedanjim predsednikom Coldiretti Dimitrijem Žbogarjem oz. Dariom Ermacoro, predstavnikom Confa-gricolture Claudiom Cressatijem ter predstavnikoma Trgovinske zbornice Petzem in Bulgarellijem (tržaška občinska odbornica Marina Vlach se srečanja ni mogla udeležiti) se je včeraj dopoldne Godina srečal z deželnim odbornikom za kmetijstvo Clau-diom Violinom in predstavnikom ministrstva za kmetijstvo Giuseppejem Nezzom. Delegacija s Tržaškega je svoja gostitelja opozorila na zahteve, pravzaprav na obljubljene protivrednosti v korist našemu vinogradništvu, ki že leto dni čakajo na uresničitev: pri tem gre v prvi vrsti za posege za ureditev brega od Kontovela do Nabrežine, pa tudi za boljše obdelovalne možnosti na širšem kraškem področju. Odbornik Violino je gostom dejal, da je Dežela FJK namenila 200 tisoč evrov za ureditev kraškega brega (delo je poverila konzorciju Bonifica pia-nura isontina iz Ronk), Nezzo pa je dodal, da bo marca ali aprila znano, s kolikim denarjem bosta lahko deželi FJK in Veneto razpolagali iz sklada za velike infrastrukture oz. v sklopu financiranja nacionalnega namakalnega načrta. Na pogajalski mizi se je pojavilo tudi vprašanje ustanovitve središča za promocijo Prosecca DOC, za katero pa sta tako Violino kot Nezzo pojasnila, da nimata pristojnosti, vendar da bosta posegla za potrebno financiranje strukture. Na potezi so sedaj konzorciji in združenja, ki bodo morali predstaviti ustrezne projekte, ki bi ovrednotili teritorij in njegovo ponudbo. Pri tem so ob vinu »prosecco« omenili še ovrednotenje kraške malvazije, terana in vitovske. Beseda je tekla tudi o obremenjujočih omejitvah na teritoriju (75% Krasa omejujejo zaščitena območja SIC in ZPS), ki ne dovoljujejo razvoja kmetijskega sektorja. Sogovorniki so si bili edini, da bi morali vin-kulacije spremeniti v priložnosti, ne da bi pri tem prezrli zaščite okolja, seveda. Potrebno bo torej sklicati skupno omizje, pri katerem bodo ob javnih upraviteljih in predstavnikih konzorcijev pridelovalcev, prisotni tudi odborniki za okolje in kmetijstvo ter predstavniki civilne zaščite za enotno programiranje posegov na našem Krasu. Tako Nezzo kot Violino sta torej izrazila pripravljenost za posege v korist tržaškemu vinogradništvu. Obvezala sta se, da bosta besede čim prej prelila na papir - v obliki programskega sporazuma - nato pa jih prelevila v konkretna dejanja. V zameno pa zahtevajo umik priziva na deželno upravno sodišče iz Lacija, ki so ga vložili Kmečka zveza in združenja obdelovalcev ter proizvajalcev iz tržaške pokrajine. Da je bilo srečanje pozitivno, je bil včeraj prepričan tudi predsednik Kmečke zveze Franc Fabec, ki je poudaril, da je bil enoten nastop edina prava izbira. Ob podpisu programskega sporazuma, ki je po njegovem mnenju tudi uradno potrdilo, da res obstaja volja po sodelovanju, pa bodo oni seveda umaknili priziv. (sas) Pogled na kontovelsko-proseški breg kroma licej franceta prešerna - Tradicionalna ekskurzija v Ljubljano Ogledali so si marsikaj Obisk centra, Metelkove, Narodnega muzeja, NUK-a in knjižnega sejma v Cankarjevem domu Dijaki tretjih razredov Znanstvenega in klasičnega liceja Franceta Prešerna so se 26.novembra lani odpravili na že tradicionalno ekskurzijo v Ljubljano. Pod vodstvom izkušene vodič-ke, gospe Alenke, so si lahko ogledali marsikaj: najprej zgodovinsko mestno jedro in »mladinsko četrt« na Metelkovi; zatem jih je uslužbenka Narodnega muzeja popeljala po bogati razstavi o Ilirskih provincah ter jim lepo orisala zgodovinski okvir njihovega nastanka in posledice francoskega vpliva na Slovenskem. Po okusnem kosilu pri Šestici so dijaki obiskali Narodno in univerzitetno knjižnico, kjer jim je uslužbenka orisala pomen ustanove in jih seznanila z oblikami izposoje knjižničnega gradiva: ob tem so si gostje lahko ogledali še razstavo o bazoviških žrtvah, ki so jo prav pred kratkim postavili v prostorih NUK-a. Dan v Ljubljani se je zaključil s tradicionalnim obiskom knjižnega sejma v Cankarjevem domu in brskanjem po novostih na knjižnem področju. Dijaki in njihovi spremljevalci, profesorji Igor Čok, Majda Cibic, Sara Superina in Neva Zaghet, se toplo zahvaljujejo višji pedagoški svetovalki, prof.Andreji Duhovnik Antoni, in vsem vodičem za tako lepo organizirano strokovno ekskurzijo. Na posnetku: na izletu ni moglo manjkati poziranje za skupinsko sliko slovensko dobrodelno društvo Preko 10.000 evrov za učence in dijake Na zadnji seji v letu 2009 je upravni odbor Slovenskega dobrodelnega društva iz Trsta porazdelil 10.300 evrov za potrebe slovenskih šoloobveznih učencev in dijakov s Tržaškega, Goriškega in iz Benečije. Gre za utečeno dejavnost društva, piše v sporočilu za javnost, ki so nam ga posredovali iz SDD, ki s sicer skromnimi sredstvi skuša pomagati družinam, ki zaprosijo za pomoč v zvezi s šolanjem, prevozi in dopolnilnimi dejavnostmi svojih otrok. Dragoceno pomoč pri zbiranju prošenj nudijo ravnateljstva in tajništva šolskih zavodov. V letu 2009 je bilo prošenj veliko, kar je zgovoren podatek o slabšanju socialnih razmer. Vsem prošnjam ni bilo mogoče ugoditi in tudi prispevki, ki jih lahko nudi SDD, žal, niso visoki. Na osnovi predlogov posebne delovne skupine, ki je pregledala dokumentacijo, je upravni odbor odobril pomoč za 44 mladih na Tržaškem, za devet mladih na Goriškem, pomoč pa bo šla tudi trem mladim iz Benečije. Na seji, ki je napovedana za konec januarja, pa bo na vrsti obravnava prošenj za nagrade za visoko-šolce iz sklada Mihaela Flajbana, ki jih društvo že tradicionalno podeljuje vsako leto. Na začetku decembrske seje so se odborniki Slovenskega dobrodelnega društva spoštljivo spomnili dolgoletne podpredsednice Irene Srebotnjak, ki je 29. novembra umrla na svojem domu v Trstu. Več desetletij je bila članica odbora, dolgo pa podpredsednica SDD. Posebno uspešna je bila pri zbiranju sredstev med našimi trgovci in podjetniki za nekdanje otroške kolonije in mi-klavževanja, za pakete in druge oblike pomoči potrebnim. Stregla je tudi bolnikom in skušala pomagati vsakomur, ki je potreboval pomoč. Srečanje o projektu hitre železnice V četrtek se v mali dvorani Marijinega doma v Rojanu (Ulica Cordaroli 29) obeta zanimiv večer o žgoči aktualni temi. Društvo Rojanski Marijin dom in Kulturno športno društvo Rojanski Krpan prirejata namreč v sodelovanju z gibanjem NO TAV za Trst in Kras informativno srečanje o projektu hitre železnice, odsek katere bi tekel tudi po območju Rojana. O načrtu in njegovih predvidenih učinkih na videz rajona bo spregovoril izvedenec za politiko prevozov Peter Behrens. Začetek ob 20.30. Mesec srhljivk in znanstvene fantastike Kinokrožek Capella Underground (Ul. Economo 12/9) ponuja spet članom dvakrat tedensko programiranje filmov v originalu z italijanskimi podnapisi. Mesec januar bo posvečen srhljivkam in znanstveni fantastiki. Danes ob 21. uri je na vrsti film Larryja Cohena It's Alive!, znan tudi kot Baby Killer. V četrtek, 14. januarja ob 21. uri pa predvajajo film španskega režiserja Juana Carlosa Fresnadilla z italijanskim naslovom 28 set-timane dopo. V tem mesecu bodo na vrsti še francoska filma Eden Log in Chrysalis (že predstavljena na filmskem festivalu Science+Fiction) ter srhljivki The Deadly Spawn in Squirm. Odprtje razstave v Poštnem muzeju Jutri ob 11. uri bodo v Poštnem in telegrafskem muzeju (Trg Vittorio Veneto 1) odprli prvo letošnjo razstavo z naslovom Il calendario postale...un augurio antico (Poštni koledar ...antični pozdrav). Prisotni bodo avtor razstave Antonio Paladini, urednica Poštnega muzeja Chiara Simon, direktor Mestnih muzejev zgodovine in umetnosti Adriano Dugulin ter tržaški občinski odbornik za kulturo Massimo Greco. Tečaj esperanta Danes ob 19. uri bo na sedežu Tržaškega esperantskega društva (Ul. Coroneo 15, tretje nadstropje) prvo srečanje za tečaj esperanta, ki se bo odvijal enkrat na teden do konca meseca maja. Cilj tečaja je udeležba na mednarodnih kongresih v Mongoliji in na Kubi. Film Cecenia Kulturno društvo Tina Modot-ti (Ul. Ponziana 14, prvo nadstropje) ponuja danes ob 20. predvajanje filma Leonarda Giu-liana Cecenia v sklopu Guerra sporca. Film pripoveduje o novinarju Antoniu Russu, ki se odpravi v Čečenijo z namenom, da bi raziskoval in dokumentiral vojno, ki je mnogim nepoznana. Posvet ob zaključku razstave o Francescu Burdinu Tržaški krožek kulture in umetnosti začenja letošnjo dejavnost s posvetom Franceso Burdin: la frontiera rovesciata, ki bo danes ob 17.30 v prostorih Krožka zavarovalnice Generali (Trg Duca degli Abruzzi 1, sedmo nadstropje). Posvet je organiziran na podlagi ravnokar zaključene razstave o pisatelju. Srečanja se bodo udeležili tudi nekateri profesorji, ki so uredili razstavo, in sicer Angela Fabris (Univerza v Celovcu), Gino Ruozzi (Univerza v Bologni), koordinator pobude Elvio Guagnini, Waltraud Fischer in Rienzo Pellegrini (vsi s tržaške univerze). / TRST Torek, 12. januarja 2010 9 izleti primorskega dnevnika - Včeraj vpisovanje Želja po odkrivanju presegla pričakovanja Dodatni datumi za potovanji po Nemčiji oz. Rusiji - Še nekaj razpoložljivih mest za Maroko in Islandijo Kocka je tudi letos padla. Zvesti bralci in bralke Primorskega dnevnika so včeraj polnoštevilno izkazali svojo navezanost na naš dnevnik, pravzaprav na izlete, ki jih vsako leto prireja. Ponudba je bila seveda tudi tokrat pestra, za kar gre zahvala predvsem potovalnima agencijama Aurora Viaggi in First&Last Minute gru-pacije Adriatica.net., ki sta sodelovali pri izbiri destinacij in priredbi ustreznega programa. Zelja po odkrivanju novih krajev je tudi letos presegla najboljša pričakovanja. Mesta za avtobusni izlet po Nemčiji s križarjenjem po Renu (od 18. do 23. maja), ki ga prireja agencija Aurora, so bila takoj zapolnjena, tako da je bilo potrebno urediti dodaten avtobus in posledično dodaten datum, od 25. do 30. maja; pri agenciji je sedaj na voljo le še čakalna lista, v primeru, da kdo odpove. Kot nam je povedala gospa Divna, je tudi potovanje v Rusijo (od 18. do 25. maja) ogrelo interesente, tako da je bilo treba tudi v tem primeru dodati nov termin, in sicer od 20. do 27. maja; povpraševanje pa je bilo precejšnje, tako da načrtujejo pri agenciji, da bi poskrbeli še za tretjo skupino. Potrjeno pa je bilo tudi potovanje v Indijo (od 13. do 27. marca), kjer je ostalo na voljo samo še 5 mest, tako da vabijo pri agenciji zamudnike, naj se čim prej oglasijo v agenciji v Ul. Milano 20 (tel. 040/630261). Prav tako mikavni sta bili ponudbi agencije First&Last Minute Adriati-ca.net. Kot nam je povedala Nataša, je po pričakovanjih največ zanimanja poželo petdnevno potovanje v Maroko (od 14. do 18. aprila), saj je izlet v svet, kjer se prelivajo berberski, arabski, afriški in evropski vplivi, popotnikom zdel izredno očarljiv. Sicer pa je marsikoga zvabila tudi neokrnjena Islandija, ki ponuja obiskovalcu pristen stik z naravo od 23. do 30. junija. Za obe destinaciji V redakciji Primorskega dnevnika se je včeraj zbralo veliko bralcev in bralk, ki je izbiralo med petimi potovalnimi ponudbami kroma je na voljo še nekaj mest, tako da vabijo interesente in morebitne zamudnike, naj pridejo v agencijo, kjer bodo lahko DTTZG ŽIGE ZOISA - Vtis z jesenskega gradbenega sejma v Bologni Utrudljivo a koristno V preko dvajsetih paviljonih prikaz najrazličnejših načinov gradnje in materialov Nikoli še nisem videl tako velikega sejma. Področje, kjer je bil pripravljen, je bilo ogromno. Nismo si uspeli ogledati vseh paviljonov, saj jih je bilo preko 20. Na sejmu smo videli načine gradenj, različne materiale, kup in pol stvari v zvezi z našim bodočim poklicem. Občutil sem nekaj posebnega, ko sem se sprehajal med geome-tri, arhitekti in inženirji. Za veliko stvari, ki smo jih videli, nisem vedel, kaj so ali čemu služijo, a so nam naši profesorji spremljevalci po potrebi stvari obrazložili. Da bi si ogledali sejem v celoti, bi morali ostati tam najmanj tri dni. Vsekakor pa sem prvič doživel del sveta, v katerega bom prej ali slej spadal tudi jaz. Bilo je zelo utrudljivo, a z velikim veseljem komaj čakam, da si ga bom prihodnja leta spet ogledal. Andrea Ghersevich 3. geo RAZSTAVA - V dvorani Arturo Fittke za občinsko palačo Cattonarjeve krajine na ogled Od Krasa do morja naslov razstave tržaškega slikarja-samouka - V prazničnih dneh si jo je ogledalo več kot 1.500 ljudi Razstavljene slike Giorgia Cattonarja kroma V razstavni dvorani Arturo Fittke za tržaško občinsko palačo je še danes odprta slikarska razstava del tržaškega slikarja Giorgia Cattonarja z naslovom Od Krasa do morja. Na ogled so olja na krajinsko tematiko: od kraških zidkov z barvitim jesenskim rujem do pogledov na morje, od daljnih obzorij in ladij v razburkanem morju do detajlov kraških krajin s poimpresionističnim slikarskim izrazom. Giorgio Cattonar (letnih 1957) je slikar-samouk. K slikarstvu ga je spodbudil učitelj Dante Pisani. V več kot treh desetletjih slikanja je Cattonar naslikal več sto slik, pripravil je že več samostojnih razstav, sodeloval pa je tudi na številnih skupinskih razstavah. Sedanja razstava je v prazničnih dneh privabila na ogled več kot 1.500 ljudi, kar je res mnogo. Pripravilo jo je odborništvo za kulturo Občine Trst, danes pa je odprta od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure. Včeraj danes potešili svojo radovednost in se kajpak vpisali na izlet. Poslovalnica je v Ulici San Lazzaro 13 (tel. 040/637025). (sas) Danes, TOREK, 12. januarja 2010 TATJANA Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.43 - Dolžina dneva 8.59 - Luna vzide ob 5.44 in zatone ob 14.03. Jutri, SREDA, 13. januarja 2010 VERONIKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,8 stopinje C, zračni tlak 1013,8 mb raste, veter 11 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 70-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje C. Prispevki Namesto cvetja na grob gospe Irene Le-giša darujeta Sergio in Majda z družino 30,00 evrov za SKD Vigred. V spomin na prijatelja Dušana darujeta Peter in Patrizia 50,00 evrov za Sklad Dušana Poldinija. V spomin na Ivana Čuka daruje Marina Prašlj z družino 30,00 evrov za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob gospe Ivanke Colja daruje Luciana Sancin 30,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič. Ob 1. obletnici smrti Edija Glavine daruje žena Marica z družino 50,00 evrov za KK Adria, 50,00 evrov za MPZ Tončka Čok in 50,00 evrov za mladinsko združenje Lonjer - Katinara. V spomin na Slavo Danieli vd. Daneu darujejo Vasilij Daneu in družina 50,00 evrov, David Furlan in družina 50,00 evrov in Marino Bevilacqua in družina 50,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na Ivanko Colja darujeta Albina Vrabec 20,00 evrov in Fani Adamič 20,00 evrov za šempolajsko cerkev. Ob svoji 90. letnici daruje Ivan Kante 50,00 evrov za balinarski odsek ŠK Kras in 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrov-cu. V spomin na Ivanko Tomažič Colja daruje Silva Pegan 15,00 evrov za Šem-polajski cerkveni pevski zbor. V spomin na Giulia Paolija darujeta Lojze in Milka - Škapčeva 20,00 evrov za KD Slovan - Padriče. V spomin na Giulia Paolija daruje družina Grgič - K'Ptanovi 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Padričah. V spomin na drago prijateljico Nadio Pahor Verri darujeta Franka in Franc 50,00 evrov za KŠD Rojanski Krpan. V spomin na Ivanko Tomažič Colja daruje Paula Volčič 30,00 evrov za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. Namesto cvetja na grob Jolande Bre-sciani in Mariota Batiča darujeta Milena in Marjo 50,00 evrov za KRD Dom Briščiki. Ob 30. obletnici smrti mame Jušte Kalc por. Kralj daruje hči Marija Mozenich z družino 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na drago Nešto darujeta Alekseja in Primož Možina 25,00 evrov za ŠZ Sloga. Ob prvi obletnici smrti dragega Gig-kota Škabarja daruje žena Marčela 50,00 evrov za ŠD Vesna iz Križa. V spomin na dragega Ivana Čuka darujeta Andrej in Betty 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. + Sedem dni potem, ko je praznoval svoj 100. rojstni dan, je mirno odšel k Gospodu naš dragi Jože Komar (Comari) Zalostno vest sporočajo hči Alina z Guidom, sin Guido z Meri, vnuka Andrea in Paolo z Valentino, ljubljena pravnuka Lorenzo in Francesco ter ostalo sorodstvo. Iskrena zahvala naj gre Moranki in Mariji za pomoč pri oskrbi. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 14. januarja ob 13. uri iz ulice Costa-lunga na repentaborsko pokopališče (zbirališče na križišču pri hrastih). Fernetiči, 12. januarja 2010 Pogrebno podjetje Alabarda 10 Torek, 12. januarja 2010 TRST / [13 Lekarne Do sobote, 16. januarja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 (040 772148), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija -Ul Curiel 7/B, Trg Venezia 2. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (040 308248). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Io, loro e Lara«. ARISTON - 16.30, 21.00 »Soul Kitchen«; 18.30 »Solino«. CINECITY - 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Io, loro e Lara«; 20.20, 22.00 »Rec 2«; 18.00, 20.00, 22.00 »Il riccio«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il mondo dei replicanti«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »Hachiko«; 18.10 »Piovono polpette - 3D«; 16.30, 19.50, 22.15 »Sherlock Holmes«; 16.00, 22.00 »Natale a Beverly Hills«; 16.20, 18.20 »La principessa e il ranocchio«; 16.15, 20.00 »A Christmas Carol - 3D«. FELLINI - 16.45 »Arthur e la vendetta di Maltazard«; 18.30, 20.20, 22.15 »A Serious Man«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.10, 20.00, 22.00 »Die-ci inverni«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'eleganza del riccio«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Hachiko, il tuo miglio-re amico«. KOPER - KOLOSEJ - 18.00 »Dobrodošli v deželi zombijev«; 14.00, 16.30, 19.00, 21.30 »Scherlock Holmes«; 16.10 »Planet 51«; 15.20, 18.30, 21.40 »Avatar 3D«; 19.40, 21.50 »Ljubezen, ločitev in nekaj vmes«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Sherlock Holmes«; Dvorana 2: 16.30, 20.15 »Pio-vono polpette 3D«; Dvorana 3: 18.15, 22.15 »Rec 2«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il mondo dei replicanti«; Dvorana 4: 20.30, 22.20 »Brothers«; 16.45, 18.20 »La principessa e il ra-nocchio«. Moja domača žival »Ljubezen« je največkrat obojestranska. Jih negujemo, nas kratkočasijo, jih razvajamo, nam vsak dan izkazujejo svojo naklonjenost. Če ne gre za psa ali mačko, je mogoče kanarček, ki čudovito žvrgo-li, hrček, ki v svoji kletki nemirno »nabira kilometre« ali zajec, ki potuhnjeno spi v kakšnem kotu. Karkoli že je, gotovo si svojega domačega ljubljenčka fotografiral, zato pa najlepše, najbolj nenavadne ali preprosto najbolj prisrčne posnetke pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu in jih opremi s komentarjem, da bodo ob fotografijah tvojega prijatelja lahko uživali tudi drugi ljubitelji živali. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.10, 22.00 »Io, loro e Lara«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.00 »Il riccio«; Dvorana 3: 18.00, 20.20, 22.10 »Il mondo dei replicanti«; Dvorana 4: 18.00 »Hachiko«; 20.20, 22.15 »Brothers«; Dvorana 5: 17.30 »La princi-pessa e il ranocchio«; 19.50, 22.10 »Sherlock Holmes«. H Šolske vesti UČITELJI COŠ GRBEC STEPANČIČ vabijo starše otrok, ki obiskujejo 3. letnik otroškega vrtca na dneve odprtih vrat in obisk didaktičnih dejavnosti v kombiniranih razredih danes, 12. in 13. januarja, od 8.00 do 9.30. Zainteresirane starše prosimo, da se predhodno telefonsko najavijo na tel. št. 040-834379. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo razširilo paleto naslovnikov za vključitev v prednostne sezname učnega osebja. Tudi suplenti, ki so bili v š.l. 2008/09 imenovani iz zavodskih lestvic za nepretrgoma za 180 dni, smejo namreč vložiti tozadevno prošnjo, in sicer do 14. januarja na tajništvo šole, na kateri so poučevali. Obrazci so na razpolago na spletni strani ministrstva za šolstvo. Dodatne informacije na tajništvih šol in na Uradu za slovenske šole. UČITELJI DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA NABREŽINA vabijo starše otrok, ki obiskujejo 3. letnik OV na dneve odprtih vrat v dneh: OŠ Na-brežina Virgil Šček 15. januarja ob 8.15, 18. januarja ob 11. uri delavnica za bodoče prvošolčke, OŠ Devin Josip Jurčič 15. januarja ob 10.15, OŠ Salež Lojze Kokoravec - Gorazd -Zgonik 1. Maj 1945 26. januarja ob 8. uri in 28. januarja ob 14. uri, OŠ Šempolaj Stanislav Gruden 27. januarja ob 10. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da v ponedeljek, 18. januarja, ob 17. uri bo na sedežu v Ul. Caravaggio 4 informativno srečanje za starše otrok, ki bodo v š.l. 2010/2011 obiskovali prvi razred osnovne šole na ravnateljstvu pri Sv. Ivanu. VZGOJITELJICE DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA NABREŽINA sporočamo datume dnevov odprtih vrat: OV Gabrovec v ponedeljek, 18. januarja, od 11. do 12. ure; OV vrtec Devin v torek, 19. januarja, od 11. do 12. ure; OV Nabrežina v sredo, 20. januarja, od 11. do 12. ure; OV Mav-hinje v četrtek, 21. januarja, od 11. do 12. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v otroške vrtce in osnovne šole potekali informativni sestanki. Informativna srečanja se bodo odvijala po sledečem razporedu: OV Pal-čica Ricmanje - 20. januarja ob 16.30. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9.00 do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 27. februarja. UČITELJI OŠ FRANA MILČINSKEGA s Katinare, vabijo starše bodočih prvošolcev na informativno srečanje, ki bo v šolskih prostorih v sredo, 20. januarja, ob 16.30. RAVNATELJI OSNOVNIH IN NIŽJIH Prazničnima^ fotoutripl^^JS) ^ Okrašene ulice in" —' izložbe nas opozarjajo, ^ da se naglo bliža čas božičnih in novoletnih počitnic. Zagotovo so to dnevi radosti, sprostitve, izletov ali zimovanj, spokojnega življenja v toplem objemu družine ali pa »nore« zabave. Vse kar boš zanimivega ali nenavadnega ujel v svoj objektiv, pošlji na spletno stran www.primorski.eu, tako da klikneš rubriko fotografije bralcev. Tvoje prispevke bomo rade volje objavili. SREDNJIH ŠOL na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice suplentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Barkovljah in Lonjerju dnevi odprtih vrat: v Barkovljah (Ul. Valli-cula, 11) v ponedeljek, 1., 8. in 22. februarja, od 11. do 12. ure. V Lonjerju (Lonjerska cesta, 240) pa v torek, 2., 9. in 23. februarja, od 10.30 do 12. ure. ¿i Čestitke Danes praznuje ADA v Trebčah okrogli jubilej. Še veliko zdravih in srečnih let ji voščijo Mario, Andi, Dario, Edes, Karol, Evelyn, Branka, Dušan, Dario in Erik. Ob okroglih letih čestitajo ADI in ji voščijo vse najboljše Vojka, Nataša, Rajko in Igor z družinami. Tristan je dobil bratca LENARTA. Z mamico Katjo in očkom Borisom se veselijo nonoti Adela, Jasna, Robi in Vili ter pranonota Bruna in Davo. V Trebčah je jubilej že znan, Giustina Ciuk praznuje danes 90. rojstni dan. Vse najboljše ji želita Irma in Karin □ Obvestila TPPZ P. TOMAŽIČ vabi člane na redni občni zbor, ki bo na sedežu v Pa-dričah danes, 12. januarja, v prvem sklicanju ob 20. uri v drugem ob 20.30. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »L'Albero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Lu-doteka je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 13. in 20. januarja: »Kaj mi sine na misel« in »Ujemi veter«; 15. in 22. januarja: »Po vrsti« in »Tikaj, predelaj in oblikuj«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel.št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta za Tržaško, da bo seja v sredo, 13. januarja, ob 19. uri ob prvem in ob 19.30 ob drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Košir vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 13. januarja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ulici Sv. Frančiška 20. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM, Kulturno športno društvo Rojanski Krpan in Gibanje No Tav za Trst in Kras prirejajo v četrtek, 14. januarja, ob 20.30 v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 28) informativni večer o načrtu za gradnjo hitre železnice. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 14. januarja, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek 159). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v četrtek, 14. januarja, predavanje dr. Andreja Šmu-ca »Velika izumiranja v geološki zgodovini. Večer bo ob 20.30 v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Eno uro pred predavanjem je možna poravnava članarine 2010. Vabljeni! TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v četrtek, 14. januarja, ob 17. uri v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8, predavanje na temo »Zadovoljstvo in zdravje - Morje na naši mizi«. Predaval bo morski biolog dr. Federico Grim. Vabljeni so vsi! SC MELANIE KLEIN v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov ANPEC obvešča, da se bodo tečaji v bazenu za dojenčke začeli v petek, 15., oz. v soboto, 16. januarja, s sledečim urnikom: skupina 0 - 12 mesecev ob petkih zjutraj, skupina 12 - 36 mesecev ob sobotah popoldne. Sprememba dnevov po dogovoru. Za prijave in informacije:info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 328 -4559414. Število mest je omejeno. BESEDNI RINGARAJA - Sc Melanie Klein prireja tečaj slovenščine za otroke iz vrtca in prve razrede osnovne šole. Tečaji prve in druge stopnje se bodo začeli v soboto, 16. januarja. Info na: 320- 7431637 (od 11. do 13.ure), info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja tečaj degustacije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel v ponedeljek, 18. januarja, in bo vsak ponedeljek in četrtek, od 20.30 do 22.30 v športno kulturnem centru v Lonjerju. Prijave ob ponedeljkih od 18.00 do 19.00 na sedežu. Informacije dobite na spletni strani: www.onav.it. ali na tel. št. 3347786980, email: trieste@onav.it. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria iz Trsta Onlus in Andos Onlus iz Tržiča s sodelovanjem storitvenim centrom volonterstva vabijo v skupino »Ponujam ti roko: samopomoč žalujočim po izgubi drage osebe«. Prvo srečanje bo v torek, 19. januarja, ob 17. uri v storitvenem centru volonterstva (Centro servizi volontariato) v Trstu, Galleria Feni-ce 2, tretje nadstropje. Predvideno je 10 brezplačnih srečanj s psihologom. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, daje urnik vadbe naslednji: ob petkih od 19.00 do 20.00 ter od 20.00 do 21.00; ob torkih pa od 18.00 do 19.00, od 19.00 do 20.00 ter od 20.00 do 21.00. Za jutranjo vadbo ob ponedeljkih od 9.30 do 10.30 pa predhodno kličite na tel. št.: 040-200620 ali 349-6483822. KD PRIMAVERA POMLAD vabi na tri srečanja posvečena poglobljenemu študiju Bachovih cvetlic z naslovom »V kino z dr. Bachom«, ki jih bo vodila psihologinja - psihoterapevtka dr. Lucija Lorenzi. Prvo srečanje bo v soboto, 23. januarja, v prostorih KD Rdeča Zvezda v Saležu 66. Za podrobnejše informacije pokličite tel. št. 347-4437922. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini, ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2009 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do ponedeljka, 1. februarja 2010. Obrazce bo mogoče dvigniti v Uradu za šolstvo in kulturo v Občinski knjižnici v Nabrežini 102, s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob torkih, četrtkih in petkih od 9. do 12. Vse potrebne informacije in pojasnila je mogoče dobiti v Uradu za kulturo, šport in prosti čas, Nabre-žina 102, tel. 2017370. 0 Prireditve SKD VIGRED vabi v sredo, 13. januarja, ob 20.30 v Štalco v Šempola-ju na ogled filma »Trst je naš«. SKD F. PREŠEREN z Boljunca - Skupina 35-55 prireja v petek, 15. januarja, ob 20.30 v društveni dvorani v gledališču F. Prešeren predavanje Maurizia Radacicha (v italijanščini) »Mlini v dolini Glinščice«. Vabljeni. SKD SLOVENEC in župnijska skupnost iz Boršta in Zabrežca prirejajo v nedeljo, 17. januarja, praznovanje vaškega zavetnika sv. Antona. Ob 17. uri v vaški cerkvi slovesna sveta maša, ob 18. uri v Srenjski hiši kulturni program, sodelujeta MePZ Slovenec-Slavec, dirigent Danijel Grbec in gledališka skupina iz Šempetra z veselo igro »Posebni gost prihaja«, režiser Dominik Hanžič. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prirejata 16. revijo kraških pihalnih godb: Opčine-Pro- svetni dom, 23. januarja, ob 20. uri, nastopajo GD Prosek, PO Ilirska Bistrica, Brkinska godba 2000; Sežana-Kosovelov dom, 30. januarja, ob 20. uri, nastopajo PO Divača, GD »Viktor Parma« Trebče, PO Ricmanje. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo razstava Tanje Kralj »Mandale« na ogled ob delavnikih od 9. do 18. ure, do 10. februarja. El Turistične kmetije 0 Mali oglasi LJUBITELJU ŽIVALI podarimo petmesečnega psa mešane pasme, srednje velikosti. Tel. št.: 339-3132487 (ob uri obedov). MLADEGA SIMPATIČNEGA KUŽKA majhne rasti podarimo resni osebi. Tel. št.: 340-6600709 (ob večernih urah). NA REPENTABRU na slovenski strani prodam zazidljivo zemljišče. Tel. 339-5042252. PRODAJAM zazidljivo parcelo v bližini Sežane. Tel. št.: 338-7412320. PRODAM STANOVANJE na Opčinah 110 kv.m., v dobrem stanju, prvo nadstropje, dnevna soba, kuhinja, tri sobe, dve kopalnici, balkon, shramba, pokrito parkirno mesto, cena 230.000 evrov. Brez posrednikov. Tel. 349-7878267. PRODAM vino cabernet in vino za kis po ugodni ceni. Tel. 347-3203527. Z JANUARJEM oddamo v najem opremljeno stanovanje (55 kv. metrov) na Proseku v prvem nadstropju, s parkiriščem in samostojnim ogrevanjem. Tel. 331-1129574. ŠTUDENTKA POMAGA PRI UČENJU matematike, fizike in drugih predmetov. Tel. št. 320-2842698. ŠTUDENTKA pomaga pri učenju angleščine, italijanščine, slovenščine in drugih predmetov. Tel. 3209772356. in Osmice MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481419956. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Sa-lež 64. Nudimo domače dobrote. Tel. št.: 040-229439. OSMICO je odprl Paolo Pernarcich, Medja Vas 21. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. št.: 040-327240. Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga) iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njiegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njiegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. Naš pogovor: predsednik ŠD Kontovel Marko Ban: Skrb za člane nikoli ne sme osiromašiti mladinske dejavnosti /^13 Člani SK Devin na Svetovnih zimskih igrah za veterane na Bledu j* s ■ Zimski nastopi deklet in državne teniške lestvice članov ŠZ Gaja / 21 in Zarje Gaje, pomembna zmaga Vesne Sport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika »oskarji« primorskega dnevnika - Najboljši v ekipnih športih Izbrali smo osmič POGLED Z VEJE Novo leto Mariij Čuk Novo leto, stare navade. Že zdavnaj so se mi razblinile iluzije, da nova leta prinašajo novosti, da spremenijo čas. Čas pa se ne spreminja, je vedno od vedno enak, spreminjamo se lahko ljudje in če se ne bi spreminjali v času bi bil ojojoj in je ojoj. Spremeniti sebe, seveda na bolje, opustiti staro in stereoti-pe za novo, vrednejše, pa je umetnost, ki je vsakdo ne razume in ji ni kos. Zato so nova leta vedno enaka. Lani sem pustil na primer Juventus v globoki krizi in letos je še slabše. No, vsaj nekaj kontinuitete je v tem in v sozvočju s staro resnico, da slabemu ni nikoli konca, nikoli ni videti dna. Da ne govorimo o nasilju. V Rosarnu so se spravili na izžete in v pomanjkanju živeče priseljence, v Angoli pa streljali na nogometno reprezentanco Toga. Afriško prvenstvo se je začelo v krvi. Dva mrtva. Nogometaši marš nazaj v domovino, daleč stran s prizorišča, prvenstvo pa seveda nemoteno teče. Pa naj še kdo reče, da se Afrika ne prilagojuje tako imenovanim zahodnim civilizacijam! In kako se ne bi, saj bo letos tam doli v južnih krajih planeta svetovno prvenstvo! A to je še daleč. Nič ne vemo, kaj vse se bo do takrat zgodilo, mogoče celo to, da bodo prikapljala sredstva za našo narodno skupnost in mogoče celo čudež nove premiere v Slovenskem stalnem gledališču... Ob neumnosti in tragediji nasilja ostajam vedno odprtih ust. Odprtih ust sem bil tudi ob naslednji neumni novici, da je v nedeljo v New Yorku potekala tradicionalna akcija Dan brez hlač na podzemni železnici. Baje se je je udeležilo kar 3 tisoč ljudi. Slačili so si hlače in pri tem ohranjali popolnoma brezbrižen videz, kar je bil edini pogoj za sodelovanje. Če mi kdo razloži smisel tega početja, mu bom zelo hvaležen. Razumel bi, ko bi akcija potekala pri nas, saj smo Zamejci vajeni vsakršnih ponosnih dejanj in imamo pri tem kar nekaj izkušenj. Ampak v New Yorku! Kakšen šport pa je to! Vzporejam lahko le brezpredmetno polemiko, kdo je slovenski in kdo slovensko govoreči župan, s čimer imajo zvrhano mero skrbi predvsem na Koroškem v Avstriji. Uganka je tako preprosta, da sem jo celo sam razvozlal: slovenski župan je pač Slovenec, slovensko govoreči pa tisti, ki govori ali se je naučil slovensko. Dipiazza na primer ne bo nikoli slovenski župan, lahko pa postane slovensko govoreči... Pustimo dialektični šport vnemar in se za trenutek ustavimo pri konkretnem in dokazovanju, da nova leta ne prinašajo novosti. Kdor je bil lani uspešen, bo zagotovo tudi letos, razen če ne nastopijo poškodbe in padci forme. Kdor je lani zmagoval, bo tudi letos, razen če ne bo zmagoval. Moja logika je torej cementno trdna in brez ene same šibke plati. A da ne bo pomote. Športni uspehi so kot vse človekove dejavnosti odvisni od trdega dela, treninga in načrtovanja. Surplus nudi le še talent, ki ni pri vseh enako razporejen. Talent brez nege pa je kot dišeča rožica. Če je ne zalivamo, ovene. Če talenta ne treniramo, propade. Zato bi našim športnikom in vsem v novem letu voščil, da skrbno urijo in nadgrajujejo svoje sposobnosti, kajti le tako bo lahko novi čas prelomen. Ostalo pa je stvar sreče, čeprav si je treba srečo prislužiti. Ne pride sama. Ni naključje, da še naprej igram na loteriji... V uredništvu našega dnevnika smo, s pomočjo strokovnih sodelavcev, tudi letos simbolično podelili športne oskarje za najboljše slovensko govoreče igralce ekip naših društev. V poštev za izbor so prišli nogometaši, košarkarji, odbojkarice in odbojkarji, ki so vsaj pol sezone branili barve enega od naših društev. Zamisel za oskarje se je leta 2002 porodila ob ugotovitvi, da se športniki, ki nastopajo v ekipnih panogah, pri nas zelo poredkoma uvrstijo v izbor Naš športnik, čeprav so velikokrat prava gonilna sila društev in zaznamujejo prvenstva, v katerih nastopajo. Odtlej smo najboljše imenovali vsako leto, skupno zdaj že osmič. V vsem tem času smo v članskih in različnih mladinskih kategorijah »podelili« skupno že 80 priznanj. Letos so med člani zmagali Daniel Tomizza (nogomet, Kras), Peter Sosič (košarka, Jadran), Danjel Slavec (odbojka, Sloga Tabor) in Sabrina Bukavec (odbojka, Kontovel). Na 16. in 17. strani Peter Carli NEMOGOČI PAR ! Meta Starc in Boris Prinčič ŠPORTNA KRIŽANKA /^13 Bozič Grilanc / 22 ra Majdič dobro pripravljena pred Jadran Qubik soliden proti vodilnemu Na 14. strani Za Bor Radenska tudi bivši prvoligaš Pilat Na 14. strani Odbojka: Še o derbiju Sloga - Val v Repnu Na 15. strani Olympii deželni moški pokal U14 Na 16. strani Športna šola Trst; božič po... novem letu Na 19. strani 12 Četrtek, 14. januarja 2010 ALPE-JADRAN / odbojka - Poškodbe zdestekale Televito TS Volley 2010 Nove okrepitve? Ne, več treningov! Kdaj bodo vsi zdravi, je še vprašanje, dodatnih igralcev pa ne bodo najeli A-LIGA DAN POTEM Juventinom popuščajo živc Dimitrij KriZman Poraz na gostovanju pri Clesu sam po sebi ni tragičen, položaj odbojkarjev Te-levite Trieste Volley 2010 pa se je po nekaj tednih pravega preporoda (z odličnim nastopom in prestižno zmago proti Sar-meoli) spet dokaj zapletel. Zaradi številnih poškodb se je namreč porušil sistem, ki ga je trener Drasič s pomočjo ekipe, sestavil decembra meseca. Na seznam poškodovanih se je nazadnje uvrstil še korektor Christian Corazza, čigar poškodba je na las podobna poškodbi, ki jo je pred novim letom staknil Ambrož Petelrin, le da je lažja. Corazza je v soboto proti Clesu stisnil zobe in vseeno igral, kako bo prihodnjo soboto, ko čaka ekipo Sloge Tabor ključna tekma za obstanek proti videmskemu VBU, pa bo jasno v prihodnjih dneh. Kot smo že zapisali, se je zakompliciralo tudi pri Peterlinu. Podrobnejši specialistični pregled je pokazal, da je stranska kolenska vez vendarle močno pretegnjena in je za sanacijo potreben daljši počitek, kvečjemu bi Ambrož v soboto lahko igral v vlogi libera, na igranje kot krilni tolkač pa bo v najboljšem primeru potrebno počakati na povratni del sezone. Konec tedna bo znana tudi usoda najdaljšega bolnika, to je Andree Vatovca, ki ga čaka nov specialistični pregled. Dober znak je, da ga hrbet ne boli več (hodi na terapijo in plava), ven- Ambrož Peterlin še nekaj časa ne bo mogel igrati na krlinem položaju kroma dar na prognozo treba še počakati. Vodstvo ekipe je že sporočilo, da okrepitev ne bo iskalo, »budget« tega ne dovoljuje, pa tudi kandidatov ni. Furlanski igralec Piccinini je zdaj registriran za Cordenons, Goričan Aljoša Orel pa letos ne more več igrati v Italiji razen kvečjemu za OK Val. Pot, ki jo bodo morda ubrali, je drugačna, lahko bi se odločili za povečanje števila treningov. Top scorerji tedna: Mari 10, Corazza in Slavec 7, Kante 6. Skupno po 11. krogih: Corazza 230, Mari 144, Slavec 78, Bassi 66, A. Peterlin 38. Izidi 11. kroga: Biancade - Cordenons 0:3, Trentino - Loreggia 3:0, Cles - Televita TS Volley 2010 3:0, Sarmeola - Me-tallsider TN 2:3, Motta - Rosa' 3:2, Mon-selice - Sisley TV 3:1, VBU Videm - Me-strono 0:3. Vrstni red: Mestrino 32, Monsleice 28, Metallsider 22, Sarmeola 21, Cles, Rosa' in Cordenons 20, Motta 17, Trentino Volley 14, Sisley TV 13, Televita TS Volley 2010 11, VBU Videm 9, Bincande 4, Lo-reggia 0. Prihodnji krog (16.1.): Televita TS Volley 2010 - VBU Videm (ob 20.00) Po dolgem času se je nabralo kar nekaj izhodišč za razglabljanje o nesrečni A ligi in hvala bogu novice v glavnem niso slabe. Seveda mi bodo tu navijači nekaterih ekip oporekali, toda žal po tekmovanju vsi ne morejo biti zadovoljni, kajti ko eden zmaga je kristalno jasno, da mora nekdo zgubiti. Preobrat, ki ga je v soboto uprizoril Inter, bi bil poseben le, če bi ga udejanila katera druga ekipa. Inter pa je, v dobrem in seveda v slabem, zmožen kakršnihkoli presenečenj. Srhljive so se mi zdele samohvale Mourinha, da na treningih vadijo tudi napadalne kombinacije v katerih kot srednji napadalci nastopajo branilci: ob kritikah na račun Interjeve slabe igre je pravzaprav demoralizirajoče videti, da deluje samo taka zasilna napadalna rešitev. Morda pa bi z njo veljalo vztrajati? Dobro je tudi to, da je kratko potegnila Siena, ki ji privoščim izpad zaradi sramotnega stadiona (tistega, ki ga demontiraš s ključem številka 22) in še česa drugega. Mourinho se je tako lahko v nedeljo zvečer kolikor toliko mirno usedel pred televizijo in najbrž upal, da se bo Juventusu po ne vem katerem srečnem naključju posrečilo zadeti in iztržiti vsaj remi. Juventuso-ve pobožne želje in za Inter idealen scenarij, po katerem bi točke zgubila nevarnejša ekipa, so bile daleč od tega, da bi se uresničile. Milan, dokončno edini kolikor toliko resni konkurentInterja za scudetto, je namreč šel čez turinski olimpijski stadion kakor valjar in za sabo pustil zgolj razbitine. Kdo in kako bo te razbitine sestavil, kdo bo morebiti te razbitine zavrgel proč? Če malce peljem razmišljanje v skrajnost, bi bilo svoj čas bolje, da bi Juventus, po mnenju mnogih itak več kot upravičeno, začela ne iz B lige, temveč iz C1 lige, ki je prvotno bila predvidena kot kazen za početje zloglasnega trojčka. Verjetno bi v tem primeru prišlo do korenitejše prevetritve ekipe, medtem ko se zdaj lepo kaže, da so od Mog-gijevega Juventusa ostali ne le igralci, temveč z njimi tudi Moggijev duh. Posledice so katastrofalne, do katarze ni prišlo ne v klubu in še toliko manj med navijači. Pred leti so se smejali Interjevim, ki so v nemoči zaradi deset in več let porazov zažigali motorčke na tribunah San Sira. Zdaj sami niso nič boljši, raje slabši. Interjevi so vsaj nejevoljo znašali le nad svojo ekipo. Juventu-sovim pa popuščajo živci že po slabih štirih letih, odkar so zadnjič praznovali sicer nato izbrisani naslov: krivi za sedanje razsulo so pa zanje sedanji vodilni možje (nekdanji še vedno nedotakljivi...), in seveda razne mame nasprotnikovih igralcev, od katerih jih zlasti motijo temnopolti Interjevi tujci in temnopolti Italijan z belopolto mamo, po novem opravlja najstarejši poklic na svetu tudi Ronaldinhova mama in še bi lahko naštevali. (dimkrizman@gmail.com) nogomet - Triestina po prvenstveni in pred pokalno tekmo V pričakovanju okrepitev Predsednik Fantinel miri navijače in obljublja posege na kupoprodajni borzi - Danes ob 21. uri osmina finala državnega pokala proti Romi Trener Somma je med tiskovno konferenco miril prisotne in zatrjeval, da je nesmiselno gledati lestvico B-lige, na kateri je Triestina na 18. mestu in bi v tem trenutku morala igrati dodatne tekme za obstanek proti Reggini. Letošnje prvenstvo je nadvse izenačeno: pomislimo le, da bi se Tržačani z zmago na zaostali tekmi proti Piacenzi lahko povzpeli za kar sedem mest! A očitno je, da nekaj v vrstah Triestine ne gre. Trener Somma je takoj po prihodu uspel nekako prikriti številne hibe, ki jih ima ta ekipa, zdaj pa te hibe ponovno prihajajo na površje. Dovolj je bilo, da so napadalci nekaj več grešili pri zaključevanju in serije uspehov je bilo konec. Ob tem je treba podčrtati, da se je zadnje čase seznam poškodovanih precej podaljšal, prav zato so morali nekateri igralci stisniti zobe in igrati, kljub temu, da so bili utrujeni. Seveda tudi tisti igralci, ki se po saniranju poškodbe vračajo, še zdaleč ne morejo biti v najboljši formi. Trener Somma ima torej kar nekaj težav in te težave misli predsednik Fantinel odpraviti tudi s pomočjo zimske kupoprodajne borze, ki je v teku vse do konca meseca. Doslej je Triestina le odstopila napadalca Figolija, drugače je šlo izključno za govorice. Po novem naj bi gotovo ostal v Trstu napadalec Luigi Della Rocca, mesto za nove prihode pa naj bi ustvarila Ma-gliocchetti in Crovetto, ki imata že kovčke v rokah. Oba sta doslej bolj malo igrala in redkokdaj prepričala. Slika lepo ponazarja negativen trenutek Triestine KAJ POTREBUJE TRIESTINA - Tržačani so največje hibe pokazali na sredini igrišča, kjer imajo celo serijo »razdi-ralcev igre« (Gorgone, Pani, Cossu, Prin-civalli) in nobenega organizatorja. Ob tem imajo celo serijo polšpic, večina le teh pa je doslej igrala pod svojimi sposobnostmi. To zlasti velja za Stankovica in Šedi-veca (slednji bo itak moral še nekaj časa mirovati zaradi poškodbe). Je torej še umestno vztrajati s postavitvijo 4-2-3-1? V vsakem primeru morajo De Falco in Fantinel okrepiti obrambo z zunanjim branilcem, ki bi lahko kril tudi sredino obrambe. Najpomembnejši poseg pa mora zadevati vezno vrsto. Treba prej razumeti, kako globoko je pripravljen seči v žep predsednik Fantinel. Triestina nujno potrebuje organizatorja, ne glede na to, če želi ali ne ohraniti sistem igre z enim samim napadalcem. Alternativa bi lahko bila tudi prodati dve polšpici in preiti na 4-3-3 s srednjim napadalcem ter Testini-jem in Volpejem (ali novim nakupom) na zunanjih položajih. V tem primeru bi Tržačanom koristil še en garač za sredino igrišča. DANES PROTI ROMI - Medtem ko se v prvenstvu Triestini pišejo težki časi, bodo danes Sommovi varovanci v Rimu poskušali presenetiti favorizirano Romo v osmini finala italijanskega pokala. Odkar se je Triestina vrnila v B-ligo je to že tretjič, ki ji uspe preboj med 16 najboljših v italijanskem pokalu. V zgodovini italijanskega pokala ji je to uspelo 8-krat, a Tržačani nato niso nikoli presegli tega cilja. V primeru zmage proti Romi bi šlo torej za zgodovinski uspeh Triestine. A ravno Roma ji je v zadnjih dveh izvedbah (2002/2003 in 2006/2007) preprečila uvrstitev v četrtfinale. V spominu navijačev je zlasti nastop v sezoni 2002/2003, ko je Roma Triestino izločila šele po streljanju 11-metrovk (obe tekmi sta se zaključili z neodločenim izidom 1:1). Romo je takrat treniral sedanji selektor angleške reprezentance Fabio Capello. Seveda je danes (pričetek ob 21. uri, v neposrednem prenosu po satelitski tv RaiSportPiu') nesporni favorit Ranierijeva enajsterica, čeprav naj bi Roma igrala s precej spremenjeno postavo. Isto velja za Tržačane, ki so odpotovali v Rim včeraj. Kar pet igralcev je zaradi poškodb ostalo v Trstu (Siligardi, Tabbiani, Scurto, Šedivec in Nef), danes pa naj bi dobili priložnost za igranje tudi tisti, ki jih je Somma doslej manj uporabljal. (I.F.) košarka AcegasAps zelo blizu presenečenja V drugem povratnem krogu košarkarske amaterske A.lige je AcegasAps po izenačeni tekmi klonil na igrišču glavnega favorita prvenstva, bolonjskem Fortitudu. Tržačani so bili za tričetrt tekme celo boljši tekmec in z razigranima Scarponijem (7:8 izza črte) in Spangherom (4:7) v tretji četrtini povedli celo za 12 točk. Tokrat pa, za razliko od zmagovite tekme v Forliju, ostali niso dali običajnega doprinosa, še predvsem ne Bocchini, Le-nardon in Marisi. V odločilnih trenutkih pa, kot znano, Bernardijeva ekipa nima pravega liderja, ki bi si prevzel odgovornost za odločilne mete, kot sta na primer storila na nasprotni strani Muro in Cittadini. Vodstvo je že izjavilo, da ne bo iskalo okrepitev, kar je tudi razumljivo, saj je objektivno napredovanje v Legadue nedosegljivo (nivo prvenstva je zelo visok in veliko ekip ima take ambicije), ekipi pa bi koristil samo izrazit realizator, ki pa bi zahteval bržkone precejšen finančni zaloga'. Edino upanje ostaja torej rast mladih igralcev, ki še lahko povede do tačas edinega realno dosegljiva cilja - uvrstitev v končnico. Nedeljski izid: Fortitudo Bologna -AcegasAps 81:72 (20:22; 37:33; 56:63) FORTITUDO: Lamma 11, Muro 21, Malaventura 4, Cittadini 23, Gigena 14; Sor-rentino 3, Quaglia 2, Borra, Genovese, Fin nv., trener Finelli. AcegasAps: Marisi , Spanghero 22, Be-nevelli 9, Benfatto 6, Scarponi 25, Crotta 7, Colli 3, Lenardon, Bocchini, Cigliani n.v, trener Bernardi. IZIDI 17.KROGA Brescia - Ozzano 69:72; Forli - Omegna 81:63; Castelletto Ti-cino - Trento 69:71; Fortitudo - AcegasAps 81:72; Osimo - Verona 73:69; Fidenza - Tre-viglio 83:80; Montecatini - Riva del Garda 81:77; Jesolosandona počival. VRSTNI RED: Fortitudo Bologna in VemSistemi Forli 28, PentaGruppo Ozzano 26, Centro del Latte Brescia 22, Co.Mark Tre-viglio in Bitumcalor Trento 18, Paffoni Ome-gna in Tezenis Verona 16, AgricolaGloria Montecatini 14, Edilcost Osimo 12, Siram Fi-denza, Nobili SBS Castelletto Ticino in AcegasAps Trst 10, Cartiere Riva del Garda 8, Je-solosandona Bk 0. Marko Oblak ATALANTA - Bortolo Mutti je novi trener prvoligaša iz Bergama po odsotpu Antonia Conteja. BONICIOLLI - Moštvo rimske Lottomatice je v tekmi košarkarske A1-lige kar s 138:37 premagala Napoli, kar je rekordna razlika vseh časov. Treba pa povedati, da je Na-poli igral z mladinci. SOKOLOVA - Ruska odbojkarica, članica Jesija, je na tekmi protiCastellani Grotte dosegla 42 točk, kar je rekord prvenstva A1-lige zadnjih 10 let. Pred njo sta bili boljši Tai Aguero in Antonija Žetova (40 točk). DRŽAVNE LIGE KOŠARKA A-liga IZIDI 13. KROGA: Varese - Cantü 81:66, Ferrara - Treviso 102:95, Siena - Caserta 100:75, Milan - Biella 77:74, Rim - Neapelj 138:37, Teramo - Cremona 85:74, Bologna - Pesaro 82:80, Avellino - Montegranaro 80:69. VRSTNI RED: Siena 26, Caserta in Milano 18, Avellino, Bologna in Cantü 16, Biella in Teramo 14, Treviso, Montegranaro in Rim 12, Varese 10, Cremona in Pe-saro 8, Ferrara 6, Neapelj -8. ODBOJKA A1-liga IZIDI 20. KROGA: Trento - Macerata 3:1, Piacenza - Vibo 3:0, Treviso - Cuneo 1:3, Loreto - Monza 3:2, Verona - Perugia 3:0, Taranto - Pineto 3:1, Latina - Forli 3:2, Mo-dena je bila prosta. VRSTNI RED: Trento 50, Cuneo 42, Treviso in Piacenza 41, Macerata in Modena 37, Verona in Mon-za 28, Perugia in Taranto 23, Vibo 21, Latina 16, Forli 14, Loreto 13, Pineto 6. VATERPOLO A2-liga IZIDI 4. KROGA: Bologna - Como 13:8, Camogli - Padova 11:11, Chiavari - Mo-dena 12:8, Pall. Ts - Quinto 9:10, Brescia - Bergamo 9:6, Vigevano - Torino 12:9. VRSTNI RED: Quinto 10, Bergamo, Brescia in Torino 9, Camogli 8, Padova 7, Vigevano 6, Bologna 5, Chiavari 4, Mo-dena 1, Como in Pall. Ts 0. / ŠPORT Torek, 12. januarja 2010 13 naš pogovor - Predsednik ŠD Kontovel Marko Ban Tudi rekreacija, da bi klub še bolj ukoreninili v teritorij Po zadnjem volilnem občnem zboru so za predsednika športnega društva Kontovel potrdili Marka Bana. V odbor se je v novi mandatni dobi vključilo tudi veliko mladih športnikov, kar je za klub in predsednika nedvomno dobro popotnica pri doseganju zastavljenih ciljev in načrtov. V novem odboru je veliko mladih, med njimi so tudi aktivni športniki. Gre za pravo generacijsko zamenjavo ... Odbor smo nekoliko prevetrili. Vanj smo vključili tudi vse tiste, ki so bili v prejšnjih sezonah že aktivni na različnih področjih, niso bili pa še člani odbora. S smotrno porazdelitvijo funkcij upam, da bo prav vsak dal svoj doprinos in da bomo tako lahko uresničili zastavljene cilje. Tu mislim predvsem na željo, da bi bilo delovanje še bolj kvalitetno in strokovno. Tudi posamezne sekcije že upravljajo mladi. Upam, da je to dober znak. Vsi so že pokazali določene sposobnosti in zanimanje, tako da jim popolnoma zaupamo. Koliko otrok vadi v klubu? Pri odbojki trenira približno 80 deklic, ritmičark je 13, pri košarki pa 15 članov. K temu moramo prišteti tiste, ki vadijo v športni šoli Polet/Kontovel. Tam je približno 80 otrok, v mladinskem projektu Jadran pa je vključenih do 25 naših košarkarjev. Sodelujete s Sokolom pri odbojki, pri košarki z Jadranom. Je sodelovanja nujno? Je, v to smo se prepričali. Če želimo ustvariti celotno verigo delovanja - od prvih športnih korakov do članskih ekip -je to nujno. S sodelovanjem je morebitno pomanjkanje otrok lažje zapolniti. Ob tem pa gre tudi za sodelovanje pri organizaciji, upravljanju objektov in trenerjev. Sodelovanje je torej dobrodošlo in smotrno. Jadran je širši pojem. Bi bil možen tak projekt tudi v odbojki? To bi bilo možno. Potrebna pa je želja društev. Pri košarki se večinoma poslužujete trenerjev iz Slovenije, pri odbojki pa vodijo vse ekipe izključno domače trenerke. Se dekleta pri nas raje odločajo za treniranje? Skrb za kadrovanje je vseskozi prisotna. Pač, nekje imaš srečnejšo roko, drugje pa manj. Pri odbojki so dekleta pokazala zanimanje in stalno stremijo k strokov- nemu napredku. Pri fantih nekateri že kažejo nagnjenja k pedagoškemu delu, upajmo, da jih bodoča služba od tega ne bo oddaljila. Pred nekaj leti smo že imeli nekaj zelo dobrih domačih trenerjev, ki so morali aktivnost prekiniti zaradi različnih osebnih obveznosti. Sodite med tiste predsednike, ki veliko ur preživijo na terenu. Kar nekaj časa posvečam temu. Rad imam pregled nad celotno dejavnostjo. To mi lahko sicer uspe v nekaj urah ali v večjem časovnem obdobju ... odvisno je od situacije in trenutka. Med odbojkarsko in košarkarsko tekmo, kaj izberete? Grem na domače tekme. Včasih pa je odvisno od spleta okoliščin ... Ogledate pa si tudi več mladinskih tekem ... Tako je. V klubu posvečamo veliko pozornost mladinskemu delovanju, vsaj toliko kolikor članskemu. Če bi prišlo do kake krize, bi najbrž krčili pri članskih skupinah, čeprav dobro vemo, da eno veže drugo. V pravem klubu napor in vlaganja v članski sektor pa ne smejo nikoli osiromašiti mladinskega delovanja. Vse mora biti zelo uravnoteženo. V to smo prepričani. Kako je z dvorano Ervatti, ki jo upravljate? Smo podnajemniki. Tačas je telovadnica precej dotrajana: popraviti bi bilo treba naprave za gretje, električno napeljavo, okna in vrata, kar bi nam omogočilo boljše energetsko varčevanje ... Zaradi spremembe košarkarskih pravil bo treba preurediti tudi pod in črte. V deželnem svetu so za ta popravila že namenili prispevek, zaradi birokratskih zapletov pa se je zače- tek del zamaknil. Pomladi bomo vedeli kaj več ... Bodo dela osiromašila vašo dejavnost? Niti ne. Mislim, da bi bilo možno telovadnico popraviti v poletnem obdobju. Nekaj več dela pa bodo prav gotovo zahtevale skupne naprave celotnega objekta. Ob Ervattiju trenirajo Kontovelo-ve ekipe še v šolski telovadnici na Pro-seku, v Repnu in v dvorani na Kontove-lu. Vsekakor velike športne dvorane v vasi ni. Ali bi jo želeli? Seveda bi bilo lepo, če bi dvorano imeli na Kontovelu. Vsekakor pa je Ervat-ti na takem geografskem območju, ki je enako oddaljeno od vasi, od koder gravitirajo otroci v naše društvo. Ali telovadnico med dnevom dobro izkoristite? Vsak dan od 16.00 do večernih ur je telovadnica zapolnjena. Za pokritje vseh stroškov pa je to premalo ... v jutranjih urah namreč nihče ne uporablja telovadnice. Upravljanje bi bilo prav gotovo lažje in bolj ekonomično, če bi lahko površino v popoldanskem času razdelili na dve igrišči (kot aktualne telovadnice v deželi in v Sloveniji). Telovadnica pa je taka, da bi strukturo težko spremenili. Kateri pa so načrti novega mandata? Delamo že na tem, da bi starejšim vaščanom, bivšim športnikom, prijateljem in simpatizerjem ponudili športno rekreacijsko dejavnost. To bi omogočilo, da bi društveno delovanje zbližali tudi tej populacij in da bi ukoreninili društvo v teritorij. Drugi načrt je oblikovanje spletne strani. Pri nas ste bili eden najboljši športnikov. Kako kot bivši športnik sledite delu v klubu? Imate mogoče drugačen pogled na društveno delovanje kot tisti, ki društvo vodi, a ni nikoli okusil vrhunskega športa? Izkušnje, ki sem jih pridobil med igranjem v drugih klubih, tudi v višjih ligah, mi veliko pomagajo pri upravljanju in načrtovanju tistega, ki je golo športna plat dela v klubu. Vseskozi ko sem treniral, sem namreč spremljal delo trenerjev in vodenje mladinskih sektorjev klubov. Mogoče sem na tem področju prav zato olajšan, na drugih pa se moram še izpopolnjevati. Veronika Sossa NEMOGOČI PAR Športni uspeh? Preplezal sem smer z oceno 7b in dobil nagrado za najboljšega vratarja na turnirju cicibanov. Najljubši športni mentor? Dušan Furlan in Miloš Figelj. Kdaj ste bili zadnjič v športni opremi? Pred nekaj leti, ko sem šel v hribe. Rekreacija: kaj, kdaj, kako, koliko in kje? Danes zaradi družinskih obveznosti skoraj nič, še lani sem tri-ali štirikrat tedensko šel tekat. Najljubši športnik, športni klub, reprezentanca? Športnik Leon Štukelj, ekipa New Team iz risanke Holly & Benji (Captain Tsubasa), najljubša reprezentanca pa je brazilska pri nogometu. Športnik med kolegi? Ne da bi vedel. Dobite vstopnici za ogled olimpijskih iger. S kom greste v London? Z ... Ne, napiši z ženo, ker če ne... (smeh) Športna kultura: kdo je športnica Slovenija za leto 2009? Petra Majdič. Točno. Poznate Meto Starc? Igra odbojko pri Kontovelu. (pv) Študijski uspeh? Diploma na medicinski fakulte- ti. Najljubši učitelj ali profesor? Slava Starc, Sara Superina in Gianluigi Sottocasa. Kdaj si bila zadnjič v gledališču, na razstavi ali v muzeju? Tukaj bom naredila dober vtis (nasmešek), ker sem bila v nedeljo na Mušičevi razstavi v Ljubljani. Branje: kaj, kdaj, kako, koliko, kje? Zvečer romane, čez dan strokovne članke in tu pa tam kakšen časopis. Najljubša glasba, knjiga, film? Glasba Bijelo dugme, knjigi Sto let samote in Pomladni dan, film Zlomljeni objemi Pedra Almodovarja. Intelektualec v tvojem športu? Alenka Verša. Dobiš vstopnici za ogled Lou-vra. S kom greš v Pariz? S fantom. Splošna kultura: kdo je bil Robert Capa? Fotograf. Točno. Poznaš Borisa Prinči- ča? Ne. Mož Katje Milič in fotograf, ki se mu je pravkar rodil drugi sin. Je res! Zjutraj sem se mislila slikat pri njem, a je bilo zaprto. (pv) <0 i. £ 0 "0 <0 « j .G »0-3 ... brez besed ... magico milan!!« (Primer nedeljskega komentiranja zamejcev na Facebooku, 10. 1. 2010) »Sokrat. Sploh njegov izrek: Vem da nič ne vem.« (Samir Handanovič o najljubšem filozofu, Sobotna priloga Dela, 31.12. 2009) »Stoodstotno sem prepričan, da bom letos diplomiral na fakulteti za menedžment. Zabava je že načrtovana in bo na sporedu pred poletjem.« (Obeti Vasilija Žbogarja, Primorske novice, 7. 1. 2010) »Sploh ne vem, koliko sem zaslužil. A 7.000evrov? Ni slabo.« (Mitja Valenčičpo slalomu v Zagrebu, Dnevnik, 8.1. 2010) »Za pozabit.« (Igor Florenin o igri Vala po zmagi nad Slogo, STV Rai, 10.1.2010) 360 STOPINJ Peter Na Facebooku ima 90 oboževalcev Nogometu je bil Peter Carli, ki je 22 let dopolnil 6. januarja, predan že od otroštva: v prvem razredu osnovne šole se je pridružil Brežanom, nato pa je igral pri Zarji Gaji in San Luigiju. Peter je nato eno sezono igral pri Triestini v kategoriji na-raščajnikov: »Nastopali smo v državnem prvenstvu, tako da smo se podali tudi do Piacenze, Bologne in Trenta. Takrat sem obiskoval 3. razred višje srednje šole: sezona je bila zanimiva, vendar zelo naporna. Trenirali smo štirikrat tedensko, ob sobotah in nedeljah pa sem bil vedno zaseden.« Svojo športno pot je nadaljeval pri Vesni, kjer je začel tudi letošnjo sezono. »Ker sem igral manj in tudi zaradi želje po spremembi, sem se decembra odločil, da prestopim k Primor- cu,« je povedal Peter, ki zaključuje tretji letnik ekonomske fakultete v Trstu. Na spletnem omrežju Facebook ima Peter iz Trebč svojo skupino »Peter Carli naš bomber!« Skupina ima 90 članov. Stan: zaseden Ostali športni: poleg nogometa najraje sledim moto GP Moj mentor: dedek Ostale dejavnosti in konjički: računalnik in fitness Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Primorski dnevnik, Gazzetta, Piccolo/ Sportwe-ek/ Sky tg 24/Annozero Spletna stran: facebook, www.24ur.si Knjiga na nočni omarici: knjig ne berem, najraje berem dnevnike Najljubša glasba: House music Najljubši film: Trilogija Jesona Bourna (The bourne identity, Supremacy, Ultimatum) Moj lokal: ga ni, najraje grem v Koper Najljubša jed: ljubljanska na zaru Najljubša pijača: Havana kola Mi je všeč/mi ni všeč: všeč mi je živeti iz dneva v dan, ne da bi se obremenjeval/niso mi všeč neolikane in ignorantne osebe Najljubši športnik: Zla-tan ibrahimovic Najljubša osebnost: Ba-rack Obama Najljubše počitnice: v Dalmaciji Če ne bi izbral svojega športa, bi rad ... igral odbojko na mivki Moja himna: evropska Moj vrstni red: ljubezen, zdravje, prijatelji, šport ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO MEJNI PAS MED KOPNIM IN MORJEM, OBRE2JE PREDSEDNIK ZDA (BARACK) TRŽAŠKI ČASNIKAR IN POUT1K (FAUSTO) AMERIŠKI PEVEC GARFUNKEL SHAKESPEAROV JUNAK ŠKOTSKA SKUPNOST PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK ČOLN ALI LADJA Z DVOJNIM TRUPOM SLOGINA ODBOJ-KARICA DVOJICA ITALIJANSKI PESNIK (PIETRO) AMERIŠKI PISATELJ IN DRAMATIK (ELMER) UPODABLJAJOČI UMETNIK SERGIJ UPOVEC OBRI ŠOLSKA OCENA KEM. ZNAK ZA TELUR NEKDANJI BOROV KOŠARKARSKI TRENER SREDNJEVEŠKO POKRIVALO TRGOVSKI POSREDNIK, ZASTOPNIK TAZIO NUVOLARI GOROVJE V NOTRANJOSTI AZIJE REKA V FRANCIJI RADIOAKTIVEN PUN MIHA OBIT DEBELA ŽIČNA VRV RAVNINA KOŠARKARSKA EKIPA IZ RIGE BERI ŠPORTNO PRILOGO PD HRVAŠKI PARLAMENT liMaOMI NEKDANJI AVSTRALSKI TENISAČ ENOTA ZA MERJENJE ELEKTRIČNE NAPETOSTI JEZERO V ZDA STAR SLOVAN ADRIIN KOLESARSKI DELAVEC PEČAR NAŠA PRITRDILNICA OKRASEK, NAKIT NADUHA JEZERO NA KITAJSKEM GRŠKI BOG VOJNE NOMEN NESCIO KRILO POSLOPJA NAŠA PUBUCISTKA UMEK GORIŠKO ŠPORTNO DRUŠTVO NEKDANJA SLOVITA IT. KOLESARSKA EKIPA RIMSKA BOGINJA JEZE SLOVARČEK - MOLTENI = italijanska kolesarska ekipa • RICE = ameriški pisatelj • TAI = kitajsko jezero • VAR = reka v Franciji 1 4 Torek, 12. januarja 2010 KOŠARKA / državna c-liga - Na gostovanju pri vodilnem Pordenonu Nov poraz, a tudi spodbudni znaki reakcije Pordenone stalno v vodstvu, na koncu pa se mu je Jadran približal na štiri točke CGN Pordenone - Jadran Qubik Caffe 60:55 (17:10, 35:22, 46:37) JADRAN: Vitez 11 (2:2, 3:7, 1:1), Marušič 6 (2:2, 2:4, 0:1), Sosič 11 (3:4, 4:10, 0:1), Franco 2 (0:2, 1:2, 0:4), Malalan (0:2, -, -); K. Ferfoglia 2 (-, 1:2, -), S. Ferfoglia 2 (-, 1:5, -), Semec 6 (2:4, 2:3, -), Oberdan (-, -, 0:1), Coco 15 ( 2:3, 5:7, 1:4), trener Dražen Grbac. Izključena: Marušič in Muner (31'). SON: Jadran 24, Pordenon 25. Skoki: Jadran 37 (27 v obrambi, 10 v napadu), Pordenon 37 (24+13). Jadran Qubik Caffe je prvi del prvenstva zaključil s porazom proti prvouvrščenemu Pordenonu. Favorizirani domačini so že v uvodnih minutah prevzeli vodstvo in ga obdržali do konca srečanja. Jadranovci pa se niso nikoli predali in do konca tekme pošteno namučili na papirju znatno močnejše nasprotnike. V prvih dveh četrtinah je prednost domačinov znašala po 6-7 točk: še v osemnajsti minuti so jadranovci zapravili protinapad pri izidu 28:22. S košem bi se približali na pičle štiri točke, tako pa so do konca četrtine le prejeli sedem pik in ob glavnem odmoru zaostajali za trinajst. Bivši selektor slovenske reprezentance Janez Drvarič je za tem zdramil svoje varovance, ki so na začetku tretjega dela pritisnili na plin in v štiriintrideseti minuti že vodili za 18 točk. Že je kazalo, da se Jadranu obeta nov visok poraz, ko so Grbčevi fantje strnili svoje vrste in do konca četrtine razpolovili zaostanek. V enaintrideseti minuti sta sodnika izključila Marušiča, ker je reagiral po ne-športnem prekršku nasprotnega de-vetnajstletnega dvometraša Munerja. Kljub pomembni odsotnosti pod košema so jadranovci v zadnjem delu razliko še dodatno zmanjšali na pičle štiri točke, nikoli pa niso utegnili izničiti zaostanka. Skozi celo tekmo moska c2-liga Matteo Marusič je bil izključen v B1. minuti kroma sta obe ekipi izgubljali veliko žog - na koncu so jih gledalci videli kar 54, 22 Pordenonovih, 32 pa Jadranovih. Zanimivo je dejstvo, da so si jih Grbče-vi varovanci zelo enakomerno porazdelili: vsak je izgubil vsaj eno, kar šest igralcev pa vsaj tri. Poleg tega so jadranovci zapravili točno polovico žog v prvem in drugem polčasu - od teh tudi nekaj v končnici, ko bi lahko še nadoknadili zaostanek. Če k te- Na dnu najbolj SSJ izenačena skupina C-skupina državne C-lige je tudi po koncu prvega dela prvenstva najbolj izenačena. Jadranovci si z osmimi točkami delijo zadnje mesto z Virtusom. Z istim številom točk bi bili v vseh ostalih skupinah vsaj predzadnji, v eni pa kar trinajsti - in torej »rešeni« pred izpadom. Če bo tudi drugi del izenačen bosta štirinajsta in petnajsta igrali dodatno serijo tekem za obstanek. Brez točk, a s pohvalo Jadran Qubik caffe je proti Pordenonu zapravil novo priložnost za zmago. Tudi tokrat so prvouvrščeni nasprotniki na koncu tekme pohvalili jadranovce za dobro predstavo. Jadranov pomožni trener Dellisanti pa je komentiral, da »točk na lestvici ne dodeljujejo glede na pohvale«. NAJBOLJŠI STRELCI mu dodamo še porazni 0:4 izza črte prostih metov v zadnjih dveh minutah je poraz seveda neizbežen. Po slabih nastopih v prejšnjih krogih so ja-dranovci končno reagirali in pokazali zvrhano mero požrtvovalnosti in volje do zmage, za kar si gotovo zaslužijo pohvalo. Tudi pod košema, kjer so bili nasprotniki na papirju precej višji, so jadranovci zbrali toliko skokov kot nasprotniki. (M.O.) Ta teden: Lisjak 19, Zaccaria 17, Ban 16, Klabjan (Br), Klarica (Br), Coco (J), Lokatos (Br) in Bozic (Br) 15, Alberti (B) in Madonia (B) 13, Jevnikar (Br) 12, Sosič (J), Vitez (J) in Crevatin (B) 11. Skupno drž. C-liga: Sosič 185, Coco 140, Marusič 137, Slavec 120, S. Ferfoglia 80. Skupno dež. C-liga: Klarica (Br) 226, Haskič (Br) 212, Alberti (b) 183, Crevatin (B) 177, Madonia (B) 171, Šušteršič (B) 134, Butti-gnon (Br) in Krizman (B) 119, Sechet (Br)112, Bozic (Br) 105, Štokelj (B) 98. Za Bor odslej tudi bivši prvoligaš Pilat moška d-liga - V nedeljo Kontovel spet zelo prepričljivo Uprava Bora Radenska je že prvi dan zimskega prestopnega roka izkoristila za registracijo dveh novih košarkarjev. Ekipo, ki je ob koncu prvega dela prvenstva deželne C-lige zadnja na lestvici s 6 točkami, bosta okrepila krilni center Marco Pilat (letnik 1974, 200 cm) in branilec Matteo Zanini (1982, 188 cm). Levoroki Zanini (v tem prvem delu prvenstva pri Don Boscu v D-ligi, zadnje sezone v deželni C- ligi v Miljah in Ronkah) je bil že septembra na tem, da okrepi Borovo moštvo in že od poletja trenira z ekipo našega društva, vendar registracije zaradi birokratskih zapletov pred januarjem niso uspeli narediti. Pravi luksuz za deželno C-ligo pa predstavlja prihod nekdanjega prvoli-gaša Pilata. Sin znanega narečnega popevkarja Lorenza, je po lanski sezoni, ko je z Agrigentom napredoval iz B2 v B1-ligo, sklenil, da se košarkarsko upokoji in ubral novo poklicno pot kot zastopnik firme, ki prodaja naprave na sončni pogon. Medtem je seveda prejel veliko ponudb za povratek na igrišče in naposled je vendarle izbral obveznost na nižji ravni v domačem mestu, potem ko sta ga Borovo vodstvo in trener Zovatto, ki ga je že treniral kot mladinca pri Stefanelu, dolgo časa snubila. Pred prazniki je že opravil nekaj treningov na Stadionu 1. maja. Zdaj se je z vodstvom domenil, da bo dvakrat tedensko treniral, prisoten pa bo na vseh tekmah. Predsednik Košarkarskega kluba Bor Bruno Kneipp je pojasnil, da so se za okrepitev ekipe odločili že decem- bra: »Predvsem zato, da bi rešili situacijo. Pod košem igrajo naši igralci, ki niso slabi, vendar pa so mladi. Pilat bo lahko tako dal svoj doprinos predvsem pod košem in tudi pomagal pri dozorevanju mladih igralcev.« Ali se ni s prihodom Pilata razblinila začetna ideja, da Bor stopa v novo sezono z mlado ekipo? Ne. Ideja še ostaja. Naši mladi igralci vseskozi igrajo in imajo visoko mi-nutažo. Opazili pa smo, da so druge ekipe najele veliko starejših in izkušenih igralcev. Večkrat nas je prav naša neizkušenost pustila praznih rok. S Pilatom pa bomo imeli tudi mi pod košem izkušenega igralca. Vsi mlajši igralci morajo namreč pridobiti več gotovosti. Marco Pilat ima za sabo lepo igralsko kariero, v A1 ligi je za tržaški Coop Nordest v zadnji prvoligaški sezoni tržaške košarke (2003/2004) igral po deset minut na tekmo. Dentesano - Kontovel 57:67 (17:18, 37:40, 44:57) KONTOVEL: Bufon, Paoletič 4 (0:2, 2:6, 0:7), Starc nv, Gantar 3 (1:2, 1:2, -), Ban 16 (6:7, 5:6, 0:4), Švab 6 (2:3, 2:6, 0:1), Lisjak 19 (8:13, 4:6, 1:1), Zaccaria 17 (1:2, 8:11, 0:3), Vodopivec, Genardi n.v., Godnič 1 (1:2, 0:3, 0:2), Bernetič 1 (1:2, -, -), trener Gerjevič. SON: 19; PON: Lisjak (40). Kontovelci so po zmagah v gosteh proti Sbrindelli in doma proti drugou-vrščenemu Monfalconeju na najboljši način začeli povratni del prvenstva D lige. V nedeljo so si v Gradišču privoščili še solidno ekipo Dentesano in se povzpeli, skupno z Monfalconejem, na drugo mesto lestvice. Kaj bi pri tem še dodali, če pomislimo, da so Kontovelci pred prvenstvom startali s ciljem, da bi dosegli mirni obstanek ... Gerjevičeva ekipa je v Gradišču igrala dobro, le pri metu za tri točke je povsem odpovedala (1:14). V prvem polčasu je bila tekma izenačena, kot kažeta tudi izida posameznih četrtin. Kon-tovelci so si priigrali odločilno prednost v tretji četrtini, ko so z dobro obrambo dovolili gostiteljem, da so dosegli le sedem točk in ob koncu tega dela poved-li za 13 točk. V zadnji četrtini pa so brez težav ubranili prednost, čeprav so ta del tekme izgubili z delnimi izidom 9:13. Za zmago je zaslužna vsa ekipa, posebno pa sta se izkazala Peter Lisjak, ki je bil zelo učinkovit v prodorih na koš in je bil z 19 točkami tudi najboljši strelec ekipe, in Daniel Zaccarija, ki je poleg 17 točk imel še 14 skokov (7 v obrambi in 7 v napadu). V ekipo se je po dolgem obdobju odsotnosti zaradi poškodbe vrnil Marko Švab, ki je na tej tekmi dosegel šest točk, njegov nastop pa je bil vsekakor pozitiven. (lako) Šesto mesto -ugleden rezultat Šesto mesto po prvi polovici rednega dela z devetimi osvojenimi zmagami je za Brežane nadvse ugleden rezultat. Krašovčevi fantje so kot novinci v ligi - in dejansko vseskozi brez Štefana Samca, od katerega so pred začetkom prvenstva veliko pričakovali -igrali na visoki ravni, z izjemo črnega obdobja okrog praznikov (štirje zaporedni zastoji) so učinkovali tudi dokaj konstantno. Z obstankom ne bo težav, če se jim posreči uvrstitev v play-off, pa bodo menda trd oreh za vsakogar. Strma pot O^do obstanka Bor Radenska je po prvem delu deželne C-lige zadnji na lestvici. Tudi če bi videmski CUS, ki ima tako kot Svetoivančani 6 točk na lestvici, izgubil jutrišnje zaostalo srečanje proti Fa-gagni, je namreč pred Borom zaradi zmage v neposrednem dvoboju. Zovat-tove varovance čaka torej v povratnem delu strma pot obstanku naproti, naloga pa (z okrepitvama) navsezadnje ni nemogoča, saj jih na primer od desetega mesta, ki še pomeni neposreden obstanek, v izenačeni ligi ločuje le šest točk. C-liga IZIDI 15. KROGA NPG - Caorle 65:8B, NBU - Virtus UD 72:54, Montebelluna - Codroipo 67:72, Pordenone - Jadran Qubik 60:55, Rovigo - San Daniele 78:71, Marghera - Oderzo 95:77, San Vendemiano - Padova 7B:71 , Pool Venezia - Spilimbergo 75:70 Pordenone 15 1B 2 110B:921 26 Caorle 15 10 5 1104:958 20 Codroipo 14 9 5 1040:1010 18 Pool Venezia 15 9 6 1041:1015 18 Oderzo 15 9 6 10B7:10B2 18 Marghera 15 8 7 109B:1079 16 Montebelluna 15 8 7 1047:10B9 16 San Vendemiano 15 8 7 1090:108B 16 NBU 15 7 8 1075:1057 14 Rovigo 15 7 8 962:1059 14 Padova 15 6 9 1055:1065 12 NPG 14 6 8 905:929 12 Spilimbergo 15 6 9 1072:1128 12 San Daniele 15 5 10 10B4:11B7 10 Jadran Qubik 15 4 11 1000:1075 8 Virtus Ud 15 4 11 1014:1085 8 PRIHODNJI KROG: Montebelluna - NPG, Virtus UD - Spilimbergo, San Daniele - Pordenone, Oderzo - Padova, Jadran Qubik - NBU (17.1. ob 18.00), Caorle Codroipo, San Vendemiano - Marghera, Pool Venezia - Rovigo C2-liga IZIDI 15. KROGA Servolana - CBU 84:77, UBC - Credifriuli 65:80, Bor Radenska - Venezia Giulia 63:78, Latisana - Ardita 80:81, Breg - CUS Videm 77:70, Collinare - Alba 64:76, Ronchi -Goriziana 63:59, Roraigrande - Santos 58:56 Santos 15 12 3 1117:1009 24 Alba 14 11 3 1168:1008 22 Latisana 14 10 4 1144:1014 20 Roraigrande 15 11 4 1131:1117 22 Breg 15 9 6 1086:1100 18 Ardita 14 9 5 1051:1069 18 Servolana 14 8 6 1144:1976 16 Credifriuli 15 7 8 1225:1252 14 Venezia Giulia 14 6 8 1006:976 12 Collinare 14 6 8 1028:1062 12 CBU 15 6 9 1131:1178 12 UBC 14 5 9 1010:1059 10 Ronchi 14 5 9 1040:1105 10 Goriziana 14 4 10 899:978 8 Bor Radenska 15 4 12 1086:119 6 CUS Udine 14 3 11 989:1083 6 PRIHODNJI KROG: Servolana - Ardita, UBC -CBU, Credifriuli - Alba, Latisana - Breg (16.1. ob 20.30), CUD Udine - Santos, Venezia Giulia -Goriziana, Collinare - Roraigrande, Rochi - Bor Radenska (16.1. ob 20.30) D-liga vzhod IZIDI 14. KROGA Dentesano - Kontovel 57:67, Romans - Perteole bo 18.1, Grado - Dinamo Gorica 69:66, Monfalcone - NAB 68:76, San Vito - Don Bosco 81:67, Villesse - Geatti 75:88 Geatti 12 11 1 949:818 22 Monfalcone 1B 9 4 968:911 18 Kontovel 12 9 4 871:815 18 Romans 12 8 4 898:796 16 San Vito 12 8 4 926:874 16 Sbrindella 11 7 B 806:797 14 Dentesano 1B 6 7 895:859 12 NAB 1B 5 8 915:954 10 Don Bosco 12 4 8 797:871 8 Grado 12 4 8 848:927 8 Villesse 12 4 8 814:899 8 Perteole 10 B 7 7B5:752 6 Dinamo 1B 1 12 808:957 2 PRIHODNJI KROG Grado - Sbrindella, Perteole - Dinamo, NAB - San Vito, Kontovel - Vilesse (16.1. ob 20.00), Don Bosco - Monfalcone, Geati - Romans NAJ DOSEŽKI BORUT KLABJAN Igralec Brega najraje meče na koš okrog rakete in proste mete. Iz teh položajev ni nikoli načrtno treniral metov, vendar se je enostavno izboljšal, ker je s teh pozicij več metal. Manj meče izza šestmetrske črte. Letos 34-le-tni center, zgodovinar na koprski univerzi, trenira manj: »Zdaj ne treniram posebej meta, raje delam tre-bušnjake, pred nekaj sezonami pa sem tudi sam treniral na dolinskem odprtem igrišču, v telovadnici ali pred hišo.« Rekordov se ne spominja, pri mladincih pa je nekajkrat dosegel tudi več kot 30 točk. Zdaj je že nekaj let zvest matičnemu klubu, pred tem pa je nekaj sezon igral pri Jadranu, pri mladincih in pa v C- in B2-ligi. Prosti meti: Klarica in Kabjan 4:4, Ban (K) 6:7 (85,7 %) Za 2T: Ban (K) 5:6 (83,3 %), Zaccaria (K) 8:11 (72,7 %) Za 3T: Jadran 12:18 (66,6 %). Statistika flop: prosti meti: Bozic 1:6 (16,6 %); 2T: Madonia 1:7 (14,2 %), Bor 18:62 (29 %); 3T: Paoletič (K) 0:7, Franco (J) in Ban (K) 0:4, Kontovel 1:18 (5 %) ŠPORT / alpsko smučanje - Veterani SK Devin bodo nastopili na Svetovnih zimskih master igrah Kubanskega državljanstva niso potrebovali, saj Osemnaj'st smučarjev bo tekmovalo v veleslalomu v Kranjski Gori - Krstna izvedba privabila 2.500 športnikov Ekipa veteranov SK Devin s trenerjem Alešem Severjem, ki so jo predstavili prejšnji teden v Nabrežini na tradicionalnem predstavitvenem kroma Odločitev je padla takoj: brez obotavljanj in zavlačevanj. Že isti večer, ko je trener junija lani na pikniku predstavil idejo, so se vsi po elektronski pošti prijavili, trenerju (ki je potem dokončal prijavo) pa odšteli vpisnine. Tako se je začela avantura smučarjev-veteranov SK Devin, ki se bodo 26. januarja udeležili prvih svetovnih zimskih iger za veterane. Bled, Kranjska gora, Pokljuka, Kranj in Jesenice bodo gostovale od 25. do 31. januarja največji zimski dogodek namenjen športnikom starejšim od 25 oziroma 30 let. »Na skupni večerji pri trenerju smo bili takoj vsi za to,« je pojasnila duša skupine Franco Parmesan, ki bo z ostalimi sotekmovalci tekmoval v veleslalomu. Želja vsakega športnika je seveda nastop na olimpijskih igrah. Malo za šalo, malo zares so veterani Devina že pred dvema letoma razmišljali, kako bi se lahko udeležili najelitnejšega športnega dogodka. »Nekdo je celo izjavil, da bi lahko zaprosili za kubansko državljanstvo,« se spominja trener Aleš Sever, ki je ekipo veteranov vodil od samega začetka. »Naposled pa nam bo letos uspelo tekmovati na olimpiadi, ne da bi zaprosili za državljanstvo nikogar,« je smeje potrdil. Na prvih zimskih igrah za veterane bo sodelovala osemnajstčlanska skupina veteranov SK Devin. Nastanek ekipe masterjev sega v sezono 2005/06, ko je pod vodstvom trenerja Severja trenirala petčlanska skupina, v naslednjih sezonah pa so se ji pridružili še drugi smučarski navdušenci. Tačas šteje skupina 19 tekmovalcev, ki bodo tudi letos tekmovali na vseh deželnih tekmah FI-SI in na Primorskem pokalu. Druščino zagrizenih smučarjev vseskozi prevevata tudi zelo prijetno vzdušje in zdrava športna tekmovalnost, kar privablja vsako leto nove člane. Posebnih priprav veterani pred nastopom niso opravili, napovedujejo pa, da bodo pred nastopom trenirali nekaj več. Po programu so nekateri v poletnih in jesenskih mesecih opravili šest dni treningov, vsi pa so se lahko udeležili tudi jesenskih treningov mladincev. Z odprtjem deželnih smučišč pa so začeli z rednimi treningi vsako sredo, kondicij-sko pripravo pa večina vseskozi vzdržuje z vadbo v telovadnici, ki jo vodi prav tako trener Sever. Najmlajši veteranski olimpijec bo Alex Pernarčič (letnik 1976), najstarejši pa Roberto Greco (letnik 1949). Zimske olimpijske igre veteranov bodo v Sloveniji doživele krstno izvedbo. Na Svetovne zimske masters igre se je prijavilo več kot 2.500 tekmovalcev iz več kot 45 držav. Tekmovali bodo v šestih različnih športih. Alpsko smučanje bo potekalo v Kranjski Gori, smučarski skoki v Kranju in Tržiču, Pokljuka bo gostila tek na smučeh in biatlon, hokej pa bo potekal v treh gorenjskih hokejskih dvoranah, in sicer na Jesenicah, Bledu in v Kranju. Zimskim športom so organizatorji dodali predstavitveni šport dvoranski nogomet oziroma Futsal, ki se bo odvijal na različnih lokacijah (Kranjski Gori, Radovljici, Kranju, Naklu, Cerkljah, Šenčurju in Bohinju). Tekmovanj v moški in ženski konkurenci se lahko udeleži vsak športnik rekreativec, bivši olimpijski, svetovni ali državni prvak ali tisti, ki jih prav udeležba na masters igrah spodbudi k ukvarjanju s športom. Tekmovalec mora zgolj ustrezati starostnim kriterijem v izbranem športu. Tekmovalci predstavljajo samega sebe, ni nacionalnih reprezentanc, dovoljene pa so tudi večnacionalne ekipe. Do četrtka 7. januarja se je na tek- me alpskega smučanja prijavilo približno 620 smučarjev in 80 smučark. Največ je Slovencev, veliko je tekmovalcev iz Italije, nastopili pa bodo še Švicarji, Slovaki, Čehi, Rusi, Avstrijci, Francozi, Nemci, Švedi, pa tudi tekmovalci iz Ukrajine, Kanade, ZDA, Avstralije, Hrvaške, Poljske, Lihtenstaina, Poljske, Velike Britanije in Brazilije. Med temi bo tekmoval tudi Jure Košir in Urška Hrovat. Na Svetovnih zimskih masters igrah bodo nastopili: Franco Parmesan, Corrado Ciuch, Lucio Musina, Ales-sandro Carciotti, Mauro Franza, Claudio in Paolo Škerk, Marzio Farinelli, Antonio Morgera, Alessandro Corbatto, Laex Pernarčič, Giorgio Norbedo, Roberto Greco, Alessandro Hrovatin, Kristjan Zidarič, Roberto Paulina in Bogdan Milič. Veronika Sossa Torek, 12. januarja 2010 balinanje Kljub lepi zmagi Gaja na zadnjem mestu Ko manjka do konca prvenstva balinarske C-lige le še en krog smo po sobotnih srečanjih dobili imena treh do skupno šestih ekip, ki se bodo v dodatnih srečanjih borile za napredovanje oz. nazadovanje v 1. kategorijo. Začnimo pri dnu lestvice, ki na žalost zadeva našega edinega predstavnika, to je padriško-gropajsko Gajo. Kljub uspehu proti Triestini (12:8), so jo ostali rezultati že matematično obsodili na zadnje mesto. Njihova usoda je bila sicer pričakovana, po domačem porazu (17:3) proti Cussignacu, pa je veliko možnosti, da ista usoda doleti tudi Por-tuale, ki je po odličnem startu zadnje čase zašel v krizo. Tokrat sta v bližanju in obveznem zbijanju popolnoma odpovedala Doljak in Micheli, ki sta z najslabšima izkupičkoma kola (16 oz. 15 točk) dosegla (predvsem drugi) veliko manj kot sta sposobna. Nabrežinec, ki ponavadi vedno doprinese točke, je tokrat izgubil tudi med posamezniki. Dve zmagi je za svojo ekipo prispeval Skupek (štafeti in v dvojicah), uspešna sta bila tudi Tenze in Doljak v drugi dvojici, sedmo točko pa je za Portuale prispeval Battain, ki je v tehničnem zbija-nju komajda izenačil pri skromnem 5:5. Za lep podvig so tokrat poskrbeli ga-jevci, ki so v soboto premagali Triestino, ki je pred začetkom prvenstva merila visoko, lahko pa se zgodi, da se sploh ne bo uvrstila v play-off. Za balinarje kot so Ba-los, Smith ali Bonin bi bila to prava dama. V uvodni disciplini sta gajevca (Leghissa in Rosati) s 24:32 doživela že deveti zaporedni poraz. V igri v krog je Calzi z 19:17 premagal nam dobro znanega Bonina, Ba-los pa je s 27:15 pregazil slabega Gabriel-lija. V tehničnem zbijanju je Gaja izborila celoten izkupiček. Capitanio je s 13:18 premagal Smitha, Sancin pa z rekordno nizkim 3:1 nedoraslega Cappona. Prvo zmago je v soboto dosegel Leghissa, ki je bil v hitrostnem zbijanju boljši (24:20) od tokrat nerazpoloženega Cappona. Med posamezniki je Balos še drugič premagal Gabriellija (13:7), obe dvojici sta bili domena Gaje (Rosati in Lorenzi sta zmagala s 13:3, Kramar in Capitanio pa s 13:6). Četrti par točk je domačinom prepustila trojka (Natural, Milcovic in Calzi), ki je na koncu podlegla s 7:13. (Z.S.) mladinska košarka - Državno in deželno prvenstvo under 19 Bor prvi v tolažilni skupini, Jadran končno prebil led V mlajših kategorijah tokrat vsi praznih rok DRŽAVNI UNDER 19 Tolažilna skupina Bor Zadružna kraška banka - Corno 77:87 (17:23, 38:48, 55:72) BOR: Manta 3, Peretti 10, Smrekar 8, Pallini 3, Bencic 2, Mase 12, Sorini 5, Pipan 2, Liccari 9, Gallocchio 22. Trener: Martini. PON: Gallocchio in Pipan. 3T: Gallocchio 3, Manta in Peretti 1. V povsem nepomembni tekmi so borovci doma doživeli prvi poraz v prvem delu tolažilne skupine, ki so ga kljub temu sklenili na prvem mestu. Trener Martini se tokrat sploh ni oziral na rezultat in je dal možnost vsem fantom, predvsem pa tistim, ki so doslej manj igrali, da se izkažejo. Višji gostje so vsekozi vodili (s prednostjo tudi do 20 točk), poraz so domači omilili le v končnici, ko so igrali malce bolj borbeno in živahno. DEŽELNI UNDER 19 Jadran Zadružna kraška banka - Alba Krmin 59:56 (17:12, 31:24, 53:39) JADRAN: Semolič 14, Košuta 20, Rauber 2, Gregori 5, Baldassi, Kraus 6, Va-lič 4, Žužek 8, Moscati, Majovski, Starec. Trener: Gerjevič. 3T: Košuta 2, Semolič 1. Jadranovi mladinci so končno prebili led in po mogoče najboljši predstavi v prvenstvu doslej presenetili favorizirano krminsko Albo. Pomenljiv je podatek, da so proti starejšemu in bolj izkušenemu tekmecu v prvi tekmi jadranovci izgubili za kar 26 točk (52:78), tokrat pa so ga kljub odsotnosti Nika Daneua ugnali. Z odlično kolektivno igro (hiter prenos žoge v napad, uspešen skok), h kateri so izdaten doprinos prispevali tudi štirje kadeti letnika 1994, so Gerjevičevi fantje vseskozi prepričljivo vodili, že v uvodnih potezah igre so povedli s 14:2. Prikazana igra je bila na trenutke res privlačna in učinkovita, bri-ljanten nastop tako v obrambi kot v napadu je bil celo nepričakovan glede na manjši obseg treninga v zadnjem obddobju. Gostje so mogoče tudi malce podcenjevali domače in ko so v zadnji četrtini reagirali ter spravili v težave naše, je bilo za preobrat že prepozno. UNDER 15 MOŠKI San Vito - Bor Zadružna kraška banka 60:91 (14:20, 27:47, 40:71) BOR: Kocijančič 22, De Luisa 11, Per-co 2, Semen 4, Mattiassich 2, Bole 11, Ster-nad 28, Castriotta 6, Bachi 5. Trenerja: San-cin in Faraglia. PON: Mattiassich. Združeni naraščajniki Bora in Brega so - končno v popolni postavi - v zadnjem krogu prvega dela osvojili drugo prvenstveno zmago na račun skromnega San Vita. Po daljšem obdobju mirovanja so gostje tekmo začeli dokaj zakrčeno, čim pa sta se pognala Ilja Kocijančič v vlogi režiserja in Martin Bachi z ukradenimi žogami, so pustili daleč za sabo nedorasle tekmece. Odtlej so Martin Sternad in soigralci dosledno polnili nasprotnikov koš in povsem gladko zmagali. UNDER 14 MOŠKI Azzurra - Sokol 58:54 (16:13, 32:25, 40:33) SOKOL: Leghissa 0, Regent 2, Koja-nec 2, Sardoč 8, Peric 4, Bevilaqua 0, Koc-jančič 0, Ridolfi 17, Devetak 0, Krevatin 4, Ušaj 17. 3T: Ušaj 1. Trenerja: Brumen in Ro-gelja. Na prvi tekmi v novem letu so Na-brežinci doživeli prvi poraz v letošnjem prvenstvu. Že začetek ni bil prepričljiv; po- znalo se je, da niso trenirali dva tedna. Prvo četrtino so začeli zaspano, v obrambi niso bili zbrani in tako dovoljevali nasprotniku, da je dosegal lahke koše. V napadu pa prav tako jim ni šlo od rok. V tretji četrtini je Sokol reagiral: boljše je zaigral predvsem v obrambi, v napadu pa so bili igralci še vedno netočni, tako da je zaostanek ostal nespremenjen. Najboljše so fantje zaigrali v zadnji četrtini, ko so nekaj minut pred koncem srečanja prišli na točko zaostanka. Žal pa je v zadnjih minutah zmanjkalo moči in koncentracije, da bi lahko tekmo zmagali. Nasprotnik ja tekmo tako zasluženo zmagal. UNDER 13 MOŠKI RUMENA SKUPINA Bor NLB - Don Bosco 42:63 (18:12, 20:29, 26:41) BOR NLB: Impellizzeri, J. Jurc Bla-govič, Skoko 1, Švara 7, U. Jurc Blagovič, Pavič, Cerimovič 5, Pettirosso, Bole 9, Križ-mančič, Mandič 10, De Robbio 10. Trener: Jakomin. V prvem krogu povratnega dela deželnega prvenstva U13 so borovi igralci doma, proti ekipi Don Bosca, potegnili krajši konec. Vsekakor so vidni določeni napredki saj so Jakominovi varovanci vodili za celih 15 minut. Energično in solidno so se upirali izkušenim nasprotnikom tako, da jim je predstava vlila prepotrebne samozavesti. (beto) Azzurra A - Breg 68:54 (11:10, 17:11, 23:19, 17:14) BREG: Gelleni 11, Tul, Saina 2, Sema 4, Vascotto 0, Zobec 15, Fonda 11, Stagni 0, Giacomini 11. Trener: Sila. Brežani so gostovali pri prvouvršče-ni Azzurri 'A", ki letos še ni izgubila. Proti zelo agresivnem nasprotniku se je Breg v prvem polčasu dobro upiral, nekoliko so popustili le v tretji četrtini, kjer so nasprotniki prišli do nekoliko višje prednosti. Vsekakor pa gre varovancev trenerja Sile za prikazano igro in viden napredek. RDEČA SKUPINA Polet/Kontovel - Pall. Interclub 22:68 (4:15, 12:32, 18:47) POLET KONTOVEL: Geletti, Tul-liach, DellAnno, Ukmar, Coloni 2, Antler, Perrelli, Škabar 2, Ciuch S., Daneu A. 10, Furlan 6, Grgič 2; trener: Vremec V prvi tekmi povratnega dela je ekipa športne šole doživela nov poraz. Tekma je bila vse od prvega sodniškega meta povsem enosmerna. Domači igralci so le s težavo našli pot do koša, v obrambi pa so imeli precej težav proti tehnično boljšim nasprotnikom. Precej je bilo tudi naivno izgubljenih žog (predvsem pri podajah in izvajanjih iz outa), povsem odrezani pa so bili v igri pod košema, kjer so gostje polovi-li večino odbitih žog. Nedvomno predstavljajo igralci Intercluba premočnega nasprotnika za Vremčeve fante. Tokrat je bil odsoten Tomaž Daneu, ki je po navadi prvi strelec in prvi skakalec ekipe. Od posameznikov sta tokrat nekoliko izstopala Aleksander Daneu z 10 in Matita Furlan s 6 točkami. (Erik Piccini) 1 6 Torek, 12. januarja 2010 NAŠI OSKARJI 2009 / košarka - Najboljši v sončnem letu 2009 po izboru našega dnevnika Peter Sosič med redkimi obvlada met po vodenju Prispeval k Jadranovemu preporodu v lanski sezoni - Mladi: Bourt Ban, soglasno! Za Košarkarski Oskar Primorskega dnevnika za leto 2009 je glasovalo devet naših trenerjev. Zamejski košarkarski veliki volivci so si bili bolj ali manj edini, da sta bila v igri pod košema v minulem sončnem letu pri nas najzaslužnejša Peter Sosič v članski kategoriji in Borut Ban med mladimi (letniki od 1991 do 1994). V poštev smo vzeli zamejske košarkarje (Gorjup, Haskič, Klanca, Sila in drugi posamezniki iz Slovenije tako niso sodili zraven), ki so branili barve postav naših klubov (torej ne Daniel Batich ne Jan Budin). Peter Sosič (letnik 1987) je med člani slavil prvo mesto dokaj zanesljivo. Jadranov dres je po nesrečni izkušnji v Tržiču oblekel prav z januarjem 2009 in že v krstnem nastopu je bil glavni junak (25 točk) preobrata v derbiju proti Boru (pri katerem je košarkarsko zrasel in debitiral ter se uveljavil na članski ravni), ki je z zmago pomenil tudi preporod ja-dranovcev. K obstanku ekipe v državni C-ligi je v lanski sezoni Peter prispeval povprečno po 12 točk na tekmo (v play- ČLANI: Peter Sosič dosega pri Jadranu povprečno 14 točk na tekmo, v košarko pa resnično ogromno vlaga kroma outu po 15), letos pa jih zadeva vsako nedeljo po približno 14. V igri (vloga branilec oziroma bek) ga krasi solidna tehnika, je eden redkih košarkarjev, ki obvlada vodenje - zaustavljanje - met iz skoka, zanesljiv je pri prodorih na moč na koš in v prostih metih, izboljšati pa mora prav gotovo met za tri točke. Priznanje zasluži tudi zato, ker je v zamejstvu najbrž igralec, ki največ vlaga v treniranje. Večkrat namreč vadi tudi dvakrat na dan, sploh je v telovadnici zelo resen in prizadeven. Drugo mesto za Sosičem je v izboru naših trenerjev zasedel soigralec pri Jadranu, veteran Peter Franco (1977), dolgoletni nenadomestljivi obrambni steber moštva in eden najboljših skakalcev C skupine državne C-lige. Tretje mesto pa je osvojil, sicer precej oddaljen od najboljše dvojice, še en jadranovec, Saša Ferfoglia (1989), v družbi vse bolj zanesljivega Borovega play-makerja Daniela Crevatina (1987). Mladince smo letos sklenili združiti v edino kategorijo, se pravi letnike od 1991 do 94. Vsi volivci so za najboljšega v letu 2009 označili Boruta Bana, košarkarja iz vrst Kontovela, sina legendarnega Marka, ki je letos spodbudno odigral že prve minute tudi v državni C ligi. Letnik 1992, že lani Oskar kot mladi up, se lepo razvija v modernega play-makerja z dobrim metom in pregledom nad igro. Tudi Borut je tehnično zelo dobro podkovan in je pravi garač na treningu, h kateremu pristopa resno in poslušno. Kot pravi njegov trener Mario Gerjevič (ki ga vodi med mladinci, pa tudi v D ligi, kjer je Ban med glavnimi akterji Kontovelo-vega naskoka na vrh lestvice), pa se mora za še dodaten kakovostni skok, ki bi mu dovolil igranje tudi v višjih ligah, prepričati, da se je treba vselej maksimalno potruditi tudi v igri v obrambi. Tudi med mladimi stojijo na zmagovalnem odru sami jadranovci: drugo mesto je zasedel Goričan Ivan Bernetič (1992), tretje pa Kontovelec Niko Daneu (1994). Gre za edina dva izrazito višja košarkarja za prihodnost našega gibanja in oba sta v minulem letu zelo napredovala. MLADI: Boruta Bana (Kontovel/Jadran) so prav vsi volilci uvrstili na prvo mesto. Razvija se v modernega play-makerja s pregledom nad igro, mora pa se izboljšati v obrambi kroma ČLANI VRSTNI RED: 1. Peter Sosič 27, 2. Peter Franco 17, 3. Daniel Crevatin in Saša Ferfoglia 6, Danjel Zaccaria 5, Borut Klabjan 4, Peter Lisjak, Saša Malalan, Matteo Marusic in Niko Štokelj 3, Martina Gantar, Roby Paoletič in Andrej Šušteršič 1. NOMINACIJE PD: Miran Bole (Bor), Daniel Crevatin (Bor), Kristjan Ferfoglia (Jadran), Saša Ferfoglia (Jadran), Peter Franco (Jadran), Mitja Jevnikar l (Breg), Borut Klabjan (Breg), Peter Lisjak (Kon-tovel), Miko Ma-donia (Jadran/Bor), Saša Malalan (Jadran), Matteo Marusic (Jadran), Dean Oberdan (Jadran), Roby Paoletič (Kontovel), Alen Semec (Jadran), Christian Slavec (Jadran), Peter Sosič (Jadran), Niko Štokelj (Bor), Andrej Šušteršič (Kontovel/Bor), Marko Švab (Kontovel), Danjel Zaccaria (Kontovel), Sandi Zeriali (Breg). MLADI (1991-1994) VRSTNI RED: 1. Borut Ban 45, 2. Ivan Bernetič 17, 3. Niko Daneu 9, Andro Pertot 4, Luka Dellisanti in Tadjan Škerl 2, Diego Celin, Jana Croselli in Mia Kraus 1. NOMINACIJE PD: Borut Ban ('92, Jadran), Ivan Bernetič ('92, Jadran), Diego Celin ('93, Bor), Jana Croselli ('94, Polet), Niko Daneu ('94, Jadran), Luka Dellisanti ('93, Jadran), Erik Hrovatin ('91, Jadran), Mia Kraus ('93, Polet), Štefan Nadlišek ('92, Bor), Andro Pertot ('91, Bor), Luka Sacher ('93, Jadran), Niko Sossi ('91, Jadran), Tadjan Škerl ('93, Jadran), Nikola Švara ('92, Bor). GLASOVALI SO: David Ambrosi, Mario Gerjevič, Robi Jakomin, Branko Lakovič, Lucio Martini, Andrea Mura, Denis Salvi, Danijel Šušteršič in Andrej Vremec. CD CT ro fo M Člani 2002 Mauro Simonič, 2003 Sandi Rauber/Mauro Simonič, 2004 Mauro Si-monič, 2005/2006/2007 Ivan Kralj, 2008 Štefan Samec, 2009 Peter Sosič Mladinci v članskih ekipah 2002 Kristjan Ferfoglia, 2003 Martina Gantar, 2004 Ivan Kralj, 2005 Saša Ferfoglia, 2006/2007 Peter Sosič, 2008/2009 Saša Ferfoglia Mladi upi 2002 Martina Gantar, 2003/2004 Saša Ferfoglia, 2005/2006 Mia Kraus in Borut Ban, 2007/2008 Borut Ban Mladinci 2009 Borut Ban odbojka - Najboljši v sončnem letu 2009 po izboru našega dnevnika Velik napredek Danjela Slavca, Sal Slogaš, center, ki zna igrati tudi v polju, je bil med protagonisti napredovanja v B2-ligo - Pri Slogi ali Kontovelu, v C ali D-ligi, je Bukačevo na mreži težko ust Sedemčlanska komisija pri moških in šestčlanska pri ženskah sta tudi letos izbirali slovenske odbojkarje in odbojkarice, ki so se v letu 2009 najbolj izkazali v dresu naših društev. Odbojkarskega Oskarja so tako osvojili najboljši člani in članice ter mladinci in mladinke (letnik 91 in mlajši). Pri moških je med člani lanskega zmagovalca Filipa Hledeja, ki se je vsekakor tudi letos znašel na zmagovalnih stopničkah, nasledil Danjel Slavec (lani na drugem mestu). Center Sloge Tabor je v prejšnji sezoni s svojo ekipo nepričakovano napredoval v B2-ligo, v kateri v letošnji sezoni prvič redno igra. Danjel je v zadnjih letih ogromno napredoval, dobro blokira in na centru uspešno napada različne tipe žog, zelo dober pa je tudi v polju, saj se mu pozna, da je v mladinskih ligah igral tudi kot libero. K napredovanju njegove ekipe so v enaki meri prispevali vsi igralci, saj je Slogo Tabor v lanski sezoni krasila odlična skupinska igra, kljub temu pa so skoraj vsi člani komisije prav Danjela postavili na prvo mesto. Točke si je prislužilo še devet igralcev, ki pa zmage Sloginega centra niso mogli ogroziti. Na drugo mesto se je po lanskem drugem mestu med mladinci uvrstil David Cettolo ('90), ki se je v zadnjih dveh sezonah iz dobrega centra prelevil v odličnega tolkača. V prejšnji sezoni je dosegel kar 342 točk, nesporni top scorer svoje ekipe pa je tudi v novi. Le točko manj od Davida je prejel podajalec Olympie Filip Hlede, ki je za svoje mlade soigralce odličen zgled, svojo ekipo pa vedno vodi zelo zanesljivo. Med mladinci prejme odbojkarskega Oskarja za leto 2009 Matija Komjanc, ki se že drugo leto zapored pre- ■ I ^ ČLANI: Center Sloge Tabor Danjel Slavec kroma izkuša v C-ligi. Med boljšimi je bil tudi v deželni reprezentanci. Tolkač goriške Olympie je zelo nadarjen, poleg tega pa tudi resen in motiviran. Uspešen je predvsem v napadu, medtem ko se lahko v polju še precej izboljša. Z lanskega petega pa se je na drugo mesto zavihtel Sočan Matej Juren, ki v novi sezoni prvič redno igra v C-ligi. V prejšnjih sezonah je na deželni ravni le obča- u 1 ČLANICE: center Kontovela Sabrina Bukavec kroma sno dobil možnost, da se izkaže, zdaj pa iz tekme v tekmo napreduje in dokazuje, da je lahko na mreži uspešen tudi na tem nivoju. Zanesljiv je tudi v polju. Lanski zmagovalec Luka Terčič pa se je moral tokrat zadovoljiti s tretjim mestom. Točke so dobili še Daniel Dussich, Robert Devetak in Ivo Ilic. Med članicami je komisija drugo leto zapored prvo mesto dodelila Sabrini Bukavec, ki je v pretekli sezoni igra- TO Člani 2002/2003/2004 Aleš Feri, 2005 Kristja jiterlin, 2008 Filip Hlede, 2009 Danjel Sla Članice 2002 Tjaša Gruden, 2003 Mirjam Černi kCiocchi, 2008/2009 Sabrina Bukavec ^^ Mladinci a2002 Aljoša Orel, 2003 Ambrož Peterlin, 2 tVasilij Kante, 2007 David Cettolo in Luk Mladinke l2002 Paola Uršič, 2003/2004 Sandra Vit Z2008 Mateja Zavadlav, 2009 Mateja Pete la za Slogo, poleti pa se je vrnila k svojemu matičnemu društvu in je zdaj gotovo med najzaslužnejšimi za dobre rezultate Kontovela v D- ligi. Na deželni ravni je v napadu gotovo med najboljšimi centri, njene udarce pa je tako v bloku kot v obrambi zelo težko prestreči, kar dokazuje tudi to, da je bila v sezoni 2008/2009 pri Slogi top scorerka, najbolj učinkovita napadalka pa je tudi v novi sezoni pri Kontovelu. Sabrina, ki bi lahko glede na svoje sposobnosti uspešno igrala tudi na državnem nivoju, je poleg Karin Crissani tudi edina, ki ji je med članicami odbojkarskega Oskarja osvojiti več kot enkrat (Slo-gina podajalka ga je kar trikrat zapored). Drugo mesto je pripadlo enemu izmed stebrov Sloge, izkušeni podajalki Danieli Ciocchi, kateri kljub slabšim rezultatom njene ekipe komisija priznava, da je na igrišču zaradi tehničnih in značajnih lastnosti pravzaprav nenadomestljiva. Tik za Ciocchijevo se je uvrstila borovka / NAŠI OSKARJI 2009 Torek, 12. januarja 2010 17 nogomet - Najboljši v sončnem letu 2009 po izboru našega dnevnika Daniel Tomizza eden izmed najboljših v naši deželi Pri Krasu igra drugo sezono - Mladi: Niko Jevnikar pred Minejem Purichem Leto 2009 je bilo nedvomno Krasovo leto. Ekipa repenskega društva je v lanski sezoni napredovala v elitno ligo, v kateri trenutno zaseda odlično 2. mesto. Kras je bil obenem na nagrajevanju Naš športnik 2009 imenovan za ekipo leta. Tudi oba, članska in mladinska, Oskarja 2009 Primorskega dnevnika, ki ga prejmejo slovensko govoreči nogometaši iz Italije ekip naših društev, sta odromala v Repen. Na osmi izvedbi naše simbolične nagrade je pri članih največ glasov prejel 26-letni nogometaš Daniel Tomizza (letnik 1983), pri mladih pa Krasov 18-letni mladinec Niko Jevnikar (letnik 1991). Zmagovalec Tomizza, doma iz Nabrežine, kjer je tudi obiskoval slovenski vrtec (šole je nato nadaljeval v italijanskem jeziku, slovenščino pa vseeno solidno obvlada), je v lanski sezoni zbral sedem golov in je bil med glavnimi protagonisti Kraso-vega napredovanja v elitno ligo (bil je tudi naš športnik meseca v februarju 2009). Daniel je pred prihodom v Repen igral tri sezone pri kriški Vesni (v elitni ligi). Pred tem pa je igral v meddeželni D-ligi pri Porto-gruaru in Sanviteseju. Krasov branilec je svojo nogometno pot začel pri Aurisini, nadaljeval pa pri združenih ekipah Primorja in Gaje. Nato so ga povabili v mladinske vrste Triestine, pri kateri je vztrajal vse do članske ekipe. Prvenstvenih tekem v C1 in C2 ligi takrat ni igral, čeprav je bil prisoten na zgodovinskem napredovanju v B-ligo v Lucci. Tomizza je s člansko vrsto Triestine odigral dve tekmi državnega pokala proti Trevisu (na krilu je igral s Parisijem). Tom-izza je v prejšnjih sezonah tudi že treniral cicibane Vesne in Pomladi. Pri članih se je na drugo mesto uvrstil naš lanski oskar 23-letni Dimitri Batti iz Repniča, ki prav tako igra pri našem edinem elitnem ligašu Krasu. Batti, ki je svojo nogometno pot začel pri Primorju, igral pri naših združenih ekipah in nato nadaljeval pri mladinskih ekipah Triestine, je zbral 16 točk. V lanski sezoni pa je prav gotovo prispeval svoj delež h Krasovem napredovanju v najvišjo deželno ligo. Daniel je obenem v sorodstvu s preminulim istrskim pisateljem Fulviom Tomizzo (Danielov oče je bil Ful-viov drugi bratranec). Tretji je bil državni reprezentant nogometa na mivki in igralec kriške Vesne Michele Leghissa (doma iz Medje vasi), ki je lani zasedel drugo mesto na nagrajevanju Naš športnik 2009. Tomizzovega imenovanja za oskarja 2009 se je najbolj veselil trener vratarjev Ponziane Marjan Babuder, ki je Daniela vodil v mladinskih ligah. Trener Milan Mikuš bi oskarja podelil Krasovemu napadalcu Ra-denku Kneževiču iz Sežane, »ki je - kot je dejal - prav gotovo najboljša špica v naši deželi«. Pri mladih je največ točk prejel Kra-sov 18-letni mladinec Niko Jevnikar (letnik 1991), ki je v lanski sezoni uspešno nastopal v deželnem prvenstvu in obenem opravil krstni nastop v članski ekipi (v promocijski ligi). Jevnikar, doma iz Bazovice, je svojo nogometno pot začel pri domači Zarji Gaji. Niko je zelo soliden branilec. Natan- fD CT fO M Člani 2002/2003/2004/2005 Cristian Devetak, 2006 Martina Cheber, 2007 Dario Kovic, 2008 Dimitri Batti, 2009 Daniel Tomizza Mladi na Tržaškem 2002 Matej Bernetič, 2003 Vasilij Kante, 2004 Dimitri Batti, 2005 Martin Cheber, 2006 Peter Carli Mladi na Goriškem 2002 Kristjan Cotič, 2003 Matija Figelj, 2004 Daniel Ferlez, 2005 Matija Figelj, 2006 Mauro Peric Mladi 2007 Mauro Peric, 2008 Aljoša Čok, 2009 Niko Jevnikar ČLANI: Daniel Tomizza (Kras) igra lahko tako v obrambni vrsti kot v zvezni liniji kroma ČLANI VRSTNI RED: 1. Daniel Tomizza 24 točk, 2. Dimitri Batti 16, 3. Michele Leghissa 10, Saša Tomšič 6, Martin Cheber 5 in Mat-teo Pipan 5, Jaš Grgič 4, Simon Feri 1. NOMINACIJE PD: Dimitri Batti (Kras), Matej Bernetič (Zarja Gaja), Simone Bressan (Mladost), Martin Cheber (Vesna), Simon Feri (Sovodnje), Daniel Franco (Zarja Gaja), Jaš Grgič (Zarja Gaja), Eros Kogoj (Sovodnje), Goran Križ-mančič (Zarja Gaja), Vitomir Križmančič (Zarja Gaja), Michele Leghissa (Vesna), Mitja Mer-lak (Primorje), Aron Mihelčič (Zarja Gaja), Mat-teo Pipan (Primorje), Manuel Radetič (Mladost), Alen Sardoč (Primorje), Daniel Tomizza (Kras), Saša Tomšič (Sovodnje). MLADI (letniki 1991 do 94) VRSTNI RED: 1. Niko Jevnikar 15, 2. Minej Purich 8, 3. Jar Martini 4, 4. Aljoša Čok 3, 5. Erik Kuret, Miha Pečar in Christian Pao-letti 1. NOMINACIJE PD: Luca Carli ('93, Pomlad), Aljoša Čok ('91,Primorje), Jan Čok ('91, Primorje), Matija Grudina ('91, Juventina), Goran Kerpan ('92, Pomlad/Vesna), Erik Kuret ('93, Pomlad), Martin Jarc ('92, Pomlad/Zarja Gaja), Niko Jevnikar (letnik 1991, Kras) , Jar Martini ('91, Kras), Christian Paoletti ('94, Pomlad), Miha Pečar ('91, Kras), Minej Purich ('93, Pomlad/Vesna) GLASOVALI SO: Marjan Babuder, Jan Grgič, Bruno Križman, Branko Lakovič, Igor Malalan, Milan Mikuš, Niko Štokelj, Miloš Tul. čen, čvrst in soliden pri skoku z glavo. Nikoli se ne pusti presenetiti, saj ima smisel za postavitev na igrišču. Drugo mesto si je zaslužil lanski nogometaš Pomladi (v letošnji sezoni igra pri kriški Vesni), šele 16-letni Minej Purich (letnik 1993), ki je tudi soliden smučar (pri Mladini). Tretji je Brežan Jar Martini, ki že drugo sezono igra pri mladincih in članski ekipi Krasa. Najboljšega slovensko govorečega nogometaša v Italiji, pri članih in pri mladih, je letos volila osemčlanska komisija slovenskih trenerjev in novinarjev. Med kandidati za naše oskarje so prišli v poštev le slovensko govoreči igralci (rojeni in živeči v Italiji), ki nastopajo pri ekipah naših društev in ki so v sončnem letu 2009 zbrali vsaj dvajset prvenstvenih nastopov. Naš edini profesionalni nogometaš Alen Carli, ki nastopa za gradiško Italo San Marco v 2. diviziji, tako ni prišel v poštev, drugače bi po-metel z vso konkurenco. MLADI: Niko Jevnikar, steber deželnih mladincev Krasa, je v letošnji sezoni s člansko ekipo v elitni ligi zbral en nastop kroma >rina Bukavec dela razliko aviti - Mladinci: Matija Komjanc, obetavni tolkač Olympie in Mateja Petejan, podajalka Govolleyja, ki dobro obvlada vse elemente igre m Stopar, 2006 Simon Černic, 2007 Ambrož Pevec c, 2004/2005/2006 Karin Crissani, 2007 Daniela ¡004 Ambrož Peterlin in Kristjan Stopar, 2005/2006 a Terčič, 2008 Luka Terčič, 2009 Matija Komjanc tez, 2005/2006 Ilaria Černic, 2007 Alenka Verša, jan Ivana Flego, ki je, čeprav igra na centru, v svoji ekipi med najbolj učinkovitimi napadalkami, zelo zanesljiva pa je tudi v sprejemu in obrambi. Če se je združena ekipa Bora in Brega v pretekli sezoni uvrstila v finale končnice za napredovanje, ima veliko zaslug prav Ivana. Točke je prejelo še drugih šest odbojkaric, saj so bila mnenja komisije letos precej deljena (če izvzamemo Sabrino Bukavec, ki so ji v bistvu vsi dodelili prvo ali drugo mesto). Med mladinkami so v zadnjih letih uspešne predvsem goriške odbojkarice. Za Matejo Zavadlav, ki je letos osvojila "le" drugo mesto, si je odbojkarskega Oskarja zagotovila Mateja Petejan. Mlada podajalka je v prejšnji sezoni svojo ekipo zelo dobro vodila v 1. diviziji in jo popeljala do napredovanja v D-ligo, kjer so rezultati Go-volleya sicer slabši. Mateja, ki z združeno ekipo Govol-leya in Bora nastopa tudi v prvenstvu deklic in je bila poleti tudi članica deželne reprezentance, je vsekakor zelo 'Ü MLADINCI: tolkač Olympie Matija Komjanc bumbaca MLADINKE: podajalka Govolleyja Mateja Petejan kompletna odbojkarica. Dobro izvaja skok servis (tako float kot z rotacijo), zanesljiva je v polju, učinkovito pa tudi napada, pri čemer izkorišča predvsem dober odriv in tehnično znanje. Drugo mesto je komisija dodelila, kot smo že omenili, Mateji Zavadlav, ki se je po zelo uspešni sezoni v vrstah Govolleya, preselila v Chions, kjer igra v C-ligi in v prvenstvu mladink. Tretje mesto pa je šlo borovki Ka- terini Pučnik, ki je bila poleti standardni center deželne reprezentance U15, v novi sezoni nabira izkušnje tudi v C-ligi (kjer sicer ne igra redno), sicer pa se je v letu 2009 na mreži izkazala predvsem na mladinski ravni in je bila tudi povabljena na pregledni trening državnega kvalifikacijskega centra (sicer kot podajalka). Komisija je točke dodelila tudi Veri Balzano, Giulii Bressan, Janji Hauschild in Giulii Antognolli. ČLANI VRSTNI RED: 1. Danjel Slavec (Sloga Tabor) 23, 2. David Cettolo (Sloga) 9, 3. Filip Hlede (Olympia) 8,4. Ambrož Peterlin (Sloga Tabor) 6,5, 5. Vasilij Kante (Sloga Tabor) 5, 6. Vanja Veljak (Sloga Tabor) 4, 7. Jan Černic (Soča) 3, 8. Igor Valentinčič (Olympia, Soča) 2, 9. Simon Plesničar 1,5 (Val), 10. Ivan Černic (Soča) 1. ČLANICE VRSTNI RED: 1. Sabrina Bukavec (Kontovel, Sloga) 23, 2. Daniela Ciocchi (Sloga) 9,5, 3. Ivana Flego (Bor) 9,4. Anja Grgič (Bor) 5, 5. Alenka Verša (Kontovel), Neža Kapun (Kontovel) in Katja Vodopivec (Bor) 2, 8. Tereza Pertot (Kontovel) 1, 9. Isabel Mania' 0,5 (Go-volley). MLADINCI VRSTNI RED: 1. Matija Komjanc ('93, Olympia) 26, 2. Matej Juren ('91, Soča) 12, 3. Luka Terčič ('91, Olympia) 11,4. Daniel Dussich ('93, Sloga) 8, 5. Robert Devetak ('92, Sloga/Soča) 5, 6. Ivo Ilic ('92, Sloga) 1. MLADINKE VRSTNI RED: 1. Mateja Petejan ('94, Govolley) 20,5, 2. Mateja Zavadlav ('93, Govolley) 13, 3. Katerina Pučnik ('94, Bor) 11,5, 4. Vera Balzano ('91, Kon-tovel) 5,5, 5. Giulia Bressan ('92, Govolley) 2, 6. Janja Hauschild ('94, Bor) 1, 7. Giulia Antognolli ('92, Konto-vel) 0,5. GLASOVALI SO: Komisija za ženske: Tania Cerne, Tjaša Gruden, Aleksander Koren, Martin Maver, Raj-ko Petejan, Saša Smotlak. Komisija za moške: Lucio Battisti, Tjaša Gruden, Zoran Jerončič, Aleksander Koren, Ivan Peterlin, Joško Prinčič, Andrej Vogrič. 1 8 Torek, 12. januarja 2010 ODBOJKA / tekma kroga - V Repnu zadnji slovenski derbi prvega dela C-lige med Slogo in Valom Imso Poraženci tokrat bolj zadovoljni od zmagovalcev Val Imsa zaradi različnih okoliščin igral neprepričljivo, pri Slogi še napake, a viden napredek 11. krog »Play-off« mora biti cilj Kontovelk V moški C-ligi, v kateri je bila Olympia ta teden prosta, je Soča z značajno igro nadoknadila dva seta zaostanka na srečanju proti bolj izkušenim Tržičanom. S svojo peto zmago je tako ohranila položaj v zlati sredini lestvice, kjer se ji za obstanek res ni treba bati. V tem prvenstvu je prvo zmago slavila Porcia, ki je nepričakovano premagala tržaški Ferro Alluminio. V najvišji deželni ligi so bile v boju za obstanek tokrat uspešne igralke združene ekipe Bora in Brega, razočarale pa so slogašice, ki so povsem po nepotrebnem že zapravile cel kup točk v obračunih z neposrednimi tekmeci. Okrnjena postava ne more biti opravičilo za poraz proti System Volleyu, ki nikakor ni boljši od njih. Prvič od začetka prvenstva so se do 11. mesta povzpele plave (sicer s tekmo več), ki bi bile rešene, če bi se prvenstvo zaključilo v tem trenutku. Izkazalo pa se je vsekakor, da je obstanek v njihovem dometu, saj so vsaj Volleybas, Reana in Blu Volley, torej tri ekipe, ki so jih že premagale, gotovo slabše od njih. Z uspešnimi nastopi nadaljuje Kontovel, ki v D-ligi ne pozna več nepremagljivih ovir. Zdaj si je privoščil še drugouvrščeni Trivignano, tako da lahko z vse večjo zanesljivostjo trdimo, da si mora kot cilj zastaviti uvrstitev v play-off, dobre možnosti pa bi lahko imel tudi v boju za napredovanje. Novemu porazu navkljub pa se ni poslabšal po-ložajgoriškega Govolleya, ki bi moral s povratkom Bressanove odslej igrati bolj uspešno. Zasuk v prvenstvu bi zanj lahko pomenila zmaga na zaostali tekmi z Alturo, ki jo bo odigral jutri. Pri moških se je dobro odrezal Naš prapor, ki ga od konca prvega dela loči le še tekma proti četrtou-vrščenemu Volley Clubu. Brici so trenutno osmi, v soboto pa so dokazali, da so precej boljši tudi od mladih odbojkarjev Cordenonsa. Šesti in zadnji derbi prvega kroga moške C-lige so odigrali v soboto v Repnu. Favorizirani valovci so vknjižili vnovičen uspeh na derbijih in tako zaključili prvi krog s tremi zmagami v slovenskih obračunih. Zadnjo zmago so dosegli z največjo težavo, saj so se mladi slogaši predali šele po petih nizih (v zadnjem nizu šele na 15:17). NEPREPRIČLJIVI - Igra Vala je bila že po uvodnih udarcih neprepričljiva. Trener Makuc je po tekmi pojasnil, da je na to vplivala odsotnost Masija (pred tekmo je odšel domov zaradi slabosti), neop-timalna forma Ombrata (gripo je šele prebolel) in pa sporne sodniške odločitve: »Potem ko je sodnica nekajkrat zapored do-sodila napako pri podaji, podajalec ni igral več sproščeno. To se je poznalo v igri. Obenem pa je odsotnega Masija nadomestil Florenin, ki je sicer krilni igralec; podajalec v napadih ga je torej le občasno izkoristil. Zaradi različnih okoliščin naša predstava ni bila niti zdaleč taka, kot smo zmožni.« Sprejemi so bili netočni (to je izkoristila Sloga), napadi neprodorni, tudi igra ni bila tako hitra kot jo ponavadi izvajajo. Če sta bila doslej v napadu navadno v ospredju Ombrato in Danjel Faganel, sta tokrat na mreži izstopala Stefano Faganel in Nanut. Slednji je bil od tretjega niza zelo zanesljiv v napadu in bloku, v prvih dveh nizih pa ga je podajalec zelo malo izkoristil. SEDMERKA TEDNA Danjel Nanut (Val Imsa) je bil na centru zelo prepričljiv; dosegel je najboljši izkupiček točk, in sicer 23 kroma ZADOVODLJNI - Pri Slogi so bili z osvojeno točko zelo zadovoljni: »Če bi mi kdo pred tekmo rekel, da bomo osvojili točko ali zmago, mu ne bi verjel,« je po tekmi dejal trener Sloge Peterlin: »Po dveh nizih pa smo se stabilizirali in pokazali do-padljivo igro. Lahko bi dosegli tudi kaj več, NAŠE ŠTEVILKE Mesto v prvi sedmerki v novem letu 2010 so si z dobrim nastopom zaslužili štirje odbojkaj in tri odbojkarice. Na derbijih proti Slogi in Olympii je pri Valu zelo dobro igral center Danjel Nanut, ki je bil v napadu zelo učiko-vit. V soboto je bil v Valovih vrstah celo top scorer. Zelo dobro pa je med slo-gaši napadal Danjel Dussich, kar še zlasti velja za tretji niz. Pri Soči se je izkazal predvsem mladi Martin Deve-tak, ki letos redno igra v postavi in stalno napreduje. Tokrat je k zmagi svoje ekipe prispeval 12 točk. V moški D-li-gi pa je bil spet odličen v napadu Luka Kuštrin, ki je v povprečju dosegel skoraj šest točk na set. V vrstah združene ekipe Bora in Brega je tokrat odlično sprejemala Antonella Faimann (86% pozitivnih sprejemov, 71% odličnih), v vlogi libera pa se je izkazala tudi mlada Janja Hauschild pri Govol-leyu. Pri Kontovelu bi tokrat omenili Meto Starc, ki je bila zelo učinkovita v odločilnem petem nizu. Top scorerji tedna Moški: D. Nanut (V) 23, Ombrato (V) in Testen (So) 21, Bertali (Sl) 18, Kuštrin (NP) 17, D. Faganel (V), Juren (So) in I Černic (So) 15, Dussich (Sl) in S. Faganel (v) 14. Ženske: Bukavec (K) 21, Mania' (G) 16, Vodopivec (B-B) 14, Verša (k) in Flego (B-B) 12, Della Mea (B-B) 11. Skupno Moška C-liga: Ombrato (V) 218, Va-lentinčič (O) 154, Cettolo (Sl) 140, Terčič (O) 126, D. Faganel (V) in Testen (So) 118, Taučer (Sl) 100, Juren (So) 95, I. Černic (So) 84. Moška D-liga: Kuštrin 109, Braione in Boschini 79, Bernetič 45, Juretič 39. Ženska C-liga: Vodopivec (B-B) 129, Fazarinc (Sl) 114, Spetič (b-b) 93, Flego (B-B) 91, Babudri (Sl) 90, Grgič (B-B) 88, Spanio (Sl) 83, Della Mea (B-B) 66, La Bianca (Sl) 55. Ženska D-liga: Bukavec (K) 210, Verša (K) 140, Mania (G) 99, Micus-si (K) 71, Lisjak (K) 63. lahko pa tudi manj ... Še vedno je bilo preveč napak, ampak je to davek mlade ekipe.« Trener še vedno pogreša v ekipi nekaj več samozavesti in osebnosti, čeprav je v primerjavi s prvimi nastopi že bolje. Nastop Sloge je bil res posejan z več naivnimi napakami, vendar je bila igra v primerjavi z Valovo bolj urejena. Podajalec Devetak je dobro razporejal žoge, čeprav smo pogrešali nekaj več napadov s korek-torskega mesta. V vseh elementih so slo-gaši pokazali napredek. Tokrat je presenetil 17-letni Dussich, ki je bil zanesljiv tudi v izenačenih končnicah. DVOBOJ GENERACIJ - Na derbi-ju je šlo tudi za dvoboj generacij. Med drugim sta merila moči podajalec Vala Ga-gliardi (letnik 1974) in najmlajši igralec srečanja slogaš Dussich (letnik 1993). Srednja starost igralcev Vala je bila 27 let, Sloga pa je na igrišču igrala s postavo, ki ima srednjo starost 20 let. MINUS - Na derbiju smo pogrešali nekaj več gledalcev. Na tribunah se je zbralo (le) približno 50 mirnih gledalcev. MINUS 2 - Prav gotovo si minus zasluži tudi sodniška dvojica. (V.S.) ženska pokrajinska članska prvenstva - Na Tržaškem Brežanke bi lahko dosegle več Borovke so utrdile drugo mesto 1. ŽENSKA DIVIZIJA Volley 3000 - Breg Alta Informatica 3:2 (17:25, 25:17, 25:19, 15:25, 15:6) BREG ALTA INFORMATICA: Co-ciancich, Colarich, De Rota, Laurica, Mauro, Pettirosso (L), M. in S. Sancin, Stepan-čič, Sternad, Zeriali. Trener: Talotti Brežanke so v prvem krogu po novoletnem premoru osvojile točko, lahko pa bi tudi zmagale, saj nasprotnice nikakor niso bile boljše od njih. Obe ekipi sta igrali zelo nihajoče, tako da so bili posamezni seti pravzaprav enosmerni, čeprav je bilo treba za določitev končnega zmagovalca igrati tie-break. Brežanke so zelo dobro igrale v prvem in četrtem nizu, v drugem in tretjem pa so jih domačinke tudi po zaslugi odlične obrambe presenetile. V petem setu pa so varovanke trenerja Talottijeva, ki je moral tudi tokrat zaradi nekonstant-ne igre svoje ekipe večkrat spremeniti postavo, povsem odpovedale. Ostali izidi: Volley Oma - Libertas 3:0, S. Andrea - Killjoy 3:0, Altura - Coselli 1:3, Cus - Sloga Dvigala Barich odigrana sinoči, Oma - Virtus bo 18.1. Vrstni red: Virtus 23, Cus 21, Oma 20, Sloga Dvigala Barich 17, S. Andrea 15, Coselli 14, Volley3000 9, Breg Alta Informatica 7, Killjoy in Libertas 6, Altura in Volley Oma 3 (Killjoy s tekmo manj, Breg Alta Informatica s tekmo več). 2. ŽENSKA DIVIZIJA Virtus - Bor Zadružna kraška banka 0:3 (17:25, 17:25, 20:25) BOR ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA: Richiardi 9, Desco 7, Luxa 6, Martin-cich 2, Veronesi 1, Piccinino 8, Boscolo 0, Viviani 0, Virgilio 8, Pugliese 2, Baronio. Trener: Coloni Odbojkarice Bora Zadružna kraška banka so s šesto zmago še utrdile svoje drugo mesto. Svojo premoč so tokrat uveljavile na tekmi proti dotlej tretjeuvrščenemu Virtusu, ki ga sestavljajo igralke, ki sodijo še v kategorijo U16. Plave so v vseh treh se-tih stalno vodile, tako da zmaga v bistvu nikoli ni bila pod vprašajem. Zelo dobro so servirale in z začetnim udarcem dosegle devet točk, zgrešile pa samo dva. Najboljša na igrišču je bila tokrat Alessia Piccinino, ki je bila v napadu najbolj konstantna. Triestina Volley - Kontovel/Sokol 3:1 (19:25, 25:18, 26:24, 25:13) KONTOVEL/SOKOL: Gregori, Fer-luga, Zavadlal, Ravbar, Klobas, J. in M. Bri-ščik, Škerlavaj, Ghezzo, Cibic, Bembi, Pao-li (L). Trener: Zuzič Kontovelke so morale tokrat vse tri točke prepustiti Triestini Volley, čepravo so srečanje začele zelo dobro in prepričljivo osvojile drugi set. V nadaljevanju pa se jim je nato zataknilo. V drugem setu so domačinke povedle kar 17:5, naše igralke pa kljub reakciji in odličnim servisom Gre-gorijeve (7 zaporednih točk) zaostanka niso mogle nadoknaditi. V tretjem nizu so bile že na pragu zmage, a so zapravile prednost 24:20, v četrtem pa so odpovedale. Ostali izidi: Hammer - Prevenire 3:0, Poggi 2000 - Coselli 3:2, Poggi Oma - Roia-no Gretta Barcola 0:3. Vrstni red: Hammer 21, Bor Zadružna kraška banka 17, Roiano Gretta Barcola 14, Virtus 12, Kontovel/So-kol 9, Triestina Volley 8, Poggi Oma 6, Poggi 2000 5, Coselli 1, Prevenire 0 (Coselli s tremi, Prevenire z dvema, Triestina Volley, Kon-tovel/Sokol in Bor ZKB z eno tekmo manj). Moška C-liga izidi 11. KROGA Basiliano - CUS Trieste 2:3, Buia - Prata 0:3, Il Pozzo - PAV Natisonia 3:1, Soča ZBDS - Fincantieri 3:2, Porcia - FerroAlluminio 3:1, Sloga - Val Imsa 2:3 , Olympia Fer Style ni i grala II Pozzo 10 9 1 28:11 26 Prata 9 8 1 26:l 25 Buia 9 l 2 23:9 21 PAV Natisonia 9 l 2 24:10 21 Val Imsa 11 7 4 2S:20 19 Basiliano 10 5 5 22:1J 1l Soča ZBDS 9 S 4 17:17 14 Fincantieri 10 4 6 1l:18 13 Ferro Alluminio 10 3 l 14:24 9 Sloga 10 3 7 13:2S 8 Olympia Fer-Style10 2 8 10:2S 7 CUS TS 9 2 l l:24 5 Porcia 10 1 9 9:28 4 PRIHODNJI KROG: Soča ZBDS - Buia (16.1. ob 20.00), PAV Natisonia - Sloga (16.1. ob 20.00), Fincantieri - Val Imsa (16.1. ob 20.00), Prata - Basiliano, CUS TS Il Pozzo, FerroAlluminio - Olympia Fer Style (16.1. ob 18.00), Porcia bo prosta Moška D-liga izidi 11. KROGA Naš prapor - Cordenons 3:0, Reana - Credifriuli 3:1, Volley club - Pippoli 2:3, Lignano - Altura 3:0, Vivil - San Sergio 3:0, Travesio in Broker nista igrala Lignano 10 9 1 28:l 2l Vivil 8 l 1 21:5 20 Pippoli UD 8 6 2 20:14 16 Volley Club 8 4 4 20:15 15 Altura 8 5 3 18:13 14 Travesio 9 4 5 1J:1J 14 Reana 9 5 4 19:1l 14 Naš prapor 10 4 6 1S:21 12 Cordenons 8 4 4 14:18 10 San Sergio 10 3 l 12:26 8 Cervignano 9 1 8 12:25 6 Broket TS 8 1 l 6:21 3 PRIHODNJI KROG Volley club - Travesio, Credifriuli Vivil, Pippoli - San Sergio, Cordenons - Reana, Altura - Broker, Lignano in Naš prapor bosta prosta karin crissani Mentalno nismo dovolj trdne Po sedmih letih igranja na državni ravni pri različnih italijanskih društvih se je letos vrnila k Slogi poda-jalka Karin Crissani. O povratku k svojemu matičnemu društvu je že nekajkrat razmišljala, poleti pa se je za to končno odločila. »Vedno težje je bilo vsklajevati službene obveznosti in igranje v državnih prvenstvih.« Ekipe v C-ligi so po Karini-nem mnenju precej slabše od tistih v B2-ligi, tako da bi tudi najboljše na višji ravni težko dosegle obstanek. »Sicer pa sta letos po mojem samo Millenium in Talmassons res boljša od ostalih ekip, proti vsem ostalim se da zmagati,« je prepričana slogašica, ki je pa nad rezultati svoje ekipe trenutno zelo razočarana. »Lahko bi dosegle veliko več. Na papirju smo zelo konkurenčna ekipa, treniramo redno in dobro, tako da res ne vem, zakaj na igrišču ne pokažemo, kar znamo. Mislim, da je problem mentalne narave. S psihološkega vidika nismo dovolj trdne. Tudi v soboto, kjer smo med drugim slabše igrale tudi v polju, je bila razlika med nami in nasprotnicami minimalna, pokopale pa so nas neumne napake.« Karin pa opozarja, da bo pot do obstanka še zelo strma, točke pa bo treba osvojiti čim prej, saj imajo na koncu prvenstva težek razpored tekem. »Nujno moramo reagirati, čeprav mi pravzaprav ni jasno, kako naj se izvlečemo iz te krize. Upam pa, da bo šlo, saj bi bilo res škoda, če bi ostali pri dnu lestvice.« Dolgoletna podajalka igra letos v nekoliko «čudni» vlogi. »Naš sistem igre je neke vrste zmes med sistemoma z eno samo in z dvema podajalkama. Sama v bistvu vedno sprejemam, ko sem v prvi liniji skoraj nikoli ne napadam, podajam pa samo, ko sem v drugi in gradimo protinapad. V bistvu predvsem branim in sprejemam, medtem ko v glavnem podaja Daniela (Ciocc-hi).« (T.G.) V ŽENSKA C-LIGA izidi 11. KROGA Martig nacco - Chions 3:1, Tarcento - Blu Volley PN 3:0, System Volley TS - Sloga List 3:0, Bor Breg Kmečka banka Volleybas 3:0, Millenium - Sangiorgina 3:1 Pordenone - Rojalkennedy 3:1, Talmassons S.Andrea 3:0. Millenium 10 9 1 2l:10 26 Martignacco 10 9 1 28:11 26 Chions 11 8 2 26:l 24 Talmassons 10 l 3 25:10 22 Sangiorgina 10 6 4 23:14 19 Pordenone 10 5 5 21:19 1l S.Andrea 10 6 4 20:20 15 System Volley 10 4 6 16:19 13 Tarcento 10 4 6 16:23 10 Sloga List 10 4 6 1S:24 10 Bor Breg KB 11 3 8 14:26 9 Volleybas 10 2 8 11:24 8 RoyalKennedy 10 2 8 10:2 J J Blue PN 10 2 8 9:26 l PRIHODNJI KROG Bor Breg Kmečka banka - Tarcento (16.1. ob 20.30), Sloga - Talmassons (16.1. ob 20.30), Volleybas - S. Andrea, Blu Volley - Martignacco, Chions System Volley, Sangiorgina - Pordenone, Rojalkennedy - Millenium v ženska D-liga izidi 11. KROGA Gemona - Govolley Kmečka banka 3:0, Fincantieri - Cordenons 0:3, Azzano -- Vivil 0:3, Altura - Buia 0:3, Mossa - Volley Carnia 0:3, Rizzi - Il Pozzo 3:0, Trivignano - Kontovel 2:3 Vivil 11 11 0 33:1 33 Trivignano 11 9 2 31:9 28 Kontovel 11 9 2 28:1 S 24 Cordenons 11 8 3 26:13 24 Rizzi 11 l 4 22:13 21 Buia 10 l 3 18:15 19 Volley Carnia 10 l 3 22:15 18 Volley Gemona 10 5 5 18:1l 16 Altura 10 3 l 13:24 10 Azzano 10 3 l 13:23 9 Il Pozzo 11 2 9 10:25 8 Mossa 11 2 9 9:2l l Govolley KB 10 2 8 7:26 S Fincantieri 11 0 11 1:33 0 PRIHODNJI KROG: Altura Fincantieri, Vivil - Trivignano, Buia - Kontovel (16.1 . ob 20.30), Cordenons - Gemona, Govolley Kmečka banka - Azzano (16.1. ob 20.30 v Gorici), Volley Carnia - Rizzi, Il Pozzo - Mossa / ŠPORT Torek, 12. januarja 2010 19 under 14 moški - Deželni pokal nakazal favorita tudi za bližajoče se prvenstvo Olympia osvojila sklepni četveroboj UNDER 14 MOŠKI Finale deželnega pokala Goriška Olympia je brez večjih težav osvojila deželni pokal v kategoriji naraščaj-nikov. Po seriji lahkih zmag v kvalifikacijah so Goričani v nedeljo najprej premagali vrstnike iz Humina, v finalu pa še tržaški Co-selli, ki se je našim fantom upiral le v prvem setu. V nadaljevanju so naši odbojkarji, ki predvajajo že zelo izdelano igro, začeli igrati bolj učinkovito, lepo so napadali preko centra in nasprotnike povsem nadigrali. Posebno priznanje za najboljšega igralca deželnega pokala je prejel Jernej Terpin, pohvalo pa zaslužijo prav vsi. Izidi: Olympia Ferstyle - Gemona 2:0 (25:23, 25:12), Pasian di Prato - Coselli 1:2, za 3. mesto Pasian di Prato - Gemona 0:2, za 1. mesto Olympia Ferstyle - Coselli 3:0 (25:20, 25:17, 25:13). OLYMPIA FERSTYLE: Cobello, Terpin, A. in Š. Čavdek, Corsi, Princi, Lupoli, K. in S. Komjanc. Trener: Ivan Markič 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Goriškem Soča - Villesse 0:3 (11:25, 12:25, 9:25) SOČA: Camauli 0, Beuciar 2, Černic 0, Gabbana 3, Gallizia 2, Marussi 0, Povšič 3, Pozzo 0, Zavadlav 5, Turus (L). Trener: Paola Uršič Sočanke so med prazniki slabše trenirale, kar se je na tekmi tudi poznalo. Sprejem in obramba sta bila sicer dobra, veliko težav pa je imela tokrat naša ekipa v napadu. Proti starejši in bolj izkušeni ekipi je tako Soča z veliko težavo osvajala točke in se je morala na koncu sprijazniti z gladkim porazom. Vrstni red: Cormons 26, Millenium Azzurra/Farra in Ronchi 24, Villesse 23, Mo-rarese 18, Pieris/Vivil 17, Capriva in Grado 15, Turriaco 12, Soča Pizzeria Frnažar 7, Millenium Lucinico in Staranzano 5, Monfal-cone 1, Mossa 0 (Soča in Villesse s tekmo več). UNDER18 ŽENSKE Tržaško-goriško prvenstvo Skupina A Kontovel/Sokol - Volley 3000 3:1 (25:21, 25:17, 26:28, 25:15) KONTOVEL/SOKOL: Zavadlal 11, Ravbar 10, Ferluga 4, Škerlavaj 6, Ghezzo 4, Gregori 9, Cibic 2, Paoli (L), J. Briščik 0, Bem-bi, M. Briščik. Trener: Sandra Vitez Mladinke Kontovela in Sokola so zasluženo premagale Volley3000 in s tem naredile pomemben korak naprej na poti do uvrstitve v play-off. Kljub okrnjeni postavi so varovanke Sandre Vitez igrale zelo zbrano in urejeno, tako da vse zaslužijo pohvalo. Poraz v tretjem setu je bil le majhen spodrsljaj, za katerega je bil kriv predvsem manjši padec koncentracije na začetku seta, v četrtem nizu pa so nato domačinke spet na- Ekipa naraščajnikov Olympie se je okinčala s prvo lovoriko digrale svoje nasprotnice in tako tudi osvojile vse tri točke. Vrstni red: Libertas 19, Millenium 14, Kontovel 12, Killjoy 11, Triestina Volley 10, Volley 3000 8, Breg 1 (Kontovel in Volley 3000 s tekmo več, Millenium s tekmo manj). Skupina B Bor Kinemax - Sloga Dvigala Barich 3:0 (25:10, 25:13, 25:8) BOR KINEMAX: Pučnik 19, Cella 10, Kneipp 4, Visintini 7, Žerjal 12, Zonch 3, Ra-bak 0, Viviani 0, Hauschild (L). SLOGA DVIGALA BARICH: Ca-brelli, T. in N. Malalan, Spangaro, Valič, Stan-cich, Barbieri (L). Trener: Martin Maver Povratni derbi med borovkami in slo-gašicami je bil manj izenačen kot prvi, saj je Sloga nastopila nekoliko okrnjena, zaradi slabšega sprejema pa je večkrat s težavo gradila igro. Sicer mlajše domače igralke pa so bile precej boljše tudi na mreži, tako da ni bila njihova zmaga nikoli pod vprašajem. Nekoliko bolj izenačena je bila le prva polovica drugega seta, ko je bila razlika med bo-rovkami in slogašicami minimalna, v drugem delu pa so Pučnikova in soigralke zaigrale bolj odločno in tako spet slavile z visoko prednostjo. Obe ekipi sta vsekakor igrali pod svojimi sposobnostimi. S. Andrea - Sloga Dvigala Barich 3:2 (25:19, 25:15, 22:25, 11:25, 15:11) SLOGA DVIGALA BARICH: Ca-brelli, Lorenzi, N. in T. Malalan, Pertot, Spangaro, Valič, Barbieri (L). Trener: Erik Calzi Slogašice so v soboto sicer izgubile tekmo, z gostovanja pa so odnesle točko, potem ko je bil S. Andrea že na pragu gladke zmage. V prvih dveh setih ni šlo našim igralkam nič od rok: domačinke so jim že z ostrim servisom preprečile, da bi uspešno gradile igro, poleg tega pa so si slogašice še same s svojo netočnostjo otežkočile delo. Sprememba postave v tretjem setu (Tanja Valič na center in mlada Caterina Cabrelli na njeno podajaško mesto) je takoj obrodila sadove: Sloga Dvigala Barich je set osvojila in potem z zelo agresivno igro zmagala še v četrtem, v odločilnem tie-breaku pa so bile domačinke prisebnejše in bolj natančne. (Inka) Vrstni red: Altura 21, Virtus 18, Bor Kinemax 12, Pieris/Vivil 9, Sloga Dvigala Barich 2, S. Andrea 1 (Sloga in S. Andrea s tekmo več). UNDER 18 MOŠKI Deželno prvenstvo Fincantieri - Olympia Terpin 0:3 (18:25, 18:25, 17:25) OLYMPIA TERPIN: Komjanc 23, Capparelli 8, Caprara 2, Pavlovič 1, Brotto 11, Gomiscech 0, Culot 1, Gatta (L). Trener: Zoran Jerončič Olympia je prepričljivo zmagala v Tržiču, saj so domačini večji del srečanja odigrali brez svojega najboljšega igralca. Na igrišču so se zvrstili vsi odbojkarji, na mreži pa sta bila najbolj učinkovita Komjanc in Brotto. Sloga Tabor - Buia 3:0 (25:18, 25:15, 25:20) SLOGA TABOR: Calzi 0, Devetak 0, Dussich 22, Ilic 16, Košuta 3, Pečar 3, Škerlavaj 3, Žerjal 1. Trener: Ivan Peterlin Naša združena mladinska ekipa je prvo letošnjo tekmo odigrala že v četrtek in v repenski telovadnici brez težav prišla do novih treh točk. Buia nastopa z mlado ekipo, v kateri je veliko igralcev kategorije under 16, ki so že fizično zaostajali za našimi odbojkarji. Slogaši svojih nasprotnikov niso nikoli podcenjevali, zaigrali so zbrano od začetka do konca, tako da je zmaga res zaslužena. (Inka) Ostali izidi 5. kroga: Pallavolo Trieste - Aurora Volley 3:0, Volleybas - San Vi- to 0:3, Cordenons - Fincantieri 3:1, Olympia Terpin ni igrala. Vrstni red: Pallavolo Trieste in Cordenons 15, Olympia Terpin 12, Sloga Tabor in Fincantieri 6, Buia in San Vito 3, Aurora Volley in Volleybas 0 (Pallavo-lo Trieste, Cordenons, Buia in San Vito s tekmo več). UNDER 16 MOŠKI Deželno prvenstvo Aurora Volley Videm - Sloga Tabor 0:3 (15:25, 12:25, 12:25) SLOGA TABOR: Antoni 4, Cettolo 7, Fiorelli 11, Krečič 7, Pečar 8, Sosič 6, Tau-čer 8, Trento 10. Trener: Ivan Peterlin Novo leto je naša mlajša združena ekipa začela na najboljši možni način in v nedeljo v Vidmu osvojila svojo drugo prvenstveno zmago. Ne glede na to, da je Aurora na dnu lestvice, so naši odbojkarji prav gotovo odigrali svojo letošnjo najboljšo tekmo. Bili so zelo zbrani in motivirani, tako da so izvedli celo vrsto res dovršenih akcij. Dober sprejem je omogočil podajaču Antoniju, da je svoje napadalce zalagal s hitrimi podajami na center, proti takim napadom pa je bila domača obramba vedno brez moči. Skratka, ekipa raste in bo v nadaljevanju sebi in trenerju Peterlinu prav gotovo dala še marsikatero zadoščenje. (Inka) Olympia Hlede A.I. - Torriana 3:0 (25:15, 25:19, 25:22) OLYMPIA HLEDE A.I.: Palazzo 8, Vogrič 14, Persolja 9, Brusa 8, Winkler 0, Škerk 5, Vizin 0, Hlede 7, Blanzan 0, Mon-trone 0. Olympia je v prvem nastopu leta 2010 zaigrala zelo dobro in brez težav premagala Torriano. Goričani so malo grešili in dobro napadali iz vseh pozicij. Pohvalo zaslužijo vsi odbojkarji, saj so se vsi izkazali in prispevali k gladki zmagi. Ostali izidi: Win Volley - Cervigna- no 0:3, Fincantieri - Cordenons 3:0, Prata - Il Pozzo/Remanzacco 1:3, Triestina Volley - Gemona 1:3. Vrstni red: Gemona 27, Il Pozzo/Remanzacco 21, Triestina Volley 20, Cervignano in Fincantieri 19, Torriana in Olympia Hlede A. I. 11, Prata in Cordenons 10, Sloga Tabor 7, Aurora Volley 3, Win Volley 1 (Triestina Volley in Torriana s tekmo manj). UNDER 16 ŽENSKE Na Goriškem Millenium Lucinico - Soča Rast 3:2 (17:25, 25:21, 26:24, 8:25, 15:10) SOČA RAST: Malalan 8, Mosetti 13, Braini 2, S. Devetak 15, M. Devetak 1, Co-tič 11, Lupin 0, Čajič 0, Cabrelli 9. Trener: Lucio Battisti Združena ekipa Soče in Sloge je kljub okrnjeni postavi z gostovanja v Ločniku odnesla točko, lahko bi pa tudi zmagala, če bi celo tekmo igrala zbrano. Battistijeve varovanke so začele zelo dobro in prepričljivo osvojile uvodni niz, v drugem pa so naredile nekaj naivnih napak, ki so bile na koncu odločilne. V trejem setu so na začetku po-vedle kar 11:3, svojo prednost pa takoj zapravile, v izenačeni končnici je bila nato pri-sebnejša domača ekipa. Poraz v tem nizu jih je zdramil, tako da so v četrtem tudi po zaslugi dobrega servisa povsem nadigrale svoje nasprotnice, v zadnjem pa so v drugi polovici žal spet popustile. Vrstni red: Millenium Farra12, Fincantieri in Mossa 6, Cormons 4, Ronchi, Soča Rast in Staranzano 3, Millenium Lucini-co 2, Torriana 0 (Soča Rast z dvema, Millenium Farra in Staranzano z eno tekmo več, Fincantieri z eno, Ronchi in Torriana z dvema tekmama manj) UNDER 13 MEŠANO Soča - Millenium 3:2 (13:25, 25:18, 22:25, 25:21, 15:8) SOČA: Gregor Braini, Claudia in Luka Bruzzecchese, Simone Cosani, Simon Cotič, Saša Gergolet, Marta Savignano, Cristian Visintin, Gaja Zužič, Ivana Gerin, Domen Peric, Matej Lavrenčič. Trener: Cotič Zmage so se v Sočinem taboru zelo veselili, saj so fantje in dekleta (ekipo Mille-niuma pa so sestavljala samo dekleta) po slabem začetku zaigrali kot prerojeno, predvsem so se izkazali zaradi borbene igre, tako da so se morale nasprotnice zelo potruditi, da so prihajale do točk. Soča bi lahko zmagala že po štirih nizih, saj je v tretjem po stalnem vodstvu popustila le na koncu, nastop pa je bil vsekakor zelo spodbuden. Vrstni red: Mossa 9, Fincantieri, Cor-mons in Grado 6, Soča Hrast 5, Staranza-no in Millenium 4, Torriana 2, Monfalcone 0 (Soča Hrast in Staranzano s tekmo več, Mossa, Fincantieri in Monfalcone s tekmo manj). otroška telovadba - Božičnica Športne šole Trst v veliki dvorani Bojana Pavletiča na stadionu 1. maja Od enega do šestih let Športna šola Trst je v veliki dvorani Bojana Pavletiča na stadionu 1. maja pripravila božičnico, ki je bila decembra preložena zaradi sneženja. V poligonu in različnih igrah se je na parketu zvrstilo okrog 50 malčkov, ki sicer redno vadijo ob sobo- tah zjutraj v dveh starostnih skupinah od enega do treh in od treh do šest let. Najmlajši vadijo s starši, ki so jim stali ob strani tudi med božičnico. Organizatorji so zadovoljni z letošnjim obiskom na predšolski telovadbi, že v novem letu so se najm- Utrinek s prireditve Športne šole Trst kroma lajši skupini pridružili tisti, ki so komaj dopolnili eno leto. Božičnico so vodile Biser-ka Cesar, Petra Furlan in Daša Stanič. več fotografij na WWW.primorski.eu 20 Torek, 12. januarja 2010 NOGOMET / elitna liga - Proti Rivignanu je bilo tekme konec po 50 minutah Kras takoj dvignil glavo Znova v ospredju Radenko Kneževič, ki je dosegel tri gole in ob tem odločilno podal Cipracci - Točko od vodilne Torviscose, ki pa ni igrala povratni del Trije kandidati za napredovanje V drugem delu bo kar zanimivo. Po obratu boje, ob koncu prvega dela prvenstva (Mladost mora sicer igrati še eno tekmo), imamo tri ekipe naših društev, ki se bodo lahko odslej potegovale za napredovanje v višjo ligo. To so Kras Koimpex v elitni ligi in Juventina ter Vesna v promocijski ligi. Krasov krstni nastop v elitni ligi je sanjski. Rdeči zasedajo drugo mesto na lestvici. Kljub temu si v Repnu lahko grizejo nohte, saj so prejšnji teden nerodno izgubili proti Tricesimu in zamudili priložnost, da bi se še dodatno približali vodilni Torviscosi. Kras bo vsekakor v drugem delu skušal odvzeti primat furlanski enajste-rici in celo naskakovati D-ligo. V promocijski ligi se bo v drugem delu za 1. mesto potegovalo vsaj šest ekip. Med temi sta tudi Juventina in Vesna. Resnici na ljubo je Juventina bolj kompletna ekipa in ima na papirju več možnosti od plavih. Vesni na-mrečprimanjkuje pravi napadalec, ki bi zagotovil 10-15 golov (kot lani Nicola Venturini). Težko delo za obstanek bodo imeli Sovodenjci, ki se bodo skušali izogniti zadnjemu mestu na lestvici, če še ne play-outu (zadnjeu-vrščena ekipa namreč neposredno izpade). Če bodo Sovodenjci dosegli obstanek v ligi, bo to podobno napredovanju v višjo ligo. Pa tudi Primorec v 1. AL, Breg, Primorje in Zarja Gaja v 2. AL se lahko še potegujejo za mesto v končnici prvenstva, čeprav morajo istočasno pogledati za hrbtom in se izogibatiplay-outu. Vse štiri ekipe naših društev, pa tudi Mladost v 3. AL, igrajo zelo nekonstantno. Najprej morajo torej poskrbeti za določeno kontinuiteto in šele nato bodo lahko ciljali na »kaj več«. Srečno vsem! V angleškem prvenstvu napadalec, ki na tekmi doseže tri gole, lahko nato domov odnese žogo, ki tako postane spomin na dogodek. Ko bi bil Repen v Angliji, bi lahko žogo z nedeljske tekme med Krasom in Rivignanom domov odnesel Radenko Kneževič. Slovenski napadalec je namreč znova dokazal, da je na tem nivoju daleč najboljši napadalec. V nedeljo je bil trikrat uspešen in ob tem še podal Cipracci pri drugem golu Krasa (doslej je dosegel 15 golov v 15 tekmah!) ter odločilno prispeval k zmagi Krasa s 4:0 proti Rivignanu. Z glavo, z nogo, iz 11-metrov-ke: Kneževičev nedeljski repertoar je bil popoln in na nivoju strelcev, ki igrajo na precej višji ravni. Kras si je torej takoj opomogel, potem ko je v prvem nastopu v letu 2010 nerodno izgubil. Če so pred nekaj dnevi proti Tricesimu Musolinovi varovanci krepko razočarali in izgubili z 0:2, so tokrat navdušili in Rivigna-no dobesedno dotolkli. Po 50 minutah igre je bilo že 4:0 in nato so v zadnjem Radenko Kneževič je pravi strah in trepet za vse nasprotnikove branilce kroma delu tekme Repenci upočasnili tempo in brez težav branili veliko prednost. Prvo priložnost so sicer ustvarili gostje, vendar je Contento zelo spretno posegel. Nato se je začel monolog dvoji- 1. amaterska liga - Proti Zauleju Primorec je le osem minut sanjal o zmagi Le osem minut so trajale sanje o zmagi Primorca na tržaškem derbiju proti Zauleju. Sredi drugega polčasa je Micor (na sliki) zadel za trebensko moštvo, a gostje so takoj reagirali in izenačili. Tudi tokrat je moral Primorec igrati v mestu, saj igrišče v Trebčah zaradi slabih vremenskih razmer še vedno ni bilo na razpolago. Med drugim je zelo pozitivno prestal svoj krstni nastop letnik 1991 Rossoni. Šlo je za dokaj zanimivo tekmo in obe ekipi sta imeli možnost osvojiti celoten izkupiček. Prav zaradi tega je morda delitev točk pravična nagrada. V prvem polčasu je Sciarro-nejevim varovancem slabo kazalo, ko je sodnik dosodil 11-metrovko Zauleju. Vendar Mborja priložnosti ni izkoristil, saj je streljal mimo vrat in tako »rešil« Barbata. V živahnem nadaljevanju je prvi zadel Primorec z Micorjem, ki je precizno streljal s kakih 10 metrov. Vendar po napaki Primorčeve obrambe je Zaule izenačil. Ekipi sta vztrajno napadali, tako da je bila tekma vse do zadnje minute privlačna in na nivoju, ki ga težko zasledimo v prvi amaterski ligi, a tudi po zaslugi obeh vratarjev se stanje ni več spremenilo. Primorec lahko še vedno odkrito računa na uvrstitev v končnico za napredovanje, saj je drugo mesto na lestvici le štiri točke oddaljeno. 2. amaterska liga - Zadnji krog prvega dela prvenstva Vse tri točke le Zarji Gaji Nepoplačana lepa igra Primorja Kakšno protislovje: v nedeljo je od ekip naših društev zmagala le Zarja Gaja, ki ni igrala najbolje. Primorje, ki je v Pierisu prikazalo lepo igro, pa je na koncu ostalo praznih rok. Brežani pa so igrali neodločeno (1:1) proti tržaškemu tekmecu Sant' Andrea San Vito. Pri Bregu se ponavljamo stare težave: »Zal ne uspemo doseči gola,« je jasno povedal spremljevalec Brega Lorenzo Zupin. »Igrali smo dobro, nasprotnika smo potisnili na njegov del igrišča, toda zaman smo napadali. Tržaška ekipa je z edinim strelom proti vratom premagala našega vratarja. Še dobro, da smo izenačili s Pernoriom, drugače bi bil poraz res boleč,« je še dodal Zupin. Primorje je tokrat gostovalo pri prvouvrščenem Pierisu. »Bili smo povsem enakovredni nasprotniku, v določenih trenutkih smo celo igrali bolje,« je ocenil trener proseškega kluba Bojan Gulič. Pieris je zmagal po uspešno izvedem kazenskem strelu iz enajstih metrov. »Se ne bom spuščal v polemiko, ali je bila enajstmetrovka ali ne. Manuel Satti (na arhivskem posnetku), v ozadju Vili Bečaj, ki je še poškodovan Vsekakor smo mi zgrešili kar nekaj lepih priložnosti za gol,tako da sem s fanti zelo zadovoljen. Ekipa je pač pokazala določeno kontinuiteto in škoda le, da imamo precej težav z izključitvami. V nedeljo ne bom namreč računal na kar štiri igralce.« S točkami, toda ne z igro, pa so zadovoljni pri Zarji Gaji. Vzhodno-kra-ška ekipa je še enkrat dokazala, da je na domači travi v Bazovici neprema- kroma gljiva. »Še dobro, da smo zmagali, ker igra ni bila na nivoju,« je priznal vratar Jaš Grgič. »V prvem polčasu smo držali vajeti igre v svojih rokah, nato pa smo nekoliko popustili.« Odločilni gol za Zarjo Gajo je dal Manuel Satti, ki je vzhodno-kraško moštvo okrepil po decembrski kupoprodajni borzi. Satti je sicer pred nekaj sezonami že igral pri Zarji Gaji. Nato pa se je preizkusil pri Ronkah v 1. amaterski ligi. ce Kneževič-Cipracca. Prvi gol je Kne-ževič dosegel z glavo, po samih petih minutah pa je dokazal, da ni le izvrstni strelec. Slovenski napadalec je lepo podal v globino in tako omogočil Cipracci, da se je znašel sam pred vratarjem. In zvezni igralec Krasa se je v vlogi strelca izkazal. Cipracca je takoj vrnil uslugo Kneževiču, le da mu je žogo podal z glavo. Kras se s tremi goli prednosti ni zadovoljil in v drugem polčasu še četrtič zadel. Po prekršku v kazenskem prostoru je sodnik pokazal belo piko, od koder je bil Kneževič brezhiben. Večja zagrizenost v zvezni vrsti in nekaj pazljivosti več v obrambi sta bila glavna razloga za Krasov preporod. S to zmago se je Kras približal vodilni Torviscosi, ki pa ta konec tedna ni odigrala domače tekme proti Virtusu Corno. Postave in izidi ELITNA LIGA Kras - Rivignano 4:0 (3:0) STRELCA ZA KRAS: v 16., 36. in v 8.dp iz 11m Kneževič, v 21. Cipracca. KRAS: Contento, Latin (Paravan), Tomizza, Giacomi,Batti, Bagon, Cipracca (Bertocchi), Centazzo, Kneževič, Bernabei, Mosca (Orlando). Trener: Musolino. PROMOCIJSKA LIGA Vesna - Lumignacco 3:2 (1:2) STRELCI ZA VESNO: v 4. avt. Ottocento, v 27.dp Degrassi, v 31.dp Grgič. VESNA: Dovier, Grgič, Bibalo, Giorgi (Gulič), Degrassi, Leghissa, Cheber, Debernardi (Bertocchi), Monte, Leone, Salice (Cappai). Trener: Veneziano. Sovodnje - Trieste Calcio 1:1 (0:0) STRELEC ZA SOVODNJE: v 18.dp Stergulz. SOVODNJE: Burino, Tomsic, Pacor, E. Kogoj, Simone, Bernardis, Trampus, Padovan, Miličevič (Losetti), Reščič, Stergulz. Trener: Sari. Juventina - San Daniele 0:1 (0:0) JUVENTINA: Furios, Trevisan (Cadez), Iansig, Gerometta, Morsut (Furlan), Masotti, Radovac (Stabile), Pantuso, Catanzaro, Kovič, Giannotta. Trener: Tomizza. 1. AMATERSKA LIGA Primorec - Zaule 1:1 (0:0) STRELEC ZA PRIMOREC: v 19.dp Micor. PRIMOREC: Barbato, Sincovich, Ojo, Meola, Rossoni, Leghissa, Di Gregorio (Mercandel), Bertoli, Micor, Sau (Moscolin), Lanza (Snidar). Trener: Sciarrone. 2. AMATERSKA LIGA Zarja Gaja - Fiumicello 1:0 (0:0) STRELEC ZA ZARJO GAJO: v 28.dpSatti iz 11m. ZARJA GAJA: Grgič, Bernetič, Franco (Jarc), Mihelčič, I. Križmančič, V. Križmančič, Kariš, Satti (Candotti), Milič (Zocco), Ghezzo, Asselti. Trener: Di Summa. Pieris - Primorje 1:0 (1:0) PRIMORJE: Maganja, Emili, Zidarich, Mihic, Merlak, Tomasi, Ferro, Ravalico (Pipan), Colasuonno, Mescia, Sardoč. Trener: Gulič. Breg - SantAndrea 1:1 (0:1) STRELEC ZA BREG: Pernorio v 13.dp. BREG: Trevisan, Sovič (L.Degrassi), Celigoi, Laurica, Coppola, Gargiuolo, Bussi (Laghezza), Suttora, Krevatin, D.Degrassi (Pernorio), Bursich. Trener: Petagna. 3. AMATERSKA LIGA Mladost - Villa 2:1 (2:1) STRELCA ZA MLADOST: v 30. Perič, v 40. Zorzin. MLADOST: Kuštrin, Bensa, Zorzin, Kobal, Gobbo, Bagon (Cerniz), Ferlez, Cerne, Peric, Vitturelli, Gagliano. Trener: Kravos. Elitna liga izidi 15. kroga Fontanafredda Muggia 2:0, Kras Rivignano 4:0, Monfalcone - Tricesimo prel., Pro Fagagna - Pro Cervignano 0:2, San Luigi - Fincantieri 1:1, Sevegliano - Azzanese 1:1, Tolmezzo - Virtus Corno prel., Torviscosa - Sarone prel. Torviscosa 14 10 2 2 19:5 32 Kras Koimpex 15 10 1 4 30:14 31 Pro Cervignano 15 7 5 3 18:11 26 Fontanafredda 15 6 5 4 18:13 23 Azzanese 15 6 5 4 22:18 23 San Luigi 15 6 5 4 24:21 23 Virtus Corno 14 5 7 2 17:14 22 Fincantieri 15 5 6 4 19:15 21 Tricesimo 14 5 5 4 11:13 20 Monfalcone 14 4 5 5 14:14 17 Tolmezzo 14 5 2 7 15:15 17 Pro Fagagna 15 3 7 5 13:17 16 Muggia 15 2 7 6 13:21 13 Sevegliano 15 2 6 7 12:21 12 Rivignano 15 3 3 9 13:23 12 Sarone 14 0 5 9 8:31 5 PRIHODNJI KROG Kras - Azzanese Promocijska liga IZIDI 15. KROGA Centro Sedia - Pozzuolo 0:1, Juventina - San Daniele 0:1, Ponziana - Buttrio 0:0, Sovodnje - Trieste Calcio 1:1, Staranzano - Pro Gorizia 1:1, Union - Martignacco 0:1, Vesna - Lumignacco 3:2, Villesse - Gemonese 1:1. San Daniele 15 8 6 1 23:11 30 Juventina 15 8 4 3 20:11 28 Vesna 15 8 4 3 20:18 28 Buttrio 15 7 5 3 17:10 26 Martignacco 15 7 5 3 17:15 26 Trieste Calcio 15 7 4 4 30:17 25 Gemonese 15 6 4 5 25:19 22 Lumignacco 15 5 6 4 14:16 21 Union 14 5 4 5 18:16 19 Ponziana 15 4 6 5 13:16 18 Staranzano 15 2 9 4 13:17 15 Pro Gorizia 15 3 4 8 17:19 13 Villesse 15 2 7 6 7:13 13 Pozzuolo 15 3 4 8 8:20 13 Centro Sedia 14 2 4 8 5:18 10 Sovodnje 15 1 6 8 15:27 9 PRIHODNJI KROG Sovodnje - Buttrio, Centro Sedia - Vesna, Juventina - Gemonese 1. AMATERSKA LIGA IZIDI 15. KROGA Azzurra - San Giovanni 2:1, Capriva - Ronchi 1:0, Costalunga - Gradese 2:2, Mariano - Isonzo 0:0, Medea - Fogliano 2:2, Primorec - Zaule 1:1, San Lorenzo - Domio 2:1, Turriaco - Pro Romans 1:2. Pro Romans 15 10 3 2 28:12 33 Ronchi 15 7 5 3 26:18 26 Domio 15 7 4 4 25:18 25 Azzurra 15 7 4 4 22:18 25 Zaule 15 6 7 2 26:23 25 Fogliano 15 6 6 3 25:17 24 San Lorenzo 15 6 6 3 23:17 24 Primorec 15 6 4 5 25:20 22 San Giovanni 15 6 4 5 19:16 22 Turriaco 15 5 4 6 18:28 19 Medea 15 2 9 4 16:20 15 Capriva 15 4 3 8 12:23 15 Isonzo 15 2 7 6 12:17 13 Mariano 15 1 8 6 10:20 11 Gradese 15 2 4 9 15:23 10 Costalunga 15 2 4 9 13:25 10 PRIHODNJI KROG Primorec - Mariano 2. AMATERSKA LIGA IZIDI 15. KROGA Breg - Sant'Andrea 1:1, Cormonese - Sistiana 2:0, Esperia - Begliano 3:0, Muglia - Romana 2:0, Piedimonte - Chiarbola 0:0, Pieris Primorje 1:0, San Canzian - Opicina 0:1, Zarja Gaja - Fiumicello 1:0. Pieris 15 9 4 2 26:10 31 Muglia 15 10 1 4 23:10 31 Esperia 15 8 5 2 30:14 29 Sistiana 15 7 4 4 20:19 25 Piedimonte 15 6 6 3 19:15 24 Cormonese 15 5 5 5 23:21 20 Sant'Andrea 15 6 2 7 21:22 20 Zarja Gaja 15 6 2 7 17:24 20 Begliano 15 5 5 5 17:24 20 Primorje 15 5 4 6 28:25 19 Opicina 15 5 3 7 19:29 18 Breg 15 3 8 4 16:14 17 San Canzian 15 4 4 7 16:19 16 Romana 15 3 4 8 14:21 13 Fiumicello 15 2 6 7 18:26 12 Chiarbola 15 1 7 7 14:28 10 PRIHODNJI KROG Primorje - Sant'Andrea, Breg - Opicina, Zarja Gaja - Begliano 3. AMATERSKA LIGA IZIDI 15. KROGA Aurisina - Mossa 1:3, Campanelle - Torre 0:2 Cgs - Poggio 3:0, Lucinico - Sagrado 1:1, Mladost - Villa 2:1, Roianese - Terzo 2 :1, Ruda - Audax 3:1, Montebello je bil prost. Terzo 13 9 2 2 30:11 29 Ruda 14 8 3 3 26:17 27 Mossa 14 8 2 4 32:22 26 Roianese 14 8 2 4 22:19 26 CGS 14 7 4 3 30:21 25 Torre 13 7 3 3 24:17 24 Montebello 14 6 6 2 19:12 24 Sagrado 14 4 6 4 23:22 18 Villa 13 5 2 6 19:16 17 Mladost 13 4 4 5 17:21 16 Lucinico 14 3 5 6 15:21 14 Aurisina 14 3 4 7 13:26 13 Poggio 14 2 3 9 13:27 9 Audax 13 2 2 9 16:33 8 Campanelle 13 0 4 9 14:28 4 PRIHODNJI KROG Mladost - Terzo / ŠPORT Torek, 12. januarja 2010 21 nogomet - Zadnji krog prvega dela prvenstva v promocijski ligi Za Juventino in Sovodnje usodni napaki v obrambi Sovodenjci so le iztrgali neodločen izid - Maksi Grgič odločilen za zmago Vesne simon feri »Starejši igralci bi se morali bolj potruditi« Simon Feri je v nedeljo v Sovod-njah stal ob mreži in tekmo spremljal le kot gledalec. Najbrž ni bil prav nič zadovoljen, saj bi rad svoj adrenalin sprožil na igrišču. Simon mora namreč zaradi poškodbe še mirovati. »Žal me še boli koleno, čeprav počivam že nekaj tednov. Odločil sem se, da bom opravil še dodatne preglede, saj bi rad čimprej znova stopil na igrišče,« je dejal 32-letni igralec iz Štmavra pri Gorici. Kako bi ocenil nastop svojih soigralcev? Pokazali smo reakcijo, saj smo pred tem, proti San Danieleju, igrali zelo slabo. Nekoliko nam je priskočilo na pomoč blatno igrišče. Trieste calcio je tehnično zelo dobra ekipa, ki na težkem igrišču ni prikazala vsega potenciala. Soigralci so igrali 100 odsotno in tako nam je uspelo iztrgati neodločen izid. Tako je treba igrati na vsaki tekmi, drugače ne uspemo zmagati. V prvem delu sezone ste zbrali le 9 točk. Vsi smo dobro vedeli, da nas letos čaka težka naloga. Vseeno pa sem pričakoval večji izkupiček. Če igramo borbeno, so vse ekipe v našem dometu, čeprav smo mi tehnično slabši. Starejši in bolj izkušeni igralci, med katere spadam tudi jaz, bi se morali več potruditi. Mlajšim bi morali biti za zgled in jim vcepiti večjo samozavest. Skupina B promocijske lige je letos zelo izenačena. Letošnje prvenstvo je zelo zahtevno. Kar nekaj ekip je zelo dobrih. Igrajo kvaliteten nogomet. V drugem delu ... ... se bomo borili za obstanek. Skušali se bomo izogniti zadnjemu mestu, ki neposredno vodi v nižjo ligo. Ostali dve ekipi bosta izpadli v play-outu. Play-out pa sta dve finalni tekmi, na katerih lahko zmaga kdorkoli. Kaj morate najprej izboljšati? Naš šibki člen je letos obrambna vrsta, saj pride nasprotnik prepo-ceni do zadetka. Kdo so favoriti za napredovanje v elitno ligo? Jih je kar nekaj. Juventina je zelo solidna ekipa. Pa tudi vodilni San Daniele. Omenil bi še Gemonese in tudi Buttrio, čeprav zaostajajo za vodilnimi. Kaj pa kriška Vesna? Vesna je nekoliko presenetljivo tako visoko na lestvici. V Križu imajo sicer dobro ekipo, vseeno pa imajo kako vrzel. Vesna ima nekaj možnosti, da se uvrsti v končnico prvenstva. Tudi v letošnji sezoni vodiš cicibane Sovodenj. Letos je že poltretja sezona. Poudariti moram, da je ta izkušnja zelo dobra. Kako bi ocenil združitev mladinskih sektorjev z doberdobsko Mladostjo in mirensko Adrio? Do tega je pač moralo priti. Projekt je zelo pozitiven. Treba pa se bo bolje organizirati, tako da bo vse skupaj še boljše. Bi rad nekega dne vodil člansko ekipo? To je cilj vsakega trenerja. Lepo bi bilo, čeprav se moram še veliko naučiti. (jng) V nedeljskem zaostalem 15. krogu promocijske lige so igrale boljše ekipe, ki so stopile na igrišče že v sredo. Vesna in Juventina sta tako, po več kot tritedenskem premoru, imeli precej težav. Vesna je sicer Lumignacco premagala s 3:2. Junak je na koncu tekme bil Maksi Grgič, ki je dal odločilni zadetek. »In pomislite, da sem celo razmišljal, da bi Maksija zamenjal,« nam je zaupal trener Vesne Roberto Venezia-no. »Hotel sem poskusiti Bertocchija kot srednjega igralca, saj ima daljšo dolgo podajo od Maksija, ki je sicer igral zelo dobro,« je še dodal Veneziano. Pred tem je bil za Vesno uspešen še en branilec, to je Degrassi. »Pohvaliti moram prav celo ekipo. Fantje so dali vse od sebe. Očitno smo se proti Trieste calciu močno spekli (poraz s 5:0) in od takrat se nismo več pustili presenetiti. V prvem delu prvenstva smo mogoče zbrali več točk, kot smo lahko pričakovali. Zavedamo se, da nimamo širokega izbora igralcev. Težave imamo predvsem v napadu. V drugem delu prvenstva se bomo skušali najprej čimprej matematično izogniti play-outu. Nato pa bomo lahko razmišljali o play-offu,« pravi Vesnin trener. Nekoliko bolj ambiciozen je trener Juventine Giovanni Tomizza, ki ima, vsaj na papirju, tudi zelo dobro ekipo. »Imamo ogromen potencial, ki ga nismo še v celoti izkoristili. V nedeljo proti San Danieleju, ki je odlična ekipa, bi si zaslužili vsaj neodločen rezultat. Usodna nam je bila napaka v obrambi, res ško- Trener Sovodenj Claudio Sari je pohvalil Erosa Kogoja (na sliki): »V letošnji sezoni igra zelo dobro. Za nas je Eros zelo pomemben nogometaš« kroma da. Pred tem pa smo imeli vsaj dve odlični priložnosti za gol. San Daniele je namreč igral že v sredo, tako da so bili v nedeljo že uigrani. Mi pa smo zadnjo tekmo igrali 13. decembra. To se je žal poznalo. V nedeljo nas čaka še ena težka tekma. Gostili bomo Gemonese. Pričakujem reakcijo in zmago,« je bil odločen Tomizza. Z neodločenim so le delno zadovoljni v Sovodnjah, ki so že vodili proti Trieste calciu, nato pa so gostje izenačili. »Znova nam je bila usodna nerodna napaka v obrambi. To se žal že po- navlja od začetka prvenstva. Tri točke bi bile za nas prava injekcija kisika. Škoda. Vsekakor so se tokrat fantje maksimalno potrudili, tako da jim nimam kaj očitati. Če bomo še naprej igrali tako borbeno, potem bomo lahko dosegli še marsikatero zadoščenje,« meni trener Sovodenj Claudio Sari, ki je vseeno pohvalil nastop obrambnih igralcev. »V obrambi sem tokrat poskusil novo varianto. Eros Kogoj in Simone sta igrala na bokih, Bernardisa pa sem premaknil na sredino. To se je dobro obneslo,« je še dodal Sari. (jng) 3. al - Proti Villi Pomembna zmaga Mladosti Že jutri ob 20. uri proti Audaxu Mladost, ki bo znova na igrišču že jutri (ob 20. uri v Doberdobu proti Audaxu), saj mora nadoknaditi preloženo tekmo, je v nedeljo proti Villi osvojila tri pomembne točke. Varovanci trenerja Kravosa so tokrat poskrbeli za preobrat že v prvem polčasu. Po vodstvu gostov v 15. minuti je Mladost takoj reagirala. Doberdobci so srčno želeli zmago in to tudi dokazali s hitro reakcijo. V petindvajsetih minutah so najprej s Peri-cem in nato z Zorzinom dvakrat zatresli nasprotnikovo mrežo, nato pa so v drugem polčasu uspeli zdržati gol prednosti. Oba gola je Mladost dosegla po kotu, drugega celo z možem manj, saj je sodnik v 35. minuti izključil Benso. Do pričakovane reakcije Ville v drugem delu tekme ni prišlo, tudi zato, ker je sodnik kmalu izključil kar tri igralce gostov (dva z igrišča in enega kar s klopi). Mladost je igralca več le delno izkoristila, saj ji v protinapadu ni uspelo doseči tretjega gola, Kuštrin pa je moral celo odločilno poseči po prostem strelu igralca Ville. Konec tedna v Doberdobu turnir Rad igram nogomet Mladost bo v soboto in v nedeljo gostila turnir dvoranskega nogometa »Rad igram nogomet« za mlade nogometaše U10 in U8. Nastopila bo tudi ekipa U10 Adria Mladost Sovodnje, ki si je udeležbo na turnirju izborila na sobotnih kvalifikacijah v Idriji. V telovadnici v Doberdobu bodo v soboto od 9.00 do 17.00 igrali 24 tekem v kategoriji U10. V nedeljo od 10.00 do 16.00 pa bo na sporedu 32 tekem. □ Obvestila GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ Bor prireja božično akademijo v soboto, 16.1. ob 15. uri na Stadionu 1.maja. tenis - Pri Gaji dekleta aktivna tudi med zimskim premorom Ciguijeva trikrat finalistka Nikoli pa ni zmagala - Uspeh Argentinke Orlini v Rimu - Na državnih lestvic kako napredovanje med dekleti, fantje pa so nazadovali Čeprav se v zimskem času Gaji-ni tenisači posvečajo predvsem pripravam na novo sezono, so nekatera dekleta v zadnjih tednih opravila nekaj nastopov na državnih turnirjih, o katerih je primerno poročati. Paola Cigui je preverjala svojo formo na treh odprtih turnirjih: pred koncem starega leta je bila v Saint Vin-centu v Aosti, v dneh po novem letu pa v Trentu, kjer je nastopila kar na dveh turnirjih istočasno. Na vseh treh se je uvrstila v finale, zaradi različnih okoliščin pa je vse tri finalne dvoboje izgubila. Če je na prvem tekmovanju v Aosti izgubila zaradi njeni igri ne preveč primerne hitre podlage in pa tudi zaradi pristranskega sojenja, saj je bila njena nasprotnica Caregaro (kat. 2.3) domačinka, je v Trentu odigrala slabše zaradi preutrujenosti - v štirih dneh je odigrala kar sedem srečanj -, na koncu pa ji ni samo zmanjkalo svežine, laže si je še poškodovala desno ramo, tako da je zadnje srečanje predala pred koncem, da ne bi bila poškodba še hujša. Kljub obžalovanju, da ji ni uspelo osvojiti niti ene končne zmage, pa je Paola še kar zadovoljna s svojimi nastopi, ki ji služijo predvsem za preverjanje in pripravo pred pričetkom zahtevne tekmovalne sezone. Končno zmago na turnirju Lemon Bowl v Rimu pa je v kategoriji under 18 dosegla Gajina Argentinka Paula Orlini. Na turnirju, ki se ga sicer najboljše italijanske igralke ne udeležujejo, je po treh zmagah v prvih krogih vsekakor premagala v finalnih dvobojih dve bolje postavljeni nasprotnici (Paula je 3.1, nasprotnici pa obe 2.7) in se na koncu zasluženo vpisala v zlato knjigo zmagovalcev tradicionalnega rimskega turnirja. Nicoletta Furlan in Petra Corbo sta ostali v deželi. Obe sta nastopili na turnirju, ki ga je organiziral Eurospor-ting v Cordenonsu. Vsaka s svoje polovice žreba sta se prepričljivo prebili do finala, v katerem pa je leto mlajša Gajina Argentinka Paula Orlini je v Rimu osvojila mladinski turnir under 18 Lemon Bowl slosport openka delno odpovedala in prepustila zmago klubski tovarišici Furlanovi. Konec leta so pri Gaji izvedeli tudi za nove uvrstitve na državnih lestvicah: velikih premikov letos ni bilo - pri dekletih potrditve in kako napredovanje, pri fantih pa nazadovanja skoraj za vse, saj člani ekipe, ki bo letos nastopala v B ligi, niso igrali na turnirjih, kjer bi lahko nabirali točke. Najboljša gajevka Paola Cigui je v državnem rankingu ostala v 2.2 kategoriji ( na absolutni lestvici je 28. ) medtem ko je mlajša Carlotta Orlando prestopila v 2.5 kategorijo. Pred njo je ostala Ljubljančanka Tina Obrez (2.4). Sledijo Paula Orlini (3.1) ter najboljši med mladinkami Nicoletta Fur-lan (4.1) in Petra Corbo (4.2). Tudi Cirila Devetti je ohranila svoje mesto med 4.2-kategornicami. Najboljši med fanti ostaja Aleš Plesničar, čeprav je zdrsnil v 2.5 kategorijo (186. na absolutni državni lestvici ). Medtem ko ostaja Matjaž Pogačnik še med drugokategorniki (2.8), bo letos Paolo Surian nastopal kot 3.1, Borut Plesničar pa kot lani 3.4. V isti skupini je član ekipe C lige Matej Cigui, Daniele Morossi pa je v 3.5 skupi- Paola Cigui št. 28. v Italiji kroma Aleš Plesničar je na državni lestvici izgubil nekaj mest (zdaj je 186. v Italiji), a je še vedno najboljši Gajin igralec kroma 22 Torek, 12. januarja 2010 ŠPORT smučarski teki - Petra Majdič končala Tour de Ski na drugem mestu Z mislimi je zdaj že na OI v Vancouvru Vzpon na Cermis le okronal Poljakinjo Kowalczyk - Zaslužila je 84.000 evrov nogomet Afriški pokal: Togo doma, Malavi presenetil LUANDA - Nogometna reprezentanca Toga, ki je po strelskem napadu na avtobus po pozivu vlade zapustila prizorišče afriškega prvenstva v Angoli, se je v nedeljo vrnila v domovino. Na letališču v Lomeju so nogometaše in vodstvo ekipe pričakali številni navijači. V vladnem letalu, s katerim so se nogometaši vrnili, so bili tudi posmrtni ostanki dveh članov delegacije, ubitih v petkovem napadu v angolski provinci Cabinda. Medtem so oblasti v Angoli sporočile, da so prijele dva osumljenca za petkov strelski napad na avtobus reprezentance Toga. Za zdaj podrobnosti niso znane, iz Angole so sporočili le, da so osumljenca prijeli v bližini kraja napada v provinci Ca-binda. V nedeljo je bila na sporedu prva tekma. Gostitelji Angole so proti Maliju igrali neodločeno 4:4. Angola je že vodila s 4:0 (še četrt ure pred koncem je bilo 4:1), nato (res neverjetno) pa je Maliju uspelo izenačiti. Včeraj so v Angoli odigrali tri tekme. Malavi je presenetil favorizirane Alžirce, ki bodo na junijskem SP v JAR igrali v isti skupini kot Slovenija. Končni izid je bil 3:0. Slonokoščena obala je proti Burkini Faso igrala neodločeno 0:0. Ko je Majdičeva prismučala v cilj je Poljakinja Justjna Kowalczyk že onemogla ležala na tleh ansa LJUBLJANA - Za smučarji tekači in tekačicami je eden vrhuncev sezone, potem ko so se v nedeljo uspešno povzpeli na Alpe Cermis in s tem opravili s še zadnjo etapo novoletne turneje Tour de Ski. Ta se je dobro iztekla tudi za najboljšo Slovenko v tem športu Petro Majdič, ki pa je že zazrta v prihodnost in z mislimi na olimpijskih igrah v Van-couvru.Majdičeva je Tour letos končala na drugem mestu, premoč je morala v zadnjih 800 metrih priznati zgolj Poljakinji Justyni Kowalczyk. Potem ko je bila lani druga, je letos stopila še stopničko višje in je imela pred zadnjo etapo zmago še v rokah in nogah, se ji je ta iz- muznila prav v zadnjih metrih. »Ze če bi bili med najboljšimi tremi bi bil to fantastičen uspeh. Nekdo mi je celo rekel, odlična si bila videti, potem ko si na drugem mestu prišla v cilj, se na vso moč smejala in le opazovala, kako ena pred tabo v cilju že leži na tleh. Res je, najbolj sem zadovoljna, da mi Tour ni pustil prevelikih posledic, da nisem bila tako utrujena, kot sem mislila, da bom,« je ob vrnitvi v domovino povedala Maj-dičeva, ki so jo predstavniki Smučarske zveze Slovenije presenetili z veliko torto. Majdičeva je z zmagami, te so bile tri, in dvema drugima mestoma ter s končno uvrstitvijo na drugo mesto na Touru osvojila prvo mesto v sprinterski razvrstitvi, poleg tega pa je vknjižila dodatnih 631 točk in se v skupnem seštevku sezone povzpela na drugo mesto. Tudi tukaj zaostaja zgolj za Kowalczykovo. Zmaga v skupnem seštevku je eden redkih mejnikov, ki Majdičevi še manjka, kljub vsemu pa je v ospredju olimpijsko tekmovanje v Vancouvru, kjer Majdiče-va ne skriva apetitov po kolajni. Njen trud so organizatorji Toura poplačali tudi s 125.750 švicarskimi franki (84.400 evrov), medtem ko ji je letošnja sezona do zdaj prinesla nekaj čez 107.000 evrov. / t Bernard Po poškodbi in operaciji ukleščenega živca na hrbtu je slovenski smučar v slalomu v Adelbodnu z 19. mestom osvojil prve točke v letošnji zimi. Mitja Valenčič je bil 9., zmagal je Francoz Lizeroux. Niz tekem v avstrijskem Haus im Ennstalu je bil za slovensko alpsko smučarko neuspešen. Zardi gripe je izgubila tri kilograme, v treh dneh pa osvojila 20. in 38. mesto na smukih, v nedeljskem superveleslalomu pa je po manj kot dvajsetih sekundah napravila napako in odstopila. i Robert Kranjec V dveh dneh je povrnil nekaj zaupanja slovenskim ljubiteljem smučarskega skoka. Na letalnici v Kulmu je v soboto zmagal, v nedeljo pa dobro formo potrdil z 2. mestom za Avstrijcem Schlieren-zauerjem. Kranjec je osmič stopil na stopničke v karieri, vodi pa na posebni lestvici poletov. VČERAJ DANES Božič Grilanc Zaradi zamude dva dni neprekinjeno gasil požar na Volniku »Posebno pozimi je bila vožnja na treninge precej neprijetna,« se spominja poti od Sale-ža do Stadiona 1. maj Božič Grilanc, ki je bil v sedemdesetih letih nosilec tržaške ekipe Arc Linea, ki je sedem let igrala v najvišji italijanski odbojkarski ligi. »Svojo odbojkarsko pot sem kot štirinajstletnik začel pri Krasu. Enkrat do dvakrat tedensko smo trenirali na Stadionu 1. maj, do tja pa so smo se vozili z vespami starejših igralcev ... mlajši smo se z njimi peljali do sv. Ivana. V avtomobilu Janka Budina, našega spremljevalca, so se namreč lahko peljali le štirje.« V začetku šestdesetih let se je na Krasu zbrala skupina mladih, ki se je navdušila in začela trenirati odbojko. Iz tistega začetnega obdobja se Božič Grilanc spominja predvsem skupnih priprav z Borovimi ekipami v Rovinju. »Spali smo v šotorih. To so moji najljubši spomini.« Po treh letih v D-ligi s Krasom se je Grilanc pridružil ekipi gasilcev. Eno sezono je v Trstu igral v C-ligi, nato pa je moral štiri mesece vojaškega roka odslužiti v Rimu: »Ob prihodu v Rim so nas takoj odposlali na Sicilijo zaradi močnega potresa, kjer sem preživel dva meseca. Nato sem se vrnil v Rim in tisto sezono igral tam.« Po vojaškem roku se je Grilanc ponovno pridružil tržaški ekipi gasilcev GS Ravalico, ki je po uspešni sezoni 1968/69 napredovala iz B- v A-ligo. »Po enem letu se je ekipa preimenovala v Pallavolo Trieste, nato pa smo dobili sponzorja - Arc Linea. V najvišji ligi smo igrali sedem let, nakar je ekipa propadla, sam pa sem se tudi zaradi službenih obveznosti odločil, da se vrnem h Krasu.« Grilanc je tako še nekaj let igral najprej v matičnem društvu v C-ligi, nato še pri Boru. Zadnjo športno sezono je odigral leta 1988 pri goriškem Valu. V vseh treh ekipah je igral in bil trener. Svojo športno pot je Grilanc vseskozi usklajeval z delovnimi obveznosti. »Poklic gasilca mi je bil od vedno všeč. Všeč mi je bil stik z ljudmi in predvsem nudenje pomoči bližnjemu,« ugo- tavlja danes Grilanc, ki je doživel veliko tragičnih, pa tudi veselih trenutkov. »Spominjam se, da sem nekoč po zmagi proti Lubian Bologna (borila se je za končno zmago) zaradi večerje z ekipo nekoliko zamudil v službi. Zato sem bil kaznovan in moral preživeti neprekinjeno dva dni na Volniku, kjer se je vnel požar.« Kot reševalec je sodeloval tudi na potresnem območju v Isernii in v Furlaniji: »Tam smo bili v stalnem stiku z družinami. Takrat se je dekle celo zaljubilo vame ... ko pa sem ji povedal, da sem že poročen, so ji solze pomočile lica.« Grilanc je bil po služenju vojaškega roka za leto in pol protipožarni čuvaj, nato pa je bil začasno sprejet med gasilce. Leta 1973 je opravil tečaj in izpit v Rimu in se stalno zaposlil pri tržaških gasilcih. Tu je bil najprej šofer, nato pa vodja ekip na Opči-nah, nato še v starem pristanišču: »Vreševalnih akcijah sem bil vedno dejaven. Ker sem bil vodja, sem bil namreč odgovoren za vse podrejene ... zato sem šel vedno raje jaz prvi na kraj nesreče, tako da drugi ne bi kaj tvegali...« Prvo sezono v A-ligi je treniral dvakrat dnevno, v naslednjih pa po enkrat na dan. V vseh sezonah je igral v prvi postavi, vedno je nosil številko tri: »Igral sem v diagonali z Walterjem Veljakom na krilu. Ko sem napadal iz prve linije, sem v bloku igral vedno na centru, saj sem bil v tem elementu zelo dober. Nekoč smo v Parmi tekmo zmagali predvsem po zaslugi mojih blokov. Ko smo v zgodnjih jutranjih urah vrnili domov, me je na avtocestnem izhodu pričakal Dragan in mi podaril šop rož.« Pri Arc Lineii je bilo vzdušje v ekipi zelo prijetno. »Marsikdo nam je zavidal, saj smo se v ekipi dobro razumeli: igrali smo in se tudi zabavali,« se spominja Grilanc let v A-ligi, ko je v ekipi igral z Walterjem in Claudijem Veljakom in eno sezono tudi z Adrianom Pavlico. S pomočjo fotografskega gradiva se zelo dobro še danes spominja tekem, soigralcev in priprav (v Pragi , Budimpešti in v Rovinju). Med svojim arhivskih gradivom hrani tudi članke Primorskega dnevnika; med drugim tudi tistega, ko je leta 1974 prejel drugo nagrado Našega športnika. Neizbrisno sled v športnem spominu pa bo pustila tudi zmaga niza proti jugoslovanski članski reprezentanci, ki se je leta 1976 pomerila z združeno slovensko ekipo v dvorani na Monte-cengiu, v kateri so ob Grliancu igrali še drugi najboljši slovenski igralci. Zmaga niza je bila za naše prava senzacija, saj je v sedemdesetih letih bila jugoslovanska reprezentanca ena najmočnejših. Odbojkar iz Saleža se je pri 23 letih udeležil tudi treninga mladinske državne repre- zentance U23: teden dni je z najboljšimi mladimi odbojkarji treniral v Livornu. Potem ko je čevlje obesil na klin, se na igrišča ni več vrnil: »Zaključilo se je eno obdobje, zato sem z odbojko popolnoma prekinil. Sedaj še rad spremljam tekme, nakajkrat sem si tudi ogledal Televito Trieste volley 2010, kaj več pa ne bi sprejel. Peterlin (Ivan, op. a.) me je pred letošnjo sezono tudi vprašal, ali bi se pridružil odboru, a sem odklonil. Sedaj pomagam sinu, ki ima kmetijo, tako da tudi športno vnemo potešim z deli na kmetih,« je dejal gasilec v pokoju. Veronika Sossa / TRST Sreda, 13. januarja 2010 1 1 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Gradbeno podjetje čaka na zeleno luč Gradnja jasli v kratkem, Dela naj bi trajala sedem mesecev - Sprejeli naj bi od 22 do največ 28 otrok Gradbena dela za uresničitev prvih in (pre)dolgo pričakovanjih slovenskih jasli v Gorici so tik pred zdajci. Tako zagotavljajo pristojni za postopek pri goriških tehničnih uradih, ki bodo v prihodnjih dneh podjetju Clocchiatti Tobia iz Povoletta v videmski pokrajini dali zeleno luč za gradbeni poseg, s katerim bo mozaik slovenskega šolstva na Goriškem končno dopolnjen. Skorajšnje odprtje gradbišča pa še ne pomeni, da bo vzgojna ustanova s slovenskim učnim jezikom začela delovati na začetku šolskega leta 2010-2011; po gradbenih delih, ki naj bi trajala sedem mesecev, bo namreč treba poslopje tudi opremiti, zato je nekoliko bolj realistična napoved, da bodo jasli začele delovati januarja 2011. »Datum začetka gradbenih del še ni določen, o njem pa se bomo kmalu dogovorili. 29. decembra smo z odredbo potrdili izbiro podjetja, ki je zmagalo javno dražbo, v prihodnjih tednih pa mu bomo poverili nalogo, da začne s posegom,« je povedal odgovorni za postopek pri goriških tehničnih uradih Roberto Peteani in nadaljeval: »Trudimo se in hitimo, da bi postopek čim prej izpeljali. Načrtovano je namreč bilo, da bo poseg zaključen pred začetkom šolskega leta 2010-2011.« Za čimprejšnje odprtje jasli v Ulici Rocca se ob občinski konzulti za slovensko manjšino, ki pogosto opozarja na to potrebo, ogreva tudi goriška občinska uprava. Odbornica za šolstvo in socialo Silvana Romano je večkrat izpostavila problem pomanjkanja mest v štirih ustanovah, ki delujejo na občinskem območju, kjer lahko skupno sprejmejo 136 malčkov. »Povpraševanje oz. čakalne liste vsako leto krepko presegajo ponudbo. Da bi vsem ustregli, bi potrebovali približno petdeset mest več,« je povedala funkcionarka goriške občine Manuela Salvadei. Pristojna uslužbenka pri uradu za vzgojne storitve Rosalba Terpin je pojasnila, da bodo do 31. maja sprejemali vpise za september 2010, pri tem pa še ne upoštevajo dodatnih mest, ki bi bila na razpolago z odprtjem slovenskih jasli. »Če bo ustanova začela pravočasno delovati, bomo lahko ponovno odprli vpisovanja ali uporabili obstoječe lestvice. S tehničnega vidika pa menim, da bo do odprtja težko prišlo že septembra. Gradbena dela bodo nared, nato pa bo treba prostore opremiti in začeti z delovanjem,« je ocenila Sal- sovodnje - V soboto vadeijeva, Terpinova pa je dodala: »Gradbena dela so že dodeljena, zato ocenjujem, da bodo nove jasli odprte januarja 2011.« V jaslih s slovenskim učnim jezikom naj bi bilo prostora za nekaj več kot dvajset otrok, starih od 12 do 36 mesecev; po zadnjih napovedih naj bi jih lahko sprejeli 22, najvišje možno število bo vsekakor 28. Glede jasli v Ulici Rocca pa obstaja še nekaj odprtih vprašanj. Občina na primer še ni sklenila, ali bo jasli upravljala sama oz. če jih bo zaupala zunanji zadrugi, kot to že počenja drugje, neznanka pa je tudi kriterij, po katerem bo potekal izbor malčkov. »Z odbornico Silvano Romano se bomo o tem pogovarjali na prihodnji seji konzul-te. Po vsej verjetnosti bo zasedanje potekalo v drugi polovici februarja, na njem pa bomo razpravljali tudi o problemu prostorske stiske v slovenskih vrtcih,« je povedal predsednik slovenske konzulte pri goriški občini Ivo Cotič. (Ale) Poslopje v Ulici Rocca, kjer bodo odprli slovenske jasli bumbaca gorica - Azbest Sojenje odloženo Na goriškem sodišču so včeraj odložili na 25. marec sodno obravnavo zaradi nenamernega umora 39 delavcev tržiške ladjedelnice Italcantieri - zdaj Fincantieri, ki so umrli za posledicami dolgoletnega vdihovanja azbesta. Proces se je pričel, potem ko so na goriškem sodišču združili dva postopka, ki sta zadevala smrti delavcev zaradi vdihovanja azbestnega prahu. V prvem postopku je bilo osumljencev enajst, bremenila pa jih je obtožba nenamernega umora enajstih delavcev. Med drugim postopkom se je pred sodnikom zagovarjalo šestindvajset osumljencev, ki jih bremeni ista obtožba, krivi pa naj bi bili za smrt osemindvajsetih delavcev. Med osumljenci novega skupnega postopka je tudi sedanji direktor družbe Fincantieri Corrado Antonini, ki je bil svojčas direktor družbe Italcantieri. Poleg njega bosta za zatožno klop sedla nekdanja predsednika upravnega sveta družbe Italcantieri Vittorio Fanfani in Giorgio Tupini. Na goriškem sodišču so se odločili za združitev omenjenih postopkov, ker zadevata isto obdobje. Del fasciklov so pripravili predlanskim v okviru obširne preiskave, ki jo je vodil in v nekaj tednih zaključil bivši generalni javni tožilec na tržaškem prizivnem sodišču Beniamino Deidda. Te primere je tržaško prizivno sodišče prevzelo zaradi prevelikih zamud pri obravnavi postopkov na goriškem sodišču. V postopku so civilno tožbo zoper bivše upravitelje družbe Italcantieri vložili dežela Furlanija-Julijska krajina, sindikat FIOM-CGIL, zavod INAIL in združenje izpostavljenih azbestu. Župnika Vojka Makuca zadela možganska kap gorica - Anketa dnevnika Il Sole 24 Ore Konsenz upada Zdravi se v Gorici - Ni v smrtni nevarnosti Predsednik pokrajine Gherghetta na 97. mestu, goriški župan Romoli na 106. mestu Sovodenjskega župnika Vojka Makuca je v soboto zadela možganska kap. Med dnevom bi 62-letni duhovnik moral imeti nekaj srečanj, na katera ni prišel, ko pa ga ni bilo niti pri večerni maši, je med župljani narasla zaskrbljenost. Zaradi tega so se odpravili na njegovo iskanje in so ga kmalu zatem našli neprisebnega na tleh župnišča. Takoj so klicali na pomoč; na kraju je posredovalo osebje službe 118, ki je Makuca prepeljalo v goriško splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje. Goriški duhovnik si je nekoliko opomogel in je zdaj priseben, po razpoložljivih podatkih pa naj ne bi bil v smrtni nevarnosti. Koliko časa bosta trajala zdravljenje in okrevanje, še ni znano. Kot nam je včeraj potrdila sovodenjska županja Alenka Florenin, v vasi in občini nasploh vlada velika zaskrbljenost za župnika, saj se je novica o njegovi možganski kapi hitro razširila med domačini. V nedeljo dopoldne Makuca seveda ni bilo pri maši, ki jo je namesto njega daroval italijanski duhovnik, sicer pa so takrat že domala vsi v Sovodnjah vedeli za razlog župnikove odsotnosti. Vojko Makuc, ki je Goričan po rodu, je skrb za so-vodenjsko župnijo prevzel septembra leta 2004, pred tem je bil dolga leta župnik v Štmavru in Pevmi. Junija leta 2008 je v Sovodnjah praznoval tridesetletnico mašništva. (dr) Predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in goriški župan Ettore Romoli izgubljata podporo. Na podlagi ankete, ki jo je opravil dnevnik Il Sole 24 Ore, sta oba doživela precejšen upad konsenza od izvolitve do današnjih dni. Na lestvici 107 pokrajinskih predsednikov je Gherghetta zasedel 97. mesto. Lani je glede na leto 2008 izgubil 4,7 odstotke konsenza, od volitev pa kar 8,9 odstotkov. Gherghetto kljub upadu konsenza še vedno podpira 50 odstotkov anketirancev, po drugi strani pa ima še nižjo podporo goriški župan Ettore Romoli. Njega bi volilo 47 odstotkov anketirancev, toda je glede na lansko leto in na leto izvolitve izgubil manj konsenza kot Gherghetta. Romolija, ki se je uvrstil na 106. mesto lestvice stodesetih županov, bi lani glede na leto 2008 volil odstotek manj anketirancev, v primerjavi z letom izvolitve pa je izgubil 4,1 odstotek konsenza. »Lansko leto je bilo za upravitelje po vsej deželi zelo težavno, saj so skorajda vsi pokrajinski predsedniki in župani štirih največjih mest izgubili konsenz. To je mogoče treba pripisati krčenju prispevkov, specifično za Gorico pa je razlog za izgubo podpore tudi v javnih delih in v zamudah pri njihovi uresničitvi. Ne glede na izid ankete, ki je bila opravljena na zelo nizkem številu anketirancev, bomo vsekakor nadaljevali z uresničevanjem svojega upravnega programa,« poudarja goriški župan Romoli. »Goričani so se zavedali, da de- £Primorski ~ dnevnik šolstvo V tržiških šolah 33 odstotkov tujcev Ettore Romoli bumbaca sna sredina nima razvojnega načrta za mesto, po drugi strani pa je sosednja Nova Gorica veliko bolj dinamična in atraktivna,« poudarja načelnik svetniške skupine Demokratske stranke Federico Portelli in opozarja, da se je Romolijev odbor preko eno leto, kar se tiče čezmejnega sodelovanja, ukvarjal zgolj s ponovnim prižigom trikolore na Sabotinu. Po besedah Portellija je Romoli od leta 2007 izgubil skoraj šest odstotkov konsenza, tako velik upad pa naj bi bil odvisen tudi od neupoštevanja predlogov opozicije. »V dveh letih niso vzeli v po-štev naših predlogov niti enkrat, k ponovnemu dvigu konsenza pa ne bodo dosti pomagali sprehodi dvojice Devetag-Sgarbi in niti zelo profesionalno delo nove čas-nikarke, ki vodi tiskovni urad,« zaključuje Portelli. Silvia Altran bumbaca Rimsko ministrstvo za šolstvo je sklenilo, da bo v posameznih razredih od šolskega leta 2010/2011 prisotnost učencev in dijakov, ki niso italijanski državljani, zakonsko omejena. Kakšne pa bodo posledice tega sklepa na Goriškem? Na slovenskih vrtcih, osnovnih šolah in nižjih srednjih šolah, kjer ni masovne prisotnosti tujcev, ukrep po vsej verjetnosti ne bo imel nikakršnih učinkov, ravnateljica Mihaela Pirih pa meni, da ne bo novosti niti na višjih srednjih šolah v Ulici Puccini. »V preteklosti se je sicer zgodilo, da je odstotek slovenskih državljanov v nekaterih razredih naših višjih srednjih šol presegel 30 odstotkov. Glede na to, da izhaja ta ukrep iz jezikovnih vzrokov in bojazni, da bi prisotnost tujcev otežila potek pouka, pa menim, da postavljanje omejitev pri nas ne pride v poštev,« je povedala Pirihova. Učinke ukrepa pa bo po vsej verjetnosti bolj občutiti v Tržiču, kjer imajo najvišje število tujih učencev v goriški pokrajini. O »multietničnosti« trži-škega območja pričajo tudi podatki, ki jih ponuja pokrajinski urad za socialne politike, po katerem je danes na območju goriške pokrajine 1.498 tujih učencev in dijakov, medtem ko jih je bilo v šolskem letu 2003/2004 skupno le 712. Kar 33 odstotkov le-teh obiskuje tržiške šole: najvišje število tujih dijakov obiskuje večstopenjsko šolo Giacich (150), šole ravnateljstva Duca DAosta (147) in poklicne šole (144). Otroci in mladi, ki obiskujejo večstopenjsko šolo Giacich, so skoraj enakovredno porazdeljeni po različnih stopnjah. 51 jih je v vrtcu, 40 na osnovni šoli in 59 na nižji srednji šoli. Največ tujih otrok je iz Bangladeša (40), za katerim sta najbolj zastopani državi Makedonija (24) ter Bosna in Hercegovina (11). Večji del otrok (67 odstotkov) prihaja iz držav evropske celine, na drugem in tretjem mestu pa sta Azija (17 odstotkov) in Afrika (11 odstotkov). Država, iz katere prihaja najvišje število tujih učencev in dijakov, je Bosna in Hercegovina (195). Na drugem mestu je Bangladeš, ki ga v prejšnjem šolskem letu zastopalo 176 otrok, v šolskem letu 2006/2007 pa 96. Zgovoren primer je peti A razred osnovne šole Duca D'Aosta, kjer sta na 22 učencih le dva iz laškega. Polovica jih prihaja iz drugih držav (Bangladeša, Srbije, Bosne in Hercegovine, Maroka, Makedonije, Hrvaške in Romunije), ostali pa so iz Neaplja in Sicilije. Podoben položaj beležijo na višjih srednjih šolah in predvsem na poklicnem polu, kjer je 40 odstotkov dijakov tujih državljanov. Ravnatelj Salvatore Simoncini je opozoril, da štejejo razredi po 27 dijakov, primanjkuje pa profesorjev. Sklep ministrice Mariestelle Gelmini ni prepričal tržiške podžupanje in odbornice za šolstvo Silvie Altran, ki meni, da je bila omejitev v višini 30 odstotkov izbrana povsem naključno. »Obstajajo namreč dijaki, ki niso italijanski državljani, italijanščino pa zelo dobro obvladajo,« pravi Altranova, ki meni, da bi take odločitve ne smeli sprejeti tik pred vpisovanji. Altranova je tudi podčrtala, da bo prevoz otrok v bolj oddaljene šole lahko ustvarjal velike težave družinam in javnim upravam. 2 4 Torek, 12. januarja 2010 GORIŠKI PROSTOR / sovodnje - Novoletni koncert poklanja domačinom občinska uprava Voščilo s krajevnim ustvarjalnim zanosom Županja Alenka Florenin izročila prispevke športnim in kulturnim društvom Županja Alenka Florenin podeljuje prispevke (levo), publika v občinski telovadnici (desno), nastop Nomos Wind Quarteta s pevko Martino Feri (spodaj) bumbaca Voščilo za srečno in zdravo leto 2010, zahvala tehničnemu uradu, delavcem in celotni skupini civilne zaščite, ki so med predprazničnim sneženjem in nato ob poplavi Vipave zelo dobro opravili svojo dolžnost, skrb nad financiranjem vseh potrebnih storitev in javnih del za tekoče leto, pa še vabilo k medsebojnemu soočanju in sodelovanju so bili glavni poudarki voščilnega pozdrava županje Alenke Florenin na nedeljskem tradicionalnem novoletnem koncertu v zelo dobro zasedeni občinski telovadnici. Tokratni dogodek je bil v znamenju vrednotenja ustvarjalnega zanosa primorskih kulturnih delavcev, med katerimi se v zadnjih mesecih na visoko kvalitetno raven uvršča tudi domača dekliška pevska skupina Bodeča neža, ki deluje v okviru prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela. Bogastvo našega teritorija in ljudi se je odražalo tudi v programu, saj je med drugim obsegal novo zborovsko produkcijo mlajših zamejskih glasbenikov, kot so Iztok Cergol, Patrick Quag-giato in Aljoša Tavčar. Njihove skladbe so bile krstno izvedene pred niti enim letom na skupni prireditvi Slovencev iz Avstrije, Italije in Madžarske z naslovom Brez mej. Gre za kulturno dragocenost, ki mora biti čimbolj razširjena in izvedena, je menila sovodenjska županja, ki je program izbrala prav iz teh razlogov. Koncert je nudil priložnost tako za podeljevanje rednih prispevkov za delovanje društev, ki se ponavlja iz leta v leto, kot za javno priznanje vsem, ki se prostovoljno posvečajo ljubiteljskemu kulturnemu ali športnemu udejstvovanju. Program je bil sicer zastavljen raznoliko, tako po vsebini kot nastopajočih. Na no- voletnem koncertu je pred davnimi leti v bližnjem kulturnem domu že nastopil oktet Vrtnica, ki se je tokrat preizkusil tudi na deskah občinske telovadnice. V prvem delu je zapel tri pesmi na nabožno tematiko, v nadaljevanju pa še nekaj narodnih, med katerimi je med publiko požela velik aplavz predvsem zimzelena Kernjakova Mojcej. Goriški oktet Vrtnica bo v sezoni 2010-11 praznoval 30-le-tnico uspešnega delovanja. Mednarodno uveljavljen pevski ansambel, ki je v zadnjem letu nekoliko pomladil svoje vrste, sestavljajo izbrani pevci iz širše Go- riške in zamejstva, in sicer Edi Florenin, Robert Ličen (prvi tenor), Dušan Sed-mak, Kristjan Pregelj (drugi tenor), Marko Trošt, Fedor Bernard (bariton) in Radovan Ličen, Bogdan Brecelj (bas); umetniški vodja je Marko Munih. Izbor nekaterih znanih skladb, kot so Straussova »Leichtes Blut« ali »Violino tzigano« Bixia-Cherubinija, je ubrano zaigral Nomos Wind Quartet, ki je kasneje v raznih zasedbah (Nomos Jazz Ensemble in Nomos Ensemble) spremljal pevko Martino Feri (ki je v odlični formi dober mesec pred tekmovanjem EMA 2010) in pevsko skupino Bodeča neža. Quaggiatovo pesem Zvečer stojim ob oknu je spremljala kitaristka Martina Gereon. Celoten spored je povezovala Katerina Citter, koncert pa je posnel Radio Trst A, ki ga bo predvidoma predvajal v nedeljo, 24. januarja. Dveurni uradni program, ki je po aplavzu sodeč ugodil pričakovanjem poslušalstva, se je zaključil ob sproščenem kramljanju na družabnosti. Pripravilo jo je domače kulturno društvo Sovodnje, ki je k uspešni izvedbi koncerta pripomoglo tudi s prijetno scensko postavitvijo. gorica - Janja Vidmar v slovenskem višješolskem središču S tabu temami vabi k branju Dijake prvih in drugih razredov je pisateljica in scenaristka obiskala v okviru programa Povabimo besedo Janja Vidmar včeraj med dijaki bumbaca »Angie je knjiga, ki je za mlade povsem neprimerna. Zato si jo absolutno preberite.« Tako je dijakom slovenskih višjih srednjih šol v Gorici svetovala Janja Vidmar, mladinska pisateljica in scenaristka, ki jih je včeraj obiskala v avditoriju šolskega centra v Ulici Puccini. Srečanje so priredili v okviru vzgojnega programa Društva slovenskih pisateljev, ki nosi naslov Povabimo besedo, namenjeno pa je bilo dijakom prvih in drugih razredov. Vidmarjevo sta uvodoma predstavila dijaka Tina Paljk in Dominik Vodopivec, nato pa je bila na vrsti avtorica del, kot so Baraba, Debeluška, Princeska z napako, V imenu ljubezni, Vsiljivka, Fantje iz gline, Zoo in Nimaš pojma, ki je poskrbela za zelo razgibano srečanje. Najprej je med publiko izbrala dva »kandidata«, Miho in Lauro, ki sta se pomerila v dokaj nenavadnem literarnem tekmovanju, v nadaljevanju pa je pripovedovala o sebi in o svojih knjigah. Le-te so po eni strani zelo priljubljene, po drugi strani pa se nad njimi mnogi zgražajo, saj obravnavajo t.i. »tabu teme«. V svojih delih opisuje Vidmarjeva tematike smrti, homoseksualnosti, nasilja med vrstniki in v družini, motnje prehranjevanja, kse-nofobijo, hendikepiranost in družbeno odtujenost, »kar mnogim ni všeč«. Kljub temu, da zaradi svojega dela doživlja »precej preganjanja«, še vedno vztraja pri pisanju »škodljive literature«, ki pa jo mladi bralci in kritika očitno cenijo, saj je Vidmarjeva prejemnica številnih priznanj. gorica Danes slovo od puščavnika iz Ločnika V kapeli goriškega pokopališča se bodo danes poslovili od 75-let-nega upokojenca Sergia Pontre-molesija, ki so ga našli mrtvega po enem mesecu od smrti na njegovem domu v Ulici Fornaci v Ločniku. Novica o najdbi njegovega trupla je pretresla prebivalce Ločnika, kjer se je marsikdo začudil ob ugotovitvi, da nihče ni opazil tako dolge odsotnosti moškega, ki je sicer živel sam. Zasilno bivališče si je uredil v dveh prikolicah, okoli katerih si je zgradil lesene zidove in streho. Za skorajda puščavniško življenje se je baje odločil povsem samostojno. Čeprav je pred časom prestal operacijo na prostati in je bolehal za sladkorno bolezen, je še naprej živel v svojem zasilnem bivališču, ne da bi iskal pomoči pri sorodnikih. Moški je bil ločen, v Ločniku pa je imel hčer, s katero naj ne bi imel stikov. V svojem zasilnem bivališču ni imel pitne vode; za umivanje je uporabljal deževnico, ki jo je zbiral v vodnjaku, za kuhanje pa se je občasno odpravil do sosedov z vrčem, v katerega je natočil pitno vodo. Za pridobivanje električne energije, ki jo je potreboval za prižig žarnic v nočnih urah, je na streho svojih prikolic namestil manjši fotovoltaični panel. Truplo moškega so našli konec prejšnjega tedna znotraj njegovega bivališča; po mnenju sodnega zdravnika je umrl pred približno enim mesecem zaradi naravne smrti. Uspel dobrodelni koncert Na petkovem dobrodelnem koncertu v spomin na Mirka Špacapana so zbrali 1.280 evrov, ki jih bo vdova Manuela Quaranta namenila za uresničitev hospica za terminalne rakaste oblike. »Pred boleznijo smo vsi enaki, vsi potrebujemo ljubezen,« pravi Manuela Quaranta in izraža zahvalne besede vsem nastopajočim, ki so oblikovali petkov koncert v podgorski cerkvi. Moški preveč popil in vozil Zaradi vožnje v vinjenem stanju so goriški karabinjerji prijavili 37-letnega Gori-čana, ki so ga zalotili v noči s sobote na nedeljo v Ulici Aquileia. Dvakrat so ga podvrgli alkotestu - s 30-minutnim zamikom -, zaradi precejšnje stopnje alkohola v krvi (1,8 grama alkohola na liter krvi) pa so mu tudi zasegli avtomobil znamke Alfa 147. Če ga bo sodnik kaznoval, moški tvega visoko globo (od 1.500 do 6.000 evrov), zaporno kazen (od šestih mesecev do enega leta), odvzem vozniškega dovoljenja od enega do dveh let, avtomobil pa bodo dali na dražbo. CGIL se pripravlja na kongres V tržiškem Kinemaxu bodo jutri ob 9.30 predstavil kongresni dokument sindikata CGIL, katerega prvi podpisnik je državni tajnik Guglielmo Epifani. Prisoten bo državni tajnik sindikata FIOM Fausto Durante in deželni tajnik sindikata CGIL Franco Belci. Chopinov večer s pianistkami Kulturni dom Nova Gorica se danes ob 20.15 s klavirskim večerom pridružuje številnim koncertom, ki bodo zaznamovali Chopinovo leto. »Chopinov večer -poklon mladih goriških pianistk ob 200-letnici rojstva skladatelja« bodo s Cho-pinovimi baladami, valčki, nokturni, scherzi in etudami sooblikovale primorske pianistke Meta Fajdiga, Sara Rustja in Natalija Šaver, pa tudi Neva Klanjšček, profesorica klavirja na centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici. (tb) Portret Staneta Kavčiča Goriški muzej preireja drevi ob 20. uri na gradu Kromberk prvo predavanje oz. predstavitev knjige v letošnjem letu. O knjigi Pred časom - portret Staneta Kavčiča bosta govorila njena avtorja Božo Repe in Jože Prinčič. (nn) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 13 . januarja 2010 1 "J nova gorica - Kljub civilni iniciativi za ohranitev trgovine jo je Mercator zaprl Zaprtje marketa rešuje prostorsko stisko fakultete Za potrebe svojih 220 študentov so zahtevali nakup stavbe v celoti Svoja vrata je z novim letom zaprl še eden od sicer že vse bolj redkih malih mar-ketov v Novi Gorici. Te dni je svoj epilog doživela zgodba o Mercatorjevem marketu v Gregorčičevi ulici. Stavbo, v kateri ima prostore tudi agencija za posredovanje dela, pa bo družba Mercator prodala Fakulteti za uporabne družbene študije (FUDŠ) v Novi Gorici. V začetku oktobra, ko so se pojavila prva namigovanja o zaprtju trgovine v strnjenem stanovanjskem naselju pod Grčno, so se najprej oglasili okoliški prebivalci, ki so se zaprtju odločno uprli. Pisali so celo predsedniku uprave Mercatorja Žigi Debeljaku, pri »najboljšem sosedu« pa so jim takrat odgovorili, da se za market ni bati, saj bo še obratoval, čeprav »je sestavni del zgradbe, ki je predvidena za prodajo«. Za to so se v Mercatorju odločili kar se da hitro in market zaprli čez dobra dva meseca. Kupci so konec decembra tako ostali pred zaprtimi vrati, povodov za to potezo pa imajo oz. so imeli v Mercatorju več. Po besedah pomočnika izvršnega direktorja za maloprodajo v Mercatorju Mihaela Sekneta so to vsaj trije. Kot prvega navaja bližino drugih trgovin, kot drugega to, da so tik pred podpisom pogodbe s FUDŠ-em in da je fakulteta zahtevala nakup stavbe v celoti. FUDŠ naj bi s predavanji na novem sedežu, na Gregorčičevi ulici 19, začela s študijskim letom 201011, torej oktobra letos, na novi lokaciji pa bodo tako združili vse svoje, zdaj razkropljene aktivnosti, od pedagoških do sedeža fakultete. FUDŠ obiskuje okrog 220 študentov, za ureditev novih prostorov pa bodo potrebovali nekaj mesecev. Kot pričakujejo v Mercatorju in FUDŠ-u, naj bi pogodbo podpisali še ta mesec, prav te dni pa so predstavniki fakultete svoje načrte že predstavili tudi Forumu za visoko šolstvo novogoriške mestne občine. Tega vodi občinski svetnik Miran Müllner, eden med mnogimi, ki so se zavzemali za ohranitev trgovine. Kot pravi, je razočaran nad odnosom novogoriške občine ob tem dogajanju, predvsem pa nad ignoranco poslovnega sistema Mercator, ki je »obljubljal eno, torej to, da marketa v bližini vrtca, doma upokojencev in naselja s stotimi hišami ne bo zaprl, storil pa drugo«. Res pa je, da bo občina z novo stavbo za še eno svojo visokošolsko ustanovo vendarle naredila nov korak. Fakulteta je Forumu namreč predstavila predlog pogodbe med občino in fakulteto za nakup omenjene stavbe, s čimer bi občina rešila prostorsko stisko FUDŠ-a. Za prostore, v katerih ta deluje, občina plačuje najemnino, ki bi, če se bodo občinski svetniki s tem seveda strinjali, zdaj šla za odkupnino za objekt na Gregorčičevi 19. (tb) krmin - V četrtek Odprli bodo prvo šolo za obrezovalce V četrtek, 14. januarja, bo v Krminu začela delovati prva italijanska šola za obrezovalce trt. Tečajev, ki jih bosta priredila izvedenca Marco Simonit in Pierpaolo Sirch v sodelovanju z Videmsko univerzo, se bodo lahko udeležili vsi študentje vinogradništva in enologije ter vinarji iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Hrvaške. »Fakulteta za kmetijstvo Videmske univerze teži k temu, da raziskovalno delo združuje z našim teritorijem in svetom. Šola za obrezovalce trt bo priložnost za izmenjavo znanja, ki je zelo pomembna za rast naše fakultete,« je povedal Enrico Peterlunger, predsednik univerzitetne smeri za vinogradništvo in enologijo, ki ima sedež v Krminu. Tečaji bodo potekali v dveh fazah. Prva bo namenjena zimskemu obrezovanju, druga pa spomladanskemu obrezovanju. Del tečaja bo namenjen teoriji, pozornost pa bodo posvetili tudi praktičnim vajam. kromberk - Pred lokalom Square Našli nezavestnega in pretepenega moškega Gostinski lokal Square v Kromberku obiskuje mladina z obeh strani državne meje bumbaca V soboto, malo pred 5. uro zjutraj, so pred gostinskim lokalom Square v Kromberku pri Novi Gorici našli nezavestnega in hudo poškodovanega 30-letnega moškega iz Šempetra pri Gorici. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v šempetrsko bolnišnico, kjer je ostal na nadaljnjem zdravljenju. Po nepotrjenih informacijah naj bi mladeniča pretepli do takšne mere, da je obležal nezavesten. Novogoriška policija zato poskuša ugotoviti, kaj se je zgodilo pred kromberškim lokalom, kjer se zbira mladina z obeh strani meje, in naproša očividce, da pokličejo najbližjo policijsko postajo. O intervenciji reševalcev je policiste obvestila dežurna zdravnica novogori-škega zdravstvenega doma. Policisti so takoj po obvestilu odšli na kraj dogodka, ga zavarovali in opravili ogled. V zvezi s primerom še vedno poteka intenzivna kriminalistična preiskava v smeri suma storitve kaznivega dejanja povzročitev hude telesne poškodbe. Policija poziva vse morebitne očividce, ki bi karkoli vedeli o tem, kako je 30-letni moški iz Šempetra utrpel tako hude poškodbe, da je izgubil zavest, da pokličejo najbližjo policijsko postajo ali interventno številko policije 113 oziroma anonimni telefon policije 080-1200 (iz Slovenije). (nn) fortuna Včeraj ni bilo mogoče igrati »Zelo neuradno sem izvedel, da je Fortuna danes zaprta. Ker nima koncesije že kar nekaj časa, me to ne bi presenetilo. Kaj je dejansko po sredi, ne vem,« je v včerajšnjem sporočilu za javnost zapisal župan občine Šempeter-Vrtojba, Dragan Valenčič, ki zadnje dni kot po tekočem traku pošilja sporočila v zvezi z zgodbo o podelitvi koncesije in delovanjem igralnega salona Fortuna ob krožišču v Rožni dolini. Po tem prvem, kratkem sporočilu za javnost je s šempetrske občinske uprave prišlo še eno, precej daljše, v katerem je Valenčič sporočil, da vztraja pri trditvi, da je slovensko ministrstvo za finance s spreminjanjem pravilnika o prirejanju posebnih iger na srečo v igralnih salonih oziroma z izključitvijo določila o obvezni oddaljenosti igralnih salonov najmanj 150 metrov od meje, le pripravilo in očistilo teren za izdajo koncesije igralnemu salonu Fortuna. Izpostavil je vrsto trditev, pomislekov in vprašanj, ki naj bi dokazovali, da argumenti ministrstva ne zdržijo ter izrazil prepričanje, da v tem trenutku ni nobene dejanske potrebe za tako spremembo razen ugoditi Fortuni. »Ministrstvo pripravlja novo strategijo igralništva. Zakaj ni počakalo, da se tudi to vprašanje lokacij ureja s strategijo, saj so samo na razdalji štirih kilometrov ob meji med Rožno dolino in Vrtojbo zdaj kar štiri nove potencialne lokacije znotraj 150-metrske-ga pasu,« se glasi ena od Valenčiče-vih trditev oz. pomislekov. Darko Ve-likonja, direktor družbe Mako, ki upravlja s Fortuno, tudi včeraj ni dvignil telefona, kar smo pričakovali, saj smo koncem minulega tedna izvedeli, da v Fortuni v zvezi z aktualnim zapletom ne bodo dajali nobenih izjav, glede neuradne informacije o tem, da naj bi bila Fortuna včeraj zaprta, pa se je izkazalo, da drži. No, igralni salon je bil sicer odprt, avtomati pa niso delovali oz. na njih ni bilo mogoče preizkusiti sreče. (nn) trgovski dom SSO: Novo ime je odveč, naj se omeni zaščitni člen Walter Bandelj bumbaca Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) na območju občin Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba je dobrodošlo, pri namembnosti Trgovskega doma v Gorici pa je treba spoštovati zakon 38/2001, pravi Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij za Goriško, ki svoje stališče tako pojasnjuje: »Svet slovenskih organizacij pozitivno ocenjuje dejstvo, da je pri tem projektu prišlo do sodelovanja med občinskimi upravami Gorice, Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe. Tovrstno sodelovanje že več časa pričakujemo in upamo, da bo to le začetek večjega števila projektov, v katere bodo vse tri občinske uprave čim bolj vključile tudi goriško slovensko narodno skupnost ter njene organizacije in društva.« »Svet slovenskih organizacij opozarja - tako Bandelj -, da je bil leta 2001 odobren državni zakon 38/2001 za zaščito slovenske narodne skupnosti v Italiji. Omenjeni zakon določa v svojem 19. členu, da "se v poslopju na Korzu Verdi v Gorici, nekdanjem Trgovskem domu, namestijo kulturne in znanstvene inštitucije slovenskega jezika (začenši z Narodno in študijsko knjižnico) in italijanskega jezika. Člen izrecno imenuje palačo na Korzu Verdi z nazivom "Trgovski dom", torej ne razumemo, zakaj je treba še dodatnih poimenovanj, če je italijanska država za to zgradbo že določila naziv. Poleg tega se je naziv "Trgovski dom" že uveljavil tudi medi italijanskimi občani Gorice, kar je razvidno iz poročanja medijev, ki redno uporabljajo izvirno ime. Svet slovenskih organizacij nima nič proti, da EZTS dobi svoj sedež v palači Trgovskega doma, če to ne bo v nasprotju z določili 19. člena državnega zakona 38/2001, ki določa namembnost nepremičnine. Svet slovenskih organizacij predlaga, da se v aktih treh občinskih uprav kot tudi v statutu EZTS izrecno omeni zakon 38/2001 in njegov 19. člen. Svet slovenski organizacij tudi opozarja, da se ne sme ponoviti zgodba Narodnega doma v Trstu, kjer kljub istemu zakonskemu določilu imamo Slovenci le skromno reprezentančno sobo, medtem ko ostali del palače uporablja Tržaška univerza.« štmaver - Na sedežu društva Sabotin nagradili izdelovalce jaslic Natečaj vse bolj odmeven Letos je bilo udeležencev triinštirideset - Najvišjo oceno so prejeli Irene, Dano in Sebastjan Valentinčič Na sedežu društva Sabotin so v ne- Pred zbranimi v društveni dvorani so vrteli posnetke jaslic vseh udeležencev natečaja bumbaca deljo priredili srečanje udeležencev 15. natečaja v pripravi jaslic, na katerega se iz leta v leto prijavlja več ljudi. Tudi na zaključni prireditvi se je zbralo res veliko ljudi, tako da je bila dvorana skoraj pretesna. Prisotni so bili vsi sodelujoči, tudi iz Solkana in z drugih krajev Goriške. Kot gostje so se srečanja udeležili občinski svetnik Silvan Primosig, predstavnik krajevne skupnosti Solkan Branko Belingar in domači župnik Marjan Markežič. Prisotne sta pozdravila predsednik štmavrskega društva Sa-botin Valentin Devinar in predsednik krajevnega sveta za Pevmo, Štmaver in Osla-vje Lovrenc Persoglia, o sami pobudi pa sta spregovorila člana strokovne komisije Iren-ka Ferlat in Maurizio Corsi, ki sta tudi komentirala posnetke jaslic vseh udeležencev natečaja. Komisijo sta sestavljala še Betty Marušič in Denis Corsi. Naj omenimo, da je na natečaju sodelovalo kar 43 izdelovalcev jaslic. Na koncu je komisija razglasila zmagovalce, ki so jih razdelili v različne kategorije. Najboljšo splošno oceno so prejeli Irene, Dano in Sebastjan Valentinčič, dru- ga je bila Matejka Princi, tretji pa Valentin Radinja. Nagrajeni so bili tudi sodelujoči, ki so se odlikovali v posebnem pristopu do priprave jaslic. Za prvi vtis je prejel nagrado Michael Turus, za gibljivost figur, pretakanja vode in drugih premikanj na jaslicah Luca, Lara in Petra Feri, za izvirnost Loredana Valentinčič, za razsvetljavo Peter in Eva Devinar, za izbira in uporaba mahu pa mladinska sekcija kulturnega društva Sabotin. Mladi so jaslice pripravili kar v dvorani. Izven konkurence so pri natečaju sodelovali še cerkve v Štmavru, v Pevmi in v Solkanu ter osnovna šola Josip Abram in otroški vrtec v Pevmi. Zmagovalci so v dar prejeli božični koš z raznimi dobrotami, šola in vrtec pa razne šolske potrebščine. Vsi ostali sodelujoči so prejeli angelčke iz voska, ki jih je za to priložnost izdelala invalidna oseba. V sosednji sobi so domačini pripravili razstavo fotografij vseh sodelujočih jaslic, ki so visele na pobarvanih vejah, tako da je vse spominjalo na zimski čas. Družabnost je na najboljši način kronala res prijetno pobudo, ki uživa dokajšnjo odmevnost. (vip) GORIŠKI PROSTOR ronke - Tradicionalni novoletni koncert Štandrežci že tretjič Mešani pevski zbor Štandrež je Slovencem iz Laškega zapel že leta 1985 in 1993 gorica - 27. januarja Marco Travaglio se vrača s knjigo »Ad personam« Eden izmed najbolj priljubljenih in obenem najbolj osovraženih italijanskih novinarjev Marco Travaglio bo v sredo, 27. januarja, ponovno obiskal Gorico. V deželnem avditoriju v Ulici Roma bo srečanje s sooblikovalcem oddaje Annozero Micheleja Santora, novinarjem dnevnika Il Fatto quotidiano in avtorjem številnih uspešnih knjig priredil goriško-tržiški krožek Beppeja Grilla, ki je podoben večer že organiziral aprila lani. Pred avditorijem se je takrat že dobro uro pred začetkom srečanja zbrala gneča ljudi, ki je do zadnjega kotička napolnila dvorano, mnogim pa niso dovolili vstopa, ker je bila dvorana prenasičena. V lanskem letu je novinar obiskal Gorico tudi v okviru festivala eStoria, ko je z Mas-simom Finijem in Raffaelejem Liuccijem predaval o In-dru Montanelliju. Tudi ob tej priložnosti je bila dvorana deželnega avditorija pretesna. Tokrat bo Travaglio predstavil svojo novo knjigo »Ad personam«, ki je izšla sredi lanskega decembra pri založbi Chiare Lettere; vstop bo prost, urnik pa bodo organizatorji sporočili v kratkem. Mešani pevski zbor Štandrež med nastopom v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah altran Šele proti koncu dopoldneva so si lahko vpisovalci oddahnili Izleti s Primorskim dnevnikom privlačni Ko se je včeraj ob 9. uri začelo vpisovanje za izlete Primorskega dnevnika, se je veža Kulturnega doma naenkrat napolnila, ljudje v pričakovanju, da pridejo na vrsto, pa so s pomočjo domišljije že okušali doživetja s potovanj. Tudi v Gorici je najbolj pritegnil avtobusni izlet po Nemčiji s križarjenjem po Renu (od 18. do 23. maja), ki ga organizira agencija Aurora iz Trsta (Ul. Milano 20, tel. 040-630261), tako da že razmišljajo o dodatnem avtobusu in dodatnem datumu (od 25. do 30. maja). Nov termin načrtujejo tudi za potovanje v Rusijo (od 18. do 25. maja in od 20. do 27. maja), še nekaj mest pa je na razpolago za Indijo (od 13. do 27. marca). Privlačna sta bila tudi Islandija (od 23. do 30. junija) in Maroko (od 14. do 18. aprila), kamor bo naše izletnike popeljala agencija First&Last minute Adriatica.net; do zapolnitve mest vpisujejo v poslovalnici v Trstu, v Ulici San Lazzaro 13 (tel. 040-637025). Torek, 12. januarja 2010 štandrež V 87. letu za vedno odšel Emil Zavadlav V Štandrežu je umrl Emil Za-vadlav, ki so ga domačini poznali z vzdevkom Milče in ga imeli radi tudi zaradi njegovega veselega značaja; meseca maja bi dopolnil 87 let. Od rojstva je živel v Štandrežu, za krajše obdobje v otroštvu pa se je njegova družina preselila v Pistoio, saj je bil oče železničar. Med drugo svetovno vojno je Zavadlav odslužil vojaščino na Sardiniji, potem pa je bil na Korziki, od koder se je ob zaključku konflikta vrnil domov. Leta 1948 je stopil v zakon z Vido Gabršček iz Volč, leto kasneje pa se jima je rodila hči Majda, ki je zdaj upokojena učiteljica, sicer pa je zelo znana tudi kot amaterska gledališka igralka. Njen oče Emil ni bil aktivno vključen v društveno življenje, vsekakor pa je bil zraven ob najrazličnejših pobudah, ki so potekale v vasi. Po Štandrežu in tudi Gorici je bil Zavadlav zelo poznan tudi zaradi svojega poklica, saj je bil štirideset let kot mehanik zaposlen pri družbi Autosacchetti, ki je imela v Gorici avtosalon. Do svojega 80. leta starosti je bil Emil Zavadlav zdrav, potem pa je njegovo zdravje začelo pešati, dokler ga ni smrt odtrgala objemu svojcev. Pogreb bo danes ob 11. uri v štandreški cerkvi sv. Andreja. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. Gledališče V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v četrtek, 14. januarja, ob 20.45 baletni večer z naslovom »Voglio essere libero«; informacije pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi 2/a v Gorici in na tel. 0481383327. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI- NU: v petek, 15. januarja, ob 21. uri gledališka predstava Luigija Pirandel-la »Vestire gli ignudi«, igrata Vanessa Gravina in Luigi Diberti; informacije pri blagajni občinskega gledališča (tel. 0481-630057). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 12. januarja, ob 20.45 Mo-lierejev »Tartufo«. Igrajo Carlo Cecchi, Tretjič v devetindvajsetih letih je mešani pevski zbor Štandrež oblikoval božični koncert, ki sta ga v nedeljo v ronški cerkvi sv. Lovrenca priredila društvo Jadro in tamkajšnji slovenski ženski pevski zbor. »Koncert tradicionalno prirejamo drugo nedeljo v januarju, mešani pevski zbor Štandrež pa je na njem nastopil že leta 1985 in 1993,« pojasnjuje predsednik Jadra Karlo Mucci in poudarja, da je bil tudi tokratni koncert zelo uspešen. V ron-ško cerkev so prišli Slovenci iz raznih krajev Laškega, nekaj jih je bilo iz Doberdoba, med občinstvom pa so bili tudi Italijani. Koncert sta napovedovala Silvia Fontana in Robert Devetta, ki sta spregovorila v slovenščini in italijanščini, med občinstvom pa sta bila v imenu ronške občinske uprave prisotna občinska svetnika Livio Moreu in Umberto Miniussi. Pred vsako pesmijo je spregovoril dirigent štandreškega zbora David Bandelj in pojasnil njene značilnosti, nato pa so pevci in pevke začeli prepevati. Za vsako pesem si je zbor zaslužil aplavz, ki je bil ob zaključku koncerta še posebno topel. Društvo Jadro se zdaj pripravlja na nove pobude. Pred koncem meseca bodo v Gorici predstavili tretjo zbirko razsodb in zakonov, ki zadevajo ravno uporabo slovenščine pred javno upravo in sodno oblastjo. Publikacijo je izdalo društvo Jadro, pobudo za uresničitev knjižnega podviga pa je dal društveni član, odvetnik Renzo Frandolič. Licia Maglietta, Elia Shilton; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-790470). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.10 -22.00 »Io, loro e Lara«. Dvorana 2: 17.50 - 19.50 »Il riccio«; 21.30 »Sherlock Holmes«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Soul Kitchen«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.00 »Io, loro e Lara«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Il ric-cio«. Dvorana 3: 18.00 - 20.20 - 22.10 »Il mondo dei replicanti«. Dvorana 4: 18.00 »Hachiko - A dog's story«; 20.20 - 22.15 »Brothers«. Dvorana 5: 17.30 »La principessa e il ra-nocchio«; 19.50 - 22.10 »Sherlock Holmes«. fi Razstave V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici bo v četrtek, 14. januarja, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom Fašizem in Slovenci, izbrane podobe, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane. Razstavo bosta predstavila Iztok Durjava in Jože Dež-man, za glasbeni poklon bo poskrbel MePZ Lojze Bratuž; na ogled bo do 29. januarja od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, od 1. februarja do 5. marca ob prireditvah. ~M Koncerti V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici bo v sklopu koncertne sezone v ponedeljek, 18. januarja, ob 20.30 koncert priznanega dekliškega zbora Carmina Slovenica iz Maribora s koncertnim projektom »Na juriš - In the Mood. Od koračnic do swin-ga«; informacije in rezervacija vstopnic v jutranjih urah (tel. 0481-531445 in info@kclbratuz.org). MEPZ IZ ŠTANDREŽA bo nastopil z božičnim koncertom v nedeljo, 17. januarja, ob 18. uri v cerkvi Sv. Andreja v Štandrežu. 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI sporoča, da bodo vpisovanja v vrtce, osnovne šole in na nižjo srednjo šolo Ivan Trinko sprejemali med 22. in 27. februarjem na ravnateljstvu v Ulici Grabizio v Gorici; s prihodnjim tednom bodo na šolah in v vrtcih staršem na voljo informativne zgibanke. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da bodo vpisovanja v vrtce, osnovne šole in na nižjo srednjo šolo, ki delujejo v njenem okviru, potekala od 9. do 27. februarja na ravnateljstvu v Doberdobu (od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah tudi popoldne med 15. in 16. uro). Vpisovali bodo otroke v prve letnike vrtcev in prve letnike osnovnih šol; za otroke, ki obiskujejo osnovne šole doberdobske večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole, saj je avtomatičen. Če pa prihaja otrok z osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen. V tem primeru bo vpisno polo dobil na ravnateljstvu, kamor je namenjen, oddati pa jo bo moral na ravnateljstvu, od koder se prepisuje, in jo bo le-to posredovalo naprej izbrani šoli. RAVNATELJI osnovnih in nižjih srednjih šol na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice su-plentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo razširilo paleto naslovnikov za vključitev v prednostne sezname učnega osebja. Tudi suplenti, ki so bili v š.l. 2008-09 imenovani iz zavodskih lestvic za nepretrgoma 180 dni, smejo namreč vložiti prošnjo, in sicer do 14. januarja na tajništvo šole, na kateri so poučevali. Obrazci so na razpolago na spletni -/ strani ministrstva za šolstvo; informacije na tajništvih šol in na Uradu za slovenske šole. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB sporoča, da bo v ponedeljek, 25. januarja, ob 16. uri informativno srečanje za starše, ki nameravajo vpisati otroka v prvi letnik slovenskega vrtca v Romjanu; potekalo bo v prostorih vrtca v Ulici Fratelli Cervi v Ronkah. S Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni avtobusni izlet od 22. do 25. aprila v Maremmo in na otoku Giglio v Toskani; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78000 (Ivica), tel. 0481-78398 (trgovina pri Mili) in tel. 380-4203829 (Miloš) UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet v Venzone, Gemono in San Daniele v soboto, 6. marca, na dan žena; informacije in vpisovanje po tel. 048178000 (Ivica), tel. 0481-78398 (trgovina pri Mili) in tel. 380-4203829 (Miloš). Z3 Obvestila V STARI CERKVICI V SELCAH so do nedelje, 17. januarja, v popoldanskih urah (od 14.30 do 17. ure) na ogled premikajoče se jaslice, ki jih družina Gon iz Ronk postavlja že od leta 1981. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE iz Gorice sklicuje redni letni občni zbor v četrtek, 21. januarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici. 0 Prireditve GORIŠKI MUZEJ prireja predavanje in predstavitev knjige Pred časom - Portret Staneta Kavčiča avtorjev Boža Repeta in Jožeta Prinčiča danes, 12. januarja, ob 20. uri na gradu Kromberk. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090): v petek, 15. januarja, ob 18. uri bo Giorgio Pi-lastro predstavil svojo knjigo »Per un cristianesimo adulto«. Sodelovali bodo Andrea Bellavite, Monika Bulaj in Pierluigi Dipiazza. V soboto, 16. januarja, ob 16. uri bo Giuseppe De Marco predstavil svojo knjigo »Buen vivir. Per una nuova democrazia del-la Terra«. 0 Mali oglasi PRODAJAM in na Goriškem pripeljem na dom gozdna drva. Obenem prodajam tudi visokokvalitetno briško ek-stradeviško oljčno olje. Tel. 0481 -390238. PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. PRODAM dva meseca stare lovske pse pasme »breton espaniel«. Tel. št. 0481-882421. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalnici in dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža. Cena 140.000,00 evrov. Tel. št. 3288872507. ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE, 1200 kv m ca. z - ali tudi brez - odobrenim gradbenim načrtom za dve stanovanji, vsako po 200 kv m ca. prodajam v občini Doberdob; tel. 335-5379810. H1 Osmice KUKUKOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Sergio Pontre-molesi v kapeli glavnega pokopališča, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTANDREŽU: 11.00, Emilio Zavadlav (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 14.00, Maria Go-deas vd. Godeas iz bolnišnice v cerkev Sv. Leopolda in na pokopališče v Me-dei. DANES V ROMANSU: 11.00, Alcide Giuseppe Postir (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upe-pelitev. / KULTURA Torek, 12. januarja 2010 27 opčine - Openska glasbena srečanja Pihalni orkester Komen razigrano pozdravil leto 2010 Prvo srečanje v letošnjem letu je pred številnim občinstvom oblikoval mlad ansambel Oko naj se očesu nasmeji, Roka toplo seže naj v pozdrav, Beseda naj besedo obogati. Veselje, ki več naj ne mine, Pa zdravje naj se vas drži Vse leto, vse tedne, vse dni! SKD Tabor je to voščilo priložilo koncertnemu listu ob prvem srečanju z glasbo, ki ga je oblikoval Pihalni orkester Komen: praznično, veselo, mladostno razposajeno in obenem disciplinirano je mlad ansambel razvedril poslušalce, za katere je bila dvorana openskega Prosvetnega doma tokrat pretesna. Želja po zabavni, raz-bremenljivi, nikakor pa ne lahki glasbi, je očitno zelo razširjena, in novoletno obdobje je kot nalašč za programe, ki slonijo na poskočnih, priljubljenih in popularnih vižah. Tega se dobro zaveda mlad kapelnik komenske godbe, ki je za priložnost sestavil dunajsko obarvan, sicer pa pester splet, ki je poleg avstrijskih klasikov vseboval tudi slovenske in eno mehiško skladbo. Simon Perčič je mlad, a nadpovprečno nadarjen dirigent, ki se je po študiju pozavne na ljubljanski Akademiji za glasbo posvetil dirigiranju pod vodstvom zelo uglednih mentorjev, med katerimi ima najpomembnejše mesto Finec Jorma Panula; natančne, učinkovite in ekspresivne kretnje vlivajo orkestru zanosa in ritmičnega naboja, muziciranje pa stremi tudi po elegantnem in smiselnem fra-ziranju. V amaterskem ansamblu so sicer manjši intonančni spodrsljaji in tehnične nečistosti skoraj neizbežne, toda poustvarjalno veselje mladega sestava je odtehtalo pomanjkljivosti ter povsem navdušilo poslušalce. Živahna napitnica Kolikor kapljic, tolko let v priredbi Lojzeta Krajnčana je bila prva glasbena voščilnica, nato pa je zadišalo po Musikvereinu: na mednarodnem tekmovanju v Zlati dvorani dunajskih Program je bil naravnan na praznične skladbe kroma filharmonikov je komenski orkester lani odnesel prvo nagrado, zato nič čudnega, da so mladi glasbeniki z veseljem naštudirali splet znamenitih mojstrovin družine Strauss: najprej Uverturo iz operete Netopir, v kateri si je solistično vlogo izrezal mlad in odličen trobentač Uroš Pavlovič. Virtuozno drzna priredba je solistu dala možnost, da je izkazal svoje spretnosti, pa tudi pogum, ki ni zatajil niti po rahlih spodrsljajih. Podvig je sprožil navdušene aplavze in vzklike, in naelektreno vzdušje je ohranila tudi izvedba hitre »železniške« polke Bahn Frei! ... Dirigent in orkester sta za poslušalce pripravila tudi posrečene skeče: blisk in grom polke Unter Donner un Blitz je Simon Perčič izkoristil za hudomušni dialog s tolkalci, tudi sam je pogumno udrihal po bobnu in hlinil poškodbo, nato je venček dunajskih novoletnih hitov sklenila Tritsch-Tratsch polka, lep izziv za ansambel, ki je dokazal ne-zanemarljive tehnične spretnosti in pohvalno ritmično zlitost. Po kratkem premoru so nam Ko-menci predstavili Danzon št. 2 mehiškega skladatelja Artura Marqueza in tudi tu potrdili kvalitetni nivo, ki ga premore le malokateri amaterski ansambel: tekoče in naravno so se prilagajali dirigentovim kretnjam, ki so narekovale pogoste ritmične spremembe, z občutkom so podali barvito in razgibano srednjeameriško glasbo, nato pa smo se povrnili v domače kraje s Prešernovo Polko s pozavno, ki v priredbi Jožeta Privška duhovito izpostavlja vlogo pozavnistov. Tudi Avse- niki so doživeli poklon z dvema skladbama: v prvi, Mi ga spet žingamo , so Komenci spet poskrbeli za posrečen skeč z mladim tolkalcem, program pa so sklenili Slovenski pozdravi. Navdušeno občinstvo je vztrajno zahtevalo dodatke in Simon Perčič je, po zgledu dunajskih filharmonikov, s svojim orkestrom strumno podal voščila, ki so zadobila glasbeno obliko v prelepem valčku Na lepi modri Donavi. Nato še zadnje presenečenje s tol-kalci, ki so v sprevodu vkorakali v dvorano ter vojaško uvedli nepogrešljivi Radetzky marš: občinstvo je komaj čakalo na priložnost, da se je orkestru pridružilo z ritmičnim ploskanjem in koncert se je zaključil v splošnem veselju in zadoščenju. Katja Kralj Formule ljubezni Pri Mladinski knjigi so izdali knjigo priznanega srbskega psihote-rapevta Zorana Milivojevica. Ta je na včerajšnji predstavitvi dejal, da se poklicno ukvarja z mračnjaško oziroma negativno platjo ljubezni; delo Formule ljubezni s podnaslovom Ne zapravimo življenja v iskanju prave ljubezni, pa označil kot moško knjigo o tem, kaj ljubezen ni. Milivojevic, ki se je predstavil kot strokovnjak za temno plat ljubezni, kar vključuje nesrečne ljubezni, razpadle zakone in otroške travme, je opozoril na razliko med ljubeznijo in predstavo, ki jo ima vsak človek, o tem, kaj naj bi ljubezen bila. Po njegovih besedah je slednja družbeni kon-strukt, ki je v zahodni kulturi močno pogojena z mediji. »Predstavo o tem, kaj naj bi ljubezen bila, si ljudje oblikujemo že zelo zgodaj in mislimo, da vemo, kaj je ljubezen, še preden vemo, kaj je življenje,« je dejal Milivojevic. Prav te napačne predstave pa nam po njegovih besedah preprečujejo, da bi ljubili in bili ljubljeni. Od druge osebe namreč pričakujemo, da bo izpolnila našo predstavo o ljubezni; in ko je ta ne izpolni, mislimo, da nismo našli prave osebe. Avtor v knjigi obravnava 30 najpogostejših napačnih predstav o ljubezni, od katerih je po njegovem mnenju najbolj nevarna »ljubezen je smisel življenja«, tu pa so še druge, denimo »v pravi ljubezni ni konfliktov in jeze«, »ljubezen je brezpogojna«, »prava ljubezen je stalna sreča«, vse pa razdirajo mit o ljubezni kot večni zaljubljenosti. Prava ljubezen - stran od napačnih predstav - je po Milivojevicevih besedah običajno čutenje z emocionalno vezjo, ki vzpostavlja poseben, kvaliteten odnos med dvema posameznikoma. Ob tem je izpostavil primer para iz primitivnega ljudstva, pri katerem ni niti sledu o kakršnikoli »hollywoodski lepoti«, pa ju vendar povezuje ljubezen. Kot je poudaril, imamo v zahodnem svetu premalo besed za ljubezen, ki po njegovem opisuje živo bitje, ki ljubi, in živo bitje, ki je ljubljeno. (STA) REVIJE - Deveta številka V tokratni Mladiki razmišljanje o posledicah padca belinskega zidu Uvodnik z naslovom Padec berlinskega zidu in slovenski katoličani je razmišljanje o sesulu komunizma ob dvajsetletnici padca berlinskega zidu ter o njegovih posledicah v slovenski družbi in na političnem prizorišču. Avtor uvodnika ugotavlja, da se je v tem dvajsetletju sekularizacijski proces okrepil in nadaljeval, da je katolištvo v Sloveniji ošibelo, v zamejstvu pa se tudi nadaljuje oddaljevanje od tradicionalne cerkvene vernosti, na političnem področju pa se ne da prezreti podatka, da je v Sloveniji edina katoliško profilirana stranka ostala zunaj parlamenta zaradi premajhne podpore volivcev. Pisec si zatem postavi vprašanje, ali je med padcem komunizma in zatonom »katolištva« kot organske, organizirane, kulturno in politično razmišljujoče skupnosti kaka medsebojna zveza. Odgovor je pritrdilen, ker je po uvodničarjevem mnenju »katoličanom enostavno zmanjkal nasprotnik«. Mladika daje nato prostor poeziji in proznim delom. Boris Pangerc je avtor petih pesmi, ki prikličejo v spomin podobe poletja in žlahtne oljke, Olga Pau-šič je avtorica novele Odhajanje, ki je bila priporočena na 37. literarnem natečaju revije Mladika, objavljene so tudi pesmi Stanke Devjak, ki je prejela tretjo nagrado za poezijo na istem literarnem natečaju, Aleksander Furlan je avtor narečne pesmi Spomir. Sledi pogovor z avtorico romansirane biografije Marice Nadlišek Bartol, pisateljico Evelino Umek. Novo nadaljevanje beremo v rubrikah Moje življenje v Nemčiji - tokrat avtor Peter Merku piše o miklavževanju v Nemčiji v šestdesetih letih, ter v rubriki Piccolomi-ni v naših krajih, ki jo pripravlja Branka Sulčič. Poseben članek Pod črto je namenjen razmisleku o predlogu mestne občine na Tržaškem. O dvajsetletnici Svetovnega slovenskega kongresa piše Karolina Godina, ob 110. obletnici rojstva se Saša Martelanc spominja mladinskega pesnika in pisatelja Mirka Kunčiča v članku z naslovom »Triglavske sanje pod južnimi zvezdami«. Na zadnjih straneh so še Antena in Novice Knjižnica Dušana Černeta, v ka- terih je objavljena vest o ustanovitvi likovnega arhiva pri omenjeni knjižnici. Pri mladinski prilogi Rast so sodelovali Jernej Šček z uvodnim člankom, Vida Forčič s poročilom o študijskem bivanju v Bruslju, Maja Smotlak z oceno pesniške zbirke Alenke Rebula V naročju, Andrej Čer-nic z razmišljanjem o filmu Trst je naš, Tomaž Kokot s člankom o slovenski teritorialni suverenosti ter Marija Lorenzut s črtico na Murnov verz. film - Umrl je režiser Eric Rohmer Odšel je eden velikanov francoskega filma Velikan francoskega filma, režiser Eric Rohmer je umrl včeraj v Parizu v starosti 89 let, je sporočila njegova produkcijska hiša. Rohmer je bil v 60-letih prejšnjega stoletja ob Jea-nu-Lucu Godardu, Claudeu Chabro-lu in Francoisu Truffautu eden od ustanoviteljev francoskega novega vala, sicer pa vse življenje ploden in samosvoj filmski avtor. Svojci so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedali, da je bil zadnji teden v bolnišnici, podatkov o njegovem zdravstvenem stanju pa niso dali. Rohmer, ki je bil zelo zaseben in skromen človek, je bil v povojni kinematografiji izjemno vpliven ustvarjalec, tako kot filmski kritik kot tudi kot ploden režiser, ki je v več kot 50-letni karieri posnel 24 celovečernih filmov. V svojih najbolj znanih filmih, kot sta Moja noč pri Maud (1969), Clairino koleno (1970) in Pauline na plaži (1983), se je izkazal s subtilnostjo in smislom za ironijo. Njegovi intimni, a nikoli minimalistični filmi pomenijo podrobno preiskavo moralnih dilem, posneti pa so v naturalistični maniri in so polni dialoga, ki je pogosto improviziran. Loteval se je predvsem odnosov med ljudmi in ljubezenskih odnosov. Sam je svoj filmski stil opisal kot »bolj misli kot dejanja«, kot filme, »ki se ukvarjajo s tem, kar se dogaja v človeku, ko nekaj dela, in ne s tem, kaj dela«, navaja AFP. Rodil se je kot Jean-Marie Maurice Scherer 4. aprila 1920 v Tulleju v osrednji Franciji. Sprva je bil novinar, nato učitelj, leta 1946 pa je pod psevdonimom objavil roman Elisabeth. Po preselitvi v Pariz je v 50-le-tih skupaj z ostalimi novovalovci -Truffautom, Godardom in Jacquesom Rivettom - pisal za vpliven filmski časnik Cahiers du Cinema, katerega urednik je bil med letoma 1957 in 1963. Svoj prvi celovečerni film je Rohmer posnel leta 1959 («Le Signe du Lion»; V znaku leva) v času nastanka novega vala. Film ni bil uspešen, je pa Rohmer ustvarjalno zaživel potem, ko sta s prijateljem Barbetom Schroederjem ustanovila produkcijsko hišo Les Films du Losange, v okviru katere je delal svobodno in nato napisal tudi scenarije za vse svoje filme. Zanj so značilni ciklusi filmov, s katerimi je začel s Šestimi moralnimi zgodbami (»Six Contes Moraux«), ki jih je posnel med letoma 1962 in 1972. V okviru tega ciklusa je bil tudi film Moja noč pri Maude iz leta 1968, s katerim se je mednarodno uveljavil in je bil med drugim nomi-niran za tujejezičnega oskarja. S cikli je nadaljeval tudi v 90. letih z Zgodbami štirih letnih časov, ki je nastajala med letoma 1989 in 1997. Leta 2001 je na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah prejel zlatega leva za življenjsko delo, potem ko je na tem festivalu leta 1986 že prejel zlatega leva za film Zeleni žarek (»Le Rayon vert«). Svoj zadnji film je posnel leta 2007 - film Romanca med Astree in Celadon. (STA) 28 Torek, 12. januarja 2010 ITALIJA / upor afričanov - Medtem ko so oblasti odpeljali večino priseljencev iz Rosarna L'Osservatore Romano: Med Italijani še vedno tli rasizem Napolitano: Zasenčeni legalnost in solidarnost - Vlada napovedala načrt za integracijo tujcev RIM - Rimska vlada po uporu afriških priseljencev v kalabrijskem mestecu Rosarno pripravlja nacionalni načrt za integracijo tujcev. Kot je včeraj povedal minister za socialne zadeve Maurizio Sac-coni, naj bi načrt predstavili v prihodnjih tednih. Z nacionalnim načrtom za integracijo tujcev se namerava italijanska vlada spopasti z vsemi oblikami nestrpnosti do tujcev, pa tudi z izkoriščanjem na črno zaposlenih priseljencev. Povod za pripravo načrta je bil upor afriških priseljencev v Rosarnu, ki je v četrtek zvečer izbruhnil zaradi streljanja na skupino priseljencev. Po uporu priseljencev je v petek zvečer prišlo do povračilnih akcij tamkajšnjih prebivalcev. V dveh dneh nasilja v mestu, ki šteje 15.000 prebivalcev, poleg njih pa še okoli 2000 afriških priseljencev, je bilo ranjenih skupaj 66 ljudi. Afriški priseljenci so od četrtka Rosarno zapustili, večino pa so sedaj namestili v centre za tujce v Kalabriji. Priseljence brez dovoljenja za bivanje bodo po napovedih notranjega ministra Roberta Maronija izgnali. Sicer pa so oblasti medtem porušile poslopje neke nekdanje tovarne in še nekaj izpraznjenih poslopij, ki so jih sezonski delavci uporabljali za bivališče. Prebivalci Rosarna pa so včeraj popoldne priredili protestni shod, s katerim so hoteli zavrniti očitke o rasizmu do priseljencev v njihovem kraju. Kot je še povedal predstavnik pobudnikov shoda, zahtevajo od oblasti več varnosti. Na dogajanje v Rosarnu so se medtem z odločnimi besedami odzvali sindikati in stranke opozicije. Sindikat CGIL je zahteval vsedržavno »ofenzivo« proti delu na črno med priseljenci. Združenja kmetovalcev pa je pozval k boju proti delu na črno na poljih oz. v nasadih na jugu Italije, kjer izkoriščajo afriške priseljence. Ti naj bi delali do 15 ur dnevno za 25 evrov. Za izkoriščanjem naj bi v večini primerov stala mafija. Opozicijske stranke pa so Berlus-conijevi vladi očitale, da je celotno zadevo slabo vodila. Tajnik Demokratske stranke Pierluigi Bersani je dejal, da sedanja zakonodaja ni ustrezna. Po njegovem je treba zakon Bossi-Fini temeljito korigirati. Demokratska stranka bo v tem smislu priredila več pobud v Rosarnu in sploh v Kalabriji. Voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro pa je opozoril, da je v Rosarnu prišlo do upora sužnjev. »To je resnično stanje, ki ga je treba preseči,« je dejal. Podobno stališče je zavzela Stranka italijanskih komunistov. »Nemiri so Bager gasilcev ruši nekdanjo tovarno pri Rosarnu, v kateri so si afriški priseljenci uredili bedno zatočišče ansa prizadeli predvsem tujce, ki so v Italiji zaprosili za azil, saj prihajajo z vojnih območij, tu pa so žrtve trgovcev z ljudmi, ki bogatijo z njihovim delom,« je zapisala v izjavi za tisk. Po oceni rimskega župana Gianni-ja Alemanna, veronskega župana Flavia Tosija in drugih predstavnikov desne sredine pa resnični problem ni preseči zakon Fini-Bossi, ampak ga dosledno izvajati. Nekoliko drugačno stališče je zavzel sam predsednik poslanske zbornice Gian-franco Fini, po oceni katerega je treba po eni strani okrepiti boj proti ilegalnemu priseljevanju, a po drugi strani tudi prizadevanja za integracijo zakonitih priseljencev ter v tem okviru tudi boj proti njihovemu izkoriščanju. Izredno ostro pa je dogajanje v Ro-sarnu obsodilo vatikansko glasilo L'Os-servatore Romano, po oceni katerega je rasizem očitno še vedno močno zakoreninjen pri Italijanih. Papež Benedikt XVI. je v nedeljo zahteval spoštovanje priseljencev, vatikanski državni tajnik Tarcisio Bertone pa je opozoril na dramatične razmere, v katerih živijo priseljenci v Kala-briji in v drugih italijanskih deželah. Oglasil se je naposled predsednik republike Giorgio Napolitano. Ko je včeraj potrdil svojo prisotnost na javnem shodu »za legalnost in spominjanje« 21. t. m. v Reggiu Calabrii, je dejal, da je treba utrditi vrednoti legalnosti in solidarnosti, ki so ju »zasenčili hudi dogodki v Rosarnu«. Marchionne potrdil zaprtje obrata v Termini Imereseju DETROIT - Pooblaščeni upravitelj avtomobilske družbe Fiat Sergio Marc-hionne je na srečanju z novinarji v ameriškem Detroitu potrdil obvezo podjetja, da leta 2012 zapre obrat v sicilskem mestu Termini Imerese. Na vprašanje o ponudbi predsednika družbe Cape Natixis Sgr Simoneja Cimina, ki predlaga navezo za proizvodnjo ekoloških avtomobilov v sicilskem obratu, pa je Marchionne dejal, da Cimina ne pozna, da pa je pripravljen delati z vsemi. Pooblaščeni upravitelj Fiata je tudi poudaril, da znamka Alfa Romeo ni naprodaj in da so Fiatovi rezultati v letu 2009 v skladu z zastavljenimi cilji. Internetna pedofilija: aretirali deset oseb BARI - Agenti poštne policije iz Barija so v okviru preiskave o internetni pe-dopornografiji, poimenovane Clipart, aretirali deset oseb, eni pa so prepovedali uporabo informatskih naprav. Šest ljudi se je znašlo v zaporu, štirje pa v hišnem priporu, vse pa bremeni obtožba internetne pedofilije in otroške pornografije. Preiskava se je začela na podlagi obvestila o prostem kroženju pornografskih videoposnetkov, v katerih so nastopale mladoletne osebe, po internetu, pri čemer so se vpleteni posluževali formatov, ki se po navadi uporabljajo za nalaganje glasbenih in video filov. politika - Obnavlja se politična dejavnost, a po starih tirnicah Berlusconi: Gre za zakone »ad libertatem«, ne »ad personam« Silvio Berlusconi spet v Rimu ansa RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi se je včeraj vrnil v Rim na delo, potem ko je bil štiri tedne na prisilnem po-čivanju v svoji vili v Arcoreju zaradi atentata, ki ga je doživel 13. decembra v Milanu. V svoji zasebni rezidenci v Palači Gra-zioli se je zbral z vodstvom Ljudstva svobode, zvečer pa je obiskal predsednika republike Giorgia Napolitana, s katerim sta se pogovorila o delovanju vlade v prihodnjih mesecih, kot je sam dejal. Tudi ob tej priložnosti je bil govor o reformah, za katere se ogreva vlada, in sicer o gospodarskih in še zlasti o davčni reformi, o institucionalnih oz. o ustavnih reformah, predvsem pa o reformah pravosodja. Po srečanju vodstva Ljudstva svobode je pravosodni minister Angelino Al-fano potrdil, da vladna večina pripravlja ustavno reformo pravosodja, že takoj pa bo parlament po njegovih navedbah začel obravnavati dva zakonska predloga, in sicer senat zakonski predlog za skrajšanje procesov, poslanska zbornica pa zakonski predlog o »upravičeni zadržanosti« državnih predstavnikov, proti katerim so v teku sodni postopki. Alfano je povedal, da je vladna večina pripravila maksiamandma, na osnovi katerega bo skrajšanje procesov veljalo le za tiste sodne postopke v teku, ki zadevajo kazniva dejanja, za katera je predvidena kazen do 10 let zapora in ki so bila zagrešena pred zadnjim kazenskim odpustom, se pravi pred 2. majem 2006. Ni težko razumeti, da bi oba ta zakonska predloga morala rešiti premiera pred sodnimi postopki. Kljub temu pa je Silvio Berlusconi včeraj v pogovoru s časnikarji ogorčeno zanikal, da bi šlo za zakone ad personam, kot mu rada očita opozicija. »To so zakoni ad libertatem,« je zatrdil. Toda opozicija je vladno napoved sprejela zelo kritično. »Je to prva poteza t. i. stranke ljubezni?«, se je vprašal voditelj demokratov Pierluigi Bersani. »Jasno je, da če bo vlada na tak način dajala prednost interesom premiera pred interesi države, bo pokopala dialog o reformah, še preden bi se res začel,« je dejal. »Vlada očitno vleče ljudi za nos,« je pristavil prvi mož Italije vrednot Antonio Di Pietro. VIDEM - Englaro Sojenja ne bo VIDEM - Videmski sodnik za predhodne preiskave Paolo Milocco je včeraj na zahtevo samega državnega tožilstva uradno ustavil preiskavo o domnevnem umoru Eluane Englaro, mlade ženske, ki je bila celih 17 let v trajnem vegetativnem stanju, 9. februarja lani pa so v vi-demskem zdravstvenem domu La quiete prekinili umetno hranjenje. Njen oče Beppino, ane-stezist Amato De Monte in še 12 osumljenih si je včeraj po skoraj enem letu končno oddahnilo. Državno tožilstvo je zaustavitev postopka zahtevalo že 26. novembra, potem ko je ekspertiza potrdila, da so bile poškodbe na Eluaninih možganih nepopravljive. »Vedno sem ravnal legalno in transparentno, zato drugačnega razpleta ni moglo biti,« je včeraj komentiral Beppino Englaro. politika - Tajnik DS o kandidatih na deželnih volitvah Bersani: Primarne volitve so priložnost, ne obveznost MILAN - Tajnik Demokratske stranke Pier-luigi Bersani je včeraj v bistvu podprl kandidaturo Emme Bonino na deželnih volitvah v Laciju, medtem ko ostaja položaj v Apuliji še nedoročen. Kot je namreč poudaril na tiskovni konferenci o deželnih volitvah v Malpensi pri Milanu, »so primarne volitve priložnost in ne obveznost.« »Demokratska stranka pa ni notar, ki je zadolžen za sestavo pravilnika za primarne volitve, ker o tem odločajo deželne skupščine,« je med drugim naglasil Bersani. Kar zadeva dežele, v katerih je desna sredina že izbrala lastnega kandidata, mora zato DS privilegirati urno izbiro in seveda kakovost oz. učinkovitost kandidata, ki ga predlaga. Zdaj moramo seveda privilegirati »močne« kandidature, saj so pred nami dobre priložnosti, ki jih je treba izkoristiti, je nadaljeval Bersani. S tem v zvezi je Demokratska stranka na delu, je povedal, in so skoraj določene kandidature v 8-10 deželah. Sicer je stanje še najtežje v Laciju in v Apuliji. V zvezi s kandidaturo radikalke Emme Bonino v Laciju je Bersani dejal, da je izredna ženska, ki ne ustreza nobenemu stereotipu. Glede Apulije je dodal, da bodo ustrezno odločitev sprejeli strankini organi, ki bodo zagotovili konkurenčnost znotraj koalicije. Demokratska stranka, kot si jo zamišlja Ber- Pierluigi Bersani sani, bo vsekakor močnejša v severni Italiji. Stranka mora še največ vlagati na severu, je poudaril, ko je podprl kandidata Filippa Penatija, in napovedal, da namerava v tem italijanskem predelu ovrednotiti nove generacije. Emmo Bonino je pripravljena podpreti tudi Italija vrednot. Ne nasprotujemo posameznikom oziroma osebnostim, ki se omenjajo kot možni kandidati, je povedal vodja Italije vrednot Antonio Di Pietro, ki se mora z Bersanijem še srečati. Toda razčistiti je treba, ali nameravajo upravljati v lastnem imenu ali v imenu koalicije. kultura - Veronesejeva slika Benetke so zaprosile Carlo Bruni, naj posreduje pri pariškem muzeju Louvre BENETKE - Beneško združenje za kulturno dediščino Progetto Nordest je na prvo damo Francije Carlo Bruni naslovilo prošnjo, naj posreduje pri muzeju Louvre za vrnitev Veronesejeve slike Svatba v Kani, ki jo je dal iz mesta v laguni odpeljati Napoleon. Progetto Nordest je zadnje v vrsti združenj, ki je zaprosilo Francijo za vrnitev slike Paola Veroneseja. Slika je sicer od leta 1563 do francoske zasedbe Benetk leta 1797 visela v refektoriju benediktinskega samostana na otoku San Giorgio. »Čutim, da lahko računam na vašo senzibilnost, da boste odprli temo o pomenu Veronesejevega dela v javnosti,« je vodja združenja Ettore Beggiato zapisal v pismu italijanski ženi francoskega predsednika Nicolasa Sar-kozyja. Kot je dodal, bi lahko Veronesejeva slika našla svojo pot nazaj v mesto v laguni prav zahvaljujoč Brunijevi. Brunijeva je lani novembra obiskala Benetke, kjer je skladu Cini, s sedežem na otoku San Giorgio, predala obsežen arhiv svojega očeta Alberta Brunija Tedesc-hija, industrijalca in klasičnega skladatelja ter zbiratelja umetnin, ki je umrl leta 1996. Louvre ima zaenkrat gluha ušesa za beneško prošnjo. Slika namreč velja za eno najboljših Veronesejevih del. So pa v muzeju odobrili izdelavo reprodukcije v naravni velikosti. / ALPE-JADRAN Četrtek, 14. januarja 2010 29 afganistan - Letos umrlo že 10 pripadnikov ameriških sil Včeraj ubiti trije ameriški in trije drugi Natovi vojaki Razmere posebno kritične na jugu države, kjer pričakujejo zunanje vojaške okrepitve KABUL - V spopadih na jugu Afganistana so bili včeraj ubiti trije ameriški vojaki. Skupno je v deželi pod Hindukušem tako letos umrlo že deset pripadnikov ameriških sil. Poleg treh ameriških so bili sicer v Afganistanu včeraj ubiti še trije Natovi vojaki. Včerajšnji dan je bil sicer za Natove oborožene sile v Afganistanu najbolj krvav v zadnjih dveh mesecih. Poleg omenjenih treh Američanov je bil namreč v napadu na skupno patruljo Na-tovih in afganistanskih sil v dolini Alasay ubit še francoski vojak. V eksploziji ob cesti podstavljene bombe sta bila poleg tega po navedbah neimenovanih predstavnikov Nata ubita še dva pripadnika Natove misije Isaf, vendar njunih nacionalnosti niso razkrili. Afganistanske oblasti so sicer že pred tem poročale, da so bili v nedeljo na jugu Afganistana ubiti trije ameriški vojaki. Eden od njih je umrl v bombni eksploziji, preostala dva pa v napadu na patruljo ameriške vojske. V slednjem je življenje izgubil tudi britanski novinar, huje poškodovan pa je bil britanski fotograf. 39-letni novinar in 43-letni fotograf sta spremljala patruljo ameriške vojske, med potjo pa je njihovo vozilo zapeljalo na doma izdelano bombo. Sodelavca britanskega časnika Sunday Mirror sta v Afganistan odšla z novim letom, tam pa naj bi v spremstvu ameriške vojske ostala štiri mesece. V južnem delu države so ameriški vojaki sicer pogosto tarča napadov talibanskih upornikov. Prav zato bodo ZDA napovedanih 30.000 dodatnih vojakov v prihodnje namestile prav na jugu države. (STA) Afganistanski policisti stražijo ameriški konzulat v Heratu ansa vatikan - V nagovoru diplomatom Benedikt XVI. kritičen do današnjega sveta VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je včeraj v tradicionalnem nagovoru diplomatom, akreditiranim v Vatikanu, med drugim pozval oborožene skupine, naj "opustijo pot nasilja in in odprejo svoja srca radosti miru". Veliko pozornosti je Sveti oče namenil tudi varovanju okolja in ob tem kritiziral ravnanje svetovnih voditeljev na podnebni konferenci v Koebenhavnu. Sveti oče, ki je zaradi svoje skrbi za okolje po poročanju ameriške tiskovne agencije AP že dobil vzdevek "zeleni papež", je spomnil na degradacijo okolja kot glavno temo svojega pontifikata. Kot je poudaril, je pri izgradnji resničnega miru varovanje okolja neločljivo povezano z zaščito človeškega življenja, tudi življenja še nerojenih otrok. Pri tem je kritiziral "gospodarski in politični odpor", ki je pripeljal do neuspeha decembrske podnebne konference v Koebenhavnu. Papež je pred diplomatskim zborom v Vatikanu, ki ga tradicionalno nagovori januarja vsako leto, tudi kritizi- ral vse višje vojaške izdatke ter stroške vzdrževanja in razvijanja jedrskih ar-zenalov. Kot je ocenil, je to eden "naj-resnejših" izzivov današnjega sveta. "V te namene se trošijo ogromni resursi, ki bi jih sicer lahko namenili za razvoj ljudi, še posebej tistih najrevnejših," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril Benedikt XVI. Oborožene skupine "vseh vrst" je papež obenem pozval, naj se obrnejo k miru, saj terorizem "ogroža brezštevilna življenja in širi strah". Leto 2010 bo sicer po oceni papeža še naprej zaznamovala "dramatična kriza globalne ekonomije in posledično resna in razširjena socialna nestabilnost". Kot je dodal, gre vzroke krize iskati "v obstoječem egocentričnem in materialističnem načinu razmišljanja, ki ne priznava omejitev, inheren-tnih vsakemu človeku". Obenem je tudi kritiziral "nezadostno spoštovanje in občasno sovražnost, če ne celo prezir" do religije, še posebej do krščanstva, v zahodnih državah. (STA) severna irska - Žena ga je varala Zaradi spolnega škandala premier začasno odstopil BELFAST - Prvi minister Severne Irske Peter Robinson je včeraj začasno odstopil, vzrok za to pa naj bi bil spolni škandal, v katerega je vpletena njegova soproga Iris Robinson. V prihodnjih šestih tednih, kolikor bo Robinson odsoten, bo posle prvega ministra opravljala sever-noirska ministrica za podjetništvo Arle-ne Foster. Robinson je svoj začasni odstop napovedal včeraj popoldne, njegova odločitev pa je začela veljati takoj. Začasni odstop Robinsona je potrdil tudi predsednik severnoirske skupščine William Hay, ki je odločitev prvega ministra Severne Irske že posredoval tudi poslancem. Vzrok za tako odločitev je spolni škandal, ki ga je sprožila Robinsonova soproga, tudi sama vidna političarka. Pred dnevi je namreč priznala ljubezensko afero s 40 let mlajšim moškim, zaradi katere je leta 2008 zašla v sumljive finančne posle in poskusila celo narediti samomor. Prvi minister je sicer doslej vztrajal, da bo opral ime in dokazal, da za sporne posle svoje soproge ni vedel. V ta namen Peter Robinson ansa in v luči medijskih pritiskov je že odredil tudi uradno preiskavo. Kot je poudaril, o finančnih poslih ni vedel čisto nič, kar tudi ni presenetljivo, glede na to, da mu je soproga prikrivala afero, ki je bila povod zanje. Politična kriza naj bi med drugim močno ogrožala tudi celoten severnoir-ski mirovni proces, saj je škandal udaril v zelo neprimernem trenutku. Mirovni proces med severnoirskimi protestanti in katoliki je namreč že tako ali tako v težavah, odstop prvega ministra pa bi ga lahko dokončno pokopal, saj bi porušil krhko ravnotežje v regionalni vladi. (STA) Srbske javne osebnosti za referendum o vstopu v Nato BEOGRAD - Skupina več kot 200 javnih osebnosti je na pristojne srbske institucije včeraj naslovila zahtevo po razpisu referenduma o vstopu Srbije v zvezo Nato. Pobudniki referenduma menijo, da gre za tako pomembno vprašanje, da o tem ne morejo odločati le politične stranke ali posamezniki. Podpisniki so v zahtevi po razpisu referenduma med drugim zapisali, da so le državljani Srbije tisti, ki lahko odločajo o svoji prihodnosti, med take odločitve pa po njihovem mnenju zagotovo spada tudi vprašanje srbske pridružitve Natu. Odgovor na tovrstna vprašanja je mogoče dobiti le na demokratično izvedenem referendumu, še menijo podpisniki. V zahtevi je med drugim zapisano, da Srbija nikoli doslej ni bila članica kake vojaške zveze, da je nevtralna država in da o tem priča tudi Na-tovo bombardiranje Srbije leta 1999. Poleg tega bi Srbija z vstopom v Nato obenem priznala tudi neodvisnost Kosova, so prepričani podpisniki zahteve. Severna Koreja predlaga mirovni sporazum z ZDA SEUL - Severna Koreja je včeraj sporočila, da je sklenitev mirovnega sporazuma z ZDA predpogoj za to, da se odpove jedrskemu orožju. Poleg tega vztraja pri odpravi sankcij proti njej, preden se vrne k šeststran-skim pogajanjem o razorožitvi. To je prva severnokorejska izjava po decembrskem obisku posebnega ameriškega odposlanca Stephena Boswortha v Pjongangu. Bosworth je skušal Severno Korejo prepričati, naj se vrne k šeststranskim pogajanjem, ki jih je zapustila lani aprila, preden je izvedla svoj drugi jedrski poskus. Ashtonovi po zaslišanju mlačna podpora in kritike BRUSELJ - V Bruslju je včeraj v Evropskem parlamentu potekal prvi dan zaslišanj kandidatov za evropske komisarje. Med prvimi je bila na preizkušnji visoka zunanja predstavnica EU in prva podpredsednica Evropske komisije Catherine Ashton. Po zaslišanju je bilo od evropskih poslancev v odzivu na njen nastop slišati izraze mlačne podpore, pa tudi ostre kritike. Britanka Ashtonova je na zaslišanju poudarila, da je njena prednostna naloga, da se bo glas EU slišal v svetu. EU po njenem mnenju potrebuje učinkovita partnerstva z najpomembnejšimi igralci v svetu, med njimi ZDA, Rusijo in Kitajsko. (STA) zda - Nova knjiga o volitvah 2008 razburja politične duhove Vodja demokratov v senatu Harry Reid svoj čas Obamo opisal kot črnca svetle polti, brez »zamorskega naglasa« NEW YORK - Te dni prihaja na knjižne police v ZDA še ena knjiga o zgodovinskih predsedniških volitvah v ZDA novembra 2008, ki je še pred izdajo poskrbela za manjšo politično nevihto. Navaja namreč besede vodje demokratov v senatu Harryja Reida, ki kandidata Baracka Obamo opisuje kot črnca svetle polti, brez "zamorskega naglasa". Senator Reid iz Nevade je bil sicer eden od prvih podpornikov senatorja iz Illinoisa Baracka Obame in v večini citatov nove knjige se o Obami izraža navdušeno in pohvalno. Med drugim pa naj bi od samega navdušenja povedal to, kar je sicer menila večina belih podpornikov Obame, a so bili dovolj previdni, da tega niso povedali na glas. Reid naj bi leta 2008 na enem od političnih sestankov navdušen nad Obamovo retoriko dejal, da so ZDA pripravljene na temnopoltega predsednika, še posebej na takšnega kot je Obama. To je "svetlopoltega afriškega Američana, ki nima zamorskega naglasa, razen če ga hoče imeti". Harry Reid Citat je bil objavljen v soboto in Reid se je nemudoma opravičil, kar pomeni, da je resničen. Reid je sporočil, da se iskreno opravičuje, ker je z neprimernimi besedami užalil Američane, še posebej temnopolte. Potem je nadaljeval z opisom tega, kaj vse je v svoji politični karieri naredil za temnopolte. Obama je prav tako hitro odgovoril in opravičilo sprejel, čeprav je izjavo označil za nesrečno. "Videl sem ognjevito vodstvo, ki ga je pokazal pri vprašanjih socialne pravičnosti in vem kaj je v njegovem srcu. Kar se mene tiče, je zadeva zaključena," je dejal Obama. Oba-ma se doslej ni pustil užaliti zaradi takšnih in podobnih izjav, ki so prišle tudi od demokratov. Celo Joseph Biden se je ugriznil v jezik, ko je na začetku kampanje dejal, da je Obama prvi "čisti" temnopolti kandidat, pa si ga je Obama na koncu vseeno izbral za podpredsednika. Biden in Reid sta govorila o tem, da Obama ne kaže obremenjenosti z zgodovino temnopoltih v ZDA oziroma po domače povedano, da razen temne polti sploh ne deluje kot politika tipa Jesse Jackson ali Al Sharpton, ki sta s svojimi ostrimi nastopi znala vedno dodobra preplašiti belce. Republikanci so sicer demokrate nemudoma napadli zaradi očitno dvojnih meril. Predsednik nacionalnega odbora stranke temnopolti Michael Steele je zahteval odstop Reida s položaja senatne večine, tako kot je moral leta 2002 odstopiti tedanji vodja republikancev v senatu Trent Lott, ko je pohvalil ostarelega kolega Stroma Thurmonda. Lott je na rojstnem dnevu sedaj že pokojnega senatorja iz Južne Karoline dejal, da ZDA ne bi imele težav, ki jih imajo, če bi Thurmond leta 1948 zmagal na predsedniških volitvah. Thurmondova kandidatura je bila sicer upor proti prizadevanjem za pravice temnopoltih predsednika Harryja Trumana. Thurmond je želel, da črnci ostanejo na svojem mestu, torej sklonjenih glav in delajo, kar jim ukaže beli gospodar. Še posebej bolj privlačne pripadnice temnopolte rase, ki se jih Thurmond niti najmanj ni branil; celo do te mere, da je "pridelal" mešano hčerko. Zato je za Michaela Steela pohvala na račun Thurmonda enaka kot Reidove besede navdušenja nad tem- nopoltim kandidatom. Steele, ki je v nedeljo nastopil na televizijah Fox in NBC, je tudi dejal, da ne namerava odstopiti s svojega položaja zaradi kritik iz lastne stranke. Sicer se je opravičil, da stranke ni opozoril na izid svoje zadnje knjige, v kateri med drugim napada republikance, da so si sami krivi za težave, ker so izdali svoja načela. Vendar pa je dejal, da ostaja na položaju in pozval kritike, naj ga odstavijo ali utihnejo. Knjiga novinarjev revije Time Marka Halperina in revije New York Johna Heilmanna z naslovom "Game Change" pa je povzročila razburjenje tudi v New Yorku pri senatorju Charlesu Schumerju, saj navaja nepotrjeno trditev, da je skrivaj podpiral Obamo, na glas pa kolegico iz New Yorka Hillary Clinton. Iz Schumerjevega kabineta so sporočili, da gre za natolcevanja in da je senator podpiral Clintonovo, vse dokler ni priznala poraza v boju za osvojitev demokratske predsedniške nominacije. (STA) 30 Torek, 12. januarja 2010 PRIREDITVE / trst - Gledališče Rossetti Jutri zvečer priljubljeni duo Cochi in Renato Po zelo uspešni lanski sezoni se spet vračata v Trst znana italijanska komika Aurelio Ponzoni in Renato Pozzetto, bolje znana pod psevdonimom Cochi in Renato. Una coppia in-fedele bo na sporedu v Dežel- nem stalnem gledališču Rossetti samo jutri ob 20.30, in sicer izven abonmajske ponudbe. Predstava, ki sta jo sama oblikovala, zajema vse njune glavne uspešnice. Čeprav sta Cochi in Renato glavna protagonista, bo- sta tokrat delila sceno s skupino Goodfellas, ki ju bo spremljala z glasbo čez celotno predstavo. Vstopnice so na voljo pri blagajni gledališča Rossetti ali preko telefonske linije Callticket na številki 899-199-066. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK Rossetti Jutri, 13. januarja ob 20.30 / »Una coppia infedele«. Nastopata Cochi in Renato. V četrtek, 14. januarja ob 20.30 / Astrid Lindgren: »Pippi Calzelunghe«. Režija in koreografije: Fabrizio Angelini. / Ponovitve: v petek, 15., v soboto, 16. ob 16.00 in ob 20.30 in v nedeljo, 17. januarja ob 16.00. Gledališče Orazio Bobbio La Contrada V petek, 15. januarja ob 20.30 / George Bernard Shaw: »La professione del-la signora Warren«. Režija: Marco Bernardi. Nastopajo: Patrizia Milani, Carlo Simoni in Andrea Castelli. / Ponovitve: v soboto, 16. ob 20.30, v nedeljo, 17. in v torek, 19. ob 16.30, od srede, 20. do sobote, 23. ob 20.30 ter v nedeljo, 24. januarja ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 12. januarja ob 20.45. / Molière: »Tartufo«.Režija: Carlo Cecchi. Nastopajo: Carlo Checchi, Licia Ma-glietta, Angelica Ippolito, Elia Shilton in Antonella Truppo. V torek, 26. januarja ob 20.45 / Luca Zingaretti: »La sirena«. / Ponovitve: v sredo, 27. januarja ob 20.45. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 4. februarja ob 20.00 / »Duohtar pod mus«. LJUBLJANA SNG drama Veliki oder Jutri, 13. januarja ob 19.30. / William Shakespeare: »Julij Cezar«. V četrtek, 14. januarja ob 17.00 in ob 19.35 / Sebastjan Horovat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«. V petek, 15. januarja ob 11.00, 15.30, 19.30 in ob 22.20 / Thomas Middle-ton in William Rowley: »Premenjave«. V soboto, 16. januarja ob 19.30 in ob 21.40 / Bernard-Marie Koltès: »Roberto Zucco«. Mala drama Danes, 12. januarja ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželjskih plejbojev po drugi svetovni vojni. V četrtek, 14. januarja ob 20.00 in ob 22.00 / Milena Markovic: Barčica za punčke«. V soboto, 16. januarja ob 20.00 in ob 21.45 / Julijan Barnes: »Prerekanja«. V torek, 19. januarja ob 20.00 in ob 21.30 / David Mamet: »Bostonska naveza«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 12. januarja ob 19.30 / Percy Bysshe Shelley: »Cenci«. Jutri, 13. januarja ob 17.00 / Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«. / Ponovitve: v četrtek, 14. januarja ob 17.00. V torek, 19. januarja ob 16.00 in ob 19.30 / Stein, Bock, Harnick: »Goslač na strehi«. V sredo, 20. januarja ob 19.30 / Bra-nislav Nušic: »Gospa ministrica«. V četrtek, 21. januarja ob 19.30 / Steven Sater in Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. / Ponovitve: v petek, 22. ob 19.30, od ponedeljka, 25. do srede, 27. ob 19.30 ter v petek, 29.in v soboto 30 januarja ob 19.30. V soboto, 23. januarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. / Ponovitve: v četrtek, 28. januarja ob 11.00. Mala scena Danes, 12. januarja ob 20.00 / Peter Rezman: »Skok iz kože«. / Ponovitve: v petek, 22. ob 18.00, v ponedeljek, 25. ob 20.00 in v soboto, 30. januarja ob 19.30. Jutri, 13. januarja ob 20.00 / Andrej Jus: »Balade za vsakdanjo rabo«. V ponedeljek, 8. januarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. / Ponovitve: v četrtek, 28. januarja ob 20.00. V sredo, 20. januarja ob 20.00 / Andrej Jus: »Balade za vsakdanjo rabo«. V petek, 22. jauarja ob 20.00 / EricEmmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. / Ponovitve: v soboto, 23. ob 17.00 in v sredo, 27. januaraja ob 18.00. Šentjakobsko gledališče V petek, 15. januarja ob 19.30 / M. Grgic: »Zbudi se Katka« (komedija), režija: Boris Kobal / Ponovitve: v soboto, 16. ob 18.00, v petek, 22. januarja ob 19.30. V četrtek, 21. januarjka ob 19.30 / Woody Allen: »Bog« (komedija), režija: Gašper Tič. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 22. januarja ob 20.30 / G. Donizetti: »Maria Stuarda«. / Ponovitve: v soboto, 23. ob 17.00, v nedeljo, 24. ob 16.00, od torka, 26. do petka, 29. ob 20.30 ter v soboto, 30. januarja ob 16.00. TRŽIČ Občinsko Gledališče V četrtek, 14. januarja ob 20.45 / Nastopata: Patricia Kopatchinskaja - violina in Fazil Say - klavir. V soboto, 16. januarja ob 20.45 / Nastopajo: Modena City Ramblers, Bruno Cappagli, Anna Sacchetti. V četrtek, 21. januarja ob 20.45 / »Flor de fado«. Nastopajo: Mafalda Arnauth, Luis Guerrero - portugalska kitara, Antonio Neto - akustična kitara, Fernando Costa - akustični bas. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V ponedeljek, 18. januarja, ob 20.30 / v sklopu koncertne sezone bo koncert priznanega dekliškega zbora Carmina Slovenica iz Maribora s koncertnim projektom »Na juriš - In the Mood. Od koračnic do swinga«; informacije in rezervacija vstopnic v jutranjih urah (tel. 0481-531445 in in-fo@kclbratuz .org). _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 12. januarja ob 19.00 Gallusova dvorana / Jacques Offenbach: »Renske nimfe«. Režiser: Manfred Schweigkofler; dirigent: Marko Ga-šperšič. Solisti: Martina Zadro, Urška Žižek, Elena Dobravec, Mirjam Kalin, Branko Robinšak, Ivan Andres Arn-šek, Jože vidic, Saša Čarno, Slavko Se-kulic. Nastopajo tudi solisti, operni in baletni zbor ter orkester SNG Opera in balet Ljubljana. / Ponovitve: v četrtek, 14. in v soboto, 19. januarja ob 19.00. Jutri, 13. januarja ob 19.30 / »Zvoki šestih strun 2010«, nastopa kitarist An-tonello Desiderio. V ponedeljek, 18. januarja ob 20.00 Linhartova dvorana / Alfred de Musset: »Lorenzaccio«. Koreografija: Jochen Ulrich; glasba: Aleksander Bala-nescu. V torek, 19. januarja ob 19.30 Slovenska filharmonija / Nastopata Ian Bo-strike - tenor in Julius Drake - klavir. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljan-skih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. ljubljana Razstava del Klavdija Tutte V galeriji instituta Jožef Stefan v Ljubljani je od sinoči odprta razstavo umetniških del Klavdija Tutte. Umetnikove slike odsevajo vsa avtorjeva dosedanja prizadevanja, da bi svojo poetiko, filozofijo in energijo prenesel tudi na gledalca, je ob razstavi, ki bo odprta do 29. januarja, zapisala umetnostna zgodovinarka Milena Zlatar. Skozi celoten opus umetnika lahko sledimo poudarjeni likovni gradnji s specifično linijo, obliko in barvo, medtem ko je njegova duhovna dimenzija odvisna od čustvovanj in doživljanja sveta v smislu občih in intimnih vpogledov na mediteranski prostor vezanega človeka, je o delu Tutte, ki ga označuje kot nadaljevalca risarsko - barvnih ekstaz Marija Preglja, zapisala Zlatarjeva. Mnogi preučevalci umetnikovih slik so prepoznali njegov erup-tivni mediteranski naboj, čutno utripanje barv in energijo, ki se kaže skozi njegovo risbo. Če so bila njegova zgodnja dela polna mladostne moči v gostobesednem izražanju z znaki in simboli, polnih erotičnih namigov, so dela, nastala po letu 1990, prehajala v oblike in barve, nabite s čustvi, da bi lahko barve in oblike postali simboli zavedanja krhkosti eksistence in umirjenega življenjskega toka. (STA) Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Narodna in študijska knjižnica: do 10. februarja 2010 je na ogled razstava Tanje Kralj »Mandale«. Urnik: ob delavnikih od 9. do 18. ure. Umetniška galerija S. Giusto (ul. Conti št.1): do 13. januarja je na ogled razstava novejših del na papirju Jasne Merku. Urnik: od ponedeljka do petka od 18.00 do 20.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do konca januarja je na ogled razstava mozaikov »Kraški in istrski motivi« Megi Uršič Calzi. Možnost ogleda v času odprtja kavarne. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Kulturni center Lojze Bratuž: v četrtek, 14. januarja, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom: »Fašizem in Slovenci«, izbrane podobe, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane. Razstavo bosta predstavila Iztok Durjava in Jože Dežman, za glasbeni poklon bo poskrbel MePZ Lojze Bratuž; na ogled bo do 29. januarja od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, od 1. februarja do 5. marca ob prireditvah. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava Akademije Lepih umetnosti iz St. Petersburga. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: je na ogled razstava del 7. mednarodnega fotografskega srečanja »Castrumfoto 09 - Podobe tradicije«. Svoja dela, nastala na srečanju, ki je potekalo v Ajdovščini in njeni okolici med 11. in 14. junijem, predstavljajo fotografinje in fotografi iz Italije, Avstrije in Slovenije: Sara Occhipinti, Enzo Tedeschi, Branko Lenart, Špela Volčič, Martina Kofol, Leo Caharija, Primož Brecelj, Andrej Perko in Damjan Vidic. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Cankarjev dom (Mala galerija): Do 17. januarja je na ogled fotografska razstava Rajka Bizjaka pod naslovom: Zvezdni prah - inkarnacije«. Cankarjev dom (Prvo preddverje): je na ogled razstava članov Društva oblikovalcev Slovenje, pod naslovom: »Oblikovanje za branje«. Ogled je možen do 2. februarja. Galerija Kapelica (Kersnikova 4): je na ogled razstava Marka A. Kovačiča pod naslovom: »Prometerjeve iskre«. Kino Šiška: v sredo, 20. januarja ob 19.00 bo otvoritev fotografski projekt: »Otroci Evrope (Children of Europe)«. V projektu sodelujejo fotografi Jure Breceljnik in Petro Giodani. / RADIO IN TV SPORED Torek, 12. januarja 2010 31 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Prvi aplavz: Andrej Bachi, Rafael Baldassi (harmonika in kitara) Deželni TV dnevnik Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nan.: 8 semplici regole 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.10 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Io e mio figlio 23.15 Aktualno: Porta a porta 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.00 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e so-cieta 6.20 Dok. odd.: Panama un filo di terra tra due oceani 6.35 Aktualno: Tg2 Eat Parade 6.50 Aktualno: Agenzia RiparaTorti 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 8.00 Variete: L'albero azzurro 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri (v. G. Magal- li, A. Volpe, M. Cirillo) 13.00 20.30, 23.25 Dnevnik 13.50 Dnevnik - Zdravje 33 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta) 14.45 Aktualno: Italia sul Due (v. L. Bianchetti, M. Infante) 16.10 Nan.: La signora del West 17.40 Variete: Art Attack 18.05 Dnevnik L.I.S. 18.10 Dnevnik in športne vesti 19.00 Variete: Secondo Canale 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 21.05 Film: Pirati dei Caraibi - La ma-ledizione della prima Luna (pust., ZDA, '03, r. G. Verbinski, i. J. Depp) ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Tgr Buongiorno Regione Dok.: La Storia siamo noi Aktualno: Dieci minuti di... pro-grammi dell'accesso Aktualno: Figu - Album di persone notevoli Aktualno: Cominciamo Bene - Prima, sledi Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 7.30 8.15 9.15 9.25 9.20 12.25 12.45 13.10 14.00 14.50 15.10 15.15 16.00 16.35 17.00 18.10 20.00 20.10 20.35 21.05 21.10 23.20 0.00 1.10 11.40 12.30 13.30 14.05 15.10 16.15 19.35 20.30 21.10 0.00 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 Aktualno: Tg3 Punto donna Aktualno: Le storie - Diario italiano Nad.: La scelta di Francisca 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis Dnevnik - kratke vesti Variete: Trebisonda, sledi Zorro Aktualno: Tg3 GT Ragazzi Variete: Melevisione Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Vremenska napoved Variete: Blob Nad.: Le storie di Agrodolce Nad.: Un posto al sole Dnevnik Aktualno: Ballaro (v. G. Floris) Variete: Parla con me Deželni dnevnik Aktualno: Diario di famiglia Rete 4 Nan.: Vita da strega Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nad.: Bianca Nan: Ultime dal cielo 17.00 Dnevnik in prometne informacije Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Film: Il principe e la ballerina (kom., V.B./ZDA, '57, i. M. Monroe) Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Decisione critica (akc., ZDA, '96, r. S. Baird, i. K. Russell, D. Suchet) Film: Criminal (dram., ZDA, '04, r. S. Baird, i. D. Luna) i Canale 5 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello pillole Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 22.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Film: Una moglie bellissima (kom., It., '07, r.-i. L. Pieraccioni, i. L. Tor-risi) Aktualno: Matrix Italia 1 21.10 22.10 0.00 1.20 2.15 13.40, 17.25 Risanke Nan.: Un genio sul divano Nan.: A-Team Nan.: Supercar Aktualno: Secondo voi 18.30 Dnevnik in športne vesti Nan.: Smallville Nan.: I maghi di Waverly Nan.: Cory alla Casa Bianca Nan.: La vita secondo Jim Risanka: Simpsonovi Kviz: Prendere o lasciare (v. E. Pa- pi) Nan.: Dr. House - Medical Division Nan.: The Closer Film: Alpha Dog (dram., ZDA, '06, r. N. Cassavetes, i. E. Hirsch, J. Tim-berlake) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nočni dnevnik in Pregled tiska ^ Tele 4 9.00 Aktualno: L'eta non conta 10.00 Nan.: Daniel Boone 10.50 Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 13.05 Aktualno: Dai nostri archivi 13.25 Archeologie 14.05 Variete: ...Nel baule dei tempi 15.15 Dok. odd.: Borgo Italia - 2010 17.00 Risanke 19.00 Variete: Ritmo in tour 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: L'imprenditoria giovani-le 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Riagassificatore, perche a Trieste 21.10 Koncert: Voci dal Ghetto 22.10 Dok. odd.: La grande storia 23.35 Dnevnik - Montecitorio - leto 2010 23.40 Košarka: Basket Snaidero Ud - Basket Pistoia LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.05 16.00 17.05 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.10 0.25 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: L'ispettore Tibbs Nan.: Le inchieste di Padre Dowling Dnevnik in športne vesti Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: Col cuore in gola (kom., It., '67, i. J.L. Trintignant) Nan.: La regina di spade Dok.: La 7 Doc - In the wild Nan.: Stargate SG-1 Nan.: The District Dnevnik 0.25 Aktualno: Otto e mezzo Film: Jack Hunter e la stella del cielo (pust., ZDA, '08, i. T. Riefenstein) Variete: Cuork - Viaggio al centro della coppia Nočni dnevnik 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska (t Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Na potep po spominu (pon.) 10.25 Ris. nan.: Mladi znanstvenik Janko (pon.) 10.35 Feliksova pisma 10.45 Nad.: Ribič Pepe 11.10 Zgodbe iz školjke 11.25 Nan.: Linus in prijatelji (pon.) 11.55 Intervju: Dr. Hubert Požarnik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Ars 360 (pon.) 13.40 Opus (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan.: Marči Hlaček 16.25 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 18.00 Dok. odd.: Jamborna cesta 18.25 Minute za jezik 18.30 Žrebanje Astra 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Slovenska leta 21.00 Dokumentarec 22.05 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. odd.: Hitlerjev muzej 23.55 Prava ideja! (pon.) Jr Slovenija 2 6.30 1.45 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Dober dan Koroška! 8.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 9.25 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 12.01.1992 10.20 Razvedrilna oddaja NLP 13.25 Oddaja o modi: Bleščica (pon.) 13.55 Studio City (pon.) 14.50 Pozdrav Afriki (pon.) 15.20 Prisluhnimo tišini (pon.) 16.25 Glasnik, oddaja Tv Maribor 16.50 Mostovi - Hidak 17.25 Flachau: SP v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 1. vožnje 18.30 Odd. Tv Maribor: Slovenci po svetu 19.00 Večerni gost: Orlando Figes (pon.) 20.25 Flachau: SP v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 2. vožnje 21.15 Globus 22.15 Dok. film: Dediščina Evrope 0.10 Film: Notranjosti (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.40 14.50 15.10 16.00 16.30 17.00 18.00 18.35 18.40 19.25 19.30 20.00 20.40 20.50 21.20 22.05 22.20 23.15 0.20 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Kuharski recepti Kino premiere Arhivski posnetki Sredozemlje Artevisione Meridiani - Aktualna tema Izostritev Vremenska napoved Primorska kronika Športne vesti Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Srečanje z... Avtomobilizem Dok. oddaja: K2 »Q« - trendovska oddaja 0.05 Vsedanes - Tv dnevnik Glasb. odd.: Zaigramo si televizijo Flachau: SP v alpskem smučanju, slalom (ž), 2. vožnja, posnetek Čezmejna Tv TDD - (Tv dnevnik v slovenskem jeziku) Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 17.20 18.00 18.40 20.00 20.30 21.30 22.00 22.30 0.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, Kultura in videostrani (pon.) 10.00 Novice 19.00, 23.30 Mozaik (pon.) 17.20 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video-strani z novicami vsako polno uro Hrana in vino Videofronta Pravljica (pon.) 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura Primorski tednik Sodobna umetnost Bepillanto Oddaja za Slovence v Italiji: Med Sočo in Nadižo Videostrani radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.10 Zborovska glasba; 18.00 Križem kražem po Primorski; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z asfalta v eter; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Jazz in jaz. radio koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Ca-podistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrož-venket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30, 16.15 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 18.50 Večerni sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 32 Torek, 12. januarja 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 1000 1010 1010 STOCKHOL -9/-5 O - ^ ^ V K0BENHAVN — ,-2/1/* ° -^ - . - BERLIN -5/-3 O OBRUSELJ 3/-1 HELSINKI -17/-15Qx 1020 A VARŠAVA O -3/-3 DUNAJ -1/1 O LJUBLJANA °0/4 MOSKVA -19/-143 O KIJEV 0/1 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. N* SPLIT BEOGRAD o 3/14 o SOFIJA 3/11 SKOPJE O ' -2/13 v. ^C ' • V '„„ATENE v , J0/17 O-» r, Majhno višinsko jedro hladnega zraka, ki se nahja severno od Alp nam od zahoda prinaša vlažen zrak. Jutri se nam bo približala atlantska fronta, a ne bo dosegla F-JK; nato bo v prizemlju začel ^ j-,__ dotekati bolj suh severno- zahodnik. Nad osrednjim delom Evrope je območje enakomernega zračnega pritiska. V nižjih zračnih plasteh se nad nami zadržuje vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.43 Dolžina dneva 9.00 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 5.44 in zatone ob 14.03 BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 2.25 najnižje -8 cm, ob 8.09 najvišje 47 cm, ob 15.13 najnižje -64 cm, ob 21.60 najvišje 22 cm. Jutri: ob 3.04 najnižje -8 cm, ob 8.72 najvišje 46 cm, ob 15.44 najnižje -66 cm, ob 22.33 najvišje 34 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................230 Vogel..................95 Kranjska Gora.........70 Krvavec................75 Cerkno................90 Rogla..................60 Mariborsko Pohorje . .50 Civetta...............160 Piancavallo............80 Forni di Sopra........110 Zoncolan..............70 Trbiž...................80 Na Žlebeh ...........200 Mokrine...............40 Podklošter ............65 Bad Kleinkirchheim . . 80 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC -1/0 TRBIŽ O -3/1 O -2/-3 KRANJSKA G. CELOVEC O -2/0 oí?5 TRŽIČ -1/-2 O KRANJ O C-i LJUBLJANA 0/1 POSTOJNA O -4/-2 KOČEVJE ¿h, . O „ *\ _ o ČRNOMELJ v MARIBOR o -1/-2 o 0/1 S. GRADEC PTUJ o CELJE 0/1 O "V, N. MESTO 0/-1 o ^ M. SOBOTA O 0/1 ZAGREB 0/1 O REKA 5/9 ^NAPOVED ZA DANESA Po vsej deželi bo prevladovalo pretežno oblačno do povsem oblačno vreme; po nižinah se bodo lahko, zlasti ponoči pojavljale meglice, v hribih se bo ponekod lahko pojavljalo rahlo sneženje. Prevladovalo bo oblačno in ponekod po nižinah megleno vreme. Ponekod v zahodni in severni Sloveniji lahko občasno naletava sneg. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 0, na ob morju okoli 3, najvišje dnevne od -2 do 1, na Primorskem od 3 do 7 stopinj C. TOLMEČ O -3/6 TRBIŽ O -7/2 & VIDEM O -2/8 O PORDENON -1/7 o -4/-2 KRANJSKA G. ¿a ČEDAD O^* GORICA 6 ° N- GORICA 0/8 w 1/6 CELOVEC O -1/-2 TRŽIČ -1/-2 O KRANJ o GRADEC -1/-2 O -1/-2 S. GRADEC CELJE -1/0 o ^ MARIBOR O-1/0 PTUJ o M. SOBOTA O-1/0 O C-i LJUBLJANA -1/0 POSTOJNA O -5/-2 KOČEVJE N. MESTO -1/0 O ___ ZAGREB -1/0 O _ o ČRNOMELJ REKA 4/9 Dopoldne bo po nižinah in ob morju prevladovalo jasno vreme, v hribih pa bo spremenljivo oblačno. Čez dan bo na vzhodnem pasu spremenljivo, na zahodnem pa pretežno oblačno do oblačno vreme. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri in v četrtek bo pretežno oblačno in po nižinah megleno. Več sonca bo na Primorskem in v gorah. stari egipčani - Odkrili grobnice graditeljev piramid Piramid naj ne bi gradili sužnji, temveč svobodni delavci KAIRO - Egiptovski zgodovinarji so v preteklih dneh odkrili nove grobnice, v katerih naj bi bili pokopani delavci, ki so gradili slovite egipčanske piramide. Kot poudarjajo zgodovinarji, gre za izredno pomembno odkritje, ki potrjuje domneve, da piramid niso gradili sužnji, temveč svobodni delavci. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, so bile prve grobnice graditeljev piramid odkrite že leta 1990, odkritje pa je tedaj spremenilo razumevanje vsakdanjega življenja delavcev, ki so v starem Egiptu gradili slovite piramide. Zgodovinarji so tako med drugim ugotovili, da so morali kmetje v starem Egiptu vsak dan darovati 21 bikov in 23 ovac, s katerimi so nahranili delavce, ki so gradili piramide. (STA) stari egipčani - Francoski znanstveniki Kleopatrin make up je imel zdravilne učinke PARIZ - Bogato ličilo okoli oči, s katerim so se kitili stari Egipčani, med njimi tudi legendarna vladarica Kleopatra, jih ni varovalo le pred temnimi silami, kot so verjeli, temveč jih je tudi ščitilo pred boleznimi, so ugotovili francoski znanstveniki. Stari Egipčani so pred okoli 4000 leti ličilo, katerega cilj je bil potemniti in okrasiti oči, izdelovali iz svinca in svinčenih soli, za takšno zmes pa so potrebovali tudi do mesec dni, je povedal vodja skupine znanstvenikov iz pariškega muzeja Louvre in francoskega nacionalnega raziskovalnega instituta CNRS Philippe Walter. "Vedeli smo, da so že stari Grki in Rimljani trdili, da je imel takšne make-up okoli oči tudi zdravilne učinke, želeli pa smo ugotoviti, na kakšen način je to delovalo," je povedal Walter. V nasprotju s splošnim prepričanjem, da je svinec škodljiv, je ekipa francoskih znanstvenikov s kemičnimi postopki ugotovila, "da v zelo majhnih količinah svinec ne ubija celic". Prav nasprotno - proizvaja molekulo - dušikov oksid - ki aktivira imunski sistem tako, da ta v primeru okužbe oči odbija bakterije. (STA) zDa - Med zmešnjavo in veseljem V New Yorku tudi letos »dan brez hlač« NEW YORK - Več sto Newyorčanov se je v nedeljo kljub nizkim temperaturam udeležilo 9. tradicionalne akcije "dan brez hlač na podzemni železnici". Bistvo akcije opisuje naslov, organizira pa jo skupina "Improve Everywhere", katere poslanstvo je ustvarjanje zmešnjave in veselja na javnih mestih. Organizatorji od udeležencev zahtevajo le dve stvari. Da pridejo na eno od zbirnih mest in so si pripravljeni sleči hlače na podzemni. Akcija poteka od leta 2002, ko je bilo udeležencev le sedem, letos pa naj bi jih bilo po trditvah organizatorja kar 3000. Udeleženci vstopijo v vagon in si začnejo slačiti hlače, pri tem pa morajo ohraniti popolnoma brezbrižen videz. Nato v spodnjem perilu stopijo iz vagona ter čakajo na drug vlak, dokler ne pridejo na ciljno mesto, na postajo Union Square na 14. ulici na Manhattanu. Letošnja akcija naj bi potekala v skupaj 42 mestih v 16 državah sveta. V New Yorku niso nemudoma poročali o javnem zgražanju. Večino ljudi, ki so hlače obdržali na sebi, je malce le skrbelo, da udeležencev akcije ne zebe, saj je termometer kazal dve stopinji Celzija pod ničlo. Chavez želi uvesti »socialistične telenovele« CARACAS - V Venezueli bodo morale biti tudi televizijske nadaljevanke v duhu socialistične revolucije, ki jo pridiga tamkajšnji levičarski predsednik Hugo Chavez. Sam je v nedeljo izjavil, da bo zahteval produkcijo telenovel, "ki bodo drugačne od tistih kapitalističnih". Chavez je slednje povedal v svoji redni nedeljski televizijski oddaji "Alo Presidente" (Halo predsednik), v kateri je gostil nekega venezuelskega pisatelja in filmskega režiserja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Nedavno sem bil na Kubi, kjer vrtijo nadaljevanke socialnega, socialističnega značaja, ne pa kapitalističnih telenovel," je pojasnil. Pri tem je tistim producentom, ki bi jih snemanje tovrstnih izdelkov zanimalo, ponudil svojo pomoč. Chavez je prav tako izrazil prepričanje, da je tudi Venezuela zmožna proizvesti dobre filme, ne pa "kapitalističnih, ki so strup in naše otroke vzpodbuja k zlorabi mamil ter jih potiska v prestopništvo". Venezuelska vlada je sicer leta 2006 v enem izmed predmestij Ca-racasa odprla t. i. filmsko mesto. To deluje pod okriljem venezuelskega ministrstva za kulturo, njegov namen pa je produkcija dolgo- in kratko-metražnih filmov, pa tudi dokumentarcev. Elton John na ruševinah Majevske civilizacije CIUDAD DE MEXICO - Priljubljen britanski pevec Elton John bo 3. aprila nastopil na pomembnem arheološkem najdišču Majevske civilizacije Chichen Itza. Po poročanju mehiških medijev so arheologi koncert že dovolili, pogodbo pa morajo še podpisati, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Chichen Itza je eno najpomembnejših arheoloških najdišč Majevske civilizacije na mehiškem območju, ki je že gostilo različne nastope umetnikov. Med drugim sta že nastopila španski tenorist Placido Domingo in sopranistka Sarah Brightman, organizatorji pa si na otoku Jukatan želijo tudi koncert Paula McCartneya, še poroča dpa. (STA)