Leto XLIV - št. 80 - CENA 20 SLT JEHGLAS Kranj, petek, 11. oktobra 1991 MERKUR » POPUSTI • KREDITI • UGODNI NAKUPI ■■■■■ NOVO - NAJEM STROJEV v prodajalni na Koroški cesti 1 mešalec, dvigalo, kosilnice... 24. OKTOBRSKI SEJEM KRANJ 11. -17.10. '91 GOB) T GOBAF OZIMNICA GOBARSKA RAZSTAVA GOBARSKE SPECIALITETE (AR SE VIDI - SE LAHKO KUPI! VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA OPREMO STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV UGODNI KREDITI IN POPUSTI V SALONU POHIŠTVA NAD RVNICO EVROPA V KRANJU Tel. (064)216.661 Gore„)SW banKa P GOHf \ fORW^ .KOSIVA upi i Sveča za zdravstvo Kranj, 10. oktobra - V zdravstvenih in socialnih zavodih vsepovsod v Sloveniji so danes zjutraj začeli stavkati. Kot vselej v zdravstvu tudi tokrat povod za stavko niso samo nizke, za gospodarstvom in zlasti državno upravo močno zaostale plače, temveč globalno finančno stanje v tej dejavnosti. Stavkovni odbor, sestavljen iz predstavnikov Šestih sindikatov v slovenskem zdravstvu, so strnili v štiri zahteve. Stavka bo trajala in se zaostrovala, dokler jih naslovnika, slovenska vlada in ministrstvo za zdravstvo, ne bosta uslišala. Terjajo pa tudi odstop ministrice dr. Katje Boh in njenega namestnika dr. Toneta Koširja. Slednjemu še posebej zamerijo gorenjski zdravstveni delavci, saj izhaja iz njihovih zdravniških vrst. - Foto: G. Si-nik Ko smo na prvi stavkovni dan slovenskega zdravstva, 10. oktobra, obiskali stavkajoče v Bolnišnici Jesenice, smo pred vhodom naleteli na simbolični prizor: moškega, ki je trgoval s svečami. Bodo tudi slovenskemu zdravstvu kmalu držali svečo, ker v vladi ni posluha za vse hujši finančni položaj te dejavnosti? Ljudje v belih haljah sicer ne stavkajo prvič, že večkrat so z opozorilnimi štrajki opominjali na preskopo odmerjena sredstva, ki jih potrebujejo za funkcioniranje dejavnosti Tokrat so odločeni vztrajati, dokler njihove osnovne štiri zahteve ne bodo uslišane, pa čeprav se bosta oblast in javnost sklicevali na etični princip, ki mora voditi poklicno delo teh ljudi Davkoplačevalci zdravstvu nedvomno namenjamo precej denarja, navsezadnje plačujemo tudi participacijo za zdravstvene storitve. Temu pritrjujejo tudi stavkajoči v zdravstvu, prepričani, da se del za zdravstvo namenjenega denarja preliva drugam in nenamensko uporablja. Zato njihova prva stavkovna zahteva po doslednem namenskem trošenju zdravstvenih proračunskih sredstev in ne zahteva po dodatnem denarju, saj je nekaj dodatnih milijard slednjič obljubila renominacija republiškega proračuna. Zdravstvu je bil že večkrat naslovljen tudi oči- tek, da je prerazkošno in za naše razmere ne dovolj racionalno organizirano. 250 dolarjev, ki jih na glavo prebivalca namenjamo za to dejavnost, kar je toliko kot v nerazvitih afriških državah, po drugi strani pa zdravstveni standard, ki ustreza srednje razviti evropski državi, to potrjuje. Vse krivde za slednje pa gotovo ne nosijo same zdravstvene ustanove, temveč bi bilo od zdravstvenega ministrstva in uprave pričakovati merila in normative, po katerih bi racionalizirali zdravstvo, zmanjšali njegove posteljne in kadrovske zmogljivosti, realneje (bolj tržno) vrednotili cene zdravstvenih storitev in takšno zdravstvo z razpoložljivimi sredstvi lažje vzdrževali Stanje v zdravstvu ni samo problem tamkaj zaposlenih, še bolj je stvar ljudi, jutrišnjih bolnikov, ki bodo zaradi razpada zdravstvenega sistema nemara ostali brez injekcije, zdravila, ki jim kirurgi ne bodo mogli zašiti rane, ki ne bodo mogli okrevati v bolnišnici ker ji bo upnik odklopil elektriko... Zdravstveni delavci nosijo na plečih tudi breme zdravstvu neplačanih prispevkov, ker vlada ne zagotavlja vira za nadomestitev izpada teh sredstev. To breme si bodo kaj kmalu naložili tudi bolniki če si ga niso že. • D. Z. Žlebir '°lar, edino zakonito plačilno sredstvo v Sloveniji Zametek stabilne valute l* Slovenijo rajnke jugodinarje bo mogoče samo še danes I "k »ost ftogoče še jutri, če bo naval na okenca še trajal) zame- ša tolarje v razmerju ena proti ena, potem pa bo vred-y"st dinarja strmo padala. Tolar naj bi bila stabilna valuta, . ^ar bo njen tečaj do tujih valut takšen, da bo zagotavljal *>tivno plačilno bilanco Republike Slovenije. i|^Jana, 8. oktobra - Tolar, v denarnem prometu je njegovo uradno j( N *no ime SLT, je od torka dalje denarna enota Republike Sloveni-^Bjegovi stoti deli pa so stotini. Tolar bo vreden toliko, kolikor ga bo-I s*«ni cenili, je dejal prvi dan veljave novega denarja slovenski finan-j0 ftiinister Dušan Šešok. Do izdaje bankovcev in kovancev, ki se glasiva .a to enoto, se v Sloveniji kot zakonito plačilno sredstvo uporabljajo ""»ostni boni. Po Sloveniji bo preddvidoma samo še danes mogoča enakovredna menjava dinarjev za bone v bančnih in poštnih poslovalnicah. Če bo potrebno, bo taka menjava mogoča še jutri. Do 31. oktobra bodo dinarje menjali za tolarje samo še v Službi družbenega knjigovodstva in Banki Slovenije, vendar enakovreden tečaj ni več zagotovljen, saj utegne dinar drseti oziroma se bo njegov tečaj oblikoval na osnovi ponudbe in povpraševanja. Kasneje pa bo menjava mogoča samo še v Banki Slovenije, vendar na osnovi utemeljenih prošenj ter ob preverjanju izvora dinarjev. Marka je po novem vredna 32 tolarjev (tečaj je določila Banka Slovenije), eskontna stopnja Banke Slovenije pa je 25-odstotna, tako, da je projektirana lnllacija 24 odstotkov, en odstotek pa predstavlja realna obrestna mera. Vsoto do 20.000 dinarjev brez problemov zamenjate v tolarje, večja vsota, do 50.000 dinarjev, pa se nakaže na bančni račun prinositelja. Pri količinah nad 50.000 dinarjev SDK preverja izvor denarja. Slovenija bo strogo varovala novo valuto pred vnosom velikih količin veljavnih ali mogoče tudi ponarejenih dinarjev, zato je na hrvaški meji (tudi za begunce) dovoljen vnos 1.200 dinarjev. 2e v sredo se je tolar pojavil v nekaterih menjalnicah in bankah na Koroškem in v Italiji. Dinar je marsikje že zginil s tečajnic. Da tolar dobiva zaupanje, pove podatek iz Trsta, kjer je bil dinar vreden 18 lir, tolar pa 21. Več o rojstvu in uporabi novega slovenskega denarja na 3. strani. • J. Košnjek Radovljiške obveznice čez dva tedna Radovljica, 10. oktobra - V radovljiški občini so načrtovali, da bodo občinske obveznice, s katerimi naj bi spodbudili oživljanje gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest, izdali že v začetku avgusta, vendar tega niso storili, ker so čakali na spremembo tečaja. Zdaj, ko je Slovenija dobila nov denar in se je spremenil tudi tečaj, ovir ni več. Kot je povedal predsednik izvršnega sveta Jože Resman, bodo obveznice izdali čez približno dva tedna, natančen datum pa bodo določili na seji izvršnega sveta. Obveznice so tehnično sicer pripravljene in bi jih že lahko dali v promet, vendar so se odločili, da počakajo z izdajo vsaj toliko Časa, da ljudje zamenjajo dinarje v tolarje in da se razmere nekoliko uredijo. Kot je že znano, bodo kupci obveznic imeti pri nakupu družbenih stanovanj 10-odstotni popust od zneska, ki ga bodo poravnali z obveznicami, davčne olajšave občinskih prispevkov in davkov ter možnost plačila določenih storitev in dejavnosti. • C Z. Deveto kolo alpske hokejske lige Acroni Jesenice na Bledu Bled, 10. oktobra - Danes zvečer ob 19. uri bodo številni ljubitelji hokeja lahko uživali ob gorenjskem derbiju alpske B lige. V ledeni dvorani na Bledu se bosta namreč pomerili najboljši gorenjski hokejski ekipi, Bled Promolinea in Acroni Jesenice. Kot pred tekmo pravijo na Bledu, pričakujejo številne navijače, obe ekipi pa obljubljata kvaliteten hokej. • V. Stanovnik Wert za begunce ^ran- r*nJ* U. oktobra - Drevi ob 19.30 bo v dvorani Gimnazije v Priredit •lncert P0** naslovom »Kranj za begunce«. Na dobrodelni v6ga v'bodo nastopili: moški pevski zbor Musica viva s Primsko-j*0ve 2borovodkinjo Nado Kos, pesnica Neža Maurer s poezijo iz L0tKli fy* zr>irke Litanije za mir, ansambel Tantadruj, igralci Sabi il"- ,'anez Dolinar jn Alenka Bole Vrabec, mezzosopranist-^a^in^r, carević, pianist Peter Škrjanec in povezovalca progra-na Primožič in Marko Črtalič z Radia Kranj. ^vj&Piček dobrodelnega ko ncerta organizatorji namenjajo vse } e^> tJi beguncem, ki so pribežali z ogroženih hrvaških območij. '4-42ntJe P° podatkih Rdečega križa Slovenije v naši državi %in: , "eguncev. Na Gorenjskem je največ beguncev v kranjski 8 in\ ' na Jesenicah jih je 308, v Radovljici 317, v Škofji Loki v tržiški občini 41. • D. Ž. Poleg orožja, streliva in mamil postajajo zadnje čase očitno zanimivo tihotapsko blago tudi dinarji. Gorenjski cariniki in policisti so na naši strani državne meje nedavno zasegli dve obilni pošiljki sveže tiskanih tisočdinarskih bankovcev (skupaj več kot 15 milijonov dinarjev). Glede na to, da topčiderske tiskarne baje delajo neprekinjeno v treh izmenah, so nove pošiljke dinarjev v Slovenijo, s katerimi bi omajali vrednost komaj porojenih tolarskih bonov, zelo verjetne. Cariniki in policisti zato te dni še posebno skrbno gledajo, kaj potniki prevažajo iz tujine v Slovenijo. Za zdaj - razen že omenjenih dveh - na gorenjskih prehodih (posnetek je z Ljubelja) njihov lov na prepovedan uvoz dinarjev ni vreden omembe. - H. J., foto G. Sinik Mednarodni Oktobrski sejem Kranj, 11. oktobra - Dopoldne ob 10. uri bo podpredsednik izvršnega sveta občine Kranj in predsednik programskega sveta Gorenjskega sejma Peter Orehar odprl 24. mednarodni Oktobrski sejem v Kranju. Tokrat bo to v primerjavi s prejšnjimi prireditvami, ko je bil poudarek na stanovanjski opremi in varčevanju z energijo, predvsem prodajna prireditev s pohištvom, gospodinjskimi aparati, tekstilom, konfekcijo, stanovanjsko opremo, dekorativo, gradbenimi in izolacijskimi materiali itd. Na novinarski konferenci so napovedali, da se bo z različnimi izdelki na sejmu, ki bo trajal do 17. oktobra, predstavilo s prodajo 227 razstavljalcev. Kot posebna ponudba je napovedana ozimnica in prodaja različnih avtomobilov. V okviru sejma bo sta tudi slikarska razstava treh slikarjev TRI ART in tradicionalna Gobarska razstava, ki jo bo skupaj z Gobarskimi družinami Slovenije pripravila Gobarska družina Kranj. Obiskovalcem bodo na voljo tudi gobje specialitete, razstava pa bo zanimiva še posebej za šolarje (šolske skupine imajo prost vstop), pa tudi za vse nepo-znavalce gob. V sejemskih dneh lahko prinesete gobe, ki jih ne poznate, na razstavišče, člani družine oziroma strokovnjaki pa vas bodo poučili, ali so gobe užitne ali ne. Zanimivo predavanje pa bosta imela jutri (v soboto) ob 16. uri v dvorani na sejmu Dušan in Sonja Vrščaj in sicer o zastrupitvah z gobami in o gobah v kuhinji. Na posebnem razstavnem pro- storu v večnamenski dvorani se bo predstavilo tudi 14 proizvajalcev iz Slovenije z izdelki, ki konkurirajo za pridobitev znaka SQ-Slovenska kakovost. V četrtek, 17. oktobra, pa bo na sejmu tudi končna promocija in srečanje z dobitniki znaka Slovenska kakovost. • A. Ž. 1 NJLH I Š N A NAPRAVA SE LEČO M 1 telefonska linija s 4 telefonskimi aparati V VSAK DOM Informacije ISKRA TERMINALI (064) 326-733 lOaSSBSSg^CH-AS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 11. oktobra M Pred kongresom Slovenske demokratične zveze Iz zveze naj nastane stranka Škofja Loka, 9. oktobra - V restavraciji hotela v Skofji Loki je bil danes sklican članski sestanek SDZ, ki pa je bil, kljub reklamirane-mu sodelovanju slovenskega obrambnega ministra Janeza Janše, izredno skromno obiskan. Čeprav je SDZ tri dni pred izsiljenim izrednim kongresom, ki bo v soboto in nedeljo v Ljubljani, v prelomnih trenutkih, je navzoče skoraj bolj zanimala aktualne vojske razmere izkušnje in napovedi (za kar je bil seveda Janez Janša zanimiv sogovornik). Razprava o SDZ se je namreč skorajda zadovoljila z potrjevanjem predloga novega imena. Ne vemo sicer, kdaj in kako so člani SDZ dobili gradivo za 3. (izredni) kongres, ki bo ta konec tedna zasedal v Ljubljani, vendar po razpravah bi lahko sodili, da lični bilten z imenom Demokrat, ki prinaša to gradivo, ni bil kaj posebno bran. Iz vsebine je namreč razpotje, na katerem je SDZ ta čas jasno razvidno: ponujeni sta dve različni dopolnitvi programa. Prvi programski dokument z naslovom Identiteta SDZ pomeni poskus spremembe SDZ v NDS (narodno demokratsko stranko) z dovolj jasno preusmeritvijo na desnico, medtem ko dosedanje vodstvo SDZ želi ohraniti trdno sredinsko pozicijo utemeljeno na nujnosti slovenske sprave. Današnja razlagalca sprememb Ivo Bajželj iz škofjeloškega odbora SDZ in Janez Janša te polarizacije nista poudarjala, pač pa razložila vsebino, ki utemeljuje spremembo imena. Osnovna je želja, da stranka postane bolj razpoznavna, z dopolnitvami programa, ki jih izpolnjevanje dosedanjih ciljev (demokracija, osamosvojitev) zahteva, pa bi SDZ kot stranko, jasno opredelili. SDZ je kot strankarska začetnica namreč postala v začetku predvsem opozicionalrio gibanje, v katerem se je združilo zelo veliko tudi različno mislečih demokratov, ki so se kasneje, ko so nastale tudi druge stranke, pač v skladu s svojimi prepričanji, preusmerili. Danes naj bi, na prehodu iz zveze v stranko, združili članstvo na poudarjeni skrbi za nacionalni interes. Predlogi dopolnitev programa se razlikujejo v opredeljevanju odnosa do preteklosti, socialne baze stranke in nenazadnje tudi znotrajstrankarske demokracije, razporeditev na slovenskem političnem odru pa naj bi pokazal čas. Za opredelitev vo-lilcev je potrebna najprej jasna opredelitev stranke, ki naj bi imela poslej ekskluzivno članstvo, za razdore in nesoglasja v SDZ precej krivo organizacijo (zlasti vodenje) stranke, pa naj bi s spremembami statuta spremenili. O poteku kongresa bomo poročali v torek, danes pa smo zaprosili za izjavo dva pomembna protagonista struj v SDZ Spomen-ko Hribar in Andreja Štera. V Vašem prispevku o razdeljenosti slovenske družbe ugotavljate di-hotomično razdelitev slovenske družbe, ki zgodovinsko zaznamuje naš narod. Iz te ugotovitve posledično ugotavljate nujnost po prizadevanju za spravo, ki s posameznimi spravnimi dejanji še zdaleč ni dosežena. In prav s to potrebo po spravi utemeljujete tudi nujnost sredinske opredelitve SDZ z ekvidistanco do levice in desnice. Pregled za kongres pripravljenih gradiv pa pokaže izrazito nasprotujočo si dvojnost tudi v teh dokumentih. Kaj pričakujete od kongresa, bo moč med ponujenimi predlogi doseči "spravo"? Spomenka Hribar: »Stranka je razdeljena, razdeljena kot vsa slovenska javnost in čudno bi bilo, če bi se SDZ uspela temu izogniti. Govoriti o spravi v tem primeru seveda ni primerno, saj spravo razumemo veliko globlje in večplastno. V tem primeru bi lahko govorili le o spravaštvu. Zelo pomembno je, da se razlike ugotovijo, postanejo razvidne in priznane in na tej podlagi se nato odloči, kam s stranko. Pomembno je, da se to zgodi v soboto, zase pa lahko rečem, da v stranki, s katero se ne bom mogla identificirati, ne bom sodelovala. Pomembno je torej, da razlike postanejo legitimne, da jih priznamo in z njimi, brez lažnega poenotenja, znamo delovati. Izjemnega pomena je notranja demokracija v stranki, kije pogoj za ustvarjalno sodelovanje posameznika v stranki. Seveda morajo v vsaki stranki ostati neke osnove, ki predstavljejo mejo, preko katere se ne da (n.pr. zagovarjanje ju-goslovenarstva. te ali druge ideologije preteklosti), vendar mora v teh okvirjih obstajati toliko opcij, da je ustvarjalnost mogoča, saj bi si v nasprotnem rezali lastne korenine.« Na članskem sestanku v Škofji Loki (kjer ste bili navzoči) so bile nastale razlike v SDZ vključno s predlogi za premik v desno (kar je jasno zapisano v kongresnih dokumentih) zanikane, v javnosti znana sintagma: "Liberalno vodstvo - konzervativno članstvo" pa označena kot izmišljotina novinarjev. Kako to komentirate? Andrej Ster: »Dejstvo je, da v SDZ obstajajo precejšnje razlike, kijih je Svet stranke sicer v najostrejših konicah obrusil, vendar je dejstvo, da so še precejšnje razlike, kijih lahko odpravi le kongres. Ideja o predčasnem kongresu žal ni bila pravočasno uresničena, saj sem prepričan, da bi bilo te nesporazume pred pol leta veliko lažje odpraviti. Prepričan sem, da na kongresu ne bo prišlo do razkola, bo pa prišlo do kadrovskih sprememb. Izredni kongres ima izrazito delovni značaj, odločal bo o za stranko najbolj bistevnih rečeh in izid je do konca negotov ter zato prepuščen odločanju delegatov. Bolj kot velikim izjavam o identiteti in profi-laciji stranke zaupam v to, da bomo dobili trdno, notranje dobro organizirano stranko. Notranji položaj ima posledico v nezainteresiranosti in dezorientiranosti članstva, ki je v dosedanjih razmerah postajalo vedno bolj pasivno. Nova notranja organizacija, ki sicer še ni dokončno predlagana, mora prinesti ta premik, zelo pomembno pa bo, da se bomo sposobni ukvarjati poleg, z "veliko politiko", tudi z vsakdanjimi, za življenje ljudi pomembnimi rečmi.« • S. Ž. KUPON (Izrežite skupaj z vašim naslovom) za brezplačen mali oglas v Gorenjskem glasu Besedilo za objavo I I I I I I J_I_I J_I_L I I I J_I_I l l l I_I_L J_I_I Kupon pošljite na: ČP GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj. Opomba: za brezplačno objavo je besedilo lahko le v obsegu do 50 znakov. Ne pozabite upoštevati presledkov in potrebnega prostora za ločila. Prosimo, da pišete z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI. Oglas nad 50 znakov, pod šifro in oglase po telefonu zaračunamo po ceniku. Spor med lesko šolo in občinsko upravo za urbanizem Jabolko spora je šolsko zemljišče Šola želi sporno zemljišče obdržati in uporabljati za svoje potrebe, občina kot novi lastnik pa hoče o njem sama odločati. Radovljica, 8. oktobra - Ko je 1. aprila letos začel veljati zakon o zavodih, po katerem je premoženje osnovnih šol postalo lastnina ustanovitelja - to je občine, se je med osnovno šolo v Lescah in občinsko upravo za urbanizem začel spor zaradi zemljišča, ki ga je šola že pred petimi leti kupila od bližnjega soseda. Že tedaj se je za zemljišče zanimal zasebnik, vendar je šola kot dejavnost posebnega družbenega pomena imela prednost, zdaj, ko je formalni lastnik vseh šolskih zemljišč postala občina, pa so po besedah ravnatelja Ceneta Praprotnika stari apetiti spet oživeli. Šola želi to zemljišče obdržati in na njem urediti rastlinjak, učno in sprehajalno pot ter postaviti gorenjski kozolec in čebelnjak, občina pa ponuja v zamenjavo za to zemljišče drugo, ki pa je ločeno od šole, in se obnašati kot lastnik, ki bo "na podlagi strokovnega prostorskega pristopa, skladno z javnostjo dela" odločal, kateri del zemljišča osnovne šole in v kolikšnem obsegu bo namenil pozidavi ali ga kako drugače uporabil. Osnovna šola je za mnenje o zamenjavi zemljišča vprašala tudi republiško ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo in dobila odgovor (podpisala ga je ministrova pomočnica Milena Markič), da zemljišča, ki je v neposredni okolici šole namenjeno za različne dejavnosti, ni mogoče nadomestiti z drugim, ki je ločeno od šole, niti ga m mogoče odtujiti ali mu spremeniti namembnost. Po zakonu o zavodih je 1. aprila lastnik družbene lastnine, s katero so upravljale osnovne šole, sicer postala občina, vendar pa s premoženjem še naprej upravljajo zavodi (osnovne šole) in ga tudi uporabljajo za svoje dejavnosti. 65. člen zakona tudi prepoveduje odtujitev ali spremembo namembnosti nepremičnin, dokler ne bodo s posebnimi zakoni opredeljene javne službe in urejeno razpolaganje s tem premoženjem. Urbanisti govorijo o pritiskih na stroko, šolniki o pritiskih na šolo Odzvali so se tudi starši otrok, ki obiskujejo osnovno šolo Lesce, in na roditeljskih sestankih sklenili, da svoje mišljenje povedo tudi javnosti. V pismo so zapisali, da so podrobno seznanjeni z učnim načrtom in delovnim programom s področja varstva okolja, poljedelstva, učenja o gozdu in sadjarstva in da takšno usmeritev šole podpirajo. Ugotavljajo, da ima šola ustrezne pogoje za tako dejavnost na zemljiščih, s katerimi gospodari, in da zato nasprotujejo vsakršnim posegom, ki bi zmanjšali obseg zemljišča ali bi bili v nasprotju s šolskimi interesi. Janez Urbane, načelnik občinske uprave za urbanizem, je zaradi zapletov in mnogostranskih pritiskov nekatere probleme pojasnil v odprtem pismu. V njem je med drugim zapisal, da so se vsi posegi na spornem zemljišču (krčenje gozda, nasipanje na severni strani, nove poti in betoniranje toplih gred) izvajali brez dovoljenj, da ima leska šola (podobno pa tudi druge šole v občini) potratno postavitev športnih igrišč, da so ozki šolski interesi na področju športnih objektov povzročili, da je v radovljiškem kotu dvanajst malih telovadnic, ki bi se ob drugače zasnovani šolski politiki v občini lahko "stopile" v objekt, ki bi služil tudi športu in s tem okolju... Liberalno -demokratska stranka Radovljica je zaradi teh in še nekaterih drugih trditev v pismu postavila delegatsko vprašanje, v katerem med drugim sprašuje, katera dela so bila opravljena brez dovoljenja, kaj je bilo načrtovano na sporni parceli in kaj pomenijo "želje za realizacijo širšega zazidalnega načrta Lesc", kako bi se dalo strokovno dokazati, da ima leska šola potratno postavitev igrišč, da je osnovna šola Radovljica najtežje obvladljiva šola... V odgovoru, ki ga je pripravila uprava za drbanizem, na zadnji seji pa ga je sprejela tudi občinska skupščina, je zapisano, da bi šola morala za betoniranje kompostnih in toplih gred pridobiti soglasje upravljalca električnih naprav, ker gre za gradnjo v varstvenem pasu daljnovoda, za urejanje javnih zelenic pa lokacijsko dovoljenje. Ker v Lescah z natečajem preverjajo urbanistično zasnovo vasi, svetujejo šoli, naj s posegi počaka; očitajo pa ji tudi, da se je posegov lotila šele, ko je začel veljati zakon o zavodih j je občinska uprava namerava" spremeniti zemljiškoknjižne- vp1 se. Postavitev igrišč ni skladna načrti in dovoljenji. Odločanj« šolskem prostoru v občini je bj' v preteklosti strokovno vprašlj1 vo. Radovljiška šola je prevelik? mesta, kot je Radovljica, po dve ali tri šole. Namesto dv* najstih telovadnic bi bilo bo'J zgraditi manjše število dolg<^ čno perspektivnih šolskih obje)1 tov, samo na območju radovlJr ške šole so med petimi vadbe;"' mi prostori tri "telovadne knje"... Načelnik Janez \Jrb»Z je odgovor sklenil z besedami reakcijo šole razume kot "m«tf do političnih pritiskov na strok? ki popravlja prostorske napak^ preteklosti". Delavci osnovne * le pa v posebni izjavi menijo M* gače in poudarjajo, da gre za "f njo in pritisk na učiteljski in vodstvo šole, da bi to konČ" popustilo in dalo soglasje k o» zemu zemljišča", ugotavljajo r tudi, da se "občinska prostog politika v zadnjem letu prob' matike ne loteva celovito temv* stihijsko in posamično, odvis?k od apetitov posameznih boga' krajanov in njihove trenutne f litične moči". ... Šola je pred kratkim že dob'' obvestilo, da je šolsko zemlj'^ knjiženo na novega lastnika. & občino. Šola se bo na to pritoži' ker meni, da odtujitev ali spf memba namembnosti ni mogot dokler ni zakona o šolah, ki "SJ bi tudi opredelil razpolaganj« šolskim premoženjem. # C ™ plotnik Točka, ki ni bila na dnevnem redu Upravičene zahteve na nepravem naslovu Kranj, 9. oktobra - Današnja seja kranjske občinske vlade se je, zaradi pogajanj s stavkovnim odborom učiteljev osnovnih šol, začela s kar precejšnjo zamudo, pa tudi razprava je bila, kljub drugačnemu dnevnemu redu (ki je bil sicer obdelan), v veliki meri posvečena šolskim problemom. Ostre zahteve po odgovornosti in odpoklicih niso naslovljene na pravi naslov. O položaju prosvetnih delavcev v kranjski občini je na Izvršnem svetu že večkrat tekla beseda, vendar je tokrat prvič prejel ostro izoblikovane zahteve, katerih uresničitev lahko edina prepreči stavko. O zahtevah učiteljev je po začetku seje poročal predsednik vlade: rebalans finančnega plana za izobraževanje je potrebno prilagoditi stopnji inflacije; sredstva za materialne stroške je s 1. julijem potrebno povečati za 38 odstotkov, zagotoviti tudi amortizacijo učil in opreme; zagotoviti osebne dohodke od 1. julija do višine, ki bo za 19 odstotkov višja od povprečnih OD v gospodarstvu Slovenije; izplačati ostale prejemke (prehrana, prevozi, jubilejne nagrade itd) kot v občinski upravi; zaradi odgovornosti ustanovitelja so v času stavke OD neprizadeti; ugotovi se odgovornost vlade in zahteva odstop odgovornih. Že omenjene večkratne razprave so bile osnova za jasne odgovore: nobena vrsta porabe in nobena dejavnost v pogojih go- spodarske krize ne more dobiti z inflacijo usklajenih sredstev; zahtevi po povečanju sredstev za materialne izdatke in osebne dohodke je v skladu s stališči Ministrstva za vzgojo, izobraževanje in šport mogoče ugoditi, ko bodo za ta namen iz republiškega proračuna nakazana sredstva; zagotavljanje drugih izplačil in nadomestil ni predmet financiranja. Največ "vročih" besed pa je bilo na račun pozivanja k odgovornosti: Izvršni svet si je že od avgusta prizadeval za izboljšanje nezavidljivega materialnega položaja šolstva in v sodelovanju z republiškimi organi, pri katerih se zbira denar možnosti za njegovo sanacijo. Vsi so enotni v tem, da je sedanje plačilo za delo "z našo bodočnostjo" (od 250 do 300 DEM) skrajno neprimerno. I razrešitve materialnih možn na ravni republike je občin?* vlada, z dobesedno izredn'^, ukrepi v proračunski porabi (" izvajanje tudi pogodbeno PreV^ tih obveznosti - zaradi tega je lo eden od članov vlade odstop' . ustvarila možnosti za takoj'1? poravek osebnih dohodkov (v1*, razmerah seveda brez poračun?, ki pa ga na nekaterih šolah, K. je največji revolt, niso uresni^1 Preusmerjanje namensko z^f nih sredstev je mogoče razlo* le z manipulacijo, nameri11.!, podžiganjem revolta ljudi s p°. tičnimi motivi. S klicanjem ■ odgovornost bo potrebno za^( torej drugod. Da se poračun2 na hrbtih otrok, pa ni potreb11 posebej poudarjati. • Š. ž. S tiskovne konference s slovenskim obrambnim ministrom Spremenjen položaj armade v Sloveniji Pripravljeni zagotoviti varen umik vojske, vendar brez bojne tehnike. Ljubljana, 9. oktobra - V Sloveniji je še vedno nekaj več kot 2400 pripadnikov armade, na transport pa čaka za približno tisoč vagonov ne-bojne opreme, je poudaril med predvčerajšnjo tiskovno konferenco v Cankarjevem domu obrambni minister Republike Slovenije Janez Janša. Napovedal je tudi skorajšnji sestanek s predstavniki armade v Ljubljani, na katerem bodo pojasnili zahtevo Slovenije za odobritev vsakega premika enot armade po našem ozemlju. V Sloveniji ni več bojnih formacij armade, ampak je sedanje število starešin in vojakov namenjeno predvsem za varovanje vojaških objektov. Problemov tudi ne predstavljajo naloženi vagoni z nebojno opremo, večjo nevarnost pa pomeni nekaj čez sto oklepnih vozil. Le-ta so delno locirana v enotah, ki bi bile lahko še uporabljene; gre predvsem za del tankovske brigade na Vrhniki, je v uvodu tiskovne konference naštel minister Janša. V nadaljevanju je ocenil, da se je od konca avgusta interes armade za selitev precej zmanjšal, kar je delno pripisal objektivnim raz- meram zaradi vojne na Hrvaškem, delno pa oklevanju za umik do določenega roka. V tem obdobju se tudi nista sestali komisiji Slovenije in armade za spremljanje umika z našega ozemlja. »Armada je od 8. oktobra 1991 v Sloveniji v precej drugačnem položaju kot prej,« je nato poudaril in ponovil zadnje sklepe slovenskega predsedstva v zvezi s tem. »Organi Slovenije zahtevajo, da armada konča umik do 18. oktobra. Pripravljeni so zagotoviti varen odhod moštva, vendar mora armada prej poravnati račune dobaviteljev iz zadnjih treh mesecev in še prej vrniti lani zajeto oborožitev in opremo TO. Da ne bi pomagali strani, ki izvaja agresijo, ostane oklepna in druga bojna tehnika v Sloveniji do prenehanja agresije.« Minister Janša je še pojasnil, da se s suverenostjo Republike Slovenije na svojem ozemlju spreminja režim gibanja pripadnikov armade; odslej bo namreč potrebno dovoljenje za vsak premik enote armade. Soglasje o tem naj bi dosegli s strani armade na sestanku v Ljubljani, ki bo predvidoma že ta petek. Položaj armade v Sloveniji bo še manj ugoden po 18. oktobru, ko naj bi za vse njene pripadnike pri nas veljal enak status kot za pripadnike tujih oboroženih sil. Bližnji odhod pripadnikov armade napovedujejo tudi negativni pojavi. Nekateri starešine skušajo prodati vojaško opremo za pičel denar. Taka prodaj3 nelegalna in tudi kazniva,}eZ sebej za orožje in strelivo, je °h zoril minister Janša. Obene^j posvaril, da pripadniki ar*1^ dajejo v obtok veliko količin0 v narjev, med katerimi so verje tudi ponarejeni bankovci. .j Številna vprašanja zlasti novinarjev so se nanašala na j nos Slovenije do pripadnik^j made po 18. oktobru. Kot je H Janez Janša, Slovenija Prea^,jii va, da teh ljudi po tem datU" ne bo več pri nas. Če pa že I dolgo ne bodo mogli zdržati-J ne bodo imeli oskrbe, d°v0jjj|(i pa jim tudi ne bodo Pre^ Glede delitve premoženja aj(|i de pa smo od ministra 'zVfa/ da se Slovenija ni odpoveduj J razmernemu deležu federa'^1 premoženja na dan 25. 6. Wk takrat je bilo namreč tudi pr 1 ženja armade več kot dan*5' Stojan Saje GLAS ° Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko v'"1|/l''tv'i' Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjelje GORENJSKI GLAS KRANJ Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovcan, Jože Kosnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnj^pij 20.0» Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj ca Zavrl-Zjcbir, Andrej Zalar. Stefa^ 2argi / Oblikovanje: Igor Pokorn / Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler, Nada Prevc / Lektoriranje Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Sinik / Tisk: PodjctJ* $ TČR, Tisk časopisov iirrevij. Ljubljana / Uredništvo: Moše Pijadeja I. telefon: 211-860. 211-835. telefa'x: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Gesla JLA 16, telefon: 218-463. telefax: (064) *J^) Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7.— 13.30. ob sredah do 16.30 /'Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda Naročnina: trimesečni obračun za III, trimesečje 1991 500.00 Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne stoptve: po ceniku. Časopis je oproJčen plačila prometnega davka (Uradni list RS. 7/91) Slovenija se je po sedemdesetih letih izločila iz jugoslovanskega monetarnega sistema Vrednostni boni že v prometu Menjava dinarjev za vrednostne bone poteka kljub vrstam pred bančnimi in poštnimi okenci normalno, več zapletov pa je pri plačilnem prometu z drugimi republikami, ker še ni ustreznega sporazuma. Banka Slovenije ukinila vse stike z Narodno banko Jugoslavije, ki je Slovenijo že sicer izločila iz jugoslovanskega sistema. To-tar prihaja na tečajne liste tudi v zamejstvu in spodriva jugodinar. do Kranj, 10. oktobra - Banke bo-vse dinarske vloge avtomatsko spremenile v tolarje v razmerju 1 •.I, sicer pa vse poteka po navodi-llri in odločitvah sveta Banke Složnije. Glede vnosa dinarjev v Slovenijo je poostren nadzor, ker s° bili že odkriti poskusi ilegalnega vnosa večjih količin dinarjev, udi ponarejenih, v Slovenijo. 26 Cest n i h in 8 železniških prehodov na meji s Hrvaško dela normalno- čeprav vse mejne postaje še ■Jlso povsem zgrajene in urejene. gradnjo bo plačala Republika ^'»venija iz svojega proračuna. Se bo ostali del Jugoslavije sprejo protiukrepe, ima Slovenija po Zagotovilih vlade tudi pripravljene povračilne ukrepe. Kakšni so Predvideni, vladni predstavniki n'so povedali. Pozitivna plačilna bilanca Slovenski finančni minister pJšan Šešok je na torkovi časni-prski konferenci povedal, da si e" Slovenija zagotoviti čim bolj stabilno valuto. Zalo vlada ne ?"'jublja fiksnega tečaja, ampak 0 tečaj v funkciji zagotavljanja P°zitivne plačilne bilance. Pogoji Za to pa so izravnan proračun in Preprečitev divjanja osebnih dogodkov in cen. Zato je nujen Tužbeni konsenz o zadrževanju *" dveh agregatov inflacije. Sicer Pa je Šešok dodal, da bo tolar reden toliko, kolikor ga bomo Sami cenili. Tudi Nemci so na ta ^čin zgradili trdno marko. V "Monetarnem pogledu je Jugosla- '.J.a tuja država in Banka Slovenje nima z Narodno banko Jugo-|/*Jyije nič skupnega. Podpredsed-.'Jj* vlade dr. Andrej Ocvirk je do- a'< da za vzpostavitev lastnega ^onetarnega sistema Slovenija e potrebuje nobenih posebnih Jpklaracij o izločitvi, ampak je to e opravila skupščina 25. junija, guaj, po moratoriju pa ta sklep Uresničujemo. Z osamosvojit- Za Jugoslavijo posebni računi Odlok o plačilnem prometu posebej določa plačilni promet z drugimi jugoslovanskimi republikami. Plačilni promet opravlja Služba družbenega knjigovodstva v Republiki Sloveniji. Služba opravlja plačilni promet z drugimi republikami preko posebnih računov tako, da bo za vsako republiko odprt poseben račun. Služba vodi posebno evidenco in na posebnih računih evidentira prejeta plačila i: drugih republik. Prejemnik dobi posebno potrdilo, ki se glasijo na valuto druge republike. Prejemnik lahko uporabi potrdilo za plačila v druge republike ali ga preko Ljubljanske borze vrednostnih papirjev proda drugi osebi za poravnavo obveznosti v drugih republikah. Za poravnano terjatev iz druge republike se šteje nakazilo na upnikov račun. uvoz iz tuje države. Vendar se carina ne bo plačevala. Potrebno je plačati le en odstotek za carinsko evidentiranje. Tako je v bistvu vzpostavljena za jugoslovansko področje carinska unija. Sicer pa ostaja carinski režim enak. Na hrvaški meji je dovoljeno v Republiko Slovenijo vnesti 1.200 dinarjev, kar velja tudi za begunce. To je predvsem v smislu varovanja nove slovenske valute. Za meje z Italijo, Avstrijo in Madžarsko pa je določeno, da smejo domače in tuje osebe v potniškem in poštnem prometu s tujino iz Slovenije vnašati Tolar v zamejstvu Tako kot se je v tujini za dinar formiral trg, se bo tudi za tolar, meni slovenska vlada. Njena napoved se je začela uresničevati že v sredo. Dinarji so zginjali s tečajnic, v Trstu pa so se že pojavili tolarji. Njihov tečaj je bil ugodnejši od dinarskega. Za tisoč dinarjev so ponujali 18.000 lir, za tisoč tolarjev pa 21.000 lir. ve.nimi zakoni smo že takrat seznanili ostali del Jugoslavije in nam sedaj tega ni treba ponavljati. Sicer pa imamo po besedah podpredsednika dr. Ocvirka v Sloveniji že od 27. junija dalje svoj monetarni sistem, saj nas je ta dan Narodna banka Jugoslavije izločila. Še posebej in precej natačno je bila o naši odločitvi obveščena Hrvaška, vendar smo se za svoj denar odločili prej, kot smo načrtovali. Svet Banke Slovenije je to sklenil v soboto. S Hrvaško je pripravljen plačilni sporazum, vendar še ni podpisan. Hrvaška pa je dan pred slovensko odločitvijo limitirala dinarje, glede hrvaške monete pa ne more biti sporov: to je še vedno jugoslovanski dinar. Pičle devizne rezerve Za trdnost vsake valute so pomembne devizne rezerve. Slovenija jih ima po besedah Šešoka in dr. Ocvirka za 130 milijonov nemških mark. Te rezerve smo formirali v poldrugem mesecu. Slovenske poslovne banke pa imajo v tujini okrog 250 milijonov dolarjev. S temi rezervami sedaj branimo svojo valuto, še učinkoviteje pa jo bomo branili z ustrezno tečajno politiko. Svet Banke Slovenije, ki je povsem neodvisen organ, se bo odločal za čim bolj stabilen tečaj tolarja, vendar tega ne bo počel na račun pospeševanja izvoza. Monetarni agregat inflacije je pomemben. Slovenija ne razmišlja o ničelni inflaciji, saj je nima niti Nemčija. Za Slovenijo sta huda problema padec družbenega proizvoda in velik javni dolg. Kolikšen bo njun vpliv, bo znano v dveh, treh mesecih. Sicer pa slovenska banka planira 24-odstotno letno inflacijo, kar je neprimerljivo z inflacijo, ki jo je dnevno povzročal dinar. Septembra je bila letna stopnja inflacije dinarja 585-od-stotna, oktobra pa bi zanesljivo že presegla 1000 odstotkov. Protest sosedov Na zadnji strani vrednostnega bona je tudi fotografija knežjega kamna s Krnskega gradu. To je zbodlo Korošce. Med drugim je protestiral tudi koroški deželni glavar Zernatto, vik in krik pa je dvignil Hei-matdienst. Slovenija je Korošce potolažila, da na pravem tolarju ne bo več slike knežjega kamna. Srbi bi nas lahko prehiteli Tolar oziroma vrednostni bon je povzročil v Jugoslaviji precejšnjo zmedo. V sredo je bilo celo slišati, da bi utegnili tolar uzakoniti tudi v drugih delih države. Dušan Šešok in dr. Andrej Ocvirk pa sta povedala, da tudi Srbija pripravlja svoj monetarni sistem in da so priprave tako daleč, da bi nas celo prehiteli, če bi mi s to odločitvijo še čakali. m vagone zamenjanih dinarjev V Sloveniji je v obtoku za okrog 18 milijard dinarjev. Koliko vred-kostnih bonov oziroma SLT (tolarjev) je bilo pripravljenih za menjavo, vlada ni hotela povedati. Zvedeli smo le to, da se zna v Složniji nabrati za okrog 15 vagonov dinarjev. Ti bodo varno shranjeni toliko časa, dokler ne bo narejena jugoslovanska delitvena °Hanca. Sicer pa od 16 milijard dolarjev jugoslovanskega dolga od-Pude na Slovenijo okrog 1,7 milijarde, nelociranega dolga pa je °krog 3,8 milijarde, pri tem pa je delež Slovenije minimalen. Devi-zne rezerve pa znašajo okrog 4 milijarde dolarjev. Slovenija pa bi fnorala dobiti najmanj milijardo dolarjev. Devize še na črni borzi Nakup deviz za zdaj še ne bo možen. Slovenija ne želi ponoviti napake Markoviča. Tako bo devize še naprej treba kupovati na črnem trgu. Režim na mejah Izvoz in uvoz iz drugih jugoslovanskih republik sta od torka dalje tretirana kot izvoz oziroma oziroma vanjo prinašati efektivno domačo valuto in vrednotnice, ki se glasijo na domačo valuto v protivrednosti največ 1.000 nemških mark na osebo, če ni z meddržavnim sporazumom drugače določeno. Domače fizične osebe smejo iznašati iz Slovenije tujo gotovino v protivrednosti največ 1.000 mark. Osebe na službeni poti smejo poleg zneska v protivrednosti 1.000 mark iz Slovenije iznašati tudi tujo gotovino na podlagi potnega naloga v višini za ta namen izplačanih dnevnic in potnih stroškov oziroma na podlagi ustreznega dovoljenja Banke Slovenije za plačilo v gotovini v višini uvoženega blaga in storitev. • J. Košnjek Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Usedala sta družbenopolitični zbor in zbor združenega dela Blokada lastninskega zakona IV v ruzbenopoIitični zbor je v sredo glasoval o dopolnilih k predlogu zakona o lastninskem Preoblikovanju podjetij, zbor združenega dela pa je spet na začetku poti, saj nobeden od predlogov ni dobil potrebne večine za uvrstitev na dnevni red. prj. Ljubljana, 9. oktobra - Sredina dogajanja v skupščini Slovenije so ^ s'a tako daleč, da so ob zapletih pri sprejemanju zakona o lastninam preoblikovanju podjetij začeli padati očitki o krizi vodenja parla-4e n-ta s tem Povezane zahteve po predčasnih volitvah, o odstopu vla-" ' Ce ni sposobna pripraviti primernega predloga zakona, o namernem Pa ^u ZDora združenega dela pri sprejemanju lastninskih zakonov, Pot'skanju tega zbora v drugi plan s tem, da bi moral sprejeti sta-*a drugih dveh zbo zborov. Sf .družbenopolitični zbor je v sov? °Prav'l še največ dela. Gla-eena| je o 240 dopolnilih k prečiš-na erriu besedilu predloga zako-Potf- a?,n'nskem preoblikovanju v|aJetlJ. Dopolnila so predlagali l°v (ime in priimek) (moj naslov) (poštna štev.) (kraj) Zanimajo me naslednji proizvodi: 1. aparati za kuhanje kave 7. sokovniki 2. mesalniki 3. ledomati 4. pomivalni stroji 5. aparati za stopanje smetane 6. peči za pizze (željeno obkrožite ali podčrtajte) I 8. mikrovalovne pečice 9. grill pečice 10. stroji za rezanje zelenjave | in pripravo hrane 11. ves program > vodnik po gostinski opremi HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ZA GORENJSKO CestaJLA2 64000 KRANJ OBRESTNE MERE V MESECU OKTOBRU 1991 za hranilne vloge na vpogled vezava: nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev 186% letno 535 % letno 567 % letno 599 % letno TERME TOPOLŠICA STORITE NEKAJ ZASE IN ZA SVOJE ZDRAVJE, VABI VAS MIR GOZDOV, ODETIH V BARVITOST JESENI. SEPTEMBRA IN OKTOBRA VAM NUDIMO IZJEMNO UGODNE POČITNICE: 7 DNI 10 DNI 14 DNI 4.050 SLT 5.420 SLT 7.110 SLT POSEBNA UGODNOST ZA UPOKOJENCE IN INVALIDE: 7 DNI 3.570 SLT 10 DNI 4.790 SLT 14 DNI 6.280 SLT V CENO PAKETOV JE VKLJUČENO: • 7, 10 ali 14 polnih penzionov v 112 sobi v hotelu Vesna • neomeiena uporaba termalnega bazena in savne • vsak dan (razen nedelje) telovadba v bazenu in telovadnici • zabavne prireditve, rekreacija pod strokovnim vodstvom • plesni večeri, kulturne prireditve, krajevni izleti POPUSTI: • otroci do 5 let imajo brezplačno bivanje • otroci od 5 do 12 let pa 40 % popusta (če spijo s starši ali na dodatnem ležišču) POLEG POČITNIŠKIH PAKETOV VAM NUDIMO ŠE: • aktivni oddih • antistres program • klimatski program • vveekend paket • lepotilni program MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA Informacije in rezervacije: Terme Topolšica TEL.: 063 891 120/113, 114, TLX.: 36606, FAX.: 063 891 157 UGOTANIN JUGOTANIN kemična industrija, po sevnica ODKUPUJE LES PRAVEGA KOSTANJA Les odkupujemo preko: • območnih gozdnih gospodarstev i območnih kmetijskih zadrug Za vse informacije se obrnite na našo komercialno službo, telefon 0608/81-349 oziroma na naslov: Jugotanin, Hermanova 1, 68290 Sevnica Petek, 11. oktobra 1991 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN Pevski zbor Musica viva Kranj POMEMBNI PEVSKI JUBILEJ Kranj - Mešani pevski zbor Primskovo dobiva zdaj novo ime - Musica viva. Novo ime si ta pevski zbor, ki sodi med zbore z najdaljšo pevsko tradicijo v kranjski občini, nadeva prav v tem letu, ko slavi 45-letnico svojega obstoja. Za ta jubilej je zbor, ki ga že peto leto vodi zborovodkinja Nada Kos, pripravil poseben jubilejni program. Za novo pevsko sezono se zbor štiridesetih pevk in pevcev posebno zavzeto pripravlja. Dvakrat na teden se zberejo na vajah, kjer delajo v pravem profesionalnem pevskem stilu. "Vendar pa vaje zaradi našega novega, zahtevnega programa niso nič drugačne kot sicer," pravi zborovodkinja Nada Kos, sicer glasbeni pedagog na kranjski Glasbeni šoli. "Že ko sem pred petimi leti prevzela zborovodsko delo pri zboru, sem uvedla intenzivno delo na vajah. Tega so se pevci navadili, tako da zdaj ni nobenih težav. Po drugi strani pa se tudi vidi, da je le s takim načinom dela mogoče napredovati in za naš zbor, ki vsekakor sodi po ocenah s pevskih revij med najboljših pet v kranjski občini, je (o vsekakor prava pot: pevce druži veselje do glasbe, do vsega, kar nudi skupinsko prepevanje." To sezono zbor Musica viva otvarja z nocojšnjim sodelovanjem na dobrodelni prireditvi Kranjčani za begunce ob 19.30 v dvorani kranjske Gimnazije. Do svojega jubilejnega koncerta bodo morda še kje nastopili, s'cer pa bodo ves čas pripravljali poleg jubilejnega programa še marsikaj. Pevski zbor, ki ga ne sestavljajo samo pevci s Primskovega, pač pa iz domala vseh predelov mesta, res nadaljuje pevsko tradicijo, ki jo je z zborom zastavila prva zborovodkinja Julka Mandelc; po drugi strani pa prav ta zbor bolj kot katerikoli drugi pri nas vnaša v svoje podajanje glasbe celo vrsto novosti. "Že pred tremi leti smo s folklorno skupino Primskovo pripravili Vasovanje, uspeh pa nam je dal misliti, da bi kazalo kaj takega vnesti tudi sicer v naše nastopanje. Nekaj tega s poudarki na sceni, predvsem z osvetlitvijo, pa tudi z obleko, grupiranjem pevcev in umikanjem klasične postavitve dirigenta pred zbor bomo pokazali tudi 20. decembra na jubilejnem koncertu," pravi zborovodkinja Nada Kos. Malo se sicer bojijo, če bo dotlej uspelo urediti ne najbolje tehnično opremljeno dvorano Zadružnega doma Primskovo, vendar pa nekaj novosti kljub temu bo, saj je za zbor zbiranje prispevkov ob jubileju predvsem na Primskovem kar uspelo. i "V letošnji sezoni ima zbor še več pomembnih načrtov," razlaga predsednik pevskega zbora dr. Arne Mavčič, ki tudi poje v zboru in po potrebi OBNOVA BODEŠKE ZNAMENITOSTI Bodešče - V nedeljo, 13. septembra, ob 15. uri bo v znameniti cerkvi sv. Lenarta na Pečeh v Bodeščah prireditev, katere izkupiček prostovoljnih prispevkov je namenjen obnovi cerkve. Sodelujejo Moški pevski zbor Viharnik, citrarji, recitatorji, o znamenitostih cerkve pa bo govoril kustos dr. Cene Avguštin. Podružna cerkev sv. Lenarta v Bodeščah pri Bledu je eden naJpomembnejših spomenikov gotskega stavbarstva in slikarstva na Gorenjskem in sodi v najvišjo kategorijo naše kulturne dediščine. Cerkev je bila sezidana okrog leta 1440. Pri njeni postavitvi ?° sodelovali številni darovalci iz bližnje in širše okolice. O nji-°vem sodelovanju nam govorijo grbi, naslikani in razporejeni P° zvezdasto oblikovanem rebrovju kornega zaključka stavbe. j?ed njimi najdemo grbe radovljiških meščanov in lastnikov fu-!n'grb matične župnije v Radovljici in plemiških rodbin Vogr-K'h ter Kreighov. Zadnji so bili že v 14. stol. zakupniki blejskega ^Postva škofov iz Briksna, v 2. polovici 15. stoletja pa tudi Ra- .. Sestavni del cerkvene zunanjščine in notranjščine predstava izredno bogastvo srednjeveških fresk. Pri njihovem nastanku N V- P°samezn'h obdobjih sodelovalo kar pet različnih mojstrov. —ina stenskih slik iz okrog leta 1440 - 1445 s sv. artom na zunanjščini in sv. Heleno ter Konstan-na zahodni sjavoločni steni je odlično delo slikarja, ki je '^starejša skupina ViŠtofom »n Lenart Poru "a zahodni P slikal tudi prezbiterij cerkve sv. Janeza v Bohinju. Največji de v z. s''karskega okrasa cerkve je v času med 1460 in 1465 prispe-slikar, ki ga umetnostna zgodovina poimenuje kar po njego-slik1 ^e'u v Dodeški cerkvi kot Bodeškega mojstra. Pod njegovo nahSk° T0^° Je nasta' celotni slikarski okras na oboku in ste-kv Prezbiterija, slika sv. Florijana in Jurija na vhodni steni cer-na^'.Dr.edvsem pa znamenita slika sv. Nedelje na severni steni zu-nasi\v me" Nekoliko mlajši, vendar po imenu še neznani slikar, je zah a ^aJna m Abela ter Marijino oznanjenje v zgornjem delu na °i u6 s'av°l°čne stene. Nekaj let kasneje je stala večja skupimo » 03 zan°dni vhodni steni ladje. Prištevamo jih h krogu memh3 ^0^a8an8a iz časa okrog 1470. Slikar je znan kot po-Nai i?" soustvarjalec slikarskega okrasa cerkve v Crngrobu. 1524 t 3 P'ast fresk se8a ze v 16. stol. ali natančneje v leto na ■ T° letnico nosi slika Jakobove legende na severni steni zu-sreč 'adje. Po tej sliki je mojster dobil tudi svoje ime in ga na ,am° kot slikarja po vojni odkritih fresk v Brodu v B Bohinju in zer^ljpdni slavoločni steni cerkve sv. Janeza ob Bohinjskem je-dovit dar.'e8ende sv. Jakoba ni edino slikarsko delo tega plo-snkav^a mo-'stra v hodeški cerkvi. V njegov opus spada tudi po-na oH3 |Ce'otne južne stene notranjščine ladje s prizori iz Pasijo-vzidav deževega poljuba do Marijine smrti. Zaradi kasnejše e oken so bili nekateri prizori uničeni. p0nie s^to slikarsko in arhitekturno, za slovensko kulturo tako rn.očn no bogastvo je zaradi poškodovane in dotrajane strehe in 0o ° °8r°ženo. Zato je pobuda krajanov, da z lastnimi močmi znania drugih darovalcev obnovijo spomenik, več kot pri- Ja vredna. Dr. cene Avguštin Ym 1 t 't A t * II m 1 * Zbranost tudi na pevskih vajah spremlja petje na klavirju. "Februarja bo zbor nastopil na pevsko literarni prireditvi v Čast slovenskega kulturnega praznika. Pomembni glasbeni dogodek pa bo vsekakor izvedba Pergolesijeve Stabat Mater. Ženski del zbora že pripravlja pevski del, s katerim bo dopolnil glasbeno izvajanje Komornega zbora Carnium pod vodstvom Petra Škrjanca. Pripravljamo se seveda tudi na občinsko pevsko revijo, dopolnjujemo svoj pevski program sakralnih pesmi, začeli smo zbirati ljudske pesmi z vsega sveta za program prihodnje sezone itd., vadimo za radijsko snemanje, ki teče že vsa leta od 1958 naprej. Obenem pa tudi vadimo štiri pesmi Petra Liparja, s katerimi sodelujemo pri skupnem projektu izdaje CD plošče v skladateljev spomin." Na začetku vsake pevske sezone je že kar običajno, da pevski zbori vabijo nove pevce. Tako tudi zbor Musica viva vabi vsak torek in četrtek zvečer v pevsko sobo Zadružnega doma Primskovo nove pevce, ki bi hoteli prispevati k dobremu zvoku pevskega zbora. Zanimivo, da je starost pevcev zelo različna, najmlajši ima celo sedemnajst let, medtem ko najstarejši okoli šestdeset. Pravijo, da ni nobenih starostnih omejitev, niti kakšnih drugih, le veselje do petja je treba prinesti s seboj. Za tenorje, ki jih v vsakem zboru zelo manjka, pa imajo vrata odprta tako rekoč noč in dan. Vabljeni vsi, ki jih veseli zborovsko petje na malce drugačen način. Že na vajah je vedno kaj novega, pred vsakim pomembnejšim nastopom ima zborovodkinja Kosova z vsakim posebej glasbeni pogovor, kar je za vodenje zbora, ki dela vseskozi brez korepetitor-ja, vsekakor dodatno delo; se pa seveda obrestuje. To ne nazadnje govorijo tudi gostovanja, kot je bilo pred dvema letoma na Nizozemskem, pripravljajo se tudi na avstrijsko turnejo, seveda pa bodo največ nastopali po slovenskih krajih, kamor jih bodo že povabili in seveda na večini že skoraj obveznih pevskih revijah. • Lea Mencinger, foto: Jure Cigler FILMSKE POSLASTICE Tudi tokratni jesenski del Filmskega gledališča, ki ga je Kino Kranj v svojih štirih gorenjskih kinodvoranah pripravil za obiskovalce kina, ki zahtevajo nekaj več, je skrbno izbran. V paketu filmskih predstav je devet filmov, med njimi pa je polovica takih, ki so bili letos nagrajeni z najpomembnejšimi filmskimi priznanji. Zadnji film še ni znan, predstavili pa ga bodo ob zaključku filmskega abonmaja decembra letos. Če je kdo zamudil sinočnjo predstavo ameriškega filma Prebujenja z Robertom De Nirom in Robinom Williamsom (Društvo mrtvih pesnikov), lahko zamudo nadoknadi danes v kinu Center ali pa počaka na redno predvajanje filma. Oba igralca in njuna kolegica Julie Kavner so bili letos nominirani za nagrado oscar 91 in večina je prepričanih, da se je vsaj De Niru zgodila krivica, ker ga je letošnji oscar preskočil. Če je bil De Niro za vlogo v tem žalostnem, ganljivem in po svoje tudi komičnem filmu slabe sreče, pa je Gerard Depardieu, sijajni francoski igralec gladko odnesel zlati globus za vlogo v ameriškem filmu Zelena karta. Zgodba filma je znana, saj smo verzijo o fiktivni poroki emigranta, ki s tem dobi dovolilnico za bivanje v ZDA, že videli. Toda videti Depardieua, tega falota, ki kadi, pije in je mastne jedi in končno podleže ljubezni, je vsekakor vredno, še posebej, ker je film režiral Peter Weir, ki se ga spominjamo kot režiserja filma Društvo mrtvih pesnikov. Z Oskarjem je ovenčana vloga Kathy Bates v ameriški grozljivki Miserv (Bridkost). Film je nastal po romanu Stephena Kinga, najuspešnejšega in najboljšega pisatelja grozljivk. Za ljubitelje filma tega žanra je Miserv vsekakor eden najboljših. Kipec znamenitega modernističnega kiparja Henrvja Moora je osrednja tema angleške romantične komedije Predmet lepote. Gre za zgodbo o paru, ki skozi potovanje relativizira temeljne vrednote, na katerih temelji zahodna civilizacija - svobodo in denar. Druga grozljivka v tem jesenskem filmskem paketu je ameriški film Jakobova lestev groze. Kaj pretrpi povratnik iz vietnamske vojne (večna ameriška travma), kjer naj bi na njem in tovariših preskušali mamilo z imenom Lestev. Toda izkaže se, da je problem nekje drugje. Film za gledalce z močnimi živci. O filmu Čaj v Sahari je bilo slišati že veliko in večinoma o njem govore v najboljši luči kot sicer o vseh filmih Bernarda Ber-toluccija (Zadnji kitajski cesar). Popotovanje zakonskega para po Sahari, da bi svoj razrahljan zakon in odtujenost napolnila s čim novim, lahko razumemo tudi kot popotovanje po svoji (naši) notranjosti. Spodobi se, da je na naših platnih tudi letošnji filmski zmagovalec iz Cannesa - ameriška komedija Barton Fink. Brata Joel in Ethan Cohen sta avtorja scenarija, produkcije in režije za film o mladem dramatiku, ki v začetku štiridesetih let čez noč uspe v New Yorku. Režiserja Costa Gavrasa poznamo po njegovih političnih filmih - Z, Priznanje, Naglo sodišče. Tokrat je v ameriškem filmu Glasbena skrinjica z glavno igralko Jessico Lange (Poštar zvoni vedno dvakrat) postregel z zgodbo pravnice, ki brani svojega očeta obtoženega za vojne zločine na Madžarskem pred petdesetimi leti. • L. M. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - galeriji Prešernove hiš razstavlja svoje grafike akad. slikarka SA85Alenka Kham - Pičman. V stebriščni dvorani in galeriji Mestne hiše je na ogled razstava ob petstoletnici dograditve župnijske cerkve. V Dvorani Gorenjskega muzeja, Tavčarjeva 43 je na ogled razstava karikatur Aljane Primožič. V gradu Kieselstein se bo v torek, 15. oktobra, ob 12. uri začel nadaljevalni tečaj vitraia. JESENICE - Danes, v petek, ob 19.30 bo v Kosovi graščini koncert kvinteta Domna Jeraša. V razstavnem salonu Dolik odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo Ustvarjalnost v občini Jesenice. LV nedeljo, 13. oktobra, ob 10. uri bo v Gledališču Tone Čufar na Vaši naši matineji voditeljica Beti povabila na oder medvedka s prijateljico in še druge goste, med njimi mlade plesalce iz Blejskega plesnega studia s programom za najmlajše. V galeriji Kosove graščine so na ogled fotografije Jaka Čopa Megleni dnevi v Julijcih. RADOVLJICA - V avli radovljiške graščine bo jutri, v soboto, ob 18. uri Oktet LIP Bled predstavil svoj letni koncert s spletom glasbe Gallusa, G. Ipavca in slovenskih narodnih in umetnih. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji so na ogled slikarja Berka, V Galeriji Fara odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo slik Martina Goričanca. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava Kmečke hiše v Selah. LJUBLJANA - V novem atriju Narodnega muzeja je na ogled razstava Pismo brez pisave (Arheologija o prvih stoletjih krščanstva na Slovenskem. GORENJSKO PEVSKO SREČANJE Tržič - V Domu družbenih organizacij Lom pod Storžičem bo v nedeljo, 13. oktobra, ob 16. uri v organizaciji ZKO Tržič gorenjska prireditev Srečanje malih vokalnih skupin. Na prireditvi bodo sodelovale skupine iz vseh sedmih gorenjskih občin. Nastopili bodo: oktet LIP Bled, kvintet bratov Zupan iz Tržiča, Tunjiški oktet iz Kamnika, DCZ Andrej Vavken iz Kranja, oktet Vasovalec z Jesenic, kvartet Mlin iz Škofje Loke in skupina iz Domžal. V programu bodo sodelovali tudi najmlajši plesalci FS Karavanke pod vodstvom Bojana Knifica. Program bo vodila Mira Kramarič. Prireditev bo sočasno tudi praznovanje krajevnega praznika Lom pod Storžičem, ki na ta dan letos prvič praznuje svoj krajevni običaj - semenj. • Boris Kuburič VONJ PO MRTVECI'! Škofja Loka - Danes, v petek, in jutri, v soboto, obakrat ob 19.30 bodo v dvorani gledališča Loški oder uprizorili komedijo Milana Dekleve Vonj po mrtvecih. Deklevovo besedilo s svojo težo in aktualnostjo posega prav v današnji čas, kjer se tehtnica političnih prepričanj nagiba zdaj na to, zdaj na ono stran. Tako smo soočeni s čisto pravim "vodvilom" obarvanim po slovensko, kar daje uprizoritvi prizvok tipične slovenske komedije. Uprizoritev so pripravili: režiser Iztok Alidič, scenograf Pavle Mihalič, kostumografinja Alenka Globočnik, lektor Ludvik Kaluža, koreografinja Alenka Hain in glasbeni opremljevalec Gorazd Radojevič. Nastopili bodo: Andrej Krajcer, Vanja Slapar, Zvone Tomac, Tina Teržan, Jure Franko, Jože Drabik, Janez Debeljak, Matjaž Eržen in Igor Žužek. SREČANJE MALIH VOKALNIH _SKUPIN_ Litija - Slovenska pevska zveza pri ZKO Slovenije prireja skupaj z litijskimi organizatorji v soboto, 26. oktobra, ob 16. uri v mali dvorani na gradu Bogenšperk pri Litiji 11. slovensko srečanje malih vokalnih skupin. Na srečanje vabijo vse dosedanje udeležence, pa tudi vse druge male pevske skupine z največ sedmimi člani, ki se v mešani, ženski ali moški zasedbi ukvarjajo s komornim pevskim muziciranjem. Skupine se lahko prijavijo do petka, 18. oktobra, na naslov ZKO Litija, Parmova 9, Litija, ali po telefonu (061) 881-617. Koncert ob 400-letnici Gallusove smrti SLOVENSKI MADRIGALISTI V GROBLIAH_ Festival Koncerti Groblje, ki ga letos organizira zasebno podjetje Gallus Carniolus iz Lukovice, je pred štirimi leti botroval prvemu koncertu novega komornega zbora Slovenski madrigalisti. Zbor je ustanovil dirigent Janez Bole z namenom, da bi na svoj način prispeval k slovesnostim ob 400-letnici Gallusove smrti. Do danes je z zborom počastil Gallusov spomin na več kot 70 koncertih doma, v Italiji, Avstriji, Nemčiji in Franciji, posnel kaseto in CD ploščo Gallusovih madrigalov in motetov, tri TV oddaje Gallusovih skladb in izšla je video kaseta iz teh oddaj. V petek, 11. oktobra 1991, ob 20. uri bo Janez Bole v tej prečudoviti baročni cerkvi v Grobljah zaokrožil štiri leta svojega neumornega dela s pevci zbora Slovenskih madrigalistov in tako zaključil projekt, ki je bil zastavljen z namenom, da približa Gallusa slehernemu Slovencu in ga predstavi na primeren način najzahtevnejšim poslušalcem drugih narodov. Večer čudovite Gallusove glasbe bo v duhu znamenite skladateljeve pesmi Musica noster amor. Koncert je omogočila Ljubljanska banka ob pokroviteljih festivala Gorenjskem glasu, Biroju M in Gallusovem skladu. Vstopnice so v prodaji v Turistični agenciji Odisej na Maistrovem trgu 2 v Kranju. Tomaž Bole Verska tematika - jedro predstave Križe - V soboto, 12. oktobra, ob 20. uri bo v osnovni šoli Križe pri Tržiču zanimiva gledališka predstava, HochvvaTderjev Sveti eksperiment, ki jo je pripravila gledališka skupina mladih krščanskih demokratov iz Ljubljane, in ki vnaša, po dolgem času spet, versko tematiko na naše gledališke odre. Odnos do Boga in ljubezni do bližnjega, politične intrige, pokorščina in nemoč Kristusovih besed, je jedro pripovedi o koncu »jezuitske države« pred dvesto leti v Paragvaju, malo pred ukinitvijo celotnega reda. mMMM®%?GLAS 8. STRAN OGLASI, OBVESTILA Petek, 11. oktobra 1991 Mere a tor Preskrba Trgovinsko podjetje Tržič d. d. OBIŠČITE NAS NA OKTOBRSKEM SEJMU V KRANJU od 11. do 17. 10. 1991 IZOLACIJSKI MATERIALI ROČNO ELEKTRIČNO ORODJE POHIŠTVO BELA TEHNIKA AKUSTIKA - TV KOLESA JESENSKA OBLAČILA ZA PROSTI ČAS PRODAJA TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDIT 3 - 6 MESECEV UGODNE CENE • NASVETI PRI NAKUPU DOSTAVA DO DOMA I liilil.iritI kombinirani mizarski stroj ROBLANO K 31 širina skobljanja 31 cm, 5 operacij kombinirani mizarski stroj ROBLAND X 260 širina skobljanja 25 cm, 5 operacij NOVO NA NAŠEM TRŽIŠČU! KOMPRESORJI IN PRIPADAJOČE ORODJE. - za mizarje - za mehanike - za ličarje - za pleskarje - za kleparje - za hobi 9 poslovno tehnično sodelovanje Proizvodni program: • lužila na osnovi vode • tužila na osnovi topil • izolacije • nitrocelulozni premazi • poliuretanski premazi • poliestrski premazi • specialni premazi • razredčila-topila OBIŠČITE NAS NA OKTOBRSKEM SEJMU V KRANJU od 11. do 17.10.1991 na razstavnem prostoru Kokre Samo najboljše je dovolj dobro za vas! PRODAJAMO ZA TOLARJE - DOBAVA TAKOJ Prodaja, nadomestni deli in servis zagotovljeni v konsignacijskem skladišču VRHNIKA, Kolodvorska 8 na 24. OKTOBRSKEM SEJMU v Kranju od 11. do 17. oktobra 91 v večnamenski dvorani, vsak dan od 9. do 19. ure bela tehnika kuhinje jedilnice predsobe dnevne sobe otroške sobe spalnice kosovno pohištvo 24. OKTOBRSKI SEJEM 11.-17. oktober KRANJ večnamenska dvorana KUPON <*WD* .5% dodatni popust za spe KRANJ dodatni popust za spalnice večnamenska dvorana MONIKA, sestava MATEJA in ZALA Na osnovi tega kupona vam bo pri nakupu spalnice Monika in sestavov Mateja in Zala priznan dodaten 5 % popust. HOffl HO* Iris, Mirjana, Lucija, Partner, Saturn, Lara, Kopa, Ana, Tulipan, Andreja se S\o' tfOM -s»ce M3' OPREMA DOBER ZASLUŽEK S PRODAJO GOSPODINJSKEGA PLINA V JEKLENKAH Informacije: INDUSTRIAIMPORT, Titova 48, Ljubljana, telefon: 061/315-752, 325-788 Na Gorenjskem iščemo prodajalce plina. Če imate ob hiši na razpolago 50 m2 parcele, garažo, lopo ali drugi pomožni prostor, pokličite: INA PLIN KOZINA telefoni: 066/81-149, 81-179 ali 81-147 Obiska/ vas bo naš predstavnik. Petek, 11. oktobra 1991 OBVESTILA, OGLASI 9. stran mmmsm^GLAs //A alples 64228 Železniki, telex: 34557 yu alples tel.: 064/67-121, telefax: 064/66-154 DNEVNE SOBE AL SAMSKE SOBE AL PREDSOBE AL in SOLO JEDILNICA NIKA KLUBSKE MIZE ADA in MAJA KARNISE BETA GARDEROBNE OMARE TAMAR VIDEO OMARICE ELITE V prodajnem centru v Železnikih vam poleg pohištva iz programa Alples nudimo tudi pohištvo ostalih proizvajalcev in nasvet arhitekta. 64228 Železniki, tel.: 064/66-155, fax: 66-154,66-380 stanovanjska oprema, bela tehnika, vrtne garniture, akustika, video tehnika, električno orodje, kristal, keramika, okrasni predmeti, darila in umetnine Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure 1 center (lil. ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo Obiščite nas na OKTOBRSKEM SEJMU V KRANJU od 11. do 17. oktobra Po sejemskih cenah bomo prodajali OZIMNICO in vrsto drugega prehrambenega b,a9a! Obiščite nas! gorenjese/v/s gorenjeseras gorenjese/v/s VABLJENI NA OKTOBRSKI SEJEM V KRANJU! Po UGODNIH CENAH vam na sejmu v času od 11. do 17. oktobra nudimo: • originalne rezervne dele za aparate GORENJE (mreže, gumbi, tesnilni mehi,...) • gospodinjske aparate GORENJE (pralni stroji, mikrovalovne pečice, štedilniki,...) • in male gospodinjske aparate GORENJE POPUSTI DO 30 % 9^renjeseras gorenjese/v/s gorenjeseras SUBARU© mdiizifijtusuuoA POSEBEJ UGODNO ZA PODJETJA IN OBRTNIKE SUBARU LEGACY KOMBI 2.2 4 WD z reduktorjem, 136 KM Iz našega prodajnega programa vam ponujamo še naslednje avtomobile Subaru: SUBARU JUSTY J 2 WD, 997 ccm/55 KM SUBARU JUSTY J 12 4 WD, 1189 ccm/74 KM SUBARU LEGACY SEDAN 1.8 2 WD 1791 ccm/103 KM Obiščite nas na oktobrskem sejmu v Kranju od 11. do 17.10 J 991 na razstavnem prostoru Kokre Informacije in ogled vozil tudi: INDUSTRIAIMPORT, Titova 48, LJUBLJANA, ® 061/325-788 in 314-752 Blagovnica KOKRA Globus v Kranju, ® 064/214-761 (2®ibim?§iei:glas 10. stran GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Petek, 11. oktobra 1991 GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Cene letijo v nebo Zamenjave denarja ne doživi vsaka generacija, zato te dni z mešanimi občutki prihajamo v banke in na pošte, po eni strani ponosni na tolarje, po drugi raztreseno jezni, ker vse podrobnosti še niso jasne. Stvari se bodo počasi le unesle, seveda pa so negotove razmere odlično okolje za ljudi, ki znajo zaslužiti v zmedi. Cene te dni dobesedno letijo v nebo, podražitve nekaterih izdelkov so tako osupljivo visoke, da sijih z znanimi stvarmi preprosto ni moč razlagati. Čemu tolikšne podražitve, če smo dobili tolarje, ki bodo vendar stabilnejši od bivših dinarjev, če ne bo temu tako, jih ne bi potrebovali. Odgovor na to uganko je skrit v skrivnostnem šušljanju, da nas že čez nekaj dni čaka devalvacija. Vsakdo seveda takoj vpraša, kakšna, z dinarjem ali z marko. Drugačno razmerje z dinarjem je vsekakor moč kmalu pričakovati, prvi znak je že dejstvo, da je bil v bankah čez mejo vreden več kot dinar že v trenutku, ko so slovenski tolar napisali na cenovno listo. Padec vrednosti dinarja v primerjavi s tolarjem navzoča skrbi seveda predvsem podjetjem, ki še vedno pridno prodajajo na jug, ker se čez noč pač ne morejo preusmeriti na zahod, kjer je blaga več kot dovolj, naše pa se večinoma ne more pretirano ponašati s kakovostjo. S padanjem dinarja bo Slovenija za jug postala zahodnjaško draga, kar bo seveda velik udarec za slovensko gospodarstvo, ki kljub vsem oviram še vedno proda v druge republike skoraj četrtino izdelkov. Zanesljivo je torej, da cene ne letijo v nebo zaradi devalvacije dinarja v primerjavi s tolarjem, temveč zaradi pričakovane devalvacije tolarja v primerjavi z marko. Le takšna cenovna dirka ima smisel, saj je znano, da imajo naša podjetja že nekaj časa vse preračunano v marke, tolarju pa seveda takoj prvi dan še ne verjamejo. Če marka na začetku prihodnjega tedna ne bo poskočila, bomo cene spet znižali, pravijo. Nemara jo napovedujejo tudi razmere na črnem trgu, kjer je marki cena poskočila v vrtoglave višine, bonom pa se preprodajalci izogibajo, saj vedo, da ne šelestijo kot pravi denar. Devalvacije v dveh korakih ima svoj smisel tudi v potezi, ki nam jo je pojasnila podjetniška skupina Concorde: zbrane dinarje varčevalcev oziroma investitorjev so pretvorili v tolarje, ukinili pa so devizno klavzulo. Z novim razmerjem do marke je družba dosti izgubila, zaslužili pa so vsi, ki so ji zaupali denar, zato lahko sklepamo, da je predah namenjen tudi temu, da ne bi preveč izgubili. Novo razmerje do marke je blagodejno tudi za državo Slovenijo. Prvega oktobra so namreč zapadle 9,5-odstotne obresti z njene obveznice druge izdaje, kar pomeni, da so se obračunala po 13 dinarjev za marko, izplačljive pa so seveda v dinarjih. Izračunajmo torej, koliko je država zaslužila, ker obresti ni obračunala po 32 tolarjev za marko. Izdanih je bilo za 220 milijonov mark obveznic, s kuponom številka dve je v izplačilo zapadlo 10.450 tisoč mark, kar je v dinarjih (po 13 za marko) zneslo 135.850 tisoč dinarjev. Ce bi obresti obračunali po 32 tolarjev za marko, bi razlika znašala 198.550 tisoč tolarjev oziroma 6.204.000 mark (po 32 tolarjev). Toliko je torej s tem "naključjem" zaslužila država. Sejem sodobne elektronike Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču je odprt sejem Sodobna elektronika 91, ki ga je v ponedeljek, 7. oktobra, slovesno odprl predsednik slovenske vlade Lojze Peterle rekoč, da moramo tej gospodarski panogi posvetiti več pozornosti, saj je zelo pomembna tudi za povezovanje med državami. Sejem prirejajo že od leta 1953, namenjen je sodobni elektroniki, telekomunikacijam in ETV difuziji. Letos sodeluje 411 raz-stavljalcev iz 20 držav, od tega jih je 181 iz Jugoslavije in 156 iz Slovenije. Med najpomembnejšimi tujimi razstavljalci so firme Siemens, Burns, AMC, Telemacanique, med slovenskimi pa Iskra, Inštitut Jožef Štefan, Eurobit, Metalka MSD, Marand in drugi. Zaradi letošnjih okoliščin na sejmu manjkalo velike elektronske hiše, ki so bile tradicionalno prisotne, zato pa je toliko več novih manjših in srednjih podjetij. Proizvodnja še naprej pada Po podatkih zavoda za statistiko je industrijska proizvodnja na Gorenjskem v osmih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim razdobjem manjša za 11,1 odstotka, avgusta je bila glede na predhodni mesec manjša za 9,2 odstotka, v primerjavi z lanskim avgustom pa je bila manjša za 11,3 odstotka. Med desetimi panogami, ki predstavljajo več kot 90 odstotkov vrednosti industrijske proizvodnje na Gorenjskem, so v osmih mesecih letošnjega leta le tri presegle lanski obseg proizvodnje v tem času: živilska proizvodnja za 16,6 odstotka, proizvodnja električnih strojev in aparatov za 14,6 odstotka in predelava kavčuka za 10 odstotkov. Približno na enaki ravni je ostala proizvodnja končnih lesnih izdelkov, saj je padec le 0,2-odstoten, v preostalih šestih panogah pa je bil padec nadpovprečen. Kar za 43,2 odstotka je proizvodnja padla v črni metalurgiji, za 30,2 odstotka v predelavi kemičnih izdelkov, za 23,9 odstotka v proizvodnji tekstilne preje in tkanin, za 21 odstotkov v kovinsko predelovalni dejavnosti, za 15,7 odstotka v proizvodnji obutve in za 15,1 odstotka v proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov. Gorenjci so že zjutraj čakali pred bankami in poštami Zbogom dinarji, pozdravljeni tolarji Na Gorenjskem je bilo včeraj, 9. oktobra v tolarje zamenjanih 412 milijonov dinarjev, od tega v v bankah 189 milijonov, v SDK 103 milijone in na poštah 120 milijonov dinarjev. štejejo bone in dinarje, saj jih banke, pošte, podjetja itd že zasipajo z dinarji. V kasetah so seveda tako dinarji kot tolarji, zato imajo s štetjem veliko več Kranj, 10. oktobra - V bankah, na poštah in na SDK-ju imajo te dni ogromno dela z zamenjavo dinarske gotovine v bone, kar lahko napravite še danes do 21. ure. Dinarje bo moč nato pri SDK še do konca oktobra zamenjati za tolarje, vendar pa je vprašanje, kakšno bo razmerje, zato bo verjetno najbolje, da to storiti še danes, morebitni drobiž pa zapravite v trgovini. Sicer pa sami presodite, Če se še splača imeti dinarje. V Gorenjski banki v Kranju nam je Marija Gašperšič, vodja sektorja za poslovanje s prebivalstvom, povedala, da pri zamenjavi dinarjev v tolarjev večjih težav ni bilo, saj so bili nanjo pripravljeni. Največji naval je bil včeraj dopoldne, pred vsemi njihovimi poslovalnicami na Gorenjskem so ljudje čakali, da ob sedmih banke od-pro vrata. Popoldne in danes so bile vrste že krajše, sicer pa so v bankah odprta vsa bančna okenca, v zamenjavo denarja so vključili vse bančne delavce. denar zamenjalo 4.400 ljudi, lahko sklepamo, da je na Go-renskem to v bankah napravilo približno 10 tisoč ljudi. Plačilni promet (čeki, položnice, prenosni nalogi itd) pa je že tolarski, dinar je te dni plačilno sredstvo le, če gre za efektivni denar, torej za bankovce. V bankah so ustavili izplačevanje deviznih hranilnih vlog v dinarjih. Zanimalo nas je, kaj si lahko obetajo devizni varčevalci. Direktor Gorenjske banke Zlato Kavčič je dejal, da je Andrej Prislan, direktor Območne gospodarske zbornice v Kranju, nam je povedal, da je s 8. oktobrom Gospodarska zbornica Slovenije prevzela pristojnosti Gospodarske zbornice Jugoslavije. Po zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju je prevzela delitev kontingentov za uvoz in izvoz blaga (po 13. in 18. členu) in izdajanje soglasij za blago, ki je na režimu regionalnega soglasja oziroma po režimu LBS (po 13. členu). Po carinskem zakonu pa je prevzela pristojnosti oprostitve plačila carinskih in uvoznih dajatev iz naslova medicinske opreme in repromateriala, kar se po 29. členu nanaša na blago, ki se v Sloveniji ne proizvaja. Nekaj pripomb je bilo, zlasti v manjšin poslovalnicah, kjer so spuščali naprej stranke, ki niso prišel zamenjat denarja, temveč so prišli v banko po drugih opravkih. Nekateri pa so se vračali in čakali še enkrat, ker so v trgovinah nazaj dobili dinarje, čeprav so plačali s tolarji, saj trgovici tolarjev še niso imeli. V Gorenjski banki so včeraj, 9. oktobra zamenjali 106 milijonov dinarjev za tolarje, od tega v Kranju 40 milijonov. Glede na podatek, da je v Kranju glede na ustavni zakon, s katerim je Republika Slovenija prevzela jamstvo za del obveznosti Narodne banke Jugoslavije do poslovnih bank, v proceduri Že zakon, za zaprtimi vrati sicer, toda odgovorni so o njem že toliko povedali, da tudi sam lahko reče, da bo Republika Slovenija poslovnim bankam izdala obvzenice, ki bodo predvidoma plačljive v dvajsetih letih. Banke pa naj bi v desetih letih na podlagi teh obveznic izplačale varčevalcem devizno vrednost teh hranilnih Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije je z 28. oktobrom prevzelo naslednje pristojnosti: 1. Po zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju - postopek v zvezi s prijavo pogodb o dolgoročni proizvodni koope-raciji, njene spremembe in dopolnitve (27. člen), - postopek za izdajo dovoljenja k pogodbi o izvozu in uvozu blago in storitev, ki se plača z uvozom blaga in storitev v enaki vrednosti (kompenzacijski posli) (28. člen), - postopek v zvezi z odobritvijo poslov uvoza zaradi izvoza (29. člen), - postopek v zvezi z vpisom pogodbe o izvajanju investicijskih del v tujini v poseben register (40. člen), - postopek v zvezi z evidentiranjem pogodb o zastopanju, pogodb o prodaji tujega blaga s konsignacijskega skladišča, pogodb o opravljanju servisnih storitev za vzdrževanje (50. člen), - postopek v zvezi z izdajo odločbe za vpis predstavništva tuje osebe v register predstavništev tujih oseb v Republiki Sloveniji (53. člen), - postopek v zvezi z oceno usklajenosti pogodbe o pridobitvi in odstopu pravic industrijske lastnine ter znanja in izkušenj (knoW-how) med domačimi podjetji in tujimi osebami (70. člen), - postopek v zvezi z ustanovitvijo podjetij, poslovnih enot ali predstavništev v tujini (81., 82. in 83. člen) in vlaganja sredstev v tujo podjetja (103. člen), - postopek v zvezi z izdajanjem regionalnih soglasij in dovoljenj za uvoz blaga, kije po odlokih o razvrstitvi blaga v oblike izvoza in uvoza razvrščen na režim regionalnih soglasij (S) in dovoljenj (D) z izjemo soglasij za uvoz blaga, po tarifnih oznakah - poglavje 84-in 85. 2. Po zakonu o tujih vlaganjih - postopek v zvezi z izdajo odločb o oceni ustavnosti in zakonitosti pogodb o vlaganju tujih oseb v podjetja, - postopek v zvezi z izdajo odločb o oceni ustavnosti in zakonitosti pogodb o ustanovitvi mešanega podjetja, s tujo osebo, - postopek v zvezi z izdajo dovoljenj za ustanovitev lastnega podjetja tuje osebe, - postopek v zvezi z izdajo soglasja k pogodbi o koncesiji. 3. Po carinskem zakonu - postopek v zvezi z izdajo potrdila za oprostitev plačila carine it* carinskih dajatev za uvoz opreme, ki jo vlaga tuji vlagatelj po pogodbi o tujem vlaganju. POMEMBNA EKOLOŠKA NALOŽBA JESENIŠKEGA KOVINARJA - V treh letih delovanja centralne čistilne naprave na Jesenicah, ki na dan izloči med 40 in 50 kubičnimi metri blata, so se zmogljivosti gnilišč zapolnile. Da ne bi prišlo do prekinitve obratovanja, je jeseniški Kovinar najel pri celjski firmi Okolje Consulting prešo za dehidriranje blata nemškega prizvajalca Huber. Proces zgoščanja mulja s to napravo, po katerem ostane od prvotne količine le okrog 25 odstotkov suhe snovi, so 8. oktobra predstavili na Jesenicah delavcem slovenskih komunalnih podjetij, čistilnih naprav, inšpekcijskih služb in projektantskih organizacij. To pa zato, ker bo Kovinar predvidoma februarja 1992 dobil tako napravo v mobilni izvedbi in z večjimi zmogljivostmi. Novo napravo, vredno 300 tisoč nemških mark, bo ponudil v uporabo vsem interesentom v Sloveniji. S. S. - Foto: S. Saje vlog v dvajsetih polletnih obrokih, pri čemer naj bi se ljudje sami odločili, bodo vzeli obveznice ali pustil hranilno vlogo v banki pod enakimi pogoji. Ljudem se ttorej ni več potrebno bati, da bi ta denar izgubili. V podružnici SDK v Kranju nam je Tatjana Šegš, pomočnica direktorja za plačilni promet povedala, da so prav tako imeli največji naval v sredo zjutraj, ko so ljudje že pred 7. uro čakali pred vrati, zdaj pa so se razmere že umirile in daljših vrst ni več. V SDK imajo ogromno dela, minuli teden so vse popoldneve šteli bone, zdaj dela. Boni bodo verjetno p«"1 štetju povzročali težave, saj so vsi enake velikosti, zato hitreje pride do zamenjave bankovcev. Z zamenjavo dinarjev za tolarje po sedanjem razmerju bodo končali v petek ob 21. uri-SDK bo dinarje za tolarje me-njala še do konca oktobra, v podružnici in v vseh ekspoziturah, vprašanje pa je, če še v tem razmerju. V soboto, 12. oktobra pa bodo v dnevno-no-čnem trezorju še sprejemali kasete, ki jih bodo stranke prinesle v petek zvečer. # M. VolČ" jak Na podlagi prvega odstavka 33. člena in drugega odstavka 20. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni l'sl RS, št. 1/91-1) izdaja Svet Banke Slovenije SKLEP o splošni eskontni meri Banke Slovenije 1. Eskontna mera Banke Slovenije znaša 25% fla leto. 2. Banke so dolžne prilagoditi strukturo in raven aktivnih in pasivnih obrestnih mer splošni eskontni merl Banke Slovenije najkasneje v enem mesecu. 3. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradne^1 listu Republike Slovenije. Ljubljana, dne 5. oktobra 1991. Predsednik Guverner Sveta Banke Slovenije dr. France Arhar l-J^ Domžalsko gospodarstvo še nad vodo Domžale, 9. oktobra - Domžalski izvršni svet je na seji v sredo drugim obravnaval tudi gospodarski položaj v občini do konca **' gusta in predvidena gospodarska gibanja do konca leta. Fizični obseg proizvodnje je bil avgusta približno 5 odst°' tkov večji kot julija, relativno ugodni trendi pa so tudi na P0' dročju menjave s tujino, saj je bil uvoz pokrit z izvozom 129-od' stotno. Sicer domžalsko gospodarstvo 15-odstotnem izvozu, več izdelkov proda v Sloveniji, vendar ni zanemarljiv tudi dele* prodaje v republikah nekdanje Jugoslavije. Trenutno je v dof' žalskem gospodarstvu zaposlenih 10.745 ljudi, avgusta so nafl0,' vo brezposelni 104 delavci, kar v letošnjem letu znaša 1614 aH ' odstotkov. Če bi se takšen trend nadaljeval, bi bilo ob koncu le18 približno 2.500 brezposelnih, vendar Izvršni svet meni, daje rea na številka nekaj nad 2.100. Tolikšno povečanje pripisujejo nekaterim stečajem in likvidacijam. Pred dnevi je namreč stekla likv*! dacija največjega domžalskega bolnika Toko. Osebni dohodkis v domžalski občini skoraj 3 odstotke nad republiškim povpre jem. Da bi zmanjšali problem nezaposlenosti, bo domžalska vla' da skušala pripraviti predloge za ustanovitev tako imenovane? podjetniškega inkubatorja. • M. G. NEŽA MAURER Lilli Marlen Vsaka pesem, vsak refren zveni mi kot Lilli Marlen. Vsa vrata so kasarniška -vsi fantje pa soldati. Če greš naprej, če greš nazaj -ne moreš ubežati. Povsod je smrt vseh barv, oblik, vseh rast in ver. Prej črne slutnje, zdaj resnica: Ubit je mir. Vsaka pesem, vsak refren zveni mi kot Lilli Marlen. Iz zbirke Litanije za mir VSEBINA 29 NEŽA iMAURER: Litanije za mir ZDRAVKO KECMAN: Beg od blaznosti MARKO JENŠTERLE: Slovenija podobo na ogled postavi ALEŠ DEBELJAK: Dialektika med jaz in ti iMATIJA LOGAR: Festival slovanskih gledališč JOŽE NOVAK: Bo Evropa spet poražena? SONJA KARANTER: Nove knjige Urednikova beseda Rušenje sveta okoli nas prizadeva prav vsakogar, pesnike, pisatelje morda še posebej boleče. Takšne so protivojne pesmi Neže Maurer iz njene najnovejše pesniške zbirke Litanije za mir, iz katere objavljamo tri pesmi na prvi strani tokratnih Snovanj. Na isto protivojno temo je napisan tudi uvodni članek banjaluškega pesnika in publicista Zdravka Kecmana. O pomembnosti kulturnega uveljavljanja Slovenije zunaj meja piše Marko Jenšterle. Matija Logar objavlja gledališke zapiske z mednarodnega gledališkega festivala v beloruskem Minsku. Na zadnji strani Snovanj objavljamo intervju Jožeta Novaka z Danilom Slivnikom ob izidu njegove politično razburljive knjige Sto osamosvojitvenih dni, Sonja Karanter pa predstavlja nove knjige, ki so izšle pri Književni zadrugi. • Lea Mencinger NEŽA MAURER Ponovna uprizoritev Vse je na videz tako, -kot je bilo nekdaj: gozdovi, ceste, globače, meglena jutra in zasnežene noči. Tudi puške in tanki, letala in rakete. Enake so tudi besede slovesa, kriki groze, vzkliki junaštva, hropenje umirajočih, zadnja sporočila tistim, ki ostajajo. Vse je znano. Samo igralci so novi. Iz zbirke Litanije za mir Zdravko Kecman Beg od blaznosti ^a krč misli, ki se jih oprijemam kot utapljajoči se poslednje bilke, me presunja in mi para telo. Ne dovoli mi, da bi ^e streznil. Zajel me je rečni ,°k in me sunil v vrtinec, čemur ft°Čem po vsi sili pobegniti in esar se hočem osvoboditi. endar se tako godi vsem nam, kakemu človeškemu bitju — sakemu vsaj malo mislečemu Posamezniku. j~agotovo vem, da je odzvonil Poslednji čas, ko bomo pokopu to Jugoslavijo, razkosali in azgali vse zemljevide, ki so jj^ejevali to državo. Zamenjali li K z nec^m drugim,kreni-oomo po poteh, o katerih še l^esar ne vemo. V tej državi, F Jo bomo uradno pokopali, orno pokopali še mnoge ljudi, aJVeč dobrih in poštenih, in v 01 je naša tragika in usoda. se h^ar zanes'Jivo tudi vem, da tj oorno morali ponovno sestaja °a poslednji večerji, da bo-^ o to tudi razglasili, da bomo na "esrečna, razpuščena druži-.oglodali poslednje kosti, v u en °kus bomo tedaj imeli ijath?- Kakšna 00 viQ,eti zad' J kanibalska večerja, ki se je irtiel no začela? Ali bomo krivi tedaJ vsaJ ma,° občutka ga de in greha? Kesanja? Če bjt|ne bomo imeli, bi to moglo van-2a^nje vPrašanJe našega bi-v v"Ja na lem planetu. Ali ne bi di Hern tem moglo biti nekaj tu-2Ur^ru8ačnega? Boljšega? Rabo neJše8a? Ali se bo, ko nam Urn a mrena z oči, skaljeni razbistril, ali se bodo pre- budila tista dragocena človeška čustva, ki so značilna za resničnega človeka, ali se bomo mogli globlje zazreti v oči drug drugemu in si reči kako besedo? Besede bodo plesnive in nejasne, zatikale se nam bodo v grlu, mi pa se bomo sramovali sami sebe. Če do kesanja ne bo prišlo, si bomo morali sami sebi postavljati vprašanja? Če se bomo naredili gluhe in si ne bomo postavljali vprašanj, tedaj bodo to storili drugi, in mi vemo, kdo bo to. Se nikoli se ni zgodilo, da bi se neki narod nečemu izognil, in bi za storjeno ali nestorjeno ne odgovarjal. Zavrzimo torej politiko hladnih besed, okostenelih doktrin, mazohističnega trpljenja ljubezni, iztrgajmo se iz nečimrnosti, najbolje bi bilo, ko bi iz nas spregovoril sram. Ozrimo se okoli sebe in vprašajmo se, kakšno je pravo življenje. Kakšni sta njegovi filozofija in fizi-ognomija? Kaj v njem predstavljamo mi? Poskus, da se v njem dešifriramo, je mogoč. Lastnosti mojega naroda so tudi moje lastnosti, in prav tako vsakega drugega. In vsi imamo spet tudi neke druge skupne lastnosti. Prepoznavamo se v tem svetu, ki je kot velika vas. Ko ustvarjamo našo glasbo, je ta del našega bitja. Ko sodelujemo v gledališču na kakršenkoli način, sodelujemo v življenju. Slikarska razstava, iz nekega sveta prenesena v drugi svet, iz enega naroda v drugi — izkazuje pojem o nas. In tedaj se ne vprašamo nič drugega kot: kakšna je barva, kakšne oblike, kakšne so forme in vsebine, v katere metafizične prostore naše zavesti to prihaja. Ali nas nekje v globokem intelektu navdušuje, vznemirja, nismo ravnodušni in patetični, nihili-stični. Vendar je to tisto, iz česar smo ustvarjeni. To je nekaj, kar v normalnih okoliščinah sprejemamo — črpamo drug od drugega. Zavedno ali nezavedno, ni pomembno. Sokove dobivamo eni od drugih, tako se revitaliziramo. Tak občutek ustvarja udarjanje bobna tam-tam iz črne Afrike, Bach, ki prihaja v našo podzavest, pripovedke, naplavljene v stoletjih, ki imajo kanec surovega primitivizma, govor neznanega človeka, pa vendar bitja, misel o nečem, vse to prihaja do naših bobničev. Prebuja nas in vznemirja. Nedavno tega mi je pripovedoval prijatelj, ki se je vrnil iz Indije, s Celebesa in Bali-ja, kako tam mladeniči in dekleta s plesom in glasbo odganjajo duhove na neki otok v Tihem oceanu. Vse to delajo s čudežnim ritualom. Civilizacije vstajajo od mrtvih, rojevajo se in prerojevajo, in seveda mi z njimi. To so spoznanja, ki nas morajo vznemirjati. Ne morem se spomniti imen politikov, ki so bili v preteklih, predpreteklih in še zgodnejših letih medijske zvezde, spremenili pa so se v prah lažne prihodnosti, ki so nam jo obljubljali. S težavo se morem spomniti nekaterih današnjih imen, vendar ne zato, ker bi od njih kaj dobil, temveč zato, ker so nam vsiljevali sedanjost in seveda "razum". Kot da so oni stvaritelji sveta, mejniki časa, in ne Bach in Mozart, ne Dostojevski, za katerega E. Cioran pravi, da "ni svetnika, ki mu ne bi zavezal opank". In če nadaljujemo, Tomaž Akvinski, Dante Alighieri sta, samo mimogrede, bogova in vladarja časa, klanjam se jima in njunemu delu. Želim živeti! Zato hočem kričati! Nekomu hočem razbiti gobec! In naj vsi bežijo od mene, ki mi tega ne puste! Kdo mi jemlje to pravico! Kdo ste vi? Kdo, vas vprašam!? Hodite kot sence, ki so prišle iz podzemlja na površino zemlje, in sedaj tu razsajate. Imate nevidne roke, nedostopni ste, v vas je sila, ne vem, kaj mislite, ponoreli ste, mi pa smo samo nebogljenci, in zaradi te nemoči povzročamo sami sebi in drug drugemu nič drugega kot bolečino. Mi smo žrtve, ki imajo spet svoje žrtve in te spet svoje, in ta nesreča nam ne dopusti, da bi osvobodili sami sebe. Da bi se začutili tisto, kar smo, da ne bi bili podrepniki, zlobneži, da bi se ukvarjali le s tistim, kar nam pripada. Da živimo! To je v tem trenutku morda brezupni krik, vendar sem prepričan, da to ni samo moj krik. To je krik vsakega izmed nas, kdo ga je izustil, ni več pomembno. Živeti? Samo to, živeti? Človeško! Vse drugo ni več pomembno. Kako biti vreden samega sebe? Kako se približati drug drugemu? Kako, obraz proti obrazu? Pogledati si iz oči v oči? V tem smislu je pomembno vse, a ko bi to le storili. Tudi najmanjšo stvar. Ni majhnih ne velikih stvari, vse so medsebojno povezane. V tem času mi prihaja na misel knjiga Berte Bojetu Filio ni doma, ki je prevedena tudi v srbohrvatski jezik, in iz katere veje duh nekega časa, ljudi in prostora, v katerem ni jasno, kdo koga posiljuje. In kdo hoče koga posiljevati. Zame so pomembni knjiga goriških pesnikov, o kateri sem pi- sal v sarajevskem Oslobodje-nju, revija Primorska srečanja, v kateri je čutiti specifičnega duha Primorcev, in posebej pisma Jana Zoltana, v katerih se mi zahvaljuje za "naklonjenost". Pomembni so Naši razgledi, v katerih se krešejo naše dileme in pogledi. Pomembna je poezija Tomaža Šalamuna in Srečka Kosovela, objavljena v Banjaluki, kot tudi poezija številnih drugih pesnikov. Potrebni so nam vitamini in sokovi te vrste, potrebna nam je materija iz južnoameriških književnih rudnikov, ki so razgibali svet, NVagnerjeva glasba in Nietsc-hejeva preludijska filozofija. Vznemirjajo me zapletene inačice Prešernovega domačega jezika, s prsti se želim dotakniti njegove postelje, v kateri je spal, a ni mogel zatisniti očesa. Mislim na Kočićevega Prota Mračajskega, Selimovićevega izgnanca Nurudina, občudujem jezik Andriča, Čopiča, Mehmedalije Dizdarja, Nikole Šopa in mladega Stevana Ton-tića. Ne bežim od težkih strani resničnega življenja, vendar nočem v blaznost. Da ne omenim katerega koli slikarja ali filma E. Eisensteina, A. Tar-kovskega, P. Virija, M. Forma-na in E. Kusturice, s tisto ci- gansko pesmijo v Domu za obešanje, spremljano z množico absurdov in fantazmagorij. V Banjaluki stoji kup zloženega kamenja, ki predstavlja grob mladega muslimanskega dekleta Safikade, ki se je vrgla pred top haznadar (ki označuje poldne), ko je slišala, da je njen dragi padel pri turSkem obleganju Budimpešte. Od tedaj dan in noč na tem mestu gorijo "sveče ljubezni", ki jih prižigajo mladi, zaobljubljajoč si zvestobo, prihajajo pa tudi šestdesetletniki in sedemdesetletniki. V Sremske Karlovce pa že nekaj let ne prihajajo pesniki iz sedanje in prihodnje "te dežele", ki jih kliče nevidno Panonsko morje, ki ga slutiš, kako šumi nekje okoli tebe. Pesniki ne prihajajo tudi drugam, v goste iglaste gozdove Kozare, ni jih na Sarajevske dneve poezije in drugam. Kakšne ovire so jim stopila na pot? In končno: "Težko tistemu, v katerem ne more nič umreti," bi rekel E. Cioran. Banjaluka, 24. septembra 1991 Prevedla: Marjeta Vozlič NEŽA MAURER Zrna Nekdo seje kovinsko svetla in gladka zrna, ki se nikoli ne razpre jo za življenje. Njive so naša telesa. Iz zbirke Litanije za mir 12. STRAN SNOVANJA Petek, 11. oktobra 1991 Marko Jenšterle Predstavitev slovenske kulture Slovenija podobo na ogled postavi Vojna, ki je prizadela Slovenijo, je na eni strani res še povečala finančno problematiko, s katero se sooča mlada država, na drugi pa je nenadoma omogočila pravi medijski prodor Slovenije v svet, kakršnega si sami nikoli ne bi mogli privoščiti. Srečna okoliščina pri tem je, da nas je ta prodor stal veliko manj krvi, kot sosednjo Hrvaško. Pojavljanje v množičnih medijih je vedno povezano z ogromnimi vsotami denarja. Seveda, kadar do njih pride na željo tistega, ki se želi predstavljati. Medijski prodor pa je mogoč tudi po drugi strani - za aktualnimi dogodki. Za pred-stavljalca je najpomembneje, da se pojavlja v pozitivni luči. Slovenija je bila ob vojaški agresiji predstavljena kot pozitiven lik, podoba o njej v svetu je bila ugodna, saj ni bilo nobenih dvomov, kdo je napadalec in kdo žrtev. Ena od glavnih strateških točk nove slovenske oblasti (še pred vojnimi dogodki) je bila tudi predstavitev Slovenije v svetu. Ta je mogoča v več različnih oblikah. Poleg gospodarske (ki omogoča pridobitev finančnih virov) je izredno pomembna tudi kulturna. Slednja navadno kratkoročno ne prinaša materialnega dobička, izredno koristna pa je povezava med njo in gospodarstvom. "Zaščitne znamke " slovenske kulture Zaradi majhnosti slovenskega prostora je praktično nemogo- če pričakovati, da bi naši kulturniki lahko v celoti finančno krili svoje nastope na tujem, zato Ministrstvo za kulturo posebej subvencionira tudi to dejavnost. Ob redni mednarodni dejavnosti pa pozornost namenja še promociji slovenske kulture doma in na tujem, med drugim namenjeni določenim "zaščitnim znamkam" slovenske umetnosti. Ravno opredelitev tistih kulturnih vrednot, ki lahko postanejo "zaščitne znamke", je ena od ključnih nalog Ministrstva za kulturo. V naši bogati kulturni preteklosti lahko najdemo vrsto imen, s katerimi se Slovenija več kot dostojno že predstavlja svetu. Eno najpomembnejših je vsekakor ime arhitekta Jožeta Plečnika, s katerim se je naša republika predstavila na. monumentalni razstavi v Parizu (v uglednem kulturnem centru Georges Pompidou), potem pa so se s Plečnikovim delom seznanili še v Madridu, Milanu, Benetkah, Londonu, Washing-tonu, Nevv Yorku in Tokiu. Slovenci so razstavo videli v Ljubljani, v načrtu za leto 1993 je predstavitev Plečnikovega dela v Pragi, za prihodnje leto pa se v Ljubljani obeta izredno zanimiva predstavitev Plečnika skupaj s svetovno znanim katalonskim arhitektom Gaudijem. Ime arhitekta in oblikovalca Antonia Gaudija je v svetu neprimerno bolj znano od Plečnikovega, zato je pobuda za to razstavo, ki je prišla s strani organizatorjev mednarodnega kongresa oblikovalcev (IC- SID), posebno priznanje Sloveniji in njeni umetnosti. Kata-lonci se predobro zavedajo Gaudijevega pomena, zato so ga pripravljeni povezati res z izjemno kvalitetnimi arhitekti. Plečnik se je tu torej znašel kot primeren partner, povezava z Gaudijem pa pomeni tudi to, da se bo s tem za predstavitev slovenske kulture v svetu odprlo še več vrat. Plečnikovo ime je nedvomno tisto, ki ga Slovenija že lahko uporabi za svojo "zaščitno znamko". Seveda pa to ni edino. Letos se tako svetu predstavljamo na primer z Gallusom, saj z njegovim letom obeležujemo 400- letnico smrti tega velikega skladatelja. Vsekakor drži, da je naša kulturna zgodovina dovolj bogata z velikimi imeni, ki se jih v tujini ne smemo sramovati. Kultura in diplomacija Enega od pomembnih sklopov predstavitve kulture na tujem tvorijo tudi kulturni centri posameznih držav. Ob njih diplomacija pozna še funkcijo kulturnih atašejev na veleposlaništvih. Nemčija je v svetu znana po svojih Goethejevih inštitutih, podobnih primerov je še več. Slovenija v sedanjem položaju še ne more vzpostaviti te diplomatske kulturne mreže, saj se veliki problemi pojavljajo že pri odpiranju splošnih slovenskih predstavništev v svetu. Glavni problem je seveda v statusu, ki ga ima Sloveni- ja. Tistih nekaj naših predstavnikov, ki že delujejo na ključnih svetovnih mestih, ne uživa pravic, ki sicer pritičejo kakšnim ambasadorjem in imajo zato tudi oteženo delo. Vzpostavitev slovenske kulturne mreže v tujini mora biti eden od dolgoročnih ciljev mlade države, saj nas izkušnje učijo, da kultura odpira prene-katera vrata, pred katerimi se politika ustavi, poleg tega v svetu kulturniki zaradi svojega ugleda predstavljajo izredno vpliven sloj ljudi. To se je ob vojni v Sloveniji dobro pokazalo, saj je bila podpora, ki smo jo dobili s strani npr. Milana Kundere, Ernesta Sabata, Gy-orgvja Konrada, Alaina Finki-elkrauta, Adama Michnika, japonskega društva pisateljev, Adolfa Pereza Esquivela i'n drugih, izredno pomembna, predvsem pa odmevna, ker so omenjeni kulturniki svojo podporo večinoma objavili tudi v njihovih sredstvih javnega obveščanja in s tem pomagali k predstavljanju realnega stanja v Sloveniji. To, kar je bilo torej v času vojne v glavnem doseženo s pomočjo osebnih vezi predvsem zagretih članov Ministrstva za kulturo, kroga Nove revije, Društva slovenskih pisateljev in drugih skupin, bi lahko v prihodnje opravljali naši kulturni predstavniki v svetu. Ker pa so ti, kot že omenjeno, v danih razmerah še nerealni, vlogo tovrstne predstavitve Slovenije in njene kulture prevzemajo naši ljudje, ki so se že uveljavili na tujem, oziroma izseljenci, ki na tujem živijo. Predvsem slednji so se v zadnjem času izkazali za izredno dobro zvezo s svetom. Po spremembah sistema v Sloveniji so končno padle tudi bariere, ki so nas v domovini ločevale od pomembnega dela naših ljudi, živečih na tujem. Škoda, ki je bila opravljena v desetletjih bivšega režima, je toliko večja, če vemo, da gre pri tem za visoko izobražen, strokovni in kulturni kader. Ta se povrh vsega še odlikuje s pomembnimi vezmi z okoljem, v katerem živi in deluje. Tako ogromno zaslug za pridobitev podpore, ki je prišla v Slovenijo s strani argentinskih intelektualcev (Sabato, Esqui-vel), nosijo ravno Slovenci iz Buenos Airesa, ki so takoj začeli seznanjati tamkajšnjo javnost z dogodki v domovini in osebno prenašali poslanico slovenskega ministra za kulturo tamkajšnjim uglednim osebam, ki so nato nanjo tudi reagirale. Ko govorimo o predstavitvi naše kulture v svetu, moramo dodati, da je zelo pomembna tudi predstavitev tiste slovenske kulture, ki je nastajala izven matičnih meja in je bila nam praktično neznana. V zadnjem Času se je tako Slovenija seznanila z visoko umetniško vrednostjo slovenskih slikarjev, kot so Bara Remec, Božidar Kra-molc, Stanislav Rapotec, Andreja in Marjetka Dolinar, Ejti Štih Fernandez de Cordova in drugi. Tem je treba dodati doslej širši javnosti prepovedana in zato neznana pisateljska imena Tineta Debeljaka, Rude Jurčeca, Vladimirja Kosa..., pevski zbor Gallus iz Argentine in še bi lahko naštevali. Aleš Debeljak Dialektika med jaz in ti Janis Joplin smo na gimnazijskih zabavah pogosto poslušali-Priznam, da mi ni bilo čisto jasno, kaj je pravzaprav mislila, ko je v svoji pretresljivi pesmi "Me and Bobby McGee" pela, da je svoboda samo druga beseda za to, da ničesar več ni, kar bi lahko izgubil. Ko je v poltemo odmeval njen raskavi glas, nisem zares dojel njenega razočaranja: imam mnogo ljudi, kijih ne bi hotel izgubiti za nobeno ceno. Vem, da je to velik dar. Cenim ga. Vendar se mi po treh letih pozornega opazovanja ameriške kulture dozdeva, da bi Janis Joplin s svojo rockersko občutljivostjo utegnila - kot vsi pravi umetniki - vizionarsko priti do samega jedra sodobne človeške kondicije že v šestdesetih letih. Spričo razdiralnih posledic radikalnega individualizma, ki je iz Američanov namreč naredil tujce v paradižu, iz "svetega eksperimenta" prvih kolonistov pa moro pred-apokaliptičnega sveta, sem skoraj prepričan, da morajo dobro poslušati svoje umetnike. In mi z njimi. Amerika kot globalni socialni laboratorij namreč stoji na diamantni konici svetovnega razvoja ne le v gospodarskem smislu logike profita, ampak tudi v smislu duhovno-kulturnih drž. Zato nam preostane le to, da skušamo iz njihovih napak potegniti nauk za lastno rabo. Mar se je mogoče najti v egoističnem kopičenju blaga, v katerem se konec koncev v blago spremenita tudi prijateljstvo in ljubezen? Mar niso ravno trajajoče zveze, ki jih pazljivo sklepamo z drugimi ljudmi, najlepši primer za to, da je dialektika med jaz in ti največ, kar imamo? A tudi: mar ni do nastopa domače "žametne revolucije" Slovence pred padcem v veseli egoizem v marsičem reševalo dejstvo, da je zaradi politične represije in odsotnosti svobodnega tržišča na neki način človeško dostojanstvo dobilo še toliko večjo ceno, prijateljstva in intimni socialni krogi pa izjemno simbolno težo? Ne bi rad, da pride do nesporazuma: ne pravim, da je bil "socializem" kakorkoli boljši. Še zdaleč ne gre zato. Hočem le reči, da zagovor teze, da človek ne živi samo od kruha, često napačno razumejo kot argument v prid stradanju. Zato se mi zdi, da ni nobenega pravega razloga, da bi spričo potrebnega navdušenja nad mehanizmi korporativnega kapitalizma pozabili na Aristotelovo definicijo prijateljstva, ki nam nemara utegne pomagati, da bomo lahko premostili globoki izolacionizem "minimalnega jaza". V Nikomahovi etiki Aristotel namreč opozarja, da prijateljstvo podpirajo trije stebri: prijatelji skupaj delijo ugodja, so drug drugemu koristni in so zavezani skupnemu dobremu. Če bomo dopustili, da se bodo naše "izbire po sorodnostih " omejile izključno na skupne užitke, kar se po pravilu dogaja v resničnem svetu, v katerem darove, dolžnosti in obveznost človek plača, ne pa simbolno vrne, bomo končali v slepi ulici, iz katere tako krčevito iščejo izhod inteligentni Američani. Kolikor je šele moralna razsežnost zaveze tista, ki iz prijateljstva naredi temelj bistvenega osebnega, s tem pa tudi družbenega razmerja, tolilo je naša edina možnost v tem, da ohranimo zavest o širši skupnosti, ki ji pripadamo z vsem bitjem, saj šele tako lahko poiščemo svojo polno človeško identiteto. Če se hoče Slovenija dostojno predstaviti v svetu, potem je eden prvih pogojev, da se najprej sama seznani s svojo kulturo. Napočil je tudi čas za to, da se vsa slovenska kultura, ki je nastajala izven matičnih meja, končno prodorneje predstavi v prostoru, kjer že nekaj desetletij živi. Vse doslej je namreč veljalo, da te kulture prostor kakšne Argentine, ZDA ali Avstralije v glavnem ni zanimal, saj je bila izključno usmerjena proti Sloveniji, čeprav so bila tu vrata zanjo zaprta. Ker pa mlada slovenska država še ni zmožna ustanoviti svojih kulturnih centrov v svetu, lahko ambasadorji naše kulture postanejo ravno ti ljudje. Kultura in marketing Ob koncu bi se bilo vredno ustaviti še ob tisti predstavitvi, ki nastaja ob vsakodnevnih stikih slovenskih umetnikov s tujino. Če smo na začetku govorili o "zaščitni znamki", potem bi zanjo lahko konkurirala tudi vrsta naših kulturnikov, ki so v zadnjih časih naše ime ponesli v svet. Problem je le v tem, da včasih realno sliko razmerja med umetniškim in marketinškim delom (danes pa sta pomembna oba) pokaže šele čas. Še pred kratkim je bil v svetu pojem slovenske umetnosti skrit v misteriozni oznaki "Ne-ue slovvenische Kunst". Podpisani sem imel priložnost plošče skupine Laibach na lastne oči videti v tako različnih in oddaljenih krajih, kot so Rio de Ja-neiro, Buenos Aires, Ciudad de Mexico, Nevv York in San Francisco. Prijatelji so mi pripovedovali o ploščah Laibac-ha, ki jih prodajajo v trgovinah v Hongkongu, zašle pa so tudi v večino držav Evrope in $e marsikam. Skupina Irvvin je M danes pojem umetnosti v gale' rijah Nevv Yorka, Los Angele' sa in drugih svetovnih likovnih centrov. NSK je bil prvi več)1 slovenski projekt, ki mu Je uspel tak medijski preboj v svet. Pri tem je treba dodati, da je bila tu podpora države in bivšega sistema minimalna, oz1' roma je vsaj na začetku sloveU' ska politika to dejavnost celo onemogočala. Iniciativo, ki je bila sporožen3 s strani NSK, je v današnjih ča* sih prevzelo atraktivno in p11' zadevno mariborsko gledališč na čelu z režiserjem Tomažem Pandurjem. Nastop Fausta v Mehiki je bil pravi boom ^ tamkajšno publiko. Pa ne le vm radi odlične predstave in pred; vsem scene, temveč tudi zarad1 utečenosti celotne gledališke ekipe, ki ni zatajila v mened' žerstvu, ampak ga je vzela lZ' redno resno. Posledica tega celovitega nastopa je recimo * tem, da je večina časopisov * Mehiki (pa celo v Argentiu1/ tudi nevtralna poročila o fes"' valu v mehiškem glavnem me' stu likovno opremljala s slika' mi iz predstave Fausta. Družba, v kateri so komunik3' cije osvojile ves svet, zahte^ povsem nove oblike umetnic predstavitve. Tekma na tem področju je huda. Predstavljati Pa je mogoče samo visoko kvalite' to. Kdor misli, da lahko m«j nedžerstvo sedaj zamenja tuđ umetniško ustvarjalnost, se W do moti. V sodobnem svet* kjer sicer medijski nastop P°-stavljajo že skorajda kot pol$' predobro vedo, kaj je pra^, umetnost in kaj navadno šaf'3 tantstvo. o o m Z <—i O r > CZ) o o 30 30 > co c/) H 33 > Moda in kvaliteta GORENJSKI GLAS, PETEK, 11. OKTOBRA 1991 Pomagajmo nesrečnemu fantiču Sedemletni angleški deček Craig Shervold, -ki boleha za rakom na možganih, ima poleg tega, da bi ozdravel, še eno veliko željo: rad bi prišel v Gines-sovo knjigo rekordov kot oseba, ki je prejela največ voščil in dobrih želja za njegovo ozdravitev. To svojo veliko željo je poslal v svet in prišla je tudi do slovenskih občin, podjetij, časopisov. Naj tudi bralci Gorenjskega glasa primaknejo svoj delež, zato vam objavljamo naslov nesrečnega fantka: Craig Shervold, 36 Sherbv Ro-ad, Charstalton, Surry - SNB 1 LD. Voščilnico za njegovo ozdravitev lahko napišete kar v slovenščini; prav tako bo veljalo. • D. D. Folklorna skupina Iskra vabi Folklorna skupina Iskre Kranj vas vabi 11. in 18. oktobra od 19. do 20. ure v osnovno šolo Predoslje, kjer se boste lahko vpisali med njene folkloriste. Folklorna skupina uspešno dela že 13 let in je znana doma in v svetu. Poleti je gostovala v Nemčiji, dobila laskave ocene, na letošnjem festivalu v Italiji pa je celo dosegla največ možnih točk. Zato so jo tudi povabili na mednarodni festival folklore od 12. do 16. septembra v Rimu. Skupino sestavljajo dijaki, študenti in že zaposlena mladina, bogatita pa jo tamburaški orkester in narodni ansambel, ki plesne nastope popestrita z lepimi pesmimi iz naše preteklosti. Skupina je prejela številna priznanja, med drugim tudi malo Prešernovo plaketo. Vabijo vas, mlade, ki radi plešete, pojete in igrate. Ne oklevajte, pridružite se folklorni skupini Iskra ta ali prihodnji petek v osnovni šoli v Predos-Ijah! • D. S. Na Kočni nad Jesenicami imajo že nekaj časa porisano in prebarvano tablo, ki oznanja, da popotnik ni prispel na Kočno, ampak v krčmo. Če že ni denarja za novo tablo, ki je precej draga, bi bilo čisto vseeno, če bi jo krajani kar odstranili. - Foto: D. S. Napovedovalci za mir in priznanje Slovenije »Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! V teh, za nas težkih in odločilnih časih se obračamo na vas s prošnjo, da vsaj poskusite zastaviti svoj glas za mir v srcu Evrope v naši domovini in za osamosvojitev Slovenije in Hrvaške!« To besedilo, ki so ga prevedli v šest svetovnih jezikov, so napovedovalci Radia Slovenija napisali na 100 razglednic Ljubljane in jih poslali kolegom in kolegicam na 100 radijskih postaj sveta. Napovedovalci Radia Maribor so v nočnem programu zbrali sredstva za pomoč beguncem - kar 100 tisoč dinarjev. Maribor, Ljubljana in Koper pa pripravljajo tudi prireditve, katerih izkupiček bo namenjen tistim, ki so se pred vojno zatekli k nam... • D. S. Ročk koncert proti vojni Za poletni dobrodelni koncert Ročk proti vojni, ki je bil 3. oktobra v Križankah, so prodali 4.000 vstopnic in tako zbrali okoli 310.000 dinarjev. Od tega bodo namenili v sklad za prizadete v agresiji J A na Hrvaškem 211.000 dinarjev. Od te vsote bodo prejeli vsak po tretjino: Rdeči križ Slovenije, Karitas in sklad za prizadete v vojni. • D. S. IVE V petek, 11. oktobra, bo po pratiki jasno, v soboto, 12. oktobra, stanovitno, v nedeljo, 13. oktobra, jasno, v ponedeljek, 14. oktobra, veter, v torek, 15. oktobra, prvi krajec, v sredo, 16 oktobra, mrzlo, v četrtek, 17. oktobra, veter in v petek, 18. oktobra, mrzlo. Lunine spremembe Luna se spremeni v torek, 15. oktobra, ob 18. uri in 33 minut, ko bo prvi krajec. Po Herschlovem vremenskem ključu bo lepo ob severu ali zahodniku, dež ob jugu in jugozahodniku. Koledar imen • Petek, 11. oktobra: Samo, Milan, Sandra, Aleksandra Sobota, 12. oktobra: Maks, Edvin, Vinko, Aljaž Nedelja, 13. oktobra: Kolman, Koloman, Eda, Edvard Ponedeljek, 14. oktobra: Stojko, Stojan, Kalist, Veselka Torek, 15. oktobra: Tereza, Zore, Zor, Tekla Sreda, 16. oktobra: Gal, Heda, Hedvika, Jadviga Četrtek, 17. oktobra: Ignac, Marjeta, Viktor, Mira Javna zahvala Običajno morajo tisti, ki se v časopisu hočejo komu javno zahvaliti, oglas tudi plačati. Vendar pa bomo tokrat napravili izjemo, čeprav nas za to nekdanji delavci Iskri-nega razvojnega centra niti prosili niso. RTC se je v stečajnem postopku priključil Iskrinim Števcem. Sedaj je delavski svet te firme skupaj z vodstvom taiste firme sklenil, da bivše delovno ljudstvo kljub vsemu dobi povrnjen regres in potne stroške. Tej humani odločitvi je treba prišteti še majhen aneks, namreč: vse te enorm-ne vsote naj bi delovno ljudstvo imelo izplačano v pičlih dveh letih! Tako je prva transa že dospela in na glavo delovnega ljudstva znaša 500 dinarjev ah do nadaljnjega 500 SLT - slovenskih tolarčkov! Joj, kam bi del! Tako se bo namreč delavstvo spraševalo sleherni mesec v nadaljnjih dveh letih! Delovno ljudstvo se tako po tej poti javno zahvaljuje delavskemu svetu in vodstvu števcev, ker tako zelo pomagata v teh prelomnih časih! • D. S. Ne prihajajo na delo Predsedniku predsedstva Stipetu Mesiću je kadrovska komisija predsedstva poslala obvestilo, s katerim ga obvešča, da od prvega oktobra ne bo več prejemal dodatka za ločeno življenje, za prevoz in topli obrok, ki znaša 5.000 dinarjev. Podobni obvestili sta prejela tudi dr. Drnovšek in dr. Vasilij Tupurkovski z obrazložitvijo, da ne prihajata na delo. Novi jugo-bankovci Narodna banka Jugoslavije bo, kot odgovor na slovenski in hrvaški denar, v kratkem tudi sama vzela iz obtoka vse bankovce in jih zamenjala z novimi. S tem se želi centralna jugoslovanska banka, je dejal njen guverner Dušan Vlatkovič, zavarovati. SLOVENIJA 1 SOVA MOODY BEACH kanadski barvni film; igrajo: Mic-hael Cote, Claire Nebout, Philip Spenslev, Andree Lachapelle. Štiridesetletni Simon je na razpotju in smrt matere na Floridi ga vzpodbudi, da zapusti svoje dekle. Dbigne prihranke, si kupi luksuzen kabriolet ter se odpravi iz Kanade na Florido, kjer mu je mati zapustila hišo. V hiši ob obali Moodv Bacha najde Simon privlačno dekle Laurence, ki se je v prazno hišo vselila nasilno, preživlja pa se s tatvinami. Tako se srečata razdvojeni osebi, ki se združita v neobičajnem, odtujenem odnosu. Prevladuje strast, morda tudi ljubezen, ki se je oba, predvsem pa Simon, bojita. Vpe-rašanje njune prihodnosti, skupne ali pa tudi ne, neprestano visi v zraku in zahteva, da svoj odnos razčistita. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Klub klobuk 10.10 Nancv Wake, avstralsko angleška nadaljevanka 11.00 Video strani 13.30 Poročila 14.20 Video strani 14.30 Mozaik: Svet na zaslonu, ponovitev 15.00 Sova, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Mozaik, ponovitev: Tednik 18.05 EP, Video strani 18.10 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike 19.00 Risanka 19.15 TV okno 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Forum 20.14 EPP 2020 Črn usnjen jopič, angleška dokumentarna oddaja 21.10 EPP 21.15 Nikoli več, zadnji del angleške nadaljevanke 22.05 EPP 22.10 TV dnevnik, vreme 22.30 EP, Video strani 22.35 Sova Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka Moodv Beach, kanadski film Dražljivo, francoska nanizanka 1.00 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.30 Regionalni programi TV Slovenija, studio Maribor: Tele M 19.00 Videomeh, ponovitev 19.30 TV dnevnik ZDF 20.00 Koncert simfonikov RTV Slovenija, prenos 1. dela 21.10 Mozart na turneji: Pariz, daleč od Salzburga 22.05 SP v športni ritmični gimnastiki, posnetek iz Aten 23.05 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Program za svobodo 19.30 TV dnevnik 22.45 Poročila 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 9.30 Zdrav duh v zdravem telesu, dokumentarna serija 16.50 Čudovita hišna bitja, ponovitev 17.15 Šef, humoristična nanizanka 18.30 Daljna dežela, ponovitev 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Sedem dni v maju, ameriški film 22.10 Marlboro Music Show 22.40 Nenadni uspehi, humoristična serija 23.05 Dokumentarna serija KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Zadnje dejanje, španska drama v vseh epizodah 21.30 Smrtonosna moč, ameriška srhljivka TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka 15.30 Ravanovi 16.00 Agent Pepper 17.00 Tutti frutti 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka, otroški program 20.30 Ravanovi, ameriška nanizanka 21.00 Globus 21.30 Rebecca, angleška nadaljevanka 22.20 TV dnevnik 22.30 Dokumentarna oddaja 23.00 Agent Pepper TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni, ponovitev 9.30 Ruščina 10.00 Šolska TV 10.30 Ponovitev filma 12.05 Video razglednica 12.10 Nekoč 12.15 Domače reportaže, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Čudovita leta 14.00 Liebling Kreutzberg 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Otroški program 15.05 Rakuni, risana serija 15.30 Am, dam, des 16.05 Nove dogodivščine Black Be- autv 16.30 Mini kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.30 Trije s štirimi pestmi 19.21 Znanost danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Stari; Rojstni dan stare gospe 21.15 Znane osebnosti kuhajo 21.25 Pogledi s strani 21.35 Film 23.05 Šport 0.00 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.45 Leksikon umetnikov 16.00 Ženska za nežne ure, italijanski film 17.30 Odkritje zemlje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Ukrajina, dokumentarni portret 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Osvojitev umetnega sveta 23.25 Medea 0.45 Film 2.45 Poročila 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program - glasba -6.50 Dobro jutro, otroci - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 11.05 Petkovo srečanje + glasba - 12.00 Poročila -na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Oddaja za pomorščake + glasba - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 22.00 Zrcalo dneva + EP + vreme - 23.05 Literarni nokturno - Desanka Maksimovič: Rojenje - 23.15-4.30 Nočni program -glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.00 - Petkov ocvirek - 15.30 -Dogodki in odmevi - prenos Radia Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice -17.00 - Tema -18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -16.40 - Športne novice -17.00 - Obvestila - 17.15 - Ali poznate gobe? -18.40 - Modne novosti - KROJ Šk. Loka - 19.00 - Odpoved programa - RADIO ŽIRI: FREKVENCE: Koprivnik: 98, 2 Mhz Lubnik: 91,2 Mhz Miklavš: 96,4 Mhz PRO 7 6.20 VValtonovi 7.05 Ravvhide 7.55 Risanke 8.40 Gospod Ed 8.45 Medvedje prihajajo 9.40 Agencija Maxwell 10.35 Ravvhide 1125 Deseterica izmed nas 11.50 Barney Miller 12.15 Caulfildove vdove 13.10 Perrv Mason 14.10 Risanke 15.05 Počitnice proč od samega sebe, nemška komedija, ponovitev 17.00 Trd, toda prisrčen 17.45 Poročila 18.05 Risanke 19.50 Cosbv show 20.15 Cannonball Run II, ameriški film 22.20 Ulice San Francisca 2320 Fantomraiders, hongkonški film 1.25 Hawk, ameriški film, ponovitev RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, poročila 9.00 Otroške oddaje 11.25 Divja vrtnica 12.10 KINO Vaš nastop. Al Mundv 13.05 Hammer 13.30 Kalifornijski klan 14.20 Springfi-eldska zgodba 15.05 Klan volkov 15.50 Chips 16.40 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.15 Pacifiška eskadrilja 214 21.10 Skrivnosti iz Twin Peaksa 22.10 Poročilo iz nemške nogometne lige 23.00 Tutti frutti 0.00 Eva in moški za vse, ameriški erotični film 1.15 Pogodba za štiri in pol bilijone dolarjev, angleški film SCREENSPORT 7.00 Eurobika 7.30 Golf - pokal Dun-hill 8.00 Nemška liga v tenisu 920 Eurobika 10.00 Rugbv - svetovni pokal 11.00 Golf - BMVV turnir 12.00 Super kolesarji 13.00 Nemški moto šport 14.00 Golf - pokal Dunhill, prenos 14.45 Rugbv - Anglija : ZDA, prenos 16.40 Golf - pokal Dunhill, prenos 18.00 Golf - BMVV turnir 19.00 Super kolesarji 19.30 Svet športa 20.00 Go! - nizozemski moto šport 21.00 Golf -pokal Duhill 21.30 Rugby - svetovni pokal 22.30 Boks 23.30 Baseball - nacionalna liga, končnica 11. oktobra CENTER amer. drama PREBUJENJA ob 17 45 in 20 uri STORŽIČ amer. trda erot. TELESNA VROČICA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. akcij, thrill. ŽIGOSAN ZA SMRT ob 18. uri, amer. trda erot. POPOLDANSKE SLASTI ob 20. uri DUPLICA amer. pust. spekt. ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 16.30 in 21. uri, amer. rom. kom. ZELENA KARTA ob 19. uri KOMENDA amer. pust. spekt. ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 19. uri LAZE amer akcij, film DNEVI GRMENJA ob 19 uri ČEŠNJICA amer akcij, thrill. OZKI PREHOD ob 20. uri RADOVUICA amer. akcij, film BELE NOČI ob 20. uri BLED hongk. akcij, film LEGENDA O ZLATI PERLI ob 20. uri TV ANTENSKE NAPRAVE TITOV TRG 22 64000 KRANJ tel.: (064)212-107 Velika izbira anten, ojačevalcev, kablov in ostalega pribora za kvalitetni sprejem TV in radijskih programov - izdelki lastne proizvodnje 10 % ceneje. Satelitske antene s stereo SAT sprejemnikom za sprejem TV in radijskih programov satelita ASTRA 1A in 1B vključno z montažo že od protivrednosti 1.100,- DEM dalje. Satelitski antenski sistemi za vrstne hiše in manjše stanovanjske bloke - do 32 odjemnih mest. Trgovina je odprta: pon., sre. in četrtek od 8. - 18. ure torek in petek od 8.-15. ure sobota od 9.-12. ure IZ ŠOLSKIH KLOPI Ureja: Helena Jelovčan Filmska nagradna uganka Kevin Costner je zablestel v filmu Pleše z volkovi. Žreb seje tokrat nasmehnil Tomažu Stoparju iz Kranja, Janka Puc-Ija 1, in Nuši Šolar iz Podnarta, Ovsiše 3. Čestitamo, po pošti pošiljamo po dve vstopnici za brezplačni ogled kateregakoli filma v eni od dvoran Kino podjetja Kranj. Fantastični film Terminator II, ki smo ga napovedali že pred mesecem, prihaja na platno naslednji teden. V Kino podjetju Kranj pravijo, da imajo veliko težav z izmenjavo filmov z drugimi hišami zunaj Slovenije, zaradi česar morajo program pogosto spreminjati prav v zadnjem hipu. Danes vas bomo povabili na ogled Disnevjeve risanke Oliver and Companv, ki ima za osnovo znano zgodbo o Oli-verju Tvvistu. V risanki je Oliver mucek, Dodger in njegovi prijatelji so potepuški psi, Fagin pa je človek. Osirotelega Oliverja vzamejo v varstvo psi, zanje pa skrbi Fagin. Toda ubogi Fagin mora v treh dneh vrniti precejšnjo vsoto denarja gangsterju Svkesu in Oliver z druščino mu ga pomaga zbirati. Potem Oliverja posvoji bogata deklica Jenny, njo pa ugrabi Sykes in zahteva odkupnino... Nagradno vprašanje: kdo je napisal roman Oliver Twist? Odgovore pošljite do 23. oktobra na naslov: Gorenjski glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 - Filmska uganka. Dobili smo novega sošolca Včeraj smo dobili novega sošolca. Učitelj nam je povedal, da mu je ime Joško Petrič, doma pa je iz Splita. Tudi mi smo se mu predstavili. Med odmorom smo se že pogovarjali. Najprej smo se bolj slabo razumeli, ker vsi ne znamo hrvaško. Joško pa ni znal slovensko. K sreči smo imeli Davida, da nam je prevajal. Joško nam je povedal, da so prišli v Slovenijo, ker je na Hrvaškem vojna. Danes smo se z njim malo manj pogovarjali. Povedal je, da mu je dolgčas po prejšnjih sošolcih in učiteljici. Toda učitelj ga je potolažil. Našega novega sošolca imamo vsi radi in upamo, da nas ima tudi on. Ana Marčun, 4. r. OŠ Ljubno U novoj školi U Splitu je počeo rat. Pucali su s mora, zraka i kopna. Tada smo odlučili da idemo kot tete u Sloveniju. Nakon dva dana po dolasku, mama me odvela u školu. Susret s učiteljem je bio srdačan. U razred meje doveo Andrej. Bilo mi je neugodno i teško. U mene su se uprli bezbrojni pogledi. A ja sam mislio na svoj razred, na svoje drugove koji su u tom trenutku možda bili u skloništima. Jedva sam zadržavao suze. Učitelj mi je dao knjige, a neki od učenika bilježnice. Bilo mi je drago što mi poklanjaju toliko pažnje. Ne bih mogao izraziti što sve sam osječao samo znam da mi je bilo teško i sram što ih ne razumjem. Samo sam želio ići kući. David me je shvatio i vidio što i šta se dešava. Uz njegovu, i pomoć ostalih sada mi je puno lakše. Siguran sam da ću ovu školu zadržati u najboljšem sjecanju. A učenike 4. razreda najboljim prijateljima, jer su mi pomogli onda kad mi je bilo najteže. Joško Petrič, 4. r. OŠ Ljubno Vsaj v tednu otroka naj imajo otroci mir. Prenehajo naj z vojno. Petra Šavs, 4. ar Oš Matije Valjavca Preddvor Varno v šolo in domov Zabreznica pri Žirovnici, 8. oktobra - Letošnji teden prometne varnosti je posebej namenjen vprašanjem vključevanja otrok v promet. Ker je množica otrok na cestah, ko hodijo v šolo ali domov, so takrat izpostavljeni raznim nevarnostim. Ali se teh nevarnosti zavedajo, koliko poznajo prometne predpise in kakšne so sploh njihove prometne izkušnje, smo v tokratni anketi spraševali učence osnovne šole Gorenjskega odreda v Zabreznici pri Žirovnici. Tole smo zvedeli! Anton Legat, četrtošolec s Sela: »Ker nimam daleč do šole, hodim tja največkrat peš. Odkar sem lani naredil kolesarski izpit, se vozim tudi s kolesom. Zaenkrat nisem imel težav na cesti. Največ o prometu sem se naučil prav pri kolesarskem izpitu. V šoli so nam povedali, katere znake moramo upoštevati in kako se moramo obnašati na cesti. Naše ravnanje v bližini šol kontrolirajo tudi prometniki.« Tanja Mlačnik, četrtošolka iz Smokuča: »Največkrat se vozim v šolo s kolesom. Odkar me je zadel avto in mi uničil kolo, se malo bojim na cesti. Tudi če greš peš, je treba biti previden pri prečkanju ceste, ker po vaseh niso označeni prehodi za pešce. Kadar se peljem z avtobusom, najbolj pazim, kako izstopam. Na previdnost me stalno opozarjajo doma. Letos se na-merevam vključiti tudi v prometni krožek na šoli.« Blaž Pintar, četrtošolec z Brega: »Na približno 2 kilometra dolgi poti v šolo prečkam glavno cesto in železnico. Najbolj nevarno je na prehodu čez cesto. Večina voznikov tam vozi prehitro; enkrat je le malo manjkalo, da me ni zbil avto. Ker se vozim s kolesom, se pred prehodom ustavim in grem nato peš čez cesto. Ce ! grem kdaj čez progo, kadar so zaprte zapornice? Ne, to se pa ne sme!« Vanja Resman, četrtošolka iz Žirovnice: »Ko sem bila v prvem razredu, me je očka pripeljal vsak dan v šolo. Domov sem hodila sama, vendar ni bilo težav. Lani sem začela obiskovati prometni krožek, kjer se naučimo veliko koristnega. Opravila sem tudi kolesarski izpit, zato se sedaj pogosto vozim v šolo s kolesom. Starši me vseeno pogosto opozarjajo, kje in kako se moram voziti po cesti.« Alenka Kos, četrtošolka iz Smokuča: »Če je slabo vreme, me v šolo pripeljejo starši, sicer pa se vozim s kolesom. Če prihajam sama? Včasih že, največkrat pa se nas pelje nekaj skupaj. Vemo, da moramo voziti drug za drugim. Previdnost je potrebna, ker so ceste ozke; nekateri vozniki vozijo kar hitro in ob prehitevanju blizu kolesarjev. Zato razumem, če nas doma ali v šoli opozorijo pred nevarnostmi na cesti.« Gorazd Novšak, četrtošolec iz Most: »Tudi jaz prihajam vedno v šolo s kolesom. Če je slabo vreme, oblečem pelerino; no, tudi z dežnikom v eni roki se da peljati, čeprav to ni po predpisih. Da ne smem čez železnico pri zaprtih zapornicah, tudi upoštevam, saj bi me drugače doma pošteno kaznovali. Kaj me moti na cestah? To, da ni niti stez za kolesarje niti pločnikov za pešce kljub gostemu prometu!« • Besedilo in slike: Stojan Saje SLOVENIJA 2 20.15 GLOBINA ameriški barvni film; igrajo: Jac-queline Bisset, Robert Shaw, Nick Nolte. Lon Gossett, Eli Wal-lach. V filmu spremljamo skupino po-čitnmiških potaplačev na Bermu-dih, ki pride na sled zakladu s stare španske galeje. Prav tam, kjer najdejo star španski medaljon, najdejo tudi malo ampulo morfija. Očitno skrivajo morske globine na tem mestu še več privlačnih zakladov. Bogastvo iz morskih globin pa ni znano le njim. Tu je še Henri Clocke s svojo tolpo, ki bi rad s potopljene tovorne ladje dvignil 98 tisoč ampul morfija. Vsekakor preti konflikt, ki ga ameterski potaplači brez pomoči krajevnega svetilni-čarja in poznavalca razmer na tem območju ne bi mogli razrešiti... 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Angleščina - Follovv me 9.25 Radovedni Taček: Skrinja 9.45 Mala čarovnica 10.00 Dežela cvetličnih lončkov 10.15 Lonček kuhaj: Pšenična juha 1025 Alf, ameriška nanizanka 10.50 Zgodbe iz školjka 11.50 II. mednarodni festival zborovskega narečnega petja, 2. oddaja 12.20 Mozart na turneji: Pariz, daleč od Salzburga 13.15 Forum 13.30 Poročila 14.00 Video strani 14.10 Druga godba '91: Mala duda-čka muzika (Češka), ponovitev 2. oddaje 14.40 Skrivni vrt, ameriški film 16.20 Sova, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Največji glasbeni klovn vseh časov - Victor Borge, ponovitev 1825 EP, Video strani 18.30 V kaj drvimo skupaj z Zemljo?, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije 19.00 Risanka 19.15 TV okno 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Utrip 20.14 EPP 2020 Žrebanje 3x3 20.30 EPP 20.35 Križkraž 21.50 Sova Na zdravje, ameriška nanizanka 22.15 TV dnevnik, šport, vreme 22.35 EP; Video strani 22.40 Sova Afera Lancaster-Miller, avstralska nadaljevanka Zaobljuba molka, ameriški film 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Videonoč, ponovitev 19.00 Garfield in prijatelji 19.30 TV dnevnik, Beograd 20.15 Filmske uspešnice: Globina, ameriški film 22.20 Kros dela, reportaža iz Maribora 22.40 SP v športni ritmični gimnastiki, posnetek iz Aten 23.40 Yutel, eksperimentalni programi L PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Program za svobodo 19.30 TV dnevnik 22.45 Poročila 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA Program za svobodo KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Ljubljanski kinematografi predstavljajo 21.30 Leteči zdravniki, avstralska nanizanka GORENJSKI GLAS TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka 15.30 Ravanovi 16.00 Agent Pepper 17.00 Dokumentarna oddaja, ponovitev 17.30 Rebecca 19.00 TV dnevnik "Jutri ie nedelja 19.30 Čarobna svetilka, otroški program 20.30 Ravanovi 21.05 Osvoboditev lorda Bavrona Jo- nesa, ameriški film 22.30 TV dnevnik 22.40 Agent Pepper 23.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki 9.05 Simpsonovi 9.30 Angleščina 10.00 Francoščina 10.30 Ruščina 11.00 Vdovec s petimi hčerami, ponovitev nemškega filma 12.30 Hello Austria, hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.25 Planšarica iz St. Katherina, avstrijski film 15.20 Kraljestvo narava 15.30 Jaz in ti, otroški program 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini ČVS 17.10 Trivial Pursuit 17.35 Nadaljevanja ni 18.00 Čas v sliki 18.05 Nogomet 18.30 Trojica s štirimi pestmi 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Kdor reče A 22.02 Novo v kinu 22.10 Naš šef je ženska 23.00 Scorpio, ameriški film 0.55 Čas v sliki 1.00 Cela resnica, ameriški film 2.35 Čas v sliki 2.40 Ex Libris TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 14.05 Leksikon umetnikov 14.15 Euromusica '91 15.00 Matere 16.00 Poletne vile v Salzkammergutu 17.00 Ljuba družina 17.45 Kdo me hoče? - Živali iščejo dom 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Slika Avstrije 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Krinka, ameriški film 22.10 Čas v sliki 22.15 Šport 23.05 Concert Hali 0.35 Čas v sliki 0.40 Ex libris 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 920 Dnevnikov odmev - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17.00 - Tedenski aktualni mozaik - 19.00 Radijski dnevnik + EP + vreme - 1945 Lahko noč. otroci -20.00 Radio na dopustu - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra - 23.05 Literarni nokturno - Bruno Du-bak: Čuvar meha - zgodovinarja -23.15-5.00 Nočni program - glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.10 - Duhovna obzorja -12.30 - Horoskop -13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radia Slovenija - 13.40 - Kuharski nasvet - 14.30 -Domače novice 1 - 15.00 - Tečaj angleškega jezika - ponovitev - 15.30 -Dogodki n odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Zabavno glasbena oddaja - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.59 - Odpoved programa l. RADIO ŽIRI 16 00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP in obvestila - 19.00 - Odpoved programa - PRO 7 6.15 Pustolovščina divjina, ameriški dokumentarni film 6.45 V carstvu ognjenih gora, avstralski dokumentarni film 7.40 Papirnati mesec 8.05 Čarovnik 8.50 Muppet shovv 9.20 Moj ljubi bober 9.45 Mork in Mindv 10.20 Barnev Miller 10.45 Cosby shovv 11.15 M.A.S.H. 11.40 Hardcastle & McCormik 12.25 Naša teta je zadnja, nemška komedija, ponovitev 13.55 V carstvu ognjenih gora, avstralski dokumentarni film, ponovitev 15.15 Sever in jug 16.45 Blagoslovljena ekipa 17.55 Poročila in vreme 18.10 Umor ni šport starejših gospodov, ameriška kriminalka 19.50 Cosby shovv 20.15 Sever in jug 22.10 Tihi dih poželenja, francoski erotični film 23.50 Ulice San Francisca, ponovitev 0.55 M.A.S.H. 1.15 High anxiety, ameriška komedija RTL PLUS 6.00 Chips 7.10 Pravljice z vsega sveta 7.35 Dragi stric BiH 8.00 Različne mladinske oddaje 9.30 Klack 10.10 Jetsonovi 10.35 Mr. T. 11.00 Različne mladinske oddaje 12.40 He Man 1325 Super Mario Brothers 14.20 Adam 12 14.45 Mačke in psi 15.10 Daktari 16.05 Angel se vrača 17.00 Vroča nagrada 17.45 Čudovita leta Teden prometne varnosti, ki se izteka 14. oktobra, je rudi letos posvečen predvsem varnosti najmlajših. Žal so v aktivnostih tega tedna - če odštejemo šole, policijo, združenja šoferjev, svete za preventivo in vzgojo v cestnem prometu -najbolj dejavni prav otroci. V sredo dopoldne so opozarjali na pasti, ki jim pretijo na poti v šolo, svoje župane, kranjski petošolci pa so s slikami iz prometa povsem porisali Titov trg. - Foto: G. Šinik KINO 12. oktobra CENTER amer. pust. spekt. ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 16.30 in 19. uri, prem. amer. akcij, thrill. OZKI PREHOD ob 21.15 uri STORŽIČ amer. akcij. kom. MLADOLETNI VOHUN ob 16. uri, prem. amer. ital. erot. filma MUNDIAL 90 ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. ris. OLIVER IN DRUŠČINA ob 17. uri, prem. amer. akcij, thrill. ŽIGOSAN ZA SMRT ob 19. in 21. uri DUPLICA amer. akcij, film DNEVI GRMENJA ob 17. in 19. uri, prem. amer. trde erot. TELESNA VROČICA ob 21. uri RADOVLJICA amer. akcij, film REŠITEV OB PRAVEM ČASU ob 20. uri BLED amer. zab. film OBUPNO IŠČEM SUZANO ob 20. uri BOHINJ amer. krim. film STANJE MILOSTI ob 20. uri 1. PROGRAM TV SLOVENIJA O O 70 m Z <— C/5 J* i—i O r O O os po > -vi > Z 8.00 8.10 8.10 9.05 9.35 10.35 11.05 11.35 11.55 12.00 12.30 12.40 13.40 13.50 14.50 15.40 16.50 16.55 17.00 17.05 18.35 18.50 19.00 19.15 1924 19.30 19.55 19.59 20.14 20.20 21.30 21.35 22.55 23.15 23.20 0.40 Video strani Otroška matineja Živ žav Nevarni zaliv, ponovitev kanadske nanizanke Umetnost za vsak dan, ponovitev francoske dokumentarne nanizanke Garfield in prijatelji, ponovitev Domači ansambli: Slovenski muzikantje Obzorja duha EP, Video strani Ljudje in zemlja Poročila Video strani Video strani Tvariete, ponovitev Za težave Bednarski, poljska nadaljevanka Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Žandar in marsovčki, francoski film Slovenija - Umetnostni vodnik: Koper - Primorska Risanka TV mernik TVokno EPP TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna EPP Kugv, TV nadaljevanka EPP Zdravo TV dnevnik, šport, vreme EP video strani Sova Polna hiša, ameriška nanizanka Afera Lancaster-Miller, avstralska nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.00 Rešimo Dubrovnik!, solidarnostni koncert simfonikov RTV Slovenija, 1. del prenosa iz Cankarjevega doma 18.00 Atene: AP v športno ritmični gimnastiki, prenos 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 V orlovi deželi, angleška poljudnoznanstvena serija 20.50 Ciklus filmov Mauricea Pialata: Ne bova se skupaj postarala, francosko italijanski film 22.35 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Program za svobodo 19.30 TV dnevnik 23.00 Poročila 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA Program za svobodo KANALA 10.00 Ponovitev večernega programa 20.00 Smrt na Nilu, angleški barvni film 22.00 Onečaščena, ameriški film TV KOPER 15.30 16.00 17.00 19.00 19.30 20.30 21.00 22.30 22.40 23.30 Ravanovi Agent Pepper Osvoboditev lorda Bavrona Jo-nesa TV dnevnik Čarobna svetilka, otroški program: Nicholas Nickelbv (risani film) Ravanovi Sladki val, ameriški film TV dnevnik Agent Pepper Športna rubrika 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.00 Poročila - 11.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 18.00 Reportaža na kratko - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-04.30 Nočni program, glasba TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki 9.05 Atom, laži in kaj pride potem?, britanski film 10.35 Panoptikum 11.00 Tiskovna konferenca 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Pravica do ljubezni 13.35 Tvoje ustnice, tvoje oči, ameriški film 15.20 Magične minute 15.25 Biblija za otroke, Stvaritev 15.30 Otroški program, risanka 15.55 Jaz in ti, otroški program 16.10 Daktari, levja družina 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-large, oddaja za mlade 18.30 Trojica s štirimi pestmi 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Festa italijana 21.45 Vizije 21.50 Libuša, drama 23.45 Mozartov koledar: Mozart v Pragi 23.50 Ljubezenske prisege in molitve 1.20 Čas v sliki RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Začetek - 8.05 - Oddaja za otroke - 9.15 - Horoskop - 9.45 - Špikov kot -10.15 - Slovenci v svetu - 10.45 -Nasvet za nedeljsko kosilo - 11.00 -Radijski sejem - 12.00 - Čestitke poslušalcev - 13.00 - Tema - 14.00 - Čestitke - 15.00 - Razgovor - 16.00 - Čestitke .poslušalcev - 17.00 - Tema -18.00 - EPP -18.59 - Odpoved programa SLOVENIJA 2 20.05 NE BOVA SE SKUPAJ POSTARALA francosko/italijanski film; igrajo: Jean Yanne, Marlene Jobert, Macha Meril in drugi. Neupešni režiser Jean vara ženo Francoise z mnogo mlajšo Cat-herine. Žene ne ljubi več, pa tudi ljubezen do Catherine ni več, kar je bila. Oba ga sicer ljubi, moti pa jo njegova nevrotičnost in neodločenost. Francoise se za moževo ljubezen sploh ne trudi. Potem Jean Catherine povabi, naj gre z njim na snemanje njegovega novega filma. Toda vezi med njima se vse bolj rahljajo. Ob vrnitvi v Pariz se Jean poškoduje. 1. RADIO ŽIRI TV AVSTRIJA 2 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - sprehod po kinodvo-ranah -10.00 - Športne novice -10.30 - Od tu in tam - 11.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi 12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.15 -EPP - 12.30 - Čestitke in pozdravi -13.30 - Nedeljsko popoldne na frekvencah 91,2, 98,2 in 96,4 MHz - vmes kulturni kažipot - vremenska napoved - prometni servis - pregled slovenskega časopisja - aktualni športni dogodki in sprehod po naših kinod-voranah - 15.30 - Odpoved programa ponovitev 16.50 Harcastle & McCor-mick 18.05 Hrošč da polni plin, nemška komedija 19.50 Cosbv shovv 20.15 Perrv Mason in izgubljena ljubezen, ameriška kriminalka 22.15 Ulice San Francisca 23.15 Buldožer, ameriški pustolovski film 1.05 Harrvjeva čudovita kazenska porota 1.25 Kobra, prevzemite 2.15 Počitnice, kot še nikoli, angleška komedija, ponovitev RTL PLUS 8.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kulturni tednik 9.30 Kultura za zajtrk 10.15 Univerzum: Zmajevi otoki 11.00 Sharing 11.55 Jean Sibelius 12.40 1000 mojstrovin 12.50 Leksikon umetnikov 13.00 Dober dan, Koroška 13.30 Slike iz Avstrije 14.15 Glasbene specialitete iz Avstrije PRO 7 6.00 Mr. T. 6.20 Flintstone Kids 6.45 Jetsonovi 7.10 Različne mladinske oddaje 9.35 Film 12.10 Velikani 13.05 Mladinske oddaje 14.20 Adam 12 15.10 Film 16.45 Petrova glasbena revija 17.50 Primarij dr. VVestphall 18.45 Poročila 19.10 Dan kot noben drug 20.15 Nemška komedija 21.50 Spie-glov TV magazin 22.50 Dvorec Pom-pon Rouge 23.30 Plavbov Late Night 5.55 Pustolovščina divjina 620 V carstvu divjih živali, ameriški dokumentarni film 7.05 Poročnik Preston, ameriška pustolovska nadaljevanka 7.30 Vicki 8.20 Muppet shovv 9.10 Care-free, ameriški glasbeni film 10.40 Cosby shovv 11.10 M.A.S.H. 11.40 Blagoslovljena ekipa 12.35 V carstvu divjih živali, ponovitev 13.30 Umor ni šport starih gospodov, ponovitev filma 15.10 Sever in jug, ameriški film. SCREENSPORT 1.00 Rally 2.00 Boks 3.00 Rugby - svetovni pokal 7.10 Golf - pokal Dunhill 8.00 Dirke lndy 9.00 Rugby - svetovni pokal 10.00 Ameriški nogornet - No-tre Dame : Pittsburg 12.00 Golf -BMW 12.45 Rugby - Argentina — Zahodna Samoa, prenos 14.45 Rugby -Nova Zelandija : Italija, prenos 16.30 Rugby - Francija : Kanada, prenos TRGOVINA ZA OTROKE Ulica Janka Puclja 7, Kranj, tel.: 064/325-103 Poleg oblačil, kozmetike, ortopedske obutve Petejan, igrač in šolskih potrebščin, velika izbira otroške opreme iz uvoza: # vozički # stajice • hojice • nahrbtniki • avtosedeži # previjalne mize... 13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka 15.00 Moje pistolovščine in podvodne raziskave 15.45 Športno popoldne 17.15 Klubi za seniorje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Slike Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Primer za tožilca 20.15 Kraj dejanja 21.50 Čas v sliki 22.00 Tvvin Peaks 22.50 Goli čelo, italijanski film 0.20 MacGyver 1.05 Čas v sliki KINO 13. oktobra CENTER amer. pust spekt. ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 16.30 in 19. uri, prem. amer. ljub. drame HAVANA ob 21.15 uri STORŽIĆ amer. akcij, film DNEVI GRMENJA ob 16. uri, amer. ital. erot. film MUNDIAL 90 ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. ris. OLIVER IN DRUŠČINA ob 17 uri, amer. akcij, thrill. ŽIGOSAN ZA SMRT ob 19. uri, amer. trda erot. POPOLDANSKE SLASTI ob 21. uri DUPLICA prem. amer. akcij, thrill. OZKI PREHOD ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. TELESNA VROČICA ob 21. uri RADOVLJICA amer. akcij, film ROCKY 5. del ob 18. uri, amer. akcij, film BELE NOČI ob 20. uri BLED hongk. akcij, film LEGENDA O ZLATI PERLI ob 18. uri, amer. krim. film STANJE MILOSTI ob 20. uri BOHINJ amer. zab film OBUPNO IŠČEM SUZANO ob 20. uri 1. PROGRAM TV SLOVENIJA TV KOPER 8.50 9.00 9.00 9.15 9.45 10.00 10.15 10.30 12.00 13.30 15.00 15.10 15.30 16.50 16.55 17.00 17.05 18.25 18.30 18.30 18.50 19.05 19.15 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 21.10 21.15 22.00 22.20 22.25 22.55 0.30 Video strani Mozaik, ponovitev V znamenju dvojčkov: Trije pujski, lutkovna igrica Republiška revija MPZ Zagorje '84 (Mladinski zbori pojejo narodne) Utrip Zrcalo tedna TV mernik Povečava: Beneški filmski festival Video strani Poročila Video strani Obzorja duha, ponovitev Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Mozaik, ponovitev: Zdravo EP, Video strani Spored za otroke in mlade Radovedni Taček: Čebela Beatrix Bex: Žaba v črnilniku Risanka TV okno EPP TV dnevnik Vreme EPP Srečanje ponoči, danska drama EPP Reportaža o Hrvaški TV dnevnik, vreme EP, Video strani Orgle: Kraljica glasbil - Stock- holm, 5. oddaja Sova Afera Lancaster-Miller, avstralska nadaljevanka Nedotakljivi, ameriška nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik Koper - Capodistri-ja 20.00 Pesem je... Ditka Haberl 20.30 Alternativni viri energije, angleška poljudnoznanstvena serija 20.55 Sedma steza 2125 Omizje Yutel, eksperimentalni program L PROGRAM TV HRVATSKA 7.00 Program za svobodo 19.30 TV dnevnik 23.00 Poročila 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA Program za svobodo KANALA 10.00 Ponovitev sobotnega programa 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Modri, sin zemlje, francoska ri sana znanstvenofantastična nanizanka 21.00 Cipa, francoski barvni film 13.00 14.30 15.30 16.00 17.00 18.30 18.45 19.00 19.30 20.30 22.00 22.30 22.40 23.30 Športne oddaje Čarobna svetilka, otroški program Ravanovi, ameriška nanizanka Agent Pepper Sladki val, ameriški film Risanke Odprta meja TV dnevnik Čarobna svetilka - otroški program Super Classic Shovv, risanke Ponedeljkov športni pregled Glasbena oddaja TV dnevnik Agent Pepper Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni 9.30 Slika Avstrije 10.00 Šolska TV 10.30 Malopridnež in varuška, ponovitev ameriškega filma 12.00 Nočni studio 13.00 Čas v sliki 13.10 Primer za tožilca 13.40 Boj za preživetje 14.10 Jack Clementi 15.00 Jaz in ti 15.05 Garfield in njegovi prijatelji, risanka 15.30 Am, dam, des 16.05 Nove dogodivščine Black Be-autv 16.30 Ding dong 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Trojica s štirimi pestmi 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Šport v ponedeljek 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Hunter 22.15 Bližnji posnetek 22.45 Ho. francosko-italijanski film 0.30 Dance House 0.35 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 16.25 Leksikon umetnikov 16.35 Smithsonian VVorld - Smithso- nianov svet 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Srček 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.15 Munchenčana v Hamburgu 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Kompas 22.00 Čas v sliki 22.30 Bodisi - ali 23.15 Sporna vprašanja 0.15 Hello Austria, hello Vienna 0.45 Čas v sliki l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -12.05 Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP -17.00 Studio ob 17. in glasba -19.00 Radijski dnevnik + EP + vreme - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno - Boris Pangerc: Moji briegi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 12.30 -Športni pregled - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija -14.00 - Glasbena rubrika: klasična glasba - 14.30 - Domače novice 1 -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP -18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved, programa - ODDAJNIKI RADIA TRIGLAV BRVOGI JESENICE BLEJSKA DOBRAVA ŠPANOV VRH VOGEL FREKVENCE: 96.8 Mhz. 89.8 Mhz 96.0 Mhz 87.7 Mhz 101,1 Mhz Gornjesavska dolina mesto Jesenice Radovljica, ostala Gorenjska Jesenice, Radovljica, Gorenjska Bohinj 1, RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice - 17.00 - Obvestila - 17.15 - Otroški program -18.00 - Mladinski program - 19.00 -Odpoved programa - PRO 7 6.25 Agencija Maxwell 7.15 Ravvhide, ponovitev 8.45 Richmond Hill 9.40 Čarovnik 11.30 Grk osvaja Chicago 11.50 Cosby shovv 12.15 Trd, toda prisrčen 13.05 Perry Mason in izgubljena ljubezen, ameriška kriminalka, ponovitev 14.55 Risanke 15.50 Avtoman - superdetektiv, uvodni film k ameriški nadaljevanki 16.45 Deseterica izmed nas, ameriški film 17.10 Kolt za vsak primer 18.30 Risanke 20.15 Toot-sie, ameriški film 22.30 Nočni sokol 23.25 Obračun, ameriška kriminalka 1.00 Ulice San Francisca 2.00 Tihi dih poželenja, francoski erotični film 3.35 Avtostopar SLOVENIJA 1 20.45 SREČANJE PONOČI danska drama; Uspešna poslovna ženska v zrelih letih in mlad postopač, ki živi le iz dneva v dan, se srečata po naključju. Zaloti ga namreč, ko vlamlja v njen avto. Samozavestno ga nagovori, da jo odpelje domov. Vdova je, živi sama v veliki razkošni hiši. Njena skrivnostnost, vroča poletn anoč in nenadna privlačnost med dvema osamljencema obeta njuno združitev, toda mladenič nis posoben premagati globokega prepada, ki ločuje njuna svetova... RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.05 Razne mladinske oddaje 11.00 Shovv program 1125 Divja vrtnica 12.10 Vaš nastop, Al Mundy 13.05 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfi-eldska zgodba 15.10 Volčji klan 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.15 Knight Rider 20.15 Vrnitev v prihodnost 21.15 Pustolovski film 23.20 Moški magazin SCREENSPORT 7.00 Eurobika 7.30 Boks 8.30 Super kolesarji 9.30 Eurobika 10.00 Rugby -svetovni pokal 11.00 Ameriški nogomet - Notre Dame : Pittsburg 13.00 Speedway 14.15 Svet športa 14.45 Rugby - Zimbabve : Japonska, prenos 17.00 Konjeništvo 18.00 Gol - nizozemski moto šport 19.00 Britanske avto dirke 19.30 Britanska formula 3 20.00 Rallykros 21.00 Britanske avto dirke 21.30 Rugby - svetovni pokal 22.30 Golf - BMW 23.30 Španski goli 24.00 Baseball - končnica /uspešen* m posel propagandna ■ I OBJAVA f v Gorenjskem glasu ▼ . Pokličite - - ^w 218-463 GAULOISES BLONDES mm GLAS KINO 14. oktobra CENTER amer pust. spekt. ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 17.30 in 20. uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! RADOVLJICA amer. akcij, film REŠITEV OB PRAVEM ČASU ob 20. uri BLED amer. akcij, film BELE NOČI ob 20. uri ZA DOM LN DRUŽINO Ureja: Danica Dolenc GOBARSKI KOTIČEK POSKUSIMO SE ME O O 70 m Z <—i C/3 i— r > ob -o M H n O S o n — CD 00 —i J3 > Gobe v naši prehrani Minili so časi, ko so se jedi iz gob pojavljale na naših mizah le v času množične rasti, najpogosteje seveda v jesenskih mesecih. Gojenje užitnih gob, postopki sušenja, konzerviranja in za-mrzovanja nam omogočajo, da si jedi iz gob lahko pripravimo, kadarkoli si jih zaželimo. Ta dobra plat medalje pa ima seveda tudi drugo, temnejšo stran, ki jo najbolje poznajo zdravniki v bolnišnicah, kjer zdravijo bolnike, ki so se zastrupili z gobami. Zato ne bo napak, če ljubiteljem gobjih jedi damo nekaj nasvetov glede nabiranja, priprave in uporabe gob. Razumljivo je, da so umetno vzgojene gobe manj nevarne za ljubitelje gobjih jedi od tistih, ki jih sam lahko nabere v naravi, saj so zanesljivo užitne in niso onesnažene z radioaktivnimi in drugačnimi nevarnimi snovmi. Tisti trenutek pa, ko se odloči, da bo pripravil jed iz gob, ki so bile nabrane v naravi, se že pojavi kopica dvomov in vprašanj, ki jih mora temeljito razčistiti, preden se loti priprave jedi. Seveda mora najprej vedeti, da ima pred seboj samo užitne gobe. Ne bo jih nabiral ob prometnih poteh, upošteval bo tudi opozorila glede povečane radioaktivnosti nekaterih sicer užitnih gob. Pred uporabo bo izločil stare, črvive ali močno objedene primerke, zavrgel pa bo tudi gobe, ki so preveč napojene z vodo ali so celo že zmrznile v gozdu. Posebej bo pozoren pri mladih gobah, ki še nimajo razvitih vseh značilnosti (barva, zastiralce, koprena, ovojnica ...), da jih ne bi zamenjal s strupenimi. Nabrane gobe bo uporabil najkasneje v 48 urah (če jih bo začasno shranil v hladilniku), sicer pa že naslednji dan. Postanih jedi iz gob ne bo pogreval in užival naslednji dan. Gobe bo užival le kot prilogo ali začimbo ne pa kot glavno jed. Otrokom, zlasti najmlajšim, ne bo ponujal gobjih jedi. Vložene gobe bo najprej sam pokusil in šele nato ponudil drugim. Izogibal se bo podarjenim gobam. Jedi iz gob bodo na njegovem jedilniku največ dvakrat na teden. Pri sušenju, konzerviranju in zamrzovanju bo upošteval recepte, da ne bo kasneje slabe volje zaradi nadležnih živalic v suhih gobah ali pa zaradi pokvarjene vsebine v slabo zaprtih kozarcih, oziroma zaradi slabega okusa, ki so ga povzročile gobe, ki ne sodijo v zamrzovalnik. Razstava in pokušina gob v Škofji Loki Škofja Loka, oktobra - V hotelu Transturist bodo člani Gobarske družine Škofja Loka skupaj z vodstvom hotela organizirali razstavo gob. Odprta bo v petek, 11. oktobra, ob 9. uri in bo na ogled do nedelje zvečer. Vse, kar bo gobah zanimalo obiskovalce, bodo pojasnjevali priznani poznavalci gob. Na razstavo lahko prinesete tudi gobe, o katerih želite kaj več izvedeti; determinirali vam jih bodo gobarski strokovnjaki. V soboto bo v hotelu brezplačna pokušina gobje juhe, zvečer pa bo zabava s plesom ter gobjimi specialitetami, ki jih bodo pripravili kuharji hotela. Za dobro razpoloženje bo skrbel ansambel "Festa". Vstopnina za ta večer bo 100 dinarjev ali bonov. I. Križaj IN ŠE DROBEN NASVET Da bodo palačinke "lepe" Kar nekaj gospodinj obupa že pri prvi palačinki, ki noče in noče uspeti. Za "lepo" spečeno prvo palačinko je zelo pomembno, da je olje v ponvi dobro ogreto. Najbolje je, da olje segrejete, ponev odstavite in čez par sekund zopet postavite na ploščo in segrejete. Tako bo mast zagotovo dovolj segreta in tudi prve palačinke bodo "lepo" izgledale. Anja Peternelj, Jesenice Sadni kolač Stepemo v trd sneg 4 beljake, dodamo 4 skodelice (za črno kavo) sladkorja, stepamo še, da bo sneg še bolj trd, nato vmešamo 4 rumenjake, vsakega posebej, 2 skodelici olja, 5 skodelic moke, ki smo ji dodali 1 pecilni prašek in 2 vanilin sladkorja. Dodamo masi 1 kg na rezine narezanih jabolk, 10 dkg naseklja-nih orehov in 10 dkg rozin, premešamo ter stresemo v namazan pekač. Pečemo na 200 stopinjah C, pečeno potresemo s sladkorjem v prahu. Enostavno in hitro narejeno. Recept nam je poslala Marija iz Radovljice. Zahvaljujemo se ji v imenu gospodinj, ki ga bodo zagotovo koristno uporabile. In še nekaj: kot smo obljubili, je tudi tokrat šla z nami na izlet na Koroško ena od naših zvestih gospodinj, ki se nam oglašajo z recepti. Žreb je določil Ireno Krivec z Jesenic. PRIPRAVIMO SE NA ZIMO Zelenjava za džuveč Lepi, zreli, trdi paradižniki, 2 do 3 jajčevci, 1 majhna trda bučka, 4 do 5 mesnatih paprik, 10 dkg stročjega fižola, 1 čebula. Paradižnike olupimo. Prav tako jajčevce, jih razpolovimo in postrgamo seme. Enako pripravimo bučko. Paprikam izločimo osemenje, stročji fižol obrežemo, čebulo zrežemo na četrtine. Vso zelenjavo zrežemo na večje kose in jo dušimo v lastnem soku. Ko upade, jo denemo v kozarce. Ti naj bodo tako veliki, da vsebina zadostuje za enkratno uporabo. Zalijemo s sokom od dušenja, ki ga lahko prav malo solimo ali pa tudi ne. Zelenjava mora biti s tekočino pokrita. Pasteriziramo 90 minut pri 100 stopinjah C. Pasterizacijo moramo čez dva dni ponoviti (pol ure). Katera rada nosi kratko, mini, bo prišla na svoj račun tudi to jesen. Še vedno je v modi mini. A da vas ne bo zeblo, je tu daljši blazer ali plašč, širok, ohlapen iz lahkega mehkega volnenega velurja, ki vas bo ščitil pred jesenskimi mrazovi. Nekaj lepih modelov že visi na obešalnikih naših konfekcijskih trgovin, naprodaj so pa tudi izredno lepa blaga. Poglejte malo po trgovinah z blagi, neverjetno dobro so založeni. Prelepe velurje imajo v trgovini zapuškega Sukna pod Mohorjevim klancem v Kranju (zanje so na kranjskem sejmu kvalitete dobili vrsto priznanj Slovenske kvalitete), pri Kranjcu na koncu mesta, v Globusu, v Židi in drugod. Najboljša blaga nosijo znak VVoolmark. Tem blagom lahko mirno zaupate. O DOLŽNOSTI SO REKLI Kadar so dolžnosti enake, bi morale biti tudi pravice enake. Ivan Mažuranić Vztrajati pri svoji dolžnosti in molčati - to je najboljši odgovor na vsako kletev. George Washington Največja dolžnost je, po svojih najboljših močeh pomagati tistim, ki te pomoči zares potrebujejo. Cicero T O L A. Prvič in na žalost verjetno poslednjič so nas poslanci slovenskega parlamenta ugodno presenetili: pred časom so namreč zasedali v ilegali, ko so debatirali o imenu slovenskega denarja. Novinarji so bili sicer užaloščeni, ker so bili prikrajšani za imenitne debatne poslastice, pred navadno rajo pa se je končno vendarle dal skriti tisti poslanski nivo, s katerim v parlamentu operirajo vsakič, ko se pojavijo kakšni alternativni predlogi. Če bi poslušali debato o imenu slovenskega denarja po TV, bi nam bilo najprej na moč hecno, zabavno, nato bi se kot gledalci uživaško vključili v dogajanje, nazadnje pa bi od dolgotrajne živčnosti zamahnili z roko: »Eh, saj je to en sam teater! Spet se gredo ene poznavalce in spet jim je stroka eno figo mar!« Tako pa so nam poklonili mirno noč in nam zjutraj sporočili, da je nastopila era domače valute, ki se ji pravi - tolar. Prebivalstvo si je pomelo oči in različno reagiralo v osamosvojitveno jutro: enim se je stožilo po lipi, karantu, klasu, zrnu, drugi so odobravajoče kimali, češ tolar pa Marija Terezija in te reči, tretjim se je fućkalo, četrti so šele v banki zvedeli, da se je zmučkal neki novi denar, peti pa bodo o tolarju slišali šele tedaj, ko bo za zamenjavo dinarjev v novo moneto že krepko prepozno. Kakšne posebne evforije pač ni bilo, kajti ljudstvo je pretežno že tako obubožano in pesimistično, da se mu enostavno ne zdi vredno tratiti časa in napenjati možgančkov o tem, kakšno zveneče ime naj ima valuta, ki je izbruhnila na dan. Po svoje je kar malce žalostno, da se Slovenci niso že prej množično vključevali v javne razprave o imenu novega slovenskega denarja - če je že prva nacionalna valuta na teh tleh sploh. Tako bi se spet imeli priložnost popredalčkati in na žive in mrtve spreti med seboj, tako kot se znamo ob vseh državnih simbolih. Samo poglejmo, kaj vse se dogaja ob grbu, za katerega danes nekateri zoprniki prisegajo, da je belogardistični. Ali je ali ni, je navsezadnje že vseeno, grozljivo pa je, da boste le redkokje videli zastavo republike Slovenije, ki bi bila pravilnih dimenzij. Raznorazni šušmarski krojački so ob prvem signalu, da imamo novo zastavo z grbom, zdrveli za svoje mašine. Povpraševanje po zastavah je bilo izjemno, zaslužek soliden, zato jim je v dolgih krojaških nočeh večkrat zmanjkalo »cverna«, pa se je blago za zastavo malo odrezalo ali na večjo zastavo prisil grb manjših dimenzij - in imaš skrpucalo od zastave! In tako vsenaokrog mlahedrajo velike zastave, na katerih je grb komaj viden ali majhne zastave, domala do polovice prekrite s grbom. Mi, ki smo v simbolnih rečeh pedantni, bomo zdaj zdaj znoreli, če republika takih šlamparij z odlokom nemudoma na sankcionira! In ko smo že pri tem: odločno je treba povedati nekaterim ministrom, naj pazijo, kaj govore, ko okvalificirajo kakšne slovenske svetinje. Recimo: zadnjič je neki naš minister jasno in glasno po TV dejal, da ime lipa ni primerno ime za slovensko moneto, ker je lipa samo ENO DREVO! Me je kar vrglo dol na tla! Samo ENO DREVO?!? Naj me koklja brcne, če je lipa samo ENO DREVO! Ce ne bi bil ravno še kar v redu minister, bi mu mi, ki strumno gojimo skrb za nacionalne simbole tako posvetili, da bi se pobožno klanjal vsaki lipi ali tipku na tleh slovenskih. Kakorkoli mi je lipa zelo blizu, tako rekoč v srce zrasla, mi je le v veselje, da se slovenski denar ne imenuje lipa. Zakaj? Samo zato ne, ker moraš pri teh stvareh vedno najprej gledati na imidž: kritje valute, menjava, konvertibilnost, inflacija, vključitev v mednarodni monetarni sistem so obrobne reči, ki pridejo same po sebi, kadar že pridejo in če sploh pridejo. Mene bi namreč že danes na moč skrbelo, kaj bo, ko se bodo prihodnje leto usule trume turistov k nam čez mejo, ljudje božji, mi pa z lipo kot nacionalno valuto! Naj bo tisti ničvredni papir v petih barvah, lepo poslikan in simpatičen za oko, tuji turisti bi "lipa" striktno izgovarjali kot: "lajpa" ali "lajp". Tega pa moje domoljubno, predvsem pa rodoljubno srce ne bi preneslo, kajti lipa ni lajpa, lipa je l-i-p-a. Zato je tolar še kar v redu. Tolar na hitro izgovorite, pa se vam morda posreči, da bo zvenelo kot dolar. Čeprav je do dolar-jeve menjalne vrednosti še kakšno desetletje ali več skomin, naj bo SLT-ju srečno. Res je moral priti čez noč, če pa so mu preko noči naši prepirljivi in vseh sort poslanci začuda čudnega uspeli dati še kar spodobno ime, pa tudi dokazuje resničnost pregovora, da tudi slepa kura kdaj zrno najde... • D. Sedej Brezplačen Čas, ki ga preživiš ob svojem dnevnem časopisu, je lahko drugačen, bolj sproščen in barvit. Radi bi, da to preizkusite tudi sami, zato vam pošiljamo Slovenske novice en teden brezplačno. Ne- slovenske Novice en teden zastonj. Izpolnite tak kupon in Pošiljajte mi teden dni brezplačno in brez obveznosti Slovenske novice, teden dni vam bomo brezplačno pošiljali naš __Ime P"imek Ča£n'k; ? ftBflWVT*l Ulica in hišna števil POZOR: To ugodnost lahko izkoristite samo enkrat, zato jo izkoristite Poštna številka takoj HHKSKIEiZdSHBHRi Kraj Kupon pošljite na naslov: Slovenske novice, Titova 3 5, 61000 Ljubljana "R "E. "jP O R T A -Ž. Jft. Železarji naj se za počitniške domove obrišejo pod nosom Jeseniška Železarna doživlja usodo vseh tistih firm, ki imajo na Hrvaškem svoje počitniške domove. V počitniških hišicah v Biogradu na moru so mupovci, iz počitniškega doma v Crikvenici pa niso smeli vzeti niti cvetličnih lončkov, kaj šele malih gospodinjskih strojev. Kaj bo zdaj, ko sta Hrvaška in Slovenija samostojni državi, odredba o zaseganju premoženja pa ne velja za tujce? Jeseniška Železarna ima več počitniških zmogljivosti na Hrvaškem: v Crikvenici in v Biogradu na moru ter 16 prikolic v Istri. V lepem počitniškem domu v Crikvenici imajo 63 postelj, v Biogradu na moru pa je v 60 hišicah 220 ležišč. Znano je, da je Hrvaška sprejela odredbo, ki se glasi: »Vlada Republike Hrvatske donijela je Uredbu o preuzimanju u posjed i koristenje odmarališta hotela i drugih hotelsko - turističkih objekata in pokretina koje se u njima nalaze, na kojima pravo raspolaganja odnosno vlastni-šrva imaju ili ih drže u posjedu poduzeće i druge pravne i fizičke osobe koje imaju sjedište izvan teritorija Republike Hrvatske...« Se pravi, da je Hrvaška zasegla počitniške domove in druge počitniške zmogljivosti tudi slovenskim podjetjem. Znano je, v kako težkem položaju je jeseniška Železarna, rudi gostinstvo v okviru tega največjega jeseniškega kolektiva. Zaradi likvidnostnih težav danes ne morejo kupiti osnovnih sredstev - ne malih gospodinjskih strojčkov, ki jih potrebujejo v kuhinjah, ne gospodinjskega pribora. Letos so se v Železarni odločili, da letos ne bodo odprli počitniškega doma v Biogradu na moru, saj so jim krizne razmere julija in avgusta onemogočale prevoz nekaterih osnovnih sredstev in drobnega inventarja. O usodi počitniškega doma v Biogradu na moru danes ne vedo ničesar, saj so telefonske zveze prekinjene. Ob zaključku letošnje sezone, kolikor je je sploh bilo, pa so hoteli prepeljati vsaj nekaj teh osnovnih sredstev iz Crikvenice in počitniških prikolic ter jih datf v uporabo zmogljivostim družbene prehrane, kjer zaradi znanih finančnih razmer ne morejo nabavljati ali obnavljati delovnih sredstev in obroke pripravljajo z veliko improvizacijami. Izginite iz Crikvenice 10. septembra so se s kombiji odpravili v Crikvenico, da bi prevzeli vsaj nekaj teh osnov- nih sredstev, ki jih potrebujejo. Ko so vozniki prispeli tja in začeli nakladati nekatere stvari, so pred dom v Crikvenici pridrveli hrvaški organi javne varnosti in inšpektorji ter zahtevali, da se »roba« takoj odnese nazaj v dom. Vozniki in spremljevalci iz Železarne so se nekaj časa vztrajno upirali, nakar se je stvar zelo hudo zaostrila. Hrvaška stran je dala namreč jasno vedeti, da gre lahko tudi drugače, če se vozniki pri priči ne odstranijo in odpeljejo nazaj v Slovenijo. »To je vojno področje, kjer nimate kaj iskati - sredstva iz počitniškega doma pa bo ostala tu in konec!« Železarji so morali popustiti, kajti vzeli so jim vse podatke, rekoč, da bodo kombije ustavljale kontrole na cesti in gorje, če v sti v Crikvenici in v Biogradu na moru, vlagala v vso infrastrukturo kraja. Sodelovala je pri vseh akcijah, sredstva, vložena v izgradnjo vodovoda, niso bila majhna. Plačevali smo tudi odvoz smeti - vse leto, čeprav smo dom koristili le nekaj mesecev. Zadnja leta smo imeli nekaj problemov, kajti občina Crikvenica je nameravala na mestu, kjer je naš dom, zgraditi hotel. Niso nam tudi dovolili, da bi počitniški dom nadzidali in pridobili nove prostore. Taka novogradnja bi bila zažele- njih najdejo najmanjšo stvar, ki so jo bili vzeli iz doma v Crikvenici. Kako je prepričevanje v Crikvenici v resnici potekalo, najbolj ilustrira podatek, da niso smeli vzeti niti enega samega cvetličnega lončka, kaj šele rož! Od predstavnikov železarne so tudi zahtevali seznam osnovnih sredstev, ki se v domu nahajajo. V hišicah pripadniki mupa V.d. direktorica Gostinstva, dipl. inž. Ivanka Zupančičeva, pravi: »Železarna je vsa leta, odkar ima počitniške zmogljivo- na tudi za bližnjo bolnišnico za bolezni dihal, saj bi pozimi v našem domu lahko namestili bolnike. V Biogradu na moru so v šest hišic namestili pripadnike mupa - sicer pa nam usoda drugih hišic ni znana. Iz Železarne smo občini Crikvenica poslali dopis, dobili pa njihov odgovor, v katerem med drugim pojasnjujejo, da bodo v primeru potrebe namestili v dom begunce. V našem počitniškem domu pa ni centralne kurjave in zato je vprašljiva nastanitev beguncev čez zimo. Vsekakor razumemo razmere na Hrvaškem - ne nazadnje smo tudi v jeseniški občini poskrbeli in še vedno skrbimo za namestitev številnih begunskih družin iz Hrvaške, ne strinjamo pa se z načinom, s katerim so odgnali naše voznike iz Crikvenice. Zato smo tudi delegatom jeseniške občinske skupščine poslali poziv, naj poslanci v republiški skupščini opozorijo na problem zaseganja premoženja državljanov Slovenije.« Kako bo zdaj s premoženjem, premičninami in nepremičninami državljanov Slovenije in podjetij na Hrvaškem? Zdaj, ko je postala Slovenija samostojna, prav tako, kot je samostojnost razglasila Hrvaška? Po znani odredbi o zaseganju premoženja so izvzeti tujci in tuje pravne osebe? Nas bodo pri tej zadevi obravnavali kot tujce in bo čez nekaj časa premoženje vendarle mogoče dobiti nazaj? Vsekakor pa se bosta v tej problematiki morali dogovoriti vladi obeh držav, saj gre navsezadnje za precejšnje premoženje. Na Hrvaškem imajo slovenske firme v počitniških domovih več kot 53.000 ležišč v 323 počitniških domovih, 1.641 stanj in 1680 počitniških hišic... • D. Sedej Ne prihajajo na delo Predsedniku predsedstva Stipetu Mesiču je kadrovska komisija predsedstva poslala obvestilo, s katerim ga obvešča, da od prvega oktobra ne bo več prejemal dodatka za ločeno življenje, za prevoz in topli obrok, ki znaša 5.000 dinarjev. Podobni obvestili sta prejela tudi dr. Drnovšek in dr. Vasilij Tupurkovski z obrazložitvijo, da ne prihajata na delo. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 11.20 11.50 12.35 13.30 14.40 14.50 15.15 16.50 16.55 17.00 17.05 17.05 17.35 18.00 18.05 18.05 18.20 18.45 19.00 19.15 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 20.55 21.00 21.10 22.30 22.50 22.55 1.20 Video strani Mozaik, ponovitev Zgodbe iz školjke Sedma steza Osmi dan Video strani Poročila Video strani Mozaik: Angleščina - Follovv me, ponovitev 23. lekcije Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Mozaik - šolska TV Velikani svetovne književnosti: Chateaubriand Nekoč je bilo .... življenje: Srce EP, Video strani Spored za otroke in mlade Lonček kuhaj: Polenta z gobicami Alf, ameriška nanizanka Železniška postaja Risanka TV okno EPP TV dnevnik Vreme EPP Občutek krivde, angleška nadaljevanka EPP Novosti založb Največji glasbeni klovn vseh časov - Victor Borge, 2. oddaja TV dnevnik, vreme EP, Video strani Sova Skupni računi, angleška nanizanka Afera Lancaster-Miller, avstralska nadaljevanka Glasba skozi čas, koprodukcija Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.15 Aerobika, 1. oddaja 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper 19.00 Utrinki s koncerta baletne šole v Ljubljani TV dnevnik, Sarajevo Žarišče Umetniški večer: S skrbjo in obupom, nizozemska dokumentarna serija Yutel, eksperimentalni program 19.30 20.00 20.30 22.30 l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Program za svobodo 19.30 TV dnevnik 23.00 Poročila 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA Program za svobodo KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Modri, sin zemlje, francoska risana serija 21.00 Odpadniki, francoski film TV KOPER gram Potujoča enciklopedija Zgodovina fotografije 15.30 Ponedeljkov športni pregled, ponovitev 16.30 Dokumentarna oddaja, ponovitev 17.00 TV glasba: Čar plesa, ponovitev 17.30 Skupni program z II. mrežo TV Slovenije 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.30 Ravanovi 21.00 Brat John, ameriški barvni film 22.30 TV dnevnik 22.40 Agent Pepper 23.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.00 Čas v sliki 9.30 Angleščina za začetnike 10.00 Šolska TV 10.30 Grad groze, ponovitev britanskega filma 12.05 Šport v ponedeljek 13.00 Čas v sliki 13.35 Čudovita leta, klavir 14.00 VValtonovi 14.45 Mojstrstvo jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Tudi hec mora biti 15.30 Am, dam, des 16.05 Nove dogodivščine Black Be-auty 16.30 Mini atelje 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Univerzum: Divjina vzhodne Afrike 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Pogledi s strani 21.15 Imate radi Brahmsa, ameriški film 23.10 Detektiv Puntacavallo 0.35 MacGyver, serija 1.20 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 15.50 Leksikon umetnikov 16.00 Šport 17.00 Šolska TV 17.30 Orientacija 18.00 Pravica do ljubezni, serija 18.30 Posnetek, avstrijski home video 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Made in Austria 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 šport 22.45 Klub 2 Poročila l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan -12.30 Kmetijski nasveti - 13.20 Osmrtnice in obvestila - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Robert Frost: Dve poti - 23.15-4.30 Nočni program, glasba 13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka, otroški pro- RADIO TRIGLAV JESENICE Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.30 - Dogodki in odmevi -prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice'2 -17.00 - Torkov popoldan, vmes čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa 1. RADIO ZIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice -17.00 - Obvestila - 17.15 - Po poti vaših vprašanj in pobud, kajti vsak zakaj ima sovj zato - 19.00 - Odpoved programa - PRO 7 6.20 Richmond Hill 7.05 Ravvhide, ponovitev 7.55 Risanke 8.40 Avtoman -superdetektiv, ponovitev 10.00 Sha-ne, ameriška nadaljevanka 10.55 Ravvhide, ameriška nadaljevanka 11.50 Deseterica izmed nas 12.15 Harrvjeva čudovita kazenska porota 12.40 Colt za vsak primer 13.10 Hrošč da polni plin, nemška komedija, ponovitev 14.45 Risanke 15.40 Skrivnost delfinov 16.35 Deseterica izmed nas 17.00 Poročila 17.10 Tenis, loparji in tatovi, kriminalna nadaljevanka 18.00 Risanke 20.15 Taras Bulba, ameriški film 22.40 Laguna gori, ameriška kriminalka 0.35 Kobra, prevzemite 1.00 Ura, ko pride Drakula, italijanska grozljivka 3.15 Neverjetne zgodbe SLOVENIJA 1 20.05 OBČUTEK KRIVDE angleška nadaljevanka; igrajo: trevor Eve, Rudi Davies, lisa Har-rov, Morag Hood, jim Carter, Ma-gosha Gebel in drugi. Nadaljevanka je vznemirljiva sodobna družinska in ljubezenska zgodba; lani je bila ena prvih uspešnic na programu BBC. Fe-lix Cramer, upešni avtor bestse-lerjev in veliki zaplejivec, se vrne po dolgem času iz tujine. Doma ga čaka vdana žena Elizabeth, ki potrpežljivo prenaša skoke čez plot. Felixov najboljši prijatelj je Ric-hard, ki živi s Helen in njeno osemnajstletno hčerko Sallv. Richard je še zmeraj vezan na svojo ženo, malce čudaško Nemško Inge, s katero ima dva sina. Inge zavrača ločitev in v trenutkih depresije ga vedno pokliče, ko Feiix in Elizabeth prideta k prijateljem na večerjo, spretni šar-mer opazi, da se je Sallv razvila v prikupno mlado dekle. Kljub prijateljstvu z.Richardom, se Felix odloči za novo avanturo... Nadaljevanka ima sedem delov. RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.20 Mladinske oddaje 11.25 Divja vrtnica, serija 12.10 Vaš nastop 13.05 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfi-eldska zgodba 15.05 Volčji klan, mehiška telenovela 15.30 Chips 16.20 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.25 Knight Rider 20.15 B. L. Strvker 22.00 Eksplozivno 24.00 Film svetovni pokal 11.00 Baseball - končnica 13.00 Mednarodni moto šport 14.00 Golf - BMVV 15.00 Boks 16.00 Francoske konjske dirke 16.30 Avto dirke 17.00 Dirke dragsterjev 18.00 Bovvling 19.00 Super kolesarji 19.30 Španski goli 20.00 Golf - pokal Dunhill 21.00 Boks, prenos 23.00 Biljard snooker SCREENSPORT 7.00 Eurobika 7.30 Speedway 8.30 Rallvkros 9.30 Eurobika 10.00 Rugby - KERN ♦ KOZMETIČNI SALON t IN SAVNA <► KERN MARTA, KOROŠKA 5, < t 64000 KRANJ O TEL: (064) 23-650 (HOTEL CRE1NA) POSKRBITE ZA SVOJO POSTAVO! SALON ofhnJerOft 064/218-323 t ■■ilUUII iJEjHljljBi Jou S TEM KUPONOM IMATE 50 % POPUST DO KONCA MESECA KINO 15. oktobra 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 - CENTER amer. ris. OLIVER IN DRUŠČINA ob 16. uri, amer. ljub. drama HAVANA ob 17.45 in 20. uri STORŽIČ amer. ital. erot. film MUNDIAL 90 ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. pust. spekt. ROBIN HOOD -PRINC TATOV ob 17.30 in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. romant. kom. ZELENA KARTA ob 20. uri RADOVUICA Ni predstave! BLED amer. akcij, film REŠITEV OB PRAVEM ČASU ob 20. uri Rok ni več "tretinek" Osem let bo že od takrat, ko sem na prevalskih pašnikih srečala malega modrookega Roka, ki se je vneto poganjal za svojimi kravami. Da je "treti-nek", se je pošalila njegova mama, pastirček, ki ima pravico le do tretjine zaslužka odraslega pastirja. A Rok takrat na denar še pomislil ni. To so bile le čudovite brezskrbne počitnice v planini, kjer je mama me-sila kruh, molzla krave, po štedilniku prestavljala ogromne lonce, delala skuto, sir in ves čas skrbela, da je kaj dobrega skuhala tudi za svojega pastirčka in dobro zabeljene žgance, kadar sta se z očetom spravila nad drva. On pa je imel svojega psička in živino sta skupaj zavračala, če je zalezla predaleč pod Dobrčo, proti Ljubelju ali previsoko v Begunjščico. Rok Podpečan - Kramarjev z Brezij je bil to poletje pastir na Prevali. Kobilica Prama in žre-biček Princ sta bila njegova posebna skrb. - Foto: D. D. Letošnje poletje me je spet zaneslo z Dobrče na Prevalo. Ste že kdaj hodili tod? Če niste, pojdite, saj je to prelepa planinska pot. Kdo ve, ali Kra-marjevi z Brezij še pasejo na Prevali, sem se spraševala že med potjo. Zdaj mora biti Rok že cel fant. Bil je na planini, s svojim prijateljem Davidom iz Zabreznice. Brez mame in očeta, velik, večji, kot sem si ga lahko predstavljala, a še vedno enako prijazen, dobrovoljen fant. Srednjo kmetijsko šolo je letos dokončal v Kranju in čez poletje prevzel planino. 39 krav in 2 konja in 4 prašičke sta imela na paši. No, prašički z rožnatim* ritkami in zavihanimi repki so bili njuni. Vsak dva sta si z Davidom zredila. Skupaj s kravami so se pasli in bili prava poživitev planine. Ni slabo razmišljata oba mlada kme-tijca. Dva šilinga dnevno je cena za pašo in skrb za kravo v planini. Kar nabere se, pa še lepo se imaš. Nekaj krav sta molzla, vendar na molzni stroj. Saj bi molzla tudi na roke, a se krave niso pustile. Vajene so stroj- ne molže. Brez mleka res ne bi šlo. Planinci so vajeni, da na Prevali dobijo kislo mleko, zvečer pa se radi ogrejejo z vročim, kuhanim. Delo sta si porazdelila, Rok je imel "čez" živino, David kuhinjo in "turizem". Pogrešala sta mamino kuhinjo, saj so pri njiju bolj makaroni peli in tudi žganci so se včasih namesto gorenjski, kar dolenjski skuhali. Zato pa je bilo toliko lepše, kadar je prišla na planino mama Mar-janca. To je bil pravi pravcati praznik. Skuhala je še za nekaj dni naprej. Sicer pa so bili v stalni radijski zvezi. Ni jima bilo dolgčas, saj planincev ni manjkalo. Pusto je bilo le med vojno, potem so pa prišli. Z vseh koncev so prihajali. Največ pa so se od tod podajali na Robleka in Begunjščico. Zanimivi ljudje, zanimivo življenje na planini. Če jima kaj zavidam, so prelepi sončni zahodi tu gori. Kot bi gorelo tam za Roblekom, se je zdelo oni večer in Triglav se je risal v nežni rožnati kopreni. Rok in David sta takole lahko uživala vse poletje. Še bosta hodila v planino, razmišljata, le prihodnje leto ju čaka vojaščina. Precej drugačno poletje torej, a služila bosta na Slovenskem. To pa je največ vredno. • D. Dolenc BRAMAC VSE ZA STREHO BRAMACOVA strešna kritina iz naravnih surovin, peska, vode, cementa in barvnih pigmentov na železooksidni osnovi. Z namenom slediti najnovejšim smernicam harmoničnega vključevanja strehe v naravo, nudi BRAMAC najnovejšo rešitev kritine. Dva modela strešne kritine (klasični in donavski strešniki) v opečni rdeči, rdeče rjavi, temno rjavi in črni barvi. BRAMACOVA strešna kritina je primerna za novo ali staro streho, za vsako strešno konstrukcijo nagiba 17 do 90 stopinj. Hitro in preprosto pokrivanje s strešniki BRAMAC z vsemi dodatnimi specialnimi izdelki je osnova za dolgotrajno zanesljivost, estetski videz in gospodarno rešitev strehe. 30 let garancije = vaša varnost Ta paleta tradicionalnih strešnih barv in oblik BRAMAC v zadnjem času na našem tržišču ~~~ TZJTZST. prispeva predvsem k preoblikovanju streh. |\|JPON G G 3 BRAMACOVI izdelki so polni sprememb, so Prosim, pošljite mi brezplačno in neobvezno lepi in individualno prilagojeni željam potrošni- predloge, prospekte, cene in kupoprodajne ka - gradbince. Lepi in obstojni strehi pa pri- Pogoje. pada še več, namreč najboljše rešitve za vse |ME IN PRIIMEK:................................................. strehe. Zato ponuja BRAMAC tudi dodatni POKLIC:.............................................................. program specialnih izdelkov za vse detajle, od NASLOV:............................................................. kapi do slemena, v obliki in barvi prilagojene Ce potrebujete nasvete, pokličite naš tehni- na izbrani model strešne kritine. Vsi posame- čno-informativni oddelek po telefonu: zni deli se harmonično vklapljajo v površino 068/22-016 in 0602/85-074. Strehe. mm mm mm mmm mmm mmm mmm mmm mm mmm mmm m Bramac d o o Škoqan - vse za streho Sedež In tovarna I: 68275 Skocian, Dobruška vas 45. tel : 068/22-016, fax. 068/76-290.i Tovarna II: 62375 Sentianž. Ot'ški vrh - Dravograd, tel.: 0602/85-074, fax. 0602/85-206! SLOVENINA1 20.05 V KOLESJU ZAKONA ameriški barvni film; igrajo: Martin Sheen, jane Alexandre, Emilio Estevez, Keneth McMillian, Ed Lauter, Mat Clark. Družina Caldvvell je v stiski, oče ke brezposeln in tedni, ko dobiva nadomestilo za brezposelnost se iztekajo in pred njimi, petčlansko družino, je nogotova prihodnost, odvisna od socialne podpore in materine plače. Šestnajstletni Dannv na materialne probleme v družini reagira še posebej občutljivo. Njegova namerna hoja na robu delikventnosti je nevrotičen odgovor na napetosti v družini. Vožnja v vinjenem stanju brez vozniškega dovoljenja, ga pripelje v zapor. Oče je prepričan, da lahko prebita noč v zaporu deluje na njegovega sina vzgojno. Toda ta noč se za Dannvja spremeni v šest tednov, ko sodni mlini, socialna služba, svetovalci za težave mladoletnikov ne najdejo časa in energije, da bi Dannvja osvobodil. Po šestih tednih sodni sistem spozna svojo zablodo, toda sedaj je Dannv, šestnajstletni fant. Prej bi mu zadoščal temeljit pogovor s starši, zdaj je odrasel človek z bridko življenjsko izkušnjo, s preživeto stisko, je pripeljala celo do poskusa samomora. Sistem je storil škodo maldeni-ču, skorajda ne bo mogoče popraviti. J. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Živžav 9.56 Srečanje ponoči, danska drama 11.00 Občutek krivde, angleška nadaljevanka 11.50 Aerobika, 1. oddaja 12.05 Video strani 13.30 Poročila 13.40 Omizje, ponovitev 15.25 Sova, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Mozaik 17.05 Boj za obstanek: Na morju, angleška poljudnoznanstvena serija 17.30 Domače obrti, nizozemska izobraževalna oddaja 17.45 EP, Video strani 17.50 Spored za otroke in mlade: Klub klobuk, kontaktna oddaja 19.00 Risanka 19.15 TV okno 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Film tedna: V kolesju zakona, ameriški film 21.35 EPP 21.40 Marlboro music shovv 22.10 TV dnevnik, vreme 22.30 EP, Video strani 22.35 Sova Alf, ameriška nanizanka Drzna Luckv, ameriška nadaljevanka 0.00 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 18.15 Aerobika, ponovitev 1. oddaje 18.30 Mostovi 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor 19.00 Poslovna borza 19.15 TV ruleta 19.30 TV dnevnik, ORF 20.00 Športna sreda 21.35 Svet poroča 22.20 Satelitski programi - poskusni prenosi 23.00 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Program za svobodo 19.30 TV dnevnik 23.00 Poročila 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA Program za svobodo KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer 20.10 Oddaja o malih živalih 20.45 Informativno dokumentarni program 21.00 Modri, sin zemlje 21.30 Z ognjem in mečem, italijanski film TV KOPER 13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka, otroški program, ponovitev 15.30 Ravanovi, ameriška nanizanka 16.00 Agent Pepper, ponovitev 17.00 Brat John 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.30 Rayanovi, ameriška nanizanka 21.00 Čudeži sveta 21.30 Buck Rogers 22.20 TV dnevnik 22.30 Agent Pepper 2320 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.05 Pravica do ljubezni 9.30 Francoščina 10.00 Šolska TV 10.30 Detektiv Puntacavallo 11.55 Kraljestvo narava 12.05 Nekoč 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Čudovita leta 14.00 VVichertovi iz soseske 14.45 Zgodovina stekla 15.00 Jaz in ti 15.05 Duck Tales, risanka 15.30 Čudežni klobuk 15.55 Helmi 16.30 Hevreka 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Trojica s štirimi pestmi 1922 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Ne more si pomagati, nemški film 21.45 Pogledi s strani 21.55 Dallas 22.40 Oficir in gentleman, ameriški film; Richard Gere. Debra vVin-ger 0.40 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 15.50 Leksikon umetnikov 16.00 šport 17.00 Multikulturno življenje 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Zarjovi, lev! 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 22.00 Čas v sliki 22.30 Spomini 23.30 Jazz - ročk - simphonic 1.00 Čas v sliki 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba - 9.20 Dnevnikov odmev -12.05 Na današnji dan -12.30 Kmetijski nasveti 15.00 Radio danes, radio jutri - 17.00 Studio ob 17. in glasba -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Slavvomir Mrožek: Črtica - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Novosti iz na-rodno-zabavne glasbe - 14.30 - Domače novice 1 - 14.45 - Radijski sejem - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Do- mače novice 2 -17.00 - Tema -18.00 -Čestitke poslušalcev - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 17.15 - Narodnozabavna lestvica - 18.00 - Heavv me-tal-filmske in glasbene novice -19.00 - Odpoved programa - PRO 7 6.00 S hane 7.150 Ravvhide, ponovitev 7.40 Risanke 8.25 Skrivnost delfinov 920 Hiša na trgu Eaton 10.15 Ravvhide 11.05 Deseterica izmed nas 11.30 Grk osvaja Chicago 11.55 Tenis, loparji in tatovi 12.50 Hallo, mr. Tvven, angleški glasbeni film 14.45 Risanke 15.35 Mister Ed 16.05 Moj prijatelj Ben 16.35 Deseterica izmed nas 17.00 Poročila 17.10 Agentka s srcem 18.00 Risanke 20.15 Čas nežnosti, ameriški film 22.45 Spenser 23.40 Neenaki par, angleški film 1.50 Nočni sokol 2.50 Alraune, nemški film 4.30 Avtoštopar RTL PLUS 6.00 Jutranji program 9.15 Otroške oddaje 11.30 Divja vrtnica 12.10 Vaš nastop 13.05 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 1425 Springfieldska zgodba 14.40 Volčji klan, telenovela 15.30 Chips 16.50 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica, ponovitev 18.45 Poročila 19.15 Nazaj v preteklost 20.15 Umor je njen konjiček 21.15 . Narodnozabavne melodije 22.10 Sternov TV magazin 23.25 Ben-ny Hill 24.00 Film SCREENSPORT 7.00 Eurobika 7.30 Super kolesarji 8.00 Španski goli 8.30 Golf - BMVV 9.30 Eurobika 10.00 Bovvling 11.00 Biljard snooker 13.00 Go! - nizozemski moto šport 14.00 Golf - pokal Dunhill 15.00 Rallvkros 16.00 Boks 17.00 Mo-tokros 18.00 Ameriški nogomet -nemško prvenstvo 20.00 Golf - Las Vegas 20.50 Golf - poročila 21.00 Japonska formula 3000 21.30 Rugbv -svetovni pokal 22.30 Baseball - končnica 0.30 Francoske konjske dirke Novi jugo-bankovci Narodna banka Jugoslavije bo, kot odgovor na slovenski in hrvaški denar, v kratkem tudi sama vzela iz obtoka vse bankovce in jih zamenjala z novimi. S tem se želi centralna jugoslovanska banka, je dejal njen guverner Dušan Vlatko vic, zavarovati. Korupcija v SZ V Moskvi so iz arhivov izginili dokumenti o korupciji v tej državi. To naj bi se zgodilo po zahtevi Gorbačova, da naj se pripravi gradivo, s katerim naj bi dokazali korupcijo. Pred časom so se namreč razširile govorice, da so nekateri visoki sovjetski funkcionarji trgovali s tujimi valutami, zlatom, nakitom in celo z zemljo in vilami. Nekdanji ministrski predsednik Nikolaj Rižkov naj bi celo predlagal zakon, po katerem so lahko člani njegove vlade po nizki ceni kupili razkošne vile v Podmoskovlju. To možnost sta izkoristila Rižkov m bivši obrambni minister Jazov. KINO 16. oktobra CENTER prem. amer. fant. akcij, filma TERMINATOR II. del SODNI DAN ob 15.30, 17.45 in 20. uri STORZIC amer. ital. erot. film MUNDIAL 90 ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. pust. spekt. ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 17.30 in 20. uri DUPLICA amer. psih. thrill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 20. uri RADOVUICA amer. akcij, film ROCKY 5. del BLED Ni predstave NARODNOZABAVNA LESTVICA RADIA ZIRI NOVOSTI IZ ZABAVNE GLASBE ] V sredo, 16. oktobra, bo med 17. in 19. uro na valovih Radia Žiri v okviru Glasbenih sred tudi oddaja V ritmu valčka in polke z narodnozabavno lestvico Radia Žiri naj prilj ubij enej-Ših viž ter novitetami iz narodnozabavne produkcije. Uvrstitve petih naj viž: 1. Reka življenja - Fantje treh dolin 2. Brhke Gorenj ke - Alpski kvintet 3. Planinski krst - Nagelj 4. Zaljubljen muzikant - Prerod 5. Šopek dvetja - Ansambel Slavka Pluta Predlogi novih petih viž: 6. Zvezda, ki se utrne - Ansambel Lojzeta Slaka 7. Povej, da Slovenec si - Štajerskih i 8. Tebi, mama najdražja - Ansambel Mateja Kovačiča 9. Drugačni časi - Ansambel Biseri 10. Prazna vas - Ansambel Obzorje Izmed poslanih kuponov in sporočil na dopisnicah smo izžrebali Albina Urha, Jelovška 10, Bohinjska Bistrica 64264, ki bo prejel glasbeno kaseto. Objavljeni kupon nalepite na dopisnico ali razglednico in pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. Sodelujte! KUPON: Ime in priimek:_ Naslov:_ Glasujem za:__ Novi predlog skladbe:_ Mnenje o oddaji: Za glasbenega gosta 30. 10 predlagam: GLAS SONČKOVKOT 0, Madonna... ...kako smo danes dobre volje. Jasno, zvečer se gre na koncert Siouxie and The Banshees v Ljubljano in tko bo blo gotov fajn. Rešitev je prišlo za eno čist solidno cifro, žrebal smo pa dones tako, da si je M. Gregorič na prst pripopal en zve-čiln in s taistim prstom šel med dopisnice. Nalepila se je gospodična, gospa, dama Lidija Uranič, Trstenik 15, 64204 Golnik. Nagrajenka je kot ponavadi, srečna, glih taka pa bosta tudi Aligator ah Svetlana, ki sta v prodajalni Sonček zadolžena za izdajo nagrad, no, pa še kaj drugega tudi delata. TOP 3 1. Stop The War in Croatia - Tomislav Ivčić (kaseta) 2. Metal-lica (kaseta) 3. Wicked Game - Chris Isaak (kaseta, LP) NOVOSTI Z novostmi pa tako. Ker je sedaj frka okrog Trolarjov oz. bonov, je frka tudi okrog novih cen... Kljub temu pa se v kratkem pričakuje nov izdelek Gipsy Kingsov, z naslovom Este-mundo, prihajata pa rudi dva cedeja in sicer Pengov po Cesti z Danajo in Odpotovanji ter Domicelj z nekakšnim The Beast Of. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 20: A poznate ono od Tomaža Domicelj a "...ni mi mar bolečin, z njimi živim, kot tatata naroda sin..." - Čigavga naroda sin ? -Das ist Die Frage. Nagrada klasična, dopisnice sprejemamo v uredništvo Gorenjskega glasa do srede, 16. oktobra, seveda "za Sončija". Aja, še nekej, L.R. se zahvaljujemo za slikco črnca, sprejemamo 73 lepih pozdravov, samo to ne vemo, ah je L.R. pri triinsedemdesetih ali pa je to mogoče... khm, khm, leto rojstva. 73 x čav. Brane Drvarič, nova zvezda na obzorju 31-letni Brane Drvarič je prekmurski glasbenik, ki se z drugo kaseto pod naslovom Ostani z mano, prebija tudi na slovensko zabavno-glasbeno sceno. Po prvi kaseti Nora noč, v pop-rock stilu, ki je izšla pri Založbi A pred tremi leti in ni vzbudila posebne pozornosti, prihaja nova, ki jo je založila Založba kaset in plošč RTV Slovenija, komercialno podprta, odzivi kupcev pa potrjujejo pravo formulo za uspeh. Blizu 10.000 kaset je podatek, da je glasba Braneta Drvariča vžgala in ima svoje privržence že sirom Slovenije. »Z glasbo se ukvarjam že od rosne mladosti, po zaključeni nižji glasbeni šoli, smer harmonika, kot dodatni instrument pa kitara, sem se vključil v zabavne skupine. Iz tistega obdobja je najbolj znana zasedba Kri, v kateri sem igral bas kitaro in pel, izdali smo dve mali plošči. Na narečnem festivalu Vesela jesen smo sodelovali trikrat, najuspešnejši smo bili leta 1983 s popevko Ženske navade, ko smo se uvrstili na drugo mesto. Leto kasneje smo nastopili s skladbo Madžarica, leta 1985 pa z melodijo Mura. Po petih letih je delovanje sestava zamrlo, jaz pa sem se odločil za premor,« je povedal Brane Drvarič. V tem času se je lotil gostinskega posla in v Ivanjcih v murskosoboški občini odprt Bistro A, v katerem ob pijači nudi tudi različna jedila. Ob tem pa ni pozabil na glasbo, saj je vzporedno v njem zorela in se pojavljala v različnih motivih, idejah. Ugotovil je, da mu je muzika za osebno zadovoljstvo premalo, da ima precej lastnih skladb in vedno več ambicij, zato se je vrnil v svet glasbe kot solist in avtor. »Izhajam iz generacije, ki je občudovala ročk in prvo kaseto sem posnel z melodijami s priokusom te glasbene zvrsti in kitarskimi aranžmaji - pa ni bilo pravega odziva v prodaji, živo nasprotje nastopov. Pri drugem izdelku sem to dejstvo upošteval in poskušal narediti za različna razpoloženja, okuse in generacije, kar mislim, da mi je uspelo. Osebno prisegam na skladbo Le zakaj, ki mi je najbolj pri srcu, Barbi, Barbara, je za mlade punčke, za ženske pa Julija. Vse najboljše za rojstni dan je namenjena radijskim oddajam v stilu čestitk, enako skladba Mama... Točajka je vi- Brane Drvarič ža, ki ji bodo še posebno prisluhnili rojaki na delu v tujini, Adijo, ledig stan pa glasbeno opeva spremembo v življenjski poti iz samske v zakonsko obliko. Na ta izdelek pa sem uvrstil tudi nekaj sentimentalnih melodij, da sem zajel vsa razpoloženja. Ob že omenjeni skladbi Le zakaj, so tu še Ostani z mano, Francelj in Odhaja zadnji vlak, ki so tematsko in sporočilno najmočnejše ter moja nadaljnja glasbena usmeritev,« je dejal Brane Drvarič. Poudarja, da je glasba komercialno dovršena in v zabavnem stilu, brez harmonike, z bogatimi aranžmaji s trobentami v ospredju, zvokovno pa se spogleduje z Džo Maračičem Maki-jem. Polovico pesmi je napisal sam, drugo polovico pa je prispeval uveljavljeni glasbenik Božidar VVolfand VVolf, ki je v celoti zasnoval tudi aranžmajski zven. Besedila so pri VVolfovih skladbah izpod peresa njegove družice Helene Banič, Brane Drvarič, pa takšne pomoči zaenkrat še nima, zato rime na glasbene teme oblikuje sam. To je tudi razlog, zakaj toliko ljubezenskih tem... Nova glasbena zvezda, Brane Drvarič načrtuje sodelovanje na slovenskih festivalih v prihodnjem letu, po novem letu pa obljublja, skupaj z zadovoljnim založnikom, izid tretje kasete. Skladbe, ob številnih nastopih po Sloveniji, že nastajajo, zaupal nam je pesem o Anici in Neznanki, ki je bila že zelo popularna, sedaj pa bo dobila nov Drvaričev aranžma. Drago Papler RADIATORJI JUG0TERM IN OSTALA OGREVALNA TEHNIKA PO ZELO UGODNIH CENAH KIKA ŽIRI TEL. 692-036 1. PROGRAM TV SLOVENIJA -TV KOPER 8.50 9.00 9.00 9.30 10.00 10.25 10.55 11.45 13.30 15.10 15.20 15.50 16.50 16.55 17.00 17.05 17.30 18.30 18.35 19.05 19.15 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 20.50 20.55 21.55 22.15 22.20 0.00 Video strani Mozaik, ponovitev Moja družina in ostale živali, angleška nadaljevanka Velikani svetovne književnosti: Chateaubriand Nekoč je bilo... življenje: Srce Mostovi Vrtinec, angleška nadaljevanka Video strani Poročila Video strani Mozaik, ponovitev: Mostovi Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Mozaik, ponovitev: Alternativni viri energije, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije V četrtek ob 17.30 EP, Video strani Spored za otroke in mlade: Nevarni zaliv, kanadska nanizanka Risanka TV okno EPP TV dnevnik Vreme EPP Nancv VVake, avstralsko-angle- ška nadaljevanka EPP Tednik TV dnevnik, vreme EP, Video strani Sova Gremo na zabavo, angleška nanizanka Drzna Luckv, ameriška nadaljevanka Jazz, blues... Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.15 Aerobika, 2. oddaja 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik, RAI 20.00 Žarišče 20.30 V kaj drvimo skupaj z Zemljo?, angleška poljudnoznanstvena serija 20.55 Mali koncert nagrajencev XX. tekmovanja učencev in študentov glasbe Slovenije: Liza Havvlina - flavta 21.00 Večerni gost: Niko Graufenau-er in Josip Pavičič 21.50 Retrospektiva: Iz slovenske dramatike Dane Zaje: Mlada Breda, posnetek predstave Drame SNG Ljubljana 23.20 Yutel, eksperimentalni program L PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Program za svobodo 19.30 TV dnevnik 23.00 Poročila 1.00 Poročila 2, PROGRAM TV HRVAŠKA Program za svobodo KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Modri, sin zemlje 21.00 Prijatelj, na vrsti vsi, da umreš, italijanski film 13.00 Športne oddaje 14.30 Čarobna svetilka, ponovitev 15.30 Rayanovi, ameriška nanizanka 16.00 Agent Pepper, ponovitev 17.00 Čudeži sveta, dokumentarna oddaja 17.30 Buck Rogers, ameriška nanizanka 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 čarobna svetilka - otroški program 20.30 Rayanovi, ameriška nanizanka 21.00 Aktualna tema 21.30 Agent Pepper 22.20 TV dnevnik 22.30 Tutti frutti, juke box TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 10.30 Charlie Muffin, britanski film 12.15 Klub za seniorje 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Čudovita leta 14.00 O Bog, gospod župnik 15.00 Jaz in ti 15.05 Nekoč je bilo... življenje 15.30 Am, dam, des 15.55 Mini scena 16.06 Nove dogodivščine Black Be-autv 16.30 Uspešnice in nasveti 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Trojica s štirimi pestmi 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Dobrodošli v klubu 21.20 Pogledi s strani 21.30 Nevarno življenje, 1. del italijanskega TV filma 22.50 Noč lovca, ameriški film 0.20 čas v sliki TV AVSTRIJA 2 16.05 16.15 17.15 18.00 18.30 19.00 19.30 19.30 20.00 20.10 21.00 21.30 22.00 22.30 22.45 Leksikon umetnikov Šport Evropski zeleni otoki Pravica do ljubezni Povej resnico Lokalni program Čas v sliki Vreme Kultura Domače reportaže Trailer Pozor, kultura Čas v sliki šport Klub 2 Poročila PROGRAM RADIO SLOVENIJA. 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.06 Zabavna in narodnozabavna glasba - 9.20 Dnevnikov odmev -12.30 Kmetijski nasveti - 12.45 Spot -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Studio ob 17.00 -19.00 Radijski dnevnik -19.45 Lahko noč. otroci - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape vov - 21.05 Literarni večer - Iz Boc-cacciove bogate sklede - 21.45 Lepe melodije - 22.00 Zrcalo dneva - 22.20 Iz naših sporedov - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO TRIGLAV JESENICE Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija -14.00 - Zimzelene melodije - 14.30 - Domače novice 1 -15.00 - Tečaj angleškega jezika -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Tema - 18.00 - čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - športne novice - 17.30 - Na policah zgodovinskega arhiva - 18.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 18.40 - Iz zgodovine naših krajev - 19.00 - Odpoved programa - PRO 7 6.20 Hiša na trgu Eaton 7.06 Ravvhide 7.55 Risanke 8.45 Gospod Ed 9.15 Moj prijatelj Ben 9.40 VValtonovi 10.35 Ravvhide 11.25 Deseterica izmed nas 12.50 Alice 12.15 Agentka s srcem 13.05 Hotel Allotria, nemška komedija 14.40 Risanke 15.35 Gospod Ed 16.05 Medvedje prihajajo 16.35 Deseterica izmed nas 17.10 Caufildove vdove, nadaljevanka 18.00 Risanke 20.15 Mala Erna na deviški stopnici, nemška komedija 22.15 Hawk 23.10 Nezaslišana moč, angleška grozljivka 1.00 Spenser 1.55 Neenak par, angleški film, ponovitev 4.05 Neverjetne zgodbe SLOVENIJA 2 21.50 MLADA BREDA Izhodišče drame Daneta Zajca »Mlada Breda« je ljudska pesem o Mladi Bredi, ki pripoveduje o zgodnji Bredini možitvi in o hudobni tašči-kraljici, ki je umorila devet nevest mladega kraljeviča. Zajčeva »Mlada Breda« razvija motiv ljudske pesmi, upesnjuje toplo srečo Prisojnega kraljestva, njen nasproti pa uprizarja mrzli stisk Osojnega kraljestva ter se sprašuje o svetu, ki mora ubijati, da bio se sam lahko živel in obstajal. Ko se sprašuje o tem protislovju, Zajčeve »Mlada Brada« postaja drama človeške družbe, drama žrtve, ki družbe ne odrešuje in krvi, ki sveta ne očiščuje. »Mlado Bredo« Daneta Zajca sta skupaj uprizorila ansambel ljubljanske Drame in Lutkovnega gledališča »Jože Pengov« pod vodstvom režiserke Helene Zaje, ki je povezala živo igralčevo igro z animacijo velikih in malih lutk ter se uveljavila kot igralsko močna in likovno čista, intenzivna odrska podoba. Nastopili so: Marjana Brecelj. Polde Bibič, Mojca Ribič, Štefka Drolc, Janez Albreht, Igor Samobor, Polona Vetrih, Ivo Ban i drugi- RTL PLUS SCREENSPORT 6.00 Dobro jutro 9.15 Otroške oddaje 11.25 Divja vrtnica 12.10 Vaš nastop 13.05 Hammer 13.30 Kalifornijski klan 14.20 Springfieldska zgodba 15.05 Volčji klan, mehiška telenovela 15.50 Chips 16.40 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poročila 19.15 21. Jump Street 20.15 Mini Plavback Shovv 21.15 Dvorec ob Vrb-skem jezeru 22.15 Pustolovski film 24.00 Film GORENJSKI GLAS 7.00 Eurobika 7.30 Bovvling 8.30 Golf -pokal Dunhill 9.30 Eurobika 10.00 Rugby - svetovni pokal 11.00 Base-ball - končnica 13.00 Super kolesarji 14.00 Japonska formula 3000 14.30 Golf - pokal Toyota, prenos 17.00 Dirke dragsterjev 18.00 Argentinski nogomet 19.00 Konjeništvo 20.00 Nemški moto šport 21.00 Dirke japonskih prototipov 21.30 Formula 3000 22.30 Golf - pokal Toyota 23.30 Dirke dragsterjev 18.00 Argentinski nogomet 19.00 Konjeništvo 20.00 Nemški moto šport 21.00 Dirke japonskih prototipov 21.30 Formula 3000 22.30 Golf -pokal Toyota 23.30 Dirke dragsterjev 0.30 Golf - poročila AVTOŠOLA €B Begunjska 10, KRANJ, tel.: 216-245 VOZNIŠKI IZPIT V KRANJU na Begunjski 10 se tečaj cestnoprometnih predpisov začne vsak ponedeljek dopoldne ob 9. ali popoldne ob 18. uri. V TRŽIČU v avtošoli JURE pa v torek, 14. 10., ob 16. uri. 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 - KINO 17. oktobra CENTER amer. fant. akcij, film TERMINATOR II. del - SODNI DAN ob 15.30, 17.45 in 20. uri STOR2IĆ amer. ital. erot. film MUNIDAL 90 ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. pust. spekt. ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 17.30 in 20. uri DUPLICA amer. psih. thrill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 20 uri RADOVUICA amer. gangst. film DOBRI FANTJE ob 20. uri BLED amer. akcij, film ROCKY 5. del ob 20 uri BOHINJ amer. akcij, film REŠITEV OB PRAVEM ČASU ob 20. uri gorenjski tisk Moše Pijadeja 1, p. p. 142 64000 Kranj objavlja prodajo osnovnih sredstev z zbiranjem pisnih ponudb, in sicer: 1. razvijalni stroj, leto nabave 1980,za izklicno ceno 5.000,00 ' DEM v dinarski protivrednosti, preračunano po borznem tečaju na dan plačila 2. fotokopirni stroj Canon NP-270, leto nabave 1984, za izklicno ceno 26.000,00 din 3. osebni avtomobil, znamke IDA, tip kadett, 1,2 LS, leto proizvodnje 1988, karamboliran za izklicno ceno 2.000 DEM v dinarski protivrednosti, preračunano po borznem tečaju na dan plačila Pisne ponudbe pošljite na naslov: Gorenjski tisk, p. o., Kranj, Moše Pijadeja 1, p. p. 142, 64000 Kranj z oznako »za nakup«, najkasneje v 15 dneh po objavi. Agromehanika Hrastje 52 a ® 064/324-033, 324-034 SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Sekretariat OS in IS Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Skupščine občine Kranj v skladu z 18. členom zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (Ur. I. SRS, št. 21/75, 31/84) ter zakona o spremembah določbe zakonov, ki določajo pooblastila in naloge družbenopolitičnih organizacij razpisuje prosta dela in naloge DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA OBČINE KRANJ Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, določene v 18. členu zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja, naj v roku 15 dni po objavi razpisa pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev (življenjepis, podatki o izobrazbi in o zaposlitvah) Komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, Kranj. M H MARMOR HOTAVLJE Gorenja vas tel.: 064/68-210 PRIDITE - PRESENEČENI BOSTE NAD PONUDBO IN KVALITETO! STROJNO VEZENJE APLIICACIJ Ol CA BRI / A K Britol l 12 A tel.: Oo4 24 I -oP-T* DOBER OKTOBER Znižanje cen nekaterih izdelkov v Merkurjevih prodajalnah od 7. oktobra do 7. novembra. 23 vrtne garniture, motorne in električne O SiO/ kosilnice> garniture DOM-Triso (meter, OU /0 kotnik, vodna tehtnica,...) 7Q vrtne mreže, orodja ISKRA-ERO, i Black&Decker, Unior, vijaki, okovja Titan 0 in Kovinoplastika, EMO-BIO in garniture. 20% za 15% Varstroj in Iskra - Varjenje BARVE, LAKI, RAZREDČILA Znižanje cen velja za takojšnja plačila nad 1.000,00 tolarjev in člane stanovanjskih zadrug.Podrobnejšeinformacije dobite pri prodajalcih! Zaslužek v triglavskih strminah Kar nekaj časa se je šušlja-lo, da se v poletni planinski sezoni po triglavskem pogorju, v območju Triglavskega narodnega parka in okoli drugih slovenskih postojank na »črno« prodaja marsikaj - predvsem alkoholne in brezalkoholne pijače. Posamezni preprodajalci, vsi po vrsti planinci, so namreč zaslutili, da bi se dalo kaj zaslužiti tudi od planincev, ki obiskujejo naše gore, zato so si napolnili nahrbtnike s pijačo, nakupljeno v trgovini in jo po konkurenčnih cenah prodajali na »punktih«, kamor zaide največ planincev. Ker pa so si upali le malce preblizu planinskih postojank, so nanje postali pozorni tudi oskrbniki koč, kjer jim zadnja leta prodaja ne gre najbolje. Nelojalno konkurenco so oskrbniki jadrno prijavili - prijavo pristojnim inšpektorjem je poslala Planinska zveza Slovenije. Preprodajalce pa je bilo treba zalotiti na kraju samem, zato se je morala radovljiška tržna in- špektorica odpraviti v Triglavski narodni park. Kot pripoveduje, je pod Triglavom naletela na planinca, ki je prodajal na »črno«: pločevinke coca-cole in piva. Prodajalec - planinec je robo nabavil v Mercatorjevi maloprodajni mreži, za prodajo pa seveda ni imel nobenih dokumentov. V trgovini je kupil pivo po 29 dinarjev, prodajal pa ga je po 70 dinarjev. Prijavila ga je zato, ker je kršil odlok o javnem redu in miru, po katerem je prepovedano prodajati izven tržnih prostorov, kršil pa je tudi obrtni zakon, zato je prijava romala k sodniku za prekrške - gre torej za nakup zaradi prodaje. Po črki zakona bi mu morala blago tudi odvzeti in začasno hraniti... Planinec, ki si je tako hotel prislužiti kakšen dinar, je v zagovor povedal, da je pač »priletel na mino« in da je takih, kot je on sam, še kar lepo število. Taki »pojavi« so za naše visokogorje značilni že dve leti, preprodajalce pa preganjajo Čuvaji Triglavskega narodnega parka, če nanje seveda naletijo. Ni tudi neznano, da se je včasih kakšnemu nadvse zavzetemu planinskemu prodajalcu silno splačalo, če je pivo v pločevinkah kupil v sosednji Avstriji in potem kartone piva »lociral« na frekventne planinske poti. Opazili so tudi, da je kar malo preveč take embalaže ležalo po Kredarici in celo vrh Triglava, da bi lahko govorili, da gre za osamljene primere. Taki planinci, ki imajo v nahrbtnikih kartone piva ali coca-cole so seveda vsi po vrsti zaposleni in za tovrstno postransko dejavnost vzamejo redni dopust v firmi. So močni, zdravi in hitrih nog, zato ni nobenega problema nositi kar nekaj nahrbtnikov ali opraviti nekaj dnevnih naskokov in znositi tovor za bližnjo skalo, kjer lepo v miru počaka na žejne nedeljske planinske romarje. Če bi prodajo na črno hoteli izkoreniniti ali tako sankcionirati, da bi se zaustavila, bi potrebovali kar lepo število in- špektorjev. Le-ti pa so danes maloštevilni in imajo s takimi in podobnimi ptički že v dolini dovolj dela. Zato ni kaj veliko upanja, da si ne bi nekateri še naprej tudi tako služili dinarjev - pardon, tolarjev. Saj bi kakšnemu navsezadnje človek še privoščil tiste denarje, lepo pa ni. Še posebej, če si zamislimo, kako bi bilo, če bi nas v prihodnje taki prodajalci čakali za vsako tretjo skalo triglavskega pogorja in nas silili s pijačo. Že zdaj Triglav ob koncu sezone komaj očistijo, toliko je odpadkov... • D. Sedej Alt***** 4^ Želite kaj sporočiti to Goren|kam m Gorenjcem?^ m Izberite M »NAJUČINKOVITEJŠI ■ način OBJAVO M ^L v Gorenjskem glasu^^ <^ fax 215-366^<^ f EKONOMSKA | 1 propaganda* ^k obiskali vas bomo ^►pokličite 218-463 KRIŽANKA Pravilno geslo prejšnje križanke je bilo: TERMINALS - BLAGOVNA ZNAMKA ISKRE KI JAMČI KAKOVOST IN DESIGN. Prejeli smo 1620 rešitev, med katerimi je komisija v sestavi Stanko Logar in Andrej Perne (predstavnika bralcevj ter Veronika Pintar in Tomaž Gruden (Gorenjski glas) izžrebala: 1. tel. aparat ETA 951/1 oD, Tinca Gašperin; 2. tel. aparat ETA 912/1oZ, Darko Kokalj, Zg. Jezersko 102/B; 3. tel. aparat ETA 85/1 oŠ, Marička Mavec, Šorlijeva 31, Kranj. Praktična darila Gorenjskega glasa prejmejo: Ljubiša Morhart, Podreber 4, Kranj, Breda Kecman, M. Pijadeja 48, Kranj, Simona Kukovec, Gubčeva 4, Kranj. Nagrajencem -iskreno čestitamo, vsem ostalim pa več sreče prihodnjič. Nagrade lahko dvignete v upravi Gorenjskega glasa, Bleivveisova 16 v Kranju. Izrezano križanko z vpisano rešitvijo in svojim naslovom pošljite v modri ali beli pisemski ovojnici na naslov: TV Slovenija, Križkraž, p. p. 380, 61001 Ljubljana. Na pisemsko ovojnico pripišite: križanka. Pri žrebanju bomo upoštevali rešitve, ki jih bomo prejeli do srede, 23. oktobra 1991. V naslednji oddaji Križkraž, ki bo na sporedu v soboto, 9. novembra 1991, bomo med pravilnimi rešitvami izžrebali tri nagrade: 25.000 SLT, 16.000 SLT in 10.000 SLT. KRIŽ KRAŽ mmmmmimjm ••"televizija Slovenija KRIŽANKA VINKO KURENT TV, TV2 n □ TV3 j n i R L J TV5 R E M E E E T TV6 A S D TV7 Š E D A A Z J A T N □ E R I i L E H E R A 0 R E TV9 U S I N TV,0 u Vaš naslov: Petek, 11. oktobra 1991 SNOVANJA 21. STRAN V.^''^;v' GLAS Matija Logar Festival slovanskih gledališč Minsk, prestolnica Belorusije, je bil v letošnjih spomladanskih mesecih organizator in gostitelj prvega Mednarodnega festivala slovanskih gledališč. K ustanovitvi festivala, tega sicer ni nihče posebej poudarjal, so gotovo prispevale družbenopolitične razmere v Sovjetski zvezi in nekaterih bivših socialističnih državah. Velika in nacionalno izjemno raznorodna država je začela razpadati in že med samim razpadanjem si pač vsak, po svojih najboljših močeh išče nove trajnejše povezave s sebi »podobnimi«. Na raznih okroglih mizah festivala pa 'udi na festivalskih tiskovnih konferencah je bilo vseskozi čutiti strah pred popolno osamitvijo ter željo po ponovni uveljavitvi in razcvetu vsega slovanskega. Kultura in umetnost sta že v preteklosti, podobno bo tudi v prihodnje, povezovali, vsi udeleženci festivala so bili enotnega mnenja, da bo šlo za novo povezovanje. Temu cilju je po svoje služilo tudi gledališko druženje v okviru novonastajajočega festivala. Politično razbremenjeni in dovčerajšnji prisilni bratje so se znašli v »novem« svetu. Sodeč po festivalski atmosferi so gledališčniki v tej mednarodni družbi brez vsakršnih zadreg vstopili v prostor svobode, tolerance in dialoga. Kakšen gledališki festival? Glavno mesto Belorusije ima v,rsto gledališč: od reprezentativnih do t. i. alternativnih, mladinskih in lutkovnih. V Minsku je visoka gledališka šota- Predstave pa se igrajo v be-^ruskem in ruskem jeziku, gledališko življenje je torej v "eloruski prestolnici bogato. prvi Mednarodni festival slo-Vanskih gledališč je bil zasnovan in v glavnem tudi izpeljan Slrokopotezno in profesionalko- Ob posameznih ansamblih So gostili številne gledališke delavce njihovih republik in nekaterih evropskih držav. Medi-Jl so z nedeljivimi simpatijami ^Premijah festival ter ga uvrš-~a'i med tiste pomembnejše dogodke mesta in republike, ki Pomagajo ponovno vzpostaviti začeto, če ne že povsem izgubljeno samozavest. Glavnino estivalskega dela je opravil kadrovsko izdaten organizacijski pomite skupaj z gledališkimi del Fe avci »Teatra Janki Kupali«. stival je v svoj repertoar ključeval predstave ruskega, ^krajinskega, beloruskega, P°ljskega, slovaškega in slovenskega gledališča. Povablje-l' so bili tudi bolgarski gleda-'scniki, ki pa zaradi povsem Prozaičnih težav razpadle go-Podarske skupnosti vzhodno-Vfopskih držav niso uspeli prikovati. Festival, ki je programsko zasnovan na »Slovanom«, je bil brez hrvaškega, češkega, srbskega, makedonskega... gledališča dejansko nepopoln. Tovrstne zadrege so se opravičevale z ustanovitvijo festivala, seveda z denarnimi težavami tu in tam, toda občutek nedorečenosti ob poudarjanju »slovanstva« je ostal. V prihodnje bo moral tak ali podoben festival razjasniti vrsto stvari: ali naj se festival odpira v neslovansko geografijo, kakšna je selekcija predstav, komu »služi« festival, koliko je in mora biti festival skozi repertoar avtorsko dejanje, vprašljivo je razmišljanje, da bi festival selili, ni jasno ali naj bi bil festival vsako leto ali vsaki dve leti, kdo bo nosil finančno breme festivala... Teh vprašanj so se organizatorji zavedali, tako da brezveznih opravičil ni nihče pričakoval. Vsem udeležencem festivala je jasno, da se festivali spreminjajo in da se dobre zamisli skozi festivale dopolnjujejo. Že prvi festival je doživel dopolnitve oziroma odklone od začrtane usmeritve. Tako so organizatorji festivala ob otvoritvi zatrjevali, da festival nima tekmovalnega značaja in da na festivalu ni predvideno podeljevanje nagrad in priznanj (izvzeta so spominska kurtoazna darila posameznim sodelujočim gledališčem). No, ob koncu festivala so vseeno razdelili nagrade in priznanja. Med slovenskimi gledališkimi ustvarjalci (našo republiko je »zastopala« Drama SNG iz Ljubljane z Jančarjevim »Zalezujoč Godota«) sta bila med laureati igralec Polde Bibič iz dramatik Drago Jančar. Od visoke profesionalnosti do povprečja Repertoar festivala je bil pluralistično zasnovan: od spekta-klov do komornih predstav, od klasike do uprizoritev sodobnih dramskih besedil, na žalost je bila komedija v manjšini. Uprizoritve so bile dogovorjene na različne načine, selektorja pri izboru ni bilo. Osnovni selekcijski ključ je bil v »slovanskem«. V tako nenačrtno zasnovanem repertoarju seveda ni manjkalo bolj ali manj (ne)posrednih aluzij na sodobno politično dogajanje. Za večino sodelujočih velja temeljna ugotovitev: visoka profesionalnost. Vmes pa so v program zašle (posledica ne-selektivnega pristopa k oblikovanju repertoarja) tudi zasilno izvedene predstave. Vsekakor pa so bile v ospredju uprizoritve velikega igralskega artizma. Uvodno festivalsko predstavo so izvedli gostitelji Ansambel beloruskega »Teatra Janki Kupali« je s predstavo »Krik v pristavi« začrtal visoko ustvarjalno začetno raven festivala. Dramsko besedilo, ki ga avtor besedila Uladzimir Butramejev podnaslavlja z ljudsko igro, je režiral prvi režiser gledališča Valerij Rajevski. Motivno je besedilo naslonjeno v idiliko družinskega kmečkega življenja, ki v konfliktnih razmerah novonastajajoče stalinistične kmetijske preobrazbe ne »razume« in ne »dojame« nove stvarnosti. V intimnost in lepoto kmečkega življa brutalno vdre rušilna moč revolucije, ki se že v svojem začetnem valu ne odreče najbolj umazanim intrigam. Uprizoritev je stilsko vezana na psihološki realizem s številnimi zgovornimi dekorativnimi metaforami. Gledališki jezik uprizoritve je dosledno izpeljan. Poezija samega scenskega dogajanja, svetlobnih sprememb, tišin in krikov ter glasbe je omogočala poln prostor vrhunskim igralskim stvaritvam. Predstava je demonstrirala študioznost in izjemno obvladovanje (v izboru seveda) gledališkega jezika. Kljub temu da uprizoritev temelji na besedi, je scensko-režijska postavitev zgovorno odzvanjala tisto poetiko, ki se v gledališču opla-ja s samim medijem gledališke atrakcije. Namesto bolgarskega gledališče je njihov festivalski termin nadomestil beloruski »Akademski dramski teatr Jakuba Kola-sa« z uprizoritvijo poeme »Su-rovež« Borisa Erina, ki je odrsko adaptiral literarno delo poljske ustvarjalke Elize Aže-ške (večji del prejšnjega in v začetku tega stoletja je živela v Belorusiji). Gledališče »Jakoba Kolasa« bi bilo lahko vmešče-no v t. i. »provinco«, toda s svojim resnim profesionalnim delom se kljub bistveno skromnejšim pogojem okolja, v katerem ustvarja, lahko sooča s »prestolniškimi« predstavami Njihova uprizoritev na festivalu korenini v gledališču rituala, zamolklosti, senc in meglenih odtenkov nežne atmosfere ravnic in brez. Popolno nasprotje prvih dveh festivalskih predstav pomeni »Eneida« ukrajinskega »Akademskega dramskega teatra Ivana Franka« iz Kijeva. To je spektaklsko zasnovano bur-leskna zmes opere, operete, drame in musicla. Po besedilu 1. Kotljarevskega je glasbo napisal S. Bedusenko, veličasten spektakl pa je režijsko oblikoval S. Dančenko. Pol stotnije nastopajočih je odlično obvladovalo ples, akrobatiko, žon-glerstvo ter seveda petje in dramsko igro. V tem gledališkem prepletanju vsega mogočega ni bilo predaha, ni bilo odstopa od začrtane smeri: navdušiti, očarati in prepričati gledalstvo o visokih artističnih zmožnostih samega gledališča. V tem prepričevanju so Kijev-čani povsem uspeli, toda kljub navdušenju je ob koncu izzvenel občutek, da smo gledali tehnično zahtevno gledališko »igračko«, ki jo zavržeš in že naslednji trenutek dobiš novo. Prizor iz uprizoritve »Krik v pristavi«. Seveda pa v spominu kljub tej opazki ostaja nenadkriljivo obvladovanje vseh mogočih igralskih veščin. Predstava vredna londonske spektaklske scene. Poljski festivalski gostje so prišli iz Poznana. »Teatr novi« se je predstavil z dvema uprizoritvama. Najprej so festivalskemu občinstvu zaigrali »Portret« Slavvomira Mrožka v režiji Ev-genija Korina. Uprizoritev Mrožkovega »Portreta« izkazuje vse značilnosti tega znanega satirika in dramatika in je v celoti mrožkovska. Presenetljiva domislica prepojena z značilnim črnim humorjem neposredno asocira na sodobno aktualnost. Režiser odlično prehaja od absurda do groteske in omogoča čisto igralsko ekspresijo. To je humoren traktat o generaciji stalinskega »pokoljenja«. Bistvena misel režiserja in avtorja besedila je neizprosna: »Vsi mi smo Stalinovi otroci.« To grozljivo spoznanje olajšujejo komedijski elementi »Portreta«. Poljaki so ob Mrožku uprizorili tudi komedijo Aleksandra Fredroja »Dame in huzarji«. Živopisno na trenutke goldoni-jevsko zasnovano uprizoritev so komedijanti iz Poznana uprizorili v komornem ambien-tu »ljudsko-realistično« oblikovane scene z ustreznimi »zgodovinskimi« kostumi ter ob potrebni komedijski živahnosti, ki je v prvi vrsti poudarjala veselje do igranja, do bra-vuroznih igralskih ekshibicij. Z obema predstavama so Poljaki potrdili svoj visok mednarodni rating. Številna mednarodna gostovanja in nagrade (Bitef v Beogradu 1983, Nancy 1984, Edinburg 1985) so se potrjevala tudi skozi »manj zahtevno« gledališko produkcijo na minskem festivalu. Precej manj sreče s svojim nastopom so imeli Slovaki. Zaradi samosvoje in ambientalno zastavljene predstave so si izbrali prostor največjega cirkusa v Minsku. V cirkuški areni so uprizorili sodobno delo Karola Horaka »Pripoved o nogometu v mestu K«. Gledališčniki »Di-vadlo Jonaša Zaborskega« iz Prešova so s samosvojim prostorom želeli dočarati ambient avtentičnih dogodkov življenja in očarati gledalstvo s svojo prostorsko drznostjo. Nerodnostim scenske postavitve (kako je v izvirnem prostoru?) se igralci niso mogli izogniti, ob spletu nesrečnih okoliščin pa so svoje prispevali še v kletkah in v ozadju varno pospravljeni levi. Med gledališkim dogajanjem tako pravzaprav nismo vedeli, ali se smejemo humor-nim nastavkom besedila ali nerodnostim, v katere se je iz prizora v prizor zapletala predstava. Na trenutke kar mučen gledališki dogodek. Povsem nekaj drugega pa je predstavljala njihova naslednja uprizoritev »Zvezde na jutranjem nebu« Aleksandra Gali-na. To je bila ostra, naturalistično groba freska o vsakdanjiku realsocialističnega sveta. V ospredju je seveda igralska kreacija, režijska postavitev, ki je v cirkuškem ambientu povsem izostala. Iz sovjetske prestolnice so na festival prišli ustvarjalci »Moskovskega umetniškega gledališča« z uprizoritvijo »Češnje-vega vrta« A. P. Cehova. To naj bi bil nekakšen vrhunec festivala, ki pa je kljub zvezdniški zasedbi izostal. Jančarjeva uprizoritev »Zalezujoč Godota« v režiji Marka Sosiča in izvedbi Drame SNG iz Ljubljane je bila ponovljena dvakrat. Obe predstavi sta bili deležni velikih simpatij, v neformalnih razgovorih pa so gostitelji ob samem besedilu občudovali igralske kreacije nastopajočega tria. Mimo festivalskih predstav smo si gostje festivala lahko ogledali tudi nekaj predstav t. i. alternativnih skupin, nastop slušateljev gledališke šole in lutkovno predstavo. Alternativno gledališče je tudi v Minsku vzniklo na nezadovoljstvu z državnimi gledališči in predvsem v želji, da bi »odkrivalo« zamolčevane dramske avtorje. Odmev teh alternativnih gledališč smo imeli možnost spoznati v Kranju z uprizoritvijo Mrožkovega »Streap teasa« v izvedbi »Teatra studia«. Brez olepšavanja lahko zapišem, da gre pri teh alternativnih gledaliških skupinah za domišljene gledališke predsta- Nastop slušateljev njihove gledališke šole (prizori iz opusa Shakespearea) pa nas je prepričal o dobrem gledališkem delu, ki je naslonjeno na tradicijo, toda hkrati zna poiskati poti, ki so ustvarjalno sveže in osvobajajoče. Lutkovno gledališče iz Minska dopolnjuje pahljačo profesionalnih gledaliških hotenj Belorusije. S svojimi nastopi v Ljubljani (stalno sodelovanje z Lutkovnim gledališčem Ljubljana) so potrdili visoko raven beloruskega gledališča. Razstava slovenskega gledališkega plakata Ob festivalu so bile številne okrogle mize oziroma spremljevalne manifestacije. Najvidnejše mesto med temi je imela razstava slovenskega gledališkega plakata, ki jo je pripravil N. Vankarem Valerjanovič, pisatelj in dramaturg »Teatra Janka Kupali«. Z največ plakati so bili na razstavi zastopani oblikovalci Rudi Španzel, Matjaž Vipotnik, Jure Jančič in Jože Logar. O razstavi je poročalo lokalno časopisje in beloruska TV. Oblikovalec razstave pa je objavil širši esej, v katerem posebej poudarja plakat Prešernovega gledalšča. Slovensko gledališko življenje se je na prvem Mednarodnem festivalu slovanskih gledališč predstavilo v odlični ustvarjalni druščini s svojim izrazitim gledališkim dosežkom ter z odličnimi plakati. Odmev na razstavo plakata je bil v mednarodni gledališki druščini nedeljiv: nadpovprečno. Dogajanje spomladanskega festivala odmeva tudi v teh dneh Kranjsko Prešernovo gledališ če je dobilo uradno vabilo n;. decembrski gledališki medna rodni festival v Minsku. Uveljavljanje slovenskega in nepo sredno kranjskega gledališča n samo v rokah samih gledališ čnikov. Mednarodne koma vzpostavljene zveze* bo potreb no v prihodnje nadaljevati in okrepiti. Tako ostaja tudi upa nje, da bo prihodnji festival slovanskih gledališč našel podporo pri novo nastajajočih državnih tvorbah tu in tam. ^:.^;r'GLAS 22. STRAN Jože Novak "Sto osamosvojitvenih dni" BO EVROPA SPET PORAŽENA? Danilo Slivnik, namestnik glavnega in odgovornega urednika Dela je napisal knjigo Sto osamosvojitvenih dni. Knjiga je "mega uspešnica ", saj razkriva politike takšne, kot so, to je kot ljudi. Petek, 11. oktobra 1991 Zakaj ste opis osamosvojitve začeli z 29. marcem? Do takrat se ni vedelo, ali bomo šli v osamosvojitev ali ne, kljub plebiscitu. Šele takrat je na seji razširjenega predsedstva republike padla dokončna odločitev. Potem se ni več postavljalo vprašanje, ali bomo šli v osamosvojitev ali ne, ampak samo še, kako. Takšna odločitev je bila sprejeta zaradi nevarnosti državnega udara v Beogradu? Za takšno odločitev je bilo verjetno več razlogov. Plebiscit je bil sicer obvezujoč, toda prepričan sem, da je bil pri sprejetju takšne odločitve drugotnega pomena. Upoštevati moramo, kako je prišlo do plebiscita. Veliko ljudi je bilo proti osamosvojitvi, ali vsaj proti radikalni obliki osamosvojitve. Plebiscit je bil kompromisno formuliran, ali samostojnost ali povezava z Jugoslavijo. Potem so prišli dogodki, ki so slovensko vodstvo prisilili, da se je začelo resno ukvarjati z opcijo odcepitve, ker so videli, da se dogodki v Jugoslaviji tako zapletajo, da iz teh zapletov ne-bo možen lahek izhod. Zakaj ste se odločili za takšno obliko pisanja, kije kombinacija dnevnika in komentarja? To je bila v bistvu najboljša metoda, ki je omogočala predstavitev vse dramatičnosti tistih dni. Na neki način je bilo mogoče predpostaviti, da bodo to dramatični dnevi, saj se narod ali republika ne osamosvaja vsakih sto let petkrat, ampak je to zgodovinsko dejanje. Če pa se še postavi v mednarodni in jugoslovanski kontekst, potem je bilo jasno, da bo veliko zapletov. Razumljivo je, da, ko sem začel beležiti dogodke, da nihče ni mislil, da bo na koncu vojna. Vsi dogodki so potrdili pravilnost izbire načina beleženja dogodkov. Kako komentirate hrvaško politiko, saj se zdi, da so igrali na veliko kart? Mislim, da Hrvaška ni igrala na veliko kart, igrala je le na eno karto, to je karto ohlapne konfederacije in to je bila njihova maksimalna karta, kar ugotovimo iz izjav hrvaških politikov in spremljanja dogodkov. V knjigi je citirana izjava Stjepana Mesi-ća, ki je že aprila na predsedstvu SFRJ priznal, da se Hrvaška nima namena osamosvojiti in da bo to storila le, če bo v to prisiljena. Zato je bilo toliko težje za Slovenijo, ker je pristala, da se bo osamosvojila skupaj s Hrvaško. Kučan in Janša sta to oba iz različnih vidikov ocenjevala kot dobro. Edini, ki je bil od samega začetka mnenja, da to ne bo dobro, je bil Ciril Zlobec, ki je refleksno ocenil, da bo to slabo, toda potem je spremenil svoje mnenje, ker je bilo večinsko stališče na predsedstvu, da je to dobro. Hrvaška se sploh ni pripravljala na osamosvojitev, saj se niso pripravljali na vojno? Osnovna težava je v tem, da se Hrvati intimno niso odločili za samostojnost in seveda zato temu primerno niso sprejemali ukrepov. Naši so se odločili 29. marca in so sprejeli vsaj del potrebnih ukrepov, ne pa vse. Na uredništvu smo se vedno spraševali, zakaj Slovenija ni podredila vseh paralelnih politik tej odločitvi npr. odnos do Markovičeve vlade, kar se je kasneje izkazalo kot katastrofalna napaka. Morali smo vedeti, da bo Marković največja formalna in dejanska ovira osamosvojitvi, toda kljub temu smo ga podpirali. Po vseh teh raziskovanjih mi je jasno, da se naši politiki niso mogli dogovoriti, kakšen naj bo odnos do Markovi-ča. Kučan je govoril eno, Peterle drugo, Bučar tretje in na neki način se ni nihče resno ukvarjal z odnosom do Markoviča, da bi videl, da bodo nastali resni problemi... ... Mogoče je šlo za strah, da ga bo zamenjal Srb... To je bil neupravičen strah. Če bi dobro razmislili, bi lahko vedeli, da, če bi Markovičevo mesto prevzel neki trdonja, potem bi se odnosi med republikami hitreje zaostrili in pripeljali do zloma Jugoslavije, kar bi bilo v našem interesu, če smo se hoteli osamosvojiti. Te strategije in taktike nihče ni znal uskladiti. Za to so krivi vsi od predsednika predsedstva dalje. Toda zdi se, da ste kritični do Peterleta, saj ga opisujete kot človeka, ki se ne znajde... Vi mislite, da se znajde? V knjigi sploh ne omenjate "Deklaracije za mir", katere pobudnik je bil tudi predsednik Kučan in v kateri decidirano piše: vsak upor proti morebitni okupaciji Slovenije bi bil nesmiseln. Osnovno izhodišče knjige je spremljanje osamosvajanja in vloga in dejanja oseb, ki v tem procesu sodelujejo. To je bil kriterij izbora dogodkov. Nič ni namerno deformirano. Torej, če vi pridete do zaključka, da gospoda Peterleta ni, potem je to posledica realnega stanja. V knjigi so opisane vse seje predsedstva, skupščine, vlade, predsedstva strank. Torej, če njega ni, potem ni nič povedal. Knjiga prikaže, kakšno vlogo je kdo imel. Zato bi bil nesprejemljiv občutek, da sem kaj deformiral. Če govorimo o Kučanu, se moramo vrniti nazaj v december, ko se je sprejemala odločitev o plebiscitu. Kučan takrat ni bil za plebiscit. Toda njegova kvaliteta je v tem, da je sposoben taktik in da se zna prilagoditi. Tudi Peterle v Polj-Čah ni bil za plebiscit in še naslednji teden je bil zelo nesrečen, ker so to naredili brez njega. Njegova prva reakcija je bila - zakaj? Pozneje je veliko bolj odločno podprl plebiscit kot Kučan, ki je še tri mesece porabil vsak televizijski nastop, da je naštel milijon dvomov, ne pa da bi samozavestno rekel, mi bomo to naredili. Toda, potem je sodeloval v dogodkih, kijih opisujem. Peterleta ni bilo nikjer, kar potrjujejo pričevanja Pučnika, Janše in Bavčarja. Moratorij na osamosvojitev Slovenije se izteka. Kakšne so možnosti za mednarodno priznanje Slovenije? Ali bo ES vsilila Sloveniji nov moratorij? Mislim, da Slovenija sicer nima blestečih možnosti, toda možnosti vseeno niso tako slabe. Ameriška politika se je precej spremenila. Evropska politika je pasivna, kajti če sedaj pravi za hrva-ško-srbski spor, da naj se zmenijo sami, potem to pomeni, da se ne more aktivno vključiti v zo-perstavljanje slovenskim osamosvojitvenim dejanjem. Če govorimo, da je evropska politika dvignila roke od Jugoslavije, to ni slabo za Slovenijo, toda gotovo je veliko vprašanje, kaj to pomeni. Če to povežemo z iztekom moratorija, potem je verjetno, da nas ne bodo takoj priznali. Verjetno ste slišali za predavanje Warrena Zimmermanna v ZDA, veleposlanika ZDA v Jugoslaviji, ki je praktično odpisal Slovenijo iz Jugoslavije. Znano je tudi Bushevo in Bakerjevo stališče, da se ZDA ne mislijo neposredno vmešavati v Jugoslavijo, kar pomeni, da smo dobili zeleno luč za ukrepanje. Na gospodarsko-pragmatiČni ravni lahko ukrepamo, saj če tu uredimo stvari, potem je vseeno, če priznanje pride čez pol leta. Toda mislim, da tudi mi stvari sami zapletamo. Problem mednarodnega priznanja je verjetno v tem, da se stališča evropskih držav blokirajo. Npr. Nem- čija in Avstrija sta za priznanje, toda to pogojujeta s stališčem "za" držav, ki temu nasprotujejo npr. Velika Britanija, Francija, Nizozemska. Stališča držav evropske skupnosti so v zadnjega pol leta doživela velik razvoj. Seveda smo lahko v zadnjih tednih besni zaradi njihove politike do hrvaško-srbske vojne in seveda do same Slovenije. Lahko smo besni na italijansko politiko in posebej na Gian-nija De Michelisa. To je res svinjska politika, drugače je ne moreš imenovati. Toda tendence in dogodke v mednarodni politiki se ne da ocenjevati z enakimi merili, ki se uporabljajo v notranji politki. Vsi veliki premiki v mednarodnih odnosih nastopijo čez noč. To se lahko tudi tu zgodi. Ambicije ES po skupni politiki so lahko zelo velike npr. po skupni monetarni uniji, letu 1992, letu 1995 itd. Toda vsa evropska politika je sestavljena iz avtonomnih komponent, ki jih nihče ne more kontrolirati. Seveda se med seboj dogovarjajo, včasih se ne morejo dogovoriti in rezultanta teh dogovorov je lahko nekaj nepredvidljivega, ki povzroči lahko zasuk, ki se lahko zgodi čez noč. Del evropske politike, ki je bil najbolj proti osamosvajanju, je bil žrtev lastnih napačnih ocen in načel. V začetku so imeli vsi precej jasna stališča glede Jugoslavije. Gianni De Michelis je nastopal izredno vehementno. Naenkrat se je vse to zrušilo in ugotovili so, da so napačno ocenjevali zadevo, da so imeli napačne poglede in potem nastopi blokada. Mislim, da sedaj Gianni De Michelis iz čiste nečimrnosti noče priznati, da so napačno ocenjevali zadevo, da se je velika Italija zmotila. To je potrdil nekdo iz predsedstva, ki je bil na obisku pri pomočniku Gian-nija De Michelisa, ki mu je rekel, da vedo, da imamo prav. Toda ali bo sedaj dva milijona Slovencev spravilo vso Evropo na tla? Haaška mirovna konferenca o Jugoslaviji je gotovo presedan brez primere v zgodovini diplomacije, saj je prva mirovna konferenca v tem stoletju, ki ima arbitražo in ki se je začela pred prekinitvijo ognja. Dokler so Carrington in njegovi botri (nekateri ministri evropske skupnosti) pristopili k tej konferenci z že zamišljenim načrtom, kako naj bi se rešila jugoslovanska kriza, pogajanja pa naj bi bila v tej funkciji, do takrat konferenca ni mogla funkcionirati in nobeni dogovori niso veljali. Zato so bili prvi trije sestanki neuspešni. Potrditev te teze je sporazum med Kadijevićem, Miloševi-čem in Tudjmanom, ki se sicer sedaj ne spoštuje, toda sporazum je bil avtonomno dejanje. Mislim, da je glavna zmota Evrope v tem, ker pristopa k reševanju jugoslovanske krize pokroviteljsko in v tem nima nobenih možnosti, ker je Balkan predivja stvar in ker sama svojih rešitev noče uveljaviti s silo. Ko bo haaška konferenca potekala brez vnaprejšnjih shem in načrtov, potem bo možnost, da bo dala kakšne rezultate. Do tega bo prišlo šele na osnovi določenih dogodkov v Jugoslaviji. Srbi in Hrvati bodo za pogajanja, ko bodo ugotovili, da na vojnem področju ne morejo več naprej. Ali obstaja motnost, da ES vsili Sloveniji nov moratorij? Mislim, da bodo pritiski in da nam bodo skušali dopovedati, naj počakamo, kaj več pa se ne bo zgodilo. Za sabo imamo izkušnje 26. junija, ko se je zgodilo enako. Dajali so nam nasvete in pritiskali na nas, naj ne razglasimo osamosvojitve. Kljub temu smo to naredili in uspeli na mednarodnem področju kljub vojni, ki je bila notranja jugoslovanska zadeva. Gre za politiko in interese velikih držav, če se jim ukloniš, si nenehno pod nekim protektoratom, če stvar izpelješ, si pač uspel. Ravno dogodki zadnjega pol leta in srbsko-hrvaška vojna dokazujejo, da stvar moramo izpeljati in da Evropa ne more veliko storiti. Evropa je bila že poražena 26. junija, ob hrvaško-srbski vojni je spet poražena in zato je smešno, da bi se ji prilagajali. Tudjman vodi hrvaško politiko po receptih iz Evrope in zato je Hrvaška v takšnih težavah. Če v tem pogledu primerjamo hrvaško in srbsko politiko, potem vidimo, da je bila srbska po- litika ves čas arogantna in uspešna. Pred zadnjo ofenzivo Hrvatov, ko se je Tudjman pod pritiskom nove koalicijske vlade odločil za napade na vojašnice, so v Haagu v bistvu že pristali na zlom Hrvaške. Gianni De Michelis je dal izjavo v tem smislu. Rekel je, da Srbija ni tako slaba in da so Italijani vedno imeli dobre odnose s Srbi. Sele zasuk na Hrvaškem, ko so padale vojašnice za vojašnico, je vrgel iz tira cel koncept haaške konference in evropski koncept ureditve Jugoslavije in s tem dal Hrvatom elementarno možnost, da bodo subjekt nekega novega sporazuma. Nauk je samo eden. Pridni in poslušni jo vedno dobijo po prstih. Sonja Karanter Nove knjige Gor dana Kunaver: PETO Kljub temu da smo Slovenci majhen narod, pa smo izredno vztrajni in plodni. Tu mislim predvsem na številne novoustanovljene založbe, tudi samozaložbe, ki dobesedno hitijo z natisi. Pa tudi prav je tako, saj kvantiteta rodi kvaliteto. Nova zbirka, ki je izšla pri kranjski samozaložbi Fondi Oryj Pala, je knjiga pesmi Gordane Kunaver. Naslov ima Peto. Tako, kot je urednik dejal oz. napisal na zavihku, je grški izraz zaobjel vso dejavnost in misel pesnjenja obenem. Pesmi, ki so plod daljšega časovnega obdobja, so razdeljene v cikle; torej pomensko in duhovno ločene druga od druge. Res pa je, da se bralec ne ustavlja pri enem ali drugem samo zato, da bi ločeval pesmi. Tudi občutka drugačnosti ni, vsaj takšnega ne, kot ga je hotela mogoče izpovedati pesnica sama. V prvem ciklu, ki nosi naslov Človeške žoge, bi se ustavila pri pesmi z naslovom Lakota. Povedati moram, da je gledanje sveta s te plati krepko osmišljeno. Besedna igra, ki ima lakoto za motiv, ali bolje za resničnost (vidna pesnici), je igra človeškega bitja za preživetje in igra gigantskih razsežnosti. Lakota skriva v sebi globlji pomen. Je pač sestra in brat sočasnih dogajanj in stanj, dejanj, ki poženejo človeka do te bridke in krute resnice. Lakota je tudi izkušnja, v fizičnem pomenu besede, kot je bridkost v duhovnem planu. Pesničina Lakota je izziv in bes, plodna zemlja, kjer naj se bije boj, naj bo človek »sit« in duhovno zadovoljen. Ali pa nas opozarja z verzi, ki se glase: »/V sapnikih vreščijo jim/metulji nerojeni/«, da je svet vse prej kot dobra in plodna zemlja. Močno si želim, da bi bila s takšno pesmijo prebujena misel, ki je smisel Človeškega in dobrega. V drugem ciklu izstopa pesem z naslovom Klavci. Ne vem, zakaj vzbuja v meni strah in grozo. Torej se ob tej pesmi oklepam misli, da se zgodovina vseeno ne bo ponovila. Hkrati pa mi vzbuja upanje, da je eno človeško življenje nezadostno za vse ideje groze in zadostno za spoznanja resnice. Že prvi verz: »/Tudi klavci imajo svoj post/«, je svetal žarek upanja. Človek, ki se poda na oder, kjer se odvijajo strašne stvari življenja, je potreben milosti. Kljub vsemu pa ta pesem izstopa iz tega cikla, kot bi kričala in ihtela, hotela povedati svetu: tu sem, takšna sem, to sem jaz, to je moja resnica! Morda je pesni-čin stvariteljski akt tu deležen neke osebne groze, čudenja in čustvovanja, morda občutka, da je svet krut. Tako kot sama pravi: »/Temne so dolge sekunde klavcu/« in tako mislim sedaj tudi jaz. Dejstva, da je zgodovina učiteljica in sodnik, pa ne more nihče zanikati. In ko se vse besedilo sprime v dolg in jasen vzklik: to je resnica, to je zgodba, ki se rada ponovi, se zagrne zastor pravljičnega sveta. Zato mislim, da je prav ta njena pesem izbrana za sredino zbirke, za poslušanje in gledanje sveta s severa in juga. Oči, s katerimi se vse to vidi, pa bo moral vsak bralec odkriti v sebi. Včasih je veljalo pravilo, da imamo žensko in moško pisanje poezije. Dandanes pa se mi je zazdelo, da berem novo, čisto žensko »pisanje«. V drugem ciklu, ki nosi naslov Nihanje, sem občudovala pesem z naslovom Razmnožena. Samogovor pesnice je posegel na področje ženskosti, seveda pomensko. Torej se oglaša njena želja in občudovanje sveta, ki izvira iz Nič, plodnega Vseniča in se vrne v dušo Sveta, Svetosti in Ljudi. Tudi kamen, ki je simbolično pomnožen ali razmnožen v pesniški sliki, je svet zase. Njena dolžnost, da pesem pokliče, in je klicana, je bila tu dobro opravljena. Morda je nostalgija, ki občasno veje iz pesmi, le bistrost videnja skupnega sveta. Klic ženske, ljubezen, ki naj bi bila vodilo Tudi pri nas je bilo veliko ljudi, ki so mislili, da bo Evropa nagra-dila pridne in poslušne. Ne, vraga! Ker smo bili pridni in poslušni, celo stoletje in pol nismo mogli nič narediti. Zdaj ni več nobenega razloga, da bi bili ob vseh arogancah pridni in poslušni. Zdi se, da bodo naslednji dnevu tedni in meseci še burni. Ali razntb' Ijate o tem, da bi napisali še drug* del knjige? Gotovo prihajajo zanimivi dnevi. Objava "Sto osamosvojitvenih dni" me je hendikepirala, ker moram sedaj vsakomur dvakrat ali trikrat povedati, da nimam namena napisati drugega dela, če se hočem pogovarjati in kaj zvedeti. vsega, je prav tako klic ženskega sveta in obenem odgovor na vprašanje - je bilo vse skupaj vredno? Biti in dihati svet, spre; jemati in se razdati, ljudem ah kamenju ob poti, no, saj to Je vendar to tisto, to pravo! Dilemo sem vsemu navkljub pustila ob strani, naj vsak sam presodi, je bilo vredno? Nihanje se prevesi v naslednji cikel, ki ima naslov Hoja duš. Naslov je simboličen, saj hoja duš predstavlja imaginarni svet, p°* duhovljeno pot, po kateri bi si vsakdo želel. Možnost očiščenja pa se razodene skozi pesem, k' ima naslov Meritve. Meri pesni; ca, primerja bralec, se da izmeriti hoja duš? Nič pa ni tako skrivnostnega kot svetopisemska misel Mene, Tekel, Fares, ki je merjena z božanskimi daljavami-Ljudje smo pač podvrženi mish' da se vse izmeri, odmeri in Zameri. Kaj je potem tisto pravo, ali kot pravi pesnica: /Vsak dan/ je merjena razdalja /od začetka do konca/ - Kdo bi vedel? Njen spomin verjetno sega v vesoljm praspomin, kjer se zbirajo kristali Večnosti in Meritve ostajajo lc kot človeški privid. Nekje torej je Bog, je Začetek in Konec, le da ga bo bralec iskal med verzi i" njegovo spoznanje bo za njega prava meritev. Pesmi? Časa? Mene? Tebe? Kdo bi vedel? Čeprav vsi vemo. Boštjan Soklič: OTROŠKI BOG Književna zadruga Jesenice Jesenice so nenadoma postale mesto, kjer je s Književno zadrug0 znova zaživel duh umetniškega in kulturnega ustvarjanja. Mala založba, z veliko volje in premalo publicitete, pa navkljubvsemu postaj* več ali manj središče tiskanja. Veseli me, da so že izšla dela, ki so pr' venci ali dela preverjenih avtorjev. Vse pozornosti je vredna pesniška zbirka Boštjana Sokliča - Otrošk1 bog, saj tako spet stopa v pesniški svet pesnik, ki ima v kratkih, a hy' čnih pesmih svoj svet. Poleg pesmi, ki so izrazito »svetle«, nastopaj0 tudi duhovi prednikov kot izziv. Mislim pa, da so pesmi izbrane tako, (je prvi dan. Zlata doba, prispodoba včerajšnjega sveta), da se W jejo v celoto ali konec. Torej je v tej zbirki zajet spomin na rojstvo, bivanje in smrt. Oblečen v resničnost pa pesnik tu in tam dovoli, °-a svetel žarek oznani lepoto življenja. Ali kot pravi sam: »/Struna cim* bal trepeta/ ko zal metulj se z lotosom igra./« Ali v naslednji pesm'-ki ima naslov Gosti bizon, spoznava smrt in večnost, ko pravi: »/g0' sti bizon, kdaj te umrem?«/ Je to strah, privid, iluzija? Razpotje j* naslov pesmi, ki ima povedni moment, glasbo dvojnosti in iskro, k' tli, med enim svetom in drugim nebom. Ko zadnja pesem Hromi m slepi poje o večnosti, ki je strah in veselje vsega stvarjenja, in je izr3' zit v verzu, ki pravi: »/Zlomljena kopja so ležala med razbitimi ščiti.«/ Kakorkoli že, pesmi so tu in vredne branja. Pesnik je predstavljen i*1 izpostavljen bralcem, naj se vsak preda! Robert Simonič: ZVEZDENJE Pesmi mladosti, ki hlepi po resnosti in imaginarnem, so predstavlja ne v izredno lepi in oblikovno dognani pesniški zbirki mladega si0" venskega pesnika Roberta Simoniča. Priznati moram, da sem prese' nečena nad resnostjo in zavzetnostjo avtorja, ki kljub mladim leto111 posega po zvezdah. Nekaj novega, čeprav naj mi bralci ta hip oprost mojo evforijo. Izbrala sem pesem z naslovom Mesto na vodi in m°' goče imam ob tem popravljen vzklik: saj to je vendar svet, ki naj st rodi v vsakem človeku posebej. Zvezdenje, kije tudi naslov zbirke. Je zvezdenje neba in zemlje. Pridevnik ali ne, to sedaj ni toliko P°'_ membno. Porajajoča se misel se tu igra z mestom na vodi, ki je Z^' lja. Prah, Življenje. Enkrat za vselej. Beseda, ki je avtorjeva slika ve' čnosti, pa se igra tu z mislijo, daje optimizem želja in hotenje mla°ej' ga človeka. Vsekakor pa je ta pogled v svet in na svet z osupl'1^ očmi. Tu pa ne mislim, da mladost ni sposobna videnja in vedenja. " je včasih doseženo v pozni starosti. Pohvalno je že to, da pesnik ve i* čas, ki je vsem gospodar, mesta na vodi in prostora ali mesta v na*-Moja druga izbrana pesem je pesem z naslovom Iskanje. »/Preden F krč dosegel/ meje bremena in postal spoznavnost, /»pravi pesnik drugi kitici, in njegova pot je postala pot iskanja. Vračanje njegovega duha v svet, ko še ni bil svet, pa je težavno opravilo. Torej se še na' prej podaja na pot in išče prave izhode. Ogenj ali Plamen, kot ga P?s' nik lepo imenuje, pa se skriva pod grudami stvariteljske Zemlr: Morda je samo vprašanje časa, od kdaj in od kod naj iščemo praV smisel življenja. Pesnikovo Zvezdenje ima v tej pesmi skrito enigm. rojstva in smrti. Bralec bo tisti, ki bo že v naslovu zbirke našel praV smisel te mlade in zrele poezije. petek, 11. oktobra 1991 KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 23. stran ^mm^mmvAs denacionalizacija Rumena luč že sveti, kmalu se bo prižgala še zelena Kmetu, ki zdaj to ni več, že vrnili zaplenjeno kmetijo V radovljiški občini so v okviru zakonskih možnosti nekdanjim lastnikom že vrnili kmetijo, k&planijo in del župnišča, gostilno in tri stanovanja. Radovljica, 8. oktobra - Republiška skupščina je zakon o denacionalizaciji že sprejela, yendar zakon za zdaj še ne velja, ker so ga skupščinski zbori sprejeli v različnem besedilu ln ga bo treba najprej uskladiti. Čeprav zakon torej še ne velja, pa po občinah priprave na rftcanje podržavljenega premoženja oz. na plačilo odškodnine potekajo že dlje časa. V radovljiški, na primer, so doslej prejeli že 188 denacionalizacijskih zahtevkov, med njimi "ajveč za kmetijska zemljišča in za gozdove, precej pa tudi za tovarne, hotele, gostinske '°kale, trgovine in druge poslovne prostore in za stanovanja. Vloge so (razen ene) nepopol-°e in jih bodo morali nekdanji lastniki in njihovi pravni nasledniki še dopolniti. Večini "'»njka zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu za čas od podržavljenja do danes (za nekate-r*. Zen>ljiško razdrobljena posestva bo potrebno tudi sto takih izpiskov, samo za Žitov go-^■nski lokal izpisek obsega štiri strani), sicer pa tudi potrdilo o državljanstvu v času podržavljenja, nacionalizacijska odločba, podatki o katastru... Ker nekatere skrbi, da so že kaj **j»udiH, je treba povedati, da bo po sprejetju zakona za vložitev zahtevkov še leto in pol Med vlogami so zahteve nekdanjih Ustnikov blejskih Vezenin in Kemične tovarne Podnart, nekaterih blejskih in bohinjskih hotelov (Toplice, Lovec, Jelovica 'td-), lastnikov poslovnih prostorov, v kadrih so trgovske organizacije uredile trgovine ali gostinske lokale, begunjske po-centra Skupnosti cestnih podjetij v Sloveniji (med Radovljico in Lescami), Prostorov v Radovljici, v katerih je trgovina Barve - laki, del prostorov radovljiške *nJigoveznice - in še bi lahko naštevali. ^a lesko Verigo, ki je bila med podjetji iz Sedanje radovljiške občine nacionalizirajo prva, že julija 1946. leta, in je skupaj z drugimi podjetji zveznega in republiškega pomena predstavljala osnovo za naciona-'lzacijo, doslej še ni bilo zahtevka. Med ^nacionalizacijskimi upravičenci, ki so *e vložili zahteve za vračilo v naravi ali za odškodnino, je tudi okrog deset tujcev, med njimi tudi taki, ki so ob podržavljenju imeli jugoslovansko državljanstvo, medtem ko ga zdaj nimajo več. Kot je povedala Nada Gatej - Tonkli, vodja radovljiške premoženjsko pravne službe, domala vsi zahtevajo le odškodnino, ne pa vračanje premoženja v naravi. Še najlažje bo nekdanjim lastnikom vrniti gozdove, ki so pretežno v lasti gozdnega gospodarstva, težje pa bo popravljanje krivic, ki so bile kmetom storjene s podržavljenjem kmetijske zemlje. Precej zemlje je namreč pozidane ali so ji v štirih, petih desetletjih kako drugače spremenili namembnost. Čeprav je občina zadnje čase po priporočilu kmetijskega ministrstva že načrtno kupovala zemljo, pa je verjetno ne bo dovolj za vse, ki bodo zahtevali vračilo v naravi ali odškodnino v obliki nadomestnega zemljišča. V radovljiški občini se lahko pohvalijo, da so nekaj premoženja v skladu z zakonskimi možnostmi vrnili nekdanjim lastnikom še pred uveljavitvijo zakona o denacionalizaciji. Zanimiv je zlasti primer, da so kmetu, ki pa to že več kot štiri desetletja ni, ker so mu zaplenili celotno kmetijo, vrnili vse premoženje, ki je bilo v lasti občine in Gozdnega gospodarstva Bled; za zemljišča, ki jih je občina v preteklosti prodala, pa mu bodo plačali odškodnino. Izvršni svet je o tem že odločal in sklenil, naj bi mu (sporazumno) polovico dali v denarju, polovico pa v obveznicah radovljiške občine. Občina mu je že vrnila 3,3 hektarja travnikov in pašnikov, GG Bled domala pet hektarjev gozda pa tudi pri odškodnini znesek ni tako majhen. Kmet, o katerem je govora, je bil 1949. leta na podlagi zakona o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže obsojen na poldrugo leto prisilnega dela in na zaplembo celotnega premoženja. Dolgo se je prizadeval za obnovo sodnega postopka, pisal celo predsedniku Titu in uspel šele pred dvema letoma, ko je Vrhovno sodišče Slovenije zaradi novih dokazov dovolilo obnovo postopka in vrnilo primer ljubljanskemu temeljnemu sodišču v ponovno obravnavo. Ker je tožilstvo umaknilo obtožnico, je sodišče s sklepom razveljavilo tudi prejšnjo sodbo, ki je bila osnova za zaplembo. Rimskokatoliškemu župnijstvu Rado-vljfca bodo vrnili kaplanijo in del župnišča na Linhartovem trgu v Radovljici (izvršni svet je o tem že sklepal), osnova za vračilo pa Je nezakonita nacionalizacijska odločba. Župnijstvu so namreč obljubili, da mu bodo za odvzeto premoženje plačali odškodnino, a mu jo niso. Podobno je bilo z gostilno Vintgar. Lastnici bi morali po nacionalizacijski odločbi dati odškodnino, a ker tega tedaj niso storili, so se v občini odločili, da odškodnino "poravnajo" z vračilom objekta, s katerim je upravljala in ga dajala v najem nekdanja samoupravna stanovanjska skupnost. Primer z Bleda, ko je občina vrnila nekdanjim lastnikom oz. njihovim pravnim naslednikom tri stanovanja, je zanimiv predvsem po tem, da je bila lastnica daljnovidna in da je že 1967. leta zapisala v oporoko, kdo naj ob morebitni denacionalizaciji dobi stanovanja. • C. Zaplo-tnik Sicer je bilo res nezakonito zaplenjeno... Mirko Munda je v knjigi V imenu ljudstva, kije izšla lani v Mari-"°ru in v kateri popisuje tragične usode in stiske ljudi ob povojnih ffcionalizacijah in zaplembah premoženja v Sloveniji, objavil tudi JW pisma o usodi ene od razlaščenih družin na Gorenjskem. Tako-le so napisali: "Naša rodbina zemljiških posestnikov sega po znanih podatkih iz župnijske knjige v 16. stoletje. Naš oče se je na doma-ClJo priženil leta 1919. Kmetija sicer ni bila zadolžena, prišel Pa je na pogorišče. Z mamo sta nadzidala stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje in nakupila, vsaj za tedanje čase, najmočnejše kmetijske stroje. Kmetija je drugo svetovno vojno dočakala z obdelovalnimi stroji in s petimi otroki. Oče, napreden kmetovalec in gospodar, je bil tudi družbenopolitično razgledan, saj je bil v domačem kraju dolga leta *upan. Po okupaciji se je sprva odzival pozivom Osvobodilne fron-e slovenskega naroda, toda kot razgledan Slovenec je dokaj *8°daj uvidel (po precejšnjih prispevkih za OF), da pošten Sloneč nima kaj iskati z bando, ki je že do sredine leta 1942 po-D,'a čez tisoč Slovencev. Januarja leta 1945 se je na našem dvorišču zbral bataljon Partizanov, ki so zahtevali marsikaj iz domačega hleva in prebijeno glavo našega očeta. Sedem rafalnih izstrelkov nad a'konskimi vrati, ko se je oče na partizanski poziv pojavil j11 ed njimi, je še dolga leta pričalo o nameravanem ropu, ki ga Je oblast izvedla šele 19. marca 1949. Tik pred koncem vojne smo se v začetku maja leta 1945 za- tekli na Koroško v Vetrinje, potem pa smo do božiča leta 1947 preživeli v izseljeniškem taborišču Špital ob Dravi. Doma je ostal le starejši brat Jože, ki pa je kot domobranec pričakal konec vojne v bolnišnici na Golniku z zlomljeno nogo. Po naši vrnitvi v domovino je bil oče tri dni priprt, nato pa so ga izpustili, saj ga niso imeli za kaj kaznovati. Do marca 1949 smo imeli relativni mir, do oblasti smo poravnali tudi vse obveznosti (davke in druge obvezne dajatve). 19. marca, prav na Jožefovo, praznovali smo očetov god, pa smo morali zapustiti prav vse - nepremičnine in premičnine, tudi živino, ki smo jo nakupili in vzredili po vrnitvi iz pregnanstva. Za našo družino se je začelo obdobje životarjenja, golgote, pritožb in prošenj na občino, republiko, maršalat in na številna druga mesta in ustanove. Toda vsi odgovori so prihajali s sodišča v Radovljici: "Sicer je bilo res nezakonito zaplenjeno" ali "Zamudili ste rok za pritožbo" ali "Ni zakona za vrnitev". Med drugimi odgovori je bila tudi ponudba, da nam dajo neko hišo z ohišnico pri Kamni Gorici, toda oče je to odklonil, ker je bilo posestvece prav tako kot naše "osvobojeno". Čas je neizprosno tekel in še vedno teče - ne da bi dočakali pravico in vrnitev ukradenega. Leta 1955 je umrla mama, ki je kot otroci nismo nikoli videli nasmejane. Ob težavah, krivicah in večnih solzah ji je odpovedalo srce, ko ni dopolnila še niti 57 let. Ostali smo še trije otroci, ki sicer nismo več mladi, toda do konca terjamo svojo pravico!" *J ni res, pa je! Njuški medved JWI poleg plesišča lrov 'r, okt?bra .- Le dvesto me-tetnhrČ' kJer so avgusta in sep-°vči u nekajkrat plesali člani drtJ8i uC skuP,10sli Bled in vsi K' »i so prišli na ovčarske dneve in piknike na Zatrnik, je medved v petek pokončal eno od ovac. Ker se je rejcem zdelo nemogoče, da bi bil medved tokrat tako skromen, so odšli pogledat še nekoliko višje. Našli niso ničesar, a ko so se vrnili tja, kjer je še nekoliko prej ležalo truplo prve in edine, so lahko le ugotovili, da je bil medtem tam že tudi medved. Medved je bil po zagotovilu ovčerejcev na delu spet v noči s torka na sredo, ko naj bi pokončal še eno ovco. Kot nam je v sredo zjutraj povedal Peter Žemva, predsednik ovčarske skupnosti Bled, seje ov-čerejec in lovec Vinko Mežan z Bleda v soboto srečal z medvedom na petdeset metrov, vendar pa njegovi streli niso zadeli v polno. Medved jo je pobrisal, kmetje pa nadaljujejo s prizadevanji za pravično odškodnino. Kmetijsko ministrstvo je njihov zahtevek za 234 tisoč dinarjev zavrnilo, češ da je odškodnina v dinarski protivrednosti 200 nemških mark za odraslo ovco in 100 mark za jagnje pretirana in nerealna. • C. Z. Zgodba o medvedu... Zgodba o pokljuškem medvedu, ki je neuradno rejcem ovčarske skupnosti Bled in tudi drugim pokončal na pokljuških planinah že blizu sto ovac, uradno pa precej manj, je po eni strani tragikomična, po drugi pa le odraz neurejenih razmerij in odnosov med različnimi porabniki prostora pa tudi odraz oblastne neučinkovitosti. Ko je medved že veselo trgal ovce po pokljuških planinah, so se na republiški ravni šele dogovarjali, kateri interes - naravovarstveni ali kmetijski - je pomembnejši v Triglavskem narodnem parku. S tem, ko je namestnica republiškega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Markeševa podpisala dovoljenje za odstrel, se je pokazalo, da je kmetijski interes v tem primeru, ko gre za medveda, kije nevaren za ljudi in za njihovo premoženje, pomembnejši od naravovarstvenega. Čeprav se z odločitvijo republiškega ministrstva načelno vsi strinjajo, pa si predvsem v parku želijo, da bi medved prej odšel na zimsko spanje ali preprosto v kraje, kjer bi si ga bolj želeli. V urejeni državi namreč ni državni problem, če medved pokonča nekaj ovac, in tudi kmetje se pretirano ne razburjajo, saj vedo, da jim bo država hitro in pravično plačala odškodnino, ki ne obsega samo trenutne škode, ampak tudi pričakovani zaslužek. Kaj pa pri nas? Če vprašate kmete, bo le malokdo odgovoril, da sta si kmetijski in lovski interes enakovredna, ampak bo večina, predvsem hribovskih kmetov, na podlagi dosedanjih izkušenj povedala, da je divjad pomembnejša od gozda in kmetijskih pridelkov. Znani so primeri (o nekaterih smo tudi pisali), ko so kmetje dobili le skromno odškodnino ali so nanjo čakali tako dolgo, da jo je inflacija že izničila. Novi lovski zakon, ki ga v republiki že pripravljajo, naj bi na to področje vnesel več reda, predvsem pa poskrbel za bolj uravnoteženo razmerje med številnostjo divjadi in zmogljivostmi narave ter za to, da bodo kmetje hitreje prišli do bolj pravične odškodnine. Nekaj upanja, da bosta kmetijstvo in lovstvo kmalu vsaj enakovredna, je v tem, da v slovenskem parlamentu sedi precej kmetov in da je med oblastniki manj lovcev, kot jih je bilo v prejšnjem sistemu. • C. Zaplotnik Odločitev republiške vlade Regresiranje "kmečke" nafte Ljubljana, 10. oktobra - V sredo je začel veljati odlok slovenske vlade o regresu za pogonsko dieselsko gorivo D-2, ki se uporablja v kmetijstvu. Po odloku so do regresa upravičeni vsi, ki opravljajo kmetijsko dejavnost ali prodajajo kmetijske pridelke iz lastne pridelave. Regres bo mogoče uveljaviti na podlagi računov ali drugih dokumentov o količinah kmetijskih pridelkov, prodanih v času od 1. julija do 31. decembra letos. Količin regresiranega dieselskega goriva bodo določali na podlagi normativov za prodane količine pridelkov, višina regresa pa znaša 20 odstotkov od maloprodajne cene goriva. • C. Z. MEŠETAR Dinarje smo v Sloveniji vsaj uradno pokopali, rodil se je novi slovenski denar - tolar. Kmetje so navijali za klas - že zato, ker je beseda iz kmetijskega besednjaka, a kaj, ko je parlament odločil drugače. Sicer pa ime ni bistveno, pomembno je, kako trdna bo naša nova valuta. Če bo tolar nekoč tak kot dolar, potem bomo cilj dosegli. Ker pa smo dolga leta in desetletja živeli z dinarjem (pa tudi s kakšno marko in šilingom v žepu), se verjetno ne bomo tako lahko poslovili od njega in nam bo beseda dinar vedno rada ušla z jezika. Dokler bo razmerje med dinarjem in tolarjem ena proti ena, to ne bo posebno narobe, kasneje pa bo to pomenilo isto, kot bi v isti koš metali jabolka in krompir. Primerjava vrednostno ni najboljša, je pa dovolj nazorna! In zakaj pišemo to, kar sicer že veste? Predvsem zato, da bi nam opravičili, če bi se nam kdaj namesto tolar še vedno zapisalo dinar. # • • Kot kaže, so se pridelovalci sadja v Sloveniji sporazumeli za prodajno ceno sadja letošnje letine, saj ga prodajajajopo dokaj enotni ceni. Razlike, ki o sicer majhne, so predvsem zaradi različne kakovosti sadja. V nekaterih slovenskih krajih je namreč toča povzročila precej škode in poslabšala kakovost sadja, drugod jo je bilo manj ali pa je sploh ni bilo. V nasadu Resje pri Podvinu, kjer bodo letos nabrali okrog 500 ton sadja (to je po besedah vodje sadovnjaka Tineta Benedičiča srednje dobra letina), prodajajo najkakovostnejša jabolka po 24 do 26 tolarjev za kilogram, sadja drugega kakovostnega razreda po 18 tolarjev, sadje za takojšnjo predelavo pa po šest tolarjev. Podobne cene "držijo" tudi v sadovnjaku Mercatorja Kmetijstva Kranj, v Potočah pri Preddvoru. Prvo-vrsrtna jabolka prodajajo po 26 tolarjev za kilogram, izjema sta le sorti zlati in rdeči delišes, ki sta dva tolarja cenejši, jabolka drugega kakovostnega razreda so po 18 tolarjev, tretjerazredna, ki so namenjena predvsem predelavi, pa po šest tolarjev. V sredo, ko smo klicali v Potoče, so nam povedali, da imajo jabolk še dovolj. In po koliko je sadje v trgovinah? Na splošno je precej dražje kot v sadovnjakih. V Živilinem nakupovalnem centru v Čirčah pri Kranju so v sredo dopoldne prodajali jabolka za ozimnico sort jonagold in idared po ceni 32,50 tolarjev za kilogram, delišes pa po 30 tolarjev. V Speceri-jini trgovini na Kranjski cesti 11 v Radovljici so ponujali le jabolka sorte jonatan in zlati delišes in sicer po ceni 33 tolarjev za kilogram. V Murkini prodajalni Sadje na Alpski cesti v Radovljici so nas s ceno presenetili: za kilogram jabolk sorte glo-ster in delišes (pripeljali so jih s Štajerske) so zahtevali 26,40 tolarjev. Pa še pogled na slovenske tržnice! Cene so različne in odvisne od sorte in kakovosti, najvišje cene pa so "tržni ogledniki" opazili na tržnicah v Novi Gorici in v Ljubljani, kjer so prvorazredna jabolka prodajali tudi po ceni 40 tolarjev za kilogram. • • • Po koliko so na slovenskih tržnicah prašiči in prašički? Na ižanskem sejmu (Ig pri Ljubljani) so ob koncu septembra prodajali prašiče, težke več kot 50 kilogramov, po ceni 70 (takratnih dinarjev in današnjih) tolarjev za kilogram, v Brežicah so prodajali male pujske po 80 tolarjev za kilogram, večje oz. starejše od treh mesecev, pa po 60 tolarjev. V Šentjerneju, kjer je bila ponudba večja od povpraševanja, so hoteli za pujske, stare od 8 do 14 tednov, po 70 tolarjev, težje pa po 75 do 80 tolarjev. GLAS 24. STRAN PODLISTEK , PISMA PREJELI SMO Kdo ne mara kapelice na Triglavu Gorenjski glas, 20. septembra 1991 Na Vaš članek »Zakaj tako« Kdo ne mara kapelice na Triglavu, moram, pri duši čutim, prositi Vas, ker samo še novinarji ste zmožni kakšno pravico spraviti na dan. Zato Vas prosim, dajte še enkrat korajžo g. župniku Francu Urbaniji, naj vendar postavijo kapelico na Kredarici, seveda kar tako, kot delajo npr. na Zatrniku vikende. Triglavski narodni park, pa tik ob cesti in ni nikogar, ki bi rekel, da ne gre tako. Pa toliko je plačanih varuhov zato. Škoda je samo ene ure čakanja in ene prošnje pri takem nelogičnem sistemu. Će je sedaj že sto črnih, naj bo pa še ena. Vpra- šajte ljudi, koliko jih je zato, da se začne takoj, pa mislim, da boste dobili veliko podporo. Za veliko koristnih, spodbudnih, zanimivih in razburljivih člankov se Vam zahvaljujem. Bled, 26. septembra 1991 Vaša dolgoletna naročnica Cilka Svetina Vandalizem na leškem pokopališču Nerazumljivo mi je, kaj se dogaja na leškem pokopališču. Večina grobov je zelo lepo urejena in redno oskrbovana, toda kaj pomaga, ko smo svojci umrlih velikokrat žalostni, razočarani in ogorčeni. V noči od 20. na 21. 9. mije bilo iz vaze na grobu ukradeno cvetje. To je pri meni v letošnjem letu že četrti primer (8. 3., 9. 6. in 4. 7.). Zanimivo pa je, da gre vedno za cvetje kupljeno v cvetličarni. V tem nisem osamljena, vedno se kdo pritožuje, da mu je zmanjkalo cvetje ali sveče. Razbitih je bilo že nešteto latern z utripajočimi lučkami in iz njih pobrane baterije. Poleg navedenega je bil poškodovan tudi en spomenik. Ker se vse to dogaja pretežno ponoči, verjetno to delajo odrasle osebe. Vsi prizadeti in tudi ostali obsojamo taka dejanja in želimo več spoštovanja do pokojnikov. Nemalo jeze pa povzročajo tudi mački, ki brskajo po grobovih. Pred časom je bila o tem obveščena Krajevna skupnost Lesce, preko nje pa tudi policija v Radovljici. Prizadeti ne vemo, kaj naj storimo. u , ,, x J Hrase, 21. 9. 1991 Antonija Kozinc P. S.: Od 18. do 19. 9. na grobu družine Vrhunc iz Hraš razbita laterna in pobrane baterije. V noči od 17. do 18. 9. na grobu Hanžič - Šmit iz Hraš ravno tako razbita laterna in odvzete baterije. Novo - prodajni kotiček KOOPERACIJE V DISKONTU KOČNA Fužine 5, Kamnik z najugodnejšimi cenami: t mreže in gorilniki za plinske štedilnike • vse vrste sveč • tekoča mila • detergenti za pomivanje posode • pasta za umivanje rok • ročaji za lopate in lopatnice • čistila za kamen, talne obloge, likalnike 9 rosete za centralne kurjave in vodovodne napeljave • avtomobilske vlečne vrvi in avto žarnice • vrečke za zmrzovanje • PVC vrečke za odpadke • copate Poleg omenjenega nudimo široko paleto ostalega diskontnega blaga KOOPERACIJA ZA VAS yM 0 Delovni čas: od 8.-19. ure ob sobotah od 7. • 13. ure informacije 061/831-436 NAJCENEJE PRI NAS! m& manjšo Smo izdelovalci kvalitetnih izolacij »Tervol« za toplotno, zvočno in visokotemperaturno izolacijo v gradbeništvu, industriji in ladjedelništvu. Naš Tervol je neobhoden v vseh protipožarnih konstrukcijah, je anorganskega porekla, torej ekološko čist in trajen izolacijski material. 70 % kapacitet prodamo na zunanjem - evropskem trgu, ostalo pa na domačen trgu. Oglejte si našo kvaliteto, ki jo pozna vsa Evropa ki je tudi naš najzvestejši kupec. s * triglav tovarna pritrjevalne tehnike in ročnega orodja, p.o. triglav tržlč 64290 tržlč, cesta na loko 2 telefon: (064)50-040, 50-096 V novi tovarniški prodajalni Triglav Tržič (pod letnim kopališčem ) vam nudimo ugodno prodajo sider za gradbeništvo, ročnega orodja, pil, žebljev, vijakov, spiralnih svedrov za obrtnike, odtočnih jaškov - novo na tržišču itd. 1 kg žebljev 34 x 90 stane 56,10 SLT, svedri v kompletu od 1 - 10 mm 632.80 SLT, komplet izvijačev po 9 kosov stane 336,40 SLT, konice od 86,00 SLT dalje, sekači od 118,00 SLT dalje. Odprto imamo vak dan od 9. - 12. ure in od 14. - 18. ure, ob sobotah pa od 9 - 12 ure. Se priporočamo! r t JI Peter Čolnar 29 DREVESA V GOZDU Ta transport v Ljubljano je spremljal Lojze sam in tako sta se lahko po poti o vsem pogovorila. Strmecki ga je vprašal, kje stanuje, kadar je v Ljubljani ter mu kasneje na ta naslov (Rožna ulica 27, kasneje pa je bil vedno pri Bežkovih na Trdinovi 2/11) poslal blago za obleko. To je bil edini primer, da mu je nekdo plačal za delo. Mravijak iz Šoštanja Po načelih mednarodnega Rdečega križa imajo svojci izseljenih oseb pravico, da gredo za izseljenimi, da tako niso družine razbite. Prof. Bresler, tajnik hrvaškega RK, je uspel, da so to določilo objavili tudi v uradnem listu. Po tej objavi so pričeli k Lojzetu prihajati sorodniki priseljencev. Nekatere primere je z lahkoto uredil, ponekod pa se je tudi zataknilo. Tako je prišla v pisarno Ivanka Mravljak s hčerko. Iz Šoštanja sta bili izseljeni na Hrvaško. Povedala je, da je moža zaprla nemška varnostna služba (Sicherheitsdienst) v Gradcu. Lojze je vedel, da so Mravljakovi znana komunistična družina. »Poskusili bomo,« je dejal in si zapisal vse podatke. Sel je k Vedrinu, šefu urada za useljevanje. Takoj mu je dal dovoljenje za vselitev Mravljaka. Ko je zbral vse potrebne dokumente in jih prevedel v nemščino, jih je poslal v Gradec ter citiral določila mednarodnega RK Cez kakšnih deset dni je dobil od Gestapa pismo približno naslednje vsebine: »Od kdaj je naloga Rdečega križa, da skrbi za bandite? Mravljak je zaprt kot znan komunist. Eden njegovih sinov je bil ustreljen v Celju kot nasilen zločinec, drug pa je v partizanih v okolici Celja, tretji deluje kot zdravnik pri partizanih na Hrvaškem.« Lojze je bil prepričan, da ga bodo sedaj zaprli. Nekaj dni je čakal na aretacijo. Cez približno 14 dni, je stopil v pisarno, ki je bila polna ljudi, neznanec. Padel mu je okoli vratu, tako, da mu je bilo nerodno. »Gospod Čolnar, lepa hvala!« »Zakaj pa?« »Saj ste me vendar potegnili iz zapora. Mravljak!« Nikoli mu ni bilo jasno, kako je prišlo do tega. Brez dvoma je moralo priti do kakšne pisarniške napake. Ko so mu poslali surov odklonilen odgovor, so prišli dokumenti najverjetneje v roke kakšnemu nepoučenemu uradniku. Vzel je Mravljaka, mu dal vse dokumente in ga postavil na mejo. Morilec iz K Maksimira m Bilo je konec julija ali v začetku avgusta. Transporti so y že dobro organizirani in so potekali bolj ali manj brez zastoj pa čeprav z vedno večjimi zamudami vlakov. Ko so se ponoči sprehajali po kolodvoru in čakali na tf» |j sport, se je pojavil neki čuden tip. Že prvi pogled nanj je daj vtis kriminalca. Njegov nastop je dal slutiti, da se ima za darja položaja. Vsi si je ogledoval, vse opazoval in kontroli' Vedeli so, da je ustaš, ki je prišel kontrolirat transport. „, Predsednica pomladka RK Jana Koch gaje ogovorila. Z* la ga je vse mogoče spraševati. Bila je lepa, simpatičnega na* j pa, tako, da je ustaš ravbarskega izgleda, s popolnoma gm" zobmi, kazal zanjo vse večje zanimanje. ^ V pogovoru ga je naplahtala, da je tudi ona na kolodv , zaradi kontrole s strani hrvaškega Rdečega križa. Tako je z3.:{ ustaš redno zahajati na kontrolo na kolodvoru. Cez nekaj dn Kochova poklicala Lojzeta in mu ga predstavila: »Gospod Mirt, z ustaške nadzorne službe...« . ^ Po četrtem obisku na kolodvoru je prinesel Mirt s seboj )$ če za otroke iz transporta. Z njim smo se pričeli pogovarjat^ y »Veste, od kod prihajam na kolodvor? Iz Maksimir0-Maksimiru postrelimo dva do trikrat tedensko zločince...« jd Vedeli smo, za kakšne »zločince« gre. Ustaši za pretepe*1 ,j, izmučene zapornike odpeljali v Maksimir, jih enostavno post ^ li in zakopali. Pred usmrtitvijo so jih tako izmučili, da ljudj niso več čutili bolečine. Tako je povedal Mirt. fllgtek, 11. oktobra 1991 Nataša Bokal ŠPORT UREJA: VILMA STANOVNIK 25. stran :mmmjm$mLAS V slalomu med pet, v veleslalomu ed deset najboljših košnja tekmovalna sezona se za najboljše smučarke sveta začenja konec novembra v Itali-takrat pa dekleta čaka še trdo delo na treningih, vodje naše reprezentance pa pogaja-N* o tem, pod kakšno zastavo bodo naši smučarji in smučarke letos nastopali. Trdno pa so [ločeni, da pod jugoslovansko nikoli več - in kot kažejo zadnji pogovori, jim tega tudi ne »o treba. L^fja Loka, 8. oktobra - Komaj tri, štiri dni na poti med enim in Lru8im treningom se naša najboljša smučarka Nataša Bokal ustavi |0toa, v Podlubniku. Čeprav so za njo letos že številne priprave, od l|.?.^'ciiskih, do tistih avgusta na Novi Zelandiji, pa priprave v Ita-in!L'n Švici pravi, da se najtežje te dni šele začenja. Vendar pa je "J novo sezono dobre volje. "S pripravami sem zelo zadovoljna, 'fo se počutim in računam lahko na uspešno sezono," pravi Na- Priprave na letošnjo smučar-U0 sezono so bile drugačne od jpsnjih let. Vedno večja je stili 1 denarjem, ob začetku pri- mat- ----■----' -—J '-J—v— , *'*ta in fante v smučarski re-re*entanci? dr, ^es je, da smo letos malo ^gače delali kot v prejšnjih J°nah. Navadno smo že ko-(j^.Haja začeli s treningi kon-ac,Je in sredi junija šli prvič }. s"eg. Letos pa smo šele juli začeli s kondicijskimi privatni in bili julija dvakrat v 'ntertucksu. Desetega avgu-v4 Srno šli za en mesec na No-,r Zelandijo. S tamkajšnjim k^'ngom smo letos imeli veli-Srečo, saj je bilo ob našem prihodu slabo vreme, tretji dan pa se je zjasnilo in tri tedne smo ves čas trenirali na soncu. Naprimer Nemci, ki so bili pred nami tam na pripravah, so od treh tednov smučali le devet dni. Za nas je bil tako ta trening izredno koristen, veliko smo naredili. Po prihodu z Nove Zelandije smo bili nekaj dni prosti, nato pa smo šli na kon-dicijski trening v Italijo, kamor so nas povabili za teden dni. Konec tedna pa smo se dekleta vrnila s treninga v Saas. Feeju, kamor pa jutri spet odhajamo za šest dni." Kako izkoristiš tistih nekaj dni, ko si doma? "Ko odhajamo s treninga, dobimo zadnji dan papirček, na katerem piše, kaj moramo JGAŠKI SPORED NOGOMET >0yenska nogometna liga 8orje: nedelja, 13. oktobra: Zagorje - Živila Naklo je^očna članska liga - zahod J*t»*ce: nedelja, 13. oktobra, ob 15. uri: Jesenice - Alpina Žiri l^thočna mladinska liga - zahod ^."j: športni stadion, nedelja, 13. oktobra, ob 13. uri: Triglav - Cn*r p »niče: nedelja, 13. oktobra, ob 13. uri: Jesenice - Creina lanjska nogometna liga k$e: Trboje-Bitnje, Kranj-stadion : Creina-Zarica, Šenčur: ^Ur-Sava, Visoko: Visoko-Bled, Lesce: Lesce-Polet, Škofja LTH-Mavčiče, Preddvor: Preddvor-Grintavec, Tržič: Tr-|j 'oritof, Tenetiše: Živila Naklo B-Podgorje, Jesenice: Jesenice Je, V °' ^ete^e: Reteče-Poden, Godešič: Kondor-Podbrez-__ Se tekme so ob 15. uri H __£OKOMET Krnska super rokometna liga - moški - dvorana na Planini, sobota, 12. oktobra, ob 16. uri: RK cad-v0r- RK Drava S&bliška »ga ženske - zahod ((j J.a Loka, dvorana Poden, sobota ob 18. uri: Alples - Sava ^an^nska "S8 moški - zelena skupina glav J: dvorana na Planini, sobota, 12. oktobra, ob 20. uri: Tri-^ " H.Domžale Cr-enska u9a " ženske OdJa Loka: dvorana Poden, sobota, 12. oktobra, ob 20. uri: lig* Marmor - Cimos • JeJ: dvorana na Planini, sobota, 12. oktobra, ob 18. uri: Kranj ll 1Ca ml. Cl°Venska moška liga - zahod ^»dov?*: pete^' 1 oktobra, ob 19.30 uri: Jesenice - Nova Gorica W ,J.ica: v OŠ Radovljica, sobota, 12. oktobra, ob 18.30 uri: 0v'Jica - Novoles fe8kf M9a " skupina B '^d pPortna dvorana na Bledu, petek, 11. oktobra, ob 19. uri: romolinea - Acroni Jesenice ODBOJKA moški - zahod ^vJ:r^Vorana na Punini, nedelja, 13. oktobra, ob 11. uri: Tri-l|. "Bohinj W., ženske - zahod ' Z\rl' ^V°rana na Planini, nedelja, 13. oktobra, ob 9. uri: Triglav H>ica C:"'2 OŠ v Bohinjski Bistrici, sobota, 12. oktobra, ob 16. uri: liPnic " Vital •>h: Osnova šola Stane Žagar, sobota, 12. oktobra, ob 16. ,anien - Jesenice delati tiste dni. Poleti je bilo veliko teka, kondicijskih priprav. Grem tudi na treninge k našim klubašem, veliko pa delam z utežmi. Tako sem zelo zadovoljna, da je v Škofji Loki v hali Poden nov fitness center s kvalitetnimi trenažerji." Si letos zamenjala kaj od opreme ali ostajaš pri lanskih znamkah? "Ostajam na smučeh atomic, čevljih san Marco in okovju marker. Smuči atomic mi izredno ustrezajo in niti pomislila nisem, da bi jih zamenjala. Edina sprememba bo pri bun-dah, ni več Korsa, ampak bomo imeli bunde Brugi." Del priprav je za vami. Kakšna pa je forma? "Čeprav se čisto prave priprave začnejo Šele sedaj, lahko rečem, da zaenkrat kaže dobrq* Na čas še nismo prida vozili, razen na zadnjem treningu, ko sem bila hudo prehlajena. Tudi na tem treningu meritev še ne bo veliko, kasneje pa se začne. Po tistem, kar smo delali na Novi Zelandiji in v Švici pa za vso našo reprezentanco kar dobro kaže. Morda je nekaj težav le pri Veroniki, vendar je do začetka tekmovanj še sorazmerno daleč." Letos se spreminja tekmovalni sistem, ki bo ugodnejši za vsestranske smučarke in smučarje, za tiste, ki vozijo vse discipline. "Včeraj mi je trener Jože Drobnič že malce razložil nov tekmovalni sistem. Letos bomo sicer startali še po starem, po FIS točkah iz lanskega leta. Vendar bo za zmago sedaj 100 točk, točke pa bo dobilo prvih trideset najboljših. Točke se bodo seštevale le skupno, nič po disciplinah. Ne bo več posebej slalomske, veleslalomske... lestvice, samo skupna uvrstitev. Tako ne bo prida pomagalo, Če boš dober samo v eni disciplini, potrebno bo dobro nastopati vsaj v dveh ali treh." In v koliko disciplinah nameravaš nastopiti? "V vseh, tudi v smuku. Odvisno je, kako bo s pripravljenostjo, vendar načrtujem nastope v vseh disciplinah." Pod kakšno zastavo? "Tone Vogrinec je sedaj predlagal, da, če bomo morali na olimpijskih igrah nastopiti (če ne bo naš Olimpijski komite sprejet v svetovnega) pod zastavo Olimpijskega komiteja, zakaj ne bi na tekmah FIS nastopili pod zastavo FIS. Prej smo se pogovarjali, da če ne bo drugače, bomo pač startali za Jugoslavijo, povsod, kjer bo možno, pa bomo imeli slovenske oznake. Najbolje pa bo - če bo Slovenija priznana - da nastopimo pod svojo zastavo. V tem primeru so nas menda takoj pripravljeni sprejeti kot članico FIS. Vendar pa tekmovalci se s tem ne obremenjuje-' mo preveč, dogovorili smo se, da nemoteno treniramo... Pred sezono pa imaš že zastavljene cilje? "V slalomu mislim, da bi morala biti ves čas nekje med prvimi tremi, petimi. Slalom mi gre dobro in mislim, da so načrti realni. V veleslalomu bi se morala uvrščati nekje med deset, v superveleslalomu in smuku pa težko rečem, saj smo sedaj ti dve disciplini malo trenirali. Rada pa bi se vsaj kdaj uvrstila med prvih trideset, kar bi po novem tekmovalnem sistemu prineslo točke. V modri knjigi pa piše, naj bi z olimpijskih iger prinesli medaljo." Kaj pa študij, ti je uspelo v pripravljalnem obdobju narediti kaj izpitov? "Letos mi v šoli ni uspelo narediti veliko, vendar pa sem postala absolventka in v naslednjih dveh letih nameravam narediti preostale izpite in diplomo." • V. Stanovnik, Foto: G. Šinik III. kolo rokometne super lige Preddvor obljublja prvo zmago Kranj, 9. oktobra - V tretjem kolu slovenske super rokometne lige za moške igra ekipa Preddvora v soboto doma, v dvorani na Planini. Po dveh porazih, s Pivovarno Celje doma in Pomurko Bakovci na tujem, tokrat računajo na prvo zmago. Malce so se izpilili v obrambi in čeprav nasprotna ekipa, ekipa Drave, dosedaj beleži dve zmagi, so pred tekmo dobro razpoloženi. Vsekakor se obeta lepo srečanje enakopravnih nasprotnikov, med polčasom pa pripravljajo tudi presenečenje za gledalce. Med vstopnicami bodo namreč izžrebali tri lepe nagrade. Prav tako pa sporočajo, da je letne vstopnice za vsa rokometna srečanja jesenske in spomladanske lige še moč kupiti in sicer v Preddvoru v Kava baru Lev in pred tekmo v dvorani na Planini. Rokometašice Kranja v tretjem kolu gostujejo v Škofijah pri ekipi RK Burja. Tekma bo v soboto ob 18. uri. • V. S. Start odbojkarske sezone Bled, 10. oktobra - Ženska in moška super liga v odbojki se sicer začenjata šele 26. oktobra, ta konec tedna pa začnejo z ligaškimi obračuni ženske in moški v prvi in drugi slovenski odbojkarski ligi. Gorenjci imamo v super odbojkarski ligi le enega zastopnika, ekipo odbojkaric Bleda. V I.SOL za moške Gorenjsko zastopata ekipi Bleda in Žirovnice, v I.SOL za ženske pa nimamo predstavnikov. Večje je zastopstvo gorenjskih ekip v II. SOL - zahod, kjer v ženski ligi igrajo: Bled 2, Triglav, Plamen, Šenčur, Šok Vital, Jesenice, Žirovnica in Bohinj, v moški ligi pa: Bled ml., Triglav, Plamen, Termo Lubnik in Bohinj. • V. S. Acroni Jesenice po porazu, Bled Promolinea po zmagi Bled, Jesenice, 10. oktobra - Medtem ko je pri jeseniških ljubiteljih hokeja še vedno osrednja tema pogovorov nedeljska tekma s KAC-em in nesrečni poraz v podaljšku, so na Bledu seveda zadovoljni s torkovo zmago na domačem ledu. Ekipo Graza so namreč premagali s 5:3 (2:1, 1:1, 2:1). Danes pa se za ljubitelje hokeja na Gorenjskem obeta zanimiv dvoboj Blejcev in Jeseničanov. Železarji so se na dosedanjih tekmah dobro izkazali, blejski napadalci pa so v vse boljši formi. Seveda pa vzdušje na tekmi naredijo tudi navijači, ki jih na Bledu tokrat pričakujejo polno dvorano in ne skrivajo, da je gotovo več kot polovica držala pesti za Acroni Jesenice. Vstopnice bodo kot navadno po 100 dinarjev, vendar plačljive le z boni. Seveda pa veljajo vse letne karte. Med gledalci pa bodo tokrat v odmoru med drugo in tretjo tretjino izžrebali tudi lepe praktične nagrade. Takole pa vzdušje pred tekmo ocenjujejo v blejskem taboru. "Stolbun se je pozdravil, kar se je poznalo že na zadnjem srečanju z Grazom, tako da so poškodovani le še trije: Bernard Klemene, Pavlin in Drago Horvat. Drugi so zdravi in dobro razpoloženi. Z Jeseničani prvič igramo uradno tekmo in seveda so izkušenejši gostje favoriti. Vendar pa obljubljamo, da ne bodo lahko zmagali," je danes povedal sekretar H K. Bled Promolinea Brane Terglav. Na Jesenicah pravijo, daje v klubu razpoloženje mirno, vendar delavno. Trener Krikunov je v ponedeljek dal fantom dan odmora, kajti pretekli teden je bil za igralce zelo naporen. Vendar pa so v torek zjutraj delo zastavili s polno paro. "Edina skrb so poškodbe in bolezni igralcev, predvsem branilcev. Poškodovanemu Kožarju se je pridružil še Murajica Pajič. Mladi Aleš Kalan, ki se je na zadnjih tekmah vse bolj uveljavil, že nekaj časa stiska zobe in igra poškodovan. Tom Jug pa je v nedeljo nastopil dobesedno iz postelje, saj je preboleval angino. Ob tem je jasno, da Jeseničani odhajamo na Bled sicer borbeno razpoloženi, vendar previdni. Igralci se zavedajo, da je ekipa Bleda veliko močnejša, kot kaže uvrstitev na lestvici. Derbi je derbi, možnost za zmago imata obe moštvi. Gotovo pa je, da se obeta lepa in borbena tekma," pravi tehnični vodja Acroni Jesenice Branko Jeršin. # V. Stanovnik Začenja se namiznoteniška liga Kranj, 10. oktobra - Ta konec tedna se začenja tudi super slovenska namiznoteniška liga, v kateri bo igralo osem ekip v moški in šest ekip v ženski konkurenci. Ker je razpadel zvezni sistem tekmovanj, so se zvezni ligaši združili v super slovensko namiznoteniško ligo, član te lige pa je tudi ekipa kranjskega Merkurja. Kranjčani na prvem srečanju v ligi, kjer je favorit Kovina (prej Olimpija), gostujejo v Gornji Radgoni. • V. S. Pokal Kranja Kranj, 6. oktobra - Kegljači so se konec tedna pomerili na kva-litetnemn tekmovanju Pokal Kranja 91. Med 43 kegljači iz Gorenjske in Ajdovščine so bila najboljši Samo Vehovec (Triglav) z 922 keglji, Janko Karun (Sava) z 912 keglji in Vinko Simnovec (Triglav) z 906 keglji. Med 20 nastopajočimi ženskami pa so bile najboljše: Andreja Ribič (Triglav) z 446 keglji, Ema Zaje (Triglav) z 415 keglji in Zmaga Stegovec (Ajdovščina) s 405 keglji. # V. Stanovnik Gorenjsko prvenstvo v Sebenjah Tržič, 10. oktobra - Smučarski Klub Tržič pripravlja to nedeljo, 13. oktobra, gorenjsko prvenstvo v skokih za pionirje. Prvenstvo bo na 40-metrski skakalnici v Sebenjah, začelo pa se bo ob 11. uri. J. Kikel /O ljubljanska banka G0RENJC FORMU BANKA RIHRANKA SLOVENSKI TOLAR Zamenjava dinarjev v vrednostne bone oz. tolarje je bilo organizirano tako, da je bila večina sprememb na hranilnih knjižicah, tekočih računih, žiro računih, blagajniških zapisih, depozitih, kot tudi konverzija posojil, ki so v odplačilih, opravljena avtomatsko. Fizični prihod v banko je bil torej potreben le v primerih, ko je bilo potrebno zamenjati gotovino. Naj opozorimo, da je to danes (v petek, 11.10.1991) še možno v vseh bankah do 21. ure. Če boste želeli gotovino zamenjati po tem datumu, bo to mogoče še do konca oktobra v poslovalnicah SDK, vendar po tečaju Banke Slovenije za dinarje na dan menjave. Veliko imetnikov tekočega računa pa zanima, kako v prihodnje izpolnjevati čeke, zato si oglejmo primer: SO ljubljanska banka Gorsniska Banka a d Kranj PE Kran, Plaćajte za ta ček z računa št 51500-620-107 din — Z-.OOO^ OO z besedami upravičencu chtJt+ioi hlasr]*S 00/400 __________.A*i_/*vi Gt\4J*~y* t*** mnim ornnsii. drugo o* _»V___ Z^e»-v>_ *#«mm ,,.■■„, JI? QQDDQD3M0Sbc1?J' 9-----------_5 I—. __|----------- Gorenjska banka d. d., Kranj GLAS 26. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 11. oktobra 1991 Med izbranimi firmami na sejmu Slovenska kakovost -Slovenian quality v Kranju je velik uspeh dosegla tudi firma BPT Tržič, naš priznani proizvajalec posteljnine, prtov in dekorativnih tkanin. Za osem posteljnih garnitur iz damasta so dobili visoko priznanje SQ. To so garniture Dalila, Sara, Silva-na, Silvija, Daniela, Tulipani in Diana v dveh izvedbah. Predstavniki tega kolektiva, ki se sicer tako kot vsi tekstilni proizvajalci v Sloveniji ubadajo s problemi izgube jugoslovanskega tržišča, smelo in optimistično gledajo v prihodnost, saj 60 odstotkov vse proizvodnje izvozijo na konvertibilne trge Zahoda, ta delež pa še povečujejo. Prav zato izboljšujejo design in renovirajo barvno paleto svojih izdelkov, pripravili pa so tudi novo lično embalažo v obliki škatel raznih dimenzij, kjer ponujajo optimalno barvno usklajene garniture po-steljnin od jogi rjuhe, prevleke za blazino do prevleke za odejo ter garniture prtov s servieti. Intenzivno se pripravljajo tudi na bližajoči se sejem mode v Ljubljani, kjer bodo prikazali vrhunsko kolekcijo z motivi klasičnih starinskih vzorcev. Seveda so BPT-jevci poskrbeli za ponudbo nagrajenih izdelkov po vsej Sloveniji, tako da te izdelke nudijo v vseh boljših tekstilnih prodajalnah pri nas. V izložbah dvajsetih prodajaln skupaj z njihovimi izdelki na to opozarjajo posebne postavljanke, ki poudarjajo tudi SQ - znak visoke kvalitete. Posebno ugodne tovarniške cene pa vam nudijo v lastni prodajalni na Deteljici v Tržiču, ki so jo v ta namen tudi ustrezno preuredili. Zaželimo temu kolektivu čimveč uspehov v prihodnjem obdobju! Tekstilci se ne dajo iano... BPT Tržič je na sejmu SLOVENSKA KAKOVOST za svoje odlične posteljne garniture prejela kar osem priznanj SQ za najvišjo kvaliteto. je najbolj glasna - kvaliteta Zidane volje iz Žide Tako na udaru, pa vendar kar nekam skrita ostaja trgovinica ZIDA na samem začetku Tavčarjeve ulice, zraven hotela Evropa v Kranju. Lastnici Nada Šavs in Marjeta Zupane krivita za to še neurejeno fasado hiše, za katero (slabo) skrbe drugi. Toda, ne ozirajte se na fasado, mirno vstopite, kajti tu vas čaka prijeten lokal s polnimi policami vsega, kar potrebujete za vašega otroka od rojstva pa do šestnajstih let, in z balami izbranih najkvalitetnejših blag, pa naj bo to kot dih tanka prava svila ali topel lahek velur iz čiste volne za vaš najnovejši zimski plašč. Obe, Nado in Marjeto, dobro poznate, saj sta bili obe vrsto let prodajalki v Kokri. Nado je metrsko blago učila prodajati še poslovodkinja Polonca, zato se še danes ne more ločiti od bal in presrečna je, ko sama lahko izbira najboljše firme, ponuja najboljše blago, tudi uvoženo. Užitek je prodajati, če lahko res ponudiš najboljše kvalitete, skladne barve, da lahko kombiniraš na toliko možnih načinov. Danes so težki časi, ko bo še bolj prišlo do izraza geslo "nisem tako bogat, da bi kupoval poceni", kajti obleko, kostim, plašč bomo morali nositi po več sezon, to pa zdrži le resnična kvaliteta, vzorec brez letnice. Letos so za kostime spet v modi pepita vzorci, karo v vzorcu " Prince -de-Galles", kombinacija kara in gladkih volnenih blag ter dobrih mešanic. Naprodaj so tudi izbrane viskoze - teh je Nada to poletje prodala več, kot je pričakovala - ženski svet pa se kar ne more odtrgati od prelepih uvoženih naravnih svil za bluze in obleke za boljše priložnosti. Naj omenimo še dio-lene in kangarme za moške obleke, ženske kostime, iskane lahke velurje za zimske plašče VVoolmark kvalitete, volnene flanele. Ne smemo pa tudi mimo najnovejših blag - modnih plišev. Katera se oblači po modi, to jesen ne bo mogla brez kosa oblačila iz pliša. Nada jih ima v rožastih in kašmir vzorcih. In kaj vse nam nudi Marje-tin kotiček? Kot smo že rekli, vse za otroke, od rojstva do šestnajstih let. Od perila, majic do bund iz tetratexa, ki je ne-premočljiv, pa vendar zračen material. Za malčke bo tu pravi užitek izbirati, kajti toliko ljubkih "pajacev" skupaj, od onih mehkih iz bombažnega pliša, ki kar božajo, pa do onih za na sanke, bomo težko našli. Vse je kvalitetni bombaži, vse se do- bro pere. Kar se veliko pere: mora biti dobre kvalitete, pWl Marjeta in se tega tudi vedn0 drži, pa naj gre za spodnj' otroške hlačke ali trenirke, N jih ima za mladež, malo in ofl° večjo. Sicer pa, težko je našte' vati, veste. Najbolje bo, da gre' ste pogledat sami. Marjeta pra' vi, da ima za otroke vse, le vljev in nogavic ne. Žida je odprta vsak dan P° ves dan, od 8. do 19. ure, ob sobotah pa do enih. Zima ni več daleč, zato po smuči k PEKU III Tole pisano smučarsko bundo, ki jo nosi Majda, dobite v PEKU za Globusom za samo 1.524, Sonjin komplet za 4.386, Mihovo podloženo bundo pa le za 1.299 tolarjev. No, prav zato smo napisali tole reportažo. Obiskali smo namreč trgovino PEKO III v Kranju za Globusom, ki se je v zadnjem letu prelevila v predvsem športno trgovino, kjer bomo dobili vse za vse vrste športov, ki jih uganjamo Slovenci. Smučarija pa je pri nas, roko na srce, šport številka 1. Zato nič čudnega, da so se v tej Pekovi športni trgovini na letošnjo zgodnjo, pravo zimo že pripravili. Tu so smuči vseh vrst in velikosti, in kar je najpomembneje - po starih cenah. Kdor bo pohitel, jih seveda lahko ujame. In katere smuči imajo pri Peku za Globusom? Smuči prve kategorije, MBX, novo generacijo vrhunskih smuči, ki jih dobite za 8 do 9 tisočakov, potem skupina comprex RC, smuči najvišjega razreda za re- "T* " A" U ei eu je M trenutek Lepo jesen imamo, ni kaj reči, toda letos nam vseeno napovedujejo zgodnjo in hudo zimo. Sneg naj bi padel že konec oktobra, pravijo vremenarji. In Gorenjci ne bi bili Gorenjci, če ne bi takoj, ko kdo omeni sneg, pomislili na smučarijo, na zlikana krvavška smučišča, na Kranjsko Goro, Koblo, Stari vrh, kilometre in kilometre dolge tekaške proge proti Tamarju, po Sorskem polju... Izvlekli bomo smuči iz kleti, podstreh, pregledali vezi, pancerje. So še prav? Ugotavljali bomo tudi kdo iz družine mora vendar dobiti nove smuči, čevlje... Marker okovje za manj kot tisočaka. lativno dobre smučarje in za tekmovalce po ceni od 3 do 6 tisočakov. Tu so seveda tudi smuči za otroke in odrasle, ki prvič stopajo na smučke: gre za skupino ULTRA, dolžine od 175 do 190 cm, po 1.490 tolarjev. In seveda otroške smuči za tiste, ki so že vajeni smučanja; njim je namenjen Elan Conten-der sistem po 1.910,40 tolarjev. No, tudi malčki ne bodo ostali brez smuči, zanje bomo kupili one najmanjše smučke, s katerimi jih bomo spuščali z domačega grička; samo 98,80 tolarja bomo odšteli zanje. Tudi poceni smučarska očala za najmlajše boste te dni lahko kupili pri PEKU: za znamko Carrera boste odšteli prav toliko, kot za smučke, 98,80 tolarjev. Imajo pa pri PEKU za Globusom naprodaj tudi uvožene smuči. Trenutno so to vrhun- ske smučke Salamon "Equipe 9000" po 8.800 tolarjev. Z vezmi so bili zelo dobro založeni, toda navdušeni smučarji, ki vedo, kdaj je pravi trenutek za nakup, so jih že veliko pokupili, tako da je trenutno malce manjša izbira, bodo se pa z njimi v kratkem še založili. Trenutno pa dobite pri PEKU vezi marker za 883,20 do 925,30 tolarja za malo manj zahtevne smučarje. Dobili pa bodo še kvalitetne vezi Salamon in Tvrolia, ki bodo še vedno po zelo ugodnih cenah. Uvoz bo močan, obetajo, saj napovedujejo kompletno ponudbo smučarskih programov svetovno znanih firm, kot so SALAMON, ATOMIC IN ROSIGNOL, pa tudi tako zelo iskane zložljive smučarske palice, ki jih iščejo planinci, bodo dobili: Elanove, ki se enkrat zlože in dva tipa Atomicovih, ki se dvakrat zlože. Od 1.000 tolarjev naprej bo cena. Kar se tiče smučarskih čevljev, imajo pri PEKU za Globusom trenutno malo manj izbire, so pa poceni: za otroke se dobe že od 1200 tolarjev dalje, za odrasle pa od 1.400 tolarjev naprej. Najkvalitetnejši Salamon pancerji veljajo 4.300 tolarjev. Ne smemo pa pozabiti tudi na smučarska oblačila. Tudi ta dobite po zelo ugodnih cenah: smučarski kombinezon Toper za mladino dobite že za 2.500, smučarski komplet za odrasle, hlače in bundo Elkroj pa za 4.300 tolarjev. Sicer pa imajo izredno poceni ponudbo podloženih zimskih bund: moško dobite že za 1.299, žensko pa za 1.500 tolarjev. Pri PEKU pa niso pozabili tudi na pletenine: dobro so založeni s poceni puloverji iz Angore, z bombažnimi trenirkami (ženske dobite že za 990 tolarjev), svilenimi ogrevalnimi trenirkami, otroškimi trenirkami, majicami s kratkim rokavom, ki jih nosimo leto in dan in še in še bi lahko naštevali. Saj res, tudi izredno zanimive bombažne bluzone smo videli oni dan na PEKOVIH obešalnikih v spodnjem delu prodajalne. Seveda pa bodo vse leto založeni tudi s teniškim programom, saj se bo ta šport iz odprtih igrišč čez zimo preselil v pokrita; navdušenci brez njega pač ne morejo. Naj povemo, da so pri PEKU III dobro založeni z vsem teniškim programom, z žogicami, loparji, trenerkami in drugimi tenis oblačili. Ne smemo pozabiti omeniti izredno ugodnega nakupa Snauwa-ert loparjev; te dni jih pri Peku dobite že za 2.690 tolarjev. Zima bo odprla tudi drsališča: pri PEKU III so že dobili prvo pošiljko drsalk. Trenutno imajo naprodaj dekliške in ženske drsalke do št. 42 in fantovske do št. 30. V kratkem pa dobe tudi moške drsalke do št. 46. Samo po sebi pa je razumi)1: vo, da bo PEKO vendarle ost* pri čevljih. PEKO III ima stalno v ponudbi vse vrste športni čevljev, teniških, dvoranskih ' jogging copat vseh veliko« ' Cene so različne glede na n membnost in kvaliteto. Še ve no tu najdete tudi tako itTie{^ vano standardno športno ob tev oziroma obutev za PT?\ čas. Ni salonarjev, ni m< rost« čevljev, so le za šport, za p čas in sproščeno hojo. f In da ne pozabimo: prav K so dobili v prodajo veliko 'z . ro gumijastih škornjev, uvoz ^ Češke, ki ne smejo manjkat' nobeni omarici s čevlji. Z* ■JT jo v dežju, za gobarjenje, za sta najhujša kasna jesenska . zimska jutra, ko nas pred 0 hodom v službo preseneti sfl z dežjem, ko je vsa cesta e^ sama luža. Noben drugačen velj ne zdrži, kot prav tak *. ( renjc. Poceni so, otroške do D ^ 7_a 387,60, za odrasle pa od » tolarjev dalje. J Skratka, PEKO III je ena vgrajen ima mikrofon in zvočnik, dodane so nove funkcij?« nanjo je moč priključiti tudi tiskalnik, ki izpiše porabo. RaZ" vili so tudi tako imenovano hibridno garnituro, za tiste, ki ne potrebujejo vseh funkcij. Konec leta pa bo v prodaj1 Inteligentni dom, saj morajo z Gorenjem na trg poslati gosp0' dinjske stroje s senzorji. Q£J namreč za zasebni telefonsk1 sistem za nadzor stanovanjske hiše, z možnostjo programi^' r.ega vključevanja gospodinj' skih strojev, centralne kurjave itd, ob naši prisotnosti ali na daljavo. Tako lahko po tele'0' nu pokličemo domov in pr'žJ5e' mo luči, če se bojimo vIomi'c v prazni hiši, nato pa luč ce nekaj časa ugasnemo. ek, 11. oktobra 1991 MALI OGLASI, OGLASI 29. stran (mmmmmmLAB NOVO • NOVO • NOVO • NOVO in hobbij program L OPREMA IN HRANA ZA MALE ŽIVALI VSE ZA VAŠ AKVARIJ OD PONEDELJKA 7.10.1991V KLETI VELEBLAGOVNICE GLOBUS HELIOS Domžale, d.o.o. 0$ (TJ VAL - vodni lak za parket • TESAROL AKRIL v 7 odtenkih • DOMFLOK - večbarvni premaz za zid Predstavitev in svetovanje na sejemskem prostoru 14., 15. in 16. 10. 1991 ob 11. in 16. uri. Ves program lakov, barv in premazov dobite po sejemskih cenah -do 30 % ceneje pri (fyChemo ^©IMlKIon^IEnGLAS p.o.KRANJ Kranj - Labore tudi na Gorenjskem sejmu • prodaja vozil Renault z dobavo takoj tudi po sistemu staro za novo, • prodaja vozil Škoda, • dodatna oprema s sejemskim popustom, • cenitve rabljenih vozil tudi na sejmu v ponedeljek, 14.10., in torek, 15.10., od 12. do 16. ure. AVTO VIC - MUH* VOZNIH KOflOSKfl 5 ( HOTĆL CJKINfl ) cel. SI3 - 650 Int. SIS 388 - 60C - Teoretično In praktično Izobroievonje - Izposojo ošabnih avtomobilov. vožnje porok 2 voznikom In Vldeo kamero. - R€NT-fl - CRR - AVTO ŠOLA VIKTOR RAZPISUJE TEČAJ CESTN0PR0METNIH PREDPISOV, KISE BO ZAČEL V PONEDELJEK, 14.10.1991, OB 16. URI V PROSTORIH SREDNJE GRADBENE ŠOLE, CANKARJEVA 2(CENTER MESTA KRANJA). INF. PO TEL. 324-746 MflUOCLflSI @217-960 Prodam nove plastične BLATNIKE za R 4 *g 216-153_16761 APARATI STROJI Prodam nov OVERLOCK, znamke Babv Lock. fl? 216-153_16758 IZPOSOJA videokamer. Enostavna uporaba, fl? 241-265_17107 Prodam termoakumulacijsko PEČ, 2.5 kW. flf 70-079_17334 OVERLOCK Pfaff, nov, z garancijo, prodam, fl? 215-650_17338 Prodam KOSILNICO Laverda. Bidar, Adergas 24, Cerklje_17339 Prodam malo rabljeno sobno PEČ K up-persbusch.fl? 215-774_17341 Prodam novo PEČ za etažno centralno kurjavo, fl? 311-590_17350 Prodam BETONSKI MEŠALEC, fl? 632-011_17351 Prodam črno-bel TV s sobno anteno. fl? 328-480, po 20. uri_17363 Poceni prodam moderni SEŠTEVALNI STROJ. fl? 214-927_17380 Prodam MLIN za sadje, PEČ na olje in C1RKULAR. fl? 241-483_17404 Mizarsko KOMBINIRKO Mio Standard, prodam. fl? 11-122_17408 PEČ za centralno ogrevanje, 25.000 ccal, brez bojlerja, rabljena, ugodno prodam. g» 061/815-006_17411 AEG termoakumulacijsko PEČ, 3 kW, prodam. Ljubljanska 15, Kranj 17414 Prodam PEČ Kuppersbusch za etažno centralno, fl? 327-187_17421 Ugodno prodam nov oljni GORILEC. fl? 324-538_17422 Rabljen kombiniran ŠTEDILN I K, pro-dam. flf 241-398, zvečer_17429 Prodam HLADILNIK. Krumpestar, I. Hribarja 9, Cerklje_17441 Ugodno prodam termoakumulacijske PE-Čl. *g 214-924_ 17447 Prodam GLASBENI STOLP Tensai. Ce-na 500 DEM, fl? 77-705_17448 Prodam INFRA PEČ Blitz, nemška, eko-nomična. Kovor 74_17460 Prodam nov AVTORADIO, 6-mesečna garancija, fl? 70-441 17471 Prodam 2 ŠTEDILNIKA; Kuppersbusch, el. + plin, fl? 68-035_17473 Prodam rabljen ŠTEDILNIK Calorex. ■g 622-629_17495 Prodam PRALNI STROJ Gorenje in HLADILNIK z zamrzovalno omaro, fl? 78-798_17528 AVTORADIO Sparkomatic, digitalni. prodam. fl? 311-001_17531 Poceni prodam dve termoakumulacijski PEČI. fl? 40-114_17532 Prodam VIDEOREKORDER ali menjam za Player. fl? 325-352_17538 Prodam dobro ohranjen HLADILNIK. Cena 800,00 din. Kvas, Ljubljanska 14, Kranj, fl? 311-565_17539 Industrijski ŠIVALNI STROJ Singer, prodam, fl? 212-907_17560 Prodam TRAKTOR Torpedo 55. fl? 73-580_17586 Prodam Sata PIŠTOLE in DIZE. fl? 78-971_17594 Prodam PRALNI STROJ Obodin, v okvari. Zg. Bitnje 67_17602 Prodam .PUHALNIK Grič, z elektromo-torjem 7.5 kW. fl? 74-859_17605 Prodam tračni ZGRABUALNIK, Sir. 165 cm. fl? 74-859_17606 Prodam ohranjen barvni TV Gorenje Kerting. fl? 49-505_17608 Prodam nov MOLZNI STROJ Virovitica, ceneje, fl? 421-578_17613 Poceni prodam dve trajnožareči PEČI. ■ fl? 84-225_17618 PRALNI STROJ Gorenje, prodam za 20.000 SLT. fl? 45-377_17627 Prodam novo PEČ Kuppersbusch, rjave barve, fl? 64-022_17631 Prodam industrijski OVERLOCK. fl? 57-229_17635 Poceni prodam novo PEČ na trda goriva, lOkVV.fl? 31 1-526_17666 Ugodno prodam električni ŠTEDILNIK Gorenje, fl? 217-956__17667 Prodam ŠTEDILNIK Kippersbusch. fl? 422-181_17697 Prodam PUHALNIK za seno in cevi. fl? 422-18J_17698 Prodam TRAKTOR Torpedo TD 48 Adriatic, 40 delovnih ur Janez Zalaznik, Tunjice 20, Kamnik_17699 Ugodno prodam PRALNI STROJ Gorenje, v okvari, fl? 70-191 17709 GLASBILA i ROBINSON *y club TRŽIČ \ DETELJICA >-J tel.:52-266 v četrtek, 17.10., ob 21. uri nastopa ALEKSANDER MEŽEK OBVESTILA J & J rv, video. HI-FI. servis Popravljamo vse vrste TV, VIDEO in HI-FI NAPRAVE, fl? 329-886_ 16355 ŽALUZUE, LAMELNE ZAVESE. RO-LETE, lahko naročite: Roletarstvo Nogra-šek, Milje 13. Šenčur, fl? 43-345 (delav-nica) ali 061/50-720_16370 OBNOVA trakot za tiskalnike. Naročila na fl? 061/576-078 16398 MONTIRAM 15.00 din. fl? : Prodam suha bukova DRVA. Glinje 14, Cerklje Prodam suhe smrekove PLOHE. Krakov- ska 27, Voglje_17407 Prodam večje količine OPEČNEGA ZDROBA. primeren za toplotne izolacije, hleve ipd, fl? 061/815-006_17412 Prodam BAKER za žlebove in kljuke. fl? 47-837, Naklo_17449 Prodam PUNTE in BANKINE. Jenko, Podreča 42, Mavčiče_17466 Prodam "A" LESTVE in VIJAKE za škarje, fl? 51-458_17469 Ugodno prodam 750 kosov STREŠNIKOV rolc. fl? 68-733 17472 Prodam GRAMOFON in PLOŠČE. Je-lovska 10. Boh. Bistrica_17485 Prodam 32-basno klavirsko HARMONIKO, fl? 218-930_17590 Po zmerni ceni prodam novo VIOLO in VIOLINO. Franc Šimenc, Betonova 38, Kranj - Kokrica 17683 Prodam PIANI NO Belarus, star I leto. fl? 40-558_17688 GRADBENI MATERIAL Zaradi adaptacije hiše poceni prodam rabljeno kompletno OSTREŠJE s kritino špičak, dim. 10 x 12 m. Dobardžič, Koro-ška 16, Kr. gora_17343 Prodam več novih VRATNIH KRIL ma-hugonij. fl? 214-927_17381 Rabljena OKNA in VRATA, prodam, fl? 75-271 173S4 Prodam rabljeno OPEKO 75-835 zidak, fl? 17493 Ugodno prodamo talno in stensko PLU- TO. fl? 217-061_17509 Ugodno prodam 8.5 kub. m. TERVOLA. fl? 218-640_17582 Zelo ugodno prodam orehov FURNIR. fl? 78-971_17595 Prodam 570 novih, siv ih STREŠNIKOV Dravograd fl? 48-580_17638 Poceni prodam 30 vreč PERLITA za fasa-do. fl? 422-311__17660 Prodam 12 m novih pocinkanih ŽLEBOV, fl? 222-762_17685 Nujno prodam TRAMOVE za ostrešje. fl? 214-529, po 18. uri_17710 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM matematiko fiziko, za OŠ inSŠ. fl? 43-131_17285 INSTRUIRAM matematiko za vse stopnje fl? 310-803_17340 Tujka INSTRUIRA in PREVAJA nemščino (PC). fl? 312-520_17364 TEČAJI za uporabo PC: Dos, Basic, WS + program, fl? 622-700_17369 Ibis TEČAJI nemščine, španščine, angleščine, fl? 323-892_17501 POMAGAM pri težavah začetnega šolanja, fl? 328-010, Darja_17653 Iščem INŠTRUKTORJA za orglice, fl? 061 612-354, Janez_17711 IZGUBLJENO Najditelja prosim, da mi izgubljene DOKUMENTE 7. 10. 1991 vrne na naslov. Nagrada !fl? 218-219 17713 KUPIM Kupim I teden dni staro TELIČKO, rjavo lisaste pasme, fl? 421-596 17325 Kupim 20 kosov rabljenih SALONI-TNIH PLOŠČ, fl? 78-730_17385 Kupim rabljena GARAŽNA VRATA, fl? 422-024 17393 Kupim SADJE za predelavo zvečer LOKALI MOTORJI KOLESA Prodam APN 6. 68-682 Informacije na stiskače 16-153 Fiocchi. Cena 16760 IZPOSOJA Videokamer! Enostavna upo-raha'fl? 241-265_16848 SKRBIM za grobove na kranjskem pokopališču, flf 48-067_17247 ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne ZAVESE - naročite na fl? 75-610 17337 Trio nudi GLASBO za ohceti. 70-015 17346 Novo v Lescah. Trgovina z AVTODELI Coral. Ugodne cene!_17388 AVTOKLEPARSTVO - Branko Lacko, Bevkova 37, Radovljica, fl? 75-807 - vam NUDI SVOJE USLUGE. Plačljivo z boni_17433 ŠIVAM krila po meri. fl? 214-706, po 14. uri 17435 stalno 17443 Koča "Ermanovec" v oktobru ODPRTA, fl? 695-066 ZIDARSKO - FASADNA dela opravimo hitro, solidno in poceni! Informacije na fl? 328-526_17458 Opravljam PREVOZE s kombijem 8 + I sedež, fl? 323-522_17481 MONTIRAM centralne kurjave, fl? 65-817, zvečer_17486 ČISTIM itison, tapison, oblazinjeno pohištvo, fl? 632-437_17487 POLAGAM keramične ploščice, fl? 65-705_17488 Razlaščenim nudimo POMOČ, fl? 311-828, popoldan_17497 POZOR! Nastavitev vplinjača na vašem vozilu pred zimo! fl? 632-385 17546 GARAŽIRAM jahto ali kamp prikolico. fl? 633-752_17550 MONTAŽA i n POPRAVILO TV anten! fl? 45-742 ali 215-146_17629 RVT SERVIS Gorenje, Samsung. "Orbite r", fl? 216-945_17658 Kvalitetno izdelujem SMETNJAKE in ŽEBLJE, fl? 326-426_17672 SKRBIM za grobove na kranjskem poko-pališču. fl? 48-067_17675 Računalniški program za trgovino, fl? 48-249_17691 Sprejmem vsa ZIDARSKO - FASADER-SKA dela. Jerinič, Alpska 13, Bled, flf-78-947 1770"? 65-411, 17479 Kupim domač jabolčni MOŠT. Lesce, fl? 75-523_17508 Kupim GRADBENI LES. fl? 212-907 _17559 CITROEN GS, GA, CX, BX, Visa, nevo-zen, kupim, fl? 691-946_17599 Kupim do 10 dni starega TELETA simen-talca. Ilovka S, Kranj, fl? 217-062 17603 Kupim AVTOSEDEŽ za otroka. flf 328-733_17624 Kupim STROJČEK za popravilo nogavic. fl? 213-612_17706 Kupim do 30 dni starega TELETA, fl? 061/613-097 17712 V Kranju vzamem v najem PROSTOR, do 20 kvad. m., s sanitarijami, za mirno obrt fl? 57-910_17431 Zelo dobro vpeljano TRGOVINO AVTO-DELOV, v Tržiču, prodam po zelo ugodnih pogojih, fl? 323-277, vsak dan, do 9. ure. v soboto in nedeljo, ves dan 17434 Večji PROSTOR, z idealno lego, prime-ren za ekskluzivni trgovski lokal, oddam v najem, v centru Kranja. Informacije na fl? 061/213-654_17514 V strogem centru Kranja oddam več poslovnih in trgovskih PROSTOROV, fl? 217-895_17545 Najamem veliko KLET ali MLIN. Šifra: TAVERNA 17686 Ugodno prodam CTX 80, letnik 1989. fl? 218-423_17261 Prodam ATX 50, z veliko estetske dodela- ve. fl? 50-113_17332 Ugodno prodam TRICIKEL, registriran, fl? 422-565 _ 17355 Žensko gorsko KOLO Rog, prodam za 7.000 din. fl? 325-258 17386 Prodam malo vožen AVTOM ATI K fl? 217-624, Zehec_17503 Nujno prodam APN 6, letnik 1986. fl? 242-517 17567 OTROŠKA OPREMA Prodam belo ZIBKO 85-351 dodatki, fl? 17470 Ugodno prodam kombiniran otroški VOZIČEK fl? 213-177_17616 Poceni prodam otroško POSTELJICO z jogijem. » 215-351 17708 OSTALO Prodam KAMP PRIKOLICO Treska 380 Cena 1.200 DEM. Janko Maček, Podhom 45, Zg. Gorje_17265 Prodam 300-litrski hrastov vinski sod. fl? 311-590_17349 Prodam poročno OBLEKO, štev. 38. fl? 622-451_17366 Prodam ali menjam FLIPERJE in VI-DEO IGRE, fl? 801-113_17392 Prodam dekliško OBHAJILNO OBLE-KO. fl? 45-327_ 17400 Prodam ustrojene ZAJČJE KOŽE fl? 45-327 17402 Prodam nove SODE, 200 olje.fl? 212-191 za kurilno 17426 Ugodno prodam KNJIGE za 7. razred OS. fl? 311-888_17464 Prodam zložljiv invalidsk i VOZIČEK fl? 58-104_17468 Prodam AVTOPRIKOLICO s cerado, 2 x 1.3 x 1 m. fl? 41-695_17477 Prodam GAJBICE. Frelih, Posavec 64, Podnart_17533 Prodam bukova DRVA. Vidic, Zg. Besni-ca 66_17543 Avtomobilsko PRIKOLICO, prodam za 9.000 din, fl? 47-850_17566 Prodam suha bukova DRVA. Tomo ne, Sp. Danje 23, Sorica 17576 Prodam več kub. m. ZEMIJE. flp 324-914_17580 Prodam nemško POROČNO OBLEKO. flf 43-069_1 7598 Prodajam ploščate SPONKE za broške. fl? 621-686_17641 Plastično CISTERNO, 1.500-litrska, prodam po zelo ugodni ceni. fl? 311-018 _17669 Prodam JAKNO iz polarne lisice. Zlato polje 2/b, Kranj 17692 PRIDELKI Prodam KORUZO za silažo ali koruzne STORŽE. Janez Krivic, Zgoša 22, Begu-nje, fl? 73-232_17009 Prodam MAČEHE in KRIZANTEME. Konc, Mošnje 37, Radovljica, fl? 79-943 17258 Prodam JABOLKA za mošt.1 43^97 17328 Prodam APN 6 S. 216-809 17568 Prodam novo moško dirkalno KOLO. fl> 64-132 17612 Prodam JABOLKA in KROMPIR. C. T. Fajfarja 35, Cerklje _17336 Prodam MAČEHE za ok ras grobov. Po-ženik 13, Cerklje_17354 Prodam MAČEHE. Slavka Mam, Barle-tova 8, Cerklje_17415 Jedilni KROMPIR prodam po 5.50 din za kg. fl? 70-164 17500 GLAS 30. STRAN MALI OGLASI, OGLASI Petek, 11. oktobra 1991 PODJETNIKI, OBRTNIKI! Če ste ustanovili podjetje, postali obrtnik ali pa je to že za vami, pa še vedno nimate ustrezno rešenega vodenja računovodstva oziroma poslovnih knjig, se obrnite na SCONTO d. o. o. Srednja vas 108,64208 Šenčur, tel.: 41-240 kjer vam bomo strokovno in po konkurenčnih cenah vodili računovodstvo, poleg tega pa nudili tudi vse potrebne nasvete v zvezi s poslovanjem. Auto-Krainer CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 162, TEL.: 0943-463-21419 • SERVIS • NADOMESTNI DELI • KAROSBRUSKI DELI • MEHANIČNA POPRAVILA • KLEPARSKA POPRAVILA • LAKIRANJE DODATNA OPREMA SPOJ LE RJI . SPREDNJI, ZADNJI STREŠNI, ALUMINIJASTA PLATIŠČA. AVTORADMI + AVTOZVOCNIKI, SPREDNJA MASKA Z ŽAROMETI -GRETJE NA MESTU«, OKRASNE ČRTE MEOLENKE + DOLOE LUČI AVrOPREPROOE - TUDI IZ GUMIJA SEDEŽNE PREVLEKE, SNEŽNE VERIOE, OUME VSEH VRST SONČNE STREHE ITD... VELIKA IZBIRA NOVIH AVTOMOBILOV /A i cifconDTkic rckic \^^%JwlJ EKSPORTNE CENE GOVORIMO SLOVENSKO STANOVANJA V najem oddam SOBO, s centralnim ogrevanje in kopalnico. Ostalo po dogovoru, flf 323-656 17218 Prodam 2-sobno STANOVANJE na Pla-nini, s centralnim ogrevanjem in telefo-nom. flf 327-003_17219 Lastniško 2-sobno STANOVANJE, 57 kvad. m., s centralnim ogrevanjem in te-lefonom. ugodno prodam, flf 620-354 Ugodno prodam dvosobno STANOVANJE v Kranju, flf 46-030 Dvosobno STANOVANJE v Kranju vza-mem v najem, flf 213-713 17260 Zamenjam družbeno I-sobno STANOVANJE na Planini II., za večje. Nudim nagrado! flf 217-271, int. 340, dopoldan ali 328-061, po 18. uri_17401 Nujno vzamem v najem manj/Se STANOVANJE ali GARSONJERO, v Kranju. Informacije na flf 215-208 17410 V najem oddam opremljeno 2-sobno STANOVANJE, flf 326-820_17474 Na Bledu oddam SOBO s posebnim Vho dom. flf H6I/332-832 _17634 Najamem I-sobno STANOVANJE v Kra-nju. flf 327-158 17656 l-sobno STANOVANJE menjam za enako v Kranju, flf 310-738 17695 Oddam SOBO. Štern flf 311-419 VARSTVO V popoldanskem času VARUJEM otroke; lahko občasno, flf 215-701, zvečer 16685 Dojenčka sprejmem 215-932 v VARSTVO. Prodam SADIKE ligustra za živo mejo. Vovk, Boštjanova 4, Lesce, flf 74-005 Prodam 300 kg krmilnega KORENJA in 50 kg FIŽOLA flf 633-901_17583 Prodam jedilni in krmilni KROMPIR ter semenski KROMPIR dezire in jerla. Kern, Sr. vas 48, Šenčur_17642 Poceni prodam krmilni in semenski KROMPIR dezire in jerla. flf 329-046 Ugodno prodam KROMPIR za ozimnico - bintje in dezire. flf 422-793, Likozar Prodam silažno KORUZO. Blaž, Zg. Brnik 51. Cerklje__17687 Prešam SADJE za mošt. flf 422-147 Prodam silažno KORUZO. Praprotna polica 3, Cerklje 17714 Ugodno prodam večjo količino razno« barvnih MAČEH. Aljančič Franc, Ko-vor 9, Tržič, flf 57-926 POSESTI Prodam KOLESA za prikolico in STE-KLO, 4 mm. flf 421-699_17491 Prodam suha mešana DRVA in KO-STRUNA. Bašelj 18, Preddvor 17524 Prodam 4 mesece starega TELIČ KA in več metrov suhih DRV. Ržek, Gorenje brdo 12, Poljane, flf 65-444_17544 Prodam el. ŠTEDILNIK in moško OBLEKO, št. 42. flf 311-141_17609 Prodam R 4 GTL, letnik 1986 in KRAVO ali III ICO flf 78-366_17610 Prodam DIANO, letnik 1978 in KITARO Fender z ojačevalcem, flf 40-685 17633 Prodam brejo KOBILO haflinger, A rodovnik, stara 3 leta, zna voziti in se jahati ter obžagan LES za brunarico. Korošec, Koprivnik 29, Boh. Bistrica 17649 Prodam dvokrilna, zasteklena GARAŽNA VRATA, dim. 2.86 x 2.57 m in SURP Veplas, dolž. 320 cm, volumen 180. flf 691-321 17684 VOZILA DELI Z R 4 prodam PRTLJAŽNA VRATA in ODBIJAČE, flf 81-352_17387 Prodam dva R 4 za rezervne dele. flf 325-556_17399 Prodam MASKO za tovorni avto TAM. flf 45-158_17463 Prodam RO 80, za rezervne DELE. flf 242-718_17518 Za rezervne DELE prodam Lado 1200. flf 242-718_17519 Prodam Z 750, vozna, za dele. Beleharje-va 47, Šenčur_17541 Dolge LUČI za avto, nove, prodam, flf 312-236 17628 Prodam kipar VENTIL - SVEČO, 4 stopnje, flf 421-550_17630 Prodam rosfrei VLEČNO KUUKO za Golf. flf 217-604 17715 Prodam zazidljivo PARCELO v Zireh. flf 622-906_17370 Menjam GARAŽO v Šorlijevem nas. za Zl. polje, flf 213-031 17376 TRAVNIK v Kamni gorici, ugodno pro-dam. flf 74-706__17379 Prodam PARCELO za vikend, 400 kvad. m. flf 325-543_17424 Prodam GOZD na Pivki. Rihtaršič, Bo-hovek 3, Kranj_17451 Novo montažno pločevinasto GARAŽO, prodam, flf 633-752_17551 V Tunjicah prodam 1.5 ha GOZDA, flf 422-024 17596 PRIREDITVE ' GLASBO za ohceti, nudila glasbenika. flf 421-828_16925 HAZNO PRODAM i'rodam silažno KORUZO in jesenove PLOHE. Trg Davorina Jenka 5, Cerklje _17323 Prodam 3 lesene STEBRE za kozolec in staro stensko URO. Poženik 13, Cerklje _17356 Prodam raztegljiv KAVČ in 4 GUME za Jugo 45. flf 78-823 17483 Prodam 1 teden dni starega BIKCA si- nArsu m mentalca in bol jedilni KROMPIR. Jože VOZILA Dežman, Lahovče 61. Cerklje 17704 ___________ STAN. OPREMA Ugodno prodam staro POHIŠTVO za 2-sobno stanovanje, v Kranju. Informacije na flf 061/40-582, popoldan ali zvečer 17357 Prodam kotno SEDEŽNO GARNITU-RO. Malešič, Moša Pijade 11, Kranj 17358 Prodam POMIVALNO MIZO z omarico. flf 218-108_17372 Pisarniško MIZO, prodam, flf 84-058 ali 74-663 17389 Prodam nov JOGI in 2-delni posteljni VLOŽEK, flf 211-328_17457 Prodam pomivalno KORITO z omarico, flf 421-699 17490 Ugodno prodam nov WC KOMPLET, svetle barve, flf 50-825_17496 Za 1.000 SLT prodam starejšo 3-delno OMARO, flf 45-056 17671 Prodam Z 750, letnik 1980, registrirana do avgusta 1992. flf 45-600 16955 Poceni prodam 126 BIS, letnik 1991. flf 45-570 17272 Prodam Z 128, letnik DEM. flf 45-532 1986. Cena 3.200 17297 SPORT Jadralno PADALO z opremo zamenjam za Z 101. flf 78-403_17482 Nove SMUČI Elan RC-X, 185 cm, pro-dam. flf 217-976 17578 SANITHERM Handels Geselschaft m.b.H. Grosshandel fur Heizung, Luftung, Sanitar 9500Villach • Emil-v.-Behring-Strasse 17 tel: 04242/42727 - Serie • Fax: 04242/42727/32 Po konkurenčnih cenah vam nudimo vse vrste ogrevalnih sistemov na trda, tekoča in plinasta goriva; alternativni viri ogrevanja, klimatske naprave, sanitarna oprema znanih proizvajalcev. Govorimo slovensko! SVETUJEMO, KONSTRUIRAMO, IZVAJAMO Prodam Z 101 GT 55, letnik 1987, delno karambolirana. Britof 329, Kranj 17299 Prodam JUGO 55, letnik oktober 1989, garažiran, 26.000 km. flf 215-578 17322 Ugodno prodam JUGO 45 A, letnik ma-rec 1987. flf 802-048_17324 GOLF diesel, rdeč, letnik 1988/89, pro-dam. V račun vzamem cenejše vozilo, flf 323-387_17326 Prodam 126 P, letnik december 1985, 50.000 km. flf 73-060_17327 Prodam LADO Riva 1300, letnik 1987. Kovač, flf 213-338 17330 Ugodno prodam Z 750, letnik 1985. Zev-nikova 7/b, Kranj 17331 Poceni prodam JUGO 45, letnik 1990. Sučeva 9, Kranj_17333 Prodam ali menjam po dogovoru, GOLF, letnik december 1980. flf 45-128 17342 Prodam FIAT 126 P, letnik 1989 flf 217-032_17344 Prodam CITROEN GS, letnik 1980, garažiran. flf 217-030_17345 Prodam OPEL KADETI" 1.3, letnik 1984. flf 70-456 ali 70-015 17347 Prodam MERCEDES tnik 1974. flf 861-321 1-13 kesonar, le-17353 Poceni prodam LADO, letnik 1980, registrirana, flf 41-044_17359 OPEL MANTO, letnik 1979, prodam. Rajhard, Lancovo 50/a, Radovljica 17360 R 4, letnik 1983, prodam za 1.900 DEM. flf 68-293_ 17361 Proam SUBARU 12 Justy 4 VW, letnik 1987. flf 633-929 17362 Prodam LADO Samaro, 22.000 km. flf 801-371 letnik 1989, 17365 Prodam JUGO 55, 74-018 letnik 1988. 17368 RENAULT 19 CHAMADE R 19 ŽE OD neto ATS 114,697.- (PROSTO DO MEJE) MOTOR - MAYERHOFER BELJAK/VILLACH, DRAUBODENVVEG 21 RENAULT Ta| 9943-4242-23670 DODATNA OPREMA* NAD. DELI • DELAVNICA« UGODNA VOZILA Z 101, letnik 1986, prodam za 3.700 DEM, flf 620-941_17371 R 4, letnik 1983, z avtoradiem, reg.. pro-dam. flf 68-293 _17373 Prodam Z 750, letnik 1974. Košir, Fran-kovo 91, Šk. Loka 17374 Prodam karamboliran BMW 1602, letnik 1970. flf 631-656_17375 Z 128, letnik 1987, dobro ohranjena, modre barve, prodam za 4.000 DEM flf 73-364_17377 Z 750, letnik 1984, registrirana do julija 1992 in SEDEŽNO GARNITURO," stara 2 leti, prodam, flf 83-848_17378 Prodam LADO Niva, 45.000 km. flf 75-271_17382 Prodam CITROEN AX. letnik 1988. Sa-jovčevo nas. 4, Šenčur 17383 Z 750, letnik 1981, prodam za 1.100 DEM, flf 632-757_17390 Prodam Z 750. letnik 1981. Virmaše 104, Škofja Loka__17391 Ugodno prodam FIAT 126 P. letnik 1977, registriran in obnovljen, flf 061/614-137 Prodam Z 750. letnik 1985, registrirana do marca 1992. flf 632-901 17395 Poceni prodam Z 101 GTL 55. letnik 1986. registrirana do junija 1992, dobro NOVA TEL. ŠT. 328-540 HAJKO KNIFIC Tončka Dežmana 4. Krani Prodam VW 1200 in rezervne DELE flf 64-358. popoldan_ 17492 GOLF diesel, letnik 1987, ohranjen, prodam, flf 631-364 17494 Prodam ali menjam R Fuego GTS, letnik 1983. flf 802-574 17498 Prodam Z 101, letnik 1989. flf 621-807 _17499 Prodam Z 101, letnik 1978. Ropret, J Pu-harja2, Kranj 17502 Nudimo vse vrste finančno - računovodskih storitev zasebnim podjetjem! Tei.: 064/242-207 Prodam JUGO 45, 41-543 letnik 1985. flf 17504 ohranjena, tena 3.500 DEM. Seger, Cankarjeva 31 /a, Radovljica 17396 Prodam TAM 2001. Pintarjeva 2, Kranj -Cirče_17397 Prodam ALFO 33 1.5 TI, letnik 1987 flf 311-170 17398 Terenski avto ARO 4x4, letnik april 1989, 28.000 km, rdeč, prodam za 8.500 DEM, flf 061/738-877_17405 OPEL Kalibra 16 V, črne metalne barve, star 6 mesecev, prodam, flf 077/775-347. od 8. do 15. ure ali 077/776-855, po 15. uri_17409 R 4, letnik 1991, 800 km, prodam. Cena po dogovoru, flf 325-874 17413 FORD ESCORT 1.8 diesel, letnik sep-tember 1991. prodam, flf 212-418 17416 Prodam Z 750, letnik 1983. flf 66-687 _17417 126 P, letnik 1987, registriran do septembra 1992, prodam za 2.900 DEM. flf 75-521_17418 Prodam GOLF JXD, letnik 1986, garaži-ran, prevoženih 70.000 km. flf 57-089 _17419 Ugodno prodam SIMCO 1000. letnik 1972, registrirana do 30. 10. 1992. flf 58-038_17420 Poceni prodam Z 101, letnik 1986 flf 325-543_17425 Prodam GOLF JX bencinar, letnik 1987, rdeč, flf 241-792_17427 Prodam SIMCO Chrvsler 1307 GLS. regi-strirana do 6. 8. 1992 ter obnovljen CITROEN Pallas. Cena po dogovoru. Anton Humar, Deteljica 11, Tržič 17428 Prodam JUGO 60, letnik 1990. garažiran ali menjam za R 4, letnik 1991. flf 216-604_17432 Prodam LADO Riva, letnik 1990, registrirana do junija 1992. flf 311-067 _17436 R 4 TLS, letnik DEM. flf 70-738 Prodam R 4. letnik 1986. Podhom 42, Zg. Gorje, flf 78-366_17505 PZ 126, letnik 1978, 72.000 km, prodam za 500 DEM. flf 47-661 17507 Prodam R 4 GTL. Ogled popoldan. Hu-her. Britof 202, Kranj_17510 Z 101, letnik 1989, zelo ugodno prodam, flf 41-709 17511 Z 750, letnik 1985, prodam za 1.500 DEM, flf 422-673_17513 Prodam R 4, starejši letnik, registriran do maja 1992. Ogled popoldan. Sora 27, Medvode__17515 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1981 flf 46-035_17516 Prodam VW hrošč 1200, letnik 1975. Cena 1.800 DEM, flf 323-297_17517 Prodam Z 101, letnik 1986, prevoženih 30.000 km. flf 622-858 17520 V NAJEM ODDAMO DO 100 M2 urejenih poslovnih prostorov. Informacije po tel.: 218-680 BRUSILNI STROJ za krožne, tračne in mačje žage, skoraj nov za samo ATS 25.000,- naprodaj. Tel. 9943-4246-7717 Prodam WARTBURG karavan, 1978. flf 46-159, po 16. uri letnik 17522 Prodam HROŠČA, letnik 1976 ali zamenjam za 126 P. flf 327-685 17525 Prodam JUGO 55 Skala, karamboliran, letnik 1989. flf 215-754_17526 Prodam FORD Siera 2.0, letnik 1983 in LADO Karavan, letnik 1986. flf 78-798 Prodam Z. 101, letnik 1978, dobro ohra-njena, registrirana do 20. I. 1992. Cena po dogovoru, flf 51-985_17530 JUGO 46-626 MOBI ŠKOFJA LOKA PRIBOR ZA GLASBENIKE IZDELUJEMO TUDI TORBE ZA KLAVIATURE INFORMACIJE po tel. 064/620-314 .1 GX, letnik 1988. prodam, flf 17534 1977, prodam za 700 17440 Prodam Z 750, lažje karambolirana. Letališka 15, Voglje - Šenčur 17450 Prodam VW 1300, letnik 1972. registriran, flf 216-239_17452 Prodam R 18, letnik 1985. Grmičeva 25, Kranj - Čirče_17453 Prodam 10 mesecev star SUZUKI Svvift 1.0 GL. flf 324-778_17454 1982, 17455 Prodam GOLF bencinar, letnik ohranjen, flf 57-852 Prodam ali menjam HONDO Civic 1.5 GL. letnik 1990. flf 59-152 17456 Prodam JUGO 45, letnik 1985, registri ran, flf 217-451_[7459 Prodam obnovljen R 4, letnik 1978 vor 74, Tržič 1 . ! GOLF JGLD, letnik 1985, proda., za 8.000 DEM. flf 216-944 17465 Ugodno prodam JUGO 45 Koral 1989 flf 57-681_'7-167 LADO Samaro 1300, letnik 1989. prodam za 8000 DEM, flf 632-954 17475 Z 101 Konfort, letnik 19X0. prodam za 2.500 DEM. flf 67-010 17476 Ugodno prodam JUGO, letnik 1982. flf 213-988_17478 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1984, obnovljena, flf 422-759_17480 Prodam Z 101, letnik IS80, 72.000 km. «• 68-568 17489 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. flf 802-012_17537 Ugono prodam Z 101 GTL 55. letnik 1986, prevoženih 62.000 km. flf 47-474 Prodam LADO Riva 1500, letnik 1988. registrirana do julija 1992. Trampuž, Hrušica 168, Jesenice 17542 Ugodno prodam Z 101 Skala 55. letnik 1989 ali menjam za cenejši avto. flf 47-676_'_17547 Ugodno prodam 126 P. letnik 1977, registriran do maja 1992. Dolenja vas 21, Sel-ca, flf 64-089_17548 VW 1303 J, letnik 1976, prodam, flf 215-444_17549 R 4 GTL, letnik 1989. 8.000 km, prodam, flf 327-797_17553 LANDROVER diesel, registr., prodam za 4.100 DEM. flf 215-047 17555 R 30, letnik 1980, prodam za 2.500 DEM. flf 215-047_17556 Zelo ugodno prodam HLADILNIK z zamrzovalno skrinjo, flf 44-534 17557 Predam MOSKV1Č 2140, star 4 leta. f ■■anc Soklič, Kosarska 3, Tržič 17558 .4 CLX. 5 17561 Prodam R 4 in SCIROCCO GT1. Stareto-va 27, Kranj - Čirče 17572 Prodam HONDO 1.4 Civic Sedan, barve, letnik 1988. flf 78-052 rdeče 17573 Prodam Z 750, letnik 80. flf 422-323 Poceni prodam dobro ohranjeno Z 10| Jugo 1.1, letnik 1987. Cena 3.900 DEM ali zamenjam za cenejši avto. Boris Horn, C. revolucije 8, Jesenice 17574 Prodam R 4 GTL, letnik 1990. flf 328-673 1757" DIANO, letnik 1978, registrirana do sep-prodam, fl? tembra 631-162 1992, ugodno 17581 Ugodno prodam Z 128, letnik 1985. Begunje 36 17585 GOLF 74-314 D, letnik 1989, prodam. W. V 17587 Vodarn nov FORD Fiesta rat, flf 212-907 Prodam R 4 GTL, letnik maj 1989, 42.000 km. flf 49-007_17562 Prodam OPEL Ascono. letnik 1976. Mali, Hlebce 38, Lesce, flf 73-155_17563 Poceni prodam JUGO 55 Koral, letnik 1989. flf 631-364 17564 Prodam JUGO 55, letnik 1982. Voklo 47, Šenčur_(_17565 Golniška 17569 Ugodno prodam CITROEN GA, letu'* 1981. flf 57-684 17588 Prodam Z 101 GTL. letnik 1982. Cudef man, flf 46-283_T758J Prodam Z 750. flf 242-170_I7_59j. JUGO 55, letnik 1985, prodam za 3.200 DEM, flf 79-523_I759j Poceni prodam JUGO 45 AX, letnik 1987. flf 632-622_T75^ Prodam Z 850, letnik 1981. flf 622-581 17600 letnik 17604 "Cena I76M Prodam R 21 TL. letnik 1991 46, Kranj - Mlaka Prodam VW Passat, letnik 1977. Čadovlje S.Golnik 17570 Prodam dobro ohranjen Z 1985. flf 68-352_ Prodam JUGO 55, letnik 3.200 DEM, flf 74-006_ Prodam karamboliran VW 1200 J, letnik 1974. flf 70-462_I76jj Prodam ali menjam R 4 GTL. letnik 1984 flf 621-626. pop._1_76_M BMW 316. letnik 1980, sive metalne baf ve, ugodno prodam, flf 75-275 1762' »: SAMSUNG »: SAMSUNG Electronics Electronics IZKORISTITE ŠE ZADNJO PRILOŽNOST NAKUPA PO STARIH CARINSKIH DAJATVAH TV 70 cm, TTX, stereo TV 51 cm, TTX TV 51 cm' videorekorder, 3 glave, VPS hifi stolp, CD, digit., daljinsko upravljanje CD gramofon, daljinsko upravljanje radiokasetofoni 42.900,00 23.790,00 20.990,00 19.990,00 20.590,00 8.990,00 od 3.990- 10.990,00 Cene veljajo samo ie do 8. 10. oz. do spremembe valute. del čas od ponedeljka do petka 9 do 12 ure, od 15 do 19 ure CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni Blažunl tel.: 212-367 PRIHRANEK ČASA IN DENARJA ŠE PRISPEVEK V BOJU ZA ČISTEJŠE OKOLJE... To je KOMBINIRANI PREVOZ z vlakom in avtobusom od doma do delovnega mesta aH šole. In nazaj, seveda. Kranj: posebni avtobusi od Mlake do železniške postaje. Vmes ustavljajo na vseh pomembnejših postajališčih. Drugi avtobus pelje od Dijaškega doma preko Planine do železniške postaje. Vozni redi avtobusov so usklajeni z voznim redom vlakov, ki peljejo v Ljubljano ali na Je* senice. Škofja Loka: avtobus iz Podlubnika do železniške postaje. Vmes ustavlja na vseh pomembnejših postajališčih. . Tudi ta vozni red je usklajen z voznim redom vlakov, ki peljejo v Ljubljano ali v Kranj oziroma naprej na Jesenice. Če želite z vlakom iz Kranj ali Škofje Loke v Ljubljano, vam ni treba prav do ljubljanske železniške postaje. Izstopite lahko na postajališču Litostroj, kier čakajo posebni avtobus mestnega potniškega prometa za smer proti Bežigradu, Centru in Viču. MLAKA - BEŽIGRAD: 50 MINUT! železniško PODLUBNIK - BEŽIGRAD: 40 MINUT! gospodarstvo Vse vrste železniških popustov veljajo tudi za kombinirani prevoz. Ijubljana Petek, 11. oktobra 1991 MALI OGLASI, OGLASI 31. STRAN v^)^W:SvKCaLAS JUGO 45. letnik 1988, prodam za 4.500 DEM, flf 632-229_17622 Z 750, registrirana, prodam za 900 DEM. jf 88-415_17625 Prodam JUGO 45, letnik 1988. Trobe-vjek. Dvorje 38, Cerklje_17632 Prodam karambolirano Z 101, letnik 1980. Cena po dogovoru, flf 46-186, popoldan_17636 POLONEZ FSO, letnik 1989, registriran do aprila 1992, z vgrajenim avtoradiem, rdeče barve, ugodno prodam, flf 061/816-186_17637 GOLF JX, bencinar, letnik 1986, registriran do avgusta 1992, opremljen, prodam gU0.500 DEM, flf 242-283_17639 Ugodno prodam OPEL Ascono 20 I, katalizator, letnik 1987. flf 312-306 17640 Ugodno prodam Z 101, letnik 1984. Doli-Pot na Močila 17, Križe_17643 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, 39.000 k_m. flf 323-522_17644 Prodam JUGO 45, letnik 1988, registriran, flf 211-038 17645 4 GTL, letnik 1986. Prodam R 218-243 Prodam Z 101 GTL, letnik 1989. flf 3J2-288_17648 Ugodno prodam R 4, letnik 1979. flf fT-532_17650 Prodam Z 750, letnik 1980, registrirana. flf 328-010 17654 Nujno prodam nov TOVORNJAK Magi-[us. flf 328-010. Tone_I76SS Prodam GOLF JX bencinar, rdeč, letnik j987.flf 241-792_176S7 Prodam JUGO 55, letnik december 1988. flf 48-570, popoldan_17659 Prodam Z 750, letnik 1974, registrirana do aprila 1992. Jure Mejač, Cankarjeva jO^Tržič.flf 51-807_17661 Prodam FORD Siera, letnik 1983 in VW 1200 J, letnik 1974 ter razne DELE za Fiata 126 P in Z 101. flf 061/612-450 "26 P. letnik oktober 1987, prodam za ^300 DEM, flf 214-626_17663 Zamenjam Z 101, letnik 1977, za manjši MOTOR, z doplačilom, flf 49-221, Bur-gar_17664 Prodam V1SO 1100, letnik 1986, prevoženih 60.000 km. Lidija Kocjančič, Grajska 39, Bled_17668 Prodam Z 750 LE, letnik 1982. Golniška 48. Kranj - Mlaka 17673 RS, nov, prodam, flf 40-537 17676 Z~1()l GTL, letnik 1986, 18.600 km, kot "ov, prodam, flf 50-726_17677 Prodam GOLF JGL, letnik 1982, ohra-"jen. flf 214-717 17678 Prodam JUGO 45, «2-714 letnik 1984. 17679 OPEL REKORD 20 S, ugodno prodam ali zamenjam, flf 325-675_17680 Prodam terenski avto SUZUKI Samurai, letnik 1988. flf 75-633_17681 OPEL KADETT 1.3 LS, star 2 leti, prodam, flf 217-628_17689 Prodam Z 101 GTL, letnik 1984. Zibert, Suha 24, Kranj_17690 GOLF JGL, letnik 1981, prodam za 4.500 DEM, flf 215-645_17694 Prodam VW Passat, letnik 1977, obno-yjjen.flf 310-738_17696 Prodam 126 P, letnik 1982. flf 326-921, ves dan, razen v petek popoldan 17701 Prodam Z 750, neregistrirana, starejši le-tojk. flf 41-071, po 14. uri_17703 Zelo ugodno prodam Z 750, letnik 1980. 620-026_17705 Za 8.000 DEM prodam CITROEN AX, jetnik 1987. flf 217-604_17716 Prodam VW Pasat, starejši letnik, 1. bar-!M8r 217-604_17717 ' Ugodno prodam ohranjeno Z 750 SC, le-^ik 1980. flf 49-455_17718 gflPOSLITVE ^Prejem DELO na dom - leplenje, šiva-"je^pletenje... flf 215-701, zvečer 16648 ^onorarno zaposlimo dekle za STREZ-"O^flf 422-280_17252 ljčem kakršnokoli DELO. I^fstva. flf 77-609 razen akvizi-17352 Restavracija v Kranju zaposli KUHAR-J* ali KUHARICO ter NATAKARJA ali NATAKARICO, flf 242-653 17367 SALON i DELO na vašem domu! Delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom ter znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Cankar, Kidričeva 33, 64220 Škofja Loka _17438 Priznana PEVKA se priključi ansamblu -duo. flf 74-047 17462 Modno šiviljstvo išče samostojno ŠIVI-UO, z odličnim znanjem krojenja. Šifra: PROFESIONALNI UČINEK 17523 Samostojen VARILEC PVC folij, z več-letno prakso, išče zaposlitev v Kranju ali Škofji Loki. Naslov v oglasnem oddelku. _17536 ZAPOSLITEV nudimo v gostinskem lokalu - Kranj, flf 41-474 17552 Nudimo honorarno ZAPOSLITEV -AKVIZITER "SK". flf 4M74 17554 Za vodenje RAČUNOVODSKIH DEL sprejmemo honorarno sodelavca, za 4 ure dnevno, flf 324-039_17575 Za prodajo zanimivih artiklov iščemo AKVIZITERJE. Informacije osebno! Mi-zarstvo Smolej, Kovor 63, Tržič 17579 Resne, komunikativne osebe iščemo za ZASTOPNIŠKO PRODAJO. Odličen zaslužek!-.* 621-344 17623 Zaposlim POTNIKE za zastopniško prodajo, flf 59-063 17651 Iščem resnega PARTNERJA za trgovino ali drugo sodelovanje - Kranj, Valjavčeva 29. Trgovinaje opremljena in komisijsko pregledana. Žtvkovič, Podvasca 7, Tržič _17665 Občasno ČISTIM stanovanja, LIKAM, v Kranju, flf 48-067 17674 DELO na vašem domu! Delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom ter znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Marija Hribar, Sp. Gorje 235, 64247 Zg. Gorje 17700 ŽIVALI Prodam KRAVO, ki bo konec meseca drugič telila. Reteče 20, Škofja Loka _17335 Prodam MORSKEGA PRAŠIČKA in KLETKO. Pipanova 80, Šenčur 17348 Ugodno prodam 5 mesecev staro KOZI- CO. flf 328-858_17423 Prodam 7 dni starega BIKCA simentalca. Čirče 17, Kranj_17430 Prodam pašne, črno-bele, breje TELICE, A kontrola. Basaj, Suha 40, Kranj 17437 Prodam 100 kg težkega BIKCA simental- ca. Zalog 51, Cerklje_17439 Prodam brejo TELICO. flf 79-454 17442 Menjam brejo KRAVO za jalovo. Štru-kljeva 2, Radovljica 17444 Prodam rjavo PSIČKO - dobermanko. flf 79-421 17446 Ugodno naprodaj lovski TERIERJI. Leta-li.ška 12, Lesce_17484 Prodam KRAVO po izbiri. Podhom 42, Zg. Gorje, flf 78-366_17506 Poceni prodam 10 mesecev stare KOKOŠI nesnice, za nadalino rejo ali zakol. Zmrzlikar, Voklo 63, Šenčur 17521 Prodam mesnate PRAŠIČE, težki od 100 do 120 kg. Zalog 17, Cerklje_17535 Dva plemenska OVNA menjam za OV-CE. flf 40-618, zvečer_17571 Oddam mlade MUCKE, stare 6 tednov, flf 621-617 17584 Prodam 8 tednov starega KOKERŠPA-NJELA. flf 78-080_17597 Zelo ugodno prodam PAVE. Zalog 62, Cerklje__17601 Prodam 220 kg težko TELICO simental-ko. flf 74-859_17607 Prodam brejo KRAVO in TELICO. popa-šeni. flf 78-366 17611 Prodam ZAJCE. 66-752 Poceni prodam ZAJCE Hraše 56, Smlednik 17620 Breje OVCE, prodam. 311-471. zvečer 692-761 ali 17626 Kupim 8 dni starega BIKCA simentalca. flf 46-410 17646 Prodam več PRAŠIČEV, težki od 40 do 50 kg. Bohinc, Zg. Brnik 57/a, Cerklje 17682 Prodam breje TELICE simentalke ali zamenjam za bike ter prodam rjave JARKI-CE, tik pred nesnostjo. Miro Bajd, Sna-kovška 37, Križe, flf 57-959 17702 POHIŠTVA KRANJ, Gorenjski sejem tel.: 223-092 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta JOŽETA MOHORIČA se iz srca zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, sošolcem in sodelavcem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani ter vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo zdravnicama: dr. Jani R upnik in dr. Mariji Ravnikar ter g. župniku Francu Šuštarju •n p. Marku Mohoriču za lepo opravljen obred slovesa ter pevcem za lepo petje. VSI NJEGOVI Ševlje, 2. oktobra 1991 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Tovarne avtopnevmatike Sava-Semperit, pregleda plaščev JANEZ RIHTARŠIČ rojen 1927 Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 7. oktobra 1991, ob 16. uri na pokopališču v Zgornji Besnici. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz tovarne Gumama — Stiskani izdelki STANE VORŠIČ rojen 1928 Od njega smo se poslovili v soboto, 5. oktobra 1991, ob 14. uri na pokopališču v Kranju. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ V SPOMIN Zdaj so le še neka pota, zdaj je le še dih pod listi in v meni molk drevesa. Jutri mineva žalostno leto, odkar je tragično umrl naš predragi sin in brat DARJAN ŠUŠTAR Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob! VSI NJEGOVI Hrastje, 12. oktobra 1991 ZAHVALA Ob tragični izgubi našega dragega ROKAHUMERCA se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, za besede tolažbe, za podarjeno cvetje in globoko sočustvovanje vsem, ki so nam v teh težkih urah stali ob strani. Najlepša hvala sorodnikom, dragim, dobrim prijateljem in sosedom, sodelavcem Kemične tovarne Podnart, gasilskemu društvu iz Smokuča, godbi na pihala iz Lesc, cerkvenim pevcem iz Breznice, g. župniku Klunu, g. šebatu za poslovilne besede. Neizmerno zahvalo izrekamo vsem Rokovim sošolcem, dobrim prijateljem, Matjažu in Mateji in vsem obiskovalcem lokala Cafe Mango iz Lesc, ki so tako številčno počastili njegov spomin in ga pospremili v prerani grob. Hvala! Mamica Magda, ati Jože, bratec Miha, tati, mama, mama Tončka, Mato, Jernej in družina Humerca iz Hraš Smokuč, 4. oktobra 1991 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, stare mame MARJANCE ■\POTOČNIK F J roj. Markelj se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Zahvala velja vodstvu ter sodelavcem Tehtnice Železniki, sodelavkam Elektromotorji Železniki, dr. Habjanu, g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred. Nadalje se zahvaljujemo vsem krajanom in občanom, ki ste jo 28. septembra 1991 ob 16. uri pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI: mož Rudi, sinova Miha in Srečko, hčerki Jožica in Marinka ter sedem vnukov ZAHVALA Ob smrti našega dragega . FRANCA BLAJA župnika v pokoju, na Olševku se zahvaljujemo duhovnikom, posebno g. škofu Kvasu za opravljen pogrebni obred in sv. mašo, g. dekanu Slabetu, govornikom, zastopniku Občine Kranj, kjer je pastiroval več kot 30 let, pevcem, zvonarjem, ministrantom, ključarju, vsem Olševčanom in drugim, ki so kakorkoli počastili njegov spomin in v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo dr. Sajevicu za zdravljenje in gospodinji Francki Grčar za dolgoletno oskrbovanje in nesebično pomoč ob njegovi bolezni. Naj mu bo lahka slovenska zemlja pod našimi gorami! VSI NJEGOVI Domžale, Olševek, Kranj, Podrečje ZAHVALA Ob smrti drage žene, mamice, stare mame, sestre in tete BARBKE GLAVAN roj. Lukan se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nas v teh težkih trenutkih tolažili, darovali cvetje in kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se dr. Vovkovi iz Onkološkega inštituta Ljubljana za dolgoletno zdravljenje, kolektivu Jelplast Kamna Gorica, sodelavcem Sukna Zapuže, Žita Gorenjka Lesce, UKO Kropa in sošolkam ESŠ Radovljica za cvetje in denarno pomoč, govorniku g. Gabrijelu Kose-lju in pevcem bratom Zupan za zapete žalostinke. Hvala g. dekanu Andreju Glavanu za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI Sp. Lipnica, Radovljica, Žalec, Maribor, 8. oktobra 1991 ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustil ata JOŽE KEPIC iz Srednje vasi Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. PraV lepa hvala Zvezi borcev, Lovski družini in gasilcem iz Srednje vasi. Posebno se zahvaljujemo sosedi Francki za nesebično pomoč. Hvala tudi g. dekanu za lep pogrebni obred. VSI NJEGOVI ZAHVALA Prezgodaj nas je zapustil mož, oče, stari oče, brat in stric AVGUST lil KARLOVČEC Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, sovaš-čanom, bivšim sodelavcem za izraze sožalja in cvetje. Hvala dr. Jenkovi in osebju OA Sava, sindikatu Sava Kranj, sodelavcem Iskra Števci, g. župniku in pevcem. Vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih dneh in ga spremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala! VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, mame in stare mame NEŽKE KRIŽAJ iz Stražiške ul. 8 se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, sodelavcem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in nam na kakršenkoli način pomagali. Posebna zahvala zdravnikom in osebju bolnišnice Golnik in g. župniku za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: Vsi njeni OD TORKA DO PETKA Slovenija in svet Gospodarska in politična pomoč Nemčije Torkovi pogovori Kučana in Rupla v Nemčiji dajejo slutiti, da bo Nemčija skušala čim prej svoje zaveznike prepričati za priznanje Slovenije. Pogovori s kanclerjem Helmutom Kohlom, zunanjim ministrom Genscherjem, vodjem parlamentarne frakcije socialdemokratske stranke v Bundestagu Hansom Jochenom Voglom in odgovornim za zunanjepolitična vprašanja v frakciji Norbertom Gan-slom ter predsednikom Liberalne stranke Ottom grofom Lands-dorfom, ki sta jih opravila predsednik predsedstva Milan Kučan in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, so bili uspešni. Nemčija je takoj pripravljena pomagati Sloveniji, tako politično kot gospodarsko, priznala pa je tudi slovenske potne liste tako, kot sta že storili Avstrija in Italija. Glede diplomatskega priznanja Slovenije pa Nemci ne bodo naredili prvega koraka, ampak bodo skušali pridobiti za mednarodno priznanje Slovenije čim več članic Evropske skupnosti. Tako nas utegne, kot je dejal Kučan, prva priznati Evropska skupnost. Bonn se je očitno odločil za intenzivno politično akcijo v tej smeri, obenem pa zaostril vprašanje sankcij zoper ne-tilce vojne v Jugoslaviji. Škoti pozivajo k priznanju Jim Sillars, predsednik škotske narodne stranke, je pozval ministre dvanajsterice, naj priznajo Slovenijo in Hrvaško. Skupnost mora spoštovati pravico narodov do samoodločbe. Poskrbite za gospodarstvo Odločitev Slovenije, da se po izteku moratorija dokončno poslovi od Jugoslavije, v svetu ni povzročila pomembnejše pozornosti. Zanimivo je stališče britanskega zunanjega ministra Douglasa Hurda, ki je dejal: Če Hrvaška in Slovenija ali katerakoli druga republika odločno vztrajajo pri neodvisnosti, jim jo bomo na koncu priznali, kajti tega ni mogoče zatreti. Toda veliko bolje bi bilo, če bi se to zgodilo na osnovi sporazuma, ki bi pokrival meje in manjšinske pravice, kajti drugače je neodvisnost lahko zelo krvava zadeva. Sploh pa v Londonu menijo, da bi morala Slovenija sedaj skrbeti za gospodarstvo, ker politično priznanje zanjo nasplošno ni več vprašljivo. Predstavnik Republike Slovenije v Londonu Keith Miles meni, da bi se morala Slovenija potruditi, da bi najprej Jugoslaviji vzeli politično priznanje, ker bivša država tega več ne zasluži. Slovenija utegne biti priznana pred Hrvaško, če bo pri nas mir in bomo spoštovali sporazume, sklenjene z Evropsko skupnostjo. Tudi dr. Lojzetu Sočanu, slovenskemu predstavniku v Bruslju, so dali vedeti, daje bil torkov korak Slovenije pričakovan, vendar bi v Bruslju še vedno radi rešili celoten jugoslovanski problem in ne le slovenskega. Pa tudi sami smo večkrat prepočasni, saj nam je tujina marsikje pripravljena brezplačno pomagati, mi pa ne reagiramo ali to storimo prepozno. Slovenija zanesljiv partner Luksemburški zunanji minister Jacques Poos je sprejel pooblaščenca Slovenije Franceta Dreua. Zunanji minister, donedavna predsedujoči ministrskega sveta Evropske skupnosti, je dejal, da razume probleme, želje in hotenja slovenskega naroda in da je bila Slovenija edina republika, ki je striktno izpolnjevala Brionsko deklaracijo, zato jo ima Evropska skupnost za zaupanja vrednega partnerja. Poos je dejal, da nobena članica skupnosti ne bo brez skupnega dogovora priznala Slovenije. Svetoval nam je, naj nadaljnjih osamosvojitvenih pote: ne vlečemo s prevelikim truščem. Aktivno sodelovanje na haaški konferenci bo avtomatično prineslo priznanje. Dreua je sprejel tudi luksemburški premier Santers, ki je menil, da je treba problem Slovenije obravnavati zunaj jugoslovanskega paketa. Slovenski diplomati se vračajo Ker je postala Slovenija samostojna država, so prenehale vse funkcije Slovencev v federalnih organih, zato tudi v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve. Slovenski diplomati so v stalnem stiku z našim ministrstvom za zunanje zadeve. Vsi izražajo pripravljenost delati v ministrstvu oziroma v novih slovenskih predstavništvih po svetu. V novo delo jih nihče ne bo silil, vendar doslej še nihče ni odbil ponudbe. Izrazi podpore Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je na pobudo Liberalno demokratske stranke Slovenije sprejel bavarska politika Manfreda Brunnerja in dr. Fritza Fliszarja, ki sta izrazila podporo samostojni Sloveniji, Peterle pa je zaželel predvsem normalne gospodarske odnose. Prej bo Slovenija priznana, manj gospodarske pomoči bo potrebovala. Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan pa je sprejel Janeza Hacina, švicarskega državljana slovenskega rodu, ki je Sloveniji ponudil v brezplačno uporabo svoje prostore, kjer bi Slovenija uredila svoje predstavništvo. # j. Košnjek Gorenjska navdušila evropske opazovalce Evropejca pri kranjskem županu in tajniku Opazovalca Evropske skupnosti Gisbert Bruns iz Nemčije in Ro-land Barraux iz Francije sta se posebej zanimala za značilnosti kranjske občine in za probleme pri sodelovanju z armado. Kranj, 8. oktobra - Čeprav so opazovalci Evropske skupnosti do časnikarjev zadržani in je težko izvleči iz njih kakršnokoli izjavo (s tem potrjujejo svoj nevtralni položaj opazovalca in registratorja dogajanj) in smo tudi v torek upoštevali njihovo željo, da časnikarji na razgovoru s kranjskim županom Vitomirjem Grosom in tajnikom Brankom Grimsom ne bi sodelovali, ampak sta bila opazovalca voljna dati po pogovoru posebno izjavo, mi je Gisbert BrunsE vseeno strnil nekaj osebnih vtisovs trimesečnega bivanja v Sloveniji. Slovenija in Slovenci smo ga navdušili, ne le kot ljudje, ampak tudi zaradi pozorno- 10. oktobra stavka slovensko zdravstvo Zdravstvo hira ob prazni vreči Jesenice, 10. oktobra - Danes stavka vse slovensko zdravstvo. Pridružili smo se stavkajočim v jeseniški bolnišnici, ki so skupnim stavkovnim zahtevam republiškega zdravstvenega stavkovnega odbora dodali tudi dve svoji. Evropska opazovalca Gisbert Bruns in Roland Barraux na pogovoru z inž. Vitomirjem Grosom in inž. Brankom Grimsom. sti in pomena, ki smo ga dajali opazovalcem Evropske skupnosti. Zanesljivo bo kot turist prišel k vam, zanj enkratno doživetje pa so bili poleti nad Triglavom in obiski Trente in gorenjskih turističnih krajev. V izjavi po pogovoru s kranjskim predsednikom in tajnikom pa je dejal, da je bilo trimesečno delo v Sloveniji zelo zahtevno, posebej na začetku, ko predvsem armada ni bila pripravljena na sodelovanje. Delo so hoteli opraviti čim boljše in zato so iskali stike z vsemi ter tudi tako spoznati razmere v Sloveniji. Tudi obisk na kranjski občini sodi v ta okvir. Ali bo misija ostala, je stvar dogovora Evropske skupnosti in slovenske oblasti, sicer pa bo mandat opazovalcev končan v nedeljo, 13. oktobra. Inž. Vitomir Gros je po pogovoru povedal, da sta se opazovalca predvsem zanimala za značilnosti kranjske občine, velikost, položaj, njeno odvisnost od jugoslovanskih trgov, problemih pri odnosih z armado in vlakom, ki natovorjen z vojaško opremo stoji na kranjski železniški postaji. Opazovalca sta sama ugotovila, daje moratorij potekel in da bodo ostali tukaj toliko časa, dokler ne bo dogovorjen odhod. Do takrat so opazovalci naši gostje še naprej. Inž. Gros je menil, da zanj osebno podaljšanje mandata opazovalcev z državnopravnega vidika ni sprejemljivo. Opazovalca sta spraševala o beguncih. S tajnikom Grimsom sta povedala, da za zdaj problem še ni hud. Če pa bo število beguncev doseglo 100.000 in več. Republika Slovenija ne bo mogla več zdržati in bo morala pomagati Evropska skupnost. • J. Košnjek, slika A. Gorišek NESREČE Trije padli iz avta Pešec pred avto Zaposlenih v jeseniški bolnišnici ni bilo treba preveč spodbujati k stavki, saj so kot večina zdravstvenih delavcev hudo nezadovoljni s plačami, zlasti še, če jih primerjajo z nekaterimi uspešnimi tovarnami in državno upravo. Pritrdili so zahtevam, ki jih vladi in ministrstvu za zdravstvo postavljajo sindikati v zdravstvu. Ti terjajo obravnavo gmotnega in socialnega položaja zdravstva v slovenski skupščini. Za ureditev razmer v dejavnosti ne prosijo za več denarja, pač pa naj se za zdravstvo zbrani sredstva v zdravstvu tudi porabijo. Zahtevajo sklenitev kolektivne pogodbe, v kateri naj bo razmerje med najnižjo plačo in plačo zdravnika 1 proti 6,4 (v jeseniški bolnišnici je 1 proti 3), kolikor velja za državno upravo. Pričakujejo tudi pokrivanje izpada sredstev za zdravstveno varstvo, za katero je krivo odlaganje plačil v nelikvidnih podjetjih, in vir pokrivanja. Na nacionalni ravni pa naj se takoj izdelajo normativi in standardi za opravljanje zdravstvenih storitev, ki bodo služili kot strokovna podlaga za racionaliziranje zdravstva in zmanjševanje števila zaposlenih v tej dejavnosti. Trstenik - V torek ob 18.50 je 28-letni Miro Nemec iz Ljubljane z jugom peljal od Trstenika proti Tenetišam. V ostrem ovinku je začelo avto zanašati, zapeljal je na neutrjeno bankino, od tam pa se začel prevračati in obstal na strehi. Med prevračanjem so iz avta padli voznik in dva sopotnika, tretji je ostal v vozilu. Padec iz avta je bil usoden za 31-letnega Damjana Kušarja iz Ljubljane, sopotnika na prednjem sedežu, ki je na kraju nezgode umrl. Hudo ranjen je bil 28-letni Matevž Polič, tudi iz Ljubljane, ki je sedež zadaj, medtem ko vozniku in tretjemu sopotniku ni bilo hudega. genske aparature, vredne 3 milijone nemških mark, zdaj pa jih nimajo kam instalirati. Zahtevajo takojšnjo zagotovitev denarja v tolarski protivrednosti 500 tisoč nemških mark. Nezadovoljstvo zaradi nizkih plač in priložnost, ko so bili že zbrani ob slošni zdravstveni stavki, pa je mnogim razvezala jezike. Tako so terjali podatke o izplačilih v drugih zdravstvenih zavodih na Gorenjskem in drugih slovenskih bolnišnicah. Številke, ki jim jih je predstavila njihova finančnica Alma Bernik, so kazale, da tudi v drugih ustanovah niso v nič drugačni koži. Slišati je bilo tudi vprašanje o smotrnosti nove računalniške mreže za bolnišnico. Tudi na videz povsem interni problemi Bolnišnice Jesenice so se na koncu izkazali za skupne, saj so vprašanja povečanja plač, uvajanja računalnikov in obnavljanja neobhodne opreme za diagnostiko navsezadnje tudi povezana z denarjem, ki ga zavod dobiva iz republiškega proračuna. Stavka se je začela in bo trajala do uveljavitve zahtev. Kako bo medtem poskrbljeno za bolnike, so nam v jeseniški bolnišnici odgovorili takole: redna dejavnost Pismo županu Kranj, 10. oktobra - Zdravstveni delavci, zaposleni v občini Kranj, so med današnjo stavko odposlali tudi pismo Vitomirju Grosu, kranjskemu županu in poslancu v slovenskem parlamentu. V njem ga opozarjajo na hude težave v gmotnem položaju zdravstva, ki so ljudi v belem prignale do stavke. V pismu so izrazili pričakovanje, da bo kot skupščinski poslanec v parlamentu opozoril na to problematiko, kajti doslej skupščina ni našla časa za obravnavo problemov zdravstva. Na Jesenicah pa smo od poslanca LDS Matjaža Peskarja tega dne slišali, da bo skupščina uvrstila vprašanja zdravstva na dnevi red 23. oktobra, ko bo obravnavala tudi novo zdravstveno zakonodajo. • D. Ž. Predsednik stavkovnega odbora v jeseniški bolnišnici Matej Andoljšek je predstavil tudi dvoje zahtev njihovega kolektiva, ki so jih sporočili tudi republiškemu stavkovnemu odboru. Gre za zahtevo po rasti materialnih stroškov, ki naj bodo usklajeni z realno rastjo cen. Druga zahteva pa se nanaša na zagotovitev denarja za ureditev rentgenološkega oddelka. Gorenjske občine so namreč zbrale denar za nove rent- ta čas stoji, naročenih bolnikov ne bodo sprejemali, tudi načrtovanih operacij ne bo, na bolnišničnih oddelkih bo delo potekalo kot ob praznikih, ko je v bolnišnici le nujno dežurstvo. Na intenzivnih oddelkih bo delo nemoteno, ves čas pa bodo tako kot ob nedeljah in praznikih sprejemali tudi nujne primere. In še nekaj: med stavko tudi obiski v bolnišnici odpadejo. • D. Z. Žlebir Dolenja vas - V sredo ob 21.45 je 28-letni Darko Mohorič iz Železnikov z avtom vozil od Škofje Loke proti domu. V Dolenji vasi je dohitel pešca Franca Mesca, roj. 1941, iz Selc, ki je šel v isti smeri po pločniku po levi strani ceste. Na koncu mostu čez Soro je stopil na cesto in jo nameraval prečkati. Voznik je to opazil, začel zavirati, vendar je pešca zadel s prednjim delom vozila. Hudo ranjenega Mesca so odpeljali na zdravljenje v UKC. • H. J. Taras Kermauner na Dovjem Dovje - Mojstrana, 10. oktobra - V petek, 11. oktobra, bo ob 19.30 uri v kulturnem domu Jaka Rabič na Dovjem pogovor z zakoncema Alenko Goljevšček in Tarasom Kermaunerjem na temo o človekovi duhovnosti na prelomu tisočletja. Organizatorji vabijo domačine in okoličane na zanimiv pogovor. • D. S. Delegacija Beljaka prihaja na obisk Jesenice, 10. oktobra - V ponedeljek, 14. oktobra, bo prišla na obisk v jeseniško občino U-članska delegacija občine Beljak. Predstavniki jeseniške občine in predstavniki iz Beljaka se bodo pdgovaf* jali o temah, ki zanimajo obe strani. Jeseničani pa se se želijo z gost' iz Beljaka dogovoriti tudi o konkretnih možnih oblikah sodelovanja-tako na področju gospodarstva kot tudi negospodarstva. • D. Sedej Nevidna roka varnosti - elektroelement Izlake ^-PRENAPETOSTNA ZAŠČITA C.----- Samo v Merkurjevih prodajalnah do 19. oktobra vsi izdelki ELEKTROELEMENTA Izlake pri nakupu nad 500 din za takojšnja plačila in za člane stanovanjskih zadrug.