PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
Ml	dnevni
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 260 (12.585)
Trst, torek, 4. novembra 1!
Nova priložnost za stari kontinent po neuspehu reykjaviškega srečanja
Danes na Dunaju začetek Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi
Jutri in pojutrišnjem bosta Shultz in Ševardnadze obnovila neposreden dialog
DUNAJ Zunanji ministri 35 držav Evrope, ZDA in Kanade se že zbirajo na Dunaju, kjer se bo danes začela Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi. Zanimanje za ta tretji nadaljevalni sestanek KVSE po helsinškem, beograjskem in madridskem je precejšnje, saj so tokrat izgledi, kljub neuspehu reykjaviškega srečanja med Reaganom in Gorbačovom, obetavni. Seveda ne moremo pričakovati takojšnjih uspehov, dogovarjanja v okviru KVSE so namreč dolgoročna, manjka jim senzacionalizem srečanj na vrhu,
je pa zato popoln neuspeh manj verjeten.
Zahodne tiskovne agencije zato posvečajo skoraj več pozornosti jutrišnjemu in pojutrišnjemu srečanju med Shultzem in_ Ševardnadzejem kot pa konferenci. Šef sovjetske diplomacije je ob včerajšnjem prihodu izjavil, da je na Dunaj prispel predvsem zaradi konference, da pa obenem upa v konstruktivne pogovore s Shultzem. Srečanje Shultz-Sevardnadze le slab mesec po reykjaviškem neuspehu in po-
Sovjetski zunanji minister Ševardnadze se je včeraj svojim avstrijskim kolegom Petrom Jankovitschem
na Dunaju sestal s
(Telefoto AP)
lemikah o krivdi za ta neuspeh bo po vsem sodeč le ponoven dokaz, da nista velesili omagali v njunem iskanju dialoga. Konkretnih rezultatov ne moremo namreč pričakovati niti od tega srečanja. Že res, da tako v Moskvi kot v Washingtonu zatrjujejo, da bodo na Dunaju nadaljevali tam, kjer so v Rey-kjaviku prekinili dialog, a tako eni kot drugi se dobro zavedajo, da niso niti za milimeter premaknili glavne .ovire pri nadaljnjem razorožitvenem pogajanju, in sicer militarizacije veso-
Se več, ZDA so trdno odločene, da bodo na KVSE dajale prednost človekovim pravicam, ali bolje rečeno njihovemu kratenju v državah Vzhodne Evrope, da ne bi bila vsa pozornost konference osredotočena na razorožit-vena vprašanja, ki so tako pri srcu Moskvi. V Sovjetski zvezi pa so kot kaže že pripravljeni na tako ameriško ofenzivo, saj poudarjajo, da so odprti za vsa področja helsinške sklepne listine, da pa bi Dunaj moral prinesti Evropi zlasti dobo brez jedrskega orožja. Za Moskvo torej ni tabu tem, razlike so kot vedno v različnem pojmovanju človekovih pravic. Medtem ko ZDA vztrajajo na osebni politični in verski svobodi, pa Sovjetska zveza trdi, da je temeljna človekova pravica živeti in delati v miru. Po pisanju vladnega glasila Izvestija sovjetska ustava jamči vsem državljanom pravico do dela, hkrati pa Izvestija očitajo ZDA in Za-
hodu, da najbolj grobo kršijo človekove pravice že s tem, ko imajo na desetine milijonov brezposelnih in ko dopuščajo razpihovanje sovraštva med narodi in hujskajo na vojno.
Take propagandne salve Moskve in Washingtona pa ne spreminjajo dejstva, da je Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi edinstven forum enakosti velikih in majhnih suverenih držav, ki lahko končno povedo svoje in ne capljajo samo za odločitvami dveh velikih. Poleg blokovskih držav se namreč konference udeležujejo tudi nevtralne in neuvrščene države, a KVSE je morda še najpomembnejša prav za tiste manjše države obeh blokov, ki jih veliki sili vse premalo upoštevata.
Evropa ima torej enkratno priložnost, da jasno in glasno iznese svojo zahtevo po miru. Dogovarjanja seveda ne bodo lahka, a stockholmski sporazum o krepitvi zaupanja na vojaškem področju je jasno dokazal, da si stari kontinent resnično želi miru, da noče več biti talec obeh velikih sil. Seveda bodo tu potrebne koncesije. Že res, da ni Vzhod izpolnil helsinških pričakovanj o spoštovanju človekovih pravic, a tudi Zahod je marsikdaj z diskriminacijami zavrnil sodelovanje na gospodarskem, znanstvenem, kulturnem in na drugih področjih, ki ga je prav tako predvidevala sklepna helsinška listina.
GODI/’'*	
o- r/i S	jio 1 - 85723
psi	>0
X- r t. c	
O O x ^	-si
v » ‘IT -r X c ^	%
X O f J—!	
r	i-1- rn ’ !	X.	1 —
f-5-	
O	'
X	)
04
•O
O'1
o
->•
s
!
a
ti
»d
>
uu od 19.
Dam vlada
RIM — splošno stav nu za leto 1 položaju se '
Ijajo na dana uri v Palači Chigi. Če se obe strani ne bosta sporazumeli, bomo skoraj gotovo imeli splošno stavko, prvo po tolikih letih. V takšnem primeru bi jo oklicali sindikati CGIL, CISL, UIL na sestanku prihodnjo sredo. Sindikati se ne izjavljajo o izidu tehničnega sestanka, ki je bil prejšnji petek v Palači Chigi; o njegovem poteku bodo ločeno razpravljala tajništva treh sindikalnih federacij. O petkovem sestanku in današnjih telefonskih izmenjavah mnenj protagonistov dogajanja okoli finančnega zakona krožijo različne govorice in med njimi tudi nekatere, ki bi jim veljalo prisluhniti. Med temi bi navedli sindikalne vire, po katerih naj bi nekateri vladni krogi bili pripravljeni na pogajanja, samo da bi preprečili stavko. Še posebej so naklonjeni sindikalni zahtevi po dogovorjenem znižanju družinskih dohodkov odvisnih delavcev, iznad katerega preneha pravica do družinske doklade in plačilo »ticketa«, odnosno prispevka zavarovanca. Predvsem je potrebno ugotoviti, kolikšna je politična pripravljenost, ki je vlada noče izdati. Po vesteh iz sindikalnih krogov so tehnični pogovori dovoljevali skupno ugotavljanje stroška sindikalne zahteve, da bi za 40 odstotkov znižali dohodkovno mejo. Ko je sindikat pojasnil, da znižanje ne zadeva nekaterih dodatkov k družinskim dokladam, predvidenih v sporazumu Scotti, naj bi strošek tega sporazuma znašal okoli dve milijardi lir, znesek, ki bi ga po sindikalnih ocenah vlada zlahka pogrešala.
Preiskava zaključena
Primer Sindona uradno pojasnjen: gre za samomor
MILAN - Primer Sindone je pojasnjen: napravil je samomor. Preiskovalni sodnik v Vogheri Antonio De Don-n° je v sklepnem preiskovalnem aktu ^apisal, da »v zvezi s smrtjo Michela sindone ne bodo uvedli kazenskega Postopka, ker je napravil samomor«, hodnik je upošteval lansko ugotovitev namestnika državnega pravdnika v Milanu Giovannija Battista Simonija jn zavrnil zahtevo sorodnikov sicilis-*e9a bančnika po dodatni preiskavi, na bi našli dokaze za umor.
Dr. De Donno je takoj odprl peti oddelek ženskega varnega zapora v jjogheri, zapečaten od 20. marca, ko so Mndono našli zastrupljenega v njego-Vl celici; po 53 urah nezavesti je umrl v splošni bolnišnici.
Strokovnjaki so temeljito proučili Primer in ugotovili, da je Sindona do-pro simuliral umor, do takšne mere, da Je uničil vse dokaze, celo vrečko, v kateri je bil sladkor. Zaužil je kar en mam ciankalija. Ker ima strup okus Pp nafti, je čudno, da se Sindona med Prijem ni zavedel, da je s kavo nekaj arobe; nasprotno je skodelico izpraz-R do dna... potem pa začel kričati: Zastrupili so me!«
Konec zasedanja italijansko - jugoslovanske gospodarske komisije
Jugoslavija zahteva od Italije, naj poseže da bi se razčistili odnosi z dvanajsterico
SANDOR TENCE
BEOGRAD Italijansko-jugoslovanska gospodarska komisija, ki je pravkar sklenila svoje plenarno zasedanje tukaj v Beogradu, je posvetila prvenstveno pozornost gospodarskemu sodelovanju med državama ter odnosom med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Glede dvostranskih odnosov je komisija sprejela vrsto sklepov, glede drugega vprašanja pa se je italijanska stran lahko samo obvezala, da bo stališča in tudi nekatere pritožbe, ki so jih iznesli Jugoslovani, čimprej posredovala dvanajsterici.
Odnosi med EGS in Beogradom doživljajo trenutno zelo delikatno fazo, tudi zato, ker nekatere države članice skupnosti (posebno Irska in Grčija) vidijo v Jugoslaviji nevarnega gospodarskega tekmeca, posebno na področju kmetijske politike ter na tržišču mesa.
Italija je v absolutnem merilu po Sovjetski zvezi in ZRN tretji jugoslovanski gospodarski partner, če sodimo samo po izvozu pa vidimo, da je Italija med kupci jugoslovanskih proizvodov na 2. mestu. Uradni statistični podatki o blagovni izmenjavi iz zadnjih let pričajo o določenem zastoju v tej razvojni smeri, čeprav zadnji in še ne uradni podatki kažejo na neko poživitev, ki bo za obe strani dobrodošla. Jugoslavija si želi več italijanskih investicij in v marsi-
čem očita sosednjim gospodarskim operaterjem, da so premalo dinamični v medsebojni kooperaciji. Dvanajsterici pa očita, da s prestrogimi protekcionističnimi normami zavira jugoslovanski izvoz na
na sredi poti. Italijani se pritožujejo, da potem ko investirajo v Jugoslaviji ne morejo več nadzorovati ali pa zelo težko nadzorujejo poslovanje zainteresiranih podjetij, ki se logično naslanjajo na notranjo gospodarsko in politično ureditev države. To je problem, s katerimi se soočajo vsi zahodnoevropski partnerji socialističnih držav in je v marsičem zelo težko premostljiv. Do nekaterih postopnih rešitev počasi sicer prihaja, predvsem po zaslugi Madžarske, ki s časom uvaja nekatere nove elastične norme v poslovanju s tujino. Neke ustreznejše poti bo treba dobiti tudi v odnosu z Jugoslavijo, ki ji marsikdo na Zahodu očita prezapleteno ekonomsko ureditev.
Italijansko - jugoslovanska komisija bo v kratkem poglobila te tematike in to tudi na podlagi globalnega načrta za gospodarsko stabilizacijo znotraj federacije. Ta načrt temelji v prvi vrsti na boju proti zelo visoki inflaciji, na naraščanju produktivnosti in na prizadevanjih, da bo jugoslovanski izvoz čimbolj učinkovit. Pot za izhod iz krize ne bo lahka in tudi rešitve niso za vogalom, zato Italija namera-
zahodnoevropskih tržiščih. Resnica je kot vedno nekje
va v tem delikatnem trenutku narediti stvarne korake, da bo Jugoslavija v vseh ozirih postala enakopravni ekonomski partner. O konkretnih pobudah sta se pogovarjala ministra za zunanjo trgovino Formica in Krekič, o vsem tem pa bo v bodoče tekla beseda tudi v posebnih delovnih odborih mešane komisije.
V Beogradu je bil govor tudi o specifičnih aspektih meddržavnega gospodarskega sodelovanja. Na dnevnem redu so bila vprašanja obmejnega poslovanja po avtonomnih računih, okrepitev trajektnih prog med jadranskima obalama, mešane družbe na relaciji Bari - Črna gora - Dalmacija in konkretna kooperacija podjetij, med katerimi prednjačita Fiat in Zastava. Beseda je kot smo izvedeli tekla tudi o novih naložbah, grupe Olivetti - De Benedetti v Bosni in v Srbiji. Jugoslovanska stran je na koncu seznanila sogovornike o načrtu za gradnjo tako imenovanih osimskih cest, ki jih bo v kratkem pričela izvajati.
Italijansko - jugoslovanska mešana komisija, ki deluje od leta 1964, skrbi za izvajanje številnih dvostranskih sporazumov. Njeni člani so tehniki ministrstev za industrijo, tujo trgovino in znanstveno raziskovanje. Formalno ima samo posvetovalne pristojnosti, njena vloga pa v praksi presega te okvire in je zato to telo dejansko eden pomembnejših dejavnikov pri celovitem usmerjanju sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo.
Arafat potrdil bližnji sestanek delegacij PLO in izraelskih demokratičnih sil
vil BAGDAD — Vodja PLO Jaser Arafat je izja-s ' podpira in pozdravlja morebitno bližnje iTmL.aiTie .Pre<istavnikov PLO in izraelskih debi .atskih sil, ki bo predvidoma v Bukarešti. V lavi za Tanjug, Oslobodjenje in radio Sarajevo ut Predsednik izvršnega komiteja PLO potrdil ,-in deljenost napovedi tega srečanja, kot je pred vi pisai izraelski tisk.
‘kateri izraelski časopisi so pisali, da sesta-jap. ®ed predstavniki PLO in pripadniki posa-na nu ’zrae^sRih levičarskih strank pripravljajo auses UC^0 romunskega predsednika Nikolaa Ce-
Danes vmesne volitve v Združenih državah
NA 2. STRANI
S palestinskimi predstavniki naj bi se v Bukarešti sešlo 30 izraelskih umetnikov, novinarjev in univerzitetnih profesorjev. Na sestanku naj bi izmenjali mnenja o možnostih za morebitno medsebojno priznanje PLO in Izraela.
Arafat je poudaril, da se predstavniki izraelskih demokratičnih sil niso odrekli srečanju s člani PLO niti po sklepu izraelskega parlamenta, ki ie prepovedal kakršnokoli srečanje izraelskih državljanov s pripadniki PLO. Zavrnili so to fašistično odločitev in izjavili, da še naprej vztrajajo pri srečanju s palestinskimi predstavniki.
Glede na razmere v zvezi s palestinskimi begunskimi taborišči na jugu Libanona in v Bsjru-tu je Arafat dejal, da so še naprej težke, saj Palestinci niso izpostavljeni samo napadom Amalo-ve milice ampak tudi izraelskim silam. Obtožil je izraelsko mornarico in letalstvo, da občasno bombardira palestinska begunska taborišča na jugu Libanona. Jaser Arafat je izrekel obžalovanje, ker so Palestinci v Bejrutu izpostavljeni tudi napadom sirskih obveščevalnih služb, ki podpirajo Amal.
Poraz KD na občinskih volitvah v Castrignanu
CASTRIGNANO DEL CAPO (Lec-ce) — Na občinskih volitvah v majhni občini Castrignano del Capo, ki so bile v nedeljo in včeraj, je doživela Krščanska demokracija hud udarec, saj je izgubila tri mesta v občinskem svetu, medtem ko so socialisti pridobili dva in komunisti enega svetovalca. Volitev se je udeležilo 3821 volivcev od skupnih 4823 upravičencev, to je nekaj manj kot 80 odstotkov. Za KD je glasovalo 1.439 volivcev oziroma 38,6 odstotka, medtem ko se je na prejšnjih volitvah 26. junija 1983 za to stranko izreklo 51,7 odstotka volivcev. KD ima tako sedaj samo 8 svetovalcev, medtem ko je imelo prej absolutno večino 11 svetovalcev. Socialisti so se povzpeli s 43,8 na 55 odstotkov in so si zagotovili absolutno večino ll svetovalcev, v občinski svet pa je sedaj izvolila svoje zastopstvo tudi KPI, ki se je povzpela od 1,3 na 6,1 odstotka.
Danes na naših športnih straneh
Nogometna derbija
Ta športni vikend gotovo ni bil tako uspešen kot prejšnji. Tako Jadran kot Meblo sta ostala praznih rok, uspešnejši so bili nogometaši, in še posebno Kras, ki se je po nedeljski zmagi povzpel kar v “	“	na prvo mesto skupne lestvice 2. ama-
terske lige. Na sporedu sta bila tudi dva slovenska derbija. Skratka, živahna dejavnost, ki bo prihodnji vikend še pestrejša, saj bodo v soboto Krasove namiznoteniške igralke nadaljevale s prvenstvenimi boji, na igrišče pa bo stopilo kar sedem naših ekip v moški in ženski odbojkarski D ligi.
Jadranovi košarkarji se torej vračajo z gostovanja v Padovi praznih rok, čeprav so imeli v tem srečanju veliko priložnost za zmago.
Odbojkarski obračun tokrat ni bil najboljši: tri zmage in trije porazi. V prvi vrsti velja omeniti ponoven uspeh Vala Kmečka banka, zmagali so tudi odbojkarji 01ympie Kmečka banka (C-2 liga) in odbojkarice Friulexporta (C-2 liga). Meblo je pred domačim občinstvom izgubil, praznih rok pa s£_a 'Mjdci še Bor JIK banka (moška C-2 liga) in Sloga (žen-
'V 2- nogometni amaterski ligi se je derbi v Bazovici med Zarjo in Vesno končal brez zmagovalca (1:1), v 3. amaterski ligi pa je v Trebčah domači Primorec premagal doberdob-sko Mladost z 2:0.
V prid republikancem je posegel tudi predsednik Reagan
Današnje delne volitve v ZDA v znamenju očitne premoči demokratskih kandidatov
NEW YORK Ameriški predsednik Reagan je sinoči ob koncu več kot tri mesece trajajoče kampanje za današnje delne kongresne in guvernerske volitve, v plačanem TV govoru pozval Američane »naj volijo za boljšo prihodnost« in oddajo svoj glas republikanskim kandidatom. Kot kažejo zadnje ankete o razpoloženju javnega mnenja, bodo rezultati jutrišnjih kongresnih volitev zelo tesni.
Največja pozornost javnosti je osredotočena na volitve v senat, v katerem imajo republikanci trenutno večino treh glasov. Glede na to, da se za ponovno izvolitev v senat poteguje 22 republikancev in samo 12 demokratov in ker ankete javnega mnenja kažejo, da tudi intenzivna predvolilna kampanja predsednika Reagana ni uspela bistveno spremeniti razpoloženja ameriškega volilnega telesa v korist republikancev, imajo demokrati realno možnost, da v senatu osvojijo »tanko večino«. Predsednik demokratske stranke Paul Kirk je na primer včeraj izjavil, da bodo demokrati v senatu zmagali z večino treh glasov.
Po drugi strani pa republikanski volilni strategi sodijo, da bodo njihovi kandidati ohranili večino ne samo v senatu, ampak, da bodo zmagali tudi v predstavniškem domu, kjer imajo republikanci od 435 sedežev trenutno le 180 mest.
Če bi se to uresničilo, bi republikanci postali po 1934. letu prva stranka, ki je uspela na delnih kongresnih volitvah v sredini predsedniškega mandata
osvojiti večino v obeh domovih kongresa. Po drugi strani pa demokrati načrtujejo zmago v obeh domovih, tako, da bi se ponovil položaj iz časa Eisenho-werjevega predsedništva, ko se je ta republikanski predsednik moral soočati s kongresom, ki so ga nadzorovali demokrati.
Ankete javnega mnenja sicer napovedujejo prepričljivo zmago demokratov v predstavniškem domu in tesen izid v senatu. O izboru kandidatov za senat bodo odločale volitve v desetih pretežno zahodnih in južnih ameriških zveznih državah, kjer po anketah niti republikanski niti demokratski kandidati niso v prednosti. V te države sta obe stranki v zadnjih tednih usmerili tudi večino svoje predvolilne agitacije. Predsednik Reagan je nekatere ključne države v teku predvolilne kampanje nekajkrat obiskal.
Zanimivo je, da ankete kažejo, da predsedniku Reaganu, kljub njegovi nesporni popularnosti in avtoriteti, ni uspelo obrniti toka predvolilne kampanje v korist republikanskih kandidatov. Kar 74 odstotkov vprašanih Američanov namreč izjavlja, da osebna popularnost predsednika Reagana ne bo odločala o tem, katerega kandidata bomo volili.
Največji vpliv na izid kongresnih volitev bodo imela po anketah javnega mnenja gospodarska vprašanja. Devetindvajset odstotkov vprašanih Američanov bo volilo po tem kriteriju, na zadnjih kongresnih volitvah 1982. leta je ta kriterij izbralo kar 68 odstotkov vprašanih volivcev.
Ankete tudi kažejo, da je izrazito v porastu tako imenovana volilna apatija. 1982. leta je samo 27 odstotkov volivcev izjavljalo, da jih predvolilna kampanja ne zanima, ob sedanjih volitvah pa se je za ta odgovor opredelilo kar 44 odstotkov anketiranih. Zaradi tega sta letos obe stranki še posebno pozornost namenili agitaciji preko televizije. Ocenjujejo, da so republikanci v ta namen uspeli zbrati približno petkrat toliko finančnih sredstev kot demokrati.
Medtem ko bodo rezultati najpomembnejših, to je senatnih volitev verjetno zelo tesni, pa bodo republikanci po mnenju večine anket prepričljivo zmagali na delnih guvernerskih volitvah. Nove guvernerje bodo volili v 36 državah. Za ta položaj se bo ponovno potegovalo 27 demokratov in samo 9 republikancev. Republikanska stranka bo osvojila večino guvernerskih mest samo pod pogojem, če bo izvoljenih več kot deset novih republikanskih guvernerjev. Kar pa po mnenju političnih analitikov ni verjetno.
Ker so Američani zadnja dva predsednika, to je Jimmyja Carterja in Ronalda Reagana izbrali iz guvernerskih vrst, živi del javnosti v prepričanju, da bodo Američani jutri opravili tudi grobo selekcijo za novega ameriškega predsednika. Med sedanjimi in bodočimi guvernerji je namreč več takšnih, ki imajo izrazite predsedniške aspiracije.
UROŠ LIPUŠČEK
Joaquim Chissano nasledil Machela
MAPUTO — Dosedanji zunanji minister Joaguim Chissano je novi državni poglavar Mozambika. Na ta položaj ga je izvolil centralni komite vladajoče stranke Frelimo v nasprotju z domnevami, da bo Samoro Machela, ki je umrl 19. oktobra pri padcu tupo-Ijeva na južnoafriško ozemlje, začasno zamenjalo kolektivno vodstvo. Chissano je v smislu ustave obenem vrhovni poveljnik oboroženih sil in predsednik Frelima (Mozambiške osvobodilne fronte).
Chissanu je komaj 47 let, že pred dvanajstimi pa se je proslavil kot zelo spreten politik: vodil je prehodno vlado, v kateri so bili tudi zastopniki dotedanjega portugalskega kolonialnega režima in ki je pripravila Mozambik na neodvisnost po 500 letih tuje nadvlade. Novi predsednik je revolucionar in marksist, je pa tudi pragmatik. Ko se je njegov rajni prijatelj Machel odločil za zbližanje z Zahodom, da bi tako lažje izvlekel državo iz hudih gospodarskih težav, ga je podprl in nekajkrat obiskal ZDA. Po izvolitvi je izjavil, da bo nadaljeval pokojnikovo politiko. Zunanje ministrstvo ZDA je ob čestitkah Chissanu izrazilo upanje, da bi državi tvorno sodelovali, da bi Mozambik ostal neuvrščen in da bi svoje gospodarstvo razvil na podlagi zasebne iniciative.
Osvoboditev Davida Jacobsena skvarila odnose Iran - Sirija?
Bulatovičeva kandidatura jih še razdvaja
Jugoslovanski književniki še nimajo predsednika
BONN — Direktor ameriške univerzitetne bolnišnice v Bejrutu, 55-letni David Jacobsen, ki ga je organizacija islamskih skrajnežev »džihad eslami« ugrabila maja lani in izpustila v nedeljo, je včeraj s posebnim ameriškim letalom dospel v Zahodno Nemčijo. Zdaj je v bolnišnici letalskega oporišča ZDA v Wiesbadnu pri Frankfurtu, kjer ga bodo temeljito pregledali, nato pa se bo vrnil v domovino. V ZRN je dopotoval z odposlancem vodje anglikanske cerkve in canterburyjskega nadškofa Terryjem Waitom, ki je posredoval za njegovo izpustitev. Časnikarjem ni dal izjav, a pred odletom iz Larnake na Cipru je dejal, da je ponosen na ameriško vlado, čeprav je med jetništvom s pomočjo videokasete pozval Washington, naj učinkoviteje ukrepa v korist ameriških talcev (teh naj bi bilo še pet ali šest, med njimi univerzitetni docent Thomas Sutherland in novinar Terry Anderson).
Bivši ameriški zunanji minister Kissinger Jacobsenovo izpustitev ocenjuje kot sad iranske in sirske želje po izboljšanju odnosov z Zahodom in posebno z ZDA. Damask naj bi se skušal rehabilitirati vpričo britanske obtožbe, da je vpleten v propadli atentat na izraelsko letalo, v Teheranu pa naj bi se čutili bolj ogroženi od SZ kot pa od ZDA. Toda v Parizu menijo, da se gre za Jacobsenovo osvoboditev zahvaliti predvsem posredništvu Irana in da so se zaradi tega odnosi med njim in Sirijo močno poslabšali. Znamenje tega naj bi bilo napeto tudi vzdušje, ki je označevalo nedavni obisk iranskega ministra »varuhov revolucije« Rafia Dousta v Damasku (Doust ima, kot kaže, velik vpliv na ugrabitelj-ske organizacije).
Na sliki (telefoto AP) David Jacobsen po prihodu v Wiesbaden v Zahodni Nemčiji.
BEOGRAD — Tudi včeraj se nad zgradbo v Francoski ulici 7 ni pokazal »beli dim«, ki naj bi naznanil, da so književniki vendarle dobili novega predsednika. Predsedstvo Zveze književnikov Jugoslavije je tudi tokrat zaman poskušalo izvoliti prvega med enakimi, torej človeka, ki bi eno leto vodil barko organizacije jugoslovanskih pisateljev. Kandidat je zdaj že dolgo znan: Miodrag Bulatovič, ponovno pa je znan tudi rezultat - štiri proti štiri. Vojvodina in Črna gora sta malce zamenjali vlogi - tokrat so bili Vojvodinci proti, Črnogorci pa za Bu-latoviča - čeprav je delegat iz Titograda omenil, da še razmišljajo, ali so se glede Bulatoviča res prav opredeli-
li. Predsedujoči včerajšnje »konklave« Aleksander Petrov je grenko pripomnil, da primer Bulatovič slikovito odseva stanje v Zvezi književnikov, pa tudi v družbi nasploh.
Po poltretjo uro trajajoči razpravi so književniki sklenili, da bodo ponovno prekrižali meče 15. decembra, torej po skupščini Združenja književnikov Srbije, kjer naj bi potegnili naslednjo potezo z Bulatovičem. Kaže, da bo kljub vsemu pat pozicijo premaknil le povsem nov kandidat - trmasto vztrajanje pri Bulatoviču bo slej ko prej prineslo še nekaj mesecev več brezvladja v jugoslovanski druščini književnikov... (dd)
Delegacija slovenske vlade končala obisk na Tajskem
BANGKOK — Delegacija izvršnega sveta Slovenije je po 3-dnevnem uradnem in prijateljskem obisku in pogovorih z najvišjimi predstavniki in poslovnimi ljudmi Tajske včeraj končala obisk v Bangkoku.
Predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj je izrekel zadovoljstvo glede pogovorov in dejal, da so bili zelo koristni za poglobitev gospodarskih stikov, za katere je še veliko možnosti. V pogovorih s tajskimi gostitelji so največ pozornosti namenili blagovni menjavi pa tudi tehnično-tehnološkemu, zdravstvenemu in kulturnemu sodelovanju, (dd)
Letalska nesreča v Iranu
Ob življenje 98 potnikov
TEHERAN — Iransko transportno letalo, ki je z obmejnega mesta Bahataran vozilo vojake v vzhodno mesto Zahedan, je strmoglavilo malo pred pristankom: življenje je izgubilo 98 oseb, 91 vojakov in 8 članov posadke.
Letalo C-130 »Herkules« je strmoglavilo zaradi tehnične okvare. Nekaj minut pred pristankom je treščilo v hrib, oddaljen deset kilometrov od letališča. Od nekdanjih 60 herkulesov jih danes leti še 20, trdijo tuji vojaški opazovalci.
Zadnja letalska nesreča v Iranu je bila pred 5 leti. Za sedanjo navajajo različne vzroke, od »tehnične okvare« do »nepojasnjenih okoliščin«.
V Beogradu spet protest kosovskih Srbov
BEOGRAD Nedavni poskus 17-letnega Albanca, da bi posilil 10-letno deklico iz družine Jakovljevič v kosovski vasi Plemetina je bil neposreden povod za včerajšnji pohod skupine več kot 150 prebivalcev srbske in črnogorske narodnosti teh in okoliških vasi prištinške občine v skupščino SFRJ. Skupini so se priključili tudi posamezniki iz Smedereva in drugih krajev, v katerih živijo Srbi, priseljeni s Kosova. Pogovora, ki ga je vodil podpredsednik skupščine Nedjo Borkovič, so se udeležili člani predsedstva SFRJ Veselin Djuranovič, član predsedstva CK ZKJ Milan Pančevski, predsednik srbske skupščine Branislav Ikonič in član ZIS Petar Vajo-vič.
Na govorniški oder so najprej stopili člani družine Jakovljevič, ki so ogorčeno spregovorili o neprijetnem dogodku. Poskus posilstva se je zgodil pred poročno slovestnostjo, je dejal stric napadene deklice Joviča Jakovljevič in vprašal, kaj bi se zgodilo, če bi se vinjeni svatje odločili za maščevanje. Ob-
čutno ostrejše kazni za storilce takšnih in drugih dejanj je zahteval tudi oče deklice Petar Jakovljevič.
Izjave prebivalcev s Kosova so zajele tudi največje kosovske probleme. Žalostno je, da mora neki traktorist, kakršen sem jaz, je dejal Svetislav Tanas-kovič, zvezni skupščini govoriti o težavah Srbov in Črnogorcev. Danes se počutimo, kot da živimo sredi Albanije. Selimo se že skoraj pol stoletja, nihče iz pokrajinskega vodstva pa ni naredil ničesar, da bi nas zadržal. Morda mi bo kdo očital, da sem nacionalist, vendar ne sovražim nobenega naroda niti v državi niti zunaj nje, svojega pa ne podcenjujem, je poudaril in vprašal, ali so milijoni domoljubov padli v NOB in revoluciji samo za svobodo Srbije, Hrvaške in drugih republik, ali tudi za svobodo Kosova. Nesprejemljivo je, da otroci srbske in črnogosrske narodnosti v Kosovu živijo v strahu, medtem ko otroci drugje v državi spijo mirno.
Slišati je bilo tudi več neposrednih obtožb na račun članov njaožjega vodstva Kosova ob poudar-
kih, da v nekaterih od njih ne glede na to, ali s0 Albanci, Srbi ali Črnogorci, ne vidijo zagotovil z® ureditev razmer in zaščito pred nepravilnostmi. DO' volj je bilo političnih zagotovil. Tega imamo dovolji je poudarila Zagorka Jakovljevič in dodala, da se n® bi odpravili v skupščino, če bi pokrajinski voditelji prišli na pogovor v vas Plemetino, kamor so jih p°' vabili.
Značilno je, da skoraj ni bilo govornika, ki ne bi omenil emigrantov iz Albanije kot glavnih nosilcev protirevolucije in separatizma in spodbujevalcev iZ' seljevanja Srbov in Črnogorcev iz pokrajine. Predsednik mestne konference SZDL vasi Plemetine Ve-dimir Andjelkovič je zahteval zagotovila za konkretno reševanje problemov na Kosovu. Dimitrije Jakovljevič pa je v afektu celo dejal, da v nasprotnem primeru Srbom in Črnogorcem ne bo preostalo drugega, kot da se branijo z orožjem, ali pa se vsi izselijo. Njegovo stališče je potrdil tudi Bora Dželetovic. ki je dejal, da bo v primeru, če bo zaradi istih vzrokov znova moral potovati v Beograd, tam ostal z® vedno, (dd)
Prve reakcije na nesrečo v baselski tovarni Sandoz
ŽENEVA — Tudi v Švici je nekaj zaškripalo v njenem očitno le navidez brezhibnem sistemu. Poslednji trn v boku švicarskega odprtega ustroja, naj bi bil »neverjetni požar«, ki je izbruhnil v noči med prejšnjim petkom in soboto v skladišču kemičnofarmacevt-ske industrije Sandoz pri Baslu, na švicarsko-zahodnonemško-francoski tromeji na Renu.
Prebivalci dokaj gosto naseljenega industrijskega okraja pri Baslu so v noči, ko je prišlo do eksplozije, kateri je sledil požar v skladišču, zagledali rdečeoranžni plamen, ki se je dvigal kakih petdeset metrov visoko v nebo. Kakšne posledice bo lahko imelo vdihavanje plina merkaptan, ki je ušel iz skladišč tovarne kemičnih preparatov, ni še povsem jasno. Takoj po nesreči je radio svetoval prebivalcem ogroženega območja, naj ostanejo doma in
dobro zaprejo okna in vrata. Prebivalce je nekoliko umirila le vest, da plin, ki sicer ogabno smrdi, ni strupen. Ostaja pa še vedno odprto vprašanje kako je treba tolmačiti dejstvo, da »plin lahko povzroči motnje v dihalnih organih«, oz. kako gledati na ekološke posledice zastrupljenja reke Ren, na površju katere plava, po nesreči, na stotine mrtvih rib.
Po mnenju francoskega ministra za varstvo okolja Alaina Carignona, ki je naslovil oster protest švicarski vladi, gre tudi tokrat, ob prisotnosti hude nesreče, za katero ni še mogoče določiti realnih razsežnosti in predvidevati morebitnih posledic, za nesprejemljivo utajo bistvenih informacij. Molk švicarske vlade po baselski nesreči se torej v bistvu najbrž ne razlikuje veliko od »vzhodnega« molka po Černobilu.
Razstava orožja v Pekingu
Vojak razkazuje najsodobnejši protiletalski raketometalec kitajske izdelave, ki ga je moč voditi z infrardečimi žarki. Ogledati si ga je mogoče na prvi razstavi orožja v LRK, ki jo odprejo danes v Pekingu. (AP)
Argentinski predsednik o Falklandskih otokih
Argentinski predsednik Raul Alfo®' sin je v svojem uvodnem govoru ob odprtju 13. medameriške mornarsk® konference v kraju Mar del Plata, izj®: vil, da bo Argentina po mirovni libd1 reševala afero Falklandskih otokov, 5 tem pa še ne izključuje, da bi lahko prišlo do kakega incidenta, ki bi 13 »mir« skalil.
V središču pozornosti AlfonsinoV® vlade ostajajo torej reakcije na enostransko potezo Velike Britanije, ki J® razširila svoje ekonomske vode oko® Falklandskih otokov, vendar vse kaže-da je poseg britanske vlade le pretveza za nadaljnje netenje protiamerišk®: ga ognja. Kamen spotike naj bi tudJ tokrat bile ZDA. V tej luči naj bi ih1®' le svoj smisel tudi ostre latinskoameriške kritike britanskemu izvajanju ameriške politike v Srednji Amerik1-večkratni pozivi neuvrščenim in min1" vrh med Brazilijo, Argentino in Urugvajem.
Kljub protimanjšinskemu pritisku na Koroškem
Več prijav k dvojezičnemu pouku
CELOVEC Na tistih 82 ljudskih šolah na Koroškem, na katerih lahko obiskujejo otroci tudi dvojezični pouk, je letos vsega vpisanih 5692 otrok, kar je za 15 manj kot v lanskem šolskem letu. Na 65 od teh 82 ljudskih šol so vpisani otroci tudi k dvojezičnemu pouku; skupno jih je 1130 ali 19,85 odstotka vseh vpisanih otrok. V absolutnem številu to pomeni, da je vpisanih 32 otrok več kot lani, procentualno pa je to prirastek za 0,79 odstotka, pri čemer pa je treba še omeniti, da je procentu-alni delež glede na skupno število vseh vpisanih otrok v primerjavi z lanskim šolskim letom še za nekaj več narasel.
Poleg teh prijav na dvojezičnih ljudskih šolah je treba tudi omeniti, da je vpisanih v 24 predšolskih razredih in 3 predšolskih skupinah vsega skupaj 264 otrok, od teh pa jih je prijavljenih k dvojezičnemu pouku 31 ali pa 11,74 odstotka.
Otroci, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku, se razdelijo takole: 50 jih je prijavljenih na šestih enoraz-rednih šolah, 174 na 14 dvorazrednih šolah, 14 na dveh trorazrednih in 892 na 43 štirirazrednih ljudskih šolah.
Pouk slovenščine obiskuje na 15 glavnih šolah 311 glavnošolskih učencev. Od teh jih je po manjšinskem šolskem zakonu prijavljenih 110, 129 jih obiskuje slovenščino kot alternativni jezik, 72 pa kot prosti predmet.
Na 1. šolski stopnji ljudske šole je vpisanih letos vsega 312 otrok za dvojezičen pouk. Od tega jih obvlada po statistiki deželnega šolskega sveta slovenski pogovorni jezik 101 v normalnem obsegu, 55 slabo, 156 pa jih je takih, ki nimajo nobenega predznanja slovenščine.
Na zvezni gimnaziji za Slovence je vpisanih 433 otrok, od tega 250 na spodnjih stopnjah. Eno- in triletno dvojezično strokovno šolo za ženske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu obiskuje v letošnjem šolskem letu 86 gojenk.
Pouk slovenščine na srednjih in višjih šolah obiskuje letos kot prosti ali alternativni obvezni predmet 216 otrok.
Vsega torej obiskuje v letošnjem šolskem letu na področju manjšinskega šolskega zakona 2207 dijakov predmet slovenščino oz. so prijavljeni za slovenski ali nemški in slovenski pouk, kar je v absolutnem številu za 17 več kot v lanskem šolskem letu.
V primerjavi z lanskim letom je torej zabeležen sicer bolj skromen, a spričo vladajočega pritiska zoper dvojezični pouk zelo razveseljiv prirastek prijav k dvojezičnemu, skupnemu pouku.
Od okrajnega šolskega nadzornika smo dobili sporočilo, da na nobeni šoli ne preizkušajo modela deželne pedagoške komisije in da tega tudi ne mislijo storiti.
»Nesporazumi« ob sejmih motorjev v Vidmu in Gorici
GORICA — Za nami sta dva sejma avtomobilov in motorjev v Gorici in v Vidmu. Znano je, da je prišlo med pobudniki teh dveh sejmov do nesporazumov glede časa, v katerem sta se sejma vršila. Goriški Exp6 Motor Ra-cing se je namreč zaključil prejšnjo nedeljo, videmski sejem pa se je pričel že dan prej. Istočasnost torej. Videm-čani so šli celo do sodnika, da bi od njega dosegli prekinitev goriškega sejma. Njihova namera pa se ni uresničila. Seveda bo v bodoče potrebno, da bo Deželna uprava točno določila kdaj se lahko vrši eden, kdaj pa drugi sejem. Res je namreč, da ob takih priložnostih še zlasti mlada publika roma iz kraja v kraj, da si ogleda novosti in zanimivosti z avtomobilskega in motorističnega področja.
Ko smo si ogledali oba sejma lahko enkrat toliko ugotovimo, da je bil go-riški sejem veliko boljši od videmskega. Pravzaprav niti primerjave ni bilo med njima.
Minister Spadolini pri kostnici v Redipuglii
REDIPUGLIA — Komemorativni slovesnosti, ki je bila v nedeljo v Redipuglii, je prisostvoval tudi italijanski obrambni minister Giovanni Spa-dolini. Po slovesnosti, ki so se je udeležili različni predstavniki civilnih in vojaških oblasti, je imel minister slavnostni govor.
Poudaril je, da se Italija zavzema za mir in razorožitev. Podal je tudi oceno srečanja med Reaganom in Gorbačovom ter poudaril, da po Reykjaviku Pogajanja nikakor niso zabredla v mrtvo točko. Nasprotno, srečanje poglavarjev obeh velesil pomeni izjemno Pomemben korak v popuščanju napetosti. Spadolini je v svojem govoru nadalje dejal, da se Italija trudi, da bi se pogajanja nadaljevala na vseh ravneh in zajela atomske rakete srednjega dometa in tudi konvencionalno orožje. Pogajanja naj bi privedla do dejanske razorožitve, oziroma do
zmanjšanja atomskih arzenalov do ničelne točke. V svojih prizadevanjih za mir pa Italija ne obžaluje svojih odločitev, ki so bile usmerjene v ohranjevanje ravnotežja med obema blokoma.
Spadolini je nadalje spregovoril o boju proti terorizmu. Bistvo terorizma
je namreč v tem, da se destabilizira mednarodni položaj. Del govora je Spadolini namenil tudi položaju v italijanskih vojašnicah. Dejal je, da so se o tem vprašanju sprožile številne debate in da je tudi sama vlada posegla zato, da bi utrdila oborožene sile in to
v duhu čim večje demokratičnosti.
Naj ob koncu zapišemo, da so po uradni slovesnosti voditelji monarhističnega gibanja imeli v Redipuglii krajšo in neuradno slovesnost, ob kateri so ob kostnico položili venec princa Vittoria Emanuela.
Predstavniki KPI iz dežele v Rimu
RIM — V italijanskem glavnem mestu je bil v prejšnjih dneh sestanek med predsedstvom parlamentarne skupine KPI (med drugimi so bili prisotni poslanca Minucci in Al-borghetti ter senator De Sabbata) in komunistično delegacijo iz FJK, v kateri so bili deželni tajnik Viezzi, parlamentarci in pokrajinski tajniki. Na podlagi poročila posl. Gas-parotta so pregledali zakonske osnutke, ki zadevajo našo deželo.
Na srečanju so podčrtali nujnost, da je treba v senatu čimprej odobriti zakonski osnutek, ki zadeva obnovo. Zakon je že odobrila poslanska zbornica. CuIIaro in Baracetti
pa sta orisala popravke, ki bi jih bilo treba vnesti v zakonski tekst o obmejnem območju. Popravki usmerjajo zakon v mednarodno sodelovanje in v ustanovitev nekaterih prostih con. Ta zakonski osnutek predstavlja, po mnenju komunistov, veliko priložnost za FJK, da se odpre mednarodnemu prostoru in s tem obogati svoje gospodarstvo.
Sen. Gerbčeva pa je ob koncu poročala še o ponovnem začetku dela ožje senatne komisije, ki bo morala na podlagi predlogov različnih političnih skupin izdelati enoten tekst glede zaščitnega zakona slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Prizadevnemu organizatorju goriškega sejma Robertu Merviču je uspelo privabiti v Gorico najsodobnejša vozila serijske izdelave, zadnje novitete. Kdor namerava kupiti vozilo ima na voljo vse, kar se dandanes prodaja na italijanskem tržišču. Poleg tega smo na goriškem razstavišču videli tudi luksuzne avtomobile, od dirkalnih do limuzin, ki jih je po tukajšnjih cestah bolj malo. Videli pa smo, to pa zanima predvsem ljubitelje športnega avtomobilizma, vozila, ki uspešno tekmujejo na evropskih ali svetovnih prvenstvih. Pa še vse vrste tekmovalnih in športnih vozil smo videli razstavljene in tudi v tekmovanjih, ki so si sledila dan za dnem. Ne smemo pozabiti niti na strokovne posvete, ki so bili v sejemskih dneh na goriškem razstavišču. Se posebej velja omeniti posvet o uvedbi helikoptrske službe v reševanje ponesrečencev v prometnih nesrečah, na katerem so bili prisotni vsedržavni in deželni predstavniki.
V nasprotju s tem, pa nas je videmski sejem letos precej razočaral. V glavnem je šlo za razstavo vozil s strani videmskih trgovcev - zastopnikov avtomobilskih tovarn. Seveda je bilo tudi v Gorici veliko tega. Vendar pa so pri nas v Gorici trgovci vozila razstavili v lepo urejenih paviljonih, ne pa kot da bi avtomobile razstavili kar sredi trga.
MARKO WALTRITSCH
■ KOPER — Pred kratkim je znani politični delavec in publicist Branko Babič daroval Koprski knjižnici večje število knjig in periodičnih publikacij. Darovanih enot je kar 87. Gre za gradivo, ki je pomembno za proučevanje politične zgodovine Slovenskega primorja in Istre ter Furlanije-Julijske krajine.
Odnos med Slovenci in Italijani, narodnostni boji, fašizem, odporništvo, komunistična partija, partizansko gibanje in zgodovina nasploh so v glavnem teme, ki so vedno pritegovale pozornost Branka Babiča, zato ni čudno, da so bile publikacije s tako vsebino zastopane v njegovi osebni knjižnici.
Danes seja deželnega sveta
TRST — Danes se bo spet sestal deželni svet. Na dnevnem redu ima Pregled štirih zakonskih osnutkov, ki zadevajo nekatere specifične resorje v Daši deželi.
Prvi zakonski osnutek, o katerem bo govor, predlaga nekatere spremembe prejšnjemu normativu, ki zadeva javna dela. Nato bodo pregledali zakon v prid podjetjem, ki delujejo na področju ribolova, in sicer s posebnim ozirom na možnosti povračila škode ob morebitnih vremenskih katastrofah, kakršna je bila na primer septembra leta 1984. Nadalje bo v razpravi osnu-tak, ki obravnava posege v prid potresnemu območju in na koncu še zakon o operativnosti gorskih skupnosti.
Dutty free shop tudi v Kopru
KOPER — Emona Commerce tozd Obala Koper je danes v poslovni stavbi Mria Commerce v Kopru, v Ulici JLA, odprla že 24. brezcarinsko prodajalno, takoimenovani dutty free shop. Gre za peto tovrstno prodajalno na Obali (zdaj Pn imajo na Bernardinu, v portoroški marini, Piranu in Izoli), ki naj ne bi imela j® sezonskega značaja, pač pa naj bi v njej imeli promet skozi vse leto, saj je v Kopru vedno precej kupcev s Tržaškega.
V Dutty free shopih Emone so letos realizirali že več kot za milijardo Prometa v devizah, domala vse prodajalne, tudi nove, ki jih ima Emona Com-JPerce po vsej Jugoslaviji, pa poslujejo bolje kot so načrtovali. Prodajalna v Kopru bo odprta od 9. do 18. ure. Emonin tozd Obala se pripravlja še na odprtje Dovih prodajaln te vrste v hotelih Slovenija in Metropol v Portorožu ter v Ankaranu. Prodajalne naj bi odprli pred pričetkom prihodnje turistične sezone.
DUŠAN GRČA
Strahovita nesreča pri Porpettu
ČERVINJAN — V nedeljo se je ob 20.45 na avtocestnem odseku med Nogarom in Latisano pri odcepu za Porpetto pripetila huda prometna nesreča, v kateri sta izgubila življenje dva jugoslovanska državljana, nekaj oseb pa je bilo ranjenih. Po vsej verjetnosti sta nesreči botrovali spolzka cesta in slaba vidljivost zaradi dežja.
Nesrečo je povzročil audi, v katerem so se vozili štirje jugoslovanski izseljenci, ki so se vračali iz rojstnih krajev v
Švico. Avtomobil je na avtocesti zaneslo in trčil je v drog električne razsvetljave, vozilo se je dobesedno razpolovilo in del je zaneslo preko zaščitne ograje na drug avtocestni pas. V ta del je trčil drug avtomobil, voznica se je k sreči zavedela nevarnosti, tako da je bil trk brez hujših posledic. V tistem trenutku je iz Latisane pripeljal avtobus, ki je vozil skupino mladih jadralcev, za sabo pa je peljal tudi prikolico z jadrnicami. Šoferju je uspelo zavreti, v avtobus pa je trčil avtomobil s tržaško registrsko tablico. Tudi tu ni bilo ranjenih, močno pa se je poškodoval avtomobil, veliko škode so utrpele tudi prikolica avtobusa in jadrnice.
V strahovitem trku sta izgubila življenje jugoslovanska državljana Branislav Nimic in Branislav Storiakovič. Ranjena pa sta bila Jordan Pantelič in Milenko Cosič. Voznica avtomobila Giuliana Leonardi iz Vidma, ki je trčila v del audija, ki je po večmetrskem letu pristal na nasprotnem pasu, se je lažje ranila, saj je utegnila zmanjšati hitrost svojega vozila.
Pogled na prizorišče nesreče je bil srhljiv. Voznik avtobusa, ki je prevažal skupino jadralcev, je dejal, da je videl del avtomobila, ki je dobesedno letel preko varnostne ograje in treščil na cestišče. K sreči mu je uspelo, da se je izognil skrotovičeni pločevini. Mrtva Jugoslovana so identificirali s precejšnjo težavo, saj sta bila popolnoma izmali-
Ranjence so peljali v bolnišnici v Latisani in Palmanovi.
Philipp Vandenberg
Hetera
Dafnino srce je začelo divje razbijati. Poslušala je. °da slišalo se je samo šumenje morja, nobenega ptičjega r‘ka, nobenega murna, nič. Počutila se je slabo na nogah ,n °Potekajoč se je odvlekla za stopinjami, ki so se izgub-lale v temi. Po petdesetih korakih je pesek prešel v gra-oz in prod, in sled se je popolnoma izgubila. Dafne je ^očela drgetati. Mokre cunje na njenem telesu so jo hladi-e' namesto da bi jo grele, zato jih je odvrgla.
, Naga se je plazila skozi temo, pobrala je odvrženo ^Pelo, neobičajno naplavino z oddaljenih obal, in posku-tr a na bližnjo vzpetino, da bi se razgledala. Trnje t.nnlj z modrimi jagodami jo je praskalo po mečih. Podpla-s° jo začeli boleti na ostrem kamenju. Sopihala je. st P°časi so se njene oči navadile na temo in našla je j 620' ki je peljala po hribu navzgor med košatimi drevesi bii^pd orjnškimi skalami, ki so bile videti, kakor da bi jih . ga zalučal Pozejdonov sin Poliiem v brezupni ljubezni ao tepe Galeteje.
me - tern je zastala. Zgoraj pred njo se je odkrušil kale ^ ln se v velikih skokih poganjal v dolino. Odplazila se g0s aPrej, upogibala veje, ki so ji zapirale pot, in končno °či 9reben gozdnatega griča. Tam je široko odprla grčn**'1 ^ bolje videla v temi, vendar je opazila samo čen,-Vq debela zarastlih dreves, ki so bila videti kot sklju-
eni starčki.
Čeprav ni mogla ničesar videti in ni zaznala nikakršnega sumljivega šuma, je imela občutek, da jo nekdo opazuje, da jo spremljajo radovedne oči. Nepopisen strah ji je stisnil grlo. Z obema rokama je stisnila krepelo. Komaj si je še upala dihati. Tam tesno ob sebi je slišala počiti suho vejo,- potem je bilo spet tiho, grozljivo tiho.
Z odprtimi usti si je ogledovala obrise sleherno veje, ki jo je mogla spoznati, da bi videla, ali se morda ne premika. Previdno se je obrnila okoli svoje osi. Tam! Ali je se ne premika tam veja? Zdaj, ko jo je nepremično gledala, se ni premaknila.
Previdno, ne da bi odvrnila pogled od veje, se je Dafne umaknila. Bila je že čisto blizu tega, da na glas zakriči. Hotela je pobegniti; vendar jo je ovirala tema. Tako je hodila počasi, korak za korakom, plašno je strmela naprej in čakala, da se bo kaj zgodilo, sama ni vedela, kaj.
Mračni gozd, robati starčki okoli nje so nenadoma dobili tisoč oči, pohotno so požirali njeno nago telo. Pohotno so hlastele za njo spodnje veje dreves, jo božale po nogah. Dafne se je še bolj umaknila. Kakor v sanjah je nenadoma začutila močno roko, ki jo je od zadaj objela okoli pasu in jo stisnila k telesu. Druga roka se je počasi premikala skozi njene mokre lase, jo skoraj nežno božala od zadaj po licu in pritisnila na njena usta.
Preveč nepričakovamo, preveč mirno in samo po sebi umevno se je zgodilo vse to, da bi Dafne mogla zakričati. Da, šele zdaj, ko je s težavo hlastala za zrakom, se je popolnoma zavedla, da ne sanja.
»Ostani mirna,« je zaslišala. »Jaz sem, Hermontimos.«
V jutranjem svitu je pristala feničanska triera z velikim kraljem na krovu ob maloazijski obali. Črni dim, ki so ga širili visoki žrtveni ognji, je zavijal efeško pristanišče v skrivnostno temo.
Lepo izdelano jadrovje jadrnice je bingljalo ob jambo-kot po izgubljeni bitki. Deli velikega jadra so raztrgani viseli navzdol. Konica jambora je bila odlomljena, bronasti kljun izgubljen. Trebuh triere je ležal globoko v vodi, tako da so preostali veslači s krepkimi zavesljaji le težko premikali ladjo naprej.
»Pozdravljen, dobrotljivi bog Ahura Mazda!« so vzklikali ljudje na obrežju. »Pozdravljen in hvala za rešitev kralja vseh kraljev!«
Državni velikaši, ki so nepoškodovani preživeli prevoz, so čakali kralja v strnjenih vrstah, oblečeni v dragocena oblačila. Sredi med njimi Artemisia, ki je svojo ladjo sama, skupaj z dvema sinovoma Kserksa, krmarila čez Egejsko morje.
Ko je Ahemenid stopil z ladje, je hiliarh dvignil svoj krivi meč in vzkliknil: »Na tla pred kraljem vseh kraljev!« In vsi so padli Kserksu k nogam in poljubljali zemljo.
Šele zdaj se je senilni vladar, ki je v viharju na morju že zaključil svoje življenje, spet znašel, milostno dvignil roke in rekel: »Tukaj me vidite, ker so perzijski bogovi močnejši od helenskega morja! Dal ga bom bičati in zasuti z razvalinami Helade!«
Državni velikaši so se pomirjujoče smehljali. Dva služabnika sta prinesla sveža oblačila in Kserks je začel brez sramu pred vsemi odlagati staro obleko. »Ali veste, državni velikaši,« je rekel, medtem ko se je gladil skozi z zlatom prešito obleko, »da je bil feničanski krmar tisti, ki mi je rešil življenje. Zato mi prinesite lovorjev venec iz čistega zlata, da ga bom položil Feničanu na glavo!«
Upravniki kraljevega skladišča so pokimali, se globoko priklonili in izginili.
»Kaj delate takšne zmedene obraze?« je vprašal veliki kralj, ko se je spoznal zadržane obraze dostojanstvenikov.
»Gospod!« je rekla Artemisia, »iz Helade prihajajo slabe vesti.«
V nedeljo ob navzočnosti velikega števila občanov
Spominska svečanost v Rižarni v počastitev padlih za svobodo
Čeprav je bila glavnina spominskih svečanosti za padle že pretekli petek in soboto, je bila v nedeljo dopoldne v tržaški Rižarni pomembna komemoracija v počastitev žrtev tega edinega nacističnega uničevalnega taborišča v Italiji. Organizatorji komemoracije so bila pokrajinska vodstva Vsedržavnega združenja partizanov Italije ANPI, Vsedržavnega združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih in Vsedržavnega združenja političnih preganjancev.
Komemoracija se je začela ob 11. uri na dvorišču tržaške Rižarne, kjer so bili navzoči predsedniki, tajniki in drugi člani vseh treh borčevskih organizacij, predstavniki antifašističnih organizacij in naprednih političnih strank, dolinski župan Edvin Švab, predstavniki združenja bivših aktivistov, delegacija Deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja v Trstu, predvsem pa so bili močno zastopani predstavniki vojaških sil tržaškega območja, ki jim je poveljeval polkovnik Cafagna, navzočih pa je bilo še okrog 15 visokih vojaških častnikov. Polkovnik Cafagna je zastopal generala Giancarla Lallija, vojaškega poveljnika za tržaško področje, ki je na spominsko svečanost poslal svoj osebni venec v počastitev žrtev tržaške Rižarne. Venec sta nosila dva predstavnika italijanskih oboroženih sil, poleg njiju pa so predstavniki treh borčevskih organizacij nosili še svoj venec, ki so ga postavili na kraj, kjer je med vojno deloval krematorij in kjer je zgorelo na tisoče slovenskih, italijanskih in hrvaških antifašistov, aktivistov in partizanskih borcev.
Sovjetski kozmologi na zasedanju v Trstu o kozmičnih delcih
V miramarskem centru za teoretsko fiziko se bo danes zaključilo dvodnevno zasedanje italijanskih in sovjetskih kozmologov, ki proučujejo kozmične particele. Deset najuglednejših sovjetskih znanstvenikov, ki so se te dni mudili v Trstu, se bo prihodnji teden udeležilo prvega mednarodnega posveta o kozmologiji in kozmičnih par-ticelah, ki bo v Rimu.
Na tem zasedanju bodo sodelovali tudi italijanski kozmologi, med temi bosta tudi Gallieno Denardo iz mira-marskega centra in Roberto lengo s tržaškega vseučilišča.
Tokratni komemoraciji je prisostvovala častna straža oboroženih sil, ki je počastila spomin padlih tudi s fanfaro. Da se je komemoracije udeležila tudi častna vojaška četa, skupno s tolikšnim številom visokih predstavnikov vojaških sil, je zasluga organizatorjev svečanosti, ki so, s telegrami ministrstvu za vojsko, zahtevali prisotnost vojaških sil tudi na omenjeni spominski svečanosti v tržaški Rižarni.
Svečanost je bila kratka, a močno občutena ter so se je, poleg že omenjenih predstavnikov vojaških oblasti borčevskih organizacij ter predstavnikov krajevnih oblasti, udeležili tudi številni Tržačani, bivši borci, aktivisti ter bivši deportiranci in politični pre-ganjenci. Ob spominskem obeležju so stali s svojimi prapori predstavniki
vseh treh organizacij, predstavniki garibaldinskih enot tudi s svojimi garibaldinskimi kapami. Prav bi bilo, je bilo mnenje udeležencev te spominske svečanosti, da bi bili ob takih svečanostih navzoči s titovkami tudi slovenski partizanski borci, saj so se slovenski in italijanski partizani med vojno skupno borili proti nacifašizmu in ohranili tudi do danes najboljše tovariške in prijateljske odnose.
Istočasno kot v Rižarni je bila spominska svečanost tudi v spominskem parku na Gradu sv. Justa, kjer so se s polaganjem vencev predstavniki krajevnih oblasti, med temi tržaški prefekt De Felice in general tržaškega vojaškega območja Lalli, spomnili dneva oboroženih italijanskih sil, kot tudi padlih v vojnah.
Od 13. do 15. t. tn. pomemben simpozij v Trstu
Tržaško vprašanje pod drobnogledom strokovnjakov iz Italije in SFRJ
Sredi meseca, od 13. do 15. novembra, bo v našem mestu pomemben italijansko-jugoslovanski simpozij o polpretekli zgodovini Trsta v vojnih in prvih povojnih letih. Študijsko srečanje na visoki strokovni ravni, ki bo po vsej verjetnosti bistveno prispevalo k razčiščenju še mnogih ne povsem jasnih dogodkov in okoliščin iz tistih burnih in zgodovinsko odločilnih časov, prireja Inštitut Gramsci v Furlaniji-Julijski krajini s sodelovanjem Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja, Inštituta za zgodovino delavskega gibanja iz Ljubljane, Centra za idejno in teoretično delo V. Bakarič iz Zagreba, Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta in Centra za zgodovinske raziskave iz Rovinja Unije Italijanov iz Istre in z Reke.
Pokroviteljstvo nad študijskim simpozijem sta sprejela Tržaška univerza in Inštitut Gramsci iz Rima, njegovo izvedbo pa finančno podpirata Tržaš-kahranilnica in Tržaška kreditna banka, potekal pa bo v Modri dvorani hotela Savoia Excelsior Palače na Nabrežju Mandracchio št. 4.
Po uradni otvoritvi in pozdravih oblasti bosta simpozij v četrtek, 13. t. m. ob 15.30 uvedli poročili Elia Apiha o »Julijskem območju od propada avstrijskega cesarstvado začetka druge svetovne vojne« in Milice Kacin-Wohinc o »Slovencih in Hrvatih med obema vojnama«. Delo simpozija, ki ima uradni naslov »Trst 1941-1947: od italijanskega napada na Jugoslavijo do mirovne pogodbe«, se bo nadaljevalo naslednji dan že zjutraj s posegi Teodora Šale o propadu italijanske države 8. septembra 1943, Petra Strči-ča o osvobodilnem boju v Istri in od-
Fašisti pomazali Ljudski dom v Podlonjerju
V noči med soboto in nedeljo so fašisti ponovno sprostili svojo podlo domišljijo z napisi na zidovih ljudskega doma v Podlonjerju. Taki dogodki verjetno ne potrebujejo nikakršnega komentarja, zato bi to pot dodali le, da jih je iz njihovega legla morda gnal na plan strah, da se ne bi iz nedavnih rimskih pogovorov o zaščiti slovenske manjšine izcimilo kaj pozitivnega.
nosih KPI-KPJ, Borisa Mlakarja o odnosih med italijanskimi in slovenskimi kolaboracionisti na Primorskem, Annemarie Vinci o julijskem kolabo-racionizmu ter Galliana Fogarja o razmerah v Julijski krajini v letih 1943-1945.
V petek popoldne bodo poročali Dušan Biber o tržaški krizi leta 1945, Rene Lovrenčič o mednarodnem okvi-
Jutri v Mačkoljah javni sestanek o problemih vasi
Dolinska občinska uprava je sklicala za jutri ob 20. uri v srenj-ski hiši v Mačkoljah javni sestanek, na katerega vabi prebivalce te vasi. Govor bo o vseh vprašanjih vasi in v prvi vrsti seveda o kočljivem vprašanju oskrbe s pitno vodo, ki je v zadnjem času povzročilo Mačkoljanom nemalo nevšečnosti.
ru tržaškega vprašanja, Janko Jeri o vprašanju meje od 1943 do 1947, Gi-ampaolo Valdevit o ameriški in bri-tanskipolitiki do tržaškega problema od 1941 do 1947, in Darko Bratina o nacionalnih in družbenih osebkih med političnimi načrti in zgodovinskimi pogojevanji v isti dobi.
V soboto zjutraj se bo simpozij nadaljeval s posegi Pierluigija Pal-lanteja o stališčih KPI o narodnostem vprašanju med osvobodilnim bojem, Toneta Ferenca o odnosih med italijanskim in slovenskim osvobodilnim gibanjem, Borisa Gombača o interna-cionalizmu v teoriji in praksi delavskega gibanja v Julijski krajini, Jožeta Pirjevca o Slovencih v Trstu v letih 1945-1947, Erosa Seguija o vzrokih izbire Italijanov, ki so ostali v Jugoslaviji, in Liliane Ferrari o istrskih razmerah po vojni in o odselitvi.
Sklepno zasedanje bo v soboto, 15. novembra, popoldne in bodo na njem spregovorili Dušan Bilandžič o »KPJ in tržaškem vprašanju«, Raul Pupo o »De Gasperiju in tržaškem vprašanju«, Gaetano Arfe o »Nenniju in tržaškem vprašanju« in Marco Galeazzi o gledanju Togliattija na ta problem. Posegi v razpravo bodo možni ob koncu vsakega sklopa poročil, v večernih urah se bo pa simpozij, ki bo verjetno pritegnil ustrezno pozornost ne le strogo znanstvenih krogov, po zadnji razpravi zaključil.
Po dveh letošnjih pomembnih uspehih dekliški zbor Vesna dela z novim elanom
Običajno je za naše kulturne delavce konec sezone čas obračunov; dekleta dekliškega zbora Vesna pa so svoj do-sedj najlepši uspeh dosegle prav oktobra, ko se za večino naših zborov sezona šele začenja: vaje še niso redne, pa čeprav je mogoče prav v teh mesecih volja do dela največja. Seveda uspehi to voljo še krepijo, tako se je v letošnji sezoni dekliškemu zboru približala še skupina mlajših in okrepila vrste zbora, ki je v šestmesečnem razdobju dosegel kar dve visoki uvrstitvi na tekmovanjih. Maja letos je zbor pel na reviji mladinskih pevskih zborov Slovenije v Zagorju ob Savi, kjer se je uvrstil med 21 zbori, ki bodo maja 1987 nastopili na Zvezni reviji mladinskih pevskih zborov v Celju. Oktobra pa je dosegel viden uspeh na reviji zborov Furlanije-Julijske krajine, o kateri smo že poročali in kjer se je uvrstil v prvo kategorijo.
»Uspehi gotovo krepijo voljo do dela in ustvarjajo klimo navdušenja med pevkami,« nam je povedal zborovodja Bogdan Kralj, »njihov pristop, rednost na vajah in prizadevanje so vedno resnejši; sam pa se dobro zavedam, da sem pri svojem delu z zborom šele na začetku. Tudi letošnjih uspehov nismo dosegli kar čez noč. Odkar sem pred dvema letoma prevzel zbor, ki ga je prej 9 let vodila Pija Cah, sem si prizadeval dvigniti splošno kulturno raven pevk in vzbuditi v njih profesionalen pristop do zborovskega udejstvovanja.«
Dekliški zbor sestavlja danes 30 pevk, med katerimi je precej mlajših, ki so komaj na začetku svoje pevske kariere; in čeprav so uspehi dobrodošli, včasih prevelika samozavest in mladostna zagnanost negativno vplivata na rast zbora.
»Tudi tega se dobro zavedam in skušam zato posamezni nastop čimbolj objektivno ocenjevati, ne glede na uvrstitev (ko gre za tekmovanja) ali na odobravanje občinstva. Tudi izvajanja na reviji Corovivo ne ocenjujem preveč pozitivno, saj smo bili na reviji primorani nastopati samo s tremi soprani (na šest, s katerimi ponavadi razpolagamo), zato je imela vsaka pevka toliko večjo odgovornost. Revija je bila med drugim popolna neznanka, saj do konca ni bilo nikomur prav jasno, kaj si organizatorji od nastopajočih zborov pričakujejo.«
Pevsko društvo Seghizzi, ki ga vsi dobro poznamo kot organizatorja bienalnega prestižnega tekmovanja, je za revijo Corovivo hotelo dati posebno važnost izbiri programa. Dekliški zbor Vesna se je v Auditoriumu Zanon v Vidmu predstavilo s programom Merkujevih priredb ljudskih pesmi.
»Odkar sem prevzel zbor, smo začeli z učenjem Merkujevih skladb. To delam načrtno, sam sem navdušen nad posebnostjo rezijanske ljudske glasbe in sem to svoje navdušenje skušal posredovati tudi pevkam.«
Soočanje z italijansko publiko, italijanskimi zbori in italijanskimi člani komisije je verjetno bila zaželena izkušnja.
»Najbolj me je skrbelo, kako bo publika sprejela slovenska besedila in slovensko ljudsko glasbo. Pri tem smo verjetno imeli srečno roko pri izbiri programa: rezijanska ljudska pesem je verjetno bolj dostopna Furlanom kot pa Tržačanom. Folklorni elementi se prepletajo ne glede na jezikovne posebnosti; zbor iz Arta Terme je npr. na isti reviji zapel pesem in melodijo Oj, božime z italijanskim besedilom. Pesmi, ki smo jih zapeli v Vidmu, kot tudi druge, smo do danes zbirali zelo demokratično. Nasplošno sem za demokratične odnose s pevkami, ki jih štejem za sodelavke; zato so odnosi med nami prav dobri, odgovornost vsakega člana zbora pa je prvi pogoj za dobro delo.«
Ob takih uspehih si kulturne skupine postavljajo navadno vprašanje, kaj sedaj? Kakovostna raven skupin včasih naglo pada, ker kulturna društva niso vedno sposobna slediti visokim ambicijam svojih odsekov in je pomanjkanje dobre organizacije včasih usodno. Zato je toliko bolj važno, da imajo skupine dolgoročni program, kateremu je treba slediti in postopno vsklajevati potrebe in zahteve članov, skupine in organizacije, ki mora tej slediti.
»Kot sem že povedal, bom nadaljeval z glasbenim izobraževanjem pevk, s tem želim dati dekletom čim večji čut odgovornosti in jim dati možnost, da se same zavedajo svojih zmogljivosti. Naša velika hiba je trema, predvsem starejših deklet, pred tekmovanji, zato bo potrebno, da opravimo čimveč javnih nastopov.«
Dekliški zbor Vesna bo torej maja nastopil na tekmovanju v Celju. Bogdan je že začel s pripravami na ta nastop in v ta namen je s pomočjo Zveze slovenskih kulturnih društev 1. in 2. novembra organiziral seminar v Izoli, kjer bodo dekleta pod vodstvom strokovnjaka pilila pesmi za Celje.
Dekleta bodo tudi sodelovala pri snemanju plošče mladinskih pevskih zborov Primorske in snemala za Radio Trst A, za konec sezone pa načrtujejo tradicionalni celovečerni koncert v domačem kraju.
Na koncu naj povemo še neizpolnjene želje: Bogdan bi v svoji zborovodski karieri rad nekoč vodil mešani zbor, vendar ne misli prehitevati časa. Sedaj se z glavo in dušo posveča delu z dekleti, ki mu daje izredno zadoščenje na vsaki vaji in ne samo, ko se uvrstijo v I. kategorijo.
Prav vsa dekleta pa so izrazila željo, da bi njihove nastope bolj strokovno obravnavali in jim dali primerno težo. To je verjetno želja vseh naših kulturnih delavcev, ki se ukvarjajo z glasbeno dejavnostjo: strokovni pristop in kritična obravnava našega petja bi bila dobrodošla in potrebna; samo tako bodo naši zbori dobili pravo mesto v našem kulturnem dogajanju in bodo bolj pripravljeni na soočanje z večinskim narodom in na sodelovanje na prireditvah v osrednji Sloveniji.	(dan)
menjalnica			31. 10. 1986
Ameriški dolar		..	1405,—	Japonski jen			 8.20
Nemška marka 		688,—	Švicarski frank 			 828.—
Francoski frank		210,—	Avstrijski šiling			 97.70
Holandski florint 		610.--	Norveška krona 			 185.—
Belgijski frank		32.50	Švedska krona			 198.—
Funt šterling		..	1965,—	Portugalski eskudo ..		 8.90
Irski šterling		.. 1860,-	Španska peseta			 9.80
Danska krona		180,-	Avstralski dolar 			 840.—
Grška drahma 		9.70	Debeli dinar			 2.60
Kanadski dolar 		985,—	Drobni dinar			 2.50
			
			

iti
o*
Manufaktura PODOBNIK
OPČINE - Telefon 211090
široka izbira nogavic iz najlona in lameja ter intimnega ženskega perila s čipkami.
gIIzj/
collimls
fvaibrum
NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE
1.	bogato izbiro najboljše kave	I
2.	kakovostno kavo po najugodnejši ceni
3.	dnevno sveže praženo in surovo kavo Pražena kava, ki jo hranite v zmrzovalniku ostane sveža kot na dan praženja
SKODELICA KAVE 500 LIR
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
Na današnji skupščini napovedana prisotnost odbornika Francescutta
Delavci Aquile zahtevajo razjasnitev vse bolj zapletenega vprašanja prodaje
V jedilnici žaveljske rafinerije Aqui-la bo danes ob 9. uri nova skupščina zaposlenih, ki se jim je s koncem prejšnjega tedna iztekel rok posebne dopolnilne blagajne. Prisostvovali ji bodo tudi deželni odbornik za industrijo Gioacchino Francescutto in predstavniki sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL. Kolektiv se seveda nadeja. da bo skupščina oziroma odbornikova navzočnost služila za razjasnitev yse bolj zapletenega položaja in krožečih neuradnih govoric, ki dokončno rešitev oziroma prodajo obrata hote ali nehote spravljajo v popolno temo.
19. junija letos so sindikalne organizacije, ministrstvo za industrijo, deželna uprava in družba Total podpisali sporazum, po katerem je bilo štiri mesece časa za prodajo rafinerije, na katero je francoska naftna družba sicer s težavo in pod pritiski, toda ob pogoju, da bo lahko ohranila obalno skladišče, vendarle pristala. S sporazumom je bilo tudi določeno, da se bo z interesenti za odkup Aguile, ki jih bosta Predstavila ministrstvo in Dežela, neposredno pogajala družba Total, da bi si tako zagotovila potrebne pogoje za ohranitev svojega obalnega skladišča. Tako se je tudi zgodilo z dvema potencialnima kupcema, ki sta bila predstavnikom francoske multinacionalke
predstavljena še meseca julija. Pogajanja so nemudoma stekla, vključno s tehničnim ogledom rafinerije, in 16. oktobra je zastopnik enega od potencialnih kupcev predstavil formalno prošnjo za odkup, o kateri je Total nemudoma obvestil Deželo in ministrstvo za industrijo. Po izjavah pooblaščenega upravitelja Totala za Italijo, La Porteja, od ministrstva ni bilo nobenega odgovora oziroma potrdila, da potencialni kupec ustreza zahtevanim pogojem, zato so bili prisiljeni pogajanja prekiniti.
Medtem pa je ministrstvo za industrijo — in sicer 10. in 23. oktobra ustno obvestilo predstavnike Totala o dveh novih kandidatih za odkup rafinerije, s katerimi pa se pogajanja do 31. oktobra (ko je zapadel s sporazumom predvideni rok) še niso začela. Na zahtevo ministrstva je družba Total sprejela podaljšanje roka za 10 dni (do 10. novembra) in potrdila svojo pripravljenost za nadaljnja pogajanja na osnovi junijskega sporazuma. Tako torej stvari pojasnjujejo pri Totalu.
Kakšno je ob vsem tem stališče Dežele in torej tudi ministrstva za industrijo, bo, upajmo, zvedeti na današnji skupščini. Dejstvo je, da so se v zadnjem času pojavili določeni dvomi o
možnosti sožitja med Totalovim obalnim skladiščem in rafinerijo v novih rokah, ni pa znano, ali izvirajo iz zahtev potencialnih kupcev, ki bi tako skladišče nedvomno sami potrebovali, ali pa iz nesporazumov okoli vloge, ki naj bi jo v Trstu ohranila francoska multinacionalka in ki bi bila hote ali nehote vsaj delno v konkurenci z novim lastništvom Aguile. Da pa bi bile zadeve še bolj zapletene in nejasne — in težko je ugibati, komu v korist — so se tik pred zdajci pojavile še govorice o novem potencialnem kupcu. Tokrat gre baje za nigerijsko državno petrolejsko družbo Nigerian National Petroleum Company, o katere ponudbi pa tako sindikalne organizacije kot sama družba Total ne vedo prav ničesar.
Kakorkoli že, od današnje skupščine v Aguili je pričakovati vsaj odgovor na vprašanje, kaj je pri vsej zadevi resnica in kaj so neosnovane govorice. Deželni odbornik Francescutto pa bo lahko pojasnil namene vlade oziroma Dežele, ki konec koncev ne moreta zastopati drugačnih interesov od tistih, ki so življenjskega pomena za Trst in še posebej za vse tiste, ki po treh mesecih dopolnilne blagajne ne vedo, kakšna bo njihova delovna usoda.
Novce so odkrili slovenski arheologi
Razstava keltskih kovancev poslastica za numizmatike
V petek 7. novembra, bodo v Palači Economo odprli razstavo keltskih novcev, ki so jih našli v arheoloških najdbiščih v Sloveniji, med temi tudi v bližnjem Rodiku in Podloki. Razstavo spremlja slovensko-italijanski katalog s kartografskim prikazom najd-bišč. Eksponati pričajo, da je bil denar v obtoku že 2. in 3. stoletja pred našim štetjem.
Keltska plemena so namreč pričela kovati denar že okoli leta 300 pred našim štetjem. Velike srebrnike so kovali po podobi srebrnikov makedonskega kralja Filipa 11, deloma pa tudi pod vplivom novcev kasnejših makedonskih vladarjev. Ozemlje današnje Slovenije in južne Avstrije je sodilo v okvir noriškega kraljestva, zveze več keltskih plemen. Prav zaradi tega so oblike in vsebina kovancev med seboj precej različne, saj je vsako pleme imelo tako rekoč svoje denarno ob-
TRŽAŠKA KNJIGARNA
obvešča, da je rok za naročilo svetovne enciklopedije
ŽIVALI
podaljšan do 15. novembra. Izjemna priložnost, da pohitite!
Prof. Cameriniju priznanje Zlati sv. Just
Prof. Fulvio Camerini bo nagrajen z Zlatim sv. Justom. Tako so sklenili tržaški kronisti, ki vsako leto podeljuje-|° priznanje someščanu za zasluge na kulturnem, umetniškem ali znanstvenem področju.
Camerini je v mestnem pa tudi v Vsedržavnem in v mednarodnem meri-In priznan kardiolog. O njegovem delu na znanstvenem področju priča nad 300 publikacij in študij, da poročil na vsedržavnih in mednarodnih simpozijih sploh ne omenjamo. Dokaz o Ogledu, ki ga uživa, pa so tudi funkci-le kot tajništvo italijanske kardiološke revije, članstvo v raznih mednarodnih organizacijah, dejstvo, da koordinira nelo skupine, ki preučuje posledice infarktov in pri kateri sodelujejo naj-oolj znani italijanski kardiološki inšti-mti. Poleg tega pa ima Camerini tudi ^elo tesne stike s kardiološkimi središ-Cl v Sloveniji in na Hrvaškem.
Zdravniku bodo torej podelili redno Priznanje zveze kronistov, medtem ko 1® izredno priznanje ob dvajsetletnici Ustanovitve nagrade Zlati sv. Just šlo v Avstralijo tamkajšnji tržaški skupnosti. In ravno utemeljitev te izredne nagrade je izzvala protestni dokument novinarjev Primorskega dnevnika, ki bil pre(i časom objavljen v našem istu. Vendar pojasnila, ki jih je po Protestu dal predsednik zveze kronis-°v, ter potrditev, da mora biti priznanje odraz volje vseh tržaških novinar-Jev, nas je prepričalo, da je omenjena oporna utemeljitev spodrsljaj posameznika, ne pa nek politični program tonovske organizacije. Zato so novi-narji PD sklenili, da protestne akcije 6 zaostrijo in sodelujejo pri podelitvi
Priznanja.
Sindikat slovenske šole se je pridružil vsedržavni stavki
V petek ne bo pouka v vrtcih na osnovnih in srednjih šolah
Na slovenskih državnih otroških vrtcih, na osnovnih, nižjih in višjih srednjih šolah v petek, 7. novembra ne bo pouka. Vzgojitelji, učitelji in profesorji bodo namreč ta dan stavkali iz protesta zoper zavlačevanje z obnovitvijo nove delovne pogodbe šolnikov. Stavko je oklical Sindikat slovenske šole, ki se je s tem pridružil vsedržavni protestni akciji šolskih sindikatov CGIL, CISL, UIL in avtonomnega sindikata SNALS.
Šolniki želijo s protestom opozoriti na številna odprta vprašanja italijanskega šolskega sistema. V prvi vrsti je seveda ekonomsko vprašanje. Italijanska šola je na razpotju. Vse več je v šoli govora o uvajanju inovacij, o novih pristopih, kar pa zahteva tudi primerno strokovno izpopolnjevanje šolnikov. Le-ti pa zahtevajo za to določene ekonomske izboljšave. Plače naj bi bilo torej prilagojene kvaliteti in pripravi šolnikov. Drugo odprto vpraša-
nje zadeva univerzitetno izobraževanje učiteljev. Šolski sindikati zahtevajo ob tem ustrezna ekonomska priznanja.
V sedanjem boju šolnikov so prisotna tudi vprašanja, s katerimi se italijansko šolstvo ubada že več let, a brez vidnih uspehov. Reforma višje srednje šole je že dve desetletji na mrtvi točki. S prihodnjim šolskim letom bodo stopili v veljavo novi učni programi za osnovne šole. Sindikati zahtevajo ob tem tudi preustroj, reformo italijanske osnovne šole, ker se boje, da bi se novi učni programi s sedanjim ustrojem osnovne šole kaj kmalu razvodeneli. Minister za šolstvo Franca Fal-cucci je pred dnevi sicer napovedala nove programe za bienij višje srednje šole (stekli naj bi leta 1988), ta ukrep, brez reformnega zakona, pa bi bil po mnenju sindikatov le obliž na rano italijanskega višješolstva.
Papežev odgovor dolinskemu županu
Dolinski župan Edvin Švab je prejel odgovor na solidarnostno brzojavko, ki jo je bil v imenu Občine in prebivalstva poslal vatikanskemu državnemu tajništvu v podporo pobudi za nedavni dan molitve za mir v Assisiju. Kardinal Casaro-li je v imenu papeža odgovoril županu in dolinskemu prebivalstvu, da je Janez Pavel II. zelo cenil sporočilo o izraženi podpori, se zanj zahvaljuje in pošilja apostolski blagoslov. Vatikanskemu sporočilu je pripisal pohvalo za pomenljivo gesto dolinske občine tudi tržaški škof Lorenzo Bellomi, ki je obenem izrazil najboljše želje za mir in blaginjo.
Naši šolniki se - poleg s temi splošnimi vprašanji - srečujejo še z vrsto drugih, ki so specifična za našo šolo. Sindikat slovenske šole zahteva, naj se za učno, vodstveno, nadzorno in upravno osebje uvede doklada za dvojezično poslovanje. Nadalje zahteva, naj se dodatni organik šolnikov zviša za toliko delovnih mest, kolikor jih vsako leto dodelijo skrbništvoma v Trstu in v Gorici.
Slovenska osnovna šola že vrsto let nima vseh didaktičnih ravnateljev. Sindikat slovenske šole zahteva, naj šolski organi omogočijo udeležbo na natečajih za didaktične ravnatelje učiteljem z 12 letnim staležem in tistim, ki so dokončali univerzitetni študij v Ljubljani in so že 5 let redno poučevali na naših šolah.
Nadaljnje odprto vprašanje zadeva prisotnost predstavnikov šolnikov v Deželni komisiji za slovensko šolo. V komisiji so prisotni predstavniki učiteljev, profesorjev nižje in višje srednje šole, didaktični ravnatelj, ravnatelj nižje in ravnatelj višje srednje šole. SSŠ že dalj časa zahteva, naj bi v komisijo vključili tudi predstavnika vzgojiteljic otroških vrtcev in nadzornika.
SSŠ se je med drugim odločil za petkovo stavko tudi zaradi zavlačevanj s prevajanjem in prilagajanjem programov za slovenske osnovne šole. Za to bi morali poskrbeti posebni komisiji Deželnega šolskega urada, ki pa doslej še ne delujeta.
Srečen razplet nezgode v jami nedaleč od Opčin
v V nedeljo zvečer se je razširil alarm, je v neki jami v bližini Opčin Fnslo do nesreče. Iz približno 200 met-tr*V 5jloboke votline na Grižah, ki so jo v aski speleologi poimenovali po Sil-Zulli, ni in ni hotelo biti treh ra a<Teni^ev- K sreči se je vse skupaj • Pletlo drugače, kot so napovedova-e začetne bojazni.
ia i!arm sta sprožila druga dva jamar-tr'.. sta se bila spustila v votlino s stJlco takoj po kosilu. Proti večeru ja	na površje in čakala, da bi iz
so 6- Priplezali še ostali. Toda minile cala111)1116, ura in iz jame nikogar. Kli-Po -u' a *z 9lobin nobenega glasu, na Pnbližno dveh urah sta se obrnila
cali Penske gasilce, ki so takoj pokli-	_____
ne no3 ,pomot tržaško ekipo vsedržav-	w	A —
Burja naložila veliko dela gasilcem
tudi priplezali na površje in takoj pojasnili, kaj se je pripetilo: zataknila se jim je plezalna vrv. Skratka, alarm in bojazni, ki so se razširili, so se »post festum« izkazali za neosnovane. Razplet je bil tako nepričakovan, da so nekateri »popravili nesorazmerje« s tem, da so razširili drugačno (seveda razburljivejšo) verzijo dogodka. Trojico naj bi zadržalo v kraških globinah ozko grlo... Zdi se nam, da je ne samo bolj pošteno, ampak mogoče tudi lepše, kar nam je povedal vodja gorskih reševalcev Sergio Dambrosi: »Raje imam lažne alarme, kot pa tiste, ki takšni niso.«
valcf„jVPUstil° sedem gorskih reše-njihnv ?'c aJ labko rečemo, da je bil KoLPO,!GgneP°treben. kih inn SKuPiria reševalcev bila že ka-namreč	glob°ko pod zemljo, je
Bili so ž •dala trojico pogrešancev. krstnimi1 zdravl in so se dvigali z močmi in sredstvi. Sami so
Darujte vjklad
Mitje Čuka
Praznik svojega patrona svetega Justa so Tržačani včeraj preživeli v sunkih nenavadno močne burje. Posamezni sunki so presegli 100 kilometrov na uro in povzročili precejšnjo škodo. Gasilci tržaške, openske in miljske postaje so imeli polne roke dela. Kakih 50-krat so posegli, da bi pritrdili strešnike in televizijske antene ter odstranili zlomljene veje, odpadel omet, črepinje in podobno.
V jutranjih urah so veje zaradi močnega vetra pretrgale električne vode v Ul. Rossetti. Pri tem je bilo poškodovanih tudi nekaj parkiranih avtomobilov. Podobni primeri so se pripetili še drugod v mestu, zlasti v višjih predelih. Veter je povzročil nekaj težav tudi v pristanišču, v katerem je bilo
zasidranih 14 ladij. Zaradi prazničnega dne jih niso ne nato-varjali ne raztovarjali; ker so se pod sunki burje nevarno pozibavale, pa so morali okrepiti priveze.
Openski gasilci so največji poseg opravili pri Banih. Burja je namreč podrla na cesto velik in že trohneč oreh. V Miljah pa je najhujše posledice utrpel zvonik stolnice. Zgrajen je iz peščenjakov, ki jih je že močno načel zob časa. Točneje: krušijo se pod vplivom deževja in poledic. No, posledice tega skritega razpadanja so deloma prišle na dan včeraj, ko je burja odtrgala nekaj ometa in drobcev iz peščenjaka. Gasilci so morali zapreti ulico, ki pelje mimo zvonika.
močje. Tako bodo na primer na ogled kovanci, ki so jih našli na Vrhniki, v Celju, na Trboveljskem in drugje. Razstava bo torej prava poslastica za ljubitelje numizmatike pa tudi za vse, ki jih preteklost zanima.
keltski novci bodo na ogled do 21. novembra, omogočili pa so jo Tržaška kreditna banka, Deželno spomeniško nadzorništvo in Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Odprta bo od 9. do 13. ure, od ponedeljka do sobote.
■ Jutri se na gradu Sv. Justa zaključi razstava »Moda oblačenja«, ki je v času svoje postavitve doživela izreden uspeh, saj je privabila nad 10 tisoč obiskovalcev. Da bi potrdila njeno izvirnost in dragocenost, si je tržaška Letoviščarska ustanova omislila prav svojevrsten zaključek razstave. V sodelovanju s trgovskim podjetjem COIN in pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine bo namreč zadnjim obiskovalcem ponudila, v skladu z razstavljenimi oblačili, izbran banket. Poleg tega pa bo skupina manekenk na priložnostni modni reviji predstavila nekaj naj lepših primerkov nekdanje mode. Razstava bo torej odprta še danes od 10. do 13, ure in od 15. do 19.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela BORIS ZULJAN.
V	Konjušnici Miramarskega parka je do 30. novembra odprta razstava MAKSIMILIJAN OD TRSTA DO MEHIKE.
V	galeriji Cartesius razstavlja do 7. novembra slikar RICCARDO TOMMASI FERRONI.
V	prostorih Tržaške kreditne banke,
Ul. F. Filzi 10, so na ogled velika platna SILVESTRA KOMELA.
V	galeriji Torbandena bodo na ogled do 20. novembra dela slikarja Wolfganga WIEDNERJA.
V	galeriji Malcanton razstavlja do 18. t. m. milanski slikar Enzo MELCHIOR-RE.
Do 10. novembra bodo v galeriji Moderna - Korzo Italia 9 - na ogled dela slikarja Stefana DOVIERJA.
V	tržaški občinski palači (Trg Unita) bo od 6. do 21. t. m. razstavljal svoja dela tržaški slikar Giuseppe Ferfoglia.
Tržaška kreditna banka, Deželno spomeniško nadzorništvo in Narodna in študijska knjižnica vabijo na otvoritev razstave KELTSKI NOVCI V SLOVENIJI, ki bo v petek, 7. t. m., ob 11. uri v Palači Economo na Trgu Liberta 7 v Trstu.
razna obvestila
Ob včerajšnjem praznovanju sv. Justa
Škof Bellomi poudaril potrebo da Trst obudi vero v življenje
Trst je včeraj praznoval svojega zaščitnika sv. Justa. O življenju in delu tega mučenca je govoril škof Lovrenc Bellomi med slovesno mašo, ki jo je daroval v stolnici sv. Justa. A njegova homilija se je dotaknila tudi nekaterih perečih problemov, ki jih doživlja naše mesto.
Sklicujoč se na pastoralni dokument »Cerkev in ozemlje«, ki je bil pravkar izdelan, je škof pozval Tržačane k veri v življenje. Obsodil je pojave, ki to vero spodjedajo in ki sodijo v »kulturo smrti«, kot se je izrazil. Z izredno ostrimi besedami je ožigosal razpečevalce mamil, ki »prodajajo smrt« predvsem mladim, se pravi tistim, ki bi morali biti nosilci novega življenja. Bellomi je opozoril tudi na škodo, ki jo mladi utrpijo zaradi neurejenih razmer v svojih družinah. Pozval je starše, vzgojitelje in oblasti, naj mladini ne nudijo zgolj gmotnih dobrin, ki same po sebi lahko celo ugasnejo vrelce pristne življenjske enrgije v njih. Škof je dejal, da bodočnost pristanišča, razvoj Raziskovalnega območja ipd. niso glavni problem Trsta. Naše mesto mora predvsem znova najti upanje, vero v smiselnost stvari.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sporoča, da bo seja upravnega odbora v četrtek, 6. t. m., ob 9.30 v društvenih prostorih.
Mladinska skupina P. Tomažič organizira v nedeljo, 9. t. m., 3. LOV NA ZAKLAD. Vpisovanje in informacije na sedežu skupine v Partizanskem domu v Bazovici v sredo in petek (od 20. do 22. ure), tel. 226446, ali vsak dan razen srede v Krožku ARCI pri Rumeni hiši (od 17. do 22. ure). Bogate Nagrade. Vabljeni!
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaški dom S. Kosovel prirejata ZIMOVANJE v Zgornjih Gorjah pri Bledu od 27. 12. 1986 do 3. 1. 1987 za mladino od 11. do 17. leta. Vpisovanje na sedežu SKGZ - Ul. Sv. Frančiška 20, tel. 744249, se nadaljuje vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure (razen ob sobotah).
3. 11. 1982	3. 11. 1986
Ob 4. obletnici smrti
Mira Bonete
se ga spominjajo
žena Ida in otroci z družinami.
Boljunec, 4. novembra 1986
4. 11. 1984
4. 11. 1986
Ob drugi obletnici smrti
Tamare Frančeškin
Neutolažljivi svojci.
Salež, 4. novembra 1986
Seznam izvoljenih staršev in dijakov v razredne šolske svete srednjih šol
Danes objavljamo seznam izvoljenih staršev v razredne svete nižjih srednjih šol in seznam izvoljenih staršev in dijakov v razredne svete višjih srednjih šol.
NIŽJE SREDNJE ŠOLE Šola Erjavec - Rojan
1.	razred: Vojko Brecelj, Ljubomil Košuta, Nadja Dolhar, Fioretta Giaco-mini. 2. r.: Umberto Mamolo, Lidia Godnik, Anna Baitz, Eleonora Vodopivec. 3. A r.: Barbara Gregori, Vera Poljšak, Fede Bizjak, Sonja Kralj. 3. B r.: Inko Starec, Vida Coloni, Maria Chieppa, Sonja Bezenšek.
Šola Gregorčič - Dolina 1. A r.: Viljem Bandi, Mirjam Kosmač Peršič, Nadja Mauri Ugrin, Su-sanna Santi Foraus. 1. B r.: Daria Pet-tirosso Poles, Marija Rapotec Kapelj, Majda Stanič Bandi, Milena Žerjal Zabric. 2. A r.: Annamaria Gigante Turco, Gabriella Korošec Zeriali, Irene Ota Švara, Elda Salvi Grk. 2. B r.: Na-tascia Corbatti Scabar, Sonja Gobbo Corbatti, Gnido Laurica, Antonija Švab Podbrezek. 2. C r.: Modra Kuzmič Korošec, Rosanna Rapotec Scher-lavai, Davorina Tomini Zerial, Sonja Vazzi Sancin. 3. A r.: Ljuba Gropazzi Miot, Elide Mauri Poropat, Vladimir Ota, Gordana Kraljič Rener. 3. B r.: Guglielmina Rosso Veglia, Sonja Zahar Menucci, Alida Furlani Corbatti, Sonja Polh Montagna. 3. C r.: Claudia Anedda Angelini, Claudio Gerdol, Vladimir Husu, Danilo Šavron.
Šola Kosovel - Opčine 1. A r.: Danila Šuber, Kosanka Carli, Greta Rebec, Venceslava Slejko. 1. B r.: Nadja Petelin Gpjča, Stojan Spetič. 1. C r.: Diana Marchesich, Jelena Korošec, Nadja Rapotec, Irma Crisman-cich. 2. A r.: Nadja Brišček Natalic-chio, Marija Marc Čuk, Sonja Viller Ferluga, Alda Ščuka Šuber. 2. B r.: Milojka Sossi Operti, Annamaria Gregori Grgič, Marija Štrekelj Volčič, Cvetka Crissani Racman. 3. A r.: Silvana Blasina, Mirjana Pahor, Eleonora Riolino, Emma Meniš. 3. B r.: Ivica Štok, Annamaria Monassi, Neva Ferluga, Grozdana Guštin.
Šola Gruden - Nabrežina 1. r.: Nadja Umek Legiša, Vera Ban Tuta, Anita Radetti Peric, Adriana Dorini Ferlan. 2. A r.: Bogomil Gabrovec, Nadja Auber Paulina, Ivanka Leghissa Kretič, Marija Franza Škerk. 2. B r.: Zvonka Fabec Trampuž, Caterina Ar-giolas Coloni, Vladimira Sardoč Žugelj, Gertrude Peric Osi. 3. A r.: Maria Leghissa Hervat, Marija Zega Jarc, Maria Brumat Danieli, Lidia Leghissa Zimic. 3. B r.: Majda Cosma Paulina, Annamaria Pertot Rudež, Nadja Antonič Leghissa, Marija Terčon Župa.
Šola Cankar - Sv. Jakob 1. A r.: Danilo Pilat, Nataša Volpi, Divna Čuk, Neda Raffa. 1. B r.: Boris Hervatin, Ljubomir Jančar, Biserka Tomazini, Vanda Maglica. 1. C r.: Veronika Stacul, Gorica Živkovič, Vida Marconi, Ljubomir Bozieglav. 2. A r.: Marija Codarin, Dragica Blaževič, Mario Corva, Delia Jakomin. 2. B r.: Zora Mezgec, Drago Kodrič, Majda Eva, Annamaria Puntel. 2. C r.: Sergio Pet-tirosso, Albina Ugrin, Anna Maria Zerial, Nadia Samec. 3. A r.: Jožica Zajec, Livia Uršič, Sonja Furlanič, Elvira Olenik. 3. B r.: Aldo Rossetti, Nevia Antoni, Silvestra Seganti, Clara Sluga.
Šola Sv. Ciril in Metod Sv. Ivan
1. r.: Gabriella Visentin, Claudio Gerbec, Susanna Possega, Duša Gabrijelčič. 2. r.: Giuseppe Bassa, Francika Cossutta, Maria Rizzo, Claudio Leuz. 3. A r.: Maria Grgič, Pino Rudež, Nataša Andolšek, Adele Roncelli. 3. B r.: Milan Passarit, Marcella Guštini, Sava Pirnat, Nadja Pettirosso.
Oddeljeni razredi na Katinari 1. r.: Nadja Orfano, Ines Moreu, Sava Stanco, Rosanna Triolo. 2. r.:
Vojko Colja, Sergio Brus, Ondina Op-pelli, Anita Padoan. 3. r.: Vladimira Gerdol, Darina Jablanšček, Sonja Sancin, Vera Veljak.
Šola Levstik - Prosek 1. A r.: Nadja Carli Briscich, Mario Kralj, Bogdan Bogateč, Marina Cibic Doglia. 1. B r.: Maria Grazia Zuccoli vd. Emili, Anna Doljak Pieri, Ankica Grljevič Sedmak, Nadja Spanger Za-nella. 2. A r.: Ivana Verginella Prasel-li, Boris Grilanc, Luciana Sferza Colja.
2.	B r.: Simon Grilanc, Caterina Rau-bar Ban, Luciano Ferluga, Giovanna Ucmar Cipollino. 3. A r.: Maja Luxa vd. Rebula, Elvira Ivančič Samar, Divna Slavec Godnič, Božič Grilanc. 3. B r.: Dario Rebula, Zvonimira Guštin Rupel, Maria Nabergoi Štolfa, Renato Doliak.
Oddeljeni razredi v Križu
1. r.: Vera Stocca Tence, Vojko Devetak, Maria Anna Terčon Legiša, Srečka Košuta Košuta. 2. r.: Maida Su-lini Bogateč, Zmaga Škabar Sedmak, Rožica Nadlišek Bogateč. 3. r.: Zvetka Barini Cossutta, Bruno Cossutta, Dragica Bezin Cossutta, Carlo Cossutta.
VIŠJE SREDNJE ŠOLE Trgovski zavod Zois Izvoljeni starši: 1. A r.: Dragotin Daneu, Dragica Ule Mauri. 1. B r.: Er-vino Žerjal, Santino Pietro Glavina. 1. C r.: Divna Sancin Cuk, Emilia Srebotnjak Kozlovich. 2. A r.: Tatjana Turco Komar, Sonja Gregori. 2. B r.: Terezija Ferenz Valente, Neva Ferluga Reggente. 2. C r.: Federica Valentič, Zorana Brajkovich Stocca. 3. A r.: Stanislava Bandi Tavčar, Daniele Guštin. 3. B r.: Bruno Rupel, Mirella Umek Oberdank. 3. C r.: Roberto Mal-menvall, Adriano Rustia. 4. r.: Ondina Majcen Tavčar, Maria Callegaris Bra-tos. 4. B r.: Aldo Zezlina, Alessio Lokar. 5. A r.: Maria Mahnič Sedmak, Franco Marzetti. 5. B r.: Aurora Suban Kompare, Sonja Merkuza Kralj.
Izvoljeni dijaki: 1. A r.: Katerina Citter, Matija Daneu. 1. B r.: Ivanka Pahor, Martina Gherlani. 1. C r.: Roberta Paulina, Christian Arena. 2. A r.: Rodolfo Stanissa, Vilma Zenic. 2. B r.: Barbara Mazza, Erika Hrovatin. 2. C r.: Katia Čok, Liliana Bezin. 3. A r.: Michela Velikonja, Maja Tence. 3. B r.: Alenka Rupel, Marko Rupel. 3. C r.: Dimitri Ferluga, Cristina Vatovec. 4. A r.: Nevenka Pernarčič, Tanja Rebula. 4. B r.: Maksimiljan Gulič, Breda Husu. 5. A r.: Denis Salvi, Carmen Crismancich, 5. B r.: Alessandro Kompare, Maximilian Kralj.
V zavodski svet zavoda Zois je bila izvoljena dijakinja Valentina Strain.
Oddelek za geometre Izvoljeni starši: 1. r.: Odinea Zupin Bevilacgua, Martina Franceschi Volpi. 2. r.: Giovanna Ucmar Cipollino, Marija Stritar Počkaj. 3. r.: Nenada Petrovič Čuk, Marino Kokorovec. 4. r.: Lidia Bernetti Kralj, Natale Strain. 5. r.: Anna Ferfoglia Oberdan, Bruno Cossutta.
Izvoljeni dijaki: 1. r.: Claudio Zai-na, Damijan Crissani. 2.r.: Isabella Cipollino, Rado lagodic. 3. r.: Marco Cu-pin, Samo Kokorovec. 4. r.: Franco Zettin, Fabrizia Unussi. 5. r.: Alfrede Oberdan, Aleš Čok.
Učiteljišče Slomšek Izvoljeni starši: 1. r.: Marija Mahnič Sedmak, Maria Pertot Leghissa. 2. A r.: Andreina Ota Grgič, Sergio Puntar. 2. B r.: Edoardo Bogateč, Laura Lukač Sancin. 3. r.: Livia Mohorčič Centazzo, Tatjana Hreščak Neubauer. 4. r.: Maria Strain Jazbec, Costanza Mikulus Filipovič.
Izvoljeni dijaki: 1. r.: Katja Grani-er, Maša Pilat. 2. A r.: Annalisa Bavčar, Jasmina Grgič. 2. B r.: Nadia Pis-chianz, Martina Bogateč. 3. r.: Monica Rudez, Lajris Žerjal. 4. r.: Alessandra Filipovič, Mattia Betocchi.
Šola za vzgojiteljice Izvoljeni starši: 1. r.: Laura Coassi-ni Lokar, Romilda Smo tlak Tul. 2. r.: Ivan Bembič, Silvana Gherlizza Schiu-laz. 3. r.: Germano Švara, Luigia Strain Mozetič.
Izvoljene dijakinje: 1. r.: Paola Lokar, Ivana Limbeck. 2. r.: Marisa Viller, Vojka Racman. 3. r.: Ester Derganc, Cristina Bandi.
Znanstveni licej Prešeren Izvoljeni starši: 1. A r.: Sergio Pahor, Giuseppe Jelercic. 1. B r.: Marino Kralj, Vida Di Lenardo Vidali. 1. C r.: Sonja Štolfa Vuga, Sonja Baiss Maru-celli. 2. A r.: Nerina Drassich Švab, Livio Valencie. 2. B r.: Alenka Možina Fonda, Bruno Tomasetig. 3. A r.: Mattia Hmeljak, Silvestre Ozbic. 3. B r.: Graziella Stocca Biber, Carlo Passeri-ni. 4. A r.: Valeria Mikulus Rudolf, Gabriella Trobec Bole. 4. B r.: Sonja Castellani Panj ek, Carlo Ota. 5. A r.: Mitja Race, Glauco Petaros. 5. B r.: Ettore Jogan, Emilio Sedmach.
Izvoljeni dijaki: 1. A r.: Erika Bu-sechian, Aljoša Saksida. 1. B r.: Karin Vitez, Leopold Oblak. 1. C r.: Erika Paulina, Tomaš Tence. 2. A r.: Nada Rojc, Andrej Zuppin. 2. B r.: Ester Prelec, Marko Savron. 3. A r.: Tanja Carli, Erik Švab. 3. B r.: Pavel Panjek, Erik Dolhar. 4. A r.: Marko Pertot, Olaf Sedmak. 4. B r.: Aleksander Panjek, Aljoša Terčon. 5. A r.: Fabrizio Korošec, Paolo Di Marantonio. 5. B r.: Jaro Kozlovič, Mitja Petaros.
Klasični licej Prešeren Izvoljeni starši: 4. v.g.: Nada Žerjal Zaghet, Vida Gruden Papucci. 5. v. g.: Zlatka Obid Lokatos, Helena Marta Canciani Repini. 1. ki. L: Maria Peterlin Sussi, Francesco Mlaje. 2. ki. L: Egidio Martelanc, Emilio Cok. 3. ki. L: Dario Zuppin, Lidia Giugovaz Bul-lo.
Izvoljeni dijaki: 4. v. g.: Matej Sussi, Andrej Zaghet. 5. v. g.: Vladimira Vodopivec, Manica Maver. 1. ki. L: Smiljana Gruden, Francesca Rustia. 2. ki. L: Alenka Štoka, Igor Čok. 3. ki. L: Lara Jogan, Vesna Zuppin.
Poklicni zavod Stefan Oddelek monterjev RTV Izvoljeni starši: 1. A r.: Luciano Gerdol, Luciano Košuta. 1. B r.: Aldo Zezlina, Angelo Starc. 2. r.: Ervino Gombač, Danilo Birsa. 3. r.: Alessandro Corradetti, Leo Trampus-Bisiacchi. 4. r.: Marino Košuta, Alessandro Jeric. 5. r.: Alessandro Civardi, Tatjana Gruden Pangos.
Izvoljeni dijaki: 1. A r.: Alain -Saša Baldassi, Aleks Blasevich. 1. B r.: Martin Sosič, Franc Fabec. 2. r.: Davorin Gombač, Dorjan Gomizelj. 3. r.: Enrico Ravalico, Stefano Caucich. 4. r.: Devan Košuta, Marco Kerpan. 5. r.: Andrea Pangos, Marco Umari.
Oddelek orodnih mehanikov Izvoljeni starši: 1. r.: Mario Guštin, Maria Vodopivec Jurman. 2. r.: Stevo Zahar, Srečko Paulina. 4. r.: Aurelio Prasel, Loredana Biekar Faganel. 5. r.: Marija Černuta Bizjak, Gabriele Kralj.
Izvoljeni dijaki: 1. r.: Luciano Zeriali, Mitja Žagar. 2. r.: Mitja Zahar, Dean Paulina. 3. r.: Adriano Turco, Dario Sedevcic. 4. r.: Andrej Pertot, Mauro Renar. 5. r.: Maurizio Jerman, Ervin Černuta.
Oddelek kemijskih operaterjev Izvoljeni starši: 1. r.: Zvetka Cossutta Barini, Luigi Popovič. 2. r.: Adriana lanezic Vecchiet, Miroslavo Sus-melj. 3. r.: Sonja Marucelli Baiss, Maja Furlan. 4. r.: Vanda Grdina Zeriali, Boris Milič. 5. r.: Oskar Čok, Gian-franco Zerjul.
Izvoljeni dijaki: 1. r.: Katerina Cossutta, Romina Zobec. 2. r.: Dean Scroccaro, Monica Susmelj. 3. r.: Gaja Buzzi, Jordan Družina. 4. r.: Igor Glavina, Ivana Verginella. 5. r.: Eva Zerjul, Alex Sedmak.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
GOSTOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA
Georges Feydeau
BOLHA V UŠESU
Režija Vinko Moderndorfer
V četrtek, 6. t. m., v petek, 7. t. m., v soboto, 8. t. m., v nedeljo, 9. t. m.,
ob 16.00 - ABONMA RED H in I (mladinska) ob 20.30 - ABONMA RED E (mladinski v četrtek) ob 20.30 - ABONMA RED A in D (premierski in mladinski v sredo)
ob 20.30 - ABONMA RED B in F (prva in druga sobota po premieri) ob 16.00 - ABONMA RED C in G (prva in druga nedelja po premieri.
D/*llsb BANCA Dl CREDiTO Dl TRIESTE
DUIvD tržaška kreditna banka
Danes slavita v Devinu 25. obletnico poroke
MILENA in EGVEN PAHOR
Obilo sreče, zdravja in zadovoljstva ter medsebojnega razumevanja jima želijo
OTROCI
razne prireditve
SKD Barkovlje sporoča, da zaradi tehničnih razlogov odpade v petek, 7. t. m., predavanje prof. Pavla STRANJA. Naknadni datum bomo javili pravočasno.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi na predavanje prof. Drasiča na temo TELESNA VZGOJA V STAREJŠI DOBI. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v petek, 7. novembra, ob 16. uri. Prosimo točnost!
KD Kraški dom in ansambel TAIMS priredita v nedeljo, 9. t. m., ob 17. uri v občinsko telovadnico v Repnu koncert ALPSKEGA KVINTETA z zabavnim programom.
UNIFAX - Klub slovenskih univerzitetnih študentov priredi v soboto, 15. novembra, v Kulturnem domu v Gorici UNIFEST - zabavo za bodoče doktorje, doktorje in prijatelje. Vabila pri Unifa-xovcih.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20
vabi danes, 4. t. m., ob 20.30 v
Gregorčičevo dvorano na
SPREHOD SKOZI TRŽAŠKE PODOBE OB ROJSTVU STOLETJA
Diapozitive iz zbirk razglednic bo predvajal
FILIP FISCHER
K besedi posebej vabljeni ljubitelji tržaških starožitnosti.
koncerti
VERDI
V	četrtek ob 20. uri (H/F) šesta predstava Verdijeve opere RIGOLETTO. Režija Lamberto Puggelli, dirigent Hubert Soudant, zbor vodi Andrea Giorgi. V soboto ponovitev ob 17. uri za red S.
GLASBENA MATICA
V	petek, 7. t. m., ob 20.30 bo v stolnici sv. Justa 2. ABONMAJSKI KONCERT v priredbi Glasbene matice iz Trsta. Nastopila bosta AND JELKO KLOBUČAR -orgle in LJILJANA MOLNAR-TALAJIČ - sopran. Vabljeni!
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 10. novembra, ob 20.30 v gledališču Rossetti nastop skupine KVARTET PRO ARTE iz Zagreba.
Sklad M. Čuk in ZSKD prirejata celovečerni KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA v ponedeljek, 10. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu.
čestitke
Pred dnevi je v Križu praznovala 93 let JUŠTA BOGATEČ (Zelenco-va). Kar srečno in korajžno naprej, ji želijo sorodniki.
V	Cerovljah je praznoval 75 let JANEZ ANTONIČ. Vse najboljše in mnogo zdravja mu želijo žena in otroci z družinami.
Draga DANICAI Ob tvojem nedeljskem slavju ti iz srca kličemo še na mnoga srečna in zdrava leta mama Justina, oče Pepi in brat Milko z Nevino.
Draga nona in teta! Prejmi zvrhan koš z 42. poljubčki od tvojih malih vnukinj Sonje in Erike ter nečakinje Elize.
Draga MAMA! Ob tvojem rojstnem dnevu ti iz srca kličemo vse naj, naj, najboljše tvoje: Franka, Katja z Jožkom in Kristina s Pjeri-nom.
V	četrtek, 30. oktobra, je praznovala rojstni dan ELVIANA ALFEO iz Škednja. Mnogo zdravja, veselja in sreče ji želita Vida in Pavel.
25. oktobra je praznoval KARLO SLAVEC iz Doline rojstni dan, danes pa goduje. Ob tej priliki mu želimo še mnogo srečnih in zdravih let. Vsi svojci.
včeraj-danes
Danes, TOREK, 4. novembra
DRAGO
Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 16.48 - Dolžina dneva 9.59 - Luna vzide ob 9.47 in zatone ob 18.00.
Jutri, SREDA, 5. novembra
ZAHAR
PLIMOVANJE DANES: Ob 03.46 naj-nižje -22 cm, ob 09.48 najvišje 56 cm, ob
16.44	najnižje -63 cm, ob 23.15 najvišje 27 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 11 stopinj, zračni tlak 1016,4 mb narašča, veter severovzhodnik s sunki 90 km na uro, vlaga 44-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura mroja 15 stopinj.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od torka, 4. do sobote,
8. novembra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zorutti 19, Lungomare Ve-nezia 3 (Milje), Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24.
FERNETTI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. me.
LOTERIJA
BARI	18	55	28	73	90
CAGLIARI	59	55	86	19	21
FIRENCE	7	65	40	28	86
GENOVA	56	87	2	20	22
MILAN	84	28	27	89	22
NEAPELJ	85	45	51	27	86
PALERMO	62	52	65	50	88
RIM	55	67	54	52	85
TURIN	50	40	68	23	87
BENETKE	37	74	24	73	50
ENALOTTO
1X1 X 2 2	2 X X X X 2
KVOTE:
12	72.417.000.—
11	1.383.000.—
10	113.000.—
gledališča
SSG
Slovensko stalno gledališče gostuje v Celju z Goldonijevo komedijo PRIMORSKE ZDRAHE: danes, 4. t. m., ob 12. in 18. uri; jutri, 5. t. m., ob 12. in 19. uri; v Četrtek, 6. t. m., ob 12. mi in 19.30; v petek, 7. t. m., ob 19.30; v soboto, 8. t. m., ob 16. in 20. mi; v ponedeljek, 10. t. m., ob 12. uri ter v torek, 11. t. m„ ob 14. uri in 19.30.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Od danes, 4., do 16. novembra ob 20.30 bo Teatro Stabile Fmlanije-Julijske krajine predstavil delo L ADULATORE C. Goldonija. V glavni vlogi Giulio Brogi. Režija Giorgio Pressbmger. V abonmaju odrezek št. 2. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	Krožku za kulturo in umetnost bo danes ob 18. mi o predstavi spregovoril prof. Elvio Guagnini.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
V	soboto, 8. t. m., ob 19.30: FOLKLORNA SKUPINA KUD JEDINSTVO IZ SPLITA. Večer jugoslovanske folklore z Dalmatinsko mešano klapo.
V	ponedeljek, 10. t. m., ob 18. in 21. mi: MODNI BAZAR '86.
Okrogla dvorana
Danes, 4. novembra, ob 20.30: SKLICUJEM ZBOROVANJE - Večer z Jerco Mrzel, premiera v okviru nočnega programa. Glasba Jani Golob.
Srednja dvorana
Celovečerni filmi italijanskega režiserja PUPIJA AVATIJA: danes, 4. t. m., ob 20. mi: ŠOLSKI IZLET (1983); jutri, 5. t. m., ob 20. uri: MI TRIJE (1984); v četrtek, 6. t. m., ob 20. mi USLUŽBENCI (1985); v četrtek, 13. t. m., ob 20. mi DIPLOMSKA ZABAVA (1985) in v petek, 14. t. m., ob 20. mi BOŽIČNO DARILO (1986).
PRIMORSKO
DRAMSKO GLEDALIŠČE
V	sredo, 5. novembra, ob 20. uri: Lukas B. Suter SPELTERINI SE DVIGNE. Predstava bo za red S-sreda in izven. Ponovitve 6., 7. in 8. novembra.
kino
ARISTON - FESTIVAL FESTIVALOV -
15.00, 22.15 II nome delia rosa, dram., It.-Fr. 1986, 120'; r. Jean-Jacgues Anna-ud; i. Sean Connery, F. Mmray Abraham.
EXCELSIOR I - 17.30, 22.15 Mission, dram., VB 1986, 123'; r. Roland Joffe; i. Robert De Niro, Jeremy Irons.
EXCELSIOR II - 16.45, 22.00 Momo, fant., It.-ZRN 1986, 105'; r. Johann Schaaf; i-Radost Bockel, John Huston.
FENICE - 17.00, 22.15 Cobra, akc., ZDA 1986, 100'; r. George Pan Časmatos; i-Sylvester Stallone, Brigitte Nielsen
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Grandi magazzini, kom., It. 1986, 100'; r. Cas-tellano e Pipolo; i. Christian De Sica, Heather Parisi.
NAZIONALE I - 15.45, 22.15 Higlander,
dram., Avstral. 1986, 115'; r. Russel Mulcahy; i. Christopher Lambert, Ro-xanne Hart.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Demoni 2, srh., It. 1986, 100'; r. Lamberto Bava; i-Natasha Hovey, Urbano Barberini.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Ragazze vogliose di caprici erotici.D □
EDEN - 15.30, 22.00 II fiore delia čarne, pom., □□
MIGNON - 16.30, 22.15 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110'; r. Tony Scott; i. Tom Criuse, Kelly McGills
CAPITOL - 16.30, 22.00 Scuola di polizia III: tutto da rifare, kom., ZDA 1986, 100'; r. Jerry Pariš; i. Michael WinsloW, Steve Guttemberg.
ALCIONE - 15.30, 22.10 L’onore dei Prizzi, dram., ZDA 1985, 130'; r. John Huston; i. Jack Nicholson, Kathleen Tmner.
LUMIERE FICE - 16.00, 21.30 II colore viola, dram., ZDA 1985, 150’; r. Števen Spielberg; i. Whoopi Goldberg, Danny Glover.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Gros-so guaio a China Town, fant., ZDA 1986, 110'; r. John Carpenter; i. Ki® Cattral, Kurt Russell.
RADIO - 15.30, 21.30 Sesso allo spec-chio, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ " 18. letom □ □
mali oglasi
PRODAM trobento bach stradivarius ML, zvok in mehanika odlična, za 500.000 lir. Tel. v popoldanskih urah na št. 942222.
PRODAM fiat 128 CL, letnik '77, v zelo dobrem stanju. Tel. 826759.
TRGOVINA S TEHNIČNIM MATERIALOM zaposli vajenca z znanjem slovenščine in srbohrvaščine. Tel-0481/84878 od 13. do 15. me in od 17-30 dalje.
ALBIN IN LADI sta v Borštu odpri3
osmico.
OSMICO je odprl Ivo Sedmak (Beleko-tov) Križ 161. Toči belo in črno vino.
CENTRO DEL COLLEZIONISMO ^ Trst, Ul. Piccolomini 3, tel. 040/76248» — komisijska prodaja zbirateljskih predmetov na dražbah ali neposredm/-Na razpolago smo vam za najugodnejši plasma posameznih predmetov 3* celih zbirk: razglednic, kovancev, stare korespondence, najrazličnejših starinskih predmetov itd.
KNJIGOVODJO-KINJO z nekajletn® prakso in znanjem angleškega jez"U sprejme v službo priznano tržašk podjetje. Ponudbe poslati na Oglash oddelek Primorskega dnevnika - yn Montecchi 6 - 34137 TRST pod šifr° RAČUNOVODJA.
PRODAM Fiat 131 letnik 1967 v zelo dobrem stanju. Telefonirati ob uri kosu
na telšt. 0481/20521.
PRODAM v Nabrežini razmeroma nov stanovanje. Zainteresirani lahko teleto nirajo v popoldanskih urah na s ' 200144.
slike, ki niso le spomin
aldo rupel
Brazgotine prve svetovne vojne na pročelju cerkve v Štandrežu
Zanimivo je, med drugim, da so Avstrijci rabili italijanski naziv za tedaj popolnoma slovensko vas
z zlorabo sarajevskega atentata večletno ubijanje po evropskih bojiščih. Države so tekmovale na krvavi progi pozicijske vojne, cilj je bil za vsakega različen, predvsem pa negotov. Goriška je bila na področju prve bojne črte ali v neposrednem zaledju, saj so rovi potekali po Brdih, preko Oslavja in Pevme, pred Gorico, preko Vipave na Vrh in po doberdobskem Krasu.
Mesto so obstreljevali s topništvom, obstreljevali so tudi predmestja. Štandrežu prav gotovo ni bilo prizanešeno, cerkev je bila uničena leta 1916. Osem let kasneje so jo znova popravili, uredili in povzdignili v župnijsko. V začetku šestdesetih let jo je poslikal Tone Kralj. V njej je ohranjena tudi redkost: zastava štandreškega Bralnega in pevskega društva, ki so jo razvili leta 1906.
Na posnetku so razvidni učinki topniškega ognja in zadetkov iz prve svetovne vojne. Na sredini je kip sv. Andreja. Tisti, ki krasi dandanes cerkveno pročelje, ni isti, kajti novega so postavili leta 1984. Zraven pa lahko opazimo napis v slovenščini.
Nekaj posnetkov v prvi svetovni vojni porušenih cerkva z miselnimi povezavami na učinke jedrske vojne smo objavili pred sestankom dveh velesil v Reykjaviku. Po sestanku ni stanje nič bolj rožnato in sporočilo od orožja porušenih stavb ostaja isto. Morda je za spoznanje učinkovitejše, ker so nam te stavbe blizu, ker jih poznamo, ker ne prihajajo preko televizijskega zaslona iz 3000 ali 30000 kilometrov oddaljenih krajev, ki jih poznamo le po skopih besedah napovedovalcev. Vendar, ali te stavbe res poznamo, v smislu, da imamo nek odnos do njih? Konec koncev je lahko tudi stavba na posnetku nekaj popolnoma odtujenega, če ni zgodovinskega vedenja o njeni usodi in usodi ljudi, ki so okoli nje živeli. Tega znanja pa je vse premalo.
V Štandrežu, goriškem predmestju, stoji sredi naselja cerkev, posvečena sv. Andreju. Na tistem mestu je svetiš-te stalo že pred nekaj stoletji. Na
novo je cerkev bila zgrajena leta 1663. Prenovili so jo točno ob začetku stoletja leta 1901. Bil je račun brez krčmarja. Po trinajstih letih se je pričelo
Berite
»Novi Matajur«
Pripravlja: li Iztok Jelačin
nedelja ob 11. uri
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic________________________________________________
Mesec je okoli in spet sta tu dve lestvici, tedenska in mesečna. Z novembrom je vse bliže mraz, to pa bo lestvici VROČIH 10 dalo poseben mik, bolje rečeno, kakšno dodatno kalorijo... Tako, na videz se zdi, da bo največ kalorij prinesla konec decembra, ko bo finalno žrebanje...
TEDENSKA LESTVICA:
1. Eurythmics - Thorn in My Side (6 tednov na lestvici, prejšnji teden 1.); 2. Bajaga - Strah od vozova (37, 3.); 3. Madonna - Papa Don't Preach (12, 2.); 4 Simply Red - Heaven The Movie (3, 5.); 5. Frankie Goes To Hollywood -Rage Hard (2, 8.); 6. Martin Krpan - Od višine se zvrti (17, 6.); 7. Tina Turner
-	Typical Male (-, -); 8. Prince & The Revolution - Under The Cherry Moon (4, 7. ; 9. Cindy Lauper - True Colours (-, -); 10. Steve Winwood - Higher Love (5, 4.).
Eurvthmics še na vrhu, zamenjava na drugi in tretji stopnički, Simply Red in Frankie Goes To Hollywood proti vrhu, rekorderji iz Ljubljane stabilni na šestem mestu. Novost na sedmem z neuničljivo Tino Turner, Prince mesto nižje, na devetem spet nov komad Cindy Lauper, Steve Wmwood v padajoči krivulji... To bi bil telegrafski opis tedenske lestvice, mesečna pa je
tclKdl 6"
1. Madonna - Papa Don’t Preach; 2. Eurythmics - Thorn in My Side; 3. Steve Winwood - Higher Love; 4. Martin Krpan - Od višine se zvrti; 5. Gu Gu
-	Ljubil bi se; 6. Bajaga - Strah od vozova; 7. Simply Red - Heaven The Movie; 8. Level 42 - Lessons In Love; 9. Priče & The Revolution - Under The Cherry Moon; 10. Frankie Goes To Hollywood - Rage Hard.
Motiv meseca je torej Madonnin, Eurvthmics sta odlična druga z izjemnim finišem (po športni terminologiji), Steve Winwood je mesec odfično začel in nekoliko slabše končal. Martinu Krpanu bomo dodali vzdevek "večni", saj je ta skupina na lestvici meseca že četrtič zapored (kar je tudi nov rekord), Gu Gu pa skupaj z Madonno tretjič na mesečnih Vročih 10... Sledi
.................revolucijo je deveti.
pa je že po dveh tednih prilezla na deseto mesto z vse popularnejšim motivom, tudi po svetu, Rage Hard... Toliko o tem, zdaj pa o onem (nagradah):...
Nagrade meseca oktobra prejmejo:	, .
1. knjigo Založbe Lipa Koper Med dokumentom in poezijo: Mira Stibler, Trbonje 17; 2. komplet kozarcev Astra Steklarna Hrpelje: Nives Jelušič, Kazlje 48; 3. knjiga s kaseto ZTT: Katarina Kompara, Lokavec 97; 4. plošče ali kasete RTV Ljubljana, Radio Koper: Tatjana Klabjan, Krožna c. 64, Koper; Martina Sever, Vrh 98; Eva Kolman, C. na Markovec 12, Koper; 5. reklamne majice Primorske novice Koper: Zvonka Perčič, Tublje 1; Robert Sotlar, Kidričeva 28, Nova Gorica; Robert Mozetič, Volčja Draga 63 b.
Velike končne nagrade, ki čakajo na vas ob koncu leta so: dve akustični kitari, Elektrotehna DO Melodija Mengeš; stereo gramofon SNG 2x4W, Iskra TOZD Elektroakustika Sežana; velika skrivnostna nagrada.
Z nagradami sodelujejo še:
Elaktrotch MH DO M«loc


Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:
Naslov:.......
Glasujem za: Moj predlog:
9.30	Inf. oddaja: Televideo
10.30	Nadalj.: Come un uragano
11.30	Nanizanka: Taxi - Opera d arte
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Risanka: Remi
15.00	Aktualnosti: Italijanska kronika
15.30	Dokumentarec: Kako nastane letalo ATR 42
16.00	Film: Guardie e ladri (kom., It. 1951, r. Steno in Mario Monicel-li, i. Toto, Aldo Fabrizi)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Film: Guardie e ladri (2. del)
17.55	Dokumentarec: Dizionario - Id-
rocoltura
18.10	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Kviz: Parola mia
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: Ottantasei
22.15	Dnevnik
22.25	Dokumentarec: 1966 Spomin na poplavo v Firencah
24.00	Dnevnik
0.15 Dokumentarec: Ruote di fuoco
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - aktualnosti
13.30	Nanizanka: Quando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Nagradno tekmovanje: Tandem
16.55	Dokumentarec: Monografije
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Rubrika o sodstvu: L ago della bilancia - Rischio di stato
18.20	Dnevnik. Šport
18.30	Nanizanka: II commissario Kos-ter - II guarto uomo
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik. Šport
20.30	Film: La dolce ala della giovi-nezza (dram., ZDA 1961, r. Richard Brooks, i. Paul Newman)
22.30	Dnevnik - večerne vesti
22.40	Filmske novosti
22.45	Dnevnik — Tentatre
23.35	Dnevnik
23.45	Film: I misteri del giardino di Campton House (dram., ZDA 1982, r. Peter Greenaway)
13.00	Nadaljevanka: Confessioni del cavaliere d'industria Felix Kruli
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.25	Tečaj francoskega jezika
14.55	Simfonični koncert: Alfred Bren-del izvaja Schuberta
15.45	Variete: Speciale Dadaumpa
16.00	Poučna oddaja: Šport doma
16.30	Dok.: Trentino, stari poklici
17.00	Dokumentarec: Sto italijanski mest - Alba
17.15	Zabavni spored: Dadaumpa
18.25	Glasbena oddaja: Kantavtorji in... - Vplivi iz tujine
19.00	Dnevnik
19.30	TV film: II seduttore filantrope (r. Gianni Lepre, i. Marinka Počkaj, Dario Penne - 3. del)
20.05	Dokumentarec: Italijanske dežele - Vzhodna Sicilija
20.30	Izobraževalna oddaja: Louvre -največji muzej na svetu
21.25	Koncert: English Chamber Or-chestra z dir. Vladimirjem As-hkenazyjem (Strauss, Mozart)
22.55	Dnevnik
23.30	Dokumentarec: Geo-Antologia
9.00	TV mozaik: Vesolje, harmonija svetov
16.25	TV mozaik (pon.)
17.25	Poročila
17.30	Poučna oddaja: Miti in legende -Nova zaveza, Preizkušnja v puščavi (real. TV Beograd)
17.45	Otroška oddaja: Halo, Ljubljana, tu Bratislava (skupna oddaja slovenske in češkoslovaške televizije, ki naj krepi stike med mladimi različnih dežel; povezovalci Majda Koroša, Richard Felix in Peter Princ)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Severnoprimorski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Predstava MGL Ljubljana: Hein-rich von Kleist - Razbiti vrč (komedija o simboliki izvirnega greha, r. Mile Korun, scena Janja Korun, kostumi Alenka Bartl)
21.50 Svet na zaslonu
22.35	Dnevnik
14.00	TV Novice
14.10 Otroški program, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadalj.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRST - Konferenca o vplivu sinhrot-rona na tržaško gospodarstvo TRST - Opozorilo Odbora za informacijo o radioaktivnosti TRST - Nagrajevanje študentov ob dnevu varčevanja
NABREŽINA - Druga premiera SSG: Širokih ust, igra Stane Starešinič
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV Novice
20.30	Film: I rinnegati di Fort Grant (vestern, r. Jose' Maria Elorietta, i. John Sullivan, Martha Hyer)
22.05	TVD Vse danes
22.15	Šport: košarka - italijansko prvenstvo Al in A2 lige
23.35	Nan.: II re che venne dal sud
•1$ CANALE5
8.30	Nanizanka: Una fa-miglia americana
9-20 Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.15 General Hospital
11.15	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.45 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Gosi gira il mondo
16.00	Dokum.: Big Bang
16.30	Nanizanka: Tarzan
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanke: II mio ami-co Ricky, 18.30 Kojak
on l9-30 Variete: Studio 5
40.30	Nadalj.: Dallas, 21.30
90 La lunga estate calda
oo on Xednili: Nonsolomoda
n on Sportna rubrika: Golf
0-30 Nanizanka: L ora di Hitchcock
02
reteouattro
in Swit
10.10	Film pecc m 1948
12.00	Nan
13.00	OtJ ciac
Le avventure della dolce Katy, She-Ra
14.30	Nanizanka:	La fa-
miglia Bradford
15.30	Film: Le diciottenni (kom., It., 1955, r. Mario Mattoli, i. Virna Lisi)
17.30	Nadaljevanka: Febbre damore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie s Angels
20.30	Film: La fine del mondo nel nostro solito letto in una notte plena di pioggia (dram., It., 1978, r. Lina Wer-tmueller, i. G. Gianni-ni, C. Bergen)
22.30	Film: Collo d acciaio (pust., ZDA, 1978, r. Hal Needham, i. Burt Reynolds)
0.20 Nanizanki: Vegas, 1.10 Switch
ITALIA 1_________
8 30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Wonder Woman, 10.10 Luomo da 6 milioni di dollari,
11.00	Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,
13.00	La strana coppia, 13.30 Tre cuori in affit-to
14.00	Glasbeni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanki:	La fa-
miglia Addams, 15.30 Furia
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lovely Sara, II tulipane nero, Occhi di gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Ris.: David gnomo amico mio, 20.15 Snor-ky
20.30	Film: Le volpi della notte (kom., It. 1986, r. Bruno Corbucci)
22.15	Nanizanka:	Mike
Hammer
23.15	Športna oddaja: Foot-ball
0.30 Nanizanki: A-Team, 1.30Kazinsky
TELEPADOVA
11.00	Nadalj.: Bellamy, 12.00 Senorita Andrea
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanke: Pagine della vita, 15.00 Senorita Andrea, 15.45 La famiglia Holvak
16.30	Risanke
19.30	Nanizanka: Dr. John
20.30	Film: Papillon (pust., 1973, r. Franklin Schaf-
fner, i. Steve McQue-en, Dustin Hoffman)
22.30	Nanizanka: Ruote
23.30	Dok.: II Leonardo 24.00 Film: Le ragazze della
spiaggia (kom., 1976, r. J. Ruben)
[ ^ TELEFRIULI
13.00	Nanizanka: Un egui-paggio tutto matto
13.30	Nadaljevanka: Rosa de lejons
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja: GTX mušic
18.00	Nanizanka: Arrivano le spose
19.30	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Una famiglia intraprendente
20.40 Rubrika: II sindaco e la sua gente
22.00	Rubrika: Realta eco-
nomica 22.30 Dnevnik 23.00 Nogomet
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
13.30	Nedeljska košarkarska tekma (pon.)
19.30	Fatti e commenti
22.30	Nedeljska nogometna tekma (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Koledarček, pravljica, glasba; 8.10 Almanah: Nediš-ki zvon (ponv.); 8.55 Glasbeni mozaik;
10.10	S koncertnega repertoarja; 11.30 Poljudno čtivo, Sestanek, Mozaik;
13.20	Glasba po željah; 14.10 Povejmo v živo!; 15.00 Glasbene skice - mladi mladim; 16.00 Zbornik: Razmišljanja o vsakdanjih stvareh (pon.); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Monolog: Med štirimi stenami (Ivanka Hergold); 18.30 Glasbene ski-
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 21.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola ; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Mozaik; 15.30 Dogodki;
15.55	Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu ; 18.00 Sotočja; 18.45 Medigra;
19.00	Dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Ansambel Atija Sossa; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah; 21.05 Radijska igra; 22.30 Pevci; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Mozaik; 00.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper;
13.40	Minute za kitaro; 14.40 Zanimivost; 15.00 Za varnejši jutri; 15.30 Dogodki; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.30 Ansambel Slovenija in Fantje s Praprotna; 18.00 Sotočje;
19.00	Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Gal-letti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo; 10.35 Vstop prost; 11.00 Filmske novosti;
11.15	Perfetta armonia; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Eccetera, eccetera; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski spored; 15.00 Šola, otroštvo; 15.45 Sin-tonizzatissimi; 16.00 Country mušic;
16.15	Plesna glasba; 17.00 Bubbling;
17.33	Folk glasba; 18.00 Radijska igra ;
18.33	Solisti; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Glasba po željah s slovensko glasbo; 18.00 Informativna oddaja za ital. poslušalce;20.30 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Oddaja za ital. poslušalce: Ostali Trst - L altra Trieste; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
Župan na sinočnji seji občinskega sveta
Gorica hoče v najkrajšem času nov zakon o prosti coni
V pristojnih ministrstvih in tudi v parlamentarnih komisijah skrbno preučujejo zakonski osnutek o podaljšanju Goriške proste cone, ki ga je treba obnoviti do konca leta. Tako je na si-nočni seji goriškega občinskega sveta župan Scarano odgovoril na vprašanje svetovalca VValtritscha, ki je hotel vedeti, kaj je novega v zvezi s tem vprašanjem. To v zvezi z naj novejšimi izjavami referenta za gospodarstvo v tržaški KD Franca Richettija, kot tudi s polemikami, do katerih je prišlo med goriškimi liberalci in demokristjani.
Župan je dejal, da so tako pristojni ministri kot tudi podtajnik Amato go-riškim predstavnikom povedali, da bodo zakon o prosti coni podaljšali. Obstojajo pa težave v zvezi z novitetami v zakonu, ki se nanašajo na davčne olajšave podjetnikom, kot tudi na tiste, ki predvidevajo, da bi kontingente bencina dobili poleg Goričanov tudi Tržačani. Pristojni ministri pravijo, da ne bo moč dati kontingentov bencina Trstu. Za to se potegujejo tudi Sardinija in Sicilija. Pravila Evropske gospodarske skupnosti pa ne dovoljujejo
sprejemanja zakonov o novih davčnih in carinskih olajšavah.
V	Trstu se morajo zavedati, je še dejal Scarano, da se zakon o goriški prosti coni obnavlja, medtem ko bi bile olajšave za Trst nekaj novega. Gorica nima nič proti temu, da dobijo bencin tudi Tržačani. Vendar je treba tudi vedeti, da taka zahteva ne sme onemogočiti obnove zakona za Goriško.
V	zvezi s tem velja povedati, da so zastopniki Zveze industrijcev, Zveze obrtnikov in Zveze trgovcev za Goriško napisali skupno izjavo, ki je polemična do Richettija. Goriški poslovni krogi si prizadevajo, da bi tudi Trst dobil vrsto olajšav. Vendar pa je treba tudi vedeti, da je obnova zakona primarnega značaja za gospodarstvo Gorice.
Kot je znano so osnutek novega zakona o prosti coni skupno izdelali zastopniki gospodarskih operaterjev in sindikalisti. Zakonski osnutek je kot svojega vzela Goriška trgovinska zbornica. Tega sedaj preučujejo v Rimu. Če bi parlament ne odobril
podaljška sedanjega ali odobril novi zakon, bi to pomenilo zaprtje marsikaterega podjetja pri nas.
Tatovi na delu
V nedeljo med 17.30 in 19. uro so bili v Gorici ljubitelji tuje lastnine ponovno na delu. Najprej so »obiskali« stanovanje Lucia Sartorija v Ulici Pel-lis 48, ker pa se je mož medtem vrnil domov so morali tatiči stran brez plena. Od tam so verjetno šli k Annama-rii Del Franco Lenhardt, Ulica Pellis 30, ob koncu pa so se zaustavili še pri VValterju Tagliani, Ulica D'Azeglio 11. Obema so odnesli zlatnino v vrednosti nekaj milijonov lir.
uni/čjc^
- nov. VD
Nocoj v Verdijevi dvorani
Z Virginio WooIf otvoritev italijanske gledališke sezone
V Verdijevem gledališču se drevi pričenja letošnja italijanska gledališka sezona, ki jo prireja Deželna gledališka ustanova. Otvoritveni nastop bo imela skupina Plexus T iz Rima, ki bo uprizorila igro Edwarda Albeeja Chi ha paura di Virginia Woolf? v režiji Maria Missirolija. V glavnih vlogah nastopata dve med najbolj znanimi imeni z italijanskih odrov Anna Proclemer in Gabriele Ferzetti.
Italijanska gledališka sezona bo letos v Gorici dokaj bogata in intenzivna. Abonmajski spored obsega deset predstav ter eno, ki jo bodo brezplačno ponudili abonentom. Poleg tega sta predvideni še dve izvenabonmaj-ski predstavi ter trije nastopi mladinskih gledaliških skupin. Skupno torej kar 16 predstav, ki se bodo v strnjenem zaporedju zvrstile v malo več ko j petmesečnem programu.
Že v mesecu novembru so poleg nocojšnjega predvideni še trije nastopi: 17. t. m. bo na vrsti Goldonijeva komedija La famiglia delFantiguario (režija Gianrico Tedeschi, ki nastopa tudi kot igralec skupaj s Felicejem Andreasijem); 20. bo tržaška gledališka skupina La Contrada izven abonmaja uprizorila igro Carpinterija in Faragune Due paia di calze di seta di Vienna; 24. pa bo na vrsti Fiorenza
Novo tajništvo FILCAMS-CGIL
Pokrajinski tajnik CGIL Luciano Pini se je te dni sestal s sindikalnimi predstavniki trgovcev in uslužbencev v gostinskih dejavnostih ter z njimi analiziral organizacijski položaj sindikata FILCAMS. Pred kratkim je namreč tajnik sindikata Roberto Bitežnik prevzel drugo delovno dolžnost in je zaradi tega nastala potreba po izvolitvi novega tajništva, ki jo bodo odslej sestavljali Marisa Pitteo, Sergio Valcovich in Adriano Duri. Na sestanku so tudi sklenili, da bodo, z zbiranjem novih članov, ojačili vlogo in pomen sindikata FILCAMS-CGIL.
Z avtomobilom v cipreso pri mirenskem bloku
Nesreča, ki se je v noči med nedeljo in ponedeljkom pripetila nedaleč od mirenskega maloobmejnega prehoda, bi lahko imela — sodeč po gmotni škodi, ki je nastala na avtomobilu — veliko hujše posledice.
Iz še neznanih vzrokov je 47-letni Pasguale Coscia iz Gorice, Ul. Forte del Bosco 7, okrog 23.45 izgubil nadzorstvo nad svojim avtomobilom seat ronda in bočno oplazil eno izmed cipres, ki rastejo ob cesti med Rupo in Gorico. Coscio in njegovega sopotnika, 37-letnega Fausta Cecchet iz Gorice, Korzo Italia 209, so po nesreči z rešilcem Zelenega križa prepeljali v goriško splošno bolnišnico. Pasguale Coscia je pri trčenju utrpel lažji pretres možganov ter številne udarce in odrgnine po celem telesu, Fausto Cecchet pa se je udaril v prstni koš, v glavo, levi gleženj in si odrgnil noge. Oba se bosta 15 dni zdravila na kirurškem oddelku.
V Sonetih v doberdobski občini
Trojezičen napis na spomeniku v spomin na padle bersaljerje
Pri Bonetih, na vhodu v ta zaselek v doberdobski občini, so v nedeljo dopoldne odkrili spomenik 15. bersaljer-skemu polku , ki je med 9. soško ofenzivo, prav te dni pred sedemdesetimi leti, zaman naskakoval avstrijske položaje in pustil na bojišču ogromno žrtev. Pobudo za postavitev spomenika je dalo Avtonomno združenje bersa-Ijerskih sekcij ' Alessandro Lamarmo-ra" iz Vidma po posebnem prizadevanju komendnika Luigija lusa, nečaka poročnika Luigija lusa, ki je padel 2. 11. 1916. leta prav v bližini Bonetov. Njegovo ime je poleg imena Aurelia Nordia, ki je padel leto poprej pri Doberdobu, vklesano na spomeniku.
Obeležje, ki spominja na ogromne človeške žrtve bersaljerske enote prav v teh krajih, pa prinaša tudi sporočilo za današnji čas in za bodoče rodove, kakor je na slovesnosti ob odkritju dejal, v italijanščini in slovenščini, doberdobski župan dr. Mario Lavrenčič. Napis v italijanščini, slovenščini in nemščini ob vznožju spomenika, ki ga je postavila občina "Per un futuro di pace e fraternita dei popoli, nella gi-ustizia e nella liberta — V prizadevanju za mir, za bratstvo med narodi, za pravičnost in svobodo — Fuer eine fri-edliche Zukunft, Bruderschaft, Gerec-htigkeit und Freiheit der Voelker", obsega to sporočilo. Ti kraji, kjer se srečujejo različni narodi in različne kulture, so v preteklosti doživeli preveč vojn, preveč gorja, preveč poni-
žanj in krivic. "Prav zato dosledno odklanjamo vojno in si prizadevamo za mir, ki nam danes pomeni temeljno vrednoto."
Nedeljska slovesnost se je pričela s krajšim nagovorom komendnika Luigija lusa, ki je v kratkih obrisih nakazal bojno pot raznih enot 15. bersaljer-skega polka. Sledilo je odkritje obeležja in polaganje vencev. V bližnji hiši je bil nato — zaradi gostega dežja — verski obred. Sledil je nagovor župana Lavrenčiča, medtem ko je bil slavnostni govornik nekdanji predsednik združenja bersaljerjev, upokojeni general Luigi Bonifazi, ki je posebej naglasil pomen obeležja, ki je patriot-
skega značaja, ki pa je obenem obeležje, ki nas opominja k prizadevanju za bratstvo in mir med narodi. Nakazal je nato bojno pot enot 15. polka (nekatere enote so se v 2. svetovni vojni borile pri Monte Cassinu, na zavezniški strani).
Slovesnosti, ki jo je v začetnem delu oviral dež, so se udeležili predstavniki raznih sekcij združenja bersaljerjev iz videmske pokrajine, predstavniki nekaterih sekcij združenja alpincev, četa bersaljerjev v paradni opremi, vendar brez orožja, predstavniki nekaterih rodov vojske. Slovesnosti se je udeležil občinski odbor v celoti, bili pa so prisotni tudi številni domačini.
pismo uredništvu - pismo uredništvu
O razširitvi tovarne pri Sovodnjah
Spoštovano uredništvo!
22. t. m. ste objavili v časopisu članek z naslovom »Možnost za večjo zaposlitev v tekstilni tovarni«, ki je obravnaval razširitev goriške industrijske cone na sovodenjsko ozemlje. Ker se mi zdi, da je ta pomanjkljiv, čeprav obsežen, želim pojasniti sledeče:
Najprej naj se dotaknem problema, ki ga pisec obravnava kot majhno razširitev območja industrijske cone na sovodenjska tla. Ta razširitev obsega odkup 30.000 kv. metrov zemljišč, ki so last Sovodenjcev in na katerih bodo zgradili 15.000 kv. m velik objekt, ki bo povezoval našo vas z goriško industrijsko cono. Ker je delovanje tega podjetja lahko zelo obširno, lahko obstaja možnost, da bo naša vas postala druga Podgora z vsemi posledicami. Pisec prezira namreč, da imamo pred~pragom že dovolj onesnažujočih objektov, med temi upepe-Ijevalnik, tovarno umetnega usnja, goriški greznični depurator, prašičerejo itd. Kar se pa tiče zaposlitve lahko na žalost ugotavljamo, da pri enem izmed podjetij, ki se nahaja na sovo-denjskih tleh je od 70 zaposlenih samo 5 Sovodenjcev! To zgovorno priča, da tudi z novim objektom ne bo z zaposlitvijo vse rožnato.
Sedaj pa bi se nekoliko ustavila pri zadnjem odstavku članka in sicer ob vaškem posvetu. V svojem članku pisec ne omenja težnjo in nasprotovanje velike večine vaščanov proti uresničitvi te nove industrijske cone. Ne omenja posega občinske svetovalke
SSk, ki je bil deležen splošnega odobravanja in aplavza s strani prisotnih, ne omenja posega starejših vaščanov med katerimi so bili tudi bivši upravitelji naše občine in ne omenja negativne reakcije ob nekaterih izjavah predstavnika občine, ki so bile v ostrem nasprotju s stvarnostjo. Pisec nadalje smatra kot »emotivni razlog v ostrem nasprotovanju z vsakdanjo stvarnostjo« poseg o hranitvi naše zemlje. O kakšni stvarnosti sploh govori? Ali nas sploh več ni?
Zaključujem v upanju, da bo sovo-denjski občinski svet dobro preučil zadevo, bodisi s političnega kot z narodnostnega vidika in da bo upošteval mnenja velike večine občanov. Z odločitvijo bo moral namreč odgovarjati vsej vaški skupnosti in zamejskim Slovencem nasploh. Mislim, da narod brez zemlje ne more obstajati. To je nardo brez korenin.
S spoštovanjem
Patricija Batistič
□ □
V kolikor nam je znano ni bila doslej na županstvu v Sovodnjah vzeta nobena odločitev. Zaradi tega je na Občinski upravi, da spremeni urbanistični načrt ali ne. Prav v zvezi s tem se je Sovodenjska občina prej hotela posvetovati z vaščani. Prepričani smo, da bodo na Občini preudarno dokončno preučili vso problematiko. Kar pa se našega poročanja tiče je sveta resnica, da vsakdo od nas da več poudarka eni
stvari, drug pa drugi. Prav zaradi tega ne bo nikdar in nikjer nobeno poročanje stoodstotno popolno. Niti tisto ne, kjer je govor o zaposlenih v eni sami tovarni. Kakšne pa so številke za druge?
Občinski svet v Sovodnjah
Seja občinskega sveta v Sovodnjah je napovedana za danes, torek, 4. novembra, ob 20. uri. Na dnevnem redu je vrsta sklepov finančno-administrativnega značaja, prilagoditev oziroma sprememba pravilnika smetarske službe, odobritev razglasa za natečaj za začasno zaposlovanje uslužbencev, sprememba v tekočem proračunu.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU v Kulturnem domu v Gorici
GOSTOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA
Georges Feydeau
BOLHA V UŠESU
Režija Vinko Moderndorfer
ob 20.30 - ABONMA RED A ABONMA RED B
ob 20.30
V ponedeljek, 10. t. m., v torek, 11. t. m.,
Za ponedeljkovo predstavo bo vozil tudi avtobus po sledečem razporedu: Poljane 19.45, Doberdob (pred občino) 19.50, Jamlje (gostilna Pahor) 19.55, Dol (pri spomeniku) 20.00, Gabrje (trg) 20.05, Sovodnje (pred Kulturnim domom) 20.10, Štandrež (trg) 20.15.
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Thomasa Manna (r. Aldo Trionio, i. Arnolda Fod in Virginio Gazzolo). Decembra bo na vrsti Brooxova priredba po Woody Allenu Deus ex machina in, izven abonmaja, Aiuto... sono una donna di successo (r. Giorgio Gaber, nastopa Ombretta Colli).
Abonmajski spored se v januarju nadaljuje s Pirandellovo Stasera si recita a soggetto (r. G. Patroni Griffi, i. Mariano Rigillo, Paola Bacci in Leopolda Mastelloni) in I cingue sensi Luigija Sguarzine z avtorjevo režijo in Sergiom Fantonijem ter Benedetto Bucellato glavnih vlogah. Februarja bo na sporedu II senatore Fox Luigija Lunarija (r. Augusto Zucchi, i. Renzo Montagnani in Gianni Bonagura) ter nastop Giorgia Gaberja, ki bo ponovno gostoval pri nas, tokrat z glasbenim recitalom Parlami d amore Mariu.
Marca bodo na vrsti še zadnji trije nastopi iz abonmajskega sporeda: Goldonijev L adulatore (r. Giorgio Pressburger, i. Giulio Brogi in Franco Angrisano), Bertolija in Calende Le ragazze di Lisistrata (r. Antonio Ca-lenda, i. Maddalena Crippa in Gigi Bonos) ter Un ora d amore Josefa Topola (r. Francesco Macedonio, i. Ariel-la Reggio, Federica Tatulli in Orazio Bobbio).
Sezono dopolnjujejo trije nastopi manjših gledaliških skupin: Piccolo teatro iz Vidma bo predstavil Pasoli-nijevo I Turcs tal Friul, goriški Collet-tivo Terzo Teatro komedijo Arsenico e vecchi merletti, skupina La Compag-nia Italiana pa igro Ha presente ranima?.
Cena vstopnice za posamezne predstave je 13 tisoč lir (za mlade 9 tisoč lir), abonma za enajst predstav pa velja 90 tisoč lir. Skupinski abonmaji za društva in podjetja stanejo 70 tisoč lir, mladinski (do 18. leta) pa 55 tisoč.
razna obvestila
Občinska uprava v Doberdobu obvešča prebivalce, da danes od 13. do 16. ure v Doberdobu ne bo električnega toka.
Kulturno društvo Oton Župančič v Štandrežu priredi 8. novembra ob 20. uri martinovanje v Domu Andreja Budala. Igrali bodo Novi Laposi. Vpisovanje pri Marti Zorn, tel. 21407, in pri odbornikih društva.
Martinovanje SPD Gorica bo 16. novembra v Ajdovščini. Prijave do 11. novembra v trgovini Bavcon, pri Ivu Nanutu v Štandrežu in pri Branku Kuzminu v Sovodnjah. Na razpolago bo tudi avtobus.
Martinovanje Mladinskega odseka KD Sovodnje bo 8. novembra. Prijave in informacije nudijo Ivana Butkovič, tel. 882105, in Nada Fajt, tel. 882345, najkasneje do srede, 5. novembra.
Društvo slovenskih upokojencev priredi v nedeljo, 9. novembra, ob 16. uri martinovanje v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vstop samo z vabili.
prispevki
Gradbeno podjetje Stanko Košič daruje 100 tisoč lir za sekcijo prostovoljnih krvodajalcev v Doberdobu.
Goriški sekciji Društva prostovoljnih krvodajalcev so podarili naslednje denarne zneske: Traversa, Mazzoni, Defi-lippo, Antoniazzi, Giomi, Scollo in Mar-chešan 100 tisoč lir, zakonca Chiussi in Selva 30 tisoč, družini Adalgisa in Glessi 40 tisoč, Fabio Dean in Ermanno Janzen Innamorati 24 tisoč lir.
kulturni dom
V četrtek, 6. novembra, ob 20. uri nastop dalmatinske foklorne skupine in pevskega zbora Jedinstvo iz Splita. Prireja ZSKD.
kino
Gorica
VERDI 20.30 Gledališka skupina Plexus T iz Rima predstavlja Edvvarda Albeeja »Chi ha paura di Virginia Wo-olf?«
CORSO 17.30 - 22.00 »Grandi magazzini«-VITTORIA 17.30 - 22.00 »Porno giochi d -amore«. Prepovedan mladini pod 18-letom.
Tržič
COMUNALE Danes zaprto.
EXCELSIOR 17.30 - 22.00 »La cugina ma' liziosa«. Prepovedan mladini pod 18’ letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.00 »Rush«, ob 20.00 »Grejstok -Legenda o Tarzanu«.
DESKLE 19.30 »New York - mesto grO' ze«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al giardino, Korzo Verdi 57, tel. 84879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 72701.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Ana Kogoj vo-Bulfon iz mrliške veže splošne bolnišnic® in na glavno pokopališče, ob 11. uri Sal' vatore Nicosia iz bolnišnice Janeza Boga v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče.
Ob izgubi zvestega člana Ciril® Češčuta izreka iskreno sožalje svojcem Sekcija SSk Sovodnje.
Maraton v New Yorku
Slavje Italijanov
Jutri v evropskih nogometnih pokalih
V središču pozornosti tekma Juventus - Real
Jadranje: »America^ Cup« v Avstraliji
Azzurra in Italia praznih rok
Iz bistveno različnih pozicij startajo italijanske in jugoslovanske nogometne ekipe v jutrišnjem povratnem kolu evropskih pokalov.
Največje zanimanje vlada seveda za tekmo v Turinu med domačim Juven-tusom in madridskim Realom. Idealna za domačine bi bila zmaga z 2:0, predvsem pa bo moral Juventus preprečiti gol Špancev. Za tekmo vlada izredno zanimanje. Obisk so napovedali razni politiki, med katerimi sta imeni ministrov Nicolazzi in Goria najvidnejši.
Beograjska Crvena zvezda bo imela po izdatni zmagi na Norveškem doma zelo lahko delo in njena uvrstitev v nadaljnje kolo ni v dvomu. V pokalu UEFA starta iz dobre pozicije Inter, Torino pa bi moral v Gyoru z lahkoto
ubraniti domačo zmago. Nevarno bi utegnilo biti gostovanje Hajduka v Plovdivu, mostarski Velež (pokal pokalnih prvakov) pa bo moral doma izdatno zmagati. Junaki jutrišnjega večera so že dopotovali na prizorišča bojev. V tem kolu je naneslo, da ni bilo velikih premikov navijačev. Stadion v Turinu bo res poln, navijačev iz Madrida pa naj bi bilo le okoli tisočpetsto.
Giobetrotters pri nas
Znani ameriški profesionalni košarkarji Giobetrotters se te dni mudijo pri nas. Včeraj so imeli predstavo v tržaški športni dvorani in ponovili jo bodo tudi drevi. Jutri pa bodo pokazali svoje veščine v Gorici.
FREMANTLE — V nadaljevanju kvalifikacijskih regat za 12-metrske jadrnice v okviru "Americas cup" sta včeraj italijanski posadki utrpeli dva poraza. Najprej je Canada 2 za 2T7" prehitela Azzurro 3, z enako zamudo pa je nato na cilj priplula Italia 1, katero je premagala britanska White Crusader.
V preostalih regatah so zabeležili naslednje rezultate: America 2 pred French Kiss za 53'’, New Zealand pred Starš and Stripes za 58 ", Eagle pred USA za 3'22" in Heart of America pred Challange France za 1'40".
Izzivalci so trenutno razvrščeni takole: America 2 in New Zealand 21 točk, White Crusader 18, USA 13,Italia 12, Starš and Stripes in Canada 2 11. Azzurra ima 1 točko.
Moser še leto na kolesu
GRENOBLE — Francesco Moser, ki bo v francoskem mestu nastopil na dvoranski dirki, je izjavil, da se prihodnjega leta ne bo udeležil etapne dirke po Franciji. Moser je tudi povedal, da bo sezona 1987 njegova zadnja. Doslej še ni izdelal točnejšega programa tekmovanj.
Čarovniški poseg brez odziva
CAMPOBASSO — Antonio Battista, znan kot "Čarovnik iz Arcelle", je s posebnim obredom požegnal domači nogometni stadion in ga "pripravil" za boljše čase drugoligaša in Juga. Povedal je tudi, da je odpravil "prekletstvo" nad nekaterimi člani ekipe. Poseg čarovnika ni naletel med igralci, vodstvom kluba in navijači na noben odziv. Maševal je povsem sam.
NEW YORK — Italijani so že tretje leto zaporedoma zabeležili velike slavje na enemu izmed najbolj prestižnih maratonov na svetu. Po dveh zmagah Pizzolata je bil v Central parku tokrat prvi Gianni Poli, medtem ko je bil Pizzolato četrti. Uspeh sta dopolnila še Bettiol (7.) in Faustini (9.), medtem ko se je v konkurenci deklet Laura Fogli uvrstila na tretje mesto. Maratonskega teka se je udeležilo okoli 20 tisoč tekačev in tekačic, konkurenca pa resnici na ljubo tokrat ni bila izredno kakovostna. O tem priča tudi čas zmagovalca (2.11"06"). Drugo mesto Poljaka Niemczaka je gotovo presenečenje, vsaj formalno pa je lahko razočaran s tretjim mestom Avstralec De Castella. Iz zgolj tehničnega dogodka se je newyorski maratonski tek spremenil v turistično pobudo. Za letošnjo izvedbo so naprimer zabeležili okoli tisoč Francozov, več stotin pa je bilo tudi Italijanov. Kot smo že pisali, se je maratona udeležil tudi lonjerski atlet Fabio Ruzzier, in sicer v konkurenci hitrohodcev.
V 8. kolu košarkarske A-2 lige
Stefanel presenetil, Segafredo odpovedal y znamenju razburljivih 2:2
i
i
Spondilatte - Stefanel 84:87 (37:43)
SPONDILATTE CREMONA: Bigot 17, Singleton 16, Kupec 7, Giommi 7, Bellone 10, Tirel, Gregorat 19, Canta-messi 8, Abbiati, Coccoli.
STEFANEL TRST: Fischetto 4, Johnson 12, Vitez 21, Jones 23, Bobic-chio 6, Riva 14, Bertolotti 6, Tasso 1, Gatto, Gambelli.
Po zasluženem porazu v derbiju proti Segafredu je tržaški Stefanel na gostovanju v Cremoni osvojil zlata vredni točki. Zmaga v Cremoni pa bo gotovo še kako koristila Tanjevičevim varovancem, ki bodo lahko odslej nekoliko bolj sproščeno igrali. Že v prihodnjem kolu bodo namreč imeli priložnost, da štirim točkam na lestvici dodajo še dve, saj bodo sprejeli v goste moštvo Fleminga iz Porta San Gior-gia, za katerega igra tudi Tržačan Za-
rotti.
V nedeljo v Cremoni je bil eden izmed najzaslužnejših za zmago Boris Vitez, ki je dal 21 točk.
Segafredo - Annabella 64:92 (32:47)
SEGAFREDO GORICA: Gilardi 4, S. Nitchell 17, Bullara 7, Ardessi 3, C. Mitchell 10, Marušič 13, Sala 8, Stra-maglia, Lorenzi, Borsi 2.
ANNABELLA PAVIA: Ponzoni 4, Hordges 29, Falerni 4, Orange 28, Ženo 2, Anconetani 2, Giroldi 13, Bo-esso 8, Rossi, Ravizza 2.	,
Po zadnjih odličnih nastopih so Me-deotovi varovanci v nedeljo pred domačim občinstvom povsem popustili in zasluženo visoko izgubili proti moštvu Annabelle iz Pavie. Goričani so Predvsem odpovedali pri metu, ki je ml doslej najučinkovitejše orožje Se-gafreda. Tudi veteranu Ardessiju tokrat met ni šel od rok, po drugi strani Pa so gostje s trdo obrambo in učinkovitim napadom kaj kmalu visoko povedli in naposled tudi visoko zmagali.
S tem porazom je Goričane na vrhu lestvice ujel Filanto iz Desia, proti kateremu bo Segafredo igral prav v prihodnjem kolu.
IZIDI 8. KOLA: Viola - Alfa Sprint 103:98; Fleming - Facar 95:84; Fabriano • Corsa Tris 82:73; SEGAFREDO - Annabella 64:92; Jollycolombani - Filanto 77:84; Pepper - Liberti 87:97; Citrosil -
Benetton 77:72; Spondilatte - STEFANEL 84:87.
LESTVICA: Filanto Desio in SEGAFREDO GORICA 12; Pepper Mes-tre, Benetton Treviso, Annabella Pavia, Jollycolombani Forli, Liberti Firence in Facar Pescara 10; Spondilatte Cremona, Viola Reggio Calabria in Fleming Porto San Giorgio 8; Alfa Sprint Neapelj in Citrosil Verona 6; STEFANEL TRST 4; Fabriano 3; Corsa Tris Rieti 0.
PRIHODNJE KOLO (9. 11.): STEFANEL - Fleming; Benetton - Spondilatte; Alfa Sprint - Citrosil; Filanto -SEGAFREDO; Corsa Tris - Pepper; Annabella - Jollycolombani; Liberti -Fabriano; Facar - Viola.
A-1 liga: vodilni Dietor izgubil v Cantuju
V tem kolu gre omeniti poraz vodilnega Dietora v Cantuju. Beneški Gio-mo, kljub dobri igri Radovanoviča (24 točk) in Dalipagiča (41), pa je izgubil v Livornu. Videmski Fantoni pa ni mogel ničesar proti favoriziranemu Tra-cerju.
IZIDI 8. KOLA: Tracer - Fantoni 109:94; Mobilgirgi - Hamby 115:103; Arexons - Dietor 101:90; Berloni - Ban-coroma 94:86; Scavolini - Ocean 87:81;
Cantine Riunite - Boston 81:88; Alli-bert - Giomo 95:87; Yoga - Divarese 77:66.
LESTVICA: Mobilgirgi Caserta in Dietor Bologna 12; Boston Livorno, Divarese, Tracer Milan, Berloni Turin, Scavolini Pesaro in Cantine Riunite Reggio Emilia 10; Arexons Cantii, Bancoroma Rim in Allibert Livorno 8; Yoga Bologna in Ocean Brescia 6; Giomo Benetke 4; Hamby Rimini in Fantoni Videm 2.
PRIHODNJE KOLO (9. 11.): Divarese - Mobilgirgi; Hamby - Arexons; Bancoroma - Yoga; Ocean - Berloni; Dietor - Tracer; Boston - Scavolini; Giomo - Cantine Riunite; Fantoni - Allibert.
Jugoslovanska liga:
Zadar brez težav
V nedeljskem srečanju 6. kola v prvi jugoslovanski ligi so košarkarji Zadra po pričakovanju premagali moštvo ča-čanskega Borca s 108:78. Lestvica po tem srečanju je naslednja: Cibona Zagreb 12; C. zvezda Beograd 10; Ju-goplastika Split, Šibenka Šibenik in Partizan Beograd 8; Bosna Sarajevo, MZT Skopje in Zadar 6; Budučnost Titograd 4; Borac Čačak in Rabotnički Skopje 2; Sloboda Dita Tuzla 0.
7^

ll
1. —	1. Maklera	2	Brescia - Sampdoria	2
	2. Realunch Boast	1	Como - Juventus	X
2. —	1. Euirasia	1	Empoli - Roma	2
	2. Aguilino	2	Milan - Fiorentina	1
3. —	1. Dalanndar	1	Napoli - Inter	X
	2. Balck Phoenix	2	Torino - Avellino	1
4. —	1. Darfo Sol	2	Udinese - Ascoli	1
	2. Campero	X	Verona - Atalanta	1
5. —	1. Cromo	X	Genoa - Triestina	1
	2. Darmist	1	Lazio - Bari	1
6. —	1. Burbengo	1	Messina - Cremonese	1
	2. Dry Day	2	Centese - Monza	1
	KVOTE		Livorno - Casertana	X
12 (26 dobitniko)	22.732.000 lir			KVOTE	
11 (526 dobitnikov)	1.119.000 lir			13 (14.621 dobitnikov)	663.700 lir
10 (5.564 dobitnikov)		101.000 lir	12 (210.610 dobitnikov)	45.800 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (9. 11.): Ascoli - Fiorentina; Atalanta -Como; Avellino - Brescia: Empoli - Verona; Inter - Torino; Juventus - Napoli; Roma - Udinese; Sampdoria - Milan; Campobasso - Piša; Vicenza - Catania; Lecce - Sambenedettese; Lucchese - Padova; Jesi - Vis Pesaro.
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
12. kolo v jugoslovanski prvi ligi ni prineslo bistvenih sprememb na lestvici, Vardar bo tako še naprej na vrhu vsaj še 14 dni. Zaradi tekme za evropsko prvenstvo z Anglijo v Londonu namreč v nedeljo ne bo tekem, reprezentanti pa se bodo za to srečanje pripravljali v Sloveniji, v soboto pa bodo imeli generalko z Olimpijo v Ljubljani.
Najbolj nenavaden razplet v 12. kolu je imela tekma Partizan - Vardar. Gostje iTf Skopja so nepričakovano povedli z 2:0, po burnih dogodkih in treh izključitvah igralcev Vardarja (ter še 12 rumenih kartonov na obeh straneh), je Partizan izenačil z goloma Katanca in Milka Djurovskega. 2:2 sta igrala tudi Crvena Zvezda v Tuzli in Hajduk v Sarajevu. Tako Crvena Zvezda kot Hajduk sta kot gosta vodila z 2:1, toda v iiniših sta oba gostitelja izenačila. V beograjskih moštvih Partizana in Crvene Zvezde sta bila Ljubljančana Elsner in Katanec najboljša posameznika, kar je še posebej vzpodbudno za Srečka Katanca, ki ga je na tekmi s Turčijo splitska publika spravila v obup.
Le malo je manjkalo, pa bi tudi četrti član velike četverice, zagrebški Dinamo igral 2:2. Sarajevski Željezni-čar je bil v Zagrebu najmanj enakovreden Dinamu, toda moral se je sprijazniti s porazom 1:2. Dinamo je igral brez dirigenta Mlinariča in z dvema debitantoma, med katerima se je z lepim golom proslavil 18-letni Prosineč-ki. Rijeka je doma z Osijekom odigrala eno najslabših tekem, z golom Jankoviča je sicer hitro povedla, po izenačenju pa jo je rešil Materijam V gosteh je zmagal le mostarski Velež proti novincu Spartaku, svoj »show« pa je spet uprizoril nesojeni reprezentant Tuce. Dosegel je sijajen gol s 30 metrov ter pripravil drugega ter tako spravil selektorja Osima, ki ga ne ceni preveč, v hude težave.
V drugi ligi je Maribor doma z Je-dinstvom igral le 1:1, gostje so celo vodili, izenačil pa je Saberlj. Vijoličasti so spet igrali slabo, tolaži pa jih
lahko dejstvo, da so veliko več napadali.
V derbiju slovenske nogometne lige sta ljubljanska Olimpija in Slovan za Bežigradom pred 2500 gledalci igrala 0:0, Koper pa je s 3:0 premagal moštvo kranjskega Triglava. Koprčani so tako po točkah dohiteli Olimpijo, Slovan pa zaostaja za dve točki, vendar je treba upoštevati, da igra spomladi z obema vodilnima moštvoma doma. Omeniti velja še prvo zmago novogoriških Vozil v igri z mariborskim Železničarjem.
IZIDI 12. KOLA V 1. ZNL: Spartak -Velež 1:2 (0:1), Sarajevo - Hajduk 2:2 (1:1), Dinamo (V) - Radnički 4:1 (1:0), Partizan - Vardar 2:2 (0:2), Budučnost -Sutjeska 1:1 (1:1), Sloboda - Crvena Zvezda 2:2 (1:1), Čelik - Priština 2:1 (1:1), Rijeka - Osijek 2:1 (1:0), Dinamo (Z) - Željezničar 2:1 (2:0).
LESTVICA: Vrdar 14, Dinamo (Z) 13, Velež in Hajduk 12, Radnički in Osijek 11, Partizan, Budučnost in Dinamo (V) 10, Rijeka, Sutjeska in Spartak 8, Sloboda 7, Željezničar, Crvena Zvezda in Čelik 5, Priština 4, Sarajevo
3.
PRIHODNJE KOLO (16. t. m.): Željezničar - Spartak, Osijek - Dinamo (Z), Priština - Rijeka, Crvena Zvezda -Čelik, Sutjeska - Sloboda, Vardar -Budučnost, Radnički - Partizan, Haj-duv - Dinamo (V), Velež - Sarajevo.
IZIDI 13/KOLA V 2. ZNL: Borac -Proleter 4:0 (1:0), Vrbas - Iskra 2:1 (0:0), Split - Mladost 2:1 (1:1), Novi Sad -Gošk jug 2:1 (1:0), Rudar - Sloga 2:0 (0:0), Maribor - Jedinstvo 1:1 (0:1), Ki-kinda - Vojvodina 0:0, Šibenik - Dinamo 6:3 (4:1), Leotar - Famos 2:2 (2:2).
LESTVICA: Vojvodina 21, Novi Sad 19, Kikinda 17, Iskra 16, Leotar 14, Šibenik, Vrbas, Jedinstvo in Proleter 13, Borac, Mladost, Gošk jug in Famos 12, Dinamo in Rudar 11, Maribor 10, Split 7, Sloga 5.
PRIHODNJE KOLO (9. t. m.): Proleter - Famos, Dinamo - Leotar, Vojvodina - Šibenik, Jedinstvo - Kikinda, Sloga - Maribor, Gošk jug - Rudar, Mladost - Novi Šad, Iskra - Split, Borac -Vrbas.
Po porazu Triestine v Genovi
Napad na zatožni klopi
Genoa - Triestina 1:0 (1:0)
STRELEC: Mamila v 15. minuti
GENOA: Cervone, Torrente, Testo-ni. Scanziani, Trevisan, Policano, Robila (Mileti), Eranio, Mamila, Domini, Cipriani (Luperto).
TRIESTINA: Gandini, Costantini, Orlando, Dal Pra (Bagnato), Cerone, Biagini, De Falco, Strappa, Scaglia (Cinello), Causio, lachini.
Sterilnost tržaškega napada je ponovno na zatožni klopi. Triestina je po 9olu gostiteljev (Mamila je spretno izkoristil neuspel poseg vratarja Gandi-niJa) imela na voljo 75 minut, da izenači, a vsi streli so bili zelo nespretni, ausio je zopet igral dobro, vendar udi to ni bilo dovolj. Tržačani so se ^ P.pkregnili ob sojenje, sodnik Novi J bil res zelo slab, Genoi je dovolil, a lgra grobo, a konec koncev mu ni nogoče pripisati vseh krivd za nezas-zem poraz Triestine. Kljub uradne-r,r. molku pa je iz tržaških slačilnic P menilo več pikrih pripomb, tako u j.e Pr'čakovati še kakšno diskvalifikacijo igralcev.
Kim s. kola. Bo1(
- Tri Kllari " Campoba rriestma 1:0, Lazio - E
i n d-remonese 1:0' Mo VirenT ;Parma 1:0' Sar c‘ fle a 2:1" Taranto - ] Cara - Catania 1:0.
Vratar Triestine Gandini
LESTVICA: Messina, Genoa in Cre-monese 11, Vicenza in Modena 10, Pescara, Arezzo in Lecce 9, Parma, Bari in Piša 8, Bologna, Catania in Sambenedettese 7, Taranto in Cesena 5, Triestina 3, Campobasso 2, Lazio in
Cagliari 1.
PRIHODNJE KOLO (9. 11.): Triestina - Pescara; Arezzo - Parma; Ban -Cagliari; Campobasso - Piša; Cesena -Lazio; Cremonese - Bologna; Vicenza -Catania; Lecce - Sambedettese; Messina - Genoa; Modena - Taranto.
Nogomet: v 8. kolu v prvi italijanski ligi
Milan brez Atile igra »angelsko« dobro
Sedanji trenutek italijanskega nogometnega prvenstva nas spominja na lajež psov: Juventus in Napoli sta še vedno kot dva siamska bratca na vrhu lestvice, za njima pa je celo krdelo zasledujočih, ki bi radi ugriznili in s tem odščipnili vsaj košček prvaštva Mara-doni in Platiniju. Kljub vsemu pa Juventus in Napoli vztrajata.
Res je, da se Neapeljčanom in Tu-rinčanom v nedeljo ni posrečilo zmagati, kljub temu pa je bila igra še kar sprejemljiva. Maradona sicer ni blestel, saj je prejšnji teden praznoval svoj šestindvajseti rojstni dan in to ga je najbrž zdelalo, da ni mogel prebiti In-terjeve obrambe. Praznovanja so namreč nogometašem nekoristna. Še huje pa je bilo s Platinijem, ki ni imel česa praznovati, zato je bil tako žalos-
ten, da se je v Comu »izkazal« kot slabši del svoje ekipe in trener ga je celo zamenjal. Nemara je Platini sanjal jutrišnjo bikoborbo z Realom, kar ga je zaneslo v oblake, tako da ga na igrišču skoraj ni bilo videti.
Glede nedeljskega kola pa gre podčrtati vsaj dva rezultata. Najprej zmago Udineseja proti Ascoliju. Videmča-ni igrajo iz tekme v tekmo bolje, čeprav so z nakupi od začetka prvenstva v dobršni meri spremenili moštvo. Ne glede na to, še nikoli niso bili tako uspešni in sedaj bodo kmalu pokukali iz pekla in se celo pridružili ekipam, ki se borijo za obstanek. Čeprav ima Milan na svojih grbih hudiča, igra enajsterica ta čas »angelsko« dobro. Vzrok je preprost: Atilo (Hateleya), ki
je pustošil po italijanskih igriščih in načenjal bolj sočno travo pravokotnikov kot pa nasprotnikove mreže, je zamenjal Virdis, ki sicer nima tako zvenečega imena, a kljub revmi igra kot najbolj zdrav mladenič. Prav nezadržen je in svoje strelske sposobnosti potrjuje vsako nedeljo.
V ostalem je bilo nedeljsko kolo brez večjih pretresov in presenečenj. Resnica pa je, da nomadi ne smejo imeti stalnega bivališča. To je najbolje dokazal Empoli: komaj se je moštvo ustalilo na svojem stadionu, ki so ga komaj popravili in ne potuje več, že je izgubilo. Vse kaže, da je bolje potovati kot pa igrati tekme v domačem okolju. Nogometaši Empolija so se na po-tepuštvo tako privadili, da so se doma počutili kot tujci...	Marij Čuk
IZIDI 8. KOLA: Brescia - Sampdoria 0:1; Como - Juventus 0:0; Empoli -Roma 1:3; Milan - Fiorentina 3:0; Napoli - Inter 0:0; Torino - Avellino 4:1; Udinese - Ascoli 3:0; Verona - Atalanta 2:1.
LESTVICA: Juventus in Napoli 12; Inter, Verona, Roma, Como in Milan 10;Torino 9; Avellino 8; Sampdoria 7; Ascoli 6; Fiorentina 5; Empoli in Atalanta 4; Brescia 3; Udinese -1.
PRIHODNJE KOLO (9. 11.): Ascoli -Fiorentina; Atalanta - Como; Avellino - Brescia; Empoli - Verona; Inter - Torino-, Juventus - Napoli; Roma - Udinese; Sampdoria - Milan.
Meddeželna liga: Voljč zopet odločilen
Gorizia - Fontanafredda 1:0 (0:0)
STRELEC za Gorizio: Voljč.
GORIZIA: Ermacora, Grazzolo, Mar-chesan, Giacomin, Macuglia, De Mar-co, Fierro, Sesso, Voljč, Giacometti, Grop.
Z zmago v deželnem derbiju proti -Fontanafreddi je Gorizia opravila korak naprej na razpredelnici in je trenutno na 3. mestu, to je v polnem teku za napredovanje. Čeprav manjka do
konca prvenstva še veliko število kol, so Goričani v zadnjih srečanjih potrdili, da lahko sodijo v krog favoritov za kakovostni skok.
Glede nedeljske tekme lahko rečemo, da so bili nasprotniki dokaj šibki in da so zelo malo pokazali, čeravno velja povedati, da tudi domačini niso blesteli. Odločilni zadetek je v začetku drugega polčasa dosegel Voljč po izredno lepi osebni akciji.
Košarka: v nedeljo v Padovi
Jadran zamudil
PETRARCA PADOVA - JADRAN 81:73 (39:42)
PETRARCA PADOVA: Lovo 1 (1:2), Cella 19 (0:1), Sannevigo 2 (0:1), Illotti 2, Rampon, Mescalchin 10 (4:8), Pagnoscin 2 (0:3), Pavanello 3 (1:3), Michelon 32 (10:17), Cesaro 10.
JADRAN: Lokar 7, Sosič 2 (0:1), Ban 9 (5:6), Rauber 8 (0:1), Čuk 11 (1:2), Daneu 14 (2:3), Žerjal, Gulič 22 (7:10), Terčon, Lippolis.
SODNIKA: Ranieri in Di Florio (oba Roseto degli Abruzzi). PM: Petrarca 26:35; Jadran 15:23. ON: Petrarca 23; Jadran 32. PON: Rauber (31), Ban (38), Daneu (39), Cella (40), Žerjal (40). 3 TOČKE: Cella 1; Gulič 3; Lokar 1. GLEDALCEV: 700.
v 6. kolu dvugoligaškega italijanskega prvenstva
še eno priložnost
IZIDI 6. KOLA
PADOVA — Kot v Vicenzi so Jadra-novi košarkarji v nedeljo v Padovi zamudili novo in veliko priložnost, da bi osvojili točki in se tako izkopali z nižjih mest na lestvici. Priložnost v Padovi je bila zares edinstvena: naši so namreč vodili po prvem polčasu in v 23. minuti so povedli z devetimi točkami razlike (48:39). Vse je kazalo, da so domačini nemočni. In vendar...
Zgodilo se je, da so naši nato zapravili vse vodstvo. In ne samo to: od 30. do 37. minute so povsem izgubili glavo. V sedmih minutah niso dosegli niti točke (domačini pa 13) in »drama« je bila tu. Medtem sta zaradi petih oseb-
nih napak morala na klop Rauber in Ban. Jadran je bil tako še šibkejši pod košema, domačini pa so z moško igro ohranili tesno vodstvo in zmagali. Tudi sodnika nista bila v tem delu tekme najbolj naklonjena jadranov-cem.
»Sodnika nas nista oškodovala v tolikšni meri, da bi ju lahko krivili za ta poraz. Sami smo krivi za izgubljeno priložnost. Ni opravičila, da v sedmih minutah nismo dali niti ene točke,« je po tekmi hudo jezen in tudi razočaran dejal pomožni trener Stojan Kafol. Tudi Peter Brumen se je povsem strinjal s Kafolom.
Zares težko je najti razloge za sedemminutni »black-out«. Izkušeno moštvo, kot je Jadran, in povrhu proti nasprotniku, ki gotovo ne sodi med boljše v tem prvenstvu, si tak spodrsljaj ne more privoščiti. Sedem dolgih minut brez koša, veliko število napak pri metih, nepazljivost v obrambi: skratka, jadranovcev ni bilo prepoznati.
Škoda, kajti v prvem polčasu naši niso igrali slabo. Se posebno se je izkazal Robi Daneu, ki je dosegel 12 točk in bil uspešen tudi v obrambi. V nadaljevanju pa so, razen Štefana Guliča, vsi jadranovci popustili. Marko Ban, ki je bil v lanskem, gotovo za razred kakovostnejšem prvenstvu kar drugi najboljši strelec lige, nikakor ne more ujeti najboljše forme. Sedaj ga mučijo bolečine v nogi, tako da mora pod stopaloma imeti obložka. Marko je imel v nedeljo 2:12 pri metu. Vsi pa vemo, kako pomemben je bil doprinos tega košarkarja vsa ta leta za velike Jadranove podvige. Sicer pa je bil na splošno odstotek pri metu pomanjkljiv
(26:65). Če dodamo še, da so naši v napadu ujeli le pet odbitih žog in da je razlika pri izgubljenih in pridobljenih žogah -5 (17:12), potem je tudi »statistična slika« precej jasna.
Človeka kar jezi, da jadranovci tako zlahka zamujajo ponujene priložnosti. Moštvo iz Padove je gotovo eno izmed najslabših, proti katerim je doslej igral Jadran. Petrarca uvršča le dva boljša igralca: Cello, ki je lani igral pri Mon-tebelluni, in Michelona (prej Duevil-le), ki je bil za naše nerešljiva uganka. Ostali pa so le požrtvovalni igralci.
Po šestih kolih ostajajo torej jadranovci s štirimi točkami pri dnu lestvice. V prihodnjem kolu pa bodo gostili Montebelluno, ki je v nedeljo kar s 37 točkami odpravila moštvo Intersparja iz Padove. Pred tem nastopom bo torej potrebno zopet krepko zavihati rokave. V okviru priprav na to tekmo bodo naši košarkarji igrali drevi ob 20. uri v Tržiču prijateljsko srečanje proti Sol-vayu. (B. Lakovič)
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. 2 TOČKI: Žerjal 0:1; Čuk 5:10; Lokar 2:7; Gulič 3:3; Sosič 1:4; Rauber 4:8; BAn 2:10; Daneu 6:8.
3 TOČKE: Žerjal 0:1; Lokar 1:2; Gulič 3:8; Ban 0:2.
SKOKI: Čuk 7 v obrambi in 1 v napadu; Lokar 2, 0; Sosič 4, 0; Rauber 3, 2; Ban 2, 1; Daneu 6, 1.
IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Žerjal 1, 0; Čuk 4, 3; Lokar 2, 1; Gulič 3, 2; Sosič 0, 1; Rauber 1, 1; Ban 4, 0; Daneu 2, 4.
BLOKADE: Čuk 1.
ASISTENCE: Gulič 1, Sosič 1, Ban 2.
Trener Valenti: »Jadranu sem pripravil zanko«
PADOVA — »Uff, kar prepotil sem se. Proti jadranovcem je vedno težko igrati. Tečejo, skakajo, mečejo z vseh položajev: zares dobra ekipa. Kar napišite, Jadran je gotovo najboljša ekipa, proti kateri smo doslej igrali,« tako nam je uvodoma v kratkem intervjuju dejal trener Petrarce Padove, Američan Frank Valenti. *
Čeprav so, po vašem, jadranovci dobro igrali, pa so vseeno izgubili...
»Zmago smo osvojili z zobmi. Igrali smo izredno požrtvovalno, poleg tega sem Jadranu pripravil zanko, ki se je kar obnesla: obrambo z dvema igralcema mož-moža in s tremi v coni. Imeli smo tudi srečo, da je Jadran v sredini drugega polčasa popustil.«
Kaj pa bi menili o dosedanjih razpletih v tej ligi?
»To je izredno izenačeno prvenstvo, v katerem ni favoritov. Proti vsaki
ekipi lahko zmagaš, kot tudi lahko izgubiš. Šele po prvem delu bomo lahko imeli jasnejšo sliko. Favoritov za končno zmago je torej več.«
Pa tudi kandidatov za izpad je več ...
»Gotovo! Nevarnost pred izpadom je ob taki izenačenosti veliko večja. Ponavljam pa, da je prerano dajati kakršnokoli predvidevanje. Trenutno lahko rečem le to, da smo z zmago proti Jadranu osvojili predragoceni točki, ker mislim, da Jadran sodi v sam vrh te lige.« (bi)
Petrarca PD - Jadran	81:73
Castellranco - Costa Im.	75:78
Icot Forli - Oderzo	102:101
Steianel TV - Virtus Mu.	87:75
Vicenza - Caveja Forli	82:69
Ferrara - San Dona	91:82
Montebell. - Virtus PD	111:74
Malaguti - Spinea	86:85
PRIHODNJE KOLO (8. IN 9. 11.)
JADRAN - Montebelluna (8. 11. ob 21.00); Caveja - Stefanel; Ferrara -Vicenza; Murano - Castellranco; Spinea - San Dona; Costa Imola - Icot Forli; Oderzo - Petrarca PD; Virtus Padova - Malaguti Imola
LESTVICA
Costa Forli	6	5	1	511:425 10	
Montebelluna	6	5	1	560:491 10	
Malaguti	6	5	1	505:456 10	
San Donel	6	4	2	541:516	8
Spinea	6	4	2	474:455	8
Ferrara	6	4	2	518:511	8
Castelfranco	6	3	3	433:427	6
Petrarca PD	6	3	3	483:482	6
Icot Forli	6	3	3	481:526	6
Virtus Murano	6	2	4	485:469	4
Oderzo	6	2	4	455:457	4
Stefanel	6	2	4	480:498	4
Virtus PD	6	2	4	495:516	4
Vicenza	6	2	4	466:498	4
JADRAN	6	2	4	456:496	4
Caveja Forli	6	0	6	450:524	0
JADRANOVI STRELCI
Čuk 105 (15:22); Ban 96 (25:34); Gulič 89 (16:28); Lokar 57 (7:8); Rauber 41 (3:5); Daneu 45 (11:17); Sosič 15 (3:7); Stroka 8 (2:4); Terčon 0(0:4).
Po porazu Mebla v dvoboju s Tregarofanijem
Le tri nepremagane šesterke
Vrh lestvice v ženski B ligi že po drugem kolu odraža predprvenstvene
edine nepremagane ekipe. V tej skupini žal ni združene šesterke Meblo, ki je po gladkem porazu v derbiju kola s Padovankami, zdrknila na začasno osmo mesto. Resnici na ljubo, je treba reči, da zgleda dosedanji primat vodilne trojice manj trden, kot je bil denimo lani. Nervesa je menda povprečnemu Albatrosu doma prepustila niz, zadnjega pa je osvojila z veliko težavo. Tudi Mogliano je na gostovanju v Coneglianu podaril gostiteljicam drugi niz.
Skratka, na dlani je, da letos v prvenstvu ni ekipe, kakršna je bila lani šesterka iz Pordenona, ki je bila za dva razreda boljša od ostalih. Zato se obeta nadvse izenačen boj za napredovanje in tudi možnosti Mebla, navkljub sobotnemu spodrsljaju, niso povsem izničene.
napovedi. Tregarofam Padova, Mogliano Venelo in Nervesa so namreč še
IZIDI 2. KOLA
Fiesso - Soteco Gradišče	0:3
(10:15, 14:16, 12:15)
Meblo - Tregarofani PD	0:3
(10:15, 13:15, 7:15)
Nervesa - Albatros TV	3:1
(10:15, 15:6, 15:3, 15:13)
Vladana - Ferrara	3:2
(10:15, 10:15, 15:9, 16:14, 15:10) Conegliano - Mogliano	1:3
(3:15, 15:12, 6:15, 7:15)
Torrefranča TN - Cervignano 3:0 (15:6, 15:6, 15:9)
PRIHODNJE KOLO (8. 11.) Mogliano Veneto - Meblo, Volpe Fiesso - Volley Conegliano, Albatros Treviso - Tregarofani Padova, Sole-
ča Torriana Gradišče - Nervesa, Volley Ferrara - Tregarofani Trento, Eurometano Cervignano - Pro Loco Vladano.
LESTVICA
Tregarofani PD	2	2	0	6:0	4
Mogliano	2	2	0	6:1	4
Nervesa	2	2	0	6:1	4
Torrefranca TN	2	1	1	4:3	2
Torriana	2	1	1	4:3	2
Albatros	2	1	1	4:4	2
Conegliano	2	1	1	4:5	2
MEBLO	2	1	1	3:4	2
Viadana MT	2	1	1	3:5	2
Cervignano	2	0	2	2:6	0
Ferrara	2	0	2	2:6	0
Volpe Fiesso	2	0	2	0:6	0
LESTVICA UČINKOVITOSTI: Žerjal 20, Maver 11, Nacinovi in Klemše 9, Garbini 5, Kralj 4, Neva Grgič 2, Pertot 2, Malalan 1.
Obetaven obračun Vala Kmečka banka
Doslej presegli obete
IZIDI 2. KOLA
ASE JR Čedad - Bassano	3:0
(15:13, 16:14, 15:3)
Natisone - Rangers Videm	0:3
(11:15, 12:15, 5:15)
Ferroal. Trst - Faenza	3:1
(15:7, 13:15, 15:4, 15:9)
Motta di Livenza - CUS Trst 1:3 (9:15, 15:7, 14:16, 14:16)
Val Kmečka banka - Povoletto 3:0 (15:6, 16:14, 15:8)
PRIHODNJE KOLO (8. 11.)
ASFJR Čedad - Motta di Livenza; Spem Faenza - Rangers Videm; Bassano del Grappa - Ferroalluminio
Trst; CUS Trst - S. Giovanni Natisone; Volley Gioc Belluno - Val Kmečka banka; Friuli Povoletto počiva.
LESTVICA
Rangers Videm	2	2	0	6:2	4
VAL KM. BAN.	2	2	0	6:2	4
Gioc Belluno	1	1	0	3:1	2
CUS Trst	1	1	0	3:1	2
ASFJR Čedad	2	1	1	3:3	2
Ferroall. TS	2	1	1	4:4	2
Bass. del Gr.	2	1	1	3:3	2
Motta di Liv.	2	1	1	4:5	2
Spem Faenza	2	0	2	3:6	0
Fr. Povoletto	2	0	2	2:6	0
S. G. Natisone	2	0	2	0:6	0
Odbojkarji Vala Kmečka banka so začeli prvenstvo z edinim namenom, da si cimprej zagotovijo obstanek v ligi, a po drugem kolu delijo prvo mesto z videmskim Rangersom. Resnici na ljubo je treba zapisati, da sta poleg valovcev in Videmčanov nepremagani še dve ekipi, tržaški CUS in Gioc iz Belluna. Morali bi igrati s Se-renissimo iz Benetk, ki pa se je odpovedala prvenstvu. Zato imata ti ekipi tekmo manj, v vsakem kolu bo ena šesterka počivala.
Sobotni štandreški nastop je pokazal, da so se valovci suvereno vključili v nov tekmovalni rang in se takoj na začetku znebili vsakršnega občutka manjvrednosti. Res pa je tudi, da so doslej premagali šesterki, ki sta še brez zmage, zato pa bo že sobotno srečanje v Bellunu pravi pokazatelj o realni moči štandreške šesterke.
naše ekipe v moški in ženski €-2 ligi
Borovke še niso zgubile niza
V drugem kolu je bil obračun naših štirih ekip v moški in ženski C-2 ligi nekoliko slabši kot v prvem. Drugič zapored sta bila uspešna Bor Friulex-port in 01ympia Kmečka banka, Sloga je tesno izgubila v Fontanfreddi, odbojkarji Bora JIK banka pa so tudi drugič ostali praznih rok.
Med moškimi so le štiri šesterke še nepremagane, med temi je tudi 01ym-pia Kmečka banka, ki je v Sacileju zmagala po petih setih. Sledi skupina štirih ekip z dvema točkama, prav toliko pa jih je še brez zmage. Med temi je tudi Bor JIK banka, ki je v Maniagu spodbudno pričel, a nato so bili gostitelji občutno boljši. Za pomlajeno tržaško šesterko je bilo že pred pričetkom lige znano, da se bo borila za obstanek, začetek pa ni najbolj spodbuden, čeprav borovci še niso ujeli prave forme in se lahko torej precej izboljšajo. Goričani pa lahko letos upravičeno merijo visoko, saj je konkurenca nekoliko slabša, zato pa bolj izenačena.
Igralke Bora Friulexport in Vivila so še edine brez izgubljenega niza. Šesterka iz Ville Vicentine je v derbiju kola kar s 3:0 zmagala v Latisani. Stik z vodečo dvojico držita še novinec Villacher iz Tržiča (prej Canon) in Pastificio Crisci iz Gorice. Tudi za slo-gašice je prvenstveni start spodbuden in to kljub porazu v Fontanafreddi. Vse kaže namreč, da zanje letošnje prvenstvo ne bo tako zahtevno kot lansko.
go, Libertas Turjak - Fiume Veneto, 01ympia Kmečka banka - Inter 1904 Trst, Futura Torriana - Libertas Sa-cile, Anchor Fix Vivil - VolIey Bali Maniago.
LESTVICA
Inter 1904 TS	2	2	0	6:2	4
Rozzol Trst	2	2	0	6:2	4
Volley Maniago	2	2	0	6:3	4
OLVMPIA KB	2	2	0	6:4	4
Libertas Tur.	2	1	1	4:3	2
Ginn. Spil.	2	1	1	5:5	2
Futura	2	1	1	3:4	2
Fiume V.	2	1	1	3:4	2
BOR JIK BANKA	2	0	2	3:6	0
Anchor Fix	2	0	2	3:6	0
DLFAC TS	2	0	2	2:6	0
Lib. Sacile	2	0	2	2:6	0
ŽENSKA C-2 LIGA
IZIDI 2. KOLA
Bor Fiulexport - Lac Pav Natiso-nia 3:0; Villacher Tržič - Gieffe Pie-ris 3:1; Libertas Martignacco - Fin-cantieri Tržič 1:3; Virtus Fontanaf-redda - Sloga 3:2; Ginnastica Spilim-bergo - Pastificio Crisci Gorica 2:3; Colori Latisana - Vivil 0:3.
PRIHODNJE KOLO (8. 11.) Crisci - Vivil; Sloga - Spilimbergo; Fincantieri - Fontanafredda; Pieris -Martignacco; Natisonia - Villacher; Bor Friulexport — Latisana.
MOŠKA C-2 LIGA
IZIDI 2. KOLA
Anchor Fix Vivil - Futura Torriana 1:3; Libertas Sacile - 01ympia Kmečka banka 2:3; Inter 1904 Trst -Libertas Turjak 3:1; Fiume Veneto -Nuova Pallavolo Trst 3:1; Ginnastica Spilimbergo - Rozzol Trst 2:3; VoIley Bali Maniago - Bor JIK banka 3:1.
PRIHODNJE KOLO (8. 11.)
Rozzol Trst - Bor JIK banka, DLFAC Trst - Ginnastica Spilimber-
LESTVICA
BOR FRIULEK	2	2	0	6:0	4
Vivil	2	2	0	6:0	4
Villacher Trž.	2	2	0	6:3	4
Pastificio GO	2	2	0	6:3	4
SLOGA	2	1	1	5:3	2
Fincantieri	2	1	1	5:4	2
Col. Latisana	2	1	1	3:4	2
Fontanafredda	2	1	1	4:5	2
Spilimbergo	2	0	2	2:6	0
Pav Natisonia	2	0	2	1:6	0
Libertas Mart.	2	0	2	1:6	0
Gieffe Pieris	2	0	2	1:6	0
obvestila |
ŠD MLADINA
prireja SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME 15., 16. in 17. novembra v Ljudskem domu v Križu, kjer bodo odgovorni v četrtek, 13., in petek, 14. novembra, v dopoldanskih urah sprejemali tudi rabljeno smučarsko opremo. Urnik sejma: v soboto, 15. 11., od 16. do 20. ure, v nedeljo, 16. 11., od 10. do 20. ure in v ponedeljek, 17. 11., od 16. do 20. ure.
ŠZ BOR
obvešča, da bo naslednja seja glavnega odbora v ponedeljek, 10. novembra, ob 20.30 v društvenih prostorih.
SK DEVIN
priredi 15., 16. in 17. novembra v dvorani I. Gruden v Nabrežini tradicionalni SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME. Urnik bo naknadno javljen. Rabljeno opremo sprejemajo na sedežu v Praprotu do petka, 14. novembra, vsak torek zvečer.
Po tretjem kolu v košarkarskem promocijskem prvenstvu
Na vrhu le dve ekipi, Bor Radenska med zasledovalci
IZIDI 3. KOLA
Bor Radenska - CGI Milje	91:76
Kontovel ES - Breg Adriath.	84:63
Libertas - Polet	99:89
St. Azzurra - Green Star	94:59
Intermuggia - Alabarda	76:75
Ferroviario - Santos	64:68
PRIHODNJE KOLO (8. in 9. 11.) Breg Adriatherm - Green Star (8. 11. ob 17.00); Santos - Intermuggia; Polet - Kontovel Elec. Shop (8. 11. ob 20.00); CGI - St. Azzurra; Alabarda -
Bor Radenska {8. 11. ob 20.30); Libertas - Ferroviario.
LESTVICA					
Stella Azzurra	3	3	0	258:208	6
Libertas	3	3	0	285:244	6
Alabarda	3	2	1	217:189	4
BOR RADENSKA	3	2	1	251:236	4
CGI Milje	3	2	1	231:234	4
KONTOVEL ES	3	1	2	231:223	2
Ferroviario	3	1	2	208:206	2
Santos	3	1	2	221:228	2
Intermuggia BREG ADRIATH.	3 3	1 1	2 2	240:251 239:257	2 2
POLET	3	1	2	212:246	2
Green Star	3	0	3	190:261	0
NAŠI NAJBOLJŠI STRELCI: Zobec (Breg) 75; Vremec (Polet) 68; Ivo Starc (Kontovel) 59; Korošec (Bor) 53; Persi (Polet) 48; Pregare (Bor) in Barut (Breg) 47; Čuk (Kontovel) 46; Pieri (Bor) 45; Klobas (Bor) 40.
Za največje presenečenje v tretjem kolu pokrajinskega košarkarskega promocijskega prvenstva je poskrbela miljska Intermuggia, ki je s točko razlike odpravila nič manj kot nepremagano Alabardo, čeprav v prvih dveh kolih ni okusila slasti zmage. Vse kaže torej, da bo tudi letošnje prvenstvo polno malih in večjih senzacij ter preobratov na lestvici.
Po treh kolih si delita tako prvo mesto le Libertas in Stella Azzurra, ki potrjujeta vlogo favoritov. Libertas je bil sicer v tekmi s poletovci že na pragu poraza, kar ponovno priča o izenačenosti med tekmeci.
Kolo je bilo za slovenske peterke razmeroma ugodno, ne le toliko zaradi rezultatov, kot predvsem glede premikov na skupnem vrstnem redu. Borov-
ci so se z gladko zmago proti dotlej nepremaganemu CGI povzpeli na četrto mesto in so torej med neposrednimi zasledovalci vodeče dvojice, prva zmaga (v derbiju z Bregom Adriatherm) pa je Kontovelu Electronic Shop prinesla šesto mesto.
Na dnu lestvice je ostala le peterka Green Star, za katero kaže, da se je povsem »slučajno« znašla v tej konkurenci in ji je najbrž usojen povratek v anonimat 1. divizije. Toda že lansko prvenstvo je pokazalo, kako zmotne so bile številne napovedi, zato je treba tudi letos vsako mnenje izražati z veliko mero previdnosti, še zlasti, ker je tekmovalna sezona komaj stekla. Y prihodnjem kolu pa je spet na vrsti derbi, tokrat med poletovci in Konto-velci.
V nedeljskem derbiju 6. kola 2. nogometne amaterske lige
Vesna zamudila priložnost v Bazovici
Na derbiju med Zarjo in Vesno ni manjkalo borbenosti
Zarja - Vesna	1:1 (1:1)
STRELCA: Grgič v 2. min., Potasso v 15. min.
ZARJA: Racman, Kalc, Grgič, Schil-lani (od 46. min. M. Žagar), Borelli, Gotti, Zeugna (od 65. min. F. Ražem), Bon, A. Ražem, Sulčič, Franza
VESNA: Savarin, Tucci, Sedmak, Verbich, Coccoluto, Pipan, Candotti, Potasso, Kostnapfel, Petagna (od 70. min. F. Candotti), Bruno (od 46. min. Tonelli)
SODNIK: Fucile iz Tržiča; RDEČI KARTON: Grgič
Že prva akcija in prvi natančno izvedeni prosti strel sta Zarjo popeljala v vodstvo, tako da se je obetal precej drugačen razplet od tistega, do katerega je potem prišlo. Vesna je namreč tedaj morala nujno vse svoje sile usmeriti v napad in tako seveda tvegati, da domači še podvojijo. Napor Križanov pa se je obrestoval, saj so tudi oni z lepo izvedenim prostim strelom Po-tasssa izenačili (žoga je zadela prečko in se odbila v mrežo).
Začeti je bilo treba vse znova, a tedaj se je Vesna znašla v prednosti: prevelika temperamentnost jo je zagodla Grgiču, ki je zaradi ugovarjanja najprej dobil rumeni in nato še rdečega. Tekla je 18. minuta in Križani niso hoteli zamuditi priložnosti, ki se jim je ponujala: v številčni premoči so začeli napadati, do gola pa le niso prišli, saj so se domači zanesljivo in umirjeno branili (še največ so tvegali ob prostem strelu Sedmaka, ki je zadel prečko).
Tudi v drugem polčasu se igra ni spremenila: Vesna še naprej v napadu in Zarja v obrambi. Čas pa je tekel in Križanov se je začela polaščati nestrpnost, ko žoga ni hotela v mrežo, saj jim točka ni zadoščala: v derbiju se
pač take priložnosti, da imaš igralca več, ne ponujajo vsakokrat. Kljub vsemu naporu pa kakih nevarnejših strelov v vrata, čeprav nevarnih akcij ni manjkalo, ni izvedla. Prav na koncu pa bi skoraj zgubila še to, kar si je zaslužila, saj je Fabio Ražem znova na prostem strelu zadel drog. Igra je bila nasploh precej hitra, a tudi nervozna, in to na obeh straneh, bilo je tudi več prekrškov, vendar brez grobosti.
Kras - Olimpia	3:0 (2:0)
STRELCI: Škabar v 1. min., Mosetti v 41. min., Martini v 76. min.
KRAS: Mezzavila, Indrigo (od 57. min. Famigliuolo), Purič, Martini, Škabar, Gnezda, Granata, Battaini, Mosetti, Filipaz, Legiša.
Prejšnja nedelja je bila zelo pomembna za ves Krasov tabor. Prvič, odkar ekipa nastopa v amaterskih prvenstvih, namreč Kras deli prvo mesto na lestvici 2. amaterske lige.
Domačini so že v prvi minuti povedli po dobro kombiniranem prostem strelu izven 16-metrskega prostora, ki ga je po treh kratkih podajah odlično izvedel kapetan Škabar. Odtlej so žogo v glavnem imeli v posesti gostje, velikih nevarnosti za Krasovega vratarja pa ni bilo. Le v 35. min. je Mez-zavilla moral odločno poseči,, da je odbil strel Cusatellija, in zatem še strel Braica . Žogo je nato poslal daleč v polje, prav do roba nasprotnikovega 16-metrskega prostora, kjer jo je Mosetti mojstrsko poslal čez vratarja.
Krasovi napadalci so bili za Olimpi-ine branilce prava nerešljiva uganka, zato so se gostje večkrat zatekali k grobim prekrškom, ki bi jih sodnik moral pogosteje kaznovati (tik pred koncem je izključil le enega njihove-
ga igralca, in to le zaradi nešportnega obnašanja).
V drugem polčasu so se gostje precej odprli v obrambi, zato so krasovci imeli več manevrskega prostora v napadu, kjer smo lahko občudovali številne neustavljive prodore Granate, ki je v 31. min. po odlični akciji podal žogo prodirajočemu Martiniju, ki je z efektnim zadetkom zaokrožil rezultat. (Z. S.)
Primorje - Supercaffe	0:0
PRIMORJE: Babuder, Roiaz, Miani, Sciarrone, Samese, Manzo (Olivo), Starc, Di Benedetto (Livan), Husu, Zaccaria, Cozlovich.
Tekma je bila izenačena. Obe ekipi sta igrali predvidljivo in pravih priložnosti ni bilo, tako da je zadovoljivo število gledalcev prisostvovalo dokaj skromni predstavi.
Gostje so v prvem polčasu igrali v obrambi in pustili pobudo našim, ki pa so se malokdaj prikazali pred nasprotnikovimi vrati. V tem delu so Prosečani imeli dve priložnosti, da povedejo: v 23. min. je Cozlovich zadel prečko po kotu z leve strani, prav v zadnji minuti pa je Caharija streljal z glavo, a žoga se je odbila na hrbtu nekega branilca. Vsekakor se je pri Primorju poznalo, da na sredini manjka izključeni Maranzina, ki je bil v zadnjih tekmah odločilen.
V drugem polčasu so se rdeče-rumeni preveč pomaknili na sredino terena. Gostje so poskusili preskočiti obrambo s streli od daleč, vendar niso bili uspešni. Vse akcije so se končale pred obrambo nasprotnika, a do napadalcev je prihajalo premalo žog. Izid je po končnem žvižgu sodnika zadovoljil obe ekipi, ne pa občinstva.
(M. Š.)
V derbiju 5. kola 3. nogometne AL med Primorcem in Mladostjo
V lepi predstavi zmagala preudarnost
Trebenci so v derbiju z doberdobsko Mladostjo, ki tudi v tekmah v gosteh lahko računa na večje število zvestih navijačev, znali dobro izkoristiti napako nasprotnika
Primorec - Mladost 2:1
STRELCA: Canziani v 5. mii chia v 76. min.
PRIMOREC: Leone, Marko K: 'Z min. lannarelli), Carota, F "lauro Kralj, Coppola, Boris Milkovič, Bacchia, Husu, Canzi b3. min. Edvin Kralj) MLADOST: Clemente, David
VlC. Pahor T Tl i or. (A OO	A r/-
^uivio Devetak, Dario Frandol usero, Gergolet, Hilarij Kobal, bal, Lavrenčič
SODNIK: Conte iz Tržiča; R KARTON: Florean, Coppola Kralj, Husu, David Lakovič, Uli
Zadetek, ki ga je že v 5. mii s®gel Canziani, je gotovo posl glavo vse taktične namere Do bev, ki so tako morali v napa em ko je domači Primorec lal 1 ^ močmi, se posvetil predv: ambi in čakal na morebitne asprotnika. To početje se mi astovalo v drugem polčasu, ko bhia zaokrožil na 2:0 in v tist utku je bilo jasno, da gostje r; ;‘e bodo več spremenili, saj ji: 0 ostal° premalo časa. in Mladost je sicer zelo dobro " lfpeliala nevarno akcijo, a
tem TnalU zatem naiprej Pahoi seh • i!an Preveč oklevala, kai n™1 Canziani takoj izkoristil c, edne . bližine spravil na dnm »bteja. Da niso nič ukr. aomačim potrdili še s prečko, str , P6* rninut kasneje s s:
so vsemdnatel B°ris Kralj' Dob Deliai- °0 konca polčasa napai lepih .kcip
benci n ■	Prip—v,
ve fn ” 50 niti za trenutek z. a v nK^1 S,0 Preudarno, umil Pake tat1'1!! niso naredili ni
leč.
»Za strele od daleč nimamo primernih igralcev«, nam je pojasnil temperamentni trener Mladosti Aldo Gergolet. »Nameravali smo igrati obrambno in poskušati s hitrimi protinapadi, tako pa smo morali kreniti takoj v napad, konkretne akcije, da bi iznačili, pa ni bilo. Vsekakor menim, da bi bil neodločen izid pravilnejši. A ta poraz nas ne sme zaustaviti, ekipa je zdrava, hitra, misliti moramo za naprej. Primorec pa je pametno igral, o čemer priča tudi drugi zadetek.
Tudi v drugem polčasu je Mladost še naprej napadala, lepih prodorov zlasti po krilih in nasploh res izvrstnih akcij ni manjkalo (omenimo podajo Hilarija Kobala in silovit strel Gergo-leta, a drog in vratar sta rešila Primorca), kaj več od prostih strelov pa si ni izboril. Domači so se namreč zaprli v obrambo (prvi strel s kota sploh so dosegli v 64. min.). Znali pa so izkoristiti edino priložnost v edini akcijL ki so jo izpeljali in zaokrožili na 2:0. Še nekaj treba omeniti: igralci Mladosti so se le prevečkrat znašli v off-sideu. Zato se lahko tudi strinjamo, da bi si glede na prikazano igro Mladost lahko zaslužila točko, a pri nogometu niso važni le igra in priložnosti, temveč predvsem goli, in te je dosegel Primorec
»Mislim, da je rezultat pravilen,« je po tekmi dejal trener Primorca Aldo Kralj, »nasprotnik je veliko tekal, konkretno pa pravih nevarnosti za nas ni bilo. Naša ekipa je mlada in na težkih terenih smo v težavah, ker nam manjka "teža". Poleg tega smo bili še braz Fachina in Igorja Milkoviča. Upam, da bo ekipa pokazala še zrelejšo igro, ko bosta tudi onadva. Z izidom pa sem zelo zadovoljen, tudi zaradi igralcev samih. Upajmo, da bo šlo tako naprej, tudi zaradi lestvice. O tekmi lahko rečem, da sem pričakoval, da bodo pritisnili in smo zato čakali na protinapade.«
Ob koncu bi dodali samo še to, da je bilo z obeh strani nekaj preveč in predvsem odveč slabe krvi, saj je bila
igra trda, a ne groba. S tem bi se izognili tudi številnim rumenim kartonom. (D. Bizjak)
Sovodnje - Piedimonte 1:0 (1:0)
STRELEC za Sovodnje: A. Fajt.
SOVODNJE: Gergolet, Petejan, Tomažič, Bicciato, Marson, Čevdek, Gu-lin (Hmeljak), M. Fajt, Butkovič, Černigoj (Grillo), A. Fajt, Florenin, Uršič.
V tem zadnjem tednu se je že marsikdo spraševal o resnični vrednosti sovodenjske ekipe. V nedeljo pa smo končno spoznali, da se z zagrizenostjo in dobro voljo lahko doseže boljše izide.
Ključ nedeljskega uspeha sta bili prav gotovo zagrizenost in volja do zmage. Sovodenjci so povedli že v deseti minuti z Alešom Fajtom, ki je izkoristil podajo s kota. Zatem je tekma za domačine postala vse težja. Nasprotniki so namreč skušali gol nadoknaditi in so zaigrali napadalno, Sovodenjci pa so s hitrimi protinapadi večkrat ogrozili vrata gostov.
Omenimo, da so se vsi sovodenjski igralci dobro odrezali, predvsem pa vratar Gergolet, ki je poleg enajstmetrovke ubranil še več drugih nevarnih strelov. (A. Fajt)
Juventina - Azzurra 2:0 (1:0)
STRELCA za Juventino: Caiazzo in Devetta.
JUVENTINA: Marussi, Caiazzo (De->*vetta), Travagin, Costa, Krpan, Mede-ot, Marvin, Cingerli, Bastiani, Lauri, Sermino.
Juventina je po treh zaporednih remijih ponovno zmagala in s tem uspehom prevzela vodstvo na lestvici. Gri-onovi varovanci so v srečanju proti Azzurri zaigrali odločneje kot v prejšnjih srečanjih, ko so nekoliko šepali v zaključnem delu akcij, vendar treba tudi povedati, da je ekipa končno igrala v skoraj standardni postavi (manjkal je sicer hitri Del Negro), kar se je seveda poznalo tudi pri končnem izidu.
Prvi zadetek so Štandrežci dosegli po tridesetih minutah igre, ko je Caiazzo lepo izkoristil predložek Sermi-na.
V nadaljevanju so domačini imeli več od igre in so večkrat ogrozili obrambo Azzurre. Do drugega zadetka pa je prišlo po zaslugi Cingerlija, ki je lepo podal Devetti.
S tem uspehom so Štandrežci pokazali, da razpolagajo z dobro in homogeno ekipo, ki bo verjetno pripravila svojim navijačem še marsikatero presenečenje.
Union - Gaja	1:1 (0:1)
STRELCA: Aversa v 7. min., Lucchi-ni v 60. min.
GAJA: Zemanek, Stranščak, Kalc, Marko Rismondo (v d.p. Vrše), Gabrielu, Alfieri, Pečar, Branko Grg ič (v d.p. Salvi), Aversa, Bortolotti, Maks Grgič.
Poraza v lanskem prvenstvu proti Unionu sta letos nekoliko obremenje-
vala in pogojevala gajevce, ki pa so za to tekmo ubrali pravilno taktiko, čeprav je že v prvi minuti Branko Grgič iz protinapada zapravil stoodstotno priložnost. Igra je bila v glavnem osredotočena na sredini, kjer je v glavnem prevladovala Gaja. V 7. min. je Aversa spretno izkoristil Bortolottijev prosti strel in zatresel nasprotnikovo mrežo. Z malo več športne sreče bi lahko Gaja že v prvem polčasu zaokrožila rezultat, vendar je tokrat naletela na zelo razigranega vratarja, a predvsem je bila sama nespretna in netočna pri strelu v vrata. Ko se je zdelo, da bo Gaja le izbojevala pomembno zmago, pa je Unionov kapetan v 60. min. v enem izmed redkih protinapadov iz daljave močno streljal in pogodil sed-mico. Zeleno-rumeni Kozinovi varovanci so se zatem le zbrali, oblegali Unionova vrata, zadetka pa ni in ni hotelo biti.
Po prikazani igri bi si bila Gaja brez dvoma zaslužila celotni izkupiček, a tudi točka je kljub vsemu dobrodošla. Če hočejo fantje doseči programirano visoko uvrstitev, morajo zaigrati bolj zbrano, mirno, samozavestno, saj jim nogometnih kvalitet gotovo ne manjka.
Rabuiese - Breg	2:1 (0:0)
STRELEC ZA BREG: Strnad v 75. min. (11-metrovka)
BREG: Hrvatin, Silvano Olenik, Walter Olenik (Paoli), Corbatti, Pavletič, Germani, Jež (Albertini), Sancin, Miloš Tul, Ferfolja, Strnad.
Proti solidnemu Rabuieseju so Brežani utrpeli svoj drugi prvenstveni poraz. Tekma se je začela z očitno premočjo domačinov, vendar je kazalo, da bodo »plavi« prej ali slej le reagirali in nekoliko uravnovesili položaj. Paolo Jež je ob koncu srečanja menil: »Na tekmo smo se dobro pripravili. Tudi poguma in borbenosti nam ni manjkalo, a očitno nekaj ni šlo kot bi moralo. Mislim, da so menjave, za katere se je odločil trener, dobro opravile svojo nalogo, vendar se je zgubilo nekaj tistega ravnotežja, ki smo ga bili vajeni. Zato je bila obramba vedno pod pritiskom, a trpela je tudi sredina igrišča, v napadu pa ni bilo zadovoljivo število uporabnih žog. Gole smo dobili v začetku drugega polčasa na precej neroden način, kar nas je dobesedno demoraliziralo. Naša reakcija ni bila silovita, vendar smo le nekoliko pritisnili in dosegli gol s Strnadom, ki je hladnokrvno izkoristil priložnost. Zdelo se mi je, da Rabuiese ni ekipa z vrhunsko igro kot bi lahko sodili glede na njeno uvrstitev in mislim, da bi lahko z nekoliko sreče popolnoma obrnili izid tekme. Nanašam se na priložnosti, ki sta jih imela tako Ferfolja in Strnad v prvem polčasu pri rezultatu 0:0. Upam, da bomo v nedeljo popravili, kar ni šlo in z novimi močmi nastopili proti Domusu, ki je sicer izkušena ekipa, a z nogometaši, s katerimi razpolaga, gotovo ne zmore izrednega tempa igre. Mislim, da lahko odnesemo obe točki!« (M. Tul)
rezultati

2. AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI 6. KOLA
Staranzano	- L'Architrave				3:1	
Primorje - Supercaffe					0:0	
Opicina - Zaule					0:0	
Muggesana	- Vivai Busct				1:1	
Zarja - Vesna					1:1	
C. E. Prisco	- Giarizzole				3:1	
San Sergio -	■ Stock				1:1	
Kras - Olimpia					3:0	
LESTVICA						
Zaule	6	4	1	1	10:4	9
Kras	6	4	1	0	12:4	9
Muggesana	6	1	5	0	7:6	7
San Sergio	6	3	1	2	7:4	7
Vesna	6	2	3	1	7:5	7
Giarizzole	6	2	2	2	8:11	6
Opicina	6	2	2	2	6:6	6
Primorje	6	2	2	2	6:6	6
Staranzano	5	2	2	1	7:7	6
Supercaffe	6	1	3	2	8:9	5
Zarja	6	0	5	1	5:7	5
C. E. Prisco	6	1	3	2	6:8	5
Olimpia	6	1	2	3	3:7	4
L’Architrave	6	0	4	2	5:9	4
Vivai Bus6	5	1	2	2	3:4	4
Stock	6	0	4	2	4:7	4
PRIHODNJE KOLO (9. 11.) Vesna - Staranzano, Olimpia - Primorje, Stock - C. E. Prisco, Supercaf-16 - Opicina, Zaule - Muggesana, Vi-vai Bus6 - Kras, L'Architrave - San Sergio, Giarizzole - Zarja.
3. AMATERSKA LIGA
Skupina I
IZIDI 5. KOLA
Juventina - Azzurra	2:0
Medea - Sagrado	0:1
Fossalon - S. Lorenzo	0:2
Isonzo S. Pier - Torriana	1:1
Sovodnje - Piedimonte	1:0
Moraro - Brazzanese	2:0
Pro Farra - Poggio	0:0
LESTVICA
Juventina	5	2	3	0	8:4	7
Piedimonte	5	3	1	1	7:4	7
Isonzo S. P.	5	2	3	0	3:1	7
Sagrado	5	2	2	1	5:5	6
Poggio	5	2	2	1	4:3	6
Torriana	5	0	5	0	3:3	5
S. Lorenzo	5	1	3	1	4:4	5
Pro Farra	5	1	3	1	7:7	5
Azzurra	5	1	2	2	2:3	4
Sovodnje	5	1	2	2	5:6	4
Medea	5	1	2	2	5:6	4
Fossalon	5	1	2	2	5:7	4
Brazzanese	5	1	1	3	5:7	3
Moraro	5	1	1	3	3:5	3
PRIHODNJE KOLO (9. 11.)						
Brazzanese - Fossalon, Sagrado - Pro Farra, S.Lorenzo - Medea, Azzurra -Piedimonte, Poggio - Torriana, Sovodnje - Isonzo S. Pier, Juventina -Moraro.
Skupina L
IZIDI 5. KOLA
Union S. P.	, - Gaja				1:1	
Rabuiese -	Breg				2:1	
Domus Arr. - GMT					0:1	
S. A. Rizzotti - San Vito					1:0	
Roianese -	CUS				2:2	
Don Bosco	- CGS				0:3	
Počitek: Domio						
	LESTVICA					
SA Rizzotti	5	4	1	0	12:2	9
CGS	5	3	2	0	11:5	8
Rabuiese	4	3	1	0	7:4	7
Gaja	4	2	1	1	8:4	5
CUS	5	1	2	2	7:10	4
Union S. P.	4	1	2	1	6:5	4
San Vito	4	1	1	2	5:6	3
Domus Arr.	4	1	1	2	4:5	3
Roianese	4	1	1	2	9:11	3
GMT	4	1	1	2	2:7	3
Domio	3	1	0	2	3:3	2
Breg	3	0	1	2	3:5	1
Don Bosco	3	0	0	3	3:13	0
PRIHODNJE KOLO (9. 11.)
CGS - Domio, CUS - Don Bosco, San Vito - Roianese, GMT - S. A. Rizzot-ti, Breg - Domus Arr., Gaja - Rabuiese, počitek: Union S. P.
Skupina M
IZIDI 5. KOLA
SanFAndrea - Romana	2:0
Primorec - Mladost	2:0
San Marco - Chiarbola	1:0
CGS - San Nazario	1:3
Campanelle - Aurisina	8:0
Hermada - Fincantieri	0:3
Počitek: Arrigosport
LESTVICA
LESTVICA
Fincantieri	5	4	1	0	14:3	9
San Nazario	4	0	0	0	13:4	8
San Marco	4	3	1	0	8:2	7
Mladost	4	3	0	1	10:4	6
Arrigosport	4	2	1	1	4:3	5
Primorec	4	2	0	2	9:5	4
Campanelle	4	2	0	2	10:7	4
SanFAndrea	5	1	2	2	3:8	4
Chiarbola	4	1	1	2	4:6	3
CGS	4	0	2	2	6:10	2
Aurisina	4	0	1	3	1:15	1
Hermada	4	0	1	3	1:8	1
Romana	4	0	0	4	2:10	0
PRIHODNJE KOLO (9. 11.)						
Fincantieri - Arrigosport, Aurisina -Hermada, San Nazario - Campanelle, Chiarbola - CGS, Mladost - San Marco, Romana - Primorec, počitek: SanFAndrea.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 90 - din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
4. novembra 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
TT
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
V Managui je v teku proces proti ujetemu ameriškemu državljanu
Eugene Hasenfus tvega 30 let zapora Hudi spopadi sandinistov s kontrasi
MANAGUA — Ameriški pilot Eugene Hasenfus, ki so ga sandinistične protiletalske sile 6. oktobra ujele ob sestrelitvi letala C-123 in mu sedaj sodijo, je včeraj priznal, da je prevažal orožje za protisandinis-tične gverilce. Popravil pa je svojo poprejšnjo izjavo o vpletenosti CIA v to dejavnost, češ da je to izjavil, ker je tako slišal od drugih. Bivši mornariški strelec je prebral in priznal verodostojnost svoje med zaslišanjem sestavljene in podpisane izjave: »Gre za moj rokopis in moj podpis.«
V tej izjavi je Hasenfus izpovedal, da so ga plačali za prevoz orožja, streliva in hrane za kontrase: štirikrat je poletel z oporišča v Hondurasu, šestkrat pa iz Salvadorja. Hasenfus je včeraj popravil tisti del svoje izjave, ki se nanaša na »Maxa Gomeza in Ramena Medino, ki sta delala za CIA« in da »je Gomez prijatelj podpredsednika ZDA Georgea Busha«. Pojasnil je tudi, da so mu to povedali pilot VVilliam Cooper in druge osebe, umrle v sestreljenem letalu.
Ujetnik je priznal, da je bil med vietnamsko vojno v jugovzhodni Aziji skupno s Cooperjem zaposlen pri letalski družbi Air America, ki se je je posluževala CIA. Te izjave je Hasenfus podpisal, sodnik ljudskega sodišča Reynaldo Manterrey pa je razpravo preložil na jutri.
Državni pravdnik Rodrigo Reyes je izjavil, da sploh ni važno, če je akcijo vodila CIA ali ne. »Ne sodimo CIA, ampak kriminalca Hasenfusa, ki smo ga sestrelili nad Nikaragvo. Ne obtožujemo ga, da je agent CIA, ampak zaradi več kaznivih dejanj,'« je izjavil Reyes in dodal, da so pri tem prišle na dan povezave med CIA in vlado ZDA. Po njegovih besedah je Hasenfusova potrditev izjave enakovredna priznanju krivde.
Hasenfusov zagovornik Enrigue Sotelo Bergen je včeraj izjavil, da iz poteka procesa izhaja, da njegova stranka ni pripadnik CIA, ampak da je delala za zasebna podjetja, da ni vedela, kaj prevaža in da jo
CIA ni neposredno novačila. Če bodo Hasenfusa spoznali za krivega, se pravi, da je opravljal teroristično dejavnost in bil član kriminalne tolpe, ga utegnejo obsoditi na 30 let zapora.
Medtem pa se sandinistična ljudska armada že ves teden bori z okrepljenimi silami kontrasov, ki skušajo prodreti v Nikaragvo iz Hondurasa. Po enotedenskem pomanjkanju vesti o dogajanju na severni meji države je predsednik Daniel Ortega sporočil, da vojska »čisti« mejo s Hondurasom in preganja protirevolucionarne sile, ki so izgubile okoli dvesto oseb. »Plačanci niso in ne bodo uspeli prodreti v Nikaragvo,« je izjavil Ortega.
V spopadih na meji s Hondurasom, ki trajajo že od 24. oktobra, sodeluje okoli pet tisoč sandinistič-nih vojakov. Prve vesti o zapletenem in nejasnem položaju ob meji so prišle v javnost konec prejšnjega tedna; po vesteh iz Manague boji v teh krajih še vedno trajajo.
V Mesini našli pobegla fanta
MESINA — Angelu Pisunu, 11-Ietne-mu dijaku iz Vercellija, ki je 24. oktobra letos izginil neznano kam, se ni pripetilo nič hudega. Skupaj s starejšim prijateljem Mariom Morabitom, se je ob novembrskih praznikih podal na pustolovski obisk sicilijanskih sorodnikov 23-letnega Morabita. Fanta sta do Sicilije pripotovala z avtosto-pom in z vlakom. In na mesinski železniški postaji se je v soboto zvečer tudi končal njun nesrečni »turistični« podvig.
Preiskovalci so jima bili na sledi že od vsega začetka, saj sta Angelo in Mario, ki stanujeta v istem stanovanjskem bloku, bila dobra prijatelja in sta se oddaljila od doma istega dne. Angelo se je že pred enim mesecem oddaljil od doma, češ da se z družino ne ujema, zato so ga zaenkrat prepustili negi mesinske socialne delavke.
Veliki manevri na Japonskem
Na japonskem otoku Hokaido so v teku vojaški manevri japonskih obrambnih sil. Posnetek kaže tank tipa 74 s kamuilažo, medtem ko skuša preprečiti izkrcanje »sovražnika«	(Telefoto AP)
Mali posestnik in njegova žena v rokah sardinskih ugrabiteljev?
SASSARI Nova ugrabitev, četrta v letošnjem letu, na Sardiniji. V rokah ugrabiteljev sta zakonca Di Candia, 35-letni geometer Giorgio iz Vaccileddija pri Olbii in njegova 29-letna žena Paola Brais iz Torpeja pri Nuoru. Di Candia je po očetovi smrti podedoval manjše posestvo v Portu San Paolo, primorskem kraju nedaleč od Olbie, kjer je tudi stanoval z ženo in petletnim sinčkom. Di Candia se je ukvarjal tudi z živinorejo, njegovo gmotno stanje pa je, po mnenju preiskovalcev in domačinov, ki so ga poznali, zadoščalo le za povprečni življenjski standard. Preiskovalci si torej postavljajo vprašanje, ali nista zakonca Di Candia le žrtvi slabo obveščenih ugrabiteljev, ne izključujejo pa možnosti, da so se ugrabitelji krepko ušteli in zamenjali malega posestnika iz Porta San Paola za enega izmed številnih domačinov, ki so obogateli z ekskluzivnimi turističnimi naselji namenjenim industrijcem in veleposestnikom.
Zakonca Di Candia so vsekakor ugrabili na njunem domu in to najbrž v nedeljo malo pred polnočjo. Giorgio Di Candia, Paola Brais in njun sinček Alessio so tisti večer preživeli pri Di Gandijevi mami Chiari Giaghieddu. Po večerji, nekaj po 21. uri, sta zakonca pustila otroka pri stari mami in se odpravila proti domu. Paola Brais je šla domov, njen mož pa se je ustavil v bližnjem baru, kjer se je s prijatelji zaklepetel do polnoči. Od tistega trenutka dalje ni o zakoncih ne duha ne sluha.
Da so ju ugrabili, so odkrili šele včeraj zjutraj, ko je Di Gandijev brat Giorgio sprožil alarm in poklical policijo. V prazni hiši so preiskovalci našli dokaze, da sta se zakonca skušala z vso silo upreti ugrabiteljem. Ti so ju po vsej verjetnosti najprej fizično napadli (odkrili so vrsto krvavih madežev po stanovanju), ju nato zvezane spustili na notranje dvorišče in se odpeljali z avtom.
C.E.Z. TRI DNI 3E IZŠEL- RETEAU3EV LIST, V KATEREM OE OPISAL. NAVIDEZ.KM KRALZJlClN OBISK PRI MESMERDU...V UREDNIŠTVO 3E STOPIL MLAD MOŽ.,.
SKOP DE CHARNT SE 3E HOTEL S PALICO SPRAVITI NAD R.ETEAUDA, TODA TA OE STEKEL P (ROTI ZAD-NOIM VRATOM,.
CHARNV OE POGRABIL RE' TEAUDA, KI SE JE TRESEL
KDO VAM 3E NAROČIL NATIS TISTEGA ČLANKA ?/
GROF CAGLf OSTRO GE KUPIL TISOČ IZVODOV-
jdf
Nezaželen »stranski proizvod« dvanajstletne državljanske vojne
Bejrutski roparji se zgodaj budijo
BEJRUT — Pred enim od številnih barov v poslovni Ulici Hamra v zahodnem, muslimanskem Bejrutu sta dva prijatelja spila kavo, se posladkala z baklavami in kadaiiom, osvežila s pepsi colo in poklicala natakarja, da bi plačala. Eden od dveh je bežno pogledal račun, vstal od mize, prijatelju in krčmarju pa na glas rekel: »Takoj se vrnem, ko oropam naj bližjo banko!«
To le na prvi pogled absurdno anekdoto je posredoval bejrutski tednik Aš Šira ob koncu svoje obsežne reportaže o valu ropov v zahodnem Bejrutu. V nekaj manj kot dveh letih so roparji in tatovi v bankah, zlatarnah, menjalnicah, avtomobilih, stanovanjih in na ulicah »vnovčili« več kot pet milijonov dolarjev. Revija je navedla, da se ta podatek nanaša le na prijavljene tatvine in rope, upoštevati pa je treba, da so številne žrtve raje molčale in niso prijavile storilcev iz bojazni pred morebitnim maščevanjem.
Seznam oropanih bejrutskih bank, ki so skoraj vse v zahodnem delu mesta, je v tedniku zavzel kar štiri stolpce velikega formata. Med njimi so imena ameriških, britanskih, francoskih, brazilskih, zahodnonemških in libanonskih bank, poleg seveda denarnih zavodov številnih arabskih držav, ki so tu ustanovile svoje banke, ko je bil Libanon bližnjevzhodna Švica.
»Epidemijo« ropov sta v zahodnem Bejrutu povzročila anarhija in pomanjkanje kakršnekoli zakonite oblasti. Muslimanski Bejrut je namreč postal nikogaršnja zemlja, po kateri so se do nedavnega neovirano sprehajale razne oborožene skupine in skupinice, ki so si bile stalno v laseh kljub verovanju v skupnega preroka in v Alaha. Število ropov in tatvin je drastično upadlo julija letos, ko so po zahodnem Bejrutu pričele patruljirati posebne enote, sestavljene iz pripadnikov libanonske redne vojske, žandarmerije in sirskih častnikov. Kljub temu nazadovanju pa je navada železna srajca, in ropi se, čeprav v manjšem številu, vseeno nadaljujejo. Glavna tarča so sedaj vozila, ki prenašajo dragocenosti, saj so varnostne izvidnice nemočne. Roparji namreč še pred zoro parkirajo svoja vozila na najbolj strateških točkah, da izvedejo akcije v prometnih konicah.
Do sedaj so se za zapahi znašle le majhne ribe, ki se znajdejo takoj na prostosti ob prvem medsebojnem oboroženem obračunavanju med raznimi muslimanskimi milicami. Navsezadnje je treba pristaviti, da niso redna sodišča že dobrih 11 let nikogar obsodila. Prav tako ne bo odveč ugotovitev, da sile pregona raje dvakrat premislijo, kot da bi se spustile v odkrit boj proti roparjem, saj se nikoli ne ve, čigavi so in kdo jih ščiti.
Izgnani »veseli Angležinji«
LONDON — Na podlagi prijave verske policije je sodstvo Saudske Arabije na podlagi islamske zakonodaje, ki prepoveduje pitje vina in likerjev, izgnala 35 britanskih bolničark in zdravnikov. London je v zadregi zaradi takšne odločitve Riada, ker bosta v ponedeljek v to arabsko državo pripotovala princ Charles s soprogo Dia-
Izgnanci so v neki vojaški bolnišnici 20. avgusta na zabavi dvignili kozarec in slavljencu nazdravili na mnoga leta.
Sodu pa je izbil dno drug dogodek: policija je namreč pred dnevi aretirala Angležiniji, ki sta štopali, kar je bilo spet narobe; morali bi biti v družbi moža ali očeta.
Zadeva ni tako preprosta, ker skuša Anglija prodati Saudski Arabiji lovske bombnike Tornado in tako odpraviti krizo v svoji letalski industriji.
Na sliki: Britanki ob prihodu na londonsko letališče.