
♦♦♦

o

NAŠA ZDRAVILA

in njih uporaba
v domačem
zdravljenju.

Po izkušenih virih sestavil

A« M*

V Ljubljani, 1914.
Založila Katoliška Bukvama.
Natisnila Katoliška tiskarna.


Naša zdravila

in njih uporaba
v domačem
zdravljenju

Po izkušenih virih sestavil

A.  M.

V Ljubljani, 1914.
Založila Katoliška Bukvama.

Natisnila Katoliška tiskarna.


Vse pravice pridržane.

Uvod

Bolezen je človeku zvesta spremljevalka od
zibeli do groba. Joče mati ob postelji dojenčka,
žena lomi roke, ko se vleže bolni mož, izprašuje
sosede, kaj bi?... Zmajujejo sosede ali svetujejo
prečudne leke, gadovo mast in krtovo srce. Zdrav¬
nik je daleč — a ko bi tudi ne bil: Žena ne zmore
za zdravnika in zdravila. — Recimo tudi, da bi
zmogla: Nenadoma, ponoči, v viharju je potrkala
in vstopila potuhnjeno bolezen, se je ustavila pred
vrati smrt. Kje in odkod dobiš zdaj revica zdrav¬
nika? Smrt pa je tako nepočakana ... Ustavil bi
jo mogoče zelo preprost lek, a kaj, ko ne veš zanj!
— Umreti mora brez vsake pomoči, kar ti je naj¬
dražje na svetu... Ljuba uboga mati! Ne obupuj!
Ozri se okrog sebe, odpri ušesa in oči: glej, brez¬
plačno in vsak čas ti ponujajo svojo pomoč zeli,
katere je ustvaril Vsemodri nam v tolažbo. Prvi
človek si je pomagal ž njimi v bridkih urah bo¬
lezni, nam je ostala njegova izkušnja v pouk. 'Ka¬
dar bolezni ne moreš spoznati, pokliči zdravnika;
zdravil za razne bolezni pa je v tej knjižici na
izbero. Obširnejša navodila, kako spoznaš razne
bolezni sam in kako jih zdraviš, pa nudi večja
knjiga o zdravilstvu, ki izide v isti zalogi pod
naslovom »Zel in plevel«. — Kar je kuhala babica
dedu, kar svetujejo stare knjige in kar sem
izkusil sam v boleznih, sem nabiral in zapisoval,
poskušal. Kakor rečeno, ne prinese vsega mala

1 *

4

zbirka zbog omejenega prostora, pride pa v drugi
Veliki zbirki. Naj bi bilo skromno delo v pomoč
trpečemu! — H koncu bodi omenjeno, da je knjiga
pisana v poljudni besedi, ker je namenjena širšim
ljudskim slojem.

Ljubljana,  dne 31. julija 1913.

A. M.

Naša lekarna.

Da boš, ljuba gospodinja, preskrbljena za slu¬
čaje ndvadne bolezni, naberi si o pravem času zdra¬
vilnih zeli, skuhaj si pijače, mezge in mazila in shra¬
ni jih previdno in skrbno. Slaba je mati in gospo¬
dinja, ki leta od sosede do sosede po gomilice in
kumine, kadar jame ščipati otroka; vsaj te tako
navadne pomočnice bi morala imeti vsaka mati
doma. Saj ni tako hudo, če rečemo »naša lekarna«
— ni ti potreba zanjo posebnih prostorov in po¬
sebnih sredstev, skrbi samo, da bo vse na suhem
in zračnem prostoru, da so steklenice in mazila
dobro zamašena, in da veš tudi takoj, kje je in
kaj je. Potem pa naj vise že zeli v papirnati ali
platneni vreči za tramom, ali naj stoje v ličnih
posodah — samo da so sploh doma. Le to glej, da
nimaš ujedljivih kislin v pločevinasti posodi in da
ni otrokom ali sploh neveščim domačinom pri
rokah, če imaš kako zel, ki je koristna samo o
pravem času. Kaj naj si spraviš, to boš pač spo¬
znala sama prebiraj e to knjigo, ni potreba, da si
nabaviš cele Žaklje nepotrebne trave, ki ti jemlje
samo prostor. Toda malo gomilic, brinjevih jagod,
borovnic, bezga, lipovega cveta, starega platna,
starega sala, kakega mazila, steklenico žganja,
gabezovega prahu, medu, tega si pripravi lahko
najubožnejša gospodinja. Druge porabne reči, ka¬
kor česen, čebula, sol, olje in kis se pa dobe v naj¬
bolj zanikarnem gospodarstvu. Brez kisa in arnike
ne bodi nikdar. Gospodinja, ki zmore, pa si na¬
pravi bolj bogato lekarno in deli v potrebi tudi

6

drugim. Ona bo imela doma tudi različne kaplje
in mezge, karbolizirano vato in obveze. Čudno je
res, da ima večina žensk časa in denarja za raz¬
lična nepotrebna lepotila, da bi si poiskala pomoči,
če napade koga kaj nenadoma ponoči, na delu
ali na poti, za to ni časa ne denarja. A koliko
bolezni in koliko smrti bi se ustavilo in preprečilo,
da je bila takoj tu preprosta ali potrebna pomoč.
Preskrbi se torej, ljuba gospodinja, bodi steber in
luč svoje hiše!

Kdaj spravimo in kako posušimo zeli.

>'Med mašami,« trdi naše ljudstvo, »ima vsaka
zel naj večjo moč, takrat jo je treba spraviti.« Ali
vsaka »roža« ne cvete med mašami, treba je spra¬
viti nekatere v pomladi, druge v jeseni. Tudi
sušenje ni za vse enako: ta mora v senco, druga
med papir, tretja na solnce ali na peč. Navadno
se spravljajo korenine v pomladi ali v jeseni,
listje, preden požene cvet, in cvet, kadar je najbolj
poln. Korenine se razrežejo, stebelca se zvežejo
in obesijo, cvet se suši na papirju ali med papir¬
jem, Posušene zeli spravi na suh zračen prostor.
Sopara kuhe, vzduh nečednih prostorov, vlažna
stena ne smejo do njih. Odcedki mezge in kaplje
morajo biti na suhem in hladnem kraju, naj¬
boljše v zračni kleti. Posode morajo biti čiste in
dobro zamašene. Mezge in odcedke pregleda
skrbna gospodinja večkrat. Če se je pokazala ple¬
sen, jo pobere in prevre mezgo ali odcedek in iz-
mije posodo v vreli vodi. Če pa je mezga že skoz
in skoz plesniva, vrzi jo raje v ogenj in ne kvari
si želodca. Če imajo odcedki hud kislast duh,
zaženi jih v kraj, bolja je mala škoda kakor veli¬
ka. Nos je dober svaritelj, ne uživaj, kar mu ne
ugaja. Zeli, ki so visele na vlažnem in splesnele,
ki so se napile smradu, ne kuhaj ne za uživanje,

7

ne za kopel. Zeli, katerih ne poznaš, katerih ti ni
pokazala in izpričala vešča oseba, ne rabi nik¬
dar! Ogiblji se strupenic! Nedolžna zel ti ne bo
škodila, če bi že ne pomagala. Res, da je vsaka
strupenica, prav uporabljena, za zdravilo, ali to
prepusti zdravnikom, da ne bo škode na zdravju
in življenju. Pa tudi nedolžne zeli morajo imeti
svojo mero in svoj čas. Ni da bi se nalival z vsa¬
kim čajem in ni, da bi se mazal z vsako mažo.
Pomisliti je treba in presoditi, in jemati vedno
raje manj nego več. Nekateri ljudje letajo od
konjederke do konjederke, pijejo na škafe zdra¬
vilnih čajev, a so pri tem čedalje slabši. Začno
pa tudi danes z oljem, jutri jim svetuje kdo kis
in pijejo kis. Ne vsega in ne vsikdar! ,

Način uporabe.

Mnogo zeli ima največ moči v svojem soku,
to je, v mleku ali v vodi, katere je nekoliko v
vsaki rastlini. Da dobimo ta sok, iztisnemo rast¬
lino. Da ga ohranimo, ga kuhamo tako dolgo,
dokler se ne zgosti, in tako dobimo izvleček, Ali pa
zmešamo sok z enako količino vinskega cveta, in
tako dobimo tinkturo ali kaplje. Za tinkturo
nastavimo lahko tudi zel na žganju. Olje dobi¬
mo, če nastavimo zel na olju, ali pa če jo žgemo
(n. pr. brinjevo olje). Tako tudi žganje. Nekatere
zeli rabimo samo sveže, druge samo posušene, ali
na oba načina. Nekatere korenine posušimo, od
drugih rabimo samo sok. Nekatere zeli posuši¬
mo in zmanemo v prali. Druge kuhamo na vodi,
mleku, vinu in sladkorju, druge zopet oparimo
samo s kropom. Sok jagod in drugega sadu ku¬
hamo na sladkorju in tako dobimo odcedek
ali sirup, vino. Kuhamo tudi korenine in zeli
s sladkorjem: za odcedek, če je tako redko, da
teče, za mezgo, če je gosto kakor med. Odcedek
in mezga sta prav pripraven način za shranjeva-

8

nje, samo da sta prav kuhana in prav spravljena,
ker se sicer rada pokvarita. Vsa zdravila in ma¬
zila se morajo kuhati v novi ilnati ali glinasti
posodi, ki ne sme biti nikdar za drugo kuho.
Vreti mora vse polagoma. Mazila ne kuhamo
nikdar na odkritem ognju, najbolje na žrjavici.
Ker devamo v mazila samo vnemljive tvarine, ka¬
kor olja in smole, je treba biti zelo previdnim, da
se ne dogodi nesreča. Kadar kuhamo čaj iz kore¬
nine, listov in cvetja, denemo najprej korenine v
krop, da prevre po potrebi, 5 do 10 minut, potem
liste 2  minuti in cvet 1 minuto, ali pa se kar opari.
Čaj pijemo navadno na tešče, a le malo čašico.
Če oparimo zel in denemo gorko na život, je to
oparek ali ovarek, če namočimo v to ruto, je ob¬
kladek, če ovijemo tako ruto okrog života ali uda,
je to ovitek, ki je lahko mrzel ali vroč. Na čašo
čaja devamo navadno prstovet zeli (to je, kolikor
primeš s tremi prsti). Sveže zeli denemo dvakrat
toliko kakor suhe, prahu toliko manj. Pest znaša
toliko, kolikor 15 gramov.

Razni nasveti.

Voda, zrak in solnce so naši glavni pri¬
jatelji, ki nas varujejo bolezni. Kamor ne pu¬
stimo zraka in solnca, kjer ne rabimo dovolj vode
za telesno okrepitev in snago, tja prideta bolezen
in prezgodnja smrt. Na neumitem, od solnca ne
pregretem telesu, se zaredi nebroj bolezenskih
kali, v neprezračenem, neosnaženem stanovanju
se zaredi plesen, mrčes in tisoč nevidnih glivic,
katere vdihujemo. Ljudje kurijo, kuhajo, perejo,
kadijo, spravljajo po cele tedne umazano perilo
v stanovanju in še druge dišave, pri tem pa zabi¬
jajo okna, da bi ja ne prišel zrak do njih, potem
se pa čudijo, da dobe različne bolezni. Ljudje se
potč,.se naprašč od zemlje in drugega prahu, a
ne pride jim na misel, da bi se izkopali vsaj parkrat

9

na leto in si odprli tako z blatom zamašene kožne
luknjice, kar bi jih obvarovalo marsikatere kožne
bolezni. Pravijo in govore, da je bil včasih svet bolj
močan in zdrav, bolj dolgega življenja. Seveda. Pa
so tudi imeli včasih, vodo bolj v čislih; v vsaki
vasi je kuril kak padar kopel različnih rož za raz¬
lične bolezni, in bolj kot pijačo so imeli ljudje
v čislih kopelj. Poganom je bila kopelj verski
obred, Židom je velela postava umivanje, prvi
kristjani so čislali telesno in dušno snago, v vodo
so potapljali novokrščene v znak, da je odvzela
voda od njih blato prirojene pregrehe. Tudi stari
Slovani so se kopali v vse oživljajoči vodi. Pre¬
bijali so led, se potapljali v ledeno vodo, tekli do¬
mov in se zavili in bili so zdravi vse leto. Stari
narodi so zidali velikanske kopeli, da se je ko¬
palo v njih preprosto ljudstvo. Tudi v našem času
smo se vrnili k vodi. Zopet se zidajo kopeli, zopet
priporočajo zdravniki vodo, solnce in zrak kot
prvi lek za varstvo proti bolezni. Po novih hišah so
v večini stanovanja s kopalnim prostorom. Toda re¬
vež si ne more privoščiti takega stanovanja, si ne
more, ali vsaj misli tako, pritrgati toliko, da bi šel
v kopelj. Za vino in smotke mu ne bo zmanjkalo,
toda da bi dal par vinarjev za kopelj, tega ne
zmore. Sedi moški po cele ure v gostilniškem in
kavarniškem dimu, ženske najdejo vedno časa
za nepotrebne pogovore; da bi šli za pol ure na
solnce in zrak, kje vendar? Ne dopušča jim čas.
Ko pa pride bolezen, katero bi bila odvrnila ko¬
pelj, sprehod po solncu, tedaj je časa dovolj za
ležanje in stokanje... Pa se ni treba izgovarjati.
Vsakdo si pomaga lahko doma z vodo, če ne dru¬
gače, namoči oteračo in izbriši si vsak večer telo,
kar nadomestuje za silo kopelj. Tako se očistiš
kali bolezni, ki se te primejo čez dan s prahom,
in vstaneš drug dan osvežen in čist. Še bolje je,
če moreš stati v kadi in se politi z vodo. Nekate¬
rim godi to umivanje bolj zjutraj, uro pred po-

10

četkom dela, se umijejo naglo in vležejo nazaj.
Toda radi snage je boljše večerno umivanje, ki
je priporočljivo tudi bolnikom in starim. Voda
je tudi kot pijača krepilo in zdravilo. Seveda ni
potreba izlivati celih Štefanov vode v sebe. Malo
vode zjutraj na tešče, predpoldne in popoldne
uredi prebavo in čisti čreva, umiri živce. Posebno
v veliki vročini, ko se izliva pot iz človeka, je po¬
treba nadomeščati izgubljeno vlago z vodo, ali ne
z žgane ali barvano. Tiste različne pokalice
in pijače, katere ponujajo poleti, so silno nezdra¬
ve; vedno boljša je čista voda, in če ni dobra,
kapljo jesilia vanjo. Poboljša se voda tudi, če jo
prevreš na žlici ječmena, ali namočiš v nji kru¬
hovo ožgano skorjo itd. Opomin: Zelo nevarno
je piti stoječo vodo mlak in jarkov. V krajih,
kjer je mrzlica in kolera, moraš pomoriti bacile
s tem, da prevreš vodo. Posoda, v kateri stoji vo¬
da, naj bo vedno skrajno čista; še konj ne mara
piti iz umazanega škafa. Nemarna navada je na
kmetih, da pije vse iz tistega korca in zliva vodo,
ki ostane v korcu, nazaj v posodo. To je ostudno
in nevarno, kajti pri pitju uhaja človeška slina
v korec in tako dobi drug po drugem bolezen.
Nevarno je tudi, če piješ, kadar si razgret. Potrpi
nekoliko. Če si se pa nalil mrzle vode, le urno
navzgor, po solncu, da se čimprej izpotiš, sicer
si se napil kali jetike. Pijača med jedjo ni zdra¬
va. Vroči zobje se skalijo in popokajo, pa tudi
želodcu ne dene dobro taka poplava. Kdor je
bolan na pljučih, naj ne pije nikdar prav
mrzle vode, majhen požirek take, in tu bo pljuč¬
nica. Kopanje v mrzli vodi ni za osebe, ki imajo
bolna čreva. Kopanje v gorki vodi ni za take, ki
imajo razburjeno ali bolno srce. Rahla uporaba
mrzle ali gorke vode pa ne bo škodila nikomur.
Posebno dobri so polivi na hrbet in kolena za
ckrepljenje krvi in telesa, polkopeli za trebušne
bolezni in kopeli za noge, za odvajanje krvi iz

11

glave in trebuha. Vsaka taka uporaba pa mora tra¬
jati omejen in določen čas, ne sme se delati nikdar
na prepihu in pozimi ne v mrzli vodi. Kdor je
mrzel, naj se ne umiva z mrzlo vodo po životu,
ampak naj se ugreje poprej s hojo, delom ali telo¬
vadbo. Mrzla voda okrepi, gorka omeči in razganja.
Kdor hoče biti lep in močan, naj se umiva le mrzlo.

Obleka in obuvalo so tudi lahko vir bolez¬
ni. Otroci, ki so poleti v topli volneni obleki, so
nemirni in dobe sprišče; prelahka obleka po¬
zimi je vzrok prehlada, ali preveč nahomo-
tano in zavito ni dobro ne za otroka in ne za pri¬
letnega. Obleka se ne sme nikdar prilegati pre¬
tesno, posebno ne okrog ram in ne okrog vratu
in pasu. Modrci, ki stiskajo tudi trebuh, so silno
škodljivi. Pljuča se morajo prosto dvigati, pri
globokem dihanju se dviga tudi trebuh, kar ni
mogoče, če je trebuh zvezan, in je vzrok različ¬
nim boleznim. Roke in vrat naj bodo kolikor mo¬
goče prosti. Pretesen ovratnik ovira pretakanje
krvi, je vzrok očesnih bolezni, glavobola in kapi.
Pretežka pokrivala zmučijo glavo in škodujejo
lasem. — Obuvalo naj bo vedno dovolj prostorno.
Visoke pete škodujejo celemu telesu. Noga nima
naravne lege, hoja je bolj trda, treseta se glava in
drob, človek postane truden in nevoljen. Pete so
najboljše široke in nizke. Gumijeva peta je dobra
za nervozne. Galošne so jako pametna noša za dež
in blato, doma jih sezuj hitro, ker škodi nogam,
če jih imaš dolgo na sebi. Tesna obuča je vir po¬
habljenih nog in kurjih oči. Mokro obuvalo je
silno nezdravo, če ostaneš v njem. Sezuj se in na¬
tlači vanj papirja ali slame. Na dno obuvala devaj
košček papirja, kar greje in popiva pot.

Snaga je pol zdravja. Če je kak pregovor
resničen, je ta. Koliko kužnih bolezni in zgodnjih
smrti bi se preprečilo, ko bi vladala snaga po hi¬
šah, mestih in vaseh! Iz nečednih kuhinj in sta¬
novanj, jam in gnojnišč se razširijo bolezni, ki

12

poberejo včasih mnogo ljudi, in ne da se dognati,
kaj je povzročilo epidemijo, ki dobi kmalu novo
ime. Zdravstvena oblast bi morala preiskati več¬
krat trgovine in shrambe jedil in sadja, name¬
njene za prodajo, posode za jedila, gostilniške in
privatne kuhinje in stranišča in drugo. Tudi za¬
sebna stanovanja. Po starih dvoriščih in novih
hišah bi se našlo marsikaj, kar nasprotuje higi-
jeni in snagi. Predvsem vodovod in stranišča!
Policijsko bi moralo biti prepovedano izlivanje,
a tudi izplakovanje gotovih posod pod vodovodno
pipo in prepovedana bi morala biti nemarnost na
straniščih, ki se zdi nekaterim ljudem potrebna
ali kaj. Tudi ne gre, da se umivajo ljudje pod
pipo. Posoda, ki služi za umivanje nog, za pra¬
nje perila, naj ne služi nikdar za umivanje ku¬
hinjske posode, ali celo za kuho, kar se godi, žal
da. Nikdo naj si ne otira obraza z otiračem, ki je
za noge in život. Najbolje je, da ima vsakdo v
hiši svoj oterač, svojo krtačico za zobe in drugo.
Koliko ljudi dobi bolezen radi nedostatka teh k
snagi neobhodno potrebnih stvari. Pogostoma
naletiš, na kmetih in v mestih, na družino ali hišo,
ki nima niti poštene sklede za umivanje obraza,
raje si preskrbe kaj nepotrebnega. Snaga se meri
pc umivalniku, a je še vedno takih, ki se boje vode.
Umivati ali kopati se za drugim ni ne snažno, ne
zdravo. Ako hočeš dobiti bolezen za drugim, potem
stori to. Posebno nespametno je, če koplje mati
otroka v kopelji, v kateri se je kopala ona. Kopanja
mora biti vedno čisto izmita, glej na to posebno,
ako greš v javno kopelj. Pazi posebno pri javnih
straniščih, ne sedi nikdar nanje. Kdor je bil na
stranišču, bodisi doma ali drugod, naj si umije
vedno roki, to je pravzaprav prva zahteva snage,
a čudno je, kako malo je to v navadi. Kadar prideš
s kakega potovanja, umij se po vsem telesu in
preobleci perilo. Človek ne ve, kaj je prinesel s se¬
boj, a pregovor pravi, da odnese voda vse, razen

13

sramote. Na potovanju se ogiblji neznanih ljudi,
ker ne veš, kje stakneš kaj. Ne pobiraj, kar je pu¬
stil kdo drugi. Ni dolgo tega, da je pobral na že¬
leznici neki moški ves vesel rokavice, ki so ostale v
vozu, in jih nataknil na roki. Posledica tega je bila,
daje imel roki polni grdih krast, ki so ga stale dosti
denarja in trpljenja. Ne kupuj nikdar obleke in
obuvala v starini, ki so skoraj večinoma od umrlih
ljudi, po katerih dobiš lahko jetiko, kake lišaje
ali kdo ve kaj. Velika nevarnost in nesnaga so
muhe, ki se vsedajo na blato, potem na človeka,
zdaj na zdravega, zdaj na bolnega, in prenašajo
tako bolezen. Mušji pik je bil že dostikrat vzrok
nagle smrti po zastrupljenju krvi, zato je treba
iztisniti ali izmozgati vsak tak pik in navezati
nanj limone ali čebule, česna. Zdravju nevarna
nesnaga so tudi pajki in podgane, ki prelezejo in
preplazijo vse. Pajkov pik in podganin griz*sta
strupena. Podgane pa prenašajo tudi kugo in
gotovo tudi druge bolezni; kdor jih ima v hiši, naj
jim le napove vojsko, pazi pa naj, da dobi mrtve
podgane, da ne okužijo zraka, in pazi nag«, da ne
pride živad ali živina do nastavljenega strupa.
Nesnažno in nezdravo je tudi prepoteno perilo,
posebno ob času bolezni; človek, ki bi oblekel za
drugim tako perilo, dobi njegovo bolezen.

Jajce je surovo najlažje in najbolj koristno.
Kdor ga more, naj ga le uživa, kadar je truden ali
zmučen, čutil se bo hitro okrepčanega. Najboljše
je jajce, dokler je še toplo od kokoši. Rumenjak,
stepen s sladkorjem in zalit z žlico konjaka ali
vina, je krepilo bolnih in okrevajočih. Beljak, ste¬
pen in razmazan z žlico olja, je dobro hladilo za
opečenine in šene, sam stepen beljak uživaj po
žlički ob hudi griži. Mehko kuhano jajce slovi
kot posebna dobrota, a zasluzi pogostoma otrokom
želodec. Cvrtje uživa tudi veliko slavo, pa ne stori
vsakemu dobro. Trdo kuhana jajca zabasajo čreva,
uživajo jih za grižo, kar pa ni priporočljivo. Trdo

14

kuhana jajca so težko prebavljiva in gre o njih
glas, da so celo tako škodljiva, da povzročijo
smrt, če jih uživa kdo, ki je zapečen, večer za
večerom. So res nezdrava jed za slab želodec,
torej ni, da bi jih užival brez solate ali olja. Su¬
rovo jajce je posebno dobro za ranjena pljuča,
ker zapopa in leči beljak vsako rano. Beljakova
kožica zapre hitro vsako rano —• nekoč si je od¬
bila deklica pri padcu nos — njena mati ga ji je
takoj spopala z beljakovo kožico in nos je pri¬
raste!. Dekle živi še.

Med je hranivo in zdravilo, se spremeni naj¬
hitreje v kri in ne dela težav ne želodcu, ne čre-
vam. Tudi je bolj rediven in lažje prebavljiv ka¬
kor sladkor. Preden je bil pri nas znan trsni in
pesni sladkor, in preden so bile lekarne, je bil
med poglavitno lečilo in zdravilo. Med umiri živce
in redi kri. Otrokom, slabotnim in starcem dajaj
namesto sladkorja medu v mleko ali kavo, čaj. Je¬
tičnim in onim, ki bruhajo ali lijejo kri, ne mo¬
rem dovolj priporočati medu. Jetičnim bo še bolj
dobro del, če nasekljaš v med prav na drobno
pelina, pljučnika, mete, tropotca in plevelke, in ga
dajaš bolniku na kruhu ali v čaju. Vsak zdravilni
čaj učinkuje močneje, če mu dodaš medu. Pri
Admontu na Štajerskem si napravijo kmečke go¬
spodinje še danes zeliščni med, ki slovi kot lek
za jetiko, hripavost, prsne in vratne katare. Na¬
pravi se iz enakih delov svežega tropotca, prsnega
korena, jelenovega jezika, rmana, grenkuljice, je-
tičnika, grintovca in pljučnika. To se seseklja na
drobno in iztisne sok. Soku se pridene dvakrat
toliko čistega medu in se kuha polagoma, dokler
se pokuha tretjina. Potem se pretlači skozi ruto
in spravi v steklenice. Jemlje se večkrat na dan
po žlički. Tačas pa je treba živeti mirno in ogibati
se razdražljivih jedi in pijač. — Za hudo vročino v
pljučih ali črevah se jemlje vsake pol ure žličko
medu, to te pozdravi bolj kakor vse drugo. Kdor

15

ne more spati, naj vzame zvečer dve žlici medu
— kdor ga ne more uživati surovega, naj ga pre¬
vre na vodi. Kdor ima srbečico, lišaje, ture, naj
pije medico, ki je posebno starim ljudem dobro
krepilo. Kdor ima ozebljen nos, naj si ga maže
znotraj in zunaj z medom in ozdravel bo popol¬
noma. Tako tudi druge rane, opraske in ozebline.
Med omeči in zaceli vse. Za bolne očesne živce si
ga namaži na veke in na senci. Za glavobol na¬
maži čelo. Za bodeč namaži medu na platno in
obveži. Za vse bolezni grla drži med v grlu in
izpljuj ga in zavij vrat s cunjo, namazano z me¬
dom. Tako tudi za bramorje in škrofeljne. Kdor
uživa redno med, je močan na duhu in na telesu,
ko bi le vsakdo premogel, da bi imel vselej poleg
kave žlico dobrega medu na kruhu! Žal, da je
postal tudi med drag, toda napram svoji vrednosti
kot hranivo in zdravilo, še vedno ne predrag. (Žen¬
skam: Ob času perila se ne sme uživati medu,
razen če je perilo prehudo.)

Mleko je pravo nasprotje špiritu. Mleko nas
redi in osveži, o samem mleku žive dojenčki, o
samem mleku živi lahko odrasli. V hudih pljuč¬
nih in črevesnih boleznih je mleko hrana in lek
bolniku. Mleko pomiri kri, privede spanec, odvaja
blato. Posebno zdravo je kislo mleko — a ne za
osebe, ki imajo bolna čreva. Dosti mleka naenkrat
ne prebavijo osebe, ki imajo slab želodec ali že¬
lodec prepoln kislin, katerim se vsiri mleko v že¬
lodcu in jih tišči kakor težka kepa — taki naj
jemljejo mleko po požirku in večkrat. — Kdor ne
more samega mleka, naj kane vanj konjaka ali
kave. Obkladki svežega ali kislega mleka izvlečejo
bolezen in izčistijo kožo, so boljši kakor obkladki
vode. Smetana, maslo in sir so zelo redilna hrana,
a niso za slabe želodce, uživati se morajo vedno s
črnim kruhom. Priletni ljudje naj puste vino in
naj se sprijaznijo z mlekom, si bodo podaljšali
življenje. — Opomini Sparjeno mleko povzroči

16

drisko. Mleko prevri vselej, preden ga užiješ. Kislo
mleko, ki je zelenkasto in sluznato, vrzi v pomije.
Za mleko imej vedno čisto posodo in čist kraj, ker
jemlje mleko vsak duh nase.

Loj, smetana in maslo, staro salo, so znana
mazila za razpokano kožo, jugovico ali volka, za
garje, oskrumbe in grinte. Loj je posebno dober
za noge . Kdor ima zatekle ali rotne noge, naj si
jih namaže vsako jutro z lojem, tako tudi, kdor
gre na daljno pot. Prejšnje čase so nosili vojaki s
seboj lojevo svečo, da so si namazali ožuljene
noge. — S starim salom so si utirali nekdaj prša
zoper prehlad in trganje. Za mazilo je staro salo
na posebnem glasu, bolj ko je staro, boljše je.

Sol je prva pomoč, če bruha kdo kri: Raztopi
žličko kuhinjske soli v kozarcu vode in dajaj bol¬
niku po žlici, na pljuča mu deni v slano vodo
namočeno ruto. Slana voda umiri tudi gliste in
potolaži pljuča, mnogokrat pomaga par žlic slane
vode za hud vrtinec ali omotico v glavi. Pest soli
v vodi je dobra kopelj za bledične in škrofulozne,
obkladki vroče soli pomagajo za zasedenine, tr¬
ganje in protin. Preslana jed ni zdrava.

Olje kot zdravilo in belilo se uvažuje pre¬
malo. Jed, posebno zelenjadna, se prebavi mnogo
lažje, če je zabeljena z oljem — tudi jajce, cvrto
na olju, je zelo zdravo; tako fižol, grah in leča. —
Kdor se je spekel v grlo ali v želodec, naj užije
večkrat žličko olja. Kdor ima ranjena čreva, želo¬
dec ali pljuča, vročino v jetrih, naj jemlje vsako
jutro in zvečer dve žlici laškega olja. — Če šumi
in boli v ušesu, segrej kapljo olja v orehovj. lupini
in kani v uho ter zavij glavo in vlezi se. — Kraste,
lišaje, srbečico maži z laškim oljem, na katerem
je prevrelo malo kafre. — Za trganje in druge bo¬
lečine v udih namoči cunjo v gorkem olju in ovij
ud. — Opomin: Po oljnati jedi ni dobro, da piješ
takoj vodo.

17

Sladkor ni zaman želja in veselje otrok, kajti
sladkor redi in krepi. Vojaki in potniki bi morali
imeti vedno sladkor pri sebi. Košček sladkorja da
več moči kakor kupica vina. Kdor peša na močeh,
naj uživa zjutraj na tešče malo sladkorja. Stari
ljudje naj uživajo zvečer kupico sladke vode, za¬
pečeni naj pijejo večkrat močno oslajeno vodo. —
Nedušni naj uživa vsak dan rdeče vino, zmešano
z vodo in oslajeno s sladkorjem, in naj vzame
trikrat v tednu kopel s senenim zdrobom ali z
gorčico. Jesti sme nedušni šamo lahke jedi, po¬
sebno zelenjad, prekajeno meso, sladko gorčico in
kruh, potrošen s soljo in korenčkom — zvečer ne
juhe ne čaja, ampak močno oslajeno kavo. Raz¬
burjena kri, bolečine vsled kamna in peska, zlata
žila, se umirijo, če piješ mnogo oslajene vode. —
Če si se pregrel ali razgrel, ne užij takoj mrzle
vode, pač počakaj nekaj minut, potem raztepi dve
pesti sladkorja na kupici vode in prideni mu žlico
Črešnjevca. — Če si se prestrašil, pij takoj sladko
vodo. — Če te kuha vročina, raztopi v y 2  l  vode
4 pesti sladkorja in žličko boraksa in pij pola¬
goma. — Za kurje oči: vzemi žlico stolčenega kan-
disa, žlico terpentina in žlico solitarja. Drži to v
plehasti posodi nad svečo, dokler se sprime, na¬
maži, dokler je gorko, na usnje stare rokavice,
izreži mala kolesca in prilepi na kurje oko. — Za
vnetje sapnika: Jej suh stolčen sladkor, ki odtrže
prirastlo gnojno kožico. Je dobro tudi za davico.
Mali otroci ležijo pogostoma v hudi vročnici, umro
tudi od nje, če jim ne daš pogostoma malo sladke
vode, samo vzdiguj jim pri tem glavo in glej, da
pride žlica pod vrlino ustnico. Če je vročina silna,
raztopi žlico soli v posodi vode in zmoči večkrat
otročku obraz, roke in zapestje. — Za nahod po¬
tegni stolčenega sladkorja v nos, ali vrzi ga na
žrjavico in vdihuj njegov dim. — Ako se nočeš
potiti ponoči, pij zvečer sladko vodo z žlico Čreš¬
njevca. V vse čaje za zasluzanje in kašelj devaj

2

18

sladkorja, najboljše kandisa, in jej tudi sladkor. —
Sladkor je tudi pomoč pri zastrupljenju želodca po
nečedni kuhinjski posodi. Prva pomoč je bljuvilo,
potem jej in pij sladkor. — Nepoznano sredstvo za
golšo ali krof: Tri žlice stolčenega kandisa, tri
žlice prahu morske gobe in žlico stolčenih zarume¬
njenih jajčjih lupin presej skozi sito in vzemi po
noževi konici zjutraj na tešče in zvečer, kadar
greš spat. Navadno izgine golša ali krof čez osem
dni, če ne, poskusi zopet. To sredstvo se je baje
že večkrat obneslo.

Vino, žganje in tobak so trije strupi, ki raz¬
jedajo telo našega naroda, ki so pomorili in poha¬
bili že več ljudi, kot zadnja vojska s Turkom. Vino
je po mnenju sveta zelo potrebno (za ne vem, kaj
vse), posebno starim ljudem. Mogoče da, ko bi bilo
vino res od trte, a to, kar pijejo ljudje dandanes,
je večinoma zvarjena ali spančana reč, ki kvari
pivcem mozeg in kri in jim pokvari možgane, po¬
leg tega jim prazni žep. Najbolj žalostna stvar na
svetu so pijanci; ko bi pili ljudje vino le za potre¬
bo, ne bi bilo gotovo nikdar blagoslovljenega absti¬
nenčnega gibanja. V urejeni državi bi moral biti
pijanec neznana prikazen, pri nas pa je žalibog
prav navadno, da leži povaljan pijanec za kakim
plotom ali v jarku, zelo malo podoben božji podo¬
bi, otrokom v pohujšanje in v surov posmeh odra¬
slih. Ko bi vsakega pijanca kaznovali, bi se varo¬
val drugič pijanosti. Koliko otrok in žena spravi
nemarni pijanec v revščino in sramoto, lačni in
raztrgani se skrivajo svetu, stradajo, ker jim kra¬
de lastni oče kruh, časni in večni kruh, kajti
pijančev otrok je navadno dedno obremenjen, ima
nezdravo kri, nagone in mike. Njegova vzgoja
ga dela sposobnega za zločine. Najbolj slabo je,
da dobiva pijanec na upanje. Krčmar, ki daje pija¬
čo na upanje, naj bi izgubil pravico do plačila,
potem bi bilo kmalu manj pijancev in revščine.
Pravijo, da je pijanost bolezen. Dobro! Treba je

19

tedaj zdravilišč, da spravimo vanje pijance, treba
je pa tudi postav, ki branijo matere in otroke pred
Pijanci. Tistim, ki priporočajo in hvalijo vino, naj
bo v pomislek, da je zdaj svet, preobložen z uče¬
njem in pehanjem za kruh, tako slabih živcev, da
mu škoduje vino bolj, nego je škodilo našim pred-
namcem, ki so bili bolj mirne krvi in so živeli v
drugačnih razmerah. Pijanost je kriva večine ne¬
sreč, ki se zgodijo po železnicah in tovarnah. Na
Nemškem in Angleškem je dovolj, da je železniški
uradnik ali uslužbenec enkrat pijan, da izgubi
neizprosno svojo službo. Tudi pri nas bi pomagal
strog vladin nastop zoper pijance, rešil bi marsi¬
katero osebo in rodbino in rešil bi tudi človeško
dostojanstvo, kajti človek, ki se napije do brez¬
umnosti, je res slabši od živine. V tem oziru je
kmečko ljudstvo še vedno premalo poučeno, kajti
so kraji, kjer smatrajo pijanost za neobliodno po¬
trebno pri proslavljanju nedelje, shoda, godu, kup¬
čije, sejma. Kako čislana je pri nas pijanost, doka¬
zujejo primere: »Je v rožcah«, »je Židane volje«,
itd. Pogostoma vidiš, kako slede zavidni pogledi
gugajočemu in pijancu, češ, kako je temu dobro,
Dostojevski piše nekje, kako gleda vojak pijanega
vojaka in pravi z veselim smehom: »Tak bom jaz
črez osem dni.« Ravno te besede sem slišal jaz v
Ljubljani od kmečkega fanta. To dokazuje, da je
Pijanost v čislih kot nekak blaženi stan.

Še huje kakor vino, je žganje. Vinopivec se
še omeji in ustavi, žganjar se zaliva s strupom,
dokler obnemore. Žganje, pravijo po pravici, da
je hudičeva iznajdba, vendar je bilo prednamcem
zdravilo, kajti uživali so ga samo zmerno, kjer so
ga sploh imeli. Žganje je zdravilo še danes, če so
nastavljene na njem zdravilne zeli, če se uživa po
kapljicah, če je pristno. Ali to, kar zlivajo ljudje
vase, je špirit, nekoliko razredčen z vodo in malo
oslajen; to kupujejo ali si napravijo kar doma, s
tem si kvarijo telo, razum in dušo, ker je špirit

2 *

20

oče ostudnih pregreh, zgodnje duševne in telesne
obnemoglosti. Žganjar ni več sposoben za delo, on
je škodljiva rana na socialnem telesu, rana, ki se
mora izrezati in izžgati, kajti žganjar ni več podo¬
ben človeku. Država, v kateri je mnogo žganj arij
in žganjarjev, propada, ker zastrupi nevarna rana
pijančevanja celo telo. Sredstva zoper pijanost so
pač najboljša dobra vzgoja in trdna načela, zavest
svojega človeškega dostojanstva. Sadjereja, po¬
množen j e mleka. Šola in društva naj poučujejo
male in velike o kvarljivosti alkohola. Ceneno
mleko in sadje naj omogočita vsakemu uživanje
teh dveh neprij atelje v pijanosti. Jasno je, da kdor
uživa rad mleko in sadje, ne ljubi špirita. Stare
knjige vele, da naj uživa pijanec mnogo jabolk,
potem bo izgubil slast do vina in žganja. Če se
dene pijancu v vsako jed po žlički vina ali špirita,
se mu pristudi pijača. Par kapelj strofantusove
tinkture na dan pomaga neki tudi. Pijanec se
iz trezne hitro, če poje jabolko ali pije črno kavo z
limono, če ga polij eš po vratu z mrzlo vodo, kar
je znana navada. Tudi sveže jajce iztrezne pijan¬
ca. Pijanost se ga ne prime, če izpije pred pijačo
nekoliko olja, ker plava potem olje na površju
tekočine in brani soparom v glavo. Po pijanosti
se prilega najbolj kislo zelje z oljem (surovo), ki
uredi zopet želodec. Žganjarju razje žganje želo¬
dec in drob, uživa naj večkrat žlico olja. Če se
vname v njem žganje, da se kar kadi iz njega, za¬
livaj ga z mlekom in devaj mu mlečne obkladke
na drob, dokler ne pride zdravnik. Pravijo, da je
najboljše za pijanca, če mu prinese pijanost hudo
bolezen; potem se mu zastudi pijača. To se vidi
večkrat, ali premnogokrat je taka bolezen napove¬
dovalka bližnje smrti, ker nima telo več moči, da
bi si opomoglo, torej recimo raje: Živela absti¬
nenca! Proč z žalostnimi prikaznimi pijančevanja,
skrijte pijance pred otroki, da se jim ne pohujšata
oko in uho.

21

V čedni družbi žganjarjev in vinopivcev naj¬
demo še tretjega neprijatelja zdravja in blagosta¬
nja ljudskega, to je toli priljubljen tobak, katere¬
ga pije ali kadi že dete v zibeli, če ne pride nema¬
ra že na svet s smodko v ustih. Splošna pritožba
je zdaj, da peša naša mladina, da je čim dalje
manj sposobnih fantov na naboru, da so dečki iz¬
prijeni. Kade že najmanjši, ko gredo v šolo, javno
ali skrito. In kaj se stori proti temu? Pred sto leti
je bilo strogo prepovedano kaditi na javnem. Pred
petdesetimi leti se ne bi bil upal kaditi dostojen
človek na cesti, posebno ne duhovnik ali učitelj;
kje še, da bi bil smel kaditi otrok ali deček! —
Zdaj, ko kadi vse, ni čuda, da posnemajo otroci
odrastle. Prigovarjaj jim in pripoveduj, kolikor
hočeš, če vidijo, da kadiš sam, ne zaleže. Oni mi¬
slijo, da je kajenje možato, da je kajenje posebna
slast, in koliko dijakov si prikadi jetiko! Po prvih
poskusih postane kajenje strast. Deček, ki se je
navadil kajenja, stika povsod, da dobi denar za
tobak, prodaja šolske knjige za cigarete, krade
materi, kajti kje bi sicer jemali otroci denar za
to? Res, da se dobe nespametne matere, ki nimajo
za najbolj potrebne stvari, a dajejo sinčkom svo¬
jim za tobak! Take matere, ki dajejo otrokom
strupa namesto kruha, pač ne zaslužijo imena ma¬
tere. Kajenje je luksus, ni potreba, dovoljuje naj
si ga samo, kdor si ne prikrajša s tem drugih res¬
ničnih potreb, in še ta le zmerno. Strastni kadilci
so suhi, nervozni, rada se jih loti sušica, ker si za¬
strupljajo počasi kri s tobakom. Kadilec ne je do¬
sti, a pije rad, kadilec boleha, a trdi, da mu dene
tobak silno dobro. Čudno je res, da se more pre¬
pustiti izobražen mož popolnoma tobaku. Zdaj je
že redka izjema moški, ki ne kadi, a kar jih je, so
res značaji. Pa če že mislijo moški, da morajo
predstavljati vedno kadeče se dimnike, da bi se
vsaj ne širila razvada kajenja med ženskim spo¬
lom, katera razvada vzame ženski vso njeno ljub-

22

kost in čednost. Nikdar ni bilo in ne bo lepo, če
kadi ženska, škoduje pa njenemu rahlejšemu or¬
ganizmu mnogo bolj kakor moškemu, ji.suši prša
in kri. Ženska naj varuje povsod svoje dostojan¬
stvo in snago. Posebno dostojno ni, če kadi žen¬
ska v pijani družbi mož, posebno čisto ni v zaka¬
jeni in s pepelom tobaka, z ostanki smotk posuti
sobi, kjer vdihuješ samo tobakov neprijetni vonj.
Tuintam se najde še ženska, ki njuha ali šnofa po
domače. Taka ženska je posebno dobra kuharica,
ki poštupa jedi z rjavim prahom... Navadno se
izgovarja, da mora njuhati, ker ima težko glavo in
si jo olajša s kihanjem. To je morda dobro, ali ima¬
mo za to arniko in druge pomočke, ki ne škodu¬
jejo zdravju, nosljanje pa povzroči vnetje nosnih
sluznic in druge težave, poveča in razširi tudi nos.
Najmanj škodljiva je pipa, najbolj škodljive so
svalčice, in to radi papirja. Pipa mora biti vedno
osnažena. Če je kaka razpoka na ustnicah, na
jeziku, se zastrupi lahko pri kajenju kri. Zdaj se
čuje redno, ta in ta je umrl na zastrupljenju krvi,
to pa vsled tega, ker je naša kri že vsa zastrup¬
ljena od kajenja, kave in špirita, in tako se ne mo¬
re ustavljati razkrojenju. Stari ljudje na kmetih
si narežejo v pipe hrastovega luba, kar jim dene
posebno dobro za glavo. Kajenje sivke je bilo nek¬
daj v navadi za zobne bolečine, trganje in gla¬
vobol.

Različne sestave in mazila.

Za zapeko: kuhaj 60 g peteršiljeve, 60 g ze¬
lenine in toliko špargeljnove in sladkega janeža
korenine; prideni 180 g šene, toliko rozin, 21 g
janeža in kumine, toliko tamarindovega luba in
žlico medu. Ko je vse dobro kuhano, pretlači in
jemlji zjutraj in zvečer po dve žlici. — Kuhaj 60 g
soluke in 30 g jelenovega jezika, toliko sladke
korenine, sv. Petra ključa in predenice. Jemlji,
kakor gori navedeno. — Kuhaj za groš janeža, za

23

groš tamarinde, osminko rozin in osminko kan-
disa, dokler so rozine mehke. Potem pretlači
in jemlji po žlici zvečer in zjutraj. To uredi
drob in izžene vetrove. — Najbolj navadni čistili
sta pri nas grenka sol in ricinovo olje. Olje se vza¬
me lahko pri vsakem vnetju, ker ohladi vročino
in izčisti črevo brez bolečin. Vzame se na juhi ali
črni kavi uro pred zajtrkom in se poplakne črez
pol ure s kupico oslajene mlačne vode. Dve žlici
olja zadostujeta odraslemu, žlička otroku. —
Grenka sol je dobra, kadar te trže po glavi, kadar
se ti dvigajo gliste in se ti dela omotica, kadar so
čreva napeta, a ne čutiš bolečin. Kdor pa ima
razboljena čreva ali želodec, naj ne jemlje grenke
soli, zateče naj se raje k olju. Za hude bolečine v
črevali vzemi večkrat žličko mandelj novega olja,
in če ga ni pri rokah, laškega.

Opomin: Ne jemlji čistila kar tako iz navade.
Ljudje, ki bivajo-zaprti in jemljejo čistilo za čisti¬
lom, morajo jemati vedno močnejša in se pokva¬
rijo tako želodec in oslabe čreva, da ta ne morejo
sploh več delovati. Čreva je treba okrepiti, potem
bodo opravljala že sama svoje delo. Ob hudi za¬
peki jemlji, če je trebuh vnet, mrzle obkladke go¬
milice in majarona, jesiha. Če je trebuh mrzel,
devaj nanj vroče obkladke jesika in soli. Če čutiš
bolečine, prilepi si smolnat obliž, ga vbij e ali ma¬
zilo vlečilo. (Glej mazila.) Po gavbijevem obližu*
jame koža močno srbeti, tedaj glej, da se ne raz¬
praskaš in ne škoduješ črevom, pač zmoči srbeče
delo z razredčeno arniko ali namaži z lilij inim
oljem. Tako mazilo in prilepek' sta odpravljala v
starih časih posel operacije in bi jo odpravila brž¬
kone tudi zdaj, dokler je še čas. Zato naj ne za¬
mudi nikdo, kadar čuti kako bolečino v črevih,
vzeti obliž. Če se ponavlja bolečina na enem in
istem mestu, pa naj ne zamudi poiskati zdravni-

* Gavbijevo mazilo (Galbei) se dobi v lekarni.

•24

ka, posebno, če je bolečina na desni strani. Če pa
čuti kdo na desni strani trebuha neznosne bole¬
čine in se mu dviguje želodec, tedaj ni, da bi za¬
mudil niti trenotka, mora takoj po zdravnika, ker
mu preti smrt od vnetja slepiča. -— Zdaj pa,naj¬
bolj važno pravilo za bolna čreva: Posti sel Ka¬
kor hitro čutiš, da ni v drobu vse v redu, ogiblji
se skrbno vsake težke hrane, pij juho, čaj, jemlji
olje, mleko, med. Posebno med in sladkor kri redita
in omečita in nadomestujeta hrano. Ogiblji se tudi
prenaporne hoje, težkega dela, vzdigovanja in pori¬
vanja, a glej vendar, da prideš na čisti zrak, kajti
zrak je močno pospešilo prebave. Dihaj tudi globoko
da se gibljejo čreva pri tem. Ogiblji se slanih in ki¬
slih jedil, razen kislega zelja, katerega smeš jesti
kuhanega ali surovega, politega s surovim oljem.
Kajti zelje hladi in čisti gnojnine .Maži se z arni¬
ko in devaj si obkladke, dokler čutiš, da je polegla
tista neugodnost v črevih. A tudi potem se maži
z arniko, rožmarinovim oljem ali s slano drožen-
ko, ko prideš v posteljo in preden vstaneš, tako se
bodo okrepila čreva. Dobre so tudi gorke polovič¬
ne kopeli z rožami ali s soljo. Za znotraj uživaj
rabarbai^jevo vinsko tinkturo ali tinkturo za želo¬
dec. Mrzle kopeli niso za bolna čreva. Kdor pa jem¬
lje čistilo, naj ga vzame po navodilu, samo, kadar
že ni drugače in naj ne je vmes. Čistilo naj čisti
želodec, torej daj mu časa in prostora in ne nana¬
šaj novih smeti. — Potrebno pa je takojšnje čisti¬
lo, ako je nastopila huda bolezen in dela zabasan
želodec vročino ali jo vsaj povečava. V tem slučaju
so prav koristni klistiri ali vbrizganje mlačne
vode, olja, milnice v črevo, kar pa naj opravlja
samo vešča oseba. Ne sme se klistirati človek, ki
je zadet od kapi in mora ležati mirno, ker bi
mu škodilo prisilno delovanje črev, a to že razsodi
zdravnik. — Zapečeni naj se ogibljejo težkih mes¬
natih in močnatih jedi, trdo kuhanih jajc, riža,
prežganja, leče, hrušk, marelic, kolerab. Jedo naj

25

pa pogostoma špinačo, repo, zelje in brez škode
krompir, kuhano sadje, ovseno in ječmenovo juho
itd. Dobro je, če morejo jesti z oljem zabeljeno.
Vse pa, kar napenja, jim škoduje, vsaj dokler so
zaprti. Še nekaj: kadar se je črevo izpraznilo, ga
ni treba hitro zabasati. Kdor je previden, učaka
lahko visoko'starost, če je tudi močno bolan na
črevih.

Za želodec: (De Lormova tinktura). V pol¬
drag liter dobre droženke nareži 60 g prsnega ko¬
rena, 30 g guajakovega lesa, 30 g šene, 30 g kori-
jandra, 30 g janeža in 14  kg rozin. Ko je stalo 4 dni,
odtoči žganje in nalij na zeli še liter novega žganja,
ki stoji 8 dni. Potem odlij in zmešaj vse skup.
Goščo, ki je ostala, porabi za obkladek na ledja ali
na trebuh ali za kopeli. Tinkture jemlji po žlički
na vodi predpoldne in zvečer: za premrazen želo¬
dec, napeta čreva, zabasana jetra in vetrove. To
uredi prebavo, odvaja žolč in je posebno dobro za
zlatenične, ki trpe zelo vsled vetrov.

Za želodec: (kranjske kaplje). Razreži 15 g
blaženega korena (korde benedikte), 15 g zlatega
grmička in toliko suhe pomaranče, 12 g lerjana,
kolmeža, pelina in 8 g žbic. To zalij z žitnim
žganjem in odlij črez 14 dni. — Na drug način:
12 g janeža, 12 g stolčenega korijandra, 15 g
lerjana, limonovih lupinic, vrednika, brezovega
listja in prsnega korena, mete, melise in brinjevih
jagod, namoči na žganju, odlij črez 14 dni in jem¬
lji po 40 kapelj na dan za prehlajen in len želodec.

Za mrtvoud: prevri v 4 litrih vode 4 pesti po¬
tonike, pest žajblja in pest rožmarina. Precedi.
Potem deni v precejeno vodo liter brinjevih jagod
in kuhaj pol ure. Potem odcedi vodo in deni v njo
1 kg belega kandisa. Kuhaj toliko časa, da se
jame gostiti, potem odstavi in primešaj 24 g seni-
nega in korenčkovega prahu, 15 g stolčenega kol¬
meža in cveb. Te mezge jemlji zjutraj in zvečer
žlico.

26

Za vnetje slepiča pomagajo obkladki vode,
jesilia in majarona, če ni vnetje še prehudo, to je
v začetku te bolezni. Takrat zadostuje še, da se
vležeš, postiš in devlješ obkladke, dokler ne pride!
zdravnik, ki ga moraš takoj poklicati, ko spoznaš
bolezen ali jo tudi le sumiš. Če pa je nastalo hudo
vnetje, nastane tudi smrtna nevarnost, katero je
mogoče le z operacijo uspešno odstraniti. Smrtna
nevarnost nastane hitro in včasih se gre prav na
minute, da reši bolnika operacija. Da je obolel
slepič, se spozna: spodnji del desnega trebuha je
trd kakor deska, med kolkom in popkom na desni
čutiš nenadoma hudo bolečino, život ti kuha vro- !
čina, želodec se vzdiguje. V takem slučaju pokliči
takoj zdravnika in deni tačas hladilne obkladke.
Če čutiš pa v spodnjem delu desnega trebuha ne¬
ko napetost in bolečino, pomagaj si takoj, da ne
nastopi nevarnost. Kdor je prebil to bolezen, naj
se pa varuje, da se ne ponovi. Uživa naj bolj rast¬
linsko hrano in gleda, da odvaja život redno blato.
Sploh naj bo zmeren v jedi in pijači.

Za pljučnico so silno dobri obkladki svežega
kravjega sira, razgneteni s sirotko. Ko se posuše,
deni novega, dokler ne mine vročina in bodeč.
Znotraj požirek mleka. Tri žlice lanenega olja na
dan. Tri žlice pesinega soka in pesina nat, nalo¬
žena na prša, ohladita tudi vročino in umirita
pljuča. Dobri so tudi jesihovi obkladki. Par kapelj
tinkture velikega divjega janeža na vodi. Staro
domače sredstvo je kislo zelje, položeno na pljuča
in v zatilnik, a krvavice ali ržena moka na jesihu,
navezana na zapestje in podplate. Ko se segreje,
menjuj s svežim obkladkom, dokler ne mine vro¬
čina in je rešen bolnik. Zelje mora biti surovo. (To
preprosto lečilo je rešilo pisateljevega brata, ko ga
je bil zdravnik že zapustil.) A tudi moč bolezni,
pljučnice in influence, se zmanjša, če užiješ v za¬
četku bolezni malo surovega sesekljanega kislega

27

zelja z oljem, treba ga je pa prav dobro prežve¬
čiti, da se pomeša s slino.

Kolera. Segrej črešnjevo žganje in maži se po
trebuhu z njim ter ga uživaj vsake pol ure po
žlički. Za bruhanje segrej v ponvi lecta, vlij nanj
žganja in naveži na popek. Uživaj na gosto ku¬
han riž in pij ruski čaj z žličko bezgove mezge in
žganja.

Bolečine v maternici in mehurju. Vrzi na
žrjavico kumine in janeža, stopi nad žrjavico in
se zagrni v rjuho, da gre ves dim v tebe. Treba po¬
noviti več dni in devati na ledja gorke majarono¬
ve obkladke.

Slabokrvnost in bledica. V litru belega vina
nastavi 1/4 kg sladkorja, 20 g kine, 10 g železa,
10 g rabarbare in prilij pol litra vode. 'Ko je stalo
4 dni, jemlji po 3 žlice na dan.

Za krvomočno živino: stolči brinjevih, lušte-
kovih in janeževih korenin in starega sala in na¬
redi kroglice orehove velikosti. Dajaj živini po tri
na dan.

Da se odluščijo lepo koze: zmešaj žličko

krede, pol žlice timola in žlico lanenega olja in
maži s peresom. Ko se posuši, namaži zopet.

Izmivaj večkrat koze z ravno pomolzenim
mlekom, pa ne bo nobenega sledu ostalo na
obrazu.

Če se je skril pot, ali če se zapira voda: ku¬
haj čaj brinjevk in osladi ga z medom.

Za slab zrak v bolniški sobi: zreži belo če¬
bulo in postavi jo na krožniku na omaro. Premeni
vsakih šest ur, a vrzi staro čebulo v ogenj. —
Postavi škaf vode pod bolniško posteljo in pre¬
meni vsak dan, ob vročini dvakrat na dan. To
vleče vročino in slab zrak nase. — Vlij par kapelj
smrekovega olja' v krop in postavi k bolniški po¬
stelji ali obloži posteljo s smrekovimi vejami.

28

Da se ne okužiš: nosi pri sebi brinje in žveči
ga. Izperi si večkrat usta in nos z arniko ali s
slanim br. žganjem, limonovim sokom.

Za hripavost: prevri pest kandisa v 14 1 kro¬
pa, vlij vanj glažek brinjevca, izpij, vlezi se in
.odeni se dobro, da se izpotiš. — Pij cesarski čaj.
— Nastrži hrena in iztisni iz nastrganega sok,
deni v ponev kolikor soka, toliko medu, prevri,
použij gorko in vlezi se. — Izpiraj si grlo z arniko,
maži vrat ž njo in uživaj večkrat par kapelj tink¬
ture na vodi. — Uživaj med z žajbeljem in izpiraj
si grlo ž njim. — Vlij žlico finega terpentina v
posodo kropa, povezni nanjo lij in vdihni soparo
v usa. Potem namoči polovico oterače v kropu,
ovij s z mokrim koncem vrat in zavij s suhim
koncem, deni še navrli suho volneno ruto in pojdi
v posteljo, da se izpotiš. Čez pol ure odvzemi mo¬
kro obvezo, uteri si vrat z arniko in ovij z volneno
ruto. Dve uri, preden vstaneš, vzemi ruto proč,
umij vrat z mrzlo vodo in uteri zopet z arniko. To
sredstvo je dobro, če pride pot; sicer pride ali
sledi včasih še hujša hripavost. — Dobra je tudi
senena kopelj z jesihom in soljo, za noge ali polo¬
vico života. — Vročekrvni, ki premore toplo stano¬
vanje, naj se umije naglo po vsem životu z mrzlo
vodo, se vleže, ne da bi se obrisal in se odene
dobro. Nekaterim pomaga gorak obkladek zmeč
kanega krompirja.

Za zlatenico: izreži osrčje iz zrele tepke, zali j
luknjo z medom, speci in užij gorko. Ponavljaj
več dni.

Za zaprto vodo: kuhaj bučno seme, bosilja-
kovo, brežino in habatovo korenino, meto, albiš,
kolmež, malvo, peteršiljevo korenino in brinjeve
jagode. Vsake zeli vzemi enolilco, premešaj in deni
pest na y 2 'i vode. Naj prevre dobro. Izpij v dveh
polovicah in kuhaj vsak dan sproti. Na trebuh si
devaj gorke obkladke rož ali moke z brinjem in

29

maži se z bosiljakovim oljem. Jej redkvico, solato,
ovseno julio, zeleno, špargelj.

Za razburjeno srce: zavri vinskega jesiha in
vrtničine vode, prevri na njih pest melise in pest
boreča, namakaj ruto in devaj' na srce. Poleg tega
uživaj po dvakrat na dan po 20 kapelj baldrija-
uove tinkture. Včasih so zamašena ali bolna čreva
kriva razbijanja srca in hudih sanj. Tedaj vzemi
gorak obkladek za čreva ali prilepi na trebuh
mazilo, ki izvleče sesedeno kri, dober je tudi ob¬
kladek gorčice, kamilic in majaronovih plev.
Sveže naveži kar tako v žakljiček, suhe pokropi
a li popari z jesihom. Poleg tega uživaj po 3 žlice
rabarbai-jevega vina ali jemlji po 50 kapelj, dva¬
krat na dan, De Lormove tinkture za želodec in
čreva. Varuj se žganih pijač, močne kave, prehitre
boje, razburjenja, prestanili jedi in močnih za¬
čimb, tesnih prostorov in slabega zraka. Ponoči
Pazi, da se ti ne nabirajo različni smradi v sobi,
hajbolje je, da imaš okno odprto. Glavo si podloži.
Jesih in vodo imej pri rokah; če te bude hude
s anje, zmoči ruto in deni na srce.

Za zdravje in mirno kri: (Ta sestava je stara
^e več sto let. V Napoleonovi dobi jo je pila fran¬
coska armada, v Iliriji so ji rekli: francoske kap¬
lje). Vzemi pest boreča, pest kislice, pest pirike,
Pest cikorije, pest jagodnjeka, pest volovskega
jezika, pest zdravja vsega sveta in velikega re¬
grata. Vse to deni v lončeno posodo, nalij na to
4 litre vode in kuhaj 3 ure. Potem odstavi in prilij
še liter vode. 'Ko je vrelo zopet dve uri, precedi
skozi ruto, nalij v steklenice in deni v vsako ste¬
klenico tri žlice dobrega tropinovca in zamaši
skrbno. Pij po kupici zjutraj na tešče in zvečer
Pred večerjo. To bo uredilo delovanje žolča in črev
m bo naredilo mirno kri, ki daj a človeku pogum
lu hrabrost.

Za vodenico: Olupi 10 rep in deni jih v po¬
sodo, ki se zapira prav dobro. Na repo stresi dve

30

pesti bučinega semena in žlico peteršiljevega, dve
pesti cvetja kopriv, pest liabata in pest brinjevih
jagod. Na to vlij poldrug liter dobrega belega vina,
zamaši posodo in postavi jo za 24 ur na zapečje.
Pij po 3 žlice na dan.

Za vodenico: razreži dve pesti gvajakovega
lesa, pest belega in pest rumenega santelovega lesa,
dve pesti zdravja vsega sveta, dve pesti ltorian-
drovega semena, toliko jelenovega jezika, krva¬
vega mlečnika in brinjevih jagod, pljučnika. (Vse
to mora biti sveže.) Stolči z lesenim batičem, deni
v žakljiček in obesi v sodček ali v posodo, ki drži
8 1 ter nalij vanjo svežega, dobrega ječmenovega
piva. Ko je visela vrečica 8 dni v pivu, vzemi jo
vun in pij, kadar se ti ljubi. Pozdravila bo tudi
jetra.

Vino za jeternične: v sodček, ki drži 25 1, na¬
reži po 4 pesti zelene tormentilje, pet pesti peto-
prstnika, 3 pesti potonike, 3 blaženega korena, tri
vrednika, 3 zlatega grmička in zlate ketnice in
pelina. Na te zeli nalij 25 1 dobrega mošta. Sodček
naj stoji v suhi kleti dva meseca. Potem pij po
3 glažke ali žganjarske kupice na dan. Jemlji tudi
dvakrat v tednu obkladek brinjev (gl. Brinj), uži-
vsaj ovseno juho in zelenjavo, a ogiblji se razbur¬
ljivih pijač. Vzemi dvakrat v tednu gorko polkopel,
v nji liter jesiha in pest soli. Kmalu boš spoznal
na barvi, da se ti boljša. Če ni tako, premeni zrak.
Morda pomaga to — ono. Jeterne bolezni so sitne
in delajo zdravnikom skrbi. »Težko ozdravi, kdor
ima »pikasta« ali črna jetra,« pravi pregovor, in
reče tudi pri stvari, ki se vleče v nedogled: »Zdrava
jetra mora imeti, kdor bo dočakal to.« Jetram pa
škoduje posebno preveliko sedenje, popivanje, ka¬
jenje, jeza, zaprtje črev. Kdor opazi, da se mu
izpreminja barva na črno ali rumeno (črnica ali
rumenica), naj si išče pomoči, dokler je čas.

Praški, ki ohranijo zdravje: stolči na drobno
in zmešaj: pest kolmeža, pest muškatovega cveta,

31

cedoarija, prsnega korena, žlalitnika, sladke kore¬
nine in pol pesti korenčka (Ingver), sladke skorje,
g&lganta, žbic, jelenovega jezika, jetičnika, blaže¬
nega korena in zlatega grmiča. Potem 4 pesti
c veb, kardamon, janeža, pol pesti kumine in pe¬
teršiljevega semena in ^ kg kandisa. Seveda mo¬
rijo biti zeli in cvebe posušene. Ko je vse stolčeno,
z mešaj in jemlji po žlički na dan. Lahko nastaviš
tudi na vinu ali na žganju in jemlješ vina po žlici,
žganja po 40 kapelj.

Za vetrove: (Kaplje.) Razreži na drobno šest
Pesti cedoarija, 3 pesti kolmeža, 3 pesti galganta,
(tve žlahtne kamilice, dve janeža, kumine, pol pesti
žbic, pol pesti lavorja, oreška, pomarančinega
cvetja. Skuhaj poprove mete 4 pesti na % 1 vode
ih vlij to vodo na zrezane zeli in tretjino litra
(bočnega žganja. Ko je stalo osem dni, precedi in
jemlji po žlički, kadar se čutiš napetega.

Za koliko: (Encijanove kaplje.) Nastavi v 1
belega vina pest encijana, pest kolmeža, pest po-
hiorančinih olupkov, rabarare in pol pesti kori-
■jutidra, pol pesti stolčenega sladkega janeža. Ko
je stalo 24 ur na zapečju, odcedi vino in jemlji
Vs ako predpoldne po 3 žlice.

Za jetiko: vzemi enoliko svežih kopriv, bo¬
jevnika, kurjih črev, ledinščice, grenkuljice, soln¬
ic, kislice, rmana, tropotca in vodne kreše. Se¬
sekljaj vse na drobno, potlači z valjarjem in iztisni
s ok. Potem vzemi dobrega medu kolikor je soka,
jeni v novo ilovnato posodo, kuhaj (in mešaj, da
Se  ne pripali) tri ure. Tega naj jemlje jetični več¬
krat po žlički.

Za jetiko: naberi svežega ozlcolistnega tro¬
potca, cikorije, gladovnika, rmana in petoprstnika,
0 Peri, potolči in razreži na drobno. Deni nanje to¬
liko vode, da pokrije, kuhaj dve uri in pretlači,
Potem deni, kolikor soka, toliko kandisa in kuhaj,
j-Okler ne kane nerado od žlice. Tega jemlji več¬
krat. Ustavi kašelj in bruhanje krvi.

32

Za jetiko: kuhaj in pij žajbelj z medom ih
umivaj se z žajbeljeviin čajem; to bo ustavilo pot
in omečilo kašelj ter okrepilo telo. Pomagalo je to
že mnogoterim in bi še mnogoterim, da bi vedeli
uporabljati to koristno zel o pravem času. A ravno
pri jetiki se začno ljudje zdraviti, kadar je že pre¬
pozno, ali pa se zatečejo k preprostim domačim
zdravilom, kadar so se že najedli toliko tovarni¬
škega strupa, da se jim je zastrupila že kri in
kadar so uživali skrivnostne leke zakotnih ma¬
začev. Tedaj šele, ko odreče vse drugo, se spomnijo
preprostih zeli, ki vsaj ne škodujejo, če že ne mo¬
rejo več koristiti. In mnogoteri je ozdravel, ko je
užival naposled samo med in rože. 'Kajti tudi je¬
tika se da ustaviti ali vsaj potolažiti, če se lotimo
pravega sredstva. Marsikdo, ki je bruhal ali bruha
kri, ki je kašljal ali kašlja, doživi visoko starost,
če se zna ravnati; dočim vidimo, da odnese je.tika
večkrat na hitro krepke, mlade ljudi, ki se zana¬
šajo na svoje zdravje in prenapenjajo svoje moči,
bodisi pri plesu, pri krokanju, pri vratolomnih
stavah in plezanju po gorah, pri nezmernem ka¬
jenju in prezgodnjih drugih izgredih, a tudi pri
prenapornem učenju in delu. Premnogokrat je pri
nas kriva jetike revščina. Ubogi dijak, kontoari-
stinja, delavka, šivilja, učitelj, pisar in pisatelj,
se prehladi ali se je pregnal z delom. Izpreži! bo
rekel zdravnik. Nekaj tednov počitka, dobre hrane,
zraka, miru in razvedrila bi pozdravilo reveža. Ali
on ne more... Kontoaristinja, ki izostaja, izgubi
službo — pred vrati čaka že nebroj deklet... De¬
lavec in dijak iz uboge rodbine, kje naj vzameta
denar, drugi, kje naj vzamejo čas in denar? Treba
je vleči voz, dokler ne padeš izmučen... Kakor
grenek zasmeh zvene revežu zdravnikove besede:
Premenite zrak, opustite vsako delo, preskrbite si
dobro hrano, zračno in čisto stanovanje ... Samo
Bog ve, koliko mladih bitij gre vsako leto v jetiko
radi same revščine, samo Bog ve, koliko matej'

33

da zadnjo kapljo krvi za svojega jetičnega otroka,
a mora gledati, kako se mu suše meso in kosti,
mora gledati, kako padajo za njim drugi njeni
otroci, zaradi tesnega stanovanja in revščine —
in ona, mati mnogih otrok, ostane naposled sama,
v kupu dolga in žalosti.

Zato naj se zateče vsakdo, dokler je čas, k
našim pomočnicam. Naj ne prezira nikdo nahoda,
haj se varuje pljučnice, naj izleži in izpoti influ¬
enco — kajti ravno iz teh bolezni, če se prezro v
začetku, se izcimi rada jetika. Izprva te pozdravi
Par žlic medu in čajev, ovitki in utiranje, potenje
— par dni v postelji — pozneje boš požiral brez
hspeha škafe zdravil in ležal cele mesece...

In nočni počitek, ta vir moči! Naši prednamci
s o se vlegli s kokoši in so vstajali z zarjo in niso
Poznali čmernosti in drugih živčnih bolezni. Se¬
seda. Zdaj je treba vedeti in znati toliko poprej
heznanega, zdaj je borba za kruh postala tako
silna, da podi od nas spanec. Kdor čuje pri delu,
temu da Bog svojo pomoč in ne škoduje mu delo
ioliko kakor škodijo nočna »razveseljevanja«, po¬
hajanja gledišč, kinematografov, čitanje razbur¬
ljivih romanov. Posebno čitanje škoduje nedorastli
Prladini, ker ji napolni še tistih par ur spanja z
Pemirnimi sanjami, da vstane s pijano glavo, raz¬
dražena in trudna. Matere naj bi nadzorovale
strogo, kaj in toliko čitajo otroci, ker je tu po-
Sostoma vir pljučnih, živčnih in drugih bolezni,
katere naj navajajo otroke, da gredo zgodaj v
h raj in vstajajo zgodaj. Tako tudi drugi. Dan se
l°vi za glavo, ne za rep. Kdor pa je že jetičen,
P e sme vstajati rano, posebno, če so jutra mrzla
lp meglena, ne sme se izpostavljati dežju in vetru,
Po sme uživati razburljivih jedi, ne pijač, ne pri¬
sostvovati kakim predstavam, ne govoriti mnogo,
Po se utruditi s hojo, ne z delom.

Za čiščenje krvi: razreži in kuhaj 12 pesti
hrinjevega lesa in po 2 pesti repuliove korenine,

3

34

prsnega korena, brinjevih jagod in 4 pesti sladke
korenine. — Kuhaj blaženi koren, sv. Petra ključ,
jelenji jezik, lipov cvet, koprivo, solnko, trnuljev
cvet, grintovec, gladovnik, perlico in repuh. Vsa¬
kega enoliko. — Prsni koren, kumina, pljučnik,
sv. Ivana roža, sena in zrno lavorja. — Holandski
čaj: zreži pest sasafrasa in 2 suhi figi, pest žaj¬
belj a in pest polaja ter operi v mrzli vodi in pri¬
stavi v litru vode. Kuhaj, dokler se vkuha za
polovico in izpij zjutraj na tešče skodelico. —
llazreši in zmešaj 9 g rabarbare, šest rožmarina,
4 šene, 3 sasafrasa, sasaparile, jelenovega jezika,
sladke koreninice, zlatega grmička, janeža, ko¬
renčka, limoninih lupin, blaženega korena, vijo¬
lične korenine in prsnega korena, po 2  g žajbelj a,
melise, maternjaka, jetičnika, perlice in dva lista
lavorja. Te sestave devaj po 3 žlice na poldrug
liter vode in kuhaj, dokler povre za tretjino. Po¬
tem precedi in izpij v dveh dneh. — V posodo, ki
se zamaši dobro, deni 12 g sasafrasa, sasaparile,
guajakove smole, 125 g bobrovega žolča (Bibergeil.
Je zelo drag — gram krono), 15 g janeža, luštrka in
žafrana. Nalij na to rženega žganja, deni na gorak
kraj, precedi; ko je stalo 14 dni, jemlji zjutraj in
zvečer po dve žlici. — Marsikdo se posmehuje tein
čajem, češ, da je neumnost, če se reče: čistiti kri!
Iles pa je, da se nabere čez zimo marsikaj v životu,
kar sili pomladi na dan. Ko se mlaji brstje, se
mlaji tudi človeška kri, prikažejo se razne bolezni,
katere izločuje zdravja željna kri. Zato moramo
priti krvi na pomoč z rožami, z uživanjem krešine,
bobovnikove in regratove solate, s kopanjem te¬
lesa v mlačni vodi, s sprehodi po mladi naravi ali
z delom na vrtu in na polju. Taka je bila navada
naših prednikov, ki so dočakali zelo visoke sta¬
rosti. V marsičem bi jih tudi mi smeli posnemati.
— Opomin: Slaba navada je, da se opusti kurjenj®
sob, kakor hitro se prikaže pomladno solnce. Zu¬
naj je topel zrak, res da; v stanovanju je pa ne-

35

prijetno mrzlo. Kdor se giblje, ne občuti tega to¬
liko kakor oni, ki sedi pri delu. V sobi se prehla¬
dimo pomladi. Zid se je nabral zimske vlage ka¬
kor človeško telo. Treba je kuriti še nekaj dni pri
odprtem oknu, da vzduhti mokrota. V jeseni pa ni
take sile, da bi kurili, ker se je posušil zid čez
Poletj e.

Za rotne noge, garje ali oskrumbe: kuhaj žaj-
loelja, rožmarina, rmana, preslice, brinjevih jagod,
tropotca, koprive, pelina, rože sv. Janeza in zlatega
grmička. Vsakega enoliko in pij po dve skodelici
ba dan, a izpiraj tudi telo s čajem.

Za zamašena prša in pljuča: kuhaj 720 g
slezovega cveta in 360 g njegove korenine, 180 g
sladke korenine, 60 g zrezanih fig. rozin, rožičev,
Ječmena, vijolic, pljučnika in janeža. Pokuhaj, da
Je skoraj gosta voda, pretlači jo in prevri še če¬
trtino vodine teže kandisa. Tega jemlji večkrat po
*Hci in minila bo tesnoba. — Germanski ali nem¬

ški prsni čaj: 130 g lapuha, jetčnika, grenkuljice
ki grintovca, 45 g melise in žajbelja, 120 g šene,
g bezgovega cveta, 40 g janeža in sladkega jane-

za, 25 g vinskega kamna prevri in jemlji, kadai te
tišči v pljučih.

Za trganje: opari 3 pesti makovih glavic,
^ Pesti zobnika, 2 pesti gomilic in 2 pesti bezgo¬
vega cveta, deni v vrečico in naveži gorko.

Za sesedenine: operi enoliko ožepka, dobre
misli, vinske rutice, žajbeljna in materine dušice
' n  naveži gorko.

Dehteči obkladek za živčne napade: 360 g
kttielja, 90 g gomilic, sivkinega cveta, rožmarina,
materine dušice in vratiča.

Za gliste: kuhaj 6 pesti pelina, 2 pesti pra¬
proti glistnice in 2 pesti navadne gomilice ter pij
1 )0  3 čašice na dan.

Za podkajenje: pest mire, benzoe, jantarja, 2
t es U sivkinega semena, mrtvikovčeve smole in

3 *

36

pest rdečih rož  in vrzi na žrjavico. Bo prelep duh,
ki ugaja pljučim in nosu.

Za grgranje, ako hočeš zmečiti grlo: prevri
9 pesti popeljnov, sleza, pljučnika in 4 pesti brez-
govega cveta na liter kropa in grgraj večkrat.

Da se pozdravi gnojnina grla: prevri 9 pesti
grenkuljice, črnoglavke, žajbelja in 2 pesti vrtnic
in termentilje ter izpiraj.

Za omehčanje bul in tvorov: vzemi enoliko
lapuha, pljučnika in popeljnov, potem dvakrat
toliko stolčenega lanenega semena in stavi gorko
na bule. — Kuhaj rženo moko na mleku. — Kruh
na mleku. — Kuhaj neslano in neoprano kašo,
devaj jo na bule gorko, kolikor zmoreš, in izpiraj,
kadar se odpre, s slano vodo. To zaceli tudi stare
rane. — Kuhaj kašo na mleku, devaj gorko in pre¬
loži z drugo takoj, ko se ohladi. To preje najtrše
bule in asle in te ubrani operacije, kakor je izku¬
sil pisatelj sam. To se de vi j e gorko na bule; mrzli
in dobri obkladki so pa: zmešaj rženo moko in
rženo žganje, vsakega 2 žlici, stepi beljak in za
oreh navadnega mila in naredi iz vsega testo. —
Zmešaj smrekove smole, stolčenih brinjevih jagod
in ržene moke.

Za skorbut in zazobice: kuhaj enoliko smre¬
kovih vršičkov, rmana, sv. Petra ključa, grenke
detelje, brinjevega lesa in kolmeža in izplakuj si
s tem pogostoma usta.

Za zatečen želodec: plav papir, kakršen je bil
včasih za zavijanje sladkoi’ja, preluknjaj z buciko,
potem prižgi lojeno svečo in nakapljaj papir, da
bo ves lojast, segrej še na ognju in prilepi na želo¬
dec. — Naredi mazilo s stepenega beljaka in mila,
namaži na predivo in naveži. —- Opari rezinko rže¬
nega kruha, zmoči jo z žganjfem in naveži.

Za ured v pasu : kuhaj ovseno kašo in na¬
veži gorko. Napravi ovitek iz brinjevca. — Naveži
majarona, urednjaka in žajbelja. — Naredi obkla¬
dek iz stolčenih brinjevih jagod in ržene moke.

37

Za zatečene noge: naredi mazilo iz zelenike,
(pušpon) voska, bezgovega luba in olja in maži
noge.

Za kašelj: kuhaj med in hren in deni žličko
žganja. — Uživaj med, tropotčev sok, žajbelj na
mleku, bohinjski mah, pljučnih, brinje, kandis,
mentolove sladkorčke in dr. in utiraj si grlo in
vrat z arniko, vdihuj večkrat terpentin ali arniko.
~~ Za kašelj, ki duši: vzemi posušenega korenčka
(Ingwer), kolmeža, galganta in senegalskega
korena, vsakega 20 g, in 10 g sladkega lesa in
zvezdičastega janeža. Tega jemlji dvakrat, trikrat
Po žlički na vinu ali na mlačni vodi. Je tudi dobro
za neješčnost, zasluzanost črev in napetost. Dober
Je tudi česen z medom.

Za potne noge, roke in pazduhe: v čevlje
hatrosi bukovega pepela. Roke in rame izpiraj z
bukovim lugom ali maži z rdečimi jagodami. Ku¬
pico jagod stresi v star čevelj, hodi ves dan v tem
in dobro bo.

Za mrzlico : kuhaj pelina, mete, lerjana. —
Posuši in stolči jačje lupine na drobno in jemlji
Po žlički na vodi. To okrepi in čisti želodec. —
Peni v žganje pest mrzlične detelje in pest vrbi-
P e ga luba, odlij potem, ko je stalo 8 dni na solncu
*h jemlji po 3 žlice na dan. — Za mrzlice, ki izha¬
jajo iz vraničnih ali jetrnih bolezni: kuhaj liste
*n korenino velikega regrata 2 pesti, piriltinih ko¬
pnin pest četrt ure na pol litra vode. Precedi in
tfeni v vsako čašo 2 žlici medu in 2 žlički prahu
v mskega kamna. To jemlji po 2 čaši na dan, toda
pa dan, ko nimaš mrzlice in jemlji več tednov.

da se ne jeziš in da nimaš zabasanih črev,
jemlji tudi obkladke na ledja in polkopeli, pazi
Posebno, da ne ješ mastne svinjine, tako se boš
^hehil hude in nevarne bolezni.

Če se ustavi prebava: kuhaj pelina, angelike,
Janeža in tavžentrože ter pij zjutraj in zvečer,
lQ di dosti na zrak, ne sili se s hrano, glej, da imaš

38

dovolj spanja in počitek po jedi. — Posebno dobro
sredstvo je, če izpiješ pol ure pred zajtrkom ku¬
pico vode, tako tople, kakor ti je mogoče prenesti,
in se giblješ za tem v prostem zraku. Vzemi tople
vode pol ure pred kosilom in pred večerjo, delaj to
skozi 6 tednov, in čudil se boš svojemu zdravju.

Za zgago ali perečico: nastavi v žganju pest
janeža in pest žabnika ter vzemi 12 kapelj tink¬
ture na pol žlice vode ali kuhaj te zeli in pij čaj.
— Vzemi ščepec sode bikarbone. — Vzemi žlico
stolčene magnezije in žličko stolčenih pomaranč¬
nih lupin, zmešaj in užij v dveh presledkih. Otro¬
kom, ki imajo perečico, daj dvakrat na dan janeža
in magnezije po pol žličke. Ne dajaj jim kaše, ne
močnika, ampak prevri na posnetem mleku malo
Suhorja ali prav suhe žemlje. Če pride perečica
po mastni jedi, tedaj jemlji žličko vinskega
kamna in pol žličke magnezije v kupici vode. Kdor
ima pogostoma perečico, naj ne uživa kar dan na
dan px*aške in soli, ki mu izjedo želodec, da je ves
preluknjan, amapk naj si očisti s postom, giba¬
njem in kopanjem želodec in čreva, preden na¬
stane huda bolezen.

Če ginejo udje: utiraj se s cikorijino tink¬
turo in maži se z bluščevim mazilom.

Za grižo: zarumeni pšenične moke in slad¬
korja, prideni črnih jagod, prevri in užij 3 žlice. —
Kuhaj ovsen močnik na rdečem vinu. -— Devaj
gorke obkladke na trebuh. — Jej ajdove žgance
in prežganko, trda jajca, suhe hruške, toda le, če
ni bolečin v trebuhu. Če čutiš bolečine, je vsaka
težka jed preveč za razboljena čreva. Tedaj jemlji
ruski čaj, mleko, juho, raztepen beljak, žličko
mandeljevega olja, na trebuh obkladke majarono¬
vih plev, to izvleče vnetje.

Krči: vzemi čaja žlahtne mete ali opari žlico
pomarančnih lupin in pij. — Baldrijanove kaplje*
črna kava s kimlom in limono, janež na mleko*
majaronov sok ali kaplje, janež, majaron in meta

39

na juhi ali na vodi, obkladki gorkega jesiha in
gomilic, to so sredstva, ki so vsakemu pri roki. —
Krči dojenčkov so včasih nasledki zaprtih vetrov
a H blata. Maži otroka z janeževim oljem ali daj
mu gorak obkladek gomilic in moke, na znotraj
Par kapelj majaronovega soka. Sicer glej, da ni
otrok zaprt; gomiličin obkladek je dober tudi, če
Se  mu zapre voda.

Bolečine v udih, skenina, protin, trganje:

s egrej v ponvi pšeničnih otrobov in jih naveži gor¬
ke ali jemlji kopeli pšeničnih otrobov. Dober je
tudi žgan oves, segret bukov pepel, mivka (pesek,
katerega nanese voda), konopljine pleve. — Utira¬
nje s kaprovim oljem ali špiritom. S špiritom, v
katerem se je namakal cvet rdečega kostanja,
klije, vršički brinja, zelene brinjeve jagode. Ter¬
pentin, različna olja in žganja,, 15 g kafre, 8 g
s almiaka, četrt litra čistega žganja. Potresaj in
maži. Po vsakem mazanju ali utiranju zavij do-
tični ud v flanelo. Čuvaj se prehlada, pij brezov
čaj

in tinkturo smrekovih vršičkov, ogiblji se
v iua, jemlji gorke kopeli, najbolje za celo telo, in
namaži se po kopeli po celem telesu z arniko. Zelo
Pomaga nekaterim utiranje z oljem jelenovega
l '°ga (Hirschhorngeist) in laškega olja, vsakega
Polovico. To se segreje počasi v vodi: steklenico
Postavi odmašeno v lonček vode in pazi, da ne
Zavre in prekipi. Dobro je tudi terpentinovo milo,
kafrovo, rožmarinovo mazilo, ki izvleče bolezni:
Raztopi v lončeni posodi smrekove smole za 20
v inarjev in za toliko rumenega voska, žlico gabe-
z°vega mazila in 2 žlici olja. Kadar vre, deni v po-
s °do pd bele čebule, 4 zrna lavorja, pčščico žaj¬
blja, vinske rute, majarona, bosiljaka, plahtice,
gomilic. Ko je vrelo vse to polagoma deset minut,
^ e ni na stran in vrzi noter za oreh zrezane kafre;
k° se je raztopila, vlij noter za 80 vinarjev peru¬
jskega balzama, za 10 vinarjev arničine tinkture
m naposled še za groš terpentina. Potem pretlači

40

urno skozi penjarico, preden se strdi. Kar ostane, j
porabi za obkladek. Tega mazila namaži za nož
debelo na platno za bodeč, za bolečine v križu,
trebuhu in drugo. Za bodeč ga deni med pleča in
kmalu bo nehalo bosti, za križ na križ, za trebuh
na kraj bolečin, bodo kmalu nehale, ker je učinek
tega mazila skoraj čudovit, marsikatero bolezen
ozdraviš z njim. Za bolečine od skrnine ali trga¬
nja, ovij z njim dotični ud in pomni: če daš samo
enkrat, bo nastala pod mazilom toplota in srbe¬
čica in nehala bo bolečina. Obliž stoji lahko 24 ur.
Če pa hočeš izvleči vodo in se rešiti tako za dolgo
mučne bolezni, prestavi vsakih 12 ur obliž, izvle¬
kel bo velike mehurje, polne vode. Tedaj nehaj-
Raztopi na laškem olju malo kafre in maži me¬
hurje s kurjim peresom, da se prepuste in pozdra¬
vijo. Olje naj bo mlačno. Ko so se mehurji olupili
in pozdravili, maži še dvakrat na dan z oljem in
koplji dvakrat v tednu noge ali celo telo v pšenič¬
ni kopeli (otrob); po kopeli se namaži z arniko.
To mazilo prežene trganje, če se namažeš z njim-
Zamaši skrbno.

Za trde ali mrtve ude, bolečine v križu, pro¬
tin, slabotne noge ali roke učinkuje čudovito ma¬
zilo, ki je kakor prvo in gabezevo in timijanovo
mazilo, vmišljeno in izkušeno od pisatelja same¬
ga: blušča ali korenine svinjske repe (Brionia)
olupi, nareži na drobna kolesca in nalij na to toli¬
ko laškega olja, da pokrije korenino. Potem naj
vre polagoma toliko časa, da je blušč mehak. Te¬
daj pretlači ali iztisni. Deni toliko sveže svinjske
masti v posodo, kolikor je iztisnjenega olja ih
prevri. Nato prideni za četrti del čistega rumenega
voska. Ko se je raztopil, deni še vinske rutice>
žajbelja, majarona in žlahtne ali vrtne materine
dušice, bosiljaka in sivke. Toliko deni tega, da ni
ravno gosto. Ko je dobro prevrelo, prilij polagoma
še osminko (ali za osmi del, kolikor je tvarine v
posodi) arničino tinkture in kafre, pretlači i 11


41

spravi na suhem prostoru. S tem maži slabotne
yde dvakrat na dan, utiraj si križ, ozebljene prste
in zatečeni vrat. To mazilo krepi ude in razžene
bolezen, oživi kite, zdravi kosti, bramorje in škro¬
bne.

Za (Iles ob kosti) kostne in druge rane, črva,
°tok, ozebek, otirke, ognjetince: olupi svežo gabe-
zovo korenino, operi jo skrbno, razreži na drobno
ib deni v posodo. Nalij toliko laškega olja, da po¬
krije in kuhaj na žrjavici polagoma, dokler se
stisne gabez. Če je bolj mlada korenina, se skrči
kakor ocvirek, zato jo koplji avgusta. Ko se je
stisnil gabez ali je postal mehak, iztisni olje in
b&reži vanj rumenega voska toliko, da se gosti, po-
tem primešaj za osminko gomiličinili kapelj, me-
s&j, da bo lepo gladko in vlij v posodice, dokler
i e  gorko.

Za križ: kuhaj lavorjevo seme na vinskem
i°sihu in devaj gorke obkladke. Deni mazilo
v iečil 0  in maži z bluščevim mazilom hrbet, a
trebuh utiraj z arniko. — Opomin: Pri ženski je
bolečina v križu navadno znak, da je bolna ma-
ei ’nica. Torej urno k zdravniku ali zdravnici, če
bo pomaga takoj vlečilo. Tu ni, da bi odlašal.

60

Za preležanje ali šene: raztopi na žrjavici

g jelenove masti, 60 g rumenega voska in 125 g
svežega surovega masla. Primešaj 60 g kutinega
‘ s °ka ali zmehčanih kutinih pešk, mešaj, dokler se
lle  sprime vse in ni lepo gladko; potem namaži
bj 1  platno in deni na šene. Menjuj večkrat, do-
1  °r ne minejo bolniku bolečine. — Dobro je tudi
bazanje s konopljinim oljem ali z limoninim so-
, 0rn , z jernejevim
Baslom.

maslom in svežim surovini

, Za prsne gnojnine: mešaj na žrjavici 45 g
onečanskega terpentina, 30 g brinjeve žolice,
J: 8 belega voska in 24 g rdečega precipitata, do-
ei ’ se je raztopilo in se sprijelo vse.

42

Za vnete rane ali prisad, za oskrumbe in

dira je: v IG g lanenega olja namakaj skozi 24 ur
gram žafrana. — V lončeni posodi raztopi 64 g
rumenega voska, 64 g jelenove masti in 64 g be-
nečanskega terpentina. Ko se je raztopilo vse, pri¬
mešaj polagoma olje z žafranom, naj vre vse prav
polagoma četrt ure; treba je tudi, da mešaš z
leseno palčico. Potem postavi posodo na mizo,
primešaj na mizi 8 g kafre. Mešaj, dokler se ne
strdi površina, tedaj precedi skozi čisto ruto,
spravi v posodice in zamaši. Namesto jelenove
deneš lahko rajželčeve masti.

Za slabotne noge: kuhaj l / 8  zelenih brinje vib
jagod 10 minut na Vs govejega mozga in žlici su¬
rovega masla. Ko je prevrelo, odlij ali iztisni id
pridaj žlico špirita, v katerem so se kuhala na
solncu mravljinčja jajca. Predno namažeš noge>
ali če je potrebno kak drug ud, jih moraš se¬
greti. Potem maži in utiraj. Treba je nadalje¬
vati več mesecev.

Za trde otoke in bule, da se razženejo ali se
ognoje:-vzemi 24 g prahu bluščeve korenine, pe
15 g terpentina, medu in brinjeve žolice, zmešaj
na ognjišču in deni dvakrat na dan nov obliž.

Za vnete členke in grče: vzemi funt rumenega
voska in 90 g laškega olja, 90 g smole, loja, 40 g
amonij akove gume in raztopi vse to v 90 g ter¬
pentina. Primešaj počasi 14  kg medeničinega
prahu, 2 pesti lavorjevega in 2 pesti gomilic. Te
namaži na debelo na platno in premeni vsaki
dve uri.

Za prisad: naredi testo iz ržene moke, me¬
du, ščepca soli, krvavice, žlice žganja in žlice olja
ter naveži na prisad; bo vzelo ves strup. Kadal
je uplahnilo ali izteklo, izpiraj s slezom in maZi
z lanenim oljem.

Za šen: nastrži kafrove krede ali krede n 1
kafre na moder papir in naveži; ali maži s k°'
noplinim oljem ali z laškim oljem, v katerem r

43

prevrela kafra. — Prevri mrtve koprive in česna
kafre na olju in dodaj žlico koštrunove masti.
0  mazilo je tudi za bolečine v udih in otok.

Za zamašen nos: potegni vanj lučnikovega
a Ja. Limoninega soka. — Slane vode. — Vdihuj
ar niko — menthol — terpentin. Maži nos in vrat
z z Sanjem. — Deni na nos ruto, namočeno v gorko,
.; an ° vodo, in pogrni se, da se izpoti glava. —
z ivaj med in čaje za nahod. — Včasih pomaga
Sa bic toplejše podnebje.

Za vsako rano pri živini: zmešaj enake dele
l Dire, oženka, alojine tinkture in terpentinovega
°lja.

Za rane od seka: zavri svežega masla, pre-
. ° c i na njem krpice starega platna in devaj gorko
a  rano. Ko se ohladi krpica, deni drugo. To
stavi kri in ubrani gnojenje.

Za udarce, opraske in kraste: zdrobi kuhani
'hienjak in mešaj ga z žlico olja, dokler se peni,
a  blaži na platno in obveži. — Drži kuhani ru-
,. e bjak nad svečinim plamenom, dokler ne kap-
, a z  njega olje — to olje je posebno dobro ma-
b zavri laškega olja v belem papirju nad
ec hlini plamenom. (Papir se zgane kakor štiri-
Siata kapa.) Zreži primeroma voska na tanke
° z ine, devaj v vrelo olje in mešaj s klinčkom.
■ 0 s e je raztopil vosek, vlij v posodo. To mazilo
u  Posebno dobro. — To je takozvano pragersko
azilo. — Za groš olja in za groš rumenega vo-
Ca > mešaj v posodi, ki stoji v gorki vodi, dokler
0 n e peni.

i Za črva (kukec), rane, čiraje in cevke, furun-
j > 0-zebline in podkožne bule: prevri 500 g ze-
ei ^ e ga laškega olja in vrzi vanj tri pesti listov
ehteče vrtnice. Ko se ohladi, zlij vse skupaj v
j. °meno posodo s širokim vratom, zaveži z me-
hrjem, prebodi z bučko parkrat mehur in drži
°sodo vse poletje na solncu. Ko pride v jeseni
'* a da repa, zriblji 9 olupljenih rep in iztisni njih

44

sok. Vzemi olje z vrtnicami, zlij v posodo za ku¬
hat in zavri. Potem prilij repni sok, kuhaj ih
mešaj skrbno y^> ure, potem odstavi, da se ohladi
Nato primešaj 250 gr rdečega menika in pristavi
zopet k ognju. Mešaj, dokler postane rjavo in se
loči rado od posode. Odstavi zopet, da se malo
ohladi, primešaj polagoma 45 g kafre, 3 žlice
laškega olja in 15 g peruanskega balzama in
zloži z žlico v posodice. To je slavno repno ma¬
zilo, ki izčisti in pozdravi vse. — Mešaj na žrja-
vici belega voska, bele smole in surovega masla'
vsakega enoliko. Ko je zavrelo, odstavi. — Za
cevke in črva sta zelo dobra kafrin špirit in olje'
Za cevke namoči tri srednje prste v kafrinem špi'
ritu in teri vneto mesto pol minute. To ponovi;
osemkrat. Ko se je posušilo površje cevk, namoči
krpico v kafrino olje in pokrij. Ko je preteklo pat
ur, teri zopet s špiritom itd. Neki zdravnik i e
pravil, da so ozdravele cevke, ko je namazal petič-

Če čutiš, da imaš kljuvanje v prstu, ne mudi
se, vtakni prst za 10 minut v kafrin špirit, obrisi
prst in pomoči ga v kafrino olje, dokler ne mine
kljuvanje. — Dobro je tudi, če močiš prst v slan
krop, v kavini vreli gošči — in naj hujše, a naj'
bolj gotovo je, če vtakneš prst v vrelo olje. Ali
boljša je prva bolečina kot poslednja.

Zelo staro sredstvo: kuhaj lug iz trtinega
pepela in drži pest v vročem lugu. Da se ne shladil
prilivaj vedno novega, vročega luga. Če se še ni
prst gnojil, bo razgnalo to gnojenje; če se gnoji«
bo potegnilo gnoj vun in zaprlo rano. Kadar začn®
prihajati za gnojem kri, tedaj umij roko v gorkem
vinu in deni na prst repinega mazila.

Neka kmetica je prihitela v hudih bolečinah
v prstu k petroleju. Namočila je kos usnja vanj
in ovila prst. Bolečine so se ji povečale. Vendar j e
namočila usnje še večkrat v petroleju, in po pr e '
teku petih ur so minile neznosne bolečine, na
koncu prsta se je pokazal bel mehur. Tega je pr e '

45

Cl 'la z zlato iglo in je dela potem nanj celilni obliž.
l'ako deluje tudi terpentin. — Stara pomoč je
napolitansko mazilo, ki sestoji iz živega
® r ebra in benečanskega terpentina. Ker pa pomaga
l, ui sam terpentin, si prihrani lahko vsak srebro.

Za opečenine: kdor se opeče z mlekom, naj
v takne roko hitro v moko. — Raztepi rumenjak
2 °lj e  ali rumenjak in maslo in namaži na platno.
le hjaj večkrat, bo vzelo kmalu skelenje. Raztepi
z a oreh živega apna v desetih žlicah olja, hladi
v 1 } z dravi. — Stolči gabeza, starega sala in me-
P lv .ia. To hladi in zdravi tudi druge, posebno
Q stne rane. — Zmešaj žlico lanenega olja z žlico
inskega cveta, namakaj krpice in pokladaj. —
e kateri hvalijo obliž ali obkladek vročega ku-
lapega krompirja.

Za podplutbe, znamenja in otiske: pr e vri

, s na na olju in naveži. Terpentinovo milo za trde
°ke, protin in lišaje: zmešaj 250 g terpentino-
e &a olja, španskega mila in 55 g ogljenokislega
ia -lija.

Katrino milo za živčne krče, hripavost, potne
0 9 Gj  mrtve in zvinjene ude: pristavi v lončeni
°sodi y 2  litra vode in nastrži vanjo y 2  kg finega
j, mila ter mešaj, dokler se ne raztopi milo.

°tem prilij 125 g laškega olja in kuhaj pol ure,
y . to  odstavi in primešaj 60 g stolčene kafre in
lc ° vinskega cveta. Zamaši posodo.

Rožmarinovo mazilo za bolne živce: na dveh
. Kah sveže svinjske masti prevri pest rožmarina,
'jske rutice, lavorja in pelina; ko je prevrelo,
j. ideni žlico rajželjčeve masti in za oreh voska.

0  odstaviš, prilij 3 žlice rožmarinovega olja.
l Timijanovo mazilo za živce, bunke na vratu,
. ^morje in  skrofeljne: raztopi za 20 vin. bele
dole in za 20 vin. belega voska. V to vlij za 20
Peruanskega balzama in za 40 vin. timijano-
olja. To namaži na krpico in deni na bunke,

46

utiraj si roke in noge, če so opešale od živcev iflj
duhaj večkrat, če te boli glava.

Če si se ustrašil, pij cikorijino vodo in čaj'
Melisa in gomilica sta tudi dobri.

Če si se ujezil, vzemi 2 žlici magnezije n»
melisinem čaju in pojdi za par ur na sprehod.

Če si žalosten vsled težke krvi, kuhaj in pij
prsni koren in giblji se v čistem zraku.

Za kamen, pij kupico vina, na katerem j«
prevreta žlica stolčenih, posušenih pobovrelic
(Judenkirschen). To delaj 3 tedne in rešen boš, če
boš jemal tudi mečilne obkladke in polkopeli.

Za vročino in ture v jetrah: Vzemi pest jeti'-
nika in pest jetrenjaka, pest grenkuljice in pest
koka] j a, pest vrtničinih listov in pol pesti volov¬
skega jezika, razreži vse na drobno in vlij na to
pol litra olja ter postavi v kraj. V kupici vina
namakaj 8 dni žlico stolčenega santelovega les»;
Potem vlij vino in olje z zelišči vred v ponev, vi’>
skozi pol ure, pretlači ter maži s tem pogostom a
boleči kraj. — Če čutiš, da je tur v jetrih, devaj
mečilne obkladke: štrene, preje kuhane v gost*
milnici, mlačne navezane, kuhano laneno seme i J \
grško deteljo na mleku, medenico, gomilice, moč¬
nik brinjevih jagod in moke. — Za uživanje si
skuhaj y 2  kg rozin z osminko rabarbare in y%
kandisa in jemlji vsako četrto uro po žlički.

Ali kuhaj jetrnik, tavžentrože, žoltnjak, pelin i jl
kordobenedikto.

Če je velika bolečina v jetrih: svež rumenjak
in žlico soli zmešaj, namaži na platno in navež 1
na boleči del.

Za sesedenine in otrpla jetra: vinske droŽ*
zmešaj z gomilicami, omehča vsako otrplost. O
kladki gorčice. — y 2  kg olja, 14  kg volovskega
mozga, 4 dkg svežega masla, soka bluščevega d 1
krompirjevega osminko, kuhaj, dokler se jah* 0
gostiti, potem pretlači in primešaj po desetin^ 1
prahu volovskega jezika, tamariskovega lub* 1 ’

47

hrastovega in bezgovega. Tega namaži na platno
ln  naveži; bo omehčalo jetra.

Za vse jetrne bolezni je bilo staro domače
zdravilo: žlico žoltnjakovega prahu (se dobi v le¬
karni) in žlico svežega surovega masla na gorkem
Pivu zjutraj in zvečer. — Potem pest konopljinega
semena, kuhanega na svežem mleku, dokler ne
Popoka seme. Potem odcedi in uživaj te tekočine
§orke zjutraj na tešče dve žlici, predpoldan žlico,
Popoldan dve žlici in zvečer žlico. — Polij hra¬
stovo žareče oglje z vinom, odlij in zavri vino,
Polij zopet in jemlji večkrat po žlici. — Stolči
e hdivijino seme na vodi, tako kakor mandelnovo
PUeko in pij večkrat čez dan. — Naberi si mahu,
ki raste na hrastih in visi kakor krpa od dreves,
kuhaj ta mah na pivu ali s kuhanim ječmenom v
huicu, katerega si zapopala s testom, dokler ne
Povre polovica. To zdravilo uživaj mlačno zjutraj
Po čašici. — Vzemi 6—10 kapelj tinkture krvavega
Phečnika na vinu ali na vodi. — Kuhaj jagodnik
s korenino vred na vodi (pest jagodnika na % 1
Vode), prideni pest rozin, pest predenice, in ko je
vrelo i/ 2  ure, stresi v vodo 2 žlici prahu vinskega
kamna. Tega jemlji vsako uro po žlički. — Če ni
Vfočine v jetrih, kuhaš lahko polaja ali korenine
Velike žarne koprive in piješ zjutraj in zvečer. —
'•'etrnični naj pij o pomladi večkrat zmetko (to je
Pdeko, ki ostane po surovem maslu v pinji).

Za vranični prisad: vzemi ježice laških ore¬
hov, ki so padli sami od sebe na tla, kuhaj jih
eno uro na 1 olja in maži s tem oljem prisad. —
kuhaj na jesihu in vodi kozje parkeljce in ječme¬
novo moko in devaj mrzle obkladke. — Za naj¬
hujšo otrpnelost vranice zmešaj gorčične moke s
terpentinom in naveži.

Za bolečine zlate žile: razsekljaj hrastovega
hstja in želoda, deni v Žakelj ček in kuhaj na je¬
sihu. v ta jesih namakaj rutice in pokladaj
Pitačno. — Kuhaj kukavičino korenino na mleku

48

in sedi na tem soparu. — Vrzi terpentina na
oglje in drži noge na tem soparu. — Namaži fir-
neža na rutico in naveži. — Razreži 4 pesti drob¬
njaka in kuhaj ga na mleku s par pestmi kru¬
hovih drobtinic, da postane gost močnik. V mož-
narju stolči za 30 vin. žefrana, potem zlij še gosti
močnik v možnar, pretolči ga, namaži na ruto in
zavij se vanjo ali sedi nanjo. Če to večkrat storiš
(toplo), bo minila kmalu bolečina. — Kuhaj plat¬
nene, neoprane, štrene na mleku in nareži v mleko
pest navadnega mila, sedi na gorko in ponovi to
večkrat — če se gnoje čiraji, jih bo odprlo in
izčistilo. — Kuhaj bobovnik na vodi in naveži.

Če uide zadnje črevo vun: če je črevo vneto
in zateklo, kuhaj plašček Device Marije (Alche-
milla) na rečnici ali na vodi, v kateri ohladiš ža¬
reče železo in naredi obkladek. — Zdaj pa, ko je
minila po obkladku zateklina, je treba črevo nazaj
spraviti. Kako? Namaži luknjo in črevo z oljem in
udari kakih šestkrat s ploskvo roke po zadnjih
licih: mišice poskočijo in črevo gre nazaj, silno
enostavna operacija. — Namoči krpo v gorkem
vinu in potisni rahloma črevo v luknjo. Potem pre-
vri na vinu praproti ali vratiča in sedi na sopar ali
pa sedi pol ure na gorki hrastovi deski, namazani s
hrastovo smolo. — Uide črevo, ker si se šilil na
blato, napravi ovarke lučnika z rečnico in kuhaj
sirotko s cvebami, senom in vinskim kamnom in
pij. Pazi, da ne boš nikdar zaprt.

Za kamen v ledvicah: kuhaj fižolico in sem 0
šentjanževke. — Stolči posušene grenkuljice v
prah, zmešaj ga z enako količino sladkorjevega
prahu. Nastavi na vinu grenkuljice, jetičnika in
peteršilja in jemlji zjutraj in zvečer naprstnik
pralni na žlici tega vina. Kdor je hude krvi, naj
kuha te zeli raje na vodi. — Kuhaj rmana na g°'
veji juhi, vzemi predpoldne po čašici, a okisaj jo 9
sokom pol limone.

49

Za kamen v mehurju: ogiblji se težkih, moč-
110  začinjenih jedi in hudih pijač. Za žejo si sku¬
haj

čaja iz sleza, sladke korenine, breze, topola
*h popeljnov. Vsakega vzemi enolilto. — 'Kuhaj
°satovo korenino na vinu in jemlji večkrat poži-
re k. — Ob najhujših bolečinah deni bolnika v
Sorko gomilično kopel. — Uživaj pirikino mezgo.
" Če prihaja iz mehurja, med bolečinami, kri po
kapljah, skuhaj rmana, žganega lanenega seme-
lla ) žoltnjaka in višnjeve smole in jemlji po žlički
Ca ja ali stolči vse to v prah in jemlji po žlički
ha vodi. — Če se kaže gnoj, pij večkrat po malem
s h-otke kozjega mleka in kadar ni več gnoja, pij
hitiogo prestanega kozjega mleka. — Kuhaj zdrav-
i e  vsega sveta, trpotec in rman, vsakega pest, in
Ihideni pol pesti sladkega lesa. Precedi in prime-
Sa .i za dve pesti spenjenega medu in oštrkni tega
Ve čkrat v mehurno cev.

Če nima voda držaja: kuhaj fižol in jej suhe-
Ea. — Delaj obkladke iz šentjanževe rože, rmana
*h regrata in pij čaj teh zeli. — Če je ta bolezen
hasledek težkega poroda, vzemi dim ali sopar pe-
%bv. — Jemlji obkladke materne dušice in maži
Se  z njenim oljem.

Če žge in prihaja voda po kapljah: kuhaj
l ’ e Po, pij vodo in devaj repine obkladke. — Maži
s svečinim lojem. — Uživaj fižoličin prah dva¬
krat na dan za dvanajst poprovih zrn. — Prevri
har kutin na čašiči vode, iztisni sok in pij, goščo
" e tii na mehur. — Pij kolmeža na vinu. — Več-
h’atni požirek mleka pomaga tudi. — Kuhaj mla-
smrekove češarke na vodi in pij.

Za zastalo vodo: če je bil kdo v takem kraju,
' a  je moral zadržati šiloma vodo in ne gre potem od
^Kga, deni ga v gorko kopel, naj sedi v nji, dokler
Se  he ohladi voda, potem mu napravi na mehur
e °rak obkladek ribanega in kuhanega hrena, to
l)1 'cloži trikrat. Če ni še uspeha, speci na surovem

4

50

maslu čebulinih olupkov ali zrezane čebule in
vrtne kreše (Authrisens); to nosi nekaj dni in noči
in pij konopljino mleko, ki se napravi, če stolčeŠ
seme na vodi, pest semena na 14 litra vode. Dober
je tudi brezov čaj, repna voda, vse, kar žene na
vodo.

Za bolehne ledvice: štiri litre ovsa zmani z
rokami in peri, dokler je popolnoma čista voda;
nalij pet litrov vode in pristavi. V vodo nareži še
dve pesti ravnokar natrgane solnke (Taraxaxum)
in kuhaj 3 14-ure. Potem prideni dve pesti veli¬
kega regrata in % kg najboljšega medu. To kuhaj
zopet tri četrt ure, potem odstavi, precedi in
spravi v steklenice. Tega jemlji vsako jutro na
tešče 14 litra pol ure pred zajtrkom in tri ure p°
kosilu. Po preteku 14  dni, vzemi samo osminko
litra in uživaj to par mesecev, ta čas ti bo izgnalo
vsako goščo, pesek in kamne prav polagoma in
brez bolečin na vodo ali zabranilo, da bi se na¬
pravil kamen. Dobro je, jemati med tem časoin
večrat v mesecu žličko magnezije in vinskega
kamna, da se izčistijo tudi čreva.

Za steklino: zdaj je že povsod pri rokah
zdravnik in k njemu naj se zateče vsakdo, kakoi’
hitro ga je ugriznila stekla žival. — Opomin: ka¬
dar dobi žival rdeče oči in divji pogled, kadar tuli
strahoma, se peni, se ogiblje vode in svetlobe, j 1
vise ušesa in rep, ji klecajo kolena, kadar popada
vse, kar se ji bliža, tedaj urno v kraj z njo, pi' e '
den se dogodi nesreča. Posebno nepotrebno j e ’
da se vlačijo cele čete psov po vaseh in mestih’
Kolikokrat ugrizne tak pes otroka ali odrastlega!
lastnik dokaže, da je pes zdrav, plača malo glob 0
in stvar je v redu. Pozneje pa dobi ugriznjeri° c
čudne krče ali druge bolezni, katere si ne ved 0
raztolmačiti zdravniki, in tako živi tak človek v
mučni bolezni, znori ali umrje v hudih bolečinah)
in to zaradi zanikrnega psa. Strupena slina S' l ' e
po rani v kri in jo zastrupi.

51

Če

Za kačji pik je naboljše takojšnje izžiganje,

J e mogoče z železom, zavezanje žil nad pikom,
°bkladek trpotca, arnike ali drugega, dokler ne
pride zdravniška pomoč. — Če je kdo v bližini, da
z sesa rano, je zelo dobro, samo, da mora imeti
dotični zdrava usta, sicer si zastrupi kri. Zraven
tG &a naj pije pičeni kolikor more žganja in se
11  tira po. životu z arniko. Zdaj so napravili tudi
s ®rum zoper kačji pik iz kačjega strupa; tega
brizgne zdravnik pičenemu in ozdravljenje je
koraj gotovo. Prišlo bo tudi v navado, da se bodo
prebivalci kačjih krajev cepiti zoper kačji
kakor se damo cepiti za koze. Utiranje in izpi-
la Pje s salmiakom je zelo dobro.

.. Za padavico ali božjast: pri otrocih in odrast¬
ki so različni vzroki napadov te bolezni. Otroke
lomi rado, kadar delajo zobe ali kadar jih ku-
j i° koze, škrlatinka ali kadar se ujeze gliste. Za
a °žjast, ob času zob, koplji otroka v gomiličini
k°i‘ki kopeli, daj mu klistir in obliž smole med
jeklena. Če ga lomi radi glist, odpravi gliste. —
11  odrastlih je treba premisliti, ali je božjast od
l/ihude ali od preslabe krvi. Vročekrvni naj živi
' e l° redno, naj se giblje dosti v svežem zraku,
' l J gre na potovanje in naj se koplje in pazi, da
i zaprt. — Slabokrvni naj si nastavi za 10 vin.
°k-za in za 10 vin. stolčenih pomarančinih lupin
j a  kter belega vina, naj jemlje tega po pet žlic
a  kan in naj se ogiblje okisanih jedi. — Če je na-
d |a božjast od prehlada, vzemi tople kopeli s
k jo, pij ‘čaj bezgovega cvetja in jemlji večkrat
žlički bezgove mezge. — Če je božjast vsled
v cev, pomaga samo mir in izpremena življenja.
^ Opomin: kadar napade koga božjast, glej, da
■ 21  na čistem zraku in na varnem, teri ga z

. lesi!
4

‘'hom in podloži mu glavo. Po napadu mu
gomiličnega čaja in miru, da se okrepi.

°zjast se zdravi pred in ]>o napadu, a ne med
la Padom.

4 *

52

Za bradavice in kurje oči: sveže liste smok-
vinega drevesa stolči v možnarju, pretlači sok in
zamaši v steklenici. Bradavico namaži zjutraj in
zvečer, kmalu izgine. — Koplji nogo, poreži, kal'
strči kurjega očesa, vun, namaži na tenko usnje
bele smole, segrej in prilepi na kurje oko. To delaj
več dni zaporedoma in kurje oko se bo izluščilo
s korenino. — Opomin: Ne nosi tesne obuče in va-.
ren boš pred to nadlogo. Tudi stara očesa se
izgube v primerni obuči. Zelo nevarno je rezanje,
kurjih očes, marsikdo si je zastrupil pri tem kri j
Torej: predvsem ne reži do krvi. Drugo: če si se'
vrezal, hitro nogo v gorko kopel, iztisni prst, na- =
veži nanj limone in ne obuvaj se. Če vidiš, da ni
noga še prava, nai-edi hitro obkladek ržene moke
in medu in pokliči zdravnika. Če je vse dobro, pa
naveži na rano bele smole, uteri nogo z arniko.
Čuvaj se, obuti na ranjeno nogo barvane noga¬
vice. Vsakdo naj ima nekaj belih nogavic za silo-
Za .zastrupljenje krvi: ubodel si se z iglo,
buciko, škarjami ali vilicami, morda celo na rja¬
vem žeblju. Navadno se ne brigaš za to, doklei’
ne zateka in ne pomodri vbodeno mesto, posledica
nemarnosti so veliki stroški in strah, izguba roke
ali noge, smrt. Zapomni si torej: vselej, ko si se
vbodel, izsesaj si, če je mogoče, kri ali jo vsaj
iztisni. Če je potreba, podveži žile, dokler prideš
do zdravnika. Če si pa med ljudmi, preskrbi si
hitro vroče vode in vtakni vbodeni ud vanjo, to je
prva in uspešna pomoč. Drži ud v vodi, dokler se
ne umiri kljuvanje v njem. Če teče kri, pusti, da
je odteče nekaj. Še boljše kakor navadna voda
je vroča kopel senenega droba. Drži ud v nji p°
več ur, izvlekla bo ves strup, potem namoči ruto v
arniko in obveži. Če se kaže oteklina, pomagaj si
s sestavo za prisad. Vsako, še tako malo ranico,
izžgi takoj z limono ali z jesihom, z arniko ih
zalepi z jajčjo kožico. Na rano ne tlači pajčevini
ne obvezuj je z umazanimi cunjaiiii, ne s pisanih 1

53

blagom, ne drži je odprte na vetru, na solncu, pri
°8nju, ne izpiraj je z umazano vodo. Snaga je prva
Pomoč pri vsaki ranici. Če pride v še tako neznat¬
no ranico prašek prsti, te prime grozna bolezen.
3’°rej: izsesati ali iztisniti, izprati, izkuhati, iz-
z Sati, zalepiti, zavezati.

Za izvinjene ude: teh ni potreba vleči in
nategovati kot je navada. Poglej previdno, kako
s l°je kosti, dvigni prav polagoma roko ali nogo
Precej visoko in kost bo skočila v sklep. Če ne gre,
naredi obkladek gabezove korenine ali gorke ob¬
kladke kruha na mleku in poskusi zopet po pre-
l e ku šestih ur, če ni bilo mogoče dobiti ta čas
Zdravnika. Če še ne gre, treba pač potegniti nogo,
^a skoči v sklep, potem naredi obkladke jesiha in
y°de in obveži nogi. — Lovci hvalijo obvezo sve-
Ze ga masla, ki vzame vse bolečine. Tudi petrolej
*n terpentin sta pohvaljena. Na vsak način je tre¬
ba takoj obkladkov, da ne zateče ud, ker je potem
bravnava težka. Ni se treba dajati v roke neukim
ljudem, da ne bodo bolečine in stroški še večji.

Za oči pravi pregovor, da je dobro nič. To
ie res, ker ravno pri očeh je škodljivo vsako pa¬
rjenje. Če imaš motne, gnojne ali slabe oči,
Poglej naprej po svojem životu in po svojem živ¬
ljenju, morda boš uvidel sam, kaj škoduje očem.
Če je ves život medel, ti bo oslabel tudi vid; okrepi
lelo, in poboljšal se bo vid. Za grintave ali krmiž-
*jave ali rdeče oči pomaga zelo, če jemlješ polive
bu hrbet in na kolena, kopeli za noge, vlečilo na
hrbtu. Oči izpiraj z vodo, v kateri je malo arnike
nli je prevrela na nji pest kumine, žlica, janeža.

se dela mrena ali plešejo mušice, prihaja to
ludi -od oslabelih živcev. Treba je dati telesu in
°Čem mir in prešlo bo tudi to. Čitanje v mraku,
Pri hoji, pri vožnji, na solncu, je silno slabo za
°či, kakor čitanje sploh, posebno ponoči. Kdor čita
dolgo ponoči, utrudi celo telo in še posebno očesne
živce, ki dovajajo možganom zunanje predstave.

54

Tak človek toži, da ga boli glava in da mu pešajo
oči; gre in si kupi očali, namesto da bi si okrepčali-
živce z mirnim spanjem. Pri nekaterih zahteva
sicer to poklic, toda ne mislim tu na žrtve pokli¬
ca, ampak na žrtve romanov in drugega beriva,
na bolezen mislim, s katero se ne bavijo še dovolj
zdravniki, z manijo branja. Dosti brati, pravijo,
je dandanes potreba. A poglej onega, ki bere dosti,
ki žrtvuje svoje oči in noči, če res tudi ve dosti,
ker bere dosti. Zanikal boš. Posti je zmašenega
v glavi, toda brez reda in razuma. Lažje govoriš;
s preprostim človekom, ki ne bere ničesar, a sodi
svet po svoji naravni pameti, nego s človekom, id
meče vse vase in nima nobene lastne sodbe, ki se
mu sanja nekaj o tem, nekaj o onem. Ta prevelika?
želja po branju, ki drži mladega ali srednjega'
človeka vse noči pokonci, ki ga drži pri najbolj
bedasti stvari, samo da bere in se razburja, to j e
bolezen, ki je pogostoma začetek jetike, umskih in
drugih bolezni, škoduje pa posredno in neposred¬
no očem. Varujmo vendar dragi čas in še drago¬
cenejši božji dar, oči, po katerih vidimo božje
stvarjenje. — Preprosta sredstva za ohranjenje
vida so: izperi si vselej oči, preden greš v kraj, še
bolje pa, umij se po celem životu, ali vsaj obraz,
vrat in roki. Ne umivaj si nikdar oči z mrzlo vodo,
kadar si razgret. Ne stoj na prepihu, posebno ^
vlaku. Ne uživaj močnih pijač in ne slanih in
kislih jedi. Če se ti trese ali te zbada v očesu, na¬
maži na veke malo dobrega medu, utiraj arniko
v sence, za ušesa in za tilnik. Če so oči rdeče in
vnete, vzemi poliv na hrbet in kolena, na oči na¬
veži v močno razredčeni arniki namočeno ruto in
odveži jo čez pol ure. Če so oči krmižljave, jemlj 1
kopeli za noge, oči pa izpiraj z medom in alojo,
razredčeni v mlačni vodi, ali kuhaj otavčico
(Augentrost) in izpiraj oči. Z bolnim očesom n e
hodi ne k ognju, ne na veter in na hudo solnce-
— Opomin: je navada, da stavijo na vroče oči

(rdeče) svežega telečjega mesa ali kruh, kuhan na
Mleku, kar pa je škodljivo, ker pospeši gnojenje.

očesne bolezni poišči zdravnika. Če ima kdo
t*ahom ali egiptovsko očesno bolezen, pazi, da se
Ue  otira nikdo z njegovo otiračo, da ne poljubuje
ta k človek otrok ali drugih, s čimer se prenese
Marsikatera bolezen. Splošno pa: pozdravi telo in
Pozdravile se ti bodo oči.

Za lase, če izpadajo ali nočejo rasti, slavijo
111  ponujajo sicer mnogo mazil, toda poglavitno
Mazilo je zdrava kri, mnogo zraka in solnca za
Slavo, čistost kože, glavnika in krtače. Lasje
Mpadajo radi od prehudega izmučenja živcev, po
glavobolu, če se narede kraste na glavi in drugo.
Da bi vzrastli zopet lasje, ako jim je zamrla kore-
Mrta, je po izpričevalu zdravnikov bosa, škoda
l°rej za  vsa hvaljena mazila. Če pa ni zamrla
korenina, pomagajo tudi preprosta domača sred¬
stva: raztopi žlico boraksa na pol litra mlačne
v °de in pomoči večkrat gola mesta, kmalu se bodo
Pokazali mladi laski, ki so navadno kodrasti. Bo-
Ms je sploh dobro krepčilo in čistilo las, nevaren
P a  je, ker je hudo belilo, da bi lasje ne posiveli,
kar se je dogodilo že marsikomu. — Dobro sred¬
stvo je tudi, če posnameš pene od še neosoljene
8° ve j e juhe in si mažeš glavo. — Goveji mozeg
kuhaj s čebulo in pretlači. — Umivaj si glavo s
koprivami, s kopinami ali z žajbeljem. Utiraj si
Savo z Diana fr. žganjem. — Zelo dobro in malo
komu znano mazilo las je olje, na katerem
s ° se namakali smrekovi vršički in storži, ali
Mazilo iz starega sala, na katerem so se kuhali
smrekovi vršički. Olje se utira v kožo, z ma¬
zilom se namaže samo glavnik, in to vsak četrti
a U tretji dan, kakor so lasje bolj ali manj suhi.
ko tem mazilu se ustavi izpadanje las in se pospe¬
šuje njih rast. — Če sive lasje, ne kupuj dragih
Mazil, ki so pogostoma strupena. Preprosto mazilo
j® solnce, lug ltopinovega listja, žajbeljev čaj in

56

orehove jezice; jezice pa morajo biti od velikih
orehov in še zelene. Te namoči v špiritu in žganju
in odlij, ko so stale 14 dni na solncu. Špirita kani
v dlan in utiraj kožo na glavi. Ker postanejo lasje
sčasoma pusti, jih namaži o potrebi malo z oi'eho-
vim oljem. Lešnikovo olje je tudi dobro mazilo.
— Skoraj najbolj pa počrni in utrdi lase nepri¬
jazno dišeči petrolej. Ne boj se njegovega duha,
saj izgine hitro, če stopiš na solnce ali k topli
peči, seveda ne k odprtemu ognju. Petrolej izčisti
glavo, zamori prhljaj e in bacile lasnih bolezni —
le sezite pridno po njem. Žlička petroleja, zlita
na dlan, zadostuje, da si utereš kožo. Deklica, ka¬
teri so izpadali lasje, je morala snažiti petrolejke.
Iz navade si je brisala po tem delu prste ob lase
in zapazila je v svoje začudenje, da ji rasto novi,
bujni lasje. . . . Umivanje las je sicer potrebno,
toda ne sme se goditi prepogostoma, ker se lasje
pri tem nategujejo in tanjšajo, tudi jih izpade
mnogo pi'i česanju. Treba je gledati na to, ali so
lasje mastni ali suhi; mastni potrebujejo več ko¬
peli nego suhi. Najbolje umivanje je pač z jajčjim
rumenjakom in mlačno vodo. Po umivanju oteri
glavo in lase in sedi, če mogoče, na solnce, ali ne
na prepih. Na noben način pa ne hodi z mokro,
zavito glavo spat. To povzroča izpadanje las in
trganje. Lase moraš vselej dobro in hitro osušiti-
Če se ne dajo česati, kani kapljo olja na roko in
razmaži po laseh. Pri frizerju imajo nalašč pri¬
pravljene pečice za osušonje las, toda sliši se
tožba, da boli po takem sušenju rada glava . . •
Če se cepijo lasje ob koncu, pravijo na kmetih, da
jih jedo molji. Tega so večinoma krive težke
zimske rute in težki klobuki, ki branijo zrakn
pristop do las in kože. Za to cepljenje las pomaga
striženje in umivanje z vinskim jesihom in uti¬
ranje s petrolejem. Striči pa se ne smejo lasje
vedno, ampak samo o mlaju. — Nošnja kupljenih
las ni priporočljiva, ker vpliva slabo na rast last-

57

P*b Jas in prinaša dostikrat bolezni, katerih vzroka
ne  ugane nakitana glava. Kdor je že plešast, si
Poišče seveda rad las — prav je — toda kupi naj
Pb od znane osebe ali od znanega lasničarja.
Dobro je, pravijo, pristriči vselej o mlaju konce
* as > toda to velja samo za mladino, v poznejši
dobi je uspeh le-ta, da so lasje vedno krajši. So
P a  slučaji, ko je treba ostriči popolnoma lase. To
Je v vročinski bolezni, pri kozah, če se zarede v
glavi grinte in posebno pri veliki naglavni grinti.
Weichselzopf). Jetičnim in drugim ženskim bol-
ni kom, ki ležijo dolgo, so lasje sploh v nadlego in
Pajbolje storiš, da jih rešiš s škarjami teh težav.

Opomin: Prodajati lase bolnih oseb, bi moralo
biti policijsko prepovedano — kupovanje takih las
ti zabranjuje pamet.

Za uši: po nekaterih krajih so te živalice
z Pana nadloga in čudno je, kako hitro se raz-
Pasejo po životu in glavi — vojaki na manevrih
ip v vojni vedo praviti o tem. Zelo v navadi in
Pajboljše je mazilo z živim srebrom, ki ga dobiš
y lekarni. Umori tudi zalego. Petrolej je preprosto
*P ceneno sredstvo. Uteri si glavo in život s petro-
kjent., in bežal bo mrčes — Uteri si glavo z žga-
Pjem a ii namoči rutico v žganje in naveži na
glavo ter počesaj se zjutraj z gostim glavnikom.

Izperi si glavo in telo s čajem tavžentrože. —
Sivkino olje, pleničin sok, ušivcev sok, zamore
bitro uši. — Če se namoči perilo v čaj vinske rute,
Pc gnezdijo v njem nikdar uši. S tem so si po¬
lagali nekdaj galijoti in vojaki — kajti včasih
J' e  bilo tega mrčesa sila veliko in tudi dandanes
Pi nič čudnega na kmetih, če dobiš tuintam kako
Hvalico. Tudi je uš zelo vztrajna žival. Popari jo,
Pe bo se zmenila za to, zazidaj in zapri jo — do-
SPano je, da živi več let brez hrane. Ker se množi
Pš zelo hitro, je povzročilo to prazno vero, da je
‘Pogoče uši »narediti«, in marsikdo ti pripoveduje
P°Polnoma resno o takem slučaju, ko so bile uši

58


naenkrat v milijonih tu in so se izgubile nagloma-
Uš je pa rada spremljevalka bolezni. Bolniki n®
kmetih, posebno grintavi, so pogostoma polni uši
kajti ljudje se ne utegnejo muditi z bolnikom in
tako se razpase kmalu ta nesnaga. Kdor ima kak®
krasto ali grinto, naj se prepriča, če ne tiči kaj za
njo — na sprehodu, na travi, na železnici — n«
veš, kdaj nalezeš kaj. Posebno pazite na mah
otroke, ki ne morejo povedati, kaj jih grize in
boli. Sploh je pa najboljše sredstvo zoper uši te-
lesna snaga.

Za zobe; če gnijejo, izpiraj si večkrat na dan
usta s toplo vodo in arničino tinkturo. Če bolijo>
maži si lice in dlesni z arniko. Če se majejo, ku-
liaj žajbelja na jesihu in izpiraj. — Stolči topolo-
vib listov, zmešaj jih s spenjenim medom in šče¬
pom galunovega prahu in utiraj dlesni. — V žlič-
nikovem čaju namoči kolokvinte in izpiraj dlesni-
— Za bolečine v votlem zobu kuhaj žabnika n»
jesihu in drži gorega v ustih. — Kani v zob peli¬
novega olja. — Ovij lice z mokro ruto in nad njo
naveži volneno, suho. — Izpij prašek antipirina
ali žlico grenke soli. — Vzemi gorko kopel za i
noge. — Če se ne bojiš mehurjev, izkoplji mladih
orehovih koreninic, nastrži luba in naveži zadaj
na vrat. To bo izvleklo vodene mehurje in dolg 0
te ne bodo boleli zobje. — Naveži med pleča na¬
vadne smole. Sploh pa glej, da spraviš kri iz glave,
saj zob sam na sebi ne boli, samo živec, kadar j e
razgret ali razkrit. Dobro je, če daš plombirati ah
zaliti zobe, izdirati pa ni potreba votlih zob, K J
stoje lahko še leta in izpadajo tako sami; prazne
čeljusti so nezdrave, ker človek brez zob ne mor 0
dobro razžvečiti hrane. Opomin: Zdaj si stavijo
res že povsod in zalivajo zobe, toda večinoma l e
sprednje. Da so kotniki bolj važni za želodec ib
moč života, nego sprednji zobje, na to misli malo¬
kdo, ker je vsakemu na mislih samo lepota. Kdoi’
ima razškrbljene kotnike, naj si jih umiva zvečer

59

111  sploh po vsaki jedi skrbno s krtačico in raz¬
redčeno arniko, da ne gnijejo po njih ostanki jedi,
ki zastrupljajo potem kri. Pogostoma boli želodec
111  hira ves život samo radi nesnage v zobeh, ali,
ker ne more prežvečiti hrane; taki naj si preskrbe
kotnike ali naj vsaj skrbe za snago škrbin. Komur
Se  odškrbi zob, naj si ga opili takoj s srebrno
hvajsetico, katero je očistil poprej v špiritu, ker
le zelo nevarno, če se rani jezik; pride še kaj zra-
yen in kri se zastrupi. Če se je pa ranil jezik,
Opiraj ga hitro z arniko, če zateka po rani, ob-
Ve ži si mrzel obkladek okrog ust in hiti k zdrav¬
niku. če se naredi za gnilim zobom tvor, kuhaj
hgo na mleku, drži jo v ustih in naveži jo na lice;
kadai se segreje, ponovi. Ali pa jemlji mrzlo kopel
2a  život, na lice navezuj gorkega žganega ovsa,
ko zorelo hitro za zobom in ne bo treba operacije.

pa vidiš, da je tu nenavadno gnojenje, moraš
takoj k zdravniku, posebno radi kotnikov, ker se
z astrupi lahko od takega tvora vsa kri. Poglavitno
P a  je pri zobeh snaga, ne prevroča, ne premrzla
jed in vobče pametno ravnanje. Če se je napravila
Pa zobeh rumena prevlaka, glej, da jo odstraniš,
kar ta izje zobe. Malo sode bikarbone deni na krta¬
čo in drgni polagoma, a izpiraj dobro z mlačno
v °do, kajti soda izjeda. Zmešaj med s solnim
°cetoiu (Salzgeist) in drgni zobe ter izpiraj skrbno.
Namoči praprotino korenino na žganju, posuši jo
‘ht stolči v prah ter riblji s tem prahom zobe. —
Kadar bole zobje, ni treba žgati in mašiti vse na-
hje, za  zdrave pa ni treba kupovati dragih vod in
Praškov. Posušena skorja črnega kruha in arnika
sta  najboljši čistili zob.

če se gnoji za zobom (fles): vzemi korenino
širokega tropotca in naredi iz nje po 3 cm dolge
zamaške, vbodi v te luknjo in potegni skozi to
hiknjo nit. Te zamaške vtakni rahlo v uho tako,
ha visi nit vun, in zatlači uho z bombažem, lro-
Potec vleče gnojni tok nase, čez uro, dve bo po-

60

črnci zamašek, vzemi te vun in deni druge, dokler
je minila bolečina za zobom. V votel zob si na¬
stavi tropotčevih listov na špiritu, kani tega na
vato in zatlači v votel zob, namaži tudi dlesni in
lice in užij 4—6 kapelj tinkture na vodi. Otrokom,
ki delajo .zobe, namaži dlesni z razredčeno tink¬
turo ali tropotčevim listom.

Za iistelje skuhaj lug iz brezovega pepela in
izmivaj dvakrat na dan — ali napravi obkladek
iz ovsene moke in lorberjevega olja in ga navezuj
toliko časa, da se pozdravi. — Deni si pod zatilnik
mazila-vlečila, da potegne tok tjakaj — koplji se
pridno v ovseni slami, izpiraj si usta in rano z
arniko, uthaj si arnike po čelu in zatilniku in pij
oves z medom; to te bo pozdravilo, četudi ne prvi
dan.

Za glavobol: ta prihaja iz različnih vzrokov.
Ali od bolnih možgan, živcev, ali od zadelanih
.črev, ali od pokvarjenega želodca, ali od bolnih
pljuč, maternice. Včasih je tudi glavobol pričetek
hude bolezni, vročnice, pljučnice, jetike, možgan¬
skega vnetja in drugega. Tedaj ne zamudi časa
in išči si pomoči zdravnika; predvsem pa vzemi
čistilo in posti se. Najboljša pijača bo limonada
ali vinski kamen in cremor tartari, kar dobiš za
par vinarjev v lekarni. A tudi oni, katere boli po-
gostoma glava, naj si iščejo leka; ni dovolj, da si
obvezujejo glavo in uživajo v času bolečin raz¬
lične praške; treba je poiskati korenino bolezni-
Mnogo ljudi toži dannadan o glavobolu. Navadno
so taki ljudje dušno ali telesno izmučeni od dela-
Treba jim bo počitka, premenjave zraka, bivanja
na prostem, kopeli, lahke in redilne hrane, mleka,
meda in ovsa, ogibati se morajo vina in žganih
pijač, razburljivih prizorov, dolgega pogovarjanja,
dolgega čuvanja in posebno branja. — Če je glavo¬
bol vsled bolnih pljuč, škoduje tudi mraz, vročina
ognja, sopar jedi in različni smradovi. Prvim in
drugim bo koristilo uživanje baldrijanovih kapelj

61

a |i žlička žganja, v katerem se je namakala pest
'inske rutice in pelina, toda ne, kadar boli glava,
jjurpak skozi par mesecev zjutraj in zvečer. — Če
”°li glava od želodca, vzemi tinkturo za želodec
111  uživaj včasih malo gorčice. — Če boli glava od
Maternice, kar se pozna po bolečini v zatilniku,
tedaj jemlji zjutraj par zrn mrtvikovčeve smole
111  deni v zalilnik obkladek žgane kaše, soli, maja-
r °na in metlike, trebuh si maži z arniko, na križ
|leni prilepek vlačila, za noge in život ovsene pol-
kopeli. Včasih pomaga navesek tropotčeve kore-
hine na vrat. — Za hudo vročino in blodnje zme-
s nj pelinove glavice z zadnjo moko, pokropi z je-
s ihorn in naveži na glavo. — Tako tudi obkladek
s Poriša (Eisenkraut), gomilice in soli. Ali pa na-
v,; ži sporiša za vrat. Če ni svežega, prevri suhega
Uu olju, namoči rute v mlačno olje in obvezuj.
Uživaj več dni prašek sporiša in jelenovega roga.
j stikaj na noge mokre pavolnate nogavice (krat-
te ) in obuj vrh teh suhe volnene. Kadar so vroče,
Se zuj nogavice in uteri jih z arniko. Deni na noge
gorčice. — Če je glava pri hudih bolečinah mrzla,
^eini kopel senenega droba in stolči petoprstnika,
"etonike, encijana in metlike v prah ter jemlji
Zjutraj in zvečer po žlici prahu. Stare ljudi boli
P°gostoma glava od mraza. Naredi jim kapice za
terne in všij vanje rožmarina, majarona, janeža
lfl  gomilic. Te naj nosijo vedno, rože pa zamenjuj
Ve čkrat s svežimi. To je dobro vsakemu, ki ima
Prehlajeno teme in trganje. Ženske si narede lahko
s  čipkami obšite kapice, da se niti ne ve, da jih
n °sijo radi bolečin. Dober je tudi obkladek jesiha,
llfl  katerem se je močil poper — naveži ruto na
Se hca in teme. Če je bolečina enostranska, namoči
ruto v mrzlo vodo in ovij glavo, na vrh deni suho,
v °lneno ruto; ko se je ugrela mrzla, zdrgni glavo
jh ovij s suho ruto; na žrjavico vrzi pest gren-
'Uljice in vdihuj dim skozi usta in nos. To na-
l °tli dvakrat na dan. — Naveži pelina ali španske

62

mete na glavo. Pij, če ti je vroče, mnogo sladke in
mrzle limonade, če te zebe, gorke limonade.
Maži si glavo z arniko in vdihuj arniko. Naredi
si obkladek gorkega jesiha in soli na trebuh. Maži
se po čelu in sencih s sivkinim oljem. — Opomin:
Antipirin in drugi praški se dobe v lekarni, ki
ustavijo res hitro glavobol, so pa zelo škodljivi
životu in življenju. Kdor se navadi na te praške,
mora jemati vedno več in huje — taki ne izgube
glavobola... Torej je treba izogibati se vzrokov
bolezni in varovati se praškov. Kdor pa je pod-
vržen hudemu in nenadnemu živčnemu glavobolu,
si mora pač pomagati v skrajnji sili s praški, in
dobro je, da jih jemlje za vsak slučaj s seboj, če
gre na pot in da jih ima za hudo potrebo doma,
Za nespečnost: poišči tudi pri tej bolezni
vzroke. Kdor si nabaše, preden gre spat, želodec
s težko jedjo in glavo z razburljivim berilom, či¬
gar duša je polna skrbi in strahov — tak seveda
ne more zaspati. Starim in slabotnim ljudem na¬
stavi na vinu pelina in sporiša in jim daj po tri
žlice na dan; preden gredo v kraj, 2 žlici. — če
je pregnalo učenje spanje, nastavi pelina na žga¬
nju, moči z žganjem sence, naveži pelin na pod¬
plate in užij žlico žganja. — Kuhaj na treh litrih
rečnice dve pesti vrbja, dve trsja, solate, bareda,
konoplje in pest makovih glavic. S tem zmoči
sence in roke, potem vtakni noter še noge za n e '
kaj minut. Dobro je, če ješ zvečer kuhano ali
surovo solato. Solatin sok iztisni, kadar hiti so¬
lata v vrhe, zmešaj ga s špiritom in vzemi po
kapelj. — Kuhaj in pij mah, ki raste na črešnjah;
— Umij se po celem životu z mrzlo vodo ali vzeffij
gorko kopel. — Glej, da ni soba pretopla. — Giblji
so čez dan na zraku in odpri, tudi pozimi, okna,
preden greš spat. — Večerjaj dve uri, preden gre»
v kraj. Zelo dobro za pospeševanje spanja je, izph 1
3 žlice medu, preden greš v posteljo. Oporni * 11
Nekatere brezvestne matere ali dojilje dajej 0

63

0 r okom makovega čaja, da otroci spe. Taki otroci
So  Potem zabiti in nezmožni za učenje. Uspavala

a J zapile sploh samo zdravnik.

Za nespečnost: vzemi pest potonike, vrbe,
e Qdivije, vijolic, jezerske rože, gomilic in 20 ma-
°vili glavic; razreži na drobno in kuhaj na pol¬
oge m litru vode, dokler se pokuha za polovico;

' tein moči zvečer sence, roke in noge. — Moči si
Se hce, trebuh, bedra in podplate z rženim žganjem.

Sastrupljenje: Znaki, da je zaužil človek kaj
hhpcnega, so hude bolečine in krči v drobovju,
jk&otica, bruhanje, zmedenost. — Prvo sredstvo,
a se reši želodec strupa, je bruhanje. Če ne meče
°hiik sam od sebe iz želodca, daj mu mlačne,
j^stne ali slane vode, ali raztepi beljak in zlij v
ta -Šo močne črne kave. Žlička soli in žlica gorčice,
Stepeni v mlačni vodi, milnica, pomagajo tudi,
9- se obrne želodec, in če ni drugega, je zelo hitro
®dstvo, če vtakneš prst v grlo ali če dražiš grlo
kurjim peroni. — Za bruhanjem je treba uživati
^ r °tisredstva, ako ni še prišel zdravnik. Tu so pa
.Slična sredstva za različne strupe. Lipovo oglje
ltl  hrastov lub sta dobra za vse rastlinske strupe.
'T Za mišnico uživaj žgano magnezijo ali železno
na vodi, mleku ali na raztepenem jajcu. —-
^bhaj laneno moko na mleku in pij, ali pij me-
"ho ali sladkorno vodo, beljak z oljem, kredo na
°di. __ ^a kisline: pij kredo ali magnezijo na
0( h> mleko, milnico. Na zunanje poškodbe s ki-
ifio členi v alkohol namočeno vato. — Za zastrup-
, eri je s sublimatom: raztepi par beljakov v mlačni
• °hi, pij, in kolikor le moreš, mleko, ječmenovo
h°. — Zelenčevo zastrupljenje: pij gorko mleko
1  železni prah s sladkorjevim sirupom. — Za-
V^Upljeiiije z  opijem, mišjekom, volčjo črešnjo:
Zei ui hitro bljuviio, potem žlico ali dve lipovega
<Jpja ali čašico hrastovega čaja, kar ponovi vsakih

1 hiinut, dokler ne pride zdravnik. Na glavo bolni-
a  devaj mrzle obkladke, život umivaj s kisom in

64

na želodec deni v žganje namočeno ruto. — Za z&'
strupljenje s fosforjem vzemi dve žlici magnezij®
na vodi in ponovi vsako uro, dokler si dobil drug 0
pomoč. Rane, povzročene od fosforja, namaži s
terpentinovim oljem. — Zastrupljenje s klobas 0
ali drugimi mesninami: glej predvsem, da vržeš
iz želodca, potem vzemi lipovega oglja in v črev 0
klistir lanenega olja. — Opomin: Ne uživaj nilula 1 '
klobase ali druge mesnine, ki ima zoprn vonj,
je opolzla ali zelena. Ne jej pogretega mesa.
vidiš, da je meso, ki je ostalo od jedi, še užitni
razreži ga in nareži nanj čebule ter ga polij }
oljem, in poštupaj s poprom; tako ti bo manj šk°(
dovalo kakor pogreto. Tudi gorčica je dobra P 1 ’ 1
mesu. Sploh pa je mnogo zdrave ji svež krampi 1 '
nego staro meso. V gostilnah napravijo poneko £ j
goljaš kar za par dni in tako dobi marsikated
gost želodčno bolezen, hude krče in mrzlico.
Zastrupljenje z gljivami: vzemi bljuvilo in klistib
nato čistilo, najbolje olje na črni kavi,
glavo deni mrzle obkladke, za noge vzemi gork 0
kopel.

Čebelin pik je nevaren, če je prišla čebela v '
usta in je zatekel vsled pika jezik. Otok povzro 01
lahko da se zadušiš. Zmoči sol in drži je v ustil 1
kolikor moreš, dokler ne prideš do zdravnika j 11
izmij si glavo z arniko, život z mrzlo vodo. Čebeli 11
pik v množini je strupen, najbolje je, če mor ei j
zakopati pičenega v svežo ilovico, če ne, pa deva!
vsaj obkladke ilovice. »Deset sršenov — en gadč 1
pravijo. Vsak tak pik (tudi čebelin) nateri s s»l'
miakom, čebulo, česnom, peteršiljem, soljo ali 5
sadjem.

Žile krčnice ali maternične žile maži z r&f'
topljenim govejim mozgom. Če poči taka žila, i c
treba, da, se vležeš, da si stisneš nogo pod žila s
povojem in jo držiš visoko; na žilo pa tišči z vat°
ali platnom ovit trd, a čist predmet, in takoj V°
zdravnika, sicer odteče kri in človek umrje.

65

Krvavenje nosu ustaviš, če se vsedeš na stol,
6 neš roki na glavo in nagneš glavo nazaj ter dihaš
°dprtimi ustmi in si zamašiš nosnici. — Če je krva-
en Je prehudo, teci po zdravnika, a tačas zamaši
Penico, iz katere drvi kri, z vato in drži glavo
v ls °ko in mirno.Vata, ki je namočena v razred-
Ceii0  kromovo kislino, ustavi krvotok. Mrzel ali
®° ra k obkladek deni v zatilnik. Naveži v zatilnik
^zrezano čebulo in potegni malo čebulinega soka
v dos. Užij par žlic vinskega ali jabolčnega jesiha.
de ne neba, deni mrzel obkladek na trebuh. — Če
b'vavi desna nosnica, pritisni jo z levico in drži
e snico visoko. Pomaga tudi, če oviješ na trdo
l ’ s te na strani, iz katere teče kri. Vobče pa ni
r yavenje n °su vselej nevarno, včasih se olajša ž
dbi glava po hudem glavobolu, včasih si naredi
"ttisk vročine na glavo pot skozi nos — toda če
e to krvavenje ponavlja, je znak, da ni kaj v redu,

a U

napoveduje pljučno jetiko. Krvavenje iz ma-

Vice je nevarno. Vlezi se hitro, zatlači v sol
a hiočene karbolizirane vate, deni na trebuh
dfzle obkladke jesiha in vode, pošlji hitro po
pravnika in leži mirno. Uživaj vsake pol ure
leo medu in žlico presličinega čaja ali žlico ko¬
zinega soka — prah cvetja. (Glej kopina.) Iz
2°*8ega krvavenja maternice se izcimi lahko rak.
v at o devaj, če čutiš tam bolečine, na olju prepe-
e de gorke metlike gori. Leži mirno in uživaj
jdah kopin na medu. Obkladek premeni dvakrat
j a  dan; že marsikdo se je izognil s tem raku.
z Piraj se z arniko ali popeljnom na mlačni
v odi.

Za sladkorno bolezen kuhaj 2  žlici lanenega
v Cl bena na % 1 vode in jemlji trikrat na dan po
a.šici. Zjutraj in zvečer žlica makovega olja je
y°niagala že marsikomu. Krompir je zdaj do¬
bljen; solata, špinača in regrati so zdaj priporo-
®di. Utiraj si trebuh in mehur z rožmarinovim

01 iem.

5

66

Za rdeč (kufrast) obraz in nos: Ogiblji s«
vsake razdražljive pijače, jej samo lahke jedi, p o-
sebno kislo mleko, vzemi večkrat dve žlici olja bj
jemlji polive na hrbet. Zjutraj in zvečer pa vzex» J
dve žlici te sestave: Tropotčevega soka 14 1 , pO'
rovcga, in soka nezrelih vinskih jagod ravno to¬
liko, kuhaj na 14 kg medu. — Bakrena barva j c
znak jetrne bolezni, povzročene navadno od pr e '
obilc pijače.

Za slabost v kolenih in nogah: vzemi des^
pesti vrbinih listov, deset pesti pelina, osem pest*
gomilic, zdravja vsega sveta in vinske rutice. r f°
polij s tremi litri vode in kuhaj, dokler se pokuh 9
za tretjino; potem precedi in utiraj s to vodo k°'
lena in noge, prideni je tudi h kopeli za noge.

Jesih zoper okuženje: vzemi pest vinske rut fi ;
žajbelj a, mete, rožmarina in sivke, razreži in poW
s 14 1  vinskega jesiha in postavi za osem dni P 9
solnce, potem precedi, raztopi v žlički črešnjeveg 9
žganja dve pesti kafre in vlij- v jesih. S tem jeS J '
hom si izpiraj v času nalezljive bolezni usta $
nos in poškropi večkrat sobo in obleko, postelji* 10 '
(Pravijo, da je iznašel ta jesih ropar, ki je rop 9
v času hude kuge mrliče in se ni otroval).

Za težave na potovanju namoči pivnik
črešnjevem žganju ali v rumu in naveži na 15e '
lodec.

Ribje olje učinkuje mnogo bolj, če užijeŠ z9
njim čašico metinega čaja.

Za ranjene ustnice je najboljše, da jih
mažeš z arniko in zalepiš z bel jakovo koŽi c °',
Ustnične rane in razpoke so zelo nevarne,
imamo slabo navado, osliniti prste pri marsika* 9 ,
rem delu in si tako lahko zastrupimo kri. Ne s 1*4
nikdar znamk z jezikom, ne slini prstov, ko štej e (
novce, ko čitaš in obračaš liste, da se ne nale ze>
bolezni.

67

Zdravilne rastline (zeli).

Arnika, zlatoglava kraljica naših brd, je bila
že  našim prababicam zvesta pomočnica v nadlo¬
gah bolezni. To cvetko pozna kmetica in meščan¬
ka; tu jo imenujejo brdnja, solnčica; tam hribov¬
ski primožek, materni koren, kukovičnik — naj¬
bolj se je je pa prijelo ime arnika, ki je tudi po
lekarnah v navadi. — Poznamo dve arniki:
Jahtno ali pravo in divjo ali nepravo. Žlahtna
i'aste na visokih gričih, divja.se dobi tudi po seno-
? e tih in pašnikih na ravni. Divji arniki pravijo
*Mi rigljec ali volovec. Razločujemo pa divjo od
jahtne po vonju. Divja nima ne vonja, ne moči
Jahtne, a vonj žlahtne je prijeten in tako močan,
( la sili na kihanje, če jo zmanemo. — Spraviti mo-
^amo arniko na solnčni predpoldan, ko je že izhla¬
pela rosa. Cvet odtržemo in posušimo hitro na
Papirju, steblo s korenino vred pa na peči ali v
l °plem podstrešju. — Večina skrbnih gospodinj pa
napravi iz sveže arnike tinkturo, mazilo in
v odo. — Za tinkturo ali kaplje stolči arniko, les
Pa lesu, iztisni iz nje sok, prideni mu toliko fine-
? a  vinskega cveta kot je soka in postavi v zama¬
hni steklenici na solnce. Ko je stalo 14 dni, pre¬
bedi skozi rutico, da ostane vsa gošča na rutici;
e isto tekočino, ki je lepe rjave barve, spravi v do-
P'° zamašeni steklenici. Ta tinktura je najboljša.
Naredi se tudi iz cvetja in žganja, dve pesti cvetja
] /h litra žganja, ali žlico korenininega prahu na
v 4 litra žganja. — Pa tudi vso zel stolčejo, razre¬
di o in namočijo v špirit ter jo iztisnejo čez 14
^hi- — Ker pa je špirit ali vinski cvet drag, kuhajo
! ia «e ženice navadno arniko na vodi, jo precedijo
P* denejo v steklenice in prilijejo v vsako stekle¬
no par žlic špirita, da stoji voda dlje časa. Ali
P* voda, ženice moje, ni dosti prida. — Eno je, da
Zasmrdi rada, in drugo, da se mažeš lahko ž njo
P°č in dan, pa ne boš čutila, da bi ti kaj posebno

5 *

68

odleglo. Na špiritu nastavljena arnika pa zaleže
kaj in se olirani leta in leta. Za kopeli pa si kuhaš
arniko lahko sproti. — Za mazilo stolči svežo
arniko, les na 'esu, prevri jo na svinjski masti in
iztisni skozi ruto. .

Z mazilom maži: opešane in zatečene ude.

Kjer te trže ali boli na kak drug način. Razpoke
na koži, oskrumbe, zasedenine, zmrzline in kurja
očesa.

S tinkturo maži: glavo in trebuh, če te boli
pogostoma glava, če imaš oslabljene živce in čreva.

Arnika bo okrepila živce in kmalu se boš čutila
prerojeno. Arnika bo okrepila tudi lena čreva — -
mazati moraš okrog popka in iti v krogu z roko,
da se gibljejo nekoliko čreva. Tako bo odhajalo
blato redno, ne da bi jemala dragih in škodljivih
purgacij in dražil. Tudi za bolno maternico si
pomoreš z utiranjem tinkture, ker razžene arnika
sesedeno kri — tako in z obkladki rož — se pre¬
žene notranje gnojenje, za katero je sicer potreben
nož. Tudi mehurne bolezni, kapavico in druge ne¬
rede pozdraviš z izpiranjem in utiranjem z arniko.
Za izpiranje, bodisi za znotraj ali zunaj, deni žlico
tinkture na liter vode. — Če imaš meglene oči,
nezdravo, mozoljasto kožo, zabuhel nos, kani v
vodo za umivanje arnike. — Gnilobo zob ustavi
vsakdanje izpiranje ust z arniko in ustavi tudi
gnojenje in prehlad drgal. Ta voda je dokaj boljša
in bolj cenena od drugih ustnih vod: par kapelj
tinkture v mlačno vodo — to si preskrbi pač lahko
vsakdo. — Nabod je nadležna stvar. Vlij par ka¬
pelj arnike v odprto šako (obe odprti roki), paz-
maži hitro po dlaneh, združi roki v šako in drži
jih tako na obrazu, da pokrijejo nos in usta ib
potegni skozi odprta usta in nos arničin vonj v se-
Šegetalo in grizlo bo po nosu in grlu in bo odmašilo
zamašene sluznice. Treba ponoviti trikrat ali več¬
krat na dan in namazati čelo, nos, vrat in prša ž
arniko. — Vroče rane izpiraj z razredčeno arniko,

69

Ua šen, bule, vnetje devaj obkladke, to se pravi,
Namakaj platnene cunje v vodo, v katero si kanila
urnike, in devaj jih na boleče mesto. Kadar se
0  Sre j e obkladek, deni drugega itd., dokler ne neha
ločina m bolečina. — Če si na potovanju, ne bodi
brez arnike, ko si truden in prepoten, uteri si noge
2  njo in šel boš prerojen naprej. Dobro je tudi, da
užiješ par kapelj na vodi; če si padel z višine, če
s i se udaril, vrezal, če te je pičila kača ali žuželka
~~~ izpiraj in devaj tudi obkladke. Za bodeč, hri-
Pavico, pljučnico, mrzlico, grižo vzemi dvakrat na
( lan po 30—50 kapelj na vodi. Kdor ima predava¬
nja, naj jemlje med govorjenjem večkrat po par
kapelj na vodi, da ne ohripavi.

Opomin: Kdor biva večkrat zaprt, naj ne
Uživa dosti arnike, ker bi dobil krč. Pač pa naj se
hraže pridno po trebuhu ž njo. In to tudi, kadar
8a vije krč. Same arničine tinkture pa ne uživaj
nikdar.

Tudi živini pomaga arnika, če se je pretresla
krava, premrazil vol, pobil konj; za grižo, trganje,
krvavenje. Na zunanje obkladke oparjenega cveta
u> korenine, za notranje po žlici tinkture na 1
Vode. Oči in rane izpiraj z razredčeno tinkturo.

Abratica ali španska meta raste po vrtih.
Pravijo ]i tudi plahtice ali pleničice Matere božje.
Stavi se k juham in meseninam. Če te boli glava
od želodca, če so se ti zabasali vetrovi, če te nadle¬
gujejo gliste, namoči pest suhih ali svežih pleni¬
ce na l/>  1 tropinovca in jemlji po pol kozarčka,
kadar ti prihaja slabo.

Ajdina, drnaselj ali gadov koren raste po
vlažnih travnikih, ima klobčasto, zvito, dolgo in
Uiočno korenino, ki leži včasih kar na površju in
Je pripeta na prst s tenkimi vlakenci. Ta korenina
je znana kot jed in zdravilo. Spravljaj jo novem¬
bra, razreži in posuši. — Za grižo, dristljo, krvo-
tok kuhaj pest korenine na y 2  1 vode ali vina in
jemlji te tekočine vsako uro 3 žlice. — Za protin,

70

kamen, žolčne in maternične bolezni, za trganja

če bij uješ kri — jemlji večkrat na dan ščepec ko-
renininega prahu na vodi ali na sladkorju. Včasih
so verjeli, da je gadov koren zdravilo za vsak stru¬
peni pik, posebno za kačji. Dandanes je zdravnik
bolj pri rokah in gadov koren je izgubil svojo
slavo. — • Korenina daje tudi moko za tečen kruh-
Živini kuhaj korenino za grižo.

Ajdina povodna raste po stoječih vodah ih
po vlažnih njivah. Za kamen, za različne izpahk e
po telesu, kuhaj pest listov na % * vode in jemlji
vsako uro po žlici.

Ardečlce, drobna pesa ali arbete, hladijo kri
in ženejo na vodo. Iztisni sok in jemlji po žlici n®
dan ali uživaj solato.

Babji zob ali madronšica ima roženkravtu
podobne lističe, zato ji pravijo tudi divji rožen-
kravt. Cvet je mesnate barve in zato ji pravij 0
tudi kurje mesce. Ta stvarca je velika pomočnica
žensk. Za krvotok, belo perilo in sploh bolezni v
maternici, kuhaj čaj njenih lističev ali pa si na¬
pravi tinkturo iz njenega soka in vinskega cveta
ter jemlji trikrat na dan po 15 kapelj.

Babji zob smrdljivi, ali krvomočnica, je P Q
zunanjosti čisto podoben prvemu. Razlikuje se p°
ostrem vonju, ki ti udari neprijetno v nos, tud J
raste samo po skalah in starem zidovju, na jeseb
pordi. Ima posebno moč do krvi, zato ji pravij 0
krvomočnica. Naj bi si jo poiskal vsakdo, ki im a
težko omamljeno glavo, meglene oči, trganje ^
glavi, naglušnost, nahod, zobobol, živčni glavobol-
Za bolezni v glavi, ali vida in sluha, za mrtvooo
in trganje si napravi nakladek sveže ali posušen 0
zeli na zatilnik. Sveža zel je seveda boljša, suh 0
moraš poškropiti z jesihom. Zeli vzemi za dobi' 0
pest, zašij jo v tenko platence in nosi jo na vratu-
dokler je čisto skuhana in posušena. Na koži h° s
čutil vročino in malo srbečice, to kaže, da vle° e
krvomočnica bolezen vun. Suh nakladek vrzi ^

71

to

0 genj ali v tekočo voclo in si napravi drugega. Po-
^vljaj, dokler ti ne odleže. Mehurjev ne izvleče,
Pomaga pa to preprosto sredstvo res za oči in glavo
io t je poskusil pisatelj sam na sebi.

Zelo dobro je pri tem, če mažeš tudi hrbet s
hikturo in je uživaš po 10 kapelj dvakrat na dan.

Tinkturo naredi iz soka in vinskega cveta, in
, SlCei ' pomladi ali jeseni. Za zobobol, mrtvoud in
'delo vročino v glavi poškropi zel z jesibom in po-
' S °T ter jo naveži tudi na podplate. Za zlatenico si
kaveži zeli okrog ledij in uživaj čaj ali tinkturo,
j madron in maternico ali histerijo uživaj tri-
b'at na dan po 12 kapelj tinkture in prešla bo
žalost in sitnost. Dobro je tudi, če zmaneš suhe
u> vomočnice, polaja in vinske rutice ter natreseš
ha kruh in ješ predpoldne. Slavni Paracelsus
■! e  Priporočal ta lek za žolčne bolezni, iz katerih
j Zv ira žalost in pobitost. Za krvavenje nosu po-
te gni malo krvomočničinega prahu v nos, za krva-
Ve nje maternice, krvavo vodo, mrzlico, vnetje
e «vic, šena, raka, katara v grlu pij čaj krvomoč-
Jhce ali jemlji kaplje. — Posebno dobro sredstvo
mrzlico: 2 pesti krvomočnice in 2 pesti ogrizka
'kuhaj na litru vode, dokler se pokuha za polo-
VjCo - Iz tega naredi 3 porcije in izpij v treh dneh,
k'1'zlica bo bežala od tebe. — Živini dajaj po pesti
hvomočnice za grižo in krvomočo.

Bezeg vidimo navadno oh hišah, vrtih in me-
Naš ded je’imenoval bezeg hišnega varuha,
k a jti, veroval je trdno, da varuje bezgov grm ali
a,, ovo človeka in živino bolezni. Mimo bezga ni
!^°gla v hišo jetika, bezga sta se ogibala vodenica
1,1  protin. Bezgova žlica, bezgove koralde, so varo-
v ale in leči le bezgavke in gobice. Pili so čaj bezgo-
, Ti listov in korenin, odcedek njegovih jagod in
f hhali so terjak, staro zdravilo za vse bolezni iz
T^ehiada. Vzduh bezgov pa je tako dober za pljuča,
priporočajo zdravniki jetičnim, sprehajati se
T°d njim. Zaslužil je tedaj bezeg, kar veleva stara

72

zapoved- »Kadar srečaš bezeg — odkrij se mu!'
Zaslužil je to bezeg — saj nam je ves v korist:
seme in cvet, jagoda in lub, korenina in list. In
najsi tudi svarijo novodobni strašljivci, ki se boje
vsake rastline, a uživajo na cente tovarniških dra¬
gih izdelkov, najsi nas svarijo tudi pred bezgom*
on bo ostal vedno naš zvesti prijatelj. Reči s<?
mora, da raste zdaj njegova slava. Vedno bolj s°
v čislih njegove jagode. Prej so počakale tuintaih
ptice, da se jih nazoblje, vetra, da jih raztrese-
Zdaj se ljudje skoraj tepejo za cvet in jagode — '
poslednje se prodajajo drago v mestu — kajti kdor
ve in zna, si napravi lek za zimski prehlad in
letno grižo. In prav je tako! Ne bodimo pozimi*
ne bodimo poleti brez bezga — čislajmo bezgov
grm, ne pustimo, da se lomi in uničuje lahko¬
miselno: ptice se nazobljejo bezga, preden se spu¬
ščajo na dolgo pot preko morja — mi ga pa pijmo
v jeseni, da prepotujemo srečno zimo!

Bezgovo korenino koplji, preden brsti deblo-
Liste potrži, preden požene cvet, luba nastrži, ko
se mlaji, cvetja naberi, kadar dehti najbolj, jagode
spravi, kadar so zrele. — Posuši liste in cvet n a
solncu, jagode in korenine na peči.

Korenine, cvet in liste kuhaj za čaj, cvet ih
liste za obkladek, kaplje in sopar, jagode kuhaj z a
terjak, odcedek ali vino, mezgo, žganje.

Najbolj navadna kuha je terjak, a najbolj^
je odcedek, ki pride prav kuhan ali mrzel, pozim 1
in poleti, da hladi ali greje. — Terjak dobiš, ak°
kuhaš jagode toliko časa, da postanejo trde ih
suhe. Vode deni samo toliko, da pokrije dno — ih
mešaj pridno, ker se pripali rad. Terjaka devaj
prav malo v vodo, ako hočeš kuhati čaj in dodaj
mu medu in sladkorja. Terjak ne stane tolik 0
kakor odcedek ali mezga, paOudi ni tako dober
in pripraven. — Odcedek se naredi: preglej lep e
zrelo jagode, da ne bo med njimi nesnage ali pajka-
Operi jih in deni jih kuhati v lončeni posodi. Vode

73

samo {oliko, da pokrije dno. Ko se jame grban¬
či koža na jagodah, odstavi posodo in pretlači
skozi sito ali skozi cedilo. Potem premeri, koliko
■ 1e  soka, deni ga nazaj v posodo in stresi vanj za
Vs ak liter jagodovega soka 44 ali % kg kandira¬
nega sladkorja. Ko je vrelo polagoma dve uri (ali
se več, če hočeš), vlij v steklenice, zamaši, kadar
se je ohladilo in deni v klet. Prva dva tedna ne
Sttie hiti odcedek prav trdno zamašen, ker še v
. steklenici vre in lahko izvrže zamašek. Treba je
tedaj večkrat pogledati. — Lahko se dene namesto
kandisa navadni sladkor, ali odcedek ne bo ne
tako okusen, ne tako zdravilen. Seveda bo bolj
v inu podoben, če mu daš na y 2  1 samo 44 kg slad¬
korja. Za mezgo pa mora biti \ 2  kg sladkorja. Ku¬
kati moraš 4—6 ur, pomalem in previdno, da se
he pripali; kadar teče nerado od žlice, spravi v
steklene, dobro zaprte posode. Če je mezga prav
harejena in stoji na hladnem in suhem prostoru,
stoji leta in leta. Sicer pa poglej: Če se dela ple-,
Skoba, poberi jo previdno z nožem in prevri mezgo
še enkrat, a dodaj ji še nekoliko sladkorja. —
Semena in olupkov, ki so ostali po pretlačenju, pa
hikar ne zavrzi. Tudi te kuhaj s sladkorjem,
dokler bo postala trda gošča. Seme ima v sebi
hekaj mandeljem podobnega, njegov čaj je bolj
°kusen in bolj močan kakor čaj od mezge, samo
klalo več ga je treba na čašo vode in dobro pre-
y i 'eti mora. Seveda se kuha čaj tudi od suhih
jagod.

Bezgov drugi lub ima v sebi oster sok. Na¬
strganega stavijo na kožo, da izvleče vodene me-
kurje; prevri ga na olju in maži s tem oljem za¬
tečene noge, šen in prisad.

Bezeg jtomaga: za vodenico pij čaj korenin
ki luba ter odcedek. Na kmetih stavijo tudi na-
stržka drugega luba na život in pijejo lubov sole
kar je oboje škodljivo — neškodljivo pa je, če
z aviješ vodeničnega večkrat v bezgovo listje ali v

74

cvetje in če se koplje v bezgu. (V vodi, na kateri
je prevrelo naročje listov ali cvetja.) Tudi kozarček
bezgovega žganja bo dobro del. — Za čaj devaj
prstovet cvetja na čašo kropa in prevri samo za
hip. Lahko mu dodaš limone in medu ali kapljo
Črešnjevca. Ta čaj žene na pot, vodo in blato. Pri'
poročljiv je vodeničnim in gostokrvnim, Navada
je, piti ga na pomlad kakih 14 dni, zjutraj čašo
pred zajtrkom in zvečer čašo, preden se gre v kraj
—■ a tudi druge letne čase ne škodi. Ne ugaja pa
vročekrvnim in se ne sme uživati v vročinski bo¬
lezni. — Čaj od listov, 8—10 listov na čašo, je zelo
priporočljiva pijača, kadar jamejo poganjati listi
in se oglasijo v človeku čez zimo nabrane bolezni-
Liste razreži na drobno in kuhaj 10 minut ter pij
zjutraj in zvečer. — Kdor je zabuhel od vodenih
sokov ali nosi težo preobilega mesa, naj pije čaj
koreninin. Lubov čaj, ki pa ne sme biti premočan,
izčisti hitro pokvarjen želodec. Če si se prehladil
pozimi, prevri žlico mezge in žlico medu na čaši
kropa, iztisni vanj še sok polovice limone in vlij
žlico dobrega žganja in polij s tem ščepec ruskega
čaja. Ta čaj segreje človeka, samo če je še živ-
Pij ga za inlluenco, nahod in mrazenje. Za nahod
in trganje si napravi tudi sopar od cvetja. Za
hudo vročino v pljučih, ki se menjava z mrazonb
uživaj večkrat žličko mezge, to hladi in krepi, po¬
tolaži kašelj. V poletni vročini je najboljše hladil 0
žlica odcedka na kupici vode. To čisti ledvice ih
žene na vodo. — Za grižo jemlji večkrat na dan P°
žlički mezge ali odcedka ali čaj suhih jagod, ko¬
pico žganja. Nobena stvar ne ustavi tako hitro
griže kakor bezgova mezga, zato je dobro imeti j°
poleti pri rokah in jemati na potovanje s seboj
suhe bezgove jagode. Prežvečiš nekaj surovih ja¬
god, pa bo boljše. — Za davico zavij vrat in prša
v bezgove liste. Uživati daj vsako 14  ure žlic 0
medu na mleku, grlo izpiraj večkrat z mlekoih,
na katerem je prevrel bezgov cvet. Noge ovijaj z

namočeno v bezgov čaj. Tako tudi za zatečen
' la k ilrga.Il, hripavost. — Za trganje v glavi ali
nogah ši naveži bezgovega listja. Drugi lub in
ls te devamo na opečeniue, ker ohlade bolečine —-
l ' e ba je večkrat ponoviti. Drugi lub, prevret na
Sv injski masti, da dobro mazilo za šen in prisad.

Živini dajaj bezga za trganje, nahod in krešo
j 1 *■ bezgavke. Opomin: Kdor ima suho in vročo
tQ žo, ne sme uživali čaja ne od cvetja, ne od od-
Ce dka, pač sme piti mezgo na mrzli vodi. Kdor je
?, aprt, naj ne uživa trjaka, kdor biva zapečen,
tla .i jemlje bezeg samo na mrzli vodi, a ne suhih
jagod. Sveže in surove jagode naredijo grižo. Lu-
3 ° v  sok pokvari sam na sebi želodec in čreva.

Bezeg smrdljivi ali habat je sicer zelo podo-
e h navadnemu ali črnemu bezgu, vendar ne
^Zraste nikdar tako visoko, ima drugače razstav-
jene liste in zoprn vonj. Raste rad po hostah in
mejah. — Tudi od tega uporabljamo korenino,
v Tšičkc in liste. Korenini n čaj žene še močneje na
v °do kakor čaj navadnega bezga. Za zatečeno
Maternico jemljejo na kmetih sopar korenin; za
star prehlad kuhajo vršiče na vinu in medu. Za
v tanico je dober obkladek liabatovili listov okrog
basu, se naredi ali stavi, dokler izgine otok in
'olečina iz vranice. Za protin ali trganje v nogah
Sl  naveži listov.

Opomin: Na kmetih kuhajo notranji lub za
v °denico in zabasan želodec. To je nevarno, ker
i° povzročilo že večkrat drisko in vnetje čreves^

Breza, naša srebro!uba lepotica, je uvaže-
v ana od pesnikov in slikarjev; brezov balzam, bre-
z °vo milo in brezova voda so znana lepotila. Na
bajholjšo lastnost brežino, na njeno zdravilno moč,
m pozabil svet. In vendar je breza naša velika po¬
močnica. Kakor izganja brezova šiba strup hu¬
dobije iz otrok, kakor spravi brezova metla smeti
m skritih kotov, tako izžene brezov čaj ali sok vse
■krite bolezni iz krvi. Da stavijo breze pri obhodu

7G

s sv. Rešnjim Telesom, je še spomin nekdanje vaŽ;
nosti iega drevesa, da vanijejo vejice teli mlaje' 1
človeka in živino bolezni, ni samo vraža. Le osni®'
kaj mlaje luba in listov, njih čaj in obkladek
varoval res tebe in živino mnogoštevilnih bolezni'
A tudi smolo, olje, sok, jesih in mazilo dobivam 0
od breze.

Čaj kuhaj z medom ali sladkorjem: na čai°
čaja prevri žlico medu ali pest sladkorja, poten'
deni v krop peščico listja, ko je vrelo za minut 0 ;
odstavi, in ko je stalo dve minuti, precedi in doda)
žličico tropinovca. Tak čaj je silno dobrega okus®
in se uživa lahko namesto ruskega, pride tudi c°'
neje in je boljši za zdravje, ker žene na pot in n®
vodo. Je torej izvrstna pomoč za: vodenico, proti®'
skrnino, lišaje, zaostali pot, zaostalo perilo, trfl®'
nje, mrtvoud, opešana prebavila. Pij ga dvakrat
na dan gorkega. Ako se hočeš izpotiti naglom a ’
pij ga v postelji in zavij se tudi v brezovo listja
Če nimaš svežega listja, poškropi suho z jabolčnim
jesihom. To je silno dobro za vodenico in trganj®
po kosteh. Kadar je listje sparjeno in mokro o®
bolnikovega potu, ga poberi in vrzi v ogenj, da g a
ne bi dobila živina in da ne bi vdihal človek tist e
pare v se. Bolnika pa zavij, če je potreba, v drug 0
listje, če ne, ga izbriši z ruto, katero si namočil
v jesihu in mrzli vodi.

Komur se je ustavil pot na nogah in čuti, d®
mu preti vsled tega bolezen, hajd po brezovega
listja, listje v Žakelj in noge vanj! — Od proti®®
ali gihta zatečene noge maži z brezovim oljem’
zavijaj v brezovo listje in koplji v brezovi kop^ 1 '
— Če se ti gnoji v trebuhu kaj ali kaj na trebuh®'
pij čaj listov in izpiraj rano z njim, seveda ne s# 1 ®
biti za izpiranje oslajen, dobro pa je, če mu doda®
malo arnike. — Za povratno mrzlico kuhaj čaj
listov in luba ter pij grenko. — Za opešano &}]
pregosto kri, za kamen, pesek in bolne ledvice P 11
pomladi bezgov sok in nastavi si za poletje in z3.

77

Zl m 0  brezovo vino ali mezgo. — Da dobiš sok, na-
Vf taj brezo sredi sušca, jasnega opoldne. Sveder
Dora biti tenak, da ne bi škodila prevelika luknja
drevesu. Sveder nastavi za lakt višine nad zemljo
D vrtaj navzgor, luknja naj bo dolga do 10 cm.
£°t.eni vtakni v luknjo cevko in podstavi posodo.
p teveč pa ne smeš jemati drevesu soka, sicer se
P°suši. Luknjo zamaši s smolo ali s klinčkom,
boljši je sok, navrtan iz mladih vej. Če kuhaš
s sladkorjem, dokler se zgosti, dobiš mezgo,
J^tero jemlji večkrat po žlici za zgoraj omenjene
bolezni. Sok, nastavljen na vinu in sladkorju, da
bijačo, ki je podobna šampanjcu in je posebno pri¬
poročljiva za bolehne in stare ljudi. Pij po kozarcu
dan. — Za bramorje (ali škrofelne), skorbut
Pživaj tudi brezov čaj in koplji se v brezovi kopeli:
jDroČjc listov zavri v loncu in izlij v kopanjo. —
z  mladega brstja žgo brezovo olje. To olje poma-
za kapavico in druge nerede spodnjega života

111  je dobro mazilo za trganje in trde otoke, bule.

Je mije se olja po 20 kapelj na dan. — Drugo ma-
^lo za trganje dobiš, če prevreš listje, dokler je še
' P°pju, na sveži svinjski masti. — Brezova smola
Učinkuje kakor smrekova, vendar je bolj čislana.
b* e va sc sama zase kot obliž za trganje in otoke,
Di se rabi za narejanje mazil. Brezov jesih je vin-
s ki jesih, v katerega se namočijo brezovi popki in
dober za obkladke pri bodcu in bolečinah v
Pasu.

Živini dajaj brezovega čaja za vodenico, pro-
in lišaje ali kraste. Poleg tega izpiraj lišaje s
, a .iem ali zavijaj živino v sveže liste. Živini, ki
%a trganje, nastiljaj z brezovim listjem, ki je v
°"če jako zdrava stelja, priporočljiva tudi za per-
b ,c e za postelje bolehnih ljudi.

Brnza pritlikava raste po planinskih močvir¬
ji. Planinci hvalijo njen sok kot sredstvo za jeti-
j°> mrtvoud in lišaje. Njeno listje je izvrstna
'Dna živini.

78

Bresl ali linovec ima vse brežine zdravili
lastnosti.

Boi ali bora nam daje kakor smreka, terpefl'
tin, olje, smolo in lilojevino, kar uporabljamo vS e
kot domače zdravilo. Nešteta mazila in mazilca s°
kuhana iz smole in terpentina. Iz vršičkov boi*
smreke, rušja in jelke, se žge smrekovo olje, izvršb
no mazilo za trganje po zobeh ali po životu. B°'
rovčeve igle so dobra kopelj za vse bolezni, b 1
izhajajo iz izpridene krvi: kuhaj naročaj iglic yt
ure v pokritem loncu in zlij v kopanjo. Toplot
kopeli naj bo 20 do 28 stopinj. Prvič ostani '
kopeli 10 minut, drugič 15 in tako prehajaj h®
% ure. Kdor pa si ne more privoščiti kopeli, u&l
vzame vsaj ovitek ali naj kčplje samo noge in s e
umiva po telesu z vodo. — To kopanje in umiv®'
nje oživi kri, spravi gnilobo iz droba, okrepi žive®
in prežene nočno potenje. Kakor iz smrekovi®
iglic, napraviš tud,i iz borovih lahko tinkturo j
deni na 3 žlice iglic 12 žlic žganja in jemlji po šeS
kapelj na vodi. Za zgoraj omenjene bolezni.

Borovnica ali jagoda črnica je naše navad* 1 ®
zdravilo za grižo in kolero. Uživamo jo kuha 110
in surovo, svežo in posušeno, nastavljeno na zg®'
nju in žganje kuhano iz nje. — Kdor je podvrže®
griži, naj bi nosil vedno s seboj nekaj suhili b°'
rovnic. Gospodinje pa naj si pripravijo vsako l et °
to ceneno in dobro zdravilo za vse vrste griž, b 1
krepi tudi Čreva in telo. Borovničar je p oseba 0
pripraven in dobrodejen za hribolazce in tudi dr 11 '
ge ljudi, kadar so prepoteni in morajo delati a
hoditi po vetru in mrzlem zraku. Za grižo je 4°,
bra tudi kupica brinjevca, v katerem se močijo 0
suhem vremenu nabrane jagode. Otrokom daj ž ‘ l
grižo kar pest suhih borovnic ali pa prevri P e ®
jagod na mleku in dajaj otroku vsake pol 111 '
žličko, trebuh mu maži z janeževim oljem, kat®
rega dobiš v lekarni. — Če traja griža precej d°
go, bodisi pri otroku ali odrastlemu, tedaj kub«

79

Post jagod na rdečem vinu, v to vino deni tudi
H  kg' kandisa in malo sladke skorje. Tega dajaj
otroku vsako uro žličko, odrastlemu žlico.

Zelo zdrava in okusna pijača je borovničino
vj no, ki je, čim je starejše, tem boljše: jagode pre¬
tlači. Na vsak liter soka deni kg sladkorja,
kuhaj 10 minut, vlij v steklenice in spravi v suho
'let. Za odcedek vzemi na liter 14 kg sladkorja, za
mezgo ravno toliko. Jagode se vkuhajo tudi celo
fla  sladkorju in soparu in so na tak ali drugi
kačin pripravljene zdrava jed za griža ve in nc-
Srižave.

Za zazobico je jako preprosto zdravilo: žveči
lagode in drži jih v ustih, dokler se segrejejo,
Potem jih izpljuni in žveči druge, dokler preneha
bolečina. — Za bruhanje iz želodca pij čaj borov-
Pičinili listov. — Za zaprto vodo in za kamen na¬
moči stebla na vinu in jemlji vsak večer po 3 žlice.

divje meso potrosi koreninin prah. — Za otoke
m bule na skritih delili telesa si napravi mazilo
listov in vrtničinega olja. — Opomin: Sparje¬
nih borovnic ne uživaj! Če bivaš zapečen, ne
liniji borovnic.

Borovnica rdeča ali močičevje raste po gozdih
ji znano svežilo krvi za zimski čas, ko se uživa
z  mesom in močninami, kuhana in mrzla, Manj
Zbano pa je, da je rdeča borovnica pomočnica za
Vodenico, zlatenico, grižo, bruhanje, kašelj, mrzlico,
^ješčnost. Za te bolezni uživaj kuhane jagode ali
žlico jagodovega prahu na kupici vode, kar je tudi
^vrsten lok za vročino, bodisi od bolezni ali od
Poletja. — ; Kdor živi v kraju, kjer nastopa pogosto-
Jha huda griža ah mrzlica, kdor ima razdraženo
živčevje in vpliva nanj vsaka izpremcmba vreme¬
na, tako tudi, kdor si je pokvaril prebavila z ne¬
zmernostjo v duševnem delovanju ali v jedi, vsak
lak naj uživa dlje časa rdeče borovnice. Vino,
Stisnjeno iz jagod, ustavi bruhanje želodca. —
čisti se rabijo kakor listi črne borovnice.

80

Božje drevce ali bodičje ni samo okras naših
grobov za Vse svete in lepota naših jaslic o Božiču>
ne, njegovo živozeleno bodeče listje in rdeče jago¬
de nam dajejo tudi domače zdravilo. Jagode so
močno čistilo. Kuhaj peščico na 14  litra vode ib
izpij polovico zvečer, polovico zjutraj, a glej, da
ne deneš preveč! — Za kašelj, bodljaje in ščipanje
kuhaj pest svežih listov na 14  litra vode in jemlj 1
vsako uro po žlički. Za .zlatenico, za kamen in vo¬
denico jemlji prah listov dvakrat na dan noževo
konico. Na bule, grče in trde ude obvezuj koreni'
nin lub.

Bodika ali špargelj, ki se uživa kot prihuha>
žene močno na vodo; pomaga torej za vodenico, za
jeterne in ledvične bolezni. Vendar ni obilo uživa¬
nje špargelj na priporočljivo, ker postane po nje# 1
rada voda krvava. Posebno slabotni ljudje naj g a
ne jedo preveč.

Božjastnica ali baldrijan, špajka, je imenitna
zdravilna rastlina, ki diši po mačje in je pereče-
grenkega okusa. Raste po solnčnatih višinah i 11
po vlažnih travnikih; korenina se spravlja p°'
mladi ali jeseni in posuši v senci ali pri peči.
Božjastnica okrepi živce. Uživaj jo za božjasb
protin, živčni glavobol, krče, omotico, bolezen sv-
Vida, naduho, tesnobo, moro, vznemirjenost, bi®'
denje, legar, živčno mrzlico, občno slabost, če i z '
haja od glist ali živcev. — Tudi od slabih živcev
oslabeli vid se okrepi po uživanju božjastnic e-
Uživa se tinktura, čaj ali prah. (Tinktura se
prodaja ponekod za »Celjske kapljice«.) Tink¬
ture jemlji za zgoraj navedene bolezni dvakrat
na dan po 15 do 20 kapljic, kakor prenaša že¬
lodec, kajti vsak ne prenese te grenkobe. Vzatf 10
se na sladkorju ali na vodi. — Prahu jemlji dva¬
krat na dan noževo konico na vinu ali na vod 1-
Čaj kuhaj iz pesti korenine in y 2  litra vode, to J c
za 4 porcije. — Za krče v maternici, za krče v
mehurju ali v črevih, za gliste, pij čaj, a jeffdJ 1

81

,Jf li klistir tega čaja. Maternične ženske in ma-
^onični moški naj pijo vsak dan po 2 čaši gorkega
jaldrijanovega čaja, to jih ho umirilo in raz-
Ve drilo

Tudi živini dajaj baldrijana za vse bolezni,
h izvirajo od živčevja: krč, omotica, mrtvoud,
^dnica, glistni napadi. Konjem in govedom daj
v sake 4 ure po 30 do 60 g, ovcam po 8 do 15 in
Psorn 1 do 8 g .— Če je pa bolezen že zastarana,
pomaga več sam baldrijan, treba mu je dodati
Aalitnika, angelike in kumine, kakor veš, da je
Prav. Tudi vnete oči živine izpiraj z baldrijanom.
j- e  ima žival krč v maternici, vbrizguj čaja, na
kile, ki se obotavljajo, in na podplutbe devaj
°Varke baldrijana.

Broč ali rubija raste po skalnatih gričih,
Posebno po Primorskem in po Notranjskem. Je
Peznatna zel, ki je sive barve kakor skalovje in
Pha obročkast sivkast cvet. Rubija vpliva posebno
Pa prebavila. Kdor je neješč, naj pije 14 dni zju-
* r aj in zvečer čaj rubije in postal bo tako ješč, da
•P snedel vola. Nekateri pijo rubijo kar za vse
Polezni, tudi za jetiko. Če je človek tako oslabel,
ker ne more jesti, da je podoben jetičnemu, potem
Pp-i pač še pomaga rubija, kajti ona ozdravi tudi
JPstarel želodčni katar in želodčne rane. Tudi na
? -°lč vpliva rubija dobro in je njen čaj priporočljiv
^»teničnim. Opomin: Nekateri pijo rubijo, ka-
^ a r se jim zazdi, kar namesto vode. To pa ni prav.

'Ubija je zelo grenka, in tako si pokvari tak člo-
Ve k še želodec. Za čaj jemlji ščepec zeli na dve
'hali čaši in prevri. Pij ga zvečer na prazno, zju-
^’aj uro pred zajtrkom. Korenina se ne kuha.

Besiljak ali prežiljka je ljubček deklet. Beli
Cv et, sladek vonj, nežni listi so mu dali trajni
tTostor na oknu deklic po Primorskem in Hrva¬
škem in po gredicah Štajerk in Kranjic. A malo-
katera deklic vc, da je njen ljubček tudi dober
bomočnik-v bolezni. Če imaš zapeko, kuhaj pest

6

82

bosiljaka na ’/i litru vina in olja, za omotico in
prehlad ga kuhaj na samem vinu. — Imaš nahod?
Zamaši si nos z lističem bosiljaka. — Če te žge v
mehurju, če so se razburile ledvice ali zamašil®
žleze, pij čaj od semena. Bosiljak izganja tud'
vetrove in njegovi listi, precvrti na svežem masiu>
dajo dobro mazilo za volka in za razpokline. ’
lekarni prodajajo bosiljakovo mazilo, ki je nareje-
no iz 250 g rumenega voska, toliko črne smole, te-
ga polovico navadnega terpentina, 250 g koštrun 0 '
ve masti in 300 g olja. To se stopi polagoma n°
žrjavici in zmeša. Izvleče bolezni in dozori bul 6 ’
— Bosiljak se deva tudi v juhe in mesnine.

Bored ali pirika je podobna ljuliki in raste p°
travnikih in njivah. Ta rastlina ima v sebi mnog 0
sladkorja, zato je njen sok v pomoč slabokrvni ! 11
otrokom in odrastlim, mrzličnim in vodeničnih'
Sok dobiš, če potolčeš korenine v pomladi ab
jeseni in iztisneš skozi platneno ruto. Jemlje
lahko sam na sebi ali na mleku, na vinu, vodi a' 1
na juhi. Seveda kuhaš lahko tudi čaj, ki redi m
odpira drob, izganja slabe sokove iz vranice, j e te!
in krvi. Kdor čuti, da mu peša moč, otrok, ki n e
more izhoditi, naj uživata pirikino mezgo, ki s ®
kuha lahko tudi iz posušene zeli, ki se dobiva tud 1
v lekarni pod imenom Triticum repens. Četrt kg
kuhaj do mehkega na litru vode. Potem precedi)
deni v vodo za tretjino njene teže, četrt kg slad'
korja in kuhaj, da bo gosto kakor med. Tega jed 1 '
lji po 4 žlice na dan.

Brinje ali brina je prijatelj revežev in bolnik-
llevež si pridobi marsikak vinar s prodajanjem
brinja, saj je ves porabljiv, kar ga je: les, igliCj®’
korenine, jagode, smola, olje — in brinjevec. OlJ e
žgo iz vršičkov, korenin in jagod, žganje iz sam 1 ' 1
jagod. Brinje pa ni prijatelj revežev radi njeg 0 '
vega priljubljenega in vsemu svetu znanega žg a '
nja, ki se pa ne dobi nikdar pristno in pravo P°
onih zakotnih žganjarnali, kjer lovi hudič izgub'

83

Ijene duše z jerušom. Tisti brinjevec ima od prave¬
ga samo malo duha, a nobene zdravilne vrednosti,
Pač pa je poln strupa. Kdor si hoče pomagati z
brinjevcem, naj si ga nastavi raje sam: Na 2 pesti
lepili brinjevih jagod nalij % 1  rženega žganja,
Postavi za 48 ur na solnce, potem odlij in jemlji
P° pol kozarčka zvečer. — Napraviš si lahko tudi
brin j e vo vino, ki je posebno dobro za vse vrste
ledvičnih in jeternih bolezni: deni v sodček ali
v  velik vrč 25 litrov jagod brinjevk in pest pelina,
bfa te nalij 50 litrov vode. Potem postavi za mesec
Oni v klet in odlij po preteku tega meseca ter
halij na jagode še enkrat vode, katero odtočiš zo¬
pet čez mesec dni. To vino natoči v steklenice in
z ainaši dobro. Pij ga po kupici opoldne in zvečer.
Drugo in boljše vino si napraviš, če zmečkaš y 2 l
jagod, vlij nanje t/ 2  1 vode in 1/4 1 belega vina ter
kuhaj eno uro, potem precedi in zamaši ter jemlji
zvečer in zjutraj po 3 žlice — tačas pa ne smeš
Uživati kislih jedi. Ta pijača okrepi život in pre¬
latu človeka. Iz jagod narediš lahko tudi žolico
(VVachholdergesalz), ki je na Tirolskem zelo v na-
v adi kot krepčilo života in obramba bolezni. Dobi
s e sicer tudi v lekarni. Za žolico naberi septembra
lepih. jagod in stolči jih v možnarju na debelo,
kotera deni nanje štirikrat toliko vode in pristavi
k ognju. — Kuhati moraš pa v lončeni posodi
ih na polaganem ognju, dokler se je prekuha¬
la voda za polovico. Nato pretlači jagode skozi
s *to in kuhaj pretlačeno, dokler bo gosto kakor
Pied. Zolica stoji v lončeni ali stekleni posodi po
Več let, Tirolci ji pravijo nemški terjak in jo uži¬
vajo z mlekom namesto kave, zato so pa tudi tako
hlečih lic. Iz brinjevega olja, svinjske masti in
^apentina dobiš brinjevo mazilo. Vzemi vsakega
e hak del in prevri, da se sprime vse vkup. To ma-
z 'lo je za vodenico in trganje. Za vodenico pij
brinjevec in čaj brinjevih korenin in jagod, naredi
s i tudi večkrat obkladek iz moke in stolčenih ja-

6 *

84

god, prevretih na jesihu in vodi, naveži si ga
okrog ledij in maži si vsako jutro in vsak večer
z brinjevim mazilom.

Za glavobol stolči jagode na drobno, prevri
jih na jesihu in naveži gorko na trebuh in na čelo-
— Za šen na obrazu ali nogi, za otok na nogk
stolči jagode in kafre na drobno, da bo kakor
moka, namaži platneno cunjo z maslom, nasiplj 1
nanjo brinjeve moke in kafre ter obveži šen.

Za lene ude in razdraženo živčevje stolči bri'
njevih jagod in jih zalij z žganjem. S tem žganjem
maži ude in trebuh, zraven pij po dve čaši čaja h
V 2  l vode, 7 pesti razrezanih jagod, 3 pesti sladkega
janeža in pesti pelina — ali pa nastavi pest jagod
in pest pelina na 141  piva ter odlij, ko je stalo
8 ur, in jemlji po 3 žlice predpoldnem in popoldne-

O času kuge stolči 2 pesti zelenih jagodi
J /2  pesti sladke skorje in pest poprove mete, kuhaj
10 minut, iztisni skozi platneno ruto in izpiraj si
s tem usta večkrat čez dan, posebno zjutraj, k°
vstaneš, in zvečer, preden greš k počitku, ker to
zamori vse glive v ustih in če posrkneš kako kap'
ljo, ti tudi ne bo škodilo. Kadar greš v okužen
kraj, zmoči ruto in tišči si ž njo nos, kadar se
vrneš, izperi hitro usta. Tudi brinjeve jagode same
na sebi zarnore bacile bolezni, le žveči jili in nos 1
jih pri sebi ob času nalezljive bolezni in dajaj ji* 1
otrokom. — Jagode krepijo in čistijo tudi želodec-
Vzemi po 4 jagode na tešče, drugi dan 6 in tak 0
naprej do 12 — potem nazaj do 4, tačas se bo
popravil želodec. Ob nalezljivi bolezni ali če se
nabirajo strupeni pari in vlaga v hiši, podkadi ' /j
brinjem in odpri okna, kadar se napolni soba 2
dimom — sicer ne pomaga kajenje, če ostane vse
zaprto in zabito. Za trganje podkadi flanelasto
ruto in teri ž njo boleče mesto.

Za bežjast, protin, krce, zlatenico naredi ob'
kladek iz jagod in ržene moke, prevrete na jesihu-
To deni gorko na trebuh ali okrog ledij. — Za vS e

85

Pljučne in krvne bolezni jemlji po 3 žlice žolice
lla  dan — če mogoče na mleku, namesto drugega
Za Jtrlca. Za naduho si nastavi pest zelenih jagod
i la  %  1 rženega žganja in uživaj po 3 žlice na dan.
To žganje oživi delovanje kože in gibanje čreves,
°dpira ledvice in mehur in izganja vetrove.

Za vse pljučne bolezni pomaga kaša iz dveh
litrov stolčenih zelenih jagod in medu — vsakega
Polovico in 60 g pljučnikovega prahu. Te kaše
Jemlji zjutraj in zvečer — ozdravila je premnogo-
^ r at že jetiko.

Za hude bolečine v udih prevri 2 pesti zele¬
nih jagod na l/^ 1 belega vina, potem prilij dese¬
tnico žganja, namoči ruto in utiraj bolni ud; kar
°stane, zaveži v Žakelj ček in naveži.

Ako ti šumi v ušesu, zamesi dobro pest bri¬
novih jagod v štručico, speci štruco in prereži jo
ha dve polovici — vlij hitro na vroči polovici malo
žganja in pritisni na ušesa — glavo pa pokrij, da
Se  izpotiš. Glej, da ne greš potem z vročo glavo
v en, sicer se prehladiš iznova. Navadno neha šu¬
menje v ušesu, kadar se je izpotila glava.

Za materničnost, vranico in jetra, tudi za za¬
peko: deni v stekleno posodo par pesti stolčenih
jhgod, malo sladke skorje, pest kandisa in par zrn
koriandra. Zamaši posodo in postavi jo v kotel
5 °de, kjer naj vre 2  uri. Jemlji dvakrat na dan po
* Žlici.

Brinjevo olje segreva in draži. Za vodenico,
Pliste, trganje, ,zaostalo perilo vzemi po 2—4 kap-
t® olja in sladkorja in maži tudi trebuh ž njim,
Ce  Hočeš, da te bo skelela koža, dodaj mu polovico
laškega olja. Nikdar pa ne smeš kapati hudega
°lja v uho. Za zatečene noge je pač dobro mazilo.

Brinovec ugaja ženskam zelo. Za vodenico in
® J ižo, prehlajen želodec, prehudo perilo ne bo ško¬
dil kozarček brinjevca. Priporočujejo brinjevec
z ®hskam v nevarnih letih, toda s takim prijateljem
da bi sklepal prevelike zveze. Ženica ga srka

86

vedno pogosteje — se ga privadi in zdravilo ji po¬
stane strup. — Opomin: Kdor je bolan na črevih)
naj ne jemlje brinovca na krč, lahko se mu zgodb
da postanejo bolečine še huje.

živini, ki se trese vsled premraženja, daj pai'
kapljic brinjevega olja na bukovem pepelu. Če se
zapre živini voda, ga daj 10 kapljic na moki ali na
ulitku. Otoke maži z oljem. Za pljučnico, vodenico,
grižo, ueješčnost, nahod, sopil, gnilo mrzlico, je¬
tiko dajaj živini po pesti brinjevih jagod. Ob času
kuge podkadi živino večkrat in prekadi in pre¬
zrači hleve, dajaj ji tudi vsak dan po pesti jagod
in umivaj jo z vodo, na kateri je prevrelo brinje'
— Kadar se golijo kokoši, jim dajaj vsak dan P°
par zrn brinjevih jagod.

Buča ali plotnica je bolj znana kot svinjska
pica nego kot zdravilo: za vodenico kuhaj pest
bučinega semena in pest vrednika ter pij vsak dan
dvakrat. Na vnetje devaj kašo od sveže zribane
buče. Za kašelj iztisni sok zribane buče in kuhal
ga s sladkorjem. Za muhe podkadi hišo z bučinin 1
perjem. — Da ne bodo pikali obadi in mušice ži'
vine, jo nadrgni s perjem.

Buča, podolgovata ali tikva nam pove tudi
nekaj: če se zapre voda, jo odpre prah njenega
semena. Zlatenico prežene čaj njenih listov.

Biušč rdečejagodasti, divja buča ali kostna
celenka je znan na kmetih po svoji korenini, ki j e
jako uvaževano zdravilo za vodenico in zapeko«
bluščevo mazilo pa je imeniten lek za mrtve ah
opešane ude, kite, trganje, vodenico, protin, za J»°'
lečine v križu in zlomljene kosti. (Glej: Različna
mazila.)

Biušč je trti ali hmelju podobna ovijalka, ki
raste po mejah in se spenja s tankimi viticaih 1
visoko po drevju. Bluščev cvet je bledorumen ih
osadi rdeče jagode velike kakor grah, Kadar j e
zagrnil sneg ves svet, vise še na suhih, bluščevih
viticah rdeče jagode in kažejo, kje se dobi v sih

87

Polnoč. Ta korenina je neznansko velika, rogovi-
a «ta, hrastove, rjavkaste kože in bledorjavega
Ille sa, iz katerega se cedi pomladi smrdeč mlečen
*°k. Korenino koplji majnika ali koncem septem-
ra > razreži jo in posuši ali porabi za tinkturo in
gazilo. Tinkturo napravi iz korenininega soka in
dobrega žganja — vsakega polovico. Postavi za
L  dni na solnce, potem odcedi redko od gostega,
k°ralu goščo za utiranje nog in jemlji tinkture po
kapelj dvakrat na dan na vodi za vse zgoraj
kavedene bolezni. —- Za vodenico kuhajo korenino
111  pijejo. To žene močno, včasih premočno na
^•an. Boljši je način, s katerim je pozdravila gro-
ica VVesterburg mnogo vodeničnih: Na y 2  1 belega
' lri a nareži devet koles korenine, postavi za 24 ur
, na  solnce. Na litru vina prevri pest cikorijine
5°renine. — Zdaj jemlji tako: bluščevega vina
.hilji po kozarcu predpoldan, cikorijinega po ku-
k^i zvečer Zraven se maži z arniko po celem ži~
°tu vsak dan dvakrat. Tako delaj šest tednov,
a ^as se pozdravi vodenica. Seveda naj se zdravi
s  tem samo vodenični, katerega je zapustila zdrav¬
niška veda. — Na črva v prstu deni na olju pe-
e be korenine. Na zlomljeno kost devaj, če ni
pravnik takoj pri rokah, potolčene gabezove in
iuščeve korenine, ki hlade neznosne bolečine,
?°kler ne prideš do zdravnika. — Opomin: Jemati
pdščev Saj za čistilo je neumno in nevarno. Bo¬
jnega in slabotnega človeka spravi tako čistiio
a hko v norost ali v grob. Posušena korenina ni
a liko škodljiva. Par kapelj tinkture tudi ne more
' a °dovati, najbolje pa je, rabiti samo mazilo.

. _ Živini dajaj po 2 g prahu za kašelj, naduho,
' 6 tiko, zapeko, otok bezgavk in žabo ali kugo na
.kijih.  Na zunanje stavi obkladek sveže kore-
ll ' u e ali obliž mazila.

Oešinščičin ali črnoglavkin čaj je najboljša
j^TTavka za davico in vsake vrste gnojenje v grlu.
s ladi čaj z medom, grgraj in pij. Če imaš rane

88

ali oskrumbe, se pozdravijo, ako jih mažeš s so¬
kom in piješ po 3 čaše na dan. Za bezgavke naredi
mazilo iz korenine in starega sala.

Gmulež ali pljučnik je bil že pradavne čase
po samostanih znano zdravilo za pljučne bolezni’
hripavost, jetiko in zaslizanost, krvavi kašelj;
vneto grlo in prsi. Za te bolezni uživaj po 2 žlici
pljučnikovega soka na dan ali po 3 žlice prahu na
medu. — Za zlato žilo, pesek in kamen v mehurja
kuhaj pljučnika, kiselice in jetičnilca in izpij po tri
skodele na dan. — Pomladi jej pljučnikovo solato>
ki bo osvežila kri. — Za vsako pljučno bolezen si
skuhaj izvrstni stari lek: deni v novo ilovnato
posodo 14  medu, 3 pesti pljučnika in pest pšeniČ'
nih otrob. To polij s % 1 dobrega piva, pokrij p°'
sodo in kuhaj, dokler se je pokuhala polovica’
Potem precedi skozi ruto, spravi v steklenico i )l
jemlji po 3 žlico na dan. — Živini dajaj pljučniko v
prah med soljo za naduho, kašelj in pljučne b°'
Iezni sploh.

Cipresa pomaga tudi tistemu, ki ne gre mim°
nje: kdor ne more držati vode, naj kuha cipresin e
liste na vodi in pije gorko. Za gliste daj otrok 11
par kapljic cipresinega olja na sladkorju in na
limoni. Za kapavico, krvavico in mrzlico kuhaj
pest cipresinega sadu na y 2  1 vode in jemlji po dve
čašici na dan.

Česen ali Česnik je naš sicer hudi, vend»*
dobri prijatelj. »Kjer se česen goji, bolezen beži/
— pravi pregovor. Res, da si. vihajo in maSijf
tenki ljudje svoj nos, če začutijo česen. Ali žila vl
in delavni ljudje si ga privoščijo s kruhom in P°'
lento ter kažejo boleznim osle. Izraelci v puščaj
niso pogrešali samo mesa, pač so vzdihovali tod 1
po česnu, ki je bil Egipčanom vsakdanja hrana-
In še danes se ne brani Izrael česna, zato J (
žilav in vedno razpoložen za kupčijo. Česen % e '
ne na vodo, izganja vetrove in gliste. Dostikra
pomaga par strokov česna, kjer ne najdejo umetna

80

pravila bolezni. Zelo dobro zdravilo za mrtvo krij
“ledieo, gliste in zaprte vetrove: zjutraj, na po-
stelji pojej stroček česna z grižljejem črnega
*i’uha in izpij takoj nato čašico mleka. Po pre-
f e ku četrt ure se umij po celem životu, nagloma
111  vlezi se nazaj. Leži še uro, potem pojdi, če
Mogoče, na zrak in šele potem užij svoj navadni
j^jtrk. Drugi dan vzemi 2 stroka in tako pojdi do
‘ —• potem nazaj. Pisatelj je skusil sam, kako
a °bro dene tako lečcnje. — Posebno bledični naj
Se  ne izogibljejo česna, poleti naj jedo pridno že¬
tega na solati in na kruhu. Tudi česen drobnjak
šnitlili je zdrav bledičnim. — Česen zamori
f-kdi kali bolezni. — Kadar greš v okužen kraj ali
k bolniku, vzemi malo česna v usta, če nimaš
brinja pri rokah. Nekatere jedi, kakor krompir,
fižol, zelnata solata, grah in drugo napravijo cel
!'°beljon po črevih, če jim ne dodaš zrno ali štro-
Ce k česna; po česnu pridobe ta jedila pa tudi na
°kusu. Ne poslušaj plašljivcev, ki trdijo, da ško¬
fje česen, poglej delavce po gozdih, ki ga pojejo
c ?le glavice s kruhom in so zdraveji od mestnih
sirotk — par zrn česna ne bo umorilo niti mestnih
biilih jeric! Neprijetno je res, če diši komu česen
lz  ust — toda če požveči par žganih kavinih zrn,
Se  bo izgubil duh — ali pa če pije črno kavo. Kdor
Pije poleg česna vino ali žganje pred tem je
fes bežati. — Pisatelj ve tudi iz lastne skušnje,
^ a ko pomaga česen, če pride komu tako huda
Ol hotica, da ne more dvigniti glave. Take omotice
{ e  kriva pogostoma glista, ki zajde ali je zašla v
*elodec. V takem slučaju je treba pojesti celo gla-
v ico česna in glista si bo poiskala poti skozi usta
a, i čreva, bolj navadno skozi usta. —- Gliste so
fhlve mnogih bolezni otrok in odraslih, tudi sta-
lj h ljudi. Čudno, da marsikateri človek ne ve-
lu .ie v gliste. So slučaji, da zdravijo otroka za
frlo, za možgane, in kdo ve kaj še, a so krive bo-
lez hi samo gliste. Tudi pri odrastlem so gliste

'JO

krive ščipanja, hodca, omotice, glavobola. Dokler
živi človek, toliko časa žive v njem različne vrste
glist — ta jih ima več, ta manj — po hrani ir*
navadah. Gliste so tudi krive božjastnih napadov
pri otrocih. Posebno hude so drobne gliste, ki pri¬
dejo v kupčkih ven, če se jim prav zakuri. C e
silijo otroku gliste navzgor, namaži mu nos in usta
s česnom, zaužiti mu daj par kapljic ali žlico mle¬
ka, na katerem je prevrel česen. Tudi vbrizgava¬
nje ali klistir takega mleka pomaga.

Dalje nam pomaga prijatelj česen tudi za na*
duho in suh kašelj. Za te uživaj zvečer strok česn a
na medu. Česen, ki je spečen na olju, deni gorak
na gnojno ule, ki se noče predreti. Za vodenico ih
kamen pij česen na vinu, za neješčnost ga jej s
kruhom in kimom. — Česnovo mazilo zamori
vsak mrčes pri človeku in živini. Naredi se: prevrj
česna na maslu, medu in zrnu voska. — Česen h 1
prijatelj mrzlice. V močvirnatih krajih je česen
prav potreben; kdor ga more uživati, naj si na¬
pravi kaplje in jih kane v vodo. Tudi za vs e
omenjene bolezni so česnove kaplje dober lek, jem¬
lji jih po 20 na dan, za mrzlico dvakrat. Za kaplj 6
izžemi iz svežega česna sok in dodaj mu ravn°
toliko žganja. — Pik žuželke ali gada maži ib
obloži s česnom in jej česen. — Opomin: Otrokm
ki je zelo podvržen krču in je slaboten, ne dajaj
uživati česna za gliste, dovolj je, če ga namažeš
ž njim. Kdor ima ranjena čreva ali želodec, tudi
ne sme uživati česna. — Zabasani živini daj gl a j
vico česna. Če ne prebavlja pitana perutnina ah
živad hrane, daj ji hitro zrno ali dve česna, tak 0
tudi, če se jame opotekati kakor pijana. Česen 0
pravem času te ho rešil škode. Kokoši, ki je bolna
na piki, namaži jezik s česnom. Pomladi dajaj
perutnini večkrat sesekljanih kopriv in česna, da
jo ubraniš bolezni.

Čebula, ta je pa zopet prava smrdljivka, kaj
ne? Vendar ni kuhinje brez čebule. Pri juhi, P rl

91

jHosu, v solati in pacah, povsod je potrebna. A
,Mi v domači lekarni: čebula žene na vodo, hladi
krepi. Vodenični in zlatenični naj uživa več-
po malo čebule, pečene na olju. Na olju pe-
®ka čebula preje gnojnine, devaj jo na čeraje in
, les a, kadar so že godna, da se predro. — Kajti
°lje je, da se predere taka stvar sama od sebe,
a kor da jo prediraš z iglo. V zadnjem slučaju pa
l0l ~a biti igla zlata; če ni zlate, ožgi navadno iglo
J, °prej v plamenu sveče, da ne zastrupi rane.

Če se ti je zaprla voda ali če ti biva tesno pri
, rc k, speci vsako jutro in vsak večer polovico če-
ll le na žrjavici in kani na pečeno olja ter zaužij
» Ol 'ko. Na mehur pa devaj v pepelu pečene gorke
'ebule — ko se ohladi prva, deni drugo, dokler ne
r^de voda. Čebulo zavij v tenko rutico. — Če teče
‘ °nui vsled nahoda močno iz nosa, ponosljaj malo
, e bulinega soka in vode; če teče kri močno iz
° s a, drži prerezano čebulo pred nos in stavi jo
' la  zatilnik. — Za hud krč utiraj želodec in trebuh
čebulo. — Za drobne gliste: razreži čebule, na-
Jakaj jo čez noč v kupici vode in izpij zjutraj.
* a  trebuh, ki je napet od glist, nareži pečene ali
jkirove čebule. — Za kašelj, naduho in tesnobo v
, is 'h prevri čebulo na medu in jemlji po žlici,
a dar te napade; prša si maži z arniko — to je
. °sebno dobro za stare ljudi. Če te je pičila stru-
e ha stvar, pomaži s čebulo; če greš med roje ko¬
larjev, se namaži že prej. — Na čiraje, trde bule,
Obline, kurja očesa, na zatečeno ali zabubljeno
?^o devaj surovo ali s kapljo olja pečeno čebulo
.Poči jo vselej na žrjavici ali na pepelu), ki omeči
Preje vse. — Na divje meso deni ribane čebuk

>n

°lja. Za protin si napravi mazilo iz čebulinega
,°ka, olja in kafre: Sok iztisni iz čebule in prevri
°bro na olju, potem odstavi ponev in deni še
a alo razrezane kafre v olje ter maži z gorkim.
Mazilo iz čebule in govejega loja pospešuje rast

92

Kdor ne more uživati čebule, naj si napra' 1
tinkturo iz njenega soka in žganja in naj vzaiu c
po dvakrat na dan po 10—15 kapelj za: omrtvelo 3 ’ 1
lica, šumenje v ušesu, trganje po obrazu, bolečih
v čelu, za kašelj z jedkim izmečkom, za sub°
grižo, za ščipanje po zaužitju težkih jedi, za » e ‘
ješčnost.

Opomin: Čebula je jedka. Kdor ima razb°'
ljena čreva, naj jo uživa samo z oljem. Mrzleg a
mesa ne jej nikdar brez čebule. Kdor je zaprt, d®)
ne je tiste čebuline polivke, ki je napravljena h a
prežgani moki, čebula z oljem (surova) pa mu h e
bo škodila. Delavcem, posebno na Španskem 1,1
na našem jugu, je čebula močno priljubljena j e ^
- Otročnica ne sme rezati prve dni po porod 11
čebule, ker ji škoduje za oči.

Živini devaj pečene čebule na krešo in ° a
bule. Če se ne more otrebiti krava po teletu, o®'
veži ji pečene čebule okrog vratu. — Razpoke '
kopitu napolni z voskom, obveži kopito in nam 0 ' 1
s čebulinim sokom. Kadar se je zacelila razpok®'
snemi obvezo in maži kopito z oljem, na katere!®
je prevrela čebula.

Čaj ali te imenujemo ovarek posušenih listo'
čajevega grma, ki raste na Kitajskem ali Jap 0 "'
skem. Pravimo mu kitajski ali ruski čaj. Ta pij a ^ 9
se je udomačila nekaj let sem v poslednji h ribo'''
ski vasi in v vsaki hiši, skoraj da hitreje od kaV e '
Čaja je več vrst in je različne dobrote. Potvarjaj 0
ga z listi hrasta, kopin, gloga, breze, vrbe, top°* il
in bukve, kar dokazuje, da nam ni treba kup 0 '
vati ruskega čaja, ko imamo boljo in bolj cene® 0
nadomestilo doma. Brezov ali drenov čaj ima P°'
polnoma okus ruskega. Nasmukaj si brezov®
mladih listov in spravi kronice za ruski
katere izdajaš po nepotrebnem.

Seveda, vse, kar pride od drugod, je bolj® 0 ’
zato, ker nam prazni žep. Ali prazni nam
telo, ki dobiva namesto krepke hrane samo r® 2 '

93

^'ažljivo pijačo. Ruski čaj je pijača za one, ki
tr Pe na bolečinah v želodcu in črevih, zajtrk za
°b e , ki premorejo zraven čaja še krepki prigrizek,
Pa pijača za kmeta in delavca; v veliki meri

I>it a

pa škoduje brez izjeme vsakemu, ker razdraži

živ ce in slabi telo. Žal in sramota, da vidimo, da
<a jejo naše kmečke gospodinje svojim otrokom
^hiesto tečnega mleka, ali še bolj tečnega moč-
^ka, za zajtrk ruskega čaja. Mleko gre v mlekar-
110 1 doma pijejo čaj in črno kavo! Zdaj pa poglej-
jP°> kakšen je ta čaj. Vode ne mara piti kmet
!ll hane. Če pije zdravilo, mora biti močno, če jč,
biti jed gosta in krepka. Tako tudi čaj. Kuha
Pol ure, da je rjav kakor prst. Potem denejo
Var >j velike komade sladkorja in — morda polovi-
c ° kakega slabega ruma ali celo navadnega špi-
r ka. i n  to dobe otroci in posli!

Matei’e! Kje vam je razsodnost? Na eni strani
l^ete dobička v mlekarni, na drugi strani pa izda¬
je dvakrat toliko za ruski čaj, za sladkor in
.Pirit. To je škoda, katero preračunate lahko

Pa

Prstih.

. Nepreračunljiva pa je škoda, katero delate s
tei h hiši, narodu in državi. • Vi izpodmikate hiši
Postavo. Vi dajete svojim otrokom strupa name¬
ro kruha: vaši otroci, napojeni vsak dan s špiri-
°»h in ruskim čajem, postanejo bebci. Vaši posli,
^Dojeni vsak dan z ruskim čajem, opešajo zgo-
in postanejo nadloga sebi in drugim. Vaši
s j n °vi bodo razdražljivi pretepači, vaše hčere bodo
PPotne matere slabotnih otrok.

Že se pozna v šolah. S špiritom napolnjeni
. r °ci niso zmožni učenja. Bliža se nam doba
^Pboumnosti. Matere in gospodinje, zavrite še o
J a vem času voz: prihranite kje drugje in dajajte
.Pokom mleka za zajtrk. Če ne, dajte jim moč-
? U ka, prežganke, kos črnega kruha in sadja,
•Sancov in zelja. Vse je boljše in bolj dober kuj),
^kor na videz tako ceneni čaj. Šola in zdravnik

94

¥

naj pojasnjujeta materam, da zastrupljajo safl 11
sebe in svojo rodbino z ruskim čajem, šola
zdravnik naj podučita otroke, da nam raste zdra'
čaj za vsakim plotom, da je bedak, kdor kupni?
tuje, a zametuje svoje. Kdor pa že mora ali rni^ 1 ;
da mora piti ruski čaj, naj ga kuha vsaj kak° J
gre: v porcelanasto ročko deni malo gorke vod e >
da se segreje. Potem odlij vodo in deni v ročk 0
žličko lističev na dve čašici vode in par suhih
moninih olupkov. V posodi, ki ni bila še nikd al
mastna, zavri sveže vode in opari lističe. Vod 3
pa ne sme dolgo vreti. Dlje kakor 5 minut ne s 1 ® 3
stati čaj ali voda na listkih, sicer se razpusti D’ e
slovina, ki je v ruskem čaju, in to ne prija ne
lodcu ne okusu. In če piješ ruski čaj, se to h
pravi, da se moraš nalivati in zalivati ž njim. ™
šica v pravem času ti ne bo škodila, preveli
množina in premočna upijani in škoduje m°
ganom. . .

Sicer žene ruski čaj nekoliko na vodo m 1
pot. Zdaj, ko so ljudje pozabili na naše dox»® .
zeli in jih zaničujejo, se priporoča ruski C V
v črevesnih boleznih, krčih, za grižo. Tudi P
pljučnici pijejo ponekod mrzel ruski čaj. h
uživa po krču tudi najbolj oslabel želodec i’ uS

dr u '

r ti'

čaj in ga prenaša, dočim ne prenese nobene
ge hrane. Res je tudi, da segreva in okrepi
ski čaj bolna čreva in ustavlja grižo. Ali zdraO .

Taki

ifi
K®'

je samo onim, ki niso navajeni nanj. _
pijejo malo čaja za glavobol, bolečine v črevih ,
za slabost želodca. Oslade naj pa čaj z medom
kuhajo na vodi ščepce kumine. Žlica dobrega

Li Jict j vj  J i cc \ vir ovopou ivumiuo.

lijaka ali Črešnjevca poboljša in okrepi čaj. 0® e  J
ki ne smejo jesti kruha in težkih jedi, naj P J i g ,
predpoldne malo čaja. Tudi po mesnati ali
njadni večerji bo godilo takim nekoliko te piJ a v&
Čaj se svetuje tudi onim, katere razdraži k*" 1
prehudo. Tak pa mora piti že ohlajenega in m
prigrizniti kaj k čaju. — Ob influenci skuhaj

95

^onado z medom in opari s tem ruski čaj. Če te
Ze be, pij gorko — če te kuha vročina, mrzlo. —
opomin: Nekaterim je ruski čaj naravnost strup,
jim povzroči tesnobo, strah, utripanje srca,
O hi<uno in omedlevico. Kdor pije ruski čaj in čuti
te  bolezni, naj ga opusti, dokler je še čas. Pije naj
jagodov, kopinov, brezov ali drenov čaj z me¬
jnih, in kmalu se bodo izgubile prikazni bolezni,
padronični in črmožljivi ljudje se čutijo malo
i°ljši, ko so izpili par čaš ruskega čaja — ali so
l(r halu zatem še bolj nevoljni in trudni. Taki naj
Hl  kuhajo jagodov in šipečji čaj.

Lipov, majaronov in drugi taki čaji se pijejo
^huo ob času bolezni, ki zahteva tega ali onega.

bi se nalival kdo vedno z različnimi čaji, ne
^ e lja. Pač godi za zajtrk in krepčilo, kakor za
pravilo, takozvani cesarski čaj: rumenjak stepi
z  žlico zdrobljenega sladkorja in zalij s %1  vre-
* 6 ga mleka. Kdor ne more samega, mu dodaj žlico
*°hjaka ah tropinovca. Je posebno dober za hri-
fiavost dn suh kašelj.

. Čaj jezuitski ali kozji rep nadomestujo
s Pešno ruski čaj za krče in bolečine v črevih. Ra-

e  ha prisojnih toplih krajih. Posuši ga v senci in
i z £hii pest suhega na 14  1 kropa. Opari in pij za
zaostale vetrove, bolečine V črevih, opešana
s  davila in zapeko. Če ga piješ par tednov redno,
bo uredilo vse neredno v drobovju. Zato, ker je
^ko dober prijatelj bolnih, so ga bili prinesli očet-

Jezuiti, ki so poznali vsaki travi last, iz Meksike
.j,Evropo, kjer se je razširil iz vrtov na vse strani.
e J zeli potrži avgusta meseca cvetoče vrhove.

Česmin ali babkovina je znana vsakemu
j/eku. Odrastli vedo tudi, hvala Bogu! da se dela
f'  česminovega zrnja ali jagod dober jesih. Da so
j 0Sl hincve jagodice dobro hladilo za vročinske bo-
l^bi, ve pač le malokdo. Pa so. Le napravi takim
°*hikom limonado iz jagodinega soka in slad-

96

korja. Za zimo si pa napravi odcedek ali mezgo
in če tega ne, si posuši vsaj jagod, ti bodo pr 0V '
prišle pozimi. V potrebi stolči pest suhih jagod’
polij jih s kupico mlačne vode, pusti stati 10 i»i'
nut, precedi in ohladi. Čudni ljudje na kmetih, k 1
kupujejo drage limone, ko gnijejo česminove j a '
gocle po tleh. Korenina česminova učinkuje kak 01 ’
rabarbara. Če jo namočiš na vinu, krepi in odpili
čreva. Deni pest korenine na y 2  1 vina in jemlji P°
3 žlice na dan.

Češplja ali sliva je prijateljica otrok, gosp 0 '
dinje in gospodarja. Gospodinji, ki ima drevo P 1 ’*
hiši, prinese denarja — in koliko ji odleže tudi v
kuhinji. Gospodarju je skoraj več za slivovko, ki
je, če je pristna, zdrava pijača priletnim, seveda
samo v mali meri. Najbolj se prilega star ceh 1 ’
kadar gredo spat. Sicer je slivovka na mestu
raznih čajih za slab želodec. Tako nismo naredil 1
nobene krivice tej naši narodni pijači, ki je p°'
sebne dobrote iz bosenskih in slovanskih debelil 1
češpelj. Prava slivovka ne-peče po grlu, ampak
ima sladek okus po slivah.

Ali skoraj, da je vendar škoda žgati češplj 6
za žganje, ko so sveže in posušene tako zdrav 0,
jed. Žolteničnim se priporočajo zrele češplje, tod 0
ne dosti naenkrat. Večina bolnikov je napet 0
če uživa sveže češplje, kuhane jim ne škodijo tak°-
Suhe češplje so pa znane kot lek za zamašen 0
čreva, hladilo v vročini vsled bolezni, kot zavitek
zdravilnih bobkov itd. Staro pravilo veli tak 0 /
užij zvečer in predpoldne par kuhanih češpelj’
kupico češpljeve vode pa izpij pol ure pred k° sl
lom. To omeči čreva, ne da bi ravno gnalo. 2oj'
tcnični, ki dela 14 dni tako, se bo čutil silno olaj'
šanega, ko je izpustil 8 dni, naj začne zopet tak°<
dokler ozdravi. Otročnicam kuhaj za čistilo P e ^
češpelj in pet seninih listkov in ščepec Janeža nf
osminki litra. — Bolnikom, ki se morajo izčistit*)
a so zelo slabi, skuhaj 15 češpelj prav na mchk°>

97

^etlači jih skozi sito in raztopi v pretlačenem
ptičko grenke soli. Tega naj vzame bolnik, če mo-
lp > zjutoaj 3 žlice, če ne, pa vsake J /2  ure žlico,
°hler pomaga. Za vročinske bolezni je dobro
kadilo češpljeva voda. — Sveže, kuhane češplje
-j 0  dobra večerja. Različne mezge in povidelni pri-
^jo prav zimski in letni čas, bodisi na kruhu ali
v  močnati jedi. — Opomin: kdor biva napet ali je
'f  obče zelo slab, naj bo previden pri uživanju
č <%elj in češpljevih močnatih jedi.

črešnja je druga ljubljenka otrok in odrast¬
ku Po pravici, kajti ona je velika prijateljica
'ihdi. črešnja hladi in odpira. Če se je naješ pre-
Ve č, žene tudi nekoliko, toda hudega ni, samo
‘^Parjenih črešenj ni treba jesti. Če so stale na
tr gu na solncu, deni jih za 10 minut v mrzlo vodo.
®Ploh pa operi vedno kupljene črešnje in drugi
® a d, ker ne veš, kdo vse jih je imel v rokah. —

udnico in protin uživaj črešnje, toda vedno s
kruhom, ker se prebavijo tako mnogo lažje. — Za
Sfižo jemlji žlico Črešnjevca, za vodenični otok
kuhaj črnice in uživaj sad in vodo. Za kolero slovi
žganje, žgano iz črešenj, če ni tega, pa vsaj na-
v adno žganje, v katerem so namočene višnje ali
belice. Za protin jej črešnje in jemlji po dve
^lici žganja na dan. Za vročinske bolezni pij
češnjev odcedek. — Kdor biva zaprt ali ima
ledvično koliko, naj uživa vedno kuhane črešnje.

Kdor ima hudo kri, naj pije črešnjev odcedek
a h vino. Črešnjevo vino in žganje se priporočata
^udeničnim in slabokrvnim. Žganje, žgano iz vi¬
denj, je boljše kakor ono navadnih črešenj. Čudno
v endar, da je tega čislanega drevesa čedalje manj,
ko bi se vendar prodajale višnje tako drago. Na
črešnje drobnice bi cepili in imeli bi žlahten sad.

Voda, žgana iz posušenih črešenj, ustavi krče,
Jemlje se samo 8 kapelj. — Posušene peclje kuhaj
? a bledico, kašelj, nahod in za bolečine v mehurju,
Če se je zaprla voda.

7

98

Vino, ki je pripravno sladilo po grenki
zdravilih in priporočljiva pijača za vodeničn®;
1. Stolči sladke črešnje s peškami vred, iztisn 1
sok, deni na vsak liter y 2  kg sladkorja in kuh&J
y>  ure. 2. Deni stolčene črešnje v spenjen sladkob
kuhaj 10 minut in postavi za par dni na top e *
kraj. Potem pretlači in prilij odcedku za tretjin 0
žganja. 3. Zrele, lepe črešnje stolči in postavi č eZ
noč v klet. Drugi dan jih pretlači in meri na vsa'
ko kupico soka y 2  kupice stolčenega sladkorja-
Ko se je raztopil sladkor, prelivaj počasi sok lž
posode v posodo, dokler vidiš, da je čist. Poteh 1
vlij sok v pripravljeno posodo, obesi vanjo vr e '
čico, v katero si zavezal košček sladke skorje &
peščico žbic, postavi zaprto posodo za nekaj dn>
na solnce in spravi potem v klet. 4. Na sladk e
črešnje nalij rženega žganja toliko, da jih pokrije
Postavi posodo za štiri dni na topel kraj. Poten 1
kuhaj 14  kg sladkorja na 3 litre črešenj pet mimd
in vlij vrelega na žganje. Postavi za 6 dni na topl°>
potem kuhaj zopet sladkorja (ravno toliko), a
prilij mu za 14  vode. Vrelega vlij na črešnje.
so se shladile, iztisni sok iz njih in ga prilij žgm
nju, zamaši steklenico in postavi za 4 dni na topi 0-
5. Stolči črešnje in zaveži jih s sladko skorjo in
žbicami vred v vrečico in obesi v sodček ter naW
vanj dobrega vina. — Ta vina so krepčilo zdrm
vim in bolnim. — Opomin: zabičujte otrokom, da
ne požirajo pešk. Daši gredo navadno iz čreves*
se primeri vendar lahko, da povzročijo nevarn 0
vnetje slepiča.

Črvivec ali baruštupa, santonika, je sem 0
judovskea pelina, ki raste v Aziji. To seme s e
kuha za gliste in druge bolezni na vodi ali se uŽi'
va cvrto na jajcu, zavito v sladkor ali stolčeno v
prah. Kdor bi pregnal rad gliste do fundamentm
naj kuha črvivca z baldrijanom, vsakega pest na
• 1 /2  litra vode. Glistavi mora izpiti zvečer in z j h'
traj (po velikosti in letih) vsaj polovico tega grem

99

kega čaja in mora vzeti čez dve uri čistilo, naj¬
bolje malo šene. Bolnemu pa ni, da bi dajal tega,
oslabilo bi ga in razburilo. — Črvivca kuhaj otro¬
kom, ki ne morejo držati vode ali speci ga na
J^jcu. — Za tesnobo v pljučih, za krčeviti kašelj,
kuhaj žlico semena na čašici vode in pij mlačno
vzemi ščepec prahu na žlici medu. Še najbolja
Pa je za kašelj tinktura: 30 g ali 4 pesti semena
Pastavi v 45 g žganja in jemlji vsako uro po 4
kaplje na vodi. Kdor ne more črvivca užiti, naj
Pa vzame klistir s čajem.

Črnobika, gobovec ali želvina zel, zdravi
bramorje, kilo in rane in izganja gliste. Za te
bolezni kuhaj čaj ali uživaj po žlički stolčenega
semena in maži se s sokom ali mazilom olja in
v oska, na katerih je prevrela sveža zel ali kore-
uina. To mazilo pozdravi tudi vse vrste izpahkov.
^a- bolečine v kolkih kuhaj črnobiko na vinu.
Pest zeli na četrt litra dva zrna popra in mirte. —
Sivini devaj ovarke na žleze.

Drenove jagode in mezga, iz jagod kuhana,
Ustavijo grižo in krvotok. Jagode jej sveže ali po¬
sušene večkrat na dan, mezge jemlji vsako uro
žličko. Drenovo listje posuši in opari za čaj.

Detelja nam pomaga kot obkladek, kopelj in
sopar za udne in krvne bolezni. Č.e imaš bolečine
od trganja v udih in sklepih, če se ti je zasedla
kri, deni obkladek sveže detelje ali popari suhe in
naveži. Če si se vbodel ali vrezal in se pokažejo
znaki zastrupljenja krvi, naveži si urno vroč ob¬
kladek jz detelje in ržene moke; še bolje pa je, če
moreš držati ranjeni ud v vroči deteljini kopeli,
dokler pride zdravnik. Za trganje po vsem životu
vzemi deteljino kopel, gorko kolikor preneseš,
bodi v nji, dokler je gorka, potem skoči v posteljo
in odeni se, da se izpotiš; zato pij bezgov čaj.
Preden vstaneš, uteri si ves život z arniko. Cvet
detelje medenice kuhaj z medom za kašelj. —
Mačjo deteljo kuhaj za grižo. — Za trganje v

7 *

100

ušesu jemlji sopar. — Za bolečine v črevih ali
v členkih prevri seme in liste na olju in devaj
gorko na čreva. — Na kameno krešo (to je trda
oteklina v žlezah na vratu) devaj vroče obklad¬
ke z mlekom poparjene medenice, ko se ohla¬
di, zopet drugega, dokler se omeči in odpre ali
razžene trda bula. — Vnete rane, vnete oči izpiraj
z medeničnim čajem. — Nokote ali škrovade si
deni pod podplate, kadar si truden od dolge hoje,
za trganje v glavi si je naveži na teme. — Detelja
kisla ali Ščavnica je dobro hladilo za vneta jetra«
skorbut, vročino. Uživaj njen sok ali napravi si
mezgo, čaj ali limonado, ki je tudi lek za zgago-
(Deteljo stolči in iztisni v kupico vode.) S čajem
izpiraj zazobičnim otrokom usta, na vroče otoke
devaj sveže Ščavnice. — Deteljo mrzlično ali tres-
Ijičko kuhaj za vse vrste mrzlic, za vodenico, žolte-
nico, neješčnost, če te tišči v želodcu in zebe po tre¬
buhu in če te trpinči udnica. Piti je treba čaj ali
uživati tinkturo po mesec dni. Sveže detelje kuhaj
3 pesti na pol litra vode, suhe pest. Tinkture ali
žganja jemlji po pol žganjske kupice. Za mrzlico
je bolje, da jo kuhaš na vinu, za vročnico na vodi-

Dresnove liste naveži na pekoče čiraje, bo
kmalu bolje. Dresna žgočega ali drenoseljna ku¬
haj za grižo, zlatenico, vranico in zlato žilo. Na
trde bule naveži svežega, na divje meso potrosi
prah posušenega. — Opomin: Čaj ne sme biti mo¬
čan, pest listja na liter vode. Čisti drenosljev sok
škoduje želodcu, ker je zelo jedek. Le poskusi iu
deni listek na kožo, kmalu se narede mehurji, ži¬
vina dobi po drnoslju krvavo močo in drisko.

Dobra misel ali dobromislica. Za zlatenico f
maternico, madron, srbečico, garje in oskrumbe,
pij dobromisličin čaj, jemlji kopeli in obkladke.
Garje maži tudi z njenim sokom. Za maternico
prevri zel na olju in devaj vsak večer gorko. To
pozdravi tudi začetek raka in ublaži bolečine šta-
rega raka. če ti sili zadnje črevo vun, ga potrosi

101

‘ s  prahom posušene dobre misli. Za hud kašelj in
holna pljuča prevri zel na medu in jemlji večkrat
po žlici. Za krče in vodenico kuhaj zel s figami
pij večkrat na dan po malem. — Za grižo na¬
moči v kislem vinu suhega cvetja dobromislice in
Lopotčevega semena, vsakega pest na y 2  litra vina
'h jemlji vsako uro po žlici. ’— Za glavobol in
baduho devaj na glavo in prsi na vinu kuhano
z el. — živini dajaj dobre misli namesto rožmari¬
na ali majarona. Pomaga ravno tako in je bolj
dober'kup.

Duša materina ali dušje, timijan raste po
osojnih gričih divja, žlahtno negujemo v vrtili,
ker je znana dišava za jedi. Kuharice jo poznajo
prav dobro, ne vedo pa, da je dušica močno krep¬
čilo za živce in zdravilo za bolezni, ki izhajajo iz
opešanega živčevja. Če ti je opešal vid, uživaj v
v saki jedi malo dušice in devaj jo tudi v vodo za
Umivanje oči in telesa. Otroka, ki ne more izho¬
diti, ker ima preslabe kosti, koplji večkrat v du-
sieini ltopelji. Odrastli, ki čuti, da ima noge in
r oke za nič, naj se koplje v dušici, naj se maže z
njeno tinkturo in naj uživa tinkture po 10 kapelj
dvakrat na dan. Za tinkturo nastavi par pesti
sveže dušice na liter dobrega žganja. Če ti posta¬
jajo noge, kot bi ne bile tvoje, maži jih z dušiči-
'iim oljem. Dobiš je v lekarni, samo drago je.
Lahko nastaviš tudi doma dušice na olju (kakor
sentjanževo olje), ali ne bo tako močno. To duši-
čino olje greje in oživlja živce in je najboljše mazi¬
lo za mrtve ude. Omedlelemu daj poduhniti tega
olja. — Kdor je podvržen omotici in omedlevici,
haj duha večkrat olje in pije dušičin čaj. Iz duši-
čiriega olja se dobiva timol, ki je znano sredstvo
za kašelj in naduho. Timola kani v krop in vdi¬
huj sopar za davico, oslovski kašelj in naduho in
Pij dušičin čaj. Če te boli glava vsled pijanosti,
izpij čašo dušičinega čaja in namaži si temena z
oljem. — Bolečine v kolkih prežene obkladek du-

102

šice in ječmenove moke, kuhane na vinu. Nap at
trebuh se omeči, če deneš nanj obkladek na j a "
bolčnem jesihu kuhane dušice. — Živini daj du¬
šice za oslabele živce in kosti.

Figa, smokva ali smočnica redi in krepi, kd'
ima mnogo sladkorja v sebi. Za ščipanje v trebuhu
kuhaj smokve in vinsko rutico in klistiraj s tein-
— Sok drevesa zamori gliste. Za zastaran kašelj
in zamašena pljuča kuhaj sveže smokve in ro¬
žice. Za pljučnico, vneta čreva, slabo kri pij smok-
vino kavo. (Smokve se posuše v pečici in semlejou
Tako kavo dajaj tudi otrokom, ki imajo oslovsk 1
kašelj. V boleči votli zob kani sok smokvinih li¬
stov — ta odje tudi bradavico, odpre zlato žil°-
Kdor ima skomine, naj grize smokvino seme.

Opomin: Zelo nezdrave so sparjene smokve-
Sploh ni dobro piti za smokvami ne vina ne vode;
ampak črno kavo. Če diši smokva po kislem, ne
užij je, žal ti bo. Za sparjenimi smokvami nastop*
glavobol, bruhanje in driska. Včasih te naženej 0
tudi prav sveže smokve, ali to se ustavi samoob-
sebi in nastopi brez glavobola. Suha dobra smokva
je mehka, svetla in mastna. Sveže smokve ne jej
nikdar, ne da bi je razpolovil, ker bivajo v nj 1
rade čebele in mravlje.

Fižol je mož, kamor ga postaviš. On redi, dela
kosti in daje moč. Kot hranivo ga ne prekosi
meso, delavcu in kmetu je iskreni prijatelj, tudi
gospode ne napenja toliko, kolikor si domišljuje
mehkužnost. Matere, bodite modre in dajajte svo¬
jim otrokom fižola, ki je za život vse koristnejši
od mesa. Krompir z mesom, a fižol sam na sebn
sta enake vrednosti. Zelje in fižol, ali jota, sta
imenitna jed, ki je lažje prebavljiva in boljša, Č e
jo zabeliš z oljem. (Surovo olje vlij še v loncu na
zelje in primešaj fižola.) Ne žabi dodati fižolu strok
česna, list lavorja, zrno popra, ščeper kumine. Za
juho tudi majaronove pleve. To zabrani, da fižol
ne napenja. Tudi noževo konico sode bikarbon e

103

Sevajo vanj. — Otrokom, ki močijo posteljo, dajaj
£večer fižola na olju, ali kar suhega. — Na trde

devaj ovarke fižolove moke. — Zelje in fižol
ria .j ostaneta naša narodna jed, a ne samo v pet¬
jih, in čvrst bo ostal narod.

Enoperko ali divjo šmarnico kuhaj za zgago
lT * bolečine v želodcu. Pest zeli na liter vode.

Ebračica ali devetih grbov trava ustavi krvo-
t°k, grižo in mehurne bolezni, preiisk in kilo. Za
bolezni pij njen čaj; na kilo in na rane devaj
s Veže mazilo.

Encijan, lecjan ali košutnik, gorečica je staro-
z hana zdravilna zel. Od encijana uporabljamo
s anio korenino za čaj, tinkturo, žganje, vino, prah.
Encijana je več vrst, toda najboljši je visoki in
Puueno cveteči, ki raste po visokih planinah. Ko¬
renina se koplje pomladi ali jeseni, potem se očedi
brsti, razcepi po dolgem in obesi na nit ter posuši
v  toplem podstrešju ali na lesi v peči, kadar se je
že spekel kruh; ko je suha, se zmane lahko v prah.
Nastavi se na žganju navadno sveža korenina,
če ni sveže, je dobra tudi suha. — Za čaj deni pest
korenine na i m  1 vode. Vzemi čaja samo par žlic.
Na vino nastavi dve pesti korenine na liter rde¬
čega vina in odtoči vino, kadar je minilo 14 dni.
Tega vina jemlji po 3 žlice na dan. Žganje je ali
žgano iz korenine ali je nastavljena korenina v
njem. (Pest na pol litra.) — Tinktura se naredi iz
korenininega soka in žganja — vsakega polovico,
20 kapelj na dan. — Encijan uživaj v tej ali oni
obliki za: opešana prebavila, mrzlico, zabasana
jetra in vranico, gliste, slabe sokove v krvi, pre¬
hlad, omedlevico, vred, če se ti je sesedla kje v
životu kri, če ti je život težak in len. Prah jemlji
dvakrat na dan na noževi konici. Za zamašena
čreva prah z medom, za jetra prah na vinu, če
himaš vročine, če je vročina, pa prah na cikorijini
vodi. Za bodeč uživaj osem dni po dve žlici sve¬
žega soka ali po 40 kapelj tinkture na dan. Rane

104

in otiske izpiraj z žganjem ali čajem. Ob času n a '
lezljive bolezni jemlji večkrat požirek Iecjanoveg 3 -
žganja, tako tudi, kadar si preruražen ali izirif)
čen. — V močvirnatih ali mrzličnih krajih ne bod 1
brez lecjanovega žganja, jemlji ga vselej požirek
na tešče in pred napadom mrzlice vzemi ščep eC
prahu na žlici vina. — Za kačji pik pij hitro žg a '
nja. — Opomin: Ne uživaj lecjana, če imaš kako
vnetje, na primer: pljučnico. Pač ga jemlji V°
prestani bolezni, da se uredi život.

Živini: za opešana prebavila, za nahod, 2 ®
napenjanja. Ovcam za zlatenico in glenavost, K a '
dar gre od njih blato v trdih kepah, zavito v ru-
men sluz. Tudi za mrzlico in gliste, ali ne, če i e
želodec vnet. — Porcija: konjem in govedom P°
16 do 20 g ali dobro pest; ovcam, kozam in pr a '
šičem 6 do 8 g ali po pesti, psom in mačkam P°
4 g prahu ali korenine. Živina poliže prah naj'
raje med soljo, drugače dobi po njem grenka usta-
Korenino sesekljaj med krmo ali skuhaj in vlij. -"
Za gnojne rane in tvore: Zmešaj enake dele leč-
jana in galuna, z osmim delom kafre, potresaj s
tem rane in izpiraj jih z lecjanovim čajem. Lahko
primešaš prahu tudi oglja in stolčenega hrasto'
vega luba.

Gabez ali črni koren, kostni celivec, je tudi
že malo znan...  Za kostne rane, za slabotne ko'
sti ali trdo hojo, za otekline, ozebline, sklepne bo¬
lečine, tvore, lišaje, črva, pomagaj si z gabezevin 1
mazilom, katerega si napravi lahko vsak sam
(Glej: Različno!), saj je gabeza polno ob jarkih b 1
ob vlažnih travnikih in ga lahko spoznaš po vi¬
sokem kosmatem steblu in zvončastem višnjevem
cvetu. Korenino 'koplji septembra, posuši ali sku¬
haj mezgo in mazilo. Naj bi ne bila nobena hiš a
brez gabeza pozimi, koliko manj bi stokali in ko¬
liko manj bi trošili za draga zdravila. — Kajti z a
prehlajen drob, kašelj, krvav izmeček, krvotok>
kilo, krvavenje nosu, za vse ti pomaga gabez. N a

105

bolečine v kosteh devaš lahko pozimi kašo iz ku¬
hanega gabeza. Če se ti zlomi kost, deni urno na-
11  jo obkladek svežega, če je pri rokah, če ne kuha¬
nega. Ti bo vsaj ustavilo bolečine in olajšalo pot
zdravnika ali čakanje, k zdravniku pa moraš
takoj, da ti uravna kosti. Če je daleč do zdrav¬
nika, moraš premeniti večkrat obkladek. — Za
druge gori omenjene bolezni kuhaj korenino na
v odi ali na vinu; za kašelj, tudi za oslovski, pa je
najboljša mezga. Skuhaj jo tako: korenino obeli
skrbno in zreži na drobno. Nalij nanjo toliko vode,
da stoji dva prsta nad narezki in kuhaj eno uro.
Potem odlij vodo in nalij druge ravno toliko. Na¬
ježi v gabez še nekaj dobrih kislih jabolk in ku¬
haj, dokler je vse mehko, pene pobiraj. Potem pre¬
tlači in kuhaj z enako količino kandisa ter jemlji
Večkrat po žlici. V močno krvaveči nos potegni ga-
bezovega prahu. - — živini kuhaj gabeza za hudo
grižo, krvotok, prehlad sopil, in mešaj po previd¬
nosti z gomilicami in kimom. Na zunaj obkladke.

Grenkulja ali glen, božja milost, odpira čreva
in čisti kri, zdravi bramorje. Za to pij zvečer prav
malo čašico čaja — prstovet zeli na y 2  1 — toliko,
da prevre. Čaj pomaga tudi za zastrupljenje z
jodom, zato ga pa vzemi vsako uro žličko. Za
zapeko, za lišaje jemlji vsako tretjo uro žličko
čaja ali po kaplji tinkture na vodi. — Opomin:
Grenkuljin čaj ne sme biti nikdar močan, niti ga
ne smeš vzeti toliko, kolikor drugega čaja, ker bi
se vnel lahko drob in bi te pozdravila smrt. —
Živini daj grenkulje za gliste, zapeko in zaprtje
vode; za zlatenico in bule — tudi, ako želiš, da
vrže kaj iz želodca. Pa le majhno mero, ščepec
prahu ali peščico zeli. Najbolje kot vlitek, ker ne
pokusi nobena žival trenka.

Grenkuljica ali zlata ketnica, gunderman, je
staro zdravilo za .zlatenico, krvotok in belo perilo,
kamen in gliste. Za te bolezni uživaj grenku-

106

ljičin čaj ali kaplje. Grenkuljica je zelo grenki’
zato se uživa lažje na vinu ali na žganju. Za bo-
lečine v kolkih se koplji v grenkuljici in pij vin 0
ali kaplje. Na trde vratne žleze devaj ovarke svež e
zeli. Zdaj se vidi grenkuljica samo še v kaki ze-
liščni juhi.

Gladovnik ali volovji jezik je pomočnik za
pešajočo kri, kašelj. Pozimi kuhaj čaj ali mezg 0
iz korenine, pomladi jej solato listov, poleti izti¬
skaj sok iz listov in jemlji ga po žlici.

Gladovec, pievelka ali plešeč ni zaman tak°
pri rokah. Drobnocvetna zel, ki raste za vsakim
zidom, med vsako travo, ob poljih in potih, je zel°
uspešna pomoč za krvav kašelj, bruhanje krvi«
krvotok, premočno perilo, krče v trebuhu, kap»'
vico in zlatenico. — Za prsne bolezni kuhaj gla-
dovec na vodi, za trebušne na vinu ali pa uživaj
sok, tinkturo, mezgo. — Za mrzlico, jetrni in vra¬
nični otok, za težave v želodcu, pesek v mehurju«
za zlato žilo kuhaj dve pesti zeli na % 1 vode tak°
dolgo, da se pokuha voda za dva prsta — okrog
pasu naveži dvakrat na teden ovarek plevelke na
jesihu, trebuh si maži z mazilom plevelke n 1
svinjske masti. Gnojna ušesa izpiraj s plevelkinim
sokom, na pekoče bule in tvore devaj v jesihu na¬
močene zeli. Za hripavost kuhaj plevelko s kan-
disom. — Živini dajaj gladovnika za krvomočo in
kašelj.

Glavičevo ali glavinčevo korenino kuhaj za
hudo mrzlico. Gadovec ali gobovec kuhaj za šen
in prisad. (Suho ali svežo korenino.) Lišaje in
oskrumbe izpiraj dvakrat na dan s čajem, uživaj
ga po mali čašici zjutraj in zvečer. Za mažo si
pripravi: Pest gadovca prevri na žlici masla, iz¬
tisni in dodaj za lešnik kafre.

Gnila korenina ali mati vseh trav nam pri¬
poveduje: »Gnijem in cvetem, in lepo kri redim.«
— Pravimo -ji tudi srčna moč in krvomočnica, ker
poživi kri in okrepi srce. Če se te loteva krvna

107

Jetika, če ti peša srce, zateci se k tej mogočni pri¬
jateljici in kuhaj si čaja od listov in korenine, kar
Je posebno priporočljiv na pomlad in na jesen.
[Pest zeli na y^l  vode. Pokrij s kruhovo skorjo
prevri dobro.) — Za krvotok, grižo, mrzlico,
krvavenje črev in kapavico kuhaj korenino na
Vinu ali nastavi 3 žlice korenininega prahu na
Vinu (141) in jemlji vsaki 2  uri žlico vina. Trebuh
s i izpiraj z mlačno vodo, na kateri je prevrela
Pest listja in žlica jabolčnega jesiha. Za kapavico
je potrebno tudi vbrizgovanje tega čaja, toda brez
Jesiha — in obkladki oparjene zeli ali obkladki
Oiokrih rut, ki so namočene v gorkem čaju. — Za
slatenico devaj obkladke sveže ali ovarke posu¬
šene zeli okrog pasu in uživaj vsako uro žlico
vina, na katerem se je kuhala korenina. Kdor ne
ttiore jemati vsako uro žlico, naj vzame opoldne
in zvečer 14 kupice. Ali vino mora biti od vinske
trte. Tako vino .s korenino pijejo na kmetih tudi
za zastrupljenje. — Za zaprto vodo kuhaj pi’ah
zeli in korenin na tropotčevi vodi. (Glej čebula.)
— Za padavico namoči čez noč korenino na vinu
in izpij zjutraj (Prstovet korenine na kupico) ter
ponavljaj to skoz mesec dni; glavo, noge in trebuh
si utiraj z arniko in koplji se dvakrat na teden
v hlojevini. — Če gre od tebe na obe strani, stepi
beljak s ščepom koreninega prahu, speci ga in
užij. Noseča naj užije večkrat jajce na umak in v
njem ščepec prahu. — Živini za krvomočo, grižo,
mrzlico. — Opomin: Kdor ima vročino, ne sme
užiti korenine na vinu.

Glistnica ali glistna- podlesnica je starodavna
pomočnica za trakuljo in gliste. Korenino očedi,
posuši in stolči v prah in jemlji žličko prahu na
vodi ali na medu. Zjutraj in zvečer. Tretje jutro
izpij 3 žlice ricinovega olja. Še najboljši je izvle¬
ček, katerega dobiš v lekarni. Tega zmešaj 2  grama
s pestjo gumija in nalij nanj čašo mleka. To izpij
zvečer, potem, ko si se postil od opoldne, zjutraj

108

pa vzemi 2  žlici ricinovega olja. Če ne odide tr&'
kul j a, je treba ponoviti. Sitna trakulja bo odšl a ’
ne da bi čutil bolečine. Uživaj tačas črno kavo*
česen, ribje ikre, arnike in sardele. Leki, katere
ponujajo časopisi za visoke vsote, niso nič drugeg a
kakor izvlečki glistnice. — Stare gnojnine se p°'
zdravijo, če jih izpiraš s čajem zeli in potresaš s
prahom korenininim. Tudi sadje in krompir s e
drži dobro v praproti; na Angleškem zavijajo sad
za razpošiljanje v praprot. — Opomin: Žena, ki nj
sama, ne sme uživati glistnice. Stara korenina hi
zanič.

Gomilica žlahtna ali kamilica je prava hišna
prijateljica. Na gomili, na vrtu, pri vrtu, povsod
kliče gospodinjo: »Daj, preskrbi se prijateljica z
mojim rumenim cvetom!« O ti gomilica preljub'
ljena! Hiti gospodinja in nabira glavice, jih posuši
v žakljiču. Stebelca poreže, poveže in posuši. Cvet
bo za čaj, cvrtje, žgano vodo, obkladke, olje — ste¬
belca za kopeli in ovarke. Pijemo gomilični čaj :
Za ščipanje, gliste, krče, posebno maternične ob
času perila, za mrzlico, napetost pljuč in trebuha*
za božjastne napade, trganje po životu, glavobol*
zlatenico, ledvične bolezni. — Za naduho in oslov¬
ski kašelj jemlji ob napadu po 4 kaplje gomilici-
nega olja. — Za vse navedene bolezni vzameš lah¬
ko po žlici tinkture (Geist). — Za tiščanje v me¬
hurju, za zadelano maternico in jetra, za zatečen
želodec in belo grižo jemlji po 2 žlici gomiličine
vode na dan. (Dobiš v lekarni.) Če dela otrok zobe
in se je ustavila vsled tega prebava, če ga bole
zobje, koplji ga nekaj dni v gorki gomilični kope-
lji — dajaj mu čaja in namaži ga z gomiličnim
oljem. — Če sili vun zadnje črevo ali maternica,
tedaj sedi na gomiličin sopar. — Za materničnost
ali histerijo pri moškem ali ženski je gomilica zel<T
dobra; piti jo je treba štirinajst dni zaporedoma.
— Za bolečine v črevih, jetrih, glavi, stavi mrzle
in suhe ali pa oparjene gorske gomilice. — Bolne

109

^°ke in noge koplji v gorki gomilični kopeli;
Ce  so zatečene, drži jih samo na soparu. — Rane
’N garje izpiraj s čajem. Oči, usta in nos, razpo¬
kano kožo boš pozdravil, če jih umivaš z gomilica¬
mi- Če te prime krč od zapeke, vbrizgaj v črevo
c aja in žlico navadnega olja. Za mrtve ude nama¬
kaj gomilice čez noč na dobrem vinu, utiraj ude in
Mj po pol kupice tega vina na dan. — Tako vino
Ustavi tudi bruhanje. — Opomin: Za čaj vrzi
Pfstovet cvetja v čašico kropa; ko je prevrelo, od-
s tay i in precedi, ko je stalo tri minute ter pokrij,
sicer izhlapi gomiličino olje in čaj ne bo imel pra-
v ega učinka.

Gobe ali gljive so tečna in zdrava jed za
? drav želodec, okusna dišava za juhe in omake —
Morajo pa biti sveže, mlade in nesparjene. Tudi
Nestrupena goba postane strup, če je črviva in
sparjena. Nabiraj in kuhaj samo, kar poznaš, suši
Na solncu, na čistem zraku in kraju. Brez po-
Niisleka zavrzi gobo, ki spremeni barvo, kadar jo
Prerežeš, iz katere se cedi mlečnat lepljiv sok, ki
Nha zoprn duh, ki te žge na jeziku, ki je pikasta,
Z] vo rdeča, zelenkasta, hledorumena, črna. Kadar
kuhaš gobe, prereži belo čebulo in kuhaj jo ž njimi
če počrni čebula, so gobe strupene. — Če se ti
^ačne dvigati po gobah želodec, če te žeja in žene
Presilno na stran — ni dvoma, da si se zastrupil
51  gobavo jedjo. Dokler ne dobiš zdravnika, jemlji
v sakih pet minut pol kupice čaja hrastovega luba
na želodec devaj gorke obkladke žganja.

Goba tresulja (Tremella) raste pomladi in
Pozimi na drevesnih storžih. Iz nje žgana voda
Je dobro mazilo za omrtvele ude.

Goba krvniea (Globaria bovista) raste na vr¬
bah in ob gozdih, v vinogradih. Je čudnega vonja
iii okusa, okroglate oblike; če stopiš na zrelo, se
Zapraši oblak prahu iz nje, če ti pride v oči in
Pljuča, žge, sili na jok, kihanje in kašelj. Ta prah
suši in pije kri. Padarji so ustavljali s koscem

110

kronice tok iz napuščene žile, na gnojne grinte,
smrdljivi pot, v gnojna ušesa so trosili prah.

Goba mecesnova, purheljica, prahovnik, V el '
dek (Polyporus off.) raste po starih mecesnih 111
ima poseben vonj po moki. Učinkuje: ustavi mu®'
no potenje ob jetiki, zjutraj in zvečer noževo k°'
nico prahu na vodi. Za zastareli katar kuhaj 2 S
gobe, 3 encijana, 2 rabarbare na y 2 l  vode in jernlJ 1
vsako uro po žlici. Za omotico kuhaj gobe s pel 1 '
nom in sivko in moči čelo in sence. — Oporni ® 1
Žene močno na stran.

Goba mušnica je strupena (Agaricus musc®'
rius), raste prav rada po jelovih gozdih, ima p°'
veznjenemu loncu podoben klobuk, ki je posut £
belim pikami na rdeči koži. Ni priporočljivo d°'
mače zdravilo. Muham ga nastavljajo z mleko!®’
kuhanega namažejo v lesne zagibe, kjer kraljuje] 0
potnikom dobro znane* rjave steničice. A tudi
ni modro: Mrtve muhe in stenice pridejo lahko v
živinsko krmo, v zrak itd.

Goba popernica (A. piperatus) je bela, trdeg a
mesa, visoka do tri prste, polna ostrega mleka. ^
Je zelo strupena. Za'kamne in peske v mehurj®
jemljejo njeno mleko — 1 del na 3 dele ajbiševeg®
sirupa. Ni priporočljivo.

Goba kresavna, trot, trut, vžig (Polyporus f°’
reuersclivvamm) se drži starih hrastov in buke v >
ustavlja kri.

Koruzo ali fermentin kuhaj za nahod in k a '
šelj, dokler je zrno mehko. Potem stepi rumenjak
in sladkor in zalij z vročo koruzino vodo ter pU'
To omeči nesnago v pljučih. Za bolezni v mehur j®’
posebno če zastaja voda, kuhaj in pij koruzin e
lase. Na golšo devaj vroče koruzne žgance, na P 10 '
mražene in boleče ude (Gicht) devaj gorke ot>'
kladke iz koruze in žafrana, ki sta prevrela
mleku. Oslabelim otrokom kuhaj žgance na mlek®>
zapečeni ljudje naj jedo večkrat za večerjo K°'

111

'lizni močnik z mlekom. Sploh je koruza tečna in
Zdrava hrana, kar se vidi na laških delavcih, ki
2l ve skoraj samo ob nji; in na Kastavcih, ki mo-
1>a jo imeti vsak dan svojo polento, sicer so lačni
Pri najboljših jedeh.

Krompir ali korun je velik prijatelj reveža
1,1  bogatega, samo da ga je bogati poleg mesenine,
le vež pa kar samega in včasih celo brez soli. Tak
c iovek pa ne more biti zdrav, dasi je na videz
l 'ejen, a to je sama zabuhlost. Otroci, ki vzrasto
°b krompirju, dobe pogostoma škrofeljne, so na¬
pihnjenega trebuha in glistavi; če dorastejo, jih
lovi in pobere rada jetika. Le raje več žita, več
bloke, močnika in kaše otrokom! Nadušljive na-
Penja krompir zelo. Kadar ga kuhaš, dodaj mu
v selej peteršilja, majarona in česna; kadar ga ku¬
puješ ali sadiš, ne žabi, da je najboljši krompir iz
suhih, peščenih tal. Tak, ki je vzrastel na moč¬
virju, je težak, špehast in voden. Krompirjeva juha
z  gobami je redilna jed, krompirjeve jedi z moko
tudi, samo niso za bolnika. Najboljši in najlažje
Prebavljiv je krompir, ki je olupljen in pečen na
sami masti; ali pa cel krompir, pečen v pepelu
adi v pečici in polit z oljem. Onim, katerim ne
stori kruh dobro, je tak krompir prav priporočljiv.
— Na pomlad, ko poganja kali, je pa krompir na¬
ravnost strupen; treba ga je kuhati olupljenega in
odliti prvo vodo, neolupljenemu pa iztrebi oči,
Preden ga deneš kuhati. — Zelo nezdravo je, če
ima kdo, kot to biva v tesnih mestnih stanovanjih,
krompir v sobi, kjer leži cela rodbina. Potem pa
tožijo ljudje, da jih boli glava, potem pa naj ne
dobivajo različnih bolezni. — Za zdravilo nam je
krompir za hud glavobol in vročino v glavi:
krompir razreži na tenko ali zriblji in devaj ob¬
kladke na čelo. Če je glava mrzla, ni dobro. Na
golšo devaj obkladke kuhanega, zmečkanega krom¬
pirja, na boleče ude zmečkane krompirjeve cime.
Za suh kašelj, ki hoče udušiti bolnika: obeli in

112

operi nekaj krompirjev, nalij nanj toliko vode.
da ga pokriva in skuhaj. Potem odlij vodo i* 1
osladi jo z medom ali prevri jo s kandisom, in
jemlji po žlici, kadar te muči kašelj. Kadar od¬
ganja krompir, deni malo več vode, ker ima tedaj
več solanina v sebi (strup).

Koren ali korenje je tudi zdravilo, za katero
ve le malokdo. Da se žge korenje za okusno kavin°
primes, to se še ve, da se skuha lahko iz nati pri'
kuho, ki je še bolj okusna kakor prava špinača,
to tudi. Redek pa je med nami, ki bi vedel, da j e
korenje, kuhano ali surovo, ceneno in dobro zdra¬
vilo za vodenične, žoltenične, bledične in zapečen e
ter glistave. Splošno je korenje krepka in zdrava
jed, noseče žene naj ga uživajo pogostoma. Glista¬
vim otrokom dajaj na tešče surovega korena ali
njegovega soka. Za hripavico, kašelj in nahod
kuhaj korenje na medu. Za zabasana pljuča ib
čreva užij po 3 žlice soka na dan. Za žolčno mrzli¬
co in žolčno sušico uživaj na dan po kupici kuha¬
nega soka, in to tako dolgo, da ti odleže. Sok za¬
kuhaj v jeseni s kandisom in imela boš zdravil 0
za suh kašelj, bodeč, težko sapo, grižo. Na prisad,
prsne ture, šene od preležanja naredi mazilo i z
zribanega korenja in ržene moke, namaži ga na
platno in premeni večkrat. Isto mazilo ali ob¬
kladek naveži tudi na čelo, kadar imaš glavobol
in na zatilnik, če te bole zobje od trganja-
Na lišaje in druge oskrumbe de vaj cimo ž
medom in koplji se vsak dan v vodi, na kateri s e
je kuhalo korenje in pesa za prašiče. Za vodenico
in za zaostalo perilo kuhaj na vinu seme divjega
korenja. Za prsno vodenico in zatečene noge j etnij 1
dvakrat na dan žličko semenovega prahu na medu-
— Živini dajaj korenja za suh in zamolkel kašelj*
nahod, prsne bolezni in gliste, kadar ne gre mes®
nanjo in kadar se ji ne ljubi jesti: tedaj zmešaj
nekaj na drobno zrezanega korenja med drugo
krmo in dajaj ga nekaj časa. Arabci pravijo, da

113

Ostane konj vse leto zdrav in čil, če dobiva skozi
•^tiri tedne v letu nekaj korenja med drugo krmo.

Koreninica sladka ali sladka praprot je dober
za suhi kašelj, ker redi, krepi in omeči. Kaš¬
ljajoči naj pije zjutraj in zvečer koreninin čaj in
^eči čez dan koreninico. Mnogo ljudi, ki so žvečili
koreninico, je doseglo visoko starost, kar je prav
'hiievno, kajti ona žene pomalem vse slabe sokove
^ telesa. Zato pij koreninico za zlatenico, za na¬
duho. O ir očnici kuhaj koreninico na kurji juhi.
Za kašelj jo kuhaj z brinjem. Če se ti je izlil žolč,
Napravi si štupo iz koreninic, sladkega janeža in
Marjetic ter jemlji vsako jutro ščepec prahu na
žlički dobrega žganja. — Živini daj koreninice ob
času kužne bolezni.

Kumina ali kimelj krepi čreva, segreva že¬
lodec in ustavi ščipanje, izganja vetrove. Za slabo
Sapo žveči pogostoma kumino. Stari ljudje naj
žvečijo kumino in naj jo uživajo v jedi. Za krč
kuhaj kumino na mleku ali na črni kavi, za glavo¬
bol vsled zagnetenih vetrov, na črni kavi z limono.
Za vodenico pridevaj kumine drugim zelem. Bolne
°či izpiraj z vodo, na kateri je prevrela pest kumine.

Kopina ali kopišenca je velika dobrotnica
Žensk, seveda ve malokatera, zakaj. Naberite si
Ženske pomladi robidinega cvetja in' jeseni črnih
jagod, kuhajte odcedek ali mezgo iz njih, posušite
jih in sterite jih v prah — prišle vam bodo prav
ob uri stiske — kajti kopina je velika pomočnica
za maternični krvotok. Jemlji Cvetinega prahu ali
Posušenih jagod po 3 žlice na dan; če je krvotok
hiočan, še večkrat. Mezge ali odcedka 6 žlic na
dan. Žganja 3 kozarce.

Koren medvedov ali koper raste po senožetih
Višav. Za bolečine v maternici ali če uhaja ma¬
ternica, napravi si sopar in sedi nanj ali vzemi
polovično kopel. Za zaostalo perilo so take kopeli
posebno dobre. Za bolečine v mehurju prevri cimo
ha vinu in olju in deni gorko na dimlje. Za vo-

8

114

denico, napet trebuh kuhaj korenino ali seme n®
vodi in pij.

Koren sladki kuhaj za hripavico, kašelj ih
druge prsne bolezni in pij čaj. Za zaprt mehu 1
jemlji po dvakrat na dan žličko korenininegh
prahu.. Vnete oči, aslo, prisad in rane izpiraj s
čajem, bolne noge koplji v njem. Živini dajaj slad'
kega korena za pikre bolezni sopil, in sicer zam e '
šanega med drugimi zdravili.

Koren sladki divji ali sladki les ima vse last'
nosti žlahtnega.

Koren veliki (lečni ali prsni koren) je im e '
nitno zdravilo za človeka in živino. Iz njegov®
korenine, ki pa mora biti od večletne rastline, pri'
pravljamo mezgo, kaplje, vino, pivo in mazilo, i z
posušene korenine čaj, kopeli, praške in drugo. -"
Za čaj vzemi pest korenine na y 2  1 vode. —
mezgo skuhaj koren do mehkega, pretlači in kuhaj
z ravno toliko količino sladkorja. Lahko kuha 3
tudi veliki koren na sladkorju, kakor drugo sadje :
obeljeno korenino razreži na drobne komade, na'
makaj jo čez noč na vodi in vrzi jo zjutraj v kropi
da se kuha v njem 10 minut. Potem odcedi vodo-
deni koren na ruto, da se osuši, in pristavi tačas
k ognju sladkorja (nekoliko manj, nego znaša ko-
čenova teža); ko je prevrel, vrzi vanj koren ih
kuhaj ga, dokler se vleče sladkor. Potem kani vanj
še rožne vode in odstavi, spravi ohlajenega v ste¬
kleno ali glinasto posodo in zaveži. Iz velikega
korena se napravljajo različne kaplje za želodec;
najbolj preprosta sestava je, če narežeš korena do
polovice steklenice in naliješ nanj žganja; naj¬
močnejše kaplje dobiš, ako žgeš vodo iz korena.
Vino: pi^evri vino, deni vanj korena, sladke kore¬
ninice in limonove lupine. Dalje ko bo stalo to
vino, boljši bo. — Svežo korenino obeli, razreži,
nanizaj jo na nit in posuši na zraku. Kadar pride
trgatev, očisti korenino prahu, deni jo v kotel ih
vlij nanjo mošta. (Na 14  kg korenine 41.) Kotel

115

Pokrij, glej, da vre vino polagoma, in pobiraj vča¬
sih pene. — Ko je koren mehak, ga pretlači skozi
sito ali ruto in deni nazaj v kotel ter kuhaj, dokler
Prevre tretjina mošta. Nato odstavi, vlij v polo¬
ženo posodo, deni v klet, da se shladi, drugi dan
Pa vlij v sod. Na količino % kg korena in 41 ku¬
hanega mošta vlij 501 svežega mošta. Kadar se je
Pokuhalo v sodu, pokusi, če ni pregrenko. V takem
slučaju moraš kuhati še primeroma mošta in ga
Priliti v sod, kadar se je pokuhal za tretjino in
ohladil. Potem deni v vrečico pest zdrobljene
sladke skorje, v drugo vrečico pest klinčkov in v
tretjo pest galganta 1  in kuhaj prvi dve vrečici pol
Ure na osminki vina. Ko se je shladilo vino, obesi
Vse tri vrečice v sodček in zabij veho. Čez 14 dni
ga pij po kupici za opešano drobovje, zasluzan
želodec in jetra, za vodenico, zlatenico, trebušne
in prsne bolezni. Dober je tudi čaj, prah ali kaplje,
mezga, ki je posebno priporočljiva za kašelj: Iz
cvetja kuhana mezga se priporoča ženam v drugem
stanu. — Za srbečico pij čaj in maži se z mazilom
iz koreninic in svinjske masti. — Če se ti je razlil
žolč, vzemi 2 žlici korenininega soka. Bolno glavo
izpiraj s korenovim vinom in minul ho glavobol.
— Za prsne krče, bolečine v rebrih, za notranje
poškodbe, uživaj štupo z medom in s sokom sladke
koreninice. — Ženske, ki imajo bolne noge vsled
bolezni v maternici, naj pijejo dalj časa korenovo
vino in naj si mažejo noge z mazilom ter jemljejo
večkrat polovične gomilične kopeli. — Opomin:
Premočan čaj razdraži želodec. — Živini dajaj prs¬
nega korena, kadar se ji ne ljubi krma, kadar ne
prebavlja krme, kadar ima nahod na sopilih, kre¬
šo, kašelj, vnetje prsne mrene, naduho, vnete oči,
vodenico, mrtve otekline, sploh za vse bolezni, ki
izvirajo iz opešane krvi in slabe reje, a nikdar, če
ima živai vnetje, pač pa takoj, ko je minilo.

1  Dobi se v lekarni.

8 *

116

Kopriva žarna, mala ali žagovnica, raste p°'
sebno rada okrog hlevov in vrtov. Naberi je u a
pomlad in kuhaj špinačo iz nje, ti bo očistila kri-
Majnika nastavi šest pesti kopriv v litru žganja ib
postavi jih za 14 dni na peč, potem uživaj po 20 ka-
pel j dvakrat na dan za krč, bruhanje iz želodca,
za navadno vodenico in za prosenčnost (Nessel-
priesel). Za prosenčnost zredči kaplje s polovic®
vode in maži izpahke. — 'Koprivine korenine, ku¬
hane na vodi, nabrane in posušene majnika, so v
navadi za jetiko in vodenico in za izmivanje glave-
Seme koprivino izganja gliste, vzame se ga po pol
'žličke. Če te trže po obrazu in po udih, če te je
zadel mrtvoud, naj te nabiča kdo s koprivami.

Kislica navadna (kisavec ali ajdovec) hladi iu
ozdravi vnetja. Za prisad prevri na olju kislice iu
ožepka in devaj na bolni kraj. Za skorbut in go'
biče v ustih žveči večkrat na dan kislico. Za vnete
bule stolči kislice in nastrka, pokropi z jesihom iu
naveži, kadar se segreje obkladek, deni svežega,
dokler se ne ohladi bula. Za glavobol si naveži
kislice na čelo. Za zastrupljenje in gliste kuhaj
seme na vodi. Za zlatenico in sploh za vse jeterne
bolezni, tudi za zaostalo perilo, jemlji žlico kisli'
činega soka na vinu. Sveža kislica ustavi tudi hu¬
do žejo.

Kislica kodrava raste po vlažnih prostorih-
Za kraste na glavi si napravi mazilo iz zmečkane
korenine, medu in neslanega, presnega masla. —'
Za grižo, krvavico in druge trebušne bolezni kuhaj
žlico semena na litra vode, ali jemlji stolčeno
seme na gorki goveji juhi. — Živini dajaj koreni¬
ne za oslabela prebavila, dolgotrajni nahod, kašelj,
grižo in krešo. Za gliste, lišaje gorke koreninine
kopeli. Korenina sme biti sveža ali posušena. Raje
manj nego preveč.

Janeževa ali sv. Janeza roža, krčna zel, je
znana na vasi in v mestu. Čudodelno olje sv. Ja¬
neza ali rdeče olje je prastaro zdravilo za opeče-

117

hine in druge bolečine. Pripravimo to olje tako:
deni v steklenico do tretjine cvetja in nalij v njo
laškega olja do grla, postavi ga 14 dni na solnce,
Precedi skozi čisto ruto in spravi. — Ali pa: nade-
bi v to olje še novega cvetja, iztisni ga zopet, ko
je stalo 8 dni, potem natlači vanj še stolčenega se-
hiena in listkov, iztisni ga, ko je stalo 8 dni. Po¬
tem deni vanj zrno kafre, mire, mrtvikovčeve
smole, aloje in terpentina ali rožmarinovega olja
in kafre. — To olje ozdravi vsako opečenino, pri¬
sad, pereč ogenj, otok. — Za ščipanje, krvavo gri¬
žo, krče, sesedenine, ozebline segrej olje, pomoči
Vanj ruto in deni gorko na trebuh ali drugi boleči
kraj telesa. — Za božjast v nogah stolči posušeni
cvet in seme in kuhaj ga na vinu ter pij gorko
zvečer. (Žlico prahu na kupici vina.) Za bolezen
sv. Valentina vsak večer in vsako jutro žlico prahu
ba vodi. Za mrtvoud zjutraj in zvečer žlico vode,
ki je žgana iz cvetja. Janeževa roža ozdravi sploh
bolezni, ki izvirajo od živcev in izprijene krvi, zato
je njen čaj posebno priporočljiv deklicam in mla¬
deničem, kadar se razvijajo, deklicam posebno,
kadar dobivajo ali kadar jim zaostaja perilo. Za
čaj prevri pol pesti cvetja na % litra vode, to je za
dvakrat. Vzameš lahko namesto čaja žlico prahu
ali 20 do 30 kapelj tinkture. Jemlji to tudi za krče
v maternici, glavobol, mrzlico, zaprto vodo, za-
strupljenje, zadelana pljuča in jetra, zlatenico.
— Ako bljuješ kri, pij semenov prah na tropotčevi
vodi. — Za bodeč stolči zel in soli ter si naveži
obkladek. — Živini daj soka za gliste, čaja za krče,
zaslizana pljuča, mrtvoud in opešano kri. Za rane
in zunanje poškodbe uporabljaj janeževo rožo in
olje, ravno tako kakor arniko.

Janež navadni pridelujemo doma na vrtu ali
kupujemo v prodajalni. V lekarni dobimo janeževo
olje in janeževo vodo, tinkturo. Po svetu pijo raz¬
lične janeževe vode ali likerje, ki ne škodijo ravno
zdravju, če se uživajo prav zmerno. Na primer: 1.

118

nastavi 2 pesti janeža na poldrugem litru žganj 0 -
in postavi za 8 dni na toplo. Potem kuhaj na dveh
litrih vode 625 g sladkorja, dokler ne kaplja voda
na debelo od žlice. Prilivaj počasi žganje, pusti n a
žrjavici toliko časa, da se prepoji sladkorna voda
z žganjem, potem pretlači skozi platneno ruto. —'
2. deni v lončeno posodo ali v kotliček 30 g janeže-
vega prahu, 15 g koromača ali sladkega janeža, 12 S
limoninih lupinic. Na to vlij 14 litra vode in Vs
litra žganja. Stati mora 10 dni na toplem. Poteh 1
prilij še y 2  litra žganja, kg sladkorja in % litia
vode. Ko se je premešalo in prepojilo, pretlači i°
spravi.

Za neduho ali zamašena pljuča: z y 2  litrolh
kropa opari dve pesti janeža in pest lučnikoveg 0
cvetja. — Ali janežev čaj in med. — Tak čaj piJ
8 dni, izčistil ti bo pljuča, želodec in čreva. — Z a
napetost' in mraz v želodcu, ki izhajata od prelil 0 '
jenja, prevri janeža na vinu, za krče na mleku-
Uživaj gorko. — Za vse jetrne, maternične
pljučne bolezni, če se je ustavilo perilo, ali če pr 1 '
haja perilo belo, jemlji po trikrat na dan ščepec
janeževega prahu. Prah si pripraviš lahko sam 0:
janež posuši v pečici ali v ponvici in semli. — Na'
mesto prahu vzameš lahko po 2 kaplji olja ali P°
6 kapelj tinkture. — Otrokom dajaj janeža, da ji' 1
ne bodo dražile gliste; če jih napenja, jih maži z
janeževim oljem. Čistilom dodaj vedno par zrn
janeža in ne bo te klalo po trebuhu. — Za glavobol
vrzi pest janeža na žrjavico in vdihuj dim skoz 1
lij. — Doječim pomnoži uživanje janeža mleko.

Za gugavico, bežjast in padavica uživaj trikrat n 0
dan ščepec prahu in utiraj si čreva z gorkim jane¬
ževim oljem. To oživi tudi omrtvela čreva in ude-
— Za hlipanje, za kislo pehanje iz želodca zohll 1
janež. Dojenčkom deni večkrat v mleko zrno jan e '
ža. — Mornar naj vzame na morje sestavo janeže¬
vega žganja in janeževega olja in naj jemlje več¬
krat par kapelj, pa bo varen pred skorbutom- t"

119

divini dajaj janeža za neduho, krče v mehurju in
v  črevah, za grižo, nahod, po pljučnici, ko je že po¬
nehala vročina, in tudi kot poboljšek drugih
Zdravil.

Janež divji, mali, grižnica ali bibernelica in
ianež divji, veliki ali žlahtnik, žabičnik se ujemata
v  svojih zdravilnih lastnostih, razlika pa je med
njima v velikosti in kraju bivanja. Mali divji ja-
hež raste po vlažnih travnikih, veliki pa po seno¬
žetih, prisojnih gričih in bregovih. Oba sta zelo
z nana kot zdravilo za neduho, hripavost, nape¬
tost in spuščaje po ustih. Boljša kot čaj je za te
bolezni tinktura. Dela se: pet žlic razrezane žabič-
hikove korenine nastavi v dvajsetih žlicah žganja
hi jemlji po 20 kapljic, kadar te duši. Koreninin
čaj žene na pot. — Za živinske kužne bolezni, po¬
sebno za gobčno kugo ali žabo je žabičnik še da-
hes v navadi in prav je tako.

Janež sladki (fengelj) je dobro zdravilo. Za
ledvične, vranične in mehurjeve bolezni pij janež
ha vinu. — Za vodenico kuhaj korenino na vinu.
~~ Za krče v prsih in za težave v želodcu, kuhaj se-
hie na mleku, kar pomnoži tudi doječim mleko.
Če se prisade prša, kuhaj zel na mleku in de vaj
hilačno. — Za pokvarjen želodec jemlji trikrat na
dan te štupe; 2 g prahu sladkega janeža, 2 g belega
sladkorja, 8 g bele magnezije in 2 g pomarančnih
lupin. — Mazilo iz olja in svinjske masti pre¬
žene uši z glave. — Sladki janež je posebno znan
kot mečilo in čistilo gnojnih bul. Kuhaj seme na
mleku, da je gost močnik in devaj gorko ter pre¬
meni vsaki dve uri. To omeči tudi krešo (trdi
otok vratnih žil) in odpre bramorje, aslo. Če se ti
Snoji v ušesu, kuhaj sok janeževe zeli na medu in
kani gorkega v uho, to utolaži bolečino. — Za
Uaglušnost, ki je nastala vsled prehlada, zapeci
sladkega janeža v kruh in naveži kos gorkega
kruha na uho, da se izpoti glava. Seveda ni treba
Potem stati z vročo glavo na prepihu ali leteti

120

vun. Ko se je izpotila glava, ostani še v sobi, ih
preden greš vun, se izbriši z mokro cunjo in utei’ 1
uho z arniko (zunaj). Kadar se ti spušča po životu
kak sprišč, pij dvakrat na dan semenov čaj-
Živini dajaj sladkega janeža za vse bolezni, ki izvi'
rajo iz napetosti in oslabljenja prebavil.

Jeiernik kuhaj za vse bolezni jeter in ® e '
hurja, za krvomok in bljuvanje krvi. Na krvaveče
rane deni svežega. Jeternik izčisti juho in ji da
dober okus.

Jetrenjak ali studenčni porastec kuhaj i°
uživaj za zasluzanost jeter, pljuč, vranice in droba
po dve žlici zjutraj na tešče in po dve žlici zvečer-
Iz jetrenjaka in sladkorja skuhaj mezgo in jemU 1
vsako uro žlico za kašelj.

Jetičnik, mrtvica ali grintovec je pravi sa®°
tisti, ki raste pod hrastjem in smrečjem. Ime na®
pove, da se je treba zateči k njemu, če nam gro®
sušica ali jetika. Dober je zato čaj, še boljši pa j e
sok, katerega je treba iztisniti vsak dan sproti ®
uživati po 2 žlici zjutraj na tešče in 2 žlici zvečer,
najboljše pa na ravno pomolženem kozjem mleku-
Tudi maternični in madronični, ledvični in zlate-
nični naj pijo z zaupanjem jetičnikov čaj, naj se
izpirajo z njim in si delajo obkladke iz zeli ali v
čaju namočenih rut. Ta čaj dene posebno dobi'0
moškim, ki so nervozni, oziroma sitni, ker imajo
zabasana jetra ali čreva. — Za kamen v jetrih P J J
dvakrat žgano jetičnikovo vodo, oslajeno s slad¬
korjem. — Skoraj pozabljena je posebna j etični'
kova lastnost, da ozdravi vsako grinto in oskrum'
bo. Kopljite se torej z jetičnikom od znotraj in od
zunaj in povrnilo se bo zdravje! — Živini dajal
jetičnika za kašelj, jetra, vranico.

Ječmen je jako tečen in hranilen. Bil je jetič¬
ni, ki je živel 6 let ob sami gosti ječmenovi juhi ih
je ozdravel ter doživel visoko starost. Juha se
kuha toliko časa, da je gostljata, potem se precedi-
Ječmen redi in hladi, meči in krepi. Jetičnemu ®

121

drugim bolnikom napravi pijačo iz litra vode, na
kateri je prevrela pest ječmena in jabelčen krhel.
Posebno redilna je ječmenova mezga, ki se jemlje
Poljubno in ustavi kašelj ter okrepi telo: nalij 4
litre vode na liter nephanega ječmena, kuhaj, do¬
kler ne gre mekina od zrna, pretlači in kuhaj pre¬
tlačeno s kandisom, prstovetom janeža in krlrlom
jabolka. V prodajalni in lekarni dobimo tudi ječ¬
menov izvleček in pripravljeno ječmenovo moko,
ki sta posebno priporočljivo krepčilo slabotnim,
opešanim in prebolelim, otrokom kakor odrastlim.
— Priporočljive so takim, a tudi grintavim, kopeli
ječmenove slame ali mekin. Slad ali izvleček se
Uživa lahko na vodi: .na 2 žlici sladu vlij y 2 ,  litra
kropa: ko je to stalo 2 uri na toplem, precedi, po¬
boljšaj z bezgovim sokom ali z jabolčnim vinom.
Slad, moko, mezgo je treba jemati več tednov, tako
tudi kopeli. Pozdravilo se bo potem telo, izgnalo
bo protin, izginili bodo lišaji in bramorji. — Doječa
žena naj prevre večkrat na 14  litin vode žlico ječ-
hiena in par zrn janeža. — Za grižo pomaga ječ¬
menova prežganka. — Za opešana čreva in živce
Uživaj ječmenovo kavo. Kdor ne more prenašati
h j enega duha, naj ji doda par želodov ali naj po¬
trosi žgan ječmen s sladkorjem. — Za ogorelo
kožo, za vnete oči kuhaj par zrn ječmena na litru
Vode in umivaj se. — Za otoke, protin, vnete tvore
haredi obliž iz jesilia, ječmenove moke in kutino¬
vega sluza. — Gnojnine potresaj z moko sežga-
hega ječmena. — Živini devaj obkladke vročega
kuhanega ječmena na glavo za: nahod z vročnico.
Obkladek naveži tako, da gre sopar živali skozi
hos in gobec v vrat. — Za zatečene žleze, davico
in nahod pomaga tudi ječmenov sopar: kuhaj ječ¬
men, dokler je mehak, ohladi ga nekoliko, potem
zavij glavo živali in drži ji pod glavo posodo z
ječmenom. — Za grižo dajaj prežgane ječmenove
moke. Metljajevim ovcam: na vsako glavo vzemi
% 1 nephanega ječmena in i/ 2  1  vode. Kuhaj, dokler

122

je mehko in prideni za vsako glavo pest brinje vik
jagod. Ko se ohladi, daj ovcam. — Opešanim ko¬
njem daj po štirikrat na dan 1/2  1 nephanega ječ¬
mena ali liter piva. Pivo kuhaj s kruhom in pri¬
deni mu po potrebi rož ali žganja. Je posebno
dobro, kadar se ima žival otrebiti.

Hrast nam je skozi vse leto živa domača le¬
karna, vedno odprta, vedno pri rokah in — poceni
Od hrasta nam pride vse prav: lub, korenina, sok,
listi, želod, šiške — kot tinktura, prah; čaj, ob¬
kladki, kava, žgana voda, sopar kopeli. Majnika
žgemo iz mladih listov vodo ali iztisnemo iz veji c
sok za tinkturo: razreži mlade vejice na drobno,
deni na 2 žlici vejic 10 žlic žganja in precedi, ko
je stalo 14 dni na toplem — ali pa zmešaj polovico
soka in polovico žganja. — Za čaj kuhaj pest luba
na y 2  1 vina ali vode. Listov 2 pesti, prahu žlico, vret 1
mora dobre pol ure .— Za kopel kuhaj celo uro
kg luba na poltretjem litru vode in izlij v kopanj 0 -

— Lub je najboljši od mladega debla ali od mladik
vejic starega drevesa, mora biti gladek in svetel-
Lub posuši na peči in semli ga v prah. — Za kav°
posuši želod v peči, olupi in žgi v ponvi, a pazi-
da ne bo želod prerjav. Je kava za zdravilo, tedaj
deni samega želoda — za navadno uživanje mU
dodaj polovico prave kave. Želod, ki je namenjen
za navadno kavo, moraš namakati 24 ur na svež 1
vodi, preden ga deneš sušiti, sicer bi bil pregre-
nak. Izpran in posušen želod se zmelje tudi za
moko, ki nadomestuje o času lakote revežem žitno
moko.

Hrastov lub je najboljši lek za zastrupljeni
z rastlinskim strupom ali z gobami. Kuhaj luk
na vodi ali mleku, toda kmalu po zastrupljenju,
preden je prešel strup v kri. Jemlji vsake pol ure
pol kupice. — V lekarni dobiš čiste čreslovine (Ta¬
nin), katere dajaj vsake % ure za poprovo zrno-

— Čreslovina, ki je v lubu in v listju, krči in krep 1
čreva, zato ustavi na vinu ali na vodi kuhan lub

123

krvava grižo, krvavenje želodca in čreves. Jemlji
v sako uro žlico čaja ali tableto tanina iz lekarne,
če niso čreva že ranjena, vbrizgaš lahko tudi bi¬
kovega čaja v zadnje črevo. Za koliko namoči pest
^stov na y 2  1 piva in pij pomalem. — Listi zacelijo
v sako gnilo rano, če staviš sveže nanje ali jo po¬
kosiš z njihovim prahom. — Kdor moči posteljo,
kaj pije zvečer čaj listov. — Sveže liste naloži
kozavemu po obrazu in životu, kadar ga kuha
huda vročina. — Če te draži sitna zgaga, žveči
hrastov list in požiraj sline. — Šene od preležanja
Namaži z mazilom lubovega prahu in svinjske
Vlasti. — Lubov prah krči kožo in zapira pot. Kdor
s e poti v noge, naj si nasuje tega prahu v črevlje.

Kdor mora delati v vodi, se bo izognil vsem
slabim posledicam, če si natrosi vsako jutro v
°buvalo lubovega prahu in obuje zvečer čiste no¬
gavice, posute z lubovim prahom ter ostane v teh
hogavicah čez noč. Tako se bo sušila in krčila kar
sproti od vode napita in omehčana koža na pod¬
platih in bežala bo bolezen. — Bežala bo tudi golša,
stanjšal se bo odebeleli, vrat, ozdravele bodo ozeb¬
line, če jih oviješ z ruto, namočeno v močno iz-
kuho luba in pokriješ to mokro ruto še s suho
v olneno. — Ta obkladek je posebno priporočljiv
z a vranični prisad, jeterno vnetje, cevke (furun-
kelne) in druge čiraje. Za te jemlji vsak dan ob¬
kladek okrog pasu ali kjer se nahajajo čiraji. —
želodova kava ustavi prehudo perilo, krepi sla¬
botne in grižave. Za bramorje in garje, za angle¬
ško bolezen dajaj želodove kave in lubove kopeli.

Za tiščanje v mehurju želodove kave in ob¬
kladke listov. — Opomin: Želodova kava zapira.
Treba je torej, da paziš! V slučaju, da dobiš za¬
peko, pusti želodovo in kuhaj ječmenovo kavo. —
Živini dajaj hrastovega luba za grižo, gnilo mrz¬
lico, tvore, krvomočo. Pomešaj lubov prah med
otrobov močnik ali v terpentinovo olje, med kafro.

Vranični živini napravi kašo iz pšenične moke,

124

hrastovega luba, kolmeža in kafre, naredi za oreh
velike komade in dajaj vsako tretjo uro komad-

— Prašičem, kozam in ovcam dajaj želoda za osi®'
bela prebavila, gliste, grižo, vodenico, gnilosb
sprišče in koze. Prašičem dajaj kar celega, ovcah 1
in kozam po pesti prahu med drugo krmo.
krvavo grižo prašičev zarumeni pest želodovega
prahu, zmešaj ga s pšenično moko in zmoči z l u '
bovim čajem ter deni med krmo.

Kadulja ali žajbelj nam je posebno velika
pomoč, ker celi, ustavlja gnilobo in pot. Kdor
kašlja in se poti, naj pije žajbelj na mleku ali h a
medu, naj ga je s slanino in naj se umiva P°
životu z vodo, na kateri je prevrela pest žajbelja-

— Za stare rane na nogah ali na ledjah (fles) h 1
boljšega zdravila kot izpiranje z žajbeljem in ob'
kladki svežih žajbeljevih listkov. — Za zadelan a
jetra, pljuča, ledvice ali želodec kuhaj žajbelj s
pelinom. — Za gnile dlesni, zobe, zazobice in 0°'
biče v ustih in v grlu, za garje in lišaje skuhaj
žajbelja na vinskem jesihu in izpiraj ž njim več'
krat usta. Za grlo kuhaj žajbelj na medu, kan 1
vanj jesiha in grgraj. — Za neduho si naveži Žaj'
bel j a na vrat. — Za bodeč kuhaj žajbelj na vina
in pij gorkega. — Za mrtvoud, posebno na jezik 11
pij dvakrat na dan po žlici iz žajbelja žgane vode-

— Opomin: Doječa žena ne sme uživati žajbelja-
-- Živini ga dajaj za dolgotrajni katar sopil ah
spolovil, za grižo, kašelj, žabo ali gobčno kugo, z a
krvavitve in otiske, bule. Za znotraj ulitek z m e '
dom ali žganjem, oljem — zunanje obkladke ah
ovarke.

Kakao in čokolada sta priporočljivo hraniva
po dolgi bolezni, ki je zelo oslabila telo; in tud 1
za čas griže. — Za zdravje je najboljša ječmenova
čokolada, ki je pripravljena iz polovice kakaove
in polovice ječmenove moke, a dobra je tud 1
islandska, ki je pripravljena iz salepa, bohinj'
skega mahu, ječmena in gumija. — Na Franco-

125

s kem je v navadi redilni prašek, ki je sestavljen:
z hiešaj 15 g kakaovega prahu, 45 g krompirjeve
^oke, 45 g riževe moke, 125 g sladkorja in 8 g va¬
nilije. Dve žlici prahu prevri na y 2 ,l  mleka, juhe
vode; to zadostuje močni osebi za kosilo in je
Zelo pripravno za turiste in vojake, ki imajo pred
Se boj dolgo pot. — Opomin: Osebam, ki trpe na
ZE *peki ali'so razburljive krvi, ne storita ne kakao
be čokolada — a tudi drugi ljudje naj ju ne uži-
v ajo, kadar so razdraženi ali bolni na vročinskih
boleznih.

Kava, ljuba prijateljica žensk! Če žensko vse
opusti, tolažiš kava jo ti — če odreče ženski kava,
hoteni je pač zelo bolna. Uboga kava! Mnogo je
Pritožb čez te...  Pravijo, da slabiš kri in spomin,
begaš spanje, da razburjaš živce in tako na-
Joej. Seveda: če se naliva ženska ves božji dan,
bodisi z močno kavo ali z neko, iz različnih cikorij
z 'vareno čorbo, prestano in pregreto, ali s samim
bavinim »zocem« — potem seveda ne more biti
z drava. Res je, da upijani močna kava človeka
bakor vino, ga oslabi telesno in duševno, da je
Vodljiva posebno otrokom in bledičnim deklicam,
da je vir histerije starejših deklet — vendar je
kava v nekaterih slučajih tudi zdravilo, užita v
Pravi meri in v pravem času tudi nikakor ne
s koduje. Mornarji so zelo zdravi ljudje, a ravno
bi pij o zelo dosti črne kave, ki se tudi prilega na
l horju potnikom, črno kavo so pili in jo pijejo
bhožje, ki so dočakali osemdeset let, seveda samo
z merno, po kosilu, kjer pomaga požirek črne kave
z a prebavljanje jedi. Ni prav jasno, zakaj so začeli
°Ponašati ponekod tudi na kmetih to gosposko
navado, ki je koristna samo ljudem, ki sede in
kžijejo pičlo merico kave, ko potrebuje kmet in
s Ploh delavni človek velike mere tiste brozge, ki
s e kuha po pol ure in je zakuhana skoraj do go-
s tega, kajti na kmetih mora biti vse močno. Ukore¬
ninila se je zelo navada, posebno pri rudarjih, da

V

126

pijejo po večerji belo kavo, kar ni dobro — a še
vselej boljši kot špirit. Črna kava je dobra pom° c
človeku, ki mora bdeti čez noč, tudi trudneg a
okrepi navidezno — toda pozneje je tembolj zbit
in truden. Dobra gospodinja bo kuhala svoji di' u '
zini samo ječmenovo in žitno kavo in dela, če še
ni drugače, še par zrn prave kave zraven. Ječm e '
novo kavo bo kuhala, dokler prevro pene in šele
tedaj bo dela še pravo noter in bo odstavila, kadar
prevre samo enkrat. Kdor daje otrokom same žitu 0
kave ali samega mleka, stori najbolje. Prej,
ni bilo na kmetih toliko denarja za čaj in z a
kavo, si je nažgala marsikatera mamica cikori'
jine korenine, navadnega korenja, vodne perunike-
pečka, želoda, jagode mišjega trna in dr. — zdaj
pa, v teh slabih časih, ima vsakdo denarja za
inozemske in domače strupe, kot so kava, čaj i n
alkohol...

Za zdravilo uživamo kavo: za zastrupljeni 6
z rastlinskim strupom izpij čašo črne kave, kh'
hane z janežem. — Za hud glavobol kavo s kimoh 1
in limono, močno oslajeno; na teme naveži pol°'
vico limone in na nji ščepec semlete kave. —
nahod vleci vase vonj ravno žgane kave. — Z a
povratno mrzlico, če prihaja iz želodca. — Za P°~
kvarjen želodec. — Po kumarah, ligah in solatah;
— Za hud glavobol vsled influence naroča veš 01
zdravnik večkrat pomalem črne kave. — Za hip )l0
opešanost jo kuhaj z rumenjakom. — Ža krč.

Za razkuženje zraka. — Če prideš premočen, P* e '
mražen, truden in zaspan, te poživi požirek črb e
kave. — Za gliste in koliko. — Za grižo. — Op°'
min: Mati, ki daja nedoletnim okrokom prav 0
kave za navadni zajtrk, jih zastruplja. — Ne P J J
nikdar črne kave, preden greš spat, in ne bele P°
kislih jedeh. Bela kava se vsiri na kislini — P°
tem prihaja težka kri in zmešana glava. —- ^ a
delavne ljudi, ki potrebujejo moči, ni kava.
Premočna in preveč oslabi črevesne živce, žen e

127

kri v glavo in naredi sčasoma človeka nesposob¬
nega za vsako delo. Kdor čuti, da mu škoduje
kava, naj se ojunači in naj se ji odpove, ker je
nevarna prijateljica.

Lan hladi, meči in razganja. Zelo v navadi
ie obkladek kuhanega semena (na vodi ali na
nileku) za trde bule, grče in otekline. Ako hočeš,
da se zbere hitro in da se odpre, moraš staviti
0 bkladke kolikor mogoče gorke in jih premeniti
takoj, ko se ohlade. — Za ščipanje kuhaj na mleku
lanenega semena in pšeničnega kruha in deni
gorko na trebuh. — Za hripavico, bodce in tišča-
nje v prsih in v grlu kuhaj žlico lanenega semena
ha i/ 4  l vode 10 minut, potem precedi in primešaj
^lico medu in sok limone ter jemlji večkrat po
žlici. To ustavi tudi krvavi kašelj, krč, koliko,
bolečine v- obistih in v mehurju. — Za protin in
žganje stolči dve pesti lanenega semena v mož-
harju, kuhaj ga ure na neslani juhi ali na čisti
yodi, precedi skozi platno in pij gorko predpoldne
ih zvečer —• a vzemi tudi vsak drugi dan klistir
lanenega čaja. Tako delaj 2  meseca. Tretji mesec
apusti lan in jemlji vsako jutro prašek kinina —
Četrti pij zopet lan — in tako delaj, dokler se čutiš
Popolnoma zdravega. Seveda ne gre to hitro pri
tej bolezni, ki se zaje tako v kri in kosti, da je
he prežene zlepa kaj. —• Za rane v maternici ali
v črevih kuhaj seme na vodi, izmivaj se s čajem
hli vbrizgaj ga in devaj obkladke gorkega semena.
(To se naredi najlaže zvečer in je treba delati, če je
hujno, tudi čez dan; bolnik naj leži, dokler mu
ozdravi rana.) — Za jetiko, vnetje črev, vročino in
°tok obraza, neduho in bodeč zmešaj surovo se-
hienovo zdrob j e z medom in jemlji večkrat po
žlici; iz kuhanega semena pa devaj gorak ali
tdrzel obkladek, kakor nanaša potreba — na mrzlo
gorkega in na vroče mrzlega. Tri žlice stolčenega
surovega semena in medu na dan jemlji za: za¬
peko, povratno mrzlico, suho grižo, pehanje iz že-

128

lodca, če se ti ne ljubi jesti, zamašena čreva,
bruhanje, nespečnost. — Za notranje in aunanj 0
bule kuhaj seme na medu, olju in vodi — vsakega
enoliko — in jemlji večkrat po žlički tekočine,
goščo pa naveži na kraj bolečin. — Če se ti j e
ustavil pot, pcdkadi se po celem telesu s seme¬
nom, za nahod vdihuj semenov dim skozi lij (n a
nos). •— Za sušico sapnika in pljuč, za krvavi ka-
šelj, pljučnico, vnetje čreves, kilo, jetrne bolezni
jemlji po tri žlice lanenega olja na dan — za zla 10
žilo zjutraj in zvečer 2  žlici. — Za opekline: zme¬
šaj polovico živega apna in polovico lanenega
olja ter namaži na rano — ohladilo jo bo ih
pozdravilo, da ne ostalo znamenja. — Živih*
so laneni opresniki ali oparga tečna krma, biti P a
morajo shranjeni na zračnem prostoru, sicer p°'
stanejo žaltavi in škodujejo živini — kar store
tudi sveži opresniki živali, ki ima opešana pre¬
bavila. So pa opresniki dobra kopel in obkladek
za vsako notranje in zunanje vnetje. — Olje i 0
seme dajaj živini za vnetje, grižo, zastrupljeni 0.
Olje v vsakem slučaju; kjer je na mestu, lašk°
olje. — Če mažeš živino z oljem, moraš izpirati
tisto mesto večkrat z gorko vodo, sicer se bodo
sprijele dlake. Na Nemškem dajejo konjem, ki s e
golijo, po pesti lanu na dan.

Lanček žene na blato, izganja gliste in čisti
kri. Polij pest posušenega s kupico vode ali vina,
v katerem si raztopil žlico vinskega kamna i 0
izpij zvečer.

Lavorika ali lavor, lorber, je vsakemu znan a
kuhinjska dišava, katero prideva gospodinja k j e '
dem, ki napenjajo, n. pr.: k mesninam, krompirji*’
fižolu i. dr.; skoraj vsakemu je znana tudi lorber-
jeva mast, spomin iz detinje dobe, ko je mazala
skrbna mati ž njo bolnega otroka in je dišalo P°
celi hiši po tisti zeleni masti. — Lorberjevo mazil 0
je dobro za ščipanje, gliste, napetost, opešan®
živce, slabotne ude pri otroku in odrastlem.

129

zatečene žleze, golšo, napihnjen trebuh otrok,
kostno jetiko zavij pest lavorjevih jagod v krušno
^sto in postavi za 10 minut v vročo peč. — Potem
'zemi jagode vun, stolči jih v prah in primešaj,
kolikor je jagodinega prahu, toliko stolčenega
°i‘eška in žganega jelenovega roga in za polovico
tega prahu sladke koreninice — ter dajaj te se¬
stave otroku — letnemu po y 2  žličke na dan, več¬
letnemu po žlički, žlici, a maži ga tudi redno vsak
v ečer in jutro z lavorjevim oljem ali mazilom. —
Olje krepi živce, ozdravi mrtvoud in naglušnost,
Prežene gliste. — Za živce maži trebuh in glavne
žile, za naglušnost se maži za ušesom, za gliste
Pod nosom. Za mrtvoud zmešaj 90 g lav. olja, 60 g
l 'ektificiranega vinskega cveta in 30 g peruvan-
skega balzama ter maži mrtvi ud ali celo telo po
štirikrat na dan ter zavij ga potem v svilo ali v
sukno. Pomaga tudi za trganje, skrnino, napetost,
^vinjenost, grinte. — Če se je zaprl mehur, stolči
^ pesti jagod flor.), pest brinovih in 3 glavice
česna; temu primešaj pest ječmenovih otrobov in
kuhaj vse to na litru belega vina do gostega, na¬
maži gorko na platno in položi na mehur. Ko se
ohladi obkladek, deni drugega gorkega, dokler
s e pokaže pravi učinek. — Za bolečine in
irganje v črevu, za suho grižo namoči pol
Pesti jagod na litru vina ali piva in pij vsak
dan po y 2  kupice. — Za težko in vodeno glavo
stolči 2  pesti jagod in naveži si jih čez noč na
teme. — Za krč v želodcu sežgi jagode in kuhaj
kavo od njih. — Za neduho zmešaj med in stol¬
čene jagode z žlico dobrega vina, da bo gosta kaša
in jemlji i>0 2  žlici na dan. — Za zastali pot, pe¬
rilo, vetrove pij čaj lavorjevih listov, ščepec listov
ha 14  litra vode. — Kopel, narejena s svežimi listi,
Plaži bolečine mehurja in maternice, žene na vo¬
do in pospeši perilo. — Opomin: Lavoričin čaj
Povzroči rad bruhanje, komur ne gre, naj se maže
raje z oljem ali naj uživa štupo listov na vinu. —

9

130

Živini dajaj lavoriko na olju ali med soljo: z a
napetost, krče, gliste, mrtvoud. Olje je navadno
mazilo za krč, mrtvoud, stare čiraje. Namesto
vdragega olja si pripravi lahko gospodar ravno
tako dobro mazilo: zmešaj 6 žlic stolčenih jagod;
žlico brinjevih jagod in 12 žlic neslanega in ne¬
opranega surovega masla.

Limonin sok hladi in miri razgreto kri, žene
na pot in uredi nered jeter in žolča. — Za glavo¬
bol, neješčnost, neredno odvajanje blata, če je kri¬
vo tega premočno izločevanje žolča, pij vsak dan
po y 2  litra dobro oslajene limonade. — Limonado
poznamo mrzlo in vročo. Mrzlo pijemo za: bolezni;
v kterih se kvari kri, za vodenico, ošpice, škrla'
tinko, hude bolečine v sklepih, vročino, vročnico*
— Vročo limonado pijemo za: nahod, influenco«
hripavico. (Z medom, bezgovcem ali lipovcem, ah
s samo limono in sladkorjem.) Za trganje ib
protin pij pozimi vročo, poleti mrzlo limonado. ■")
Za grižo olupi limono in skuhaj na vodi ter použiJ
z vodo vred. — Za bolezni grla, drgal in dlesni, 2 e
se gnoje, ali če se je bati, da bi se gnojilo, srkaj
večkrat na dan limonin sok in drži ga v ustih.

Ko ne moreš dihati vsled nahoda, potegni paJ)
kapelj limone v nos in v grlo. — Bolnika, ki lejfr
dolgo, namaži večkrat po hrbtu z limono, posebno
če je že preležan. Zazobice, cevke in druge gnojni'
ne izje in odpravi izpiranje z limoninim sokom. Z  a
nespečnost pij limonado in odcedek vijolic. — Č e
si se zastrupil z volčjo črešnjo ali si jedel stru¬
pene glive, užij limonin sok. — Srbeči sprišč p°
životu, pege, madeže na licu maži s sokom in p°'
trpi, ako te grize; za pege je še boljše, če raztopiš
v soku žličko soli. — Za gliste zmešaj enoliko olja«
limone, sladkorja in daj trikrat na dan žličko. .
Opomin: Preveč surovega soka škoduje želodcu.

Lipa, preljubo slovensko drevo, je bila prija¬
teljica naših dedov in je ostala tudi naša pomoč¬
nica v bolezni. Lipov čaj žene na vodo in na v oi ’

131

cisti žleze, umiri in krepi živce. Krovni listki pri
Cv etju zapirajo nekoliko. Dobro je tedaj, da jih
°dtržeš, ako kuhaš čaj za krče, za lena čreva, da
i J i se izpotil. Sicer pij lipov'čaj z medom, zjutraj
a li predpoldne: za opešana prebavila, za bolečine
v trebuhu in v glavi, za krče, bolne živce, mrzli¬
co, kašelj, nahod, splošni prehlad, zamašena plju¬
ča in ledvice. Če dodaš lipovemu čaju polovico
Ptleka, imaš dober zajtrk. — Čaj žene na pot, to
v e pri nas vsak otrok, manj znano pa je, da usta¬
vi lipovo oglje potenje. Kdor se poti močno, naj
Vzame zjutraj in zvečer žlico zmletega ali stolče¬
nega lipovega oglja na mleku ali na vodi. To
°glje krepi, in ker se popravi z njegovim uživa¬
njem ves život, se ustavi polagoma tudi potenje.

Za sušico, jetiko, krvav kašelj, žolčne in jeter-
be bolezni, za oslabelost po vročinski bolezni jem¬
lji oglje. To je tudi najboljše čistilo zob in prva
Pomoč za zastrupljenje z rastlinskim strupom.
Lipovega oglja bi morala imeti, posebno na kme¬
tih, vsaka gospodinja doma. Recimo, da je pozo¬
bal otrok strupeno jagodo, ali da je užila družina
strupene gobe, gospodinja bo poslala nemudoma
Po zdravnika, ta čas pa bo dala zastrupljenemu
Par žlic lipovega oglja na vodi (stolčenega) in v
Čreva klistir mlačne vode in prahu. Lipovo oglje
Posrka namreč strup vase. Tudi, če se je zastru¬
pila kri, jemlji ali dajaj vsako uro žlico prahu. —
Oglje je tudi dobro čistilo in celilo gnojnih ran
Pri človeku in živini.

Luštrk ali ljubčec uživaj za: zlatenico, zama¬
šeno vranico, zaprt mehur, kamen v ledvicah, za-
sluzano maternico, zaostalo perilo, maternične

krče ob perilu, za opešano srce in živce, za vode¬
nico. Uživaj koreninino solato ali kuhaj pest kore¬
nine na litru vode in pij. Za napetost in šči¬
panje v grlu kuhaj luštrkovo seme ali užij po 2
kaplji laškega olja na vinu ali na sladkorju. —
Živini dajaj korenine za dolgotrajni katar sopil

9 *

132

in sluzni tok, za vodenične otoke, za pljučnico, z 0,
koze, za gnilo mrzlico in smrkavost.

Ledinščica ali marjetica je posebna prijate'
ljica otrok. Če ima otrok bramorje, trganje v ud ib
ali mrtve trde ude, tedaj skuhaj mezgo iz marj eti¬
lnih listov in dajaj mu vsako uro po žlički, nosi
ga tudi kolikor mogoče na travo, med marjetice-
Na bramorje in bolne ude devaj tudi obkladke n a
olju prevrete zeli. — Odrastlim napravi pomladi
tinkturo iz marjetičinega soka in vinskega cveta
in jemlji je večkrat na dan 5 kapelj na vodi za:
prsno vodenico, ki je nastala vsled prehlajeni 0
jeter, za krvomočo, pesek v ledvicah, zaostalo P e '
rilo, belo perilo, za to bolezen kuhaš lahko ledin'
ščico na vodi ali na vinu. — Za kašelj in bruha'
nje krvi kuhaj ledinščico £ kandisopn ali z medom-
Na sesedenine pokladaj v tinkturo namočene
rutice.

Lepotika ali mačja meta ti pomaga za ma'
dron, maternico, zasluzena čreva in pljuča. PiJ
dvakrat na dan čaj ali uživaj meto na cvrtju.

Za zobobol žveči meto.

Mandrijano ali mandrijerico kuhaj na vodi ah
scvri v jajcu za krče v maternici, za mrzlico, gl*'
ste, opešani drob in zaostalo perilo. — Premalo s®
vidi po vrtih te koristne zeli, a še kjer jo imajo*
ne vedo, da je pomočnica v sili.

Mak vrtni je bil svoje dni bolj vpoštevan P 1 ’ 1
nas, zdaj smo že pozabili makovih povitic in ko-
lačev, samo še kaka štručica, potrošena z makoim
se vidi še pri pekih. A tudi kot domače zdravilo
je že pozabljen. Iz semena se dobiva olje, ki hladi
in miri bolečine. Za vnetje v debelem črevu, za,
kilo in trdo zapeko so jemali včasih žličko mako¬
vega olja. Mak je tudi znano sredstvo za spanec-
Za razburjene živce stolči 2  žlici makovega seme¬
na v ^4 litru vode, zmešaj ter precedi in uživaj
vsako uro žlico. — Za kašelj kuhaj seme s slad¬
korjem. Ta pijača ali mezga vrne hripavim glaS>

133

Pomiri bolečine jetičnih in ustavi vročnico, — Za
ljudi, ki ne spijo več noči, kuhaj par nezrelih gla¬
vic makovih na čaši vode in vzemi zvečer dve
^ici te vode. To pa velja samo za odrastle. — Če
Pluči moške madron, prevri par makovih glavic
Pa vinu. Ženskam pomaga par žlic takega vina
Pa dan za gnojitve v trebuhu in za belo perilo. —
Iz nezrelih glavic iztisnejo sok in ga posuše ali
s kuhajo. Ta izvleček sili močno na spanje, zapisu¬
je ga pa samo zdravnik. — Opomin: Nikdo naj ne
jemlje brez hude potrebe uspaval, posebno ne, če
Pau ga ni naročil zdravnik. Posebno slabotni ljud¬
je ne. Grešna navada nespametnih mater je, da¬
jati otrokom maka v mleku, da spe otroci in da
Paorejo one na delo. Ne le, da otope taki otroci
Pa umu in da so vse življenje nadloga sebi in dru¬
gim, nevarno je tudi, da se tak otrok več ne pre¬
budi. Odrastli deklici, ki ni mogla spati več noči,
so dali malo maka v mleku za kavo, ona je res
Zaspala in spala, tresli so jo in prebudila se je ko-
Piaj čez 48 ur, imela je vso zmešano glavo. Uspa¬
vala učinkujejo sploh slabo na možgane. Surovo
Piakovo seme je otrokom nezdrava jed.

Mak poljski kuhaj za prsne bolehni, kašelj,
bolečine v grlu. Kuhaj cvetje na vodi ali na slad¬
korju. Izvleček iz glavic uživajo za padavico.
Vzame se za grahovo zrno na dan. — Opomin: Sok
Poljskega maka ni človeku ravno škodljiv, ali
živina, ki dobi med deteljo dosti makovega zele-
Pja, se začne tresti in besneti.

Mak zajčji ali gorocvet raste po gorah in gri¬
čih. Njegov čaj uživaj za zapeko, za zasluzan
život, za bolečine in kamen v mehurju.

Mišja ušesa kuhaj za grižo, krvotok, bljuva¬
nje krvi; z njimi izpiraj stare gnojne rane. Kdor
krvavi iz nosa, naj vsrkuje sok svežih listov. Na
kilo, napeta čreva, bolne oči in uho devaj sveže
liste. — Opomin: Ponekod pravijo tudi strupene¬
mu štrkovcu ali kačniku »mišja ušesa«, štrkovec.

134

pa raste na vlažnih krajih in ima velike, špinači
podobne liste.

Murva bela in črna: za hripavico, vnetje 9*l a
in pljuč uživaj sok ali mezgo sadu. Za vodenic®*

mrzlico, trakuljo, zapeko kuhaj koreninin lub.

Mah bohinjski je krepčilo in zdravilo za
splošno oslabelost, jetiko, grižo, navadni, krvavi
in oslovski kašelj, dolgotrajni želodčni in pljučni
katar. Pomaga tudi slabotni noseči, da ostaneta
zdrava mati in dete, če uživa med nošnjo mah, ih
pomaga slabotni materi, ki nima mleka, da bi d°'
jila. ■— Uživati pa se ne sme mahov čaj kar tako
na hitro kuhan kakor drugi čaji, kot je ve činom 3
navada nevednih ljudi; kajti tisti grenki čaj n®
koristi dosti, pač pokvari lahko želodec in draži
pljuča. Samo mah, razmočen in razkuhan, ima kaj
pomena. Zato je treba namakati mah čez noč v
mrzli vodi ali ga opariti večkrat, izpirati in osna'
žiti, ker je navadno v njem polno smeti. Nekateri
kuhajo mah na mesni juhi, potem pretlačijo juh 0
in ji primešaj rumenjake, drugi kuhajo mah n a
mleku ali na mleku in na vodi. Kuhati še mora
mah do mehkega. Kuha se tudi 4 pesti mahu na
litru vode, dokler se ne pokuha voda za polovici
malo preden se odstavi, se doda pest sladke kore'
nine in žličko janeža. Tega se pije po pol čašice
zjutraj in zvečer. Najboljša pa je mahova mezga*
ki potolaži urno kašelj, meči pljuča in redi, se
spravi lahko celo leto in ima vedno pri rokah 2 a
vsako silo. Ta mezga ugaja marsikomu bolj od
medu in je ozdravila že sila jetičnih, ker ustavi
kašelj, kadar ga ne ustavi noben prašek, kar j e
izkusil pisatelj sam v mukah hudega kašlja. P a
tudi jetičnim, ki ne morejo več ozdraveti, je m 3 '
liova mezga polajšava hudih bolečin v pljučih h 1
jim hladi grlo. Le dajaj ubogemu bolniku več¬
krat po žlici mezge in jemlji jo sama, kadar te
praska po grlu in te muči hud kašelj, ki ti hoče
raznesti pljuča. Mezgo napraviš: opari in izčisti

135

Plah večkrat, da mu bo odvzeta najhujša gren¬
koba. Potem nalij nanj toliko vode, da pokrije
■bali in kuhaj, dokler ne gre mah vsaksebi. Nato
8'a pretlači in kuhaj ga s toliko kandisom, kolikor
je mahu, raje več kandisa kakor manj. To kuhaj
Počasi 4 do 5 ur, dokler nima več okusa po vodi,
Potem ohladi in spravi v posodi. Če je bilo prema¬
lo kuhano, plesni rado. — Opomin: V pikrih prs¬
tih in pljučnih boleznih, to je pri vnetju, ne smeš.
Uživati mahu, pač pa takoj, ko je minilo vnetje.

Mlečnik krvavi, krvošljink ali krošelnik je
hašim vračaricam zelo priljubljena zel, ki raste
skoraj ob vsakem zidu in je polna rdečkastega so¬
ka, ki porjavi na zraku, peče v ustih in naredi na
koži mehurje. Ta sdk se uporablja v zdravilstvu
kot izvleček ali kot tinktura. Na Nemškem uživa
krvošljink veliko slavo, nekdaj so pisali cele bro¬
šure o njegovi čudoviti moči. Pri nas je navada,
da stavijo mlečnikove liste ali njih prah na rane,
da se jih ne loti asla ali prisad, vsled česar ji
Pravijo tudi aselnica; mlečnikov sok je navadna
pomoč za bradavice. Na podkožne bule devajo
Sveže liste, da jih razženejo. Francoze, garje,
Srinte in druge lišaje odpravi kopanje z vodo, v
kateri je prevrelo par pesti listov, in uživanje 5 do
10 kapelj tinkture, narejene iz mlečnikovega soka
in ravno toliko žganja. — Za zlatenico in mrzlico
vzemi za poprovo zrno izvlečka na vodi in maži se
s tinkturo okrog pasu ali kuhaj na 14  litru vina
Prstovet janeža in mlečnikove korenine ter pij
gorko, opoldne polovico in zvečer polovico, to od¬
pre in izčisti jetra. — Za vodenico in mrzlico na¬
stavi zel s korenino vred na vinu (2 pesti na y 2
litra) in jemlji po žlici trikrat na dan, gnalo bo
bolezen na pot in na vodo. — Za bolečine v mater¬
nici: prevri mlečnika s korenino vred na gomilič-
nem olju in naveži gorko na trebuh. — Za hudo
zapeko, ko sili črevo vedno na stran in ne pride
hič, za pekoče bolečine v mehurju, kadar odhaja

136

voda, za šumenje in zvonenje v ušesih, za zastal 0
perilo jemlji dvakrat na dan po 10 do 15 kapelj
tinkture, kar pomaga, kakor pripovedujejo star®
bukve, tudi za jetiko, in celo v slučaju, da muči
bolnika že nočno potenje in ga preletujeta že P°
dlaneh im podplatih zdaj vročina, zdaj mraz. -4
Opomin: Zelo nevarna je navada mazati bolne oči
z jedkim mlečnikovim sokom. Tudi želodcu šk°'
duje sok, če je sam na sebi; kuhan na vodi ali na
vinu, žganju, ne škoduje sicer, razen če bi ga užil
v preveliki množini. Sicer povzroči sok sam na
sebi lahkd mučno smrt. — Živini dajaj sveže zel 1
za črevesni katar, vodenico in mrzlico. Na trde
bule devaj obkladke listja, na gnojna mesta na'
trosi mlečnikovega prahu.

Mete je več vrst, poznamo žlahtno, navadno,
črno ali konjsko. Najboljša je žlahtna ali kodra¬
sta, znana je skoraj v vsaki hiši, znana in visoko
spoštovana. Navadno meto uporabljaj za obkladke
in kopeli, žlahtno za čaj, cvrtje, tinkturo ali vino-
— Če se je utrudil želodec pri svojem delu, namo¬
či mete na vinu in naveži. — Če si naglušen, devaj
v ušesa metinih listov, dokler se ne segrejejo ih
skuhajo, potem nadomesti druge, dokler ne čutiš,
da ti je odleglo v ušesu. Seveda ni treba tlačiti
mete prav v ušesno votlino, da se ne pokvari
mrena. — Za koliko, ščipanje, bolečine v mater¬
nici, grižo, napetost: nastavi v litru žganja pest
stolčene kumine, dve pesti mete in dve pesti po¬
marančnih lupin, postavi za 4 tedne na solnce,
pretlači skozi ruto in osladi z 14 kg sladkorja-
Sicer pomaga tudi čaj za te bolezni ali voda, žga¬
na iz melise in kaplje (Geist). Za zasluzan želo¬
dec, zgago in kislo pehanje ali dviganje iz želodca
pij metin čaj in jemlji metine sladkorčke, to j e
posebno dobro na potovanju. — Za grižo pokropi
meto s Črešnjevcem, popari s kropom in odlij, k o
se je že ohladilo.

137

Meliso gojimo na vrt ih, najdemo pa tudi
s erntertja podivjano. MeLisin gorak čaj ustavi
hitro maternične krče, izganja vetrove in krepi
želodec, žene na pot in ha vodo in ustavi bruhanje
iz želodci, pospeši perilo. Melisina voda in olje po¬
magata za glavobol, katerega vzrok so zaprti ve¬
trovi. Sloveče karmelitarske kaplje so žgane iz
hielise in limoninih lupin. Za krče užij meliso na
jajcu, juhi ali vodi. Melisin obkladek devaj na
otiske, sesedenine in otoke in jemlji tudi melisine
kopeli. — Za padavico namoči meliso na vinu in
Pij vsak večer pol kupice, naveži si je tudi na gla¬
vo in trebuh. — Za mrzle noge zmešaj melisine in
arničine tinkture in utiraj s tem zjutraj in zvečer
noge, to okrepi živce in mišice in varuje noge
bolezni, ki prihajajo z leti. — Na razburjeno srce
deni obkladke melise. Oči namaži z melisinim
Sokom, bo minila vsaka bolečina in okrepil se bo
vid. — Če ti peša spomin, če te mori žalost, ki pri¬
haja od težke krvi, namoči pest melise na pol litru
vina in jemlji dvakrat na dan po kupici.

Oves je pri nas vse premalo znan" kot zdra¬
vilo in hranivo. Če rečeš komu, da naj uživa jedi
iz ovsa, ti odgovori takoj, da je oves za konje. A
konji postanejo lepi in močni ravno po ovsu. Na
Škotskem, po Angleškem in Nemškem je oves
cenjeno hranivo, ponekod na Nemškem dobe otroč-
nice samo ovsenega močnika, nič kokoši in vina,
kot pri nas, a sta pri tem zdrava mati in dete.
Tudi pri nas se že dobe različne priprave iz ovsa:
ovsena moka, kaša, zdrob in drugo, ali preprosti
ljudje vedo malo o tem. Ko bi tako lahko poma¬
gali z ovsom svojemu zdravju in svoji mošnji: par
žlic ovsene kaše ali moke da tečno in ceneno ve¬
čerjo, miri kri in vpliva ugodno na žolč. Kuhaš
oves lahko na mleku, juhi ali vodi, kuhaj ga 14
Ure, užij ga takega ali pretlači ga in primešaj
jajce. Na vodi kuhanega je treba seveda zabeliti.
To je jed za bolnega in zdravega, za dojenčka in

138

starčka, za pisarja in težaka, še posebno za onega,
ki ima kake izpahke po životu. — Oves je tud 1
zdravilo. Kogar boli in tišči v želodcu, naj uživa
zvečer samo ovseni močnik. Moko prežgi malo na
maslu, zalij z mrzlo vodo, pokuhaj, dokler j e
gosto in zalij z juho ali z mlekom ali užij kat
takega. Zlatenični in jeternični naj le sklene zve¬
zo z ovsom, bolj ko ga bo jedel, prej bo ozdravel-
— Za vse vrste izpahkov in lišajev, za trganje,
udnico in protin pij čaj ovsa in cikorije, oslajene¬
ga z medom ali skuhaj odcedek in uživaj ga tudi
za ledvične in jeterne bolezni: pol litra ovsa operi
in kuhaj ga tri četrt ure v 6 litrih vode, dodaj mn
dve pesti cikorijine korenine in kg medu, kuhaj
še pol ure, primešaj kupico vinskega cveta, pre¬
cedi in vlij v steklenice in uživaj zjutraj in zvečer
kupico. Jetičnim skuhaj mezgo iz ovsa in medu,
ki je zelo tečna in pomaga zato tudi opešani!®
otrokom in starčkom. — Za prehlad jemlji ovsene
kopeli za noge. — Če je otrok zapečen, napravi
mu klistir iz žlice ovsenega močnika in žlice go¬
milic, kar prevreš na čaši vode in osladi z žlico
sladkorja. — Za zastrupljenje z opijem pomaga
ovseni čaj. — Na trde bule, zleze, zazobice naveži
žakljičke s prežganim vročim ovsom. Grintave,
kilave in zanikarne otroke in odrastle koplji v
ovseni slami. — Kokoši ležejo rade, če dobe med
krmo malo prežganega ovsa. Teličkom daj ga več¬
krat po pesti.

Pelin je pomočnik za krče v želodcu, vetrove,
gliste, neješčnost, madron, materničnost, žoltenico,
trebušno vodenico in jetiko. Uživa se kot čaj, prah,
tinktura, vino. Olje je mazilo za krče in gliste. Pe-
linovec je po Slovenskem znana in zdrava pijača,
če je ni preveč. Pelin s slanino je dobra malica
sušičnim. Neka žena je trpela silno z želodcem,
šla je k zdravniku in hodila je dolgo do trga-
Zdravnik ji reče: »Pijte pelin.« Žena je imela do¬
ma dosti pelina. Parkrat ga je skuhala in čudovito

139

se ji je potolažila bolečina. Za bledico, zasluzana
Pljuča in maternico je silno dobro, če nastaviš na
Vž  litru dobrega žganja pest pelina in pest vinske
rutice in jemlješ zjutraj na tešče po 20 kapelj,
zvečer po 20. — Nastaviš lahko tudi suho seme na
vinu: napolni posodo do polovice s semenom in
halij nanj dobrega vina. — Razreži pest suhega
Pelina, zlatega grmička, korde benedikte, dve pe¬
sti svežega prsnega korena in neolupljeno sočno
Pomarančo. To deni v stekleno posodo, nalij vina
ali žganja in odcedi, ko je stalo 4 tedne, pomaga
za vse gori navedene bolezni.

Preslica, kačja preslica žene na vodo, zdravi
želodčne in materničine rane, ustavi krvotok in
bruhanje krvi, zatekline, slabo sapo, kamen, na¬
hod. So ljudje, ki' pijejo preslico za vse bolezni,
saj škoditi ne more, če že ne koristi. — Za prehu¬
do perilo ali dolgotrajno krvavenje maternice ni
treba nič dragih zdravil, kuhaj in pij samo presli¬
co z medom in izpiraj se s preslico z arniko. Za
vodenico je pomagala preslica tudi že marsikomu,
pij dvakrat na dan čaj in jemlji kopeli. Preslico
kuhaj ctrokom, kadar so prestali škrlatinko in
otekajo. S preslico izpiraj stare rane, gobe v
Ustih.

Papeževa sveča ali veliki lučnik, jetičnik, raste
na suhih peščenih tleh in požene visoko steblo, ki
ima kosmate debele liste in klas lepega rumenega
cvetja. To cvetje izpuli in posuši med papirjem
in imela boš dober čaj za vse pljučne bolezni. Če
nastaviš cvet na olju, je to olje dobro mazilo za
opečenine, zlato žilo, oskrumbe. Za čaj opari
prstovet cvetja s čašo kropa, raztopi v njem no¬
ževo konico ali ščepec prahu vinskega kamna in
osladi z žlico medu. Treba pa je, da precediš vse¬
lej čaj skozi platneno rutico, da ne pride kaka
dlačica cvetja v grlo. — Za hripavost, gnojenje v
pljučih, votel kašelj in druge prsne bolezni kuhaj
pest cvetja na mleku (y 2  litra mleka) in pij pola-

140

goma čez dan. — Lučnikovo olje je tudi mazilo za
lase, ker naredi lase lepo rumene in dolge, treba
pa je, ia namažeš z njim samo glavnik. — Čaj
lučnikovih listov ustavi grižo in je dober klistir
za vneta čreva, oparjeni listi so mečilen obkladek
za bule, prali posušenih listov izje divje meso.

Mali lučnik se uporablja kakor veliki.

Praprotica (zidna rutica) je zelo drobna rast¬
linica, podobna veliki praproti, ki raste samo p°
starem zidovju. Ta drobiž pa je velika pomoč
jetičnim. Poleti kuhaš lahko iz praprotice čaj, za
zimo si napravi mezgo: pest praprotice opari s
14 litrom kropa. Ko je postalo par minut, odcedi
vodo in pretlači praprotico, prideni pretlačenemu
vodo in enoliko težo sladkorja in kuhaj, dokler ne
postane gostljato. Potem prilij še žlico pomaran-
činega cvetja tinkture, prevri in spravi na suh
kraj. Jemlji večkrat po žlički za vse pljučne
bolezni.

Pesa nam daje hladilno in kri redilno solato.
Pesin sok je navadno zdravilo za pljučnico in
jetiko. Za pljučnico trikrat na dan po dve žlici,
za jetiko enkrat na dan po tri. Pesino nat devaj
na tvore, na črva, na opečena mesta, na kožo,
ranjeno od mazila vlečila, devaj s surovim ma¬
slom namazani list. — Za nahod potegni v nos
pesin sok, za zabasana čreva vzemi klistir.

Rman (romancvet, kaček) je že od pamtiveka
najboljši lek za rane, povzročene od vbodca želez¬
nega orožja. Ljuba gospodinja, le zateci se k
romancvetu: če nima voda držaja, pij zvečer čaj
rmana in gomilice. — Za bledico in pešajočo kri
kuhaj rmana na vinu ali na vodi. — Če je oslabel
život vsled nerednega' življenja, jemlji v pomladi
skozi tri tedne po 2 žlici rmanovega soka na gor¬
ki goveji juhi, koplji se in umivaj z vodo, na ka¬
teri je prevrelo par pesti rmana. — Kdor ima
zlato žilo in ga boli radi tega pogostoma križ, naj

141

Pije mesec dni v pomladi rmanov čaj in naj se
maže z naslednjim mazilom: v žlici koštrunove
masti raztopi žlico konjskega in šest žlic govejega
mozga. — Za prehlad, premrazenje, zadelana jetra,
krče v želodcu ali v zadnjem črevu, za napetost,
Pljučne bolezni, krvavenje, za preobllo in za za¬
ostalo perilo, za kapavico in belo perilo pij rma¬
nov čaj ali tinkturo in izpiraj se s čajem in jemlji
klistire čaja. — Za vsakovrstne grinte in izpahke
pij čaj, izpiraj život z njim ali maži grinte z rma-
hovim sokom. Potne noge in pazduhe koplji in
izmivaj s čajem, rotne in prisadne noge obkladaj
z njim. Za mrzlico de vaj svežega rmana na jačko
(žličko, llerzgrube), za zlatenico si ga navezuj
okrog pasu. — Za prehlad v glavi, za trganje v
Ušesu ali očesu jemlji rmanov sopar. — Za krvavo
grižo, za krvavi kašelj kuhaj rmana in tropotca na
medu, za dolgo krvavenje porodnic kuhaj rmana in
gomilice. Živini dajaj kačeka za napetost, grižo,
suho grižo; če izgube krave nakrat mleko, ne da
bi se jim poznala bolezen, za vse notranje in zuna¬
nja krvavitve, za otiske in garje. — Če natereš ko¬
nju vrat in lakotnice z rmanom, se ga ne bo lotila
muha, tudi ovac in goved ne.

Rožmarin krepi živce, izganja vetrove in
pot. Za opešane živce, čreva, noge se maži z oljem
po nogah, trebuhu in rokah. — Za mr,žlico opari
Pest rožmarina s 14 litrom belega vina in pij gor¬
ko. — če se ti ne ljubi jed, kuhaj rožmarina na
vodi, zmešaj ga z vinom, namakaj v to kruh in
jej. — Za vodenico nastavi na rdečem vinu rož¬
marina, žajbelja in boreča. — Za tokove na telesu
(fles) nastavi rožmarina na žganju in jemlji vsak
dan po kozarčku, koplji se v rožmarinu in maži se
z rožmarinovim oljem. Voda, žgana iz rožmarinove¬
ga cvetja, ozdravi protin, trganje, udnico. Opešane
oči okrepiš, če nastaviš rožmarina na rženem
žganju, razredčiš žganje s polovico vode in mažeš
ponoči veke. Počasi devaj vedno manj vode.

142

Smetlika, otavčica ali prikla nam je ljuba
pomočnica za oči, ki ne škoduje nikdar, če že n e
bi pomagala. Nemci jo imenujejo »tolažbo oči«’
—Za slabovidne, gnojne, krmižljave ali vnete oči
namakaj platneno rutico v smetličin čaj in na¬
veži čez noč na oči. Uživaj pa tudi vsak dan žlico
prahu posušene zeli na mleku ali na vodi, kal'
okrepi tudi želodec. Lahko piješ tudi čaj, ki izčisti
in popravi prebavila.

Srbovka, ošipek (pasja roža) ne stoji kar tako
po gričih, in mejah. Njen sladkodišeči cvet opariš
in piješ po trikrat na dan za kašelj, jetiko, grižo,
za zatečene drgali in dlesni in ga rabiš tudi za
umivanje dojenčkov. Posušeni in v prah zrneti listi
so dobra štupa za dojenčke. Iz sadu ali srbovk se
kuha mezga in napravi sladka pijača. Čaj, mezga
in pijača pomagajo zlasti za oslovski kašelj, pesek
v ledvicah in v mehurju. Za čaj prevri pest srbovk
na čaši vode in dodaj za pest kandisa, ko se je
raztopil kandis, precedi in jemlji večkrat po žlici-
Pijača ali liker se napravi: nastavi na treh litrih
žganja liter srbovk in kilo kandisa; ko je stalo
8 dni, odlij in jemlji po žlici za vodenico, pesek,
kamen. Tudi zdravemu ne bo škodila.

Sporiš ali železnjak je tako preprosta in tako
navadna zel, da jo opazi le malokdo, kadar gre
mimo nje. Vendar je užival nekdaj veliko zaupa¬
nje in čast. Žoltenica in sploh jeterne bolezni so
velika nadloga. Za prvo kuhaj ali nastavi koreni¬
no spori še vo na vinu in pij po kupici vina na
dan. — Za zadelana jetra, vranico, ledvice, nedu-
ho, mrzlico kuhaj zel na vinu. — Za perilo kuhaj
zel na vodi. — Za zazobice namakaj liste 4 dni na
vinu in izpiraj si usta. — Za kamen v mehurju
stolči svežo zel s korenino vred in iztisni sok in
uživaj ga po dve žlici na dan ali jemlji žlico pra¬
hu. •— Za hripavost naveži si zmečkane sveže zeli
na grlo. Če ni svežega, zmoči suhega z mlačno
vodo. — Za glavobol, posebno če je hujši ponoči

143

in se poti bolnik močno, devaj obkladke svežih
a U suhih listov. Dobra je tudi kopel za noge. —
Caj je zelo priporočljiv, kadar se izpriščujejo koze
ali dobrce. Na šen in prisad naveži v jesiliu namo¬
čene zeli, lišaje in kraste izpiraj s čajem. Za ščipa¬
nje stolči 4 pesti korenin, deni le malo vode, prevri
in pij. — Za bolečine v kolkih in udnico kuhaj
4 pesti korenin na kupici vina, pretlači in pij vino,
fcoščo naveži, — Žlička prahu, če jo vzameš vsake
Pol ure, je bljuvilo, ki učinkuje brez bolečin. —
Za gnile zobe skuhaj močan čaj in drži gorkega v
Pstih. — Noseče naj pijo ves čas čaj, olajšal jim
ho bolečine. — Za gliste, trganje, udnico, vodenico
ih pljučne bolezni pij čaj ali po 20 kapelj tinkture
ha dan. Za čaj deni pest cveteče zeli na litru
kropa. Naj prevre. Za tinkturo nastavi 15 g  zeli
ha 60 g žganja.

Slez ali ajbiš je dobro znan v vsaki domači
lekarni. Za kašelj, za grižo, za bolečine v mehurju,
za napetost, dristljo, hripavost, zamašena pljuča,
za bodeč in nahod se uživa korenin čaj. — Zelo v
havadi je izpiranje s slezom za bolno grlo, vnete
°či, drgala, rane v trebuhu, škrofeljne, bolne noge.
Za izpiranje se kuha cvet in listje. To se rabi tudi
za vbrizganje pri črevesnem vnetju. — Za prehla¬
jena ušesa jemlji sopar cvetja in zeli. — Iz kore¬
nine in drugih primesi narejajo v lekarni ajbiševe
sladkorčke za kašelj in hripavost. — živini daj
hjbiša za vnetje sopil in žlez. Na zunaj ovarek, za
znotraj klistir, vlitek ali vbrizg v kožo. — Opomin:
Sleza ne smeš kuhati predolgo, sicer postane
Zopern in praska po grlu.

Slez rožnati ali klobukovje je priljubljen za
izpiranje oči, ran in grla.

Solata ali ločika je dobra jed za nervozne
ljudi, od katerih beži spanec. Iz solate, ki je šla
v cvet, iztisni sok, dodaj mu polovico žganja in
jemlji po 20 kapelj za nespečnost, enkrat popol¬
dne, drugič zvečer.

Sivka ali lavendel je tudi pomočnica za živce-

— Za glavobol duhaj njeno olje, namaži si senci
in vzemi ga 2 kaplji. Olje je tudi izvrstno mazil 0
za trganje in udnico, samo da pride zelo drago. — ;
Za zvinjene in pobite ude so silno dobri obkladki
oparjene sivke in kopeli, posebno, če so prizadete
kite in mišice, da se ne pritaknejo krči. Za kopeli
in obkladke, ovarke, vzemi poleg sivke rožmari¬
na, pelina, dobre misli, arnike, žajbelja in gomili 0 -

— Za utiranje nastavi žlico sivkinega semena n a
4 žlice vinskega cveta ali dve pesti semena na i/4
litru belega vina. Z vinom utiraj od bolezni osla¬
bele noge, s špiritom utiraj ude za trganje in ud¬
nico, otoke. — Za trde žleze, bramorje ali želve j e
zelo dobro olje, zvano »oleum Charitatis«, ki s 0
nastavi: razreži po 2 pesti sivke, rožmarina, gomi¬
lic, pelina, žajbelja, baldrijana, nalij nanje lite 1 ’
laškega olja, postavi za osem dni na solnce ih
maži s tem. — Za omotico in vrtoglavost: vzem 1
po pesti posušene sivke, žajbelja, roženkravta ah
marve, ložnih listov, mete, mrtvikovca, benzoe,
storaksa, raztolci to, zaveži ali všij v svileno rutic 0
in nosi na glavi. — Omrtveli udi, jezik, oslabel 1
živci se ožive in okrepe, če dobro in pogostom a
mažeš glavne žile života z oljem. — Za ščipan, e <
krče in gliste utiraj olje okrog popka. — Iz cvetja
žgana voda krepi srce, za božje in omedlevico na¬
moči rutice v vodi in pokladaj na srce. — -Za
gnojne dlesni vzemi pol lavendelnove in pol na¬
vadne vode in drži večkrat v ustih, to pomaga
tudi, da se ti ne tresejo udje. — Na sladkorju ku¬
han cvet uživaj pogostoma za žoltenico, mrzel
žclcdec, vetrove in v začetku vodenice ali prevri
pest cvetja na y 2  litru belega vina, raztopi v vinu
tudi za kurje jajce surovega masla in pij gorko-

— Živini devaj sivkine ovarke pl  trde žleze 111
otoke, z oljem jo maži za opešan j e živcev, trganje
in mrtvoud.

145

Štrkovec ali kačnik, ponekod tudi mišja
Ušesa, je našim kmetom zelo znana zel. Raste po
senčnatih, vlažnih krajih in vleče pomladi oči
h£.se s svojimi širokimi, veliki špinači podobnimi
listi, ki so kakor poštrkani z rjavimi lisami, na
jesen pa s kratkim betom, na katerem se kopičijo
rdeče jagode, dočim so se že poizgubili listi. Za
ta štrkovec pravijo nekateri, da je silno strupen,
drugi, da je le nekoliko, in tretji, da sploli ni stru¬
pen; gotovo je, da se sme uživati kuhana koreni-
ha brez vsake škode na zdravju.

Štrkovec je najbolj znano domače zdravilo
za mrzlico, ki prihaja od zasluzenih jeter ali že¬
lodca. Zato kuhaj korenino na dobrem vinu, vre
naj 10 minut. Potem odstavi, da se ohladi, razbeli
kos jekla, vtakni v vino, ko se je ogrelo vino, izpij
ga kupico, kolikor moreš gorkega. — Prah jemlješ
lahko na mrzlem vinu za mrzlico in zlatenico,
ščepec prahu in košček sladkorja na žlici vina,
dvakrat na dan. — Če si zabuhel in rumenkaste
ali zelenkaste, sploh slabe kože, uživaj nekaj dni
par kolesc korenine, kuhane med drugo jedjo. Po
tem boš izplaknil, boš shujšal, toda čutil se boš
lahkega in zdravega. — Za neduho, kašelj, opeša¬
na jetra in vranico primesi kruhu malo štrkovče-
'vega  prahu in jej ga drugi dan, toda ne več kakor
navadno. -— Če uhaja črevo, skuhaj na vinu gabe-
za in štrkovca in pokladaj gorko na črevo ali sedi
na sopar. — Na bule in druge mesnate izrastke
devaj na olju pečene Čebulje in štrkovca. — Na
skrnino ali protin naredi obkladek iz štrkovčevih
listov in gorkega kravjeka, ni lepo, a pravijo, da
je zelo dobro. — Za zlatenico, gobo v nosu (polip),
omotico, nenadno izgubo jezika, mrtvoud, skrnino
je najboljša pomoč tinktura (l/ 2  soka koreninega
in y 2  žganja). 3 do 5 kapelj dvakrat na dan. —
Opomin: lcačnikov sok je jedek, peče in naredi
mehurje: če bi užil svežo korenino, boš dobil
strašno žejo in hudo drisko, jezik ti zateče, tresel

10

146

te bo mraz in zvijal krč. Torej nikdar surovega*
svežega!

šiška nastane na hrastovem listu vsled
vbodca osinega. Šiške naberi, posuši in stolči,
prišle ti bodo vedno prav: šiškin prah potrosi na
divje meso. — Za dolgotrajno grižo ga raztepi z
beljakom in naveži na trebuh. — Za hudo bruha¬
nje iz želodca kuhaj šiško na jesihu in na dežnici,
namakaj rute v gorko vodo in devaj na želodec-

— Za prehudo perilo ali krvotok prevri šiško na
dežnici, primešaj vodi tropotčevega soka, naredi
zvitek ali zamašek iz bombaža, namoči ga v tej
vodi in zatakni. — Za krvotok iz nosa zatlači bom¬
baž v nos. — Splošno ustavi šiškin prah ali voda
kri. — Ako si hočeš pobarvati lase, da bodo lepo
črni, prevri lepe, težke šiške na olju, vzemi jih iz
olja, posuši na solncu, stolči jih potem v prah in
prevri ta prah na deževnici ter izpiraj si s tem
lase in brado.

Slak je zelo ceneno čistilo. Povsod raste, ni
treba, da hodiš v lekarno. Skuhaj si čaja, pest
slaka na pol litru vode, ali vzemi par kapelj soka
na vodi.

Tropotec je velik prijatelj jetičnih, vodenič¬
nih in hripavih; on celi in zdravi, kar je nagni¬
tega. Za zdravila jemljemo navadno ozkolistnega
kuhamo liste ali izžememo njegov sok. Sok uživaj
z mlekom, na medu ali na juhi za krvavi kašelj«
hripavico, omotico, neduho, katar v sopilih, v me¬
hurju, v črevih ali želodcu. Svežega soka jemlji
po Ž do 3 žlice na dan. Sok zakuhaš lahko s kan-
disom in ga uživaš večkrat po žlički za hud kašelj,
krvavenje pljuč, jetiko. S sokom pokapaj vato in
deni jo na stare gnojnine, se bodo hitro pozdravile.

— Če ti izpadajo lasje radi oslabljenja naglavne
kože, izmivaj si glavo s tropotčevim čajem in lasje
bodo zopet zrastli. — Na rano po kačjem piku ali
če te je ugriznila stekla žival, devaj tropotčeve
liste. Liste posuši in zmani v prah in jemlji žličko

147

Prahu na dan za jeterno mrzlico. — Voda, žgana
iz tropotca, izganja gliste, pozdravi trebušne toke,
beduho, žoltenico, zgago, očisti grlo in usta in
okrepi dlesni; jemlji je po dve žlički na dan in
izpiraj si usta in grlo z njo.

Trn črni ali trnoljica ima bel, prelep cvet, ka¬
terega nabere skrbna gospodinja in posuši med
Papirjem ali skuha mezgo za slabotne otroke. — Čaj
Posušenega cvetja žene na vodo, meči blato, krepi
prebavila in odpravi mrzlico. — Mezga krepi telo,
ozdravi hripavico in kašelj, ledvice, mehur in
jetra. — Za grižo kuhaj pest posušenih trnulj na
y 4  litru vode in pij gorko. — Za slab želodec zmeč¬
kaj 2 pesti svežih trnulj in kuhaj jih v y 2  litru
vode, dokler se ni pokuhala voda za polovico. Pij
zjutraj in zvečer. — Če uhaja zadnje črevo ali
maternica: skuhaj trnulj e na gosto in namaži čre¬
vo. — Napravi si kopel iz trnulj in korenine bele¬
ga trna. Ko izliješ vodo v kopanjo, vrzi vanjo raz¬
beljeno železo in vzemi ga vun, kadar se je voda
primerno ohladila, da more bolnik sedeti v njej.
Sedi naj 10 minut, če more, še dalj časa. Lahko
vzameš namesto kopeli sopar. — Trnuljin sok
Ustavi krvavenje iz nosu. — Zateklo ali gnojno
Orlo izpiraj s čajem lubja, na katerem je prevrel
Prstovet galuna in ščepec medu. — Za tiščanje in
zbadanje pri srcu ali želodcu je trnuljino žganje
izvrstno zdravilo.

Vinska rutica je premalo znana na kmetih,
ko je vendar tako dobra pomoč za vse živčne bo¬
lezni, materničnost in madron, živčni glavobol,
trganje in protin, opešan vid, omotico, krče, gliste,
jetikG, neduho, vodenico, zastalo perilo, zobobol,
mrtve ude in opešane mišice in kite. Za vse te
bolezni uživaj par žlic rutinega čaja ali nastavi jo,
kar je bolje, na vinu ali žganju in jemlji po 20
kapelj na vodi zjutraj in zvečer skozi mesec dni.
Kmalu boš čutil, da ti postaja boljše. — Če je bila
maternica ali če so bila pljuča že gnojna, rutica

10 *

148

izčisti in pozdravi. — Zelo važna je rutica za žene
v nevarnih letih, ko sili kri v glavo in se dela
omotica. Tedaj pomaga rutica na žganju ali na
vodi. — Za glavobol in krvotok iz nosa naveži ru¬
tice na čelo in sence. — Za slabotne kite in mišice
naredi mazilo iz rute, olja in voska. Za vse zgoraj
omenjene bolezni, posebno za vid, umivaj in kop¬
lji se tudi z rutico ali utiraj se s tinkturo.
Opomin: Ruta je nekoliko strupena. Če je vzameš
preveč, bo povzročila krče. Samo prstovet listov'
na čašico ali 20 kapelj tinkture.

Vrednik ženski, urliovica ali vrednjak j®
znana pomoč žanjicam, kadar so dobile ob žetvi
ured. Tedaj si navežejo na glavo in okrog pasu
zelenega ali z jesihom oparjenega vrednika, za
noge si napravijo kopel in pijejo njegov čaj.
Kdor je počen, naj se maže z njegovim sokom iu
naj ga pije na vinu. — Vrednik žene marsikatero
bolezen na vodo, ozdravi maternico, izžene peril®
in protin. Za to bolezen ga je treba piti na vinu
mesec dni. Pol kupice tri ure pred jedjo in pol
kupice dve uri po večerji. — Za vodenico, mrzlic®*
zaprto vodo, kašelj sesekljaj vrednik in prevri g a
na medu ter jemlji po žlici petkrat na dan. Za
gliste namoči ga zvečer na vinu in izpij zjutraj
vino. Za zlato žilo ga prevri na olju in maži se Ž
njim.

Vrednik moški kuhaj moškim na vinu ali
na medu za madron ali če se jim je razlil žolč-

Vrednik mačji zmani in drži pod nos, če
imaš težko glavo in zabasan nos. Sicer pomaga za
vse bolezni, navedene pri prvih vrednikih.

Zlati grmiček ali tavžentroža je dobra pomoč¬
nica za mrzlico, ki izhaja iz izprijenega želodca,
in za bledico, ki izhaja iz prehlajenega droba. Za
mrzlico jo nastavi na žganju ali uživaj njen prah-
Za bledico jo kuhaj na belem vinu in jemlji p°
3 žlice predpoldne, 3 zvečer. Za žolč jo kuhaj na
vinu s sladkorjem in izpij po pol kupice po ko-

149

šilu in pol kupice zvečer. Za neduho jo kuhaj na
vodi. Voda, žgana iz tavžentrože, izžene gliste,
ozdravi božjast in popravi želodec. Vzemi je vsako
jutro žlico ali tinkture, napravljene iz soka in
žganja y 2  žlice. Na madeže, oskrumbe in rane
maži tavžentrožin sok, pomešan z medom. Za
bolna jetra kuhaj pest tavžentrože in 3 pesti ciko¬
rije ali lendrika na % 1  vode in  desetinki pravega
jabolčnega kisa toliko časa, da prevre za prst;
lega jemlji na tešče po dve žlici. — Za zasluzana
čreva, zadelana jetra in zlato žilo uživaj skozi
Štiri tedne po 2 žlici soka na goveji juhi. Za
oskrumbe, garje in lišaje, naglavne grinte, čiraje
pij čaj ali jemlji dvakrat na dan po 20 kapelj
tinkture, grinte maži z mazilom tavžentrožinega
soka, rožnega olja in svežega voska. Za opešano
prebavo vsled pomanjkanja žolča si nastavi: pest
tavženrože, pest mrzličnika, dve pesti mandri-
jane, pelina, nezrelih pomaranč, razreži, nalij na¬
nje liter dobrega rdečega vina, postavi za 8 dni
na solnce, precedi in uživaj pol kupice opoldne in
zvečer.

Pritlična tavžentimža ali mrzličnica je še bolj
grenka kakor visoka tavžentroža. Te in pelina na¬
stavi v jeseni na moštu in imel boš pijačo, ki te
varuje bolezni. Za grinte na glavi jo kuhaj na
grahovi juhi in umivaj si glavo in telo. Za vsako
rano in bolečino imaš mazilo, če nastaviš cvetje
št. janževe rože in pritlične tavžentrože na laškem
olju in terpentinu. Tinkture napravi in jemlji po
20 kapelj dvakrat na dan za bolezni ledvic, jeter,
lišaje, grinte, zgago, zapeko, zlato žilo, opešana in
zasluzana prebavila, zastalo perilo. — Opomin:
Ako so vneta čreva ali želodec, ne uživaj tavžent¬
rože. Če čutiš vobče, da ni za tvoj želodec, opusti
jo in obrni se drugam.

Zimzelen ali žingerce kuhaj na vodi za pljuč¬
no jetiko in gosto kri, izpahke po životu. Na vinu
za grižo in krvotok, krvavo vodo, kapnico. Za

150

dolgotrajne izpahke po životu, za veliko naglavno
grinto, petcbe po obrazu kuhajo na Poljskem zim¬
zelen na vodi, pijejo čaj in se umivajo ž njim-
Nastavi se lahko tudi vino ali napravi tinktura-
Je tudi izvrstna grgljavka za vse bolezni v grl®
in v prsih, kuhaj na vodi, kani jesiha vanjo in
izpiraj večkrat grlo in usta. Če krvaviš močno iz
nosa, stolči pest zimzelena in naveži si ga na teme
ali na vratne žile. Rane se zacelijo hitro, če na¬
vežeš nanje zmečkanega zimzelena in izpiraš z
njegovim čajem. Motno vino se izčisti, če obesiš v
sod vrečico z zimzelenom.

Zdravje vsega sveta (kilovnik) je posebna po¬
moč za tiste, ki jim uhaja voda: 2 grama posuše¬
nega in stolčenega kilovnika (seme in zel) uživaj
zvečer na žlici rdečega vina. To pomaga tudi za
bolečine v mehurju, za jetra, vranico in vodenico
— za te bolezni trikrat na dan. Rimljani in Grki
so že uživali kilovnik za raka, žoltenico in za za¬
strupljen je po piku strupene golazni. Kakšno za¬
upanje je uživala pri naših očetih, to kaže njeno
ime. — Kdor se čuti težkega kakor bi bil iz ilovice
ali svinca, kdor je napet, nadušljiv, čmeren, im a
zapopana in grenka usta, zadelano grlo, nahod«
kašelj, naj se zateče k zdravju vsega sveta in naj
pije skozi mesec dni po 2 čaši čaja. (Prstovet
cvetja in zeli za čašo. Mora prevreti.) Kile in druge
rane izmivaj s čajem in potrosi s prahom posušene
zeli — se bo zacelilo vse hitro. — Opomin: Pra¬
vijo, da se ne sme rezati kilovnik z železnim
nožem.

Zeleniko, pušpan ali simšir kuhaj svežo za
zapeko, zastali pot in vodo. Zato jemlji prstovet
listov na čašo vode. — Lub nastrži in kuhaj na
vinu ali na vodi za povratno mrzlico, koliko, fran-
coze in trganje, ki se ponavlja o vsakem slabem
vremenu. — Živini kuhaj liste za zapeko, zaprto
vodo in zastali pot. Konjem izpiraj grivo z zeleni-

151

Čin im čajem, ki je tudi ljudem za lase, kakor gre
glas, dobro sredstvo.

Zelena ali selin je silno zdrava jed za vode¬
nične in protinaste. Kdor trpi na udnih boleznih,
naj je pogostoma zelenino solato in pije vodo, na
kateri se je kuhala zelena.

Žafran divji, brambornar ali bramor raste
pri nas po travnikih in cvete pomladi. Njegov cvet
prevri na starem salu in devaj obliž na bramorje
in zatekle žile, bo izvleklo in zacelilo. Obliž me¬
njuj vsakih šest ur in izmij vrat ali kar je, z
arniko.

žafran pravi raste podivjan po planinah, si¬
cer ga goje na vrtih, prav doma je pa na Vzhodu.
50.000 cvetov da komaj kg teže, zato ni čuda, da
je žafranova cena prišla v pregovor. Nam je znan
kot dišava, zdravilo in barvilo. Ponekod ga devajo
v juho, pogače, kruh in vino — pa to ni za vsaka
usta. Žafran je večkrat potvorjen. To spoznaš, če
ga deneš v vodo. Pravi žafran zarumeni .hitro
prste in vodo, je svetel, masten, grenkljat in ima
močan vonj. Potvorjeni žafran nima ne okusa, ne
vonja, je lepljiv in ne pobarva prstov. Star žafran
izgubi vonj, zato ga je treba skrbno zapirati v
leseni ali stekleni posodi. Žafranovo olje je ru¬
meno in težko, rabi se namesto cveta kot mazilo
in za uživanje. Cvet se stolče tudi v prah ali na¬
stavi za kaplje, in sicer žlico žafrana ali za 20 vin.
žafrana na 15 žlic žganja ali za 20 vin. žafrana na
14 1 žganja. Za čaj opari 8 brazd s čašico kropa.
Uživaj čaj za: zasluzana jetra in zlatenico, zastalo
perilo, krče v maternici, materničnost, za navadni,
krvavi in oslovski kašelj, padavico, božjast in
druge krčne napade, ki prihajajo iz zaprte mater¬
nice in zastalega pota, zastale vode. — Za te
bolezni kuhaš lahko žafran na belem vinu in ga
jemlješ po 3 žlice na dan ali tinkture trikrat na
dan po 2 kaplji, prahu za poprovo zrno na žlici
janeževe vode; ob hudem napadu božjasti ponovi

152

vsake štiri ure in utiraj trebuh z žafranovim oljem-
Za opešana prebavila uživaj malo žafrana v jedi,
posebno ob času kužne bolezni. — Če se dere do¬
jenček, noče mleka in je njegovo blato zelenOj
tedaj prevri na mleku brazdo žafrana. Na mleku
kuhan žafran je dobro izmivalo bolnih oči, na
mleku in maku kuhan ustavi takoj hude udne
bolečine, če narediš vroč obkladek. Kuha se tudi
na mleku in rženi moki ali raztepe z rumenjakom
in oljem in deva na skeleče ude in na prisad.
Žafranovih mazil je vse polno. Za zatečene noge
in šen: zmešaj 4 g žafrana v 60 g laškega olja in
namaži vsako uro s kurjim peresom. — Za groš stol¬
čenega žafrana, groš laškega olja in groš rume¬
nega voska raztopi v posodici, ki stoji v vreli vodi-
Ko se je sprijelo, odstavi, in ko se je shladilo, pri¬
mešaj dva beljaka. Namaži bolna mesta trikrat
na dan in pokrij s platnom. Preden mažeš, pre¬
mešaj vselej zdravilo. — Raztopi in zmešaj enake
dele amonijaka, žafrana, kolofonije, galbije, mrtvi-
kovčeve smole, mire, terpentina in kadila. To je
posebno dobro mazilo za trde in boleče ude in
napete žile in se dobiva v lekarni pod imenom
Oxykrocy - mazilo. Za mrzel prisad raztepi žlico
žafrana z žlico olja in žlico bukovega luga, namaži
na krpo in naveži. Za vroče otoke raztepi 'jajce z
žafranom in naveži. Za napade mrtvouda in dre-
mavke zmešaj žafrana, bobrovega žolča (Biber-
geil) i in jesiha in daj poduhati. Ozebline maži z
žafranom na kafrovem špiritu. — Za oslabeli vid
zmešaj kapljo tinkture in kapljo vode in namaži
veke; v oči ne sme priti. — Za omotico, razburjeno
srce, oslabele živce, krče nosečih, zapeko jemlji po
2 kaplji tinkture trikrat na dan. — Opomin: Zelo
malo žafrana oživi živce in vpliva ugodno na telo,
malo več omoti in omrtvi. Porodnice naj se ga
ogibljejo. Preveč žafrana povzroči lahko hudo

1  Se dobi v lekarni.

153

krvavenje maternice, vnetje in smrt. Ne sme se
torej prekoračiti navedene mere. — Ptičem daj
. brazdo žafrana v posodo za vodo, kadar se golijo.
Naredi se jim takrat pod repom gnojni mehurček.
Če ga ne odpreš previdno, pogine ptič. Po žafranu
pa se odpre mehur samobsebi.

Želvina trava, porečnik ali povodni tropotec
stavijo ponekod na kožo, da izvleče bolezen na
mehurje. Korenino kuhaj na starem salu in maži
želve ali skrofeljne.

Žabji okrak plava po potokih. Devaj ga na
opekline in vnete otoke.

žrehirec ali žrebičnice in pigmont ali nova
dišava, devajo v pogače in kruh, uživajo po zrnu
za napetost in slabo sapo, kuhano na vinu za šči¬
panje in prehudo perilo. Žrebično olje ustavi hitro
bolečine v votlem zobu, če ga kaneš na vato in
zabašeš v zob.

žilnik ali prežiljka se rabi kakor bosiljak.

žilina ali oblajst je znana pomočnica za vra¬
nične bolezni. Pij čaj listov in devaj obkladke. Iz
semena se dobiva olje, ki učinkuje kakor laneno.

»


V











I


Kazalo.

.

Stran

Uvod. 3

Naša lekarna. 5

Kdaj spravimo in sušimo zeli. S

Način uporabe. 7

Razni nasveti . 8

Različne sestave in mazila.

Abecedno kazalo zdiavil.

Abratica (Chrisan. Abrontica).69

Ajbiš, gl. slez.

Ajdina (Polygonum bis.). 69

Ajdina povodna.70

Aj dovec, gl. kislica.

Ardečice (Arbete).10

Arničino mazilo.68

Arnika (Arnika mon).67

Arnika divja (Buphtalmum).67

Babji zob (Geranium) ..70

Babji zob smrdljivi (G. Robertianum) .70

Babkovina, gl. Cesmin.

Baldrijan, gl. božjastnica.

Barnštupa, gl. črvivec.

Bezeg (Sambucus).71

Bezeg smrdljivi (Sambucus ebulus) .76

Blušč rdečejagodasti (Brionia).86

Bluščevo mazilo.40

Bodičje, gl. bož. drevce.

Bodika (Asparagus) .80

Bor.78

Bora.78

Bored (Triticum repens).82

Borovnica črna (Vaceinium m.)  78

Borovnica rdeča (Vaceinium v. I.) . .   79

Bosiljak (Basilikum). 81

Božja milost, gl. grenkulja.

Božjastnica (Valeriana) . 80

Božje drevje (Uex aquifolium) . 80

Brambornar, bramor, gl. d. žafran.

Brdnja, gl. arnika.

156

Brest (Ulme).

Breza.

Breza pritlikava.

Brinje (Iunipera).

Broč (Rubia per.).

Buča divja, gl. blušč.

Buča plotnica.

Buča podolgovata.

Celinščica ("Prunella).

Cipresa.

Cmulež (Pulmonoria).

Čaj cesarski.

Čaj jezuitski (Chenopodium b.) . .

Čaj ruski, kitajski.

Čebula.

Česen .

Česmin (Berberis).

Česnik.

Češplja.

Čokolada .

Črešnja.

Črni koren, gl. gabez.

Črnobika (Scrofularia).

Črnoglavka, gl. celinščica.

Črvivec (Santonica).

Detelja.

Detelja kisla.

Detelja mrzlična.

Devetih grbov trava, gl. ebračica
Divja šmarnica, gl. enoperka.

Divji roženkravt, gl. babji zob smrd.

Dobra misel (Origanum).

Dobromislica, gl. d. misel.

Dren.

Dresen.

Drnoselj, gl. ajdina.

Duša materina (Thymus) .

Dušje, gl. d. materina.

Ebračica (Alchemilla).

Encijan.

Enoperka (Parnassia).

Fermentin, gl. koruza.

Figa..

Fižol .

Gabez (Symphietum).

Gabezovo mazilo.

Gadov koren, gl. ajdina.

Gadovec (Echium)..

Stran

78

75

77

82

81

86

86

88

90

88

95

95

92

92

88

95
88

96
124

97

99

98

99
100
100
104

100

99

100

101

104

103

103

102

102

104
41

106

157

Stran

Gladovec (Capsella bursis).106

Gladovnik (Anehusa) .106

Glavič (Centaurea) .106

Glavinec. 106

Glen, gl. grenkulja.

Glistna podlesnica, gl. glistnica.

Glistnica (Aspidium F.).107

Gnila korenina (Potentilla t.).106

Gobe.109

Gobovec, gl. črnobika in gadovec.

Gomilica žlahtna (Chamomilla).108

Gorečica, gl. encijan.

Gorocvet, gl. mak zajčji.

Grenkulja (Gratiola).105

Grenkuljica (Glehoma hed.).105

Grintavec, gl. jetičnik.

Gunderman, gl. grenkuljica.

Habat, gl. bezeg smrd.

Hrast ..122

Hribovski primožek, gl. arnika.

Jagoda črnica, gl. borovnica.

Janeza sv. roža (Thridoypericum p.).117

Janež divji mali (Pimpinella).117

Janež divji veliki (Pimpinella m.).117

Janež navadni (Anisum).117

Janež sladki (Foenicum) .117

Ječmen .120

Jetičnik (Veronica) .120

Jetrnik (Anemone hepatica).120

Jetrnjak (Marchantia p.).120

Kaček, gl. rman.

Kačnik, gl. štrkovec.

Kadulja (Salvia).124

Kafrino milo. 45

Kakao.124

Kamilica, gl. gomilica.

Kava .125

Kilovnik, gl. zdravje vsega sveta.

Kimelj, gl. kumina.

Kisavec.116

Kislica kodrava (Rumecs obtusif).116

Kislica navadna (Rumecs ac.). 116

Klobukovje, gl. rož. slez.

Koper, gl. koren medvedov.

Kopina (Rubus).113

Kopišenca, gl. kopina.

Kopriva žarna.  116

Koren medvedov (Meum).113

158

Koren navadni (Daneus).

Korenje, gl. koren navadni . . . .
Koren materni, gl. arnika.

Koren sladki, (Glycyrhiza glabra)

Koren sladki divji.

Koren lečni.

Koren prsni.

Koren veliki (Inula helenum) . .

Koruza .

Koreninica sladka (Polypodium v.)
Kostna celenka, gl. blušč.

Kostni celivec, gl. gabez.

Košutnik, gl. encijan.

Kozji rep dišeči, gl. jez. čaj.

Krčna zel, gl. sv. Janeza roža.

Krompir.

Krošelnik, gl. krvavi mlečnik.
Krvomočnica, gl. babji zob smrd.
Krvošljink, gl. krvavi mlečnik.
Kukovičnik, gl. arnika.

Kumina (Carvum).

Lan.

Lanček (Linum catharticum) . . .

Lavendel, gl. sivka .

Lavor .

Lavorika (Laurus).

Lecjan, gl. encijan.

Ledinščica (Bellis p. ).

Lepotika (Nepeta).

Limona.

Ljubčec, gl. luštrk.

Lmovec, gl. brest.

Ločika, gl. solata.

Lučnik, gl. papeževa sveča.

Lučnik mali.

Luštrk (Levisticum).

Mah bohinjski (Cetraria islandica)
Mak poljski (Papaver r.) . . . .

Mak vrtni (Papaver s.).

Mak zajčji (Adonis).

Mandrijana (Chrisantenum p.) . . .

Mandrijerica.

Marjetica, gl. ledinščica.

Mati vseh trav, gl. gnila kor.
Mazilo, ki izvleče bolezni (vlečilo) .

Melisa.

Meta mačja, gl. lepotika.

Mrtvica, gl. jetičnik.

Stran

112

113

114
114
114
114
114
110
113

111

113
128
. 128
144
128
. 128

132

132
; 130

78

143

140
. 131
134

133

132

133
132
132

39

137

159

Stran

Mišja ušesa (Hieracium).138

Mrzličnica, gl. prit. tavžentroža.

Meta (Mentha).136

Mlečnik krvavi (Chelidonium majus).135

Murva.134

Nova dišava.153

Oblajst, gl. žilina.

Ošipek, gl. srbovka.

Otavčica, gl. smetlika.

Oves.137

j Papeževa sveča (Verbascum T.).  139

Pasja roža, gl. srbovka.

Pelin (Artemisia absinthum) .138

Pesa.140

Pesa drobna, gl. ardečice.
Pljučnik, gl. cmulež.
Plešec, gl. gladovec.
Plevelka, gl. gladovec.

Praprotica (Tbesium).140

Praški za zdravje... 30

Prežiljka, gl. bosiljak in žilnik.
Pigmont, gl. Nova dišava.
Pirika, gl. bored.

Prikla, gl. smetlika.

Pušpan, gl. zelenika.

Repno mazilo. . . 44

Ribje olje. 66

Rigljec, gl. arnika divja.

Rman (Achillea). 140

Romancvet .140

Rožmarin.141

Rožmarinovo mazilo. 45

Rubija, gl. broč.

Selin, gl. zelena.

Sivka (Lavandula).144

Sladka praprot, gl. sl. koreninica.

Sladki les, gl. koren sl. divji.

Slak.146

Slez (Althaea).143

Slez rožnati.143

Sliva, gl. češplja.

Smetlika (Eufrasia).142

Smokva, gl. figa.

Solata.  143

Solnčnica, gl. arnika.

Sporiš (Verbena) .142

Srbovka (Rosa canima).142

Šiška (Gallapfel) .146

160

Stran

Špajka, glej božjastnica.

Španska meta, gl. abratica.
Špargelj, gl. bodika.

Štrkovec (Arum. m.)..

Tavžentroža, ,gl. zlati grmiček.

Tavžentroža pritlična.

Tikva, gl. buča podolgovata.

Timijanovo mazilo .

Timijan, gl. materina duša.

Trn črni (Prunus spinosa) . . .

Trnoljica.

Tropotec.

Urhovica, gl. vrednik.

Vino za jetrnične.

Vinska rutica (Ruta graveolens) .
Vdovec, gl. arnika divja.

Volovji jezik, gl. gladovnik.
Vrednik mačji (Katzenkraut)
Vrednik moški (Veronica chaem.)
Vrednik ženski (Teuerium)
Zdravje vsega sveta (Sanicula) .

Zelena.

Zelenika .

Zidna rutica, gl. praprotica.

Zimzelen (Vinca) .

Zlata ketnica, gl. grenkuljica.

Zlati grmiček (Erytraea).

Žabji okrak.

Žafran divji.

Žafran pravi (Crocus sativus) . .
Žajbelj, gl. kadulja.

Želvina trava (Alisma plantago) .
Želvina zel, gl. črnobika.

Žilina (farbeginster).

Žilnik (prežiljkaj.

Žingerec, gl. zimzelen.

Žrebinec (Nagelgevviirz) . . .

145

149

45

147

147

146

30

147

148

148

148

150

151

150

149

148

153

151

150

153

153

153

153

Abecedno kazalo bolezni.

Angleška bolezen.123

Asla. 114, 119

Bezgavke.  75

Bezgavke zatečene (živine) . 87

Bledica. 27, 89, 9/, 139, 140, 148

Bljuvanje krvi.14, 70, 117, 120

Blodenje. 80

Bodeč. 15, 69, 80, 77, 112, 117, 127, 143

i 61

Stran

Božjast (padavica) . 11, 51,80, 84, 90, 107, 114, 137, 151

Božje (žlak ali kap).11, 144

Bradavice.52, 102

Bramorji . 15, 41, 45, 77, 99, 123, 132

Bruhanje'krvi . . •.16, 106, 139

Bruhanje želodca. 109, 128, 116

Bule podkožne. 43

Bule vnete ..116

Cevke (čiraji, furunkel) ....  41, 43, 91, 121, 12 , 130

Čelo, bolečine v. 92

Čiraji (cevke, furunkel) ....  41, 43, 91, 121, 123, 130

Čreva bolečine v. 14, 23, 94, 95, 100, 108

Čreva opešana.68, 121

Čreva ranjeila... 123, 139

Čreva vneta . ..14, 102, 128

Črevo uhaja. 48, 100, 108, 145, 148

Črv . .. 41, 43, 104, 140

Da vica.. 17, 74, 87, 101

Davica in nahod pri živini.. • ... 121

Divje meso.79, 91, 100

Dlesni gnijoče.  ....  124

Dlesni in drgali zatečene.142

Dlesni in drgali gnojne.144, 147

Dobrče .143

Drgali in dlesni.301

Drgali prehlajene .. 86

Drgali vnete. 75

Fistelj. 60

Francozi (Syphilis).135, 130

Garje. 35, 100, 109, 123, 124, 135, 141, 149

Glava boli od želodca.69, 124

Glava težka. N .71, 131

Glava vroča.. . 71, 130

Glavobol ....  84, 101, 110, 116, 117, 124, 130, 142, 144

Glavobol vsled pijanosti.101

Glavobol vsled vetrov.113

Glavobol živčni.. . 11, 70, 80, 124, 130, 147

Gliste 35, 69, 80, 81, 85, 88, 99, 103, 105, 107, 116, 126,

128, 132, 147

Gliste drobne. 91

Gnojenje v trebuhu. 76, 132, 147

Gnoji se v ušesu. .114

Gnojne rane in tvore pri živini.104

Gnojnine prsne. 41

Gobice v ustih.116, 124, 130

Golša (krof) ....  .18, 123, 129

Govorjenje (izguba jezika).. 124 145

Grinta naglavna (Weichselzopf). 250

11

162

Grinte. 115, 120, 121, 129, 135, 138, 141,

Griža 38, 69, 74, 78, 79, 97, 99, 101, 124, 126, 130, 134,

136, 140, 142, 146,

Griža bela (dristlja) .. 69,

Griža krvava (krvavica).116, 117,

Griža suha . 92, 127,

Griža živine. 71, 86, 107, 124, 128,

Grlo gnojno. 15, 36, 87, 124, 143, 147,

Grlo, katar . , . .

Grlo opečeno.

Grlo vneto . 88, 124, 134,

Grlo zabulnjeno . . . . . .91,  124, 127, 130, 147,
Histerija (Madron) . . . . .

Hripavost 14, 28, 45, 69, 75, 88, 95, 112, 114, 119, 127,

132, 134, 139, 143, 146,

Influenca. 74, 95, 126,

Izpahki . 11, 15, 70, 138,

Izpahki po ustih .

Jetika 14, 31, 32, 77, 81, 86, 88,127,132,134,136,138, 140,

Jetika kostna...

Jetika krvna .

Jetika živine.

Jetra otrpla .

Jetra zabasana.103,

Jetra zadelana.141,

Jetrne bolezni 30, 46, 47, 80, 83, 85, 116, 118, 128,
Jetrno vnetje.

, Kamen ! '. 46, 70^ 76,’79, 80, 90,

Kamen v ledvicah.

Kamen v mehurju. 49, 80, 133,

Kapavica. 68. 77, 88, 106,

Kašelj 37, 79, 80, 86, 88, 90, 91, 97, 99, 110, 131, 132,

134, 143,

Kašelj dušljivi.87, 101, 113,

Kašelj krčeviti ... . .

Kašelj krvavi 88. 104, 106, 127, 128, 134, 141, 146,

Kašelj oslovski . 101, 102, 108, 134, 142,

Kašelj suh . 90, 101, 104, 111, 112, 115,

Kašelj votel . .

Kašelj z jedkim izmečkom .

Kašelj živine .87,

Katar sopil pri živini. 124,

Kila. 99, 103, 104, 132,

Kljuvanje v prstu.

Kolera. .27,

Kolika . 31, 123, 127,

Kolika ledvična.

Stran

149

149
108
141

129

141

150
71
16

136

150
71

147

130

151
119
146

129
107

87

46

151

142

130

123
46

104

48

142

141

145

151

99

151

151

124
139

92

115

131
133
44
97

150

97

163

Koliki bolečine ■ ■ ■ , . 101, 108, 143,

Kosti slabotne ....    104

Kosti zlomljene. . 86, 105

Kostne bolečine.105

Koze . 27, 132, 143

Koža mozoljasta . 68

Koža ogorcla ..*.121

Koža razpokana..6&, 82

Kraste.16, 43, 77

Krč . . . 38, 80, 84, 91, 101, 120, 127, 129, 138, 141, 144

Krč v črevih. 80, 95, 10!

Krč v maternici. 80, 81, 117, 137, 15

Krči prsni. 115, 119

Krči živčni .  45

Kreša (trd otok žlez).75, 100

Kri bljuvanje . 70

Kri čiščenje. 33

Kri opešana (mrtva). 76, 89, 91, 126

Kri sesedena . 103

Križ bolečine. 40, 41, 86, 140

Krvavenje črev .  107

Krvavenje maternice . 65

Krvavenje nosu. 65, 71, 91, 146, 147, 150

Krvavenje pljuč.145, 146

Krvavenje želodca.123

Krvavenje živine.69, 124

Krvavica (huda griža).88, 123

Krvomoča (živinska bolezen) . . . 27, 71, 106, 107, 123

Krvotok. 69, 104, 106, 107, 139

Krvotok maternični. 104, 105, 113, 139

Lasje .56, 91, 146

Ledvice.119, 127, 149

Ledvice bolehne. 50, 73, 80, 83

Ledvice pesek. 132, 142

Ledvice vnete. 71

Ledvice zaprte.85, 131

Logar. 80

Lišaji. 16, 45, 76, 77, 104, 105, 135, 138, 149

Madron . . 100, 108, 120, 132, 133, 138, 147, 148, 151

Maternica . 27, 68, 70, 71, 80, 81, 100, 108, 118, 132, 148

Maternica bolečine .136

Maternica ranjena. 127, 139

Maternica uhaja. 85, 108, 113, 148

Maternica zasluzana. 108, 131

Maternica zatečena . 75

Maternične žile. 64

Maternični krči. 80, 81, 117, 137, 151

Maternični krvotok. 113, 139

11 *

164

Stran

Materničnost . 113, 120, 138, 147, 151

Mehur . 27, 49, 68, 80, 85, 97, 106, 108, 110, 120, 147, 148

Mehur zaprt. 85

Mehur bolečine. 97, 108, 127, 129, 150

Mehur tiščanje. 108, 123

Mišice in kite opešane. 144, 147

Mora .  80

Mrazenje. 74

Mrtvičnost (dremavka mrtva kri).89, 152

Mrtvoud . 25, 70, 76, 81, 117, 124, 129, 130, 144, 145, 152
Mrzlica 37, 69, 71, 79, 82, 88, 90, 100, 103, 106, 132,

134, 135, 147, 150

Mrzlica gnila (živine).86, 123

Mrzlica jetrna. 145, 147, 149

Mrzlica povratna . 76, 126, 127

Mrzlica živčna.i . . . 80

146, 149

Naglušnost ,.70, 119, 130

Nahod 17, 70, 74, 75, 91, 97, 104, 112, 119, 126, 130,

139, 140, 143, 150

Nahod sopil pri živini. 86

Nahod z vročnico pri živini.

Napetost. 91, 104, 114, 129, 136, 143,

Neduha 80, 85, 90, 101, 113, 118,119, 124, 127, 129, 142,

Neduha živine.87,

Neješčnost. 79, 81, 92, 100, 128,

Neješčnost živine.86,

Nerede spodnjega života . .  68,

Nespečnost. 15, 62, 128, 130,

Noge mrzle.

Noge potne. 37, 45,

Noge rotne .35,

Noge slabotne. 40, 42, 101,

Noge zatečene. 37, 73, 76, 84, 85,

Nos bakren (kufrast) .

Nos krvavenje. 65, 71, 91, 104.

Nos ozebljen.

Nos zabuhel .

Nos zamašen.

Obraz bakren (kufrast).

Oči 11, 53, 68, 69, 70, 80, 101, 114, 121, 132, 137, 142, 143

Ognjetinci.

Oko kurje.17, 52, 68

Omedlevica.103, 144

Omotica. 16, 80, 81, 89, 144, 145, 146, 148

Omrtvelost lica.

Opečenine. 16, 45, 75, 130

Opraske..

153

130

90
77

133

137

141

141

144
152

66

148

15

68

43

66

152

41

91

145

152

92

153
43

165

Stran

Oskrumbe . . 35, 42, 68, 87, 100, 106, 112, 120, 130, 149

Oslabelost.17, 117, 121, 124, 134

Otiske. 45, 69, 103

Otok. 41, 43, 45, 68, 104, 121, 139

Otok in vročina obraza.127

Otok jetrni .106

Otok vodenični. 97

Otok vranični.106

Otok vroč. 100, 127, 152, 153

Ozebline. 41, 43, 68, 91, 104, 123, 152

Padavica (božjast) . 11, 51, 80, 84, 90, 107, 114, 137, 151

Pege.130

Pehanje in dviganje želodca.118, 127, 136

Pereč ogenj. 117

Perečica (zgaga). 38, 100, 123, 124, 147, 149

Perilo belo. 105, 118, 132, 133, 141, 142

Perilo prehudo. 85, 123, 139, 141, 153

Perilo zastalo 76, 85, 114, 116, 117, 129, 136, 141, 148,

149, 151

Pesek v ledvicah.142

Pesek v mehurju.106, 142

Pik čebelin. 64

Pik kačji.51, 90, 104

Pik strupeni.13, 69, 90

Pljučne bolezni. 85, 88, 131, 139, 143, 149

Pljučnica. 26, 68, 94, 102, 128, 132, 134, 140

Podplutbe.45, 81

Polip v nosu.145

Poškodbe notranje.115

Pot se je zaprl . 27

Pot zastal.. 76, 128, 129, 152

Potenje.124

Potenje je premočno .124, 131

Prebava ustavljena. 38

Prebavila opešana 76, 79, 103, 104, 115, 120, 125, 128

149, 153

Pregretje . 17

Prehlad.11, 103, 141

Prehlajen drob .104

Preležanje.112

Preležanje (šene). 41

Prisad. 41, 75, 106, 112, 114, 116, 117, 143, 152

Prisad mrzel .152

Prisad vranični.47, 124

Prosenčnost.116

Protin, (udnica, Gicht) 39, 40, 45, 75, 76, 77, 80, 84,

86, 97, 121, 127, 141, 143, 145, 147
Prša vneta . 88

166

Itana živine.43,

Rane. 41, 43, 87, 99, 103, 149,

Rane kostne.41, 46,

Rane od seka.

Rane v Črevih.

Rane vnete.

Rane vroče .

Rane v želodcu.

Ranjene ustnice.

Rak. 65, 71, 100,

Razkuženje zraka. 27, 28, 66, 84,

Rebra bolečine .

Sapa težka.

Sapa slaba.113, 139,

Sesedenine. 35, 46, 68, 103,

Sklepi bolečine.

Skomine.

Skorbut. 36, 77, 100,

Skrnina. 39, 76,

Skrofeljni (želve).41, 45,

Slabokrvnost . 27, 76, 82, 97, 117,

Slabost v kolenih in nogah.

Slabost želodca.. 94, 96, 113,

Sladkorna bolezen (uscalica) .

Srbečica.15, 16, 100. 115,

Srce razburjeno.17, 29,

Steklina .

Strah .17,

Sušica. 21,

Sušica sapnika in pljuč.

Sv. Vida bolezen .

Ščipanje 80, 94, 102, 108, 113, 117, 127, 128, 131, 136,

Šen.. 41, 69, 71, 73, 75, 84, 106, 143,

Šumenje.16, 85,

Šumenje in zvonenje v ušesih.

' Tesnoba.80, 91,

Težave na potovanju ..

Težave v želodcu. 94, 96, 106, 119,

Tiščanje v mehurju. _

Trakulja.107,

Trde bule in otoki . 42, 77, 80,

Trde bule in tvori 36, 42, 77, 80, 91, 103, 127, 138,

Trebuh bolečine .

Trganje ....  35, 39, 69, 70, 74, 75, 77, 78, 83, 84.

Trganje po obrazu.

Trganje po životu ..

Trganje v glavi.

Tvori.

Stran

69

150

104

43

123

41

68

81

66

150

126

115
112
153
132
104
102

116

145
153
140

65

146
68

130

152
50
46

131
128

80

153
152

92

136

99

66
136
108
134
152
140
131

85

92

99

100

104

167

Tvori pri živini.

Tvori prsni.

Tvori v jetrih..

Tvori vneti.

Udarci.. 43,

Udi omrtveli ....  40, 46, 86, 102, 132, 144, 147,

Udi opešani.68,

Udi premraženi in boleči.

Udi se suše (ginejo).

Udi trdi in boleči ... . .

Udi zvinjeni.. 45, 53,

Udje, bolečine. 39, 43,

Udnica, gl. protin.

Usta grenka in zapopana.

Uši .

Vetrovi. 23, 31, 58, 89, 144,

Vetrovi zastali .. 129, 137,

Vid opešan. 80, 101, 148,

Vnetje.69,

Vnetje črev.

Vnetje prs.

Vnetje sapnika . . .

Vnetje slepiča.

Vnetje v debelem črevu.

Vneti členki in grče.

Voda krvava .

Voda nima držaja (Močenje postelje) 49, 88, 99, 103,

Voda zaprta. 27, 28, 79, 86, 91, 97, 107, 129,

Voda zaprta živine .

Voda zastala.49, 110,

Voda žge in prihaja po kapljah.

Vodenica 29, 30, 74, 76, 79, 82, 83, 85, 86, 89, 90, 91,
97, 100, 113, 115, 116, 119, 131, 134, 135, 141, 142,

147,

Vodenica prsna..

Vodenica trebušna.

Volk ali jugovica.

Vranica ... 75, 85, 100, 103, 119, 131, 142, 145, 150,

Vrat odebelel.

Vrat zatečen.

Vred v pasu (bolečine). 36, 77,

Vročina.17, 79,

Vročina v pljučih.14,

Vročina v jetrih. i  ......  ,

Vročinske bolezni.  97,

Vrtoglavost. 144,

Zabuhlost . . . ..74,

Zasluzanost.

Stran

123

112

46

121

69

152

161

110

38

152

144

85

150
57

147
144
152

86
127

88

17

26

132

42

71

114

148
86

151
49

150

112

138

82

153

123

75

103

100

74

16

132

146

145

88

168

Stran

Zobica.36, 100

Za zobom se gnoji (fles ali fistel) . 59

Zgaga (prečica).ŠO, 100, 123, 124, 147, 149

Zamašena prša in pljuča.35, 127

Zapeka 14, 15, 17, 22, 105, 112, 127, 128, 132, 133, 135,

149, 150, 152

Zapeka živine . . . ..87, 150

Zaprtje. j. . 97

Zastrupljenje ....  18, 63, 116, 117, 126, 130, 131, 143

Zastrupljenje krvi. 13, 29, 52, 99

Zastrupljenje živine.. 128

Zatečene žleze pri živini.121

Zlatenica 28, 71, 79, 80, 81, 84, 91, 100, 105, 106, 107,

113, 115, 116, 131, 135, 138, 147,

Znamenja..

Zob votel. 60, 102,

Zobje gnijejo . 59, 68,

Zobje se majejo.

Zobobol .

Žaba ali kuga na gobcu.87,

Žalost vsled težke krvi. 46, 71, 137, 149,

Želodčne težave. 94, 96, 106, 119,

Želodčni katar . 69, 79,

Želodčni krč ..

Želodec bolečine .

Želodec bruhanje. 109, 116, 119, 128,

Želodec kislo pehanje.118, 127,

Želodec katar.

Želodec krvavenje.

Želodec len.25,

Želodec pokvarjen. 119, 120, 26,

Žolodec prehlajen. 125,

Želodec premražen .,.

Želodec zadelan. 124,

Želodec zatečen.

Želve (skrofeljni).41, 45,

Žila zlata 17, 47, 88, 100, 102, 124, 128, 139, 140, 148,

Žile krčnice (maternične).

Žile napete.

Živci bolni .45,

Živci opešani. 121, 126, 131, 138, 141, 144,

Živci razdraženi.79,

Živčne bolezni. 147,

Živčni napadi.

Živina premražena .

Živina zabasana.

Žolčne bolezni. 70, 112, 113, 115, 148, 145,

150

45

153

143

59

70

124

150

136
81
64

103

137
136

81

123

36

148

85
25

136

36

153

149
64

152

117

152

132

132

35

86
90

150

Katoliška Bukvama v Ljubljani

priporoča sledeče knjige:

Dolžan, Knjiga uradnih vlog. Obrazci politič¬
nih, vojaških, finančnih (davčnih), sodnih in
drugih uradnih vlog. 3 K, vezano 4 K.

Ta knjiga bo ustrezala in služila kar naj¬
bolje vsem stanovom ter tudi znatno olajšala
delo v uradih. Knjiga obsega namreč okoli
300 praktičnih vzorcev za najrazličnejše pri¬
like za zgoraj navedene oblasti. Rabil jo bo
vsakdo, bodisi posestnik, trgovec, obrtnik ali
zasebnik.

Če je vloga pravilna, potem je tudi uradna
rešitev hitra, kajti samo nepravilna vloga po¬
vzroči zakasnelost. V tem oziru bo ta knjiga
vsem slojem premnogo koristila.

Kiinzle, Zdravilna zelišča. Prirejeno po knji¬
žici župnika Ivana Kiinzleja. 60 v.

Narava sama nam nudi najboljša, najcenej¬
ša ter najpreprostejša sredstva, s katerim si
zdravje pridobimo ali okrepimo. Kot glasnik
takih naravnih zdravil je navedena knjižica
neprecenljive vrednosti.

Naša zdravila in njih uporaba v domačem

zdravljenju. 1 K 20 v, vezano 1 K 80 v.

Knjižica podaja v poljudni obliki natanč¬
na navodila o pomenu in pravilni uporabi do¬
mačih zdravil. Knjižica bo izborno služila,
ker nam je vsak čas na razpolago premnogo
zdravilnih sredstev, ki jih pa ne vemo in ne
znamo rabiti.

Novak, Nemščina brez učitelja.

I. del. Nemška slovnica za samouke. Druga
predelana izdaja. 1 K 20 v.

II. del: Slovensko-nemški razgovori v vsakda¬
njem življenju. K 120.

Oba dela: Slovnica-Razgovori. Skupaj lično
v platno vezano 2 Iv 80 v.

Vsak Slovenec, ki se hoče nemščine hitro
za vsakdanjo rabo v življenju sam naučiti,
neobhodno potrebuje oba dela »Nemščine
brez učitelja« in »Slovarček«.

Dr. šiebinger, Slovarček nemškega in slo¬
venskega jezika. Sestavil profesor dr. I. Šie¬
binger (nemško-slovenski in slovensko-nemški
del) 1 K 20 v, vez. 1 K 80 v.

Slovarček je sestavljen š posebnim ozirom
na samouke in navaja pri nemških besedah
tudi vse izjemne oblike, kakor se rabijo v
praktični govorici.

Pleivveis, Slovenska kuharica. Šesti natis izpo¬
polnila in predelala S. M. Felicita Kalinšek,
šolska sestra in učiteljica na »Gospodinjski
šoli«. Velika izdaja s slikami, 5 K 20, vez.
6 K. — Okrajšana izdaja brez slik 3 K, vez.
3 K 60 v.

Obe izdaji »Slovenske kuharice« prekašata
po svoji obsežnosti in praktični razvrstitvi
vsa podobna dela in vpoštevata najrazličnejše
potrebe in razmere.

Stoletna pratika dvajsetega stoletja 1901
do 2000. 1 K 30 v, vez 2 K.

Obsega poljuden nauk o časoslovju, korist¬
na gospodarska navodila in mnogo drugih
podrobnosti za praktično življenje.

Urbanus, Knjiga o lepem vedenju. 3  k,  ve¬
zano 4 K.

Tega vse slučaje družabnega občevanja in
vse sloje vpoštevajočega, zelo praktično se¬
stavljenega navodila za lepo vedenje ne more
pogrešati noben Slovenec.

valjavec, Dr. Josip, Laško-slovenski slovar.

Nad 40.000 besed z bogato frazeologijo in
kratkim imenikom krstnih in zemljepisnih
imen. 3 K 70 v, vezano 4 K 50 v.

Slovar, ki je izredno popolen in temeljit,
bo služil dobro ne le-zasebniku, temveč tudi
šolam in ljubiteljem laškega slovstva. Slovar
je jezikovno in tehnično na višku. Kljub
svoji obširnosti ima pa prav priročno žepno
obliko.

iskravec, Slovensko-italijanski slovar. Vezano
3 K.

Slovar obsega 543 strani, bogat beseden za¬
klad in ima prav priročno žepno obliko, tako
da je primeren za sporedno porabo z dr. Va-
ljavčevim laško-slovenskim slovarjem.

Slovensko-hrvatski katoliški shod v Ljub¬
ljani 1913. Izdal pripravljalni odbor. Z mno¬
gimi slikami. Vezano 5 K 60 v.

Za uspešno organizacijsko delo nujno po¬
trebna knjiga stalne vrednosti.

Lampe, III. slovenski katoliški shod v Ljub¬
ljani, dne 26., 27. in 28. avgusta 1906. — Go¬
vori, posveti in sklepi. 2 K 80 v.

Poročila katoliških shodov naj 'bi se tudi
danes bolj brala, ker so v mnogem oziru jako
poučna in vzpodbujajo k potrebnemu nadalj¬
njemu delu.

Grafenauer, Zgodovina novejšega sloven¬
skega SlOVStva. I. del. Od Pohlina do Pre¬
šerna. 2 K, vez. 2 K 80 v.

II. del. Doba narodnega prebujenja. 6 K 20 v,

vez. 7 K 20 v.

Najnovejšega slovstva Slovencev ni še no¬
beden tako vsestransko, strokovnjaško in ob¬
enem živahno ocenil, kakor Grafenauer in je
za to žel splošno priznanje.

Mahnič, Več luči! Iz »Rimskega Katolika« iz¬
brani spisi. Uredil dr. A. Ušeničnik. 3 K, ve¬
zano 4 K 40 v.

Knjiga, ki bi vsled jasnosti v njej poudar¬
jenih načel in prepričevalnosti, s katerimi se
zabičujejo, morala biti stalno berilo vsakega
slovenskega katoliškega izobraženca, ki hoče
biti temeljito poučen o resničnosti krščanstva
in dolžnostih, ki jih nalaga v zasebnem in
javnem življenju.

Ušeničnik, Sociologija. Broš. 8 K 50 v, vezano
10 K 80 v.

To temeljito, jasno razpredeljeno in social¬
no vprašanje od vseh strani osvetljujoče delo
je vsakemu slovenskemu izobražencu nujno
potrebno.

Cestni zakon z dne, 21. februarja 1912, veljaven
za vojvodino Kranjsko glede gradnje in vzdr¬
ževanja javnih neerarskih cest in potov. Cena
broš. 1 K 20 vin., vez. 1 K 50 vin.

Dolžan, Kako se pišejo zasebna pisma. Obrazci
rodbinskih, prijateljskih, sožalnih, voščilnili,
opominjevalnih. snubilnih in drugih pisem.
1 K 40 vin., vez 2 K.

Dolžan, Kako se pišejo zasebna pisma, brez
snubilnih pisem. 1 K.

Dolžan, Kako se pišejo snubilna pisma (zase).
50 vin.

Juvančič, Učna knjiga francoskega jezika. Za

srednje in njim sorodne šole in za samouke.
I. del. Vez. 2 K 50 vin. II. del z mnogimi sli¬
kami in načrtom Pariza 3 K.

Načrt Ljubljane. 1 :10.000, v dveh barvah. 30 v.,
v petih barvah 50 vin. Isti napet na platno,
zložljiv v žepno obliko 1 K 80 vin.; isti napet
na platno, s palicami za steno, 2 'K.

Novak, Slovenska stenografija. I. del. Korespon¬
denčno pismo (druga izdaja 1910). 3 K. II. del.
Debatno pismo. 2 K 40 vin.

Podlesnik, Knjigovodstvo. I. del. (Knjigovodstvo
za »Čebelice«, mladeniče in gospodarje.) Vez.
3 K 20 vin. II. del. Knjigovodstvo za posojil¬
nice in zadružništvo sploh: o kreditu, zadru¬
gah, raifaiznovkah, konverziji, blagovnem
prometu s praktičnimi zgledi. Vez. 6 K 20 vin.

Pogačnik-Tomažič, Občinski red in občinski vo¬
lilni red ,za vojvodino Kranjsko. 80 vin.
Robida-Koch, Ljubljana. Kažipot za glavno me¬
sto Kranjske s petbarvnim načrtom. 1 K 20 v.

Zabukovec, Pouk zaročencem in zakonskim.

Vez. 1 K 40 vin.

Knjige s podobami in drugi spisi za mladino:

Hitra vožnja po železnici. Knjiga s podobami.
1 K 60 vin.

Ljubko berilo s primernimi slikami za naše
otročiče.

Našim malim. Vzgojne slike iz svetega pisma,
posebno iz Kristusovega življenja. Slike z be¬
sedilom. 90 vin.

Robinzon starši. Povest s podobami. 1 K 40 vin.,
na močni lepenki 1 K 90 vin.

Čudovite zgodbe Robinzona na daljnem
otoku, v krasno izvršenih podobah z okrajša¬
nim besedilom.

Slovenski ABC v podobah. SO vin., vez. 1 K 20 v.

S to knjigo se nauči otrok igraje brati.

V .zverinjaku. Knjiga s podobami. 90 vin., lepo-
relo-izdaja na močni lepenki 1 K 50 vin.

Podobe divjih živali z besedilom, primernim
za otroško domišljijo.

Kržič, Angelček otrokom prijatelj, učitelj in vo¬
ditelj. Letnik 1895., 1897. do 1899., iri od letni¬
ka 1902. dalje Cena vez. letniku 1 K.

Kržič, Vrtec. Časopis s podobami za mladino.
Na razpolago so letniki od 1906. dalje. Cena
vezanemu letniku 4 K.

Kržič, Zgledi bogoljubnili otrok iz vseh časov
krščanstva. Trije zvezki po 60 vin., kart. 80 v.

Slapšak, Dedek je pravil. I. zvezek: Marinka in
škrateljčki. — Bom že še . . . Pravljici s sli¬
kami. 1 K 20 vm., vez. 1 K 60 vin.

Dve jako lepi, vzgojni pravljici s podobami
za našo mladino.

Twain, Kraljevič in berač. Povest za ljudsko-
šolsko mladino. 60 vin., vez. 80 vin.

Spillmannove povesti:

1. zvezek. Ljubite svoje sovražnike! Povest
iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. 40 vin.,
kart. 60 vin.

2. zvezek. Maron, krščanski deček iz Liba¬
nona. Povest izza časov zadnjega velikega
preganjanja po Druzih. 40 vin., kart 60 vin.

3. zvezek: Marijina otroka. Povest iz kav-
kaških gora. 40 vin., kart 60 vin.

4. zvezek: Praški Judek. Povest. 40 vin.,
kart. 60 vm.

5. zvezek: Ujetnik morskega roparja. Po¬
vest, kart. 60 vin.

6. zvezek: Arumugam, sin indijskega kneza
Povest. 40 vin., kart. 60 vin.

7. zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska po¬
vest. 60 vin., kart. 80 vin.

8. zvezek: Tri indijanske povesti. 60 vin.
kart 80 vin.

9. zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska

povest iz japonskih misijonov. 60 vin., kart,
80 vin.

10. zvezek: Zvesti sin. Povest za vlade
Akbarja Velikega. 40 vin., kart. 60 vin.

11. zvezek: Rdeča in bela vrtnica. 40 vin.,
kart. 60 vin.

12. zvezek: Korejska brata. Črtica iz misi¬
jonov v Koreji. 60 vin., kart. 80 vin.

13. zvezek: Boj in zmaga. Povest iz Anama.
60 vin., kart. 80 vin.

14. zvezek: Prisega huronskega glavarja.

Povest iz starejše misijonske zgodovine ka¬
nadske. 60 vin., kart. 80 vin.

15. zvezek: Angelj sužnjev. Braziljska po¬
vest. 40 vin., kart. 60 vin.

16. zvezek: Zlatokopi. Povest. 60 vin., kart.
80 vin.

17. zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja
v Nikaraguo. 60 vin., kart. 80 vin.

18. zvezek: Preganjanje indijanskih misijo¬
nov. 60 vin., kart. 80 vin.

19. zvezek: Mlada mornarja. Povest. 60 vin.,
kart. 80 vin.

Pripovedni spisi:

Becič, Zaobljuba. Povest. 1 K 80 v, vez. 2 K 60 v.

Zanimiva povest preprostega mladeniča, ki
se je naučil med svetom samozatajevanja in
se vsled izredne marljivosti in.junaštva vi¬
soko povzpel.

Beneš-Trebizsky, Kraljica Dagmar. Zgodovinski
roman. 3 K 20 v, vez. 4 K 30 v.

Boman, ki mora zlasti na Slovana globoko
učinkovati in buditi v njem ljubezen do rodne
grude.

Buol, Romarica. Povest iz naroda. (Po resnični
dogodbi). 1 K 20 v, vez. 1 K 60 v.

Resnična zgodba, ki se je odigrala na
Sv. Višarjah in se med ljudstvom .splošno
priljubila.

Deželič, V burji in viharju. Zdodovinski roman
iz zgodovine Jugoslovanov. 3 K, vez. 4 K 80 v.

Ni veliko povesti, ki bi se dale glede svo¬
jega žarečega domoljubja primerjati s priču¬
jočim romanom, ki nas povede v boje Hrva¬
tov proti Nemcem in Mažarom v početkih
srednjega veka. Povest je silno zanimiva.

Katoliška Bukvama v Ljubljani.

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA