Isjued daily «c«pt Saturdajs. Sundays and Holidayo. -t. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' Uredniški in upravntški prostori: M57 South Lawndala Av«. Offic« of Publioatlon: -M07 South Lawndal« A v«. Telophone, Ročkw»11 4004 LETO-VEAR X30CVL Cena lista Je $6.00 . _ . _ __ - matt« Juuirjr IS, 1M3. at the poet-ottU* »t Chie—o. lUtoais. «nd.r the Act o t Cong r*a of lftrth S. 1STS CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 3. MARCA (MARCH 3). 1944 Subscrlptton 99.00 Yearly 6TEV.—NUMBER 49 Acceptanco foc mailing at special rate of poatsfe provided for ip secUon 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorized on June 4. 1919. obkrožile tri nemške vojaške baze Ruske armade so v ofenzivi na koncih 400 milj dolge fronte obšle nemško trdnjavo Narvo in prodrle petnajst milj daleč v notranjost Estonije. Železnica, ki spaja Narvo z glav nim estonskim mestom, presekana. Nemško poveljstvo odredilo evakuacijo Kovna. — Ameriške čete in pomorščaki odbili japonske napade na svoje pozicije na otoku Los Negro-su in vrgli sovražnika nazaj z velikimi izgubami. Novi bombni napadi na japonske baze na otokih Gilbertske in Maršalske grupe Moskva. 2. marca..— Rusk? armade so obkrožile Pskov, Narvo in Vitebsk, glavne nemške vojaške baze na 300 milj dolgi fronti, ki se ruši pod udarci. Narva, estonsko mesto, je v plamenih. Ljute bitke divjajo na cestah Pskova in pričakuje se, da bo mesto kmalu v ruskih rokah. Neapel, Italija. 2. marca. — Ameriške čete so v srditi bitki v središču rimske fronte pri An- ziju odbile naskoke tceh nemških divizij in jih vrgle tisoč jardov nazaj. Naznanilo pravi, da še'vedno napredujejo. ^ London. 2. marca.—Ruske armade so v ofenzivi na koncih 400 milj dolge fronte obšle Narvo, nemško vojaško trdnjavo, in prodrle petnajst milj daleč v notranjost Estonije, poroča Mo9kva. Prvi oddelki so dospeli do točke, ki je oddaljena samo šest fnilj od Vitebska, glavne nemške baze v Beli Rusiji. MacArthur je dejal, da letališče, ki je prišlo pod kontrolo ameriške invazijske sile, je bilo le delno poškodovano in da bo kmalu popravljeno. Operacije ameriške sile na kopnem podpirajo bojna letala z bombardiranjem japonskih postojank. Ameriški bombniki modela Liberator in Mitchell so izvršili nove napade na japonske baze na otokih v južnozapadnem delu Pacifika. Na Rabaul, japonsko mornarično in letalsko bazo, so vrgli 153 ton bomb. Bombe so padale tudi na Wewak, Hollandijo in Hanso, japonske baze na Novi Gvineji. Admiral Chester W. Nimitz, poveljnik ameriške bojne mornarice na Pacifiku, je naznanil nove bombne napade na japonske baze na otokih Gilbertske in Maršalske grupe. Bombe so povzročile veliko škodo. NeapeL Italija, 2. marca.—Zavezniška sila je zdrobila nove Partizanske enote obnovile ofenzivo Ljute bitke . v Sloveniji in Istri f London. 2. marca. — Maršal Tito poroča, da so enote jugoslovanske osvobodilne srmade obnovile ofenzivo v vseh sektorjih z izjemo onih v Sloveniji in Istri, kjer so v teku ljute bitke. Glavno pozorišče bitk je ozemlje na severovzhodni strani Trsta. Radio Berlin je naznanil, da so Nemci ubili 23,616 in ujeli 14,621 partizanov od 1. decembra pro-teklega leta, (Sovjetska časniška agentura Taas je citirala poročilo Rdeče zvezde, glasila ruske armade, da so Nemci izgubili v decembru in januarju v bitkah s partizani 43,000 častnikov in vojakov. Število uključuje 26,000 ubitih in 6000 ujetih.) tere poveljnik je general Leonid Govorov in katera je dobila (ontrolo nad ozemljem na vzhodni strani reke Narve pred štirimi tedni, je obnovilo ofenzivo ter ustanovilo nova,mostišča na zapadni strani te reke. Z ustanovitvijo novih mostišč je ruska armada presekala železnico, ki spaja Narvo s Tallinom, glavnim estonskim mestom, pri Auveru. Slednje mesto leži devet milj zapadno od Narve. Nemška sila je zdaj stisnjena v oz-tem pasu ozemlja med omenjeno železnico in Finskim zalivi mi. Druga ruska armada pod poveljstvom generala Ivana C. Ba-gramijana je obnovila prodiranje proti Vitebsku s severne, vzhodne in južne strani ter okupirala čez 30 vasi tn naselbin. Med temi so Pekari, Skukovičl »n Seljuti. Sovjetske kolone so prej v operacijah na fronti med Narvo »n Vitebskom pretrgale železnico Pskov-Idrica, zadnjo železnico M nemško kontrolo v eeve-rozapadnl Rusiji in okupirsle 70 J&selbin. Železniška proga je presekana pri Russaku, 45 milJ ju/novzhodno od Pskova. Kuski komunike, objavljen da-»jutraj, pravi, da je 1200 N'*meev padlo v bitki s sovjet-«>mi četami na fronti v bližini la,V('. dva nemška regimenta, m do 8000 mož, pa sta razpršena. V bitki v sektorju fionte Pskov-Novosokolniki gj fskus, čigar cilj je bil potisnenje ameriških in britskih čet proti morju, izjalovil. Zavezniški težki topovi so bruhali izstrelke na nemške oklopne kolone. "Tajno nemško orožje", tanki, naloženi z razstrelivom in brez pilotov, se je izkazalo neučinkovito. Izstrelki iz topov so razbili tanke, preden so se približali zavezniškim pozicijam. Pri Cassinu na drugem koncu italijanske fronte so britske čete konsolldirale svoje pozicije. Bitke divjajo v bližini gore Or-nite ob krivulji reke Carigllane. Farinacci za ustanovitev narodne cerkve Washington, D. C., 2. marca.— Roberto Fsrlnsccl, državni minister v lutkarski Mussolinijevt vladi v Italiji pod nemško okupacijo, je predlagal v svojem listu Regime Fascista ustanovitev "narodne katoliške cerkve", ki naj bi konkurirala z rimsko katoliško cerkvijo, in preklic late-ranske pogodbe. To poročilo je objavil švicarski list U Suiaae Farinacci je dejal, da je Vatikan kooperiral s fašizmom, ko mu je to koristilo. "Ako nI želje zs priznanje naših reform, zakaj naj bi mi upoštevali pakte, sklenjene z Vatikanom," je dejal. "Odločili smo se za odločno akcijo Organizatorja Leunso-ve unije ustrelila radarja Clay, W. Vs., 2. marca. — Ran som Kirk in D. H. Foley. organizatorja rudarske unije UMW, •ta ustrelila rudarja Joeepha Grovesa in obstrelils njegovega ' bil "toV Rrtj| .Mor, IVhj kt, t ndon, 2. marca.—Vlada se je odločila za omiljen je cenzure političnih vesti in informscij. Sedanje regulacije ne bodo pre klicane, toda cenzorji bodo dobili širšo oblast v tolmačenju. Doslej niso mogli dopisniki zu-nanjih listov poslsti nobenega poročila, ki bi lahko povzročilo slabo razpoloženje med zavezniki in nevtralnimi državami, Sef nemškega general- C. F. Garbett in J. H. Hertz, vo- nih čez dva Ueoč delavcev dilni rabinec britakega imperi-1 Taylor je dejal, da je poslal ia. Garbett je očital zavesni- telegram vojnemu podtajniku kom. da se ne brigajo dovolj za Robertu P. Pattersonu s opozo-usodo židovskih beguncev. alna Elmerja. vojska, ki je ....---.... prepiru manjšine Kongresnih zakteva akcijo o stabilizaciji cen Waahington, 2 marca. — Kon Martin Stockholm frvadska. 2. marca — General Kurt Zeltler je bil odstavljen kot šef nemškega ge neralnega štaba, poroča list Af tonbladet. Nasledil ga je gene ral Alfred Jodl, Hitlerjev oaeb-ni vojaški svetovalec List pravi, da je dobtl to poročilo Iz nem vodja republikansake doma na dopustu, v prep.ru j menjam« v nižji »bornlci, je TmZ nasUl z zvezi z napori zahteval takotšnjo zaslišanje o I!MWA slede organlzazšranja zakonskem načrtu «tabilizaclje ruHariev v Widenu T C. Town- cen. Njegovo zahtevo je pod-^ ^vetm^^darske unije, pri končnik WoU*rft republi- LIT FolAr P« J* na poti v seka za pota in sredstva Oh« C^rI«^onf kjer «e bo javil poli- " rojevanje kontrole cen. dji. rilom, da preklic vojaške kon troie električnih central ni rešil spora, ki je Izzval prvo stavko "Skušam obdržati delavce na de- lu do eete prihodnjo nedeljo,"! |kih"diplomst.čnih^"viro* pravil Taylor v telegrafu. "Ce1 ne bo konflikt izravnan, bO «t«v~ čmmš ka izbruhnila v pondeljek - ^V rroncosmn Vojaške čete «e prevzel« elek saboterjev ustreljenih tričrvr centrale in vodovodne na I>mdon, 2. marca.--Po naci Jih prave pred nemim! dnevi in a kontrolirana radiofNSdaja v Vitem k^mčele «tavko. Voditelji chvju pr«roča, da je btlo šeat unije dektrtčarjev «o izjavili, d« fiam^iakih «ebot#rjev uetr«lje-bodo vztraiall pri zahtevi gle nih v Thnnon l>ea-Hainaot prode zvišanja plač« /a petna jat do- j v ima H«uU M« vnt# Smrtno ob- Nova revolta v Argentini zlomljena Druga politična kriza na vidiku Montev&dea Urugvaj. 2. marca. — Kratka in nekrvava revolta proti argentinski vladi pred aednlka Edelmlra Farrella se je izjalovila, se glase sem dospela poročila. To je vodil polkovnik Tomas Duco, ki je akušsl s svojim regimentom vkorsksti Buenos A i res s namenom, da strmoglavi vlado, ki je prišla ns krmilo po odstavitvi predsednl ka Pedra Ramireza zadnji teden. Duco in njegov regiment sta se brezpogojno podala, pravi uradno naznanilo. Zdaj ugibajo o kazni, ki bo zadela Duca. Nekateri trdijo, da bo obsojen v smrt ln ustreljen. Znamenja kažejo, da se kuha nova politična kriza. Trdi se, da ima Farrell situacijo pod kontrolo. Položaj se je Izboljšal njemu v prilog vsled prijateljskega stališča podadml-rsla Alberta Teissira, ki je bil zaprisežen kot mornarični minister v novi vlsdl. Bivši predsednik Ramirez se nahaja na svojem posestvu ln z zadovoljstvom študira, poročila, da zunanje vlade, med temi sme-rlška, ne odobrsvsjo nsčlns Fsr-rellove osvojitve predsedništvs Argentine, On je uverjen, ds mu bodo oklonile priznanje, r ... Zatiranje odpora v Bolgariji Ustanovitev narodne organizacije naznanjena Waahington, D. C.. 2. marca,— Po nacijih kontrolirana radiopo-staja v Sofiji poroča, da so bolgarski notoanji mlplster Krls-tov in člana sobranja (parlamen-ts) Ststev tn Ivsn Bstenberskl govorili o notranjih ln zunanjih problemih Bolgarije. Krlstov je priznsl, ds Ja bilo Čez 1400 izmed 2000 ljudi, "ki so bili udelefteni v nelegalnih aktivnostih, likvidiranih." On je tudi grozil, da imajo avtoritete moč ln sredstvs, katerih se bodo posluževsle v bodočnosti pri zatiranju opozicije. Izgleda, da je bojazen pred bolgarskimi rodoljubi, ki vodijo agitacijo za odcepitev dežele od nacijske Nemčije, pognala člane lutkarske vlade v akcijo, ds ustsvljo agitacijo. Krlstov je nedavno govoril o ustanovitvi narodne organizacije, ki naj bi i/vajala kontrolo nad vsemi dr-žsvnlml, pokrajinskim! in mestnimi ustanovami. Ta naj bi prevzela vlogo državne politične stranke. "Ustanovitev take strsnke bo zedinils vse bivše organizacije kmetov, delavcev, industrijcev, profesionsloev in bivših vojskov," je rekel Krlstov. "Vse U bodo prišle pod eno politično streho." Kljub zs^rsnju odpor a po bolgarskem režimu pod nacijako kontrolo, se sabotaža nadaQuje. Sa boter j i so nedavno rszdejali tri železniške vlake, naložene s oljem In gaaolinom, na postaji v Sofiji. Olje in gaaolln sta zgorela In trij« železniški uradniki so izgubili Življenje. ZBOROVANJE SLOVANSKIH BOJEVNIKOV V MOSKVI Poveljniki vojaških enot govorili . TITOVI PARTIZANI POHVALJENI Mo«kva. 2. marca.—Zadnji teden se je v dvorani poslopja ruskih strokovnih unij vršilo zborovanje slovanskih bojevnikov, zastopajočlh rdečo armado, poljske start* čehoslovaške ln jugoslovanske vojsške enote v Rusiji. Zborovanje je skllcsl Vseslovenski odbor, čigsr načelnik je general Aleksander Gondurov. Dvorana je bila okrašena s ruskimi, poljskimi, čehoslovašklml in Jugoalovanaklmi zastavami ter s svežimi cvetlicami. Med udeleženci so bili Rusi, Ukrajinci, Belorusl, Poljaki, Cehi, Slovaki, Srbi, Hrvatje in Slovenfti v uniformah svojih armad. Mnogi so nosili odlikovanja v znak priznanja zaslug v borbi proti nemški sili na ruskih frontah ln ona. katera so dobili'od zavezniških držsv. Govorili so Zdenek Najedli, bivši profesor na praški univerzi, češka generala Kratoehvil In Svoboda, poljska generala Bar-Ung ln 8Wercsewski, ruski general Ignatijev, polkovnik Marko Meslč, povsljnlk jugoslovanska vojaške enota v Rusiji in več drugih. Mnogi so prišli na sbo-rovanje naravnost s front. Gondurov ja v svojem goyoru poveličeval jugoslovsnsko bodllno larjev na meeec. sodbo je Izreklo vojaško sodišče, kontrolo. Razkol med hrvaškimi kvizlingi Bern, Avle«, 2. marca List Zuerlcher Neueete Nachrlchten j« objav«I poročilo od svojega dopisnika v Budimpešti o razkolu med hrvaškimi kvislingl. Večkratne sprememb« v hrvaški lutkarski vladi so rezultat prepirov mod voditelji treh grup, ki podpirajo "poglavnika" Pavellča. Poročilo dostavlja, da so se pokazala znamenja rasaula v hrvaški državi, ki j« pod nacijsko veljniks maršala Tita, vojake poljskih cborov ln gertloe na Ca* Akem in Poljskem, ki sa bora proti nemški okupacij9ki sili. Stotnik Milutin Perisič, Srb, ki služI v Jugoslovsnskl vojaški enoti v Rusiji, Je izzval viharen aplavi, ko je dajal: "CM hribov moje domovine odmeva grom topov jugoslovanake osvobodilne srmsde. Pot, po kateri Tito vodi jugoslovansko ljudstvo, je pot v svobodo. Genersl Mlhsjlovlč, Nedlč, Pavellč ln drugI Izdajalci, ki kooperira-jo z Nemci, ne bodo odvrnili ljudstva od korakanja po taj poti. Te besede govori Srb, ki se bori na strsnl rdeče srmade proti sovrsžniku in ve, da se bo ta kmalu borila za osvoboditev Jugoslavije." Program obveznega dela v Španiji Diktator Franco odredil reorganiziranje Waahlngton. D. C* 2. marca.— Nemška časniška agentura DNB poroča, da Je španski diktator Franco izdal dekret, ki določa dalekooežno reorganiziranje obveznega dala zh ženska. Vsa v starotfti 17 do 35 let se bodo morale prijaviti zs obvesno delo. "DoaJej dovoljene isjemščine bodo preklicane, pravi j>oročllo. "V bodočnosti bodo veljale le za ieie ln vdove, ki imajo otroke, nune in pohabljenke." Po gotovi dobi obveznega dela bodo ženske dobile poeebne certifikate, da so upravičene do pozicij v državnih uradih in kulturnih organizacijah. Deleine bodo tudi poaebnih pravic v drugih področjih. Unija CIO zmagala pri volitvah Chicago, 2. marca.—Avtna unija CIO je zmagala pri volitvah, ki ao ae vršile v tovarni Rendls Corp Dobila je večino glasov ln s tem postala predstavnica vaeh delavoev pri kolektivnih pogajanjih. Volitve ao sa vršila pod nadaorstvom federalnega delavskega odbora. Glasovi iz J-KOSVETA PROSVETA THE ENLIOHTENMENT GLASILO IH LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and publUbad by Slovana National Banafii Sociaty Naročnina sa Zdruiana država (iivan Chicaga) la Kanado M.00 na lato. »3.00 sa pol lata. SI.SO sa Uiti lata t sa Chica#9 la okolico Cook Co.. 17.50 sa calo lota- sa pol latai sa inosamslvo SS.00. Susbcripiioa rsias: for iba Uailad Stalas (a*capf Chicago) aad Caaada SS.00 par r««'' Chicago and Cook County $7.50 par raar, toraiga couatria« St.00 par yaar. Cana oglasov po dogovoru«—Rokopisi dopisov in aanaročaoib lankov sa na vračajo. Rokopisi Utarsrna vsabioa (črtica, povasli. Urama. pasmi itd.) sa vrnajo pošiljatelju la v slučaju, ša Ja priloiil ^oiinino. , ,t Advartising ralas on agraamaat.—Manuscripis of comrnunications «ad unsoikiiad arliclas wiU not ba ra t ur nad. Oihav maauscripts, such as storlas, plays. poams. alc.. will ba raiurnad to saadar onlr whan accompaniad by salf -addrassad and slampad anvalopa. t,, i ffl' ----mrnaiimmmmmmm Naslov na vsa. kar ima stik s listom: PROSVETA 2657-59 So. Lawndaia Ava.. Chicago 23. IlHnola MEMBER dr THE FEDERATED PREIS naselbin Datum v oklepaju na primer (March 31, 19i4), poleg vašega na naslovu pomeni, da vsm je s tem datumom potekla naročnina, vite jo prsvočasno, da sa vam lost ne ustavi. imena Pono- Churchill o Jugoslaviji VVlnston Churchill, predsednik angleške vlade, je dne 22. februarja poročal v parlamentu o položaju vojnega razpleta in o raznih peiečlh političnih vprašanjih, ki so nastala v območjih zavezniških narodov. Njegovo poročilo o poteku vojne kaže dokaj svetlo bodočnost za zaveznike; dasi nI prerokoval gotove zltage nad osi-ščem v tem letu, je poudaril, da se Je bojna situacija zasukala tako, da je poraz sovražnika na vseh bojiščih neizbežen.^ Churchill se je v svojem govoru prvič dotaknil tudi sedanjega političnega razpleta v Jugoslaviji z ozlrom na junaški odpor partizanov proti okupatorju in domačim tiranom. Churchill je ugo- Žrtvi vojna Monroa, Mich.—To, kar bom tukaj opisal, se je zgodilo na Koroškem blizu mesta Bor o vi je. Bilo je meseca aprila leta 1819, ko je jugoslovanska armada napadala avstrijsko vojsko in jo podila v smeri proti Celovcu. V bližini Borovelj so se bili dva dni na življenje in smrt. Končno so po mučnih bojih zapodili sovražnika v beg. Jugoslovanska armada je dalje zasledovala sovražnika in mu bila za petami. Kljub temu, da je £e zapustil boroveljsko okolico, še niso bili na jasnem, da je temu tako. Ko prodirajo dalje, v daljavi nenadoma zapazijo dvoje človeških bitij, ki mahata z belimi robci po zf-aku in dajeta signale. Kaj to pomeni? si misli vojaštvo. Mogoče jih hoče sovražnik zvabiti v past, da jih pokosi s skrito strojnico, čim se približajo? Stotnik gleda na daljnogled in pravi, da vse tako izgleda kot vada. "Nič se ne bomo ozirali na tiste signale, pa naj bo, kar hoče," pravi. Vojakom zapove, naj dobro pociljajo puške na tisti dve osebi. Tako je tudi bilo. Streli iz repetirk so presekali zračno tišino in zadeli eno izmed oseb, mahajočo z belim robcem, "Tukaj počivata nadebudni mladenki, Žrtvi jugoslovanske-avstrijske vojne: Lenčka Bartol —Helena Doškar". Frank Kroll. tovil, da se msršalu Titu, poveljniku jugoslovanska osvobodilne r, ge ie rudila na tla Potem fronte, niso pridružili le Hrvati in Slovenci, temveč v velikem šte-j Ustnik pogleda na daljnogled vilu tudi Srbi, tako da Ima Tito sedaj vec ko četrt milijona mož.; ^ ^ ^ Dalje Je poudaril, da je to moštvo organizirano v precejšnje š e-, ve/dajala si lov. Vojakom da vilo divizij in korov ln te sile sedaj zadržujejo nič manj ko 14 lz-: ,• nanrei ,md 2« nemikih divizij „„ b.i.un.kem polotoku. v afiSRdn*. , Pri tem je najbolj značilno to, da polaga Churchill veliko važ- bitje in prične mahati z belim nost na jugoslovanske partizane, kajti v detajlih je navedel posta- robcem po zraku. Spet sfrče nek osvobodilne fronte v Jugoslaviji in njen razvoj ter doprinos gvinčenke lz repetirk in druga k skupni zmagi Združenih narodov. In Churchill je podkrepil svo- j^ev se zgrudi na zemljo, je izvajanje o partizanih z dokazi, ki so mu jih dali angleški oficirji, kateri so se več mesecev mudili v glavnem stanu'maršala Tita. Na povelje častnika gredo naprej zelo previdno. Pazili so na kraj, kjer sta malo prej dve osebi dajali signale. Bali so se, da mladenki, iz ran pa jim je tekla kri in rdeče barvala obleko. Četa je ostrmela ln vojakom so stopile solze v oči. Trenutno obe mrtvi. V rokah sta držali bele robce z napisom: "Koroške Slovenke." Vsi so pokleknili poleg mrtvih žrtev in priznali prevaro. A bilo Je prepozno. Kmalu so dognali, da sta mr t vi dekleti hčerki tamkajšnjih kmetov. Ko sta videli, da sovražnika ni več blizu, sta šli na proti jugoslovanski vojski'in ji z behml robci mahali v pozdrav. Po preteku par dni sta bili obe irtvl Dokopani, na skupni grob pa so položili belih svežih cvet* lic. Častnik je kupil dva spomenika in iu dal Dostaviti na grobova, napis pa se člta: Dalje je Churchill ugotovil, da se je okrog teh junaških partizan sklh sil porodilo osvobodilno ln zedinjevalno gibanje.' Omenil je, bo vsak čas zaregljala strojnica tudi, da "komunistični elementi so imeli čast biti začetniki tega in jih pričeja kositi. Bilo je vse gibanja," čim pa se Je slednje povečalo, je nastalo preoblikovanje mirno kot bi vse.izumrlo, in zetjtnjenjc in tako je v*plamtel narodni ponos. Premier Chur- j Končno pridejo do pozorišča, chill je tudi izjavil, da so partizani "našli v maršalu Titu izborne-■ od kjer so prej prihajali signali, ga voditelja, ki slovi v borbi za svobodo," dočim je udsril po ge- j Častpik se ustavi kot bl okame-netalu Mihajlovicu, ker daje pomoč sovražniku in si prizadeva ( nel, se udari po čelu in pravi, da uničiti partizane. _____________! so lejpega vraga napravili. • Ootovo je," je Izjavil Churchill, "da so partizani pod vodstvom Nfl zemlJl sta Iežttli dve mrtvi maršala Tita edina sila, ki se danes efektivno bori z okupatorjem," kar je pač lepo priznanje za partizane in njihovo gibanje. Churchill nt izrekel teh besed brez konkretnih dokazov, kl jih je dobil od svojih oficirjev Dcakina in MacLeana, ki sta načelovala angle-, , .. škl komisiji, katera je bila lani poslana na lice metta v Jugosla-1 80 * zavSj*11 ®V0Jega u»°dnef vijo. Churchill je zagotovil parlament ln zavezniške vlade, "da P0®®1'*« Stotnik naznani, da sta bo angleška vlada storila potrebne korake, da pomaga in vzdrži maršala Tita in njegove hrabre čete." Piedsednik sngleŠkc vlade je tudi naglasil, da si velike zaveznico Amerika, Rusija in Velika Britanija prizadevaj^ Izravnati zamotani položaj v Jugoslaviji s tem, da so vse tri že odposlale svoje misije k Titu. "Naši občutki tukaj in drugod sledijo načelu, da zaupamo onim, kl zaupajo nam in da skušamo brefc predsodkov in brez razlike napram političnemu oprcdeljenju pomagati onim, ki se borijo za svobodo izpod nemške oblasti in j)fizadenejo sovi ažniku največ škode," je rekel Churchill v zbornici. Dodal Je še. da je s tem t>odal zbornici najpopolnejše poročilo o "tem težavnem in nekoliko delikatnem položaju" v Jugoslaviji, njegove besede pa so "sktbno izbrane, kajti položaj je kompliciran." Tako VVinston Churchill, predsednik angleške vlade, na katerega danes zre ves svet kot cnegs glavnih voditeljev v zboru Združenih narodov. Da se je odločil podati tako laskavo sliko o partizanih. se je najprej dodobra prepričal o resničnem položaju v Jugoslaviji— 4n to sliko so mu predočili njegovi lastni in zanesljivi od-poaianci. Dovolj dolgo je uspevala lažnjtva propaganda o MihaJ« lovičevi legendi iu skrajni čas Je že bil, da se izve resnica, S svojo izjavo o partizanih ln osvobodilni fronti je Churchill jaso«. | hi veda I, kako on gleda na današnji položaj v Jugoslaviji ln na današnjo ideološko vojno sploh. Petrova vlada Je dolgo izrabljala propagandni aparat v korist sebi in tistim, kl bl radi igrali tirane na ozemlju jugoslovanskih narodov. Vse 1tsže, da je raak-jj cionstjem v .Ift^oalaviji, in kier koli se že potikajo, za vselej od-zvonilo. (klAh bodo tja, kamor »tutdajo, na njihova mesta pa bodo stopili ljudje, ki prihajajo iz naroda in ki bodo delali Za delovna ljudstva Jugoslavije. ____ • Churchill je s svojo lz|avo pokazal,4a »e je marsikaj spremenilo od kvebetke konference v lanskem avgustu. Takrat je rekel, da je angleška v Uda obvezana pomagati jugoslovanakl in grški kraljevi vladi, da se vrneta v domovino. Ampak Churchill ja reallat in ve, da se ne more uatavitt toku časa, ki prinaša nove sile. V tr i u zadnjih šest mesecev se je namreč mars'kai spremenilo. Kar je bilo lani še zavito v naiasnoat, se seda) še razločno vidi. ln Churchill se bi izkazal za kat slabega državnika in diplomata, če t>i skušal zanikati to, Jtar te že znano vsemu svetu. Vtekakor je ChurchlHova iz tava o partizanih tn osvobodilni fionti v Jugoslaviji ena najznačilnejših izjav v sedanji vojni. Podal jo je driavntk, ki ve. ka) govori in kt se mu na more očitati, da tki IV* 11 sniro. Gotovo je tudi to. da sla k dognanju te resnica mnogo pripomogli konferenc k« sta se vršili v Moskvi in Teheranu. Kajti kmalu no tahertfn.sk« konferenci so zavezniki takorekoč dc jure priznali vlado oevol*» lo, kjer sta se spoznale 7 Urban-čičevim sinom, njegovim staršem pa je pisal, da ga veseli, da se je sestal s člo /ekom, s katerim se lahko razumeta. Torej sta se seznanila v. šoli, ne na morju. Ampak v naglici človek včasih do.sti jasno ne zapiše- in tako pride do pomote. * Moje zadnje poročilo se- ie menda končalo v bližini Pitts-burgha. l am sem, prenovil pr; Bartolovih, kjer sva z "rumar-jem" Johnom dosti debatirala in se nisva preveč razumela. Lahko bi se bila tudi sprla* toda sem se zdrževal, ker sem vedel, da bova skupaj spala. Ta naš b^at trdi, da ni v Ameriki nobene svobode in je hud, zakaj io zagovarjamo, ker je po njegovem mnenju ni nikjer. Kot dokaz navaja izkušnja starega pasaljenfa in vae podobnih slučajev ih meni, da se krivica godi vsem, ki nimajo denarju,, da bi mazali sodnijska kolesa. da danes ni ftc nikjer dežele ali države, v kaleri bi ne bilo madeža, ampak \ k)titi moramo tudi dobre, na surrjo slabe strani Ame-ikc. Ako pristranski sodniki tu ali tam delajo krivico obtožene eni, kdo pa je temu kriv, ako ne delavstvo samo? Kdo pa odloča pri volitvah z glasovnico? Kapitalisti ne, ker jib po številu ni veli-ko, prav tako tudi ne raketirji, kl so Judi v manjšini/6dloČa seveda delavno ljudstvo, ki je po številu največji faktor in predstavlja okrog 80% volilccv. Ampak ko vprašaš za podporo delavskemu listu ali za kampanjo delavskim kandidatom, se taki ljudje zaderejo nad. teboj: "Kaj pa boste vi socialisti, zakaj fehtate in 'ronate', če nimate denarja. . ." Včasih še dosUvijo, kako bodo socialisti "ronali" industrije itd. Oddelek kitajska pehota t Čangtehu po porasu Japonskih fce*. _ PETEK, 3. Marpi^ kotovi ponovili Prosveto Tnal oni imajo sina pri vojakih, kl' ; e v letalski šoli in se uči ia J? ] iomehanika. Tone Pogačar »i ; e v isti naselbini pomagal d0 novega naročnika Proletarcu » osebi bečlarja Franka Zerjavt Tudi Mary Pelan v Jeru se u naročila nanj. Ona je res zgovtj! na žena in sem se precej čim zamudil pri njej. Mislim, da k zdaj že tudi njen sin preko mor-; a. Čevljar Joseph Zeleznjk v )sagu je ponovil Pro.sv h0. ^ še ni bila iziečena. Tako je sto-rila tudi Marička Leneek. ki imj tudi sinove pri vojakih. Včasih je imela trgovino, toda jo je 0pJ stila. M Oglasil sem se tudi pri njJJJ mu staremu Herminčanu in do. bremu pevou Nandetu Klopu«. On je še zmiraj streljač premo« v rovu. Tudi on je ponovil Pro. sveto. Iz Morgantovvna sem ■ moral vrniti domov radi sS mladinskega krožka. Porotfle iz teh krajev se nadaljuje. Anton Zornik, zastopnik Torej ako sodišča niso na vaši i Pri mrs. Gerden sam tudi dobro strani, ni tega kriva demokracija ali svoboda, marveč ljudska masa, ki ne zna pravilno Vabiti glasovnice. Delavstvo ima prav tako glasovnico kot oni, ki podpirajo Korumpirane kandidate. Razlika je le v tem, da oni se zavedajo moči vlade in onih, ki jo kontrolirajo, delavstvo pa tega še ne razuma v zadostnem številu. Kaj delajo diktatorji, lahko vsi vidimo. Tudi okrog njih se zbirajo rake^jl Delavstvo se bo rešilo svojih pijavk edino takrat, ko bo spoznalo moč sloge in svoje lastne delavske stranke, kakor tudi spoštovalo in prakticiralo resnico in pravico. Dokler tega ne sprevidi, do katerega spoznanja more priti le z izobrazbo, se bodo še dogajale krivice, pa naj bo v Ameriki ali kjerkoli. Sedaj pa nazaj k poročilu. , Vožnja z električno do Union-towna je trajala štiri ure. Tam sem se najprvo ustavil pri Johnu Liparju, ki tudi že dolgO ne more delati radi bolnih nog. Pravil mi je nekaj o nezgodah hčere, ki dela v VVashingtonu, in mi je ponovil Prosveto. Nato sem se napotil k Urbanu Ruparju, ki je tudi "old timer" in na mali i>en-ziji. Z ženo sta zdaj sama in na svojem, tako da že izhajata na račun žuljev iz mlajših let. Otroci pa žive zase. Tudi ona dva sta ponovila Prosveto. Nato sem šel v drugi del Uniontowna, kjer je vlada zgradila več stanovanj. Tukaj živi Anton Šorli z ženo in hčerko v treh sobah, toda je vse moderno urejeno; tudi furnaz je poleg kuhinje in premog za kurjavo, ka-k6r tudi hladilnica in še nekatere druge ugodnosti. Stanarina je menda okrog $37 mesečno. Doma sem našel sina, ki je rekel, da je prišel domov za par dni. Dejal je, da je železničar in da dela izpit za lokomotivnega inženirja. Ko se je oče vrnil z dela, je po kratkem pogovoru ponovi! Pro. Tukaj sem se ustavil pri starem J. Vo ku, ki je sicer že ponovil Proletarca in tudi je že imel koledar vendar pa je ponovil Prosveto dasi še ni bila iztečena. Tako storil tudi njegov sosed in prodnik Louis Oblak. Prosveto je ponovil tudi John Shine in me povabil na večerjo. V Grays Landlngu sta ponovi la Prosveto bečlarja Mike Dani lič, ki ima hčere in dom blizu Kobarida, kjer se sedaj tolčejo slovenski gerilci z Nemci, in A bin Ule. Ponovil jo je tudi Mar tin Ceglar, ki je invaliden, vojni pa ima tri sinove. Prenočil sem pri dobrih zakoncih Fr Zadel, ki imata "beer garden".| Drugi dan sem se odpel j a proti Point Marionu, od tam pa zopet v hrib k našim bečlarjem Moral sem čakati, da pridejo dela, par pa sem jih našel doma Eden teh se piše Mrak in je tudi invaliden in je imel dosti povedati o stvari. Ko so prišli drugi domov, je bilo nekaj biznlza. Ja kob Oblak je ponovil Proletarca in mu dal copak podpore, kakor tudi Tone Oblak in Tone Zupan čič. Po kratkem pogovoru sem se poslovil od njih in se vrnil dolino v Point Marion, kjer sem dobil bus v Morgantown, W. Va Peljal sem se v Scott Run, pre postelji. Povedsla je,kako veselje, pa se še ustavil v Moni, kjer živi Anton Prebežan. Mož ja spal, toda je žena ponovila Proletarca. Od tukaj sem se peljal naravnost do trgovca z grocerijo, mesarijo in premogom. Mož je bil na delu v lastnem rovu, vendar pa je ženica ponovila Proletarca. Kar ja bilo ie pozno v noč, je bilo treba poiskati prenočišča, zato sem se odpeljal. naravnost do mojih gostiteljev k Sala-kovim v Star City. Seveda ja bilo treba preko reke Mononga-hele z vozilom. Te pot sem našel Lovrenca doma. Seveda smo sa dolgo v noč pogovarjali, najva^ o vojni, v kateri se nahaiajo tudi njih sinova, eden v Siciliji, dru-gi v Angliji. Njih hčerka je Aa vedno v Daytonu. Ohlo, V vladni službi, toda ima Še vedno pogum. da zagovarja človeška pravice. kakor jih tudi njeni starti. Drugi dan se napotim zopet v Scott Run in Osage, kjer so Pen- Nekoliko komentarja Kmalu po Hitlerjevem naS du Sovjetske Rusije sem zapiaj v Prosveti, da predno mine voj. na, jo bo najbrže treba zagova* jati in braniti pred istimi elS menti iz kapitastičnih krogov, ki so čez noč začeli peti slavo St* linovemu režimu, ker je posti — "naš zaveznik"... Sedaj stojimo tako rekoč na pragu te dobe, kajti čim bolj se bodo ruske armade bližale Berlinu in prodirale proti Balkanu, tem vel kritikov "rdečega imperializmi' bo vstajalo v Ameriki in goto vo tudi v Angliji. Že včeraj sem pomenil v tej koloni, da je v ameriškem ja*. nem mnenju zadnje čase nasta 10 precej kritike proti dokaj arogantni sovjetski politiki glede bodqče rusko-poljske meje. V mislih nimam samo patentirani! reakcionarjev, čijih glasnik ji Chicago Tribune, Hearstovo a podobno časopisje, marveč tudi demokratično, orientirane kritike, ki imajo v ameriškem jn nem mnenju precej besede. N* štel bi lahko več vplivnih dela* sko orieniranih tednikov in rt vi), ki se boje ln svare pred sot jetsko dominacijo Evrope. Neb teri izmed teh kritikov so ot sprotovali Rooseveltovi inttl vencijski politiki in ameriške« vstopu v vojno, drugi so bU njeni goreči zagovorniki. * Nesreča ameriških radikale« in progresivcev je v tem, ker i na splošno le — kritiki. Ko bil čas, da bi bili ameriško vla prisilili, da izdela smotreno | zitivno zunanjo politiko, ki bila v interesu ne samo bodoi nosti te dežele, to je ameriil ga ljudstva, marveč tudi bod čega svetovnega miru, aropi tega niso storili. In pravi čai I izdelanje dalekosežne in h struktivne zunanje politike je I tedaj, predno ali pa takoj potei ko je kongres sprejel "lend-i<* n}" zakon, s katerim jc Amerl faktično stopila v vojno skfl zadnja vrata. a Ampak zgodilo sc ni nič ulj ga. Newdealski Intervencion« med katerimi so bili tudi sooi ni demokratje, so ha vse nses agitlrali za čim večjo in čim" trejšo ameriško intervencijo vojni. Poraz fašizma jim j« vse. Kaj frride potem, u toi niso brigali, marveč slepo drt 11 za zunanjo politiko Roo** tove administracije, ki se » ni brigala, kaj pride po P"* fašizma. Neintervem ionisti : so bili prav tafc^slep« ker so S silil, da je mogoče zsustsvib F litične, gospodarske in ške sile, ki ao to deželo net«" ho potiskale v vojno In tako sa je Zgodilo d* *> U dežela, nsjmofočnejia darsks moč na svetu »n * ■ večjim ugledom pri v*h "T nih ljudstvi^ v|eh *xtM% kontinentov, posebn« p« v pi, znašla v vojni z runsnjo litiko, o kateri vsi kritiki pravijo, da nihče ne ve. je. Ce bi je hotel sumtrsUvi slu, je njen edini cilj - nsilti Zate sa oklepe Darianov, Bedeglijav i^ ne pomeni poraza je lahko jasna vsakem količkaj poglobi v vp' Sploh je ppraa lsši^» CDalj« na etrao*) r^gir 3 MARCA Kako je nastalo današnje dalavaivo in njegovo gibanj« Dr. Dragotin Lončar (Se nadaljuje.) - Angleška strokovna društva co delovala v dvojnem pomenu; vodila so mezdne boje in delavstvo zavarovala za razne henske neprilike. Dajala so idpore pri stavkah, izseljevali brezposelnosti. Skrbela so tudi za delavska stanovanja ter ustanavljala hranilnice in kon-sumna društva. V strokovnih društvih so se najprej organizirali izučeni, t. zv. kvalificirani delavci* ki potrebujejo za izvrševanja svojega posla nekaj let strokovnega učenja, a pozneje so se organizirali tudi nekvalificirani delavci. Angleška strokovna društva so imela gospodarski značaj in niso posegala v politične boje. Člani so bili lahko privrženci katere koli politične stranke: toryjev ali whigov; toda društvo kot tako ni prisegalo na noben politični problem, ampak podpiralo vsako stranko glede na svoje koristi. Anglija je bila s svojimi strokovnimi društvi vzor 'delavske organizacije za druge države in narode. Od tod so se razširila ta društva v Ameriko, Francijo, Nemčijo, Avstrijo itdT 10. Ako so bila strokovna društva gospodarskega značaja, je nasprotno v 30. letih nastalo med delavstvom politično gibanje t. z v. čartistov. Anglija je bila ustavna in parlamentarna država, v kateri je pa imelo volilno pravico največ 200.000 oseb. Plemiči-veleposest niki so podeljevali in prodajali, mandate. Izmed 500 poslancev jih je bilo kakšnih 170 neodvisnih. Parlament je bil v rokah veleposestva, ki se je brigal za visoke žitne cene; zato je zahteval zaščitno carino. Med tem se je pa Anglija industrializirala, da so nastala mesta, ki niso imela volilne pravice; zakaj volilni red se ni izpremenil od 1673. leta. Tako n. pr. je imel neki kraj z 12 prebivalci prav tako svojega poslanca kakor obljudena Liverpool in Manchester. .v. Oglašali so se glasovi po izpre-membi tega stanja. Na vlado je prišel Pitt ml., ki je bil prijatelj tovarnajev. Začetek francoske revolucije so Angleži pozdravljali; toda kmalu je nastal preobrat: strah pred revolucijo. Pitt se je bal, da bi francosko tekmovanje uAičilo angleško gospodarsko moč, saj je Napoleon napadel Anglijo na njeni najbolj občutljivi točki — v Indiji. Po velikih žrtvah je Anglija končno zmagala, a za kakšno ceno? Njen državni dolg je znašal 800 milijonov šterlingov. Zaradi naraščanja prebivalstva in slabih letin, zaradi vojn in žitne carine se je podražil kruh, tudi so posredni davki dražili življenje — vs*' to je povzročilo revščino pri delavstvu, dočim sta velepose-stvo in tovarnar bogatela zaradi visokih žitnih cen in izdelovanja vojaških potrebščin. Angleško meščanstvo in delavstvo se je borilo proti zastali volilni pravici. Leta 1832. je bila sprejeta volilna reforma, pa izključevala delavstvo. Preosnovani parlament se je »labo oddolžil delavstvu za nje-«ovo jx,moč. Leta 1834. se je iz- premeni 1 zakon o revežih izza kraljice Elizate (iz 1601. leta), po katerem je morala vsaka fara skrbeti za svoje ubožce in, če ni hotela, so jo lahko prislili k temu. Sedaj so se pa namesto podpor ustanovile delavske hiše, kjer naj bi bil dobil vsak revež delo in primerno oskrbovanje; zakaj podpiranje revežev po sistemu Elizabetinega zakona se jim je zdelo kot "ovira industrije, nagrada za nepremišljene ženitve, vzpodbujanje k množitvi prebivalstva: to je naprava, ki jemlje srčnost pridnim in poštenim, a ščiti lenuhe, malopridneže in nerazsodneže; ki uničuje rodbinske vezi, sistematično onemogo-čuje kopičenje kapitala in davkoplačevalcev, končno daje premije za nezakonske otroke." Takšno je bilo poročilo komisarjev, ki so se bavili s preiskovanjem uprave glede ubožcev. Delavske hiše, ki so se ustanovile namesto ubožne podpore, so postale strah za prizadeto prebivalstvo. Hrana je bila slaba, a delo težko: redko so dobivali sveže meso, iz večine krompir in zelo slab kruh. Namenoma so napravili reveži često zločine, da so prišli v ječe, ker je bila tam boljša preskrba. Kdor ni izvršil določenega dela, ni dobil jesti; kdor je hotel iti na izprehod, je moral prositi dovoljenja, ki je bilo odvisno od paznika. Prepovedano je bilo jemanje darov od sorodnikov in prijateljev izvtn hiše; prebivalci so nosili posebno uniformo. Da ne bi bili delali konkurence zasebni industriji, so opravljali posle, kakor tolčenje kamnov itd. Rodbine so bile ločene, videti so se smeli mož, žena in otroci le v določenih časih; obiske sprejemati so mogli tudi le z dovoljenjem. Kakšno je bilo postopanje v teh delavskih hišah, o tem nekaj primerov. V Greenwichu je bil po leti 1843. neki 5 letni deček za kazen tri dni zaprt v mrtvašnici, kjer je moral spati na pokrovih rakev. Drugod se je isto zgodilo z neko deklico, ker je močila posteljo. V Leice-stru je umrl v novembru 1843. leta neki mož, ki je bil dva dni prej izpuščen iz delavske hiše, zaradi zanemarjene rane in neprebavljive hrane. Ako mu je njegova žena, ki je bila tudi tam, hotela dati malo piva, ga je morala izpiti sama. V delavski hiši V Birminghamu so se dogajale sramotne stvari:, neka žena je bila za kazen pri zdravi pameti' poslana v blaznico. Drugod je bila za bolniško strežajko nastavljena bebasta žena. Neki božjastnik se je ob napadu zadušil v postelji, ne da bi mu bil prišel kdo na pomoč. Tam je spalo 4—8 otrok v eni postelji. V delavski bito v Londonu je bila zaprta noseča žena s svojim še ne dveletnim sinčkom v sprejemnici od 28. februarja do 20. marca 1844. leta brez postelje in stranišča. Ko se je njen mož pritožil, oziroma prosil, da opro-ste njegovo ženo, je bil 31. julija 1844. leta 72 letni mož obsojen od mirovnega sodnika na 14 dni prisilnega dela, ker se je bil branil zaradi starosti tolči kamenje. Drugod je revizijski u-radnik v februarju 1844. leta dognal, da se rjuhe niso menjale 13 tednov, srajce v 4 tednih, nogavice v 2 do 10 mesecih; izmed 45 dečkov so imeli nogavice le še trije, a srajce so bile vse razcapane. To»ney. članica unije pteerettklk deleveev. ta Be« Jobaa* u ^lucm igralec. Ali se je čuditi, da so reveži rajši umirali od gladu, kakor da bi bili prosili za sprejem v delavske hiše? Neki pisatelj, ki je opisal te razmere, je dejal: "Ako kaznuje Bog človeka za pregrehe Uko, kakor kaznuje človek človeka za revščino, potem gorje Adamovim sinovom!" V tem postopanju vidimo iz vrševanje Malthusovih načel.' Tomaž Robert Malthus (1766 1834) je bil anglikanski duhovnik, ki je učil, da se množi živež v aritmetičnem razmerju, t. j. 1, 2, 3, dočim se ljudstvo množi v geometrični progresiji X, 2, 4, 8 itd.: zato naj se ne sklepajo zakoni, ako ni gmotne podlage zanje; država ne bi smela pospeševati obljudenosti, zlasti ne bi imela podpirati revščine, ampak jo prepuščati samo sebi. Kot krščanski duhovnik je pa dovo'ljeval podpiranje ubogih, da ne bi zaradi tega trpela škode človeška družba. V praksi ni izvajal posledic iz evoje teorije. Ni dvoma, da je bil višjim sfo-jem na Angleškem všeč Malthu-sov nauk, ker jih je oproščal skrbi za uboge, ki po tem nauku nimajo pravice do življenja. Nova postava o delavskih hišah je bistveno pospešila čarti-stično gibanje. Leta 1837. je "odbor splošne delavske zveze v Londonu" razglasil naslednjih 6 točk: 1. splošna volilna pravica za vsakega polnoletnega (21 let) moškega, ki je pri zdravi pameti in brez kazni; 2. parlament se obnavlja vsako leto; 3. poslanci dobivajo dnevnice, da morejo tudi neimoviti sprejeti volitev; 4. svoboda volitev; 5. enako veliki volilni okraji; 6. odprava določbe, da morejo biti voljeni samo oni, ki imajo po 300 funtov šterlingov v posestvu, To je bil t. zv. ljudski čarter; od tod ime čartisti. Sredstva tega gibanja so bila sicer politična; toda namen je bil socialen. Njih geslo je bilo: politična moč je sredstvo k socialni moči, ki je namen. Na nekem velikanskem zborovanju v Manchestru je dejal 1838. leta metodistični duhovnik Stephens, da je čar-tlstlčno gibanje vprašanje noža in vilic, t. j. dobrega stanovanja, dobre jedi in pijače, dobrega zaslužka in kratkega delovnika. Iz početka so nastopali delavci mimo: prošnje (takšno prošnjo je podpisalo 1842. leta 3,317,702 angleških državljanov), zborovanja in končno splošna stavka, "sveti mesec", pozneje je prevladoval ostrejši nastop nasilja: plenile so se hiše bogatinov in napadale tovarne. Ob Izbruhu februarske revolucije na Francoskem je bilo pričakovati upora tudi v Londonu, kar se pa ni zgodilo zaradi obsežnih vojaških priprav. Čartizem je poneha val, ko je dosegel v praksi mirnejše izvrševanje novega zakona o revežih in uvedbo 10 urnega delovnika, kar je bila tudi njegova zahteva. Z delavstvom se je od početka bojevalo tudi liberalno meščanstvo, ki je bilo nezadovoljno z zaščitno carino. V Angliji je bil še vedno v veljavi zakon, po katerem je bil prepovedan uvoz tujega žita, dokler ni dosegla cena pšenice 80 mar. To je bilo v dvojnem oziru na kvar angleški industriji. Ker je mogla Anglija kupovati v tujini le malo žita, tudi tujina ni mogla višati svojih naročil angleškega blaga; na drugi strsni angleški delavec ni mogel dosti kupovsti industrijskih izdelkov, ker je moral nsjveč zaslužka dajati za žive*. Industrije! so zahtevali odpravo carine na žito, ki so jo zagovarjala veleposestniki in osts-jali neprlstopni tudi nssproti Ogovorom lorda Byrona. Ko je bila sprejeta volilna reforma, je bilo več upanja na uspeh. V Manchestru je ustanovilo 7 tovarnarjev leta 183« ligo proti žitni carini. Duša te lige je bil Rihard Cobden. Leta 1845. je izbruhnila na Irskem lakota, ki je pobrala ali pregnala iz dežele sto tieoČe. Sem vodja kon-servaiivcev Robert Peel je končno priznal nujnost odprave žit« ne carine in izvedel svobodno trgovino. • a a a , Iz teh gospodarskih in pravnih razmer, ki so bile v bistvu povsod enake, ae |e rodil nov teoretični In praktični nauk o razvoju človeške, družbe, ki je d«l jk41*00 delavskemu gibanju Pogled iz Washing- tona na Jugoslavijo \» > • > ■, Napisal Carl Hartman Zedinjene države podpirajo napore Velike Britanije, ki si prizadeva, da premosti prepad med maršalom Titom ln kraljem Jugoslsvije, Petrom« dočim je videti, da je Rusija pripravljena, da sledi. To je mnenje, ki prevladuje danes v krogih, ki se bavijo s formiranjem zunanje politike Zedinjenih držav Amerike. Ta prizadevanja bi mogla uspeti, ako se posreči prirediti osebno srečanje med Josipom Brozovičem, organizatorjem delavskih unij, ki je postal vojak in maršal, ter 20-letnim šolarjem, ki je po slučaju Peter Ka-radžordževlč, kralj Srbov, Hrvatov ln Slovencev. Pred nekaj tedni so se razširile govorice o tem srečanju, toda vse kaže, da nI prišlo do njega. Največja zapreka med kraljem in Titom Je Petrov vojni minister, general Draža Mihajlo-viČ, o katerem ja dejal Churchill v torek, da je.. . "polagoma zdrsnil v pozicijo, v kateri so nekateri njegovih poveljnikov baran-tall in se pobotali z italijanskimi in nemškimi četami." Titovo udarjanje na Nemcš pa je, kakor je zatrdil Churchill, motilo ie sporazume s sovražnikom, tako da je vojni minister poskusil, da se ga izne-bi. Churchill je dodal s pomembnim poudarkom, da Mihajlovič .. "deluje v Imenu jugoslovanske vlade". \ Titove čete ln Mihajlovlčevo moštvo se kar naprej bore med seboj. Velika Britanija in Zedinjene države nujno pozivajo Petra, naj zavrže svojega vojnega ministra in naj reorganizira svojo vlado. Do zdaj še ni videti ,da bi bil pripravljen to storiti. O Titu pa poročajo, d* je z naslednjimi besedami obsodil kralja ln dinastijo: "Monarhija ni bila najbolj primerno sredstvo za okrepitev bratskih odnošajev med narodi Jugoslavije. . . Peter II. je postal že od vsega začetka središče, okoli katerega so se zbirali vsi stari rs-akcion.rjl, ki so pogubili našo zemljo.'* Peter je izgubil mnogo podpore v teku zadnjega časa, toda britanski Foreign Office in naš Sate Department sta še vedno mnenja, da pomeni njegova rodbina Srbom v Jugoslaviji v^lik in važen simbol. Uradno stališče Moskve je v skladu s stališčem Velike Britanije in Zedinjenih držav. Vse tri velesile pri/nsvsjo kr/ljs Petra kot legslnega načelnika jugoslovanske države, Tita pa kot najbolj vafci« element odpora proti Nemcem. Toda pozabljati ne smemo, da Je sovjetska Rusija nedavno zadala zamejni vladi v Kairu zaušnico, ko Je odklonila ponudbo ministrskega predsednika Puri-ča, da skleneta Jugoslavija In Kuaija pogodbo m<*dsebojn<«ga< prijateljstva. Sov jati ao takrat if-javili, da pravi čas Ae ni prišel za ta korak ter ee obenem spomnili jugoslovanski* vlado na dejstvo, da je bile ruska uonudba odklonjena poleti leta lNl~--ONA vsega svete: leta 1840 je Izšel namreč v Londonu v nemškem jeziku Mara-Efigaleov Manifest komunistični- atranke". pozneje imenovan kratko "Komunistični manifest" KOMC Glasovi iz naselbin . (Nadaljevanje s I. strani) vprašanje, popolnoma odvisno od tekoče notranje in sunanje politike. Z drugo besedo: poraz fašizma je odvisen od vprašanja, kaj nastane po vojni ne samo v premaganih državah, marveč tudi v "zmagovitih". Vojna sama na sebi prinaša močne doze fašističnih metod in pritiklin, v Ameriki in Angliji pa bo še bolj nevarna povojna doba za rasvoj fašizma. a .. Pisec teh vrstic je že več mesecev pred sprejetjem "lend-leasnega" zakona uvidel — takoj ko je bilo vidno, da bo kongres modificiral nevtralnostnl zakon — da se bo tudi ta dežel« prej ali slej zapletla v vojno in da bo vsaka opozicija kvečjemu le zavlekla ta korak. O tem sem takrat ln pozneje v Prosveti ns-pisal več člankov in par tudi v Socialist Callu (enega sem po-slsl tudi Nevv Leadru, ki ^a je pa odklonil, ker je slepo drvel za intervencijo). V teh člankih sem naglašal, da je slepa intervencija pogubna sa bodoč* nost te dežele ln tudi za svetovni mir. a Kot najmogočnejša gospodarska sila na svetu, sem argumentiral, ki je poleg tfctga tudi geo-grafično najbolj srečno situirana ln torej izmed vseh dežel najbolj varna pred invazijo, naj Amerika materialno in če potrebno tudi vojaško podpre Anglijo le pod pogojem, če pristane na nekatere dalokosežne politične pogoje glede povojne Evrope in tudi sveta. Dejal sem, da bi morala Amerika vnaprej insistirsti 1) na reorganiziran je Evrope v demokratično evropsko federacijo s popolno kulturno avtonomijo za vse pridružene narode in s politično avtonomijo, kolikor je to v skladu s plošniml interesi Evrope; 2) da mora biti konec angleške politike "ravnovesja sil" (balance of power), s katero je v Evropi izigrsvsls zdaj to, zdaj drugo vojaško silo; 3) da se morsjo vse držsve odpovedati imperializmu predno Amerika stori en sam korak v vojno na strani Anglije in njenih zaveznic. (Nevv Leader je odklonil članek s to vsebino, Socialist Call ga je pa priobčil, "dasi se ni strinjal" iz protifajnlh razlogov.) a Ce bi bili ameriški progresivni in delavski elementi prisilili vlsdo, ds bi se bila izrekla za tako aH podobno zunanjo politiko, dokler je bil čas, bi sedanj* vojns ne bils tsko sgoničns, tsko negstivns in brezciljna. Amerika je s svojim prestižem stala tako visoko, ds bi se bila lshko postsvlls ns čelo vseh tlačenih narodov kot rešiteljica sveta, ako bi bila Kooseveltova administrscijs pfevilno pojmovala zgodovinski moment in svojo zgodovinsko priliko, da so Amerika res pokaže kot velika demokratična država,' V svojih najtemnejših dneh bi bila angleška vlada pristsls ns vse pogoje, ki bi jih ji stsvils Amerika. Ns enske pogoje bi bil pristsl tudi Jože Stalin potem, ko je nacijska Nemčije napadla Rusijo (saj se je v jeseni 1030 zvezal s samim "beloebubom" Hitlerjem, največjim kriminalcem in trope-rialistom na svetu, samo zato, da bi odvrnil vojno od Rusije). Y«s, Stalin bi bil pristsl tudi na demokratično Evropsko federecijo. zs kstero so dsnes zrela vsa evropska Ijudstvs kot niso bila še nikoli prej, ksjti sedsj vidijo, v kakšnem peklu se nahajajo in odločno odklanjajo povrtln« v v staro Evropo. (Se nadaljuje.) Anten Oarden. Slovenska Narodna Podporna Jednota SUM« So. Lawndale Ave. Chicago 13. lUiaols GLAVNI ODBOR U vrtal ijiiii VINCSKT CAINKAR. «1. pradaadmk .............Bat Lawndaia r. A. VIDER, |l tajnik ......................................MM Sa. I*wndala ANTON TROJAR. «1. pomotnl tajnik......... MIT Sa. Lawnu«lr MIRUO O. KU1IEL |1. blagajnik,.................. Sili Se> Lawnd«la LAWRENCE ORADISIIEK, tajnik bal odd ....mi Sa. Lawndala MICHAEL VRHOVNIH. dlrakt. mlad. oddal j«> ? Sa. Lavmdala PHIL11* GODINA, upravitelj slaalla --------- nit Ha. Lawnd*l« Ava, Ava.. Ava.. Ava* Ava, Ava.. Ava., Chtcaco ta, tal. Chicafo II. UL Chicago U. III. Chicago IS, Ul. ( hlauia II, 111. Chicago M. lit. ('hiram M. III. _ Padpradaadalka MlCHArL H. KUMER, prvi podpradaadnlk ........................Box M. Unlvaraal. Pa. CAMU.US ZAHNICK, drugI podpradaadnlk ........-.1617 W. MUt Bt.. Clavaland I. Ohlo D utrl* tnl MOniiKBlM a JOS CULKAR. prvo okrotje »• ---------------.„—.....„.. 411 Woodland Ava.. Jnha»t»wn, Pa. JAMES MACJUCH, d rum okrotje............................................... R D. No. 1, Oakdala. Pa. RAVMOND TRAVNIK. traU« okrotja l»t| Mlddlepolnle, Dearborn, Mlch ............... mn namilil at , St. Loula 7. Mu JOHN SMUK Satrto okrotja ^..■■■■i URŠULA AMBROS1CH. p«to oluroljc...... EDWARD TOMSIC. te« to okrotja_____________ i« MMitiau ■». m\ uouia i mm 411 Ptarca S«. Svatom, JStnn W. Ith St, VVaiaanburg, Celo MATH PETROVIČI! pradaadnlk vincent CAINKAR ..................... f. A. VIDER -..............«............-...... mirko o. kvhbl jacob zupan lonald J. LOTRICH rudolph ubcii Ul I. lllat St.. Clavaland 10, Ohlo mi bo Lawndala Ava., Chicago M. Ul. 81 Ba< Lawndala Ava.. Chtaaga U, III. T Sa. Lawndala Ave, Chicago IS, Ul. .....MOD So Lambard Ava., Berwvn, lil. ....................IISf.Bo. Trumbull Ava., Chloago U, lil ?.........-h.......................TOO B. MOUi St„ Euclld 17, O. Pata tal adaah -««uwn.M„.w„,lai 17. Arma, Kanaaa .•....^.H' .III Tener SI.. Luaerne, Pa. mu Muakoka AVa , Clavaland II. OltUt ......... TOa fVaat Ava.. Johnatawn, Pa. TTI S. IMUt Btraal. Clavaland IS, Ohlo NaBaaral adaak IS01 Sa. Lawndala Ava , Chicago II, III. ..„..11011 Upten Ava.. Clevaland 10, Ohlu 171U cMtawd«n, Uatrult II, Mlch. .......Sa. Proapcct Ava., Claranduti itilla. III. X~r*Ji Wattclaa Ava-, Paru. III. OJavat adravAlk DR. JOHN J, BAVERTNUC .....HU Bo. Rlggaway, Chicago II. 111. ANTON BMULAR, pradaadnlk FRANK VRATARICH FRANK BARBIČ ANDREW VIDRICH JOSSPNINR MOTNIH FRANK KAITE, pradaadnlk MILAN MEDVEŠEK............ ANDItKVV O lil i M JOHN O LIP..........J FRED MALOAI Francoski odbor poki j* poslanika v Moskvo AlŽir, Alžerija, 2. rnstea.- <*«• bor za osvoboditev Francije, ka-tfiernu načelu je general Charles de Geulle, je naznanil, da bo poslal poalaflika v Moskvo. To pozicijo bo nsjbrie dobil Pierre Cot. leta laki minister v predvojnih francoskih vladah. Cot Je prišel v severna Afriko v novembru preteklega leta It A me ■ rike, kjer je bival trt leta, In je zdej član posvetovalne skupščine D« Gsullovega odkar a. Država z najbolj razčlenjeno obalo Ne glede na svojo slsvno preteklost je Orčijs v novsjši zgodovini često menjavala svoje po-lltlčn« meje. Zadnji zemljepisni podatki o Grčiji navajajo 130.119 četvornih km površine in 6,600,-000 prebivaloev. Na kvadratni km pride torej 83 prebivalcev, Grčlj« Je po tem takem dežela, kjer se povprečne gostots naseljenosti sklada s povprečno gostoto prebivslstvs. Grčija Ima najbolj razčlsnje* no obšlo na svetu, Tisoči njenih egejsklh in jonskih otokov In otoČ&ev. zsllvov in rtičev ss Bdijo kakor čipkasti okras ozemlj«. Najvažnejši med vsemi j« Jonski Arhlpelsg, ki ss ssčenj« pri zgodovinskem Krfu in se konču je pri Kiteri. Vsak izmed teh otokov in otočlčev predstavlja zase izvrstno strateško postojan ko. Relief Grške je izrazito gor skega značaja, v njem je le malo nižin. Najvišji vrh je Olimp, vi sok 2918 m. Orčijs nims primernih Ul zs rszvoj velikih rsk. Podnebje je izrszito sredozemsko in milo. Grki so po večini kmetovslci. Najvažnejši grški produkt je grozdje brez pešk. ki ga suše. Pri nas gs poznsmo v podobi rozin, Nsdslje pridelajo na Grškem dosti ollvnegs olja, cttron in orani V severni Grčiji uspeva tobak. Poglavitno bogastvo na živini tvori drobnics, zlasti ovce in koze, ki so obenem tudi nesreče dežele, ker uničujejo gozd, Ns Peloponezu je rszvita čebe-loreja, v obmorskih krajih je donosen ribolov. Rudsrstvo nI posebno rszvito, vsndsr slovi grški msrmor že od nsjstsrejšlh čssov. Tovsrn Je ns Grškem rszmero-ms mslo. Nsjbolj se Grki bavtjo v tem pogledu z rsfinirsnjem oljs, pridelovanjem vin, konja-ks, z izdelovanjem smodnike in dinamita. Nadalje so Grki znami kot dobri mornarji. Tri četrtine Krškega izvoza tvori suho grozdje, vino in konjak, olje, oranže in citrone. Med grškimi pristanišči je največji Pirej, ki Ima 300.000 prebivalcev. Pirej izvira še izza Temiatoklejevih časov. Danes je to trgovinsko velemesto, svetov. Ijanako mravljišče z mnogimi in-(iuaUlJskUvu podjetji. Moderna l>odzemaka železnica vele Pirej z Atenami, ki štejejo skupno s predmestji I milijon prebivsl-cev. Atene so predvsem zgodovinsko mesto. Tu stoji divns Akropola in druge stsrlnske »tavbt. Nove Atene pa so mesto trgovin«. Atene dobi vsjo vodo is Msrston, kjer stoji ene ns J večjih hidrocentrsl v Evropi. Tretje mMto Je Solun. V njegovem pristanišču Je vsaka lato do <000 ladij. Mesto ima četrt milijona |>ifbivalcev, med njtont petino fcidov. V Solunu Živi tudi ks kinih ftO.OOO Srbov, ki m fte v turški dobi imeli tukaj svoje veliko središt«. Ostala vainejša CIO pod kontrolo komunistov? L«wit napadel Murrayja in Hillmana •m VVsahtngton, D. C.. 2. marca.— John L. Lewis, predsednik rudarske unije UMWA In ustsno-vitelj Kongresa Industrijskih or-ganisacij, js ns konferenci s časnikarji isjsvil, ds je CIO pod kontrolo komunistov, zseno pa je udsrll po Philipu Murrsyju, predsedniku CIO, svojemu bivšemu prijatelju, ln Sidneyju Hill-manu, predsedniku unije Amal-gsmated Clothing VVorkers. Dejal je, ds sts obs jetnika komunistov, "Ako bi bilo po mojem, ne bi bil noben komunist član dslsv-ske unije," je rekel Lcwls. "Ko sem ustanavljal CIO, smo spre- iemali komuniste, mod temi lsrryj« Bridgess. Če ne bi bil odstopil kot predsednik CIO 1. 1940, bi bili vsi komunisti iztrebljali ls unij. ZdsJ komunisti kontrolirajo CIO. kakor tudi MmrayJ« in druge uradnike in ti si ne morejo pomagati. Hul-man, kakor Murray, mora korakati po taktu godbe komunistov." Murray je tskoj odgovoril Lewisu. Dejal Js, "da ni njegov Jetnik in ne komunistov. Ce bi imel Lewis sina na fronti, ne bi podžigal sovraštva ln strasti amsriškegs ljudstva t neosnova-nimi obdolžltvami. To ljudstvo se v glavnem zanima za dosego zmage v sedanji vojni." Rusi razkrili nemški teror v Kijevu Vojaki poklali 195,000 ljudi Moskva. 2. m a r c a,~ Pravda, glasilo komunistične stranke, poroča, da so Nemci ustrelili, poklali in zsstruplll lfM.000 sovjetskih drževljanov v Kijevu, glav-nem mestu Ukrsjine, v čssu okupacije. To je ugotovila posebna komisija, kateri Je bila poverjena preiskava razdejanje starodavnega mesta in nacijske-ga terorja. Komisljs je obdolžila Eriche Kocha, nemškega komisarja za Ukrajino, feldnuiršala Mannatei-na in druge nemške čestnike odgovornosti sa storjene zločine. 1'red umikom iz Kijevs bo Nemci rkzdejali središče mesta, 1742 občinskih In 3600 privatnih stsnovanj poleg tisoč drtsvnih ustanov In zavodov. Okrog 200,-000 ljudi je nstsln brez strehe, nadaljnji stotiaočl pa so bili odvedeni v Nemčijo. meata so: .na Peloponezu Patras in Korint. V EpUru Janina, v Tesaliji Larisa, v Makedoniji Voden. Serez in Druma. v Trakti Ksanti. GUSARJI (Les Flibustiers des Mer«) r^c^T^Jž CLAUDE farrere Poslovenil P. J-o (Se nedeljuje.) f Vkljub temu sem se pa varal, kajti kapitan Tomaž Jagnje, ki je stal na zadnjem kastelu zravnan, da sem ga dobro videl in lahko spoznal, je lastnoročno *nel svojo zastavo. Brez dvoma je že v naptej videl, da je izgubljen, kajti takšne roparske posadke imajo pač poguma dovolj, da se lotijo neoboroženih trgovcev, ne morejo pa odoleti pravim vojščakom m se proti njim bore brez volje in poguma, razen če pridejo trije na enega. Vkljub tej očividni predaji sem dal pripraviti kavlje ter pripravil napadalne oddelke, ker sem pričakoval, da se bo zgodilo kakšno izdajstvo. In bilo je prav tako. Kajti, ko sem trenutek nato z golo sabljo stopil na sovražni krov, da ga zavzamem po Vašem naročilu, mi je petnajst do dvajset piratov zastavilo pot. Sledil je precej oster spopsd, o katerem Vam sporočam z obžalovanjem. Tekom tega spopada smo imeli enajst mrtvecev in dvsjset in enegs rsnjencs. Dolžnost mi je pa, da naglasim, da bi te naše izgube bile še neprimerno večje in celo usodne, če bi nam imenovani kapitan Tomaž Jagnje ne bil ssm iz svoje prosU volje prlhiUl ns pomoč, se zsgnsl v sredo med rebele in jim grozeče ukazal, da Ukoj odložijo orožje in se pokore krslju, ksr so končno oni tudi res storili. j Sedsj ps se je zgodilo nekaj Aidovltegs. Zato je tudi moje poročilo nerszmerno daljše, kakor po navadi, kar mi blagovoli Vale Prevozhodi-teljstvo oprostiti. - Napad; o katerem sem baš poročal, se je izvršil s takšno ročnostjo, ds je bilo UŽko verjeti, ds je le slučsjno izvršen. Ons petnajstori-ca ali dvajsetorica besnežev, ki se je vrgls name, je to stori ls pod spretnim in odločnim vodstvom vodiuljs, ki gs izprvs nismo mogli nsjti. Ko ps se je bil udsl že tudi zadnji rebel, je nepričakovano atopila iz zadnjega ksstela ns moje-največje začudenje ženska, ki bi jo pri vsaki drugi priliki amatral za zelo visokorodno. V vsaki roki je držala po eno pištolo, blU je mlada, krasna m izvanredno lepo opravljena. Ni-aem bil gotov, s kakšno žensko imam posls, zato sem stopil dvs koraka nasproti in se ji priklonil, Ur jo hoUl nsprositi naj nam pojasni, zakaj se nshaja na tej Ud j i. Toda nisem Imel česa, ds odprem usts, kajti U junaška deklica je Ukoj sprožila v mene strel, ki mi je prebU stegno, z drugim strelom pa ja ubila našega praporščaka gospoda de Doulevanta. Moji ljudje so Ukoj nsskočili tegs vrsgs v ženski podobi, kl je Uko opasns in spretna v rabi orožja. In zares so jo kmalu ukrotili, vkljub Umu je pa poprej ubils še enegs matroza z bodalom, ki ji ga niso prsvočasno odvzeli. Ko je biU zsdevs urejena in ženska zvezana, kakor trebs — pri čemur jI je Tomsž Jsgnje izkazoval najprisrčnejše sočutje in naa proail, naj vendar ne vežemo pretrdo njenih nežnih rok, da ji ne oderemo kože — na kaUro prošnjo pa nisem pristal — sem vkljub svoji rani še dalje vodil akcijo ter dosegel z zajeto ladjo našo luko, kjer sem dal s prapore! signal: "Po-veljs gospoda admirala so izvršena." Vsled tega se Vam priporočam, gospodu markizu nsjudaneji, najpokornejši in najzvestejši slugs " ; Louis Constant de Malestrolt." Izvleček iz originalnih aktov pisarne Kraljevega sodnega zbora admiralafa Francije, pri posebnem oddeljenju na otoku Tortugi. Izvleček iz spisov in obsodb proti piratom, kl so bili na "Lepi podlasici" zajeti od kraljevskega brodovja. Ti pirati ao bili obtoženi in obao-jeni, ds so z orožjem v roki napadali in ople- nili celo vrsto trgovskih ladij, pobili njih moštvo in si prilastili njih blago itd. itd., vse to proti vsaki pravici in kljubuje posebnim ukazom našega Gospodarja Kralja, ter Kroni in Njenemu ugledu. "Kar se tiče plemenitega gospoda Tomaža Trubleta Jagnjeta, morskega roparja in vele-izdajnika: V imenu Njegovega Kaj bolj krščanskega Veličanstva Ludvika, Kralja Francije in Navare, se glasi sodba proti imenovanemu Tomažu Trubletu, od podpisanega sodnega dvora javno izrečena, kakor sledi: Ti, Tomaž Trublet, imenovan Jagnje, pojdeš odtod na kraj, odkoder si prišel, in Um te obesimo za vrat do smrti. . Bog se naj v neizmerni prizanesljivošti u-smili tvoje duše.' ' / Kar se tiče ženske Juane, morske roparice in morilke: V imenu Njegovega Najboljkrščanskega Veličanstva Kralja Ludvika, Kralja Francije in Navare, se gUsi sodba proti imenovani morilki Juani, od podpisanega sodnega zbora javno izrečena, kakor sledi: Ti Juana pojdeš odtod na kraj, odkoder si prišla, in Um te obesijo za vrat do smrti . ." Opomba ob robu akta "Ker je obsojenka Juana zaprosila za pomoč babice, ki bi naj ugotovila njeno nosečnost, in je Ukšen ukaz bil dan gospej Mariji Ivanki Beacktovi, izprašani babici, in ker je imenovana poUm pod prisego potrdila in ponoviU, da je obsojenka zares nekako v tretjem mesecu nosečnosti, ukazuje potemtakem sodni zbor, da se usmrčenje odloži. Izvršeno pa bo pozneje, ko bo deU že rojeno , in potem odsUvljeno, s pridržkom pomilošče-nja s strani Njegovega Veličanstva kralja." 2 Vkljub solčnim žarkom, ki ga slepe, ker jih ni več vajen, in vkljub tamu, da je uklenjen v težke verige, stopa Tomaž izpred hiše gospods Trebabua s trdnim ln ponosnim korakom. Kaplan ga drži pod roko, kakor je predpis, — bil je domači kapUn samega gospoda de Cussi-Tarina — vendar pa kaplanu ni treba, da podpira tega v življenju in smrti enako ravnodušnega, zmagovito ravnodušnega ubogega grešnika. Sodrga se zgrinja ob ulici z vseh strani. Poprejc je Še tako spoštljivo pogledovsla na slavnega junaka, sedsj pa je pripravljena, da bi ga tudi zasmehovala in obmeUvala s psovkami. Toda tudi ta sodrga molči v svoji stra-hopetnosti in podlosti, pri pogledu na tolikšni vzvišeni obup, ki je stičen • veličanstvenemu triumfu. Tako koraka Tomaž Trublet, plemeniti gospod Jagnje, kraljev plemič-in pomorski puito-lovec, svojo zadnjo pot. Kdor ga vidi v tej poslednji uri, se ne spomni, da bi bil videl tega junaka kdaj mirnejšega in bolj ravnodušnega, bolj odločnega, niti ne takrat, ko je po dobljeni zmagi stopal z ladje na kopno, da zasadi sidro veselja pred pragom prve oštarije. • Stoindvajset lokostrelcev stoji v Špalirju. Drugih štirideset obdaja obaojenca. Dvajset hlapcev s sabljami in puškami spremlja kraljevske komisarja, ki korsksjo na čelu ^prevoda. Osem ječarjev s pištolami in kratkimi širokimi meči spremlja krvnika, ki korsks nazadnje. Osem vojakov s sabljami stopa ob zastavonoši, ki visoko dviga sodno zasUvo. Vse skupaj je pravcat vojni pohod. (Dalje prihodnjič.) Beli mecesen Juš Kosak (Se nsdsljuje.) Ti, Msrtin, pojdi nspfej, da ne bo Ltza huda!" je govorila čudno žalostno. "Revež, tebe bi nekaj vprašala. Martin, le pojdi'" Vlekla je Reveia nazaj, da Martin ni slišal, kaj mu Je šepetala v temi. » Ti, Revež, poznaš vae trave in rože. Povej mi za tiste, ds bo Mattin enkrat moj! Samo en-Icrat! Si slišal?" "Jaz ne poznam nobenih takih rož'" Kaj boš legal! Katarino st znal obnoreti, da jo je Uhko Ba lant spi svil od hiše." Reve; ae je smejal. "Priamo da SI, Jeračeva. S Katarino nisem imel nobenega posU." "Ti ie veš, pa nočeš povedati Po kaj al pa prišel gori? Kaj iščeš*" To pot nič, samo pogledat sem prdkel, kako m* šivi tu gori To ae piavi, da ae ti ntč ne zla iem, kamenje sem prebrskal tarn spodaj " "Ce bi ti verjela —Ah, kak« sem sita tega življenja." Okle ntla se je nazaj in iz teme pozdravljala: "Martlnek, bog ti daj srečo!" "Kaj pa je hotela?" je vpraševal Martin. "Eh, reva Je!" Je odrezal Revež "Seveda je. Tisti kmet, pri katerem služi zastonj, da ji redi otroka, jo bije kot zlodja. Izgubljeno revše." "Slišal sem, tu gori rastejo čudne rože, Martin, katere sku- Fllmska Igralka Llnda Hoerard. haš, pa ti dajo pijačo, da vse pozabiš. To bi bilo nekaj za ljudi." Ko sU legla na slsmo v toplem stanu, je Revež še vedno rasmišljsl: "Vrsgs. čisto sem pozabil, kako se pravi tiatim rožam." Psstiricc so imele bele predpasnike in židane rute. Že zgodaj so prihajali dolincl na planino. Pri Meti so plesali Martin In Revež sta čepela sredi str- me stene, kamor se je zadnji s težavo pripUzil. "Dobro glej, kmalu jih boš vi-deL Tam preko pojdejo." Revež je upiral oči in venomer ogovarjal Martina, ki pa ni dal niti besedice. "Ali gs vidiš?" "Ne!" "Poglej, tamle za skalo pride." Kmalu ga je zagledal tudi Revež. Okoli skale na nasprotni steni so zavili gamzi. "Mladiči so z njimi," je dejal Martin in se tresel od pogleda. Druga za drugo se je spenjala žival od skale do skale. Na visokem robu Je obsUl gamz in se ogledoval. Lahen veter je vel od gora. Komaj vidno so drhtele veje. Glavica se je obračala na vse strani. Napeto in ostro. Pod skslo je Šlo krdelo. Kskor bi se dvigali na perotih, Uko so zmagovali strmo i pečino. "Čakaj!" Martin je čudno zažvižgal. Trenutno so obsUle živali. Glave so se dvigale, nosnice so lovile veter. "Ali vidiš?" "Križ božji, to je žival." Martin je zaukal. Oster pisk je prihajal od skale, kjer je stal gamz. "Ta j? na straži! Zdaj poglej!" Še enkrat je zaukal. Po strmi pe&ni so skočile. Revež je strmel. "Le glej, pod tisto skalo zavijajo!" Z lahkotnim okretom je žival za živaljo ska-kala preko pečin in se izgubljala v blaznem diru vedno niže. Le oni na skali je stal in čakal. Martin je dvignil roko. Ni mogel vztrajati na mestu. Nenadoma je zdrsel doli in komaj se je Revež s prestrašenim klicem zavedel, ga že ni bilo poleg njega. Spodaj se je Čulo, kako se trga kamenje. •Ta človek Je norec!" je pomislil Revež in se trdno oprijel veje, sklanjajoč se v globino. "Kam je izginil?" Dolgo časa gaja čakal. Upiral Je oči v steno; ffcjer več živegs bitjs. "To je strašen svet!" mu je ušlo, ko je plevel pogled nad gozdovi. "Kogar enkrat zmeša, je zapisan hudiču." Solnce je žgalo* po smoli je vonjalo nad prepadom.—"Kakšen mir! Po smrti bo* Uko," je razmišljal Revež. Ugledal je Martina, ki se mu je smejal Že od daleč. Z lahkoto je plezal proti njemu. "Tam spodaj leže," je dejal. Bil je bled kot zid. Iz oči mu je plamUlo. Dolgo časa je nepremično strmel v globel. Nato je pogledal Reveža. Srečala sU se z očmi. "Kaj praviš, sUri," se je smejal. "Kdor živi tu gori, ne bi mogel umreti Um sj>odaj!" "Menda res ne!" Na Veliki planini so rajali, ko sta dospela. Martin je začudeno pogledal. Poleg Liže je sedel Gržina. Nosila je novo ruto krog vratu. Molče sU prisedla. "Pogledat sem prišel,*' je načel Gržina, "Lizo, kako pase tu gori. Nisem vedel, da si tudi ti med pastirji." < "Podkrajnikove pasem," je dejal Martin mrko in pil. Gržini se je obličje razsvetlilo. Mežikaje je govoril: "Martin, letos bomo šekali vso zimo. Prevzemi ti in najemi delavce!" Ostro je pogledal Martin. Uganil je. "Dobro, prevzamem. Udarila sU in Gržina je od veselje dajal za pijačo^ Liza je poble-dela. "Pijte, pijte," je vabil Gržina. Tedaj je Liza vsUU in stopila k Jeračevi. Odvzela si je ruto in jo ji ovila krog vratu. "Na, od mene!" Gržina je očiUl: "Lizal" x "Mar ne smem? Meni si jo dal." "Tebi, tebi," je jecljal. "Dober človek si, Gržina!" je dejal Martin in ae smejal. Toda oči so resno motrile. "Hoje bodo padale, da ti bo srce poskakovalo." "Saj, saj, pravega sem izbrsl." Gržina je rinil k Martinu: "Ti, nek^j bi te vprašal." "Kar vprašaj!" "Ne tukaj, Um zunaj." OdšU sU skozi vraU. Martin je stopal pred nJim in čudna jeza mu je leskeUla v očeh. Liza je videla, prijeU je Reveža pod pazduho. "Jaz se bojim," je še-petala. SkriU sU se. Tam gori, na robu odsekanih skal, je Martin obsUl pred Gržino. Glas se mu je izpremenil. Raskavo je vpraševal: "Kaj bi rad?" "Nalašč sem dejal, da nisem vedel, če si ti tu gori." "No?" "Ifm, Martin, vsi vemo, pa nič za to. Če si jo imel rad, pa pozabi." "Koga?" "Lizo! Čeji jo imel rad, pravim, nič hudega, jaz sem dober človek. Pozabi—jaz sem vse pozabil ... Z očetom sem govorit. Zmenila sva se. Kar povej, koliko hočeš?" Martin je odpiral ojSi. "No, povej, koliko hočeš. Vse ti damo. Samo pozabi! Tudi tako jo vzamem." Martin je uprl roke in ga nepremično gledal. 'Tebi je vseeno," je jecljal oni, "U ali Jeračeva." \ "Križani bog, ali ti poznaš Martina?" je siknilo iz onegs. V trenutku je držal Gržino pred seboj in ga zavihtel nad prepad. "Jezus!" Je oni zakričal. Martin je zaškrijMl s zobmi: "Fant!" Izza skale je bolestno zaklicalo: "Martin! Martin!" Oni ae Je ozrl. Tam spodaj je sUla Liza z razpetimi rokami. KUHARSKA KNJIGAt Recipes of Ali Natioss RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA »TAKE SEDAJ Knjiga Je trdo in ims 821 strani tudi e leslkn naroda, kl Jeatlnu le kaka led pa v navadL Ta knjiga Je nekaj posebnega za one. ki ae zanhnajo za kuhanje in ae hočejo v nJem čtmbotj izvešbati ln izpopolniti f J ^ Naročite pri Aaseeiške čete korakalo Italijansko KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING 00. tis Weat istk Street *ew Terk II. y. Zamižal je in se zavedel. Spustil je Gržino predse in se smejal: "Si videl?" Fant je trepeUl po vsem telesu, še glasu ni mogel iztisnitL 'Ti se pa hitro prestrašiš." "Kaj si pa mislil?" je jokaje govoril Gržina. "Nič. Za tisto o baranUnju sem te hotel malo uplašiti. Poj-diva!" Gržina se je držal daleč od Martina. <- Pred Lizo sta se ustavila. ^'Liza," je dejal Martin, "to je tvoj ženin, z očetom sU opravila, če ti še ni povedal." Gržina se je medlo smehljal. Strah mu je še vedno šklepetal v kosteh. "Kakor je zmenjeno. Sekal bom, pozdravljeni!" je dejal Martin in izginil. Liza je stisniU ustnice in zrla za njim. Rdvež je zmajeval z glavo. Pozno so se odpravljali dolin-ci. Ukanje je padalo v dolino. Revež se ni mogel posloviti od Martina. Ni ga našel. Drugo jutro pa je tam pod skaUmi, kjer sta biU z Revežpm dopoldne, počila puška. Martina od tistih dni ni bilo Videti. Žalitev je že pozabil. Toda nekaj drugega ni v njem mirovalo ne podnevi ne ponoči. Vstajal je v temi in se plazil za gamzi. Med pastirji se je razneslo: "Stnflja kot nor. Obsedlo ga je." V tistih dneh so se utrgali jesenski vetrovi. • . Trava je že medlela, ni več vonjala, ni se smejala. Težki oblaki so plavali visoko nad gorami; viharji so jih gnali, trgali, da so sence bežale iz prepada v prepad. (Dalje prihodnjič.) NA PRODAJ JE dve nadstropna, ziadana, 5-5 sobna trgovinska hiia, prodajalna in 6 sob, ter 4 sobna hiša v ozadju in na drugi loti poleg je tudi za 3 kara garaža. Stoker kurjava. Prinaša lepe dohodke. Za pojasnila kličite: Portsmouth 8803. humor Kaj je človek? (Odgovori raznih modrijanov, Aristofanes: Muhe enodnevni, ce brez kril. Pascal: Človek ni ne angel * žival; in nesreča hoče, da ga pravi za žival tisti, ki hofck njega napraviti angela. Montaigne: Resnično, človek je izredno ničemurno, izpremen. ljivo, nesUlno bitje, tako da k! težko izreči o njem gotovo soj bo. Schopenhauer: Človek je v bi stvu divja, strašna žival. ■ Proudhon: Človek je Bog. Gobineau:... eminentno zlob. na žival Taine: . . . žival, ki se skuša braniti pred naravo in drugimi ljudmi. Kant: ... edina žival, ki mora delati. Carlyle: Žival, ki zna rabiti orodje. Zola: "Človek je še v svojih prijetnejših oblikah nenavadno zoprna žival. Nestroy: Rajši prikrivajmo, da pripadamo sesalcem, ko se tako malo razlikujemo od njih. Seneca: Kako bedno bitje jt| Človek, ki se ne zna dvigniti nad človeka. Najzanesljivejše dnevne d* lavske vdati ao v dnevniku "Pro-sveiL" AU Jih tttaie vsak din? ŽENITVENA PONUDBA Želim se seznaniti s žensko »red-nje sUrosti, bodisi dekle ali vdovi brez otrok. Jaz imam svojo hišo, dobro delo in tudi nekaj prihrankov. Za več pojasnila pišite na naslov: Slovenec št. 2, 2657 S. Lavvndale ave„ Chicago 23, 111. —(Adv.) Ifozni mali oglat POTREBUJEMO STROJNIŠKE POMOČNIKE IN VARILCE. Dobra plača. Nadurno delo. Prilika za stalno povojno delo.- Oglasite se pri ' MIDWE6T IRON WORKS 1042 W. Uth Street ■h V TISKARNA S.N.PJ. M sprejema vsa -v tiskarsko obrt $padajaia dela b> Tisfc vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerna, nnljako dalo prve vrst« Pišite po informacije na naslov: SNPJ P RI N T E RY 2857-59 8. Lawndale Avenue . . Chlcago 23. Illinok TEL. ROCKWELL 4804 naroČite si dnevnik prosveto U. ledna konvencije se lakte naroči m Ust Prosveto le tsi štiri ali ps« članov te ene dnaštee k eni neroi-rse eaako. aa tlaae ali astlaae HM sa . člani še plačajo prt asasmseha 8U0 " ^ "J^Prt^k^uroč^d. Torej -daj nI vsrok* r*L * "S*"**^* Presvrte Je vaše lastnin« l« Je e vsaki dnrfial nekdo. Id M rad šltal Ust vsak dan. ■JSl T! IL V*kJ kMkor wtro kateri teh članov preneha biti ČUn ^L? m prTU P™* * bi bo ssktevsl ssm svoj li«t ««dwk, bode moral tisti član is dotične družine, ki Ja Uko skupno wjčma na dnevnik Prosveto, to takoj nasnanitl upravništvu lifts. to obenem doplačati dotično vseto listu Prosveta. Ako teg« i* ■tort, tedaj mora upravnlštvo snilati datum a to vsoto naročniku Ust Id Je denarja eB Aen.