O Sokratovi metodi s posebnim ozirom na Platonovega Menona in o pojmu. p vitla zvezda grške slave je že otemnevala, ko je začela ena ' naj lepših in močnejših vej na drevesu grške olike se mogočno širiti, namreč filozofija; jaz menim ono filozofijo, kterej začetnik je Sokrat. Na Sokratovi podlagi je sezidal njegov bistroumen učenec Platon velikansko poslopje, kteremu krona je nauk o idejah. Jedro Sokratovega truda na filozofičnem polji obstoji, kakor nam Ksenofont, Platon in Aristotel soglasno poročajo, v tem, da išče pravo vedo v imenu delfiškega boga.1) Kdor pa hoče kaj temeljitega vedeti, mora po Sokratovem mnenji najprej pojme stvarij poiskati, t. j. prašati se, kaj da je stvar,2) o kterej se govori. Za tegadel je Sokrat pojme stvarij iskal v vseh razgovorih se svojimi prijatelji in te je priznaval kot edino pravo in resnično podlago vede. Če si hoče kdo temeljito in pravo vedo pridobiti, mora samega sebe izpraševati, kaj da ve in kaj neve; nič se ni Sokratu bolj abotno zdelo, kakor če se človeku dozdeva vedeti, kar neve.8) Torej zahteva od vsacega, da sam sebe spoznava in izprašuje; to je vsacemu neobhodno potrebno. S tem še le sprevidi, kaj da ve in kaj se mu samo dozdeva. Sokrat pravi v Plat. Apol. 28. E, da je njegov svet poklic modrovaje in samega sebe in druge izprasevaje živeti; on trdi (v Apol. 38, A), da ni veče dobrote, kakor o tacih rečeh se vsaki dan razgovarjati, o katerih se on; ker o de avetjhaarog ßiog ov ßimr'og av&gcbam. Tako vedno samega, sebe izpraševaje je Sokrat previdel, da njegova veda njegovim tirjatvam o vedi ne zado- 1) Plat. apol. 28, B, 31, A, kjer pravi »e zagovarjaj«: Sit d’ šyio zvy%dm •zoioi'zot, iino toC tfeoč i)J jzölei 6td6a&ai, tv&lvds äv xataro^aaiTt. s) Ksen. mem. IV. 6, 1: *1 Sxaoxov uy räv önmv. 8) Ke on. mem. III. 9, 6: iiuvlav yt ivccrriov fxiv eqcrj ehai aocpta, ov fiivzoi yt ti;p ävtniuztuonvvrjv fiavtav rb de nyvoeiv iavtbv xal firj a oUt do£d£uv re xal o'ua&ai yiyvarry.siv iyyvzdzco [xccvlag (Xoyi^tzo tlvai. Enako govori Sokrat v Platonovej apol. 29. B: rovro na g oix äfiufrla iariv uvtTj i] inovtiäiczog, fj rov oha&at, udivai 5 oi’x oldsv. stuje. Iz tega sledi njegova nevednost, ktero je za svojo edino vedo priznal. Trdil je namreč, da nič neve;4) zarad tega ni hotel javno kot učitelj nastopiti,5) kakor sofisti, tudi učnine ni jemal; on ni hotel učiti, ampak se svojim sorazgovarjevalcem praševaje in odgovarjajo učiti se.G) Če terdi Sokrat, da nič neve, gotovo s tem ne priznava, da positivna veda ni mogoča, kakor so trdili akademiki (Cie. acad. I, 12, 44.), ker bi temu vse Sokratovo modrovanje nasprotovalo, ampak on s tem izjavom odkritoserčno razodene svoje duševne razmere in pa tistih, ktere je on pri raznih prilikah izpraševal; o teh se nam mnogo pove v platonovi Apologiji. Sokrat v resnici ni nič vedel, t. j. on ni imel mogočno razpredene teorije, on ni imel nobene sisteme v svojem modrovanji, ktero bi bil na vse strani razširjeval v nepretrganih govorih. Pri vsem tem pa, kar so ljudje do Sokratove dobe kot vedo in modrost čislali, Sokrat ni najšel znamenja prave vede; in to ga je neprenehoma spodbadalo, si pravo vedo pridobiti, t. j. vedo, ki bi imela za podlago pojme. Na to namerava njegova majevtika, na to njegovo vedno izpraševanje, na to njegovo neutrudljivo razgovarjanje o nravno praktičnih rečeh. Ker je bil pa on pervi, ki je zahteval pojmovo vedo, je kmalo previdel, da je ta naloga velikanska in da jo on sam ne more rešiti; zategadel je priznal svojo nevednost. Po tem takem se vjema sokratovo modrovanje v nekterih točkah se sofističnim preiskavanjem. Sokrat se sofističnemu modrovanju zoperstavlja glede terditve, da veda ni mogoča, vjema se pa z njim glede dosedanje filosofije; on namreč trdi, da presegajo naravoslovci v svojih preiskavah meje človeške zmožnosti v spoznanji, kar se natančno iz tega razvidi, da se v najvažnejših prašanjih ne vjemajo.7) Toda Sokrat ni postavil nevedo na prestol, tudi ni imel dvom za naj večo modrost, ampak občutil je nevednost kot naj veče zlo in ni obupal na človeški zmožnosti za vedo. *) Plat. 21, B: yctQ (TocpdiTSQÖg sifu* xivdvvtvti fit* yäo tifiwv ovÖsrtQog ovöev xaXby xayadbv eiStvai, &IX’ ovzog fib oi'tzai zi üätvai ovx tiäutg, iyü Öi äaneQ ovv ovx oläa, ovdi owuai. cfr, p. 23, B; Sytnp. 216, D; Theaet. 150, C. s) Pl»t. Apol. 33, A: tyü ds didaaxalog fiiv ovdevbg mbrrot' iytvdaijr. s) Plat. Mon. 89, E: xaizoi ao'/lßv ys £iyi& xai zoiirwv (idXtatu, o$g äv oi'fiui ifineiQordzovg tirai zov nQdyfittzog; cfr. xoirfi oxhpaa&at Plat. Oharmid. 158, E. f) Kgen. mem. I, 1, 11: t&uvfia^s de, si /itj cpanQ'ov icvzoTf iaiiv, Szi zavza ov dvvaröv iaziv ar&QCÖnoi? evQÜv; irtsl xal zovg ftiyusxov (pQOi'Ovvzag irti tü nsQi zovzm Xiyuv ov zavza. äo£d£w «W« zoig uawon&oig ö/xoimg ätuxtta&ui agög dXh'jlovg. Sokrat je bil svoje nevednosti popolnoma prepričan; zatorej je začel pravo vedo iskati. Popraševal je druge, da bi zvedel, če oni vedo, kar je njemu neznano. Ker je Sokrat samega sebe in druge izpraševal, svoje misli z mislimi drugih ljudi zamenjaval in popravljal, se lahko previdi, da je on le dialogično modroval in pojme iskal. In to ni bilo za Sokrata samo v pedagogičnem oziru važno, da je svoje misli lože tistim vcepil, s kterimi seje pogovarjal, ampak tudi za njega samega, ker je na tak način lože svoje lastne misli razvijal. Način njegovega dialogičnega preiskavanja nam kaže dve strani, negativno in positivno. Perva je uničevalna, dozdevno vedo razdiravna, s katero Sokrat svojega sorazgovarjevalca prepriča, da nič ne ve. Nikavni način Sokratovega modrovanja je Sokratova ironija.8) Sokrat, si svest, da nič ne ve in po vedi hrepeneč, se poda k drugim ljudem. V razgovoru ne trdi nič, ampak si prizadeva praševaje zvedeti, kar drugi o tej ali onej reči vejo. Pri tem se dela takega, kakor da bi se dal rad podučiti, če ravno prav dobro ve, kaj da išče. Razvidi se lahko, da on se svojim prašanjem in odgovarjanjem podučuje. Zdi se nam dostikrat, da svojega sorazgovarjevalca zasmehuje, kedar ga v protislovje se sam sebo zaplete, v katero razgovarjalec zabrede; Sokrat pa, ker nič ne trdi, previdi reč natančno in je napak varen.9) V zapreki,* v katero se sorazgovarjalec zamota, ker previdi, da tega ne ve, kar se mu je dozdevalo, da ve, se dozdevajoča veda v nič razkadi, kakor megla pred solnčnimi žarki zgine. Za tegadel se konča mnogo kseno-fontovih in platonovih razgovorov z nikavnim vspehom: kar smo vedeli, je ovrženo. Sokratova ironija je kritično sredstvo Sokratovega preiskavanja. — Bodi si, da Sokrat res ni imel positivne vede, tako se mu je vendar moralo dozdevati, da je na pravem potu do vede; ako ne bi bil imel pravega pojma o vedi, kako bi bil nek mogel svojo nevednost spoznati in kako nevednost drugih ljudi odkriti.10) To je bilo Sokratu edino le mogoče, ker je po skušnji nabrano vedo strinjeval s pojmovo vedo, t. j. z v njem tlečo idejo pojmove vede. Ta ideja prave vede še sicer ni bila djanstveno dokazana ali realisirana, ali to Sokrata ni 8) Plat. symp. 216, E: ÜQwtvbfitvos de ml nai^oov nuvra rov ßiov TtQog tov? uv&QCOrtovs tiiavt/.H. — Rep. I. 287, A: avrtj 1) sita&vtu HQon'tla 2,toxoa-zovg — Sri ab anoxQlvua&tu ab ou i&eXrjiroig, ÜQOivtvOiO öl y.iü ndvra fidllov TioitjiTu? ij dno'/Jnvoio, u riq r't ae iQonä. 9) Ksen. mem. IV. 4, 9 pravi Hippija Sokratu: tG>v aXXmv y.atays).äg, tQtorwv fih xui iXty/mv ndrrag, avrbg d’ ovdm vnt’/ttv löyof ovöt yvcbfiyv äaocpamcr&ai neol ovö'tvog. — ») Pr. Die Philosophie der Griechen von Dr. Eduard Zeller II, 1, p. 108 sq, 1* prestrašilo, on ni obupal na zmožnosti človeškega duha. On je bil torej pervi, ki je hotel to idejo v djanji skazati. Pot ali metoda, po katerej je hotel do prave vede dospeti, je bila epagogična. Po induktivni poti pripelje sorazgovarjevalca do pojma, do dokaza. Za tegadel ga slavi Aristotel kot utemeljitelja epagogične metode.11) Ker Sokrat ni imel prave vede, ki ima za podlago pojme, jo je začel iskati. Pravo bistvo ali pravi pojem reči pa ni posamezni nazor ali posamezna predstava, ampak nekaj posnetega, kar reč v našem mišljenji nadomestuje. Kdor pozna pravo bistvo podobe, barve ali kreposti, ta ne misli na to ali ono posamezno podobo, na to ali ono posamezno barvo, na to ali ono posamezno krepost; tudi ne na množico posameznih podob, barv in kreposti, ampak on je v duhu spoznal to, kar je skupno znamenje vsake podobe, vsake barve, vsake kreposti; ta je posebna znamenja posameznih reči prezrl in se povzdignil k ovemu občnemu znamenju, ki ga imajo vse stvari, ktere spadajo pod eden in isti pojem. — Da je pa mogel Sokrat do tega skupnega znamenja dospeti, je moral nektere zaslombe imeti, na ktere se je vpiral. Kot take so mu . služili naj navadniši posamezni nazori in predstave, kterih ni bilo mogoče podreti in ki niso potrebovali nobenega dokaza. Iz te podlage se je povzdignil Sokrat v višino pojmov. Ker je Sokrat na ta način reči preiskaval, je morala njegova metoda epagogična biti, t. j. od posameznega k občnemu peljajoča. Sokrat pelja sorazgovarjevalca od dobro znanih ali gotovo nedvomljivih reči v nepretrganem razvitku neprenehoma praševaje in odgovarjaje tako daleč, da previdi neresničnost tega, kar je trdil, da ve, ali pa do pojma dotične stvari in do zaželjene resnice. — Kako da je Sokrat epagogično metodo, ktere stvaritelj in utemeljitelj je on sam, pri svojih raziskavah porabil, lahko previdimo iz spominov na Sokrata, ktere je Ksenofont, sokratov učenec, napisal. Ksenofont pravi (mem. IV, 6, 15): kedar je pa on kako stvar v razgovoru pretresoval, hodeval je skoz naj bolj dognane reči, misleč, da je taka pot v preiskavi naj bolj varna. Tako se je Sokrat n. pr., ko je trideset trinogov v Atenah vladalo, ki so deržavljane neusmiljeno morili in enega zoper druzega hujskali, takole izrazil: „Čudno se mi zdi, ako pastir, pri kterem se čreda manjša in živina vedno «labša postaja, neče priznati, da je slab črednik; Se bolj čudno pa »» rai zdi, “) Arietot. metaph. XIII, 4, 1078, b, 17, 27: ZwxQazovg 6k niQi zag föixfc ayizüg TtQayfiaTtvofievov xccl n tol zofam« OQt^trrxtai xa&olov ^tjzovvzog ngüzov . . . ixslvog tv/.öymg i£rjzn zö xi itrziv — . . Svo yü(t iaziv, & zig «*■ anodoir\ 2'coxgdzei ÖMccicog zotig z' (jraxzixovg i-öyovg xctl zb 6q(£e&ui xa&olov, če se kdo, ki državo vlada in se državljani manjšajo in pohujšujejo, ne sramuje in neče verjeti, da je slab predstojnik države. Torej da prispe do predstave slabega predstojnika države, prične pri prav znani, celo navadni predstavi slabega črednika.12) In ko sta trinoga Kritija in Hariklej — pripoveduje Ksenofont na dalje — ta Sokratov izjav zvedela, sta ga pred se pozvala ter mu prepovedala se za naprej z mla-denči razgovarjati; Harikelj mu celo očita, da dostikrat poprašuje, ako ravno dotično reč ve, in Kritija še pristavi: „Ali teh le se boš vendar moral zdržati, kakor usnarjev, tesarjev in kovačev.“ Ko je enkrat sofist Hipija po dolgem se zopet vrnil v Atene in se snidel se Sokratom, je Sokrat ravno o pravičnosti k nekim govoril ter pravil, da, ako bi kdo kogar hotel dati izučiti za čevljarja, tesarja, kovača ali jezdeca, ni v zadregi, kam naj ga pošlje, da si to pridobi; ako bi pa učitelja pravice iskal, ne bi vedel, kam da bi se obrnil. Sofist to zaslišavši, ga je takole zasmehoval: «Torej ti, o Sokrat, še vedno isto praviš, kar sem že zdavne od tebe slišal.“ — Spoznavši preveliko važnost pojmov za vedo je Sokrat neutrudljivo bistvo rečij preiskaval; ker, če človek pravega bistva rečij ne pozna, nima pravega pojma o tej ali onej stvari, in brez tega ni mogoča prava veda. To nam poroča Ksenofont v spom. IV, 6, 1, kjer pravi: „Sokrat je menil, da morejo ki vejo, kaj da je vsaka stvar, tudi drugim jo razložiti, ki pa tega ne vedo, ni čuda, da se motijo sami in druge. Zategadčlj ni nikdar nehal se svojimi učenci preiskavati, kaj da je vsaka stvar. Tako preiskovanje in razgovarjanje, je trdil Sokrat,13 stori ljudi zmožne resnico od neresničnega, dobro od zlega razločevati; kdor pa to stori, postane ne samo v osobinskem življenji vrl mož, ampak tudi v javnem življenji izvrsten vodja; vrhu tega bode mogel i naj boljše storiti i o vseh rečeh naj boljše govoriti. "Vendar ne dospe Sokrat vsakokrat do natančne definicije pojmove; zadosti mu včasih tudi, če se naj potrebniše lastnosti pojmove navedejo, da na ta način stvar sorazgovarjevalcu čisto jasna postane. Ali se stvar strogo definira ali ne, je zavisno od tistega, s kterim se Sokrat razgo-varja. Ce se pogovarja se sofistom, tedaj zahteva prav sistematično in natančno celo definicijo, če pa s priprostim delavcem, tedaj mu zadostuje prav priprosta in lahko vsacemu umljiva razprava. Neutrudljivo pojme iskajočemu Sokratu je posebno dobro služila vstrajnost, s katero je praševaje misli iz tistega izvabil, s katerim se je razgovarjal. On imenuje to svojo umetnost uaitvmg ali ^auvrixr\ in ta je positivna stran Sokratove metode. On pravi v platonovem 12) Ksen. mem. I, 2, 32. 18) Ksen. mem. IV. 6. 12. Teaetetu,14 da jo je podedoval od svoje matere Fenarete, kijev Atenah kot babica slovela. Sokrat pravi: moja duševna majevtika je cisto podobna njenemu pravzoru, umetnemu pomaganju pri porodu. Tudi jaz imam izurjeno oko, da previdim položaj tistega, kteri nosi v glavi izdelke, pa jaz se pečam z duševnimi izdelki in rekel bi z duševno betežnosto, ktero pri ljudeh koj zagledam. In kakor je glavna naloga porodnih pomočnic z raznimi zdravili in veljavnimi izreki (knpdat) porod zlajšati, enako ravnam tudi jaz pri tistih, v katerih duševni izdelki zorijo. Vendar nadaljuje Sokrat, je moje opravilo, da si je ravno v nekterih rečeh ovemu enako, tudi od njega različno glede na druge opravke v moji umetnosti. Onim zadostuje, če otroka, ko je zagledal beli dan, varujejo in mu strežejo. Moja naloga pa ni tako lahka. Jaz ne smem duševnih izdelkov meni izročenih odgojencev brez vsacega ugovora kot dobre sprejeti; jaz jih moram premisliti in razsoditi, kteri so kaj vredni, kteri so za življenje in kteri so prazni in prave pleve. Pravi vzrok dialektičnega raziskavanja in filosofični poi«6n Sokratovega truda in delovanja je Ksenofont prezrl. Ksenofont si je v spominih na Sokrata le prizadeval dokazati, daje bil Sokrat pobožen, v vfakem oziru pošten človek, da je hotel se svojimi pogovori in podukom kjerkoli mogoče koristiti. Vrhu tega je bil Ksenofont jako treznega in praktičnega mišljenja, da lahko rečemo, ka so njegovi spomini le senca pravih Sokratovih pogovorov. Ksenofont povdarja v vseh Sokratovih pogovorih z rokodelci, umetniki in drugimi ljudmi korist za praktično življenje.15) Ako pa primerimo Sokratovo delovanje v plato-novi apologiji, kjer se Sokrat pogovarja z umetniki in rokodelci in jih izprašuje, če oni to vedo, kar on neve, se nam še le pokaže prav pomen Sokratovega delovanja za vedo. Izmed vseh Sokratovih učencev ni nobeden njegove nauke tako dobro razumel kakor ženijalen Platon, in ta je tudi Sokratovo indukto-rično metodo naj lepše razvil; skoraj v vseh platonovih spisih najdemo Sokrata razgovarjajočega se z raznimi osebami. Naj izvrstniše pa razvija Sokrat svojo metodo v platonovem Menonu, kjer se razpravlja krepost. Tesalec Menon praša Sokrata v uvodu dialoga, ali se da krepost učiti ali ne. Sokrat mu pa na to odgovori, da še neve, kaj da je krepost sploh in trdi, da še ni nobenega najšel, ki bi bil to vedel in potem takem mu tudi ni mogoče vedeti, ali se da krepost učiti ali ne. Kdor H) Plat. Theaot. p. 149 aq. . . ) 15) Ksen. mem. IV, 1, 1: ovzco dt ö ZmxQdtrig fjv iv narti nodyiian xai n avta TQÖnov ; ali III, 10, 1: d).).a. xai d' note t&v tag ttyvag ifovrmi xal igftuslug tvexa XQU/iivcov avtalg dicdiyoizö tivi, xai toi’izoit wcpihfiog f\v. — *n. pr. Menona sploh ne pozna, kdo da je, ta tudi ne more vedeti, ali je lep, bogat, plemenit ali ne. Vsled tega se Menon začudi in vpraša Sokrata: ali nisi z Gorgijo govoril, ko je v Atenah bil? In Sokrat mu odgovori. da se ne spominja več na besede gorgijeve; zatorej se enkrat zahteva od Menona odgovor na prejšno vprašanje, kaj da je krepost. Menon meni, da se na to lahko odgovori in pravi, da obstoji moževa krepost v tem, da zamore državo izvrstno vladati in da državo vladaje prijateljem dobro, neprijateljem zlo stori, samega sebe pa zlega varuje. Ženina krepost pa obstoji v tem, če žena dobro gospodini, če vse lepo varje in moža vboga; drugačna je zopet krepost mladenčeva, drugačna dekletova, drugačna starega moža, naj si bo prostorojen ali rob. Torej je mnogo krepostij in on ni v zadregi povedati, kaj da je krepost, ker se nahaja za vsako starost, pri vsakem opravilu za vsakega človeka posebna krepost.16) Sokrat zavrže to določbo in reče Menonu: jaz iščem eno krepost, pri tebi pa sem naletel na celo trumo krepostij.17) Ako prašam, nadaljuje Sokrat, o bistvu čebeličnem, kaj da je, ne prašam o mnogih in raznoterih čebelah, toraj ne o tem, po čemur ee mnogovrstne čebele med sebo razločujejo, ampak o tem, po čemur so vse ravno isto; to kar vse čebele znači, je torej pravo bistvo čebelično, to je čebelin pojem, to je isto, kar je čebela.18) In če to določbo obernemo na krepost, moramo reči: Ako ravno je veliko mnogoverstnih krepostij, imajo vendar vse skupno bistvo, t. j. jeden in isti pojem, po katerem so kreposti in to se mora poiskati, če praša kdo, kaj je krepost?19) Ravno isto velja tudi o zdravji, o velikosti in o moči; zdravje ostane povsodi to isto, t. j. pojem ali logični ideal zdravja se ne spremeni nikdar, naj si biva zdravje v moži, ali v ženi ali v kaki drugi stvari.20) Ravno tako je žena po ravno istem bistvu in po ravno isti moči močna kakor mož, tako da ostane moč vedno to isto, naj si jo ima mož ali žena. Pojem moči se tedaj nič ne spremeni, 16) Plat. Men. p. 72, A: ixdaztp’ yän zcöv noüSewv xal zßv fjXixiäv JlQog txairzov epyov iyxdazto ij/iäv fj ärn.zr'i iaziv. 11) Men. 72, A: aolhj yt nvi tvrvyjn söixu xejQycr&cu, (I) Mtvan d fiiav {rpiov üotTijv rijjijvdg n ärtvorf/.a uotrCjv nufjd aoi y.Ufiivwv. is) Men, 72, B in C. 19) Men. 72, C: xäv ü noXkal xal navxoöunui nie er, tv n uäos zavzov &ttaaui i/ovai, di 6 üaiv agszai, eig 6 xaläg rtov sysi änoßlmpavzu zov ano y.oiväutvov t.& iyoyrrjaayzi txeTvo ftrfACiaai, o rvyydvsi ovtra datzr). 20) Men. 72, D: «*>' avdqb? Öoy.tl aoi tlvai vyida, äU.rj de yvvaixög; i) ravzbr not.woi.yov ttdog taziv, täv rrtQ vynia tj, iuv re ev fydgl, idv n sv iiijjn ozepovv rj ; če biva moč v moži ali v ženi.21) In če porabiva, nadaljuje Sokrat, to za krepost, bodeva rekla: krepost ostane vedno ravno to isto, t. j. pojem kreposti se ne spremeni, naj si jo ima otrok ali starček, mož ali žena. A Menon temu ne pritrdi, ampak meni, da se ovo o zdravji in moči rečeno ne da porabiti za krepost. Zategadel začne Sokrat prejšnjo menonovo terditev o kreposti zopet preiskavati in se potrudi po drugi preiskavni poti do pravega resultata priti. Ti trdiš, veli Sokrat Menonu, da obstoji moževa krepost v tem, da državo, ženina, da hišo dobro vlada. Dobro vladati je pa le mogoče, če se pravično in modro vlada; torej morate v moži in ženi, ako hočeta dobro vladati, pravica in modrost bivati; oba morata, ako hočeta krepostna biti, pravičnost in modrost imeti. In ravno isto velja tudi za mladenča in starčeka. Z razuzdanostjo in krivičnostjo torej ni nobenemu mogoče krepostnemu biti. V obče so vsi ljudje krepostni po pravičnosti in modrosti. Iz tega sledi: Ysi ljudje so po ravno tej istej stvari krepostni; krepostni pa postanejo, ako si ono vedno nespremenljivo pridobijo;22) in to vedno nespremenljivo je pojem kreposti, ki mora za vse ista biti. Ker je tora j krepost za vse ista, poskusi, pravi Sokrat, povedati in ee spomniti, za kaj da ima (Jorgija krepost in ti ž njim. Za kaj drugega, se odreže Menon, kakor za zmožnost ljudstvo vladati, če eno, pri vseh vedno isto iščeš.29) Sokrat pa tudi to določbo o kreposti zavrže, ker je njen obseg premajhen; ona namreč ne obsega krepost robovo, ona torej nema ovo vsem skupno. V drugem oziru je pa ta določba preobširna, kajti ne vsako vladanje je krepost, ampak le vladanje po pravičnosti, krivično vladanje pa ni krepost.24) Pa tudi potem, če pravičnost dodenemo, določba kreposti ni čisto popolna; kajti pravičnost je le ena krepost ne pa krepost v obče. Da hi Menon Sokratovo mnenje lože razumel, izvoli Sokrat drug, še loži primer, namreč okroglo podobo in pravi, da je okroglo le ena podoba, ne podoba v obče, ker so še tudi drugačne podobe.25) Ravno isto velja o pravičnosti; ona je samo ena krepost, ne krepost v obče; s:ij je še mnogo drugib kreposti, kakor hrabrost, zmernost, modrost, si) Men 72, E pravi Sokrat Menonu: *’«*’ nto yvvrj rj, rät avroi ti'S n xal rrj avtfl layyi i/j/vod tarai; — oväiv diacptQti nniig to iayyq dvai tj, iijyvg, lav rt iv avdiu fj idr rt iv yvvaixi. 22) Men 7 >, C ■ —a>x.: ndvrig un' uvO-Qtnnoi im avtih rgonw äyaftoi siai rm air&v yän rvyovrtg aynftol ylyyovrai. 23) Men. 73, C: ri aM.o y t/ xgarsg. 29) Men 75, A: tl non ovv rovro, ov rovro övüfid tan r'o ffyjjfia; . ti ianv im rä> rjzQoyyvXoi xal ev&et xal im rotff äXXotg, a Srj tryf^iara xaltlg, zavrov tnl näai; ntioä ünüv, ivu xalt yivrpai ooi ntXtzrj tiQog rtjv ntql rfjg äotzfjg dnoxoirnv. 8°) Men 75, B: ecrco yuo öij rj/ilv rovro affifia, 6 fiovov räv övrav yvyydvti IQWfiari äsi tnopevov. precej nejevoljen zarad menonovegn obnašanja, podobo^ celo drugače; on pravi: podoba je obraz stvari (Men. 7ti, A: ontn av av'ü.aßav sinoi/ii arsnsov neoag ff/rjua uvai.) Sedaj spolni tudi Menon svojo obljubo in določi pojem kreposti, kakor 011 meni, celo po Sokratovih zahtevah, takole: Krepost je veselje nad dobrim in zmožnost dobro doseči (Men. 77, B: doxtl totwv poi agsTtj dvcci — ■jctlosiv rs xaloiai xui dvvatr&ui.) Sokrat pa tudi to določbo zavrže, ker so obe točke v njej puhle; kajti pervič se nihče ne poganja za zlim, da biiga doletelo si v svesti, da je zlo. Ako pa nokferi ljudje za zlo skrbijo, storijo to gotovo v nevednosti, misleči, da je to, za kar se potegujejo, dobro in da jim bode koristilo, dasi ravno je zlo in jim škoduje. Tedaj ti ljudje nikakor ne mislijo, da bodejo, če zaželeno dosežejo, nesrečni; kajti nihče ne želi, da ga zadene, kar mu škoduje, kar ga nesrečnega stori. Toraj dobro voljo in skrb za dobro ima vsak in v tem oziru ni nobeden boljši od drugega.31) Zategadel odpade perva točka gori omenjene določbe o kreposti; pa tudi druga točka: krepost je zmožnost dobro doseči,32) je napačna. Vsaki način dobitve dobrega kakor n. pr: zdravja, bogastva, državne službe, zlata in srebra ni krepost, ampak le tedaj, ako si ljudje to po pravici pridobijo; ako pa kaj tacega po krivici dosežejo, je hudobija. Krepost je pa tudi, ako kdo za dobro nemara, ker si ga ne more po pravici pridobiti. Iz tega sledi: Pridobitva dobrega zna biti krepost pa tudi hudobija; drugič: dobitva dobrega pa tudi nedobitva zna biti krepost.83) Toraj morava prejšno določbo kreposti popraviti in reči: Dobitev dobrega po pravici je krepost. Po tem takem se pa v ravno isto napako zapleteva kakor poprej; pravičnost je le posebna krepost, del kreposti, ne krepost v obče.34) Glej, reče Sokrat, midva nisva cele kreposti najšla, ampak samo eden del, odlomek krepost. Toraj sva primorana si zopet pervo prašanje ponoviti, kaj je kreposti?38) Vsled tega je Menon primoran svojo nevednost pripoznati; da si ravno mu je Sokrat mnogovrstna sredstva ponujal, s katerimi bi naj bil pojem kreposti natančno določil, se mu 81) Men. 78, B: ovxovv — to (isv ßnvlttT-ftai näxsiv vncÜQ^U, xal ravrti yt ovÖtv ö trsgog rov tririov ßtlricav; 82) Men. 78, B: rovr eanv äpn — xara irör h'iyov «otrij, Sivafiig rov noQi£e-a&tti z aynOu. 33) Men. 78, E: Suj.: ovdev äo /läX/.ov 6 aooog tü>v xoiovrcor ayaftär ij t) änooict doni] av ur/, äXXä, (hg üoixtv, ö ph /terä StxaMHTVvijg yiyvrjrat aoetij Sarai, 0 0' ävti navrayv rwv tocovtwv, xaxia. 3*) Men 79, A. 35) Men. 79, B, —oi. : — Stlra ovv aoi ndhv uoy/jg, tag i/toi doxtl , n'jS avzfjg ipcortfaecog, qiiXe Mtvcav, ri iauv äptrij. vendar nobedenkrat ni posrečilo. Zatoraj reče Sokratu, da je od njega ■ očaran in ves z nevednostjo napolnjen. Kakor od jeguljinega udarca omamljen se trese na duši i na telesi in ne ve, kaj bi odgovoril. On pravi, daj je užo čestokrat mnogim o kreposti izvrstno govoril, sedaj še . pa ni zmožen povedati, kaj da je krepost v obče.36) Sokrat mu zagotavlja, da je njegov namen v vsej preiskavi bil resen in pošten, da on ni niti v začetku prei-kave vedel, kaj je krepost, niti z laj neve; vendar meni, da je ravno v preiskavi se pokazalo, da Menon tega neve, kar je poprej .vedeti metri.37) Dosedanja preiskava Sokrata nj utrudila, on hoče na dalje preiskavati, kaj da je krepost. Na to ga pa Menon po sofistično zavrne rekoč: kako hočeš, Sokrat, to iskati, o čemur sploh neveš, kaj da je; ako n. pr. slučajno nanj naletiš, ne boš vedel, ali je tisto, kar nisi vedel.38) Sokrat vendar to sofistično trditev, da positivna veda ni mogoča, s tem ovrže, da trdi, da je veda spomin. — V vsej preiskavi o kreposti se nam prav jasno pokažejo one posebnosti Sokratove metode, ktere smo zgoraj načrtali in povdar-jali in sicer: Sokratova nevednost; Sokrat namreč prizna, na vprašanje menonovo, če se da krepost učiti, da še ne ve, kaj je krepost, in proti koncu preiskave zopet ravno isto trditev ponavlja. Potem je razvidno preiskavanje dozdevne vede druzih in dokaz njihove nevednosti; Sokrat namreč priznava, da še ni nobenega človeka najšel, ki bi bil vedel, kaj je krepost; on pokaže po natančni preiskavi določbe o kreposti, ktero je Menon po gorgijevi šegi izrekel, da tudi Gorgija ni vedel, kaj je krepost, in vžene na svojo dozdevno vedo ponosnega Menona tako v kozji rog, da tudi on svojo nevednost prizna. Prav lepo se nam pokaže tudi negativna stran Sokratove metode, namreč Sokratova ironija. Da si ravno se Sokrat nevednega dela in od Menona na videz podučiti da, zmeša vendar celo dozdevno menonovo vedo neprenehoma izpra.ševaje, po nepričakovanih nasledkih, ki nastanejo, in po protislovji, v ktero se Menon zaplete. V zadregah, v ktere Menon večkrat zajde. ker sprevidi svojo nevednost, se dozdevna veda sama vniči. In celo ponižan prizna , da Sokrat nič druzega ne 3e) Men. 80, B: xahoi fiVQidxig yt tisqi äntrijg nuumP/j.ovq /.oyovg tiQtjxa xni TZQÖg Tio/J.ovg, xul ndvv tii, &g ys i/iavrM idöxovv vvv de nv-0 5 n tan ti) TTundnuv eyco tinuv. S7) Men. 80, C ir. D: xa\ vvv rttQi aQerfjg, ö sffnv, iyd) fiiv ovx oldu, av fitrroi i(T(og tiqotiqov fiir ydtjada ntjlv i/iov ärparrOai vvv utvioi öfiotog fi ovx tiduTi. 3®) Men. 80, D: »/ f( xul on fiüXiora ivtvyotg nvr(p, nmg oi'ati ori rovro iotiv, ö av ovx ridrjaftai; počenja, kakor da samega sebe in druge v zadrego pripravlja, da je on sedaj od Sokrata tako zdelan, da se na telesi i duši trese, kakor bi bil od jegulje udarjen. Iz raziskave o kreposti je tudi razvidna Sokratova indukcija. On prične pri navadnih. v obče dognanih rečeh, kakor pri čebelah, zdravji, moči, velikosti, figuri, barvi; potem Sokratova največa zasluga, da vedno kaže. ka je neogibno potrebno pojme stvarij vedeti. Sokrat začne večkrat zopet od kraja, ker Menon v določbi o kreposti vedno isto napako napravi. Na vsaki stopinji preiskave se natančneje pokaže, da pojem ali pravo bistvo reči ni kaj posameznega, ampak isto skupno, po katerem se posamezna plemena ne ločijo (72, C: tovto avzo, a> ovdh öiaqeQOvtri* dlla zavrov eioiv anauai,) logični ideal, ki je pri vseh posameznih plemenih ravno isti (72, C: iv yi n ufiog, zavru anatrai «jjotcrt,) eno vsem skupno (73, C: iv ys xara ndvzcor ali 75, A: ravzbv im načrt,') eno, ki se pri vseh posameznih plemenih z vedno istim imenom poznamenuje (74, D: ta noU.it zavru m z in ngotrayogevet? ovo/iazi.') Pojem je torej celota bistvenih znamenj kake reči. Iz tega je tedaj razvidno, da je treba, ako hočeš pojem kake reči natančno razkladati, posamezna, bistvena znamnja v eno celoto urediti. Razgovor, v katerem se trudi Sokrat z Menonom, da bi se določil pojem kreposti, nam večkrat prav jasno pokaže, v čem da obstoji velikost ali kvantiteta pojmova z ozirom na vsebino in obseg in v kterem razmerji med seboj da sta vsebina in obseg. Na sokratovo vprašanje, kaj je krepost, našteje Menon celo trumo krepostij, krepost moževo, ženino i. t. d., Sokrat vendar prizna kot pravi pojem kreposti le eno skupno, t. j. v eno celoto združena vsem posameznim krepostim skupna znamenja. Ta v eno celoto združena vsem posameznim krepostim skupna znamenja so v pojmu kreposti vtelesena, t. j. ona so vsebina krepostinega pojma. Ker je pa pravi pojem kreposti eno, vsem posameznim plemenom skupno, morajo tudi posamezne kreposti, kakor krepost moževa, ženina i. t. d., ali pravičnost, zmernost, hrabrost od pravega pojma kreposti obsežene biti, t. j. one polnijo obseg krepostinega pojma. Vsaka posamezna krepost pa, n. pr. krepost moževa ali ženina, mora vsa znamenja kreposti vobče obsegati, ker je le ena krepost; ona mora pa tudi vsa znamenja obsegati, po katerih ni krepost vobče, ampak ta ali ona posamezna krepost, n. pr. moževa ali ženina, ali pravičnost, hrabrost i. t. d.; tedaj ima pojem kake posebne kreposti večo vsebino kakor pojem kreposti vobče. A kaka posamezna krepost ne more ravno za tegadel, ker ni krepost vobče, ker ni cela krepost, ampak le posamezna krepost, le del kreposti, vsa posamezna plemena kreposti obsegati, n. pr. krepost moževa ne krepost ženino; krepost vobče pa obsega vsa posamezna plemena kreposti. Tedaj ima pojem kake posamezne kreposti manjši obseg kakor pojem kreposti vobče. Eavno isto razmerje med pojmovim obsegom in vsebino je prav natančno razvidno iz vsacega izgleda v razgovoru med Sokratom in Menonom. Vsaka posamezna barva ali figura mora mimo vseh znamenj barve ali figure obče tudi ona znamenja obsegati, po katerih je ravno ta ali ona posamezna barva ali figura; a ona ne more ravno vsled tega, ker ni barva ali figura vobče, ampak le to ali ono posamezno pleme, vsa posamezna plemena obsegati. Torej ima pojem kake posamezne barve ali figure večo vsebino, pa manjši obseg kakor dotični občni pojem. Iz vsega tega sledi, da imajo posamezni nižji pojmi večo vsebino, pa manjši obseg kakor dotični občni pojmi, in občni viši pojmi imajo veči obseg, pa manjšo vsebino kakor posamezni od njih obseženi pojmi. Sploh se mora reči: veča ko je vsebina, manjši je obseg, in: veči ko je obseg, manjša je vsebina, ali pa: vsebina in obseg sta v nasprotnem razmerji med seboj. Te opombe, posnete iz preiskave, kaj da je krepost, nam jasno kažejo, kako se da Sokratova epagogična ali induktorična metoda sploh porabiti, da se prispe do naj važnejših točk v pojmoslovji. Ena pervih nalog gimnazijalnega poduka je, da se mišljenje izuri in okrepi, razum razbistri in ojači, vobče da se vzbudi in utrdi samostalno duševno delovanje. Ktero navodilo bi pa v ta namen pripravniše bilo kakor po Sokratovo pričenjati pri prav priprostih, vooče znanih rečeh, samostalno napredovati od razumka do razumka, razvijati, iskati in uah«jati, k čemur nas Sokrat v razgovoru z Menonom prav izgledno napeljuje in po načinu prašanja sili? Po takem navodilu vse reči pred našimi očmi še le vzraščajo in se razvijajo iz prav priprostih, jasnih vzrokov; tako navodilo nam podaja povsod gotovo in zanesljivo previdnost, nas sili k bistremu in natančnemu mišljenju, k vednemu duševnemu delovanju, je tedaj izvrstna duševna vadba, prava gimnazijalna metoda. Naj bolj pa ugaja ta metoda gotovo logičnemu poduku; kajti tudi naj lože definicije in logični stavki se prikazujejo učencem, ako se kot dognane in dovršene reči predavajo, preveč v abstraktni višini, megleni in nerazumljivi; taki stavki torej niso pripravni za to, da se z njimi prične, ampak oni naj bojo le nasledek vsakratnega predavanja, tako da si učenci lahko sami posnamejo logična pravila iz primerov, koje učitelj ravno tako lahko obravnava, kakor Sokrat pojem kreposti. V Novomestu meseca julija 1880. Fr. Brežnik. Schulnachrichten. I. Chronik des Gymnasiums. Im Lehrkörper kamen keine Veränderungen vor. Vom 30. September bis 4. Oktober inspicierte der k. k. Landes-Schulinspector Herr Dr. Ernst Gnad die Anstalt, hielt darauf mit dem Lehrkörper die Conferenz, bei welcher er seine Wahrnehmungen eingehend besprach und sich lobend über den Stand der Anstalt äusserte. Die Namenstage beider Majestäten wurden in herkömmlicher würdiger Weise gefeiert; die Gymnasialjugend nahm mit dem gesammten Lehrkörper am feierlichen Gottesdienste in der Franziskanerkirche theil, und hatte an beiden Tagen Ferien. Am Vorabende des Namenstages Ihrer Majestät der Kaiserin veranstaltete der Director wie alljährlich eine musikalisch declamatorische Schüleracademie, zu der Gäste geladen wurden, die sich sehr zahlreih versammelten. Tags zuvor hat der Studentenunterstützungsverein 14 dürftige Schüler mit Winterkleidern und Schuhwerk versorgt. Die Kunde von der Verlobung Seiner Kaiserlichen Hoheit des Herrn Kronprinzen Rudolf rief auch den Lehrkörper und die Schuljugend zur freudigen Stimmung. Der Director hat diesen Tag zu einem ausserordentlichen Freudentag erhoben, der Schuljugend frei gegeben, und beim Herrn Bezirkshauptmann die Bitte vorgebracht, die Glückwünsche des Lehrkörpers und der Gymnasialjugend zur Allerhöchsten Kenntniss unterbreiten zu wollen. Überaus erfreulich überrascht wurde der Lehrkörper durch folgende Zuschrift der löbl. k. k. Bezirkshauptmannschaft vom 6. April 1880 Z. 23/Pr. „Seine k. k. Apostolische Majestät haben die aus Anlass der Verlobung Seiner k. und k. Hoheit des durchlauchtigsten Kronprinzen Herrn Erzherzogs R,udolf, von der löblichen k. k. Gymnasial-Direction Namens des Lehrkörpers zum Ausdrucke gebrachten Glückwünsche zur Allerhöchsten Kenntniss zu nehmen und hiefür den Allerhöchsten Dank allergnädigst auszusprechen geruht. Hievon beehre ich mich die löbliche k. k. Gymnasial Direction zu Folge h. Landespräsidial Erlasses ddo. 25. v. M. Z. 620. zur erfreulicheil Wissenschaft in die Kenntniss zu setzen. Der k. k. Bezirkshauptmann Ekel m. p.“ Der Studenten-Unterstützungsverein hat aus Anlass dieser freudigen Nachricht an demselben Tage den Beschluss gefasst, 20 arme Schüler zu bekleiden und den Obmann des Vereines ermächtigt, die zu Betheiligenden hievon sogleich in die angenehm überraschende Kennt-niss zu setzen. Am 28. Juni wohnte der Lehrkörper mit der Gymnasialjugend einem feierlichen Gottesdienste für weiland Se. Majestät Kaiser Ferdinand in der Franziskanerkirche bei. ü. Themata jw i>en fcßi-'ifffid?1’*1 JUtffäljm für öte £cßüCer öca (SBenjomuafutmö im gd?u£jal?re 1879—80. a) In deutscher Sprache. V. Classe. 1. Der Jahrmarkt in einer kleinen Stadt. — 2. Der Krug geht solange zum Brunnen, bis er bricht. — 3. Der Winter. — 4. Aurora Musis amica. — 5. Der Müssiggänger ist sein eigener Feind. — C. Gedankengang des 1. Gesanges in „Hermann und Dorothea.“ — 7. Die Heidelandschaft. — 8. Ferro nocentius aurum; Ovid. Met. I, 141. — 9. Der Habsüchtige. — 10. Geringes ist die Wiege des Grossen. — 11. Der Neuigkeitskrämer. — 12. Es liesse sich alles trefflich schlichten, könnte man die Sachen zweimal verrichten. (Göthe.) Gustav Stange r. VI. Classe. 1. Ein Gemälde des Herbstes. — 2. Wie Gudrun Botschaft erhielt. Dargestellt nach Simrok. — 3. In wieferrn ist die Geschichte berechtiget, am Ende des 5. Jahrhunderts eine neue Zeitperiode zu beginnen? — 4. Der arme Heinrich von Hartmann von Aue. — 5. Auch der Winter hat seine Freuden. — 6. Böse Gesellschaft verdirbt gute Sitten. — 7. Hermann, der Befreier Deutschlands. — 8. Keine Rose ohne Dornen. — 9. Allgemeine Charakteristik der deutschen Literatur im 17. Jahrhundert. — 10. Ein guter Freund ein grösser Trost im Unglücke. — 11. Leasings Leben und Wirken. —• 12. Peter von Amiens. VII. Classe. 1. Denke klein, sehe klein von dir. — 2. Unterscheide: Weg, Strasse, Bahn, Pfad. — 3. Götz von Berlichingen. Charakterschilderung. — 4, 5. Rom und Frankreich. Parallele. — 6. Der Apotheker in Göthe’s Hermann und Dorothea. — 7. Der Mann ist wacker, der sein Pfund benützend, Zum Dienst des Vater* landes stehet seine Kräfte! (Rückert.) — 8. Welchen Einfluss übte die Gründung von Städten auf die fortschreitende Bildung des Menschen? (Schillers Spaziergang.) — 9. Einfluss Ludwigs XIV. auf die Umgestaltung der europäischen Verhältnisse. — 10. Reize des Lebens im Gebirge und Vortheile der Gebirgsländer in physischer und moralischer Hinsicht. — 11. Die schwäbische Schule. Dargestellt nach ihren Hauptvertretern. — 12. Ludwig XVI. VIII. Classe. 1. V Vas der Mensch säet, das wird er ernten. — 2. Volkslied. Wesen und Geschichte desselben, dargestellt nach Uh-land. — 3. Labor non onus, sed beneficium. — 4, 5. Hannibal und Napoleon. — (3. Warum ist die Bescheidenheit besonders der Jugend zu empfehlen? — 7. Auf welchen Prinzipien beruhten die Reformen Josef II? — 8. Ein andres Antlitz, ehe sie gescheh’n Ein anderes zeigt die vollendete Tbat. (Schiller.) — 9. Ehrlich währt am längsten. — 10. Griechenlands Lage und natürliche Beschaffenheit im Verhältniss zu seiner Geschichte. (Maturitätsprüfungsaufgabe.) Nicodemus Donnemüller. b) ln slowenischer Sprache. V. Classe. 1. Moje počitnice. — 2. O prilikah v slovenščini. — 3. Ktere razmere so pospeševale razvoj brodarstva in pomorske kupčije pri Feničamh. — .. Pogled na zimsko življenje v natori. — 5. Bitva pri Kunaksi. (Prosto po Ksenophontu). — 6. a) Ženitvanjo na kmetih ali b) crkvanje ali c) božično praznovanje. — 7. Homer in njegove poezje, njih zadeiek in veljava. — 8. Glavne misli, mera in rima Ceg-naijeve pesmi: „Rojakom.“ — 9. Eno spomladansko jutro v go'zdu. — i0. Kaj je napotilo Servija Tulija. da je dal državi novo ustavo, in v čem se je razločevala ta od poprejšne. — 11 „Vekovitost človeških del.“ Poleg Umeka. — 12. Poročilo o domačem čitanji v preteklem šolskem letu. Joh. Polanec. VI. Classe. 1. Predmet po volji za prednašanje. — 2. Brez truda večno se ne da živeti. — ö. Kar je v sercu, to je tudi na jeziku. — 4. Ktere lastnosti Rimljanov projšnega veka hvali Salustij. — 5. Prevod iz Sallust. Jug. I. — 6. Kak vpliv ima sila na duševni in moralični razvoj človeški? — 7. Varčen človek in skopuh (Karakteristika.) — 8. Izrek Tacitov: „Commune periculum concordia propulsandum“ naj se dokaže na dogodkih grške zgodovine. — 9. Kaj je povzročilo naj važnejše vojske med Evropo in Azijo v starem in srednem veku P — 10. Važnost rek za oliko. — 11. To o CO t- TI9^p[0g 1 1 1 1 l - - CO L. U0^6ipU0di;g eo *“• 1 - CO CO 1 oq co cs IS 024 ’B ? fojjiaqiajjiuuq}] njp m Ca TT ca t— O t” X t- i s3 01 ’ü l ? •«jsmqTCjny #ip Ca — ca «o ■y - - 1 r- lO -Ö © -aj «= 1 1 1 1 1 1 1 1 ® S £ M © CO J «t *a 05 lO CO 00 co j* c 'S maiumn: iO ■«* c- ca rH o o r^ muiuio^äS uassny noA O CO CO - 1 i 05 xti © ■ «*-. 5 = M)0»)»d}u £ eo ca CO 1 ca 1 ca ca © o am Sc 0!)SJ)JŽUI) »sss|j ’&jqjoi «p sns 1 r- co >o CO o 00 104 8 8 8 B JO >«5 ►H HH in ‘AI k 1 1 IA. IIA IIIA a *1 VIII. Die öffentliche gewerbliche Fortbildungsschule wurde im Laufe des Schuljahres besucht: Im Vorbereitungskurse von 33, im I. Curse von 15, im II. Curse von 8 und im kaufmännischen Curse von 6 Lehrlingen. Abgangszeugnisse behufs der Freisprechung erhielten im Vorbereitugscurse 1, im I. Curse 2, im II. Curse 2 Lehrlinge. Ausgeblieben sind im Vorbereitungscurse 8, im I. Curse 4 und im kaufmännischen Curse 1 Lehrling. Bis zum Schlüsse des Jahres verblieben im Vorbereitungscurse 24, im I. Curse 9, im II. Curse 6 und im kaufmännischen Curse 5 Lehrlinge. Die Anstalt besteht seit dem Jahre 1874. Jahrgänge an den Abtheilungen Zahl des Lehrpersonales Schüler Anmerkung in ausser der Anstalt Vorbereitungs- Curs Erster Curs Zweiter Curs Kaufmännischer Cura Im ganzen sind 6 Lehrer des Gymnasiums beschäftigt. 24 9 6 5 Der Unterricht wurde an Sonn- und Feiertagen früh von 8—12 Uhr und Nachmittag von 1—3 Uhr ertheilt. Für die Kaufmanns-lehrünge Dienstag u. Freitag von 2—3 Uhr. 44 Lectionsplan für die öffentliche gewerbliche Fortbildungsschule. flor&cmtungscurs: Deutsch und Slovenisch-Lesen mit Uebungen im Schreiben 1 Stunde, Rechnen 1 Stunde. (Erftc dfaffc: Deutsche und slovenische Sprache 1 Stunde, Rech- nen 1 Stunde, Geografie 1 Stunde, Naturwissenschaften 1 Stunde. SiDcile Deutsche Sprache und Geographie 1 Stunde, Rech- nen und Geometrie mit Geschäftsführung 1 Stunde, Naturwissenschaften und Technologie 1 Stunde. Zeichnen und Schreiben gemeinschaftlich 2 Stunden. jRaufmiinnifcficv ®urs: Rechnen, österreichische Vaterlandskunde mit "Waarenkunde 2 Stunden. IX. Ergebnis der Maturitätsprüfung. Zur Maturitätsprüfung meldeten sich alle 7 öffentliche Schüler. Die schriftlichen Prüfungen fanden vom 24—29 Mai statt, die mündliche wurde am 10. Juli unter Vorsitz des mit hohem Ministerial - Erlasse vom 16. Mai 1880 Z. 7301 hiezu delogierten Gymnasial-Direktors von Laibach, Herrn Schulrath Jakob Smolej, abgehalten. — DasErgebniss war: Germ Gustav aus Rudolfswert, reif. Künftiger Beruf: Jus. Judnič Martin „ Semič. reif. Künftiger Beruf: Philosophie. Kessler Alois „ Ponovice, reif mit Auszeichnung. K. B. Medicin. Košak Augustin aus Družinska vas, reif. Kiinft. Beruf Theologie. Marok Josef aus Kostanjevica, reif. „ „ Jus. Mrak Mathias aus Radmannsdorf reif. „ „ Theologie. Zavüdnik Felix „ Seisenberg reif. „ „ Jus. X. Themata für die schriftliche Maturitätsprüfung. 1. Deutch-Latein: Aus Süpfle’s Latein. Stilübungen II. Theil. Nr. 122. Epaminondas und sein Waffenträger. 2. Latein-Deutsch: Aus Verg. Aen. 1. VI. v. 679—718. 3. Platon, Apol. p. 30. C. 32, Cp. XVIII. und XIX, /ir/ tfopv-ßstzB, «. ’-A., uü.u ififidvaii fioi — iöimrsveiv, d/lu /at; ÖTjuoauvtiv. — Jlus öer 4. V’ 8—4x a = 1 5__________ V a6-7x- . a 45Ao Jemand hat 8400 fl. Kapital zu 43/4 % au^ Zinseszins 10 Jahre lang ausgeliehen und sich jährlich eine bestimmte Summe auszahlen lassen. Nach Verlauf von 10 Jahren hat er an Kapital und Zinseszins noch 4000 fl. zu fordern, wie viel hat er sich alljährlich auszahlen lassen? Welche Punkte werden durch die Gleichungen (x—2) (y—3) =» 1 x 2 und ------- = 1 bestimmt, und wie weit »ind sie von einander entfernt ? y-3 X. Location der Schüler. VIII. Kessler Alois aus Ponovic. Marok Josef aus Landstrass. Judnič Martin aus Semič. Mrak Mathias aus Radmannsdorf. Classe. Zavtidnik Felix aus Seisenberg. Gera Gustav aus Rudolfswert. Košak Augustin aus Weisskirehen VII. Dereani Julius aus Seisenberg. Hudaklin Franz aus St. Barthelmne Božič Franz aus Poddraga. Bernik Valentin aus Stražišče. Berglez Jakob £.us Trennenberg. VI. Picigas Leopold aus Rudolfswert. Kos Josef aus Froschdorf. Volloušegg Josef aus Cilli in Stoiermark. Hudovernik Johann aus Sittich. Zupančič Johann aus Podturn. Kovač Johann aus Sahoyic. Classe. Treo Karl aus Kleindorf. Pehani Alois aus Seisenberg. Röthl Josef aus Gottschee. Pfefferer Alfons aus Gottschee. Czernich Alois aus Rudolfswert. Classe. Tvec Martin aus Maline. Ogulin Anton aus Čerovec. k'icht lociert blieb»: Rohrmann Wilhelm aus Rudolfswert. Willner Otto aus Adelsberg. V. Pelnltsch Josef aus Oberlaibach. Pire Josef aus Laibach. Gabrič Anton aus Haselbach. Hirsch Leopold aus Yinica. Knaus Josef aus St. Ruprecht. Podgoršek Franz aus Ponigl Furlan Viktor aus Nassenfuss. IV. ÜV88C Franz aus Gotendorf. Burka Victor aus Wien. Nemanič Johann aus Möttling. Hribar Franz aus Mannsburg. Guštin Julius aus Rudolfswert. Knafel Franz aus Gutenfeld. Ekel Carl aus Rudolfsw'ert. Nemanič Martin aus Želebej. Maci Valentin Pod Gradom. Počivalnik Ignaz aus Neumarktl. Strel Josef aus Kassenfuss. Classe. Schüller Theodor aus Möttling. Kopitar Franz ans Krašnja. Perko Josef aus Ambrus. Nicht lociert blieben: Bervar Franz aus Rudolfswert. Dullar Franz aus Höniglichael aus Čatež. Kraševic Wilhelm aus Vranoviče. Beile Johann aus Kostanjevica. Gilly Peter aus Zagreb. Rom Josef aus Treffen. Mišmaš Ignaz aus Veliki koren. Zega Johann aus St. Michael. Kump Wilhelm aus Möttling. Giobevmk Johann aus St. Kanzian. Gregorič Josef aus Ambruss. Belč August aus Dobe, Kambič Johann aus Preloge. Deu Eduard aus Planina. Čolnar Alois aus Rudolfswert. Gregorič Johann aus St. Peter. Luzar Ignaz aus Littai. Classe. Anoel Jakob aus Gorni Suhor. Sever Josef aus Nassenfuss. Bobik Johann am Laibach. Bergmann Josef aus Rudolfswert. Karlovsek Josef aus St. Margarethen. Majntinger Johann aus Dobe. Rozina Wilhelm aus Kandia. Bobik Max aus Laibach. Stepec Alois aus Weixelburg. Stepec Josef aus Weixelburg. Nagu Johann aus St. Ruprecht. Rauch Peter aus Semič. Jonke Johann aus Mosel. Sieht lociert blieben; Müller Leopold aus Črnomelj. Pelko Alois aus Podturn. Potrič Leopold aus Gurkfeld. Vukšinič Martin aus Radovič. fegen Kraokhäit blieb ungeprüft. Jagodic Franz aus Rudolfswert. I. Classa. Dereani Emanuel aus Seisenberg. Zajec Franz aus Hönigstein. Kukar Johann aus öernembel. Sturm Karl aus Möttling. Jermann Anton aus černembel. Hribar Anton aus Krka. Hrastovčan Franz aus Leskovsc. Perpar Johann aus Doberniče. Hafner Johann au8 St. Barthelmä. Zupančič Alois aus St. Veit b. Sittich. Rep. Stip. Raktelj Leopold aus Ribnica, Pezdirec Johann aus Drasiöe b. Möttling. Zalokar Rudolf aus Möttling. Bobik Ferdinand aus Laibach. Rep. Lajek Alois aus St. Michael b. Rudolfsw. Ogulin Johann aus Semič. Kovačič Anton aus Adelsberg. Rep. Barle Johann aus Budenje b. Wippach. Gabrijel Martin aus Rodnjs (Treffen). Režek Anton aus Radoviča. Novak Anton aus Prečna. Svetlin Johann aus Komenda b. Stein. Ramroth Franz aus Gotschee. Röger Josef aus Laibach. Rep. Mišič Anton aus Rudolfswert Rep. Deu Oskar aus Planina. Rems Josef aus Rudolfswert. Rozina Albin aus Kandia. Rep. Ulepič Johann aus St. Kantian. Novak Ignac aus Doberniže. Ogulin Friedrich aus St. Peter b. Rud. Remic Johann aus Višnjagora. Rep. Zega Franc aus Kandia. Rep. Sever Ferdinand aus Johannisthal. Gregorič Viktor aus Rudolfswert. Stare Johann aus Bernik (Cirklach). Zorko Johann aus Laibach, Pehani Rudolf aus Nassenfuss. Križmann Viktor aus Seisenberg. Kaliger Rafael aus Savenstein. Tominec Emerich aus Požega (Slavonien). Mlejnik August aus Rudolfswert. Lavrič Johann aus St. Kantian. Simunich Hamilkar aus Rudolfs wert. PovSe Johann aus Nassenfuss Eisenzopf Josef aus Altlag (in Gottschee.) Nicht locicrt blieben : Böhm Ferdinand aus Laibach. Krevs Franc aus Mirnapeč Yeliovec Johann aus Seisenborg Rep. Lehrbücher ■ V erzeichniss pro 1879/80. Gegenstand Religion Latein Griechisch Lesar Lesar K. k. Schulbücher- Verlag Lat. slovnica v. Hrovat ^ Wie in I. Vaje lat. v. Žepič | Slovnica in Vaje K. k. Schulbücher-Verlag Lat. Grammatik v. Carl Schmidt. Vielhaber Leop. I. Heft. Cornelius Nepos v. Halm Lat. Grammat. wie in III. Vielhaber Leop. II. Heft. J. Caesar v. Hoffmann. Ovid v. Grysar Griechische Grammatik von Curtius. Uibungsbuch von Schenkl. Dr. Ant. Wappler Dr. Ant. Wappler Dr. Ant. Wappler Dr. Fr. Fischer Lat. Grammat. wie in III. Aufgabenbuch zur Einübung d. lat. Syntax v. Dr. F. Schultz. Liviusi ~ 0,id v' ('r5'sar Grammat. wie in III. Uibungsbuch wie in IV. Xenophon Chrest. von Schenkl. Homers Ilias v. Hochegger Lat. Grammat. wie in III Aufgabenbuch z. lat. Stiliib. v. Süpfle II. Th. 16. Aufl. Salust v. Linker , Vergil „ Hoffmann VerP‘ - Hoffmann Cicero „ Klotz Grammt. u. Stilübung, wie in VI. Cicero v. Klotz Grammt. u. Stilübung, wie in VI. Horaz v. Grysar Tacitus „ Halm Grammatik wie in III. Deutsch Slovenisch Geographie und Geschichte Mathematik Grammatik von Heinrich Schenk l’s Uibungsbuch für Obergymnasien Homer’s Ilias v.Hochegger I. und H. Band. Herodot v. Andr. Wilhelm Lesebuch von Madiera Solar s deutsch - slov. Wörterbuch Neumann und Gehlen für die III. Slovnica Janežič Cvetnik Kozen’s Geogr. u. Atlas Geogr. u. Atlas wie in I. Geschichte v. Gindely. : Hist. Atlas v. Kiepert Močnik Arithmetik i Anschauungslehre j I. Th. Wie in I. Naturwissen- schaften Propaedeutik Pokorny Geogr. u. Atlas wie in I, Geschichte wie in II. für die IV. Demosthenes Ilomer’s Odyssee Pauly Eggers deutsches Lesebuch I. Theil II. Theil 1. Band II. Theil 2. Band C J Plato v. (Lud.) Hermann. Sophokl. v. Dindorf. Homer v. Pauly. Mozart, deutsch. Lesebuch f. O. G. III. Band Miklošich Grammat. Berilo Atlas wie in I. Vaterlandsknd. v. Hannak. Geschichte wie in II. Hist, geogr. Schulatlas v. Spruner, Putzgeru. Rhode G A t 1 a n t, Wie in I. II. Theil. Wie in I. Mineralogie v. Pokorny Pyeik v. Dr. Pick. Wie in III. y s Geschichte wie am Untergym. u. Stieler. Hannak, österr. Vaterl künde (0 Stufe) Wittstein Dr. Theodor, Hannover 1 h73/4 v. Hahn, 1. B. 2. Ab. 1. Planimetrie, 8. Auflage. Močnik Arithm. Močnik, Arithm. „ Geom. Physik v. Dr. Pick Hochstetter u. Bisching : (Mineralogie). Wretschko (Botanik) Wie in VI. Schmidt D.r. Oscar Handl Dr. Alois Lindner Wie in VI. Wie in VII. Lindner Für die obligaten Gegenstände. Lehrkörper. L 6 * r • r 1 WeS Lehr-Gegenstan^ Classe Zahl der wüehent. Stunden Anmerkung j Johann Fischsr, k. k. Direktor weltlich Mathematik Physik 4. 7. 6 j . P. Bernard Vovk, k. k. Professor geistlich F. 0. P. Mathematik Phytik 3. 5. 6. 7. 8. 8. 18 Custos des physikalischen Museums P. Ladislaus Hrovat, k. k. Professor dto. Latein Deutsch Slovt nisch 1. 1. 1. 7. 17 Custos der Schüler-Bibliothek und Ordinarius der I. Classe P. Rafael Klemenčič, k. k. Professor dto. _ Geographie u. Geschichte Phil. Prop. 1. 3. 6. 7. 8. 7. 8. 19 Ordinarius der VII. Classe P. Ignaz Stauriachar, k. k. Professor - - | dto. Religion 1.—8. 16 Exhortator Johann Polanec, k. k. Professor 1 j weltlich Lateiu Griechisch Slovenisch 3. 3. 4. 5. 8. 18 Ordinarius der III. Classe Josef Ogorek, ’ k. k. Professor dto. Latein Griechisch Geschichte 6. 6. 5. 15 Custos der Lehrer- j B bliothek und j Ordinarius der VI. Classe Leopold Koprivšek, k. k. Gymn.-Lehrer dto. Latein Griechisch DeuUch Slovenisch 8. 5. 2. 3. 16 Ordinarius der VIII. Classe Anton Derganc, k. k Gymn. - Lehrer and Bezirksschulinspector - ■ - -- - dto. Naturwissen- schaften Mathematik 1. 2. 3. 4. 5. 6. 1. 16 Custos des naturhistorischen Cabinets Anton Riedel, k. k. Gymn.-Lehrer i dto. Zeichnen Mathematik 1. 2. 3. 4. 2. 18 Custos der Lehrmittel für das Zeichnen Für die obligaten («egenstände. Lelirer Raimund Nachtigall. k. k. Gymn.-Lehrer Nicod. Donnemiller, k. k. Gymn.-Lehrer Gustav Stanger, k. k. Gymn. - Lehrer Franz Breznik. k. k. Gymn - Lehrer Geistlich Weltlich Lehr-Gegenstand 1 Zahl der Classe ; Wöchent. Stunden Anmerkung vjeltlich Latein Griechisch Deutsch 4.7. : 4. 18 3. Ordinarius der 1V. Classe dto. Deutsch Geographie u. Geschichte t* >■* 06 >o csj i * dto. Deutsch Griechisch Latein 4. 5. 8. 17 Ordinarius der V. Classe dto. Latein Griechisch Slovenisch 2. ! 7. 17 2. 6. ! Ordinarius der II. Classe Für die nicht obligaten Gegenstände. Lehrer Ein geübter Schüler der VII. Classe als Vorturner unter Aufsicht des Directors Anton Riedel P. Hugolin Sattner, Lehrer in der Volksschule Geistlich . . z,al1* der Weltlich Lehrgegenstand | wöchentlichen weltlich geistlich F. O. P. Gymnastik Kalligraphie Gesang Übersichtlicher Lectionsplan. a) Für die Obligat-Lehrgegenstände. Classe Religion Latein Griechisch Deutsch Slovenisch Geographie und Geschichte Mathematik Naturwissenschaften Zeichnen Wöchentliche 1 Stundenzahl 1 2 Stunden Katekizem. 8 Stunden. Formenlehre der wichtigsten regelmäss. Flexionen, eingeübt in beiderseitigen Uibersetzungen. Memorieren , später schriftliche Aufgaben, jedeWoche eine. 4 Stunden. Formenlehre des Nomens u. Verbs. Lehre vom einfachen (erweiterten u. einfach zusammengesetzten) Satze. — Rechtschreiben, Lesen, Sprechen,Vortragen, Ausarbeitung von Sätzen und kleinen Erzählungen. Alle 10 Tage eine schriftl. Aufgabe. 3 Stunden. Formenlehre, Nomen, Verb. Praepos. Das übrige wie im Deutschen. i 3 Stunden. Fundamentalsätze der mathem Geogr-in element. Weise erörtert. — Beschreibung der Erdoberfläche nach der Natur, den Völkern u. Staaten. Kartenlesen, Kartenzeichnen. 3 Stunden. Das Rechnen mit unbenannten ein-namigen, ganzen und Decimalzahlen gemeinen Brüchen und Theilbarkeit. Uibungen im Kopfe. II. Sem. Geometrie. 2. St. die räumlichen Grössen, Entstehung u. Arten der Winkel, Constructbm von Dreiecken und Parallelogrammen. 2 Stunden. (I Sem). Säugethiere. II. Sem. Niedere Thiere. 4 Stunden. Zeichnen ebener, gerader und krummliniger geom. Gebilde aus freier Hand nach Tafelzeichnungen mit kurzen, passenden Erklärungen. Monatlich eine Aufgabe. 29 II ! 2 Stunden Liturgika. 8 Stunden. Formenlehre der selteneren und unregelmäss.Flexionen, eingeübt wie in der I. Classe. Das Unentbehrliche aus den Constructionen (Syn-taxJ.Memorieren, häuslii hes Präparieren. Schriftliche Aufgaben, jedeWoche eine. 3 Stunden. Wiederholung und Ergänzung derFormenlehre, Satz-Terbindung, Satzgefüge. Das wichtigste aus der Syntax. Lesen, Sprechen, Vortragen. Schriftl. Aufgaben alle 14 Tage. 3 Stunden. Die Klasseneinteilung der Verba, Wiederholung des Unregelmäßigen aus der Declination. Wortbildungslehre. Satzlehre etc. wie beim Deutschen. 4 Stunden. 2 St. Specielle Geogr. v. Asien und Afrika. Eingehende Beschreibung der vertic. u. horizont. Gliederung Europas u. seiner Stromgebiete. Specielle Geogr. v. Süd- und West-Europa. 2. St. Uibersicht der Geschichte des Alterthums. 3 Stunden. I. Sem 2 St. Arithmet. 1 St. Geom. II. Sem. 1 „ „ 2 „ n Rechnen mit mehrnamigen Zahlen, Verhältnisse, Proportionen, Regelde-trie, mit Anwendung, Prozentrechnung, wälsche Praktik, Mass und Gewichtskunde. Geom. Grössenbestimmung u. Berechnung der Vielecke, Theilung und Verwandlung derselben, Aehnlichkeit geradliniger Figuren. 2 Stunden. I. Sem. Amphib en, Reptil., Fische und Vögel. II. Sem. Botanik. 4 Stunden. Zeichnen räumlicher geom. Gebilde durchgeführt nach perspectiv. Grundsätzen. 29 4 Stunden. Uibungen im Ornamentzeichnen nach der Vorzeichnung an d er Tafel. Erklärung über dieStilarten derselben Uibungen nach farblosen und polychromen Musterblättern. 31 III 2 Stunden Zgodbe st. pisma stare zaveze in šege izraels. 6 Stunden. 2 St. Grammatik. Casuslehre , eingeübt an mündl. u. schriftl. Uibungsbeispiel. 4 St. Cornelius Nepos. Praeparation. Im I. Sem. alle Wochen, im II. Sem. alle 14 Tage ein Pensum. 5 Stunden. Regelmässige Formenlehre mit Ausschluss der Verba auf ut eingeübt an beiderseitigen Uibersetzungen. Memorieren der Vocabeln, Praeparation. ImII. Semesteralle MTage einPensum, alle 4 Wochen eine Com-position. » 3 Stunden. Wiederholung und Ergänzung der Grammat. Eingehende Behandlung der Casuslehre,Hauptmomente der Tempus- und Moduslehre. Lesen u. Vorträgen memoriert. Gedichte u. prosaischer Stücke. Alle 14 Tage eine schriftl. Aufgabe. 3 Stunden. Casuslehre etc. wie beim Lat. und Deutschen. Alle 14 Tage eine schriftl. Arbeit. 3 Stunden. 2 St. Specielle Geogr, des übrigen Europa (mit Ausschluss Östr. Ung.) dann Amerika's u. Australiens. 1 St. Uibersicht der Geschichte des Mittelalters Am Schlüsse Recapitula-tion mit Hervorhebung der characte-ristischen Momente aus der Geschichte des betreifenden österr. Landes und ihrer Beziehung zu der Geschichte der übrigen Theile der Monarchie. 3 Stunden. Vertheilt wie in II. Die vier Snecies mit allgem. ganzen u. gebrochenen Zihlen. Erheben speci, dler Zahlen zur 2ten u 3ten Potenz. Ausziehen der Quadrat u. Kubikw irzel aus decadischen Zahlen. Combi,la-tionslehre. Geometrie Kreislehre mit manigfalt. C instructionen in demselben und um denselben, Berechnung seines Inhalts und Umfangs. 2 Stunden. I Sem. Mineralogie. II Sem. Physik. Allgemeine Eigenschaften der Körper, — Chemie u. Wärme. IV ' 2 Stunden Zgodbe by. pisma no*e zaveze in zemljepis sv. dežele. . 6 Stunden. 2 St. Grammatik. Modus-und Tempuslehre, syntakt. Ergänzung des Adject. u. Pronom. Prosodie und Metrik. Mündliche und schriftliche Oibungsbeispiele. 4 St. Caesar, Bellum Gail. I. II. Praeparation. Alle Wochen ein Penium. 4 Stunden. Kurze Wiederholung und Ergänzung derFormenlehre des Nom. u. Verbs Perfect u. Passivstämme der Verba auf co u. [ii u. Verba ano-mala. Die Hauptpuncte der Syntax. Einübung an bei-dereeit. Uebungsbeispielen. Schriftl. Arbeiten wie int II. Sem. in III. 3 Stunden. EingehendeBehandlung der Tempus- und Moduslehre. Periodenbau. Metrik. Tropen u Figuren. Geschäfts-u. andere Aufsätze. Alle 14 Tage eine schriftl. Arbeit. 3 Stunden. Grammat. Fortsetzung der Syntax, Modi, Tempora, Periode, Metrik. Lectüre, Vorträge. Alle 14 Tage eine Aufgabe. 4 Stunden. I. Sem. Uibersicht der Geschichte der Neuzeit mit Hervorhebung der für den Habsburgischen Gesammtstaat wichtigsten Begebenheiten und Personen. II. Sem. Speeiede Geographie der österr, Ungar. Monarchie. 3 Stunden. Vertheilt wie in II. Gleichungen des ersten Grades mit einer Unbekannten, Zusammengesetzte Proportionen neb3t Anwendungen. Stereomet. Anachauungslelire, Berechnungen der Oberflächen uud des kubischen Inhaltes der Körper. 3 Stunden. Das übrige aus der Physik. 3 Stunden. Studien nach schwierigeren ornamentalen Musterblättern, Zeichnen nach Gyps-modellen. — Auch wird die menschliche Figur in den Kreis der Uibungen aufgenommen. Monatlich eine Aufgabe. l 31 V i i 2 Stunden Apologetik. ■ 6 Stunden. 5 St. Livius üb. VII. VIII. u. IX, Ovid. Auswahl. 1 St Grammatisch-stilistische Hebungen. — Praeparation. Alle 14 Tage ein Pensum. 5 Stunden. Xenophon, Anab. Homers Ilias I. IV. Alle 8 Tage grammatische Uibungen, Casuslehre. Praeparation mit Memorieren der Vocabeln. Wiederholung derFormenlehre. Alle 4 Wochen ein Pensum. 3 Stunden. Die Hauptmomente der Metrik. Aus der Poetik die epische, lyrische und dramatische Dichtung. Lectüre einschlagender Stücke, Declamieren gelernter Gedichte. Alle 3 Wochen eine schriftl. Arbeit. 2 Stunden. Lehre von den Tropen, u. Redefiguren .Metrik, Lyrik. Lesen u. Erklären ausgewählter Stücke. Vorträge. Aufgaben wie imDeutschen. 4 Stunden. Geschichte des Alterthums bis auf Augustus mit steter Berücksichtigung der hiermit zusammenhängenden geographischen Daten. 4 Stunden. 2 St. Algebra. Zahlensystem, Begriff der Addition, Subtraction &c. nebst Ableitung der negativen, irrationeien, immaginäron Grössen. Die 4 Species in algeb. Ausdrücken. Eig mschaft u. Theilbarkeit der Zahlen. Vollständige Lehre der Brüche. Geometrie i St. Longimetrie u. Planimetrie m. wisseasohaftl. Begründung. 2 Stunden. I. Sem. Mineralogie in enger Verbindung mit Geognosie. II Sem. Botanik in enger Verbindung mit Paläontologie und geographischer Verbreitung der Pflanzen. 28 j VI L - 2 Stunden Christkath. Glaubens- lehre. 6 Stunden. 5 St. Lectüre von Salust. bell. Jugurth. Vergils Eclog. Aeneis I-Ciceros I. III. u. IV. Catil. Rede. 1 St. Grammatisch - stilistische Uibungen. Praeparation. Alle 14 Tage eine schriftl. Arbeit. 5 Stunden. Homers Ilias XIII. XIV. XV. Herodot, VII. VIII. Alle 8 Tage grammatische Uibungen. Praeparation. Alle 4 Wochen eine schriftl. Arbeit. 3 Stunden. Geschichte der deutschen Literatur bis Herder. Lectüre und Aufgaben wie in V. < 2 Stunden. Die Epik. Lectüre nach Janežič und einige Stücke epischer Natur aus Preširn u. Koseski mit sachl. und ästhetischerErklärg.Uibungen im Vortragen. Repet. der Syntax. Aufgaben wie in V. 3 Stunden. Schluss der Geschichte des Alterthums u. Geschichte des Mittelalters in gleicher Behandlungsweise. 3 Stunden. Vertheilt wie in II. 1) Potenzen, Wurzeln, Logarithmen, G'eichungen des ersten Grades mit einer und mehrern Unbekannten. 2) Trigonometrie und Strereometrie. 2 Stunden. Zoologie in enger Verbindung mit Paläontologie u. geographischerVerbreitung der Thiere. 26 VII 2 Stunden Christkath. Sittenlehre. 5 Stunden. 4 St. Vergils Aen. I. II. III. Cicero pro Arch. poet. & pro Milone. 1 St. Grammatisch-stilistische Hebungen. Praeparation. Alle 14 Tage eine schriftl. Arbeit. 4 Stunden. Demosthenes Olynth. Reden I. 11. u. III. Homers Odyssee I. II. III. IV. Alle 14 Tage grammat. Uibung. Wiederholung der Moduslehre. Abschluss der Grammatik mit der Lehre von den Partikeln. Monat], eine schriftl.Arbeit. 3 Stunden. Geschichte der deutschen Literatur von Herder bis auf die neueste Zeit mit Lectüre und Vortragsübungen. Aufgaben wie in V. 2 Stunden. Dramatik, gelesen W. Teil u. M. Stuart ed. Cegnar. Dev. Orlean. ed. Koseski. Altslov. Formenlehre des Subst. u, Verb. I IV. V. Kl. (Einiges aus der Gesch. der Slov. bis u. unter den Karolingern ) Alle 3 Wochen eine schriftl. 3 Stunden. Geschichte der Neuzeit in gleicher Beliandlung8weisa, 3 Stunden. Vertheilt wie in II. 1) Gleichungen des 2ten Grades, Ex-ponential- u. unbestimmte Gleichungen, Progressionen mit Anwendung, Com-binationslehre u. binom. Lehrsatz. 2) Anwendung der Algebra auf Geometrie und analyt. Geometri«. 3 Stunden. Allgemeine Eigenschaften, Chemie, Mechanik, Wellenlehre und Akustik. 2 Stunden. Logik. 27 ! i Arbeit. i VIII 2 Stunden Kirchen- geschichte. ' J 5 Stunden. 4 St. Tacitus Agricola, Hist. lib. I. Horaz, Auswahl. 1 St. Grammat. stilistische Uibungen. Praeparation. Alle 14 Tage ein Pensum. 5 Stunden. Plato, Prota^oras. Sophokles, Elektra. Homers Ilias 16, 22, 23. Grammat. Uibungen, Praeparation und schriftliche Arbeiten wie in VII. 3 Stunden. Repetition der deutschen Literatur. Das übrige wie in VII. 2 Stunden. Alt- und neuslov. Literatur, altslov. Grammatik (Fortsetzung), Lectüre. Aufgaben wie in V. 3 Stunden. I. Sem. Geschichte der österr. ung. Monarchie; wiederholende Hervorhebungen ihrer Beziehungen zu der Ge-schiche der Nachbarländer; Skizze der wichtigsten Thatsachen aus der inneren Entwicklung des Kaiserstaates. II Sem. Eingehende Schilderung der wichtigsten Thatsachen über Land u. Leute, Verfassung u. Verwaltung, Production und Cultur der österr. ung. Monarchie mit Vergleichung der heimischen Verhältnisse und der ändern Staaten, namentlich der europäischen Grossstaaten. 2 Stunden. Uibungen in Lösung mathematischer Probleme, zusammenfassende Wiederholung des mathemat. Unterrichtes. 3 Stunden. Magnetismus, Elektricität, Wärme, Optik. Anfangsgründe der Meteorologie. 2 Stunden. Psychologie. 27 Privatlectiire: III. CI. Aus Cornelius Nepos und Vielhaber. IV CI. Fleissigere Schule - je ein Buch aus Caesar. V. CI. Einige Schüler aus Ovid und Livius nach freier Wahl. VI. CI. Catilina. VII. CI. I. Sem. Vergil IV—X. II. Sem, Cicero’s Reden: Pro V. Legario. I. Philip. Pro rege Dejot. de imperio Gn. Pompei. (nach freier Wahl). Demost. Rede v. Frieden, 6 Buch der Odyssee. ir die nicht obligaten Lehrgegenstände. Gesang. Kaligraphie. I Abtheilung Erklärung des Stimmorgans, Verhaltung»- 2 Stunden. Current- und Lateinschriftübungen nach Gr-iner’.i regeln beim Singen, Notenkenntni ;s, Takteintheilung, Tempo, Schreibmethode. Intervallübungen; Dur- und Moll-Tonleiter, Regeln des Vortrages. Ein- zwei- und dreistimmige Lieder. I. Sem. 45, II. Sem. 42 Schüler. — 2 Stunden wöchentlich. II Abtheilung. “Wiederholung der Gesangstheorie mit besonderer Rücksicht auf die Regeln des Vortrages. Weltlich« und kirchliche Lieder im Tierstimmigen gemischten- als auch Männer-Chöre. I. Sem. 47, II. Sem. 35 Schüler. — 2 Stunden wöchentlich. b) Fi Gymnastik. Zu je 2 Stunden in vier Abtheilungen. Freiübung und Geräthturnen (Barren, Reck, Ringe. Wagrechte und senkrechte Leiter, Kletterstangen, Hoch- und Weitspringen).