Leto LXX Stov. 162 a V Ljubljani, v potok, IT. Iut1]a I942-XX SLOVENEC Naročnina mesečno 18 Lir, za inozem-stvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir. ra inozemstvo 50 Lir Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate, Podružnica] Novo mesto. izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicitš Italiana S. A, Milano. Uhaja vsak dan zjutraj razen p onedelfka In dneva po praznika. = Urednlllvo Id apravai Kopltarlava 6, Ljnbljana. 1 Redazione, Ammlnlstraslonei Kopltarlava 6, Lnbtana. - Teleloa 4001—4005. Abbooamentli Mesa 18 Lire; Estero, mete 20 Lire, hdiuona domenlca. sono 34 Ura, Estero 50 Ura. C. C. fj Lubiana 10.650 per gll abbo-oamentl: 10.349 par la tnserzloni. Pllialel Novo mesto. Concessionaria eseluslva per la pubblicitž dl provemenza italiana ed estera: Unione Pnbblicita Italiana 8. A. MIlana. D Bollettino No 779 Violenti combattimenti in Egitto Sono stati presi oltre 1200 prigionieri e distrutti molti mezzi motocorrazzati Eficace appoggio dellaviazione 7 velivoli inglesi distrutti II Quartier Generale delle Forze Armate co-munica: II nemieo ha violentemente'nltaccato le no-stre posi/.ioni nel settore centrale del fronte egiziano; e stato ovunque contenuto ed imme-diataniente contrattaccato; abbiamo preso oltre 1200 prigionieri, distrutto buon numero di mezzi motocorazzati. L'arma aerea e intervenuta con poderose formazioni negli aspri combattimenti, prodigandosi in azioni di nssalto contro le forze avversarie attaccanti e nella lotta eontro 1'aviazione nemira. QuaHro aerei sono stati abbattuti dai vnlo-rosi cacciatori del 4 stormo che hanno cosi rag-giunto, dalFinizio delFattuali operazioni in Africa settentrionale, la loro 132 vittoria. Aviatori tedesehi hanno inflitto alla RAF 1'ulteriore perdita di un »Curtiss« c di uno »Spilfire«. Aeroplani britannici hanno bombardalo Bengasi danneggiando aleune čase e uccidendo e ferendo una diecina di arabi: un apparccchio nemieo risulta distrutto dalla difesa controaerea. L'aeroporto di Micabba e stato nuovamen-te bombardnto da reparti aerei nostri e germa-niei e le sue installazioni ripetutamente centrate. Dalle operazioni della giornata un nostro aereo non ha fatto ritorno. Nel Mediterraneo velivoli da combatti-mento italiani e tedesehi hanno colpito e dan-neggiato un incrociatore inglese. Zasledovalni boji brez oddiha Ruskih izgub in zajetega plena doslej še ni bilo mogoče pregledati — Bombe na Rostov in druga kavkaška pristanišča — Dve ruski podmornici potopljeni Hitlerjev glavni stun, 16. julija. Nemško vrhovno poveljstvo objavijo: Na južnem odseku vzhodnega bojišča se brez oddiha nadaljujejo zasledovalni boji. Obkoljene in odrezane sovražne skupine so se skušale prebiti proti vzhodu. Sovražnih izgub in zajetega plena doslej ni bilo mogoče pregledati. Močni letalski oddelki so napadali sovjetske zveze v zaledju in razpršili številne sovražne kolone. Bojna letala so bombardirala Rostov in več pristanišč na kavkaški obali. V Rostovu je nn vojaško važnih napravah nastalo več velikih požarov. Ena tovorna ladja je bila po-topljena. Proti mostišču Voronež jo sovražnik nadaljeval močno tankovske napade. V sodelovanju z letalstvom so bili r žilavih in krvavih bojih vsi napadi odhiti. Na drugih ndsekih vzhodnega bojišča so bili boji zgolj krajevnega značaja. V F i n s k e m zalivu so enote nemške mornarice potopile dve ruski podmornici. V Egiptu so-bili odbiti napadi, ki jih je sovražnik izvedel z močnimi silami na srednjem odseku bojišča pri El Alnmeinu. Med srditim boji je bilo v protinapadu prijetih 1200 ujetnikov ter uničenih mnogo tankov in motornih vozil. V zahodnem Sredozemlju so nem-| ški bombniki napadli in z neposrednim} znd "fki poškodovali eno angleško križarko. Med napadi angleških letal na obalo zahodnih zasedenih pokrajin je bilo včeraj sestreljenih 6 sovražnih letal. Berlin, IG. julija. AS. Na vzhodnem bojišču je nemško letalstvo napadlo 25 vlakov, natovorjenih s strelivom, orožjem in četami. Vsi vlaki so bili Hudi boji v Egiptu Zajetih je bilo 1200 ujetnikov in uničenih mnogo tankov - Zelo uspešna podpora letalstva - 7 angleških letal sestreljenih Vojno poročilo št. 779 Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Sovražnik je srdito napadal naše postojanko na srednjem odseku egiptovskega bojišča. Povsod je takoj prišlo (lo protinapadov: zajeli smo nad 1200 ujetnikov in uničili večje število oklepnih sredstev. Letalstvo je poseglo z močnimi skupinami v srdite boje s številnimi napadi na napadajoče sovražne sile in z boji nasproti sovražnemu letalstvu. Junaški lovci 4. krdela so sestrelili štiri letala in so tako dosegli od začetka sedanjih bojev v severni Afriki svojo 132. zmago. Nemški letalci so zadali RAF nadaljno izgubo enega »Curtissa« in enega »Spitfireja«. Angleška letala so bombardirala B e n g a z 1 ter poškodovala nekaj hiš in ubila ali ranila kakih 10 Arabcev. Protiletalska obramba jc sestrelila eno sovražno letalo. Oddelki naših in nemških letal so znova bombardirali leteališče pri M i c a b b i in ponovno zadeli tamkajšnje naprave. Eno naše letalo se ni vrnilo iz dnevnih operacij. Italijanska bojna letala so v Sredozemlju zadela in poškodovala eno angleško križarko. Stockholm, 16. julija. AS. Dopisnik lista »Svenska Dagbladet< popisuje težave, ki jih imajo Angleži s pošiljanjem pomoči Auchinloeku, ki jih tako nujno potrebuje. Pošiljanje pomoči z ladjami po Sredozemskem morju je postalo izredno težko, poleg tega pa so se Angleži umaknili daleč proti vzhodu skoraj do Nilove delte in so s tem podaljšali pot od Gibraltarja. Naravno je, piše dopisnik, da 6e je pomen Malte za Angleže povečal, ker je ostala edino oporišče za lovska letala, ki prihajajo na pomoč 8. armadi. Zato pa osno letalstvo napada ta otok s podvojeno silo in neizprosnostjo. Osna letala so najboljša Stockholm, 16. jul. AS. Znani graditelj letal Severski je pri nekem radijskem predavanju osvetlil vse slavospeve angleškega in ameriškega tiska o moči in možnosti novih ameriških lovskih letal zatrjujoč, da osna letala na splošno vsa boljša od angleških in ameriških, zlasti pa osna lovska letala, ki jim ni mogoče primerjati niti lovskega letala vrste »Curtiss«:. Italija v Podonavju Italija potrebuje svoj življenjski prostor in mora imeti svobodne boke, da ji ne bo treba biti na straži še na Adrijatskem morju Belgrad, 16. jul. >11 Piccolo« objavlja naslednji člank iz Belgrada: Nemški dnevnik »Donau Zeitung:: je objavil uvodnik z naslovom »Italija v donavskem prostoru«. List najprej ugotavlja, da je Italija sredozemska sila, nato pa priznava, da ni lahko opredeliti sredozemski prostor. Ne more se omejiti samo na morje, kakor se z zemljepisnim pojmom Balkanski polotok ne more opredeliti Po-donavje. Celinske podonavske države se razlikujejo od Italije, ki ima pretežno pomorski značaj. To razvidno že iz tega, kako se je že pred zedinjenjem moč italijanskega ljudstva razširjala proti Dalmaciji. Zato sedanja razširitev Italijo na vzhodno adriatsko obalo hodi po zelo starib stopinjah in položaj polotoka, ki kakor pomol sega v Sredozemlje, temu polotoku ne dopušča mirnega življenja razen v stalni bojazni, da bo prišel pod tuji jarem, kar je bila dolgo časa usoda Italije. Italija mora živeti v orožju in je postala velesila, ker je imela orožje fašizma. Njen položaj je enak položaju Nemčije. Anglija, ki se nahaja Dopisnice namesto tankov Buenos Aires, 16. jul. AS. Bela hiša si je izmislila novo propagandno sredstvo, da bi ljudje pozabili na jalovost angleško-ameriških posvetov o drugem bojišču. To sredstvo so dopisnice. Na skupščini industrijskih organizacij so sklenili, razdeliti pol milijona dopisnic, naslovljenih na Roose-velta, v katerih se nemudoma zahteva sprožitev drugega bojišča. Dopisnice, ki lažje potujejo kakor tanki, ki jih Stalin tako nujno potrebuje, pa vendar ne bodo onesposobile niti enega osnega vojaka. so bile razdeljene med 250 podružnic industrijskega kongresa in imajo naslednje bojevito besedilo: Strinjam se z vami o drugem bojišču. Drugo bojiščo je potrebno brez nadaljnjega odlašanja, zmaga je v nevarnosti, ako ne bo ustanovljeno zahodno bojišče. na svojem otoku, in Španija, ki ima zavarovane boke, sta v čisto drugačnem položaju. Italija pa potrebuje svoj življenjski prostor. Italija mora imeti svobodne boke, da ji ne bo treba biti na straži še na Adriatskem morju. Teženje na nasprotno obalo je zato močnejše kakor na zahod. List nato omenja zemljepisno težavo italijanske vzhodne suhozemske meje in pravi, da je ita-lijansko-nemško povečanje na tem področju omogočilo sporazum med obema narodoma. Italija odslej gleda na Podonavje kakor z odprtega okna. List nato obuja zgodovino podonavskih držav in poudarja, da je danes potrebno med njimi sodelovanje. Srednjeevropskim državam se nudi možnost ugodnega prospeha ne samo v sodelovanju z Nemčijo, ampak tudi z Italijo. onesposobljeni. V sovražnem zaledju je bilo tudi uničenih mnogo prog ter resno poškodovanih več kolodvorov. Druge nemške letalske skupine so včeraj napadle zbirališča čet in vozil v pokrajini Voronež. Po zadnjih poročilih je bilo 11 sovjetskih letal uničenih. Berlin, 16. julija. AS. »Zvvblf Uhr Blatt« polemizira z londonsko propugando, po kateri bi zdaj naenkrat bilo drugo evropsko bojišče nekoristna žrtev, ki bi Sovjetom ne mogla izdatno pomagati in pravi, da po hitrem nemškem napredovanju onkraj Dona londonski prapagan-disti ne bodo mogli dolgo vztrajati z govorjenjem o izdatnem in začasnem podpiranju It liso v. London bo moral rujši pripraviti javno mnenje na druga bridka poročila. Dopis neke angleške agencije iz Moskvo že pravi, d« se je sovjetsko poveljstvo že odločilo za nadaljnjo premaknitev dobršnega dela sedanjega bojišča, utrjena bo nova obrambno črta, ki bo šla ob spodnjem toku reke l>onu. Berlin, 16. julija. AS. Iz vojaškega vira se je izvedelo, da so skupine angleških in ruskih letal danes zjutraj priletelo preko Rokava, pa so jih prestregli nemški letalci. Med dvajsetminutnim bojem sta bili sestreljeni dve angleški lovski letali vrsto »Spitfire«. Nemci niso imeli izgub. Popoldne je poskušala neka druga skupina angleških letal prileteti nad Boulogne, pa je biln odbita, preden jo lahko dosegla francosko obalo. Nemški lovci so zopet sestrelili dve angleški lovski letali. Peto angleško letalo vrste »lludsoiu je bilo sestreljeno nad Trondhejmom na Norveškem. Stockholm, 10. julija. AS. Neka nocojšnja moskovska radijska oddaja daje slutiti, kolikšno skrb povzroča sovjetskemu poveljstvu bitka pri Donu. ► Bitka pri Donu je ena najtrših, kar so jih doslej morale prestati sovjetske sile,« izjavlja moskovski radio, ter nadaljuje: »Sovražnik še napreduje, tisoče tankov in ogromno število vojakov je zapletenih v bitko. Maršal Timo&mko so jo odloČil braniti se, naj volja kar velja, toda ruska stvar bo vedno bolj težka in problematična, če so bodo zavezniki oliotavljali ustanovitvi drugega bojišča na zahodu. Rašid pri Hitlerju Hitlerjev (slavni stan, 16. julija. AS. Hitler jo včeraj v prisotnosti zunanjega ministra von Rib-bentrojipa sprejel predsednika iraško vlade Ra-šida El Kailanlja. Pogovor je bil v duhu prijateljstva in zaupanja, kakor ga goji nemški narod za arabske narode. Italijanska vojska napreduje na vzhodu 2e pri prvem nastopu so italijanske čete prodrle 50 km Vzhodno bojišče, 16. jul. AS. Ponosne divizije italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji so v zvezi z zavezniškimi edinicami prešle v napad na vsem svojem odseku bojišča. Zdaj napredujejo z ramo ob rami isti italjanski in nemški bojevniki, ki so na zgodovinskem pohodu skozi Besarabijo in donško kotlino pogazili kar moč oboroženega nasprotnika, da so lahko dospeli d opostojank, ki so ji H že pustili za seboj, ter se lotijo novib, nič mani trnjevih naporov. Huda zima je zdaj le še spomin. Prišla je pomlad. Odpravljene so goste zapreke, s katerimi so Sovjeti omrežili italijanske oddelke, da ne bi mogli napredovati, zdaj pa je prišlo toliko pričakovano povelje in Italijani so že na ozemlju, ki je boljlevikom služilo kot odskok za zimske napade. Ob rani zori sta dve enoti dobili povelje za odhod. Bil je nadvse lep dan, ki ga je skvaril popoldanski rahli dež. Ta je spravil v težave motorizirani oddelek, ker sc mastna in črna zemlja, tako značilna za Ukrajino, naglo zmehča. Italijanski pešaki in bersaljeri pa, ki so že tako krasno premagovali zagrizeni odpor nevarnih sovjetskih oddelkov ter se še bolj izkazali pri napadih na boljševiške utrdbe, so zdaj že »stari« bojevniki v Rusiji ter jih take ovire niso ganile. Odpravili so se vseeno naprej. Čudovito delo so opravili pionirski oddelki s čiščenjem minskih polj, ki so jih boljševiki zategnili po vseh nujnih prehodih, ter s popravljanjem mostov in cest, razdejanih po ruskem dinamitu. Vse delo je naglo šlo od rok in čeprav so boljševiški oddelki italijanske kljubovalno motili, so italijanske predstraže že dospele do določenih ciljev, ko je napočil mrak. čeprav so Sovjeti svoje oddelke previdno razmeetili za čim izdatnejši odpor, je bilo ujetih mnogo boljše-vikov. Znaten je tudi plen avtomatičnega orožja, pušk, raznega vojnaga blaga in streliva. Uspeh tega prvega napada je pomemben, saj so itlijanske čete prodrle 50 km daleč, a so navzlic naporom in premaganim težavam, ki jim jih jc nudil odlično oborožen in dosti izurjen nasprotnik, ohranile čudovito svežost in stari napadalni duh, tako izredno značilen za ekspedicijski zbor. Prvo leto ruske vojne se ni moglo lepše zaključiti, drugo pa se ni moglo bolj srečno začeti, ko so italijanski junaški vojaki spet na pohodu proti vzhodu. Argentinski predsednik umrl Buenos Aires, 10. julija. AS. Umrl je bivši predsednik argentinske republike Roberlo Ortiz. Argentinska vlada je sklenila, da IkmIo umrlemu predsedniku Ortizu prirejene takšne slovesnosti, kakor gredo aktivnemu državnemu načelniku. Turški časnikarji obiščejo Nemčijo Carigrad, 16. julija. AS. Danes je odjioto-valo v Nemčijo odposlanstvo turških časnikarjev, ki so se odzvali n« povabilo nemške vlade. V odposlanstvu je tudi voditelj turškega tiska Seli Saper. Stockholm, 16. jul. AS. Uradno se potrjuje, da je švedska vlada v soboto vložila protest pri angleški vladi zaradi poletov angleških letal nad švedskim ozemljem. Uradna madžarska izjava o borbi proti srbskemu komunizmu v zasedenih krajih Budimpešta, 16. jul. AS. Včeraj je v madžarski poslanski zbornici ministrski predsednik De Kallajr odgovarjal na interpelacijo poslanca Popo-viča, zastopnika srbske narodno skupščino iz Bač-ke, ter pri tej priliki dal zanimive izjave o delu madžarskih oblasti, da se stre srbsko komunistično gibanje v južnih pokrajinah, ki so bile priključene Madžarski Ministrski predsednik je dejal, da so se v Bač-ki, ki so jo zasedle madžarske čete, vgnezdili komunistični agenti iz Srbije in iz Banata, ki so začeli širiti zločinsko propagando med Srbi in jih hujskati k uporu. Tisti, ki so se združili v prave tolpe in dobivali naskrivaj orožje iz tujine, so se lotili terorističnih dejanj nad madžarskim ljudstvom. Mnogo policistov je bilo po izdajstvu ubitih. Uničevalno in zločinsko delovanje teh podtalnih agentov je doseglo svoj višek v neke vrste usta-škeni gibanju. Dne 4. januarja letos — je dejal De Kallajr — so srbske tolpe napadie madžarske orožnike in ob- Napadi na ministra Lytlettona Angleška vojna proizvodnja je nezadostna — Lytletton se izgovarja na novo strojnico, ki pa je padla v nemške roke, preden so jo začeli rabiti Rim, 16. jul. AS. V londonskem tisku se nadaljujejo napadi na govor ministra za vojno proizvodnjo Lytlottona, ki je naredil splošen vtis, da je nezadovoljiv, poln praznih besed in trditev, ki v resnici no držo. Najbolj nezadovoljen z ministrom za vojno proizvodnjo je »Daily Mail«. List piše: Marca 1938 nam je ludi Chamberlain jx>pisoval, kako čudovito je Anglija oborožena ter nam navajal sanjave številke, čeprav se je kmalu videlo, kako se je skrčila domnevana angleška moč. Kar se tičo vojaških priprav, nadaljuje list, se je sovražnik pokazal mnogo bolj previdnega in sposobnega od nas. Bobneča Lytleltonova zatrjevanja niso mogla zbrisali pogubnega vlisa, ki je nastal v Angliji po porazu v Libiji in Egiptu. Na snočnjem zasedanju spodnje zbornice se je v prerekanju z nekim poslancem Lytletton izmuznil s trditvijo, da je bilo orožje, s katerim so Angleži nameravali presenetiti nasprotnika, nova strojnica, katero so tajno v serijah izdelovali po angleških tovarnah. Pri nekem napadu na severno francosko obalo jo prišla ta strojnica Nemcem v roke. Angleži so bili nanjo ponosni, ker je bila zelo priprosto zgrajena in silno natančna. Ker pa je padla v sovražno roke, so morali ustaviti nadaljno izdelovanje. »News Chronicle« piše o govoricah, češ da bo lord Bea-\verbroock zopet stopil v vlado s posebnim poslanstvom, ki mu ga jo določil Churchill. Lisi pravi, da ta vest ni brez podlage, čeprav so jo osebni prijatelji bivšega ministra hitro zanikali. mejno lovce. Mnogo orožnikov in obmejnih madžarskih lovcev je bilo pri tem napadu ubitih. Preiskava jo ugotovila, da je šlo pri tem za zasedo, ki so jo organizirali kot prvo dejanje, ki naj bi nam potem sledili še drugi teroristični napadu Očitno je bilo, da so skušali zanetiti upor po vsej Bački. Ob takšnih okoliščinah so madžarske policijske oblasti, da bi zagotovile varnost in mir med prebivalstvom, izdale stroge ukrepe. S pomočjo vojaštva 6o bile komunistične tolpe napadene in uničene, tako da je bil tako imenovani titoljski trikot, kjer se stekata Donava in Tisa, rešen komunističnih tolp. Tudi v Novem Sadu je prišlo do tridnevnih spopadov s srbskimi komunističnimi tolpami. Med žrtvami je bilo mnogo takšnih, ki niso imeli prav nobenega opravka s podtalnim rovarjenjem. Bili so to ljudje, ki so šli kljub prepovedi oblasti na cesto in ki so tako postali žrtev lastne neprevidnosti. Odgovornost za te dogodke jo padla na zločinsko propagando komunističnih agentov in na tako imenovano jugoslovansko vlado v Londonu, ki ne dola nič drugega, kot samo seje sovraštvo med srbskim ljudstvom. Sovražna propaganda — je dejal Do Kallay — je iz tega krvavega dogodka naredila celo kopico nesramnih laži o Madžarski ter se povzpela celo do trditve, da je mesto Subotica v razvalinah, Paličko jezero pa da je polno srbskih trupel. Resnica je, da je bil po odstranjenju komunističnih tolp povsod vzpostavljen rod in da mesto Subotica ni pretrpelo nobene škode, ob Pa-ličkem jezeru pa razon mirnih letoviščarjev ni bilo nikogar. Madžarska vlada — jo končal 6voja izvajanja ministrski predsednik Do Kallay — je ukazala, da so uvede preiskava, pri kateri je sodeloval tudi zastopnik srbske narodno manjšine poslanec Po-povič. Poslanec Popovič pa jo od svoje strani Izjavil, da je vse to, kar je povedal De Kallay, čista resnica, ter dejai, da srbsko prebivalstvo hoče lojalno sodelovati z madžarskimi oblastmi pri obnova dežele, no da bi poslušalo zločinsko komunistično propagando, ki ji daje poguma anglo-saksoneko bogataštvo. Eksc. Vis. Komisar obiskal bolnike v vojaški bolnišnici Danes zjutraj je obiskal Eksc. Visoki ko: misar ranjence in bolnike v vojaški bolnišnici v Ljubljani. Pri vhodu ca je sprejel ravnatelj polkovnik Longo. ki na je spremljal po bolniških sobah. Eksc. Vis. komisar se ie pohvalno izrazil o vsem redu, ki vladn v bolnišnici in se razgovarjal z bolniki, medtem ko jim ie bilo razdeljeno sadje in drugi darovi, ki jih ie za bolnike določil. Najprej je obiskal bolnike in ranjence ki so na kirurgičnem oddelku, kjer se ie zadržal pri posameznikih, se i. njimi prijazno ra/.go-varial in iih spraševal o njihovih družinah, njihovem zdravju in kako so bili ranjeni. Najdalj se je zadržal Visoki komisar ob postcljnh pohabljencev ter se razgovarjal tudi s sorodniki, ki so bili pri njih na obisku. Med bolniki ie našel nekatere, ki so bili v bolnišnici še ob njegovem zadnjem obisku ter se je zelo zanimal tudi za ^njihovo zdravje. Vse je spraševal, se zanimal za njihove družine in njihove razmere in njihove potrebe. Visoki komisar je obiskal tudi ranjene in bolne oficirje. Obisk in darovi, ki so bili razdeljeni v imenu Duceja, so v vseh bolniških sobah našli velik odmev in hvaležnost ter so vsi bolniki izražali Visokemu komisarju najbolj vročo zahvalo Duceju. Postavitev javnih uradov in zavodov ter industrijskih podjetij v civilno delovno službo Službeni list prinaša v 56. kosu z dne 16. julija odločbe Visokega komisarja, ki na podstavi naredbc z dne 5. julija 1942-XX Št. 106 o uvedbi obvezne civilne službe odločajo, da spadajo pod obveznost civilne službe naslednji uradi, ustanove, zavodi in industrijska podjetja: Visoki komisariat in vsi podrejeni 11111 državni in pokrajinski uradi, dalje Prehranjevalni zavod Visokega komisariatn za Ljubljansko pokrajino Prevod«; Kranjske deželne elektrarne v Ljubljani: Mestno poglavarstvo ljubljansko z neposredno podrejenimi uradi in podjetji: Borza dela v Ljubljani; Pokrajinski podporni zavod v Ljubljani; Občinski podporni odbor občine ljubljanske; Italijanski Bdeči križ. avtonomni odsek v Ljubljani; Agencija Štefani, urad v Ljubljani: EIAR, postaja v Ljubljani. Dalje spadajo pod obveznost industrijska podjetja: Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana; D. D„ pivovarna Union, oddelek za izdelavo špirita. Ljubljana: .Takil Andrej, d. d., Sentjan ški premogovnik Krmelj; Premogokopna družba »Belokrajina«, Črnomelj; Kemična tovarna Moste, d. z. o. z.. Ljubijana-Mostc; tvrdka Berg-inan Josip, Ljubljana. Poljanska cesta 85 in Akcijska družba za kemično industrijo. Ljubljana. Osebje vseh teh uradov ustanov, zavodov in podjetij se obvesti o tem odloku tako, da se nabije ukaz o službi v nolruniosti sedeža podjetja in delavnih prostorih. Odlok je stopil v veljavo dne 9. julija. Ustanovitev Društva uslužbencev državnih industrijskih podjetij »Službeni list« prinaša v 56. kosu z dne 15. julija naslednjo naredbo Visokega komisarja: Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino smatrajoč za umestno, da se uslužbenci državnih industrijskih podjetij pokrajine organizirajo in včlanijo v svojem društvu, odreja: Člen 1. Ustanavlja se Društvo uslužbencev državnih industrijskih podjetij Ljubljanske pokrajine. Člen 2. Društvo združuje razvrščeno in ne-razvrščeno osebje, uradnike in delavce državnih industrijskih podjetij Ljubljanske pokrajine. Je njihov edini tolmač in predstavnik svojih članov, sodeluje pri reševanju vprašanj, tičočih se njihovih delovnih pogojev, prejemkov in družabnega življenja; deluje med njimi z gmotnim in nravstvenim podpiranjem; s|>opolnjuje njih strokovno izobrazbo in skrbi za dviganje njihove kulturne ravni. Člen 3. Delavci državnih industrijskih podjetij Ljubljanske pokrajine kakor tudi podjetja sama ne morejo hiti včlanjeni v strokovnih sin-fr'0» dikatih. Delavcev in jxxljetij iz prednjega odstavka ne predstavlja Pokrajinska delavska zveza po členu 2. naredbe z dne 8. julija 1941-XIX št. 61. Dosledno s tem preneha Pokrajinska zveza delodajalcev predstavljati državna industrijska podjetja po členu 2. naredbe z dne 15. novembra 1941-XX št. 151. Člen 4. Društvu uslužbencev državnih indu- strijskih [KKljetij Ljubljanske pokrajine načeluje predsednik, ki ga imenuje Visoki komisar, s pooblastili, ki mu jih dajejo pravila društva; pomagajo pa mu drugi organi, ki jih prav tako določijo pravila, v katerih jim je tudi odrejeno področje. Predsednik se pooblašča, da pripravi pravila društva, ki jih je treba predložiti Visokemu komisariatu v odobritev, nakar se objavijo v Službenem listu za Ljubljansko jiokrajino. Člen 5. Pri prvi uporabi določb te naredbe posluje predsednik iz prednjega člena ob pod-pori strokovnjaka, ki ga imenuje Visoki komisar in ki ima pravico, da pospešuje, spreminja ali prekliče ukrepe; zato mu jih je treba vse predložiti v odobritev Člen 6. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenm listu za Ljubljansko pokrajino. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je imenoval za predsednika Društva uslužbencev dižavnih industrijskih (»odjetij Ljubljanske pokrajine gosp. Bernarda Lojka, fašista rag. M a 11 e u s i c h a c a v. M i h a e 1 pa je določen, da pomaga 6 področjem in pravicami iz člena 5. naredbe z dne 2. maja 1942-XX št. 141 predsedniku Društva uslužbencev državnih industrijskih podjetij Ljubljanske pokrajine. Ti odločbi sta takoj izvršni. Važen razglas civilne in vojaške oblasti Vis. Komisar za Ljubljansko pokrajino Poveljnik XI. Armijskega Zbora Slovenci! — Ob priliki aneksije, vam je zmagujoča Italija priznata skrajno človeške in poooljne pogoje. Od vas je bilo odvisno, in edino-le od nas, živeti popolnoma mirno in v redu. — Namesto tega pa je mnogo slooencev vzelo v roke orožje ter ga namerilo proti italijanskim oblastem in italijanskim četam, dvignilo komunistično zastavo in tako poteptalo versku in človeška načela. — Oblasti in italijanske čete, katere imajo pravi pojem človekoljubja, so se omejile na akcije vojaškega značaja, opustivši mere ki bi bile škodile prebivalstvu, duševnem in gospodarskem življenju v deželi. ' Samo tedaj, ko so komunisti prešli na grozna ubojstDH napram posameznim italijanom, napram mirnim vašim sodržavljanom in celo napram duhovnikom, ženam in otrokom, so bile italijanske oblasti primorane vzeti odporne mere ter proglasiti nekatere ukrepe o omejitvah, za katere — radi upornikov — trpite vsi skupaj. — Z ozirom na komunistično nadaljno delovanje in ker en del prebivalstva — tudi če malenkosten — podpira ustanek, Visoki Komisar za Ljubljansko Pokrajino in Poveljnik XI. Armijskega Zbora, odredita sledeče: I) V celi Ljubljanski pokrajini, od danes naprej: — so obustavljeni vsi lokalni potniški vlaki; — je slehernemu prepovedano potovati v tranzitnim vlakima; izvzete so osebe ki so v posesti potnega lista za inozemstvo ali propustnice za druge pokrajine Kraljevine; — je prekinjen ves autobusni promet; — je prepovedano vsakršno kretanje s karkoli si prevoznim sredstvom ali peš, z enega v drugo naselje; — je prepovedano ustavljati in kretati se — izvzemši v mesiima — v prostoru enega kilometra na obeh straneh železniških prog. (Na kršitelje se bo brez nadaljnega streljalo); — je obustavljen ves telefonski, telegrafski in poštni promet, v mestu in izven mesta. II) V celi Ljubljanski pokrajini bodo od danes naprej takoj streljani: _ vsi oni( ki bodo kakorsibodi sovražno delovali napram italijanskim oblastem in italijanskim četam; _ vsi oni, pri katerih se bo našlo orožje, municija ali eksplozivni materijal; — vsi oni, ki bodo na kakorsibodi način pomagali upornikom; — vsi oni, ki se bodo našli v posesti ponarejenih potnih listov, osebnih izkaznic in propustnic; — vsi sposobni moški, ki se bodo nahajali — brez ooravičnega vzroka — v sumljivem držanju v vojni zoni. III) V celi Ljubljanski pokrajini bodo od danes naprej popolnoma porušene: — vse stavbe, iz katerih se bodo žalile italijanske čete; — vse stavbe v katerih se bo našlo orožje, municija, eksplozivni in vojaški materija!; — vsa stanovanja, katerih lastniki bodo prostovoljno dali gostoljubnost upornikom. — Ker je znano, da se med uporniki nahajajo tudi pojedinci ki so bili primorani slediti upornikom v šume, in drugi ki se kesajo da so opustili domove in družine, Visoki Komisar za Ljubljansko Pokrajino in Poveljnik XI. Armijskega Zbora, jamčita življenje vsim onim ki se bodo — pred začetkom borbe — prijavili italijanskim četam in pre- — Prebivalstvo ki bo ostalo mirno ter se korektno obnašalo napram oblastem in italijanskim četam, je lahko brez vsake skrbi za njih življenje in za njih imetja. Ljubljana, 15. julija 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: General poveljnik XI. Armijskega Zbora: Emilio Grazioli Mario Robotti Gospodarstvo Za povečanje ribolova v Kraljevini Po zaslugi Komisarita za ribolov sta Banca Nazionale del Lavoro in Banca di Napoli razdelili ribičem v Kraljevini okrog 1000 podvodnih električnih svetilk, ki so se dobro obnesle pri ribolovu na morju. Zaradi tega je v zadnjem času ribolov izredno uspešen in so nekatera mesta v Kraljevini bila nepričakovano dobro založena z morskimi ribami. Tako je bil založen Milan z morskimi ribami, ki so bile naprodaj po 8 lir za kilogram, kar je bilo zelo všeč gospodinjam, ki so jK>kupile tedensko približno po tisoč stolov rib. Prav tako prihajajo v velikih količinah morske ribe v Turin, in sicer sveže, od najboljših do cenenih. V Naj>oliju pride na trg približno vsak dan 90 do 100 stotov morskih rib. Da bi se še povečala možnost preskrbe trga Kaznovani obrtniki Urad za kontrolo cen na Visokem Komisariatu sporoča: Kaznovani so bili od okrajnega glavarstva v Ljubljani naslednji obrtniki: Zaradi prodaje mesa v brezmesnih dneh: .lesih Anton, mesar. Nove Jarše na 50 lir globe; zaradi neprijavljenega zakola živine: Boc Ivan, posestnik, Spodnja Slivnica 33 na 500 lir in Trček Ivan, Zg. Hrušica 25 na 500 lir globe. 7. morskimi ribami, je bil ustanovljen pri Generalnem komisariatu za ribolov konzorcij, v katerem so zastopane rečne in morske ladjedlenice, ki imajo nalogo, pripraviti načrte in izvesti zgraditev 200 novih motornih ribiških ladij, kar bo veljalo približno 32 milijonov lir. Ta konzorcij lto delal |>od nadzorstvom Generalnega komisarja za ribolov, ki je tudi že imenoval predsednika konzorcija fašista Itala Saura iz Capodistrie. Na ta način se bo ribolov v mnogočem jiovečal in tako s svoje strani doprinesel k naporom za čim boljšo prehrano prebivalstvo. Romunija prideluje vedno več riža. V Romuniji so začeli pridelovati riž šele pred kratkim. Tako so posadili leta 1937 komaj 400 hektarjev z rižem. Leta 1940 je narasla z rižem posajena površina na 700 hektarjev, leta 1941 pa na 1500 hektarjev. Ta zadnja žetev je vrgla 500 vagonov riža, kar odgovarja eni petini vsega riža, ki ga porabijo v Romuniji. Strokvnjaki so mnenja, da bi se dalo na močvirnih poljih ob Donavi, v Ba-natu in v Dobrudži pridelati še mnogo več riža. Vse potrebe Romunije pa bi bile krite, če bi riževe nasade razširili na 6 do 7 tisoč hektarjev. Za prihodnje leto je že predvidena povečana p>o-vršina za riževe nasade, prav tako pa bodo znatno jx>večali nasade graha in fižola, zlasti pa nasade tekstilnih rastlin in oljaric. Napredek Škodovih tovarn. Velike orožarne Škodovih tovarn so v zadnjih letih močno razširile svoje obrate in pospešile produkcijo. Ce označimo produkcijo Škodovih tovarn v Plznu leta 1936 s 100. tedaj odgovarja produkcija leta 1941 številu 281, torej skoraj trikrat več. Mezde in plače so se v istem razdobju povečale za Ali odstotkov, če pa preračunamo povisek na vsakega izmed zaposlenih, pa le na 176%,kar pomeni, da se je število delavstva od 1. 193b skoraj podvojilo.' Investicije leta 1941 dosegajo v primeri z letom 1936 6M%, torej .skoraj sedemkrat več Sestrska podjetja Škodovih zavodov v Plznu so še letalske tovarne Avia, ki so v zadnjem letu zvišale delniško glavnico na 90 milijonov kron dalje avtomobilske tovarne Asap in gradbeni koncern konstruktiva, ki je v zadnjem letu imel velika gredbena naročila prav za skodove tovarne. V Pragi je dalje še družba Omnipol, ki je prav tako sestrsko pod.fcdje Škodovih zavodov. Turški pridelek lešnikov bo letos jx> cenitvah dosegel 800.000 do 1 milijona kantarjev (po 65 kg), medtem ko je lani dosegel komaj polovico. Za 785 Kr 30 litrov vode Ljubljana, 16. julija. Mali kazenski senat ie v sredo sodil tri sleparske verižnike. ki so mnoge osebe v Ljubljani, hoteče se primerno založiti z oljem in slanino, osleparili za čedne vsote. Sleparili so kar na debelo tako. da so prodajali vodo v kantah za olje in fingirali zaloge slanine, ki je sjiloh nikjer ni bilo. V malih kantah, v katerih je bilo svoj čas najfinejše italijansko oljr znamenite tvrdke »Sasso«, so prodajali po 5 do 10 litrov »olja«. Na vrhu ie bilo res nololdne jo preplaval reko, ki jo na tem meetu široka in se je po kratkem oddihu hotel vrniti k svoji družbi. Ko je priplaval do sredine .so mu vsled slabosti nenadoma odpovedale moči in je izginil v valovih, ki so na tem mestu glol>oki. Ko so tovariši vsi prepadeni opazili, da ga ni več na površju, so zaslutili nesrečo in hiteli na pomoč. Bilo pa je vse projvozno. šelo ognjegasci so kako uro pozneje izvlekli mrtvo truplo nesrečnega mladeniča i/, vode. — V bližini Solcana je skupina vojakov prala v reki svoje perila Med njim je bil tudi 28 letni Ozvald Ga-nizin. Ko se je med pranjem sklanjal nad vodo, se mu je vsled omotice zavrtelo v glavi in se je prevrnil v globino. Tovariši so takoj priskočili na pomčo in so reveža potegnili na suho, bilo pa je prepozno, kajti siromak se je bil v vodi zadušil. Iz Hrvaške Nov poveljnik hrvatskega oroiništva. Za novega poveljnika hrvatskega orožništva jo imenovan ustaški major Pečnikar. Prvi hrvat>ki rudarski nadzorniki To dni jo končal pouk na lansko leto ustanovljeni nižji rudarski šoli v Varaždinu. Diplome so dobili vsi absolventi te šole, ki so obenem prvi rudarski nadzorniki, ki so dobili potrebno strokovno izobrazilo na Hrvatskem. _ Število zavarovanih delavcev in privatnih nameščencev je bilo letos meseca marca na Hrvatskem 320.902, od tega 153.708 moških in 87.249 žena. V Zagrebu so pričeli zidali poslopje za potrebe Ekonomsko-komercialne visoke šole. Stroški za postavitev nove palače so dolofeni na 35 milijonov kun. Iz Srbije V Belgradu je po daljšem bolehanju umrl gledališki igralec Srboljuh Het. Organizacija srbskega poštnega ministrstva. Na predlog srbskega poštnega ministra je srbska vlada predpisala uredlio o organizaciji lega ministrstva. Po tej uredili je srbsko poštno ministrstvo razdeljeno na pot oddelkov in sicer na obči, poštni, brzojavno-telefonski, ekonomski in kontrolni oddelek. Kot posredovalni organ obstoja v ministrstvu tudi še poštno-telefonsko-br-zojavni svet. V poštnem ministrstvu je sedaj tudi ambulanta za brezplačen zdravniški pregled obolelega poštnega osebja. Po novi uredbi o orga-nizoiji poštne službe v Srbiji obstojajo na sedanjem srbskem ozemlju štiri poštna ravnateljstva, ki imajo svoje sedeže v Belgradu, Nišu, čačku in Petrovgradu za področje Banata. Z novo uredlio bo prevedeno na nove prejemke tudi poštno osebje. Medicinska fakulteta belgrajskega vseučilišča razpisuje za svoj medicinski, veterinarski in farmacevtski odsek natečaj za 19 docentov, 51 asistentov z urejenimi položajem, 28 asistentov-dnev-ničarjev, 5 asistentov-volonterjev in 8 honorarnih profesorjev. Dolgin - Debeluh -Ostrogled Risbe- ROM — Besedilo po K. J. E R B E N U 28. OSTROGLED POBERE ZRNA, SI ZAVEZE OCI JN PODA KRALJEVIČU - CISTO * ZLATO, KI JE BILO V SKALI. 29. »POGLEj, OSTROGLED, KAKO DALEČ JE SE DO 2ELEZNEGA GRADU?« - »LETO DNI, A Z DOLGiNOM PRIDEMO ŠE DANES K VEČERJI, KI JO ZE - PRIPRAVLJAJO.« t 286. Tri teh besedali je zapustila Almira naglo očeta. Za skalo skrita je še opazovala, kaj počenjajo turški vojaki z njim. Surovo so prijnli njenega očeta, da je stokal pod njihovimi rokami, ter ga z drugimi ranjenci položili na nosila. Vse so odnesli proti turškemu taboru. t 287. Almira je nato splezala navzgor na rob one skale, kjer je stala preje in od koder se je spustila v prepad. Gledala je v prepad, kako odnašajo Turki njenega očeta, in strmela še potem, ko so že zdavnaj izginili njenim očem. Vsa se je predala maščevalnim mislim in naklepom, kako uničiti svojo nasprotnico. 288. Ko se je zdanilo, je Zala našla Almiro, še vedno naslonjeno na skali in strmečo nekam predse. Ustrašila se je prikazni. Bila je bleda in se je tresla kot šiba na vodi; oči so bile napete, ustne in roke okrvavljene, lasje so ji padali po čelu. Bila je kot človek, ki hoče moriti. ŠPORT Zapovedi, ki jih morajo imeti vodni tekmovalci v »malem prstu« Redkokdaj čitamo, da imajo športniki, ki so ponašajo z nadpovprečno močjo, izurjenostjo in srčnostjo, tudi svoje dolžnosti. Ni vse opravljeno s tako imenovanim viteškim obnašanjem. O planincih je znano, da je reševanje ponsrečencev nekaj, kar je samo po sebi umevno. Prav iste dolžnosti pa imajo tudi plavalski tekmovalci napram tistim, ki jih doleti nesreča na vodi. Reševanje pa je navadno združeno s tveganostjo. Radi tega je potrebno, da se tekmovalci urijo tudi v reševanju in da imajo v malem prstu naslednja navodila za reševanje iz vode: 1. Pomisli, da je uspešno reševanje možno le tedaj, ako si pri izvrševanju svoje viteške dolžnosti popolnoma miren in če znaš gospodariti s svojimi močmi. 2. Bodi previdenl Vsaka neprevidnost jo lahko usodna za te in za človeka, ki ga rešuješ. 3. Kadar slišiš klic »na pomoč«, preudari, kako in s katero strani bo pomoč najuspešnejša. Če ugotoviš, da je nekdo klical na pomoč za ,rtilo. preskrbi za kazen, ki lx> delovala vzgojno '.vttkor na dotičnika, tako tudi na druge! 4. Navadi se reševalnih in osvobodilnih prijemov. Leto za letom jih ponavljaj, da boš vselej in povsod uspešen reševalec. 5. Pred reševanjem se hitro sleci, da boš v vodi okretnejši .Ne misli, da te obleka na vodi nosi. Preveč vpija vodo in te ovira pri plavanju, čevlje pa boš čutil kakor uteži, ki te vlečejo dol. 6. Potapljajočemu se približaj od zadaj. Ne spuščaj se z njim v borbo, zakaj moč boš rabil za njegov transport k obrežju. 7. Če ne obvladaš mojstrsko osvol>odilnih prijemov in če je ponesrečene močnejši od tebe, se mu ne približuj, dokler udarja v smrtnem strahu okrog sebe. Šele ko se je umiril, 6e mu približaj in ga reši. 8. Pomni, da nezavesten utopljenec še ni mrtev. Tudi, če leži pod vodo že 15 minut in več, obstoja še možnost rešitve. 9. Cesto zavisi končni uspeh reševanja od prve pomoči, to je od čiščenja dihalnih organov in umetnega dihanja. Zato se moraš navaditi ravnati z utopljencem tudi potom, ko si ga potegnil iz vode. 10. Glede prve pomoči pomni: pošlji takoj po zdravnika, medtem pa očisti zunanje dele dihalnih organov in prični z izdatnim umetnim dihanjem. Skoraj vsakemu športniku se nudi v življenju priložnost za reševanje iz vode. Preprečiti nesrečo in rešiti človeka smrti v hladnih valovih, je nekaj tako velikega, da presega vsako in še tako slavno zmago na olimpijskih tekmah! ♦ 2500 vstopnic za nogometno tekmo med Nemci in Bolgari so si rezervirali nemški vojaki. Kakor smo že poročali, bo ta prireditev v nedeljo 19. julija v Sofiji. Andcrsson je izenačil Hacggov svetovni rekord, Iz Stockholma poročajo, da je izenačil A me Andcrsson Ilaeggov svetovni rekord v teku na angleško miljo. Dosegel je točno isti čas 4 min. 6.2 sek. Haegg sam pri tej točki ni nastopil, pač pa je skušal rušiti švedski državni rekord v teku na 800 m (Erik Ni 1:50.4 min.). Bil pa je prepočasen in je dosegel samo 1:52.8 min. Redka, kakor bele vrane, prihajajo športna poročila iz oddaljenega zamejstva, tu pa tam pa le kaj ujamemo. Tako čitamo, da se tudi Španci z uspehom udejstvujejo v lahki atletiki. V teku na 5000 m je postavil Gregorio Roja nov državni rekord v izvrstnem času 14 min. 53.6 sek. Rudolf llarbig je spet na tekališču. Za nastope na srednje proge najbrže še ni v formi, pač pa se uveljavlja za uvod med sprinterji. Na pokrajinskem prvenstvu okraja Južni Hnnnover je zmagal v teku na 100 m z 10.9 sek, na 200 m pa s 23.0 sek. čport v kraljevski hiši Znano je, da z vso vnemo goji razne vrste športa tudi več kronanih glav. Med to spada tudi sedanji bolgarski car Boris, ki ima posebno vesolje do vožnje lokomotiv. Radi tega je med bolgarskimi železničarji, ki imajo v njem svojega zaščitnika, posebno priljubljen. Ko je te dni bolgarska železniška uprava dobila iz Nemčije novo najmodernejšo lokomotivo, so jo po prevzemu preizkušali na bolgarskih železnicah. Pri preizkušnji je bil navzoč tudi car Boris, ki se je takoj povzpel nanjo ter jo je potem sam vodil na prvi vožnji. Čeprav so na lokomotivi vsi bakreni deli nadomeščeni z raznimi nadomestnimi kovinami, lokomotiva brezhibno deluje ter razvija veliko hitrost. Frachet d'Esperey — umrl Prejšnjo sredo je umrl v 86.1etu starosti v mestu torbes franc. maršal Franchet d'Esperey. Pokojni francoski maršal se je rodil 25. maja 1856 v Mostaganemu kot sin francoskega oficirja ter je tudi sam postal leta 1876 oficir v francoski afriški armadi. Kot tak je pozneje prebil več let v vojaški službi v posameznih francoskih kolonijah. Leta 1900 je bil tudi na Kitajskem. Leta 1913 je prevzel ko! general poveljstvo nad prvim francoskim armadnim zborom. V zadnji svetovni vojni jo igral važno vlogo v znameniti bitki pri Marni, za katero je izdelal tudi vse načrte, kar je sam priznal leta 1931, s čimer je precej zasenčil slavo nekaterih drugih francoskih vojaških veličin, ki so si pripisovale in lastile zasluge za uspeh omenjene bitke. Prav tako važno vlogo je pokojni Franchet d'Esperey igral tudi v znani solunski bilki ter pri ostalih vojaških akcijah na Balkanu. Po končani zadnji svetovni vojni jo bil generalni inšpektor vseh francoskih afriških čet ter je bil leta 1921 imenovan tudi za francoskega maršala in člana vrhovnega vojnega sveta. Bil je tudi član francoske vlade. gU iiapij Gostilno na prometni točki oddam zaradi odpotovanja. Naslov v upravi pod št. 4129 Razne prošnje tn druge prevode v italijanščini in nemščini sestavlja strokovnjak. -Vprašati na tel. 23-67. Žimo za modroce vseh kvalitet k u p 11 e najugodneje pri »21 M A« Jager MIlan, prva ljubljanska mehanična predilnica žime, trgovina Sv. Petra o. 17, tel. 20-42 Predilnica Fu Ino, tel. 20-45. Beli luk srebrnjak jo najranlja, zelo čislana čebula. Sejemo jo od Junija do septembra. Prezl-mi brez pokrivanja. V rani pomladi napravi za prst debele, poru podobne rastline. Večji del so je pora,bl v nedozorelem stanju. Kar jo nismo porabili, pa dozori meseca maja v srednje debelo čebulo. Sever & IComp., LJubljana. 1 t Po dolgi težki bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog brat, stric in svak, gospod Bernik Luka strokovnik drž. žclcznicc v p. 15. t. m., previden s tolažili sv. vere. Pogreb blagega pokojnika bo v petek, 17. julija 1912, ob 4. uri popoldne z 2al, kapele sv Frančiška, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 15. julija 1942. Globoko žalujoča žena IVANA rojena ZUPANC in sorodstvo. LJUBLJANSKI Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15, ob nedeljah In praznikih ob 10.30, 14.30. 16.30 In 18.30 Slava in beda slavnega umetnika Strast Barbara Stanwyck. Adolphe Menjou. VVilliam Holden itd kino union . tel. 22-21 Film neomajanega tovarištva, globoke požrtvovalnosti, film iz dijaškega življenja Gangslerjev sin V glavni vlogi: Jackie Cooper kino sloga - tfl. 27-30 Izredno zanimiv film globoke in pretresljive vsebine Trgovec s sužnjami Annette Bach — Enzo Fiermonte kino matica - tel. 22-41 B Sobe ■ Klelo: Opremljeno sobo s posebnim vhodom Išče uradnica bolj v središču mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod: »Dobra plačnica« St. 4127. s Jittjc: Enosobno stanovanje s posebnim vhodom Išče akadcmlčarka približno v središču mesta. Naslov v upravi »Slov.« pod »Plačujem vestno 4128«. č Umrl nam jo naš ljubljeni soprog ln oče, gospod Kajin Anton policijski stražnik v pok. dne 15. julija po kratki mučni bolezni, previden s tolažili svete vere. Na zadnji poti spremimo blagega pokojnika v petek 17. Julija 1942 ob pol petih popoldne z 2al, kapele sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 16. Julija 1942. Globoko žalujoči: JOSIPINA, soproga; VASILIJ, sin — in sorodstvo. Giovannl VeriJa! 18 Tone Nevolja Roman. »Vi molčite, ko ničesar ne veste!« se mu je odrezala Zuppidda. »To so naše stvari. Dekleta se omože tako aili tako, če ne vam ostanejo na trebuhu kot stare ponve.« »Kakšna možitev! Sedaj, ko je prišel rubežnik!« Tedaj mu je Zuppidda zasadila roke v obraz: »Ali 6te vedeli, da bo moral priti rubežnik? Vi vedno zvonite po toči, toda enega prsta, enega samega prsta ne znate zgeniti. In končno, rubežnik ne žre ljudi.« Resnica je, da rubežnik ne žre ljudi, toda Nevolje so bili, ko da jih je vse hkrati udarila kap. Sedeli so v krogu na dvorišču, gledajoč si v obraz in tisti dan, ko jih je obiskal rubežnik, v hiši Nevolj niso sedli k mizi. »Primojduha! Vedno smo kot piščeta v ipre-divu in zdaj pošiljajo rubežnika, da nam zavije vrat,« je vzkliknil Tone. »Kaj bomo napravili?« je dejala Dolginko. Gospodar Tone tega ni vedel, toda končno je vzel v roko kolkovani papir in je s starejšima nečakoma odšel obiskat strica Križa, da bi mu dejali, naj si vzame .Previdnost', ki jo je mojster Boštjan pravkar zakrpal in ubožcu se je glas tresel kot tokrat, ko mu je umrl sin Boštja-než. Jaz ničesar ne vem.« mu je odgovoril Le seni zvon. »Jaz nimam pri tem nič več opraviti. Prodal sem svoj kredit Gosji nogi in morate z njim stvar opraviti.« Čim jih je Gosja noga zagledal, kako so prihajali v procesiji, se je pričet praskati po gilavi. »Kaj hočete, da napravim?« je odvirnil. »Siromak sem in potrebujem oni denar in s .Previd- nostjo' ne vem kaj početi, ker to ni moj poklic. Toda če hočete, stric Križ. vam bom pomagal, da jo prodaste. Takoj se vrnem.« Tisti ubožci so ostali tam, da bi čakali, sedeči na kamniti klopci in niso si upali pogledati v obraz. Metali pa so dolge poglede po cesti, kjer so pričakovali Gosjo nogo, ki se .je končno pojavil, čisto počasi, toda ko je hotel, je znal urno šepati s svojo krevljasto nogo. »Pravi. da je vsa zbita. kot star čevelj. Žal mi je; toda nisem mogel nič opraviti,« je od daleč zavpil. Tako so se Nevolje vrnili domov s kolko-vanim papirjem v roki. Vendar, nekaj je bilo treba napraviti, kajti tisti kolkovan papir tam. položen na predalno omaro, tako so culi govoriti, bi požrl predailno omaro, hišo in nje vse. 4 »Tu je potreben svet tajnika dona Silvestra. Nosite mu oni dve kuri. nekaj vam bo že vedel ipovedati,« je svetovala Martizza. Don Silvester je dejal, da ni izgubljati časa in jih je poslal k vrlemu odvetniku, doktorju Sci.pini.ju,' ki je bival v Bolniški ulici, nasproti hleva strica Krispina in ki je bil mlad, toda kar se tiče »klepetanja«, ga je imel toliko. da si je spravil v žep vse etnre odvetnike, ki so zahtevali pet on z samo, da so odprli usta, medtem ko se je on zadovoljeval s pet in dvajset lirami. Odvetnik Scipioui jih je dvakrat aili trikrat sprejel in odslovil, preden je načel njihovo zadevo. Najlepše je pa bilo, ker so vsi hodili v procesiji, drug za drugim in v začetku jih je sipremljalla tudi Dolginka s punčko v naročju, da bi jim pomagala razkladati -njihove lastne pravice in tako so vsi izgubljali dan. Ko pa je odvetnik prečital papirje in se mu je posrečilo, da je nekaj izvedeli iz zmedenih odgovorov, ki jih je moral vlačiti s kleščami iz gospodarja Toneta, medtem ko so ostali čepeli nn svojih sto- licah in si niso upali dihati, se je iz vsega srca zasmejal in ostali 60 se smejali z njim, ne da bi vedeli zakaj, kar tako, da bi znova ujeli dah. »Nič, je odvrnil odvetnik. »Nič ne morem napraviti.« In ker mu je že gospodar Tone znova govoril, da je prišel rubežnik, mu je oni dejal: »Pustite prihajati rubežnika tudi vsak dan, tako se bo hitreje utrudil plačevati stroške. Nič vam ne bodo moa1li vzeti, kajti hiša je zapisana v doto in za barko bomo napravili pri-ziv v imenu mojstra Turija Zuppidda. Vaša snaha nima nič opraviti pri na.kupn volčjega boba.« Odvetnik je še nadalje govoril, brez pljuvanja in brez praskanja po glavi, za več kot za pet in dvajset lir. tako da so si gospodar Tone in njegovi nečaki slastno zaželeli, da bi govorili tudi oni, do bi izblebetali svojo vrlo obrambo, ki jim je napenjala glavo. Odšli so zmedeni in osupli od vseh svojih zahtevanih pravic in po vsej poti so prežvekovali odvetnikovo klepetanje, krileč z rokami. Ko jih je Maruzza. ki to pot ni šla z njimi, zagledala prihajati z rdečim obrazom in sijočimi očmi, se je tudi njej odvalil veilik kamen s srca in zjasnil se ji je obraz v pričakovanju, da bodo povedali, kaj je rekel odvetnik. Toda nihče ni odprl ust in gledali so drug drugega. _ »No«, je končno viprašala Maruzza, ki je umirala od nestrpnosti. »Nič! Nič se nam ni bati!« je spokojno odvrnil gospodar Tone. »Da, prav odvetnik je dejal, da se nam ni nič bati.« »Toda, kaj je povedal?« je vztrajala Maruzza. . >Eh, on zna govoriti. Imeniten človek je! Naj bo blagoslovljenih tistih pet in dvajset lir!« ' »Toda naposled, kaj je dejal, naj napravimo?« Ded je pogledal nečaka in Tone je pogledal deda. »Nič. Dejal je, da ni treba nič napraviti,« je končno odgovoril gospodar Tone. »Nič mu ne bomo plačali, ker nam ne more vzeti niti hiše niti .Previdnosti'... Nič mu nismo dolžni,« je dodal Tone ohrabren. »In volčji bob?« »Res je! In voflčji bob?« je ponovil gospodar Tone. »Volčji bob?... Nismo ga snedli. njegovega boba. Nimamo ga v žepu in stric Križ nam ne more nič vzeti. To je rekel advokat, da nam bo povrnil stroške.« Tedaj je nastopil trenutek molka. Medtem pa se Maruzza ni zdela uverjena. »Dejal je torej, da ni treba plačati.« Tone se je popraskal po glavi in ded je dodal: »Re6 je, dal nam je volčji bob in treba ga je plačati.« Ničesar ni bilo pripomniti. Zdaj, ko advokata ni biilo več tam. je bilo treba volčji bob plačati. Gospodar Tone je mrmral, zmajujoč z glavo: »Te