? narodne Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj po poäti p» za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 27. februarija 1878 t Obseg: Kedaj in zakaj zemlja peša. (Dalje in konec.) — Kako na Nemškem cenijo koprive. seide) v različnih deželah pokončujejo. naj ski m. Književstvo slovansko. Mnogovrstne novice. Našidopisi. Hudo prerokovanje sadjerejcem. Kako predenico (Klee- Kava pred državnim zborom Du- Car Ruski in narod Ruski. — Turki pred Dunajem leta 1529. (Dalje.) Novičar. Gospodarske stvari Kedaj in zakaj zemlja peša če se ravno tisti sadeži zmiraj na enem zemljišča iva veliko prej opešala , kakor Vzroki, po f (Dalje in konec.) katerih rodovitnost zemlje uboža, so: pridelujejo, bo taka, na kateri se pridelki večkrat preminjaj rastline, ki potrebujejo več časa za rast, izpijejo zemljo bolj od tacih, ki hitreje z njive prid zato jo izmoizej take f ki na nji popolnoma do Preobilna moča. Preobilna voda poplavi se v vse tiste rudninske obstojne dele zemljišča, ki nji stopiti dajo; kar je rastlinskih in živalskih za živež zorč, hitreje od tacih, ki se še zelene kosij rastlin > od katerih malo korenin in perja na zemljišču ostane, veliko prej od tacih > JeJ P® rastlinam potrebnih, jih skisa. Živa priča tega so nam močvirna zemljišča. Pomanjkanje mokrote. Ce pa zemljišču puscaj več tacih ostankov Iz naštetih teh vzrokov, po katerih se emlj se tisti e j ) in ki so živež rast- k a r se ne raz- nasproti vode manjka linam, v nji raztopiti ne morejo topi, ne da rastlinam živeža; tudi OBtanki rastlinskih koreninic, kateri ostanejo po košnji ali žetvi v zemlji, se ne morejo zgnojiti , ampak se spremeni v nerodovitno, oglju enako resjo prst, ki polagoma iz zemlje veličanska priča tega so stepe in velike prej izm sodil in oslabi j a po bo vsak kmetovalec lahko pre > njiva } kako ravnat1, da se bo zemljišče njegovo, naj bo senožet ali gojzd, rodovitniše vzdržalo. Kako na Nemškem cenijo koprive. Časnik ,,Rhein. Co Ziva iše o koprivah tako-le : zgine. Zava, veličanska priča tega so stepe in velike ,,Zadnja leta se mnogo govori in piše o dobičku peščene planjave, kjer so nekdaj gojzdi bil?, pa so ves ki bi ga kmetovalci dobili, ako bi se poprijeii pridelo les izsekali in niso skrbeli za nov zarod. vanja kopriv. Cel6 to že nekateri trdijo, da ta predi > Ce se na navadnih njivah, senožetih in gojzdih Bata rastlina, za katero se dozdaj nihče ni brigal, je v zemlji z žetvijo, košnjo, sekanjem le3a in grabljenjem stanu, p nadomestiti. Al praksa je vse kaj dru atelje več jemlje, kakor po gnoji in zraku povrača. > Poglavni vzrok , zega da oslabč in obožajo obdelovana ni hotel Nihče se ni hotel potruditi s kop prediva delati , kopri Qospä sejati >1. R * ihče zemljišča, je iskati v tem, da izginejo tisti raztopljivi v Langenschwalbachu bila je prva, katera je več polja drobci zemlje, ki imajo gnjilic in fosforno kis- obsejala s koprivami. Na njeno priporočilo in po nje- lino v sebi. Od pogube teh drobcev posebno izvira nem poduk potem k v okraji Langenschwal nerodovitnost zemljišč, včasih pa tudi od pogube pepč-lika bachu prva začela koprivo pravilno sejati in jo kot ko > lene kisline. apnice ali lojnice, morebiti tudi od pogube žvep- pij obdelovati. Mi smo predivo videli. Bilo je Opešajo in nerodovitne postanejo: kakor svila, preja pa nič manj močna in nič manj pa kakor konop revne 7 težke ilovnate rahle in lahke zemljine veliko prej, kakor v okolici teg Zdaj ko prvi četek a rej > se o k raj Kralj dgozd zemljišča visokoležeČa in suha prej, kakor nizka po narejenem načrtu kop že prav veliko kopriv prideluj je v gozdu odločil več kraj sejejo; prihodnjo j se bode pridelek v pisarnici okrajne gosposke v Schwal in bolj vlažna ki imajo plitvo zemljo in se plitvo orjejo, poprej, bachu na cente vaga*. Minister poljedelst kakor taka, ki imajo globoko zemljo in se glo- denthal v Beroli dr s posebnim pismom gospö RÖ3S boko o r j e j o ; lerj ki se slabo ali s slabim gnojem gnojijo poprej, truda poh kakor taka, ki se obilno gnojč z močnim, dobro od presne kop zarad njenega občno koristnega in vspešnega in ukazal do f d se ima njen pridelek jfineje preje v kmetijskem podelanim, zlasti dobro gnjilčnim in fosforokislim muzeji v Berol in v obrtnijskem muzej v a s- gnojem; goličave poprej, kakor zemljišča; na gled postaviti. Vrh tega so na spodbud z rastlinami zaraščena gospe Rösslerj grajščaki v We 11 in kmetijske družbe v Frankobrod vsak iz na M sklenili > zemljišča, na katerih sadeži redko stojč in nimajo vsak izmed njih hoče en oral dobre pšenične zemlj veliko perja, veliko prej od tacih, kjer bolj košate koprivami obsejati. Potem se bo pokazalo, ali kop da J 3 rastline gosto stoje; katera z vsako emlj zadovolj 9 UIU* Oil JtVUpi i V v posebno dobri Uii zemlji ne dä še boljega pridelka. — Že dohajajo gospej toplo postane, pa že izlezejo male gosenčice. Treba pa Rösslerjevi^ od mnogih kmetijskih družeb iz Nemčije, iz dreves izsmukane ali izbite zalege čisto pobrati in vajce itd. vprašanja, kako ona ravnd s set- sožgati. Kdor na tla vrženih zaleg ne pobere in ne temu ob gorkejem vremenu gosenice izlezejo in Ogerske, vijo kopriv in daljim obdelovanjem. Se to naj opomnimo V IJU aupu v iU UCI1JIUJ V/UUUIW * C% U J u Ui • ^v^ IV UOJ «JJ Ul i UIVJ y 8 0 Žge J t^UJU U U gvflüupui v 1 UUiUUU guocuiuc da je v jeseni najugodnejši čas, koprivne zatiČe saditi, na drevesa uidejo. Ves trud bil je zastonj, kajti koj drugo leto se morejo dvakrat, v prihodnjih je en posestnik svoja drevesa goseniskih zaleg otrebii Ce pa letih pa petkrat žeti ali kositi." Kako predenico (Kleeseide) v različnih deželah pokončujejo. Čedalje več se sliši o škodi, katero deteljšem na-pravlja predenica, ki jim je eden najnevarniših plevelov ali glot. Na Francoskem imajo že davno postavo, katera ostro veleva pokončevanje predenice. Na Pruskem je lansko leto bil okiican oster ukaz, ki žuga z občut- ljivo kaznijo tistim, ki so nemarni o zatiranji predenice. našem cesarstvu pogrešamo še take postave, vendar so začela nekatera okrajna glavarstva kmetovalcem priporočati pokončevanje toliko škodljivega plevela. Različna so pa tudi sredstva, po katerih se ima navedeni namen doseči. C. kr. deželna vlada na Češkem je poslala okrajnim glavarstvom ukaz, naj priporočajo kmetovalcem izpuliti predenico iz deteljišč, pa naj se na goličave napelje mešana gnojna zemlja in pa polije z zelö stanjšano raz- predno dela seme, potem topljino železnega vitrijola. zemlja v tacih krajih , kjer je Na Pruskem se mora predenica, ob času nje- nega cvetja prekopavati in predenico čisto odstraniti. Na Francoskem so zadnja leta kmetijski Časniki to-le priporočali: predenica se prav do čistega pokosi mesto kjer je stala, s ; > frišnim kravjim gnojem pokrije Čez-nj pa še večkrat gnojnica polije. Pravijo, da predenica v dveh do treh tednih popolnem zgine, detelja posebno nemška detelja pa na teh mestih začne zopet krepko rasti. Kot čisto novo in dobro skušeno sredstvo proti predenici priporoča Francoz Duponchet žvepleni kalcij um (Schwefel-Calcium). Predenica se mora poprej do čistega pokositi in na pokošeno mesto ta prah posuti; se ve da se pokošena predenica mora čisto odstraniti. Žvepleni kalcijum pa se mora posipati, kedar je rosa na polji > — r~ —* r — , ali pa po dežji, ker brez potrebne vlage imenovana sol nima nobene moči. Hudo prerokovanje sadjerejcem. Pod tem naslovom je ,,Slov. Gosp." prinesel članek, ki ne veljd samo za Stajarsko, temuč tudi za druge dežele. Tako-le se med drugim glasi: Letos menda zopet ne bo sadu na naših sadunosnih drevesih golih Kaj t veliko dreves bo meseca t brez lista in cveta. To prerokovanj maja 3 se stalo bo na veliko škodo in žalost posestnikom cel6 gotovo uresni čilo, če ne bodo sedaj meseca februarija in m nevarnosti v okom šli. Nob let se ni h duno8nih drevesih goseniških zaleg, kakor letos. Te bilo h tolik se morajo pobrati in sožgati, če ne, bode se gori navedeno prerokovanje spolnilo. Za pobiranje gosenčjih zaleg nam služijo posebne škarje na dolgem kolu ali rajici. Se bolje pa nam rabi priprost železen, roglast sekač ali „akel", da se ki se nekoliko znotraj in zunaj poostri tako, more ž njim zalega iz vejic smukati pa tudi odbijaje trebiti. Za 15—20 kr. napravi vsak kovač tako orodje ne sme soseda nemarneža brez svarjenja pu > stiti, ampak zahtevati, da tudi on po svojem sadunosniku enako stori. Vzajemno delo, združene moči tudi tukaj največ zdajo. Narodnogospodarske stvari. Kava pred državnim zborom Dunajskim. Magj ščejo po vseh potih, kako bi siromašne svoje državne finance okrepčali pomagati tudi povikša m Ck ac na k a v o In Avstrijska sedanja vlada, katera rada drugim jim bi moral in petrolej. ! po gos lih Magjarskih, porazumela se je z Ogerskim minister-stvora o tem, da colnino (dac) stavita na 24 gold, za cent.- Odbor, v Dunajski zbornici za to izvoljen ni pritrdil vladinemu predlogu, ampak zbornici predlagal, naj colnina za kavo, ki se pripelje v dežele našega cesar- stva, bode le 16 gold. Nek poslanec, da bi posredoval med predlogom vladinim in odborovim, je predlagal 20 gold, za surovo kavo, 25 gold. pa za žgano kavo. Obravnava o dacu za kavo je pripeljala mnogo govornikov na oder; eni so zagovarjali ministerstva predlog, drugi in to možje federalistične stranke, pa ga pobijali. Görke sta solila tudi liberalna poslanca dr. Kronawetter in Skene ministerstvu; poslanec pl. Zallinger (mož federalistične stranke) je izvrstno in temeljito razlagal pojem tega, kaj je branivna colnina (Schutzzoll) i ki ne more zavoljo različnosti dežel po enem kopitu narejena biti v Avstriji; zato mora politi- ški program Avstrijskega federalizma dopolniti se z federalističnim gospodarstvenim programom. Blizo v istem duhu je govoril drugi mož naše stranke dr. Oelz, ki je posebno pobijal krive ugovore nekaterih ustavovercev, ki so v govorih svojih trdili, da kava ni hrana, ki človeka siti in redi, ampak je človeku le 7 blizo to, kar mu je žganje ali kaka druga slast da tedaj povikšani dac na kavo ne bode zadel toliko revnih ljudi, kakor bogatinov. Da pa to ni resnica, doka- zati si je prizadjal tako-le v svojem govoru: ) ,Moj namen ni, obračati pozornosti slavne zbornice na moj govor, izraziti me je volja le nekatere pomis-like, ki mi vsled zaslišane debate ležč na srci. Da bi se bolj krepko podpiralo od vlade namerjano v z vi sanje colnine za kavo, zaradi tega so prijatelji vzvi-ševanja colnine trdili stvari , katere so v prirodoznan-skih in v državoznanskih krogih neresnične spoznane, že davno neresnične spoznane, zategadel jim ne bode moči pomnožiti zaupanja v našo parlamentariČno vlado. Skus a se je, naslikati vzvišanje colnine za kavo kateri bi malo ali se je govo-vžitek bo- kakor nekak ,,davek o potrati", komaj zadel ubožnejše rilo: ,,Kava ni redilna tvarina, ljudstvo, in zato kava Je gatinom in debelim ljudem, da bolj z lahka prebav-ljajo, zaradi tega bi zadelo vzvišanje colnine za kavo bogatine in debeluhe. Tej trditvi moram odločno kava redilna tvarina, tem- ugovarjati. Ne 7 da je ki se potem na rajico natakne in pribije. Najbolji čas niti na toliko hvalj za to delo je meseca svečana ali sušca; brž ko bolj nice brez škode drevesu Tu moramo pozornost naših sadjerejcev vnovič obr > ,gosenčjo baklj (C i ki posmodi gose- Vred. Gl več kar je važnejše, kar je naj veče važnosti za ubogo pak pot k slabšemu, zato lepo prosim slavno zbornico, delajoče ljudstvo, je to, daje kava sredstvo, sred- naj ne prezre svarila, katero izgovarjam na križ-potu stvo edino svoje vrste, katero promembe snovi v člove- prde glasovanjem. škem telesu počasi izvršuje in tako Človeka sitega stori. _ Gotovo je, da je kava delavcu poleg pičle njegove in slabe brane edino sredstvo , da more ves dolgi dan in mnogokrat tudi vso dolgo noč prestati pri težkem delu v preživljenje svojcev, in vrh tega še ne govorim o ubož- Književstvo slovansko. Antona Martina Slomseka zbrani spisi nib bolnikih in oslabelih starih ljudčh, katerim je kava nenadomestljivo krepilo. Kaj ostanejo potem ravno od vladi ni h krogov hvaljene in pospeševane naprave, v katerih kuhajo juho Druga knjiga: Basni, prilike in povesti. Zbrai in vredil Mih. Lendovšek ) kaplan v Ptuji. Natisnila in zalo- f in caj kajti več je nego li s samo svitlo peno pozlačen ,,gospodoželjstven švindel", ako se ubogemu delavcu, in odteza teži kateremu ni moči kupavati tečne hrane, pridobivati si moči v kavi ter se bolj še nego do sedaj sili vživati, kar ni nikako odškodilo za kavo, nam rec brozgo > skuhano iz cikorij ali fig, v kateri ostra žila tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu 1878. Hvalevredna je bila misel gosp. Lendovšeka po različnih knjigah raztresene spominke neprecenljivega književnega Siomšekovega delovanja v skupnih knjigab na svitlo dati, katerih druga pod gori navedenim naslovom je ravnokar na svitlo prišla. Ona obsega na 25 polah 77 basni in prilik, 102 povesti, 100 prijetnih pripovedi za otroke, pa 100 kratkočasnih kemična preiskavanja do danes niso našla druzega, nego največ pobarvano sladkorovo vodo in kapljo pelinovca. Res. v nebö vpijoč greh je, ubogemu delavca, kateri ^iijvtiiiu pt ij/u r vu» jjn um , pa x\JKf « i aiauv>a?tJlLS pravljic. Evo obilega in lepega berila za slovensko mladost! predgovoru popisuje Le ndovšek te žave, katere bilo je treba premagati, da se je našel za mnogokrat ne more kupiti si vrčka pive, da se okrepčd, prečiti vžitek krepila, katerega mu podaje skledica ložnik pričujoče 2 knjige. d Zato med drugim pravi: veselim srcem sem toraj sprejel naznanilo od od kave, pogostoma mešane s solzami! Takim načinom ostaje vladi samo še to, da naloži davke potu in solzam ubožcev — po tej poti se pomore bolnim našim finan- da bora družbe sv. Mohora dne 23. julija 1877. vzame družbena tiskarnica založbo in izdavanje Slom- pre šekovih „basni, cam t Odločno moram temu ugovarjati; jaz sem popolnem nasprotnih misli. Njegova ekscelencija gospod finančni minister se države s v se prilik in povesti". Dostavljam tukaj prisrčno prošnjo do vseh slovenskih rodoljubov, naj blagovoljno skrbč, da družbena tiskarnica pri tem početji zgube trpela ne bode. — Cena knjigi je nizka, naše vč, je trdil, da je konzumcijska možnost konzumcijsko možnostjo drugih velikih držav Evropskih skoraj na eni stopinji. To pa nikakor ni mogoče. Konzumcijska možnost dežel raste s produkcijsko močjo in v primeri z velikansko produkcijsko močjč Angleške in Francoske je naša produkcijska možnost vedno še prit- broširan iztis velja 1 gold. 20 kr., trdo vezan gold. 30 kr. Dobiva se v Celovcu v tiskarnici družbe sv. Mohora in pri vseh bukvarjih, ki imajo slovenske knjige na prodaj. * likava. Lahko vsakdo umeje, da ravno po oni kon-zumcijski možnosti, ki je nasledek povzdignenega obrt-stva, rasto imenovanima državama prihodki. Njegova da „ Velikega hrvatskega rječnika" , ki ga vreduje Jurij Daničič, ima te dni na svitlo priti prospekt, da učeni svet pred tiskom izjavi, kako bi se ta besednjak dal kar najbolje mogoče urediti. Pred dvema ekscelencija gospod finančni minister je dostavil, se je povžitek kave na Avstrijskem v nekaterih letih povišal za 50 odstotkov. Ravno to pa jasno dokazuje toma vsakako ne bo mogel priti v tisek, ker je dozdaj a vredjena. le črka ,,a * ,,Narodni Glasniku se imenuje nov časnik ki da konzumcijska možnost v Avstriji hira. Gosp. finančni ima še ta mesec v srbskem jeziku izhajati v Temeš- Zraven politike bode obdeloval varu, trikrat na teden. minister je ob enem trdil, da kava je le vžitek bogatinom. Tu naravnost pobija ena trditev finančnega tudi lepoznansko polje^ ter zastopal v obče slovanske ministra drugo sicer bi bilo moralo bogastvo v Avstriji interese. Cena mu je 10 gold, na leto. povišati se za 50 odstotko v, a da se to ni zgodilo, temveč da sta bogatstvo in imovitost v Avstriji opešala, zna vsakedo. Ako se zatoraj hoče povikšati kavi colnina, se ne namerava izvršiti ono pravilo, katero gospod finančni minister postavil kakor sploh veljavno pri colnem tarifu, in ki je samo ob sebi tudi dobro Politične stvari. Car Ruski in narod Ruski* namreč, da se ima naložiti vžitninski davek samo onim osebi f značaju in težnjah Ruskega cara se je predmetom, pri katerih so merodajni edini državni vedno videla Rusija v pravi dobi. To je se dand anes dohodki. Ravno v tem slučaji, pri colnini kave, pa ni tako ) toliko razločka je, da je zdaj zveza med Na mesto nekda- merodajen le državni dohodek, temveč še merodajniši carom in narodom postala drugačna, je pri tem zel6 važni ozir na ljudstvo , kateri ima od- njega malikovanja je stopila človeštvu bolj pristojna ločevati. Povikšanje colnine kavi bi uvedlo le kontrabantar- narod o politiki ne posluša več carovega diha, pač pa zato pa trdnejša čut: neomejljiva ljubezen med obema f m stvo in bi zmanjšalo dohodke državine. , u<»iuuu «n« ~. ^ ~ Govor gospoda finančnega ministra me je dovel do Aleksander eden največih vladarjev vseh dob in v srcu Že mnogo mojih predgovornikov je povdar- naroda bo živel menda še dalje, kakor Peter veliki in car pazi kako narodu žila bije. Brez dvoma je car precipua jalo, kako izvanredno neenake med seboj so produk- Aleksander 1. dobrotljivi. Malokdaj pa je tudi kak cijske in konzumcijske moči po raznih Avstrijskih vladar želje in namene naroda tako dobro razumel, kakor deželah. Ta različuost morebiti nima primere v vseh A1 e k s a n d e r II., in neizmerna priljubljenost, ki .1° kako hvaležni drugih državah svetä. Pravična uredba , resnična na- vživa po vseh krogih prebivalstva, kaže rodnostna in državno-gospodarstvena uredba in vzvi- znajo biti narodi, če se vladar ne ustavlja veliki moči šanje državnih dohodkov na pravični podlogi se dd do- volje narodove, seči ske in konzumne štatistike teh tako različnih dežel. na temelju kar najbolj moči popolne produkcij- Car Aleksander je bil ves čas svojega vladanja pot, po katerem hodimo zdaj, ni pot do boljšega isti mili, svobodoljubni , bistroumni vladar a bili so } am- časi f ko so hudobne spake, kakoršnih se na nobenem * 68 vladarskem dvoru ne manjka, pod krinko domoljubja in konservatisma nadlegovale ga, premotile dobro srce njegovo in njegovega živahnega duha strašile z raznimi pošastmi. Ta prokletstva vredna svojat je bila kriva, da se je vravnanje in zboljšanje državnih razmer hipoma ustavilo in se je cesarja res lotila neka nezaupljivost, ki ga je stala marsikako nemirno noč in mnogo britkih solz. A hipoma, kakor po nevidni roki, po visi previdnosti, ki vodi narode, se je pretrgala ograja, — hudobna svojat, ki se je vrinila med cara in narod , je bila vržena in prišla ob ves vpijiv in car Aleksander spolnuje dandanes zvesto včliko besedo, ki jo je izrekel pred vojsko: „Jaz bom zadnji, ki bom privolil v vojsko, a bom potem, ko bode vojska, tudi zadnji, ki bom meč vtaknil v nožnico." Ruski car sam je bil sila razkačen zarad brezvest-nosti Angleške politike, ki je v to, da Rusi zasedejo Carigrad, privolila le zato, da je Angleška vlada parlament prisilila do privolitve posojila za vojne potrebščine. Blagi duh njegov se blišči v teh-le njegovih besedah, ki so vredne, da se z zlatimi črkami zapišejo v zgodovino slovanstva: „Kot političen faktor utegnem pasti v kako zmoto ali celö grešiti, a kot Rus ne bom nikdar dopustil ali odpustil raz-žaljenja vsega naroda." — Po tej carjevi besedi smejo prijatelji Rusije in slovanske ideje mirno čakati prihodnosti. Z isto odločnostjo, s katero se je Ruski car postavil narodnemu gibanju na čelo, je neki tudi pripravljen, ravnati se po drugih željah naroda svojega; tedaj je tudi gotovo, da se bo pričelo vnovič notranje vravnanje Ruske države. Za to je porok druga beseda carjeva. O zadnji pravdi ,,nihilistov", v katero je bilo zapletenih v prvi vrsti veliko žensk, je car rekel, da bo pač pustil pravici prosto pot, a volja ga je tudi ne omejiti svoje pravice o pomi-loščenji. „Ženske Ruske" — rekel je car — „sem spoznal še le v sedanji vojski po vsi njihovi vrednosti; občudoval sem jih kot usmiljene samaritanke, in nisem se obotavljal, tem angeljem poljubovati rok. Da! skoro bi bil zgolj spoštovanja in hvaležnosti pred njimi poklekoval. Zavoljo njih bodi tudi zapeljanim milost". Kaj bi pristavili temu? Takemu vzvišenemu duhu ni treba ne poveličevanja po pesnikih, ne pripoznanja po politikarjib. Blagor cesarstvu, v katerem sta narod in vladar v najlepšem sporazumljenji, drug ves za druzega! Zgodovinske stvari. Turki pred Ounajem. Priredil M. Molek. Turki vdrugič pri Dunaji. {1683.) (Dalje.) Kakor pri prvem obleganji tako je bilo tudi še zdaj mesto slabo utrjeno. Od onega časa, ko sta bila Adolf' Schwarzenberg in Nikolaj Palfi mesto Grjur (Raab) na Ogerskem zopet nazaj dobila, se je bila neka škodljiva vnemarnost in grešna brezozirnost Dunajčanov poprijela. Cem več se je govorilo, čem več se je pisarilo, kako naj se mesto zavaruje, tem manj se je storilo. Se prvega obleganja niso bili pozabili, kako hudo se je takrat njihovim prednikom godilo, al malomarnost bila je kriva, da še potrebnih krajev zadostno obkolili niso bili, malo košev pripravili, ki so jih pri napadih zelo potrebovali in le 10 topov na bastijone (sprednje utrjene kraje prave trdnjave) postavili, jarkov z vodo še ne napolnili, ladje in druzega lesd na kupe prepustili so sovražniku. Vsa posadka obstala je iz mestne straže in kakih 1000 mož polka Keiseršteinovega. Vojvoda Lotrinški ie bil še le oi 9. do 11. julija več druzih čet noter pripravil. Ernest Rüdiger Starem^berg je bil zdaj star kakih 48 let, rojen v Gradcu. Se le 13 let star vde- ležil se je že tridesetletne vojske proti koncu (trajala je od 1618 —48), bojeval se zoper Svedijane in ,,koruze" na Ogerskem, pa tudi zoper Turke in Francoze. Mojsterski razumnik v zboljšanji strelnega orodja je naglo napredoval od stopinje do stopinje ter postal maršal. Kakor se pa zlato čisti v hudem ognji, tako mora poskusiti se dobro ime med svetom; a ni je prednosti in čednosti, da ne bi imela sovražnikov. Tudi vrlega Rüdiger j a so zavidali, ker je tako hitro napredoval; še v spisih so ga hudo napadali, ob-rekovali in obsojevaii, češ, da ne zasluži biti poveljnik Dunajčanom. Tako delajo vselej hudobni ljudje. Dobrega nočejo pripoznati, boljšega pa ne morejo najti in storiti! Čast vendar ie ostane možu, katero zasluži. JR-üdiger je svojo opazovalnici imel na cerkvi sv. Štefana, kjer se še zdaj z velikim spoštovanjem kaže kamen, na katerem je sedel vitežki mož ter gledal, kaj se na okrog godi. Temu junaku, izvedenemu ia utrjenemu v vojaškem orožji, stal je na strani drug mož, čegar ljubeznjivosfc in miroljubnost bili ste v obče znani: duhovnik grof LeopoldKoloniČ. Pogumnost duhovitega škofa, njegovo slavno ime in njegov krepak glas navduševal je boreče , osrčeval in malomarne priganjal na odkazane jim prostore; ranjene je obiskoval in tolažil umirajoče; vodil gasilno stražo in odvračal draginjo in pomanjkanje; tudi smrti se ni prav nič bal. Posebao pri srcu pa so mu bile z ranjenimi napolnjene bolnišnice; ukazoval je ženam ia starčkom, naj napravljajo srajce, obuvalo za vojake; porabil je vse za taka dela, kateri za drugo niso bili. Kakor ob dnevih Ferdinanda, ko sta Thurn in Bethlen Gabor Dunaju pretila, so se izvrstno obnašali tudi zdaj študentje in postavili se na najnevarnejše kraje: na Škotski, Lebeljski, Cesarski in Koroški pomol trdnjav. Voditelj njihov pa je bil učeni in pogumni Pavel S or bait z Nizozemskega, zdravnik Eleonore cesarice vdove. Sedemdesetletni državni računar Volbenk Rei-schel pa je zbral dvorne služabnike v štiri krdela po 1000 mož. Maks Trautmaasdorf je bil izvoljen za njihovega polkovnika. In Ambrož Frank, ud vna-njega sveta, pa je zbral krčmarje v kompanijo prostovoljcev, ki so tudi dobro došli. Eaako so se zbrali v svoje oddelke mesarji, pi-varji, peki, Čevljarji in neoženjeni rokodelski fantje; po njihovem zgledu tudi prodajalci in založniki raznovrstnih reči, kramarji in ves obrtniški stan. Že samih meščanov je bilo osem kompaaij pod vodstvom župana Ivana Andreja Liebenberga; Daniel Foki, viši mestni ^ključar, je bil podpolkovnik; mestni sodnik Simoa Štefan Šuštar, major in viši nadzornik in še nekoliko mestnih svetovalcev so postavili za poveljnike. Redna vojna je znašala 13.866 mož; meščanov je bilo 2382, od družeb s trgovci vred 4012, dijakov 700, dvornih služabnikov 1000, vseh skupaj 21.960 mož za boj ugodnih. Občudovanja vredna je bila posebno skrb v zdrav- 3tvenem oziru. Strogo se je pazilo nad snažnostjo ulic in druzih prostorov; v mestni hiši je bi i mlin na konje z dvema tečajema; na dvorišči mestne orožnice pa 20 ročnih io 6 mlinov na konje; potem so pregledali še kleti ter našli in popisali 170.000 veder vina; precenili 30 tudi še drugi živež. Po naznanilu mestnega zapisnikarja Nikol. Hoke-a je vagala žemlja za 1 krajcar 8 lotov in še nekaj čez; funt govedine je veljal 6 kraje., te le tine pa 9 kr. hleb kruha 3 funte težak pa 4 do 6 kr. Pogodeb Turki nikoli niso držali. Soseska v Ber-tolsdorfu se je v cerkvi in na pokopališči junaško branila; toda vsled pomanjkanja živeža in streljiva je bila primorana podati se sovražniku. Turki so jim obljubili vse; al Turška obljuba je goljufija; pomorili so do 3500 ljudi po svoji zverinski navadi: može, žene in otroke. Ta strašanska dogodba je še zdaj naslikana na podobi mestne hise. 13. dne julija zgodaj zjutraj so „spahi" (turški konjiki) vlačiti se začeli po polokrožnem pogorji do Donave od ,,predice pri križi" do Schönbrunna, od Hernalsa in Döblinga do Nusdorfa. Proti poldnevu privreli so z veliko močjo od Sent Marksa in „Pasjega turna" noter do predmestij. Starembergjih je dal s topovi zapoditi in zdaj, ko je skrajni čas nastopi!, še predmestja zažgati. V malo trenutkih je bila v plamenu konjska loka, Alzerjeva ulica, Sent-Urh, in „Hrvaška vas — Kroatendörfel (Spitelberg)", Sent Diepold, Gumpendorf, Videm, dirjalnica, velika cesta z vsemi cerkvami, samostani in palačami. Kolika škoda! — uničene so bile dragocene reči, nedomestljivo bogastvo učenosti in umetnij, uničen trud in delo toliko pridnih in delavnih rok! Ogenj bi bil segel kmalu vsled silnega viharja do lesa nakopičenega pri obkolih ali palisadah, le malo je še manjkalo, da ni celo mesto pogorelo; k sreči ste to silno nevarnost odvrnili pozornost Starembergova in pa skrb mestnih očetov. Skoraj neverjetno je, kar je storil Staremberg v zadnjih šestih dneh, to je, od 7. do 13. julija! Zginila je med meščani vsa grda sebičnost, ravno tako tudi bojazen; vsi so bili kakor otroci ene družine, enega srca in enega duha pripravljeni prestati neznano veliko nevarnost, trpeti pomanjkanje, pripravljeni tudi umreti. (Dal. prih.) Mnogovrstne novice, * Od kod in od kedaj izrek „non possumus" ranj-kega papeža Pija IX.? — Nekdo v „Vossische Zeitg." izvir tega izreka, ki je zuan celemu svetu, pripoveduje tako-le: ,,Biio je 7. svečana leta 1848., ko so Rimljani, vzburjeni po imenovanji nekega ministra nazadnjaka, prihruii pred Kvirinal, v katerem so sv. oče stanovali. Zbralo se ie ljudstva na tisoče s kričem: „Proč s farji, mi nocenao farskega ministerstva '. O tem hrupu se hipoma odprč vrata na balkonu in sv. oče z nekaterimi kardinali se pokažejo ljudstvu. Zdajci kričači umolknejo, sv. oče pa začnč tako-le govoriti: „Če hočete, da blagoslov Božji pride čez državo cerkve in Italijo vso, ne zahtevajte ničesa, kar se ne sklada z dostojnostjo prestola sv. Petra. Slišal sem ravnokar nekatere klice, ki gotovo ne izhajajo iz srca mojega ljudstva, zato jih ne morem, jih ne smem, jih nočem slišati („non posso, non debbo, non voglio"). — Od tega dneva, to je, 7. februarija 1848. počenši si je svet zapomnil častitljive besede „non posso", „non possumus" papeževe. * Fonograf ali glasopis — se imenuje zopet nova iznajdba, katero je iznašel Amerikanski tehnik Edison Atlanta. S to iznajdbo — kakor pravijo — se dadö po telefonu izgovorjene besede tudi brž napisati. Prav lahko je neki se tega vsakemu naučiti. * O sežiganji mrličev so bili lani in predlanskem mnogi listi polni, češ, da se mrliči namesti navadnega pokopanja v peči zato nalašč narejeni sežgč. Te dni je v Milanu umrl nek bogatin , ki je pred smrtjo naročil svojim ljudčm, da se ima njegovo truplo sežgati. Rodbina njegova je spolnila mu to željo in ga dala sežgati, kakor to znanstveni propisi velevajo. Bilo je pa jako gnjusno gledati to sežiganje, katero je trajalo od sobote zvečer do nedelje zjutraj, pa mrlič še ni bil popolnem sežgan. Nasi dopisi. Z Dunaja 23. sveč. — Ne morem si kaj, da ne bi tudi jaz spregovoril o eni jako veseli, o drugi pa jako žalostni dogodbi, obojni velikovažni dandanes. Da imamo na Dunaji pravih in krščenih judov kakor listja in trave, to je bralcem „Novic" znano; oni pa tudi ved6, da največ Turčiji prijaznih, Rusiji pa Slovanom v obče sovražnih kričačev se nahaja v tej nemČurski gardi. Vsi ti so pričakovali, da njim na ljubo bode Bis m ar k na interpelacijo o Rusko-turškem boji v državnem zboru Nemškem tako odgovoril, da tista politika, ki jo grof Andrassy v magjarskem srcu goji, pride konečno vendar na vrhunec. Al kako so se zmotili, kazali so dolgi obrazi tistih tukajšnjih ljudi, kateri poklicani ali nepoklicani „die öffentliche Meinung machen" (javno mnenje kujejo). Kakor s kropom poparjene so jih videli po mestu se plaziti 20. in 21. dne t. m., kajti slišali so iz jasnega in odločnega govora Bismarkovega 19. dne t. m., da Turčije, kakor je dozdaj bila, ni več, — da Nemčija ne bode stoletnega izkušenega prijateljstva z Rusijo žrtvovala na ljubo drugemu prijatelju (Avstriji ali Angliji), s katerim Nemčija nima direktnih interesov, — in da zarad razpada Turčije ni se bati kake velike Evropejske vojske. — To vse so pač jasne besede mogočnega Nemškega državnega kan-celarja, ki nikakor noče dopuščati, da bi se kdo vtikal v blagono3no delo, s katerim Rusija hoče nesrečne Slovane na iztoku rešiti jarma Turškega. To pač je jasen odgovor na vprašanje, a ne tako meglen, kakor so odgovori, ki jih grof Andrassy še zmirom daje po svojih organih — Auerspergu in Tiszi — v zbornici Dunajski in Peštanski. Pa vsaj tudi ne more drugač biti, dokler politika Avstrijska — kakor je zadnji „Brencelj" jo dobro ilustriral — „le slepe miši lovi". Po odgovoru Bismarkovem ni tedaj trdni zvezi Nemčije z Rusijo nobena moč na zemlji nevarna , po takem je naj veča in najmogočnejša Nemška država pomočnica Rusiji, da dovrši veliko Človekoljubno svoje delo na Balkanu in Slovane osvobodi tiranstva. Ni li to neizmerna sramota nemčurjem Avstrijskim in magjaronom Ogerskim, da si na vse kriplje prizadevajo, ovreči in prestriči blage namene Rusije in Nemčije — le zato, ker gre za osvobodenje narodov, ki so Slovani, katere strupeno sovražijo. — Slovanom sovražni tukajšnji listi so jeze kar razkože. „Tagblatt" imenuje Bismarka meše-tarja (Mäkler) in je radoveden, kako plačo (mezdo) bo za to dobil. Se huje pa divjd „Morgenpost" nad njim v Članku „Birmark spricht russisch" in se posmehuje Andrassyu rekoč: „to je tedaj plačilo sedemletne zvestobe do Prusije, katero je posnemal Andrassy v vsem, celo v kulturnem boji!" Primerja ga celö z očakom Jakobom, ki je sedem let služil za lepo Rahel, nazadnje pa dobil le njeno brljavo sestro. Tedaj bo moral še Andrassy, da si pridobi Bismarkovo prijateljstvo, še sedem let se prikupovati mu. To je sad Magjarske politike, — ki ga mora zdaj Andrassy požirati. — Dve drugi dogodbi zadnjega tedna pa ste, ki jih Slovan zapisati mora s Črnimi pismenkami v zgodovino parlamentarizma Avstrijsko-ogerskega, kajti v zboru ta-kraj in unkraj Litave glasovali so Slovani za predloge colninske tako, da tu jim mora Auersperg, tam pa Tisza hvaležen biti, kajti oni so priborili minister-stvu tisto revno večino glasov, da predlogi vladni niso popolnem padli. In kdo so bili tisti možaki, ki so prezrli korist naroda in le više dohodke državne pred očmi imeli? V Dunajskem zboru — Poljaki, v Ogerskem pa Hrvatje! Da bili bi Poljaki na Dunaji, v Budapešti pa Hrvatje s Saksonci glasovali zoper predloge, padla bila bi tu in tam vladna predloga in stebri nesrečnega dualizma bili bi se hudo majati začeli; tako pa, če tudi le začasno, se je vtrdiia ona dualistična zveza, katera v Avstriji gospode dela Nemce, na Ogerskem pa Magjare. O Poljacih se ne čudimo, kajti njihovo politiko dela luna; al da naši bratje na Hrvaškem si ne upajo Magjarskim sebičnim zahtevam in Magjarskemu oholemu regimentu odločno se protistaviti, to nam je zagonetka, ki je nikakor rešiti ne moremo, pa si je tudi oni sami ne morejo, čemur nam je trostrano glasovanje o čolni in trgovski zvezi živa priča! V Gorici 24. febr. — Kot zvesti Goriški kronist moram med naše vesti zapisati izvolitev Leona XIII. Izvedeli smo važno to vest 4 ure po nje razglasitvi v Rimu; došei je namreč v sredo večer Nj. eksce-lenciji preč. kn.-nadškofu telegram, katerega je „Eco del Litorale" brž tisti večer natisnil. Danes smo imeli v praznično opravljeni prvostolni cerkvi svečano zahvalno službo Božjo vpričo zastopnikov vsakošnih oblast-nij, raznoterih druzih dostojnikov in velike množice ljudi vseh stanov. Vradniki so prišli v uradni obleki. — O rajncem Pi.u so prinašali časniki te dni vse polno mikavnih in karakterističnih anekdot. — Kaj , ko bi jez tudi o novem papeži eno povedal? Moj vir je zanesljiv. Leon XIII. ne govore samo italijanski in francoski, temuč znajo tudi enomalo nemški. Ko je bila v Perugia-i avstrijska posadka, imel je kardinal-škof Pecci priliko, občevati z avstrijskimi častniki. Iz tiste dobe izvira pripovedka, da mu je krepki vojaški poveljstveni jezik avstrijski jako dopadel. So3ebno mu je bilo všeč res impozantno vpitje „G'webr aus"! In to se dobro vjema s karakteristiko, katero so o novem poveljniku vojskovalne cerkve ravno kar priobčili časniki. — Preteklo nedeljo (17. dne t. m.) se je zgodila v Vertovbi ('/o ure od Gorice proti jugovzhodu) velika nesreča. Sprla sta se biia mladeniča Andrej Fornazarič io Anton Nardiu. Nardin je tekel za Fornazaričem. Ta se obrne in v Nardina tako nesrečno kamen zažene, da je že tisto noč umrl. F. se je sam podal k sodniji in je zdaj zaprt. — Novo artilj erij sko kosamo imamo tik kapucinskega vrta. Prostora bo v njej za 300 mož in 150 konj. Sezidal jo je naš Slovenec g. Ant. Bolko s pomočjo muni-cipija. — Takega februarja , kakor letos, nismo že kakih 28 — 27 let imeli. Nebo je jasno, kakor ribje oko, in toplo, kakor navadno meseca aprila. — Novi gimnazijski direktor je došel (gosp. Th. Pantke) in prevzame vodstvo z II. semestrom. Iz Trsta. (Hvala, komur hvala gre!) Gosp. Jožef Go din a je cerkev sv. Ivana na Starem Bregu v Ver-dčli na svoje stroške popravil. To izgledno darežljivo3t je radostno pripoznal prečastiti škofijski ordinarijat in 24. dne u. m. gosp. Godi ni poslal zahvalno pismo, v katerem milostljivi škof dr. Jurij Dobrila med drugim pravi: „Da je ta starinska cerkvica zopet v spodobnem stanu za službo božjo, se morajo farani zahvaliti le Vaši velikodušnosti , blagorodni gospod , in ordinarijat trdno zaupa, da bode pobožno ljudstvo večkrat zbrano v tej hiši Božji najgorečnejše prošnje pošiljalo k dari-telju vsega dobrega za Vaš dušni in telesoi blagor." Iz Kamne gorice 24. febr. — Prosim Vas , ljube ,,Novice", povejte mojim znancem, da naj nikar ne beže pred mojo telesno prikaznijo, imajoč jo za pošast iz groba , ako kogar njih sreča na uiicah me3ta Ljubljanskega ali kje drugej; kajti nisem še umrl ne, ampak prav resnično še živim , dasiravno so mi že „Slovenec", „Danica" io „Narod" „requiescat in pace" zapeli. Ne vem, ali jim je kdo ,,štolo" piačal? ali so mi brezplačno učinili to ljubav? — Res je, da sem hudo zbolel za pljučnico, ki je bila mi tem ne-varniša, ker je zdravnik ni koj spoznal in me je od začetka naopak zdravil. Ko sem premenil zdravnika, mi je kmalu odleglo, in zdaj gre čedalje na bolje. — Kdor komu da smrtni zvon zvoniti in njegov ,,parte-zettel" posije po svetu, naj se poprej do dobrega o smrti prepriča, kajti — če tudi so taka prenagla smrtna naznanila dotičnemu po ljudski pravljici veselo znamenje, da bode še dolgo živel — vendar niso prijetna znancem in vzlasti sorodnike vznemirijo ter jim še nepotrebnih stroškov nakopljejo, da pridejo od daleč na „pogreb" — živega. Zato, gospöda, pri taci h novicah ne zdbite gesla: „Festina lente!" Lovro Bernik, župnik. Iz Ljubljane. (Telegram „Novicam".) Z Dunaja 26. svečana: Za deželne zbore na Štajarskem, Koroškem in drugej že razpisane volitve so do jeseni ustavljene. — Kaj neki to pomeni? Je li to v zvezi z m o b i l a z i cij o, o kateri je zopet glas počil? — Ni km*lu kaka dogodba po širokem svetu toliko pozornosti nd-se obrnila, kakor smrt papeža Pi j a IX. in pa volitev novega. Danes tedea proti večeru je tudi v Ljubljani kakor bluk šla novica od hiše do hjše, da novega papeža že imamo z imenom Leon XIII. Ce tudi nam ni bil na drobno znan životopis noveg? sv. očeta, bilo je vsacemu veselo poroštvo to, da volitev, če tudi ne z enim samim glasovanjem izvršena, ni potrebovala dvakrat 24 ur, da je bila gotova, to je, di je mož izvoljen bil za glavarja katoliške cerkve, kakoršnega sedanji kritični časi potrebujejo. Pravijo, da sta Dunajski kardinal Kut3chker in pa Ogerski Simor največ vpljivala na to srečno volitev; ali je to re3 aii ne, neverno, t > pa je neki gotovo, da sami ranjki sv. oče Pij so si komor-nika Peccija za svojega naslednika želeli. Ker kaj več na drugem raeUu govorimo o novem papežu, naj tu omenimo le to, dd Zigrebški kardinal Mihajlovič je volitve izid naznanil novo izvoljenemu sv. očetu in da oni so kmalu potem kardinala Praškega kneza Schwarbe nberga počastili s tem, da so ga za ko-mornika namestnika imenovali. — (Hranilnica Kranjska) je imela 19. dni t. m«. svoj letni občni zbor. Prvosedoik je poročal , da se je njeno premoženje v minulem letu pomnožilo za 518.339 gold. 6 kr., ter je zneslo koncem ieta 1^77. skupaj 12 milijonov in 835 385 gold. 67 kr., od katerih spada: na posojila na zemljišča s pupilaričoo varnostjo 7 milijonov in 379.045 gold. 74 kr., na posojila na državna dolžna oisma, zlato in srebr6 277.453 gold. 60 kr., na posojilo tukajšnji zastavnici 102.000 go'd., na posojila na meojice 487.566 gold. 89 kr., vrednost državnih dolžnih pisem in Kranjskih deželnih dolžnih pisem za odvezo zemljišč po kurzu 31. decembra 1877. ieta 3 milijone in 328.947 gold. 50 kr., od teh nevzdignjene obresti zneso 6402 gold. 12 kraje., posojilo kreditnemu društvu 147.213 gold. 4 kr., službene kavcije 13.150 gold., penzijski zaklad 80.000 gold., vrednost lastnega realnega posestva znese 535.497 gold., inventar in kancelijske oprave 6184 gold. 13 kr., gotovine v kasi 471.925 gold. 65 kr., — skupaj 12 milijonov in 835.385 gold. 67 kr. Iz poročila se je razvidelo, da je bilo vloženih 420 prošenj za posojila na zemljišča, od katerih se je 44 ovrglo zaradi premale vrednosti dotičnih posestev; 376 prosilcem pa se je dovolilo skupaj 748.536 gold. 62 kraje. Hranilnica manjše p o s e s t n i k e posebno podpira, ker je več ko četrti del na hipoteke naloženega denarja tako-le razposojen: 1300 posestnikom v zneskih od 100 do 300 gold. 1000 1 „ „ od 300 do 1000 „ 500 „ „ od 1000 do 5000 „ 200 „ „ od 5000 do 10000 „ druge 3/* spadajo na posojila v viših zneskih. Hranilnica je občevala lansko leto s 95.191 strankami; denarni obrat je znesel 10 milijonov in 764.513 gold. 88 kr. Zastavnica, katero je ustanovila in jo vzdržuje hranilnica v podporo revnejšega občinstva, je imela 2047 gold. 41 kr. zgube, katero plača hranilnica iz re-servnega zaklada. Tudi kreditno društvo hranilnično minulo leto ni imelo posebnega vspeha zaradi neugodnih kupcijskih in obrtnijskih razmer. Občni zbor je dovolil, da se po predlogu ravnateljstva izplača tudi letos iz reservnega zaklada, ki znaša 932.691 gold. 91 kr., v dobrodelne in občnoko-ristne namene: za tukajšnji ubožni zavod...... 2500 gold. za podeljeno obleko revnim otrokom v taloici Ljubljanski....... 150 „ za božično slavnost oskrbovalnemu zavodu malih otrok......... . 150 „ za podporo ubo«nim dijakom Ljubljanske gimnazije .......... 200 „ ubožnim dijakom gimnazije Kranjske . . 100 „ „ „ „ Kočevske . . 100 „ „ „ ,, Novomeške . 100 „ „ „ Ljubljanske realke . . 200 „ „ „ učitelj, izobraževalisča . 100 „ za podporo revnim uČeacem 1. mestne ljudske šole v Ljubljani ......150 „ druge mestne šole..................250 ,, za napravo učbenih sredstev v ljudskih šolah za Kranjsko: „narodni šoli".........100 ,, „Schulpfennigu"........100 „ za podporo šolskih potreb za revna dekleta v tukajšnji, nunski šoli...... 200 „ nunski šoli v Skofji Loki ...... 100 ,, protestantski šoli ......... 200 ,, za vzdrževanje tukajšnjega oskrbovalnega ustava malih otrok....... 200 „ tukajšnjemu bolnišnemu podpornemu in pre- skrbljevalnemu društvu .....100 „ tukajšnji požarno stražni blagajnici . . . 400 „ za vzdrževanje Elizabetne otroške bolnice . 200 „ v podporo revnim iz deželne bolnice izpuščenim bolnikom...... . . 200 „ za, brezplačne obede na Graški univerzi, s posebnim ozirom na ubožne vseučiliščne dijake Kranjske........150 „ delavski bolnišni in invalidni blagajnici . 100 „ za gledališčino podporo 1877/8. leta . . 450 gold. revnim učencem ljudske šole za dečke v Novomestu.......... 100 „ mestni godbeni kapeli........ 200 „ za revne učence tukajšnje živinozdravnišnice 100 „ tukajšnji mestni dekliški šoli.....100 „ delavskemu izobraževalnemu društvu . . 50 „ za podporo ubozim učenkam Ljubljanskega izobraževališča za učiteljice .... 100 ,, godbeni šoli filharmoničnega društva . . 150 ,, v podporo tukajšnjega društva katoliških pomočnikov....................50 „ Kočevski dekliški šoli ..............50 „ društvu „sv. Vincenca" za podporo tukajšnji hiralnici.......... . 200 ,, za podporo Ljubljanskega „azila deškega" 200 „ „Vincencijevi konferenci" pri sv. Jakobu za revne...........100 „ zdravniškemu društvu Kranjskemu kot pripomoček LÖ8chnerjvi ustanovi za vdove in sirote zdravnikov.......100 „ tukajšnji siromasnici za napravo odeje in slamnic.......... . 200 ,, — (F zadnji seji mestnega odbora) je župan naznanil , da je mestna, nekdaj Novakova hiša, hranilnici prodana in da zdaj druzega ni treba kot to, da deželni zbor prodajo dovoli. Ker je g. Malitsch zarad starosti se odpovedal mestnemu odborstvu — odbor mu je v priznanje njegovih mnogoletnih zaslug za mesto podelil častno meščanstvo — dr. Stöckl in dr. Pfefferer pa vsled pravil volilnega reda izstopita iz razreda, zato bode letos volitev 3 odbornikov iz razreda, — iz 2. razreda volitev tudi 3 odbornikov namesto esr. Pirkerja, dr. Suppana inZieglerja, iz o. razreda pa volitev 5 odbornikov namesto gg.: dr. Kar. Bleiweis a, Doberleta, Goršiča, Petri- eičain Potočnika. — Obširna obravnava se je sukala okoli mestne zelo zanemarjene hiralnice Karlovškem predmestji); sklenilo seje mnogo prememb, ki jih ima magistrat dovršiti. — (Preskušnje za babice) v slovenskem jeziku so se vršile 25. in 26. dne t. m. v tukajšnji c. kr. poro- dišnici. Bilo je 14 učenk, 3 Ljubljančanke, oätale pa iz dežele. Preskušnjo so prestale vse , in sicer ena prav dobro s pohvalo, 4 prav dobro, 7 dobro, 2 zadostno in 1 zadostno z opominom. Izpraševalci bili so c. kr. vladni svetovalec dr. Stöckl, profesor porodo-slovja dr. Valenta in primarij dr. K. Blei weis. ivši trgovec gosp. Simon Pesjak, soprog velecenjene naše gospč pisateljice Lujize, je po dolgem bolehanji 20. dne t. m. umrl. Bodi mu žemljica lahka! — Gosp. P. Salvator Pintar, gvardian frančiškanski in župnik, je po večletnem bolehanji za vodenico 24. dne t. m. umri. Kako visoko spoštovan in mest-janom priljubljen je bil rajnki, ki je 16 let frančiškanske fare predstojnik bil, pričal je veličasten pogreb v pondeljek popoldne. Tudi „Novice" na gomilo blagemu gospodu položijo spomina venec, kajti gosp. Salvator bil je tudi velecenjen čbelar, čegar svet je družba kmetijska rada poslušala. — (Deputacija Avstrijskih katoličanov) se bode, kakor „Vaterl." piše, podala v Rim , poklonit se novemu papeža. „Slovenec" dostavlja tej novici, da naj se pri gosp. proštu dr. Jarcu, predsediniku katoliškega društva v Ljubljani, oglasi pismemo ali osebno, kdor se iz Kranjskega ali v obče iz slovenskih dežel želi pridružiti tej deputaciji. Dan odhoda njenega v Rim ni še odločen. — Okrajno glavarstvo okolice Ljubljanske je prve dni tega meseca razposlalo dotičnim županstvom v o- lilne izkaznice za volitev odbornikov v glavni ustavoverski b Walterskirchen finančne g odbor za obdelovanje Ljubljanskega močvirja, ki se ima po novi postavi ustanoviti, on prihodnji voditelj vseh del za osuševanje in obdelovanje tega važnega zemljišča. Naj tedaj možje, ki imajo ni st; da bode noval govori barona Pretis-a kar naravnost lažni k mi ime ) češ > da v odseku drug drugač pa v zboru Zdaj so tudi Poljaki s svojim „Poljskim vpra <( „, _ .. j____ „: i: ______x . __i_____-i___j • pravico voliti, skrbijo, da pridejo izvedeni možaki v ta sanjem" vmes dregnili, namreč: ali ne bo v prihodnj odbor. konferenci tudi „Polj s k t prišla v b Ves venske") (Vabilo k 42. odborovi skupščini „Matice Slo- svet se po pravici smeje Poljakom, da jih še ni pamet v sredo marca t. ob uri popoludne v Bereta se za- Vo- srečala Matičini hiši na Bregu. Dnevni red: pisnika 41. odborove seje in 13. občnega zbora. iitev predsednika, dveh podpredsednikov, blagajnika, tajnika, knjižničarja, pregledovalca društvenih računov in dveh ključarjev. Iz Budapešta. Zbornica poslancev nadaljuje raz pravo o coinini. 25. dne t. m. je sprejela vladni pred log, da se za kavo pobira dac s 24 gold, ^ tedaj še za gold, više kot Dunajska) - e,---- . -~~ ^uucjo»«j , — 26. dne t. m. pa je z Razprava o sklepih 13. občnega veliko večino glasov udarila 8 gld. daca na petrolej; zbora. 4. Razprava o knjigah, ki se bodo za 1878. na svitlo dale. minister Tisza je namreč razložil, da stan Ogerskih tiskovin. Razprava o izročevanji Matičinih financ je tak, da se morajo dohodki s povišanjem col- nine pomnožiti. Iz Zagreba. — Umri je tukaj pretekli teden biskup Razprava o raznih Matičinih zadevah. (Na maskarado „Sokolovo") pustni torek mar- Sokol a to cija v prostorih čitalničnih razpošilja odbor ravno zdaj vabila. Mi dostavljamo temu vabilu da ta veselica je že več let prvakinja vseh pustnih zabav in bode letos neki še posebno zanimiva. Ivan Kr a ij. za tako blagim rodoljubom. Res se sme reči, da vsa dežela žaluje Iz Rima. 20. dne t. m. 15 minut čez eno po- poldne je iz bazilike sv. Petra dijakon oklical narodu (Konfisciran) je bil včeraj „Slovenec" zavoljo veliko veselje: „papeža imamo", vzvišenega in pre» nekega dopisa iz Ljubljane o blatu po mestnih ulicah, častitega gospoda Joabima Pecci ki ^vu^uuut K9 V W U 1 LU c\i A. \J yj V 1 j Al SI ]G 1Q16 P TI *" djal L eon XIII. Rimsko ijndstvo pa je novega papeža Tedaj se še o blatu ne sme več pisati (Pobirki iz Časnikov.) Ljubljanski „Turški^list" sprejelo z navdušenimi klici „evviva papa!" (živio je v pondeljek pregrizel ves „Novični" članek „Cemu papež) 1 In neizmerni trg sv. Petra pa je bil ves na-ima biti zdaj kongres? tičen kateri se mu zdi nepatrio- tlačen z brezštevilno množico ljudstva. katero je papež ker odkriva slabosti Avstrije in njene grehe o blagoslovil, Joahim P e c c i (izgovarjaj Peči), nadškof tivv u y Jlv vž i uunii v c* oiauuon ülvciuju iu li juuv v/ mim^vwiv nij u vojski na jugu. Posebno ga jezi v onem članku stavek, v Perugiji v WJ o rv J. uai jugu., i. uotwuu ^a y vueui umuau oinrun, » * v i « 5 • j i , doZüäj auiUV/lUiOk , III Xiuaj IV U Ij papgi da, kakor na Turškem Rusi — utegnejo tudi pri nas Leon XIII., rodil se je iz plemenite (patricijske) ro notranji red napraviti drugi. Iz vsega članka štrli dovine v Karpinetu, v škofiji Agnani v nekdanji želja, da bi bila Avstrija že davno v boji z Rusijo. Mi papeževi deželi komornik m zdaj kot papež dne marca pa tu ponavljamo, da smo boljši patrijoti, kakor „Tag-blattovci" in ravno ker želimo Avstriji le dobro, pra- v 68. letu IX. 1810., in je tedaj zdaj vimo , po takem 14 let stareji, kakor je bil Pij , ko je bil izvoljen za papeža. Glasoviti Italijanski Bog nas varuj vojske z Rusi! — Ruska generala pisatelj in bivši minister nauka Ruggero Bonghi je Skobelev in Gurko sta rekla, da zapade smrti vsak v knjigi Slovan, ki se zoper Ruse bojuje. Na to opomni Du- „Pij IX. in prihodnji najska ki jo je pred 3 meseci izdal pod naslovom papež" o sedanjem papežu tu ed Morgenpost": „Kako pa, če bi Avstrija s svo- drugim tako-le pisal: „Kardinal Pecci je gotovo eden o blagega XJ. o j o iv ck ,, luui on puov . „ i\ai\u pa, ui xivaiuji» o o v uiu^iui iat\u*ic piani. jimi slovanskimi vojaki šla v boj zoper Rusijo? Ali najodiičnejših iuož sv. a: „ i; jyjj Ä« . i____ „ J Ruskih generalov besede veljajo tudi njim? kolegija, duhovit in v že srca xwuoniu ^wuv/iMivr i uvuv. viu » v i j»j u i««» u J • iu • «J.» uw Ol va ^ l\Oi oo 11 vemo odgovor na to vprašanje, a si ga ne upamo za- avojimi kolegi.' kar se tiče zdravja, pa najkrepk^jši med vsemi i Nek pisati. Upajmo, da do te vojske ne bode prišlo. drug časnik piše: „Kardinal Novicar iz Dunaja. in tujih dežel. Pecci združuje v sebi apostolsko milino z upravno strogostjo. Njega ijubijo vsi, pa enako se ga tudi boje, bolj a Na celo drugim poročilom moramo staviti neko Čudno novico, ki jo donaša „Nova Presse", da bode ministerstvo pred delegacije, ki se prično prve dni marca meseca, stopilo a zahtevo izrednega kredita za vojskiiie potrebščine. Za Bog»! kam gremo? Ministerstva predsednik knez Auersperg je odgovoril na interpelacijo dr. Giakre in tovarišev o zadevah Rusko-turške vojske , pa odgovor je spet tak, da nihče nič pravega ne ve, kaj Andrassy misli. Zbornica poslancev nadaljuje razpravo o colni- avo je večina (to je 159 glascv proti 130 Mož je zmernega značaja. Velike je postave suhe kot debele, na obrazu se mu bere ljubeznjivost. navadnem pa je v Glas, kadar govori, milo doni in je jasen, življenji je priprost, ljubeznjiv duhovit, kedar £il V IJV^lJj 1 j tf ^lipil/O^ A j KA Kß\j£Jll J L V y UUUJ V »V^UUl j ^ škofovskem opravilu, postane resen, strog in maestetičen. a Le en Pij a IX. glas je * da Leon XIII. je vreden naslednic Iz Rusko-turskega bojišča. Rusi priganjajo miru, ki bo gotovo sklenjen še pred kongresom aii konferenco. Turčija se je zadnje dni nekaj obotavljala, še zmiraj upajoč kake pomoči od zunaj ; na to je veliki ko Ruski knez zažugal, da zasede Carigrad z vojno a nah. Za se Turčija dalje ustavlja. E p i r u se širi ustaja t glasovi) določila 20 gold, za surovo, 25 gold, daca pa Albanci so se pridružili ustajnikom in petepli Turke kuhano kavo. Dozdaj je dac na surovo kavo bil le 16 gold, v srebru, v prihodnje pa ima biti 20 gold, v zlatu. Za to povikšan je je glasovalo vseh 14 judov , ki so ob Sekelnici. Po Avstriji zadnje dni hudo vre. Govorica o mobilizaciji gre po vsi Avstriji. Ali se bo mobiliziralo za to, da zasedetno Bosno in Hercegovino? poslanci, velika vrsta liberalcev, ministri in Poljaki, proti Proti Rusiji menda vendar ne?! Kranjski Hotschewar in dr. Sup pan; p o vi k š an ju je glasovala velika množica liberalnih med njimi tudi Dež m an, in vsi poslanci federali- Popravek. V 8. listu „Novic" na 59. strani v 3. vrsti d namesto „hišo, vredno 11.4000 gold/4 beri: 11.400 gold. stične stranke, naši grof a r b o ) Herman, grof Ho- henwart, Nabergoj, Pfeifer, dr. Vošnjak. tej seji pa je zopet hudo šumelo po zbornic' j ko Listnica vreduištva. Gosp. v N: Poročilo o „štepitni- kih" je preveč mistično pisano. Bralec ne vč, kaj ima misliti ]e o n j h Bi se stvar ne dala jasneje povedati? Odgovorni vrednik : Alojzi Majer. — Tisk in založba : Jožef Blaznikovih dedičev v Ljubljani.