Leto XLVII - št. 19 - CENA 80 SIT GLAS Kranj, petek, 11. marca 1994 Naročnikom: Danes barvna priloga Gorenjskega glasa o planiškem jubileju Planiški praznik se začenja Naša priloga je prispevek k 60-letnem jubileju Planice, ki je le pripravljena na svetovno prvenstvo v poletih prihodnji teden. V Planici bo ob tem velikem dogodku marsikaj novega. Planica, II. marca - Slovesnosti ob 60. obletnici planiških prireditev so se začele le včeraj, ko so v Ljubljanski banki v Ljubljani odprli razstavo o zgodovini skakalnic, razvoju smučarskih skokov v Sloveniji in razvoju naravno edinstvene dobne pod Poncami vključno s SirSim območjem Rateč, Podkorena in Kranjske Gore. Danes bodo pod velikanko odprli pred leti polgano Kavko, objekt, ki bo nudil gostoljubje skakal-"m, njihovim spremljevalcem in gostom, obenem pa javnosti predstavili prireditev, ki se bo začela v četrtek. Izšla bo nova jubilejna pianista znamka, beli dan bodo zagledale nove razglednice, Elan bo podaril smuči, podpisane bodo Pogodbe s sponzorji, za pokušino pa bo novost, Mipova planiška Sunka. Priprave na svetovno Prvenstvo se zaključujejo. Do srede morajo biti končane. Program svetovnega prvenstva bomo objavili v torek, prav tako Pa tudi navodila obiskovalcem. Kot naše darilo planiš-kemu jubileju pa je danes izšla posebna barvna priloga o Planici. V njej pišemo o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Planice. Marsikaj boste lahko prebrali, česar doslej še niste vedeli. Gradivo zanjo sta zbrala novinar Jole Košnjek in fotoreporter Gorazd Ši-nik. Vsem, ki ste sodelovali kot sogovorniki pri nastajanju priloge, se na-jiskreneje zahvaljujemo. • J.Košnjek Kam naj bi kmetje vložili certifikate S certifikati v investicijske sklade V nakelski hranilno kreditni službi bodo certifikate verjetno začeli poskusno zbirati že v torek, v vseh ostalih pa 4. aprila. Kranj - Ker mnogo kmetov in zadružnih delavcev ter članov njihovih družin nima možnosti, da bi lastninske certifikate vložili v svoje sedanje ali nekdanje podjetje, je po mnenju predstavnikov pred nedavnim ustanovljene Kmečke družbe za upravljanje z investicijskimi skladi najbolj razumna in pametna odločitev, da certifikate vložijo v enega od (njenih) pooblaščenih investicijskih skladov. Družba se bo prizadevala za donosnost in varnost naložb ter za vpliv na del gospodarstva, ki je za kmetijstvo in zadružništvo velikega pomena. Kot smo slišali na včerajšnjem gorenjskem posvetu o načinu zbiranja in uporabe certifiktaov, bodo predvidoma že v torek začeli poskusno zbirati certifikate v nakelski hranilno kreditni službi, od 4. aprila dalje pa tudi v vseh ostalih HKS na Gorenjskem. Kmetje in zadružniki imajo tudi možnost, da postanejo delničarji Kmečke družbe za upravljanje investicijskih skladov. Vrednost ene delnice je 10 tisoč tolarjev, vsak pa lahko kupi najmanj dve in največ sto delnic. (Nadaljevanje na 24. strani) • CZ. Gorenjska banka posluje z dobičkom Gorenjska banka vključena v S.WJ.F.T. V poslovalnici pri Globusu so ponudili 400 najsodobnejših elektronskih šefov različnih velikosti. Kranj, 8. marca - Gorenjska banka se postopoma in umirjeno osamosvaja, te dni se je samostojno vključila v svetovni računalniški telekomunikacijski sistem S.VV.l.F.T. Tja do junija, ko poteče pogodba z Ljubljansko banko, d.d., se bo povsem osamosvojila pri poslovanju s tujino. Lansko poslovno leto je Gorenjska banka zaključila s 690 milijoni tolarjev dobička in leto 1993 bo ostalo zapisano kot končni prehod iz krize v normalno bančno poslovanje. Bilančna vsota Gorenjske banke je ob koncu lanskega leta znašala 433 milijarde tolarjev, bila je za 12 odstotkov stvarno večja kot leto poprej. Se bolj je narastel delež sredstev prebivalstva, saj so se stvarno povečala za 23 odstotkov in imela v bilančni vsoti 36,9-odstotni delež. To seveda pomeni, da se zaupanje varčevalcev v Gorenjsko banko hitro vrača, zlasti v deviznem delu. Privlačnejša pa seveda postaja z nižjimi obrestmi za posojila, saj so jih februarja spet znižali. Več na 9. strani. • M. Volčjak Danes preberite str. 2 Otroci ne bodo smeli po cigarete str. 6 Izpolnimo svojo davčno napoved str. 13 Nisem več jezni mladenič str. 16 Gorenjci povemo enkrat in primemo naglas str. 17 Nebesa se niso odprla Marka 78,09 SIT Ta teden je srednji tečaj nemške marke v tečajnici Banke Slovenije presegel 78 SIT in je včeraj znašal 78,09 SIT. V nobeni gorenjski menjalnici včeraj nemških mark niso prodajali dražje od 78,80 SIT, ponekod celo ceneje od 78,50 SIT. Več na 23. strani. ANGLEŠČINA z Ljudsko univerzo Kranj na 97,3 FM Radia Kranj vsako sredo ob 18.20 ZRELO PARTNERSTVO! ZDRUŽITVENI KONGRES LIBERALNO-DEMOKRATSKE STRANKE, DEMOKRATOV - DEMOKRATSKE STRANKE, SOCIALISTIČNE STRANKE SLOVENIJE IN ZELENIH - EKOLOŠKO SOCIALNE STRANKE Bled, 12. marec 1994 Gorenjska^l^nka VAŠI ZAKLADI AA VARNEM V ŠEFIH HRANILNICE-GLOBUS KRANJ Pred odločitvijo za nadaljnje šolanje Danes in jutri informativna dneva Kranj, 11. marca - Vse srednje šole danes organizirajo informativni dan, ki daje osmošolcem podrobnejša obvestila o možnostih nadaljnjega šolanja. Pripravile so jih tudi višje in visoke šole. Danes dopoldne ob 9. in popoldne ob 15. uri ter jutri ob 9. uri torej vse šole v Sloveniji prirejajo informativna srečanja s šolarji, ki se zanimajo za vpis na katero od srednjih šol ter za srednješolce s študijskimi ambicijami. Mrzlično tekanje za informacijami se je Že začelo, v naslednjih mesecih pa se bo vpisno dogajanje odvijalo po natančno določenih rokih. Z vlakom na informativni dan Slovenske leleznice so za današnji informativni dan na srednjih in visokih šolah na najbolj zasedenih relacijah uvedle posebne vlake in redne okrepile z dodatnimi vagonu Vozovnice je bilo dobiti tudi v predprodaji, povratne vozovnice imajo 20 odstotkov popusta, skupinske za mlade od 15. do 26. leta pa 40 odstotkov. Z Jesenic bo izredni vlak odpeljal ob 7.05 in ustavljal na postajah Slov. Javornik (7.10), Žirovnica (7.16), Lesce - Bled (7.27), Radovljica (7.31), Podnart (7.41), Kranj (7.51), Škofja Loka ((7.59) in naprej do Ljubljane, kamor pripelje ob 8.20. Do konca marca se bodo osmošolci lahko prijavljali na izbrane šole, te pa jih bodo v treh dneh seznanile s številom prijav. Do 15. aprila bo mogoč prenos prijav na druge šole kasneje pa nič več. Konec aprila bodo šole, ki nameravajo omejiti vpis, o tem že seznanile javnost. Učencem bodo tedaj znani tudi merila in postopki za izbiro učencev. 31. maja in 1. junija bo tudi prvo preverjanje znanja iz slovenščine- in matematike, pomembno za tiste učence, ki se nameravajo vpisati na šole, ki bodo vpis omejile. Sredi junija je drugi rok za preverjanje znanja. Med 16. in 20. junijem se bodo učenci, prijavljeni na šolah brez omejitev vpisa, že lahko vpisali. Potem ko dobijo dokazila o uspehu skupinskega preverjanja znanja (najkasneje do 1. julija), se bodo lahko vpisali tudi učenci, prijavljeni na šoli z omejitvijo vpisa. Učenci, ki v izbirnem postopku niso bili izbrani, bodo prijave za vpis lahko prenesli po objavi izida izbirnega postopka, to je 5. julija, po tem roku (do 25. avgusta) pa le se na tiste šole, ki bodo imele prosta mesta. O vsem tem so šolske oblasti učence in njihove starše že dodobra seznanile v posebni publikaciji, objavi razpisa za srednje, višje in visoke šole, še več pa bodo imeli priložnost slišati v naslednjih mesecih. Danes in jutri pa bodo dobili podrobne informacije o konkretnih šolah, na katere bi se radi vpisali, jutri tudi o možnosti šolanja ob delu. Na Gorenjskem je 14 srednjih šol, kamor se lahko vpišejo osmošolci, veliko zanimanja pa je tudi za šolanje v Ljubljani. • D.Z.Žlebir S seje kranjske skupščine Pobuda za podaljšanje mandata Kranj, 11. marca - V sredo popoldne so na ločenih sejah zasedali delegati vseh treh zborov skupščine občine Kranj. Uvodoma so sprejeli pobudo, naslovljeno na državni zbor, naj podaljša mandat občinskim skupščinam in županom do novih lokalnih volitev. Mandat skupščinam in županom namreč aprila preneha, poslej najnujnejša opravila v občinah prevzamejo izvršni sveti, ki tako ostanejo brez parlamentarnega nadzora. Gre za nelogično pravno in razumsko vrzel. Sicer pa je imelo sredino zasedanje skupščine v Kranju tudi nekaj nenavadnosti. Ža prvo so poskrbeli v družbenopolitičnem zboru, ko so pri peti točki (uskladitev obsega javne porabe v minulem letu) izključili javnost. Delegat Sandi Ravnikar je namreč zahteval podatke, katerim podjetjem je občina posojala občinski denar. Ker naj bi bila imena teh podjetij po mnenju izvršnega sveta poslovna skrivnost, so jih torej delegati slišali za zaprtimi vrati. • H. Jelovčan Več s skupščine na 3. strani. SLOVENIJA IN SVET Slovenija tudi uradno povabljena k Partnerstvu za mir Konec meseca podpis sporazuma V Bruslju, na sedežu Nata, ga bosta podpisala premier dr. Janez Drnovšek in zunanji minister Lojze Peterle. Svet Nata je odločil, da Slovenija izpolnjuje kot prva država nečlanica nekdanjega Varšavskega sporazuma pogoje za sprejem v sporazum o Partnerstvu za mir. Sodelovanje v partnerstvu nam omogoča politično sodelovanje s članicami Evropske unije in Severnoatlantskega pakta ter sodelovanje na skupnih vojaških vajah, varnosti pa nam še ne zagotavlja. Odločitev vrha Nata je v sredo potrdilo tudi pismo generalnega sekretarja Nata Manfreda VVoernerja. Že jutri pride v Slovenijo skupina strokovnjakov Nata, sporazum pa naj bi v drugi polovici marca v Bruslju podpisala premier dr. Janez Drnovšek in zunanji minister Lojze Peterle. Zunanji minister Lojze Peterle je sedaj na prvem obisku v Čilu, kjer bodo ustoličili novega predsednika, predsednik republike Milan Kučan odhaja na obisk v Nemčijo, državna sekretarka Vojka Ravbar pa je končala pomemben obisk na Hrvaškem. • J.K. STRANKARSKE NOVICE Štiri sredinske stranke se bodo jutri združile na Bledu v novo stranko Liberalna demokracija Slovenije Predsednik stranke bo dr. Janez Drnovšek, podpredsedniki pa Vika Potočnik, Igor Bavčar, dr. Peter Tancig in Viktor Žakelj, Gregor Golobic pa naj bi bil generalni sekretar tudi v novi stranki. Ljubljana, 11. marca - Ugibanj, ali bodo jutri (v soboto) na Bledu samo kongresi Socialistične stranke Slovenije, Liberalno-demokratske stranke Slovenije, Zelenih - ekološko socialne stranke in Demokratske stranke, ali se bodo v novo sredinsko stranko združili samo ekozeleni, socialisti in demokrati ah pa tudi liberalni demokrati, je bilo že v sredo zvečer konec. Tudi kadrovski problemi so bih odstranjeni, kongresni dokumenti so pripravljeni in usklajeni, predstavniki strank pa morajo danes in jutri zjutraj uskladiti še nekatere podrobnosti. To pa ne pomeni, da združevanje ni potekalo brez problemov. V strankah ni bilo popolne enotnosti glede združevanja. Jutri bo na Bledu opravljena združitev štirih strank. Dopoldne bodo kongresi posameznih strank, popoldne pa bo združitveni kongres. Nanj so povabljeni predstavniki drugih slovenskih strank, prihod pa napovedujejo tudi predstavniki Liberalne internacionale. Dr. Dimitrij Rupel in Vika Potočnik poslej v skupni stranki Rupel bo predlagan za predsednika sveta nove stranke, Potočnikova pa za podpredsednico stranke. - Slika G. Sinik Nova stranka bo obdržala simbol LDS. Imenovala pa se bo Liberalna demokracija Slovenije. Za predsednika bo predlagan sedanji predsednik Liberalno-demokratske stranke dr. Janez Drnovšek. Podpredsedniki bodo iz vseh štirih strank. Za te dolžnosti bodo predlagani Vika Potočnik (LDS), Igor Bavčar (Demokrati), dr. Peter Tancig (Zeleni - ekološko socialna stranka) in Viktor Žakelj (Socialistična stranka Slovenije). Vsak od podpredsednikov bo skrbel za določeno področje: Potočnikova za manjšinsko in civilnodružbeno problematiko, Žakelj za socialno politiko, Tancig za razvojna in strateška vprašanja in Bavčar za organizacijska vprašanja. Generalni sekretar bo še naprej Gregor Golobic, sedanji generalni sekretar LDS, predsednik sveta stranke bo dr. Dimitrij Rupel, podpredsednik sveta pa bo Borut Šuklje. • J.Košnjek Knjižnice brez denarja LJubljana - Splošno Izobraževalne knjižnice letos od Ministrstva za kulturo še niso prejele nobenega denarja za nakup knjig in drugega knjižničnega gradiva. Zamuda je knjižnice povsod po Sloveniji spravila v takšno zadrega, da je upravni odbor Zveze SplašnoizobraŽrvalnih knjižnic Slovenije odločno pozval ministrstvo za kulturo, naj izpolni zahteve knjižnic do J S. marca, sicer bodo knjižnice naslednji dan, 16. marca, protestno zaprle svoja vrata. Zamuda pri financiranju knjižnic je nastala, ker ministrstvo se ni sklenilo pogodb s Knjižnicami, toda ne po njihovi krivdi Vendar pa upravni odbor Zveze meni, da hi problem lahko premostili z začasnim financiranjem. Zadrega nekaterih knjižnic pa je ie večja, ker nekatere knjižnice niso letos prejele niti deleža, ki jim ga sicer namenjajo občine za redno dejavnost. * L.M. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor nadaljeval februarsko zasedanje Otroci ne bodo smeli po cigarete Državnozborske poslance je v torek najbolj razvnela druga obravnava predloga zakona 0 omejevanju uporabe tobačnih izdelkov ter predlog resolucije o strategiji Republike Slovenije do tujih vlaganj. V drugi obravnavi je bil sprejet tudi predlog zakona o investicijah v zdravstvu. Ljubljana, 1L marca - Državni zbor se v torek zvečer ni mogel odločiti, kdaj bo nadaljeval in končal februarsko zasedanje. Predlog, da bi sejo nadaljevali v sredo popoldne, je padel, drugega predloga pa v torek in sredo ni bilo. Predlog zakona o investicijah v zdravstvu je za slovensko javno zdravstveno službo, še posebej za bolnišnice, izrednega pomena. Z njegovo pomočjo naj bi zbrali predvsem denar za dokončanje nekaterih začetih naložb. V šestih letih naj bi se na posebnem računu (ne v skladu, kot je bilo prvotno predvideno) zbralo 15,6 milijarde tolarjev, poseben račun pa bo pri ministrstvu za zdravstvo. Viri denarja bodo državni proračun, denar od prodaje in oddaje stavb javnih zdravstvenih zavodov ter 20 odstotkov amortizacije, priznane v cenah zdravstvenih storitev. V razpravi sta bili očitni dve struji: prva je zagovarjala, naj se v program naložb napišejo vsi objekti in roki, kdaj bodo dograjeni ali modernizirani, druga, ki je Tobak brez reklame Državni zbor je v drugi obravnavi sprejel predlog zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Do tretje obravnave in sprejema se lahko še marsikaj spremeni, vendar sedaj sprejeto besedilo kaže, da bomo imeli enega najstrožjih protikadilskih zakonov v Evropi. Poslanci so sprejeli med drugim predlog, da se za tobačne izdelke prepove vsaka reklama, tudi enkratna, ob uveljavitvi novega izdelka. Tobačne reklame ne bo smelo biti tudi na drugih izdelkih. Mlajšim od 18 let naj bi bila prepovedana prodaja tobačnih izdelkov. Kajenje na javnih prostorih bo omejeno. Vsak gostinski obrat bo moral imeti že prihodnje leto poseben prostor za nekadilce, po površini enako velik kot za kadilce, na delovnih mestih pa bodo nekadilci zavarovani s tem, da bodo lahko prepovedali kajenje. Minister za zdravstvo dr. Božidar Volje je po sprejemu zakona v drugi obravnavi dejal, da po javnomnenjski raziskavi tudi 70 odstotkov kadilcev soglaša s takim zakonom. Zakon ščiti nekadilce, priporočila pa nam ga je tudi misija mednarodne zdravstvene organizacije, ki je bila pri nas na obisku. Po ministrovem mnenju se pojavlja nekaj problemov. Zakon mora biti življenjski, sicer ne bo zaživel v praksi. Zato ga bo vlada ponovno temeljito proučila, tudi v torek izglasovani člen o popolni prepovedi reklamiranja. Kaj bo recimo s tujim tiskom, kjer so reklame za tobačne izdelke. Ga zaradi tega ne bomo uvažali? Tretja obravnava v državnem zboru bo morala odgovoriti tudi na ta vprašanja. Minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč je zadovoljen, da so poslanci v drugi obravnavi potrdili protikadilski zakon. Prav tako je zanikal vesti, da odhaja v službo k Svetovni zdravstveni organizaciji. To je zanj navadna čenča. dobila večino, pa je trdila, da je dovolj, če se napiše vsota, ki je obvezujoča, letne programe del pa bo določala vlada. Program del pa bo posebna priloga zakona. Tuji kapital - zlo ali prednost Resolucija o strategiji Republike Slovenije do tujih Investicij bo morala na končno vsebino še počakati. Poslanci so po burni razpravi, ki je kdaj pa kdaj mejila na preptf zadolžili vlado, naj pripr^1 potrebno zaščitno politiko & zakon o tujih naložbah 1 natančnimi merili za prod°f tujega kapitala v Slovenijo Pripraviti mora tudi celovito analizo dosedanjega sodelO' vanj a tujega kapitala v Slove* niji, Banka Slovenije rn°ra spremljati "ponašanje" tuje|a kapitala v Sloveniji, slovenšci' na pa naj bo uradni jezik v f>odjetjih z mešanim kapi t8! om. Pri zaposlovanju pa na] bi imeli slovenski državljan' olajšave. Najglasnejši naspr°*| nik širokega odpiranja vra1 tujemu kapitalu je bil Zmag0 Jelinčič (Slovenska nacionali)3 stranka). Madžari so naredi11 hudo napako s splošno prodajp premoženja tujcem in Slovel*1' ja te napake ne sme ponoviti Ze sedaj smo del zdrave indu5' trije prodah tujcem, ki so f potem uničili. Kot primer j* navedel papirnico Vevče i" celulozno industrijo v Kršken?' Slovenija nima zaščitne p0*1' tike. Ima jo vsaka pamet?3 država, kar pa Slovenija ocn* no ni. Vlada očitno te pasti * ni spoznala, zato še nim? strategije do tujih vlaganj' Nasprotna stran pa je zagovtf' jala odprtost Slovenije in njen* ekonomije, ki se mora prilag^ jati svetovnim razmeram, n'*0 bili pa redki, ki so fp?lA! mečkanje, saj ostrategiji »° tujih vlaganj govorimo že o*J leti, storili au sprejeli pa s. nismo ničesar. Pogosto spl°^ ne vemo, kaj bi radi. J.Košnjek Izredna seja državnega zbora Neuspešni veto državnih svetnikov Državni zbor je po odložilnem vetu državnega sveta ponovno glasoval o zakonu o referendumu in ljudski iniciativi in o zakonu o ustavnem sodišču ter oba zakona sprejel. Ljubljana, 8. marca • Zakaj je državni svet sprejel na oba zakona odložilni veto. Pri zakonu o referendumu in ljudski iniciativi so svetniki menili, da bi moral zakon državljanom dati možnost zahtevati referendum tudi o že veljavnem zakonu. To naj bi bil "razveljavitveni referendum". Tako možnost dopušča tudi ustava v 90. členu. To bi bilo zelo pomembno pravno sredstvo za državljane. V državnem zboru sprejeti zakon pa omejuje pravico do referendumskega odločanja oziroma omejuje avtonomno voljo volivcev. Prav tako zakon ni dovolj natančen glede referendumov v lokalnih skupnostih. Zakon o ustavnem sodišču pa je bil za svetnike nesprejemljiv zaradi določbe, da ustavno sodišče ne sprejme ustavne pritožbe, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, ali če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. Po mnenju svetnikov taka določba znižuje raven varovanja človekovih pravic, čeprav je zakon kot naj bi ga državni zbor šele celota dober. sprejel (predhodni referen- Državni zbor je v torek o dum) ah o zakonu, ki ga je obeh zakonih ponovno državni zbor že sprejel (na- glasoval in jih sprejel, kar knadni referendum). Tretja pomeni, da bosta po objavi v možnost pa je posvetovalni uradnem listu začela veljati. referendum, ki ga državni Zakon o referendumu in zbor lahko razpiše pred odlo- Ijudski iniciativi daje možnost čanjem o pomembnem vpra- razpisa referenduma o spremembi ustave. Zahteva ga lahko najmanj trideset poslancev. Druga možnost je zakonodajni referendum. Na njem se volivci izjasnjujejo o zakonu, ki šanju. Novost je ljudska iniciativa. Najmanj 30.000 volivcev lahko predlaga začetek postopka za spremembo ustave, najmanj 5000 volivcev pa predlog zakona. Zakon o ustavnem sodišču določa, da J ustavno sodišče najvišji orga sodne oblasti v državi. NjegoV. odločbe so obvezne. Predse"' nik sodišča je lahko državlj^ Slovenije, ki je pravni str*« kovnjak in je star najmanj^ let. Izvolijo ga sodniki sodi** na tajnem glasovanju za treh let. Poziv za zbiranj kandidatur za sodnike ustavnf ga sodišča objavi predsedn1. republike, prav tako pa ^ predlaga kandidate za sodni* Sodnike pa izvoli državni zb^ na tajnem glasovanju. * izvolitev je potrebna več m tlasov vseh poslancev. Ce Jj andidatov več, se vrstni re na glasovnici določi z žrebo^ Sodniki imajo imuniteto, Pr tako pa niso kazensko odg vorni za mnenje ali glas, ki • ga izrekli na javni obravfl3 ali na seji. • J.Košnjek O ministrstvu za delo ne mislijo vsi slabo Zahvala iz Škofje Loke Škofja Loka, 25. februarja - Škofjeloški sodeluje pri realizaciji programov za ohranj-^ ianjfj izvršni svet je konec februarja obravnaval delovnih mest in v okviru svojih možnosti tuj gospodarski položaj v škofjeloški občini in pri pri odpiranju novih. Škofjeloški rezultati so i> tem ugotovil izjemno dobro sodelovanje z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve pri razreševanju problemov ohranitve delovnih mest in odpiranju novih. Predsednik loške vlade Vincencij Demšar je zato poslal ministrici za delo, družino in socialne zadeve posebno zahvalo v imenu škofjeloškega izvrš pnj* spodbudni. Novembra lani je bila sto] brezposelnosti 7,1 odstotka aktivnega pj*Jj valstva ah 1096 brezposelnih, že januarja ie pa je bilo brezposelnih 1040. Novembra la"1^ bila, za primerjavo, stopnja brezposelnosti^ Gorenjskem 14,6 odstotka, v Sloveniji pa 1 nega sveta. V pismu je zapisal, da ministrstvo, ki odstotka. V škofjeloški občini z izjemo U ^ so ga marsikje kritizirali zaradi usmerjanja nega gospodarstva nobeno družbeno podje J jg denarja za programe aktivne politike zaposlo- šlo v stečaj kljub velikim izgubam tr| jjc vanja, izjemno hitro, kvalitetno in učinkovito premoženja v drŽavah bivše Jugoslavije. (GdDEENJJSIKIl GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ UrednHka politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik; y ((tjl£. Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lca Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto ^\\$$ Danica Zavrl-žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargj / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, LF° I Uredntttvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova L Kranj, telefon: 223-111, telefai: 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uracHye. f vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne stofli* ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. S seje kranjske skupščine Proračun kranjske občine za letos je sprejet V zboru krajevnih skupnosti so ga sprejeli kljub negodovanjem, v družbenopolitičnem pa soglasno, kar se v zadnjih štirih letih menda ni zgodilo. Proračun, s katerim so v kranjski občini "prehiteli" republiškega, Je dokument, ki bo pomembno vplival na letošnje občinske "uuozbene načrte "--------r L" * M -■--» Prav to vedenje je bilo tudi glavni povod za sprejem v zboru v zboru krajevnih skupnosti, kjer so imeli na besedilo največ pripomb (čeprav so bile pnpombe iz javne naprave na osnutek proračuna zvečine upoštevane). Nesprejem bi namreč pomenil nekajmesečno rdečo luč, kolikor običajno traja nedzborovsko usklajevanje, za vse gradnje. Več delegatov se je spotikalo °b gradnjo smučarskega skakalnega centra, ob mednarodno kolesarsko dirko Giro d'Italia in celo ob plavalni bazen, zahtevali so, naj se denar preusmeri na lokalne ceste. Delegat iz Žabnice pa je terjal denar za gradnjo šolske telovadnice, ki je bil v občinskem proračunu *e zagotovljen, pa nato preusmerjen drugam. Predsednik kranjske vlade Peter Orehar je zavrnil očitke nekaterih delegatov, da izvršni svet v resnici nima interesa, da bi bil proračun sprejet, in da je premalo Prodoren pri pridobivanju republiškega denarja. Delegati vseh treh zborov so sprejeli poročilo sklada stavbnih zemljišč za minulo leto in Pfogram sklada za letos, novo vrednost točke za obračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, odlok o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo regionalne ceste na odseku Kokrica-Mlaka in lokalne ceste na odseku Kokrica-avtocesta, zataknilo pa se je spet pri odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Krvavca. Družbenopolitični zbor je odlok sprejel, zbor združenega dela pa z dvema amandmajema. Pomemben je predvsem prvi, s katerim dovoljujejo na Krvavcu graditi le 20 do 40 novih postelj in ne največ sto, kolikor jih je bilo predvidenih. V zboru krajevnih skupnosti odloka kljub predlaganim amandmajem, ki so jih oblikovali med odmorom, niso sprejeli. Odloku so nasprotovali zlasti delegati iz krvavških in podkr-vavških krajevnih skupnosti. Predvsem zaradi onesnaženosti pitne vode s Krvavca, ki jo pijejo v naseljih pod njim (Cebulj: "Zjutraj odprem pipo, pa ven priteče sam klor"), so terjali začasno prepoved vsakršne gradnje na Krvavcu (na Gospincu je načrtovan hotel z do sto posteljami - taisti delegati so se prej s tem strinjali - predvidena je tudi nadomestna gradnja brunarice), iz podobnega razloga pa so nekateri nasprotovali tudi dopolnilnemu zasneževanju. Delegat iz Kokre, denimo, je zahteval, da se dopolnilno zasneževanje sploh črta iz odloka, saj bi to po njegovem pomenilo odvzem vode iz doline Kokre, prekop zemljišč po zahodnem pobočju Krvavca, prekop razvoda po vsem Krvavcu, erozijo in nenazadnje onesnaženje gorstva s kemikalijami. Delegat iz Šen-turske gore je zahteval jasen odgovor, kaj bo s črnimi gradnjami (predvsem počitniškimi hišicami) na zemljiščih, ki so jih domačini prodali že pred dvema desetletjema,in katera manj kvalitetna zemljišča bi za podobne namene še lahko prodah, da bi na ta način razvili ^bori^bčanov o novi lokalni samoupravi V Skofji Loki za sedanjo občino ^a zborih občanov škofjeloških KS je velika večina podprla županovo tjnenje, da ni niti enega utemeljenega razloga za razbijanje sedanje °bČine. Škofja 10. marca - Obravnave prehod, na lokalno »^oupirv^ofTeioški •^i^^/sgs t nasprotujoče si rezultate: na podeželju je velika težnjg^po «to>bitvi v Skofii Loki pa so mnenja, da naj občina po ^tane takšna kot k bit doslej. Na Trati je vodstvo KS komaj P-^pričaifsnvaojektJ.jan""d. z določitvijo ftg^Sto^2 kvarijo možnost, da občani o predlogu za "občino Sorsko polje sploh glasujejo. Tudi na tokratnih zborih obča-J}0V se je potrdilo znano dejstvo, giso ljudje veliko bolj povezani v *s na podeželju, kot v mestih, o ^rner dovolj zgovorno govore "oeležbe na zborih. Na podeželju zlahka dosegajo z zakonom o r?ferendumu stotnc predpisano 5-od-«umo udeležbo (v povprečju je udeležba okoli 20-odstotna!), Medtem ko morajo v mestu okoristiti možnosti, da je zbor P° eni uri sklepčen ne glede na število prisotnih. Skupno vsem zborom pa je veliko ogorčenje 'Judi nad dejstvom, da na večino vPrašanj o novih občinah ni . goče dobiti odgovorov, da so Prisiljeni v odločanje o • *ar še zdaleč ni doreče- torej no, jasno in še manj utemeljeno. Žal poslancev državnega zbora, na katerega leti največ kritik, na zborih ni, bilo pa bi poučno, da bi slišali, kaj menijo o njihovem odločanju njihovi volivci. Po približno polovici opravljenih zborov v občini Škofja Loka še ni mogoče reči, kako naj bi bile občine(a) na tem teritoriju organizirane. Najbolj odločni so bili v Dražgošah, kjer so odločanje o referendumskem območju zaradi številnih neznank preprosto zavrnili. Javnosti tudi že ni neznano, da enotnega koncepta v občini ni, da na zborih, ki se jih po večini udeležujeta župan in predsednik izvršnega sveta razlagata, zago- varjata povsem nasprotujoče si poglede. Za slednjega je mogoče celo reči, da ne zagovarja niti koncepta štirih občin, ki je bil ponujen s strani občine v posebni prilogi našega časopisa, pač pa ga vodijo uradno sicer prikriti strankarski interesi. Tako naj kot ekstrem omenimo dejstvo, da so se v Lučinah, vasi s komaj 473 prebivalci, kjer bi tudi za sedanjo KS zelo težko rekli, da je kaj naredila, odločili za svoje referendumsko območje z ambicijo po svoji občini. Povsem drugače je bilo v Škofji Loki: res je, da ni bilo glede na celotno število prebivalcev toliko ljudi, kot ponekod drugod, vendar je kljub temu mogoče reči, da se jih na zboru občanov Že zlepa ni toliko zbralo. Roko na srce: v dvorano predpisanih 410 krajanov (S odstotkov prebivalcev) niti ne bi šlo. Tu je bilo verjetno na postopke državnega zbora največ ogorčenih in grenkih pripomb, saj je bila krajanov v tržiški občini £a enovito občino vendarle niso vsi Kriv • Zani si delijo mnenja o tem, ali bi kazalo ustanoviti svojo občino. bili enotni. »a vrsti v ^S£Jt!SST^ iffiS Sebenje majhni krajevni skupnosti, ^n . uresničiti želje ločitve sosedov. Križani pa/ne morejo san Po svoji občini, o čemer tudi na zt Zbori krajanov, na katerih se odločajo o predlogu, da bi Tržič ostal tudi v prihodnje enovita občina, so se začeli 4. marca. Do sredinega dopoldneva, ko so bile končane razprave v osmih od 12 krajevnih skupnostih, le v enem kraju niso podprli tega predloga. Rruga značilnost je zborov je bua. da so bili dobro obiskani le ulU omsKani je v manjših krajih, v večjih naseljih Pa niso dosegli sklepčnosti. Tako se je zgodilo tudi na zboru v Bistrici pri Tržiču, kjer se je v ponedeljek zvečer zbralo e 18 prebivalcev. V kraju z več kot 4000 prebivalci in prek 2900 yohvci, med katerimi so nekateri ze pred zborom glasno razmišljali 0 ustanavljanju svoje občine, so celo «'• naJ'brž pričakovali Tržiški 1 1Z vodstva občine. ls*> župan Peter Smuk je udeležencem pojasnil, zakaj predlagajo nespremenjene meje sedanje občine, pa kakšne spremembe lahko občani vendarle pričakujejo od nove organiziranosti. Kot je med drugim ocenil, občina ne bo več za ljudi samo oblast, ampak predvsem prostor za dogovarjanje o skupnih nalogah. Poznejša razprava je pokazala, da gre največ zamer prav na račun samovolje dosedanjih oblasti, ki so večkrat snedle obljube tudi prebivalcem Bistrice. Kot so opravičevali udeleženci, gre temu pripisati slabo udeležbo na zboru. Strinjali pa so se z mnenjem sveta KS, ki sicer formalno ni razpravljal o predlogu nove samouprave, naj tržiške občine ne bi delili. Celo nasprotno, nekateri so bili prepričani, da bo za večji napredek občine treba še bolj držati skupaj kot doslej. Zahtevali so le, da se položaj krajevnih skupnosti določi s statutom bodoče občine, o kateri se bodo tudi sami ponovno odločali v primeru njene razdelitve. Seveda pogovor ni zaobšel že znanih krajevnih problemov, od predvidene obvoznice za Brezje pri Tržiču in načrtov za izgradnjo miniti žnice ter cerkve, do uresničevanja zazidalnega načrta za trgovski center. Zapleti pri glasovanju Na torkovem zboru prebivalcev KS Križe, ki ima 762 volivcev, ni bila udeležba nič boljša. Dvaj-seterica udeležencev, ki se ji je pozneje pridružilo še pet krajanov, se je sklicevala na slabo obveščanje, kar so sklicatelji zavrnili kot neresnico. Razprava je bila vseeno pestra; vključevala je celo skrajne predloge o zavrnitvi občine kot predlaganega referendumskega območja zaradi prevelikega prenašanja pristoj-nosti na republiko in o svoje kmetije. Odlok, ki je pomemben dokument, na podlagi katerega bo občina lahko izdajala lokacijska dovoljenja in nadzirala gradnje, gre torej v medzborovsko usklajevanje. Enaka pot čaka tudi predloga za imenovanje Nike Leben za ravnateljico Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj ter Matije Logarja za direktorja Prešernovega gledališča Kranj. Kandidata v zboru združenega dela in družbenopolitičnem zboru nista dobila dovolj glasov, medtem ko je bila Barbara Ravnik Teman v vseh treh zborih imeno-vana za ravnateljico Gorenjskega muzeja v Kranju. Delegat v družbenopolitičnem zboru Edo Resman je kritiziral izvršni svet, ker ni uveljavljal predkupne pravice za Tekstilindusovo (nekdaj Čolnarjevo) hišo v Kranju, Janez Žakelj in Slavko Brinovec pa sta v zvezi z zborovo pobudo, da se v Kranju ustanovi druga gimnazija, zahtevala odločnejše poteze oziroma uresničitev pobude že za letošnjo generacijo kranjskih osmošolcev. • II. Jelovčan večina mnenja, da je prehod na ponujeno novo lokalno samoupravo še zadnje dejanje popolne centralizacije države, ki bo tudi Škofjo Loko kot mesto s tisočletno tradicijo, in občino, ki se lahko poleg tradicije pohvali tudi z učinkovitostjo (ena najboljših v Sloveniji), degradirana na ra-venkrajevne skupnosti. Velika večina se je strinjala z županom, ki trdi, da ni nobenega utemeljenega razloga za delitev sedanje občine, zato so praktično soglasno (eden vzdržan) bili mnenja, da naj bo referendumsko območje čim širše, da se sosednje krajevne skupnosti povabi k temu, da se poskuša občino na dosedanjem teritoriju ohraniti ter da se odločno zahteva za to občino tudi status mestne občine. Taki odločitvi pa že dve uri kasneje, po zelo burni razpravi z majhno večino, v končni fazi niso prisluh nili v KS Trata, kjer so sprejeli [>redloga vodstva svoje KS po astnem referendumskem območju. Na predlog štirih sosednjih KS za ustanovitev samostojne "občine Sorsko polje" je bilo kar precej pripomb - priznati pa je treba, da so se prav na Trati s posebnimi materiali najbolje pripravili - omenjena odločitev pa pomeni, da se bodo občani lahko na referendumu o tem vsaj odločali. • S. Žargi drugačnem formuliranju referendumskega vprašanja. Razdelila je tudi mnenja udeležencev o bodoči organiziranosti občine, čeprav je predstavnik sveta KS Križe {>ojasnil njegovo odklonilno sta išče do ustanovitve lastne občine zaradi preštevilnih neznank. Medtem ko je eden od krajanov ugotovil, da ima Tržič z ohranitvijo celovite občine edinstveno priložnost za uvrstitev med večje občine, so drugi utemeljevali, da je prav zdaj čas za ponovno oblikovanje občine Križe. Po Ereudarni pripombi starejšega rajana, da je ta odločitev povezana tudi s hotenji bližnjih sosedov, se je oglasil celo gost iz KS Sebenje. Po njegovi presoji tudi malim občinam ne bi šlo slabo, predvsem pa bi bili bolj čisti računi glede porabe denarja iz občinske blagajne. Deljena mnenja razpravljalcev, med katerimi ni manjkalo niti političnih diskreditacij sedanje oblasti, so povzročila predčasni odhod več krajanov. Tako je le 18 udeležencev zbora glasovalo o dveh predlogih. Šele po dvakratnem dvigovanju rok in ne ugotovljenem vzdržanem glasu so našteli 8 glasov za enotno občino Tržič; 10 krajanov je glasovalo za samostojno občino Križe. Za usklajevanje odločitev z drugimi krajevnimi skupnostmi pa so pooblastili predsednico KS Križe. • Stojan Saje Sklad za razvoj trdi: Iskratec ima znane lastnike Kranj, 10. marca - Na nedavno pobudo Sveta kranjskih sindikatov, da so prenosi lastnine kakih stotih slovenskih podjetij, ki so se prepustila skrbništvu Koržetovega sklada, nezakoniti in nični, sta se odzvala sklad in družbena pravo-branilka samoupravljanja. Svet kranjskih sindikatov je to pobudo sprožil zaradi nameravane javne prodaje podjetja Iskratec. Štiristo tam zaposlenih delavcev tako nima možnosti, da bi enako kot zaposleni v drugih podjetjih sodelovali pri lastninjenju tega podjetja z vlaganjem certifikatov in ugodnejšim delavskim odkupom. V kranjskih sindikatih trdijo, da je podjetje, del holdinga Iskra Telekom, v družbeni lasti, zato se mora lastniniti skladno z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij. Pogodbe o lastninskem prenosu družbenega kapitala na KorŽetov sklad so po njihovem nezakonite, zato so pri družbeni pravobranilki samoupravljanja terjali, da se opredeli tudi do ostalih podjetij pod skrbništvom (ne pa lastništvom) sklada. Naslovnika sta že reagirala. Sklad vztraja pri ugotovitvi, da so lastniki podjetja Iskratec znani, torej zanje ne velja omenjeni zakon o lastninskem preoblikovanju, delavci v njih pa nimajo enakih možnosti za lastninjenje kot v družbenih podjetjih. Pač pa sklad delavcem v "svojih" podjetjih omogoča do 20 odstotkov delnic v teh podjetjih v zameno za lastninske certifikate. S pravobranilstva pa so na pobudo kranjskih sindikatov, naj se opredeli do prenosa stotih podjetij na sklad, odgovorili, da je smiselno tovrstna sporna vprašanja reševati pred sodiščem za posamična podjetja, ne pa v splošnem, saj se primeri teh prenosov bistveno razlikujejo. Potem ko je sklad prevzel ta podjetja, so bile ponekod izvedene že različne in številne transakcije, med drugim je sklad 33 podjetij tudi že prodal. Sicer pa pravobranilstvo dodaja, da so tudi sami že opozarjali na taka m podobna protislovja in s tem dosegli, da bodo lastninsko zakonodajo ustrezno dopolnili. Na oba (za sindikate nezadovoljiva) odgovora bodo v kranjskih sindikatih reagirali tako, kot so že napovedali. Na kranjskem temeljnem sodišču so vložili tožbo, s katero zahtevajo izbris Sklada za razvoj kot ustanovitelja Iskre Telekoma Holdinga iz registra. Predlagajo tudi izdajo začasne odredbe, ki naj Skladu za razvoj, Holdingu Iskre Telekom in njenim hčeram začasno (do pravnomočnosti sodbe) prepove odtujitev poslovnih deležev v višini, ki jih imajo v podjetjih sistema Iskre Telekom Holdinga. V Koržetovem skladu sta poleg Telekoma še dve podjetji, katerih delavci so člani kranjskih sindikatov, in sicer Donit v Medvodah in Iskra ERO. Tudi zanju pripravljajo enak postopek, sicer pa je tudi pravobranilka, ki v teh primerih nudi zgolj moralno podporo, priporočila posamično obravnavo. • D.Z.Žlebir Seje zborov skupščine občine Jesenice Jesenice, 10. marca - Predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar ponovno sklicuje skupno sejo zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Jesenice za ponedeljek, 14. marca, ob 16. uri v sejni dvorani na Jesenicah. Po skupni seji bodo na zborih obravnavah predlog odloka o proračunu občine za letos, program sklada stavbnih zemljišč, predlog o poslovnem času na območju občine, predlog odloka o ureditvenem načrtu središča Smokuča, predlog odloka o razglasitvi Zelncev za naravni rezervat. Med drugim bodo razpravljali tudi o predlogih za soglasje k spremembam statuta javnih zavodov. • D.S. Spet dražji vrtec Kranj, 11. marca - Vzgojno varstveni zavod Kranj vsak mesec glede na rast drobnoprodajnih cen draži oskrbnine v svojih vrtcih in jaslih. Občinski izvršni svet je v torek soglašal, da se marca povečajo cene in s tem tudi prispevki staršev za 13 odstotka. Tako stane polna oskrbnina v vrtcu zdaj 10.087 tolarjev, v jaslih pa 13.866 tolarjev, najnižji prispevek staršev pa 3.223 tolarjev. • H. J. Kranjska vlada sprejela odredbo Zaščitna cepljenja in pregledi živali Kranj, 10. marca - Občinski izvršni svet je v sredo sprejel odredbo o ukrepih za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni v kranjski občim v tem letu, ki vsebuje vrsto preventivnih cepljenj. Tako bodo 30. aprila v Zalogu pri Cerkljah cepili kopitarje, goveda in ovce proti vraničnemu prisadu. 20 dni pred odgonom na pasišča čaka cepljenje goveda in ovc, ki se odpravljajo na planinsko pašo na območje Jezerskega, proti šumečemu prisadu, proti steklini pa tiste, ki se bodo pasle brez nadzora. Proti atipični kokošji kugi bodo vakcinirali perutnino v zasebnih obratih na območju kmetijske zadruge Cerklje ter matično jato fazanov fazanerije Cerklje v gojitvenem lovišču Kozorog. Letos bodo tuberkunilizirali polovico krav in telic v kranjski občini, posebej pa osnovno govejo čredo v obratih Mercatorjevega Kmetijstva in na šolski farmi v Naklem. Zaradi nevarnosti bruceloze bodo tu pregledah petino osnovne goveje črede, pri zasebnikih pa desetino krav in telic. Nadaljevali bodo tudi s pregledi plemenskih živali zaradi leptospiroze v obratih Mercatorja in v rejskem centru Brdo. Zaradi preprečevanja vrtoglavosti postrvi pa bodo v drugi polovici leta pregledali ribe v ribogojnici Brdo ter v obeh obratih ribogojnice Biotehniške fakultete v Cerkljah. Stroške preventivnih cepljenj in pregledov živali bo praviloma kril občinski proračun, medtem ko stroški pregledov krvi matičnih rej sobnih in okrasnih ptic ter plemenskih golobov bremenijo rejce. Klamidioza se namreč kljub vrsti zaščitnih ukrepov, ki jih je predpisala veterinarska inšpekcija, nezadržno širi, za njo pa zboleva tudi vse več rejcev. • H. Jelovčan SUPER POPUSTI V MARCU! Pokličite TRGOVINA S POHIŠTVOM, Sp. Besnlca 81 POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI 064/403-871 Strategija (ne)strategije Beseda strategija je le nekaj dni v razpravah o novi organiziranosti lokalne samouprave med tistimi, ki bi jo javnomnenjska anketa, če le ne v sam vrh, pa prav gotovo uvrstila zelo visoko na lestvici najbolj uporabljanih besed v zvezi s preoblikovanjem sedanjih občin. V nekaterih, recimo za sedele bodočih občin opredeljenih sredinah, je do zdaj imela in ima še vedno pomembno vlogo in predvsem jasen in nedvoumen pomen. Strategija strategije teh "ponujenih molnih" središč je, da ponujeno izkoristi, sprejme. Popolnoma nasprotna tej, pa je v prenekaterih manjših krajih oziroma krajevnih skupnostih nakazana in zamišljena strategija strategije ohranjanja sedanje samostojnosti. Bojazen, da bodo manjše krajvne skupnosdti postale "zadnje kolo" v majhnih občinah, je spodbujala in pogosto kazala nezadovoljstvo, da se to zdaj dogaja tako. Očitkov, da v sedanjih občinah marsikje nimajo oziroma je niso imeli, strategije namreč, kako se zadeve lotiti in jo skušati uresničiti, je zelo pogost. Prisoten je celo v občinskih vrhovih, na katere posredno ali neposredno zato še toliko bolj letijo očitki tudi iz blilnjih in bolj oddaljenih krajev oziroma krajevnih skupnosti od sedanjega središča. Ob tako predstavljanih, posplošenih dveh obrazih sedanje strategije pa nenazadnje, to pa je tudi najbolj pomembno, ne gre spregledati oziroma pozabiti tudi na strategijo morda samo navidezne (ne)strategije. Tudi nestrategija ali očitek, o odsotnosti le-te v določenih pričakovanih odgovornih ali tako ali drugače strokovno in politično opredeljenih krogih, je namreč lahko strategija. In če si jo skušamo tam, kjer so očitki, da je ni, predstaviti, da je pač ena od molnih oblik tudi takšna strategija, potem se nam nenadoma pokale njen zelo jasen tudi pravi obraz- • A. Žalar Ribolov in lov Ljubljana, 10. marca - Na Gospodarskem razstavišču v hali A so danes dopoldne odprli letošnji enajsti slovenski sejem ribiške opreme in pribora, ki se mu tokrat pridružuje še lovska oprema. Sejem Ribolov in lov organizira skupaj z Ribiško zvezo Slovenije Ljubljanski sejem. Letošnja specializirana sejemska prireditev bo odprta do nedelje. Sicer pa je tudi letošnji sejem priložnost za uspešno predstavitev podjetij, ki ponujajo izdelke in storitve za lov in ribolov. Sejem pa spremljajo tudi različne komercialne in strokovne prireditve. Tako je v petek na programu podpis deklaracije o športnem ribolovu na mejnih vodah. Jutri, 1/. marca, pa bo tudi dvoransko državno prvestvo v kastingu. Hkrati pa bodo razglasili natečaj za najboljšo muho z območja Alpe-Jadran. Obiskovalci se lahko vsako popoldne pomerijo tudi v muharskih veščinah. V nedeljo pa bo na programu tudi pokušina ribjih jedi. Za plitve žepe je na sejmu organizirana tudi komisijska prodaja rabljene opreme. • A. Ž. Krajevna skupnost Gorenja vas I KRATKE GORENJSKE Energetsko obujanje K o kri ca - Turistično društvo na Kokrici nadaljuje sezono priljubljenih čajank. Jutri, 12. marca, bo srečanje ob čaju in pecivu v osnovni Šoli na Kokrici ob 17. uri. Tokratna razmišljanja in pogovori pa bodo o energetskem obujanju telesa, ki pomaga pri iskanju notranjega ravnovesja in k boljšemu počutju. Uvodno predavanje bo imel Rudi Klarič, ki je bil pred letom tiskovni zastopnik gospe Wang Aiping, ki je to metodo zdravljenja prinesla s Kitajske. • (až) Imamo dobra društva Kranj - Na rednem letnem občnem zboru so se 4. marca sestali člani Industrijskega gasilskega društva Sava Kranj, ki so ugodno ocenili delo v minulem letu. K uspehom so jim čestitali tudi predstavniki gasilskih društev Bitnje, Stražišče, Breg ob Savi, Mavčiče in Planika Kranj. Sicer pa je delo vseh društev v občini v minulem letu pohvalil tudi predsednik občinske gasilske zveze Kranj Marjan Čeferin. Gasilci v Savi bodo letos praznovali 65-letnico, dogovorili pa so se, da med drugim letos povečajo tudi število članov društva. * (ip) Proslavili dan žensk Kranj - V Društvu upokojencev v Kranju se tudi letos niso izneverili tradiciji praznovanja 8. marca. Za dan žensk so pripravili družabno prireditev s petjem in plesom. • (ip) Kranj Mirka Vadnova 22 Telefon: 064/241-479 objavlja prosto delovno mesto SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA Pogoji: - končana višja ali visoka šola tehniške ali agronomske smeri - aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika - zaželene delovne izkušnje na področju komerciale Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na Vreček, 64000 Kranj, Mirka Vadnova 22. Kandidati bodo povabljeni na razgovor ABK MAJA SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSUE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031 Ostala nam je le tretja varianta Potem ko smo se zavzemali, da ostane občina Škofja Loka takšna, kot je zdaj po prvi varianti, ali da se po drugi varianti ustanovi nova občina Poljanska dolina, nam je ostala le tretja varianta: referendumsko območje bodoče občine Gorenja vas. Gorenja vas, 10. marca - Takšna je pred tremi zbori krajanov v nedeljo v krajevni skupnosti Gorenja vas v sedanji škofjeloški občim opredelitev sveta krajevne skupnosti in štirih strank na območju današnje krajevne skupnosti, je ta teden povedal predsednik sveta KS Gorenja vas Jože Bogataj. Sicer pa bodo v nedeljo v Gorenji vasi ob 8. uri, na Hotavljah ob 930 in v Lesko vici ob 11. uri na predlog Jožeta Bogataja, ki je sklicatelj zborov, obravnavali tudi letošnji program in finančni načrt krajevne skupnosti. Potem ko je še pred poldrugim mesecem, ko so se predsedniki vodstev KS v Poljanski dolini samoiniciativno sestali v Žireh in razpravljali o možnostih bodočega organiziranja v skladu z zakonom o lokalni samoupravi, kazalo, da bosta "v igri" med tremi variantami prva ah druga, se zdaj že dogaja tretja. Takrat so v Žireh ocenjevali, da je realno, da po prvi varianti ostane stanje v okviru sedanje občine Škofja Loka nespremenjeno. Druga varianta naj bi izoblikovala občino Poljanska dohna z vsemi sedanjimi KS (razen Log in Zminec) v Poljanski dolini. Kot zadnja, tretja varianta, pa je bila opredeljena ustanovitev občin Žiri, Gorenja vas in Poljane. "Zgodilo oziroma dogaja se V Gorenji vasi bo zbor krajanov v nedeljo ob & uri v Domu Partizana, na Hotavljah za celotno območje ob 9.30 v zadružnem domu, v Leskovici pa za celotno območje ob 11. uri v šoli. zdaj tisto, za kar smo se v krajevni skupnosti ves čas najmanj zavzemali. Plaz se je sprožil, in ker je tako, smo se nazadnje odločili, da se odločamo v sedanjem okviru KS po lastni presoji. V svetu KS in na sestanku strank smo ocenili, da v občini ni bilo nobene strategije s tem v zvezi. Ker pa se je občina, ne da bi sodelovali pri tem, začela postopoma razbija- ti, bomo zdaj to odkrito in jasno f»ovedali tudi našim krajanom, n kljub neznankam o pristojnostih bodočih občin, glede finančnega položaja smo se opredelili, da se v nedeljo opredelimo, da postane območje sedanje KS referendumsko in s tem osnova, da se bomo na referendumu maja odločali o bodoči samostojni občini Gorenja vas," ugotavlja in podarja Jože Bogataj. Ob takšni oceni stanja in nerazdelane strategije, ko so, kot ugotavljajo, v časovni stiski kljub (neučinkovitemu) odboru v občini za lokalno samoupravo morah sami iskati opredelitev in rešitev, iz katere se je izvila zdaj tretja varianta, bodo v nedeljo tudi sami pojasnjevali krajanom sedanje stališče. "Če do zdaj nismo dobili nobene oprijemljive in za usmeritev spodbudne razlage, potem tudi v nedeljo ne potebujemo nobenih "strokovnih ali drugačnih razlagalcev ali gostov" na naših zborih krajanov. Nenazadnje smo bili ves čas proti razbijanju sedanje občine, zdaj pa prav tako ne potrebujemo nikogar, ki bi tako ali drugače podpiral ali spodbijal naše opredeljeno stališče v svetu KS in štirih strankah pa območju krajevne skupnosti, jeodlocenost v KS. Razpravi in opredeljevanju 0 referendumskem območju pa je svet na nedeljskih zborih kot drugo točko dodal tudi program oziroma finančni načrt za letos. Izhaja, da bodo krajani na območju KS prispevali tretjins-ki delež za uresničitev progTa' ma. Ta pa daje prednost referendumskemu programu za urejanje cest, obnovi lokalnih in krajevnih cest izven referendumskega programa (težišče je na cestah okrog rudnika). P° cestah vključuje tudi odločitev krajanov, da sami zberejo 22 tisoč mark za prvo fazo ceste Volaka - Debeni. Med glavninu nalogami pa je potem še iz-gradnja vodovodov z denarjem iz občinskega proračuna in od državnega posojila ter izgradnja zbirnega kanala kanalizacije vključno s pridobitvijo lokacije za čistilno napravo. • A. Žala* V KS Visoko prevladala ocena: Zakaj pa ne občina Visoko?! Že desetletje in več smo z lastnimi silami in gospodarjenjem zgradili vrsto objektov, izpolnjujemo pa tudi vrsto zakonskih pogojev za občino. Zato se bomo opredeljevali o varianti za referedumsko območje nove občine Visoko. Visoko, 10. marca - V krajevni skupnosti Visoko v sedanji kranjski občini pred nedeljskim zborom občanov, ki ga je za 20. uro sklical predsednik občinske skupščine Vitomir Gros, ugotavljajo, da se do nedavnega z bodočimi možnimi ureditvami niso "ukvarjali". Šele, ko se je rok skoraj iztekel, so se 25. februarja sestali na razširjeni seji sveta KS, takrat pa je po mučnem razmišljanju, različnih nejasnostih potem kot strela z jasnega eden od povabljenih krajanov predlagal: zakaj pa ne svoja občina Visoko. Vprašanje, ki je bil hkrati podkrepljen predlog, da so nenazadnje v zadnjem desetletju v krajevni skupnosti predvsem sami z delom, prispevki in dobrim gospodarjenjem gradili različne objekte in da jih nenazadnje to in takšno samostojno delo in gospodarjenje čaka tudi v prihodnje, je potem prevesilo priprave tudi za zbor občanov, ki bo to nedeljo. "Različna mnenja, sporočila so bila konstruktivna v napačni smeri. Povzročala so predvsem zmedenost Ko pa smo nenazadnje ugotovili, da se stvari spontano odvijajo drugače, smo se zavedeli, da nas lastno delo in odločanje čakata tudi v prihodnje. In če se tej samostojnosti zdaj pravi občina, potem naj bo pa tako," je povedal predsednik sveta KS Rajko Rakovnik. "Vprašanje o lastni občini, Id je na sestnaku 25. februarja bilo po negotovosti tako samoumevno, pomeni veliko prelomnico. Do zdaj zaradi odvisnosti tega celovitega območja ob Kokri nikdar nismo niti upali razmišljati drugače. Vedno je bilo slišati še pristavek: Kaj pa bodo rekli v Kranju. Tokrat pa smo se zavedeli, da je prostor z Olševkom, Hotemazami in okoliškimi kraji okrog Visokega ob reki Kokri in cestah proti Jezerskemu in Cerkljam enovit in kot takšen potrjevan skozi stoletne tradicije in življenje v njem. Dosedanja politika nas je delila na različne centre, sicer pa spadamo skupaj in zato ne vem, zakaj se na Visokem tokrat ne bi odločili za svoje referendumsko območje," je Kreprilčjiv v razmišljanju tudi lilan Krišelj. Zanimiv preobrat, bi lahko rekli za sedanjo opredelitev, ki bo v razpravi v nedeljo v KS Visoko. Na neki način nova, "Nikdar nismo zapirali možnosti, da še naprej ostanemo v sedanji občini, če po novem obdržimo sedanjo samostojnost In gospodarjenje, kakršno je bilo značilnost zadnjega desetletja in več. Zdaj pa se je sprožil plaz, kjer nam je bila v iskanju ponujena, po naši oceni, zgodovinska priložnost," je strnjena misel z zadnjega sestanka konec februarja. čeprav pa samo potrjuje dogajanje zadnjega desetletja v KS Visoko, pa je tudi razlaga, da je slabše biti drugi v manjši občini; kot pa zadnji v večji. To je tudi odgovor, kot ugotavljajo v KS-na predlog, da postanejo de« majhne občine Šenčur ali ?*c' ddvor. Še do nedavnega pa so se zavzemali, da se Visoko vključi v občino Kranj. Če pa se bodo v nedeljo opredelili za nov°> svoje referendumsko območje, pa le-to nenazadnje odpira zgodovinsko in geografsko glf* dano v sedanjih razpravah j" pripravah na referendume cel° nove možnostiin razsežnosti. * A. Žalar Priprave na sejemske prireditve Kranj, 10. marca - Na Gorenjskem sejmu v Kranju so že začeli s pripravami na sejemske prireditve v letošnji sezoni. Med nedavnim obiskom pri ministru za notranje zadeve Ivu Bizjaku so se podrobneje dogovorili o letošnjem sejmu Zaščita, ministrstvu za znanost in tehnologijo in ministru Radu Bohincu pa so predlagali, da bi tudi letos ministrstvo aktivno sodelovalo pri organizaciji sejma Slovenski proizvod -Slovenska kakovost. Med pogovorom o organizaciji letošnje edine tovrstne prireditve so organizatorji predlagah, da bi ministrstvo med prireditvijo pripravilo za strokovnjake in delavce s področja standarizacije, zaščite industrijske lastnine in uvajanja sistemov kakovosti posvet ali seminar. Za usklajen program in nastop pa so se predstavniki Gorenjskega sejma dogovorili tudi glede letošnjega sejma kmetijstva in gozdarstva, ki bo v Kranju od 8. do 15. aprila in za Sejem malega gospodarstva, kooperacij in podjetništva. • A. Ž. Narodni motivi iz bakra Železniki - Selška dolina je znana po samorastnikih, ^ izdelujejo predmete neprecenljive vrednosti. Tako v DraŽg0' šah pečejo znamenite kruhke, v Železnikih so doma čipkarice. Sicer pa je v Železnikih tudi samouk Konrad Triler, ki iz bakrene pločevine izdeluje narodne motive. Kinološko društvo v Kranjski Gori Kranjska Gora - Od Mojstrane do Rateč so sami turistični kraji in tudi prebivalci na tem območju vse bolj razmišjajo o turističnem razvoju v dolini. Na tem območju, pa so pred nedavnim ugotavljali, je tudi precej nelovskih, lovskih, rodovniških in nerodovniških psov vseh pasem. V zadnjem času je še posebej naraslo število vlečnih psov. Sicer pa kinologija v tem delu ni bila posebej razvita. Le nekateri posamezniki so včlanjeni v Kinološko društvo Jesenice - Bled ali pa celo drugod po Sloveniji. Zato so se odločili na nedavnem iniciativnem odboru, da tudi v dolini ustanovijo kinološko društvo. Članov, kot so poudarjali zainteresirani v dolini, prav gotovo ne bo manjkalo, pravila in shemo za ustanovitev in delovanje društva pa so zato poslali tudi Kinološki zvezi Slovenije. • A.Ž. "Z obdelavo bakrene pločevine sem se začel ukvarjati prp 20 leti, ko sem skoval pfavž, simbol železarstva v Železni*1"' Nekako mi je uspelo in tako sem potem nadaljeval Dražgoškim srcem. Potem so me pa pritegnili narodni moti in po vzorcu sem izdelal tudi čipke, ki niso iz sukanca, mar^ iz bakra. Baker sem potem začel kombinirati z lesom. L® uporabljam tudi še zdaj, največkrat hrast, javor, DU'cejj češnjo... Tako sem poleg plavža, čipk in srca izdelal tu religiozne predmete, kot so na primer jaslice in MariJ# Predvsem pa so moji izdelki povezani z narodnimi motivi-L.K. Loški brezdomci niso čisto brez doma Ko si enkrat na dnu... prezimuiejo v zaporih, z majhnim zalogajem m izdatnim pozirkom zadovoljne božje otroke. StaBa Loka, 8. marca ■ Škofjeloške> brezdomce^bi katežko oaačUi s tem imenom, kajti streho nad glavo «najo, kamor pod skladovnicami drva vodijo številne 'K.?> se je iz male zal ■* P« vsaj daleč ni~ je ee7jex?0ma- v hiši, od peči se sedeli ♦ ,°8lasila- V plašču je ^diviJK^^'^elična, in vsaj rm ■ 86 Je zdel° toPlc. vsaj Posedi ?■ trenutek, ko nas je Jena V"£onudila ž8a"Je- Va- je la-ncev. neznpJ.T_- is_K°v, z -uvev. V Jani so pred easom pisah o njej, o "gozdni teti", takrat so prihajali z vseh koncev in ji prinašali vse mogoče. Zdaj je spet vse po starem. Največkrat jo prideta pogledat njeni učiteljici, ena iz Ljubljane, druga iz Škofje Loke, in Sinkova Francka, ki sploh skrbi zanjo. Malo slabše se počuti te dni, v g[avi ji šumi in težko hodi. Do skladovnic drva bi zdajle res ne mogla priti. Čisto k vratom so jih l1 prinesli, da kuri. A bolj slabo gorkoto daje njena peč. Vse gre naravnost v dimnik. Zidovi so razpokam, pri oknih se sveti skozi Špranje, tla so gola, kaiti Podnice so že zdavnaj preminile. s Polivinili in cunjami jih je Prekrila, da bi ne Šel tak hlad °d njih. Stene ob oknih, kjer se ]e osul zid, je prelepila z aluminijasto folijo. Da bi bilo vsaj malo lepše videti. Saj je že folijo. špranje v zidu a ^a^Sr? d0,8°' Samo morda HJ??ka 12 rermike bi a držala. Skala je Sto let Mena nAeJ. je že tega, kar je bila 1. ta skromna hišica, v rte fLl? ?rasl° devet otrok, JC lantje ln pet deklet. Vseh menda nikoh ni bilo doma, kajti čim je otrok zlezel iz plenic, je moral za pesterno, pastirja. Tudi Marjanca je šla od doma, v Žabnici je nekaj let služila, gotem se je vrnila in tri leta pri emicu v Bodovljah furnir rezala. Vestna delavka je bila, pred četrto je vstajala, kravici postlala in jo nakrmila, potem pa vso pot tekla do Bodovelj. Največkrat je bila že ob petih na delovnem mestu. Tako silno se je bala, da ne bi kdaj zamudila. Pozimi se je z lopato prebijala skozi snežne zamete. Mama je umrla že pred vojno, oče v začetku petdesetih let. Bolan je bil in Marjanca je morala pustiti delo v dolini, da je skrbela za dom, za kravico. Bo že kako, si je prigovarjala, hodila bo v tabrhe, češnje obirala, gobe, borovnice in kostanj nabirala. Sama je ostala v tem strmem bregu s svojo kravico, vse življenje preživela s košem na rami. Kravica je pomenila življenje. Malo je bilo krme zanjo, zato je ob suhih zimah zanjo robi-dovje in resje žela, hrastove češule nabirala. Vse ji ie teknilo. Zdaj kravice že dolgo ni. Zadnja Žival je bil pes, pa ga je morala zaradi starosti dati proč. Mački pa tu gori nikoli niso zdržali. Kar za ljudmi so Šli, na boljše... Včasih, ko je bilo še sadje, so prihajale srne, zdaj pa še teh ni več blizu. Le ptički prihajajo. Z dlani ji jedo drobtinice. Nekdo ii je naredil novo ptičnico, tamle pred oknom se ziblje v vetru. Ko bi ona imela tako lepo hišico... Pokojninica je majhna, a se tudi z majhno preživi. Kruh ji pri Sinku spečejo, mleko dobi od tam, Francka ji pere. Kuha si sama, a sitno je bezati v to črno luknjo. Te dni ne more kaj prida skuhati, kar v dve gubi jo vleče. Tudi apetita posebnega nima. Kakšno junico bi že popila. Zadnjič so ji jo od Sv. Duha prinesli, dobro, tako, da se je tudi repa kuhala v njej. Ne more več sama prinesti vsega skupaj za kuho. Studenec ji ie postal veliko predaleč. Ko bi vedela, da bo kdaj tako omagala, bi zagotovo pustila, da bi ji napeljali vodo do hiše. Preko sto metrov daleč bi jo morali vleči. Tisti možakar, ki je zgoraj pri Cibru prevzel, ji je hotel pomagati. Le za material bi dala, vse ostalo bi ji naredili ljudje. Pa se takrat m odločila, še zamerila se je ljudem. Zdaj vodo lovi v čeber. Elektrike nima, menda nikoli nihče še pomislil ni, da bi jo vlekel v to reber, bogu za hrbtom. Radio na baterije je dobila nekje, ta ji dela družbo ob večerih, pa po spominih brska, da gre čas naprej. Vsi dobri ljudje se ji zvrste pred očmi, škofjeloški kaplan, ki pride kar s celim grozdom mladih. Na harmoniko so zadnjič igrah tule. Tudi na šolo pri nunah na gradu se spomni. Samo ob četrtkih so jo imeli, le po štiri mesece na leto, od Sv. Jurija do Sv. Alojzija. Ko bi bila vsaj lahko vsak četrtek šla. Pa ni mogla, Marjanca Jacomeni. Stara mama, ki je bila italijanskega rodu, od Trsta nekje, je služila pri Vrbančku pri Sv. Ožboltu, pa njenega očeta "prislužila". To majhno hišico je zgradil v tej rebri, za mali denar je dobil svet. Hotel je narediti spodaj klet in hlevček in še eno kamro potisniti v breg. Pa je sama skala spodaj in ratala je le ta mala hiša s pečjo in črna kuhinja ob vhodu. Če bi ne bila spodaj tako trdna skala, bi že zdavnaj vse zgrmelo v globel pod njo. Tako pa še čepi tu zgoraj. Njo bo zdržalaje prepričana. Ne more si zamisliti, da bi šla v dom. V glavi ji šumi in mir potrebuje. Tam ga pa ne bi bilo. Saj bo spet pomlad in toplo in bo tudi njene noge ogrelo in spet bodo oživele te njene stezice pod Sv. Andrejem. • D.Dolenc Novi pogoji za pridobitev družbene pomoči otrokom Otroškega dodatka še ne dobijo vsi otroci Kranj, 11. marca - Zakonodajalec je pravico do univerzalnega otroškega dodatka odložil za dve leti v tem času pa bodo "doklade" še delili kot družbeno pomoč otrokom, vendar z nekaj spremembami. Ugodnejši je cenzus za pridobitev te pravice. Slednja je vezana tudi na državljanstvo. O teh spremembah centri za socialno delo zdaj obveščajo podjetja, ki izplačujejo denarno pomoč otrokom enemu od staršev pri izplačilu. Tudi poslej bo pravico do otroškega dodatka imel eden od staršev s stalnim bivališčem v Sloveniji, če ima tudi otrok slovensko državljanstvo. Če otrok ni slovenski državljan, pač pa tu stalno živi, ima eden od staršev zanj pravico do dodatka ob pogoju vzajemnosti. Če pa otrok v Sloveniji nima stalnega bivališča, vsaj eden od staršev pa je v Sloveniji zavezanec po predpisih o dohodnini, ima tudi pravico do otroškega dodatka. Otroci delavcev, tujih državljanov iz novih držav nekdanje Jugoslavije, tudi ne bodo povsem prikrajšani. S temi državami še niso sklenjene mednarodne pogodbe, ki bi otrokom zagotovile omenjene pravice. Dokler jih še ni, bodo otroci tujih delavcev še prejemali otroški dodatek, če so ga imeli že prej, ko jim ga je zagotavljal še ustrezni samoupravni sporazum, vendar najdlje leto dni po uveljavitvi zakona o družinskih prejemkih. Tudi znesek ne bo več isti, kot je bil, temveč se zniža za 60 odstotkov. Ta pravica torej velja za otroke tujcev, ki so pravico uživali že od prej, ni pa je mogoče na novo uveljavljati, denimo, če je otrok rojen po sprejetju zakona o družinskih prejemkih. Po starem je bil vstopni cenzus za pridobitev otroškega dodatka 43 odstotkov neto povprečne plače na družinskega člana. Po novem je 50 odstotkov bruto povprečne plače na člana družine, in sicer v koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka. Družbena pomoč otrokom se tudi ne odmerja več individualno, pač pa so zadevo poenostavili tako, da so uvedli šest razredov glede na doseženi dohodek na družinskega člana. Otroški dodatek se tudi ne bo več povečeval po posebnem sklepu vlade, pač pa avtomatično tedaj, ko se bo spremenila tudi zajamčena plača. Eden od staršev bo za otroški dodatek zaprosil na novem obrazcu (8,41 - vloga za uveljavitev otroškega dodatka}, priložil potrdilo o skupnem gospodinjstvu in družinskih članih ter dokazila o dohodkih družine v minulem koledarskem letu. Upoštevajo se vsi prejeti dohodki, vlagateljem priporočajo, naj se ravnajo kar po tistih zneskih, ki jih potrebujejo tudi za davčno napoved. • D.Ž. Druga pesniška zbirka Ljubice Jančar Postojte, ljudje Radovljica • Pred kratkim je med svojimi bližnjimi predstavila svojo novo pesniško zbirko Ljubica Jančar. Sebi v olajšanje, pravi, in morda še komu drugemu. To je že druga pesniška zbirka izpod peresa pesnice, ki jo je življenje usodno zaznamovalo z invalidnostjo in s tem odvisnostjo od drugih. "Pesmi sem začela pisati v Zavodu za invalidno mladino v Kamniku, kamor sem kot dvajsetletnica odšla," pravi, "iz potrebe, pravzaprav, ker smo tam izdajah svoje glasilo in je materiala vedno primanjkovalo. Potem je postal to moj način izražanja čustev; ker se ne prepiram in nikoli ne preklinjam. Pa napišem pesem, če sem jezna, ali Če sem žalostna. In kadar sem zelo vesela prav tako. Odvisno od stvari, ki jih doživljam, ki me pretresejo." Pravi, da njene pesmi nastajajo počasi. Od izida prve zbirke Šopek je zato minilo že deset let. Tista je bila posvečena mami, ki jo je kot prizadetega otroka sprejela in popeljala v svet. Skupaj z njo se je tudi pred dobrim desetletjem iz Bodešč ?resehla v Radovljico, kjer živita v pritličnem stanovanju. " am je bilo zelo lepo, vendar smo bili v zimski polovici leta tako rekoč odrezani od sveta. Tu pa se vsak dan odpravim ven. Posebej sedaj, ko imam električni voziček. Žal pa je tudi pri nas, posebej v starem delo mesta, ogromno arhitektonskih ovir, ki nam, z vozički, onemogočajo dostope marsikam - v trgovine, muzeje, na občino, do nedavnega tudi v knjižnico. Tako sem morala predstavitev svoje nove pesniške zbirke pripraviti v restavraciji Center v Lescah, saj sem seveda želela, da se je udeležijo predvsem moji prijatelji paraplegiki. Kam drugam bi bilo nemogoče spraviti toliko ljudi z vozički vred, v Centru pa so nas prijazno sprejeli." Zbirka štiriindvajsetih liričnih pesmi Postojte, ljudje bo lepo branje vsem, ki si želijo, da bi jim bila drugačnost bližje, ali kot je knjigi na pot zapisal France Vurnik, je teh štiriindvajset pesmi ravno pravi zalogaj za trenutke zbranosti in za opredeljevanje vrednostnih sestavin življenja, ki jih iz svojega zornega kota prepoznava in izpoveduje Ljubica Jančar. "Meni pa ie lepo, če mi ljudje rečejo: tvojo pesem sem prebral, pa mi je bilo lažje, ali če vem, da so morda na lice zvabile kakšno solzo, morda nasmeh," dodaja avtorica. In zraven opozarja, da zbirka niti v samozaložbi ne bi mogla iziti, če ne bi bilo prijazne pomoči od vsepovsod. "Zahvalila bi se rada Ivanu Razboršku, ki je daroval čudovite avtorske risbe za vsako pesem posebej, Rezki Šubic, ki mi je bila vseskozi v pomoč, recitatorkama Marjani Bohinc in Darji Horvat - Uršič, slednji tudi kot lektorici in seveda Knjigoveznici Radovljica, ki je knjigo lično stiskala. Ob strani sta mi ves čas stala tudi Zveza in Društvo paraplegikov in vsi skupaj so pokazali, da tudi v današnjem času ni vse samo za in zaradi denarja. " • M.A. Ob 20-letnici vrtca v Predosljah Zanimiva srečanja Predoslje, 11. marca -1. februarja 1974 so v Predosljah odprli prvi oddelek predšolskega varstva, čez dva meseca že drugega, čez tri leta pa tretjega. V dvajsetih letih je vrtec obiskovalo 540 otrok. Igrali, varovali in izobraževali so se s tovarišicami Vesno, Marico, Anico, Pavlo, Metko, Branko, Valči, Alenko in Ančko. Jubilej proslavijo v tem tednu čisto po vrtčevsko, z zanimivimi srečanji, igro in ustvarjanjem. V torek, 8. marca, so otrokom in staršem priredili likovno delavnico ob mentorstvu akademskega slikarja Zmaga Puharja, imeli pa so tudi lutkovno delavnico z igrico in igralno urico z igračami Jernej. Drevi ob 17. uri pa bo srečanje z gosti: pesnico nežo Maurer, folklorno skupino Iskra, pevskim zborom osnovne šole Predoslje pod vodstvom Jane Jošt in citrarko Jano Žakelj. • D.Z.Žlebir Izpolnimo svojo davčno napoved Leto je naokoli in navadili smo že, da pred iztekom marca izpolnimo svojo davčno napoved in jo davkariji odnesemo ali pošljemo po pošti. Tokrat bomo to napraviti že tretjič in izpolnjevanje obrazca vam verjetno ne bo več povzročalo večjih težav. Ker pa ste od lanskega marca verjetno že marsikaj pozabili, vas bomo spomnili na najbolj pomembne stvari, da bo vaša davčna prijava izpolnjena pravilno in da boste plačali le toliko davka, kot ste ga dolžni in nič več. Kdor zna malce bolje obračati številke, pa bo lahko že zdaj izračunal, koliko dohodnine bo moral še doplačati ali pa vam jo bodo nemara vrnili. Najprej vas moramo opozoriti, da v tem trenutku lahko E>ozabite na vse, kar smo med etom pisali o novem zakonu o dohodnini, zlasti o novih davčnih olajšavah. Novi zakon je bil res sprejet, toda velja šele od 1. januarja letos, davčno napoved pa pišemo za preteklo leto, torej za leto 1993 in novosti bodo prišle v poštev šele marca prihodnje leto. Novosti za upokojence Nekaj novosti pa je vendarle. Davčne napovedi namreč ni več potrebno napisati in oddati vsem upokojencem z nižjimi pokojninami, ki drugih dohodkov lani niso imeli. To boste lahko ugotovili zelo preprosto. Pred kratkim vam je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) poslal obvestilo, koliko pokojnine ste prejeli lani. Če imate na obvestilu v koloni "akontacija dohodnine v RS" napisano ničlo, to pomeni, da med letom akontacije dohodnine niste plačali in da vaša pokojnina spada potemtakem med nižje, zato vam napovedi za odmero dohodnine ni treba oddati. Toda pozor! Čeprav vaša pokojnina sodi med nižje in imate na obvestilu ničlo, pa morate napoved za odmero dohodnine oddati, če ste imeli lani še kakšen drug vir dohodka, denimo, katastrski dohodek kmetijskih zemljišč, nemara kakšen avtorski honorar itd. V tem primeru morate davčno napoved napisati in oddati. Ne jezite se, če imate namesto ničle napisan zelo majhen znesek, denimo nekaj tolarjev. V tem primeru morate davčno napoved oddati, toda, če boste uveljavljali olajšave, lahko računate, da vam bo davkarija kakšen tolar vrnila. Davkarji ocenjujejo, da približno 200 tisoč upokojencem letos ne bo potrebno oddati napovedi za odmero dohodnine, seveda je številka le približna. V Kranju so nam povedali, da je po lanskih podatkih približno 9 tisoč takšnih upokojencev. Če boste med tistimi upokojenci, ki bodo morali oddati napoved, pa si zapomnite, da regres za rekreacijo, ki so vam ga izplačali lani poleti, ne sodi med obdavčljive prejemke. Sicer pa bo najbolj preprosto, če boste podatke v davčno prijavo preprosto prepišete z omenjenega obvestila ZPIZ-a. Novosti za zasebnike Napoved za odmero dohodnine so po novem do 31. marca dolžni oddati tudi zasebniki, ki so lani lahko počakali na odločbo. Na prvi strani napovedi za odmero dohodnine morajo to označiti in sicer tako, da v zgornjem desnem kotu obkrožijo "DA", kar pomeni, da so zavezanci za davek od dohodka iz dejavnosti pod oznako 31. To so vsi, ki so kot zasebniki vpisani v register na območju Slovenije ter posamezniki, ki se ukvarjajo z rejo perutnine, trsničarstvom, drevesničarst-vom itd. Zasebniki so morali do konca letošnjega februarja oddati napoved za odmero davka iz dejavnosti. Če odločbe davkarije o odmeri davka še niso prejeli, pustijo v napovedi za odmero dohodnine okence prazno. Podobna novost se nanaša tudi na najemodajalce, ki so Eremoženje oddajali v najem, i je po pogodbi trajal najmanj eno leto. Do 15. januarja letos so bili dolžni davkariji oddati napoved za odmero davka od dohodkov iz premoženja, tako kot zasebniki pa morajo do konca marca oddati napoved za odmero dohodnine v lanskem letu. In še zadnja novost! Vso dokumentacijo, torej tudi vse račune, s katerimi uveljavljate olajšave, morate hraniti še dve leti od dneva pravnomočnosti odločbe o odmeridohodnine. Torej še dve leti potem, ko boste že dobili odločbo, koliko dohodnine boste za lansko leto še doplačali ali vam jo bodo vrnili. Ker je to dolga doba in če imate radi red, ne bo nič narobe, če napoved za odmero dohodnine napišete v dveh izvodih (lahko jo preslikate) in kopijo shranite za vsak primer. Za izpolnjevanje napovedi si vzemite čas Davke je treba plačati, to je usoda nas vseh. Toda, ne plačajte niti tolarja preveč, zato si za izpolnjevanje napovedi za ...TOLAR ZA VOJSKO, TOLAR ZA ŠOLSTVO, TOLAR ZA CESTE, TOLAR ZA BENCIN, ZDAJ PA ŠE DOHODNINA... ^= JA KRŠEN DUŠ, ^ A BO KAKŠEN TOLAR OSTAL ZA MEi...?!! madžarski manjšini v Sloveniji, kakor smo že dejali, pa morajo zasebniki zgoraj obrožiti "DA". Na prvi strani je prvi del Druga stran Na drugi strani obrazca je drugi in tretji del poglavja A. V lanskem letu: plačo, regres, nadomestila, pokojnine itd. V navodilih so podrobna pojasnila, kam morate kaj vpisati, zato tega nima smisla ponavljati. Sicer pa boste le prepisali podatke, ki ste jih dobili od delodajalca. Naj vas opozorimo le, da morate denimo pri plači najprej vpisati bruto znesek, nato dohodnino, ki ste jo že plačah med letom in na koncu še plačane prispevke za socialno varnost in druge zakonsko obvezne prispevke. Podobno vpišete tudi regres, odmero "dohodnine vzemite torej v bruto znesku in donod-čas. Najprej si morate priskrbe- nine, ki je bila pri tem plačana. poglavja A, v ta okenca boste drugi del boste vpisovali druge vpisali vaše osebne prejemke v dohodke, kot so katastrski do Tudi upokojenci boste le prepisali podatke z obvestil, hodek, dohodek iz dejavnosti, dobiček iz kapitala, dohodke iz premoženja in iz premoženjskih pravi. Najpogostejši plačniki slednjega davka ste prejemniki različnih avtorskih honorarjev, vse potrebne podatke so vam bih prav tako dolžni posredovati izplačevalci teh dohodkov, zato pri izpolnjevanju obrazca ne boste imeli težav. Na obvestilu je namreč tudi znesek priznanih stroškov v višini 40 odstotkov, ki so bili potrebni za dosego tega dohodka in seveda niso obdavčeni. V tretji del poglavja A pa vpišete dohodke, ki ste jih firejeli lani, izvirajo pa iz več et oziroma ste ga prejeli za stvar je zelo preprosta. Za vse. delo, ki ste jih ustvarjali več tiste, ki jih podrobno zanima, let.Tretja stran pa naj povemo, da ste med Doslej smo vpisali naše do- ti obrazec, ki ga dobite v vsaki knjigarni, skupaj z navodili boste odšteli 12 tolarjev. Navodila se vsekakor splača vzeti, saj dovolj razumljivo pojasnjujejo, kam morate kaj vpisati. Naj vas Tetom seveda prejemali neto hodke v lanskem letu, zdaj se pokojnino, zaradi izenačitve z drugimi osebnimi prejemki pa je na obvestilu izračunana bruto pokojnina, dohodnina, ki ste jo morda res že plačali med letom, navidezno je prikazano, kolikšni so bili prispevki in kolikšna je opozorimo, da so obrazci letos v rdeči barvi! Nato morate imeti podatke o lanskih dohodkih, z njimi ne sme biti težav, saj so vam jih delodajalci dolžni dostaviti, kakor je upokojencem to dolžan napraviti ZIPZ. Tretja bomo posvetili davčnim olajšavam, ki jih zajema poglavje B. Na tretji strani so najprej na vrsti olajšave po 7. členu zakona o dohodnini, s katerimi lahko osnovo za odmero dohodnine zmanjšamo do 10 od- stvar, ki jo potrebujete, pa so bila navidezna dohodnina, kije stotkov. Za vse olajšave, ki jih najrazličnejši računi, s katerimi boste uveljavili davčne olajšave. Najprej preberite navodila, ki vsebujejo podrobna pojasnila, kateri dohodki so obdavčeni z dohodnino. Zdaj lahko vzamete v roke pisalo in začnemo. Prva stran Najprej morate vpisati vaše osebne podatke, vpisati morate tudi enotno matično številko občana (EMŠO), upokojenci pa pod rojstnim datumom še svojo evidenčno številko (najdete jo na vsakem odrezku od pokojnine). Jezikovni varianti sta namenjeni italijanski in torej niste plačah. Skratka ne belite si glave s temi podatki, le prepišite jih z obvestila, ki je napisano tako, da se ne morete zmotiti. Po-globe naj se le tisti, ki si žele izračunati, koliko dohodnine bodo še plačali ali dobili nazaj, postopek opisujemo na sosednji strani Gorenjskega glasa. Ker se je v zadnjem času pojavilo nekaj vprašanj, ali so obdavčena tudi nadomestila, ki ste jih dobili na zavodu za zaposlovanje, dajejo pa jih tudi nekateta ministrstva, moramo odgovoriti pritrdilno: so. Vpišete pa jih po številko 15. ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE POVZETEK OBRAČUNA POKOJNINSKIH IN INVALIDSKIH PREJEMKOV l.'PI ACA:i EMŠO l C S it I t b i. L J ŠIFRA OBČINE BIVANJ ST UP _^_.J- -■' **_» ' ' ' 1 Prejemek oznaka! vrsta -L—_- Znesek Akontc\ci|«i dohodnino v RS Prispevki /a soc varnost m posebni prispevki po Aikonu Obi.riin.il m CtonOdmnr j pokojnine m 14 nadomestila, izplačana I pri ZPIZ-u 506 0 • H7023 Upokojencem, ki imajo na obvestilu SPIZ v koloni "akontacija dohodnine v RS" ničlo, ni potrebno oddajati napovedi za odmero dohodnine, če seveda lani niso imeli še drugih dohodkov. boste vpisali v ustrezna okenca in jo tako uveljavili, morate seveda imeti ustrezno potrdilo oziroma račun. Pozor! Teh računov vam ni treba nositi na davkarijo, skrbno jih morate shraniti doma, če si bodo morda davčni inšpektorji izbrali prav vas in prišli pogledat, ali imate ustrezne račune. Hraniti pa jih morate dve leti, kakor smo vas že opozorili uvodoma. Opozorilo je vsekakor na mestu, saj smo lani pri oddajanju napovedi opazili, da so ljudje obrazec oddali, ker so jim davkarji rekli, da računov ne potrebujejo, so jih pred odhodom kar odvrgli v smetnjak. Tega nikar ne počnite, saj v primeru kontrole olajšav ne boste mogli dokazati. S seboj pa morate prinesti obveznice ali delnice itd., če boste njihov nakup uveljavljali kot davčno olajšavo, kar vam bodo davkarji usrtrezno potrdili. V tem primeru torej napovedi ne morete poslati po pošti, temveč jo morate prinesti na davkarijo! Mnogi boste kot olajšavo verjetno uveljavljali izdatke za zdravila in pomožna zdravstena sredstva ter izdatke za zdravljenje, tudi v zdraviliščih, če vas je tja napotil zdravnik. Uvel- javljate lahko tudi zdraviliške zdravstvene storitve za družinske člane, podobna izjema so tudi učbeniki in drugi šolski pripomočki za vzdrževane družinske člane. Na vseh drugih računih mora biti napisano vaše ime, torej ime tistega, ki davčno olajšavo uveljavlja. Uveljavljate seveda lahko prispevke in premije za povečanje socialne varnosti v zdravstvenem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter zaposlovanju, plačane članarine političnim strankam in sindikatu, prostovoljne prispevke in darila (s pomočjo potrdil). Pri stroških izobraževanja pride v poštev tudi učenje tujih jezikov, pri izdatkih za znanstveno raziskovalno delo nakup računalnika in druge opreme. Pri izdatkih za varstvo okolja pride v poštev denimo urejanje kanalizacije, nakup peči na lahko kurilno olje ali plin, pri izdatkih za varčevanje z energijo pa uporaba sončne energije, atestirana oprema, ki v gospodinjstvu zmanjšuje porabe elektrike, denimo varčevalne žarnice. Olajšave boste lahko uveljavili vsi, ki ste gradili ali popravljali stanovanje oziroma hišo, etažni lastniki v blokih pa uveljavijo 80 odstotkov etažnega prispevka za vzdrževalna dela, najemniki pa 80 odstotkov najemnine. V drugem delu poglavja B na tretji strani vpišete samoprispevek, ki ste ga morda plačah lani. Posebne olajšave pa so deležni 100-odstotni invalidi, ki se jim osnova za odmero dohodnine zmanjša za lansko povprečno Elačo zaposlenega v Sloveniji, i je znašala 905.184 tolarjev. Olajšave v višini 8 odstotkov lanske plače zaposlenega (72.415 tolarjev) pa so deležni starejši od 65 let. Zato tega nikar ne pozabite označiti na koncu tretje strani. Četrta stran Na zadnji strani boste uveljavljali olajšave za vzdrževane družinske člane. Bodite natančni in dobro preberite navodila, da bo napoved pravilno izpolnjena. Olajšave uveljavljate za vsakega vzdrževanca posebej. Torej za otroke ali posvojence do 18. leta starosti oziroma največ do 26. leta, če se šolajo, f>a tudi za nezaposlene polno-etne, če živijo v skupnem gospodinjstvu z vami in s0 prijavljeni za zavodu za zaposlovanje. Vzdrževanec je seveda lahko tudi zakonski partner, 1° nima lastnih sredstev za pre' življanje, razvezani zakonec p* če mu je sodno priznana prfr živnina. Prav tako so vzdrževana za delo nezmožni otroci w posvojenci ne glede na starost, tudi pastorki in vnuki, če nima' jo staršev. Vzdrževanci so lan*0 tudi vaši starši oziroma p05^ jitelji, ki nimajo lastnih sredstev za preživljanje ali so manjša & posebne olajšave, ter z njtf? živite v skupnem gospodinjstvu ah pa plačujete del stroškov* so v domu starostnikov, za seveda potrebujete potrdi' lo.Letos pa se med vzdrževan družinske člane še ne šteje)0 izvenzakonski partnerji- Za prvega otroka in za vsakega vzdrževanega družinskeg člana znaša davčna olajšava odstotkov lanske povprecfl slovenske plače (72.415 tolarjev). Za vsakega naslednje^ otroka pa dodate po 2 odstot* in tako je za drugega °tr0^g olajšava 10-odstotna (90.51» tolarjev), za tretjega 12-odst0' na (108.622 tolarjev) itd. Ce I vaš dijak ali študent šola izve" kraja bivanja, zanj lahko uveljavite še dodatno 4-odstoto olajšavo (36.207 tolarjev). & otroka, ki je moten v telesne^ in duševnem razvoju, je olapa" va 20-odstotna (181.036 toUrj jev), za otroka, ki je trajfl nezmožen za delo, pa je olapa' va 50-odstotna (452.592 tolarjev). Vpisati morate tudi, kolj^. mesecev ste lani vzdrževal družinskega člana, v zadij kolono pa znesek preživnin ' ki ste jo lani plačali za vzdrževanega družinskega člana. \ razpredilnico pa vpišete tisj. vzdrževane družinske člane, *j jih je v zgornjem delu naved^ drug zavezanec, vendar olajšaj ni uveljavil v celoti; denimo. y za enega otroka olajšavo uve^ javljata oba starša, vsak p° odstotke (36.207 tolarjev). Če ste lani poslovali prek računa, na koncu vpišete njeg vo številko in celotni znese prejemkov, o čemer vam J. banka poslala obvestilo. *, tem seveda ne gre za P^i.3^ janje dohodkov, ki bodo oD ,flj čeni, temveč za kontrol . podatek, ki ga želijo ime davkarji. MERKURJEV VOZEL NA ROBCU za uveljavljanje davčne olajšave V prodajnem programu Merkurjevih prodajaln, ki vsebuje skoraj 50.000 artiklov, boste zagotovo našli veliko izdelkov, za katere boste lahko prihodnje leto uveljavili davčno olajšavo. V davčno olajšavo lahko vključite izdatke za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš, kot so na primer: — izdatki za peči za ogrevanje objektov izključno z lahkim oljem ali plinom, — izdatki za ogrevanje s toplotnimi črpalkami, sončno energijo ali drugimi okolju prijaznimi gorivi, — izdatki za gradbeni izolacijski material iz steklene voln6, mineralnih ali sintetičnih materialov, — izdatki za gospodinjske izdelke, ki zmanjšujejo poraD^ elektirčne energije ali so okolju prijazni (z ustreznim ate' stom), — za termostatske radiatorske ventile, ter izdatke za športne rekvizite in učne pripomočke. SHRANJUJTE RAČUNE, ki jih prejemate v Merkurje^ prodajalnah, da jih boste lahko vključili med izdatke, z katere vam zakon priznava davčno olajšavo. Kako si sami izračunamo dohodnino Ko ste izpolnili napoved za odmero dohodnine, je delo za davkarijo opravljeno, le oddati jo morate seveda Se. Nedvomno pa vas zanima, kakšno odločbo o odmeri dohodnine vam bodo poslali: boste morali dohodnino doplačali ali vam bodo vrnili kakšen tolar? Seveda si to lahko Vračunate sami. Poleg podatkov, ki ste jih vpisali v napoved, potrebujete le *e stopnje dohodnine za lansko leto, ki jo objavljamo. Najprej ugotovite svoje dohodke v lanskem *tu, seveda v bruto zneskih, kakršne ste zapisali v davčno napoved. Stvar bo seveda Preprosta, če ste prejemali samo plačo ali Pokojnino, če ste imeli več vrst dohodkov, jih Gorate seveda sešteti. Pri tem nekaterih vrstah dohodkov so vam priznani normirani stroški, denimo pri avtorskih honorarjih, ki Ph morate seveda odšteti. Tako ste ugotovili ^oje dohodke v lanskem letu in od teh Gorate odšteti plačane prispevke, ki ste jih Prav tako vpisali v napoved, in dobili boste °snovo za izračun dohodnine. Naslednji korak je zmanjšanje prve osnove 2 olajšavami. Najprej jo lahko do deset odstotkov zmanjšate z olajšavami po 7. Jenu, svetujemo vam, da si izračunate to desetino in zberete toliko računov in potrdil. Nato jo lahko zmanjšate za samoprispevek, p ste ga lani plačali. 100-odstotni invalidi lahko prvo osnovo zmanjšajo za lansko Povprečno slovensko plačo (905.184 tolarje), s|arejši od 65 let pa za 8 odstotkov povprečne slovenske plače (72.415 tolarjev). Nato so na Jfb" Se olajšave za vzdrževane družinske Clane (koliko znašajo, si poglejte na sosednji strani, kjer smo jih podrobno opisali). Tako ste dobili znižano osnovo za izračun dohodke. nate dohodnino. Dobili boste znesek dohodnine, ker pa ste lani že med letom plačevali akontacijo dohodnine, morate že plačano seveda odšteti. Tako boste dobili razliko, ki je seveda lahko pozitivna (dohodnino boste doplačali) ali negativna (preveč plačano dohodnino vam bodo vrnili). Primer: DOHODKI skupaj - prispevki OSNOVA za dohodnino - znižanje po 7. členu - olajšava za drugega otroka ZNIŽANA OSNOVA za dohodnino 1.695.000 355.200 1.339.800 133.980 90.518 1.115.302 Iz tabele razberemo, da se ta osnova uvršča v tretji razred dohodninske lestvice: nad 986.410 in do 1.972.820 tolarjev in davek znaša: 231.806 + 35 % nad 986.410 tolarjev. Dohodnino v tem primeru izračunamo tako, da od znižane osnove za dohodnino (1.115.302) odštejemo spodnjo mejo razreda (986.410) in razliko pomnožimo s 35 odstotki in tako dobimo 45.112 tolarjev, k temu pa prištejemo 231.806 tolarjev. V našem primeru je torej dohodnina znašala 276.918 tolarjev. Ker je naš zavezanec že med letom plačal DOHODNINA ZA LET01993 Leto je naokoli in bliža se rok za oddajo napovedi za odmero dohodnine za leto 1993. Zadnji rok za vložitev napovedi je 31. 3. 1993, vložiti pa jo morajo fizične osebe, ki so v letu 1993 imele dohodek iz posameznih virov dohodnine. Napovedi za odmero dohodnine ne vložijo zavezanci, katerih edini vir dohodnine je pokojnina, ki so jo prejeli od ZPIZ, če med letom niso dejansko plačali akontacije dohodnine. V primeru, da imajo upokojenci še druge vire dohodka (KD,...) pa morajo napovedati poleg tega vira tudi pokojnino. Napoved za odmero dohodnine za leto 1993 so dolžni vložiti do 31. 3.1994 tudi zavezanci za dohodke iz dejavnosti, navedene pod oznako 31 v obrazcu napovedi ter na prvi strani napovedi obvezno zgoraj obkrožijo besedo DA. Poleg tega so do 31. 3. 1994 dolžni vložiti napoved za odmero dohodnine tudi zavezanci za davek od dohodkov premoženja, doseženih z oddajanjem premoženja v najem. Osnova za dohodnino se zmanjša za zneske olajšav, ki jih zavezanci vpišejo pod rubriko B. Pri tem je potrebno poudariti, da ko boste uveljavljali zmanjševanje osnove za sredstva vložena v obveznice, delnice, vloge, morate sočasno z napovedjo predložiti tudi ustrezne vrednostne papirje in potrdila o vplačilu za nakup teh vrednostnih papirjev. Ostale dokumente, na podlagi katerih uveljavlja zavezanec zmanjšanje osnove za dohodnino napovedi ne prilaga, potrebno pa jih je hraniti Še dve leti od dneva pravnomočnosti odločbe o odmeri dohodnine. Na poziv davčne uprave pa jih mora predložiti. Zmanjšanje osnove za dohodnino se prizna tudi za vzdrževane družinske člane, če pa ima vzdrževani družinski član lastne dohodke (npr. pokojnino, štipendijo, KD...) se prej navedeni zneski olajšave zmanjšajo za toliko, kolikor so znašali letni dohodki tega člana. Na koncu je treba opozoriti, da lahko zavezanci za dohodnino uveljavljajo zmanjšanje osnove za dohodnino le do poteka roka za vložitev napovedi, to je do 31. 3.1994. V primeru, da bo napoved za dohodnino prepozno vložena oz. da je zavezanec ne bo vložil, ali če napove manjšo osnovo za dohodnino, zakon o dohodnini v kazenskih določbah določa denarne kazni za storjene prekrške. Na vseh izpostavah gorenjske regije se bodo napovedi pobirale v času uradnih ur, od 21. dalje pa se bodo pobirale v delovnih dneh od 8. do 18. ure, 26. 3 od 8. do 12. ure ter po posebnem razporedu tudi po krajevnih uradih oziroma v krajevnih skupnostih. KRANJ Delavci Izpostave Kranj bodo pobirali napovedi po naslednjem razporedu in sicer od 10. do 17. ure: 24. 3. in 29. 3 Mavčiče 22. 3. 25. 3. Naklo 24. 3. in 25. 3 25. 3 in 29. 3 Predoslje 23. 3. in 25. 3. 28.3. Šenčur 23.3. in 30.3. 23.3. Besnica 24.3. nad če znaša osnova SIT do SIT Znaša davek SIT 493.206 986.410 1-972.820 3-945.639 493.206 986.410 1.972.820 3.945.639 93.709 + 231.806 + 577.050 + 1,366.178 ♦ 19% 28 % 35% 40% 45% nad 493206 nad 986.410 nad 1.972.820 nad 3.945.639 ^aj poglejte v tabelo (ki jo obljavljamo) in 234.100 tolarjev dohodnine, bo dobd odmerite, %TateriTraged J se z vašo osnovo no odločbo, po kateri bo moral doplačati še 28 Kračun dohodnine uvrstili lani ter izraču- 42.818 tolarjev dohodnine. JESENICE Odmero dohodnine za leto 1993 bomo spe jemali v marcu 1994 na naslednjih sprejemnih mestih: SPREJEMNO MESTO ^Postava Jesenice Sejna dvorana SO Jesenice KS Javomik - Kor. Bela KS Žirovnica KS Dovje - Mosjtrana KS Kranjska Gora SEDEŽ Občina, Titova 78 Občina, Titova 78 Kidričeva 37 c Braznica 3 Savska c. 1 Borovška 81 DATUM SPREJEMA V MARCU do 18. 21. do 31. 21., 22. 23., 24. 25., 26. 28., 29. ČAS SPREJEMA vsak delovni dan od 7.30 -15.00 vsak delovni dan od 8. do 18. v soboto od 8. do 12. delovni dan od 10. do 18. sobota od 8. do 12. Uradne ure na krajevnih skupnostih bodo prilagojene sprejemanju napovedi. Ob oddaji napovedi bo zavezancu izdano potrdilo o oddaji naP°vedii ™^ oddali Rezanci zaradi oddaje popolne napovedi, le-to prinesejo osebno. Če bodo Po pošti, naj pošiljko oddajo priporočeno in na kuverti označijo, da se v n,ej nahaja napoved za dohodnino. Zavezanci naj shranijo potrdila o oddanih napovedih. spovedi se pošiljajo na naslov: Republiška uprava za javne prihodke - Izpostava Jesenice, "Htova 78, 64270 Jesenice. Cerklje Jezersko Preddvor Gorice Žabnica ŠKOFJA LOKA Napovedi za odmero dohodnine za leto 1993 bomo v občini škofja Loka sprejemali v času od 21. 3. do 31. 3. 994 1. NA SEDEŽU UPRAVE: Ministrstvo za finance Republiška uprava za javne prihodke Izpostava Škofja Loka Titov trg 4/b (stavba ALPETOUR - AGENCIJA) nadstropje - soba 2 in 3 lil 2. KRAJEVNI URAD ŽIRI v času od 21. 3. do 31. 3. 1994 vsak delovni dan od 8. do 18. ure DODATNO: še v soboto dne 26. 3. 1994 od 8. do 12. ure v torek, dne 29. 3. od 8. do 17. ure v sredo, dne 30. 3. od 8. do 17. ure v ponedeljek, dne 28. 3. od 8. do 17. ure v četrtek, dne 31. 3. od 8. do 17. ure v sredo, dne 23. 3. od 8. do 17. ure v petek, dne 25. 3. od 8. do 17. ure v sredo, dne 30. 3. od 8. do 17. ure v četrtek, dne 31. 3. od 8. do 17. ure 3. KRAJEVNI URAD GORENJA VAS 4. KRAJEVNA SKUPNOST POLJANE - v prostorih krajevne skupnosti 5. KRAJEVNI URAD ŽELEZNIKI 6. CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH DR. ANTONA KRŽIŠNIKA - 1 DAN po predhodnem dogovoru. Pred 21. 3. 1994 bomo napovedi sprejemali na sedežu uprave - Titov trg 4b, v uradnih dneh in urah, določenih za stranke. RADOVLJICA V obdobju do 18. 3. 1994 bomo napovedi sprejemali na izpostavi v rednem delovnem času v sobi številka 3. V obdobju od 21. 3. 1994 do 31. 3. 1994, razen v soboto, 26. 3. . in nedeljo, 27. 3. 1994, bomo napovedi sprejemali na izpostavi v času od 8. do 18. ure na označenih sprejemnih mestih. V soboto, 26. 3. 1994, bomo sprejemali napovedi v Krajevnih uradih na Bledu in v Bohinjski Bistrici, v času od 8. do 13. ure. TRŽIČ Sprejem napovedi za odmero dohodnine za leto 1993 bo urejen v prostorih Ministrstva za finance, Republiški upravi za javne prihodke - IZPOSTAVA TRŽIČ, Predilniška cesta 14 (vila BPT), vsak dan v času delavnika. Od 21. 3.1994 do 31. 3.1994 v času od 7. do 18. ura, v nedeljo pa od 8. do 12. ure. Ob oddaji napovedi bo vsakemu zavezancu dano potrdilo. Zavezanci lahko oddajo napoved po pošti in sicer v zaprti ovojnici kot PRIPOROČENO pošiljko s pripisom (DOHODNINA 93) na naslov: MINISTRSTVO ZA FINANCE Republiška uprava za javne prihodke IZPOSTAVA TRŽIČ Predilniška cesta 14 64290 Tržič p.p. 56 REPUBLIŠKA UPRAVA ZA JAVNE PRIHODKE, IZPOSTAVE: KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, TRŽIČ, JESENICE KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled retrospektivna razstava fotografa Janeza Marenčiča. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slik akad. slikarja Tuga Sušnika V Mali galeriji Mestne hiše je odprta razstava slik akad. slikarja Jožeta Marinča. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja fotografije Janez Konečnik. ŠKOFJA LOKA - V galeriji ZKO Knjižnica razstavlja plastike in slike na temo Trideset ljubezenskih Peter Jovano-vič. V galeriji Freising na Loškem gradu razstavlja fotografije znanih medijskih zvezd fotograf Janez Pipan. Zbirke Loškega muzeja so odprte ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: PEVSKA REVIJA - V dvorani kranjske Gimnazije bo danes, ob 19. uri prvi del Srečanje pevskih zborov občine Kranj. Predstavilo se bo deset pevskih zborov, prav toliko pa jih bo nastopilo tudi v drugem delu jutri, v soboto, ob 19. uri. KRANJ: ČAROVNIJE - Na sobotni matineji v Ragtime klubu, Sejmišče 2. bo ob 10. uri in ponovno ob 17. uri nastopil iluzionist Miran Čanak. PREDOSLJE: KOMEDIJA - KUD Matija Valjavec Preddvor bo nastopil jutri, v soboto, ob 19.30 s komedijo Zlati časi, lepi krasi v Kulturnem domu v Predosljah. PREDDVOR: PREDSTAVA V GOSTEH - Dramska skupina DPD Boh. Bistrica bo v nedeljo, 13. marca, ob 16. uri nastopila z igro Vzorni soprog v Kulturnem domu v Preddvoru.RADOVLJICA: RAZSTAVA - V galeriji Šivčeve hiše bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo slik in risb akademskega slikarja Lojzeta Cemažarja. KROPA: RAZSTAVA, BARČICE - V Kovaškem muzeju bodo danes v petek, ob 17. uri odprli razstavo Kropa z okolico skozi objektiv Fotografskega društva Radovljica. Ob tej priložnosti bodo avtorjem podelili priznanja. Na prireditvi bosta z glasbenim programom nastopila s harmoniko m violino Marko in Rok Kranja Od 18. ure naprej pa bodo na spodnjem bajerju spuščali barčice. ŠKOFJA LOKA: RAZSTAVA - V galeriji Ivana Groharja bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo slik akad. slikarja Žige Okorna. ŠKOFJA LOKA: GLEDALIŠČE - V okviru sobotne matineje na Loškem odru bo jutri, v soboto, ob 10. uri nastopilo Mestno gledališče ljubljansko s predstavo Dominika Smoleta za otroke Ta pa ta. Istega dne ob 19.30 bo za abonma modri nastopilo Gledališče Tone Čufar Jesenice s komedijo Ravja Coonevja Pokvarjeno. Predstava je razprodana. V nedeljo, 13. marca, ob 19.30 pa bodo predstavo Pokvarjeno ponovili za izven. TRŽIČ: GREGORJEVO 94 - Pod zgornjim mostom čez Tržiško Bistrico v Tržiču bo danes, v petek, ob 18. uri tradicionalna prireditev "Vuč u vodo" - Gregorjevo 94, ko bodo spustili po vodi Gregorjeve hišice. LOM: BURKA - Dramska skupina KUD Velesovo bo fostovala v nedeljo, 13. marca, ob 18. uri z burko Ervina ritza Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi v dvorani kulturnega domav Lomu nad Tržičem. LJUBLJANA: RAZSTAVA - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) bodo danes, v petek, ob 11. uri odprli razstavo in obenem predstavili knjigo Slovenska partizanska potrdila. KRANJ: JAZZ - V Ragtime klubu, Sejmišče 2, bo danes, v petek, ob 22. uri nastopila odlična skupina Ljubljana Jazz Selection s Perom Ugrinom. RIBNO: RECITAL - V organizaciji Managerske šole Ribno bo danes, v petek, ob 21. uri v hotelu Ribno z recitalom Krst pri Savici nastopil igralec Dare Valič. GORJE: KOMEDIJA - Dramska skupina DPD Svoboda Boh. Bela bo v nedeljo, 13. marca, ob 20. uri nastopila s komedijo Branislava Nu&ić&Družinski zapleti zaljubljenega pesnika v Zg. Gorjah. BESNICA: KOMEDIJA - Dramska skupina KUD Predoslje bo jutri, v soboto, ob 19.30 z Molierovo komedijo Skapinove zvijače nastopila v kulturnem domu v Besnici. RADOVLJIŠKA PEVSKA REVIJA Begunje - V Osnovni šoli Begunje bo jutri, v soboto, ob 19.30 radovljiška ZKO pripravila Srečanje odraslih pevskih zborov občine Radovljica. Za srečanje se je prijavilo devet pevskih zborov: Mladinski pevski zbor sv. Martina v Bohinju pod vodstvom Jurija Dobravca, Ženski pevski zbor Lipa pod vodstvom Alenke Špenko, Moški pevski zbor Kropa pod vodstvom Egija Gašperšiča, Mladinski pevski zbor Bled pod vodstvom Marjete Jan, Komorni moški pevski zbor Podnart pod vodstvom Egija Gašperšiča, Pevski zbor A. in J. Ravnik Bohinj pod vodstvom Jurija Dobravca.Moški pevski zbor Bohinj pod vodstvom Edija Zaveršnika, Oktet LIP Bled pod vodstvom Matevža Fabijana in Pevski zbor A.T. Linhart Radovljica, ki ga vodi Jurij Dobravec. Vstop je prost. škofja Loka • V galeriji ZKO-Škofia Loka razstavlja kipe in slike Peter Jovanovič. Svoj najnovejši opus je naslovil Trideset ljubezenskih. • Foto: Janez Pelko Revija dvajsetih pevskih zborov VSE BOLJŠE PETJE Kranj - Medtem ko so v tržiški občini že pohiteli z vsakoletno revijo pevskih zborov, pa se v drugih občinah kot 0* primer v Škofji Loki in Radovljici nanje pripravljajo v drugi polovici marca. Pevska revija zborov kranjske občine p» se danes in jutri, obakrat ob 19., uri odvija v dvorani kranjske Gimnazije. Vsak večer se bo s krajšim programo* predstavilo po deset pevskih zborov. Na kranjsko srečanje pevskih zborov se, kot je to že običajno, ne prijavijo prav vsi zbori, vendar pa je tistih, ki se iz različnih vzrokov ne odločijo za nastop v javnosti in pred ocenjevalno komisijo, navadno zelo malo. Večina zborovodij in tudi pevci sami pa na prireditvi, ki nikoli doslej še ni bila tekmovalnega značaja, dobijo Eotrebne strokovne napotke omisije. Tokratne pevske nastope kranjskih pevskih zborov bo oba večera poslušal in nato tudi komentiral Tomaž Faganel, nekdanji dolgoletni dirigent APZ France Prešeren Kranj. "Srečanje pevskih zborov je že tradicionalna oblika ugotavljanja, kako se razvija pevska dejavnost, kakšno kakovostno stopnjo dosegajo posamezni zbori, kakšen je njihov pevski program in podobno," je pred kranjsko pevsko prireditvijo povedal Vinko Šorli, strokovni sodelavec za glasbeno dejavnost pri ZKO Kranj." Pri izbiri pevskega programa so nekatere pevske skupine znale poiskati tudi kaj novega, njihov program na primer obsega tudi latvijske, kanadske, avstralske in druge pesmi, nekateri popestrijo svoj glasbeni izbor z duhovno glasbo iz različnih obdobij in različnih dežel. V tako imenovani železni repertoar naših zborov sodi tudi renesančna glasba, kot sta jo pisala Gallus in Palestrina in drugi, vmes pa se najde tudi zahtevnejša glasba iz obdobja romantike. Večina zborov pa načrtno goji tudi slovensko ljudsko pesem v različnih priredbah in različno zahtevnostjo pri tehnični izvedbi, kar bomo GIMNAZIJA 181 Med mlajšimi uveljavijajočuni se pevskimi zbori bo na jutrišnjem Eevskem srečanju nastopil tudi KPZ De Profundis, ki ga vodi Iranka Potočnik. Posnetek je z lanskega nastopa. Foto B. Gunčar vsekakor lahko slišali v delu njihovega kratkega pevskega nastopa." Pregledna pevska revija običajno omogoči tudi izbor pevs-kega zbora, ki naj bi Eredstavljal občino na gorenjs-em pevskem srečanju in na drugih prireditvah. Tokrat so se odbori za pevsko dejavnost pri ZKO Gorenjske odločili nekoliko drugače: pevski zbori, ki so si z dolgoletnim kvalitetnim delom že utrdili sloves kakovostnih pevskih predstavnikov, še posebej, če so sodelovali na pevskem tekmovanju Naša pesem, bodo imeli samostojne koncerte po nekaterih gorenjskih občinah: tako bodo na primer škofjeloški pevci lahko nastopili v Radovljici, kranjski v radovljiški občini, domžalski pevci v Kranju in podobno. Na TRADICIJA REALISTIČNEGA KRAJINARSTVA V nizu predstavitev Kamničanov, ki se tako ali drugače ukvarjajo z likovnostjo in svoja dela predstavljajo v kamniških razstaviščih: kavarni in razstavišču Veronika, galeriji Majolka in v zadnjem času tudi v hramu Lužar, tokrat prvič javno razstavlja Lado Hvalic v galeriji Majolka.. V zadnjem času je ljubiteljska dejavnost dosegla silen razmah v obliki raznih združenj ah kot delo posameznikov. Vse lepo in prav, vendar se velikokrat povsem nekritično razstavljajo izdelki, ki po svoji nizki kvalitetni ravni nikakor ne sodijo v javnost in zmanjšujejo že tako nizko raven likovne razgledanosti širše publike. Pričujoča razstava nam potrjuje, da se pri Ladu Hvalicu tega ni treba bati, kajti njegovo slikarstvo ohranja raven, solidnega likovnega ljubiteljstva. še več. Nekaj slik manjšega formata nas v svoji barvitosti in kompozicijski zanimivosti prepričuje, da gre za resnega ustvarjalca, ki se ne bo prepustil nekntičnemu odslika-vanju izbranih motivov. Verjetno je vzrok temu tudi dejstvo, da se je avtor začel intenzivneje ukvarjati s slikarstvom razmeroma pozno, šele po upokojitvi. Vzrok nekvalitete in lastne nekritičnosti mnogih mladih likovnih materjev je, žal, prav v njihovi mladostni zaletavosti. Lado Hvalic nadaljuje v svojih likovnih poskusih tradicijo neproblematičnega realističnegaa krajinarstva predvsem v olju in pastelu. Blizu mu ie domača okolica izpod Kamniških planin, Vrhpoljske in Neveljske vedute in krajine, kjer živi in ustvarja ter obmorski pejsaži. Sicer so v njegovih delih občutna nihanja v kvaliteti, ko se avtor tu in tam spopada z osnovnimi likovnimi, barvnimi in tudi čisto tehničnimi problemi, vendar slikar v glavnem obvlada solidni realizem, ki ponekod prehaja že v drznejše barvne likovne rešitve. Izstopa nekaj malih oljnih slik -"Vrhpoljski veduti" in "Sečoveljske soline" - ki po svoji barvni kvaliteti in vehementnih potez čopiča ter kompozicijski zanimivosti izpričujejo slikarjev prirojeni talent. Talenta torej našemu razstavljalcu ne manjka, kako pa bo zastavil svoj čopič v prihodnje in kam ga bo pripeljalo nadaljnje vztrajno slikarsko delo, bomo lahko ugotavljali v prihodnosti. • Dušan Lipovec RECITAL ZA PESNIKA Kamnik - V razstavišču Veronika bojutri, v soboto, ob 20. uri glasbeno-literarni recital z naslovom Še veš, ko si prinesla mi jasmin... posvečen petdesetletnici tragične smrti pesnika Karla Destovnika-Kajuha. V programu, ki ga je rpipravila Zveza kulturnih organizacij Kamnik bodo sodelovali: Irena Baar, sopranistka, Rajko Koritnik, tenor, na klavirju bosta pevca spremljala Vladka in Samo VremŠak. Solista bosta ob spremljavi zapela nekaj najbolj znanih uglašenih Kajuhovih pesmi kot so Adamičeva pesem talcev, Simonitijeva Bosa pojdiva, dekle, obsorej ter samo en cvet ter druge. Pesmi bosta recitirala Barbara Božič in Tone Ftičar. gorenjskem pevskem srečanju pa bodo vsekakor nastopili pevski zbori, ki si prizadevajo s svojimi pevskimi nastopi pnti med najboljše. Po drugi strani pa srečanje pevskih zborov nazorno pokaže, kakšne izobraževalne oblike v prihodnje najbolj potrebujejo zborovodje, nanje pa bodo seveda povabili tudi zborovodje iz drugih gorenjskih občin. Organizatorji seminarja predvidevajo, da bo udeležba številna, saj je te vrste seminar-namenjen zborom, ki so bili doslej razvrščeni v drugo in tretjo kvalitetno raven, teh zborov pa je tudi največ. Po vsej verjetnosti bo program letošnjega seminarja za zborovodje obsegal dirigentsko pripravo, sicer pa bo podrobnejši program seminarja izbral Tomaž Faganel. V pomoč seminarskemu delu bo na voljo mešani pevski zbor iz Stražišča. Seveda pa te vrste seminarji niso edina oblika izobraževanja. Pevska dejavnost je vsekakor odprta za vse nove smeri pevskega izražanja, česar pa se ni mogoče naučiti kar takoj. Mnogi se še spominjajo gostovanja svetovno znanega švedskega pedagoga in zborovodje Erika Ericksona, ki je pred časjj; slovenskim zborodovjem pre najboljšim zborom se vcasi posreči, da se udeleže kaksn _ ga pomembnejšega evropske? seminarja. Nekaj časa zdelo, da za udeležbo France Prešeren letos ne zbranega dovolj denarja znani seminar Evropa car zdaj pa kaže, da bo vendarle potoval na D-na enega najpomembneje seminarjev o metodiki zbor vodstva. .. , Pevska revija se bo takoj * . že nekaj let odvijala v dvora kranjske Gimnazije, saj druge»j koncertnega prostora Kra' nima. Poslušalstvo to seV^.y dobro ve, vendar pa kljub teff poskuša uživati, pevsko &°-t ženo in razgledano vsekakor J • v predstavitvi ljubiteljske^ pevskega interpretiranja. ' ™ u manj ustreznimi dvoranam'J. gimnazijska telovadnica še H bolj akustična, čeprav ne dov°< seveda, in tudi ni Pose. w velika. Pevsko prireditev'ta* vrste seveda lahko izpelj^, tudi.v telovadnici," pravi bo n ittA zborj 'ibansko Vif, ko Šorli, "vendar pa so stal obiskovalci prav gotovo opa2 ' da v take prireditvene P^0?1^ pač ne moremo vabiti sosednjih, ne drugih evrops kaj šele domačih pevskih pin - pa ne le pevskih, v, instrumentalnih, plesnih, Pe ž liških. Brez tehniške oprem« F. Erireditveni prostor danes -akor ne more obstajati- ** j srečevanj, seznanjanja. t drugje znajo in dosegal'0-Jjj seveda lahko izgubljajo le n^ izvajalci. Na tem podroČJu < zaostajamo za desetletje in (. drugod so nas že zdavnaj P hiteli." • Lea Mencinger škofja Loka - V Loškem gledališču bo v nedeljo, 13. °lar^ ob 19.30 Gledališče Tone Čufar z Jesenic s komedijo Raw Coonevja Pokvarjeno odprlo gorenjsko srečanje °dras gledaliških skupin. Letošnji selektor srečanja režiser M» Hercog je odbral za predstavitev tri gledališke predstave: Arzenik in stare čipke v /af Loškega odra, Pokvarjeno v izvedbi Gledališča Tone ^u Jesenice in Vzorni soprog, ki ga je uprizorila dramska skup DPD Svoboda Tomaž Godec Boh. Bistrica. Letošnji Tespisov voz bo potekal nekoliko drugače prejšnja leta, saj bodo izbrane gledališke skupine nastopu6 r dvakrat, vsakič drugje. -.t Prihodnji teden pa se bo v Kranju začelo gorenjsko sreča ^ lutkovnih skupin: predstave za srečanje, ki nosi ime po 5 Kumpu je odbral Cveto Sever. $ Otroške gledališke skupine iz gorenjskih občin pa se . NASTOP GODCEV, PEVCEV IN PLESALCEV Tržič - Vsakoletno srečanje godcev, pevcev in plesalcev »—^ letos organizator, Zveza kulturnih organizacij Tržič, PreS.iatjćni|,! predvečer Gregorjevega. Danes, v petek, bo skupaj s Tuns jo društvom Tržič zaokrožil "spuščanje luči po vodi", ki bojpo $ od 18. ure dalje ob zgornjem mostu Tržiške Bistrice v Tp1^,)'1 nato ob 19. uri nadaljevalo v tržiški kinodvorani. Na P^T%cie/ jo bo z verzi tržiških ljudskih pesnikov povezovala Vesna bo predstavilo pet folklornih skupin (mlajša otroška, °j jCj0* otroška iz Kovorja, mladinska in članska skupina, ki vse del j j$ okviru FS KARAVANKE) z več kot 110 plesalci, 5 g'aS> skupin (Trio iz Doline, duo BB, vokalna skupina J$ ansambel Tretji človek, kvintet Spomin iz Kovorja) i.0,,2 sc jj. BB, vokalna skupina lin iz Kovorja) ~ harmonikarja Janez Avsenik in Franc Ostrelič. Vsak predstavu s kratkim programom po lastnem izboru Jj! ^ potrdil tiste tržiške verze, ki pravijo: "Mi smo pa Tržican • veseli smo ljudje..." • Boris Kuburič GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Gorenjska banka je lansko poslovno leto končala s 690 milijoni tolarjev dobička Gorenjska banka samostojna pri poslovanju s tujino Najtežji časi so mimo, zaupanje varčevalcev (zlasti devizno) se vrača, »anka pa znižuje obresti. nJt 8. marca - Tradicionalni tiskovni ki je na Upam, da obresti niso več edino merilo, da se varčevalci pri nas ie boje visokih obresti, kjer je tveganje zanesljivo večje. Prepričan sem, da nekatere banke pri nas delajo z izgubo, saj je bančna maria vsaj 5- do 6-odstotna, je dejal Zlatko Kavčič in napovedal, da se bodo morda se letos združili s kakšno majhno banko, motiv bo seveda razširitev trga. m konferenci, — j~ namenjena predstavitvi" Vošiov^h rezultatov Poteklega leta, »o v Gorenjski banki tokrat dodaU ^^T^tv^Zrlie Praktično so nam prikazali delovanje «užunalmške mreže mednarodnega bančnega poslovanja S.WXF.T., JF?^a£ke Gorenjska banka samostojno vključila te ^^Jfflgg banke kot dosedanjega posrednika pa se bo dokončno poslovUa *> začetka letošnjega junija. Druga novost pa sc.sefi,k. so^jj uredili v kranjski efcpozituri HniiiUnica Globus,, na> ™U» J« najsodobnejših elektronsko krmiljenih šefov, kakršnih doslej Gorenjskem ni bUo. Lansko leto je bilo poslovno uspešno, nič manj kot zadnja tri feta, toda leto 1993 bo ostalo spisano kot leto, ko je Gorenjska banka prešla iz krize v normalno bančno poslovanje. Največji problemi (Elan, železarna, Iskrina podjetja, devizne nranilne vloge, podjetja pred jecajem) so za nami, preteklo leto pa je bilo uspešno tudi zato, ker smo skupaj z drugimi upniki uspeh sanirati podjetja, « so ohranila proizvodnjo in v 'ekočem poslovanju nimajo več jzgube, povzročajo jo le stari £°lgovi, usoda Gorenjske nanke je pač povezana z usodo "jenih največjih dolžnikov, ve-Jnoma so stabilizirani, je uvodoma dejal direktor Gorenjske banke Zlatko Kavčič. Največji dolžniki Poslujejo bolje Tako so upniki pred kratkim Podpisali pogodbo o poravnavi J kranjskem Telekomu, svoje let]atve bodo spremenili v last-ninske deleže v Telekomovem P°djetju Iskra Tel, v katerem 5?» 48-odstotni delež nemški ^emens. Dogovor je uspel, s if"1 pa so se izognili prisilni Poravnavi, ki je bila pred kon-J*0* lanskega leta že predlaga-"a na kranjskem sodišču, vanj JJ «e je vključila tudi agencija fa sanacijo bank, ki je prav tako *aPUalizirala svojo terjatev. V reh mesecih se mora glede Predkupne pravice izjasniti Siemens, Zato računajo, da bo Pogodba lahko uresničena ?^edi letošnjega leta, čepi imajo čar i----- predpise pa izpolnjuje pri devizni likvidnosti oziroma deviznih rezervah, kar seveda zagotavlja veliko varnost deviznih hranilnih vlog. Pri deviznem poslovanju je imela lani kar 13 milijarde transakcij, promet je znašal 830 milijonov mark, banka pa izpolnjuje vse omet-jitve, ki jih postavlja Banka Slovenije in glede na to bi obseg poslovanja lahko še povečala. Gorenjska banka vključena v S.VV.I.F.T. Gorenjska banka je lani korak za korakom krenila v samostojnost in direktor Kavčič je napo- Lani je banka odobrila po približno 500 potrošniških posojil mesečno, ki so imela 7-odstotni delež v bančnih naložbah, ki so sicer lani sicer stvarno porasla za 11 odstotkov. Banka je v sodelovanju s trgovskimi podjetji za 3,8- krat povečala potrošniška posojila, ljudje pa so jih najeli predvsem za nakup avtomobilov. S februarjem ponovno znižali obresti Gorenjska banka je začela obresti zniževati marca lani, kar je bila posledica sanacije jeseniške železarne, jeseni jih je za pravne osebe ponovno znižala, februarja letos spet. Tokrat so po besedah pomočnika direktorja Vasilija Komana uvedli tudi nov način določanja obrestnih mer, saj je izhodiščna 11-odstotna, tej pa dodajo odstotne točke glede na ročnost in garantira zanje. Podobno so bila na sklad že prenesena tudi stara bremena blejskih Vezenin, ki tekoče prav tako ne poslujejo več z izgubo. Po velikosti peta banka v Sloveniji Bilančna vsota Gorenjske banke je ob koncu lanskega leta znašala 433 milijarde tolarjev in bila za 12 odstotkov stvarno večja kot leto poprej. Lansko poslovno leto pa je banka zaključila s 690 milijoni tolarjev dobička. Tako se je med 32 poslovnimi bankami v Gorenjska banka se je samostojno vključila v svetovno mrežo bančnega poslovanja S.VV.LF.T., ki bo bistveno skrajšala plačilni eromet g tujino. Ko bodo dodali še računalniško povezavo z ančnimi komitenti, bo tudi za podjetja finančna operacija dejansko opravljena v eni sekundi. V Gorenjski banki so se vključitev v svetovni računalniški telekomunikacijski bančni sistem praktično usposabljali tri mesece, projekt je vodil računalniški strokovnjak Matjaž Razinger. Foto: J. Pelko uresničena že 0J leta, čeprav Labnr u do konca leta. Na Iskr? t pa imaJ° težave še neka; Ierminali' kkra Tech in Bro Lm*W Podjetij. V Iskri Gorenjska banka ima korespondenčne stike že s 36 bankami po svetu, pri sedmih pa ima odprt račun. Z vključitvijo v S.W.1.F.T. se bo za en do dva dni skrajšal čas plačila v tujino, ki je s pomočjo računalniške telekomunikacijske mreže opravljeno v eni sekundi. Investicija po pokrita že v prvem letu, kasneje pa bodo stroški za dve tretjini manjši, saj je jim je Ljubljanska banka d d doslej kot posrednik zaračunavala v povprečju po 10 dolarjev za vsako poslovno operacijo. Vodja deviznega poslovanja Kristina Dolenc je povedala, da se bodo od LB da. povsem osamosvojili s 1. junijem, pričakuje pa, dabodo poslovanje s tujino povečali za 20 do 30 odstotkov. Sloveniji uvrstila med osem sC/°Patekc>ček7ubeJniveč v bank« * 80 imele ob koncu Racijo se i7v25fi *£pJ lanskega leta bilančno vsoto raW, ki jeJoYkuiSČ eriarve al nad.3oWdami tolarjev po i----__K J 1 svojivehkosti pa je bda Gor- V Gorenjski banki so lani zaposlenost zmanjšali za 4 odstotke in ob koncu leta je bilo 521 zaposlenih. V zadnjih štirih letih so zaposlenih zmanjšali za za 28 odstotkov, približno 200 jih je manj. Obseg dela pa se povečuje, čeprav je v banki težko govoriti o produktivnosti, vendar, povečati so jo kar za 43 odstotkov. enjska banka na petem mestu. Lani so povečali obseg sredstev prebivalstva, ki so s 15,96 milijarde tolarjev imela 36,9-odstoten delež v bilančni vsoti, leto poprej so imela 33,6-odstotncga. Sredstva prebivalstva so lam stvarno porasla za 23 odstotkov, kar kaže, da se zaupanje varčevalcev vrača, zlasti pri deviznem varčevanju. Gorenjska banka je primerno likvidna že tretje leto, na med-bančnem trgu pa je upnik, vse Gore ?0nuJKk4nnanka ie v kranjski ekspozituri Hranilnica Globus **tere ieT "afsodob«»ejših elektronsko krmiljenih šefov, za Jredneiših * .Ijudm dosti zanimanja. Namenjeni so hrambi ivic«r8ke»al» an\vani08t zagotavlja najsodobnejša tehnologija Manjše ,„„s J"^*- Sefi »o različnih velikosti, letna najemnina za J8* znaša 9.500 tolarjev. Foto: J. Pelko vedal, da bodo sredi letošnjega leta povsem opustih ime Ljubljanska banka. Tedaj se namreč izreče pogodba, urediti pa bodo seveda morah še lastniške odnose ter odnose s tujimi upniki. Osamosvajajo pa se postopoma, umirjeno, po Kavčičevih besedah jih pri tem podpirajo tako Banka Slovenije kot finančno ministrstvo. Zelo pomemben korak na tej poti je samostojno vključevanje v mednarodno poslovanje, Gorenjska banka je februarja letos pridobila t.i. veliko pooblastilo, vključila se je v mednarodno bančno združenje S.VV.I.F.T oziroma v svetovni računalniški telekomunikacijski sistem za bančništvo. Pred kratkim so že dobili lastno kodo, ki jim omogoča opravljanje plačilnega prometa s s tujino. S samostojnost pri poslovanju s tujino bo Gorenjska banka razširila svoje poslovanje na teren izven Slovenije, računajo, da bodo že letos za petino povečali obseg poslovanja s tujino. V primerjavi z drugimi bankami pa se bo seveda povečala konkurenčna prednost Gorenjske banke. V Sloveniji ima veliko pooblastilo 15 poslovnih bank. Samostojno pa s tujino iz sistema Ljubljanske banke poslujejo LB, d.d., Ljubljana, Mariborska banka, te dni sta se vključili Gorenjska banka in Splošna banka Koper, sledita pa jima celjska in novomeška banka. Samostojno pa s tujino v Sloveniji poslujeta tudi SKB banka in Abanka. namen posojila ter boniteto stranke. Tako se gibljejo do 18 odstotkov, za dolgoročna posojila 20 odstotkov, v povprečju ga so 14- do 15- odstotne, lagajniške zapise pa bodo Erihodnji teden ponudili tudi ^udem, ne več le pravnim osebam, ki so imele doslej na voljo devizne blagajniške zapise, poslej pa bodo več vrst. Varčevalcem bonitete A, v kateri jih je približno 800, pa bodo po zlatem čeku v kratkem ponudili tudi zlato kartico. Vodja poslov z občani Peter Centrih pa je povedal, da so ponovno uvedli stanovanjska posojila, ki jih bo moč najeti tudi brez namenskega varčevanja, pri tem so obresti 16-odstotne, pri namenskem var- Pripravljen je zakon, kako naj bi država prevzela breme izplačanih deviznih vlog, ki zdaj neupravičeno bremene banke. V Gorenjski banki se z njim ne strinjajo, pripravili so svojo različico. Kal bo sprejeto, je seveda zelo težko ugibati, saj poslanci bankam niso naklonjeni. Nemara bodo do svojega denarja prej prišle s tožbo, saj za izplačane devizne hranilne vloge tožijo državo, nekatere sodbe so Že pravnomočne, prve odškodnine izplačane. Gorenjska banka je izplačala 75 milijonov mark, ki jih država ni nadomestila. čevanju pa pol odstotne točke nižje m pri namenski vezavi 12-odstotne. Druga pomembna novost, ki so jo posebej predstavili na tiskovni konferenci pa so šefi v kranjski ekspozituri Hranilnica Globus. Ponudili so 400 najsodobnejših elektronsko krmiljenih šefov, kakršnih doslej na Gorenjskem ni bilo, v banki pa pravijo, da se zanje zanimajo tudi Ljubljančani, ne le Gorenjci. • M. Volčjak Števci imajo potrjen program Kranj, 9. marca - Agencija za privatizacijo je odobrila program lastninskega preoblikovanja podjetja Iskra Števci iz Krama, ki ima tako kot prvo kranjsko podjetje in prvo Iskrino prižgano zeleno luč za lastninjenje. Iskra Števci so program lastninjenja agenciji predložili 17. januarja, ker je ugotovila nekaj pomanjkljivosti, so ga morali dopolniti in agencija je nato program 24. februarja odobrila. Vrednost družbenega kapitala, ki se bo olastninil, znaša v Iskri Števcih 2.404 milijonov tolarjev. Podjetje bo izdalo 240 tisoč delnic, saj bo nominalna vrednost ene delnice znašala 10 tisoč tolarjev. 40 odstotkov vrednosti družbenega kapitala oziroma 96.160 delnice bodo prenesli na sklade, 20 odstotkov vrednosti oziroma 48.080 delnic je namenjenih interni razdelitvi in 40 odstotkov oziroma 96.160 delnic notranjemu odkupu. V skladu s sklepom skupščine podjetja bodo v okviru notranjega odkupa od sklada takoj odkupili vsaj 20 odstotkov delnic, kar je 38.464, preostanek pa v naslednjih štirih letih, vsako leto torej 14.424 delnic. • M.V. Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje Ob jubileju dan odprtih vrat Kranj, 9. marca. - Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje, ki se je razvil iz Iskrinega zavoda, praznuje svojo 30-letnko in ob tej priložnosti bodo v torek, 15. marca, med 14. in 16. uro vrata odprli javnosti in ljudje si bodo lahko pod strokovnim vodstvom vsako polno uro ogledali laboratorije. SIQ ima sedež na Tržaški 2 v Ljubljani. Dejavnost inštituta postaja vse bolj aktualna, saj tudi na elektrotehničnem področju postajajo ustrezni certifikati pomembni dokazi kakovosti. Certifikati so že marsikje v svetu prvi pogoj, da se poslovni partnerji s tujim podjetjem sploh začno pogovarjati o uvozu njihovih izdelkov. SIQ v desetih preskusnih laboratorijih domačim in tujim proizvajalcem omogoča preizkušanje električnih proizvodov glede varnosti, elektromagnetne kompatibilnosti, klimatske in mehanske odpornosti, radiofrekvenčnih motenj in neioniziranih sevanj. Metrološki laboratoriji vzdržujejo in umerjajo etalone za električne in druge fizikalne veličine ter umerjajo in justirajo merilne instrumente in naprave. Presoja sistemov kakovosti po standardih skupine ISO 9000 je najmlajša dejavnost, ki postaja vse bolj aktualna in SIQ slovenskim podjetjem omogoča, da svoj sistem kakovosti certificirajo pri domači instituciji. Na podlagi njegove presoje pa podjetja lahko dobijo tudi nekatere tuje certifikate, saj je ŠIQ z nekaterimi sorodnimi institucijami v tujini že sklenil sporazum o medsebojnem priznavanju certifikatov. Ob jubileju bodo odprli vrata poslovnim partnerjem ter široki javnosti, predstavili bodo nekatere meritve in preskuse. Na primeru meritev radiofrekvenčnih motenj, ki jih povzročajo gospodinjski aparati, ročna orodja in računalniki, bodo opozorili na pomen certificiranja teh naprav. • M.V. Posvetovanje organizatorjev dela Kranj, 10. marca - V Ribnem pri Bledu se je začelo drugo posvetovanje doktorjev in magistrov organizacijskih ved, ki se nadaljuje v petek, 11. marca. Na posvetovanju sodeluje vrsta strokovnjakov s področja organizaicjskih ved, četrtkovo popoldne so referate podali dr. Miha Brejc, Vinko Gorenak, dr. Miroslav Jeraj, Mihael Nagelj, dr. Majda Pšunder in Ivan Voršnik. Zvečer pa so diplome podelili 18 novih magistrom organizacije dela. Petkov del posvetovanja poteka po dveh sekcijah: za kadrovanje in izobraževanje ter za organizacijo in informatiko. • M.V. Več smučarske obutve Žiri, 10. marca - V žirovski Alpini bodo letos izdelali 1.890 tisoč parov čevljev, kar v delovnem pogledu predstavlja 125 milijonov minut. Od tega bo 640 tisoč parov športne in 1.250 tisoč parov modne obutve. V Alpini namreč letos računajo na večjo izdelavo in prodajo smučarske obutve, izdelali bodo 180 tisoč pancerjev in 310 tisoč parov tekaških čevljev. Pri planinskih se pojavlja še naročilo dodatnih količin za slovensko vojsko in sicer 30 tisoč parov. Športno obutev bodo praktično v celoti izdelovali pod lastno blagovno znamko in proizvodne zmogljivosti imajo pokrite do konca leta. • M.V. INFORMACIJE OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE KRANJ 1. Zakon o gospodarskih družbah, ki je bil sprejet junija 1993 in objavljen v ULRS št. 30/93, je v slovenski podjetniški prostor vnesel vrsto vprašanj, težav in nejasnosti glede prilagajanja obstoječih družb določbam novega zakona. Zaradi kratkega zakonskega roka (31. 5. 1994), katerega zamuda ima lahko v določenih primerih za posledico celo likvidacijo družbe, je Pravna služba Gospodarske zbornice Slovenije pripravila gradivo ua podjetnike in ga tudi objavila v Gospodarskem vestniku št. 10, z dne 3. marca 1994. Da bi zainteresirani podjetniki dobili čimveč konkretnih odgovorov na svoja vprašanja in dileme glede bodoče organiziranosti, bo Območna zbornica skupaj s Pravno službo GZS organizirala POSVET O USKLADITVI Z ZAKONOM O GOSPODARSKIH DRUŽBAH - 17. MARCA 1994, OB 11. URI V SEJNI SOBI ŠT. 14 SO KRANJ. Osnovna predstavitev problematike bo sprotno dopolnjevana s temami, ki se bodo v razgovoru s podjetniki izkazale kot zanimive. Odgovori na vprašanja, na katera ne bo mogoče takoj odgovoriti, bodo objavljeni v Gospodarskem vestniku v začetku meseca aprila. 2. Služba za ekonomske odnose s tujino pri Gospodarski zbornici Slovenije nas je obvestila, da imajo neuradni prevod predloga Evropskega sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije v EU. Gradivo je zelo obsežno, zato lahko za posamezna poglavja, ki vas zanimajo, pokličete po tel.: 061/ 12-50-122, ga. Majda Dobrave. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK *J& IVA ŠTIRIH KOLESIH Japonska tehnična pomoč Prihodnji teden tudi na slovenskem trgu RENAULT LAGUNA V SLOVENSKEM ZALIVU Renault je s predstavitvijo novega modela zgornjega srednjega razreda z imenom laguna zaključil prenovo svoje palete avtomobilov, ki je zdaj najmlajša med evropskimi proizvajalci. Ker smo o laguni na tem mestu že pisali, tokrat nekaj vtisov s preizkusne vožnje, ki jo je novomeški Revoz pripravil za slovenske avtomobilistične novinarje. Renault je z laguno naredil dostojnega naslednika opuščenega modela 21. Novi avtomobil je limuzina z uporabnimi petimi vrati, je izjemno kompakten, z novimi dinamičnimi linijami, kakršnih smo vajeni že pri večjem šafranu in udobnim potniškim prostorom. Prav tu so snovalci naredili dobro delo: udobna (>rednja sedeža in zadnjo klop in pregledna armaturna plošča, ki se epo sklada z masivno sredinsko konzolo in dovolj dobro serijsko opremo že pri paketu opreme RN. Od 17. marca, ko bo pri nas tudi uradno stekla prodaja, bosta na voljo dva motorja: 1,8-htrski z močjo 66 KW/90 KM in 2.0 litrski z močjo 83 KW/115 KM. Prvi, ki bo na voljo s paketoma opreme RN in RT, je uglajeno družinski in primeren za voznike z normalnimi potrebami, močnejši pa bo z dobrimi pospeški in višjo končno hitrostjo zadovoljil tudi tiste, ki se radi peljejo malce hitreje. Slednji bo na voljio z nivojema opreme RT in RXE. Oba preostala motorja 2.2-litrski dizel in 3.0-litrski bencinski V6 motor bosta pri nas od konca aprila. Ne glede na motorno opremo je za laguno značilen tudi dovolj velik prtljažnik s 452 litri uporabne prostornine, predvsem pa učinkovite zavore (pri paketih opreme RXE in V6 je serijsko vgrajen ABS) in dobra lega na cesti tako na kratkih kot tudi dolgih ovinkih. Pri Revozu računajo, da bodo prihodnje leto prodali okoli 600 lagun in si tako odrezali približno 10 odstotkov tržne pogače v tem razredu. Cilj za letošnje leto je glede na datum začetka prodaje (17. marec) sicer nekoliko manjši (450 vozil), vendar bo glede na zanimanje številka morda večja. Znane so tudi že okvirne cene: laguna 1.8 RN bo z vsemi stroški stala 2.350.000 tolarjev, 1.8 RT 2.563.000 tolarjev, 2.0 RT 3.064.000 tolarjev, 2.0 RXE 3.312.000 tolarjev in 3.0 V6 4.496.000 tolarjev. • M. G. Kranj, 9. marca • Japonska je kot tehnično pomoč slovenskemu malemu gospodarstvu odobrila tritedensko svetovanje strokovnjaka za trženje M ako to Tanabeja, ki bo prišel tudi v Kranj. Osnovni cilj njegovega obiska je spoznati naše možnosti za sodelovanje z japonskimi malimi zasebnimi podjetji, predstaviti načine in pogoje nastopanja naših podjetij na japonskem tržišču in Jovezati naše institucije in podjetnike z ustreznimi ustanovami na aponskem. Pospeševalni center za malo gospodarstvo pri slovenskem ministrstvu za gospodarske dejavnosti je v program japonskega strokovnjaka uvrstilo tudi obisk Kranj, kamor bo Makoto Tanabe prišel v ponedeljek, 14. marca. V skupščinski dvorani kranjske občine bo od 10. do 12. ure predaval "Kako tržiti na Japonskem", od 13. do 16. ure pa bo potekalo svetovanjem Eosameznikom, obrtnikom, podjetnikom in svetovalcem iz ranjske, škofjeloške, kamniške, tržiške, radovljiške in jeseniške občine. • M.V. Seminar "Iz obrti v podjetje" Jesenice, 9. marca - PIC pri sekretariatu za gospodarstvo jeseniške občine s sodelovanjem GEA College pripravlja dvodnevni seminar, kako iz obrti preiti v podjetje. Seminar se bo začel v torek, 15. marca, ob 10. uri, nadaljeval pa v sredo, 16. marca, z začetkom ob 9. uri v sejni dovrani jeseniške občine. V torkovem dopoldanskem delu seminarja bo Janez Kolar predstavil praktični primer prehoda iz obrti v podjetje, v Sopoldanskem delu pa bo Pavel Sedovnik z Obrtne zbornice lovenja podrobno predstavil zakon o gospodarskih službah in vladni predlog obrtnega zakona. V sredo bo Marija Ravnik iz podjetja Conto predstavila novosti na finančno-računovodskem in davčnem področju (zakon o dohodnini, zakon o dobičku pravnih oseb, pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnih poročil za samostojnega podjetnika posameznika, odredba o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah). Seminar je namenjen tako obrtnikom kot podjetnikom, stane pa 3 tisoč tolarjev. • M.V. Kako do prepoznavnosti v svetu Ljubljana, 9. marca - Oddelek za oblikovanje pri Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani je v prostorih VVTC v Ljubljani odprl razstavo industrijskih razvojnih priojektov in posvet na temo "Kako do prepoznavnosti na svetovnem tržišču". Razstavljena dela so pravi industrijski razvojni projekti, ki so nastajali v času priprav na 17. svetovni kongres ICSID, kar tri je naročilo podjetje Iskra Terminali iz Kranja. Tako je Mojca Mehle-Hohnjec oblikovala udobni telefon ETA 100 Comet, Katarina Hribar standardni telefonski aparat za poslovno komuniciranje s telefonskim podaljškom Cath-B in Bojan Straže brezžični telefon z ležiščem Epidavrus, vsi trije kot svojo diplomsko nalogo. Ob razstavi so pripravili posvet o tem, kako doseči prepoznavnost na svetovnem tržišču, ki je zbral slovenske strokovnjake na področju industrijskega oblikovanja. Pomenil je nadaljevenja dialoga o vlogi industrijskega oblikovanja kot razvojnega m tržnega dejavnika v slovenskem podjetništvu, ki se je začel z svetovnim kongresom. Nedvomno je zelo pomembno, kaj o tem sodijo slovenski managerji, zelo dejaven pa mora biti seveda dialog med industrijo in univerzo. • M. V. ZASTONJ NAKUP V PRODAJALNI SONČEK IN F0T0 BOBNAR (v prodajnem »entni za hotelom Jelen) foto bobnar NA MARK ZA MLADE Vsi, ki boste kupovali meseca decembra aprila, maja imate možnost povrnitve stroškov nakupa. Potrebno je shraniti račun in konec maja do objavljen datum dneva, na katerega bo povrnitev vseh stroškov. Na nakup vas vabi "F0T0 BOBNAR" prodajalna "SONČEK" mix;amilk MUKA B O R Z N O POSREDNIŠKA H I t A a.d. CENTRALA BREŽICE Cesta prvih borcev I 1, 68250 Brežice telefon: 0608 62-236, telefaks: 0608 62 852 POSLOVALNICA UVBIJANA Slovenska cesta 54, 61000 Ljubljana telefon: 061 133-11-55, telefaks: 061 133-13-47 POSLOVALNICA CEUE POSLOVALNICA MAKIBOI Ljubljanska 3a. 63000 Celje Partizanska c. 3-5. 63)00 Marine telefon: (163 28-936. 441 625 telefon: 062 2M 460 telefaks 063 441-625 telefaks: 062 29-460 KAM NA KOSILO, VEČERJO ? ..... ............ m I IME GOSTINSKEGA JOBJEKTA KRAJ SPECIAIITETE MENU CENA ODPRTO 1 GOSTILNA JPr'Mmoik i Pristavo i pri Tržiču vsdi da» kosilo in mdite vse vrste jedi pe Rsmilti »kosilo 600.00 SIT 1 vsakdan 9-23 tel.:57-585 i GOSTILNA ZARJA j Tel.: 49 305 i Trboje domače jedi, jedi po norofilu, vsak don kosilo i kosa« 700 sn, jntpJrva« vsak dan 11-23 pet sob. 11-01 i torek zaprto I GOSTILNA Pod Dobrčo 1 Tel.: 56009 f BREZJE pri Tržiču nedeljsko kosilo vse mte jedi po naročilu [kosilo i 500.00 SIT \ vsak doni 3-23 isoo.ned. 11-23 i ponedeljek zaprlo i RESTAVRACIJA W I TtL: 50-691 j TRŽIČ-ead (rtfttaeo postoje : matice, kosilo. : jedi po noroulu t Moko 240 SIT keife 500 SIT 1 vsak dan 8-24 i pst.-seb.8-02 [ aed.(-praz. 10-24 AVTOM SERVIS iN TRGOVINA miČ,faMni$ka16,TCBFr Delovni čas: 8-12,13-17, sobota: 8-12 Tel.: 53-334 Fax:53-381 mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 MEŠETAR Mesarji zanikali govorice o podražitvi Čeprav je bilo v minulih dneh že slišati govorice, da se bodjj odkupne cene goveje živine v kratkem povišale, so v škofjelos*£ Mesoizdelkih včeraj te govorice zanikali. Pravijo, da je cena res# precej stara, vendar pa za zdaj ni razloga, da bi jo povečali, M J ponudba živine zadostna. V gorenjskih klavnicah (Mesoizdelki Skot) Loka, Špecerija v Radovljici in Jeseniške mesnine) tako še vedfl odkupujejo živino po cenah, kakršne veljajo od lanskega 8. noverflW' dalje. Bike extra kakovostnega razreda plačujejo po 179,20 tolarja P kilogram žive teže (meso po 320 tolarjev), bike prvega razreda V° 165,20 tolarja, bike drugega razreda po 134,40 tolarja, krave prveg« razreda po 96,20 tolarja za kilogram žive teže... Da se odkupna cen« goveje živine utegne povečati tudi na Gorenjskem, je mogoče sklepa^ iz tega, da so nekateri odkupovalci že "zavrgli" lanske cene in da & pred kratkim sprejeli nove. V kmetijski zadrugi Šentjur, na primer, * od 21. februarja odkupujejo mlado pitano govedo extra kakovostne? razreda po 340 tolarjev za kilogram mesa, meso prvega razreda f° 310 tolarjev - in tako dalje. V kmetijski zadrugi Vipava od 1. ma«L dalje plačujejo živino po novih evropskih standardih EUROP- ^ kakovostni razred E je cena 187,70 tolarja za kilogram žive tez (347,20 tolarja za kilogram mesa), za razred U 180,20 tolarja (ntf»° po 334 tolarjev), za razred R 171,70 tolarja (meso po 317,90 tolarja)' Odkupne cene za vrtnine Na nedavni seji republiškega odbora za vrtnine so med drujP pregledali predlog odkupnin cen za vrtnine, ki jih za te"* predvideva kamniška Eta. Kot je razvidno iz cenika, naj bi rde*° peso in zelje odkupovali po 0,20 marke za kilogram, korenček r 0,30 marke, papriko in feferone po eno marko za kilogra10' kumare prvega kakovostnega razreda po 0,90 marke, drugej? razreda po 0,60 marke in kumare tretjega razreda po 0,15 mar* za kilogram. Na seji odbora so memli, da je odkupna cena 2 najboljše kumare prenizka in so Eti predlagali, da bi jih odkupovala po e0 marko za kilogram. Cene traktorjev Časopisno založniško podjetje Kmečki glas je pred kratkim katalog traktorjev, v katerem je mogoče za posamezne znamke in Wjj traktorjev najti podatke o moči in prostornini motorja, o menjalo,K0 in številu prestav, o dvižni sili prednjega hidravličnega dvigal3-kabini pa tudi o cenah. Poglejmo nekaj cen! 1Yaktor Zetor 9520 sta11 35.098 mark, Zetor 9540 - 42.042 mark, Zetor 10111 - 39.000 r0*f Zetor 10145 - 46.500 mark, Zetor 10211 - 40.700 mark, Zetor 102« 48.500 mark, Universal 643 DT - 19.986 mark, Universal 703 V 18.937 mark, Universal 703 DT - 22.551 mark, Universal 1010 D1 28.570 mark, Stevr 970 - 48.790 mark. Steyr 942 - 38.380 mark, Steg 948 A - 43.780 mark, Steyr 955 - 41.320 mark, Massey Ferguson M* 390 - 34.267 mark, Massey Ferguson MF 398 - 41.835 mark,Carra£ Tigrone 2700 - 12.439 mark, Carraro ST 3700 V - 17.422 Carraro ST 5500 V - 20.664. -1 m ^ . Koroška 2, TrŽiČ lrgOVina Tel/Fax52-367 . BARVE, LAKI - ELEKTR0 MATERIAL - FASADNI MATERIAL - AKCIJSKA PRODAJA • BAVALIT 40 kg 1.920 SIT • AKRIL EMULZIJA 5 1 1.080 SIT • STIRINOL A 40 kg 864 SIT • STIRINOL B 51 1.500 SIT • MREŽA ZA FASADO m2 209 SIT VSE GENE SO S PROMETNIM DAVKOM 2% POPUST OB PLAČILU Z GOTOVINO1 PREVOZ ZAGOTOVLJEN - MATERIAL TTDI VGRADIM? POSLOVALNICA KRANJ POSLOVALNICA FTVJ Koroška c. 2. 64000 Kranj Žnidanćcvo nabrežje 11. 6225(1 Plu telefon: 064 211 -644 lelefon: (162 772-531 telefaks 064 211 -644 telefaks: 062 776-263 Nova trgovina s kolesi za Jelenom KmFM Vi zelo Velika izbira rezervnih delov za kolesa in motorje po ugodnih cenah. Posebna ponudba koles znamke REN*''^ iz Italije. Trgovina nadomešča pred nedavnim zap'l. pred ■ ...... --.. jr, trgovino Slovenija avto v Kranju. Prevzem koles v servis' anje, možna tudi dostava ' sobotah od 8. do 12. ure. Odprto od 8. do 19. ure, Z lokacijo za hotelom Jelen je Kranj spet dobil v središč mesta prepotrebno trgovino z rezervnimi deli in priborom kolesa in motorje. Prepričajte se o izbiri in ponudbi blaga! emoblS ^ ISKRA KIBERNETIKA Podjetje Inženiring v stečaju p.o. Savska Loka 4 64000 Kranj Po sklepu stečajnega senata v zadevi 9/91 se odreja prodaja osnovnih sredstev Iskre Inženiring v stečaju, Savska Loka 4, na osnovi zbiranja pisnih ponudb in izhodiščnih cen, in sicer. najmanj po ceni 1« Navijalni stroj ADAST int. št. 04934 I. 1963 2. Starter tester NA 043 nekompleten 3. vJustirna naprava relejev TRB 16 4. Stroj za posnemanje robov 5. Balansirna naprava SJUBO - 14 kosov 6. Sejemski eksponat krmarska naprava nekompletno 7. Elektromotor 0,37 kW 8. Elektromotor 2,2 kW 9- Umerjevalnik izometra MN 005 •nt. št. 54052 10. Brusilni kozel 3-fazni 11. Stroj za rezanje navojev ND 10 1.1981 12. Pnevmtska stiskalnica NSE 200 AG 100 z mizo 13. Vrtalni stroj BT 10 I. 1963 - namizni 14. Motor z mešalnikom 15. Pretočna črpalka 16. Omara 19-colska za montažo elektroopreme 17. Motor z mešalnikom in ogrodjem 18. Kopirni stroj OMEGA 203 19- Pisalni stroj OLIMPIA 20- Steklen akvarij 3 kosi 21. Repulzijski motor 22. Stroj za krivljenje robov 23. Ojačevalec + 2 zvočnika 24. Umerjevalnik izometrov 25. Umerjevalnik izometrov 26. Umerjevalnik izometrov 27. Vrtalni stroj METALAC ČAKOVEC 28. Vrtalni stroj namizni VEBO 29. Vretenska stiskalnica STK-3000 30. Stružnica LEINEN 31. Vrtalni stroj stebemi 32. Navijalni stroj za obročasta jedra 33. Pnevmatska stiskalnica NSE 200 AG 100 brez mize 34. Brusilni kozel 30.000,00 100.000,00 100.000,00 8.000,00 30.000,00 100.000,00 7.000,00 9.000,00 8.000,00 5.000,00 100.000,00 40.000,00 30.000,00 15.000,00 10.000,00 10.000,00 15.000,00 5.000,00 2.000,00 2 X 4.000,00 1 x 1.000,00 3.000,00 5.000,00 2.000,00 8.000,00 8.000,00 8.000,00 45.000,00 30.000,00 25.000,00 190.000,00 60.000,00 25.000,00 35.000,00 8.000,00 35. Rezkalni stroj FRITZVVERNER 36. Stružnica KERGER 37. Stružnica LEINEN 38. Printer DX 2200 Fujitsu 39. Terminal VT 220 s tipkovnico - 2 kosa 40. Računalnik TRIGLAV 41. Risalna deska LIBELA format AO 42. Risalna deska ROBOTRON format AO 43. Risalna deska format A1 44. Omara 19-colska 45. Stabilizirani usmernik NL 0158 46. Računalnik PARTNER 47. Računalnik PARTNER 48. Razmnoževalni stroj ORMIC 49. Terminal GORENJE PAKA 2000 - 2 kosa 50. Aparat za evidentiranje prisotnosti HP 3077 A - 4 kosi 51. Omara kovinska 52. Omara kovinska 53. Omara kovinska 54. Risalna miza 55. Risalna miza 56. Omara kovinska 57. Omara kovinska 58. Omara kovinska 59. Omara kartotečna 60. Miza risalna 61. Tehtnica BETA 5 62. Peč sterilizacijska SP 11 63. Osciloskop RFT EO 203 64. Osciloskop RFT EO 203 65. Multimet MA 3033 66. Vector meter 67. Usmernik 68. Usmernik NL 0158 69. Usmernik PACKART 6269 B 70. Omara kovinska 71. Omara kovinska 72. Omara kovinska 73. Omara kovinska 74. Omara PARTNER 75. Kopirni stroj Digitron Rex Rotary 5080 srn 76. Kompenzator VEB MESSTEHNIK 77. Umerjevalnik izometra 78. Omara z rezervnimi deli za instrumente 79. Deli za razna orodja 80. Brusilni koluti 150x80 - 32 SWATY 81. Razvodne omarice - male 100 kosov 82. Razvodne omare • velike - 9 kosov 83. Telefon - 1 kos 84. Pisalni stroj - 6 kosov 210.000,00 230.000,00 190.000,00 10.000,00 15.000,00 10.000,00 30.000,00 45.000,00 8.000,00 8.000,00 5.000,00 6.000,00 6.000,00 30.000,00 5.000,00 10.000,00 8.000,00 8.000,00 8.000,00 10.000,00 10.000,00 8.000,00 8.000,00 8.000,00 4.000,00 10.000,00 12.000,00 15.000,00 5.000,00 5.000,00 8.000,00 5.000,00 7.500,00 7.500,00 3.000,00 8.000,00 8.000,00 8.000,00 8.000,00 8.000,00 5.000,00 200.000,00 8.000,00 1.500,00 35,00/kg 200.00 1.500,00 2.000,00 1.000,00 1.000.00 dO 3.000.0C 85. Instrumenti razni - 21 kosov 5.000,00 86. Dekade razne - 17 kosov 3.000,00 87. Instrumenti razni - 40 kosov 2.000,00 88. Dekade razne - 5 kosov 5.000,00 89. Revostat - 6 kosov 1.500,00 90. Tokovnik - 10 kosov 5.000,00 91. Dekode kondenzatorske - 2 kosa 3.000,00 92. Stol - 7 kosov 800,00 93. Stol - vrtljivi -10 kosov 2.000,00 94. Pisalna miza - 4 kosi 12.000,00 95. Delovna miza - 2 kosa 15.000,00 96. Omara kovinska - 1 kos 10.000,00 97. Omara pisarniška -1 kos 6.000,00 98. Omara z nastavkom - 1 kos 6.000,00 99. Omarica bife -1 kos 5.000,00 100. Miza računalniška 2 kosa 10.000,00 101. Obešalnik 1 kos 200,00 102. Mizica prevozna 2 kosa 8.000,00 103. Rezkalni stroj FRITZ VVERNER inv. št. 18917 190.000,00 104. Navijalni stroj z delovno mizo inv. št. 57832 400.000,00 105. Okroglo brusilni stroj TOS inv. št. 18921 250.000,00 106. Stružnica prvomajska TNP 160 inv. št. 71291 500.000.00 107. Vrtalni stroj namizni inv. št. 55490 45.000,00 108. Mize delovne 4 kosi 6.000,00 109. Brusilni kozel inv. št. 20098 15.000.00 110. Omara kovinska inv. št. 2598 8.000,00 111. Regal kovinski 3 kosi 1.000,00 112. Omara lesena rok) 3.000,00 113. Telefon 500.00 114. Rezkalni stroj inv. št. 18916 z opremo 210,000 Pisne ponudbe je potrebno poslati v zaprti ovojnici z oznako ■Ponudba za nakup osnovnih sredstev" na naslov: ISKRA KIBERNETIKA, Podjetje Inženiring p.o. Kranj v stečaju, Savska Loka 4, Kranj, najkasneje do 31. 3. 1994. Prednost pri nakupu bo imel tisti ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno. Prodaja bo po načelu videno - kupljeno. Navedeno premoženje se proda po navodilih in pod nadzorstvom stečajnega sodnika. Vse dodatne informacije v zvezi z ogledom osnovnih sredstev lahko interesenti za nakup dobijo pri stečajnem upravitelju Viktorju Erženu in Alojzu Aberšku po tel.: 064/222-822. DNEVI ODPRTIH VRAT 17.-20.marec V svojih prodajalnah in skladiščih vam nudimo: semena, sredstva za varstvo rastlin, gnojila orodja za vrtlčkarje krmila, žita, pesne rezance, tropine i Pokličite in obiščite nas: prodajalna Primskovo-tel. 242-730, odprto od 8. do 17., sobota od 8. do 12. ure skladišča odprta od 9. do 13. ure visoko-tel. 43-152, Mavčiče -tel. 401-400, Stražišče- tel. 311-696, Žabnica-tel. 311-815. ASLOI9 V vseh satanih mreie RENAULT po Sitniji smo pripravili Vikend z Laguno < L a g u nji Nič ni prepuščeno ndkljuCju. vili Vikend z Laguno. Vabimo vas, da nas v času od četrtka ... -V V t ■___• 1 _ l_ * J.......„ at na samem AVTOSERVIS PRIMOŽIČ JESENICE - Tel., Fax.: 064 83-852 avto vašega življenja.. Ob obisku vas _____/ RENAULT _ AVTO__ ŽIVLJENJA Vam nudi pestro izbiro spomladanske konfekcije kvalitetnih slovenskih proizvajaleov. Jallfa LABOD, PIK, ELKR0J, in Stare pošte UGODNI PLAČILNI POGOJI! ■IRECITAL "KRST PRI SAVICI"H z igralcem DAR ETO M VALI ČEM. DREVI (PETEK, 11. MARCA) OB 21. URI V HOTELU RIBNO, BLED. KMETUSKA GOZDARSKA ZADRUGA z.0.0. KRANJ, Jezerska c. 41 Kmetijska gozdarska zadruga Sloga Kranj, Jezerska 41, na osnovi sklepa upravnega odbora objavlja PRODAJO POSLOVNIH PROSTOROV in sicer: 1. Poslovni prostor na Gasilski 5 v Stražišču - samopostrežna trgovina z gostinskim lokalom v površini 200 kvad. m. - poslovni prostori v površini 250 kvad. m. in 2 garaži 2. Pisarniški prostori na Jezerski 41 v I. in II. nadstropju v površini 300 kvad. m. Dodatne informacije vsak delovni dan od 7. do 15. ure po telefonu 064/242-010. ELA/V Na osnovi odločitve uprave družbe Elan Commerce, d.0.0., Begunje št. 1, Begunje na Gorenjskem, objavljamo prosto delovno mesto VODJE NABAVE IN KOOPERACIJE Pogoji: Visoka izobrazba tekstilne usmeritve (dipl. ing. tekstilne tehnologije), najmanj 2 leti delovnih izkušenj s komercialnega področja, aktivno znanje angleškega in nemškega jezika, poskusno delo 4 mesece. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Prednost pri izbiri imajo kandidati s smislom za skupinsko in samostojno delo. Kandidate, ki bodo ustrezali navedenim pogojem, bomo povabili na razgovor. Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju zgoraj navedenih pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Elan d.d., Begunje št. 1, Begunje na Gorenjskem. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Na podlagi sklepa 22. seje Komisije za oddajo poslovnih prostorov pri Izvršnem svetu Skupščine občine Radovljica z dne 8. marca 1994 razpisujemo JAVNI NATEČAJ ZA ODDAJANJE V NAJEM NAJBOUŠEMU PONUDNIKU za poslovni prostor na Cankarjevi 27, Radovljica, v velikosti 36 kvad. m. Poslovni prostor se odda za nedoločen čas, izhodiščna najemnina znaša 531 DEM preračunano v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije. Prostor je primeren za mirno servisno in drugo storitveno dejavnost. Pisne ponudbe z opisom prosilca in dejavnosti pošljite priporočeno po pošti na Občino Radovljica, komisijo za oddajo poslovnih prostorov, Gorenjska 19, Radovljica, najkasneje v roku 8 dni po objavi tega razpisa in jih označite z oznako "ZA JAVNI NATEČAJ". Razpisna komisija pri Svetu osnovne šole prof. Josipa Plemlja Bled, Seliška 3, razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA ŠOLE za štiriletni mandat. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - imeti morajo pedagoško izobrazbo - imeti morajo najmanj pet let delovnih izkušenj - opravljen morajo imeti strokovni izpit Kandidati morajo poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev predložiti še opis svojega dosedanjega dela in program dela za ravnatelja osnovne šole. Prijave naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi z oznako "Prijava na razpis" O izbiri bodo kandidati obveščeni po končanem izbirnem postopku. Podjetje LOKASTAR vabi k sodelovanju mojstre pekarstva in slaščičarstva. PISNE PONUDBE POŠLJITE NA NASLOV:LOKASTAR, Kidričeva 55, Škofja Loka. 4ĆpfcmJU Kranj ^ Veleblagovnica Globus ^ oddelek nogavic v pritličju, j BOGATA izbira moških in ženskih uvoženih nogavic KUNERT. Jk Iz volne, bombaža, prave svile, lycre z dodatkom chincillana, lycramata VZORČASTEIN ENOBARVNE MODNE alples tfh pohištvo Alples pohištvo Češnjica 48 a 64228 Železniki objavlja 6 prostih delovnih mest za delo v lesni proizvodnji Pogoji: - zaželena IV. stopnja strokovne izobrazbe lesarske smeri - za delavce brez poklica je možna priučitev za poklic j obdelovalec lesa Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas za dobo 3 mesecev z možnostjo podaljšanja. Kandidati naj pošljejo j pisne prijave na naslov: ALPLES POHIŠTVO d.0.0., Češnjica 48 a, 64228 Železniki, s pripisom: prijava na razpis. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Obvestilo o izbiri bodo kandidati prejeli v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Pri št. 1 ste vi številka 1. TAX FREE SHOP Cene so v DM in brez avstrijskega davka Medio % Motki Je samo eno prosto trzisce VREME Vremenoslovti nam za danes napovedujejo sončno, za jutri nekaj pooolačitev. Toplo bo! LUNINE SPREMEMBE Jutri, v soboto, bo mlaj. Po vremenskem ključu noj bi bilo vreme manj pomladno. "Nisem več iezni mladenič" Revolucija, Škofl'ca, Delam, Moja punca ima črno muco so le nekatere izmed skoraj že ponarodelih pesmic, ki jih je v različnih obdobjih svojega glasbenega ustvarjanja, naj bo to v času, ko je bil "besni punker", naj bo to v kasnejših "jazzovskih" letih, ustvaril Jani Kovačič. Tudi danes mu ne gre brez glasbe, čeprav je ta drugačna kot nekoč. Pred nekaj urami sem te v Ljubljani videl v avtu in zdelo se mi je, da se ti je zelo mudilo. Spadaš med ljudi, ki jim vedno primanjkuje časa? Si zelo zaposlen človek? Zamenjal sem službo in zdaj je precej boljše. Več časa imam, pa tudi služba je bolj mirna in urejena, učim namreč na Gimnaziji Bežigrad. Pred tem sem delal v Cankarjevem domu, kjer so bile razmere precej histerične, hoteli smo biti Evropa in zato, da smo to bili, je šlo preprosto preveč časa in živcev. Nekaj časa je fino, potem pa človek vidi, da je vse skupaj preveč utrudljivo, to velja še posebej za ljudi, ki v življenju hočejo narediti še kaj več. V Cankarjevem domu si bil organizator koncertov...? Bil sem producent, nekak urednik programa. Na koncu sem bil celo že samostojen, kar se je poznalo tudi na programu. Bili so punk časi, konec 70., začetek 80. in komadi kot Žare lepotec, Revolucija, Škofl'ca..., se še danes igrajo na vsakem turu... Dejstvo je, da so te pesmice za žur bile tudi narejene, za rajanje, da se norčuješ, zabavaš, da to lahko narediš na sto načinov, pa še zmeraj dobro izpade. Ljudje hočejo žurat'. Pa vendar moramo od sebe zahtevati več. Ni mi težko "žurat", ampak tu je še satira, cinizem, črni humor, komedija... Recimo, lani sem naredil muziko za Jesihovo igro "Ljubiti", kjer citraš Miha Dov-žan igra od gospela do popevke in zadeva se zelo dobro sliši. PriJe,Ben't - u in tvoji zadnji kaseti "Asfaltni otroci" gre za drugačno glasbo, zadeve so bolj jazzovske. Je, Ben't je bila skupina, ki je bila preprosto pred časom, igrah smo "resno" plesno muziko z jazzy variantami, torej stvari, ki so bile malo drugačne. Za jazz je pri nas recimo tisoč ljudi, mogoče tri tisoč, ko gre za največje zvezde. Ampak naši glasbeniki morajo preživet' in delat' tudi bolj preprosto muziko, bolj zabavne stvari. V preganjanju za zaslužkom pogosto Sušeč ima rep zavit. (Slovenski pregovor) Foto: M. Šmuc pozabljajo na svoje vrednote, kot v tisti Bajagini pesmici "Dobro jutro džezeri". Se da liveti od muzike, se je dalo pred desetimi leti? Ja, živel sem od muzike. No, od muzike se je dalo le preživet' ne pa živet'. Za najemnino, hrano, pa kakšne gate si kupil, za avto ali pa počitnice, ni šans. Tudi "slovenska pomlad" te je posrkala? Leta '85 sem se zelo intenzivno odvrnil od političnega pamfle-tarstva, žal pa so razmere zahtevala, da se ogromnokrat pojavimo prav v vlogi"slovenske pomladi". Zdaj sem razočaran nad tem. Ti mitingi so bili organizirani v obliki ročk koncertov. In kaj je bilo, dobili so oblast, rock'n'roll pa niti prostora niti založbe, skratka rock'n'roll je odnesel ta kratko, dal je svojo dušo za stvar, na koncu pa se je stegnil. Stegnil? Imamo samo pop skupine, pravega, tistega izvornega, najstniškega rock'n'rolla ni več. Danes rock'n'roll igrajo tridesetletniki, to pa ni to. Recimo raperji, ritem mašina za tisoč mark, zraven kdo drgne kitaro, pa se imajo fajn. To so naredili Beastie Bovs. Gimnazijci so duhoviti in brintni, pa ne vem, zakaj ne gre. • Igor K., foto: Janez Pelko Že kaj veš koliko časa smo priča burnim debatam o državljanstvu in na to temo so oni dan naši radijci pripravili en pogovor. Z enim od naših poslancev, ki se je na dolgo in na široko razgovorih komu ja slovensko državljanstvo in komu ne slovensko državljanstvo. Če boste natančno in v skrbi za lepo slovenščino Prebrali zgornji odstavek, bi bilo meni treba odvzeti slovensko državljanstvo. V gornjem odstavku namreč *ar mrgoli slovničnih na-Pak, ki pa jih zaradi zvrsti, ji ta rubrika pripada, lektorica namenoma ne popravlja. Ampak - nič se ne ve! Naši Poslanci namreč zahtevajo, da morajo tisti, ki se dičijo s slovenskim državljanstvom aktivno znati slovensko . Lahko se zgodi, da me kdo zagrabi za vrat, potem Pa dokazuj, da si Slovenec. Do katerega kolena bo treba Po dokaze? Po kakšne sploh? Najhuje pa ni to, da poslanci grmijo, da je treba najmanj 200 ur, da se slovensko priučiš, hujša je uporaba slovenščine pri gospodih poslancih samih. Gospod poslanec, ki je najbolj zagret za odpravo dvojnega državljanstva in v te*n smislu tudi za to, da morajo vsi tisti, ki prejmejo slovensko državljanstvo aktivno znati slovensko - v javnem govoru sam uporablja toliko tujk in tako narečno in slovnično pači slovenščino, da se ti kar zasmili. Slovenščina, ne on. kar mrgoli kot mrgoli raznoraznih amandmajev. Amandma gor, amandma dol - vsak lektor pa ve, da imamo za te slavne amandmaje prav lepo slovensko besedo: dopolnilo! Gospod je nadalje tudi ugotovili da so pri neki zadevi blazne zato, da bi bilo zadoščeno. ustavi Pred ko, da, če -vejica skače Tudi najvišji predstavniki naše oblasti bi se morali sem in tja spomniti lepega pregovora: le čevlje sodi naj kopitar... Pa poglejmo primere iz njegovega nedavnega nastopa. Referendum o ljudski iniciativi. Napačno. Gre kvečjemu za referendum o ljudski pobudi in ne iniciativi. Čuda teh zadev bo še... Grdo rečeno za poslanca, ki se s takimi besedami zavzema za slovenski jezik. Ali: Zakon je v zaključni fazi. Teh faz prepreke, da se javna razprava izteka in da je z lokalno samoupravo ustavi zadoščeno. Saj nočemo dla-kocepiti, ampak naj bo že enkrat jasno, da teče voda ali tekač, javna razprava pa je končana. Da so lahko prepreke tudi blazne, mi do zdaj ni bilo znano kot ie tudi prvovstna novost, da smo lokalno samoupravo uvedli Neki poslušalec je sicer prav v tem smislu ugovarjal: vi ste uvedli to slavno samoupravo, zdaj pa se po vesoljni Sloveniji jamra, kako da so zbori volilcev tako slabo obiskani V mestnih krajevnih skupnostih pride na zbor nekaj deset ljudi - pa še ti verjetno pomotoma. Zdaj, čisto na koncu, se bo vprašalo tiste, ki bodo v tej lokalni samoupravi morali živeti. Le čemu niso ubrali prav obratne poti? Najprej vprašali, potem pa kovali zakone o novih občinah? Poslušalec je bil zelo konkreten, ko je dejal: "Vi ste osem mesecev to lokalno samoupravo mle-li, mi bi pa zdaj v tednu dni na zbore drveli..." A to so že druge zadeve in kdor zdaj ne verjame, da bodo povzročale hud glavobol, naj samo malo počaka. V tem vmesnem času pa toplo priporočam nekaterim poslancem, da se grejo mal slovenščine učit. V končni fazi bodo morali položiti račune. Vedno se lahko kdo najde, ki jih bo pred javnostjo spravil v kakšno blazno zadrego. Dovolj bo že, če jih bo pobaral, če vedo, kje stoji vejica. In če ne bodo blazno bliskovito odgovorili, da pred ki, ker, ko, da, če -vejica skače, bo blamaža prav neznosna. • D.Sedej NEW TORK - bogastvo in beda 12. oktobra bo minilo 500 let, kar se je na Bahamski otok Guanahami izkrcal Krištof Kolumb. S tem se je začelo odkrivanje nove celine, pozneje imenovane Amerika. Priseljenci so uničili večino prvotnih prebivalcev in njihovo kulturo, sledil je hiter gospodarski razvoj, predvsem S. Amerike. Med številnimi priseljenci prevladujejo Azijci, kajti Amerika je za njih še vedno dežela, kjer se cedita mleko in med. Kljub strogim vstopnim formalnostim se priseljujejo ilegalno, številni od teh ljudi živijo in delajo, če sodijo med "srečneže z zaposlitvijo", v skrajno bednih razmerah. Na tak način se misel o hitri obogatitvi prav hitro razblini. Pojavljati se začnejo nasilje, droga, kriminal, odtujenost, strašno potrošništvo. Na vzhodni obali S. Amerike se nahaja mesto imenovano "veliko jabolko", nam bolj poznano kot New York. To je osemmilijonsko mesto sestavljeno iz petih občin. Najbolj znani del je prav gotovo Manhattan. Tu je srce mesta, kjer se odvija trgovina s celim svetom, kar se dobro vidi tudi na zunaj. Dolg in ozek otok, ki na severu meji na The Bronx, na vzhodu na Oueens in Brooklvn ter na jugu na Staten Island. Prvi občutek mesta je neopisljiv. Kot da bi stopil v svet filma. Vse je tisočkrat povečano. Veliki avtomobili, v nebo vzpenjajoči se nebotičniki, velikost mesta, ki mu ne vidiš konca. Vse to človeka tako prevzame, da ostane brez besed. Šele nekaj časa po potovanju končno lahko gledam na stvari takšne, kot so. Amerika naj bi bila torej dežela, kjer se cedita mleko in med za vsakogar. Na žalost to ne drži povsem. Dokaze za to sem srečeval na vsakem koraku. Nekateri deli mesta so polni visoke civilizacije in tehnologije, drugi pa čisto na dnu. Reveži večinoma stanujejo v kartonskih škatlah, kjer čez dan spijo. Njihov delavnik se začne zvečer, ko gredo po mestu in brskajo po smeteh v upanju, da bodo naleteli na kaj vrednejšega ali vsaj na kakšen kos kruha. Zbirajo pločevinke, ki jih potem prodajajo, da se lahko vsaj enkrat na dan najejo. Nimajo zagotovljenih niri osnovnih potreb, kot so stranišča, kajti videl sem nekega črnca, ki je na križišču brez sramu miniral na cesti. Odtod tudi odgovor na številne bolezni, ki razsajajo po mestu. Poleg sveta revežev in smeti pa je mesto znano tudi po tisočerih majhnih in velikih trgovin, kjer brez težav izgubiš. Cen v nedržavnih trgovinah ne smeš upoštevati kot realne, kajti so vrtoglavo visoke. Zaradi tega pridejo na svoj račun ljudje, ki radi barantajo. Del mesta, kjer lahko čutiš življenje Azijcev, je prav gotovo Chinatown. Pečat okolici dajejo branjevci, prodajalci rib, potujoči kramarji in kitajske restavracije. Samo vidz je eksotičen, v ušesa pa prihajajo same iztrgane, nepravilne angleške besede. Previdnost ni odveč, kajti gneča je velika in žeparjev kar mrgoli. Temu pritrdi pričevanje, da so nekomu, medtem ko je šel na malo potrebo, ukradli kolo, kljub temu da ga je pripeljal s seboj v restavracijo. Kraji, kjer se lahko sprostiš, so cerkve in centralni park. Same cerkve po gradnji niso nič posebnega, zato pa je bolj zanimiv ogromen park, ki pa je še vedno premajhen, da bi požrl vse izpušne pline. V parku je veliko ljudi, ki se rekreirajo na različne načine. Nekateri igrajo baseball, drugi tekajo sem ter tja, tretji kolesarijo. Neprimerljiv nočni pregled z vrha 381 metrov visokega Empire State Buildinga je združitev luči in zvezd s temnim ozadnjem. Zgrajen leta 1931 vzbuja še danes spoštovanje ljudi s celega sveta. Ogledalo in občudovalo si ga je že več kot 75 milijonov ljudi. Če imate srečo, lahko vidite dež ali sneg, ki pada navzgor. Poleg turističnega pomena ima tudi vlogo televizijskega in radijskega oddajnika, katerega signal je mogoče sprejemati v štirih državah. Zaradi vsega tega ga štejejo tudi med osem čudežev sveta. Streha, kamor lahko stopi prav vsak, je World Trade Center. Najvišja, 107-nadstropna, dvojčka na svetu predstavljata nepogrešljivi del mesta. Center je dom več kot 1200 mednarodnim podjetjem in trgovskim organizacijam, ki zaposlujejo 50.000 ljudi, Na samo streho lahko pridete z 72 lokalnimi ali 4 velikimi dvigali. Če vam višina in eden najbolj spektakularnih pogledov na svetu vzbudita apetit, si ga lahko potešite v 22 restavracijah. Pa dober tek! Najstarejši in najbolj znan je kip svobode, ki je leta 1986 praznoval 100-letnico. V ta namen so ga francoski in ameriški strokovnjaki obnovili. Notranjost kipa je v celoti kovinska. V pedestalu se nahaja lepo urejen muzej s fotografijami o poteku gradnje, prvih priseljevce ter baklo, ki je bilo zamenjano z novim. Na sam kip se lahko povzpnete po stopnicah ali z dvigalom. Pogosto se zgodi, da ljudje na ogled notranjosti čakajo tudi dve ali tri ure. Vendar, ker je pomembna znamenitost, je ne kaže zamuditi. New York je prav gotovo ena svetovnih metropol, križišče različnih kultur, navad, jezikov in religij, ki si jo je vredno ogledati. • Matej Polajnar NAGRADNA IGRA JOŽEFOV ŠEJ'M '94 Turistično društvo Jesenice in OBJAVLJATA NAGRADNO IGRO V vsaki številki Gorenjskega Glasa bo do 11.3.1994 objavljen KUPON Jožefovega sejma '94. Vsi, ki boste zbrali vseh 5 kuponov in jih poslali na naslov: TURISTIČNO DRUŠTVO JESENICE, Titova 18,64270 Jesenice ali oddali v biroju, boste sodelovali v JAVNEM žrebanju, ki bo 20. marca ob 15. uri na prireditvenem prostoru na ČUFARJEVEM TRGU. NAGRADE MAJ OSTANEJO SKRIVNOST KUPON 5 JOŽEFOV SEJ'M '94 Turistično društvo Jesenice Titova 18 - tel.:(064) 81 974 SOBOTA, 12. marca 1994 NEDELJA, 13. marca 1994 8.10 Tedenski izbor: Radovedni Taček; Mladi virtuozi; Zimska tekmovanja; Snoopv, risanka; Srečni metulj; Tok tok, Zgodbe iz školjke 11.35 Dusty, avstralski film 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 13.50 Večerni gost: Demeter Bi-tenc 15.25 Viva Las Vegas, ponovitev ameriškega filma 17.00 TV dnevnik 17.10 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 TV mernik 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 20.05 Utrip 20.25 Križkraž 21.30 TV poper, satirični kabaret 21.45 Korenine slovenske lipe: Romanja od Sv.Višarij do Barbare, 1. oddaja 22.15 TV dnevnik 22.50 Sova: China beach, ameriška nanizanka; Usodno srečanje, kanadski film 13.20 Ustavi se, svet, pomisli na otroke, 2. oddaja 14.15 Sova, ponovitev 16.15 Športna sobota: Pariz: Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki, prenos 18.50 Vodne pustolovščine, angleška poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 20.05 Družinska skrivnost, švicarska nadaljevanka 21.05 Coltrane v kadilaku, angleška dokumentarna oddaja 21.30 Poglej in zadeni 22.45 Sobotna noč 9.00 čas v sliki 9.05 Pri Huxtablo-vih, ponovitev 9.30 Otroški program 10.30 Vrzi mamo z vlaka 12.00 Slike iz živalskega sveta, ponovitev 12.30 Hallo Austria, Hallo Vienna 13.00 čas v sliki 13.10 Nepopolni zakon, avstrijska komedija 14.30 Sedmi kontinent 15.00 Za otroke 16.15 Beverly Hills, 90210 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X - large, mladinska oddaja 18.00 Čas v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 Zdravnica dr. Quinn 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Stavimo, da..., oddaja s Thomasom Gottsscalkom 22.05 Zlata dekleta 22.25 Umor na Rain-bow drivu, ameriška TVkriminalka 0.00 Čas v sliki 0.05 Vrnitev muhe, ameriška grozljivka 1.20 Hunter 2.05 Poročila/Ex libris/1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 13.00 1000 mojstrovin 13.10 Skrivno življenje 13.30 Ali imate radi klasiko? 15.25 Ljubezen, prepir in sonce, komedija 17.00 Kdo me hoče 17.15 Ozri se po deželi 18.00 Nogomet 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 V Firerjevi senci, avstrijski TV film 21.40 Čas v sliki 21.55 šport 22.40 čebela, dokumentarni film 23.35 Round midnight 23.55 Poročila/Ex libris 8.55 Poročila 9.00 Dobro jutro 10.30 Poročila 10.35 Dr. Agus, risanka 11.45 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Mitsuko Uchida igra Debussvja 13.15 Prizma 14.00 Poročila 14.05 Drobtinica, danski barvni film 15.25 Risanka 15.40 Hišni ljubljenčki 16.10 Mladi Indi-ana Jones, nanizanka 17.00 Poročila 17.05 K-2: Vzpon in tragedija, dokumentarna oddaja 17.50 razstava 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara, nadaljevanka 19.15 Na začetku je bila beseda 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Milagro - vojna za fižolovo njivo, ameriški barvni film 22.00 Film - video - film 22.45 Poročila 22.50 športna sobota 23.05 Slika na sliko 0.05 Poročila v angleščini 0.10 Sanje brez meja radio žiri FM STEREO : 91,2 MHz - Škofja Loka 89,8 MHz - Poljanska dolina m Žiri 96,4 MHz - Selška dolina 13.55 TV koledar 14.05 Življenjski slog, ponovitev 14.35 Jeeves in VVooster, humoristična nanizanka 15.30 EP v dvoranski atletiki, prenos iz Pariza 19.30 Dnevnik 20.15 Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška humoristična nanizanka 20.40 Krila na nebu, dokumentarna serija 21.35 Cro pop ročk 22.20 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nanizanka; Rick Mavall, serija; Jok v divjini: Ugrabitev Peggy Ann, ameriški barvni film 7.00 Borza dela 9.00 CMT 10.00 Kino, kino 11.00 Alamo, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.35 S pot tedna 12.40 A shop 12.50 Video strani 14.30 Borza dela 16.25 Igre na kotalkah, športna oddaja 16.55 (TV, oddaja za begunce 17.25 Alamo, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.00 Ameriških deset 19.30 Detektiv z Bevertv Hillsa, ameriška nanizanka 20.00 Avtomobilski slalom v Ženevi 20.30 Modna dežela, oddaja o modi 20.30 Detektiv z Beverlv Hillsa, ameriška nanizanka 21.30 Trupla v Carolini, ameriški barvni film 23.10 Tropska vročica III, ameriška nanizanka 0.00 S pot tedna 0.05 CTM 0.30 Borza dela Oddajamo od 16. do 16. uro na UKV steroo 88,9 in 96 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 9.00 Danes v občini Dopoldanske novice 12.00 škofjeloških 6 -mali oglasi 13.00 Morda niste slišali 13.30 Osmrtnice 14.40 Nasveti za varno hojo po hribih 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija - prenos 16.00 Sobotno razvedrilno popoldne, vmes ob 17.00 Novice - šport 17.30 Študentska tribuna 19.00 Odpoved programa 8.00 Dobro jutro 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Dobro jutro ob kavi 12.00 Mali oglasi 13.20 Nasveti iz Smukove domače lekarne 14.00 Gorenjska danes 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.20 Večerni program 5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Megalok 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 čestitke 8.40 Otroški program: Živ žav 9.25 Pot v Šolo, ponovitev nizozemske nanizanke 10.50 Slike iz Sečuana, 1. oddaja 11.00 Naša pesem 93 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Vodne pustolovščine 13.00 Poročila 13.05 Na tankem ledu: Zgodba o Tai Babilonijevi, ameriški film 14.40 Skrivnost mrtvih, ponovitev angleške dokumentarne nadaljevanke 15.35 še se bomo srečali, angleška nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 18.50 Trattoria trax - kuhanje ob Rossiniju 19.30 TV dnevnik 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Podarim - dobim 21.30 Od pola do pola, angleška dokumentarna serija 22.25 TV dnevnik 22.45 Sova: V civilu, angleška nanizanka; China beach, ameriška nanizanka 9.00 Josip Jurčič: Deseti brat, posnetek gledališke igre 10.55 Poglej in zadeni12.20 Monsinjor Kihot, angleška nadaljevanka 13.30 Križkraž 14.30 Športna nedelja: Pariz: Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki, prenos 18.05 Košarka, NBA liga 19.30 TV dnevnik 20.05 Slovenski magazin 20.40 Meso in kri, ameriški film 22.40 športni pregled 9.00 Čas v sliki 9.05 Reportaža iz tujine, posebna oddaja 9.30 Katoliška maša, prenos 10.15 Univerzum: Smrtni sovražniki,ponovitev 11.00 Evropski studio 12.00 Tednik J2.30 Orientacija, ponovitev 13.00 :as v sliki 13.10 Zlata dekleta, ponovitev 13.35 Gigi, ameriški glasbeni film 15.25 Izlet v pagodo miru 15.30 Otroški program 17.00 Volitve 94 17.10 Klub za seniorje, sestanek z vsemi 18.00 Viktor Frankel, portret dunajskega nevrologa 18.30 Harry in Sunny, 1. del 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Kaisermuhlen Blues, 7. del 21.05 K1, kultura v živo 22.00 Glas Islama 22.05 Dvakrat Teksas, dokumentarni film 23.00 Zadnja filmska predstava, ameriški film 0.30 Gustav Mahler 0.55 Poročila/1000 mojstrovin 9.00 čas v sliki 9.05 Čebelica Maja, risanka 9.25 Očarljiva Jeannie 10.00 Pan opticum 10.15 Univerzum 11.00 Flipper, ameriški mladinski film 12.30 Pogledi od strani 13.00 Dober dan, Koroška 13.30 Slike iz Avstrije 14.00 Športno popoldne 17.00 Volitve 94 19.30 Čas v sliki 20.15 Zakon strahu, ameriška TV psihološka kriminalka 22.00 Čas v sliki/šport 22.50 Jaz in moja sestra, italijanska komedija 0.35 Čas v sliki 0.40 Terminus, francoski ZF film 2.00 Poročila/ 1000 mojstrovin 8.25 TV koledar 8.35 Poročila 8.40 Nesveti vrt, ameriški čb film 10.00 Poročila 10.05 Pogovor s sencami, drama 10.45 Risanka 11.00 Malavi-zija 12.00 Poročila 12.05 Kmetijska oddaja 13.00 Narodna glasba 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duševni klic 14.00 Poročila 14.05 Velike avanture 15.00 Opera box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.20 Z otrokom nas bo šest, ameriški barvni film 18.50 Maxim, risanka 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.15 Sedma noč 21.45 Poročila 21.50 Ponosni moški, ameriška nadaljevanka 22,45 šport 0.00 Poročila v nemščini 0.05 Sanje brez meja 12.35 TV koledar 12.45 Cro pop ročk, ponovitev 13.30 Jadranje: VVhitebrad, posnetek 14.00 Reportaža o Branku Cikatiču 14.20 Košarka: NBA liga 14.50 EP v dvoranski atletiki, prenos iz Pariza 17.45 Končnica odbojkarskega pokala evropskih prvakov (ž), prenos 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Rdeči čeveljčki, angleški barvni film; Leteči cirkus Montvja Pvthona, humoristična nanizanka 8.00 Nedeljski nagovor Pater Benedikt Lavrih 8.15 Koala 8.50 Trije mušketirji, risanka 9.50 S pot tedna 9.55 Dance session, ponovitev 10.25 Trupla v Carolini, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 12.15 Helena, gledalci čestitajo in pozdravljajo 13.00 Podobe na filmskem platnu 18.00 Koala, risanka 18.30 Trije mušketirji, risanka 20.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 20.55 Kino, kino, kino, oddaja o filmu 21.55 Življenje z očetom, ameriški čb film 23.30 Spot tedna 23.35 CTM foto bobnar PONEDELJEK, 14. marca 1994 Oddajamo od 10. do 15.30 ure, na UKV steroo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 8.00 Napoved programa -9.00 Agencijske novice 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Iz narodnozabav-nih logov 11.00 Novice - obvestila - mali oglasi - osmrtnice 11.40 Sprehod po kinodvoranah 12,00 Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 12.30 čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne na valovih RA Žiri, vmes vremenska napoved, prometne informacije, kulturni kažipot, glasbena lestvica 3 x 3, športni utrinki 15.30 RA Slovenija 19.00 Odpoved programa 8.00 Dobro jutro 10.00 Dežela kranjska - Struževo 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Med praznovalci 17.20 Sport 18.20 Kino, kviz 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika 8.00 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice 12.05 Čestitke 13.00 Nedeljska tema 14.00 Čestitke 15.00 Osrednja poročila 16.00 Čestitke 17.00 Tema 18.30 Minute za resno glasbo 11.00 Tedenski izbor: Hči morskih valov, norveška nadaljevanka; Znanje za znanje; Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 13.00 Poročila 13.05 Slovenski magazin 13.35 Športni pregled 14.50 Oči kritike, ponovitev 15.50 Videomoda: Izdelano v ZDA 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Radovedni Taček, Krona; Zimska tekmovanja; Slike iz Sečuana 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Lingo, TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 šport 20.25 Gospodarska oddaja: 10.000 obratov 21.10 Omizje 22.30 TV dnevnik 22.55 Sova: Ženske in moški, ameriška nanizanka China beach, ameriška nanizanka 14.15 Forum 14.30 TV mernik 14.45 Utrip 15.00 Zrcalo tedna 15.15 Podarim - dobim 16.15 Obzorja duha 16.45 Sova, ponovitev 18.45 4 x 4 19.30 TV dnevnik 20.05 Ruski prijatelj, finska drama 21.00 Studio Citv 22.55 Večer jazza v studiu: Greentovvn jazz band 10.00 Poročila 10.05TV šola 11.35 Deklica iz prihodnosti, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nanizanka 12.40 Pujsovi dosjeji, angleška barvna nanizanka 13.05 Zvezdne steze III, ameriški ZF film 14.55 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Modul 8 16.30 Otrok, šola, dom 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Arena 21.15 Gruntovčani, nadaljevanka 22.10 Poročila 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v nemščini 0.05 Sanje brez meja 16.40 TV koledar 16.50 Deklica iz prihodnosti, nadaljevanka 17.15 Skrivnosti, ameriška nanizanka 17.40 Ponosni moški 18.30 V pozdrav prihodnosti, dokumentarna serija 18.55 Hal Roach predstavlja, ameriška nanizanka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Rdeči lisjak, angleška nadaljevanka 21.00 Dežele evropske skupnosti: Irska in Španija 22.05 Murphy Brovvn, humoristična nanizanka 22.35 Plačilo za strah, francosko-italijanski film 0.55 Električni kavboj 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe 13.05 A shop 13.15 Helena, ponovitev 14.05 Svet vsem ljudem, dokumentarni film 14.30 Borza dela 15.00 Spot tedna 15.20Poz'rtiv +, ponovitev 16.00 A shop 16.10 Življenje z očetom, ponovitev ameriškega čb filma 17.45 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.30 Poulične toipe, dokumentarni film 19.00 Poročila 19.25 A shop 19.30 Popstop 20.15 Brlog, španska nadaljevanka 20.45 Popotnik skozi čas, ameriški barvni film 22.15 Poročila 22.30 A shop 22.35 Spot tedna 22.40 CTM 0.30 Borza dela 9.00 Čas v sliki 9.05 Hooperman 9.30 Nočni studio 10.30 Gigi, ponovitev 12.20 Oddaja, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Družinske vezi 14.00 Big Valley 14.50 TV živalski vrt 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurtitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Harrv in Sunny 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 19.55 Šport 20.15 Športna arena 21.07 Pogledi od strani 21.15 Policijski klic 110, serija 22.45 Mladi general, francosko-italijanski film 0.10 Čas v sliki 0.15 Polar, francoska kriminalka 1.50 Poročila 8.00 Vremenska panorama 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Kdor reče A, razvedrilna oddaja 16.45 Mambus 17.30Lipova ulica 18.00 Pri Huxta-blovih 18.30 Srček 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Bavarec na otoku Ruegen 21.07 Požigalec; Novo v kinu 22.00 Čas v sliki -večerni studio 22.35 Roger in jaz, ameriški dokumentarec 0.05 Tech-nological threat, risani film 0.10 Dekle iz tovarne vžigalic, finski film 1.20 Poročila/1000 mojstrovin <>BIŠČiTE STUDIO Trg Prešernove brigade 6/4 KRANJ TT (064)326-683 Oddajamo od 16. do 19. uro na UKV steroo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 9.00 Danes v občini 10.00 Dopoldanske novice 12.00 Škofjeloških 6 - mali oglasi 13.00 Morda niste slišali 13.30 Osmrtnica 14.40 Koristni nasveti 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Otroško mladinski program 19.00 Odpoved programa 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Izbira semen in pomladanska setev 10.40 Informacije - zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 18.50 Radio jutri, koristne informacije R TRIGLAV JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 EBC novice12.10 Osmrtnice 13.00 portni pregled 13.30 Gorenjci na cestah 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 DomaČe viže 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Čestitke 18.30 BBC SOBOTA NEDEIJA ŠENČUR DISKONTNA PRODAJA SADJA IN ZELENJAVE Veliko Gorenjcev nas že pozna po kvaliteti in nizkih cenah. Prepričajte se še vi! Delovni čas: od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 16. ure, nedelja od 8. do 12. ure KINO CENTER amer. komedija GOSPA DOUBTFIRE ob 17., 19. in 21.15 uri STORŽIČ amer. FZ triler TATOVI TELES ob 16. in 18. uri; amer. črna komedija PRI ADAMSOVIH 2 ob 20. uri ŽELEZAR amer. mladinska komedija DENIS POKORA ob 16. in 18. uri; angl. irska drama V IMENU OČETA ob 20. uri TRŽIČ amer. akcij, drama POPOLN SVET ob 17.30 in 20. uri KINO DUPLICA amer. pust. drama ŽIVI ob 17.30 in 20. uri KINO SORA ŠKOFJA LOKA amer. komedija DENIS POKORA ob 18. in 20. uri KINO RADOVLJICA amer. pustolovski TRIJE MUŠKETIRJI ob 16., 1,8. in 20. uri KINO CENTERamer. komedija GOSPA DOUBTFIRE ob 17. in 19. uri; angl. irska drama V IMENU OČETA ob 21.15 uri STORŽIČ amer. črna komedija PRI ADAMSOVIH 2 ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. mladinska komedija DENIS POKORA ob 16. in 18. uri TRŽIČ amer. akcijska drama POPOLN SVET ob 17.30 in 20. uri KINO DUPLICA amer. pust. drama ŽIVI ob 17.30 in 20. uri KINO OBZORJE ŽELEZNIKI ameriški avanturistični VEČNO MLAD ob 19. uri KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriška komedija DENIS POKORA ob 18. in 20. uri KINO RADOVLJICA amer. pustolovski TRIJE MUŠKETIRJI ob 18. in 20. uri PONEDELJEK KINO CENTER amer. črna komedija PRI ADAMSOVIH 2 ob 16. in 18-uri; amer. pustolovska drama ŽIVI ob 20. uri STORŽIČ Danes zaprto! ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ FILMSKO GLEDALIŠČE: amer komedija GOSPA DOUBTFIRE ob 17.45 in 20. uri Odprte strani- Mag. Jurij Kumer STRAN 16 "Gorenjci povemo enkrat in primerno na glas" "Glasnost Gorenjcev na državni ravni je lahko tudi problem, čeprav tako ne bi smelo biti. Gorenjci, ki smo vendarle resni ljudje, vladi in strokovnim službam povemo enkrat in primerno na glas. Ob predpostavki, da država sprejema odločitve na podlagi dokazov, ne pa glede na glasnost in pritiske, bi to moralo zadoščati." Mag. Janez Tavčar STRAN 17 "Ni res, da se pritožujemo na vse odločbe" "Ko je partija načrtovala, da bi kombinat razširili s sedanjih 1.500 na tri do štiri tisoč hektarjev zemljišč, smo se mlajši kadri v KŽK-ju temu upirali. In v KŽK-ju se upiramo tudi zdaj: tokrat temu, da bi nekdanjim lastnikom z denacionalizacijo vrnili zemljišča, ki smo jih pridobili na odplačni način." Franc Tušek "Nebesa se niso odprla" "Čeprav so nam ob slovenski osamosvojitvi nekateri dopovedovali, da se nam s tem Še ne bodo odprla nebesa, smo kmetje, verjetno pa tudj delavci, verjeli in upali, da se bo to zgodilo. Zal se ni! Razočaran sem nad novim družbenim sistemom." POGLEDI GA JUGA "Kmet je kralj. Če ima dobro in čedno napravo, če ima primemo zemljo, da jemlje iz nJe iivljenje in davek, če nima dolgov, pač pa P°lne hleve, in če ima Se kopico zdravih in Pokornih otrok, je kmet kralj, neodvisen od Vsega sveta." Navedene besede so iz Tavčarjevega Cvetja v jeseni in nam posluiijo za nekoliko idilični Začetek tega pisanja. Vsaj za začetek: nadaljevanje namreč ne bo prav nič pravljično. Že če 01 Pogledali v Tavčarjeve Slike iz loškega Pogorja (Med gorami), bi videli, da so te manj r°fnantične in bolj realistične. Zgodovinski uvid v tisto, kar se je s slovenskim kmetom gorenjskim sicer še manj!) dejansko dogajalo prehodu iz 19. v 20. stoletje, pa nam ^zkrije podobo, ki je Tavčarjevi povsem ^Protna. Sperans (= Edvard Kardelj) jo je svojem Razvoju slovenskega narodnega vPrašanja (1939) naslikal takole: "Ta beda kmečkega ljudstva, ki ga J* v desetih in desetih tisočih pognala v Ameriko, v Nemčijo m v ^verno Afriko, po vsem svetu, pa je obenem postala izhodišče za obogatitev jare gospode, slovenskih kraljev na Betajnovi, slovenskega "Ksčanstva. Šele v tej dobi so Slovenci na račun propadlih kmečkih »notic začdi pridobivati moderno buržoazijo. Pod geslom 'svoji svojim', ki ga je dalo konservativno liberalno vodstvo slovenskega prodnega gibanja, so se stekali prigarani groši kmeta in malega Uoveka v roke domačemu oderuhu, ki je bil včasih veleposestnik, včasih advokat, včasih trgovec ali gruntar. Na dražbah so slovenska Posestva zlasti na Štajerskem prihajala včasih v nemške roke, velikokrat pa so se jih polastili domači kralji na Betajnovi..." -Advokat Tavčar, prvak slovenskih liberalcev (= tistih, "ki imajo nekaj P°d palcem") je potemtakem tudi sam nadvse aktivno sodeloval v Potemnitvi kraljevske podobe slovenskega kmeta - ki je, med nami ečeno, v resnici sploh nikoli ni bilo! Liberalno meščanstvo (slovensko in nemško) je sesulo fevdalno ograrno strukturo, katere temelj je bilo kmetstvo. Če se ne bi zanj *«vzel dr. Janez Ev. Krek s svojim zadružništvom, bi od njega ne ostalo Pjav dosti. Tisto, kar so spodjedali Tavčar in &. in kar je podpiral Krek ) zadružništvom, je pozneje pokončal Kardelj, ki je po 1945 postal taWi vodja kolektivizacije kmetijstva na Slovenskem. V prej n«vedenem delu je podal izvrsten prikaz "strukture naše vasi: , ki joje P'ed vojno tvorilo kar pet plasti: veleposestniška (nad 70 ha), plast bogatih kmetov (gruntarjev, nad 20 ha), plast srednjih kmetov (10 do 20 f)' Plast malih kmetov (do 10 ha) in polproletarski kmečki stoj [npemniki, kočarji, viničarji, težaki...). Kar se prvih dveh in zadnjih tlČ€> je bila stvar Kardelju jasna: prvi dve plasti sta bih ostanek fevdalizma na vasi in ju je bilo treba kot taki uničiti, kmečki proletarci pa so postali "kadrovsko" zaledje industrializacije. Izboriti se je bilo treba samo še za srednjega in malega kmeta. Ta dva je označevala posebna, dvojna narava: po eni strani sta razmišljala in čustvovala tako kot veliki kmetje ("kulaki"), po drugi ju je logika ekonomskega in političnega razvoja dobesedno pehala v proletarizacijo. Komunizem je ta nujni proces pravzaprav samo pospešil in dokončal. In kako je s kmetom danes? Dr. Anton Trstenjak piše, da se je pri nas razvil nov tip podeželskega človeka: kmet - delavec ("part-time-farmer"). Ta preživi tretjino dneva v tovarni, drugo tretjino pa doma s traktorjem obdeluje svoje posestvo. Trstenjak ob tem obžaluje, ker so se v tako napetem načinu Življenja izgubile mnoge stare kmečke navade, upadla pa je tudi tradicionalna kmečka morala. Novinar Braco Zavmik gre v opisu tega procesa do kraja: "Čaščenjskega odnosa do zemljice, izpričanega v neštetih ljudskih pesmih in bajkah, je zdavnaj konec. Ostalo je le stopnjujoče se, komercialistično neizprosno, nikdar potešeno iziemanje tal, ki se je začelo pred nekaj tisočletji tam nekje med Tigrisom in Evfratom, ko so 'izumili' žito, iz česar se je rodila -kakšen paradoks - civilizacija mest, ki jo označuje posti lov na presežke. Ampak vsa ta tisočletja je vas vendarle ostala vas, mestopa mesto. Danes vas ni več vas. Ne le, da je konec čaščenja zemljice, spridil se je tudi odnos do živinice, če so še tako rekoč včeraj na tej ali oni domačiji vso noč prebedeli ob bolnem voliču in zmotili kopico očenašev pa zdravamarij, je zdaj povsem drugače. Hlevi so polni serijsko proizvedene živine (galofak pa antibiotiki) za serijsko molžo in serijski zakol. Namesto ptičjega žvrgolenja odmeva od bregače do bregače ropotanje traktorja in motorne kosilnice ali žage. Hrup, ki je odvratnejši od onega v mestu, kjer natlačenost stavb sorazmerno učinkovito duši urbano hrumenje. Domačo pesem, s katero so se bodrili pri težavnih kmečkih opravilih, je že zdavnaj preglasilo panslovensko videomehovsko nabijanje Avsenikov, Slakov in Fantov iz treh dolin..." Je slika res tako črna, prav nič kraljevska? Sam tega ne upam reči, ker stvari ne poznam zadosti. Tudi ni moj namen, da bi slikal Tavčarjevi povsem nasprotne podobe. Gre mi predvsem za spodbudo k razmišljanju o sodobnem kmetstvu med gorami in pod njimi, Časi res niso kraljevski, obupovati pa menda tudi ne kaže. Miha Naglic GORENJSKI GLAS/stran 15/Kranj, It marec 1994 Gorenjsko kmetijstvo v številkah Gorenjska zaradi podnebnih in obdelovalnih razmer nima najboljših možnosti za kmetovanje* Ob tem, da s površino 213.529 hektarjev predstavlja dobro desetino Slovenije, ima 6,4 odstotka vseh slovenskih obdelovalnih površin, 7,6 odstotka kmetijskih zemljišč, 12,4 odstotka gozdov in kar 20,7 odstotka vsega nerodovitnega sveta. Večina kmetij se ukvarja z govedorejo, na Sorskem po(ju je razvito tudi pridelovanje krompirja. Po podatkih splošnega popisa iz 1991. leta je na Gorenjskem 7.847 kmečkih gospodarstev ali pet odstotkov vseh slovenskih. Gorenjske kmetije so v primerjavi s podatki za vso Slovenijo nadpovprečno velike, saj ima vsaka povprečno 10,7 hektarja zemljišč, od tega 4,35 hektarja kmetijskih oz. 3,46 hektarja obdelovalnih. Delež čistih kmetij (3,9 odstotka) in kmetij brez delovnih moči (1,8 odstotka) je pod slovenskim povprečjem, delež mešanih in nekmečkih gospodarstev pa le malo nad slovenskim. Govedoreja je na Gorenjskem najpomembnejša kmetijska dejavnost Na kmetijah in družbenih posestvih je po zadnjih podatkih 41 tisoč glav govedi, od tega 18.500 krav in med njimi 12 tisoč takih, od katerih odkupujejo mleko. Na Gorenjskem je "doma" nekaj manj kot desetino vse živine v Sloveniji, vsaka kmetija pa redi povprečno 4,6 glave velike živine. Po številu kmetij, ki oddajajo mleko, ima Gorenjska 6,5-odstotni delež v Sloveniji, po količini oddanega mleka pa več kot 10-odstotnega. Število kmetij, ki oddajajo mleko, močno upada. Pred devetimi leti so na Gorenjskem odkupovali mleko z 2.836 kmetij, pred petimi leti z 2.438 kmetij, lani septembra s 1.780 kmetij, letos februarja pa samo še s 1.670 kmetij. Količina odkupljenega mleka v tem času ni upadla oz. se je celo povečala. Po mlečnosti je Gorenjska nad slovenskim povprečjem: na Gorenjskem je bila lani povprečna mlečnost krav v A kontroli 4.703 Utre, v Sloveniji 3.951 litrov. KŽK je bil z mlečnostjo 6.362 litrov na kravo prvi med vsemi kmetijskimi podjetji v Sloveniji, Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarja Marija Volčjak in Miran Šubic in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Janez Pelko I N T E R V J U Mag. Jurij Kumer "Gorenjci povemo enkrat in primerno na glas" "Glasnost Gorenjcev na državni ravni je lahko tudi problem, čeprav tako ne bi smelo biti. Gorenjci, ki smo vendarle resni ljudje, vladi in strokovnim službam povemo enkrat in primerno na glas. Ob predpostavki, da država sprejema odločitve na podlagi dokazov, ne pa glede na glasnost in pritiske, bi to moralo zadoščati." * Gorenjska ima svoje posebnosti, značilnosti... V čem se gorenjsko kmetijstvo razlikuje od ostalega, slovenskega? "Gorenjska ima 10,5 odstotka skupne slovenske površine, 6,4 odstotka vseh obdelovalnih zemljišč v Sloveniji, 7,6 odstotka kmetijskih zemljišč in 12,4 odstotka gozdov. Kmetijstvo je zaradi naravnih, talnih in podnebnih razmer ter deloma tudi tradicije usmerjeno v živinorejo, od šestdesetih let dalje predvsem v govedorejo. Na ravninskem območju je pomembno tudi pridelovanje krompirja, zdaj predvsem jedilnega, do nedavnega pa tudi semenskega. (Zanimanje za semenarstvo je namreč zaradi težav upadlo, čeprav so potrebe po semenskem krompirju velike.) Na družbenih posestvih in na nekaterih večjih kmetijah se ukvarjajo tudi s pridelovanjem krušnih ali krmnih žit; pomembna dejavnost še zlasti na hribovskih in gorskih kmetijah, je gozdarstvo. Gorenjska v primerjavi z ostalimi deli Slovenije nima nič vinogradništva, pridelovanja vina, zelo malo intenzivnega sadjarstva, le malo vrtnarstva in zelenjadarstva. Dokaj malo je tudi prašičereje, celo nekoliko manj, kot bi jo "prenesel" prostor in kakršne bi bile gorenjske potrebe." "V hribih hodimo po robu" * Ena od gorenjskih značilnosti je velik delež, kmetijstva z oteženimi (omejenimi) pridelovalnimi možnostmi. Kakšne so razmere v hribovskem in gorskem kmetijstvu? "Ugotovitev je pravilna: delež hribovskih in gorskih površin je dokaj velik in tudi obdelovalne razmere so tam zelo težke, celo težje, kot so povprečne razmere v slovenskem hribovskem in gorskem kmetijstvu. V tem prostoru hodimo po robu, ki še ohranja življenje in živost; ni pa storjeno vse, da bi bilo to zagotovljeno tudi v prihodnosti. Ker so tu razmere zelo težke, je življenje (in poseljenost) mogoče ohranjati le s prebivalstvom, ki je tam zraslo, živi s tem prostorom in čuti posebno pripadnost do svojih domačij in krajev. Prav ta navezanost na kraje je največ prispevala k temu, da na Gorenjskem ni bilo še večjega razseljevanja hribovskega in gorskega sveta, kot je bilo sicer. Razseljevanje se je večinoma nehalo na spodnji meji, ponekod je prekipelo in je šlo preko roba. Tam ni možnosti, da bi samo s splošnimi ekonomskimi in političnimi ukrepi vrnili življenje, ampak bi bilo treba sprejeti posebne programe in ukrepe, podkrepljene tudi s finančnimi spodbudami." Kmetijstvo še ne "prenese" sedanjih obresti * Predvsem starejši ljudje so si kapitalizem zapomnili po tem, da je veliko kmetij zaradi prevelike zadolženosti ali iz drugih razlogov prišlo na boben. Se to lahko ponovi tudi v "novem kapitalizmu"? "Starejši se še dobro spomnijo hudih predvojnih kriz, ko so kmetje prodali cele kmetije ali le posamezne dele, da so lahko poravnali dolgove. Strah pred preveliko zadolženostjo je čutiti tudi danes, ne le med starejšimi kmeti, ki so posledice zadolževanja neposredno ali posredno občutili, ampak tudi med srednjo generacijo in deloma celo med mlajšo. Previdnost pri zadolževanju je še posebej pomembna v sedanjem času, ko so obresti še vedno tako visoke, da tih kmetijska pridelava ne prenese. Vsak posojilojemalec mora poleg inflacije plačati še 1Z-, 14- in celo 18-odstotno obrestno mero. Takšne obresti zmorejo le ekonomsko zelo donosne dejavnosti, kamor pa kmetijstvo ne sodi. Kmetom svetujem, naj najamejo le toliko posojila, kolikor ga dejansko potrebujejo in kolikor so ga sposobni vrniti." Velike razlike ni * Kmetijska politika se je več let z raznimi ukrepi prizadeva, da bi vsaj približno izenačila (ekonomski, dohodkovni) položaj hribovskih innižinskih kmetov. Kaj bi lahko rekli za Gorenjsko? Ji to uspeva? "Res je. Politika se prizadeva, da bi po eni strani izenačila ekonomski položaj hribovskih in nižinskih kmetov, po drugi strani pa tudi položaj kmetov in ostalih slojev prebivalstva. V gorenjskih občinah je bilo na tem področju veliko poskusov in tudi dosti posluha, s svojimi ukrepi poskuša tudi država. Ob pomanjkanju denarja ji to ne uspeva najbolj. Hribovski in gorski kmetje Mag. Jurij Kumer iz Škofje Loke je dober poznavalec razmer v gorenjskem kmetijstvu. Je vodja gorenjske kmetijske svetovalne službe in član škofjeloškega izvršnega sveta, odgovoren za kmetijstvo, prej pa je več let delal v Kmetijski zadrugi Škofja Loka. so vsaj dohodkovno (ekonomsko) še vedno nekoliko v zaostanku za nižinskimi kmeti, vendar pa velike razlike ni. Veliko je k temu prispeval policentrični razvoj, ki je prinesel delovna mesta v vsako večjo vas in odkoder se je del ustvarjenega dohodka iz nekmetijstva "prelival" tudi na hribovske in gorske kmetije, kjer je obnova gospodarskih stavb (na enoto) ter nabava strojev dražja kot v nižinskem svetu, stroški pridelovanja večji, delovna in strojna storilnost manjša... Vesel sem, da je tudi hribovsko in gorsko kmetijstvo na Gorenjskem izkoristilo dobre možnosti v sedemdesetih in osemdesetih letih in daje denar vlagalo v razvoj, ne pa v osebno porabo. Če se to ne bi zgodilo, bi bile razmere danes še precej slabše, kot so sicer." Neobdelane površine so izjema * Ali je na Gorenjskem še videti propadle kmetije, neobdelane površine... Ali je zaraščanje pašnikov, senožeti, košenic zaustavljeno? "Če bi rekel, da ni nobene propadle kmetije in da so vse površine dobro obdelane, bi bilo to malo pretirano. Večina gorenjskih kmetij je "živih", večina površin, ki so primerne za obdelavo, je obdelanih in tudi zaraščanje planinskih pašnikov se obvladuje, čeprav je gozd na Gorenjskem zaradi ugodnih naravnih možnosti precej agresiven. Opuščene kmetije in neobdelane površine so pri nas bolj izjema kot pravilo. Želim, da bi tako tudi ostalo, saj so obdelane površine del kulturne krajine, na katero smo lahko ponosni in jo radi pokažemo tudi tujcem." Strokovni, gospodarski in politični problem * V kmetijstvu veliko govorite o rajoniza-ciji in o tem, da bi povsod pridelovali le tisto, za kar so najboljše možnosti. Praksa je vsaj na Gorenjskem precej drugačna. Mleko molzejo tudi na številnih hribovskih in gorskih kmetijah in ga vozijo v oddaljene zbiralnice. Je to strokovni ali gospodarski problem? "Problem rajonizacije je zanesljivo strokovni in gospodarski problem, včasih pa tudi politični. Gorenjska je sicer glede na naravne danosti deloma že rajonizirana, vendar so se številne kmetije zaradi majhnosti odločile tudi za razvoj delovno intenzivnih dejavnosti, ki zahtevajo več dela in prinašajo tudi več dohodka. To je tudi razlog, da je na Gorenjskem veliko živinoreje na ravninskih kmetijah, ki so premajhne, da bi lahko dosegale primeren dohodek le s pridelovanjem poljščin. Ker je velik del Gorenjske pokrit s travnatim svetom, na katerem je govedoreja in reja drobnice edina realna možnost, se je večina kmetij, ki ima za to možnosti, odločila tudi za rejo krav in prirejo mleka. Ne smemo se čuditi, če je pridelava mleka segla tudi visoko v hribovski in gorski svet, saj reja krav poleg mleka prinaša tudi teleta, ki jih Sloveniji primanjkuje in jih ji bo verjetno primanjkovalo tudi v prihodnosti. Strošek zbiranja mleka iz oddaljenih vasi in s kmetij je le ena stran medalje, druga so prednosti reje krav in prireje mleka. Preden bi se odločali o opuščanju prireje mleka na bolj oddaljenih kmetijah, bi morali vedeti odgovor na vprašanje, s čim bodo te kmetije dolgoročno nadomestile izpad dohodka." Škarje se zapirajo * Kako po vašem mnenju živijo gorenjski kmetje, tudi v primerjavi z ostalimi sloji prebivalstva? "Te primerjave so vedno zanimive. V prejšnjih časih se je velikokrat izkazalo, da so ostali sloji prebivalstva imeli boljši dohodkovni položaj in tudi boljše življenje. V zadnjem času so se škarje precej zaprle, življenjski pogoji so se bolj izenačili. To ne pomeni, da kmetje zdaj živijo boljše, kot so nekdaj, le splošni pogoji so se poslabšali. Zapiranje škarij ni posledica ugodnih gibanj, ampak odraz neugodnih razmer v gospodarstvu in družbi." * Ali bo kapitalizem tudi na kmetijah povzročil, da bo nekaterim šlo še bolje, drugim pa še slabše? Bodo razlike še večje, kot so zdaj? "Popolna sprostitev zasebnih pobud daje vsem velike razvojne možnosti. Ker so tudi med kmeti razlike v znanju, sposobnostih in iznajdljivosti, je nesporno, da se bodo nekatere kmetije razvijale hitreje in ustvarjale večji dohodek, druge počasneje. Razlike se bodo povečevale. To so realna pričakovanja, z njimi se bomo morali čimprej sprijazniti in tega ne bi smeli vedno jemati le kot slabo." Ne propad kmetij, le opuščanje kmetovanja * Nekateri kmetijski strokovnjaki (dr. Emil Erjavec, na primer) napovedujejo, da bo v Sloveniji v bližnji prihodnosti propadlo na desettisočekmetij. Verjamete v tako "črn" scenarij? "No, kmetije ne bodo propadle, ampak bodo le opustile kmetovanje in zemljišča prepustila v obdelovanje drugim... Gre za proces zmanjševanja števila kmetij, ki je značilen za vsa evropska gospodarstva in ki bo nedvomno zajel tudi Slovenijo. Kdaj se bo začel ta proces in koliko kmetij bo zajel, ni odvisno samo od kmetijstva, ampak predvsem od razvoja ostalega gospodarstva. Zdaj razvoj temu procesu ni posebno naklonjen. Ko so se začele resnejše težave v preostalem gospodarstvu, se je namreč zanimanje za obdelovanje in lastništvo nad zemljo še povečalo; upadlo pa bo šele tedaj, ko se bodo razmere izboljšale in bo preostalo gospodarstvo dajalo zanesljiv kos kruha, morda celo potice. Takrat je realno pričakovati, da bodo tisti kmetje, ki bodo lahko kruh ali potico zaslužili zunaj kmetijstva, zemljo predali kmetijam, ki se bodo odločile za kmetovanje na večjih površinah. Na območjih, kjer je že zdaj redka poseljenost, bi se morali prizadevati, da do tega Erocesa ne bi prišlo in da bi ohranili vsako metijo; na območjih, kjer bi vsak kmet lahko obdeloval več zemlje, kot jo zdaj, pa ne bi bilo nič hudega, če bi kmetovanje opustilo večje število kmetij." Previdni do vsega novega * Je gorenjski kmet napreden, zaupljiv do stroke in do novih idej ali je nazadnjaški, obotavljiv, nezaupljiv... "Kmete dobro poznam in vem, da so sprejemljivi za nove ideje in predloge, zaupljivi do stroke in vsaj v povprečju napredni. Ne bi mogel reči, da so nazadnjaški, so pa do vsega novega previdni, kar je tudi prav." * Ali so tudi pridni in varčni? Ali znajo le delati ali tudi koristno obračati denar? "Zanesljivo so pridni in varčni, velika večina pa tudi koristno in pametno obrača denar. Pri ekonomskih odločitvah je, žal, vedno tako, da so nekatere tudi vprašljive, vendar je to problem, ki zadeva vse in ne samo kmetov. Včasih bi lahko denar vložili tako, da bi prinašal več, pa ga iz različnih razlogov damo drugam. Takšno ravnanje ima korenine v preteklosti, v kateri denarja praviloma nismo vlagali v (donosne) naložbe, ampak smo ga namenjali predvsem za končno porabo." ♦ Gorenjcem radi pravijo, da so varčni^ škrti, skopušni? Ali to velja tudi za gorenjske kmete? "Zanesljivo so varčni; škrti in skopušni pa niso toliko, kot se rado pritiče Gorenjcem, saj radi pomagajo in so tudi solidarni. Varčnost je posledica tega, da so v preteklosti živeli v težkih razmerah in da je bilo predvsem v velikih družinah treba pametno obrniti vsak vinar, dinar, tolar ali hlebec kruha." * Predvsem starejši kmetje so precej nezaupljivi do tega, kar predlaga ali ponuja država, celo stroka. Ali to nezaupanje izvira iz povojnih revolucionarnih časov, ki pa so bili tudi za marsikaterega gorenjskega kmeta precej kruti? "Delček nezaupanja, ki se je porodilo v povojnem času, se je ohranilo do danes. Službe, ki delajo s kmeti, morajo nastopati nevtralno in ustvarjati pri kmetih zaupanje, spoštovanje. Tega ne morejo doseči v kratkern času, ampak le v daljšem času s poštenim in vztrajnim delom. Ko je zaupanje vzpostavljeno, je lažje delati in tudi pri starejših, še obremenjenih s preteklostjo, ni težav. Izjeme potrjujejo pravilo, sicer pa je kmetijstvo dejavnost, kjer se stvari ne odvijajo s filmsko naglico. Tako je tudi prav, saj morajo biti prej preizkušene in dokazane v praksi." "Zdrava jedra bi bilo dobro ohraniti" Če bi imeli v rokah škarje in platnoj kaj bi naredili z družbenimi posestvi? Bj jih razkosali in zemljo razdelili med kmete ali jih ohranili v sedanji podobi? "Jaz nimam ne škarij in ne platna, imam le svoje mnenje, ki je tako: najprej bi bilo treba popraviti krivice iz povojnih časov in zemljo vrniti nekdanjim lastnikom, preostali del zdravih jeder pa bi bilo dobro ohraniti vsajtam, kjer je to možno in smotrno. Če hlevi, skladišča, opremo in vse drugo premoženje na družbenih posestvih ne bo več služilo kmetijstvu, bo verjetno prešlo v nekmetijske roke, s tem pa bodo v izrazito kmetijski prostor vdrli tujki, ki tja na sodijo. To je sicer le ena plat problema, vendar ne povsem nepomembna. Država premalo ščiti domače kmetijstvo * Čeprav je pogosto slišati, da so gospf^ darske razmere v kmetijstvu slabe, pa se zdi^ da se med mladimi na Gorenjskem povečuj zanimanje za kmetovanje. Se strinjate_J. takšno oceno? "Zanimanje se res povečuje, vendar ne zaradi razmer v kmetijstvu, ampak zavoljo težav v ostalem delu gospodarstva. Za kmetijstvo je to kljub vsemu pozitivno, saj prihajajo v kmetijstvo tudi mladi, strokovno usposobljeni, delovno zagnani in pogumni ljudje." * Se vam ne zdi, da je gorenjsko kmetijstvo s svojimi predlogi in zahtevami v primerjav}}. Štajerci ali Prekmurci premalo glasno. TqJ>* je, na primer, pokazalo ob suši pa tudij>jl uvozu krompirja. "Glasnost je lahko tudi problem, čeprav tako ne bi smelo biti. Gorenjci, ki smo vendarle resni ljudje, poskušamo vladi in njenim strokovnih službam povedati svoje predloge, stališča J" zahteve enkrat in primerno na glas. O" predpostavki, da država sprejema odločitve n osnovi dokazov, ne pa glede na glasnost zahte in pritiske, bi to moralo zadoščati. Velike količine neprodanega krompirj.3 0 Gorenjskem so dejansko velik problem, ki te številne gorenjske kmetije. Žal ta primer Jj osamljen. Podobne težave, ne s krompirjem-ampak z vinom, imajo tudi vinogradniki. Tro° sem prepričan, da bi Slovenija morala o°J zaščititi domače kmetijstvo in da ga tudi drug < od Slovenije precej bogatejše države, ne S§WJ brez razloga. Kmetijstvo namreč ni satii-6 pridelovanje hrane, marveč je tudi negovanj krajine, ohranjanje poseljenosti, je temelj 1 samostojnost in neodvisnost... V času, ko prizadevamo za zdravo hrano, je pomemon tudi to, da je kakovost doma pridelane hran bistveno lažje nadzirati kot uvoženo (po dum pinških cenah) in mikavno za trgovce." INTERVJU INTERVJU Franc Tušek, kmet z Martirij vrha "Nebesa se niso odprla" "Čeprav so nam ob slovenski osamosvojitvi nekateri dopovedovali, da se nam s tem še ne bodo odprla nebesa, smo kmetje, verjetno pa tudi delavci, verjeli in upali, da se bo to zgodilo. Zal se ni. Razočaran sem nad novim družbenim sistemom." iKai ste pričakovali in upali? "Pričakovali smo, da se bodo zadruge po prejetju zakona o zadrugah oblikovale po ffteri kmetov", da bo v njih manj birokrati6, da bomo po razbitju gozdnih gospodarev dobili novo, učinkovitejšo gozdarsko Organiziranost... To se, žal, ni zgodilo, zato sern- nezadovoljen, razočaran. Kmetijske zadruge so ostale nedotaknjene, še vedno )e veliko upravnega aparata, kmetje pa Moramo vse to živeti." iLZadruge so vaše, kmetove, kmetje JSSlLtudi možnost, da prek političnih s~t!£nkyplivate na vsebino zakonov, na ČSlBembne odločitve... "Kmetje smo z uvedbo večstrankarskega aemokratičnega sistema dobili možnost, da *e Prek političnih strank bojujemo za svoje Pravice, vendar nam to kaj malo pomaga, ko Pa veliko kmetov strankarsko življenje ne *anima več. Ko je Oman ustanovil kmečko Vezo. je bilo tudi v naši dolini veliko stra^61^3 m pripravljenosti za delo v da .Zc*aJ so številni razočarani in trdijo, stranka premalo naredi za kmeta in da se ^ sPlača biti strankarsko aktiven. To ni res! ^rnetje bodo morali spoznati, da je Slovens-ra ljudska stranka s svojo kmečko zvezo to, *ar je za delavca sindikat, in da je edina, ki e bojuje za kmetove pravice. „ -Jieje gospodarski položaj kmeta po -ŠSdcu socializma" izboljšal ali še "Re ' omejitS Je' da zdaJ pri sečnji lesa ni takšnih 8°SDodV' - S° kile nekdaj, vendar so dobri Poseko' hitr° u8°tovili' da se Jim s odkuDnm ne sPlača pretiravati, saj sedanje Ceneje6 leSa niso PosebeJ spodbudne. da Škofielo«? t?al° P°Prav,JaJ°' moti Pa me' Celulo7e kmetijska zadruga pri odkupu (celo v xaračunava kar 24-odstotno maržo gOSpO^Jg . J ~ -------J 0------ zadostna * čeprav bi bila po moji oceni visoko m r* 10~odstotna- Vzrok za tako ZaPoslenih ^ verJetno preveliko število bi^e8Sarstvu pogrešam sklad, v katerem Prodaje 1 • "odstotm prometni davek od imensko vr'x r katere8a bi PotleJ denar vračali v gozdove - za pogozdo- VečJo, kot so jo nekdaj gozdna vanje, redčenje, čiščenje, za gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest in vlak, za biološko amortizacijo... Čeprav nekateri politiki obljubljajo, da bo za vse to prispeval denar republiški proračun, v katerega se steka tudi prometni davek, jaz temu ne verjamem. * In kako je z mlekom in jivino? "Ko je bila lani odkupna cena mleka že porazna, smo s štrajkom izsilili, da so jo nekoliko popravili. Oblast se nam je tedaj pokazala z lepim obrazom, že čez nekaj časa pa se je izkazalo, da je za hrbtom držala nož. Najprej je odkupno ceno mleka zbila z novim pravilnikom in še strožjimi merili za oddajanje mleka nato je pred kratkim hribovskim in gorskim kmetijam zmanjšala še regres za oddano mleko. Podobno kot z mlekom dela oblast tudi z živino. Uslišala je kmete in zaščitila domačo govedorejo z uvedbo uvoznih dajatev, zdaj pa že pripravlja nov pravilnik za ocenjevanje goved po evropskih standardih. Zdi se mi, da to dela le zato, da bi znižala ceno živino. * Število kmetij, ki oddajajo mleko, se močno zmanjšuje. Kako, denimo, to občutite na Martinj vrhu? Z Martinj vrha je včasih oddajalo mleko več kot dvajset kmetij, zdaj ga samo še tri. Večina seje od mleka preusmerila k reji pitancev. Čeprav ne želim biti prerok, se lahko zgodi, da bo posledica tega zaraščanje kmetijskih zemjišč in nadaljnja širitev gozda. Če bo ob velikem pomanjkanju telet za nadaljnjo rejo treba zanj plačati štiristo tolarjev za kilogram, bo marsikateri kmet ugotovil, da ni računice in da je bolje, če se, na primer, senožeti zarastejo." * Kako bi ocenili sedanjo kmetijsko politiko? "Vem, da je za kmetijskega ministra težko dobiti človeka, ki bi bilhkrati strokovnjak in dober politik. Dr. Osterc je ugleden strokovnjak in univerzitetni predavatelj, ni pa dober minister in politik. Nič se ne vleče za kmete. Ko so na ministrstvu za delo pri oblikovanju štipendijskega cenzusa za kmečke otroke katastrski dohodek pomnožili z 22, temu ni nasprotoval. Prav tako ni protestiral, ko so katastrski dohodek za letos v primerjavi z lani povečali za 40 odstotkov." * Se strinjate z zakonom o denacionalizaciji? "Strinjam! Moti me le to to, da zakon predvideva za vrnjeno premoženje nov zapuščinski postopek. Zemljo bi morali pustiti kmetiji in je ne bi smeli deliti med vse dediče. Njim naj bi dali le nekaj v denarju, morda le simbolično odškodnino." * Kaj bi storili z družbenimi posestvi, kaj z družbenimi gozdovi? "Posestva so ostanek socializma. Družbena zemljišča bi pustil le kmetijskim šolam, vso ostalo zemljo, ki jo zdaj obdelujejo posestva, pa bi dal v zemljiški sklad in jo potlej na licitaciji prodal kmetom. Enako bi storil z družbenimi gozdovi." • C. Zaplotnik Mag. Janez Tavčar, direktor KŽK %' m, k m fritobjmo m m d A" "Ko je partija načrtovala, da bi kombinat razširili s sedanjih 1.500 na tri do štiri tisoč hektarjev zemljišč, smo se mlajši kadri v KŽK-ju temu upirali. In v KŽK-ju se upiramo tudi zdaj: tokrat temu, da bi nekdanjim lastnikom z denacionalizacijo vrnili zemljišča, ki smo jih pridobili na odplačni način." "V času samoupravnega socializma so naši delavci lahko šli na dopust tudi poleti, v času žetve. Ko je, denimo, deževalo in niso mogli delati, so jim priznavali "šiht", a ko je bilo lepo vreme in so delali več kot osem ur, so jim plačevali nadurno delo. Zdaj je drugače. Že štiri leta kmetijskim delavcem ne plačujemo nobenih nadur. Delajo takrat, ko je delo in je primerno vreme: poleti tudi po petnajst ur na dan, pozimi manj. V primerjavi s kmeti so bolj obremenjeni, saj delajo po normativih in morajo na leto obdelati po 20 do 30 hektarjev zemlje. Med traktoristi in molzači le redki dočakajo polno pokojnino, precej je delovnih invalidov z okvarami sluha, hrbtenice... * Je pametno, da smo se v Sloveniji odločili za denacionalizacijo in za vračanje podržavljenih zemljišč nekdanjim lastnikom? * V preteklosti je bilo pogosto slišati očitke, da je družbeno kmetijstvo državni miljenček, zasebno pa državni nebogljenček. Kako je zdaj: so pogoji za družbeno in zasebno kmetijstvo izenačeni? "Kar zadeva pridelovalne in prodajne možnosti, ni razlike. Razlika je le v tem, da družbeni sektor vse prodaja legalno, z računi, in da za vse plačuje tudi petodstotni prometni davek, medtem ko ga kmetije ne obračunavajo. Družbeno kmetijstvo ima pred zasebnim to prednost, da ima zemljo v zaokroženih obdelovalnih celotah in da ob nižjih pridelovalnih stroških in večjih hektarskih pridelkih dosega storilnost, ki je zanesljivo vsaj za 20 do 30 odstotkov večja kot na kmetijah. Za primer naj navedem, da vzorčne kmetije, ki jih spremlja Kmetijski inštitut Slovenije, porabijo za hektar krompirja od 450 do 800 ur dela na leto, v KŽK-ju nikdar več kot dvesto ur. Če prednosti zaokroženih zemljiških kompleksov ne bi izkoristili, bi bili v podrejenem položaju v primerjavi s kmeti, ki so z davki, prispevki in drugimi dajatvami bistveno manj obremenjeni." * Je vsaj približno znano, kolikšna je razlika pri davčnih obremenitvah? "Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so že pred leti izdelali analizo, ki je pokazala, da je hektar družbene zemlje 3,5-krat bolj obremenjen kot hektar kmetove zemlje. Ker pri kmetijskih davkih od tedaj do danes ni bilo večjih sprememb, predvidevam, da ta razlika še obstaja. V KŽK-ju smo izračunali, da smo lani od vsakega hektarja plačali 128 tisoč tolarjev davkov, prispevkov in drugih družbenih dajatev. Da lahko pokrijemo vse pridelovalne stroške in plačamo še vse družbene obveznosti, moramo doseči povprečno mlečnost najmanj 6500 litrov na kravo in pri pitanju bikov prirast najmanj en kilogram na dan, pridelati najmanj pet ton pšenice na hektar, trideset ton krompirja... Če so pridelki manjši, je izguba, ki jo mora zdaj pokriti podjetje samo." * Kako po vašem mnenju živita kmet in kmetijski delavec na družbenem posestvu? Z denacionalizacijo bomo obdelovalne komplekse, ki smo jih vse do 1989. leta zaokroževali, razbili, kar je vsaj po mojem mnenju za KŽK, kmetijstvo in za družbo nesprejemljivo. Jaz ne zanikam, da niso bile kmetom s podržavljenjem njihovih zemljišč storjene velike krivice. V KŽK sem prišel, ko so zaključevali drugo arondacijo in so načrtovali še tretjo, s katero bi se kombinat s takratnih (in sedanjih) 1.500 hektarjev povečal na tri do štiri tisoč hektarjev zemljišč na Kranjskem polju do Nakla in Škofje Loke. Mlajši kadri smo se tedaj uprli politikom in jim dopovedovali, da za obdelavo tolikšnih površin nimamo ne ljudi in ne strojev. O teh vprašanjih so bile težke razprave na občinskem partijskem komiteju in tudi na centralnem v Ljubljani, kjer so ocenjevali, da je z arondacijo treba nadaljevati. V KŽK-ju smo se upirali tedaj in se upiramo tudi danes, ko od nas zahtevajo, da vračamo tudi zemljišča, ki smo jih pridobili na odplačni način." * Je to razlog, da se pritožujete na vse zahtevke in odločbe? "To sploh ni res. V KŽK-ju se pritožujemo le na tiste zahtevke in odločbe, ki se nanašajo na zemljišča, pridobljena na odplačni način oz. imamo zanje kupoprodajne pogodbe. To velja med drugim tudi za arondirana zemljišča, ki jih je občinska arondacijska komisija vzela, KŽK pa jih je moral plačati. Zemlja ni bila poceni, nakup smo pri poslovanju "občutili" Še petnajst let. Tudi ni pošteno, da bi zemljo, za katero so nekdanji lastniki že dobiliplačilo, zdaj vrnili še v naravi. S pritožbami želimo doseči, da bi se vsaj tisto, kar je podjetje vložilo v zemljišča, pobotalo z zahtevki oz. terjatvami in da bi nam priznali zakonsko možnost in čas, v katerem bi se podjetje organizacijsko, kadrovsko in programsko prilagodilo razmeram, ko bo ostalo brez petsto hektarjev kmetijskih zemljišč. To pravico imamo in vsakršno ravnanje, drugačno od tega, bi bilo nepodjetniško. V KŽK-ju pa se ne pritožujemo na odločbe (in takšnih je 60 odstotkov), ki zadevajo gozdove ter kmetijska zemljišča, pridobljena z različnimi oblikami zaplembe." GLASOVA GORENJSKA RAZISKAVA Nekmetje niso dobri \Hospodarji z zemljo I Z« tokratno "rdečo nit" v prilogi Gorenjska smo opravili tudi kratko javnega mnenja, v katero 7)° vključili'lSS naključno izbranih l'le[onskih naročnikov z območja *.eh gorenjskih občin. Večina vpraša-7" je bila starih med 25 in 49 let, s £ n'° ali vi5i° izobrazbo. Prav nihče °* Ustih, ki smo jih poklicali, ni zavrnil °aelovanja, saj smo spraševali o duTHki' d° katere ]t teik° bitl ravn°~ In odgovori? Večina vprašanih J«"', da gorenjski kmetje Uvijo ^o(S6,6 odstotka) ali povprečno (37,4 odstotka); le 5 anketiranih meni, da kmečki stan iivi slabo. Dve tretjini vprašanih Gorenjk in Gorenjcev ie prepričanih, da je hrana draga. V bran aruibenim posestvom (farmam) se je postav ilo 47 odstotkov vprašanih, ki so za ohranitev posestev; kar ena tretjina sodelujočih v anketi pa se glede nadaljnje usode druibenih posestev ni opredelila. Zelo odločno in kategorično pa je mnenje Gorenjk in Gorenjcev o vračanju kmetijske zemlje in gozdov nekmetom (kar se v denacionalizacijskih postopkih dogaja!): tri četrtine jih je proti temu, da nekmetje "gospodarijo" s kmetijsko zemljo in gozdovi, le 6 odstotkov pa Kako po vašem mnenju Je po vašem mnenju Kaj bi bilo Alije pametno, živijo gorenjski kmetje, hrana draga? po vašem mnenju da z denacionalizacijo v primerjavi z ostalimi sloji prebivalstva? potrebno narediti z družbenimi posestvi - farmami? vračamo kmetijsko zemljo in gozdove tudi nekmetom? (§7.6> % 74,7% 47 $7,4% JUL 8,0% nm tS> % (8.0% IlJ E™H0 UHLJ m mm !®p$ % 17 A ZA GORENJKE, O GORENJCIH Hi J KJr\. MED GORENJCI PO GORENJSKI Izberite Gorenjko, Gorenjca, Gorenjce meseca februarja RENUTNO: REZULTAT NEODLOČEN Škofjeloški četverčki in Pogačarjeva mama - ter ploha dopisnic! Še vedno ste z namil Tega ni rekel Janez Čuček, ampak vsi, ki imamo opravka z vašo pošto. Zopet bomo nagradili pet tistih, ki ste nam pisali predloge za GORENJCE MESECA. Kot veste, so kandidati Logarjevi ČETVERČKI iz Škofje Loke in gorenjska stoletnica - POGAČARJEVA MAMA iz Vrbe na Gorenjskem, GLASUJTE NA DOPISNICAH in se vključite v izbor s pomočjo gorenjskih radijskih postaj: danes zjutraj se to dogaja na Radiu Kranj, nato pa še na Džirlo v težavah, sosedje neustrezni "TISTE GUMCE" BODO DELALI V KRANJU!? Povsem neuradno smo izvedeli, da se kranjski industriji obeta preporod. PoteM ko je davkarija vkleščila slovitega Džirla, kije kondome ali "moška zaščitna sredstva ali ola gume* (vulg.) pošiljal po pošti in je hrvaška tovarna v Zagrebu na naš trg pošiljala povsem neustrezne Izdelke (kopica pripomb zaradi velikosti), naj bi v znam tovarni v Kranju začeli Izdelovati to gumijasto nujnost. Zaradi tega pa nujno potrebujejo KAM>IDATE ZA STAN* DARDIZACIJO IZDELKOV. Gre za anonimen in samo odgovorni skupini tehnologov natečaj. Vabimo vse, ki bi hoteli preizkusiti prve prototipne izdelke. Prvi med njimi se imenuje GORENJSKI JANEZ in je temne barve (poudarja vitkost, dolžino). Vsi ki bi radi sodelovali, naj nimajo zadrege. POŠLJITE NAM ZGOLJ vaše podatke na naš naslov (za GUMCA-natečaj) in sporočili bomo, kdaj bo pomerjanje Izdelkov. ZAHVALJUJEMO SE ZA ODZIV! GOLDFINGER PO GORENJSKO ROJSTNI DNEVI ZNANIH Mož na fotografiji je lani ustvaril dobiček. Kakih 690 milijonov tolarjev. Brat bratu; skoraj devet milijonov mark. Pravijo, da česar se dotakne - pozlati. Vodi najbolj čislano ustanovo špar-ovnih Gorenjcev - Gorenjsko banko. Ko so v tej hiši denarja novinarjem predstavili rezutate poslovan-\ja za lani, vključitev v mednarodni računalniški ' ' Hlkflt *JL štetem, zdravica nI manjka-Ijjipr- ifii^m1! to- "Pa čestitke za rojstni K :::WmW^" ■■ dan!" je ztjgostolela Zlatku Kavčiču, direktorju Gorenjske banke, sodelavka Ker se je vse dogajalo okoli dneva žena, je vse še bolj zanimivo. Ml PA VAS PROSIMO: ZAUPAJTE NAM. KDAJ PRAZNUJEJO ZNANI GORENJCI IN GORENJKE. Ne samo politiki, direktorji, tudi igralci, pevke, športniki zdravniki, podjetniki - SKRATKA: VSI! Mi bomo posebno rubriko čestitk seveda prilagodili vašemu odzivu. Kdaj že praznuje vaš direktor? SPOROČITE NAM! Radiu Tržič, Žiri in Jesenice. Mi pa znova napovedujemo MEGA GORENJSKI ŽUR ob koncu maja. To bo veselica kot je Gorenjska še ni videla. GORENJCI - GORENJCEM prireditev, kjer bomo predstavili vaše izbrance pa gorenjskega guvernerja pa... ČAKAMO POŠTO! In še to: za zdaj je glasov za četverčke in Pogačarjevo mamo približno enako. ČE BOSTE PISALI ŠE VI, NE BO VEČ! ZASLUZIMO SI DOBREGA GUVERNERJA! Vaš glasovalni stroj melje brez prestanka in veseli smo tega. Res, očitno so Gorenjke in Gorenjci zaslužimo dobrega guvernerja ali pa guver-nerko. Kandidati niso kar tako, gospa Metka Centrih -Vogelnik nam je prijazno dostavila novel šo fotografijo. Vsekakor dokaz, da zadevo vsi Jemljemo resno, kar se le da! Kako tudi ne: po izboru guvernerja bomo nadaljevali z ministri, ki bodo poskrbeli za razcvet Gorenjske. Kaj "jodlarji" na oni strani, kaj močvirniki" na jugo-vzhodu. GORENJCI in GORENJKE SMO "ta glavni". Za zdaj kaže, da bo sedež guvernerja Gorenjske pri Jožovcu: Slavko Avsenik še vedno vodi, toda plaz glasov za Metko in zlasti Heleno Blagne nam obeta zanimiv boj za ta prvi, javno izoblikovani naziv. Kajti: ne pozabite na generala Slaparja. Vojska udari navadno v odločilni bitki in zmagal Janez Slapar iz tržiške, Helena Blagne, čast in ponos Jesenic, danes pa aduta ponuja nesojena gorenjska prestolnica - Kranj. BORUT PETRIČ bo vedno splaval. Pa če mu okoli vratu obesite vse kolajne tega sveta, ki jih je osvojil. Zlati deček le zdaj zajeten dedec, podjetnik, poslovnež. Zna poskrbeti, da se ga sliši. Štipendira odlično plavalko Alenko Kejžar, prodaja tekstil in je politično še kako "živ". P kaj bi to - za rezidenco ni dvoma. Ker kranjski bazen ne bo dograjen, je to idealna guver-nerska palača. Če bo guverner biser iz "Petrič dynasty", potem ta položaj pridobi na teži. Verjamemo, da boljšega kandidata ni v tem osončju, vi pa GLASUJTE Fantastična novica ZIRI novski je iskal korenine! Tragično se je končal poskus, da bi Vladimir Dima Žirinovski poljubil "domača" tla in poiskal svoje korenine. Ekskluzivno in sploh smo zvedeli, kaj je bil resničen NAMEN OBISKA V SLOVENIJI: Vladimirček namreč izhaja iz kraja, ki se mu reče ŽIRI! Od tam so se pred mnogimi leti odpravili njegovi predniki v Rusijo, za boljšim kruhom. Njihov razlog odhoda ni natančno znan (govori se, da so bili siti prepirov o tem, ali sodijo na škofjeloško ali logaško stran), zato pa so jih v daljni Rusiji krstili na ŽIRI-NOVCE (bili so pač iz Žir-ov in so vsakomur povedali, obenem pa so bili "novi" v Rusiji). Vladimirju Žirinovskemu je torej naša država preprečila, da bi poiskal svoje korenine. Nič čudnega, da je zažugal, preden je odpotoval nazaj... Žiri pa mu bodo bojda postavile enako velik spomenik, kot ga je imel batjuška Stalin v bližnji Tir- NAGRAJENCI : Mira Jenko, Dora Tonejc, Helena Frelib NAGRAJENCI: Dejan Kokalj, Anica Žmitek EJGA PRISLUŠKUJE, ZAPISUJE Na Brniku smo čakali Žirinovskega, pričakali p& Bernardo Marovt, ki je povedala, da je dornaj Sloveniji le kak mesec letno in ji je tudi GorenjsW všeč. Ona pa - Gorenjcem. EJGA Ta teden bo fljj Bledu krema slovenske politike. Na Bledu je dot^ tudi sloviti posrednik za artistke in plesalke * Vzhoda, Janko Hausman. Samo v vedno?1', [ pomaga naj si vsak sam, EJGA Pravijo, daje^ slovenskih carinikov, gorenjski rojak, gospp^ < Franc Košir, pravi humorist. Ko je pričal o "a/jJJ * orožje" v Mariboru, so se mnogi - smejali EJ™ Direktorici Gorenjske mlekarne Ivani VaJjavec tfi čestitajo za uspešno "mega" reklamo na televV* za njihove jogurte. Geslo Tako zelo dobri!" zdA) Gorenjski mlekarni posojajo. Kandidati so stro^ karski in občinski veljaki EJGA Na Brdu so doW plače z zamikom, tudi država ni več, kar je bM* f EJGA Mamice direktorskih sinov na Gorenjske*J r. takole strašijo otroke: "Če ne boš priden, bodo Pa J strici iz kranjskih sindikatov prišli! " EJGA r PIŠEM TI PISMO... ZGROŽENA SEM IN OGORČENA! To. kar si je dovelil v prejšnji številki vaš EJGAJ^ j svinjarija brez primere. Dolga leta berem ta 11 ^ ^ gorenjski časopis, kaj takega pa še ne! Ali res ny^^t nobenega posluha za bralke!? Ste res povsem D ^ V fijo iz slačilnice jeseniških hokejistov po zmoiyj občutka za mero in ne znate človeku ponuditi tudi našem časopisu PRAVE INFORMACIJE! Gre za j°m Ljubljani in tretji zvezdici Kakšna nesramnost. oDttji$' tako fotografijo in povrhu še tak grozljiv tekst. H° hi ta, kijev Adamovem kostimu, se namreč sploh ne v u$ obraz, tisti organ ste mu pa tudi očitno z ff|j3 manipulacijo nekako "skrili". Jaz, a tudi moje PrVy(i$ jice in znanke smo ogorčene. Zato zahtevamo ^ PODATKE o tem hokejistu. Kdo je, kje 9aZj Jfl-srečam, da o ostalih podrobnostih ne govotvTV^ naslednjič hočem fotografijo od spredaj, večjo vf nazorno. Čez gorenjske tiče jih nCjrdite tudi saltu-Pozdrav od bralke Rozalke 3flJyX?/-r^ Pripis: kar J0 te™ se ostalo, služi le Se » P°kušiiW k3^' ^6 in skoraJze Drez spominov. Zato ga bomo zgolj trenutek pi °,dili v marcevski oddaji Križkraž in skušali vsaj za *9odbami 9allu vrniti nekdanji sloves; z glasbo, gledališčem, z "Ah, to je bil svet kot z mavrico spet, bogat, ne ubog, brez lačnih otrok, bil je prostran kot beli dan. Zman vsak dan sprašuješ zanj, saj zdavnaj ga ni, čas hitro beži." jami..; ^a9rade x !• nagradi £ševa|c« marčevskega KRIŽKRAŽA: I naq ada: f 0o° SIT ^žrtev Ji^-000 SIT v lih ali m^u, Pošljite najkasneje do srede, 23. marca 1994 v rižkrai nrToonkuvertan običajne velikosti na naslov: TV Slovenija, ' Pp 38°. 61001 Ljubljana | TV 1 TV 2 TV 3 ■ avtor VINKO KORENI ■ TV 4 □ ■ ■ lilbG KIH H n ■i ■ TV 6 P i j N C E □ 0 R R C E □ ■ A ii---- A □ ■ D A R C D 0 N 1 1 A 0 TV 8 16 in priimek: aslov: GLAS vune Kuzmič: Najlepša je glasba motorja ki«Žrtrtfn/' °ddaji "Glasba je življenje" TOČNO OPOLDNE m96 MHz RADIO TRIGLAV JESENICE bom gostila osebo, ki Tuh"1'3 ta^° rek°č v avtu. Pogovarjala se bova - seveda - o glasbi, m o glasbi v avtu. Brane Kuzmič prisega na glasbo motorja, ki je I mu nedvomno najljubša. Povedal pa bo tudi, kakšno glasbo vo/°r»^a vozmkom. Brane Kuzmič pripravlja tudi "šolo varne volnf'' ^C naS novost' Pou^arek pa bo na vami, ne hitri slov na8radni ig" Emone Merkurja vas sprašujemo, katera ni»^ns'ca Pesem (popevka) vas razvedri oz. razveseli. Svoje J%lahko pošljete na GORENJSKI GLAS, 64 000 Kranj, za I n*° "Glasba je življenje" - vsi prispeli predlogi bodo udeleženi agradnem žrebanju. Naš nagradni sklad: stenske in ročne ure, Jice - čigave? Od Emone Merkurja seveda! Up l Življenje brez glasbe sploh ni iivljenjel/Ludwig van °eethoven/ G/asft«ia zmešnjavtuBedrich Smetana nikakor ni bil zvodnik, *avno je slutil na račun - Prodane neveste, hud J' ' pregovor Pri petju in jedi nikdar nikomur ni bilo RADIO KRANJ 97,3 GREMO V PRIMADONO sreda, 16. marca, od 17. do 18. ure Oddajo pripravlja in vodi Nataša Bešter LESTVICA: Kdo bo gost v Primadoni: 1. Monroe - Pravljična noč je minila 2. Easv - Starec 3. Duo Presstige - Vsako noč 4. Deja Mušič - Luna 5. Bombe - Slovo Novi predlog - Jan Poštenjak - Ne, ne, ne Tuji dei lestvice: 1. E.T. - Tek je dvanajst sati 2. Jimmv Clif -1 can see clearv now 3. Manah Carry - VVithout you 4. Heard - VVi'll vou be there 5. Blavis & Butthead - Come to the Butthead Novi predlog: Tehnotronic - Yeh, voh, here we go Nagrajenci: - Kavbojke Jeans cluba Petrič iz Kranja bo nosila Simona Jesenko iz Žirov; Bon za 3.000 tolarjev bomo poslali Renati Zlate v Šenčur; VVEEKEND VSTOPNICI ZA PRIMADONO (s konzumacijo 2.000 tolarjev) pa dobita Vinko Zaje iz Ljubljane in Špela Omerzel iz Sk. Loke. Vsem nagrajencem čestitam! Sodelujte z nami, nagrade čakajo na vas. Nataša Bešter GLASUJEM ZA MOJ NASLOV: KUPONE POŠLJITE NA RADIO KRANJ, 64000 KRANJ Za naše: a kva to pomen'? Hja Janez, če ti čisto tako na uho povem (no poskušaj si predstavljati to z ušesom), Jaz se glede hokeja povsem strinjam s tabo, ampak v cajteng pa res ne morem napisat', za katerega navijam, namreč najde se tudi kdo, ki nI za tiste naše, za katere sem jaz, pol bi pa trdu', da pojma nimam, jaz pa, da on nima pojma itd... Na vprašanja od zadnjič ste odgovarjali 100 %, vsaj kar se tiče hokej kluba, za katerega navijate, vsi ste za iste, razen "una z Bleda", ki ji sicer ni toliko do hokeja, ampak čez Blejce jih pa ni. Misl'm Boži tista na črno obrobljena zadeva Je pa d' best joke, ha, ha, dej nehal, ne me smejat'. Kar se tiče banda Monroe sem opazil, d sem v tem pogledu čisti zelene, namreč šele zdaj vidim (prebral sem tvojo dopisnico Mojca), da pojma nimam o bandu. To mi Je bilo jasno, da so vsi fantje iz Kranja, no bolj okolice, pa eden gornjesavski, no Mojca ve o njih vse živo, še o tehniku in šoferju (ha jaz pa poznam eno punco, ki Je pela back vokale ze njihovo kaseto), ejla... tebi so pa Monrojci res zelo pri srcu. Sicer pa vas Je več takih, ki prisegate na njih. In prav je tako. Navdušenje in entuziazem mora bit, tako kot za naše v prvem stavku današnjega Jodlgatorja. Žrebanje je bilo tokrat zvočno, namreč dopisnice so bile vržene v zrak in tista, ki je najbolj glasno letela dolje bila izžrebana. To bo Simona Dijak, Hlebce 45, 64248 iz Lea'c Maš zeg'n, d' si poslala najglasnejšo dopisnico. Počak dopis, pol pa... TOP 3 1. Monroe (Osamljena) 2. Čuki na Zanzibarju - 3. In Utero - Nirvana kaj pravite misl'm, a je kdo dvomil NOVOSTI Takole bo. Čudežna polja se mi zdi, smo omenili že zadnjič, zato Jih danes ne bomo, spet so prišle kasete od Parnog Valjka "Lupi petama", tu je en kup novih cedejk, k slišijo na ime trash in death metal in pa še največja novost, Pan - kranjska agencija, založba oziroma karkoli že je baje odkupila licenčne pravice od Balaševiča in prvi rezultat najnovejša by£)orde Balašević "Jedan od onih života" se dobi tudi pri Aligatorju. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 127: Se nekaj zaupnega vas moram vprašat' tokrat. Namreč, kateri inštrument v enem normalnem ročk bandu (brez njega jasno ne gre, to Je reku Aligator) se vam zdi takole na oko najbolj okrogel (če seveda odštejete okrogle triangle). Rešitve čakam do srede, 16. marca (drž'te pesti zame), na uredništvo Gorenjskega Glasa, pripis "Jodltupgator". Hmm, Beti a si Jezna? Katarina, Mono + sem ujel le zadnjih nekaj minut, zato ne morem komentirat, kar pa se tiče Kurta sem bral v Dnevniku in bi rekel, daje to fuck, namreč tak je pač life tipov kot Je on (če ne večine od njih, pa vsaj nekaterih) - tudi pevcu od Niet (ki so sedaj izdali nekakšen d"best of cede) ni zneslo. Zal Je tako. Lenča, všeč mi Je, ko napišeš, d' so vsi naši, sicer eni bolj kot drugI, ampak sopa naši, to je cool, in kaj Je tisto, kar bi mi Aligator lahko pojasnil? Paja ne to, kako se napiše čav.... d.o.o.. Bled, Alpska 7 Poslovni prostori Kumerdejeva 18, 64280 Bled T»l./fax: 064/78-170, pon.- pat. 8. - 15. ur« računalniška in programska oprema vodenje poslovnih knjig za obrtnike in podjetja gotovinska posojila TOREK, 15. marca 1994 10.35 Tedenski izbor: Sezamova ulica, ameriška nanizanka; 4x4; Ruski prijatelj, finska drama 13.00 Poročila 13.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Mladi virtuozi: Pot v šolo, nizozemska nanizanka 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.25 Žarišče 20.30 Osmi dan 21.20 Strta srca, francoska nadaljevanka 22.15 TV dnevnik 22.40 Sova: Razcepljene konice, angleška nanizanka; China beach, ameriška nadaljevanka 15.00 Zgodbe iz školjke 15.50 Sedma steza 16.10 Gospodarska oddaja: 10.000 obratov 17.20 Sova, ponovitev 18.40 Iz življenja za življenje 19.10 Poslovna borza 19.30 Tv dnevnik 19.56 Lausanne: Finale evropskega pokala v košarki: Smelt Olimpija : Taugres, prenos 21.30 Doktor Finlav, škotska nadaljevanka 22.20 Svet na zaslo-nu23.20 R & R, znanstvena oddaja barvni film 21.45 Poročila 22.00 SDOt »»dna 22.35 CTM 0.30 Borza dela 14.00 Big Valley 14.50 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Za otroke 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-zer 18.00 Čas v sliki 1&05 Mi 18.30 Harrv in Sunny 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Univerzum 21.00 Pogledi od strani 21.15 Zmešnjava, humoristična oddaja 21.20 Zmešnjava, humoristična oddaja 21.50 Ambo temo, svet številk 22.00 Prijateljstvo, ljubezen, maščevanje - čoln in kamora 23.40 čas v sliki 23.45 Mesto brez usmiljenja, ameriško-švicarski film 1.20 Poročila/1000 mojstrovin 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Viktor Frankel, ponovitev 16.00 Družina Merian 16.45 Arabci in Evropa 17.30 Orientacija 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Vse devetke 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Zgodbe iz Avstrije 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 čas v sliki - večerni studio 22.35 Klub 2 0.00 Odprava Evreka, 3. del 0.50 Poročila/1000 mojstrovin Izid žrebanja Kot vsak četrtek ob S.uri, je tudi včeraj komisija bralcev Gorenjskega glasa opravila javno irebanje prispelih rešitev nagradne kriianke iz prejšnje petkove Panorame. Kar 2011 rešitev kriianke je bilo v bobnu, treb pa je nagrade namenil naslednjim sedmim- 1. Simona JELER, Cadovlje 5, Golnik (nakup v Parfumeriji Helena v vrednosti 7.000 SIT); 2. Alenka MARŠIC B EDINA, Begunjska 21, Triič (nakup v Parfumeriji Helena v vrednosti 5.000 SIT); 3. Mateja GLAVAČ, Jama 19, Mavčiče (trajno kodranje las v Frizerskem salonu Meta v Škofji Loki); 4. Marija POČ1VAVŠEK, Zoisova 15, Kranj (modno striženje v Frizerskem salonu Meta); 5. 7.nagrada Gorenjskega glasa v vrednosti po 2.000 SIT: Tjaša MEZGEC, T. Deimana 6, Kranj; Marija KAMIN, Frankovo nas. 55, Sk. Loka; Vida JAMAR, Bokalova 15, Jesenice. Celostransko nagradno kriianko smo pripravili v sodelovanju s PARFUMERIJO HELENA, Titov trg 4/b, Škofja Loka in FRIZERSKIM SALONOM META, njuna poslovna usmeritev (in tudi rešitev kriianke) pa je:LEPOTA JE ODRAZ UREJENOSTI IN NEGOVANOSTI.In kar nekaj rešitev je bilo nepravilnih, zlasti pri "negovanosti", ki jo je npr. ga.Anica iz Kranja spremenila v "negotovosti"... 10.00 Poročila 10.06 TV šola 11.35 Deklica iz prihodnosti, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Pujsovi dosjeji, angleška barvna humoristična nanizanka 13.05 Planet prekletih, ameriški barvni film 14.15 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Glavni odmor 16.30 Cena denarja 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dnevnik 20.15 Cepljenje atoma, dokumentarna oddaja 20.50 TV parlament 22.30 Poročila 22.35 Danes z vami, glasbena oddaja 23.15 Slika na sliko 0.15 Poročila v angleščini 0.20 Sanje brez meja 16.35 TV koledar 16.40 Deklica iz prihodnosti, ponovitev nadaljevanke 17.05 Skrivnosti, ameriška nanizanka 17.30 Rdeči lisjak, ponovitev 18.20 Države Evropske skupnosti, ponovitev dokumentarne oddaje 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 2,4 otroka, angleška humoristična nanizanka 20.46 Rdeči lisjak, angleška nadaljevanka 21.35 Terra X, angleška dokumentarna serija 22,25 Dokazi, nanizan- Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV steroo 88.9 In 96 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. ka 23.10 Top DJ mag 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 9.00 Danes v občini 10.00 Dopoldanske novice 12.00 Škofjeloških 6 - mali oglasi 13.00 Morda niste slišali 13.30 Osmrtnice 14.40 Zaposlovanje 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Novice - šport 17.30 Za ljubitelje narodnozabavne glasbe 19.00 Odpoved programa 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Lastniški certifikati, gost Tone Rop 10.40 Informacije - zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 17.50 Koristne informacije 18.00 Gorenjska danes, jutri 1650 Radio jutri 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe 13.05 A shop 13.15 Spot tedna 13.20 Ohranimo zeleno Ameriko, dokumentarna serija 14.20 A shop 14.30 Borza dela 15.00 Na velikem platnu 15.15 Popspot, ponovitev 15.45 Popotnik skozi čas, ponovitev filma 17.15 Brlog, ponovitev 17.45 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka barvnega filma 18.30 Jazzbina, ponovitev 19.00 Poročila 19.20 A shop 19.30 Rodeo, glasbena oddaja 20.15 Popolni tujci, ameriški 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej -oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodno-zabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/popoldne z Bracom Koreno 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 čestitke 18.30 BBC 1650 Telegraf TOREK KINO CENTER amer. črna komedija PRI ADAMSOVIH 2 ob 16 in 18 uri; amer. pust. drama ŽIVI ob 20. uri STORŽIČ Danes zaprto ŽELEZAR R^?o^aprto! KIN0 S0RA ŠKOFJA LOKA amer. komedija GOSPA DOUBTFIRE ob 20. uri STUDIO RAFAELA Trg Preiernovebrlgade6/4,Kranj,Tel.: 064/326-683 NAGRADNA KRIŽANKA Sponzor današnje križanke je Lepotni studio Rafaela s Planine 3 v Kranju. Nagrade: 1. 6 x sončenje v šolanju 2. 5 x sončenje v solariju 3. 4 x sončenje v solariju 4., 5. in 6. nagrado v vrednosti po 2.000 SIT pa prispeva Gorenjski glas. Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na kuponu pa nam do prihodnjega četrtka, 17. marca, do 8. ure pošljite na naš naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj. Rešitve lahko na kuponu (brez poštne znamke) oddate v turističnih pisarnah TD Cerklje, TD Jesenice, TD Bohinj, TD Radovljica, TD škofja Loka ali TD Tržič do prihodnje srede, 16. marca, popoldne - tudi te rešitve bodo prihodnji četrtek ob 8. uri v bobnu za žrebanje v našem uredništvu udeležene v žrebu za eno od nagrad. Rešitve lahko (ravno tako brez poštne znamke) oddate tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovne stavbe Zoisova 1 v Kranju. STUDIO RAFAELA TrgPreiernov«brlgadtfi/4,Kran),Til.:0(4/32C-i'1 KO DOBRO NI DOVOti Ali niste zadovoljni s svojo zunanjosto' V studiju vam nudimo: • NEQO OBRflZfl • ZDRAVLJENJE IN ODPRAVLJANJE AKEN • ODPRAVO ČELU UTIŠA OZ. ODVZEM MASCOBNEGA TKIVA •DEPiiAcnozraio IN PINCETO • LIMFNO DRENAŽO •SOLARTJ rbmogali vam bomo mi. Znak pozornosti ali samo Dogled spremen1; izgled in občutek ženske. Takrat boste sebi in drugim postale lep* Zato si omogočiteodgcW|ajočoryegp' Trenutek je,da začnete od začetka. Del. čas: od 9. do 12. in od 16. do 19. sobota od 8. do 13. ure TURŠKO POKRIVALO STUDIO RAFAELA Trg Prešerno ve brigade 6/4, Kranj, Tal.: 064/326-683 J1 0ĆKA KAR L IRVING POHODEN GOZDNI ŠKRAT LETNI GOZDNI POSEK 12 ENOTA ZA MASO (MN0Ž) SRUDI0 RAFAELA RTV VODITELJICA MIŠA 0BER IVAN L0TRIĆ BOKSAR PARL0V VRSTA ŽITA DEŠČICA 21 VRH V SLOVENIJI KRAJ PRI KRANJU STUDIO RAFAELA PRIPADNIK GERM PLEMENA MAKED _K£LQ_| ANTON NANUT ELEKTR NAPRAVA TROPSKA PALMA KONZONAN 14 HRV. NOVELIST JOSIP GLINASTA PIŠČAL REAKTIVNO VOZILO PEVSKI ZBOR 17 STUDIO RAFAELA EGIPČ 30G SONCA metMov BRAT J' CARL ^SPB PLEME PASMA DESNI PR. VOLGE SVETO ZNAMENJE PROSTOR POVRŠINA OBLIKA IMENA ANA ZADNJICA ETIOPKNEZ KARENINA KALCIJ VODNE ŽIVALI Ar c?0* AVSTR POLITIK JULIUS <5# ALBERT PAPLER NEKD. IT. PREDS GIUSEPPE SONJA RANT TROPSKE PAPIGE POLOŽAJ PRI JOGI GL. MESTO FRANCIJE MOČNO RAZSTRELIVO MESNI IZDELEK STUDIO RAFAELA SREDIŠČE VRTENJA FRANC MATEMATIK BLAISE LJUBLJ KNEŽJI DVOREC LAHKA TKANINA GLAVNI ŠTEVNIK JUŽNO OZVEZDJE TEKOČA . VODA DRŽAVA V AMERIKI DALMAT ŽENSKO IME PLESALKA MONTEZ STIK VERZOV IZRAEL. PREROK 11 16 26 23 ZEVSOV ščrr PREDSTOJNIK MOŠ. SAMOSTANA KNJIŽNE POLICE 13 MORSKI DEŽEVNIK IND. ŽEN. .OJBIAČILO OSEBA IZTV SERIJE RUSKI PIS VSEVOLOD TENISKI IGRALEC RONALD 19 10 22 KOTANJA KADUNJA AVTOR SKLADBE NEKD. PRE BIVALEC AMERIKE GOROVJE VAZUI HRV. PISATELJ IVAN 18 STRUPENA KAČA JAP DROBIŽ NAREČNI IZRAZ ZA SVILO 1. IN 2. VOKAL SVETLO ANG PIVO 27 MESTO NA HRVAŠKEM PRITR-DILNICA FR. SLIKAR YVES ENA OD DIMENZIJ SLOV PIS l VAŽTE l HITER POLJSKI PLES 11 2T 12 ]Ž2~ 13 23" 14 24 15 &6" 16 26" 17 2T 18 19 10 20 VODNA ŽIVAL ANTON FOERSTER DRUGO IME MESTA XIAMEN STUDIO RAFAELA ŠTEFAN ERŽEN 24 "GBTjRa IMENA SAMUEL VOLKAN NA ni ii'inih MLEČNI IZDELEK ČAS BREZ VOJNE MARJAN ILEŠIČ 15 MORSKA VETRNICA SREDOZ GRMOVJE VREČEK ISKOM Kranj Četrt stoletja uspešnega poslovanja Pomoč kmetovalcem in skrb za topel dom "Zeleni" program in topel dom sta osnovni in hkrati do zdaj že ničkolikokrat zaradi kakovosti in dostopnih cen uspešno potrjeni proizvodni usmeritvi podjetja VREČEK ISKOM Kranj. Priznanja in prodaja doma ter na številnih Mih trgih so znak standardne in nenehne razvojne kvalitete. Podjetje VREČEK ISKOM Kranj, Mirka Vadnova 22, je stara petindvajset let in danes predvsem z uspešnimi in nenehnimi Proizvodno tehnološkimi dosežki ter z ustaljeno visoko Kvaliteto izdelkov praznuje četrt stoletja poslovanja. Vodja oziroma direktor podjetja Stane Vreček, ki ima ta trenutek jjeset zaposlenih, pravi: "Dosegli smo v teh dobrih petindvajsetih letih kar nekaj uspehov. Imamo lepo število priznanj; i "ve,Javitvah na trgih tudi tistih formalnih, ki so v vitrinah ,n okvirjih. Sicer pa smo vedno pazili, da smo v samem vrhu razvojne tehnologije. Zaradi tega pa se nam danes ni treba »ramovati prehojene dosedanje poti. To pa je hkrati zagotovilo, da se bomo jutri ob programih in razvoju tudi kadrovsko širili." Kmetovalcem že dobro poznane so iz proizvodnega programa podjetja VREČEK ISKOM tudi črpalke za namakanje. Izbor je zelo širok, saj delajo 400-litrske, za 800 litrov pretoka, za 1200 litrov, prav zdaj pa je v pripravljalnem postopku redna proizvodnja črpalke s 1400 litri pretoka. Tovrstne črpalke se lahko vgradijo na vse vrste motokultiva-torjev, traktorje, prirejene pa so na električni, bencinski ali die-selski pogon tudi kot samostojen agregat. "V razvoju je tudi črpalka za namakanje s povečanim pritiskom. Tovrstne črpalke bodo še posebno primerne za pogon zahtevnih mehanizmov za namakanje površin. Uporabiti pa jih bo moč tudi za črpanje vode iz kletnih ali drugih prostorov. Opremljene so namreč z elektromotorjem. "Sicer pa se z italijanskim proizvajalcem dogovarjamo tudi za zastopstvo naprav oziroma sistemov za namakanje, razpršilcev, cevi in druge tovrstne opreme namenjene vrtičkarjem in obdelovalcem večjih površin. Ta del zelenega programa bo nedvomno prijetno in dobrodošlo popestrilo k celovitosti našega proizvodnega programa za kmetovanje. Poslej tudi plin za topel dom Že omenjeni peči HITOP za centralno ogrevanje na trda ali tekoče gorivo se zdaj pridružujejo tudi naprave na plin. V ponudbi podjetje VREČEK ISKOM Kranj so tako že tudi peči za centralno ogrevanje in sicer z zemeljskim ali propan-butan plinom. Na tem področju je na primer podjetje VREČEK ISKOM Kranj Mirka Vadnova 22 že zastopnik poznana tuja podjetja za celo Slovenijo. Stane Vreček Podjetje je začelo poslovati z dejavnostjo, ki je po nekaj letih Povsem zamrla. Popravljali so pamreč takrat poznane čevl-larske stroje. Hkrati pa sta se sPontano začela uveljavljati dva, povsem samostojna Proizvodna programa: peči za centralno ogrevanje in tako 'rnenovani "zeleni" program črpalk za kmetijstvo. Zaradi kvalitete in cene je Pred dobrimi dvajsetimi leti zbudila pozornost na trgu Peč za centralno ogrevanje na ?da in tekoče gorivo z imenom H|TOR že takrat, na samem ^ačetku licenčno zaščitena, je Se danes v redni proizvodnji Podjetja VREČEK ISKOM Kranj. - "Zeleni program pa Je za-{*■ nastajati 1970. leta. Vezan bil na kmetijsko mehanizacijo in zelo hitro se Je 'Zkazalo, da sta odločitev in •Jper načrtovanega postopnega razvoja pravilni. S po-jrabnimi proizvodnimi orodji >n Pripravami za obdelavo '^o potem predstavili prvo °.rPalko za škropilnico. J2?*W Izdelki, ko je stekla «ana proizvodnja, so do £Krat prihajali k nam samo iwUy.0za- Z uveljavitvijo in Kletvijo pa smo v dveh "Zeleni" program bo podjetje VRECEK ISKOM Kranj v vsej pestrosti In celoviti ponudbi predstavila tudi na letošnjem 33. sejmu Kmetijstva In gozdarstva v Kranju od S. do 15. aprila. tik" I v Vratnih sedemdese ^ače Tak 9ram Poste bolj p dane* Pa sta " pokrili potrebe do- &9a troa" oril0 lrnenovani ZELENI pro-o2T V P°dJetju VREČEK se je bon pno rabila!in Postal vse daj, P°Poln in raznovrsten. Se Dtan? pa sta iz začetkov rL^rama v proizvodnji dva P°2nana in med kmetovalci 6nS£?nM »cvetlični gomolji mmi i mi • ročno vrtno orodje f ■JKaJIMn • semena poljščin ImLsLO Sm I » semenski krompir • sredstva za varstvo rastlin, gnojila, zemeljski substrati... (svetuje vam dipl. agronom) j »hrana In oprema '--—> za male živali Y\try • merkahillho blago Ih J^tK. dodatki živinski krmi Se priporoča SEMENARNA tradicija In kakovost Trgovina s tekstilnimi izdelki in obutvijo, Likozarjeva 15, Kranj, tel.: 216-764 Za obhajilo in birmo smo pripravili bogat program oblačil, čevljev in dodatkov - dekliška dolga obhajilna obleka iz uvoženega satena - dekliški birmanski kompleti - okrasne lasnice - dekliške bele bluze - fantovske bele srajce - dekliški beli čevlji - fantovski čevlji - ženski kostimi - ženske mozart bluze Možnost plačila na dva obroka. 12.600 SIT od 9.900 do 16.980 SIT 2.457 SIT od 2.500 do 3.380 SIT 1.380 SIT od 19.000 do 21.000 SIT V V * V \ ^ V* Alpetour Eurošped, p.o. Škofja Loka Titov trg 3 a razpisuje prosto delovno mesto VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Pogoji: - VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske oz. druge ustrezne usmeritve - 3 leta delovnih izkušenj Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno "obdobje 4 let oz. do dokončanja postopka lastninjenja. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov Alpetour Eurošped, Titov trg 3a, Škofja Loka. SAMO V SALONU POHIŠTVA BLEjTVVEISOVA 6, KRANJ (nasproti avtobusne postaje) TEL.064/212-738 ŠIPAD d.o.o. miza + stoli 27.000 SIT pograd - smrekov 29.748 SIT vzmetnice 190 x 80 7.622 SIT MAJ"« Iskra Servis Ljubljana Rožna dolina c. IX/6, tel.: 061-12-32-541 Za vodenje naše dislocirane poslovne enote v KRANJU, Planina 4, v okviru katere delo je servis in prodajalna, želimo zaposliti VODJO za katerega pričakujemo: - najmanj srednjo izobrazbo el. tehn. ali komercialne smeri - precejšnjo mero podjetnosti in ambicioznosti z znanji in sposobnostmi za samostojno organiziranje poslovanja enote Pisne prijave pošljite na zgornji naslov v 8 dneh po objavi. Na podlagi 5. in 6. člena Odloka o podeljevanju priznanj v občini Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/79) Skupščina občine Kranj RAZPISUJE nagrade občine Kranj za leto 1994 ZA NAGRADO IN PRIZNANJE OBČINE KRANJ SE LAHKO PREDLAGA: - občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in drug6 organizacije za delo in dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje in odlike in za izredne uspehe pri delu ter za zgledna dejanja, ki imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine, - občane, skupine občanov, družbene organizacije 'n društva, krajevne skupnosti ter delovne in drug6 organizacije občine Kranj pa tudi drugih občin, če so njihovi uspehi pri delu oziroma dejanja pomembna z3 območje občine Kranj. V skladu z 10. členom odloka so pobudniki lahko politične stranke, družbene, družbene organizacije 'n društva, delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti. Obrazložene pisne ponudbe za podelitev nagrad morajo biti predložene Komisiji za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Kranj najkasneje do 11. aprila 1994. Nagrade bodo podeljene ob občinskem prazniku, 1. avgustu. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za odlikovanja in priznanja Narodla po tel.: 061/728-519 ali na naslov 0'NECO P.P. 45,61235 Radomlje ENKRATNA PRILOŽNOST V ZDRAV1UŠĆU LAŠKO V ČASU OD 21.3. DO 26.3. 1994 ^ ZA SAMO 1S 000 $IT 5 POLNIH PENZIONOV IN KOPANJI V ttRMAlNEM BAZENU ZDRAVI USCE Nakup masaž, savne, šolanja aH zeliščnih kopeli po LAŠKO 5=4 (koristite 5 plačate 4) moinost praala na 2 cek« POSLI IN FINANCE UREJA MARLTA VOLČJAK Guverner Arhar v klubu Dvor Kranj, 9. marca - V klubu gorenjskih direktorjev Dvor bodo tokrat gostili Franceta Arharja, guvernerja Banke Slovenije. Klubski dan bodo tokrat pripravili v petek, 18. marca, potekal bo v hotelu Bor v Preddvoru. Guverner Banke Slovenije France Arhar je s svojim dosedanjim delom pokazal, kako lahko Postanemo normalna država tudi na monetarnem področju, saj Proti pričakovanjem številnih črnogledih ekonomistov, Slovenija razmeroma uspešno vodi politiko zmanjševanja inflacije in trdno monetarno politiko, vključno z mednarodnimi financami. Gospod Arhar prihaja v klub gorenjskih direktorjev resnično v pravem trenutku, saj je vlada pripravila pregled zadolženosti Slovenije, parlament sprejema letošnji proračun z novo postavko javnega dolga, komercialne banke pritiskajo na Slovenijo, da v celoti Prevzame odplačevanje nerazporejenega jugoslovanskega dolga, k vedno pa je nerešeno tudi vprašanje Ljubljanske banke na Hrvaškem. • M.V. STATISTIČNE INFORMACIJE Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana Vožarski pot 12, fax: 061 /216 • 932 ^^CEiuMmnmKmaDELKOvmnoirf/uu.ciH, republika slovemua, februar um IIQ4 1194 1194 I-II94 1194 194 H 93 0 92 I-H93 XII93 MDUS1RIJA IN RUDARSTVO 102,2 115,3 136,3 115,1 103,3 Sodstva za delo 103,2 124,3 136,0 123,1 107,0 ^produkcijski material 102,7 113,1 133,7 112,1 103,9 Blago za široko porabo 101,5 116,1 139,0 116,5 102,2 IZVOZ IN UVOZ, REPUBLIKA SLOVENIJA, JANUAR 1994 Izvoz Uvoz Saldo menjave Pokritost uvoza % I 1993 455677 437911 17766 104 I 1994 419592 391998 27594 107 INDEKSI IZVOZA IN UVOZA, REPUBLIKA SLOVENIJA, JANUAR 1994 Indeks Indeks Indeks I 1994 I 1994 11994 0 1994 XI11993 I 1993 feMM 82,7 79,7 92,1 Uvoz 72,5 62,8 89,5 BORZNI KOMENTAR Naš tedenski pregled na Ljubljanski borzi tokrat začenjamo z delniško družbo Dadas, ki polni stolpce tako dnevnih kot finančnih časopisov. Sporočilo za javnost, ki ga je Ljubljanska borza objavila dne 25. februarja 1994 in s katerim Je začasno ustavila trgovanje z rednimi delnicami drulbe DADAS, d.d. iz Trbovelj, je ponovno zatreslo tla trga kapitala in pokazalo, kako zelo je slovenski trg vrednostnih papirjev majhen in ranljiv in kot tak zelo dovzeten za takojšnje reagiranje ob najrazličnejših informacijah in dogajanjih s finančnega in širšega ekonomskega področja. Informacija o začasnem suspenzu redne delnice Dadas, ki je posledica revizorskega poročila o zaključnem računu za leto 1993, ki ga je borzi poslala delniška druiba Dadas sama in v katerem se je pooblaščeni revizor zaradi odkritih pomanjkljivosti pri evidentiranju poslovnih dogodkov vzdržal od dajanja mnenja o resničnosti in poštenosti izkazanih postavk v zaključnem računu, je to najbolj spekulativno in najbolj donosno delnico v letu 1993 spet postavilo na nestabilna tla Navkljub pojasnilu in obvestilu Dadasa, da začasna ustavitev trgovanja ne ogroia vrednosti podjetja in poslovne uspešnosti v letu 1993 in s tem povezano izplačilo dividend, se je za to delnico takoj oblikoval črni trg, kjer je bilo moino sklepati posle med tečajem 100.000 in 140.000 SIT za eno delnico. Zaustavitev je potegnila v naslednjih dneh za seboj vlak z ostalimi delnicami, ponovno pa se je med investitorji povečal interes za vlaganje v varne driavne in druge obveznice, ki so jim tečaji poskočili v nebo, saj se njihov donos tako giblje med 7,7 odstotka pri RS L 1 pri tečaju 102,0 in 8,7 odstotka pri RSL 2 pri tečaju 114,2, pri poštnih obveznicah je donos nekaj večji, in se giblje nekaj nad 9 odstotki na letni ravni Na segmentu delnic seje Nika tako iz nivoja 103.000 SIT spustila na tečaje okoli 97.500 SIT za delnico, SKBR so se iz nivoja okoli 34.000 SIT spustile na 32.500, SKBP iz nivoja okoli 32.000 na okoli 28.600, delnica PRŠ je ponovno padla pod nerazumljivih 20.000 SIT, vendar se počasi dviguje, KBPT pa pretresov ni doživela in se giblje okoli tečaja 49.500 SIT za delnico. Ponovno se je potrdilo dejstvo, da je na trgu premalo novih in kvalitetnih papirjev, ki bi naložbene možnosti investitorjev povečali in da vsi z nestrpnostjo pričakujemo razširitev borzne tečajnice z novimi kotacijami vrednostnih papirjev, verjetno pa bodo to predvsem privatizacijske delnice, ki bodo na trg prihajale postopoma in jih pred jesenjo ni realno pričakovati Upamo lahko, da bo začasnih suspenzov na trgu vrednostnih papirjev čim manj, ker s tem izgublja cela slovenska finančna srenja in se vsa privatizacijska pričakovanja novopečenih delničarjev lahko izjalovijo, da o svežem kapitalu iz nogavic in računov v tujini niti ne govorimo. Morebitno ustvarjeno nezaupanje med udeleženci na razvijajočem se in občutljivem trgu kapitala si bo namreč težko povrniti Borzni posrednik: Hermina Krt r KOLIKO JE VREDEN TOLAR-, MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Trflč, Jaaantca) AVALBM,Kran|skagora CORA, Kranj CREDTTANSTALT N.banka Lj. ERC^StatlMavr), Kranj F-AJR TrHc (Deklica) GEOSS Medvod« HRANILNICA LDN, d.d.Kran) HIDA-tržnlc* Ljubljana H.POTEKARNA BANKA Jesenic« INVEST Škofja Loka LB-GORENJSKA BANKA Kranj LEMA Kranj MERKUR-Partner Kranj MERKUR-Žal. postaja Kranj MIKEL Straži tt« OTOK Btad POSTNA BANKA d.d. (na pottah) SHP-Stov. hran. In po«. Kranj SKB Kranj (Radovljica, Sk. Loka) SLOGA Kranj SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica SLOVENUATURIST Jesenice ŠUM Kranj TALON Žal. postaja Trata, Šk. Loka TALONZg. Bttnj« TJ ASA Kranj UKBSk.Loka VAJAN Kranj VHLFAN Radovljica, Grajski dvor POVPREČNI TEČAJ 71,13 78,56 78,10 78,30 78.05 78,50 78,00 78,40 78,10 78.30 78.04 78,30 78.10 78,35 78,03 78,39 78.15 78.40 78,00 78.55 77,96 78,40 77,50 78,80 78,00 78,30 77.85 78,50 77.85 78,50 78.05 78.40 nI podatkov 76,98 78,45 78,05 78.25 77,85 78,50 78.05 78,46 77.40 • 78,12 78.46 78.16 78,35 78,16 78.36 78,10 78,36 ni podatkov 77,96 78,49 76.18 79.36 78,16 78,36 77,95 78.41 11.06 11.67 11,64 11,05 11,05 11,04 11.67 11,03 11.05 11,05 11,04 10,80 11.04 11,06 11,06 11.04 16.75 11,64 11,06 11,00 10,78 11.03 11,07 11.67 11,07 11.15 11,13 11.13 11,14 11.15 11,20 11.12 11,13 11.12 11,16 11.15 11.26 11,14 11,16 11.16 11.12 11,16 11.16 11,18 11.15 11.10 11,12 11.12 11,12 7.64 7.85 7.60 7,85 7.85 7,88 7.60 7.95 7.88 7,86 7.75 7,81 7.90 7,87 7.67 7.85 7,67 7.86 7,87 7.86 7,81 7,66 7,96 7,92 7,82 7.64 8,00 8.05 8.08 8,00 7,99 7.97 8,05 7.98 7,96 7,99 8,69 8,00 7,93 7.93 8,06 7.95 7,68 7,93 8,66 7.95 7.87 8.02 8,02 11.05 11,16 11.67 11.12 11.06 11,12 11,62 11,14 7,86 8,64 7.66 8.65 7.86 7,89 7,86 7,99 Prt Sparovcu v Avstriji ja ATS ob nakupu blaga po 11,00 tolarjav. [ Pri nakupa ta prodaji MERKUR zaračunava 1% provtaUc. j Podatka a tečajnico nam sporočajo menjalnice, Id ti pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. MENJALNICA WILFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 Dobiček v Lonu Kranj, 9. marca - Iz Hranilnice Lon v Kranju so nam sporočili, da so lansko poslovno leto končali z dobičkom. Skupščina delničarjev, ki jo nameravajo sklicati maja, bo odločala o tem, ali bodo delničarji dobiček namenih za povečanje lastnega kapitala hranilnice ali pa se bodo odloČili za izplačilo dividend. KASABUINKA TRASA d.o.o«. pri vodovodnom stolpu v Kranju IZRCDNA RAZPRODAJA KONFCKCIJC ! od 14. S. do 19. 3. UGODNOST: PLAČILO NA VCČ ČCKOV BUNDE 3.800 SIT PAJKICE 1.000 SIT ŠPICHOZE 2.000 SIT MOŠKE JAKNE 5.500 SIT IEANS SRAJCE 1.480 SIT SPODNJE PERILO 140 SIT ŽENSKE RLUZE 1.500 SIT PUL8VERJI ŽE ZA 1.000 SIT IEANS KAV80JKE 2.200 SIT DEKLIŠKE TUNIKE 2.300 SIT ŽENSKI PLAŠČI ŽE ZA 8.888 SIT ŽENSKE ZIMSKE JAKNE 5.868 SIT ŽENSKI KOSTIM Z RLUZO 8.588 SIT NOGAVICE (ROMRAŽNE 5 PAROV) 488 SIT KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Posvet slovenskih zadružnikov Cena mleka naj pokrije vse stroške Ker primanjkuje domačih telet za nadaljnje pitanje, je treba preprečiti, da bi jih klali. Postojna - Slovenski zadružniki so se minuli teden zbrali na posvetu v Postojni, kjer so dva dni razpravljali o aktualnih vprašanjih nadaljnjega razvoja zadružništva pa tudi o vsakdanjih kmetijskih problemih. Zadružniki so sklenili, da mora ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo oz. vlada pripraviti posebno analizo o tem, kakšne bodo ob vključevanju Slovenije v evropske integracije posledice za kmetijstvo, in tudi predvideti ukrepe, s katerimi bi ob vseh teh spremembah ohranili dohodkovni položaj kmetijstva. Ker je letos za intervencije v kmetijstvu namenjeno precej manj denarja kot pred leti (od 1990. do 1992. leta), so zadružniki menih, da je ta del proračuna treba povečati, pri intervencijah dati prednost neposrednim spodbudam, v sofinanciranje vključiti tudi dopolnilne dejavnosti na kmetijah in pospeševati pridelavo, ki bo imela svoje mesto tudi ob vključitvi Slovenije v Evropsko unijo (vino, sadje, mleko, meso). Da bi zagotovili enakopravno nastopanje vseh pridelovalcev na trgu, je po mnenju zadružnikov treba takoj urediti razmere in izdelati tržne rede. Zavzeli so se za omejitev uvoza kmetijskih pridelkov, dokler je teh dovolj doma, in predlagali povečanje uvoznih dajatev za 30 odstotkov in več. Ker primanjkuje domačih telet za nadaljnje pitanje, je treba preprečiti, da bi jih klali, in spodbuditi privezovanje. Odkupna cena mleka naj pokriva vse stroške, ki jih na podlagi modela izračunavajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Vlado so tudi zaprosili, da upošteva zakon o zadrugah in da bolj podpre krepitev zadružništva, kar sicer predvideva tudi v državnem zboru sprejeta strategija razvoja kmetijstva. • CZ. Iz uradnega lista Vlada zamrznila ceno moke in kruha Prvega marca je začela veljati odredba, s katero je slovenska vlada določila, da drobnoprodajne cene pšenične moke in kruha, ki so se na trgu oblikovale in uporabljale 28. februarja, veljajo kot najvišje cene. Odredba velja za drobnoprodajne cene vseh vrst pšenične moke, razen namenskih mok, za cene pšenične moke za nadaljnjo uporabo in drobnoprodajne cene dnevnega pšeničnega kruha. Posebna dajatev za uvoz soržice Vlada je pred nedavnim dopolnila uredbo o določitvi kmetijskih in živilskih proizvodov, za katere se ob uvozu plačuje posebna dajatev. Določila je, da je za uvoz soržice treba plačati posebno dajatev v znesku 3,50 tolarja za kilogram. Starostna pokojnina • 14.470 tolarjev Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je sredi februarja sklenil, da starostna ali družinska pokojnina kmetov znaša od 1. januarja dalje 14.470 tolarjev. Sklenil je tudi, da se mesečne preživnine, odmerjene po zakonu o preživninskem varstvu kmetov, od 1. januarja dalje uskladijo tako, da se povečajo za 5,7 odstotka. * CZ. Mednarodna razstava psov Tisoč petsto psov in sto različnih pasem S Kinološke zveze Slovenije so sporočili, da bo velika mednarodna razstava psov vseh pasem CACIB Ljubljana 94* 23. in 24. aprila v športnem parku na Kodeljevem. Ljubljana - Na razstavi, ki jo v Ljubljani prirejajo že dvaintridesetič, se bo predstavilo (in pustilo oceniti) več kot 1.500 psov iz več kot sto različnih pasem, iz desetih pasemskih skupin in iz najmanj desetih evropskih drŽav. Hkrati bosta tudi Eosebni razstavi afganistanskih hrtov in psov tibetanske pasme, i so v Sloveniji vse bolj priljubljeni, in številne predstavitve različnih kinoloških disciplin. Gledalci si bodo lahko ogledali nastope psov v agilitvju, reševalnih psov, psov za vodenje slepih, malih pasem iz Švrkove šole, lovskih psov, psov slovenske policije za iskanje mamil in odkrivanje eksploziva in šolanih službenih psov. Organizacijski odbor, ki ga vodi kinološki sodnik in funkcionar Blaž Kavčič, pričakuje, da si bo prireditev ogledalo najmanj 15 tisoč poznavalcev in ljubiteljev psov. • Kam naj kmetje vložijo certifikate S certifikati v investicijske sklade V kmečki družbi za upravljanje investicijskih skladov načrtujejo, da bodo od kmetov, zadružnih delavcev in tudi od ostalih državljanov zbrali za štiristo milijonov mark lastninskih certifikatov. Kranj - "V Sloveniji je okoli pol milijona državljanov, ki so tako ali drugače odvisni od kmetijstva. Vse vabimo, da svoje lastninske certifikate vložilo v kmetijsko investicijsko družbo in v njene sklade," je na včerajšnjem gorenjskem posvetu dejal Iztok Krenuar, Id v Imenu pred nedavnim ustanovljene Kmečke družbe za upravljanje investicijskih skladov operativno vodi "projekt4* zbiranja lastninskih certifikatov. Kot je povedal MIlan Kneževtč, direktor Slovenske zadružne kmetijske banke, je lastninjenje enkratna priložnost, da kmetje in zadružni delavci vložijo lastninske certifikate v investicijske sklade, a katerimi bo upravljala kmečka družba in prek katerih naj bi si zagotovili pomemben vpliv v podjetjih, ki so za kmetijstvo in zadružništvo velikega pomena. Gre predvsem za živilsko predelovalna podjetja, v katerih so si zadružniki že z zakonom o zadrugah zagotovili 45-odstotni vpliv. Z nakupom delnic, ki bodo naprodaj, bi lahko dobili večinski delež, s tem pa tudi odločilni vpliv na poslovno politiko in na druge pomembne odločitve. Kot smo slišali, bo kmečka družba za upravljanje z mvesudjskimi skladi tembolj uspešna, čimveč lastninskih certifikatov ji bo uspelo zbrati Družba nikoli ne bo dosegala zelo visokih dobičkov, a tudi propasti praktično ne bo mogla, saj bo delnice razpršila po številnih podjetjih. • CZ. Bornovi nasledniki zahtevajo vrnitev podržavljenega premoŽenja Za zahtevek je usodnega pomena državljanstvo Denadonalizacijski zahtevek Bornovih naslednikov je med največjimi na Gorenjskem, če že ni največji. Zajema več kot štiri tisoč hektarjev gozdov in drugih površin v tržiški občini, več stavb, med njimi tudi grad v Dolini, manjšo vodno elektrarno v Dolini in večjo na Tržiški Bistrici v bližini Pristave, del Zlitove tovarne (žago in zabojarno), parcele na Mlaki in na Pristavi... Tržič - Ker se po tržiški občini širijo različne govorice o tem, kaj naj bi se zgodilo z nekdanjim Bomovim premoženjem, smo se odpravili tja, kjer naj bi o tem največ vedeli - na občino, ki tudi za to premoženje vodi denadonalizacijski postopek. Kot je povedal predsednik občinske skupščine Peter Smuk, se občina že pripravlja na izdajo delne denacionalizacijske odločbe, še prej pa mora od ministrstva za notranje zadeve dobiti odgovor na to, kaj je z Bomovim državljanstvom. Prav državljanstvo je za usodo zahtevka odločilnega pomena. Verjetno ovir za vračanje ne bo, saj je po uradnih zaznamkih, s katerimi razpolaga občinski upravni organ, Bornu bilo priznano jugoslovansko državljanstvo. Zahtevek za vrnitev premoženja so na tržiško občino vložile tri Bornove hčere. Ena živi v Italiji, druga v Kanadi in tretja v Venezueli. Zastopa jih eden od njihovih sinov, ki živi v Meranu v Italiji in se ukvarja z gostins-ko-turistično dejavnostjo, svetovalce pa ima tudi v Tržiču. Čeprav je denadonalizacijski zahtevek zelo obsežen in zapleten, so po besedah predsednika skupščine Petra Smuka zadeve že toliko razčiščene, da bi lahko v približno treh mesecih izdali delno denacionaliza- Po dedovih stopinjah Peter Smuk, predsednik triiike občinske skupščine: "V občini telimo, da bi Bornovi nasledniki predvojne dolgove poplačali z delom podržavljenih gozdov in da s premoženjem ne bi upravljali iz Italije, Kanade ali celo Venezuele, ampak da bi prišli živet v Tržič. Želimo tudi, da bi čimveč lesa iz Bornovih gozdov ostalo doma in da bi v Dolini pospešili turistični razvoj. Sin ene od treh se Živečih Bornovih hčera, ki v njihovem imenu vodi denadonalizacijski postopek, zagotavlja, da bo prišel živet v TrŽiČ in se naučil slovenskega jezika, da bo razvijal turizem in gospodaril tako, kot Je njegov ded." Po mnenje na republiko Ker je zahtevek Bornovih naslednikov eden največjih denacionalizacijskih zahtevkov v Sloveniji, bodo v tržiški občini še pred izdajo odločbe poskušali dobiti vsaj mnenje republike. S tem želijo preprečiti, da bi upravni organ ali občina v celoti prevzela odgovornost za tako velik del premoženja, in doseči, da bi bilo reševanje tovrstnih zahtevkov enotno za vso Slovenijo. cijsko odločbo, s katero bi občina kot prvostopenjski organ odločila vsaj glede Bornovih gozdov. Bodo z gozdovi poplačali predvojne dolgove? Ker naj bi bilo Bornovo posestvo pred drugo svetovno vojno za velike zneske denarja zadolženo tudi pri slovenskih bankah (po nekaterih ocenah naj bi dole ovi predstavljali vrednost 700 do 800 takratnih hiš), želi občina, da bi Bornovi nasledniki priznali ta dolg in ga vsaj delno "pobotali" z denacionalizacijskim zahtevkom. V občini se sicer zavedajo, da zakon o denacionaliza-ciji ni predvidel rešitev za takšne primere in da torej za medsebojni "pobot" ni zakonske osnove, vendar župan Peter Smuk poudarja: "Če ni zakonske obveze, je vsaj moralna - kajpak ob predpostavki, da so dolgovi bili!" Če bi Bornovi dediči pristali na to, da bi predvojne dolgove poplačali z delom podržavljenih gozdov, bi bil to le medsebojni sporazum in "gentelmanski dogovor", na podlagi katerega bi občina postala lastnica dela nekdanjih Bornovih gozdov. Dobri poznavala razmer menijo, da je za takšen dogovor bolj malo možnosti, še posebej zato, ker v Tržiču zagotavljajo, da za dolgove obstajajo dokumenti v narodni banki in hipoteke v zemljiški knjigi, medtem ko Bornovi nasledniki zatrjujejo, da so bila posojila le odobrena, nepa tudi izkoriščena, in da imajo za to tudi ustrezna potrdila. Večino premoženja je mogoče vrniti v naravi Kot je povedal župan Peter Smuk, je veliko večino Bornovega premoženja mogoče vrniti v naravi. Za gozdove, s katerimi (v soglasju z denacionalizacijskimj upravičenci) gospodari kranjsko gozdno gospodarstvo, ni sporno, nekaj dvomov je bilo le glede Zlita.. Že lani, ko je zašel v velike težave, so Bomovim naslednikom ponudili celotno podjetje, vendar se za to niso odloČili, ker bi morali hkrati prevzeti tudi njegove dolgove; tudi zdaj, ko je v stečajnem postopku, pa se nagibajo k temu, da bi jim njihov del premoženja vrnili v naravi. Grad v Dolini, v katerem je več stanovanj, občina tudi namerava vrniti v naravi, saj ocenjujejo, da tako kot nekdaj sodi k posestvu. Nekdaj je bil ob gradu še lesno-predelovalni obrat, ki ie bil požgan, Born pa je imel v Dolini tudi svojo železnico za prevoz hlodovine. Zemljišče na Mlaki, za katero je bil že lani sprejet zazidalni načrt, so Bornovi dediči pripravljeni odstopiti občini, vendar le pod pogojem, da pospeši denadonali-zacijske postopke za ostalo premoženje. • C. Zaplotnik Kranjska vlada o pritožbah na oceno škode zaradi suše Odškodnina vsem, žal, ne gre Kranj, 11. marca - Občinski izvršni svet je v torek obravnaval poročilo o ugovorih kmetov na oceno škode zaradi lanske suše. Do 1. oktobra, ko se je iztekel rok, ie škodo prijavilo 1051 kmetov iz kranjske občine, po tem dnevu pa je prišlo še 63 prijav, od tega okroglo tri četrtine z območja cerkljanske kmetijske zadruge. Zamudniki so izločeni. Škodo so ocenjevale štiri lokalne komisije, katerih delo je povezovala občinska komisija za oceno škode. Med 22 člani komisij je bilo kar trinajst kmetov. Navodila za oceno škode in kriterije za upravičenost do delne pomoči pri odpravljanju posledic lanske suše so pripravili v ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo. V njih je bilo izrecno zapisano, da so do pomoči upravičeni le tisti kmetje, pri katerih je ocenjena škoda presegla 30 odstotkov. V kranjski občini je bilo med 1051 škodnimi prijavami 117 prijav z ugotovljeno škodo prek 50 odstotkov, 233 prijav s škodo med 40 in 50 odstotki, 591 prijav s škodo med 30 in 40 odstotki ter 110 prijav, kjer je bila ocenjena škoda manjša od 30 odstotkov. Na tej osnovi je kranjska občina tudi dobila republiško pomoč, regresirano krmo za živino, ki jo je nato prek kmetijskih zadrug, KŽK in srednje kmetijske in mlekarske šole razdelila posameznim upravičencem. Na oceno škode se je pritožilo 61 kmetov oziroma polkmetov (največ z območja Cerkelj), pri katerih je bila škoda praviloma ocenjena pod 30 odstotki. Enajst pritožb se je nanašalo na ocenjeno škodo med 30 m 50 odstotki, sedem ugovorov pa na napake pri vnosu podatkov v računalnik. Skupinsko pritožbo je v imenu 81 oškodovancev poslala tudi podružnica SLS - Kmečka zveza iz Cerkelj. Ta številka se je po pozivu oškodovancem, naj vsak ugovarja zase, znatno osula. Revizijo vseh prijav kot tudi kasnejših pritožb na oceno škode sta opravili občinska komisija za oceno škode ter strokovna služba sekretariata za gosp0' darstvo. Ocene komisij je novembra presojala tudi republiška revizijska skU' pina iz ministrstva za kmetijstvo }j> gozdarstvo, ki ni zahtevala nobeni0 popravkov. Na torkovi seji kranjske vlade r prevladalo stališče komisije za kmetij8.1' vo, da so vse ocenjevalne komisi) obsežno delo strokovno, dobro opravu^, da torej ni razlogov za ugoditev pri10?" bam. Strinjala se je tudi, da zamujeni" prijav škode ni mogoče upoštevati, Pyj praviti je treba le napake pri računalni**! obdelavi podatkov. Obenem se je svet zavzel, da komisija za kmetijstv poišče način (denar) za pomoč tisti"* Čistim kmetom, ki imajo ocenjeno škod med 20 in 30 odstotki in po republik" kriterijih niso upravičeni do noben' olajšav. V kranjski občini je 264 čisti kmetij in 1050 mešanih. • II. Jelovčan Steklina na Gorenjskem V dveh mesecih 41 steklih živali Steklina je najbolj razširjena v škofjeloški občini. Kranj - Po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj so na Gorenjskem v prvih dveh letošnjih mesecih odkrili 41 steklih Živali, od tega sedemnajst v škofjeloški občini, devet v jeseniški, osem v radovljiški, šest v kranjski in eno v tržiški občini. Za steklino je obolelo 38 lisic in tri goveda (na kmetiji na Potokih pri Jesenicah), ki so tudi poginila. - Lani so na Gorenjskem odkrili 18° steklih živali: v škofjeloški občini 101o radovljiški 53, v kranjski 20, v tržišč štiri in v jeseniški občini dve živa". Tudi lani je za steklino obolelo najv ti lisic (161), sicer pa tudi osem jazbece** šest mačkov. Štiri kune, prav tolik0 srnjadi, dva psa in eno govedo. • C*** DANES SE ZAČENJA DRŽAVNO PRVENSTVO V VATERPOLU PRVAKI SO ŠE VEDNO BREZDOMCI Z derbijem prvega kola med Triglavom in Micom Koprom v Ljubljani ter tekmo med Neptunom in Mariborom v Celju se danes začenja letošnje državno prventsvo v vaterpolu - Vaterpolska zveza ostaja brez novega statuta, državni prvaki pa brez "domačega" pokritega bazena. J^'*nJ' 11- marca - Nova vaterpolska sezona se je s pokalnim tekmovanjem začela že minuli konec tedna. Vaterpolisti Triglava so znova dokazali, da so lanski naslov državnih prvakov (čeprav Pridobljen za zeleno mizo) resnično zaslužili, ostala moštva (predvsem Ljubljana, Kranj 90 in Micom Koper) pa so se borila, da bi bila že na začetku Triglavanom dostojen nasprot-m«. Pred današnjim začetkom državnega prvenstva smo se Pogovarjali s trenerjem Triglava Radom Čermetjem. Po lanskem "razburljivem" finalu državnega prvenstva ste se jeseni posvetili mednarodnim tekmovanjem. Kako pa ste se pripravili za novo sezono? "Že v začetku septembra smo začeli s pripravami in treningi za novo sezono. Najprej smo nastopili na kvalifikacijah za evropski pokal državnih prvakov v Bratislavi, kjer smo se uvrstili na drugo mesto in s tem |J)ed šestnajst najboljših evropskih klubov. Nato smo v Budimpešti osvojili četrto, zadnje mesto, vendar pa so bili rezultati z močnimi nasprotniki zelo ugodni. Po teh nastopih smo začeli trenirati za pokal Slovenije in državno prvenstvo. y.mes smo nastopili še na turanju Alpe Adria in bili drugi za Medveščakom." Pokalno prvenstvo je končano in gotovo ste z zmago zadovoljni? "Pokal smo odigrali in z zmago, s prvim mestom, smo že dosegli enega od ciljev letošnje sezone." Za igralske spremembe se v klubu niste odločili. "Vsi igralci ostajajo isti, le da so pač leto starejši in mlajše postopoma vključujemo v prvo ekipo. O okrepitvah s tujimi igralci v klubu pa zaenkrat še ne premišljujemo, saj dokler nimamo v Kranju primernega pokritega bazena, nimamo višjih ciljev v Evropi. Za državno prvenstvo pa mislim, da so domači igralci dovolj dobri in bodo lahko branili naslov prvakov." iSTNO DRSANJE ŠTIRI KOLAJNE JESENIŠKIMI DRSALCEM Konec tedna je bilo v Tivoliju državno prvenstvo v umetnostnem Tkanju. Največ kolajn so osvojili tekmovalci Stanka Bloudka, kar Qeset, pet jih je osvojila Olimpija, štiri pa Jesenice. . Med dečkih A je zlato osvojil Gregor Urbas (Jesenice), pri ^klicah je zmagala Tina Švajger (S. Bloudek), Jeseničanka ^rakova pa ie pridrsala bron. Pri dečkih B je zmagal Aleš ~unko, pri deklicah B pa Kodričeva (oba Olimpija). Jeseničanka n^> ^£xr Je osvojila srebrno medaljo. Med mladinci je bil najboljši Spoliar iz Celja, med mladinkami je zmagala Švajgerjeva, Jeseničani Celesnikova pa je bila peta. Med člani je bil najboljši ^fjvan (S. Bloudek), med članicami pa je bila prva Kopačeva (S. »loudek), Berlotova (Jesenice) pa je bila druga. • V.S. BK0N ZA GREGA URBASA zaH61"^' marca ' P" Drsalnem klubu Jesnice so vse bolj v-?0v°fjni z napredkom svojih mladih drsalcev in drsalk. Po vse ^onejših uvrstitvah na domačih in tujih tekmovanjih sta Melita teed*"* m Grega Urbas uspešno nastopila tudi na velikem Stun^neni drsalnem tekmovanju za pokal Heiko Fischer v des -?rtu' ki je veljal tudi za evropski kriterij. Med tekmovalci iz usd < drZav se Je Se posebno izkazal pionir Grega Urbas, ki je z kol izvedbo tehničnega in prostega programa osvojil bronasto in h f10' ^ao-inka Melita Celesnik pa je nastopila med članicami telr enaindvajseta. To pa so lepi obeti pred mednarodnim Rovanjem Triglav Tropov, ki bo na Jesenicah od 24. do 26. marca. . j.Rabi| v J' VABILA, PRIREDITVE triiških delavcev - Komisija za šport in rekreacijo tekmn • in PzyUTS Tržič v nedeljo, 13. marca, organizirata tekmo!1'-6 V veleslalomu za tržiške delavce. Tekmovalke in vanie Va L000"0 razdeljeni v enajst starostnih kategorij, tekmo-SDrei* na,.Zelenici pa se bo začelo ob 11. uri. Prijave bodo Odn ? do 10- ure v domu na Zelenici, sport I J?.rv'nsrvo Ljubljane v teku na smučeh -Agencija za Pokliut a DO v nedeljo. 13- marca, na tekaški progi na smučeh V°r^anizirala 3- odP110 prvenstvo Ljubljane v teku na mestih -t!^ se DO mo^ Prijaviti na dan tekmovanja na prijavnih 15 let k rIi narici' Startnina pa je 500 SIT. Ženske in pionirji do Progi. teWi na 10-kilometrski, moški pa na 20-kilometrski Stic' Slav "f v^p,a,ii?*mo*n' balinarske zveze - V prostorih gostišča skunšč ^odorezjah bo danes, za začetkom ob 17. uri, zasedanje komisi h UDmočne balinarske zveze Gorenjske. Po poročilih 'etoŠnjem°etu°V°rvS n°Vem statutu in koledarju tekmovanj BRAZDE VZDRŽLJIVOSTI SE NADALJUJEJO fotem ko je lani kazalo, da se bo akcija Brazde vidrfljivc^sti Mučila, je Športna unija Slovenije od RTV Slovenije prevzela 0rgamzacijo "» se odločila, da akcijo nadaljuje. *nnrtnm Namen akcije ostaja enak kot vsa leta. To pa je, da se s športom Ukvarjate preko celega leta. Zato so med naloge akcije; vUjuciu. smučarski tek, tek, kolesarjenje, plavanje in Pjanina^e"Jnea,„Ba Panjih akcij so norme znižane in možno je, da se ena naloga nadomesti z drugo, ki posamezniku bolj ustreza. Športne Prireditve pa po večini ostajajo enake kot lani. . akciji lahko sodelujete vsi, treba se je zanjo le pnjaviU^o zi. m"ca) In plačati prijavnino 1.000 SIT. Prijavite se lahko na ^Portni uniji Slovenije, Tabor 14, Ljubljana. • V.S. ta v končnici? "Mislim, da med igralci Kopra in našimi ni nesporazumov, mislim pa, da predsednik koprskega kluba še vedno išče neko pravico za lanski razplet,čeprav te bil že povsod zavrnjen. Mislim pa, da je lansko nedokon-čanje prvenstva za nas velika motivacija, da se dokažemo letos." Poleg Koprčanov boste imeli konkurente tudi v s tujci okrepljeni ekipi Ljubljane. "To, da je vse več dobrih in izenačenih ekip, je za slovenski vaterpolo zelo dobro. Vendar pa se je že v pokalnem tekmovanju izkazalo, da vsega le ne gre staviti na dva, tri tujce." Tekme državnega prvenstva naj bi letos sodili tuji sodniki Že v pokalnem tekmovanju je ekipa Ljubljane zahtevala tuje sodnike. Sojenje sicer ni bilo na najvišji ravni, vendar pa je bilo nevtralno, tako da je bilo več zaupanja. Tudi v državnem prvenstvu bodo tekme med Koprom in nami sodili tuji, h-rvaški, sodniki." • VStanovnik m Trener ekipe Triglava Rado Čermelj Ker kranjski olimpijski bazen še ni dokončan, boste vsaj do poletja ponovno "brezdomci". "Prvi del bomo ves igrah v {;osteh, računamo pa, da bi se etni bazen odprl že maja, tako da bi že nekaj drugega dela in finale igrali v poletnem bazenu v Kranju." Je pred začetkom prvenstva med klubi in igralci še kaj napetosti zaradi lanskega zaple- ®tč>SK@ SMUČANJE Tržičani dobivajo pohvale za organizacijo FIS tekem na Zelenici CILJ SO TEKME EVROPSKEGA POKALA Snežne razmere sicer niso dovoljevale organizacijo tekme v super-veleslalomu, zato pa so izvedli dva veleslaloma. Mednarodne tekme naj bi bile na Zelenici poslej vsako leto, če bodo snežne razmere ugodne, žejja pa so tekme evropskega pokala, tudi v supervelesla-lomu. Tržič, 9. marca - Organizacijski odbor FIS tekem v veleslalomu, ki sta bili konec preteklega tedna na Zelenici, je ugodno ocenil opravljeno delo. Čeprav ni šlo za tekmi najvišjega ranga, so Tržičani opravili delo profesionalno in v zadovoljstvo predstavnikov FIS, Smučarske zveze Slovenije, tekmovalcev in trenerjev. Stroški izvedbe obeh tekem so tudi finančno pokriti, tako da so ambicije smučarskih delavcev porasle in bi na Zelenico spet radi vrnili tekme evropskega pokala, ki so nekdaj že bile. Predsedniku organizacijskega odbora zeleniških tekem Bojanu Križaju je tehnični delegat FIS Nutz iz Avstrije čestital za opravljeno delo in bil navdušen nad resnostjo organizacijske ekipe, ki se je dela lotila, kot da bi šlo za dirko najvišjega ranga. TržiČane je pohvalil tudi direktor naših alpskih reprezentanc Tone Vogrinec, ki je bil v nedeljo prav tako na Zelenici. Bojan Križaj vidi smisel takšne tekme tudi v dokazovanju organizacijskih sposobnosti nekega kluba, kot dokaz privrženosti smučariji in kot dejanje za konec smučarske sezone. Če pa bi hoteli na zelenici izpeljati tekmovanje višjega ranga, bi morali doseči še višjo stopnjo razumevanja s tistimi, ki za zdaj še preveč stojijo ob strani. Križajevo oceno sobotne in nedeljske tekme so vsak iz svoje plati ocenili še Tone Ribnikar, Janez Dolžan, Lojze Polajnar in Žare Štrukelj tako z vidika organizacije tekem, priprave proge in sodniške službe. Tekmi sta pokazali, da klub še nima primernih sredstev za zveze, da bi bilo treba natančneje opredeliti sodelovanje s Kompasom in še bolj angažirati starše otrok, ki tekmujejo za klub, pri pripravi tekem. Zelenica je težak teren, zato so potrebni za pripravo proge še dodatni napori. Za tekme višjega evropskega ranga pa bi bdo treba progo dodatno urediti in zavarovati. FIS je namreč po nesreči Ulrike Maier na varnost veliko bolj pozorna, to pa je za organizatorje tekem dodatni strošek. Skrb za varnost bi bila še posebej pomembna pri organizaciji superveleslaloma, ki so ga tokrat snežne razmere preprečile. • J.Košnjek ZMAGALA KOBLAR IN JOVAN Sobotni veleslalom je dobil član državne reprezentance Jernej Koblar, ki je bil najhitrejši v obeh vožnjah. Drugi je bil Andrej Miklavc, naš olimpijce, tretji pa Gašper Kontrec. Nedeljski veleslalom pa je dobil Matej Jovan, predvsem na račun odlične druge vožnje. Drugi je bil Miran Ravter, tretji pa Gašper Kontrec. NA PRVO TEKMO SP Radovljica, 11. marca • Danes zjutraj je na pot v Desenzano v Italijo odpotovalo devetčlansko zastopstvo, ki bo Slovenijo zastopalo na prvi tekmi svetovnega pokala v plavanju. Na tekmah bodo nastopili: Alenka in Nataša Kejžar, Polona Rob, Marko Milenkovič, Igor Majcen, Tomaž Slapernik in Natalija Rebec. Ekipo bo vodil radovljiški trener Ciril Globočnik, kot trener pa je v Italijo odpotoval še Sandi Savnik. • V.S. SMUČARSKI TEKI —KKMumilliD SREBRO ZA ANDREJO GRASIC Kranj, 11. marca - Te dni se je končalo svetovno vojaško smučarsko prvenstvo. Med več kot 400 športniki v Bad Reich-enhalu je največji uspeh za našo ekipo pritekla Andreja Grašič, ki je v tekih na 10 kilometrov osvojila srebrno medaljo. • VS. LEP USPEH MLADIH TEKAČIC Na mednarodnem tekmovanju v smučarskih tekih za pokal OPA, ki je bilo v soboto in nedeljo v Planici, so lep uspeh dosegle tudi mlade tekačice Kranja. V kategoriji mlajših mladink, letnik 1979, na 5-kilometrskih solo tekih je zmagala Tadeja Brankovič, druga je bila Nuša Žibert, tretja pa Petra Majdič. Pri mladinkah, letnik 1978 je na 5-kilometrski progi tretje mesto za dvema Nemkama osvojila Urška Dolinar. Pri mladincih letnik 1978 pa je na 6-kilometrski progi Godina osvojil bronasto medaljo. V štafetnih tekih se je tekačicam medalja za las izmuznila, saj je bila ekipa SLOl četrta, mladinci pa so bili osmi. OMET lili« ŽMLA NAPOVEDUJEJO PRVO ZMAGO Kranj, 11. marca -Po pričakovanem porazu z močno okrepljenim Potrošnikom iz Beltincev z 2 :1 igrajo nogometaši Živila Naklo v spomladanskem nadaljevanju prvenstva prvič doma. V nedeljo ob 15. uri bo na kranjskem stadionu tekma z Rudarjem iz Velenja.Oblakovo moštvo še vedno pestijo poškodbe, prav tako pa zaradi rdečega kartona ne bo smel na igrišče Gregor Grašič, strelec nedeljskega zadetka proti Potrošniku. Kljub temu napovedujejo Naklanci zmago. Tudi tokrat bodo izžrebane vstopnice nagrajene. V drugi ligi gostuje Triglav Creina v nedeljo ob 15. uri pri Eri v Šmartnem. Moštvo iz Smartnega ob Paki je jeseni igralo v Kranju 2 : 2, na lestvici pa je višje kot Kranjčani. Mladinci in kadeti Gorenjskega glasa Creine pa bodo že jutri (sobota) igrali v Šenčurju ob 13. uri (kadeti) in ob 15. uri (mladinci) z ustreznima ekipama Publikuma iz Celja. Ker nadaljevanja tekmovanja v gorenjskih ligah še ni, igrajo moštva prijateljske tekme. Tako bo v nedeljo, 13. marca, ob 10.30 v Tenetišah prijateljska tekma med domačim NK Podgorje in NK Lesce. Vabljeni! J.K. pkomet mmmmtmmmin KADETINJE ZA DRŽAVNO PRVENSTVO Poleg rednih ligaških tekmovanj bo v nedeljo tudi državno prvenstvo kadetinj, za katerega so se prijavile tudi štiri gorenjske ekipe mladih rokometašic: ekipa Kranja, Lokastara, Planine Kranj in Save Kranj. Državno prvenstvo kadetinj bo potekalo v štirih skupinah. Ekipi Lokastara in Save Kranj bosta nastopili v 2. skupini v Žalcu, koder bosta igrali še z ekipo Žalca, ekipa Planine bo igrala v Tivoliju še z ekipama Belinke Olimpije in Izole, ekipa Kranja pa bo tekmovala v Ajdovščini, kjer bo imela za nasprotnike Mlinotest, Krim Electo in M Degro Piran. Po ena ekipa iz vsake skupine bo nastopila na finalu, ki bo predvidoma 26. oz. 27. marca. Jutri pa bo na sporedu 20. kolo v L državni ligi za moške. Iz prvoligaške konkurence "odpisani" Šešir gosti ekipo Rib-nice.Tekma bo v dvorani na Podnu ob 20. uri. Na domačem igrišču bodo tokrat igrale tudi rokometašice Kranja v I. državni ligi za ženske • modra skupina. Tekma z ekipo Belinke Olimpije bo jutri ob 16. uri. šestnajsto kolo pa danes in jutri igrajo tudi rokometaši v IX ligi -zahod. Ekipa Preddvor Tab. I. v nedeljo ob 10.uri gosti Akripoliz Trebnjega, Center Zaplotnik danes gostuje v Grosuplju, Besnica pa jutri na Kodeljevem. • VS. ...... srnina PSARKA TRIGLAVANOM IN LOČANKAM NE GRE V sredo zvečer je ženska košarkarska vrsta ekipe Odeje Marmor Jostila Ivec VVetrok in izgubila s Smelt Olimpijo z rezultatom 88:76 45:44). Ta konec tedna ženska ekipa Odeje Marmor gosti D. Jezico -mlade, tekma pa bo v nedeljo ob 18. uri v hali Poden v Škofji Loki. Tudi Triglavani v I. SKL tokrat igrajo doma. V Kranj jutri ob 20.uri grihaja ekipa Tam Busa. Ob 18. uri pa bo v tekma v dvorani na lanini med ekipama košarkaric Kranja in Slovana. V II. moški ligi za uvrstitev v 1B ligo tokrat obe gorenjski ekipi Gostujeta. Odeja Marmor v Lškem, Didakta Radovljica pa v Šoštanju. • VS. ZAČENJAJO SE KONČNICE S sobotnimi tekmami se začenja zaključni del prvenstva v obeh konkurencah L DOL. Ženska ekipa Avtohit Bled se bo ob 17. uri v OŠ Bled pomerila v prvi tekmi MINI PLAY-OFFA z ekipo LIK Tilie. Ekipe v MINI PLAV-OFFu igrajo na dve dobljeni tekmi. V moški konkurenci bosta obe gorenjski ekipi nastopili v PLAY-outu, iz katerega le prvi dve mesti po ligi šesterice vodita v 1A ligo. V soboto igra Minolta Bled ob 19. uri v OŠ Bled s Topolšico, ekipa Žirovnice ob 20. uri v CSUI-ŽIC na Jesenicah z ekipo Granit Preskrba. V ženski konkurenci gostujejo igralke SOU Triglava že v petek v Prevaljah, ekipa Mehanizmi Kropa pa se bo v derbiju sredine lestvice ob 17. uri v OŠ Lipnica pomerila z ekipo Pomurja. V III. DOL - moški igra doma le Plamen proti Termo Lubniku (OŠ Lipnica ob 19. uri) in Triglav proti Branik Sedex (ŠD Planina ob 16. uri). V Ženski konkurenci III. DOL igrajo doma: Šenčur : Bled (OŠ Šenčur ob 16. uri), Bohinj : Šentvid (OŠ B. Bistrica ob 16. uri) in Jesenice : Solkan (OŠ T. Čutar ob 15. uri). • Branko Maček §M£S€flRSKI SKOKI fBKffllfflllD SKAKALCI IN KOMBINATORCI ZA ALPSKI POKAL Planica, 11. marca - Z današnjim uradnim treningom skakalcev in kombinatorcev na srednji skakalnici, se bo začela letošnja peta tekma za alpski pokal. Tekmovalci so se pred tem merili že v Italiji, Avstriji in dvakrat v Nemčiji, finale letošnjega alpskega pokala pa bo v Courshevellu v Franciji prihodnji konec tedna. Po štirih nastopih na tekmah alpskega pokala so naši tekmovalci ekipno na odličnem drugem mestu, za ekipo Avstrije in pred ekipo Nemčije. Prav tako kot do sedaj pa se bodo skušali izkazati tudi ta konec tedna v domači Planici, kjer bodo poleg slovenskih predstavnikov nastopili še skakalci m kombinatorci iz Nemčije, Avstrije, Španije, Francije, Italije, Švice, Češke in Slovaške. Organizatorji Smučarski klub Triglav - Teling, pričakujejo okoli 150 mladih skakalcev in kombinatorcev. Jutrišnja tekma v skokih za kombinacijo se bo začela ob 10. uri, ob 12. uri pa bodo solo skoki. V nedeljo bodo ob 9. uri tekmovali še tekači kombinatorci. • VS. KRANJSKA ŠAHOVSKA OBČINSKA LIGA Kranj, 10. marca - Izidi 7. kola: Šenčur Iskra Števci 1 : 3, Primskovo : Naklo 12:2, Gumar : Vodovodni stolp 2,5 : 1,5, Bitnje II: Naklo II 1 : 3, ŠS Tomo Zupan : Adergas 4 : 0, Sava : Bitnje 12:2, BD Center prost. Vrstni red po 7. kolu: 1. Gumar, 2. Iskra Števci, 3. ŠS Tomo Zupan, 4. Bitnje, 5. Primskovo, 6. Sava, 7. Naklo I, 8. BD Center, 9. Naklo II, 10. Vodovodni stolp, 11. Bitnje II, 12. Šenčur, 13. Adergas. • Lado Grobelšek PRVENSTVO GORENJSKIH OSNOVNOŠOLCEV Kranj, 11. marca • Jutri bo na osnovni šoli Matije Čopa na Planini v Kranju moštveno prvenstvo osnovnih šol Gorenjske za letošnje leto. Moštva sestavljajo učenci in učenke iste šole v štirih kategorijah, moštvo pa šteje štiri igralke ali igralce in dve rezervi. Zmagovalno moštvo osvoji naslov moštvenega prvaka osnovnih šol in pokal, z zmago pa si zagotovijo tudi sodelovanje na državnem prvenstvu osnovnih šol. • VS. KOMENTAR "Bratska pomoč" za Janšo Novica, da naj bi Janez Janša zamenjal ministrico za delo Jožico Puhar, je seveda priletela v javnost iz gnezda obrambnemu ministru nenaklonjenih sil. šlo naj bi za že nekaj mesecev staro zamisel premier-ja dr. Janeza Drnovška, med glavnimi argumenti za zamenjavo pa so omenjali "socialdemokratski profd" stranke, ki jo vodi minister Janša. Pri tem gre za prvovrstni cinizem na račun obrambnega ministra, saj je vsem jasno, da slovenska socialdemokratska stranka pod Janševim vodstvom že nekaj časa ne sodi na področje klasičnih socialdemokratskih strank, kakršne poznamo v svetu. Njeno mesto v Sloveniji je v neposredni bližini desnice. Predvsem v vrsthj LDS in Združene liste je bilo v zadnjih dneh čutiti neprikrito muzanje glede možnosti, da bi premier res z obrambnega področja odstranil Janeza Janšo. Tako je na primer generalni sekretar Liberalnih demokratov Gregor Golobic izjavil, kako se strinja z mnenjem Marjana Podobnika, da bi v primeru združitve SKD, SDSS in SLS izgubili pravo socialdemokratsko stranko in nadaljeval: "Zato ji je treba pomagati, da bi jo utrdili v njeni identiteti " Glede na to, da prvaki SDSS, na čelu z Janšo in Pučnikom, dovolj dobro vejo, kaj počenjajo s svojo stranko, ie pomoč, ki jim jo ponuja Golobic kar s tisto "bratsko pomočjo", v okviru katere so Rusi konec šestdesetih let okupirali Češkoslovaško. V cinizmu pa pred LDS prednjači Marko Jenšterle Združena lista, saj je njen predsednik Janez Kocijančič dejal, da je Janez Janša povsem neprimeren za obramnega ministra Kolikor je sicer res, da mu glede politike in njegove drže lahko očitamo marsikaj, pa je nesporno dejstvo, da Janši ne moremo odrekati usposobljenosti za vodenje obrambnega resorja Najprej že zaradi njegove strokovne izobrazbe (diplomirani obramboslovec), potem pa tudi glede samega zavzemanja za resor. Sposobnost posameznih ministrov se namreč sodi po tem, koliko denarja jim uspe dobiti iz proračuna in kako ga znajo potem braniti. Da je Janša v tem neprekosljiv mojster, ne more miti dvoma. Na vsak način je torej kompetentnejši v vlogi obrambnega ministra kot pa ministra za delo. Janez Janša je že odločno zanikal vsako možnost, da bi prevzel katero drugo ministrstvo in ob tem napovedal še boj do konca, saj pravi, da se pred bitko nikoli ni vdajal. Če za vsemi temi kadrovskimi kombinacijami stoji dr. Drnovšek, je brez dvoma razumel njegovo sporočilo. Zanj je Janša Že dolgo moteči faktor v vladi in težko rešljiv problem. Očitno bi rad dosegel, da vlado zapusti sam, saj bi v nasprotnem primeru iz njega naredil prevelikega mučenika in mu samo še povečal sedanjo moč. Janša pa seveda ni tako nor, da bi mu naredil uslugo. Gordijski vozel bo vsekakor moral presekati premier, ki pa se je doslej že izkazal za izredno previdnega politika, ki ne tvega potez, če njihove posledice niso vnaprej natančno predvidljive. Kaj bi se zgodilo ob morebitni odstranitvi Janše z vlade, mu je popolnoma neznano. Nekako bo slika jasnejša po napovedani združitvi LDS in treh manjših strank, saj z njo v LDS prihaja še nekaj Janševih nekdanjih kolegov in današnjih nasprotnikov. Čeprav ves čas "minirajo" njegov ministrski stolček, mu niti na kraj pameti ne pride, da bi se umikal. Gre pač za igro živcev, v koterije on veliki mojster in zaradi nje je marsikoga na nasprotni strani Že bolela glava Obrambni minister je že v naprej zelo ciničen do procesa združevanja, kot tudi do njegovih akterjev, s čimer samo še podžiga ogenj med njim in koalicijskimi partnerji. Po tej združitvi bo vlada premajhna za vse apetite po ministrskih mestih, zato se bodo nasprotja samo še zaostrila. In ker obrambni minister noče sprejeti "bratske pomoči", ki mu jo ponujajo nasprotniki, bodo morali le-ti ubrati kakšno bolj izvirno taktiko ali pa se odločiti za odločnejše poteze ter z njimi igrati na vse ali nič. ODMEVI Direktor KŽK odločno proti vračanju nacionalizirane zemlje V izogib nepopolnim informacijam in zavajanju javnosti flede stališč in izjav predstavni-ov Mercator KŽK sem dolžan podati krajše pojasnilo na dopis g. Antona Božiča iz ZLRP Kranj v Gorenjskem glasu, 8. marca 1994. Najprej želim poudariti, da stališča glede denacionalizacije in vračanja kmetijskih zemljišč nekdanjim lastnikom niso moja osebna stališča, ampak so stališča podjetja, ki ga kot direktor zastopam. Glede pisanja in govorjenja, da se naše podjetje pritožuje na vse odločbe in da odločno zavrača vračanje zemljišč, sem dolžan podati neizk-rivljeno stališče, ki je naslednje: Ne pritožujemo se na vse odločbe in ne nasprotujemo vračanju zemljišč skladno z določili Zakona o denacionalizaciji, če smo ta zemljišča ali gozdove pridobili neodplačno od nekdanjih občin ali drugih podjetij (zaplenjena zemljišča, odvzeta z agrarno reformo itd.). Zavračamo in pritožujemo pa se na denacionalizacijske odločbe, ko gre za kmetijska zemljišča, ki smo jih plačali po kupoprodajnih pogodbah ali arondacijskih odločbah. Za odplačno pridobljena zemljišča je KŽK v letih 1960 -1989, ko so se oblikovali sedanji obdelovalni njivski kompleksi na 1600 ha v kranjski in škofjeloški občini, izplačal več kot 15 mio DEM za odkup zemljišč in 6,5 mio DEM vložil v agromelioracije in oblikovanje zaokroženih njivskih in travniških kompleksov. Ker v postopku denacionalizacije in pri izdajanju odločb vložena sredstva KŽK niso upoštevana in gre za splošno škodljivo razbijanje zaokrože- nih zemljiških kompleksov na stotine in tisoče malih parcel v KŽK nismo samo upravičeni na pritožbe, ampak smo tudi dolžni opozoriti v upravnem postopku na veliko neumnost in za državo škodljivo ravnanje. Pri samih pritožbah želimo opozoriti na škodljive posledice Zakona o denacionalizaciji, ki je z ekonomskega vidika popolnoma zgrešen. Ni škodljiv samo za družbeno kmetijstvo, ampak tudi za celotno slovensko ali gorenjsko kmetijstvo. Če naštejem samo nekatere škodljive posledice denacionalizacije in uničenja obstoječih državnih kmetijskih posestev: - Uničen bo velik tehnični in tehnološki potencial objektov, opreme, strojev, skladišč, laboratorijev, kije specialno primeren in prilagojen potrebam večjih kmetijskih obratov. V KŽK bo neizkoriščena vrednost teh osnovnih sredstev v višini 30 mio DEM, v državnem okviru bo ta vrednost 1,7 milijarde DEM. • Na cesti ali brez dela bo ostalo samo po prvi fazi denacionalizacije v KŽK 150 delavcev v Sloveniji 4.000 delavcev. Ko bo likvidacija kmetijskih podjetij izvedena v celoti, bo pa izgubljenih 200 delovnih mest v KŽK in 11.800 delovnih mest v Sloveniji. - Z vračilom družbenih zemljišč zasebnikom bo država ob dobre davkoplačevalce, saj davki, prispevki in dohodnina za leto 1993 v KŽK na ha zemljišča znašajo več kot 130.000 SIT, kar je najmanj 5 x več kot plačajo istih davščin zasebni kmetje. ■ Izpadla bo pomembna kme-tijsko-tržna proizvodnja osnovnih prehrambenih artiklov: meso, žitarice, mleko, sadje, sladkorna pesa, itd., ki v Sloveniji in na Gorenjskem pomeni od 35 do 40 odstotkov vse tržne proizvodnje. Torej sledi nevarnost večje tržne negotovosti iz domače proizvodnje hrane, cenovno zatezanje in končno odvisnost od še večjega uvoza hrane. - Delo bo izgubilo ok. 2000 slovenskih tehnikov in agronomov, kisedaj naporno in pošt- eno, brez pomoči države, s svojim delom preživljajo sebe in svoje družine. Prav tako lahko slovenski agronomski fakulteti in veterina za najmanj 10 let prekineta Študij, ker je agronomov in veterinarjev v Sloveniji za 20 let dovolj. Agronomov za hlapce na malih kmetijah namreč ne potrebujemo. Čudim se posameznikom iz ZLRP (Združenje lastnikov razlaščenega premoženja), da tako površno obvladajo določila Zakona o denacionalizaciji, tudi kar zadeva stranke v postopku. Denadonalizacijski upravičenci skoraj vsi, (od 350 primerov sta do sedaj samo dva pripravljena oddati zemljo KŽK v zakup tudi po preteku 7-letnega obdobja) zahtevajo takojšnjo vrnitev zemlje v last in posest. Upravičenci so povečini popolnoma brezkompromisni glede težav, ki jih nam bo kot podjetju denacionalizacija povzročila (nezaposleni delavci, neizkoriščeni objekti, skladišča, velika mehanizacija, zapravljena visoka tehnologija itd.). Ob navedenih brezkompromisnih zahtevah po takojšnjem in brezpogojnem vračilu zemlje iz obstoječih zaokroženih kompleksov, nam kot podjetju preostane v zaščito še samo zakon, ki na našo srečo dovoljuje vračanje zemljšč v posest nekdanjim lastnikom 7 let po sprejetju zakona, to je do decembra 1998. leta Vsako drugo "omehčanje zavezanca" kot predlaga g. Izidor Rejc je povezano s poštenim nastopanjem države in tudi upravičenca, do našega podjetja, ki z zemljišči upravljamo in jih tudi več ali manj vzorno obdelujemo. V Mercator KŽK Kmetijstvo se kakor vsi zaposleni v sedanjem družbenem kmetijstvu zavedamo, da je denacionalizacija nedvoumen proces in ne gojimo iluzij, da nam bodo zemljišča še naprej služila kot sredstva za delo. Želimo in zahtevamo samo dostojen odnos države in javnosti v naslednjih letih, ko bomo naša kmetijska podjetja prestrukturirali v druge podjetniške oblike, da prezaposlimo delavce, ki so po 20, 30 ali več let dela vložili v razvoj obstoječih posestev, da se sedaj politično likvidirajo. Osebno sem prepričan, da po končani denacionalizaciji in likvidaciji kmetijskih podjetij in posestev ne bo bolela glava samo zaposlenih v teh podjetjih, ampak tudi marsikaterega politika iz sedanje strankarske oligarhije, bodoče politike in državnike, kakor tudi marsikaterega denacionali-zacijskega upravičenca V KŽK in tudi sam sem se vedno zavzemal za pošteno delo v svoji stroki in podjetju ter za konkretne odnose do kmetov na našem področju. Žal so v zadnjih letih nastopili razlogi, ki so terjali dosledno opredelitev v korist podjetja in do eksistence zaposlenih delavcev. Brez pomišljanja in sprenevedanja mora biti vsem povsem jasno, tako denacionalizacijskim upravičencem, funkcionarjem in uslužbencem na občinah in republiki, novinarjem in širši javnosti, da je prva in edina dolžnost direktorja podjetja, da uporabi vse legalne zakonske možnosti za zaščito obstoja podjetja in ohranitev delovnih mest za zaposlene delavce. MERCATOR - KŽK KMETIJSTVO, KRANJ, d.o.o. Direktor; mag. Janez Tavčar 10. april - praznik upora ali sramote Ugotovitev združenih ob lipi sprave, da mora biti 27. april za slovenski narod dal žalostnega spomina, objavljeni v rubriki "Odmevi" Gorenjskega glasa z dne 25. februarja 1994, me je spodbudila, da se na dejavnost združencev po dolgem času zopet oglašam. Mimo tako podlega potvarjanja zgodovinskih dejstev in poskusov poneumljanja predvsem mlajših generacij, brez javno izraženega protesta res ne morem iti. Zgodovinsko potrjeno je, da se je predvsem mladina ob napadu nacistične Nemčije in fašistične Italije, prostovoljno prijavljala takratnim vojaškim oblastem za obrambo napadene domovine. Toda to ni bila mladina takratne posvetne in cerkvene oblasti, to je bila mladina, ki se je zavedala nevarnosti za narodov obstoj. Mladina pod vplivom takratne posvetne in cerkvene oblasti pa je pasivno ali aktino sodelovala v pripravah za čimbolj uslužno in lojalno sodelovanje z okupatorji s ciljem, da se tako ohrani od drugih prigarani kapital kot glavni predpogoj za ohranitev čeprav klečeplazne oblasti. Pri tem, vsaj zame, ni toliko pomembno, ali je bilo teh prostovoljcev res 1000, ali so se res zbirali v legije in tudi to ne, ali so res prednjačili takratni skojevci, pomembno je to, da ti prostovoljci zaradi drugačnih interesov takratne oblasti sploh niso dobili možnosti, da branijo narodov obstoj. Zato bi bilo res pošteno in spravljivo, da bi se združeni ob lipi sprave s svojim predlogom ne skrivali za neko vsesplošno enotnostjo takratne slovenske mladine in za nekimi okoliščinami, ki so preprečile njihov namen. Pošteno in pokončno bi po mojem mnenju tudi bilo, da za ohranitev zgodovinske resnice in narodovega ponosa združenci ob lipi sprave povedo, da je slovenskemu narodu, predvsem pa takratni njegovi mladini, omogočila uspešen boj za narodov obstanek šele ustanovitev O F. Za današnji čas pa ni pomembno samo dejstvo, da so se za ustanovitev OF odločile le takratne politične organizacije, ki za uspešnost boja za narodov obstoj niso videle v "voluhar-jenju", ampak v odkritem boju z okupatorji, poudariti je potrebno tudi zgodovinsko dokazano resnico, da je bilo ustanovitev in delovanje organizacije OF potrebno utemeljevati, braniti in ubraniti zaradi njene, samo slovenske specifike, tudi pri takrat nastajajočem političnem in vojaškem vodstvu AVNOJ-ske Jugoslavije. Zato je ustanovitev O F odigrala svojo pozitiv- no vlogo tudi v kasnejših procesih osamosvajanja Prikrite, in danes še bolj zatajevane težnje, da se z "voluharjenjem" in kolaboracijo z okupatorjem iz Slovenije naredi nekakšen rimskovatikanski protektorat, pa so res dejanja, ki zaslužijo žalosten spomin. Največja poniglavost po mojem mnenju pa je v utemeljevanju predloga o praznovanju 10. aprila v trditvi, da je bila ustanovitev OF naravnana pre~ dvsem proti Veliki Britaniji. Ne spominjam se, kdo je po zgodovinskih virih nosilec predloga prvotnega naziva, ki je zelo kmalu spremenjen v OF. Toda, da se to iskanje ustreznega imena nastajajoče organizacije izrabi v obtoževanje ustanoviteljev OF, da so v Sloveniji, okupirani od nacifa-šističnin vojsk, ustanovili organizacijo za boj proti ravno tako ogroženi Angliji, je pa.., oprostite, bolje da ne najdem besed. Upravičenost mojih ugotovitev pa najbolje dokazuje dejstvo, da je Slovenija svoj praznik upora proti okupatorju, 27. april, utemeljila, sprejela, obranila in s ponosom praznovala vseh dobrih petdeset let kot najbolj slovenski praznik. In po mojem mnenju je ta dan bil, je in naj tudi ostane praznik, na katerega smo kot narod lahko ponosni. Dan žalostnega spomina pa naj ostane za iste posameznike, ki so v tako usodnih časih, zaradi svoje koristi, zatajili svoj narod, da o zapeljanih in nepotrebnih žrtvah ne govorim. In, ko že pišem, še nekaj besed o dejavnosti združencev za narodno spravo. O namenih in ciljih njihovega delovanja je bilo napisano že veliko, tako v negativnem kot vpozitivnem smislu. Posledice njihovega delovanja pa so vse bolj očitne, saj so izničile skoraj vse, kar smo Slovenci s petdesetletnimi spravnimi prizadevanji za obče človeške medsebojne odnose in sožitje med različno mislečimi ljudmi, naredili Zato po mojem mnenju lahko in moramo ugotoviti, da spravna prizadevanja, utemeljena in izvajana na ideoloških indoktrinacijah brezobzirnega strankarskega boja za oblast, povzročajo samo razdore, nestrpnost in nezaupanje. Sprašujem se, kdo za vraga ima v tem času nujnega utrjevanja Slovenije v njeni samostojnosti takšne metode za koristite in kakšen bi moral biti sam, da bi lahko s takimi perverznostmi posiljeval celo Slovenijo? Da, moral bi biti: ideološko indoktriniran fanatik, ali pa človek s slabo vestjo in nekontrolirano željo po pokori in odvezi, ali pa dobro plačan brezobzimež, ki upošteva samo sebe in svoje koristi. Ugotovitev bo za marsikoga grda, krivična, nepoštena, naivna in kaj vem kaj še vse, za mene osebno je samo trpka in žalostna. To so značajske poteze, ki so pred petdesetimi leti povzročile narodovo izdajstvo. Jaz bom v dobronamernost in koristnost spravnih prizadevanj združencev ob lipi sprave verjel in jim zaupal, ko ne bodo izničevali vsega, na kar smo Slovenci kot narod res lahko ponosni, in ko bodo svoje "spravne" manifestacije izvaja" brez sedaj upravičene uporabe narekovajev tudi na grobišči" talcev, v koncentracijskih taboriščih, Sv. Urhu, Kozlarjevi golti Begunjah itd., ki so polni žrtev ovaduhov Hacinove policije in vodilnih pripadnikov kolabor-antskega sodelovanja z okupatorji. In nenazadnje, s spravnim obredom na grobišču izven posvečenega pokopališča v Križah, kjer je pokopana skupino domobrancev, ki jih je brez krivde in sodbe postrelil njihov komandir samo na podlagi, kršenja spovedne molčečnosti izpovednika, h kateremu so se zatekli po pomoč v stiski. Tudi ti domobranci zaslužijo pravni obred, krivci pa obsodbo. 'n prepričan sem, da bo le takrat v dobronamernost takih spravnih prizadevanj verjela tudi večina Slovencev. Kristijan Perko Zgodovinski arhiv, kaj je to? G. Jože Dolhar iz Predoseljj* v 13. številki Gorenjskega glasa v petek, 18. februarja, prosti sovaščane, ki hranijo doma kakršnekoli dokumente, iz ka-terih je razviden nastanek razvoj kraja, naj te izročijo knjižnici Osnovne šole Predoslje. Opozoriti moram, da je taka ideja bolj škodljiva kot koristna za ohranitev dokumentov, ki so pomembni za zgodO' vino nekega kraja Knjižnica, posebej osnovnošolska nikakor ni primeren prostor za hrambo zgodovin*,' kih dokumentov, ker nima primerne opreme in za tako delo Solonih ljudi. Na žalost nekateri mislijo, da arhivsko gradivo lahko vsakdo zbira, hrani in ia uporablja za svoje ustvarjanje. Skrb vzbujajoče je dejstvo, do g. Jože Dolhar ve, da obstaja za hrambo arhivskega gradivo us-Umova, ki se ji reče Zgodovinski arhiv. Ta je po zakonu pristojen za zbiranje, hranjenje in za strokovno obdelavo vseh dokumentov, ki so pomembni za zgodovino in za kulturo, trn more vsaka vas imeti svojego zgodovinskega arhiva, pa če si nekateri to še tako želijo. Tudi za Predoslje in okolico se arhivsko gradivo zbira in hram v Zgodovinskem arhivu Ljubi' jana, Enoti za Gorenjsko Kranj- To je tisto mesto, kjer bodo, tudi naši zanamci lahko dobi*1 podatke o preteklosti njihoveg* kraja Marija Kos, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Got' enjsko Kranj, Stritarjeva 8 V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse, ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov; Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi Gorenjska^ Banka * W d.d. Kranj DAN ODPRTIH VRAT V HRANILNICI - GLOBUS V KRANJU Vas zanima kako poteka poslovanje s šefi? V soboto, dne 12.3.1994 od 8.00 do 11.00 ure smo vam pripravljeni celoten postopek poslovanja in tudi šefe fizično pokazati Vabljeni! VAŠI ZAKLADI NA VARNEM Kriminalisti so bili v podjetju Varnost Niz kazenskih ovadb Kranj, 11. marca - Pavo Ivankovič iz urada kriminalistične službe UNZ Kranj je na ponedeljkovi tiskovni konferenci sicer govoril v anonimkah, vendar novinarji, ki smo od novembra lani spremljali "afero" Varnost, vemo, da je večina kazenskih ovadb, ki so jih kriminalisti napisali po pregledu poslovanja tega kranjskega Podjetja, naperjenih proti nekdanjemu direktorju Branku B. Ta je kolektiv sporazumno zapustil. Domnevne nepravilnosti v Kriminalisti so ugotovili, da Poslovanju vodstva Varnosti je 550 v Varnosti poleti 1992 pro-°belodanil sindikat Neodvis- dali dve stanovanji podjetja po nost. potem ko je delavcem določilih stanovanjskega zako- na, torej s popustom, čeprav delavcem te ugodnosti niso pripadale. S tem so se izognili tudi plačilu prometnega davka. Lani naj bi podjetje v eni od bank vezalo denar, s katerim so nato omogočili nakup stanovanj delavcem iz vodstva, mimo pravilnikov, na kredit. Kriminalisti so tudi dognah, Pošlo potrpljenje in so se obrni-11 nanj po pomoč. Sindikat je svoje sume strnil in z njimi seznanil UNZ, SDK ter javno tožilstvo v Kranju. Kriminalisti so svoje delo več ?u manj opravili, medtem ko "rtpektorji SDK v podjetje še Prihajajo. Če bodo našli še kaj Kriminalisti so tuai aognau, obremenilnega za vodstvo, da naj bi odgovorni ljudje iz nodo kriminalisti ovadbe dopol- Varnosti 1992. leta zase kupo-oziroma dodali nove. vali razna oblačila, obutev ipd. (v skupnem znesku pol milijona Že zdaj jih je kar lepo število, tolarjev), nakupe pa prikazali v njih so zaradi suma storitve kot da je šlo za zaščitno opre-VeČ kaznivih dejanj ovadili mo, s čimer so prihranili pri odgovorne ljudi v Varnosti in v prometnem davku. Kaznivega dejanja sklenitve škodljive pogodbe in ponarejanja poslovnih Ustih je ovaden odgovorni mož iz Varnosti, ker naj bi lani z ljubljansko firmo sklenil pogodbo o nakupu osebnega avtomobila za lastno uporabo, pri čemer je bila v -6«iuiuc ljuul v vaiuuau "» » nekaterih drugih podjetjih, kjer 80 bili pri nekaterih dejanjih soudeleženi. Gre za kazniva dejanja zlorabe položaja ali Pravic odgovorne osebe, zlor-abe pooblastil, ponarejanja poslovnih listin, sklenitve Škodljive pogodbe. Mladoletni vlomilci Kranj, 11. marca - Kriminalisti iz lokalne kriminalistične enote policijske postaje v Kranju so odkrili skupino sedmih mladoletnikov, ki so utemeljeno osumljeni več v'omov. Šest je Kranjčanov, eden gojenec vzgojnega zavoda iz Rogatca. "Delali" so na območju Kranja pa tudi drugje. Med drugim naj bi vlomili v pet osebnih avtomobilov, eno "govino, ukrasti pa poskušali štiri avtomobile, ki so jih nato nameravali prodati. En avto jim je tudi uspelo ukrasti, vendar ga je lastnik kasneje dobil nazaj, v treh Pfimerih je ostalo zgolj pri poskusu. Mladoletniki očitno še uiso dovolj "strokovni". Proti vsem sedmim so kriminalisti napisali kazenske ovadbe na javno tožilstvo. • H. J. Policisti so ustavljali voznike Alkohol suče volan J^anj, 11. marca - Po prometni varnosti je bil letošnji februar ^tastrofalni mesec. V 24 hujših prometnih nezgodah - od teh 1* Je bilo dvanajst v kranjski občini - je umrlo kar šest ljudi 8»ni eden, predlani nihče), ranjenih pa je bilo 25 udeležencev <«ni 19). Policisti ugotavljajo, da vse številnejšim prometnim nezgodam botruje alkohol, ki spodbuja voznike k preveliki uttrosti, izsiljevanju prednosti, ^Premišljenemu prehitevanju. Konec minulega tedna so zato prometniki iz nekaterih Policijskih postaj poostrili adzor prometa prav s pou-p J11 na alkoholu, lic' a- 0vlji§ki in jeseniški počisti so imeli akcijo v noči s rJlKa na soboto. V šestih urah zaznali 49 kršitev cestno-Hrometnih predpisov, dobili t^m Pijanih voznikov, medalj ♦ iln ie §est preizkus z ^^otestom zavrnilo, kar po-^er», da tudi niso bili "sami" klii K°Ianom- Dva sta vozila ]ub vpisanemu varstvenemu vrwCp,V Prepovedi vožnje v v°zniškem dovoljenju, ko r°w sedemnajstim vozni-nrDii odo policisti napisali Podloge sodniku za pre-dva sta takoj plačala pogodbi navedena bistveno višja cena kot je vozilo dejansko stalo. Varnost je avto preplačala za 15.000 mark, ki jih je ljubljansko podjetje že vrnilo Varnosti. Odgovorni osebi iz Varnosti in Živil sta ovadeni zaradi suma ponarejanja naročilnic in izdaj -nic. Šlo je za nakupe različnega blaga za "reprezentanco" podjetja Varnost, v resnici pa je bilo namenjeno domačim gospodinjstvom. Direktor Varnosti naj bi med trajanjem delovnega razmerja v podjetju na ime bližnjega svojca ustanovil firmo z enako dejavnostjo, kot jo ima Varnost ter s tem prekršil tako zakon o delovnih razmerjih kot zakon opodjetjih. Zasebno podjetje naj bi Varnosti na ta način prevzelo nekatere poslovne partnerje. In še zadnja v seriji ovadb; naperjena je proti odgovornemu možu iz Varnosti, ker je omogočil drugi odgovorni osebi iz Planike montiranje varnostne naprave, ki jo je plačala (100.000 tolarjev) Varnost. Kot je pred dnevi povedala Milena Koselj Šmid iz sindikata Neodvisnost, ki ima največ zaslug, da so domnevne nepravilnosti v poslovanju vodstva Varnosti prišle na dan, se podjetje z novim direktorjem že uspešno pobira na noge. "Negativna medijska propaganda" torej kolektivu ni škodila. • H. Jelovčan MALI OGLASI ® 223-444 g 223-111 APARATI STROJI PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno. 0632-595 3»1 TV ANTENE: A kanal, M MTV, EURO 3, ter ostali TV kanali. «215-146,57- 420__4086 UNIVERZIALNO STRUŽNICO Sliven tip 500, prodam. O 218-827, od 12. do 15. ure. 4933 Ugodno prodam ŠTEDILNIK 4 plin, 2 elek. «242-108 S176 Prodam motorno žago STIHL 031 AV. «242-108 5177 TROSILEC gnoja SIP TG 35 nov, slamoreznico in molzni stroj na kolesih, ter TELICO, staro 15 mesecev za rejo ali zakol, ugodno prodam. «422-609. zvečer 5194 HLADILNIK nov potopni, prodam 15% ceneje. «43-483 5205 Prodam TRAKTOR TV. 522, dobro ohranjen. «64-060 5215 VALILNIK za 50 kokošjih jajc, poceni prodam. «241-189 5230 Ugodno prodam novo PEČ TAM STADLER 35000 KW z bojlerjem na trdo ali tekoče gorivo. «718-450 5238 Prodam PLUG za sneg širina 3m ali menjam za okrogli les. «718-450 5239 Prodam motorno ŽAGO STIHL 08 in OBRAČALNIK za seno FOGEL NOT 220. «45-222 5295 SERVIS, audio tehnika, gospodinjski aparati, ele. orodje. «718-226 ssos Prodam prevozni hladilni bazen za mleko 90 in 150 litrski in hladilnik mleka HM 2+2 LTH. Sv. Duh 41, Šk.Loka 5310 Prodam ŠTEDILNIK plin, elek. za 5000 SIT, rabljen. «78-606 5326 Prodam tračno ŽAGO za razrez hlodovine. Benedik, «64-132 5329 Prodam trosilec umetnih gnojil Creina. Žuran Mirko, Hudo 12, Tržič 5333 Prodam 2 BOJLERJA električni in TVT za centralno. «67-077 5336 Prodam samohodni OBRAČALNIK Voolnot, NSU Pretiš, letnik 1965. «65-165, popoldan smo Prodam TRAKTOR GOSENIČAR in dele za MERCEDES. 00043-663-49-414, od 8. do 17. ure 5363 Poceni prodam kiper kad na plin -večjo, primerno za kuho prašičem. «49-305 5365 Prodam kuppersbusch štedilnik. «48-700 5371 Osebni računalniki, tiskalniki (epson, fujitsu) zaščitni filtri, programska oprema. ATAK, D.O.O, »324-313 DELOVNI ČAS ck\ 9 do Iz ure cxl 15 do 19 ure sobota ocl 9 do 12 uri \ • 11 1 1 i . \ 1 i> 1 »> TV 37 cm od 40.349 SIT TV 51 cm, TTX od 53.302 SIT TV 55 cm, TTX od 59.660 SIT TV 72 cm, TTX od 110.293 SIT Videorekorder od 44.745 SIT HI-FI stolp od 41.370 SIT Trgovina In storitve d.0.0., Kidričeva 2, Kranj, teb 064-2123 67,211142 ^^^^^ CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELILI NA NOVO LOKACIJO, KIDRIČEVA 2, KRANJ ( bivši Dijaški dom) KOSILNICO gorenje muta special, prodam. Dobro ohranjena. «64-004 FREZO za traktor TV. prodam, po ugodni ceni. «66-304_5584 Prodamo VILIČARJE različnih nosil-nosti.TEHNOSERVIS, Škofja Loka, «631-518 5587 Zelo i Nicchi. aodno prodam hitro šivalko B57-605 5619 Brezplačno odstopim ETAŽNO PEČ za centralno ogrevanje. «802-016 5653 Prodam 2 rabljeni motorni ŽAGI. «66-318_ _5673 Prodam PEČ za etažno centralno kurjavo 23000 Kcal, cena 15000 SIT. «51-934 5706 GLASBILA Prodam nov SINTHESIZER YAMAHA PSR 200 z adapterjem. Cena 500 DEM. «45-441_52M SONY STOLP: receiver, CDP, kasetofon, samo zvočniki. «061/273-451 Prodam REZAN LES za streho, suh eno leto, dam po zelo ugodni ceni. «422-693 5659 Prodam RADIATOR Jugoterm s konzolami 1200 x 600, cena 7000 SIT «312-023_5660 GUMI KABEL 4 x 4 60 metrov, prodam. «401-263 5666 Prodam KOVINSKE DVIŽNE garažna vrata 239 x 210. «332-432 5695 ODER fasadni - lesen in fasadni pesek, prodam. «311-248 5711 IZOBRAŽEVANJE Instruiram kitaro, ter nudim mentorstvo za narodno-zabavno glasbo. «064/217-073, zvečer 48n Instruiram matematiko na vašem domu, ura 300 SIT. Dipl.strojni inže-nir«215-301 5445 INSTRUIRAM matematiko za srednje in osnovne šole. 0 332-605 5512_ Že nekaj let uspešno instruiram matematiko za srednje šole. «332- 366 5685 NOVO - NOVO - v Bohinjski Bistrici KUPIM Gostilna Črna Prst 1 tel.: 721-621 Preizkusite svojo srečo na kazen, trinajstim so dali v roke plačilne naloge, sedemnajst voznikov so zgolj opozorili. Trinajstim voznikom so vzeli vozniška dovoljenje, štirinajstim prepovedali nadaljevati vožnjo. V noči s sobote na nedeljo Ea so imeli prometno akcijo ranjski policisti. Razen alkohola so preverjali tudi tehnično brezhibnost vozil. Od sedmih zvečer do treh zjutraj so policisti našteli 35 kršitev, sledi 22 predlogov sodniku za prekrške, od teh devet zaradi pijanosti oziroma odklonitve preizkusa. Osem voznikov so denarno kaznovali, vzeli po šest vozniških in prometnih dovoljenj, štirinajstim voznikom prepovedali nadaljnjo vožnjo. Dva voznika so pridržali, enega zato, ker je kljub prepovedi peljal naprej. Opozorili so dvanajst voznikov. • H. J. Na Bledu smo našli stanovanjske ključe z G las o vi m obeskom Dobite jih na naslovu: Mandeljc Ivan Cesta v Vlntgar 4 Bled mm TEL.-76-341 NOVO! NOVO! 1 4 BARVNE SUKE ZA SAMO 500 SIT F0T0AVT0MAT Slike za dokumente, potne liste, osebne Izkaznice, vozovnice, osebno rabo V KRANJU v veleblagovnici GLOB US-KOKRA FOTO <>FIX BIRO OFFICE 62000 Maribor, Glavni trg 6, Telefon:062/29-755 Fax:062/222-523 Prodam VIDEOREKORDER. 0633-606, zvečer 5385 Prodam PEČ za centralno Emoterm, 30-35 KW, novo, 20% ceneje. 065- 738 5389 ŠTEDILNIK 4 plin in pečica, prodam. «323-275, popoldan 5393 Prodam več kovinskih radiatorjev, malo rabljenih po zelo ugodni ceni. «633-011, od 18. ure dalje 5400 120 litrski mešalec in elek. motor 3 KW 900 obratov. «422-574 5407 Prodam nov električni VARILEC varx 160/210. Velesovska 26, Šenčur 5412 Mizarski kombiniran stroj CIRKULAR in FREZER Italijanske izdelave SCM LINVINCIBILE, prodam. O 65-069 5442 Ugodno prodam skoraj nov MOLZNI STROJ. «70-582_5446 Prodam COMMODORE 64 z dis-ketnikom, igricami, programi in yoj-stikom. «215-544 5469 Prodam PRALNI STROJ Obod za 150 DEM. LALIČ, Stara Loka 26, Škofja Loka 5473 COMMODORE 64 s kasetofonom, cena 130 DEM, prodam. O 215-414 5502_ STROJ z delom, prodam. « 46-173 Poškodovan TRAKTOR, najraje 4x4 pogon, kupim. 8 061/823-078 5531 MOTOKULTIVATOR s priključki, ugodno prodam. O 45-159, popoldan. 5538 PRALNI STORJ Gorenje, cena po dogovoru, prodam. « 632-002 sseo Ugodno prodam vgradni ŠTEDILNIK 2 plin, 2 elek. s pečico. «41-897 GR. MATERIAL Prodam CISTERNO za kurilno olje. 0 85-292 4937 Zelo ugodno prodam 50 m2 BETONSKIH TLAKOVCEV. 0324-538 5234 Elek. omarice zunanje ter notranje komplet opremljene, ugodno prodam. Možna montaža in dostava. 0 061/751-432, 751-325 5263 Poceni prodam 10 plohov in bankine za fasado. 052-115 5293 Oddam gradbeno BARAKO. 351 ,_ Prodam betonsko železo 6 in 12 mm. 0719-919 5315 Prodam tri STREŠNA OKNA dim. 140 x 100 cm, nova, za 1000 DEM. 0061/452-607 5341 176- 5304 GARAŽNA IN INDUSTRIJSKA VRATA NORMSTAHL Vrhunska kvaliteta, do 10 let garancije. SEZAMY, tel.:063/411-042 ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO starinsko pohištvo, umetnine, nakit, porcelan, kovance, razglednice ... ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 48-545 3288 Kupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA in ostale starinske predmete. Nudimo pa tudi restavratorske usluge. 0 53-401 4671 Odkupujemo HLODOVINO bukve, javorja, jesena, češnje in oreha. 0 58-094 4928 Gradbeno konzolno DVIGALO -elektro, kupim. 0 46-311, Zaplot-nik, Letence 15, Golnik 5107 V Kranju kupim 1-sobno ali 2-sobno' stanovanje. Plačam z gotovino. 0718-286 5195 Kupim tov. prikolico za osebni avto. 057-481 5202 Kupim nakladalno PRIKOLICO do 20 m3. 0422-571 5253 1,5 sobno ali manjše 2-sobno stanovanje kupim. 0061/611-527, zvečer 5350 Odkupujemo smrekovo, bukovo in macesnovo hlodovino, tudi luba-darke. 064-103 53S6 Kupim platišči in prtljažnik za ŠKODO FAVORIT, novejši. 0403- 827_5391 Odkupujemo smrekovo hlodovino po tržnih cenah. EXIMTRADE, 056-742 5437 t422- 5456 Mamilaška veriga se trga U. marca - Preiskovalni sodnik v Kranju je pred dnevi jasnšal 22-letnega D. K. iz Kranja, ki ga kazenska ovadba ^meni prekupčevanja z mamili. Po zaslišanju je sodnik ^»edil pripor. Kriminalisti tako postopno razbijajo verigo dobro organrzir-gj trgovine z drogami, zlasti heroinom, ki je iz Kranja Wgia g* v sosednjo Avstrijo. Od tam so med drugimi pnhajali S!1*1 Po heroin in plačevali zanj po 150 mark za gram. ^eiskava se še nadaljuje. . ,. . . . ;?nft /n aretiranem Kranjčanu D. K. so kriminalisti med hišno Preiskavo našli uporabljeno injekcijsko iglo, žličko in kovinski ggafcek s sledovi ožganega mamila, torej tudi materialne °kaze za mladeničeve prepovedane posle. • H. J. KAKO PRITI NAJCENEJE DO POHIŠTVA? OBIŠČITE SALON POHIŠTVA Titov trg 7, Škofja Loka, pri avtobusni postaji Tel.: 064-623-276 in se prepričajte o enkratnih akcijskih cenah pohištva. NAKUP VMAŽI - PRIHRANEK DENARJA PPR KABEL 3 x 1,5 mm, prodam, cena za 100 m = 5200 SIT. 0403- 201_5387 Ugodno prodam nova vezana OKNA kli logatec, različnih dimenzij. 0712-182, zvečer 5402 BETONSKI MEŠALEC 120 I, rabljen, igodno prodam. 084-257 5403 4 kubike suhih smrekovih plohov, >rodam. 0421-654 5406 Suhe SMREKOVE PLOHE prodam, .alog 52, Cerklje 540B Prodam kovinski montažni FASADNI 3DER. 0632-281_5435 Prodam suhe smrekove PLOHE in 3ESKE. 041-729 5453 Prodam belo MIVKO v vrečah po )80 SIT. 0061/841-034 5455 GRADBENO BARAKO starejšo vi-cend hišico prodam. Cena 350 DEM. D 223-764 5646 Gradbene elemente kupim. 673_ Kupim, suh jesenov LES. 0 41-532 5549_ Kupim jelšo, hlode ali plohe 50 mm. 045-096 5637 KOTEL za žganjekuho 60 do 100 litrov kupim. 0401-263 S669 Kupim suho smrekovo prizmo 10 in 12 cm. 0421-664 5672 »67- 5692 Kupim ohranjenega FIČKOTA. 335 Panasonic Atasterie(»n(re^tBf0loniin tBtofaJcdzapfwpo6kMiažB SERVIS Z ORK^NALNIMl DĐJ POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENUO TELEFON TOSOVINA - SERVIS |*M M.: 084 222 868 te.: 064 222 867 KRANJ. tel/TOK 064 771 iS" Hi-Fi TRGOVINA Z TV*VID€0»flVDIO*HI - fl-T€^€FONI MflflflNTZ. SONV, T6CHNICS, de,ovnl «£«f £ ]%™ PANASONIC, PHILIPS, JBL, JAMO "^SjuifflST Cankarjevo 5 - 64000 Kranj (v bližini gledališča) Ll v04/Utrl)!)!) LOKALI V poslovne namene oddam 80 m2 stan. površine, v mirne delu središča Kranja, prostori so primerni za mirno obrt ali pisarne, O 48-687, od 16. do 20. ure. soe7 TRGOVINA S PREMOGOM ZAPOGE 40 VODICE, VAM PO NIZKIH CENAH DOSTAVI NA DOM VSEH VRST PREMOGA, ZAGORJE, TRBOVLJE, VELENJE, ČEŠKI, MADŽARSKI BRIKETI, ZAGORJE PAKIRANO V VREČE, BUKOVA DRVA. PLAČILO PO DOGOVORU. TEL.: 061-823-585. 824-096 Vzamem v najem neživilsko trgovino ali prostor za trgovino v centru Kranja. »324-181 5222 Prostore primerne za poslovne zadeve ali stanovanje s telefonom v bližini Kranja dajem v najem z možnostjo odkupa. 0242-518 S2si V najem oddam skladišče 40 m2 v Naklem. 050-852 S282 Poslovno proizvodni prostor 500 m2 ODDAM, tudi po delih. 0064/725-058 ali 061/266-574_5290 V najem dam prostor 130 m2, primeren za skladišče ali obrt. Infor. od 17. ure dalje Naslov v oglasnem oddelku. saoa Oddam poslovni prostor za pisarno 25 m2. 0326-231 5373 Prodam firmo v mirovanju - trgovinska dejavnost. 0332-467 mos V Kranju najamemo prostor za TRGOVINO cca 100 m2. O328-050 5448 V najem damo lokal za mirno obrt za kakršnokoli pisarniško delo. 0331- ,314, dopoldan 5459 V najem oddam večji prostor za trgovino ali delavnico pri Radovljici. O 712-222 5517 Prodam LESNE BRIKETE za kurjavo. Cena 9.500 SITAona. Lahko tudi na dva čeka. BABIC, BISTRICA 7, DUPUE,TEL:70-007 V bližini KRANJA oddamo več prostorov za skladišča ali mirno obrt (od 60-440 m2), živilsko trgovino (100 m2); v mestu KRANJA lokal za trgovino (70 m2) ter več pisarniških prostorov. NAJAMEMO ali KUPIMO BIFE in TRGOVINO NA GORENJSKEM. APRON NEPREMIČNINE, 0214-674,218-693 5854 V Avstriji dajem v najem ali nakup GOSTINSKE LOKALE, MOTELE in HOTELE, skupaj z dovljenjem za obratovanje. 00043-4276-4290 Im-mobelien gospod Kadriji 5705 Opremljen trgovski LOKAL oddam. 0217-842 5707 KOLESA PONY KOLO, za starost od 12. let dalje, ugodno prodam. O 623-175 3922 Zamenjam motorno kolo KAVVASAKI KLR 650 za cestni motor (najmanj 500 ccm). 057-184, Dare S218 Prodam APN 6, letnik 1988 in MZ 125, letnik 1980. O 736-573 5224 Malo vožen APN 6, prodam. O 736- 602 5277 Fantovsko KOLO - Avstrijske izdelave, prodam. O 241-801 5278 Ugodno prodam elektronik 90 ohranjen in motor 14 M. O733-494 5325__ Poceni prodam rabljeno žensko in otroško kolo. O 691-611 5340 Zelo ugodno prodam tekmovalni MTB (Colombus, Compaginolo). 0327-089 5367 Ugodno prodam dva rabljena KOLESA. 0213-737_5376 Ugodno prodam kolo BMX, do deset let starosti. O 45-873 5384 Prodam motor CTX 80, letnik 1988 ali menjam za avto (Jugo, Kadeti.). Đ41-893 5461 BMX KOLO, 20 col, cena 7000 SIT, prodam. O 70-770 5488 Malo rabljeno moško KOLO Senior na 10 prestav, prodam. O 725-301 Prodamo moško dirkalno KOLO MARATON, moški CITY BIKE, dekliško KOLO HOLAND in dve usnjeni jakni št. 40. 0311-978 seso OBVESTILA MATURANTKE, MATURANTJE! Bliža se VALETA, vaš obraz naj bo bleščeč, koža zdrava. Čas je, da storite kaj zase! CANARY 0214-341 3328 MATURANTKE, MATURANTJE! Bliža se VALETA, vaš obraz naj bo bleščeč, koža zdrava, čas je, da storite kaj zase! CANARY 0214-341 3932 Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko dne 19.3.94. O49-442 Dostava pizz JURČEK nudi pizze, piščance in pijačo. O 41-401 5276 SICILIJA od 19.3. do 26.3., cena 630 DEM, prijave. LENA Žiri, 0691-624 5320 ITALIJA velikonočni nakupi - Palma-nova - Portogruaro - Gorica 17.3.94. O 691-624LENA ŽIRI 5523 OBLAČILA Prodam dolgo belo dekliško obha-jilno obleko z dodatki. 070-333 5178 Prvič v Sloveniji ■MSALADMASTER, Hi odlična ameriška posoda Ceneje od AJMC. Obročno odplačevanje. Tel.: 57-719 MATURANTI - pevski zbori! Prodamo MOŠKE SVILENE STRAJCE -modre. 0861-306_5289 Prodam uvoženo dolgo obhajilno obleko in vse kar sodi zraven, tudi čeveljčke št. 32, nove. 0215-142 5368 Ugodno prodam dekliško obhajilno obleko. O 43-547 5374 Prodam dekliško obhajilno obleko In žametna fantovska suknjiča. O061/ 614-228 5397 Komplet FANTOVSKO OBLEKO za obhajilo, cena 6000 SIT, prodam. O 327-109 5484 HRANILNICA LON d. d. Kron) Koroška 27 te!.: 064/223-777 Vsak Gorenje ta prav bo v LON tolarje dajv. OTR. OPREMA Dobro ohranjen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK Spektrum, poceni prodam. O 46-355, po 17. uri 4961 TORBO za nošenje dojenčkov prodam. O 83-113 sosi Prodam OTROŠKO STAJICO, nahrbtnik in otroško kolo BMX. 0241-046_5199 POGRAD nov, lesen deljiv, poceni prodam. O332-601 5225 BABY ALARM omogoča brezično zvočno kontrolo otroka do 500 m daleč. 057-081 5334 2> BONB0NIERA 64240 Radovljica, Kranjska 2 ODPRTO OD PON. DO PETKA OD 9. D018., SOBOTA 9. D012. 65 VRST BONBONOV NA VAGO, BONBONIERE, ČOKOLADE, SLADKA DARILA, KAVA VINA Prodam kombiniran otroški VOZIČEK in avtosedež. 0632-114, popoldan 5351 Kupim otroško zložljivo posteljico. O 49-472 5381 Prodam OTROŠKI STOLČEK in jogi. O 802-040 5417 Poceni prodam otroško POSTELJICO z jogijem in raztegljiv kavč. Šturm, Begunjska ul. 9, Kranj 5447 Kombinirane italijanske OTROŠKE VOZIČKE servis zagotovljen in eno leto garancije, plačljivo na 3 čeke, ugodno prodam. O 217-020 5477 Kombiniran VOZIČEK Hauck, cena 20.000 SIT, prodam. Kos, C. Revolucije 21/b, Jesenice. 5511 Prodam otroško pisalno MIZO s predalnikom in stolom, ter dve postelji - lahko kot pograd, smreka. 0212-479 5562 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK zelo malo rabljen. 0802-020 5638 Prodam ogrodje za toplo gredo 4x2 m. 0241-483 56oe Prodam več kozarcev JURČKOV. Voklo 47, Šenčur 5613 Prodam BIVALNI KONTEJNER s kopalnico ARCON Gornja Radgona 9 x 2,5 m, odličen za vikend, kiosk, delavnico, trgovino, zelo ugod-no.0312-532 5699 PRIDELKI KROMPIR 35 - 45 mm, Sante, Astor, Jeria, Desire, prodam. Kepica, Po-dreča 10, Mavčiče 4032 Prodam BELO DOMAČE VINO savignon - pinot. O241-038, od 17. do 19. ure 4657 Ugoden nakup ZEMLJE za presajanje. Kert, Jezerska c. 88. O 242- 686 5066 Prodam TRAVNO SILAŽO. 065-672, zvečer 5163 Prodam HLEVSKi GNOJ. 045-738 5165 KROMPIR za sajenje, jedilnik in krmilni, ugodno prodam. Poljšica 4, Podnart, 070-164 5166 Prodam SENO. 046-222, popoldan Tenetiše 5208 Prodam KOVANE GAJBICE, cena Prodam jedilni in drobni KROMPIR. 320 SIT. Ličar, Posavec 48, Podnart Mavčiče 4 5231 OSTALO POSLIKANE PANJSKE KONČNICE lepo darilo za različne priložnosti. O 215-208 5115 Prodam AKVARIJ s komplet opremo, popolnoma novo. 0802-517 5372__ Ugodno prodam okovane GAJBICE po 320 SIT. Ličar, Posavec 48 5422 Prodam vprežni kmečki VOZ ter kletke za kokoši. 0422-303 5454 IVERKO 18 mm za sušilno, prodam. 070-006 5465 "CUNGELNE" kombinirano z jermeni za bike prodam ali naredim po naročilu. 0421-214 5470 Planirna deska 360 stop. 220 cm, 3 točkovni priklop, ugodno prodam. Dostava na dom. 065-405, zvečer 5475 Nov mizarsko ponk, cena 35.000 SIT, prodam. O 44-121_5510 Kupim TEHTNICO 200 do 300 kg z vtežmi. 0422-597 5518 Menjam velika kolesa za mala od BCS KOSILNICE. O 65-154 5528 MIZO za namizni tenis, ugodno prodam. O 891-670 5529 Suha trda DRVA, prodam. Petek, Šmartno 29, Cerklje. 5532 Rabljena zasteklena OKNA - VRATA porodam. O 719-516 5544 Večjo traktorsko PRIKOLICO za Drevoz lesa, prodam. O 620-500 Imate izpit B kategorijo. Želite osvežitev praktične vožnje. O 57-836 5553 Rabljene hrastove STEBRE od kozolca, prodam. Skubic, Zg. Brnik 28, Cerklje. 5556 200 m2 smrekovega brušenega OPAŽA 7 cm, prodam. O 714-294 5558 POTOPNI HLADILNIK ZA MLEKO, prodam. Jama 8 Mavčiče. 5559 ■S?331-339 DOSTAVA PIZZ OD 9. DO 23. URE VSAK DAM Prodam JABOLKA bobovce. O403- 626 5235 PRODAM in POSADIM VRTNICE -Širok izbor. 0325-900_5247 Prodam SENO. Rupar Lojze, Log 23, Poljanska dolina, Đ65-344 5259 Prodam kvalitetno SENO in OTAVO. 0622-418 5301 Prodam odlično prekmursko VINO belo. 0242-383_5321 Prodam SENO. leskovica 10, O 682- 221 5330 Prodam KROMPIR za krmo. 0631-229 5339 Prodam kvalitetno SENO. O 421- 725 5358 Prodam pšenico, krompir jedilni in sredni. Jezerska c. 43, Kranj 5362 Prodam SEMENSKI KROMPIR desire. 049-472 5382 MRVO prodam. 0421-419, Cerklje 5414_' Prodam jedilni KROMPIR desire. O 47-383_5423 Prodam JEDILNI in SEMENSKI krompir desire. 041 -567 5433 Ugodno prodam SADIKE VRTNIC. Đ46-397 5466 KROMPIR lanski uvoz, Desire, prodam. O 422-571 5490 SUHO SADJE jabolka, hruške -KRHUE, kupim. O 328-689 55001 Krmilni KROMPIR, prodam. Trbije 70. O 49-002 5508 Vipavski MERLOT, po ugodni ceni prodam. O 213-984 5554 Prodam JEDILNI KROMPIR in zaodnji semenski krompir. 057-581 Prodam SENO. Moste 51, Komenda 5574 KROMPIR desire, sante, prodam. Kuralt, žabnica 45, 0311 -813 5576 Prodam FIŽOL v zrnju, primeren tudi za seme. 045-616 sssa Drobni krompir za krmo, prodam. 070-057 5590 Prodam HLEVSKI GNOJ. Pungert 9, Škofja Loka 5642 Prodam dobro SENO. 0332-471 5648_ Prodam KROMPIR za krmo. 041-044, Šenčur 5700 Trgovina ■ tehničnim materini«* Posavec 27, 64344 Podnart. . tel.: (064) 70-515 AKUSTIKA - NOKIA GRUNDIG, GORENJE, UNITEC BELA TEHNIKA - PHILIPS. SIEMENS, ., GORENJE, MOUUNEX ELEKTROINŠTALACIJE, CENTRALNO OGREVANJE _VODOVOD, ORODJA, VIJAKI SPBEM!' Zelo ugodno prodam semenski krompir Astor in Kiflček. Lahovče 42 5345 SADIKE ribeza, malin, jagod, robid, kakor tudi hortenzije, leguster za ograjo, palme 1-2 m, lahko kupite v Kranju, d.maja 4, O324-979 5357 AGREGATI ZA LAKIRHE KABINE RABUENI NAPRODAJ Trenutno se kabine ie uporabljalo, vendar je ogled možen. Primerni za pleskarje, ličarje In mizarje. Cena ATS 40.000 KAROSSERIE HAUSOTT A - 9523 LANDSKRON; Mlllstatter - Bundesstnse, teti.: 0043-4242-41624 fax: 0043-4242-41990 PREKLIC PREKLICUJEM SPRIČEVALO ži-vMske šole Maribor, z dne 15.11.1973 na ime Cvetek Martin, Srednja vas 45 v Bohinjul 5678 POSESTI V Kranju prodamo hišo primerno za poslovno ali obrtno dejavnost 300 m2 + 100 m2 delavnico. TRGOA-GENT, d.o.o., O061/15-99-686, 15-99-729 5168 Pri Kranju prodamo dvostanovanjs-ko hišo 140 m2 na parceli 900 m2, primerno za obrt. TRGOAGENT, d.o.o., O061/15-99-686, 15-99-729 5169 V Kranju prodamo samostojno hišo z garažo, CK, 154 m2 na parceli 600 m2. TRGOAGENT, d.o.o., 0061/15-99-686, 15-99-729 5170 Vrstno atrijsko hišo v Kranju 100 m2, prodamo. TRGOAGENT.d.o.o., 0061/15-99-686,15-99-729 5171 VILO 300 m2 na parceli 1000 m2 v Kranju, prodamo. TRGOAGENT, d.o.o., O061/15-99-686, 15-99-729 Pri Kranju prodamo samostojno hišo 300 m2 + 54 m2 poslovnega prostora, na parceli 900 m2 + 900 m2. TRGOAGENT, d.o.o., Đ061/15-99-686, 15-99-729 5173 Smrekov gozd, Mežaklja, Pokljuka, različne parcele, prodam. O064/ 725-058 ali 061/266-574_5291 HIŠO - vrstno atrijsko, III, grad. faza, na Dulovki pri Kranju, prodam. O 061/823-132_5483 V najem oddam starejšo HIŠICO primerno za mirno obrt, trgovino, apartma. O 422-554 5539 Prodam GARAŽO v Vrečkovi ulici v Kranju. 0329-116 seoi PARCELO zazidljivo 1435 m2 na Dovjah pri Mojstrani, prodam. O061/ 576-070 5612 V najem vzamem garažo na Planini -Kranj. 0328-340_sesi PRODAMO manjšo hišo v PREDDVORU, GORJAH, DRULOVKI in GOLNIKU po ceni 160.000 DEM, večjo v KRANJU (250.000 DEM) in pri DORFARJIH 190.000 DEM. Zazidljivo PARCELO na Jezerskem 2.200 m2, NJIVO 33 arov (Sp. Brnik) VIKEND parcelo (Jošt, Trstenik), GOZD in TRAVNIK pri Brezjah ter POSEST na Blegošu. APRON NEPREMIČNINE, ©214-674, 218-693 5680 V Smokuču prodamo začeto gradnjo, primemo tudi za obrtno dejavnost na parceli 670 m2. 0214-674, 218- 693 5681 LIGNIT IZ VELENJA kosi, kocka RJAVI IZ ZASAVJA (Zagorje), prevoz brezplačen. PEČI NA SVETILNI PETROLEJ 200 - 650 DEM - akcijska prodal« prodaja In montaža i avtomatiko t* OLJNE OORILCE In atestirane CISTERNE. Ugodnoati za upokojenca. S cekl je plačilo z odlogom. TAMARČEK, d.o.o., KRANJ ^21-17-60 ali 06-09-6M7-60 RAZNO PRODAM Prodam gorsko KOLO, vgra°' štedilnik in fantovsko kolo. «Z1 - 197 •ZA ODRASLE IN OTROKE • ZAČETNIKE IN BOLJŠE SMUČARJE INDIVIDUALNE URE ZA VSE, KI ŽE •LITE VEĆ I SNOVVBOARD AU ALPSKO SMUČANJ6 SMUČARSKA ŠOLA BOHINJ INF.: 064-721 007,(9- 16 h) ... ^ KUPON 3KUPON GORENJSKEGA GLASA VAM V MESECU MARCU PRI PLAČILU TEČAJEV PRINAŠA 10 % POPUSTA I PRIREDITVE PLESNA ŠOLA KRANJ s . mom plesne šole URŠKA vpisu,« otroci, odrasli, sami ali v dvom začetniki ali dobri plesalci, vabljeni ste v Delavski dom, v šolo Francea Prešerna in na Planino v šolo Staneta Žagarja. 041-581___Jg GLASBO za ohceti in zabave, nudi TRIO BONSAJ. O 421-498 Narodno zabavni trio igra na por- okah in prireditvah. 058-353 DUO KARINA vas zabava na P°<' okah, zabavah, plesih. P46-I37ww DUO TWIX igra na porokah, plesin, lokalih, s petjem. 043-497 gj POSLOVNI STIKI Nujno prodam CERTIFIKATE-0310-175___J^ 34 DELNIC Lepenka d.d. Slap J Tržič, za 3.500 DEM, prodam. O w' 218, zvečer.__J^. NOVOI Ustanovitev podjetja P° pošti na območju cele Slovenije-0061/1314-311 int. 280, od 8..°° 15. ure 5»° KIMPEŽ, kmečki voz in .-lestve, poceni prodam. O 332-68^ Poceni prodam MOTR 14 M - 20°° km, široki zložljivi kavč. P47-562^ Prodam zamrzovalno OMARO ' hladilnikom in drobni krompir- >>e zerska c. 47, 0242-273 OBRAČALNIK SIP 220, KOMPPJJ SOR 100 I, 50 I ter PLOŠČE Sch»J dimnika 18 in 20, ugodno prodam- ■* 422-554_ OKNA 140X140, mešana Df# nerjaveče KORITO, ŽAGO HUS* VARNO, PRODAM. O 242-433J*; VINO Šipon, Laški Rizling in PP& ŠIČE za zakol, prodam. O 062/70" 103___j> 11m KOVINSKIH POLIC, 2 PuJj? 60x60, prodam. O 57-432 __^ M Ugodno prodam ZAPRAVUlVČ^ in mini aparat za kavo ezpress. O 106___f> Prodam brezova, mešana in buk0^ DRVA 0421-507___ Bukova drva prodam in dostav^' 0696-042_ STAN. OPREMA Ugodno prodam sedežno garnitjJr0 4 sed + kot. 0715-746, po 19. ^ Ugodno prodam sedežno garnituro. »633-305 5246 Prodam francosko POSTELJO brez gnare. 0214-315 5250 Masivno pohištvo: dve spalnici In kuhinjo, zelo dobro ohranjeno, ugod-n° prodam. Nahaja se v Tržiču. 8061/447-891 5255 ?.el0 poceni prodam nekaj KU-HNJSKIH ELEMENTOV in HLADIL-W. O211-340 5306 prodam klopi za kmečko sobo ^ninjo. ©623-040 in za 5338 Prodam PEČ Lokaterm in otroško i^:io z jogijem. ©65-325 5364 HLADILNIK, klubsko mizico in post-Bli°. ugodno prodam. ©213-737ss77 Prodam francosko POSTELJO 160 x cena po dogovoru. ©324-313 Proda ZASTAVLJALNICA NUDIMO UGODNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVE: »ČISTEGA ZLATA IN NAKITA - VREDNOSTNIH PAPIRJEV •ČEKOVIN TUJIH VALUT -UMETNIN IN STARIN « IN DRUGIH VREDNOSTI PO DOGOVORU PARTNER. VREDEN ZAUPANJA Koroška c. 41 Kranj, teh;211256 Pričakujemo vas vsak dan od 8 -17 MONTAŽA TV ANTEN, dograditev A KANALA, M MTV, EURO 3. ©215-146, 57-420 5378 Prodam dvodelno pomivalno korito z Izvajam vsa gradbena dela^s svojim 22*0. Velesovska26, Šenčur mu ?» vašim matenalom. tudivse vrete fasad. Imam svoj grušt . B733-844 KUHINJO, vključno elek. elementi, 2°vo, uvoženo, nujno ugodno pro-^ O061/374-386_ 5583 Ugodno prodam sedežno garnituro l^'zico. 0331-555, zvečer 56ia Mize novo masivno 130 x 100 x 75, j^dam. O 714-877 5629 prodam raztegljiv kavč + 2 fotelja, g» okroglo 1 m premer, šivalni stroj ?2 step in vhodna vrata masivna, nrastove. 0218-966 5709 ŠPORT ^ _ _^^^^^ ^am rabljen otroški tenis LOPAR ^auwaert. O46-260 S300 Prodam LOVSKI LOK in električno glgo.Ajigator. O326-574_5307 £°LN Maestral 9 in motor TOMOS prodam. O 633-580 5479 STORITVE hiPPP SERVIS - servisiramo skrinje, H*!?!!«, pralne stroje, štedilnike. Pocenil 0214-780 3264 i)fi!*a kozmetična nega za obraz in !^Jj>214-341 _3283 popravila - montaža pralni i» r!1, štedilniki, bojlerji, vodovodne .l^ktroinstalacije. 0325-815 3317 £0l-ETARSTVO NOGRAŠEK iz MIU UEMO VEČ NA TEM NASLO-smo se v Notranje 3;0bvešči EN/ >sel.„ Za obisk in naročila se ) na naslov RONO NO-NOTRANJE GORICE, 061/651-247 Izdelava PODSTREŠNIH STANOVANJ, z izolacijo, polaganje opaža in parketa, električarska dela, gipsanje in beljenje. O 061/823-226 5486 Na računalnik tipkam vse vrste besedil. O 47-419, popoldan. 5509 Diplome in druge tekste, admin. storitve, vnos podatkov, računalniška obdelava. O 631-522 5536 TIK - TIK trgovina, urarska popravila, modne ure, Emona center, Radovljica. 5537 Prodajamo KAVNE APARATE, sala-moreznice, ledomate, blagajne, pomivalne stroj... Pingo Kranj, ©216- 141 5565 GOSTINSKO OPREMO nudi Pingo, d.o.o., Oprešnikova 74, Kranj -Primskovo. ©216-141 5572 Trgovinske HLADILNE OMARE Za-nussi, 400 lit. (steklena vrata), 99000,00 SIT. Pingo - Kranj, ©216- 141 5675 Nudim negd.pedikuro, masažo, razgibavanje, merjenje krvnega tlaka na vašem domu. Šifra: Upokojeni medicinski tehnik 5578 nzdelujem kovinska vrata, vetrolove, stopnice, ograje, zastekljujem balkone....©631-537 5616 Posek, spravilo lesa lahko tudi odkup stoječega lesa, opravljamo. 067-335 5691 Iščem upokojenko, ki je pripravljena nuditi pomoč starejši ženski v okolici Nakla. Hrana in stanovanje zagotovljena. ©213-323, od 19.30 do 20.30 5248 VOZILA DELI TRGOVINA z novimi, rabljenimi avto deli Zastava, Renault, GOLF. AVTOK-LEPARSTVO, Krničar Milan, Dvorje 93, Cerklje, ©422-221 3937 AVTOODPAD - ZASTAVA YUGO, LADA, ŠKODA tudi novi deli. Mu-hovc, gorica 1. B 715-601 4278 Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 1989 po delih (tudi motor,..), prevoženih 60000 km, cena ugodna. »57-184, Dare 5217 Poceni prodam enoosno kamionsko prikolico. B421-722, od 7. do 8. ali od 19. do 20. ure, Lahovče 5251 Prodam novo AVTOPRIKOLICO, cena 500 DEM. B421-576 5323 Prodam PRTLJAŽNIK za smuči in tovor za Z 101. B326-594 5434 POKROV motorja za R 5, malo poškodovan, prodam. B 218-350 TRAKTORSKE GUME, dober profil, prodam. B 061/823-451 5542 Prodam AVTOPRIKOLICO 500 kg, vlečno kljuko, sedežne prevleke, snežne verige za Golf. B 332-483, 43-345 5686 Prodam menjalnik JUGO 55, 5 brzin. ©212-181 5701 Prodam 5 AL PLATIŠČ 5" x 13" za FIAT ali LADA. ©212-181 5702 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1983, 58000 km, 1500 DEM. ©310-175 5203_ Prodam R 4 GTL, letnik 82/7, 98400 km, dobro ohranjen. ©47-590 5209 R 4 GTL, star 7 let, reg. do konca 94, prodam. Burja Janez, Boh.Bela 83, ©720-203 5211 R 21, letnik 1987, reg. do 12/94, 1700 kubikov, 90 konj, zelo ugodno in poceni prodam. 084-016 5219 Prodam ALFA ROMEO SPRINT, letnik 1984, reg. do 9/94, dobro ohranjen. 0 83-996, dopoldan, 083-225, popoldan 5221 Prodam CITROEN (žaba), letnik 1974, reg. do 11/94. 041-013, po 15. Uli 5226 VW KOMBI, letnik 1992, prodam. 065-542 5228 Prodam Z 101 komfort, letnik 1982, registriran do 20.2.1995. ©329-143 5233 Prodam R 4, letnik 1986, lepo ohranjen. Ogled Dvorje 108 5240 GOLF 1.3, letnik 1981, prodam. Kovačevič, šutna 23, Žabnica 5242 Prodam karambolirano Z 101. Libič, Savska c. 58, Kranj 5243 Z 101 GTL 55, letnik 1983, prodam. ©725-296 5244 Prodam Z 101 GTL, letnik 12/85, prevoženih 86000 km, reg. do 8/94, z avtoradiom, cena 1800 DEM. ©631- 174 5245 Prodam AUDI 80, letnik 1988, siva barva, alarm, klima, centralno zaklepanje. Od 12. do 23. ure 0881-452 VW SIROCCO GT, letnik 1980, prodam za 5200 DEM. 0213-809 5254 Prodam JUGO 45 KORAL, letnik junij 91, bele barve. 0312-426 5257 Prodam VW 1300, reg. do 2/95, motor v odličnem stanju, letnik 1966, 1100 DEM. 0621-937_5258 Prodam GOLF diesel, letnik 1986. Ahčin, Alpska 2, Lesce 5260 JUGO 55 E, letnik 11/86, bele barve, 83000 km, reg. do 11/94, vzdrževan, prodam. © 242-409 5262 Prodam R 4, letnik 1977 za 1200 DEM. ©327-613_5264 Prodam R 4 TL, letnik 1984, reg. do 1/95. 0880-635 5266 Prodam GOLF diesel, letnik 1988. 0622-841 5305 Prodam GOLF 1.6 JX, letnik 1987, bele barve, dobro ohranjen, reg. do 9/94. 0242-789 5311 Prodam GOLF JXD, letnik 12/86. 070-503 5312 Prodam Z101, starejši letnik, reg. do 2.10.94, cena 700 DEM in tovornjaka MERCEDES 9.11., reg. celo leto. Cirilova 10, Orehek, 0332-027 5313 Prodam prednji odbijač za Golfa GTL. 0421-576_532« JUGO GLX 65 KORAL, letnik 1990, prodam za 3900 DEM. 0733-173 5327_ Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1978. 0718-124 5328 GOLF GTI, letnik 1981/82, reg. 2/95, zamenjam ali prodam. 0710-014 5331 JUGO 55, letnik 1985, reg. 3/95, 64000 km, radio, nove letne in zimske gume, lepo ohranjen, prodam za 2400 DEM. O325-058 5332 DIANO, letnik 1980, odlično ohranjeno, reg. celo leto, prodam. Cena po dogovoru. 058-118 5337 Prodam JUGO 45, letnik 1985 in VISO, letnik 1983. 0310-537 5344 Prodam R 4 GTL, letnik 1984, reg. do 18.2.95. Šučur, Groh.nas. 5, Šk. Loka 5347 GOLF diesel, letnik 1987, lepo ohranjen, prodam. 0422-347 sass Prodam VVARTBURG KARAVAN, letnik 1986. 0327-454 5354 Prodam GOLF 1.6 bencin, letnik 1987 za 8900 DEM. ©76-982 5355 Prodam VW HROŠČ, letnik 1974, reg. 2/95, ohranjen, 2000 DEM. Petemel, Pred most 23, Poljane 5359 Rabljeni avtomobili iz Italije. »733-106, 802-170, Jani_sse« OPEL ASCONA 20 I, letnik 1987, elek. stekla, centralna ključavnica, prodam. ©48-700 5370 Prodam LADO RIVO 1300, letnik 9/ 88, 47000 km. ©241-346 5413 Ugodno prodam SIMCO HORIZONT. ©241-127 5418 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. 0215-785 5419 VOLVO 345 GL, letnik 1981, avto-matik metalno siv, garažiran, redno vzdrževan in odlično ohranjen, ugodno prodam. 0218-135 5420 OPEL KADETT1.3, letnik 1983, 4800 DEM ter Z 101, letnik 1984, za 1500 DEM. ©50-826 5421 Prodam karamboliran avto JUGO 45. ©682-734_5424 126 P, letnik 1984, neregistriran, poceni prodam. 0713-068 5425 Prodam Z 101, letnik 1981 in OREH. 0738-930, zvečer 5426 MERCEDES 200 D, letnik 1987, odlično ohranjen, ugodno prodam.0422-347, popoldan 5427 P 126, letnik 1988, 51000 km, reg. do 111/94, prodam, cena 2300 DEM. 0874-129 5431 OPEL CORSA 1.2 S SVVING, letnik 1989, reg. do 8/94, metalne barve, prodam. Cena 10.800 DEM. ©331-852, dopoldan 5432 Prodam AUDI 100 ali menjam za manjše vozilo. ©325-417, dopoldan "Ni parkirplaca, kje pa, na GLOBUSU je vedno prosto!" VABI HRIBAR Auto - Krainer CELOVEC. ROSENTALERSTRASSE 126. tel. 0043-463-21415 _ t^SLUJEM* Ce-'?ne st--n^ - -E \\ Vselili GRA*°Čamo n« naslov RONO NO- "pj a kozmetična nega za obraz in 0214-341 3945 Jj^agam, brusim, lakiram - parket, natopil ^ g41-662 4093 MONTAŽA in SERVIS centralne *^2L* 632-520 _*303 Nudimo računovodske in knjigo-a^sko storitve. ASK, D.O.O., 1^6-706 4476 rn^LITSKE ANTENE 439 DEM, klasičnih anten, dograditev ^ MMTV KANALA. ©310-223 4505 ^SLVODOVOD: ■ NAPELJUJEMO NOVO, P0PRAVUAMO STARO. hOUDNO, STROKOVNO! ^TEL:218-427 Mm STANOVANJA V Radovljici prodamo trisobno STANOVANJE 60 m2, CK, tel, SATV, 1400 DEM/m2. TRGOAGENT, d.o.o., 0061/15-99-686, 15-99-729 5174 Iščem garsonjero ali 1 -sobno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. 0241-688, od 16. do 22. ure 5220 Zelo ugodno prodam ali oddam 3-sobno STANOVANJE na Jesenicah. 0061/51-318_5319 Oddam več sob ali večje stanovanje. V O ŽILA 049-305 5366 _ Prodam 2-ss stanovanje s centralnim ogrevanjem v KS Vodovodni stolp 1200 DEM/m2. 0214-784 5472 TEL: 221 - 051 Pt - l\P DOSTAVA HRANE TEL: 221-051 AKCIJA MESECA: PEČEN PIŠČANEC 125 DKG - 700 SIT montajIE' ^UJZUE popravno in -^^l2i®061/376-783 4542 ŽAGANJE DRV na območju občine Hn"RO IN POCENI! ©57-214, zvečer 4eos „^JELITSKI SISTEMI vrhunske kva-2J* Pace. možen kredit, vrtljivi »istomi. ©719-014 4854 IZLETE, žaluzije, lamelne zavese, Rujemo, montiramo in popravlja-l]^udi na obroke. ©213-218 ««e PREVOZI in SELITVE do 1400 kg. © Z^434 ali 0609/616-860___«•» ^ROKOVNO OBREZOVANJE sadja '"okrasnega grmičevja. S 214-410 ^714-282 5035 OBRTNIKI ali ste v zadregi, ker ne kako voditi poslovne knjige po ^em, kličite « 718-410. ne boste jarani. 5087 ^^EzTk^^^SKE OČITNE IO4 ^za kletna okna, vrata....©82- Jzd 5151 ^^710-601 kUrl,n0 °'je izdeluie-^^islranjo pramih strojev. ©713- 5316 Morda je v šk. Loki ali okolici kdo, ki ima v svojem stanovanju oz. hiši trenutno kako sobo prosto in bi jo bil za ta čas pripravljen odstopiti. V zavest, da boste pomagali ženi v stiski, prosim da pokličete 0 621-677 - Marjeta. 54*2 V Bistrici pri Tržiču prodam 1-sobno STANOVANJE, 46 m2. Q51-653 5604 28-letni Slovenec, redno zaposlen, išče sobo s souporabo sanitarij. 0214-747 5615 Za mlado družino iščemo 1 ali 2-sobno STANOVANJE ali starejšo hišo. 0223-444 5636 Najboljšemu ponudniku oddam 1-sobno, opremljeno STANOVANJE. 0327-625 5651 2,5 sobno STANOVANJE 50 m2 v Škofji Loki, prodam, šifra: PARTIZANSKA_5667 Dekle išče GARSONJERO ali 1-sobno STANOVANJE v okolici Kranja. 0323-834, zvečer 5677 PRODAMO: ŠKOFJA LOKA: 1-ss 39 m2 delno opremljeno, 2-ss 74 m2 (v mestu - menjava za večje) in starejše 100 m2; Frankovo nas. 3-ss 80 m2 (zamenjamo za 1-ss) ter 2+2-ss 90 m2. ZA NAŠE KUPCE TAKOJ KUPII-MO (TUDI NAJAMEMO) VEČ RAZLIČNIH STANOVANJ V KRANJU In RADOVLJICI. NAJNIŽJA PROVIZIJA TER HITRO IN KVALITETNO POSREDOVANJE. APRON NEPREMIČ-NINE, 0214-674 in 218-693 5679 Iščem 1 do 2-sobno STANOVANJE s centralnim ogrevanjem Jesenice -Plavž ali Radovljica - Lesce. 081-436, od 9. do 11. ure dopoldan MM >kXT°K n Prodaiamo suhe Sveohi£ ,ge' mecesnove in ^nter& L°pai)- raznin dolžir> I6r ladijski pod. 064-1035342 VARSTVO Iščem varstvo za 4,5 leta starega fantka na mojem domu. 0213-671 Prodam R 11, letnik 1988, 70000 km, izredno vzdrževan. 0215-809, zvečer 4003 Prodaja, svetovanje pri prodaji, odkup rabljenih vozil. 0064/217-528 4558_ Prodajamo osebna vozila: OPEL, FORD, BMW, FIAT, ALFA LANCA, RENAULT, LADA, ŠKODA, KOMBIJE, FIAT TOCATO, CITROEN RENAULT, PEUGEOT, tovorna vozila: TAM, IVECO IN VOLVO, plačilo na novo vozilo je kredit ali leasing. Posredniško prodajamo rabljena osebna in tovorna vozila. Parkiranje na parkirišču je brezplačno. Rabljena vozila na zalogi: Z 126 P, letnik 1987, reg. do 10/94, R 18 1.4, letnik 1982, reg. do 7/94, na zalogi NOVE LADE SA-MARE. 0632-840_4666 Prodaja novih vozil: DAIVVU in MITCHIBUSHI. Vse informacije 0242-300, 242-600 ali 325-918 4733 PRODAJA, ODKUP, rabljenih vozil in prenos lastništva! 0325-918 4734 Enodnevni nakupovalni IZLET na Madžarsko, dne 19.3.94. Prijave na 049-442 478i VW CARAVELLE 7+1 dec. 86, 2000 cm3, za 16000 DEM, prodam. 0633-371_ 4866 Prodam ŠKODO FAVORIT 136 L, letnik 1990, 61000 km, servisiran, reg. do junija 94, cena po dogovoru. 065-745, od 16. do 19. ure 5140 Prodam FORD ESCORD, letnik 1984/9, rdeče barve, ugodno. 045- 229 5162 JUGO 45, rdeč, letnik 1/90, reg. do 1/95, 58000 km, prodam. Cena 4100 DEM. 0310-006_5193 GOLF JGL, letnik 1982, prodam. 0 422-412_5196 GOLF JX, letnik 1986, prodam. Velesovo 68, Cerklje 5199 R 4 GTL, letnik 1988, 76000 km, prodam za 4400 DEM. 0213-671 FORD ORION CL, letnik 1988, nujno prodam. 057-374, popoldan 5268 Z 128, rdeče barve, letnik 1988, cena po dogovoru, prodam. 0 633- 645 5269 GOLF diesel, S paket, letnik 9/84, bele barve, ohranjen, prodam. 0 45- 532_5273 Prodam Z 750, letnik 1983, reg. do 10. meseca in starter za tovorni avto Z 645 in dve rabljeni gumi dim. 5716. 070-145_5284 R 4, letnik 1988, prevoženih 27000 km, dodatno opremljen, prodam. O401-500 5285 GASILSKO DRUŠTVO Leše odproda KOMBI IMV, letnik 1976. Licitacija bo v nedeljo 13.3.1994 ob 10. uri, pred gasilskim domom v Lešah. ostale informacije na 051-035, popoldan 5286 Prodam R 4 GTL, letnik 86/87 bele barve, zelo dobra. 085-508 »sa MAZDA 121 1.3 katalizator, letnik 1990, prev. 55000 km, prvi lastnik, cena 11700 DEM. V račun vzamem avto do 3000 DEM. 0861-684 5292 GOLFA diesel, letnik 1982, reg. do konca nov. 1994, po generalni, prodam. O327-918_5294 Prodam Z 101 comfort, letnik 1982, reg. do 2/95. 0714-007_5297 Prodam 126 P, letnik 1989, 43000 km, nove gume, cena 170.000 SIT. 0733-000 5298 R 21, letnik 12/89, dobro ohranjen, prodam. 0213-737 5375 Prodam GOLF JGL, letnik 1981, reg. 12/94. 050-820 5383 Prodam FIAT 126 XP, letnik 1980, reg. do 27.maja za 400 DEM. 0632- 919 5386 R 4 GTL, 1988, prodam za 3900 DEM. 0620-885_sno Z 101, reg. do 11/94, ugodno Prodam ali menjam za cisterno 3000 za kurilno olje. 070-747 5392 Prodam JUGO FLORIDA, letnik 9/ 90. Možna tudi menjava. 041-136 5394_'_ SERVIS ŠKODA in prodaja rezervnih delov. 041-079 5395 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, za 2300 DEM. 0325-055 5398 Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1991, prevoženih 22000 km. Praprot-na polica 24 5399 Ugodno prodam FIČKA, letnik 1981. Terzič, Dežmanova 3, Lesce 5401 JUGO 45, letnik 1988, spredaj karamboliran, ugodno prodam. 0312-300_5409 ALFO 33, 1,3, I. 1986, 79.000 km, dobro ohranjen, cena 7.500 DEM, prodam. • 327-836 Prodam TOYOTO COROLLO DX, I. 1987. Breg ob Savi 96, Mavčiče Prodam JUGO 55, letnik 11/90. 0312-159 5410 Prodam R 4 GTL, letnik 1992, možna tudi menjava In VW 1200, reg. celo leto, letnik 1975. ©332-439 5682 Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1989, rdeče barve. 041-843 5683 JUGO KORAL 45, letnik 1990, reg. 9/94, prodam. 0326-142 5684 R 5 CAMPUS 1994, 5 vrat, metalik, tonirana stekla, prodam. 0422-676 5688_ Prodam OPEL KADETT C, letnik 1976, reg. do 1/95, cena po dogovoru. Benedikova 2, Kranj 5694 Prodam FORD FIESTO, letnik 1979, obnovljen motor, cena 2500 DEM. ©723-552 5696 Prodam Z 128, letnik 1988. 0736- 772 5607 Prodam R 4 GTL J, letnik 1987, lepo ohranjen. 041-685, po 14. uri sesa OPEL ASCONO 16 S, letnik 1971, lepo ohranjeno, prodam za 2390 DEM. 0324-622 5704 Prodam FIAT 125,letnlk 1982 in rezervne dele. 065-151, šink 5708 R 18 TLS, bel, reg. do feb. 95. 0422-088 5710 Prodam lepo ohranjen GOLF JGLD, letnik 1985/5 (115000 km). 077-705 5441 Prodam JUGO 1.1 GX, letnik 1978, dobro ohranjen, cena po dogovoru. 0328-716_5449 Kupim karamboliran AUDI 80 GL 044-216_5450 Prodam nemški dobro ohranjen VW 1200, letnik 1967, prevoženih 63000km, reg. do 7.94. Bavdkova 6 (Stražišče) Kranj, 0310-282 S4S1 Prodam KADETTA 1.3 S, letnik 1983, vreden ugleda. 046-735_5452 ŠKODO 120 LS, letnik 1981, reg. do konca maja, prodam. 0327-0285457 Prodam lepo ohranjeno ALFO 33 1.5, letnik 1985, reg. celo leto. 0733-129 5458 KKRCHER \^MODEL I HDS HDS695 1 HDS995 1 HDS1295 1 DELOVNI 1 PRITISK 150 bor ^ ~l70bar | 180 bar j TEMPERATURA 1 VODE 1 150'C 1 150°C 1 "Tšot 1 CENA ~1 Neto + P.D. 3300 DEM | 1mODEM~| l800lT| gostišče HULITfAO^ Lesce VABI V MARCU NA VESELE SOBOTNE VEČERE z DUOM KARINfl Ob dobri kjipCjici in bogatemjedilniku, se lahk\p zavrtite ob, ■prijetniglasbi do 24. ure. Kj.zervacijepo tel. 064/ 715-416. VflBI Gostlšte TOX/Mfžv:Usc« ZAPOSLITVE K sodelovanju vabimo KOZMETIČARKE z večletno prakso. Šifra: DOBER ZASLUŽEK_3918 Iščemo prodajalce drobnega TEKSTILA - teren Gorenjska. «241-038, od 17. do 19. ure 4658 Prodam R 4 TL, letnik 1983, reg. 4/ 94. Jakopič Mitja, Prečna 8, Bled 5464 Prodam FIAT UNO 45, letnik 1985. Pipanova 76, Šenčur, 041-505 5467 LADO SAMARO 1300, letnik 1988, cena 5000 DEM, prodam. 0326-775 5471 YUGO 65, letnik 1990, cena po dogovoru, prodam. 0 621-827 54a 1 Z 101, letnik 1983, prodam. 109 327- 5485 OPEL KADETT 1.2, letnik 4/83, nujno prodam. 0 41-516 5487 R 18, letnik 86/87, prodam. 0 401-246, popoldan. 5489 R 18 TU, letnik 9/86, rdeče barve, prodam ali menjam. Bubulj, Gogalo-va 4, Kranj. 5492 HONDO CMC 1.4,16 ventilov, letnik 90/91, reg. do 11/94, ohranjen, prodam. 0 802-585 5493 GOLF diesel, letnik 1986, prodam. 0 48-506__5494 GOLF JGL, letnik 81/82, reg. do 1/ 95, prodam. Vukobrat, Delavska 19 Kranj. 5495 ALFA 33 1.5, letnik 1986, ugodno prodam. 0 57-257 5496 GOLF GT11.6, 113 KM, letnik 79/80, vreden ogleda, prodam. 0 45-272 PROTIOUNA, PROTIMADEŽNA VODOODBOJNA ZAŠČITA granita, marmorja, kllnkarj*, keramiko, balona Ipd. tiua t 49 protektor: Predal* * trgovinah: MARMOR Hotavlja. C/7 Kranj In Kamnik, AGILE Kranj tar v prodajalnah CHEMO In MERKUR. R 5, letnik 1992, reg. celo leto, prodam, možna menjava, prodam. 0 061/627-203_5498 YUGO 45 AX, letnik 1985, neregistriran, vozen, prodam. 0 422-572 5499 YUGO mašina dobra, pločevina slaba, prodam, cena 650 DEM. 0 632-267_5501 YUGO 45 letnik 1990, cena 4.100 DEM, prodam. 0 312-255 sso4 YUGO 45, letnik 1986, cena 1.600 DEM, prodam. 0 312-255 sms R 5 , letnik 1988, cena 7.500 DEM, prodam. 0 312-255 ssoe ODKUP, PRODAJA In PREPIS vozil AVTOPRIS d.o.o- 0 312-255 5507 Z 101 GTL 55, letnik 1984, prodam. 0 633-871_5513 YUGO 45, letnik 1982, prodam. 0 77-025_5514 AUDI 50 LS, letnik 1975, dobro ohranjen, prodam. 0 332-048 5519 R 5 Ftve, prevoženo 170 km, nov, rdeče barve z 3 vrati, prodam. 0 78- 202 5520 GOLF, letnik 1981, prodam. 0 70- 586 _5522 YUGO SKALA, letnik 12/88, reg. do 2/95, ugodno prodam. Kos, Groharjevo nas. 7, Šk. Loka._ 5524 Dve Z 101, prodam. 0 66-738 5525 Z 101, letnik 1986 GTL in Z 101, letnik 1982, med (teran, prodam. 0 53-176 5626 Z 101 vozno registrirano, cena 900 DEM, prodam. 0 632-465 5527 R 5 Campus, letnik 8/88, prevoženo 68.000 km, cena 7800 DEM, prodam. 0 061/612-706_»35 YUGO 55, letnik 1988, garažiran, rdeče barve, prodam. 0 85-416 5543 Z 101, letnik 1977, prodam. 0 51- 428 5546 FIAT TIPO 1.4 DGT, letnik 8/90, maksimalna oprema, odlično ohran-k*n, garažiran, prodam. 0 81-827 GOLF diesel, letnik 1987, model 1988, ugodno in BMvV 316, letnik 86/87, ohranjen kot nov, prodam. 0712-355_5555 Prodam Z 101, starejši letnik in ZS LTH. 064-323_5564 Prodam Z 750 in Z 101, cena po dogovoru. 046-036_ 5870 Prodam KADETT 73, ohranjen, garažiran, prvi lastnik. 0725-692 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1990. Žeje 5, Duplje, 070-315 5573 Prodam JUGO 45, letnik 1983. 047-615_5577 ŠKODO 100 L, registrirano do 6/94. zelo poceni prodam. 0061/627-263 5581 HONDO CMC HATCBACK GL 1.4 16 ventilov, letnik 1991, prevoženih 30.500 km, metalno sive barve, prodam. 052-078 55B2 Prodam zelo dobro ohranjen GOLF YX diesel, letnik 1990, rdeče barve, 4 vrata, 5 prestav. Infor. petek popoldan, sobota In nedelja na 078-408 Prodam JUGO 55, letnik 1988. 0421-705_5589 Prodam Z 101, letnik 1978, prevoženih 40.000 km, zelo dobro ohranjen. 0211-001 5591 OPEL KADET 1.3 LS, I.87, metalno siv limuzina in nova okna Jelovica 140 x 140 z žaluzijo, prodam. 043-546 5594 Prodam Z 101, letnik 1986, reg. do 12/94, prevoženih 80.000 km. 0801-106_5596 HROŠČA 1300 prodam za 900 DEM. »713-357_5597 GOLF, letnik 1982, po generalni 5000 km, prodam za 4000 DEM. 070-612, petek po 20. uri 5598 Prodam Z 101, letnik 1978, reg. do 2.95, cena 900 DEM. 0332-563 5599 Prodam OPEL KADETT 1300 S, letnik oktober 85, zelo dobro ohranjen, nemški, prva barva, prevoženih 92.000 km, 064-269, po 14. uri seoo Prodam JUGO 45, letnik 1990, reg. celo leto. 0403-210 seo3 R 4 GTL, letnik 1984. 070-769 seoo Prodam GOLF diesel, 8/88. «43-324__56io RENAULT 5 flve, 1390 cm, let-nik1991 s katalizatorjem, plava bron-za, prodam. 04^-582 5614 Ugodno proda«* GOLF GTI 112 PS, 5 brzin, starejši letnik, reg. do 10.3.95. 0325-870_5622 Prodam Z 101, letnik 1984 ali menjam za starejši letnik. 0325-862 5623_ Prodam Z101, starejši letnik. 0329- 502__5624 Prodam GOLF, letnik 1978. 0713- 378 5625 FORD FIESTA 1.1 CLX, letnik 1990, prodam. 0421-727_5626 Prodam GOLF JX letnik 1986. «48- 236 5633 Ugodno prodam R 5 GT turbo, letnik 1989. «49-330 _5634 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1988 in KAvVASAKI GPZ 600 R, letnik 1988. »215-057 5635 OLTSIT CLUB 11 R VISA, letnik 7.10.1991/94, prevoženih 38000 km, lepo ohranjen, prodam. »53-678 Prodam FIAT 126, letnik 1986. »311-081__5645 LADO 1300, letnik 1984, reg. do julija, prodam. »82-424 5649 Prodam Z 128, letnik 1988, prevoženih 80000 km, prva lastnica. »736-793_5655 Prodam neregistriran R 4, letnik 1979, cena 600 DEM. Galetova 7, Kranj_sese Prodam Z 750, letnik 1983, registrirano vse leto. »310-089 5657 Prodam Z 101, letnik 1980. «403- 625_5661 Ugodno prodam GILERO KZ 125, letnik 1987, kot nova. 049-442 5662 Prodam JUGO 45 AX z dodatno opremo, letnik 1988. Nujno po zelo ugodni ceni. Oblak, Borovška 84, Kranjska gora, 084-654 5663 Prodam LANCIO THEMO T. D. 2500, letnik 1990. 049-442 5664 Ugodno prodam UNO 60 S in UNO 45 fine, letnik 1989. 049-442 5665 HYUNDAI 1.3 LS, letnik 1990, Hatcbeck, 5 v, dobro ohranjen, prodam. 0710-040, med 17. in 19. UrO 5670 R 5 CAMPUS, letnik 1990, prodam. 047-492 5671 Prodam GOLF JXD, letnik 12/85, 5 prestav, odlično ohranjen, reg. celo leto. Cena 8800 DEM. 0736-385 5674 Prodam R 5, letnik 1989, dobro ohranjen z dodatno opremo. 0715- 467 5676 SPOSOBNEGA GROSISTA, podjetje ali posameznika, z lastnim prevozom in manjšim skladiščem, iščemo za ekskluzivno zastopanje in trženje kave RINOCAFE v regiji. Pražama JANCO KRANJ, Kolodvorska 3, Telefon (064)211-026. Iščemo mlajšo upokojenko za 1 x tedensko čiščenje prostorov. Šifra: ČISTA IN POŠTENA 5024 MESARSKI POMOČNIK KV mlad fant, domačin iz okolice Lesc, dobi službo takoj, ostalo po dogovoru. 0 718-332, Mlinaric Jože, Železniška 1, Lesce. 5031 Zaposlimo KV MIZARJA. Šenk, Kranj. 0 242-064 5032 REKLAMNA AGENCIJA vabi k sodelovanju KOMERCIALISTE. Stimulativno nagrajevanje. 0 218-204ali 57-235 5072 Iščemo sposobne KOMERCIALISTE za prodajo izdelkov iz plastike. Ponudbe na JAN D.O.O., Kovor25, Tržič. 5123 Trgovina z živili zaposli trgovko s prakso pri prodaji živil. 0403-239 Prijeten butik z darili, domskimi usnjenimi dodatki in modnim nakitom, ličnimi drobnimi izdelki papirne galanterije honorarno lapos II ia doliio obaoblo DVE PRODAJALKI lahko mlajši upokojenki. Od kandidatk pričakujemo Brijenosl, občutek za poslovnost, vitrin komunikativnost. Plaža j« dobra. Prijave pošljite pod: "okolico Kranja' Mlajša upokojenka sprejme kakršnokoli delo na dom. 0326-270 5197 Iščem zidarsko in fasadersko delo. Imam skupino in delamo kvalitetno in poceni. 0401-316 5210 Delo dobi vesten vodja in akviziter -dober zaslužek. 0620-565 5213 Najamem ekipo za izdelavo hišne fasade. 0332-543, zvečer 5236 Honorarno zaposlim KOVINOSTRU-GARJA In BRUSILCA. 0214-162 Iščem zidarsko skupino za izdelavo fasade. 0622-677 5256 ELEKTROTEHNIK - iščem popol-dansko zaposlitev, možnost soinves-tiranja. Šifra: DELO - USPEH 5271 RESTAVRACIJA VILA BELLA nudi redno ali honorarno zaposlitev gospodinjski pomočnici iz okolice Kran-ja. 0 45-398_5275 Iz okolice šk. Loke zaposlimo monterja ogrevalnih naprav In fanta, ki to želi postati. 0 632-524 od 20. do 22. ure. 5200 PIRŠ - EUROPAGES redno zaposli zastopnika za popis podatkov -Gorenjska. 053-122 5302 Zaposlimo dekle z dokončano srednjo ekonomsko šolo, za delo v komerciali in računovodstvu. Pogoj: lasten prevoz. KONTOCOMMERCE, d.o.o., 0212-465_5317 Manjše podjetje honorarno zaposli RAČUNOVODJA. Šifra: RA 5318 Zaposlim KV ZIDARJA in KV TE-SARJA. 041-208, 324-583 5322 Nudim delo v strežbi! 0312-166 Iščem pridnega in poštenega delav-ca-ko, lahko mlajši upokojenec, za delo na kmetiji - vrtnariji. Nudimo hrano in stanovanje, ostalo po dogovoru. Aljančič Janez, Hladnikova 31, Križe, 057-731_5343 Sprejmemo prijetno dekle za strežbo v lokalu, redno ali honorarno. 0212- 767 5346 Takoj honorarno zaposlim delavca v vrtnariji med Ljubljano in Kranjem. Naslov v oglasnem oddelku. 5352 Iščem zidarja za zidanje garaže. 041-586 5361 Iščamo prodajalce tehničnega blaga za Gorenjsko. 0 311-712, vsak dan od 15.30 do 17. ure. 5444 NATAKARICO zaposlim v Škofji Loki. Nedelje, prazniki, prosto. 0620-077 V pizzeriji zaposlim NATAKARICO. 043-552 5474 Dober zaslužek s prodajo svojega izdelka z A testom, nudi Ameriška firma. 0 323-912 5491 Iščem agilnega sodelavca za terensko prodajo, Kranj - okolica. 0 53-218, zvečer. 5557 Honorarno zaposlimo dekle za pomoč v strežbi in dekle za pomoč v kuhinji. 0 401-169 5sei Redno ali honorarno, odlično plačano zastopniško delo nudimo. 00609-617-132 5593 Redno zaposlitev dobi oseba z izkušnjami v strežbi. 052-055 sms PIZZOPEKA na krušni peči, zaposlimo. 052-055 5606 Zaposlim prodajalko v živilski trgovini. Zaželjena praksa. 0633-345 V KAVA BARU v Škofji Loki honorarno zaposlim dekle za strežbo - 3 x tedensko. 0633-450, danes zvečer, sobota dopoldan in nedelja! 5632 SATELITSKI sistemi" Amstrad" 1 *>*> kl yvrsr AIX> v TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID GARANCIJA, OBROKI mm q f\rsn, Z MONTAŽO SAMO OOTUtM * SISTEMI ZA VEČ STRANK* »VRTLJIVI SISTEMI* SAT-VRHOVNIK SK.I/)KA, CJODKŠICi 125 TEL: 064 633-425 Zaposlimo kvalificirano PRODAJALKO v živilski trgovini na Bledu. 078-843 5652 Za delo v prijetnem gostinskem lokalu zaposlimo dekle ali fanta z izkušnjami, ar 214-369_ Zaposlim prešivalko za šivanje na industrijskih strojih. 0222-071 5687 Zaposlimo natakarico. BISTRO DAMA, N. Tesla 1, Kranj 5689 PURANE bele, težke pasme, stare 5 tednov, za nadaljno rejo, prodam, veterinarsko nadzorovana vzreja. Naročila in informacije 0 064/332- 347_5125 Prodam čistokrvne mladiče NEMŠKIH OVČARJEV, brez rodovnika. 0422-595 5207 Prodam JARKICE, stare 8 tednov in brolarje za nadaljno rejo sorta Pre-luks. Urh Jože, Zasip Reber 3, Bled Prodam BIKCA križanca, starega 7 tednov. 0215-768 5216 Prodam dve KRAVI. Korošec, Ko-privnik 61, Boh.Bistrica 5227 PURANE za nadaljno rejo, prodam. 0241-189 5229 Klasje TRGOVINA IN SERVIS d.o.o KRANJ, C. Na Klanec 9, tel.: 064/215-7» POPRAVILO IN SERVISIRALE VSE KMETIJSKE MEHANIZACIJ* POPRAVILO KARDAMOV •REZERVNI DEU ZA TRAKTOR^) TOMO V1NK0V1Č, ZETOR, UNIVERZA! AKUM0LAT0RJI • KARDANI • GUME ZETOR, UNIVEI lV • AKUM0LAT0 ■bv • KARDANI tW • GUME Prodam ZAJCE. 0215-447 5232 pasme pudelj. 0 713-287 ŽIVALI ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadaljno rejo, prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, 0733-232 3298 ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadljno rejo, prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, 0733-232 3940 LABRADORCE mladiče delovnih staršev, čistokrvne z rodovnikom, prodam. »692-761 4090 Prodam mlade NESNICE in HLEVS-Kl GNOJ. Kovor, »57-376 4876 BREJO TELICO SIMENTALKO 8 mesecev, prodam. » 061/59-136 Prodam KUŽKA kokeršpanjel - črn ugodno. »422-077_5131 ŽREBICO haflinger, staro 1 leto, prodam. »64-266, zvečer 51 se Kupim teden dni starega BIKCA simentalca. »241-263 S241 JARKICE pred nesnostjo - manjše ter večje PRAŠIČE prodam. Hraše 5, Smlednik, »061/627-029 5265 DOBERMANA starega 7 mesecev, cena 300 DEM, prodam. » 45-329 Mlado KRAVO po teletu, prodam. Podljubelj 264, Kralj. 5279 Kupim 2 BIKCA simetalca, težka do 200 kg. »53-637_5283 Prodam KRAVO po prvem teletu. Cijak, Koprivnik 74, »721-231 5296 Suho dimljeno SVINJSKO MESO, nujno prodamo. »712-256 5314 Prodam TELIČKO 180 kg. Podbrezje 233, »70-525_5348 Kupim KRAVO. »46-212 5396 Prodam 3 OVCE za pleme ali zakol. «332-467 5404 Prodam BIKCA simentalca, star 10 dni. »312-022 5415 RJAVE JARKICE, stare 8 in 11 tednov, prodam. Oman, Zminec 12, Šk.Loka, »621-475_54ie Kupim BIKCE simentalca od 200 kg do 250 kg. »241-841_5438 Kupim dva TELETA stara 10 dni. » 632-269_5443 Prodam breje ZAJKLE in ZAJCE. Beleharjeva 47, Šenčur 5468 Dve KRAVI po izbiri, prodam. Demšar, Sv. Duh 28, Šk. Loka. 5478 PUJSKE za rejo ali zakol prodam. Gorica 17. » 712-222_5816 PRAŠIČA 150 kg, težkega, prodam. » 57-364 5521 PRAŠIČKE težke okoli 30 kg, prodam. Virmaše 42, šk. Loka. 5530 SIMENTALCA težkega do 100 kg, kupim. 0 70-593 5534 14 dni starega BIKCA črnobelega, prodam. » 310-130 5540 Oddam petmesečno črno PSlC^ BIKCA SIMENTALCA starega^ tednov, prodam. Jeglič, Podbrw 192 _ ŠKOTSKI OVČAR (LASSIE)- V® mladič naprodaj. »213-255 Prodam 8 tednov starega Jagodic, Breg 19, Komenda Prodam TELICO simentalko, starog tednov. Jelovčan, Zg.Besnica6J^ Kupim 1 teden starega TELETA simentalca. »733-710__j* Prodam 10 dni starega BIKCA. SP; Brnik 87, Cerklje_ Prodam 100 kg težkega BlKC* simentalca. kavar, Podljubelj »59-106___^ Oddam enega malega KUŽKA «66-939___m Prodam 7 tednov stare PUD^, črne barve. «214-661 *° Oče Areldajski terier, mati Irski t**jj psi primerni za družine z otroci. Ze» učljivi in dobri čuvaji, poceni prodan1 «332-671___J KRAVO mlekarico, črno belo. A kontrola, prodam. «45-336 *g Prodam težko KRAVO simentalko f §red telitvijo In 4 60 kg PRASK*; tempihar, Predoslje 1, Kranj J% PRAŠIČKE za zakol ali rejo, prodaj od 20 - 30 kg. «242-638 j£ Prodam TELIČKO simentalko, 8 tednov. «49-336_ Prodam 90 kg težkega PRAštf* «70-411__J> Prodam manjše in večje PRAŠ"^; Voglje, Letališka 7 *n KAMNOSEŠTV0 Kašper, Na Kalu 16, NAKL0> tel. 47-875,47-286 . IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV IN NAPISOV OSMRTNICA Zapustila nas je naša zlata tetika ANGELA STUPNIKAR Od nje se bomo poslovili v petek, 11. marca, ob 16. uri na pokopališču v Bitnjah pri Kranju-Žalostni ostajamo: Miha, Aleš in Jana z družinama, Zdenka in llja ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete ALOJZIJE RUPAR roj. Oblak se prisrčno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena soŽalj?: vsem, ki ste darovali cvetje, denar za maše in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnj poti. Se posebej se zahvaljujemo g. župniku Grojzdku, g. kaplanu in p. Primožu za tako lep opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala tudi dr. Zamanovi za zdravljenje in pevcem za lep zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI VSI NJENI Log, Brode, Škofja Loka, 4. marca 15)94 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica JOŽAURHA p.d. Bošticovega ata iz Zasipa se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in izrečena spŽ*^ darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župnik" obred, vsem pevcem, govorniku, gasilcem in osebju Zdravstvenega doma Bled. VSI NJEGOVI Zasip, marca 1994 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in očeta PETRA RELJE se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremili na njegovo zadnjo pot. Hvala osebju Bolnišnice Jesenice, pevcem Društva upokojencev Kranj in gospodu župniku za lepo opravljen obred. VSI NJEGOVI Kranj, marca 1994 ZAHVALA V 84. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri ata, stari ata, brat in stric JANEZ BOGATAJ p.d. Kolarjev Iskreno se zahvaljujemo sosedom za pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje in sveče ter tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za lep pogrebni obred ter pevkam, ki so pele pri pogrebni mali. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Zakobiljek, 8. marca 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, in starega očeta RADA BULOVCA nor kj!no zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje in sveče in ga pospremili na njegovi zadnji Pp»- Posebej se zahvaljujemo sovaščanom in gasilcem za pomoč in podporo v najtežjih enutkih. Zahvaljujemo se tudi vsem zdravnikom, ki so nesebično skrbeli zanj med njegovo boleznijo in mu lajšali zadnje dni. VSI NJEGOVI Marec 1994 ZAHVALA Ob izgubi drage mame, sestre in tete SIVKARJEVE ANČKE iz Stare Oselice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, ki so nam izrekli sožalje, poklonili cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku Janezu Silarju za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala pevcem, pogrebcem, nečakom. Prisrčna hvala g. Ivanu Gluhodedu in ga. Dani za dobroto. Zahvala dr. Perdanovi za obisk na domu. Topla zahvala gospe govornici Slavki, praporščakom, sestri Marici in možu Maksu, enako tudi hvala nečaku Maksu, ženi Romani. Žalujoči: vse štiri sestre z družinami, sestra Frančiška, petnajst nečakov z družinami, tri nečakinje z družinami in ostalo sorodstvo Stara Oselica, Žiri, Sovodenj, Lanišče, 25. februarja 1994 netjakoga obudila, kerh \črna zemlja krila, da hi,"t?6 {olze ka^or potok lile, aa bi tebe obudile. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega BLAŽA RIHARJA ^N|nK?Vala sorodnikom- prijateljem, Struževčanom ter podjetju ISKRATEC, ISKRA TEL in anj za darovano cvetje in denarno pomoč. Še enkrat pa iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo žalostno zadnjo pot. VSI NJEGOVI OSMRTNICA V 85. letu starosti nas je tiho zapustil naš mož, oče in ded FRANC ŠKRJANC iz Kokrice, Golniška 59 Od njega se bomo poslovili v petek, 11. marca 1994, ob 15.30 na pokopališču na Kokrici. Žara pokojnika bo od petka v mrliški vežici na Kokrici. Žalujoči: žena in hčera z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in tašče MARIJE FRIŠKOVEC se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje, sveče in darove za cerkev in sv. maše in ker ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala zlasti Bonceljnovi mami in Tomažu ter Jurkovim za njihovo pomoč v času bolezni in smrti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Perčiču za duhovno tolažbo bolni mami ter za lepe tolažilne besede v cerkvi in opravljeni pogrebni obred in vsemu duhovniškemu spremstvu. Lepo se zahvaljujemo pevcem, ki so s svojim petjem obogatili pogrebno mašo in njeno zadnjo pot! Hvala tudi gasilcem za častno spremstvo! Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerki Metka in Milka z družino in sinovi Jože, Tone in Niko z družinami Žabnica, Kranj, Celovec, Slovenj Gradec, 3. marca 1994 ZAHVALA Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, k'tero vmes povedal. (O. Župančič) V 93. letu je prispel do končnega cilja in prešel v novo življenje dragi ata, stari ata, dedek, stric in boter IGNAC NAHTIGAL st. gozdar v pokoju Zato se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem GG - PE Preddvor za izrečeno sožalje, za prelepo cvetje ter vse darovano in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Erženovi, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, Milanu in Heleni, g. Piskerniku in LD Jezersko, praporščakom in rogistoma, ZB Jezersko, cerkvenim pevcem, podjetju Navček Visoko in pevcem iz Predoselj. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Zg. Jezersko, Naklo, Pristava, Visoko, 2. marca 1994 ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica FRANČIŠKA SAJOVIC iz Luž Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in še zlasti sosedi Mariji Stare, podjetju Navček, pevcem, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in vsem ostalim, ki ste nam stali ob strani. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI 3. marca 1994 ZAHVALA IP Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice JULIJ ANE DOLINŠEK roj. Zupane se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in jo pospremili na njem zadnji poti. Posebna zahvala g. dr. Mariji Ravnihar in patronažni sestri g. Zutki Pungerčič za trud in nego, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Naklega in solistu za zaigrano Tišino. Žalujoči: hčerki Julka in Fani z družinama Kranj, Ljubljana, 4. marca 1994 OBNOVLJENA ČRPALKA V ŠKOFJI LOKI - Včeraj so ob križišču z odcepom v Poljansko dolino odprli obnovljeni benciski servis Petrola, katerega obnova je na občini dvigovala kar nekaj prahu. Dejstvo, da je imel stari servis le enoplaščne cisterne je bil povod inšpekcijam, da so njegovo delo ustavile, Petro! pa se ni lotil le zamenjav rezervarjev, pač pa tudi temeljite preureditve servisa. • S.Ž. Foto: D. Gazvoda i' Sejem učil še danes in jutri Ljubljana, 11. marca - Na gospodarskem razstavišču so v torek, 8. marca, odprli 14. mednarodni sejem igre, vzgoje in izobraževanja pod naslovom Sejem učil. Na letošnjem sejmu, ki ga je odprl minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, letos predstavlja več kot 200 razstavljalcev, v okviru sejma Učila 93 razstavljalcev iz 11 držav, v okviru Dnevov slovenskega izobraževanja pa več kot sto. Ob dnevih slovenskega izobraževanja se je zvrstilo prek 130 različnih srečanj, predavanj in predstav. Sejem je bil odprt vsak dan od 9. do 18. ure, na jutrišnji zadnji dan, pa ga bodo zaprli ob 15. uri. • D.Z.Ž. Policisti snujejo veteransko združenje Sever - po akciji ob mitingu resnice Kranj, 11. marca - Dejanja delavcev v organih za notranje zadeve v procesu osamosvajanja Slovenije so tako v strokovni ot širši javnosti v primerjavi z zaslugami, ki jih zna blesteče promovirati slovenska vojska, nekako prezrta, če že ne zamolčana. To bodo zdaj skušali popraviti v veteranski organizaciji, združenju Sever, katere ustanovna skupščina bo 26. marca v Novem mestu. Združenje seveda ne bo povezovalo samo policistov, ki so od 1. decembra 1989 do 26. oktobra 1991 aktivno sodelovali v procesu osamosvajanja Slovenije, pač pa vse delavce organov za notranje zadeve in njihove zunanje sodelavce, če bodo to želeli. Članstvo v združenju je namreč prostovoljno, osnovano pa bo na lokalni, pokrajinski in državni ravni. Ime združenja Sever so povzeli po akciji, ki so jo v organib za notranje zadeve vodili ob znanem mitingu resnice v Ljubljani decembra 1990. Na ustanovni skupščini v Novem mestu bo sodelovalo 120 delegatov, z Gorenjskega Drago Zadnikar in Zvone Korenjak. 4. marca so imeli v UNZ Kranj ustanovno sejo regionalnega združenja, na katerem so med drugim izvolili predsedstvo. Zadnikar je predsednik, Korenjak namestnik. • H. J. Čimprej zamenjajte dokumente! Po 25. juniju ne bodo več veljala stara jugoslovanska vozniška in prometna dovoljenja ter registrske tablice z rdečo zvezdico. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je v Sloveniji v veljavi še skoraj 380.000 starih vozniških dovoljenj, kar pomeni, da jih še 39 odstotkov vseh voznikov ni zamenjalo z novimi, slovenskimi. Prav tako čaka zamenjava prometnih dovolj in registrskih tablic za vozila še več kot 230.000 voznikov, nekaj manj kot 29 odstotkov vseh. Do 26. junija, ko staro neha veljati, torej manjkajo samo še trije meseci in pol. Zato ministrstvo priporoča vsem voznikom in lastnikom motornih vozil, naj dokumente čimprej zamenjajo in se tako izognejo jezi zaradi gneče v zadnjih dneh. • H. J. •JAKA , KA3 ■)£ na&o&b S TABo ? 2e oo rzes^e SrevtLKe OM.&CCAv &CI.AA/! EJ, tJAKA^AKA. LAHKt> 01 \>Et>El PA P*\Otlo Po 9 Mfč"£»vc/ « V w Ž JI Is. D SLABIH IMIPH... NAJ JLtttlH I1 ROŠKA C. 16. HL: 064/212-249 Računalniška obdelava fotografije Jesenice - V ponedeljek, 14. marca, ob 18. uri prireja Foto klub Andrej Prešeren predavanje Mihe Podlogarja o računalniški obdelavi fotografije in diapozitivov in sicer v salonu Dolik. Prireditev mamicam Železniki - Učenci Osnovne šole Železniki in Harmoni-k ar s ki orkester NIKO vabita na prireditev Mamica je kakor zarja, ki bo danes, v petek, ob 17. uri v kulturnem domu v Železnikih. Zbor planinskih markacistov Ljubljana, 11. marca - Jutri, 12. marca 1994, se bo ob 9. uri začel v Domu tiska na dunajski cesti v Ljubljani zbor markacistov Slovenije. Udeleženci bodo razpravljali o poročilu načelnika Komisije za pota pri Planinski zvezi Slovenije, sprejeli bodo delovni načrt za letos in prihodnje leto, opravili pa bodo tudi volitve. Zimski vzpon na Višcvnik Kranj, 1L marca - Planinska sekcija Iskra prireja jutri, 12. marca 1994, vzpon na dvatisočak Viševnik. Odhod z osebnimi avtomobili bo ob 7. uri izpred hotela Creina do vojašnice na Rudnem polju. Od tam je do vrha gore, ki je tudi pozimi razmeroma lahko dosegljiv, približno 2 uri hoje. Vodnika Celik in Erzetič planincem vseeno priporočata primerno opremo in prehrano v nahrbtniku, na turo pa posebej vabita ljubitelje turnega smučanja. • S. S. Sreča gre na Visoko! Tokrat je bil srečni naslov naše nagradne igre Vsak teden ena srečna družina več, ki jevsak torek skrit v naši prilogi, Visoko 100. Že v torek dopoldne nas je v uredništvo poklical gospod Ivan Kepic, ki na tem naslovu tudi stanuje. Pravi, da so kar Številna družina, saj v hm poleg njega in njegove žene živi še sin z družino. Drugi srn pa stanuje v blokih v Kranju. Tako upokojena Ivan in njegova žena varujeta kar tri vnuke in prepričani smo, da jun ni nikoli ni dolgčas. Veseli smo, da so prav oni srečni dobitniki 20.000 tolarjev in jim za nagrado čestitamo, predvsem pa jim želimo še veliko zdravja in veselega igranja z vnuku Zbor kranjskih gobarjev Kranj, 11. marca - V ponedeljek, 14. marca 1994, bo ob 17. uri v Domu borcev in invalidov na Levstikovi 8 v Kranju 24. letni zbor članov Gobarske družine Kranj. Po poročilih in razpravi bodo udeleženci potrdili delovni program za leti 1994 in 1995, sklepali bodo o višini letošnje članarine in potrdili delegate za letošnjo skupščino Zveze fobarskih družin Slovenije. • . S. Izlet na Gorjance Kranj, 11. marca - Naslednjo soboto, 19. marca 1994, prireja Planinska sekcija Iskra izlet na 1178 metrov visoki Trdinov vrh na Dolenjskem. Posebni avtobus bo odpeljal izpred hotela Creina ob 7. uri proti Ljubljani in Novemu mestu. Od vasi Gabrje (368 m) se bodo udeleženci povzpeli do planinskega doma pri Gospodični (829 m) in nato na Trdinov vrh. Hoje bo okrog 5 ur, ob vračanju pa bo avtobus morda zapeljal Judi do samostana Pleterje, Prijave za izlet - posebej vabijo Jožic* in Jožete - sprejema do l6, marca oziroma do zasedbe mest Volga Pajk (tel. 221-321. interno 28-22). • S. S. Posvet planinskih gospodarjev Ljubljana, 11. marca ' Danes ob 15. uri bo v sejfl1 dvorani PTT podjetja Slovenije na Cigaletovi 15/XI Ljubljani posvet za vsa P'a' mnska društva, ki upravljajo' planinskimi postojanka^1: Gospodarska komisija Prl PZS je povabila tudi predstav* nike sestavljalca zakonov ^ področja financ in delovfli11 razmerij, da bi razjasnili av tualno problematiko planin8' kega poslovanja zaradi oove zakonodaje. Na srečanju bodo med drugim spregovorili tu"1 o letošnjih naložbah v visoko; gorske postojanke, planin«^ lastnini in zakupih le-te W predlogu za novo organizi^' nost gospodarske komisije-S. S. ^MERKUR ted v Merkurjevih prodajalnah od 14. do 19, marca 2DAJ ie teMk^ 10 % POPUST • korita, lončki in oporne palice za rože iz PVC in stiropora • cvetlično, vrtno in poljedelsko orodje • šota, zemlja in drugi humusni pripravki • izdelki za varstvo in prehranjevanje rastlin • izdelki za zaščito bivalnega okolja • vsi zalivalniki in drugi vodni program Claber in Gardena • folije za prekrivanje vrtnin in posevkov Covertan • škropilnice Valpovo • sekire Bizovičar • ročne vrtne škarje ... Znižanje cen velja za takojšnja plačila ali na posojilo. Z Merkurjevo kartico zaupanja so vse cene še najmanj 4 % in največ 8 % NIŽJE! -?*\DiO 313 FP) NE PRESUŠITE VSAKO NEDELJO OB 10.URI ODDAJA O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH. V NEDELJO, 13. MARCA.OB 10.URI - STRUŽEVO