štev. 179. »SLOVENEC«, nedelja, 6. avgust« 1944 Siren J? Ribniški dolini je zavel nov duh Kakor rodovitna Irla ob hiši Po Ribniški domobranci so ie toliko oči-«lili svojo okolico komunističnih tolp, Ja f orožjem nimajo več dosti dela. Som In l|a se še prim»ri, da pridejo tolovaji po H'»šuo živinče ali drugo blago v okoli-iliO vas. p« jim Je že ponovno prikrilo. d« so jim naši fantje prekrižali lofinske načrte. Pač pa »e včasih še pojavijo, proti katerim so začeli zadnji |i< domobranci v Ribnici sistematičen K ßoj reenter proti komunistični lazi Nekak uvod v to prepolrebno delo h I prozlas ribniškega župana g. ftkrnt'.ca juliji 1041. Ta razglas jo bil razš'r-,.a na iiešletih lisličih po vsej Ribniški rtolini in je dal našim ljudem oporo, da te niro več strašili komunističnega terorja, ampak «o lerencem tudi v obraz poirdali, da je njihov posel |>ogubcn za as/od. Poslej so domobransko izvidnice nn f«eb svojih obhodih puščale propagandas lističe, zlasti so gledale nn to. da »o d.4>t!i ljudje, ko *o oilhajali ckI nedeljske WSe, dovolj časopisov in druge?)» p.o:l-Vomunisličnega čtiva. Zlasti z r tis" e, ki jih je izdajala ribtiičkn posadi*. ie ". ■ i io tolikšno zanimanje, dn so ljudje kar »praševali. Če kdaj niso biti na r.npo-!лцо kakor navadno. Pol?g malih lističev »o domobranci redrio izobešali večje ri-rs ne lepake, kariks'ure in idejne slike, »atere je spremljalo besedilo. Ljudje, v rešiti komunističnih čenč, so z veliko iiiemo j>ozdravili delo domobrancev. MM ribniškim ljudstvom so prav za prav največ škode napravili komunistični mitingi. Ljudje so jih obiskovali, mnogi prisiljeni, drugI iz radovednosti, zopet ilcugi iz prepričanja. Na teh mitingih so komunisti slabili od|>orno«t ljudstva do njihovih pogubirh naukov. Marsikdo Je ,,,|od vidikom naroda in njegove organsko rasti, se je v zad-")ih časih v svetu začelo novo gibanj* /a poživitev narodne trtidicije, kn-^"r «e kože v običajih in šegah, za-■ rli sr» celo urcjoti živo sodobnost po "iiernicah. iščočih opore v etičnih in ^■tllurnih vrednotah, ki so se i/kazale ^Ч pozitivne v preteklosti naroda, '«ko sociološko gledanje na etnogra-1'jo kot sodobnost usmerjajoči are-'»bni princip, je dvignil zanimanje " to vedo v svetu, pa tudi pri nas. je rodilo celo vrsto mladih, dednih in t elanom nastopajočih etno-5'«fov, k» »o prihajali oa to polje ce- takrat komunistična agitacija v kraju zelo močna in da so ludi med zborovanjem ljudje s strahom pogledovali, če jih knka komunistična obvesčevalka ne opazuje, Je bil zlasti domobrančev govor večkrat prekinjen z navdušenim vzklikanjem in ploskanjem. Ljudje, ki so prej trepetali pred komunisti, so sedaj dobili pogum, i omunistični somišljeniki pa so videli, da je njihovi vloga žalostno propadla. Glas o ten; zborovanju je ict po vsej dolini. Drugo zliorovanje je bilo v Sodražici v nedeljo. 25. julija, in sicer po jutranji maši. Trg, v katerem je po zaslugi komunističnih >o»vohodileev< veliko ia-lostiilh ruševin, je hil kljub temu močno rdeče usmerjen. Ko je domobranska ogiedulca v jutranjem hladu prikorakala v tig, so jih »kozi okna marsikatere hiše lludje kar nekam nezaupno spraševali z očmi: »Kal neki bo pa danes?« To »o si pač mislili razni funkcionarji. Kdo hi se čudil, če »o se jim tresla krilca. Medtem ko je bila v cerkvi še služba božja — ude'.e&ba je bila to pot posebno velika, saj je bilo žegnanjo — so domobranci ves ti g posuli s protikomunUtič-nimi letaki. Iz Rihnice ko prinesla dekleta »Črne bukve: in drugo knjige, ki govore o pogubnosti komunizma, ter jih prodajala po hišah. Zlasti »Črne bukve« so vzbudile veliko zanimanje. Ko je ura odbila pol osmih, so se vsul i ljudje iz cerkve. To je bilo presenečenje. Nekaterim so se obrazi veselo razjasnili, ko so videli, da se pripravlja zborovanje, na obrazih nekaterih Sodraž-čaiiov pa ai ojtazil nekak preplah. No, pa ni bilo nič hudega. Velika množica se je zbrala okrog govorniškega odra, ob katerem so vihrate zastave, Slovenska pesem preglasi inleruacionnlo Po končanih govorih je mogočno /ndonela pesem »Hej, Slovenci», l op je bil pogled na store može, — kako so h|KMlji'.o sneli klobuke z glave in strumno peli. Marsikateri materi so prišle sol/e v oči. Gla«ivi otrok in deklet so hoteli prevpiti mlada grla domobrancev. Sledile if> domobranske pe«mi. Tudi po koncu zliorovanja ljudje kar niso mogli z mesta. Tako jih jc prevzela domobranska pesem, ki bi jo hoteli kar naprej poslušati. Po končanem zborovanju je bila v rerkvi posebna maša zo domobrance. Seveda so prišli v ccrkcv tudi doina- lo z drugih, sorodnih znanstvenih pn-nog. Eden teh je sedanji ravnatelj Etnografskega muzeja dr. Ložar, ki jc prišel v ctuografijo iz sorodne vede arheologije. Kajli arheologija je v zelo ozki zvezi z etnologijo, veda o vzniku duhovnih kultur pri primitivnih narodih, ki stoji v temelju etnografiji, vedi, ki zbira in opisuje ljudske kulture v olnuočju že civiliziranih visokih kultur. Arheolog dr. I.ožar je tako jirinesel v slovensko etnografijo tesen stik s prakultiirami. predvsem z. materialnimi prokiilturami, kar se jc pri nas doslej precej zanemarjalo, pa tudi teoretično sistematičnost in metodo, ki je v obeh vedah — kot zgodovinskih znanostih — precej enako. Kot ravnatelj Etnografskega muzeja, ki mu je jioklicno ua srcu razvoj etno-grafije kot vede, jc spoznal veliko (Mttrebo |io sistematični registraciji najprej vsega, kar je doslej v slovenski etnogratiii napisanega, no strokovni oceni vrednosti tega greniva, pa tudi fiksiranju osnovnih pojmov etnografijo kot vede ter nje metodičnega obravnavanja. Obenem pn je občutil juitrebo ludi že po zboru vseh doslej znanih in mogočih ugotovitev gradiva in rezultatov, ki naj pokažejo, knko daleč se je slovenska etnografijo že ra/vila. no katera področja jc segla in kaj je dognala v »to letih svojega nesistematičnega delovanja. Tako je nastala ideja pričujočega Narodopisja Slovencev, katerega I. del je izsel pri čini in |M>slušali prelepo fantovsko \ petje nabožnih pesmi. Tudi ljudje, ki \ mi prišli k deseti tna<šj so sijali petje i domobrancev. «aj so prav takrat naši (i fantje v strumnem koraku, pojoč ko- i račnico, oiKli I/ Sodralioe prati Rib- || nici. V Ribnico je prišlo že nešteto (t prošenj, naj bi «e v Sodražici čimprej , ponovilo jirotikorauuistifno zborova- i nje. 11 Naslednjo nedeljo V), julija so od- (| šli domobranci iz Ribnice v Velike (| Poljane. Tudi tu so pripravili domo i hralici ljudem presenečenje, ko so v (| času med prvo -služIm liožjo |ioslavili i na trgu govorniški oder in vee |epo(i okrasili z zastavami. Po том se je vsa (i tnnožiia usula iz ccrkve okrog rovor- i niikega odra. Za tned so domobranci (i zapeli domobransko himno. L'daraa i pe-em je že rešila ljudi tistega tre- |l peta pred komunističnimi ovaduhi, kiji se ga vse doslej niso mogli iznc+iili. slušalccv ki so prekinjali prvega govornika, ko je omenjal domače tercnce in druge к<мпи-nistične ovaduhe in izdajalce, so prišli res »d orca in /ato ni ostulo le pri njih. V več primerih celo sosedje niso hoteli več spregovoriti niti besedice s komunističnimi simpati/erji in so jih tako res i/ločili iz svoje »rede. Zo zločine in nesrečo, ki so jo povzročili ti komunistični poinapači. to vsekakor ni prestroga ka/en. Po shodil so šli domobranci v cerkev k svoji služ-bi božji. 1'speh rlvorovanin je bil vsekakor velik: strt je bil komunistični teror. Poštenjaki so dobili |»ogum. komunistični privrženci pa «e |io«lcj niso več upali širiti komunističnih laži. ali kaj drugega storm v prid tolovajem. Po teh zlvorovnnjih je zavel po vsej ribniški dolini čisto nov duh. Prei ie na ljudeh ležala nekakšna mora. Celo v vaseh, kjer jc bila večina ljudi ves čas protikomunistično iiwnierjcon, »o imeli kljub temu terenci glavno besedo, ker se jim nihče ni upal povedati resnice v obraz. Sedai pa ie tem pijavkam za vedno odklenknlo. Ljudski srd na komunistične privržence je tolik. da prehaja celo v tiste predele, kjer je ie komunistično strahovanje. Protikomunistično propagando močno jvodpirajo knjižice »Kri mnčmcev«, »Malikovnmje zločina« in »Črne bukve«. Kdor si vsega ne more kupiti, si izposodi. Knjige gredo otf hiše do hiAe, bere jih vse. staro in mlaJo, Propagandni lističi, ki jih razširjajo ribniški domobranci neprestano vžigajo v ljudeh nov ogenj borbenosti proti rdečemu zločinstvu. Pomemben u<»peh propagandnega dela ribniških domobrancev je tudi v tr>m, ker ljudje kjer koli pridejo v stik s tolovaji, nagovarjajo prisilne mobili7irancc, naj zi»piiste zločinske tolpe. Zlnsti Primorci so za take nasvete zelo dovzetni. Večina jih sicer skuša priti na svoje domove, so pa tudi taki. ki se lioje- da jih no bi na ifolgi poti zajela knka komunistična tolpa in se |кк1ајо kar v Ribnici. založbi »Klas« (knjigarna Jože Znžek) kot prvi zvezek Znanstvene knjižnice, pod glavnim uredništvom dr. LoŽarja ter s sodelovanjem t dr. Breznika, dr. Grafennuerja, dr. F. Kotnika, ravnatelja Fr, Morolta, Borisa Orla in dr. S. Vilfana. Tako naj velja ta knjiga (>50) za nekakšen priročnik vsem. ki se hočejo poučiti na hitro roko o problemih, stanju in dognanju slovenske etnogrofije. po tudi za osnovo, na podlagi katere naj se odslej sistematično razvija dopolnjevanje, s|>oznavanja slovenske stare ljudske kulture kot temeljne plasti slovenske visoke narodne kulture. Prav zato, da se utemelji etnografijo kot znanost zase ter do jasno stopijo pred nas smisel, naloga in metoda to vede, je postavil dr. Ložar na čelo članek »Nerodoplsje, njegovo bistvo, naloge in pomen«. To je prvo takšno razglabljanje v naši književnosti ler zato načelne in pionirske važnosti. Ložar tu podajo razliko med narodom in ljudstvom, med ljudsko kulturo in visoko kulturo, med etnografijo in etnologijo, vse samo pojmi, o katerih se še vedno debatira med znanstveniki, po mora imeti o njih jasnost, kdor hoče pravilno umevnti narodopisje. Navaja razne teorije, ki se pojavljajo v sodobnem etnografskem slovstvu, ter postavlja svoje pojmovanje etnoerofije kot vede, ki [Mjpisuje in gradi sintezo o ljudski kulturi (materialni in duhovni) ler pripravlja gradivo za etnologijo, ki daje temu gradivu «misel in cilj ter ugotavlja zakonitost kulturnega vznike in razvoja. Tako je prvič jasno Ob hiši je rastla močna stara trta, ki jc rodila vsako leto zdravo grozdje. Vsi ao jo čuvali in skrbeli zanjo, da bi čim lepše uspevala. Sosedovi ao imeli usnjarsko delavnico in eo ei želeli, da bi tudi oni imeli ob hi&i takšno trlo. Vsadili eo mlado lepo Irto, rasti pa ni inogla. Vajenci eo jo zalivali г umazano vodo in pomočniki z vsako grdobi-jo. Gnusna vlaga je pronicala do korenin, ki eo začele gniti. in trte je neahnila. To jc podoba. Prav tako namreč zaiuira življenje našega naroda. Nekdaj so naše matere živele eveto in čislo. današnjo žensko mladino pa kvari gnusoba, ki jo koli sodobna nenravnoaf. Komunisti vedo. da dt-Llc ne bo maralo za komunistične nauke, dokler ne bo poteptalo svoje poštenosti. Zato jo skušajo komunisti dobiti na drug način. I'i>-časi zastrupljajo domišljijo r. grdimi podobami dražijo Iclo t. meh-kužnostjo. Govori o lepili stvareh, o svobodi, o neki svobodi v ljubezni, o neki svobodi tudi za dekle. Dokler dekle ne pade in ne spozna suž-nosti greha. Ko pode enkrat, jo pahnejo znova v greh, dokler nc oživi v njej r. veo eilo et rasi, ki m* pozna več nobene ovire. Takral je dekle Posebna nagrada za hrabre komuniste: pobirati smejo čike V komunističnih tolpah so politko-mifarji tisti, ki morajo skrbeti, da se plen j>ravično deli. V okrožnicah, ki jih dobivajo od svojega predstojnika po'"* komiearja pri »glavnem štabu« NOV in POS Kraigerja, vedno berejo, da je treba opiHllti pri delitvi plena enakost pa tudi skupno last. Ce ukrade tolpa kje kako uro, še kolikor toliko dobro obleko, nahrbtnik ali pa«, mora vse to «vi-dali politkomisarju, la pa potem plen razdeli med najliolj hrabre 1к»гге. Zadnjič so bili v Podgorju hrahrj komunistični bojevniki deležni posebno imenitnih darov. Domobranci so bili pred časom precej dolgo v Podgorju, odkoder so pregnali komuniste. Pa niso ee bojevali le z orožjem, prinesli «o s seboj ludi veliko časopisov in knjiiic. Vse hiše, kozolce in plotove so prelepili z letaki in volein pa ee »pet vrnili v Podgorje. Te-da| so zvedeli od domačinov marsikaj zanimivega. Človek bi pričakoval, da bodo najprej planili komunisti po prihodu v vas na domobranski propagandni material in tako spet dali kraju komunistično zunanjost, ko bi postala spet vidna po zidovih njihova znamenia. Toda ne. Prva pol i t komisarjeva skrb je bila, da bi nagradil najhrabrejše borce. Dal jim je monopolno pravico, da smejo le oni pregledati vse ceste in vrtove ter pobrati vse čike, ki ao jih odvrgli domobranci. lA-ihko si predstavljate, kako so bili ve-selj komunistični Junaki, ko so po vseh štirih lazili po poteh in od časa do časa radostno dvignili ne bal prav kratek čik. Ko se tako ni bilo več bati, da hi hila katera od teh dragotin po nepre. vidnosti uničena in poteptana, so začeli eo jih prinesli domobranci, obenem pa so pobrali ljudem tudi vse blago, ki so ga zadnji čas prinesli iz »neosvoho-jenego« oz«-mlja. Tako sol, vžigalice in sladkor. Tudi nekaj civilnih oblek so pokradli, med njimi dve gasilski bluzi, v katerih bodo prav gotovo nastopali kot »Angleii«. Zatemnitev je od 6. avgusta od 21.30 do 5 označen« sistematiko narodopisne znanosti, ki se s to knjigo tako mogočno afirmira. Ostalo gradivo podaja pregle«le narodopisnega delovanja no raznih področjih ter že prve zasnove za po-potnejšo obdrlovo posameznih poglavij, mimo katerih slovensko narodopisje ne sme iti. Tako je dr. Fr. Kotnik podal »Pregled slovenskega narodopisja«, zbral vso dosedanjo literaturo ter jo tudi vrednoti in razvojno podčrtuje. članek je osnovne važnosti /a informacijo o tem, kaj jc o narodopisju pri nas že storjenega in napisanega. — Nato podaja dr. Ložer nekaj novih poglnvij slovenskega narodopisja, ki se tičejo materialne kulture, s katerim se ni pečala staro romantična etnografijo. Tako poglavje o naseljih in zemljiščih, o tipih kmečkega doma in hiše, ter zlasti novo o pridobivanju hrane in o razvoju gospodarstva sploh. Tu se etnografijo stika z arheologijo, s početki vsakega človeškega kulturnega udejstvovonja. ki se začenja pri načinih dobivanja hrane, pa se razvija do vseh oblik narodnega gospodarstva. Tn je opis nabiranja rastlin, lovov in ribolovov. poljedelstva, planšarstva. živinoreje. Ijutlskego čebelarstva, vrtnarstvo, vrst ljudske hrane, o peki kruha itd. it«l. Ti članki orjejo ledino v tej panogi, zato so seveda samo še bolj zasnove, kot dokončne iztlclave, kajti v tej smeri je bilo napisanih še malo pred-del, kakršne zahteva vsaka dokončna sinteza. Okriva in nakazuje pa široko polje etnografskega udejstvovonja. ki bo zaposlilo ie mnogo dclavcev z zbi- zrelo za komunizem, takrat jc deklo zrelo, da postane — žival. Kako naj se po varni »cm o današnji ženski mladini uresniči beseda psa I m ist ova. ki jo govori poštenemu možu: »Tvoja žena bo kakor trta ob tvoji hiši. tvoji otroci kakor oljčne mladiko okrog tvoje mize.« Pealinist gleda mlado trto, ki raste, in zre v bodočn«»st ler ee ra-«lujc: »Srečen boš in «lobro ti bo,« govori možu. Nekje ga čaka dekle, ki inu jo jc B«»g namenil. Cisto in nedolžno preživlja svojo mladost, da bo mogla prinesti srečo. Mogla jo bo prinesti, pu naj «e ves evet ruši okrog nje; ona bo prinesla m«>-žu in otrokom srečo v vsakih razmerah. Twla za mlado Irfo je freba skrbeli. nc smemo je hranili s strupom. Ženski mladini zdravih naukov in nc grdobijcl /di sc. da jc danrs sam satan na delu in hoče na vsak način |Nigubiti žensko mladino. Dekle ne moro ostali stanovitno, čc ji nc pomagajo Bog. starši, vzgojitelji in okolje. Morila včasih molimo kar tjavdan in nc vemo. zakaj molimo. Dajmo evoji molitvi velik in «vet namen, molimo la leden za čistost naših slovenskih deklcl. I* Trmtn Izdsjanje novih tobačnih izkaznir bo prihodnji teden in sirer po nbcccdncm re«iii. Tleti, ki jih slučajno ne hi prejeli, jih t «>do mogli dobiti ielc po končanem razdeljevanju. Makoimalnr cene sadja -n: hruške na debelo 11 lir, na drobno l'.i.pi lir, breskve na debelo 12.Ч) lir, na drobno 15 lir, slive n« debelo 0 lir, na drobno It lir. Dekle je pregnalo tatove Jurij Mar-chesini, stanujoč v Hosiwltijevi ulici št. 31, je priš«'l domov na kosilo ill pustil pred hišo avtomobil. Med nj«'govo odsotnostjo so se približali tatovi, ki so že po-gnnli motor in peljali avlo komaj do Buon«rolijeve ulice, ko je to videla hčerka hišnire. ki je pričela klicati n» |>o-nioč. Tatovi <ч> skočili z voza in odhiteli v neznano »mer, avto pa. ki Je bil v teku, se je brez vozaC« za.ei>! v rid in je s tem našla la škoda okrog 14 ГКП lir. Hmrtna nesreča na kolodvora. 42 letni železničar Teodor liosliani je moral premakniti vlak na dnig tir. p« |e tako nesrečno padel, d« mu je zašla noga pod kolesa in mu jo je odtrgalo. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico, kjer |m je jiar ur nato umrl. Prometna nesreča Na Orumutskl ohnll se je avtomobil zaletel v tovorni avto. Pri trku je bil ranjen 40letni Gustav Kras-nič, vendar pa k sreči ni dobil hujših poškodb. Deček adiel od dom«, fce od sobot« zjutraj pogrešajo starši 12 letnega Darija Pividorija iz Vidma. Odšel jo od dom», pa se do zdaj še ni vrnil. Poita za prizadete oh letalskem aapa-do, ki so spremenili svoje stanovanje, leii na glavni pošti in Jo morejo prizadeti tam dvigniti. Tatvine med letalskim alarmom se mnoiijo. Zlikovci ee prav gotovo ne zavedajo, d« tiste, ki izkoristijo letalski alarm ali bombni napad za svoje umazano početje, zadene mnogo hujša kazen kot navadne tatove. SPORT RK I.jnbljsn«. fmlvam rs» irrstm pr vre« In rewrvnsca mofttva, da »n dsnr« sa-(otovo udel«** obveuirra Irrirne.v. 1кгл4! bome n« dva gola. ZaCrW.li treninca ob S.M. - Kaiatotk. V»* n«conr(a*e psdnrsiMk««a taborila pnr.lvani nn та1«п sMl«npk. ki ba v ponedeljek. 1. t. m., oh lt.Ml v «.Mlitnl LovMn v Orndlila. V. Žitnik, sagotovo. Vatoo la vsi, prosim. ranjem gradiva, pa tudi končnim ocenjevanjem. Ti člunki tvorijo sredino knjige ter njih glavni poudarek, kajti spadajo v osnove v*ok«>ga prvotnega kultu rnegn udejstvovenjn. — Mladi raziskovalec pravnih starin med Slovenci dr. Sergij Vilfan je lu podal »Očrt slovenskega pravnegn narodopisja«. Najprej pmlajo temeljno roz-motrivunje o nastanku ljudskega pravo. no kar preide na slovensko ljudsko pravo in pravne običaje, posebno Iia se no pravne spomine, kakor se. Lažejo v ljudskem izročilu in imenih. — Eno najdaljših razprav pa je »Pregled slovenskih ljudskih običajev«, knkor ga je podal Boris Orel, ki se je zadnje čase najlxilj pečal z njimi. Pregledal jih je jvod dvojnim vidikom: I. običaje, ki ee nanašajo na rojstvo, ženitovanje in smrt, ter 2. knkor se vrste med ljudstvom v letnem času od pomladi do zime. To je vsebinu tega I. zvezka priročnika Slovensko narodopisje. Ni treba poudarjati, do je knjiga bogato ilustrirnna ter tudi v tem pogledu odlična. Gotovo knjiga ne rešuje vseh naših etnografskih problemov, nakazuje jih, ureja jih in postavlja na trden temelj znanstvene metode. Dajo informacije, odkriva problematiko in nakazuje rešitve. Predvsem pa vabi sodelavce no tako potrebno, a ne šo dovolj obdelano polje slovenske etnogrofije. Vsem, ki so imeli zasluge za to knjigo, smo lahko hvaležni zanjo in želimo, do bi II. zvezek čimprej izšel. Kakor vemo. se knjiga dobi do 15. avgusta še po silhskripcijski ceni 180 lir, pozneje bo stala 220 lir. td. Sijajen uspeh novomeškega bataljona koliko strahu prizadenejo nnvn-»ški fantič |mmI poveljnikom stolni-Lnm Menieaninom komunistom soiuo i lern, «la jim ne privoščijo niti urice [i.jčitk«. bi vedeli p.ivi'dati le rdeči "lovaji »omi. se huje pa je seveda k rat. kadar se komunistom kljub njihovi brezprimerni vaji v šjKirtni go/dni tek« ne posreči prevodno odnesti peta. Tako jc bilo tudi s«gusla pri Zužcmbi-rku. No /bra-,r Mil., I\„ Ml. in XV. brigade, v klopu katerih jc bil tudi Stab X\ 111. livizijc in «tali VII. »korpusa«, je mi« ril domobranski udarni bataljon, «o tolovajsko tolpo ro/bil in pognal ' beg. Na bojišču je obležalo |t>T mrt-ili komunistov, koliko trupel in ko-■ k o ranjencev se je posrečilo tolova-icm odnesli s seboj, se pa ne ve. iHje po okolici navajajo velike številke. Bežeči tolovaji so odvrgli veliko najrazličnejšega orožja, tudi avtomat-ikega, nadalje dosti streliva. Kako strahovito ee jim je mu«li1o, se vidi tudi iz tega. «fo so domobranci zajeli tb konj in 4 mule. ki nikakor niso mogle dohajati rdečih tovarišev. Naj-bidj imenitno pri vsem pa je, da so «lotiHibranci bili lire/ i/.gun, le trije sla dobila la/je rane. Poleg tega so ujeli II tolovajev, iz komun ntičuik mučilnic po so rešili 15 /oprtih. Uspehi domobran. oglednic Dne t«, julija so šli naši fantje iz Velikih Lašč pogledut na Zapotok. T«i pot so imeli z«ipct uspeli. Po cesti te prišel po vsej daljni okolici znani omunistični organizator in velezloči* nec Andrej Kikelj. Pokojnik je bil s svojo družino vred glavna opora rajonskega odlxira Velike Lašče. Tudi domobranci i z llntcdrščice «o imeli zadnji čas dober lov. Ujeli so dve k uri rk i in dva kurirja, ki ne li«>-do nič več prenašali važne pošte IX. tolovajskega korpusu. »■■■■■ттанмт Danes ob pol 9 bo pri Dev. Mariji v Polju protikomunistično zborovanje Poljski farani se bomo zborovanja udeležili vsi, vabimo pa iskreno tudi vse nase prijatelje iz Ljubljane in okolice. Ljubljančani se lahko pripeljejo na zborovanje z avtobusom, ki bo odpeljal iz Tavčarjeve ulice ob 7 in 7.45 zjutraj. KULTURNI OBZORNIK