J3.
{'.ft tHj^S^y
■ty ■



IPoštnina v državi SHS pavšalirana.
Naročnina listu: Celo leto K 120—, pol leta [K 60'—, četrt leta K 30'—. Izven Jugoslavije : Celo leto K 130*—. Inserati ali oznanila se za-računajo po dogovoru ; pri večkratnem inšeriranju primeren popust, llpravnišivo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije.---- Telefon št. 220.
2.	števili
SfflftŽA
lleoc&issn političen list m slovensko ljudstvo
Mat'iboi», dne 7. januarja 1921.
Posamezna številka stane 1 krono.
„Straža" izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Korolka cesta ši 5. — Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. — --Telefon št. 220.
Letnik XIII.
Velika izobraževalna nelep.
Poslanec dr. H o K n j e c ;jo imel\ na občnem zboru Slov. kršč.-soc. zveze za Štajersko v Celju 6. jan. o naši veliki izobraževalni nalogi govor, iz katerega podamo te-le glavne misli:
Človeštvo še vedno trpi vsled posledic svetovne vojne. Vsaka vojna je razdejalkia, njena naloga je pobijati, pokončevati, rušiti, razdirati. ,Takšne gigantske borbe še ni doživel svet — kakoršna je bila koncem I, 1918 končana svetovna vojna. Zatoka so tudi njeni nasledki tako ogromni in vseob-:sežni, da v tem oziru ne najdemo v zgodovini polnovredne primere. Razdejanje, ražrušenje in pustošenje, ki sledi vsaki vojni, je kot posledica svetovne vojne v taki meri zadelo clove štvo, da bodo evropski narodi le sama % največjim naporom in dolgoletnim vztrajnim delom popravili ono opusto še nos t, ki je po vojni ostala ne samo na gospodarskem, marveč tudi na umskem in moralnem polju. Zato dandanašnji širom sveta doni tor se razlega klic:	Reparation; Obnova!
Poprava!
Pri umski in nravni obnovi, ki je še veliko važnejša, kakor gospodars -ka, sodelovati je naloga naše Slovenske kršč.-soc. zveze in v njej včlanjenih društev. Duša našega naroda leži pred nami kakor njiva, zanemarjena in opustošena od vojne. Primeroma majhen del te njive je dobro obdelan, skrbno zoran in zasejan ter tako sposoben, da rodi dober sad. Večji de! pa je kakor pustoba, kjer raste plevel, osat in bodičevje. Torej obnove zemlje = d uš e v n o i n m o c a 1-n o p r e n o v 1 j e n j e!
Sredstvo za to je zapisano v sv . pismu: „Resnica vas bo osvobodil a.“ Krščanska resnica vas bo osvobodila laži, zmote in zablode. Zato pa mora biti glavna naloga onega modernega stremljenja po obnovi, k: ga opažamo povsod, da pri posamez -nikil zopet obnovi in utrdi krščanska načela, katera so vsled vojne trpela obilno škode, ter v njih krepko zasidra posameznike, narod in človeško družbo, To misel so pred letom — začetkom leta 1920 — lepo povdaril, Lloyd George in ostali ministr- ‘ ski .predsedniki angleškega, kraljestva v poslanici angleškim državljanom, kjer med drugim naglašajo:	„Vojno
izkustvo in vsi poizkusi, da se obnov! življenje v času mira.1, so jasno dokazali, da ne vzgoja, ne znanost, ne diplomacija niso mogli stvoriti temelja , na katerega bi se postavilo vse življenje . . . Jasno je, da tudi Zveza na -rodov ne bo imela uspeha, ako ne bo vse narode brez izjeme vodila dobra Volja. Ta dobra volja, pa nujno temelji na duhovnih razlogih: na vem v Boga, ki ga vsi* priznamo za Očeta. Priznamo li to resnico in božjo previdnost nad vsem, kar se dogaja na svetu, edino tedaj bomo našli temelj, na katerem bi se zgradil red in sklad med ljudmi. Toda te vere ' ne more vsiliti nobena vlada. Ta vera mora biti notranji plod pristajanja vseh ljudi in v vseh zemljah. Mi na očigled teh vprašanj bodočnosti svečano izjavljamo, da je najčvrstejši temelj svetovnega miru v priznanju teh tradicionelnih resnic. Evo, to je razlog, zakaj smo hoteli naglasiti ljudem dobre volje v vseh zemljah našega carstva, da se nujno morajo ponovno izprašati o odgovornosti, katero bodo tudi oni prevzeli na sebe, ko se bo delalo za obnovo izobražsne-,ga sveta.“
Je torej velika in neodklonljiva naloga vseh, ki so dobre volje, o b n o v a ljudi s krščansko izobrazbo. Obnoviti moramo pred vsem mladino.
Mladina je kakor cvet, ki raste v travi- Trava se vije in zapleta okoli njega in preko njega ter ga ћобз po -polnoma zasenčiti in zadušiti., Cvet se
bori, da dobi kaj soka iz zemlje za svojo hrano, bori se pa tudi, da prhle iz sence na solnce. Mladina teži kakor cvet k soineu, trava = drugi ljudje ps ga zasenčujejo. Koliko mladinski:, lepih cvetov je košateča se trava med vojno in po vojni popolnoma zasenčila, da ne morejo več na solnce krščanske resnice! Koliko jih je strupena-trava zadušila, da ne .morejo in ne čarajo živeti čednosti in poštenosti, olik: in napredku, marveč kakor onemogli ležijo na tleli, uboge žrtve neolik«, surovosti, ošabnosti in razuzdanosti. Zato pa je glavna naloga naše izobraževalne organizacije: mladino voditi k soineu, k svetlemu, ogrevajočemu soln-ai krščanske omike, reševati in varovati jo, da je ne zasenči in zaduši laž in zmota, hujskanje in zapeljevanje , ki jo obdaja od vseh strani. Temu visokemu Cilju služi naš dični O r e 1, služijo v okvirju naših bralnih in izob -ražeValnih društev b 1 a g o n o s n e mladeniške in dekliške zveze. Kjer še ni teh organizacij , se morajo ustvariti, in sicer povsod , v vsaki župniji! Kjer so, skrbimo za to, da bodo te organizacije živele - in krepko delovale. Cim manj mladinskih cvetov bo zamorila strupena trava laži, zmote in zablode, tem bolje za 'naš narod. Prijatelji naroda in mladine —-vsi na delo, na smotreno in vztrajno delo!
Imajoč pred očmi visoki cilj splošne obnovitve človeške družbe in vseh njenih slojev, n e _sinemo svojega izobraževalnega dela omejiti ne po osebah, ki jih naj izobrazimo, ne po tvarini, v kateri jih izobražujemo. V enostranost bi zašel, kdor bi svojo izobraževalno skrb posvečeval le samo mladini ali samo starejšim ljudem, samo moškemu ali samo ženskemu spolu, samo kmetskim slojem ali samo delavcem. Vse imejmo pred očmi in skušajmo jim podati vse, kar moremo. Religiozna izobrazba je prva, pa ne sme ostati osamljena; pridružiti se ji mora tudi svetna izobrazba: strokovna, gospodarska, politična in splošna.
Slovenski pregovor pravi, da je neumnost najdražj-a reč na svetu. Ta prislovica je sicer trivialna, pa resnična, in smelo bi dostavil, da je neumnost tudi najnevarnejša reč na, svetu. Zgodovina in izkustvo učita, da je nepoddčenost in neizobraženost najbolj sprejemljiva za prazne obljube, za zapeljevanje, hujskanje in prevratne nakane. Poglejmo si Rusijo! — Kako je bilo mogoče, da je nad to državo in njenim dobrim ljudstvom za -vladal boljševizem, rušilec vsake kulture in izobrazbe ? Kako je mogoče, da se Rusija ne more iznebiti tega groz -nega jarma ter se dvigniti iz strašnega brezdna? Velik, /da, največji del krivde nosi neizobraženost široke mase ljudstva. S*e 1. 1910 so ruski .časniki objavili statistiko, katera spričuje , da je v evropski Rusiji brez Poljske in Finske — v Aziji je še slabše — znalo brati in pisati samo 23% prebivalstva, In ta neizobražena ljudska masa je drvila za raj obetajočimi bolj-ševiškimi preroki z značilnim krikom: „Doloj gramotnyj!“ Dol pismeni!
Ce pa ne maramokiti v Rusijo po dokaze, marveč rajše* ostanemo doma, je samo treba, da se ozremo na izid v o 1 i t e v v ustavotvorno skupščino naše države. Rezultat jasno kaže, da je nepodučenost ljudstva, ki je posle -dica med in po vojni zaustavljenega izobraževalnega dela, združena z za" nemarjenjem vzgoje mladeničev, ustvarila med našim narodom zemljo,, ki je v sebe sprejela seme laži in klevete, hujskanja, zapeljavanja in, prevratnega Stremljenja.
Edino sredstvo za obnovo tudi v tem oziru je izobrazba. Komur je do tega, da krščanska načela pridejo clo večje veljave v javnosti ter da pre-
novijo, ozdravijo in utrdijo socialni red, ki že tudi v zapadni Evropi poka na vseh koncih, se ne sme odtegniti Ijudsko-izobraževalnemu delu. To delo je eminentno socialno delo. Izobraževanje bo ljudske sloje preverilo, da zdravilo zToper veliko socialno bolezen sedanjega človeštva ni v revoluciji, ki naj razbije in poruši ves družabni red, marveč je v socialni pre -osnovi sedanjega družabnega in gospodarskega reda, v socialnih reformah, ki so potrebne in ki se bodo morale izvesti na temelju načel, ki so skladna s temeljnimi krščanskimi principi. Končno je treba spomeniti še n a-rodno -obrambno stran izobra-
ževalnega dela, Slovenci smo se po -naSali z velikim zakladom ljudske izobrazbe, ki nas je obranila pred na -valom raznarodujočega germanizma in italijanizma. Po vojni je naš mali na -rod kot uboga žrtev brezvestne mednarodne diplomatske kupčije izgubil na tisoče svojih rojakov, katere je moral pustiti pod oblastjo nemškega in italijanskega naroda. Tem svojim bednim rojakom, pekdanjim sodrugom v izobraževalni piganizaeiji, pošljemo danes z glavnega zborovanja naše izobraževalne organizacije svoj pozdrav z/ bodrilnim opominom:	Ne obupajte; Vi
slovenski krščanski izobrazbi je odrešenje in ohranjenje tudi za Vas!
ШШЗ
Interpelacija zavoljo izvoza konj.
Poslanca P i Š e k in dr« H o h -n j e c sta dne 5, januarja interpeli rala g. ministra financ in poljedelstva o dovolitvi izvoza 400 komadov konj medžimurske in težke pasme g. N. Lehrterju v Mohaeu,
\,
Poslano vprašanje se tako-Ie glasi:
Gospodarski finančni komite ministrov je, kakor se nama poroča v svo ji seji dne 16. novembra 1920 (brej 1572-1 V) dovolil g. Lehnerju iz Holmca izvoz 400 komadov konj brez raz -like spola in starosti. Ker se nama dozdeva, da poročilo o dovolitvi tega
izvoza morda ne odgovarja resnici, zato vprašava:
1.	Ali se je dovolil omenjeni izvoz konj? iz katerih razlogov? АИ v. kom penzaoijske svrhe ali ne?
2.	Ako se je temu gospodu — baje židovskega pokolenja — dovolil izvoz, zakaj se takšno dovoljenje vkljub ope-tovanim prošnjam ne da kmetijskim in konjerejskim zadrugam ?
3.	Ali je minister voljan,* ker je sedaj v Sloveniji primeroma veliko število konj na razpolago za prodajo in izvoz, enako Velik kontingent dovoliti tudi za Slovenijo ter ga razdeliti, na kmetijske in konjerejske zadruge, oziroma na poedince?
Ш
Vojteh Korfantv.
Za par mesecev bo plebiscit v Gornji Sleziii. Izmed vseh plebiscitov kar jih je odredila ententa, je to najvažnejši, in v resnici mednarodnega pomena. Prebivalstva šteje čez dva mi lijona, torej 20 krat toliko, kakor naše plebiscitno ozemlje na Koroškem in še več. Njena zemljepisna, lega prav v središču Evrope kot most med Češko in med Poljsko je največje važnosti, Dežela ima veMkanska prirodna bogastva, zlasti velike množine nai -boljšega premoga. Radi tega trde Nemci, da brez Slezije njihova država nima obstanka, ker se brez premo ga industrija ne more razvijati. Boj za Slezijo je torej zelo hud, brez primere hujši kot kjerkoli drugje. Več -krat je že prišlo do spopadov med Nemci in Poljaki, ki so razvili do or a vili bitk in ljudskih vstaj, Mnogo krvi je že (teklo na tem ozemlju, mnogo človeških življenj propadlo.
Voditelj poljskega plebiscitnega de iovanja je moj stari znanec, in prija -telj Vojteh Korfantv. Ko čitam v no -vinah nedavno njegovo ime, se spomnim na prvo svidenje ž njim. Nekega dne se odpro vrata moje sobe — bilo je nekaj let pred svetovno vojno v Krakovu — in vstopi gospod, o katerem res prvi trenotek nisem vedel kako bi ga ocenil. Mlad, morda ne tako mlad kot izgleda, gladko obritega o -braza, nekaj krepkega, kmetskega v kretnjah in potezah, močan, , plečat, oblečen v rujavkast kvadriran žaket, Ako bi ga zagledal na kakšnem parniku ali sploh na kraju, kjer se na -bajajo amerikanski potniki, bi ga smatral za solidnega amerikanskega meščana. Stopi k meni tako naravnost in krepko, kot bi stopil v urad s solidnim poslom:
—	Jaz sem Korfanty. Zvedel sem. da ste tukaj in hočem z vami govoriti.
—	Korfanty s Poznanja,
—	Da s Poznanja, oziroma nič več s Poznanja, sedaj z Bytomja. Delam z Napieraiskim,
Govoril je tako kratko in trezno, da sem mu komaj sledil, a razumel nisem pravzaprav ničesar. Ime Kor -fanty sem slišal večkrat. Slišal sem, da se je na Poznanjskem pojavil mlad človek z imenom Korfanty in hitro povzročil velik preobrat v poljski politiki, poprej je vladala neka rekel bi na
rodno konservativna struja, pride Korfanty in razvije se nova struja, bolj radikalno narodna in demokratična. Čuden pojav pri tako treznih in hladnih poznanjskih razmerah! Kdo je ta Korfanty? Eni pravijo: vihrav človek, drugi: zelo sposoben. Dejstvo je, da jo kar hitro postal najvplivnejša oseba v poljskem klubu nemškega državnega zbora.
Sedaj mi pove suho in kratko, da se je vrnii v Slezijo in dela ž Napieraiskim. Napieralski je bil v Sleziji star; zaslužen naroden delavec, imel je veliko tiskarno in knjigarno, izdajal časnike in knjige v konservativ -nem, katoliško narodnem duhu. Imel je velike zasluge, držal je poljsko zavednost v tej močno- ponemčeni in od drugih poljskih dežel popolnoma od -rezani deželi. A s-edaj mi pove Kor -fanty, da pusti vse, kar je delal v Po znanju in se združi z Napieraiskim, ki je bil vendar od njega zelo različnega značaja! Misli se mi pode po glavi, Ali se je kaj zgodilo, da je moral naglo zapustiti deželo? Morda politična, ali pa zasebna nelepa zad'e -va? Morda mu kaže pri podjetjih N.a-pieralskega lep dobiček in opusti zanj zelo častno, a osebno malo plodno politično pot? Ne eno, ne drugo nemogoče. Med 'tem pa sedi mož pri meni mirno in hladno in jasno, kot bi zvonil pove mojo željo, radi katere je pri šel. Ne! vihrav ni! Nepošten, če se ne motim, tudi ne! Dobičkaželjen tudi ne izgleda!
Govorila sva, se razgovorila in razšla. Razumel ga nisem. Sel je v, Slezijo in delal z Napieraiskim» De-, žela, ki je bila skoraj tisoč let pod vplivom germanizacije, se ' je začela dvigati, kmalu je stal na čelu poljskemu gibanju v Sfez/i, a za njim milijon prebivalstva. Pozneje se je pojavilo hjegovo Ime večkrat, nastopal je vedno v kritičnih trennt ih, njegov na -stop je pomenil vedno rov prevrat,; a imel je tudi vedno uspeh.
Kdo je Korfanty? Ne vem. Ime je znano, a o možu se ne govori ničesar. Govori se samo, kaj dela, kako je nastopil, kaj je rekel in kaj storil. Njegova preteklost g:ne za njim,_ pred njim so samo brazde, katere orje. Sin poljskega rudarja iz Slezih je menda v. mladosti hotni postati’ gospod in Šel v gimnazijo. Iz šol so ga zapodili ra-
^Straža.“
■■ичи nhw mm n <лт»ш,i« anfi
анаиви«имшиа>аажшаушш£ш&“№лЈ£иш>||И&шац-*ш1^цда^^
Ш poljske agitacije. Posvetil se je poklicu svojega očeta in postal rudar de lavec. Tu so ga zaprli’radi poljsko a-gitacije, Pride iz ječe in prične oznanjati svoj evangelij ljudstvu: Slezija je poljska! Besede so zelo priprosie , «oda evangelij je privlekel množice >_ Gre v Poznanj, prevrne poljsko poli -tiko in prične novo, vrne ste v Siezijo in postane časnikar, poslanec itd, naj-večji nasprotnik nemštva. *
Sedaj je, kakor pišejo Nemci,- načelnik poljskih band, na njegovo ime prisegajo mnogoštevilni pristaši. Nemci so razpisali na njegovo glavo nagrado milijon nemških mark, Korian-ty pa sedi v Rytomju, v hotelu Lomnic obdan od močnih čet svojih pri -stašev kot neke vrste kralj in daje mirno in samozavestno svoja povelja in odredbe,	»
Kako bo izpadlo? Kori ant y je pre pričan da zmaga, kakor ga poznam, bi bil ta mož zmožen žrtvovati tisoče ljudi, da iztrga Slezijo Nemcem, 1T0 je boj, brez terorizma ne gre, a boj zahteva žrtev. Razmere s.o za Poljake v Sleziji manj ugodne, kakor so bile za Slovence na Koroškem, Bomo videli, kako bo opravil Kor?anty«
Dr« L. LenarcL
n Political pregled. j
JUGOSLAVIJA.
Naš novi ministrski svet je sprejel v seji 5. t. m. Marko Ač;v ustavni načrt z neznatnimi spremeip bami. Radikalno-demokratični ministri so se izrekli odločno proti avtonomiji ali federaciji. Vprašanje zgornje zbornice bodo pa rešili klubi sami.
Nova vlada je pozvala poslance v Beograd k seji konstituante 12. L m. Predsednik konstituante pa kliče poslance že za 9. t. m. v Beograd, da se pred konstituantno sejo posvetujejo posamezni klubi.
Mesto umrlega finančnega ministra bi imel baje zasesti demokrat dr. Voja Veljkovič, ki je pa odklonil la portfelj. Naslednikom Stojanoviča v financah se imenuje notranji minister Draškovič, katerega bo nadomestil v notranjih zadevah Pribičevič, prosveto pa bi prevzel prof. Kumanuii.
Muslimani še doslej niso stopili v vlado in se bodo tozadevna po gajanja vršila po. pravoslavnih božič nih praznikih. Med muslimani in demokrati obstoja nasprotstvo glede agrarne reforme in ustave.
O bosanskih k o m u n i j : ih poroča časopisje, da bodo po položeni prisegi sodelovali pri prihodnjih sejah konstituante.
ITALIJA’,
Italijanska vlada je pn-
znala začasno reško vlado in je odpo' tovalo že nekaj članov te vlade iz Reke v Rim, da uredijo trgovinske ter prehranjevalne odnošaje in da izposlujejo za Reko najnujnejše potrebno, — posojilo.
D’A n n u n z-i o in njegovi legionarji izvršujejo od generala Caviglije narekovane jim pogoje. Legionarji zapuščajo Reko v partijah, d’Annunz.jo pa se še baje dosedaj ni odločil, kam bi jo potegnil. Piše in govori se, da si bo izbral kot bivališče svoj predvojni stan v vili na Cap Brentonu v biskajskem zalivu blizu španske meje.
Naš vladni poverjenik za prehrano je že odpotoval v Baker, da uredi pošiljatev živil v one kraje, ki so bili doslej zasedeni od Italijanov, a jih bodo ti sedaj izpraznili v smislu rapallske pogodbe.
AVSTRIJA.
Avstrijski zvezni kancler dr. Mayr je podal v daljšem govoru 5. t. m. ob priliki seje zunanjega odseka poročilo o zunanjepolitičnem položaju Avstrije. Spomnil se je predvsem entente, na katere zaupanje lahko zida Avstrija, ker je.bila enoglasno sprejeta V zvezo narodov. Z \omči:o je sklenila Avstrija novo trgovsko pogodbo, ravno tako se bodo Načela v kratkem trgovinska pogajanja «s Cehoslovaško. Razmerje Avstrije do Jugoslavije se je zadnji čas zbolj -šalo in prvi znak prijateljskih odnoša-jev med obema državama ie pred nedavno sklenjena trgovinska pogodba .^ Na-ram Madžarski je povdaril Mayr stališče, da vstraja Avstrija na pri-
klopitvi po mirovni pogodbi jej.prisojene zapadne Ogrske. Prijateljstvo Ru-munije in Poljske do Avstrij(e potrjujejo trgovinske pogodbe s tema dvema državama.
Do ureditve zapadno-madžar-ske meje je ustavila Ogrska z Avstrijo promet. Suspendirani so vsi gospodarski dogovori med Avstrijo in Madžarsko zlasti glede dobave krompirja in zelenjave, s čimur je doslej* zalagala Madžarska Avstrijo.
RUSIJA,
.Vsa poročila, ki nam prihajajo iz Rusije, javljajo o protiboljševi-ških vstajah in uporih. Cela Podolija se je dvignila proti boljševiškem režimu in krog Kamenca Podolskega je v teku bitka med vstaškimi kmeti in pa boljševiki, Vstaši so zasedli Braclav.,, ter porazili celo boljševiško divizijo.
Iz Moskve in Petrograda prihajajo tudi poročila o vojaških uporih, ki imajo svoj vzrok v skrajno slabi prehrani, V Moskvi se je baje 'uprl del garnizije in je bilo več smrtnih žrtev pri tej »priliki.
politična poročila.
p ZBOR ZAUPNIKOV Slovenske Kmetske zveze se je vršil v sredo, dne •5. januarja v Mariboru. Došli so najuglednejši zaupniki naše stranke. Zbor je otvoril in vodil član odbora Kmetske zveze, agilni župan Jakob Florjančič iz Smiklavža pri Hočah, O političnem položaju s posebnim o -žirom na konštituanto in na razne zakulisne spletke je poročal poslanec dr. Anton Korošec. Njegova izvajanja so srkala zborovalci s posebno pozornostjo. Vrli kmet Jakob Felicijan z Vur berga se je oglasil k besedi in predlagal naslednjo resolucijo: „Zaupniki Slov, kmetske zveze zbrani na zborovanju v Mariboru 5, januarja izražajo Jugoslovanskemu klubu in njegove mu načelniku dr, Korošcu zahvalo in popolno zaupanje ter docela odobravajo postopanje Jugoslovanskega klubg v ustavotvorni skupščini s pozivom, naj vztraja v odločnem boju za pra,-vilno ureditev naše države in za avtonomijo Slovenije,“ Predlog je bil sprejet enoglasno in z navdušenjem . Nato so še govorili poslanec dr. Hoh-njec, tajnik Zebot, prof. Vesenjak in dr. Veble. — V naših vrstah se poraja zopet svež duh dela«
p ZEMLJORADNIKI in demokrati so si zašli v lase. Do pred najnovejšim časom je celotno slovensko JDS-časopisje gladilo, vabilo in se dobrikalo samostojnim. Minister Kukovec je pri ministrski seji izjavil, da se program zemljoradnikov čisto krije z demokratskim in je slovenska Samostojna samo krilo JDS. Liberalci so bili uverjeni, da bodo zemljoradniki silili v vlado:	a ker se drži zemljoradnički
klub do danes odklonilno glede vstopa v vlado, je „Jutro“ potegnilo svoj korobač izpod klopi, kjer se je že dolgo pritajeno namakal in je lopnilo po samostojnih in zemljoradnikih v številki od četrtka. Pri tem korobačenju liberalnih sinčkov samosto.nežev se poslužuje odlomka iz beograjske „Pravde“, ki piše, da je postopanje zemljoradnikov plitkoumno in neresno, da se bo kmalu sramoval vsak volilec, da je dal tej stranki svojo krogljico. (Slovenskih samostojnežev je že sedaj sram. Op. ur.) Naivni proračun, da bo dobila se-ijačka stranka pri novih volitvah št* več mandatov, je napravil zem.jprad-nički klub prevzetnega. Narod soglasno obsoja strahopetstvo zemijor vliv v kega kluba. Tako „Jutro“ po „lAav -di.“ Iz ravnokar omenjenega citata beograjskega lista je razvidno, dr vlada v Pašičevi vladi bojazen, ker ir ,ta v njej zastopana niti hrvatski, ni: sl«, -vegski narod, ampak sami pro eso» ji bankirji, advokati itd., ne pa zas‘op -niki iz seljaških in delavskih vrst — ljudstva. Sedanja Pašičeva vlada je konglomerat velekapitalistične bijržua-7i;e iz radikalno nedemokratsi i ki se pa že sedaj koj pri. nastopu 7.^ veda, da bo zadela radi buržuazno G ob oster odpor pri zastopnikih jugoslovanskih ljudskih mas. Da še zemljo -radniki do danes niso stopili v viado, je znak, da so vendarle izvoli’ii. da med buržuazijskimi pijavkami ljudstva-— bankirji nima prostora zastopa «c seljaka,	s
d POVERJENIŠTVA in „Narod.“ Tavčarjevo centralistično glasilo od torka se je zagnalo v ljubljanska poverjeništva- Gospodi krog „Naroda“, sa je obelodanila uvodnik „Poverjeništva“, pač ni pomislila, da je žehtala v vrstah svojega strankarskega glasila lastno političrio žlahto prvega kolena, kot so gospodje JDSpoverjeniki: dr. Ravnihar, Ribnikar in Skaberne. Poverjeniki SLS pristaši so uvideli še pred ostavko beograjske vlade., da bo treba odstopiti in se začasno umakniti centralistični premoči, gospodje liberalni poverjeniki 'pa še vstrajajo danes na svojih poverjeniških sedežih, katere umiva „Si, Narod.“ Ako bi se bilo kako mladoliberalno glasilo zagnalo v poverjeništva, se ne bi čudili: ker smo vajeni mladostne nepremišljenosti;, da pa krtači lastno gnezdo starina „Napoči“, je pa že nekaj posebnega. .Vedno bolj smo uverjeni, da od onega časa, ko je začel očka Tavčar tržiti svojo politično govedino kot kandidat, je zašla tudi „Narodova“ logika in vedno hvalisaha doslednost med rogate parklježe, ki glede pameti ravno ne prednjačijo med domačimi živali v Sloveniji.
p REŠKA KONSTITUANTE. -Pretekli ponedeljek in torek je imel roški občinski svet zborovanja, na katerih je v polnem obsegu potrdil pogodijo, katera je bila sklenjena med reš-idmi delegati in italijanskim poveljni-štvom. Za župana je bil izvoljen dose-dajni župan Gigante, za podžupane pa J jOnghi in Schitter, Izvoljen je bil tudi odsek, ki ima nalogo, da še tekom meseca februarja skliče konštituanto. Vodstvo začasne vlade je prevzel Gro-ssich, ki je že prevzel vlado nad samostojno reško državo.
p FRANCOSKI SOCIJALISTI , ki so se v dobi svetovne borbe slepo pokorili militarizmu in dokazali naj -reč patrijotizma, so se pridružili na svojem kongresu v Toursu od 26, do 31, decembra z ogromno večino tretji internaeijonaii. Zborovanje v Toursu je bilo zelo burno: pretepi, jok, vik in krič, a odnesel je zmago komuni -zem. Omeniti pa moramo, da obstoja komunizem v Franciji doslej sanvj v teorij:, kajti udejstitiev komunizma med skoz in skoz buržuaznimi Francozi je izključena«
d RUMUNIJA MOBILIZIRA. Po oročilih iz Bukarešte je Rumu-nija z ozirom na dejstvo, da njene meje ogrožajo boljševiške čete, poklicala pod o -rožje letnike 1913—1915. Razen tega bodo militarizirani vsi železničarji.
Pnevne vesti.
OBČNI ZBOR SLOV. KRŠČ. SOC. ZVEZE je bil 6. januarja v Celju ter se je prav dobro* obnesel. Govorili so Zve-zin predsednik dr. Hohnjec, poslanec dr. Korošec in drugi. Govor dr. Hohnjeca prinašamo danes. Nadalnje poročilo sledi.	' ..*■■	:* «..».i
d „NOVA STRAŽA“ „stare metode“, pod tem zaglävjem je prinesel „Narod“ od četrtka notico, v kateri se huduje nad „Stražo“, ker je okrtačila demokratske izvozni carje z agromer -kurjem Žerjavom vred. Kot glavni dokaz, da se ni ukvarjala demokratska gospoda na ministrskih stolčkih z iz -vozničarstvom, navaja „Narod“ staro iberalno smešno frazo: „Straža“ šene bo mogla še dolgo šteti med resna in dostojna glasila. Ker je grajal in javno ožigosal naš list narodne in državne škodljivce' egoističnega izvozničar-slva, radi tega ni resen in dostojen , — logika, ki si jo lahko 'privošči samo večkrat na .pameti šepavi starec „Narod.“ Ako bi ne äila „Straža“ resen list, bi ne strigel ravno „Narod“ večkrat kar celih člankov ravno iz „Straže“ in jih porival v svoje piškave predale. Za „Slovencem“ je „Straža“ pač edini slovenski list, katerega c’tira ali pa se zaganja vhnj starostna dostoj< nost in resnost „NarodaA Starih metod ne iščite pri „Straži“, ampak pri liberalnem časopisju, ki se, nagnano v kozji rog, zateče za neumno frazerskč planke o klerikalni nerešnosti in nepoštenosti. Neresni in nepošteni so naši liberalci s svojimi glasili vred.
d ULTIMAT RUDARJEM in Trboveljski družbi. Zadeva stavke ru -darjev v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju se bliža h koncu, kajti stopila je v zadnji odločilni Stadij. Ker so bila
vsa dolgotrajna pogajanja brezuspeš -s na, stavke pa mora biti enkrat konec* se je deželne vlada odločila do sledečega koraka: Rudarjem, zlasti onim nižje vrste, se dovoli .takoj zvišanja »mezd za 25% in sicer nosi to povišanje mezd Trboveljska družba; cena za premog se pa vsled tega ne sme povišati. Rudarji morajo delo brezpogojno nastopiti v sredo,, dne 5. jan, Ako oba stranki in sicer stavkujoei rudarji ter Trboveljska družba v sredo, dne 5. ta m., ne sprejmete ta ultimat, bo deželna vlada smatrala svojo posredovalno vlogo za končano, in bo z ozirom na potrebe prometa, gospodarstva in države storila vse potrebne korake, da se/zagotovi zadostna produkcija premoga.
d TRBOVELJSKA RUDARSKA STAVKA še nikakor ni prenehala ali ;9 ublažila. Pa kakor je doznati, Trboveljska družba ni odbila vladinega; ultimata; na drugi strani pa se dviga Midi med rudarji vedno močnejša struja, ki Je za končanje štrajka in pa za sprejem vladinega predloga, da se ta kriza med družbo in delavstvom ne .poostri.
d NAFARBANX PROFESORJI s K.o je začel minister dr. Kukovec kukati kot JDSkandidat iz .svoje polom-'i ene demokratske barke, je spustil tuni med slovenske profesorje goloba , ki bi naj prinesel našim profesorjem iavoriko zvišanja in regulacije plač * ilivši minister socijalne politike dr.;« Kukovec je pred volitvami raztrobil v ! beralnem časopisju, da je dosegel on Lot za vse pravični minister socijalo© olitike, da se bodo uredile plače gg. profesorjem. Gospod minister je vrgel pesek obljube med profesorje kot JDS kandidat, ker je krvavo rabil demokratske glasove. Kakor hitro pa se je vsedel g. dr. Lojze v voz ministrstva nroste trgovine, je pozabil na izpolni-» tov dane obljube o regulaciji profesorskih plač, ker je pobral ie profesorske glasove brez nagrade. Profesorji v Sloveniji danes pravijo:	G. minister
nas je ustmeno in pismeno potom JDS časopisja prav pošteno nafarbal.
d G. PODSTAROSTI S-c-h-nhkii v odgovor. G. podstarosta iz Selnice ob Dravi se je zopet oglasil v „Tace-m“, kjer bi rad v obliki narodno za-' »Južne jeremiade ožehtal svoj nemšku-tarski plašč. G. Schunku smo že povedali v „Straži“, da je sam proste in; neprisiljene volje izjavil pri zadnjem Mudskem štetju pod staro Avstrijo, da ;o nemškutar in je pod nemškim občevalnim jezikom tudi vpisan pri okrajnem glavarstvu v Mariboru. Da je ta naša trditev dejstvo, se lahko prepriča vsak Taborit na mariborskem gla<-varstvu. Človek pa, ki je po rodu Slovenec, a da zapisati na uradno velja-* v ni zapisnik, da je nemškega občevalnega jezika, je narodna izdajica-nem-škutar, pa četudi mu je pognalo v Jugoslaviji sokolsko perje - a mu je še vedno ostal nemškutar s.ci kljun. Ako ;>a bo g. starosta Schunko odložil radi dokazanega i dejstva njegove nemš -kutarije vsa svoja selniška dostojan stva, bo ta njegov korak gotovo v prid obmejnemu jugoslovanstvu in Sokol so bo vsaj znebil staroste, ki se je izvar lila v sokolskem gnezdu iz nemškufar-skega kukavičinega jajca. Od g. sta-ros e pa zahtevamo za naš dokaz o njegovi uradno potrjeni nemškutar!ji od njega samega obljubljenih 5000 K, Vemo, da nam jih ne bo dal, ker nemškutar ne drži besede, četudi ga zdaj krasi garibaldinska srajca sokolskega Dodstaroste. Pa še na svidenje, gosp, S-c-h podstarosta!
d LJUTOMERSKI TRGOVCI in prodaja časopisov. Ako pridemo v trgovino g. Repiča, nre5 ^rš'č- na v trgovino g. Herzdg ter vprašamo pot „Gospodarju", ga ni dobiti. So razni izgovori:	Smo ga že razprodali, alizi
Bosti še käj kupili ? Na jbolj pa se nam dopade to, da nam vsiljujejo druge liste: „Nanrej“. lahko dobimo, tudi laži-jakca „Kmetijski list“, kar po sili ga nam hočejo dati. „Gospodarja“ pa, ki je pošten krščanski list, pa ne dobi" mo. Dalje lahko dobimo, tudi na vse pretege lažnjivo „Domovino.“ Slišal sem kmeta iz Ovena, ki je rekel: Ali ni to sramota, za vse Slovence, da bosi ravno ta najbolj lažnjivi in obrok -Ijivi list ime „Domovina“? Zato pa vas onozariamo, gospodje, ki ste prodajalci časnikov, skrbite za to, da boste za vse ljudi enako postrežljivi!
7. |».«аг]а 1921.
■ o BRALNO DRUŠTVO za ljutomersko okolico vabi na prireditev, ka1 Turo ipriredi; orlovski, odsek, naraščaj* v nedeljo, 'dne .16. januarja! 1921 v telovadnici Narodne 'šole, popoldne točno ob pol S. uri. Na vsporedu’jev telovadba, deklamacije in igra „Fot do j prepričanja“. Prosimo vse §tarše, ki krščansko1 mislite, da pohitite ta dan v Narodno šolo, kjer boste videli, česa so se že naučili vaši mali Orliči. Tudi mladina naj pohiti k dobri zabavi in razvedrilu. Na veselo svide -nje v obilnem Števili! na zimski' orlovski slavnosti.
d IZREDNI. OBČNI ZBOR Dru -šiva jugoslovanskih novinarjev v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 16. t. m, ob 10. uri v posebni sobi kavarne pri ■zvezdi v Ljubljani.
d OMEJITEV PROMETA na državni železnici. Vsled pomanjkanja premoga, povzročenega vsled stavke rudarjev, je železniški promet na progi Celje—Dravograd vnovič omejen,: Na progi Celje—Dravograd vozita vlaka, z odhodom iz Celja ob 8.10, prihodom v Dravograd ob 11.26, vlak z odhodom iz Dravograda ob 13.45 in prihodom v Celje ob 19, vlak z odhodom iz Velenja ob 5,89 in prihodom v Celje ob 6.58, vlak z odhodom iz Celja tpb 20,40 io prihodom v Velenje ob 22.8.
d VELIKA IZGUBA za Slovenijo, Državna železniška uprava v Ljubi j ar-' ni je svdjčas prevzela znani vojaški arzenal v Ljubljani in spremenila; ta arzenal v moderno delavnico za izdelovanje in popravilo železniških vozov. Ta delavnica je bila bogato opremljena z vsemi potrebnimi stroji in je bila ena najboljših, na našem jugu. Sedaj bo pa, kakor se poroča, državna železniška uprava to delavnico zopet izročiti vojaški upravi, Slovenija že sedaj trpi vsled velikega pomanjkanja železniških vozov. Naše blago, ki je namenjeno za prevažanje po železnici, mora čakati po cele tedne na postajah, da se ga železniška uprava usmili in orevozi na določeni kraj. Toda, če se to uresniči, da Slovenija izgubi naj -boljšo železniško delavnico, bo to za naše gospodarstvo hud udarec, kajti trpeli bomo še mnogo huje, kakor do-sedaj, vsled pomanjkanja železniških vozov.
d NOVI POSTNI PEČATI. Poštna uprava nam je oskrbela nove po štne pečate ali žige, ki so prav lični. V gornjem polkrogu je napis oziroma trne poštnega urada v latinici, v spodnjem v cirilici, na sredini pa dat tin. Govori vse, da dobe polagoma vsi poštni uradi nove žige, kar bi bilo le pozdraviti, da tako Izginejo razni pre ostanki iz stare avstrijske dobe.
d PONAREJEVALCI bankovcev ipod ključem. Blizu Osjeka v Slavoniji so zaprli proslulega tihotapca s ponarejenimi bankovci, Mihaela Lorina ter še štiri njegove tovariše. Ta tolpu je vtihotapljala iz Romunije v" Jugoslavijo velike množine ponarejenih 5-dinarskih in tudi drugih papirnatih bankovcev. Lopove so spravili na w no.
d LASKA BREZSRČNOST. Dne ?. januarja je priplul v tržaško luko parnik „Frankfurt“, ki je pripeljan iz Vladivostoka nekaj tisoč vojnih vjet -nikov iz Rusije, med temi tudi večja Število Jugoslovanov, Avstrijske in Madžarske vojne vjetnike so prevzeli konzuli teh držav, a naši vojni vjet -niki so pa morali ostati še nadalje v Trstu, ker naša država še nima v I r slu konzula, Ti trpini so se vozili po morju celih 40 dni, so skrajno izmučeni in izstradani. Toda laška brezsrčnost je znana, za uboge trpine se laške oblasti ne zmenijo, saj so — Ju gostovanj.
d ARNAVTSKE TOLPE. Po poročilih iz Prištine se v zadnjem času ponavljajo roparski napadi arnavtskih čet na ondotno prebivalstvo. Razboj -niške tolpe so začele napadati že v [mestu samem, kajti napadle so poštno /pošlo mo, ubile tri orožnike, dva spre-I vodnika in ranile enega meščana. Iz Prištine so odvedli roparji v hribe 2 premožna in ugledna meščana, da bi zahtevali odkupnino. Interes državljanov zahteva, da se napravi, tam doli konec roparskim pohodom arnavtskih tolp.
d OKRADENI D’ANNUNZIO . Po poročilih iz Reke bi imel đ’Annun-zio zapustiti Reko dne 6. januarja . Kan se bo podal še ni znano. Ta pustolovec je sedaj zelo vznemirjen, kaj-
3
ü okradli so ga lastni arditi. Vlomili so v njegovo stanovanje, odnesi’ iz o-mar vse dragocenosti, nekaj milijonov denarja, kakor tudi važne listine o njegovih podvzetjih. Nadardit d’Ail-nunziö si more vzgojiti le samo archie !
' d ŽELEZNIČARSKA’ STAVKA v Avstriji. V Avstriji je izbruhnila občna stavka železničarjev. Stavkajo železničarji južne železnice in državnih železnic. Promet osebnih vlakov je popolnoma ukinjen. Vozijo še samo nekateri vlaki, ki prevažajo živino. Na raznih postajah je prišlo do burnih prizorov. Ko je vlakovodja osebnega vlaka ter drugo osebje, na postaji Bruck izjavil, da ne vozi več naprej, so potniki naskočili železničarje in jih s samokresi in palicami prisilili, da so morali nadaljevati vožnjo. Slični prizori , so, se odigrali v Judendoriu, Göstingu ni v Gradcu, V Gradcu je prišlo dne J. jan. med stavkajočimi železničarji in potniki do hudih spopadov. Posredovati je moralo orožništvo in policija. Baje ni upanja, da bi bila stavka že kmalu končana.
d STAVKA ŽELEZNIČARJEV v Avstriji končana. Stavka železničarjev v Avstriji je končana nepričakovano-naglo. Razven povišanja plač so železničarji še tudi zahtevali, da se jim izplača takoj na račun povišanja plač predujem 1000 K. Ker se je zahtevi železničarjev ustreglo v polnem obsegu, so stavkujoči železničarji južne železnice 5. jan. izjavili, da končajo takoj stavko.
d SMRT. velikega prijatelja Slo -vanov. Dne 4, t, m, je umrl v Parizu učenjak, sloveč zgodovinar in vol k prijatelj Slovanov, profesor na pariški univerzi, Ernest Denis. Rajni je oil velik prijatelj Slovanov in eden največjih zgodovinarjev sedanjega Ča sa. Ta slavni učenjak sc ie opetovano zavzel za pravice zatiranih Slovanov v bivši Avstriji. Se oelo v lanskem ie tu je v Parizu ustanovil „Slovanski institut“, ki naj bi bil znanstveno sre dišče za spoznavanje Slovanov. Slava nesmrtnemu učenjaku-zgodovinar ’ ju ter prijatelju Slovanov!
d SMRTNE OBSODBE na Poljskem. V Mlavi na Poljskem je tamkajšnje sodišče obsodilo na smrt 12 ko -munistov, ker so rovarili proti državi, 28 komunistov je pa bilo obsojenih na večletno prisilno delo.
o KAJ BO Z NEMŠKO ŽIVINO za Srbijo? Kakor smo že poročali, mora Nemčija dati Srbiji na račun vojne odškodnine zelo veliko število goveje živine in ovao. V Nemčijo se je podala posebna komisija, ki bi naj prevzela živino. Toda prevoz ie živine bi stal državo do 40 milijono? dinarjev, kajti za Vsako govedo bi znašali pfevozni stroški 4000 in za vsako ovco £00 dinarjev, Tudi bi bil prevoz zelo c.iežkočen, kajti-rabilo bi se o-krog 8Ö00 vagonov ter 2000 oseb za spremstvo. Ker Nemčija noče plačati namesto živine v denarju, se sedaj vrše pogajanja, da se ta živina proda Avstriji za stroje, papir, tkanine in drugo blago. Dejstvo je, da Srbija s1-ber nujno rabi živino, toda živino l/i-hko dobi v Sloveniji V zadostni množini. Našemu kmetu bi bilo zelo vstre. ženo, ftko bi bilo роргабеуапје po živini boi j živahno, kakor je sedaj.
d NAROČNIKOM amerikanskih trt iz državnih trtnih nasadov na Štajerskem! Državno vinarsko nadzorstvo v Mariboru nas naproša objaviti, da presegajo dospela naročila na ključe nad desetkrat razpoložljivo množi -po, vsled česar smejo posamezni, naročniki računati kvečjemu na dodeli -tev 500 komadov tega blaga. Ker pa s to naravnost malenkostno množino ste •marsikomu, ki si je namenil narediti večjo trtnico, ne bo ustreženo, so/vsi naročnici, ki ne reflektujejo na ključe pod temi razmerami, naprošemp da to navedenemu nadzorništvu z dopisnico takoj naznanijo! Naročnikov, katerih garočila niso bila, opremi'ena s potrdilom občine, da rabijo ključe za vz -golo cepljenk za lastni vinograd, oziroma znanih trtničarjev, ki vzgajam trte za nadalno prodajo, se sploh pri razdelitvi trt ne bo moglo upoštevati.
Шг«»з:а steen* zee re»«» teta 390' M zn S*ta Go Iti. zm &*trt hfe SO ti. mesečna I‘l K. T inozemstva sta**e ret metno в>%о M We »wza--Seite otenoriti narobni ne n i» ra. ve »n času.
h Maribora.
'd SANATORIJ V MARIBORU , Zdravstveni odsek za Slovenijo in za Istro v Ljubljani je, v zmislu sklepa zdravstvenega sveta dovolil kirurgu dr. Mirku Černiču in ginekologu dr. Benjaminu Ipavicu otvoritev sanatorija v Mariboru v hiši Maistrova ulica št. 19. Ta sanatorij bo na razpolago, mariborskim zdravnikom, ki žele zdraviti svoje pacijente v sanatoriju, Ta .sanatorij bo moderno opremljen in bo ‘zakostoval vsem potrebam moderne medicine. S tem prevažnim korakom, (ii. pr, v Ljubljani so trije; v malem Celovcu sta dva sanatorija) je zdravstveni odsek zadostil nujni želji in potrebi prebivalstva, razen tega pa razbremenil i vedno prenapolnjeno marib. bolnico.
d K OTVORITVI SANATORIJA v Mariboru. V našem mestu se otvori sanatorij pod vodstvom kirurga g. dr. Černiča in ginekologa g, dr. Ipavica, Pozdravljamo ustanovitev tega prepotrebnega zavoda. Kolikor nam je znano, se nahaja na študiju v inozemstvu kot ginekolog in porodničar tudi naš ožji rojak g. dr. Fran Toplak, ki se >o v doglednem času vrnil na svoje mesto v Maribor ter otvoril strokovno prakso' za ženske bolezni in za porodništvo. Vprašamo: Ali namerava vodstvo sanatorija temu našemu rojaku rakorekoe vnaprej onemogočiti izvrše-vanje operativne prakse s tem, da ga izključuje od soudeležbe na vodstvu tema sanatozija, h kateri je pač v prvi vrsti poklican? Cela stvar močno diši po stremljenju, da se za vsako ceno »niči eksistenca domačina, čigar strokovna usposobljenost je po naših informacijah izven vsake diskusije,
d VOGLARJE!V SOKOLIC pred sodnijo. Svoj čas smo že poročan v . Straži“, da so se izvalili v starovog-larskem sokolskem gnezdu mladi soko-Uči, ki so tudi dejansko roparske ptice. Voglarjev nadebudni in ša veliko-, obetajoči sinko se je namreč dvignil tako visoko v svojem sokolss .-kultur -nem poletu, da je kot osrnošoico začel s škarjami rezati v gledališču Orlicam lite. Za ta njegov sokolski drzni pole! do višave orliških las ga je nagradila mariborska sodnija z globo 400 K, kar m itak premalo za tak junaško-kuUur-ni dvig Sokoliča, ki je izfrčal iz tako znamenitega sokolskega gnezda kot je ravno VOglarjevo. Koliko vese’*a Šele mora imeti stari g. šolnik Voglar, ko vidi, da morajo poletavati njegovi So-! količi, katerim so še le komaj pognale peruti, krog sodnije! „Ajmo mi Sokoli“, kaj n6, g. šolnik Voglar?
d „HITROST“ mariborske čari » name. Na naslov neke uč teljice v s’o venjebistriškem okraju je bila odpo -slana nekaka knjiga iz Gradca v vre dnosti 200 K, Knjiga je ležala na mariborski carinami’ od 29. septembra ca do 2. decembra 1920, Naslov■jenka je imela vsled tega veliko neprl ik *. Naš klin j'e: Proč s carinskimi and-uiki, ki niso kos »svoji nalogi!
d ZA JUGOSLOV. MATICO, podružnico v Mariboru, je daroval g, dr Val. Boštjančič, odvetnik v Mariboru, znesek 50 K za novoletno darilo in se tako prvi odzval pozivu osrednjega odbora JM. Naj bi našel mnogo vrednih • posnemovalcev! — Za odkup od novoletnih voščil je daroval g. A. Novak, trgovec v Mariboru, Koroška cesta znesek 100 K. Darovalec je koroški begunec in mu je bila ob nemškem v-padu uničena vsa imovina. Odbor pri-Doroča imenovanega kot zavednega rodoljuba mariborskemu občinstvu, darovalcema pa izreka svojo iskreno zahvalo!
MLADENIŠKA MAR. DRUŽBA pri frančiškanih v Mariboru priredi v nedeljo, dne 9. t. m. predstavo »Sv Vid« ob 5 ih popoldne v Splavarski ulici. (Dvorana Strokovne Zveze.) ,
Orlovski vestnik.
CELJSKI OREL ima v pondeljek, 10. t m. zvečer ob 'Д 8 uri v posvetovalnici pri Belem volu svoj redni mesečni sestanek za člane iz mesta. Novi prijatelji in gostje dobrodošli !
o VODSTVO O. Z. je na predlog odbora marib, okrožja 1 Orla v svoji seji đn'e '28. decembra 1920 sklenilo , da se dosedanje mariborsko okrožje Orla razdeli na tri okrožja: Maribor*
„Straža.“1 '
Sv. Lenart in Pohorsko okrožje. — Sklicujem za 16, januarja ob 10. uri, dopoldne, izredni občni zbor dosedanjega mariborskega okrožja Orla % društveno dvorano marib., Orla, Lekarniška ulica 6, Vzpored: 1. Poročila odsekov dosedanjega okrožja; 2., Imenovanje poslovodij novih okrožij do občnih zborov, (Predaja); 3S Odstop okr. odbora in razpustitev okro -žja; 4. Slučajnosti. Vsi odseki so pod disciplino dolžni poslati ha občni zbor. predsednika In načelnika ali pa dva pooblaščena zastopnika, ki naj prineseta s seboj pismeno poročilo o delovanju odseka in pismeno poročilo Q stanju odseka statistiko članov in naraščaja, seznam odsekovega premoženja itd.). Ppkažite orlovsko disciplina!)
_ РрРГЈЦАГ]!!] jr
o USTANOVNI OBČNI ZBOR na vega marib,. okrožja Orla bo v nedeljo 16. L m. ob 11, uri v društveni dvorani mariborskega Orla, Lekarniška ulica 6 v Mariboru. Vzpored: 1,5 Poročilo poslovodja; 2. Volitev odbora; 3, Slučajnosti, — Predsednik tel. odseka Orel, Maribor.
o SKUPNA SEJA okrožnega odbora in vad, zbora marib, okrožja Orla, bo takoj po ustanovnem občnem zboru. Vsi odseki marib. okrožja naj izdelajo natančne načrte dela za leto 1921 in jih v prepisu prinesejo s seboj. Ker je seja izvanredne važnosti za orlovski pokret v mariborski okolici, se pozivajo vsi odseki, da štorija svojo dolžnost!
o VSI ODSEKI marib, okrožja naj si naročijo list „Stražo“, kjer ima Orel svoj stalen količek. Agitirajte m
naše liste „Straža“ in „Slov. Gospodar“!
o MARIBORSKI OREL .namerava v kratkem večjo prireditev. Člani
telovadci zahajajte pridno k telovadnim uram!
o SKUPNA SEJA1 mariborskega Orla bo v petek 7, januarja ob pol 8.. uri zvečer v društvenem prostoru, Le karniška ulica 6. Orlice, dij. Orel, pošljeta sklepčno Število odbornic oz.; odbornikov! Seja jako važna! Predsednik tel. odseka Orel, Maribor.
o FANTOVSKI VEČER teh odseka Orel, Maribor bo v petek ob 8. url (takoj po seji), Vsi redni in podporni elani pridite!
o SEJA odbora tel. odseka Oref s Maribor bo v torek 11. januarja 19211
ob pol 8. uri v telovadnici pred telo« vadbo, — Predsednik.
Nekoliko e mariborskem gledališču.
Mariborsko gledališče nam je sveta stvar. Zahtevamo, da ga vlada podpira, da ga posečajo že iž narodne zavednosti vsi sloji, kratkomalo, da inu pomagajo vsi, ki mu morejo biti v; oporo. In reči moramo, da se je gle -dahšče doslej zavedalo svoje naloge ® Zidalo je v umetniškem smislu lepo kvišku in že smo hvalili Boga, da dobiva naše ljudstvo po malem razumevanje tudi za težje stvari, Le pomislimo na Schönberrjevo Zemljo, Heblo -vo Marijo Magdaleno, Strindbergov Smrtni ples, Cankarjevo Pohujšanje II Veseli pa smo bili tudi vseh oddihov* ki nam jih je pustilo gledališče, ko je uprizarjalo veselejše 'in lažje stvari, kakor: Heubergerjev Ples v operi,, Parmove Caričine Amaconke, posebej omenjamo lepo ponovitev lanske ope -rete Mamzelle Nitouche,
V zadnjem času smo imeli nekaj lepih stvari: Tako Ibsenovo Hedo Ga bier, kjer se je zlasti odlikoval g. Skr, binšek; želimo njemu in'sebi, da bi se tudi o njem moglo kedaj reči ka -kor piše Funtek o Borštniku:	Pre -
prost v lahni konVerzac'ji, je bil si -len v afektih, dasi v takih trenutkih ni uporabljal teatralnih krikov, kjer sc marsikomu drugemu lomi in ubiia glas; prezirljiva gesta, odsečen zvok, sarkast ččn pogled, pa je bila učiniji-vo pojasnjena vsa trenutna duševna situacija. (Lj. Zv. 1920, str, 87). Tudi Molnerjev Vrag, dasi precej drugačen kakor na drugih odrih, je bil prav dober.
i	Zadnja premijera pa, takozvani „Operni večer“, je bila nekaj strašnega,	i,
Pri prvem delu, Blodekovem^ „V. studencu“, smo občudovali glndki nastop, nepričakovano preciznost zbora
! * Straža.
ter zlasti oba solista Jerico in Janka (gdč, MezgeČevo in g.. Šimenca).: Zato nas pa je t,em bolj žalila Suppeje -va „Lepa Galateja“. Ne pišem kritike» zato samo par konstatacij:
Prvo, proti čemur moramo najglasneje protestirati, /je Povhetovo — riganje; vsi, ki so bili navzoči mi bodo oprostili ta Izraz, ker drugega izraza naša slovenščina nuna za take glasove, ki jih je bilo deležno v torek polno mariborsko gledališče. ifStje so pa takozvana ekstempora, ki se pojavljajo v zadnjem času kaj cesto na na šem odru, pa doslej še skoro vedno v zelo neokusni obliki. Takih neslanosti pa, kakor smo jih slišali „na opernem večeru“ nikakor ne'moremo pripustiti.: Ce zvemo v „mitološki operi“, da „se. tli gospod Ganimed z gospo Draguti-nevičevo v kavarni Central“ in dalje, da „je pojedel Ganimed v kavarni Central deset kosov orehove potice . ker je gospod ravnatelj igralcem pred tremi dnevi tako horiendno zvišal gaze“ — potem se vprašamo, če so to še umetniki ali rokodelci, in gledališče . katerega smo ljubili iz narodne zavednosti kot svoje kulturno svetišče,- pade v naših očeh na nivo predmestnih šmir. — Ce sami izzivate občinstvo, potem se ne smete jeziti, če se občinstvo za Vas zanima bolj, kakor Vam je ljubo. Vem, da se za pozive v H -stih ne brigate mnogo, češ, listi so zato, da hvalijo in delajo reklamo zU gledališče; če pa enkrat kaj, grajajo, po tem spoznate, da pišejo v liste samo bebci tn ignorantje. Pa preskrblje no je, da bomo dali temu svojemu pro testu izraza tudi na mestu, kjer ka.; zaleže. Zaradi par oseb, si n’e damo ubiti svojega gledališča» Mi želimo u-
metnogti in jo bomo vsikdar podpirali a zato zahtevamo umetnost. In iz ljubezni do gledališke umetnosti so napisane te vrste-
Moj stric in moj župnik.
,Iz francoščine prevedel Paulus.
(Dalje.)
„Pomirite se, Regina! Ne smemo preveč važnosti polagati na stvari, ki minejo tako kmalu!“	v
n-----ki jih je 'pa treba vendarle
tudi upoštevati!“ sem dejala, ' ne mislijo, kakor vaša teta.“
„In morebiti naletite na ljudi', M ne mislijo, kakor vaša teta.“
„AM spadate tudi vi med take ljudi, gospod župnik? Ali sodite, da sem lepa ?“
„Ampak — seveda“, je odgovoril z glasom, ki je iz njega donela'silna za drega.
„Zelo lepa?“
„Ampak — seveda“, je ponavljal še bolj v zadregi.
„Ah, kako sem Srečna“, sem vzkliknila in zaplesala. „Kako vas i -mam rada, gospod župnik!“
„Prav dobro, Regina, toda napravili ste velik pogrešek» Vlomili, ste v knjižnico in si pri tem skoraj vrat zlomili, in brali ste knjige, ki bi jih vam jaz menda nikoli ne bil priporočil.“
„Scotta sem brala, gospod župnik in slovstvena zgodovina, ki ste ml jo dali, zelo hvali Scotta,“
Njegovo lice se je vidno razjasnilo.
„No, Walter Scott še sam na sebi ni nič hudega., le nekoliko pretežek je za vas, ker ne poznate tako dobro an
gleške zgodovine. Ampak,“ so je spet zresnil, „pogrešek ste vendarle storili, ker mi niste ničesar povedali» Ako si tako mlado dekle izbira berilo, naj vedno vpraša za svet svojega duhov_ nega voditelja, — sicer utegne nate -teti na kaj slabega!“
„Ce pa si nisem vedla pomagati,“ sem tožila. In pripovedovala sem mu, kako mi je prišlo poželenje po knjižni ci, popisala sem mu, kako je deloval , prvi roman na mojo dušo, kako se mr (e odprl nov svet, ki sem v njem našla, kar sem tako dolgo zastonj iskala.
Z zanimanjem m’e je poslušal. Me ni se je vrnila veselost, njemu pa spet barva v lice in dobri smehljaj-' na- ustna.
•' „Dobro!“ ini je rekel.' „Pa berite '.Valterja Scott. Se sam ga bom spet prelistal, da se bom znal z vami raz-gö var j ati o njem. Ampak obljubite mi da n’e bodete več počenjali takih samovoljnosti ! “
. Z vsem srcem sem mu obljubila in odsihdob sva imela nov predmet za najine razgovore in' prepirčke, kajti sarimposebi je umevno, da nisva bila пдШц oba istega mnenja,
, Toda kmalu je uničil vse zanimanje za moje romane nepričakovan dogodek, ki se je pripetil nekaj tednov za tem pri nas. Eden tistih dogodkov, ki sicer ne rušijo držav, ki pa razbur kajo srce in domišljijo mladim dekle tom.
VI,
Bila je nedelja»
Zadušljiva vročina je pripekala ," in ko smo se vračali domov od službe božje, je rekla Suzana:
„Imeli bomo nevihto, prej ko bo večer.“
To prerokovanje mi Je ugajale . Nevihta je bila vedno srečen dogodek v mojem 'enakomernem življenja in vkljub svoji strahopetnosti sem ljubila grom in blisk, četudi sem s» tre -/sla na vseh udih, kadar sta si sledila preveč naglo.
Prve popoldanske ure sem blöd! -la po vrtu kakor verna duša. u-mreti sem se dolgočasila. Otožna seta si govorila, da nikoli ne bom ničesar doživela in da sem. obsojena vtečno ži veti skupaj s svojo teto.
Proti štirim popoldan sem m vrni la v hišo in Šla na hodnik v, prvem nadstropju, Z obrazom ob Šipah veli -kega okna sem z zanimanjem opazo -vala, kako,so oblaki lezli po nebs, se zbirali nad nami ter nam prinašati nevihto, ki jo jo napovedala Shzaaai _ Povpraševala sem se, odkod prihajajo ti oblaki, kaj so videli aa svojem potu, kaj bi mi povedali, a*mi, M nisem ničesar vedela o življenju, e» svetu, in M sem tako želela, ga videti in poznati. Nastali so daleč za. obzorjem, tam, kamor Še nikoli nisem prišla, za obzorjem, ki mi je prifcri -valo skrivnosti,, sijaj, veselje — teko sem vsaj mislila jaz — in zabavo.
Iz svojega sanjarenja sem se zim dila, ko sem zagledala na dvorišču Perrino. Skrita je bila za voglom in se je pustila poljubovati kmetištemu tantu, M jo je držal krog pasu»
Živahno sem odprla okno, plosknila z rokami in vzkliknila:!
„Izvrstno, Perrina! Videla sera vas gospodična!“
Dalje prihodnjič.
MALA NAZNANILA
iti z.v.i .■
Domačo hrano (opoldan in zvečer) išč® več gospodov. Pismene ponudbe na upravo tega list*.
ЈРМОЛ9Л SJE:
Zaradi bolezni se p?cđa 1 velika kredenca is tbedaico za 2000 Ä. 1 fina kredenca ra kuhinjo za 1300 8, 1 stoječe zrcalo na kolcih za 8200 S. Ogleda se v Mar bom Tk&lsks ulica 9 (Webergssse) od 10. do 3 2. me.	2—2 5
Vozovi, eno- in dmvpreini, lepi tovorni vozovi, 1 par hhkih kometov in 1 nova eprsna korjsta oprava na predaj. Franc Ferk, Maribor, Jugoslovanski trg 3, tik okr. glavarstva.	13
Na prodaj en vinograd, občin* Oalašofc 25 Kokolenšsik 3. Karija Koluik, Krekova ulica 6, Studenci.	9
Vila v Mariboru, se prt da aii pa zamenja »a kmetsko posestvo, po-aiopje obstoji iz 3 s: dne vanj, ara ven je hlev za dva konja in shram bo za vozove r eno stanovanje se kupec lahko takoj naseli. Našlo
v upran.
1-2 6
Pozor ! Po ceni ca prodaj: razna moška, ženska in otroška obleka, klobuki, čevlji, bluze, kostumi, jopice, plašč obleke, bele obleke, zimski in gumijevi piašii, ismpssi, jahalne hlače, salonske obleke, krasne in navadne košuhast® plašče, suknje in plašče is ue.»ja, gamaške, servijete, snežne avbe, trikot perilo, posteljno perilo, prtiči, zastori, razna kožuhovina, kuvert-odeja, namizni prti, pohištvo ra spalne äcbe, ataro pohištvo, omare, salonske mise, kuhinjske mize, koci, ko. jske odeje, vozičke, otroške košare, brniški stolec, fotelje» blazine, lepe preproge, podobe, zrcala, svetilke, žepne ure, verižier, nie na ntfcala, razne prstane, uhane, zapestnice, bisere, lasaa žsnitovanjska darila, pija!ni stroj, torbico za akte, lovsko torbico, ročna dela, gramofone, fotografične spätste, dsljaog’ede, citre, sekirice, knjige, otroške biče ia razno drugo pri J. Sehasidl, Maribor, Koroška cesta 18/1.	2—2 1
Sluga, ga takoj sprejme v javni boimoi v Mariosra. 1—2 11
Babica, katera bi hotela poslovati v javni bolnioi v Mariboru, naj sa takoj javi,	1—2 10
Eaimo so Soils
fs^iBÄMaiaraii’ st?a, iais razselili ai bo osism Iraljest po zelo nizIiM оешћ:
Gaj
Kakao
HsndtljM
iekolaia
^prlka
Žafran
Vasilije
Božiče
Pia*
FarsdlSaiS
Essisa
Dišave
Limona
Pomarsač«
Kotu
шш
Olja
Kis
Eembone Eanfsk Bnm
Slivovko Slin® Kroma Sveče testenine ivspie Mine
«
Medmß Ш® !
Anton Močnik
CELJE. (Um TRG.
Jakob Kelc
krojaški mojster, STOLNA ulica 5.
izvršuje po	m nafcerejše
vsa v to stroko spbdajcča dnla.
Postrelita tečna!	Pestrežlia tsčna!
4 12
389 p^dpf rafte obrtnika-Slovema!
Stavb, in umet ključavničar
Franjo Kumare, Maribor,
r Pod mostom št. SO
te priporoča cenj. občinstvu
Га vsa v njegovo stroko spajajoča dela: kot popravila poljedeljskih strojev, toplovodov in parnih kurjav. Selo solidno! Cene zmerne!
POHIŠTVO -srn
raznovrstno LASTNEGA IZDELKA, iz trdega in meltkess less, se zmiju ptRsniksnis prestorev m гтЏ preobilice ..... ZBlcg pi? skrajne znilenih ceneh predeja pri .
PETER KOCHNEGGER dr. MARIBOR
KoicJIe teste ge— 53. • - • Р:«е«је trdi ercii Btstiftirg odplačil».
Čevlje.
«lofeolčBinScs® (gjCLJtnaš®)
obleke
fcr*ŽB3i© tojplbic© potov.
vrvi tex> raaito greiliiksttemtljslsc» blago kupite
Glavni ti»p- £š.
Jake b Lah^Haribcr
oruzo moves
819 cele vagone. kakor tudi manjše količine nudi po dnevnih cenah
Anton Teneje In drug Maribor

3FSt
X
belo ueroSko je Mino v vreča,h
nudi cele vagone kakor manjše
količine 7.B tekili
918
Anton Toneje in drug Maribor
FRANC KRAJNC,
SLIKAR	ш
MARIBOR, CVETLIČNA UL. 3
ABSOLVENT MONAKOVSKE IN. DUNAJ ---SKE UMETNIŠKE OBRTNE ŠOLE
Izvršiš slfkanf® mb, nepisw» pokrajin, dsteracli - - - - ш portretov pe nkinižMh. cenah. - - - -
|. Jugoslovanska poljedeljskih strojev! Stavbeno in umet. ključavničarstvo! Livarna za železo in kovine!
Izdeluje všskovrstne stroje, kot poljedeljsko, to aroiškr, struje za opekarne, m klobasue iovaitie is parne žage. M«t» fe na bencin is olje.
Popravila vsake vrste ia vsakega izdelka stroje v! Kupuje in vzame v račun vsakovrstne stare stroje K slarno varenje v svoji lastni tovarni. Izdeluje v stavbinski obrti: Vsakovrstne štedilnike, ograje, peči, ključavnice, ter vs* /v sta>beno stroko — -— — spada.oČa. dda kakor tudi popravila. — — —
Franjo Farič, timiriiar,
986	WAKI1IO11 v
Kralja Pdra tri št. \ ^ligdsšenskc predmestjp fPtprei m Pefcrežlii).
in založnik:, Kpnz. „Straža,“
Odovovorni urednik: Franjo Zebot»
.Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru j