212
Naši dopisi.
Na Premu 27. junija.  (Javna zahvala.) Udano pod-pisano   šolsko   vodstvo prejelo  je   od c. kr. kmetijske družbe   kranjske   znesek 10 gld.; dalje 10 iztisov knjižice  „Kratki  nauki za  sadjerejo",   in 3 iztise „Glavna vodila umnega gospodarstva", kot darilo marljivim učencem  tukajšnje  šole  za pridno pokončevanje kmetijstvu škodljivih mrčesev, Za to blago darilo, katero je na dve strani mnogo koristilo — pokončalo  se je  namreč nad 3   milijone   raznih   škodljivcev   v  žuželkah  in   zalegi, vsak otrok pa je prejel po nekoliko soldov za papir in druge  šolske  potrebščine  — izreka se s tem  slavni ^ k. kmetijski družbi Kranjski najtoplejša zahvala s prošnjo, da tudi v prihodnje tukajšnje  šole  se svojimi  blagimi podporami ne zapusti.   Podpisano šolsko vodstvo pa ob enem zagotovlja, da vsako darilo v povzdigo kmetijstva tukajšnji šoli podarjeno, bode obilne obresti donašalo.
Vodstvo ljudske šole na Premu.
Matija Rant, vodja.
Iz KoČ6YJa. — Pri volitvah mestnega starešinstva 20. u. m. so bili izvoljeni: Jožef Braune, posestnik in lekarničar za župana, — za svetovalce pa:  Jurij
213
Rothel, posestnik in trgovec, Matija Peče, posestnik in gostilničar, Anton Hanf, poštar, gostilničar ia posestnik in Jožef Kren, posestnik in trgovec.
Iz Mirne. — Pri novih volitvah bil je za župana izvoljen Ludevik Koračin, posestnik v Mirni, — za svetovalce pa so bili izvoljeni: Anton Rebernik iz Mirne, Jožef Kolenc iz Gornje Vasi, Jožef Strah iz Tehaboje in Janez Kral iz Sela.
Vrhnika 28. junija. — V včerajšnji seji občinskega starešinstva so bili ministerstva predsednik grof Taaffe, grof Hohenwart, naš visokočastiti državni poslanec in pa c. k. deželni predsednik gosp. Winkler za častne občane izvoljeni, in to vsem trem gospodom brž po telegrafu naznanjeno.
Iz Ljubljane. — 4 n o v e ministre smo dobili, katerih imena bero naši čitatelji na drugem mestu. Kaj pa ti — razen prof. Dunajevskega, spoštovanega državnega poslanca v vrsti Poljakov — novi ministri pomenijo? — to, se ve, da je zdaj splošno vprašanje, kakor je tudi to, zakaj so stopili prejšnji iz ministerstva? — „Montags-Revue", ki se dela, kakor da bi povsod pravo vedela, trdi, da le finančni minister Kriegs-Au je izstopil zarad velike bolehnosti, vsi drugi (dr. Stremayr, baron Horst in baron Korb) so izstopili zarad političnih vzrokov, to je, ustavo verna stranka, kateri so pripadali, velela jim je, naj gredo. Vsi ti trije novi ministri so bolj uradniki, kakor pa prononsirani strankarji, čeravno baron Streit-Frey, dozdaj predsednik c. k. nad-sodnije v Brnu, je tisti mož, zoper katerega so vsi češki časniki se vzdignili, ko je počil glas, da ima v Prago priti za predsednika c. k. nadsodnije. Konečno pravi „Mont. Revue", da program grof. Taaffeove politike ostane nepremenjen, kakor je izražen v prestolnem govoru. Isto potriuje „Osten" rekoč: . ^mm mar\ no^i si bode grof Taaffe, kakor dozdaj, tako tudi v prihodnje vresničiti prizadeval'4. Bog daj!
—  (C, i davkarskim uradom) je od gosp. deželnega predsednika došel ukaz, nemudoma poročati, koliko uradujejo v deželnem slovenskem jeziku.
—  (Hranilnica ljubljanska) je nesrečnim Dolenjcem
darovala 1000 gold.
—   (Narodna društva) tudi nameravajo v pomoč Dolenjcem napraviti milodarno „besedo".
—  Na  čast c. k.   deželnemu predsedniku  gospodu Win kler-j u je ljubljansko  strelsko  društvo   priredilo tridnevno slavnostno streljanje,  ki se je pričelo v nedeljo.    V 5. uri popoldne je prišel gospod deželni predsednik na strelišče,  ki je bilo  lepo okinčano in kjer so ga uniformirani gospodje strelci in drugi povabljeni gostje civilnega in vojaškega stanu pričakovali. Ko je godba svirala cesarsko pesem,   stopi pred  njega strelskega  društva   odbor in strelcev načelnik vitez dr. Stoki ga spoštljivo   pozdravi.    Gospod deželni predsednik prijazno odzdravi pozdrav in se toplo zahvaluje za čast mu  skazano.    Potem je ogledal  mnoge prostorije strelišča in lične premije prvakom streljanja namenjene ter se vljudno  pogovarjal  z mnozimi  strelci in  gosti, dokler na pozni   večer ni zapustil   strelišča.  — Mi pa moremo društvo strelcev zagotoviti, da — četudi gosp. deželni predsednik sam ni strelec — bo vendar o vseh druzih slučajih centrum zadel, to je, vselej to, kar je — pravo na vsako stran.
— Da bi sijajni sprejem „Hrvatskega Sokola" v Ljubljani 27. dne t. m. in njega dalji izlet v Bled in Bohinj 28. in 29. dne t. m. dostojno opisali, potrebovali bi vseh osem strani našega lista; podati moremo toraj le zel6 skrčen popis vseh slavnosti, kakor so se vršile. Dne 26. t. m. je odrinilo čez 50 hrvatskih „Sokolov" v društveni obleki in okoli 30 drugih Hrvatov z Zagreba, prenočili so na Zidanem mostu, potem odpe-
ljali se v Ljubljano in na poti bili pozdravljani uže na več postajah. Na kolodvoru jih je, razen brezštevilne množice Ljubljančanov, pričakoval naš „Sokol" z zastavo, potem še zastava čitalnice šišenske in bizo-viške in 7 ljubljanskih „Sokolov" na konjih. Ko dospe vlak, zagrome „živio"- klici in godba zaigra; potem pozdravi starosta našega „Sokola", gosp. F. Ravnikar, predrage nam goste in podari jim krasen venec „Sokolov". Načelnik hrvatskega „Sokola", g. dr. P on, se zahvali v imenu svojega društva za presrčni sprejem, potem zapojo slovenski in hrvatski pevci in vsa množica se podd v mesto proti čitalnici — spredej „Sokoli" na konjih, za njimi godba, potem vse štiri zastave. Z več hiš med potom so vihrale narodne zastave in leteli obilni šopki ljubim gostom v pozdrav, ljudstvo pa je neprenehoma pozdravljalo jih z navdušenimi „živio"! V čitalnici je bil skupni obed, pri katerem so nazdravljali in odzdravljali gosp. F. .Ravnikar, dr. Fon, dr. K. Bleiweis, Gnjezda iz Zagreba, prof. Kišpatič in drugi. Do vrhunca pa je prikipela navdušenost, ko se med obedom gostov prikaže dr. Jan. Bleiweis; burno za-vriska vse, hrvatski „Sokoli" ga vzdignejo in neso do sprednjega prostora, potem ^mu napije dr. Fon nazdra-vico kot najstarejemu „Sokolu", g. dr. Bleiweis se ves giDJen zahvali in ostane nekoliko časa med gosti. Po obedu se podd vse na Kozlerjev vrt, kjer so hrvatski in naši „Sokoli" s bvojo umetnostjo izkazovali se v občno veliko občudovanje. Zvečer je bila slovesna „beseda" v čitalnici; odbor ljubljanskih gospd in gospodičin je med tem izročil zastavi hrvatskih „Sokolov" prekrasen svileni trak z zlatim napisom; gospd Valentova ga s prisrčnim govorom preda načelniku „Sokola" gosp. dr. Fonu,   ki   se   v svojem in v imenu vseh „Sokolov". %
„Beseda" je bila živahna, razsvitljena z bengaličnim ognjem; v petju so se skušali Hrvatje in Slovenci obilnemu številu zbranih gostov v največo radost. Drugo jutro so se peljali Hrvatje in nekaj ljubljanskih „Sokolov" ter drugih Slovencev v Bled. Dan je bil lep, kakor jim ga je gosp. dr. Bleiweis pri banketu želel, da potrjeno vidijo resnico Prešernovih besed, ki je v „Krstu pri Savici" pel:
„Dežela kranjska nima lepšega kraja, Ko je z okoljšno Bled, podoba raja". Na postajah potovanja v Vižmarjih, Medvodah, nad Podnartom, pri Kamnigorici, v Lescah — povsod so pokali možnarji in vihrale narodne zastave, da je bilo veselje. Na kolodvoru v Lescah je bil celo napravljen slavolok, zajutrk pa je potnike čakal v Goljaševi lepo oza-lišani in z narodnimi zastavami okinčani gostilniei, kamor je prišla tudi neka potujoča godba, potem pa so marširali oboji „Sokoli" s svojima zastavama proti Bledu, očarani po krasno jasnem Triglavu.
V najjasnejšem vremenu dospe družba do jezera, o katerem so naši gostje vsi očarani. Pozdravljajo jih zopet možnarji. Zastave pustivši v gostilniei „pri Petrami1' se družba pelje po čolnih na otok, kjer je v cerkvi gosp. Eisenhut, ravnatelj glasbinega zavoda, na orglah zaigral ginljivo cerkveno pesem, a pevci hrvatski so jo peli. Vse je bilo ginjeno. Na to je zapel svojo pesem tudi naš kvartet. — Ob eni je bil obed pri Pe-tranki, pri katerem se je slišalo marsikaj živahnih nazdravio in popevanja; tudi deputacija okoličnih starešinstev so bile prišle pozdravljat mile jim južne brate. Po kosilu se je vsa družba peljala ogledat si grad nad jezerom , čegar prostore je bil gospod oskrbnik blagovoljno odprl. Gostom je bilo videti na obrazih, kako jim je res rajski razgled tu bil všeč. Med petjem in z godbo so se peljali potem nazaj v gostilno in odrinili od tod na kolodvor, da se vrnejo v Ljubljano, nekoliko
gostov naših pa je potovalo v Bohinj, da vidijo našo slovensko Švajco. Bili so tudi tam sprejeti s petjem in strelom možnarjev. Nekateri od njih so šli gledat slap Savice, drugi pa so se po kratki pomudi pri Goljašu, kjer je zopet kraljevalo bratovsko radovanje, odpeljali nazaj v Ljubljano. In zopet so pokali možnarji, pa goreli so kresi, posebno nad Kamnogorico in St. Vidu. Vračajoče je zopet čakala silna množica na kolodvoru v Ljubljani in jih slovesno spremila v čitalnico, kjer je bilo tudi še nekoliko veselice; potem jih je nekaj odpeljalo se v svojo domovino, drugi pa so ostali še in sv. Petra dan ogledali si Ljubljano ter deloma vdeležili se izleta ljubljanskega „Sokola" na Fužine in Vevče, kamor je prikipelo sila veliko Ljubljančanov. Velikansk je bil zvečer prihod ljubljanskih „Sokolov" iz Vevč in hrvats kih z Bohinja.
Vso slovesnost je spodobno končala večernica v čitalnici ljubljanski, kamor so prišlo tudi naše S is čanke v narodnih pečah. Krasna nošnja, a še krasnejši glasi so pokazali, da naša dekleta izvrstno pojo narodne pesmi. Slava jim je donela z vseh strani. — Polnočna ura pa je tudi še zadnje ljube nam hrvatske „Sokole" in druge brate odpeljala.
To so bili prelepi nepozabljivi nam trije dnevi! „Sokoli hrvatski", med katerimi je mnogo odlične inteligence zastopano, so vrlo dober vtis naredili v Ljubljani in povsod drugod; zato nam oni in vsi drugi gospodje, ki so jih spremljali, ostanejo v vednem milem spominu.
—  Kakor so slovanski visokošolci na Dunaj i 27. dne t. m. obhajali slavnost tisočletnice slovanskega bogoslužja s petjem staroslovenskim pri sv. maši v cerkvi sv. Ane, zvečer pa s tej slavnosti primerno „besedo", tako je tudi  mesto Črnomelj isti dan slavilo tisočlet-
glav" v Gradci pa jo bode slavilo v seLolo, d. a&ti julija. — Tudi čitalnica ljubljanska je sklenila, s cerkveno in besedno svečanostjo obhajati tisočletnico velike pomembe za ves katoliški slovanski svet.
—   (Pobirki iz časnikov) Nemčurski dunajski časniki so unidan zagnali hrup nad tem, da je naš gospod deželni predsednik Winkler pri banketu v Idriji v slovenskem jeziku napil zdravico mestu idrijskemu in rudokopom njihovim, in isto tako se je Hans Kraus repenčil v „Laib. Tagbl.", pišoč, da je „einen peinlich uberraschenden Eindruck" naredil skozi in skozi nemški govor g. predsednika! „Laibacherica" je tega Hansa krepko zavrnila, rekši, da se slovenskemu govoru potem, ko so zdravice poprej vse se glasile v nemškem jeziku, pač noben človek ni čudil, ki se s pametjo ne krega, v mestu, o katerem — kakor so zadnje „Novice" poročale — je Anglež Gualter Pope uže pred 200 leti pisal, da vsi njegovi prebivalci slovenski govorijo. Kedaj neki bodo nehali domači renegati in privandrani tujci napadati naš deželni jezik v deželi domači ?!
214