Narodni Gospodar glasilo zadružne zveze. Člani „Zadružne zveze' dobivajo list brezplačno. - Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Cena lislu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; 5 vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za . za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. * večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 10. aprila 1907. C, Kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. ogrske „ „ „ 16.648 Veetiina : Nabiralniki vlog — hranilnica doma. Stotnik Kiipenik kot zadružni revizor. Dvojniki blagajniških ključev. Poziv. Nekoliko o prometnih zvezah na Dolenjskem z ozirom na avtomobilno zvezo med Novim mestom in Brežicami O konverziji dolgov. Osebna vest. O govedoreji in mlekarstvu na Dolenjskem. Gospodarski tečaji in naša odrasla mladina. Računski zaključki. Občni zbori. Inserati. Nabiralniki vlog*) — hranilnica doma. Nov način varčevanja. Ne ono, kar si pridobimo, kar si zaslužimo, temveč ono, kar si od pridobljenega, zasluženega prihranimo, ima glavno besedo v našem narodnem gospodarstvu. Le oni, ki si je znal kaj prihraniti, si je postavil temelj za svojo gospodarsko samostalnost, to velja za pojedinca kakor tudi za cele narode. Prihranimo si pa le tedaj, če varčujemo. Vsled tega pa tudi vsi učitelji in učenjaki narodnega gospodarstva povdarjajo važnost in pomen varčevanja. Naši pradedi in pramamice varčevali so na ta način, da so dajali denar v kako staro nogovico in to nogavico so z vso jim prirojeno brihtnostjo skrili za streho ali kam drugam. Pri razdiranju starih hiš se še včasih najde kaka taka stava nogovica polna svitlih cvancgarc in drugega takega okroglega. Te stare nogovice nam pričajo, da so naši pred-namci poznali varčevanje, če tudi še niso rabili pravih sredstev, ker nogovica pač ni dala dosti varnosti za shranjen denar — denar bil je v nevarnosti pred varčevalcem samim in drugimi, vrh tega pa nogovica ni dajala obresti. Veliko lažje je varčevanje nam, ki smo vendar morali od svojih prastarcev podedovati duh varčevanja in se že skoraj v vsaki fari sveti napis ,,Hranilnica in posojilnica11, ki vabi in opominja vsakogar k varčevanju. Vse naše rajfajzenovke imajo po svojili pravilih v prvi vrsti namen, pospeševati varčevanje, kojega izvršujejo s tem, da sprejemajo in zaobrestujejo vloge. *) Opozarjamo na tozadeven inserat v inseralnem delu lista in pripomnimo, da preskrbi nabiralnike zveza in se nam naj to raj vsa naročila vpošljejo. V mestih imamo poleg posojilnic še tudi razne druge denarne zavode, ki tudi sprejemajo in zaobrestujejo vloge — in ne samo to, temuč včasih kar prežijo na nje, ker jih rabijo za svoje kupčije. Po rajfajzenovkah in drugih denarnih zavodih nam je to raj dano dosti prilike za varčevanje. Vendar pa še varčevanje ni postalo splošno. Da bi se varčevanje olajšalo, zato so se iskala razna sredstva. Taka sredstva so iskali na jedni strani pravi prijatelji ljudstva, kojim je bilo samo na tem ležeče, da zbudijo in okrepijo v ljudstvu duh varčevanja in pridobijo za to vse, posebno pa še nižje sloje, na drugi strani pa so iskali taka sredstva različni denarni zavodi po mestih, a ti ne iz prej omenjenega človekoljubnega in gospodarsko važnega namena, temveč radi tega, pridobiti si mnogo hranilnih vlog za svoje kupčije — oziroma odvzeti drugemu zavodu istega mesta kolikor mogoče vlagateljev — to še posebno v krajih, kjer je n. pr. en zavod v nemških rokah, a drugi v slovenskih. Porabljalo se je že nekaj takih sredstev. Po nekod so uvedli denarni zavodi varčevalne karte, ali pa so pošiljali svoje uradnike po hišah, da prevzamejo uloge. Niti eno, niti drugo sredstvo se ni dalo stalno vpeljati. Sedaj se je seglo po sredstvu, ki nas spominja na naša otroška leta. Imeli smo takrat navadno lončenega prešička, ki je bil otel in je imel na hrbtu podolgasto ljuknjo, skozi kojo smo spuščali v prešička krajcarčke in tudi desetice, če so ravno oče dobro prodali vole ali mati svinje ali pa se je oglasil kak dober boter ali teta. To je bil naš šparovček. Imel pa je ta šparovček neko slabo lastnost, denar ni bil \ njem dosti varen — pred nami samimi. Smo prišli mimo kramarjeve izložbe; oko se je zapaslo na figah, rožičih, sladkorčkih, pipcih, piščalkah — otroško srce je strepetalo vsled zbujenega poželenja; pa smo preobračali lončenega prešička, v kojem so rožljali naši prihranjeni krajcarčki — nekaj otroške ročnosti in precej potrpežljivosti se je rabilo — in prišel je krajcarček za krajcarčkom iz šparovčka — v kramarjevo malho; včasih je pa zmanjkalo potrpežljivosti, otroška roka zamahne, a lončeni prešiček se je razletel ob kakem kamenu na sto in sto koscev, med njimi so se kotali naši krajcarji — h kramarju. Ivo bi ne prišli tako lahko do denarja, ostal bi v šparovčku. Pri vpeljavi novega sredstva se je pa vpoštevalo, da mora biti varčevalcu onemogočeno svoje prihranjene novce vsaki čas dobiti. To novo varčevalno sredstvo so tako imenovani „nabiralniki vlog“, Amerikanci so take nabiralnike vlog vpeljali z lepimi vspehi že pred večimi leti in so je imenovali „Home Bank“ (hranilnica doma). V Evropi so se „nabiralniki vlog11 najprej upeljali na Norveškem, Švedskem in Danskem, od tam so polagoma prišli v druge države. V Avstriji je „nabiralnike vlog“ uvedla kot prva „deška hranilnica11 v Pragi; sedaj je imajo že tudi druge hranilnice n. pr. hranilnica v Gfradci; a tudi marsikatera posojilnica je že vpeljala „nabiralnike vlog11. Poslovanje z „nabiralniki vlog11 vrši se sledeče: Vsak vlagatelj dobi od posojilnice zaprto, močno napravljeno, mično pušico, koje ključ ostane v posojilnici. Pušica do 13 cm visoka, 8 do 10 cm dolga in 5 do 6 cm široka, se torej da lahko v žep. Na pušici je označena tvrdka posojilnice in se nahaja številka, po koji se pušica razločuje od drugih pušic. V to pušico daje se doma denar, kedar se ga ravno ima ali se posebno oglasi varčevalnost, v pušico se lahko da vsak znesek, bodisi en vinar ali tudi mnogo kron. Pušica je tako vstrojena, da se ne dobi ž nje brez ključa noben vinar. Od časa do časa nese se pušica v posojilnico, ž njo ob enem pa tudi hranilna knjižica. V posojilnici se pušica odpre, denar se v pričo vlagatelja prešteje ter se mu vpiše v hranilno knjižico; seveda se znesek od tega dneva naprej zaobrestuje, kakor vsaka druga vloga, oziroma še lahko da posojilnica radi vdoma-čenja „nabiralnikov vlog11 kake posebne ugodnosti v zaobrestovanju. Najbolje je, če prinese vsak vlagatelj svojo pušico sam v posojilnico; vendar pa lahko posebno mestni zavodi pošljejo svojega uslužbenca k svojim mestnim vlagateljem, ki imajo pušice, da jim odpre pušice in prevzame proti začasnemu potrdilu denar; s tem začasnim potrdilom in svojo hranilno knjižico pride vlagatelj, ko ima ravno čas, v posojilnico, da mu vpiše znesek v knjižico. Kar se tiče stroškov za nabiralnike, nosi iste navadno pesojilnica. „Nabiralniki vlog11 spadajo k premičnemu inventarju, do 10°/o nakupne vrednosti! Vlagateljem se nabiralnik posodi; v varnost se vinkulira od vlagateljeve vloge nakupna vrednost nabiralnika, t. j. znesek 4—5 kron; ta znesek toraj mora vlagatelj naložiti, predno dobi nabiralnik. Dokler ima vlagatelj nabiralnik, se mu vinku-lirani znesek vloge (t. j. 4—5 K) ne izplača; še le ko vlagatelj nabiralnik nepokvarjen posojilnici vrne, se mu sme tistih 4—5 kron izplačati. Ce bi se nabiralnik pokvaril, more zahtevati posojilnica, da trpi stroške popravila vlagatelj. Priporočamo svojim posojilnicam, da upeljejo nabiralnike vlog; priporočamo še to posebno onim, ki so sicer nameravale vpeljati varčevalne karte. Za prvi poskus se lahko naroči manjše število nabiralnikov, n. pr. 50—100. Vsaka posojilnica, ki vpelje nabiralnike vlog, pa prosimo že zdaj, da nam o vspehih ali nevspehih z nabiralniki takoj poroča. Dolžnost naša je, da se poslužujemo vsakega primernega sredstva, da vzbudimo in okrepimo v vseh slojih našega naroda duh varčevanja, ker to bo koristilo ne samo vsakemu pojedincu, temveč bo koristilo celemu narodu ter največ pripomoglo, da postane gospodarsko močan in neodvisen. Varčevanje pa ne sme biti omejeno le na pojedine sloje. Varčevati mora vsakdo, bogataš in revež, gospod, kmet in delavec, hlapec in dekla, stari in mladi, bodi si moškega ali ženskega spola — pa bomo doživeli gospodarski čudež, ki ga more storiti varčevanje. Stotnik Kdpenik kot zadružni revizor. Dobro še nam je v spominu velik dovtip, kojega je storil priprost nemški čevljar, ki je svoje po smoli dišeče telo vtaknil v svitlo stotnikovo uniformo in v velikem mestu blizu Berolina aretiral župana — doktorja in rezervnega častnika —- in spraznil mestno blagajno. Kakor čitamo v nemških listih, se je pripetilo nekaj sličnega neki posojilnici seveda tudi na Nemškem. - 107 — Bil je pustni torek. Nek mlad kmečki fant preoblekel se je v črno obleko, si nataknil bela manšeta, na glavo cilinder in na nos ščipalnik. Zvečer ob 7. uri prišel je v gostilno. V gostilni sta bila navzoča tudi načelnik in računar posojilnice. Tema se je predstavil kot zadružni revizor. Ker je imela posojilnica svoje prostore v gostilniškem poslopju, podvizala sta se načelnik in računar ter takoj predložila posojilniške knjige navideznemu revizorju. Strogo je pregledoval ta pustni revizor knjige ter že v kratkem izrekel, da je v knjigah več pogreškov. To je strogega revizorja napotilo da je prav naglo preštel še denar in ga vtaknil v svoj žep. Spet so se podali vsi trije v gostilno, kjer si je naročil gospod revizor čašo piva ter čakal, kakor je sam trdil na prvi vlak. Drugi gostje pričeli so se smehljati, kar je načelniku in računarju konečno odprlo oči. Nastal je velik krohot, vse se je smejalo tej pustni šali. A ta šala ima svojo resno plat, ker kaže, kako se dajo razni činitelji vsled svoje prevelike zaupljivosti speljati na led. Na Nemškem se je že tudi večkrat pripetilo, da so prišli k zadrugam prefriganci, ki so se predstavili za revizorja in so kot taki odnesli denar. To naj služi vsem zadrugam v svarilo. Revizijo sme izvršiti samo le zvezin revizor. Zadruge naj pred pričetkom revizije zahtevajo od revizorja, posebno, če ga še osebno ne poznajo, da jim pokaže svojo legitimacijo. Vsak zvezin revizor ima od zveze tako legitimacijo in jo bo vsikdar rad zadrugi pokazal. Dvojniki blagajniških ključev. Skoraj že vse zvezine zadruge vposlale so zvezi dvojnike svojih blagajniških ključev, koja je ima shranjene v posebni blagajni. Pozivamo one zadruge, ki še dvojnikov niso vposlale, da to takoj store. Kakor znano, so namreč blagajne vseh zvezinih članic po zvezi in na zvezine stroške zavarovane proti tatvini po vlomu. Med pogoji, koje stavi zavarovalnica, je tudi ta, da morajo biti dvojniki ključev stalno kje drugod na varnem mestu shranjeni. In temu pogoju je popolnoma vstreženo, da so dvojniki blagajniških ključev shranjeni v blagajni pri zvezi. Poziv! Vse naše članice tako denarne, kakor nedenarne zavode poživljamo s tem, da nam čim preje naznanijo, če jim je bil predpisan prispevek trgovske in obrtne zbornice. V prvem slučaju se ta davek neopravičeno predpisuje in bode podpisana zveza skupno s „Splošno avstrijsko zvezo11 započela potrebne korake, da se nepravilen predpis zborničnega prispevka ustavi. Za to potrebujemo, da nam vsaka naša članica naznani, če in koliko prispevka se je od nje zahtevalo. Tudi naj se nam sporoči, če se je zoper predpis prispevka vložila pritožba in s kakim vspehom. Zadružna zveza. Nekoliko o prometnih zvezah na Dolenjskem z ozirom na avtomobilno zvezo med Novim mestom in Brežicami. Dne 2. aprila t. 1. je bil na dolenjski železnični progi izreden osebni promet potujočega občinstva. Vojaštvo se je vračalo iz dopusta na svoja garnizijska mesta, srednješolska in druga mladina se je vračala iz počitnic v Ljubljano; mnogo starišev jih je pri tem spremljalo; profesorji, učitelji, učiteljice so se podajali na svoja službena mesta; raznega potujočega občinstva iz dežele v Ljubljano in nasprotno je bilo pa tudi prav obilno. Tako je pripeljal samo popoldanski vlak, ki dohaja ob pol treh v Ljubljano, nad 750 oseb. Lahko se trdi, da je znašal ta dan ves osebni promet na dolenjski železnici nad 2000 oseb, kajti tudi zjutrajšni in večerni vlaki so imeli sem in tja prav obilo pasažirjev. Veselega srca konštatiramo to dejstvo. Ono nam spričuje ne le eminentno potrebo in korist te želez-nične proge, ampak spričuje tudi o inteligentnem prebivalstvu, ki biva na Dolenjskem. Ob enem nas to navdušuje v upu, da bodo merodajni krogi toliko hitreje prišli do prepričanja o potrebi podaljšanja dolenjske železnice na Belokranjsko in o nje renta-biliteti, kar bi imelo seveda le nje poprejšnje uresničenje za posledice. Pa tudi izvršitev stranske želez-nične proge od Trebnjega do St. Janža pri Mokronogu je s tem toliko bolj gotova stvar. Kdor pozna ne le bogat premogarski rudnik v St. Janžu, njega izborni premog, ki ima isto vrednost kakor trboveljski in komur so znani idilični kraji ob Mirni, ki se prištevajo najrodovitnejšim, najlepšim krajem na Dolenjskem, ta vč, kolike vrednosti bo ta železnična proga ne le za ta del Dolenjske, ampak koliko mnogo bode s tem zopet pridobila na tovornem in na osebnem prometu glavna proga. To pa bodi dovolj jasen migljaj za merodajne činitelje, da ne pozabijo na ostali del Dolenjske od Novega mesta do Brežic, ki je sedaj brez prave prometne zveze. Sedanja poštna zveza med Novim mestom in Krškim nikakor več ne zadostuje potrebam sedanjega časa. Ne le, da nima ta poštna zveza nikake prave zveze z železnični mi progami na eni strani z dolenjsko in na drugi z južno železnico, da prepočasi vozi, da ni urejena za večji promet, ampak ima še tako visoke tarife, saj velja vožnja ene osebe iz Novega mesta do Krškega za ravno progo približno 40 /cm, nad 4 K 20 vin. in poleg tega vozi nad 4 ure, tako, da se te poštne zveze vsakdo le nerad poslužuje ali pa da se mnogo revnejšega občinstva poslužuje razvade, da se prisede kot tako zvani „blind“ pasažir (t. j. da stisne nekoliko drobiža po-stiljonu v pest in si ne kupi voznega lista po visokem tarifu). Množina prebivalstva in njega ugodni materijelen položaj, gladke, ravne cestne zveze in kakor sem zgoraj opisal, živahen osebni promet na glavni dolenjski železnici, so vendar dovolj tehtni razlogi za up, da bi se avtomobilna zveza med Novim mestom in Brežicami ne le dobro rentirala. ampak da bi bila velika dobrota ne le za tod potujoče občinstvo, ampak za vse tukajšnje prebivalstvo. Zahteva merodajnih oseb, ki nameravajo tukaj uvesti avtomobilno zvezo, da bi rentabiliteto tega podjetja garantirale posamezne občine, pravi se, da se zahteva od posameznih kmečkih županov več razsodnosti in preudarka, kakor pa od slav. poštnega ravnateljstva, ki ima na razpolago drugotne skušnje in vse statistične podatke, na podlagi katerih more s precejšnjo sigurnostjo določiti rentabiliteto takega podjetja. Umevno je, da se take naprave v prvih letih dostikrat povoljno ne rentirajo, pozneje se pa obnesejo. Zato je pa preveč zahtevano, da bi priprosti župani imeli večji preudarek in da bi se prizadeti solidarno zavezali poravnati morebitni začetni deficit, ki bi se izkazal, kar bi marsikateremu osebno škodovalo. To lažje stori vlada, povrne se jej na drugi strani. Ce je pa vsa zadeva tako riskantna, težko izvedljiva, potem je pa bolje, da se prebivalstvo s tako upeljavo ne bega, kajti če nima vlada dovoljne ,,ko-rajže“ to financirati, ali naj jo ima priprost kmet in davkoplačevalec? Zamudili smo se pri vsej stvari radi tega dlje časa, ker smo hoteli s tem pokazati ničevost zahteve vlade, naj se občine zavežejo poplačevati začetne morebitne izgube. Po zgledu dolenjskih železnic ren-tirala bi se i taka avtomobilna zveza med Novim mestom in Brežicami gotovo izborno. Zato pa bi bilo svetovati, da bi se osnoval pri nas med našimi domačini oziroma med domačimi tu poslujočimi narodnimi denarnimi zavodi konsorcij, ki bi avtomobilno zvezo med Novim mestom in Brežicami kot privatno podjetje zasnoval in financiral. Občna hvaležnost vseh prizadetih občin mu je sigurna in za velik del Dolenjske odprl bi se obsežnejši osebni in tovorni promet. Pri znani previdnosti vlade nam je še dolgo treba čakati, predno bode ona to avtomobilno zvezo sama uvedla. Ugodni uspehi na dolenjski železnici in njih koristen upliv naj nas vodita pri tem gospodarskem podjetju. Zato pa polagamo vso to zadevo našim vel možem v blagohoten preudarek. 0 konverziji dolgov. Vprašanje: Kako je postopati pri konverziji dolgov v lastnem zavodu ? Odgovor: Kadar se zglasi pri Vas stranka, želeča spremeniti stalni dolg v amortizacijski, vzemite v roke izvirno dolžno pismo in napišite bodisi na dolžno pismo samo, če je tam še prostor, ali pa na posebno polo papirja, sledeče: Izjava. Na podlagi dogovora, sklenjenega med upnico in dolžnikom, izjavi dolžnik: Poleg obresti bodem plačeval upnici vedno tudi nekaj na račun glavnice i. s. bom štel vsakega pol leta 3 °/o glavnice t. j. znesek po K . Od tega zneska se imajo sprva poračuniti izgovorjene obresti glavnice oziroma nje vsakokratnega ostanka, prebitek se pa uporabi v odplačilo glavnice. Datum podpis upnice: podpis dolžnika: Ta izjava se kolekuje do zneska po K 200 po lestvici II., od tega zneska naprej pa z 1 K. Če se zaveže dolžnik plačevati vsakega pol leta 3°/0, je s tem rečeno, da plača 21/ž °/0 na obresti, 1/2°/0 na glavnico; seveda je to samo prvikrat, prihodnjič pa že nekaj manj na obresti, ker se je glavnica za 1/20/0 znižala i. t. d. Dolžnik plača sedaj takozvane anuitete, ki sestoje iz dveh delov, namreč iz obresti in vračila glavnice. Vprašanje: V kolikem času se odplača cela glavnica, če se n. pr. pri f) °/0 obrestovanju glavnice plačuje anuiteta s 6 °/o glavnice? Odgovor: V 36 letih t. j. cela glavnica se odplača z 72 polletnimi anuitetami po 3 °/o prvotne glavnice. Vprašanje: Ali morejo amortizacijska postati tudi posojila, ki so bila dana na poroštvo? Odgovor: Da, toda svetujemo Vam v prvi vrsti, da spremenite vsa vknjižena posojila v amortizacijska in da odslej posojate denar na vknjižbo samo proti amortizaciji. Dolžna pisma smo že naročili v tiskarni in jih lahko od nas naročite. Vprašanje: Ali se vknjiži cela vsota, ki se z anuitetami plača, ali je treba pri vknjižbi povedati amortizacijski način vračevanja ? Odgovor: Vknjiži se amortizacijsko posojilo ravno tako, kakor vsako drugo. 109 — V dolžnem pismu se navede samo posojeni znesek in zaveza izposojevalca, da bode poleg obresti odplačeval vedno tudi nekaj na glavnico. Tudi prošnje za vknjižbo amortizacijskih posojil bodemo založili. Vprašanje: Ali je treba društvena pravila spremeniti, če se posoja denar proti amortizaciji? Odgovor: Ne. Osebna vest. Gosp. Vlado Pušenjak, rodom štajerski Slovenec, dovršil je zadružni tečaj v Darmstadt-u na Nemškem in napravil konečni izpit z prvo odliko. Svojemu vrlemu sotrudniku čestitamo, v nadi, da se vrne v svojo domovino in postane navdušen sodelavec za razvoj zadružne organizacije na Slovenskem. iij (na mnjmifimmuc: n 9a At/m lipa dtklik lic. Jn ta mn, Iczato dol) it, JU AmJ/tlm/miim tmio' j: Kathreinerjeva Kneipova sladna kava sama se je obnesla za najokusnejšo primes, ki lahko prebavna, redilna in krvotvorna speši zdravje. O govedoreji in mlekarstvu na Dolenjskem. (Konec.) Jednako stopinjo z rejo goveje živine drži povzdig mlekarstva. V vsej Kranjski je delovalo v preteklem letu 72 mlekarskih zadrug in dasi pripada na Dolenjsko skoro polovico goveje živine, so delovale na Dolenjskem le 4 mlekarske zadruge. Ce vzamemo, da se je v teh mlekarnah povprečno enako veliko mleka spravilo v promet, kolikor pri notranjskih in gorenjskih t. j. od množine 20 milijonov litrov v vrednosti 2,800.000 K, tedaj je participirala Dolenjska s polovico goveje živine samo s približno 1,100.000 litrov mleka v vrednosti 140.000 K. Kako malo, skoraj nič! Razmere Dolenjske za produkcijo goveje živine, za razprodajo mleka, za snovanje mlekarskih zadrug so slične onim na Gorenjskem, le Notranjska je zaradi Trsta in Reke na boljem. Zato se pa lahko trdi: Na Dolenjskem se da govedoreja in ž njo ob enem mlekarstvo istotako povzdigniti, kakor na Gorenjskem in v drugih alpskih pokrajinah. (Se celo več. Na Dolenjskem bi se lahko reja goveje živine še bolj povzdignila, kakor na Gorenjskem. Pogoji za to so ugodnejši. Vendar nekaj je, kar je na Dolenjskem, kar ni drugej t. j. na Gorenjskem in Notranjskem, namreč na Dolenjskem nam primanjkuje v obče materijelno trdnega kmetijskega stanu, kakršen je pa na Gorenjskem in Notranjskem. V vinorodnih krajih je v obče tako. Zgodovinsko dejstvo je, da je hotela cesarica Marija Terezija že pred več kot 140 leti vinogradništvo na Dolenjskem zatreti z motivacijo, da se z vinogradništvom le narodno blagostanje podkopava, ker se z obilim vinskim pridelkom narod k pijančevanju, zapravljivosti in lehkoživosti navaja. In le krepkemu, odločilnemu in vplivnemu ugovoru tedanjega novomeškega prošta se je zahvaliti, da se ta cesaričin ukrep ni dejansko izvršil. Dandanašnja generacija je o vrednosti dolenjskega vinogradništva druzega mnenja in je v njeno povzdigo velikansko akcijo povzročila in velike svote neo-brestovanega posojila dolenjskim vinogradnikom na razpolago dala. Kakor se je pa povzdiga dolenjskega vinogradništva le na ta način sponesla, tako se bode tudi reja goveje živine in ž njo združeno mlekarstvo le na sličen način dalo povzdigniti. Sam poduk, brez materijelne podpore ne bode zadoščal. Tudi tu bode treba deželnim in državnim oblastvom poseči vmes in gmotno pomagati. Najbolj očividno se vidi, da se v resnici rabi tuje t. j. državne in deželne pomoči, pri propadanju veleposestev, ki tako rapidno ginevajo. Ne more tu govor biti o tem, kako naj se ta podpora dejansko izvrši, ampak merodajnim krogom hočemo s tem le vso to zadevo v proučevanje podati v nadi, da bodo isti dali ne le sredstva ampak bodo našli tudi način, kako se bode našemu dolenjskemu kmetijskemu stanu pomagalo. Silno izseljevanje našega kmečkega ljudstva v tujino in v tvornice, občno propadanje veleposestev in zemljiških posestev, stagnacija v živinoreji in kmetijstvu sploh jih bode prej ali slej dovedla do tega sklepa in da se to čim preje na korist našemu kmetijskemu stanu izvrši, v ta namen so navedena gori označena dejstva o naši živinoreji in zaostajanju v mlekarstvu in mlekarskih zadrugah. Gospodarski tečaji in naša odrasti a kmetijska mladina. Med dosti kmeti malo kmetovalcev. Nar. pregovor. Dejstvo je, da se dandanes v kulturnih državah in seveda tudi pri nas na Slovenskem neprimerno več žrtvuje za izobrazbo vsakega drugega stanu, kakor pa za temelj vseh stanov — za kmetijski stan. Glavna krivda zadene ukoreničeno in podedovano navado, da stariši neprimerno več in raji izdado za izobrazbo tistih svojih otrok, ki se posvetijo drugim stanovom, ker jih izgledi učijo, da si morejo drugi stanovi pridobiti večje premoženje, več ugleda in več udobnosti, kakor pa kmetijski stan. Tudi jih uči skušnja, da se pri vsakem drugem stanu mora učiti, ker sicer sploh ni mogoče živeti, dočim se pri kmetijskem stanu do najnovejšega časa to ni zahtevalo, ampak celo kot nepotrebno smešilo. Večje zahteve posameznika, predrugačene razmere in zlasti izvenevropski dovoz kmetijskega blaga k nam, spremenile so težišče našega kmetijskega stanu. Naš kmetijski stan se nahaja dandanes v ravno tistem položaju kakor drugi stanovi. Kakor je n. pr. pri rokodelskem stanu samo ob sebi umevno, da ga mora vsak začeti kot vajenec, k čemur potrebuje 3 do 4 leta, da potem dela nekoliko let kot pomočnik, v katerem času si svoje sposobnosti razširi in popolni s tem, da popotuje, da služi pri izkušenejših mojstrih, v mestih, pri tvorniških podjetjih in slednjič morda kot poslovodja, predno si sam ustanovi svojo samostojnost in to le tedaj in na takem kraju, kjer opravičeno in preračunjeno pričakuje, da se mu bode njegov stan — rokodelstvo — obnesel, to je, kjer je potrebno, da ustanovi nov rokodelec svojo delavnico, kjer ga okolica potrebuje, ga željno pozdravi in zato tudi podpira. Tako je tudi pri obrtnem stanu. Tem bolj sposobnim se smatra tisti, ki si je v začetni dobi pridobil največ teoretičnega znanja in praktične skušnje, ki je videl pri drugih obrtnikih, kako se mora z uspehom izvrševati svoj poklic. In kaj naj rečemo o uradniškem, vojaškem, duhovskem stanu? Vsakdo bi dandanes pomiloval tistega očeta uradnika ali častnika, ki bi hotel svojega za uradniški ali častniški stan namenjenega sina le sam v tem poklicu izobraziti, ne da bi ga dal v ta namen ustanovljene šole ali zavode. Ne le kako nepopolna bi bila taka izobrazba, ampak tudi koliko časa bi zahtevala in koliko več stroškov bi povzročila! Svoje čase je bilo pa tudi v nižjem uradniškem in vojaškem stanu drugače in približno tako, kakor je še dandanes pri kmetijskem stanu. Mnogokatera služba je bila podeljena ali bolje rečeno izročena sinu, ko je oče onemogel in bili so slučaji, ko je tudi vnuk ali pravnuk opravljal isto službo kot njegov ded. Vendar ti časi so minili. Ravno tako nasprotno naziranju sedanjega časa bi bilo, ako bi hotel tak mladenič, ki se je posvetil uradniškemu, vojaškemu ali trgovskemu stanu, ko je dovršil svoje teoretične študije, zavzeti koj kako samostojno, odgovornejše službeno mesto ali samostojno trgovino začeti. Ne le, da bi naletel na nasprotstva, čestokrat bi bilo njegovo neizkušeno delovanje na kvar občnemu interesu oziroma njegova trgovina se ne bi dobro obnesla. (Dalje prih.) VABILO k občnemu zboru Hranilnice in posojilnice v Šentjanžu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 28. aprila 1907 ob 3. uri popoldne v župnišču v Šentjanžu Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1906. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na REDNI OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice v Št. Jerneju, reg. zadr. z neom. zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 21. aprila 1907 ob 3. uri popoludne v posojilničneni prostoru. D n e v n i r e d : 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Predložitev in odobrenje računa za 1. 1906. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi občni zbor 21. aprila ne bil sklepčen, sklepal bode pol ure pozneje drug občni zbor brez ozira na število navzočih udov. VABILO na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Tržiču, reg. zadr. z neom. zavezo, ki se bo vršil v četrtek, dne 18. aprila 1907 ob 4. uri popoldne v uradnih prostorih (kaplaniji) hranilnice in posojilnice v Tržiču. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Odobritev računa za leto 1906. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva, 6. Prememba § 14. zadružnih pravil. 7. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi ob omenjeni uri občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki sklepa ne glede na število navzočih članov. —111 — Računski zaključki. Hranilnica in posojilnica v Boljuncu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za I. upravno leto 1906. Člani: začetkom 1. 1906 0, v upravnem letu pristopilo 140, odpadel 0, koncem leta 1906. 140. Deleži: začetkom 1. 1906.0, v upravnem letu prirastlo 140, izplačano 0, koncem 1. 1906. 140; odpovedano: 0. Denarni promet: K 83.180'74. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži — vplačani . 700 Vzdig. hran. vloge . 1 775 Posojila 33.392 62 Deleži 700 Hran. vi s kap obr. 12.670 21 Obr hr. vi. izplačane 34 02 Inventar premični . 241 92 Hranilne vloge s ka- Vrnjena posojila 1 845 38 Obr. hr. vi. kapitaliz. 121 21 Zaostale obr. posojil 3 29 pital obrestmi 10.895 21 Tekoči račun z zvezo 24.241 06 Dana posojila . . 35.238 — Vrednost, kolekov . 6 50 Tekoči račun z zvezo 22.741 06 Plač. obr. od posojil 1 395 72 Tek. račun z „Zvezo" 1 500 — Delež pri Zadr. zv. 200 — Predpl. obr.* od pos 581 66 Upr. in uradni prisp. 537 54 Obresti tek. računa. 440 40 Gotov. 31. dec. 1906 1 394 28 Cisti dobiček . . . 320 68 Pristopnine . . . 248 — Inventar premični . 268 80 Prehodni zneski . . 649 50 Upr. in urad stroški 335 54 Tiskovine .... 330 66 Prehodni .... 649 60 Delež pri Zadr. zvezi 200 — Got. koncem 1. 1906 1.394 28 42.287 51 42.287 51 35.238 61 35.238 61 II 1 1 1 I | Posojilnica na Frankolovem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VIII. upravno leto 1906. Člani: začetkom leta 1906. 179, v upravnem letu pristopilo 25, odpadlo 2, koncem leta 1906. 202. Deleži: začetkom leta 1906. 180, v upravnem letu prirastlo 25, izplačano 2, koncerni. 1906. 203; odpovedano: 6. Denarni promet: K 224.106‘58. Prejemki (Debet) j K h Izdatki (Kredit) " Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži — vplačani . 138 Izplačani deleži . . 12 Posojila 105 405 11 Deleži 622 Hran. vloge s kanit. Vzdig. hran vloge . 38.609 19 Inventar premični . 179 61 Hranilne vloge s ka- obrestmi . . . 46 839 19 Obr. hran. vlog. izpl. 152 73 Zaostale obresti pos 1.423 01 pitaliz. obrestmi . 38.756 03 Vrnjena posojila . . 26.501 37 Obr. hran. vlog kap. 1.639 48 Vrednost tiskovin . 139 89 Tekoči rač. s Zvezo 65.049 78 Tekoči rač. s Zvezo 28.226 93 Dana posojila . . 42.623 05 Delež pri Zadr. zvezi 1.000 — Pred plačane obresti Plač. obr. od posojil 6.652 85 Tekoči rač. s Zvezo 22 300 — Delež pri Ljud. pos. 4 posojil .... 944 59 Upr. in urad. prisp. 486 90 Obr. tekoč, računa 2.885 06 Poštna hranilnica . 213 12 Rezervni zaklad . . 3.893 17 Pristopnine . . . 25 Obresti posoj. povrn. 54 07 Got. 31. decem. 1905 1 759 80 Čisti dobiček . . . 858 97 Poštnalhranilnica 2 117 38 Upr. in urad. stroški 535 71 Obresti pošt. hran.. 2 66 Rent. dav. in nep. pr. 12 66 Got. začetkom 1.1906 1.942 91 Tiskovine .... 126 97 Poštna hranilnica . 2 202 47 Dar za uboge šolarje 20 — Gotov, konec 1. 1906 1.759 80 ■ 112.933 19 112.933 19 || 110 124 54 110.124 54 I 1 | I | Hranilnica in posojilnica na Gori nad Idrijo, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za V. upravno leto 1906. Člani: začetkom leta 1906. 66, v upravnem letu pristopilo 5, odpadlo 0, koncem leta 1906. 71. Deleži: začetkom leta 1906. 66, v upravnem letu prirastlo 5, izplačano 0, koncem leta 1906. 71, odpovedano: 1. Denarni promet: K 205.831'dl. Prejemki (Debet) K ii Izdatki (Kredit) h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vplačani deleži . . 10 Vzdi g. hranilne vloge 16 555 57 Posojila .... 79 824 46 Deleži 142 Hranilne vloge s kap. Obr. hran. vlog izpl. 06 81 Inventar premični . 171 99 Hranilne vloge s kap. obrestmi . . . 19.501 34 Obr. hran vlog kap. 1.877 34 Zaostale obr. posojil 1.020 82 obrestmi . . . 47 340 15 Vrnjena posojila. . 47.912 — Dana posojila . . 57 865 02 Vrednost tiskovin . 100 — Tekoči rač. s Zvezo 35.199 68 Tekoči'rač.'s Zvezo 30.500 — Tekoči rač. s Zvezo 23.700 — Vrednost kolekov . 3 21 Predplač. obr. posojil 277 32 Obresti, tek. računa 138 35 Obresti tek računa 743 59 Delež „Zadr. zvezi" 1.000' — Rezervni zaklad . . 267 76 Plač. obr. od posojil 4.023 96 Obr. pos. povrnjene 96 81 Gotov. 31. dec. 1906 1.579 52 Čisti dobiček . . . 473 09 Upr. in urad. prisp. 152 50 Upr. in urad. stroški 69 68 Pristopnine . . . 6 — Rent. dav in nep. pr. 25 95 Gotov, začel. 1. 1906 704 91 V dobre namene in nagrade .... 338 77 Got 31. decem. 1906 1.579 52 102.949 06 102.949 06 1 1 83 700 — 83 700 — | | | I Hranilnica in posojilnica na Igu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo za VII. upravno leto 1906. Člani: stanje začetkom leta 1906 240, v upravnem letu pristopilo 57, izstopilo 13, koncem leta 1906 284. Deleži: stanje zač. 1. 1906 240, v uprav, letu prirastlo 57, odpadlo 13, koncem 1. 1906 284; odpovedano: 0. Denarni promet: K 395.858‘96. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži — vplačani . 285 Deleži — izplačani. 65 Posojila .... 185.731 60 Deleži 1.420 Hran. vloge s kapi- Vzdig. hran. vloge 57.264 70 Inventar premični . 122 11 Hran. vloge s kapi- talizovanimi obr. 110.490 70 Obr. hr. vlog izplač. 420 30 Zaostale obresti pos. 266 19 talizovanimi obr. 183.747 33 Vrnjena posojila 37 434 14 Obr. hran. vlog kap. 6.228 47 Delež pri Zadr. zv. 600 — Tek račun z zvezo . 168 80 Tekoči rač. z Zvezo 38 594 78 Dana posojila . . 82.289 26 Delež pri Ljud. pos. 4 — Predpl. obr. posojil 1.395 11 Plačane obr. od pos. 10.117 29 Tekoči rač. z Zvezo 47.800 — Delež pri „Unionu" 500 Rezervni zaklad . . 2.803 63 Upr. in urad. prispev. 190 72 Obresti tek. računa 586 71 Gotov. 31. dec. 1906 4.015 52 Cisti dobiček . . . 1.704 55 Pristopnine . . . 28 50 Obr. pos. povrnjene 100 61 Gotov, začet. 1. 1906 2 796 11 Upr. in urad. stroški 390 85 Rentni davek in ne- posredne pristojb. 75 82 Delež pri „Unionu" 500 — Delež Zadruž. zvezi 200 — Gotov, konec 1.1906 4015 52 199 937 24 199.937 24 191 239 42 191.239 42 I II 1 Hranilnica in posojilnica v Mengšu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za X. upravno leto 1906. Člani: stanje začetkom leta 1906 400, v upravnem letu pristopilo 32, izstopilo 10, koncem leta 1906 422. Deleži: stanje začetkom leta 1906 400, v upravnem letu prirastlo 32, izplačano 10, koncem 1. 1906 422; odpovedan 0. Denarni promet: K 404.826'10. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži — vplačani 64 _ Deleži — izplačani. 20 Hran. vloge s kap. Vzdig. hran. vloge . 73.914 55 obrestmi . . . 145.270 72 Dana posojila . . 20 967 — Vrnjena posojila 20.924 — Tekoči rač. z Zvezo 88.746 4-o Tekoči rač. z Zvezo 11 604 69 Obr. hr. vlog izplač. 806 30 Obresti tek. računa 8.866 05 Obr. hr. vlog kapit. 13.621 66 Plač. obresti od pos. 5.840 36 Obresti posojil povr. 57 17 Upr. in urad. prisp. 243 11 Upr. in urad. stroški 1.219 02 Pristopnine . . . 32 — Rent. davek in ne- Zamudne obresti . 1 66 posredna pristojb. 171 65 Gotovina začet, leta 12.455 71 Got. koncem 1. 1906 5.778 50 205 302 30 205 302 30 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila .... Tekoči rač. z Zvezo Inventar premični . Zaost. obresti posojil Delež pri Zadr. zvezi Delež pri Ljud. pos. Delež pri Zadružni tiskarni .... Delnica pri Union . Obresti deležev . . Got. koncem 1. 1906 136.358 226.355 110 2 384 1.000 4 1.000 1.000 200 5.778 01 16 39 50 Deleži Hran. vloge s kap. obrestmi . . . Predpl.'obr. posojil Rezervni zaklad . čisti dobiček . . . 844 365.875 61 7.154 254 60 60 77 09 374 190 06 374.190 06 | I Hranilnica in posojilnica v Šmartnem pri Litiji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo za VI. upravno leto 1906. Člani: stanje začetkom leta 1906 214, v upravnem letu pristopilo 17, izstopilo 5, stanje 31. decembra 1906 226. Deleži: stanje zač. 1. 1906 214, v uprav, letu prirastlo 17, izplač. 5, konc. 1. 1906 226; odpovedano: 12. Denarni promet: K 275.641-08. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži — vplačani . 34 Deleži — izplačani . 10 Hranilne vloge s ka- Vzdig. hran. vloge 63 998 09 kapitaliz. obresti . 58.224 67 Dana posojila . . 22.975 — Vrnjena posojila. . 22.512 — Tekoči rač. z Zvezo 37 495 31 Tekoči račun z Zvezo 48.361 24 Inventar nepremični 6 922 80 Obr. tekoč, računa 1.295 31 Obr. hr. vlog izplač. 834 43 Plačane obresti od Obr. hran, vlog kap. 4 364 37 posojil .... 5216 52 Obr. pos. povrnjene 84 41 Upr. in uradni prisp 121 22 Upr. in urad. stroški 372 54 Pristopnine . . . 17 — Rent. dav. in nep. pr. 75 90 Gotov, začet. 1. 1906 2.047 37 Darila .... 78 90 Delež pri „Zadr. zv." 600 — Gotov. 31. dec. 1906 17 58 137 829 33 137.829 33 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila 102.011 Deleži 452 Tekoči račun z zvezo 18.706 81 Hran. vloge s kap. Inventar premični . 158 76 obrestmi . . . 126.123 32 Inventar nepremični 6.922 80 Predplač. obr. pos. 294 73 Zaost. obr. posojil . 1 109 61 Rez. zaklad . . . 2 147 49 Delež pri Zadr. zv. 1.900 — .čisti dobiček . . 909 02 Gotov. 31. dec. 1906 17 58 129 926 56 129.926 56 1 - 113 — Hranilnica in posojilnica v Šentjanžu, registrirana zadruga z neomejeno zavezo, za VII. upravno leto 1906. Člani: stanje začetkom leta 151, v upravnem letu pristopilo 13, odpadlo 11, koncem leta 153. Deleži: stanje začetkom leta 151, v upravnem letu prirastlo 13, izplačano 11, koncem leta 153, odpovedano: 0. Denarni promet: K 98.022-65. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) 1 h Deleži — vplačani . 20 Deleži — izplačani 22 Posojila 44.144 35 Deleži 306 Hran. vloge s kap. Vzdig. hran. vloge 10.259 13 Inventar premični . 298 99 Hran. vloge s kap. obrestmi . . . 21 544 17 Obr. hran. vlog iz- Zaostale obr. posojil 643 83 obrestmi.... 32.230 02 Vrnjena posojila 15.789 19 plačane ... 23 18 Vrednost tiskovin . 100 — Tekoči račun z zvezo | 13.623 23 Tekoči rač. z Zvezo 7.598 31 Obr. hran. vlog ka- Delež pri Zadr. zv 600 — Predpl. obr. posojil 218 43 Plač. obr. od posojil 2.734 08 pitalizovane . . 1.026 44 Delež pri Ljud. pos 4 — Rezervni zaklad . . 871 07 Upr. in urad. prisp. 132 38 Dana posojila . . 12.473 24 Zaloga žvepla . . 52 — Cisti dobiček . . . 125 61 Pristopnine . . . 13 — Tekoči rač. z Zvezo 22.930 — Gotov. 31 dec. 1906 1.531 19 (lotov, začet. 1. 1906 1.939 19 Obr. tekoč, računa . 1.056 02 Obr. pos. povrnjene 26 67 Upr. in urad. stroški 217 16 Rent. dav. in nep. pr. 11 89 Delež „Zadr. Zvezi1 200 — Gotov. 31. dec. 1906 1.531 19 49.776 92 49.776 92 47 374 36 1 47.374 36 II 1 II 1 Hranilnica in posojilnica v Tržiču, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VI. upravno leto 1906. Člani: slanje začetkom leta 1906 170, v upravnem letu pristopilo 16, izstopilo 8, koncem 1. 1906 178. Deleži: stanje začetkom leta 1906 170, v upravnem letu prirastlo 16, odpadlo 8, koncem leta 1906 178, odpovedano 6. Denarni promet: K 334.788‘17. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) |j K h Deleži 64 Izplačani deleži . . 32 Hran. vloge s kap. Vzdig. hran. vloge . 44.519 81 obrestmi.... 104.943 14 Obr. hr. vlog izplač. 361 20 Vrnjena posojila 14.073 02 Obr. hran. vlog kap. 9.530 29 Tekoči račun z zvezo 33.553 59 Dana posojila . . 41.890 — Obresti tek. računa 4.060 47 Tekoči račun . . . 69.447 58 Plačane obr. posojil 8.242 14 Obr. pos povrnjene 48 47 Upr. in urad prisp. 115 35 Upr in urad. stroški 244 67 Pristopnine . . . 16 — Rent. d. in nep. prisl. 119 26 Prehodni .... 215 22 Nagrada .... 150 — Gotov, začet. 1. 1906 2.580 87 Dobri nameni . . 310 — Drugi stroški . . . 271 09 Gotov, začet. 1. 1906 939 43 167 863 80 167 863 80 li II Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila Tekoči račun. . . Inventar premični . Zaostale obr. posoj Vrednost tiskovin Vrednost kolekov . Delež pri Zadr. zv. Golov, konec 1. 1906 182.913 110.170 248 55 250 14 1.000 939 16 85 35 69 30 43 Deleži Hran. vloge s kapit. obrestmi . . Predpl. obr. posojil Rez. zaklad z obr. . čisti dobiček . . . 712 287.020 1.355 4.872 1.632 1 295 591 78 295 591 78 | II 1 II Hranilnica in posojilnica v Velikih Laščah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za IV. upravno leto 1906. Člani: stanje začetkom leta 1906 168, v upravnem letu prirastlo 52, odpadlo 2, koncem leta 1906 236. Deleži: začetkom 1. 1906 186, v upravnem letu prirastlo 52, izplačano 2, koncem 1.1906 236, odpovedano : 7. Denarni promet: K 678.638-33. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži 104 Izplačani deleži . . 4 Hran. vloge s kap. Vzdig. hran. vloge . 81.261 48 obrestmi . . . 156 267 62 Obr. hr. vlog izplač 787 70 Vrnjena posojila 32.070 02 Obr. hr. vlog kapital. 7.211 93 Tekoči rač. z Zvezo 122.330 28 Dana posojila . . 128,323 87 Plač. obr. posojil 13.629 87 Tekoči račun z zvezo 109 751 97 Upr. in urad. prisp. 892 99 Obresti tek. računa 5 848 63 Pristopnine . . . 52 — Obr. pos. povrnjene 31 68 Gotovina začet. leta 18.472 85 Uprav, in urad. str. 922 24 Rent. d. in nep. prisl. 75 20 Delež Zvezi . . , 600 Gotov 31. dec. 1906 9.000 93 343.819 63 I 343 819 63 II II 1 II II Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) 1 K h Posojila 74 Deleži 472 Inventar premični . 145 05 Hran. vloge s kapit. Zaostale obr. pos. . 2.305 17 obrestmi . . . 212.110 43 Delež pri Zadr. zv. 1 000 — Tekoči rač. s Zvezo 138.821 02 Delež pri „Union1 . 500 — Predpl. obr. posojil 935 16 Gotov. 31. dec. 1906 9.000 93 Rezervni zaklad . . 2.522 33 Čisti dobiček . . . 1.662 95 356.523 89 356 523 89 II II 1 ii i Kmetijsko društvo v Metliki, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za XI. upravno leto 1906. Člani: stanje začetkom leta 1906 423, v upravnem letu prirastlo 5, izstopilo 2, koncem leta 1906 426. Deleži: stanje začetkom leta 1906 423, v upravnem letu prirastlo 5, odpadlo 2, koncem leta 426, odpovedano: 5. Denarni promet: K 83.384 13. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag. preost. 1. 1905 773 88 Izplačani deleži . . 54 _ Vplačani deleži . . 72 — Vrnjena posojila 3050 — Pristopnine ... j 10 — Izdatki za blago 33.059 04 Izposojila . . . . 1.720 — Voznina .... 1.429 03 Prejemki za blago . | 39.601 46 Neposredne pristojb. — 60 Tekoči račun . . . 29 18 Upravni stroški . . 2.823 04 Obresti deležev . . 237 79 Obresti izposojil . . 522 90 Obresti tek. računa 1 21 Gotov. 31 dec. 1906. 1.028 91 1 1 42.206 52 42 206 52 II II 1 II II Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . 19.179 77 Deleži 7 700 30 Terjatve na blagu pri Neizplač. obr. delež. 1.641 53 zadružnikih . . 5.638 32 Izposojila .... 12.000 — Vred. prem. invent. 392 85 Dolg na blagu nezad. 1.633 81 Delež „Zadr. zvezi* 200 — Tekoči račun . . . 29 18 Delež pri Gosp zv. 20 — Rezervni zaklad . . 3.244 74 Gotov. 31. dec. 1906 1.028 91 Cisti dob. za 1 1906 210 29 26.459 85 26.459 85 H 1 II II 1 Gospodarsko društvo v Trnovem, registrovana zadruga z omejeno zavezo za VIII. upravno leto 1906. Člani: stanje začetkom leta 1906 833, v upravnem letu pristopilo 6, izstopilo 156, koncem leta 1906 683. Deleži: stanje začetkom leta 1906 837, v upravnem letu prirastlo 6, odpadlo 156, koncem 1. 1906 687, odpovedano: 16. Denarni promet: K 362.750-99. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag. preost. 1. 1905. 485 04 Izplačani deleži . . 180 Vplačani deleži . . 11 — Vrnjena izposojila . 49.420 17 Pristopnine . . 7 60 Izdatki za blago . 112.255 22 Izposojila .... 5.967 — Voznina 4 388 75 Prejemki za blago . 119.517 18 Užitnina .... 53 13 Inventar nepremični 55.000 — Inventar premični . 51 20 Najemnina ... 80‘) — Davki 140 81 Vzdignjeni delež . 190 — Upravni stroški . . 7 286 62 Obresti izposojil. . 5.994 27 Delež pri Gosp. zv. 500 — Delnice opekarne . 500 — Gotov. 31. dec. 1906 1.210 65 181.980 82 181 980 82 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . 69.777 05 Deleži .... 1 200 40 Terjatve na blagu Neizplač.[obr. delež 214 36 pri zadružnikih . 82.054 .71 Izposojila . . . 92 631 77 Inventar nepremični 41.213 94 Dolg na blagu nezad 100.548 80 Inventar premični . 2.614 74 Rezerv, zaklad . . 2.676 70 Predplač. obr. izpos. Nalož. denar pri Z. 336 90 čisti dobiček . . . 1.488 57 zvezi 238 61 Zaostala najemnina Delež pri Gosp. zv. 298 in pos. 516 — Delnice opekarne . 500 — Gotov, konec 1. 1906 1.210 198.760 60 198.760 60 Surovinsko društvo črevljarske obrtovalne zadruge v Ljubljani, registrovana zadruga z omejenim poroštvom, za VI. upravno leto 1906. dlani: začetkom leta 67, v upravnem letu pristopilo 7, odpadlo 2, koncem leta 72. Deleži: stanje začetkom leta 67, v upravnem letu prirastlo 7, izplačano —, koncem leta 72; odpovedano 2. Denarni promet: K 61.264 81. Prejemki (Debet) K | h Izdatki (Kredit) K b Blag. preost 1. 1905 Pristopnine . . . Prejemke za blago . Inventar premični . 662 14 30 403 38 55 17 72 Izdatki za blago . . Voznina Pridobninski davek Upravni stroški . . Obresti deležev . . Obresti izposojil. . Pravdni stroški . . Got. koncem 1 1906 26 748 440 105 2.278 384 63 126 971 25 64 35 54 26 43 87 | 31.118 34 31 118 34 II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) * h Vred. blaga . . . Terjatve na blagu pri zadružnikih . . Vred prem. invent. . Gotov, konec 1.1906 18.787 7 023 847 971 58 73 52 87 Deleži Izposojila .... Dolg na blagu nezad. Dolg na inventarju. Rezervni zaklad . . Čisti dobiček . . . 2.232 3.600 18.795 800 903 1 304 67 76 93 34 I 27.636 70 27.C36 70 II II 1 VABILO na SEDMI REDNI OBČNI ZBOR Zadružne tiskarne v Ljubljani, regi;-;trovane zadruge z omejeno zavezo v torek dne 30. aprila 1907 ob 6. uri zvečer v posvetovalnici „Ljudske posojilnice" v Ljubljani, Kongresni trg št. 2. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta. 2. Potrjenje letnih računov in bilance za 1. 1906. 3. Sklepanje o porabi čistega dobička. V Ljubljani, dne 10. aprila 1907. 4. Dopolnilna volitev 4 članov uprav sveta.* 5. Volitev nadzorstva petero članov. 6. Slučajnosti. Josip Šuman. Upravni svet: Franc Leskovic. . Dr. Ivan Šušteršič. *) Ho § Iti. pravil so izstopili sledeči gospodje iz upravnega sveta, katerih triletna doba je potekla: Jos. Šuman, dr. Ivan Šušteršič in Frane Leskovic. Voliti je tudi upravni svetnik namesto umrlega g. Jos Jegliča. VABILO na REDNI OBČNI ZBOR Ljudske hranilnice in posojilnice v Moravčah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 21. aprila 1907 ob 3. uri popoldne v kapelaniji v Moravčah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1906. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. VABILO na OBČILI ZBOR Hranilnice in posojilnice v Št. Rupertu, regislr. zadr. z neom. zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 21. aprila 1907 ob 3. uri popoldne v hranilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1906. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na I. redni občni zbor Živinorejske zadruge v Selški dolini v Selcih, registrovane zadruge z omejenim poroštvom, ki se bo vršil v nedeljo, dne 28. aprila 1907 ob 3. uri popoldne v šolskih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1906. 3. Volitev treh odbornikov. 4. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Šmartnem pri Litiji, reg. zadr. z neom. zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 21. aprila 1907 ob 3. uri popoldne v lastni posojilnični hiši v Šmartnem št 12. Dnevni red: 1. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1906. 2. Izvolitev načelstva in nadzorstva. 3. Sprememba pravil. 4. Poročilo o zadnji reviziji. 5. Prosti nasveti. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. — 116 — Oglas. Podpisano pozivlje ovime svoje zadrugare na glavnu godišnju skupštinu, koja će se obdržavati dne 21. Travnja t. g. u 4 sata po podne u prostorijama „Hrvatske čitaonice" u Lindaru. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje skupštine. 2. Izvještaj upravnoga odbora. 3. Potvrdjenje računa za god. 1906. 4. Izbor novoga odbora. 5. Slučajnosti. ODBOR. Lindarsko društvo za Štednju i Zajmove u Lindaru, registrana zadruga na neograničeno jamčenje. VABILO na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Velikih Laščah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 21. aprila 1907 ob ‘/2 3. uri popoldne v prostorih izobraževal, društva v Velikih Laščah. D nevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1905 in 1906. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo k občnemu zboru Kmetijskega društva v Velikih Laščah, registr. zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 21. aprila 1907 ob '/2 4. uri popoldne v prostorih izobraževal, društva v Velikih Laščah. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1906. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo k OBČIxrE2v£"Cr IZZBOZEB-CT Kraškega vinorejskega društva v Tomaju, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 14. aprila 1907 ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni r e d: 1. Poročilo načelstva. 2. Predložitev in odobrenje računa za 1. 1906. 3. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na redni občni zbor I. kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano vpisane zadruge z omejenim jamstvom, ki se bo vršil v soboto, dne 20. aprila 1907 ob 5. uri popoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1906. 4. Volitev dveh članov nadzorstva. 5. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na redni občni zbor Kmetijskega društva v Št. Vidu nad Ljubljano kateri se bode vršil v nedeljo, dne 28. aprila 1907 ob 3. uri pop. v Cebavovi dvorani v Št. Vidu nad Ljubljano. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka. 4. Potrjenje opravilnega reda o uporabi društv. strojev. 5. Potrjenje izvrševalnega reda o uporabi društv. strojev. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na REDNI OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice v Sorici, registr. zadr. z neom. zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 21. aprila 1907 ob 4. uri popoldne v mlekarski zadruge št. 22. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1906. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO k OBČNEMU ZBORU Okrajne posojilnice v Mokronogu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 21. aprila 1907 ob 3. uri popoldne v prostorih posojilnice. Dnevni red; 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1906. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi ODBOR. Ako bi radi prepičle udeležbe ne bil ta občni zbor sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepal brez ozira na število udeležencev. — m — VABILO na izvanredni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Kamniku, registvovane zadruge z neoni, zavezo, ki se bode vršil v četrtek, dne 18. aprila 1907 ob 5. uri popoludne v uradnici. V spored: Prememba pravil. Delniška stavbinska družba »UNION« v Ljubljani. Ob začetku leta sklepajo posojilnice na občnih zborih o porabi čistega dobička. — Delniška stavbinska družba ,,UNION“ se usoja pri tej priliki opozoriti p n. hranilnice in posojilnice, da so še oddati delnice III. emisije, in da blagovole vsaj en del čistega dobička uporabiti za nakupovanje delnic družbe „UNION11. — S pomočjo zadružne organizacije se je posrečilo postaviti krasno stavbo hotela „UNION11. — Delničarji postali so solastniki tega podjetja, in delnice imajo sedaj svojo vrednost. Treba je pa še oddati III. emisijo, in odda se lahko, ako naše hranilnice in posojilnice vzajemno postopajo in prevzamejo delnice. — Tako narodno-gospo-darsko delo mora vspevati. — Oglasila za podpise delnic sprejema podpisani načelnik. Dr. V. Gregorič, načelnik. Prinnrn^a SA ■ Vzajemna zavarovalnica proti požarnim ško-1 1 ,PUI1 uua' 00 • dam in poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša. Jajca za valenje brez pošte in košare. Po zaklopnih gnezdah so izbrane samo pridne jajčarice. Prodaje : Ludovik Ševar na Rakeku. 8—4 Pri pomladanjskem gnojenju naj se ne opusti poleg superfosfata ali Tomaseve moke in čilskega salpetra rabiti 40°|o kalijevo gnojno sol. Posebno priporočljiva za gnojenje travnikov, vinogradov, hmelja in krompirja, kakor tudi ajde. Zelo izplačljivo je tudi pri žitu. Na 1 hektar (13/4 orala) se rabi 200 — 300 kff. Od 1. marca pretečenega leta dobivajo se strasfurtske kalijeve soli brez colninskih težkoč, t. j. brez uvoznih listov ali nezmešane (nedenaturirane). Tudi cene so sc znatno znižale. 40°/o kalijeva gnojna sol je polovico cenej a kot žvo-plenokisli kali. Pojasnila in objavljenja o tem gnojilnem sredstvu dobijo interesenti brezplačno pri kmetijskem 'pojasnovalnem zavodu kalijeve družbe v Gradcu, Raubergasse št. 11. Kalijeva družba zadr. z om. zav., Leopoldshall - Slrassfurt. Dobi se pri: x—1 Gospodarski zvezi v Ljubljani, C. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Goriški kmetijski družbi v Gorici. Tvrdki „Merkur44 1*. Majdič, v Celju, „ Alpi in Comp. v Gorici, ,, Ara in Vizzich v Trstu. |oifio i/3|i+| Najboljih vrst, vzgojenih na velikih posestvih: JaJUd. Z.a »aliU Minorka črne in bele, Plymouth R , hamburške zlatice, italijanske bele in jerebičje barve a 40 vin., Faverolke, Viandotke srebrne in bele barve a 50 vin., Minorke črne rdeč. greh. amer., italijanske bele rud. greh. (novosti) a 60 vin , Velike pekinške race bele a 60 vin , Amer. vel- br. purani a K V20, Bisernice sre h. viš. a 40 vin. Perutninstvo Smržice, Morava (Smržitz, Mahren) Skoraj nič rabljeni v dobrem stanu se naha-jajoči posnemovalnik SSK.,- pri Postojni. 2—1 lainn 73 vnlonio otl 1- Plynmt• Roks, 2. Houdan z čopom, Jajbd Za vaiCIIJG g bele in 4 jerebičnoprogaste Taljanke, 5. srebrne VViandot, 6. zlatoprižni domači Fazan, 7. Srebrni-Lak ali srebrno-prižni domači Fazan tucet 5 K Od Aiesburi-rac tucet 6 K. Peking rac lučet 7'20 K. Velike francoske kunce (zajce) od 3 do 6 K eden, prodaja Ivan Kranjc v Št. liju p. Velenje, Štajersko. 6—1 Dr. E. Volčič v Novemmestu (Rudolfovo :: Kransko) je uredil in izdal: I. Civilno-pravdni red in sodni pravilnik z drugimi civilno-pravnimi zakoni. Knjiga je popolen zbornik pravil označene vrste; koncem tvarine je obširno stvarno kazalo v slovenskem in hrvatskem jeziku. — Obseg XII. in 909 strani; cena vezani knjigi 8 K, poštnina 55 v. 2. Odvetniška tarifa določila v slovenskem in hrvatskem jeziku pred sodišči; sodne pristojbine. Obseg 75 strani (20 tabel); cena 1 K 80 v. — Knjigi se dobivate pri dr. Volčiču in pri kn j i go trž c i h. 5—1 ijfg|$ž Poshusife in priporočile = izdelke = “ j17ydroDeforamehraiiilj I p Pragi Vlil. ^ Cenmihmtonj. j ¥ 333333J333333333333||ČWCTČ^CWCTC1C'C^6 m § a 3, § 1 C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne blagajne prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. A dl c is Hi igel založnik Raiffeisnovih posojilnic Dunaj, 1, Franz Joseptis-duai št. 21. 247 24-7 s s s I o o 0 s 1 fit CCCCCCX)333333333333l I3333333333333333333 m Mlatilnice lahko tekoče z rokami za goniti. Mlatilnice vsakovrstne z vratilom (gepeljnom). Mlatilnice z motorjem na bencin (najcenejša gonilna sila) kakor tudi vsi poljedelski stroji po zelo znižanih cenah pri ! Karol Kavšeka nasled. 248 x—7 Sclineider & Verovšek trgovina z železnino in zaloga strojev. Ljubljana, Dunajska cesta 16. Vsakdo naj se v svojo korist prepriča prodno kupi kaki stroj ! ;xe£ 9 ©g 3 0©! [©77 iz posebno močne jeklene oklopne pločevine. Nizke nabavne cene. — Shlajenje 1—2° C. Vse najbolje mlekarniške priprave vedno v zalogi. Na željo obsežni katalog brezplačno in franko. x—2 Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik: Ivan Rožman, uradni ravnatelj „Zadružne zveze“. — Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.