STROKOVNI TISK 
Napovedovanje preteklosti 
uporaba GIS-a v arheološki študiji 
oto Hvara 
(Zoran Stančič in Vincent Gaffney, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1991) 
Jeseni 1991 je pri Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete izšla knjižica · 
Napovedovanje preteklosti - uporaba GIS-a v arheološki študiji otoka Hvara. Na 
približno stotih straneh ter v dobrih šestdesetih ilustracijah, od teh štirih barvnih in 
osmih tabelah, podaja bralcem nekaj informacij o aplikacijah tehnologije GIS-a v 
arheoloških regionalnih raziskavah. Delo je pravzaprav rezultat dolgoletnega 
sodelovanja Oddelka za arheologijo ljubljanske Univerze s številnimi slovenskimi, 
hivaškimi, srbskimi, angleškimi, kanadskimi in ameriškimi inštitucijami, med katerimi 
je treba omeniti zlasti Arheološki muzej v Splitu, Zavod za varstvo naravne in 
kulturne dediščine otoka Hvara in Arkansas Arcbaeological Survey, ZDA Delo je 
naprodaj pri izdajatelju na Aškerčevi 12 aH v knjigarni Mladinske knjige pri 
Konzorciju. 
Namen knjižice je relativno skromen: predstaviti analitične zmožnosti GIS-a 
arheologom in širšemu krogu strokovnjakov s področja družboslovja in humanistike. 
Vsebina je razdeljena na dva dela. V pivem so kratko predstavljeni osnovni koncepti 
in načela GIS-a. Tu del je namenjen predvsem začetnikom in bo geodetski publiki, ki 
GIS že detajlno pozna, verjetno nezanimiv. Upamo pa, da bo bralcem Geodetskega 
Geodetski vestnik 36 (1992) 1 
vestnika toliko bolj zanimiv drugi, obširnejši del knjižice, ki predstavlja regionalne 
arheološke raziskave. Čiste arheologije je v knjižici relativno malo, zgolj toliko, da 
dobi bralec osnovni vpogled v kronologijo in stanje raziskav. Tudi teoretski pristopi 
bodo marsikoga spominjali na znane prostorske modele, ki si jih je arheološka 
znanost izposodila pri geografiji. Predstavljene so različne specialistične študije 
posameznih arheoloških problemov z uporabo GIS tehnologije, predvsem pa se 
osredotoča na probleme definicije vplivnih območij in meja arheoloških najdišč, 
analize ekonomskih potencialov posameznih skupnosti ter izdelave prediktivnega 
modela poselitve in komunikacij v preteklosti. Ob nekdaj uspešnih aplikacijah je 
predstavljena tudi študija, ki zaradi pomanjkljivih podatkov ni dala rezultatov. 
Skratka, gre za delo, ki v nasprotju z lokacijskimi informacijskimi sistemi promovira 
analitične zmožnosti rastrsko orientiranih GIS-ov. Nekateri rezultati študije so bili 
zelo na kratko predstavljeni geodetski javnosti v prispevku enega od avtorjev pod 
naslovom Opazovanje sedanjosti za spoznavanje preteklosti - GIS v arheologiji 
(Geodetski, vestnik, 1991 (35), štev. 2, 72-76). 
Končno velja poudariti, da je bilo terensko in raziskovalno delo opravljeno v 
sodelovanju s številnimi institucijami v zares široko zastavljenem mednarodnem 
Projektu Hvar. Projekta so se med drugimi udeležili strokovnjaki in študentje iz vseh 
univerz na ozemlju bivše Jugoslavije, kjer se poučuje arheologija. Knjižico lahko 
danes razumemo kot bojazen, da nas politična realnost iz dneva v dan bolj ločuje, in 
upanje, da znanost lahko pomeni vez tako na strokovni kot tudi na osebni ravni. 
mag. Zoran Stančič 
Prispelo za objavo: 21.2.1992 
Geodetski vestnik 36 (1992) 1