postala zanjo pomembna. Podob­ nih srečanj je bilo že več; tako je bil osrednji teoretično-metodološki problem za komparativistiko na enem njenih prvih kongresov v 50. letih tako imenovana imanentna in­ terpretacija, nato v 60. letih literar­ na sociologija, v 70. strukturalizem oziroma semiologija. Do srečanja z recepcijsko estetiko torej očitno ni prišlo po naključju, ampak po raz­ vojni logiki stroke. Primerjalna književnost le deloma ustvarja svojo avtohtono teorijo in metodologijo, kije vezana na njeno posebno pred­ metno območje; kolikor pa je del širšega območja literarnih ved, je se­ veda udeležena pri njihovem skup­ nem razvoju, za katerega je prav tako znano, da pogosto dobiva bist­ vene pospeševalne sunke od zunaj. Treba pa je še vprašati, kaj je lanski kongres lahko povedal o se­ danjem stanju same recepcijske estetike. Sodeč po njem je ta še v tis­ ti fazi, ko ji gre predvsem za čedalje podrobnejše izpopolnjevanje osnovnega teoretičnega modela in manj za njegovo uporabo. Očitno se uveljavlja kot ena izmed prevladu­ jočih idejno- oziroma teoretično- metodoloških smeri, ki se ne po­ stavlja pred primerjalno književnost in pred vso literarno vedo samo kot izziv, temveč kot resna zahteva in utemeljena možnost, vredna teme­ ljitega kritičnega razmisleka. Goto­ vo pa je še dosti prezgodaj govoriti o tem, ali so se njene najvišje ambicije - da bi namreč postala nova temelj­ na paradigma literarne znanosti - že začele uresničevati ali pa so vnaprej obsojene na propad. D. Dolinar SIMPOZIJ O JOSIPU M URNU Navdušenje nad simpoziji na Slovenskem ne ponehuje, ravno na­ sprotno: zdi se, da je teh prireditev vedno več - tudi takšnih, ki si izbi­ rajo za svoj predmet lepo slovstvo. Seveda niso vsi enako spektakularni - spomniti se je treba samo na Can­ karjevega in Zupančičevega ter na dejstvo, da ga Kette sploh ni bil de­ ležen. Simpozij, ki ga je priredila 5. oktobra 1979 Slovenska akade­ mija znanosti in umetnosti, je ostal brez marsičesa, kar je dajalo pose­ ben ton omenjenima predhodniko­ ma. Zato je bila prireditev bolj ko­ morna; nanjo je povabil pripravljal­ ni odbor precej mlajših literarnih raziskovalcev, kar je ustvarilo plu­ ralistično svežino, kije doslej nismo bili vajeni v tolikšni meri, kadar se je besedovalo o pomembnih Slo­ vencih. Med prispevki, ki so osvetljeva­ li položaj Murnovega pesništva gle­ de na pretekle, sočasne in poznejše literarne tokove, je treba najprej omeniti referat Janka Kosa Murn in modernizem 20. stoletja, v katerem je avtor pretresel predvsem teze o Murnu kot začetniku slovenskega avantgardizma in ugotovil, da se do­ gaja v njegovi mitično-magični liriki »prva anticipacija modernistične poezije na Slovenskem, resda še v tesnem sožitju s tradicijo, ki sega na­ zaj v romantiko in postromantiko 19. stoletja«. Sarajevski slovenist Juraj Martinovič pa je v referatu Murn izmedju Jenka i ekspresio­ nizma določil stičišča z Jenkovo, Gregorčičevo in poznejšo ekspresio­ nistično liriko. Verzološka vpraša­ nja je razčlenjeval Franc Zadravec v referatu Verzni ustroj Murnove liri­ ke. Zanimal ga je kitični, ritmični vidik in razmerje med verzom in stavkom, pri čemer je opazil »izra­ zita znamenja modernega artizma v Murnovi liriki«. Tone Pretnar pa je opisal v referatu Metrične osnove Murnovega verza pojavljanje slo­ venskih tradicionalnih verznih vzorcev v Murnovi poeziji in spre­ membe, ki dokazujejo približevanje prostemu verzu. Precej nastopajo­ čih se je ukvarjalo z interpretira­ njem različnih motivov. France Bernik je odkrival »kontinuirano navzočnost pojava odtujenosti, kar dokazuje, da gre za eno osrednjih tem pesnikove umetnosti« (Pro­ blem odtujenosti v Murnovi poeziji). Jože Pogačnik je analiziral v isto­ imenskem referatu temo smrti. Ta­ rasa Kermaunerja je pritegnila v re­ feratu Ženitovanjska pesem »kmeč­ ka poezija«, ki jo je razložil v psi­ hoanalitičnem smislu in glede na obnavljanje »mitskega« sveta. Dra­ go Šega je opredelil v referatu Mur­ novi pogledi na literaturo in literar­ no ustvarjanje pesnikovo pojmova­ nje književnosti z razčlenitvijo pes­ mi »Knjigotržec in poet«, pri čemer je poudaril odmik od romantike in napoved uveljavljanja novih literar­ nih tokov. Tudi referat Dimitrija Rupla Murn ali poezija brez bodoč­ nosti je razlagal »kmečke pesmi«, toda sociološko, tako da je dokazo­ val pesnikovo spoznanje o brezup­ nosti kmetstva, s čimer se je znašel »na robu slovenske literarne tradici­ je«. Nekateri raziskovalci pa so se lotili raziskovanja recepcije Murno­ ve lirike. Tako je Darko Dolinar osvetlil v referatu Prijateljeva recep­ cija Murna značilnosti eseja, ki gaje objavil ta literarni zgodovinar v pes­ nikovih Pesmih in romancah, in vzroke, zakaj je trajala veljavnost tega spisa za naslednje generacije pol stoletja. Recepcijsko je bil usmerjen tudi precejšen del referata Nika Grafenauerja Josip Murn - pesnik prehoda, posebno tedaj, ko je bilo govora o Prijateljevem in Pir­ jevčevem pojmovanju Murna. Sicer pa je analiziral pesem »Nebo, nebo« in ugotavljal neideološkost tega be­ sedila. Doslej splošno prevladujočo predstavo o pesniku - neprevajalcu je spremenila Majda Stanovnik v re­ feratu Murn in prevajanje literature; razkrila je manj znane prepesnjeval- ne poskuse, ki so obsegali kljub kratkotrajni življenjski poti več sto­ penj, od katerih je bila zadnja estet­ sko in doživljajsko najbolj razvita. Simpozij o Josipu Murnu seve­ da ni mogel odgovoriti na vsa vpra­ šanja, ki nam jih postavlja njegovo pesništvo; je pa nedvomno potrdil resnico, da je njegovo delo - čeprav ne dopušča takšne ali drugačne pragmatizacije, kot jo delo njegovih dveh vrstnikov - živo. M. Dolgan DEVETI KONGRES ZVEZE SLAVISTIČNIH DRUŠTEV JUGOSLAVIJE Že tradicionalni kongres je tok­ rat priredilo Slavistično društvo Slovenije na Bledu med 17. in 21. oktobrom 1979. Zborovanje je potekalo v več sekcijah: Književ­ nost in jezik v NOB; Literarna teo­ rija in interpretiranje; Medknjižev- ne zveze; Ravnine jezikovne struk­ ture; Sociolingvistika, dialektologi­ ja, normiranje; Metodika in didakti­ ka; Medjezikovni in meddialektalni pojavi; Usmerjeno izobraževanje. Razen obeh plenarnih zasedanj o stanju slavistike po republikah in pokrajinah ter usmerjenem izobra­ ževanju, ki sta bili na vrsti prvi dan, je bilo delo naslednje dni istočasno, toda v več različnih prostorih, kajti sicer bi bilo treba kongres podaljša­ ti. Da so poslušalci, ki so jih zani­ mala samo nekatera vprašanja, lah­ ko izbirali sebi ustrezno sekcijo, je prireditelj natisnil dve brošuri: prvo s celotnim kongresnim programom in drugo s povzetki referatov. Žal, kot sporoča uredništvo v spremni besedi, manjka čez petdeset povzet­ kov »po krivdi avtorjev«. Knjiga omogoča pregled kongresnega dela tudi tistim, ki se zborovanja niso udeležili, a jih zanima tematska in metodološka usmeritev prispevkov, ki bodo - po mnenju uredništva knjige - »postopoma objavljani v glasilih republiških in pokrajinskih društev«. Referate, ki so obravnavali književnosti jugoslovanskih naro­ dov med NOB in dela, ki so motiv­ no povezana z njim, je mogoče raz­ deliti v dve skupini. Prva ni presegla vsakdanje publicistične ravni; dru­ ga skupina pa sije prizadevala, da bi raziskala tudi to literarnozgodovin­ sko obdobje v skladu z literarno vedo, ki ne more biti enaka publici­ stičnemu posploševanju. Poleg ne­ katerih drugih referatov spadajo v to skupino slovenski prispevki: Boris Paternu, Poetika neznanega na­ rodnoosvobodilnega pesništva 1941-1945; Matjaž Kmecl, Zgodo­ vina in literarna fikcija v partizan­ ski spominski prozi; Helga Glušič,