PoVnTna plačana v p$V5VHtT
IdarfBo^ 'greaa 18. «nWunr*a 18%%
St«v. -4 Let« Vfl. Oftv.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
UrcdnKtvo In upravni Maribor, Moapoaka ul. II / Tolofon irodnlitva IMOb uprava 24M Izhaja raaan nedelj« In praznikov vaak dan ob 1U. uri / Valja naaaCno prejaman * upravi »H po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Oia / Oglaal po aoalku / Oglaaa oprojema tudi oglaanl oddolok Jutra* v Ljubljani i PoiM Sak ovni rafiun M, 11400
JUTRA
99
Okoliške občine in Maribor
BESEDA K POZIVU BANSKE UPRAVE.
Kraljema banska uprava v Ljubljani je razposlala te dni osem slovenskim obči-fam poziv, naj ji predložijo svoje želje Slede nove ureditve, ki postaja zaradi k°dočega zakona o občinah, ki predvideva združitev manjših enot v večje, ne-Obhodno potrebna. Dasi je ta poziv va-*en za vse občine brez izjeme, je za Bašo mestno maribojsko in za okoliške Predmestne še tem važnejši. S tem stopa ®kutno pred nas zadeva, o kateri smo v$i že davno vedeli, da se ji ne bomo jpoffli izogniti: zadeva inkorporacije o-kollce, osnovanja Velikega Maribora! O fej zadevi se je pri nas že veliko govorilo
pisalo, pokazalo pa se je skoraj vedno, da smo silno ozkosrčni kampanilisti in Vse preveč zagrizeni v prošlost ter sedanjost. Redki so bili doslej oni, zlasti v okolici, ki so se povspeli preko teh lastnosti in vidikov, ki jih ustvarjajo, in Žledail v svet širokogrudno ter videli pozebe in naloge bodočega razvoja, k! ne bo poznal le ločenih, temveč celokupne interese!
Za človeka, ki gleda tako širokogrudno ’n brez malenkostnih, kampanilistiČnih predsodkov, je kakor na dlani jasno, da fe sedanja meja med mestno občino mariborsko In okoliškimi predmestnimi v bodoče nemogoča in nevzdržna. Ponavljati vse argumente, ki so bili v tem oziru že navedeni, bi bilo skoraj nespametno. Dovolj je, če pokažemo na dejstvo, da le ozemlje Maribora v primeru z vsemi sličnimi, pa tudi mnogo manjšimi mesti v Jugoslaviji najmanjše iti da se Je zlasti v Povojnih letih izvedla inkorporacija okoliških občin skoraj po vseh evropskih, Pa tudi ameriških In nekaterih azijskih državah. Tako so n. pr. Italijani že kmalu po aneksiji Primorske priključili Reki, Pulju, Poreču, Piranu, Kopru, Tržiču, Gorici, Postojni in Idriji vse bližnje in ce!o nekatere znatno oddaljene okoliške občine. Gorica, ki je štela pred inkorpo-racijo okolice komaj toliko prebivalcev kakor Maribor, je že davno prekoračila
50.000.	To inkorporacijo pa so Izvedli Italijani kljub temu, da Je bila vsa okolica skoraj stoodstotno slovenska in je danes v Veliki Gorici tako mnogo več Slovencev kakor Italijanov. Enako so izvedli radikalno inkorporacijo na češkoslovaškem, kjer je n. pr. s tem narastlo glavno mesto Praga tako, da bo štelo v prihodnjem desetletju, če ne že prej, preko bilijon prebivalcev.
Znano in nepobitno dejstvo je pač, da vrši vsako mesto, ki je središče kake
i—UP—
večje pokrajine, mnogo lažje svojo kulturno, prosvetno, socialno, gospodarsko, nacionalno in politično unijo če je večje, kakor če je manjše. S številom prebivalstva se progresivno dviga tudi tista moč, ki jo izžareva na vse strani svoje pokrajine, svoje dežele. Prav v našem primeru pa je usodno važno, da se zvišata moč in upliv Maribora na najvišji možni maksimum. Naloge Maribora kot žarišča naše kulture za nekdaj močno potujčeuo podeželje so velike in bodo postajale vedno večje. Ml jih v celoti niti še nismo pričeli vršiti, morda prav zaradi tega, ker smo nenaravno ločeni od svoje naj-neposrednejše okolice! Šele Veliki Maribor s preko 50.000 prebivalci bo imel tisto moralno in materialno moč, ki mu je potrebna. Zato delujejo vsi tisti, ki se branijo inkorporacije okolice, dasi morda nevede in nehote, proti poslanstvu Maribora in proti našim največjim nacionalnim ter s tem državnim interesom!
Storila bi se ogromna pogreška, če bi se n. pr. še nadalje pustila tako nenaravna mestna meja, kakor je ona v Tomšičevem drevoredu napram Krčevini, Na eni strani ulice, ki bo že v nekaj letih vsa zazidana, je mesto Maribor, na drugi vas Krčevina. Prav take anomalije nahajamo na zahodni strani Mestnega parka, v Melju, na meji med Mariborom in Studenci, med Mariborom in Teznom ter Mariborom in Pobrežjem. Sedaj nima mesto niti svojih pokopališč na svojem občinskem ozemlju! Še večja anomalija bi pa bila, če bi se sedaj osnovala kakšna skupna okoliška občina, kakršna o-klepa in duši mesto Celje, ki je postalo že številčno manjše kakor neposredno strnjena okolica.
Vprašanje, pred katerim stoje sedaj mestna in okoliške občine, ni torej tako malenkostno, kakor bi se utegnilo zdeti komu, ki gleda na problem samo z ozko-grudnega stališča tradicije, časti samostojne občinske uprave, neznatne diference pri davčni obremenitvi itd., kajti zavedati bi se bilo treba, da M tudi sedanje okolice bilo takoj konec, Čim bi po kakem čudežu izginil Maribor! Edina mogoča, trezna, pametna in koristna rešitev za sedanjost in bodočnost je zato, da se v okolici ne ustvarjajo nobene nove grupacije, ampak se vse one okoliške občine, ki so teritorialno in gradbeno sklenjene z mestom pripojijo mestu in stvort-jo skupaj z njim naš močni In ponosni Veliki Maribor!
Za štiriletni oboroževalni odmor
PREDLOG AMERIŠKIH POLITIKOV. PRIHRANKI NAJ BI SE PORABILI ŽA kritje VOJNIH DOLGOV. AMERIŠKA AKCIJA.
CHICAGO, 18. januarja. Salamon Le-rinson, sodelavec pri Izdelavi KellOgo-vega pakta tn z njim še dvajset ameriških politikov je predlagalo, na] se izvede štiriletni odmor v oboroževanju. Orne« njen! politiki so Izračunali, da bt s tem Prihranile Združene države vsako leto najmanj 600 milijonov dolarjev, ostale države pa okrog 400 milijonov. Ta prihranek naj bi se vplačal v letnih obrokih Po 312 milijonov dolarjev v posebno skupno blagatno, Iz katere bi se potem Plačali vojni dolgovi.
LONDON, 18. januarja. Kakor doznava diplomatski dopisnik »Daiiy Malla«, je ferazlla angleška vlada Željo, da M se čim prel pričela pogajanji glede ureditve vpra*a*«,a voMh dolgov.	svet
*e bo na današnO svoji seji bavil s tem vprašanjem. Na seji na* bt se skleni«©, da
s« odpošlje v Wash!hftOn posebna delegacija strokovnjakov, ki naj bi tako na najenostavnejši in najpovoljnelši način dosegla rešitev tega perečega problema. Istočasno bo angleška vlada sprožila tu-dt Iniciativo za delno črtanje bi znižanje obrestne mere.
SILEN MRAZ V ROMUNIJI.
BUKAREŠTA, 18. januarja. V Romuniji je temperatura naglo padla in je na posameznih krajih že dosegla 20 stopinj pod ničlo. Silen mraz je že zahteval večje število človeških žrtev, v mnogih krajih pa so se pojavili volkovi. V okolici Cernovic so bile najdene 4 osebe zmrznjene. Velik mraz ob spodnjem toku Donave močno ovira ladijski promet. Razen tega pa brije še. oster veter. V Constanci divja silen snežni metež.
Japonski pohod ob Velikem zidu
ODREZATI HOČEJO PROVINCO JEHOL. PRED PROTIOFENZIVO KITAJCEV. ZA DRUŠTVO NARODOV SE NIHČE VEC NE ZMENI. ŠANG-HAJKVAN MAND2URSKI. NASTOP AMERIKE.
LONDON, 18. januarja. Kakor se poroča It Mukdena, so Japonci pričeli nov pohod ob Velikem kitajskem zidu. Cilj te nove vojaške operacije je odrezati provinco Jehol od Kitajske in pa zasedba posebno važnih strateških točk ob Velikem zidu samem. Kakor pa poročajo iz Pekinga, se zbirajo mnogoštevilne kitajske čete k energični protiofenzivi. Na pohodu proti Tunglianu. ki leži severovzhodno od Mukdena, ie 30.000 kitajskih vojakov. Ta poročila kažejo, da se ie vojni plamen na Daljnem vzhodu Iznova razvnel, pri čemer le treba ugotoviti, da se obe vojujoči stranki, tako Japonci kakor tudi Kitajci, niti najmanj ne zmenijo za sklepe in opomine Društva narodov.
TOKIO, 18. januarja. Japonska agen cija »Rengo« poroča, da se tla Kitajskem trenutno izvaja splošna mobilizacija in da ie velika kitajska ofenziva ne Ie na ozemlju Šanghajkvana, temveč tudi na vsem ozemlju vzdolž Velikega kitajskega zidu neizbežna.
TOKIO, 18. januarja. Kakor Izgle-da, je usoda Šanghajkvana rešena. Dopisnik Reuterjeve agencije je namreč izvedel, da bo mesto takoj, čim ga bodo izpraznile japonske čete, prišlo pod upravo države MandŽukuo. Neki oddelek Italijanske vojske, ki je bil stacioulran v šanghaftvanu na pod
lagi boksarskega protokola, je popolnoma odrezan od svoje baze v Tient-sinu. Oddelek je skušal priti skozi kitajsko fronto, noseč pred seboj veliko italijansko zastavo, vendar se mu tc n! posrečilo. Kitajci so takol pričeli streljati in je obležal na mestu mrtev neki Italijanski vojak.
WASHINGTON, 18. januarja. V vladnih krogih je nastalo z ozirom na novi izbruh sovražnosti med Kitajci in Japonci ob Velikem kitajskem zidu razumljivo razburjenje. Tukal* šnli uradni krogi se boje. da bi se mogle vojne sovražnosti razširiti tudi na ozemlje Izven kitajskega zidu.
WASHINGTON, 18. januarja. Državni tajnik za zunanje zadeve Stim-son je izdal vsem ameriškim diplomatskim predstavnikom v Evropi nalog, da sporoče vladam, pri katerih so akreditirani, da Združene države niso prav nič spremenile svojega stališča napram kitajsko-japonskemu vprašanju in da ameriška vlada v prav nobenem primeru ne bo priznala teritorialnih sprememb na Daljnem vzho du. Kar se pa tiče akcije, ki jo vodi za rešitev kitajsko-japonskega spora Društvo narodov, ameriška vlada pri njej ne namerava Sodelovati, ker smatra. da rtai nosi zanjo vso odgovornost izključno le Društvo narodov samo. —
Jugoslavija na gospodarski konferenc!
NAŠO DRŽAVO BO ZASTOPAL LONDONSKI POSLAN«. DOSEDANJI
PREDLOGI IN SLABOSTI.
LONDON, 18. januarja. Kraljevino Jugoslavijo bo na svetovni gospodarski konferenci zastopal njen londonski poslanik dr. Gjw Giurič, bivši finančni minister in dober poznavalec mednarodnih gospodarskih vprašanj, ki le poleg drugih delegatov zastopal Jugoslavijo tudi na mednarodnih konfe-
rencah v Haagu, Parizu In Baslu, Kakor se govori, prihajalo za to konferenco Že mnogi elaborati iz Jugoslavije In se pričakuje, da bodo v bližnjem času Še Prispeli predlogi vseh trgovskih zbornic, kakor tudi predlogi jugoslovanskega nacionalnega odbora Mednarodne trgovske zbornice.
Demonstracije proti francoski vladi
PARIZ, 18. januarja. Včeraj se je zbralo okro* 20.000 bivših bojevnikov Iz svetovne vojne v 9td največjlh pariških palač k ogromnemu protestnemu zborova-nju proti znanim sanacijskim ukrepom vlade In posebej Še finančnega ministra ChCrona, ki predvidevajo znatno znižanje oziroma deloma sploh črtanje rent bivših bojevnikov in Invalidov. Za Prihodnje dni je napovedanih Še več sličnih protestnih zborovanj prod vltdl.
a'pust nemškeoe državnoge zbora
BERLIN, 18. januarja. V političnih krogih vedno bolj prevladuje prepričanje, da sta razpust državnega zbora is razpis novih volitev neizbežna, če bo državni zbor razpuščen še v tekočem mesecu, bodo nove volitve Že 19. februarja.
BERLIN, 18. januarja. Razširile so se vesti, da se bosta v najbllžjl bodočnosti sestala državni ksneelar general von Schieicher In voditelj narodnih socialistov Adoli HHlef. Z ozirom na te vesti pa poroča »Deutsche Atlgemelne Zri-tung«, da tak sestanek zaenkrat Še ni dogovorjen.
BOLEZEN BIVŠEGA CESARJA VILJEMA.
LONDON. 18. januarja. Po vesteh iz Doorna Jc bivši nemški cesar Viljem zbolel m je moral ostati v postelji. Kakor ie znano, bo 27. t. m. slavil že svoj 74. rojstni dan.
AMERIŠKI POMORSKI MANEVRL
WASHINGTON. 18. januarja. Od 6. do 17. februarja bo imelo ameriško vojno brodovje velike zimske manevre v Tihem oceanu. Del vojnega brodovja s svojo bazo prt Havajskem otočju bo skušal izvesti napad na kalifornijsko obalo.
ZNIŽANJE PLAC V ROMUNIJE
BUKAREŠTA. 18. Januarja. Vlada je včeraj v namenu, da doseže ravnotežje v bodočem državnem proračunu, sklenila znižati plače državnih uradnikov in nameščencev. Znižanje naj bi znašalo v Bukarešti 10*. drugod pa 12 * skupnih dohodkov državnih uslužbencev.
NOVE ARETACIJE V INDIJI.
DELHI. 18. januarja. V Kalkuti fn drugih mestih je bilo aretiranih večje število Indijcev zaradi državljanske nepokorščine, ker so sodelovali pri zborovanjih Sestankih In obhodih, ki so bili policijsko preoovedani.
ssasi
Dnevne vesti
Flngiran vlom v Poljčanah
Razprava pred malini kazenskim senatom.
Pred malim kazenskim senatom okr. sodišča se je morala danes zagovarjati 531etna trgovka Frančiška Žebče-va iz Pekla pri Poljčanah, obtožena, da je hotela ogoljufati zavarovalno družbo »Jugoslavijo« za znesek 9774 Din. Obtožnica navaja, da je 26. oktobra lani prijavil trgovec Martin Zebec orožniški postaji v Poljčanah, da je bilo prejšnjo noč med 21. in 22. uro vlomljeno v njegovo trgovino v ma-herski vasi ter so neznani storilci odnesli več raznega blaga in nekaj kovanega denarja v skupni vrednosti 9774 Din.
Ko so orožniki o tej zadevi poizvedeli, je Martin Zebec navedel, da je bil kritičnega večera pri pevski vaji In se je vrnil domov šele približno ob 22: uri. Njegova žena, današnja obtoženka, je pa pripovedovala, da je šla spat že ob 21. uri. Orožnikom se je zdela stvar zelo sumljiva, ker so v času, ko bi se naj bil izvršil vlom, hodili po cesti mimo trgovine ljudje, ki bi torej vlomilce morali videti. Čudno je bilo tudi to, da je manjkalo najboljše blago. Vlomilec ali vlomilci ne bi imeli časa izbirati blaga in bi odnesli kar bi jim prišlo pod roko. Sumljivo je bilo tudi to, da novci po 25 par niso bili ukradeni. Za vse primere pa so orožniki posneli tudi prstne odtise zakoncev Zebec, da bi jih primerjali s prstnimi odtisi, ki so se našli na razbiti šipi. skozi katero bi naj bil vlomilec zlezel v trgovino. Na cementu pod to šipo so našli orožniki tudi sledove krvi. Dočim je imela obtoženka na desnem kazalcu majhno, še odprto rano. Vendar je odločno tajila orožnikom, da bi se bila ranila na šipi.
Preiskava prstnih odtisov je pa dognala, da so oni, najdeni na šipi, identični z odtisi obtoženke. Kljub temu je obtoženka še nadalje tajila, da bi bila v kakršnikoli zvezi z vlomom. Orožniki so zato napravili še hišno preiskavo in našli na podstrešju v papir zavito in skrbno skrito vse blago, ki je po navedbah zakoncev Zebec bilo ukradeno v njuni trgovini. Na podlagi izida te hišne preiskave je Zebčeva naposled priznala, da je vlom le fin-girala, da bi tako dobila zavarovalnino in ohranila obenem tudi ukradeno blago. Po kratkem posvetovanju je senat pri današnji razpravi razsodil, da je Zebčeva kriva osumljenega dejanja in se zato obsoja na 6 mesecev strogega zapora, pogojno za dobo 5 let.
Odlikovanje. Z redom sv. Save V. stop nje je odlikovana članica našega mariborskega Narodnega gledališča gospa Štefanija Dragutinovičeva. Umetnici, ki je žrtvovala skoraj vse svoje življenjsko delo razvoju slovenske gledališke umetnosti v Ljubljani, Trstu in Mariboru, naše najiskrenejše čestitke!
Novi primarij mariborske bolnišnice. Za primarija kirurgičnega oddelka tukajšnje splošne bolnišnice je imenovan dr. Bogdan Lavrič, doslej asistent na kirmr-gičnem oddelku klinike v Zagrebu. Dr. Lavrič je že pred leti služboval kot asistent na tukajšnjem kirurgičnem oddelku.
Zborovanje okoliških občinskih svetov. Danes popoldne zborujejo pri Ren-člju na Pobrežju okoliški občinski sveti. Posvetovali se bodo o priključitvi okoliških občin k mestni in stavili svoje predloge. Zborovanja se bodo udeležili občinski zastopniki iz Krčevine, Košakov, Pobrežja, Studencev. Nove vasi in Teznega.
Občinski proračun pred finančnim odborom mestne občine. Ožji odbor, ki je proučeval proračun mestne občine mariborske za letošnjo leto, je končal svoje delo. Jutri popoldne bo imel finančni odbor mestne občine svojo sejo, na kateri bo razpravljal o sklepih ožjega odbora. Ko bo tudi finančni odbor gotov s svojim delom, pride proračun pred občinski SU&.
Iz seje mestnega sveta. Mestni svet mariborske občine je na sinočnji seji podelil gradbeno dovoljenje: stavbeniku Franu Vrablu za gradnjo dvoriščnih poslopij in verande pri hiši na Radvanjski cesti; Amaliji Tišlerjevi za preureditev izložbenih oken v pritličju hiše na Aleksandrovi cesti in Avgustu Čopiču za grad njo avtomobilske garaže v Vrbanovi ulici. Uporabno dovoljenje pa so dobili: Barbara Eignerjeva in Alojzij Bučar za zgrajeni tobačni paviljon na vogalu Go-sposkosvetske in Vrtne ulice ter France Pergler za prezidano lopo in verando pri hiši v Mlinski ulici. Nadalje je mestni svet oprostil občinskih davščin za dobo 6 let za novo zgrajene hiše deset posestnikov: Ivana Slugo, Ivana Kosa, Karla Hasenohrla, Julijano Šusterjevo, Marijo Gerčevo, Ivana Koražijo, Friderika Klara, Franca Snoja, Jaroslava Kasperja m Amalijo Hobacherjevo.
Prošnja na ravnateljstvo Mestnega avtobusnega podjetja. Ker je mali voz št.
4.,	ki vozi s Teznega v Maribor ob torkih, sredah in zlasti ob sobotah zjutraj (ob 7.30) vedno tako prenapolnjen, da so stlačeni pasažirji v njem kot sardele v škatlji, prosijo, da bi vozil v bodoče zjutraj ob tem času redno kateri večji voz. To bo tem lažje, ker se baje ukinejo nekatere zunanje proge z večjimi avtobusi ali se vožnje reducirajo. V soboto, 14. trn. zjutraj je bilo v tezenskem malem vozu stlačenih n. pr. 38 oseb! Kako tlačenje, vzdihovanje in prerivanje ter končno tudi zabavljanje je to, vedo le oni, ki so to poskusili.
Eleganten pisemski papir v mapah in blokih: Zlata Brišnik, Slovenska 11.
Uprava pravoslavne parohije javlja, da bo jutri 19. t. m. na dan Bogojavlienja služba božja ob 9.15 v pravoslavni kapeli. Ob 10.30 gre litija (procesija) iz kapele po Trstenjakovi ulici, Meljski cesti in Aleksandrovi cesti do Trga svobode, kjer bo blagoslovitev vode. Pozivajo se vsi verniki, posebno šolski otroci, da se u-deleže teh obredov.
Novi zakon o občinah. Skupščinski odbor nadaljuje podrobno razpravo o občinskem zakonu. Nekateri členi so bili sprejeti brez spremembe, nekateri pa so bili rezervirani, med njimi tudi člen, ki govori o združitvi malih občin. Razprava se bo nadaljevala.
Ljudska univerza v Mariboru. V petek
20.	t. m. ob 20.15 bo interesanten Iiterar ni večer, ki ga priredi naš čislani pisatelj dr. Maks Šnuderl iz Maribora. Čital bo svoje še nenatisnjene novele, ki imajo vseskozi satirični značaj. Bo torej to večer »satiričnih novel«.
Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 19. t. m. ob 19. bo predavaj gosp. dr. Vilko Marin o temi: »Razvoj človeka do poroda«. Predavanje je namenjeno samo moškim. Mladoletnim vstop ni dovoljen!
Te dni so pokopali v Studencih 35-Iet-no Rozo Omulčevo, ženo tamkajšnjega posestnika. Pokojnica je bila zelo priljubljena ter takorekoč mati vseh studenških društev. Bila je tudi kumica nove zastave požarne brambe. Na zadnji poti so jo spremljala poleg številnega občinstva tudi vsa studenška društva, pevsko društvo »Enakost« ji je pa zapelo zadnje žalostinke. V imenu požarne brambe se je pri odprtem grobu poslovil od nje načelnik g. Kaloh. Naj ji bo lahka domača zemljica, žalujoči rodbini pa naše iskreno sožalje!
Tombole in srečoiovi. Banska uprava v Ljubljani opozarja vsa društva in zasebnike, ki vlagajo prošnje za prireditve tombol, srečelovov in temu sličnega, da se morajo po novi tarifni postavki kol-kovati s 50 Din.
Zveza brivskih in lasničarskih pomočnikov ter pomočnic Jugoslavije, plačilnima Maribor, poziva vse brivske in Iasni-čarske pomočnike, da se udeležijo sestanka, ki bo v četrtek 19. t. m. v Delavski zbornici v II. nadstropju ob 20. uri z dnevnim redom: 1. Poročilo delegata iz Zagreba. 2. Ustanovitev damskega frizerskega kluba. 3. Predavanje o strokovnih šolah: predava tovariš Markovič iz Zagreba. Opozarjajo se tovariši in tovarišice, naj se udeležijo tega sestanka v čim večjem številu. Obenem se pozivajo vsi brezposelni pomočniki in po-mo oRc. da se javijo radi podelitve podpore. Odbor.
Elektrifikacija železniške kolonije v magdalenskem okraju bo v kratkem dovršena. Elektrifikacijo je izvedlo mestno elektriško podjetje in znašajo stroški za zunanje omrežje okrog 90.000 Din. Stroške za notranjo instalacijo in priklope pa bodo plačale stranke same. Za 260 stanovanj bo potrebnih okrog 1000 žarnic. Nekateri stanovalci delavske kolonije že imajo električno luč, drugi pa jo bodo dobili v najkrajšem času.
Volilni imeniki. Mestno načelstvo bo v času od 16. do 31. januarja popravljalo v smislu določb § 5. zakona o volilnih imenikih stalne volilne imenike za mestno občino mariborsko; zaradi tega se bodo v konskripcijskem uradu mestnega načelstva v navedenem času sprejemale stranke ob delavnikih le od 11. do 13. ure.
Pevski koncert studenške »Enakosti«.
Kakor doznavamo, namerava pevsko društvo »Enakost« v Studencih prirediti pričetkom prihodnjega meseca prvi pevski koncert. To bo za Studence nekaj novega. Koncert iskreno pozdravljamo in upamo, da se bo studenško občinstvo odzvalo vabilu v polnem številu, da podpre naše pevce, ki so že mnogo pripomogli k prosvetnemu in kulturnemu razvoju.
Jadralnoletalska skupina v Mariboru
ima v četrtek 19. t. m. ob 20. uri sestanek v prostorih Aerokluba. Razpravljalo se bo o gradnji novega letaLa in razpe-čala se bo prva številka slovenskega strokovnega mesečnika »Jadralni letalec«. Poravnajte članarino!
Dramski odsek Sokola Studenci vpri-zori 4. in 5. februarja znano Golarjevo veseloigro »Dve nevesti«, na kar že sedaj opozarjamo.
Ali ste sj ie zabeležil!, da bo 1. februarja pri »Unionu* planinski ples? Pridite in privedite svoje prijatelje in znance (prijateljice in znanke)! Godba bo zaigrala k plesu, v šotorih pa vam bodo postregli z najboljšimi dobrotami kuhinje in pristno kapljico iz Slovenskih goric. Pa saj vsakdo ve: Planinski ples je najbolj vesela prireditev mariborskega predpusta!
Javna zahvala. Sokolsko društvo Studenci pri Mariboru se tem potom najiskrenejše zahvaljuje »Učiteljski knjigarni podružnici Maribor« za 44 darovanih mla dinskih knjig. S tem je omenjena knjigarna mnogo koristila naši sokolski deci, ki jako redno zahaja v Sokolsko knjižnico. Najtoplejša hvala!
Nedeljski smuški tečaj! Zimsko-Športni odsek SPD v Mariboru prireja vsako nedeljo aili praznik izlete v bližnjo ali daljšo okolico, vezane s praktičnimi smuškimi vajami, tako da dobi celoten izlet iz-gled enodnevnega smuškega tečaja, ka terega vodi priznani smuški strokovnjak in učitelj g. mg. Rungaldier. Preteklo nedeljo je odsek priredil prvi tak izlet v Kotlje in vadil na prekrasnih livadah penziona Pirkhof, kjer je bil tudi nepričakovano dobro in ceneno pogoščen. Prihodnjo nedeljo priredi odsek radi številnih udeležencev dva enodnevna tečaja, in sicer pri Seniorjevem domu in na Pisniku. Odhod iz Maribora v soboto 21. t.m. ob 13.18 m ob 18.30. Dobrodošli vsi prijatelji zimskega šport! Prijave sprejema SPD Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22.
Grajski kino. Samo še do vključno četrtka sijajna opereta: »Zvezde z neba«, z Liano Haid, Gustavom Frohlichom, Szokejem Szakallom v glavnih uk>gah. V petek svečana premiera zvočnega vele-filma »Scampolo« (Za groš ljubezni). V glavnih ulogah nastopajo: Do!ly Haas, Ludvik Diehl in Paul Horbiger. Zopet nas preseneti Grajski kino z novim lepim filmom!
Kino Union. Do vključno četrtka 19. januarja se predvaja največje filmsko delo »Ben Hur«. Prihodnji spored veleopereta »Noč v raju« s šarmantno in temperamentno Anny Ondra, Hermann Thimig, Ralph A. Roberts, Erna Morena in Greto Natzler. Nedvomno najboljša veseloigra zadnjih mesecev.
Današnji trg je bil slabo založen. Okoličani so pripeljali 3 voze sadja in neka! vreč krompirja. Slaba je bila tudi izbira na kokošjem trgu. Zelenjave in sočivja je bilo malo. Vsemu blagu so cene padle. Na senenem trgu sta stala 2 voza sena in voz otave.
»Franz-Josef« grenčica poživi izmenjavo snovi m osveži um.
Narodno giedaižjie
Repertoar.
Sreda, 18. januarja: Zaprto.
Četrtek, 19. januarja: Zaprto.
Petek, 20. januarja: Zaprto.
Sobota, 21. januarja ob 20. uri: »Celjski grofje«. Delavska predstava. Znižane cene.
Mariborsko gledališče. Prva letošnja uprizoritev Langerjeve komedije »Spreobrnitev Ferdinanda Pištore«, napovedana za četrtek, se zaradi obolelosti ge. Zakrajškove odgodi. Kalmanova ognjevita opereta »Grofica Marica« pojde na novo naštudirana in v deloma novi zasedbi te dni čez mariborski oder. To priljubljeno glasbeno delo je še danes prav tako privlačno kot svoječasno ter bo gotovo spet znova polnilo' gledališče. Režira Kurt Bcchmann kot gost, dirigira kapelnik Herzog, nastopijo: Udovičeva, Barbičeva, Savinova, Starčeva, Cepičeva Skrbinšek, Harastovič, Sancin, Furijan, Tovornik, Kovič, Rasberger in DcneŠ. — Prva letošnja delavska predstava bo v soboto, 21. t. m. zvečer. Uprizori se u-činkovita zgodovinska drama Bratka Krefta »Celjski grofje«, najbolj privlačna letošnja predstavf. Veljajo znižane cene.
Doraščujoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« grenčice, ki doseza radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva, pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda ž« pri malih največ težko zagatenih bolnikih. »Franz josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Petek	Petek
Humoristični veier g. Svengaiifa
Velika	kavarna
Zahvala. Namesto venca na grob ge. Roze Omulčeve so darovali g. Josip Grein ter zakonca Rantaševa vsak 100 Din za občinske reveže v Studencih. Za velikodušen dar jim izreka občinski odbor najlepšo zahvalo.
Požarna bramba delavnice državnih železnic v Mariboru priredi 1. februarja
svojo tradicionalno veselico. Ker je čisti dobiček prireditve namenjen za podporo revnim in bolnim članom, prosimo gasilstvu naklonjeno občinstvo za čimvečjo udeležbo!
Konj je brcnil danes dopoldne v Limbušu TOletnega hlapca Jerneja Farkaša in mu hudo poškodoval desno nogo v kolenu. Poklicani reševalci so ponesrečenca spravili z avtom v bolnišnico.
Aretiran razbojnik. Avstrijski orožniki so aretirali 361etnega delavca Nikola Modriča iz čakovske okolice, za katerim je izdalo okrožno sodišče v Čakovcu tiralico, ker je osumljen nekega razbojništva. Včeraj so ga izročili naši policiji, ki ga bo eskortirala v Čakovec.
Od doma je pobegni! 121etni šolar Fr. Mastnak, stanujoč na Zrinskega trg. Oče sumi, da je deček pobegnil k stari materi v Celje. Oblečen je bil v črno zimsko suknjo, na glavi pa inia pleteno čepico.
Dve aretaciji. Preteklo noč je policija aretirala neko Marijo M., ki je pobegnila iz mestne hiralnice ter Karla Kostumska, ki je brez dovoljenja beračil po mestu. ‘
Ptuj
Vlomi na dnevnem redu. Neznani nepridipravi so v noči od 5. na 6. prosinca vlomili v klet Martina Juta v Janževem vrhu pri Ptujski gori. Odnesli so iz kleti precej vina in raznih drugih reči; preostalim sodom, v katerih je še bilo vino, so odprli pipe. da ie vino izteklo. — Iste noči je bilo vlomljeno tudi v stanovanje tovarniškega delavca Jakoba Pianiča. Odnesli so mu meso in slanino. Orožniki sumijo, da sta oba vloma delo istih vlomilcev. Tretji vlom se je zgodil v noči od 7. na 8. t. m., in sicer zopet v klet. Lastnica kleti je Marija Kodričeva v. Skrbljah pri Majšperku. Odnesi’ so več litrov vina, nekaj denarja v vini in drugo; nato pa so še vlomi v stanovanjsko hišo Kodričeve, katere tedaj ni bilo doma. Tam so si vzeli slanine hi mesnih pridelkov. — Ti vlomi zgovorno pričajo, da posledice krize sečnjo vseboH tudi oo deželi.	~	t '
Občni zbor mariborskih gostilničarjev in kavarnarfev
LEPI USPEHI ZADRUŽNE UPRAVE V STILNIČARJEV. USTANOVITEV
Včeraj popoldne, je imelo Združenje gostilniških podjetij za mesto Maribor v ^stavKcijski dvorani hotela »Meran« letošnji redni občni zbor ob nenavadno lepi udeležbi članstva. Vodil ga je zaslužni predsednik g. Gjuro Valjak, ki ie uvodoma najprej pozdravil zastopnika obrtne oblasti magistr. svetnika g. Rodoška, zastopnika policije g. Žlahtiča, častnega člana g. Oseta, zastopnike časopisja in vse ostale navzoče. Spomin lani umrlih- članov Wocha in Hummla so Počastili zborovalci stoje s »Slava« klici. ”«to je predsednik podal izčrpno poroko o delovanju uprave Združenja v pre-_ feklem letu in naglasil, da je doživelo 'naše gostilničarstvo poleg hude krize,ki ie objela ves svet, tudi izredno hud uda-r&c z novim trošarinskim zakonom. Ta zakon ni le ogrozil obstoja naših gostilničarskih in sorodnih podjetij, temveč Judi sam vsakdanji kruh teh obrtnikov. Mariborska gostilničarska obrt je obču-jila to dvojno krizo še posebno usodno 111 težko, ker se je razpasla tudi v me-sia samem dovoljena in nedovoljena trgovina z vinom v taki meri, da je padel konzum vina v koncesioniranih podjetjih t‘a minimum, pač pa je ostalo gostilni-Carjem plačevanje trošarin in taks v prvotni odmeri.
Nekaj neuspehov pa je Združenje, zahvaljujoč se svoji žilavi borbi in vztrajati na tem polju, vendarle doseglo in
s sodelovanjem naše obrtne oblasti. Uspešno se je tudi borilo proti zasebnim kuhinjam in jih omejilo na najnižje levilo. V vsakem pogledu je skušalo u-?bezati in je tudi dejansko ustrezalo že-*j®m, potrebam, prošnjam in zahtevam Svoje2a članstva, kar je občni zbor soglasno in objektivno priznal. Članstvo je tudi
že samo najostrejše zavrnilo in obhodilo raznašanje neutemeljenih očitkov Jj} lažnih vesti raznih agentov, češ, da je bila uprava Združenja pri svojih presojah in korakih prestroga in pristianska, ker je spoznalo, da se te vesti razširjajo imenoma s'ciljem, da bi se v vrste našega organiziranega in stanovsko zahodnega gostilničarstva zaneslo razdor ja sovraštvo v kakršnikoli obliki. Z ženo, da bi se tovariška zavest v skupen blagor vsega stnu v bodoče še bolj poglobila, ker je rešitev in napredek vseh Samo v složnosti in skupnem delu, je Predsednik končal svoj govor.
Priljubljeni in vestni tajnik Združenja
Peteln je nato podal poročilo o notranjem m zunanjem delovanju organizacije, ki je morala poleg vsega drugega varovati življenjske interese svojega članstva tudi proti 200 vinotočem pod ve-
NAJVAŽNEJŠIH VPRAŠANJIH GO-SKUPNE ZVEZE ZA SLOVENIJO.
jo, ki so se odprli in razpasli na samem območju organizacije. Lep uspeh je zabeležila organizacija tudi s tem, da je rešila s pomočjo ostalih gostilničarskih organizacij in Zvez gostilničarskemu stanu v dravski banovini pri 2.000 uslužbencih glede pravilne razporeditve v socialnem zavarovanju okrog pol milijona dinarjev. Z uveljavljenjem novega obrtnega zakona 13. avgusta 1932., ko se je prejšnja Zadruga gostilničarjev preosnovala v Združenje gostilničarskih podjetij v Mariboru, se je delo uprave skoraj podvojilo. Združenje šteje sedaj 134 gostilniških podjetij, in sicer 4 hotele, 11 kavarn, 13 bufetov, 9 restavracij, 3 mešani obrati, 1 gostišče in 93 gostiln. Lani se je znižalo število točilnic za stoječe goste za 4 obrate, ena ljudska kuhinja je sama prenehala obratovati,' ena pa je bila oblastveno ukinjena. Novo odprta je bila samo ena gostilna, brez ovire pa je bilo dovoljenih 22 gostilniških premestitev. Pri Združenju je bilo vloženih 29 prošenj za nove gostilne, ki pa so bile vse odklonjene. Veliko prošenj prosilcev pa je bilo preprečenih, ker so bili pravočasno poučeni o neuspehu. Odbor je imel 24 sej, občni zbori pa so bili 4.
Lani se je iztočilo v mariborskih javnih lokalih 1,226.311 litrov alkoholnih pijač, in je padel konzum napram letu 1931. za 143.003 litre. Glede piva še ni končnih številk, vendar pa je padel konzum piva lani za 50% oziroma okrog 3.500 hektolitrov. Davčna podlaga naših gostilničarjev je bila lani odmerjena z Din
1,940.000.	Vplačani davki bodo pri mariborskih gostilničarjih znašali v preteklem letu skupno s poslovnim prometom brez trošarine precej nad 2,000.000 Din. Zato bo uprava Združenja posvetila v tekočem letu svoje glavno delo in trud namenu, da dokaže državni oblasti, da so davčna bremena naših gostilničarjev neznosna in da niso v nobenem sorazmerju z njihovimi dohodki. V tem ga. bodo podpirale tudi vse ostale organizacije v banovini, ki že zbirajo v ta namen točen statističen material.
Zadružna uprava je lani izdala 19 uspo sobljenostnih spričeval na podlagi urade nih dokumentov. Vedno je tudi zelo upoštevala vdove in najbližje sorodnike u-mrlih članov, oziroma njihove prošnje, če se je le soglasno prepričala, da so bili prosilci najmanj 4 leta zaposleni pri obrti.
Tajniško poročilo je bilo'brez ugovora soglasno odobreno, prav tako revizijsko poročilo g. Resnika. Lanski blagajniški promet izkazuje 87.739 Din, višina premoženja 76 405 Din, proračun za tekoče leto pa je določen na 57.300 Din dohod-
kov in prav toliko izdatkov. Popolno soglasje je bilo doseženo tudi pri določitvi članarine.
Z zadovoljstvom so sprejeli zborovalci na znanje poročilo o lepih uspehih in brezštevilnih intervencijah uprave in a-gilnega tajnika glede krošnjarjema z vinom, socialnih dajatev, dosege 10% kala pri vinskem moštu in 1 in pol% pri vinu, sodelovanja v tujsko-prometnem gibanju, zimsko-sportnih prireditev, borbe proti zasebnim kuhinjam, policijske ure, registracije obrtnikov, uspešnega znižanja cen plina itd.
Pri volitvah je bila soglasno izvoljena za bodoče leto dosedanja uprava z gosp. Valjakom na čelu, nespremenjen je ostal tudi nadzorni odbor, dočim so bili v častno razsodišče izvoljeni gg.^ Strehar, Halbwid'l, Klešič, Spatzek in Čerin.
Ker vidi mariborsko gostilničarstvo pravi napredek vsega stanovskega dela in izboljšanje položaja samo v veliki in močni gostilničarski osrednji organiza-1
ciji ter vidi v cepljenju sil in moči le o-viro,- je občni zbor soglasno sklenil, da pristopi v članstvo Zveze gostilničarskih združenj za vso dravsko banovino, katere ustanovni občni zbor bo drevi v Ljubljani in katere glavni tajnik bo g. Peteln, ki se je ob tej priliki tudi poslovil od mariborskih. gostilničarjev in drugih lastnikov javnih lokalov. Navzoči so to imenovanje sprejeli na eni strani z obžalovanjem na znanje, ker pač predobro vedo ceniti njegove neprecenljive zasluge za mariborski in splošni gostilničarski stan, za kar so mu izrekli najiskrenejšo zahvalo, na drugi strani pa zopet z veseljem, da mu bo v novi osrednji organizaciji slovenskega gostilničarstva dana še šiTŠa in odločilnejša možnost uspešnega udejstvovanja v dobrobit vsega gostilničarskega stanu.
Ko je bilo zadovoljivo rešenih še nekaj drugih več ali manj važnih stanovskih zadev in vprašanj, je predsednik gosp. Valjak zaključil nad 3 ure trajajoči in vs» stransko zadovoljivo uspeli občni zbor.
Shod narodnega poslanca Petovaria pri Veliki Nedelji
Skoraj ne mine nedelja, da ne bi priredil naš narodni poslanec g. Lovro Pe-tovar shoda v svojem okraju, na katerem sporoča z vedno samo njemu lastno domačnostjo svojini volilcem o delu v narodni skupščini. Tokrat, v nedeljo 15. januarja, si je izbral za svoj shod Veliko Nedeljo, kjer še od volitev ifi bil, da tudi tukaj poda volilcem račun po izvršenem delu in seznani volilce z ornimi zakoni, ki jih skupščina še pripravlja. Bil je to že okoli 40. shod, ki ga je narodni poslanec priredil v svojem volilnem okraju. Kljub temu, da je bila to prva nedelja, ki je sledila zloglasnemu pastirskemu listu, se je shoda po rani maši udeležilo 250 volilcev, ki so budno sledili izvajanjem in poročilom narodnega poslanca.
V skoraj dveurnem govoru je podal uvodoma vso zgodovino političnega razvoja izpred 6. januarja 1929. do danes ter ob koncu še posebej ožigosal razdiralno delo našega rojaka dr. Korošca, ki je z zadnjim činom podrl za seboj vse mostove politične preteklosti ter s svo-iimi ljubljanskimi punktacijami pokazal, da pljuva v lastno skledo. In kakor se doslej še nikdar ni-mogel vzeti resno, se tudi sedaj ne more vzeti resno ne kot slovenski, še manj pa kot jugoslovanski politik. V tesni zvezi s tem početjem je omenil gospod poslanec brezvestno in hujskajočo gonjo cerkvenih krogov napram našemu Sokolstvu, od katerega bi se moral marsikdo učiti pravili krščanskih čednosti in ljubezni do bližnjega.
Za svoja izvajanja je prejel narodni poslanec vsestransko pohvalo. Po kratki debati, v kateri je odgovarjal volil-
cem še na stavljena vprašanja, je predsednik krajevne organizacije JRKD g. Jakob Prajdl izrekel ponovno zahvalo poslancu in zaključil lepo uspelo zborovanje.
Sokolstvo
Skupščina Sokola Maribor I. Sokolsko društvo Maribor I. (kadetnica) ima v soboto 21. t. m. svojo letno skupščino v društveni telovadnici. Društvena uprava bo položila račun o lanskem delu, razen tega pa se bo govorilo tudi o zadnji gonji proti Sokolstvu in je zato skupščina za članstvo strogo obvezna. Vabljeni tudi prijatelji društva. Zdravo!
Sokol Studenci.
Smučarski odsek priredi v nedeljo 22. t. m. na Pohorju prvenstveno smučarsko tekmo na 10 km dolgi progi. Start piri Ruški koči. Prijave prejema društvo do
21.	t. m. Sosednja sokolska društva lahko tekmujejo izven konkurence.
Sokolsko društvo Maribor - matica, ponovno opozarja svoje članstvo na član*> ski sestanek, ki bo drevi ob 20. uri v anali dvorani Narodnega doma. Dnevni red: Razgovor o občnem ziboru. Pridite polnoštevilno ob določeni uri. Zdravo!
u
Telesna kultura v radiju. » '. . . in sedaj vzbočimo prsi naprej kolikor le moremo.*
Usodne številke in ljudska praznovernost
in
številki 7 in 13 v praznoverju starih modernih narodov.
Leta 1916. se je nemški zrakoplov tipa 'Zeppelin«, registriran pod številko »L ^2«, ponoči, zadet od sovražnega šrap-hela, vnel v trenutku, ko je plul nad Londonom. Plin, ki je do tega trenutka Poslušno nosil ogromno zračno ladjo visoko v zraku, je postal tedaj njen naj-uujši in najnevarnejši uničevalec. Ko je zrakoplov strmoglavil na tla in so prihiteli k njemu angleški vojaki, je kapitan 2rakoplova, ki so ga potegnili izpod razvalin, v agoniji in v smrtnem hropenju ‘e še izjecljal besede: »Dreizehn, drsi-Zehn, dreizehn... « Angleži nikakor ui-mogli razumeti, v kakšni zvezi naj bi Lila usodna številka s katastrofo »Zeppelina L 32« pri nočnem napadu na London. •
Sele leta 1931, torej polnih 15 let po takratni katastrofi, je neki radovedni novinar poiskal ladijski dnevnik nesrečnega »Zeppelina« in na svoje veliko začudenje ugotovil, da je bil to trinajsti polet Zeppelina »L 32« nad Anglijo...
število 13 je krepko poseglo tudi v literaturo. Victor Hugo je pisal 14. februarja svoje »Choses vues« in je med drugim napisal tudi naslednji odstavek: »13 nas pre " ■ :a. S'r,vi ves j' nuar nas ie Lilo ob četrtkih po 13 za mizo. Iz Pariza
1 smo odšli 13. februarja. V vagonu nas je bilo 13. Sedaj stanujemo v Rue Sadit Maur št. 13«. Mesec dni pozneje, v noči' 13. marca, je Victor Hugo pisal nas led- j nje: Vso nocojšnjo noč sem prebedel.' Nisem mogel spati in neprestano sem mislil na številke. Prav enako, kakor so tudi Pitagoru številke odganjale san. Mislil sem na vse one številke 13. ki so se nenavadno ujele in pomešale in ki -n,-, j neprestano preganjajo vse do danes 15 marca, Na vsak način bom zapustil hišo. v kateri prebivam in poiskati si moram drugo stanovanje.« Vedeti pa' je treba, da je Victor Hugo naslednjega dne izvedel, da je 13. marca ob 7. uri zjutraj nenadoma umiri njegov Charles...
Pripoveduje se, da je ruski car Aleksander lil. nenavadno sovražil in se strašno bal števila 13. Trinajstega dne v mesecu ni pod nobenim pogojem hotel podpisati kakega državnega akta. Njegovi ministri so to dobro vedeli in so se zato izogibali tega termina. Stalno računajoči s tem carjevim predsodkom, so mu večino državnih ukazov prinašali na r-odpis ali dan prej ali pa dan po trinajstem, torej 12. ali 14. v mesecu. Število 13 je nenavadno zvezano tudi s slavnim skladateljem Rihardom Wagnerjem. — Wagner se je rodil leta 1813., umrl ie 13. februarja. Njegovo ime in priimek imata v nemškem originalu 13 različnih “rk. Napisal .ie 13 muzikalnih dram. v:;	!„vr>	nrcdsf've v Rayre”tbn so
se pričele 13. avgusta. Wagner je kon-
čal kompozicijo »Tanhauserja« 13. aprila 1844. Premiera v pariški operi je bila 13. marca '1851., bil: pa je to nenavadno bitrra predstava, polna demonstracij i;n incidentov. Doživela pa je pri reprizi 13. rmra	torej	mnogo let pozneje, fe-
r.oiuouaicu uspeh. Zadnje bivanje Wag-rierja v Layrcuthu se je končalo 13. septembra. Zadnjič se je sestal z Lisztom v Benetkah 13. januarja 1883. Umrl je v irinaistem letu nemškega cesarstva.
Kakor pride za dežjem solnce, za žalostjo veselje, tako so tudi poleg nesrečnih trinajstič za mnoge ljudi tudi srečne trinajstice. To vidimo lahko vsak dan v našem življenju, kjer na pr. gotove trgovine, banke, podjetja itd., ki poslujejo, v hišah s številko 13, uspevajo nad vse sijajno.
Pri mnogih mongolskih in indijskih plemenih pomeni število 13 še dandanes srečo in zadovoljnost. Mnogi zelo znani in slavni ljudje so vedno verovali, da je njihovo število 13 srečno. Tako je na pr. Boudelaire nekega dne izjavil:	»Rodil
sem se v ulici Hautefeuille na številki 13, na številki, ki jo imam zelo rad«. Bivši predsednik francoske republike Doutnergue, čeprav odločen sovražnik vseh predsodkov, se ni bal števila 13, ki ie bilo zanj zelo ugodno, temveč se ga ie celo oklepal z nekim nehotenim veseljem. Izvoljen je bil 13. junija 1924. in sicer od trinajste zakonodajne skupščine. Prav tako je sodelovalo pri arktičnem potovanju Fridtjota Nansena ravno
13 oseb in odprava se je posrečila v vsem začrtanem obsegu, kar je sicer zelo redko pri polarnih ekspedicijah. Znani angleški marša! Roberts pripoveduje v svoji knjigi »Enainštirideset let v, Indiji«, kako je pričakal novo leto 1857. na večerji z 12 svojimi častniki. Za mizo jih je torej sedelo 13. Kmalu nato so se uprla nekatera hindska plemena in je v bojih z njimi padlo mnogo angleških častnikov, mnogo pa jih je postalo žrtev atentatov. Značilno pa je, da od onih čast-ikov, ki so silvestrovali z njim pri 'številu 13, ni bil ubit niti eden.
Na Angleškem imajo tudi poseben »Odbor za borbo proti predsodkom«, ki vodi energično propagando proti predsodkom glede števila 13 oseb za mizo. Nekemu anglikanskemu pastorju se je posrečilo pred 7 leti v enem dnevu poročiti 13 mladih parov. V teh 7 letih pa živi vseh 13 zakonskih parov v maj lepši slogi in sreči.
V Londonu obstoja že 23 let »Klub trinajstorice«, čigar člani, točno 13 po številu, trdijo in dokazujejo, da se klubu in njegovim članom od dneva ustanovitve do danes ni pripetila še prav nobena nezgoda ali nesreča, čeprav so bili klu-■bovj. člani med svetovno vojno vojaki na fronti. Vsi so se vrnili domov zdravi in čili ter ni bil med njimi nihče niti ranjen. Pred 2 letoma je eden izmed članov umrl in sicer baš 13. januarja. Ta-šoi se je javilo za soreiem v klnib na njegovo mesto več sto kandidatov.
Stran t
Mariborski »V E Č E R NI K« Jutra
tKmmmmmmmmmmmrnmmmmmmmmtmmm
V M a. r j 5 o r tj, dne 18 T. 1933.
~T-M»iminriT iil«iiMmiin- iimii	.	..*•
Jtadfsfav Rudmn
Rod	na razpotju
( Povest)
Enakomerno so odmevali udarci od sivih sten in se izgubljali tam daleč nekje v hrastovi meji in v tesni dolini med Rebračami in Pasjim repom. Kakor da je yse tako kakor je bilo, kakor da se nič ni spremenilo...
XII.
Zopet je hodi Cahairija v kamnolom, sedel na enonogem stolu in vihtel kladivo uro za uro, dan za dnem. Na Mozarjevo odpoved je pozabil in tudi na stroj ni več mislil. Zagrebel se je vase, zapredel se v svojo vero ter postal nem in nedostopen. Z nikomur ni govoril, ne. s sinom ne s hčerjo. Le samemu sebi je zaupal, le v samem sebi je iskal opore — vse drugo mu je bilo tuje, spremenjeno in sovražno. Antikrist je obseočil zemljo, zaril se ji v drob, zastrupil ozračje, a njega, O-harije, ni mogel obsenčiti, ni se mogel zagrizti vanj in ne zastrupiti njegove vere.
V meji nad kamnolomom so ščebetale senice, po zraku so brenčale mušice in tudi prvi metulji so že jadrali preko prisojnih brežuljkov. Gabarija je strmel za njimi, in zdelo se mu je, da se je komaj zdaj prebudil in spoznal, da mu je od vekomaj bilo usojeno biti samemu. Im skoraj srečen in zadovoljen je bil v tej svoji samoti. Samo včasih ga je obšla grenka tesnoba, da mu je legla preko oči globoka tema in se je iz nje stegnila koščena okrvavljena roka. Tedaj je sklonil glavo, stopil pred Marijino podobo in molil. Molitev in vera sta mu pregnali mrak, razpodili tesnobo in odvrnili koščeno
okrvavljeno roko.
Tako je živel in delal Caharija do tistega dne, ko je zagledal v kamnolomu stroj, v katerega poprej ni veroval. Nenadoma, da se niti osvestiti ni mogel, je stala pred njim strašna jeklena pošast, bruhala ogenj in škripala z zobmi, kakor pravi pravcati zmaj iz pravljice davnih otroških dni. Stroj, ki je zamenjal njega in njegovo delo, ki je porušil temelje njegovega življenja in nadaljevanje Blažonove tradicije. Osupel je obstal in onemel. Udi so mu otrpnili, roke so mu kakor mrtve obvisele ob telesu in zazdelo se mu je, da se pogreza neskončno globoko v kamenita tla. Stroj pa je sopihal, vreščal, ropotal in tulil kakor pobesnela pošast.
Trenutki nepopisne osuplosti so sledili, preden se je Cahairija zavedel vse resnice tistega spoznanja. Tedaj pa, ko se je zavedel, je planil kakor lev, ki brani svoj plen, zagnal se v ljudi in jih s stisnjenimi pestmi tolkel, suval in bil.
»Proč!« je r jul.'»Proč, Antikristi! Moj je kamnolom in moje je delo. Izginite s teh tal, ki so prepojena z mojo krvjo!«
Ljudje pa so se mu smejali kakor nebogljenemu otroku in se še jezili niso.
»Pa saj vi niste krivi,« se je domislil Caharija. »Hudič je kriv, ki je stroj iznašel in mu svojo dušo vdahnil.«
In kakor da je stroj zares živ in da ima zares dušo, se je zagnal vanj, bil po njem s pestmi in ga suval z okovanimi čevlji. Toda stroj se ni premaknil; udarci so odskakavali od njegovega splozkega jeklenega telesa in boleli njega, Caharijo. Obnemogel se je zgrudil naposled na kolena; ves zasopel je bil, solze so mu oblivale stara Ilca in bele pene so se mu usipale iz ust.
Stroj pa je sopihal, cvilil iin ropotal, kakor da bi se krohotal njemu, staremu in obnemoglemu in v jezi iz* gubljenemu...
»Antikristi! Hudiči!« je rjul starec in vedno boli lezel vase, da so ga morali prijeti in odnesti iz kamnoloma.
Strt in zlomljen, kakor drevo, ki ga je burja prc* rnsgala, je ležal v svoji postelji v bajti pod hrastom in se dolgo ni zavedel. Ko pa je odprl oči, je bil ves spremenjen. Blazna izgubljenost mu je sijala iz oči, lica so mu bila nabrekla, roke nemočne in vele. kakor posušene veje na drevesu. Samo okoli ustnic mu je poigraval .zagoneten smehljaj, ves grozen v svoji negotovosti in nedoumljivosti. France je strmel vanj in si ni mogel dopovedati, da je to tako spremenjeno bitje zares njegov kstni oče. Marička jc čepela poleg postelje in se je jokala; srce ji je parala neskončna bolečina.
Le polagoma si je starec opomogel in se zopet osvestil, a ko je zaslišal ropotanje stroja vl kamnoloma, je znova ves vztrepetal.
»Zabijte okna in vrata!« je zaprosil. »Hudiči rjove jo; dušo bi mi radi odnesli, kri bi mi radi izpili.. .*
Vzpel se je v postelji, zakrilil z rokama in se blazno branil:
»Pustite me! Nisem vaš. Moj bog ni Antikrist!«
»Pomirite se, oče!« je zaprosil France. »Zboleli boste.«
Starec ga je pogledal z izgubljenimi očmi in se is grozotno zasmejal:
»Saj si tudi ti Antikristov, ha-ha-ha... Pa so rekli, da si moj sin...«
(Se bo nadaljevalo.)
Soort
Nedeljski smuški krmarski in učni tečaji!
Zimskošportni odsek Slovenskega planinskega društva v Mariboru je v prid celotnega smučarstva oživotvoril izvirno zamisel, da za vso zimsko dobo otvori nedeljske smuške, krmarske in učne tečaje s tem-le programom: Namen tečajev je, nuditi vsakemu smučarju, začet niku in izvežbancu, priložnost za temelji to smotreno vežbo ter za izvedbo čim več krmarskih voženj. Program krmar-skih voženj se nanaša na vse one gorske skupine, ki jih je mogoče doseči iz Maribora z eno ali dvodnevnimi izleti, in sicer: Pohorje, Kobansko (Kozjak in do Košenjaka), Kotlje, Plešivec, Uršlja gora, Peca, Raduha, Travnik, Smrekovec, Mozirska pianina, Savinjske alpe itd. Ob ugodnem snežnem vremenu trajajo tečaji preko zime do Velike noči ter nudijo prijatelju zimske turlstike sledeče ugodnosti: a) Družabni priključek za bližnje in daljše izlete, krmarske vožnje, b) Za vsak še neznan teren zanesljivega, izkušenega vodnika in planinskega tovariša. c) Pravo tehnično-smuško izobrazbo, ki se ne pridobi na vaditeljskem prostoru krajevno vezanega smuškega tečaja, temveč samo pri vedno se menjajočih nalogah v različnem terenu, č) Pri vsakem izletu bo nekaj ur posvečenih smotrenemu vežbanju, od osnovnih po-četkov preko strmtnske tehnike do viso-koalplnske zimske turistike. d) Stroški se bodo znižali na najnižjo mero, udeležencem ne bo treba skrbeti za vozovnico,
prenočišče, prehrano itd. e) Radi razdelitve udeležencev na novince in izveežba ne se bo določil tudi delokrog, ne da bi bil pjjvi radi drugega oviran, f) Odkrila se bodo mnoga, doslej še malo znana izborna smučišča. K udeležbi so vabljeni gojitelji belega športa, ne glede na klubsko pripadnost. Vsakokratno zbirališče, pohod in cilj se bo razglasil vsak teden po dnevnikih, z lepaki v Izložbenih omaricah ter pri »Putaiku«, ki sprejema vse prijave in daje tudi vsa pojasnila.
Mariborski zimsko-sportn! teden.
Sestanek vseh blagajnikov in rediteljev, ki so se prijavili, da bodo sodelovali pri propagandnem drsanju v nedeljo 22. trn., bo v petek 20. t. m. ob 18. url v Aljaževi sobi pri »Orlu«. — MZSP.
Mariborski smučarski klub
priredi svojo klubsko tekmo ob priliki podzvezinega prvenstva, ki bo v nedeljo 2?. t. m. na Pohorju. Propozicije so iste kakor v razpisu za tekmo, ki je bila določena za 8. trn. Prijave sprejema MSK, trgovina Stoječ, Jurčičeva ul. 8.
Konjice
Sokolsko društvo Konjice sklicuje za danes ob 20. uri v Narodnem domu sestanek vsega članstva z dnevnim redom: 1. Čitanje pastirskega lista; 2. stališče k njemu, resolucija in zadevni sklepi, ter 3. slučajnosti. Sestanek je za vse članstvo strogo obvezen. Društvena uprava je odposlala zvezinl upravi brzojavko naslednje vsebine: »Ogorčeni radi nečuve-
nega napada katoliškega episkopata na Sokolstvo in radi rušenja državnega in narodnega edinstva po neodgovornih osebah zahtevamo zadoščenje In kliče-mo:	»Živijo	kralj,	živijo	Jugoslavija!«
Brzojavka iste vsebine je bila odposlana tudi g. min. predsedniku dr. Srskieu. Enaki brzojavki sta odposlali obe četi v Konjiški vasi in Špitaliču ter ostalih 7 sokolskih edinic dravinjskega okrožja.
Iz strelske družine Konjice. Občni zbor strelske družine bo v soboto 21. t. m. ob 18. uri v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom.
Maskerado priredi strelska družina Konjice na pustno soboto 25. februarja ob 20. uri v gornjih prostorih Narodnega doma, na kar opozarjamo ostala naša društva, da ne prirede na ta večer kake svoje prireditve, čisti dobiček se porabi za zgradbo strelišča.
Sokolska lutkovna predstava »Začarani gozd« v treh dejanjih bo v soboto 21. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 22. t. m. ob 15. uri v dvorani Nerodnega doma.
Občni zbor JRKD v Oplotnici je bil v nedeljo 15. t. m. v gostilni Lipuš s številno udeležbo članov krajevne organizacije. Zbor je vodil predsednik g. Franc Petelinšek. Po poročilih funkcionarjev je bila volitev novega odbora, ki mu predseduje zopet g. Franc Petelinšek. V odbor so bili izvoljeni zastopniki vseh slojev. Na zboru je poročal narodni poslanec g. Karel Gajšek o delu v narodni skupščini in o predvidenih javnih delih v okraju, ki se bodo izvršila z državno subvencijo. G. dr. Ervin Mejak je zbor
pozdravil v imenu okrajne organizacija in se bavil z »ljubljanskimi punktacija-mi«. Okrajni tajnik g. Ciril Žagar je obravnaval nekatera organizacijska vprašanja. Zbor je potekel v najboljšem razpoloženju prisotnih, ki so vsi obsojali razdiralno delo neodgovornih oseb v naši državi in je bila sprejeta zadevna resolucija soglasno in z velikim odobravanjem.
Večerkovičevo brivnico v Konjicah I* prevzel tukajšnji brivec g. Radič, ki bo sedaj imel brivnico v dveh lokalih.
Poljčane
Gostovanje studeniške šolske mladine*
V nedeljo so gostovali na tukajšnjem sokolskem odru šolarji iz Studenic pri Poljčanah z Ivana Albrehta »Siroto Jerico«. Peli in igrali so dobro. Zlasti so malim in velikim gledalcem ugajali palčki, mačeha, oče, Jerica, kralj, vile z Radomilo na čelu, pa tudi dirugi. Z igro je imelo opravka celokupno tamošnje učiteljstvo, glavna režija pa je bila v rokah učitelja Štefancijoza. Pevske točke je naštudiral in spremljal na klavirju upravitelj g. Živko. Da so bile tudi maske v redu, je poskrbel tukajšnji brivski mojster g. Pri* stonik. — Obisk je bil Še precejšen, zlasti če upoštevamo zimsko vreme in pa dejstvo, da so si že mnogi ogledali igrico v Studenicah ob- priliki njihove šolske proslave. Korajžni prireditelji, ki so si upali v času, ko je zunaj sneg in mraz, z doma »po svetu«, so si ga vsekakor zaslužili.
Mali o
Razno
NAGELJČKE.
šopke, vence. Kličite telefon 27-66 Jemec, vrtnarstvo. 179
JA. NE POZABI, da lahko najboljle prodaš dobre knjige, starinske reči, ka kor nakit, zlatnine, srebrnino, obleko, pohištvo Itd. In naj-cenejše kupil v Grajski starinarni, Trg svobode 1	4000
AVTO PLAHTA
je bila najdena 8. januarja na Koroški cesti 165. Kdor jo Je izgubil, naj se zglasi na gornji naslov.	202
KDOR PREVOŽNJE
potrebuje naj se obrne na tvrdko Murko, Meljska cesta št. 24.	199
Kupim
STANOVANJSKO HIŠO
v Mariboru, po možnosti tudi s trgovskimi lokali, kupim takoj. Cenj. ponudbe s točnim opisom in navedbo cene na upravo »VeČernika« pod šifro »Takojšnja gotovina«. 310 a
Stanovanja
STANOVANJE
v mansardi, vilika soba, mala kuhinja, čisto separirano, takoj oddam le stalno nameščeni starejši 2—3 članski stranki. Najemnina Din 300.— mesečno. Vprašati Sritarjeva
^^"•'"S^ANOVANJE m
dve sobi in kuhinja, z električno razsvetljavo, oddam. Cena 270.— Din, Vprašati Ce-sta na Brezje 54, Pobrežje.
Prodam
NA PRODAJ
omara za obleko in v zelo dobrem stanju, vpra-Sati v Dr. Karl Verstovškov! ulici št. 6, II. nadstr. vrata 19.
perilo
Vpra-
Pouk
ENOLISH LESSONS Miss Oxley, Krekova ul. 18/II 165
Znania žali
PRIJATELJICI
za kratenje dolgih zimskih ve čerov Iščeta dva vesela go spoda. V poštev pridejo samo dobre družabnice. Cenj. dopise
naj se pošlje na upravo lista pod šifro »Kratek čas
209 a
NEŽNE. NESEBIČNE LJUBEZNI
zaradi ljubezni, ki se ne plaši ovir in predsodkov, si želi gospod globoke duševne dojemljivosti. Hrepeneče duše v mestu alt ne predaleč na deželi, zlasti pa samevajoče učiteljice. naj se oglase pod šifro: »Zvezde z neba« na upravo »Večernika«. po možnosti s sliko! Diskrecija obojestranska častna zadeva! 21 la
Javna I citacija!
Cirka 400 komadov steklenih cilindrov za pe-trolejske lampe se bo prodalo na javni licitaciji v tovornem skladišču v Mariboru, glavni kolodvor, dne 20. januarja ob 10. uri.
Z? hvala
V težki bolest' vsled izgube naše srčno ljubljene soproge, oziroma matere, gospe
Rozalije Omukc, roj. Kraner
soproge posestnika In gostilničarja,
ki nas je nenadoma zapustila v svoji najlepši dobi 35 let, izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem kakor Č. g. oo. kapucinom, Proštov, gasilnemu društvu v Studencih za darovano cvetje in njegovo neumorno, požrtvovalnost pri vsem aranžiranju pogreba, dalje godbi Proštov, gasilnega društva in pevskemu društvu »Enakost« v Studencih za v srce segajoče žalo stipke, gg zastopnikom mestne policije, finančne kontrole, sodišča itd. v Mariboru, orožniške postaje v Studencih, stanovskim tovarišem Gostilničarske za druge Maribor-Studenci. zastopnikom Zveze špediterjev in autotaksijev v Mari boru, darovalcem cvetja in sploh vsem, ki so našo ljubljeno pokojnico spremili na zadnji poti.
Posebna zahvala pa županu in načelniku Proštov, gasilnega društva v Studencih E- Alojziju Kalohu, ki se Je na grobu pokojne botre gasilske zastave po slovll v pretresljivih, v srce segajočih besedah.
Se enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste našo nenadomestljivo soprogo in mater spremili na zadnji poti.
Studenci pri Mariboru, 18. januarja 1933.
206	m.
Žalujoči soprog In hčerki.
fedafe konzorcij »J utr?* s Uubljaoi; predstavnik izdajatelja »rt urednik: RADI VOJ RFHar v
STANKO DETELA v Maribora
Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
čil
se
iv
s«
ra;
ute
UOj
sic
ttic
res
za;
bil,
la
mo
ske
tli' ;
njo doj str; Cip *z : cea rok sev
ho
moj
vez
Utlo
®zii
sivi
Anj
v0j;
fejo K v6n bre Sre ^0\ terc ie < neir
h
kor
Grč
•tak
Kac
ant;
eni
stre
»rei
intf
t
Č02
ifitc
«9!
R
S(
h\
h\
obl
*he
He
Dre
Hip
. E dej
le
Hit
Dal
nič
«ar
'a-1 se
Vpf
■ter