79 GOSPODARSKE PODOBE Razlike med posameznimi obmo čji tako na svetovni kot na državni in lokalni ravni niso niti pojav sodobne- ga sveta niti le zgodovinska posebnost. So nekaj, kar je zaradi razli čnih naravnih danosti, družbenih, zgodo- vinskih ali pa kakšnih drugih posebnosti in razli čnosti vedno bilo in je prisotno. Namen pri čujočega prispevka je orisati regionalne razlike (predvsem razlike v razvitosti) med posameznimi deli Dravske banovine v tridesetih letih 20. stoletja. Ana- liza je narejena na podlagi statisti čnih podatkov o prebi- valstveni, kmetijski in industrijski strukturi okrajev, na katere je bila banovina tedaj razdeljena, in ve čjih mest (upravno razdelitev banovine prikazuje slika 1). Podat- ki, ki so pogosto pomanjkljivi in parcialni, spremembe meja med posameznimi okraji 1 in odsotnost »klasi čnih« 1 Marca 1931 je imela Dravska banovina 25 okrajev, in sicer : Brežice, Celje, Čr- nomelj, Dolnjo Lendavo, Dravograd (s sedežem v Prevaljah), Gornji Grad, Kamnik, Ko čevje, Kranj z izpostavo v Škofji Loki, Krško, Laško, Litijo, Ljubljano okolico, Lju- tomer, Logatec, Maribor desni breg, Maribor levi breg, Metliko, Mursko Soboto, No- vo mesto, Ptuj, Radovljico, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice in Šmarje pri Jelšah. Poleg tega so imela upravno oblast prve stopnje tudi mesta Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj. Aprila 1931 so iz obmo čja okrajnega sodiš ča Metlika, ki je bilo do tedaj del črnomaljskega okraja (takrat še pod Savsko banovino), in iz ob čine Radatovi či ustanovili metliški okraj. Avgusta 1931 so okraja Črnomelj in Metlika ter ob čina Štrigovo iz čakavskega okraja prišli pod Dravsko banovino, okraj Čabar pa je pri- padel savski banovini. Del štrigovske ob čine je prišel pod dolnjelendavski, del pa pod ljutomerski okraj. Leta 1933 je bila izvedena ve čja preureditev ob čin, do novih popravkov pa je prišlo leta 1936, ko je bila izvedena komasacija ob čin in je bilo temu treba prilagoditi tudi okraje. V Dravski banovini je spremembe takrat doživelo 12 okrajev, metliški okraj je bil vklju čen v črnomaljskega, izpostava v Škofji Loki je postala okrajno na čelstvo, sedež dravograjskega okraja pa je bil leta 1937 iz Prevalj Janja Sedla ček Regionalne razlike v dravski banovini v tridesetih letih 80 ekonomskih kriterijev razvitosti (kot je na primer BDP na prebivalca) so raziskovanje mo čno otežili. Statisti č- nih prikazov, ki sledijo na prihodnjih straneh, zato ne gre jemati kot povsem natan čne, kljub temu pa dajejo dobro splošno sliko regionalne razvitosti in regionalnih razlik na ozemlju Dravske banovine v tridesetih letih. *** Med obema svetovnima vojnama so med najmanj razvite predele slovenskega prostora v Jugoslaviji (oz. pred tem kraljevini SHS) spadali deli Prekmurja, Dolenj- ske in vzhodne Štajerske, pa tudi Notranjske, med najra- zvitejše pa ve čja mesta, zlasti po kriteriju stopnje indu- strializacije tudi ve čji del Gorenjske, laški okraj in okraj Maribor desni breg. V grobem bi nasprotja med najmanj prestavljen v Dravograd. Novemu škofjeloškemu okraju je pripadla tudi ob čina Črni Vrh iz ljubljanskega okraja. Še pred tem, leta 1935 je bil s priklju čitvijo okoliških ob čin mo čno pove čan obseg mest Ljubljana in Celje. (Žontar Jože: Splošna okrajna uprava v Sloveniji v letih 1918 do 1941. V: Arhivi, št.1, 2003, str. 133–138. Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana, 1937, str. 4). Slika 1. Okraji in mesta z upravno oblastjo prve stopnje leta 1939 Vir: Milivoja Šircelj, Rodnost v Sloveniji od 18. do 21. stoletja, str. 27. 81 GOSPODARSKE PODOBE in najbolj razvitimi deli v tridesetih letih prejšnjega sto- letja lahko opisali kot razliko med izrazito agrarnimi in že mo čneje industrializiranimi predeli, kar odseva tudi podoba grafa 1. Med prve so spadali zlasti Prekmurje, Slovenske gorice, Kobansko, spodnji del Dravskega po- lja, Haloze, pore čje Dravinje in jugovzhodna stran Po- horja, Mislinjska dolina, celotno hribovje med Celjsko kotlino, Mislinjsko dolino in Ljubljansko kotlino, podro- čje med Savinjo, Voglajno, Savo in Sotlo, skoraj celotna Dolenjska z Belo krajino, še posebej Ko čevsko, Ribniško in Bloška planota ter predeli vse do Ljubljanskega barja. V preostalem delu Slovenije so bila tako izrazito agrarna podro čja le še ponekod v Škofjeloškem hribovju. Deli ba- novine, v katerih je bilo kme čkega prebivalstva celo ve č kot 90%, so bili v veliki meri vinogradniški, gozda pravi- loma niso imeli, gosto so bili naseljeni in v časih mo čno odmaknjeni od prometnih povezav. Na drugi strani so bili predeli, kjer je prevladovalo industrijsko-obrtno pre- bivalstvo. Sem so spadala industrijska obmo čja na nek- daj agrarnem prostoru ali na podro čju manjših mest: jeseniško, kranjsko, tržiško, domžalsko-kamniško ter rudarski revirji – trboveljski, mežiški... Nadalje so se tja prištevale obrtno-industrijske okolice velikih mest: okolica Ljubljane, Maribora in Celja ter redko naseljena gorska obmo čja z izrazito izrabo gozda: dele severnega Pohorja in dele Karavank – Jezersko, sv. Katarina nad Trži čem. Prehod med tema dvema skrajnostma so pred- stavljala agrarna podro čja z mo čnim obrtništvom. Tam je ve činoma še vedno prevladovalo kmečko prebivalstvo, a poleg tega so bile razvite tudi razli čne male obrti (po navadi ob prometno ugodnejših legah) ali pa žagarstvo. Sem so spadali zgornje pore čje Savinje, ve čina gorenj- skega podeželja, z gozdovi porasla Notranjska in delno Ko čevsko. Poseben prostor so predstavljala mesta – med ve čja bi lahko šteli le Ljubljano, Maribor, Celje in Ptuj. Pri tem Ptuj razen tega, da je bil upravno središ če, ni imel mo čnih gospodarskih u činkov na svojo okolico, na- sprotno pa sta bila Maribor in Celje mo čni industrijski središ či, ki sta vplivali tudi na sestavo prebivalstva svoje okolice. Ljubljana je imela kot najve čje mesto tudi naj- večje število industrijsko-obrtnega prebivalstva, vendar pa, če preračunamo delež glede na celotno prebivalstvo 82 2 2 Poleg aktivnega prebivalstva je v prikazanih deležih všteto tudi vzdrževano, kot dejavnost, s katero so se prebivalci preživljali, pa je upoštevana le osnovna, ne pa tudi postranske, ki so marsikdaj lahko bile pomemben vir dohodka. Za meje okrajev so vzete tiste s 30. junija 1933. Graf 1. Prebivalstvo po poglavitnem viru preživljanja po okrajih 2 Vir: Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31 marta 1931 godine, str. 72–91. 83 GOSPODARSKE PODOBE mesta, ugotovimo, da je bila pravzaprav veliko bolj up- ravno in kulturno kot pa industrijsko središ če. 3 Takšna je torej slika razlik v razvitosti med posame- znimi deli Dravske banovine, če upoštevamo predvsem nasprotje med agrarnim in industrijskim. Ker pa po te- oriji demografskega prehoda to ni edini kriterij za oce- njevanje razvitosti družbe, pa č pa naj bi tradicionalne družbe poleg njihovega agrarnega zna čaja med drugim ozna čevala tudi visoka umrljivost, še posebej dojen čkov in otrok, visoka nataliteta, nizka raven izobrazbe ter ve- like družine in gospodinjstva (za razvite pa naj bi veljalo ravno obratno), 4 si bomo na prihodnjih straneh najprej ogledali še druge kazalnike razvitosti, v nadaljevanju pa bomo natan čneje obravnavali tudi kmetijsko in indu- strijsko podobo posameznih okrajev. *** Dravska banovina je po podatkih popisa prebival- cev z marca 1931 obsegala 15.746 km 2 , v njej pa je živelo 1.144.298 prebivalcev, kar je na km 2 povpre čno znašalo 72,6 človeka. Posamezni okraji so imeli razli čno gostoto prebivalstva, a na splošno je bila ta, kot je razvidno iz grafa 2, zna čilna predvsem za vzhodni in severovzhodni del banovine. Nadpovprečno veliko ljudi je glede na po- vršino živelo v okrajih Laško, Lendava, Ptuj (vklju čno z mestom), Maribor levi breg, Murska Sobota, Brežice, Ma ribor desni breg, Ljutomer, Celje in Šmarje. Pri tem je treba povedati, da so pod laški okraj spadali rudarski predeli s Hrastnikom in Trbovljami, kjer je bila koncen- tracija prebivalstva zelo velika in da bi brez omenjenih dveh ob čin na kvadratnem kilometru laškega okraja bi- valo le 66 ljudi. Najmanjšo gostoto prebivalstva so imeli tisti okraji, ki so vklju čevali gorat (ali mo čno hribovit) svet, obsežne gozdove ali kraške planote (Dravograd, Logatec, Črnomelj z Metliko, Ko čevje, Radovljica, Gornji Grad). 5 3 Gospodarska struktura Slovenije v lu či poklicne statistike in delavskega zavarova- nja, Ljubljana, 1939, str. 35-37. 4 Milivoja Šircelj , Rodnost v Sloveniji od od 18. do 21. stoletja. V: Statisti čni urad Republike Slovenije, Posebne publikacije, št. 5, Ljubljana, 2006, str. 30. 5 Krajevni leksikon Dravske banovine, str. 12. 84 O naseljenosti in bivalnih pogojih, povezanih z njo, veliko pove tudi podatek o tem, koliko gospodinjstev je delilo posamezno hišo in kako velika so ta gospodinj- stva bila. Kot lahko vidimo na grafu 3, je najve č gospo- dinjstev v isti hiši v povpre čju sobivalo v velikih mestih – 6 Celju, Mariboru, Ljubljani in Ptuju, kar je zaradi ve čje koncentracije prebivalstva na relativno omejenem pro- storu in druga čne zasnove meš čanske hiše v primer- javi s kme čko (ve čstanovanjske hiše) povsem razumlji- vo. Sledijo jim predvsem okraji, kjer so bila rudarska ali industrijska središ ča, v katerih je bilo prebivalstvo močneje skoncentrirano kot na podeželju (dejstvo, da 6 Podatki so iz Prethodnih rezultatov popisa stanovništva od 31. marta 1931. Na če- loma so upoštevane meje okrajev pred preureditvijo 1933. Pri Ljutomeru je upošte- van obseg okraja po priklju čitvi dela ob čine Štrigovo (ki je imela 6307 prebivalcev) avgusta 1931. podatki za okraj Ljubljana okolica pa veljajo po ustanovitvi t. i. Velike Ljubljane (torej po priklju čitvi okoliških ob čin leta 1935), pred to priklju čitvijo je bila gostota ve čja – 85 prebivalcev na km 2 . Graf 2. Gostota prebivalstva po okrajih 6 Vir: Krajevni leksikon Dravske banovine, str. 12. 85 GOSPODARSKE PODOBE ti okraji z izjemo laškega niso med tistimi z najve čjo gostoto prebivalstva, gre v ve čini primerov najverjetneje pripisati že omenjenim ve čjim slabše poseljenim obmo- čjem ). Najmanj gospodinjstev pa so imele hiše v izrazi- teje agrarnih okrajih na vzhodu in severovzhodu bano- vine. Tam je bila torej gostota prebivalstva ve čja, a to je prebivalo v tradicionalnih kme čkih eno- do dvogospo- dinjskih hišah. Na tem grafu izstopa kamniški okraj, ki bi zaradi industrijske razvitosti po pri čakovanjih moral biti med okraji z ve čjo koncentracijo gospodinjstev na hi- šo, a pri tem gre verjetno za specifi čen položaj industrije v tem okraju, ki ni bila skoncentrirana v enem samem velikem središ ču, pač pa razpotegnjena čez ve čje kamni- ško-domžalsko podro čje. Prebivalstvo zato ni bilo tipi čno delavsko ali mestno, temve č je ohranjalo podeželske bi- valne navade. Poleg tega ne smemo pozabiti, da so bila v kamniškem okraju tudi izrazito agrarna podro čja z vi- sokim odstotkom kme čkega prebivalstva, kar je tudi za- gotovo vplivalo na povpre čno bivanjsko podobo okraja. 7 Upoštevane so meje okrajev in banovin po stanju z dne 30. junija 1933. Pri Ljuto- meru je upoštevan obseg okraja pred priklju čitvijo dela ob čine Štrigovo. Graf 3. Povpre čno število gospodinjstev na hišo po okrajih 7 Vir: Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31. marta 1931 godine, str. 6. 86 Če pogledamo povpre čno velikost gospodinjstev po posameznih okrajih (graf 4), pa lahko ugotovimo, da je bila ta najmanjša v ve čjih mestih, poleg tega pa še v Radovljici ter okrajih Maribor desni breg in Laško, kar gre najverjetneje pripisati vlogi industrializacije, ki je spreminjala tudi podobo tradicionalne velike družine. Nekoliko presene ča okraj Ko čevje, ki – kot bomo videli v nadaljevanju – tudi po relativno nizki nataliteti in dokaj dobrih zdravstvenih razmerah kaže precej dobro podo- bo. Če podatke z grafikona primerjamo z industrijsko 8 Upoštevane so meje okrajev in banovin po stanju z dne 30. junija 1933. Pri Ljuto- meru je upoštevan obseg okraja pred priklju čitvijo dela ob čine Štrigovo. Graf 4. Povpre čno število prebivalcev na gospodinjstvo po okrajih 8 Vir: Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31 marta 1931 godine, str. 6. 87 GOSPODARSKE PODOBE razvitostjo posameznih okrajev, potem bi pri čakovali, da bosta oba prekmurska okraja povsem pri vrhu po števil čnosti članov gospodinjstva. A tu gre najverjetneje za povezavo z izseljevanjem zaradi sezonskega dela, ki je bilo zlasti mo čno iz Prekmurja (popis prebivalstva, ki je bil izveden konec aprila, je namre č upošteval le priso- tno prebivalstvo, sezonski delavci pa so s pogodbenim delom obi čajno začeli 1. maja). 9 Na grafu 5, ki prikazuje letno povpre čje rojstev in smrti na 1000 prebivalcev, lahko vidimo, da je bila nata- liteta najnižja v ve čjih mestih, v radovljiškem, celjskem, kamniškem okraju ter v okraju Maribor desni breg, kar glede na industrijsko podobo banovine ni presenetlji- vo. Presene ča pa podatek, da sta se med tistimi z naj- nižjo nataliteto znašla tudi šmarski in murskosoboški okraj. Pri laškem okraju bi pri čakovali, da bo nataliteta manjša, pri murskosoboškem, lendavskem in ljutomer- skem pa, da bo ve čja. Pri laškem okraju podobno sliko pokaže tudi odnos med vzdrževanim in aktivnim prebi- valstvom. 52,4 odstotka prebivalcev tega okraja je bilo namre č vzdrževanih, 10 kar je bilo najve č v banovini. Pri prekmurskih okrajih pa marsikaj pojasni podatek, da je bilo med sezonskimi delavci s tega dela banovine kar 41% žensk. 11 Za mesto Maribor v Krajevnem leksiko- nu dravske banovine ni podatkov o številu rojstev, prav tako so bili pomanjkljivi podatki za okraj Črnomelj z Metliko, zato so tu izpuš čeni. 12 Po mortaliteti pa mo čno vodita mesti Ptuj in Celje, pri čemer moramo imeti v mi- slih, da mesta statisti čno nase prevzamejo tudi dobršen del smrti iz okolic . Tam so namre č bolnišnice, v katerih umira ne samo mestno, pa č pa tudi širše okoliško pre- bivalstvo, zato bi se realno mesta na lestvici zagotovo uvrstila niže, okraji, kjer le-ta ležijo, pa nekoliko višje. Omenjenima mestoma sledijo okraji Novo mesto, Dra- vograd, Ptuj okolica, Maribor levi breg itd. Na splošno bi lahko rekli, da je bila smrtnost ve čja na ozemlju nek- danje Štajerske, najnižja pa je bila v Ljubljani in širši 9 Marjan Drnovšek, Prekmurski sezonski delavci. V: Slovenska kronika XX. Stoletja 1900–1941. Ljubljana, 1995, str. 247. 10 Definitivni rezultati ..., str. 81. 11 Drnovšek, Prekmurski sezonski delavci. 12 Prav tam. 88 okolici ter v laškem okraju. Če primerjamo podatke o nataliteti in mortaliteti, potem lahko ugotovimo, da je imelo nizko stopnjo obeh le mesto Ljubljana, delno pa še okraji Radovljica, Šmarje pri Jelšah in Murska Sobota. Nizka nataliteta in mortaliteta sta kazalnika razvitosti družbe, a ju je treba ocenjevati hkrati z nekaterimi dru- gimi kazalniki. Po teoriji demografskega prehoda, kot že rečeno, velja, da naj bi tradicionalne družbe med dru- gim ozna čevala visoka umrljivost, še posebej dojen čkov in otrok, visoka nataliteta, agrarna družba, nizka raven izobrazbe ter velike družine in gospodinjstva, za razvite pa naj bi veljalo ravno obratno. 14 Če upoštevamo vse te kriterije, je slika takoj nekoliko druga čna. Tem pogo- jem med zgoraj omenjenimi upravnimi enotami namre č lahko zadosti le mesto Ljubljana, delno tudi Radovljica. Smrtnost dojen čkov na 1000 živorojenih otrok v letih 1934–37 nam prikazuje graf 6. Na njem lahko vi- dimo, da so bile razmere na tem podro čju najslabše na skrajnem vzhodnem delu banovine, najboljše pa v ve čjih mestih (z izjemo Maribora) in v radovljiškem okraju. Z dobrimi podatki ponovno presene ča okraj Ko čevje, ki se mu nekoliko više na lestvici pridružuje še črnomaljski okraj. Po slabih rezultatih pa izstopa kamniški okraj. Če to primerjamo še s podatki o odstotku tistih umr- 13 Upoštevane so meje okrajev pred njihovo preureditvijo 1933, podatki pa so povze- ti po popisih prebivalstva 1921 in predhodnih rezultatih popisa 1931. 14 Šircelj , Rodnost v Sloveniji, str. 30. Graf 5. Letno povpre čje rojstev in smrti na 1000 prebivalcev v letih 1921–1931 po posameznih okrajih 13 Vir: Krajevni leksikon dravske banovine, str. 13. 89 GOSPODARSKE PODOBE lih, za katere je bila usodna tuberkuloza (graf 7), potem lahko rečemo, da so se spet najslabše odrezali vzhodni okraji ter mesta (pri katerih pa je spet potrebno imeti v mislih, da statisti čno nase prevzamejo velik del smrti iz okolice). Okraj Krško kaže veliko pojavnost smrti zaradi tuberkuloze, pri smrtnosti dojen čkov se je odrezal bolje. Nasprotno pa okraja Kamnik in Kranj, ki sta bila na prejšnjem grafikonu uvrš čena precej slabo, tu izkazuje- ta malenkost boljšo sliko. Ljutomer, ki je po smrtnosti dojen čkov med najslabšimi, se je pri podatkih o umrlji- vosti zaradi tuberkuloze odrezal mnogo bolje, prav tako je po pojavnosti smrti zaradi tuberkuloze v primerjavi s smrtmi dojen čkov na boljšem Litija. Ko čevski okraj v obeh primerih spet kaže relativno dobro sliko. Po drugi strani dajejo podatki o umrljivosti zaradi tifusa in griže (graf 8) nekoliko druga čno sliko. Znova je vzhodni del banovine v slabšem položaju kot zahodni, a pri tem so se najslabše odrezali okraji Novo mesto, Črnomelj in Lendava. Na splošno je bila umrljivost za- 15 Upoštevane so meje okrajev iz leta 1937. pri tistih okrajih, kjer so se te spremeni- le, pa so podatki za prejšnja leta prera čunani, tako da ustrezajo mejam iz leta 1937. Vir: Statisti čki godišnjak 1938–1939, str. 130 Graf 6. Število smrti dojen čkov na 1000 živorojenih otrok v letih 1934–37 15 90 radi teh dveh bolezni velika na Dolenjskem – poleg no- vomeškega in črnomaljskega okraja je bil v samem vrhu lestvice še okraj Ko čevje, v Krškem je bila ta že manjša, še manjša pa v litijskem okraju. Drugo obmo čje s pove- čano umrljivostjo zaradi tifusa in griže je bil pas od ko- njiškega prek celjskega do gornjegrajskega okraja. Tre- tje takšno podro čje sta predstavljala dolnjelendavski in ljutomerski okraj (v tem je bilo stanje nekoliko boljše), Murska Sobota pa se je tokrat odrezala bolje. Če sliko tega grafikona primerjamo z naslednjim, ki prikazuje odstotek prebivalcev, ki so prejemali vodo z vodovodnega omrežja, potem lahko vidimo, da je bilo stanje z vodovodom najslabše v Prekmurju in vzhodnih okrajih, pri čemer so imeli okraji Murska Sobota, Mari- bor desni breg in Maribor levi breg kljub temu relativno majhno umrljivost zaradi tifusa in griže. Majhno umr- ljivost, ki ni bila sorazmerna z vodovodno napeljavo, je imel poleg tega še kamniški okraj, nasprotno pa so imeli 16 Upoštevane so meje okrajev po letu 1937; pri tistih okrajih, kjer so se te spre- menile, pa so podatki za prejšnja leta prera čunani, tako da ustrezajo omenjenim mejam. Graf 7. Povpre čje letnih odstotkov umrlih zaradi tuberkuloze v letih 1934–39 glede na celotno število umrlih po okrajih 16 Vir: Statisti čki godišnjak 1938–1939, str. 412; Statisti čki godišnjak 1940, str. 390. 91 GOSPODARSKE PODOBE Graf 8. Umrljivost zaradi tifusa in griže 1927–1936 v 0/000 po okrajih Vir: Socialni problemi slovenske vasi, str. 15. Graf 9. Odstotek prebivalcev, oskrbovanih z vodovodom, leta 1938 po okrajih Vir: Socialni problemi slovenske vasi, str. 16. 92 kljub nekoliko urejenejšemu vodovodnemu omrežju re- lativno veliko umrljivost zaradi omenjenih dveh bolezni okraji Ko čevje, Črnomelj, Gornji Grad, Novo mesto in Laško. 17 Odstotek nepismenih prebivalcev (graf 10) je bil po pri čakovanjih najmanjši v mestih in v radovljiškem okraju, najve čji pa je bil v obmejnih okrajih Dravograd, Murska Sobota, Metlika, Gornji Grad in Dolnja Lenda- va. Številke presene čajo pri Kranju in Kamniku, kjer bi pri čakovali ve čjo stopnjo pismenosti, ter pri Ptuju, Ma- riboru desnem bregu, Ljutomeru, Ko čevju in Črnomlju, kjer pa je pojavnost nepismenosti razmeroma majhna. *** V celotni banovini je kmetijstvo leta 1931 preživlja- lo 60,35% prebivalcev, vendar pa so bile razlike med po- sameznimi deli kar precejšnje. Najpomembnejša je bila ta panoga, kot smo že ve čkrat omenili, na severovzhodu – v Prekmurju, Slovenskih goricah, Halozah, Sotelskem, 17 Med nepismene so bili šteti tudi tisti, ki so znali zgolj brati. upoštevane pa so meje srezov in banovin z dne 30. junija 1933. Graf 10. Odstotek nepismenih prebivalcev, starejših od 10 let 17 Vir: Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31 marta 1931 godine, str. 16–23. 93 GOSPODARSKE PODOBE Bizeljskem, nato pa je njen pomen proti zahodu padal – na Dolenjskem je bil že manjši kot na skrajnem seve- rovzhodu, še manjši pa nato na Gorenjskem. Najizrazi- teje agraren del banovine pa je bilo zagotovo Prekmurje – v kar 121 od 170 prekmurskih ob čin je bilo po podat- kih iz popisa prebivalcev leta 1931 ve č kot 90 odstotkov kme čkega prebivalstva, v 55 od njih pa je bil ta odstotek celo ve čji od 95. 19 Vseh kmetijskih površin je bilo po podatkih iz leta 1934 829.268 ha, kar je znašalo 51,1% vse površine Dravske banovine. Od tega je bilo 37,9% njiv, 1,3% vr- tov, 31% travnikov, pašniki so pokrivali 23,4%, vinogra- di 3%, sadovnjaki pa 2,6% površine banovine. 0,8% je bilo neplodnih zemljiš č. 20 Povsem razli čna pa so bila ta razmerja v posame- znih okrajih. Okraji, ki so sicer izkazovali velik delež kmetijskih površin, so imeli – kot lahko vidimo na grafu 18 H kmetijskim površinam niso bili šteti gozdovi in nerodovitna zemlja, upoštevane pa so bile meje pred preureditvijo ob čin 1933. Pri nekaterih okrajih manjkajo podat- ki o površini dolo čenih vrst kmetijskih površin, tako da prikaz ni popoln. 19 Gospodarska struktura Slovenije, str. 9–10. 20 Krajevni leksikon Dravske banovine, str. 18. Graf 11. Deleži njiv, travnikov, pašnikov, vinogradov in sadovnjakov v kmetijskih površinah posameznih okrajev v letih 1924–1933 18 Vir: Krajevni leksikon Dravske banovine. 94 11 – med njimi najve č njiv, pri okrajih z najmanj kme- tijskimi površinami pa je bil delež travnikov in pašnikov večji, njiv je bilo manj. Na grafikonu lahko vidimo tudi, da so imeli najve č sadovnjakov v okrajih Maribor desni breg, Ljutomer in Ptuj, najmanj pa jih je bilo v okrajih z ve čjimi za obdelovanje neprimernimi površinami – v Logatcu, Črnomlju, Radovljici, Gornjem Gradu. Najve- čje vinogradniške površine izkazujejo okraji Maribor levi breg, Brežice in Ljutomer. Poljedeljstvo V. Sadar je v Krajevnem leksikonu Dravske banovi- ne leta 1937 za glavne poljedelske pridelke po pomenu ozna čil (po vrsti): pšenico, rž, je čmen, ajdo, oves, koru- zo, proso, krompir, fižol itd. 21 Spodnji graf prikazuje koli čino pridelka nekate- rih poljedelskih kultur na osebo, ki se je preživljala s kmetijstvom. Vidimo lahko, da je bil pridelek pšenice, merjen na 1 kme čkega prebivalca, 22 najve čji v laškem okraju, sledijo pa mu vsi trije skrajno vzhodni okraji ter kranjski. Tu je treba imeti v mislih, da je v laškem okra- ju prevladovalo neagrarno prebivalstvo, v Prekmurju pa se je s kmetijstvom preživljala ve čina, zato bi bile abso- lutne številke o koli čini pridelka seveda zelo druga čne. Po pridelku koruze je Murska sobota šele nekje na sre- dini lestvice okrajev, Lendavi in Ljutomeru pa se na vo- dilnih mestih pridružujejo okraji Brežice, Maribor desni breg, Novo mesto, Ptuj itd. Po pridelku rži na kme čko osebo so med vodilnimi spet trije najvzhodnejši okraji, ki se jim pridružujeta Maribor desni breg in Kranj, naj- več ovsa pa so pridelali v okrajih Kamnik, Maribor desni breg in Laško. Na splošno lahko sklenemo, da so najve č žit na kme čkega prebivalca vzgojili v lendavskem in lju- tomerskem okraju, ki jima sledijo Maribor desni breg, Murska Sobota in Laško. Najmanj žit pa so po tem kri- 21 Vinko Sadar, Poljedelstvo in travništvo Dravske banovine. V: Kmetijstvo Dravske banovine, Ljubljana, 1933, str. 17–35. 22 Tu in povsod v nadaljevanju, kjer so podatki premerjeni glede na 1 kme čkega prebivalca, so pri številu kme čkega prebivalstva upoštevane tako aktivne kot tudi vzdrževane osebe. 95 GOSPODARSKE PODOBE 23 Podatki so bili v časih podani za dve žiti skupaj – npr. ovsa in rži so na skupno 200 ha pridelali vsakega po 540 qu. V tem primeru se je ovsu pripisala polovica, rži pa druga polovica pridelovalne površine. 24 Glej zgornjo opombo. Vir: Krajevni leksikon Dravske banovine. Graf 13. Pridelek najpomembnejših žit in krompirja na kmečko osebo leta 1934 po okrajih (v qu) 24 Vir: Krajevni leksikon Dravske banovine. Graf 12. Pridelek najpomembnejših žit na kme čko osebo leta 1934 po okrajih (v qu) 23 96 teriju pridelali v logaškem, ko čevskem in radovljiškem okraju (to so spet okraji z obsežnimi obmo čji, kjer je bila obdelava zemlje nemogo ča). Povsem druga čna je slika, če pogledamo pridelek krompirja na osebo, ki jo je preživljalo kmetijstvo. Pri- merjava s pridelkom žit na zgornjem grafu pokaže velik pomen gojenja krompirja glede na njegovo plodnost, vi- dimo pa lahko, da se ga je glede na število kme čkega prebivalstva najve č pridelalo v okrajih Ljubljana okoli- ca, Ptuj in Dravograd, najmanj pa v šmarskem, radovlji- škem in lendavskem okraju. Sadjarstvo Po podatkih za leto 1934 je bilo v Dravski banovini med sadnim drevjem najve č jablan, ki so predstavlja- le celo 33 odstotkov vseh jablan v kraljevini. 25 Okraj, v katerem so pridelali najve č sadja, je bil po podatkih za leto 1931 Maribor levi breg, sledili so mu Ptuj, Celje, Šmarje, tudi Ljutomer, če se upošteva njegova majh- na površina. 26 Če pa pridelek sadnih dreves premerimo glede na število kme čkega prebivalstva (graf 14), potem ugotovimo, da okraju Maribor levi breg po pridelku ja- bolk sledi slovenjgraški, temu pa ljutomerski in nato še drugi mariborski okraj, ter da so jabolka najve č pride- lovali v okrajih nekdanje Štajerske. Hruške so se gojile predvsem v severnejših okrajih, sicer pa bi lahko dolo- čili dva pasova z dobrim pridelkom hrušk: prvega sesta- vljajo okraji Slovenj Gradec, Celje in Laško, drugega pa radovljiški in kranjski okraj. Pri pridelku sliv na kme č- ko osebo so bili v vrhu Slovenj Gradec, Celje in Laško, na splošno pa pred ostalimi okraji ponovno vodijo šta- jerski. Tudi upoštevajo č pridelek vseh naštetih treh vrst sadja, prera čunan na kme čko osebo, lahko ugotovimo, da so bili najbolj sadjarski okraji štajerski: Maribor levi breg, Slovenj Gradec, Maribor desni breg, Laško, Celje in Ptuj, ki jim sledita Ljutomer in Radovljica. 25 Krajevni leksikon Dravske banovine, str. 31. 26 Franjo Lukman, Sadjarstvo v Dravski banovini. V: Kmetijstvo Dravske banovine, Ljubljana, 1933, str. 36–58. 97 GOSPODARSKE PODOBE Vinogradništvo Vinogradništvo je bilo v Dravski banovini pomemb- na panoga, saj so se z njim ukvarjali v vseh okrajih, ra- zen v logaškem, kamniškem, kranjskem, radovljiškem, okraju Ljubljana okolica in dravograjskem. Celotna vi- nogradniška površina v banovini je po podatkih iz leta 1932 pokrivala 30.692,61 ha; povsod, kjer je bilo vino- gradništvo razširjeno, pa je prebivalcem tedaj kljub izra- ziti vinski krizi, predstavljalo pomemben vir zaslužka. 27 Tudi na grafu 16 lahko vidimo, da je bilo vinogradništvo razširjeno v vseh vzhodnih okrajih, najve čje površine, zasajene s trto, pa so imeli v okrajih Ptuj, Maribor levi breg in Krško. Banovina je bila razdeljena na 13 vinorodnih oko- lišev, ki jim je banska uprava dolo čila trsni izbor. Na splošno je severovzhodni del banovine proizvajal kako- vostnejša vina, medtem ko je v skrajnem vzhodnem in jugovzhodnem delu vina sicer bilo veliko, a njegova ka- 27 Ivo Zupani č: Vinogradništvo v Dravski banovini. V: Kmetijstvo dravske banovine, Ljubljana, 1933, str. 59–72. Graf 14. Pridelek nekaterih vrst sadja (v kg) na kme čko osebo leta 1934 po okrajih Vir: Krajevni leksikon Dravske banovine, str. 31. 98 kovost ni bila tako dobra. Med okraje s kakovostnimi vini so sodili predvsem Maribor desni breg, Maribor levi breg, Ljutomer, Ptuj in Slovenske Konjice. 29 Samoro- dnic, ki so sicer bogato rodile, a so veljale za vina slabše kakovosti, pa so imeli veliko zlasti v pasu od slovenj- graškega prek celjskega do laškega okraja ter v obeh prekmurskih okrajih (graf 16). Gozdovi in neproduktivne površine Banovina je imela (tako kot ima Slovenija še danes) precej gozdnato pokrajino. To nam lepo pokaže graf 17, s katerega lahko razberemo tudi, da je bilo na splošno najve č gozdov v severnem delu banovine (z izjemo pa- nonskega dela). Zlasti pa po poraš čenosti z gozdom iz- stopa predel od dravograjskega prek slovenjgraškega do 28 Številke se nekoliko razlikujejo od tistih v grafu 11, kar gre na eni strani pripisati razliki v obravnavanih letih, na drugi pa dejstvu, da so tu upoštevana le dejanska površina vinogradov brez opuš čenih. 29 Krajevni leksikon Dravske banovine, str. 28. Graf 15. Površina vinogradov v ha leta 1932 (brez opuš čenih) 28 Vir: Vinogradništvo v Dravski banovivi, str. 62. 99 GOSPODARSKE PODOBE Vir: Vinogradništvo v Dravski banovivi, str. 62. Graf 16. Odstotek samorodnic v dejanski površini vinogradov (brez opuščenih) Graf 17. Odstotek gozdov glede na celotno površino okraja leta 1935 Vir: Krajevni leksikon Dravske banovine, str. 35. 100 konjiškega okraja, ki se jim pridružuje še Maribor desni breg; nadalje pas od gornjegrajskega prek kranjskega do škofjeloškega okraja; nato pa še obmo čje laškega, litijskega in krškega okraja. Kljub temu da z gozdom poraš čene površine niso bile primerne za obdelavo zemlje, pa je gozd s se čnjo, spravljanjem in predelavo lesa dajal pomemben vir po- stranskega zaslužka veliki ve čini tistih, ki so v njegovi bližini živeli. V gospodarskem smislu skorajda neko- ristne so bile le gore, mo čvirja in podobno. To se lepo vidi na grafu 18, ki prikazuje odstotek neproduktiv- nih površin. Teh je bilo najve č v goratih okrajih, kot so Radovljica, Gornji Grad, Kranj in Kamnik; poleg tega pa so imeli najve č neobdelanega sveta še v sicer izra- zito agrarnih lendavskem, ptujskem, ljutomerskem in murskosoboškem okraju, kar gre najverjetneje pripi- sati temu, da je bilo obdelovalne zemlje ve č kot dovolj in da je bila ta glede na zmogljivosti že maksimalno obdelana. Graf 18. Odstotek neproduktivne površine glede na celotno površino po okrajih leta 1935 Vir: Krajevni leksikon Dravske banovine, str. 35. 101 GOSPODARSKE PODOBE Živinoreja Glede na vrednost posameznih vrst živali, glede na to, kako hitro je kapital, ki ga je predstavljala živina, krožil (pri praši čih in perutnini je šlo to mnogo hitre- je kot pri velikih živalih), glede na rentabilnost posa- meznih živinskih vrst, upoštevajo č števil čnost živali in drugo, je leta 1933 B. Wenko govedorejo ozna čil za naj- pomembnejšo živinorejsko panogo v banovini. Tej je po njegovi oceni sledila svinjereja, njej pa perutninarstvo in konjereja. 30 Kot lahko vidimo iz grafa 19, pa je bila govedoreja glede na števil čnost živali, prera čunano na 1 kme čko osebo, najpomembnejša na Gorenjskem – med okraji z najve č govedi so bili Radovljica, Ljubljana – okolica, Kranj s Škofjo Loko in Kamnik. Tem sta se pridruževala še dravograjski in laški okraj. Mlekarstvo pri govedoreji ni predstavljalo glavne, 30 Beno Wenko, Živinoreja. V: Kmetijstvo Dravske banovine, Ljubljana, 1933, str. 76–101. Graf 19: Število glav najpomembnejših vrst živine na 1 kmečko osebo leta 1934 po okrajih Vir: Krajevni leksikon Dravske banovine. 102 temve č stransko proizvodno smer, pomembno pa je bilo zlasti v alpskih krajih, kjer je za prebivalstvo predsta- vljalo edini redni vir dohodka. 31 Svinjereja je bila v banovini pomembna predvsem za doma čo prehrano, v manjši meri tudi za izvoz. Raz- širjena je bila bolj v ravninah kakor v zahodnem gora- tem svetu, poleg tega so pri tej panogi tako števil čno kot kakovostno prednja čili na podro čju bivše Štajerske. 32 Povpre čno je bilo v Dravski banovini okoli 300 svinj na 1000 ljudi, med okraji so imeli najve č svinj na kme čko osebo v ljutomerskem, za njim pa še v okrajih Ptuj in Maribor levi breg. Perutninarstvo je bilo pri izvozu pomembnejše od svinjereje, pa tudi od govedoreje – vrednost izvoženih jajc v času od konca vojne pa do leta 1933 sta presegala le še izvoz lesa in koruze. Ker so se s perutninarstvom ukvarjali tudi revni sloji, je imelo le-to še dodaten soci- alni pomen. 33 Pri številu glav perutnine na kme čko ose- bo je, leta 1934 vodil konjiški okraj, ki sta mu sledila Ljutomer in Ljubljana okolica, najmanj perutnine pa so po tem kriteriju imeli v logaškem okraju. Pomen konjereje je vse od konca vojne upadal, saj je z novo državo prišla tudi izguba severnih konjerej- skih tržiš č, drugi deli nove države pa so konje imeli tudi sami, tako da možnosti za množi čnejšo prodajo ni bilo. Konjereja je tako skoraj popolnoma izginila v Savinjski dolini, na Gorenjskem in ponekod drugod, obstala pa je na severovzhodu banovine – v okrajih Dolnja Lendava, Murska Sobota, Ljutomer, Ptuj ter v sodnem okraju Sv. Lenart v okraju Maribor levi breg. Poleg tega je bila ko- njereja v manjšem obsegu doma tudi na Krškem polju in v ljubljanski okolici. 34 Ov čarstvo je bilo razvito le v goratih zahodni delih Gorenjske, v Savinjski dolini in na Koroškem, kozjereja pa le v zahodnih goratih delih, kjer so koze gojili revni bajtarji, in v okolici ve čjih mest, kjer so jih gojili delavci. 35 31 Sre čko Šabec, Mlekarstvo v Dravski banovini. V: Kmetijstvo dravske banovine, Ljubljana, 1933, str. 105–110. 32 Wenko , Živinoreja, str. 90. 33 Prav tam, str. 93. 34 Prav tam, str. 97–99. 35 Prav tam, str. 99–100. 103 GOSPODARSKE PODOBE *** Leta 1938 je bilo v banovini 1601 podjetje s 65.825 delavci, povpre čno podjetje pa je zaposlovalo 41,1 člo- veka. Tovarne (upoštevane so le tiste z ve č kot 5 za- poslenimi) so bile mo čno skoncentrirane ob železniških progah, saj je bilo ob njih nameš čenih kar 93,6% vseh obratov, v katerih je delalo 97,4% vseh delavcev. Najpo- membnejše so bile južna, gorenjska in kamniška žele- znica skupaj s svojimi lokalnimi trasami. Ob južni žele- znici je ležalo 56,7% vseh industrijskih obratov s 55,1% vseh delavcev, ob gorenjski in kamniški progi pa je bilo 20,1% obratov, ki so zaposlovali 27,3% delavcev. Poleg tega so bila vsa najve čja podjetja (z ve č kot 500 delavci) nameš čena izklju čno ob teh progah. 36 Ve č kot polovica vse obrti in industrije (57,5%) je bila takrat skoncentrirana v osmih industrijsko-obrtnih središ čih ob omenjenih treh najpomembnejših progah, ki so zaposlovala po ve č kot 1000 delavcev. To so bila: Maribor (245 podjetij in 13.755 delavcev) Ljubljana (454 podjetij in 12.185 delavcev) Kranj (59 podjetij in 5280 delavcev) Celje (95 podjetij in 3969 delavcev) Jesenice (19 podjetij in 3709 delavcev) Trži č (27 podjetij in 2065 delavcev) Hrastnik (3 podjetja in 1334 delavcev) Kamnik (15 podjetij in 1025 delavcev) 37 Če temu dodamo še vrste industrije, ki so bile zna- čilne za omenjene velike industrijske centre, potem lah- ko opazimo, da so bili Maribor, Kranj in Trži č v prvi vrsti veliki tekstilni centri. V Mariboru je bila poleg tega močno zastopana še kovinska industrija, v Kranju je bila tovarna gumijastih izdelkov, v Trži ču pa čevljarska in v manjši meri z njo povezana usnjarska industrija. Jesenice so ozna čevale predvsem železarne, kovinska in strojna industrija pa je bila pomembna tudi v Celju. Hrastnik je zastopala zlasti steklarna, v manjši meri tu- di kemi čna tovarna, v Kamniku pa je bila najpomemb- 36 Mirko Novak, Razmestitev industrije v Sloveniji. V: Geografski vestnik, št. 1–4, 1939, str. 69–98. 37 Prav tam. 104 nejša tovarna smodnika in takoj za njo tovarna kovin- skih izdelkov. Ljubljana je od vseh naštetih mest kazala najve čjo raznolikost, saj bi težko izpostavili eno samo ali pa nekaj vej industrije ali obrti, ki so bile v mestu najve čjega pomena. 38 Pri tem je treba omeniti vpliv velike gospodarske krize, katere u činki so odzvanjali še globoko v trideseta, na sektorsko sestavo gospodarstva, saj so se razli čne veje industrije in obrti nanjo razli čno odzvale. Metalur- gija se je na zaš čitne carine, ki so jih sprejemale šte- vilne tuje države, pa tudi kraljevina, odzvala z velikimi investicijami in posledi čnim izboljšanjem kakovosti, na podro čju tekstilne industrije pa je s strani tujih indu- strijalcev (katerih izvoz v kraljevino SHS je postal ome- jen) prišlo do ustanavljanja obratov na slovenskih tleh. Tako so se razvila nova tekstilna središ ča – Maribor, Kranj in Celje. Pri tem so prevladovali bombažni in vol- neni izdelki ter tisti iz umetne svile. Lesna industrija, na drugi strani, je v tem času mo čno nazadovala, a je kljub temu ohranila velik pomen. Mo čno so razmere prizadele tudi rudarski sektor, kjer je bila brezposelnost še zlasti pere č problem. Obrt je v povojnih letih beležila pritok novih delavcev, po letu 1930 pa so ji za čele mo čneje konkurirati moderne industrijske proizvodnje, zato je ta panoga zabeležila upad števila delavnic. 39 Sicer pa je od industrije in obrti ter rudarstva leta 1931 v Dravski banovini živelo 21,89 odstotka prebi- valstva (od kmetijstva 60,35%). Delež obrtno-industrij- skega prebivalstva je bil, kot smo že dejali, najve čji na severozahodu banovine, nato pa je proti vzhodu padal. Ve č kot 50 odstotkov prebivalcev je od obrti ali indu- strije živelo zlasti na obmo čjih Jesenic (ob čine Jesenice, Koroška Bela, Gorje), Trži ča (ob čine Trži č, Kovor, Križe), Kranja (ob čine Kranj, Stražiš če, Predoslje) in Domžal (občine Domžale, Jarše, Vir). Med predele, ki skoraj- da niso imeli industrije in obrti, pa so spadali vsi tisti deli banovine, ki smo jih uvodoma ozna čili kot izrazito agrarne. 40 38 Prav tam. 39 Krajevni leksikon Dravske banovine. 40 Gospodarska struktura Slovenije. 105 GOSPODARSKE PODOBE Če pogledamo s stališ ča absolutnih številk (slika 2), potem je bilo najve č delavcev v mestih Ljubljana, Mari- bor, Celje, a te številke ne odsevajo vedno pomena in- dustrije za posamezni kraj. V Ljubljani, na primer, je bilo leta 1931 sicer 16.403 ljudi, ki so se preživljali z obrtjo in industrijo, kar je glede na ostale kraje v ba- novini veliko, vendar pa je imela Ljubljana, relativno gledano, le 27,4% obrtno-industrijskega prebivalstva. Podobno je bilo v Celju, kjer je bilo 8506 ljudi, ki so se preživljali s to panogo, in v Mariboru (17.449 ljudi), a odstotek glede na celotno prebivalstvo ni bil tako velik. Na drugi strani so v marsikaterem manjšem kraju bile absolutne številke o obrtno-industrijskem prebivalstvu glede na celotno banovino majhne, odstotek glede na 41 Upoštevani so: – le poglavitne poklicne skupine, – le glavni poklic prebivalcev, – le število zaposlenih oseb, ne pa tudi vzdrževanih, – meje okrajev iz leta 1938. Slika 2. Industrijska središ ča po številu delavcev leta 1938 41 Vir: Gospodarska struktura Slovenije, priloge – karta, št. 16. 106 prebivalstvo pa velik. Tako je bilo na primer v Kropi, Ka- mni Gorici, Železnikih, Šmarci (lesna industrija), Mlaki pri Kamniku (lon čarstvo), Guštanju (kovinarstvo), Muti, Šoštanju (usnjarstvo), Rušah, v ve č pohorskih predelih (žage) itd. 42 Pri tem je treba upoštevati še, da mora pri mestih z visokim odstotkom industrijskega prebivalstva industrija delavce črpati tudi iz širše okolice, tako da je zaposlitveni radij velik, s tem pa tudi vpliv na okoliške kraje. Če gledamo velikost podjetij po številu delavcev (po- datki za leto 1931), potem lahko re čemo, da so bila za Ljubljano zna čilna manjša podjetja – ve č kot 500 za- poslenih je imela le Toba čna tovarna, v Mariboru in v Kranju pa so bila taka podjetja v vsakem po 4 (v celi banovini 15). V Mariboru so bile to železniške delavnice (kjer so izjemoma k delavcem šteli tudi uradnike) ter 3 tekstilna podjetja, v Kranju pa 3 tekstilna podjetja in 1 gumarsko. Ve č kot 500 zaposlenih so imele še železar- ne na Jesenicah (po številu zaposlenih so bile najve čje podjetje v banovini), podjetje za izdelovanje posode v Celju, tekstilna tovarna v Trži ču, steklarna v Hrastniku, tekstilna tovarna v Litiji in tekstilna tovarna v Jaršah. Če preletimo pravkar zapisani seznam, lahko kaj hitro ugotovimo, da so med velikimi podjetji prevladovala te- kstilna – ta veja industrije je namre č zaposlovala kar 42,2% delavcev v kategoriji podjetij z ve č kot 500 zapo- slenimi. 43 Tekstilna industrija Tekstilna industrija se je po prvi svetovni vojni za če- la razvijati zlasti zaradi ugodnih konjunkturnih razmer na tem področju, pomagala pa ji je tudi jugoslovanska carinska zaš čita. O tem, kako hitro se je širila in s tem postajala vedno pomembnejša, pri ča podatek, da je bilo leta 1925 v banovini okoli 5000 tekstilnih delavcev, leta 1936 ve č kot 13.000, leta 1938 pa že ve č kot 17.500. Najve č tekstilnih delavcev je bilo v Kranju (od te vrste 42 Prav tam, str. 16–18. 43 Gospodarska struktura Slovenije, str. 23. 107 GOSPODARSKE PODOBE industrije živi 2367 ljudi), Trži ču (1636 ljudi) in Mari- boru (1614 ljudi). Nato so bili tu še Litija (935), Šentpa- vel pri Preboldu (486), Ko čevje (396). Taki kraji so bili še na Domžalskem polju, kjer so bila manjša tekstilna podjetja, v Radovljiškem kotu, v Škofjeloškem hribov- ju (k čemur je veliko prispevala čipkarska obrt), v Gro- supljem pa je število tekstilnih delavcev pove čala zlasti vrvarna. V Ljubljani je bilo ljudi, ki so se preživljali s tekstilno industrijo 436. Ker je šlo pri tekstilni industriji večinoma za velika podjetja, so tja na delo hodili tudi ljudje iz okoliških vasi – v ob čini Stražiš če pri Kranju se je tako na primer s tekstilno industrijo preživljalo 45% prebivalstva, ki je ve činoma hodilo v kranjska tekstilna podjetja. Če bi gledali, kolikšen odstotek prebivalstva je ta vrsta industrije preživljala, potem so bile številke najve čje v manjših krajih, kjer ni druge industrije – že omenjeno Stražiš če, Trži č, Jarše, Litija, Šentpavel pri Preboldu, Ko čevje. 44 Lesna industrija Žagarstvo in lesna industrija (torej mizarstvo, ko- larstvo, sodarstvo in izdelovanje pletene robe) sta v ba- novini leta 1931 zaposlovala 3,43% vsega prebivalstva in 17,02% industrijsko-obrtnega prebivalstva. Najve čje odstotke so pokazali okraji Gornji Grad, Logatec, Kranj (s Škofjo Loko), Radovljica, Dravograd, najmanjšega pa panonski Murska Sobota, Lendava in Ptuj. Ob tem je treba povedati, da so prebivalce pri popisu spraševali, kakšen je glavni vir njihovega preživljanja, a ker je bila predelava lesa v veliki meri postranska dejavnost, ome- njeni podatki zagotovo ne odslikavajo realnega pomena te vrste industrije v banovini. Najve č prebivalcev je lesna industrija preživljala v nekaterih ob činah na severnem Pohorju, Lu čah v Sa- vinjskih Alpah, na Jezerskem (kar 37,6%, kar je najve č v celi banovini), Sveti Katarini nad Trži čem, Loškem po- toku in Poljanah pod Rogom. V vseh teh ob činah je bilo močno razvito žagarstvo; poleg tega pa so bili tu še Že- 44 Prav tam, str. 31–32. 108 lezniki, kjer se je žagarstvu pridruževalo sodarstvo, ter Šmarca in Homec, ki pa sta imela visok odstotek zaradi tovarne pohištva. Lesna industrija je bila poleg tega pomembna še v osrednjem, severnem, severovzhodnem in jugozaho- dnem Pohorju, vzhodnih Karavankah in Kamniško-Sa- vinjskih Alpah, v Julijskih Alpah predvsem na Pokljuki, Jelovici in Selški dolini ter deloma na Notranjskem in v kočevskih gozdovih od Roga čez Veliko Goro do Male Gore. Poleg tega so tu še nekatera krajevna središ ča s pravo leno industrijo ali obrtjo (Šentvid pri Ljubljani z razvitim mizarstvom, Črnomelj, Sevnica (kopitarna) itd.). V Julijskih Alpah je bil odstotek nižji, kot bi pri ča- kovali, saj so ga zniževali bližina meje in s tem zvezano prevozništvo in številni drugi poklici. Tudi na Dolenj- skem, razen na Ko čevskem in Ribniškem, je odstotek manjši kot bi po obsegu gozdov pri čakovali, le da je ra- zlog za to slabši, manjvredni listnati gozd. 45 Kovinska industrija Tudi kovinska obrt in industrija (sem je všteta tudi proizvodnja strojev in instrumentov) sta bili v banovini pomembni – leta 1931 sta preživljali 3,56% vsega pre- bivalstva. Pri tem izstopajo zlasti Jesenice (ob čine Jesenice, Koroška Bela in Gorje so leta 1931 imele skupaj 5342 kovinarjev), Ljubljana (Velika Ljubljana po novi razde- litvi jih je imela 4603 (stara ljubljanska ob čina 2948)), Maribor (skupaj z ob činami Studenci, Pobrežje, Tezno, Radvanje in Kr čevina 4408) in Celje (kasnejše Veli- ko Celje skupaj z ob činama Teharje in Škofja vas 4181 (veliko Celje brez teh dveh ob čin 2520, staro Celje pa le 439)). Če pa gledamo relativne podatke glede na ce- lotno prebivalstvo pa so si ta mesta zelo razli čna med seboj: – Jesenice se izkažejo kot pravi kovinarski kraj – 45,9% vsega prebivalstva se je preživljalo s kovi- 45 Prav tam, str. 25–28. 109 GOSPODARSKE PODOBE narstvom, v Koroški Beli, kjer ni toliko javne in pro- metne uprave celo 56,1% in v Gorjah 19,6%. – Pri Veliki Ljubljani je ta odstotek le 5,8; – v Mariboru s prej omenjenimi okoliškimi ob činami 9%; – v Velikem Celju iz leta 1939 pa 14,6%. Ob tem je treba še povedati, da gre pri Jesenicah v najve čji meri le za eno podjetje, v ostalih treh mestih pa za veliko manjših podjetij. Poleg teh velikih središ č imamo tudi ve č manjših, kjer gre ve činoma za staro železarsko obrt, ki se je do neke mere modernizirala. Sem spadajo Kropa, Kamna Gorica, Trži č, Guštanj, Muta, Slovenska Bistrica ... Po deležu prebivalstva, ki se s tem preživlja, je železarska industrija ali obrt, v nekaterih teh mest zelo pomembna – v Kropi preživlja 32,3% prebivalcev, v Kamni Gorici 57,1%, v Guštanju/Ravnah pa 53,2%. 46 Rudarstvo Leta 1931 se je v banovini z rudarstvom preživljalo 2,4% vsega prebivalstva. Ob tem je treba omeniti, da je ta panoga doživela silovit padec, saj je število rudarjev (brez vzdrževanih članov) v premogovnikih z 12605 leta 1924 padlo na 5543 v letu 1935, v ostalih rudnikih pa je bilo podobno. Zlasti so bili pomembni premogovniki (v Trboveljski ob čini je rudarstvo preživljalo 60,4% pre- bivalstva, v Zagorju 47,8%, v Ržiš ču 47,6%, v Svetem Krištofu pri Laškem 28%, v Dolu 21,4%), rudnik svinca v Mežici (preživlja 48,9% prebivalstva v ob činah Črna in Mežica) in velenjski rudnik lignita (od tega živi 15,6% prebivalstva Velenja z okolico). Potrebno je še povedati, da je imelo rudarstvo vpliv na širšo okolico, saj je za rudarje zna čilno, da so se na delo vozili tudi iz širše okolice. 47 Razvoj rudarstva je bil mo čno povezan z izgradnjo železniškega omrežja (izgradnja južne železnice je omo- 46 Prav tam, str. 29–31. 47 Prav tam, str. 32–33. 110 go čila razvoj rudnikov premoga, Ko čevska proga je bila zgrajena v prvi vrsti zaradi rudnika premoga v Ko čevju, železnica Celje–Dravograd pa zaradi premogovega ru- dnika v Velenju). 48 Poleg premogokopov je bila na Jesenicah mo čno razvita železarska industrija, ki je bila doma tudi v Gu- štanju, v Mežici so kopali svinec, v Velenju pa je bila velika zaloga lignita. 49 Osrednjo vlogo pri vrstah premoga, ki se ga je ko- palo v slovenskih rudnikih, je imel rjavi premog, ki so ga pridobivali predvsem v Zagorju, Trbovljah, Hrastni- ku, Laškem in Rajhenburgu, kopali pa so ga tudi v Ko- čevju in v Črnomlju. 50 Promet Leta 1931 je bilo v banovini prebivalcev, ki so se preživljali s prometnimi poklici, 3,96%. Sem spadajo zaposleni pri državnih železnicah, poštni uslužbenci, zaposleni pri avtobusnih in prevozniških podjetjih, za- sebni šoferji, nosa či, splavarji, čolnarji ... Najve č prebivalcev te kategorije je bilo v Ljubljani, kjer je od prometa na takšen ali druga čen na čin živelo 6544 ljudi oziroma 10,9% vseh Ljubljan čanov. Po abso- lutnem številu ji je sledil, po relativnem pa jo prehiteval Maribor s 5727 ljudmi ali 17,2% prebivalstva (tu niso všteti delavci v železniških delavnicah). Tu so še Jese- nice (1129 ljudi ali 17,6%), Celje z okolico (Veliko Celje iz l. 1939 930 ljudi ali 5,3%), ob čina Loka pri Zidanem Mostu (mesto Zidani Most 830 ljudi ali 23,1%), Rakek (543 oseb ali 24,2%), ob čina Sp. Polskava (mesto Pra- gersko 424 ljudi ali 28,4%), Bohinjska Bistrica, Velenje ... Zunaj omenjenih krajev, ki so bili pa č nekoliko ve čja središ ča, je bilo ve č teh poklicev na pomembnejših žele- zniških postajah, kjer se po navadi za čnejo tudi lokalne cestne poti. Vpliv cest in rek ni tako izrazit, opazi pa se v zgornji Savinjski dolini, kjer gre za prevoz lesa s 48 Krajevni leksikon Dravske banovine, str. 50–54. 49 Prav tam. 50 Prav tam. 111 GOSPODARSKE PODOBE pomo čjo splavarstva. Prevoz lesa v ospredje stopa tudi v dolini Krke, v Poljanski dolini na Gorenjskem, Loški dolini in Cerkniškem polju do Rakeka. 51 51 Gospodarska struktura Slovenije, str. 34–35.