List 17.
Vojska zoper kebre (hrošče) in njihove červe.
V poslednjem listu koroške kmetijske dražbe smo brali od gospod Meinrada viteza Gallensteinskega pod tem imenom spis, ki tako lepo poterjuje vse, kar smo v ,?Novicah" o tej zadevi pisali, da se ne moremo zderžati, da bi nekoliko verstic ne povzeli v naš list.
Kebra (hrošča) vsak pozna - pravi omenjeni list — kako pa se pomnožuje, je ljudem manj znano. Ko sta se on in ona parila, kar se zgrudi večidel mesca majnika, zleze ona več pavcov globoko v rahlo zemljo po vertih, senožetih in njivah, in tu izleže veliko jajc, iz kterih se kmali zarede beli červi z rudečo-rujavkasto glavo, izperva celo majhni. Al požrešni merčes plane nad korenine pod zemljo in raste zatega voljo tako, da je v 2. letu že pavec dolg in pa debel; v 3., včasih pa še le v 4. letu popolnoma doraste, da je čez poldrugi pavec dolg. Zdaj se spremeni v hrošča ali kebra, ki spomladi pririje iz zemlje, kjer je vse korenine okoli sebe pokončal, da nad zemljo pokon-čuje mlado perje drevju in germovju. Ko se je dobro nažerl in veliko škodo naredil, se spitan pari, ona leže jajca, in tako gre v eno mer škoda naprej.
Neugodno vreme pokonča sicer včasih sila veliko te škodljive živali in vreme zamore res največ zoper njo. Al bojo pa ljudje križem roke deržali in le čakali, da pride pomoč od zgorej? — Saj vendar že stari prigovor pravi: j,Pomagaj si sam, pa ti bo pomagal Bog!" Ne bodimo tedaj nečimerni in prevdarimo, koliko moremo tudi mi sami storiti zoper to nadlogo, in potem hajd! nad te požeruhe.
Pervo je, kebre, kadar okoli letajo, poloviti in pokončati. Vsako jutro, dokler oterpnjeni sedijo na drevji, se jih da na cente otresti. Koliko se da s tem doseči, nam kaže kanton Mil Ista d t v Tirolih, kjer so leta 1858 vsi gospodarji skupaj okoli 10 milijonov kebrov pokončali. Recimo, da le peti del polovljenih kebrov so bile babice, tedaj so jih pokončali 2 milijona, in ker ena sama babica izleže po 50 jajc, so pridni gospodarji si saj za prihodnje leta škodo od 100 milijonov červov in kebrov odvernili.
Kakošna dobrota bi bila še le, ko bi bili vsi kantoni in vse soseske tako ravnale!
Da se to z večjim pridom opravi, je treba, da se kebri berž začnejo loviti, kadar se prikažejo, in potem vsako jutro pridno love, da se ne morejo pariti in babice v zemljo lesti, sicer je ves trud zastonj.
Najhitrejše in najbolje se pokončajo, če se — kjer ni nevarno — požgo; pepel njih je dober gnoj. Sicer se pa zmečkajo ali poparijo; poparjeni so še dobra p i ca prešičem, kokošim, racam in gosem; tudi so dober gnoj; nekteri delajo kolomaz iz kebrovega olja.
Kadar pa ima človek veliko dela s kakošno rečjo, mu je ljubo, ako mu pomagajo še drugi ga opraviti. Pri červih in kebrih so nam taki pomočniki in delavci brez plačila veliki in mali tiči, ki zobljejo červe ali kebre. Nikar tedaj ne preganjajte nobenega tiča; pomislite, da so si Amerikanci dali pripeljati iz Evrope veliko vrabcov
v svoje dežele, da jih rešijo nadlog, ki jih jim prizadevajo gosence in drugi merčes. Namesto da pošiljate svoje otroke z 1 i man ca m i in tičnicami na tičji lov, učite jih raji, dobrotljivim tičem streči, da jih pride več na naše verte, polje in gojzde; — če pridejo s pobranimi tičjimi jajčki domii, vzemite leskovico in našeškajte jih, da pomnijo, kdaj so gnjezda ropali; — namesto da martrajo rogače na nitih in delajo mline s kebri, pošljite jih raji zjutraj kebre nabirat in za plugom červe pobirat, in vidili bote, koliko škode si bote odvernili.
In nazadnje pustite za božjo voljo kerta pri miru! Se noben kert vam ni koreninice poškodoval; on vam trebi le samo červe, grile in druge škodljive merčese in je velik dobrotnik senožetim. Tisto malo škodo ob košnji vam po-verne stokrat na drugi strani.
Pa še enkrat rečem: vsi skupaj moramo delati in vsak vojsko napovedati kebrom in červom; če jih je 5 ali 10 še tako pridnih, kaj jim pomaga, če jih je 20 lenih in nemarnih! Nedolžni mora s krivičnim škodo terpeti. Ne recite: rče Bog ne pomaga, je vse zastonj". To je pregrešna leseda! Bog vam je dal um in roke, da storite kar je treba, in  po tem vsem je pomagal.
Pa ne zanašajte se tudi na to ne, da bi vam mogla gosposka ukazati; saj vendar veste, kaj je dobro in treba, — ali je treba povsod beriča čakati, da vas priganja?
Vi pa duhovni gospodje in učitelji šolski po deželah, podučujte svoje ljudi stare in mlade, da storijo, kar je v njih posvetni prid, zakaj posvetne nadloge se vežejo z dušnimi, in naloga Vaša je, kar največ morete, to in uno odvračati.