KOMUNA V ŠTEVILKAH
FNHJ           BE0GRAD        ZAGRLB    LJUBLJAJfA  SXRAJLTO     5&0FU1
Število prebivalcev na en kinematograf
Pred vojno smo imeli v Jugoslavijt Stiri radijske postaje s skupno močjo 45 kilo-vatov, sedaj pa jih je 1S z 22-krat večjo raofjo (približno tisoč kilovatov). Radijskih naročnikov Je bilo 1. 1939 155 tisoč, 1. 1956 pa 711 tlsoč. Na en aparat je pred vojno odpadlo 100 prebivalcev, 1. 1957 pa 20 (če upoštevamo tudi kmečka gospodinjstva, odpade približno nekaj več kakor en aparat na vsaklh pet gospodinjstev). Sarao lani je naša radijska industrija izdelala za približno 5* tisoč aparatov vei, kakor smo pred vojno imeli skupno vseh radijskih naroCnikov.                          :
Radijskl naročniki pa so Se vedno razvrščeni neenakomerno. V začetku lanskega leta je blla približno četrtina narotnikov v petih največjih mestih, kjer je odpadel po en aparat na vsako drugo gospodinjstvo. A tudi med temi petiml mesti so bile znatne razlike: v Beogradu Je odpadel en aparat (en naročnik) na 6.2 preblvalca, v Zagrebu na 6,1, v LJublJanl na s, v Sarajevu na 7.3 in v Skoplju na 10 prebivalcev.
Zadnja leta prodira radio Cedalje bolj tudi na vas.
Podoben pokazatelj standarda je tudi kinematograf. Stevilo kinematagrafov in sedežev Je štirikrat večje v prlmerjavi z 1. 1939, število obiskovalcev pa petkrat večje. Od omenjenlh petih mest je imel Beograd konec 1. 195S 35 klnematografov (14.000 pre-blvalcev na en kinematograf), zagreb ii (14.5«o prebivalcev na en kinematograf), Ljub-ljana 18 (8000 prebivalcev na en kinematograf), Sarajevo 14 (10.000 prebivalcev na en klnematograf) in Skoplje u (11.500 prebivalcev na en kinemalograf).
Zanimivo je, da je pri kinematografib položaj popolnoma drugaEen kakor pri radijskih naroCnikih: velika mesta imajo v prlmerjavi s Stevilom prebivalcev manj kinematografov kakor ostaH kiaji. V Jugoslaviji je 1. 135« odpadel povprečno en kine-matograf ua 13 tisoč prebivalcev, prl čemer )e vračunana tudl vas, torej na manj prebivalcev kakor v Beogradu in Zagrebu. V mestih in lndustrijskih krajlh pa so potrebe po kinematografih vendarle veLje in govori vse to o nujnosti, da se pri nadaljnji graditvl mest posveti temu vprašanju veC pozornosti.