Leto XXV., št. i5
trrtMihi «ui bezahl«
Ljublana, sobota Zo. fanoarja 1<545
1 elrtim «t U »I M »l i1
»lies V
Imir.iUl HlOcIcK I.IUMHU« Kuillfll irva Ul>
d > - itiefor «	4I-Ä
ftKlruinit» Nove ur«« liuhl mcuiu, lota 42 lzkiiurn< -a«r«ip»m	»KU» u Itaiii» w
Hi • \ Mil ANI
■ni
ktilull.	1 JUPCIJIHKI .«.kldHlK OH IMIŠtnO
iekuvn^fr Givndi, u l? >*•< a »uit krau
Ira up vrvt7ii ( nnn fori ('mi So 11 - A11H
Preis — Cena t- L
izhaja vsak das raze& ponedeljka. Mesečna naročnina 32 lir
Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica St. & Telefon «t 31-22 31-23 31-24.
Rokopsi »e ne vračajo
Die Wlnterschlacht im Osten
tobt mit grosster Erbitterung
Schwere Strassenkampfe in Krakau und Litzmannstadt — Zurücknahme unserer Stellungen in Budapest auf das Westufer der Donan — Sowjetische Front nördlich des Platten-Sees durchstcssen — Heftige Abwehrkämpfe mit dem vordrängenden Gegner — Durchbruchsversuche der Bolschewisten zwischen der Kominter lieide und Gumbinnen gescheitert — Im Westen heftige Feindangriffe im Kaum von Malmedy und an der Sauer'
Aus dem Führerhauptquartier, 19. Jan.
D1\j->. Das Ooei kommundo der Wehrmacht gtut Kekannt:
D.e Besatzung von Budapest nahm in der vergangenen Nacht ihre Stellungen auf das Westaier der Dunau zurück. Die nachdrängenden Bolschewisten wurden blutig abgewiesen.
Nu.'ulich des Piattcn-Sees haben mehrere An^s iflskolonnen die bolschewistische Front durehstosseii und sind im Vordringen nach Osten. '.uch noibheii der Donau durchbrachen unsere fruppen im Angriff die Stellungen der Sonj» is, gewannen t.iehrere Ki-lcniekr liotit it tinu brach.en zahlreiche Beute und Gelungene ein.
Im ungarisch - slowakischen Grenzgebiet flaute die feindliche Angnffstätigkeii ab.
In der Ost-Slowakei verliefen unsere Absetzbewegungen wie vorgesehen. Nördlich Neu-Sandez dauern die harteu Abweiir-karnpfe an.
An Jer gesamten Front von den Nordhän-gen uer Karpaten bis zur ftlemel tobt die U iiitersolilaciu u'n den deutschen Ostraum iiiit grosster Erbitterung. Zwischen Krakau, Tsehenstoehau, Litzmannstadt, Ivutno und der Weichsel vorstossenile sowjetische Panzerspitzen wurden zum Kampf gestellt, in »Ii i Strassen von lirakau und Litzmanu-b -i.lt wird erbittert gekämpft, im Bogen ti> r mittleren f üita brachten unsere helden-i iit ig kämpfenden Truppen deui Feind bei der Abwehr se.ner zahlreichen Angriffe höbe blutige und materielle Verluste bei. Weidlich der Weichsel stehen unsere Verbände bei P lohnen, Mieiau, lirasnosielc und Schar-femviese :n heftigen Abwehrkämpfen mit dem nach Westen und Norden drängenden Gegner, im Frontbogen östlich der masuri-»chen Seenplatte lebte die Geiecbtstätigkeit auf. Zahlreiche sowjetische Vorstösse blieben in unserem Abwehrfeuer liegen.
Durchbruc.hsvcrsuche der Bolschewisten zwischen der Kominter Heide und Gumbin-nen scheiterten. Im Kaum nördlich der Stadt drangen feindliche Panzer bis an den Oberlauf der £nster vor. Gegenangriffe sind Ln Gange.
in den Grosskampfräumen nördlich der Weichsel und ;m cstpreussischen Grenzgebiet wurden gestern 146 sowjetische Panzer vernichtet.	8
Zu. »Vi'stcn nahmen nnsere Truppen in überraschendem Angriff d<-n Ort Zetten nordwestlich Nimwegen. Feindliche Gegen-stoisse scheiterten.
Bei Maaseyck konnten die Angriffe der Engländer trotz Verstärkung durch mehrere Divisionen gegen unseren harten Widerstand bisher keine grössere Bodengewinne
erzielen.
Nachdem die Angriffe der Amerikaner Im Abschnitt von Houffaiize zum Stehen gebracht wurden, greift der Feind nunmehr mit Schwerpunkt im Raum von Malmedy und an der Sauer die beiden Flügel des Stellungsbogens an. Im Norden blieben die Geländegewinne der Amerikaner gering, zum Teil wurden sie ihnen wieder entrissen. An der Sauer gelang es dem Gegner nach heftigen Kämpfen einen Brückenkopf bei Dickirch zu gewinnen.
Volksgrenadiere zerschlugen nördlich Re-mieh amerikanische Bataillone, die vorübergehend über die Mosel gesetzt waren, und brachten Gefangene und Beute ein. Deutsche Panzer befreiten südlich davon mehrere Ortschaften, in die der Feind an den Vortagen hatte eindringen können.
In den unteren Vogesen wurde der Ring um die nördlich Reipertuweüer eingeschlossene feindliche Kampfgruppe weiter eingeengt. Entlastungsangriffe zerschlagen. Gegen die in unserer Hand befindlichen Bunker der Maginotlinie bei Ritterslnfen rannten die Amerikaner von neuem vergeblich an. Nordöstlich Strassburg wurden die vom Feinde zäh verteidigten Orte Sesenheim und Herrnsheim im Sturm genommen, über S90 Gefangene eingebracht und zahlreiche feindliche Panzer vernichtet.
Aus Mlttelitalien werden nur schwächere feindliche Angriffe östlich der etruskischen Berge gemeldet, die erfolglos blieben.
In Syrmien warfen unsere Truppen In zweitägigem Angriff den Feind aus seinen Stellungen südöstlich Vukovar und dran-! gen zwischen Drau und Bosut etwa 20 km nach Osten vor.
Nach einem schwächeren Angriff nord-' amerikanischer Terrorflieger am gestrigen j Tage auf saarpfälzisches Gebiet warfen britische Störflieger in der vergangenen Nacht verstreut Bomben im rheiniseh-west-fä'ischen Raum. Aus einem sowjetischen Bomberverband, der in den Raum von Breslau einflog, wurden durch Nachtjäger and F'rkartIPerie der Luftwaffe 7 feindliche Flugzeuge zum Absturz gebracht.
Das Vergeltungsfeuer auf London wird fortgesetzt.	.
cijske načrte, kar je moral nasprotnik ponov- , no priznati. Sovjetske čete bodo naletele čim te bodo pr'b'izale nemškim vzhodnim mejam, na isto strastno nemško obrambno voljo, kri-čači v Moc.kvi. v Londonu m v Washingtcnu pa bodo kmalu spozna'i. da preveva nemke vojake na bojišču in nemško domovino prav zato. ker vedo. čemu se bije bo , in sipczna-vajo nevarnost, tak brezpogoien bojnj duh da se bo ^b njem ra/b I boljševi-k? množični naval Duh ncm'ke ljudske vojske, ki se je v nemških zapadu h pokrajinah že obnesel, bo vstal z isto požrtvovalnostjo na vzhodu, so-viet kemu snu o pohodu v Berlin pa bo sledilo ža'ostno prebujen e ki ne bo manj raz-očarajoče in 'ztreznuij^če. kakor je bi o prebujenje Anglo-Amerčanov na zapadu.
Povzročitel ji svetovne
nesreče
članek dr. Göbbelsa v Usta ,-Das Reich"
Absetzbewegungen unserer ms Griechenland -fcstnnten-den Truppen abgeschlossen
Rückkehr der Verbände ohne nennenswerte Verluste
Das Oberkommando der Wehrmacht ;
gibt ierner bekannt:	j
ZVPt e Ja .uar h^ben die Nacht uppen dnr Si agi ieche. iaiid zurückgenommenen d. atsihen Verbände den • Drina-Lrücken-I: bei Visegrad durchscht it.en und d.i-7 An vhiu.s an u sere in fc-ü. estkroatien stehenden Hauplkiäfte gewonnen. Nach r-ihalb Monaten schwerigsten Mar-Sr.hes, der seit dem Verlassen von Grie-tr.e and von dauernden Kamp Ten brg.ei-tet war. in e nem u wir ] eben i nd kaum ö m Veri.ehr er chio-senen G birg la. d, iss dimii eine fast au->s ch>lo> erschii-ne de Ab 't-7tew« gung ohne n nnenswer e l'i:isüsse abgeschlossen werden. Linter der sicheren Führung des Cen.ia fe dmrr-scha |s Freiherrn ven We chs und de^ C neialobersten Lohr h ben Truppen n ,--r Waffengat:un?en c'e» H eres und der fen-SS in vorti djicher Kampfgemein-o"t m't Verbänden der Luftwaffe und Ki essroar'ne erst hei trop scher iitz^ u^d dann in den Schnee«t 'rmen der k o-atisehen Terire die te-ond rei Schwier g-keiten dieses Geb rgs- und Eande.ikrie^es
Neveri
pretirala sovjetska upanja v ®Senziv$ na vzhddu
Svareči a2tgl32.rn2rISki glasovi
Berlin. 10 fan Boljševiški oobezdači v Krem-Iju so že mnogo prehitel bojne dogodke na vzhodu Kakor razkriva moskovski radio, je S nov ao tacijsk: 2 d llja Erenburs očitno žt ?dal nesle o ?magoslavnem sov et'kem pohodu v B"r' n Trenutne' se vedeio. kakor da b bil noožai tak da sovjetskih armad na tej
sponrn a jo. da *o svoj čas anglo-ameriški ge-
nera i že stavili kdaj bodo prišle n:ihove čete v Berl:n, in da si je velesovornik Mcntomrry že predstavljal, kako koraka kot zmagovalec po nenrk prestoln;ci Danes smatra »News Cihrcmcle« kot umestno, da svar pred obnovo takih iluz'j »NTe smemo si utvarjati. da bodo
pot' smloh ne b b''o več mogoče ustavit- V j -ovjetske čete kma'u v Beri nu«. piše neki član
Londonu in New Yrrku so sprc'eli ta zmago-slavri b'.-ljäpvi'k r>"hod z velkim navduše-
kar v terr. b.stu »T'mes« je se bo j jasen ko poše »Naša nedavna izkustva na zapadnem
n;?m na zna nie Ann'e'k- in a mer ?ki list: se : boj šču predstavljajo resno svarilo proti vsa-
trud'jo da b- odvrnili svoje bralce od nepr je-n.h dnevn h vrr-a'anj ter j h zato p'tnjo z iluzi - meglo Razš rja jo izredno groteskna p,reč* a k naj bi spravila anö'e:kn :n amen-ško preo'valstvo v priie+no opo'nost Oč'tno pr/skti.<Sa o .zrfb t' nri'o/nrxt za popravo potla čene^a raznoloženja na katerega je vpbvale razoča^-ar-te zarad dogodkov na zapadnem bo j;;ču sku no z ooromn-m- zgubam- na vseh b'i'nih no'i h Nek; amen^k govorn k je že užival ot mi«li da bnde, sovjetske čete po možri vst- prej v B"rl nu k^kor Ani'n Američa ni neka«-er 'ondrn«k! ,;sti na so dovol «iroko-orudu- da -fH'o;č'io bnljševkfvrr tf. prednos* Ne mar'Vh na trd- an«'e"kih "'»'ov k so spričo pora> velike ang'o-amerške luziiske kamnanie v nre*ekl; ie«eri' -n *vorh preroke yanj o skomicniem /lomu nenrkeoa odporf mnogo bolj previdn' n ki cku^aio bistveno po-nnnti naglo cvetoči optimizem. Najbrže se
i kemu rx^deen evanju nemške moči.« i Nemci ne morejo preprečiti an«Io-amen"ki J n sovjet ki- nronapandi. da bi s»e skupno s tiskom ne vdajala pretiranim upanjem glede obsežne boliševiške ofenzive na vzhodu Nemci se v poln. meri zavedajo refnost- po'ozaja, vendar lahko zagotove sovražnim iluzijskim strategom da bodo spoznale sovjetske iFvizije isto. kar so mota'! spoznat; Anglo-Amerčani. ko so prišli v b'iž:no nemških mej Cim bl:že prodira ovražmk k nemškemu narodnemu tele su tem boli fanat;čen posta'a nem"f<; odpor Anrtlo-Američani so morali plačati svo e podcenjevanje nem'ke moči z ot?romn mi krvnimi žrt\ami petem pa so doživeli da so prešle nem'ke čete iz obrambe v napad v katerem so pokazale »lovitost. ki }e začudi'a ves svet d-fies ima nemško vodstvo na za na du oo-budo trdno v rokah in določa volne dogodke. S tem je prekrižalo vse anglo-ameriške opera-
Pol tlčiti spzTi v Runrtinlji
Dunaj, 18 an Po noročil h iz Bukare.'te je razv dno. da so ievičar ke strrnke pod vodstvom komunistov skienie volilni dogovor za obč.nske volitve, k' bodo ob koncu januarja. S tem je zapečatena usoda me^čan^kih etrank. k' so še v vladi. Narodno-caran stična stranka Maniuja je že oči'no v popoln; opoziciji Ob Gb sku Višinskega je hotel izroč ti Maniu na-mcetn'ku sovjetskega zunanjega kom?carii neko pe,slan co kar pa so mu prepreči i Maniu je nato po6.1al poslanico Ang'ezzm in Amen-tanom V n ej na\a :i š'canda'ozno zadržanje rdeče armade v Rumun'ji in ug tavlja, da na sovjet^i strani niso izpolnili obljub, ki so jih dali g'ede severne Sedmograške. Ker pa je anglo-ameriški vp'iv v Rumun j- enak ničli, nikakor ni mogoče računat s kakim uspehom tega Maniujevega protesta.
U2a!]ssi degol'sti
Ženeva, 19. jan. Vsi degol stični listi kažejo močno razočaranja. d.> D Gaul a ni*o p>vabii;i na sestanek Stalira ChurchiL'a in Roosevelta. »France Lib e« izjavlja, da so vKi Francozi uza'jeni v'led izkt juč t e D -Gaulla. ki ss n? mo e z n čemur z g varjati. List »Aurore« poudarja, di ima Fra^c'ja naslov ve'e ile ie na pa Mrj , ka--pa ne ^a^o^luje. Slično se izražajo vsi ostali Jisti.
Berlin, 19. jan Minister dr. Göbbds poudarja v evojem najnovejšem uvodnku v tedniku »Das Reich«, da bo postalo nem "ko «poznanje o narodni in mednarodni nevarnost- Z'dov ob koncu te vojne svetovno spoznanje Ni več daleč dan, pile minister ko bo ves svet vzkliknil: 2d;e so krivi vse te nesreče in jih je zato treba pok icati na odgovor Ž:d e bodo doživeli ob koncu te vojne svoje Cannae Propadla ne bo Evrom. temveč bo propadlo židovstvo pray' dr. Göbbels ob zaključku svojega članka o vlogi židovstva v tej vojni, o kateri piše nadalje:
Te vojne soloh ne bi mrglj razumeti, če bi se ne zavedali da stoji kot gm Ina so"a za vsem' prot naravnim' dn^rxlki. s ka'erimi skušajo na"i združcn; sovražnik prevarati svet in zasleniH člov š'vo mednarodno Žid nstve. Ono predstavlja tako rekoč kit ki drž kupaj nasprotno koal;ci.io. kl ub vtm globokim ideo-lo'k m in inter'-snim na^rob.tvom Kapitalizem kakor boljševizem izvirata iz istih židov-fkih k oren n. oba,sta le razični veji na i'tem drevesu ter rod ta na kt neu etjake sadove. Mednarodno ž etavstvo se ju poslužuje na način. ki je različen le v metod5, da bi tako zatrlo narode in jih držalo v svoj cdvMiosti. Iz dejstev da ne smejo v večni sovražn.h in nevtm'n;h držav ]ist;, govorniki in racfo n ti omeniti židovstva. je razvidno. kakfen vpl v ima o Zdje na iavno mnenje teh dežel V J Sovjetski zvezi obstoji na primer zakon, po j ka erem je antisem't;zem— dobro prevedeno; j informiranje javnosti o židovskem vprašanju — kn7n v s smrtjo Poznava ca teh razmer n'-kf-kt.r ne rre^cneča. ako je izjavi' zastoprrk Krcmlja ob Nr.vcm 'etu. da ne bo Sovjetska zveza m:rovala. dokler ne br, velja' ta zakon po vsem svetu Z dragim' brsedami torej hoče o doseči sovražniki v tei voin< to+alno židovsko nadvlado nad narwii. V plutokrat6k:h
Zimska Ktka m vzfr&äu
dlvfa z največ]!m ogorčenjem
Težki poulični boji v Kra kovu in Lodžu — Odmik nemških postojank v Budimpešti na zapadno obrežje Dunava — Prodor sovjetskega bojišča severno od Blatnega jezera — Silni obrambni boji h prodirajočim nasprotnikom — Boljše-viški prebojni p. zkusi med Kominter Heid? in Gumb'nncnom so se izjalovili — Na zapadu silni sovražnišovi napadi na področju Malmedyja ter ob Sanerju
geme'stcrt und sämtliche gegen Flanken und Kücken ihrer Bewegungen ge.ich e-ten feind'ichtn Angriffe erfolg eich abgewehrt. Drei bulgarische Armeen, starke Band^ngrutpen und mehrere bolschewistische Divis.onen sind bei ihiem Versuch, sich den deutschen Marschko onnun vorzulegen und sie zu vernichien, gisc. eilet t. Wi d rho.t haben ab;e;chateie Kampfg uppen den feindl then E nsch! essungsring gesprengt und sub zu den Hau teiäf.en durihge' äa pf . B so • ders schwere Angaben ha t n die Pioniere zu lösen, die in rastloser Arbeit und oft im fe nd'ichen Feuer Strassen, Brüt ken und Eisenbahnen wirdei hergts eilt und dureb Sperrungen al er Art das N"cb-drärgen des Feindes aufgehalten haben Auch die Leistungen der VerfOr?un^s-trupren des Heeres und der Trans-ort-gesehwader der Luftwaffe war"n an sar-ordent'ich. Seit Begi n der Ab etzbewe-gurgen verlor der Feind mindestens 20 0n0 Tole; über 7.030 Ge'a-g-ne, «'arun er 5.200 Bu'garen. 450 Gesrhü zte Pll r Ar' und grosse Mengen von |ei h'en u d schweren Waffen fielen in unsere Hand.
Führerjev glavni stan, 19. jan. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Posadka Budimpešte je odmaknila v pretekli noči svoje postojanke na zapadno obrežje Dunava. Za njo pritiskajoči boljševiki so bili krvavo odbiti.
Severno od Blatnega jezera je predrlo več napadalnih kolon boljševiško bojišče in prodirajo prrti vzhodu. Tudi' severno od Dunava so predrle naše čete v napadu sovjetske postojanke, pridobile več kilometrov ozemlja, zaplenile številen plen in zajele ujetnike.
Na madžarsko-slovaškem obmejnem ozemlju je popustUo sovražnikovo napadalna delovanje.
V vzhodni Slovaški so potekli naši ndml-kalni premiki kakor predvideno. Severno od Novega Sacza se nadaljujejo trdi obrambni boji.
Na vsem bojišču od severnih obronkov Karpatov do Memela divja z največjo ogorčenostjo zimska bitka za nemško vzhodno področje. Med Krakovom, Čenstohovo, Lodzem, Kutnom in Vislo prodirajoče sovjetske oklupniške osti so bile zapletene v boje. Po ulicah Krakova in Lodza se ogorčeno borimo. V loku srednje Piliee so zadale naše junaško se boreče čete «rvražniku med obrambo njegovih številnih napadov velike krvne in materijalne izgube. Severno od Visle so naši oddelki pri Plousku. Mlawi, Krasnosielcu in Ostrolenki v silnih obrambnih bojih t nasprotnikom, pritiskajočim proti zapadu in severu. V b^jiščnem loku vzhodno od maztirskp jezerske planote je oživelo bojno delovanje. Številni sovjetski sunki so se zrušili v našem obrambnem ognju.
Boljševiškl probojnl poskusi med Romln-ter Heide in Gumhlnne:v>m so se Izjalovili Na področju severno od mesta so prodrli sovražnikovi oklopniki do erornjega teka In-stra. Protinapadi so v teku.
Na veleboiišeih severno od Visle In na vzhodnopruskem obmejnem ozem'jn smo uničili včerpj 148 sovjetskih oklopnikov.
Na zapidu so zavzele naš? čete z nenadnim napadom kraj Zetten, severnozapadno od Nimwegena. Sovražnikovi protisunki so se izjalovili.
Pri Maaseycku niso mogli Angleži, čeprav so ojačiii svoje oddelke * večlmi divizijami, doseči vsled našega trdega odpora doslej nobenih večjih uspehov.
Potem ko smo ustavili napade Američanov v odseku Houffaliza, napada sedaj sovražnik s težiščem na področju Malmedyja ter Sauerja obe krili loka postojank. Na «severu so Američani le malo napredovali, deloma jim jevb!lo dobljeno ozemlje zopet iztrgano. Ob Sauerju se je posrečilo nasprotniku po silnih bojih dobiti neko pred-mostje pri Diekirrhu.
Ljudski grenadirji so razbili severno od Remicha ameriške bataljone, ki so prehodno prešli preko Mozele, ter zajeli ujetnike in plen.
Nemški oklopniki so osvobodili južno odtod več krajev, v katere je vdrl sovražnik prejšnje dni.
V spodnjih Vogezih smo nadalje zožili obroč okrog bojne skupine, ld je obkoljena severno od Reipertsweilerja, In razbili raz-bremenjevalne napade. Američani so ponovno zaman napadali bunkerje Maginotove črte v naši posesti pri Rittershofenu. I Severno od Strasbourgs smo v zaleta zavzeli od sovražnik» žilavo hranjena kraji J Sesenheim In Herllshelm, zajeli nad 300 j ujetnikov in uničili Številne sovražnikove ! «klopnike.
Iz srednje Italije javljajo le o šibkejših I in brežnspešnih sovražnikovih napadih ; vzhodno od etruškib gora.
S V Sremu so vrgle naše črte v dvodnev-i nem napadu sovražnika z njegovih posto-t jank južnovzhodno od Vukovara ter »o med j Dravo in Bosutom prodrle približno 20km i proti vzhodu.
Po včerajšnjem šibkejšem napada severnoameriških terorističnih letalcev na saar-f pfalško ozemlje so odvrgli britanski ny:tl!ni i letalci v pretekli noči raztreseno bombe na rensko-vestfalsko področje Iz nekega sovjetskega bombnlškega oddelka, ki je priletel nad področje Vrat isla ve, so sestrelili nočni lovci In protiletalsko topništvo v sestavo letalstva 7 sovražnikovih letal.
London nadalje obstreljujemo- s povra-„ čilnim ognjem.
(Mmikalni premiki fz Grčije prispelih nemških čeit zaključeni
Odmik oddelkov brez omembe vredn'h izgub
Vrhovno poveljništvo vojske sporoča nadalje:
Sredi januarja so prekoračile zaščitnice nemških oddelkov, ki so bili umaknjeni Iz južne Grčije, predmostje ob Drini ,prl VI-šehradu ter s tem dobile stik z našimi glavnimi silami v južnovzhodni Hrvatski. Po 4 mesecih In pol najtežavnejšega pohoda, ki je bil od zapustitve Grčije spremljan s stalnimi boji, v odljudni in komaj prometu dostopni gorski deželi, Je bil brez omembe vrednih izgub zaključen prej skoraj brez-izgleden odmikalnl premik Pod gotovim vodstvom maršala Freiherra von Weichsa ter generalnega polkovnika Lohra so čete vseh vrst orožja vojske ln orožja SS v zgledni bojni skupnosti z oddelki letalstva In vojne mornarice najprej v troplčnl vročini In nato v snežnih vlharilh v hrvatskih gorah obvladale posebne težkoče te gorske la tolovajske vojne ter ao uspeta» odbile
vse sovražnikove napade, ki so bili usmerjeni proti bokom In hrbtu njihovih premikov. Izjalovili so se napadi treh bolgarskih armad, močnih tolovajskih skupin ln večih bolj še viških divizij, ki so poskušale preprečiti pat nemškim kolonam bi Jih uničiti. Ponovno so odrezane bojne skupino razbile sovražnikov obkoljevalni obroč In se prebile do glavnih sli. Posebno težko nalogo so morali izvesti pijonirji, ki so v delu brez odmora in često v sovražnikovem ognju popravljali ceste, mostove in železnice ter t zaporami vseh vrst zadržali za njimi pritl-skajočega sovražnika. Tudi napori In uspehi oskrbovalnih čet vojske ter prevoznih jat letalstva sc bili izredni Od prlčetka od-mikalnih premikov Je Izgubil sovražnik najmanj 20.000 mrtvih ln nad 7000 ujetnikov, med njimi 5500 Bolgarov. 450 topov vseh vrst ln velike količine lahkega tal tethega orožja Je padlo v
deželah ne kaznujejo siceT boja proti surov samovladi ždovskega p'cmena s smrrjo todfc človeka uničijo z družabnim in gospoda rek im bojkotom ter z duševmm terorjem, ki rod ot koncu prav iste posledice Stalina. Churchille in Roosevelta je napravilo židovstvo. Ker jih neomejeno podpira, ga prav tako brezme no Ščitijo Židov*tvo je za Anglež? tabu. Mcdterr ko se sovražni vo aki bore na bojiščih, tamka krvave in umirajo, kujejo 2idje na borzah ir z veržništvom rumenjake iz evoj'h žrtev Če »t upa kak mrten človek proti temu nastopit' •n ebtož:ti Žide kot zločince, potem ga njihov tisti zaslišuje ter spravi pod s>>voj priti-k. dr. ga vrže'o iz urada a"; s cer spravijo ob službo in izroče javnemu zan:čevanju. Vsak ru;ki fnglelki ali amerški vo'sk je najemnik tcg?. p'cmena, ki pretiš'a vi j a svetovno zarito. Kako more kdo ob sedanjem stanju degedkov sploh •e trdti. da se ti vojaki bijejo za narodne interese svojih dežel. Narodi hočejo pošten mir toda Ž die so rroti. a mcdharc<dnemu ž:dov :stvu ne bo uspelo, obmit; vojn? srb; v korist Zadevno jc razvoj že preveč napredoval. Pri šla bo ura. ko bo zajelo prebu cnje vse na rode na zemlji ter bodo posita!' Zidje njegove žr'cv Ce je novinarstvo nri na^protn kih take fvobodne. kakor rado trdi potem naj javno pa že pozitivno a"i negativno zavzame svoje stališče o židovskem vprašanju. Tega nc fcc wtor'lo. ker ne more -n ne sme Tudi parlamenti. državniki in cerkveni kr.ezi m^rtiii mo'čat! Pomilovanja vredni so !e naredi, ki morajo v?e to dopustit". Ncmč ja e prva pcpclnome nežHovska država na svetu.
Od tod izvira nično p li'-'eno :n go^.poda-rkr ravnotežje Ker Židom spriče čiščenja iz nem Skega narodnega te'esa n; več m-.goče omajat od znotraj tega ravnotežja, vodijo od zrna." zar-eljane na-ode proti Nemčiji. Kdo gen" Ru=«. Angleže in Amer čnne v egenj ter za hteva hokatrvmbe tujih č!ovr'kih živ' cnj t brezupnem boju proti nemilemu narodu' Ž dje Oni pojo v svojih lis- h in radirk i odda;ah svoje bojne nesmi medtem ko morajr zapeljani narodi umirati v k'avn'ci. Kdo S: iz-mi'lja v^ek dar- nove uničevalne programe prot Nemč.ji ter de'a iz te vo ne pr-^zno mefnrje-nje in 9amouničevan'e evropskega zvlj'nja pospodT-tva. nrosvete in kulture? Žirije K d' je znašel z on m o zvezo med Anglijo in Ameriko ter boljševizmom kdo jo ie opravi' v ž v Ijcnje in kdo bed-; 1 ubosvmno nad njen ir obstojem? Židje Kdo utemeljuje to z vezi v najbolj per/erznih političnih po'^Sajih s c nič nim svetohl n~tvom in Ie iz bo:azni. dla bi snozr.a'i narodi n-ava ozadji te grozne človc ške tra??dije? Ž:dje, le Žid e. Imenujejo ec Morgenthau in Lehmann ter stoie kot tako imenovani možganski trust za Roo'evetom mcnu'cjo se Melchett in Sas^ofin ter so Chur chillovi finančn/ci in nalogodaja'ci naziva jo ie Kaganov'c in Ermburg in sc du'evni voditelji Stal'na. Karror koli posežemo, povsod na'demo Žide Saj korakajo kot poit čni komi sarj za rdečo armade ter org n zirajo v deželah. ki so »h zasedle sovjet ke čete. umore in teror, saj sede v pariških in bruseljskih štab h v Rimu in Atenah si režejo jermena iz kož' nesrecn h narodov, pad ih pod njihovo oblast To je surovo*. V divjem furiesu drug preke drugega kričeči izbmhi sovraštva in maščevanja ki jih dviga židovstvo stare zaveze po vsem sveiu prjti Nemčiji, &o tej ie d>kaz, & je na pravi poti.
Pot Ruarairule v mSsr^st
SiocKuotai, 19. jan. Sovjets.-ia poročevalska agencija Tass objavlja sedaj cenu, zc. katero je brezvestna in brezčastna klika polit kov v Bukarešti prodala svobodo ru* munskega naroda Doijševizmu. V smislu dne IG. januarja sklenjene pogodbe mora plačat: liuniunija v šestih letih 300 milijonov dolarjev. Poleg tega mora dobaviti Sovjetski zvezi za isto vsoto strojev, nafte, žita in ostalih prozvodov in sicer petrolejsk.h za 150 milijonov, žita, živine in lesa v vrednosti 54 milijonov, pomorskih in rečnih ladij, strojev in železniških naprav pa za 96 milijonov dolarjev. Cene bodo izračunali po indeksu iz 1. 1933.
Po znani sovjetski praksi Moskva ne bo ostala pri teh zahtevah. Kakor kaže finski primer, najde vedno nove povode in sredstva, da tesneje pritegne svoj: vijak. Vsekakor je bodočnost Rumunije določena, postala je suženj boljSeviških mogotcev v Kremlju, izgubila je svojo čast in svobodo, xer je odložila orožje m izdala evropsito poslanstvo.
Južna Italija si želi povrat&a „nemške defee"
Stockholm, 19. jan Londonski zastopnik »Goteborškega trgovskega in mornai lšKega lista« ki je na 14 dnevnem potovanju obiskal južno Itai jo, poroča, da ni na južno-itaiijanskih področjih nikjer naletel na sovraštvo proti Nemcem. Ljudje se spominjajo ie, da so Nemci dobri vojak: in da je biio življenje pred dvema letoma boijše, kakor je sedaj. To glavno pesem >p.ej je bilo bolje>-i sliSiš v Bariju. Br ndisiju. Materi, Potenzi, Messim in v ostalih krajin.
Ugotovitev o mnenju južnoitaiijanskega prebivalstva po dveh letih angloameriške zasedbe, ki se kaže v iakoti bolezn in bedi. je zato posebno pomembna, ker izhaja iz nesumljivega vira, kajti »Goteborški list« je znan kot Nemcem sovražno hujskaško trobilo, ki je last židovskih in angleških kapital stov-dn čigar londonski dopisniki so tako zelo zavzeti za angleške agita-cijske fraze, da jim omenjena priznanja gotovo niso Sla lahko izpod peresa.
Spomtafafiito se brezdomcev, darujmo za Z mriro pomoči
»JUTRO« št. 15
t
Sobota, 20. L 1945
Narašcajec obojestranski pritisk
v zimski bitki na Poljskem
S3v?a23sflt®?e napzüalsie kosiice prestrežene med Krako-vom M česstohdvcm — Težke s^ažn kove izgube v glo-
feksi Volusga Inka ter v dvojni bitki med VIslo in Memtom — Junaški ©äpst? t^Cmpeštanske psssdke
Berlin, 19. jan. Spričo junaštva nemških
čet se je v sredo zmanjšala brzina v Poljsko drveče boljševiške človeške in oklopni-ške poplave. Pri velikem obsegu sovražnikovih divizij je že počasnejše premikanje velik uspeh, ki omogoča nemškemu vodstvu, da prične protiukrepe.
V velikem loku Visle, kjer je še vedno težišče zimske bitke, pritiskajo sovjetski oklopniki da'je proti jugozapadu in severo-zapadu. Pred njimi stoje včasih v trdnih črtah, včasih pa s prostim premikanjem boreči se varovalni oddelki ter nemške rezerve. Za njimi jih ovirajo nemške, od Visle odstopajoče čete. Ob močno razmajanih bojnih črtah te bitke se bijejo borbe z največjo trdoto. Nekatera mesta so sicer res menjala lastnika, toda nemškim četam je na jugu bojišča uspelo prestreči sovražnikove napadalne konice med Krakovom in Censtohovo. Tu so sovjetske čete poskušale pregaziti nemške zaporne oddelke in vdreti v njihove oporne postojanke še pred nemškimi črtami. Izpostavljena oporišča so vzdržala napade, pa tudi rezerve so prišle pravočasno na mesto.
Neka pehotna divizija je odbila vzhodno od Krakova s svojim žilavim zadržanjem in s krepkimi protisunki številne sovražnikove napade. Na ta način je preprečila boljševikom nameravani sunek preko Visle proti jugu. Severno od čenstohove pa do Visle, zapadno od Varšave, je bojišče še v, pokretu. Tamkaj prodrle sovražnikove oklopniške konice se bore z nemškimi oporišči in prihajajočimi nemškimi četami. Za njihovim hrbtom se bijejo v globini bojišča med Kielci in spodnjo Pilico ogorčeni boji. Iz tega odseka v vojnem poročilu javljeni uspeh neke spodnjesaške okiopniške divizije. ki je v enem samem dnevu uničila 85 sovjetskih oklepnikov, moramo vrednotiti kot primer te trdote. Tudi ostali oddelki javljajo o velikih izgubah, ki so jih zadali sovjetskim oddelkom. Sovražnik je zaman poskušal, da bi padel s severa in juga v bok nemškim, iz varšavskih ruševin umikajočim se četam. Severno od Visle so bili vrženi v bitko nadaljnji sovjetski oddelki. Tamkaj je sedaj že 60 sovjetskih divizij skupno s številnimi velikimi in majhnimi oklopniškimi oddelki. S pomočjo te množe-stvene uporabe je uspelo sovražniku poglobiti svoje vdore proti zapadu in severu, čeprav so nemške čete z žrtvovanjem samih sebe izredno junaško branile vsako ped zemlje.
Bitka je šla mimo Modüna in Ciechano-
v/a, nato pa so Nemci sovražnika zopet ustavili. Po še nepopolnih vesteh so uničili tu v obrambnih bojih in s protinapadi znova 133 sovjetskih oklopnikov. Vzhodno od Ciachanowa so nemške čete na področju Krasnega sela krvavo odbile vse sovražnikove napade.
Na vzhcdnopraskem obmejnem ozemlju so dosegle nemške čete zopet jasen obrambni uspeh Čeprav so ojačili boljševiki svoje sile na 35 strelskih divizij in številne « oklorvrške oddelke ter napravili južr.oza-padno od Sudauena ter severno od Ro-minter Heide pri Gr.oss Waltersdorfu močne vezalne napade, so se ob cesti Ebenrode—-Gum*:innen in pri Schlossbergu (Pillkallnu) ponovno izjalovili njihovi prebijalni poskusi. S protinapadom so odstranile nemške čete ob cesti vzhodno od Gumbinnena krajevne vdore, dočim so bili za majhna sovražnikova napredovanja zapadno in se-vemozapadno od Schlossberga hudi boji tudi še nenoči. Večino 69. v sredo na vzhodno-pru^bem obmejnem ozemlju uničenih sovjetskih oklopnikov je razbila neka šlezij-
ska oklopniška divizija. Na bojišče v Kur-
landiji zimska bitka zaenkrat še ni posegla. Zato je ostalo, razen brezuspešnih sovraž-iiikovih sunkov severno od Valnoda, v splošnem mirno.
Bitka v velikem loku Visle pa je pritegnila močneje v svoj tok odseke južno od nje. Spričo sovražnikovega vdora ob severnem bregu Visle je nastal med njenim lokom in vzhodnimi Beskidi bojiščni pomol, iz katerega se sedaj nemške čete odstranjujejo. Odmikalni pokreti potekajo po večini brez sovražnikovega pritiska. Le pri Novem Saczu je prišlo do hudih bojev s pritiskajočimi boljševiki.
Na madžarskem obmejnem ozemlju je ojačil sovražnik svoj pritisk pri Modrem Kamnu in severnovzhodno od Lučenca. Nemške čete so odgovorile na vsak sunek s takojšnjim protinapadom. Odbile so vse sovražnikove napade. Ob obeh straneh loka Dunava so se prav tako ves dan bili hudi boji. Boljševiki so s kako divizijo napadli nemško izboklino v gorovju Piliš, a tudi ta sunek se je do večera izjalovil. Severno od Dunava so prodrli že nekaj dni napadajoči Nemci med stalno obrambo sovražnikovih protisunkov dalje naprej. Umikajoči se sovražnik je pustil na bojišču 17 razbitih oklopnikov.
V Budimpešti je obdržala nemško-ma-džarska posadka svoje predmostje vzhodno od Dunava kljub močnim, z oklopniki, topništvom in bojnimi letalci napadajočim sovjetskim silam. Izgubila je le majhen del starega mesta severno od Franc-Jožefovega mosta. Boji so zaradi ozkih cest v zapletenem starem mestu zelo težavni. Skoraj vse ulice so zatrpale ruševine podrtih hiš.
Boji se bijejo za kleti ali večje stavbe, zgrajene v oporišča in bojne postojanke. Kjer vzdrže betonske stene „topniški ogenj, se razvijejo boji za vsako posamezno nadstropje. Junaški odpor posadke zahteva potoke krvi sovražnika, ki napada podnevi in ponoči.
Na zapadnem bojišču so bile nove postojanke nemških čet na oelgijsko-luksembur-škem področju tako močne, da so izgubili napadajoči Američani pred njimi v obeh zadnjih dneh okrog 100 oklopnikov. V Al-zaciji je zbral nasprotnik pred nemškimi vdori v Maginotovo črto več divizij, ki so neprestano napadale nemške postojanke. Ko je silovitost sovražnikovih napadov nekoliko popustila, so napravile nemške čete uspešne protisunke. Pri tem so stisnile na višinah tik vzhodno od Reipertsweilerja obkoljene ameriške sile na najožji prostor, kjer jih neprestano obstreljujejo s težkim orožjem. Američani so imeli velike izgube tudi pri Hattnu, kjer so osemkrat zaman napadli in izgubili vsakokrat skoraj polovico svojih napadajočih oklopnikov. Severno od Štrasbourga so uničili Nemci 17 oklopnikov. Tu so vdrli ameriški in francoski oddelki začasno v Herrlisheim. S takojšnjim sunkom so razbili Nemci sovražniku razen treh vse ostale napadajoče oklopnike.
Slabi položaj sovražnikovih sil v gorah Hagenauškega gozda so Nemci še poslabšali z napravo nadaljnjega predmostja severno od izliva reke Moder. V tej akciji so osvobodile njihove čete več krajev, med njimi Stattmatten in Dingelsheim. Posadki so uničile.
Razen v Alzaciji so oživeli boji tudi na belgijsko-nizozemskem obmejnem ozemlju. Britanski sunek pri Maeseycku postaja vedno bolj močen. Usmerjen je proti trikotu med spodnjo Roero in Maaso ter bi očivid-no rad razbremenil v Ardenih težko boreče se Američane. Po pričetnih uspehih je napad obtičal v ognju nemških topov.

»are*
III
ir??*.«,«
d razvalinami svsfs politike
Nov ps-Izkus opravičevanja — Gretja kot simbol — Vse Je
zaigrano
da se ni nikdar bavll z večjo stvarjo na področju politike, kakor je grško vprašanje, potem je krivda njegova, ker je obo-
Beriin, 19. jan. Angleški m'n. predsednik je moral imeti v par ted ih tretji govor za opravičbo svoje katastrofalne politike-Govor je podal Churchilli poslancem v angleški spodnji zbornic; z zvijačnostjo starega parlamentarca, vendar je b lo razvide t: iz njega jez?, da se mora na vse strani opravičevati in dajati odgo/or, ne le napram lastnim ljudem, marveč tudi napram očitkom s prekomorja. Tako je bil ta nov j Churchillov govor v glavnem novo potrdilo kako daleč je že zapeljal ang eško poltiko v slepo ulico, kakor tudi da visi nad Anglijo in imperijem Damoklejev meč katastrofe.
Naravno bi rad Churchill prevalil odgovornost za svojo hazaruno politiko na aru-ge. Najrajši bi jo naprtil zavezn kom. To je brezdvomri smisel njegove zahteve: »Skrbeti moramo, da nam ne bodo naprtili krivde za vse, kar gre napačno.« Glede jugoslovanskega vprašanja se angleški min. predsednik iz cčividnega strahu pred svojim gospodarjem in ukazovalcem v Moskvi ni drznil stvar o:5očno povedati. Da, nasprot o je izredno pohvalil boijševiškega poglavarja Tita. Z drugimi besedami pomeni to, da bo šel kralj Peter isto pot, ki jo je moral it: poljski odbor v Londonu.
V središču govora je bilo neugedno vprašanje Grčije. Način, kako je Churchill obravnaval, je dokaz, kako zelo je postala Grčija danes svareč primer za Evropo, kajti Churchill ovo vmešavanje v Grčiji je simbol za vso evrerpsko politiko tega političnega pusto ovca. Priznati je moral grozovito grško zmedo po vkorakanju Britancev, priznati je moral, da je bil on tisti, ki je obonžii ELAS, in je moral končno izjaviti, da so izvršili ti ljudje z njegovim orežj em grozote, ki so značilne za boljševizem. Odvlekli so moške, ženske in otroke ter jih zverinsko p:mor li. Izmed 800 tako zvanih talcev jih je umrlo 200 v desetih dnevih. Kakor je priznal Churchill, sega število umorjenih v tisoče in so med njimi tudi ugledni moški in žene grškega naroda. Duhov, ki jih je pozval Churcnill. se ne bo mogel več znebiti. Sicer b- rad sedaj z naravnost ždovsko okfetnostjo prikril jasno označbo grške tragedije, ko govori o nekem dozdevnem trockjzmu, pa lahko vara samo neumne poslance svoje palan-ske zbornice. S kako prazn mi rokami se je vrnil v Lo don s svojega božičnega potovanja v Atene je razvidno iz pripombe, da prt odhrdu ni vedel, kdo bo opravljal •g Grčiji vladne posle, če pravi Churchill,
rožil moskovsko predstražo in ji omogočil, cia je izvajala svoj teror. Na Churchiiilovo glavo pada kri umorjenih talcev. Tako, kakor je pognal Grčijo v to nesrečo, hoče vreči vso Evropo pred noge svojega moskovskega gospodarja. Naravr.o je ponovil Churchill svojo staro hinavstvo, da se je »saimo iz pr jateljstva« vmešal v grško zadevo. Resnično otroško prikrivanje dejanskih namer Londona glede nadvlade!
Ob koncu svojih izvajanj je ponovil angleški min. predsednik zahtevo po brezpogojnem iztrebljenju nemškega naroda in se je skliceval pri tem na to, da tudi predsednik Zediir.,jenih držav zastopa to mnenje. Ni ga bilo sram navesti primera iz starega veka, ko so takrat segnali skupaj na neko obalo pripadnike nekega naroda, kjer so jih nato poklali.
V ostalem je Churchill nehote označil s par omembe vrednimi stavki polom svoje politike. Teža vojne, je izjavil, m:čao teži Anglijo. Upanja, ki so obstojala glede preteklega decembra, je treba preložiti za daljši čas. Vojr.a je v izredno resni fazi. življenjska sposobnost in moč Velike Britanije je v primerjavi z ostalimi silami ne samo v vojni, marveč tudi v posledica« vojne postavljena na pre zkušnjo. Churchill je moral priznati, da imajo Zedinjene države največje letalstvo in najboljša oporišča ca vsem svetu ter da leži plutokrat-sko bogastvo zlata v trezorih Walstreeta.
»V tej vojni smo vse žrtvovali!« S tem klicem je označil angleški min. predsednik svojo hazardho polit ko, s katero je v svoji slepi jezj proti Nemčiji uničil svetovni položaj imperija in iz te katastrofe ne najde nobenega drugega izhoda, kot ponoven beg v svoji divji jezi in uničevalni volji proti Nemčiji.
Amsterdam, 19. jan. Da bi branil svojo politiko v Grčiji, je podal Churchill v svojem govoru v spodnji zbornici izčrpno pred-zgodovino državljanske vojne. Kakor javlja agencija Reuter, je izjavil Churchill, da je prišlo po prihodu angleških čet v Atene do notranjega spora v takratni Papandreu-jevi vladi, kar je dovedlo do pouličnih demonstracij. »Med vsem tem časom so prihajale na povelje komunistov oborožene skupine s severa v Atene, kjer so imeli komunisti prav tako močno krajevno organizacijo. Mi smo te može več let dolgo oskrbovali z občutnimi količinami streliva
ln orožja. To orožje so vzeli od naa, da bt
ai pridobili oblast v Grčiji, čim bi odšli Nemci. Tu moram izreči par besed o teh grških komunistih, za katerimi so tudi macedonski in bolgarski elementi z lastnimi ozemeljskimi idejami po možnosti. Oni pa niti poskusili niso, da bi se borili proti Nemcem, marveč so samo v velikih količi-* nah sprejemali naše orožje, se zadrževali mirno in čakali trenutka, ko J>i lahko napravili iz Grčije komunistično državo, pri čemer so nameravali brezobzirno likvidirati vse svoje nasprotnike.
EAM in komunistični ministri, ki so dobili polagoma v Papandreujevi vladi sedem mest, so igrali posebno igro. Ves čas so se samo borili za oblast. Igrali so igro ELAS-ovih tolp in svojih komunističnih voditeljev. EAM in komunistični ministri so pri vsaki priliki metali pesek med kolesje vladnega stroja. Borili so se za vsako posamezno imenovanje in čim so se zbrali divji gošarji v mestu, je odstopilo kakor na glas zvona vseh sedem komunističnih ministrov.
V noči na 5. december je prispela vrsta brzojavk, iz katerih je bilo razvidno, da so se utrdile napredujoče ELASove čete približno 1000 m od sedeža grške vlade v hotelu «Grande Bretagne» in približno v isti razdalji od britanskega veleposlaništva. Kazalo je, kakor da bi lahko ta kraj ali vsaj sedež vlade zavzela dobro oborožena in dobro vodena drhal. Takšni so bili dogodki. ELASove čete so zasedle v Atenah in Pireju skoraj vse policijske postaje, pri čemer so «poklale» vsakega posameznega stražnika. Po vsem mestu so bile bitke. Boji so naraščali in se vedno bolj približevali mestnemu središču. General Scobie je javil, da je bila v Atenah proglašena splošna stavka. Vsi javni uradi so prekinili delo in če ne bi bil kmalu vzpostavljen red, bi prišla vlada v kritičen položaj. Vse čete z našimi padalskimi lovci vred so bile v pripravnem stanju. Ob dveh zjutraj je prejel general Scobie ukaz, da prevzame poveljstvo v Atenah ln vzpostavi red z vsakršnim ukrepom, ki bi ga smatral za potrebnega.«
Novi zajjletljajt v Grčiji
Amsterdam, 19. jan. Kakor javfija agencija Reuter iz Aten, je grški regent nadškof Damaskinos javno izjavili, da ga general Plastiras ni vprašal, preden je ime-novtl generala Stylianoea Gonatasa za generalnega guvernerja Makedonije. Včerajšnje imenovanje je izvedefl brezdvomno Pia« tir as sam. Agencija Reuter nadaljuje, da izgleda, da bd imela regent in zunanji minister Sofianopui.es raje vladno kriza, kaikor da bi privoila v imenovanje, ki ga niso odobrili vsi člani vlade General Go-natas namreč ni všeč levičarskem elementom v Pias tira sovi vladi, ker je bil baje v zvezi z varnostnima batajoni bivše Ralli-60ve Vlede med nemško zasedbo. Generali Gonatas pa izrecno zavrača te vesti.
Silovitost bojev na Luzonu narašča
Tokio, 19. jan. Iz poročila japonskega gavnega stana, izdanega v petik, je razvidno, da so postali boji na otoku Luzonu proti izkrcan im Američanom sijovitejši. Na področju Lingayena in Daguparaa poteka fronta vzdolž reke Agno, med tem ko znaša pri San Fabianu globina sovražnikovega predmostja približno 4 kim. V istem odseku bojišča se je posrečilo japonskim napadalnim skupinam vd.eti v noči na 18. januar v tamkajšnje ameriške topniške postojanke in uničiti vise baterije.
Tokio, 19. jam. Kakor javi ja japonski glavni stan v petek, so postali sedaj b>ji proti sovražnikovim četam na Luzonu, ki prodirajo polagoma naprej, že bolj siloviti. Japonskim naakaikova nim četam ;:e uspelo, da 60 v noči od 17. do 18 jaguarja vdrle v ameriške topniške postojanke ter prisili:« vse ameriške baterije k mojku.
Omejitev železniškega presneta
Berlin, 19. jan. V noči od ponedeljka 22. januarja do torka 23. januarja 1945 bo do nadalijnjega občutno omejeno število potniških vlakov. V vsej Nemčiji bodo odpadli predvsem brzi vlaki ter tudi oddelki vojaških dopustniških vlakov, ki so b li določeni za javen promet. V koliko bodo v bodoče v najnujnejših primerih dovoljena vojnovažna potovanja, bo še objavljeno.
Spominja im o se brezdomcev, darujmo za Zimsko pomoč!
Moskva pripravlja pogoje za osvojitev sveta
Ameriški novinar ugotavlja pogubnost židovske agitacije — Roosevelt je sporazumen z boljševlzacijo Evrope
Kakor poroča »New york World Telegram«, so si ameriški komu-isti ustanovili sedaj lastno radijsko oddajno postajo. Ustanovitelj postaje je židovski odvetnik Jožef Brodaky, denar zanjo pa je dala komunistična stranka. Nova postaji, ki skriva svojo kemun stično usmerjenost pod mamljivim naslovom »iju.ska radio-oddajna po_ staja«, si je nadela nailogo, da oddaja po-ročia, obvestila im politične komentarje, namenjene predvsem za ooa področja, Ri so jih zasedle angloaoneriške čete. Meščanskim slojem v Zedinjenih državah je ta židovska delavnost cokaj malo všeč n je ustanovitev izključno boljševiško-židovske radijske postaje povzročila v ameriški javn:sti stalno naraščajoče razočara«.".je ln ogorčenje.
Ameriški novinar Karl von Wjegaind ki je problem namerne boijšev zacije Belgije, Francije, Italije in Grčije sam opazoval in proučeval, je napisal niz člankov o tem. Wieganda je stari časopisni magnat Heaist, ki je lastnik kakih 30 ameriških dnevn kov, pos.al v Evropo z narcč.lom, naj preišče to zadevo in o tem poroča v listin Hear-stovega koncerna. Članki omenje ega novinarja temelje na nazoru, da je zmaga Angloameričanov istovetna z zmago komunizma in da am er.ški vojak na evropskih bojiščih dejansko umira za Sovjetsko zvezo. V enem izmaj čla-kov pravi Wie-gand: »Moskva je napovedala za povojno d:bo levičarsko usmerjeno Evropo in ni nikakega dvoma, da se ta napoved ne bi izpolnila. Z vsak m dnem vojne se množijo znaki za to, da Evropa nevzdržno drči na levo. Mraz, glad, siromaščina in splošna stiska pripravljajo ugoma tla za to usmeritev. Povsod je zelo malo nade, da bi meščanski sloji Evrope mogli preživeti vojno. Vedno moramo mislti na to, da so se komunisti v nekaj mesecih vrinid v viade v Franciji, Italiji, Belgiji, Jugoslaviji, Bolgariji, Finsikl, Latviji, Esto..iji jn Litvi. V teh vladah igrajo povsod odločilno vlogo.
izid predsednikih volitev v Zedinjenih državah se smatra v vodilnih levičarskih krogih Evrope kot soglasje ameriškega naroda k razvoju na levo. Vstop Amenke v vojno, ki naj bi bil svetu zagotovil demokracije, je v resnici z izdajstvom atlantske Lstine in demokratlö ih repubi,k v vzhodni Evropi izročil svet na miost in
nem-lost boljševizmu.«
• * •
Ta ugotovitev sedanjega stanja je pravilna, čeprav je v popolnem nasprotju z uradno washingtonsko politiko. Za R.oose-velta in njegove židovska zakulisne poma. gače je namreč gotova stvar, -a naj Evropa v bodoče costoji iz sovjetsluh republik. Boljševiška vladavina bi se tako raztezala od Tihega morja do Atlantskega oceana ter bi služila ameriški veletrgovini kot ogromno tržišče, ki bi odvzemalo ameriške industrijske pro.zvode. Trgovska pogodba, ki predvideva dobave za 30 milijard dolarjev in ki sta jo v Teheranu sk.eniia Roosevelt in Stalin, je prv. temeljni kamem za dosego tega cilja. Samostojne države v Evropi ali enotna Evropa, ki bi se ravnala po lastnih življenjskih koristih, bi bila Američan: m samo zapreka v trgovini ali bi pa sploh onemogočila izvedbo nameravanih trgovskih metod.
S tega stališča je torej neizpodbitno dejstvo, da se ameriški in angleški vojak bojujeta za Sovjetsko zvezo, vse pa k::že, da je s tem soglasna ameriška politika. Mednarodno žldovstvo Zedinjenih držav pot. ska ves svet med moskovsko nakovalo in med kladivo amer.škega veekapitala. Vstop Ameriike v vojno s pretvezo, da se zagotovi svetu demokracija, je bil le licemer-ska krinka za kratkovjdneže doma in drugod po svetu. Vsekakor pa je dvomi tvo, dali se bo Rooseveltov načrt za primer za^-vez iške zmage izvršil tako, kakor je bil zgrajen- Uvodoma omenjena rad J ska postaja spada med priprave za obdelovanje javnega mnenja v boljševiškem smislu.
Kovomešcani in Bibmč&m v slcclji
Pred dnevi amo obširneje poročali o uspešnih sunkih dolenjskih domobrancev, ki so takoj ob novem letu pričeli z obširnimi čistilnimi pokreti po vsej Dolenjski. Kakor smo javljali, so že dosedanji uspehi splošne ofenzive pre a tolovajskim oddelkom zelo pomembni. Akcije pa se niso zaključene,
V naslednjem prinašamo nekaj drobnih podatkov iz dnevnih podjetij novomeških im, ribniških domobrancev, ki sicer ne spadajo v sklop splošne ofenzive, kažejo pa da vrli domobranci res niti za trenutek ne mirujejo, marveč so stalno za petami komunističnim tolovajem.
Novomeški domobranci so Sli na lov za komunisti takoj po Božiču. Namen ii so se v zasnežene gozdove Gorjancev, kjer se še klatijo posamezne šibke tolovajske edi. niče. Tokrat so naleteli na najhrabrejše vojake NOV, na badoiljevce. Borba s temi junaki seveda ni mogla biti dolga. Dva badoljevca sta obležala na mestu, trije so bili ujeti, ostali pa so po svoji tradiciji urno pokaza i pete. Ti »junaki«, ki so jih Novomeščani tako hitro pregnali 27. decembra pri Ratežu, so res prava nadloga naših krajev. Skup.'.o s slovenskimi komunisti kar tekmujejo, kdo bo »osvobodil« več kmetov in domačij pod Gorjanci. Iz vasi Ober je so odpeljali 4 vozove naropanega blaga.
Zelo deflavci so tuäj domobranci iz Kostanjevice. Na starega leta dan je njihova izvidnica naletela na skupino komunistov, ki so pustili po kratkem spopadu 3 mrtve. Kostanjeviški domobranci so rešili mnogo blaga jn živine, naropane pri okoliških kmetih.
Poročilo iz Tržišča pravi, da so demo-bra.ci v Vel. CimiHu v neki h-ši naleteli na ameriškega letalca, ki je skočil iz ponesrečenega letala. Sest njegovih tovarišev so ujeli komunisti in jih v znak prisrčnega zavezništva pobli. Zakopani so pri sv. Heleni na Mirni.
Tudi v ribniškem kota je vedno kaj novega. Dcmobranci so na stalnih patruljnih ali večjih pohodih. 8. t. m. so v RaKitnic ujeli dva komunistična ubežnika, ki sta hotela zbežati na Primorsko- Bila sta iz Cankarjeve brigade, ki je neslavno sodalo_
vala pri napadu r.a Občine, o čemer smo poročali. Zmaga Cankarjeve brigade je bila tako »sijajna«, da so m.:rali politko-misarji po izjavi obeh prebežaiikov ure in ure lov-ti razkropljene in premrle »tovariše« po gozdevih.
Tudi v ribniški diolini kažejo tolovaji vso svojo hrabrost le v ropu in pož gai. Tako so v Sodražici in Zamostecu naropali 20 voz hrane. Kradli so predvsem domač; iz_ prijenci, stvari pa bodo »pospravili« gospodje iz komar.ide mesta R bnice in Loža, medtem ko bo njih vojska kot doslej še v naprej stradala.
V R.bnico se je zadnje dni zateklo mnogo beguncev iz požganih H nj in s Hriba, katere je do teme.ja »osvobodila« VUL Levstikova brigada.
Odmik letalskih enot iz Grčije
V štirih mesecih so prešli nad l&oo km — Boj za ceste in
gorske prelaze
Vojni poročevalec Helmut Jacobsen
Jugovzhod, sredi januarja (PK). Te dni so priapele poslednje bojne skupine letalstva iz Grčije na ukazana zbirališča. S tem je končan v okviru skupnih operacij na jugovzhodu, ki služijo ustvaritvi enotnega in skrajšanega bojišča tudi odmik pripadnikov letalstva po ce-Lnskj poti.
Štiri mesece so bi'i ti možje, ki pripadajo letečnemu osebju, protiletalskemu topništvu, poročevalski službi, tehničnim posebrim oddelkom in vozačem, odvisni sami od sebe Mladi in stari letniki so korakal 1800 km proti 9everu, po poti. ki je vodila preko Grčije, Macedonije. Albanije in Hrvatske, po poti, k: je po'na ovinkov, do'in in rek in ki je stalno prehaja v gorske prelaze, ki vodi mimo strmih prepadov, po poti. kjer je divjala gverilska vojna, kjer so bile ceste vedno znova zaprte z minskimi zaporami in kjer so bili porušeni mostovi.
Iz boja nevajenih tehnikov letabtva eo postali že prvi teden pohoda utrjen; gorski lovci, ki so bili odločeni, da se k'jub vsem izdajalskim balkanskim vladam prebije :o do nove bojne črte. Bojne skupine 9o odbijale bočne sunke. Kljub ozemeljskim težavam so si iz-vojevalj ti oddelki pot do Prištine ter odprli cesto Mitrovica—Sarajevo. Neki bojni bataljon Ietastva je varoval nad sedem tednov prelaz Jabuka proti nadmoč Titovih tolp, čeprav so povzročili sovražnikovi minometi, topništvo in strojnice marsikatero žrtev.
V trdih bojih ;e bla mnogokrat izgubljena oprema ali pa poškodovana fn zažgana z izstrelki granat m s strojničnim ognjem nizko letečih letalcev Možje eo se že povsem navadili prenočevat" na prostem, sami »o pražili krompir nad ögnjem in ae tako prehranjevali.
če ni bilo vojaške kuhinje. Ce je zmanjkalo kruha so spekle spretne roke iz bele moke "dnevno hrano, in če so bile zaloge masti in konzerv včasih zelo majhne, je potolažila grška cigareta lačni želodec.
V teh mesecih je moralo izvesti vodstvo težke naloge. Brezkončne verige vozečih in koraka očih kolon so moral: voditi m preskrbovati. V ve£jih krajih je bilo treba dopolnjevati zaloge živil, streliva in goriva ter določiti nadaljnjo pot.
Poznojesenski na'ivi so premočili vojake do kože. Skomj. m ko'esa so se pogrezala globoko v blato. Gorski potoki so divjali v ravnino ter odplavili z muko napravljene zasilne mostove. Za britje in striženje je ostajalo malo časa Gumbi eo se utrgali in jih ni bilo možno zopet prišiti. Škomji m nogavice so dobile luknje, sko# katere je prodira'a mokrota. Umazani, čestokrat tudi ušivi, so se prebijali preko gorovja Z isto kljubovalnostjo eo premagali mraz Ce&te so sicer postale boljše in trdnejše, toda v urah čakanja v :asnih nočeh je prodrl mraz skozi plašče in odeje ter premrazil človeka do kosti Kjer so se dvigovali gorski prelaz', so mora'i možje sami vleči težke protiletalske topove P« topovih je trajalo to delo včasih po 12 ur.
»Pri tem pa smo imeli Se veliko srečo,« so rekli ti možje, ko so dokončali svojo brezkončno pot. «ker je prišla zima nekoliko kasneje ter je padel sne« Se'e za bož č Sedaj ga je ie 2 m visoko. Zaradi brezžične zveze se nikefer nbmo čutili povsem zapuščene, vedeli «no za vono poročilo in tudi za pri če tek za-padne ofenzive. Sedaj se bomo kratko odpo-£li, nato p« nas čakajo nove naloge*
Icntobrastcu J sžefu Levsteto?
Jože, ozri se na svojega bojnega tova^ riša, kajti žalost in tesnoba sta kaicor smrtr.d senci legli na moje srce. Ob spominu na Tvojo smrt, občutim v sebi praznoto. Skupaj sva del la veselje, -talcst, težo boja in preganjanja.
Spominjam se boja na Velikem Osolnlku, ko smo peščica branili postojanko do z ai-njega naboja. Potem se spominjam, kako so ras na smrt obsojene postavili k zidu in kako sva si po čudežu rešila življenje. In potem, kako sva se dolge mesece skrivala pred rdečimi sovragi, vsak trenutek pripravljena, da naju ujamejo. V onih težkih in usodnih dneh si mi bil vse: tovariš, prijatelj in brat. Naj te kratke, iz trpljenja porojene vrst ce povedo, da si mi se_aj š® mnogo, rn.ogo več.
Jože. mnogo K pretrpel zaradi svojega prepričanja. Celč oni, ki si jih branil pred rdečimi krvniki, so te proglasili za izdajalca. Kako strašna je človeška slepota!
Odšel si od nas za bratom junakom, zapustil si svojo ubogo mater, ki je oslepela od joka m boli. žrtvoval si vse, kar s; mogel žrtvovati za naše ideale. Mi, ki smo Te ljubi.i, bomo tvoj junaški boj nadaljevali in" dl: pol ili. Tvoje telo je mrtvo, tvoj duh pa lebdi nad nami Vlival nam bo nove moči ln voljo do boja m zmage. Med namj boš živel kot svetel zgled hrabrosti, požrtvovalnosti ln plemenite žrtve. Po potih, ki si jih utiral, Ti bomo sledili in zmagalil Tvoji zvesti Ti prisegamo: Borili se bomo do zmage pravice in resnice, za ka* si žrtvoval Ti vse — svoje mlado žlvije: je!
Tv.c.j prijatelj — soborec.
Tolovaji zapuščeni od Bsograda in h&nlzna
Hrvatsko časopisje poroča iz raznih dolov Hrvatske zlasti iz Banjaluke in iz slavonskega ozemlja ob Dravi, da je razpoloženje tolovajske skupine tako zvanega »kalniškega odreda« m:čno protiangie&Ko kajti britanski letalci že dva meseca niso odvrgli nikakršnega vojiega blaga. Po-manjkljiva obleka, prehrana, oprema in oborež tev ter neprestani udarci nemSko-hrvatskih bojnih skupin tolovajem snno otežkečajo življenje. Tako je vodja tolovajske tolpe v okrožju Travnika zapr^sU nujno pomoč, dobil pa je odgovor, da na to riti misliti ni in da si morajo tolovaji pomagati sami. Tak odgovor je prišel s sovjetske strani pa tudi Britanci so prošnjo odklonili. Tolovajske tcape so izpostavljene vsem mogočim težavam in »zavezniki« jim iz svojih bogatih zalog ne ciajo niti trohice.
Pač idealno zavezništvo!
Boljševiško divjanje v Srbiji
Zagreb, 19. jan. V Kragujevcu so tolovaji po odhodu nemških čet mobilizrali vse moške in ženske od 16 do 60 let Tamkajšnji komunisti so bili dodeljeni Titovi diviziji črnogorskega tolovajskega vodje Dapčeviča in jih name a vaj o uporabiti v Grčiji V ostalem ie izbruhnila v Kragu-jevru popolna anarhija. Izropan« so skoraj vse hiše. Pripad-iH srbskih narodnih oddelkov, or«žn'ki državne straže in četadd eo bili takoj ustreljeno.
»JUTRO« St X8
5
Sobota, 20. L 1945
Kronifsa
*	Junaške smrti po 117 letalskih zmagah
Je padel stotaiK. Robert Weise, star 25 tet, auma iz Badna pn Dunaju. Na Poljskem si je po 70. zmagi priooril vuteäki knžec. Zadnji čas je bul povejnik letaiaKe jate.
*	Ostanke Beringovega taborišča so našii.
Po vec kakor 200 letih so našli pusietinje taborišče uanskega polarnega raziskovalca Viia Beringa, ki je bil v rusiki siuzbi. Bering je bil v letih od 1725. do 1741. na treb po čuvanjih po morju okrog Kamčatke in oo seveini sibirski obali. 1728 je dognal in potrdil, da sta Azija in Severna Amerika ločeni z morsko ožino. Bering se je p-vi popeljal po tej ožini, ki se od tjej imenuje po njem. 1741 ga je treščilo na ondotni otoček, ki se tudi po njem imenuje. Kar jih je od njegove odprave preostalo, so napravili zasi.no taborišče, v katerem pa je Bering z več tovariši umni za škoibu-tom. Nedavno se je tam mudila geoiizi-kalna raziskovalna komisija, ki je po več kakor 200 letih našla ottanke taborišča. Ko^e razbite ladje, šotore in orožje so lahko spravili na varno.
*	Iz narodne skupnosti je bila izobčena 50; etna Marija Graciiingerjeva, rojena Vac-lavec, ki jo je posebno sodišče na Dunaju ousodilo kot nevarno zločinko iz navede na smrt. Gradi n gar jeva, ki je bi a že večkrat kaznovana, je ponovno zagrešila zločin odpravljanja
h Ljubljane
U— Nova grobova. Po kratkem trpljenju je v splošni bolnišnici, zadet od kapi, umri učitelj v pokoju g Franc Marolt, oče našega priznanega folklorista in pevo-vodje. Pogreb bo v nedeljo ob pol 9. iz kape.e sv. Cirila in Metoda na Za ah na pokopališče k Sv. Križu. — Za vedno je zapustila svojce ga. Lucija Oblakova, rojena Sonc. Učakaila je starost 83 let. B aga pokojnica počiva na svojem domu na Tržaški cesti 16, k večnemu poei.ku pa jo bodo spremili v nedeljo ob 16. na pokopališče na Viču. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Spominjajmo se drobnih pevcev! Kadar so tla zamrzla in pokriva sneg do-iixio in hrib, ne smemo pozabiti na drubne krilatce. Z raznovrstnimi odpadki ali semenjem jim lahko rešujemo življenje in omogočimo prestati zimo, ki prizadene drobno živa še bolj kakor človeka. Da trpijo drobni krilatci stisko, je videti po tem, da prihajajo v mesto in da se kosi in njihove družice prav nič plašni sprehajajo po ljubljanskih ulicah, vsepovsod iščoč hrane. Zatorej le poskrbimo zanje tudi le:x>s, ko je zima pritisnila bolj kakor lani in predlanskim Kako bogato nam ptički povrnejo, kar jim zdaj posodimo, ni treba naglašati. Polagajte pa samo suho pičo!
u— Zaradi posipanja hodnikov s pepelom, peskom ali žaganjem je po vsem me^ stu polno pritožb, čež da hišni posestniki navzlic strogim predpisom ne izpolnjujejo svojih dolžnosti ter so zato vzrok, da j« pa no več j h in manjš'h nadjog. Posebno o mraku in v temi je nevarna hoja po gladkih nepo-sutih hodnikih in potih, zato hišne posestnike znova z vso resnobo opozarjamo, da morajo vsako iutro in po potiebi tudi večkrat na dan posuti vse hodnike in sploh poti vzdolž svojih posestev. Hišni posestniki nai se zavedajo, da so odgovovni za vse nezgode, ki bi se pripetile ob njihovih hišah a'i parcelah. Obenem pripominjamo, da je posipanje s peno om dvakrat koristno, saj posestniki in -tränke, ki s pepelom vestno posipajo hodnike, razbremene tudi mestno cestno rad-zo.-st.vo pri pobiranju smeti, ker ni treba odvažati pozimi zelo velikih množin pepela. Naposled pa morajo vsi hišni posest-r ki imeti tud: t o«'i ko uvidevnosti s pešci, ki hodijo mimo nühovih posestev, da zaradi neposu'ih hodnikov ne bo pritožb občinstva, niti policijskih kazni. Zaključujemo z obvestilom, da je bilo mestno županstvo prisiljeno spet naprositi upravo policije za. čim najstrožje nadzorstvo sprav janja snega in posipanja hodnikov.
u— Paki, pozor; v nedeljo, dne 21. ja-nimria	doooldan od 8.—12. ure pri-
dite po nakazila za moko v našo pisarno, kjer hkrati tudi plačate. Prosimo Vas, da radi aar— • -d'-e 'goinj h jutranjih urah. — Nabavlja Ina in prodajna zadruga pekovskih mojstrov v Ljub'jar.i.
u— Vsem trgovcem nujno priporočamo
nabavo Ličenove knjige »Shranjevanje živi«, ki je izšla v založbi Knjigarne Tisk. zaaruge, Selenburgova ulica 3. Knjiga je aktualna zlasti za današnje čase, ko so živila redka in dragocena ter je treba tembolj paziti, da se ohranijo nepoškodovana. Knjiga naj ne manjka v nobeni trgovini!
u— Zahvala. Vsem, ki so mi ob priliki smrti moje predrage soproge na katri koli način izrazili svoje sočustvovanje, izrekam svojo iskreno zahvai'o Viktor Hrašo-vec, višji svetnik drž. železnic v pok.
£sko naj varcnjjemo
Mnogo gospodinj ima težave pri uporabi racioniranih količin kvasa Dosej so bie navajene devati v te^to večje množine kvasa in so zato lahko pustile testo vzhajati je kratek čas. pri čemer se pa kvas ni dovolj izrabil.
Pri sedanjih bolj skopo odmerjenih količinah kvasa priporočamo gospodinjam, naj zamejijo testo že zvečer in sicer tako, da dajo kvas v mlačno vodo in prida jo malo sladkorja in moke. da imajo kvasne glivice ugodnejšo podlago za svoj razvoj Nato puste mešanico nekaj časa na toplem, da -e kvas lepo razpusti, in šele nato zamejijo testi», ki ga puste vzhajati na toplem prostoru čez noč. Zjutraj je treba tes o še enkrat pregnesti ter se hkrati odvzame del testa kot kvasilo za prihodnjo pok o. Ta del naj bo majhen hlebček ki ga hrani gospodinja v shrambi. Ko namerava peči kruh. prida v trgovini kupljenemu kvasu še svoje ukvašeno testo -,n postopa naprej po gornjem navodilu.
V starih časih so ime'e kmečke gospo-dinie navado pripravljati domači kvas iz prosene moke Za^ps^e so to moko z dro-žma in nanravile maihne hlebčke, ki »o jih rabile pri neki Ta domači kva* j« im«fl manjšo vzhniaiiino »Dosnbnn*t m je treh* te^o 7stn Tarnati tudi wrHSnti -e*er Vabimo eos^odln^e M imaio skuš-j° « pripravo doma'-ih droži. naj sporoče svoj način priprave.
v— PregleJte omare in skrinje. Gotovo boste našli stare oblačilne predmete, na katere ste morda ie pozabili. Prodajte jih nakupovalnici Socialne pomoči.
u_Podporni fond Slov. domobranstva
se v imenu domobranskih, ranjencev in invalidov prav lepo zahvaljuje za denarne podpore. Prispevali so: dekleta iz Nemške vasi pri Ribnioi 1.005 lir, g. Breskvar Ciril 300 lir in g. Šešek Alto j z, namesto venca na grob pokojni ge. Efci Faninger 250 lir.
u— Za onemogle in stare v M stnem zavetišču v Japljevi uüici, daruje v spomin blagopoikojne ge. Türk Ane rodbina g. Albina Smerkolja 200 lir. Mestno županstvo izreka darovaUki najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
u— Za Socialno pomoč so darovali: g. Ažman Franc, trgovec na Ttžašiki c. 126, 300 lir namsto venca na grob bagopokoj-nega Cvenkla Antona, vefletrgovca v Sv. Petru v Savinjski dolini in uslužbenci gradbene komercijalne družbe 430 lir. — Iskrena zahvala.
u— Namesto cvetja na grob blagopokoj-ne ge. Ane Türk darujejo nečakinje Tcm-čeve 250 .lrinr in Štefi in Hinko Pol a k 200 lir zia stare in onemoge Ljubljančane.
u— v počastitev spomina pok. Sergija-Aljoše Gorjupa, daruje obitelj Gromova 200 ilir za »Dom slepih«.
u— Namesto venca na grob pole gospe 'Ane Türk daruje ga. Tanja Dobeilet 200 lir za gluhonemo deco. Denar hrani uprava »Jutra«.
u— Naknpovatniea Socialne pomoči v Gradišču 4 (nasproti dramskega g edalis. a, tel št. 30-39) kupuje ob eke, obulev, perilo, posteljnino itd. po dnevnih cenah.
u_ učite se strojepisja! Novi tečaji pričenjajo 22., 23. in 24. januar ja, prakt čno znanje, koristi o vsakomur sedaj in v bodoče Učne ure dogovorno po že ji obiskovalcev. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko uč lisce »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
Iz Trsta
Borba proti črni borzi. Pokrajinski urad za nadzorstvo cen in pobijanja črne. borze v Tnstu je v decembru 1944 postopal v 162 primerah ovadb. Med drugim je bilk) zaprtih 8 javnih lokalov ter izrečenih 30 denarnih kazni v znesku 200 do 600 Kr.
"St
posvetovanje k°roškJi kmetov je bilo te dol v Smohorju. Na zborovanje je prišeu tudi deželni kmetijski vedja Huber. Okrajni kmetijski vodja Steinberger je poročal, da so koroški kmetje v preteklem letu oddali mir.ogo več kakor jim je bilo predpisano. Ziiasti velja to za žito, jajca in krompir. Ziljska dolina je tudi dala več konj kakor se je pričakovalo. Prvkrat izvedeno gojenje zelja na njivah se je izvrstno obneslo, šmohorski okraj je dal 43.9% več kakor lani in se je tako p-stavil na čelo koroške dežele. Sledil je daljši razgovor o stanju prehrane ki so posamezni kmetijski vodje podrobneje opisali kmet j-ske razmere na Koroškem. Treba je pridelovati več sočivja, oljnic in žita. Pravilno se morajo razdeljevat* razpoložljiva umetna gnojila. Kmetijski vodja Huber je zaključil: »Naj so žrtve kmetov v tej vojni še tako velike, ae vendar majhne v primeru s tem, kar bi zadelo nemški narod, ako ne bi zmagal.«
Breže so izgubile svojega podpornika. Na Solnograškem je umrl trgovec z živino Kristijan Reiter, star 90 let. Bil je daleč nackoli znan in je redno prihajal v Breže ■na Koroškem. Samo leta 1893 je sam gnal 34-krat živino čez Ture. Zanimal se je za razvoj tega lepega koroškega mesteca in ga po vseh svojih močeh podpiral. Ko je pred 50 leti velik ogenj opustošil Breže, je Reiter prispeval lepo vseto za obnovo. Kadarkoli je bila za obnovo kakega gradu ali druge znamenite stavbe potrebna njegova pomoč, vselej je rad kaj priložil. Njegov najmlajši sin in 23 vnukov je na front:, medtem ko so se starejši sirovi (e<i 11 otrok) kakor tudi njegovi mlajši bratje borili že v prvi svetovni vojni.
Na fronti so padli naslednji koroški rojaki: Adolf Weixlietr, Rudolf Rother, Anton Gelbmann, Ambrož Puc, Julij Pluh, Jožef Glatzel, Oton Scherzer in Pavel Pre-gemik.
Pod vlak je prišel 55-lehni posestnik Rudolf Slapnik iz velikovškega okraja. Na postaji v Kotmari je padel pod vagon, ko je vlak že krenil s postaje. Kolo mu je odrezačo nogo. prepeljan je bil v celovško bolnišnica
S Stalerskega
Štajerska preizkušnja. Zvezni vodja Franz Steindll je piiše] tudi v Ptuj in je govoril v dvorani glasbene šo'e na zboru članov poitičnega, državnega in gospodarskega vodstva, častnikom, zastopnikom mesta in orožniškim vodjem iz vsega ptujskega okraja. Obširno je orisal vojaške in politične dogodke v preteklem letu, nato pa je obravnava) vsa vprašanja, ki se tičejo Spodnjega Štajerskega.
Na zapadni fronti je padal nadporočnik Ferinand Schneider-Ko^talski, rojen 1908 v Judenbuigu na Zgornjem Staje ak m. Ze v pričeaku vojne na vzhodu se je iz-kazafl kot spreten vodja oklopnikov in ie juija 1941 prej-j viteški križec žeeznega križa. Zdaj je pade« kot poveljnik nekega potika oklopnikov.
h Sušaka
Opozorilo meščanom. Zadnji čas se dogaja, piše »Glas Primorja«, da ljudje, ki se ukvarjajo z ilegalno trgovino, počenjajo na škodo kupcev hude prevare. Dogaja se, da drago plačano blago nima prave veljave. Posebno nevarno je kupovati mast s posodo vred, ker se lahko zgodi, da je spodnja plast iz krompirjeve kaše ali kosti. Meščanstvo se opozarja, naj bo oprezno, ker take goljufije delajo tudi osebe, od katerih se zaradi njih družabnega položaja to ne bi pričakovalo.
Maksimalni cenik za brivce je bil objavljen v »Glasu Primorja« 13. t. m. Kakor pri nas, so tudi tam brivnice razdeljene na tri kategorije. Od novih cen naj navedemo samo najvažnejše. Britje stane v prvi kategoriji 6 lir, v drugi 5, v tretji pa 3.50. Striženje 8, 6 in 5 lir. Za ženske so najvažnejše cene tele: vodna ondulacija 13, 11 in 10, železna 10, 8 in 7, trajna 80, 75 in 70. barvanje las pa 100, 90 in 80 lir. Na domu se plača dvojna cena.
Bibliofilska izdaja Tavčarjevega »Cvetja v jeseni« je podariena Slovenskemu Rdečemu križa in Škofijski dobrodelni pisarni. Z nakupom knjlsre boste podprP delo teh dveh «stanov. Cena 'rvodn le dve«,ff» !'r.
Gospodarstvo
Predala šolskih knfig
Komisar za ccre za ljubljansko pokrajino je na podlagi čl. 2 naredbe vrhovnega komisarja za Jadransko primorje z dne 3. oktobra 1944 izdal naslednjo odredbo, kj bo stopia v veljavo na dan objave v »Službenem listu«, ko bodo prenehali veljati vsi predpisi, ki tej nar redbi nasprotujejo:
I.	Sol-kc knjige se morajo prodajati po cenah, ki jih določi komisar za cene za Ljubljansko pokrajino.
II.	Pri prodaji šolskih knjig dajejo založniki knjigotržcem na drobno enak popust, in sdcer 15 % od odobrene cene. Kjer je prodaja šolskih knjjg vezana s posebnimi prevoznimi stroški, sine prodajaiec zaračunati se 5 % od odobrene cene. Zaračunavanje kakršnih koli drugih prib tkov je prepovedano.
III.	Za že izdane šolske knjige se prodajna cena zniža za 10 %
Kršitelji te odredbe se kaznuiejo po določbah naredbe o upravnem kazenskem postopku v stvareh, zadsvajočih cene \ Ljubljanski pokrajini.
Varčujmo z električnim
tokom
VIsgžmje sSavenÜi prijav
dohodkov zavezanih rentnini za davčno leto 1945.
V času od 2. do 31. januarja 1945 6o dolžne vložiti prijavo za rentnino vse ose e, ■ki so imele v letu 1944. dohodke od premoženjskih predmetov in imovinskih pravic pod pogojem, da niso ti doho ,ki zavezani že kdkšni drugi davčni vrsti.
Pod rantni davek spadajo: obresti od dolgov kakršnekoli vrste rente, najemnine in zakupnine za razne inventare za s'av-bišča in zemlijišca, če dohodek od ie-teh presega katastrski čisti dohodek.
Predmet obdačenja so v letu 1944. dejansko doseženi dohodki. Davčne prijave so dolžne vložiti osebe, ki so ime'e dohodke, če se pa te nahajajo v inozem-tvu, mora Vložiti prijavo in plačati davek dolžnik.
Ce prijava ne bo vložena do 31. januarja 1945 se bo odmerila 3n/o kazen ali 10% kazen, če se prijava ne bi vložita niti na pismeni poziv.
Utaja obresti, rent najemnine in zakupnine, se bo knznovola po čl. 142 zak. o ne-posr. davkih.	t
©SveMila „Fsrevoda"
Delitev živil delavcem akcije » Poli«
Opozarjamo vse, kateri so prejeli nakaznice od akcije Poll, da za sedaj prejmejo na te samo moko in sol. Odrezki za meso še niso veljavni, delitev nanje pa bo objavljena pravočasno v listih. Spodnji prazni odrezki ra nakaznici niso veljavni in stranke niso upravičene zahtevati nanje nobenih živil.
Melanies*
KOLEDAR
Sobota, 20. januarje: Boštjan.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica; Vrtiljak. Kino Sloga; Modra lisica. Kino Union: Premiera ljubezni.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr .Kmet, Ciril Metodova ufl. Trnkoezy ded., Mestni trg 4; Ustar, lenburgova ulica 7.
Zatemnitev od 17.40 do 7.15
43: Se
Sef pokrajinske uprave je prejšnji teden Izdal naredbo z izvršilnimi določbami o omejitvi potrošnje električnega toka. Omejitveni ukrepi po tej naredbi so bili brez dvoma potrebni, saj smo vsi prebivalci Ljubljane lnteresiranl na. tem, da se omejena količina električnegp toka, ki nam je na razpolago, potroši tako, da bodo krite vsaj najnujnejše potrebe in da bo električni tok na razpolago vsakomur, ki ga nujno potrebuje.
Vsi prebivalci Ljubljane se moramo zavedati interesne skupnosti, ki nas tudi v tem pogledu veže, zato moramo varčevati tako z električnim tokom kakor tudi z vodo. Marsikdo bo spraševal: zakaj moramo varčevati tudi z vodo? Stvar je prav enostavna. Vode je sicer dovolj, toda to vodo je treba črpati iz vodnjakov in v vodo-hram, in sicer z električnimi črpalkami. Zato potrošimo tem več električnega toka za črpanje vode, čim večja je potrošnja ^ode.
S trošenjem električnega toka se troSl
obenem premog, ki ga imamo le v omejenih kbličinah. Na skladiščih mestne elektrarne so zaloge premoga v zadnjih mesecih zelo skopnele, dovozi pa so majhni. Kdor troši električni tok, mora imeti pred očmi, da s tem troši tudi premog, ki je danes na razpolago le v skromnih količinah.
Omejitve pri razsvetljavi
Naredba šefa pokrajinske uprave določa, da se sme v zasebnih stanovanjih v katerem koli prostoru rabiti samo ena žarnica z največ 40 vati. Ta ukrep je umesten ne samo zaradi tega, da se prištedi premog, temveč še bolj zaradi tega, da bo električna razsvetljava na razpolago po možnosti vsakemu meščanu tudi v dobi največje obremenitve, to je v zgodnjih jutranjih ln večernih urah. Kdor se zadovolji z eno samo žarnico, omogoča drugim someščanom električno razsvetljavo vsaj v istem obsegu, drugi pa z enakim postopanjem omogočajo razsvetljavo njemu, če se bomo vsi vestno držali tega predpisa, če nikjer ne bo gorela električna luč brez nujne potrebe in če bodo upoštevani tudi vsi ostali predpisi naredbe o omejitvi električnega toka, potem tudi v večernih urah nikomur ne bo treba čepeti v temi ali pri sveči. Ker gre torej za naš skupni interes, zato moramo drug drugega kontrolirati, ali se gornji predpis tudi dosledno izvaja.
Žarnice, Id se ne uporabljajo, morajo bit! odstranjene
Kontrolo pa bodo v kratkem pričeli Izvajati tudi organi mestne elektrarne. V vsaki sobi sme biti nameščena le ena sama žarnica, ki se uporablja. Ostale morajo biti odstranjene in spravljene. O tem bodo kontrolo izvajali organi mestne elektrarne, ki bodo odvečne žarnice zaplenili.
Električni kuhalniki ln llkalnlkl
Nadaljnji predpis določa, da mesečna potrošnja električnega, toka pri zasebnikih ter v zasebnih pisarnah in zavodih ne sme presegati 90% lanske porabe v tem mesecu. Druga omejitev, da celokupna mesečna potrošnja ne sme presegati 60 kilovatnlh ur v stanovanjih z 1 ali 2 osebama. 90 ki- j lovatnih ur v stanovanjih s 3 do 4 osebami ' in 120 kilovatnlh ur v stanovanjih s 5 in več osebami, se nanaša na velika gospodinjstva s številnimi sobami in razkošno razsvetljavo in na ona manjša gospodinjstva, ki trošiio električni tok tudi za kuho ali za likanje.
Uporaba električnih kuhalnikov sicer nI prepovedana (razen tam, kjer je na razpolago še plinski kuhalnik), čeprav taki kuhalniki potrošijo mnogo električnega toka. Zato pa je omejena poraba v toliko, da se gori označena največja mesečna potrošnja ne sme prekoračiti, sicer se dotični stranki tok odklopi, večja potrošnja pa se vrhu tega dvojno zaračuna.
Mirnih skupina Jadransko Primorjr
RADIO LJUBLJANA
SOBOTA, 20. JANUARJA
7__7.10: Poročila v neenščni. 7.10—0.:
Jutranji koncert. Vmes od 7.30 do 7 40: Poročila v slovenščini. 9.—9.10: PoročJa v nemščini. 12.—12.30: Napoved sp.redp — nato opoldanski ko. cert. 12.30—12 45: Poročila v nemščin-, poročilo o položaju m poročila v slovenščini. 12.45—14.: Zvoki iz operet — RaaijSkj orkester vodi D. M. Si-janec. sodelujeta sopran .s tka Dragica Sox in tenorist Janez Lipušček. 14.—14.10: Poročala v nemščini.. 14.10—15.: Vaška godba in brata Petrovčiča. 15.—17.. Prenos osredn jega nemškega sporeda (glasba). — 17.—17.15: Poročna v nemščini in slovenščini. 17.15—18.: Prenos osrednjega nemškega sprreda (glasba). 18—18.30: Pxenos oäre-injega nemškega sporeda 18.30 do 18.45: Gl-sbena medigra. 18.45—19. Gospodinjsko predavanje, Keihar Helena: Gospodinjsko delo. 19.—19.30: Fa tje na vasi. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45 do 20.: Aktualno predavanje — goveri Hans Fritzsche. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.30: B.age duše — Vesela zvočna ;gra, napisal Pran Detela — .izvajajo člani radijske igralske družine — voii ing. Ivan Pengov 21.30—22.: Veseli zvoki. 22—22.15: Poročila v t.emščlni :n napoved sporeda. 22 15 -24.: Prenos osrednjega. nemškega spe reda: glasba za konec tedna
Obvestila Slovenskega itaecega kr.ža
Zahvaja: Slovenskemu Rdečemu nrižu .so darovali: družina Urbane Franc z Ljubljane, Zaloška cesta 111, namesto venca ra grob biagopok očetu Ncvaku Francu Lir 300—; družina Zaje Fani iz Smartnega^ob Savi v spomin biagopok. očeta Novaka Franca Lir 150; družina Novak Ciril iz Ljubljane, Zaoška cesta, v spomin biagopok. očeta Novaka Franca Lir 150; gespa Cocron Marija iz Ljubljane. Verdijeva 9, Lir 50; neimenovani zavod namesto cvetja na grob pok Paulin Darje Lir 100.—. — Prisrčna hvala!
Poziv: Sam&rijanke, določen« m safclo-nifiče »Kresija«, naj se Javijo v soboto dne 20. t. m med uradnimi urami v glavni p sarnl, Marijin trg 5, da dvignejo lcgiti-maeije.
SPORT
Pred svldenjsm po dveh mesecih
Danes zaključne tekme na Golovcu — V ponedeljek začetek tečajev za dijakinje
Dajaes ob 15. boao drugič v letošnji se-zor.i zaigrali z beiimi žogicami — zares! Na vrsto je pnšia nova mednarodna prireditev v tablet-tenisu, m sioer povratni dvoboj med Koreško -in Ljubljansko pokrajino, ki so ga pred natančno dvema mesecema s precej učinkovito zmago oa tujih tleh dobili naši predstavniki. Tako se boao torej, in s cer to pot v Ljubljani v lepih prosterih prostr-ne frančiškanske dvorane — še enkrat pomerü j med seboj najmočnejši igralci teh dveh sosednih table-tem-šk_h središč.
Ljubljansko zastopstvo je sestavljeno najsarbneje, gotovo pa bodo tw*i gostje poslali na to pre zKušnjj najboljše meči, »c jih imajo ta čas pripravljene. Ob splošni formi to pot nastopajočih ni treba posebej poudariti, da bodo vse igre zelo napete m posamezni izdi mars.kciaj odvisni od najmanjše pegreške vsakogar. Spored dvo-boja je zelo obsežen, saj bo nastopilo osem igralcev v posameznih igrah kakor tudi Štirje pari v ovoje, razen teh pa de Štiri dekiej-a v tekmovanju posameznic ter dva para deklet Ln slednjič še štirje mešani pari.
Imena ljubljanskih predstavnikov Bogataj, B.adešK.o, Gabrovšek, Božič, Medv«d, 1> ažsč, li mon, Duiar in Potočnik so najboljše jamstvo, da bodo vse igre na lepi športni višali. Daniska ekipa. Iti jo sestavljajo predvsem ijubljarake prvakinje Be-ceukova, BriCijeva. ji Pogačarjeva, bodo tudi odločilno posegle v ta dvoboj ter prgv getovo doprinesle svoj delež k skupni zmagi - ali pa vsaj častnemu izidu — tega srečanja.
Za tekmovanje vlada v športnih krogih veliko zanimanje, saj Je v Ljubljani v zadnjih časih le malo priložnosti za medna-rod e športne nastope. Ker so prireditelji računali na večji obisk, ao «a prizorišče izbrali frančiškansko avorano, kjer bo v vsakem pogledu poskrbljeno sa udobnost občinstva, ki bo imalo tamkaj na potek tekmovanja — igrali bodo vas čas ne eni sami miz, _ najlepši pregled. Spored w zsčne ob 15 i® bo trajal U das do večura v nedeljo pa se bo nadaljeval od 8. do 12.
Kdor ima tak kuhalnik in kdor za drug» slične namene troši mnogo električnega teka, naj pregleda lanske račune mestne elektrarne ali pa vsaj račune zadnjih mesecev, da se prepriča, koliko električnega toka je trošil doslej. Na vsakem računu je označena potrošnja električnega toka v do-tičnem mesecu, in sicer v kilovatnih urah (pod označbo kWh). Ce je lani ali zadnje mesece dejanska potrošnja presegala v naredbi določeno največjo mero (v kilovatnih urah), tedaj je nujno potrebno varčevanje, ne samo pri razsvetljavi, temveč tudi pri kuhi ali likanju, ker bo sicer tok odklopljen. Pri kuhi na električnem kuhalniku ae lahko prištedi precej električnega toka. Takoj ko voda zavre. Je treba električni tok izklopiti, ker plošča še naprej oddaja toploto; če pa je potrebno nadaljnje kuhanj«, naj se vključi tok na najnižji stopnji, kar običajno zadošča
Kako izračunamo potrošnjo
Marsikdo ne ve, kako se računa potrošnja električnega toka v kilovatnih urah. Stvar pa je povsem enostavna. V naslednjem navajamo le nekaj primerov:
Električna žarnica za 40 vatov potroM V eni uri 40 vatnih ur električnega toka (1000 vatnih ur je ena kilovatna ura). Ce taka žarnica gori 5 ur, potroši 200 vatnih ur (5X40), če dnevno gori po 5 ur, pa v enem mesecu vsega 6000 vatnih ur ali 6 kilovat-nih ur.
Električni likalnik za 500 vatov potroM na uro vatnih ur ali y. kilovatne ure, v 12 urah torej toliko, kakor 40 vatna žarnica ves mesec, če dnevno gori po 5 ur.
Električni kuhalnik z dvema ploščama, ld ima označbo 1500 vatov, potroši po enakem računu, če gorita obe plošči s polno jakost-jo, v eni uri 1500 vatnih ur ali li/s kilovatne ure. Tak električni kuhalnik potroši torej toliko električnega toka, kakor 37 žarnic po 40 vatov. Ce uporabljamo tak kuhalnik opoldne in zvečer po 1 uro, doseže potrošnja na dan 3 kilovatne ure, na mesec torej 90 kilovatnih ur Ta potrošnja Se znatno presega največjo mero, ki je dopustna v stanovaniih z 1 ali 2 osebama, ln točno ustreza potrošnji, ki je dovoljena v stanovanjih 3 do 4 oseb, pri čemer pa je treba še upoštevati dodatno potrošnjo za razsvetljavo in'eventualno likanje.
Prepoved nporabe električne peči
Čeprav je huda stiska za kurivo, je vendar na mestu prepoved uporabe električnih peči in sličnih aparatov (razen kuhalnikov ln likalnikov), kajti prav zaradi uporabe takih peči, ki trosijo izredno mnogo električnega toka in hudo obremenjujejo mestno elektrarno, je moral doslej marsikdo ostati brez električne razsvetljave. Električna pečica, ki ima običajno 2000 vatov, potroši toliko toka, kakor 50 žarnic po 40 vatov. Kdor uporablja tako električno pečico, jemlje torej 50 drugim strankam najskromnejšo razsvetljavo.
Sploh Je kurjenje z električnim tokom skrajno neekonomično, vsaj tam, kjer je treba za proizvodnjo električnega toka uporabljati premog. Od toplotne energije premoga, ki se kuri v kotlih mestne elektrarne. se pri pretvarjanju toplctne energije v paro in električni tok in pri ponovnem pretvarjanju električne energije v toplotno energijo, toliko izgubi, da se izkoristi v obliki toplote le 10% toplotne energije premoga, medtem ko izkoristimo 50 do 70% toplotne energije nremoga, če s premogom neposredno kurimo peč.
Ce se bo vsakdo zavedal, da pomeni nepotrebno trošenje električnega toka ali vode uničevanje dragocenega premoga brez pravega haska, če se ho zavedal, da s tem odvzema svojim someščanom električni tok za nujno razsvetljavo ali kuho, potem ne bo težko držati se omejitvenih predpisov, ki so v skupnem interesu vsega prebivalstva resnično potrebni.
ln končal v popoldanskih urah (od 15. de 19. ure).
Kdor bi rad vidol dober tat?!e-tenis te prisostvoval vsaj enkrat portijean ki lahki» dokažejo, da je tud- ta spo'tna panoga lahko hudo borbena naj obišče danes in jutri to prireditev!
Dljaktsti — ssmscarJem!
Danes otvoritev mednarodnega table* teniškega turnirja Koroška — Ljubljana
Za zaključek 1. dijaškega smučarskega tečaja bojo danes ob 8 30 in ob 15. ieknM vseh udeležencev na 2 km dolgi progi. Start in cilj na Golovcu na običajnem zbernem mestu. Starše dijakov, ki bi jih danes moreb ti ne bilo r.a tekme, opozarjamo, da morajo brezpogojno vrniti izposojene smuči najpozneje danes do 18. šport-nemu referentu pokrajinke uprave (Vitača št. 5, pritličje), ker rac rajo biti naslednji dan v r.edeljo 21. L m., že pripravljene za razdelitev novim tečajnikom.
V ponedeljek 22. t. m se prične smučarski tečaj za ui teljišcnice in vse one dijakinje, ki imajo lastno smučarsko oprema V ta namen naj se zberejo vse tečajrioe v ponedeljek ob 14.45 pri kariovškem mostu, nakar bodo skupno odšle na smučišča Golovca, kjer bo tečaj otvorjen ob 15 POu močnim telovadnim učiteljicam se bodo razdeljevale smuči v nedeljo ob 9., učiteljišča1 cam pa ob 10. v prostorih spčrtnega referata.
(Iz športnega referata pok. uprav«)
Obvestilo
Socialna pomoč sprejema Se nadalje prostovoljne prispevke v svoji poslovalnici v Gradišču št 4. nasproti Dramskemu gledališču (tel. 8t 30-39).
Prosimo zato vse, k3 so pripravljeni darovati Socialni pomoči v blagu zlasti oblačila, da izročijo te predmete v pošlo-, valnlct, ali pe sporočijc svoj laslov poslovalnici ali osrednjemu uradu Socialne* pomoči. Gos posveta ka cesta 'J/l, (tel UL 59-01), da prid« nai nameščenec po daco> *ane predmete.
Prav tako spr«j«ma poslovalnice tsdt d«narn« prispevke.
»JUTRO« St 15
4
Sobota, 20. I 1945
tSuliuva
Peti simfonični koncert
Peti simtcn čni koncert, ki je v četrtek napolnil veliko mionsko dvorano, je natudiral s pomnoženim radijsk-m orkestrom upravnik Državnega gledališča, podpolkovnik Ferdinand Herzog Spored je navajal petorco nemških sik adateljev Izmed teh je bilo p«ebna zanimivost Beethovnova Simfonija v c-duru, sklacTba. ki ne sod v vrsto mo strovih devetih simfonij in se le redkokdaj zvaja. Nove ime v na-ih koncertnih programih je bil Max von Schi'lings. redkokdaj je »'isat' rudi s>mfon čne skladbe spodnješta jersJcega rojaka Huga Wolfa.
Končen »-e je začel z VVaenerjevo predigro k »L >h'-'ngrinu«. eno najlepših in najbol liričnih kompozcij v mmumentalno m dramatsko izobikovan. Wagner jev i glasbi Orkester jo je pod vodstvom s Merzoga 'zvaial prav skrbno, v umerjenem, duhu skladbe primernem tempu in dosegel kar najugodneje učinek S posebnim zanimanjem smo pr č?koval' Beethovnovo najnvni znano s-m f oni o k. je m'adostno delo in je b la reki m sif nr rana po nencpo'nih Ofnut-kih. Sfclndba oblega 5tiri »tavke. razpleta nekaj lepih, a Havdnove vpl ve spommaiočih motivov, vendar bi lahko rek'i. da je po celotni zgrcc^bi n stilnih znač:'nostih izmed Beethovnovih skladb najmanj beethovnovska Ne p'ede na to pa je b la ta «mfon ja ne le po traj-niu. marveč tudi po kvalitativnem učinku središčna točka programa in vtis zva an'a je bi! v vcakem pogledu visoko pozitiven Min j je mogla zadovoljit' Huga Wolfa »Itaijan^ka podoknxa« Wolfova moč je nedvemno v njegovih nesmr'nih voka'n h .skladbah, izmed orke-stra'n'h vcai to delo n; pokaza'o dragega kpkor odsv:t sk'ad-teÜeve nesrečne usode m tistega notranjega nemira, v katerem sta se» že borila &ve'loba ;n tema ter ustvarja a neko k-"nfuz-nes* ood katero se le kdaj na kdaj zasvetlika na doživetje Fta'i e <rom njajoč serenadni utii-nck Max von Sch'fl'ngs j« bi! zastonan s sm-fonictrm nro'ogom onere »Kralj O tfipus« Leta IS68 rojciv sk'adatelj je bil svoje dn inten-dr.nf bcr!:n ke Državn? opere Kot sk adatefj je začel deloval pod Wamerjevim vplivom, vendar se je nr-zneje z!ast: s svojo na b°!iro oriero leta 1915 nastaio »Mono Liso« približa! tisti »veri^ en « smer., ki jo je pnvede! do vi ka učenec Lisztove šole tudi pr nas znan' orernt skladate'j d'Albert Izmed Schill'ngso-rih ork?straln'h n voka'nih sk'adb navajajo kot naj'epšo »Dr- Hexenlied« Prolog, ki smo ga s!ira?-i na naem simfoničnem večeru, je g!.isbeno dovoij z-irvmiv ,n značilen. vendar se ne more — tudi ž? kot epem- fragment — pri-merati z reprezentativnim] skladbam1 nemške s mfon-čne gasbe Z v®o oč^rliivo moč o pa je p^.tenni'a posValca za seboj Lisetnva Druga ogrska ransodija, ik'adba ki je polna temperamenta n ognjevite razigranosti, spisana s kinečo fantaziio jn pravim raneodičnim vzgo-nnm. ki ne zahteva od no*!usa!ca nič drugega kakoT sprejemljivo zavzeto srce.
Di-igent g Herzoo je izvabil z vseh teh fcfc!*db njihove zn^člnosti. :n jih je z dobro vigran:m orkestrom dal mterpretaci sko n iz-vsralno v kar najbo jši form* Bi! je deležen iskrenega priznanja številnega cbčnstva.
Goifcvanje Ksenije Viddjeve v Trstu
Gospa Ksenija Vidalijeva je gostovala dne 23. dec., 3 in 7. januarja v tržaškem Teatro Verdi kot Mirni v ?La Boheme«, ki je b.la uprizorjena kot otvoritvena predstava letošnje Stagione in hkrati kot 20 .spominska obletnica Puccinijeve smrti.
Opero so peli pod muzikalnim vodstvom dirigenta Antonia Narducc.a. O prvem nastopu ge. Ksenije Vidalijeve je pisala »Adrja Zeitung« dne 30. dec. 1944: »Obe giavni vlagi Rudolfa in Mimi sta bili izvrstno zasedeni. Ksenija Vidalijeva je sicer nekol.ko zaostajala za Rudolfom Mo-rarom, vendar pa ji je uspelo posebno v povesti življenjske zgodbe in um ranju podati dokaze svoje pevske kulture in dobrega šolanja. Da je bila njena pevska intonacija mestoma pregloboka ni zakrivila njena nesposobnost, temveč močan prehlad. Vicga M'mi. ta miniaturna, modernizirana in pomeščanjena Verdijeva »Ada«, je skrajno težka partija in po prvem vtisu. ki smo ga prejeli o k Vidalijevi smo sigurni, da bo ob njenem popolnem okre-vaniu pr? niei v ri^hrh je pela Vanda Gazzarolo. Maree'a-Gino Vanelii, Schaunarda-M-.no Gub ani. Colll-na-S:lvio Maonica, hišnega gos-jodarja-Mario Vittozzi. Režiral je Riccardo Mo-reseo.«
Tržaški »Piccolo* piše o drugem nas'o-pu K. Vidalijeve: .-.Gospa K. V. je kre rala na izrazit in hkrati delikaten način ubogo Alim; z igralskimi in pevsk mi vrl nami nenavadne čustvenosti, pcživljene z lepo vzgojenim glasom, senzibilnim in skidk:m, izražajoč čustva tega lika .. Uspeh »Boheme« je bila zelo topel ter spremljan z aplavzi na odprti sceni in ob koncih dejanj.«
N. A« Rimski-Kcrsakov, »Šeherezada«
V Operi bodo dajal; poleg Parmcne opere »Stara pesem« na isti večer simfonično suito Rim^ki-Koreakova »Šeherezado« kot plesno pesnitev v koreografiji šefa baleta inž. Petra Golovina.
To delo Rimski-Korsakova obsega štiri stavke na motive iz najslovitejyih orientalskih pravljic, zbirke »Tisoč in ena noč« Ko je komponiral svojo suito, je imenovai njene stavke po razn h pravljicah in sicer: 1 Sind-badova ladja, 2. princ Ka'ender pripovedu e, 3 pr:nc m princesa. 4 slavnost v Bagdadu in Sndbadova ladja se razbije.
Iz sk'adatcljevih opazk nosnemamo, da njegova g!acba ni proT-amsfca pravljice so mu dale s svojo fantastično vseb no samo pebudo za kcmpoz cije In ker p-epu?ča. da naj si vsak poslušalec po sivoji as.ni domišljiji zamisli ba ni orienta'skj svet pravljic, je v ka nej ih edcijah svoje Šeherezade« opustil nnslcve stavkov Slavni koreograf Fokin je uporabil suito za balet, k; je bil prvotno izrazito pan-tomim čnega značaja in je zato s» čisom za-stare' tako. da ga je kasneje predelal.
Ba!et »Šeherezada« smo videli tudi pri nas v raznih uprizoritvah in krreog-afijoh Najprej so ga izvajali v koreograf;ji Pohana. kjer so p!e6<a!e Svobodova Hladkova m Šniifcova Kasneje je koreograf rala suito Po!jikova ter nastopala v njej z Nikitino in Strešnjcvim Zadnja uprizoritev je b la pri na* v koreografiji Maksa Fromana kot gosta; le-ta je plesal z Gizeo Bravničarjevc. Vse omenjene uprizo-Htve so ime!e za o novo Frkinov libreto
Letošnja uprizoritev »Šeherezade« nas bo sernanila z najnoveišo Go!ovinovo zam'sl'jo, Zadnja !eta so vedno iasneje izkristalizirala GoIm':nr,v p!e=n, slog. v knrerem se dn'ž ta kla-siični bnlet m modemi izbrani p es N egovo stremljenje gre za tem, da pripomore p'e?u do sublimi ranega izraza Golovin zastopa fta-Iišče. da je ples popolnoma abs^^aktna umetnost in da kot taka ne preniši rea^ zma Posebno nač:n, ki ga je uporablja! Fr/cin. z zastarelo ilustrativno pantomimo. ki učinkuje kakor pogovor g uhTiemcev. ne ustreza \eč da-namiini umetnostnim zahtevam Ples, ki ga goii Go'ov:n, podči-tava razno'oženje posameznih prizorov m pfxlp ra psiholo'ic oris značajev ne farno v osnovnem stanju temveč za-ht::v3 'nterpretaeje vseh preobratov in čustvenih vaiovan Njegova koreografij? gre za tem. da najde č^m jasnejše situaci'e in gibe ki naj podčrtajo psihololo momente d gaimia Na tej nrnovi bo imela »Šeherezada« naslednjo vsebino:
1	si!;ka. V haremu faha šah se vname v ljubezni za novo pripeljano siužn o. kj se ga brini, ka't; ona ljubi moža. od kate-egi fc jo šiloma odpe jali in ki se ji prikaže v" viz'ji. Šahova žena je ljubosumna in vzp'amti v so-vra'rfv" do lene sužnje
2	slika. Z"bava v haremu Sužnja er h "te laska ^ahu. da bi dobüa moč nad n im Ko jo hoče ves očaran nhieti mu uide. pred nj:m pa ?«? poiavi niegova žena. ki ga skuša zaman pridobiti nazaj
3	sika: Noč Ljubimec sužnje se je utiho-tani! v harem V okrliu čarobne nocj se pre-dasta 1'ubezni in veselju sv i den a.
4	si ka. Zaradi prestopka sržnje in njenega 'jtrbimca vlada v haremu vel'ko razburjen :e Šnhova žena zasači ljubimca ;n jima grozi. Nato pokliče sitražo n odide no faha Ljrbim-ca sta vsa predana svoji Ijubezemki sreči in ne misl'ta na beg Priprav! ena sita poplačati izpolnitev svojega hrepenenja tudi z življenjem Harenv<ke lepot-ce zaman prosi io m'lost7 pri ljubosumnemu šahu ki kazn-'j- sv jega tcfcnvca na Heu me^ta Strahoma vi- p b^gne, le sužnja tuguje ob trup'u svojega dragega.
Ta plena pesnitev ne zahteva — kakor že omenjeno — zgol plesno tehn čne 'zvedbe, temveč tudi močan osebni izraz pie alcev Ka-rakterzac:ja v!og ni podana -amo v ritmih ki na nje sestav Ijen h gbih temveč v celotnem, telesnem m du-evnem d ž vetju. ki stavljajo plc a'ce pred interpretativno zelo bogate naloge.
Drago Pogač ar bo poe'a! kara'-tem o vlogo sebičnega, temačnega nasilniku ?aha. ki živi zgolj zaste in uveljavlja svojo vol;o z v»a brezobzirno moč o krutega oriental kega po-tentata Njegovo strastno ženo bo plevah S.'va Japljeva: z oblast že'jnost jo in mašeeva' nositjo predstavlja pendant k njemu, a inw poleg teh osnovnih potez ie afekte trp!jen:a in obupa Vlogo -užnje. ki vzd'ami z dražestjo divje, neukročene, po, sv obodi in I uhezn hrepeneče ženske poželenje šaha bo plesiala Gi-zela Bravničarjeva Vloga je izrazno močno razč'enjena in dinamično niansirana posebno v nežni ljubezenski liriki m dramat č-nih akcentih Njenega ljubimca, podobo moškega poguma junaštva in tveganja, bo pleal Maks Kirbos. Lik je zastavljen v dveh na-sp'rot ih: v moči jn pogumu in v mehkoba ljubezen k h scen — S ;delc.va' bo ve» bal etni ansambl z nara"čajem, ki mu je dana nalota. da posiveti vso k; ncen'racijo svoj h moči interpretaciji čudovite Rimek -Korsrk ivljeve g'a>be
Načrte za nove, slikovite kostume je oskrbeta < Jc a Vilfanova, sceno inž. E. Franz. Cel tni večer: opero »St^ra pjs.m« in »Šehc.c/ado« b > d.n^iral kapeln.k Anton Ncffat. Mjšj Si
MALI OGLASI
FRIZrRKO
st t ite;l	z i st-lno
Kava - sircvina za gorivo
Po dolg h razisKav i.h in j.o.Ku.-.ih .e kemikom u^i-e.o. da so iz kavnih zrn trid--bii banein in-maz lno oije. S aj.io ni.a-o, da bi poiab jali kavo kot aro iat čno p-jačo, je tieoa ia;o n«js.ro/j3 ob^^c-i i, pi e znana Lustrirana revija »Si^n.ni« Ta. ša^ po.a^a pomeni ne pametno r£zsipavanj2 dragocene sirovir.e Ben.in in mazuvj o.je sta danes vojjjOčim .-e nar,d m n ublrou-nu potrebni tvoiiai in zato n> izkjuče.io, da bodo v b.iinji boJoč os i tudi ka.o uvrstli med tiole siio. ine, ki im-jo v-lk vpliv na Svetovr.o toli-iko.
Kemiki so že davno t.ga d:la i pos'cus da bi iz kave prid bivali va/Ji-'„še pr i -vode, nego je piječa. 2a pred ca - ra o z nje izdelali »kae it , urrmlen proi..oi, ki je podoben bakel tu in ki so ga p. v a upo.aDupi ziai-ti za izdelavo mičnih kav ii čašic. Pozr.eje so iz ka£-: i a iza.lavuli iucii avtomobilske karoserija.	I Pr^*dmet6 "ednjo
Ke: so iz nekega diug^ga kavnega pro- TotTiuZ izvoda izde ovali ploščs za ueko.'ar^e ce>', -..oko^oiei«	17123
bi bilo ti_daj teor^t k > povsem n.ugole. diukati po cesti, ki bi bila tlako.ana s k-v-nimi pošCami, z avtomob'.om ki bi ; a bii.i izje.ali iz kevn h p o zv.-_ov in ki b. ga gnailo isto tak i iz kav ih zrn pncie aio goiivo. In če hočemo z naio d m š j ju Se ma-o naprej, bi si ,ehko zumi-i-ili iuii las,-nika taiišnega vozila, ki b ciirja z n^.o brzino po ces h razrih cc! n, da bi necjc • v.so;:o peto -k-jr-, n-v. še našel okal. kjer bi mu p^rcgi s ča-jf-%-^ Va ^ šico prave kave...
tvdui <H't tiu/bu puc» (a twkip lx»Mh' L o Mi o'jniHiij.<i dirtrli b te oKlao i* L 10.—	r.rnitv» m dopisitvanja je pli^ati
«a fukii	L 2.—. z» »»e druge ugase
l. I.— b Dm-iIu irndir p^ placiju pitfsd® »al« L I .«t b besrd» NjJman;Šl iznu> ta te i* L IV—
ia >nli wlu 1» tretta pučan dr* m pro« L «SO. a* dajanje naslova Ul litre p»
I.
SPALNI DIVAN
umlV3!n.k ln otemano— zr.menj m. Naslov v os' odd Jut. a	HC5 8
ŠPORTNI VOZIČEK zsjnenjam zi nekaj m" »ecev z glolio'-est r>o dc^ovoru Gl iv n Rož aa dol.na. c. V 13 1
1617 8
vi»Jil =s!cn <y-! o'del. •P..7«rki«.
1'onudhe n Jutra prKl 1517 la
INSTRU RAM
DRSALKE
•E: tii\iii»bt. v dobrem stiiiju. p: odam Naslov v ogl odd Jutr-i 1313 0
ČEVLJE št 38 '» moJ:e 'tm š z usnjem
HbV 6 DRSALKE
prodaji tvidka Promet n proti kilian^ke ier kve.	1494 6
ŠLKSNE št. 39
popo:n-m. nove. pro
Z^mslze	h'Znlh
Po mestnem cestnem le.u, k: o'inr nava tudi spravljanje snega, je dclž.icst n.žnil : Dvin.j.ka 23 rcv pesest. ikov in upraviteljev kidanje -*n.ga ijar.	16^9 6
s hodnkov ali pejpotov vziclž nj h-.vfc hiž v f.llsovo in zemlj šč. Ce zapade sneg ponoči, je tre- Svft^°	^
ba hoJnik ali pešpot otrebiti snega uo 7 j a'a'jxT'prJi°m' ronud ure zjutraj Če pade sneg podnevi, ga je: ae ogl cdd Jutra treba o.motati večkrat, da so n ein k ix. '.»Svetovna aa-od v. pešpot: vedno brez sne^a Dolžn Ht aišnega ; aa* _____AVM „_ gospodarja ali posestnika zemljišča *!	in k ro b-ago
tudi. da obcestno kadu jo otreD snegi., ds d m ko obleko p;o pasubao ob od^ugi snež-i ca lahko Ov.teka d:m. N^lov v ogl o^d Kidanje snega s hodnikov je ob.ezno take Jutra	1673 6
za zasebnike ka':cor tuii za jur.dične osebe
Hišni gospodarji naj večkrat preg eoa„o opore snega na strehah ter se pr* p.- čajo če so v redu, da sr.eg ne bo drčai raz stre he in oviral jav. ega prometa ali ob cdjug p:.škodovai pas&ntov. Pregledati je trebi tudi strešne ž ebove in odtočne ceVi. da n: bo zastaja.a snežnea jn tekla ra pešce.
Sn^ga. k z^rč: raz strehe ali so ga ž. gosp uarji dali zmetati raz nje, ne smej< odinetati na cesto, temveč ga morajo hišn gospodarji takoj dati odpeljati na določene prostore L.i zmetat v Ljubljanico.
Za cclaganje snega v Ljubijan.co so do ločeni naslednji prostori: na ievein bregu «j cdeJ-> prodrm Wer Ljubljanice od Prulskega mostu do izliv.. nig' Tr2aäicj ^ 15.9] ß Gradaič.ce ter od ka.ame Prešeien d I krhti.no pe^o mosta ob mrtvašnic boln.šnics, na desnem z me-j m iü 'pro.i-m — bregu Ljubjanice pa od Gruberjevega prekopa do Gallus.vega nabrežja te> oc. Zma;skega mostu to Kode jevega. S eg je treba na bregove Ljub.jan.ce zmetati tailio da zdrči v stiugo.
Kadar nastop, poledica, morajo po« st-niki hiš n zemijišč hodnike in peš^.T p-j suti z žegan em pepelem ali peskom üa jra vse nesreče, ki bi se pr ipetile nn ledenem j črno orleko nodniku, je kazensko n civilno odgovoren mo ^o kor posestnik hiše ali zem'jisCa.
Z ozirom r.a zmanjšani stalež me.srnegs delavstva ne bo mog:če v tak. mer- m tako h trostjo s cest odstraniti sneyr ko* preteklo z mo. zato naj pa vsi, ki 'maje dolžnost spravljati sneg, to dele eprav.jo d-irrske i'IKt — primi z vol O in O pravem času.	, ^	^
Gospodarje posebno opozarjamo, aa j^ po dne. n . lov v o»!as uprava policije napr šena za strogo nad- «em Jut-i 1583 6 zorstvo izpoinjevanja določ.l mestnega j RAnro gramofon cestnega reda.
OiRU.ivt VO^ltKE Kupuj» 1'rr.met na?pr"t1 iTiž.inske cerkve
1493 7
PREPnOGO
dobro ohran eno. fcupirr, P sment ponudbe na oel odd lutra nod
«09-7
■SLOV KN'IGE
dob'e kupim l'onudb? 11, i>g odd Jutra ->->d Bib lof.l«	851 7
/ N VMK.E Kompi ibirto al' po»a T.e2ne part.Je kup m Conudbe na og oddel tut R oo<j »«.namke«
953 1
KNJIGE
i d"bro oh ?nl«ne clov°n
j ske — ln sfcmn nnvoJSe : nemške kupuje knl.g r n-> ^nžek Dreh">d neb-, tlčn ki	J 436 M 7
Pill.lJROGO ^erzi;sko. man So dobri ihraneno kupim Ponu übe na oel. o<id lutr r>orl »TH-O!«.	810-7
B* AGO
Stofe veh vr^t kupuje tvrdk.i l'romet na'pro t. krü.inske cerkve
1-191 7
KOLESA kupuje m prcl^li tvrd
k.i I rcmet. n.i'prot. kri. žintke ccrkve 1492 7
ZEMLJEPIS Evropa: Bo i.nec Siv a.K, l'rj:itelj z. II r:zr ..:ednjlli šol kupim — Schl r"berge.- Bie.w» -o va 50 IV	1592 7
COJZARJE št. 43
trgovci z m:nuf-ktu o Vz.mem v n-jem lokil ln Gdkup=m lnve tir — N i^lov v ogl odd ju tra.	1532 17
POZOR
1
go<tMn;č:rji! Vzampm v n je>n all odluip.m in ventar go t.lne v noto ča. buff-ti. v centru alt protr dojenj krmu bi o k" Naslov v og1 r*-J. Jutra.	1531 17
ZEMLJ5CE
al: veJjo parcelo kupimo dn 600 000 lir za zg- ditev delavn.c na suhem terenu Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Vsaj 3000 kv. m..
1704 20
ZEMLJIŠČE
4000 k v m. pr'pravno z.-i z.dtv0 al tudi v ,n dustrli-k° n imene pro da t po 110 lir z-, kv m Ponudbe na ogl odde lek Jutra pod »V»^ u-r "e!«	1595 20
STAVBNO PARCEI.O »4 i>» t-ko zemljiške [ n- k-terem b. b la do I vo'lnn3 z d-va m-inU. ' lnd ist-lje ki-p.-n 00 Tr i	al-' Smn-t nak. ce
, Ftl Ponudbe ni o-r'•^"^,
rdi Jutra pod »IV. I tloi l.r«,	1703 20
Jutra
RADIO gra-rofon ugoino p ol m. N slov v ogl odd Jutra. 1683 6
BLAGO Z i d m.-k: plaši temno mndro ter »lvn za -.muč hli^e (v=e p edvojno) — crod m al, jumenh-r.— >,ov ki c 49 1. 1520 6
POROČNO DARILO p>- d im Skerjanc Ce lovski c 28 I 1406 6
ČRN MUF perzij n.r, nov, p-o d:.m 1'ešl. Tržažk. 13.
1589 6
VATO
HIŠNICA
.'če delo ln stnnoT,m(e I ali nekai dela nn d r. ! I'o mežn^-ti -obo z dve .m. po teijima N sto „	, Pim 1 *phr Ponu b^ n-,
kup m l onudbe n, ( 0gl odd. Jut-, pot ti cdd^ Jutra Pod -Nvire ifro >Zelo mlrni.F moclj.vl.	1607 7
DVOJNE SMUČI prve same de-ke druge komp'etie kupim Po ij2.nsk;! 15 II stopn.šie. II. md tr levo 1613 7 j
SMUČ. PALICE i;uplm Gre^ori čeva 23
1579 21 .
OPREMLJ. SOTJO
lepo v i-redlšču mesti.
cdd:im solidnemu eo
.. . , . - . spidu Ponudbe na os! I n.-,d-tr M.huiek	| ^ Jutr3 poi ^
I6J3 1 vek v natural.Jah«
Kobiarjev-, 13 1593 6
JEDILNI 1'R'BOR Ec r.d^rf alp icc, za 8 OMib m-.'o bl.fen p-t» d ni r>ano. Igr ški ull Ca 3 IV de-no 1593 6
DRAGOCENO d iriln zj d m->. prod 11. Ni-lov v öi'- odd Ju 160ä 6
n vo iz n Jbo'J'iCg-i p edvo<nr>f» bi .gi, pr mern0 rudi z predelav0 v žen ki ko sum podim Nj£i~v v cg! odd Jutra. 16J6 6 HLAČKE
KINO MATICA	Tel. 22-41
Zabavna veseloigra s petjem in plesom
VKTILJAK s priljubljeno Mariko Itöck in Paulom Henckelsom Predstave ob 16. in 18. uri
KINO SLOGA	Tel. 27-30
Žarah Leander in Willy Birgel
v veleiilmu
MODR\ LISICA Sodeluje: Paul Ilörbiger. Jane Tilden Predstave ob 16. in 18 uri
svLNO ulviu.s	l en ton -i.
Temperamentna muzikalna komedija
PREMIERA LJUBEZNI Hans Sölinker, Kirsten Heiberg, Fritz Odemar
Predstave ob 16. in 18. uri
5 cevn prrd m Og'ed 1 v n t de'fo oi 12 ure ra. d. eleVrt lke N islov v ogi odd Jutr, 1701 6
MO'liO SUKNJO noro z m-k- n 2 pari öev'J^v š: 44. pr d m 1-r fnjikoVa 4 pri I od 14. naprej.	1522 6
V KOMISIJ PHOP\It
-prejem imo v=akcvr-tn^ bo J še predmete P.irfu merijii Venu^. pilača B ta.	1322 7
GOJZEPvJE acve ali malo rablicne. i: ■1} in 41. volneno m.išk. perilo nocjMit m pulovei kup m Oalasit! 5e » trno vin: pohištva »Sava« Mi kloiiCeva cesta Od 3 d. 4. ure	9^0 "
LtlLBLJ. ZVON tud posamezne letnike .n lese^nke kupim -Ponudbe n.< ogl. oddel Jutra pod »LJ Zvon«.
952 i
5TEDII NIK
železen t koj kup m — Naslov v ogl odd Jutra 1627 7 GLOBOK VOZIČEK rt o"ki, kup. n. škr? bir Adolf. Natlačenov« 13 1632 7 STARE OBLEKE moške ln 2ins:e. čevlje p.-rl!o pa teljnlro prh tvo p-rce! n v rik.ivrst ne prep-ege kakor tud rse o t le nredmete. ku puie MjrlJa Golob Gal lusovo nabrežje 29
1681 7
I PSALN1 STROJ
; deb-o ohranjen kupim Ponudb^ z n:ivedbn ce ne n.i og! odd Jutra ped »P-pno'lJ v« 1678 7
SKINKS črn kup.m Naslov v ogl oid Jutra 1677-7
PIDt\MO b'-gn ili dobro ohrsnje no, za srednjo počtivo kup'm all dam proti vrednost Naslov v cgl. cdd Jutra	1713 7
OTOMANO •n štiri fote'je. pn mož noti garnituro v-e čl sto, v n^jboljism ?t.3 nju kup'm Ni »ov pu «tlte v o^l odd Jutra nod »OUimana in f-^e i 1J1«.	1577 7 !
ANDREES H nd 1 ti is ali čen do i b-o clirinjen, kuolm— Jr^ P u.c-«;k Gosp^ka ' ul. št 10 I.	1485 7
DESKO KOLO za 8—10 ietn^ga kupim l onudoe na ogi. odd Jutra pod »D^ko ko o« !
1538 7 j
ŽENSKO KOLO
po mož o-ti Rnm0 ekvir ! nov kupir Ponudbe 03 1 ofil odd Jutra z naved bo cer.e zn mke in bar ve pod »2enskn kolo.
1587 7
1643 23
äOUO
.ei>_ opremljeno — po možno ti z souporabo kop.i.nlce. s -ep rjtnlm vhodom .-umo v :,t ogem centru šče go>.p_<i. ckoru 1 vef dan cd otna. Pia - a po dogovoru |'o* nudbe nu ogl odd J.j. tri pod »Natu, a.je :n gotovina-.	1572 23ä
OPREMLJ. SOÜO lepa, iš.*e mi;id g^ped z. t 1.3; .'onudoe na ogl odd. Jut a pod žl. fro »Lastno perila«
1680 23«
LEPo SOBO
p-i go pod nj, ki bi irU lahko kuhala, išče go sp.d srednjih let. Ima l.stno per.lj Z.vež >a v"e o tad dum esm — Ponudbe na cg odd. Jutrj poa »Kur^k^er«
16.9-23i
SOEO
>kromno opremljeno r. dvem P-ete:j inifi. po možnost. šted imkern lšier, z ta.koJ al; ka 1 rnejs. Ponudbe n ■ oplodi Jutra pod >T^'ea p:a nik«	1528 23
SOBO
1 ieFo opremljeno. pc
! moinost. v centru c po i ^ebn m vhodom. n?Jbo I :Je s -topnišč.i 7a ceio ! dnevn0 all übio z-, po p-.'d-n o uponbo lš^e m! d dobro situ ran sped KurJ-vn preskrb, im Ponudb? na ogl 9 n. odd Jutra po-* »Ca ni ni vs.'.n.;« 1532 23a SOBO
ssm k, ali kot softnno valeč z las'n m pe-i;c-m go-pod. Poiudbe na ogl 'dd Jut,re p-> ■ š« fro »Se d.nec« 1590 23a
REFLEKTORSKO
stalilp karoidrig »fet !ke sem .zgubil oa lekama Hočevar v Si k d0 Del. doma. po B:e.wei~ovl c na Aškerčevo ul. dn m0 sta sv. Jakobi. N Jd.te IJj pr:;- m da ra cdda poti dobri ngr.d, na na 1.v: >St bi. železni na. Celovška 72.
1707-37
DOKUMENTE
na me Lo eek Ant-nj na sem izgubila N;Jd te IJa prosim, naf .h < dda v cgl. odd. Jutra
1601-27 DRUZ. NAK<5ZNCO
n me Vrhovec A - g-j štln rem :zg bi v t: pro' n grad na nv ov Gr;di';'e 4— p."itl.	1616 37
j» -	.J
*
Po kratkem trpljenju je umrl v p j Splošni bolnišnici 19. t. m.
MAT/DL7 FOANC
UČITELJ V FOlvOJU
Pogreb bo v nedeljo 21. t. m. ob uri z 2al, kapele sv. Cirila in Metoda, k S;. Križu.
Venci se v prid dobrodelnim ustanovam hvaležno odklanjajo.
Ljubljana, 19. januarja 1945.
Žalujoči- vdava ANTONIJA; rodbine MAROLT, DOLIN AR.
SPACAPAN in sorodstvo
t f 1
ri
t;- S iL «t s> 4.
f
Dotrpela je danes in odšla v Večnost po zasi jž.no C^žje plačilo, spravljena s tolažili sv. vere naša predobra, srčno ljubljena mama 1. t. d., gospa
i	VLtii
fjniiit'H)am
MO lKE GVLOiE št 40 z-menjar. NjsJov v ogl odd. Jutra.
1599 8
SNE2KE
št 38 zu srednjevi-oko peto dobr0 ohrinJ?ne, zime-,Jam zj kur] vo.— j N islov v ogl. odd Ju i tra.	1584 8 t
..U
r*»1 'ti':-* 5*»
J» 'J 'jr* , 'i»
Pi4ül VOZNICA
Bla ja poko.inica počiva na sv -jem domu na Trias.ci cesti St. 15.
K večnemu počitku jo bomo spremili in položili v nedeljo, dne 21. januarja 1945 cb 16. uri na pokopu.1 ščo na Viču.
Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
Sv. maša zadužnlca bo darovana dne 25. januarja 1945 ob 7. uri v župni cerkvi sv. Janeza v Trnovem pri glavnem oltarju.
Ljubljana, 19. januarja 1945. žalujoči: IGNAC, sin; FRANCK\ poroč. MARKUN, MICI, NEŽIKA, por. BIZILJ, hčerke; — zeta, vnuki, vnukinje — In ostalo sorodstvu
i.l
53
Ii
ii. FUrtmülier:
M
Kipec princese Amare
Roman
Rodita ga je vprašujoče pogledala.
Med njegovimi temnimi obrvmi se je pokaza a strma guba. Obraz mu je mi.ho-ma postaj nedostopen.
»Da — — tako bogat sem, da ei lahko privušč.m,« je kratko odvrnil.
Rosita ni vedeia. ali se šali ali govori tares.
»Imela sm. te za zelo premožnega človeka. a da razpo'eg š s to'ikin m b gast-vom, n;s:m ved la Je tvoja rodb na tako imovita. ali si sam pridobil pramožen^e?« fe iiotea vedeti.
Nestrpno je trenil z remeni in vstal.
»Rodcine nimam več. Sam -em svetu." Pred nedavnim časrm sem necej fodsdo-val, to me je spravijo v dobre razmer?.« Govori! ie ra^o in videli je bilo, da je n3-jevoljen. »Prosim, pustva to stvar. Rad bi prebil nekaj brezskrbnih dni pa se ra ši ne spominjam pretpk'nsti« Gins nw ie zvenel tako trdo in do'o'no. malo da ne jedrno, da se ni več ursala siliti vanj z vpra-fenll.
Ko je kmau ""to	ga ^e hl'a vea
dob-a vo'ja min-'la. Nič več ni m:s'ii| na to. «Ja bi ustregel Rositini zs'ji in telefoniral prijateljem.
Z neigubančen im če um je sta p i o'cnu st:mel na ul c >. n1? da bi vidsij življenje, ki je vrvelo tsm spodaj.
Visoka, vitka postavs No"berta Gunther a se je zdnja v nas opnj čem sotir- ku skoraj nadnaravno ve'jka B ezb a lo ob-
ličje je dobivalo živčen, izmuč_n izraz.
Kr:m:nalni svetnik dr. Wickenb-*-« ki je z na.gviba č:inim čelom sedel za pis lio m -zo, je položil siušalo na rogo\ i e.
»Ta Nor mann je rra'eto z krknjen človek,« je zlovoljno pom:sHl. »V«nk dan P') nekajkrat ga zaslišujejo, a vendar - zrna pri trditvi, da ni u'tr© ii'Vrlen i a Roth^ a in da je bil Diiik Sversen že mit v, ko e pričal k njemu. Jutri go mo am sam z?s'i-šati.« Pritisnil je ne <n'mb hišnega t^fona ter se da' spojiti s H Ibin^om.
»Rad bi govoril z v:mL P.os'm, pr dite £■—«
Cez nekaj minuit je s*opi! komisar v sobo.
»Ker No dwm š? vedno ni --iznal, imam nam-ri. da si ^a jut.-i s~m ogleda-n.«
»Skoraj ne verjnmem, da bi pr nesh to zasrtšanje kdo ve kaj novega,« je Helbing oporekel
»Dragi He'bing, že drugačni, kot e Viljem Nordmann, so n£ zadnje pi na'j svojo krivdo,« je Wirkenbe-g rest p"o od'/rnll, kajti komd«ar'ev po"1'd ra stvar mu je bil znan. »Vaši domnevi, da gre tu
za nesrečen zapet oiko,iščin, ne mo.crn pritrditi.«
»Kakor veste, iro^pod krimi-el i svetnik. hodiva z Urbanom po dmy .Odi.«
Kiimiral ii sve nik se je r.asmeh-.ij.
»Vem, Hulbing--vi i 1 Čete skiivr.ost-
nega noznanca s svet imi črv imi rsmi in roženimi naočniki na asem vogaJ-n.«
»Prosil bi vats za dovolje ;e, d i S3 v tej zadevi odpeljem z Urbano.n v p. '.i o in primarno obvei t m italija-s1 o rolicijo.«
Kriminalni svetnik ga je začudeno pogledal.
»Kaj vam narekuje to nepričakovano prošnjo?«
»Gosped kriminalni svetnik,« je H Ibin-? odločno dejai in ro^jeda! za vi nj v mi koloba ji dima, ki so se d.ijai od Wickenbe:<guve smotke. »mira prošnji ji trezno premišjsna. Po do g m pr za evu-nju sem dog^a', da teko niti Roneevega in Sve. sonovega slučaja v pov em eiru o smer, nego misl te vi. gospod k imixIii svetnik ZanaTam se ne le na ;z u^tvo in znanj?, ampak tudi na ^voi nago^č«k čut. Zaradi tega sem vam pred ožil svo. o prošnjo.«
Wickenbrrg ga je z mps-tim izrazrrm pos'ušal. »Prav.« je re>el, ko je rekaj časa molčal in premišljev-I »Prav — — zaunom vašemu bi-troumju«
He'b:ng se je zahvaüi Wicke^bergu za zaupanje, in ko ga je po drljšem raz-
govo:u zapustil, je sam pri -eoi z d svo'j-no pokimal. »S o e bo je, nego sem upi ,« je pum si. »Urban ne bo malo pr s n.-čen, ko Zve, da se pelje.a v Italijo«
Na stopnicah je srečal Ur ana vrača-jočega se s službene p ti. »Dubei dan. Hau bing,« je ta za^odrnjal. Odtr.o je b-1 kar naj - l'abše vol e.
»D./ocr dan, Urban,« je Helbing odzdravil Oi^stal je in si z zadov lj im uomzom prižgal cigaiuto. »Nu kaj do d<>-bre a? Prina-ate kadco novico?«
Urban je vze kiobuk z glave in si potegnil z roko po razgretem če u.
»Za zdaj nič pomembnega Na žaTost niser.) lak čarodej kakor v.. He'/iig.«
> L.ipa hvaa za p izianje. iricer pa imam aa vas zanimivo no.ico.«
»Up?nt da ne kaj neprijetnega?« se je Urban zdrzniI.
»Miikakor r e.« ga je He b ng pom ri!. »Dxktur VVirkenbaig naju služacno po-fviilja v Ita.ijo.«
Urbanu se je obraz zjasnil.
»Piuk.asnu. človek božji! Kako ste to nap:uviji? Vsikako sle morali biti vi gonilna si a «
»Teko je, tovariš V Genovi imam nujen opravek. Brez ra.bur.enja na bržu re fco.«
»Aha--_« je Helbing razumevajoče
prikimal »2e vem, kako in kaj Ali g-e
za Rothejevo stvar ali za Svensenovo?«
Hsibirg se je nekaj trenuU-iov ob .j ta v— Ijal z cdgovorom.
»Ali gre za obe, ta mah še ne rair^ra reči — po tem vidite, da je VS3, kar v.-m. le nepopolno in n~sIo.:jemi na d mneve. Vs£kako oa zanes jivu vem, da 1 te r o najin;) potovanje močno razja.niti Rothe-jev slučaj «
Službeni avt-mobii] je vozi" He'b'nga v želeiaino »Kionas«, ki se Je b la z njenim alaimnim oign&om piič.la uganKa o smrti Valeniina Rotheja.
2e od daleč je zagfledal visoke pran re d:ma, ki -e je vil z t var-i k h d m ikov. H.ip livarre >e je siša. prav do n g. n ga pozd. avljal kot sozvočje skadnega, skupnosti po^večerega dela.
S skoraj neopaznim sunkom je fvtmo-bil obs:a.| pred poslopjem Hi"-rik e minulirega ura n ka spoštljivo po drav 1. »S čim vam lahko po-trež m. gi spod '< >-m'^ar?« ie vpraša!, ko ie Hc-lbing pri t-o-pil k njemu.
»Ali veste ime tistees m ade^n člove' a, ki je tsden dni p ed ^m "tjo - o p» a Rotheja nadomesti >vaii tov 1 iša s'u 0 Sehm.it a — Wete: ka-h. mu je bil« n e « »Seveda ga poznem e snod k misar. Aii rega fanta na žalost ni več p-i nas. Samo za" silo smo ga nekai dni m» ii v tovarni.«
Schriftielter —' Urejuj«: MIlan Zmlnek — VUr das Honnnrtfnm »Jutro« als Verlag — Zr knnznrrlj »Jntra« kot irdnjatelfn: Stnnko Vimnt — FUr »Nnrodn» tlakama A. G.t aU Druckstelle_ Za »Narodno tiskarno d. (Lc kot
Hakarnarja: Fran Jeraa — Für dea Inseratenteil veraotw örtlich — Za Inserat id oddelek od jvarja: Ljubo mix Volöio