IZ BOJA ZA SVOBODO SE ROJEVA LJUDSKA OBLAST
Država v državi
Čas največjega poleta narod-noosvobodilnega gibanja, ka se je začel proti koncu poletja 1941, je Boriš Kidrič imenoval »država v državi«. To je bil čas, ko je bilo .osvobodilno gi-banje že tafco množično in tako modno ^asidrano med Irjudstvoin, da se je lahko upi-ralo okupatorjevi obiasti, od-bori Osvobodilne fronte pa so vse bolj preraščali v zamebke mlade Ijudske ablasti.
Odbori OP so bili idejnd in orgariizaoijski vodje vstaje proti okupatorju in oborože-nega odpora. Navajah so rnno-žice na bojkot &Kupato.rjevih odredb in na 'jzpolnjevanje od-redb osvobodilnsga gibanja. Že od vsega začetka so terenski in tovarniškj odborj OF, pa tudi matieni odbori OF, kj so povezovali ljudi po ustanovah in po raznih strokah zbirali denar, hrano im obleko za osvo-bodikio vojsko in za druge po-trebe osvobodilnega gibanja, pa tudi za oskrbo zaparnikov in njihovih družin t&r za svoj-oe partdzanskih borcev Iz vse-ga tega delovanja odborav OF so se v tefai prvih mesecev boja proti okupatorju izkrista lizirale tuda prve prvine Ijud-ske oblasti. Delo terenskih od-borav OF so povezovali kvart-ni in rajonska -Kjbori OP, po več rajonov so zdmževali okrožni odbori OF. Vrhavni plenum OF slavenskega naro-da in njegov Tzvršni odbor — IO OF pa sta 'jsmerjala delo na vsem slovenskem ozemlju. To se pravi, da se ie mlada ljudska oblast v tekuprvihme-secev gradila *z osnovnih te-meljev, iz odborov OF navzgor. Vendar so bili vsi ti odboni OF šele zametki  ljudske obla-
sti, ki se je čedalje bolj izob-likovala iz boja prot: akuipa-torju.
Že od maja 1941 dalje je imelo osvobodilno gibanje tudj lasten tisk in lastne ilegalne grafione in cikJostUne tiskaj-ne, od novembra 1941 dalje pa tudi svojo ilegalno radijsko postajo.
Iz skupin, ki so že ob oku-paeiji začele ^ibirati orožje za boj proti okupatorju, so se maja 1941 v Ljubljan: razvile številne porbene grupe, ki so dnevno fzvajale sabotažne ak-cije in so imele že trudi prve vojaške spopade z akupatorje-vimi vojaki. Velikanskemu raz-voju partizanstva po ustano-vitvi Glavnega poveljstva slo-venskih partizanskib čet 22-junija so se organizacijsko pri-lagodile tudd ljubljanske vojaš-ke formacije. Iz velike veoine borbenih grup se ;e avgusta 1941 razvila Narodna zaščdta — NZ, ki je bila vojaško organi-zirana, enako !tot partizanske enote, in je ¦Mla podrejena Glavnemu poveljstvu Isti me-sec — avgusta 1941 — je bila iz najbolj preizakušenih bo>rbe-nih skupin organizirana Var-nostno obveščevalna služba OF — VOS OF. Tako NZ kot VOS sta kmalu dosegla nesluten razmah ne. le po številu orga-nizacij aitipak aredvsem po svo.jih velikih /ojašklh in poli tičnih uspehih.
SLOVENSKI   NARODNI OSVOBODILNI   ODBOR   IZDA VAŽNE ODLOKE
Najvažnejši mejnik v razvoju ljudske oblasti je bUo III. za-sedanje Vrhovnega plenuma OF slovenskega    naroda.    dne   16.
septembra 1941 v Ljubljani. V tem času je bilo v delu »dbo-rov OF, od terenskih do ofcrož-nih, že toliko prvin Ijudske ob-lasti, da so dejansko odločali o vseh samoupravnib vpraša-njib svojega območja. Zato se je Vrhovni plenum OP na tem zasedanju konstituiral v »Slo-venski narodni o«vobodilni od bor — SNOO«, to je v zame-tek vrhovnega organa oblasti za vso okupirano in med več okupatorjev razdeljeno sloven-sko ozemlje.
Ta Sklep Vrhovnega plenu-ma OF z dne 16. septembra je bil objavljen v Sloven&kem po-ročevalcu   20.   septembra   1941.
V  Vrhovnem plenurau OP ta v Slovenskem aarodiio osvobo-dilnem odboru so bili isti Ijud-je — delegati 18 skupin, ki so se do takrat že vključile v OF. Vendar   je   ostal  Vrhovru   ple-num OF slej ko prej organiza-cijsko in poldtdčno vodstvo OF, Slovenski  narodni   osvobodilni odbor   pa   je   posta)   zametek vrhovnega oblastvenega organa v Sloveniji. V rem je bila dvoj-nost  tega vodstvenega  organa osvobodilnega gabanja.   Izvršoni organ  te   dvojnosti   pa   je   bil isti, namreč Izvršni odbor OF —   IO   OF.   Slovenski   narodni Osvobodilni   odbor   je   na  Ko-čevsteem   zboru,   oktobra  1943, dobil   tudi   zakonodajno  in iz-vršno   oblast,   na  zasedanju   v Cmomlju, februarja '944 pa se je že jzoblikoval v pravo Ijud-sko   skupščino   !cot   Slovenski narodnl    osvobodilni    svet    — SNOS.
V    istem   Sloveniskem   poro-čevalcu, dne 20. septembra, je bil objavljen tudi »Proglas Slo-venskega narodno osvobodilne-ga  odbora  silovenskemu  naro-
du« in članek »Pomen osno-Tanja SNOO iin njegovlh uikre-pov«. V njem pravi med dni-gira, da »so ti ukrepi prvi ko-rak k vzipositavitvi slovenske narodne suvereno®ti, ki smo jo izgubili ion ki jo z lastnim osvo-bodilnim bojem hočemo obno-vitd v še veoji moči in sijaju kakor kdajkoli poprej«
Slovenski narodni osvobodil ni odbor je na svojern prvein zasedanju 16. septembra 1941 sprejel več važnih in daljno-sežnih odloltov:
1.   odlok o vključitvi sloven-skiih   partizanskih   čet,   kd   jih vodi  lastno   poveljstvo    v   Na-rodnoosvobodilne     partizanske oddelke Jugoslavije kot njiihov sestavni del.
2.  Odlak o zaščita slovensfee-ga  naroda  in n.jegovega  giba-nja  za. osvoboditev   in  zdiruži-tev.
3.  Odlok o narodnem davku
4.    Odlok   o   posojilu    »svo-bode<(.
Odlok o zašoiti slovenskega naroda in njegovega jribanjaza osvoboditev pomeni' po svoji naravi prvi kazensko-pravni predpis, ki je natančno opre-delil, kdo je fzdajaiec za iz-dajstvo pa predvide! smrtno kazen. Hkrafci pa postavlja od-lok tudi temelje za novo revo-lucionarno sodno oblast. Z njim je, kot • ?iše v odloku, ¦ »SNOO sklenil proti narodnim izdajalcem v sedanjem izred-nem stanju, da prepreči samo-voljo, naslednje izjemne ukre-pe:
A)   zaščita  naroda
Člen 1. Izdajaloi se kaznujejo s smrtjo. Izdajalec ]e. 1. De-nimciant. 2. Kdor stopd nepo-sredno ali posredno v stils z oblastml okupat&rjev ali z dru-girai sovražniki svobode slo-venskega naroda ali z njihovi-mi zaupnitoi zaradi mlčenjaali trajne okrnitve njegove politič-ne svobode in samostojnosti. 3. Kdor zairadi svoje ali sebič-
ne skupinske Koristi zbira in odvaja narodne sile za borbo proti osivoboditvl sJovenskega naroda ali nudi za tako borbo pomoč s kakršnimikoli sred-stvi.
B) Zašdita narodnoosvobodil-nega gibanja
Clen II. natančno opisuje, kdo se kaznuje s smrtjo: 1. Kdor izda neposredno ali po-sredno oblastem okupatorjev ali z namenom izdaje priobči aii širi tajnosti o.rganizacije 'in dela narodnoosvobodilnega gi-banja. 2. KdOr izda alo ovadi oblastem oiku.pato:rjev osebe, kl vodijo, sodelujejo ali podpira-jo narodnoosvobodilno giba-nje. 3. Kdor pridobiva obla-stem okupatorjev in drugim sovražnikom slovenskega naro-da za borbo proti narodni osvoboditvi...«
Kot je bito že omenjeno, so se prostovoljni 'denarni pri-spevki za osvobodilno gibanje zbirali že od vsega začebka. SNOO je to zbiranje sredstev za kritje izdatkov osvobodilne-ga gibanja in za po-moč žrtvam fašističnega nasilja, predpisal kot obveznost.
Odlok o posojilu »svabode« je razpisal posojilo v višini 20 milijonov lir, za fcatero jamoi SNOO, vračati pa se začne 3 mesece po popolni osvoboditvi s 5 % obrestmi. Posojilo je bilo ustanovljeno z namenom, da premožnejši pripadnikj OP po-sodijo IO OF večje vsote de-narja. Za vsako posojilo je do-bil posojitelj obveznico. Lepo izdelane obveanice za 100.—, 1.000.— in 10.000.— lir je izde-lala ilegalna tiskarna v kamno-tisku. Za zbiranje posojila je bil osnovan pri SNOO, krnalti zatem pa tudi pri okrožnih ta rajonskih odborih OF, po-seben finančno-gospcdarski od-bor OF.
Z naštetimi odlofci je položil SNOO temelje alovenske držav-
nosti v oik.vi.ru Jugoslavije. Vsi odloki 1. zasedanja SNOO so bili objavljeni v Slovenskem poročevalcu 20. septembra in 1. oktobra. To se pravi, da je bila celotna slovenska javnost seznanjena z njimi. O njih pa je še posebej razpravljal ple-num voljenih delegatov ofcrož-nih odborov OP iz Ljubljanske pokrajine, ki so se 12 »ktobra 1941 sestaii v Ljubljani. V po-sebni resoluoiji je okrog 25 delegatov soglasno pozdravilo vse odloke SNOO ter sprejelo sklepe za nove naloge, ki so bile v zveza z odloki SNOO. O tem plenumu je obširno poro-čal Poročevalec z dne 17. ote-tobra.
MLADA  LJUDSKA  OBLAST SE POGLABLJA IN UTRJUJE
Osvobodilna fronta je imela torej že vse znake oblasti Imeia je zametek vrhovnega organa oblasti, ki je :zdajal od-loke in us-tvaril *emelje sodne oblastd; imeda je močno voj-siko, ki je raavdla v Ljubljani lastno saniteto pa tudi inten-dantsiko službo s številnimi de-laivnicami — poleg krojaških, čevljarskih, torbarskih meha-načnih in drugih tudi dalav-nice aa razstrelrra — in dobro orgarriziran odpremni sektor. OF je imela tudi izredno dobro delujočo Varnostno obvešče-valno službo. Obveščevalna služba je prodrla do najvišjih okupatorjevih po.litičnih, poli-cijskih in vojaških vrhov in do vrhov stovenskih izdajalslkih formaeij, vamostnAkJ pa so že kaznovald organizatorje brato-mocnega klanja, ki jifa je po-sebno sodišče obsodilo na smrt. Osvobodilno gibanje je imelo svoj finančno-gospodar-ski aparat in je krilo vse iz-datike za cfvilne in vojaške po-trebe iz lasfcnih sredstev, ki so se od vsepovsod st.ekala v Me-gaino »baanko OP« v Ljubljani. Samo Ljubljana je zbrala me-
sečno med 400.000 in 500.000 lir, kar je bilo za takratne čase ogromno.   Propagandni   aparat
OP je imel lastno ilegalno ra-dijsko postajo, v ilegalnih gra-fičnib. in mnogih ciklostilnih tiskarnah pa je tiskal deset-tisoče letakov in lepakov, gla-sila osvobodilnega gjbanja Slo-venski poročevalec, Osvofaodil-na fronta. Delo iin Mlada Slo-venija v nakladah do 6.000 primerkov. Ti&karne so iadelale tudi več tisoč jbrazcev za po-narejane dakumente, poaneje tudi za živilske nakaznice. Te-renski in matiom odbori OF so vodili celotno živlienje svo-jega območja. Tovarniški od-bori OF so določali lastnikonj in vodilnim uslužbencem da/vek tn druge dajatve za OF čeprav
. so bili ti rnorda nasprotniki OF, določali pa so tudj, kaj se bo v tovarni ald večjem pod jetju skrivno delalo za osvo-bodilno gibanje, kaj se bo iz tovarn v velikih količinah taj-no odpeljalo ;>artizanom, pa tudi katera dela za okupatorja se bodo sabotirala, kateara pa unioila. Odbori OF so bili iz-redno močno zasidrani in so odločali celo na ofeupatorjevili najbolj občutljivih ustanovah Pošta in želeasnica sta bilj sko-raj 100 °/o v rokah OF in celo na poldciji je velika večina uslužbencev požrtvovalno sode-lovala v OF.
Tako sta si stali nasproti dve ablastš — okupatorjeva in mla-da ljudska oblast OF. Zaradi stanja. fci je postajalo za oku-patorja čedalje bolj nevzdržno, je izdaJ visoki Komisai Emilio Graaiolj 10. septembra 1941 uredbo številika 67 o uvedbi izrednega vojaškega sodišča in smrtoe kazni 'Jredba ima i člencrv. Clen 2.: Za odriajo orožja je odgovoren družinsiki po^avai, zato se kaaaiuje s smrtjo, 5e se v hi&i najde orožje. Olen 3.: S smrtjo se kaanuje tisti, ki ogroža vojaš-ke tn civilne organe, zatertvd sa-
botazna dejanja, kdar hrani in širi prevratni material (to. se pravi, da je bdl smrti zapisan vsakdo, pri. korruir so našli ile-galni časopis), kdor daje za-vetje prevratnikom. Clen 4. in 5.: Ustanovi se 'zredno sodišče, ki sodi omenjeme prekrške. Smrtno kazen se izvr& v 24 urah. Okupatorjevo nasilje pa se je še bolj zaostrilo potem, ko je bilo po Mussolindjevem odloku od 7. novembra 1941 v Ljubljaini ustanovljeno vojaš-ko sodišfie II. armade. Areta-cije so postajale čedalje bolj številne, ker si je medtem aku-pator že našel nekaj plačanih vohunov in izdajalcev čedalje bolj pogoste so bile obsodbe na 30 let ječe pa tudi na smrt. Toda Ljubljana je ostala slej koprej neuklonLjiva. Zaradi iz-redne enotnosti, velike osebne hrabrosti in iznajdljivosti, pa tudi zaradi naravnost vzorne organiziranosti osvobodilnega gibanja, pa je bilo smrtmh žr-tev teh odlokov manj kot je okupator pričaikova) Posebej je tu tretoa poudariti veliko požrtvovalnost žrtev teh in po-znejših odloikov, ki so uzaiko-nili ubijanje in nasilje. da ob-sojend kljub straliotnemu mu-čenju pred izvedbo smrtae kaani niso izdali svojih sode-lavcev.
LJUBLJANA   JAVNO IZPOVEDUJE   PRIPADNOST OSVOBODILNEMU   GIBANJL1
Kako malo je 'iala Ljubljana na okupatorjeve odloke in ka-ko je veljala zanjo samo ob-last OF, najbolj ^^ovorno do-kazujejo taiko tmenovane »ti-he« ala »plebiscitne akcije«. 29. oktabra, 1. decembra 1941 pa spet 3. januarja in 7. februarja 1942 je OF v Slovenskem poro-čevalcu in po zvezah vse do hišnili odborov OF, poiavala Ljubljančane, .iaj med 7. in 8. uro zvečer detnonstratiTraio za-puste ulice in iavne lokale. Tik
pred 7. uro avečer se je na ulicah in v javniii lokalih to-lo ljudi, točno ob sedmih pa so Ijudje izginiii, fsot da so se vdrli v zeinljo. Tisti, ki so ime-li daleč do doina, so se zateikli v najbližje veže in tudd v cerk-ve. V trenutiku, ko je ura od-bila osem, pa se je ogromna množica spet zlila na ulice ko-t hudournik, ki ga okupatorjevo nasilje  ni  moglo  zavreti.
O akciji 29. iktobra je poro-6al italijanski ^olkovnik Luigi Bnmschietti: »Prebivalstvo je v celoti sledilo oozivu, naj med 19. in 20. uro zapusti jawne lokale in ceste. Ob 20. uri so moogi spet v .ikupinah zapu-atild svoje domove in dobesed-no vdrld v javne iokale im na ulice«.
Boris JCddrič pa je zapisal o akcafli 3. januarja, ki je bila posvečena žrtvam osvobodiine-ga boja: »Stvar je krasno uspe-ia. Vse ljubljanske ulice so bi-le posute s slovensklmi zasta-vicami s črnim robom, s po-zivi IO OF in s čmo obrob-ljenimi imeni šlander in šer-cer... Med 7. ;n 3. uro so bile ulice, lokaM m gledaliSča praz-ni. Stvar je nov plebiscit za OF.«
Najbolj je 'lspela akdja 7. februarja zveeer, na predvečer obletnice Prešernove smrta. To je bil hkrati zaSetek tedna vse-slovanske enotnostt, ki je tra-jal do 15. februarja. obletnice smrti Matije Jrubca. 7. febru-arja je bila vsa Ljubljana po-pisana z gesli, ki so pozivala na boj proti okupatorju ter s Prešemovimi verzi, tla pa so bila nastlana s trobojnicaini, letakl in listiki z borbenimi gos-M. Z nekaterih javnih poslopij so visele dolge ziastave s peto krako zivezdo, na telefonskih žicah je vdseto tisoče zastavic. Tafeo sta se okupator in nje-govi hlapci med 7. in 8. uro, ko so bile mestne ulice spet popolnonia prazne, znašla v svetu,  ki  je  jasno   izražal,   da
ju ne priznava. Razumela sta, da je med njdma in osvobodil-nim gibanjem mogoč samo boj na življenje in smrt.
O čedalje hujšem zaostrova-nju boja m«i osvobodilnim gi-banjem in okupatorjem v raz-dobju »država v državi« je za-pisal Boris Kidirič:
»Razume se, la stanje drža-va v državš ni mnglo dolgo trajati. Oblast je pač lahko sa-mo sna. šlo je za ^prašanje, ali bo okupator stri novo na-rodno oblast Osvobodilne fron-te, ali pa bo Osvobodilna fron-ta prešla v čiščenje vsaj dela slovenskega ozemlja od ofcu-patorjev.«
Slovenska partizanska voj-ska je maja 1942 osvobodila velik del slovenskega ozemlja na Dolenjskem, NGt.ranjskein in v Beli Krajini in tam se je ljudska oblast razvijala in kon-čno tako raavila, da ,,e 10. ma-ja 1945 v Iijubljano prišla porva vlada v zgodovini slovenskega naroda.
Teže je bilo v Ljubjjani. Oku-patoi je skušal to razdobje končati in uničiti osvoboddlno gibanje v Ljubljani 5 tem, da je februairja 1942 ogiadil me-sto z dva metra visoko in po-nekod do 6 metrov §iroko žič-no ograjo. Ob iolofenih pre-hodih iz mesta so bile zapoir-nice in močna posadka, ki je podrobno pregledala s-sakogar, ki je s predpisano dovolilnico zapuščal Ljublijano *1- hotel v me&to. S popolno zaporo me-sta je hotel okupator Ljublja-no tudi odrezati od partdzan-skega zaledja in preprečiti oskrtoo partizanskih °rot. Hkra-ti z zaporo mesta pa je začel z izredno množičnimi lacijaini. Po ljubljamsikih ulicah uradih, delavnicah in stanovanjih je dnevno aretiral po več tisoč ljudi. Toda tudi s tem drastič-nim ukrepom nd mogel sfcreti Ljubljane.
Marica Čepe