98 ■ Proteus 83/2, 3, 4, 5 • Oktober, november, december 2020, januar 2021 Paleontološka dediščina Pohorja z okolico Pohorski magmatski vrhovi in metamorfna obrobja izstopajo in predstavljajo geološko izjemo v Sloveniji. Najvišje grebene gradijo daciti in granodioriti ter njim podobne ka- mnine, ki so nastale v terciarju, brez fosi- lov seveda. Tudi v metamorfnih kamninah Pohorja bomo zaman iskali fosilne ostanke, tako da osrednji del Pohorja za paleontologe zagotovo ni zanimiv. Nekaj več sreče bomo s paleontološkimi najdbami imeli na ožjem obrobju Pohorja. Najstarejše kamnine lahko najdemo južno od Slovenskih Konjic in Vitanja, kar stro- go gledano ni več na Pohorju. Za območje velja, da je geološko izredno pestro ter da se na njem stikajo različne vrste kamnin iz raznih obdobij. Osnovni vzrok za to je, da je tukaj stičišče dveh velikih prelomov, Pe- riadriatskega in Labotskega (ta poteka jugo- zahodno od Pohorja), kar ima za posledico, da so kamnine tektonsko zelo zdrobljene. Južno so posamezni pasovi golic zgornje- karbonskih in spodnjepermskih skladov tek- tonsko vrinjeni med mlajše plasti. Nekateri apnenci ali njihove leče so polni foramini- fer in koral, redkeje pa so bili odkriti ra- menonožci in celo trilobiti (Ramovš, 1990; Križnar, 2013a). Nekoliko bolj zahodno, pri Vitanju, so razgaljeni konglomerati, apnen- čeve breče, skrilavi glinavci in apnenci s spodnjepermsko fuzulinidno foraminifero Sphaeroschwagerina carniolica, torej podobno kot v znameniti Dovžanovi soteski. Podroben pregled spodnjepermskih apnen- cev pokaže pestro združbo alg, foramini- fer in značilnih okroglih prerezov ploščic morskih lilij. Triasne kamnine na južnem Paleontološka dediščina Pohorja z okolico Matija Križnar, Rok Gašparič, Viljem Podgoršek Mikroskopski vzorec spodnjepermskega apnenca z algami in foraminiferami iz okolice Vitanja. Foto: Matevž Novak. 99 Paleontološka dediščina Pohorja z okolico obrobju Pohorja so pretežno zelo zdroblje- ni dolomiti. Razkriti so v kamnolomu pri Stranicah, kjer se mestoma na njih pojavlja- jo plasti iz zgornje krede, običajno bogate s fosili. Nadalje se triasne kamnine pojavljajo v okolici Zreč in zahodno od njih. Zanimi- ve zgornjetriasne alge rodu Diplopora bomo našli v opuščenem manjšem kamnolomu Gračič vzhodno od Zreč. Tam so v dolomi- tu lepo ohranjena kamena jedra omenjenih alg, ki so ponekod kamnotvorne (Podgor- šek, 2013). Triasni dolomit s kamnotvornimi ostanki alg iz opuščenega kamnoloma Gračič. Najdba in zbirka: Viljem Podgoršek. Foto: Matija Križnar. Kamnolom Stranice pred dvema desetletjema, kjer so na desnem delu razgaljene kredne plasti s koralami. Arhivsko fotografijo je posnel Franc Pajtler leta 2000. 100 ■ Proteus 83/2, 3, 4, 5 • Oktober, november, december 2020, januar 2021 Paleontološka dediščina Pohorja z okolico Najbolj prepoznavna najdišča fosilov na rob- nem delu Pohorja so nastala v pozni kredi. To so tako imenovane »gossavske« plasti (poimenovane po kraju Gossau v severni Avstriji, kjer so prvič opisane), ki jih sesta- vljajo apnenčeve breče, laporasti apnenci, laporovci in meljevci. Omenjene plasti naj- demo na Jesenkovem vrhu, še največ pa jih je v okolici Zreč in Stranic. Pri Stranicah kredne plasti ležijo na triasnem dolomitu, ki ga izkoriščajo v velikem kamnolomu, kjer so v preteklosti tudi razkrili nekatere dele, bogate s krednimi fosili. V kamnolomu pri Stranicah so znani gre- benski apnenci z dobro ohranjenimi lupina- mi rudistnih školjk (Pleničar, 2005). Najbolj pogosti so rodovi Radiolites, Praelapeirouseia (z novo vrsto Praelapeirouseia pajtleri), Hi- ppuritella, Hippurites in Vaccinites. Prav za- dnjemu rodu pripadajo največje lupine, ki so lahko velike tudi več kot dvajset centime- trov. V nekoliko bolj lapornatih in meljastih pla- steh so našli prava grobišča solitarnih in ko- lonijskih koral, polžev (znanih je 36 vrst), školjk in mnogih drugih organizmov (Mi- kuž, 2013). Koralna favna najdišča v okolici Stranic je bila temeljito raziskana (Turnšek, 1978) in vsebuje novo vrsto Conicosmilotro- chus stranicensis. Veliko pozornosti paleon- tologov in ljubiteljev fosilov je pritegnila najdba kosti ankilozavridnih dinozavrov, kar je bilo pričakovano, saj so plasti delno nastajale tudi v bližini kopnega, kar naka- zujejo pojavi premoga. Kosti dinozavrov so spodbudile iskanje še drugih vretenčarskih ostankov in z leti so nabrali nekaj primer- kov, ki so jih pripisali morskim psom, ribam Kredne plasti pri Stranicah so polne rudistnih školjk rodu Radiolites (levo) in polžev (desno spodaj). Primerke hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Foto: Matija Križnar. 101 Paleontološka dediščina Pohorja z okolico kostnicam, krokodilom in celo želvam (De- beljak, 2013; Križnar, 2013b). V preteklosti so pri Stranicah in okolici Zreč izkopavali premog v več premogovni- kih. Ob tem so naleteli tudi na ostanke fo- silnih rastlin, ki so jih že raziskovali avstro- -ogrski paleobotaniki in geologi (Križnar, 2013c). Čeprav so omenjenim plastem s premogom pripisovali kredno starost, danes vemo, da sodijo v začetna obdobja terciarja in jih imenujejo kar Straniške plasti. Da- nes so premogovniki opuščeni, redke golice Straniških plasti pa še vedno skrivajo svojo fosilno dediščino (Hazler, 2011). Kose pre- moga in spremljajočo floro je mogoče najti na nekaterih jalovinskih kupih, čeprav so ti že močno porasli. Na severnem obrobju pohorskega magmat- skega masiva se med Rušami in Dravogra- dom zajeda pas mlajših terciarnih, predvsem miocenskih kamnin. Tu so odložene ivniške plasti, ki iz konglomeratov prehajajo v pe- ščenjake in meljevce. S pogostimi fosilnimi ostanki je potrjeno morsko okolje odlaganja teh plasti, starostno pa jih uvrščamo v spo- dnji miocen (Gašparič in Hyžný, 2015). V ivniških plasteh se pojavlja tudi premog, ki so ga v preteklosti izkoriščali na nekaterih mestih na severnem delu Pohorja, najdeni pa so številni fosilni ostanki nevretenčarjev in redki zobje rib in morskih psov. Združ- ba majhnih, do 15 milimetrov velikih ra- kov deseteronožcev in druga favna kažejo na nizkoenergijsko globokomorsko okolje sedimentacije z globino vode več kot 125 metrov. Ti sedimenti so se odlagali v mor- ju Centralne Paratetide (Gašparič, 2013). Iz miocenskih plasti Pohorja je opisana najpe- strejša združba fosilnih rakov deseteronož- cev v Sloveniji s sedmimi različnimi vrsta- mi. Dve od opisanih vrst fosilnih rakovic se pojavljata le na Pohorju, po njem pa je poimenovana tudi nova vrsta Neopilumno- plax pohorjensis. Za vse fosilne ostanke iz teh plasti je zna- čilno, da predstavljajo organizme, ki so se prilagodili na življenje na mehkem globo- komorskem blatnem dnu, kjer ni bilo veliko hranilnih snovi. Rakovice, školjke, polži in morski ježki so se delno vkopavali v sedi- Med najbolj presenetljivimi najdbami pri Stranicah so ostanki kosti dinozavrov. Kosti so dinozavrom pripisali ob mikroskopski analizi kosti (levo). Primerke hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Foto: Matija Križnar. 102 ■ Proteus 83/2, 3, 4, 5 • Oktober, november, december 2020, januar 2021 Paleontološka dediščina Pohorja z okolico ment in s filtriranjem iskali hrano, ostan- ki zob manjših morskih psov Isistius sp. in Galeocerdo sp. pa so na morsko dno potonili višje iz vodnega stolpca (Gašparič, 2013). Ne smemo pozabiti tudi na najmlajše fosil- ne ostanke, ki so jih za seboj pustili ledeno- dobni sesalci. Na skrajnem zahodnem delu Pohorja pri Otiškem vrhu so v gramozni jami našli mamutova okla. Tudi reka Drava je v svojih prodnih nanosih skrivala neka- tere ostanke stepskega mamuta Mammuthus trogontherii, ki so ga odkopali pri Vuhredu (Križnar, 2015). Gotovo pa se v ledenodob- nih nanosih Drave in Mislinje ter manjših jamah ali spodmolih skrivata še neodkrita pleistocenska favna in flora. Kratek pregled paleontološke dediščine širšega območja Pohorja razkriva, da ta le ni tako nepomembna in redka. Dosedanje najdbe in dognanja so temelj nadaljnjim paleontološkim raziskavam, bodisi paleozoj- skih apnencev Vitanja, krednih plasti Zreč ali miocenskih meljevcev pri Činžatu ter morebitnih novih najdišč drugje pod Po- horjem. Literatura: Debeljak, I., 2013: Dinozavri v kamnolomu Stranice. Konkrecija, 2: 66-69. Gašparič, R., 2013: Rakovice spodnjemiocenskih plasti severnega Pohorja. Konkrecija, 2: 38-44. Gašparič, R., Hyžný, M., 2015: An early Miocene deep- water decapod crustacean faunule from the Slovenian part of the Styrian Basin, and its palaeoenvironmental and palaeobiogeographical significance. Papers in Palaeontology, 1 (2): 141-166. Hazler, V., (ur.), 2011: Rudniki, premogovniki in kamnolomi v Dravinjski dolini. Občina Zreče, 268 str. Križnar, M., 2013a: Paleozojski fosili Konjiške gore. Konkrecija, 2: 55-57. Križnar, M., 2013b: Kredni ostanki vretenčarjev iz Stranic. Konkrecija, 2: 74-75. Po Pohorju poimenovana nova vrsta miocenske rakovice Neopilumnoplax pohorjensis. Primerek hrani Paleontološka zbirka Roka Gašpariča (Prirodoslovni muzej Slovenije). Foto: Rok Gašparič. 103 Paleontološka dediščina Pohorja z okolico Križnar, M., 2013c: Drobci iz zgodovine premogovništva in paleontoloških raziskav pri Stranicah. Konkrecija, 2: 70-73. Križnar, M., 2015: Najdbe pleistocenskih mamutov ob bregovih Drave. Konkrecija, 4: 17-19. Mikuž, V., 2013: Polži iz krednih skladov kamnoloma Stranice. Folia biologica et geologica, 54 (1): 5-45. Podgoršek, V., 2013: Primerjava med nahajališči fosilov v kamnolomih Stranice in opuščenem kamnolomu v Gračiču. Konkrecija, 2: 19-21. Pleničar, M., 1993: Radioliti iz krednih plasti pri Stranicah blizu Slovenskih Konjic. Razprave 4. razreda SAZU, 34: 45- 103. Ramovš, A., 1990: Svet med Pohorjem in Konjiško goro v karbonski dobi. Zbornik občine Slovenska Bistrica, 2. zvezek, 435-439. Turnšek, D., 1978: Solitarne senonijske korale iz Stranic in z Medvednice. Razprave 4. razreda SAZU, 21: 67- 126. Mag. Matija Križnar je paleontolog, zaposlen v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Kot kustos skrbi za paleontološke zbirke ter raziskuje fosilno bogastvo Slovenije. Ob priložnostih preučuje tudi rudarsko, mineraloško in drugo naravoslovno dediščino. Svoja najrazličnejša raziskovanja pogosto predstavlja v člankih in fotografijah. Mag. Rok Gašparič je aktiven raziskovalec in zbiralec fosilov. Zanimajo ga predvsem fosilni členonožci, posebej raki. Trenutno končuje doktorski študij paleontologije in je avtor mnogih znanstvenih člankov o fosilnih rakih Slovenije. Je tudi predsednik in aktivni član Društva prijateljev mineralov in fosilov Slovenije iz Tržiča. Viljem Podgoršek je gimnazijski profesor, ki večino prostega časa nameni preučevanju in zbiranju mineralov in fosilov. Je eden od najbolj delovnih raziskovalcev geološke dediščine na Štajerskem. Za raziskovanje geološkega bogastva je navdušil mnoge svoje učence in prijatelje. Je ustanovitelj in lastnik zasebnega geološko-paleontološkega muzeja Pangea.