GLASNIK
J: Ljubljana, n. julija 1956
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LETO IiL, ŠTEV. 53
ai
M
.11
lil'
16
►6
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI
Na podlagi 1., 2., 7. In 9. člena JPjbSnega zakona o ureditvi občin in 01ctojev (Ur. list FLRJ št. 26—269/56) z določbami zveznega druž-"*8a plana za leto 1956 (Ur. list 'J štev. 14—135 '56), določbami benega plana Ljudske republike Venijo ^ leto 1956 (Ur. list LRS 13—43/56) in na podlagi 3. točke lh &ena statuta občine z dne 18. av-vfle 1955 je sprejel Občinski ljudje edbor Ljubljana—Vič na 10. red-■ seji dne 8. junija 1956
r 3»
[>«
*Deri
lA y letu 1956 se pričakuje porast Kvednje v vseli
ikCr^va. Na podlagi smernic zvezne-
Ikla,
OBČINA LJUBLJANA-VIČ
DRUŽBENI PLAN
Družbeni plan
"e Ljubljana—Vič za leto 1956.
1.	člen PRVI DEL 'niče za razvoj gospodarstva občine v letu 1956
vodnje v vseli panogah gospo-
republiškega in okrajnega družita Mk6®11 plana je Občinski ljudski Ljubljana--Vič sprejel sklep, I . Morajo gospodarske organizacije L*°Vatl tako, da bodo povečale pro-<v°<lnJo ob enakem ali manjšem
Stroka :
številu zaposlenih oseb. Gospodarske organizacije naj z izrabo notranjih rezerv, z varčevanjem in boljšo notranjo organizacijo dosežejo, da se bodo cene za njihove proizvode ustalile na trgu. Proračunska potrošnja se v letu 1956 ne sme povečati nad lansko proračunsko potrošnjo, razen v tistih primerih, kjer je za to zakonska podlaga. Celotno gospodarsko delovanje v občini mora iti za najvažnejšim ciljem ekonomske politike v letu 1956: za stabilizacijo tržišča in za Izboljšanjem življenjske ravni delovnega človeka. Pričakuje se, da se bo skupni družbeni proizvod gibal v letu 1956 v višini 3 milijard 591,217.000 din, narodni dohodek pa v višini 3.424,065.000 din.
I.	poglavje
Industrija
Industrijska proizvodnja se bo v letu 1958 povečala za 2,2 "/• v primerjavi z realizirano proizvodnjo v letu 1955, proizvodnja predmetov za široko potrošnjo pa za 0,8 °/o. Po posameznih strokah se bo fizični obseg industrijske proizvodnje v letu 1956 gibal takole:
Proizvod lija Proizvodnja Gibanje predmetov delovne sile za široko potrošnjo
Realizacija 19» - IDO
Razdeljevanje elektr. energije Kovinska industrija "0 Kemična industrija “I Gradbena industrija Lesna industrija Živilska industrija ‘8 Grafična industrija ” Tobačna industrija
Industrija skupaj
Indttks	Indek*	Indeks
131	131	130
107	—	105
100	100	100
104	—	99
304	—	425
104	104	95
100	—	100
100	100	100
102,2	100,8	101,6
tye redvLdeno povečanje prolzvod-I •tost.i doseženo z večjo produktiv-k J*® dela, z boljšim izkoriščanjem večanjem obstoječih kapacitet, Vj^etiabo namenskih skladov za •šl^ba 6vani® osnovnih sredst n za ), kot^.v<) opreme ter za man^e redukcije, z uporabo instrumen-
ti urejajo nagrajevanje delav-
a w
' ^ » i	dela, s premiranjem
ttr^ble^evanjem nadurnega dela, s Lr^OVnlm izobraževanjem kadra,
fSro nUn
[bolj*? Notranjo organizacijo dela in l*tja 'V uveljavljanjem na trgu. Pod-| !iW Ki se ukvarjajo s proizvodnjo No r°v za široko potrošnjo, mo-i <nja ,*Vetitl posebno skrb za pove-' IoJmc. , izboljšanje sortlmentov, ob-1 i •]. n kapacitete pa izkoristiti čim . 9 ,Iedvideva se, da bodo v letu ~Vršene neke važnejše pripra-„ uupredek proizvodnje, in sicer: Sla ,ttiva tehničnega in ekonom-®laborata za rekonstrukcije čS®. 7V <*ratih Ljubljanskih operiti rekonstrukcijo bo dosežena ’’<Ohr,rl^dukelJa votle opeke in bolj m,6na cena;
—	pripravlja se preusmeritev obrata Log Opekarne Grad na novo delavnost. Zaradi pomanjkanja gll-nišča ne kaže, da bi se uničevale kmetijske površine za izkop gline, ki je po kakovosti slaba, po količini pa bi je bilo zadosti komaj še za kakih 9 let;
—	predvideva se osamosvojitev obrata SKIP v Tomažičevi ulici 4 v samostojno industrijsko podjetje. S to osamosvojitvijo se bo doseglo povečanje proizvodnje vijačnih sorti-mentov, boljše gospodarjenje ln večja iniciativa delovnega kolektiva. Obrat izdeluje nove udarčne stiskalnice za izdelavo vijakov;
— Tovarna Vinocet predvideva montažo modeme sušilne naprave za sušenje sadja in zelenjave;
— Tobačna tovarna predvideva rekonstrukcijo strojev ln nadaljevala bo z deli glede sanitarnih in dvigalnih naprav;
— Tovarna zamaškov bo v obratu na Viču povečala proizvodnjo za 204 •/». Ta obrat bo v 6-mesečni po-
izkusni dobi izdeloval specialne plutovinaste izolirne plošče;
— Žičnica bo delno preusmerila pro:r:vodnjo in jo povečala za 20%. Izdelovala bo stroje za lesno predelovalno Industrijo.
II.	poglavje Kmetijstvo
Pričakuje se, da se bo kmetijska proizvodnja državnih kmetijskih posestev na območju naše.občine povečala v letu 1956 za 4 °/o, nasproti proizvodnji v letu 1955. V letu 1956 so predvidevajo naslednji ukrepi za izboljšanje kmetijske službe:
a)	vsa zemlja SLP se mora dati predvsem na razpolago obstoječim kmetijskim gospodarskim organizacijam. Sele če je te organizacije ne bi potrebovale, se lahko da zemlja v najem drugim interesentom;
b)	uvesti se mora natančna evidenca o površinah SLP na območju občine in napraviti pregleden prikaz površin SLP. Ta evidenca bo koristila za ureditev gospodarstva v občini;
c)	razmetane površine SLP se morajo z arondacijami in komasacijami združevati v večje komplekse, da bt se s tem povečala bolj ekonomična in bolj intenzivna obdelava zemlje. Letos se morajo izvršiti priprave za arondacijo Kmetijskega posestva Bokalce in Kmetijskega posestva Ljubljana;
d)	Kmetijsko posestvo Bokalce in Kmetijsko posestvo Ljubljana naj Izdelata načrte za tiste investicije v kmetijskem gospodarstvu, ki se bodo najbolj Ln najhitreje razvijale. Sredstva za te Investicije naj podjetja zahtevajo iz namenskih skladov, ki so določeni za pospeševanje kmetijstva. Vodne skupnosti in vodna gospodarstva naj usmerjajo svojo delavnost predvsem tja, kjer so socialistični kmetijski obrati;
e)	kmetijska posestva in kmetijske zadruge v območju občine morajo sodelovati s strokovnimi družbenimi organizacijami, posebno z Okrajno zadružno zvezo glede operativne, organizacijske in kmetijske pospeševalne službe. Kmetijska posestva ln kmetijske zadruge morajo prevzeti iniciativo v organiziranju vseh kmetijskih obdelovalnih površin, ki so last SLP, ustanavljati nove obrate v krajih Vnanje gurice, Notranje gorice ter Plešivica in na Brezovici. V teh krajih je 77 °/o obdelovalnih površin SLP oddanih zasebnim kmetom v zakup v izmeri nad 462 ha.
III.	poglavje Zadružništvo
Kmetijske zadruge morajo prevzeti nase odgovornost in naloge za razvoj socialističnih odnosov in skrb za povečanje kmetijske proizvodnje. Na območju občine so 4 kmetijske zadruge. V zadrugah sta včlanjena 402 zadružnika. V letu 1956 se pričakuje znaten porast odkupa živine ln poljedelskih proizvodov preko kmetijskih zadrug.
IV.	poglavje
Gozdarstvo
Na območju občine je 471 ha ln 14 arov gozdnih površin. Od tega je državnih gozdov 29 ha 9 a, zasebnih gozdov pa 442 ha 5 a. Na mestnem območju občine so celotne gozdne površino zeleni varovalni pas mesta. Sečnja iz gozdov SLP je določena na 60 ms, sečnja za gozdove zaseb* nlh lastnikov pa na 700 m5.
V.	poglavje	>
Gradbeništvo
Pričakuje se, da bo znašala vred* n ost gradbenih del in stv/itev v letu 1956 — 402,720.000 din ali 73 »/o lan* ske realizacije.
VI pglavje
Trgovina
Pričakuje se, da se bo blagovni promet trgovine v letu 1956 povečal za 5 °/o, v primerjavi z realiziranim prometom v letu 1955. Za ureditev trgovin bodo imeli sveti potrošnikov važno vlogo. V letu 1956 se uvede občinski prometni davek od prometa v trgovini na drobno, ki znaša 2%.
Vil poglavje Gostinstvo in turizem
S sodelovanjem gostinske zbornice za okraj Ljubljana se bodo ustanovila nova gostišča v tistih predelih občine, kjer primanjkuje gostinskih! obratov. Na Viču se bo ustanovila delavska restavracija. Gostinsko podjetje na Brezovici se bo reorganiziralo.
VIII poglavje
Obrt
Pričakuje se, da bo celotni dohodek v letu 1956 znašal 62 °/o več ko) Je znašala realizirana proizvodnja v lanskem letu. Proizvodnjo bo za toliko povečalo predvsem novoustanovljeno podjetje »Livar« na Da-brovškt cesti. Predvideva se, da M bo v letošnjem letu razvila socla% stična obrt pri podjetjih: Zadružni tenhtka »Livar«, Gradbeno podjetji »Trnovo«, Vinocet.
IX.	poglavje	‘
Komunala
V letu 1956 bo poslovalo kot komunalno podjetje oziroma obrt Pekarska delavnica na Brezovici. >
DRUGI DEL
X.	poglavje
Amortizacija
1.	Gostinstvo.
Gostinska podjetja in gostišča, gostišča na pravila ter ostala gostišča s pavšalnim zneskom družbenih obveznosti bodo obračunavala polni znesek predpisane amortizacije, izračunane po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi.
2.	Obrtna podjetja in delavnice bodo obračunavale polni znese« predpisane amortizacije, izračunan^ po stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi
3.	Komunalna podjetja in obrti bodo obračunavale polni zr.eselt predpisane amortizacije, izračunan^ po amortizacijskih stopnjah, ki »dl določene z zveznimi predpisi.
GLASNIK
XI. poglavje
Obresti od osnovnih sredstev
1.	Gostinstvo. Obrestna mera za osnovna sredstva od gostinskih podjetij in gostišč znaša na leto 4%. Delavsko-uslužbenske restavracije in menze ne plačujejo obresti od osnovnih sredstev.
2.	Obrt. Obrestna mera za osnovna sredstva od obrtnih podjetij in delavnice znaša na leto:
a)	za obrale živilske stroke, za
stroke osebnih uslug, storitev in popravil, kakor tudi za vse novoustanovljene obi ute	2 %
Ta obrtna podjetja in delavnice so: Čevljarska obrtna zadruga Vič, Tržaška cesta 85, Mehanika, Tržaška cesta 90, Šivalnica in krpalnica, Rožna dolina Cesta VIII/8, Šivalnica in krpalnica, Tržaška cesta 22, Krojaška obrtna delavnica Brezovica, Mesarska obrtna delavnica Brezovica.
b)	Za obrate, ki delajo predvsem
z ročnim delom	3 •/«
Ta obrtna podjetja ter delavnice Mizarska obrtna delavnica Brezovica.
c)	Za obrate z večjo uporabo
strojev	4 %
Ta obrtna podjetja ter delavnice so: Mizarstvo Trnovo, Trnovski pristan 20 a, Pleskarska delavnica No-voplesk, Lepi pot 1, Pleskarska in soboslikarska zadruga »Savica«, Tržaška cesta 11, Modno čevljarstvo »Rožnik«, Rožna dolina Cesta V/2. »Žimnica«, Tržaška cesta 71, »Čevljarna«, Tobačna ulica 1.
d)	Za obrate, ki se ukvarjajo z večjo ali serijsko proizvodnjo 6%
Ta obrtna podjetja ter delavnice so:.
Zadružna tehnika »Livar«, Dobrovska cesta 27, »Pečarstvo«, Opekarska cesta 13, Mizarska zadruga Vič, Postojnska ulica 56, »Pohištvo«, Predjamska cesta 32, Čevljarska zadruga »Mivka«, Mivka 25, Gradbeno podjetje »Trnovo«, Kolezijska 4.
3.	Komunalna podjetja:
Obrestna mera za osnovna sredstva komunalnih podjetij in obrtov znaša na leto	2%>
4.	Splošne kmetijske zadruge:
Obrestna mera za osnovna sredstva za splošne kmetijske zadruge znaša na leto	2 %
XII. poglavje
Razdelitev dobička
1.	Trgovina:
Dobiček trgovskega podjetja na drobno oziroma trgovine, ki ostane, ko se izločijo sredstva za okrajni družbeni investicijski sklad po 90. členu uredbe o delitvi celotnega do~ hodka gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ št. 10/56) se vloži v občin-činski družbeni investicijski sklad In se sme uporabiti le za investicije v trgovini.
2.	Gostinstvo:
Dobiček gostinskih podjetij in gostišč, ki ostane, ko se izločijo sredstva za okrajni družbeni investicijski sklad po 113. členu predbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij, se razdeli: 50% v občinski družbeni investicijski sklad, 50 odstotkov v občinski proračun.
3.	Splošne kmetijske zadruge: Dobiček, ki ostane po izločitvi tistega dela, ki ustreza zveznemu davku od dobička, se razdeli:
a)	10% v občinski proračun,
b)	40 % v sklad Okrajne zadružne zveze Ljubljana,
c)	50 % splošni kmetijski zadrugi, ki se razdeli po določbi 75. člena uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij.
Sredstva tega sklada pod b) sme okrajna zadružna zveza uporabljati samo za pospeševanje kmetijstva.
4.	Komunalna podjetja:
Pekarska obrtna delavnica Brezovica bo plačevala družbene obveznosti v pavšalnem znesku, ki se določi s posebno odločbo.
XIII. poglavje
Sklad za plače gospodarskih organizacij
1.	Trgovina:
Trgovskim podjetjem in trgovinam se določi sklad za plače od celotnega prometa v naslednjih odstotkih:
a)	Trgovskemu podjetju »Jugo-
tehnika«, Lepi pot 6	1,3%
b)	Trgovskemu podjetju »Hrana«,
Tržaška cesta 3	4,8	%
c)	Trgovskemu podjetju za nakup
in prodajo lesa OZZ Ljubljana, Kozarje 26	11,5%
d)	Medzadružno lesni podjetje
OZZ Ljubljana, Aškerčeva 3	0,7%
e)	Trgovskemu podjetju OZZ
Ljubljana, Aškerčeva 3	2,8	%
2.	Gostinstvo.
Gostinskim podjetjem in gostiščem se določa sklad za plače od dosečenega prometa v naslednjih odstotkih:
a)	Gostin. pod j. Brezovica 13,5 %
b)	Samostojno gostišče »Otok
Vis«, Tržaška cesta 46	12,5	%
c)	DUR Tobačna tovarna, Tržaška cesta 12	26%
XIV. poglavje
Občinska doklada na dohodke od kmetijstva, od samostojnih poklicev in od zasebnopravnih oseb
1.	Na območju občine se pobira v letu 1956 občinska doklada na dohodnino od kmetijstva, od samostojnih poklicev ln od zasebnopravnih oseb.
2.	Osnova za občinsko doklado od kmetijstva je katastrski dohodek od kmetijstva, ugotovljen za leto 1956, doklada pa se odmerja po enotni stopnji, In sicer za vasi Notranje gorice in Plešivica 13 %, za ostali teritorij občine pa po stopnji 14%.
3.	Samostojnim poklicem in zasebnopravnim osebam se za leto 1956 odmerja občinska doklada na dohodnino, predpisano na dohodke iz njihove pridobitne dejavnosti oziroma samostojnega poklica, ne pa na dohodke iz njihovega premoženja ali premoženjskih pravic, v kolikor se obdavčujejo po 34. členu uredbe o dohodnini.
Občinska doklada po tem členu se ne odmerja zavezancem, katerih celotni letni čisti dohodek ne presega 160.000 din.
Vsem ostalim zavezancem se po tem členu odmerja občinska doklada takole:
a)	samostojnim poklicem in zasebnopravnim osebam po stopnji 45 odstotkov od dohodnine, odmerjene na pridobitno dejavnost oziroma na dejavnost samostojnega poklica,
b)	brivcem in frizerjem, čevljarjem, čistilcem čevljev, čuvajem lokalov, stanovanj, vozil in prtljage, dežnikarjem, krojačem, dimnikarjem, garderoberjem, izdelovalcem perila, krpalcem vreč, krznarjem, mesarjem in pedikerjem, modistinjam, pericam in likalkam, popravljalcem glasbil, popravljalcem nogavic, preprog in drugih tkanin, predtiškovolcem tkanin, snažilcem oken, šiviljam, veziljam, žagarjem drv in osebam, ki se ukvarjajo s prepisovanjem, razmnoževanjem, kopiranjem, plakati- . ranjem ter setavljalcem oglasov in reklam, to pa le pod pogojem, da se predvsem ukvarjajo z uslužnostnimi opravili, zasebnim potrošnikom po stopnji 10% na dohodnino.
Dohodnina skupaj z občinsko doklado ne sme znašati več kot 80 % celotne davčne obremenitve na ugotovljeno davčno osnovo.
4.	Občinska doklada se odmerja ln plačuje v gotovini istočasno ln na enak način kakor strežna dohodnina.
5.	Uredba o dohodnini (Ur. lisi FLRJ št. 56—482/53 z vsemi spremembami in dopolnitvami, odlok o davčnih stopnjah dohodnine za lete 1956 (Ur. list FLRJ št. 6—14/56) ter
uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov velja tako, kakor za odmero in pobi« ranje dohodnine, tudi za odmero Ifl pobiranje občinske doklade.
6. Davčne olajšave pri dohodnini sc upoštevajo tudi pri občinsM dokladi
•	XV. poglavje
A. BILANCA PRORAČUNSKIH SREDSTEV OBČINE ZA LETO 1956
1. Sredstva:
Dohodki,
V tisočih din
ki pripadajo bčini v celoti
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Del dobička gospodar, organizacij Prometni davek iz gospodarstva Poseben prorač. prisp. iz plač Dohodki kmetijskih gospodarstev po odbitku zakonskih obveznosti Dohodnina od ostalih poklicev 45%-na občinska doklada na dohodnini od kmetov
7.	Občinska doklada na dohodnino ostalih poklicev
8.	Občinski prometni davek
9.	Lokalne takse ■
10.	Zemljarina brez kmetijstva
11.	Dohodki drž. org. in zavodov
12.	Ostali dohodki
13.	Davek na maloprodajni promet
14.	Del prorač. prispevkov iz dobička gospodarskih organizacij
13. 10%-ni občinski prometni davek od prometa z alkoholnimi pijačami, ki se odvaja okraju za sklad proti alkoholizmu
16. Posojilo za finansiranje inv.
Delež
občino Od OLO dinarjev
8,139
1
10
18,419
1,203
50
50
4.682
27,900
4,180
7,024
46,485
3,760
2,100
1,400
70
4,200
6,877
7,525
5,000
89,883
59,080
Skupaj proračunska sredstva 2. Izdatki:
Administrativni proračun Dotacije finančnih samost, zavodov Negospodarske investicije Mestni sklad za pobijanje alkoholizma
148,963
107,859
8,829
24,750
7,525
k

s
Skupa izdatki	148,963
B. SREDSTVA SKLADOV OBČINE LJUBLJANA-VIC
V tisočih dl* $3,243 62,489
Občinski investicijski sklad bo znašal v letu 1956
2.
Sklad za zidanje stanovanjskih hiš bo znašal v letu 1956
3.
Občinski cestni sklad bo znašal v letu 1956	1,480
4.
Občinski sklad za pobijanje alkoholizma bo znašal
v letu 1956	1 572
•ke
Družbeni plan Občine Ljubljana-Vič velja od 1. januarja 1956.
Predsednik ObLO dr. Stefan Soba, 1. r.
fc
.2
I5e
N
boi
ta
»lo
‘&ti
tevi
lav
(w
Ho'
'te,
«Pe
TO
K
OBČINA MENGEŠ
ODLOK O DRUŽBENEM PLANU
Na podlagi L, 2. in 9. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. list FLRJ št. 26(55), v skladu z določbami zveznega družbenega plana za leto 1956 (Ur. list FLRJ 14-135(56) in določbami družbenega plana LRS (Ur. Ust LRS 13-43(56) ter na podlagi 8., 10. In 24. člena Statuta občine Mengeš je Občinski ljudski odbor Mengeš na svoji 10. seji dne 30. maja 1956 sprejel
ODLOK
o družbenem planu občinskega ljudskega odbora Mengeš za 1. 1956
1. člen Prvi del
Razvoj gospodarstva v letu 1956 I. poglavje
Skupni družbeni proizvod ln narodni dohodek
V letu 1956 se predvideva na otf močju občine Mengeš nadaljnji rast družbenega proizvoda ln nt' rodnega dohodka in to kot posledic* povečane gospodarske aktivnosti.
Na povečanje porasta družbeoCj ga proizvoda bo v naj večji m®*1,,, vplival porast industrijske ptrd*' ^ vodnje, v manjši meri pa tudi P^lq rast gostinstva in obrtništva. Ob«" kmetijske proizvodnje se bo v gla1^ i) nem razvijal na ravni realizacij’ o iz leta 1955. V gradbeništvu se £ zen stanovanjske izgradnje ne prC* videva posebna dejavnost.	^
Družbeni proizvod v letu 16"! se bo povečal v primerjavi z lete1* 1955 za 13%.

II. poglavje Industrija V letu 1956 se bo povečala JfL ^ dustrljska proizvodnja za 17 %.
zaposlenih se bo predvidoma ovečalo ta 2 %. Storilnost dela se Povečala za 11,4 %>.
Na večjo proizvodnjo bo vpli-~a rekonstrukcija v posameznih 'Ujetjih v zvezi s preureditvijo trojnega parka kot na primer prebava strojev v tovarni TRAK za "elavo elastike, v tovarni MELONA z Izpopolnitvijo mehanične device, v podjetju PEC z uvedbo ‘ontainlh del, v tovarni LEK z izginitvijo strojnih naprav in čim rsim izkoriščanjem In pridobiva-domačih zdravilnih zelišč. Storilnost dela se bo povečala 5stl s postavitvijo realnejših norm, panjem premiranja, uvedbo bolj-1 sistemizacije delovnih mest, iz-"ijSanjem metod dela, Izpopolnijo strokovnih kadrov, z discipli-h. Pri delu in zboljšanjem tehno-™kih postopkov.
III. poglavje Kmetijstvo
Glavni dohodek kmetijske prošnje bo iz živinoreje, v polje-?*t proizvodnji pa se pričakuje Jvečji porast pri krompirju. Za ■°oijšanje kmetijske proizvodnje treba zainteresirati kmetovalce za *JSe h, večje izkoriščanje umet-j? Snoji! in ostalih agrotehničnih J^Pov, za razkuževanje semen, za J^vo kvalitetnih semen, za zati-,nv !?'* plevela itd. V sadjarstvu in ijedelstvu bo treba aktivirati za boljšo zaščito rastlin, da uvedeno dosledno zatiranje korovskega hrošča In ameriškega fcrja. V živinoreji bo treba pre-e beti kvalitetnejše plemenske bl-' Poskrbeti za razširitev in po-osemenjevalne službe, za na-uporabo močnih krmil itd. bo treba gradnjo gnoj-
lam.
Doseči
sedelo va-
,i —»cKivrj« s k meti J-? Posestvom Pčata.
)5«a VaTStvo rastlin se bo v . “ Porabilo precej več zaščitnih .Qstev kot preteklo leto, ker bn rabljenih 100 % več škropiv kot * 1955.
,--»cia bo treba večje zadružnega sektorja s
letu
Izboljšanje živinoreje se-po-
se bo poma-nabavo dobrih ple-nvA'j‘"'v, za izboljšanje travniških a, z umetnim osemenjevanjem len’ Tatarih število se bo v pri-Ho v* z latom 1955 precej dvtg-ao kmetje čedalje bolj za-.rasirani na tem, kajti doseženi
i l vu*	iZDOijbanje zivuiui
.l.V? nadalje izpopolnjevala vijsaa služba. Iz sklada za Mo yanle kmetijstva “ *“ —
l6lll k et°m M na^>av
ose-
n 08 tem’ kal“ do';;
kažejo, da ima umetno '“t i.an<le pozitivne vplive na živinoreje.
IV. poglavje
Gozdarstvo ^snovna naloga gozdnega in les-a se £aV°darstva v letu 1956 bo, čltoj Godo izvajali gospodarski za-'ubljt^kfcpi, ki jih predvideva re-družbeni plan v okviru v ga gozdnega gospodarjenja. ikSev® llal08e bodo predvsem po-'<4rlu1nie 80 j it ve gozdov, ureditev ttla , Doti, zasajanje gozdnih po-^tiih n, Pravilno usmerjanje izdaje V ,d°voljenj.
'isi-,.,kviru
izdelkov, ki bolj odgovarjajo potrebam sodobnejše gradnje.
Gradbena dejavnost bo nekoliko povečana le v privatnem sektorju.
Stanovanjski sklad se bo v prvi vrsti uporabil za izgradnjo stanovanj za uslužbence ljudskega odbora in državnih ustanov, organizirati pa je vse za ustanovitev stanovanjske zadruge.
VI.	poglavje Trgovina
Intenzivneje bo treba izvajati ukrepe za ureditev trga in v zvezi s tem ojačiti nalogo in vlogo družbenih inšpekcijskih organov in z ustanovitvijo potrošniških svetov ukrepiti družbeno kontrolo nad trgovskim podjetjem, prodajalnami In poslovalnicami.
Uspeh trgovine bo lahko v primerjavi z letom 1955 znatno vsčjl, če bo trgovsko podjetje znalo nuditi potrošnikom tako bogat in pester asortiment, da kupcem ne bo treba nabavljati blaga izven območja naše občine.
Kultumejša postrežba in primernejša ureditev notranjosti lokalov bo v veliki meri pripomogla k izboljšanju oziroma povečanju prometa.
Kmetijske zadruge oziroma trgovine kmetijskih zadrug bodo morale povečati odkup kmetijskih proizvo-od privatnih proizvajalcev-kmetov ter e tem povečati svojo vlogo, ki jo imajo na vasi.
Naloga občine in političnih organizacij kakor tudi zadrug pa je, utrditi kmetijske zadruge s politično in strokovno usposobljenimi kadri, da bodo znali zadružno poslovanje voditi po tistih smernicah, ki so osnova za naše kmetijsko zadružništvo.
Sveti potrošnikov, ki ae morajo v tem letu izvoliti, bodo lahko tudi v veliki meri vplivali skupno a tržnimi inšpekcijami za odpravo pomanjkljivosti v trgovini.
VII.	poglavje Gostinstvo in turizem
Promet v gostinstvu ae bo povečal za okrog 10°/t, kar je posledica povečanja socialističnega sektorja oziroma povečanja Števila lokalov v socialističnem sektorju ter a tem okrepljene družbene kontrole nad poslovanjem gostišč. Z ureditvijo lokalov in kulturnejšo postrežbo ter ureditvijo zunanjosti naselja, kar bo v veliki meri povečalo njegov turistični pomen, lahko pričakujemo večji dotok gostov, saj ima Mengeš kot bližnja okolica Ljubljane s svojimi naravnimi lepotami in zanimivostmi vse pogoje za to. Stremeti pa Je treba za tem, da se lotimo Izboljšanja komunikacij in ureditve prenočišč, kar vse bo povečalo dotok gostov oziroma turistov na območje naše občine. Na območju občine Je tudi treba ustanoviti vsaj eno mlečno restavracijo oilroma lokal, ki bi točil brezalkoholne pijače.
VIII.	poglavje
Obrt
Na območju naše občine bo treba predvsem okrepiti soc. sektor obrt-
za-
izkoriščanja goz'nega ii{ u Je lede na MevUo v 0f n,-,,, ,	1)0 treba okrepiti nad-
rUi^ izvajanjem obveznosti iz ' tla ae®a Plana za leto 1956 in za-Izkoriščanju lesa iglavcev.
V. poglavje y Gradbeništvo
vlru razvoja industrije grad-" 'Materiala je nujno potrebne , 0Pekarna Mengeš loti izdata e,ab<xrata za rekonstrukcijo 18 izdelovanje opekarskih
čini minimalen. To stanje omogoča krepitev zasebno kapitalističnih tendenc med obrtniki, kar bodo morale predvsem upoštevati davčne komisije in podvzeti ustrezne ukrepe.
Po določilih zveznega družbenega plana bodo na razpolago določena sredstva, ki se bodo morala uporabiti predvsem za okrepitev soc. sektorja obrti na območju občine in to prvenstveno tistih vrst, kl lahko z
uporabo domačih virov surovin pospešijo izdelavo predmetov osebne potrošnje in uslug prebivalstva.
Važna naloga v zvezi z delom na področju obrtništva bo še nadalje skrb za pravilen dotok vajencev, posebno v kritični obiti, skrb za pravilen odnos do vajencev s strani privatnih delodajalcev in skrb za vzgojo kvalificiranih obrtnih delavcev.
Obstoječa podjetja družbenega oziroma zadružnega sektorja imajo vse pogoje za razširitev proizvodnje. Splošno mizarstvo Mengeš z zgraditvijo nove strojnice lahko poveča fizični obseg proizvodnje in izboljša kvaliteto dela. Odstraniti mora tudi pomanjkljivosti, ki sta jih ugotovili sanitarna inšpekcija in inšpekcija dela.
Zadružno obrtno podjetje SLAMNIK še ni Izkoristilo svoje celotne zmogljivosti. Potrebno je, da razširi asortiment svojih izdelkov, po katerih je povpraševanje tako na domačem kakor na inozemskem trgu.
Pekarna Trzin mora izboljšati kvaliteto svojih izdelkov, s čimer se bo njen promet znatno povečal, kajti delokrog ji omogoča razširitev prodaje izdelkov. Prvenstveno pa mora preskrbeti bolj higieničen prevoz kruha od pekarije do svojih poslovalnic in naj v primeru, da tega ne bi mogla iz lastnih sredstev, najame potreben kredit.
Pri določanju višine obveznosti privatnega sektorja obrtništva do družbe bo imel ljudski odbor prvenstveno nalogo, določiti pravilno davčno osnovo ter tako vskladiti obveznosti socialističnega in privatnega sektorja do družbe. Tako bodo odpadle razne neskladnosti, kl omogočajo prekomerne zaslužke nekaterih privatnih obrtnikov, ki si na račun delovnih ljudi, kl se poslužujejo njihovih uslug, modernizirajo svoje obrte in tako na nepravilni bazi uspešno konkurirajo socialističnemu sektorju. Ustanoviti je treba take obrtne delavnice socialističnega sektorja, po katerih je veliko povpraševanje, ki bi po dostopnih cenah izvrševale usluge prebivalstvu.
Predvsem bi bilo treba letos posvetiti več pozornosti mali obrti, čevljarjem in krojačem, to pa zato, ker so bili ti z dosedanjo davčno politiko prizadeti tako, da večkrat nastaja vprašanje, kdo bo nudil usluge prebivalcem, kajti zaradi nepravilne davčne politike so mnogi odjavili svojo obrt.
Drugi deJ
Ekonomski instrumenti občine Mengeš za leto 1956
IX.	poglavje
Kot komunalni podjetji bosta poslovali na območju občine Mengeš naslednji gospodarski organizaciji:
Pekama Trzin,
Kino Mengeš.
X.	poglavje
Amortizacija
1.	Gostinstvo
Gostinsko podjetje in gostišča ter pavšalirana samostojna gostišča bodo obračunala polni znesek predpisane amortizacije, izračunane po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi.
Gostišča na pravila bodo obračunavala amortizacijo po stopnji 10 odstotkov od vseh osnovnih sredstev.
2.	Obrt
Obrtne gospodarske organizacije bodo obračunale polni znesek predpisane amortizacije, izračunane po stopnjah, kt so določene v zveznimi
predpisi.
S.	Komunalna podjetja
Komunalna podjetja bodo obra- . čunala polni znesek predpisane amortizacije, izračunane po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi.
XI.	poglavje
Obresti od osnovnih sredstev
1.	Gostinstvo:
Obrestna mera za osnovna sredstva znaša na leto 4°/o.
2.	Obrt:
Obrestna mera za osnovna sredstva znaša na leto za:
a)	Pekarijo Trzin 2°/o,
b)	Obrtna zadruga SLAMNIK Mengeš 3%,
c)	Splošno mizarstvo Mengeš 4 »/o.
3.	Komunalna podjetja:
a)	Kino Mengeš 1 %.
4.	Splošne kmetijske zadruge:
Obrestna mera za osnovna sredstva znaša na leto 2 %.
XII.	poglavje Zemljarina
Stopnja zemljairine znaša za komunalna podjetja 13%> katastrskega dohodka od zemljišča.
XIII.	poglavje Občinski prometni davek
Občinski ljudski odbor Mengeš določi s posebnim odlokom občinski prometni davek v trgovini na drobno in individualnim proizvajalcem od prodaje alkoholnih pijač (vina in žganja) na drobno.
Občinski ljudski odbor Mengeš določi s posebnim odlokom tudi občinski prometni davek na promet z alkoholnimi pijačami v gostinstvu.
XIV.	poglavje Razdelitev dobička
1.	Trgovina:
Dobiček trgovskega podjetja na drobno oziroma trgovine, ki ostane, ko se izločijo sredstva za okrajni družbeni investicijski sklad po 90. členu in sredstva za razdelitev potrošnikom po 92. členu Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ štev. 10(56) se vloži v občinski družbeni investicijski sklad in se sme uporabljati le za investicije v trgovini.
2.	Gostinstvo:
Dobiček gostinskih podjetij in gostišč, ki ostane, ko se izločijo sredstva za okrajni družbeni investicijski sklad po 113. oziroma 90. členu Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ št. 10(56) se razdeli:
50 e/e v občinski družbeni investicijski sklad,
50% v občinski proračun.
3.	Komunalna podjetja:
a)	Od komunalnih podjetij vložijo 50 % del dobička, ki ustreza zveznemu davku:
Pekarna v Trzinu v občinski družbeni investicijski, sklad, ki se namensko uporablja za investicije v pekarni,
Kino Mengeš v svoj investicijski sklad.
b)	Ko odvede gospodarska organizacija iz svojega dobička znesek za investicijski sklad, krije obveznosti po zakonu iz dobička (39. člen Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij — Ur. list FLRJ št. 10(56).
c)	Iz dobička po odbitku zakonskih obveznosti se izloči plačilni sklad iz dobička s prispevkom za socialno zavarovanje in prispevkom za stanovanjski sklad.
Plačilni sklad iz dobička znaša do 16% plačilnega sklada pred izračunom dobička.
č) Po odbitku plač iz dobička se izloči določeni del za samostojno razpolaganje, ki znaša 1 %> od celotnega dohodka.
Sredstva za samostojno razpolaganje komunalnih podjetij se smejo uporabiti tako, kot določa 51. člen Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ št. 10(58).
d)	Dobiček gospodarske organizacije po odbitku dela za samostojno razpolaganje se odvede v občinski družbeni investicijski sklad.
4.	Splošne kmetijske zadruge:
Dobiček, ki ostane po izločitvi tistega dela, ki ustreza zveznemu davku od dobička se razdeli:
a)	10 °/e v občinski proračun,
b)	40 °/o v sklad Okrajne zadružne zveze.
Sredstva tega sklada sme Okrajna zadružna zveza uporabljati samo za pospeševanje trgovinske dejavnosti.
c)	50 •/« kmetijski zadrugi.
XV.	poglavje
Sklad za plače gospodarskih organizacij
1.	Trgovina
Trgovskim podjetjem in trgovinam se določi sklad za plače od doseženega prometa v naslednjih odstotkih:
Trgovsko podjetja Rašica 4,8 °/o.
2.	Gostinstvo
Gostinskim podjetjem in gostiščem se določa sklad za plače od doseženega prometa v naslednjih odstotkih:
Gostinsko podjetje Mengeš 18°/«.
XVI.	poglavje Občinske doklade
Stopnja občinske doklade na dohodke od kmetijstva znaša 12°/o.
Na dohodnino od samostojnih poklicev z davčno osnovo nad 160.000 dinarjev se plačuje 35°/o občinska doklada v smislu občinskega odloka o uvedbi občinske doklade na dohodnino od kmetijstva in samostojnih poklicev.
XVIII. poglavje
BILANCA
proračunskih sredstev občine Mengeš za leto 1956
I. Sredstva
din
Sredstva skladov občine Mengeš v 1. 1956
1.
Občinski investicijski sklad bo znašal v 1. 1956
din
3.402
2.
Sklad za zidanje stanovanjskih hiš bo znašal v letu 1956	17.630
8.
Občinski cestni sklad bo znašal v letu 1956	820
4.
Občinski skad za pobijanje alkoholizma bo znašal v letu 1956	1.572
2. člen
Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1956.
Predsednik OBLO Vidall Ivan 1. r.
OBČINA UUBUANA-RUDNIK VABILO
na 10. redno sejo ObLO
Na podlagi 21. 61. Splošnega zakona o ureditvi občin In okrajev (Ur. 1. FLRJ štev. 26-279/55), 7. čl. Zakona o pristojnosti občinskih ljudskih odborov (Ur. 1. LRS štev. 26-130/55) in na podlagi 2. odstavka 38. Čl. statuta OBLO Ljubljana-Rudnik z dne 11. februarja 1956 sklicujem 10. redno sejo OBLO Ljubljana-Rudnik, ki bo v soboto dne 14. Julija 1956 ob 9. url dopoldne v sejni dvorani OBLO. Predlagam sledeči dnevni red:
1.	Razprava in sklepanje o sprejemu prečiščenega besedila statuta občine Ljubljana-Rudnik.
2.	Poročilo komisije za volitve in imenovanja.
3.	Razprava in sklepanje o sprejemu odločbe o sistemizaciji delovnih mest uslužbencev v upravi OBLO Ljubljana-Rudnik.
4.	Razprava in sklepanje o spremembah odloka o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih uslužbencev OBLO Ljubljana-Rudnik.
6.	Razprava in sklepanje o predlogu k odloku o potrditvi zaključnega računa in Izvršitvi proračuna za leto 1955:
a)	bivšega OBLO Ig,
b)	bivšega OBLO Škofljica.
6. Razprava in sklepanje o sprejemu odlokov:
a)	odloka o občinskih taksah,
b)	odloka o opravljanju gostinskih storitev Izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij In gostišč, o oddajanju opremljenih sob turistom in potnikom bi o dajanju hrane abonentom v
zasebnih gospodinjstvih na območju občine Ljubljana-Rudnik.
c)	odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o stanovanjski tarifi, razdelitvi najemnin in skladih, č) odloka o odškodnini za gradnjo komunalnih naprav.
7.	Razprava In sklepanje o sprejemu odločbe o imenovanju občinskega odbora civilne zaščite.
8.	Razprava in sklepanje o potrditvi načrta dohodkov in uporabe sredstev Kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš OBLO Ljubljana-Rudnik za leto 1956.
9.	Sprejem sklepov:
a)	o določitvi tarife za dimnikarsko storitve,
b)	o pavšalni odškodnini uslužbencem za prekomerno uporabo obleke, opreme in pripomočkov pri terenskem delu.
10.	Gospodarske zadeve:
a) Razprava in sklepanje o dokončni pritrditvi k zaključnim računom gospodarskih organizacij za leto 1955 lz pristojnosti občinskega ljudskega odbora.
11.	Razprava Ln sklepanje o tmo-vinsko-pravnih zadevah OBLO Ljubljana-Rudnik.
Vsak odbornik sme predlagati spremembo in dopolnitev dnevnega reda.
Morebitni Izostanek od seje naj tov. odborniki pravočasno prijavijo tajništvu OBLO Ljubljana-Rudnik pismeno ali ustno (telefon 22-556).
Predsednik OBLO:
France Sitar 1. r.
1.	Del dobička gospodarskih organizacij	2.373
2.	Del prometnega davka lz
gospodarstva	358
3.	Del posebnega proračunskega prispevka	265
4.	Del dohodnine kmečkih
gospodarstev	1.972
5.	Del dohodnine ostalih
poklicev	2.528
6.	45 %> občinske doklade na
dohodke od kmetov	1.754
7.	Občinske doklade na dohodke ostalih poklicev	800
8.	Občinski prometni davek	8.400
9.	Lokalne takse	560
10.	Zemljarina (brez kmetijstva)	64
11.	Dohodki uradov in ustanov 50
12.	Ostali proračunski dohodki	30
13.	Davek na maloprodajni
promet	855
14.	50 »/o ostanka dobička
gospodarskih podjetij in pavšaliranih podjetij	815
OBČINA LOGATEC
Proračunska sredstva skupaj: 20.824 II. Izdatki
Administrativni proračun 20.824
VABILO
Izdatki skupaj: 20.824
na 9. redno sejo ObLO
Na podlagi čl. 58 Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19(52) v zvezi s čl. 7 Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih LO v zadevah, ki so urejene z dosedanjimi republiškimi predpisi (Ur. 1. LRS 26(55) sklicujem
9. redno sejo Občinskega ljudskega odbora Logatec
za nedeljo, dne 15. julija 1956 ob 8,30 url v sejni dvorani OBLO Logatec, Dol. Logatec 191.
Predlagam naslednji
dnevni red:
1.	Pregled sklepov zadnje seje.
2.	Razprava In sklepanje o spremembah statuta občine Logatec.
3.	Predlog odloka o pobiranju občinskega davka na področju občine Logatec.
4.	Predlog odloka o pobiranju turističnih taks na področju občine Logatec.
5.	Predlog odloka o pokopališkem redu.
6.	Predlog odloka o pokopaliških okoliših.
7.	Predlog odloka o zaščiti grobov padlih borcev v NOV.
8.	Razprava in sklepanje o spremembi pravil Kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš na območju občine Logatec.
9.	Razprava ih sklepanje o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1955.
16. Razprava ln sklepanje o potrditvi sklepnih likvidacijskih bilanc podjetij »Mesarija Logatec« in »Krajevna čevljarska delavnica Rovte«.
11.	Gospodarske zadeve.
12.	Personalne zadeve.
13.	Imenovanje upravnih komisij.
14.	Razno.
Vsak ljudski odbornik lahko pismeno predlaga spremembe ali dopolnitve dnevnega reda. Morebitno odsotnost je prijaviti tajništvu OBLO.
Predsednik
občinskega ljudskega odborai
Petkovšek Anton, 1. r.
OBČINA LJUBUANA-CENTBE
Razpis
Na podlagi 1. ln 3. člena uredb« o prodaji stanovanjskih hiš splo$' nega ljudskega premoženja (Ur. L; FLRJ št. 17-101 (53), 2., 3. In 4. 61e- i
na Odloka gl. m. Ljubljana o prodaji stanovanjskih hiš SLP (Ur. I LRS št. 51-795 (54), določil zakona o pristojnosti občinskih ln okrajnil ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ štev 34-371 (55), priloga la, str. 585 b1 določil Odloka o postopku pri pr°' dajl stanovanjskih hiš lz splošnega ljudskega premoženja (Glasnik z dne 7. februarja 1956), razpisuje Komisija ObLO Ljubljana-Center za pro-: dajo hiš SLP,
I
JAVNO DRAŽBO,
ki bo v Kresiji, klubski prosti (vhod s trga) in sicer:
dne 16. avgusta 1956 ob 16. Ud za naslednje hiše:
1. Grudnovo nabrežje št. 16 (0t*'| b ra mitnica), vložek 855, pare. 3t®v' £ 96/2 k. o. Ljubljana-mesto, tzklieO« *
S
cena 83.997 din,
2.	Krlževnlška ulica 4a, dvosta-novanjska, vložek 58, paro. St. 194/1
k.	o. Ljubljana-mesto, izklicna cen« 400.000 din;
3.	Poljanska cesta št. 53 (pritli^ na) — dvostanovanjska hiša z spodarskim poslopjem, skladiščen1 in delavnicami, vložek 187, pare. " 37/3 k. o. Poljane, Izklicna cen«
l,	344.960 din;
4.	Poljanski nasip št. 22, dvostanovanjska, vložek 26, pairc. št. 21A k. o. Poljane, izklicna cena 867.96" dinarjev;
5.	Prisojna ulica št. 8, dvostanovanjska, vložek 457, paro. Št. 29‘
k.	o. Sv. Peter, I. del, Izklicna cen«
l,	675.500 din;
g'
I V
dne 17. avgusta 1956 ob 16. url P3 8i
za naslednje hiše:
6.	Prule št. 8, dvostanovanjsk* vložek 1563, pare. št. 272 k. o. Kar lovško predmestje, Izklicna cen« 1,100.006 din;
7.	Streliška ulica št. 29a, dvosU' novanjska, vložek 270, pare. št. 1699 k. o. Poljane, Izklicna cona 1,503.09' dinarjev;
8.	Strossmayerjeva ulica št. * dvostanovanjska, vložek 198, parC‘ št. 139 k. o. Poljane, Izklicna cen« 2,787.700 din;
9.	Smartinska cesta št. 4, enost«' novanjska, vložek 32, pare. št. 52/«1
k.	o. Sv. Petra predmestje, II. d«1, izklicna cena 928.125 din;
10.	Erjavčeva ulica, št. 22, p<W vica enodružinske hiše, vložek 3 S8 pare. št. 358 in 195/24, k. o. Kap<>' clnsko predmestje, Izklicna cen«
l,	-519.657 din.
Vsak ponudnik se mora najp°2j neje pred pričetkom dražbe lz.k s priznanico, da je vplačal pri Kyj munalnl banki, Parmova 37, na & čun 60-KB-2-6645-H-10 sklad ^ stanovanjsko - komunalno gradnr ali pa, da deponira pri predsednik Komisijo 10 "/o Izklicne cene v vini najpozneje ob stavljanju r nudbe, sicer ne bo prlpuščen k d« janju ponudb.
Ponudnik, čigar ponudba je »P1* jeta, mora plačati vso kupnino v K®, tovlni pri ObLO Ljubljana-Cent' ali pa se Izkazati s priznanico o >* vršenem plačilu pri Komunalni ha1' ki na zgoraj cit. račun najpozh 14 dni potem, ko se Je zaplul,, kupna pogodba. Prt zamudi pk>*L Ima ObLO pravico odstopiti od P“
godbe.
Natančnejši podatki o hišah dobe pri Stanovanjski upravi, ljeva 14a, med uradnim časom-