AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME CLEVELAND, 0., FRIDAY MORING, NOVEMBER 1, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII Zajeli so mnogo municije in orožja ter vrgli Italijane na več krajih nazaj. Pravijo, da za sedaj ne potrebujejo pomoči iz Turčije. Prodani principi! Slovenski k o m unistični dnevnik,- ki se dela, kot da se hoče razprati za Roosevelta in ki vpije, da ameriški kapital trosi milijone za Willkievo kampanjo, je te dni prinesel skoro pol strani oglasa in berila za istega kapitalističnega kandidata. To je tisti list, ki nam je opetovano očital za smrten greh, ko smo pred leti prinesli nedolžen oglas Hocksy gledišča. O, da, da, dolar-čelc je dober, tudi če pride iz Wall Streeta, kaj ne, prijateljčki, da se bomo razumeli. Grški so napravili protiizpad severno od mesta Janine, kjer so vrgli Italijane nazaj. Poročila iz Aten zatrjujejo, da so grški vojaki v hudem ognju naskočili italijanske postojanke, zavzeli važen hrib ter pri tem zajeli veliko municije in orožja. Iz Londona se poroča, da pole-tavajo nad grškimi in italijanskimi vodami angleški bombniki in da so pri tem zbili eno italijansko bojno letalo na tla. Mesto Janina, kjer se v(ršie zdaj ljudi boji, leži 80 milj od albanske meje, kar znači, da so dospeli Italijani že tako daleč v Grči jo. Boji pri Janini so se vršili ob hudem nalivu in blatu, Iz ostale fronte poročajo Grki, da se vrše samo boji med manjšimi prednjimi sthižami. Glavna strategija grškega poveljstva je, da bi izvabili Italijane med ozke gorske prelaze, kjer bi jih grški ostrostrelci sproti spravili s poti. Grška fronta dobiva stalno ojačenje z rezervisti. Ta fronta je še daleč pred glavno obram-beno linijo, ki jo je dal zgraditi grški premier Metaxas v zadnjih par letih. Poročila zatrjujejo, da se grška armada ustavlja Italijanom s takim uspehom, da se je vlada izjavila, da za enkrat še ne potrebuje pomoči iz sosedne Turčije, njene zaveznice. Radi tega se poroča iz Ankare, prestolice Turčije, da bo šla ta v vojno le tedaj, če bi Grško napadla Bolgarska, ali če bi bile ogrožane meje Turčije. Iz Rima se poroča o vročih bojih na Grškem, da se Grki umičejo in za seboj podirajo mostove in razstreljujejo ceste, kar je velika ovira pri prodiranju italijanske armade. Italijansko časopisje zagovarja neuspehe laške armade s tem, da dela vzrok temu silno deževje v teh krajih. Grčija pošilja na fronto rezerviste z vsemi vozili, ki so na razpolago in mobilizacija se ra-pidno vrši. Do junija jih bo odšlo 4,100 od tukaj k vojakom Iz Greater Clevelanda bo poklicanih do prihodnjega junija k vojakom 4,100 novincev. To je kvota za Cleveland in okolico. Od teh jih bo poklicanih 1,200 do februarja. Okraj Cuyahoga bo dajal armadi novince po sledečem redu: 19. novembra 156, 2. decembra 302, 3. januarja 302, 15. januarja 458, 10. februarja #32, . 5„ marca, 1JMD, 15. junija 1,040. To pomeni, da bo dal do 15. junija vsak izmed 48 nabornih okrajev po 24 vojakov in 32 jih bodo dali največji okraji, 15, 30 in 37. Vsak, ki bo dobil v izpolnitev vprašalno polo, ima pravico, da se obrne na svetovalni odbor nabornih komisij v svojem okraju, da mu pomaga pri tem. Te pole morajo biti vrnjene tekom petih dni, razen ako je dovolj tehten vzrok proti temu. Slika kaže eno izmed lepili cerkva v Londonu, kjer so bombe iz nemških letal prodrle streho. Delavci čisti i o med klopmi omet in drugo navlako. Angleži napadajo nemška pristanišča DANES NA SHOD! Nocoj ob osmih se vršita dva važna shoda demokratske stranke. Enega prireja demokratski klub 32. varde v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., drugega pa demokratski klubi v Euclidu v Slovenskem društvenem dmou. Državljani, pridite na politične shode, kjer boste slišali jako clobre govornike. Generalna vaja Generalna vaja Glasbena matice za oratorij se vrši v nedeljo dopoldne ob desetih na odru SND na St. Clair Ave. Prosi se vse pevce in pevke, da bodo točno na mestu. London, 31. oft. — Kljub slabemu vremenu so poleteli angleški avijatičarji preko Rokavske-ga preliva sinoči in bombardirali več nemških pristanišč. Metali so bombe v pristanišče Em-den in Antwerpen. Ravno tako so vrgli bombe v pristanišče Ostend, kjer Nemci ravno popravljajo pomole in skladišča, ki so jih Angleži nedavno bombardirali in močno poškodovali. Čez dah so pa angleški avijatičarji jioleteli na Cherbourg, kjer so bombe poškodovale skladišča. Angleži so vrgli tudi sal- vo bomb med štiri nemške tor-pedne čolne, ki so' križani i blizu obrežja. Iz tega poleta se ni vrnil en angleški bombnik. Kar se tiče nemškega bombardiranja na angleško otočje, je bilo zadnjih 24 ur najbolj mirno, odkar traja ta zračna vojna. Vlada je izdala poročilo, da so Nemci metali bombe v 47 krajih po Angliji, toda škoda je neznatna in človeških žrtev ni bilo dosti. Nad Anglijo so Nemci izgubili včeraj devet letal, Angleži pa pet. Veselica v Barbertonu Jutri večer, v soboto 2. novembra, priredi podružnica št. 1 SMZ veselico v dvorani Domovina na 14. cesti. Za ples bodo igrali bratje Krištof iz Clevelanda. Ker je ta prireditev edina te vrste, ki jo priredi podružnica to sezono, se bo gotovo vsak član udeležil in pripeljal s seboj tudi svoje prijatelje. Oddalo se bo tudi tri lepe dobitke. Kaznovana razposajenost Theodor Beilcier, star 17 let, si je hotel v sredo večer privoščiti avtomobiliste ter jih nekoliko oplašiti. Na Stoney Riclge cesti, južno od Detroit avenije, se je vlegel povprek čez cesto in čakal. Mislil je, da bo pripeljal kak avto in ko bo voznik zagledal ležati fanta na cesti, bo ves preplašen pritisnil na zavore. Fant bo pa skočil pokonci in zbežal. Res se je zgodilo tako, toda z drugačnim izidom. Avtomobi-list ni mogel ustaviti avta pravočasno in fant je umrl pod kolesi. Hitrejši kot krogla San Diego, Cal. — Najnovejši tip bojnega letala ameriške armade, ki nosi ime Bell Air-cobra, lahko leti z brzino 520 milj na uro. Tako brzino se je doseglo pri poskusnem poletu.! S to brzino letalo lahko prehiti topovsko kroglo. -o- Zamenjan klobuk Kdor je zamenjal klobuk v Willow's gostilni na 222. cesti in St. Clair Ave., naj pride po svojega na 391 E. 162 St. Browderjeva žena bo izgnana iz U. S. Washington, 31. okt. — Justi-čni oddelek ameriške vlade je odredil, da se deportira iz Zed. držav Mrs. Raissa Berkman Browder, ki je žena vodje ameriških komunistov, Earl Brow-derja. Deportacija je bila odrejena na podlagi, kjer je prišla Mrs. Browder v Zed. države ne-postavnim potom. Generalni zvezni pravdnik Jackson, ki je podpisal ta ukaz, je odklonil prošnjo za suspenda-cijo te odredbe na podlagi tega, ker se je Mrs. Browder izvijala pri pričevanju glede njenih zvez s komunistično stranko. Naselniške oblasti pravijo, da se bo dalo Mrs. Browder dovolj časa, da si uredi svoje stvari, predno bo deportirana v njeno rojstno deželo Rusijo. Earl Browder, ki je zdaj kandidat za predsednika Zed. držav na komunistični listi, se je poročil v Moskvi leta 1926 in imata z ženo tri otroke. Dva sta bila rojena v Rusiji, eden pa v New Yorku leta 1934. Rcoseveltov prihod Zdaj so urejene vse podrobnosti glede prihoda predsednika Roosevelta v Cleveland jutri večer. Vlak bo pripeljal v Terminal postajo ob 7:15 zvečer. Ob 8:30 se odpelje predsednik proti mestni dvorani, kjer bo govoril od 9 do 10. Njegov govor bo raznašan po radiu. Ko bo Roosevelt odšel iz mestne dvorane, bo imel nagovor tudi ljudem, ki bodo zunaj dvorane, nakar se bo*odpeljal na svoj dom v Hyde Park, N. Y. Vrata v mestno dvorano bodo odprta ob 6:45 zvečer, s programom se bo pričelo pa ob 7:30. Vsi demokratski kandidatje bodo predstavljeni. Predsednikov govor se bo slišalo tudi na Public Square potom posebnih zvočnikov. Pričakuje se, da bo pozdravilo Roosevelta več kot 300,000 ljudi na Square. Policaji gredo iz ječe Michael Harwood, bivši policijski kapetan, ki je bil obsojen v ječo od 2 do" 20 let radi jemanja podkupnine v prohi-bicijskih časih, pride danes iz ječe, ker je bil pomiloščen. Inšpektor Burns in poročnk Ne-be, sta bila izpuščena še v maju, narednik Price bo izpuščen 1. maja 1941 in kapetan Cadek bo izpuščen prihodnjega januarja. Shod v Barbertonu Ameriško-slovenski državljanski klub v Barbertonu, ki je včlanjen pri demokratski stranki bo imel v nedeljo zvečer ob 7:30 politični shod v dvorani društva Domovina na 14, cesti. Kot gost je bil povabljen in bo prišel med svoje rojake ob tej priliki okrajni sodnik Frank J. Lausche. Mnogo zanimivega bo povedal naš priljubljeni sodnik, zato se rojake in rojakinje v Barbertonu opozarja, da pridete v nedeljo večer v dvorano Domovina. V nedeljo bo prvič, da bo obiskal sodnik Lausche prijazno barbertonsko naselbino. okt. — Poročeni j7< York Times je |i-it0vnemških in italijan-Pf' ^ ne prideta An- i(ja lu'^ka na pomoč Grški n se i (%t-a 00 ta podala in pre-r v k bo zaprosil za pre-p!>a Ponoči. Tudi nev-V40valci to trdijo in ka-M{f^0' da je kljub vojni poslanik v Ate- s'\t Po.s!anik v Rirnu. X 111 ie pa najbolj zna-jf^k^nglija ni prišla na Ji ^ s kako izdatno moč-ofou Zased'a samo nekaj Deseta obletnica V nedeljo ob desetih se bo brala v cerkvi sv. Vida zaduš-nica za pokojno Mary Prijatel v spomin desete obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Ivana Zormana. Kot vselej, je tudi za ta koncert izbral g. Zor-man najlepše pesmi, ki vas bodo užgale, da bo vaše srce trepetalo radosti ob slovenski melodiji. Zvon poje že dolgo in vneto sodeluje za povzdigo slovenske kulture, zato ni več kot prav, da ob njih koncertu napolnimo dvorano in tako povemo temu našemu pevskemu zboru, da visoko cenimo njih delo za podvig slovenske pesmi v Ameriki. Proti novi obravnavi Sodnik Lausche je zavrnil predlog za novo obravnavo Albertu Ruddyu, ki je bil obsojen 5. oktobra v ječo radi izsiljevanja denarja. Glede prošnje Ruddya, da se ga ne pošlje še v državno jetnišnico toliko časa, da se tukaj podvrže operaciji, je sodnik Lausche ukazal dr. Grossman u, da Ruddya preišče in ugotovi, če je operacija res nujna. Nagradni listki Vprašajte za proste nagradne listke pri trgovcih, ki spadajo*k Progresivni trgovski zvezi. Vsak petek je dano lepo darilo. 1 v ^ ')e, ki je zavladalo JjC* dnevu vpada Ita-S j mnenju, da bosta Turška takoj prihi-JV^ Pomoč, je zdaj po- i Si Pom°či ni. Krogi, 0s'šču, so zelo razoča- na domu , Pekol iz 16316 Ar-Je vrnila iz bolniš- ShiM pC)tom zahvalju-? ill i?1 Prijateljicam za :Xij,-a darila> zlasti se za tolažilne ob- 1 8stragi. Popoldne ob treh pa priredi pevski zbor Jadran koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pevovodja, g. Louis Šeme, je fino izuril svOje pevce in pevke za koncert. Col-linwoodcani radi posečajo Ja-dranove koncerte in gotovo bodo tudi v nedeljo napolnili dvorano. Druga obletnica V nedeljo 3. novembra ob desetih se bo brala v slovenski cerkvi v Madison, O. zadušnica za pokojnim Joseph Mlakarjem ob priliki druge obletnice njegove smrt j. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. 0* ♦ DOMOVINA DELO NEMŠKIH BOMB Naša kultura bo v nedelio praznovala V nedeljo si bo slovenski narod v Clevelandu napolnil svoje duše in srca z sladko slovensko besedo, ko se bo radoval ob melodijah naše slovenske pesmi, bisera naše visoke kulture. Trije naši odlični pevski zbori nam bodo podali najboljše, kar premorejo, sad njih številnih vaj in pridnega učenja. Poglejmo, kaj vse bo v nedeljo. Ob treh popoldne bo podala Glasbena matica v SND na St. Clair Ave. veličastno P. Hugolin Sattnerjevo skladbo: oratorij Vnebovzetje. O tem smo že dovolj obširno pisali in razložili to odlično delo slovenske ~ skladbe, torej ne bomo ponavljali. Lahko pa ponovno zapišemo to, da ameriški Slovenci še niso imeli pri-like slišati takih melodij, ki so nanizane v tem oratoriju. Zlasti se vam bodo dopadli krasni hij učinkujoči zbori. Ker je ta oratorij kot nekaka opera, zato je zelo priporočljivo, da si nabavite pred koncertom knjižico, v kateri je vse besedilo pesmi in boste tako lažje sledili izvajanju petja. Knjižica stane samo 25 centov in če jo boste kupili, jo boste gotovo shranili, da boste tudi še pozneje prebirali Visoko pesem, iz katere je oratorij ustvarjen. Kdor ni še kupil vstopnice, naj to stori takoj, ker jih je samo še nekaj na razpolago. V nedeljo popoldne ob treh pa bodite točno na mestu. * V nedeljo zvečer ob osmih bo pa priredil naš stari znanec, pevski zbor Zvon, v SND na 80. cesti svoj jesenski koncert pod vodstvom glasbenega direktorja, g. dobro skrbe mestni uradniki zase k _ lansko leto samo enkrat potegnil redno plačo iq to v vsoti $25.00, vso ostalo plačo pa, $6,750, je vzd v i > i: o (1 u j i, J nI i, J (; 11 k i ns. Tako postopanje < je-' nepošta-vno, trdi Jenkins. Pri tem je treba pa pomniti to, da so župan in drugi visoko plačani mestni uradniki dobivali iz mestne blagajne predujem v času, ko so morali mestni uslužbenci čakati na svojo REDNO PLAČO po dva tedna in več. Zapomnite si to. ko boste v torek volili in temu primerno poplačajte župana Burtona, ki kandidira v zvezni senat! litij, Pregledovalec knjig, včeraj ostro kritizi-j mestno admini-IJ^j^a njene uradnike, \ , Predujem iz mestne Hu^o je Jenkins pro-mestnega blagaj-S t ' fta .ie dobil župan ^ lnajstkrat predujem I 6 blagajne v vsoti $6,- Ifc , p; ^omsiar Cassidy je tn° bla£a.i»o kot bi banka, je rekel Jen-|L nakaznice za k ;pišejo ljudje čeke V^ke. ' ||l rektor Varga je vse !Jla Pravijo, da bežite se jutri ogromne parade S-26g HaJ Jutri popoldne in zvečer je v načrtu velika II a> katero bodo napravile skupno 10., 23. in laP Namen parade je iti pozdravit predsed-Ijr^oosevelta, ki Ido prišel jutri večer v Cleveland, I \/ 1.rne^ svoi zadnji kampanjski nastop, lin •81 ki se žele udeležiti te parade, naj se |j J0 Po sledečem. Pridite ob pol petih jutri po-■u pred glavni stan demokratov 23. varde, K;d Pridite tisti, ki imate avtomo- jljuj a jih bo tukaj ozaljšalo. Pridite tudi oni, lie' a<:e avtomobilov in ki se želite udeležiti pa-d°bili boste prostor na avtomobilih. ^ tukaj bo-šla povorka na Lakeside in 1 4. ce-|itiJer Se avtomobile parkalo, a parada bo šla L • u Peš in končno se bo ustavila pred Terminal kjer bo počakala predsednika Roosevelta. LNa predsednik proti mestni dvorani, ga bo f^a spremljala. I » hiramo na naš narod, da se odzove v veli-|i evjlu, tako posamezniki kot z avtomobili. ot četrt stoletja ni bil kak predsednik Zed. LV, Clevelandu na kampanjski turi. Zato bo L ^ Predsednika Roosevelta toliko bolj sloves-\fn°Van- I?CT11ZVe Pre<^secinik Roosevelt jutri, da ga na-'Polr v e^andu ljubi in da stoji pri njem in to zla-K^mo tudi Slovenci! Grki mlatijo Italijane, trdijo poročila Kako se bo uredila Jugoslavija? Zelo nas zanima, amerikanske Slovence, kako se bo uredila ne le Evropa po sedanji veliki vojski med totalitarnimi režimi in zastopniki demokracije, ampak še mnogo bolj je za nas važne to, kakšno ureditev bo dobila po sklenjenem sporazumu in po ureditvi razmer v Evropi naša stara domovina Jugoslavija, ki je tudi dom Slovencev. Politika sporazuma, ki je bil sklenjen med Srbi in Hrvati in ki priznava vse individualnosti in popolno priznanje treh narodov v Jugoslaviji, Srbov, Hrvatov in Slovencev, mora po našem mnenju nujno voditi do preureditve Jugoslavije v federativno državo. Na ta način bi tudi naša stara domovina Slovenija dobila toliko pričakovano in tolikokrat zahtevano gospodarsko, finančno kakor tudi kulturno avtonomijo. Da vsi resni in vodilni politiki vseh treh jugoslovanskih narodv tudi tako mislijo, o tem nas utegnejo prepričati mnogotere izjave vodilnih politikov samih, kakor tudi vesti političnih listov, ki prihajajo iz Jugoslavije. Tako je ob priliki vstopa našega slovenskega voditelja v prosvetno ministrstvo napisal neki hrvaški list o preureditvi države v demokratičnem smislu tele značilne besede: "Nova sestava državne ureditve nikakor ne bo centralistična, marveč bo slonela na federalističnem načelu. S tem ne bo le zagotovljen avtonomni položaj banovine Hrvatske, marveč bo tudi Slovenija dobila svojo avtonomijo, ki jo Slovenci trdovratno zahtevajo že 20 let.* Dr. Korošec je v vsej dobi preteklih 20 let ostal dosleden zastopnik teh avtono-mističnih zahtev slovenskega naroda. Dr. Korošec je tudi odločen nasprotnik tako imenovane integralne koncepcije v prosvetno kulturnem pogledu. Ta centralizem so, nam v preteklem vsiljevali ne le po šolah, marveč tudi po mnogoterih centralističnih društvih, a prav to vsiljevanje je bil eden izmed glavnih vzrokov nezadovoljstva med jugoslovanskimi narodi. Dr. Korošec pravilno zahteva, da se neguje in izoblikuje srbska, hrvatska in slovenska individualnost, ki bodo vse skupaj v svobodnem razvoju našle med seboj skupne točke, kjer se bodo stikale v svojih skupnih interesih ter jih -bodo potem vse skupaj razvijale." Poleg političnih reform pričakujejo Slovenci v Jugoslaviji tudi važnih reform, ki bodo obsegale tudi gospodarsko in socialno življenje v stari državi, prav tako bankirstvo, kakor tudi industrijo ter trgovino kot glavne panoge splošne gospodarske delavnosti tako, da bodo prizadete vse gospodarske panoge in stroke. Težišče vsega tega je načrtna reforma v razmerju kapitala in dela, da bi se kapital bolj postavil v službo splošnih potreb državne skupnosti ter sploh v službo delovnega ljudstva, da bi se popravile razmere tistega stanu, ki ima v Jugoslaviji veliko večino. Seveda vemo v Amerik«, da bodo vse te reforme političnega, gospodarskega in socialnega značaja v mnogočem odvisne od bodočega splošnega gospodarskega reda; v Evropi. Reforme je napovedal prosvetni minister dr. Anton Korošec tudi v svojem prosvetno-kulturnem programu. V tem programu leži poudarek v tem, da morajo danes pri kulturni politiki države, ki se neposredno razteza samo na šolsko področje, sodelovati vse narodove kulturne ustanove in vsi prosvetni činitelji, od visokošolskega profesorja do ljudsko-šolskega učitelja, od akademije znanosti in umetnosti do zadnjega prosvetnega društva. Tako bo tudi prosveta stopila na najvišjo stopinjo in bo hkratu služila nravstvenemu življenju ljudstva. V preteklih časih se je napravilo v tem pogledu v Jugoslaviji mnogo napak, sedaj pa je potrebno, da se vse te napake popravijo, da ves narod prešine en duh in da bomo korakali po poti napredka, ki je predvsem v nravstveni višini in globini naroda. Pri tem moralnem in kulturnem prerodu jugoslovanskih narodov, pa naj ne sodelujejo samo naši sonarodnjaki v Jugoslaviji. marveč tudi za nas Slovence v Ameriki sledijo iz tega programa našega voditelja dr. Korošca važne naloge, da napore naših bratov doma z vsemi svojimi močmi podpremo". Prispevajmo tudi mi k načrtu dr. Korošca, da bo ta načrt postal čimprej živa in plodovitna resnica. Z velikim veseljem smo brali Slovenci v Ameriki poročila o vstopu voditelja Slovencev v današnjo jugoslovansko vlado narodnega sporazuma. S tem vstopom je nedvomno izpričano, da se tudi Slovenci strinjajo z novo politiko, dasi smo spočetka ravno mi v novem svetu gledali bolj skeptično na sporazum med Srbi in Hrvati v Jugoslaviji, ker je bil naš slovenski narod zastopan v nji samo z enim ministrom. In res, Hrvatje sami so sedaj po nekem svojem listu priznali, da so prvotno prezrli Slovence pri sporazumu. Takole pišejo: "Z imenovanjem dr. Antona Korošča za ministra prosve-te je zelo okrepljen položaj sedanje vlade-, obenem pa je potrjena naša ugotovitev, da sestava koncentracijske vlade za sedaj ni nič pereča. Vstop dr. Antona Korošca v vlado je bil prav zdaj zelo potreben, ker je dr. Korošec najmočnejši politični činilec v Sloveniji, tisti mož, ki zastopa narodne in politične želje in čustva velike večine slovenskega naroda. Dr. Korošec v vladi v sedanjih burnih časih pomeni le podkrepljeno enotnost pogledov zastopnikov Srbov, Hrvatov in Slovencev na potek splošnih dogodkov, marveč tudi novo jamstvo, da se bo začeta politika sporazuma tudi nadaljevala." T. O. R. D. Zvonov program v nedeljo Za jesenski koncert, katerega bo podal zbor "Zvon" v nedeljo 3. novembra v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti, je naš pevovodja g. Ivan Zorman izbral res vse krasne pesmi, katere vam bodo gotovo ugajale in vas razveselile. Vse te pesmi so večinoma take, kakršnih mi tukaj še nismo peli in zato je vredno, da pridete na ta koncert in jih slišite. Pridite v velikem številu, kar bo gotovo razveselilo pevce in pevke in jim bo dalo še več poguma za nadaljno delovanje in enako prireditve. Nastopil bo moški in ženski zbor kakor tudi soli in dueti. Pesmi so sledeče: za mešani zbor "Kaj ti je, Mojca?" (E. Adamič), "Ciganska posmehu-lja" (E. Adamič), "Pomladna" (A. Jobst), "Se davno mrači" (narodna — Ivan Zorman), "Ena ptica priletela" (V. Vodo-pivec). Ženski zbor: "Pod lipo" (G. Ipavec), "Dober večer, ljubo dekle!" (narodna — Ivan Zorman), "Mi se radi veselimo" (V. Vodopivec). Sopran solo nastopi ga. Agnes Žagar, s svojim ljubkim sopranom nam bo zapela Arijo iz opere "Ciganka" M. W. Bal-fe. V dvospevu pa nastopita ga. Josephine Sever, sopran in gdč. Mary Grozdanič, alt, s krasno pesmijo "Bodi zdrava domovina" (B. Ipavec). Moški zbor pa bo zapel sledeče pesmi: "O večerni uri" (V. Vodopivec). "Srečno ljub-ca moja!" (goriška — O. Dev), "O majolčici" narodna — E. Adamič), "Venček slovenskih narodnih pesmi" .{D. Bučar) in nadvse krasno pomenljivo pesem "Povejte ve planine" (besedilo Ivan N. Resman — Anton Foerster). Ker je pesem tako lepa in pomenljva, mislim, da ne bo odveč, če zapišem na tem mestu tudi besedilo iste. I. Povejte, ve planine, li raste že drevo, da zibel iz drevesa, tesar nam stesal bo? II. Povejte, če rešenik se Slovanom porodi in kje nam mati v zibel to dete položi? III. Povejte, kje doraste naš narodni junak, ki dvigne nam zastavo svobode, sloge znak. VI. Povejte, ve planine, kdaj bo zbujenja dan? Povejte nam: Kdaj vstane iz robstva prost Slovan? Torej pridite dragi rojaki na ta koncert, ker vem, da vam ne bo žal. Na prijazno svidenje vabijo pevci. Za odbor, S. Paulin. ga shoda, da pokažemo našo ze-dinjenost za njega in njegove človeške in progresivne principe. Izmed številnih demokratskih klubov v Euclidu, je slovenski klub edini, kateri je nastopil aktivno v prid predsednika Roosevelta in drugih državnih in okrajnih demokratskih kandidatov. Vsak, kdor zasleduje aktivnost demokratskih klubov v Euclidu, je lahko opazil, da se ti klubi, po večini, več zanimajo za lokalno mestno politiko kakor pa za državne in •okrajne kandidate. Slovenski demokratski klub v Euclidu je resnično demokratični klub ter je in bo podpiral edino le kandidate demokratske stranke. Ker so principi in pravila tega kluba, stati na strani kandidatov, kateri so demokrat-je. Slovenski demokratski klub v Euclidu apelira na vse Jugoslovane v Euclidu, da pristopijo k temu resnično demokratičnemu klubu. Frank M. Surtz. -o- Slov. demokratski klub v Euclidu Slovenski demokratski klub v Euclidu je bil zelo počaščen od našega priljubljenega predsednika, Franklin D. RooSevelta. Predsednik Roosevelt nam je poslal osebno pismo, katero bo prečitano na javnem shodu v petek zvečer, 1. novembra, v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Brez vprašanja, je velika večina naših ljudi za našega predsednika Roosevelta, in to zato, ker je vedno naklonjen priprostemu delavcu in njegovi družini. V zahvalo in priznanje za njegovo naklonjenost našemu Euclid klubu potom njegovega pisma so vsi i Slovenci in Jugoslovani v Euclidu prcšeni, da se udeleže te-! Politika Ker smo v času volitev Ljudje imajo radi kokoši in peteline. Predsednik Hoover nam je bil obljubil prav po ribniško, pa če hočete, da bo držalo, naredite križ pod petelinom na obeh glasovnicah. Tako boste volili za Roosevelta in za vse druge kandidate na demokratski glasovnici, ki mislimo, da so dobri na vsej demokratski listi. V soboto se bo vršila ogromna parada na počast predsedniku Rooseveltu, ki pride omenjeni večer v Cleveland. Pridite'v parado vsi, ki imate kakšno pripravno vozilo in ki je spodobno za v parado. Zglasite se v glavnem uradu demokratske stranke za 23. vardo na 6936 St. 'Clair Ave. V nedeljo greste pa lahko na koncert Glasbene Matice. V pondeljek večer bo velikanski demokratski shod v Slovenskem narodnem, domu na St. Clair Ave. Pridite! Tisti petelin, ki ga boste videli v dvorani, že zoblje riž in je last Mr. Frank Mramorja iz 1097 E. 68th St. Petelin bo odpotoval potem v Washington, D. C., k predsedniku Rooseveltu. V torek bodo volitve. Volite že zjutraj! Joe Pograjc. Nekoč sem bil v dvorani in sem opazoval igro, ki je bila predstavljena na odru. V sobo, kjer je na mizi ležala žepna ura, je prišel postopač. Zagledal je uro, že se ga je lotila zla misel, a takoj reče, ker še nikdar nisem kradel, pa tudi danes ne bom. Kljub temu pa mu je ura, menda kar sama, smuknila v žep. Postopač je zginil žnjo. Tako sem si mislil tudi jaz: še nikdar v svojem življenju se nisem spuščal v politiko ali pisal za katero stranko. Ko sem pa v nedeljo, 27. oktobra slišal, kako je neka slovenska žena vpila na radio za Mr. Willkieja, se mi je pa kar nekam ostudno slišalo. Čudil sem se, kako je mogoče, da more slovenska ženska se izpozabiti tako daleč. Samo malo pomislimo, kako smo živeli pod republikansko vlado v letih 1930 in 1932. Kako so nam vedno pretili in nam trgali plače, trgovine so zapirali, banke so pokale, delavca so postavljali na cesto, hiše so nam jemali in vrgli celo družino pod milo nebo. Ali ste že vse pozabili, ali se ne spominjate, da je stalo pred mestno hišo po dva tisoč in več delavcev in prosilo vsaj malo pomoči od mestne vlade in kaj so dobili? Poklicali so na pomoč gasilce, da so razpršili delavce z mrzlo vodo. Republikanska stranka je bila gluha za prošnje delavca. Kako žalostno je bilo videti na St. Clair Ave., kjer je bilo videti več trgovskih prostorov zabitih z deskami. Hoover pa nam je kričal, da naj gospodinje poiščejo še tiste dolarje, ki jih imajo poskrite v starih nogavicah, da bi tako še poslednji dolar pohitel v žep bogatina. Ali je mogoče, da ste vse to že pozabili in sedaj pa se dobi ženska in gre agitirat za republikanca, seveda zato, ker je plačana. Kako naj bi mogel govoriti za človeka, ko Pa še nič dobrega ne vem o njem in kakšnega mišljenja je. Po mojem mnenju, če bi bil Willkie izvoljen, bi ne bil prav nič boljši kot je bil Hoover. Zatorej nikar se ne pustimo zapeljati takim obljubam in plačanim kričačem. Stopimo 5. novembra vsi na volišče in oddajmo svoj glas za demokratsko stranko. Obdržimo si to, kar imamo, obdržimo si mir pred izkoriščevalci, da nam ne bodo vsaki mesec bob-na-li o trganju plače in zaslužka. Delavci, zavedajte se in volite demokratsko stranko, ki čuti z nami. Matevž Leskov^c. se mi ni nič zahvalil. Pravijo: "Delala si in povrh pa dobila še toliko kritike." Jaz pa vem, da je Mr. Grdi-na bolj izobražen človek kot pa tisti, ki ste me napadali omenjeni večer, ker niste bili postrežem kakor ste si sami želeli. Kadar bo še kaj takega, bom šla pa k Mr. John Grdini, ki zna coprat in mi bo povedal vaše misli in bi mi mogoče povedal, koliko vas pride ali pa bo zacopral, da bo kar naprej rastlo v kuhinji, ker jaz nimam tiste moči pri Kristusu, da bi ga prosila, naj blagoslovi, kakor je to delal, ko je hodil po zemlji. Sedaj pa še lepa hvala za vso kritiko in najlepša hvala pa tisti Mrs. (škoda, da ne vem njenega imena), ki me je obžalovala, ko je poslušala od strani in je bila toliko modra, da mi je rekla od strani: "Kako strašno hudo je, človek se trudi in dela zastonj, potem pa, če ni vsem všeč, pa tako kritiziranje." Prav lepa hvala, Mrs., sedaj bom šla pa še k blagajni-čarki in bom jaz pa njo malo pokritizirala, zakaj je dajala po dva tiketa namesto enega. Mary Stanonik. Pozdravljeni! -o- Urad okrajnega šerifa County Clerk Leonard Fuerst Katerih se tiče jVsem tistim, ki so me tako grdo prezirali ob priliki kazanja slik v SND na St. Clair Ave. 16. oktobra, katere je kazal g. Anton Grdina. Takrat sem jaz oskrbovala kuhinjo in sem morala narediti po naročilu odbora, kateri mi je dal nalogo, da naredim in pripravim toliko in nič več. Sama sem bila mnenja, da bi moralo biti več mesa, a odborniki so mi rekli, da ne in tako je ostalo. Meni bi bUo vseeno speči pet ali 25 funtov mesa. Ali mislite tiste, ki ste me tako grdo v obraz klele in prezirale, ker niste dobile "sandwicha," da bi bilo meni v kuhinji zmanjkalo, da niste dobile vsaka dva tikca zastonj ? Še^ tisto bi mi bilo ostalo, kar sem imela pripravljenega. Saj imam že dovolj izkušnje, ker sem delala v kuhinji že cdpočetka za naš kulturni vrt in ker niste še nobenkrat dobile zastonj tiketov, ste jo kar pobrale domov in se niste prišle kregat za "sandwiche" kakor zadnjič. Če se je pa že katera mislila kregat, bi bilo najbolj pravilno, da bi se bila šla kregat z blagajničarko, Mrs. Kuhar, ker vam je dajala po dva tikca, kajti odbor je sklenil, da bo vsak dobil samo po en tiket zastonj. Zato pa je bila potem vsa kritika nad menoj in s tem mislim, da so bile jako podcenjene slike Mr. Grdine. Kajti slike so bile zelo lepe in imenitno izdelane vse v naravnih barvah. Tako krasne vrtove in cvetlice človek gleda z največjim veseljem in pa tako lepe-novoporočene mlade pare, ženine in neveste, tovariše in tova-rišice. Ob pogledu na vse to je. človek nehote zasanjal vanje in si mislil na ljubo mladost, kako lepa si ti, brez žalosti in skrbi. Zato pa obžalujem, da Mr. Grdina sam podcenjuje svoje slike in jih kaže za manjšo vstopnino kakor 25 centov in še posebno v Slovenskem narodnem domu, ker sama dvorana precej stane. V Ameriški Domovjni sem brala 23. oktobra zahvalo, v kateri -se Mr. Grdina zahvaljuje delavcem in sem videla, da so bila izpuščena sledeča imena: Mrs. Julija Tomšič, ki je prodajala tikce; Mrs. Papp je pomagala meni v kuhinji, in An-ton Stanonik, ki je delal za ba-ro. Prav lepa hvala vsem! Mene pa sedaj sprašujejo, če je Mr. Grdina tudi name jezen, ker ni dobil "sandwicha" in ker Okrajni klerk Le°n^i Fuerst ponovno stopa P , livce v Cuyahoga okraJg(1,* petno izvolitev v ta u t je služil sedem let ^-n« "chief deputy clerk' > 5 Odkar je v urad okrajnega šerifa naš sedanji štrif Martin L. O'Donnell, so vse narodnosti enako postrežene. On ne trpi nikakega preziranja. Tekom svojega uradovanja si je šerif O'Donnell pridobil prijateljstvo med volivci vseh narodnosti. Še nikdar poprej v zgodovini tega urada ni bilo tukaj zaposlenih toliko oseb raznih narodnosti. Chief deputy, M. Tylicki, je poljske narodnosti, šerifova tajnica, Marie Plechaty je Če-hinja in tako dalje v vseh oddelkih šerifovega urada dobimo uslužbence različnih narodnosti. Z ozirom na njegovo točno in pošteno uradovanje bodo gotovo volivci v Cuyahoga okraju ponovno izvolili Martin L. O'-Donnell-avza okrajnega šerifa pri volitvah 5. novembra. Martin L. 0'Donnell-a priporoča organizirano delavstvo, ker čuti v njem iskrenega prijatelja. V njegovem oddelku je -45 mož— pomožnih šerifov, ki so člani dobrih delavskih unij. Njegov nasprotnik v sedanjih volitvah je dobro znani Edwin D. Barry, ki je že bil v tem urad in ki je bil pozneje tudi varnostni direktor v Cleve-landu. Njegov rekord kot šerif je bil slab in v uradu varnostnega direktorja pa še slabši. Leta 1925 je bil najden umorjen neki Kitajec in varnostni direktor Barry je dal povelje, da se aretira vse Kitajce v Cle-velandu, katerih je bilo krog 800. To je bilo nekaj nezaslišanega v zgodovini Cleveland^. Za časa šerifa Barryja so dobivali jetniki samo dvakrat na dan zadostne hrane, a sedaj pa jo dobe trikrat in vselej dovolj in tečne hrane in še to mnogo ceneje kakor pa pod šerifom Barryjem. Šerif O'Donnell je upeljal v okrajni ječi nad 30 raznih izboljšav in upravlja okrajno ječo zelo ekonomično, kar je v korist vseh davkoplačevalcev. Torej iz teh razlogov zasluži šerif Martin L. O'Donnell, da ga volivci ponovno izvoljijo 5. novembra v urad okrajnega šerifa. januarja pa je n* c urada. . ^ Dnevno časopisje ^ hvale o tem javnem u ^ Državljanska liga "On upravlja svoj ur® ^ mično z vso sposobn^ mnenju odvetnikov J«■ f niči zmozen m vu" ^ uradnik, ki je vedno J^i mestu in postrežUv ' jA ljudem," ki imajo op f njegovem uradu.' ^f' Tujerodci lahko to bolje kako prijazno postreženi v državU8'^ # delku njegovega ura ; pT ard F. Fuerst po zasluži, da je P0110^, j v urad okrajnega f4 urad, je to gotoyu . w ard Fuerst, kater«* / lili na 5 .novembi^ f našega političn^jT ampak bomo dal1 ^ di iz prepričanja r nega ekonomista poslu najboljšega /j Slovenski dei 32. varde njegovega delo^J cem jugoslovansK : ^ ^ izvolitev toplo 1 Pridite v po*** J, , novembra na $ ^ . shod, ki ga Pn ji demokratski kluD ( y Slovenskem dotfu ^ Ave. in sp^naljSJi g in drugimi oa^ ed5 £ Joško J -Sklepni rev^t/ Italiji zelo razši" » dalje več . čujoči činitelji t»l fl tega obvezno Pr'13 to boleznijo. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c _ Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.________ No. 258 Fri., Nov. 1, 1940 BESEDA IZ NARODA Kdo je Leonard Ph Vsakomur je P°bl'M okajni uradnik Mr. Leonard Fuerst, JI da malokdaj v A urada je bilo to mest J po zmožnosti enake£a jM vgS f jt žu, ki ga sedaj ^m je. Ce hočemo Pogri/| ci v oči, moramo ^jpj! Mr. Leonard Fuerst * ta urad kot politi*01^ J ampak kot veščak v -M slu, radi dologlet^J strokovnega in dusi ssn& aiuaraoa onsNaAois Ignac Slapnik, st cvetličar (i 1112 ST. CLAlK AVE. HEnderson 1128 ................................................................................................. I:-: KONCERT:-:| PEVSKI ZBOR JADRAN" j vas vabi V NEDELJO, 3. NOVEMBRA = lob treh popoldne s v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. Vstopnina 50 centov. Za ples zvečer 25 centov. | VADNAL ORKESTER ~ailllllHIIIUI1illilllillinUIIMIIIIIIIIUIIIIHUIHllllllUllllllltlIIIHIIUI!l(llllltlillUIIU^ BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boate počutili varne Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal, Zadovoljni boste v vsakem oziru. EDWARD A. HISS lekarna—farmacija in optometristične potrebščine 7102 St. Clair Ave. AMERICAN RADIATOR PRODUCTS WOLFF HEATING CO. GRELNI INŽENIRJI Gorak zraku para. vroča voda, plin olje, air eonclitionln«. — Popravljamo vse vrste furneze In boiler je. NOBENE GOTOVINE TAKOJ. PLAČATE V TREH LETIH Urad in razstava vseh predmetov na 715 E. 103rd St. GLenville 9218 Vorašajte za našega zastopnika Štefan Robash tej( da govoriva o vaši za-Lahko ostanete pri ^ ste revež in ker res igrate domino in \ 1 Prav prijeten družab-Cam k°m velikodušno ra-Kj naJnižjo ceno, plačali bo-HfZa stanovanJe, za najbolj-4 j 1)0 in vso postrežbo peso ^ Priznati morate, da ;>No računam!" ^ Je mehanski denar, vre-^Jtfbližno sedemdeset di-it^ ' In za denar bi dobil Ca«Je, najboljšo hrano, postrežbo" —! ; lj|i>,^a lepa! Zadovoljen dejal. l^ifiiii, mi -ie P°kimal> m] knjigo za tujce v stran.. kamenčkih in dejal: in žejni ste, ste dejali. i!ate.a Felisa vam bo pripra-^tCn° jed, midva pa lahko igrava. Kar začniva!" HitSe mi ljubi ali ne, tega selite V?rašal ni- Španec je <&i0 -11 bralec, tudi don Gero-h p0Je kil španske krvi in sa- fje,Sebi mu je bilo umljivo, if udi meni igra vse življe- \ 7 ,smel kazati nevljud-^ • ela sva- Kar moč sla" ^o trudil sem se, da !i,0 , lzSubil, pa zaman. Res {■ri«igral. etJi igri je zadišalo od l%a ,p0 Prežgani ali bolje Ife ani moki. Senorita Feli-\ ^Jpravl jala ."tečno jed" ' četrte igre pa je don ^k0 nenad<>ma prenehal, čelu vzklii{nil: So,° sem Pozabijiv —! V in više ste dejali, \„namenjeni, kajne?" (ijji 0 sem pozabil, da se vam % ^a prilika! Senor En-^ lamreč pričakuje ladjo, ■ %,flStala v Guaymasu." Pa potuje tista lad- i. \ J°s bi bil seveda zelo pri-i^o lSk- je tisti, ki ga imenu- Enrique?" tSn g0st- Njegovo ime je \ v knjigi za tujce pred W Ga niste bralj?" VJ1 nisem. aj\j, SeRl po knjigi in bral: Mhj.,^ Melton, svetnik po- C So Kako je prišel Jbijon vGuaymas—? Kaj.hi gnal0 iz velikega mesta V,vevm jezeru daleč na jug Guaymas -? se tako zamislili v % ' me je vprašal. "Ali je " vbk°Seknega, nenavadnega ■V ' V 2a prav ne. Ste ga bra- ife Sel ga' pa ni,Hem 1^ fr" f-ngieški je pisano in nri' "cross-stitch, Lazy Daisy and French Knot" ,Tl ^ Polnih 45 inčev široke in 60 inčev dolge* ^jf šivane. Pričnite takoj... kupite za svojo rabo ali za bodoča darila o božiču. $ftt O. N. T. Crochet Cotton—belo v merah 10 do 100. | z / Ecru v merah 20 in 30....................................................... I ^ j THE MAY CO. ... ARTGOODS ... FOURTH J priredi V SOBOTO, 2. NOVEMBRA DRUŠTVO KRAS, ST. 8 SDZ V SLOVENSKEM DOMU NA HOLMES A^' Igra Malovasic orkester. Pričetek dib 7:30 ^ Vstopnina 25 centov. ^a KRASEVSKI PLES V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEZABNEGA IN BLAGO POKOJNEGA SOPROGA IN OČETA JOSEPH MLAKAR ke je Bogu vdan za vedno preminul dne 3. novemjbra, 1938. Srčno ljubljeni nam oče. Truplo tam na božji njivi nepozabni moj soprog! v «robu hladnem mu trohni; Težka bila je ločitev, duh njegov na v nemiljivi ko odvzel Te nam je Bog. slavi raja Se živi. Leti dve Te grob že krije. Tamkaj zopet se združili, kar si v večnost se podal: bodemo za veke vse. — lepše zdaj Ti solnce sije; Da, pokojnik naš premili. vsem v spomin si ostal. to bo srečno svidenje! Žalujoči: ANTONIJA MLAKAR, soproga. JOSEPH, sin in LILLIAN, snaha. Madison, O., 1. novembra, 1940. !"Brezplačno se dobi: ELEKTRIČNI ČISTILEC in RADIO APARAT / pri članih Progresivne Trgovske Zveze Z vsakim najmanjšim nakupom dobite Obleka »čiščena in zlikana Obleka sčiščena v pralnici Izvršimo vsa potrebna in zlikana (Laundry popravila Cleaning) Pridemo iskat in pripe- ^(jl 1 jemo na dom 85' FRANK POJE IN SIN 631 East 185th St. KEnmore 4720 videla malo. Slišala sem, da so nekaj govorili o tej ženitvi —." "No, saj prav tako lahko zveš iz mojih ust —tudi tu gori se bo pač kmalu razneslo." Nekaj časa je tiho sedel. "Gjawald je umrl tri dni pred zimsko nočjo (14. oktobra.) — padel je s konjem vred in si zlomil hrbtenico. Ali se spominjaš, malo preden se pride v Dyfrin, tam, kjer gre pot na vzhodni strani reke in se nenadno in strmo spusti navzdol— ah ne, saj tega ne veš. Bili smo na poti k njeni zaročni gostiji; Arne in njegovi sinovi so bili prišli z ladjo v Oslo—" nato je Simon umolknil. "Sigrid se je gotovo veselila poroke z Gjavvaldom," je vprašala Kristina plaho in boječe. "Da," je rekel Simon. "In letošnjo pomlad na dan pred praznikom svetih apostolov je dobila sina po njem—" "Oh, Simon!" Sigrid Andresova z rjavimi kodrčki, krog malega okroglega obraza. Kadar se je smejala, so se .ji delale v licih globoke jamice. Jamice in beli otroški zobki — tudi Simon jih je imel. Kristina se je spomnila, da je tedaj, ko je bila manj prijazna s svojim zaročencem, smatrala vse to za nemoško, zlasti odkar se je bila spoznala z Erlendom. Sigrid in Simon sta si bila v mnogočem podobna — toda njej se je prav lepo podalo, da je bila okroglo-lična in da se je rada smejala. Takrat je imela štirinajst zim —. Tako veselega smeha, kot je bil Sigridin, Kristina še nikdar ni bila slišala. Simon je imel navado, da je svojo najmlajšo sestro venomer dražil in po malem jezil — Kristina je kmalu spoznala, da .jo ima med vsemi bra- v . ' ti in sestrami najrajši. "Saj veš, očetu je bila Sigrid izmed vseh najbolj pri srcu," .je rekel Simon. "Zato je hotel, naj z Gjavvaldom najprej vidita, če se imata kaj rada, potem šele bi Arnetu udaril v roko. In to sta tudi storila — zdelo se mi je, da malo več, kot je prav —. Kadar sta se srečala, se nista mogla na-gledati, venomer sta se šalila in se smejala — to je bilo poleti v Dyfrinu. In tako mlada sta bila —. Kaj takega pa ne bi bil nihče pričakoval. In Astrid, saj veš, je bila že zaročena, medtem ko sva midva, ti in jaz —. No, saj ona ni imela nič zoper to, Tor-grim je bil vendar zelo bogat in po svoje dober človek — toda nihče in nič na svetu mu ni po volji in zdaj si domišlja, da ima vse mogoče bolezni in hibe, kakršne le morejo priti nad človeka. Zato smo bili vsi skupaj veseli, da je Sigrid tako zadovolj- na s svojo skorajšnjo poroko —. In ko smo Gjavvalda tako prinesli na dvor —. Halfrid, moja žena, je odpeljala Sigrido s seboj domov na Mandvik. In kasneje je postalo očito, da Sigrid ni ostala sama po Gjawaldu —." Nekaj časa sta molčala. Nato je Kristina tiho rekla: "To potovanje ni bilo zabavno zate, Simon." "Oh, ne." Nato se je malce zasmejal. "Toda zdaj se bom že kmalu navadil jezdariti okoli v samih nesrečnih zadevah, Kristina. In jaz sem bil pač prvi pri roki — očetu srce ni dalo, in tako sta zdaj oba pri meni na Mandviku, Sigrid in deček. A zdaj bo dobil v rodbini mesto Čez nekaj časa je morala spet počivati. Našla je ob poti zelen griček; mimo je tekel potok. Kristina je odložila otroka v travo, zdramil se je in glasno za veka 1, tako da je hitro in raztreseno odmrmrala naložene ji molitve do konca. Nato je vzela Naakkveja v naročje in ga razvila. Potreboval je «veže povoje, ona pa jih ni bila kdo ve koliko vzela s seboj za previjanje; zato je oprala plenice 111 jih dala sušit na nekaj vročih kamnov na soncu. Dečka je le narahlo zavila v ovoje. Bilo mu je zelo všeč, da je mogel tako ležati in brcati, medtem ko je sesal na materinih prsih. Vsa srečna je Kristina ogledovala njegove nežne rožno bele ude in je med dojenjem stiskala eno otrokovo ročico med nedrja. Mimo sta v naglem diru pri-j jahala dv*{ moža. Kristina ju j je malomarno pogledala bil je j imeniten gospod s hlapcem. .To-j da hipoma je gospod ustavul j konja, skočil iz sedla in prišel j nazaj do kraja, kjer je sedela Bil je Simon Andresson. "Da, morda ne maraš, da te pozdravim?" je vprašal. Simon j je stal pred njo, držal konja za j uzdo in gledal doli k njej. Bil je popotno oblečen, v brezro-kavnem usnjatem jopiču in svetlo modri platneni halji, nosil je svileno čepico na glavi in je bil v obraz precej rdeč in poten. "Začudil sem se, ko sem te zagledal — a morda te ne mika, da bi se kaj pogovorila?" "Saj si sam lahko misliš — kako kaj živiš, Simon?" Kristina je skrila bose noge pod obleko in hotela odstaviti otroka. Toda fantek*je začel kričati in iskat z usti krog sebe,' tako da ga je morala spet vzeti k prsim. Zaprla je, kolikor je mogla, jopo na nedrih, sedela in gledala v tla. "Ali je tvoj?" je vprašal Simon in pokazal na otroka. "No, to sem neumno vprašal," se je j zasmejal. "Gotovo je sin? Zmerom ima srečo, ta Erlend Niku-lausson!" Simon je bil privezal konja k drevesu, nato pa sedel nekoliko v stran od Kristi- | ne na kamen. Vzel je svoj meč | med kolena, oklenil z rokami ročaj in jel s koncem nožnice drezati v tla. "Kakšno presenečenje, da ' sem te srečala tu na severu, Simon," je omenila Kristina, da I bi kaj rekla. "Da," je odvrnil Simon. "Saj poprej tudi nisem imel nič opraviti v tem delu dežele." Kristina se je spomnila, da je bila slišala — na svojem pozdravnem slavju v Husabyju — da bo najmlajši sin Arneta Gjavvaldssona na Ranheimu dobil najmlajšo hčer Andresa I Darreja; zato ga je vprašala, če je bil tamkaj. "Ali ti to veš?" je vprašal I Simon. "Ah, seveda, saj se je gotovo tudi že tukaj po soseskah o tem razvedelo —." "Potemtakem je torej res," je rekla Kristina, "da bo Gjav-valcl dobil Sigrido?" Simon je naglo dvignili gla-yo in stsnil ustnice: "Vidim, da vendarle ne veš vsega." "Vso zimo nisem stopila z dvorišča na Husabyju," je rekla Kristina. "Pa tudi ljudi sem I