Leto III. . Lir 15.-, Jugolir 10.-, Din 6—. i»„5tBtaa p.ač.„ Trst 30. julija 1948	Štev. 138
SUSer raztolj® slmwsa-ksi' - itiai§$nmšw emt-nest le preš izikiiniee inieresee Ir zn skepsa ijmisivn
PROTI
IMPERIALIZMU
Ko potfprečni tržaški človek v zadnjem času prebira dnevno časopisje, se zanima predvsem, kako stoje stvari v zvezi s komin-formom, bodisi izven našega ozemlja kakor in predvsem pri nas doma. Nedvomno, dobro si je biti na jasnem, kako se stvari razvijajo, dobro je vedeti, kako poteka kongres Komunistične partije Jugoslavije, dobro je seznaniti se z govori raznih partijskih delegatov na kongresu in si tako ob istočas nem poznavanju resolucije Komin-forma ustvarjati jasnejšo in pre-vilnejšo sliko. Prav tako in še bolj pa je treba zasledovati razvoj dogodkov pri nas doma, ki so na žalost zavzeli tak značaj, o kakršnem preprosti tržaški demokrati niti sanjali niso in o kakršnem je sanjal (in ne samo sanjal) le kakšen iz vodilnega Vidalijevega kroga. Vsakemu, ki mu bo uspelo vsaj za malo časa otresti se vpliva lažnive in hinavske propagande Vi-dalijevih pristašev, bo ob treznem presojanju razvoja dogodkov in neizpodbitnih dejstev postalo jasno, da za lepimi besedami (in fašističnimi metodami) tiči nekaj, česar se še ne upajo spraviti odkrito na dan, kar pa je kljub temu že prišlo na dan.
Previdno in polagoma spravljajo italijanske demokratične in slovenske ljudi na pozicije revizionizma, na pozicije priključitve Trsta k Italiji. Ker nimajo argumentov da bi prikrili to resnico, se poslužujejo metod, ki jim med našim ljustvom ne dela-o časti in ne ugleda odkritosrčnežev.
Svoje frakcionaštvo vidaliievci načrtno zanašajo v vse masovne organizacije tržaškega demokratičnega ljudstva in podobno Marshallovemu glasovalnemu stroju razbijajo enotnost naših organizacij kot so SIAU, OF, ASIZZ itd.
S tako svojo revizionistično in razbijaško kamranjo v dejanjih povzročajo istočasno usodno škodo tržaškemu demokratičnemu gibanju in nudijo istočasno tujim imperialistom krasno priložnost, da si utrjujejo svoie pozicije pri nas.
In imperialisti to priložnost temeljito izkoriščajo. Kaj vse je šlo v zadnjem času mnogo premalo opazno mimo naših množic in nò. kaj vse te, kot v preteklosti, skoraj da niso reagirale: poostrena ofenziva okupacijskih oblasti in velikih delodajalcev proti tržaškemu delavstvu:	odpušča-
nje članov tovarniških odborov od dela. odpuščanje delavstva sploh; mahinacije okupacijske, uprave pri upravnih organih: imenovanje nekih novih deželnih in občinskih svetnik'- ki so jih seveda postavile brez vednosti in odobritve ljudstva, kakor ie to pač v navadi Pri «zapadnih demokratih». V oku-pacijsldh in njim bližnjih krogih se govori o volitvah v Trstu in ni si treba delati iluzij, da če mislijo resno, se nanje tudi pripravljajo; druga za drugo prihajajo na dan posledice taiinstvene priključitve Trsta k Marshallovemu planu itd.
Prav je, da so si tržaške demokratične množice na jasnem o frakcionaškom in razbijaškem delovanju elementov, ki delujejo ned njimi in nrav !e da proti njim stopnjujejo odpor in borbo, ker je spričo skritih načrtov razbijačev del borbe proti imperializmu. Toda tržaške demokratične množice morajo to čistko v svojih vrstah vpraviti tako, da ne bodo nastajale Vrzeli na fronti naše vsakodnevne
skemu iredentizmu, kakor so nastale v zadnjih dneh.
Mnogo je govora o inernaciona-lizmu, s katerim se ponašajo Vi-dalijevci, ko klevetajo borce za e-notnost tržaške demokratične fronte z nacionalisti. Mnogo, mnogo bolje bi bilo, ko bi ljudje okrog Vidalija delali v smislu internacionalizma? praktično: ko bi namesto lažnjivih vesti iz cone B in iz Jugoslavije, ki bi na mesto slabih polemik za podpise na resolucijo SIAU posvetili v svojih govorih in v svojem glasilu in v svojem delu več pozornosti konkretni borbi proti imperializmu.
Resnični internacionalizem zahteva namreč na našem ozemlju od vseh, ki se proglašaio za demokrate, konkretno borbo proti imperializmu, ne pa fanatičnega razbijanja demokratične enotnosti.
Popuščanje zapada v Berlinu
priprava nove bitke
Eden od največjih ameriških propagandnih mehurčkov glede «bitke za Berlin» se je zarblinil s sklepom zapadnih velesil, da ponovno povabijo sovjetsko vlado na skupna pogajanja glede nemškega vprašanja kot celote. S tem so namreč zapadnjaki opustili svoje prvotne zahteve, ki so jih izrazili' v prejšnji noti pred 14 dnevi, v kateri so trdovratno vztrajali pri tem, da so voljni razpravljati s Sovjeti izključno glede Berlina. Zapadno stališče se je torej močno približalo tezi sovjetske vlade, kakor ga je le-ta zastopala v svojem odgovoru na neto zapadnih velesil.
Truman in Marshall sta izjavila, da bosta izkoristila vsako priložnost za mirno poravnavo berlinskega spora. Sicer je Marshall pristavil, da ZDA ne bodo popuščale pod «pritiskom» in tudi Bevin je izrazil pripravljenost na štiristran- ; ske razgovore «čim bodo odstranjene tehnične ovire, ki onemogočajo zveze z zapadnimi sektorji Berlina». Toda vsi ti poudarki in pri-
Berlin», v katerem zasedajo ameriški poslanik Douglas, francoski poslanik Massigli in angleški strokovnjak za nemško vprašanje Strang. Čeprav so napovedali, da je nota že pripravljena, vendar jo še niso odposlali sovjetski vladi zaradi francoske vladne krize, ker pričakujejo novega francoskega zunanjega ministra.
Medtem so prišle v London še nove ameriške osebnosti, kar je še povečalo važnost in zagonetnost londonskih tajnih posvetovanj. Prišla sta Bohlen, strokovnjak ameriškega zunanjega ministrstva za vprašanja SZ in Bedeli Smith, a-meriški veleposlanik v Moskvi. Oba sta se pred tem razgovarjala v Berlinu z generalom Clayem.
Z njima je prišel tudi angleški poveljnik v Nemčiji general Robertson.
Rezultat teh posvetovanj naj bi bil naslednji: Zapadne velesile naj bi za sedaj ne poslale sovjetski vladi nobene note, marveč naj bi se omejile na to, da bi poslaniki Zapadnih velesil obiskali Molotova in mu ustno predložili stališče, to je ameriško tezo o možnosti sporazuma glede nemškega vprašanja. To naj bi pomenilo, da si želijo zapadni diplomati štiristran-«kih tajnih pogajani. Tajng diplomacija naj bi namreč pripomogla, da zapadno javno mnenje pozabi na diplomatski porgz zapada. S tem v zvezi se širijo celo govorice
o možnosti sestanka velikih štirih: Stalina, Trumana, Attleeia, in Ma-rieja.
Naj bo temu že tako ali drugače, nemško vprašanje ostane vedno isto kljub raznim «olajšavam»: Ali zapadne velesile pristanejo na enotnost Nemčije, kakor to dolo-ga potsdamski sporazum, ali pa zapustijo Berlin. Tega se dobro zavedajo vrhovi zapadne diplomacije, ki so zbrani v Londonu in si belijo glave, kako bi se zadeve odkrižali. Toda iz tega precepa ne morejo. To je smisel zagonetniji sestankov v Londonu.
DIVERZANTSKE AKCIJE
Kljub ublažitvi mednarodne napetosti pa položaj nikakor ni jasen. Angloameričani niso po izgubljeni diplomatski bitki opustili upanja, da začnejo novo bitko, ki naj jim omogoči izkoristiti položaj in ustvariti tako vojno psihozo.
Njih nenadna miroljubnost ni
Nadaljevanje na 2. strani
fišk
nenehne borbe proti angloame-
emu imperializmu in italijan-
držki imajo samo namen kriti diplomatski umik iz nevzdržnega položaja, v katerega so zabredle zapadne velesile. To potrjuje tudi pisanje angleškega konservativnega Daily Expressa, ki pravi da «zapadne velesile ne bodo preveč vztrajale pri tem. da Sovjeti predhodno odstranijo blokado Berlina kot pogoj za štiristranske razgovore».
Ta umik je velik udarec za generala Claya, vrhovnega poveljnika ameriških zasedbenih sil v Nemčiji, ki je tako vnet pristaš «vojne za Berlin pod vsako ceno». 'l ja nujno klican v Washington, tako, da so že krožile govorice o njegovi ostavki potem, ko je ameriško zunanje ministrstvo spremenilo «tečaj hladne vojne» in priznalo, da žanje njegova «politika močne roke» same neuspehe. Clay se je sicer vrnil v Nemčijo, toda nič več ni govora o tem. da bi Američani s silo predrli blokado, tako da bi pognali iz zaoadnih zasedbenih področij v Berlin oklepne vlake.
ZAGONETNA POSVETOVANJA V LONDONU
Novo noto sovjetski vladi pripravlja v največji tajnosti tako-imenovani londonski «odbor za
Govor starega tržaškega komunističnega borca
Regenta na ¥. kongresu Komunistične partije Jugcsiavije
Na V. kongresu KPJ je govoril tudi naš tržaški rojak tov. Ivan Regent. Poudaril je, da so na tem kongresu prvikrat skupno z delegati ostalih delov Jugcsiavije tudi delegati partijskih organizacij Primorske.
Govoreč o razvoju komunističnega in demokratičnega gibanja v Slovenskem Primorju, je dejal, da se malenkostno razlikuje od razvoja KPJ. Konec prve svetovne vojne je odtrgal prebivalstvo Primorske za dolga leta iz narodov Jugoslavije. Februarja 1919.1eta so se jugoslovanske socialdemokratske stranke na Primorskem pridružile socialistični stranki Italije. To leto je pričel v Trstu izhajati časopis «Delo» kot glasilo primorskih slovenskih socialistov. Časopis se je zavzemal za ustanovitev Komunistične partije Italije. Vse slovenske in hrvatske socialistične organizacije so bile za ustanovitev Komunistične partije v Italiji ter so vse poslale svoje delegate na prvi kongres Komunistične partije Italije v Livorno 1921. leta.
Ko je prešel na najnovejše dogodke je tovariš Regent dejal:
«Osvobodilna borba jugoslovanskih narodov pod vodstvom KPJ je
pritegnila v to borbo tudi primorske komuniste. Od tedaj se slovenski in hrvatski komunisti na Primorskem bore in delajo skupno z vsemi narodi Jugoslavije pod vodstvom Komunistične partije in tovariša Tita. Tej skupni borbi in vodstvu Komunistične partije Jugoslavije se moramo zahvaliti, da je danes večji del Julijske Krajine osvobojen in priključen novi Titovi Jugoslaviji. Brez te skupne borbe bi bilo prebivalstvo Primorske se danes podvrženo reakcionarnemu režimu De Gasperija ter bi izvajali fašisti nad njim prav takšno nasilje, kakor ga izvajajo nad Slovenci Slovenski Benečiji in Gorici. Zategadelj pozdravljajo naši Primorci tovariša Tita in z njim vred ves CK KPJ in celotno KPJ kot osvoboditelje, kajti pod njihovim vodstvom jim je uspelo uresničiti svoj stari nacionalni in socialni sen. To dejstvo očitno dokazuje, da je bila pravilna linija naše Partije glede Primorske in Trsta, in da se je primorsko ljudstvo osvobodilo ob podpori vseh jugoslovanskih narodov ter se v tej borbi tudi samo aktivno borilo. To velja tudi za italijansko delovno ljudstvo v Trstu in za druge Itali-
jane. delovne ljudi Julijske Krajine, ki vidijo v novi Jugoslaviji svojo domovino, ker so s svojo borbo pripomogli k njeni ustvaritvi.
Iz skupne borbe slovenskega in italijanskega ljudstva v Julijski Krajini je naravno zraslo močno gibanje bratstva Slovencev in Italijanov, nastala je močna sloven-sko-italijanska antifašistična zveza; in tisti, ki danes to gibanje, to zvezo razbija, pri čemer je vseeno, na kaj se opira, ta vsekakor razbija ali pcmaga pri razbijanju demokratičnega gibanja v Italiji. Obrekovati vodstvo naše Komunistične partije Jugoslavije, obrekovati to Partijo, ki je dejansko položila temelje za takšno bratstvo med Slovenci in Italijani v Trstu in v Julijski Krajini sploh,, pomeni, hote ali nehote razbijati bratstvo ter udarjati po naprednem gibanju sploh. Srečni in ponosni smo, da smo kot izvoljeni delegati navzoči na V. kongresu KPJ, ki predočuje vsem svetu neizbrisno sliko čvrste, odločne in nerazrušlji-ve enotnosti ter enodušnosti jugoslovanskih narodov strnjenih okrog Partije pod modrim vodstvom tovariša l'ita. •
Nadaljevanje na 2. strani
2
o
Pm širokem sre#«#
KRONIKA
*	ZAPADNE VELESILE so močno popustiie v bitki za Berlin, ker so priznale plačilno moč nove sovjetske marke v zapadnih sektorjih Berlina. Vendar se ZDA spuščajo v diverzantske akcije s pošiljanjem veletrdnjav v Anglijo in z živčno vojno ob Dardanelah.
*	ANGLOAMERISKE zasedbene oblasti so ustavile ves blagovni promet iz zapadne Nemčije v sovjetsko zasedbeno področje. V Ber. tinu pa so protizakonito odstavile dosedanjega policijskega ravnatelja, katerega oblast pa v sovjetskem sektorju še vedno priznajo, tako da je Berlin tudi glede policije razdeljen na dvoje.
» ZAPADNE VELESILE bodo v kratkem poslale noto SZ, s katero bodo zaprosile za ponovno skupno razpravljanje glede celotne, ga nemškega vprašanja. Drugi menijo, da bodo svoje stališče razložile samo ustno po svojih poslanikih v Moskvi in tako omogočile tajna pogajanja.
FRANCOSKA nova vlada Andreja Marieja, ki jo stvarno vodi troj. ka BIum-Reynaud-Mayer, prehaja vedno bolj v degolovske roke in je vedno bolj pokorna Američanom. Prvi njeni ukrepi so močno prizadeli najnižje sloje, zaradi česar narašča nezadovoljstvo.
*	V BEOGRAD že prihajajo prve delegacije za podonavsko konferenco, med njimi sovjetska z Višinskim in romunska z Ano Pau-kerjevo na čelu.
*	V. KONGRES KPJ je zaključil v Beogradu svoje zasedanje, kjer so delegati soglasno izvolili dosedanji CK s tov. Titom, Kardeljem, Djilasom in Rankovičem na čelu. KPJ ostane zvesta načelom mednarodne proletarske solidarnosti in enotnosti demokratične pro-tiimperialistične fronte.
*	WALLACEOVA tretja stranka se je preimenovala v napredno in je na svojem kongresu izvolila Vallacea za svojega kandidata pri volitvah za mesto bodočega predsednika ZDA.
*	TOGLIATTI je okreval od težkih ran, ki rou jih je zadal atentator.
*■ ITALIJANSKI katoliški delavci so sklenili razbiti sindikalno enotnost. Zahtevajo prepoved splošnih stavk in omejitev delovanja tovarniških odborov.
*	SZ je zmanjšala svoje repa-racijske zahteve do Bolgarije za 59 odst.
*	V JERUZALEMU so podpisali sporazum o razmejitvenih črtah med arabskimi in židovskimi sektorji v mestu.
*	CSR IN ROMUNIJA sta podpisali v Bukarešti dne 21. t. m. pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju il medsebojni pomoči za primer ponovnega nemškega napada ali kakršnega koli drugega napada.
*	AMERIŠKI naprednjaki so odločno protestirali proti aretaciji voditeljev KP ZDA, ki ji načeljuje William Forster.
*	KONGRES VSEH PRAVOSLAVNIH cerkva v Moskvi je obsodil reakcionarno in vojnohujskaš-ko delovanje Vatjkana.
«- ROMUNSKA VLADA je odpovedala konkordat z Vatikanom, ker je bila višla katoliška hierarhija v državi zapletena v vohunske akcije.
*	IZVRŠILNI ODBOR italijanske splošne konfederacije dela je izključil demokristjane iz organizacije, ker so odgovorni za razbitje sindikalne enotnosti italijanskega delavstva z ustanavljanjem razbi-jaških organizacij.
« V SZ so začeli z akcijo za izvedbo petletke v štirih letih, ker so v letošnjem, tretjem letu, gospodarski plan znatno prekoračili.
TRST - «17. MARSHALLOVA DRŽAVA»
Evropska organizacija za gospodarsko sodelovanje (ERP) je sklenila, da bo tudi Trst (britanskoameriško področje) vključen v skiop Marshallovih držav, ki prejemajo ameriško pomoč. Tako je Trst postal «17. Marshallova država».
Kakor je znano, je možen sprejem novega člana v «Marshallovo družino» samo s pogojem, da se za to izreče vseh 16 držav članic. In ta sprejem mora potrditi najmanj deset vlad. Glede Trsta pa so ravnali po izrednem postopku. Sklenili so, da zadostuje soglasen pristanek vseh 16 držav članic, nc da bi bila za to potrebna ratifikacija 18 vlad. Ta formalnost bi namreč bila precej zamudna in bi v tem primeru Trst ne užival Marshallove pomoči v proračunskem letu I9J8-Č9. To pa dokazuje, kako se Američanom
mudi, da Trst končno podredijo tako imenovanemu enotnemu zapadnoevrop-skemu gospodarskemu sistemu t. j. Marshallovi «pomoči».
MARŠAL MONTGOMERY
Priprava na to so bila dokazovanja, da je Trst kot samostojna gospodarska enota brez gospodarske povezave z Italijo obsojen na gospodarsko propast. Sledile so nenehne kršitve mirovne pogodbe, ki so dovedle do tristranskega predloga za revizijo mirovne pogodbe in za priključitev STO-ja k Italiji.
AH iz tega sledi, da smo tik pred priključitvijo Trsta k Italiji? Tega mnenja ni poluradni francoski Le Monde, ki poudarja, da SZ ni pristala na predloge zapadnih veiesil glede Trsta. List zaključuje: «Ce la sprememba mirovne pogodbe ne more priti za sedaj na dnevni red, pa prihaja do izraza v dejstvih. Trst ni edina točka Evrope in sveta, kjer politika dejanskega stanja zmaguje, ko pa se velesile ne morejo sporazumeti».
To naj bi pomenilo, da bo «dejansko
JUGOSLOVANSKI PROTEST
proti poskusom priključitve Trsta Italji
Jugoslavija je odločno nastopila pro. ti spletkam zapadnih imperialistov glede Trsta. Jugoslovanska vlada je 28. L m. poslala Varnostnemu svetu OZi\ spomenico, v kateri obtožuje Združene države Amerike in Veliko Britanijo, da hočejo priključiti angioameriško področje Tržaškega ozemlja Itaiiji in predložiti izvršeno dejstvo Varnostnemu svetu.
V spomenici zahteva jugoslovanska vlada od Varnostnega sveta, naj posreduje, da bodo zavezniki spoštovali mednarodne obveznosti, ki izhajajo iz mirovne pogodbe z Italijo, ter navaja finančne, trgovinske in poštne dogovore med angloameriškim področjem Tržaškega ozemlja in italijansko republiko, ki dejansko odpravljajo mejo med Tržaškim ozemljem in Italijo in uničujejo gospodarsko neodvisnost Trsta.
Spomenica poudarja, da je na osnovi dogovora z dne 9. marca 1943 obtok denarja med Trstom in Italijo popolnoma prost in da Italija finansira upravo angioameriškega področja, tako da postaja Tržaško ozemlje njen dolžnik, kar je v škodo njegove politične neodvisnosti. Ta dogovor vsebuje razen tega določbo, po kateri se trgovinske pogodbe med Italijo in drugimi državami uveljavljajo tudi na anglo-ameriškem področju Tržaškega ozemlja.
Spomenica ugotavlja z druge strani, da Zavezniška vojaška uprava v Trstu ni začela nobenih finančnih in trgovinskih pogajanj z drugimi državami Evrope in da je angioameriško področje povsem odvisno od italijanskega ministrstva za trgovino glede njegovega uvoza.
Spomenica poudarja dalje, da predstavljajo ti ukrepi odkrito kršitev mirovne pogodbe z Italijo in sklepov, ki
so jih sprejeli zunanji ministri 22. aprila 1947 v Moskvi, in pripominja, da se vključitev Trsta v območje Italije izvršuje z vsakodnevnimi upravnimi ukrepi Zavezniške vojaške uprave, ter poziva Varnostni svet, da kot čuvar nedotakljivosti in neodvisnosti Tržaškega ozemlja:
3. Izjavi, da so omenjeni dogovori kršitev mirovne pogodbe z Italijo.
2. sprejme vse potrebne ukrepe, da
razveljavi te dogovore, ki predstav- skladna kakor do sedaj s sovjetsko,
Ijajo grožnjo za mir in mednarodno varnost;
3. zajamči, da bosta angleška in ameriška vlada spoštovali mednarodne obveznosti glede Tržaškega ozemlja.
V angleških krogih polagajo veliko važnost na dejstvo, da prihaja ta jugoslovanski korak istočasno, ko se po-iavljajo nasprotja med Kominformom in KPJ. Ti krogi menijo, da bo jugoslovanska zunanja politika ostala
stanje» v Trstu še trajalo, to je sedanji režim angloameriške vojaške uprave. To je pa tudi skiadno z željami Angloameričanov, ki želijo ohraniti svoje vojaško oporišče v Trstu. Mar ni to hotel na viden način dokazati obisk maršala Montgomeryja, vojvode Alamešnskega, ki je ravno ta teden tri dni pregledoval aagloameriške sile na tržaškem ozemlju? Hkrati pa naj sistem vojaške uprave podobno kot v Zapadni Nemčiji dejansko zagotovi ZVU monopol pri delitvi Marshallove pomoči, tako da ne bi imeli niti angloamerički podrepniki od CLN-a pri tem nobene besede. Kakor je nekdo pripomnil, se Angloameričarii bolj zanesejo nase kot pa na italijanske šoviniste!
S tem pa ni rečeno, da ne bomo več priča novim ofenzivam za priključitev Trsta k Italiji. Nasprotno! Te ofenzive se bodo verjetno že v bližnji bodočnosti še povečale. Kot smo že večkrat poudarili, ima to spletkarjenje s Trstoat namen, da podžiga ilalijanski šovinizem in da Italijanom zakrije umazano kupčijo z italijanskimi kolonijami, pri katerih si hočejo zagotoviti zapadne velesile svoj levji delež.
Izkušnja kaže, da pride vprašanje Trsta vedno v ospredje tedaj, ko se pojavi na mednarodni pozornici zadeva italijanskih kolonij. In prav te dni pretresajo kolonialno vprašanje namestniki štirih zunanjih ministrov. TO vprašanje bodo skušale velesile spraviti tudi na dnevni red zasedanja glavne skupščine OZN, ki bo v drugi polovici septembra v Parizu. Tedaj bomo verjetno tudi doživeli ponovno in morda celo ostreišo gonjo za priključitev Trsta k Italiji.
Popuščanje zapada v Berlinu
priprava nove bitke
Nadaljevanje s 1. strani
namreč nikogar prepričala, ko pa opažamo, da taborijo Američani še nadalje na angleških letališčih, kamor prihajajo nove leteče ve-letrdnjave. In kaj počena v Londonu ameriška vojaška misija?
V Haagu so namreč razpravljali o skupnem vojaškemu načrtu med državami bruseljskega vojaškega bloka t Vnglija, Francija, Belgija, Nizozemska in . Luksemburg) ter ZDA in Kanado. To pa zato, ker odkrito priznavajo, da bi bila zapadnoevropska zveza brez ameriškega vmešavanja zgolj burka. Zato se mudi v Londonu ameri-ka vojaška misija in je jasno, da potemtakem ne more splahneti mednarodna napetost .
Toda to ni dovolj! Imperialistična politika ustvarja ognjišča mednarodnih napetosti tudi drugod. Tako so se pojavili glasovi, da izvaja Amerika pritisk na turško vlado, da bi le-ta zaprla prehod sovjetskim trgovskim ladjam skozi Dardanele. Ali gre tu za «uvod» v podonavsko konferenco? Ali pa
Govor starega tržaškega komuni stičnega borca
tov. Regenta na V. kongresu Komunistične partije Jugoslavije
Nadaljevanje s 1. strani
Ali bi bila sploh možna ta enotnost ter trdna in enodušna strnitev celotneaa delovnega ljudstva okrog Paidije, če se ne bi v tem izražale težnje vsega našega delovnega ljudstva. Ali sta ta strnjenost in enodušnost resnični? Na ta vprašanja naših kritikov odgovarjamo s citatom iz slovenske pesmice: «Kdor ne veruje, naj pride v obisk». Mi tudi nič drugega ne želimo kot to, da pridejo vsi tisti, ki ne verujejo v našo strnjenost, ki ne verujejo, da je naša Partija tako enodušno zbrana o-krog našega vodstva — da pridejo k nam in se na kraju samem prepričajo o tem.
Nadalje govori tovariš Regent o resoluciji Informbiroja, ki nam očita različne «napake», in pravi:
«Skoda, velika škoda za energijo in sredstva, ki jih pri tem uporabljajo, in ki ki bi bila potrebna
za druge koristnejše namene, V imenu bratstva in internacionalizma rušijo celo bratstvo med Slovani in Italijani v Trstu.
V nadaljnjem izvajanju je tovariš Regent opozoril, da je naše ljudstvo ohranilo zastavo internacionalizma — zastavo marksizma in leninizma vselej nedotaknjeno in da bo takšna ostala še nadalje.
«Naša pot je pravilna. Čeprav nas je resolucija Informbiroja težr ko zadela smo na težkoče že naučeni. Težko je bilo t::M v fašistični Italiji in v stari Jugoslaviji, težka je bila borba zoper osvajalca, tudi danes nam ni lahko, ko na razvalinah stare države gradimo socializem. Teda z našim delom bomo vse te težave premagali. Korakali bomo dalje po poti marksizma-leninizma ter se ne bomo ozirali na obrekovalce, katerih ravnanje ne škoduje samo nam, marveč tudi njim samim».
skuša s tem ameriška vlada izvajati pritisk na SZ, da bi popustila glede blokade Berlina. Vsekakor se Turki spretno izmikajo temu pritisku jn se sklicujejo na konvencijo v Montreuxu po kateri sme Turčija zapreti Dardanele samo trgovskim ladjam tiste države, s katero je v vojni.
TRIJE «ZRAČNI MOSTOVI», PO KATERIH IMA ZAPAD LETALSKE ZVEZE Z ZAPADNIMI SEKTORJI BERLINA
Toda tudi v Nemčiji ne mirujejo Anglosasi. Angloameriške oblasti so namreč odredile nenadoma zaporo vsega železniškega blagovnega prometa ki je odhajal iz zapadnih zasedbenih področij v sovjetsko. Ta ukrep je sicer prizadel nemško prebivalstvo v vzhodnih področjih, toda predvsem škoduje državam zapadne Evrope, ki so imele s sovjetskim zasedbenim področjem ugodne trgovinske pogodbe. Zlasti sta prizadeti Švica in Italija. ki ne bosta mogli več izvažati v vzhodno Nemčijo.
Medtem Angloamericani nadaljujejo z odvažanjem strojev in pa 5.500 razseljenih oseb z letali iz zapadnih sektorjev Berlina.
Nevzdržen položaj pa so povzročili zapadnjak! v berlinski policiji, ker je berlinski župan, ki je an-glofil, odstavil policijskega ravnatelja v Berlinu Markgrafa in imenoval na njegovo mesto dr. Stum-ma. Sovjetske okupacijske oblasti pa niso priznale tega enostranskega dejanja in Markgraf še vedno vodi policijo na sovjetskem sektorju, dočim so tri zapadne zasedbene oblasti priznale imenovanje Stummà, ki je premestil, svoje urade v ameriški sektor.
SOVJETSKA VALUTNA ZMAGA
Toda vse to ni nič v primeru ž velikim porazom, ki ga je doživel Zapad v tako imenovani valutni vojni. Sovjetske zasedbene oblasti so namreč te dni izdale nove vzhodnonemške marke Za trajno uporabo, ki bodo nadomestile stare marke. Pri prvi valutni reformi pred mesecem dni so namreč sovjetske oblasti stare marke samo žigosale. Nova valuta bo edino nlačilno sredstvo na vsem sovjetskem zasedbenem področju Nemčije in v velikem Berlinu.
Zapadne velesile so v svojem diplomatskem umikanju že izjavile, da so pripravljene sprejeti novo sovjetsko marko kot plačilno sredstvo v svojih zasedbenih sektorjih Berlina. Ta nova mar' se bo imenovala «Deutsche Mark» podobno kot valuta, kj so jo izdali zapadnjak! za zapadno Nemčijo. S teni' se zaključuje valutna vojna v Berlinu s sovjetsko zmago.
Kljub vsemu trenju med velesilami glede Nemčije pa prevladuje v zapadnem javnem mnenju želja, da Zapad ubere glede Nemčije pot, ki naj pušča odprta vrata za sporazum. Tako predi; jo angleški Daily Express, da bi vse velesile umaknile svoje čete iz Nemčije. Konservativni Daily Mail pa piše: «Kaj moramo storit1’ če SZ odbije novo noto, ki jo pripravljamo? Mar smo pripravljeni na vojno? Doslej smo se zadovoljili z besedami in grožnjami, toda vsakdo ve, da se SZ ne dg ustrahovati. Zato je potrebno, da prihodnji korak pušča odprta vrata kakršnemu koli pogajanju».
Tedenske zanimivosti
IZ ANGLOSAŠKEGA PRAVA
V Angliji so obsodili neko ženo', ker je zapeljala nekega moškega, Sodišče se je sklicevalo pri tem nu star zakon iz 1. 1770, ki so ga Usti priobčili kot primer «stare modrosti». Omenjeni zakon se glasi: «Vsaka . ženska, kakršne koli
Nadaljevane na 3. strani
t
- 3
i
!

Ii u - klux-lilaii grozi s
Proti Wallaceu in njegovi stranki, ki se zavzema za enakopravnost črncev, se je sputila v borbo tajna teroristična organizacija Ku-Klux-Klan. Leta ne prizanaša niti Trumanu, ki predlaga izboljšanje položaja te «manj vredne rase» v upanju, da bo nevtraliziral Wallaceov vpliv in si pridobil nekaj glasov pri volitvah.
V noči 23. julija so se sestali člani KKK na Kamniti gori (Stone mountain) v Georgiji k svečanemu zaseda-
pokolji
nju. Po procesiji okrog ognjenega kriza so sprejeli 800 novih kapucarjev, ki so prisegli, da bodo fanatično delovali za prednost bele rase nad drugimi. Poglavar te proslule organizacije «veliki zmaj» Samuel Gree je pri tej svečanosti izjavil: «Nikoli ne bomo dovolili, da bi črnci postali enakopravni z nami, če bodo hoteli vsiliti načelo rasne enakopravnosti, bo tekla kri po cestah!»
Nacistično imetje v inozemstvu-nedotaknjeno
Na nedavni konferenci šestih zapadnih držav v Londonu so sklenili med drugim tudi to, da ne bo Zapadna Nemčija plačevala reparacij iz svoje tekoče proizvodnje. Zavezniki so do danes Prejeli industrijske naprave iz 082 podjetij v Zapadni Nemčiji in s tem izvedli ves reparacijski načrt glede odvoza industrijske opreme. Edini vir, iz katerega bi sedaj lahko črpale med vojno težko Prizadete zavezniške države vsaj del tega, kar so Nemci med vojno v njih uničili a’i pa roparsko odpeljali.
Potsdamski in jaltski sporazum določata, da si zavezniki razdelijo nemEka imeiija. To vprašanje je mnogo važnejše kot pa delitev industrijskih naprav m bodoča ureditev Nemčije, kajti nemška dobroimetja v inozemstvu so služi'a kot sredstvo za napadalno pronicanje in vohunsko mrežo. Žrtve nemškega napada 'imajo zato velik interes, da bi dosegle likvidacijo tega nemškega premoženja in tako priš'e do deviz, ki IŠih tako močno potrebujejo pri svoji obnovi. Po1eg tega pa je resnično učinkovita razorožitev Nemčije mogoča samo tedan če bo nemško imetje v inozemstvu, ki je služilo za pripravo napada. Prišlo v roke držav, ki so bile Žrtev nemške napadalnosti.
3e zelo čudno, da se ni v zadnjih treh letih, kolikor je preteklo od končane vojne, ukrenilo ničesar ža razdeljevanje nemških dobro-imetij v inozemstvu tistim državam, ki so po žrtvah in škodi, ki šo jo utrpele, prve poklicane, da Prejmejo vsaj del odškodnine.
Po zanesljivih virih znašajo nemška imetja v inozemstvu (vračunane so vse države sveta) okrog 1 in pol milijarde dolarjev. Od te Vsote odpade na nevtralne države v Evropi približno 34%. Med njimi je na prvem mestu Švica z okrog 250 milijonov dolarjev nemškega imetja, druga je Švedska s P)0 milijoni dolarjev in njej sledita Španija in Portugalka s približno isto vsoto. Države, ki so se bori'e proti Nemčiji, bodo nemško imetje, ki je v njihovih rokah, zadržale in ga vračunale v svoie separaci iške zahteve. Toda nemško imetje v nevtralnih državah mora biti na osnovi pariške reparacij-fke pogodbe razdeljeno med zaveznike po določenem ključu.
. Vrednost celotnega nemškega knetja v državah, ki so bile v voj-hi proti Nemčiji, je precej velika. Nemško imetje v ZDA računajo ha 125 milijonov do’arjev in v Veliki .Britaniji na 75 milijonov dolarjev. Resnično pomembno hemško imetje je v nevtralnih državah in likvidacija tega premoženja bi zelo koristila pri gospodarski obnovi držav, ki so č’ani-Ce medzavezniškega reparacijske-skega urada v Bruslju. Vsekakor hi enostavna stvar dvigniti nem-sko imetje v Svici, na Švedskem. Portugalskem in v Španiji. Vsaka od teh držav brani pri tem ŽVoie egoistične interese. Toda tudi med zavezniki vladajo veliki sP5iri o rešitvi tega vprašanja- Ti-Pičen je primer spora med vladala ZDA in Francije za nemške Ipkqmotive, vozove in ostali že-ezniški material na rancoskem ^Zemlju, katerega vrednost danes j®hij0 na gg rniliia.rd francoskih ra'hkov, medtem ko je približno
peti del vsega francoskega železniškega materiala na nemškem ozemlju, zlasti na ameriškem zasedbenem področju. Ameriški general C!ay zastopa načelo, da nemški vozovi in lokomotive v Franciji niso nemško imetje v inozemstvu in da morajo ves ta železniški material vrniti Nemčiji, o
Izid tajnih in ddlgih pogajanj vlad ZDA. Velike Britanije in Francije, ki odločajo v medzavezniškem reparacijskem uradu v Bruslju, z vladami nevtralnih držav, je zelo reven. S Švedsko je bila zaključena pogodba že v juliju 1946, toda švedska vlada ni priznala zavezni-kom pravice, da prevzamejo nemško imetje na Švedskem in ie ponudila »prostovoljni prispevek« za evropsko gospodarsko obnovo v višini 250 milijonov švedskih kron. Od te vsote je določeno 150 milijonov švedskih kron za finansiranje švedskega izvoza v Nemčijo in preostalih 100 milijonov švedskih kron naj bi se pa razdeli'o med zaveznike. Ker gre ta denar iz žepov švedskih davkop’ačevalcev, si je pa Švedska v tej pogodbi zagotovila pravico odločevanja, kdo bo ta denar prejel- Ta manever naj bi služil. in pomagal predvsem Švedski, ki bi tako debila vrnjena posojila, ki jih je dala nekaterim državam med vojno- Zavezniški de'egati nr. to omejitev niso prista’i in sedaj Se vlečejo že polnih 13 mesecev
pogajanja med zavezniki in Švedsko z namenom, da bi prišli do kompromisa, ki bi zadovoljil obe strani.
Švicarska vlada je v maju 1948 sklenila pogodbo z ameriško vlado o likvidaciji nemškega premoženia v Svici. Načelno je Švica privolila, da odda 50% nemškega imetja zaveznikom, da bi si ga med seboj razdelili, toda s pogojem, da bodo tudi bivši nemški listniki tega premoženja bora zmerno odškodovani v nemških markah. Od tega pa ni Švica napravila ničesar, da bi ures-niči'a že podpisano pogodbo in trdi, da danes ne obstaja zakoniti tečaj preračuna vanite med švicarskim frankom in nemško marko. Foleg tega pa zahteva švicarska vlada svojo udeležbo pri določanju tega tečaja in dokler ne bo to vprašanje rešeno, ne bodo mogli tega imetja v Svici likvidirati. Med tem ie švicarska vlada dala zaveznikom smešno vsoto 2 milijonov Švicar iikih frankov na razpolago kot dobiček iz prodaje tistega blaga, ki se lahko hitro pokvari. Zavezniki nadaljujejo s pogajanji, ki so vsak dan bolj zapletena, da bi do'očib točen tečaj med švicarskim frankom in nemško marko. Ta pogajanja potekajo istočasno v Bernu in Berlinu, toda doslej še ni dobila nobena žrtev nemškega napada iz Svice niti enega franka, dasi bi vsaka napadena država denar zelo
nujno potrebovala za svojo gospo-garsko obnovo.
Pogajanja med špansko in portu-ga'sko vlado na eni strani in pred-stavnliki medzavezniškega repara-cijskega urada v Bruslju na drugi strani so se zače’a, niso pa še končana, dasi sta obe državi načelno pripravljeni p;|rnati pravico zaveznikov do nemškega imetja v obeh državah.
Takoj po končani drugi svetovni vojni je vladalo po vsem svetu tako veliko ogorčenje proti Nemčiji, da bi bile vlade nevtralnih držav brez velikih pogajanj pripravljene pomagati žrtvam Nemčije v največjem merilu. Tedaj je bila dolžnost zaveznikov, da bi takoj izrabili po'ožaj, ki je bil tako ugoden za rešitev tega kočljivega vprašanja. Ko se je pa poznelp pokazalo, da so zavezniki neenotni pri reševanju nemškega vprašanja, so začele nevtralne države misliti izključno na svoje egoistične koristi in mnoge med njimi danes že računajo na bodoče odnošaje z zopet močnim nemškim sosedom. Iz vsega tega a'edii, da je povišem umestna trditev, da se bo po drugi svetovni vojni zopet ponovila žalostna zgodba o nemških reparacijah, kakor smo jo doživeli po letu 1918 in d‘a bodo žrtve nemškega napada prej e’e samo neznaten del tega, do česar imajo sveto in polno pravico-
„Tretja sila44 v drugi izdaji
Schumanova vlada «tretje sile» je po 8-mesečnem obstoju odstopila. Novo vlado je sestavil André Marie, poslanec Daladierove radikalne stranke in pravosodni minister v prejšnji vladi.
Nova vlada predstavlja močan preokret na desno in predvsem pomeni veliko ameriško zmago. Leon Blum. voditelj desničarskih socialistov in oboževalec Amerike je podpredsednik vlade. Francija bo odslej še bolj pokorna poveljem ZDA. Značilno je namreč, da je Bidault bivši zunanji minister izpadel iz nove vladne kombinacije. Na njegovo mesto je prišel predsednik prejšnje vlade Schuman. Bidault je izgubil svoj položaj zato. ker je skušal na konferenci zapadne zveze v Haagu uveljaviti svoje samostojno stališče proti a-meriški politiki glede delitve Nemčije. André Marie bo kot bolehen in neodločen mož samo lutka.
Stvarno bo imela v rokah vladne vajeti trojka Reynaud - Blum -Mayer. Reynaud, ki je znan kot grobar III. republike in spreten afarist. bo kot finančni minister postal gospodarski diktator Francije. V ta namen bo dobil posebna pooblastila. Blum bo kot podpredsednik vodil starega Schuma-na, ki še nima dovolj izkušenj v zunanji politiki. Degolovec Mayer bo pa kot vojni minister popolnoma vistosmeril francosko vojsko v zapadnoevropsko linijo. Preko njega bo postal stvarni gospodar vojske general De Gaulle, ki se
tako približuje svojemu cilju, da prevzame osebno oblast s proglasitvijo vojaške diktature kot nekdaj general Boulanger.
S pomaknitvijo vladne osi na desno se je povečal razkol v socialistični stranki in mnogo njenih članov je sedaj izstopilo iz stranke, tako da se vedno jasneje vidijo obrisi naraščajoče ljudske fronte skupno s komunisti.
'"S
ANDRE MARIE
To pa tudi ni čudno. Saj je francosko gospodarstvo sedaj v rokah najbolj izrazitega zastopnika domačega in tujega kapitala kot je Reynaud. Ze prvi ukrepi nove vlade so zelo nepriljubljeni pri najnižjih slojih: zvišanje cene žita od 1.800 na 2.300 frankov na stot, skrajna štednja v javni upravi z množično odpustitvijo najnižjega uradništva, slepa pokorščina Ameriki glede zunanje politike itd.
Tedenske zanimivosti
Nadaljevanje s 2. strani___
starosti, stana, vere in poklica, bodisi da je devica, poročena ali vdova, ki prevara ali zapelje kakega podanika Njegovega Veličanstva ali z njim prešuštvuje in uporablja v ta namen dišave, šminke, lepotne proizvode, lepotne vode, umetne zobe, umetne lase, steznike,’ čevlje z visokimi petami ali umetno zadnjico,, se kaznuje pozakonu za pobijanje čarovništva in njena poroka se razveljati ter ponici».
LETALSKI NAPAD NA OZN Prejšnji teden je neko turistično letalo tipa Aeronca preletalo Lake Success in spustilo bombo nad poslopjem Organizacije, združenih narodov. K sreči je bila bomba majhna in je padla v bližnji park, tako da ni poškodovala najvišje svetovne ustanove. Letalo je po izvršenem napadu pristalo na letališču La Guardia, pilot pa je nemudoma iztopil in pobegnil.
Licemerstvo
Kakor smo že v zadnji številki poročali, se je Zaupniški svet Organizacije Združenih Narodov bavil s 120 ženami zamorskega glavarja Fon Bikona. Po temeljitem razpravljanju je l ' sklenjeno, da se pooblasti Vel. Britanija, da s primernimi ukrepi odpravi to mnogoženstvo. Fon je glavar zamorskega plemena Bikonov v britanskem Kamerunu, a njegovo mnogoženstvo je Organizaciji Združenih narodov prijavila Katoliška ženska zveza v Združenih državah. Prihodnje leto bodo britanski Kamerun obiskala posebna odposlanstva Organizacije Združenih narodov, da se na mestu prepričajo, ali je to mnogoženstvo prenehalo. V naspyrotnem primeru bodo sledili novi ukrepi.
Kdo je do zdaj vedel, da je zamorsko pleme Bikonov sploh na svetu? Mirno je kraljeval temu plemenu glavar Fon in se veselil življenja v krogu svojih 120 žena. Na njegovo nesrečo pa Organizacija Združenih narodov trenutno nima drugega posla; palestinsko vpraša-nie, boji v Grčiji, poplave in lakota na Kitajskem, spor v Berlinu itd., to s- same ničeve malenkosti. Tistih 120 Fonovih žend je velevažno dejstvo, ki grozi, da prevrne svet in spravi tok zgodovine v čisto napič-no. smer. Ta škandal v srcu Afrike mora biti odpravljen. Za enkrat oj skrbela za to Velika Britanija, ki bo najbrž mobilizirala vso svojo mornarico. C e to ne bo zadostovalo, se bo pridružila še mornarica Združenih držav in na nekoliko atomskih bomb se tudi ne bo gledalo. Odposlanstva bodo sledila drugo drugemu, saj denarja je dovolj za lako važno stvar. Nezaslišani škandal bo nehal; za to nam je porok budnost mogočne Organizacije združenih narodov.
Posebno pohvalo zasluži Katoliška ženska zveza Združenih držav, ki je vložila prijavo. Ni zgolj slučaj, da so ravno ameriške katoliške žene izsledile to nečednost. Nežna skrb Američanov za zamorce je zgodovinsko znana. Pobrigali so se že davno za to, da so zamorci menjavali nezdravo, toplo afriško podnebje s hladnejšim v Združenih državah. Tistih nekaj desetletij suženjstva je samo mala neljuba zgodovinska zmota. Linčanje zamorcev je pa bolj navada kot drugo, a šege in navade je treba spoštovati. Prva je morala, in imeti 120 žend je skrajno nemoralno.
Ce je ameriškim katoliškim ženam morala tako pri srcu in če nimajo oči za bedo svojih domačih črncev, bi jih mi opozorili na ostudno trgovino z belimi dekleti, ki cvete v srcu Amerike, v New Torku. Ali jim je znan običaj «line up», ali so jim znani zloglasni «roofs»? Però se ustavlja, da bi o tem javno razpravljali; radi pa bomo dali ameriških katoliškim ženam zasebna pojasnila, če nam pišejo. Seveda tega ne bodo storile; kajti ameriški «gangi» so premo-gočni in ni priporočljivo vmešavati se v njihove zadeve. Zato je bolje brigati se za razmere pri neznatnih afriških plemenih, kjer ni «gangov». Mordlo je treba na vsak način obvarovati. Zakaj naj bi se s tem začelo ravno v New Torku? Zakaj ne raje pri zamorskem plemenu Bikonov tam v daljni Afriki? Za ameriške katoliške žene je tako postopanje varovanje morale, za nas pa je čisto navadno licemerstvo.
Poldnevnik 0 se makne?
Vse ure v Evropi se ravnajo do času v Greenwich-u (izg. Grinič). To je kraj v okolici Londona, ki ima znamenit observatorij, to je neke vrste vrhovni štab svetovnega zvezdoslovja, ki deluje že od leta 1615. Poldnevnik 0 gre točno preko tega observatorija.
Toda te dni so javili, da bodo ves Greenwich premestili na deželo v grad Hurstmonceaux. ker zvezdo-slovci poldnevnika 0 ne morejo več iz Greenvvich-a opazovati zvezd. Megla, oblaki dima, nihanje zraka, ki ga povzroča toplota iz stotisočev tovarniških dimnikov Londona onemogočajo vsak jasen pogled v nebo. Toda točno določanje časa je izredne važnosti za pomorstvo, radarje in letala. Ogromen daljnogled iz Greenwich-a so že prenesli v Hurstmonceaux kakor tudi «kronometer Summton», ki daje ure do tisočinke sekunde natančno.
Po tržoskom ozemlju
KRONIKA
*	«PRIMORSKI DNEVNIK» v četrtek zjutraj, jiotero ko je bil že ves natisnjen, ni mogel b:ti razposlan, ker so stavkali uslužbenci Ljudske založbe.
-S ZADRUGA ZA MELIORACIJO na Tržaškem ozemlju je bila ustanovljena potem ko je bila ukinjena Zadruga za melioracijo Oreha. Komisar nove zadruge, ki jo bo iinanstraia vojaška uprava, je Ur. Armando Lovisato in bo uradoval pod nadzorstvom urada za poljedelstvo in ribolov ZVU.
*	ŠTEMPIHARJI SO DAROVALI 7.500 lir namesto cvetja na grob pokojnega tov. Franca Per-tota za zgraditev novih zidov na slovenskem kulturnem pogorišču.
*	MOTORNI VLAK JE PRIČEL VOZITI med Trstom in Benetkami. Ima le I. in II. razred in stane 15% več kot navaden brzi vlak. Vozi pa le 2 uri in I* min., medtem ko vozi brzi vlak 4 ure in 25 min.
*	DVIGNILI SO LADJO tipa «Liberty», ki se je, natovorjena z žitom, potopila v prvih mesecih zavezniške okupacije 1. 1945, ko je poldrugo miljo od obale naletela na mino. Pokvarjeno žito so že prej dvignili in ga uporabili v industriji. Pred kakimi desetimi dnevi so se pa spravili še nad ladjo in v petek zjutraj je ladja spet prišla na površino.
» TROJNE SINDIKATE bomo imeli? Tukajšnji demokristjani oziroma AGLI (Združenje italijanskih katoliških delavcev) se bodo najbrž odcepili od Delavske zbornice. sledeč vzgledu svoj h tovarišev v Italiji, ki razbijajo sindikalno enotnost. Le kaj bodo potem napravili tukajšnji «socialdemokrati»?
■S KONČNO SMO DOČAKALI VROČINO namreč, ki nam že daje pošteno čutiti svojo moč.
*	MORSKI PES se je spet pojavil v zalivn, kakor poroča luško poveljstvo. Prav nič ga ni treba blizu obale.
*	AVTOBUS DUNAJ - TRST bo vozil od 3. avgusta dalje; seveda ne vsak dan, temveč do nadaljnjega 3., 17., 24. avgusta in 7. septembra.
*	NOV VOZNI RED na železnicah stopi v veljavo 1. avgusta. Mnogim je zlasti ustreženo z novim vlakom do Nabrežine z dho-dom iz Trsta ob 0.28.
*	IZ POLETNIH KOLONIJ so se pričeli vračati pionirji. Tako so prišli oni iz Kranja, Črnomlja, St. Vida in Postojne, 4. avgusta pa pridejo iz Sv. Petra in Bovca.
*	«PLES V MASKAH», Verdijeva opera, je v letnem gledališču na gradu zelo dobro uspel.
*	«LUCIA DI LAM’-RMOOR», zadnja opera na sporedu letne sezone na gradu, je kakor prejšnje tri zelo lepo uspela.
*	MARŠAL MONTGOMERY se Je mudil nekaj dni v Trstu oziroma na devinskem gradu, kjer je bi! gost generala Aireya.
ENO MILIJARDO bi stala nova bolnica za tuberkulozne, ki bi jo naj po nekem načrtu zgradili na Trstenikn. Milijarde za strateške ceste se že dobe, ampak za bolnico bo pa bolj težko.
*	HUDA NESREČA na cesti z Repentabora se je pripetila v sredo opoidne. Najprej so namreč trije ameriški avtomobili vozili in se prehitevali tako, da so se znašli vštric en kamion in dva jeepa. Pri trčenju je krajni jeep odietel s ceste in vojaki z njega. Drugi jeep je tedaj z besno naglico odhitel proti Opčinam klicat ameriški Rdeči križ. Toda na ovinku pri podvozu je z vso silo treščil v kmečki voz, ki ga je vlekel vol in na katerem sta se — pač nič hudega sluteč — vozila 60-fetni Ivan Purič in 31-ietni Vladimir Ravbar. Purič je po strašnih poškodbah pol ure nato umri, Ravbarju je pa zmečkalo Bogo in se bo moral zdraviti kakega pot leta.
MARSHALLOV PLAN
SE EMO SBEDSTVO ZA PODJAFBIšflLJEf^iE TRSTA
2e oa vsega početka je bilo jasno, da tako imenovani Marchallov plan — ali E.R.P., kot je njegova uradna kratica — ne pomeni toliko gospodarske pomoči kaki državi kot predvsem njeno politično zasužnjenje. Vzhodne države, ki so takoj spregledale mahinacijo, sploh niso pristopile k bloku držav, ki so sklenile, da se bodo okoriščale z velikodušno «pomočjo». Nobena teh vzhodnih držav ne odklanja pomoči z zapada, tuđi iz Amerike ne, če bi bila ta pomoč dana na osnovi normalnega razmerja: prodaj mi in ti pošteno plačam, ali pa posodi mi in točno po dogovorjenih pogojih boš dobil vrnjeno. Znano je n. pr., da je Jugoslavija že znatno pred Marshallovim planom prosila Ameriko za pomoč, toda Amerika je bila tedaj gluha.
Ameriki ni do tega, da bi iz svojih ogromnih virov nudila evropskim državam to, kar bi te potrebovale in kar bi želele od nje kupiti. Ustvarila je raje kompliciran aparat, ki ga prav za prav sama upravlja. Šestnajst držav, ki so sprejele blagodat ERPa, se mora pač zadovoljiti s tem, da sprejmejo «pomoč» bolj kakor se zdi Ameriki kot pa so njihove dejanske potrebe.
Tudi Trst je vključen v Marshallov plan. O tem sicer niso sklepali Tržačani po svojih predstavnikih — ker jih nimajo. Tudi nobena tržaška vlada, ne slaba ne dobra, ni tega sklenila, ker je sploh ni. O tem so odločali tuji gospodje, ki upravljajo v Trstu in ki jim je mnogo bolj važno, da je Trst tudi gospodarsko pripet k nekemu «zapadnem bloku», kot pa da bi se zanimali, kaj bi bilo v resnici v gospodarsko pomoč Trstu.
Za njihove načrte s Trstom je bilo najprej potrebno Trst kar najbolj odrezati od zaledja. Onemogočiti za-menjalno trgovino kakor tudi industrijsko sodelovanje, od katerega bi imeli delo in zaslužek tržaški delavci, obenem pa korist države pogodnice. Ker je ' Italija že dlje časa popolnoma v vodah ameriškega kapitalizma, je najbolj kazalo spraviti Trst v popolno gospodarsko odvisnost od Italije. Z,ato torej dokazovanje, da Trst brez gospodarske povezaze z Italijo ne more obstajati in zato razni sporazumi z italijansko vlado, po kateri je Trst izgubil skoraj vsako samostojnost. Teh sporazumov z italijansko vlado pa ni sklenil Trst, temveč posamezni tuji
generali, ki v Trstu niso nikogar vprašali, če so komu ti sporazumi po volji ali ne.
Ko je bil Trst že do dobra z Italijo spojen v eno, tedaj se je logično tudi nanj razširila blagodat ERPa. In z velikim veseljem so v svojih listih pisali vsi — od «socialistov» do raznih še bolj desnih inačic fašizma — o tem, da je šestnajsterica v Parizu Trst kar vključila k Italiji, ne da bi o njem razpravljala kot o samostojni državi. Po stalnem kršenju mirovne pogodbe, ki ga sistematično izvaja tukajšnja vojaška uprava, ti dogodki ne presenečajo več.
Pomoč, s katero te kdo lovi, ne more biti drugačna kot sumljiva. Da ima «pomoč» v okviru Marshallovega plana čisto druge namene kot pa pomagati, o tem danes več nihče ne dvomi. Toda marsikdo si ni mislil, da bo ta pomoč tako «izdatna».
Po zakonu o Marshallovem planu je določeno, da se načrt, ki je bil sprejet, ne sme v ničemer več popravljati. To se pravi, nabave, ki so v načrtu označene, se morajo vse izvesti. Trgovci in industrije! so obvezani do teh nabav ne glebe na to, da nabavljenega blaga ne potre-
Razbijači enotnosti na delu
Zadnja seja izvršilnega odbora SIAU ni trajala manj kot 15 ur. Ko so pristaši človeka bolestnih ambicij dosegli razkol v Komunistični partiji STO-ja, tedaj so mislili, da je treba iti še naprej in sicer v našo največjo množično organizacijo, v Slovansko italijansko antifašistično unijo, ki združuje vse poštene demokrate Tržaškega ozemlja, tako partijce kot ne-partijce.
Znan0 je, da sta se spočetka tako predsednik SIAU dr. Pogassi, kot podpredsednik prof. I’erlan izrekla odločno proti temu, da bi se spor okrog resolucije Imformativnega urada vnašal v SIAU. Toda kmalu sta ta dva komunista iz L 1945 spremenila svoje mnenje. Pogassi pa je celo odklonil, da bi se odposlala Varnostnemu svetu SRpmenico, ki jo je že davno sprejel glavni svet na svojem zasedanju. Glavni svet je višji forum kot predsednik Pogassi in prav za prav je neodpustljivo, da je ta gospod sploh spomenico toliko časa tiščal v svoji miznici. In namesto da bi bila spomenica odposlana že davno pred nastalim sporom, pa prihaja sedaj dr. Pogassi z istim bedastim izgovorom, ki smo ga že slišali na zborovanju aktiva OF, ko je nek nesrečni zaslepljenec vidalijevskp frakcionistične skupine utemeljeval Pogassijevo ravnanje s pomisleki, češ kaj bodo pri Varnostnem svetu dejali, če bo spo menica nosila Babičev podpis, to se pravi, človeka, ki je predložil »manjšinsko« resolucijo. Na tistem zborovanju je že tov. Drago Pahor lepo odgovoril: »Kaj bodo dejali na Varnostnemu svetu? Videli bodo, da sc mi med seboj sicer lahko zaradi kake stvari sporečemo, toda kadar gre za obrambo našili pravic in za zahtevo, da se spoštuje mirovna pogodba, tedaj smo pa enotni « Predsednik Pogassi in njegova druščina bi pa lahko vedeli, da tajnik SIAU ni odgovoren pred izvršilnim odborom SIAU za stvari, ki se dogajajo v komunis‘ični partiji, dokler namreč tam niso dokončno rešene.
Vse to nazadnje ti ljudje tudi vedo, toda v načrtu Vidalija ni, da bi se .ohranila enotnost, temveč je treba to enotnost razbijati, razbiti jo za vsako ceno. Potem se bo nekega dne tržaško ljudstvo znašlo ' na pozicijah, ko ne bo več čutilo potrebe boriti se za spoštovanje mirovne pogodbe. NI važno, da sedaj Viđali na vsa usta trdi kaj drugega, temveč mnogo bolj odločilno je, kaj govore in v kakšnem smislu delajo njegovi privrženci, ki mamijo in zaslepljajo množice na terenih. Prvi korak k prehodu na revizionistične pozicije in nato kar na stališče priključitve Trsta k Italiji je podtalna propaganda, ki jo izvaja Vidalijeva razbijaška skupina z blatenjem Jugoslavije.
Na seji so hoteli Vidalijevei, da
poda tov. Babič ostavko na mesto tajnika SIAU, kar pa je razumljivo tov. Babič odbil. Tedaj so prešli na glasovanje in z 11 glasovi proti 10 so tov. Babiča suspendirali tajništva do kongresa SIAU, ki bo 5. septembra. Potem pa so se hoteli Vidalijevi pristaši menda nekoliko pošaliti: predlagali so, naj tovariši Slovenci imenujejo iz svoje srede drugega tajnika. Potem ko so namreč glasovali proti odstavitvi tov. Babiča, bi naj s sprejemom tega predloga odobrili, proti čemur so se ravnokar z glasovanjem izrekli. Tako bo kar predsedstvo opravljalo tajniške posle do kongresa. Z enakim razmerjem glasov so za 8. avgust sklicali zasedanje Glavnega sveta.
Soglasno pa je bilo sklenjeno, da "e poslovanje v uradih SIAU vrne v normalno stanje in da se vrnejo na svoja mesta tisti tovariši, ki so jih pristaši Vidalija brutalno izgnali iz
njihovih uradov. Ne vemo, koliko bo te »izgnance« še mikalo vrniti se v prostore, iz katerih so jih na esesov-ski način zapodili, potem ko sa naj prej vsakega posebej zastavili vprašanje: kaj si ti. Na »nepovoljen« odgovor si smel (1) odnesti svoje osebne stvari in oditi. Na pripombo, da je v teh prostorih tudi tajništvo OF, je padel krasen odgovor: Nacionalistične organizacije tukaj nimajo prostora. Ni nam znano, če je ta odgovor plod bistrosti »eksekutorja« ali pa ga je tako naučil prof. Ferlan po čigar naročilu so morali zapustiti svoja mesta vsi »nevšečni«.
Dolgo ne bo več trajalo in Vida lijevi nameni bodo pos-aii očitnejši. Tedaj bo marsikomu žal, da mu je v teh dneh' nudil podporo, razen tistih seveda, ki si že danes želijo, da bi se Vidalijevi cilji čimprej uresničili, to se pravi, da bi Trst čimprej prišel pod Italijo.
bujejo in da ne predstavlja nobene koristi za Trst v našem primeru.
Človek bi dejal, da se bo pred sestavo takega načrta vendar upoštevalo mnenje direktnega zainteresiranca, tukaj torej Trsta. In res so ustanovili poseben posvetovalni odbor, sestavljen Iz zastopnikov raznih «svetov», tako imenovanih «italijanskih» političnih strank, trgovcev in industrijcev in kajpada tudi Delavske zbornice —■ torej iz ljudi, ki ji je Marshallov plan všeč. Toda tudi tu so morali ubogi hlapčič tujega gospoda uvideti, da so le peto kolo, nekaj popolnoma nepotrebnega, kadar gre za kaj važnega.
Vojaška uprava je že čas tega ustanovila posebno «Ustanovo za izkoriščanje gospodarskih virov britsko-a-meriškega področja Tržaškega ozemlja». Sestavljajo jo sami angloameri-ški oficiji. In ko je šlo za to, da bi se določilo, kaj Trst potrebuje, tedaj je to đoloč’l kar neki gospod Vv'hite. On je napravil načrt, ga dal v torbo in šel z njim v Washington, v Pariz in Rim, da so ga potrdili in se lepo vrnil. Zdaj seveda kak reakcionarni časopis kriči, da vse to mi bi« lo v najlepšem redu, da bi vendar moral gospod White tudi nje kaj vprašati — tak le prodani hlapčič se niti ne zaveda svoje bedne smešnosti in ne opazi, kako ga njegov gospodar vleče za nos. Mnogo prepozno je tudi spoznanje, da pomeni ERP v Trstu do osem desetin «pomoč» velikim kapitalistom, v kolikor gre za denarna sredstva. Za ostale bo pa mnogo suhega graha in mleka v prahu. Ker je treba ta grah kupiti — če ga ne bi kupili trgovci, ga. mora kupiti celo država — se ga bo Amerika lepo znebila; sicer bi ga morala mogoče sežgati.
Da se ne ozira na potrebe posamezne države, temveč da hoče S svojimi dobavami uničiti industrijo dotične države, to je Ukorekoč bistvo Marshallovega plana. Ce je tako V Franciji, kjer so morali večji del letalskih tovarn zapreti, ker bo Franciji dobavljala letala Amerika, če je tako v Italiji, kamor bodo uvozili za 100 milijard poljedelskih strojev, ko bi jih Italija s svojo veliko industrijo lahko sama izdelala, potem ne vemo, zakaj bi naj bilo v Trstu drugače.
Vojaška uprava, odrezanost Trsta od zaledja, vključavanje Trsta v italijansko gospodarstvo in končno Marshallov plan, na drugi strani pa ljudstvo brez svojih osnovnih političnih pravic, postopno uvajanje ameriških protidelavskih zakonov po naših tovarnah, beda in brezposelnost — to so dobrote «zapadne demokracije» V Trstu.
Samovoljnost okupatorjev
Odkar je bila kmalu po prihodu Angloameričanov ukinjena v coni A ljudska oblast, ni bilo več sledu o tem, da bj ljudstvo še imelo kjer koli kako besedo pri upravljanju na tem področju. Tudi. po 15. septembru lanskega leta, ko bi se morala pričeti izvajati mirovna pogodba, se ni nič spremenilo. V novejšem času so sicer nastale neke spremembe, ki pa so same po sebi brez pomena. Prenehali so neki «sveti», a imenovani so bili novi višji oblastniki, ki imajo oblast imenovati ljudi na nižje stopnje. Tako je predsednik cone dr. Pa-iutan imenoval nove deželne in občinske svetnike.
Vojaška uprava je še dovolj modro vrgla raz sebe direktno odgovornost za nadaljnja imenovanja. Postavila je le vrhove, misleč pri tem: naprej se pa sami med seboj kregajte!
Tržaško ljudstvo, ki že tri leta vodi težko borbo ka svoje demokratične pravice, je že premnogo-krat zahtevalo volitve tudi v Trstu. Zahtevalo je, da si samo izbere take zastopnike, ki jim bo lahko zaupalo in katerim bo lahko verjelo, da bodo res delali v njegovo korist. Toda vs-e te zahteve so bile doslej zaman, kajti tisti, ki danes vladajo v Trstu, so predobro vedeli, da bi se taki ljudje, ki bi jih izvozilo ljudstvo, ne ■ zadovoljili samo z nekimi formalnimi sejami, na katerih bi samo pritrjevali in kimali in s tem odobravali vsako stvar, ki bj jo izvedla vojaška
uprava. Predsedniki ljudstva bi predvsem zahtevali, da o vsem najprej oni odločajo. Seveda, taki ljudje pa niso vojni upravi prav nič všeč. In zato so ostale zahteve tržaškega ljudstva vse doslej brez uspeha. In vendar so po končani vojni bile že po vsem svetu volitve in to ne le v svobodnih, temveč tudi v okupiranih državah. Volitve so bile tudi v Nemčiji in na Japonskem. Kajpak so se v teh deželah volitve končale zelo ugodno za ameriške gospodarje medtem ko je to v Trstu kaj malo verjetno. Vse preveč močna bi se bila namreč izkazala tista struja, ki okupatorjem nikoli ni bila simpatična.
Gre za demokratično gibanje pod vodstvom SIAU, ki ga vsi razni šefi tega ozemlja nikoli niso gledali s kaj prijaznim očesom. Znano je, da so nekoč «vabili» na sodelovanje tudi SIAU, dokler so bile v Trstu razmere take, da je morala SIAU kot pogoj za sodelovanie postaviti nekatere zahteve, ki jih vojaška uprava ni hotela sprejeti. Pozneje pa vojaška uprava ni hotela ničesar več vedeti -o sodelovanju SIAU v raznih svetih, dasi je ljudstvo to sodelovanje zahtevalo. Tedaj so namreč na visokih mestih dejali, da mora SIAU najprej dokazati svojo «dobro voljo» za sodelovanje. Jasno, da je bilo tako postavljanje zelo zlonamerno, kajti SIAU je neštetokrat dokazala, da je prav ona sprejela mirovno pogodbo tako kot se glasi. Toda za to ni šlo. temveč za to, da se
SIAU-ju prepreči dostop do sodelovanja v upravi.
Kakor da v Trstu sploh ni demokratičnih množic, se je tudi po 15. septembru urejalo vse zelo svojevoljno. Razdelili so si posle in sicer tako, da so povsod vodje okupacijski oficirji, za «štafažo» pa sta še ostala conski in mestni svet, ki sta nadevno tudi prenehala, a bosta sedaj v bistvu nespremenjena živela naprej.
Pri imenovanju novih deželnih in občinskih svetnikov pa je predsednik cone, demokristjan dr. Pa-lutan nekoliko popustil v korist «socialistov» in «akcijskih republikancev». Tako izgledajo ti sveti nekoliko «levičarski» — obe imeno-
BERITE
LJUDSKI
TEDNIK
vani stranki namreč itak hodita zvesto po poti, ki jima jo kažejo demokristjani.
Poštenemu človeku se mora za' gabiti način, kako, «zapadna <3e' mokracija» ureja vse te stvari ih do kakih mešetarjenj nujno Prjve~ de, medtem ko je ogromna Tržačanov sploh izključena 0<1 kakršnega koli vpliva na unravo» da ne govorimo posebej o Slovencih, ki jih sedanji grabeži za stolcK» sploh nočejo poznai.	.
Demokratično ljudstvo bo ?a nenehno zahtevalo: v Trstu sV fbodne volitve!

t
o
Kje je	m zmede
Nad tržaško mesto je legla težka mora, ki pritiska na človeka hujše od vročine v julijskih dneh in ki ji še v letih Hitlerjevih strahot in groz ne najdeš primere, kajti takrat je bil vsem poštenim tržaškim demokratom cilj viden in pot do njega jasna ter krepko začrtana. Po njej so stopali s strumnimi koraki vsa vojna leta, dokler ni Jugoslovanska armada osvobodila njihovega mesta, in še tri leta nato, ko se je bilo treba na tržaških ulicah, na stoterih manifestacijah in prireditvah zaradi pohlepnosti in nasilja angloameriških okupo-torjev in imperialistov, ki hočejo kolonizirati njihovo mesto ter obiti določila mirovne pogodbe, znova boriti za le izvojevane in s krvjo zapečatene pravice ter za pravice, ki so mu bile po mednarodnih dogovornik priznane, a katerih nočejo zapadne velesile sprovesti v življenje.
Zdelo se je, da je ni sile, ki bi Zavrla ta zmagoslaven pohod tržaških demokratičnih množic, ki bi zaustavila to mogočno živo reko. In res je ni bilo, dokler se ni našel nekdo med njimi samimi, ki jim je vrgel sledečo parolo: «Ah za Tita, ali za Stalina? To se je zgodilo tedaj, ko je jugoslovansko ljudstvo onstran meje pričelo doživljati dni, ki jih v vsej zgodovini jugoslovanskih narodov ni enakih in ko se je to ljudstvo strnilo ter odgovorilo tako, kot. bi se šestnajst milijonov glasov zlilo v enega, ki pravi, da hočejo z delom dokazati, da strašne odsodbe niso resnične.
Ali si za Tita ali si za Stalina? Izrečeni sta bili cive imeni, kj. jih naše ljudstvo v vseh letih borbe ni nikoli ločilo in o katerih bo zgodovina dokazala, da se ločiti ne dajo. S Titom na čelu smo se 1941. leta uprli fašizmu; izgovarjajoč njegovo ime kot simbol nacionalne in socialne svobode smo romali v nemške mučilnice; njega je nosilo v srcu devetinštirideset tisoč žrtev, ki jih je dala Primorska za §voje osvobojenje.
V življenju se marsikaj zabriše in zamumi, težke rane se zarastejo in brazgotine pokrijejo svežo kri. toda tista rana. ki jo pusti za se- ; boj izguba dragega človeka ostane večno živa. večno pekoča. In čc bi lahko mi danes vprašali vseh 49.000 njih, ki so padli, ki so dali samj sebe za našo sveto stvar, naj nam povedo in na i-nam svetujejo, kam, bi nam vseh 49.000 zaklicalo; «Preko naših grobov ni mogoče!».
Ne, preko njihovih grobov ni mo-J goče in zato tudi ni mogoče mimo Tita. ki nas je peljal v svobodno jutro in ki skupno z vsem jugoslovanskim ljudstvom gradi svoji domovini svetlejši dan, katerega zarjo nam je oznanjala Sovjetska zveza, domovina tovariša Stalina in dežel?. Velikega oktobra.
Zaradi tega je bilo vprašanje: «Ali za Tita, ali za Stalina?» posmeh naši borbi in našemu hotenju; postavljeno namerno in . preudarno, iznesemo iznenada, da bi ljudje ne imeli č^sa za razmišljanje, ie terjalo odgovora, ki ga ni mogoče dati tržaškemu demokratu in ki ima že sam v sebi kal protislovij.
Naša trda borba z angloameričkim imperializmom, ki ie na naših tržaških tleh še posebno zagrizen. ki se- tu pri nas v Trstu upira z vsemi mogočimi metodami težoiam demokratičnih množic, je breko noči izgubila svoj pomen, ko bi se morala nadaljevati z isto silo vse dotlej, da angloameriške imnerialiste in domačo reakcijo brisilimo k tlom ter jo primoramo k spoštovanju mirovne pogodbe.
Minili so dnevi in tedni. Po ulicah ti znanci več ne zastaviiajo vm-ašanja ali si za Tita, ali si za Stalina, ker so ori. ki so to vnra-šanje vreli med tržaške demokrate snrevideli. da se ti ne dajo od-dvoiiti od svoie včerajšnje borbe ter se s provokacijo, ali si za Tita. ali za Stalina ne da razbiti hjihova enotnost. 7dai te srečujejo znanci z besedami: «Ali poideš na Sestanek OP? Pravilo, da bosta dva govornika, da sp bo razvila notem zanimiva diskusiia in si bodo liu-'dif; že lahko enkrat ustvarili nra-Vilno mnenje». «Pa je prav, da se končno posveti v to noč in da se ti v glavi razbistri. Na dosvidenje zvečer. Nocoj unam. da so se rni-b°li vroči komir form ovci Se vnesli Ih bomo lepo na koncu po vrsti
In duševne stiske?
vse razmotrili», še pristaviš in odbržiš po svojih vsakdanjih opravilih.
Ko prisopihaš zvečer ves potan na sestanek OF in si trudoma brišeš znoj. ki ti v potokih lije š čela, se nenadoma izkaže — glej ga šmenta — nimaš vabila. Kako bi ga tudi imel, saj ti je menda že na čelu zapisano, da si OF-ar, sedem let že hodiš na take sestanke. še ko so bilj po kaščah in kleteh, da bi jih ne zalotilo oko postave si hodil in zato ni čuda, da te vsakdo pozna in da ne terja vabila od tebe. Postaviš se pred vrata in potrpežljivo čakaš, da se trdosrčnim ljudem omeči srce, ko bodo spoznali svojo zmoto, da nisi ni-kakšen angloameriški špijon, temveč prav tak član OF. kot so oni sami. Cakrš in gloješ po svojih možganih, kako bi napravil, da bi vendar le prišel tudi brez povabila v dvorano, kjeV tvoj trud bogato poplačan s tem, na si boš ustvaril pravilno mnenje, kot ti je zatrjeval tvoj jutranji znanec. Čakaš trenutek, čakaš dva, še nekoliko pomišljaš potem pa se nenadoma spomniš, da ni nocoj tako zborovanje OF samo v društvu Škamperle, temveč tudi v Tomažiču. Ti sicer ne spadaš v tisti rajon, ali čemu ne bi šel in poskusil tam svojo srečo. Deset lir za tramvaj in 10 minut hoda — to je toliko kot zastonj, pa naj kdo reče, da se ne izplača iti zato da si lahko ustvariš pravilno mnenje. Nihče mi tega ne bo govoril, pravilno mnenje je pravilno mnenje in to je vsekakor nekaj vredno.
Samozavestno stopiš v dvorano in z občutkom, da so ovire srečno premagane, ker to pot ni nihče ustvaril, da bi te vpraševal po legitimaciji. Ob zidu obstaneš in oči se tj upro na oder v govornika: «Naša enotnost ni razbita», odmevajo od stei. njegove besede, mi smo za enotnost slovenskega ljudstva in za bratstvo z Italijani, mi smo za spoštovanje mirovne pogodbe in bomo branili spoštovanje pogodbe. dokler ga bo branila Sovjetska zveza.
«Che cosa parla?» ti zdajci šine v uho šepet. «Sta zitta, questo è nostro questo parla per noi».
Kot bj imele te besede čudežno moč. te odvrnejo od govornika in prisilijo, da se pozanimaš za svojo najbližjo okolico. «Mogoče pa se je moj jutranji znanec zmotil», podvomiš v sebi in je to zborovanje
Mara Samsa
SIAU in ne OF. — Ni slučaj, da se je slovensko ljudstvo opredelilo na stran Sovjetske zveze! Nekateri so se opredelili drugače ali iz narodnega čuta, ali iz drugih razlogov», nadaljuje govornik na odru. Ne saj je zborovanje OF, odstranjuješ v sebi dvom. ko ti zopet udari na uho isti šepet: «Ma Quando finirà? Bisogna aver pazienza. se ti ho deto che questo è nostro». Ne moreš se upirati več. Pogled ti beži po znanih in neznanih obrazih ljudi, o katerih veš, da niso hodili nikoli na sestanke OF. kar bi se zaradi nepoznanja
jezika neizmerno dolgočasili. In nenadoma ti postane jasno, da se bo tudi to zborovanje, od katerega si si ti sam toliko obetal, končalo malo alj nič bolje, kof so se končala v zadnjem času tolika druga, ki niso dala našim ljudem ničesar razen popolne zmede.
Prvi govornik je končal svoj govor. Tisto vprašanje ali si za Tita ali za Stalina ni padlo. Govoril je skoraj tako, kakor govorijo oni, ki nočejo s tržaškimi ljudskimi množicami slepomišiti, temveč jim hočejo naliti čistega vina. Razlike med njihovim prejšnjim vprašanjem ali za Tita, ali za Stalina, pa vkljub temu. ni. Besede so postavljene drugače jn postavljene so tako. kot jih Tržačani želijo slišati, njihov smisel pa je ostal skrbno prikrit.
Ko pa so se javili govorniki, da bi resnicožejnemu ljudstvu odkrili pravi smisel besed in mu prikazali, da peljejo na stranska pota in vsak najmanji odstop od naše dosedanje borbe, ki je in morda ostati vedno ie borba za uresničenje načel mirovne pogodbe, pelje k priključitvi Trsta h tisti državi, v katero si tržaški demokrati najmanj želijo, so se zganili tudj poslušalci na koncu dvorane in to tisti poslušalci, ki vse od prve do zadnje besede, ki je bila izrečena na sestanku niso niti ene razumeli. Z besedico «Laže» so hoteli prevpiti vse stvarne dokaze in končalo se je natanko tako, kot se v zadnjem času vsi sestanki končajo. Staremu OF-arju pa le ni bilo žal, da se ni pehal tisti večer od Sv. Ivana v sredino mesta.
Sestanek sicer ni prinesel stvarnih zaključkov in tudi položaja ni do kraja razjasnil. Ljudje pa so odhajali domov ogorčeni nad oni-
Rako sem (tožil/[fai kraški tabor
bivših tržaških političnih preganjancev
bodo od tebe zahtevali potni list, ker si že v inozemstvu.
Ker sem imel dovolj časa, sem še stopil do meje. Pravilno pravim «stopil»; kajti teh nekaj korakov ni mogoče imenovati sprehod. Cerini :'.a bloku niso bili nasprotni.
V nedeljo, dne 25. t. m. je na Repentaboru I. Tabor tržaških antifašističnih političnih preganjancev. Tja moram iti; to sem dolžan svojim dvem letom koncentracijskega taborišča.
Takoj po S. uri sem jo urezal peš z Opčin proti Repentaboru. Hočem se malo pogovarjati z ljubljeno kraško zemljo, katere nisem videl že toliko dolgih, dolgih let. Misli so mi silile nazaj v pretekla leta. Ravno na današnji dan, pred petimi leti, je prišla v taborišče vest o Mussolinijevem padcu. Ze več mesecev, tja od februarja, ko je zmagovito končala slavna stalin-grajska bitka, smo bili nemirni. Čutili smo. da se mora nekaj zgoditi. Berlinski oblastnež, ki je jako rad prerokoval in vedno strelja! mimo, je bil ob novem letu 1943 napovedal za to leto padec velike države. Seveda je pri tern mislil na Rusijo. Mi smo bolj za šalo nego za res to tolmačili v smislu, da bo Italija tista velika država, ki ima pasti. In glej! Danes pred petimi leti je beseda meso postala. Tedaj je završalo med nami. Začutili smo sveži zrak svobode, kakor zdaj čutim poredni kraški peterček, ki mi boža lice. Na mah mi je prišla do zavesti vsa trpka lepota kraške zemlje. Pusti žalostne spomine iz vojne dobe, uživaj ta topli zrak, glej to veselo zelenje, objemi nizko grmovje, pobožaj sivi kamen, poljubi mehko, suho travo, objemi rdečo kraško zemljo! Kras. moj Kras, ni ti ga para na svetu!
Zdajci mi je pretrgal pokrajinsko sliko širok napis, ki je bil potegnjen čez cesto. I. Tabor političnih priganjenco. Da, točno: «Priganjen-co». Zasmejal sem se. Ze napovedi tabora, ki so jih Usti prinašali, so bile sestavljene bolj hudomušno. Aha! In zdaj hočejo razposajeni «Taborci» s tem napisom koj ob vstani spraviti obiskovalca v dobro voljo. Ni slabo. Posebno danes, ki je življenje tako obupno klavrno. Toda takoj sem se zresnil. Vsa naša tragedija, vsa naša kulturna mizerija iz fašistične dobe mi
MNOŽICA POSLUSA GOVORE NA REPENTABORU
je stopila pred oči. Ta napis je gotovo napravil mlad mož, ki mu mačeha Italija, ta toliko razkričana nositeljica kulture, ni privoščila pouka v materinščini. Naša sedanja mladina piše danes v srcu kulturne Evrope, fonetično, po ušesu, kakor so to delali naši dedje pcM 150 leti. Ta repentaborski napis je živa obtožba in obsodba nasilnega, temnega režima, katere mu je bilo naše primorsko ljudstvo dvajset let izročeno na milost in nemilost. Če bi bil neznani sestavljalec napisa imel izrecni namen, ne bi bil mogel bolje poudariti značaja današnje' prireditve. Ne samo onim iz ječ in taborišč velja ta prireditev, ampak vsemu narodu, ki ga je fašizem načrtno pahnil v analfabetizem in kulturno temo.
Izrabil sem čas, da sem se povzpel na stari tabor h cerkvi. Povsod so me pozdravljale številne zastave, a zvočniki so me spremljali z domačimi napevi. Moje oko je počasi objemalo obzorje od Devina tja do Pirana. Vsa naša tržaška «država» je ležala pod menoj. Bogme ni velika! Raz ta grič, ki se dviga kakih 70 m iz planote, jo lahko vso pregledaš. In pri tem moraš paziti, da se ne nagneš vre* več nazaj. Kajti, če se prevrneš, da grem naprej, samo če me bo
jugoslovanski stražnik pustil dalje. Po nekaj korakih sem zaklical:
— Ej, brate! Ali grem lahko za nekaj minut tu v Dol?
— Nema toga!
— Imam tam sorodnike-
— Nema toga.
Lahko si mirna, Jugoslavija. Varstvo tvoji, i meja je v dobrih rokah.
Ko sem se vračal proti Repentaboru, so me pozdravljali veseli zvoki godbe «Rinaldi», ki je bila med tem dospela. Veselični prostor je bil poln. Za časa moje kratke odsotnosti se je nabralo nekoliko tisoč ljudi, in vedno novi r.o prihajali: peš, z raznimi vozili in z avtobusi, ki so opravljali prevozno službo iz Trsta in Opčin. Veselo, šumno razpoloženje je zavladalo povsod. Italijanska in slovenska govorica ti je donela na uho in nihče se temu ni čudil; to je bilo samo ob sebi umevno. Zares: Beseda o italijansko-slovenskem bratstvu ni bajka, tu je bila uresničena. Skupno smo trpeli, skupno smo se borili, skupno se malo poveselimo in skupno delamo in gradimo boljšo bodočnost te izmučene, krasne zemlje!
Ob pestrem vrvenju in veselem razpoloženju je hitro minil čas in začudeno sem pogledal na uro, ko
mi. ki so tisti večer z izzivanjem zakrivili, da se to ni doseglo.
Kar so besede na eni strani, na strani Vidalijevih pristašev, skrbno prikrivale, kar ni moglo biti na drugi strani do kraja izpovedano, si njihova dejanja razgrnila. «Pod Italijo pa nočemo več», je izrekla stara ženica. Naj govorijo kolikor hočejo, nocoj so se sami razkrili, da bi delali prav tako kot so pod fašizmom. Preveč smo potrpeli, da bi dopustili, da se to povrne». «Na sestanke, ki jih bodo oni sklicali mene več ne bo», ji je padla v besedo druga. «Zdaj se mi je posvetilo, za čim teži vsa njih dejavnost».
Objave
IZ UREDNIŠTVA
Naročnikom in bralcem ljudskega tednika
Opozarjamo naše naročnike, da pošiljajo vsa pisma, ki se tičejo naročnine in prejemanja lista upravi Ljudskega tednika. Na uredništvo pa naslavljajte pisma s članki, oziroma sploh pisma, ki se tičejo vsebine lista. Opozarjamo še vse, ki pišejo iz Jugoslavije, da uporabljajo sledeči naslov:
Ljudska založba, Sežana. Uredništvo - (ali Uprava) Ljudskega tednika Trst.
Ker nas mnogi naročniki iz Jugoslavije izprašujejo, kako da niso prejeli dveh številk Ljudskega tednika, jim sporočamo, da je bila pri tem odločujoča višja sila in ne zadene za to nikaka krivda uredništvo ali upravo Ljudskega tednika. Iz istega vzroka tudi ne ho mogoče nadomestiti tistih dveh nedospelih številk, ker jih ni več na razpolago. ■
$ $ £
Zrelostni izpiti
Zrelostni izpiti na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu so trajali od 8. do 22. julija. Izpite so dovršili uspešno na višji realni gimnaziji: Benigar Teodor - rojstni kraj Reka, Benulič Saša . Trst, Brinšek Gabrijela - 1!. Bistrica, Cok Andro - Trst, Flego Uroš - Trst, Gržina Anton - II. Bistrica, Lavrenčič Milena - Maribor, Legiša Drago - Devin, Samsa Stanislav - II. Bistrica, Žitko Stanislav - Ljubljana; na trgovski akademiji: Milovnik Andrej -Dorenberg, Prelog Savko - Trst: na učiteljišču: Pavletič Bojan - Trst, Perčič Ana Marija - Livorno.
je bil ob 18.30 napovedan nastop prvega govornika, ali bolje: govornice, Marije Bernetič {Marine). Ona in naslednji govorniki, Pahor, Malalan in Gasparini, so 'se spomnili trpljenja in bojev, ki so za na-’ mi ter dali izraza neomajni volji nas vseh, da se bomo proti vsem težko-Čam borili naprej do končne zmage. Zbrani tisoči so pozorno poslušali in mestoma burno pritrjevali.
Sledilo je ubrano petje slovenskih in italijanskih pevskih zborov. Poslušalci so Uh naaradili z živahnim ploskanjem. Nad vsemi je kraljevala, kakor povsod, pesem «Na juriš». Poslušalci so čutili, da borba ni še končana in dr bo treba še marsikdaj in marsikje jurišati. Mrak je legal na zemljo in začelo se je vrtenje na dveh velikih «brjarjih». Nič ne bom moraliziral; veselica na prostem 1-ratkomrlo ni mogoča brez plesa. Ali naj morda Po ognjevitih nagovorih, r:o navdušujočem petju, po svežem pivu in neprekosljivem teranu, vo pršutu in rižotu igramo šah? Se jaz sem alarmiral svoje revmatične kosti in se zavrtel z brhko Kraševko.
Ko sem se znašel pri mizi ob strani 67letnemu Stefanu, delavcu v ladjedelnici S. Marco, je leti zgostil vtise tega nerozalmega dneva v sledeči skromni, a zgovorni stavek:
— Bem, ma po leti na Krasi je lepfi!
Prav si rekel, dragi Stefan. Ampak tudi pozimi m na Krasu «Jenù». ko zunaj bri-e in se ti ob peči ali pri onnju na' odprtem ognjišču smehlja nebeški teran.
Po slovanskem svetu
KRONIKA
*	SOVJETSKA MLADINSKA DELEGACIJA, ki se bo udeležila zasedanja izvršilnega odbora Svetovne zveze demokratične mladine, je odpotovala v London.
*	4 MILIJONOV LJUDI je obiskalo Siovansko poljedelsko razstavo v Pragi. Razstava je bila največja te vrste na svetu.
*	RAZSTAVO TISKA so odprli v Beogradu ob priliki V. kongresa KPJ.
*	ČEŠKOSLOVAŠKI PARLAMENT je sprejel 33 novih zakonov.
« ZVEZNA VLADA FLRJ Je izdala uredbo o ponovo! vzpostavitvi carinske meje mad FLRJ in Albanijo.
*	KOROŠKI PARTIZANI so poslali avstrijskim oblastem protest, ker je oblast na zahtevo škofijskega ordinariata odredila, da morajo do 1. avgusta odpraviti v Sent Rupertu pri Velikovcu napis «Padlim za svobodo v borbi proti fašizmui.
*	V SLOVENIJI bo kmalu dograjen velik silos za žitarice. Silos bo prvi te vrste v Sloveniji. V njem bo lahko shranjenih 500 vagonov žita.
*	ČEŠKOSLOVAŠKA Je v Parizu podpisala gospodarski sporazum s Francijo o zamenjavi blaga v vrednosti 5 milijard češkoslovaških kron.
*	V DVOMESEČNEM MEDMESTNEM TEKMOVANJU Jugoslovanskih mest v graditvi socializma je dosegla prvo mesto Ljubljana in si osvojila prehodno zastavico, ki jo je doslej imelo Skoplje.
*	JULIJA JE ZAČEL v Vroclavu kongres zveze poljske mladine. Kongresu prisostvujejo delegati iz Westfalije, predstavniki Svetovne zveze demokratične mladine, delegati mladine SZ itd.
*	8 OBLETNICO proglasitve sovjetske oblasti so praznovale Letonska, Litvanska in Estonska republika. Sovjetski listi poročajo o navdušenih ovacijah Stalinu.
*	JUGOSLOVANSKI LETALEC Miodrag Banjac je postavil nov rekord v višinskem skoku s padalom, Skočil je z višine 6900 m brez uporabe kisika.
*	PRVO MOTORNO KOLO v Jugoslaviji so izdelali 23. julija v tovarni avtomobilov v Mariboru. Na poskušnji vožnji se je motorno kolo sijajno obneslo.
*	V SKOPLJU so otvorili pionirsko progo, ki so jo gradili člani ljudske fronte.
*	SOVJETSKA ZVEZA je zmanj šala svoje reparacijske zahteve do Bolgarije za polovico, t.j. od 9 milijonov dolarjev na 4.5 milijona dolarjev.
*	SOVJETSKA VLADA je odobrila kredit 540 milijonov rubljev za zgraditev stanovanj v Moskvi v letošnjem letu. S temi sredstvi bodo zazidali nad 450.000 km.2 stanovanjske površine.
*	DO 23 T.M. je vpis ljudskega posojila v FLRJ dosegel 3 milijarde 833 milijonov din.
*	TOVARNA IKARUS pri Beo. gradu je izpolnila svojo obvezo V. kongresu KPJ in izdelala letalo domače konstrukcije, ki je pri prvem poletu pokazalo dobre uspehe.
*	IVAN HORVAT je novi češkoslovaški poslanik v Budimpešti, ki je 23 t.m. izročil poverilna pisma predsedniku republike Zoltanu Tildyu.
Mesto tovarn za lokomotive
wìMmmm
NOVA LOCOMOTIVA PRIHAJA IZ TO VARNE
•OVJETSKA ZVEZA
Brjanska tovarna za lokomotive se je v času stalinskih petletk spremenila v velikansko podjetje, ki oskrbuje sovjetski železniški promet s proizvodi najbolj napredne tehnike. ■
Tovarna je gradila močne lokomotive serije SO in tovorne vagone, cisterne in žerjave.
Nemški fašistični barbari so tovarno popolnoma razrušili- Ko so Sovjeti pregnali Hitlerjeve okupatorje, so začeli tovarno graditi na novo in Brjanska tovarna je obra-
tovala še za časa velike domovinske vojne.
V kratkem času je tovarna izdelala nove lokomotive za glavne proge- Zanimivo, da so se brjanske nove str;oje naučili izdelovati v času. ko so tovarno obnavljali. Tovarno sedaj na novo opremljajo in njena stori’nost bo dosegla predvojno. Široko se uveljavljajo nove tehnične pridobitve.
Nazoren dokaz delovnih uspehov tovarniškega kolektiva je porast storilnosti in vedno večje število izdelanih lokomotiv. Tako na pr. je bilo v zadnjem četrtletju 1947 izdelanih 4 krat več lokomotiv kot
v prvem četrtletju. Tudi se je letos že dvakrat posrečilo znižati delovni čas, ki je potreben za izgoto-vitev lokomotive.
Sedaj se izdelovalci strojev trudijo, da bi izpolnili plan, ki je določen za 1. 1948.
Tovarna je zgradila mesto Beži-ce, zgradila je kinoteater, polikliniko ter desetine stanovanjskih hiš. Tovarna je nudila izdatno pomoč pri ustanovitvi bežiškega inštituta za gradnjo prometnih strojev in za bežiški tehnikum za gradnjo strojev- Ti šolski zavodi so otrok tovarne. Brjanska tovarna in mesto Bežice imata lepo bodočnost-
življenjsko sposobnost, ustvarjalno dejavnost in silo poljskega razreda, delovnih kmetov in delovne inteligence. Njegovi uspehi so tudi mednarodnega pomena, ker predstavlja nova Poljska v prijateljski zvezi s SZ, z drugimi slovanskimi narodi in demokratičnimi deželami važen činitelj v taboru miroljubnih in demokratičnih si; sveta v borbi za napredek in lepšo bodočnost človeštva.
ČEŠKOSLOVAŠKA
Prvo polletje drugega leta češkoslovaške dveletke je bilo končano z uspehom 102,9% Delovno ljudstvo češkoslovaške je pokazalo v juniju izreden polet. V letošnjem prvem polletju so prekoračili mejo plana v vseh panogali industrije razen tekstilne in energetične. Razlog manjše proizvodnje tekstilij je v pomanjkanju surovin, ki jih morajo uvažati iz inozemstva, v glavnem iz dolarske ali funtovske oblasti. Vzrok, da energetika ni prekoračila plana, je v tem, da električnega toka ni mogoče proizvajati in ga dati v skladišče. Naloga energetike je zagotoviti potrebno energijo industriji in to nalogo je energetika tudi izpolnila. Plan je sicer predvideval 100%, toda elektrarne lahko proizvajajo samo toliko toka, kakaršna je potrošnja.
Podrobni rezultati za mesec junij in za prvo polletje 1948 so naslednji:
PRAZNIK POLJSKE REPUBLIKE
Poljaki so 22. julija proslavili dan objave zgodovinskega Julijskega manifesta, dan, ko se je pred 4. leti v vzhodnem delu Poljske, ki so jo osvobodili oddelki junaške sovjetske armade in prepo-rojene poljske vojake, sestal narodnoosvobodilni poljski komitet in 'objavil manifest, ki pomeni pomembno preusmeritev v življenju poljskega rtaroda, novo politično gospodarsko in kulturno ureditev nove demokratične Poljske-
V	času osvobojenja je bil poljski narod v zelo težkem položaju. Hitlerjevi okupatorji so pobili okrog 6 milijonov ljudi- Milijoni Poljakinj in Poljakov so se vračali izčrpani in bolni iz koncentracijskih taborišč Nemčije. Nacistične tolpe so uničile in požgale veliko število tovarn in, podjetij. Stroje so odpeljali v Nemčijo, mostove so podrli in prekinili promet.
V	prvi dobi po osvoboditvi so se morale poljske demokratične sile boriti proti sovražniku v svobodni domovini, in sicer proti ilegalnim fašističnim terorističnim bandam in domači reakciji pod vod,-svom narodnega izdajalca imperialističnega špijona Stanislava Miko-lajčika, bivšega predsednika poljske stranke. To je bila težka, toda zmagovita borba proti temnim silam doma in v tujini.
Poljska je uspešno prebrodila težko l- 1945 in 1946, za kar se ima zahvaliti stalnemu jačanju enotnosti delavskih mas mesta in dežele. Na iniciativo poljske delavske stranke so ustanovili Blok demokratičnih političnih strank, ki je zbral vse napredne sile in omogočil, da se utrde pridobitve narodnoosvobodilnega gibanja. Zaupanic širokih ljudskih množic v demokratični blok in v ljudsko oblast so najbolj dokazale prve parlamentarne volitve za Sejm 19. jan. 1947. Tedaj je večina naroda pokazala svoje zaupanje v politični, gospodarski in družbeni red nove demokratične Poljske, to dokazuje tudi masovni povratek Poljakov iz inozemstva, katerih število znaša 4.100.000.
V	začetku 1. 1947 je demokratična vlada predložila prvi- triletni p'an obnove in razvoja narodnega gospodarstva. Z izpolnjevanjem plana sc vedno bolj uveljavlja delavno tekmovanje.
L. 1947. se ni končalo samo z velikanskimi zmagami v borbi za utrditev in ojačenje ljudske oblasti, z napredkom kulturnega in gospodarskega življenja, temveč tu-
POLJSKA
(H z uničevanjlem terorističnih band, špijonškega središča domače reakcije.
Nedvomno predstavlja trden temelj demokratičnih strank tesno sodelovanje med poljsko delavsko in poljsko socialistično stranko. To sodelovanje se je pričelo že za časa nacistične okupacije. Po iniciativi poljske delavske in poljske socialistične stranke so pristopili budi k organizaciji enotne delavske stranke in enotne delavske partije. To tesno sodelovanje med ilramkama ni zagotovilo samo trdnih osnov ideološko politične enotnosti delavskega razreda, temveč je tudi privedlo k utrjevanju organske enotnosti sindikalnih po-kretov in masovnih mladinskih partijskih organivacij: k zveza borbe mladih in k zvezi socialistične mladine. Tako so vodstva kmetskih političnih partij že 10. maja t. I-podpisala deklaracijo o sodelovanju »Kmetje vod eno zastavo« in od takrat se približujejo ujedinjenja obeh strank.
Tudi se je povečala napredna
organizacija zveza žena. Ta ženska zveza je začela enotno in plansko delovati pod vodstvom centralne zadružne zveze.
Jačanje ljudsko-demokratične u-reditve in bogato ustvarjalno delavnost ljudi po vsej deželi spremljajo veliki uspehi v obnovi in nagel razvoj gospodarstva in kulture.
Osnova teh uspehov je nedvomno podržavljenje industrije, prometa, prirodnih bogastev, bank, agrarna reforma itd.
Ze l. 1945 so obnovili tovarne, promet, do konca preteklega leta .So obnovili preko 18500 zgradb-Narodno gospodarstvo kaže iz leta v leto lepše uspehe.
Tudi v mladi industriji so na Poljskem prekoračili letošnji polletni plan. Po triletnem planu, ki se bo končal l. 1949, bo proizvodna sila celotne industrije močno napredovala.
Zelo močan je razvoj kmetijstva. V pretekli jeseni in letošnji spomladi so posejali nad 13,9 milijonov ha zemlje. (1 milijon več kot preteklo leto).
Ko proslavlja poljski narod 4. obletnico Julijskega manifesta dokazuje pred vsem svetom svojo
prvo
	junji	polletje
Panoga	1947	1948
kože, guma	107,5	105,3
rudniki	96,7	100,8
energetika	103,0	98,6
metalurgija	104,8	109,4
železo in kovine	89,3	101,3
kemija	88,4	109,2
steklo	86,2	123,8
kamenje, koramika	91,0	101,8
papir	111,1	107,4
les	113,0	107,1
tekstilije, konf.	93,3	94,1
Skupaj	97,2	102,1
Nekateri važnejši rezultati proizvodnje v mesecu juniju: črni premog 1,522.555 ton. rjavi premog 1,849.231 ton. železna ruda 120.105 ton. manganova ruda 7.908 ton. električni tok 585.928 kWh, urovo železo 136.392 ton. surovo jeklo 224.508 ton. valjasti izdelki 151.579 ton. litina 35.40j ton. svinec 692.622 kg. živo srebro 2.622 kg.
Dalje je bilo v mesecu juniju izdelano: želežniških vagonov 543, tramvajev in trolejbusov 14, obdelovalnih strojev 1.020, poljedelskih strojev (izven traktorjev) 27.154, lokomotiv 31; osebnih in tovornih avtomobilov 1.261; traktorjev 884, motornih koles 6.604, navadnih koles 22.707, elektromotorjev od 0,5 do 25 kW 24.317, radijskih aparatov 25.433, telefonov 7.758, kuhinjske posode 868.315 kg.
Lesna industrija v FLRJ
Lesna industrija v Jugoslaviji se naglo razvija in iz leta v leto narašča. Po usej deželi se ustanavljajo nova lesna podjetja. Iz lesa izdelujejo vse mogoče proizvode, ki se odlikujejo po mnogo boljši iz-
r v	^	^	___r"T'
JUGOSLAVIJA
delavi kot pred vojno. Zvezna vlada in vlada posalmeznih ljudskih republik posvečajo mnogo pažnje
Z VLAČILCI VOziJO fcESPO SAVI
gozdarstvu in lesni industriji.
Proizvodnji p'an lesa v prvem polletju tega leta je dosegel 89,4c/ci medtem ko je prejšnje leto v istem času dosegel 95,1%; toda glede nd povečanje nalog v tem polletju j& bilo letos prav za prav izvršenegd 2 krat toliko dela kot v prvem pol' letju 1947 (205%).
V. svetu je veliko povpraševanja po jugoslovanskem lesu. To dokazuje izvoz v prvem polletju 1948 leta. V prvih šestih mesecih tega leta je izvoz znašal 387,4% v ptP meri s prvim polletjem l. 1947, ter da 93,3% od vsega lanskega izvoza-
Posebno pažnjo posvečajo kvuli' teti lesa. Najboljše mojstre za kakovost visoko nagrajajo. Dobre vrste izbranega jugoslovanskega lesa so na zagrebškem velesejma pritegnile pozornost tujih obiskovalcev. Na sejmu se je jugoslovanska lesna industrija predstavila Z rezano hrastovino in bukovino, ? železniškimi pragovi, s celulozni^ in taninskim lesom, s šper plošča' mi ter s pisarniškim in stanovanT skim pohištvom in z zložljivimi šami.
Umetnost - Prosveta

'n'

VLOGA m POMEN
KARIKATURE
Čistimo jezik !
V	»Tedniku« smo govorili že o najrazličnejših vejah likovne u-tnetnosti, potrebno pa je tudi, da se spoznamo s pomenom in vlogo karikature.
Karikatura je ena najučinkovitejših in najdalekosežnejših orožij družbenega napredka. Satira je v njej našla najhitrejšo in najkrajšo zvezo s širokimi ljudskimi plastmi-
Narodi so se zatekli h karikaturi vedno, kadar je bilo treba odkriti in pokazati pravi obraz pojavov, ovire, ki so zadrževale njih napredek in nevarnosti, ki so ogra-iale njih življenja. Slikarji — karikaturisti, ki so Jtravilno in globoko razumeli plemenite in svobodoljubne želje naroda in se zanje borili, so mnogo pripomogli k dviganju borbenega duha ljudskih množic. Karikaturisti izražajo položaj naroda, bodisi da z duhovito ilustracijo prikazujejo nasilje, krivico terorja, izkoriščevnnje, bodisi da z zasmehom bičajo tisto, kar razjeda življenje naroda. Karikatura, ki izvira iz tistega, kar je v narodu borbenega in ustvarjalnega, prodira naglo med ljudske množice- Silen smeh, ki ga izziva, bruha eruptivno iz ljudske duše.
Slikar karikaturist spada danes na fronto borbe za demokracijo. Njegova naloga je, da odkriva vse prevare novih imperialistov; da prikaže ljudskim množicam jasno in prepričljivo, kdo so imperialisti. Karikatura mora odkrito prikazati vso laž iv. zločinstvo njih propagande; njena dolžnost je, da kritični nož, nabrušen z idejami revolucionarne preobrazbe naše nove državne in nov" družbe naperi proti vsemu, kar se upira miru, kar nasprotuje uspehom ljudske demokracije pri nas. Karikatura je zelo učinkovito sredstvo proti vsemu, kar je nenaravno, preživelo, proti vsemu, kar je tujt življenju ljudstva.
Slikar karikaturist mora pri nas s karikaturo voditi borbo proti sabotiranju in zaostalim buržoaznim havadam tistih, ki nasprotujejo napredku naroda.
Naše narode odUkuje bogastvo in zdrav smisel duha, prodornost, treznost in bistrost. Vse to nudi slikarju bogate vire. Karikatura zahteva slikarja umetnika; dandanes mora imeti močno idejnost, kulturnost in silo, da prodre v zapletene mednarodne dogodke. Karikatura ne sme biti trivialna, banalna in malenkostna, vzpeti se mora na višjo idejno stopnjo ker njeno vzgojno delovanje na ljudske množice je dalekosežno-
V	oceni, ki jo je napisal Pjer Križanič ob prvi razstavi jugoslovanske karikature, se tudi poudarja vprašanje; ali spada karikatura k likovni umetnosti ali žumalistiki.
Pri tem vprašanju gre piscu predvsem za to, da bi karikaturi izvojeval čim pravičnejše mesto med vrednotami umetniškega in kulturno političnega ustvarjanja pri nas in splošno.
Kritik trdi, da menijo novinarji, da spada karikatura v slikarstvo, ki služi ciljem tiska, slikarji pa menijo, da spada k novinarstvu in da se pomalem bavi s slikarstvom. Toda tudi če bi tako mišljenje splošno bilo razširjeno, nas to ne opravičuje, da iščemo mejo med karikaturo in novinarstvom. To pa zato, ker za umetniško vrednost karikature, kot neke veje likovne umetnosti, ni bistveno, da je doživela velik razmah v časnikarstvu. Karikatura ni s tem nič izgubila — nasprotno, karikatura je s tem samo Pridobila. Ona je prav v novinarstvu postala masovno agitacijsko sredstvo, ostro satirično orožje, ki neusmiljeno pobija vsemogoče slabosti, moralno bedo in nasilje ter nenasitno grabežljivost tistega privilegiranega sioja v razredni družbi, ki neusmiljeno gospodari z delovnim ljudstvom. Zgrešeno bi bito mišljenje, da pristaja karikatura agitacijsko - politični letak in s toni čista žurnalistika. Prav tako bi bilo napačno, da bi zaradi nekaterih člankov v časopisju (reportaža. kritika itd.), ki so često u-’Vtetniška dela, novinarstvo imenovali umetnost;
Jasno je, da mora karikatura, če hoče, da je umetniško delo, izpolnjevati vse pogoje, ki jih od umetniškega dela zahtevamo. Da bi pa odrekali karikaturi umetniške kakovosti zaradi njenega velikanskega agitacijskega pomena, bi pomenilo postavljati vse na glavo. Seveda je res, da bi karikatura pridobila s tem, da bi bila izdelana z večjo umetniško pazljivostjo kot unikat ah risba, katere original izgubi na vrednosti, če ga reproduciramo, toda to bi nedvomno karikaturo oddaljevalo od novinarstva in od masovnega sredstva ter družbene satire in jo privedlo v čist larpurlartizem. Zato mislimo, da je vprašanje, ali prištevamo karikaturo k likovni umetnosti ali k novinarstvu odveč in končno tudi škodljivo.
Zasledujoč zgodovinski razvoj karikature nam postaja popolnoma jasno, zakaj so jo tako zelo gojili, zakaj je bila tako razširjena in priljubljena vprav v času razrednih nasprotij in v času odločnih razrednih obračunavanj. V kolikor je bila karikatura na strani progresivnih družbenih sil, v toliko bolj je izpolnjevala svojo odgovorno nalogo kritike vse. a, kar je negativno, škodljivo, v toliko je bila bolj ljudska, bolj umetniška. V kolikor karikatura to ni, se pretvarja v brezidejno, plitko in ceneno družbeno politično slikarstvo, čigar u-soda je zapečatena brez ozira na to ali vici na stenah galerije ali je objavljena v časopisu. To potrjuje usoda in vloga karikature od njenega nastanka do danes, od tiste karikature, ki na jiapirusu predstavlja moralno Pokvarjenost in faraonski despotizen Ramzesa III do karikature najnovejše dobe, do karikature, ki — kot umetniško ustvarjanje — mora imeti vse elemente socialističnega realizma in
ki je doživela svoj razcvet šele po Veliki oktobrski socialistični revoluciji.
Ta karikatura ima častno nalogo, da podpiira osvobodilno borbo demokratičnih sil v svetu, ki naj bi čim pr. j premagale mračnost in nasilje. Naša jugoslovanska karikatura pia ima še eno nalogo, da neusmiljeno biča ostanke vsega preživelega, starega, tako v družbenih odnosih kakor v zavesti posameznika in doprinese svoj delež
AVTOKARIKATURA ZMANEGA TRŽAŠKEGA SLIKARJA
k naši kulturni revoluciji, ki bo naj-verneje izražala našo popolno in splošno družbeno preobrazbo.
To pomeni, da bo karikatura imela v našem tisku, posebno še pri njegovem agitacijsko — vzgojnem delu zelo hvaležno in odgovorno mesto. Tu se bo najbolje in naj-popolneje razvijala v orožje družbene satire, v bič, ki bo udarjal po vsem, kar ne spada v naša družbo, v nov'svoboden svet.
Po Branku Draškoviču
Tudi namesto delegacije bomo lahko rabili slovenske izraze zasiopnl-Stvo, odposlanstvo, poverjeništvo.
Precej nerodna je sledeča misel: Vladi gre za to, da se atirmira in s tem utrdi svoje pozicije, za katere Je prišia na oblast. Pisec ali ni poznal pravega pomena glagola afirmirati, ki je zopet okorna oblika po nemški, a!i ni vedel, kako bi ga povedal poleg drugega slovenskega utrditi, ki pomeni dostikrat prav toliko kakor afirmirati. S tem je v isti misli dvakrat skoro isto povedal: Vladi gre za to, da se utrdi in s tem utrdi svoj položaj... Ali ne bi bilo lepše, če je že hotel nekaj povedati, da bi to povedal slovensko: Vladi gre za to, da se zavaruje in na ta način utrdi svoj položaj, zaradi česar je prišia na oblast. Paziti moramo, da ne rabimo v slovenskem jeziku »gre se za to«, ampak vselej le »gre za to«, torej: gre za življenje in smrl in ne gre se za življenje in smrt.
Kakor je prejšnja misel nerodna, tako je sledeča zaradi tujke marsikomu nerazumljiva: Kljub koncu vojne zakon še ni bil abrogiran. Prvikrat v svojem življenju sem naše» to besedo v delih, ki sem jih bral. Izraz bo najbrže strogo praven, vendar mislim, da ne bo v pravu pomenil več kakor slovenska beseda. Abrogirati (okoren glagol z obrazilom -irati) pomeni namreč preklicati, odpraviti. Kaj bi bilo v stavku nerazumljivo, če bi rekli:	Kljub
koncu vojne zaicou ni bi! ' can (odpravljen) ati Kljub koncu vojne zakona še niso preklicali (odpravili)?
Namesto «so zaposleni pri podjetjih plina in elektrike» je veliko lepše sso zaposleni pri plinskih in električnih podjetjih» kar zna povedati tudi pisec sam nekoliko dalje,.ko pravi: «...izdala je še odredbo o raplembi vseh plinskih in električnih podjetij.» Vselej tudi pravimo «slovanski rod» in ne «rod Slovanov», «jugoslovanska (slovenska, hrvatska, srbska, franco-
V	Mali knfižnici, ki jo Izdaja Slovenski knjižni zavod, je izšel 17. zvezek, ki vsebuje dve povesti znamenitega ameriškega pisatelja Jacka Londona: «Ljubezen do življenja» in Cinago. V prvi povesti opisuje pisatelj pot drznega človeka skozi divjino severa: ta povest šteje med najboljše kratke proze tega znamenitega pisatelja. V drugi povesti pa obravnava pisatelj vprašanje kolonialnega izkoriščanja na daljnem vzhodu. Obe povesti sta močno značilni za Lon-donovo pripovedno umetnost in bosta gotovo našli mnogo hvaležnih bralcev. Knjižici je dodan kratek življenjepis Jacka Londona.
V	Poljudnoznanstveni knjižnici iste založbe je pravkar izšlo delo sovjetskega znanstvenika B. A. Kellerja pod naslovom: «Ljudje, ki spreminjajo naravo rastlinstva» (52 strani, cena din. 13.—). Je to krajši spis, v katerem nam avtor prikazuje delo in uspehe ruskih znanstvenikov — botanikov: Timirjazeva, Lisenka in Mi-čurina. O velikih uspehih ruskih botanikov smo sicer tudi pri nas že precej brali, vendar je to delo prav posebne vrednosti. Pisec je namreč sam priznan znanstvenik, — član akademije, — ter prikazuje znanstveno točno in na vsakomur umljiv način delo imenovanih preobrazovalcev prirode. Knjigo bo nedvomno tudi pri nas z zanimanjem vzel v roke vsak, ki ima opraviti s kmetijstvom, vrtnarstvom in podobnim ter bo marsikomu v vzpodbudo pri borbi za napredek slovenskega kmetijstva.
Kot 19. — 20. zvezek Male knjižnice pa so izšli Gyorgyja Lukacsa: Trije eseji iz francoske literature. Avtor je profesor univerze v Budimpešti in znan po teoretičnih razpravah s področja evropske literature, ki jo prikazuje s stališča- napredne družbene teorije in filozofije. V prvem eseju analizira madžarski znanstvenik Balzacov roman «Izgubljene iluzije», v drugem «Polemika me(| Bal-
zacom in Stendhalom», prikazuje u-stvarjalne metode obeh slavnih pisateljev, v tretjem eseju «Stoletnica E-mila Zolaja» pa pretresa umetnost znanstvenika francoskega pisatelja — naturalista Zolaja.
Založba «Mladinska knjiga» je med najagilnejšimi slovenskimi založbami in je zadnji čas izdala vrsto knjig in brošur.
France Kosmač: Partizanske zgodbe,
je zbirka 10 kratkih črtic tega mladega pisatelja, ki ga je rodila narodno osvobodilna borba. Snov vseh je zajeta iz narodno osvobodilne vojne, zato je knjiga kljub raznim pomanjkljivostim, kot so predvsem nedo-gnanost zgodb, katerih dogajanja so zgolj slučajna, brez psihološke poglobljenosti, lep doprinos k partizanski literaturi, zlasti še, ker je delo mladega pisatelja, ki dosti obeta.
Boris Žitkov: «Kaj sem videl», je knjiga, namenjena otrokom od 3-6 let. Napisana je v pripovedni obliki, tako da jo odrasli bero otrokom, ki si pri tem ogledujejo številne slike. V knjigi pripoveduje majhen deček svoje doživljaje s potovanja z vlakom, parnikom ter svoje vtise iz življenja v velemestu in na deželi. Toplo pripovedovanje bogato razživlia domišljijo otrok, dopolnjujejo ga pa še številne slike na vsaki strani, tako
1*0 p ra vek
V zadnji številki Ljudskega tednika se je v članek «Se nekaj o naši glasbeni kritiki» vrinilo poleg več drugih tiskovnih napak tudi nekaj takih, ki bistveno kvarijo smisel. Tako bi se moralo v prvi koloni članka glasiti: «....da bi nam avtor povedal kaj več —»; v drugi koloni: «:..ne da bi hiti v prvem....»; v fretji: «...napisal Milan Pertot, ki se bržkone ne strinja povsem,..».
da predstavlja knjiga res lepo berilo za predšolske otroke.
Branko Čopič
Snov črtic, ki so večinoma humorističnega značaja je zajeta deloma iz narodno-osvobodilne borbe, deloma iz današnjega časa. V njih pisatelj prikazuje, kako se skušajo razni ljudje znajti v tegobah vojne in pri delu za izgradnjo države. Copičeve črtice bo vsakdo' z užitkom prebral.
Se pomnite tovariši?
To je zbornik, ki vsebuje spomine slovenske mladine na čas okupacije in narodno osvobodilne borbe. Na pobudo Ministrstva za prosveto LRS je okoli 6000 mladincev iz vseh krajev Slovenije v krajših sestavkih popisalo svoje doživljaje v času okupacije in svoje sodelovanje v narodno osvobodilni borbi. Najboljši od teh dopisov so bili sprejeti v zbornik, ki ga je uredil J.Ribičič. Knjiga, opremljena tudi z risbami mladine, je veren dokument grozot, ki jih je v času vojne morala prestati naša mladina in obenem dokaz kako se je naša mladina že zgodaj zavedno vključila v delo za narodno osvoboditev.
J. S. BACH
Bach	je kot
umetnik občutil vsa protislovja svoje dobe ter v svojem ustvarjanju tudi vse njih značilnosti izrazil ter genialno pokazal nova pota.
Bach je zelo razvoju evropske
značilna pojava v
glasbene umetnosti, V zvezi z Bachovo
ska, italijanska) vlada» in ne «vlada Jugoslavije (Slovenije, Hrvatske, Srbi. je, Francije, Italije)», v «tržaški luki» in ne «v laki Trsta», «savski breg» in ne «breg Save», triglavske stene» in ne «stene Triglava», in t. d., podobno kakor: «očetov klobuk» in ne «klobuk od očeta», «materin robec» in ne «robec matere ali od matere», «sestrin zaročenec» in ne «zaročenec sestre aii od sestre», «bratova zaročenka» in ne «zaročenka brata ali od brata», «sosedova hiša» in ne «hiša soseda ali od soseda», in L d. Prav tako bomo vselej vpraševali: Čigav,-a,-o je? in ne Od koga je? Tudi ne pravimo «jezik od Cankarja (Levstika, Zupančiča), ampak «Cankarjev (Levstikov, Župančičev) jezik», ker ga je Cankar (Levstik Zupančič) rabil v svojih pnjiževnih delih Od tega zadnjega primera moramo strogo ločiti «cankar-ski način pisanja» s čimer povemo, da ni «Cankarjev način», ampak način nekoga drugega, ki Cankarja posnema ali ki piše podobno kakor Cankar.
«Ne da bi se jemalo v obzir» tudi ni slovensko; pravilno je, če pišemo in rečemo: ne da bi se oziralo na kaj. Tudi «z ozirom na kaj» ni pravilno; pisati in reči je treba vselej; glede česa, glede na kaj. Prav tako ni lepo, če pravimo:	Velekapitalisti oziroma
njihov! priveski so privi vsemu zlu na svetu» ah «Naš referent oziroma poročevalec je vodil vso slavnostno prireditev». Bolje je, če rečemo: «Velekapitalisti in njihovi priveski so krivi vsega zla na svetu» in «Naš referent ali (se pravi) poročevalec je vodi!..».
umetnostjo zastavljajo z večjo ostrino kot pri Handlu nešteta vprašanja: O svetovnem pomenu umetnika in o njegovi zvezi z lastno domovino in lastnim narodom, o nasprotju med starim in novim v tematiki In stilu, o spajanju ustvarjalne fantazije, intuicije in racionalističnega načela ter celo znanstvenega ter končno o nasprotju med ustvarjanjem In življenjsko usodo umetnika.
Bach si je svoji umetnosti osvojil rezultate šol raznih narodov, vendar ni zapadel nobenemu vplivu. Nenavadno široko je zajel najrazličnejše stile svoje dobe. Kakor je uporabil vodilne smeri umetnosti tako predstavlja Bach tudi glede bogastva žanrov umetniško sintezo svetovnega obsega. Toda Bach je tesno povezan s svojo bomovino in nje preteklostjo. Njegovo ustvarjanje je posredno in neposredno povezano z melodijami in pesmimi narodnega izvora in se približuje čustvovanju in mišljenju ljudstva; seveda jih prinaša v filozofsko poglobljeni pesniško izdelani obliki. Povezanost Bacha z lastno zemljo je izražena tudi v protislovju njegove umetnosti — v protislovju med starim in novim.
Zaostala, razcepljena dežela se je razvijala počasi, pod despotizmom ma. iih vladarjev — fevdalcev in cerkve. Bachova doba pomeni prevrat v razvoju nemške ideologije: Stare tradicije religije so bile še močno žive, obenemo pa so se javljale posamezne črte, značilne za naslednjo dobo.
Religija ima sicer še stalno vlogo pri Bachu, toda prikazuje jo na nov način — zanika vsako mistiko. Bach s? kot protestant živo spominja socialnih pokretov protestantizma (koral. Trden grad je Engels imenoval mar-seljezo 16 stol.). Bachov posebni odnos do religije je viden tudi v njegovi realistični razlagi kljub duhovni tematiki. Tuđi v glasbenem stilu spaja -taro in novo.
Bach je v višji meri polifonist kot Mandel In drugi (Vivaldi, Tellemann) istočasno pa drzneje razvija harmopijo in gre dalje od drugih.
Velikanski je umetniški obseg Bacha; On je sijajen improvizator, pesnik, znanstvenik in filozof, ponekod šaljivec, trezen učitelj in nenavadno drzen umetnik. Bach je izredno mnogostran-ski in mogli bi ga uvrstiti med največje umetnike dobe Preporoda.
J

S kongresa KPJ
P® načelih markama - šemmsma
TITO
Zelo nujna naloga za nas je bila rešitev agrarnega vprašanja. Hoteli smo Korenito rešiti to vprašanje, ki je bilo že 20 let obstanka stare Jugoslavije preJmet raznih špekulacij vseh režimov.
V čl. 19 naše Ustave je rečeno:
«Zemlja pripada tistim, ki jo obdelujejo. Zakon določa ali sme in koliko zemlje sme imeti ustanova ali oseba, ki ni poljedelec. Maksimum privatnega zemljiščnega posestva odreja zakon. Država posebno ščiti in podpira revnega in srednjega kmeta s svojo splošno gospodarsko politiko, krediti na nizke obresti in davčnim sistemom». Da smo tako ravnali kot pravi Ustava, dokazujejo naši zakoni, ki so bili v zvezi s tem izdani. Tako je bilo z zakonom o agrarni reformi to vprašanje radikalno rešeno. Ni bila samo odvzeta vsa zemlja veleposestnikom in izročena kmetom, temveč so nastala na tej zemlji državna poljedelska posestva ali pa smo zemljo, ki smo jo odvzeli od 30 hektarov navzgor vsem bogatim kmetom, razdelili med revne kmete. Prav tako je bila odvzeta zemlja tudi cerkvi. Ostalo ji je največ c'» 10 ha, pa še to zemljo so kme-zje povsod krčili.
S tem so dobili kapitalistični elementi na vasi — kmečki bogataši prvi zelo močan udarec, revnim kmetom pa je bilo pomagano.
Glejte, kaj pravi o tem vprašanju Lenin: «Kmečko gospodarstvo ostane še nadalje drobna blagovna proizvodnja. Tu imamo brezmejno široko in globoko ukoreninjeno bazo kapitalizma. Na tej bazi se kapitalizem hrani in obnavlja v najhujši borbi s komunizmom. Oblike te borbe so: goljufija (prevarantstvo) in špekulacija proti državnemu odkupu žita in drugih proizvodov in proti državni razdelitvi življenjskih potrebščin sploh». Ali se ne bi mogle nanašati te besede popolnoma tudi na nas? Mogle bi se, ker so se tudi do sedaj pokazale v polni meri točne tudi v naših razmerah na vasi. Toda prav zato, ker smo to vedeli in se naučili tega od Lenina, smo ukrenili in ukrepamo vse, da bi preprečili takšnim špekulantskim in goljufivim kapitalističnim elementom na vasi, da bi ovirali krepitev socialističnega sektorja na vasi, ki bi ogrožali zgradnjo socializma v naši državi.
Tretji velik in zelo važen ukrep, ki smo se ga lotili, je bila nacionalizacija vseh rudnikov, vseh tovarn in podjetij, vseh transportnih sredstev itd., a pred kratkim smo nacionalizirali tudi vse tisto, kar je obsegal prvi zakon o nacionalizaciji kot n. pr. ostala industrij, ska podjetja, velika skladišča in kleti,
hotele, sanatorije itd. Tako niso pri nas prešla v roke države, t. j. ljudstva samo sredstva za proizvodnjo, temveč so postale ljudska last tudi vse osnovne ustanove, ki služijo potrebam ljudstva, ki pa so bile do sedaj vir za bogatenje posameznikov — kapitalistov.
Takšna temeljita nacionalizacija in prehod sredstev za proizvodnjo v roke družbe sta nam omogočila, da preidemo na plansko gospodarstvo, da izdelamo petletni plan industrializacije in elektrifikacije naše države. Vse to nam je omogočilo, da smo 1947 leta pričeli uresničevati omenjeni plan, katerega realizacija bo popolnoma preobrazila našo državo ter jo napravila srečno in bogato.
Velikanska vloga KPJ v osvobodilni
KARDEU
vojni in njeno uspešno obvladovanje vseh težav je bila samo zato uspešna, ker smo se znali znajti v najtežjih položajih na podlagi nauka marksizma-leninizma. Potemtakem, ustvariti tako nacionalno vprašanje, kot smo ga rešili mi, uresničiti tako narodno enotnost in bratstvo kot smo ga mi ustvarili v Jugoslaviji, privesti osvobodilno vojno v najtežjih pogojih do končne zmage in zgraditi vse to, kar smo po vojni zgradili ter pričeli graditi socializem v naši državi — more samo ljudstvo, ki ga vodi tako prekaljena Komunistična partija, kot je naša, more samo Partija, ki pozna zakone družbenega razvoja in dela po nauku marksizma-leninizma.
Ko nam po vsem tem, kar smo napravili, in to dejansko napravili, očitajo, da smo v nekem smislu hodili po novih poteh do uresničitve vsega tega, tedaj to pomeni razglaševati marksi-
zem-leninizem za dogmo, z nečim, kar ne spada več k razvoju, pa čeprav bi taki novi pogoji nastali. To je nedia-lektično, mi smo se pa pri tem držali prav nauka Lenina, ki pravi citirajoč Engelsa: «Naš nauk, je Engels dejal zase in za svojega znamenitega tovari, ša (Marza — op. T.) — ni dogma, marveč navodilo za akcijo». Lenin na. to pravi: «V tej klasični postavki je s čudovito silo in jasnostjo poudarjena tista stran marksizma, ki jo skoraj vedno izpuščamo izpred oči. S tem pa, da tega ne upoštevamo, napravljamo marksizem za enostranskega, iznakaženega, mrtvega. Iz njega črpamo živo dušo, izpodkopavamo njegovo koreni-mo teoretične osnove — dialektiko, nauk o vsestranskem in popolnem nasprotju v zgodovinskem razvoju, izpodkopavamo njegovo zvezo z določenimi praktičnimi nalogami dane epo. he, ki se lahko menjajo pri vsakem njenem preobratu v zgodovini».
«Vidite, tako je govoril in učil Lenin, nas pa bi radi prisilili, da bi se na naši poti v izgradnji socializma držali strogo nekih receptov.
RANKOVIĆ
«Toda zadrževati se samo pri učenju klasikov marksizma-leninizma, in ne osvetljevati z njihovim učenjem borbe naše Partije, borbe naših narodov, razvoja naše države in njene današnje problematike, bi bilo le knjiž. no učenje marksizma-leninizma in ne bi doseglo cilja usposobljenja partijskih kadrov, da vodijo opremljeni z učenjem marksizma-leninizma borbo naše Partije v naši državi».
DJILAS
«Vprašanje ideološko-politične enot, nosti Partije, vprašanje borbe za zmago marksizma-leninizma v njenih vrstah je bilo eno osnovnih nalog, pred katero se je leta 1938 znašlo novo vodstvo s tovarišem Titom na čelu.
Partija je bila tedaj v stanju ideolo. ške, politične in organizacijske konsolidacije, ki se je izvajala tako na osnovi borbe za enotnost partijskih vrst in čiščenja Partije ostankov frak-cionašev, grupašev in vseh tujih in sovražnih elementov, kakor tudi na osnovi borbe za pridobivanje ljudskih množic. Vse reakcionarne sile stare Jugoslavije, ki so slutile vihar, so se mobilizirale proti Partiji. Razgibali so se tudi vsi prikriti in pritajeni sovražniki delavskega razreda, .razgibali pa so se tudi vsi tisti omahljivci, ki so se bali burje in težav, neizbežnih v vojni, ki se je približevala, katere je prijemal strah pred vlogo, ki si jo je Partija namenila v tej vojni.
(Nadaljevanje na 12. strani)
POLEG NA OMIZJE PREDSEDSTVA V.'CJO^RESA KPJ MED GOVOROM
M. PIJADE.
V PRIJATELJSTVU S SOVJETSKO ZVEZO
bJILAS
TITO
Komunistična partija Jugoslavije je neprestano vzgajala člane Partije in vse delovne množice pred in med vojno — v zvestobi do velike Sovjetske zveze in pojasnjevala njeno velikansko osvobodilno vlogo v veliki osvobodilni vojni. Brez te vloge Sovjetske zveze ne bi bila mogoča zmaga nad fašističnimi osvajalci, torej ne bi bila mogoča tudi osvoboditev Jugoslavije, ne bi bil mogoč nastanek nove Jugoslavije.
V naši zunanji politiki po vojni smo na vsakem koraku pokazali popolno soglasnost z zunanjo politiko Sovjetske zveze, in to zaradi tega, ker je vsa politika ustrezala in ustreza interesom naše države, interesom miru. To naše stališče je znano vsemu svetu, ker je vse to napisano ali izraženo v mnogih govorih, tako na mednarodnih konferencah, kakor v naši državi. To paše stališče pa je zvestoba in solidarnost v zunanjepolitičnih vprašanjih s Sovjetsko zvezo in drugimi državami ljudske demokracije, ki ni obstajala samo v besedah, ampak tudi v dejanjih. To pa ve zelo dobro ne samo vsak naš državljan, pač pa tudi prijatelji in sovražniki na vsem svetu.
Prvi ukrep CK KP Jugoslavije in naše vlade po osvoboditvi naše države je bil po liniji zunanje politike prav v tem, da se Jugoslavija čim tesneje poveže tako gospodarsko, kakor politično in kulturno s Sovjetsko zvezo in državami ljudske demokracije. Ustvarjanje paktov o prijateljstvu in
medsebojni pomoči, vsestransko sode lovanje in ustvarjanje raznih gosp0" darskih in drugih pogodb je bilo iz' vedeno na našo pobudo in k temu PaS nihče ni nagovoril. Smatrali smo, da je prav to najpravilncjša pot k mirne' mu razvoju naše države, utrjevanju in ohranitvi miru na svetu, pa tudi k utf' jevanju demokracije v drugih drž3' vah — Poljski, Češkoslovaški, Boiž3' riji. Madžarski in Romuniji.
Populariziranje Sovjetske zveze in R^eče armade med ljudstvom in razvi-■^hje ljubezni do njiju je bilo poleg °rbe proti okupatorju glavna vsebina Ce!otne agitacijsko-propagandne dejav-hosti. -pa dejavnost je bila obsežna, ^■estranska. Partija je populariziranje ^SgR razumela kot sestavni del borbe Za bsvoboditev. Prepričala je množice.
'V'	-- ---------------------------------—
Se o Beneški Slovenili
5E» zaključek pa še o narodni za vesli Mezijanov
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Boli oddaljeno zemljepisno in jezikovno je tersko narečje, ki se začenja nad Ahtenom: y PorčinjU. Subidu, Malini in pride dalje v dolino Reke, kjer so vasi Crneje, potem naprej na levo Krnica, vasi na planoti nad desnim bregom Karnahte, kakor Viškorša, Zavrh, Vizont, Sedlišče, Brdo. Ter in še dalje do skrajnega zapada: Podbr-d°..Breg, Flajpan in Ovšje. Ta narečja so taka, da dotični Slovenec, Rt govori z njimi in ne pozna fur-lanščme, se bo težko prilagodil umevanju. Kot značilno posebnost naveden tukaj en tak primer (več o tem v mojem spisu in študiji o tarčentskih Slovencih ki bo kmalu izšla).
Pozdravljamo vseh le laško, torej: »Bom džiorno nunac Maino dačiar, de ste nas paršfi vizitah Kuv ste paršii? — San s« parpeju sa trenom, ka je blu maso čarjan an smo mogli stat po konc’ dan par druhim kuo sardele, zatuo san vas sudan an’ od duheha viadžia. Bu’š bi b'uò, če bi paršou a pit. — Vzamte čareiu. pa se sednite, čemo malo počakarat, ma na smiete čakarat maso gramatikal slovenj, drugač nas ne kapilarno lepuo. mi ki ča-karamo naš dijalet, po slovenj, ali po šklaf ...
Z buoham bijte, srečno, an Buoh vas var’. ,	o
S tem zgledom je povedano vse. Kar je izrazov, ki se tičejo poljedelstva, so bolj originalni s'oven-ski. tako tudi izrazi iz rastlinstva in živalstva. Kakor rečeno na. bolj . razumljivo blagozvočno je nadiško narečje. Ima precej kajkavščine: soglasnik ć se tako lepo izgovarja kot v Istri n. pr. vič, (več) v priimkih Kjenćić, H'odić, Bla-zutič, Černetič, i. dr. Tudi končnice — ac nam pričajo o kajkav-skem izvoru. Tinac (Valentin), Nunac, Muzac, Hlivac, Ronac, Va-cac, vršičac, sada-sedaj, tada-tedaj i. dr. Zanimivo ''e, da terski S'o-venci vrivajo med trde skupine soglasnikov samoglasnik a n. pr. Brdo rečejo Bardo. Zavrh — Zavaril, grdo —: gardo, črno — čarno, mrtvo — martvo. n. pr. Mar-tvo počivalo (kadar so nosili nekdaj pokopavat mrliče iz Tera v Brdo in ker pot gre strmo navzgor, so počivali z rakvijo na pol poti in ono mesto je đobi'o to ime).
Rezijani . imajo, kakor' rečeno svoje posebno narečje, ki se mu pozna manj primesi kajkavščine, več pa tujk in samostojnih izrazov. Za besedo govoriti rabijo izraz: rumuniti, to bi bilo iz laške-.ga — prebavljati. Rabijo tudi zamolkle samoglasnike: o (oe) in d kot jih imajo tudi Prekmurci n. pr. rezijansko gora hSra; rekel —
roekou; kolikdaj — kbjkadà itd. Prekmursko ura vbra; kupila — fcttpila itd.
Potem je še kak ostanek iz sta-roslov.; na nadiškem rečejo vratu — šeja (kot v ruščini) tudi v Kobariškem kotu enako, (da ne bo to od šivati, zašivnik). V Podbrdu, torej ob skrajni meji tarčentskih Slovencev mi je nekdo v razgovoru rekel frazo — mene nekadà iti , . . to je, da nima časa, da nima kdaj. V ruščini je isto. Zanimivo pa je, da skoro vsi beneški Slovenci, manj seveda nadiški. štejejo Po laški ali furlanski. Rečejo običajno: »jas sam rojèn nel an mil vot cent novanta cine (1895) ali pa italijanski. Tudi koliko stane ali koliko so izdali za eno ali drugo reč povedo po laške V neki rezijanski pesmi pravi: Tri čan-tanarje raklinou, ni nyma naha kiizuJa — tristo kolov nima ni jed ne kozle (stroka fižola).
Narodna zavest Rezijanov
Po odcepitvi leta 1866. je ostalo tam vseeno dokaj zavednih mož, posebno med duhovniki, ki so često prihaja’i v stik z, onimi bližnjimi kraji na Goriškem, od koder so prihajale knjige, največ nabožne vsebine. Tudi Mohorjeva družba je imela precejšnje število č’a-nev (nad 200). Z ustanovitvijo italijanskega učiteljišča v .St, Petru
so mislili na bolj uspešno takratno potujčevanje, a le ni šlo. Doma in med seboj govore beneški Sloverr ci in četudi se je kdo vzpel poklicu više — le slovenski, t. j. le v njih narečju in tako je tudi med'Rezijani. Ako je med njimi tujec, govore z njim italijansko, a med seboj si pojasnjujejo rezijanski tudi bo’jše osebe. . Zavest se je bolj ohranila, ker so prihaja1! mnogo v druge slovenske pokrajine že izdaviva in se navzeli tam zavesti. Mnogi so tam obiskovali tud! šole. V terski Sloveniji se dobe možaki, ki jo kar po kranjsko udarjajo. So zavedni, ampak' so bolj boječi, ker so terorizirani in imajo tudi preveč predsodkov, oziroma so jih imeli. Da se bolje izrazijo-si pomagajo z italijanščino, ki so se je naučili v šoli. Dogodki in spremembe zadnjih let, partizanstvo, je veliko pripomoglo k boljšemu spoznavanju pripadnosti in tudi zavest je nekako oživela.
Stik z nami, z razumništvom, je tudi dobro vzgojno sredstvo za vzbujanje narodne zavesti, spoznali so, da tudi Slovenci imajo »boljše« ljudi. Naj le pride kdor še ni bil tam, pogledat to zanimivo deželo, gotovo odnese ugodne vtise, čutil bo, da se bo tu polagoma pričenja novo živlienje.
! KONEC	—
RIHARD OREL
Nekaj podatkov
o struktur1 kongresa
na V.
Nekaj besed o številu članov kancliaatov partjjei zastopanih kongresu:
Pred kongresom 30. junija V>iS J a^ija imela 468.175 članov in 51.612 kandidatov.
Ti podatki se opirajo na evide"p.*'’ W vodi CK KPJ. Podatke preverjajo in evidentirajo vsak mesec » °čtii centralnih in pokrajinskih komitejev, ki jih prejema CentraM^.^'te Kpj.
Na kongresu so zastopane P* e organizacije vseh republik pokrajinska organizacija Vojvodin«’ _ sRe-metohljske oblasti, oblastna or. ganizacija Dalmacije, dalje je z3S	a Partijska organizacija Jugoslovanske armade, partijska organizacij3	tomobilske ceste, partijska organiza-
cija UDV FLRJ in partijska organfe Ja Partijske šole CK KPJ.
V razdobju med V. državno K" 'nco KPJ in V. kongresom KPJ med narodnoosvobodilno borbo, kakor _„VJ0 ,osvoboditvi dežele se je članstvo
Partije in kandidatov večkratno ^ cp. partijske organizacije pa delujejo zdaj skoraj v vseh tovarnah’ ^ 'jih, ustanovah, enotah JA, na vseh delovnih toriščih, na državnih R1” kih in na vasi.
Po podatkih z dne
Posestvih, v delovnih zadrugah
30. junii* „i* 5est mestnih organizacij glavnih republiških mest, 341 okrajnih P oStl 11 organizacij, 63 mestnih (v rangu 25.63 nih partijskih organizacij.
da je usoda narodov Jugoslavije neločljiva od usode in borbe Sovjetske zveze. Prepričala je delovno ljudstvo naše države, da je oborožena borba proti okupatorju hkrati tudi dolg do herojske borbe narodov ZSSR. Učvrstila je pri ljudstvu neomajno vero v ZSSR. Razbila je pri množicah predsodke o ZSSR in jim pojasnila svetovno zgodovinsko osvobodilno misijo ZSSR. Zaupanje Partije v ZSSR je postalo zaupanje ljudstva. Osnovo za vso a. to propagandno delavnost pa je dal to-'^r variš Tito v svojih številnih govorih in člankih.
Pomoč ZSSR v moralno-političnem pogledu, posebno pa tudi znano priznanje tovariša Stalina, je dvigalo moralo, zaupanje in ponos naših borcev in ljudskih množic. To so bile najvišje odlike, to so postala gesla borbe in zmage.
DELEGAT PIONIRJEV
Tovariš Tito nas uči ljubiti našo domovino in da so vsi naši narodi bratje. Uči nas ljubiti veliko Sovjetsko zvezo in tovariša Stalina. Ljubiti Tse napredne narode in ljudi, na kar bomo vedno mislili.
KOČA POPOVIČ
Za oceno pravilnosti poti, uspehov in pomena naše borbe se lahko naslanjamo na ocene, ki sta jih dala o tem že med vojno tovariš Stalin in CK VKP (b). V svojem odgovoru tovarišu Titu na čestitko ob 26-letnici Rdeče armade z dne 7. marca 1944. le-(Nadaljevanje na 13. strani)
S kongresa KPJ
TITO
Ha In topnaoSonalis tiénih
VUKMANOVIČ - TEMPO

organ'zir5ne
okrajnih), 53 rajonskih in 25
Partijske organizacije so	na velikih gradbiščih, kakršno
je avtomobilska cesta, kjer je z“	2692 članov. Novi Beograd, kjer
je 787 članov itd.	v
Izmed 2344 izvoljenih deIeBLJ,etijL^9 delavcev, 525 kmetov (kmečki proletarci, revni kmetje člani	'h delovnih zadrug) ali so oficirji
in podoficirji (102) JA in 499 10 Ualcev (170 profesionalnih partijskih delavcev izpred leta 1941), l54, 27 WttCev. 138 dijakov in 48 drugih.
tov)
Na kongresu je zastopanih i^ aa degelatk (odn. 97% vseh delega-Podatki o strukturi dele?3^. „ a‘tjo, i’-,	...
’eti	da Partija hkrati z odločnim
dvigom novih kadrov v polni »V ^ . rablja pr( vodilnem delu stare kadre — izkušene in preizkušen® e ^ .^'h0 ilegalno borbo v predvojnem razdobju, prekaljene in preiz*111	Udih dneh osvobodilne vojne.
Partijski s***** ***tov na kongresu:
V Partijo vstopilo delegatov
do 1929
1933—1937
1939—1941
1943
1945
1947
68
174
597
331
196
8
^ Partijo vstopilo
od 1929—1933 1937—1939 1 leta 1942 1944 1946
delegatov
81
205
374
287
13
To pomeni, da je do leta v0podltVj 6tobilo 1125 delegatov — do osvoboditve 992 delegatov — P° j pahijsij?27 delegatov — Skupaj: 2344 del.
Potemtakem znaša pcvPrc	stalež delegatov V. kongresa 7,3
leta.	,ieie**tov v
Udeležba ^ ^ VI kongresa KPJ
Od skupnega števila iz'rolj^eg3U^8atov je sodelovalo od prvega dne vstaje leta 1941 v borbi 1453	ali 62% vseh delegatov. Od leta
1942 je sodelovalo v NOB 67 ,e pilo ^ 0d’leta 1943 268 delegatov in od leta 1944 216 delegatov: ujet' y nafo<in delegatov v taborišču je bil 1 in le 16 delegatov ni sodelov*0	Osvobodilni borbi.
^ j® struktura
Pri delu kongresa sode!ggati !e: li^* Vseh narodov in narodnostnih manjšin Jugoslavije. Med de ROg0rcev, ^ Srbov, 456 Hrvatov, 209 Sloven-. cev, 130 Makedoncev, 237 g0jgaroV| i ^ ®'Ptarjev, 24 Madžarov, 5 Slovakov, 4 Rusini, 4 Romuni, 5	eh^ 5 Italijanov, 4 Turki, 31 muslimanov in 4 Židi.	-rraž* 0***r,o
Ta struktura kongresa '	. n3I\vSe enkrat ter poudarja trdno ter
nerazrušno bratstvo in en°	Jugoslavije.
Z Albanijo smo sklenili pakt o medsebojn pomoč, prjateljstvu in vsestranskem sodelovanju prav zaradi tega, da bi ji pomagali ohraniti njeno neodvisnost, z njo smo ustvarili gospodarske sporazume, ki so bili v glavnem na škodo Jugoslavije, sklenili pa srno jih zaradi tega, ker smo želeli, da bi Albanija ne postala nikoli več orodje kakršnih koli poskusov izkoriščanja in ogrožanja njene neodvisnosti.. Dali smo ji torej vso mogočo pomoč tedaj, ko je bila najbolj potrebna, t. j. v času od prvih dni po vojni, pa vse do danes.
Očitajo, da smo nacionalisti. Ali je mogoče smatrati spregled plačila 25 milijonov dolarjev reparacij bratski bolgarski republiki, spregled vrnitve večine narodnih dobrin, ki so jih naropali bolgarski fašisti v Jugoslaviji, in ponudbo bratske roke bolgarskemu narodu, prehajajoč preko vsega, kar je bilo v preteklosti, za nacionalizem? To je nekaj povsem drugega, nekaj globoko internacionalnega, človeškega, to je nesebična odpoved, to je bilo storjeno z željo, da bi služila ta materialna žrtev v vojni opustošene Jugoslavije, ki so jo doprinesli naši narodi za Bolgarijo, kot dokaz, da ti narodi pozabljajo na vsa zla, ki so jim bila storjena v preteklosti in da ne nudijo samo bratske roke bratskemu bolgarskemu narodu, pač pa tudi materialno podporo. Za tako politiko bratstva in odpuščanja se je zavzelo pri naših narodih vodstvo KP Jugoslavije, ki ga voditelji KP Bolgarije tako nesramno blatijo. Nadalje je znano, da smo imeli leta 1946 veliko sušo in slabo letino, pa smo se vendar takoj odzvali prošnji romunskih tovarišev in jim poslali 2000 vagonov žita v času, ko je ljudstvo tam umiralo od gladu, a je bilo tudi pri nas hudo za prehrano prebivalstva. Postavili nismo nikakih pogojev niti nismo vpra. šali, kdaj nam bodo to vrnili, pač pa smo molčali in čakali dve leti, da je pri njih dobro obrodilo in so nam potem pričeli vračati. To žito je dalo naše partijsko vodstvo, t. j. naša vlada na škodo naših delovnih ljudi. Toda naši delovni ljudje so to dali prostovoljno tistim, ki jim je bilo še bolj potrebno. Ali je to nacionalizem? Ne, to je internacionalizem v praksi in ne samo v besedah. Prav tako smo ravnali tudi v primeru Poljske leta 1947 in v primeru Češkoslovaške, katerima smo poslali 15.000 vagonov žita, čeprav naši narodi skoraj stradajo tudi to leto. Dali smo zaradi tega, ker so nas prosili, ker so bili v še težjem položaju, kakor mi.
Centrami komite Komunistične partije Jugoslavije je med vso osvobodil, no vojno izvajal linijo tesnega sodelovanja z bolgarskimi partizanskimi odredi, v drugi polovici 1943-44 pa jim je nudil popolno politično in materialno pomoč in podporo. To je razvidno iz naslednjih dejstev:
Na osvobojenih ozemljih Srbije in Makedonije so bili formirani bolgarski partizanski bataljoni in brigade iz vojakov, podoficirjev in oficirjev, ki so prehajali iz bolgarske okupatorske vojske na stran naše narodnoosvobodilne vojske.
V drugi polovici 1943-44 se je spremenilo svobodno ozemlje od Crne tra-
TITO
ve do Osogova v močno bazo bolgarskih partizanskih odredov, na kateri se je nekaj časa mudil in s katerega je nekaj časa vodil Glavni štab bolgarskih partizanskih odredov. Na to ozemlje so prihajali partizanski odredi iz notranjosti Bolgarije (bosiljgraj-ski, čustendilski idr.), zato da bi se spočili ter dobili opremo in oborožitev. S tega ozemlja so pošiljali orožje in strelivo partizanskim odredom v notranjosti Bolgarije itd. Skratka, bolgarski partizanski odredi so dobivali vso pomoč v orožju, hrani, obleki itd.
Vse enote naše narodnoosvobodilne vojske so imele v drugi polovici 1943-44, leta glavno nalogo, da s svojimi operacijami podpirajo bolgarske parti, zanske odrede.
Tako govore dejstva o pomoči naše Partije bolgarskim tovarišem ter prepuščam tovarišem delčgatom, naj sami ocenijo, ali smemo tukaj govoriti o
nacionalizmu ali o internacionalizmu in to z dejanji, ne pa z besedami.
Centralni komite Komunistične par-• tije Jugoslavije je tudi izvajal linijo bratskega sodelovanja s herojsko Komunistično partijo Grčije med vso osvobodilno vojno.
Centralni komite KPJ s tovarišem Titom na čelu je izvajal tudi linijo bratskega sodelovanja s Komunistično partijo Albanije in ji je med vso. osvobodilno vojno neprestano pomagal.
V	čem se vidi sodelovanje med našo in albansko Partijo med osvobodilno vojno?
V	skupnem delu pri političnem mobiliziranju šiptarskih množic na Kosovem in v Metohiji in v Makedoniji, pa tudi v političnem mobiliziranju makedonskih množic v Albaniji na liniji narodnoosvobodilne borbe, v skupnih operacijah proti skupnim sovražnikom — fašističnim okupatorjem, ki je dala zelo dobre rezultate in koristila tako jugosl’ vanskim narodom kakor tudi bratskemu albanskemu narodu.
V	čem se vidi DoiiMčna pomoč, ki jo je datala naša Pai-ija Komunistični partiji Albanije?
Naši partijski inštruktorji v Albaniji so mnogo pripomogli pri organiziranju Komunistične partije v Albaniji, orga. riziraniu narodnoosvobodilne voiske v Albaniji in soleh pri organiziranju narodnoosvobodilnega boja v Albaniji.
NEŠKOVIČ
Obtožujejo nas, da smo krenili s poti internacionalizma rato, ker se nismo udeležili zasedanja Informbiro ja, da so se v CK pojavil! pred 6 meseci nacionalisti in da ne priznavamo vodeče vloge VKP (b) v frónti socializma.
Glede na to, da se komentarji nekaterih komunističnih časopisov resolucije Informbirojn v ničemer ne razlikujejo od komentarjev imperialističnih pisunov, je treba tem zadnjim odgovoriti: Prehitro se veselite, vi trobila Imoerialistov! Bili smo, ostajamo in ostali bomo v fronti socializma pod vodstvom ZSS^I
MRAZOVIČ - GAŠPAR
Obtožujejo nas in naše vodstvo, da smo sistematično usmerjali naše naro. de v buržoazni nacionalizem: Kdaj in pod čigavim vodstvom je biia ustanovljena prva madžarska antifašistična enota, ki se je hrabro in dobro borila proti fašizmu. Odgovarjam: Pod vodstvom KPJ v Slavoniji pb podpori srbskih in hrvatskih partizanov.
Nadalje kdaj in pod čigavim vod* (Nadaljevanje na 13. strani)
Diplomatsim akademija
v Saratovu vzgaja sovjetske diplomate
Svetnik češkoslovaškega poslaništva Edvard Strom, ki so ga pred leti ustrelili v Pragi kot talca po atentatu na načelnika Gestapa Hei-dricha, je bil uslužben 20 let pred vojno na veleposlaništvu CSR v Moskvi. Rad je pripovedoval o ljubki dogodivščini ki jo je sam doživel pri nekem velikem sprejemu v čast inozemskih diplomatov na Komisariatu za zunanje zadeve v Moskvi. Strom je rad poudarjal, kako je večina tujih diplomatov prišla na sprejem tedaj še mlade sovjetske države v najnavadnejših in celo v športnih oblekah. Ti diplomati so tedaj prišli prvič v stik s člani sovjetske vlade in so menili, da se bodo sovjetski zastopniki pojavili v delavskem ali vsaj v zelo preprostem oblačilu. Kakšno pa je bilo njihovo iznenađenje, ko so vsi sovjetski gostitelji od prvega do zadnjega prišli v neoporečnih večernih oblekah in dokazali, da popolnoma obvladajo vsa pravila o lepem vedenju, v čemer nikakor ne zaostajajo v diplomatskem «bon tonu» drugih držav.
GOSPA KOLLONTAJ
Sedaj sodijo sovjetske diplomate z njihovimi ženami za najbolje oble-» čene in z najpopolnejšo vzgojo. Med njimi so kmečki in delavski sinovi,
ki po dolgih letih in stroge prakse lahko rešujejo z vso vestnostjo in natančnostjo kočljive diplomatske naloge. Za ta poklic jih vzgaja Akademija v Saratovu ob Volgi. Iz te šole izbira sovjetska vlada svoje zastopnike v inozemstvu.
Večina držav na svetu zahteva kot pogoj za sprejem v diplomatsko službo, da je kandidat dovršil inso-košolske študije. To pravilo velja tudi v Ameriki, čeprav imenuje predseunik ZDA za «posebne odposlance», opazovalce in celo za konzule ali poslanike pogosto ljudi, ki so v svoji stroki pokazali visoke sposobnosti kot tehniki, znanstveniki ali industrijci. Nasprotno pa je sovjetska diplomatska akademija edinstvena v tem oziru. Tu se šolajo gojenci deset let in po u-spešno končanih študijah odhajajo z akademije kot atašeji ali diplomatski prripravniki.
Akademija v Saratovu spominja nekoliko na angleške kolegije. Poslopje akademije obdaja čudovit piark z igriščem za tenis in nogomet Zavod sprejema dečke in deklice. Zanimivo je. da je več kot polovica gojencev ženskega spiala. Zenske v sovjetski diplomatski službi so namreč dosegle velike uspehe.
Med njimi je znana gospa Kol-lontaj, hčerka carskega ruskega generala, ki je že v zgodnji' mladosti
delovala za revolucijo in za izgradnjo nove Rusije kot najožja sodelavka Lenina in Stalina. Gospa Kollontaj je službovala kot veleposlanik na Švedskem in ravno med vojno je zaključila važne sporazume na sovjetskem poslaništvu v Stokholmu. Kollontaj obvlada odlično svedski, francoski in angleški jezik. V njeni pisarni so bili sprejeti važni sklepi glede kapitulacije Finske. Ta mala in preprosta žena je vedno priletno in ljubko Oblečena.
UČNI NACRT
V akademijo v Saratovu je lahko sprejet vsak sovjetski deček ali deklica, ki dokaže v osnovni šoli nadarjenost za jezike, ki je discipliniran, ne da bi bil okoren in ki. ima dar govora.
Učni načrt tega zavoda se v marsičem razlikuje od študija v ostalih šolah. Seveda poučujejo v tej Akademiji vse tiste predmete, ki so na programu ostalih srednjih šol. vendar dajejo tu poseben poudarek učenju tujih jezikov. Vsi gojenci se morajo naučiti perfektno angleščine, francoščine in nemščine, poleg tega p>a se morajo posvetiti tudi enemu jeziku postranske važnosti, ki si ga vsak gojenec prostovoljnih izbere. Zelo veliko važnost px>lagajo na Učenje zgodovine
in zemljepisa. Učijo se sociologije in politične ekonomije v višjih razredih. Po tej uspešno končani srednješolski izobrazbi prepustijo liste, ki dokažejo sposobnost za diplomatsko službo, na visokošolski tečaj, kjer se učijo mednarodnega prava in drugih pravnih predmetov, katerih poznanje je zelo važno za bodoče diplomate.
Učno osebje te diplomatske akademije je zelo izbrano. Poleg visokošolskih profesorjev in znanstvenikov predavajo tu zastopniki raznih industrij, ki 'majo važno vlogo v sovjetski zunanji trgovini. Poleg tega prihajajo v Saratov od časa do časa aktivni sovjetski diplomati. ki razlagajo gojencem akademije svoje izkušnje iz inozemstva in opisujejo značilnosti raznih inozemskih držav.
LEPO VEDENJE
Akademija ne skrbi samo za razumski razvoj gojencev, marveč polaga tudi veliko važnost rui telesno vzgojo-. Ker je zelo važno za diplomata, da ga družba ne ovira, marveč, da ima vedno siguren nastop, morajo gojenci slediti posebnemu vežbanju.
V Saratovu ni dovolj, da gojenci obvladajo vsa pravila o lepem ve-(Nadaljevanje na 13. strani)
Stran naših kmetovalcev
LlÉIÉÌ ! illtlllll
É!
(Nadaljevanje)
Um.eniti moramo tudi velilco požrtvovalnost nekaterih zadružnik kadrov pri odkupu poljedelkov in pri trgovini po vezanih cenah, kar nas lahko, navzlic raznih pomanjkljivostim, nai’daja z upanjem na boljše poslovanje naših zadrug v bodočnosti..
Zadružna poslovna zveza do sedaj še nima svojih prodajalnic ali s tem ni rečeno, da jih ne bo nekoč imela, ako bo potrebno za posebne in redke vrste blaga, za stroje, gradbeni material itd; toda samo v primeru, če to ne bo šlo na škodo krajevne zadruge.
Pri nas temelji poljedelstvo na razdrobljeni maloposestniški zemlji na neštetih malih in srednjih gospodarstvih in ne nore menjati svojega maloposestniškega značaja brez pomoči kmetijskih zadrug, brez resn? pomoči zadružne poslovne zveze, ki se morajo organizacijsko tako razviti, da bodo pri tem lahko velika zaslomba ljudski oblasti.
Kmetijske zadruge so po svojem ustroju najprimernejša vrsta zadrug za kmečke množice. S pravil nim poslovanjem s pomočjo zadružne poslovne zveze in ljudskih oblasti bodo zadruge prepričale vaško prebivalstvo o potrebi in prednostih udruževanjal Samo tako bodo kmetijske zadruge postale osnovno sredstvo, ki nas danes lahko povede resen korak naprej.
Zadružna poslovna zveza ima razne možnosti, da s s; zjimi raznovrstnimi nalogami pomaga zadrugam in da se z nadzorstvom nad njih poslovanjem prepriča ne samo o potrebah zadrug, ampak tudi o potrebah posameznih privatnih gospodarstev, njih konservativnem ali naprednem ustroju. Prav tako se bo prepričala,, ali so posamezni člani domačij, ki niso še člani zadruge, prišli v svojem prepričanju do take razvojne stopnje, da jih lahko pritegnejo v članstvo. Za-družina poslovna zveza mora pomagati zadrugam, da se otresejo sek-tašttin in da zajamejo v svoje poslovanje vse panoge krajevnega kmečkega gospodarstva. Brez tega je izgradnja socializma na vasi nemogoča.
Prva razvojna stopnja kmečkih zadrug to so nabavno prodajni posli, je že za nami. Danes se zadruge bavijo že z odkupom poljedelskih pridelkov in s trgovino po vezanih cenah. Ko bodo prestale tudi to preizkušnjo, bodo morale začeti z razširjenjem svoje zadružne mreže na druge gospodarske posle, ki se najlaže razvijajo in ki imajo tud', za to pogoje z odpiranjem malih zadružnih delavnic: mizarskih in kovaških ter z ustvarjanjem mlinov, apnenic, opekarn, e-lektričnih central: skrbele bodo za prostovoljno obdelavo zemlje, za razvoj čebelarstva in živinoreje itd. Vse to bo dvigalo pri zadružnikih zavest skupnosti, ker 1 :.o v ujej videli izboljšanje svojega gospodarskega položaja.
Zadružna poslovna zveza bo tudi skrbela za obogatitev svojega inventarja. z otvarianiem strojnih in traktorskih postaj, z zalaganjem kmetijski. zadrug z raznimi stroji, traktorji, mlatilnicami, stiskalnicami, kar bo vplivalo na preobrazbo zadruge v višsi tip.
Zadružna poslovna zveza bo tako pripomogla zadrugam pri preobrazbi našega kmetijskega gospodarstva — na novo tehnično bazo, na tehnično bazo sodobne velike proizvodnje, ki bo omejila odvisnost poljedelstva od prirodnih sil in ki bo omogočila načrtnost v kmetijstvu. Skupna svojina Poljedelskih strojev in drugega orodja bo omogočila siromašnim in srednjim kmetom, da povečajo svoje dohodke in si olajšajo delo. Zavest skupne svojine je tudi jako važen element pri gojenju zavesti skupnosti in za nadaljnji razvoj poljedelstva.
Pozabiti ne smemo d je pri nas poljedelstvo še na primitivni raz-
vojni stopnji in da je uporaba tehničnih sredstev, posebno strojnih, komaj neko tipanje. Prinos zemlje je v primeri z državami z razvitim kmetijstvom minimalen. Trud, ki aa vloži naš kmet v obdelovanje zemlje pod sedanjimi pogoji se mu ne izplača, kar je dokaz njegovo, ■vedno večje pogrezanje v siromaštvo. Cesto se zateka k drugim poslom, da se preživi in pri tem zanemarja obdelavo svoje zemlje. Vprav zaradi tega je naše zadružništvo poklicano, da zastavi vse svoje sile za izboljšanje obdelave zemlje na sodoben -ačin.
«Združujoč in organizirajoč sile maloposestniškega gospodarstva in čvrstejšim, oslanjanjem na državno pomoč bodo lahko poslovne zveze kakor močne gospodarske organizacije vedno bolj jačale in širile gospodarsko delavnost našega zadružništva, da lahko zajame vredno večji sektor poljedelske proizvodnje. (Kardelj — kmetijsko zadružništvo v načrtnem gospodarstvu).
Zadružna poslovna zveza bo s
KORUZNI MOLJ IN BUKOVA SNET
(Nadaljevanje na 11. strani)
Koruzni molji: Izmed škodljivcev na koruzi je najbolj znan koruzni moli, ki uničuje ponekod, kjer pridelujemo koruzo na večjih površinah, precejšen del koruznih posevkov. Pri nas ta škodljivec še ni preveč razširjen. Kljub temu pa moramo biti oprezni ter storiti vse, da ga v tistih krajih, kjer bi se slučajno pojavil, čimprej popolnoma zatremó.
Koruzni molj, ki spada v družino metuljev, dela škodo, na ta način. da njegova gosenica žre mlade storže in zrna kakor tudi stebla, v katerih dela svoje rove. Prvi znak. da je koruzo napade! koruzni molj, ie ta. da se prelomi in odpade metlica. Na mestu, kjer se je metlica prelomila, se vidi luknnca in rumenkasto gosenic je blato. Ako preiščemo rov, najdemo v njem 1 do 1 in pol cm dolgo gosenico koruznega mo'ja. Luknjice, skozi katere se ie zarila gosenica naidemo tudi nekoliko niže na steblu, povsod pa so te luknjice obdane s goseničjim blatom. Steblo se zaradi napravljenih rovov večkrat prelomi in to nad ali pa tudi pod storžem.
Največ škodu'e koruzni moli s tem, da napada njegova gosenica i
mladi razvijajoči se storž, zaradi česar začne zrni e na napadenem mestu gniti in plesneti.
Razvoj tega škodljivca je naslednji: Konec julija znese metul-ček koruznega molja, ki je rumenkaste barve, na spodnjo stran najvišjih listov svoja jajčeca, iz katerih se v. 8 do 15 dneh izležejo gosenice. Mlade gosenice se takoj zarijejo v koruzno rastlino, kjer povzročajo opisano lomljenje metlice, stebla in gnitje mladega storža.
Na jesen, ko koruza dozori, zlezejo gosenice v nižje dele rastline, v koreninski vrat, kjer prezimijo v koruznih štrcijih. Ako te dele podorjemo. zlezejo gosenice kmalu na površino in za prezimovanje v druga skrivališča, kakor krompirjeva, votla stebla itd. Spomladi, ko nastopi toplo vreme, se gosenice zabubijo, nakar se čez dva do tri dni zopet razvijejo metuljčki.
Ako poznamo razvoj tega škodljivca, potem ga je tudi lahko uničiti. Predvsem je potrebna da v leseni, ko je koruza obrana, ko-ruznico na njivi takoj požanjemo ter pospravimo in da jo okisamo ali pa kot neokisano vsaj do konca aprila meseca. pokrmimo živini ali pa do tega časa sežgemo. S tem smo uničili tudi vse goseni-
CEPLJENJE V SPEČE OKO
~ CepI/enje. v oko -
Cepljenje v oko opravimo dvakrat v letu: spomladi v poganjajoče, julija in avgusta pa v speče oko. Spomladi cepljeno oko požene še v istem letu, julija in avgusta pa ostane čez zimo speče in požene šele prihodnjo pomlad. Spomladi ne smemo cepiti prej, preden ne postane drevo sočno, poleti pa ne kasneje, ko drevo zgubi sok. Najboljši čas za cepljenje v speče oko je tik pred to dobo. Ce cepimo poleti prezgodaj, požene oko že do jeseni in slabo, tudi poganjek se pozimi posuši.
Preden začnemo cepiti, si naberemo potrebnih cepičev. Te. narežemo na drevesih dobrih, plemenitih in poznanih vrst. Upoštevati pa ne sme-ino samo vrste, ampak tudi rodovitnost dotičnega drevesa, od katerega hočemo vzeti cepiče. Zato je pogre-šeno rezati cepiče od mladih dreves, ki niso še rodila. Za cepiče porežemo zdrave poletne poganjke z lepo razvitimi in spečimi očmi. Ko smo nabrali cepiče jim odstranimo liste, pustimo jim pa 1 do 1 % cm peclja ob očesih. V primeru, da nabranih cepičev
ga, povprečna (c d) pa do 1 % cm. Zarezi naj segajo le do lesa, zlasti povprečna ne sme biti globoka, ker če je podlaga tenka, se ta rsda zlomi. Ko smo to zarezo napravili, izrežemo oko takole: V levo oko primemo cepič, v desno pa cepilni nož. Nato napravimo približno 1 do 1 % cm nad očesom plitvo povprečno zarezo (a). Enako zarezo (b) in v isti razdalji- napravimo tudi pod očesom, Nato nastavimo nož (ploskev) ob
mladiki nekoliko više nad gornjo zarezo in začnemo rezati navzdol do nje zareze. Zaradi teh zarez se loči oko s koščkom lesa in luba, v podobi 2 do 3 cm dolgega ščita (h in g), od mladike. Sredi tega ščita je oko s koščkom peclja. Tedaj nekoliko dvignemo, z nalašč zato pripravljenim hrbtom cepilnega noža, lub na obeh straneh zareze T na divjaki in porinemo ščit z očesom v to zarezo in sicer tako, da se bo njegov zgornji konec dotikal povprečne zareze črke T. Nato povežemo cepljeno oko z gumijevim trakcem. (Glej sliko).
Nekateri odstranijo košček lesa, ki je ostal na spodnji strani ščita. Vendar pa to ni potrebno in utegne biti celo škodljivo, ker se večkrat pripeti, da z odstranjevanjem tega lesa oko poškodujemo. Ta les v ščitu prav nič ne škoduje. Seveda ne sme biti ščit preglobok in preširok; zgornja prečnica na ščitu bodi nekoliko širša od spodnje. Drugi zopet delajo to veliko napako, da takoj po cepljenju odrežejo cepljeno mladiko nad očesom. To je zelo pogrešeno, ker v tem primeru oko gotovo požene in ne ostane speče čez zimo. Ce to storimo pri breskvi, ga gotovo zalije smola. Cepljenje v oko se zelo rado prime. Pozna se že v 8 do 10 dneh po izvršenem cepljenju. Ako se je oko sprijelo, ali ne, poznamo na koščku peclja, ki smo ga pustili ob očesu. Ce se je oko sprijelo, odpade pecelj, čim smo se ga dotaknili. Ce pa ne odpade, smo pa lahko gotovi, da se oko ni sprijelo.
Tri tedne po cepljenju odstranimo povezo in prihodnje pomladi odrežemo divjake nad očesom.
ce, ki so bile v koruzni slami, Ako je škodljivec razširjen že V večji meri, je potrebno, da se ga lotimo bolj temeljito s tem, da na pospravljeni njivi štrclje s koreninami vred populimo, posušimo, zmečemo na kupe in sežgemo, S tem smo uničili tudi vse gosenice. Koruzne štrclje lahko populimo in izvlečemo na kupe z malo težjo železno brano.
Razumljivo je, da morajo delati tako vsi prizadeti kmetovalci, ker je sicer vsak trud zastonj.
Poleg koruze napada ta škodljivec tudi še druge rastline z debelimi stebli, kakor proso, bob, konoplja pa celo koprivo.
Bulova snet na k.oruzi: Ponekod ie precej razširjena bulova snet na koruzi. (Ustiiago maydis), ki se šteje sicer v isto skupino, kakor snet na pšenici, ječmenu in ovsu, vendar se od teh sneti znatno razlikuje po svojem razvoju ter načinu, kako napada rastlina Snet na koruzi lahko napade vse dele rastline, tako storž, metlico, listie, steblo pa celo korenino, vendar se pojavlja najbolj pogosto na metlici in na storžu. Na napadenih delih koruze se pojavijo bu-lovi izrastki, ki so včasih večji od pesti. Ako je napaden storž, se zrna popolnoma izmaličijo. V buli je v začetku svetlo-siva. nato pa temno-siva snov. ki se iz* premeni nazadnje v črn prah, lei ni nič drugega, nega trosi, t. j, povzročitelji te bolezni. Ko te bulaste tvorbe dozorijo, popokalo, nakar veter raznosi trose po okolici kjer padejo na zemljo. Pri oranju pridejo še globlje v zemljo, kjer prezimijo in lahko ostanejo pri življenju nekaj let. Spomladi. ko nastopi toplo vreme, trosi skalijo, nakar veter zopet raznosi njih kalčke in dele. Kjer koli padejo ti na ranjene koruzne rastline, jih napadejo in okužijo. Rane na koruzi nastanejo pri okopavanju, osipanju, po toči, živalskih škodljivcih in podobno.
Koruzna snet se torej ne prenaša z okuženim zrnom kakor snet ostalih žit. ampak se širi s kalčki, oziroma s trosi, ki so prezimili v zemlji ali v gnoju ter jih veter prenaša z njive na njivo.
Ta bolezen je ponekod precej lazširjena ter uniči 20—30% pridelka koruze.
Bulovo snet na koruzi uničujemo tako. da izrastke pravočasno, še preden dozorijo in se razpočijo izrežemo, znosimo na gnojnik ter jih sežgemo. S tem uničimo tudi povzročitelje bolezni.
Te bulove tvorbe je treba večkrat med letom obirati, sekati ali izrezati, ker se stalno na novo razvijajo. Nikakor ne smemo dovoliti, da bi izrastki dozoreli in se razpočili, ker bi prišli tako trosi ponovno v tla. Tudi ne smemo zmetati bulastih izrastkov na kompost ali na gnoj, ker bi prišli na ta način trosi z gnojem zopet ne-uničeni na njivo. Razen tega sejemo koruzo na vsak način v kolobarju tako. da pride na isto njivo v čim daljših presledkih.
Kjer je bulova snet močno razširjena, naj se koruzi ne gnoji s svežim gnojem, to pa zato. ker so v zemlji, ki ie močno pognojena s takim gnojem, pogoji za razvoj trosov te bolezni mnogo bolj ugodni.
n
Obve$H!a
kmelijske nabavne in prodajne zadruge v Trstu
Prodaja tirolske semenske ajde
Kmetovalce na Krasu, ki so prišli ob seme ajde zaradi silne suše v zadnjih letih, obveščamo, da je po dolgem iskanju dobila dobro semensko
PRODAJNA ZADRUGA V
„	116 rablmo	J,h zavijemo ajdo iz Tirolske KMETIJSKA NABAV-
v mokro cunjo m jih do uporabe hranimo v hladni kleti.
Cepljenje izvršim takole:	Z ostro
nabrušenim nožem napravimo z. noževo ostjo na gladkem lubu na mladiki zarezo v podobi, črke T. Navpična «rta « e) bodi 2 % do 3 cm dol-
NA IN TRSTU.
Semensko ajdo, in vse kmetijske potrebščine ima zadruga na prodaj v ; svojih ..prodajalnah v. Trstu,, ul. S. Mercadante,;4 — tei, 8819 (poleg knji-
garne Stoka) in v Miljah, ulica Maz- [ zini, 1.
* *
Kmetijska nabavna in prodajna ! zadruga v Trstu obvešča svoje ! člane in odjemalce, da je prejela te dni vzorce lesene posode za trgatev in žehtnice.
Ker se ta posoda izdeluje dandanes v omejeni količini in le proti predplačilu tudi zaradi visoke cene lesu, so kmetje vabljeni da predznamujejo pravočasno svoje potrebe.
Predznambe za posodo in raznovrstne stroje sprejemajo uradi zadruge, v til. U. Foscolo, J . tel. 94386, ter prodajalna v Trstu, ul.
S. Mercadante, i (poleg knjigarne Stoka) in v Miljah, kjer se prodajajo vse kmetijske potrebščine.
ObvestHo kmetovalcem Prehod čez mejo za dvolastnike
ZVU angloameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja in vlada Federativne Jugoslavije sta dosegli medsebojni sporazum, na osnovi katerega bodo lahko tiste osebe, ki bivajo stalno na eni strani meje med anglo-ameriškim področjem STO-ja in Jugo« slavijo, dobivale dovoljenja za vsakodnevni prehod omenjene meje zaradi dela na njihovi zemlji, ki leži na drugi strani meje.
Vsaka oseba, ki biva stalno na an-gloameriškem področju STO-ja in ki poseduje zemljo v Jugoslaviji znotraj pasu 10 km od meje, katera bi želela dovoljenje za sebe in za svoje delavce, naj najpoprej zaprosi Poljedelski urad Zavezniška vojaške uprave za podrobnosti,	. .

m
b
i
‘k
tf
Stran naših gospodinj
T'tZiihhii

htthliilfi

Petek: Mineštra iz riža in fižola, špinača z jajci, sadje.
Večerja: Rižot s paradižnikom, solata, omlete.
Sobota:	Testenine na juhi; ocvrt
krompir, dušene buče; sadje.
Večerja: Kuhana govedina v solati, sir; ocvrte marelice.
Nedelja:	Juha iz belušev; ocvrti
možgani; paradižnikova omaka; pire krompir. Trda čokoladna torta. 1) Večerja: Ribe; solata zabeljena s slanino n. Jagode.
Ponedeljek: Mineštra iz špinače in iz riža; zrezek; krompir; kompot.
Večerja: Goveja juha z jajcem; češpljevi (marelični) cmoki z maslom in z drobtinami
Torek: Zelenjavna juha z opečenim kruhom; testenine z mesno omako; radič.
Večerja: Nadevane paprike; 2) solata s trdokuhanimi jajci.
Sreda: Riž na juhi; kuhana govedi-; na; dušen grah; sir, sadje.
Večerja:	Ruska solata; čokoladni
puding.
Četrtek: Krompirjeva juha; rižot; so-| lata; sadje.
Večerja: Polenta z maslom in sirom; paradižnikova solata.
2) Nadevane paprike.
8 paprik, 2 žlici olja, čebula, 250 gr. mesa; 3 režnje ogrske salame, 2 1 žlici naribanega kruha; mleko, 50 gr. i masla; 500 gr. paradižnika; 2 uri.
V Paprikam odstranimo pokrovček, jih izpraznimo ter denemo za 15 minut v vročo vodo. Medtem zarumenimo na j olju čebulo in zmleto meso z zmleto r salamo, po 15 minutah odstranimo me-? so z ognja in ga pomešamo s kruhom, razmehčanim v mleku in soli; napolnimo paprike z nadevom, pokrov pritrdimo z zobotrebcem in jih dušimo V paradižnikovi omaki.
1) Trda čokoladna torta.
/ Mešaj, da dobro naraste, 25 dkg
MLADOSTNA OBLEKA IZ BELE. ( GA BLAGA Z MODRIMI KOLO- ( BARJI, OKRAŠENA Z RDEČO \ VRVICO
Iv
■ti ‘
presnega masla. Polagoma mu dodajaj med mešanjem 7 rumenjakov, 25 dkg sladkorja, 22 1/2 dkg segrete čokolade in drobno zrezane lupine 1/2 limone. Napravi iz 7 beljakov trd sneg ter ga raho premešaj s 13 dkg bele moke. To torto peci v precej vroči pečici eno uro. Ohlajeno namaži z marelično mar. melado in oblij s čokoladnim ledom.
Ce poduhamo rožmarin, ki ima svoj duh, naj bo zelen ali suh, občutimo prijeten vonj; nasprotno nam je duh špajke (baldriana) zoprn. Organ vonja Je v nosu, kjer ustrezajoče sluznice koščenega nosnega pretina v tako imenovani vonjalni olfaktorni coni obeh nosnih duplin. Vsi ti vonjalni živci — približno 40 po številu — zavzemajo skupno pri človeku največ 50 mm2 sluznice in prehajajo skozi 40 odprtinic (luknjic) v kosti sitki na dno lobanje v vonjalno betico in nato v vonjalni sveženj ter se po zamotanem poteku preko možgan končajo v skorji velikih možgan v vonjalnem centru. Od kemičnega dražljaja dihalnih stanic do psihičnega občutka v možganski skorji je razmeroma dolga pot, ki še histološko in fiziološko v podrobnostih ni dovolj preiskana in znana; zavedamo se in zaznamo za specifičen vonj rožmarina ali špajke skoro v trenutku, ko pridejo tet dišave po vdinanem zraku v dotik z vonjalnim živcem v nosu.
Cut vonja ali voha je v živalstvu različno razvit in odvisen od anato-mičnega razvoja vonjalnega organa. Nekatere živali, kot delfin (pliskavi-ca) in tudi druge velike vodne živali sploh nimajo tega čuta. Večina sesalcev, opice in sam človek imajo samo srednje ali slabo razvit čut vonja, ki je deloma v rudimentarnem razvoju. Med dobre vohalce štejemo pa divje živali roparice, sesalce, glodavce, čebele in druge domače živali, ki potrebujejo dober vonj, da izvohajo pravočasno pretečo nevarnost in svoj plen. Tu ima voh tudi primerno vlogo v spolnem življenju za zaplojevanje. Morski vojk ima na primer tako močno razvit organ voha, da zavzame to čutilo skoro polovico vseh možgan.
Pri človeku je vonj po plemenu in rasi različno dober in oster; belokožci nimajo tako razvitega vonja kot Zamorci, Indijanci in narodi rumene rase. Južnjaki imajo boljši vonj od se-
Čiščenje in hranjenje
srebrnih predmetov
vernjakov. Na splošno prekaša naš vonj vse kemične reakcije celo spektralno analizo in loči ter občuti dobro dišeče ali zoprno smrdljive pline in pare že v milijonskem delu miligrama. Tekočino phioalkohola imenovanega mercaptan duhamo že, če se v litru zraka ne nahaja več od 1/23.000.000 miligrama. Včasih zelo priljubljen parfum moschius duhamo že v raztopini 1/2.000.000; nageljnovo olje, razredčeno v razmerju 0.0001 na tisoč; brom pa celo 0.00009 na tisoč.
Svoj vonj si lahko s primerno vajo izboljšamo, nasprotno pa nam vonj lahko oslabi ali se celo sploh izgubi z neprimerno higieno nosa ali po bolezni, na primer influenci. Ker so vonjalni živci v nosu najbrž dovzetni samo za specifične dišave, se dogaja, da otopi vonj samo za neke vrste duhov. Pri živčnih boleznih nevrasteniji — histeriji bolnik včasih zamenjuje specifičen duh nekaterih dišav kot vonj vijolice s smradom fosforja ali prijeten duh klinčka z zoprnim duhom česna. Nadalje občutijo živčno bolni včasih brez povoda duh po smoli, po rasmojenem, po urinu, blatu, ali
Srebro ima to slabo lastnost, da na zraku kaj kmalu potemni. Sprva izgubi svoj lep lesk, lahno porumet in končno se prično delati na njem temni madeži. Srebro počrni zaradi žveplenih spojin, ki so v zraku in čistimo ga lahko na več načinov. Navedli vam bomo nekaj primerov, ki so vsi enako uspešni. Izberete si pa tisti način čiščenja, ki se vam zdi pripravnejši, oziroma za katerega laže dobite kemikalije.
Na suho čistimo srebro tako, da ga posujemo z magnezijevim karbonatom, katerega raznesemo s fino ščetko po srebru.
Ce je pa srebro že precej počrnelo, bo bolje, če čistimo srebro z uporabo nekaterih kemikalij. En način je ta, da za nekaj sekund vtaknemo srebrni predmet v vrelo solno kislino. Lahko tudi najprej pustimo srebro kratek čas v raztopini hiper-mangana (permanganata), na‘o ga pa Vtaknemo v solno kislino. Ce je potrebno, zdrgnemo zatem z magnezijo.
Nadalje lahko čistimo srebro tudi z nasičeno vodno raztopino natrijevega hiposulfita. V vodo nasujemo toliko hiposulfita, da ga ostane še nekaj neraztopljenega. Raztopino odlijemo, jo premešamo s španskim belilom in v tako pripravljeno mešanico omočimo krpo, s katero odrgnemo srebro.
Ali pa huhamo srebrne predmete tekočini, ki j0 pripravimo tako, da y 1/2 litra vode raztopimo 10 g morske soli, 20 g vinskega kamna in 10 g galuna.
Tudi naslednja tekočina je zelo bripravna za čiščenje srebrnih predi’ hietov: v 1 litru vode topimo 6 g s / amonijevega sulfata, 10 g amonije-i ' Vega klorida, 10 g vinskega kamna, 1

'■ $
4
a'
pentina, 250 g španskega belila, 1 g kafre, 50 g alkohola, 10 g amonijaka. S to mešanico omočimo gobo in pustimo, da se osuši. To naneseno na srebro in dodobra osnažimo z mehko krpo. Namesto omenjene mešanice lahko uporabljamo tudi naslednjo: v 1 decilitru vode topimo 5 g kokosovega mila ter dodamo 20 g kalcije., vega karbonata v prahu in 6 g amo nijaka. Tudi s t0 mešanico omočimo gobo, jo osušimo in čistimo na preje opisani način.
Se en preparat za čiščenje srebrnih predmetov: skozi sito presejemo 20 g fino zmletega vinskega kamna, 20 g španskega belila In 10 g galuna. Te presejane snovi dobro premešamo. dodam0 malo vode in še enkrat premešamo. To mažo nanesemo z mehko krpo na srebro in zdrgnemoi Nato 'izperemo z vodo in osušimo.
Za čiščenje srebra ne uporabljajte krpe iz bele volne, v belo volno tudi ne ovijajte to kovino. Volna je namreč večinoma beljena z žveplovimi spojinami. Kljub temu, da po beljenju volne dobro operejo, se v njej nahajajo še vedno male množine žveplovih spojin, katere povzročajo, da srebro potemni.
Ce pa hranimo srebro v omari, je dobro, da ga zavijemo v posebni papir, ki ščiti srebr0 pred vplivom žveplovih spojin, ki so v zraku. V ta namen si pripravimo 7 odstotno razstopino cinkovega sulfata (14 g cinkovega sulfata topimo v 2 decilitrih vode) in v njej namočimo zelo tenek papir. Pustimo, da s papirja odteče odvišna tekočina, nato omočimo ta papir v raztopino kaustične sode. Raztopino pripravim0 tako, da v 2 decilitrih vode topimo približno 33 g kaustične sode. Na opisani način obdelan papir operemo in osušimo. V njen bomo odlično hranili srebrne predmete.
ZDRAVILNE RASTLINE
Slez
Ajpš slezen, zelnik (eibisch).
Cvete od junija do septembra.
Raste p0 vlažnih grmovjih in ogra jah, pa tudi po vrtovih, kjer ga goje.
Liste in cvete nabiramo že maja in junija v prvem letu, cvete sušimo na soncu, liste pa, kar je še bolje, v senci. Korenino nabiramo v drugem in tretjem letu, v marcu in aprilu ali v oktobru in novembru; preden jo sušimo, jo moram0 olupiti.
Lastnosti: Korenina vsebuje mnogo sluzi (36%), pektina (11%), škroba (38%), sladkorja (8—10%), nekaj asparagina, masti in čreslovine.
Uporaba: Stara slovenska lekarna pravi: Priporočamo ga zlasti pri katarjih dihal z močnim izločanjem sluzi.
Zaradi navedenih lastnosti mehča, lajša dražljaje in topi sluzi. Slez uporabljajo notranje kot čaj: 10 gr. posušene korenine ali listov pa tudi cvetov na skodelico mrzle vode, v kateri jo namakamo, pa ne kuhamo) ki je uspešno zdravilo pri katarjih in prehladih dihal (grla, bronhijev pljuč, pri kašlju, naduhi, jetiki, hripavosti in začetni pljučnici) pa tudi
pri KATARJIH PREBAVIL
dalje pri griži, driski, čirih v želodcu in črevesju in obolenju spolovil!
Caj kot zdravilo pri prehladih dihal pripraviš tako, da dodaš slezu lučnika, janeža, vijolične korenine, lapuha in drugo.
Caj za prebavila pa, da mu dodaš kamilic, poprove mete, žajblja in steznika.
Zunanje rabimo vodo, v kateri smo kuhali slez, za grgranje in izpiranje grla in ust, pri prehladih in vne'jih dihal, pri hripavosti, kašlju itd., pa tudi za obkladke, ki jih stavimo na otekle žleze, čire itd.
10 gr morske soli, 80 g galuna. Za-1®«! t0 zavremo, da se soli popolnoma '■aztope. V to tekočino damo za ne-l'aj časa srebrne predmete, ki jih belimo očistiti.
Pripravimo se mešanico 100 g ter-
Drobni nasveti
Ce okenske šipe in oknice natremo z narezano čebulo, preženemo muhe.
Ce nimamo nobenega lepila, in če hočemo kaj zalepiti, si pomagamo z beljakom.
Podstavke iz korka, ki jih često upo. rahljamo na mizi, očistimo vsakih 14 dni s plovcem in jih nato umijemo z vlažno cunjo.
Močan duh po ribah in čebuli odstranimo iz posode, če jo držimo nekaj časa nad plinskim plamenom. Pribor oplaknemo z vodo, v katero smo vlili nekaj kisa, nato ga denemo v svežo vrelo vodo ter ga dobro obrišemo.
Madeže strojnega olja drgnemo z mehko belo krpo, ki smo jo namočili v'salmijaku. Ce je potrebno jih opere, mo še z milnico.
Mravlje preženemo z mešanico 3 gr. sladkorja, 1 gr. kvasa in 100 gr. vode.
tere prihajajo mravlje. Ce dodamo še nekoliko salmiaka, je raztopina še učinkovitejša.
Zainiia v MrMm
(Nadaljevanje z 10. strani)
svojim poslovanjem na tem širokem polju dela iztisnila iz naseda zadružništva vse ono, kar ovira njegov razvoj ter bo na ta način organizacijsko ojačala zadruge in samo sebe.
Zadružna poslovna zveza ni do sedaj še ničesar napravila za ustanovitev odsekov za kredit in štednjo, je pa ustanovila ali bolje prebudila nekaj po fašistih razpuščenih kreditnih zadrug v Koprščini. Nekatere posojilnice so posebno pri kreditnem poslu pokazale svojo življenjsko silo, niso pa uspele u-veljaviti se v štednji. Zadružna
poslovna zveza proitčuje sedaj tu-Tekočino vlijemo v razpoke, skozi ka- j di Io vprašanje, ki je za mala in
srednja gospodarstva velike i>až-nosti.
Ni še točnih podatkov o tem, v koliko so zadruge izkoristile odobrene kredite za redno poslovanje in za odkup, zato ker je pri nas še vse v razvoju. Vsekakor razpolaga naše zadružništvo z zadostnimi krediti za stroje poslovanje.
Zadružna poslovna zveza je letos še pred jako važno nalogo: in sicer pred gradnjo zadružnih domov. Zato stvar je treba najeti najboljše zadružne kadre, zbirati vsa sredstva domače proizvodnje. Brez resne pomoči zadružne poslovne zveze in vsega kmetijskega zadružništva bo izvedla tega načrta nemogoča. Ravno tu bi morali imeti veliko vlogo odseki za štednjo in kredit.
Naravno je, da ne bo pri vsem tem smelo zadružništvo zanemariti kulturno prosvetnega dela svojega poslovanja s predavanji, filmi, čtivom, tečaji itd.
Cok St.
po mrliču. Pri daljši uporabi strupov; morfina, kokaina, atropsina, alkohola lahko preneha občutek vonja za stalno. Določeni močno dišeči cvetlični duhovi povzročajo radi glavobol, bru. banje, nespečnost utripanje srca in omotico, kot na primer tuberoze, narcise,' lilije, gardenije, akacije, ciklame — teh cvetov ne smemo imeti v spalnici pri zaprtih oknih,
Vonj je soroden okusu — oba sta kemične narave in med seboj v tesni zvezi. Pri žvečenju in požiranju prehajajo dišave jedil z izdihavanjem v \onjalno (olfaktorno) cono nosne dupline, kjer nastane tako imenovano gustatorično duhanje jedil. Pri zaprtem ali zamašenem nosu ne čutimo nobenega duha jedil — nego samo sla. dek, kisel, grenak ali slan okus. Ce si zamašimo nos, nimamo pravega okusa in v temi ne razločujemo kuhane čebule od jabolka in dobro staro vino izgubi svoj aroma — svoj buket.
Občutek vonja označuje Plutarh kot največji užitek. Kant pa ima vonj za prav nepotreben in nehvaležen čut (mogoče je imel nemški filozof sam slabo razvit vonj, ker je v svojem na-ziranju osamljen). Seveda važnost vonja — čuta drugega reda — ne moremo primerjati z vidom in sluhom, ki so čuti prvega reda v človeškem življenju. Vendar zamoreta tip in vonj vsaj deloma nadomestiti vid In sluh, kot opažamo pri slepo rojenih ali v zgodnjem detinstvu oslepelih gluhonemih. Po tipu in vonju morejo ti reveži s samo 3 čuti spoznavati osebe in jih razločevati in se priučiti, če so dovolj inteligentni pisanja in govorjenja. Kakor na primer slepo in gluhonemo rojeni deček James Michel ali v zgodnji otroški dobi oslepela gluhonema Ellen Keller, ki je po zaslugi svoje učiteljice Sullivan z železno vztrajnostjo in s tipom ter vonjem premagala vse neverjetne ovire, se naučila pisati, brati, govoriti, in uspešno končala srednjo šolo ter postala doktorica filozogije.
Vonj človeka samega — oziroma človeškega telesa, je različen: kot ima rožmarin svoj lasten duh ima tudi telo belokožca drug duh kot telo zamorca ali mongolca. Otroci diše dru-fače kot odrasli — ženska se razločuje po duhu od moškega, starec od dečka, živ človek od mrliča, zdrav od bolnega. Mali otroci diše po maslina-sti kislini — stari ljudje po ovelem listju. Dojenček pozna v ozračju duh svoje matere ali dojilje, ker se v njih naročju umiri tudi v temi, ko ne vidi. Duh zdravega in snažnega človeškega telesa, ki ceni vodo In milo (po uporabi katerih pravilno ocenjujemo civilizacijo) ni neprijeten. Aleksander Veliki je dišal, trdi zgodovina, po vijolicah.
Vonj zdravega človeškega telesa se sestoji iz duha kože, 'las ter izločkov žlez lojnic in znojnic, ki so razvrščene po vsem telesu zlasti še na dlani, na stopalih, rned prsti in pod pazduhami in v bližini spolovil in odprtine črevesa. Bolnemu človeku prihaja večkrat še slab duh iz nosa, ust, slabega zobovja, želodca, iz ran itd.
Zenska ima svoj poseben voni — odor di femina — katerega občutljiv nos ne občuti samo v razgretem ozračju plesne dvorane nego tudi v delavnici — pisarni, na ulici, Ko je naravoslovec Commerson pristal z ladjo v južnem arhipelu, so divjaki samo po duhu takoj spoznali, da njegov sluga v moški obleki ni moški, temveč ženska, kar le ostalo prikrito vsemu moštvu posadke.
Flzkultura in pravilna nega telesa — čistoča in snažnost, primerna obleka in obutev, menjava perila In zdrav duh v zdravem telesu — vzamejo našemu telesu vsak neprijeten duh. Pri prekomernem znojenju ne pomagam nobene potnice, temveč edino le skrajna snaga, čistoča perila in nogavic, primerna obutev In redno umivanje. Se tako močne dišave, izpiranje z alkoholom in uporaba različnih mazil ne odpravijo trajno te neprilike.
Etnografi trdijo, da imajo različna človeška plemena svoj značilen rasni duh: zamorci iz Konga diše po lešnikih, drugi zamorci po siru gorgonzola, Kitajci po mošasu. O nekaterih svetnikih trdi ustno poročilo, da so pred svoio smrtjo razširjali dober prijeten duh.
Dr. E. D.
RdU&oe rože
»Lahko bi šel i Marijo v našo tehniko* da malce okreva. V bolnico je daleč, in ko mu bo bolje, bi lahko malo pomagal pri prevodih«, predlaga Toni Zorku.
Marija je nekoliko bolna in da si malo opomore. jo je dodelil Zorko za teden dni v tehniko B Tehnika B je druga od odrednih tiskarn. V njej se tiska le revija, kjer sodelujejo tudi člani okrožnega odbora OF in tu in tam natisnejo tudi kakšen letak. Vse ostalo tiska tehnika A.
Obe tehniki sta v gozdu, strogo zakonspiri-rani. »toda tovarišu iz vodstva VOS-a že toliko zaupamo.......« razloži Zorko Dragu.
Lojze ima starejšega brata. Tone mu je ime. Preprost fant je bil, niti pisati ni znal. Pa so ga nekoč zaprli, ko je v prepiru s črnosrajčn kom trdil, da ni Italijan.
»Kako pa naj bom Italijan, če niti prav govoriti ne znam italijanski? se je hudoval takrat. Na politiko se Tone takrat res prav nič ni razumel, sicer bi gotovo rajši molčal.
Ko se je vrnil iz zapora ni mogel prebaviti klofut, ki jih je dobil pri »zasliševanju«. Šel je v Francijo, v rudnik Tam so mu tovariši razložili, da so tudi drugod fašisti, ki pretepajo nedolžne. In ko se je Franco upr! v Španiji, se je tudi on odzval povabilu tovarišev, da se bori prot* fašistom.
V	Španiji je spoznal blato in strelske jarke in krvavo sovraštvo, glad in trpljenje in neomajno vero v končno zmago pravice.
Po državljanski vojni so ga z drugimi španskimi begunci vred poslali v Francijo za bodečo žico koncentracijskih taborišč Nekega dne so potem prišli Hitlerjevi Frici in ga izročili njegovi »domovini« — fašistični Italiji.
Zopet glad in klofute in trpljenje v ječi In v »konfinu« na Liparh . . .
Po padcu Mussolinijeve vlade, avgusta 1943, se je vrnil v domačo vas Izčrpan, s skoraj izmozganim telesom, toda z veliko vero v zmago rdeče delavske zastave. Niti teden dni ni zdržal doma, da si opomore, že se je javil v partizane. Zorko je videl, da je šibkega zdravja: Po vsem odredu se je razširila vest, da je bil španski borec. Pa ga je izpraševal s spoštovanjem in ga prepričal, da je najbolje, če gre za intendanta v zakonspiri-rano tehniko B. V bližini bo in ne bo tol'ko naporov. Laže bo vzdržal, pri svoji sedanji šibkosti in po vsem prestanem trpljenju in vendar bo lahko mnogo koristil skupni borbi.
Tehnika B je bila v gradu, med skalami ob deročem potoku. Lesena, s slamo in vejevjem krita koliba, krog in krog obdana z gozdom
Nihče m vedel za njeno lego — razen komisarja odreda, šefa propagandnega odseka Tonija, urednika revije in Marije, ki je včasih tam prevajala letake. Od okrožnega komiteta KP je vedela za to tehniko le tovarišica Lina, organizacijska tajnica n tud odgovorna za propagando
V	sosedni vasi so vedeli, da je v bližini tehnika, toda niso sc je upali iskati in tudi dvomljivo je bilo, ali bi jo našli. Le neki pastirji, sinovi Korenčkovih iz Zapotoka, so nekoč slučajno trčili nanjo. Če bi to vedeli na štabu odreda, bi najbrž odredili tehniki B premik, ker je Korenčkov Pepe dezertiral, ko so ga poslal: čez Sočo na Tolminsko v IH. bataljon. In Niku je povedal M tiče, da so ga videli v Tolminu z nekimi kranjskimi belogardisti . ...
Niti na »karavlji« — kurirski relejni postaji niso vedeli, kje je tehnika B Pošto je vedno prinesel posebni odrediti kurir in ta jo je prinesel h »Drejčkovim« v Zarščino, kjer je imela tehnika
»javko«. Odtod jo je dvignil Tone »Španjolc«, Lojzetov starejši brat, dvakrat dnevno ali pa je prišel ponjo Slavko, kurir tehnike.
Počasi previdno in skoraj nežno je vodil »Španjolc« bolnega Draga skozi gosto grmovje. Kljub svojim razrvanim živcem je opravljal »Španjolc« vsako delo skrajno vestno — z ljubeznijo in vnemo kot da bi prav s tem položil zadnji kamen na zgradbo zmage partizanske vojske m osvoboditve Primorske.
Marija je hodila za njima in zamišljeno gledala visoko, suho postavo Toneta »Španjolca«. Mislila je ita njegovo revno družino v Nekovem, na gole travnike in na sive megle v vetru. »Prav v to prirodo spada to od trpljenja izsušeno te.*o«, je pomislila. »Stara še vedno upa, da bo Tone prevzel bajto, saj Lojze vedno pravi, da bo šel v osvobojeno Gorico. Toda »Španjolce« je tako Šibak ... Kdo ve, ali bo še zmogel kmečko delo ....«
»Lina!«
»Drago! Mislila sem že, da so te Nemer poslali v rižarno. Da si sc le rešil..... Pa kako ti
je uspelo?«
Drago je zaprl za sabo irzka vrata kolibe bi sc usedel na ležišče. Lina je sedla poleg njega in gledala zaskrbljeno v njegov izčrpani, bledi obraz z vročičnimi modrimi očmi.
»Pobegnil sem iz vagona«, je odvrnil Drago mirno z nekoliko utrujenim glasom. »Potetti sem jo mahnil preko njiv, do prve briške vasi. — Saj veš, tu jc že nekako osvobojeno ozemlje.........«
»Partizanska republika, partizanski raj, -mc-nbjejo ljudje naše okrožje«, se je nasmehnila Lina.
»Pa kako si ti prišla sem?«
»Službeno. Prišla sem, da v zadnjem trenutku nekoliko izpopolnim našo revijo.... «
»Kako je v Trstu?«
»Mnogo žrtev. Delamo pa, da fašistom kar sapa zastaja. Sicer pa mnogo oportunizma. Saj veš, kakšen je naš »Triestin«. Mnogo navdušenja, manj dejanj......Zato pa mladina tem boli krepil o ............«
Zvečer se je Dragu povišala vročina. Pričelo se ntu je nekoliko blesti. Spravili so ga v slamo pod streho, kjer je bilo topleje. Morali so mr. primakniti lestev, sicer ne bi mogel več splezat gor in še tako je komaj prilezel.
Drugo jutro jc šel »Španjolc« na vse zgodaj na javko v Zarščino. Na pol poti nenaden pok in nekaj ga zaskeli v desnem bedru. Zgrabi za puško in vidi pred seboj Korenčkovega Pepeta v domobranskem kroju. Za njim več domobrancev in SS-ovccv.
»Slavko, bežite, izdaja!«
Nečloveški je bil Tonetov glas. Z ranjeno nogo zakolovrati v grmovje Pepe za njim. krčevito' drži »Španjolc« puško. Več' strelov ga jc zadelo. Leži na trebuhu in se ne gane več. Ko steče Pepe mimo njega, »Španjolc« pritisne z zadnjimi močmi .... Strel oplazi izdajalca ob rami, toda ta kljub temu steče dalje.
Koliba je obkoljena. Slavka ni. Šel je po vodo.
»Aha, zvvei Flintemveiber«, se zareži SS-ovec, ko vidi bežati Marijo in Lino. Smeje teče trojica napadalcev, da bi ju ujela. Ko vidijo, da je prepozno, ustrelijo..... Dva rafala Lina se zgrudi.
Marija je zbežala po drugi strani in i/girv.la med skalovjem ob potoku.
Domobranec in SS-ovec se približata Lini, da bi jo zgrabila. Ko sta ob njej, sproži Lina samokres. Zadela je le v nogo. SS-ovec zastoka, domobranec zakolne, dvigne puško........ s kopitom ji
razbije glavo.
Slavko je čul napad. Ni oborožen. Le vedro z vodo nosi. Oprezno se priplazi. Ko ga opazijo, se bliskovito spusti k potoku Ob vodi najde Marijo. Vsa je spehana Pomaga ji, da sc oprezno splazita proti Zarščini.
V Zapotoku so Nemci. Požgejo dve hiši, potem se odpravijo, ker je iz smeri Zarščine za rezgetala strojnica. To so fantje od »karavle«, partizanski kurir ji-poštar ji.
»Mogoče jih preplašimo. Če ne, sc zopet umaknemo«, je dejal njih komandir Darko. Fantje so utrujeni. Preko noči so prišli s pošto preko Soče in iz Benečije. Toda razumejo, da je treba pomagati tovarišem.
Nemci sc takoj umaknejo. »Za vsak slučaj ....« Tudi oni, ki so napadli tehniko. Niti
letakov in arhivov niso vzeli s seboj, tako se jim je mudilo. Tudi mrtvemu Tonetu puške niso pobral:. Le Linin samokres je vzel izdajalec Pepe.
Draga so zbudili streli Toda takoj se ga zopet loti omot’ca. Ko se zbudi, hoče doli, toda le s težavo mu uspe, ker ni lestve. Potem se okrene m zagleda Lino pri drevesu Njeni kodri vise raz-1 kuštrano okoli, velike krvave rane. Pol glave je vdrte ....
Drago je silno bled. Toda počasi in dospe do Line.
»Uboga Lina.......«
Sklone se, da bi ji obrisal kri z obličja. Toda zavrti se mu v glavi; toFko. da ne pade nanjo. Komaj dospe v bajto Tam je Slavkova brzostrelka, skrita pod njegovim ležiščem. Čudno, da je niso našli. Na tleh leži poln šaržer. Usede se na ležišče, pobere šaržer, ga vtakne v žep in z muko zopet vstane. Opira se na brzostrelko kot na pa-Fco in počasi odkrevsa po stezi........
Toni je moral priti to jutro, da z Lino dovršita novo številko revije. V Zarščini naleti na Slavka in Marijo. Skupaj odidejo oprezno proti tehniki.
Na pol poti najdejo »Španjolca«. Stekleno strmijo njegove mrtve oči med drevje. Njegove roke pa še vedno krčevito stiskajo puško.
»Ta nas je rešil«, tiho pove Slavko.
Nemo ga gleda Toni.
»Slavko, ali veš prav za prav, zakaj se borimo?« vpraša nato. Glej Toneta, pa ti bo jasno .....«
»Vse življenje je trpel«, tiho pristavi Marija.
Draga najdejo pri pisalnem stroju.
»Revija mora iziti kljub temu«, so bile njegove prve besede. »Hotel sem vam naproti, pa
sem vas slišal......— Kar na delo Toni, jaz boni
pomagal namesto Line. V čast njenemu spornim' bomo izvršili to delo .... «
Marija ga gleda od zadaj. Ko sc upogiba nad p-salnim strojem se izza srajce prikaže košček bele kože na širokem hrbtu — na koži vijoličaste proge, sledovi udarcev nemških vojakov in ital'" janskih policajev.....
Slavku je prišel pomagat pri tisku še kuhat iz karavle in vrtel ciklostil namesto »Španjolca«’ Karavla jc postavila tudi dve zasedi za zaščito-Revija jc bila zvečer gotova. Do drugega jutriT | je bila nat’skana in razposlana.
Pokopali so ju z vojaškimi častmi. Obred je izvršil predsednik Okrožnega odbora, priljubljen’ briški župnik tovariš Klement.
»Slava našim dragim junakom za svobodo*’ je končal svoj nagovor.
Ob grobu je stala osivela, sključena stark11 in krčevito ihtela. Bila je mati Toneta »Španjolca*’ i KONEC
S kongresa KPJ
{Nadaljevanje s 8-9 strani)
Partija je v tej borbi zmagala zaradi tega, ker je bilo njeno vodilno jedro oboroženo z znanostjo marksizrna-leninizma in ker je bilo tej znanosti globoko vdano. Partija je imela take vodilne kadre, ki so bili sposobni v vseh vprašanjih braniti in obraniti marksizem-ieninizem pred njegovimi sovražniki.
Partija je nadalje v tej dolgoletni borbi mogla zmagati in je zmagala zato, ker je bilo njeno članstvo, če-pnav teoretično premalo podkovano, globoko vdfeno Partiji in komunistični stvari.
Partija je zmagala v tej borbi tudi zato, ker je vedno pravilno povezovala
ideološko borbo z revolucionarno prakso in odkrivala tako praktično-politični smisel teoretične in idejne borbe kakor tudi idejni smisel prak-tično-politične • borbe».
* '
Drugič, med našo Partijo in tistimi splošnimi principi, ki jih navajajo pisma CK VKP (b) in omenjeno resolucijo informbiroja, ni prav nobene razlike. Mi ne zanikamo nobenega teh načel. In ne le to. V našem praktičnem delu nismo niti enega od njih izmaličili. Zato se neizbežno vsaka kritika dela naše Partije, ki temelji na omenjenih pismih in resoluciji, če je njenim avtorjem prav ali ne, spreminja v laž, izmišljanje napak in
zablod, ki jih naša Partija v resnici nima. Prav v tem je tudi šibkost teh kritikov. Razen tega so se že številni naši kritiki na ta ali drug način odrekli vrsti načel, ki so navedena v omenjenih pismih m resoluciji, prav v tem pa je tudi njihova slabost, Moč naše Partije pa je v tem, da je njena praksa, v kateri se zvesto ravna po naukih Marxa in Engelsa, Lenina in Stalina. očividno nasprotna vsemu tistemu, kar ji očitajo. Vsak dan se bo nujno in vedno bolj močno odkrivala absurdnost omenjene kritike in pravilnost politike naše Partije.
SALAJ
«Mi, starejši komunisti, ki smo sodelovali v življenju in razvoju naše Partije, se zavedamo velikanskega napredka, ki ga je dosegla pod vodstvom tovariša Tita. Pod njegovim vodstvom so Komunistična partija in naši naro-
di razbili mnogoštevilne sovrs™‘tce i AAAP svobode in neodvisnosti naše države in ' skovali v borbi nerazrušljivo bratstvo in enotnost naših narodov. Naša Partija na čelu s tovarišem Titom je rešila nacionalno vprašanje naše države na leninsko-stalinski način. Naša socialistična domovina, naša armada, naša ljudska oblast, enotnost našega delavskega razreda in naša Ljudska fronta, vse to je delo naše slavne Partije z njenim Centralnim komitejem in tovarišem Titom na čelu. Zmage, ki jih je naša Partija pod vodstvom tovariša Tita dosegla, in zmage ki jih še dose-za, so bile mogoče samo zato, ker se je ravnala po marksistično-leninistični teoriji, ker je znala povesti delavski no linijo, ker je znala oovesti delavski razred in ostale delovne ljudi naše države iz kapitalističnega suženjstva skozi oboroženi upor na pot izgradnje ] socializma v naši državi».
«Samo po zaslugi marksizma-lri1'" ntzma, v duhu katerega je naše vodstvo vestno vzgajalo Partijo, je ona lah^0 dosegla dosedanje uspehe. In če odpfe' mo kjer koli knjige Lenina in Stali118’ najdemo potrdila za pravilnost d6’8 naše Partije, dragocena navodila z8 pravilno reševanje naših aktualnih n8' log ter dragocena navodila za naš t18' daljnji razvoj, kakor to dokazuje!0 mnogi citati v poročilih CK. To 8 znanost marksizma-leninizma je u0 verzalna, v kolikor je ne pojm'Iie,‘ ^ kot dogmo, ampak kakor navodila dela. Zgodovina VKP (b), Oktobri revolucija in razvoj ZSSR v sociali*^ imajo odločilni pomen tako za n kakor za socialistični razvoj v državah, v kolikor znamo Szkori 1 vse dragocene izkušnje ob kretnih pogojih, ne pa v term posnemamo v vseh podrobnostih-

MARIE MAJ ERO VA
Kadar sc je spomnili teh besed, se je vselej ozrl, kakor bi se bal. da bi ga kdo drug ne slišal. Dovolj je bilo, da je sam slišal!
Poskočil je, kakor da ga je nekaj pičilo. Te besede so tičale v njem. In so ostale.
Kamor jc hodil, je mislil nanje. Od takrat se je ženskam približal nekoliko nezaupno. Ni bil več tako. gotov, v vsakem dekletu je videl Lenki-no sokrivdo. Domača dekleta je mučil bolj ko kdaj prej. Toda v njegovih dejanjih ni bilo več tiste vihrave brezskrbljenosti, zaradi katere s» mu odpustile. Preočitno je bilo njegovo namerno. zlobno sovraštvo, tudi so zaslutile, da tu ne gre za nje, marveč za neko tujo žensko, zaradi katere morajo trpeti, in to jim ni bilo všeč. Postale so čemerne.
Postale so čemerne, a prišlo je še huje. Mlajša dekla, ki je bila doma v drugi vasi, jc zbežala domov, ko jo je nekoč pretepel. Gospa mati je morala poslati neko žensko za posredovalko, da ne bi prišlo do tožb in sodnije.
Dekla se je vrnila čez dva dni. Vrnila bi se bila tudi brez poslanke, ker je bila najstarejša od sedmih bajtarjevih otrok, doma pa ni bilo zanjo ne mesta ne kruha. Dva, tri dni se je kujala ®n solzila od bridkosti, potem pa ni več vzdržala in se zopet sukala v njegovi bližini. Naj jo le tepe, saj je to njegova roka. Ko se je Hladik z njo surovo pošalil, je bila popolnoma pomirjena; pri njeni materi je to dosegel pehar moke.
Mračno je Hladik zdaj vozil od doma na polje, lovskemu psu ni ponudil polovice svojega obeda, kakor je to praviloma delal v pohujšanje najemnic, ki niso mogle nuditi svojim otrokom niti to, kar je, imel Hladikov pes vsak dan. Hodil je med domačimi ljudmi odtujen in neudeležen. Njegove oči so gledale, a niso videle. Mlajša dekla se je namenoma pred njim spotaknila z golido polno mleka, da se je vse razlilo in mu skoraj poškropilo golenice, toda on je samo zarenčal kakor pre-poden medved in šel dalje
Tedaj se je zgodilo sredi največjega pomladnega dela, da se. je polomil Hladikov lestveni voz. Kolar ni imel doma osi. ki bi bila prikladna, in je zato popravil voz za silo, a še preden so prišli s polja domov, se je os znova zlomila. Mladi gospodar se je nekam pretirano razjezil zavoljo te nezgode, grdo ozmerjal kolarja, osedlal kobilo in šel sam v Brod po os.
Pot ga je držala mimo mlina. Slišal je šumenje vode v strugi, v vrtu pa je zagledal belo oble-
ko med vejami golega drevja. Veje so se na vršičkih mastno lesketale, sicer pa so bile vlažne in črne in napete z novim sokom. Brnele so ko strune s tesnobno, koprnečo pesmijo, da se je zdelo, kakor da poje zemlja, ki jo je pridvigovala poganjajoča trava, in drevje polno prihodnjega listja in voda, ki je bila zaposlena z večnim begom.
Zmanjšal je dir kobile in z radovednostjo brez sovraštva pomislil s pritajenim dihom:
»To je Lenka, Lenčka poje«.
To ni visoki hladni Marijin glas; to petje je prožnejše, mladostno, polno.
»To je ona«, si je zatrjeval.
Nekaj neznanega je v tem glasu, klicanje in koprnenje, od kod je to privrelo in kam spe?
Ustavil se je pri tem glasu z neznano tesnobo kakor pri reki, o kateri ne vemo, kje je njen izvir, ne kam teče. Kobilica ga je nesla dalje, da se še zavedel ni. Glas je zvenel tiše in mehkeje, nato je prenehal. A čim je slišal, tem bliže srca mu je bila pevka. Spet jo je videl v beti obleki, z upornim izrazom tankega nosa in okroglih oči, ki je zbudil v njegovi notranjosti temno, vroče kipenje.
»Lenčka!« je ponavljal spet in spet obsovra-ženo ženo. Besno ga zmanjšuje, izprevrača, zakaj od tiste noči ga ni zapustilo.
»Le poj, le poj! Kmalu boš jokala!« je zagrozil, čeprav še ni vedel, kako jo bo prisilil, da bo jokala, in kako se ji bo maščeval.
Verjel je v nujnost maščevanja, stiskal pesti in prosil naključje, naj mu pošlje Lenko na pot.
Tedaj se je znašel na brodskem trgu in šele tu se je prvič spomnil, po kaj je semkaj prišel.
Bilo je že pozno, ko se je vračal. Mlin je stal v mraku in samo šumenje vode in enakomerno drdranje mlinskega stroja so šli mimo njegovega ušesa, odmev pa je še ostal, ko je sedel doma za mizo in se godrnjaje ukvarjal z gospodarskim pisarjenjem. Ni imel rad peresa in papirja; ljubil je samo plug in vajeti ali koso. Vselej se je močno utrudil, kadar je moral kaj napisati. Na pamet je računal prav dobro, kadar pa jc številke prenesel na papir, je gotovo naredil napako.
Mati je prišla v sobo. Pra,vkar se je vrnila od nekod in šla tik mimo njega, da bi odložila volneno ruto na posteljo.
Zračni tok, ki ga je vzvalovila, ko je snela ruto z ramen, je razdražil njegov voh; dvignil je glavo in nemirno zagrgral:
»Mamica, vi ste bili v mlinu?«
Hladikova se je obrnila ko na povelje.
»Bila sem. No? Kaj je? je odgovorila ostro in stopila k sinu, ker se ji je, zazdelo, da so se mu oči jezno zasvetile.
Zaslutil je Lenko celo iz zraka, ki jo vel z mar terine obleke. Toda pod treznim vprašujočim materinim pogledom se je vrnil v stvarnost. Izgovoril se je nekako, toda videl je, da mu mati ne verjame.
»Hlapec je bil na shodu. V Hradčankah so ustanovili organizacijo«, je rekla kmetica zaničljivo.
»Kaj?« je poskočil Hladik. »Kdo je norec, ki ga srbi koža?«
»Poljski delavci bodo imeli pri nas organizacijo. Kajpak, mi smo izsesaloi in kapitalisti, ker jim ne dovolimo krasti kope s travnikov in snope s polja, dovolimo jim samo košnjo po mejah, to pa je premalo za one- ki bi hoteli deliti.
»Hlapca naklestim z bičem!« se je smejal mladi kmet.
»Pazi, da ne suneš s komolcem mlajše dekle, ko ti pokvari kravo. Tedaj se bo organizacija zanjo zavzela.
»To dela tukajšnji človek. Mehanik. Lahko bi si poiskal boljšega kruha. Naj starejši Borkov je«.
»Kaj?« je vnovič vzrojil Hladik. »Ta lakota, nikdar sita, pivec sodovke?«
»Ne upira se mu hoditi od hiše do hiše s časopisi. Povsod se vrine. Tudi pri nas je moral že biti, videla sem ta umazani list v poselski sobi. Vsako nedeljo se pripelje iz Prage nalašč zato, da hujska tu ljudi. Gotovo je podkupljen z židovskimi novci, kako bi mogel sicer to delati?«
»To so današnji hlapci! Samo gobec jih je«» se je olajšal Hladik in zaloputnil vrata, in najmlajši otroci dorastejo kakor drugi. Pogled na Lenko v kratki domači obleki, nežno in slabotno, jo je v tem naziranju potrdil. Pogoltnila je besedo, ki jo je že imela na jeziku.
»Jaz pa vem!« je stresla Lenka z glavo. Marija jc šla h Kaftanovim. Saj sta se včeraj tu dogovorili z babico! Gotovo ste ji nekaj poslali?« je pristavila s karajočim glasom in tako nehote posnemala Ano
Ko je Ana odšla, je prevzela najvišje nadzorstvo nad materjo Lenka, ker Marija ni mogla nikogar grajati.
S kongresa KPJ
V prijateljstvu s Sovjetsko zvezo
(Nadaljevanje s 8-9 strani)
ta pravi Stalin med drugim: «Herojska borba bratskih jugoslovanskih narodov, njihove slavne narodnoosvobodilne vojske zoper nemške osvajalce navdaja z globokimi simpatijami narode Sovjetske zveze in je zgled, ki navdušuje vse zasužnjene evropske narode, želim še nadaljnje uspehe jugoslovanskim rodoljubom, ki se pod Vašim vodstvom slavno bore za osvoboditev svoje domovine». (Objavljeno
v časopisu «Nova Jugoslavija» 15. ‘barca 1944.- leta) (Vsi delegati vstanejo ter dolgo časa ploskajo in skandirajo «Tito-Stalin».)
Med gesli CK VKP(b) ob 26-letnici ttdeče armade je tudi tole geslo: «Hrabri patrioti Jugoslavije! Vaša borba za Svobodo in neodvisnost domovine je vsem zasužnjenim narodom Evrope 2Eled, ki jih navdušuje. Naj živi herojsko ljudstvo Jugoslavije in njegova Viteška narodnoosvobodilna vojska, hi
se požrtvovalno bori zoper fašistično zalego.
DJURO PUCAR
Partija nas je vedno vzgajala v duhu internacionalizma in to ne samo nas, temveč tudi delovne množice naše dežele. Vcepljala je v njihovo zavest misel o mednarodni solidarnosti med vsemi svobodoljubnimi narodi sveta z bratsko Sovjetsko zvezo na čelu. Ta misel povezanosti naše borbe z borbo Sovjetske zveze in Rdeče armade ter z borbo ostalih antiimperialističnih sil je sestavni in nerazdružni del pa-triotizna naših ljudi, ki ga je razvijala naša Partija, patriotizma, ki nikoli ne pozablja, da je ljubezen do Jugoslavije tudi ljubezen do Sovjetske zveze.
Preteklost in sedanjost naše Partije, prejšnje in sedanje delo našega Centralnega komiteja so z dejanji dokazala zvestobo marksizmu-leninizmu, zvestobo boljševiški partiji in tovarišu Stalinu,
KARDELJ
Naša socialistična Partija pripada socialističnemu taboru pod vodstvom Sovjetske zveze.
Prepričani, da Sovjetska zveza in ljudske demokracije, kakor tudi vse delavstvo in protiimperialistično giba. nje ne morejo odreči podpore državi, ki gre socializmu nasproti in ki je podvržena napadom sovražnikov socializma. Drugačno obnašanje bi pomenilo obsoditi vso državo na imperialistični pritisk. Nadaljevati s takim stališčem prav gotovo ne bi' koristilo internacionalizmu.
In prav zaradi tega bosta naša Partija in njeno vodstvo napravila vse, kar je v njuni moči, da eliminirata nesporazum med nami in Centranim komitetom boljševiške komunistične partije kot osnovne sile socializme.
(Nadaljevanje s 8-9 strani)
stvom je bil ustanovljen prvi partizanski oddelek, iz katerega je nastala brigada Cehov in Slovakov? Odgovor:
Pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije in ob podpori srbskih in hrvatskih partizanov.
Kje, kdaj in pod čigavim vodstvom so bile ustanovljene prve italijanske partizanske enote? Odgovor: Pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije in ob podpori srbskih ter hrvatskih partizanov.
In nadalje — pogledajo naj naše voditelje v oblasti in tudi v Partiji. Med njimi bodo našli ranjence-invalide, ki so prelivali svojo kri v madžarski in španski revoluciji, v državljanski vojni v Rusiji, v veliki Oktobrski socialistični revoluciji. Očitati nam nacionalizem, je milo rečeno — nesmisel.
MASSAROTTO
Italijanski delegat iz Istre Massarot. to, je naštel celo vrŠto nacionalnih svoboščin Italijanov v Jugoslaviji in dejal:
To so uspehi dela in pravilne linije naše Komunistične partije Jugoslavije pod vodstvom Centralnega komiteja in tovariša Tita (aplavz), to so uspehi internacionalnih načel marksizma-leni. nizma, na katerih temelji naša Partija», jo SZ.
Diplomatska
akademija
(Nadaljevanje s 8-9 strani)
denju, marveč morajo tudi do podrobnosti poznati običaje in šege mednarodnega življenja. Podrobnosti o tem, kako pripravimo mizo za diplomatsko kosilo, ali da pogodimo najugodnejšo uro in dan za vljudnostne obiske, so prav tako važni predmeti učnega načrta, kot je zgodovina revolucije, pravila o plovbi, računi itd.
Ko vajenec akademije uspešno-dovrši vse študije, je sprejet v diplomatsko službo za preizkusno dobo. V tem oziru postopajo v SZ podobno kot v ostalih državah. Diplomatski kandidat dela nekaj časa v ministrstvu za zunanje zadeve ali na kakem sovjetskem zastopstvu v inozemstvu. Sele po določeni preizkusni dobi odločijo, ali : bo pripravnik, oziroma pripravnica dokončno sprejet v diplomaci*
Ih
n
50 let češkoslovaškega Filma
L. 1898, t. j. 2 leti po iznajdbi kinematografije, so se že pojavili prvi češki filmi. Toda šele po prvi svetovni vojni se je češki film v večji meri razvil. Visoko razvita tehnika, oprema filmskih ateljejev in laboratorijev ter slavna narodna kulturna tradicija so bili dobri pogoji za razvoj umetniškega filma. Vendar so privatna podjetja iz želje po dobičku večkrat ovirala razvoj umetniškega filma. Za nacistične okupacije se je proizvodnja čeških filmov znižala od 41 v letu 1938 na 6 v 1. 1944. O slovaškem filmu pa do 1945 sploh ne moremo govoriti.
Z 1. 1945 pa se je pričelo novo obdobje za češkoslovaški film. Sedaj ima pravico do filmske proizvodnje, do širjenja filmov, do njih uvoza in izvoza le država. Ze 1. 1946 so bili vidni uspehi, ko je češkoslovaški film na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu delil s Francijo in Ameriko 2. in 4. mesto.
V začetku 1. 1947 se je češkoslovaški film predstavil angleški javnosti na »Tednu češkoslovaškega filma«, kjer je bil poleg čeških filmov tudi prvi slovaški celovečerni film: »Varuj«. Na bruseljskem festivalu je dobil mednarodno odlikovanje lutkovni film »Vstaja igra č«, 1. 1947 je na filmskem festivalu v Benetkah češkoslovaški film dosegel prvo mesto med 21 narodi. — Prvo nagrado je dobil film »Sirena«.
Češkoslovaška je dosegla tu-
di velik uspeh z risanim in z lutkovnim filmom — z njimi so dosegli mednarodno priznanje za del0 narodnega značaja.
Vsako leto ustvarijo na Češkoslovaškem 5 celovečernih filmov, po prvi petletki, t. j. do 1954 upajo doseči 60 filmov letno, od katerih naj bi jih 6 do 8 - bilo slovaških. Seveda potrebujejo za izpolnitev piana mnogo novih sodelavcev; prav tako iščejo novih ljudi za kratke filme, prosvetne, znanstvene in šolske, katerih so v letu 1947 poleg reportažnih izdelali 97.
Filmska praksa in filmska visoka šola dajeta novim igralcem visoko izobrazbo. Tudi za tehnično osebje je dobro preskrbljeno. Bogata je tudi filmska literatura.
Premiero kakega svetovnega filma, a predvsem češkoslovaškega, igrajo v 20 do 30 večjih ali manjših mestih istočasno. Film »Krakatit« po romanu K. Capka so igrali istočasno v 26 krajih. Tudi male vasi imajo pravico do premierskih filmov.
Češkoslovaški film išče in ustvarja svoj lastni filmski slog; gre mu za to, da bi ne samo z umetniško obdelavo, temveč tudi s pravilno jasno vsebino ustvaril umetniška dela nove dobe in prispeval ne le k razcvetu umetnosti in kulture svoje države, temveč tudi k uspehom slovanske kinematografije, ki jih dosega v svetu vedno več.
Slovenska poročila vsak dan od 7.45, 12.45, 19.45 in 23.15
Nedelja: 9.30 Kmetijska ura 13.00 Glasba po željah; 17.00 To kar vsakdo rad posluša; 18.15 Iz opernega sveta; 19.15 Slovenske narodne in umetne pesmi; 20.10 Rimski Korsakov: Šeherezada; 21.00 Vesela oddaja.
Ponedeljek: 12.10 Pesmi jugoslovanskih narodov 13.30 Iz del Shumanna in Schuberta 18.15 Modest Musorgski: Slike z razstave 19.00 Slovenščina za Slovence 20.10 Pevski koncert sopranistke Vuga Justine 21.00 Vedri: «Trubadur» opera v 4. dejanjih.
Torek: 12.10 Češke in ruske melodije 13.30 Iz Chopinovih skladb 18.15 Hačaturjan: Koncert za klavir in orkester 20.45 Samospeve poje Friderik Lupša 21.00 Slušna igra.
Sreda: 13.00 Glasba po željah 18.45 Pojejo Fantje s Krasa 20.10 Pevski koncert Patik in Smerkolj 20.45 Simfonična glasba.
Četrtek:	13.30 Dvorakove
skladbe 18.00 ženska oddaja 19.00 Sloven|čina za Slovence 19.15 Koncert komornega zbora, dirigent Vrabec Ubald 20.10 Mozart: Koncert za klavir in orkester v d-molu 21.00 Slušna igra.
Petek: 12.10 Pesmi slovenskih skladateljev 13.00 Glasba po željah 18.15 Glasbene slike 18.40 Arije iz ruskih oper 20.10 Koncert violinista Alberta Der-meljja 21.00 Simfonična glasga.
Sobota:	12.15	Melodije slo,
vanskih narodov 13.00 Glasba za najmlajše 1-3.40 Partizanske pesmi 18.15 Glasbena fantazija 20.10 Igra vaški kvintet 20.45 Pestra glasba za soboto večer.

7)	H Garbuzu je te daj pristopil stražnik, za njim še drugi; vnela se je huda bitka, nenadoma pa so pridrveli kozaki in razgnali stavkače.
8)	Ko je bila bajta dozidana, je Nikanor zadovoljno stopal sem in tja ter občudoval svoje premoženje. Vselil se je s svojo družino — Gnila globel je dobila prve prebivalce. Kmalu se je razvila cela naselbina, ki so jo imenovali Pasjo vas. Ko je Nikanor imel kolibo, je spal v leseni postelji in nehal jesti črvivo kislo zelje.
9) Nikanorjeva družina se je povečala; vsak je imel svoje delo v tovarni; v hiši ni nikdar primanjkovalo kruha in deda je spoš tovala vsa vas. Ded je bil vesel svojih vnukov in jim vedno govoril, da bodo kmalu bolje zaživeli... toda zmotil se je: nekega dne je dobil tak silen napad, d.a je divjal okrog sebe, razbil luč in ko je bilo v bajti spet svetlo, je ležala njegova žena mrtva na tleh... Nikanor ja pa so odpeljali v norišnico.
10 - 11) Ko se je vrnil iz bolnišnice, se je v hiši naselila nesreča.
Od časa do časa je delal, popival in beračil ter prišel tako ob ves ugled. Zasovražil je ljudi in celo lastno družino. Pretepal se je s sinom, z vnuki in ko ga je nekega dne snaha udarila po glavi, ga dolgo ni bilo domov. Nekoč pa so ga prinesli v hišo vsega pobitega. Na skrivaj je poprosil Garpino, naj mu da malo žganja; ona mu je ustregla, toda za to jo je mož neusmiljeno pretepel. V bajti je zavladala revščina. Kozma je pri delu izgubil roko... Varko je tovarišica iz tovarne izvabila V zloglasno Aganjesovo krčmo, ki se je preselila iz predmestja v Pasjo vas in povzročila toliko gorja. Varko je oče zapodil in neprestane nesreče so povzročile, da sta se tudi Garpina in O stap vdala pijači. Pri nekem pretepu je žena obležala mrtva.
12) Istega dne je Nikanorja zadela kap. Živel je še nekaj dni. Pred smrtjo je spoznal, da je bilo njegovo življenje zgrešeno. Prijel je Garbuza za roko in je ni izpustil. dokler ni izdihnil.
■#i i S M. H
V	Stockholmu vodi Szabo
■ P°rSr, k°IU Ìn P° VSeh I>rek*njenih partijah na turnirju » Stockholmu je bil prvi Madžar Szabo s 4 % točke Pirc je zaostal za njim za pol točke in dohitela sta ga še Najdorf in Stahlberg. Po zmagah v prvih dveh kolih se je Pirc v štinh naslednjih partijah omejil na remije z Lundinom, Pach-"lamom, Szabom m Stahlbergom; s poslednjim se je komaj rešil poraza. Trifunovič je po prvih dveh remijih že doživel poraz PO Boleslavskem v III. kolu, zato se je pa maščeval v .o u ko je v krasni in napeti igri premagal sovjetskega .-.mojStra Bondarevskega. Naslednji dve partiji, zSanov-
V	- Stoltzom ea J£ spet remiziraj. Precej neuravnovešeno
^ o-o tu PrVem remÌjU S Stolt20m sta sledili dve zma-mrazh nn	? Pachmannu’ P°tem pa zaporedoma trije
P eI° toek0 80 mu Odnesli Szabo, Stahlberg in
Po šestem kolu je bilo stanje naslednje:
I. Szabo 4 in pol točke, 2. Pirc, Najdorf in
Stahlberg 4
točke, 3. Boleslavski, Bronstein, Kotov, Lilienthal in B6ck 3 in pol točke, 4, Trifunovič, Flor in Janowski 3 točke, 5. Gli-gorič, Bondarevski, Stolz, Pashman in Ragosin 2 in pol točke, 6. Tartakower in Steiner 2 točki, 7. Lundin pol točke.
Slovanska obramba
PARTIJA IZ PRVEGA KOLA MEDCOHSKEGA TURNIRIJA ZA SVETOVNO PRVENSTVO Beli: Kotov (ZSSR)	Crni: Trifunovič (FLRJ)
1. d4 d5 2. c4 c6	3.	Sc3 Sf6 4. e3 e6 5. Sf3	Sbd7 6.	Ld3
d:c 7. L:c4 b5 8. Ld3	aS	9. 0—0 c5 10.a4 b4 11.	Se4	Lb7	12.
Sed2 Le7 13. a5 0—0	14.	Sc4 Le4 15. L:e4 S:e4	16.	Dd3	Sd6
17. Se5 S:e5 18. S:e5	Dc7	19. Ld2 c:d 20. L:b4 Sb5	21. L:e7
D:e7 22. e:d Db4 23. d5 D:b2 24. Se6 e:d 25. D:d5 Df6 remi.
Kategorizacija šahovskih igralcev Slovenije
Na osnovi norm, ki jih je osvojil Šahovski svet Jugoslavije, po sklepih Višje kvalifikacijske komisije pri Šahovskem od-
boru FISAJ-a in kvalifikacijske komisije SOS-a so igralci V Sloveniji razvrščeni v naslednje skupine:
Velemojstra: dr. Vidmar Milan, Pirc Vasja.
Mojstri: prof. Gabrovšek Ludvik, Lešnik Ivan, PreinfalK Anton, Puc Stojan, inž. Tekavčič Ivo, inž. Vidmar Milan.
Mojstrski kandidati: Germek Milan, Longer Milan, ' Mlinaf Marjan, Šiška Jože.
Igralci I. kat.: Krulc Ivan, Kukovec Ivan Levačič Stefan, Madžarič Koloman, inž. Marek Ivan, Misura Andrija, prof* Muzlovič Ivan, Omladič Ljuban, Požar Danilo, inž. SikošeK Boris, Slokan Vlado, prof. Stupan Bogomir, Sušnik Jože.
Ostali igralci so porazdeljeni v drugo, tretjo in četrto kategorijo. Vsak med njimi ima možnost, da z dosego določenega števila točk na turnirju potrdi to svojo kategorijo ali pa da napreduje v višjo. Ta način tekmovanja omogoča aktivnim igralcem udeležbo na močnejših turnirjih hkrati P3 dviga v njih borbenost in željo za proučevanjem teorije in 3 tem tudi nadaljnjega napredovanja.
Bilo je že več turnirjev četrtokategornikov, ki so moral' doseči 2/3 točk za prehod v tretjo kategorijo. Za prehod v drugo kategorijo pa je treba 75% možnih točk, kar zahteva že precej znanja in vzdržljivosti.
PRED OLIMPIADO-
V le n tl c n sc ctlšll...
večmesečnih pripravah so bili
e dni določeni reprezentanci Jugo-^5,avije, ki jo bodo zastopali na XIV. ^opijskih igrah v Londonu v na-«ednjih panogah: lahki atletiki, pladnju, waterpolo, nogometu, kolesar-5tVu. vajah na orodju in veslanju.
čelu športne delegacije Jugo-Savije so: Vukas, Mičunovič, Miroslav ^eačič, Mile Cubrič, inž. Stanko j ^°udek, dr. Danilo Dougan, dr. Rad-j 0 Vilitie, Vojan Rus ter voditelj poteznih športnih reprezentanc.
^ sredo je odpotovala v London '°8ometna reprezentanca, ki jo sestav. Jaio: Šoštarič, Lovrič, Brozovič, Stančič, Broketa, M. Petrovič, Palli, a^ač, Čajkovski I. M., Jovanovič, aabinšek, Atanackovič, Cimermančič, tagevič, Mihajlovič, Kacijan, Wolfl, “obek, Matošič, Mitič, Čajkovski II. in Vukas.
j faradi odpovedi Pakistana še ni dojeno ali bo tekma registrirana v tist Jugoslavije ali pa bo izvedeno ,0vo žrebanje. Na prvi tekmi bo 8raia jugoslovanska reprezentanca ajbrže v naslednji postavi: Šoštarič roiovič, Stankovič, Čajkovski I. M., .tanovič, Atanackovič, Mihajlovič, Wolfl, Bobek, Čajkovski II.
N	*
olimpiade je odšla tudi naša
jtaina in waterpolo reprezentanca.
«impiadi bodo jugoslovanski pla-^ ci sodelovali v plavanju na 1500 j’ 4°0 m, 200 m prsno in v štafeti U m. Plavalci, ki so odpotovali pelhan, Cerer, Puhar, Vidovič, Sti-‘č, Skanata in Ilič, waterpolo re-eJentanca pa bo S‘^njih woV;
pa bo sestavljena iz na-igralcev:	Amšel, Kovačič,
vaneU, Bakašun, Ivo Stakula, Gr-'f. Radič Kurtini tič in Ciganovič.
‘J*. Radič Kurtini, S. Strmac, Brai-
p bahkoadeti so odpotovali v nasled-SahPOStavi: Zerjal> Gubijan, Račič, 0l°vič, Marčelja, Rebuia, Segedin, ^fanovič ter lahkoatletinje: Mateje-’ ^odosavljevičeva in Koledinova.
“ Ponedeljek pa so odpotovali v
Tei	*
šot Vadn0 repre2;en^anco' k* je od-°vala v London, sestavljajo: d/trad Grilc, Josip Kujundžič, Miro ^“Svka, Karel Janež, Drago Jelič, 2 J«Pan Boltižar in Jakob Subelj. V nski ekipi pa so: Draga Djordjevič,
H “j® kutič-Kobrova, Vida Gerbec, uia Vojsk, Neža Cerne, Dragica Barin . zjaj‘ca Mijatovič, Milica Rožman
V kot rezerva Dragana Djijalovič. ju “riika vrst sta Boris Gregorka in .rta Pustišek.
d kupno s tekmovalci so odpotovali jj i: Stane Vidmar, Tošo Primožič, L"* Vazaz in Dušica Radivojevič 1 sodnik.
Med moškimi je najmlajši Subelj, ki ima 26 let, sicer pa so vsi ostali nekoliko starejši. Med najboljše moramo prištevati Grilca, ki je najstarejši in je edini tekmoval na zadnji olimpiadi. Med ostalimi se posebno odlikujeta Kujundžič in Longyka.
Navzlic temu, da nas posamezniki utegnejo preseniti, ' so strokovnjaki mnenja, da sedanja moška ekipa ni dosegla kvalitete moštva iz. 1936. Posebno občutno je prizadeta vrsta ob izgubi najboljšega tekmovalca Stefana Belčiča, ki je pred kratkim umrl. Mnogo bi dvignil kvaliteto vrste tudi znani olimpijec Jože Vadnov, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti treninga.
Ne bo poceni ziata kolajna
Iz rezultatov posameznih tekmovanj vidimo, kako odločajo zlasti na kratkih progah nele sekunde, temveč desetinke sekund. In še mora često pomagati fotografija, oziroma film. Zlasti pri plavanju je težko določiti, kdo je prvi udaril po cilju.
Na olimpiadi bo na 100 m prosto tekmovalo toliko tekmovalcev, da se bodo morali zvrstiti v 8 skupinah, v katerih se bodo kvalificirali za polfinalne tekme. 2e v prvi skupini se bodo srečali Francoz Jany, Madžar Sathmary, Šved Johansson in Spanec Perez: v drugi je Šved Olsson, v tretji. Madžar Kadaš, v skupini Američana Forda je tudi Egipčan El Gamah
Tudi za 400 m prosto je 8 skupin. Konkurenca ne bo nič lažja niti v tej skupini, kjer se bodo pomerili najboljši iz Jugoslavije, Švedske, Mehike, Francije, Egipta, Kanade, Velike Britanije, ZDA, Madžarske, Pakistana, Argentine, Španije, Bermu-dov, Brazilije in Avstralije.
Na 200 m prsno se bo 38 tekmovalcev v petih predtekmah borilo za polfinale. Jugoslovan Cerer bo imel težke konkurente v Francozu Naka-chu, Madžaru Janeyu, Američanu Verdeuru, Egipčanu Kandilu, Angležu Romainu in Madžaru Nemethu. Seveda se vsi ti ne bodo srečali med seboj že- v predtekmah, temveč so primerno razdeljeni.
42 tekmovalcev se bo potegovalo za prvenstvo ne 100 m hrbtno in 35 tekmovalk bo tekmovalo na 100 m prosto, kjer bodo imele gotovo glavno besedo Kartensen, Karen, Harup in Andersen iz «dežele Danske».
Sicer pa, ko boste nekateri komaj prejeli ta Tednik, bodo že pričeli prihajati prvi rezultati.
KOLESARSTVO
KO JE BOBET SE NOSIL «RUMENO MAJICO», SO GA NA CILJIH TAKO DEKLETA POLJUBLJALA. MOGOČE SE TUDI POTEM.,.
„TOUR DE FRANCE"
se je konča! z zmago Bartaliia
Ko si je Bartali pridobil v Alpah ogromno prednost, ni bilo več nobenega dvoma, da bo tudi končni zmagovalec. Prej pa si je «privoščil» še sedmo etapno zmago. Vendar pa je njegovo moštvo še precej od prvega mesta, ki so ga zasedli Belgijci s svojimi bolj uravnovešenim moštvom. V skupni oceni so namreč Belgijci zasedli 2., 10. in 11. mesto, Italijani pa 1., 19. in 28. mesto. V oceni moštev slede Belgijcem Francozi (Bobet, Teisseire, Robič), potem pariško moštvo, nato internacionalno in šele na 5. mestu je Italija.
\ . : - ‘ ^ ^
Si čas); 18» m hrbtno ženske Rosan-dičeva (P) 1:38.1; 1900 m prosto moški Hafner (E) 15:07,4; 4 x 100 m prosto ženske Enotnost 6.00.8; 3 x 160 m mešano moški Primorje 3:55.0; naslednji dan pa 400 m prosto moški Mohorič (P) 5:41.7; 100 m prsno ženske Lavrenčičeva (P) 1:35.6;	100 m
hrbtno moški Nakovetič 1:23.8; 100 m prosto ženske Jurančičeva (E) 1:26.0; 4 x 200 m Primorje 10:44.6; 3 x 100 m mešano ženske Primorje 4:41.1.
Zmagali so torej plavalci. Primorje 17.321, Enotnost 17.060, Moški ekipi sta dosegli: Primorje 11.237, Enotnost 10.144; ženski ekipi pa: Enotnost 6.916, Primorje 6.084.
V prijateljski tekmi v waterpolu med mladinskima moštvoma Enotnosti in Primorja so zmagali gostje s 6:3; naslednjega dne pa se je tekma med A moštvi končala tudi z zmago gostov s 4:1.
Za časa tekmovanja so prispeli jugoslovanski olimpijci, ki so se na poti v London ustavili v Ljubljani in so odigrali tekmo med A in B ekipo. Zmagali so prvi z rezultatom 8:0. Igra je bila zanimiva.
Primorje je premagalo Enotnost
Prejšnji teden sta v Ljubljani tekmovali za cup FLRJ plavalni moški in ženski ekipi Enotnosti in sušaške-ga Primorja. V ostri borbi za prva mesta šo bile prvi dan zlasti živahne točke 1000 m prosto moški, moška štafeta 3 x 100 mešano . in ženska šta- ^ feta 4 x 100 m prosto. Tekmovali so tako, da so se ocenjevali doseženi rezultati s točkami. Po prvem dnevu je vodila Enotnost z 9123, pred Primorjem z 8817 točkami. V dvoboju seveda niso sodelovali tekmovalci, ki so v reprezentanci za olimpiade. Prvi dan so zmagali: 100 m prosto Uko-vič (Pr.) 1:06.5; 400 m prosto ženske Juvančičeva (E.) 6:38.8; 100 m prsno ; moški. Žvokelj 1:19.0 (njegov najbolj-
Dvoboj Srbija : Slovenija
V soboto in nedeljo je bil v Ljubljani dvoboj med atletskima reprezentancama Slovenije in Srbije. Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno in je dalo marsikak lep rezultat. Navajamo zmagovalce v posameznih disciplinah in še kak dober rezultat.
110 m zapreka Zurkovič (Srbija) 16,7; 100 m Pecelj (Sr) in Petaner (Slovenija) 11,4; višina Zivkovič 4Sr) in Zgalin (Sl) 180 cm; 200 m ženske Ivankovič (Sr) 27,2; disk ženske Kofol (Sl) 35,38; krogla Jevtovič (Sr) 13,83; višina ženske Knez (Sl) in Ko-ledin (Sr) 140 cm (izven Knez 143 cm); 400 m Zupančič (Sl) 51,0; kopje Dangubič (Sr) 60,69; daljina Popov (Sr) 6,57 m; 1500 m Hanc (Sl) 4:00,2 (letošnji najboljši jugoslovanski rezultat); 4 x 100 m ženske Srbija 52,4; 4 x 100 m moški Srbija 44.0; 400 m zapreke Ferluga (Sl) 57.8; 80 m zapreke ženske Madjar (Sr) 13,1;	100 m ženske Rehar (Sl) 13.5;
800 m Hanc 1 : 59.0; krogla ženske Marinček (Sl) 11,25; 200 m Tot (Sr) 23.4; daljina ženske Koledin (Sr) 5,20; (Knezova je s 4,97 m dosegla svoj najboljši rezultat: palica Bakov (Sr) 3.30; 800 m ženske Repovž (Sl) 2:29.8; disk Miler st. (Sl) 43.44 m (nov slovenski rekord); 5000 m Štajner (Sl) 15 : 58.8; drugi — Genčič (Sr) — šele 16:33.8: to je nastopil tudi Bručan, brez treninga in prvič po 8 letih; dosegel je 17 : 34.4; troskok Zagorc (Sl) 13,26; kopje ženske Feldi (Sr) 30.08; 4 x 400 m Slovenija 3:29.0.
Skupno so dosegli:
Moški: Slovenija in Srbija po 97 točk, ženske: Srbija 62, Slovenija 53, skupaj: Srbija 159, Slovenija 150.
ZA BISTRE GLAVE
KRIŽANKA
V ^ORAVNO. 1) Kratica za uprav-V.^tvo - brez (srbohr); 2) igra -v hrbtenici; 3) planet - teža !VÌa ' republika Jugoslavije; 4) slo-
'ko Pesnik - primorski slikar - žen-5) vzklik bolečine - okras svetovnoznana znamka ur
'I j, 'hie; 7) tropska rastlina-ose-
i ’
heke Shakespearieve drame
človekoljubna ustanova; 8) mesto v severni Afriki - posoda s pepelom krušni oče; 9) jugoslovanski sindikalni časopis - mesto ob Kaspiškem mo-Afriki - davek, ki so ga v Bosni pla-rju-očrt; 10) mesto v severozapadni čevali Turkom; 11) tračnice - sanje.
NAVPIČNO. A) priprava za merjenje časa-zrak (tujka); B) mesto
v severni Sloveniji; C) zima - naročilo, pooblastilo; D) vnema - deklica -likovna umetnina; E) enota za merjenje napetosti - izloček apnenca - mala kavarna; F) polotok v Grčiji - odsev ognja; G) naplačilo - vrsta sovjetskih avionov; H) nebeški pojav skrbnik; I) velika kača - kruh posebne vrstet - igralna karta; J) spojka -reka v Italiji - mesto v ZSSR; K) nasad zelja - mesto ob severnoafriški obali; L) slovenski pesnik; M) osebni zaimek - začimba.
RcševaSccm
Vodoravno: 1) tun — Osp; 2) teran — obrat; 3) bula — IŠKA — gem; 4) kolo — —igra — Polet; 5) J.A.
—	slep — kadet; 6) tvor — Boka; 7) korak — —nada — od; 8) Trsat
—	Loka — Aron; 9) kap — soja — Irak; 10) Terek — Revai; 11) Col
—	sod. Navpično:	A) boj — Krk-.
B) Tula — osat. C) telo — trapeč. D) ura — svat — ro. E) na — Hok
—	sel. F) Niger — lok. G) srp — noj. H) Oka — Bakar. I) oba — koda — es. J) s.v. — Paka — Ivo. K) pagoda — Arad. L) tele — oval. M) met — dok.
Rešitev križanke v ši. 125
Ker v Jugoslavijo dve številki naše. ga lista nista prišli, objavljamo še enkrat izid žrebanja iz št. 125. Prihod-
njič bomo pa objavili imena rešilcev za danes in naslednji teden.
I. NAPAST ANTON, šol. upr., Kostrivnica, p. Podlat.
GERBEC VIDA, Ljubljana Mar-montova 47.
H. MARKON MIRKO, Zdravilišče Dolenjske toplice pri Novem mestu. G1GLIC HENRIK, Vipava št: 74. III. MIHELIN FANIKA, Celje, Zidanškova 17.
RAKOVSCEK VJEKOSLAV, Vi-njerac kod Zadra, Dalmacija. Napišite vedno svoj naslov predvsem v pismo, kajti ovojnice pome-čemo proč.
Kupon št. 78
za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika
!» J U B S IC !
T E P ^ I 1£
Odgovorni urednik
KOREN JOSE Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskovni zavod v Trstu, ulica Montecchi 6 Teh uredništva 49-11
Rokopisi se ne vračajo
Za pravega športnika niso dovolj odlični rezultati
Cim večje so sposobnosti kakega •športnika, čim lepši so njegovi uspehi, tem bolj mora prednjačiti tudi v disciplini, dajati mora mlajšim športnikom dober vzgled športne vzgoje. Za takega, ki bi mislil, da se zanj neha disciplina, če je dosegel kak vrhunski rezultat in da mu potem ni treba nikokar več poslušati in se pokoravati odločbam odgovornih funkcionarjev, za takega ni prostora med pravimi športniki.
Nova Jugoslavija, ki s svojim fiz-kulturnim gibanjem zajema najširše množice, se nikakor ne odreka, — kakor bi hoteli nekateri pri nas trditi, — tud‘ tistemu športu, ki stremi po dosegi odličnih rezultatov posameznikov. Saj množično gojenje fizkulture ima ravno za posledico odkritje mnogih talentov, ki so za to aii ono športno panogo posebno nadarjeni. Taki so poklicani, da predstavljajo državo v tekmovanjih z drugimi. In tako nastopajo na mednarodnih tekmah doma in v inozemstvu smučarji, nogometaši, igralci tenisa, telovadci, atleti, plavalci in še toliko drugih.
Možno je in ni nič nenaravnega, da se včasih ta ali oni športni «zvezdnik» nekoliko prevzame. To še ni taka nesreča in dobri športni vzgojitelji ga bodo že znali poučiti, kaj se spodobi in kaj ne. Kadar se pa kdo postavi na stališče:	jax sem državni
prvak, brez mene ni mogoča nobena državna reprezentanca, meni nič ne morejo, jaz lahko delam, kar hočem, tedaj pa morajo odgovorni pokazati, da je tako stališče pogrešeno.
Jugoslavija je imela odličnega plavalca Maroja Juga in rekorderja na 100 m prosto in hrbtno. V februarju so ga celo poslali v Tuluz, kjer je imel priložnost trenirati skupaj z Janyjem. In vendar na dvoboju med Italijo in Jugoslavijo v Genovi ni nastopil. Zvedeli smo samo, da je bil diskvalificiran. Zakaj se je Jugoslavija odrekla nekaterim točkam na mednarodnem dvoboju? Sedaj so nam pa postali znani tudi razlogi težke kazni: Milo-slavič je namreč diskvalificiran za vse življenje za vsako športno tekmovanje.
Miloslavič se je kot športnik nove Jugoslavije in član državne reprezentance vedel doma in v inozemstvu nedisciplinirano nedostojno in nemoralno in na ta način je škodil ugledu države.
Tako je hotel na poti v Tuluz pretihotapiti v Francijo neko preprogo, ki so mu jo francoske obmejne oblasti našle in odvzele. Po povratku iz Francije se je na skupnem treningu v Beogradu ponašal nedisciplinirano in samovoljno in ni hotel poslušati trenerjev in njihovih nasvetov. S tem je dajal tudi slab vzgled mlajšim pla-vačem. Na treningu v Stubičkih Toplicah se je obnašal nedostojno in nemoralno v neki gostilni in v hotelu, kjer so stanovali vsi plavalci; zvečer ni prihajal v hotel pravočasno. On je bil eden glavnih pobudnikov, da na nekem nastopu v Zagrebu (6 junija) plavači v točki 200 prosto sploh niso tekmovali, temveč samo počasi plavali. In ko mu je pred nastopom v štafeti 3 x 100 mešano na tekmovanju v Budimpešti trener sugeriral, da naj postavi svoj najboljši rezultat, mu je Miloslavič odgovoril, da se nima za kaj truditi. Na poti v Budimpešto pa je na meji vpričo jugoslovanskih in madžarskih obmejnih organov oklofutal neko članico jugoslovanske državne reprezentance.
2e dve leti so ga odgovorni voditelji opominjali, naj odpravi svoje napake, a on jih je le še večal. Zato je seveda moral občutiti težo kazni. Kaznovani pa sta bili (s šestmesečno zabrano nastopanja) tudi Miša Stano-jeva in Vida Paškvanova, ker sta bili nedisciplinirani in premalo borbeni na skupnih treningih in tekmovanju v Budimpešti in ker je bil njih odnos do drugih članov državne reprezentance netovariški, s čimer sta tudi škodovali ugledu jugoslovanskega
Stefan Belčič umrl. Pred dnevi je umri v Zagrebu eden najboljših jugoslovanskih telovadcev-prvak Jugoslavije v vajah na orodju za leto 1947 Stefan Belčič. Svoje sposobnosti je mladi telovadec najprej uveljavil v Ptuju, potem pa v Mariboru, dokler se ni preselil v Beograd. Zavratna bolezen ga je iztrgala iz vrst Telovadne zveze Jugoslavije, ki je z njim izgubila odličnega, tekmovalca iti vzgojitelja,

Zamenjava denarja
Stopil sem v bar. Pri mizi je sedel Fajbiš Rosenblatt. Ce bi spri-čo tega dehtečega imena hotel spraviti ljubega bralca prav po ceni v smeh, bi zdaj zapisal, da Fajbiš Rosenblatt ni Žid. To pa ni moj namen in zato ostanem lepo pri resnici: Moj Fajbiš je seveda Žid. O raznih vrstah Židov bom mogoče ob drugi priliki kaj povedal. Za danes zadostuje to, da Fajbiš Rosenblatt spada v vrsto dovtipnih Židov. Skoro vsak njegov stavek je dovtip! včasih ce'o dober dovtip. Prikupil se mi je, ko je nekoč dejal, da je ponosen na to. da je Žid. Na mojo opazko, da mi se tak ponos zdi nenavaden in da prvič slišim kaj takega, je odgovoril:
— Bog vsemogočni! Ce nisem ponosen, da sem Žid, ostanem vseeno Žid. Raje sem torej ponosen. Ne stane nič- —
Vesel sem bil srečanja s Fajbi-šem in z iztegnjeno roko sem se mu približal:
Ijal, kam bi se obrnil. Vprašam te: Kje je danes dobro? Zato sem se odločil za Nemčijo, kjer je vsaj pošteno slabo, hva'a bogu, zavezniški nerodnosti in nemški trmi. Posli so šli imenitno, toda moj nos je takrat odpovedal; zamudil sem priliko, da pravočasno poberem šila in kopita. Presenetila me je zamenjava denarja, ko sem bil še v Nemčiji- Saj ti je znano, kako je pri zamenjavi denarja. Danes ti dajo za deset enot stare valute eno novo enoto, jutri pa so cene v povi valuti prav tako visoke kakor prej. Skratka: Po zamenjavi plačaš vsako stvar desetkrat draže.
— Res je to. Ampak ne vidim tu zveze s tvojo roko.
— Takoj boš videl. Ravno ob zamenjavi sem imel malo rano na desni roki. Zdravniki so sicer zatrjevali, da ni nič nevarnega: ampak kdo naj jim verjame? Zdravniki se včasih še raje zmotijo nego državniki. Doživljal sem hud du-
ševni spor, vreden Shakespeare-ja. Ce se mi rana po zamenjavi poslabša in bo treba roko odrezati, me bo operacija stala desetkrat več nego pred zamenjavo. Lahko gre k vragu ves moj denar! Človek brez denarja ni človek, a človek brez roke je še vedno človek. Stvar je bila zame jasna: Iz razlogov višje si’e, da sam sebe ohranim a1i vsaj dober del samega sebe, sem moraj žrtvovati roko. Operacija se je izvršila zadnji dan pred zamenjavo, plačal sem jo v-stari valuti- Naslednji dan sem imel de-vetkratno vrednost operacije v žepu alj po trgovsko rečeno: Pri tem poslu sem zaslužil 900 odstotkov. Kaj praviš, he?
— Ne vem. Stvar mi ne gre prav v g’avo-
— No, da! Kdaj je novinar kaj razumel o poslih? Meni pa je samo Žal, da si nisem za vsak slučaj dal odrezati slepiča. —
DODO.
VRTAJO
VRTAJO
TODA
ZAMAN
viji, - ko se. je nahajal Titov glaVhi stan na otoku Kerka v Da’mafciji-^
Ker omenjenega otoka »Kerka* ne najdemo na nobenemu naših številnih zemljevidov, a je naša ra-zumljiva želja, da smo vsaj tako dobro informirani kakor spoštova- -ni list »II Lunedi«, razpisuj-etno
nagrado 1000 funtov za onega, ^ nam bo da! podrobnosti o zemljopisni legi tega nam neznanega otoka »Kerka«. London, v juliju IM8,
Svetovni zemljepisni zavod v Londonu
Cvetke tržaškega t "internacionalizma"
V Jugoslaviji res ni tako kot hi moralo biti! Vse gre tam po nek! Jud* ni poti! Zaostali so. Se celo kar se ure tiče smo mi za cel0 uro naprej-
* * *
Bila sta dva bratca. Razumela sta se, a kar na lepem je eden prič?1 drugega gledati postrani. »Kaj ti Je storil?« so ga vprašali, »da si tak« jezen nanj?« »Meni nič«, je odgovorili »a mama ga je oštela, pa ga še ja* več ne pogledam.«
* * *
A.	: Kar danes počenjajo v Jugoslaviji, to presega že vse meje.
B.	: Da, res, posebno glede vplačila prostovoljnega posojila. To je prese. glo vse pričakovanje.
Mali oglasi	I
— Zdravo, Fajbiš! Odkod pa ti?
— Odkod naj prihajam? Iz Nemčije.
Dal mi je levo roko. Nehote sem pogledal na njegovo desnico; rokav je visel prazen.
— Kaj je to? Brez roke si? Kje si jo izgubil?
— Valuta jo je požrla. Hahaha! Smešna stvar- Sedi! Vse ti bom opisal.
Fajbiš je povedal čudno zgodbo.
— Pameten si, Dodo, in gotovo veš, da gre prebrisan; Žid samo tja, kjer ljudje prav dobro žive, ali pa tja, kjer je prav slabo. Le v takih razmerah so mogoči dobičkonosni posli. Tako ti bo tudi razumljivo, zakaj se je svoječasno največ Židov nakopičilo na Poljskem. En del naroda, šlahta. je živel v izobilju, ostal i pa so bili berači. Torej idealni pogoji za Žida. — Ko sva se pred tremi leti zadnjič srečala, sem ravno razmiš-
Iz pogovora med novinarjem in zastopnikom italijanske vlade
Novinar:	Kateri so bi’i glavni
uspehi vladne politike po volitvah z dne 18. aprila 1948?
Vladni mož: Ker se je bližalo poletje, so bile kopalne hlačke naša glavna skrb- Stalo je mnogo denarja, ker smo mora'i znatno povečati policiejsfci aparat, ampak uspeh je bil popoln: Kopalne hlačke so danes povprečno za 20 cm daljše nego so bile prej. — Skoraj istočasno smo posvečal i vso pozornost prehrani naroda- Po trdi borbi z opozicijo nam je vendar uspelo, da smo ceno kruhu zvišali.
Novinar: To so brez dvoma uspehi. In kakšne načrte ima vlada za bližnjo bodočnost?
Vladni mož: Za enkrat gremo vsi na počitnice.
PEPA PIŠ2 JOČI
Juca piše Pepi Zanimivo, da dandanes v Trstu neki egoisti o tolčejo po svojih prsih:
»Mi smo in t (:r nacionali st iz.
In na. »internacionalni« bazi bi celo že to storili da slovansko italijansko bratstvo radi bi razbili.
Nekdaj hvaljeno so O.F. imeli za simbol svobode, danes pa bi v svoji iezi jo utopili v kaplji vode.
Meni taki elementi čisto nič povšeči niso, ker jim internacionalnost služi rekla bi, le za kuliso.
Naj bi svoje sile dali
ČE SE SREČAJO OPICE NA RAZSTAVI PLAZILCEV
Da razstava plezalk niia Iepa’ odrasla strupena kača.
,	.	,	Uboga živalca! Ker je moja želja,
čfie DO trpela	eia Vaša razstava ne bi trpela, Vam
oTjD >	,	odstopim za vso dobo razita-
Stavno Ravnateljstvo plesalk v ve kot, nadomestek svojo pre jubo
rs u*	ženko. In sicer popolnoma brez-
Z resničnim rh sm •	plačno. Edini moj pogoj je. da že-
bral ! H	\ panjem sem n0 držite vedno v kletki, tudi po-
bral v Irstzh vest, da*Vam je pogi-inoči in da mi je ne pošiljate pre-
nočevat domov. Pripravljen sem tudi pogajati se, da Vam ženo prepustim za stalno, da jo lahko uspeš no uporabljate na razstavah v drugih mestih. Moji pogoji bi bili prav ugodni V pričakovanju Vaših cen. vesti ostajam z od:ičnim spoštovanjem
vdani Job Trpin,
v borbi zoper imperializem, ne da zgubljajo se v frazah kaj je: internacionalizem.
Ko so mene povprašali, če sem se že odločila, sem jim rekla, da ostanem tisto, kar dozdaj sem bila.
No, politično podnebje v Trstu je precej megleno, pa ni čudno, če vsled tega kdo zboli ti za migreno.
Ko se zopet bo zjasnilo, ko megle se razpršijo, tudi v internacionalnih glavah bolečine popustijo.
Tam v Berlinu, kot sem brala, prav nevarno je kazalo,
slišalo se je, kot da bi že z orožjem se rožljalo Kriza tam pa ni nič v zvezi s kakim pismom kominforma, medsebojnim trenjem vzrok ie pač valutna le reforma.
Kakor kaže zadnje dneve, pa na bolje tam gre s kiizo,
in verjetno stvar rešila se bo za zeleno mizo.
A Wallaceova stranka je v Ameriki sklenila, da se a svojim kandidatom bo volitev udeležila.
Trumanu pa ta zadeva, kakor kaže, ni povšeči, marsikakšen demokrat bo se vsled tega znašel v ječi. Na Francoskem, je pred dnevi
zopet vlada odletela, ah kaj, ko bo še slabša v roke vajeti prevzela, vse politične nezgode so menda odvisne od tega,
■ker z vremenom letos takšna neprijetna je zadrega.
Ze avgust nam je pred vrati, dež pa kar naprej še pada, saj ni čudno, da obenem pade tudi kakšna vlada.
O nestalnosti vremena mnogo bi lahko pisala; o nestalnosti človeka pa še več, a bom molčala.
Te pozdravlja tvoja o	Juca
nic kupimo, da razženemo temo, Id vlada v našem Uredništvu in ^ naših g'avah. Sprejemamo tudi PJ‘ nudbe za nakup sveč, petrolejk, ba* kel itd. Pogoj: Samo na debelh' Uredništvo lista »Lavoratore«.
Strokovnjake za priključitev ^ Italiji sprejemamo. Službeni pogoji ugodni. V trenutku priključit^ posebna nagrada iz že danes zagotovljenih virov. Ponudbe sprejema: Uredništvo »Lavoratore« ah tvrdka Viđali & Co. v Trstu.
Petdeset koscev iščemo za letoš' njo košnjo trave v prosti luki. P°' goj: Lastna kosa- Zajamčena zapo-»lenost za'tri tedne. Ponudbe 1,3 ZVU v Trstu.
Več službenih mest, dobro P!a’ čanih, se takoj odda pok'icnim, d®] bro podkovanim razdiralcem eno1' nosti. Zadeva je nujna- Ponudb sprejema uredništvo »Lavorato«'611 v Trstu.
Srečni ljudje
Najsrečnejši ljudje v Trstu so o®' dvomn0 vratarji hiš. Ugotovljeno le' da njih vojni časi niso prav nič Prl' zadeli. Na istem so še kot v leP'11 mirnih časih. Vsaj kar se plač t'{e' Ti srečneži prejemajo še vedno P1’ 700 lir jim!
mesečnih dohodkov. Blaž°r
Iz Grčije
Vodstvo monarhofašistične vojS1<a je ugotovilo, da bo potrebno še ne' koliko zadnjih ofenziv za pop0^0 uničenje partizanov. Kdaj bo res V0'
vsem najbolj zadnja, pa še ne
ved6'
dasi so v stalnem kontaktu z sprotnikom. Ce se monarhofašist'J!' vojak le malo ozre, že zagleda ParJj, zana za petami. Ta neprestana D žina daje upanje, da bo menda vse8 konec.
Iz Berlina
Zračni most se je brez vs»Ke^ hrupa porušil. Vzrok porušenju ^ dala podlaga nove zahodne va Berlinčani ugotavljajo, da je sovjetsko žito, ki pride po zemlji 8 ameriška pomoč v zraku.
Mihec in Jakec
Nagradni razpis
Veleug'edni tržaški list »Tl Lunedi« z dne 26. julija 1948 piše sledeče:
»Al tempo della lotta partigiana in Jugoslavija, quando il Quartiere generale di Tito si trovava sull’iso-la di Kerka in Dalmazia . . .« (V času partizanske borbg y Jugosla- Atlantiku.
Mihec.: Ne reci mi, da sem
,tr^
gočasen. Ampak res čutim P°[
ijfB
bo, da se enkrat pogovoriva o
imaš. Kar
menu.
Jakec:	Prav
No, kaj misliš, kje tiči vzrok letošnje muhasto vreme?
Mihec: Najbrže je preveč zra nega pritiska na Vzhodu. f
Jakec: Ali pa preveč mCo'e